Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 167.
V LJUBLJANI, četrtek, dne 29. julija 1926.
Posamezna številka Din 2*—, LETO III.
&»We«5iS Kij
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani ln po pošti: Din 20'—j inozemstvo Din 80’ »
Hesdeisen političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEV A ULICA STEV. IB.
TELEFON STEV. 552. ŠIF&AVNISTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 8.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Za kulisami.
Poročila o političnem položaju, ki so jih širili zadnje dni iz Beograda v prcvin-eo> so bila silno nejasna, včasih naravnost zagonetna. Brali smo mnogo o spo-rii med radikali, a iz nobenega poročila 111 no mogoče razbrati, kateri radikali sc. - Prti ^ zakaj. Brali smo tudi o spoli HSS zaradi Nikiča in o poskusili zo-
zved6?*1 pomirjeilja> nikdar pa nismo ™ 6.^’ aJ' so se pomirjevalni poskusi
nesli^ ali ne Popolno zmešnjavo pa so povzročila vsakodnevna poročila o sestankih in konferencah raznih politikov,
zelo spominjajo na evangelij: Abraham je rodil Izaka, Izak Pasica, Pašič Maksimoviča.
Kolikor bolj pa se bliža dan občinskih volitev V Srbiji, toliko bolj se razgrinja tajmstveni zastor in slika položaja postaja polagoma jasnejša.
Dejstvo je, da s,i stojita v Beogradu naspi oti dva huda nasprotnika, bivši pod-piedsednik občine Bobič in minister za notranje zadeve Maksimovič, če bi spor med obema terna prvakoma bil le njuna Osebna zadeva, bi bilo to prilično malega pomena, kajti bil bi naravnost čudež, h bi v tako veliki stranki kakor je radikalna, ne bilo osebnih rivalitet. Posebno važnost pa daje temu navidezno zgolj osebnemu sporu okolnost, da je g. Bobič odličen pristaš Pašičev, za katerega se vsi Pašičevi ožji prisla-si tud, .rnmutra Simonovič in Krsta Miletič. Človek bi mislil, da se bo taki avtQ_
nteti, kakor je PaŠič, uklonil tudi Maksimovič — toda Maksimovič se očividno jako malo meni za protekeijo Pašičevo ki jo uživa g. Bobič. To je stvar, ki da mi-> iti. Očividno je že danes, da ne gre toliko za spor med Bobičem in Maksimovičem, ampak da je boj naperjen naravnost zoper Pašiča samega.
Dalje pravijo verodostojna novejša po-i očala, da se zbira okoli Maksimoviča skupina kakih 40 radikalnih mlajših po-
S,7 "* """'■'“'“I" Paača. Ta ska-pma baje ze agitira med narodom. Kakšen pcmen ima ta skupina? Posebna skupina z Maksimovičem na čelu pomeni gotovo direkten afront proti Pašiču in njegovim prijateljem in iz raznih okol-nosti, ki jih bomo takoj omenili, je razvidno, da hoče ta skupina tvoriti jedro nove vlade brez Pašiča.
Štirideset ali petdeset poslancev pa je za parlamentarno vlado premalo. Za Parlamentarno večino potrebuje Maksimovič zaveznike. Prvi njegov zaveznik naj bi bil dr. Nikič s svojo skupino. Ka-!i»r 5IiliSv,ed.uiei° dobri viri iz Beogra-jatelja. Obadovo mkiC' debela P"' računata in upata, da setLaka politično dikalov i Hrvatov nagnila hv?.®*na ' ra" kjer bo moč. Tudi dejstvo, <iuU^to, st.raii, vic drži v vladi Nikiča kljub nj©go^m.0-ključitvi iz stranke, je jako značilno m ne potrjuje samo neke hvaležnosti za preteklost, ampak kaže tudi na zveze za bodočnost.
Mnogo zanimanja je vzbudila v javnosti tudi avdijenca Voje Marinkoviča na Bledu. Po našem mnenju, ki ga pa nikomur ne vsiljujemo, je ta avdijenca znak, da poskušajo pridobiti za Maksimovič-Nikičevo kombinacijo tudi demokrate, eventuelno z muslimani vred.
Nastane vprašanje, zakaj se je odločil Maksimovič za boj proti Bobiču - Pašiču? Ali iz svojega nagiba? To je malo verjetno! Neko močno oporo mora pač nekje imeti, a jasno je, da pri Pašičevih prijateljih ne. Moč, na katero se opira Maksimovič, pa daje njegovi akciji pomemben zgodovinski značaj.
Boža Maksimovič na Bledu.
VAŽNO POROČILO. - KOALICIJA Z DEMOKRATI.
Beograd, 29. julija. Snoči so se zaradi odhoda Bože Maksimoviča na Bled takoj začele delati stare kombinacije, ki se nanašajo na akcijo o razširjenju koalicije radikalov in radičevcev na demokrate. Oni del politikov, ki se angažira za to, da dela v tem pravcu in ki ima interes na tem, da se ta politična kombinacija čim prej uresniči, trdi, da je postopanje Bože Maksimoviča v zvezi s tem vprašanjem, dasi se sicer v resnih političnih krogih temu odhodu Bože Maksimoviča na Bled ne pripisuje tak značaj. Boža Maksimovič je, kakor se trdi v tej okolici, odšel na Bled zaradi povsem drugih dnevnih poslov iz svojega resora in pa zato, da poroča kralju o dogodkih, ki so se odigrali te dni med radikali.
Kar se tiče razširjenja koalicije na demokrate, se zdi, da je ta kombinacija še daleč. Vsekakor je važno povdariti, da se ponavljajo iste parole, s katerimi se je prej delalo na tem razširjenju, namreč, da je to razširjenje potrebno, da je to obča državna potreba zlasti za sanacijo naše finančne krize. Vsi datumi, ki se glede na to vprašanje navajajo, so več ali manj poljubni. Razna mnenja, ki se čujejo v političnih krogih, niso niti najmanj v skladu z nekako akcijo, ki naj bi se baje sedaj vadila v tej smeri. Gotovo
je, da pred občinskim volitvam v Srbiji • in Črni gori ostanejo vprašanja take prirode v ozadju in da nikakor ne bodo postala aktualna prej, kakor bodo izvedene občinske volitve. Še le potem je verjetno, da se bodo skušali provesti razgovori tako, kakor so se vodili dosedaj, in sicer med onim delom radikalov, ki se zavzemajo za tako kombinacijo z onjm delom demokratov, ki se nagibajo k taki rešitvi politične situacije. Toda Ljuba Davidcvič je napram temu vprašanju povsem razerviran in ni osebno, kakor se dozirava iz dobro poučene strani, v nikakem stiku z onimi, ki vodijo to akcijo v svojem imenu. Interesantno je, da v vseh političnih krogih, pa tudi med samimi radikali, zastopajo mnenje, da taka kombinacija ne bi mogla biti trajna, ker izključuje načelnike strank in bi torej tako politična koalicija ne imela one moči in bi taka vlada ne mogla imeti one avtoritete, kakor bi jo imela vlada s šefi strank na čelu. Prav malo verjetno je, da bi pristal Ljuba Davidovič na tako rešitev in zato se ne more reči, da je to vprašanje aktualno, ker se ne jemlje resno in ne obravnava niti med samimi j demokrati, katerih se to vprašanje v j glavnem tiče.
Krvav spopad na bolgarski meji.
NA NAŠI STRANI TRIJE UBITI. - VAŽNA KONFERENCA. - MINISTRI V
SKRBEH.
Begrad, 29. julija. Včeraj je pri Krivi Palanki v skopljanskem sektorju proti Bolgarski prodrla zelo močna četa bolgarskih komitašev na naše ozemlje. Do-šlo je do 1 jute borbe med komiti in našo vojsko, ki so ji pomagali tudi domačini.
Več oseb je ranjenih in mrtvih. Na naši strani so 3 ubiti.
Ta vest je vzbudila veliko ogorčenje v tukajšnjih merodajnih krogih. Minister vojske in mornarice je bil včeraj pri ministru zunanjih poslov dr. Ninčiču in pri predsedniku vlade Uzurtoviču. Napad bolgarskih komitašev je v zvezi s tem
NEZADOVOLJSTVO Z NAŠIM ZASTOP NIKOM V TIRANI, j Beogiad, 29. julija. Skupina narodnih j Polancev iz južnih krajev namerava v | na ledni skupščini zahtevati pojasnilo od ministra zunanjih poslov, kako je v Tirani mogel namestiti človeka, ki ne pozna razmer v Albaniji in je bil dosedaj v Berlinu ter je verziran samo v vprašanjih reparacij. Istotako bo vložena na ministra zunanjih poslov interpelacija, kako je mo^el sprejeti za poslanika Albanije v Beogradu Ceni bega. Z druge strani se Pripravljajo demokratski poslanci, da Vložijo na ministra zunanjih poslov inter-špcT„cl.io ° poneverbah Stepanoviča, biv-ga ko**ula v Trstu.
bc^nSSnT l^^110 15‘ aVgUSta
c* državo, če
tem je jako verjetno, da je on bodoči moz. Ker pa stan Pašič tudi ni brez pristašev, bo odločilna borba med obema jako huda in ostra. Kdor pa pozna moč državnega aparata v Srbiji, o končnem izidu boja skoro ne more dvomiti. Državni aparat pa ima v rokah Maksimovič, in da ga zna rabiti, je pokazal pri zadnjih državnozborskih volitvah.
A Slovenci? Mi smo opozorili, več storiti pa ni naša naloga.
posetom. Naši politični krogi tolmačijo ta napad kot prvi rezultat posojila, ki ga je Bolgarska dobila te dni v inozemstvu. Opaža se, da so bolgarski komitaši dobili zopet večji pogum in da so zopet pričeli z jačjo akcijo. Kake korake bo zaradi tega dogodka storila naša’vlada, se še ne ve, ker se pričakujejo podrobnejša poročila.
Uzunovič je bil ob odhodu iz predsed-ništva vlade zelo rezerviran, istotako minister vojske in mornarice in minister zunanjih poslov.
KDOR IŠČE, NAJDE.
Beograd, 29. julija. Predsednik vlade Uzunovič je imel popoldne daljšo konferenco z nekaterimi višjimi uradniki ministrstva financ in glavne kontrole. Ob tej priliki je izjavil, da gre za prihranke, ki se morajo dobiti do jeseni. Rekel je: Nočemo, da nas zateče jesen prej, ko bedo dovršeni ti posli.
DR. ŠIBENIK NA BLEDU.
Beograd, 29. junija. Minister za agrarno reformo dr. Šibenik je odpotoval sinoči ob 7. z brzim vlakom na Bled. Z istim vlakom je odpotoval tudi Boža Maksimovič.
ZA UGLED URADNIKOV.
Beograd, 29. julija. Predsednik vlade Uzunovič je poslal vsem ministrstvom pismo, v katerem naglasa, da je v bodoče treba bolj gledati na delo uradnikov in na njih vedenje proti občinstvu, ker se v zadnjem času obnašajo uradniki v pisarnah tako kakor v kavarnah. Ministrom priporoča, da posvečajo temu vprašanju posebno pozornost in se poedinim ministrom nalaga dolžnost, da prouče. stanje činovnikov v svojem področju in da iz-dado primerne naredbe, da se onemogočijo primeri, ki rušijo ugled uradnikov in j preko njih ugled države.
Slavni odbor radikalne stranke za Maksimoviča.
Beograd, 29. julija. Sinoči ob 6. je bil na seji ožjega glavnega odbora radikalne stranke izdelan la-le komunike: Na seji glavnega odbora narodne radikalne stranke, ki se je vršila danes, in na podlagi predloženih spisov, poročil delegatov in poročila glavnega sekretarja glavnega odbora dr. Momčila Ivkoviča je bilo sklenjeno, da se pritožba Milana Obučine proti kandidaturi občinskih odbornikov za mesto Beograd zavrne in da se lista Gjorgje Karajovanoviča odobri kot lista narodne radikalne stranke za občinske volitve v Beogradu.
Zaradi tega sklepa postaja situacija za Bobiča zelo resna. V radikalnih krogih pričakujejo, da se bo Bobič odločil za to, da vloži svojo kandidatno listo za občinske volitve v Beogradu. Ker Bobič sodeluje s Krsto Miletičem, Simonovičem in z drugimi uglednimi osebami iz Pašičeve okolice, bi se po morebitni taki Bobičevi odločitvi dalo sklepati, da včerajšnji sklep radikalne stranke ni iskren in da je Bobiču dan migljaj, da naj ostane pri vsem tem na svoji dosedanji liniji. Ta moment je sedaj najvažnejši v razvoju odnosajev med beograjskimi radikali.
Zanimivo je, da nekateri radikali iz nasprotnega tabora trde, da se v Pašičevi okolici pojavlja skrb in bojazen, da Bobičevi ljudje ne nudijo one pomoči, ki je sedaj potrebna. Bobič potrebuje za postavitev svoje liste 100 podpisov, pa je vprašanje, če jih bo mogel dobiti in tako izpolniti vse formalnosti.
V sporu med Bobičem in Karajovano-vičem stoji skupina Ljube Jovanoviča na strani Karajovanoviča. Ta skupina je naročila svojim volilcev, da naj glasujejo proti Bobiču.
Beograd, 29. julija. Včeraj se je pričakovalo, da se celokupna situacija razbistri s Pašičevo intervencijo, kar pa se ni zgodilo. Radikalom je neljubo, da sta nastali dve skupini, zlasti zamerjajo Boži Maksimoviču, da želi pred občinskimi volitvami okreniti situacijo v svojo korist. Njegove simpatije za Pašiča se sicer v zadnjem času jasno kažejo, pa ne v dobri nameri. Eden izmed uglednejših radikalov je včeraj izjavil, da se bo situacija razčistila po (bčinskih volitvah. Vedno pogostejše so konference radikalne 111 demokratske stranke. Stalnei avdi-jence, latentne gospodarske in finančne krize, vse to jasno kaže, da laka situacija ne more dolgo trajati. Vzlic vsem željam Uzunoviča, da se situacija vzdrži do 15. avgusta, igleda, da mu to ne bo uspelo in da bo prišlo do razčiščenja politične situacije čim prej. Skuša se sestaviti vlada naj j ačj ih skupin, ki so za edin-stvo države in za monarhijo. V to kombinacijo bi lahko šli radikali in se že dela na io, da bi prišlo do zbližan ja med Ljubo Jovanovičem in radikali. Tako se tolmači poslednje neaktivno držanje Ljube Jovanoviča, ker se nadeja, da se povrne, v svojo matico. - Nadalje bi v to vlado šli demokrati in radičevci, in sicer ako pride do pomirjenja med Radičem in Nikičem. Misli se tudi na to, da bi ta vlada bila bila brez Radiča. Predsednik take vlade bi bil Voja Marinkovič in minister zunanjih poslov Laza Markovič, minister notranjih del bi ostal Boža Maksimovič. Ako bi se ta kombinacija uresničila, bi imela vlada v parlamentu veliko večino in bi megla državo izvleči iz težke krize. Pod to vlado naj bi se izvršilo Uidi kraljevo kronanje in sicer v prvi polovici prihodnjega leta.
im o v-r**nerx
Stjepan Radie o vnanji politiki.
V	Senju je imel v nedeljo Stjepan Radič , govor, ki ga označujejo beogradski listi za njegov najznačilnejši govor preteklega tedna. Govoril je o notranji in o vnanji politiki. Njegova izvajanja o vnanji politiki so izzvala v Beogradu precejšnjo nervoznost, tako da je moral po stari navadi priti v Beograd Pavle Radič, da pomiri ozlovoljenega Ninčiča.
Radie je govoril najprej o Reki. O reškem vprašanju je dejal:
»Jaz polagam veliko važnost na Senj. Posest Senja pomeni, da bomo tudi Reko dobili nazaj s pomočjo Društva narodov. Jaz sem o tem prepričan, samo tega ne vem, kdaj da se bo to zgodilo. Po sklepu Društva narodov bo Reka zopet naša, a ko bo naša, se bo Senj silno razvil, ker bo središče velikega kmečkega zaledja Reke.
Mi se bomo vezali z Angleži, a če se oni ne bi hoteli vezati z nami, se bomo zvezali z Rusijo. Ako dn Bog, se bomo z Rusijo kmalu sprijaznili in v trgovski politiki popolnoma sporazumeli. Ko pa bodo ruske ladje plule ]K) naših vodah, a naše ladje v črnem morju, lakrat boste videli, kako se bo položaj izpremenil!
Hi moramo z Rusijo!
To se mora zgoditi, da bo na stotisoče na- , ših delavcev spoznalo, da mi nismo sovraž- ^ niki Rusije. Naša vnanja politika se ne more i
kretati v drugem pravcu kakor v tem, da se približamo nepregledno veliki Rusiji brez ozira na to, kdo vlada na Ruskem. Samo prijateljstvo in dobro diplomatsko razmerje na-pram Rusiji pomeni za nas popolno varnost pred Italijo! Nas stane armada mnogo milijard. a to nič ne dene. Če bomo pa živeli z Rusijo v prijateljstvu, vsaj v takem kakor Mussolini, bo dobro za nas. Ako tega ne storimo, smo bedaki. Mi moramo živeti z Rusijo \saj v takem razmerju kakor Anglija, Francija, Nemčija ali Italija, boljše pa je, če gremo še dalje.
O	teh stvareh se v vladi malo govori. S kraljem pa ministri o tem vprašanju večkrat govore in tam se razpravlja o vseh takih vprašanjih. G. Ninčič pa je konservativen in plah. On v teh vprašanjih nima dovolj inici-jative. Ne bo pa Ninčič ostal minister za večne čase. Naše ujedinienje z Bolgari in kasneje še prijateljstvo z Rusijo morajo biti podlage naše vnanje politike.
Na vse to se dela v miru zaradi miru, a zaradi vojne.
Tako presoja položaj tudi vlada in naš vladar.«:
Radičeve izjave so trenotno zelo optimistične in preteklo bo gotovo še mnogo časa, pre-dno se bodo njegovi računi uresničili, če se sploh bodo.
Madžarske metode v kraljevini SHS
Svetovna vojna je različne avstro-ogrske narode med seboj zelo pomešala, zlasti proti koncu vojne. Takrat si našel že v vsakem manjšem vojaškem oddelku poleg Nemcev tudi zastopnike skoro vseh drugih narodnosti.
Takrat smo imeli priliko slišati na svoja ušesa, da noben Srb ali Rumun ali Nemec iz Banata ni rekel, da je Srb, Rumun ali Nemec, ampak vsak je odgovoril na vprašanje, kaj je po svoji narodnosti, da je »Oger« (Ungar).
Madžari so namreč iznašli ad maiorem gloriam Hungariae posebno državno - pravno teorijo o narodu in o narodnostih. Kar so imenovali drugod »narod«, to je bila pri njih »narodnost*' (množina: narodnosti, die Natio-nalitaten), kar pa so Nemci imenovali Staats-volk (vse državljane skupaj, brez razlike narodnosti) so imenovali Madžari (ogrski) narod. Tako je bivša Ogrska paradirala pred svetom kot enotna nacijonalna (madžarska) država, kjer so bili vsi prebivalci »Ogrk. Enotno »nacijonalno« državo so ustvarili kar čez noč s spretno zamenjavo dveh popolnoma različnih pojmov.
Ali ni Pribičevičeva teorija o enem narodu in o raznih naših »plemenih* na las podobna madjarski driavno-pravni teoriji, kateri se je že pred vojno cela kulturna Evropa smejala?
Madžari so pred vojno silno favorizirali Budimpešto. Vse železnice so se stekale v ogrsko glavno mesto. To vidimo še danes na vsakem zemljevidu. A to še ne bi bilo tako hudo, ker glavno inesto povsod protežirajo.
Oni pa so znali tudi s spretno postavljenimi tarifi pritegniti ves tovorni in osebni promet v Pešto. Znano je n. pr. da je veljal vozni listek z Reke do Zagreba 8 kron, do Pe-šte direktno, brez izstopa v Zagrebu pa tudi 8 kron. Prevoz enega vagona lesa iz Bosne
v	Zagreb je bil mnogo dražji kakor pa v Pešto. Provinca, zlasti hrvatska, ni štela nič, Pešta pa vse.
Kako pa je danes pri nas? Kdor hoče graditi fabriko v Sloveniji, temu je težko. Vse drugače pa so prijazni merodajni gospodje, ki dele koncesije, če se kdo odloči ustanoviti kako podjetje recimo izven Slovenije. Temu je lahko.
Popotniki, ki prihajajo iz sosednih dežel z avtomobili v Slovenijo, morajo prestajati lepe sitnosti. Razne takse, vožnje sem in tja od oblasti do oblasti, nazadnje pa še »Kehrt euch!« Nikdar pa ne poročajo časopisi o kakšnih sličnih tegobah potnikov, ki so namenjeni kam drugam kakor v Slovenijo.
Tudi svojo industrijo so znali Madžari lepo preskrbeti z državnimi naročili, če je bila v Pešti. Ravno tako tudi trgovce, ki so imeli v svojih rokah vse državne dobave, če so imeli svoje trgovine v Pešti. Pešta je na ta način neverjetno uaglo postala milijonsko mesto, mesta v pokrajini pa so ostala zanemarjena in zanikarna.
Tako bi povedali lahko še marsikaj, pa čemu?
Razlika med našo državo in ogrsko pa je ta, da so državljani pri nas vsi zadovoljni, na Ogrskem pa ne. Najbolj zadovoljni smo Slovenci, o tem ni dvoma.
Stalin in Zinovjev.
Takoj po veliki revoluciji 1. 1917 so poskušali zmagoviti boljševiki svojo čisto marksistično gospodarsko teorijo uveljaviti na celi črti tudi v praksi. Oni so ustanovili veliko število »komun*, kjer so ljudje delali in živeli nekako po vzoru naših samostanov. Vsak je moral delati za skupnost, skupnost pa je za vse skrbela. Ta princip pa se je kmalu pokazal kot mnogo preveč primitiven, da bi mogel zadostiti potrebam modernega kompliciranega gospodarstva.
Po vojni in prva leta revolucije je potreboval ruski kmet, ki tvori 90 odstotkov ruskega prebivalstva, za obnovo obdelovanja zapuščenega polja silno mnogo orodja. Ogromni potrebi po industrijskem blagu princip »komune* ni mogel zadostiti. Potreba po veliki in racijonelni veleindustriji je postajala vedno nujnejša. Kmetje so postajali vedno nestrpnejši, ker tudi od zunaj zaradi evropskega bojkota niso mogli nobiti no-' benega blaga. Upornih kmetov pa se je sovjetska vlada ustrašila. Če bi se bili kmet-
je vprli novemu režimu, bi bili boljševiki morebitni upor težko zatrli.
Takrat se je odločil Lenin sam, da s čisto marksističnim gospodarskim sistemom prekine. Lenin je sklenil z ustanovitvijo »iNe-pa« kompromis s kapitalističnimi metodami. Veleindustrija, banke in vnanja trgovina so ostale sicer še pod državnim nadzorstvom, toda na milijone kmetov in malih trgovin je začelo gospodariti brez državnega nadzorstva.
Dokler je živel Lenin, se kombiniranemu marksističnemu in kapitalističnemu gospodarstvu ni upal nihče ugovarjati. Po Lenino-
vi	smili pa sta se vedno očitnejše začeli boriti obe struji druga proti drugi.
Leninovo delo je nadaljeval Stalin s svojimi pristaši. Stalinova teorija je bila sledeča: Državna veleindustrija je del socializma v sovjetskem gospodarstvu. Glavna stvar je, da , se veleindustrija razvije, kajti cilj sovjetske-I ga gospodarstva v Rusiji mora biti industria-i lizacija Rusije. Industrializacija množi prole-1 tarijat in daje kruha vsem onim milijonom,
ki tišče z dežele v mesta. Tako se vpliv socializma na gospodarstvo množi, ker raste število delavcev v državni industriji, število zaposlencev v malih industrijah in število kmetov pa pada. Zato je industrijalizacija Rusije glavna stvar, kateri se mora vse drugo podrediti. Veliki kmetje naj le bogaie. Čim bogatejši bodo, tem boljši odjemalci bodo za blago, ki ga bo izdelovala državna veleindustrija in toliko več prihrankov bodo znosili v državno banko. Tudi mala industrija in privatna trgovina naj se le razvijata — toliko bolj bo močan notranji trg za našo veleindustrijo. Na vseli poljih, ki smo jih začasno prepustili kapitalu, naj se kapital le razvija, kajti končno bo le vse prišlo v prid naše veleindustrije in samo industrijalizacija nas bo spravila naprej.
Nasprotniki Lenin - Stalinove teorije, na čelu jim Zinovjev, pa pravijo:	Državna	in-
dustrija še ni socijalizem! Ali ne vidite, kako veliki kmetje bogate in kako dobro se godi privatnim trgovcem? Če pa bodo ti obogateli, bodo tudi bolj samozavestni in mogočni in bodo končno postali nam samim m*-varni! .'-tatistika zadnjih volitev dokazuje, da veliki kmetje že zmagujejo nad vaškimi reveži, v mestih pa prevladujejo uradniki in malo meščanstvo nad delavci. Mi se moramo boriti proti kapitalu, mi moramo vpeljati visoke davke za privatni kapital, za kapitaliste pa revolucijsko sodišče! Po je za nas edina prava pot!
Na zadnjem sovjetskem kongresu je Stalin zmagal nad Zinovjevim. Svojo zmago je Stalin krepko izkoristil. Zinovjev je bil odstav-
ljen od vodstva leningradskega sovjeta, ki je ; dobil nove, od Stalina podpirane voditelje.
Zinovjev pa se ni dal zlepa ugnati. Čas in
■	razmere so bili za njegovo akcijo ugodni, j Slaba žetev je Stalina prisilila na štednjo. i Krediti za industrijo so se vsled pomanjkanja i denarja morali znižati in brezposelnost je rastla. Več kot 200.000 uradnikov so morali reducirati. Strokovne delavske organizacije pa so morale skleniti, da ne bodo zahtevale zvišanje plač, čeprav je draginja rastla.
V takih razmerah je imel Zinovjev zelo olajšano delo in njegova agitacija proti veli- -kim kmetom, ki so bogateli, je imela velik uspeh.
V tem momentu pa se je Stalin odločil »i odločilen udarec. On je sam izdal nekaj i^ po v proti rastoči moči privatnega kapitel da vzame' Zinovjevu veter iz jader. Zinovjeva pa je dal iz stranke izključiti kot puntarja in zarotnika.
Stalinova zmaga je zmaga državne veleindustrije, je zmaga bank in voditeljev državne trgovine nad ideologi revolucije! To j* zmaga nad jezo delavstva na kmete in nad ogorčenostjo mase proti kapitalističnemu »Nep«-sistemu.
Zinovjev pa ima gotovo še mnogo privržencev in kot osebni prijatelj Leninov uživa velik ugled. Moral pa se bo podvreči kakor se je podvrgel Trocki. Bistvo diktature je drža'*' ni aparat. Kdor ima v rokah državni aparat, ta vlada. Ta vlada ne samo nad maso, ampak tudi nas lastno, vladajočo stranko. Vsaka strankarska diktatura se konča končno z brezmejnim absolutizmom ene same osebe.
Gonja proti slovanskim fasopisom v Italiji,
V	četrtek 15. t. m. je bil zaplenjen dnevnik »Edinost? v Trstu, istega dne takisto slovenski tednik »Mali list«. Enaka usoda je doletela naslednji dan drugi slovenski tednik »Novicec. V nedeljo 18. t. m. je bila zopet zaplenjena 2 Edinost«, v četrtek 22. t. m. »Istarska Riječ?.
Odgovornik urednik »Istarske Riječi« je razen tega bil od tržaškega prefekta posvarjen v smislu odloka od 15. julija 1923 št. 328S odnosno zakona od 31. decembra 1925 št. 2309, češ, da list objavlja neresnične vesti in tendenciozne pripombe, ki so takšne, da podžigajo duhove z nevarnostjo za javni red, in da sledi smernicam, ki niso v skladu z načelom nacionalne discipline, kateri se mora javni tisk v prvi vrsti držati. Svoj ukrep je tržaški prefekt utemeljil z dejstvom, da je bila »Istarska Riječ« iz omenjenih vzrokov že 16-krat zaplenjena in sicer petkrat v tekočem letu. Število zaplemb ki jih navaja prefekt, je prej prenizko kakor previsoko cenjeno.
Tako svarilo ima lahko najhujše posledice za list. Ako je bil namreč odgovorni urednik, ki mora po novem tiskovnem zakonu bili obenem glavni urednik ali ravnatelj lista, dvakrat posvarjen od prefekta mu sme le-ta preklicati pripoznanje kot odgovornega urednika. Da, še več, prefekt sme celo odreči pripo-
znanje novemu odgovornemu uredniku, ki bi stopil na njegovo mesto tako, da je z drugim posvarilom list obsojen na smrt.
Doslej sta bila posvarjena dva slovanska lista: »Goriška Straža? od videmskega, in »Istarska Riječ* od tržaškega prefekta. Razen tega sta tudi »Edinost* in »Novice« prejela od prefekta »nežen migljaj«, naj primerno spremenijo način pisanja, sicer jih zadene enaka usoda.
Nad glavnim urednikom »Goriške Straže pa visi tudi drugače Demoklejev meč. Čaka ga namreč še razprava pred prizivnim sodiščem v Trstu, radi nekega članka, kjer je izrazil svojo pripombo o priliki govora poslanca dr. Besednjaka v rimski zbornici proti raznarodovalni šolski politiki italijanske vlade in omenjal obljube, ki so jih svoječasno dali slovanskemu prebivalstvu, ki je po nesreči prišlo pot! Italijo, razni ministri, ministrski predsedniki in sam kralj. Radi tega tlanka se je moral že takoj po objavi (kajti v zadevah tiskovnih prestopkov je sedaj v Italiji medeno najhitrejše postopanje »per diretti-ssima ) pred goriškim sodiščem, ki ga je pa kljub nekvalificiranemu nastopu državnega pravdnika oprostilo. Proti oprostilni razsodbi pa je vložil državni pravdnik utok.
Manj srečen je bil znani slovenski pisatelj France Bevk, ki ga je isto sodišče obsodilo na štiri mesece ječe, ker je objavil v humorističnem tedniku »Čuk na palčk, čigar urednik je bil, nedolžno pesem z nasveti za voja-
H. P.:
Znanstveno obratovanje in naša industrija.
Temu nevzdržnemu dejstvu bi se dalo od-pomoči s preustrojem in moderniziranjem tehničnega študija, z odpravo vsega kar ni neobhodno potrebno, z razdelbo tehnične vede po stvarnih vidikih in z ustanovitvijo državnih industrijskih zavodov v okvirju tehničnih šol, tako-, da bi bili učenci obenem delavci v obratu, kjer bi se moral izvežbati vsakdo tudi ročno v svoji stroki, tako, da bi bil n. pr. vsak elektroinžener ob enem popolnoma izučen elektromonter. S tem bi odpadla marsikatera nesoglasja in nasprotsiva, ki vladajo danes med industrijskimi inženerji na eni ter mojstri, delovodji in nadmonterji na drugi strani.
Razdelitev strok in učne snovi na naših tehničnih šolah že davno ne odgovarja več zahtevam modernega časa in industrijskega razvoja. Danes je postalo popolnoma izključeno, da bi zamogel obvladati nekdo celokupno strojno tehniko ali n. pr. elektrotehniko. Kar se podaja iz teh dveh panog na naših tehnikah tvori le neznaten del teh strok in še to včasih ne pride pri nas za enkrat v poštev. Zato bi bilo zelo umestno, da se opusti raz-delba, ki je nastala v času, ko je te panoge lahko obvladal posameznik. Ogromni razmah tehnike zahteva, da se mora danes tehnik nujno specializirati v več ali manj omejenem delokrogu.
Sedanja razdelba na stavbeni, strojni, elektrotehnični in dr. oddelke, bi se naj nadomestila z razdelitvijo po stvarnih vidikih tako, da bi imeli poleg splošnega 2 leti trajajočega tečaja, ki bi bil posvečen teoriji, zgodovini in enciklopedični vpeljavi v celokupno tehniko največ 1 leto trajajoče tečaje za sledeče panoge: 3tavba stanovanjskih poslopji' stavba industrijskih poslopij, stavba cest in mostov, stavba železnic in kolodvorskih na* prav, stavba parnih strojev, stavba eksplozivnih motorjev, stavba vodnih strojev (turbine in sesalke (stavba transportnih strojev (dvigala, žerjavi, žične železnice itd.), stavba avtomobilov, stavba električnih strojev (generatorjev in motorjev), stavba transformatorje'', stavba električnih central, gradba električnih
o	m reči j, stavba letal, stavba ladij, telegraf in telefon, tiskarstvo in reprodukcija, nauk o znanstvenem obratovanju in psihotehniki itd. Na ta način bi imel vsakdo priložnost si osvojiti kadarkoli poljubno panogo in sicer ne samo eno temveč zaporedno več, kakor bi ravno najbolj kazalo.
S tem bi se dosegla velika elastičnost in možnost se prilagoditi posameznikom faktični potrebi na tehničnem polju. Danes pa se uči istočasno vse polno stvari. Danes pa »e uči istočasno vse polno stvari, ki se v praksi ne dajo vporabiti in stvari o katerih človek ne ve ali jih bo rabil ali ne. Zgodi se neštetokrat, da zaide ta ali oni vsled razmer na popolnoma drug delokrog,, tako, da je postalo vse njegovo učenje proč vržen trud in čas, ki »e ne da nadomestiti.
Z omenjenim ustrojem tehničnih šol in razdelitvijo bi bilo industriji in napredku mnogo pomagano. Potem bi bili redkejši primeri, da nastavi podjetje novopečene inženerje brez prakse v svoji popolnoma napačno organizirani i« skrajno zanikerno upravljani tovarni s plačo ki je nižja kot pa podrejenih mojstrov ali pa nad monterjev in da zvali ko*ično posledice slabe organizacije, napačnih metod in neumestnih ukrepov, ki se proiivijo vsakemu znanstvenemu obratovanju, na njega.
Zgodilo pa se je tu^i že, da je skušal nameščenec sam na lastno pest vpeljati v svojem delokrogu elemente znanstvenega Obratovanja, ne da bi dosegel kako priznanje ali pa umevanje. Ravnatelji, ki imajo včasih po
10.000	dinarjev na mesec, pa nič ne vedo o znanstvenem obratovanju ali pa so nasprotni*^ tega navadno ne Vidijo radi, da bi kazal k« nameščenec z 2000 dinarjev na meeec J organizatorične sposobnosti in	j
zmožnosti kot jih imajo oni, če jih sploh imajo in jih najrajši odstranijo-	•	.
« bi bu
in sicer ^e zato ne,	.	naslove v Anie-
bražen. Ker na izprcoe'11*	...	"	V
l iki nič ne dajo, mu je dalo ameriško podjetje
n i razpolago ne samo čas temveč tudi ogromne vsote denarja. Pri nas b. mu ne dali na razpolago najbrže niti časa temveč, bi ga vreli ‘sko?aj gotovo kot sanjača, utopista, pe-<ianta, sitneža, ki moti obrat, zadržuje delavce, kar na cesto ali pa bi mu na kak drug način onemogočili stremljenje po tehničnem napredku.	(Konec sledi.)
ške novince, ki pa jo je državni pravdnik smatral za razžaljivo za italijansko vojsko. Prizivno sodišče v Trstu je obsodbo potrdilo in ubogi Bevk sedi že tretji mesec v zaporu. »Čuk na palci? pa je moral ustaviti svoje publikacije, ker pod gori označenimi razmerami ne more lastništvo doseči pripoznanje drugega odgovornega urednika.
Po novem zakonu konfno. ki vsebuje ra* ne odredbe ekonomskega značaja, so mo/*^ tržaška »Edinost in Novice^ ustaviti izdaj0 dvotedenske pri loge Za našo deco*, ki je imela nadomestili pouk v slovenščini, ki Je bil docela odpravljen iz ljudske šole.
Zaplembe listov, na katere se je tudi tržaški prefekt skliceval pri svarilu odgovornemu uredniku »Istarske Riječi«, se vršijo na podlagi člena 3 občinskega in pokrajinskega zakona, ki se v zadnjih časih izrablja v najrazličnejše namene. Na podlagi tega zakona, ki pravzaprav določa le delokrog pokrajinskim prefektom, se plenijo listi, se izdajajo jezikovne naredbe in se sploh urejuje vse javno življenje.
Take zaplembe so stalno na dnevnem redu, zaplenjajo se vse vprek vsi slovenski m hrvatski listi, nekateri celo po »edemkr.n! f~-poredoma, kakor tednik »Novice« leta 1925.
Uredništvo prejme odlok, ki odreja zaplembo, -tudi teden dni po zaplembi, tako da je*, nova izdaja lista brez inkriminiranega članv ka ali člankov docela nemogoča. Škoda, ki j® trpijo listi, je naravnost ogromna, nejevolja med slovanskim prebivalstvom pa narašča od dneva do dneva. Razmere so docela hujše kakor v času, ko je obstojala v zasedenem ozemlju preventivna cenzura in ko so izha-hnjali slovanski listi bolj pobeljeni, kakor potiskani. Kot vzroke zaplembe navajo oblasti, da inkriminirani članki ne odgovarjajo resnici ali da lahko vzbudijo vznemirjenje med prebivalstvom. Tako so zaplenili predzadnjo številko »Novic- radi članka, ki je govoril o praških sokolskih slavnostih, češ, da ni poročilo v skladu z resnico, kakor da bi bila res- ; nica v zakupu tržaškega prefekta. Morda pa je prefekt imel tudi prav, kajti list ni niti omenjal aretacije goriških Slovencev, ki » se hoteli udeležiti praških slavnosti, in preiskav na stanovanjih oseb, o katerih je hotela policijska oblast vedeti, da so bili v Pragi, med tem ko so bili ves čas v Trstu ali šo bili tiste dni celo kot rezervni častniki v vojaški službi v italijanski vojski.
Ako pa hoče list nastopiti dokaz resnice, kakor je to hotela Goriška Straža pri zadnjem procesu proti njenemu glavnemu uredniku, potem tega seveda ne dopustijo.
Sploh vlada splošen občutek, da se navajajo vzroki zaplembe le radi lepšega in da J*1 oblasti le na zaplembi brez pravega vzrok”:
V	tem oziru so bili celo bolj odkritosr*’' znani trije prefekti videmske, tržaške in puljske pokrajine Pisenti, Crispo Momada in Gia; noii i ki so oktobra meseca 1923 izdati annm odlok, da morajo vsi slovanski listi poleg slovenskega, odnosno hrvatskega besedila objavljati tudi dobeseden italijanski prevod vseh člankov, dopisov inseratov in obvestil v enaki velikosti kakor original.
In kakor da ne bi bila že gonja oblasti proti slovanskim listom zadostna, si osvajajo to »pravico tudi razni drugi elementi. Tako ustavljajo na pošti slovanske liste in naročniki zlasti v Istri zaman čakajo na list, ki soj ga pravilno naročil' in zanj plačevali tudi na-
1 ^'ponovnili napadih na tiskarne, kjer se tiskajo slovanski listi, ne maramo niti govoriti. Predobro jo vsem še v spominu narav^ nost bestijalen napad fašistov na *'"o££ga »Edinosti« v Trstu o priliki noffudi oster atentata na Mussolinija, ki jej^fmes seVeda odmev po vsej Jugoslaviji. stojijo v prvih
111 bil nihče od napadalcev,	.
vrstah tržaških fa&iotov, aretiran ali tono
van. Ko pa je
Mussolinija so
bil izvršen drugi atentat na sicer v Trstu zastražili po
slopje »Edinosti . Zato pa se je vršil nemoteno napad na Zadružno tiskarno v Gorici, kjer se tiska »Goriška Straža«.
Pritisk, pod katerim so morali do sedaj izhajati slovanski časopisi v Italiji, je bil vedno hud, da najhujši, v zadnjih dneh pa se je očitno poostril. Morda je to prva pogledu a posvetovanja, ki so ga imeli tržaški, videmski, puljski in reški prefekt in fašistovaki tajniki z ministrom za notranje zadeve Fe-derzonijem v Rimu.
Budžet za leto 1926/27 in redukcija plač.
V	budžetu za letošnje leto beremo na strani 682 to-le:
»Glava CXCII, partija 1627 Kredit za nedovoljno predvidjene rashode (po 51. 27. zak. o drž. računovodstvu samo za materijalne rashode a u vezi čl. 34. fin. zakona)... 150,000.000 Din.
Kakor se poroča, škoda ob donavskih nasipih niti ne dosega tega zneska. Neglede na to, da žitna letina, ki je bila pospravljena že junija, z julijsko povodnijo sploh ni bila prizadeta, ampak pravzaprav le varnostne vodne naprave in stavbe ob narastlih vodah, je materiŠalno škodo, vlada naprtila ur;-društvu. Radovedni smo, za kakšne ina-lr.ožk,e se bode porabilo teh 150 sle-M	f2r1XV So Predvideni, kakor jasno
nntp-PiiT.^ ? P°stavke, nalašč v pokritje si-ivi'	i str?8kfiv, g katerimi se ob se-
n oLrorV v) 8 m, mogl° računati. Ali je pa " hn nrL f cel° Povodenj v preroškem du-
nnalai	a ln teh 150,000.000 Din tudi ze
poslala po vodi?.
bo napak, če opozorimo še ua neko ‘uSO postavko pri ministrstvu za vere (!!) »ulava L, partija 377 (stran budžeta 168): Fondu za izvršenje zakona o narodnom
priznanju zaslužnima za Otadžbinu ............
10000.000	Din.«
Mislimo, da bi se ob nesrečah, ki so tako I>‘"^ntartie, kakor nam to hite poročati iz lahko tudi potrpelo s takim zabtean{em kajti ne ver j a m e in o, da bi kdo
eUmentovP^a0giasebe0jil1 ^ diVjanjU
5em\Hu]Ždptn!?iytvkih p?'1avk j0 v lePem na‘ (hirMrof- v ’ &i se dale mnogo preje »re-‘ ti«, kakor pa uradniške plaže.
T inM • lla®eček pa še malo pikanterijo: V ■‘juDijani menda še danes nimajo ministrske ‘uredbe za odtegljaje, pa skrbno oblastvo je DaJe že pohitelo in dalo nalog na časopisne vesti, da se likvidacijski organi pripravijo nujno izvršitev. Baje se »visoko oblastvo« f°P\.da bi kdo avgusta umrl, če bi po-
razHkami* i®<7ptembra- Kako ie Pa s tistimi ° Yls°ko oblastvo, ki jih država dolguje že leta uradništvu? Toda zato
Morak?.* ,is“»™°
t« i« i«.sk. 515”! ponovno Politične vesti.
„ p Amerika proti Angliji. Angleški finančni minister Curchill je nedavno ostro napadel ameriške državnike zaradi njihove nepopustljivosti v vprašanju evropski vojnih dolgov. Na Churchillove napade odgovarja znani ameriški senator Borahz očitkom na naslov Anglije, da je Anglija dobila od kolonialnega posestva, ki se je delilo na mirovni konferenci, nad tri milijone kvadratnih milj. Amerika pa ni vzela nič. Amerikanci ne po-P0Vka. ker sami vedo, kako naj se Ko se je šlo za' to,
gleški državniki drugače muLIi?''!]’ 80 an' jih primerjajo z židovskimi oderuhi. a"eS p!*
= Za diktaturo v Španiji ali proti mi a
španska vlada je sklenila, da bo dala m rti. proglasitve diktature na elasovamV l * diktatura 5, nadalje MlfoUffiAT
večino26 f'8”63 g0t°KV° PrePri6ana, da bo dobila
SSSSr " b' **■ “«■ VPfazanja na
mcd narf»dnimi socialisti na Ce-
■	ni. Ceski narodni socialisti so se razdeli-
drinift i3wi.S Sl .?no '’odi senator Klofač.
pristaši stv K61'	?'ny. V nedeljo so imeli
Pristaši Stribrnega konferenco ni kateri ie a5 delegatov glasovalo za <mJik’ 1	1
nemlldi	VVNe,nski senat°r in vodja
v m agrarcev Krepek se je razgovarjal z Masarykom okoli 2 uri. Ta sestanek tolmače splošno kot zaključno pogajanje za vstop čeških Nemcev v vlado.
„ = Amerika proti Evropi. Nasprotje med ■'Ginjenimi državami in Evropo se je silno Poostrilo. Govori angleškega finančnega mini-Churchilla in napadi na bogate in raz-zki f ^nie,’ikance v Parizu, ki izkoriščajo ni-1;, ‘sčaj franka, so napravili v Ameriki ver ; v,'s in vzbudili veliko ogorčenje in zato kattcf nikar2','’ sen,at°ria Reeda, naj Ameri-Ameriki voiik JI0 uJei° v,Francijo, I>0 celi ganda V Ameriki uw Pl'otievropska propn-posledice, da se bo	tudi	politične
odtegovala raznim mednarodni'"61'*1« še bolj kor doslej. Senator Johuson akcijam ka-proti vstopu Amerikancev v kakSnVn° »gitira mednarodno zvezo, »ker ne gre, da |ir°psko Amerikanci skupaj z ljudmi, ki jih ■nnlVt}[ z oderuhi.«	1,0
= St ra j k katolikov v Mehiki. Mehikanska vlada je izdala nove cerkvenopolitične zakone, ki izrekajo ločitev cerkve od države in šolski pouk popolnoma laizirajo. Proti novi cerkvenopolilični zakonodaji so mehikanski škofje odločno protestirali in so izdali pastirsko pismo, v katerem groze z izobčenjem iz Cerkve vsakomur, kdor bi hotel izvajati nove zakone. Katoliške stariše opominjajo, naj ne pošiljajo svojih otrok več v državne sole, Čim bo verouk iz šol odpravljen. Z Sl. julijem pa je proglašen cerkveni štrajk, to je, da duhovniki ne bodo več opravljali verskih obredov, dokler vlada ne odneha. Vlada pa obeta, da bo novo zakonodajo vkljub srrož-njam izvedla.
= Nemški kredit. Prva država, ki si je po svetovni vojni finančno opomogla, je bila Nemčija, S (spretno politiko je dosegla najprej znatno znižanje vojne odškodnine po Da veso vem načrtu, kasneje pa je dobila nad 800 milijonov zlatih mark posojila, g katerimi je uredila svoje finance.
Dnevne vestL
ŠKANDAL!
Naša javnost se trudi že vsa leta po vojni, da bi našla sredstvo za pocenitev življenskih potrebščin. To sredstvo so iskale že neštete ankete in komisije, ki pa niso vsakdanjega življenja še nikomur olajšale razun članov komisij in anket za par dni, dokler so tekle dnevnice.
Rešitev 'težavnega problema pa prihaja sedaj nenadoma iz Sarajeva. Sarajevski »Jug. lisi.« namreč poroča, da so dobili sarajevski trgovci iz Banata ponudbe za moko, ki so za 30 procentov nižje kakor poprej!
Ni dvoma, da je pocenitev moke posledica velike povodnji.
Naša vlada pa gre .in pošlje v poplavljeno ozemlje na tisoče vojakov, da grade nasip za nasipom in tako branijo vodi priti do žitnega polja, nam pa do cenejšega kruha.
Ce bi bili vojaki nasipe predrli, bi bila moka danes mogoče že zastonj, ali pa bi nam trgovci še nekaj plačali, če jo vzamemo. To se pa po krivdi vlade ni zgodilo in to je škandal, neverjeten škandal.
— Od poplav poškodovane železniške progo popravljene. Prometno ministrstvo je ob-veiščeno, da so vse železniške proge, ki so bile poškodovane od poplav zopet popravljene. V kratkem se bo vršil promet zopet normalno.
— Osi garanje vagonov za izvoz. Te dni se je vršila v prometnem ministrstvu konferenca načelnikov direkcij, na kateri so se reševala važna vprašanja glede osiguranja vagonov za letošnji izvoz. Pri tej priliki se je ventiliralo tudi vprašanje izpraznitve vseh železniških voz, v katerih so začasno nastanjeni železniški uslužbenci in ki so še uporabni za promet. Te vozove nameravajo izprazniti, železničarjem pa hočejo preskrbeti stanovanja. Pomočnik prometnega ministra je vzel vse predloge na znanje in upati je, da se realizirajo.
i— Podpore za siromašno deco. Ministrstvo za socialno politiko je vneslo v svoj letošnji proračun kredit 1,300.000 Dom za podpore v denarju, obleki .itd. za sirote in nezakonske otroke, 'ki žive pri svojih sorodnikih ali pa so zaposleni. Ta kredit je razdeljen odgovarjanje številu siromašnih otrok po pokrajinah tako, da dobi Srbija in Črna gora 600.000 dinarjev, ,Bosna in Hercegovina 180.000, Dalmacija 100.000, Hrvatska in Slavonija 180.000, Slovenija 100.000, Banat, Bačka in Baranja pa 80.000 Din.
— Nov zakon o pri vrednih komorah. V ministrstvu trgovine in industrije se pripravlja nov zakonski načrt o privrednih komorah. Načrt se posije te dni komoram na vpogled, prihodnji mesec pa se sestane posebna strokovna komisija, ki bo načrt ponovno pretresla ter ga na podlagi izjav posameznih zbornic izpremenila, oziroma izpopolnila. V jeseni se predloži načrt narodni skupščini.
— Mednarodni kongres filatelistov. Na ini-cijativo zveze avstrijskih filatelistov ®e vrši dne 3. in 4. septembra na Dunaju mednarodni kongres 'trgovcev, ki se bavijo a trgovino z inozemskimi poštnimi znamkami. Kongresa se udeleže tudi filatelisti iz naše drža,ve.
— Nov srbohrvatski slovar. Prosvetno ministrstvo je podelilo Jugoslovenski. akademiji znanosti za izdajo novega. srbo-hrvatekega slovarja subvencijo 50.000 Din.
— Nove vojašnice. Razven v Škofji Loki se zgradita vojašnici tudi v Kranju in Žir eh. Stroški za vojašnico v Škofji Loki so prera-čunjeni na 6,000.000 ,Din.
— Mednarodni kongres botanikov. Prihodnji mesec se vrši v Itaki (Severna Amerika) 4. in prvi povojni mednarodni kongres botanikov. Na kongresu se bodo obravnavala važna vprašanja iz teoretične in praktične botanike. Kongresu bodo predsedovali najodličnejši botaniki svetovnega slovesa. Udeležilo se ga bo veliko število evropskih botanikov med njimi tudi zagrebški univerzitetni profesor in ravnatelj botaničnega vrla dr. Vouk, ki bo predaval na kongresu na poseben poziv o temi »Izvor termalne flore«.
— Kongres židovske omladine iz vse države ise je vršil 'te d,ni v Sarajevu. Kongresa so se udeležili delegati 400 židovskih organizacij.
, Ldeleženei mednarodnega dijaškega ongresa v Srijeinskih Karlovcih bodo v so-iboto popoldne gosti mestne občine novosadske, ki priredi njim na čast na strelišču veliko vitno veselico, pri kateri sodeluje med drugim tudi novosadsko žensko društvo. Pri tej priliki bo pozdravil udeležence kongresa tudi novosadski škof.
-	— Razvrstitev učiteljev. V ministrstvu prosvete se izdeluje nova razvrstitev učiteljev za prihodnje šolsko leto tudi za Hrvatsko, Slavonijo in Slovenijo. Razvrstitev bo izdelana najdalje do 15. avgusta. a ~~ Za rezervne oficirje. V nedeljo dne 1.
1926 se odkrije v Kranju spomenik telju. n kralju Petru I. Velikemu Osvobodi-no tudi tjj1 Patriotičnem slavlju bo zastopa-zervni otiChd“SSenie rezervnih oficirjev. Re-vilno udeleži' ne pozivUejo, da se polnošte- , Udruženja na j “ n,0Jnosti v uniformi. Člani nje rezervnih ofi^il®11^0 znak- ~ :Udruže-Ljubljana.	1	ratnika, pododbor
uuvu	vj.iiv«,	-v^uiuuia	^»Joianjec,
Sv. Florijan; b) brez pravice do stanovanja: Vida Pogačnikova Kamnik; Tilka Pivkova, Čatež db B. Loki; Zvonimir Ermenc, Ljubno; Ela Bahovec, Bohinjska Bistrica; Metka Brandstetterjeva, Ljubljana. Kurz prične 1. avgusta. Kandidati naj se javijo v Beogradu Učit. dom, Šumadijska ul. 10 vsaj 31. julija t. I.	J
—	Ahmed Zogu-jeva mati na Sušaku. Predvčerajšnjim se je mudila na Reki mati alban-
skega ministrskega predsednika Ahmeda bega Zogu-ja. Včeraj je odpotovala v Opatijo, kjer se že nahajata Zogu-jeva soproga in njegova sestra in kamor prispe v kratkem tudi soproga novega albanskega poslanika v Beogradu Cena bega.
— Demonstracije francoskih državnih uradnikov. Francoski državni uradniki so napovedali za predvčerajšnjim radi premajhnega zvišanja plač velike manifestacije pred parlamentom. Ministrstvo notranjih del je 'manifestacije prepovedalo. Kljub tej prepovedi so prikorakali uradniki v povorki pred parlament, toda policija je vse vhode pravočasno zastražila ter zabranila uradniški deputati ji vstop.
<— Silen orkan v Floridi. Iz Mijami v Floridi poročajo: Ob floridski obali je besnel te dni silen orkan. Veliko število hiš je porušenih, več luksuznih hotelov in vil v letoviščih in zdraviliščih močno poškodovanih. Številni manjši parniki in ribiške ladije so se potopile. Strahoviti orkan je upostošil tudi vso vzhodno Obalo Portorika. Okoli 70% :ka-vine žetve je uničenih. Vse reke so preklopile bregove. Brzojavne in telefonske zveze so pretrgane. Brzojavne in telefonske zveze in vasi od sveta popolnoma odrezane. Na stotine oseb je utonilo ali pa so jih ubila padajoča drevesa in podirajoče se hiše. Mute-rielna škoda se ceni na preko 5 milijonov dolarjev.
— Silno neurje je divjalo te dni v okolici Schvveinfurtha a/M (Nemčija). Padala je nenavadno debela toča: po tri zrna so tehtala 1 funt. Vsa okolica mesta je opostošena.
— Velika letalska nesreča v Bagdadu. Te dni se je ponesrečilo nedaleč od Bagdada neko vojaško Malo, v katerem se je (nahajalo
7	oseb. En oficir je obležal 'težko poškodovan, vseh ostalih šest mož je bilo ubitih.
m— Prve žrtve Drave. Te dni so se kopali v stari, sedaj opuščeni plavalni šoli trije fantje. Nenadoma je zgrabil enega od njih srčni krč in izginil je v valovih Drave. Eden od njegovih tovarišev ga je hotel rešiti, toda bilo je že prepozno. — Neki zakonski par je hotel prepeljati čoln v gozdu pri Rušah nabrane suhljadi preko Drave. Ko je bil čoln sredi vode, je zašel v vrtinec ter se prevrnil. Mož se je rešil, žena je utonila.
— Vezuv zopet deluje. Kot poročajo iz Rima, se opaža, da se je aktiviteta Vezuva v zadnjem času znatno ©živila.
— .šofer Franca Ferdinanda umrl. Predvčerajšnjim je umrl v Brnu gostilničar Leopold Lojka, ki je vozil kot šofer avstrijskega pestolonaslednika Franca Ferdinanda avtomobil, v katerem sta sedela prestolonaslednik in njegova soproga, ko je bil izvršen nanju v Sarajevu atentat. Pozneje je bil šofer kralja Karla. Lojk je v svoji gostilni rad pripovedoval gostom, kako spretno je vodil kritičnega dne avtomobil, da bi se bil izognil bombam, ki so bile vržene proti avtomobilu. Zatrjeval je, da bi se mu bilo tudi posrečilo izogniti se strelom, ki so bili oddani na nadvojvodo, da mu ni ukazala nadvojvodinja: »Vozite dalje!« Cesarju Karlu je rešil ob priliki nesreče v Tagliamentu za časa avstrijske ofenzive življenje. ,Zn ta čin mu je podaril iKarl zlato uro s svojim monogramom. Ura se nahaja med njegovo zapuščino.
— Samomor 17 letnega bankirjevega sina iz nesročne ljubezni. 17 letni Maks, sin dunajskega bankirja in veleindustrijalea Hansa barona Reitzes-a, vesel in mnogo obetajoč mladenič, se je seznanil na dunajskem drsališču z mnogo starejšo hčerko celovškega trgovca, gospodično Dachsinger ter se v njo zaljubil z vsem ognjem svojega mladega »r-ca. Niti njegovi roditelji niti njegov domači učitelj niti objekt njegove ljubezni niso pripisovali njegovi vroči ljubezni kakega po-mena. Koi so se odpeljali te dni njegovi roditelji v Karlove Vary, jih je pregovoril, da »o mu dovolili, da se je podal on s svojim domačim učiteljem na letovišče v Maiernigg ob Vrbskem jezeru. Od tam se je vozil v Celovec na obisk k rodbini Dachsinger. Njegovi pogosti obiski so se jeli dozdevati njegovemu domačemu učitelju sumljivi, zato se je vrnil z mladeničem na Dunaj. Toda Maksa je vleklo srce z neodoljivo silo nazaj v bližino njegove oboževanke. Zato je sklenil, da potuje skrivaj v Celovec ter poprosi za roko ljubljene devičice. Rečeno storjeno. Toda snubitev je izpadla drugače, kot si je Maks predstavljal. Dobil je »košaro«. Gospodična Dachsinger ga je opozorila s krvavečim srcem na preveliko razliko v letih in na to, da nikakor ne bi bilo upati, da bi njegovi starši v ta zakon privolili ter je njegovo ponudbo uljudno odklonila. To je vplivalo na mladega Maksa katastrofalno. Podal se je v Maiernigg, v hotel, v katerem je stanoval preje s svojim domačim učiteljem. Bil je na videz miren in vesel, kot vedno. Par ur nate se je zaklenil v svojo sobo, napisal dve poslovilni pismi ter si pognal krogljo v srce. Bil je na mestu mrtev.
— Narodne straže zoper roparske tolpe.
Ker se klatijo po Hercegovini in Črni gori neprestano roparske tolpe, ki ogrožajo življenje m imetje prebivalstva, so ustanoviile vasi v tamkajšnjih krajih v svojo ■obrambo narodne straže. Po vaseh in okolici hodijo podnevi in ponoči močne patrulje in iščejo razbojnike.
— Roparji zažgali gledališče v BraiH. Neznani ziocmci so zažgali te dni med večerno predstavo gledališče v Braili. Nastalo paniko
1 ^	2,1 to, da so opleniti več obiskoval-
£CV' i	toaletno sobo primadone A. Poljak
so vlomili ter odnesli -igralki ves nakit v vidnosti 1,500.000 lejev.
• -	«®<U krvoskrunstva obsojen na 10 let
. končno p« oproščen. Sodni dvor v Su-o*'ci je obsodil meseca maja dninarja Antona Ostojiča, ki je bil obdolžen, da se je pregrešil nad svojo hčerjo in nad svojo pastorko, na 10 let ječe. Pri obravnavi sta izpovedali obe dekletu 'za Ostojiča obremenilno, drugih prič pa su bot iško sodišče ni zaslifealo.
Ostojič je prijavil vzklic. Predvčerajšnjim se je vršila v Novem Sadu vzklicna obravnava. Sodišče je smatralo, da stvar ni dokazana, zato je obtoženca oprostilo ter odredilo, da se ga nemudoma izpusti na svobodo. Državni pravdnik je priglasil ničnostno pritožbo.
— Čeden nazarenec. Ko so vpoklicali Ivana .Mohana k vojakom, ni hotel nasiti puške, češ, da je nazarenec. Zato je bil obsojen na
rnS lili	Tl,. ___ ___________l_*_: _-1--ui--
da je to greh, ni smatral za pregrešno krasti in goljufati. Ukradel, oziroma poneveril je nekaj uradnega denarja ter potvarjal proti nagradam uradne listine itd. Ko je svojo kazen odsedel, je bil par dni pomožni pisar pri zagrebškem odvetniku dr. Zabuščaku, kjer si je izstavil dokument na ime svojega šefa, ga podpisal in žigosal, nato jo pa odkuril v Beograd. Tam se je seznanil z neko mladoletno deklico, katero je pod pretvezo zakona zapeljal, nato pa zapustil po 4 dni trajajočih medenih tednih v nekem hotelu, — kjer sta skupaj stanovala, ne da bi bil plačal, — v »zastavo« za svoj dolg ter neznano kam izginil. Hotelir je stvar ovadil. Ker je podaril čedni nazarenec svoji »nevesti« sliko, na katero se je podpisal, da jfe bolj imponiral, seveda kot dr. Breščak, je policija njegovo identiteto hitro ugotovila, nakar je izdala za njim tiralico.
— Ponesrečen beg kaznjencev. V Cetinju so zaprti nevarni ropar Gjorgje Kustovič in njegovi tovariši. Te dni so se domenili, da bodo pobegnili. V to svrho so skrili v svoji celici močan kol. Ko jim je prinesel paznik večerjo, so nanj navalili ter ga pobili na tla, nakar so hoteli pobegniti. Toda imeli so »mote: v veži so naleteli ma stražo, iki jih je po krvavem boju premagala in tirala nazaj v zapor.
— Oproščen novinar. Spomladi je bil obsojen urednik subotiškega organa Bunjevcev Josip Vukovič radi ščuvanja proti državi po tiskovnem zakonu na '1 mesec zapora in 2000 dinarjev globe. Novosadsko apelacijsko sodišče je te dni sodbo ovrglo ter Vukoviča oprostilo. Nova sodba je pravomočna.
— Papežu poklonili madiera-vino, staro 200 let. Svetega očeta je posetila te dni okrog 200 oseb broječa skupina portugalskih romarjev. Ko so mu poljubili čeveljček, jih je papež Pij XI. blagoslovil ter jih počastil s kratkim nagovorom. Avdienca se je končala s tem, da so poklonili romarji papežu zanimivo darilo: zaboj buteljk madiera vina, ki je staro, kot je razvidno iz pečatov, 200 let. Pečati menda niso ponarejeni.
— Udeležence dr. Razlagove slavnosti, 'ki se vrši dne 1. avgusta v Mali Nedelji, prosimo, da se prijavijo do 29. t. m. k banketu. Pridite vsi! — Odbor.
— Avtobus podjetje v Kamniku naznanja: Naš avtobus za 20 oseb vozi: vsak pondeljek ob 17. uri v Kranj — iz Kranja nazaj ob 14. uri; vsako sredo in soboto ob 8. uri v Ljubljano — iz Ljubljane nazaj ob 13. uri; vsako soboto popoldne od vlaka v Stahovico za turiste, ob nedeljah po potrebi celi dan do zadnjega vlaka Kamnik — Stahovica in nazaj; vsak torek, četrtek in petek ter event. tudi v nedeljo je avtobus na razpolago izletnikom na Brezje, Bled, v Bohinj itd., ako se priglasi najmanj 16 oseb. Na razpolago je tudi manjši avto za o oseb ki vozi po zmerni ceni v poljubno smer, v nujnih slučajih, v bolnico itd.
V	sredo vozi skozi Vodice — Skaručno — Vižmarje — Ljubljana, soboto pa Moste
— Mengeš •— Trzin — Ljubljana. Postajališče avtobusa je pred Narodno čitalnico v Kamniku. Vse informacije daje in sprejema prijave tvrdka Kregar & Fajdiga kakor Uidi restavrater Narodne čitalnice. Cene voženj: Kamnik — Stahovica (Stranje) Din 8; Kamnik — Ljubljana Din 20; Kamnik — Kranj Din 20; Kamnik — Brezje in nazaj Din 50; Kamnik — Bled in nazaj Din 65; Kamnik
— Bohinj in nazaj 85 Din. Vse druge vožnje po dogovoru.
Ljubljana.
1— Pojasnilo. Po Ljubljani se govori, da je ena od Rusinj, ki sta nabirali po Zagrebu darove za »rusko carico«, soproga nekega železniškega uradnika, bivšega ruskega generala. Dotioni gospod nas prosi, da pojasnimo, da to ne odgovarja resnici, kar s tem lojalno storimo. Sicer pa imajo avanturo itak v rokah oblasti, ki bodo identiteto nabiralk darov za »rusko carico« ugotovile, predno ju bodo .»zašile«, zato prosimo radovedneže, da naj nekoliko potrpe, dokler ne izpregovore pristojne oblasti.
— Vlom v Kamniku. V noči na 27. julija 1926 je bilo vlomljeno v blagajno kolodvora Kamnik ter odnešeno približno 5000 Din gotovine. Eden od storilcev je moral biti ranjen na roki, ker je izgubil med potjo dva okrvavljena bankovca po 5 Din ter 1 režijsko karto za vožnjo iz Ljubljane v Kamnik. Iz pisarne kolodvora je bil odnesen tudi 1 dežni plašč s plišastim ovratnikom.
1— Policijska kronika. Radi vlačuganja je policija aretirala tri ženske. Zabeležila pa je
1	izgred na ulici, 1 navijanje cen svalčicam,
1	slučaj nedostojnega vedenja, 6 slučajev kaljenja nočnega miru, 3 prestopke obrtnega reda in 23 prestopkov cestno policijskega reda.
Razprava proti Bernotu.
Tretji je prišel na vrsto g. Zvonimir Ber-not, urednik »Napreja« ki je v »Napreju* 15 številki tega letnika priobčil dolg članek na uvodnem mestu, kjer razpravlja o alkoholiz-mu kot narodni nesreči. Imenoma je navedel dr. Alfreda šerka, ki da je vdan alkoholtemu in Kot tak ne more zavzemati javne funkcije sodnega izvedenca za psihiatrijo. Dalje očita g. Bernot dr. Šerku, da je proglasil zločinca Hotka, ki da je bil umobolen, za simulanta, nakar je bil Hotko justificiran. Poštnega uradnika Detelo pa je dr. Serko proglasil za bolnega, čeprav je bil zdrav in mu tako škodoval.
Radi teh očitkov je dr. Serko vložil po svo-
jem zastopniku tir. Grudnu tožbo proti Berti otu.
Bernc' se zagovarja sam. Izjavlja, da vzdržuje članek še danes. Ne čuti pa se krivega. Proti tožitelju ni imel nikakih sovražnih namenov, pisal je le resnico. Nato Bernot obširno dokazuje škodljivost alkohola ter se sklicuje zlasti na znanstvena raziskavanja Forel-la. Da pa je dr. Šerko res udan alkoholizmu ponudi kot dokazilne priče najprej sebe, nato pa dr. Serka samega in dr. Šerkovega zagovornika dr. Grudna.
Dr. Gruden omenja nujnost novega tiskovnega zakona ki preprečuje podobna žaljenja.
Senat je nato po daljšem zaslišavanju spoznal Bernota krivim in ga obsodil na 14 dni zapora in 20C0 Din globe ter objavo sodbe in plačilo stroškov. Bernot je prvi toženec, ki je bil obsojen v Sloveniji v tiskovnem procesu tudi na zaporno kazen, neizpremenjeno v denarno globo.
Bernot je šel iz sodne dvorane pred razglasitvijo sodbe. S tem si je podaljšal rok za pritožbo, ki jo mora vložiti, če s kaznijo ni zadovoljen, tekom treh dni po dostavitvi pismene sodbe.
Železn farski sh d - Burei ^repir.
Včeraj, ob pol 8. zvečer se je vršil v Mestnem demu shod Udruženja jugoslovanskih železničarjev, katerega so se udeležili tudi člani socialističnega Ujedinjenega saveza železničarjev. Med obema strujama je nastala mučna atmosfera, ki se je proti koncu razvila v buren prepir.
Shod je otvoril g. Jug, predsednik UJŽ, ki je uvodoma pozdravil zastopnika vlade in trgovske zbornice, nato pa povdaril pomen shoda, ki naj protestira proti redukciji železničarjev in draginjskih doklad ter opozoril navzoče, da niso izpolnjene obljube, ki jih je dala takratna Narodna vlada pred sedmi-
mi leti železničarjem. Nato je plediral za depolitizacijo in enotnost železničarskih organizacij.
Drugi govornik, g. Deržič je izvajal, da je redukcija osobja na železnicah za poskusom ukinitve direkcije v Ljubljani drugi korak k demontaži slovenskih železnic, ki vedno bolj propadajo. Proti temu mora nastopiti vsa slovenska javnost enodušno.
Govornik je v ostrih izrazih poživljal vlado, naj štedi drugje, kot na pr. pri dobavah premoga, pri čemur se uganja najhujša korupcija. Pri državnem proračunu je Glavna direkcija namenoma zapostavila ljubljansko direkcijo, tako, da morajo biti odpuščeni slovenski železničarji, ki so rešili in uredili vse državne železnice.
Sledili so govori g. Juga, ki je poročal o slabem stanju slovenskih prog, g. Ponikvarja, ki je očrtal nameravano reduciranje doklad železničarjem in g. Škrjanca, ki je povdarial, da železničarji še danes nimajo pravilnika. Politika, kot jo vodi Beograd proti železničarjem, pospešuje propagando za komunizem in slovenski avtonomizem.
Proti lej izjavi je protestiral del navzočih. Med vsemi govori so padali številni ostri medklici s strani socialistov ki pa so vobčo pustili govornike mirno govoriti.
Zastopnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. Mohorič je izjavil, da je Zbornica in z njo slovensko gospodarstvo solidarno z železničarji v boju za njihove pravice in za odstranitev prometnih ovir ter ureditev železniškega prometa.
Naslednji govornik g. Stanko, zastopnik socialističnih železničarjev, je še bolj ostro nastopil proti beograjski politiki. Ko je ironiziral izvajanja svojih predgovornikov in skušal razviti svoje nazore, so nastali pri članih UJŽ hrupni protesti, ki so stopnjevali vedno bolj. Zaman si je skušal Stanko priborili zo-
pet besedo. Tudi socialisti so pričeli protestirati proti predsedniku Jugu, ki je odvzel Stanku besedo. Takoj je bila dvorana razdeljena v dve prepirajoči se skupini, ki sta povzročali tak vik in krik, da sploh ni bilo mogoče slišati resolucije, ki jo je prečital g. Zupan. Policija je napravila prepiru konec in izpraznila dvorano.
Nočemo se vtikati v medsebojne spore železničarjev, mnenja pa smo, da taki nastopi škodujejo najbolj železničarjem samim. Načela parlamentarnega postopanja naj veljajo tudi na podobnih javnih shodih.
Šport.
Milijon dolarjev zaslužil. Jack Kearns, ki je
8	let z uspehom managal svetovnega bokser-ja Jack Dempseya, je pri tem zaslužil 1 milijon dolarjev, katera svota tudi v Ameriki nekaj pomeni. Seveda, odkar je Dempsey poročen, hoče sam aranžirati vse boksmatche in pripovedujejo, da se Dempsey v zadnjem casu samo radi tega ni boksal, ker ne privošči KearnsU tako mastnega zaslužka.
Francija zmagala v evropski tekmi za Davisov pokal. V Caborugu se je odigral finale zn Davisov pokal med Anglijo in Francijo. Na francoski strani so se borili Cochet, La-coste, Borotra, Brougnon in Landry, na angleški pa Gregori, Turnbull, Crole, Rees in Kingsley. Zmagala je Francija s 5:0.
Kako plava Amerikanee Lauffer. Že njegov start je nekaj posebnega. Mirno, z nalah-ko vpognjenimi koleni, se vstopi na start. Ko zasliši — njemu nenavajeni — nemški komando, skoči na glavo v vodo, ne da bi vdari! s prsi ali z rokami ob površino in zgine poti vodo. Dočiim se vsi njegovi konkurenti takoj iz vode pokažejo in na vse kriplje delajo, je Lauffer še vedno pod vod«. Šele pri 9. ali 10. metru se prikaže in sicer najprej z nogami,
potem s hrbtom in nazadnje z glavo. Ko je celo lelo zunaj, je Lauffer že 1 ali 2 metra naprej. ‘Pri plavanju se zdi, da leži njegovo telo skoraj nad vodo. Globoko zarežeti roki v vodo, tako da se tudi ramena potope, in se zdi. kakor bi se valil. Nogi delata tik pod vodno površino jednakomerno hitro in lahko. Ekonomija vporabe lelesa je toraj kar mogoče spopolnjena.
iPri lem nima Lauffer izrazito atletske postave, kakor ostali amerikanski plavači. Plavolas, skok mladenič s sanjavimi očmi, sred-njevelik, z dobro izraženo muskulaturo na tilniku in hrbtu. Izgleda truden, kar pa ni čuda, saj je v 23 dneh vse 21 krat startaj in postavil dva svetovna rekorda. — O nadaljnik uspehih bomo še poročali.
Peresnik Willi Resi nek na Dunaju je sunil jrrosto z desnico 92.70 kg in postavil nov sv. rekord. Pač čudovit uspeh, če pomislimo, da tehta Rosinek samo 60 kg.
Gospodarstvo.
LJUBLANSKA BORZA, dne 28 julija 1926.
Vrednote: »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 103, hi. 104, zaklj. ,104.
Blago: Koruza, par. slov. post., 1 vag. den J 232, bi. 232, zaklj. 232.
Zagreb, dne 28. julija. Devize: Nevvvork ček 56.468—56.708, London izplačilo 275.05— 276.25, ček 275.037—276.237, Pariz izplačilo 136.47—138.47, Praga 167.38—168.38, Italija izplačilo 179.42—180.62, Berlin izplačilo 1849.50—1353.50, ček 1349.45—1353.45, Curih ček 1094.80—1098.80.
Curih, dne 28. julija 1926. Beograd 9.1125, Ne\vyork 516.75, Pariz 12.40, Praga 15.30, Berlin 122.975, Dunaj 73.0625, Bukarešta 2.35, Sofija 3.7325, Budimpešta 0.007230.
Rudvard Ciplmg:	1
Knjiga o džungli.
1. del.
MAUGLIJEVI BRATJE.
Bilo je nekega prav tcplega večera, ob sedmih, v Seeoneeskih brdih, ko se je oče Volk prebudil iz dnevnega počitka, se popraskal, zazeval in iztegnil šape drugo za drugo, da si prežene tožljivo zaspanost iz tac. Mati volkulja je ležala, veliki sivi nos povešen, preko štirih mladičev, ki so cvilili in se prerivali, in mesec je svetil v ustje jame, kjer so vsi bivali. . Augrh!: je zinil oče Volk, »čas je, da grem zopet na lov,« in bas se je hotel zagnati po brdu nizdol, ko je stopila čez prag majhna senca s košatim repom in zavekala: Vso srečo in zdravje tebi, glavar volkov, in vso srečo in zdravje in močne, bele zobe tvojim brhkim otrokom, da ue bi nikdar pozabili gladnih na tem svetu.«
Bil je šakal — Tabaqui, skledolizec. Volkovi v Indiji prezirajo Tabaquija, ki se potepa po svetu, rogovili in raznaša laži pa žre cunje in kosce usnja po vaških gnojiščih. Vendar imajo tudi strah pred njim, ker ima Tabaqui to lastnost, da steče prej kot vsaka druga žival v džungli; takrat pozabi, da je imel strah pred kom, teka po gozdu ter popade vse, kar mu pride na pet. Celo tiger se skrije, kedar Tabaqui steče, kajti steklost je najhujša sramota, ki more zadeli divjo žival. Mi ljudje ji pravimo hidrofobija, živali pa jo nazivljejc devvannee, to je besnost, in zbeže.
»Le noter in oglej si jih,« je dejal oče Volk prisiljeno; »samo živeža nimamo tukaj.«
Za volka pač ue,c je rekel Tabaqui, »ali za takega siromaka kot sem jaz, je suha kost dobra pečenka. Kdo pa smo mi, Gddurlcg (šakalsko ljudstvo), da bi si prebirali po volji?« Oddrotbnel je v ozadje votline, kjer je našel srnjakovo kost, katere se je držalo nekaj mesa, sedel in veselo' hrustal na koncu.
»Vso hvalo za to dobro večerjo,« je dejal in si oblizoval ustna. »Kako zali so prelepi otroci! Kako velike oči imajo! In še tako mladi so! Resnično, resnično, lahko bi se bil spomnil, da so otroci kraljev že od rojstva možaki!«
Tabaqui je seveda vedel dobro kot vsakdo drugi, da nič ne prinese večje nesreče kot hvalisanje otrok v njihovi navzočnosti, in godilo mu je, ko je videl, da ni bile njegovo govorjenje materi Volkulji in očetu Volku nič kaj prav.
Tabaqui je mimo sedel na svojem mestu in se radoval nad nevoljo, ki jo je bil zagrešil, pa je dejal p oh ulj eno:
»Shere Khan, Veliki, je predjal svoja lovišča. Prihodnji mesec bo lovil po brdih tukaj, mi je pravil.«
Shere Khan je bil tiger, ki je živel blizu reke Waingunge, dvajset milj daleč .
»Nima pravice!« je pričel oče Volk srdito. »Po džungelski postavi nima pravico izpremeniti bivališča, ne da bi pošteno oznanil. Deset milj naokoli nam prežene vso divjačino, jaz — jaz pa moram v teh časih ubijati za dva.«
»Njegova mati mu ni zastonj rekla Lungri (to je Hromi),« je dejala niati Volkulja mirno.« Že od rojstva je hrom na eni nogi. To je vzrok, da ubija samo govejo živino. Vse vaščane ob Waingungi je spravil pokonci, sedaj pa prihaja semkaj, da razdraži še naše vaščane. Prestaknili bodo vso džunglo, da bi ga ujeli, ko bo daleč proč, mi in naši otroci pa bomo morali bežati, ko zažgo travo. Res, prav hvaležni smo Shere Khanuk
»Ali naj ga obvestim o vaši hvaležnosti?« je vprašal Tabaqui.
»Ven!« se je zadrl oče Volk. »Poberi se, pa lovi s svojim gospodarjem. Za eno noč si naredil dovolj.«
»Že grem,« je dejal Tabaqui mirno. »Pravkar lahko slišite Shere Khana spodaj v gošči. Lahko bi si bil prihranil sporočilo.«
Oče Volk je poslušal in v temni dolini, ki je držala nizdol do male reke, je začul neprijetno, jezno, rohneče, enakomerno omevkanje tigra, ki ni bil ničesar ujel in mu ni bilo mar, ako je vsa džungla vedela za to.
Bedak!« je dejal oče Vol: . »S takim vriščem pričeti ponočno delo! Mar meni, :'a so naši jeleni kakor njegovi debeli voli cd V/aingivge?«
: Ššt! Nocoj ne lovi niti vela niti jelena,« je dejala mati .Volkulja, »za človekom lazi!« Cmevkanje se je bilo izpremenilo v nekako brneče predenje, ki se je slišalo kakor bi prihajalo od vseh strani sveta. Bil je tisti glas, ki zbega na prostem speče drvarje in cigane in jih včasih nažene tigru naravnost v žrelo.
(Dalje prih.)
Najboljša, najcenejša kolesa in šivalni stroj
so edino
Petelinčevi
znamke	0d do^re9a
Gritzner, Adler, Phonix švicarski
Blizu Prešernovega « dom, obrt In Industrijo. Pouk brez- pletilni stroj ,	,	plačen,	ugodni	plačilni	pogoji - Tudi DUBIED'
spomenika za vodo. P na 0’bro9ke. . $celetna garancija. f
Josip Peteline, Ljubljana
Uprava
Dnevnika
»Narodnega
prodaja
makulaturni papir
leg Din 4'50.
0	j	gy i promenadne, bele in barvaste,
01 uj vvy ovratnike vseh vrst in fason, pentlje, samoveznice, žepne robce, nogavice v rasnih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne • • potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. - -
Nizke cene. — Velika Izbira samo pri
JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA
\ blizu Prešernovega spomenika ob vodi *
** tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana,
nudi
najti rt e j ši Irt najokusnejši na« mizni kis iz vinskega kisa.
ZAHTEVAJTE PONUDBO! ^
Tehnično In higijenlčno najmoder-neje urejena klsarna v Jugoslaviji.
l*'
Plinrno: IJublJnu«, Dunajska cesta it. In, H- nu C.lropje, d
0
šivalnih strojev, — domestnih delov, pneumatike. , eebni oddelek za popolno popravo
..It,' tuni Ib Iti IVDnilrliiii	/1	ttnlr/vli
Znižane cene in največje skladišče dvokoles, motorjev, otroških vozičkov, vsakovrstnih napo-
emajliranje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. — Prodaja na ob roke. Ceniki franko.
JBIBUNA« F. B. L.
tovarna dvokoles in otročkih vožičkov. tj UBIJA, n A, Karlovška cesta *■
Perica
proti stalni mesečni plači se išče za parno pralnico. Informacije se dobe do 24. t. ni. na Miklošičevi cesti 20, soba 233, od 12. do 13. ure, kjer je tudi vložiti pismene prošnje z zahtevkom plače.
Sprejmem
v inštrukcijo dijaka nižjih Ll proti nizkemu honorarju ali proti dnevni hram Uspeh zajamčen! Interesente prosim, da puste svoj naslov v upravi »Narodnega Dnevnika« pod šifro »Inštrukcija«.
Mali oglasi
Za vsako besedo »e plača 50 par. za debelo tiskano pa Din !•—.
Krasne dekoracijske
sdtent* divane
v plišu vam nudi izredno poceni
Rudolf Sever, Ljubljana, Gosposvetska 6. Vabim na ogled!
Pouk
iz predmetov gimnazije in realne gimnazije za ponavljalni izpit prevzamem. Naslov v tiskarni »Merkur« I. nadstropje.
Volna in bombaž
za »trojno pletenje in vsakovrstna ročna dela se debi v veliki izberi in po najnižjih cenah pri Karel Prelogu, Ljubljana, Gosposka ul. 3. — Stari trg 12.
Stekleno
strešno opeko imajo stalno v zalogi Združene opekarne d. d. v Ljubljani.
DRVA-ČEBIN
Ufolfova 1/11. - Telet. 56.
Ekonom in lesni manipulant
28 let star, neoženjen, govoreč več jezikov, išče primernega Zamore položiti 50.000 Din kavcij«
Vprašanje na
tega lista pod
tudi
upravo
»Stalna
služba«.
Oglašujte v ..Narod. 0"evn'k
a
i«
Izdajatelj in odgovorni urednik J02E PETRIČ. - Za tiakarno »Merkur« v Ljubljani Andrej Sever.