Leto m., štev. 274 Ljubljana, sreda 25. novembra 1925 Poitnina pavšallrana, Cena 2 Din 3«lni« rt 4. »j Stane mesečno Dat s« —, u »ematvo Dir. 40-— aeobvc*&«h Oglasi po tarif«. Uredništvo 1 Dnevna redakcija) Mikiotičeva cesta »ter. 16/L — Telefon *«ct. y», Nočna redakcija 1 od 19. ure naprej v Knaflori ul. It s/L — Telefon tt. J4. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko iSpravniitvo: Ljubljana, PreiernoTa ulica to. 54. — Telefon »t. 36. tsMrstiri oddelek 1 Ljubljana, PreSer-ncva ulica »t. 4. — Telefon It. 491 Podružnic!: Maribor, Barvarska ulica it. 1. — Celje, Aleksandrova cesta Raftm pri pottnem tek. zavoda t Liub-5ana it. n S4a • Praha Cislo 78.18» Wien,Nr. 105x41. IJubiJana, 24. novembra. Levičarski karte! na Francoskem je podoben šibkemu mehanizmu, ki rad zastane. Pogosta popravila mu skrajšuje« dobo uporabnosti Tretja francoska vlada, ki se sklicuje na «kartei levih strank«, je podala astav ko. Vse tri kabinete je zrušil isti problem. ysied svoje finančne politike je pade! flerriot, Cai!lauxov neuspeh v VVashingtonu. polom notranjega posojila in davčna politika, ki je ozlovoljila socijaliste ia Merriotove raaikalce, je upihnila življenja iuč prvega Painleve-jevega kabineta. Caillaux je bil neslavno in nelepo vržen čez k nov in ministrski predsednik Painlevč ie sam prevzel finančni resert v upu, da bo vdomačU socijaliste in jih privedel izgubljene sinove nazaj pod rodni krov kartela. V ta namen jim je začei delati daleko-sežne koncesije. Prista! fe na novo, izredno obdavčenje »vseh obiik premoženja«. kot že glasi na radikalnem kongresu v Niči skovana formula. S 15od-stotnim davkom na vse dohodke, produktivne in neproduktivne vrednote, ki naj se pobira tekom 14 let in ki naj napaja »državno amortizacijsko blagajno*, se je občutno približal socijalistični zahtevi po »premoženjski oddaji*. Da čim bolj zadovolji skrajno levico kartela. je določil iako visok, novega davka prost življenski minimum, tako da »izredna nacijonalna kotribucija*. ki ima namen, omogočiti izplačilo ogromnega notranjega dolza. ne zadeva neposredno širokih slojev ljudstva, delavcev, maiih kmetov in nameščncev, iz katerih se rekrutira socijalistična volilna kliientela. Vse breme se zvaii na ramna finančnega in Industrijskega kapitala, na obrt in :rgovino. na srednjega posestnika in rentnika. Mimogrede bodi rečeno, da b! bil končno udarjen vendarle celokupni francoski narod, ker bi neposredno zadeti, kl ravnajo z gospodarskim mehanizmom Franciie. že našli pota in sredstva da naložijo težii del bremena ra zdelana pleča konsumentev rn delojemalcev. Socijalistom so se začela iasniti lica. Zadovoljni pa še niso bili. Painlevč je namreč nameraval pomnožiti za več kot 6 milijard obtok bankovcev. Ni vede! drugega načina, kako nai plača državne bone. ki zapadejo prve dni decembra. Sociiaiisti z vso vehemenco pobijajo sleherno nadaijno Inflacijo, ve-doč, da bi S sledil nov val draginje. Zato so priporočiti Painlevdju. nai krat-komalo oošlie brez izplačila domov upnike. k| se bodo 8. decembra poiavili pri državni blaga ini. Predbzali so mu. nai prisilno odeodi poravnavo zapadlih dr-žavnih posoli!. Painlevž se ie nekaj časa obupno brani! podajati se na pot. ki nelie. ostro rečeno, v državni bankrot. Končno Da se je le vda! a ljubezni do kartela. Sociiaiisti so bili potolaženj in so v svoji »širokogrudnosti* dovolili vladi, da sme dati tiskati poldrago milijardo bankovcev za namuinejša izplačila. Trdili so. da to ni nobena nova inflacija, ker da se ie toliko nnvčanic itak uničilo in izgubilo v prometu. Sociiaiisti so bili zadovoljni nezadovoljen pa ie bil Loucheur s svojimi 40 poslanci in Cailtausovi priiatelii v radikalno - socijalistični stranki. Komai je Painlevč popravil levi del kartelovega mehanizma, že ie Poči!a veriga na desnem koncu. Člen 5. finančnega zakona ■e bil v poslanski zbornici zavržen in Painlevč jc podal ostavko celokupnega kabineta. Predsednik republike ie poveri! s sestavo vlade naiprei zunaniega ministra Brianda. Aristide Briand pripada najmanjši skupini karteia. »republikanskim sociia!istom* kot niegov prednik Pain-!ev£. Pravzaprav nima niti članske legitimacije in ni že dolgo plača! članarine. kot se »e ugotovilo na predzadnjem strankinem kongresu, ko so ga hoteli izključiti, ker !e glasova! za ohranitev poslaništva pri Vatikanu. Navzlic vsemu oa uživa Briand danes v Franciji velik orestiž ln ima na temeliu siiaj-T!:h uspehov svoie zunanie politike, trenutno nascolicfno^še mzicije v prvih političnih vrstah Franciie. Ali se bo dal previdni, globoko izkušeni državnik izpeiiafi iz seremh horizontov zunanie politike na polzka tla notranjih političnih in strankarskih bojev in hotel devetič v svojem živlieniu sestaviti vlado? Vsekakor ne bo šlo brez temeljitih posvetovanj in trdnih zagotovil vseh skupin nove vladne večine. Briand ie imei s sociiaiisti že večkrat težave. Po Herriotovem padcu so ga odklonili kot ministrskega predsednika. ker so mu mani zaupali kot Pain-levčiu in ker se tudi on nI hote! zado-voltiti z niihovo neobvezno podporo, temveč ie zahteval, da prevzamejo porodno soodgovornost z vstopom v vlado. Ta zahteva se bo tudi tokrat stavila sociialistom. Meščanske skupine so že trudne od neprestanega izsiljevanja so-ciialistov. ki diktirajo kartelu svojo voljo. odgovornosti pa se nadi se previdno umikajo. Upa« je. da bodo končno prisiljeni k lasnemu. preciznemu odgovoru. C« hočejo vstopiti » ministrstvo, Italijanska Intervencija radi Radičevega govora v Ljubljani ? Po vesteh iz italijanskega vira je poslanik Bodrero protestiral pri naši vlad« proti Radicevim izjavam v Ljubljani. — V Beograda te vesti demontirajo, oHcijozna «Avala» pa objavlja Radiče- ve poptavke. Beograd, 24. novembra. p. Izjave St. Radiča v Ljubljani o zunanjepolitičnih vprašanjih, so napravile velik vtis na politično javnost. Zato so vsi pričakovali. da bo radi teh izjav protestirala zlasti italijanska viada pri našem kabinetu. In res. Popoldne je posetil italijanski poslanik Bodrero ministrskega predsednika Pašiča. Iz italijanskega vira doznava Vaš dopisnik, da je poslanik Bodrero v imenu svoje vlade protestiral pri Pašiču zaradi izjav Stjepana Radiča v Ljubljani, v kolikor se nanašajo na Italijo. Zahteval je od našega kabineta. naj se izjavi, aii je solidaren z na-zlra.iiem ministra Stjepana Radiča. Takoj po sestanku z generalom Bodre rom je Pašič povabi! Stjepana Radiča k sebi v kabinet in ie de!j časa z njim razpravlja!. Nocoj je izdala agentura Avala nastopno službeno poročilo: »V razgovoru z našim sotrudnikom je poda! prosvetni minister Stiepan Radič naslednjo izjavo: Šele danes sem utegnil čitati novin-ska poročila o svojem govoru, ki sem ga imel v Ljubl'"ani dne 22. t. m. Kakor običajno, so tudi tokrat poročila precej, netočna, zlasti v beograjskih novinah. ker sem v svojem govoru v Ljubliani rabil zelo m/nogo slovenskih besed in tudi cele stavke, ki so mnogim srbiian-skim štokavcem mani razumljivi. Največ netočnosti ie v onem odstavku mojih izvaia.ij. kjer sem govoril o učinku narodnega sporazuma na mednarodni položaj naše države. Izmed naivečiih netočnosti moram popraviti nastopno: 1.) Kemalu paši so pripisali izjave, o katerih sem rekel da iih ie poda! gosp. Trajan Zivkovič. Ni dovolj krepko podčrtana izjava gosp. Zivkoviča. da je dobil globok vtis iz razgovorov z merodai nimi turškimi činitelii. da je Kemal paša pred in zlasti ;x> sklenjenem sporazumu spoštoval našo državo in da io visoko črsla ter da k, smatra za glavnega političnega faktorja v Podonavju in na Balkanu. 2.) O državnih mejah Italije sem rekel: «Ita!iia nagiaša. da so niene rneie nekršllive. Toda unoštevati ie treba, da tudi naših državnih meja ne sme nihče kršiti, kakor to sploh velja za vse Politične meje v Evropi, ker so vse pod zaščito mirovnih in drugih mednarodnih pozodb. ki vsebujejo današnie iavno nravo v Evropi. Kai drugega nisem reke!.. 3.) O črnih fašistovskih srajcah sem dejal: »Kakor ie sijatna in velika zgodovina Italije in kakor ie odlično mesto, ki ga zavzema Italija v civilizaciji Evrope. toliko bolj nas boli. da črne sraice n« postopajo v skladu s tem dejstvom, kake laz mislim in često prihajajo baš v naspnotie s ostalim italijanskim narodom Več nisem rekel.* Avala. Beograd, 24. novembra, p. Vest. da je Italijanski poslanik Bodrero napravil ofi-ciielen korak pri g. Pašiču. ie izzvala naravnost senzacijo v Beogradu in vznemirila oolitične kroje. Novinarji so čakali na Stjepana Radiča. ko je odhaja! iz ministrskega predsedništva v spremstvu dr. Nikiča. Zaprosili so za za informacije, dočim je dr. Nikič skuša! odvrniti Padiča. da ne bi dal izjav. Kljub temu je Stiepan Radtč da! nastopno izjavo: ^Gospodje, od mene zahtevate izjavo. Reči vam morem popolnoma svobodno . . .» Nato je minister Radič poda! izjave o svojem govoru v Ljubliani, ki iih objavlja nocoj agentura Avala. Potem je nadaljeval: »Čudim se. da je Italija tako ekspanzivna proti nam*. V tem trenutku je stopil iz ministrskega predsedništva g. Pašič. gleda! Radiča, kako je govoril novinarjem, ter v skrbeh zmaia! z glavo. StieDan Radič "-1 je nadaljeval: »Netočno je. v poročilih listov o mojem govoru v Liubijani. kar sem dejal o Italiji, da se namreč bojimo Italije. Mi smo svojr"na svojem. Mi se razumemo * G. Pašič ie z vidno skrbjo poslušal Radičeve iziave in vstopi! potem globoko zamišljen v svoi avto. Dr. Nikič je komaj pripravil Radiča do teza. da je neha! govoriti. Zvečer ie šef presbiroia Ivkovič slnž-beno demantlral vašemu dopisniku vest, da je italijanski poslanik Bodrero interveniral pri naši vladi. Ta demantl smatrajo politični krogi, da ga je vlada dala z namenom, da bi prikrila blamažo, v katero jo je spravil Stjepan Radič. Francoska vladna križa Predsednik republike je poveril s sestavo vlade Brianda, ki pa je mandat vrnil. Nova ofeditev skupščine? Po sorejetju dvanajstin gre bržčas skunščina zopet na odmor. —— Za petek se pričakuje v Narodni skupščini interesanten dvoboj med Svetozanem Pribieevičem in Stjepanom Radičem« Beograd, 24. novembra, p. Današnji dan ie bi! v političnem pogledu precej živahen in zanimiv. V ospredje so stopile danes neprijetne posledice Radičevega nedeljskega govora v Ljubljani, ki povzročajo vladi novih skrbi. Tudi se je še danes veliko razpravljalo o sporu z Vatikanom. Po sestanku predstavnikov jugosl. episkopata z ministrom za vere Mišo Trifunovičem so škofje bili vrlo rezervirani, in nadškof dr. Bauer je izjavil novinarjem, da morajo tok sestanka držati v najstrožji tajnosti. Sestanek pa ca se bo še par-krat ponovil, zato utegnejo škofi dalje ostati v Beogradu, kakor so prvotno mislili. Minister Trifunovič je bil, četudi kratek, mnogo jasnejši. Dejal je: »Razpravljamo o odprtih vprašanjih med Vatikanom in našo državo. Preden se dotaknemo konkordata. bomo reševali o vprašanju zavoda sv. Jeronima. Defi-nitivnega nismo zaključili še ničesar*. A na vprašanje o razpoloženju škofov glede zavoda sv. Jeronima je minister Trifunovič poudaril: »Popustili so! Njihovo zadržanje kaže mnogo več pormr-Jjivosti kakor doslej — toda zaenkrat ne morem ničesar reči». še vedno lahko dobe vlado karteia. Ce pa bj taka vlada imela tudi večino v Dur i2me.itu. je več kot dvomliivo. Ostane možnost kabineta srednjih strank z oriientacijo v levo (meščanski de! kartela in levi del opozicije) s kakim neizraz;tim radikalom na čelu. Sociiaiisti bi tako vlado odklaniali in io v zvezi s komunisti, delom radikalcev in na-cijonalr.ega bloka morda tudi kmalu vrgli. Najboljša bi nedvomno bila edina so-!'jci'a. k! še preostala: velika koaljciia vseh k delu pripravljenih strank. V tako vlado bi morali vstopiti vsi nosilci znanih in močnih političnih imen Francije na desni in levi. Tak velki naciio-n2lni kabinet po vzgledu medvoi.ie široke vsenarodne koalici!e bi vzbudil zaupanje vseh slojev Franciie. da bi doprinesli ra oltar domovine težke, a nujno potrebne denarne žrtve z istim pa- j trijotizmom. ki j- prežemal ves franco- V krogih vladne večine naglašajo. da namerava vlada dalje časa delati brez parlamenta. Cim spravi dvanajstine pod streho, namerava odgoditi seje Narodne skupščine do novega leta. Med tem bodo šli poslanci med volilce. Ta vest se uradno ne potrjuje, značilna pa je za razmere v vladni koaliciji. S precejšnjim zanimanjem pričakuiejo sejo Narodne skupščine, ki je sklicana za petek, za katero je kot prvi govornik orijavljen Svetozar Pribičevič. ki se bo med drugim bavil tudi z izjavami Stje-Dana Radiča. ki jih je poda! v nedeljo v Ljubljani, zlasti pa o onem delu. ki se nanaša na mednarodni položaj države. Ta govor bo zanimiv že zato, ker se po sedmih letih prvič zopet spopadeta Svetozar Pribičevič in Stjepan Radič. Njun zadnji govorniški dvoboj ie bil v Narodnem Veču v Zagrebu v dneh prevrata. ___ Znižanje tarife za Sušak Sušah. 24. novembra, n. Popoldne bila seia inestneza »veta, na kateri je župan Ku-cič poroča! o uspehu svoie misl e v Beogradu. Izjavil je. da so mu na pristojnih mestih obljubili, da se bodo želernlJVe tarife v bla-srevnem prometu s SuSakom znižale za in bodo s tem enai zavoda sv. Jeronima. Kriza v italijanski klerikalni stranki Rim, 24. novembra, e. Ves: o Izstopu poslanca Orlanda Berdona iz klerikalne stranke je vzbudila v političnih krogih raz r.e ko-mentarje. Zdi se, da bodo vzgledu poslanca Berdona sledili še drugi poslanci, ki ne odobravajo smernic klerikalne stranke. V te: zvezi se imenujejo imena 6 poslancev, ki r tneravajo prestopiti k narodnim katoličane-Nekateri pravijo, da se nahaja klerikalna stranka v polnem razsuiu. Tekom tedna se sestare strankino vodstvo, da prouči po!oža: Velik proces proti nemškim komunistom Berlin, 24. novembra, d. Kakor poročajt. iz Lipskcga, je v državnem zbora zahtevana izročitev komunističnih poslancev v zvezi s preiskavo, ki jo vodi lipsko državno sodi. žče proti osrednjemu vodstvu komunistična stranke v Nemčiji, ki jc obtožena veleizdajc. Proces, ki še ni razpisan, bo trajal več irr. secev. Razdeljevanje dalmatinskega deželnega premoženja Split. 24. novembra, n. Danes je dospe, italijanska delegacija iz Zadra, ki ima naio-zo. da uredi vprašanje razdelitve premoženja bivše deželne vlade za Dalmacijo, italijanska debgaciia se ic tr.koi !o*i'a dala z n:i širni predstavniki. Zre&onje NkolsKe loterije z&Tniffl?-?5. decembra ti „Kmetijci" proti znižanja davkov V smislu sklepov zbora slovenskih davkoplačevalcev meseca julija, kjer je ob pritrjevanju posl. Puclja bilo sklenjeno, da noben pošten človek ne more več glasovati za dosedanje davke, kakor tudi v smislu velikega zborovanja gospodarskih organizacij v dvorani «F>1 harmoničnega društva*, je predsednik društva hišnih posestnikov g. Ivan Fre-lih hotel govoriti na nedeljskem radi-čevskem shodu v Narodnem domu o davčnih bremenih. Imel ie tudi vabilo na shod, g. Pucelj pa mu ni hotel dati besede, češ. da bo g. Frelih lahko gosno-da Radiča posebej informiral. In res ie g. Frelih peljal deputacijo interesentov k g. Radiču in mu obrazložil strahovite davčne krivice, ki prete uničiti slovensko gospodarstvo. G. Radič oa mu ie — gotovo v sporazumu s svojimi slovenskimi somišljeniki — izjavil, da o znižanju davkov ne more biti govora, ker je naša zunanja situacija taka, da finančni minister rabi denarja. Nato je bila deputacija zopet odpuščena. Temu poročilu z naše strani ne bi imeli nič drugega dostaviti, kakor da nismo od gg. Radiča in Puclja nič več pričakovali. Pač pa so bili naivni ljudje, ki se jim je svojčas dopadlo Radiče-vo govorjenje za republiko, kjer ne bo ne davkov, ne vojakov, zdaj pa so mislili, da bo HSS pokazala vsaj nekaj smisla za davčno vprašanje. Stališče stranke gg. Radiča in Puclia je zato umevno vzbudilo veliko ogorčenje. Finančni boj francoske vlade / Pariz, 22. novembra. Francoski parlament je odklonil del finančnega predloga, vsled česar je vlada podala ostavke. Bistvo Painlevejevega finančnega predloga, kot ga je razložil splošni poročevalec finančne komisije poslanske zbornice Lamoureux, je naslednje: Predno more Francija misliti na stabilizacijo valute, mora uravnotežiti državni proračun in poskrbeti za amortizacijo zunanjega in notranjega dolga. Ravnotežje proračuna za I. 1925. je že doseženo, za 1. 1926. je zasigurano. Da se uredi vprašanje zunanjega dolga, bo treba nadaljevati pogajanja z upniki. V svrho odplačevanja domačega dolga pa se ustanovi posebna avtonoma 'narodna amortizacijska blagajna*. ki bo črpala svoje dohodke največ iz nove izredne »nacijonalne kontribucije*. Ta zadene vse premičnine in nepremičnine, plače javnih in zasebnih name. ščencev, mezde, pokojnine, dosmrtne rente, dohodke poljedelstva, industrijska in trgovska podjetja, francoske obligacije, tuje vrednote, posojila, državne rente, neproduktivne premičnine (luksuzno pohištvo, srebrnino, dragulje, slike, umetniške predmete, zbirke, preproge, knjige) itd. Zadeti so torej vsi posedujoči Francozi, pa tudi tujci, ki stalno bivajo v Franciji. Nacijonalna izredna kontribucija velja za dobo 14 let, začenši s I. januarjem leta 1926. Zazidana in nezazidana posestva plačajo za ta posebni davek 15 odst. svojih dohodkov. Industrijska in trgovska podjetja, ki niso delniška, plačujejo tekom 14 let po 5 odst. čistega dobička. Delniške družbe izroče amortizacijski blagajni za-dolžnlco za 15 odst. svoje čiste aktive kot jamstvo, da bodo tekom 14 let plačevale po 15 odst. dobička, ki je namenjen razdelitvi delničarjem. Obligacije inozemske vrednote, posojila. rente itd. se tudi obdavčijo za 15 odst. bruto dohodkov. Izvzeti so oni državni rentniki, ki so bili vpisani v «ve-liko knjigo javnega dolga* pred 1. avgustom 1914. Zakon določa ugodnosti za one ob-davčence. ki hočejo na enkrat plačati celo «izredno kontribucijo*. Izredni davek na plače, pokojnine mezde, dosmrtne rente itd. zadene letne zneske nad 30.000 frankov, t. j. okrog 67.000 dinarjev). Dohodki med 30.000 in 50.000 frankov plačajo 2 odst., do 100 tisoč frankov 3 odst., do 200 tisoč frankov 4 odst. in čez to vsoto 5 odst. davka. Dohodki od poljedelstva, ki presegajo 10.000 frankov, plačajo 2 do 4 odst. davka. Nižji dohodki so davka prosti. Od neproduktivnih premičnin (dragoceno pohištvo in drugi gori našteti luksuzni predmeti) je plačati tekom 14 let po 0.75 odst. celokupne vrednosti ali pa 8 odst. na enkrat za celo dobo. Ta davek zadene le vrednosti nad 50 tisoč frankov. To so zelo na kratko glavne točke novega zakona, o katerem ima odločiti francoski parlament. Iz zakonskega predloga jasno odseva socijalistični duh: visok neobdavčen minimum in progresivnost obdavčenja. Socijalisti so lahko zadovoljni, čeprav se novi davek ne imenuje izrecno »premoženjska oddaja«. Cel zasnutek pa na. vzlic vsemu kaže odločno voljo francoske vladne večine, da z vsemi sredstvi reši moreči finančni problem. Zato zahteva od francoskega naroda skrajne žrtve. Ona stoji na staliSču, da morajo imoviti Francozi žrtvovati svoj denar na oltar domovine, ravno tako kot so od leta 1914. do 1919. revni in bogati plačevali državi davek z milijoni človeških življenj. Dežela, ki ima 400 milijard frankov domačega in znnanjega dolga, mora poseči po izrednih sredstvih, če se hoče rešiti. Zato imenuje vlada novi davek »izredno nacionalno kontribucUo*. Opozicija bije proti vladi ogorčen boj. Zlovoljna je radi socialističnih metod, po katerih naj pride amortizacijska blagajna do dohodkov. Ona se boji katastrofalnih posledic za francosko gospodarstvo, posebno za industrijo in trgovino, ki že sedaj komaj zmaguie davšči. ne. Njeno časopisje in govorniki v parlamentu napovedujejo beg kapitala v tujino in v «Harpagoiiovo denarnico*. Trdijo, da bodo ljudje raje skrivali denar doma, kot pa ga nosili v hranilnice in banke ali pa vlagali v vrednostne papirje. Še prav posebno zamenja opozicija obdavčenje rent in sklep, da se ne plačajo boni. ki zapadejo 8. decembra. Glavni govornik bivšega nacionalnega bloka v zbornici Bokanowski je vzkliknil: «In za eno samo milijardo se hoče ubiti zaupanje v državo? Ali ne bo nikoli več rabila kredita? Celo Francija po \Vaterloou in Sedanu ni zatajila svojega podpisa. Ali bo zmagovita Francija storila to. česar ni nikoli zagrešila poražena Francija?» V očitkih opozicije je mnogo resnice. Toda Francija je primorana zagrabiti za korenita sredstva, če hoče kdaj ugledali solnce finančne samostojnosti. Opo. zicija mnogo kritizira, sama pa ne postavlja resnih, izdelanih predlogov. Pri njeni kritiki ne gre pozabiti, da je ravno ona tista, ki je z nesmiselnim gospodarstvom prvih povoinih let in s krilatico «Nemčija bo plačala* največ kriva današnje mizerije državnih financ. Zopet - sprememba na Kitajskem Dogodki tla Kitajskem se zapletajo in razpletajo z izredno naglico. Še pred oar dnevi smo poročali, da so se v bližini Pekinga udarile čete obeh glavnih tekmecev za prvenstvo v Kini, Čang-isolina in Fengjuhsia.iga, in da je zadnji proglasil vojno stanje v prestolici, neljube ministre pa prisilil k odstopu. Toda komaj se je ta vest raznesla po svetu in postavila svetovno iavnost v bojazen pred novo veliko notranjo vojno v Kini, že ji je sledila druga, naznanjajoča novo, prevažno spremembo. Sovražna generala, ki sta že otvorila sovražnosti drug proti drugemu, sta vendarle napravila še enkrat poskus, da se pomirita in mirnim, sporazumnim potom rešita kočljive probleme kitajske politike. Pooblaščenci obeh so se sestali in res dosegli, da se je sklenilo premirje med obema. Maršal Čangtsolin je pristal na to, da na temelju provizornega sporazuma umakne svoje čete trideset milj vzhodno od črte Peking - Hankeon. V soglasju se tem paktom so se Čang-tsolinove čete pričele umikati na dogovorjeno črto. del nasprotne armade, ki še ni prejel povelja o ustavitvi sovražnosti, pa je dne 17. in 18. navali! nanje. Vendar se je posrečilo poravnati nesporazum in sedaj se zastopniki obeh poveljnikov pogajajo, kako obnoviti ministrstvo v Pekingu v skladu z interesi obeh tekmecev in tako izvršiti volitev ministrskega predsednika in predsednika republike, ki je bil odstopil. To bi bil vsekakor zelo srečen pre-okret v kitajski notranji politiki. Ni sicer s tem še rečeno, da ie pomirjenje med generali in strankami definitivno. ali položaj se ie nedvomno zelo izboljšal. To bo imelo usodne posledice za kitajsko carinsko konferenco, ki zboruje še vedno v Pekingu in ki ie pod predsedstvom dr. Šentingvanga doslei sklenila sledeče: Države, ki imajo s Kitajsko pogodbe glede carinskih privilegijev, priznaio Kini pravico do tarifne avtonomije in pristanejo na odpravo omejitev, ki jih vsebujejo obstoječe pegodbe s Kitajsko. Narodni kitajski zakon o novi tarifi stopi v veljavo dne 1. januarja 1929. S tem bi se izpolnile kitajske želje glede carinske osamosvojitve. Nedvomno ie baš ozir na carinsko konferenco in njen ogroženi uspeh povzročil, da ie prišlo do kompromisa med tekmeci in da jc baš ta kompromis omogočil nadaljevanje dela te važne konference. Politične beležke -f Klerikalne demonstracije ln »Slo-venec». Gospod Radič v nedeljo ni bil prvič v Ljubljani. Ze pred vojno 1. 1912. ic prišel na povabilo tedanjega voditelja SLS dr. Šušteršiča z nekaterimi svojimi političnimi tovariši v Ljubljano na zborovanje klerikalnih poslancev ter vodstva klerikalne stranke v hotelu »Union*. Tedai je klerikalni tisk proglašal to zborovanje za prvi slovensko-hrvatski parlament. Klerikalci torej niso od včeraj z Radičem dobri znanci. Za drugi slovensko - hrvatski »parlament*. ki se je vršil v nedeljo v Ljubljani, so klerikalci pripravljali že par dni prei demonstracije, dasi iim njihove zborovalne svobode v Hrvatski. Dalmaciji in Hercegovini, kjer žanje po »Slo-venčevih* poročilih dr. Korošec ogromne uspehe, nihče ne krati. Klerikalci so seveda z Radičevo izpreobrnitvljo Iju-to razočarani. Njihov separatistični av-tonomistični ter tudi republikansko-fe-deralistični program je z njo izgubil največjo zaslombo, pa je zato popolnoma umevno, da tega Radiču ne morejo odpustiti. Svojo jezo so si hoteli sedaj ohladiti z aranžiranjem demonstaclj, Jutri se že predvaia II. del in konec s&onHsnentalnesa filma .Nibelnngi* Elitni Kino Matica Bruno Kastner ljubljenec vseh dam in Etlen Richter s'a glavna junaka velefilma „Polet okoli sveta" Start kino t,Bvor" pri čemer so seveda računali, da bodo potegnili za seboj tudi neklerikalno javnost v Ljubljani. V svojih računih pa so se zmotili. Ljubljančani niso hoteli nasesti na pozive »Slovenca* in tudi skriti aranžerji SLS so se blamirali. »Slovenec* sedaj vpije, da smo mi klerikalce — denuncirali. Vsa Ljubljana ie že po klavernosti poznala klerikalne demonstrante, tudi poročevalci neljub-ljanskih listov so jih videli, a po »Slovencu* je bilo treba šele nas, da smo jih »denuncirali*. Mi spričo tega napada škofovega lista samo še znova kon-statiramo, da je dr. Koroščeva stranka demonstracije proti Radiču oficijelno aranžirala ter da so bili med prireditelji demonstracij tudi katoliški duhovniki. Mi se le čudimo predrznosti «S!o-venca*. da sedai svoje aranžerje zagovarja ter zahteva tudi od drugih glasil javnosti, da notvarjajo resnico klerikalcem na ljubo. + «Živio Pribičevič, živio dr. Žerjav!* «Slovenec» navaja kot dokaz, da so se demonstracij proti Radiču udeležili tudi samostojni demokrati, dejstvo, da se je pred univerzo klicalo »Živio Pribičevič, živio dr. Žerjav!* »Slovenec* zlohotno identificira proti-radičevske demonstracije z dijaškimi demonstracijami pred univerzo, ki so se sicer vršile isti dan v Ljubljani, vendar iz drugih vzrokov. V soboto popoldne in zvečer so se namreč zbirali aka demiki pred univerzo radi volitev v reprezentanco slušateljev univerze, pri katerih so dobili napredni in nacionalni dijaki, absolutno večino in tudi javno dali izraza svojemu veselju — nad lepo zmago. Ko so dospeli protiradičev-ski demonstranti s kolodvora pred univerzo, kjer so mislili, da bodo potegnili za seboj tudi neklerikalno dijaštvo, so se kmalu razkropili, ker se jim njihov načrt ni posrečil. Nekateri so odšli proti »Ljudskemu domu«, drugi pa proti Akademskemu domu. Tudi nedeljski «Slovenec» sam ni vedel ničesar poročati o demonstracijah samostojnih demokratov in o klicih Pribičeviču in dr. Žerjavu, in da poroča o tem šele včeraj, ko so se klerikalci zavedli svoie blamaže. Včerajšnji «SIovenec» piše, da je imelo poročanje našega lista namen. očrniti klerikalce in zvaliti nanje tudi vso odgovornost za vsak morebitni neprijeten incident, ki bi imel za posledico kakšno preiskavo. Nadalje pravi, da je tako postopanje, ki gre za tem, da »pristaši samostojnih demokratov in njihovih podružnic rešijo svoje Štipendije, klerikalci'pa naj jih event. iz-gube*, zahrbtnost in denuncijantstvo. Spričo našega objektivnega poročanja, ki ga smatramo za svojo dolžnost, nas «Slovenčev» napad prav nič ne vznemirja. -f SLS in žage v Sloveniji. »Slovenec* poroča v svojem izveštaju o delu v carinski sekciji finančnega odbora, da se je posl. dr. Kuiovec v imenu SLS z.avzel za to, da se ukine izvozna carina tudi za okrogel !es. Ta predlog je naperjen proti 2000 žagam v Sloveniji. Kdor malo pozna razmere in težave, s katerimi se ima boriti naš lesni izvoz z italijansko trgovino in lesno industrijo, bo brž uvidel. da je predlog dr. Kulovca in cele SLS v korist Italijanom. Ti bi namreč takoj postavili v bližini naše meje velike žage in bi jih tako pospeševali s tarifskimi ugodnostmi, da bi zlahka profitirali ono razliko med voz-nino za okrogel in rezan les do naše meje. ki jo poudarja g. Kuiovec. Posebno bi to bilo lahko izvedljivo Italijanom za les iz Slovenije, ki do meje nima da. leč. Gotovo nihče ne odobrava, ako lesna trgovina nesolidno pritiska na producente, a če bi uničili domače žage. bi šli milijoni zaslužka iz dežele, našega kmeta kot prodajalca lesa pa bi neposredno v roke dobi! italijanski špekulant in bogataš. Nam se zdi, da je SLS s svojim predlogom storila hud greh zoper slovensko narodno gospodarstvo. AH ni še dovolj italijanskega vpliva in pritiska? Žagarji vseh vrst, o katerih vemo. da je večina klerikalna, se lahko zahvalijo pri vodstvu SLS, da jih ie hotelo tako lahkomiselno spraviti ob eksistenco in kruh. + Šola in stranke, šola in država. Novi prosvetni minister ie razvil tezn. naj bo šola neodvisna od države in naj se depolitizira. Kar se te poslednje želje tiče. se ž njo strinja vsakdo in je bilo vedno naše stremljenje, da se vsaka zloraba šolstva onemogoči. SLS je s svoje strani potom katehetov in eksponentov v učiteljstvu organizirala dijaštvo za sebe. Že v nižii-h razredih srednje šole iih vlači v klerikalno politiko. Pa niti ljudske šole ne pusti v miru. Tudi tu so preuaoeteži na ukaz od zgoraj uvajali politiko v šoio zlasti v obliki preganjanja Sokola. Razne takozvane kongregacije niso verske, ampak so čista partijska udruženla SLS. ki pod figovim peresom verskih vai skuša mladino zagotoviti sebi. Te grde zlorabe so povzročile nezaupanje napram tem udružen.iem in če ie bil kak klerikalen učitelj kdaj premeščen, ie bil le zato. ker je zlorablja! šolo za politiko Kar se pa tiče razmerja med šok) m država Kopeij bogate Rimljanke grSkl gvmnadon, rimske Igre, ples, šport Itd. vse to je krasno prikazr 3 v velefllmu o moderni kulturi telesa Moč in lepota Elitni Kino Matica bo pa že menda prodrlo ln ostalo veljavno naše načelo, da šola vzgajaj dobre ljudi, dobre državljane Ln dobre narodnjake. Tako veli tudi ustava, ki je pridržala skrb za šolo v prvem redu državi. Da bi v šoli učili to. kar se prav zdi kakim lokalnim strujam. ne pa tega, kar zahteva država in njen interes, to mišljenje, ako ie res mišljenje novega prosvetnega ministra, bo pač ostalo na papirju. + ZemljoradnikI In Radičeva agitacija v Sloveniji. «Beograjske Novosti*, glasilo srbskih zemljoradnikov, razpravljajo v daljšem članku o Radičevi agitaciji v Sloveniji in pravijo, da ie na shodu v Ljubljani operiral z demagogijo, na način, ki je njemu lasten. V poznanju protiitalijanskega razpoloženja v Sloveniji in zlasti v Ljubljani je zelo energično zagrozil Italiji in ni štedil tudi s slavospevi na Slovence. Ker pozna tudi željo Ljubljančanov po zedinjenju obeh slovenskih oblasti kakor tudi z odtrganimi kraji Slovenije, se je decidirano izjavil za zedinjenje Slovenije — potom Zveze narodov. Ta ton ustrežljivosti napram razpoloženju poslušalcev, pišejo »Novosti«, je Radiča dovedel do izjav, ki bodo težko ugaiale njegovim tovarišem v vladi. Tudi zahteva po zedinjenju Slovenije zveni nenaravno kot izjava proti ustavi, ako jo izreče aktivni minister. Bombastični ton Radičevega govora je Slovencem tuj. Ta alpski svet pod vplivom Nemcev in klime, v težki borbi z naravo za ohranitev samega sebe ter z nemškimi in italijanskimi osva-jači, je postal racijonalističen. hladen, svet računa ln organizacije, svet ekonomije in manj politike. Slično kakor Čehi! Zato bo zanimivo videti, kak vtis bo na Slovence zapustila Radičeva aeita-cija. Tako napovedujejo tudi zemljorad-niške 'Novosti* Stjepanu Radiču v Sloveniji malo izgledov na uspeh. + Poset g. Radiča in klerikalci. — Časopisni tam-tam o »važnosti* poseta g. Radiča v Ljubljani in Vel. Loki je v polnem jeku. Podpira ga tudi glasilo SLS samo. ki se mu očividno zelo tresejo hlače, da izgublja toliko besed in da tako nervozno otepa okoli sebe. Klerikalna trdnjava mora biti res precej trhla. če je tako grozno preplašena. Na druge kroge govor in zbor g. Radiča ni napravil nobenega globljega utiša. To, kar je bilo še pred par meseci, se ne da tako hitro pozabiti, kakor bi radi naši novi radičevci. Razen tega ve vsak. da se v Sloveniji ne grade stranke z ban-ketskimi in šegavimi govori, ampak z dolgoletnim vztrajnim in podrobnim de. lom v narodu. + Kako so Radiču žur| z «depoIitl-zacijo* prosvete. Pod staromodnim izgovorom. da .ie novi minister Radič našel »precej velike pogreške od strani prejšnjega režima za ministrovanja Svetozarja Pribičeviča*. napoveduje zagrebški »Večer*, očividno iz radičev-skega oficijelnega vira, da Stjepan Radič pripravlja obširen ukaz. ki ga v kratkem predloži kralju. S tem ukazom namerava Stjepan Radič predvsem ob-glaviti vse načelnike in inšpektorje v prosvetnem ministrstvu. Nasledili pa nai bi jih kot načelnik za osnovno šolstvo dr. Čajkovac, kot načelnik za sred nje šole Dimitrije Magaraševič. dočim bo sedanji šef verskega oddelka pri zagrebškem velikem županu. Ivan Galič, katerega je nameraval Radič vzeti za pomočnika, postavljen za načelnika občega odelenia. Za pomočnika pa kandidira dr. Nikola Andrič. Kakor navaja «Večer». je v Beograd že od5k> več učiteljev delovat v ministrstvo prosvete. In to bodo menda tisti izbrani možje, ki pomagajo ministru Štefanu Radiču popravljati »velike pogreške prejšnjega režima*. Iz demokratske stranke Preteklo nedeljo sta se vršila srezka se« stanka v Kranju in v Črnomlju, kjer sta de« legata iz centrale poročala o političnem po« Iožaju ter o kongresu stranke v Beogradu. Sprejeta je bila rcsolucija, v koji se povdar« ja potreba, da zavzame stranka odločno sta« Iišče potom svojih poslancev za uvedbo slo. vanskega bogoslužja v naših cerkvah. Ob« enem so bile potrjene tudi resolucije proti davčni obremenitvi, o kojih smo bili poročali že tudi na drugih srezkih sestankih. Istega dne so se vršili tudi prelestni se> stanki proti odpravi doklad na premog in to v Trbovljah, Zagorju ob Savi, Hrastniku in Kočevju. Sprejete so bile sledeče protest« ne resolucije: »Zbrani na sestanku, sklicanem po k. o. SDS obsojamo, da se je v proračunske dva« najstine sprejela za državne železnice in dr« žavne zavode določba o ukinitvi doklad na premog v znesku 5 Din za tono. S tem, da se za premog, ki ga konsumirajo državne železnice in državni zavodi omenjene do« klade ukine, so ukinjene tudi draglnjske do« klade najbednejšim članom socijalno zavaro« valnih institucij in bo med tisoči in tisoči socijalno najšibkejšimi in telesno popolno« ma izmučenimi delavci in njih družinami za« vladala najstrašnejša beda, ki jih bo silila naravnost v obupne čine. Iz teh sredstev so namreč omenjene institucije plačevale dra« ginjske doklade za svoje upokojence, nezgod ne rentnike, provizioniste, vdove in sirote. Zato zahtevamo in pozivamo naše poslan« ce, da v parlamentu z vsemi silami delajo na to. da se gornja nesocijalna določba o ukinitvi doklad na premog v znesku 5 Din za tono črt« iz proračunskih dvanajstin, v na« sprotnem slučaju pa, aa vlada nemudoma to gorostasno krivico popravi s takojšnjimi nakazili iz drugih sredstev. Ako ukinitev 25. novembra to je danes se zadnjikrat predvaia prvi del najlepšega vseh do sedaj predvajanih filmov, velefilma ..Kibelungi" Elitni Kino Matica ostane, bo izročenih nad 26 tisoč rodbin po« ginu vsled lakote. — Ko. Trbovlje, K. o. Hrastnik, K. o. Zagorje ob Savi, K. o. Ko« čcvje.» V soboto, dne 28. t. m. sc vrši sestanek in ustanovni občni zbor k. o. SDS za občino Mošnje na Brezjah. Kot delegat centrale se ga udeleži g. dr. Rape, kot poročevalec v gospodarskih zadevah pa g. Milan Cimcr« man. Istega dne so vrši občni zbor k. o. ob pol 8. zvečer v Lukovici v kamniškem okraju. Udeleži se ga delegat iz centralc. V nedeljo, dne 29. t. m. se vrši občni zbor k. o. SDS ob pol S. uri zjutraj v Moravčah, ob pol 11. dop. v Dobu, ob 4. pop. v Kc> mendi. Vseh treh občnih zborov se udeleži kot delegat centralc g. dr. Rape. Iz mladinske organizacije Člane ljubljanske Edinosti opozarjamo, da sc vrši danes plesna vaja pod novoimenovj. nim plesnim odborom. Za člane dijake se je sklenilo znižati plesni prispevek. Vabimo ostale prijatelje društva, da posečajo plesno šolo in pripeljejo svoje ožje znance. — Ples« ni odbor. Sestanek dramatičnega odseka se vrši da« nes ob pol 8. uri v društvenih prostorih v Narodnem domu (bivša soba JSS.). Sestanek športnega odseka se vrši v četr« tek ob 8. zvečer v društvenem lokalu v Na« rodnem domu. V petek 27. odoorova seja zveze demo« kratske mladine. Kamnik. Edinost Kamnik je imela v nede« ljo prav lepo obiskan sestanek, na katerem se je ustanovil plesni odsek. Po sestanku se je vršil prijateljski razgovor po željah član* stva ter je pokazal, da vlada tu veliko zani« manje za organizacijo. Pri tej priliki je daro val g. Koželj 100 Din za društvo, za kar sc mu izreka zahvala. — Tajnik. Po svetu — Nemški industrijalci za locarnske po» godbe. Iz Berlina poročajo, da je nad 500 nemških industrijalcev in gospodarskih zastopnikov iz vseh krajev Nemčije in brez razliko na strankarsko pripadnost izdalo oklic, v katerem pravijo, da smatrajo podpis locarnskih pogodb za neobhodno potrebo nemškega naroda. — Angleški razorožitveni načrt. «Chicago Tribune* poroča, da jc imel angleški obramb ni svet te dni dve tajni seji, da določi ar.« gleški načrt glede razorožitve vojske, mor« r.arice in zrakoplovstva. Ta angleški načrt je v zvezi s francosko«belgijsko namero za« htevati na decemberskem zasedanju Sveta Zveze narodov kolikor mogoče hitro sklica« nje splošne razorožitvene konference. An« gleški razorožitveni načrt temelji na delov« nem načrtu washingtcmske konference. — Angleški protekterat nad Vahabiti. Iz Jeruzalema poročajo, da jo poglavar Vaha« bitov Ibn Saud sklenil s Sir Gilbert Clavto« nom pogodbo s kojo prevzema Anglija po« kroviteljstvo nad deželo Vahabitov in iz« ključno pravo zastopstva gotovih interesov napram inozemstvu. Dežela Vahabitov jc del Arabije med Lasho in Hedžasom. Med svetovno vojno je bil vahabitski sultan na angleški strani. — Joffe na Dunaju. Bivši dunajski sovjet« ski poslanik Adolf Joffe, sedaj član vodstva vrhovnega gospodarskega sveta v Moskvi, je dospel te dni s svojo družino na Dunaj, kjer ostane dalj časa v svrho zdravljenja. — Zedinjene države pristopijo k svetovs nemu razsodišču. Kakor poročajo iz Wa» shingtona, je senator Lenroot sporočil pred« sedniku Coolidgeu, da bo pri glasovanju gle« de pristopa Ameriko k svetovnemu razso« dišču glasovalo od 96 članov senata 79 za vladni predlog. Iz Trbovelj t— Nesocijalne razmere na Dobrni. O neznosnih higfjenskih in socijalnih razmerah na Dobrni nam že dalj časa prihajajo raz« ne pritožbe. V eni sobi z 18 posteljami je natrpanih 55 ljudi. Spijo po 2 in 3 na eni po« stelji. Postelje in soba se ne morejo nikdar zadosti prezračiti in čez noč nastane v sobi tak smrad kakor na gnojišču. Ni ne rjuh nc zadosti odej. Kdor nima odeje, mora spati oblečen in po cele tedne in mesece ne pride iz obleke, ker večina razen šihtne obleke nima druge na razpolago. Da se stanovanj« skega reda, ki je nabit na vratih, nihče ne drži, je takorekoč nekaj samo ob sebi raz« umljivega. Veliko bi bilo še omeniti, kakor n. pr. obilica nesreč, ki so stalno na sporedu, toda naj zadostujejo za sedaj tc vrstice, ki naj opozore odgovorne osebe in tudi obla« stva na njihove dolžnosti. t— Uradni dnevi županstva v Hrastniku Uradni dnevi čupanstva ob četrtkih bodo še nadalje ostali v veljavi. Želeti bi bilo. da bi se ljudje v hrastniški kotlini malo bolj posluževali uTadnih dni doma v Hrastniku, da jim ne bo potreba hoditi v Trbovlje. V občinski hiši dobe lahko domovnice, nrav« stvena spričevala, delavske knjižice, poleg tega pa lahko opravijo tu vsa uradna zašli« ševanja. Tudi živinske potne Ii«te lahko do« bijo v Hrastniku, odkar je pooblaščen v to g. Ferdo Roš. gerentski sosvetnik. t— Obrtna nadaljevalna šola v Hrastniku se prav lepo razvija. Pouka, ki traia oh ne« deljah dopoldne in popoldne in tudi ob de« lavnikih. se udeležuje 86 vajencev in vajenk. t— Točenje alkoholnih pijač cb plačilnih dneh v trboveljski občini je do nsdalinega strogo prepovedano ter so kršilcem name« njene prav občutljive kazni. Srezko glavar« stvo se je tudi izrazilo, da se bo ta odlok raztegnil tudi na naslednje dneve, čc ne bo nič zalegel. Kakor smo poučeni, ostane orne« njeni odlok le še nekaj časa v veljavi, ker namerava rudnik vsakega pijanca, ki hi se pregrešil proti javni varnosti, odpustiti iz službe. t— Volilni imenik za občinske volitve je razpoložen do 4. decembra in se smejo za« htevati morebitni popravki samo do tega časa. ( Novinarski koncert v Ljubljani Najodličneiše liuolianske glasbene in-itituciie so se radevolie odzvale Drošnii Novinarskeea udruženia da odrede tuli letos na narodni praznik v dvorani sllmona* velik koncert ia korist novinarskega penziiskesa Sonda. Tako bo imeio liubliansko občinstvo, kateremu se Je ta vsakoletna prireditev že splošno priliubila. 1. decembra zopet redko priliko, da vidi in spozna v plemenitem ;e>kmovaniu naiiačie predstavnike naše glasbe. Imena lastopaiočib organizacij, in niihovih dirigentov iamčiio že sama. da bo koncert v umetniškem oziru na višku. Spored ie tako pester, da bo prišel na svoi račun vsak. pa naj bo glasbeni strnloovniak ali laiik. Po koncertu se bo vršil družaben večer. nri katerem bodo sodelovale nai-odličneiše članice liublianskega gledališča. ki so radevnlie obliubile svoio m>-moč dri tei dobrodel ti prireditvi. Igrala na bo godba Dravske diviziie. Vstopnice za koncert — običatae koncertne cene — so od danes naprej v prodaii v kniigami »Glasbene Matice» na Kongresnem trgu. Spored koncerta !. a) Kimovec: Po smrti: b) Bostnjanskij: Tebe Boga hvalim. Mešana zbora. Poje glas« beno društvo »LjubljanaPevovodja g. dr. F. Kimovec. 2. a) Adamič: Barčica je zaplavala; b) Hatze: Cergo. moja čergice. (slavonska na« rodna); c) Brajša.Rašan: Lipa Mars (Istrska narodna). Mešani zoon. Poje pevsko društvo eSlavec* Pevovodja g. J. Brnobič. 3. a) Ravnik: Kmetiška. Ženski zbor s spremijevaniem klavirja: štiriročno. (Roko« pis). b) Adamič: Igra nn nebu. Mešan zbor. Poje pevski zbor Glasbene Matice. Pevovod ja B S. Kumar. Na klavirju spremljata gdč. Zamikova in g. prof. L Ravnik. 4. a) Adamič: Mars u jezeru: b) Adamič: Lucipetcr ban. moška zbora, in c) Adamič: Kresovale tn devojke. Mešan zbor. Poje pevsko društvo «Ljubljanski Zvona. Pevo* vodja g. Z. Prelovec. 5. a) Beethoven op. 62: Uvertura »Corio« lan»: b) Borodin: Polovski plesi iz opere »Knez Igor« št. 8., za veliki orkester, in št. 17 za zbor in veliki orkester. Izvaja Orket strelno društvo Glasbene Matice s sodelo« van jem dijaškega pevskega zbora učiteljišča. Dirigent g. L. M. Škerjanc. Velike svečanosti Narodne Odbrane v Beogradu Poročali smo že. da se bodo vršile dne 1. in 2. decembra v Bensrradu povodom razvitia prapora beosraiske organizacije Narodne Odbrane velike svečanosti. Dri katerih bodo sodelovala odposlanstva li vseh pokrajin naše države. Glavno poverieništvo Narodne Odigrane v Zagrebu. pod čigar območie spada tudi S'oveniia. objavita sedai sledeči spored svečanosti v Beogradu. Dne 1. decembra, ob 10.30 dopoldne, posvetitev prapora beograiske organizacije Narodne Odbrane na Feraziiah s sodelovaniem delegatov rajnih kulturnih. prosvetnih, htimanih. borbenih in nacijonalnih udruženi iz vseh nokraiin naše države. Zastavi bo kumoval prestolonaslednik Peter. Po posvetitvi pranors odide povorka pred dvor., da Samo de danes ; pozdravi tamkaj kralja in kuma. Na Terazijah bo svirala popoldne vojaška godba. Ob 6. zvečer odide povorka z bakliado do ulicah Kneza Mihaila in kralja Milana pred dvor. kier pozdravi kraljevski dom. nato Da pred hotel Slavija. kjer se razide. Ob 9. zvečer ho to-variški sestanek delegatov Narodne Odbrane iz vseh pokrajin države, članov Narodne Odbrane in gostov. Dne 2. decembra se poklonijo delegacije manom Neznanega junaka in oo-lože n2 n.iegov grob vence ter izkažeio obenem čast vsem borcem. padlim za svobodo in ujedinienie. Ob 11. dopoldne bo svečani parastos v saborni cerkvi vsem izginulim in pomrlim poverieni-koni Narodne Odbrane, članom, nacionalnim delavcem in ustanoviteliem Narodne Odbrane. Ob 16.30 bo slavnostno zborovanie Narodne Odbrane v domu Kola sroskih sestara in bodo ori tei priliki Dredavali: 1. Liuba Jfovanovic. bivši oredsednik Narodne skupščine in narodni ooslanec. «0 delu Narodne Odbrane v preteklosti*. 2.) Miloš Trifunac. vseučiliški orofesor in bivši predsednk Narodne Odbrane v Ameriki «0 nalogah Narodne Odbrane na kulturnem in prosvetnem poljus. 3.) Jovo Jovanovič. narodni poslanec O nacijonalističnih gibanjih v sosedniih državah^. Ob 8. zvečer bo v Narodnem srledališču slavnostna predstava iz naciionalneea repertoarja. Za časa svečanosti se bodo zbirali orispevki in nrodaiali znaki Narodne Odbrane v spomin na svečanosti ter v Drid ronda Narodne Odbrane za izšolanie njenih gojencev. Našim bratom, ki ieče pod tujimi iar-mi. oreti raznaroditev in uničenje. Šovinistična propaganda v sosedniih državah proti naši uiedinieni domovini ie velika! Okrepimo svoi narod sociialno. kulturno in ekonomsko! Ustvarimo lastno narodno, kulturno in naciionalno ideologijo! Podpiraimo Narodno Odbrano in čuvaimo njene ponosne tradicije! Dne 25. novembra 1780. leta je strel z ljubljanskega gradu naznanil, da je udarila voda po Gruberjevem kanalu. Od tedaj je potek'o danes ravno 145 let in se je v tem času močvirje, ki se je razprostiralo iužno in jugozahodno Ljubljane, izpremeniio v lena pol.ia in zelene travnike. Iz zgodovine nam ie znano, da je bilo ljubljansko barje nekdaj veliko jezero, ki je tekom stoletij usahnilo in se izpremeniio v veliko močvirje. Danes je ta pokrajina obdelana in se le tuintam še dobe neobdelani kraji, ki so deloma neorisfopni. ali pa poraščeni z gostim grmičevjem. Letos ie tudi sto let odkar so začeli delati cesto čez liubliansko barie nroti Igu. Delali so jo štiri lets in ie bila leta 1829. izročena prometu. Danes so ceste že do vsUe barianske vasi. Kljub Gruberjevemu kanalu pa so biie poplave na ljubljanskem barju še vedno zelo pogoste Zato tudi naselievan-e ni šlo tako urno izpod rok. čeprav se ie v začetku razdeljevala zemlia naseljencem zastonj in so morali dotični plačati le stroške nreptaa Odkar na so leta !9!2. poglobili Gruberiev kanal, ie poplavila voda liubliansko barje le enkrat, in sicer od 27. novembra do 10. decembra 1923. Vedno na še izstopa voda iz posameznih kanalov, če nastopi stalno deževje. Barianska zemlia ie plodna črnica. Sa-rs še danes S »e predvala i. de! najlepšega i.i naj-e^jega fitaia vseh fa-ov. ve'eflms Nemški narodni epes iz začetka X1IL stolet a — Samo najboSJži in naislavneji' nemški igralci kot: Pau! RIchter, Hans A. Schletfnv fznani naročnik Bori'! c-be. Cene za to predstavo so znižane, in so sedeči že v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. Foersterjeva opera «Eva» V petei. dne 27. novembra se pole prvič v ljubljanskem gledališču 1. 3. Foersterje-va opera «Eva», k! zavzema jako odlično mesto v vTsti čeških opernih del. Sklada-te!) focrster je napisal to delo v Hambur-' sij v letSi 1895. dn 1897. ter je bilo prvič javno izvajano v Pragi 1. lamiarja 1899., n2 Dunaju 21. decembra 1915. v Volksnperi. V operi «Ev!» je Poerster ustvarit sitaino in zelo pestro glasbo Opera le zgrajena na več motivih, kl pa se združijo v enotno linijo tn rvorijo mogočno delo, katero se naslanja na Wagnerjeve deklamatorične principe. Ceiprav so Foprsterj" lirična meoa najbolj pri srcu, vendar naidemo v operi tudi velike dramatične momente Jako Izrazite učinkovitosti. I a Focrster j« taredoo čuteč rlasfcealk. Pod njo se skriva sivkasto-bela ilovica. tako zvana «polževka», ki škoduje vsaki rastlini razen preslici (žabnaL ki je začela zadnia leta tako bujno rasti in se širi že po vsem Bariu. da preti ugonobiti govedorejo, ki ie precei razvita. Poleg živinoreje (prodaia mleka) se Bariani pečaio tudi z zeleniadar-stvom. Lepo uspeva tudi koruza in prašna aida. Raste oa tudi ječmen in rž. pšenice ne sejeio. Zanimivo je. da so prvo žito seialj na Barju leta 1829. Od raznih ntic. ki so bivale nekdaj stalno na Barju, gospodujeta le še kurh (Numenius arcuatus) in kosec (Crex pratensis). Bariani kurijo s šoto, ki pa gre že precei h koncu. Največ io je še na Koslerjevem. posamezni posestniki ie imaio le še bore malo. Prva zasilna šola na ljubljanskem barju je bila otvorjena leta 1873. v poslopju še danes nazvane hiše (Nurrera ains) na Ižanski cesti Mestna občina liublianska pa ie postavila leta 1895. lepo enonadstronno šolsko pos'oo!e. ki stoji tudi na samih pilotih, kakor vse druge stavbe na Bariu. T. G. General Mitrovič Pred beograjskim vojaškim sodiščem se mora zagovarjati general Mitrovič radi zlorab,■> svoje oblasti. Pred vojnim sodiščem za oficirje v Beo» gradu je pričela v pondeljek razprava proti generalu Živanu Mitroviču, ki je obtožen, da je izvršil od 1. 1922. do 1924. kot komandant osješke divizije celo vrsto zlorab, med drugim: da je prisilil vojake, da so mu na« pravili v vojaški delavnici pohištvo, dočim je izkoriščanje vojakov za lastne posle stro* go prepovedano; dalje, da je poslal nared« nika Andreja Vereša, nadzornika mizarske vojaške delavnice v Beliščah na veleposestvo harona Gutmana po les za njegovo pohištvo, da je bilo v artiljerijski delavnici izdelano r.a njegov račun lovsko orodje iz usnja; da so morali konjarji ca njegov ukaz dajati njegovim konjem več hrane, kakor drugim; da je pošiljal inženjerskega kapetana Todo« siča nadzirat delo v inženjerski delavnici, a njegovih pritožb proti načelniku inženjeri« je Raškoviču sploh ni upošteval; da je po« 5:1 j al v Beograd uradno kurirje, ki so oda pravijali njegove privatne posle; da je ne« pravilno dodeljeval svojim oficirjem stano« vanja; da je iz predloga polkovnika glede potrebe premestitve nekaterih oficirjev brez navedbe vzrokov črtal dva njemu simpatič« na oficirja in da je končno uporabljal vo» zove eskadrona, konje in tudi vojake za svo« je osebne potrebe, odvajajoč jih na ta način od službe. Preiskava proti generalu Mitroviču je pri« čela na podlagi poluradnega pisma, katero je poslal k-or.cem lanskega leta general Dimi« trije Pajič vojnemu ministrstvu. General Pajič je bi! namreč dve leti poikovni ko« mandant v Osjeku in je smatra! pred svo« jim odhodom za potrebno, da obvesti o živ« Ijenju, ki vlada v osješki garniziji, svojega ministra. Ovadbo pa jc poda! zato, ker je postopanje divizijskega komandanta gene« rala Mitroviča vplivalo neugodno na ugled vojske. Gtneral Pajič naglaša v svoji ovad* bi, da se je general Mitrovič ponovno zelo laskavo izražal o radičevcih, ki so delovali takrat strogo defetistično. Bil je tudi vedno v dnižbi župana Hengla, ki iz sovraštva pro« ti Srbiji ni hote! nositi niti redov, s katerimi ga je odlikovala srbska vlada. V drugem pismu navaja general Pajič zlorabe generala Mitroviča iz osebnega koristolovstva in pro« si vojnega ministra, naj smatra vse v pismu vsebovane navedbe kot privatnega značaja, da ne bi prišlo do zlih posledic, »ker se v vsem Osjeku govori o močnih zvezah gene« rala Mitroviča in o tem, da mu sploh nikdo ničesar ne more.« Kljub temu je vojni mini« ster odredi! proti generalu Mitroviču takoj preiskavo. General Mitrovič je priznat da je dal napraviti svoje pohištvo v vojaški delavni« ci. Voiaki so delali tri leta in sicer vedno, kadar nUo bili saposlect. Tako te je delalo že pred njegovim prihodom v Osjek. Drža« va pri tem ni bila čisto nič oškodovana, ker osjeSka delavnica ni namenjena za vojne po« trebščine ta so v njej tudi sami nekvalifici« rani delavci, neborci. Ker se tiče narednika Andreja Vereša, ga je posial v Belišče kot strokovnjaka in ne po nareabi. Lovsko orod= je je dal napraviti v vojaški delavnici šele potem, ko je opazil nekoč, da delajo sedlo za konja generala Pajiča. Delali pa so je ce« lih 6 mesecev, čeprav bi bilo lahko gotovo že v nekaj dneh. Materijalne koristi od vse« ga tega ni imel, ker je bilo vse izdelano iz blaga, katero je sam kupil. Zanikal je od!oč> no, da bi dobivali njegovi konji na njegov ukaz več hrane kakor drugi. Kurirji so šli v Beograd vedno le po uradnih poslih, eta po* ročajo predstojnikom. Sledilo je čitanjc izpovedb posameznih prič in poročil polkovnih komandantov o de« lu vojaških delavnic. Izpoved nadzornika de lavnice, narednika Vereša jc bila ugodna za generala Mitroviča. V delavnici se je dela« !o za oficirje tudi že pred prihodom genera« Ia Mitroviča, ki je izda! ukaz. da se privat« ne stvari ne smejo delati, ako so na vrsti potrebe vojski, ni pa rekel, da se za oficir« je sploh ničesar ne sme delati. Načelnik ta« Prokrasns žena v kopališču h-remt Ognjena ljubav . . • i Razkošna orijentalna inscenacija! Vse to Vam nudi veiefilm Žena i z Oriienta Napeto vsebino povzdignejo krasne igralke ko; Hedda Vernon. Darv Holm, Esther Kaiena, Steinziick Danes nepreklicna zadnjikrat ob: 4., 1 s6.. i j8„ 9. url. Kino Ljubljanski dt?or Telefon 730. ženjerije Raškovie je pri prvem zaslišanju sicer obremenil generala Mitroviča, kasneje pa je preklical prvotno izjavo in rekel, ds divizijski komandant nikdar ni izdal generalne naredbe delavnicam, da morajo de« lati za oficirje. Odredil je le posamezna deia. Razprava se nadaljuje ta bo proglašeni razsodba najbrže že tekom današnjega dne. Za izid vlada zanimanje ne samo v vojaških temveč še bolj v civilnih krogih. Vsekakor je ta razprava najboljši dokaz, da se vrši v naši državi tudi v armadi razčiščevalni pro ces in da so zakoni tudi za generale ne mor« da samo za nižje oficirje in moštvo. m najslavnejši nemški igralci sode'u;e o v monumentalnem filmi« ;;3HB£UJfiIGI" Elitni Kino Matica Zločin v Vašaii Pod tehtnim sumom nnsora ja bil aretiran 28 letni Janez Jarc. kl pa krivdo odločno zanika. Kakor smo že včeraj poročali ie bi! aretiran v Medvodah mlad mož ?/od tehtnim sumom, da je umoril Aneelo Kopačevo v Vašah. Je io 28 letni konjski prekupčevalec Janez Jarc, ki so ga v nedelio pripeljali v Ljubljano ln izrolili sodišču. Svojo krivdo odločno zanika, vendar pa je proti njemu zbranega toliko obtežilnega materijala, da bo težko dokazal svojo nedolžnost. Znanci ga opisujejo kot vročekrvnega in vihravega človeka: pred leti enkrat se ie mora! že zagovarjati radi nekega delikta pred poroto. V svojem poslu je dobro zaslužil. a ni znal z denarjem ravnati. Zlasti, kadar je bil vinjen, se ie rad postavila! ž njim. Tako pripovedujejo, da je noleti v neki gostilni, da bi imponiral navzočim deklicam, raztrga! štiri dinarske tisočake, radi česar je bi! tudi policijsko kaznovan. Omenili smo že včeraj, da so se orožniki takoj v soboto zvečer z energijo vrgli na zasledovanje morilca, N-imrej je nadel sum na nekega mladeniča, ki ie veljal za fanta umorjene deklice. Pokazalo pa se je takoj, da ie nedoižen. ker je dela! doma v času. ko je bi! zločin izvršen. Orožniki so nato poiskali Janeza Jarca. o katerem je bilo tudi znano, da ie rad vide! nesrečno Angelo. Našli so ga pri nekem Kopačevem sosedu, kier je večkrat prenočeval v senu. Ko ie Jarc slišal, česa ie osumiien. se ie zr.Jel smejati, nato pa orožnike še oštel. Ker takrat proti njemu ni bilo še nikakih tehtnih dokazov, so ga morali pustiti v miru. V nedelio je prispeia v Vaše sodna komisija obenem z detektivi liubltanske policije. Detektiv g. Podobnik je pripeljal s seboj tudi psa ve!eindustri'ca g. Pollaka v Ljubljani. Psa dresira gospod Podobnik sam in velia za izborne-ga policijskega psa. Ta svoi renome ie pri praktični oreizkušnii v Vašah tudi v polni meri u^avičil. čim so mu pokazali sled. je stekel za njo do vode za hišo. kier se je zločinec bržkone umival, nato na se ves besen zakadil nroti liiž-nji hiši, v kateri stanuje osumljeni Jarc. Komisija ie preiskala niegovo sobo in res našla ves okrvavljen robec, blatne Kopačeva hiša v Vašah pri Medvodah. Hlev . se drži hiše, kakor je to v navadi še Dri mrmgih zgradbah na kmetih. S sulico zaznamovana vrata vodijo v hlev. v katerem ie bila umorjena Angela Kopačeva. in nekoliko krvave čevlje ter več madežev na suknjiču. Na podlagi teh obte-žilnih indicij so nato zopet prijeli Jarca in ga aretirali kljub njegovim protestom in njegovemu zatrjevanju, da je nedolžen. Pri dokazilnem postopanju bodo igra. li veliko vlogo odtiski orstov na vratih Kopačevega hleva. Očividno se ie morilec z okrvavljeno roko naslonil na vrata, ne da bi se zavedal, kako tišino lahko postane to zanj. Odtiske so seveda fotografirali in jih bodo sedaj primerjali z odtiski Jarčeve roke. iz Medvod in okolice smo prejeli par dopisov, ki vsi oripoveduieio. kako veliko razburjenje ie povzroči! daleč naokoli strahoviti zločin. Vsem se smili nesrečno dekle, še bolj pa njen na smrt bolni oče. Vesti iz Dolnje Lendave V četrtek, dne 19. t. tc^ ob 3. zjutraj, j« izbruhnil v Dolgi vasi pri Dolnji Lendavi v paromlinu Arnolda Schvrarza požar, ki Je kmalu vpepelil vso notranjost mlina. Škoda se ceni nad milijon dinarjev. V Dolnji Lendavi in Turnišču je bila usta« novijena Kmečka hranilnica in posojilnica. Oba zaveda sta člana Zsdružne zveze v Ce* Iju. 'mena oseb, ki so v načelstvu in nadzor« stvu, nam jamčijo, da bosta zavoda dobro uspevala. Evangeljeani so dobili lastnega pastorja, g. Leopolda Marija, s sedežem v Doinji Len« davi. Ker se grad v Doinji Lendavi podira, se je moralo tamkaj nastanjeno vojaštvo irse« liti. Ker v Dolnji Lendavi ni bilo primernih prostorov, sta bili premeščeni dve četi v Va« raždin k polku. KINO IDEAL Danes krasen Paramount-film $fRai norcev" v glavni vtagi priljubljeni umetnin Conrad Nagel. Ž'vljenie ta tragediia slepca, ki ps dnbi zopet vid. a izgubi svojo srečo. Krasni posnetki lz Benetk — Lepa vst bina — Film jt znane .Balkan" duižbe. Predstave vsak dan pop. cb 3., Vi 5., 6., % 8. in 9. uri. V nedeljah tudi ob 'A 11. dop. Daraife za sokolski Tabor! ki spaja, čeprav spada časovno med mlajše j če.Tke komponiste, starejšo generacijo (Sme 1 tana - Dvofak) z novejšo (Novak - Suk). j Njegova glasba je globoko občutena ter i tehnično absolutno dovršena. Focrster je \ n?jpi«al dolgo vrsto de' tz vseh glasfbenih panog. V njegovih de!'h najdemo pesm? r.a tekste velikih pesnikov vseh svetovnih ii-teratuT; njegova zborovska dela se izvajajo z največjim uspehom ta najboljši češki ?bori so pogostokrat na mednarodnih koncertih ravno z Foersterjev:mi deli odnesli pp/enstvo; napisal je pa tudi več simhrnič-nih in komornih del. Njegove opere so: Eva, Jesika, Debora, Nepremagljivi in Srce. L B. Foerster, ki je nečak našega Antona Foersterja. deluje kot konservatorijski profesor na državnem konz Jan ?lais (gos!!), ga. Ruža Slais (klavir) ta 0. Hiibner (soločeltst narodnega gledališča v Ljubljan.) Na sporedu je trio skladate-fjev Janačka, Vomačka ta Rahmantacva. Petlndvajsetletnica g. Rudolfa Rukšeka. G. Rudolf Bukšek. član Nar. gledališča v Osi jeku bo v kratkem obhaja! svojo odersko petindvajsetietnico. Ker je iubltant slovenski rojak, bi se spodobilo, da ga naše gledališče povabi na gostovanje v Ljubljano. Beograjsko »Novo mozlčko društvo*, ki hoče negovati glasbo s pomočjo amaterskega orkestra, si je Izvolilo za predsednika g. Pera Milojeviča ter je že začela z vajami za prvi koncert, k! se bo vršil 6. decembra. Begovlčev »Božji človek c v angleščini. Gledališče Guild v Nswyorkn je spretalo Begovltfevo dramo »Božji človek« v svoi letošnji repertoar. Begovič je poleg Jos. Kosorja med prvimi jugoslov. pisatelji, ki so si okrčili pot na angleški oder. Angleško odlikovanje pisatelja Klpilnga. Pisatelj R. Kipllng. ki nastopa v svojih spisih čestokrat kot glasnik angleške kolonijal-ne ekspanzivnostl, }s dobil od londonske Akademij za literaturo zlato kolajno. Odlikovanje mu je Izročil ministrski predseinik lord Balfoar na posebnem bankete o priliki stoletnega obstoje estanov*. Opera v Rusiji V Leningradu se bodo v tekoči operni sezoni izvaiaia nastopna deta: Schillingsova »Mona Lisa*. Krženekov »Skok v senco« ter Oifenbachov »Toledski zlatarc. V Odesi se uprizori Bittnerjevo »Gorsko jezero«, v Moskvi pa Schreckerjev »Daljni zvok«. Nizozemska apera v Pariza; Nizozemska opera iz Haaga bo gostovala v februarju 1926. v Parizu s ^Trlstanom in Izoldo* ta vFideliom« ter enim novim delo-n Nizozemca Viljema Landreja. Mednarodna razstava Udruženja kiparjev, slikarjev. In grafikov v Londonu. Pred kratkim se je otvorila v Londonu (Bucking-ton House) 29 londonska razstava društva ■»International Society of Sculptors, Pata-tres and Gravers«, ki se ie ustanovilo L 1898. Med umrlimi člani društva so poleg drugih: BGcklin, Segantlni, Klinger, Thoma. Puvis de Charannes, Renoir, Whistler ta Rodin. Razstave, ki traja do decembra, se udeležujejo: Angleži, Francozi. Rusi ta Japonci. Nizozemci ta Belgijci. Švicarji, Čehi, Madžari rer Nemci. Ruse zastopata v glavnem Jakovijev ln Bakst, Angleže Muirhead Bones, Švicarje Hodler, Francoze Chavan-nes, Manet, Monet, Renoir, i. dr. Nemce Ubde, Corinth, Slevogt. Lelbl, Nizozemce Issaac fsraels. Najboljše so se odrezali Madžari, ki »o razstavili skoz in skoz reprezentativno zbirko svojih nmetnikov. Domače vesti Katrica, Katinka, Toška Danes se širom katoliškega sveta slavi praznik sv. Katarine, one device mnčenice, ki so jo hoteli usmrtiti na kolesu, ki se je pa zlomilo, tako, da so jo, ker so to že hoteli, naposled usmrtili z mečem. Ni treba še posebej poudariti, da je to jme tudi pri nas Slovencih zelo popularno. V vseh skadencah in niansah ga čitaš. Katarina je obligatni naziv svetnice. Rabi se samo v izpričevalih, v rojstnih knjigah in v mrtvaškem listu. Katre so pobožne ženice po poklicu. Katrina je že bolj nobel forma tega imena. pri nas sicer ne udomačena. Pač pa obrajtamo Katrico. Marsikatera Katrica je že zaudala srcu. — Katinka je oči. vidno kratica besede Katarinka. Je moderno ime, ki ga z bleskom in sijajem nosi marsikaka brhka dama, ki bi se pa kar groze stresla, čim bi jo kdo nazival Katrico. Naj bo. Tinlca je zopet demi-nutiv Katinke. Ni toliko v rabi. Tuša ali Tuška je ruskega izvora, rstotako kratica besede Katjuška. Ime je izza vojne dobe zelo udomačeno na naših tleh, a za enkrat še samo za deklice do vštetega 16. leta. Sploh je ime v tesni zvezi s starostjo: Katarina se nazivlja prababica, Katrica stara mati. Katinka mlada mati in Tinica ali Tuška mlada devičica. Taka metamorfoza je pri nas popularna. Tako so mene nazivali r.ajprvo Pepček (kdo mi bo danes še rekel Pepček!), potem sem bil JošTco in sedai sem Josip; najbrže postanem — če doživim — še pristni hebrejski Joseph. Nič za to. Stopnjevanje deminutivov ali pravzaprav analiziranje imena je v drugem oziru v tesni zvezi z naklonjenostjo napram dotični osebi. Stavim, da v razpoloženju, ko govori srce. nikdo ne bo nazival izvoljenko (današnjo slav-Ijenko): Katarina, marveč vsak jo bo v supernežnih uricah tituliral s Tuškn. v nežnih uricah pa s Katinko. Koliko bla-goglasia je v tem stopnjevanju! Hudo bi ti zamerila, če bi jo tedaj nazival Katrico ali Katro. Bog ne daj! Pa je vendar Katrica tako pristno domača in poleg tega še nežna besedica._ Pa kaj, če imaš opravka s predsodki. Čudno. Čital sem nekoč o neki razpravi, ko je šlo za nič manj neso ločitev zakona iz sile malenkostnega vzroka. On jo je namreč v svoji jezi, kakor ie pravil, v pismu tituliral Katra. In ie šla k sodišču ter vložila tožbo! Kot glavni vzrok je navedla sramotitev, ki jo je zakrivil mož z nenavadno titulaturo «Katra», v kateremu imenu je boida vsebovana vsa mržnja, omalovaževanje, sovraštvo, zaničevanje, skratka prezir, ki nima p^ra. In sodišče jej je ugodilo. Sicer ne baš radi titulature, marveč radi v tej la-tentne, s pričami dokazane mržnie. Pa recite, da nimam prav, če razločujem v stopnjevanju besede Katrica, Katinka, Tuška. Bog jim daj dobro, vsem trem in ob:'o sreče! Pozdravljene! J. Suchy. * Novi vseučlllški profesorji. Za profesorja na zagrebški univerzi sta imenovana dr. Stjepan Matičevič in dr. Ante Vergoč, za profesorja na visoki šoli za trgovino in promet pa je imenovan dr. Filip Lukas. * Spremembe v generalni direkciji državnih železnic. Že včeraj smo poročali, da te na lastno prošnjo stvopil v pokoj dosedanji generalni direktor Mika Ilič 2 njim izstopa iz naše železniške uprave oseba originalnega kova, s čegar imenom se veže marsika-ko delo v razvoju naših železnic. V razširjeni državi g. Ilič ni mogel najti potrebne ela sticitete in je vsled tega veljal kot zadrže-valec potrebnih reform, tudi napram oso-bju se ni pokazal posebno prijaznega. Zato izgleda, da bo malokdo žaiova! za Iiičem dasi je to v marsikojem obziru krivično. Za pomočnika novemu generalnemu direktorju Vladi Baboviču je imenovan g. Franič Pože-žanln, bivši pomočnik Zel. direktorja v Zagrebu in ne bivši direktor istega imena kakor smo včeraj pomotoma poročali. * »Prosvetni glasnik«. Ministrstvo prosve te bo, počenši z novim letom, izdajalo »Prosvetni glasnik« kot službeno glasilo. »Glasnik« bo objavljal vse zakone, uredbe, pravilnike, razpise, ukaze in dekrete, ki jih Izda ministrstvo prosvete. »Prosvetni glasnik« bodo brezplačno dobivale vse institucije ministrstva kakor tudi vse šole. * Nova telefonska Unija Zagreb-Ljubljana. Načelnik ministrstva pošte in brzojava Milan Gjorg;evič je odpotoval predvčerajšnjim iz Beograda v Zagreb, da pregleda dela pri novi telefonski liniji Zagreb-Ljubljana. * Himen. Poročil se je v pondeljek v Ljubljani gospod Vinko Ravnikar, šolski upra vrtelj z gospodično Minko S v e t e t o v o iz Ljubljane. Bilo srečno! * Ženska gimnazija v Skoplju. V Skoplju Je bila v nedeljo otvorjena prva ženska gimnazija. Otvoritveni slavnosti Je prisostvoval komandant armije general Tržič z zastopniki vojaških ln civilnih oblasti. Gimnazija se nahaja v poslopju nekdanjega avstroogr-skega konzulata, katero ie vlada kupila od avstrijske republike za 800.000 Din. * Med nnlv. dr. Josip Smola je otvoril na Raki pri Krškem zdravniško prakso. * Železniški Invalidi in njihove vdove. Društvo železniških upokojencev v Sloveniji nam Piše Kakor se čita v dnevnem časopisi, se ukine petdinarski davek na tono premog?* s čemur nsahne ie ona mala dravinjska doklada. katero so uživali do sedaj železniški invalidi. Največjim revežem, ki so žrtvovali svoje zdravje železnici In vsel Jav nesti, se odvzame torei sedaj še zadnja skor jica kruha. Društvo železniških upokojencev se Je trudilo na vse načine, da tem siromakom Izboljša njihov bedni stan. Doseglo je toliko, da le uvedla Pokrajinska uprava v Ljubljani dne 30. septembra 1921 davek na premog in s tem delom omogočila, da je pričela s 1. januarjem 1922 nakazovati dra-glnjsko doklado tndi železniškim Invalidom. Kaj pa sedai, ako se ukinejo še te majhne draginjske doklade? Prizadetim ne preostaja drugega, kakor da gredo s svojimi družinami k županstvom, ki naj poskrbe. aa ne pod ležejo lakoti. Županstva bodo prlsiliena, da ukrenejo potrebne korake nj merodajnih me stih, da dobijo prizadeti svo:o eksistenco tam, kjer jim pripada. Merodajni faktorji naj vendar že enkrat poskrbe, da se starhn železniškim invalidom uredijo njihove rente, enako onim, ki se ponesrečijo sedaj, kakor tudi pokojnine starim železniškim upokofen-cem: provizijonistom, miloščlnarjem ter njihovim vdovam. * Davčni vtlak. Z dežele nam pišejo: Z zanimanjem smo pričakovali v nedeljo moža iz naše vasi, ki je bil v Ljubljani na Radlče-vetn shodu. Vprašali smo ga. kakSno stališče zavzema Radič-Pucljeva stranka napram davkom. Iz odgovora smo povzeli, da bi g. Radič rad postavil vse Slovence za davčne eksekutorje, po tem pa bi se davki olajšali, da se je lovil, da to ni mogoče. Možje so odkimavali češ nismo držali z Radi-čem ni tedaj, ko je bi! proti vsakemu davku, kako naj bomo zdaj za njega, ko brani zadnje davke? (Op. ured.: Kaj bi možze šele rekli, ako bi bili z gg Frelihotn In Hrovatl-nom v deputaclji pri Radiču, ki je na prošnjo za pomoč odgovoril, da je vsako znižanje v Sloveniji izključeno, češ da »zunanji položaj zahteva, da ima finančni minister denar.«) Miklavževa pot naj bo zaradi najugodnejšega nakupa zimskih sukenj za gospode, krasni" dam>k h plaščev za damf, volnenih telovnikov za go>pode in dame, dalje prelepih tunik za dame, k najkias- nejši izbiri oblačilnih predmetov k tvrdki Fran Lukič, Pred škofijo 19 * Železniške legitimacije za uradnike in oficirje. Legitimacije za znižano železniško vožnjo državnih uradnikov in oficirjev za leto 1926. se bodo potrjevale pri onih uradih,, pri katerih bodo dotični uradniki na službovanju dne 1. januarja 1920. Upokojenci pa dobe legitimacije pri uradih, pri katerih prejemajo pokojnino. * Narodni dom v Splitu. V Spiitu ie bil te dni izmed članov vseh tamkajšnjih humanitarnih udruženj izvoljen odbor, ki naj vodi akcijo za zblran e prispevkov v svrho grad-dnje Narodnega doma. V Narodnem domu naj bi dobila potrebne prostore vsa humanitarna in kulturna društva v Splitu. Odbor bo prirejal koncerte in predavanja v korist projektiranega Narodnega doma. * Dve novi ladji za volno mornarico. Kakor javljajo iz Beograda, jc ministrstvo vojske in mornarice pri neki angleški parobro-darski družbi naročilo dve večji ladji, ki sta namenjeni za prevažanje hrane. * Razpis načrta za naš razstavni paviljon v Flladelfiji. Ministrstvo trgovine in industrije razpisu'e natečaj za izdelavo idejnih skic, po kateri bi se lahko izvedli detajlni načrti gradnje našega reprezentativnega pa viljona na mednarodni svetovni razstavi v Filadelfiji. Rok do 10. decembra. Natančnejši pogoji se dobe pri velikem županu ljubljanske oblasti, oddelek za trgovino. * O davčnih eksskucijah. Iz S!oven'grad-ca nam pišejo- Kakor drugod, napenja davčno oblastvo tudi pri nas davčni vijak do skrajnosti. Kmetom in obrtnikom se predpisujejo davki, katerih ne more nikdo več zmagovati. Ker jih ne morejo plačevati, rubi jo davčni uradi kmetom živino in les ter sploh vse, kar ima še količkaj vrednosti. Najlepše pri tem je to, da bi morala županstva zarubljene predmete spravljati ob nedeljah v Slovenjgradec, kjer bi se naj potem prodali na iavnl dražbi. Toda kako spraviti te predmete v Slovenjgradec? Zastonj ne bo nikdo peljal voz lesa 3 ure daleč na dražbo in tako stane mnogokrat vožnja več, kakor pa znaša davek za zarubljene predmete. In kdo trpi te stroške. Mari zavezanec ki ne more plačati niti predpisanega mu davka, ali občina, ki je tako nesrečna da so njeni občani gospodarsko tako izčrpani, da več ne zmorejo davkov. Zato je že skrajni čas. da se napravi neznosnim davčnim bremenom že enkrat konec. Gospodarska katastrofa je blizu. * Prošnja. Odbor Udruženja vojnih Invalidov, vdov in sirot, podružnica v Ljubljani, vljudno prosi vse one. ki so prejeli položnice Ln prošnje v svrho božičnlce, da se po možnosti odzovejo in to čimpreje, ker se birža čas, a nam primanjkuje sredstev. Položite dar najbednejši.n, to je revnim voinim invalidom, vdovam in sirotam. Vsak dar bodisi v denarju ali blagu se hvaležno sprejme. * Kolesarska loterija Jugoslovenske Matice obsega kot dobitek 2 motorni kolesi in 25 prvovrstnih koles. Vsi dobitki so iz svetovno znane francoske tvornice »Peugeot« Žrebanje se vrši nepreklicno 20. decembra. Srečke, kojih število ie zelo omejeno, so naprodaj pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji, v vseh 1'ubljanskih trafikah, v Matični knjigarni, Tiskovni zadru gi in v pisarni Jugoslovenske Matice v Ljub Ijani, Šelenburgova ulica 7/II. Cena srečkam Din m.-. R B L I T N I K I N 0 M a t 1 c A MM bo zbiral darila za deco in odrasle tudi letos v nedeljo dne 29. t. m. od S. do 7. ore zvečer le pri tvrdki M. Tičar v Šelenlrargeirl ulici. * Roparski napad v stanovanju. V soboto zvečer so v Krvarskem pri Veliki Gorid vdT II trije maskirani roparji v stanovanje mlinarja Ivana Novaka ter zahtevali z revolver ji v rokah, naj jim Izroči ves denar. Dal Jim je 3200 Din s čemur pa niso bili zado-verini. Premetali so vse shrambe, pretepli Novaka ter končno odšli v Turopo!je na vlak. Novak jih je zasledoval n stopil tudi v vlak, da roparje Izroči v isku oblasti. Roparji, ki so Novaka opazlii. pa so med vožnjo poskakali z vlaka in ušli. * Kršenje pisemske in telefonske tajnosti. Ker se pojavljajo pritožbe, da se pisemska brzojavna in telefonska tajnost ne varuje in n-e spoštuje je minister pošte In brzojava naročil vsem poštnim direkcijam, naj s posebno odredbo opozore vse podrejeno osob-ie na težke posledice kršen a pisemske, telefonske in brzojavne tajnosti. Kršilce ne čaka samo disciplinarno postopanje tn od-rust iz službe, marveč tudi vsa strogost kazenskega zakona. Izgovor z nepoznaniem zakonskih predpisov ne bo nikogar ščitii pred komisijo. * Aretacija komunističnih voditeljev. V pondeljek zvečer je beograjska policfa areti rala bivša komunistična poslanca in voditelja komunistične stranke Sitno Markoviča in Simo Mil uša ter nekega delavca. Izvršena io bila Irišna preiskava ter ie našla policija baje mnogo kompromituječega gradiva. * Lovska sreča. V nedeljo 'e inženjer liotran iz Škofje Loke v lovskem revirju g. Hribernika na Otožcu pri Škofji Loki ustrelil 35 kg težkega divega kozla, ki je v tamkajšnjih loviščih zelo redka žival. * Grozna nesreča v rudniku. V državnem rudniku Ravna Rijeka v Bosni se je pripetila te dni grozna nesreča. Rudar Mate Olar ie s svoiim vozičkom, naloženim s premogom nalete! na 40 metrov globoko odprto jamo ter ie z vožičkom vred padel v globoki rov. Ostal je na mestu mrtev. Uvedena je preiskava, koga zadene krivda za nesrečo. za ,Polet okoli sveta* bo te dni v k nu ,,Ljubljanski dvor" * Smrtna nesreča na železnki. Iz Sv. Jur- ja ob južni železnici nam pišejo: Dne 23. no vembra je povozi! v Sv. Jurju ob Juž. žel. premikalni vlak ob 11. ponoči tamkajšnjega trškega posestnika Mihaela Bohorča. Ponesrečenec ie bil najbrže na kaki zavori vlaka, ne da bi ga osobje zapazilo in je padel pri izstopanju med vozove. Vlak mu Je odrezal obe nogi pod kolenom, na obrazu pa ie iT.el težke poškodbe. Prepeljali so ga takoj na njegov dom, kjer jc včeraj, ob pol 7. zjutraj podlegel težkim poškodbam. Pokojnik je bil skrben in dober gospodar in trgovec z živino. Zapustil je ženo in kopico deloma še nepreskrbljenih otrok. * Težka železniška nesreča v Škofljici. Včerai zvečer se jc zgodila v Škofljici pri Ljubljani težka železniška nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Osebni vlak, ki odhaja ob 18.50 iz Ljubljane proti Karlovcu ie povozil na postaji 13 letnega Martina Rusa, sina železniškega strojnika iz Grosuplja. Vlak je nesrečnemu fantu odtrgal glavo. Ka ko je prišel Rus ped vlak, še ni ugotovljeno. * Ropar, ki je oropa! inž. Porgesa pod ključem. Kakor smo svojedebno poročali, sta bila prošli mesec v Reštanju pri Ra.ihen-burgu rudarski inženjer Porges ter rudarski pisar napadena od neznanih zlikovcev, ki so jima vzeli 350.000 Din namenjenih za izplačilo delavcev. Roparji — bili so štirje — so denar rred seboj razdelili ter neznano kam pobegnili. Sedaj je prišlo iz Ogulina poročilo da je žandarmerija v Josipdolu aretirala osemnaistletnega Mika Bolješiča, rodom iz Jezeranov pri Brinju, ki je sodeloval pri omenjenem roparskem napadu v Reštan.iu. Bolješič se nahaja v sodnih zaporih v Ogu-linu, dočim se je niegov roparski tovariš Toma Mesič izmuzni! rok! pravice. * Tatvine na železnici. Vlomilci v železniške vagone, ki so te dni vdrli na osebni vlak Zag^eb-Beograd ter oplenili nabiralni vagon nadalju sjo svoje posel. V noči od nedelje na pondeljek, so kakor se zdi — isti zlikovci odprli osem vagonov, ki so stali v bližini zagrebškega brzovoznega skladišča, ter odnesli manufakturnega blaga in trikotaže v vrednosti nad 12.000 dinarjev. Železniška po'icija ie sicer spoznala nekatere vlo rr ilce, ki pa so v temni noči srečno odnesli pete. Iz u— Visok "/šolccm volilcem liste delovne »mladine! Lista delovne omladine Je po svo jih kandidatih dob la častno zastopstvo v odboru SSLU. K temu lepemu izidu volitev je pripomogel resen program naše skupine in složen nastop članstva na Listi zdru-ženfh društev in onega dela neorganiziranih tovaršev, k! Jim Je delo več kot fraza. Za taiko nedvoumno izraženo zaupanje, k! ste nam ga poklonili eni ln drugi, se Vam Iskreno zahvaljujemo. Mi pa vztrajamo na začrtani poti, da dosežemo boljši položaj m večji ugled vsem ljubljanskim visokošol-cem doma ;n v Inozemstvu. V bodoče naj govore dela! — Kandidati liste delovne omladine. t— Vodstvo v razstavi poljske grafike. Narodna Galerija priredi danes, dne 25. novembra ob 3. uri popoldne v Jakopičevem paviljonu vodstvo s predavanjem o pofoskl grafiki, zgodovini grafičnih tehnik ter grafike. Predava dr. F. Šteli. i— Pripravniki za operni zb°r. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani sprejme za svoj operni zJx>r nekaj pripravnikov, ki bodo pozneje angažirani kot redni člani opernega zbora. Pogoji sprejema so: (ep b obsežen glas ter dober posluh in čista tatonacija. Rcflektarti naj se javijo pismeno ali ustno ravnatelju opere g. Mirko Poliču. u— Zgodovina športa v društvu «So£a» v Ljubljani. V društvu «Soča» predava v soboto dne 28. novembra v salonu pri »Levu® g. prof. dr. Vinko Šarabon o razvoju športa, o zgodovini olimpskh iger, nekdaj in sedaj, o modernem športu, o pojmu športa v raznih deželah, o športu in vzgoji, športu in zdravju itd. Oblika predavanja bo zelo poljudna in domača. Vabljeni so člani, prijatelji in posebno oni, k; se najbolj zanimajo za šport. Začetek co pol 21. uri zvečer. Vstop prosi. u— Českcsloveirska Obec v LJubljani Členove sučasinete se všichni prodaSšky dra. Bateka z Prahy v patek dne 27. listo-padu o osme hodine večerni ve Zvezde. Pfijdte všichni! 2110 n— Jugosl. - češkoslov. liga v Ljubljani vab" svoje člane in njih rodbine, da se udeleže prvega skupnega družabnega večera s člani »češke Obce», ki se bo vršil v soboto dne 28. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji »Zvezda«. Na programu je predavanje ravn. Chvatala «0 programu vseslovanske-ga sokolskega zleta v Pragi 1. 1925.» 2210 u— »NibelungI* v reprizi zopet dnevno polnijo »KJno Matica*, taiko da se ga bo nedvomno nagledala vsa Ljubljana. Pa dasi ljubljanska publika gotovo ni uvedena v nemško epopejo o Nibelungih, uživa v prizorih, k! so mestoma zares grandiozni, saj so Nemci vložila ves trud, da z Nibclungi ustvarijo reprezentativen film nemške filmske Industrije. Film je osvojil publiko tudi marš kod drugod, kjer Je isza vojne vladala pojmljiva animoiznost proti vsemu nem škemu. Nič čudnega torej, da tudi v Ljubljani osvaga že drugič. Mnogi ga gledajo po drugi pot, kdor pa ga je prvič zamudil, si ga ogleda zdaj. ker film to vsekakor zasluži. 220S r u— Čcskoslovenska Obec v LJubljani priredi v soboto, dne 28. novembra ob S. uri zvečer v restavraciji »Zvezdi* predavanje svojega člana (v slovenskem jeziku), ravn. Chvatala o »Vsesokolskem zlotu 1. 1926. v Pragi*. u— Umri! v Ljubljani. Včeraij so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Lenard Bla-žič, čevljarsk mojster, 66 let. — Ivan Mencinger, dninarčin sin, 16 mesecev. — Marjana Kosec, služkinja, 39 let. — Marija Lo-višček, mestna uboga, 18 let u— Otrok p3del iz vlaka. V pondeljek popoldne se je vsodel upokojen! železničar Ivan Zaje, stanujoč v Komenskega ulici št 6 z ženo in 6-letnim sinčkom Borisom v dolenjsk-: vlak, hoteč se odpeljati v Mokronog. Ravno na odcepu dolenjske m južne proge sta stala oče in sinček pri vratih vagona, ko je prišel nenadoma močan sunek, da so se vrata vaigona odprla. Dečko je pri tem odletel iz vozečega vlaka vstran na progo, oče pa se je le slučajno ujel in obdržal v vozu. Mati otroka je na krik potegnila zasilno zavoro in ustavila vlak. K sreči so r.ašld otroka skoro nepoškodovanega, vendaT pa so ga v svrho ugotovitve, ali ni morda dobil notranjih poškodb, odnesK takoj v bolnico. u— Nezgoda na cesti. Služkmja Tereza Horvat, stanujoča na Mestnem trgu št 15, ie dobila dne 22. t m. na cesti prod domačo hišo živčni napad ter je padla z vso težo telesa na kamen Iti tlak. Pri tem se je neisrečnica tako težko poškodovala na glavi. da so jo morali prepeljati z rešilnim vozem v bolnico. u— Ogenj na dvorišču. V noči na pondeljek je pričel goreti na dvorišču gostilne »Delavski dom» na Tržaški cesti lesen zaboj za smeti, ki je stal poleg shrambe za različne predmete. Nastala je že velika nevarnost, da se oprime ogenj poslopja, ko je ogeitj slučajno opazi! patrulj ajoči stražnik. Sklical Je v nagl ci hišne stanovalce, ki so ogenj pravočasno pogasili s škafi vode. Ogenj Je nastal vsled tega, ker se je nahajal v smetišču še živ pepel. u— Razne male tatvine. Ravnatelju če-koivnega urada Ivanu Avseneikn je zmanjkalo iz njegovega stanovanja v Zatiški ulici 120 m finega Sifona, zlat prstan z briljan-tem in zlata ovratnica v skupni vrednosti 3650 D n. — V noči na 21. t m. je v drvarnico Marije Riss v Lfnhartovi ulici vlomil neznan • tat ter odnesel 4 domače zajce, 2 kokoši, 7 parov nogavic, 2 para moških hlač in še nekaj druge obleke. — Drugi svedrovec se Je splazil v isti noči v delavnico Petra Ž tnika ter mu pokradel več svedrov ta drugega orodja ter štampfijko na ime oškodovanca. — Iz dvorišča Figovče-ve gostilne sta bili ukradeni v noči na nedeljo 2 konjski odeji, last posestnika Ignaca Cerarja, vredni 300 Din. u— Policijske prijave. Od pondeljka na torek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 2 nezgodi, 1 goljufija, 2 poškodbi tuje lastnine. 1 ogenj, 1 prestopek ogrožanja osebne varnosti, 1 telesna poškodba, 4 prestopki cestnega policijskega reda £m 1 prestopek prekoračenja policijske Iz Maribora a— Manlfestacijski obhod priredi Jugo-slovenska Matica z drugimi narodnimi društvi v Mariboru dr.e 30. novembra ob 19. uri s Trga Svoboda po mariborskih ulicah na Glasni trg, da manifestira na predvečer državnega praznika narodnega ujedinjenja. a— Smrtna k^sa. V pondeljek Je umrla po dolgotrajni bolezni ga. MatHda Unger, soproga nadučitelja v pok., ki je še nedavno slavila s svojim možem zlato poroko. a— Reklama za Miklavža. Mariborske trgovine so te dni več aH manj vabljivo opremile svoje izložbe z reklamo za Miklavža. Posebno na večer je prav pester pogled po promenadi Gosposke ulice In Aleksandrove ceste. Ob sedmi obletnici osvobojeni a Maribora je tudi zanimivo ugotoviti, da v nekdaj absolutno nemSkl Gospos-«Mc! nI nobenega nemškega napisa ve** Edino izjemo dela neki trgovec z ženskim blaigom, k! je pravkar razšlrfl svoje lokale in domneva, da bo najbolje privabi! kupce z nemškimi napisi: Eingang, Paar itd. V MaT&oru imamo v tej stroki hvala Bobu Neprekosljivi v ceni, kvaliteti in izdelav* so naši letošnji izdelki na novejše konfekcije Jos. Rojina, Ljubljana Norveško ribje o!>e (Oarsch) m emulzijo garantiiano pristno, med -dnalno pr poroča lekarna Bahovec, L ubljana, (eri čevljarskem n o*tu>. več solidnih siovenskih trgovcev, tn če bi teh zmanjkalo, še tud; nekaj nemških, ki pa znajo respektirati slovenstvo Maribora. a— Glasbena Matica je imela v petek redni ibčni zbor, na katerem je bi! po poročilu odbornikov izvoljen nov odbor s pred sednikoen ravnateljem dr. Tominškom. V odboru pa so še: podpredsednik posta-jena-čelnik Štefin, tajnik učitelj Faganeli, blagajnik notar Ašič itd. a— Razkritje o brezalkoholni gostilni in Sveti vojski. Končno se nam Je vendarle posrečilo, razkriti pravo ozadje brezalkohol ne gostilne, za katero je prosila neka ta-jiostvena »Sveta vojska* krasne lokale v Kazini. Zvedeli smo namreč, da ima tovarno brezalkoholnih pijač v Selcih ob Dravi duhovnik in profesor bogoslovja g. Somrek v družbi trgovca Niefergala in še nekega družabnika. Ker pa mariborska »Sveta vojska* že par let spi nevzdramno spanje, tudi Somrekove brezalkoholne pijače ne gredo v denar. Zato je g. Somrek že pred dvema letoma prosil stanovanjski urad, naj mu pre pusti bivše stanovanje in sedanje pisarne di. Juvana za brezalkoholno gostilno. Tam pa g. Somrek ni uspel in tako se je sedaj pojavila «Sveta vojska« pri magistratu s prošnjo za brezalkoholno gostilno v Kazini Odborniki »Svete vojske-j pa so bili k seji zadnjič klicani pred par leti in tako nihče ni vedel ničesar o gostilni v Kazini. Čestita gospoda zna torej temelj :to rovariti tudi brez alkohola. Pa se je še jezil »Slovenec-., na nas, ko smo že pred tedni sumničili, da tiči za firmo «Svete vojske« najbrž kak zasebno špelculativni zajček. a— Nesreča med vagoni Sinoči so pripeljali v mariborsko bolnico 28-Ietnega železniškega ključavničarja Mihaeia Gajška, ki Je šel od delavnice čez železniški tir v nočnem času. Prepričan je bil, da ni nobene nevarnosti, ker čuvaji niso dajali nikakih svarilnih znamenj. Ravno, ko Je bil :ia progi. pa sta ga dohitela in zadela dva vagona ter nru stisnila prsni koš tako, da je na mestu obležal in so ga morali prepeljati v bolnico. a— Za najemnike. Nekateri hišni lastniki so začeli zahtevati od najemnikov- zopet odškodnino za od verz fekalij in smeti, čiščenja, za dimnikarja itd. Društvo stanovanjski najemnikov opozarja ponovno najemnike, da niso obvezani plačati teh zneskov, ker nimajo hišni lastniki do njih pravice ne po stanovanjskem ne po državljanskem zakonu, ako ni posebno pogojeno. V konkretnem primeru je razsodi! v tem smislu tudi Stol sedmorice v Zagrebu. Kdor dobi od svojega hišnega gospodarja ali od odvetnika kak tozadeven plačilni nalog, naj pride nemudoma v pisarno društva najemnikov (Rotoroki trg 1), kjer dobi pojasnila in pravno zaščito. a— Graz. Neka mariborska gospodarska pisarna je hotela navezati trgovske stike radi izvoza vina z graško gostiln ičarsko zadrugo. Čeprav je ta dobila ponudbo v prijazni nemščini, je vendar odgovorila, da graški oštirji ponudbo soglasno odklanjajo — radi svojeSasr.esa političnega delovanja lastnika te gospodarske pisarne. Tako neumno šovinističen more biti pač samo Graz. Podpisal je dotično pismo tajnik zadruge, neki dr. M., katerega pa ne bomo ovekovc-čili, ko že itak bržčas vsled svojih duševnih kvalitet z akademično izobrazbo ni mogel dobiti druge službe kot tajništvo gra-ških «bixtov». Najbrž je bil možakar pred prevratom politični uradnik v kakem spod-njeStajerskem nemčurskem gnezdu. Tam so še uspevale pod vodstvom sličnih baronov in grofov takšne žlahtne gornještajer-ske rožce. Iz Celja e— Celjska Orjuna priredi na dan narodnega ujedinjenja dr.e 1. decembra ob osmih zvečer v Narodnem domu akademijo z zabavo. Na sporedu je dramatična vizija »Koroški sen», ki jo proizvajajo člani drama-t3£nega društva, deklamacije, skupine m nastop pevcev. Sodeluje železniško godbeno društvo. e— Francosko predavanje. V nedeljo se je vršilo v Celju pod odkriljem francoskega krožka francosko predavanje o Tunisu. Predaval je profesor na ljubljanski univerzi g. Martel, a navzoč jc bil zagrebški francoski konzul g. Boissier z gospo soprogo in g, geirentom Findeisnom iz Ljubljane. Škoda, da je odrekla elektrika, ker bi bile skloptione slike predavanje lepo ponazorile. Nerazumljivo se nam zdi, zakaj je izostalo dijašivo realne gimnazije, ki bi mu moralo biti pač dobrodošlo, da sliši pravega Francoza. Opoldne je priredil krožek francoskim gostom v Celjskem domu prijateljski obed. Zahvala Ob svojem jubileju sem prejel toliko če» stitk, da se mi ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti. Zatorej se tem potom zihvaljujem vsem svojim tovarišem, prijateljem in znan« cem, ki so se mc spomnili. S spoštovanjem Karol Lavrenčič. Izjava. Za dolgove, ki jih naredi kateri izmed mojih sinov ali kdo drugi na moje ime, ni« sem plačnik. Ljubljene, 25. novembra 1925. Leopold Tratnik st. 2205 hotelir in posestnik. ospodarsfvo Položaj v svetovni industriji piva Kakor je znano, končni rezultati evropske hmeljske letine !e za malenkost nadkriljujejo svoječasne nizke cenitve mednarodnega hmeljarskega kongresa v Munchenu. Rezultat letine evropskega kvalitetnega hmelja v množini 210 tisoč metrskih stotov torej ne bo zadostoval za potrebe evropske produkcije piva. Svetovni produkciji piva so seveda na razpolago še hmeljske zaloge v Ameriki in Angliji, v katerih državah so prvotne cenitve letine prekoračene za 15 do 20 odstotkov, tako, da dosega svetovna produkcija hmelja okrog 270 tisoč metrskih stotov. Ameriški hmelj je doslej ie redko prišel v večjih množinah v uporabo pri evropskih pivovarnah, tako da danes v Evropi nanj ni računati. Sicer pa sta ameriški in angleški hmelj kakovostno manj vredna, zaradi česar tudi evropska industrija piva ne mara tega hmelja. Produkcija piva v Evropi je po krepkem naraščanju v prvih povojnih letih sedaj več let na stabilnem množinskem nivoju. Mogoče bo celo malo os!ahe!a. ker se nahaja konzum piva v zadnjih letih v nazadovanju. Največji delež pri tem nazadovanju konzuma imajo seveda Zediniene države, ki so do leta 1919. spadale k desetim največjim pivo kon-zumirajočim državam na svetu: v Zedinjenih državah je sedaj konzum piva minimalen. Med najizdatnejšimi pivci piva so Belgijci, kjer odpade letno 160 litrov na glavo. Njim sledijo Velika Bri. tanija. Danska. Nemčija z okroglo 50 litrov na glavo in leto ter Češkoslovaška. Avstrija se nahaja na šestem mestu, dasi gotovo avstrijski letni konzum piva z okroglo 3.5 milijona h! ni majhen. Za Jugoslavijo ietna množina kon-zumiranega piva ni znana, vendar pa je spričo obilne produkcije vina šteti našo državo med male konzumente piva. Med najslabše pivce piva spadajo Japonci, Španci in Italijani, kjer prideta na leto in na glavo komaj dva litra piva. Med evropskimi konzumenti piva se nahajata Češkoslovaška in Nemčija na prvem mestu. Ti dve državi sta tudi največji evropski producentinji hmelja, kajti producirata 60 odst. vsega v Evropi pridelanega hmelja. Svetovni sloves uživa predvsem žateški hmelj, ki mu med drugimi sledi na svetovnem trgu spričo majhnih količin še malo znani izvrstni savinjski hmelj. Baje se tudi v Ameriki prideluje ponekod zelo dober hmelj, večinoma pa je slabe kakovosti. Češkoslovaška poseduje 666 pivovarn in je največja izvoznica piva v Evropi. Celokupna letna produkcija piva v Češkoslovaški znaša okrog 13 milijonov hI, od katerih se izvozi okrog 75 odst. V Nemčiji je zelo razširjen sistem malih pivovarn, in to predvsem v Bavarski, kjer jih je več sto. Vse te pivovarne pa imajo produkcijske kapacitete. ki dosegajo komai po 3000 do naj\eč 5000 hI. Avstrija ima 25 velikih pivovarn, med njimi največjo pivovarno na svetu: v celem je v Avstriji 162 pivovarn, od katerih 120 producira pod 10.000 hI, nekatere celo samo nekai sto hektolitrov na leto. Celokupna avstrijska produkcija piva dosega 3.8 do 4 milijone hi na leto. V Jugoslaviji je industrija piva še malo razvita, dasi je produkcija hmelja v državi (Slovenija in Bačka) precejšnja. Med maloštevilnimi pivovarnami pa je pri nas nekaj večjih obratov._ Tržna poročila Novosadska blagovna b°rza (24. t m.) Pšenica: baška, 2 vagona 249.50 — 250; baška, 5 vagonov 250; sremska, 9 vagonov 250. Oves: sreniski, 1 vagon 175. Turščica: baška, 6 vagonov 115; baška, 8 vagonov 105; sre.ms.ka, sušena, 5 vagonov 139; ista, 1 vagon 140; sremska, 6 vagonov 122.50. Tendenca čvrsta. Živinski sejem v Mariboru (24. t m.) Do-gon 26 konj, 9 bikov, 124 volov. 371 kTav, 11 telet, skupaj 541 komadov. Povprečne cene za kg žrve teže so bile: debeli voli 8.75 — 9.25, pol debeli 7.75 — 8.50, plemenski 6.25 — 7.50, bik! za klanje 5 — 8, klavne krave debele 5-50 — 6.25, plemenske 4.25 — 5.25, krave za klobas ar je 3.25 — 4, molzne in breje krave 5.25 — 6, mlada živina 6.75 — 10 Din. Prodanih je bilo 175 komadov; od teh 7 v Italijo in 31 v Avstrijo. Mesne cene: govedina 10.25, teletina 12.50 do 20, svinj:na 12.50 — 30 Din za kg. Dunajski goveji sejem (23. novembra.) Dos:on 2939 komadov; od tega 179 ;z Jugoslavije. Cene povprečno za 5 — 10 grošev nižje pri kg. Notirajo za kz žive teže v šilingih: voli I. 1.65 — 1.90 (izjemno 1.95 - 2.20). II. 1.40 — 1.50, III. 1.10 - 1.30, biki 1.15 — 1.50 (1.60), krave 1 — 1.40 (1.55) in slaba živina 0.60 — 1. Dunajska borza za kmetijske produkte (23. novembra.) Položaj nadalje čvrst. V pšenici, turščici in rži je bilo občutno pomanjkanje blaga. Cene višje. Notirajo v šilingih za 100 kg vključno blagovnoprometni davek brez carine v trgovini na debelo: Pšenica: domnča 36.50 — 38.50, madžarska potiska 41.50 — 43.50, madžarska 39 — 40.50; rž: domača 27.50 — 27.75; ječmen: domači 33 — 39, slovaški 39 do 43; turščica: sušena 25.50 — 26.50, nova 20.75 — 21.75; oves: 27.50 — 29.50. = Železniška tarifa med Jugoslavijo In Ita lilo. Iz Beograda poročajo, da sta prispela tja kaj dva uradnika italijanskega prometnega ministrstva kot delegata ra izdelavo direktne železniške tarife med našimi in Italijanski mi želez?mi. Glede direktne železniške ta rite se ie dosegel sporazum med Batni in Ita Uio v Benetkah ter Rimu. Itallianska delegata sta že začela delo z našimi strokovnjaki v prometnem ministrstvu. Delo bo trajalo mesec dni. Sklenitev te direktne tarife bo znatno olajšala trgovfasid promet med nam! in Italijani, s katerimi »mo. kakor nam poka. zuje zunanje trgovinska statistika, v naižl-vahnejših trgovinskih stikih. = Službeni tečaji za december t L: 1 na-poleondor 217; 1 turška lira 245; 1 angleški funt šte r I ing 273; 1 dolar 56.25; 1 kanadski dolar 56; 1 zlata nemška marka 13.40; 1 avstrijski šiling 7.93; 1 poljski zlatnik 8JO; 100 francoskih frankov 224; 100 švicarskih frankov 1088: 100 italijanskih Hr 226; 100 belgijskih frankov 255; 100 holandskih goldinarjev 2262; 100 rumunskih lejev 26; 100 bol garskih levov 41; 100 danskih kron 1404: 100 norveških kron 1147; 100 pesetosev 801 100 grških drahem 75: 100 češkoslovaških kron 167; 1 milijon .nadžarskih kron 778 Din = Nov ravnatelj Slavenske banke v Za< grebu. Za ravnatelja Slavenske banke v Zagrebu ie Imenovan dosedanji ravnateli Jugo-slavenske banke v Beogradu g. Rudolf Pile, za podravnatelja pa g. Herman \Ve1ss. = Taksa za otvorjene In tekoče račune pri delniških družbah. Taksa po tarifni postavki 37 taksne tarife zakona o taksah in pristojbinah se ie do sedaj pobirala od vseh tekočin računov pri industrijskih delniških družbah. Na pritožbo nekega industrijskega podjetja je Generalna direkcija posrednih davkov v konkretnem primeru dne 10. okt 1925. pod št. 331. odločila, da računi, katere vodijo industrijska podjetja v svojih knjigah o upnikih In dolžnikih, niso zavezani taksi po tarifni postavki 37., ker se ta taksa nanaša samo na otvorjene ali tekoče račune pri denarnih zavodih. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja industrijska podjetja na to odločbo, da ob prihodnjem plačilnem roku za to takso (15. januarja 1926) vložijo prijave, v katerem naj uveljavijo taksno prostost po tej tarifni postavki z utemeljitvijo, da niso denarni zavodi. = Nakupovanje In prodajanje deviz za podpiranje valute. V predlogu o dvanajstinah se nahaja tudi naslednja odredba: V svrho čimboljše zaščite tn krepitve domače valute se pooblašča finančni nvnister, da more po odobritvi ministrskega sveta skleniti z Narodno banko pogodbo o nakupovanju hi prodajanju deviz ter čeikov na zunanja tržlSča za račun države na podlagi zakona o Narodni banki. Finančni mnister more po odobritvi ministrskega sveta in v sporazumu z Narodno banko določati, kolik naj bo padec ali skok deviz pri Narodni banki. Novčan'ce, izdane za nakupovanje menic in čekov na tuja tržišča po točki 1. člena 11. zakona o Narodni banki, ne pridejo v reden kontingent, ki ga more tedati banka za svoje posle, ako ta posel vrši banka za državni račun. = Intermlnisterijalna komisija za trgovinske pogodbe. Iz Beograda poročajo, da ie določena posebna interministerijalna komisija, ki ima zbirati material za trgovinske pogodbe ter jih sestavljati. — Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. decembra ponudbe za dobavo armaturnega brona, za dobavo 4G00 kg cinkove sive oljnate barve ter za dobavo razsvetljavnih potrebščin. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem ode lenju te direkcije. — Komanda pomorskega arsenala v Tivtu sprejema do 27. decembra ponudbe glede dobave svetiljk zelenih in rdečih in rubin-stekla za vzbočene svetiljke ter cilindrov. — Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. decembra ponudbe za dobavo 2450 m8 gramoza, za dobavo 23 komadov osi, za dobavo 240 kg raznega motvoza, za dobavo 15.000 komadov škatljic vžigalic, za dobavo 30 komadov kolesnih ob ročev za stroje, ter za dobavo 100 m' brestovega lesa. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 20. decembra ponudbe za pretopljenje cca 1000 kg medenih odpadkov v valjčke. — = 75-Ietnlca Trgovske In obrtniške zbornice v Pragi. Dne 18. in 19. t m. je proslavila Trgovska in cbrtn ška zbornica v Pragi 75-letnico svojega obstanka. K proslavi so blie povabljene tudi zbornice naše države; odzvale so se zagrebška, beograjska, osiješka in ljubljanska zbornica. Naše zastopstvo je bilo v Pragi zelo prisrčno sprejeto. Na svečani seji, kater' so prisostvovali tudi naši delegati, je poda! podpredsednik Grossmann historijat dela in organizacije prašike zbornice ter poudarja! borbo, ki jo je vodila zbornica za časa stare Avstrije, da bi mogle želje čeških gospodarskih krogov priti do izT3za. = Nemški veletrgovinski Indeks cen, ki ga sestavlja statistični državni urad v Berlinu, je v tednu od 11. do 17. t m. poskoči! za 0.9 odst. na 121. Povprečen indeks meseca oktebra t 1. je znaša! 123.7. = Padec francoskega franka. Francoski frank je padel predvčerajšnjim na svoje najniže stanje. V Curihu je dopoldne notira! pod 20 švicarskih santimov. a se ie popoldne zopet popravil na 20.10, na kateri višini je včeraj ostal. Izza početka oktobra t. m. se je frank mednarodno poslabšal za okroglo 18 odstotkov. = Prisilna poravnava bndlmpeštanske banke. Iz Budimpešte poročajo, da ie ta-mošno a bančna tvrdka J. Sais & Comp. zahtevala prisilno poravnavo. Pasiva znala}o okrog pol tretje milijarde, aktiva pa urno 987 milijonov mK. Banka ponuja poravnavo na bazi 40 odsl = Valovanje Italijanske Ure. Zadnja depresija Ure Je aanerlike kroge razočarala, kajti menil so, da se bo po ugodni reUtvl vprašanja italiiansVh vojnih dolgov z Ameriko začela lira dvigati ter da se bo reiili usode francoskeca franka, od katerega te ie belr^ki frank že davno ločil. Nekateri pa so bili mišljenja, da je bilo slabljenje lire pripisati !e opreznejšemu zadržanju med narodnih finančnikov, ki niso marali pre- cenjevati učinke vashinsrtonskega sporazuma. Sicer pa je zadnje dni lira zoret čvrst ejš a, kar Je bilo Itak pričakovati, saj poleg ugodnega vvashfcngtonskega sporazuma dobi Italija dolansko posojilo in se Je njena trgovinska bilanca po zadnjih statističnih podatkih znatno zboli šala. = Žigosanje bolgarskih bankovcev po 1000 levov. Bolgarskemu sobranju Je predložen nujen zalkonsk predlog o žigosanju bankovcev po 1000 levov. To ie v zvezi z izsleditvijo družbe, ki le ponarejala t« novčanice. Preiskava v tej zadevi Je dovedla do aretacije 25 oseb. Čeprav se Imena aretirane ev ne izdajo, se vendar ve, da se nahajajo med njimi mnoge bnoviteJSe osebe. Kakor Je podoba, so glavni ponarejale) na Dunaju. = Veletrgovinski Indeks v Češkoslovaški je padel v oktobru t. L od 989 na 977 dne 1. t m. V zlato preračunan je ta Indeks osla be! od 144 v oktobru na 142.2 dne 1. t. m. 24. novembra, LJUBLJANA. (Prve številke popraševanla druge ponudbe In v oklepajih kupčiiskl zaključki. Vrednote: investicijsko 0—76. Vojna škoda 0—282, zastavni Kranjske 20— 22. komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 200—204, Ljubljanska kreditna 210 —0, Merkantitaa 100—102. (102). Praštediona 950—0, Slavenska 40—0, Kreditni za. vod 175—185, Strojne 123—0, Trbovlje 320 —332. Vevče 120—125, Nihag 34—0, Stavbna družba 100—110, Sešir 146—153. Blago: les: bukava drva, suha, cepanice, do 10% okroglic. fco meja, 3 vagoni 25—25 (25); bukove okroglice, metrske.oziroma 1.20 m dolge, suhe zdrave, od ca 4—8 cm prem. debelj., fco vag. Postojna tranz. 1 vagon 22 —22 (22); hrastova metrska, suha, zdrava drva z do 15% okroglic, fco vag. Postojna tranz. 20 vagonov 20—20.50 (20); hrastovi neobrobljeni plohi: 70 mm od 2.70 m napr. 80 mm od 2.80 do 3.10 m: 110 mm od 2.20 do 2.50 m. vse od 22 cm naprej, fco vag. Postojna tranz. 1 vagon 1080—1100 (1100— 1110); hrastovi ostrorobi plohi. 43 mm, od 2.60 In 2.70 m. 50 m.n, od 2.80, 2.90. 3 m. vse od 18—28 cm šir., fco vag. Posto na tranz. 1 vagon 1300—1300 (1300); smrekove obloi-nice (faderine), glasom note, fco meja tranz. 0—660; poljski pridelki: pšenica: banaška, 76 kg, fco vag. nakl. postaja 0— 245. baška, 76 kg, par. Ljubljana 0—290, 76-77, 2% pr. par. Bjelovar 1 vagon 250—250 (250), 76, fco vag. slav. postaja 0—250; turščica: stara, fco nakl. post. par. Novi Sad 0—160, stara, par. Ljubljana 0—190, stara, rumenozobata, fco vag. Ljubljana gor. kol. 0—200, stara, okrogla, fco vag. Ljubljana gor. kolodvor 0—220, umetno sušena, par. Novi Sad 0—145, umetno sušena par. Ljubljana 0—180, nova. času primerno suha, par. Novi Sad. 0—115, oves, fco vag. slav. postaja 0—170; otrobi: debeli v vrečah, par. Novi Sad 0—145 drobni fco vag. Djakovo 0—130, drobni, fco Ljubljana 0—140, ajda domača, par. L:ubljana 0—270; proso domače, fco vag. prekm. post. 0—215; krompir beli. fco vag. prekm. post. 0—68; orehi: fco vag. Koprivnica Yi vagona 825—825, (825), v vrečah. po vzorcu, fco vagon gor. kol. par. LJubljana, za takoi 0—900; fižol: beli ban., v eg. vrečah par. Postojna 0—275, rjavi, ban v eg. vr. par. Postojna 0—260; rjavi ban.. v eg. vrečah, par. Postojna 0—260; leča slad kornica, fco vag. Ljubljana 400—0; brinje Italj. vag. Ljubljana 375—0. V borznem poročilu z dne 23. t. m. mora stati pod lesom namesto bukovi hlodi hrastovi hlodi Ia, od 30 om prem. napr. in od 3 m naprej, fco nakladalna postaja: den. 450. ZAGREB. Bančni in industrijski papirji skoro brez prometa. Eskomptna je dalje osla bela. Promet v Vojni škodi je bil zelo živahen. Začela se je trgovati ob čvrsti tendenci na vesti, da je v Beogradu porasla. Prompt no blago se ie trgovalo po 290—295 za ulti-mo t. m. po 292. za december po 292—293.50 Proti koncu je tendenca znova oslabela in je tečaj Vojni škodi popustil na 290. — Dinar dopoldne nespremenjen. V Zagrebu tendenca precej mlačna ob nespremenjenih zaključnih tečajih. Italija ie bila na mednarodnih tržiščih krepke'ša. pa je zato tudi v Zagrebu po skočila. Začela se je trgovati po 229, toda proti koncu borze je oslabela na 228.25 Bla ga dovolj. Vse povpraševanje pokrito brez intervencije Narodne banke. Skupni promet v devizah Je znašal 5.5 milijona dinarjev. Notirale so devize: Amsterdam 2262— 2282, Dunai 791 —801, Berlin 1339.3 — 1349.3 Budimpešta 0.0791—0.0801. Italija izplačilo 227.34—229.74, London izplačilo 272.78— 274.78. Newyork ček 56.1—56.7, Praga 166.4 —168.4, Švica 1085.4—1093.4, ček 0—1089; valute: dolar 55. 55.5—56.1. avstrijski šilingi 795—SOS; e f e k t i:'bančni: Eskomptna 117—118. Kreditna Zagreb 133-135. Hipo 65 —66. Jirgo 109—110, Obrtna 76—77. Praštediona 935—940. Etno 135— 160. Srpska 144 —146. Narodna 420O—43(10: Industrijski: Eks ploatacija 43—50. Dubrovačka 560—570. Še-čerana Osijek 475—500. Gutmann 375 -380. Slaveks 145—150. Slavonija 46—48. Trbovlje 330—335, Vevče, zaključek 120; državni: Investicijsko 74—75. agrarne 44—45, Voina škoda, promptna 290-291. za ultlmo t. m. 290 —291. za december 292—293.50. BEOGRAD. Devize: Amsterdam 2270 -2272. Dunai 795—796. Berlin 1345.5-1347. Bruseli 256-257. Budimpešta 0.0793—0.0794. Bukarešta 25.4-25.7. Italija 228-22*15 London 273l55—273.7, Newyork 56.37—56.4, Pariz 219.5—220, Praga 167.4—167.5, Švica C l. Beograd 9.17. Berite 123.50 New york 18.75, London 25.135, Pariz 20.10. M'-laa 2 .05, Praga 15.375, Budimpešta 0.007270 Bukarešta 2.315, Soffla 3.775, Varšava 74.50, Dunaj 73.075. 1RST. Efekti: obligacije Julijske Krajine 67.80. Žtvnostenski 279, Assteurazroni Generali 6715, Dalmazia 260, L!oyd 1020, Oceanda 170, Split cement 625. Devize: Beograd 43.50 — 44, Dunaj 345 — 355. Pra- ga 73.25 — 73.75, Para 95.50 — 96, London 119.50 — 119.70, Curih 473 — 477. Newyork 34.55 - 34.70, Budimpešta 0.00342—0.00352, Bukarešta 10.75 — 11.15. Valute: dinar-ji 43 _ 43.75, dolarji 24.45 — 24.65, 20 zlatih frankov 93 — 97, zlata lira 477.56. DUNAJ. Beograd 12.5425 — 12.5825, Berlin 168.59 — 169.09, Budimpešta 99.20 do 99.50, Bukarešta 3.2150 — 3.2350, London 34.31 — 34.41, Milan 28.67 — 28.79, New-york 708 — 710.50, Pariz 27.45 — 27.61, Praga 20.98 — 21.06, Varšava 102.45 do 102.95 Curih 136.50 — 137, Sofija 5.1350 do 5.1750; dinarji 12.50 — 12.56. PRAGA. BeogTad 59.985, Curib 651.75, Milan 137.50, Dunaj 477 in pet osmink. BERLIN. Beograd 7.435, London 20.32, Newyork 4.195, Praga 12.42, Curih 80.84, Milan 17. LONDON. (Opoldne) Beograd 272. New-york 484.37 ta pol, Italija 119.5, Dtmal 34.38. Švica 25.13. NEWYORK. (Zaključno 23. t m.) Beograd 1.77 in ena četrtinka, London 4.84 In sedem šestnajstink. Italija 4.05 ta pol, Dunaj 14, Svl ca 19.27 ln pol. Sokol \ Letošnje obvezne vaje v sokolskih društvih Poleg redne sistematične telovadbe imaio sokolska društva običajno vsako leto predpisane posebne vaje. ki odgovarjajo sokol-sklm prireditvam Istega leta. Za letos je v tem pogledu vse vsmerieno na VIII. vsesokolski zlet v Pragi, zato so povečini vse vaje vzete iz letošnjega češkega programa, ker je bilo določeno, da poseti lugosloven-sko Sokolstvo korporativno Prago, v kolikor bodo dopuščala gmotna sredstva posameznikom to Dot. Ker pa za nas ne zadostuje, da se udeležimo praškega zleta samo z vaiaml. kl so predpisane za češko Sokolstvo, tn ker moramo v Pragi pokazat! tudi nekai samostojnega, zato so poleg praških val predpisani tudi še nekateri drugI naš! lastni nastopi. Za člane so torej obvezne praške proste vaje v peterostoplh. kl so bile že objavljene v »Prednjakuc fn iih naša društva že pridno vadijo. Pravkar so izšle lepe slike za te pro ste vaje, to so fotografični posnetki. Izdani po ČOS, ki dobro pojasnjuje posamezne gibe in položai iz teh precej težkih in lepih prostih val. Slike Ima v zalogi JSS. Tudi godba za te vaje ie že izdelana ta bo v najkrajšem času izdana ter se bo dobila pri JSS. Kot posebno točko v Pragi bo Izvajalo iugoslovensko Sokolstvo skupne proste vaje s članicami. To ie skupinska sestava za 8 članov in 8 članic, k! tvorijo po en karč. Sestava ie prav čedna ln bo napravila pri večjem številu karejev najboljši utis. Vale bodo priobčene v decemberski številki »Prednjaka«, nakar bodo društva labko takoj pričela z vadbo. Tudi posebna godba Je za te vaie že sestavljena. Najmanj vsaka župa bo morala postaviti en karfi v Pragi. Članice morajo vaditi ženske proste vaje za VHI.zlet, kl so bile tudi že priobčene v »Prednjaku« in so nekatera naša društva že nastopila z niimi. Godba za va'e je že Izdana in se dobi pri JSS, kmalu bodo na razpolago tudi slike k prostim vajam. Poleg teh va] so za članice obvezne tudi skupne vaje s člani, kakor smo že zgoraj omenili. Ker se udeleži praškega zleta tudi naraščaj so predpisane vaie s kiji. kl Izideio v decemberski številki »SokolKac. Ženski naraščaj bo Izvajal v Pragi proste vaje. k! so priobčene v 10.—11. številki »Sokoličac. Naš narašča! ne nastopi skupno s češkim, zato ima predpisane lastne vaje. Za obojne vaje bo Izdana tudi posebna godba, prikrojena na lašč za te vaje. Za moško In žensko delo so za letošnjo sezono predpisane tudi praške va'e, od katerih so oboje priobčene v »Sokoliču« !n sicer 8. —9. štev. oziroma 10,—11. številka. Deca se zleta v Pragi naravno udeležiti ne more, vzlic temu naj vadi Iste vaje kakor češka, ker so oboje vaje prav lepe fci mladini primerne. Naše Sokolstvo pa se udeleži tudi praških tekem, zato ie treba, da se vadi tudi tekmovalne vaje. Predpis za izdajo tekmovalnih vaj pravi, da vaje ne smejo biti Izdane prej nego sedem mesecev pred tekmo, zato bodo izšle začetkom decembra. Člani bodo tekmo vali v višlem in nižjem oddelku ter za slovansko prvenstvo. Tekmovalne vale za višji In nižii (nižji ie po naše sredn'1 oddelek) so že pripravljene za objavo, za prvenstvo pa so določene Iste kakor za mednarodno tekmo v Lyonu. zaradi česar je udeležba za obe tekmi precej olajšana. Članice bodo tekmovale le v prostih vaiah fn igrah. Točen pregled o teh tekmah bo izf dan tudi začetkom decembra. Tekem se udeleži tudi jugoslovenski sokolski naraščaj obojega spola. Tekmovalne vaje za ta dva oddelka bodo objavljene tudi šele meseca decembra. Končno naj omenimo še nastop starejših članov na zletu v Pragi, pri katerem bodo sodelovali tudi naši stareiši člani in sicer z vaiaml s palicami. Treba bo, da prične;o tudi ti oddelki z vadbo teh vaj, ki bodo v , naikralšem času priobčene. Tehnični program sokolskega dela Je tore! obširen ta treba bo intenzivnega dela, ca ga bedo društva predelala. Ljubljanski Sokol naznanja, da se vrši redna telovadba članic vsak torek ta soboto od 7. do četrt na 9„ ta ne kakor prvotno pomotoma naznanjeno, od 8. do 9. Ker se je že začelo vaditi praske vaje, opozarja ženski pTednjafiki zbor vse one članice, kateTe se nameravajo udeležiti zleta v Prago, naj začno redno posečati telovadbo najkasneje do 1. decembra. Predpisane vaje so težke ta zahtevajo mnogo resnega vež-banja. — 2. P. Z. Zdravo! Spori Kriza v LLAP. Upravni odbor nam je poslal nastopno službeno objavo: Notica v «Jutru» z dne 20. novembra t 1. pod našlo, vom »Kriza v LLAP» ne odgovarja popol« noma dejstvu. Res je, da je predsednik pod* saveza takoj po lahkoatletskih tekmovanjih za prvenstvo Slovenije radi prezaposlenosti odložil svoje mesto. Od tega časa vodi seje upravnega odbora podpredsednik geom. Mi« roslav černe. Na zadnji upravni seji sta od« stopila odbornika Baltesar in Vodišek, ker se nista strinjala z nekim sklepom odbora. Da bi nastala vsled demisije treh članov upravnega odbora kriza v LLAP., o tem ne more biti govora, ker obstoji upravni odbor še vedno iz 6 odbornikov, ki bodo na pri« hodnji. seji kooptirali namesto odstopivSih treh odbornikov druge osebe. Novi savezni kapetan. Po vesteh zagreb« ških listov, bo izvoljen za kapetana JNS naj« brže g. Dubravčič. Imenovala sta se tudi g. Rupec in dr. Pandakovič. G. Rupec pa je kapetan ZNP„ dr. Pandakovič pa predsed« nik Zbora nogometnih sodnikov. G. Dubrav» čid pa ne izvršuje trenotno nobene funkcije ne v savezu, ne v podsovezu, zato se bodo najbrže odločili za njega. Nekateri pa pred« lagajo, naj se do izredne glavne skupščine JNS. ki se vrši že v decembru, sploh ne voli savezni kapetan. Hejdukovo moštvo. Glede prijave Ben« čiča in Bonačiča za Gradjanskega javljajo •Novosti« iz Splita, da bodo vsi igrači Haj« duka, ki Študirajo v Beogradu (Rodin), Za« grebu (Benčič in Bonačič). Ljubljani (S. Po« ruje) ali v Padovi (Gazzari) nastopili v pr« venstvenih tekmah za svoj matični klub Haj duk. Ker je Hajduk v zadnjem času dobil nekoliko dobrih igračev iz ostalih sportskih klubov, upa, da si bo prihodnje leto brez« dvomno priboril državno prvenstvo. Njego« vi moštvi bosta spomladi nastopili v sledeči postavi: I. moštvo: Gazzari.Rodin, Bonačič I.«Poduje II., Kurir, Gazzari Il.«Poduje I., Benčič, Bonačič II., Markovimi. Radič. IL moštvo: Tironi.Dujmovič, Bavčevič«Kesič, Deškovič, Reič»Bego, Peralca, Marič, Devivi, Machiedo. še nekaj zadnjih nogometnih tekem: Szombathely: Wacker (Dunaj) : Szombathe* Iy Sp. C. 8 : 4 (2 : 2). Praga: Sparta : Slavoj Žižkov 8 : 0, Sparta : Union Žižkov 9 : 3, Viktorija Žižkov : ČAPK. 3 : 0, Čechie Kar« lin : Liben 6 : 2, Rapid (Praga) : Cehoslo« van Kosife 2 : 1. Gradec: Hakoah : Arbeiter Athletiker 2 : 1. Bila je to zadnja prvenst« vena tekma v Gradcu. Stanje prvenstva ▼ Gradcu je sedaj nastopno: 1. Sturm, 2. G. A. K. 3. Hakoah. Praška Slavija v Zagrebu. Praška Sla« vija bo za Božič najbrže gostovala v Zagre« bu. Ako pogajanja z zagrebškimi klubi ne bodo imela uspeha, bo odigrala Slavija več tekem v Milanu in Turinu. Dunajski igrači se vračajo k amaterstvu. Več dunajskih profesionalnih igračev je kon trolnemu komiteju predložilo izjave, da se vrnejo k amaterstvu. Med njimi so Kargl (Germania), F. Uridii (International), Ro« scher (Simmeringer) in drugi. Priznani damski lahkoatletski svetovni rekordi. Mednarodna damska športna zve« za je verificirala nastopne damske svetovne rekorde: Tek na 250 m Vera Palmer (Angli« ja) 33.8; tek z zaprekami na 85 m (zapreke visoke 75 cm) Alance (Francija) 13.2; skok v višino z mesta Dupuris (Francija) 1.12 m; met kopja z obema rokama Pianzola (Svi» ca) 54.43 m, z desno roko 27.38 m, z levo roko 27.05 m. LNP. (Službeno.) Danes ob 13. so od« igra na igrišču ASK. Primorje 20. min. osta« nek prvenstvene tekme ASK. Primorje : ŽSK. Hermes. Nogom, sodnik g. Betteto se naproša, da pride pravočasno k tekmi. Da« nes ob 20. seja p. o. LNP. v sobi Športne zveze v Narodnem domu. — Tajnik II. Seja JZSS in zbor nastavnikov se vršita v sredo dne 25. t. m. ob 20. uri v damskem salonu kavarne «Emona». Zelo važno. — Tajnik. S. K. Ilirija vabi vse tiste, ki bi letošnjo zimo pričeli s smučanjem, da se danes, v src do ob 18. uri udeleže sestanka v lokalu tenis sekcije. Prijatelji dobrodošli! — Na« čelni k. Sestanek zimskih športnikov Ilirije se vrši v četrtek 26. t. m. ob 8. uri zvečer v damskem salonu kavarne «Emona». Vablje« ni so vsi stari in novi člani sekcije, ves na« raščaj in vsi prijatelji kluba in zimskega športa. Program: organizacija izletov, razde« litev klubovih smučk, nabava opreme. — Načelnik . v remensko poročilo Lfuhllan«, 24 novembru 1925. Liubliana 306 m nad morlem Krai opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblafno 0—10 Padavine mm Liubliana . . 7. 757-5 2-6 zap. dež 03 Lluhljana . . • 14 758-4 27 sev. zap. Obl. Liubliana ■ . • 21. 762-1 1-3 sev. vzh. megla Zagieb . . . • 7. 757-8 2-0 • več. obl. 70 Beograd . . • 7. 755 0 5-0 sever * 6"0 Dunaj , . . • 7. 2-0 Praga . . . • 7. 757-9 2*0 aev. zap. obL Inomost * . • 7. Solnce vzhaja ob 7 10. zahaja ob 16*24, luna vzhaia ob 1419. zahaja ob 1*21. Barometer višji, temperatura nižja Dunajska vremenska napoved za sredo: Spremenljivo, največ oblačno, morda tudi padavine. Temperatura mak) snremeniena. Paul Painleve Paul Painlevč nima sreče s svojimi vladami. Že tretjič ie bil sedaj ministrski predsednik, a vsakokrat se ie držal le kratek čas: prvič in drugič do par mesecev, zdaj tretiič le Dar tednov. Painleve ie danes star 62 let. Po poklicu ie profesor matematike, eden nai-znameniteiš:h francoskih znanstvenikov. 5e letos je parkrat predaval na Sorbonni. Painlevčia ie spravila v politiko Drev-fussova afera, ko se ie z vso silo zavzel za nedolžno orega.vanega židovskega oficiria. V parlamentu zastona enega izmed pariških volilnih okra;ev in nri-(Oada skurai z zunaniim ministrom Bri-andom stranki renrb"kansk:h soc:iali-stov. ki šteje 39 poslancev. L. 1915. je postal prosvetni rrvn^ter v Briandovetn kabinetu, nato 1. 1917. vojni mimster v Ribotovi vladi V jeseni istega leta ie prevzel ministrsko predsedstvo. držal pa se ie le nar mesecev. P-> z^agi levičarskega kartela 11. maia 1Q24 je postal predsednik poslanske zbormce ?n letos dne 17. aprila je po padcu Her-riotove vlade sestavi! novi kabinet z g'avnima sotrudnikoma Briandom kot zunaniim ministrom in CaHlauTom kot mi.irstmm financ. Ta kab'net ie z nekim uspehom vodil voino v Maroku, v Siriii pa dos'ei ni mrige! uhiti ustaje Uspeh beleži tudi glede varnostnega pakta v Locarnu in g!"de r>oga;anj za odplačilo do'ga Angliji. Zato na ni prišlo dn sporazuma za amortizacij posojila v Ameriki in nerešena ie ostala francoska finančna kriza. Na niei sta padli obe letošnji Painlevčievi vladi, prva in druga. Diktator kot govornik O zadnjih govorih italijanskega dikta. torja Mussolinija podaja korespondent nekega uglednega švicarskega lista svoie utise v naslednjih vrstah: Mussolini pogreša tisto laskavo govorniško tehniko, ki priveze poslušalce na govornika proti njihovi volii. Za kaj takega mu primanjkuje bliskovite domiselnosti. s katero frapira n. pr. Llovd George. Tudi duh^i. esnriia. manjka njegovim govorom. In končno še nečesa važnega, tistega razodetia višie duševne naobrazbe. ki je dobilo izraz v sleherni besedi prezidenta \Vilsona. Uspehi Mussolinijevih govorov zavi-se od neke goreče domovinske ljubezni, od osebne skrivnosti nekega narodnega junaka in slednjič od muzikalnosti italijanščine, ki opiie vsakega govornika in vsako maso, ker zveni kakor bi peli zvonovi. Idejno bogastvo Mussoliniievih govo rov se da povedati v par stavkih. Njih refren se glasi: Rešili smo domovino. Imeli smo samo dve možnosti: da utonemo v boliševiški zmedi ali pa. da se vrnemo k disciplini. de!u in redu. Samo volia po državi more napraviti ljudstvo j veliko in močno. Drama naciie leži v naporu te volie. Sedai imamo zonet domovino. zaupanje doma ter v inozemstvu. ker hočemo državo za vsako ceno. Tako se vrača v Italijo samozavest in vera v njeno moč in njene naloge. Moderna Italija je stopila zelo pozno v kolo zgodovine. Radi teea nimamo ča- sa. da bi potrpežljivo čakali na njeno rast in razvoj. Mi moramo zgodovino delati, delati z disciplino, zavestjo in vero v končne smotre. To so misli, katere Mussolini neprestano ponavlja. In govori jih z govorniško strastjo, da mu pri tem krožiio oči. Njegove geste so energične, trium-firajoče ter izzivajoče pritrjevanje. Pod tem vulkanom oa se skrivajo podzemni hodniki hladnega, treznega političnega razuma, ki računa vedno z gotovimi sredstvi. Svoboda, s katero govori Mussolini. skriva nekai. kar je morda skepsa. Ali Da ie to morda resignaciia? Vendar množica teea ne čuti. Ona ie pripravljena samo na neskočno oboževanje junaka Hvaležna ie nrnžu. ki ji je zopet našel mesto v svetu med liud-mi ter ii vrnil vero v samospoštovanje, v nacijonalni mit, s katerim se lahko zanaša. Mussolini se niti oddaleč ne more ori-meriati z govornikom revolucije, ki krči prosto not nagonom ter iih na ta način osvobaja. Nasprotno, niegov "ivor veže poslušalce. On zahteva pokorščino — in množica mu io daie. čenrav pri tem škrina z zobmi. On drži skunai centrifugalne sile ljudstva, ki siliio narazen. On dobro razume, kai ie avtoriteta. Tri stvari so mu svete: rel'giia. monarhiia in voiska. To ie cement ljudstva, ki naj postane narod. Borokain zaenkrat piecej skeoticizma. Niti »pri-kain*. ki ga ie pred dobrim pol letom izumil svetovnoznani znanstvenik Will-stStter. se ne more uveljaviti kot zadostni nadomestek kokaina. In na drngi strani bodo seveda tudi ameriški prido-bitniki kokaina znali čuvati svoj interes s tem. da bo njihov beli otrov še nadalje osvajal tisočere in tisočere žrtve. Edino mednarodne pogodbe bodo mogle vsaj omejiti razširiame kokaimz-ma. zatrle pa ga menda ne bodo kmalu, ker iih bodo iz:gravale močne podzemske sile. ki sfoie v službi tihotapstva z belim demonom «koksom». Naglo razširievanje kokainizma. ki povzroča ogromno škodo narodnemu zdraviu v vseh državah, posebno Pa v velikih mestih, ne povzroča malo skrbi oblastem in znanstvenikom, ki zastav-liato vse sile. da zatro beli otrov. Iz Anglije dosneva zdaj nova vest. da ie dvema zdravnikoma uspelo naiti preparat. ki bo povsem nadomestil kokain. Novi preparat sta zdravnika krstila za «boroka?n» in naiavliata. da vsehuie vse zdravilne lastnosti kokaina, ne da bi pri tem količkai škodoval živčevju in mož-eanom. ki iih kokain tako neusmiljeno razkraja. Ako se borokain obnese, kakor ie napovedan. bo to značilo pravcati blagor za človečanstvo. Kasti bistvo in strahote kokalmzrna, ki se razviia v pravcato velikomestno epidemijo, se vobče ne dajo točno obeležiti. Opij in hašiš, enako opasna demona zavaiata človeka v kraljestvo pisanih sani. Alkohol povzroča raznoliko opoienost. nikotin in kofein včasi celo blažita živce in ne de-lujeta z naglim razkraianjem. Toda kokain v nikakj meri ne pripravlja ržifka. niti ne drami fantazije, kakor se to domneva. marveč ie njegov edini učinek v tem. da hiono dviga samozavest in domišljijo sposobnosti. Zato segaio po kokainu posebno oni ljudje, katerih sposobnosti se ne krijejo v dcvolini meri z njihovim nagonom k dejstvovanju. Uživanje kokaina jih soravlia v ekstazo samozavesti — ki na oo opoiu naglo prehaja v ponovno, še večio pobitost. Večini kokainistov so zarisane psihopatič-ne poteze, vobče na uživanje kokaina kmalu ookaže znake neizbežnega notranjega razkroja. Jadni. vsega pomilovanja vredni so tipi kokainistov. moških in ženskih, ki iih srečate v velikih mestih, ponoči na bulvariih. v nočnih lokalih, spelunkah. Strast kokahiizma gospodari že na široko. neštete kreature so v službi tihotapljenja in razoečavania »koksa*. v znatni meri pa ie njegovo razširianie omogočeno tudi s tem. da se kokain toliko uporablja v zdravilne svrhe in da. zato še vedno oreveč svobodno priha-ia v roke nepotrebnikov. Borokain nai bi popolnoma izpodrinil fabrikaciio kokaina. Ce se obnese, ga bo svet pozdravil kot novega odre-šitelia. toda zdravniški krog; izražajo sensanJ-onaSnš ki ga i'POgraiski easopi-i ;merujejo „Pravi čudež" Elitni Kino Matica Umetniki in ženske Marsikomu ni znano, da ie imel Viktor Hugo takorekoč dve ženi. s koiima ie živel v razmeriu. ki se zdi v današnjih materiialnih časih popolnoma izključeno. O tem razmerju piše »Revue Mondi-ale»sčisto literarnega stališča in pravi, da se Viktor Hugo nikakor ni odrekel svoij Drvotni Muzi. ko ie Dričel I. 1833. razmerie z gledališko igralko Julijeto Dronet Ko ie Pisal «Pričre pour fcous>> in druge nepozabne stihe na čast svoji ženi Adeli. ie Julijeta že igrala svojo ulogo na pozornici duhovnega življe lia velikega pisatelia. Istočasno Pa 'e vpli vala gospa Adela na Sainte - Beuvea. ki ie žive! ž nio v zelo Driiateliskem razmerju. Odsev tega razmerja so znamenite »Causeries du Lundi*. v katerih je slavni kritik anal;zira! oesnike in pisatelje. ki so pisali o ljubezni. Genii ustvaritelia «Chaits du cržpuscu!e» se je v Julijetini liubezni takorekoč pomladil. Niso bili samo lepi stihi, ki so pokrivali greh. kakor ie reke! Sainte-Beu-ve. temveč stilno, kar se je tudi zgodilo. Ko sta od= hajala Avgust šušteršič in Marija Resnik proti domu, je pritekel Vinko Resnik za njima ter pripomni!, da je enega trikrat su» nil z nožem, ne ve pa koga. Kmalu nato sc ie pokazalo, da je bi! Resnikova žrtev A!oj* zij Nose. ki je imel še toliko moči, da jc pred gosti'no poklica! svojega brata Janeza in mu povedal, kdo g3 je zabodel, nakar sc ie zgrudil in omedlel. Naslednje jutro je umrl ter sta zdravnika pri razteleseniu nje* dovega trupla ugotovila, da ie imel dve Inhs ki poškodbi z nožem ter eno smrtno nevar« no v jamici pod goltancem. Smrt je nastopiš la vsled izkrvavenja. Vinko Resnik je priznai uboj, zagovarjal pa se s silobranom. češ da so ga Alojzij Nose in niegovi tovariši napadli pred gostilno s plankami. Porotniki so soglasno potrdili vnrašanie glede uboia, nakar ie bil Vinke Resnik obsojen na dve in pol leti težke je« če, poostrene z enim trdim !eži$čem in pc« stom vsak mesec, tia dan dejanja pa s tem« nico. Krvav ob"?čcra reed dvema bratoma Anton Soško in njegov mlajši brat Miha iz Sobenie vasi zadnja leta nista b'!a poseb* na prijatelja. Razmerje med obema se jo zlasti poostrilo, ko je b'l letos meseca ma« ia Mihoa radi tatvine vina obsojen na Štiri mesece težke ieče. Miha je namreč sumil, da sta ga spravila v ieeo njegov brat Anton ter njegov svak Bsškov, katerima je zato "ečkrat delal očitke in jima t»di grozil. Dne 27. septembra je pomagal Miha svoji ma« teri in bratovi ženi Katarini spravljati kon;« zo na podstrešje. Med niim in materjo je prišlo kmalu do prepira, nakar je Antone« va Sena Katarina, ki se je bala pretepa, n5!a s svojimi otroci za nekai časa iz bile. Nato je 5e! Miha s kravami na pa5o in po koniz« nico na niivo, ki leži na gorniem koncu va« si. Niegov brat Anton ie prišel pozno po« poldne iz Brežic in je že med r-otff) zvedel cd Antonije Baškov;čeve, da so imeli doma zopet prepir in da se m>t je dnižina razbe« žala. Ko ie doma zvedel, da je brat Miha na njivi, se je takoi poda! tja. Čim ie pri« spe! v bPžino svojega brata, ie že ;zza gr« •novja pori! strel, ki je zad?! M;ho v levo in ••'p«no mko ter pod decamxa*jmmwoaiiK*tše»Bmai3Ba<ša9amaB3Bam!2LBzau*r če kupite nogavice brez žlgs ?JJ .ključ*, ker eden par oogavlc i žigom in znamko (rdečo, modi c, zeltno a .i zlato) i ključ traja wko ešo.go kakor štirje Mfi Orugih. Kupite eden pat :a prepriča če te! ^ v* iS Silvio Clsmbaldi: Zakon iz ljubezni «Dragi moi advokat. Ti si me siiaino zagovaria! Dred sodiščem. Res je. doslej sem bil proDalica. ali sklenil sem. da to ne bom več v bodoče Čutim, da sem rojen za nekai bolišega in višjega in . . . verui. takšen tudi bom.» «Ze!o dobro. Tonio. a kako misliš za četi novo življenje? . . . Ako pojdeš po stari ooti?» «Ne, s tem je končam). Začel bom tako. da bom naiprvo pozabi! na svojo preteklost in bom mnogo bolj pazil nase.» Tonio ie bil moj star? znanec, ki sem ga nedavno zagovarjal na sodišču — obtožen ie bil zaradi goljufije — dasi-ravno ie bil v stvari kriv. Bil je lep. živahen dečko, ki se ie mora! vsakomur dopasti. Imel ie uspehe, oavaien ie bil na lahko življenje in to ga ie spravilo v nasprotje z zakonom. Zadniič sem ga reši! in ker sem že storil nekaj za njega. ie zahteval zdaj. da storim še korak dalie in ga dokončno tzvlečem iz okolice, v kateri se ie doslej nahajal. »Poslušaj, prijatelj, ni dovolj, da s< samo odločiš, da boš pošten in pameten. ampak takšen boš tudi moral bitL» ! »Vse to Dride počasi . . . Ampak kaj | mislite, kdo me v tem trenotku največ zanima?» »Kakšna ženska?® «.Mogoče.® »Razume se. ljubezen do neke ženske Te Drinravlia do tega. da se nobol.išaš. Zdai mi ie razumljivo in čestitam.« »Neka divna ženska, s katero se hočem oženiti! Lahko ii skrijem svojo Drošlost. ali mota bodočnost mora biti svetla. Zakon iz ljubezni dela včasi čudeže* Tonio ie govoril tako resno, da sem se takoi prepričal, da le trdno odločen, da poide do novi poti. In še enkrat sem mu želel srečo. * « Čez malo časa ie prišla k meni v pisarno leoa in elegantna dama. ne ravno tako mlada. Spoznal sem jo takoj. To ie bila lepa Helena Sasso. Ostala je vdova in postala linbica znanega politika. Zaradi nekih niegovih pisem je prišlo skoro do ška.idala K sreči ie bil oolitik bogat in niegov denar in moie nosredovanie sta preprečila škandal. Ohranil sem zato Heleno Sasso v zelo neprijetnem spominu in nisem se razveselil, ko sem io zagleda!. •Zopet kakšna afera?* »Ne sodite me T» preteklost: tedaj sem se hotela vlačugariti. Zdai pa hočem nostati poštena žena ... in* »Zelo me veseli; gospa.® »In hočem da se zopet poročim . . . Zako.i iz ljubezni!* »Čestitam gospa, ali v kakšni zvezi ie to r menoi?* »Je. iaz vem. da Vi ooznafe Tonia.* »Tonia?! — sem skoro na glas zaktl-cal. Torei Vi ste tista ženska, ki ie povzročila preokref v Toniju? Čestitam.* »Poslušaite. Tonio ne v6. da sem nri-šla k Vam Vem. da ie Tonio človek na svoiem mestu, dočim sem iaz . . . Vi me poznate in zato sem orišla k Vam. da Vas nrosim. da me ne izdate.* »Gospa, bodite brez skrbi. Ali . . . poznale Vi dohro Tonia?* »Pa. kolikor toliko Ali midva se iz-borno razumeva, dasirav.m mogoče nisem žena za nieea . . . Bila bi Vam hvaležna če hi mi dali kakšne podatke o niegovem živlieniti. Kot njegov advo kat gotovo kai veste * »In to zahtevate Vi. ki naravnost želite. da ohranim Vašo skrivnost.* »Eh. za Tonia ie to drttga stvar. Jaz hočem, da veruie. da sem vredna postati njegova žena.* Izmikal sem se, da ?l povem resnico, ali vendar sem ii rekel, da ie TonlJevo življenje bilo ve* ali manj burno. Zate- gadelj mu ie potrebna žena. ki ga bo s svoio liuhezniio vedno držala na dobri Doti. Helena Sasso ie bila zelo osupnie-na od moiih besed. »Obliubliam Vam. da bom za Tonia naiboliša in nnhidaneiša žena. tako da bom s tem odkupila vso svojo preteklost.* » • • Petnaist dni potem sta Tonio in Helena naznanila, da sta se poročila. Ali šest mesecev kasneie sem dobil dve Pismi. pisani istega dne. Prvo se ie glasilo: »Dragi advokat! Strašno sem ga polomil. Kai nai Ti rečem, ko si Ti vendar sam dobro poznal že.io ki sem io vzel: samo poguma nisi imel dovoli, da mi to Doveš. Ta Tvoia bivša kliientinia me ie upronasti-la s svolimi zahtevami in če se vračam danes k staremu živlieniu. ie to samo niena krivda Dragi moi. ona bi noiedla še Rotšildovo premoženje. Sklenil sem. da nadomestim čas. ki sem ga izgubil in ne čudi se. ako Te nekega dne zopet zaprosim za zagovornika Navsezad.iie Doznaš Ti bolje tiste vražje paragrafe. Nimam sreče in nisem roien za človeka, ki hodi po oravi poti. Pozdravlja Te Tonio * Drugo pismo se ie glasiio: »Gospod advokat! Lepega klivnta ste imeli! Zdai sen. spoznala Tonia Sramovati bi se morali, da ste mi prikrili resnico. Ker Vi ste glavni krivec, da se mi ni posrečilo, da se vrnem v družbo poštenih žensk. Ko, v6. kai bi bilo. da sem vedela, kdo ie Tonio. Morda bi ne bila mož in žena. ki iih šteieio liudie med noštene ali gc tovo ie. da bi živela srečno še seda' Tega Vam. gospod, ne bo nikoli oprostila Helena.* Moram priznati, da sem bi! zelo Presenečen. Dva nepoštena člana našegs društva sta poskušala, da Drideta po liubezni med poštene liudi. Morda bi sc iima to tudi posrečilo, ker ie liubezen vedno močna, da nista varaioč cel svet. v odlnčitnem trenotku orevarila tudi eden drugega Ali bi s tem zakonom rz ljubezni bilo drugače, ako bi s; bila Helena in Tomo. ki sta se zares rada imela. pogledala iskreno v oči? Ali sem morda iaz naivečii krivec, ker sem iima nomagal da eden drugega Drevarita! To vprašanje me muči in že nekoliko dni nimam miru. (Iz Italijanščine prevede' I. K.) fr. Griiiparzer: Prababica Maribor, 22. novembra. Kot drugo noviteto letošnje dramske se« zone smo videli Griiiparzerjevo dramo uso= de. tragedijo v petih dejanjih »Prababico®. Ifra, prvenec pesnika, je uživala nekoč naj« večji ugled ter bila neštetokrat vprizorjena. uspeh je bil utemeljen v času, ki sc jc takrat naslajal ob usodnih dramah, čas su v katerem so kraljevali Miillner, Hon« wa!d, Raupach .. Dandanes je stvar zastarela ter dela vtis •tare zaprašene slike iz grajske galerije. Prevelika teatraličnosi oseb, značaji, ki so bolj papirnati kot resnični, tragika dejanja !ci teče enakomerno do končne katastrofe, ki se ne ublaži niti za trenutek — vse te nas utrudi ter zapusti mučen vtis, nc da bi seglo do srca. Igralo se jc dobro. Režija g. Železnika je postavila učinkovite slike v klasični stiliza« ciji. Tudi notranja režija je posegla globlje. Grupacija osobja je bila mestoma izvrstna, ecloti prav posrečena. Motila pa je zarja tretjem dejanju, ki sc je potem zopet spremenila v noč Tugi orglo v peti sliki so bile malo preglasne. Grof g. Rasberperja je bil simpatičen in dostojen, le mestoma (n. pr. v smrtni sces ni!) prešibak. V začetku je bi! pretih. Ber, ta ge. Bnkšekovc jc podala svojo vlogo do« bro. mestoma zelo dobro, samo v ljubavnih prizorih je bila pretragično podana. Enoličs nest te vjoge pa je v veliki meri zakrivi! pesnik sam. Pred smrtjo je bila odločno pre tiha in skoro nerazumljiva. .Tarojnir g. Gro* ma je bil igran izvrstno, s silnim temperas ir.entom, roparski knez. junak od nog do glave, v igralskem oziru do podrobnosti izdelan. Želeli bi Ie v čustvenih scenah ma= lo več notraniega doživetja. Najmočnejši jc bil v .peti sliki Posrečen je bil Bolesl&v g. Pirnaia; krasen, uprav kabinetno izdelan tip, prisrčen in poln življenja je ustvaril g. Kovič v osebi starega kaštelana. Izboren je bil tudi stotnik g. Tomažiča, dasi v za« četku malce previhrav v govoru. Maska je bila premladostna. Vojak g. Tovornika je bil preveč afektiran, drugače je zadovoljil, istotako Prababica. V celoti posrečen gledališki večer — žsl, da delo samo ni moglo več ogreti. Dr. I. V. Slovenska moderna solo-pesem Maribor, 24. novembra. Snoči je prof. Hinko Druzovič končal svoja predavanja v Ljudski univerzi o zgo« dovini slovenske umetne pesmi. Obravnaval je najnovejšo dobo, katere prvi mejnik je začetek izhajanja dr. G. Krekovih »Novih akordov« leta 1901. Ta doba pomeni višek sodobnega ustvarjanja ter sc z našo muzi« kalno produkcijo lahko postavimo tudi pred ostalim kulturnim svetom. Na jugosloven« skem večeru, ki ga je letos priredila v Frank furtu tamošnja nemškosjugoslovenska d.ruž« ba, je dosegla naša pesem (Je pa davi slan« ca padla, Pod oknom, kakor tudi Lajovčcve, Škerjančeve in Kogojeve skladbe) velike uspehe. Dasiravno nas nova umetnost s svojo ato» r.alnostjo, z novimi zvočnimi utisi in ritmi, z novo obliko glasbenih instrumentov še ne more ogreti, nas vendar mora zanimati. Za nas pa je razveseljivo dejstvo, da kaže naš narod, ki pozna komaj 100 let glasbene zgo» dovine, tako moč in požrtvovalnost v svoji mladini, da se lahko merimo z drugimi kul« turnimi narodi. V ilustracijo prof. Druzovičevih izvajanj sta zapela gospa M. Druzovičeva in operni pevec g. Burja večje število naših modernih pesmi. Najbolj so ugajale A. Lajovčeve pe« srni. Bil je zastopan s sedmimi pesmimi dr. Gojmir Krek in E. Adamič s štirimi, Risto Savin s tremi, J. Ravnik in Slavko Osterc z dvema ter E. Hochreiter in M. Kogoj z eno pesmijo. Številno inteligentno občinstvo je hvalež« no prof. Druzoviču in Ljudski univerzi za te tako dobro uspele glasbene večere, po« svečene naši pesmi Koncert Zikovcev v Celju Celje. 23. novembra. Koncertni večeri kvarteta Zika so za Celje stalno muzSkatni dogodki. Po daljšem presledku je priredila umetniška četvorica v soboto, dne 21. t m. zvečer v mestnem gledališču svoj komorni koncert Občinstvo je napolnlo gledalJSče skoraij do zadnjega kotička. Dobršen del programa se le moral radi defekta na električnem omrežju Izvajati rb zasilna razsvetljavi sveč. Igranje Zškovcev je impulzivno, krepko dinamično in izrazito. Rihard Z'ka, Herbert Berger, Ladislav Czerny in Ladislav Zika tvorijo harmonično umetniško celoto. Njihovo reprodneiranju Je polno mladostnega zanosa, plemenito in nteligentno. Vsaka fraza, vsak stavek Je podan do podrobnosti dovršeno ln fino občuteno. Program se je sprcmenfl v toliko, da se je izvajala mesto Malipierovih «Storne!li e Ballate* kot tretja točka Frana Lhotke c Koncert za godalni kvartet«. Prva točka je bil Mozartov kvartet v Es-duru. Delo Je pisano v enotni lin'ji, brez znatnih harmoničnih komplikacij. Tema je obdelan v dovršenih varijacijah, ki Jim uho sledi brez težav. Kvartet učinkuje kljub svoji starosti sveže. Temperamenten, a klasično uglajen Je zlasti «AIlegro ma non troppo», mehek ln melodij ozen pa «Menuetto». Smetanin II. kvartet v D-molu spada med bisere komorne glasbe. To je delo čistokrvnega muztlia, izrazito po svojih slovanskih motivih in originalnih domtelekih. Umet niško delo, ki sega globoko v dušo. »Koncert za godalni kvartet« je delo rektorja zagrebške glasbene akademije Frana Lhotke, napisano L 1924. Podlago tvorijo narodni motivi, ki so izvedeni z veliko tehniko. Kvartet Je zelo melodijozen in bogat na posrečenih iovencijah. V l:teraturi naše komorne glasbe bo našel gotovo prav častno mesto. Zikovd so želi za svoje izvajanje burne aplavze, ki so se stopnjevali cd točke do točke. Dodati so morali še mehki, melodični II. stavek iz Dvorakovega kvarteta v As-duru op. 105. Izvajanje vsake točke je bilo popolna umetnina, prekpevajcča finih zamislekov ta mojsterske tehnike. Bil je večer prave glasbene umetnosti in plemenitega užitka. —rp— OLIMJE. Dva meseca sta že, odkar sta bili od tukaj prestavljeni obe učni moči, ln to brez dosedanjega nadomestila. Tako zapravljajo šoloobvezni otroci v brezdelju dragocen' čas že 2 meseca čez običajne počitnice. Res čudno, da se v tem času ne dobi nadomestila za 2 prestavljeni moči, ko se vendar toliko govori in piše o velikem številu učifeljstva brez službe. Kako vzorne so šolske razmere tukaj, se pač dobro vidi iz tega, da so bile letošnjo spomlad :z nerazumljivega vzroka na tej šoli 2 meseca 4 učne moči (2 na razpoloženju), dočim smo tudi lansko zimo bili 1 mesec brez šolskega pouka. Ljudstvo si vsled tega želi upravičeno temeljite remedure v šolskih razmerah, kajti šola je pač najmanje prostor za osebne persekucije. od česar ima ljudstvo le gmotno, država pa moralno škodo. — Prizadeti. ŠOŠTANJ. V scJ»oto 21. in nedeljo 22. no-veniira so nas tukajšnji sokolski diletantje presenetili z narodno igro «Legi}onaTji». Igralo se je tako dovršeno, da bi igralci lahko nastopili tudi v mestu. Režiser, učitelj Miloš Tajnik je temeljito preštudiral posamezne karakterje, skupine in scenerijo. Igra, kakor scenerija sta bili na višku. Salve smeha, kakor tudi solze in ihtenje pri občinstvu, so dokaz, da so igralci pravilno pogodili svoje vloge. Skoraj ie težko presoditi, kateremu igralcu bi se dalo prvenstvo. tako dobro je bil vsak na svojem mestu. Udele/"ba je bila naravnost krasna: do zadnjega prostorčka vse zasedeno. Tudi sokolska orkester je med dejanji krasno rešil svojo nalogo. Vse se le vračalo z največjim zadovoljstvom od igre. Na splošno željo se cLegijonarji« v nedeljo dne 29. novembra ob 3. uri popoldne še enkrat ponovijo. —ec » ,,u," t plošče in filme, dalje Mimosa, Satrap, Ko« dakpapirje, vie foto-po trebicine ln fotograflčne aparate Ernetnan, Ccntesa, Kedat G8rtz že od ISO Din napre Ima stalno v zalogi drogerlla: Anton Kant sinova Ljubljana, Zldorek« ulica itn. V " dišave v zavojih H s © Mali oglasi, Ic i služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsako beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—. Ženltve, dopisovanje ter oglasi ctrogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I*—, Najmanjši znesek Dto 10*«—v Slike za legitimacije iz<1p!aje najhitreje fotograJ B n g o n HlbfiEK LJubljana. Valvasorjev trp; 168 Popravila šivalnih 6trojev točno in ceno pri J. Goreč, Gospo-Bvetska ccsta 12. 30691 Sniuške obleke li gpeeijalnepa imprejjnira-ne^a volnenega blaga po jngosl. zimskoSportnem sa-vezu predpisanem krojo izdeluje izredno cono H. Piller, Ljubljana, Prečna ulica 4. 30659 Gospodična Išče damo. ki bi jo poučevala v nemSčini proti zmernemu honorarju. Ponudbe pod »Hitro* r.a upravniRtvo «Jutra». 306S3 Kuharica saaina in varčna, trednjih let, ki je služila na oroi-niški postaji, išče mesta na oroiniaki postaji. Naslov v upravi «Ju:ra>. 306G8 Uradnik verziran v vseh pisarniških poslih za vsako podjetje, išče službo kot knjigovodja, skladiščnik, ekfpeditor. tarif ar, potnik aH kaj siične-ga. Cenjene dopise na upr. «Jutra» pod šifro «Vesten in verziran uradnik*. 30666 Gospodična verzirana v vseh pisarniških delih, perfektna siovenske, italjanske in nemške korespondence, stenografije in strojepisja. Išče primerno mesto. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Primorka*. 30582 s® Učenca atarega 14 let. ki je dovršil osnovno šolo t dobrim uspehom, aprejme takoj v trgovino z železnino Fr*nc Guštin v Metliki. 30469 Vajenec za tnanufakturno trgovine v mestu se išče. Naslov v upravi »Jutra*. 30595 Boljše dekle «e sprejme izven Ljubljane v dobro hišo k enoletnemu otroku Opravljala bi tudi dela nobanee. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Zdrava in poštena*. 30575 Sfugo-kolesaria Inteligentnega sprejmemo. — Predstaviti se 12.—IS. uro. Naslov povo uprava «Jutra» C0676 Uradnico za trg. •Drejmem takoj. — Služba italna. Knvcije treba položiti 6000 Din. — Pismene ponudbe na upravo »Jutra* pod »Služba*.* 30531 Kontoristinja z večletno prakso, vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, vajena vsega pisarniškega dela, išče mest3 v kakem podjetju. — Gre tudi kot vzgojiteljica, jo izprašnna učiteljica. Vešča tudi gospodinjstva. Ponudbe pod »P. K.» na upravo »Jutra*. 30600 Službo oskrbnika al; velikega hlapca i?Čem. oziroma vzamem posestvo v najem. Ponudbe pod šifro «?tj»lna s!u2fbn» na upravo »Jutra*. 30651 Ia Remscheidske žage znamke «Saegek3nig*, pol-nojarmen^ke vodne, krožne, ročne Itd., zajamčene, ima vedno v zalogi tvrdka «Jek!o», Ljubljana, Stari trg llu. 28494 Poceni se proda: 1 postelja iz modi, 1 oto-mana in 1 lestenec e 7 sve-tiljkami. Naslov v upravi »Jutra*. 30679 Bakrena peč kopalna, dobro ohr.mjena, cinka sta banja ln lončeno peči naprodaj. Naslov pove uprava »Jutra*. 30563 Auto «Fiat» tvpa n, 25 HP, za 6 oseb 60 proda. Naslov v upravi »Jutra*. 30683 Pohištvo moderno in vsakovrstno po konkurenčnih cenah — tudi na obroke nudi in vabi na ogled Matja Andlovic, zaloga pohištva, Ljubljana. Vi-dovdanska cesta štev. 2 — Celje, Krekov trg. 30695 Medine vočjo množino proda Frane Horvat, Črešnjevci pri Gor. Radgoni. 30614 Konjska oprema elegantna in dobro ohranjena bo kupi. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Angleška oprema*. 30580 Zlato, srebro in srebrne krone plača po najvišjih cenab F. Čuden. Ljubljana, PreSernova ul. i 28405 Zlato, srebro, p'atin kupuje tovarna za ločenje dragih kovin v Ljubljani, Sv. Jernoia cesta 6tev. 8. 30682 Samostojna gdč. (i i t 11 ] a) teče preprosto majhno prazno ali opremljeno Eobieo. FlaCa 200 do 360 Din. Cenjene poniuTbe na upr. S0674 DRVA — CERIN Wolfova 1,U Telefon: 36. 4S1'II Diselmotor 70 HP kompleten z 10.(10(1 kg re-zerv.-.rjetn Z3 olje in prevoznim vozom za 100.1 kg se radi poveCanja obrata pro-la. Motor je v obratu Ponndbe na upravo .Jutra* pod «5t. 30327». 30527 Ullstein- Weltgeschlchte elegantno vezane 3 zvezke od "leta 1500 dalje prodam. Ponudbe na upravo «Jutra> pod «10». 20645 Lovci! ICaprodaj je krasna trocev-!ca brezpetelinka, predvojni izdelek, fabrikat «Saner & Sohn», Suhi. Naslov v upr. •Jutra>. 30628 Več potnikov obnosno krajevnih zastopnikov v Sloveniji se sprejme. Ponudbe na npravniSivo «Jutra» pod .Potnik 66». 30693 Trcovski pomočnik nanufakturne stroke, dober prodajalec se sprejme kot prva moč v trgovino Fr. Prijatelj, TrfiJJe, Dolenjsko. 3063S Nadzornica za pletilstvo starejša Lo zanesljiva moč ae išče. — Pr.-inost imajo o::e. ki so IzveZbane v pletilstvu. Poourtbe na naslov: E. Kocbek. Kranj. 50642 Brivskega pomočnika "prejme takoj Dolenc. Ljubljana. Poljanska cesta 51. 30661 Mizarskega vajenca krepkega, sprejme Ig. EepSe. Ljubljana, Poljanska eesta 21. 30662 Vrhniško opeko premog in drva dobite najceneje pri Vinko Kržetu, Trnovski pristan Etev. 22. ■146 Valvasor s Koroško ("5 zvezkov1) zelo Orbro ohranjen, v originalno rdeč. u«nje ve-an in nova modra moSka ob- I leka naprodaj. - Pojasnila i daie Horvat. Ilirska ul 2t. pritličje. 30533 Polenovka namočena se dobi vsak petek pri I. Bnszolini, Lin-garjeva ulica. 23800 aSol'ngen» orodie — znamke Škarje, razir-r.parate. nože, kakor britve, ieoilno orodje itd. dobite pri «Jpk!o», Stari trg Stev. 11 a. 23493 Opreme za neveste store. lastore. jedilne in spalne garniture namizna iu posteljna pregrinjala ter vse vTste vezenin v e 2 e ročno najceneje M Zor Ježek, Ljubljana. Stritarjeva ulica 7 Prevzame vse kombinacije iz motivov. — Predtlskanje. Največja izbora načrtov. 468 -100 vreč od oglja preda po nizki ceni Grebene. Krakovski nasip 4. 30631 Stenske beležne koledarje ta leto 1926. prodaja »Delniška tiskarna*, d. d. v Ljubljani. Miklošičeva cesta št. 16. po 6 Din komad. — Papirnice in knjigarne primeren popust. 30634 Pletllni stroj majhen se za 365 Din takoj proda v Šolskem drevoredu št. 2fm. 30663 Seno in slamo prešano v balah na vagone dobavlja po najnižjih cenah NTiko'a Bicanič, Bjelovar, trg. žita, sena in poljskih pridelkov. 30615 Prazne steklenice «Odol» kupuje drogerija Anton Kane. sinova. Židovska ul it. 1. 471 Registrirna blagajna te kupi. Ponudbe pod šifro J> Dama anonce »Ein Warner» naj i dvigne pismo pod znano ; značko. 30667 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in elektriko. popoldansko solnce, event. s hrano in klavirjem iščem. — Ponudbe pod »Soliden 15077» na upravo »Jutra*. 30680 Opremljeno sobo s posebnim vbodom in električno razsvetljavo iSčem. Ponndbe na upravo »Jutra* pod »Carinski činovnik*. 30691 Lepa soba s posebnim vbodom i* stopnic, električno lučjo, blizu kolodvora se odda boljšemu gospodu. Naslov pove npr. »Jutra*. 30633 Zamenjam stanovanje v Novem Vodmatu. obstoječe iz 2 sob, kuhinle in vseh pritiklin t enakim v mestu. Ponudbe na upr. »Jutra* pod Šifro »Zamenjava 210*. 30687 Gospodična iSče za takoj sobo s posebnim vhodom. Ponudbe na upravo »Jutra* pod rnačfco »Dobro plača 30536». 80643 Oospodična sc spTejme na hrano in stanovanje. Naslov pove unr. «JutTa>. 30697 Pocebna soha ne predaleč od sredin« me-sta, po možnosti a klavir-iem a e I 8 č e s 1. derem-brom za mirnega gospoda. Pismene ponndbe na univerzo v Ljubljani pod Hfi« »V. Z.» 30343 Bančni uradnik IJIe s 1. decembrom » «r»-din) m«»ta sabo. Ponudb« pod .Stalno 15088» na «pt »Jutra.. 10870 Gospodična ali goan* sprejme kot sostanovalk*. Naslov nove oprava »Jutra«. Hišo v Kranju staro ali novo kupim. — Ponudbe na naslon Ivan GradiSar, Kranj, poštno ležeče. 30312 Posestvo v Rečici pri Laškem pri Sv. Mohorju 44 oralov, po zelo ugodni ceni naprodaj. — Pojasnila daje Videčnik, P.ečica, p. Laško 30613 Hiša na Viču St. 90 z velikim vrtom in njivami, gostilno, trgovino ln trafiko se proda. Prevzem takoj mogoč. Pojasnila v upravi »Jutra*. S0675 Hiša na Vrhniki Bt. 106 fe proda. 30329 Posestvo z mlinom In fcago v prometnem kraju proda Frane Wern!g, Sp. Hoče Stev. 62 pri Mariboru. 80478 Gostilniška dvonadstropna hiša. center Ljubljane, orometna točka, pre« ko 50 let obstoječa sta roznana meščanska go« stilna se proda za ce« no izpod 200.000 Din. Krajevna pravica in koncesija na hiši. Po« nudbe na Hinko Priv« Sek, Ljubljana Gospo« svetska 8. Posestvo na Spodnjem Štajerskem. 5 minut od kolodvora, a trgovino v hiši. na krillJču ceste, 22 oralov, se proda. Naslov pove uprava «Jntra-S0647 Posestvo lepo In majhno, v hrtbfh ležeče, arondlrano. se po zelo n"0'7nl ceni iz proste roke proda. Obstoii iz sle-dr#h parcel in inventarfa: hiš3 in vrt. 2 parceli njiv. 4 parcele travnikov. 1 parcela pašnika. 5 parcel gozdov. 3 vozovi, gepel. 1 konl ln potrebno orodje. — V kraiu zelo razvita stalna lesna trgovina, vsled česar zasiguran tudi stalni zaslužek Pojasnila daje lastnik, katerega naslov pove npr. •Jntra*. 30639 Iščem družabnika za Imm trgovino, ki J* rentabilna, blizu kolodvora veBjeje mestu na Kranja Stanovanja 1»l Naalov •Jntra. Samostojen gospod 36 let 6tar, Seli znanja a T6—321etno, veselo gospodično v svrho posečanja liina, gledališča in nedeljskih sprehodov. — Pozneje mogoča lenltev. Dopise pod «1839» ca upravo »Jutra*. 20673 Inka 3 Četrtek zvečer pri meSancu ob 7, glavni kolodvor. Pridi sigurno. Poljube. 30671 tkem. polaga — Potreben kopttal tOO.OOO Din. Naalov v mr 8M40 Iščem založnika e kapitalom za doblfkanos-ne umetniške predmete. — Naslov por« uprava »Jutra* 90653 Prijatelja akadem. naobraženega. nad 30 let starega, simjiatične-ga, želim. Resne neanonim-ne dopise pod »Zelja, na upravo »Jutra*. 30648 V upr. «Jiitra» naj se dvignejo pisma pod nastopnimi šiframi: A. D. S., Autogram. Bukova drva. Brez sredstev. Dažbog, Fortcna. Hipoteka, Heraklev. Jaz hočem. Kapital 14739, Kočija, L. G. 11. Lepa bodočnost 14706. Melanlja. Mornarica 1926. Mlljan. Marljiv 14306. Nepokvarjen stroj. Neizgovor-|ena misel. Oprezno. Pogoi. Pult, Pogoji 14615. Pričakovanje. Prva ljubezen. Radlca-Sablna-Manda. Rožica. Svdi. Strto »rce, Slmpa. tija, Svoi dom. Skupno po* sestvo. Srce za zvestolio. Skromna 23. Šport, Trgovina 2800. Tnkoj 14R03. Trgovina 14681. Trgovski lokal 6. Turbina. Tončka. Udobnost 1454». Vitka. Voz. Vežba 28890. Veletržec. Zamenjava 250. Značaj 45, Značajnost 4310. Trgovec v prijaznem trgu oa Štajerskem, 40 let star, samostojen. se želi poročiti z gospodično ne nad SO let staro, trgovsko naobraženo, neomadeževaoe preteklosti, s primernim premoženjem. Stajerke imajo prednost. — Slika predpogoj. Dopise na podružnico »Jutra* v Celju pod šifro »Trgovina 360». 30658 Izgubila se je zlata biserna igla z bri-IJantom v nedeljo 22. nov. t. 1. Pošten najditelj se prosi, da jo odda proti visoki nagradi v upravi •Jutra*. S0665 LZJJLL Pozor! PozorI Ljubitelji psov! Prodajo ee 3 Airedale ter-rleri Eden od njih 20 me-i#e«v star. dreslran Vsi Ia rodovnik, večkrat odlikovani. 1 nemlkl ovčar tndi z rodovnikom. V dresnro sprejemam Kportue pee. — Večletna spričeval« In pri-znanja. — Vpratanja pod: »Klagenfurt* na npr Jntra. saoao Dobe rman 11 meieeov star ze prod*. Naelov pore uprava »Jutra* 80627 Novo moško obleko zamenjam za dobro ohranjeno zimsko suknjo. — Naslov pove uorava »Jutra* 30596 Preko zime Vam shrani kolesa na željo popravi ali pre-novi Goreč. Gopposvet?ka cesta 14. S0692 Več aboner.tov 6e sprejme na fino hrano v sredini mesta. Naslov pove uprava »Jutra*. 30096 Stavbni prostor kupim v bližini sodnega poslopja. Zamcn!am stanovanje 8 sob v Novem Vodmatu z enakim stanovanjem ali poslovnimi prostori v Ljubljani blizu sodnega poslopja. Stanovanje v Vodmalu brezplačno. — Vzamem v najem ali podna'em stanovanje ali poslovne proct.ore obstoječe iz 3 sob. blizu sodnega po-slopla. Ponudbe pod značko »Ugodno 30559» na upravo »Jutra«. 30660 čevlji visoki iz črnega boksa, elegantna oblika, prvovrstni za 217 Din "VB kakor tudi vsi ostali čevlji se dobe, dokler traja zaloga, v detailni trgovini na Erjavčevi cesti štev. 2 6800 5 FRAN 9ERENDA & C!E«, LJUBLJANA. mmmmt. dlJOBLJANfl mpir lep, izbran razpošilja samo v celih vagonih dokler traja zaloga. Cena za 100 kg je 95— Din franko 'vsaka postaja Slovenije. V. S&II, Velike Lašče. kupuje po ' aivišj Vi rcnMi flnpiia l KM, židovska ulica BBBBSBRBBSaSBB HOBOSOIOIC v okraska aslice nastirčke, nrtlčke k ladicam, svečice, dr->a'a za svrčice, bengalične vžigalice, čudežne sveče, barvan, krž-ian in sv len rap'r, bož"®ne in novoletne rarg ednice, cvet':čno rerie. cvetje ter žico 73 cvetlice pri poioča najceneje veletrgovina 6992 Osvald Dobe:c L'ub!4 * ^ nas'ajajo bo'ečlne v kosteh in sklenih, v otečeriih udih ter pohabljenih nogah in r"kah Tudi je trganje in zbadanje v »ži čnih delih telesa, celo os!abe!ost oči, največkrat vzr^k bolečine vsled protina in revmaMzma. — To ;e na pestrejša sKi rabo, kevašiti premog, črn. premo? >s bnkets 8—10 atm. s kurilno ploskvijo 12 do 15 m* es kapi. Cenj. ponudbe na Prvo Zemunsko tvor-nico kož v Zemunu. 7107-a Da olajšamo Miklavže nakup deških in otroških čevljev in oblek, prodajamo do 10. decembra t, 1. obleke za dečke in otroke, kakor tudi vsakovrstno obutev za šoloobvezne otroke Ispe« vsakega dofoiSks. Moa-s.o: Fras & CSJe., ^aft^aas, Irfa^čeva c. B našega podjetja za obdelovanje lesa se skupno ali posamezi>o A 252/25 -5 1 50 HP polstab. Lanzova \TOČeparr.a lokomob-I dinamo stroi ,AEG" enakomernega tokz 16 KW, 115 Volt, nerabljen ! dinamo stroj, emkomer, toka 120 V. 5S Amp. 1 elektromotor „Qan?' enakomernega tokr 8-50 H P, 110 Vo!! ov, 1 koinpl. pretlkalna plošča in napeliava, 1 polnojsremoik 650 m/m skupno 95 ra tvrdkt OheihSuse! & Comp. Brejem, 1 trakasia žaga 800 m/m prerezne viš'nc, 1 trakasta ža^a 750 rn/rr. p.rerezne višine, ! krožna žagr. ,KS* 5fK> m/m s pracerno železno m^zno ploščo. 1 univerz, skohelr.i stroj in siroj za žlebe tip ,Uak. iirne 510 m/m in 2 50 m, 1 „D ckten* skobelni stroj 700 m/m širine, I stroi ra frezanic 50 m/m širtne, 1 stroj zi frez3nje 60 m m 'irine, komb:n'ran t rezilom ra čepe iT pripravo za razcepe z različnimi nož , i vrtalni stroi za luknie. I drku'arka za les 600 m /m premera, i avtomatični stro; za brušenje nofev, 1 brus z napravo za brušenie jaremn. in krož. žag, 1 moderno t>reier.a ključavničarska delavn ea z želez. vrt?lnim strojem in dru?im orodjem. Vss je malo rsbl eno in v zelo dobrem stanju. Daiie se prodalo jermeni zs stroie, jermen'., vietena, predl?ž'?ča. S''Oji, skobeinl stroji, preše za furnir >n drugo nvzarsko on d;e. Vsa poij-snUa gled? c n di:e „tfera'' lesna Sndts-strij ■ » Sikvidaciji v Ksoins, Banat. Miklošičeva cesta žtes, 15 5. Dne 10. decembra 1925 ob 10. uri se bo prodalo na javni dražbi pet parcel in s cer niiv* travnik, pašnik in dva gozda v skupni izmer 68.863 m2. N iva in travnik ležita ob cesti in v neposredni bližini kolodvora Dofc-ava-Vintgai. Izklicna cena e določena na 11.800 Din. Dražba se vrši v Dobravi štev. !8 pri Zasipu. Dražben! pogoji se lahko vpogledajo pr! podpisanem sodišču. Brez posebnega obvestila Nič poprav!!! Nobenega d;ma! Prihranak m kuriva ogromen! dne 21. novembra 1925, Odšla je od nas danes dopoldne nsša predraga soproga, najboljša mati, tašča, stara mati, gospa Naša tovarna izdeluje originalne Lutzove emailne peči (okrogle in štiriogflate), kamine, emailne in lakirane štedilnike, naprave za segrevanje vode za konalmce v zvezi s štedilnikom, dimna kolesa in cevi, lične etnajlne tablice in napise ic=>a<=)ac3ac=)BC=)aofiC39C3SBOB ■ Gavrilovlceva salama, ■ u nova, zreta, o sir minrmki 65718 o o Sir Ivicarsli ? ^tljali o q znamka , Tiger", n s Slive bosanske. 5 jf nove v zabojčkih in vrečah, ^ S Sardine in sardeBe S g iz tvornice .Sardina" d. d. Split, Q 0 9,iuhanu zabela ia '0 5 ■ vedno v zalogi pri tvrdki ■ 1 FRANC RAINER, * ii Maribor, KoroSka c. it. 17. * 0 Samo nm debelo I 0 ■ B ioioioiotoioioioioio posesioica v Brežicah po dolgem, mukepolnem trpljenju, previdena tolažili sv. vere. Pogreb se vrši v četrtek 26. novembra ob pol 16. na pokopališču v Brežicah. iMaša zadušnica se bo darovala v petek 27. novembra ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi v Brežicah. Brežice, dne 24. novembra 1925. .i^nvaia. Vsem, ki ste ob bridki in nenadomestljivi izgubi ljubljenega in nepozabnega soproga Priporočujemo svetovno znane proizvode, ki jih izdeluje naša tvornica edina v Jugoslaviji, solidno, lepo in trpežno, in vabimo cenj. interesente, da osebno ogledajo v tovarni našo veliko zalogo delili z menoj neznosno bolest ter s se-mili blagega pokojnika v tako lepem številu k večnemu počitku, izrekam tem potom r.ajprisrčnejšo zahvala. Posebno hvalo pa dolgu em g. p of. d. Kanstcinu in ostalemu vodstvu fiziološkega Instituta, ki ml je nudilo vsestransko pomoč. Isto me veže na pram Oriuni. Id te me ic tudi spomnila In s tem pokazala svojo naklonjenost. ločita tžebok", soproga. Martin Slaoli, soprog. — Marija Snil c, hči. — Prano Knifio, zet. — Marja, Fetfor. vnuka. Ljubiiana, Šiška, Frankopanska ulica štev. 21 blizu Gorenjskega kolodvora. Urejuj« Stanka Vkut. Icdftj* u Konzorcij «Jutuu> Adoli Ribailut. Za Narodno tiakarso dd. kot tuJUnurj« Fran JczerSek. Za inserotni del je odgovoren Alojzij Novak. Vk t Ljublj&ri