Leto V., štev. 8
Ljubljana, sreda, 9. Januarja (924
Cena 2 Din
fah»)a ob 4 ifntraj.
Stene mesečno 20— Din za inozemstvo 30— , neobvezno
Oglasi po tarifo.
Uredništvo:
Miklošičeva eesta St. 16/L Telefon št. 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
UpravniStvo:
Ljubljana, Prešernova
ul. it. 54. Telet. St. 36.
Podružnici:
Maribor, Barvarska ul. L Celje, Aleksandrova e.
Račun pri poštn. čekov. • zavodu štev, 11.842.
Ljubljana, 8. januarja.
•Ker omenja g. Žerjav staro-slovenski bogoslužni jezik, mu bodi avtoritativno povedano, da Rim ne stavlja in ni stavljal uve<lbi taistega v Jugoslaviji načeloma niti najmanjše ovire, da pa je stvar rednih cerkvenih oblasti to zadevo proučiti, in da se niti država niti JDS niti kakšna druga stranka nimajo v to serkvono zadevo čiBto nič vmešavati«.
(»Slovenec«, uvodnik 8. januarja 1924.). Vendar enkrat! Vse leto so gg. od ;LS molčali. Molčali so na katoliškem shodu, molčali v novinstvu, v razpravah o konkordatu. Končno enkrat je prišla beseda ven. To pot »a v t o r i -a t i v n o« v čisto službeni polemiki SLS z »Jutrom«.
Hvaležni smo SLS za to izjavo, ki rove marsikaj. Seveda ne moremo priznati, da bi bilo vprašanje bogo-služnega jezika tako, da bi državo in javnost ne brigalo nič. Koga pa zanima? Cerkev, tako odgovarja »Slovenec« in nikoga drugega! Kdo pa je serkev? Ali je to rimska kurija s škofi, ali je to duhovščina? Ali je morda mIo katoliško ljudstvo nekaj pomembnega v cerkvi? Ali je ljudstvo le Sreda?
Po naših svobodomiselnih pojmih o razmerju med državo in cerkvijo država ne želi predpisovati jezika bogoslužja, A da bi je to vpražanje zelo ne zanimalo, tega ji noben razumen 51ovek ne bo branil. To velja posebno ta Jugoslavijo, kjer bi narodni bogoslužni jezik neizmerno pripomogel za utrditev narodne zavesti Tega me vla tudi SLS ne bo tajila, da bi ugled našega jezika v narodu bil mogočnejši. ie bi bil enakopraven tudi prod altar-jem. In če bi nag narod v Korotanu in Primorju danes imel naše bogoslužje, ali bi ne bilo to ogromnega pom na?
Legitimacija države, da se ob sklepanju konkordata zavzame za staro-slovensko bogoslužje, je nedvomna.
Besede SLS, kdo danes še drži latinščino, zvene kakor orakel. Rim ne stavlja in ni stavljal zaprek. Rim. t. j. papež, rimska kurija. Torej kdo jc proti? Na to odgovarja »Slovenec«, da je stvar rednih cerkvenih oblasti »to tadevo proučiti?. Kakor da gre za kanonski proces: instance morajo torej rovoriti. Proučiti morajo, to znači. da si niso na jasnem, ali bi bila uvedba narodnega jezika v cerkev primerna! One o tom dvomijo. Da, jasno je, njim to ni po volji. Kdo pa so te cerkvene oblasti? To so očividno Škoti. Vernik nima besede, župniki tudi ne. Pri škofu začenja tozadevna oblast. A gg. škofi do danes niso vprašanja »proučili«. Ali je res to vprašanje tako novo?
Mi si dovoljujemo čisto skromno npazko. da so morda vendarle verniki tudi kompetentni o tej stvari kaj reči. Ustava daje vsakemu državljanu elementarno pravo peticije. Kakor izgleda, katoliški demokratizem niti to najmanjše pravice ne priznava. Poleg tega pa odiočno zahtevamo, da se država zanima za vprašanje bogoslužja in ga zahteva. Kompetonca države pa iaje vsakemu državljanu pravico, da sbravnava to vprašanje.
Zato bodo gg. od SLS že morali pristati na to. da bomo javno obravnava^ ii stoletno željo našega naroda, da mu postane jezik ravnopraven pred Bo-?om.
»Slovenec« nas sumniči, da se za to rprašanje zanimamo, da naš narod "posrblmo in popravoslavimo«. Nam da io na srcu asimilacija na pravoslavno-Mzantinsko kulturo. Kakršen jo naš borbeni katolik, tako misli, da smo Jii in vsi drugi. To sumničenjo pa kare, kako malo zaupajo katoliški vodje kulturni sili Slovcncev in Hrvatov in katolicizma, da se boje strahu, ki je 'd znotraj votel, zunaj ga pa ni.
Venizelosova bolezen
Pariz, 8. januarja, r. Po poročilih iz se je stanje Venizelosa nekoliko boljšalo. Venizelos namerava prisostvo-»sti zboru l-boralne stranke, ki jo skli-'un za četrtek. Včeraj je konforiral z 'odlteljcm republikancev Papanastasio->Mn, ki zastopa stališče, da je uvedba republike rrizogibna. Zatrjuje se, da je ^onizelos trdno odločen so umakniti iz Mitičnega življenja ter so zopet vrniti » Pariz.
PRINC GJCRGJE V BEOGRADU.
Beograd, 8. januarja. Danes je v Beo-ftad donotoval iz Pariza princ Gjorgje.
Zveza Male antante s Francijo
DANES PRIČENJA BEOGRAJSKA KONFERENCA. - OGROMNA POZORNOST EVROPE NA DOGODKE V BEOGRADU. — SENZACIJO-NALNE VESTI O BENEŠOVIH PREDLOGIH. (Glej tudi naš razgovor z ministrom Benešein na drugi strani.) Beograd, 8. januarja, p.
Danes zvečer bi imel prispeti v Beograd rumun-ski zunanji minister g. Duca. Na Rumun-skem ie zapadel velik sneg, ki ovira ves promet iu je tudi onemogočil pravočasni prihod ministra Duce. Naš bukareški poslanik Čolak-Antič je prispel danes z 28 urno zamudo ter sporoča, da ie težko računati s prihodom g. Duce pred jutri popoldne.
Jutri dopoldne prispe čsl. minister Betici, ki bo slovesno sprejet. Za njegov prihod vlada največji interes, te jutri do poldne se sestaneta Bcneš in Ninčič na konferenco, na kateri sc bodeta razgo-varjala o delovnem programu konference. Pri tej priliki bo minister Beneš svo-lega jugoslovanskega kolego podrobno informiral o francosko-ieškoslovaški pogodbi. Zatrjuje se, da je pogodba pripravljena tako, da ji morejo brez nadall-nlh pogalanj ln sprememb pristopiti tudi Jugoslavija in Rumunija. V političnih krogih se vzdržuje vest, da bo dr. Beneš na konferenci predlagal pristop obeh ostalih držav Male antante k frankoče-škl zvezi, kar bi značilo vzpostavitev
formalnega zavezništva med Francijo na eni ter Malo antanto na drugi strani — dogodek, ki bi bil za celokupno evropsko situacijo ogromnega pomena.
Tekom dopoldneva se vpiše minister Beneš v dvorsko knjigo, opoldne priredi dr. Ninčič njemu in g. Ducl, ako med tem pride, na čast svečan obed v Palacc hotelu. Popoldne ob 4. se v salonu zunanjega ministrstva vrši oficljclna otvoritev konferenco.
Zanimanje za konfcrenco je ogromno. Iz vse Evrope so prispeli korespondentl velikega časopisja. Zastopani so m. dr. »Times«, »Chlcago Daily Ncws», »Ber-ner Bund«, «Temps», »Corrlerc dclia Sera«, »Journal de Genevc«, »Journal des Dcbats«, »Eclio dc Pariš«, »Berllner Ta-geblatt«, »Vossische Ztg.», londonske «Dally News», »Ncue Frelc Prcsse« ter posebno številno časopisje iz držav Male antante. Prispeli so tudi bolgarski novinarji.
Jutri zvečer sc vrši na dvoru sijajni ples, na katerega so vabljeni poleg zbranih državnikov, diplomatski zbor ter od-llčniki iz vseh krogov prestolnice.
Brezuspešna pogajanja Rima z Zanello
JUGOSLAVIJA VZTRAJA PRI RAPALLSKI POGODBI. — ITALIJA NA RAZPOTJU. — PESIMISTIČNI UTISI.
Beograd, 8. januarja, r. Danes je posetil pomočnika ministra zunanjih del Panto Gavriloviča minister vojne in mor narice general Pošič. Minister Pešič je izročil zun. ministrstvu zemljepisno karto z označbo novih mej napram Italiji, kar se spravlja v zvezo z vestmi o skorajšnji rešitvi reškega vprašanja, o čemer jo nedavno govoril italijanski odpravnik poslov Summonte.
Iz naših političnih krogov se dozna-va, da ni ničesar znanega o novih predlogih Italije za ureditev reškega vprašanju. Iniciativa je na strani Italije. Po registraciji rapallske pogodbe pri Ligi narodov ima Italija spoštovati dogovor, za kar pa doslej nI pokazala niti volje, niti nagnjenosti.
Kar se tiče pogajanj reškega guvernerja Giardinija s predsednikom bivše konstituante Zanello je smatrati, da Za-nella vztraja na zakonitem stališču, da pripada Reki popolna samostojnost. Sporazum med Zanello in Rimom jc mogoč torej le na tej bazi. Sedaj se ho kmalu pokazalo, ali je Italijanska vlada priprav Ijcna uvaževati Zanellino stališče, ki ga
nedvomno odobrava tudi ogromna večina reškega prebivalstva In Ul je sankcionirano po slovesni mednarodni obvezi aH bo še naprej vodila fašistovsko politiko, katere zahteva se glasi: aneksija Reke In prelom častne besede in pogodbe registrirane pri Ligi narodov.
V prvem slučaju Je sporazum med našo državo In Italijo mogoč, v drugem slučaju se mora računati s poostritvijo odnošajev, kajti Jugoslavija ne more sankcionirati aneksije Reke. Razne vesti, ki jih potrjuje Italijanska politika zadnjih tednov, očitno naperjena proti nam, žal, dopuščajo sklep, da se v Italiji pripravlja aneksija Reke, ki ne hI bila le udarec proti nam, temveč tudi nrotl zakonom mednarodnega prava, rdas ne morejo nobene pretnje ustrašiti. Z zelo kompetentne strani je dobil Vaš dopisnik zagotovilo, da bo Jugoslavija brezpogojno vztrajala na svojem pravu. Na osnovi rapallske pogodbe je pripravljena prijateljsko likvidirati reško vprašanje, svoje pravne baze pa ne bo nikdar sama rušila.
Macdonaldov vladni program
ODLOČNA ODKLONITEV PREVRATNIH IDEJ. — RAZOROŽITVE-NA ZVEZA EVROPSKIH DRŽAV. - SPORAZUM S FRANCIJO. — PRIZNANJE RUSIJE.
London, 8. januarja, j. Ramscy Mac< donald jc imel danes v Albert Hali go> vor, v katerem je razvil svoj politični program. Vršilo se je veliko zborovanje, ki ga je Macdonald sam vodil. Množica ga jc pozdravila z velikanskim odobra« vanjem. V svojem govoru, ki jo bil več« krat prekinjen z burnim aplavzom, je Macdonald izjavil, da jo delavska stran* ka odločena, ako bo pozvana, sestaviti novo vlado, ker ne more zanikati potre« bc, poskusiti na podlagi svoj. programa, odstraniti vso ono hudo škodo, na ka< teri trpi angleški narod in sploh ves svet. Delavski stranki so podtikali namero, da hoče na vsak način priti na vlado, da pripravi nove volitve, ter da hoče delati neopravičljive eksperimente na polju dr« žavnega socijalizma. Delavska stranka daje angleškemu narodu vse garancije, da kot vladna stranka ne misli na to, delovati na nove volitve in nove spore. Njen edini cilj je le omiljenje bede se> danjega časa s praktičnim delom. De« lovska stranka ne stremi — je nadaljeval Macdonald — za kako pravljično deželo, ampak hoče doseči zdrav razvoj člove, štva z delom in trudom. Delavska stran, ka noče z gospodarsko konkurzno maso delati kakih nevarnih eksperimentov. Rušilcev parlamentarne vladne oblike in politične tradicije Anglije ni v glavnem stanu delavske stranke. O zunanji poli« tiki je izjavil Macdonald: Da vzpostavi mir v Evropi, namerava delavska stran« ka mobilizirati vse demokratično misleče
moške in ženske vsega sveta, da se ne bi nikdar več ponovila svetovna voj« ni katastrofa. V prestolicah Evrope so šc zelo oddaljeni od pravega miru. Pov« sod tlijo še iskre, ki bi mogle ponovno dovesti do svetovnega požara. Ne glede na to, ali ho delavska stranka ostala šest mcscccv na krmilu, moramo poskusiti, da pogasimo te iskre. Da se doseže ta cilj, se mora odstraniti tekmovanje obo> roževanja med posameznimi presiolicami Evrope z velikim mednarodnim sporazu* mom med Anglijo, Francijo, Belgijo, Ita« lijo, Španijo, Nemčijo (več minut traja« joče odobravanje) in Češkoslovaško. — Spori med Anglijo in Francijo morajo končno prenehati. Ti spori niso vredni prijateljskega mišljenja ined obema dr« žavama. Potrebno je dalje, da se izpo« polni zveza narodov, da bo uživala spo< štovanje in zaupanje vseh držav. Končno sc bo delavska stranka zavzela z vso silo za to, da se ruska vlada prizna ne glede na njeno notranjo politiko.
ŽENSKI MINISTER V MACDONALDOV!
VLADI.
London, 8. januarja, s. Poročevalec lista <Duily Telegraph* za delavska vprašanja piše, da nikakor ni izključeno, da bi vstopila v Macdonaldov kabiuet kaka ženska- V zvezi s tem se imenuje miss. Margarete Bondfield. Za žensko bi bilo najbolj pripravljeno mesto državnega pod. tajnika v delovnem ministrstvu ali v ministrstvu za narodno zdravje-
Angleške čete ostanejo v Porenju
ANGLIJA NE MISLI NA SEPARATNO POLITIKO NAPRAM NEMCU!. POINCARE BO POVDARIL ŽELJO PO POGAJANJIH Z BERLINOM.
Notranjepolitični mir
Beograd, 8. januarja, p. Notranjepolitična situacija je štacijonarna. Vlada te dni ni imela soj ter bo do konca tedna okupirana s problemi, ki so predmet konference Male antanto. V parlamentarnih klubih je vse tiho.
Jutri dopoldne se prične v hotelu »Bristol« kongres republikanske stranke, ki se ga udeleže delegati iz Srbije.
V Beogradu se mudi že več dni Šerif Arnautovič, lastnik sarajevske muslimansko »Domovine« Njegov prihod smatrajo politični progi za poizkus radikalno vlade, da pridobi zase tako-zvano Maglajličevo skupino, s katere pomočjo bi poskusila akcijo proti skupini dr. Spaha. Radikali smatrajo Ma-glajliča za zanesljivega somišljenika.
Ogromen požar v londonskem pristanišču
London, 8. januarja, o. Včeraj jo izbruhnil v pristanišču ogromen požar. Ogenj je zajel dvo veliki skladišči polnih lesa in drugih gorljivih snovi in se jo razširil na tovarno nepremočljivih plaht in ladjedelnico, kjer so izdelujejo rešilni čolni. Upa sc, da so rešita vsaj deloma tovarna in ladjedelnica, dočim sta pa oho skladišči izgubljeni. Ogenj je zajel tudi majhno vojašnico poreško policijo. Okoli sto avtomobilnih brizgaln in tri piunpno ladje so boro proti požar-ju. Požar je izbruhnil v zalogi gutaperčo v skladišču tvrdke Concordia Wharf, velikem osemnadstropnem poslopju, ki jo popolnoma zgorelo. Ogenj je bil strahovit. Plamon so jo dvigal tupatam do trideset metrov visoko. Voda, ki so jo briz galnico metalo v ogenj, jo tekla vrela nazaj s pogorišča, škoda so no d.i preceniti. Zatrjuje so, da jo bil ta požar največji, kar bo jih spominjajo zadnjih petdeset let v Londonu.
Atentat na Kemal pašo
Njegova žena težko. Kemal paša lahko ranjen.
Beograd, 8. januarja, r. Listi poročajo iz Smirne, da jo neznana oseba vrgla bombo t vilo Kemal paše. Tri tej priliki je težko ranjena njegova žena, Kemal paša sam pa je nepoškodovan.
London, 8. januarja, r. «DaiIy Exprcss> javlja, da je tudi Kemal paša lahko ranjen. Njegovo ženo so prepeljali v težkem slanju v Angoro.
London, 8- januarja, s. «Daily Express> javlja iz Aten: Po vesti iz Mitilene je bil Mustafa Kemal paša pa drobcih bombo težko, njegova soproga pa nekoliko manj ranjena- Mustala Kemal pašo bo odpeljali v Angoro-
ŠEF FRANCOSKEGA GENERALNEGA ŠTABA.
Pariz, 8. januarja, h. Današnji ministrski svet je za naslednika umrlega šefa francoskega gcnoralncga štaba Buata imenoval generala De Beneya. De Boney je rojen leta 1864. ter velja kot eden najboljših francoskih častnikov.
GRŠKA KRALJEVA DVOJICA PRIDE V NAPOLJ-
Napolj, 8. januarja, e. Vest, da grška kraljeva dvojica pride v Napolj, se potrjuje. Kralj in kraljica prispeta v Napolj še tekom jutrišnjega dne in Be nastaneta v hotelu «ExccIsior>, kjer so zanju že pripravljeni prostori. Jutri prispe v Napolj tudi rumunskl pristolonaslednlk, ki bo stanoval v istem hotelu.
VLADNA KRIZA NA NIZOZEMSKEM.
Haag, 8. januarja, c. Večmoseona vladna kriza, ki se nikakor ni dala rešiti, jo sedaj rešena. Kraljica Viljemina je ministrskega predsednika, ki je ostal na krmilu vlado v svrho vodstva poslov redne upravo, obvestila, da ne more sprejeti njegovo ostavke in priznala, da prevzame odgovornost za vladr
Pariz, 8. januarja, h. Reuterjev urad objavlja: Vesti, da namerava angleška vlada odpokllcati svoje čete iz Kocina in tudi svoje zastopnike v rcparacijski komisiji in poslaniški konfcrcnci nc odgovarjajo rcsnlci. Z druge strani sc dozna-va v angleških krogih, da tudi Macdo-uald, ako bi prevzel vlado, nikakor nc namerava storiti tega koraka. Ravno nasprotno jc večkrat oficijcliio izrazil svoje mnenje, da bo na vsak način pustil angleško posadko v Koclnu. Ravnotako bodo ostali angleški zastopniki pri raznih mednarodnih komisijah, ustvarjenih po mirovnih pogodbah. Angleško javno mnenje ie zelo zadovoljno s pogoji, s katerimi sc je vzpostavila mednarodna vojaška komisija v Nemčiji. Kontrolni častniki bodo vršili svojo službo v civilni obleki. Vsekakor bodo v komisiji zastopani vsi štiri narodi. Upajo s pripravnimi odredbami preprečiti vse incidente, katerim so bili Izpostavljen! kontrolni častniki, ko so .sami ali po dva vršili kontrolno službo. Sedaj bodo vršili službo po štiri častniki.
Pariz, 8. januarja, h. Francosko zunanje ministrstvo dosedaj še ni prejelo besedila belgijskega odgovora Nemčiji, pričakuje ga pa vsak čas. Na vsak način bosta obe noti še ta teden izročeni diplomatskima zastopnikoma Nemčije v Parizu ln v Bruslju.
Pariz, januarja. J. Zbornica, k! se danes sestane k zadnjemu izrednemu zasedanju pred novimi volitvami, bo naj-brže v petek nadaljevala intcrpelacljsko debato o zunanji politiki. Oovorl se, da bo ministrski predsednik še pred prlčct-koin debate poročal zbornici o stanju ncmško-francosklh pogajanj. Polncarc hoče Jasno Izjaviti, da si Francija želi pogajanj z Nemčijo na široki podlagi, ker jc lc v okvirju takih pogajanj mogoče doseči za obe stranki zadovoljivo rešitev posameznih problemov.
Italija ln reparacije.
Rim, 8. januarja, j. Italijanski izvedenec v rcparacijski komisiji commeuda-tore Pirelii je po posetu, ki ga Jc napravil Mussoliniju, izjavil novinarjem, da ie konferenca strokovnjakov velike važnosti, ker je večina strokovnjakov trdno odločena doseči čimprejšnjo in najbolj praktično rešitev reparacijskcga problema in vprašanja obnove Evrope. To ic tudi najbolj prisrčna želja Mussolinija. Poznamo zelo natančno ves problem in tudi dobro voljo ostalih strokovnjakov.
Rim, 8. januarja. J. Včerai je ministrski predsednik M.ussolinl sprejel Italijanske strokovnjake pri rcparacijski komisiji in siccr commendatora Albcrti-ja In Pircllija ter profesorja Floro. Strokovnjaki odpotujejo v soboto v Pariz.
Borba proti špekulaciji s frankom
Pariz, 8. januarja, s. V zvezi z odred; bami proti špekulaciji s frankom, so bili aretirani trije inozcmci, ki so bili vedno v bližini prodajalnic deviz na borzi. Listi pišejo, da bodo vsi špekulanti izgnani. Na borzi sc bo promet z devizami orga« niziral. Kakor javlja »Journal«, so finan« eniki, ki so zadnje dni imeli razgovore s finančnim ministrom o vprašnju valute, izjavili, da bodo vse odredbe, ki sc bodo izdale proti spckulaciji, ostale brez vsa« kega uspeha, ako ne bodo podprte po smotreni finančni politiki. Pristavili so, da jc neobhodno potrebno, da sc pobija inflacija in draginja z vsemi sredstvi in da se mora vzdržati soglasje med financ« nim ministrstvom, francosko banko, ve« likimi bančnimi zavodi in velikimi sku« pinami industrije in trgovine.
AMERIKA IN PRIZNANJE SOVJETOV.
VVashington, 8. Januarja, s. Senat je razpravljal o vprašanju priznanja sovjet ske vlade. Senator Lodge je branil politiko, da sc sovjetska vlada ne prizna, Borah pa sc je izjavil za priznanje ter izjavil, da je prišel čas razmotrivati o tem ali Rusija nI Izpolnila pogojev, ki jih je omenil predsednik Coolldge v svoji spomenici na kongres. Priznanje sovjetske vlade bi izboljšalo položaj vsega sveta.
Inozemske borze
8. januarja:
CURIH: Beograd 6.425, New-York 575.25, London 24.68, Pariz 28.15, Milan 24.75, Praga 16.70, Budimpešta 0.0295, Bukarešta 2.92, Solija 4 10, Dunaj 0.008075
TRST: Beograd 25.95 do 26.15, Dunaj 0.0325 do 0.0330, Praga 67.40 do 67.80, Bukarešta 11.50 do 12, Pariz 113-75 do 11425, London 99-70 do 99.95, New-York 23.15 do 23.25, Curih 403 do 406, dinar 25.95 do 2&15, avstrijske krono 0.020 do 0.0330, dolar 23.10 do 23.20, carinski franki 89.75 do 90.25, uradni kurz zlato lire 449.50.
DUNAJ: Beograd 793 do 797, Berlin 1190 do 15-50, Budimpešta 3.15 do 3.25, Bukarešta 360 do 302, London 303.700 do 304.700, Milan 3034 do 30-16, New-York 70.935 do 71.185, Pariz 3182 do 3498, Praga 2067 do 2077, Sofija 498 do 502, Curih 12.385 do 12.385, dolarji 70.800 do 71.260, liro 3000 do 3020, dinarji 792 do 798.
PRAGA: Beograd 38.40, Dunaj 4.755, Berlin 7.50, Rim 148.75, Pariz 169-50, London 148-175, Nc\v-York 34.45, Curih 600.75
BERLIN (v milijonih): Beograd 48.878, Milan 189525, Pariz 216 458, London 18,254.250, New-York 4,189.500.
NEW-Y0RK: Boograd 112.56, London 429, Pariz 186, Borlin 0.000.000.0023, Rim 431. Curih 17.S8, Praga 290.75, Dunaj 0.14. Budimpešta 0.527B, Bukarešta 50.50.
Razgovor z ministrom Benešem
PRISRČNO POZDRAVLJEN JE VČERAJ DOPOTOVAL V MARIBOR TER NADALJI
SL. MINISTER BENEŠ VAL POT V BEOGRAD.
e. Maribor, 8. januarja.
Z današnjim popoldanskim brzovla-liom je pripeljal Češkoslovaški zunanji minister dr. Edvard B c n e š v t-premstvu svojih referentov na potu v Beograd skozi Maribor. Javnost je •za njegov prihod izvedela šele iz »Jutra«, ki pa je danos vslod zamude vlaka precej kasno prispelo. Navzlic temu se je na kolodvoru zbralo mnogo narodnega občinstva, ki je državnika bratskega naroda simpatično pozdravljalo.
7.0 ponoči jo dospel iz Beograda v "Maribor češkoslovaški poslanik na našem dvoru gosp. Jan Seba v sprem--tvu načelnika našeag zunanjega ministrstva gosp. Kicakoviča, iz Ljubljane pa, jo prišel češkoslovaški gen. konzul ilr. Beneš. Gospodje so si dopoldno ogledali Maribor ter so so po kosilu zbrali na peronu kolodvora, kjer so se jim pridružili zastopniki lokalnih oblasti ter časopisja.
Točno ob pol 2. je privozil praški brzovlak. v katerega je bil uvrščen salonski voz ministra Beneša. Poslanik Seba, načelnik Kicakovič in gen. kon-■ 11] dr. BeneS so sc javili ministru, ki je. kratko nato pozval v voz tudi ostalo funkcijonarje in zastopnike. Poslanik Seba jc ministru predstavil vodjo okr. glavarstva dr. Vončino, šefa obmejnega komisarijata dr. Brenčiča, starosto Sokolsko župc dr. Pivka, ki ga je minister posebno iskreno pozdravil kot starega znanca, vladnega tajnika Iva Poljanca. zastopnika Ju-soslov. - češkosiov. Lige dr. Reisma-na, predsednika Češkega kluba g. Bu-rr»Ša ter zastopnike novin. Minister Heneš je takoj pričel z gospodi prijazen razgovor, so spominjal svojega predlanskega obiska Maribora (na potu v Italijo) in vpraševal po gospodarskih iu narodnostnih prilikah ob meji. Veselil ga je napredek narod ieaa po-kreta v Mariboru. Kmalu je prešel na politično polic in zlasti poudarjal, da smo mi in Cehi gospodarsko pravzaprav najjačji v srcu Evropo. Najhujše krize smo žc preboleli, treba bo pa še leta trdega dela, da se konsolidiramo in dokopljemo k norinalnejšim razmeram.
IZJAVE MINISTRA BENEŠA
KORESPONDENTU «JUTRA».
Vaš dopisnik jo nato poprosil gosp. ministra za kratko izjavo, ki bi jo objavil v cJntru-». Gosp. minister je ljubeznivo pristal.
Na vprašanje, kaj prinese konferenca Male antante, je odgovoril dr. Be-neš:
»Mi smo sploh sklenili, da so večkrat sestajamo, najmanjo vsakih ti mesecovj ker si od takih sestankov mnogo obetamo, že s politično - psi-hologičncga vidika. In čo tudi ne pride na konferencah do nikakih sklepov, zadostuje iuteneijam naše stvari, da se osebno snidemo. Za Vas jo važno, da so vrši sedaj konferenca v Beogradu, ker bo določil program Ninčič in dal 6 tem tudi obi-ležjo konferenci.*
Kakšnega pomena je češkoslovaško - francoska zveza za Jugoslavijo in za tem za Malo antanto?
»2e d06lej smo bili močni. S pridobitvijo velesile v našo zvezo pa se je pozicija Čoškoslovaške in s tem tudi Jugoslavijo znatno okrepila. Namen te zvoze pa leži predvsem v ohranitvi status quo, vzdr-žanja državnih tvorb, kot so jih ustvarile mirovne pogodbe po svetovni vojni. Z zvezo s Francosko jo to stanjo brezdvomno zasigurano.»
In še besedo o češkoslovaški - jugoslovanski vzajemnosti, gosp. minister!
»Res, v tem mi zadostuje ena beseda: Bila je, je in bode!» Vaš dopisnik jo nato gosp. ministra še opozoril, (ki se osnuje v Mariboru še ta mosec samostojna Češkoslovaška - jugoslovanska Liga, ki namerava prirediti prihodnjo leto izlet na Češkoslovaško. Minister Beneš jo to vest z radostjo pozdravil in želel, da se osnuje čim več Liginih podružnic po Jugoslaviji, nameravani izlet na Češko pa bo češkoslovaška vlada gotovo z vsemi močmi podprla.
Po razgovoru, kateremu so priso stvovali tudi vsi ostali gospodje, se jo minister kot pravi demokrat od vseli navzočih prijateljsko poslovil in izjavil, da odhaja v Beograd a najboljšimi upi.
Ob 2. je krenil vlak iz postajo med simpatičnimi pozdravi zbranega narodnega občinstva.
MINISTER BENEŠ V ZAGREBU. Zagreb, 8. januarja, r. Nocoj ob fi je prispel v Zagreli minister Beneš. Pozdravili so ga, zastopniki oblasti in tiska. Minister je, nadaljeval svojo pot z beograjskim brzovlakom ter prispe v Beograd jutri dopoldne.
delu, ki je močno katoliški, sam je bil izvoljen v Skadru. Izvoljen je tudi Kadri Hodža, predsednik kosovskega komite«
ta, to je organizacijo albanskih cmlgran« tov iz naše države.
Vsa opozicija je razpoložena sovraž« no napram naši kraljevini, dočim je pa Ahmet beg odločno za lojalno politiko napram nam in hoče ostati v prijatelj* snem razmerju. Njegovo zmago je tem« bolj pozdraviti, ker ima nova izvoljena konstituanta dati deželi ustavo in jej eventualno izvoliti tudi vladarja.
Politične beležke
Težka kriza v reški komunistični stranki
LJENIN ODKLONIL OEMISIJO TROCKEGA. - GROŽNJE TROCKE GA Z REPRESALIJAMI PROTI OPOZICIJI.
na to nasilstvo so odstopili vsi uredniki
Berlin, 8. januarja.
V ruski komunistični stranki jo Izbruhnila težka notranja križu. Pojavili sta se dve krili, ki si tako določno na--protujeta, da ul izključeno, da pride do razpada stranke. Opozicija, ki predstavlja velik del strankinih pristašev, zahteva opustitev sedanje blrokratlčne discipline v stranki, svobodo mnenja in tiskovno svobodo, dočim manjšina, ki ji pripadajo vsi sedanji boljšcvlški vlastodrž-d, noče o tem ničesar slišati. Komisar za vojne zadeve Trockij jc radi neprestanih napadov opozicije žc pred nekaj časa ponudil svojo demisijo kot član vlade, ki jo je Lenin sicer odklonil, vendar pa Trockij po dosedanjih poročilih še vedno vztraja pri svojem sklepu. Kriza je zanimiva posebno vsled tega, ker jc posegla tudi že v rdečo armado samo, ki zahteva takojšnje razčiščenje in odstra-uitev krivcev.
Kriza v boljševški vladi je nastala ha-ie radi tega, ker ie vladni organ »Prav-,|a» objavil vrsto člankov opozicijonalne vsebine, v katerih je opozarjal na razkol in nasprotstva v naziranjih. Trockij je nato zahteval od osrednjega odbora stranke, da proglasi nad »Pravdo« cenzuro, kar se je tudi zgodilo. V odgovor
ln nekaj dni pozneje tudi njihovi nasledniki. Vest o dogodkih v »Pravdi« jo povzročila med opozicijo veliko razburjenje, ki je sklenila prirediti velika zborovanja po deželi, da opozori narod na absolutistično politiko sedanjih vlasto-držcev.
Boj opozicijc z voditelji stranke sena daljuie z vso srditostjo, vodijo pa ga Sa-pronov, Oslnski, Prcobraženski, Smirnov in Sereberjakov. Sedanji uzurpatorji uvi devajo težavni položaj iu groze že s skrajnimi represalijami, ako se opozicija brezpogojno ne ukloni. Trockij sam je objavil v »Pravdi« članek, ki končuje z besedami: »Naj nas proglase za krvnike in rečejo o nas, kar hočejo, ml sprejemamo boj irf potem bo opozicija občutila, kaj pomeni poizkus razccpljenja stranke.« Komisar Zinovjev pa jc podal o krizi sledečo izjavo: »Na svojih mestih ostanemo toliko časa, dokler bo zahtevala to komunistična stranka, vendar pa skupno z Ljeiiinom nikdar nc bomo pripustili razbitja stranke. Vemo, da nas bo opozicija srdito napadala, vendar pa bomo znali braniti svoje nazore In se nc bomo strašili nobenih sredstev, da obračunamo s svojimi nasprotniki.«
Volitve v Albaniji
Dne 27. decembra m. 1. so sc izvršile volitve v Albaniji. Dežela jc imela prvi« krat pruvc volitve v narodno skupščino, ki bo imela značaj konstituuntc, ker bo njena naloga dati Albaniji ustavo. Dos slej je zboroval nekak provizorični para lament, ki gu je obvladal predsednik vlade Ahmet beg. Volitve so sc izvršile na ta način, da so Albanci najpreje, in sicer 25. novembra izvolili poverjenike, ki so potem vršili priprave za volitve in te tudi izve d U.
Vpričo povsem nezadostnega promet* nega in obveščevalnega aparata jc ra« zuinljivo, da je bilo na končne rezultate treba čakati jako dolgo. S tem da jc Ahmet beg od 120 mandatov dobil 71 mest, mu jc zmaga zagotovljena in s tein jc postalo gotovo, da ostane Alba« niju v glavnem v sedanji politični smeri.
V Albaniji seveda še nI političnih strank v našem smislu. Namcstu njih imamo močne osebnosti, katerih avtori« teta pa se opira po večini še na fevdal« nc obveznosti. V srednji Albaniji pro* vladujejo mogočni begi, ki si vzdržujejo močne čete oborožcncev, kakor je bilo to v turški dobi v navadi. Na severu so gospodarji položaja poglavarji plemen. Iz teh srednjeveških razmer orehaia de-
žela seveda prav polagoma v početno fazo sodobne države. Sedanja vlada ima najtežje stališče v borbi za ta prehod v borbi zoper albanski srednji vek in pa zoper intrige vnanjih činiteljev. Da sc kljub temu drži, ni v poslednji meri pri« piso".iti stalni močni vojski Ahmctbc« gov'H oborožcncev, ki kakor osebna gar« da ščitijo prcdscdniKa. Ce jo s temi sred« stvi Ahmet beg vplival tudi na izid vo» litev, kdo bi mogel zanesljivo izpričati. Vsekakor pa jc opozicija izšla iz njih še dokaj močna.
Voditrij opozicijo in najbolj verzirani in energični politik v dosedanjem albau« kem političnem življenju je znani Fan Noli, ki je ig'rd važno vlogo kot diplo« inatski zastopnik Albanije po evropskih središčih. Fan Noli jc pravoslavni škof, evropsko izobražen mož, ima največ pri« stašev seveda v južnem, to jc v pravo« slavnem hkrati najkulturncjšcm delu Al« banije. Izvoljen jc bil v Korči; jug jc si« cer v precejšnji meri glasoval zanj, a vendar ne toliko, kakor sc jo pričako« valo. Pripomniti jc še, da je Fan Noli vnet pristaš Italije in dn bi njegova iz« volitev mnogo spremenila kurs albanske vladne politike.
Drugi voditelj opozicijc jc Gura Kuči, s katerim gre večina katoliške duhov« ščinc. Ta je dobil največ v severnem
+ Dvorezna politika NSS. Kakor
smo že poročali, se je magistratnim mogotcem odvalil kamen, ko so Izvedeli o deseti lunini Izpremeinbi pri dr. Ravnl-harju. NSS, ki je prej podpirala demokratsko opozicijo, jI jc zdaj promptno začela metati polena pod noge. Njen občinski svetnik Tavčar jc zdaj brez podpisa napadel občinsko delegacijo JDS, zlasti g. Turka, češ da jc s svojimi pritožbami posegla v avtonomijo Ljubljane. Članek se najprej laže, da ie g. Turk vložil pritožbo radi prejemkov mestnih uslužbencev. Tozadevno pritožbo Je vložilo Društvo hišnih posestnikov. Gg. od NSS so v vprašanju inczd mestnih delavcev samo privatno drugega mnenja, na zunaj pa love kaline. Naši NSS ni po godu, da je pokrajinska uprava razveljavila razpis mest, ki nimajo kritja v proračunu, češ da jc avtonomna stvar občine slsteiniziratl mesta. To je res, a proračun oz. kritje potreb je podvržen pritožbi. Ustvarjati mesta brez kritja je izigravanje proračuna. To velja tudi za poklicno gasilstvo. JDS je v tem oziru zavzemala edino pravilno stališče: Število stalnih nameščencev, ki imajo posla z gasilnim ln reševalnim delom, z nadzorstvom strojev ln orodja, mora biti minimalno. Težišče gasilstva pa ie na prostovoljni organizaciji. Občina, odnos-no njeni črnordečl gospodarji pa so hoteli prostovoljno gasilno društvo vreči na cesto in ga uničiti. Voditelji NSS zdaj že začenjajo z zavijanjem, ker bi radi v kalnem ribarili. Pozor, napredua javnost.
■f Pikantne in vesele zanimivosti z Ravnlharjeve fronte. Isti g. dr. V. Janjič, ki je 5. decembra 1923 razpustil ljubljanski Akcijski odbor NRS Je kakor nam avtentično poročajo, nepooblaščen od Glavnega odbora NRS 1. januarja t. 1. znova postavil ta Akcijski odbor na noge. Brcnil jc zlasti Mariborce prav krepko. Obenem pa je odpravil g. Ste-ianovlča. Dalje je naročil »Jadranski banki«, naj izdaja za »Akcijski odbor« nov tednik »Radikalski Glasnik«. Iz tega lista izvemo, zakaj so umrle »Jutranje Novosti«. Pravi, da so to storile iz tiskarskih razlogov, ker tiskarna ne bi mogla izdajati istočasno dveh dnevnikov!,. Strašna bolezen. Potem naivni »en-fant terrible« razlaga, kako je NRS ; NSS, NNS ln SKS sklenila politični spora zum« in da so te stranke edine »proti korupciji in bankarstvu nasprotnih političnih strank«, kar da je itak prograina-tična zahteva NRS. Dober ie program, ki so ga takoj sprejeli »kmctijacl« in narodno socialni bankirčki. »Radikalski Glasnik« je hud na vse radikale, ki so vpisani v stranko, a glasujejo za druge stranke. Ta čudež se jc zgodil namreč v Novem mestu. Tam je glasom »R. G1 116 članov NRS registriranih. Sami reveži: 41 javnih nameščencev, 36 železničarjev, 16 upokojencev, 2 invalida, 3 zasebniki. Vsi ti sloji imajo vzroka dovolj, da ljubijo radikale. Pa glej, nehva-ležnikc. Komaj polovica je glasovala pri obč. volitvah za NRS, vse drugo pa — proti. Zato je g. vladni svetnik Brežnlk, ki je bil veren pristaš vlade že pod Avstrijo, predlagal: »Vsakogar, ki se zgla-si za vstop v NRS, naj predsednik pred dvema odbornikoma opomni, da je dolžan pri vseli volitvah voliti NRS, kar naj na mestu (! če ne ga ustrele?) obljub! pod častno besedo ter pri tem poda predsedniku dcsno(l) roko, nakar naj še podpiše tozadevni reverz. Sprejeto. Za predpust je torej že skrbljcno. — Vse to in še več vzpodbudnega je čitati v novem službenem organu radikalske stranke, «Rad. Glasniku«, ki so ga hvaležni Ljubljančani včeraj prejeli kot prilogo neodvisnega Ravnlliar-Urek-Derži-čevega glasila Jadranske banke.
+ Neprostovoljni humor. »Slovenec«, ko brani svoje stališče proti staro-slovcnskemu bogoslužju, pravi, da bogo-služni jezik ni bitno v zvezi z narodnimi težnjami. Nato pa modro dostavlja: »Vsi zapadli! narodi so postali veliki vkljub(l) latinskemu bogoslužju.«
+ Da se ne pozabi. V trenotku, ko je nekaj gospodov na podlagi nepopolnih In nepravilnih Inlormacij storilo razmerju 7 : 3 usoden sklep, ki ogroža komaj nastali mir med ljubljanskimi na-prednjaki, je važno, da ugotovimo, kdo je uieseca februarja 1923 ob sklenitvi naprednega bloka tvoril tkzv. NNS. 16. lebruarja 1923 so biii Izvoljeni v njen odbor: 1. Fran Bonač, 2. Janko Dolar, 3. Jakob Drol, >1. Anton Ferant, S. Tomo Godec, 6. dr. Josip Hacin, 7. J. ,Ie-ras, 8. Janko Kostevc, 9. Viktor Meden, 10. Anton Minkuš, 11. Raslo Pustoslcm-šck, 12. ing. Pctrič-Miillcr, 13. dr. Vladimir Ravnikar, 14. dr. Roman Ravni-liar. 15. Viktor Robrman, 16. Valentin Sajovic, 17. Fran Sktilj, 18. dr. Karel Trlller, 19. dr. Ivo Tavčar, 20. Josip Urbane, 21. Andrej Vcrbič, 22. Robert Waland, 23. dr. Konrad Vodušek, 24. Iv.
'+ Kal pa to pomeni? »Murska Straža« v svoji prvi letošnji številki odločno obsoja vsakogar, »ki Cerkev ln njen upllv onečašča s tem, da meša Cerkev s politiko. Prevzvlšenl so verski nauki, zato ie zločinec vsakdo, ki izrablja vero politične svrhe.« Glej, glej, kaj pa to pomeni? »Murska Straža« je list SLS. Med »zločinci«, ki Izrabljajo vero v politične namene pa se nahaja celokupno t. vodstvo SL-S, predvsem pa škof Jeglič in duhovnik Hohnjec. Ce bi ne bilo zlorabe vere, bi SLS v Sloveniji ne obstojala In narod bi bil složen. Le tako naprej, gospodje v Gor. Radgoni, a pazite, da ne boste Izobčeni In da Vam pri velikonočni spovedi nc odrečejo odveze ...
+ Turška odkritosrčnost. Džeman Flja, vodja džemijeta, je sotrudnlku »Beograjskega Dnevnika« Izrekel svoje mnenje o opozlclionalnem bloku tako-le: »O opozicijonalnem bloku jaz ne mislim . nič. Ml (džcmljetovcl) smo se zaenkrat sporazumeli z radikali in Jih podpiramo. Ako pa se ustvari opozlcijonal-nl blok, tedaj na) večje stranke premišljajo, kako ln kal, — ml smo tu!...» Džemljet je torej tu, vedno pripravljen, da se prilagodi položaju, za pazar in čef.
+ Propadanje blokaškega tiska. Zagrebški »Obzor« Je znan list, ki je dolgo Izhajal kot glasilo lugoslovensko mislečih Hrvatov. Zastopal je misli velikega Strossmayerja In Račkega In bil Je na glasu kot najboljši In največji list na slovanskem Jugu. Izhajal je zjutraj In popoldne, a ko se je v zadnjem času pridružil blokašem, ie začel nazadovati In je najprej opustil večerno izdajo, sedaj se Je pa sam pretvoril v — večerni list. To Je žalostna usoda lista, ki Je opustil svoje lepe jugoslovanske tradicije in se pridružil onim, ki hočejo razbiti Jugoslavijo, oziroma jo napraviti tako, da ničemer ne bi bila podobna.
+ Rankovlč pometa. Podpredsednik parlamenta In voditelj seljašklh poslancev v radikalnem klubu je v soboto Izdal prvo številko organa svoje skupine pod imenom »Smotra«. Na uvodnem mestu razpravlja Rankovlč o naši javni morali, v katerem proglaša kot glavni svoj program, da bo pomagal pomesti iz našega javnega življenja korupcijo in nc-solidnost, ki se je razpasla pod okriljem poedinih partijskih veličin. »V mnogih službah«, pravi radikalski opozicijonalec Rankovlč, »se nam nudi vtis, ko da smo to državo vzeli v zakup za neomejeno dobo in da jc iz nje treba brez ozira na bodočnost izvleči čim več koristi. Zadnji čas jc, da odločno presekamo postavke nedovoljenih zahtevkov, kolebljive zavesti in propadanje javne morale!« V oči-glcd skorajšnjemu delinitivnemu pretre-sanju Rankovlčevega konflikta z bivšim ministrom Lazo Markovičem, kjer se bodo razkrile mnoge podrobnosti radlkal-skega korupclonizma, vzbuja Rankovlčev trezni nastop med srbljansko publiko obilo interesa, v radikalskih krogih pa precejšnjo konsternacljo. Odboru pravnikov, ki razpravljajo o omenjenem sporu, je Pašl6 naročil, da naj čim preje pospeši odločitev, sicer bo vlada sama morala «resno intervenirati, da sc spor likvidira...* Kako neki?
del o ovadbi, je zahteval, naj se nuj
sporoči, kaj jo na tem sv. pismu sumljivega. Edini odgovor pa Je obsodba. Po-stopanjo je trajalo tri leta. Prvi sodniki, ld niso našli nič hudega, so bili odstav-ljenl. Knjiga je bila prodana že v 20.000 izvodih in jo prevedena v mnoge jezike. Avtorji ln zalagatelji so zaman prosili, naj se jih obvesti, da izbrišojo sumljiva mesta. Zdaj imajo ogromno škodo. Sploš no se Bodi, da gre za intrigo proti druž-bi duhovnikov sv. Sulpicija, ker Izldeta dve drugI ročni bibliji.
Ferdinand hoče v Bolgarijo nazaj »Tribune de Geneve« izve iz dobrega ira, da jo bivši bolgarski kralj Ferdinand prosil sofijsko vlado, da bi se smel vraiti v Bolgarijo kot navaden državljan. Ne upira se nobenemu nadzorstvu. BivH kralj je izrazil željo, da bi preži-vol poslednje dni v Bolgariji. Bolgarski vlada je baje ustregla njegovi želji. Vendar pa uradna brzojavna agentura to vest demantira.
—	Obletnica smrti dr. Rašlna. Dne 5. januarja je bila obletnica smrti največ jega češkega finančnika dr. Rašina, enega prvih graditeljev češke samostojnosti Dr. Rašin je bil eden izmed onih mož, po katerih ostane neizpolniva vrzol. f)r. ltašin je ustvaril češko gospodarsko življenjo, njemu gre nemala zasluga, da priznavajo danos povsod češkoslovaško državo za vzor. Rašinova preprosta in železna logika je bila dobra šola vsem političnim strankam. Njegovo geslo je bilo »delati in štediti«.
—	Cankova amnestija. Sobranje je petek odglasovalo v tretjem branju zakon o zaščiti države, katerega §§ 6. ia 13. določata tudi smrtno kazen. Predloga amnestije je bila odglasovana v drugem branju, v soboto v tretjem. Amne-stirajo Be kabineti Gešova, Daneva, Ma-linova in Kosturkova, ne pa Radoslavo-va.
Iz demokratske stranke
Občni zbor «Kmetijske družbe« je
razpisan za 30. t. ni. Delogati somišlje niki JDS se vabijo, da s svojo odlo čitvijo počakajo na navodila načel-stev, ki izidejo ua podlagi razgovora s strokovnimi krogi.
Zbor zaupnikov JDS za ljubljansko oblast se bo vršil po sklepu ekse kutive JDS v nedeljo, dne 3. februarja ob pol 11. dopoldno v Ljubljani. V soboto, dne 2. februarja ob pol 4. popoldne so vrši predkonferonea delegatov vseh krajevnih organizacij. Zo danes opozarjamo vse našo prijatelje na to važno manifestacijo JDS.
Sestanki demokratske stranke mariborski oblasti. V soboto je bilo ustanovljeno za V. t. j. magdalenski okraj v Mariboru gospodarsko in po litično društvo. Predsednikom je izvo ljen Ivan Koržar, podpredsednikom stavbenik Fran Špes ml. V odboru sc razen drugih gospodov: čevljarski mojster Smrokar, trgovec Korenčič in Stanič. Na sestanku je govori! predsednik oblastno organizacijo dr. Lipold, nadalje gg. Meglič, KejZar. dr. Kuko-vec in Spindler. — V nedeljo sc jc vr šil zaupni sestanek JDS na Prager-skom, na katerem je bilo sklenjeno sklicati v kratkem širši sestanek zaupnikov za Zgornjo in Spodnjo Pols-kavo, sredi februarja pa javen shod \ Spodnji Polskavi. — V Ceršaku ob Muri sc je vršil v nedeljo shod JDS, ki se ga jo udeležilo tudi nekaj pristašev SLS. Predsedoval je Karel Her-cog, nakar je govoril o političnem položaju oblastni tajnik V Spindler. Do-lavci, organizirani v Uniji, so. predložili razno svojo težnje glede razmer v tovarni.
Pravilnik za goste
S 15- novembrom m- 1. so bila uveljavljena nova določila o gostilniški in kavarniški obrti. Ta določila so taka, da jim strokovnjaki žc zdaj energično ugovarjajo.
Zanimivo je, da vsega zakona in pravilnika niti Osrednja zveza gostilnlčarskih za drug na Slovenskem ne pozna. Poslednja št. strokovnega lista »Gostilničar* porofa
novih določbah šele po novinsldh vesteh. Po novem bomo razlikovali <mc-liano in «ka!ane>. Obogatimo se torej za novo turško besedo. «Mehana> ne po-menja ničesar, kar bi bilo v zvezi z mehom, nego je čisto navadna gostilna t prenočišči! Doslej smo jim rekli <hotel>.
Zadnji »Gostilničar* pa jako umestno ugotavlja, da bi gostilničarji in kavarnar-ji prav posebno potrebovali še pravilnik, ki naj bi ga izdalo ministrstvo narodnega zdravja v Beogradu, namreč pravilnik za goste. Pravilnik naj bi obsegal določbe: gost ni lastnik novin, nego naj Jih ln čita, nikakor pa ne krade ali uničuje! Med gosti obeh spolov 60 dihurji, ki uzmajo baš uadražje in najlepše, domače in tuje novine, zlasti pa ilustracije, slike, modne risbe, fotografije i. dr. To so sto navadni uzmoviči, za katere naj sc določi globa! Danes pa so taki brezobzir-neži celo odurni, ako jih zalotijo pri zločinu. Nadalje naj bi t •. določilo, da bodi vsak gost vljuden ln dostojen, ker gostilničar in kavarnar, kakor njegovo osobje, doslej še niso sužnji ali hlapci. <Gostliničar» trdi, da smo prišli že tako daleč, da ne bomo rekli več ckmetiško surov>, nego — takademično surov>! To je namreč višek ordbiarne surovosti Dalje naj bi se določilo: bodi zadovoljen z veselimi in resnimi godbenimi točkami, ker godba želi ustreči vsem okusom, ne le slučajno tvoji veseli ali resni duševni razpoloženosti I Kdor vedno le zabavlja, naj si nabavi sam gramofon ter naj si svira doma zase ali same žalOGtin-ke aH same poskočnice! V javnem lokalu veljaj srbska prislovnica: tKakor napito, tako izpito b Bodi sam prijazen in enake so ti bo postrezalo!
Po svetu
— Sveto pismo — na Indeksu! To dni
je izšla razsodba Sv. Oficija v Rimu, s katero so preklinja in stnvlja na indeks ročno Sv. Pismo gg. Vigourous in tovarišev iz družbe sv. Sulpicija, ki jo bilo v vaoh francoskih semeniščih v rabi od leta 1907. Lota 1020. so trije francoski škofje založili v Rimu to knjigo za hrb-
tom kardinala Amettsa, ki ji jo bil dal Zupančič, 25, Jogo Zidarič. 26, LcoZorž. I svoj iniDrimalur. Ciin ie kardinal izve-.
Moderni berač
Ljubljana, 7. jan. 1924.
Lovrenc Smerajc, berač, delavec in sploh vse, kar nanese prilika, doma Jezice, je že star grešnik. Odlikovan jc bil na sodniji že nič manj kakor 22 krat, V svoji častihlepnosti pa kljub temu nO' če mirovati in hoče postati še bolj sla' ven. Z beraštvom po njegovem mnenju nI nič več. Pobirati vedno uboge kroncc, jc slaba kupčija. Veliko boljše in izdat' nejše je, poiskati si boljših virov. Ccmu pa beraču ne bi ljudje kreditirali! Sme raje jc v resnici pričel iskati pri ljudeh posojila na svoj beraški grunt na Jezici, ki ga seveda nikoli ni bilo in ga tudi ni' koli nc bo. Sprejemal je vsako posojilo, magari v kroncah. Hodi! je kar od hiše do hiše in nadlegoval ljudi po stanova' njih. Ce mu je dopoldno spodletelo, ic pa prišel popoldne šc enkrat in če treba zvečer še v tretjič. Nekemu »upniku« na Gosposvctski cesti pa je nadležnež končno le presedal in jc poklical stražnika, ki je odgnal Smcrajca s seboj. Pri njem so našli poleg precej denarja tudi p0' litra pristne slivovke, s katero si je n* težkih potih krcpčal dušo, da je lažje skakal po stopnjicah visokih ljubljnn' skih hiš. Ko pa so mu povedali, da mor« v zapor, je možakar divje protestiral i" mu nikakor nI šlo v glavo, da jc mogočo v Ljubljani »tako brezobzirno postopa' nje s tako poštenim in nadarjenim vekom«, kakor jo on.
Razstava „ Vesne" v Celju
Od 30. decembra do 7. t. m. so bila '' prostorili celjske Mestne hranilnice razstavljena dela nekaterih slovenskih slikarjev, ki zaslužijo, da se omenijo podrobneje.
Na portretih Avg. Bucika je posebno vidna eleganca linije in drzna tehnika nanašanja barvnih tonov v niansali. Vendar nam bi slikar bolj ugajal, ako bi bili njegovi obrazi manj iaskavl ter bolj "široko naravni«. Najboljša je glava (št.
Pri kateri je svetloba in senca razdeljena v najlepšem razmerju. Razstavljena akta, študiji v svinčniku, sta hvaležni deli, poluakt in glava v oglju pa sta še boljša. Tri pokrajinske skico v °liu so majhne po formatu, učinkujejo "a, ako jih gledamo v razmernl razdalji, "sodno plastično, ker so naložene v šl-'okili plasteh.
Marčlč je slikar narave. Razstavil je 'edem oljnatih silit, dva akvarela in eno [enipero. V oljnati sliki »Rab«, se nam "-'e kot izvrsten mojster v predočeva-»iu zračne perspektive in vibriranja morjih valov ob vročem letnem popoldne-Vu- Manj ugodno vplivata na nas sliki
št. 17 in 18, v katerih so glavni toni nekako mrtvo umazani. Oba akvarela nista slaba, če tudi precej zaostajata za slikami v olju. Učinkovita pa je slika »Capri«.
Podrekar je Izložil portretno študijo pokojnega Cankarja. Vsa tehnika deluje nekam trdo. Tudi v risanju bi si želeli boljšega mojstra z ozirom na predmet. Predstavil se nam je tudi s tremi karikaturami, od katerih je Prclovčeva tako pretirana, da ga navzlic pridejanemu podpisu ni mogoče spoznati. Nasprotno pa je karikatura g. Hubada Izvrstna. Tri Ilustracije Izpričujejo, da je mož baš v tej tehniki najbolj doma.
Šantel Saša je poslal 9 oljnatih motivov iz narave in 3 perorisbe.
Poznam Santla kot resnega, naravo iskajočega umetnika, a priznati moram, da toli dovršene, v vseh nlansah pravilno — popolne slike kot je »Pogled na Ljubljano« v tem žanru še nisem videl na slovenskih razstavah. Zelo lep jc ^Pogled na morje«. Oni svetlobni toni južnega solnca, ki jih je prikazal na upodobljeni deklici, ml no pojdejo zlepa iz spomina. Istotako »Motiv iz okolico Raba«. kier ie prikazano oar dreves ob
ljudje
posredovali pri prodaji. Krohne jo trdila, da dobiva kokain od gospoda, ki ga ne pozna, s katorim pa je imela kljub temu že dalj časa poslovne zvo-ze. Alojzija Slane pa jo lepo priznala, da je dobivala kokain od liferanta Sitarja iz Ljubljane. Sodiščo je obsodilo tihotapkj ra.li razpečavanja strupa vsako na osem dni zapora.
Plačilna kriza v »Jadranski banki44
Vsled neouvonib zlorab g. Čira Ka-menaroviča in dr. A/.mana povzročena plačilna kriza »Jadranske banko« jo stopila v zaključno fazo. V nedeljo sta prispela v Ljubljano predsednik »Jadranske banke« gosp. D u -b o k o v i e iu član upravnega sveta gosp. S t i p a n o v i o iz Sušaka, da se orijentlrata v težki situaciji. Vprašala sta gosp. Ivana Knez a, odstopivše-ga podpredsednika, pod kakimi pogoji bi hotel pomagati pri rešitvi zavoda. Kakor smo informirani, jc gosp. K ti e z označil kot predpogoj sanaciji, Eo brez odloga iz vsakega razmerja do banke odstopi g. Č. K a m o n a r o v i č. Istega mnenja so vsi gospodarski krogi v Zagrebu in Beogradu. Vsako pogajanje o rešitvi zavoda zadeno na predpogoj. da morajo iz zavoda ven njega zli duhovi č. Kamenarovič, dr. Ažman in dr. H. Ravnihar. (brat dr. Vladimirja Ravnikarja), ki ie bil nedavno hrez strokovne kvalifikacije imenovan za r>od ravnatelja zavoda. O g. Dubokovič in Stipanovid sta načelno pristala na to.
Tem informacijam moremo s svoje strani le dodati, da jo g. Kamenarovič z zaupanim mu zavodom tako gospodaril. da je bilo dvignj»nih žo 170 milijonov dinarjev vlog. Odpovedanih pa neizplačanih je nadalje mnogo milijonov. Prijazna pomoč, »Narodne banko ■. ki je oškoduiofi vse drugo našo interese, dala banki polagoma precej denarja, .ie zelo dvorezen, kajti zagotovila si in vsa likvidna aktiva. V hudih skrbeh so podpisniki »prijaznost-1 lili menic«, ki so pod pritiskom banke dajali podpise. Mi smo svarili pravočasno. a zadeli smo pri mnogih na gluha ušesa. Ogromno zneske je zadnje mesoce banka potrošila za politične namene. Še te dni je konštatlrnna izguba »Jntraniih Novosti« 1.600.000 dinarjev. In banka se je z Ravnihar-jevim dnevnikom spustila v nove izgube. To dni se zonet likvidirajo novi zneski in to v zvezi z najnovejšo politično sitnaeiio v Ljubljani. Kamenarovič pač, misli, on bo držal novi lilok nroti JT)3 in čc bo Ravnihar poslanec, da bo to njegov kredit, popravilo. Strašno je to mešanje bank v politiko.
Rak - rana se mora izžgati.
*
ZANIMIVA HTSTORIJ\ KONTA
«FOND» GOSP. ŠEGE.
Znano je, kako ie moralist Kamennrovič po vseh listih širil nazor, da nobena banka ne sme imeti kontov pod posebnimi imeni. Zadnjič smo prinesli fotografijo o kontu »Fond« Jadransko banke, s katerim razpolaga blagajnik radikalsko partiie ravnatelj Sega. Tz tega računa je hilo razvidno, da ie bilo izplačanih 3. novembra 1923 »Fondu« od strani dr. Ažmnnn 00.000 dinarjev. Ta stvar je bila toliko bolj zanimiva, ker je ravno tisti čas nastala mi*el ustanoviti nov dnevnik gosp. Ravnihavia. Zdaj pa ohiavlia ta dnevnik novo listino, za katero smo mu zelo hvaležni. Kar smo rekli, se potrjuje. Vrhu tecra orihaja na dan, da je neznan dobrotnik teh 00.000 dinarjev nakazal «,Tadranski banki« iz Trgovske banke. »Vsa zadeva je čisto navaden trgovski nosel.« piše glasilo »Jadransko banke«. Navaden trgovski posel? Ta posel jo precej zamotan.
Kdo je ta neznani dobrotnik? V dopisu Trgovske banke ni naveden proti vsom pravilom nihče, kar so more po obstoječem običaju lo tako raziuntti, da jo denar dala banka sama. O tem bo šo čas razmišljati. Toroj zaenkrat neznan rodoljub je nakazal dr. Ažmanu na conto separalo 1)0.000 dinarjev, ki ta znesek pokloni na fingi-rani konto »Fond« inž. Šego. G. Ignacij Šega bo vodni povedati, ker gro »za navaden trgovski posel«, s čim on kupčuje, da je dobil od gosp. Ažma-na na tajni kouto 00.000 Din? Ali mit je kaj prodal? N. pr. premog ali kaj? Kajti če gre za »trgovski posel«, je moral gosp. Šega gosp. Ažmanu pač kaj prodati. In to gospod bo tudi vedel, kaj jo prodal neznanemu dobrotniku, ki je poslal 90.000 Din, a no na navadni konto Ažmanov, ampak na konto geparato. Torej gg. Šoga &. Ažman imajo med sabo »trgovske posle«? Lo naprej s »pojasnili«, da sc razkrinkate sami!
Dodatno se nam iz krogov »Trgovske banke« poroča, da onih 90.000 Din ni dala Trgovska banka sama, ampak nekdo drug (neznani dobrotnik). Stvar je vedno bolj zanimiva. Kdo ima prav? »Trgovska banka«, ki trdi, da je ona plačala za nekega komitenta, ali dr. Ažman, ki trdi, da mu jo denar za tajni fond g. Šege dala »Trgovska banka«? Stvar bomo še naprej zasledovali.
Dopisi
KRANJ. Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Kranju je imolo v no-doljo svoj rodni občni zbor, na katerem je podal načolnik zelo zanimivo poročilo o delovanju društva v pretoklom letu. Posebno pozornost jo vzbudilo dejstvo, da, si jo društvo nabavilo avto ln da eo namerava otvoriti lotos novi gasilni dom. Slodila so izčrpna poročila društvenih funkcionarjev. Občinskemu odboru kranj skemu je bila izrečona za njegovo izredno naklonjenost uaprain društvu soglasna zahvala. Za načelnika jo bil izvoljen Rici Mayr, ki so inu priredili navzoči veliko ovacije. Požrtvovalnemu društvu želimo šo v nadaljo obilo lepih uspehov.
POLJČANE. Most čez Dravinjo pri Vodoniku jo v resnici žo v tako škandaloznem stanju, da bi bilo dobro, ako bi si ga enkrat, ogledalo tudi mariborsko okrajno glavarstvo po svojih organih. Stalno obstoja nevarnost, za pasante, posebno pa za voznike. Kdor no vo, da je most neuporaben, so znajdo lahko ponoči kar naeukmt v Dravinji. Ker smo mnenja, da popravilo ni pot robno šele tedaj, ko so zgodi uosreča. opozarjamo okrajno glavarstvo, naj poklicane fak-torjo prisil: k popravilu in jih opozori na njih dolžnosti. — Pasant.
SREDIŠČE. Srcdiški Sokol si je nabavil krasen oder in začel z rodnimi gledališkimi predstavami. Kot prvo so uprizorili »Rokovujačo«, ki jo uspela izbor-no. Ljudstvo se jo kar trio in velika dvo raua Sokoiskega doma jo bila — premajhna. Igro so si ogledali colo Orli in Orlice in so lopo izražali o igri sokolskih diletantov in o prekrasni opromi našega odra- Tu li k drugi naši igri so prišli ti nevabljeni gosti. Tokrat sc je igrala burka /Stari grehi«, ki jo jo izdala »Zveza kulturnih društev«. Igralo so jo prav dobro, režija in oprema j« bila dobra, obisk prav povoljen. Zdaj seveda naši Orli niso mogli več brzdati svojo zavisti. Kor niso mogli drugo, pa so vsebino igro vzeli za povod, lopniti po nas in napisali v »Stražo« tako ostuden članek, da so so zgražali nad njim celo njihovi lastni pristaši. V tem članku so trdili, kako pohuišljivo igro uprizarja Središki Sokol, dasiravno jo imel v eolem šele dvo predstavi, kako pohujšuje mladino in šo voč takih laži. Poznamo dopisnike: izdali so jih pametni Orii sami, ki jih obsojajo. Za enkrat naj bo naš odgovor: vse, kar čuti sokolsko, k prihodnji gledališki igri v Sokolski dom! Nabito pol-
na dvorana dne 18. jan. pri ljudski igri' s petjem: »Zaklad«, naj bo odgovor z& sedaj. Prihodnjič pa, če so ponovi tale ostuden napad na poštenjo in dober gla* Središkoga .Sokola in njegovo (»edine člane, pa bomo vprašali mariborskega gimn. ravnatelja, ali jo res dovoljeno njegovim višjim in nižjim »šolcom«, blatiti javno v časopisju na podel način poštenje Sokolstv.v
PTUJ. Božičnico podružnice »Kola ju-goslov. soster v Ptuju« »e je vršila dne 23. decembra v mestnem gledališču. Po lepo uspeli prireditvi učencev mestnih šol jo bilo obdarjenih 170 otrok in rodbin z ohloko, obuvalom in živežem; t.udi na okoliške šolo Kolo ni pozabilo. Skupna vrodnost vseh darov znaša 50.000 K; kar priča o požrtvovalnosti naših dobrot nikov. Iskrena hvala darovalcom v našem imenu in imenu mladino. — Odbor.
SLOVENilGRADEC. Na zaupnem se-stanku gTeruija trgovcov za politični okraj, Slovonjgradec. in Provalje, obrtnega društva slovenjgraškoga političnega okraja, zadrugo gostilničarjev in kroja-čov ter čevljarjev slovenjgraškoga sodnega okraja jo bila dno 2. januarja v Slovenjgrado.u s|H>razumno postavljena sledoča nestrankarska gospodarska kandidatna lista. Člana: Rojnik Ivan, gromi-jalni odbornik in trgovec v Siovonjgrad-cu in Vrhnjak Ivan, kmet, gostilničar in losni trgovec v Paniečah, okraj Slovenj-gradec. Namestnika: Kralj Ivan, načel nik obrtnih društov političnoga okraja Slovonjgradoo, mizarski mojster in hišni posestnik v Slovenjgradcu in Kumprej Miha, kmot in lesni trgovec v št. Dani-jolu, okraj Prevalje. Z omonjeno kandidatno listo so strinjajo načeiništva slo-venjgraško SLS, JDS in 8KS. Volitev se bo vršila v nedeljo dno 20. januarja 1924. od 7. do 18. ure v sledečih volilnih krajih: Za volllee, bivajoče v področju volilnega okraja Marenberg: v uradnem prostoru davčnega urada Marenberg; Slovenjgradoo: davčna okrajna oblast Slovenjgradec; Šoštanj: davčni urad Šoštanj; Provalje: davčni urad Prc-valjo. Volilci naj prinesejo s sehoj dokaz, da so morejo v slučaju potrebe legitimirati na verodostojen način.
IZ PREKMURJA. Šolsko vodstvo t Dol. Bistrici jo priredilo dno 23. decembra lepo uspelo božičnico. Obdarovani so bili vsi učenci. Iskrena hvala Družbi sv. Cirila in Metoda, tovarni čokolade in kar.ditov »Union, v Zagrebu, veletrgovini Hedžet & KorUnik v Ljubljani, podružnici »Slovenske banko v Dol. Lendavi« in trgovcu M. Kaniču v Čronšov-cih.
SV. MARJETA N. DRAV. POLJU. O
priliki prireditve veselico društva »Domača knjižnica« sc jo nabralo za zgradbo sokoiskega Tabora 75 Din. Hvala darovalcem!
X Slovenska Bistrica. Vsakoletni Ct-talniški ples so vrši letos dno 12. jari. oh 8. uri zvečer v dvorani Okrajno hranilnice. Igra znana trboveljska rudniška godha pod vodstvom kapnlnika gosp. Drakslorja. Ples obeta tudi letos biti najlepši izmed vseh tukajšnjih in okoliških plesov; vsled tega pričakujemo obil no udeležbo tudi iz okolice. — Tukajšnja podružnica Slov. planinskega društva priredi v nedeljo dno fi. januarja izlot na Pohorje k Arehu pod vodstvom podružničnega predsednika g. sodnika Vodufka. Zbirališče ob 6. uri zjutraj pred hotelom »UcogTadv. Prejšnji lastnik bolela »Ileograd« Fran Tomšič jo ponoči liosrečno padel in 6i zlomil nogo.
KNJIGE, leposlovne In znanstvene, literarne vrednosti, v vseli jezikih, kupuje po najvišjih cenah vedno «Ljudska knjižnica» v Mariboru, Narodni dom I.
^-wn
| Zbirajte in darujte, i da zgradimo Sokolski dom na Taboru!
Naši
1
Kokain v Ljubljani
MESTU SE JE ŽE ZAJEDEL STRAHOVIT! STRUP. - OPASNOST ZA LJUDSKO ZDRAVJE. - IZ ŽIVLJENJA KOKAI-
NOMANOV.
Srečam v ljubljanskom lokalu znanca, izkušenega moža, rodom Lj ibljan-čana, ki pa v ostalem stalno prebiva na Dunaju. V razgovoru mi mož pripoveduje podrobnosti velikomostuega življenja v poedinih centrih Evrope, ki jih je tekom zadnjih mesecev prepotoval ter o besnih orgijah nesrečnih žrtev kokaina, ki truje tisoče in tisoče življenj. S posebnim poudarkom mi naglasi, da tudi v Ljubljani srečuje tipe, ki jih fizijognomija neoporečno izdaja za kokainiste ... Po svojil na-dal.inih informacijah v prijateljskih družbah doznam, da se med ljubljansko publiko že prav mnogo šepeče, da kokain za Ljubljano ni nič več skrivnost devete deželo, temveč da ima v poedincih in »klapah* žo prav vnete častilce, da se v LJubljani celo nahaja poseben lokal za skupno uživanje ko kaina itd. Da pravočasno opozcriivo na strahovito delovanje bo.r.ga ntrova, podajamo v nastopnem skico njegovih učinkov.
Kokain je bel prašek, ki se v malih dozah polaga na usta ali pa *e n'uha. Ko ga prvikrat použiješ, sh čutiš nelagodno. preblediš, obli j 3 te hladen moj, lahka neprijetna slabost kakor po prvi cigareti. A ravio slično kakor tobak je tudi kokain privlačen; ako pa parkrat zapored pokosiš. Čutiš njegov satansko sladki učinek in kmalu lehko postaneš strastn'k. Prevzema to polagoma po uživanju kokaina izbor-no duševno in telesno zadovoljstvo, pozabiš na svoje brige. Vso neprijetnosti življenja se ti zabrišejo, veder s; in se ti zdi, da so muko, duševno in telesne, le navadne slučajnosti, in se enostavno čudiš, kako si se doslej radi »malenkosti« mogel včasi celo razburjati. Kmalu po uživanju kokaina čutiš nenavadno telesno moč in inteligenco. To piiano stanje, močno in veselo, se manifestira tudi v fiiiSm'' podražajih: zdiš se čvrst junak, okreten in neverjetno dovzeten za. vse. Kakor nikdar prej si sposoben za modro razsojevanje, drzen si. smatraš so 7.a avtoriteto, o kateri se doslej ni vedelo, da se v tebi skriva. Živahen si, glasno se smeješ in si razpoložen za najob'estneiše šale, galanten pa tudi v neokusnostih, govoriš dolgo in ge-stikuliraS široko. Lice dobiva ves-1 izraz. oko je svetlo, zenice se razširijo, tar daje očem čaroben blesk. V celem tonu svojega obnašanja pa no utajiš nekake nervoze in nestrpnosti. Ženska po kokainu čeblia neprestano in 5e ima za to že priroden dar. si lahko predstavljate, kako brbljava je šele v trenutkih po užitem »koksu«. Kar se tiče snolnosti. jo senzus spočetka raz-dražliiv, polagoma pa začne pešati in ■poredno s propada,niem celega organizma konča s ponolno imnotenco.
Vsi ti in taki stadiji, ki jih povzroča beli otrov. so nenormalni in neprirod-ni psihični podražaji, ki naravno povzročajo strašno propadanje organizma in značaja. Kmalu, kmalu postane kokainist neznosen v družbi, črnogled, razdražljiv, pobit, impulziven, brutalen in ljubosumen. Razdraži ga vsaka malenkost, vsa.k ugovor. Med razdraženimi kokaininomani se odigravajo naj-odurneiši. najsramotneiši prizori, človek - kokainist se v tem stadiju bliža nivoju živali ... Ko prestane učinek kokaina, končajo tudi ekstaze, nastanejo pa neznosne posledice, maček, ki je desetkrat hup kakor po krokanju. Duši te v prsih, roke drhtijo, jezik se zapleta, vid slabi in ne razločuje hoj. V ušesih ti neprestano zuii, po telesu le draži srbečica in mravljinci. Zaspati ne moreš, dihaš naglo, puls je močnejši. V takem mačku si ponovno po-
žoliš kokaina, ker ti je postal neprestana telesna potreba, ali pa zato, da umanjsaš svoje duševno in telesno ne-razpoloženje. In tako organizem, navajen na beli otrov, zahtova vedno večje dozo. Ako ga uo dobiš, to prevzema mučna depresija, grize to vest, nesposoben si za vsako duševno delo. Iu kakor kvajtoč, ki meče poslednje paro na karto, tako tudi kokainist plača poslednje dinarjo za svoj ljubi »koko«. Propada pri tem nevzdržno. Začne ga izdajali fizionomija. Lice prsteni, nabirajo so gube, ustnice so zaostrujejo, zenice se razširjajo, oči neprestano mežikajo; splošno te dobor poznavalec takoj prepozna po samem nervoznem drhtljaju na obrazu. Po telesu slabiš in vo.nos kakor odtrgan cvet. Tako minirani organizem je dovzeten za najmanjše bolesti, ki jih zdrav človek niti no čuti. Ko se ti bliža končna propast, si razrušen duševno in telesno, lotovajo se te krči, obliva te hladen znoj, muko so vedno bolj neznosne. In ako te ne reši smrt sama, jo prikličoš tolažnico, ali zavedno ali pa v deliriju.
Kdo uporablja kokain? Dandanes se «koko» v evropskih mestih uživa iz «mode», iz neverjetnega snobizma, v glupi domišljavosti, (la po njem postaneš interesantnejši in velikomostnn. Nekateri pa ga uživajo le zato, da ublažijo svojo nervoznost, kakor duševni delavci, ali pa zara<li profesije, kakor n. pr. igralci, filmski junaki, bo-lehni bohemi. Da ima svoje najsvetejšo privržence med propalinv bitji, prostitutkami, hohštaple.rji in drugimi izgubljenci, je povsem razumljivo. Vsi ti nesrečniki so navadno žrtve brezvestnih mdividujev, ki jih izrabljajo z navijanjem kokainovo »valute«. V ve-likomestnih ponočnih lokalih se kokain v poznih urah razpefiavi pod neverjetno spretnimi pretvezami, da vostna policija, ki jc razpečevanju kokaina vedno na preži, vondarlo nc more slediti vsem gestam razpeioval-cev. Po polnočnih urah so volikomest-ni nočni lokali, javni ali tajni, liroz.i-no kokainovih orgij. Tudi pri nas so je raznasel kokain. V Beogradu in zlasti v Zagrebu so jo pričelo širi*.! kokaiuo-manstvo radi bedasto imitacija veliko-mestnosti. Kako daleč se je" to stiup zajedel v gotove družabne sloje, je razkril tudi Paskijcviecv proces. t)č> to uživa tudi v naši »nedolžni« bbli Ljubljani, bo za marsikoga novo.
Prodajanje kokaina jo seveda tudi pri nas (razen v zdravniške svrhe na recepte) zabranjeno. Kokain se tihotapi v velikih množinah iz Avstrije v Jugoslavijo in od tu zlasti preko Zagreba. Sušaka na Reko in tudi preko Ljubljane v Trst. Nedavno je policija na Sušaku izsledila dobro organizirano tihotapsko tolpo, ki je prenesla preko Rečine za ogromne vsoto kokaina na Reko. Zanimivo je, da prihaja kokain v Ljubljano — nazaj iz Trsta te so seveda tajno razpečava po ogromnih cenah.
Svarimo najpozornoje našo mladino, naj bo trezna in naj so s popolnim odporom čuva belega demona! Ne dvomno pa bo tudi naša policija imela svoje vestno oko povsod pripravljeno, da v prvi kali zaduši izrastke kokainovih strahot.
MARIBORSKE PRODAJALKE KOKAINA.
Mariborsko okrajno sodišče je izločilo iz znane tihotanske družbe s kokainom dve prodajalki Viktorijo Krohne, brezposelno begunko iz Ljubljano, in plačilno natakarico gostilne »Pri črnem orlu« Alojzijo Slane, ki sta obe
Kulturni pregled
morskih okolinah z raflnlrano umetuiško rutino; od pogledu nanje res čutiš moč kraške burje. »Pod okriljem smrti«, jc vrlo dobro zasnovana kompozicija v pc-rorisbi. »Rojenice« so v tehniškem oziru manj dobro uspele. »Vodnikov trg« bo pridobil na vrednosti, ko bodo naši znanci pisali o «Stari Ljubljani«.
Porenta sc nam je predstavil kot soliden, do skrajnosti dovršen poitretist. Podal nam je štiri studijske glave, ki v svoji rafinirani tehniki spominjalo na Bukovčevo šolo. V vseh sc je pokazal mojstra, vendar se mi zdi št. 31 najboljša, ker je v širokih potezah izvedel vso dušo na zunanji karakter. V št. 32 je pre šel nekoliko preveč v manlro, št. 33 bi pa bila mnogo boljša, ko bi se pri študiji draperije pomudii manj časa.
Anica Zupancc ima deset prelestnih akvarelov iz narave! Ko se je nekako pred desetimi leti povrnila iz svojega studijskega potovanja iz Italije ter razstavila nekaj študij v Jakopičevem paviljonu, ie kazala, da postane žrtev tedaj sladajočlh futurlstov In knllstov. To pot nas je presenetila; ona domlnlrana s svojimi motivi! Iz vsake sliko ti govori nasproti živa narava. Iz razstavljenih motivov se čuti, da je po dolgem iskanju v raznih tehnikah in raznih umetnostnih smernicah končno našla sebe v prikazi-vanju narave in baš v akvarclui tehniki.
Lk.
»Doktor Faust44
v ljubljanskem marijonetnem gledališču.
Odveč jc vprašanje, ali nnm je mari, jonetno gledališčo potrebno. Nedeljska predstava «Doktorja Fausta« ovrže vsak pomislek in dvom. Marijonctno gleda« liščo nam jc nujno potrebno. Prvič služi našim otrokom v razvedrilo; drugič jim nudi toliko užitka, da bi ga danes težko pogrešali, ko bi ga nc imeli. Tretjič na* vaja deco na mišljenje, kar jc posebne vzgojne važnosti. Podobnih argumentov bi sc dalo našteti še celo vrsto. Ker pa utemeljevanje ni potrebno in stoji izven vsake diskuzijc naj sledi, par besed o predstavi »Doktorja Fausta«.
Za deco, ki pride nepripravljena k tej igri za lutke, jc snov na prvi pogled nc= koliko težka. Oni, ki jc prirejal igro po nemških in čeških lutkarskih igrah iz 18. stoletja, pa je znal srečno ubrati srednjo pot med jedrom igre in njeno dckoracijo Da ni Gašpcrčkft, bi cela stvar izgledali preresna za otroke. Mojster smeha pa jo dodobra rešuje tudi pri tistih, ki majejo I z glavo ob filozofski fabuli Fausta. Ta j srečen kompromis omogoča uživanje in razumevanje igre tudi našim najmlajšim. Sicor pa motiv človeka, ki iz pohlepa po zemeljskih hlagrih svojo dušo zapiše hu< diču, deci ni tako tuj kot sc dozdeva. — 1'ozna ga vsakdo več ali manj čc ne od drugod, iz krščanskega nauka.
Igralo sc jo prav dobro. Sccničnc pro> blcmc jc z veščino in redko spoosbnostjo srečno rešil oče naših lutk, slikar Klc« menčič. Figure, kot vedno, prekrasne; premalo je besod, da bi jih človek po« hvalil kakor zaslužijo. Izvajanje je bilo precizno.
Dvorana Mestnega doma jc bila polna. Prihiteli so k «Faustu» celo deželani, ki niso mogli dovolj izraziti svojega začu> čudenja nad tehnično popolnostjo odra in nad lepo ubrano igro. Marijonctc so imele lep praznik, ki bo gotovo tudi igralccm ostal v prijetnem spominu; mi pa pričakujemo, da bo «Doktor Fuust» šc kedaj napolnil marijonctno gledališče, ki zasluži, da ga podpre vsakdo po svoji moči. Brez njega bi bili danes reveži. — Uvažujmo ga torej po zaslugi!
Slavnostna operna predstava v Ljubljani. O priliki rojstnega dneva kraljico Marije bo v ljubljanskem opornem gledališču slavnostna predstava, Uprizoro j se tri enodnjansko oporo: »Suzanina tajnost«, »Mozart in Salieri« in »Gianni Schicchi« -za abonento roda H. V drami jo nocoj vojaška predstava. Igra so Voj-novičova pesnitov »Smrt majko JugoVi-ča» v izvirniku.
Smetanova «Proilana nevesta« so j« v nedeljo zvučor v ljubljanski operi pela kot ljudska predstava iu so jc lepo posrečila. Marinl;o ic temDcrainonlno
Domače vesti
* Rojstni dan kraljiuo Marije. Danes | * Himen. V Sarajevu se je poročil dne slavi Jugoslavija rojstni .dan svoje kralji-1 2- t. m. inž. Franjo Ravnik iz Bleda z gore, družice našega kralja* matere našega j spodično Nušo Janezovo iz Sarajeva-
prestolonaslednika. Po vkcu državi se bo proslavil tn praznik in naiod bo povsod dal izraza svojo vdanosti inr svojemu spoštovanju najodličnejši ženi in materi v državi. Kraljica Marija je tretje dete ru-inunskega kralja Ferdinand* in njegove soprogo kraljice Marije roj. princezinje veiikobritanske. Rojena jo 0. januarja 1000. v Gothi iu jo torej danes 24 let stara. Povodom kraljičini ga rpjstnega dno se vršijo danes v vseh meslih in večjib krajih slavnostne službe božje, šolo praznujejo, hiše bodo okrašene. V Ljubljani »o vrši zvečer slavnostni ples oficirskega zbora, istotakp tudi v mnogih drugih garnizijah. Gledališča prlrede slavnostne predstave. Posebno sivečano se proslavi kraljičin rojstni dim v Beogradu, l.jer so udeležijo proslavo na dv.oru tudi zbrani državniki Malo antaute.
*	Rumuuski pretlolouaslediiik v Ljubljani. Včeraj, ob petih zjutraj, se jo peljal t urijentskim ekspresom skozi l^ubljaiio rumuuski prestolonaslednik Karoji in takoj nadaljeval vožnjo v Pariz-
*	.Sestanek srednješolskih profesorjev. V Beogradu se vrši jutri seja gjjivnega odbora Udruženja srednješolskili profesorjev, b kateri odpošlje vsaka sekuija po 2 delegata. Na seji se bo končnoveSjavno sklepalo o sklicanju izrednega konpresa, ki Be bo bavii z akcijo za odoprenje srednješolskega zakona ter o ureditvi pluE srednješolskih profesorjev-
*	Ii juslične službe- Minister pravde je imenoval avskultanta Alfonza Cepudra in dr. Rudolfa Adamiča za sodnika za okrož-jo višjega deželnega sodišča v Ljubljani ter ju postavil za sodnika poedinea.
*	lz »Uradnega lista*. V svoji včerajšnji številki objavlja c Uradni list» pokra-.1 lusko upravo za Slovenijo naredbo o predujmih civilnim uradnikom in ostalim itržavnim ush "bencem, nuredbo, s katero so ukinjajo izpremenibe in dopolnitve čl. 55- pravilnika za izvrševanje zakona o stanovanjih ter maksimalno tarifo za dimnikarsko obrt.
*	Ifprememlm v državni službi Imenovani so: dr. Stanko Pušenjak za okrožnega zdravnika v Slovenski Bistrici, ab-
Protestni shod hišnih posestnikov--
Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani priredi v nedeljo dno 18. t. m. ob pol 10. uri dopoldne v veliki dvorani hotela <Unjon> v L j ubija ui velik protestni shod proti 80 odst. državnemu pribitku na hišno-najemninski davek, proli odpravi davčnih plačilnih nalogov, proti zakonu o taksah ter proli obdavčnnju v Sloveniji vobče. Dalje se bo razpravljalo o stanovanjskem vprašunju ter protestiralo proti podaljšanju stanovanjskega zakona. Končno bo razgovor o kuluku, dimnikarskih delili bi drugih Viižnih stanovskih zadevah. Društvo vabi na ta protestni shod vse posestnike iz cele Slovenije, najsi bodo člani ali ne. Popoldne ob 2. se vrSi islotam seja delegatov Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slo--enijo. Odbor.
•	Vozne olajšave za državne uradnike. Parobrodne in druge prometne družbe v Dalmaciji so so zavezale, da dovolijo vsem državnim nameščencem za službena potovanja 50 odstotkov popusta v razredu, ki jim pripada po njihovem činu. Enaka olajšava se dovoli o priliki pre-selilve za člane uradniških družin in za prevoz pohištva. V vsakem slučaju pa se je treba izkazati z uradnim ukazom za potovanje, oziroma za selitev.
*	Uradi t Gor. Radgoni t nevarnosti. Radikali nimajo nobenega smisla za narodno mejo. Na poti jim je naše delo za njeno okrepitev. In tako so jim na potu tudi državni uradi v Gor- Radgoni. Ekspozituro ljutomerskega glavarstva, davkarijo, carinarnico, vse to hočejo ukiniti oziroma premestiti. Ta vest Je ves okraj razburila, mora pa vzbuditi odpor pri vsakem, ki ima srce za našo granico. Z ozi-rom na apaško kotlino, ki zahteva vso pozornost oblasti, dalje na dejstvo, da ima gorujeradgonski okraj nad 20-000 prebivalcev, posebno pa na ogromne daljave, so uradi v Gor. Radgoni potrebni iu koristni Okrajni zastop in občina trga Gornja Radgona sta sestavila krepko spomenico proti temu uprav radikalskemu projektu, katere izvrstni argumentaciji se
! mora ukloniti vsakdo, ki ima smisla za
solvirani pravnik dr- Josip Fakin pa za j nnrodne koristi. JDS. je naprosila svoje konceptnega praktikanta pri policijski di-j osredno vodstvo in posl. Reisnerja, naj rokelji v Ljubljani — Premeščeni so: j posredujejo, da se odvrne preteča nesre \ ladni tajuik Franc Levičnik iz Gornje . ča. V glavnem pa ima besedo g. veliki ■Radgone k pokrajinski upravi, oddelku i župan v Mariboru, o katerem ne dvomi-r\ notranje zadove v Ljubljani; uradni ] mo, da se bo za stvar zavzel. *luga Anton Miljavce iz Gornjo Radgone) . Mariborska SLS.-poslanca končno okrajnemu glavarstvu v Kočevju in prC(i ^diši-Dni. Včeraj sta končno prišla
in-adni sluga Peler Mrak od okrajnega glavarstva v Kočevju k okrajnemu gla-rarstvu v Logatcu.
*	Iz nemškega poslaništva t Boogrado-Nemški poslanik v Beogradu, von Keller, bo v kratkem premeščen v BruxolIes. — Kdo bo njegov naslednik, še ni znano, ker Nemčija še ni zaprosila agrementa za novega poslanika-
*	Nova meja pri Žombolji- 2e nekoliko
mariborska klerikalna poslanca Zebot tu Pušenjak pred sodišče radi deliktov, radi katerih ju Je že v poletju izročila skupščina na zahtevo ministrstva pravde. Poslanec Zebot je bil včeraj obsojen na 1000 dinarjev globo radi prestopka telesne poškodbe, ker je meseca aprila m. 1. no ulici v Mariboru brez povoda napadel stavbenika tehnika Bauerja iz Zagreba, uslužbenca Ivrdke Accclo v Mariboru. Zebot je
■iui se nahaja v Velikem Bečkcreku ju-: taitrat v listih trdil, da ga je Bauer na-^oslovimsko-rumunska razmejitvena ko- p-.()el in je tudi napravil v tem smislu
misija, ki prične Jutri z delom za določitev nove meje pri Žombolji.
*	Pogreb dr. Frana Mandiča. Javljajo nam iz Kastva: V nedelejo je bilo semkaj prepeljano mrtvo truplo dr. Frana Man-tiiča. Iz Liburnijo in ostalih krajev Istre so prispela mnogoštevilna odposlanstva. 1 ogreb s Kastvu je bil veličasten. Udeležilo se ga je nad 6000 ljudi. Prisostvovale so tudi vojaške in civilne oblasti.
*	Smrtna kosa. V ponedeljek je umrla v Ljubljani, Karlovska cesta št. 32, gospa Jožefa Adamič, vdova nolarijatskega uradnika, tašča g. Frana Verbiča, trgovskega solrudnika. Pokojnica je dosegla visoko starost 74 let in je bila vzorna in skrbna slara mati odgojiteljica svojim štirim vnukom. Pogreb se vrši danes, ob štirih popoldne iz Karlovske ceste. Naj bo vzorni ženi lahka žemljica, žalujočim pa naše iskreno sožaljel
ovadbo. Bauer pa Je bil pred sodiščem oproščen, ker so Zebota njegove lastne priče pustile na cedilu. Izkazalo se je, da je bil Bauer v silobranu in da ga je Zebot napadel- Zebot mora Bauerju plačati za bolečine 100 Din in seveda vse stroške. — Poslanec Pušenjak pa Jo bil obsojen kot odgovorni urednik «Straže> na globo 1500 Din ali na 10 dni zapora. Spomladi je namreč «Straža» ponovno žalila g- Knatliča, nadufitelja v Radvanjin pri Mariboru, in meseca maja v več številkah mariborski okrožni agrarni urad in njegovo vodjo dr. Stefančiča pod naslovom <Lumpnrije» in podobno. »Straža* ludi ni hotela prinesti tozadevnega popravka nadučitelja Knafliča. Poslanec Pušenjak Je bil obsojen radi zanemarjanja uredniške, pazljivosti in neobjavljenja popravka, ki gn bo morala «Straža> sedaj prinesti.
*	St. Vidska koponikijada, PiSejo nam: Naj se sliši tudi druga plut zvona, ki bije precej drugače. Vinski trgovec Vinko Stoklas iz Leskovca, ki se Je peljal na vozu v Ptuj, da naklada vinu, Je prišel na poštni urad in prosil, naj se mu izroči njegova pošta, ker gjro v Ptuj. Pošto si je takoj izbral, jo pokazal poštni uradnici in se poslovil. Svojo pošto je običajno dobival v Št. Vidu in tudi neštetokrat nesel poštno vrečo v Leskovec. Da bi se trgovec Stoklas predstavil poštni uradnici kot poštar Horvat iz Leskovca, o tem ue moro biti niti govora in gro očividno za pomoto.
*	Nagla kazen. Pišejo nam: Ni še minulo eno leto, kur je časopisje najeto od Jadranske banke s triumfom poročalo, da so bili v tPokojninski zavod za nameščence:* izvoljeni kandidati Jadranske banke. Sevedu so hiteli izvoljenci, dn se izkažejo hvaležni zavodu, ki je plučal stroške njihove izvolitve. Prišlu pa jo nagla kazen. Sedaj bo gospodje v obupnem strahu za dobra dva milijona dinarjev, katere so naložili pri Jadranski banki in ki jih ta zavod vrniti ne mora Kdo bo odgovoren, ako je ta denur izgubljen?
*	Zadruga rokodelskih in sorodnih obrtov v Kranju ima vajeniško preizkus, njo dno 20. t. m. točno ob 9. uri dopol. dne v prostorih mestne hiše v Kranju. Redni občni zbor pa se vrši dne 3. fc> bruarja t. 1. točno ob pol 9. uri tudi v prostorih mestne hiše v Kranju.
*	Kovče? tihotapca? Ob železniški progi v bližini postaje Brežice bo našli pleten potni kovčeg z moškimi klobuki, čepicami in ščetknmi. Domneva se, da je vrgel kovčeg kak tihotapec ali tat iz vlaka, da bi ga pozneje poiskal.
*	Žrtve zime na otoka Pagn. Due 29. decembra sta brata Vid in Ante Mar-žič b svojo ladjo, otovorjeno z drvami, odpotovala iz Karlobaga proti Pagu. — Med vožnjo je nastala močna burja, ki je treščila ladjo ob pečine ter jo razbila. Brata sta se rešila živa, čeravno popolnoma premočena in onemogla vBled velikega napora. Napotila sta se peš proti selu Metajna, a sta onemogla in so Ju našli pozneje mrtva v Bnegu. Strašna vest je vzbudila med Pažani splošno sožulje.
Dogodljaj ptujskega ribiča. Ptujski brivec Jože Kerner jo ujel pred kratkim v Dravi izredno velikega sulca. Ko je ri bo natančneje ogledoval, je našel v njenem žrelu trnek, katerega jc spoznal kot svojega. Isto ribo je namreč že pred tednom lovil, pa mu je ušla s trnckom vred.
*	Požar t Strnišču. Pišejo nam: V soboto zjutraj nas je zbudil tužen glas sirene. V taborišču <Mlada Boleelava* je namreč gorela velika baraka, v kateri Je stanovala družina v Ljubljani »lužbujo Eega višjega policijskega paznika Davorina Bordona. Napornemu delu na pomoč prispelih sosedov ter požarue brambe Be je zahvaliti, da g. čuček, lastnik taborišča, ni imel večje škode. Družini Bordon so zgorela vsa živila, pohištvo, obleka in pe rilo in znaša škoda mnogo tisoč dinarjev-
*	Samomor cerkovnika r Koroški Beli. Pišejo nam: Cerkovnik v Koroški Beli, Konič, je šel dne 4. t. m. Iz neznanega vzroka v Savo in utonil. Njegovo truplo so potegnili iz vodo še Istega dne. Splošno se domneva, da je izvršil nesrečnež svoje dejanja v hipni blaznosti.
*	Caruga pod ključem. Famoznl slavonski hajduk, 6trah in trepet velikega dela Slavonije, Jovo Stanisavljevič-Caruga Je bil te dni v Retkovcih aretiran. Slučajno ga Je zajela orožniSka kontrola, kateri so je predstavil kot Nikola Drezgif, vojaški liferant iz Vinkovcev. V OBijeku pa so ga spoznali, nakar je tudi sam priznal, da jo on zloglasni Caruga. Aretacija je vzbudila med prebivalstvom splošno zadovoljstvo.
Pfeifer se je isti dan, ko je vide\ da je anj stanovanje končnoveljavno- izgub-
nstvarila ga. Levandowska. Janka je pel g. Simeno. Vaška pa g. Banovec. Njegov prijetni glas jo publiko takoj osvojil Klecala je pel basist, g. Zathejr. Opero jo dirigira! g. Balatka. Obisk gledališč,a jo bil srednji: dočim so bila Bt.ojišča tor galerij, in balk. sedeži zasedeni samo do cie tretjino. Občinstvo je prirejalo simpatičnim pevcem ovacijo in jih je parkrat pozvalo pred zaetor.
Koncert dr. Riga In Jaako Ravnika °o vrši v pondeljek dno 14. januarja ob P. uri zvečer. Preložiti se jo moral vsled lahke poškodbo, ki jo je dobil na roko prof. Ravnik. 2o kupljeno vstopnice osta liejo v veljavi za pondoljok 14. t. m.
Šestindvajset let je poteklo, odkar jc koneertiraJ v Ljubljani zadnjič virtu-oz na violončel; bil je to Celi J. Janek, ki jo sodeloval kot solist pri »Matičnem* koncertu januarja meseca leta 1898. pod »vodstvom dr. Jos. Cerina. Pri II. dr. Co-rinovem slnfon. koncertu dno 21. jan. pa bomo imeli priliko pozdraviti in občudovati Hrvata Juro Tkalčiča, ki ho ob spremljevanju orkestru sviral Saint-Saen-sov mol koncert za violončel. Tkalčič je eden najslavnejših živečih mojstrov na violončelu, on je virtnoz svetovno slave in je koncertiral s senzacionalnim uspehom skoro že po vseh večjih mestih sveta. Njegov nastop v Ljubljani smerno imenovati izreden umetniški dogodek in opozarjamo že danes n» uhifoničon koncert dne 81. ian.
Ljubljanska drama.
Sreda, 9.: »Smrt majke Jugovlča*. Vojaška predstava.
Četrtek, 10.: »Ostria žena*. C.
Petek, 11.: »Oolobček*. B.
Sobota, 12.: «Hamlet». Izv.
Nedelja, 13. ob 15.: »Mogočni prstan*, Izv. Ob 20.: »Osma žena*. Izv,
Pondeljek, 14.: «Golobček». P,
Torek, 15.: Zaprto.	,'
Ljubljanska opera.
Sreda, 9.: «Suzanina tajnost, Mozart in Salieri, Cilanni Schicci. B.
Četrtek, 10.: »Tosca«. E.
Petek. 11.: Suzanina tajnost, Mozart in Salieri, Oianni Schicci. D.
Sobota, 12.: »Mignon*. A. Gostovanje
ge. VVesel-Polla.
Nedelja, 13.: »Seviljski brivec«. Ljudska predstava. Oostovanje gc. Wesel-Po-la. Izv.
Pondeljek, 14.: Zaprto.
Torek, 15.: »Mignon*. B. Oostovanje ge. VVesel-Polla.
Mariborsko gledališče.
Sreda, 9.: Predstava povodom rojstnega dno kraljice Marije. «Cavalleria Rusticana«. —• Plesni večer gdč. Vav-potičevc. Izv.
Četrtek, 10.: »LumpaclJ-vagabund«. B.
Sobota, 12.: »Janko in Metka*. Premi jera. Izv,
ljeno, svojevoljno, kljub svarilu in opo-zoritvi, da riskira s tem deloža/^jo, vselil dno 13. docombra v predmetno stanovanje, dasi ga v to ni slliia nikaka nujna potreba, kajti stanovanje, "na Kar-lovški cesti št. 80, v katerem jo tedaj stanoval in ki obstoji iz 8 so>, kuhinjo iu pritikliu jo moral glasom pogodbo s svojim naslednikom zapustiti' fcelo meso-ca februarja 1921. Zato jo uw>ral stanovanjski urad smatrati to svojevoljno vse litov brez nujno potrebe l?ot akt gole uagajivosti in upornosti prctffi pravnomoč nI razsodbi najvišje instance v stanov, zadevah ter jo moral, da naripoinore zakonu do veljavo in obvarjigo ugled urada, napovedati deložacijo. Odlok del o žarijo je bil izročen g. Liniflgorju žo dne 17. decembra 1923., dcložiMija jo bila napovedana za dan 8. jan. 1924. S tem ,ie izpolnil stan. urad vso olvveze, ki mu jih nalaga zakon in ki jih Kaenoro imeti proti stranki, ki ee tudi ni. ustrašila poskusov podkupovanja, da djosežo svoje protizakonite nameno.
u— Umrli v Ljubljani Dne 8. t. m. so bili priglašeni slodeči smrtni slučaji: an Hrovat, hišnik, 48 let; Frančiška Govže, bivša dijaška, gospodinja, 78 let; Josipina Adamič, v<Jova notarijatskega uradnika; Matija Sfcraus, premogar v pok. 76 let; Frančiška Prek, tobačna delavka v pok. 85 let; Viktor Kušar, železniški premikač v pOk. 62 let.
u— »Sodnik* in (sodni sluga. Jakob Zumer, o katerem smo včeraj poročali pod navedenim naslovom, se je v policijskem zaporu tako čudno obnašal, da jo bil predstavljan včeraj policijskemu zdravniku, ki je ugotovil na njem nedvomno zn#e d*tšovne obolelosti. Zumer je bil, kolikor jc( mogoče razbrati iz njegovih precej zamotanih izpovedb, res sodni sluga pri okrajnem sodišču v Ložu. V svetovni vojni je moral v voja-ko, kjer je bil pri Gorlicah zasut od grar nate. Od takrjit je bolehaj duševno na tzv. »dementia post traumatica*. Zlasti, če je zavžil kaj alkohola, jo sanjaril bo-daj, da je mdijonar, potem zopet, da je največji tat. Tudi na policiji je pripo-edoval nektij časa, da ima v Franciji deponiraco veliko vsoto frankov, obenem pa se je tudi obtoževal, da jo ukradol nad 50.000 površnikov. Ponovno se jo tudi poskušal sprijeti b policijskim stražnikom, takoj nato pa se je njegovo bojno razpoloženje spremenilo zopet v tiho veseloBt. Nesrečnež je bil oddan v bolnico na. opazovanje in je tragična, irtov trpljenja v svetovni vojni
u— Plenili krožek »Tabor« priredi v nedeljo dne 18. jan. čajanko za vso one, ki posečajo plesno šolo v aroni Narodnega doma. Sodoluje orkester Sokola L Prijavos sprejema br. Vrečar, Tiskovna zadruga, Prešernova ulica 54 do vštevši petka U. jan.
u— Tatvine v Ljubljani. Služkinji Angeli Žlindra je bila dne 6. jan. v gostilni »Živec* na Rimski cesti odnešena volnena jopica, vredna. 1500 K. — Delovodji jnžno železnice Martinu Potočniku je bila, dno 5. jan. iz nekega zaklenjenega vagona ukradena temna pelerina s kapuco, vredna 3000 K.
Iz Maribora
a— Bajke o Giitzovi dvorani. Nedeljski zagrebški <Morgen> je pisal celo v uvodniku, da Je bomba eksplodirala v mariborski GOtzovi dvorani ravno med plesom <Miinnergesangsvereina» in raznesla na vse vetrove mariborske Tevtone. Že
Iz Celja
e— Zimski dnevi v Celju. Po novem letu je pritisnil tudi na celjsko kotlino izredno hud mraz. V nedeljo zjutraj jo kazal toplomer v mestnem vrtu 18 sto« pinj pod ničlo. Sele proti poldnevu se ja zrak nekoliko omilil, da so prišli tudi zimski športniki do svojega veselja. Po mestu so pešpota popolnoma oledencla in sc je vslcd brezbrižnosti nekaterih hišnih posestnikov pripetilo že več nesreč. Pred kavarno Prešeren je padla v petek, dne 4. t. m. neka kmetica tako nesrečno, da se jc onesvestila. Neglede na še nevarnejše posledice, je od hišnih posestnikov skrajno nepremišljeno, da ne snažijo trotoarjev in jih ne nasipa, vajo, ker riskira :o s tem drage pravde in zelo visoke odškodnine.
c— Električna razsvetljava v Celju jo v petek 4. t. m. naenkrat popolnoma odpovedala. Vsled dolgo časa trajajočega preobteženja že obrabljenega omrežja jc v mestni clektr. centrali pregorel eden od dveh glavnih transformatorjev, vsled česar je bilo celo mesto v temi. Tekom prihodnjega dne se je posrečilo vodstvu elektrarne prlklopiti to omrežje na prei ostali intaktni transformator, ki bo pa funkcioniral samo pri zelo zmanjšanem konzureu električne energije. Za prihod' nje 14 dni, dokler se transformator nc popravi, je odredil mestni magistrat radi tega porabo električnega toka v zelo skrčenem obsegu. Obratovanje z motori je do preklica sploh prepovedano. — V javnih in zasebnih lokalih je uporaba električnih žarnic skrčena na minimum. Isto velja za trgovske lokale in denaruc zavode. Kdor se ne bo pokoril predpisu, se mu ukine električni tok in bo še po> vrhu tega kaznovan. Po mestu se sliši mnogo neutemeljene kritike, zakaj sc nameravana elektrifikacija mesta in oko. lice s podvojenim električnim tokom zc ni izvršila. K temu se poroča od strokov, njaka, da je bilo treba nabaviti nov ma< terijal v inozemstvu, ki vsled štrajk« ni došel pravočasno. Za elektrifikacijo je mestna občina najela večje posojilo, ka< tero je morala pokr. uprava odobriti. — Tudi denar sc danes ne dobi tako lahko. Koncčno pa v zimskem času tudi delo ne napreduje tako hitro kakor poleti.
e— Celjska »Nova Doba* mora radi tehničnih ovir pri električnem toku v mestni elektrarni od tekočega tedna na> prej izhajati le v zelo skrčenem obsegu. Upati pa jc, da se nedostatek pri trans, formatorju čimprej popravi.
e— Mestna občina celjska proda i t mestnega gozda na Pečovniku 60 do 80 kub. metrov lesa od smrekovih dreves in mccesnov prsne debelosti 10 do 15 cm in 5 do 12 m dolgosti. Les se prevzame na ležišču. Ponudbe je vložiti pri mest< nem magistratu do 13. t. m.
e— Udruženje vojnih invalidov, podi ružnica Celje ima svoj redni ob£u» zbor v nedeljo dne 13. t. m. ob 9. uri pri »Be. lcm volu* z običajnim dnevnim redom.
Iz Primorja
•	Slovenske srednje šole v UaUll odpravi/ene. Rimska »Gazzetta ufficlalc. objavlja odlok o izvajanju preuredbe srednjega šolstva v novih pokrajinah Italije. Člen 4. odloka določa: »V dru-sorodnih srednjih šolah in učiteljiščih se bo vršil pouk od šolskega leta 1927-28 dalje v Italijanskem jeziku. K temu pouku se bo prehajalo postopno, začenši s prvim razredom nižjega tečaja.*
•	Stara granata eksplodirala. Štiriln-dvajsetletni Franc Urdič lz Kostanjevice na Krasu je prekopaval te dni svojo njivo. Zadel je pri tem s krampom v gra-
raiL.w-Sff jasrs £££ SffttftKS s
Iz Ljubljane
u— Topovski streli so bili oddani včeraj zvečer z ljubljanskega Gradu povodom predvečera rojstnega dno na£e kraljice Marije. Po nekaterih izložbah so bi lo žo včeraj razstavljene okrašeno sliko naše vladarice, državna in občinska poslopja pa so razobesila zastave.
u-- Slavnostna zabava na čast rojst nega dne Nj. Vel. kraljice Marije. Častniški zbor ljubljanske garnizije priredi danes v veliki dvorani Kazino na čast rojstnega dno kraljico Marijo slavnostno zabavo, na katero so tein potom vabijo vsi rezervni ln upokojeni častniki z rod binarni, vojaški uradniki kakor tudi ofi cirji in vojaški uradniki, kateri so slučajno na t,a dan v Ljubljani Pričete zabavo točro ob 8.80. Za imenovano s posebno pozivnico no bodo izdale in naj se prednjo obvestilo smatra za vabilo.
u— Prisilna deložaclja. Vodstvo sta-novanjskoga urada nam jo poslalo z ozi-rom na našo tozadevno notico sledeče pojasnilo, ki jc lojalno priobčil jemo: V Gradišču št. 17 se jo izpraznilo stanovanje stranko Biber, ki so je proselila v palačo Trboveljsko premogokopue družbe. Stanovanje Jo bilo v seji stan. obta sti I. stopnjo dodeljeno uradniku jnž. železnice Bogomirju Premelču, ki ima ženo magintratno uradnico hi enega otroka.. Rodbina je dosedaj stanovala v mali sobi pri starših žene, tor dobivala hrano v gostilni, ker jI doma kuhinja ni bila na razpolago. Proti tej dodelitvi bo jo pritožil lastnik hišo v Gradišču št. 17 Alfred Liningcr. Stanovanjsko sodišče je potrdilo odlok stanov, oblasti L stopnjo. Nato so jo Alfred Liningor, ki je hotel stanovanje propustiti svojemu kompani-jonu, trgovcu Ivanu Pfciferju, vnovič pritožil na, občo sojo stanov, sodišča. Propadel jo tudi v tej instanci in a tom jn postal odlok stanov, oblasti I. stop-ldJo pravnomočen ,in izvršljiv, — Ivan
<Socijalist>, ki pa Be tiska v Mariboru, ki že piše, da je bomba dvorano popolnoma razrušila. Groza I Če že zagrebški in ljub-ljansko-mariborski listi prinašajo takšne gorostasne laži, potem se ne smemo čuditi povečalnim aparatom avstrijskih šmokov. — GBtzova tvrdka je med tem opustila misel na skladišče in bo dvorano te dni popravila- Le zaračunala Jo bo baje odslej mesto 14.000 kron za celo noč za 18 000 kron- Prizadete korporacije so lahko vesele te spremembe tarife.
a— Deložiranje mariborskega veletr-govca. Mariborski veletrgovec s pohištvom Kari Preiss, ki se je nedavno naselil v lepe prostore bivše podružnice Slovenske banke v Gosposki ulici, je dobil že svo-ječasno od stanovanjske oblasti nalog, zidati zaso stauovanjsko hišo. Stvar se je potem radi rekurzov dolgo vlekla, pred kratkim pa je bil akt že toliko pravo-močao rešen, da bi moral bili Preiss delo-žiian, ker ni hotel zidali. Pred izvršitvijo izselitve pa Je prišel iz Beograda od ministrstva socijalne politike brzojav, s katerim se Preissu podaljšuje rok za začetek zidanja in se deložiranje odgodi. Značilno za etališčo socijalnega ministrstva v tej zadevi je to, da nalagu dolžnost do-vršitve zgradbo Preissu že v leto 1925., dočim stopi seduuji stanovanjski zakon in s tem zaščita najemnikov iz veljave že koncem decembra 1924. Iz gornje odredbe bi bilo torej sklepati, da obstoja v ministrstvu socijalne politike reBen namen, raztegniti veljavo stanovanjskega zakona šo čez leto 1924.
a— Mariborski drobiž. V preteklem tednu jc bilo stanje nalezljivih bolezni v mariborskem mestnem okrožju slede, če: škrlatinka 11, norico 3. — Ključavni« čarski pomočnik Zmagoslav Rot nam sporoča, da ni identičen z onim Rotom, ki Je bil aretiran radi Gotzovc dvorane.
a— Dimnikarski pomočniki v Marl. boru priredijo v soboto, dno 12. t. m. v prostorih Gambrinovc dvorano svoj prvi plesni venček z igro. Priljubljen salonski orkester. Začetek ob 20. uri,	M
na obeh očesih. Prepeljali so ga v goriško bolnico.
♦	»Žensfci svetu glasilo slovenskem ženstva v Italiji. »Ženski svet*, »Jadranka* in Slovenka* so sc sporazumeli na skupno glasilo vseh slovenskih ženskih udruženi in slovenskega ženstva v Italiji, Skupno glasilo bo «2enskl svet*, ki izhaja v Trstu. Slovensko narodno žen-stvo je dalo s tem lep vzgled v posnemanje tistim, Iti nimajo smisla za složno delovanje naših bratov v Jul. Krajini.
*	Iz političnega društva «Edinost Odbor političnega društva »Edinost, v Trstu je na sobotni seji začrtal glavno smernico svojemu bodočemu delovamii v krajevnem oziru s tem, da je določil tri podpredsedniška mesta in tri glavne krajevne odseke: goriškega, tržaškega in Istrskega. Za sedaj sta bila izvoljena dva podpredsednika: dr. Karel Podgor-nlk v Gorici in dr. Ivan Marija Cok v Trstu; tretje podpredsedniško mesto jc rezervirano Istranom. Na Isti seji je M potrjen za blagajnika Viljem Modrijan, tajništvo Je pa prevzel dr. Ed. Slavili.
Brzov@zn.iko „ THE REX C0., LJUBLJANA.
POSLANO.
Novorojenčku ^Narodni dnevniku.
Zahvaljujom se Vam za reklamo, ki 6te mi jo nehote storili z današnjo notico, 1 kateri sto pokazali svoj napredek s svojimi »inteligentnimi* izrazi in vrbutep popolnoma napačno uvrstili moje ime, jo znano po celi Ljubljani. Tudi sto m' naredili za prijatelja človeku, ki je P-1': morda prijatelj Vašega poročovalca P" čašl vina, ne pa moj, ki ga komaj P0' znam.
Da v prihodnje no bo napak z moji«1 imenom, evo Vam mojega podpisa:
Roman Goleblowskl. i Ljub lian a* 8. januar, tu 1924.
Tragedija Zeppelinov
Ob tragičnem koncu francoskega zrakoplova <Dixmude> se mnogo piše o nezgodah drugih zrakoplovov Zeppelinove-ga tipa. Vodljivi zrakoplov je iznajdba precej novega datuma. Evropa ga pozna še ne celega pol stoletja-
Zeppelinovo ime se je pojavilo v aero-navtiki okolu 1. 1900. Takrat Je Zeppelin bil na pragu svojega izuma. Zgradil Je prvi vodljivi zrakoplov. Balon je bil napravljen po gotovih v«, cih, katere je imel Zeppelin na razpolago, vendar je bil v splošnem tako konstruiran, da ni bil posnetek, tomveč original. Zeppelin jo delal z njim poskuse tako dolgo, dokler ga je bilo konec. Poskušal se je z njim tudi na vodL Pri nekem poskusu pa se Je balon prekucnil pod vodo in se ni več hotel dvigniti. Osebe, ki so bile pri eksperimentu v balonu, so padle v morje. S težavo so izvlekli zrakoplov iz vode ter ga spravili pod lopo. Zeppelin je začel Študirati, kako bi ga popravil. Toda Se predno je prišel do novih eksperimentov, je nekega dne nastal vihar, ki Je razdejal lopo ln pokvaril ponesrečeni balon tako, da ni bilo več misliti na njegovo uporabo.
Zeppelin je čez noč obubožal. Prišel je ob premoženje, zakaj vse, kar je imel, mu je odnesla burja. Takrat se je v Franciji pojavil zrakoplovec Santos Dumont-Njegovi uspehi so Nemčijo prestrašili! Nemci so se bali, da bi jih Francozi na polju zrnkoplovstva prekosili. Izšli so torej oklici, ki so delali v prid Zeppelinu, kateremu je nemški narod v lastnem interesu hotel pomagati na noge. V kratkem se je nabralo pol milijona mark, za tiste čase ogromna vsota. S tem denarjem je šel Zeppelin vnovič na delo- Novo podporo mu je prinesl. tudi posebna loterija, ustanovljena nalašč zato, da se podpre Zeppelinovo podjetje- Toda tudi drugI zrakoplov je postal žrtev eksperimentov: pri nekem poletu Je končal še bolj nesrečno kakor njegov prednik.
Zeppelin je takrat že Imel ime, ki ga je vsak Nemec izgovarjal s ponosom in samozavestjo. Zato mu ni bilo težko spraviti skupaj sredstev, ki so mu bila potrebna za tretji balon. Z njim je Zeppelin podvzel več uspelih poletov, a končno je tudi tretji šel za svojima dvema tovarišema. Ker je zadela podobna zrakoplov-na nesreča v istem času tudi Francoze, ki so zgubili balon cPatrie>, je Zeppelin pogumno gradil svoj četrti balon. Nemški narod ga jo pri tem podpiral z vsemi močmi. Saj se ie Nemčija pripravljala na vojno, katero ni mislilu izgubiti.
Ali tudi četrtega balona je bilo kmalu kouec. Izumitelj pa se je na nesreče že privadil in ga nova nezgoda ni spravila iz ravnotežja. Začelo se je nabiranje denarja za Zeppelinove ideje in Nemci so kmalu nabrali sedem milijonov mark. berlinski rajhstag jo votiral izumitelju podporo pol milijona mark, kar jo Nemce šo bolj podžgalo na darežljivost.
Tako je Zeppelin lahko začel proizvajali balone na veliko. Svojo iznajdbo jo bolj in bolj izpopolnjeval. Ustanovil je tvornico za balone in delal. V svetovni vojni je stopil s svojimi vodljivimi zrakoplovi v službo države, ld je pri njem naročila večje število balonov- Precej se jih je sicer pokvarilo in potrlo, nekaj jih jo tudi moralo pristali za sovražno črto, a Nemčija ni klonila. Podpirala je Zoppo-lina, on pa jo delal zanjo ln zaso. Tako je zgradil tudi svoj Super-Zeppelin, ki je nosil številko L-Z-7'2. Imenoval se jo <Nordstern» in je napravil nekaj prav lepo uspelih poletov. Ko je Nemčija podpisala vorsujsko mirovuo pogodbo, pa je bilo določeno, da se <Nordstem» izroči Franciji na račun reparacij.
Sedaj je <Nordstern-Dixmuda» konec. 1'riredil je potovanje v Afriko. Medpoto-ma je postal žrtev viharja, nli, kakor sklepajo neknteri zdravniki, ki so preiskali l-uplo vodje Du Plessi«a ln našli na njem nenavadne vrste poškodbe, od slrele. Ne-
ki mornariški zdravnik, ki je obduclral Du Plessisivo truplo, Je ugotovil, da se nahaiajo v mrliču robci kovine. Iz tega sklepa, da je morala biti na <Dlxniudu» neka eksplozija. Ni izključeno, da se je zrakoplov, ld je imel na sebi mnogo kovinsko armature, preveč približal z elektriko nasičenim obhikom, radi česar Jo švignila vanj iskra iu ga razdejala. A bo-diBi kakorkoli, najsi jc <Dixmude» končal tako ali tako, gotovo je samo eno: da je zopet konec enega Zeppclina, na katere je bila predvojna Nemčija nič manj ponosna kakor na svojo prusko armado.
Grof Romanones in nj z-govi biseri
Do septembra 1923. jc bil grof Romanones španski mlulstrskl predsednik. Šc danes je eden najpremožnejših Spancev, zato je tudi precej radodaren, kadar nanese prilika. Nekaj dni pred božičem je od nekega carigrajskega trgovca z biseri kupil tristo biserov, debelih kakor oreh; vsak poedini biser (perla) je bi! popolno lep In je sijal z bleskom brez primere. Vseh 300 pa je bilo namenjenih za božično darilo za neko lepo mlado — bližnjo sorodnico. Orof Romanones je bisere položil v časo iz oniksa in vse skupaj na svojo pisalno mizo. Tudi štiriletni njegov vnuk je bil pri dedku v sobi.
Romanonesova palača stoji ob široki Avenide della Castellana. Po njej prl-
marširajo kolone, polki in cskadronl puranov; njihovi pastirji jih gonijo, kakor pri nas Hrvati; od časa do časa pa jim vržejo tudi pest želoda. Okna so šlrom odprta. Španski božjč ie topel. Qrof je pravkar odšel Iz sobe, purani ntaršlrajo po cesti ln kavkajo, pastirji Jim trosijo želod. To vidi tudi 4 letni vnuk, pograbi čašo Iz oniksa In z energičnim sunkom Jo Izprazni skozi okno. Tristo Izbranih biserov zaropota med purane, ki jih seveda z dobrim tekom v trenotku pozob-ljejo. Prazna čaša iz oniksa stoji zopet na svojem mestu In vse Je v redu.
Ko pogreše bisere, Je seveda kmalu vsa palača pokonci. Toda biserov ni, in nlkdo ne razume, kam so prešli. Se le drugi dan je uganka rešena. Zopet mar-šlrajo purani po ulici, in grofov vnuk jim zopet želi trositi bisere ter jih zahteva. Sedaj jo stvar jasna...
Romanones je po svoji služlnčadt pustil takoj pokupiti vse pyranc po celem Madridu. Bilo Jih je več tisoč, in vsem so pogledali v želodec In globlje. Na ta način so res našli nekaj nad 100 biserov, dobro tretjino. Po mestu so tudi kmalu Izvedeli, odkod v Romanonesovi palači tolik apetlt na purane. Cene puranov so na mali poskočile neizmerno, ln vendar si Je marsikdo privoščil pura-uovo pečenko, ki bi si je sicer ne bil, kajti nada Je poleg dobre pečenke obetala še prelep biser. Pastirji pa se zadovoljno čudijo nad nepričakovano dobro puranovo sezono in so ponosni na svojo rejo.
Vodilni angleški politiki
W. HENDERSON, eden najstarejših in najodličnejšili boreov in voditeljev delavske stranke, njen glavni tajnik, mod vojno minister v ^Vsquithovem ln Llovd Georgeovein koalicijskem kabino-tu. Pri zadnjih volitvah pa jo kandidiral v tuko neugodnem okraju, da je kljub splošnemu porastu svojo stranke propadel ln ni prišel v parlament. Zato ne prihaja v kombinacijo pri sestavi delavsko vlade, ostano pa kljub temu eden najvplivnejših voditeljev svoje stranke.
Herbert Henry ASQUITH, vodja angleških liberalcev. Pred zadnjimi volitvami so je njegova skupina spojila z drugo skupino liberalcev, katero vodi Lloyd George. Asquith pa sedaj nastopa baje proti vladi labouristov, dočim smatrajo Lloyda Georgea za pristaša prezumptiv-ne Macdonaldove vlade. — Asquith jo preprostega rodu, iz Yorkshira, roj. leta 1852., v devetdesetih letih je postal znan odvetnik in so jo proslavil v političnih procesih; leta 1892. jo postal minister v Gladstonovom kabinetu, 1908. predsednik kabinota, kar jo ostal do 1910., ko jo odstopil. Liberalna stranka se jo istočasno razcepila. A3quith ja bil v opoziciji proti Lloydu Georgeu od njegovega padca.
Stanley BALDVVIN, rojen 1867.; v aprilu 1921. jo postal predsednik angleškega trgovinskega urada kot naslednik glasovitega Roberta lloraoa. Po odstopu Bonar Lr.vva je lota 1923. Baldvvin prevzel vodstvo angl. konsorvativno stranko in obenem predsedstvo angl. kabinota. V zadnjo volilno borbo je njegova stranka šla z geslom zaščitne carino, ven dar jo dosegla lo relativno vočino. Baldvvin bo po splošnem pričakovanju v kratkem odstopil ter mu bo sledila vlada delavske stranke (Labour Party) pod vodstvom Maodonalda.
Lord CURZON of Kedlestone, rojen 1859., star angleški konzervativec, že zgodaj njihov poslanec, Salisbttryjev zasebni tajnik na berlinskem kongresu I. 1878., velik imperialist, izprva nasprotnik Rusije, drž. podtajnik v Indiji; org.v nizator protestantsko - angleškega Ul-stra proti neodvisnim Ircem; pod Llovd Georgeom zuianji minister, vodilni angleški politik, ko se jo reševala kriza Orienta (Grška — Turčija — Sovjeti — petrolejske koncesijo). Pod njegovim vplivom jo pred mcseci bil dosežen novi 6porazuni Anglije s Francijo.
Poset Amerikancev v Jugoslaviji *
Zadnja leta se jo opažalo, tla jo 6ilno padel promet ameriških turistov v Evropi. Ko so v Intereslranih krogih začeli bolj natančno zasledovati, kjo jo vzrok temu nenavadnemu pojavu, so jo izkazalo, da so bili ameriški turisti zastrašoni z nepovoljnimi vestmi o prometnih razmerah v Evropi, katerih jo bil poln ameriški tisk. Padanjo preko ocoanskega potniškega promota so seveda prva čutila velika atlantska parobrodarska društva, katerih luksuzni parniki so za časa sozone redno prevozili veliko število ameriških turistov v Evropo in nazaj.
Ta društva so tudi prva mislila na to, Itako bi ee preprečilo neopravičene in pretirano vesti ameriškega tiska o potnih razmerah v Evropi. Na atlantski konferenci vseh čezocoanskih parobro-darskih društev, ki ee jo vršila dne 9. novembra 1923. v Londonu, jo bilo sklenjeno, da vsa parobrodarska druStva pričnejo akcijo, da v Ameriki čim bolj spoznajo evropsko potniške razmero.
V	to svrho so imajo posamezna teh društev v posameznih državah staviti v sporazum z vladami, železnicami, potniškimi uradi, društvi itd., da od vseh dobijajo vesti o domačih potniških razmerah in da jih medsebojno izmenjujojo, v kolikor bi bilo koristno za intenzivno propagando v Združenih drž-ivah, Kanadi in drugih .imenikih pokrajinah,
V	Jugoslaviji je poverjena ta propa-gandistična naloga »VVhite Stare Liue» v Zagrebu, Trg 1. ŠL 15. katere generalni zastopnik g. Mirko Sporčič namerava prirediti ankoto ter zbrati potreben Informacijski material za propagando v Ameriki.
Blažena Neža praška
Družba sv. Mohorja na Prevaljah Je -Izdala 4. zvezek <2 i vi jen j a Bvetni-k o v>, ki ga Je spisal po virih, ki bodo pač navedeni koncem tega ogromnega dele, ljubljanski univerzitetni profesor dr. Janez Ev. Zore. Knjiga je zbirka pripovedk, legend in zgodovinskih resnic, se odlikuje z lepim jezikom in dobrim slogom, in bo dobro služila podeželskim pridigarjem. Ker meša dr. Zore med svetnike tudi takozvane blažence, ki niso svetniki, utegne delo izhajati še deset let. V štirih zvezkih je dospel šele do la mnrea. Ker govori knjiga le o dobrih ljudeh obeh spolov in vseh možnih poklicev, torej o vzglednih osebah četudi včasih prav problematičnih vrlin, Ji z etičnega stullšča ni ugovarjati. Da bi bile našemu itak brumnemu ljudstvu potreb-nejše in nujuejšo druge knjige, pa nc dvomi pač nihče. Koliko jo verjeli tein različnim življonjcpisom, naj pokažo le en vzgledi	*
Prof. dr. Janez Zore piše tu o blaženi Neži praški, djubeznivi slovanski izvo-Ijenki božji»:
V	nežni starosti treh let so jo žc obljubili za nevesto enajstletnemu šlezijskeinu vojvodiču Boleslavu. Roditelja, češki krnlj Otakar I. in njegova (drugii) žena Konstancija ogrska, sta jo torej poslala v Šlezijo in jo izročila v odgojo cislerci-Jankam v samostan. A zaročenco je po treh letih zaroke urnrl in šestletna neve-stica so je vrnila nn Češko. Znprvim tako zgodaj umrlim ženinom so se kmalu začeli oglašati drugi: najproj jo je snubil cesar Friderik II. za sina Henrika VI., nato angleški kralj Henrik III., naposled cesar Friderik II. sam. Oče Otnltar hčerke Nežke sploh nI vprašal, nego jo je kar sam obljubil Frideriku II. Toda še pred poroko jo očo Otakar umrl, Nežiu brat Vcnccslav pa sestre ni silil v zakon, ker mu je povedala, da so jc žo zaročila nebeškemu ženinu z obljubo večnega devlštva... Papež Gregor IX. je posredoval, da so cesar nI maščeval z orožjem, ker je prejel — cajnlco . . .
Dr. B. Riegcr, oziroma František
P a 1 a c k y pa pišo v <Dejiny Narodu českeho* (1904., DU I.):
Ko jo Otakar I. svojo hčer Anežko ? zgodnji dobi zaročil s Henrikom, sinom cesarja Friderika II., so zahtevali nemški knezi, da mora njih bodoča cesarica zgodaj prejeli svojemu stališču primerno vzgojo. Po dogovoru je bila torej izročena avstrijskemu knezu Leopoldu in vzgajana ua njegovem dvoru do poroke. Toda I.eo[iold Je odšel marca 1225. v Italijo in jo pridobil najprej papeža II o n o r i j a za dispcnzacijo, da n u mesto k nežno češke oženi svojo lastno hčer Margareto s cesarje v i m sinom. Ko je to dosegel, jo odšel k cesarju v San Gcrmano v Neapo-litonskem in dosegel, da je tudi Friderik II. zavrgel Anežko čoško in zaročil sina z Marguroto, hčerko Leopoldovo (julija 1225.). Poroka Be je potem vršila spočetka decembra z velikimi slavnostni! v Niirnber-gu, a k n e ž n a češka jo bila po. slana očetu nazaj; sploh pa so jn razglašalo, da so Henrik in Anežka nista marala in da se je zato moral njun zakon razbiti. Češki dvor pa je sramoto, ki je padla nanj tako nenadejano, težko prenašal in jo z a t o t a k o J spomladi 1. 1220. začel vojno proti Avstriji... Auežka pa si je nato izvolila sa-mostan . . . u sovražila jo cesarja, ki je bil sokrivec njenega velikega osru-mofenja. Zato je h u j skala proti Rimu in proti cesarju tudi brata, kralja Vaclava . .. Od 1. 1233. je uvedla v Pragi red« Minoritov in K!a-risinj ter sama poslala Klarisinja. Dopisovala si je s papežem Gregorjem in kot opatka umrla 1. 1282., stara 74 let . . .
Blažena Anežlra Je bila mlajša sestra Jutke (Jitke, Bohuslave), žene koroškega vojvode Bernarda. Prvo žono Adelo Mels-sensko je njen očo Otakar I. 1. 1198., dasi je imel z njo že 4 otroke, kratkomalo zavrgel, pri čemer so mu pomagali češki škofje. Resna zgodovina torej ničesar no ve o cnebeškem ženinu* nego le o grdin nemških intrigah, o krvavih osvetah in n dosmrtnem sovraštvu.
X Polet na severni tečaj. Znani raziskovalec severnega tečaja Amundsen je s pomorskim tajnikom ameriških Zdru ženili držav in s predsednikom ameriška zrakoplovne organizacije sklenil dogovor v katerem stoji, da sc Amundsenu dovoljuje polet v polarne kraje, od Spitzbergov do Aljaškc. Ekspedlclja bo imela na razpolago tri acroplane, ki se sedaj šele gradilo ter bo trajala od maja do avgusta. Stroški zanjo so preračuna-ri na 150 tisoč dolarjev.
X Četvero šib človeštva. Štiri s'i šibe, ki zagrenjujejo človeško življenju iu mu krajšajo dneve na zemlji: tuberkuloza, alkoholizem, rak In sifilis. Svetovna vojna jc razširila slfillstlčno epidemijo tako strašno, da umirajo ponekod ljudje za to boleznijo bolj kakor za vsemi drugimi ljudskimi kužnimi boleznimi. Sifilis kosi človeška življenja kakor uničujoča toča žitno polic. Bolj kakor kakšna druga bolezen je sifilis vzrok velike mortalitete med deco. Koliko žrtev zahteva tuberkuloza, alkohol In rak, ve dandanes pač vsakdo, a zdravniki sc kljub temu najbolj bojujejo proti venc-ričnim boleznim, ker so te epidemije najstrašnejše in ker jih ljudje najbolj prikrivajo.
X Kaj je karakteristika nmiem?-tičnega Kenija. Neki italijanski list prinaša popis, v katerem pravi, da se lahko odkrije genijalna nadarjenost za matematiko. Vsi znameniti matematiki so pokazali svoio nadarjenost za računstvo žc v prvem detinslvu. Nemec Oauss pripoveduje o sebi, da jc znal šteti In računali prej kakor govoriti. Velika matematika Abel In Oalois sta postala slavna žc v starosti 20 let, umrla pa sta ke sta bila 30 let stara. Rano umiranje matematikov sc tolmači s tem, da morajo matematiki prcbedetl preveč noči, ko štu dirajo astronomijo. Radi svojega ranega razvoja pa postanejo matematiki ponavadi najmlajši univerzitetni profesorji.
I. Kalinikov;
Kako je postal car tat
Mužik je šel na polje orat; orje — Seje, orje — seje...
Pogleduje k nebu — ko se mu prikaže ugodna zvezda, razseje zrna.
Tako seje, seje počasi — nc mudi se fllll.
Mimo se pripelje car in vidi, kako mužik vedno pogleduje k nebu predno vrže zrnje. Car se temu začudi, rekoč: «Za-Isaj pa mužik vedno pogleda k nebu, predno vrže ':rn)e v zemljo?« Pošlje ko-eijaža, da pokliče sejalca. Kočljaž gre k mužlku in mu reče: «Car te kliče.«
«Kaj mi hočc?»
•Le pojdi, nekaj te bo vprašal.»
Mužik se približa carju, sname kapo — globoko se priklanja.
«KaJ želi od mene milost?.
«Kaj delaš?.
«Kakor vidiš — sejem žito,.
•Zakaj pri tem obračaš pogled kvišku k nebu?«
«Cakatn nn zvezdo — ko se mi prikaže ugodno znamenje, vržem zrna, če pa sc prikaže slabo znamenje, prcstanein za trenutek in potem sejem dalje..
•Kako pa to spoznaš?«
<dno — spoznam; jaz vem vse, tudi tvoje življenje po.-.num...»
•Tudi moje življenje poznaš?.
•Vse vem — tvoje življenje vidim iu <Vol smrt vse to čitani v zvezdah.*.
•Reci ml torej, kaj veš.*
«To vem: četudi si car, vodnar poj-deš krast..
«Kaj praviš?.
•Točno čez leto dni, na velikonočno nedeljo pojdeš krast, iu če pojdeš, boš moral umreti — tako Je zapisano..
Car se od mužlka poslovi Iti se odpelje domov.
Dan je mineval za dnevom — prišla je velikonočna nedelja.
Car se je spomnil mužlka In si je mislil:
»Mogoče, da je Imel starec prav — torej gtem krast..
Ali je kdo že kdaj slišal, da bi car šel krast? Saj niti ne ve, kako se krade.
Na veliko soboto jc car poslal kupili neke stare cunje — skril jih je v kuhinji in jc čakal, da se zmrači.
Prišel ie čas, ko je bilo treba Iti k vstajenju.
Odpravil se Je k maši, spremljal je carico v cerkev in se je vrnil domov...
Hitro se je zmuznil v kuhinjo, da hI ga nihče ne opazil. Slekcl jc carsko ob-icko In se je oblekel v berača. Hišo Jc ostavil pri zadnjem vhodu, toda nI vedel, kam naj gre krast, niti kako se to dela... Ustavil se je, pa zopet stopil dalje.
Liudic hodilo k vslaJeniu. uoslio v
cerkev velikonočno pecivo — on pa naj gre krast...
Videl je tudi kako hodijo stražniki po ulici in nI vedel kako bi izginil.
Prislonil se je torej k nekim vratom. Tam je čakal tako dolgo, da so stražniki izginili. Ko tako gleda, vidi da se stiska v drugi kot nek potepuh. Ogovori ga torej z besedami: •Olcj no, saj nisem sam, saj imam tovariša!. Potepuh ga tudi ogovori in mu reče: •Kaj pa nameravaš?. «Priprav|jam so krast.* •Kam?*
•Kamorkoli...»
•Pojdlva torej skupno, bodiva si prijatelja. Tudi jaz sem od te obrti — Velika noč je tu in žep je kakor obrnjena vreča — nc preostaja mi nič drugega nego da kradem.. «Kam greva torej?* •V carsko banko.* Prišla sta k banki. Car pravi:
«Toda sedaj, kako notri?* «Po žlebu na streli! zlezem tja, razbi-Jcm okno in ti vržem vrv; ti pa pazi med tem časom doli, če bi sc kaj zgodilo.*
Potepuh spleza po žlebu k oknu, ga razbije in vrže carju vrv. Car zleze za njim in reče: «Kaj sedaj?.
«ScdaJ vlomiva v blagajno.* In potegne U škornja železno dleto. Car pomisli — čemu jc treba razde-
vatl blagajno, ko ima ključe pri sebi. Zatorej reče tovarišu: •Pusti razdevanjc, tu imam ključ.. «0, sakra — kje si ga pa vzel?. «Otipal sem ga v žepu.. «No, ti si pa navihan dečko — kdo bi si bil kaj takega mislil o tebi!*
Potepuh jc hotel posvetiti, toda car sc Je ustrašil — če bi ju kdo videl...
♦Počakaj, ne sveti, zlato najdem tudi v temi.* Odprl je blagajno: •Vzemi kolikor hočeš.. Potepuh je jel polniti žepe in jo vprašal carja: «Zakaj tudi ti nc vzameš?*. •Ni mi do tega.* •Zakaj hodiš torej krast?* Nič ni pomagalo; car si jc inoral naložiti zlatnikov. Ko sta blagajno do dobra oplenila, je car blagajno zopet zaprl lil sta odšla.
Car se Je spustil po vrvi, potepuh po žlebu.
•Sedaj pa si zlatnike lepo razdeliva., pravi potepuh. Car odvrne:
•Jaz nočem več, meni zadostuje to, kar Imam.* Stopita torej dalje In se pogovarjata: «Kako pa se imenuješ?* •Pravijo mi Semjon — drugače sem čevljar.*
Ko sta šla okoli senatu, slu videla goreti luč. <iar sc ie temu čudil,
•Zakaj svetijo? Nič nc vem o kak1 seji, okna pa so razsvetljena..
Potepuh pravi:
•Počakaj, zlezctn gori in skušam zvedeti, o čem razpravljajo.*
•Kako pa zlezeš gori?«
•Tu po tem drevesu!*
Pritrdil si lc plezalke, zlezel do okna in vrgel plezalke carju.
Car je zlezel za njim, držal sc ie za močno vc.io iti jc gledal skozi okno.
Iti glej, kaj vidi: Tam sede vsi ministri, prvi minister Jim predseduje.
V oknu jc bilo odprto okcnce — slišala sta vse, kar so govorili.
Prvi minister pravi:
•Ko pride car iz ccrkve, ga usmrtimo.*
•Kako?*
«Datno mu strupa — In v trenotku umre.*
•Kako pa mu damo strupa?.
«Naroči! setn kuharja, da se z njim dogovorimo..
Prišel je kuhar. 1 «AII nas hočeš osvoboditi od carja. aH ga zastrupiš?.
«Kako?»
•Plačamo ti Izbornol*
Kuhar premišlja, premišlja...
«No, dobro, pa naj bol.
•Torej pazi, kaj ti rečem: Ko sc vrne car Iz ccrkvc In prisede s prvim ministrom k mizi, da b! obhajal vstaienic. mu podaš čaj z strupom. Ko cara usmrtimo. pridem na balkon in zatualiam z
Okrog valute
V preteklem letu je zaznamovati Mvahno kolebanje vrednosti denarja na denarnih trgih. Peto in Šesto leto po vojni še vedno ni mogoče priti do umiritve. Dogajajo so izprcmembe celo pri takih valutah, lii so veljale za neomajne. Po novem letu ee prilike niso izboljšale. Novi politični dogodki odločilno vplivajo ua vrednost denarja.
Francozi imajo skrbi dovolj za svoj frank, ki ima nevarne sovražnike v veliki Epekulaciji in v nasprotnikih francosko politike in francoskega prestiža- Priznati se pa mora, da so Francozi patriotifni in se krepko ustavljajo trdemu mednarodnemu pritisku. Po navadi gredo vrednostni papirji kvišku v ceni, kadar pada vrednost denarja njihove domačije. Bodreče dejstvo je, da francoski efektni trg doslej ne kažo običajne posledice derute. Tudi angleški funt je začel padati v med-uarodni vrednosti, kar se po novih angleških volitvah napoveduje vlada delavske stranke, ki hoče uvesti premoženjsko oddajo. Kapital je plah in lahko-nog ter beži pred nevarnostjo. Švicarski Irank je bil dolgo zanesljivo merilo za druge valute. Veljalo je o njem, da jo aeporušen. V preteklem lotu ni mogel adoleti novim prilikam. Izgubil je proti svoji zlati pariteti tekom 1. 1023. znatno. Vidi se to iz razmerja do dolarja, tega kralja v modernem denarnem svetu- Po zlati vrednosti stane en dolar D18 švicarskega franka- Tekom 1. 1923. se je to razmerje zelo prevrglo na škodo švicarskega franka. Že v pričetku L 1023. je veljal v Curihu en dolar 5.28 švicarskega franka. Do konca leta 1023. se je dolar podražil za 47 sentiinov in je veljal v Švici 5.75 franka. Za valutno merilo je sedaj dajati pač prednost dolarju.
Tako imajo tudi bogatini velikega kalibra svoje mučno skrbi. Nehote se človek spominja pripovedke o ubogem čevljarju,
1-2000 svoje zlate vrednosti. Sedaj odgovarja eni bilijon Inki. Dne 27. novembra 1923. je bila na dnu in jo odgovarjala celo samo dvema bilijoninkama nekdaj tako ponosno zlate marke-
Za današnje valute treba že spretnega računarja- Za praktičnega človeka pa veljn židovsko geslo, da je vsak denar dober, samo zadosti ga treba imeti-
Ob zaključku tega pestrega pregleda prinašamo pregled v tabelarični obliki, ki kaže v prvem stolpcu pariteto raznih valut s švicarskim fraukom, v drugem pa notiranja istih valut dne 4. januarja 1924. v Curihu v švicarskih frankih.
Valute	Pari tečaj C. blaga
v šv. fr. 4. I. 1924.
Pariz (100)	100	28.58
London (1 funt)	25.22	24.73
Italija (100)	100	24.75
Belgija (100)	100	24.75
Holandska (100)	208.32	217.75
New-York (1 dolar)	5.18	5.74
Španija (100)	100	74
švedska (100»	138.00	152
Praga (100)	105	16.70
Sofija (100)	100	4.15
Atene (100)	100	13
Itumunija (100)	100	2.97
Beograd (100)	100	635
Gornje navedbe veljajo za		100 fran-
eoskih frankov, za 1 funt, za 100 lir, za 10C belg. frankov, za 100 holandskih fo-rinlov, za 100 pezet, 100 švedskih kron, 100 čeških kron, 100 levov, 100 drahem, 100 lejev, 100 dinarjev. Oslabljonje švicarskega franka se vidi iz dolarja, čigar zlata pariteta je 5. 18, pa jo stal 4. januarja v Curihu 5-74.
Tržna poročila
NOVOSADSKA BLAGOVNA BOR«
ZA (8. t. m.) radi pravoslavnih božičnih praznikov ni poslovala.
ZAGREBŠKI TRG Z USNJEM (7. ja« nuarja). Kupčija slaba. Sirove kože no« i tirajo: lahke do 20 kg 16.50 Din, sred*
ki je peval od zore do mraka, ah je po-, d 30 k Di ko 30 k 22 25 sta zamišljen in je uUhmi ko mu je bo- D\ tc!cč	Dj' >a k 0d Tega je
A ,	P .1 IDO zlatnikov. odtegniti 75 par pri kg za osoljenje Iz*
Kje bi bili varni, ga jo skrbelo. Kje se dclanfcQ blafi0 Pnoti^. Urbavji krUponi težki obvarujem izgube, kje se ognem davkom iu oddajam, preudarjajo moderni denarni ugodniki.
Če pogledamo malo širše po svetu, kako je z valutami raznih držav, izvemo, da je Ie malo držav tako srečnih, da bi bile obdržale v 1. 1923. svoj denar stabilen.
Najbolj čvrsta evropska valuta je švedska krona, ki je začetkom preteklega leta
blago notira: kravji kruponi 105 do 110 Din, lahki 100 Din, likanec (Blanklcder) težek SO do 85 Din, srednji 75 do 78 Din, lažji 70 do 72, podplati za podlogo 65.
2ATEŠKI HMELJSKI TRG (5. t. m.) Hmeljarsko društvo za Slovenijo poroča: Živahno povpraševanje in čvrsto razpo« loženje na hmcljskcm trgu sc jc od sta« rega leta preneslo na novo. Prve dni
v , .,	,	.	, -	"	I I L '.1 1VIU .L.II.JIU .1.1 11U.U. A .... MU.
se bila na predvojni višini, seda, pa pred- j tC(,a !eta sc jc vsc p0kupii0, kar jc bilo stavlja samo še 98-14 odst- svoje prvotne naprodaj po vedno rastočih cenah, in si.
Šport
Drsalna tekma
Razpis tekme v umetnem drsanju za prehodno darilo dr. Gilbcrta Fuchsa, ki jo priredi Športni klub Ilirija v Ljublja« ni na praznik 2. februarja na lastnem drsališču v Ljubljani. Tekma jc dostop« na članom vseh društev JZSS., ki so ju« goslovanski državljani. Prehodno darilo (cvetlična vaza) preide v trajno posest dotičnega tekmovalca, ki si ga pribori v treh zaporednih tekmah. Do tega časa ostane darilo v posesti S. K. Ilirijo, ki izroči zmagovalcu častno plaketo. Zma< govalec v prvi tekmi leta 1923 jc bil g. V. Vodišck, član S. K. Ilirija. — Tekmo« valcema, ki dosežeta 2. in 3. mesto, se iz» roče častne plakete.
Prijave jc nasloviti na Športni klub Ilirija, Ljubljana, Kersnikova ulica 3., II. nadstr., do 30. januarja. V prijavi jc navesti: 1. Ime tckmovalca, 2. ime svo« jega kluba, 3. državljanstvo. Prijavi jc priložiti prijavnino 25 Din. — Pričetek tekmo ob 9. dopoldne. Ob neugodnem vremenu sc preloži tekma na kasnejši termin. S. K. Ilirija si pridržuje pravico, preložiti v slučaju potrebe na kako dru« go drsališče. Izvenljubljanskim tekmo« valccm preskrbi S. K. Ilirija na željo stanovanje.
Tekmuje se po pravilniku za drsalne tekme JZSS. Izvleček najvažnejših tek« movalnih določil, skico obveznih likov in pravilnik o prehodnem darilu so intcrc« sentom na razpolago na drsališču S. K. Ilirija, v trgovini Joso Gorcc, Ljubljana, palača Ljublj. kreditne banke ter v u« rcdnišvu «Sporta», Zagreb, Duga ulica br. 26 (g. Dušan Zinaja).
Tehnično vodstvo tekme in funkcije vrhovnega razsodnika jc poverjena gosp. dr. Gilbertu Fuchsu, bivšemu svetovne« mu prvaku v umetnem drsanju. V smislu § 40. pravilnika za drsalne tekme JZSS opozarja S. K. Ilirija kot prireditelj tek« me, da ne prevzame napram tekmoval« . . , „ , ,cem nikakc odgovornosti za morebitne denca spočetka čvrsta, a je proti koncu 5kodbo ali gkodo. popustila Noliralo so devize: Amsterdam 1 K isani obvezni liki: ,oki v osmici 3380 do 3410, Dunaj 0.12545 do 0.12745,1 št 4> ' ,ž št - trojka 5t. ]2 in 13. loki Budimpešta 0.45 do 0.49, Bukarešta 43.75 I osmid na ncni n0?i 5t. 24 in 25i naspr. do 46.75, Italija izplačilo 384.4 do 387.4,; trojka (ok|cpnj) st 26 in 27> vljuga.zanj. ček 383.0 do 380.9, Kopenhngen 0 do 1575, ■ ka št 71 72| trojka«vijuga«trojka št. Kristijanija 0 do 1300, London Izplačilo 85 in 86 _ Razen tcga je prcdpisano 384.5 do 387.5, ček 0 do 385, New-York petminutno prosto drsanje. S. K. Ilirija.
= K fuzlji treh zagrebških bank. Kakor smo že včoraj poročali, so se tri zagrebške banko fuzlonirale v Contralno banko za trgovinu, obrt i industriju d. d. v Zagrebu. Na seji ravnatoljstva je bil izvoljon za predsednika Milivoj Cr-nadak, a za podpredsednika dr. Stanko Šverljuga ter S. D. Alosander. Polog teh so izvojjoni v eksekutivni odbor šc: dr. Rudolf Blis, Paul Engel, lieinriok Ein-horn, Ernst Grtimvald, Dragutin Houmor Loo Kronfold, dr. Felis Schick in Ivo Schwarz. Uprava zavoda je poverjena članu ravnateljstva in cksekutivuega odbora dr. Rudolfu lilisu.
— Pretekli teden na novosadski blagovni borzi. Tendenca na uovosadski blagovni borzi je bila profili teden nespremenjena. Promptna turščica jo kazala nekaj čvrsto j So tendenco, 'dočiui so bili termini uestalnoj&i. Po pšenici jo po-vpra še vanjo šolo proti koncu tedna nekoliko oživelo, kar pa ui vplivalo znatnejšo ua ceno. Jočman jo kazal čvrsto tendenco v ceni, dočim oves staguira. Povprašovanje po moki je še vedno zo-lo majhno. V otrobih je bila nekaj čvr-stejfia tendenca. Celokupni promet v prošlem tednu je znašal 373 vagonov; od tega 50 pšenice, 206 turftčico, 4 ječmona B ovsa, 1 fižola, 5 moke, 11 otrobov in 4 vagoni sena.
= Težkoče osiješke banke. Iz Osijeka poročajo, da so nahaja tamošnja Srpska centralna banka v resnih težkočah in da jo pričakovati poloma.
= Čekovni promet v novembru. Skup-uo štovilo čekovnih računov jo znašalo dno 31. novembra 9792. Vplačila so znašala v novembru 1-143.7 milijona, a izplačila 1464.2 milijona Din.
Domače borze
S. januarja: ZAGREB. Na t-Ieklnem tržišču tendenca prijazna. — Na deviznem tržišču ten-
vrednosti- Za njo prido liolandski forint, ki je obdržal 94.64 odst- svoje zlate paritete. švicarski frank jo tekom leta 1923. padel na 90.39 odst., angleški funt na S9.50 odsl. mirovne vrednosti. Z valutami, ki niže slede, stoji dosti slabše. Po po-
ccr najpoprej po 3800 do 3850 Kč, na« posled po 3900 Kč za 50 kg. Dnevno sc jc prodajalo lc po 15 do 20 bal, ker nam« reč ril bilo več blaga na ponudbo. Po« sestniki hmelja ne silijo k prodaji in za« htevajo vseskozi po 4000 Kč za 50 kg.
stopnih izgubah jo ob koncu leta 1923.: Včeraj sc je 10 bal najholjšega blaga PM,,,a dosegla najnižjo stopinjo prodalo po 4000 ICč za 50 kg. Drugo bla« 67.03 odst. Danska krona se drži na g0 5C jc pa Prodajalo po 3900 do 3940 Kč 66.48 odst., nrrveška krona celo samo na I za 50 kg. Tudi na kmetih sc jc prodajalo :>o.97 odst Danski kakor Norveški in j po 3850 do 3900 Kč za 50 kg. Celo lanski Španiji tudi nevtralnost ni pomagala. Za hmelj jc prišel v poštev in se jc plačeval temi valutami sledi francoski frank s po 3000 Kč za 50 kg. Vsa zateška zaloga 27-65 odst, belgijski frank s 23-89 in lira (mesto in okoliš) bo znašala še okrog
z 22.45 odst- zlate paritete, potem prihaja češkoslovaška krona s 14.41 odst, finska marka z 12.85 odst. Ti dve valuti sta skoro celo leto držali svoje stanje. Potem pride naš dinar, ki se je hvalevredno zadnje tri mesece ustalil s 5.91 odst. svo-
4000 q po 50 kg. Tri živahnem razpolo ženju jc končno povpraševanje prav čvr« sto, cene pa rastoče. — Savez hmeljar« skih društev.
DUNAJSKI ŽIVINSKI SEJEM (7. ja« nuarja). Dogon 3468 glav; od tega 1011
ček 89 do 90, Pariz 441.5 do 4465, Praga 260 do 263, ček 259 do 262-5, Švica 1559-5 do 1569.5, ček 1557 do 1567; valute: dolar 87.025 do 88.025, aK 0 do 0.125, Kč 256.5 do 259.5, francoski franki 432.5 do Od pondcljka na torek jc prenočilo v -137.5, napoleondori 0 do 340, lire 375.5 Ljubljani skupno 136 tujccv. Od teh sc do 382.5; efekti: Eskomptna 160 do 166, i jc nastanilo v hotelih 108 in sicer: Hipoteknrna 92.5 do 04, Jugoslavcnska j UNION: Alič Mladcn, opančar. Vin« 150 do 153, Ljubljanska kreditna 210 do kovci; Avsenik Ivan, sin gost., Begunje; 215, Praštediona 975 do 980, Slavenska Bohmcrvvald Henrik, trgovcc, Dunaj; 107 do 110, Srpska 130 do 140, Narodna Bonctti Anton, trgovec, Trst; Bczcnšck šumska 140 do 142.5, Trbovlje 900 do Ernst, trgovcc, Podsrcda; Basilisco Ar« 925, Vevče 175 do 180.	j mido, trgovec. Trst; Ccrvinka Milan, za«
BEOGRAD. Radi pravoslavnih božič« sebnik. Polzela; Damboritz Maks, trgo«
Smuška tekma T. K. Skale se je vr. šila prošlo nedeljo ob precejšnji udeležbi smučarjev (26 tekmovalcev in sicer 19 Skalašev, 6 Ilirljanov ln en član Ljubljanskega športnega kluba). Proga jo bila dolga ca 10 km s ciljem In startom »pri brezah« v Tivoli ln je vodila kri. žem kražem v raznih vljugab po Rožniku. Treba Je bilo celo prebresti mal po. toček. Doseženi rezultati so za naše raz-mere šc dokaj ugodni in kažejo veliko ambicijo naših smučarskih pijonlrjev. Najboljši čas Je dosegel Kajzelj (Skala) z 58 min. Pri damah so tri Illrijanke za-<!le ter vozile moško namesto ca 5 km dolgo žensko progo. Kljub temu so dosegle lepe čase. Izidi so: 1. V. Kajzelj 58 min., 2. St. Predalič 58:13, 3. 1. Kveder 59, 4. F. Rus 1 uro 6 sek. (vsi T. S.' Skala), 5. V. Vodišek (Ilirija) 1 uro 1 min. 20 sek., 6. S. Kovač (Skala) 1 uro l miti. 48 sek. Dame: 1. M. Frlan (Ska. la) 57 min. 1 sek., 2. M. Vider (Ilirija) l uro 2 min. 20 sek, 3. VI. Tomlnšek (Skala) 1 uro 7 min. 4 sek.
Nagrade S. K. Illrilc na smuški tekmi za klubovo prvenstvo, ki se vrši dne 13. t. m. od cerkvice na Sv. Jakobu, preko Sv. Katarine in Rožnika do Pod-rožnlka so: za člane spominske plakete za prva tri mesta in prlznanice za druga 3 mesta; za dame plaketa za prva mesto lil prlznanica za 2 mesto.
Loterija za oUmpilado. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo Jugoslovanskemu olimpijskemu odboru, da sme prirediti loterijo v korist fonda za udeležbo uašili športnikov na pariški olimpijadl. Odbor upa, da bo s to loterijo dobil pri-bližno 100.000 dinarjev. Ta vsota pa še vedno ne bo zadostovala za velike stroške, ki bi jih zahtevala dostojna udeležba naših športnikov na pariški ollmpl« jadi.
Llubllanskl akademski športni klub ima skupne izlete za zlmskosportno sek-cijo z »Ljubljanskim športnim klubom«. Tozadevne, kakor tudi vse druge klubske informacije vsak petek od 17. — IS v sobi »Športne zveze«, Narodni dom.
S. K. Primorle sporoča, da se redili občni zbor, ki je bil napovedan za 6. t. m.: vrši nepreklicno v nedeljo, 13. t. m. ob 9. dopoldne v »Srebrni dvorani« hotela Union.
Lastnik In Izdalatel) Konzorcll »Jutra* Odgovorni urednik Pr. Brozovli Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Llubllanl
IT JL-l-O-feJstMii
nih praznikov borza ni poslovala.
Sokol
Sokol Preserje ima svoj letni občni zbor v nedeljo 13. t. m. Zdravo! 51 Občni zbor Sokolskega društva v Ko« čevju se vrši v nedeljo 13. t ni. ob 2. uri popoldne v društveni telovadnici. 54 Sokolsko društvo v Polju ima svoj
. - -„.-- - o----- — ---- redni občni zbor 14. t. m. ob pol 8. uri
je zlate paritete in rumunski loj z 2.64 iz Jugoslavije. Notirajo za kg žive teže pri br. Kuharju na Vevčah. Na dnevnem
odst. svojo mirovne vrednosti, potem imamo madžarsko krono z 1-1000, avstrijsko krono z 1-14000, poljsko marko z 1-800.000 svoje zlate paritete. Madžarska krona in poljska marka sla tekom leta 1923. močno padali, dočim je avstrijska krona ostala trdnejša nego sicer visoko-vredne evropske valute. Nemška marka je ob začetku leta 1923. predstavljala še
v tisočih aK: voli po kakovsti 10 do 17, izjemno 20, biki in krave 9 do 17.
= Carinska konferenca v Ljubljani.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani naznanja, da se vrši prihodnja carinska konferenca dno 11. jan. ob 17.30 skem carju». Dnevni red običajen. Pri-
redu jc tudi razgovor o zgradbi Sokol« skega doma, ki sc začne spomladi, zato« rej jc dolžnost članov, da sc občnega zbora polnoštevilno udeleže. Zdravo! 53 Sokol Ježica. IV. redni občni zbor sc vrši v nedeljo 13. t. m. ob 15. pri «Ru«
v zborničnih prostorih (Beethovnova uli-1 čakujemo točne in polnoštcvilnc ude ca št. 10, I. nadstr.).	|ležbe članstva. Odbor.	55
črnim robcem — tedaj pridete vsi v palačo.«
Potepuh pravi carju:
«Sedaj pa giejva, da izgineva. Začenjajo se že razhajati — lahko bi naju videli.«
»Prav imaš,« reče car.
In zlezeta na tla in odideta.
Car si misli:
«Prav je rekel, mužik. Čc bi nc bil šel krast, bi ne bil preživel Velike noči.«
Poslovi se torej od potepuha in gre domov.
Pride v kuhinjo, sleče beraško obleko sc preobleče zopet v carja in gre v cerkev.
Spremljal jc carico iz cerkve In čakal na goste.
Kar pride prvi minister in ga poljubi.
Car pravi:
«Scdi, bova proslavljala vstajenje. Najpreje bova pila čaj.«
In kuhar prinese na pladnji dve čaji čaja — eno ponudi carju, drugo prvemu ministru.
Ko kuhar odide, reče car:
»K današnjemu prazniku ti hočem izkazati milost — vzemi zato moj čaj, jaz pa bom izpil tvojega!«
Ministru zastane v žilah kri. Od zadrege ni vedel, kaj bi storil.
Car ga vzpodbode:
«Ti zavračaš moj čaj?«
In ministra spreletava po telesu uro ta, groza pred smrtjo.
Car pa sili dalje:
«Na, le pij iz moje čaše!«
Minister vzame čašo v roko, toda ne Bokušl čaja.
Car pa mu zvrne v grlo polno čašo strupa. Minister se zvali pod mizo in izdihne.
Car odvleče truplo v klet in ukaže za-preči kočijo. Kočijažu pravi:
»Pclji me k čevljarju Semjonu, saj veš kje stanuje!«
«Nc vem, nikdar nisem bil tam.«
Ko se peljejo mimo stražnika, veli car ustaviti in vpraša:
«Ali veš za Semjona, čevljarja?«
»Vem,« odgovori stražnik.
Pove jima vse potrebno in kočijaž požene dalje. Pripelje se k čevljarjev! koči.
Ko zagleda potepuh carja, sc grozno prestraši. »Z nekim možem sem okradel carsko banko, car jc to uajbržc izvedel in prihaja po mene,« si misli.
Car vstopi.
<>No, Scmjon,' pripeljal sem se k tebi obhajat vstajenje, pogosti me s tem, kar imaš.«
Sedeta k mizi — car vpraša po vodki.
»Cašo sem, Semjon, napljeva si in poljubiva sc k vstajenju.«
Semjonu jc padci kamen od srca, — zdelo se mu jc, da car ne ve ničesar.
«Kcr sva kradla skupno, tudi lahko trčiva!«
In potepuh sc zopet prestraši ob misli, da ga bo zdajzdaj konce.
«Prlpravi sc na pot, Scmjon, popelješ se z menoj v palačo.«
Vscdcta sc lil sc odpeljeta. Kočija za-drdra in sc vstavi na cilju. Car mu veli: «Scdl Semjon in počakaj, da se vrnem.«
firc v klet in privleče iz nje mrtvega ministra, ga vrže pod mizo in izvleče iz ■žeoa črni uobcc. Nato se poda na balkon
— zamalme z robcem in se vrne v sobo.
V senatu so že čakali na dogovorjeno znamenje. Odpeljejo se torej v palačo.
Stopijo v sobo — tam pa sedi car, živ in zdrav — z nekim potepuhom.
»No, sedite, vaš tovariš leži pod mizo; tu imate njegovega namestnika.«
Ministri bulijo in ne razumejo ničesar.
»Tu je sedaj naš prvi minister — čevljar Semjon.«
In tako jc postal potepuh prvi minister.
* « *
Car sc spomni na mužika, kateri ie znal Citati usodo iz zvezd — pošlje ponj in veli, naj ga privedejo predeni.
Odpeljejo se naravnost k načelniku vasi, kjer jc živel mužik.
«Kje živ! tu pri vas ded, ki je prerokoval carju resnico?«
Iščejo in iščejo deda po celi vasi — deda nikjer.
In reče nekdo:
«2lvel je tu živci lak ded, toda umrl je na velikonočno nedeljo.«
»Dajte nam to od župana črno na belem — mogoče je, da bi nam na dvoru tega ne vcfjell.«
Dajo jim torej črno na belem — kakor so zahtevali. Pritisnejo pečat iti Izreče pismo kočijažu.
Vrnejo se na dvor.
«No, ali ste našli mužika?«
»Umrl jc, baš na velikonočno nedeljo.«
Car ne zine besedice. Misli si samo:
Resnico jc napovedal starec — na las tako se ie zgodilo kakor je on rekel — car je šel na velikonočno- nedeljo krast in si ic s tem rešil življenje.
vcc, Dunaj; Engelsbcrgcr Rupert, trgo« vce, Krško; Faltncr Franjo, trg. potnik, Galdovo, Hrvatsko; Florian Mara, za« scbnicn, Kranj; Gcrgcns Rudolf, zastop« nik, Škofjaloka; Gottlieb Zdenka, žena trgovca, Dunaj; Hamcrlitz Maks,, mag. pharm., Dunaj; Holliindcr Geza, trgovcc, Zagreb; Hornbcck Janez, župnik, Mcži« ce; dr. Isakovič Saša, odvetnik, Osijek; Kaplan Josip, trgovec, Dunaj; Krcnner Edvard, prokurist, Maribor; Kohn Emil, trgovcc. Sombor; Cafolin Ercolc, trgovcc Milan, Komancr Rudolf, špediter, Mari« bor; Kelbl \Vicsner Hcda, trg. zastopni« ca, Mengeš; Kolbert Ernst, uradnik, Za« greb; dr. Košan Janko, sodnik, Celje; dr. Kraljevič Ante, uradnik. Trst; Ka« maryb Feliks, obhodnik, Praga; Kosler Oskar, veleposestnik, Ortnek; Kotnik Simon, kaplan, Prcvaljc; Ladstiittcr A., potnik, Dunaj; Lo\vy Alfred, potnik, Du« naj; Lang Henrik, dipl. inž, Berlin; Li« ssetz llans, trgovec, Cclovcc; Licbmann Hirsch, prokurist, Dunaj; Maršanič Mi« roslav, inženjer, Zagreb; Maurelli Mario, trgovcc, Milan; Maurelli Mano, trgovcc, Milan; Marino Pavel, trgovcc, Tapogli« ano; Maycr Štefan, opančar, Vinkovci; Malcj Ignac, kaplan, Črna; Mikctič Mir« ko, hišnik, Prevalje; Noškes David, gen. direktor, Zagreb; Stukcrt Rihard, ravna« telj, Zagreb; Sadnik Julij, prokurist, Za« greb; Semenc Ivan, krojač, Mežica; dr. Sajovic Ivan, posestnik, Kočevje; Slokar Grete, zascbnica, Lokavcc; Tannenbaum Abraham, trgovec, Dunaj; Tomšič Mar« tin, posestnik, Volčji potok; Valli Albert stavbenik, Celje; dr. Vrhunec Vinko, ravnatelj, Beograd; Veber Tone, sochii oficijant, Celje; Vukovac Blaž, opančar, Vinkovci; \Veiss Frauc, kemičar, Zagreb; Zanardo Lorenc, industrijalec, Treviso.
SLON : Anastasijevič Jurij, carinik, Rakek; Fischer Bela, trg. potnik, Novi Sad; Fcstncr Karol, trgovcc, Trst; Kro« pik Franc, uradnik, Dunaj; Kovačič Ste« vo, kurjač, Pittsburg; Pctcrlin Ivo, trgo« vcc, Komenda; Poličar Ivan, tovarnar, Bled; Rcichel Gustav, trgovcc, Dunaj; Rccar Štefan, lesni uradnik. Trst; Roknič Jurij, carinik, Rakek; Slama Ladislav, trgovcc, Dunaj; Suskijcvič Jovan, trgov, ski potnik, Zagreb; Vaca Vaclav, kapel« nik, Pisek CSR.; Vuk Alojzij, trgovcc, Dubrava; Zolgar Franjo, lcsotržec, Mari« bor.
JU2NI KOLODVOR : Benak Justin, mesar, Budjcvicc; Fajdiga Franc, pose stnik, Sodražica; Kabiija Moric, trgovec, Bclovar; Likar Rudolf, trgovec, Mcdvo« dc; Marcon Ivan, trgovcc, Straža; Pcgan Izidor, trgovec, Cabar; Svetina Gašper, delavcc, Dravograd; Sncdič Rezika, za« sebnica, Jezersko; Sacki Helena, pevka, Rim. Toplice; Triller K, trgovka, Jezer« sko.
LLOYD: Bonač Jurij, trgovec, Sora; Bizovičar Tončka, šivilja, Zagorje; Gole Lidija, zascbnica, Št. Vid; Prohaska Jos, trgovec, Maribor; Severa Josip, delovod« ja, Kamnik; Sondag Vera, vdova polkov« nika. Št. Vid; Vujačič Radomir, trgovcc, Beograd; Žmitek Janez, posestnik, Bo' hinj.
SOČA: Jereb Gustav, kolar, Vrhnika; Medveščok Martin, uradnik, Celje; Pu< stotnik Franc, veleposestnik, Blagovica; Robek Ivo, tehnik, Blanca.
TRATNIK: Delkič Azis, trgovec, Pri' jedor; Kapctanovič Sulejman, trgovcc, Prijedor; Klun Ivan, komisijonar. Trst; Pcrgar Marica, gospodinja, Celje.
ŠTRUKELJ: Boc Milan, kroj. mojster, D. Lendava; Globevnik Ivan, trgovec, škocjan; Gottlieb Ernst, trgovcc, Dunaj; Jurkovec Ilija, trgovski potnik, Zagreb; Klotzchc Bruno, monter, Drcsdcn; Koehti Karla, artistinja, Stettin; Rcmic Franc, trgovec, Šmartno ob D.; Rozanov Evgcn, Žagar, Kranj.
Vrh tega se je nastanilo 28 tujcev pa gostilnah in sicer: Do Schiava 12, Stari tišlar 12, Amerikancc 1, Lozar 1 in Mo< 51 na 2.
Ljubljana 8. iatiiiarja 1924.
Ljubljana S06 nad morjem
Ifra j opazovanja	ob	Zračni tlak	Zračna temneratura	Veter	Ublačno 0-10	P&daviaoj mra j
Ljubljana .	7.	7HI-7	— 8'8	jug. zap.	oblačno	
Ljubljana .	14.	7M)4	-4-8	zapad	sneg	—
Ljubljana .	21.	75fi-9	-3-9	sov. zapad		— '
/.agroli . i	7.	767 7	-00	iu?. vzb.	oblačno	■ !
Beograd .	7.	7«!i 9	-70	brozvetra		'_
1 Dunaj , ,	7.	7?>8 7	-6-0	jug	mogla,	C-3
1 1'raga . .	7.	7o6-8	—5'0	juifzp	sov. zapad	10
| Inomost .	7.	780 8	-16 0	brezvotra	megla	200
V Ljubljani barometer nižii, tempor. nizka. Solnce vzhaja ob 7'43, zahaja ob 18 30
Dunajsko vremensko poročilo. Zelo nizka depresija leži na jugu Irske. Skoraj po vsej Evropi manjka pritisk, naj-
bolj v Južni Franciji. V Avstriji je deloma oblačno. Temperatura jc po vsej orednii Evropi padla, le na ozemliu se-
verozahodno od Alp ne (Monakovo iitw 0 stopinj). Napoved za 'J. t. m.: Večinoma oblačno, deloma sneg. Prehodno zvišanje temperaturo mogoče, kasneje i'1 bo temperatura pri vzhodnih vetrovih zopet zelo nadla.
C. Golar:
Lepa grešnica
(Konec.)
•Sam si odpustil vse grobo lepi greznici Magdaleni, ko si šo hodil po zemlji in si dejal: Ker si veliko ljubila, naj ti bo veliko odpuščeno.*
«To je res,» jo potrdil gospod in se »mislil.
»Očitna grešnica jc,» jo sodil angel. tMladino zapeljuje b svojim lepim telesom.*
»Ali si jo žo videl?* je zagrmel gospod in angel se je začel tresti.
»Da gospod.* je povzel g>olob. »Sam ni dosti boljši. Kadar jo letel mimo naše hišico, sa je ustavil pri oknu in gledal v sobo.*
»Ali je ros?* je vprašal gospod in nprl svoje oči v goloba in angela. Ali čim dalje ju je gledal, tem svotleji in svetleji je bil golob, angel pa je pred pospodovimi očmi temnel in je bil nazadnje mračen kot senca.
»V srce sem vama pogledal,* je rekel gospod, »in vse sem videl, kaj je Potemtakem Suzani še na misol ni prišlo, da bi ustregla gospodu, temveč jo veselo naprej gre&ila. In tako lejio te je naučila peti, da je zaslovel njen i;las do zamorske dežele, in s petjem je znala očarati junake, da bo brez v njem. Videl sem ljubezen in jezno strast, videl som vdanost in sovraštvo. Golob, ti se vrni k Suzani, pozdravi jo in reci, naj se lopše vedel Angel, ti se boš pa za kazen tri dni umival, da postaneš zopet lepo bel, kakor
se v nebesih spodobi. Sta žc opravi-lal»
Poklonila sita se v pas in sta šla.
Golob je našel Suzano v neznanem razkošju: Njen najdražji ljubimec jo bil pri njej. Zabučal je, zaplesal po oknu in nato zazvenel z rožnim kljunč-kom po šipi, zakaj na vrata je trkal že drug, prezal junak. Rože jo imel za klobukom in za pasom mošnjo cekinov Na vsak način je hotel k Suzani. Ni bilo druge: Prvi ljubimec je moral pod posteljo, kor je stal na vratih zlati fant.
• *
misli strmeli vanjo ves dolgi dan, vso dolgo noč. Nosili so ji zlato in drage kamno iz jutrovih dežel, zasipali so jo z dragocenostmi in sladkimi dišavami.
In zopet se je zgodilo, da je gospod pogledal, kaj počno Suzana. Kar je videl, ga je spravilo v zelo, zelo slabo voljo. Tako jezno je gledal, da so jo angelci, ki so stali tam okoli, drug za drugim tiho posmukali izpred božjega obličja, in po vsem raju so se razletele bele škarjice. En sam angel, ki jo bil že bolj postaren in zelo moder, je. ostal gospodu očetu na strani. Zmeraj jo bil pri njom in skupaj sta se posvetovala, kakšno vreme naj bo drugi dan. Gospod jo zmajeval z glavo i'i rekel: »Presneta Suzana! Že onkrat sem ji ukazal, naj bo pametna, pa je vse zastonj. Tako greši tja v en dan, kakor bi lešnike tolkla; čakaj, čakaj!*
Odprl je debolo bukve pred seboj, začel je listati in iskati, kje ima zapisano Suzano. Modri angol za njegovim hrbtom pa jo jo takoj imel. Z dolgim prstom, ki jo bil ves zlat, je pokazal na tisto stran, in gospod je »ačel brati. In šo bolj so jc razjezil in zaklical, da se jo slišalo po vsem raju:
»Kjo jo tisti angel, ki pozna Suzano? Koj naj prido somi*
Zopet so sc začele križati belo pe-rotnice, vse jo letalo navzkriž, Iti šele po dolgem iskanju bo našli tistega angela; baš jo obiral češnje na drugem koncu rajskega vrta,
»Na zemljo moraš, saj poznaš Suzano! Ta ničvrednica dela grel meni nič, tebi nič; zato ji bomo žo pokazali Kar precej skoči k nji pa ji upiliui življenje!*
Angol pa so je spomnil, kako jo bilo zadnjič s Suzano, zato je jezno nabral ustnice in odmajal z glavo: »Nalri*
»Kaj ptavifi? TI paglavec fl, boš ubogal? Kar precej!*
Joj mene, kako so jo ustrašil angel! Tako jeznega gospoda očeta žc dolgo ni videl! Cez glavo se je preko-picnil na zemljo in že je sti! pred hišico lope Suzane.
A golob stoji na oknu, stoji in gleda: Ali gre k Suzani njen najdražji ljubček? Kar zagleda angela in pri pri-, či skoči k vratom in jih začne tiščati j na vso moč. Zakaj vedel je, da ima ' gospodov angel zopot kaj hudega v mislih, kor sta se slabo vodla s Suzano, in zato njegova vest nI bila čista.
Angel pa se oglasi zunaj: »Golobčok, lo spusti me k svoji go-spej. samo pozdrav ji prinesem od gospoda.*
Zelo milo in lepo je prosi".. Golob pa ni verjel in ni nehal tiščati duri.
»Žo prav! Žo sam sporočim pozdrav Suzani. Adijol«
»Adijo!* jo odgovoril angel in tolkel z nogami, kakor bi odhaja'. Golob pogleda skozi ključavnico in vidi, da stoji angol še zmeraj pred durmi,
»Pa mo ne boš, ti k;ijon,» se zasmeje golob.
»Vidiš, no smem nanj v nebesa, doklej ne vidim Suzane. Še nekaj imam zanjo na Brcu.*
In sta bo prepirala pozno v noč. Knr se prebudi Suzana in pride k vratom. »Angela bi se bala?* se zasmeje. »0, le naprej, mladi prijatelj! Gotovo si truden, kor pmijaš od tako daleč. Spočij se pri menil*
Lepa grešnica Suzana odpre angelu vrata, in ko jo vstopil, začne tako sladko prepevati, da je kar onemel nedolžni nebeAki gost P»la je in žvr-golela šo veliko lepše, kakor znajo v raju, in angel je b'l hipoma cčarani na klop je sedel in ee na mostu zagledal in se zaljubil v lepa grešnico. Ostal je pri njej^noS in dan.
»Vseeno moram pogledati,* pravi tretji dan gospod v raju, »kaj ji z mojim angelom? S tem paglavcem! Pa saj ni napravil zopet kake neumne!* Pogleda in vidi: Tam sedi angel v hiši lepe grošnico in vos je zamaknjen
vanjo. Tako verno jo gleda, kakor nI glodal nikoli v njegovo obličje. A Suzana poje pa stopi k njemu in g» objamo in poljubi.
prosnota Suzana, mo je že zopet ukanila! Kaj bo pa zdaj? Celo angela mi jo zapeljala, pa bi mladih fantov ne! Ilm, hm!*
Zmajeval je z glavo in premišljeval. Kar ti jo najdo in reče: v Ta bo prava!*
Za njegovim hrbtom jo stal modri angel in bo obrne nanj:
»No, sam vidiš, kako mo jb speljala Suzanal Angola mi jo vzela, in zlepa ga no dobim nazaj. Ni druge, t.1 moraš na zemljo. Ča pošljem kakega mlajšega, se tni pri priči zagleda v ;>reteto negodnico; ti si pa žo bolj v letih, zate, mislim, ni nevarnosti *
Modri angel so jo / zlatim prstem dotaknil čela in pomenljivo pogledal gospoda.
»Ni odloga! Suzani povoj, da ji odpuščam vso kazen, samo angela na] mi vrne.*
Kar zabliskalo se je po nebesih in po zemlji, ko je modri iu postimi angel razprostrl peroti in planil k Suzani.
»Vso ti je gospod odpustil, le angela mu daj nazaj!*
Joj, kako ee je zasmeiala Suzana! Takšen smeh je bil, da se ie slišal dr samih nebee. Zgrda in komaj. koma. je spravil modri angel od Suzan < mladega tovariša, ki so jo še arrd nebeškimi durmi oziral na zemlja po !fcj> grošnicL
Stan« 'liti beseda K p«. Za ..Dopisovanje" In „4enltve« a* ratuna viaka beseda 1 Din. — PrlobSuJejo >e le mali oglasi, ki » platanl v naprti FlaCa et lahko tudi v znamkah. Na vprašanja odgovarja uprava 1», ta J« vprašanju priložena znamka •a odgovor Ur manlpulaeljaka pristojbina (2 Din).
rs
Učenka
Pridna Iu poltena, ae sprejme takoj. Predstavi so lahko od 12. do pol 13. ure. Naslov y upravi ,.Jutra". Otlli
Iščem inštruktorja
ei srednješolske predmete. — Najraje profesorja. — Cc-njene ponudbe nu upravo ..Jutra" pod Šifro ..Inštruktor". S09
(dobe)
Zastopnike,
potnike in založnike za senzacionalno novo iznajdbo, Tsal.omur potrebno, ae lfičo za teritorije vseh okrajnih Klavarstev v Sloveniji. Dopl-po pod »Varna imovina" na upravo „Jutra".	050
Spretno vezilje
*e yprejtnejo za stalno. Zor, Stritarjeva ulica 7/III. 061
Agilen potnik
frotl proviziji, so sprejme. Reflektira so na gospode, ki imajo že zastopstvo manu-f&kturno ali galanterijske Uroke. Ponudbe pod Šifro ..Agilen" na upravo Jutra" 065
Knjigovodjo
# f ali knjlgovodkinjo) popolnoma zmožnega slovcnfičino in nemščine, dobrega strojepisca, vestno in zanesljivo «no5, sprejme Frlc Zcmljič, veletrgovina z vinom v Ljutomeru.	047
Kontoristinja
težča stenografije in strojepisja — tudi začetnica —- no vrejme. Služba stalna. — Ponudbo pod „Vestna 1024" na "pravo „Jutra".	075
Družabnika
Prejme dobro vpeljano Industrijsko podjetje. Ponudbe »a upravo ,,Jutra" pod šifro ..Industrija",	405
Strojnika
Samostojnega, robi takoj ali Pozneje Kulovec i drug, Stra *a na Dolenjskem. 376
(iščejo)
Prodajalka
fetarejSa, dobra moč meSano 'rfroke, išče mesta za takoj. 'ro tudi na deželo. Ponudbo l'°d ,,Podružnica" na upravo ..Jutra".	045
Zobotehničarja
dvovrstnega v zlatu in kav '•uku, bo iSče. Ponudbe na upravo ..Jutra' pod šifro - Zanesljiv".	05r
Absolvent
J*'1*, tečaja z dobrimi refo Jfnraml, Išče mesto samo K»Juega knjigovodjo, korc 51'ondenta nll kalkulanta. -onudbo od ..Samostojen" na "Pravo „Jutra".	027
Trgovski pomočnik
mlajša mod fipec. in delikatesne stroke, zmožen samostojno voditi trgovino, Išče meeta. Ponudbe pod ,Vc3ten' na upravo „Jutra". 807
Trgovsko naobražen
gospod s fiksno plačo je pripravljen brezplačno delati (knjigovodstvo) v popoldanskih urah, onemu, ki mu posodi takoj 6000 Din proti primerni garanciji in obrestmi. Ponudbe p. ,.Obrok 750", na Aloma Companj, Ljubljana.	817
Lesni strokovnjak
ifičo službo kot prcjemalec, ozlr. oddajalec ali kaj stičnega. Kv. potrebna kavcija na razpolago. — Dopise pod šifro ..Takoj 00" na upravo „Jutra".	183
Zapravljivčok
a stranskimi sedeži, pol oljnatih osi, nov, ceno naprodaj Alojz Potrebuješ, kolar na Vrhniki.	957
Šivilja
so priporoča za delo oblek ln perila po hišah. Naslov povo uprava „Jutra". 041
Salonska obleka
skoraj nova, srednje velikosti, je po ugodni ceni naprodaj. Izve se v Florljanski ulici 22/1.	017
Kočija,
bencinski sodi ln zvito tračnice za	poljsko železnico, naprodaj. Lovro Rogelj na Vrhniki.	055
Str^jno-mizar. podjejto
s stanovanjem iu z večjim naročilom za Beograd, e c proda. Naslov povo uprava „Jutra".
Majhna parcela	Išče se soba
so kupi v ljubljanski okolici,	vočja. prlprosta, za dva go-
odaljena največ pol uro od	spoda, event. u hrano, v sre-
glavuo pošto. Ponudbo z na-	dlni mesta ali poleg tramvaja
vedbo cenc na naslov: Mara	— Ponudbo na hotol ,,8oča" Kos, poStnoležcče, Jesenice, - pod ,.Takoj" (lahko ustme-
Goreujsko. 025	no). 000
Šivalni stroj
dobro ohrunjen, so kupi. — Ponudbe pod ,,61voln! stroj" na upravo „Jutra". 877
Prah od premoga
kupim, vozuika pošljem sam. Fran škafar, mizarstvo, LJubljana, Rimska cesta 16.
873
Tramove
kupim v vsaki množini v dimenzijah 4/4, 4/5, 5/6 od 5 do 8 m dolžino. Ponudbo z navedbo ccno franko vagon. Dopisi pod ..Bonomorog" na upravo „Jutra".	333
Enonadstropna hiša
vogelna, z dobro ldočo gostilno z osemnajstimi sobami iu brivnico, ao proda. Vodovod, električna razsvetljava, plin, kleti, velik vrt za zelenjavo ln vrt za goste. Hiša leži na prometnem kraju, blizu cerkve in Jo oddaljena 10 minut od glavnega trga. Cena 38.000 Din. Naslov: A. Pečnik, Tržaška 47, Maribor.	030
Majhno posestvo
krasno, v največjem industrijskem kraju Slovenije, se proda. Posestvo leži ob cesti; porabi so tudi lahko vodna moč. — Naslov povo uprava „Jutra".	036
033
Sanke,
dvovprežno kočijo, večjo množino dobro ohranjenih zdravniških instrumentov ln lekarniško potrebščino, prodam. — Naslov : Alojzija H o m a n , Radeče pri Zlddncm mostu.
035
Lepa vila
enonadstropna, obstoječa iz 0 sob, kuhinje, verando, balkona, kopalnico, se proda. — Sobo parketlrano, vodovod, klet, park ln velik vrt za zelenjavo. Cela vila takoj na razpolago. -- Vpraša so pri ! Fr. Koropec, Konjice, Slovenija.	048
Na hrano in stanovanje
so sprejme takoj prlprosta gospodična. Naslov povo upr. „ Jutra".	026
IŠče se soba
večja, prlprostu, v sredini mesta ali poleg tramvaja. — Ponudbo na hotol „Soča" pod „Soba takoj".	842
Trgovec
išče 2—3 meblovane aH nc-mebiovane sobe z kuhinjo aH ti hrano, ki bi gospodinji tudi oddajal živež po lastni ceni. Ponudbo pod „21vež*na upravo „Jutra".	058
Opremljena soba
so odda takoj. Naslov pove uprava „Julra".	023
2 vagona kpih drv
na postaji Kandija, Novo mesto, prodam 1'olzve se na Sv. Petra cesti 70. 024
Vagon bukovega oglja
franko vagon St. Janž, Dolenjsko, prodam. Kupec naj so zglasl pri Francu Papež, Krmelj, Dolenjsko.	040
Športno drsalke
6e poceni proda<o na Mestnem trgu št. 15/ITI.
Glaser Unger
20 vezanih knjig, prodam. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod št. 883.	883
Nova vila
z vsem komfortom in vrtom, se odda takoj v najem. ~ Naslov povo uprava „Jutra" 070
Manjšo hišo
v Ljubljani aH okolici, so kupi. — Naslov povo uprava „ Jutra".	074
Meblovano sobo
Iščo mlad potnik za dvakrat v tednu. Ponudbo pod ..Z* na upravo „Jutra". 08C
Opremljena mes. soba
v sredini mesta z zajtrkom in vso postrežbo, Ee odda s
1. febr. popolnoma brezplačno za dobo 1 leta onomiT, ki posodi takoj proti dobri garanciji za 2 leti 20.000 Din. Pismene ponudbe pod šifro ..Brezplačna soba 550" na upravo ..Jutra".	078
Opremljeno sobo
po možnosti s souporabo ku-j binje, išče zakonski par brez otrok. Ponudbo pod ..Zakonci št. 450" na upravo ..Jutra".
006
Samostojen gospod
išče dve neopremljenl sobi, da si uredi lep stan. Plača dobro. Souporaba kopalnice, poseben vhod s utopnjlšča. — Ponudbo pod ..Podjetnik" na upravo ..Jutra".	248
100.000 Din posojila
ae išče za razvitje o hrta proti garanciji In vknjlibi na prvo mesto proti primernim obrestlm za dobo 1 leta. — Dopise pod Šifro ..Garomlja" na upravo ..Jutra". 070
Posojilo.
Kateri starejši bogat gospod posodi mladi gospodični 6000 Din za nedoločen čas. — Ponudbo pod ..Prijatelj" ua upravo ..Jutra".	077
Pumpo-sesalko
na transmlsijski pogon, dobro ohranjeno, ki poteguo 600 do 800 litrov vode na uro. kupim. Ponudbe Jo poslati na upr. „Jutra" pod „Se-salka".	391
100 odst zagotovljeno
Plamene ponudbe pod 750 tisoč dinarjev na podružnico ,,Jutra", Maribor.	302
<Lepa bodočnosti
Prosim odgovora ali takojšnje povračilo mojega lista od 21. dec. 1923 ln sliko. M. 8.	043
Trgovec
so želi • plemenitim namenom seznaniti z gospodično neomadeževane preteklosti, no čez 20 let staro. Dltl mora trgovsko uaobražena. veselega temperamenta, muzlkallč-na ln še posebej dobra pevka — Dopiso pod „8rcča" na upravo ..Jutra".	832

Dober pianist
po želji tudi tercet (klavir, dve Tlollnll na razpolago za družabne veture, plesni vaje Itd. — Ponudbe na upravo „Jutr»" pod „Plee". 018
iUr r -1
Deklica
9 raeeccov atara. Svrsta In zdrava, so odda za svojo. — Naslov po v« uprava »Jutra" 902
Izjava.
Podpisani prc-kllcujcm ln obžalujem žaljivko, katero sem dne 21. nov. Izrekel l»ro:i UozallJI Prlino pri nj«:il stojnici In .n JI zahvaljujem za njen odstop ixl tožbe. — Ljubljana, dne 8. Jan. 1024. — J os. TrlbuC.	073
Pravkar je Iršel po strokovnjaku praktično urejen popoln
Zakon o taksah in pristojbinah
z abecednim seznamkom.
Knjiga, ki obsega 177 strani, velja s poštnino vred Din 4160 in se naroča pri
Tiskovni zadrugi
v Ljubljani Prešernova ulica št. 54.
Istotam je izšlo že trinajBt snopiče? .Zbirko zakonov*.
<d
a
w g
u.
I
9
(U
v> (b «1 Vi M) <U
v" «>
<JJ
s
Javni natečaj.
Mestni dohodarstvenl urad
razpisuje javni natečaj za napravo lesono-stekleno steno v pritlično verando hiše \ mestn. dohodarstvenega urn-da na Dunajski cesti. Nn- | tančne podatko dajo ravni-. teljstvo, Gosposvetska cesta; St. 17, kier Jo razgrnjen tudi i načrt . Zadevno ponudbo co I sprejemajo do 15. Januarja t 1. 06b
Pridobitne sloje opozarjamo
na
Katica, povej mi,
kjo el kupila posodj? AU ne vcS. da so kupi najbolje« pri V I c o I u u, Maribor, Olavnl trg?	101
PoSIji 15 Din
na naslov: Viljem Požgaj. knjigoveznica ln knrtonaža v Kranju, dobiš zastonj na dom postavljen ve**~. ročni spl-sovnlk. spisan od priznano najboljšega slov. pisatelja ln pesnika, primeren za vsako stroko.	18130
Najboljši slovenski dnevnik je „Jutro"!
ki sta jo priredila
dr. Franjo Gespodnetlč, inšpektor gen. direkcije carine, in dr. Konrad Šmld, načelnik gen. direkcije carine.
Knjiga, ki obsega 540 velikih strani ln ki veljn vezana Din 330-—, s poštnino Din 338'— bo naroča pri
Tiskovni zadrugi v Lfubljan!
Prašernova ulica 64.
..... !
se sprejme na hrano In stanovanje soliden gospod. — Naslov povo uprava ..Jutra".
813
Hiša
nanovo prezldona, s trgovino z mešanim blapom In vsom Inventarjem, 60 proda za Din 120.000. Naslov pove upravo ..Jutre".	004
Prodajalka
'"bro Izvežbana v spocorljakl 1,1 roanufakturnl trgovini, z Jnnnjem knjigovodstva, želi [^meniti mesto. — Ponudbe ..Zanesljiv" na uprnvo ».Jutra" v Mariboru* IK50
Umetniške razglednice
Znižana cena: 100 komadov KO Din Prlporofia m. Tl.^ar Ljubljana.	231
Steklena omara
pripravna za trafiko, delikatesno trg. aH mlekarno, ee proda. Naslov povo uprava ,.Jutra".	286
Trgovina
?, mešanim blagem na najbolj prometnem prostoru v Mariboru go proda. Cena 1,250.000 Din. Ponudbe na tipravo ,,Jutra" v Mariboru pod uTrgovina", 1S0G2
Hiša
z gostilniško obrtjo in z vsem Inventarjem na zelo promet-uem kraju naprodaj. Polog tega so tudi lokali za vsnl;o obrt na razpolago. Ponudbe na upr. ..Jutra" pod „pro-metnl kraj".	850
Ceno posestvo!
v Mariboru-Studenci pri cor-kvl: Hiša na vogel, svobodna trgovina, postllnlčnrptvo, ptn-novanje .takoj proda lastnik
Segovlč.	340
Veliko stanovanje
. v centru mestn. Plačam polovico celotno najemnine ta odstop 2 neoprcmljenlh sob, I za ureditev clcgantncpn • am-skepa stanovanja. Direkten vhod s stopnjlšča ln soupo- .	.
rnha kopalnice, popoj. Po- ln proti dobrim obrestlm. — nudbe pod ..Udoben slan" na Ponudbe na upravo ..Jut™ l upravo ..Jutra",	253 l pod »Posojilo",	00i
«JUTRO» št. 8
87
Ko so igralci in častnik uspavani, speči na posteljah pa povezani, se obrne Sainclair zopet h Cirisvli: • Končano je. Grisyl!» »Gospodar? i.
»Iz Votle Skale ste dajali navodila Schurnerju, uazvanomu tudi James Conquett, vašemu vobunu v guvernor-ski palači v Hamiltonu.«
«Ah,» so nasmehne začudeno Gri-syl, »ti si torej ujel tudi Schurnorja, gospodar?*
»Da. Razkrinkal in ujel. Torej, znano mi je, da je napeljan od tod do >>er-muilske palačo telefon, ki končuje v samem aparatu guvernerjevem ... To je vse lepo, Grisyl, in jaz občudujem drzno iznajdljivost Wa,rteckov. Toda ne Vem pa, k a ko ste govorili s Schur-nerjem. Tega mi sam ni znal povedati.* »Govorili smo ž njim samo ob gotovih urah podnevi in po i >či. ko je imel Schurner službo pri vratih guvernerjeve pisarno i'i guvernerja ni bilo notri. Razen tega smo imeli svoj signal, ki je obstojal v posebnem način . zvo-nenja. in na ta signal je moral Schurner odgovoriti z drugim, dogovorjenim signalom, potem šele se je začel pogovor. Ce nismo culi z ono strani signala, nismo govorili.*
»Da, da! razumem. A kje je telefon-
ski aparat, kjer so more govoriti z onimi tam gori?«
»S Schurnorjem se more govoriti bodisi iz Grottenmoistrove knjižnice, bodisi iz akustične sobe.* »Pojdimo v akustično sobo!* * Tam jo eden mojih bratov!* opomni boječe Grisyl.
»No stopite takoj v sobo. Jaz in Pilou ga bova uspavala, in ko se bo vaš brat zbudil, mu lahko razložite, kakor se v;un bo zdelo...» »On ostane torej pri meni?* »Gotovo! Tu ali pa kje drugje, danes ali pa pozneje, tega še no vem; a obljubljam vam, da ostanejo vaš oče, mati in brata pri vas in vi pri njih. Pojdimo, Grisyl, pojdimo v akustično sobo!*
»Pojdimo, gospodar!* Grisyl odhiti, Sainclair za njo in si nadene masko. Pilou takisto. Mattol, Girard, Saincor slede počasneje, v njih je začelo vstajati začudenje nad Sain-elairovim početjem. Sicer mu popolnoma zaupajo, a vendar so jim začne porajati vprašanje:
»ICaj vraga namerava Nyctalope?» Po vsej verjetnosti kaj ženijalno enostavnega, kakor jo bilo do sedaj še vse, česar so je Nvctalopo lotil.
Ko dospo do akustično sobe, pred
:katero četa obstoji, stopita Sainclair in Pilou notri in brez tožkog se jima posreči presenetiti Norberta in ga uspavati Potem ga skrbno položita na preprogo in pokličeta Grisylo. Ko ona vidi, da se bratu ni zgodilo nič hudega, stopi k ventilatorju in ga po-ženo, tako da se brž ves uspavalni plin razgubi. Nato snamejo maske.
»Kjo jo telefon?* vpraša Sainclair.
Grisyl pritisne na dva električna gumba na mizi in telcfonografska cev so odpre v stoni. Nato pritisne dcklica še ua tretji gumb.
»Tako! Zvonec je v guvernerjevi sobi zazvonil. Co jo zdaj kdo v njegovem kabinetu . ..»
»Kapetan Wallis si je dal tja prenesti svojo posteljo,* pravi Mattol. »Cujto, to je brez dvoma dogovorjeni signal, ki ga je izdal Conquett, in ki ga zdaj pošilja Wallis.»
V resnici se začuje nekako zvone-nje, sprva v naraščajoči, potem v padajoči skali
»Sedaj,* se obrne Grisyl k Sain-clairu, »lahko govoriš, gospodar! Ni ti treba stopiti tik k cevi, zadostuje, da si obrnjen k njej to da zloge poudarjaš močneje kakor v navadnem govoru.*
Mislimo si lahko, s kako strastno pozornostjo pričakujejo Pilou, Mattol, kapetan Girard in poročnik Saincer, kaj jim odkrijejo naslednji trenutki. Zdelo se jim je. kakor da prisostvujejo kot igralci in gledalci hkrati
strašni drami, ki ji niso vedeli ne zapleta ne razpleta. Zlasti pa je radovedna Grisyl.
»Halo! halo! Kapetan WaJlis?» govori Sainclair.
»Halo! Da! Kdo me kliče?* odgovori angleško kovinski glas iz cevi, ki ga pa Mattol v hipu spozna. «Da!» pravi, »to jo Wallis!» »Prav!* odvrne Sainclair. In so zopet obrne v cev: »Jean de Sainclair le Nyctalope.» Glas Wallisov se veselo iznenaden oglasi znova:
»Halo! Hura! Kako gre?* Angleško odgovarja Saamclair: »Dobil som igro na celi črti.* »Izgube?*
»Tudi. O' Mursče je mrtev.* »Ubogi dečko! Čast in slava mu! Kaj ukazujete?*
»Poslušajte! Halo! Pišite, kakor vam bom narekoval*
»Halo! Dobro je, poslušam.* Nyctalope govori počasi in razločno v cev:
»Prvič: Pomirite takoj Raymonda Ciserata in mu recite, da ga Irena pričakuje. Naj pride sem z vso L a m p a -sovo posadko. Halo! Razumeli?* »Razumel in napisal* »Drugič: Obenem mi pošljite petdeset vojakov z njihovimi častniki, brez opreme, oboroženi naj bodo le z browningi! Halo! Razumeli?* »Razumel in napisal* »Pozor, vprašanje, ali imato med
moštvom B1 u e a kaj mornarjev, ki 30
že služili na podmornici?*
»Da, šest jih je.*
»Potem, tretjič: pošljite mi teh šest mornarjev, oborožite jih z brow-ningi in dajte jim enmesečni dopusti Halo! Cujote?* »Razumem.*
»To je vso Halo! Še ono pojasnilo: vstop v podzemlje je v zadnji kleti. Pot je v podzemlju dolga približno 17 km. Treba je. da Raymond Ciserat in njegovi mornarji, vaši častniki s svojim moštvom in vaši mornarji napravijo to pot najdlje v treh urah. Koliko časa potrebujote, da zberete in pripravite vso te ljudi na pot?* »Halo!... pol ure.* »Izborno! V treh urah in pol najkes-neje želim, da so vsi tu ... Halo! Natančnejša navodila bom dal poveljnika angleške čete, ko dospe sem.*
»Ukazal mu bom, da se vam v vsem pokori.*
»Hvala lepa, kapetan«! Na svide-nje!»
»Na svidenje, gospod de Sainclairli
Grisyl pritisne na gumb in cev st zapre.
»Tako, zdaj je vse pripravljeno,t meni Sainclair. »Zadovoljen, zelo zadovoljen sem z vami, Grisyl.»
»O, gospodari*
»James Conquett mi je dejal, da se vaša podmornica z elektromagneti zo-ve O b e r a 11 e s?»
»Res je.*
mm Kinu in mm
najboljših torarn Biiaendorfer, Czapka, Ehrbar, Schv/elghofer, Original Stlngl
■ itd. ■
~ Jerica Hiibad, roj. Dolenc
. LJUBLJANA, Hilšerjeva ulica št. 5.
Modna trgovina v Ljubljani
sprejme takoj
dve prodajalki.
Predstaviti se je osebno. — Naslov pove uprava „Jutra".	128
Sodar in
kletar
samec, z dobrimi izpričevali, se išče za takojšnji nastop. Ponudbe na veletrgovino vina A. Kajfež, Kočevje.
Velik jugoslovanski parni mlin
z dnevno kapaciteto 12 vagonov, s prvovrstnimi produkti	its
= išče zastopnika s
za Hercegovino, s komisijskim skladiščem. Gospodje, ki so v takem ali sličnem svojstvu že delovali, in ki morejo položiti odgovarjajoče jamstvo, naj stavijo svoje ponudbe pod St. „Za 1242"' na „Publlcitas d. d.", oglasni zavod, Zagreb, Gunduličeva ulica 11
Brzojavne drog®
iz jelovine, 7—15 m dolge, kupuje v vsaki množini
proti takoišniemu plačilu
GUEDO ROTGSRS
□	v Hožah pri Mariboru.
Naročite
poljudno znanstveno
brošuro Hobhouse
Liberalizem
Broš.30 Din, pošt. 1-60
pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani
vseh vrst, popolnoma čisto opran, nudi po originalnih cenah premogovnika v celih vagonskih pošiljkah
Otvoritev trgovine!
P. n. občinstvu so vljudno naznanja, da sva z današnjim dnem na Kongresnem trgu št. 19 (v bivših prostorih Vzajemne posojilnice) otvorila
trgovino s spegersisiiim m koiomialnžm blagom
Potrudila se bodeva cenjene odjemalce postreči vedno s finim svežim in cenim blagom, ter so za obilen nakup priporočava.
Z odličnim spoštovanjem
137	Kovaeič & Jaoeg
Jugoslovansko importno in eksportno podjetje
ING.
RUDOLF PEČL1N.
Stroji ta »ako Industrijo, lenno In kovinsko! poljedelski stroji In orodja; lokomo-blll In motorjli ">k »rst stiskalnice; velotrgovlo, leloza za stavbene In kon* strukcijske svrhe Tovarna poljedelskih strojev, llvarua za telezo In kovin. P. FarIJ Izdeluje vso predmeta I« II. tesa teleta v vsaki mnottnl In velikosti toOno po mode. Utu armature ll modi ti kovin ta vsako potrebo.ee
MARIBOR
Trubarjeva ul. 4
Telefon btorarbu 81.
Ljubljana, Krekov trg 10.
Modni atelje
v
M Sarc
o o
fogteškt ln francosk' tollala r.ajfimjia Ijvršiteu
tjubljana
tfongresni irg 4
Nova izdaja
Izšla je prva knjiga znamenitih Sienkiewicsevih del zgodovinski roman
Z ognjem in mečem
684 strani velike osmerke, 22 ilustracij. Cena v pol-platno vezani knjigi Din 120'—, s poštnino Din 125-50.
Istošasno je šla v tisek druga knjiga, ki obsega nadaljevanje povesti „Z ognjem in mečem", zgodovinski roman
krekansko, mleto, belo, v vrečah, po 50 kg, dobavlja najceneje takoj
«6
jUGOSUAiariJA
prometna d. d. Zagreb, Gajeva ulica br. 10.
Telefon 9-41.	Brzojavke: „JUGOPROMET".
Dunajska cesta št. 46 Telefon št 379 mestni tesarski mojster Telefon št 379 Vsakovrstna tesarska dela, moderna lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje Ltd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna ža-a.	«	Tovarna furnSrla.

BHSsBaHaanBHBRaaai
n
a
B f/ H d M K Bi N IB 15
a
a
S
H
V nobeni knjižnici ne sme manjkati
Caiikarieii zbornik
Uredil
dr. J. Glonar
Vez. 37 Din, bro^. 90 Din, pošt. 1*50 Din
Naroča se pri _ Tiskovni zadrugi a v Ljubljani 11
„ Potop" bo izhajal ilustriran v zvezkih po 128 strani. Obsegal bo okoli iOOO strani. Vsak zvezek bo veljal 8 poštnino vred Din 25-— za oue, ki se na roman takoi naročijo ter naročnino naprej pošljejo vsaj v enakih obrokih, kot bodo izhajali zvezki. Cena celemu romanu bo pozneje v knjigotrštvu za 30 °/o višja. — Oba romana „Z ognjem — in mečem" in „Potop" so naročata pri =
TISKOVNI ZADRUGI v Ljubljani
Prešernova ulica št. 54 (nasproti glavne pošte).
mm
= Kupujemo =
po
najvišjih cenah kožuhovino lisic, dehorjev, jazbecev itd. m
„AMERIKAN"
d z o. z. LJUBLJANA
Beethovnova ulica 10
$ Čitajte pesniški zbirki Fr. Zbašnlk
f PESMI
Vet. 21 Din, bioi. 16 Din, pošt. 1 Sil Din
A. Debeljak
in sence
Vez. 16 Din, broš. 9 Din, pošt. 1-2". Din
Naročite pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani


imm
m
mm
m
»1
Naročajte in Širite
Naročajte in Širite
mesečnik za kulturo in prosveto, ki prinaša povesti, pesmi ln članke naših najboljših pesnikov in pisateljev. Celoletna naročnina Din 120--.
NaroSa se pri Tiskovni sadrugi v MubSiani
-—— Prešernova ulica 54. —-




sni
i Centrala: || L3UBLJMB l| Kongresni trg 3.
Anončna in PsMamna dražba ss o. as.
Zastopstva v vseh večjih inoaetnakin mestih
Zastopstva v vseh večjih Inozemskih mestih
Podružnica:
BEOBPiSD '
Vasina ulica št. Z!.