159. žtnllta.
11AMW. f »*t», W. tflji 17.
1. teto.

.Slovenski Narod" T6l|« po pettt:
za Avftro-Ogrsko:
eelo leto skupaj  naprej     .   K 28— I
po! leta       „         „     .   .    , 14 —
čctrt leta     m        ....    7 —
na mesec    m        „     .   .    ,   2*50 |
za NemSjo:
I ćelo leto naprej   .   .   .   .   K 33*-z& Ameriko in v$e dnife dežele: ćelo leto naprej   .   .   .   .   K 38.—
VpreSanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Opravnlitro (spodaj, dvoriSče levo). Smallov* aUca »t 5, telefm it 85.
IilM|a vaafc 4a« tv*6er fsvtdatil ■•4#f(a tat »ratatka.
Inserati  se računaju  po  f>orab!jenem   prostora   in   sicer:   1   mm.   visak,  ter
63 mm širok prostor:  onkrat  po 8 vfn.,  dvakrat po 7  vin.,  trikrat  po 6  v.
Poslano  (enak   prostor)   16   vin.,   parte   In   zahvale  (enak   prostor)   10 vin.
Pri večjih insercijah po dogovoru,
Na pismena naročila brzz istiJ>!->ne vposlat/i naro!nlne se ne ozira. „Karoiiia tiskara*" talafon it 85.
UpravniStvu ruj se oo^iljao narjčafne, rekla nacije, inserati i. t. đ., to je administrativne stvari
.Slovenski Narod" velja ▼ Linbllanft ' dostavljen na dom ali Ča se hodi ponj i
eelo leto naprej   .   .   .   .   K 26-40 I pol leta       .......13-20 |
Ičetrt leta     „       .   .   ;   :    .     6-60 na mesec    „       .   .   •   .     „    2*20
Posanesna itovllka velfa 10 vinariev.
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Oredaistra: Snillora allom 4t 5 (v pritUčja levo}, telefon it 34.
Politični položaj.
Nemci zadnje dni vedno ostrejše nastopajo proti pripravam za ustavno reformo. Postavljajo programe, ki že v naprej izključujcjo vsaka uspešna pogajarna in podajajo izjave, ki naj narodne nasprouiike žalijo ali pa razjarijo. Nemška taktika stremi očividno za tem, da bi se vsaka veli-kopoteznejša akcija že v začetkih razdrla.
Po izjavah nemških radikalcev in nemškega Nationalverbanda so se-daj nastopili tuđi združeni nemški po-slanci in nemški elani grosposke zbornice s ČeŠkega s posebno resolucljo, ki oštro odklanja češko državno pravo — podlago češke deklaracije.
Namen te izjave je očividen: pognati Čehe se bo!j v opozicijo proti razpravljanju ustavnih reform ter jih prepričati, da se z Nemci v Avstriji sploh ne da govoriti. To je opasna igra.
Nemci so dosegli, da je med strankami nastalo nekako politično izmučenje in da se danes vedno bolj govori o odgoditvi celega ustavnega problema.
Nastaja le vprašanje, ali bo jeseni položaj drugačen. razmere druge? Morda imajo tišti prav, ki trdijo, da bodo Nemci v jeseni že treznejši.
Iz državnega zbora.
Davek na vojne ćobičke. — Draginj-ske doklade za državne nastavljene«.
Danaj, 13. julija.
Zbornica je danes odobrila pred-logo o davku na vojne dobičke. Davek zadene zvišane dobičke trgov-skih In gospodarskih podietij v 1. 1916 in 1917 ter zvišane dohodke po-sameznih oseb. Davek znaša pri prvih 10.000 K zvišanega dobička ozir. dohodka 5%, od drugih 10.000 kron 10%, od nadaljnih 20.000 K 20%, od nadaljnih 20.000 K 30%. od nadalmih 40.000 K 40rc, od nadaljnih 200.000 K 50%, od zvišanih dobičkov ozir. dohodkav, ki presegajo 300.000 kron pa 60^. Zvišani dobički, ki ne presegajo 5000 K ne podlegajo nove-mu davku.
Po obširnem referatu posl. Stein-venderja, Je govoril npravitelj fin. ministrstva sekc. šef Wimrner, ki je poudarjal, da predloga ne odgovarja povsem mtencijam vlade. Ugovarjal je zlasti določbi, da naj velja davek tuđi Še za I. 1916. nazaj in pa principu, da nai se družbe enako obdačijo kakor posamezniki, češ, pri družbah
bi se morala vpoštevati predvsem rentabiliteta. Obdačenje akcijskih družb se zdi vladi prehudo.
Većina govornikov se je izrekla za odsekove predioge.
V svoji zaključni besedi je posl. Sreinvvendcr osiro kritiziral nazore vlade. Ce so v drugih državah družbe ravnotako obdačenc kakor posamez-nc osebe, zakaj ne v Avstriji! Pri nas je pač vse pod vlado velikih bank, katerih mogočna beseda se oglasa tuđi v debati o vojnem davku.
Zbornica je odklonila vse spre-minjevalne predloge ter je sprejela prediogo kot »z a k ojn o vojnem davku« v 2. in 3. branju.
Finančni krogi so žc z vnemo na delu, da upropastijo zakon v gospo-ski zbornici, ki ima na vseh straneh intimne zveze z velikim kapitalom.
Kot druga točka se je nahajalo na dnevnem redu poročilo odseka za državne nastavlj?nce o z v i š a n j u draginjskih doklad. Odsek je bil toliko netakten, da je določil za poročevalca višjega svetnika za postavljanje vislic fi e in e j a , kar je večina zbornice smatrala za grobo provokacijo. Komaj se je posl. Heine pojavil pri referentski miii, so se dvignili na nenemških klopeh klici ogorčenja in protesta. Doli z obergal-genbauratom! Abzus: Heine! Ta člo-vek ne srne govoriti! Skandal da nam ga Nemci vsiljujejo za referenta! in sto podobnih klicev je hrumelo po dverani. Bled in preplašen je skušal Heine govoriti, toda nemir je postajal vedno večji in zamar. je skušal pred-sednik napraviti red. Kcnečno je po-slanec Heine ponovil predloge odsoka glede zvišanja draginjskih doklad, na-kar se je cćstranil. Se \z ko je zginil v skupini svojih tovarišev, ki n-u nišo upali priti na pomoč, se je burja pclegla in zbornica je sprejela pred-loge soglasno in brez debate.
Prihodnja seja jutri. Kot prva točka je na dnevnem re.'u zooet vojno gospodarski poobiastilni zakon, ki je prišel v poslarssko zbornica nazsi, ker gosposka zbornica ni akceptirala dodatnega predloga posl. Moraczew-skega k § 1. NTa dnevnem redu so še poročila in predloži c sestavi porot-nih imenikov. vojnem sedstvu, pod-pori rodbinam vpoklicanccv in reso-lucije o internovanih in korfinovaiih državljanih.
Ako bi zbornica ne mo^la resiti v Jutrajšnji seji vseh teh predJo^fiv, naj se \TŠi v nedeljo §e ena seja. Na to odidejo poslan ci na počitnice. Od-seki bodo delovali naprej. Plenum pa naj s« tuđi v nočUnicali sestaja vsa-kih 10 do 14 dni. Prva taka počitni-ška seja naj bi se vršila 14. av^usta.
! Grafenanerjev mandat !    ni ra£¥e!javlj&i!
•                       g. Dunaj, 13. julija.
Posl. čr. X o r o Š e c je poda! v zbornici predlog, naj predsednik pozove posl. Grafenauerja k sejam po-slanske zbornice. Ta predlog je bil oddan imuni? otnemu odseku, ki se je danes bavil s to zadevo.
Poročevalec dr. R y b a f je raz-kosal znano razsodbo proti G r a f e n a u c r i u in jo razmesaril v onem smislu, kakor ste čitali v ^Arbeirer Zeitune-c in ste posneli tući v »51. N.«. — Dokazoval je, da je s pomlloščenjein oživil tuai njegov mandat, kajti poleg kazni so cdpušče-ne tndi pravne posledice. Pri tem se je skliceval na precedenčni slučaj iz 1. 1897., ko je bil poljski po-slanec S z a j er obsojen radi hudo-delstva razžaljenja Veličanstva; bil je pornilosčen in na to takoj pozvan v zbornico. Takratni predsednik dr. K a t h r e i n je utemeljil ta korak v povsem sličnem smislu, s k I i c u j ć se pri tem na enako mnenje pravosodnega         ministr-
s t va. — Poročevalec dr. R y b a r torei predlaga, da s.^ predloži zbornici, naj pokliče posl. Grafenauer-j a takoj k sejam.
Ta prediog dr. Rybara je toplo priporočcil poljski poslanec dr. Adolf G r o s. ki je poleg že navedenih razlogov dodal še jako tehten povod, da bo itak sprejel predlog na obnovitev kazenskega postopa-nja prfd civilnfmi scdnljami. V takem slučaju pade tucJi cosedanja razsod'oa popolnoma In ožnrć vse pravice, torej tuđi mandat.
Prfdfoc: dr. Rvbafa je bil na to soglasno sprejet. Posl. Grafen-a u e r je dobil s tem najlcps* zado-ščenje za vse dosedanje bridkosti in trpljenje. Veselimo se tega sklepa in častitamo vrlemu koroškemu trpinu.
Poslanca BuHva! in Choc.
DunaJ, 13. julija. Včeraj je prispel iz Stare Gradiške romiloščeni poslanec B u f i v a 1. Prišel je v parlament, kjer se je posvetoval z ra7.nimi poslanci radi svoicara mandata. Posl. Bufival je bil član odseka za socijalno zavarovanie, ki je bil takzv. per-manenten odsek, katerega člani so uživali immuniteto tuđi v času, ko je h\] parlament zaprt. Vsled tega pos!. Bufival sploh ni mogel biti zakonito obsojen in torej tuđi ni mogel izgubiti mandata. Posl. C h o c , ki se je naha-
jal v ječi v Šopronju je odšel narav-nost v Prago k svoji rodbini.
Jugoslovanskl klub.
Z Dunaja, nam poročajo 13. julija: Naš klub bo iinel danes po plenarni seji svojo klubovo sejo. Došel je na Dunaj tud* dr. Šusteršič. — Raz-pravljal bo o svojem stališču naspro-ti vsem vpraianjem, ki so na znanem redu, zlasti za kulisami. Določi svojo taktiko glede ustavne^a pododse-k a, posebno z ozirom na naš jugo-slovanski program. Naše pravice imajo dobre m skrbne varuhe, le za-upajmo jim. Ako kdaj, je treba v teh resr.ih časih stati neomajno za našo delegacijo, da bo ta mogla vselej in vsakomur reci, da je resničen tolmač zahtev in teženj vsega jugoslovan-skega naroda.
Za železničarje.
?. Dunaj, 13. julija. Jugoslo-vanski klub, ki je bil izročil tuđi se-danjemu vcćji železniškega ministrstva obširno spomenico glede na p o 1 i t i š k e persekucije železni-čarjev, je sklenil, da stori predsed-stvo kluba v tem oziru najenergič-nejši korak pri ministrskem predsed-niku samem. Vlada mora storiti vse, da se iz politiških razlogov preme-ščeni železničapi — uradniki, pod-urađniku delavci — vrnejo na svoja prejšnja službena mesta ter se sploh v vsakem oziru restituirajo, in sicer tako pri državni kakor pri j u ž n i železnici.
Odpustitev črnovojnikov lernikov 1865 in 1866.
Dunai 13. julija. (Kor. urad.) Danes je bil razdeljen v poslanski zber-nici tiskani odgovor voditelja dežel-nobrambnec^a ministrstva na vpraša-nja poslancev Pik, Modraček, Bechy-ne in tovarišev glede odpustitve vseh črnovojnikov, ki so prekoračili 50. leto svoje starosti. Odgovor pravi: Kakor znano, je bilo z Najvišjim last-noročnim pismom 21. maja 1917. ukazano, da se imajo poslati na dopust črnovojniki Ietnikov 1S65. in 1866. — z izvestnimi izjemami — najkasneje do 30. junija 1.1. Za izvedbo teh dopu-stov je c. in kr. vojno rninistrstvo sporazumno z ministrstvi za deželno brambo in šefom nadomeščevalnega urada za vso oboroženo moč izdalo že S. junija podrobna navodila. Po teh dopustih se izloči največji del nad 50 let starih črnovojnikov do morebitnih nadaljnih odredeb iz vo-jaškega službovanja. Rabilo se je izraz »dopust«, ker pri teh že aktrvno službujočih črnovojnikih    ostane    v
veljavi črnovojniška dolžnost toliko časa, dokler ne bo razpuščena crna vojska.
Domobranski minister o oprostilvah vojaške službe.
Domobranski minister fml. voix C z a p p je v obrambnem odseku od-govoril na vprašanja o oprostitvah vojaške službe, poudarjajoč, da razne zlorabe in vojaška potreba v interesii ustvaritve novega nadomestiia za armado na bojiŠču, da se izvede ome-, jitev oprostitve do me je dopustnostf, so podale potrebo kontrole opros ščencev. Ker je bila izvršitev te akci-< je istočasna z najnujnejsimi kmetij-* skimi deli in novimi prebiranji, so nastale največje tehnične težkoče, sedaj pa je po njegovem nmenju nkrenjeno I vse potrebno, da se vrši kontrolna akcija nadalje. Minister izjavija: Mo^ je načelo v zađevi oproščevanja b& vedno to-le: Kakor je na eni strani potrebno, da se vojaški upravi pri nienih vedno rastočih osebnih za-< htevah dajo na razpolago vse utrplji-i ve moči in strogo paziti na to, da sej možnost oproščenja na nikak načini ne zlorabi, se mora na drugi strani skrbeti za to, da se puste v zaledju vse one moči, katerih potrebuje ond v težkem vztrajanju v vojni tuđi $ svoje strani.
Hrvatski sabor.
Zagreb. 12. julija,
Danes se je sestal hrvatski sabon k važnemu zasedanju. Dvorana iej gosto zasedena. Mnogo se opaža, đaf sta poslanca dr. Srgfan Bnđisa vV 1 j e v i ć in Valerijan Pribičevid zapustila klopi koalicije ter prisedfai k poslancem Starčevićanske stranke*
Po otvoritvi seje vstopi v dvorac no nova vlada: ban pL Mihalo^* v i c h ter sekcijski načelniki K r i^ šković, BadaJ, Roje in Rauer. Večina burno aplarvdira, opozicija protestira, ćujejo se kikrf:, Doli z nagodbenim banom.
Po prečitanju došlih spisov In predlogov podeli predsednik beseda novemu banu.
Ban za narodno In demokratična politiko.
Ban p\. M i h a I o v i ć fe poiiajl nastopno izja-vo kot program no* ve hrvatske vlade:
Visok! sabor! Dovoljujem s| predstaviti visokemu saboru nova vlado in poprositi podporo visokeg^ sabora za delovanje vlade. Člani vla^ de nišo neznani visokomu saboru, pti njihovi strankarski pripadnosti k ve-*
LISTEK.
Blaževa oporoka.
L u i g i C a 1 c o. (Konec.)
Skoro strah me je bilo. Da si nekoliko preženem svojo plašnost, za-čel sem listati v tistih hranilnih knji-žicah. Prav prijetno čitanje je bilo to, mi smeš verjeti. Notri so bile zapisane prav lepe številke. Te knjižice so mi pa tuđi povedale, da si je moj pokojni stric zadnja leta rad kaj dobre-ga privošcil. Sicer ne bi bil toliko de-narja dvignfl na knjižice. Se eelo zadnji teden pred svojo smrtjo je dai dvigniti tisoč kron.
To dejstvo me jo spomnilo, da mora biti še denar pri hiši. Prebrskal sem vse kote in koticke, tođa našol nisem niti bora. Bog vć, če nišo pri-Si mej tem, ko sem bil jaz iz doma, tatovi v hišo. Klical sem oskrbnico* da bi ji to stvar povedal. Ceprav sem si pa skoro pHuča izdrl, je vendar nisem priklical. Pripomnim še, da Je potem nikoli več vide! nisem, čeprav bi jo M rad v|M*aJ pa strt*ev< mri im
marsiknteri dmgi stvari, ki so izgonile kakor kafra.
Zapuščinsko zadevo po svojem stricu sem izročil notarju in se odpe-Ijal nazaj v Trst. Vmiti sem se pa moral še večkrat v svoj rojstni kraj zaradi te stvari.
Kakor sem izvede! pri notarju in sodniku. romali so mei tem zapuščin-ski spisi po mojem pokojnem stricu prav pogosto v Ljubljano. Bivša oskrbnica Neža Novine je najbrž po-prei, predno je za me izginila, raz-nesla po vsem svetu vsebino stričeve oporoke. Zakaj je to storila, ne vem. Zavolio sebe tega gotovo ni storila. O tem sem prepričana.
Dejstvo pa je, da so romali spisi večkrat v Ljubljano in nazaj. Zahte-val jih je sedaj ta odvetnik, sedaj zo-pet drugi. So pač posebno radovedni Ijudje, ti odvetniki. Svojim spisom so Ca prilagali pole papirja, imenovane pooblastila. Ta pooblastila so bila pa podpisana od raznih Kašmanov, Po-kornov, Kalanov, Moharjev in drugih vinskih bratcev, katerih imena je zapisal moj pokojni stric v svojo opo-roko.
Samo tvojega pooblastila, glav-irfkar OBStelj D^artu m bilo v sp(- <
sih in tega ti nisem pozabil. Pozabil ti nisem tega, čeprav si me po vr-nitvi v domaći kraj prvi pital z mojim domaćim Babitonfarjevim imenom.
Zapuičinska tadeva po pokoj-nem stricu se je razvijala brez vsa-kih večjih sitnosti. Le vinski ^ratci mojega pokojnega strica so me grdo gledali, kadar sem moral priti v do-maci kraj.
Ko je bila pa stvar po ftricu ure-jena, sem pa sklenil ravnati po srcu pokojnega brata svojs^a očeta V ti-stem brlogu, ki slovi po svojem ki-slem priimku in dobrem vinu hotel sem vzeti slovo od vinskih bratcev svojega_i!trica in od svojega domaćega kraja.
Naročil stm torej tam poštene zaloge za želodec in poval*il .tja vse še žive vinske braice svojega pokoj-nega strica. Iz gole vljudnosti pova-bff sem rm še prijatelja sodnika in notarja. Misli! sem si, bo bolj sloves-no, če sta navzoča dva dostojanstvenika. Škodovati mi pa njuna navzoč-nost tuđi ni mogla, če bi ti stričevi vinski bratci začeli govoriti o oni stričevi opor oki, ki jo sodišče ni ho-tdo priznati
Nikakor pa nisem bil prepričan, da se bodo vinski braci tuđi odzvali mojemu povabilu. Toda pošteno sem se motil o tebi, žejna slovenska duša. Ko je prišla tista ura, ki sem ja označil v povabilu, ni manjkal noben vinski bratec pokojnega strica. Prav vsi so prišli in sicer s suhim požiral-nikom in praznim želodcem, kakor sem se moral temeljito podučiti na račun svoje mošnje.
Možje so močo in trdo do dobra omlatiii, to moram priznati. Ko so svoje jezike pošteno omočili, so se jim razvezali.
Hvalili so pokojnega Blaža Bo-gataja, ki je in ker je rad za vino da-jal. Posebno so se spominjali zadnjega dne, ko je še sedel med njimi, živ in zdrav. Poudarjali so, da bi nihče ne bil mislil, da bo drugi dan že mr-zel in mrtev, ker je tišti dan še tako lepo mlatil in udrihal po tistem ob-rekljivem potepuhu, ki so ga stepli in vrgli ven \z brlogpa.
Še eelo meni so v lice odpustili bogato dedščino po stricu Blažu. Se-veda ne takoj. Storili so to še le po-tem, ko sem jim obljubil, da bom ho-dil večkrat pogledat stričevo hišo in da jih bom vselej povabil na vino.
Ko sem poravnal račun za celq mizo, razšli smo se rudi prav prija* teljsko. Račun je pa pričal, da imajoi ti Ijudje zdrave požiralnfke in nejz^ či"pne.
Ko sem bil že v vežf, đal sem poklicati ven Dagarinovega GusfTja. Spomnil sem se, da on edini zavoljo stričeve oporoke ni sitnaril po Ljubljani. Izkazal sem se mu hvaJežnega za to s tem, da sem mu stisni! v rokoi dve lepJ ceearski podobici za njegon vega Gusteljčka m Nežiko.
Poklical sem zaeno še hišno go^ spođinjo ter ji odrinil v roke večji bankovec z naročilom, da naj nos^ če so možje žejni, Še vrno na mizo.
Vidi§, tako oporoko je zapustil pokojni moj stric. Ker je imel pravj za prav vendar le zlato srce, zato gzi izpijva par kozarcev na njegovo zdravje. Bog Živi, tore} Blaža Boga^ taja! Da pa ne bo kake zamere, pa; živi bog še vso tisto dolgo mizo v brlogu s kisfim priknom in sJadkim vincem!«
Odkrito sera se odzva! ti zdra^ vici. Ta zdravica pa ni bila zadnia, pač pa midva s Franom Bogatajetn, ko sva zapuščala »Zelenoga moče-radac,                                      ^
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD«,   dne U, julija 1917,
159. fttev.
fini odnosno hrvatsko - srbski koaliciji po sebi je naravno, da oni žele biti izvrševalci stališča in mišljenja većine sabora, kakor se je to izrazilo !že v opetovanih izjavah. Prevzemsi ^odgovornost v tem težkem času za iposle đežele se naslanja vlada na godporo većine sabora, v onih vpra-feanjili, katera so najaktualnejŠa. sodi, da dobi podporo vsega sabora, Ogromno delo caka vlado, ki je pri-fe!a do uprave po principu parlamentarne odgovornosti. S skorajsnjo ^recHožitvijo osnove o indemnitcti se foo miidUa prilika, da v vseh poelrob« uostih označimo nainere vlade.
Za danes označim samo v slavnih potezah naše stališče. Ta vlada hoće biti hrvatska in d e in o -ik r a t s k a. Biti hrvatska znaii pred i^vsein čuvati interese naše domovine, kraljevine Hrvatske. Slavonije i n D a I -fm a c i j e . biti demokratska znači na osnovi jednakopravnosti v novo življenje p r e b u d i t i vse sile našega naroda v velike in c i -ljuzagotovitve obstankain napredka celokupnega hr-vatskega naroda brez raz-4 i k e ime n a.
Priznana je istina, da je vojna v celem svetu prinesla jedno politično dominanto, ki nadkriljujc vsa druga vprasanja, to je demokratizacijo. Kdino briga za ,vsakdanji kruh, briga za ljudsko pre-fhrano zahteva prvo mesto našega de-iovanja in je ne srnemo Izpustiti iz vidika niti trcnotek. A p r o v i z a c i-j a in demokratizacija to sta dva problema, ki dandanašnji vlada-ta sver. Ako je kjo veljala misel. da je vlada radi naroda in ne narod radi vlade, velja gotovo tuka], *o treba, da potrebni člani naše družbe v današnji težki borbi dobe zatoCišče in pomoć pri vladi. Naš seljak posebno mora vedeti, da so mu vrata vlade \\edno odprta in da ga caka tam lju-tezen in razumevanje in resna volja 'pomagati mu. Birokratizem |treba pobijati najenergič-n e j š e ..,
Skozi orkan velike evropske tvojne, skozi vse težkoče ia bedo, kartere nosi s seboj vojna, skozi vse po-rocMlne muke, s katerimi nova d o -b a napoveduje svoj prihod, skozi »vse dnevne izpremembe živijenja, se ^caže v vseh slojih prebivalstva na vseh mestih neomajna ljube-,^en našega naroda za svo-^ega mlađega patako vzvi-;senega kralja. Narod po svojem zdravom instinktu čuti, cdkod priđe konec njego vemu težkem u stanju. Prva beseda našega vzvišenega kralja je bila ona, ka-tero so ponavljali tisoči njegovih po-•đanikov. in ta je — mir! Storimo .vse. da do sreenega zaključka vzdrže tudl naši jtinaki in njihovi na domu pa borno zadostili prvi in največji po-frebi naše očetnjave v sedanji dobi.
Z demokratizacijo celokupnega javnoga življenja naše domovine se ne irpolnjuje pri nas samo vojna zahteva, marveč stara potreba in želja lirvatskega naroda, ki pa se ni mogla oživotvoriti, ker se ni dovolj r.važe-valo, da se ima politika našega naroda ravnati po načelih strogo ustavnih in strogo parlamentarnih. Zato, gospoda, ko smo izšli iz vrst večine sa-fcora in ko smo prevzeli polno parlamentarno odgovornost, potrudimo se proizvesti načela de-imokratiz^cijena vseh crtali brez rezerve in iskre-j\ o, kakor to zahteva sam princip, <di ustvarimo večjo in lep-« o narodno bodočnost. Po načelih splošnega, jednake-g a i n tajnega glasovanja želimo osnovati bod oči volilni red. Splosna, jednaka in tajna pravica gla-sovanfa je stara naša narodna zaiite-va in mislimo, da nioremj v tem pogledu računati na podporo vsejja vi-sokega sabora. V to svrho treba re-forme onih zakonov, ki imajo služiti kot ustavne garancije za pra-yi izraz narodne volje.
V našem odnosa ju do O g r s k e želimo, da se izražajo demokratski principi, da se posebnost hrvatskega naroda, njegove politične individualnosti in njegovega teritorija ščitijo in z vso odločnostjo lioče.no, daše zakon vrši, spoštnjcjo pravice kraljevine Hrvatske Inse popra v i j o , v kolik or Kobile kršene. Cas ia je princ-isel toliko zahtev in potreb popre-"u r e d i t v i. da se temu ne bodo mogli izognki obojestranski faktorji. Od strani Og rskese mera zahtevati razumevanje za n aso ćfi a v'n opravno i n d i-v i-cl u a 1*1't eto in" samo ako poetični iaktorji popolnoina pforiBniejo posebnost nfešega narodnega bitja, se bo našla pot in način, da se'naš od-■nošaj St kraljevino Ogrsko v oboje-stranskem interesu postavi na moderne demokratske temelje in s tem stori veliko delo konsolidacije naših političnih razmer ...
V. brezmejni ljubczni za naš na-jod kot popolni demokrat želim   po
Iamentarno storiti, kar morem. V«c nedostatke mojega govora naj Vam nadomesti moja Ijubezen za našega seljaka, našega delavca, vsakega našega človeka. NauCil sem se v življenju manj govoriti, več deluti, pa zato sprejmite inojo skromno službo jednako iskreno kakor je od moje strani zamjšljena našemu vzvišenemu kralju in naši hrvatski domovinu
Predlog za amnestijo.
Stjepan Radić vpraša vlado, ali hoče nemudorna podati predlog za pomilošCenje vseh političnih kaznen-ccv, obsojenccv in interniranih na Hrvatskern v smislu pol ne in splošne amnestije, in ali hoće predlagati v amnestijo tuđi atematorja Jukića in Dojčića. V svojem ittemeljevanju je izvajal Radić, da se je mnogo denunciralo v de/eli. (Klici na desnici: kdo je denunciral? — \Vilder: Vsi Frankovci so denuncirali.) Glede Jukiča in Dojčića pravi, da sta brezdvomrto politična atentatonaJukić* je Jelal po iK'logu hrvratske mladine, Dojčić po nalogu ameriških lirvatov. ki so se vsi borili proti komisarijatu. \* času demokracije se mora popraviti, kar je baron Škerlecz zamudil.
Izjave strank.
Dr. Mažuranić imenom h r-
v ; •. t s k o - srbskc     koalicije
izraza z^upanje banu« koalicija je vedno delala v interesu naroda. Nova vlada daje garancije za, da se izlečijo narodne rane in ojačijo moći za na-
daljnji razvitek.
Dr. grof Teodor P e j a č e v i ć imenom izvenstranskih unioni-s t o v izraza zaupanje banu in ga bo
podpiral.     *
Dr. Pavelić imenom Star-čevijancev izvaja, iia bi stranka pozdravila izjavo bana, k\ nagi asa demokratizacijo javnega življenja, ako bi poudarjanje demokratizacije ne izšlo s stmni političnih faktorjev, kl so postavili bana nn. t<> inesto. Stranka je prepričana, da se v hrvat-skem narodu ne more realizirati mise! demokratizacije, doleler ne zmaga misel narodne samoodločbc. To bo toliko časa. dokler se no naglasalo staiišče zak. člena I. iz leta 1868. Stranka napoveduje vladi in večini najodločnejšo borbo v saboru in iz-ven sabora.
Radić imenom kmečke stranke izjavlja. da nima zaupanja v vlado, ker se ban ni izjavil. da želi demokracijo kakor v Rusiji. Proti vladi se izrečeta tuđi dr. 13 n d i s a v 1 i e v i ć in P r i b i c e v : č. — Sledijo volitve v odbor.        _________m
le uradno pi.
Dunaj, 13. jul i ja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
VZHODNO BO.nSCE.
V  zapadni Rom uniji   in   pri   ar-inadni fronti generalobersta nadvojvode Jožefa živahno sovražno izvid-no delovanje.
V  poziciji ob Lomnici smo zavr-nlli več ruskih sunkov.
V  Voliniii so izzvali naši izvidci oddelk? mestoma živahne praske.
ITALIJANSKO IN JLGOVZHODNO
BO.IIŠČE. Neizpremenjeno.
Sef generaluega slaba.
Ifomškn oradno pinfili
Berolin, 13. juliia.    (Kor. urad.) \Volfov urad poroča: yellki glavni stan:
ZAPADNO   BOJ1SCE.
Armadna  skupina  prestol. Ruprehta Bavarskega.
Na flandrski fronti in na fronti pri Artoisu v več odsekih pri dobrem razgledu močen strelski boj. Sovraž-ne šunke vzhodno od Nieuporta, fugovzhodno od Ypresaf pri Hulluchu in južno od Scarpe smo zavrnili.
Armadna   s k u p in a  n e m š k c-
ga  prestolonasleduika.
Zopet je bHo bolno delovanje artiljerije v zapadni Champagni zelo stopntevano. Tuds na levem bregu iMose je dosege? ojjenj zvečer veliko si?o. Ob visini 304 so zavzele napadane čete v odločnem napadu od sovraznika dne 8. t. m. nazaj zavzete iarke. Posadko so pobile, del odpe-liale v vjetnfštvo. V boffh dne 28. }u-nija od nas zavzete pozicije v širini 4 km so s predpolkm vred zopet po-polnoma v naših rokah. Kljt^b sHnefnti prc>t»uČinkovan}u nam .ie prinese! iz-vlćnl sunek pri Prunayu vjete \n plen.
A r ni a dna fronta general-feld maršala vojvode Al-brehta     \Viirtemberskega.
Položaj neizpremenjen.
V številnih hoiih v zraku so izgubili nasprotniki 17 leta], 2 nadalnji letali vsled obrambnega cgnjja. Nad-poroćtiik vitez Tuischuck, ki je 12. t. m. strraoRlavH dva letafea, je do-se^el s tem, da je zbil pri vezni ba-Irn, 16. zmajro v zr^ku.
VZHODNO  BOJISCE.
Armadna skupina general feldmaršala     princa      Le-opolda  Bavarskega.
Ob Dvini. pri Smorgonu in ob Ščari ie bilo bojno delovanje živahno. Tuđi zapadno od Lučka je za-časno oživeTo vsled lastnih izvidnih sunkuv. Južno od Dnjestra so se razbili ruski napadi na več točkah crte ob Lomnici.
Na iVomi nadvoivode Jožefa in pri armadnl skupini generatfeldmar-šala v. Mackensena so po močiiem ognju na več točkah prodrli sovražni izviđni oddeUti proti naiim pozicMVB* Povsod snio ih zavrnili.
MAKEDONSKO BOJlSCC
Vzhodno od Nid2e planine Je iz-zval uspeien tx>lgarski sunek krajev-ne protlnzpade Srbov. Razbili so se z Izgubami.
,    Pr\i generalni kvartirni mojstec ^* **v    y. Ludendoefi*__,.   -
Ruska ofenziva.
NAŠE  VECERNO  POROClLO.
Dunaj, 13. julija. <'Koresp. urad.) Iz vojnega poroče\ralskeija stana po-rocajo dne 13. julija zvečer:
Južno od K a i u š a boji krajevne   narave.
S e v e r n o od Dnjestra j j artiljerijsko delovanje o ž i v e 1 o.
NEMŠKO   VECERNO   POROClLO.
Beroihi, 13. juliia. (Koresp. erad.) WoMfov urad poroča:
Veliki glavni stan dne 13. julija zvečer;
Živahni boj topov in pušk v zapadni Champagni traja.
Na vzhodu se je stre-Ijanje topov !n pušk med Zloto     Lipo   in    Narajovko
0 ž i v e 1 o.
Južno od Dnjestra je položaj o b malih b o j i h j u ž-no od Kaluša ncizpremc« njen.
RUSKO 'JRADNO POROClLO.
9.  julija.   Kavkaska   fronta. Pod   pritiskom   Turkov   so   naše čete zapustile Pendžavin. Hanikin  in   Kasr
1  Širin, ko so jih imele naše najspred-nje izvidne čete   zasedene,   nišo   tuđi pod pritiskom Turkov opustili.
10.  julija.  Zapadna  fronta. Južno od Brzežanov močen artiljerijski dvoboj. V smeri na Dolino   so  nada-Ijevale čete generala Kornilova dne 9. t. m. v pokrajini zapadno v od Stani-slavova svojo ofenzivo.   Najbolj   trdo-vratni in najbolj krvavi boji so se raz-vneli na cesti v Halič v srneri na vaši Houtzousko, Pacikow in Pawelcze.    V ulicah te vaši je prišlo   do   borbe, ki se   je   končala s  popolnim   porazom nasprotnika. Proti večeru   so   dospele naše   čete   do    reke   Lukavice, ko so zasedle vaši Victorow, Majdan,  Houtzousko in Pacykow. Sovražnik se umi-ka proti reki   Lomnici.   Tekom   bojev dne 9. t. m. smo   vjeli   1000   avstro-ogrskth in nemških   vojakov,   vplenili 3 poljske tope, mnogo topov za strel-ske jarke, strojnih pušk in velike množine tehničnega in vojnega materijala. Naše čete so se držale brez primerno hrabro. Častniki so bili povsod spredaj. Tako smo v dveh ofenzivnih dneh zapadno   od   Stanislavova   vpognili so-vrazne pozicije na širini   20 vrst in v globini 4 do 10 vrst.   Na ostali fronti ogenj pušk in  delovanje  letalcev.   — Romunska in   kavkaska fronta. Položaj je neizpremenjen.
Kerenjskega poziv.
Ženeva, 10. julija. Pariški listi poročajo iz Petrograda, da je Kerenj-skij izdal dnevno povelje, v katerem zhtaeva poostritev discipline, ker se mora ofenziva nadaljevati,
Poldmg milijona Rusov v boju.
Curin, 12. julija. »Secolo« poroča iz Petrosrada: Bitka v Galiciji je zamišljena kot odločilna bitka za Ru-sijo. Skoro poldrugi milijon Rusov stoji v boju na fronti.
Ruskim delavceni.
Petrograd, 11. julija. (Kor. ur.) Delavski minister Skobelev je izdal na delavce poziv, v katerem spomi-nja na kritični položaj industrije, v kateri jo je spravjl stari režim, ter izjavlja, da stori provizorična vlada vse, da oživi gospodarska življenje naroda in se prepreci obubožanje naroda, ki bi bilo neizogibno, če seda-nje stanje traja. Minister pa misli, da bi bil trud vlade zaman, če ostanejo deiavci brezbrižni ter odrekajo svojo mo$:očno podporo. Minister pravi, da 9atatpv4Q interesi    spasoluflJK   4a <
ostane delavec in podjetnik na svo- I jem mestu, da stori vsak svojo patri-otično dolžnost in tako olajša boleči proces zopetne oživi tve ruske industrije na novih temeljih.
Ukrajinski vojak! v Kijfevu.
Stockholm, 12. julija. (Kor. ur.) »Stockholms Tidningen« poročajo iz Haparande: Čete iz Ukrajine so se branile udeležiti se ofenzive Kerenjskega; 5000 vojakov je zrsed!o glavni kolodvor ter so oosku^li pregovo-riti druide vojake, da se branijo tuđi oditi na irontu.
Bern, 12. julija. Ruska provizorična vlada je v zvezi z ukrajinskimi željami sklenila: »Ukrajinske rade<c ni mo«:occ smatrati za izraz prave volje Ukraiincev. ker.se ni ustanovila na podlagi splošnili volitev. Provizorična vlada smatra, da ni nikako zakonodajno nastopanje glede neod-visnosti Ukrajine umestno. Ustanovi tev ukrajinskih vojnih enot se da izvesti v mejah, določenih od vojnega ministra Kerenjskega. Provizorična vlada pa priznava narodne posebnosti i n posebne živi jonske pogoje v Ukrajini, vendar pa izjavlja, da more bodoči ustroj Ukrajine v polnem obsegu določiti in izvesti le ustavo-dajni zbor.
Demokratiziranje ruske vojske.
Stockholm, 12. julija. (Kor. urad.) Glasom poročil ruskih listov, je odre-dil vojni minister, da dobe vojaki za posebna junaške čine đoslej samo za častnike določeni red sv. Jurja ter se imenujejo obenem za podporoč-nike.
Petrograd, 12. julija. (Kor. urad.) Z ozirom na novo ureditev ruske vojske po demokratičnih načelih, je sklenila provizorična vlada, ustanoviti poleg- vsakesa vrhovnega povelj-nika mesto vojaškega komisarja vlade, ki ga imenuje ta sporazumno z vrhovnim poveljnikom. Ti komisarji bodo po navodilih vojnega ministra pripomogli da se na tak način rešijo vsa v vojski in mornarici nastala politična vprasanja in bodo storili delo vojnih odsekov enotno.
Finski ktnetje.
Stockholro, 12. julija. Hnski listi opisujejo boj, ki se je vršil med fin-skimi kmeti in ruskimi vojaki v Heroju. Zmagali so kmetje. Ti so čakali v zasedi tako dolgo, da so vojaki iz-strelili vso municijo ter so nato na-padli Ruse, od katerih so jih ubili ali ranili petdeset.
Vojna z Italijo.
Italijanski letalski napad na Idrij o. Iz vojnoporočevalskega stana: Dne 8. t. ra. ob pol 3. popoldne se je pojavila italijanska letalska skupina 3 Capronijev in 1 Nieuportskega I bojnega letala nad Idrijo in je vrgla I okoli 20 bomb. Pet hiš je bilo zadetih. V vojaško bolnico je vdaril velik kos kamna in mnogo Šip je bilo razbitih vsled bombe, ki je padla v blizini na tla. Ranjen ni bil noben človek. Materijalna škoda, katero je vtrpelo pet hiš, je znatna, dočim rudniški objekti nišo bili poškodovani. „Agenzia Ste-fani" pa razširja vest, da je bila v Idrjji uničena električna centrala^ rud-niških naprav in jedno poslopje se-verno nabiralnice in da je izbruhnilo več požarov. Te izmišljene trditve do-kazujejo namene, katere je zasledovalo italijansko armadno vodstvo z zračnim napadom.
Cedad. V revanšo za Idrijo so poleteli naši letald čez italijanske crte ob Kanalsko - Tolminskem odseku in bombardirali mestece Čedad, ki je važna postojanka Italijanov v zaledju za kanalsko in tolminsko - kobari&ko stran fronte. Čedad ali Staro mesto, Cividale po italijansko, je iztočišče beneških Siovencev prođi Vidmu (Udine). V Čedadu se čuje slovenskega govorica in je poln slovenskega življa. Pri vprašanju železniških zvez med Avstrijo in Italijo je prihajal v poštev Ćedad in sicer se je projektiralo zvezo s Kanalom po dolgem predoru iz ravnine pri Čedadu. Italijansko uradno poročilo se huduje radi napada na Čedad, češ, da ni bilo vojaških vzro-kov. Ali bili so vojaški vzroki, ker je Čedad, kakor jasno iz zemljevida, važna zaledna italijanska vojaška po-stojanka, naši letalci pa tuđi ne osta-jajo dolžni, marveč radi Italijanom takoj povrnejo njihove vpade. In pošteno so jim vrnili njihov vpad na Idrijo.
ProtiCadorni je precej hu-do grmelo v italijanski poslanski zbornici. Ljut bobnajoči ogenj so naperili nanj razni govorniki, ne le socijalisti, ampak pripadniki tuđi drugih skupin, takih. ki se sicer precej ogrevajo za vojno, ki pa z žalostio vidijo, kako vedno višje raste trnje italijanskih neuspehov, kjer so priča-kovali krasen lovor. Govorniki so šibali Cadornovo vojevanje, pa tuđi zadeve preskrbe armade. zdravstva, postopanja z vojaki itd. Stari Boselli 1 se ie Jzndil % wm naporom, da bi 1
razveljavil očitke, vržene proti  Ca-dorni, toda to se mu ni posrećilo.
Italija in ruska ofenziva. V Italiji so vzbudile ogromne izdube Rusov v sedanji ofenzivi strasno potrtost, razočaranje in veliko skrb. V Italiji so mislili na sploh, da centralne države so odmaknite večji del svojih čet z vzhodne fronte vsled toliko časa trajajočega nedelo-vanja ruske armade, toda kruto so se varali. Močni avstrijski in nemški udarci proti Brusilovi armadi so pre-senetili Italijane in s skrbjo misli jo na Goriško in južno Tirolsko. V italijanski zbornici je bilo ogromno veselje, ko je došla brzoj^ka o novi ruski defenzivi in italijansko armadno vodstvo se je pripravljalo na novo ofenzivo — sedaj pa tako prese-nečenje.
Italijanske oficirska izgube. Po neki privatni statistiki so izgubili Italijani od izbruha vojne do 31. maja t. 1. mrtvih: 15 generalov, 147 polkovnikov in podpolkov-nikov. 234 majorjev, 1229 stotnikov, 10.280 nadporočnikov in 3904 po-roenike. V času od 1. do 30. junija t. 1. je padlo: 1 general, 7 polkovnikov' in podpolkovnikov. 6 majorjev, 66 stotnikov, 192 nadporočnikov in 206 poročnikov.
Italijanske fantazije. Iz vojnoporočevalskega stana: »Messa-gero« je poročal iz Ženeve nazdevno iz avstro-ogrskega vira, da je bila povodom zadnjega letalskega napada na Pulj ena oklopna ladja zadeta in porušena. O tem odličnem činu itali-janskega orožja v Avstro-Ogrski se-veda nihče nič ne ve. To je umevno tuđi. kajti že mesece in mesece ni bilo nikakega italijanskega napada na Pulj. Sprejem, ki so ga bile doživele italijanske letalske skupine v Pulju, jim je najbrže popolnoma zagrenil veselje, da bi se zopet tam pokazale. Morda pa je bil ukazan italijanskim Ietalcem polet na Pulj, ali letalci nišo izvršili napada, pa so vrgli svoje bombe v varni razdalji na avstro-ogrske ladje v morju se nahajajoce. Na drug način se ne dajo raz-lagati tako konstruirana poročila. Inozemstvo pa sodi take-le italijan^ ske vesti, kakor zaslužilo.
Boj med patruljainl v kotlini Laghl.
Dunai, 11. julija. (Kor. urad.) Iz vojnoporočevalskega stana: Italijansko uradno poročilo 24. junija pravi: V noči na 23. junija se je vnela vzhodno Laghi v Posini med enim naših izvidnih oddelkov in močno sovražno četo praska, pri čemur je bila slednja prisiljena, da se je umaknila. Nasprott temu se ugotavlja: Zjutraj zgodaj dne 23. junija se je bližala neka sovražna patrulja eni naših poljskih straž v kotlini Laghi. Pozorni mali oddelek je sprejel Italijane z ročnim i grana-tami. nakar je sovražna patrulja kar najhitreje zbežaJa. Stirje izmed teh, ki so bili prepočasni, so bili vjeti. Po izjavah italijanskih vjetnikov je po-veljnik tamkajšnjega oddelka časti-hlepen, od vojaške oblasti kaznovan častnik, ki se poslužuje vseh sred-i stev. da bi se rehabilitiraL Raditega je bilo tuđi insceniranih več podjetij^ za katera nišo bili vneti ne častniki, ne moštvo. Tako tuđi 23. junija zjutraj. En stotnik, dva poročnika in 160 mož je imelo na široki fronti izvesti sunek na avstro - ogrske crte in napraviti vjetnikov. Usoda tega oddelka pa je bila ravnokar opisana.
ITALIJANSKO URADNO
POROČILO.
12. julija. V dolini Travignolo smo zavrnili z energičnim protinapa-dom neki sovražni oddelek, kateremu se je bilo tekom noči posrećilo, vdreti nenadno v jedno naših izpostavljenih pozicij na drugem vrhu Colbricona. Na ostali fronti se je omejevalo bojno delovanje na manj ljute začasne artiljerijske akcije.
Bissolatti in Sonnino na polftičnem potovanfiu
Iz Milana se poroča, da sta Bis-solati in Sonnino zapustila Rim in šla na politično potovanje po deželi. Govorila bosta na shodih o vojnem vprašanju.
ITALIJANSKI   PARLAMENT.
Vojni izdatki Italije.   —   Proti sepa-
ratnemu miru,
Curih, 12. julija. (Kor. ura.d) V današnji seji italijanske poslanske zbornice so se zavzemali mnogi po-slanci v okvirju razprave budgetnega provizorija za odpravo bede v Sardiniji, Siciliji in južnoitalijansklh In jadranskih provincah. Za slednje se je zahtevala tuđi energičnejša obramba sovražnih zračnih napadov. Zakladni minister Carcano je omenjal narast vojnih izdatkov Italije, ki so zna-šali v maju 1250 milijonov. Poslanec C i c o 11 i je izvajal, da Italija ne srne vzeti nas© sramote separa/tnega miru.
Vojni kredit 8 milijard.
»Secolo« poroča iz Rima: Vlada je predložila zbornici novo zahtevo kredita 8 milikrtj lir za pad^li^vapjc
159. Stev.
.SLOVENSKI NAROD", dne U. julij« 1917.
Stran 3.
I ostalih boji«.
FRANCOSKO   URADNO POROClLO.
11. i u Uto poDoldne. Precej živaheti artiljerijski boi severno od Jouvja, v okolici Sapigneula in v Champagni. Zavnrili smo dva nenad-na napada na naše male pozicije. Sovražnik je pustil viete v naših rokah. Na levem bregu Mose je ostalo artiljerijsko deiovanje zelo živahno v ođseku visine 304. V \Voevru so izvršili Nemci napad na naše pozicije severno od Flireva. Po živahnem boju smo vrgli sovražnika popolno-ma iz kosa strelskega jarka, v kate-rem se je bil ustaliL Z ostalih front ničesar poročati.
11. julija zvečer. Cez dan precej silna artiljerijska podvzetja v okolici Pantheona, v raznih odsekih južno od Moronvillersa in v smeri na visino 304. Nobenih infanterijskih podvzetij.
Belgijsko uradno porocflo.
11. julija. Čez noč so nadalje-vali Nemci obstreljevanje Furnesa. Danes običajna artiljerijska podvzetja na vsej fronti, zlasti pred Dixmuidom, Ramscapellom in Hetsasom.
ANGLEŠKO URADNO POROClLO.
11. julija. Po zelo močni štiri-indvajseturni artiljerijski pripravi je izvršil sovražnik včeraj zvečer od-locen napad na naše pozicije ob fronti pri Nieuportu. Vsled zbranega so-vražnega topovskega ognja so bile utrdbe v odseku ob nasipih v blizini obali izravnane, odsek sam pa je bil odrezan, ker so bili mostovi čez Ysero razdejani. Sovražnik je vdrl v naše pozicije na fronti 1400 jardov in v globini 600 jardov ter je dospel na desni breg Ysere v blizini obali. Pri Lorrtbartavđu smo sovražnika, ki je bil za nekaj časa zasedel naše spred-nje pozicije, \Tgli v njegove jarke nazaj.
liindenbtirgovo zaupanje.
Vratfelava, 13. julija, General-fekfmaršal v. Hindenburg je poslal predsedstvu in zaupnikem šlezijskega okrajrrega združenja neodvisnega od-seka za nemški mir ta - le odgovor na pozdrav: SrČna. hvala za prisego neomajne \fabez>m in zvestobe do ce-sarja. kralja in domovkie. Težak je čas, a zmaga gotova.
Odstop državnega tajnika za Ind&>.
London, 12. julija. (Kor. urad.) Državni tajnik za Indijo Chamber-Iain je sporočil zvečer med debato v poslanski zbornici o dogodkih v Mezopotamiji, da odstopL
Grsko - srbska pogodba.
Atene, 11. julija, (Kor. ur.) »A^en-ce Havas*: poroča: Kakor poroča >Kairi«, trajajo razgovori med grsko in srbsko vlado glede obnovitve pogodbe med obema deželama. Pogodba naj se podalfsa ter naj se zveza med Grsko in Srbijo še poglobi.
Francoska vojaska misi?a na
Grškem.
Pariz, 12. julija. Grška vlada je sklenila, poveriti franeoski vojaški misiji organizacijo armade ter je postavila v dispozicijo S generalov in 126 višjih častmkov.
Srbska zarota.
Lagano, 12. julija. »Corrtere del. fa sera- poroča o komplota v srb-skern častniškem zboru. Zarota si je dala ime »Enotnost ali smrt«. Voditelji so bili vsi še živeći zarotniki proti kralju Aleksandru in Dragi Ma-šin. Zavzemali so se za odstop Srbile od entente in za sporazum z Avstro-Ogrsko.         _________
Napad na Carigrad.
London, 12. julija, fKor. urad.) Reuter. Admiraliteta sporoča: Pod-admiral vzhodnega Sredozemskega morja poroča: Momariški letalci so z uspehom napadli v ponedeljek ponoći pred Carigradom ležeče nem-ško-turško brodovje. Ko so našli lad-}o »Goben^. ki je bila obdana od vojnih ladij m podmorskih Čolnov. so jo napadli z visine 800 čevljev ter za-deli njo in druge ladje v blizini. Na ladji je prišlo do hudih eksplozij in požarov. Letalci so napadli tuđi vojno ministrstvo in je zadeli. Zdi se, da je bil sovražnik popolnoma pre-seneten, obrambne baterije so nam-reč začele streljati sele, ko so bile bombe že vržene. Letalci so se vrniD v dobrem stanju.
(K temu pripominja vvolffov urad: Z merodafnega mesta izvemo, da sta ostala »G6ben« in vojno ministrstvo nepoškodovani, kakor tuđi taro Jež-či podmorski čolni. Samo neka torpedovka je bila od bombe po-škodovana.   _____       .
Nvetralci ia Amerika.
Rotterdara, 12. julija. (Kor. ur.) Kakor poroča    »Nienwe Rotterdam.
Washingrtona: Vse evropske nevtral-ne države, izvzemši Švico, so prigla-sile proteste proti ameriški izvozni prepovedi Vlada pa vztraja pri skle-pu. da ne sme iti m>bena še tako majhna količina živil in nobena tona vojnega materijala iz nevtralnih dr-žav v Nemčijo. Samo, če se nevtralci v pogodbah aavežejo, da bodo izpoi-ntevali te pogoje, se bo izvozna pre-poved ublažila.
Stockhofm, 12. juNja. (Kor. urad.) \ esti iz \\ ashingtona glele namera-vanih prisilnih korakov proti Švedski provzročašo v švedskem časopisju ogorčene proteste. Većina stock-holmskih listov dokazuje, da so dol-žitve grlede švedskega izvoza v Nem-cijo neupravičcne,
Amertka hi tuje prcinožcnje ter tuji
imtentL
Rotterdam, 13. julija. Ameriska vlada je odredila, kakor se poroča iz NVashingtona. zaplembo vseh paten-tov in premoženja sovražnih poda-nikov.
Beroiin, 13. julija. (Kor. urad.) Državni kaneler v. Beth-mann-Mollweg jesvojode-misijsko prošnjo obnovil in cesar je demisijo spre-jel.
Vodstvo pošlov držav-nega kaneler ja je bajepre-vzcl pruski minister no-tranjih   zadev   Lobell.
Državni zbor se je danes po pomembni debati o d z o d i 1. Prcdsednik si je fcprosil pooblastilo, da srne prlhođnjo sejo sam sklicati. Najbrže se bo vršila prihadnja seja v sredo ali četrtek. Do takrat bo baje mo^oče resiti vi-
Iseca vprašanja. Zadnji povod za preokret v krizi je dal včeraj z vsemi glasovi proti 4 glasovom storjeni sklep narodnih liberalcev, češ, da ta frakcija ne smatra krize za rešene, doklcr ostane Bethinann na svojem mestu. Frakcija vidi v njem o v i r o za sklep miru. Samo en mož more na^ti pot iz sedanje krize. V pismu šefu cesar je vega civilnega kabineta v. VaJentinija, je sporocila frakcija cesarju ta svoj sklep. Enak sklep je storil tuđi centrum.
V današnjo sejo fclavnega odse-ka ktncler ni več priScU naliar se je odsek cdgodil.
Poziv Hindenburga in Ludendortfa k cesarju je v zvezi s krizo. Pri caku je se neposredno sporazum teh dveh s strankarskimi voditelji.
Za nasledstvo Biilowa na kanc-lerskem mesni se zavzema z'asti ve-leindustrija, socijalni - demokrati pa so vložili proti temu svoj veto. Poleg imena kneza Bfi1owa se imenujejo še dru^a imena, tako zlasti generala Ludendorff in v. Galhvitz.
Mindenburg je povahil voditelje strank k sebi ter so zvečer vod:telji poročali o tej konferenci svojim frak-cijam.
Hkidenburg frs LuĆend^rV: v Berlinu.
BeroHn, 13. julija. (Kor. urad.) VVoJirov urad poroča:
Na cesarjevo povelie je dospel generalfeldmaršal v. Hindenburg s prvim generalkvartirmojstrom v. Lu-dendomom danes dopoldne v Berlin.
Politfčna debata odgođena. — Nova mirovna formula.
BeroHn, 13. julija. (Kor. urad.) Konvent seniorov državnega zbera se je sporazumel, da pooblasti pred-sednika, da sam skliče pribodnjo sejo drža\*nej?a zbora, ki pa se naj ne vrsi pred prihodnjim četrtkom. S tem je konvent seniorov upoSteval nejasni položaj politične situacije ter odgo-dil debato o vpraianju o zunanji in notranji politiki.
Đeroiin, 13. julija. (Kor. urad.) »Berliner Zeitung am Mittas« demen-tira kategorično vest nekaterih ju-tranjih listov, da se je pojavila nova mirovna formula, ki da jo je sprejel tuđi centrum. List zatrjuje z vso od-loćnostjo, da se stranke većine strogo drže stare mirovne formule.
Pred odstopora.
ĐeroMn, 12. julija. V Berlinu je bila r?:ZŠirjena vest, da se je dunajska vlada zavzela za Bethmann - Ho!!-\icga ter izjavila, da smatra odstop državnega kanelerja za usodepolen in da pa bi ne bila zadovoljna s knezom Biilowom kot njegovim nasled-nikom. »Lokalanzeiger« pravi, da je bila ta brzojavka samo Bethmannov manever. List vpraša: Kaj bi bila sto-rila avstrijska vlada, čc bi bili mi skušali vplivati na imenovanje visokih avstrijskih urađnikov? Nadalje očita list Bethmannu, da je popolnoma odvisen od dunajskega kabineta.
BiroliB, 13. julija. (Kor. urad.) Kakor poročajo razni listi, je baje nemški cesarjevič pri svojih razgo-vorih z voditelji strank naglašal, da si hoče na željo svojega očeta sam ustvartti sodbo o Bottuaaaeovi po-MH.                                               '
Đerottn, 13. Julija. V plenarni sefi nemškega drfavnega zbora se je drugo branje zakonskih načrtov o skrbi za vojne vjetnike in o obnovit vi nem-Škega trgovskega brodovja odstavilo z dnevnega reda, da dobe frakcije čas, zavzeti stališče napram tem vprašanjem.
Proračunski odsek Je zboroval ob nenavzočnosti državnega kanelerja, pač pa so bili navzoči državni tajniki. Tuđi proračunski odsek se je za nedoločen čas odgodil, ker politični položaj ni tako razjašnjen, da bi mogla vlada zavzeti stališče naprarn visečim vprašanjem.
Vtisk na Francoskem.
Curih, 13. julija. Painlev^e je izjavi! v odseku zbornice na vprašanje Renaudela, da notranji dogodki v Nemčiji še ne pripuščajo upanja na pospešitev miru. Francoska se ne bojuje za politično osvobođitev Nem-čije, marveč da dobi nazaj iztrgane provincije.
Rtfe 'Mim i' MMm.
Kodaaj, 11. julija. Iz Stockholma poročajo: Ruski delavski i n vojaški sovjet sklicu je mednarodno soc i j a 1 i s t ič-no konferenco v Stock-holm   za   a v gust   1917.
Dnevni red te konference je do-ločen tako - le: Svetovna vojna in sredstva za hitri konec vojne. Poziv na to konferenco se bo razposlal danes socijalističnim strankam vseh dežel. Ruski odposlancl so odpeljejo sedaj v London, Pariz, Rim, da oseb-no povabijo na konferenco socijali-stične stranke entente.
Stockhohn, 11. julija. Zimmer-\valdska konferenca je sklicana za 3. avfirnst v Stockholm z ozirom na to, da se bo vršila mednarodna koferen-ca sredi avgusta.
Mirovni   prediog    italijanskih   soci-i^Hstov.
Zbornici podani mirovni predlog socijalistov se glasi:
Zbornica je prepričana, da svetovna vojna radi raztegnitve in iz-por>o!nitve ofenzivnih in defenzivnih sistemov doslej ni prišla do odločitve potom sile in tuđi ne priđe, da nadalje sloni upanje na poraz sovražni-kov vsled izstradanja na prevari, da končno trpljenje nižjih ljudskih slo-jev r?.ste do neskončnosti. Zbornica je mnenja, da naj italijanska vlada z ozirom na cilje, dokumentirane ob vojni napovedi, na vojaško situacijo, na gospodarske raz.merc in tuđi z ozirom na srčno željo večinc ital'j^n-ske^a naroda v prepiru vseh narodov pritisne močno na aliirane države, da bi se omogočil takojšnji mir.
Poiitlinm vesii.
— Kran^ki poslanci S. L. S. in voJitve v delegacije. Pod tem naslovom poroča »Slovenec«: Dunaj, 12. julija 1917. Z ozirorn na uvodno vest v »Slovencu« z dne 10. t. m. pod naslovom »Kam smo prišli?« smo od avtoritativne strani pooblaščeni izjaviti, da one novice za »Slovenski Narod - ni ne poslal,ne pisal, ne na katerikoli bodi način inspiriral— noben poslane c S. L. S. Tuđi v stvarnem oziru ona »Narodova« vest popolnoma n e od^ovarja r e s n i c i. Vslcd tega odpadejo vsi sklepi, domneve in re-kriminacije v »Slovencu« z dne 10. t. m. (Prvi del te vesti p o t r j u j e -m o, v stvarnem oziru pa moramo izjav;ti, da je bilo naše poročilo po-vsem točno. On. ur.)
= Sunt certi denfque flnes! Pod tem naslovom se oglasa v »N. Fr. Pr.t neki grof Terlago. član gosposke zbornice, (sedaj se čuti že vsak iz-med »gospodov« poklicanega slediti slavnemu vzoru grofa Thim - Sal-ma) proti slovanskrm deklaracijam. Avstrija in Nemčija imate itak vse demokratične naprave in naredi vži-vajo v Avstriji največjo svobodo. Stoletja so pretekla, odkar so se sebi v korist in bran grupirali okoli nem-škesra centra; to je sicer povzrocilo, da irra nemški je7»k odličnejšo pozicijo, kar pa nima seveda ničesar opraviti z zatiranjem narodov. Sedaj se naj ta država, na katare ustroju crrof Terlago ne vidi najmanjše hibe, dvigne s tečaja! Klici po novi orijentaciji so bogme le posledice sovražni-kovih našepetavanj. In avstrijska vlada pusti, da se razpravlja o »av-strijskem vprašanju«, ki s p 1 o h ne eksistira! Kje je močna vlada, ki bo zaklicala Cehom, Jugoslovanom in drugim mogočni stoj? Reforma U5tave sedaj sploh ni mogoča, Av-strija naj to zadevo resi v svojem smislu po zadobljeni konečni zmagi. Ker pa se v parlamentu že enkrat o tem vprašanju razpravlja; naj se ustavnemu odseku naloži, da izdela v določenem času primeren elaborat. Ako te?a ne more, naj se afera odgodi na čas po miru in državni zbor naj pusti nacijonalne prepire ter se po-MBtt »ahranona deki«, —  MA M *
je to napisal, je kakor rečeno član go-sposke zbornice, kateri pripa<la tuđi Moric Benedikt, v katerega listu so ta državniška razuKKrivanja objavljena,
= O znanem nemškem publicistu Maksimilijanu Hardenu razprav-Ijajo te dni zopet razni nemški listi. Njegova revija »Zukunft < je bila sedaj zopet ustavljena in Harden sam kot pisar poklican v vojaško službo. Maksimilijan Karden, ki je danes 53 let star, je rodom Poljak, piše se po očetu Witkowski. Stari Witko\vski je bil tovarnar v Poznanjsku in August Bebel pravi o njem, da je bil dober demokrat. Mladi Witkowski je šel najprvo h gledališču, kjer si je nadel ime Harden. Kot igralec pa ni imel sreče in postal je žurnalist. V dobi konflikta med Bismarckom in cesarjern Viljemom (1890) si je s svojim spretnim peresom pridobil naklonjenost >bivšcja železnega kanelerja«. Postal je Bismarckov politični zaupnik, kar je bilo tuđi izvrstno agi-tacijsko sredstvo za njegovo »Zu-kunft<'. V zadnjih letih je Hardenova slava že zelo zatemnela.
= Bolgari in Madjari. Znano je, da so v zadnjih časih izvestni mad-jarski politiki in zgodovinarji začeli dokazovati, da v Madjarih in Bolga-rih teče ista kri. Sedaj pa je bolgar-ski profersor in rektor vseučilišča v Sofiji, dr. J. Georirov, nastopil v »Pe-ster Lloydu« proti tej teoriji ter pro-testuje proti krvnemu sorodstvu z Madjari. Dokazuje, da so Bolgari čisto slovansko pleme. Jako značilna so ta izvajanja bolgarskega profesor-ja: Pa naj so Bolgari tuđi slovanski narod, vendar ni v njih trdne slovan-ske solidarnosti, prežeti so z moč-nim bolgarskim čutstvom in so zato tuđi smatrali Srbe za svoje najhujse sovražnike! Geor^ov je tuđi uverjen, da čut solidarnosti interesov z Madjari postaja v bolgarskem narodu vedno močnejši.
Neplemenita gonja ?
Na razna razkritja o dosedaj ne-pojasnjeni viogi, ki jo igra v zadnjem Času kranjski deželni glavar posl. dr. Ivan Šusteršič v naši narodni politiki. je odgovoril sobotni »Slovenec« s posebnim člankom, v kat^rem označuje ta razkritja kot ^neplemenito sistematično gonjo proti načelniku S. L. S., tedaj v bistvu zoper stranko samo.«
Ta trditcv je napačna in poziv jugoslovanskemu časopisju, da naj ne služi rza odložke neplemenitih osebnih strasti« ne zadene niti nas, niti drugih jugoslovanskih listov, ki so razpravljali o Šustersičevi zadevi.
Ako nas »SIov.« opozarja, da je S. L. S., kakor vse naše stranke, ka-terih zastopniki so podpisali dunajsko deklaracijo, bistveni del jugo-slovanskega jedinstva, moramo izjaviti, da se tega dejstva povsem zavedamo; zavedamo pa se tuđi konsekvenc, ki iz njega sledijo. Kajti baš radi tega, ker hočemo biti v delu za bodočnost našega naroda vsi edini in ker smo pri tem delu navezani drug na drugega, imamo pravico in moralično dolžnost, da opozarjamo na dogodffe in pojave, ki so na kvar naši deklaracijski politiki in to tem bolj, ako je v nje zapleten mož, ki je vsaj formalno Še voditelj S. L. S.
Samozato smo navedli neka-tera konkretna dejstva, ki nas navda-jajo z upravičeno skrbjo, da politična dejanja kranjskega deželnega glavar-ia nišo v skladu z našimi skupnimi narodnimi interesi, za katere se bori po svojih zastopnikih tuđi S. L. S. Moteli smo doseći, da se vloga, ki jo igra dr. Šusteršič, poiasni in da se vznemirjena javnost zopet pomiri. Baš v tem oziru pa je »Slovenčev« članek vse narodne kroge (ne le napredne) hudo razočarah V razkritjih so bila navedena konkretna fakta — toda teh se je oficijelni branitelj drja Susteršiča skrbnoizognil, izvzemši afero dr. ŠusteršiČeve brzojavke grofu Zichvu. »Slovenec« po-udarja, da je navada med olikanimi znanci, da si eden drugemu čestitajo, če jih doleti kaj veselegra. Gotovo. Toda imenovanje grofa Zichva ni bil morda vesel rodbinski ali osebni do-godek, avancement ali uspeh načelnika madžarske ljudske stranke, temveč je bil p o 1 i t i č e n dogodek kot eksohen. Imenovanje grofa Zichva je bilo znamenje, da se pripravlja madžarska vlada na novi kurz proti Hrvatski. Punctum saliens je ta, da je madžarski šovinist postal hrvatski minister. Ali je mogel in smel načelnik jugoslovanske stranke, ki je podpisala dunajsko deklaracijo, to prezreti?
V ostalem — to le cđen slučaj. Drju Šusteršiču pa se je očitalo več, mnogo več. In na ta očitanja »Slovence« — ne odgovarja.                #
Poudarjali smo, da Je branitelj kranjskeara deielnega glavarja vse narodne kroge razočarah Dokaz temu nišo le deloma prav živahni od-
fMoti £§ fosostefe kl uštapa aa&b l
' S. L. S.f temveč tuđi ćela vrsta dopn sovr ki smo jih tekom tedna prejell. In ne le od naprednjakov.
V naslednjem navajamo, kar je y raznih dopisih in člankih   stvamega, preostre ali osebne očitke smo crtali,
Pristaš S. L. S. nam piše z de-žele: Spor med drjem Šusteršičem in drjem Krekom je sicer naša notra-nja zadeva, toda trditev »Slovenče-vega« članka, da so očitki na adreso drja Šusteršiča sistematična gonja proti načelniku naše stranke, to tka samo zato, ker je načelnik te stranke, tedaj v bistvu zoper stranko samo ne srne ostati brez odgovora. Ta stavek, kliče v boj in na bran ćelo stranko, ki naj je istovetna z načelnikom. Ako je torej načelnik stranke stranka sama in narobe je torej strankino delovanje delovanje načelnika, so torej načel-nikovi grefti grehi stranke, strankine zasluge zasluge načelnika. Potem-takem je stranka čestitala ogrskemu grofu in hotela poslati udanostno izjavo v Berlin, o kateri piše ogorčeno celovški »Mir«. Slovenski javnosti bodi povedano, da ogromna večina stranke tako zoprno brezmiselnost o d k 1 a n j a.
V  istem smislu nam pišejo s Koroškega: Popolnoma nedo-pustno je, da se dr. Šusteršič na tak način skriva za stranko. Kdo je Slovenska Ljudska Stranka? Ali je dr. Šusteršič ali večina, ki je proti njemu in ki je,   kolikor   vidimo in   slišimo, predmet raznih   persekucij  gospoda deželnega glavarja? Da bi se tuđi tu zakrivala resnica v teh važnih dneh, ne srne trpeti noben pošten Slovenec.
Narodni politik s Štajerske pravi v daljšem dopisu m. dr.: V VSloven-cu« čitam tuđi sledeči stavek: »Da je pri tem (prj položitvi terneljev jugo--slovanske edinosti) odlično in inicijativno pomagal načelnik S. L. S., je samo po sebi umevno, ker je njegov svet za ogromno većino naše S. U< S. merodajen.« Da, pravilno bi moralo tako biti, a ni. Kakšna inicijitiva je bila lafisko jesen oni članek g. načelnika »S. L. S.«, ki je preciziral pogoje za skupno delo, je se vsakemu Slovencu dobro v spominu. In koliko de^ la je imelo drugo slovensko časopisje, da je dobro osvetlilo penižujoče na-mere dotičnega članka, tega tuđi ne borno pozabili. Resnica pa le ta-le: *Jttgoslovanski klub« je nastal, ker so druffi možje Čutili potrebo pa njem, je nastal, ker so drugi zastopniki ljudstva vedeli, ka} je danes sveta naloga narodnega zastopstva.
Izmed časopisnih glasov naj na-» vedemo predvsem izvajanja celovj* škega »Mira«, ki piše:
Jasna je deklaracija jugoslovan-* skih poslancev, jasni so njihovi cilfl. To je prav! Jasna in nedvoumna mo-rajo pa biti tud! njihova dejanja v do^ šego teh ciljev. Kogar pota ne bi ho-dila za zastavljenim ciljern, tega bf moral narod takoj poklfcati na odgoH vor. Sedanji čas je tako važen, tako ođločilen, in enotno postopanje ljudskih zastopnikov v narodni politiki tako potrebno, da bi moral ves narod takoj jasno in brezobzirno obso-diti vsakogar, kđor bi hotel ubirati druga pota; narod ne bi smel pripu-i štiti, da bi se v komurkoli mogla po-; roditi samo misel, da je za rešitev za svetovni mir in monarhijo najvažnej-šega vprašanja mogoča še katera druga pot, kakor so jo naznanill po-slanci v svoji deklaraciji: Združer-nje vseh avstrijskih Jugo.s slovanov v okviru mon_ar•* h i j e. To deklaracijo so podpisali tuđi vsi poslanci našega juga. Katerikoli poslanec bi torej v svojem defo-vanju dal povod le za najmanjsi crvom, da se morda ne gfblje v okviru te deklaracije, ga mora slovenska javnost poklicati na odgovor. Ne gre za osebe, gre za načela, za cilj, za osebe pa v toliko, v kolikor so zdnw žene z načeli.
Na Hrvatskejn, torej v onostran-» ski polovici monarhije, je stranka, kC še sedaj vidi bodočnost hrvatskega naroda v edinstvu z Madjari; to sa takoimenovani unionisti. Teh vsa ža-lostna preteklost hrvatskega naroda ni spametovala, V tostranski polovici pa take stranke ni !n je nikdar ne bode. Jugoslovani, ki imajo svoje za-. stopnike na Dunaju, so politično tako zreii, da bi bila vsaka intriga, ki bi kaj takega poizkušala, nemogoča.
Dr. Šusteršič je dal po-i vodzatakdvom. Ker je dr. Šusteršič formalno ćelo načelnik Vse^ slovenske ljudske stranke, zato se za^ devi ne moremo in ne smemo izog-niti.
Za hrvatskega ministra v ono-stranski polovici je bil Imenovan — Madžar grof Zichy. To je naravnost žalitev hrvatskega naroda. To so izrazile tuđi vse hrvatske stranke, ne izvzemši niti unionistov. Dr. Šusteršič je pa grofu Zichvju povodom nje-govega imenovanja za — hrvatske^a ministra čestital. Obsojamo to in iz-javljamo, da to ni bilo po načelih V. L.S.
Grof Zichy in unonisti na Hr-vatskem imajo znana zveze s stranko, ki se je v državnem zboru na Du-
U4|i bq sjveojsna z^atojaaika iagnpjn
Stran 4.
.SLOVENSKI NAROD9, dne 14, jutij* 1917.
159. Štev.
odločno postavila proti deklaraciji naših poslancev. Baron Rauch z unionisti vred na Hrvatskem si^er ui prišel na krmilo'in tuđi znani unionisr dr. Horvat pri zunanjem ministru grofu Czerninu na Dunaju ui nićesar dosegel. vendar pa vcmo, kam meri to delovanje: »Hrvatska« ie te dpi objavila članek, v katerem imenuje ►Slovence »balast*. ki ovirajo Hrvate }v dosegi zdm/eiija lirvatov. ^Jugo-slovaci* piše, dosežejo svoj cilj z boji.' Hrvatje pa z nagodba« (z Ogrsko). Tako unionisti. Tu za naš dvom za-dostitfe, četudi noćimo z zagrebško Riječ -jo trditi. da je imel v isti za-devi na Dunaju tajno koniereneo z grofom Czerninom rudi dr. Sustersič. (Da je dr. Š. konferirai z grofom Czerninom je d e j s t v o , kaj je komeriral pa ^cveda i!e inoremo ve-deti. Gotovo pa se ni konfercnca vršila niti po nalogu, niii z vednosijo >J. k.. Op. ur.)
Drugo napako je storil Ur. Su-stcršič na mirovni konferenc! katoličkih zastopnikov v Curihu. Prcdki^al je tam udanostno izjave nem^kemu cesarju. Katolicani vseli držav kot taki so v prvi vrsti poklicani in mor-da najbofj sposobni, da posredujejo za. mir, ki ga hoče naš presviili, ljudski vladar. Toda tak koruavs se mora v dosego svojega cilja izogibati vseh postranskih ciljev, ki nišo nu-nien kongresu. To je kongres uiui storil ter se predlogu dr. Šustcrsica ni priklopil, ki so ga iz imenovanoga razloga odklonili tuđi zastopuiki iz Nemcije. Ce je dr. Šusteršij storil to morda vsled ninenja. da rešitev Slo-\ encov priđe iz Berolina in ne iz nas samih in moći monarhije — tuđi taki politiki se namreč dobe pri nas kot bele vrane -— ne boino raziskovali.
Če dr. Šusteršič morda ni imel takili namenov, ampak samo zelo »nesrečno roko«. pa naj javnosti za-devo pojasni. Će pa tega ne stori, pa naj izvaja posledice in odloži načelstvo V. L. S.. katere izvršil ni odbor za! že i tak po načel-nikovi krivdi par let ni imel nobene seje.
In na ^Slovenčev« sobotni članek odgovarja »Mir«:
»Slovenec ■, ki je iz glasila V. L. S. žal postal takorekoč osebno glasilo g. dr. SusteršiČa. se ze!o moti. vsaj kolikor se tiče pristasev V. L. S. same. Mu morda ni znano, da se je na Kranjskem samem še pred vojsko širila nezadovoljnost med pristaši S. L. S.. ki je bila tem veeja ob vsej slovenski meji? V javnost pa tega nihćj iz strankarskih ozirov ni spravlja!. Sele dr. Susteršiču je bilo pridržano, spraviti ta spor v javnost s tem. da je dne 6. julija 1916 izbacnil dr. Kreka :ifl prof. Jarca iz izvrševainega odbora S. L. S. na Kraniskem. Drugih po-iavov. ki so sledili, niti ne omenjamo. Izrekli so na dotičnem shodu neza-upnico dr. Kreku, možu. katerega politično smer in nastopanie smo vsi za-vedni Slovenci odobravali in ki vži-va zaupanje vseh slovanskih strank y zbornici. Ce se sedaj oglašamo, ne gre za nobeno osebno gonjo«. ampak za načela narodne politike: ta morajo biti v času, ko gre našemu narodu za življenje ali smrt, jasna, kakor smo zadntič poudarili. Ko bi šio za kako- gonjo, potem bi se pecali s.preteklostjo, zlasti s preteklostjo v 'žalostni triletni absol mistični dobi, iz katere imamo dovolj tehtnih vzro-kov. da smo pozorni. S stališca>,komu to koristi« pa snio to opustili in se omejili le na najpotrebnejse pojave ,>dnevnegii reda«, da zabranimo huj-še. 2e enkrat se je z usodo koroških 'Slovencev igralo; naša dolžnost je in naša skrb bo, da se to ne bo več ifegodilo! Če pa Slovenec< meni. da le v času porajajočega se svetovnega demokratizma dobro vezati usndo stranke z usodo posamezne osebe, mu ševe ne borno sledili.
Hrvatski katoliški dnevnik »N o-^ ine« pa piše:
Nama se čini. da bi »Slovenec« činio zaslužno djelo, kad bi savjeto-*vao dru. Šusteršiču, da ustavno vla-Jda u stranci, da sazivlje redovito od-jbor na vijećanje, da jednom dodje do •uvidavnosti. da zemaljski glavar ne imože biti ujedno i pročelnik pučke ^stranke. Pravo je rekao >Mir«. da se {Ovdje ne radi o osobama, pa makar koliko one bile ukorijenjene u narodu, ne^o o načelima. Većina ljudske Istranke ne odobrava postupka dra. -Šustersiča. pa je prema tomu posve jasno, što bi on morao uraditi.
Ti citati zaenkrat pač zadostuje-j*o. da se javnost prepriča, ali je branitelj drja Šustersiča upravičen nazi-ivati razna razkritja o politiki načelnika »S. L. S.« »neplemenito gonjo«.
M \i Briiontlli dežel.
O begunem v parlamentu. Izpre-govoril je parlament. Naslikala se je beda beguncev na pravi podobi, predočilo gorje !n nesreča njihova. Presrčne besede, proti katerim se po-izgube očitki in spodtikanja drugo-i'odnih poslancev, ljudi iz naroda, ki
oikdUu fli Mi fioiutti iHu^Ru ^d* <
veku. Gotovo je, da so tuđi begunci ljudje z vsemi dobrimi in slabimi stranmi človeka, gotovo pa je tuđi, da so bili vrženi u urejenih svojih razmer v skrajno neurejene. Kdor ni poskusil, ne ve. kaj se pravi be-gfttnsko trpljenje: človeka preženejo izpod domaće strehe, genijo po cesti sem in tja in pahn.ejo v tuji deželi v nekakov stan... Urediti se imajo končno sedaj tuđi begunske razmere. Kaka škoda za begunce, da je zbo-roval Sele sedaj parlament! Koliko manjše bi bilo njihovo gorje hi koliko manj zaničevanja bi bilj užili, ako bi se bil sestal parlament vsaj lansko leto že. Živahno zasledujejo begunci poslansko delovanje na Dunaju in z radostjo so pozdravili na Kranjskem vest. da bodo odslej tuđi tukaj delež-ni begunske podpore ... Kno moramo zavrniti. Reklo se je iz nernškiii usu Ua naj bi begunci tuđi d e i a 1 i. Naših slovenskih primorskih beguncev to ne zadene. Pri;<nano so j>ridni \n radi delajo mladi in stari. Samo ako bi se bilo pravočasno poskrbelo s strani poklicanih faktorjev za begunce že ob dotoku v notranje dežele, pa bi se bile mogle vsc begunske de-lavne moči plodonosno naložiti. Tisu nemški političarji - očitarji naj bi bili rajši takrat prišli s parnetnimi na-sveti. inesto da seduj bevskajo na ne-^rečne zbc^ance...
Dopisnice iz Italije. Prejel sem od internirancev iz Brd v Italiji več dopisnic. Nekateri bi radi izvedeli za svoje v Avstriji. Tako želi izvedeti Anton M a r k o v i č s Krasnega. kje se nahajajo njegovi sinovi Alo^zij, Karei in Franc in kje je njegov zet \z Njivic. kjo njegov brat Janez in Ciril z Bre^ra pri Krasnom. Fran T i n t a z Vrhopolja. interniran v Cordenonsu, bi rad izvedel. kje se nahaja njegova mati, ki je bila v začetku vojne z Ita-lijo v Bohinju kot begunka. Kdor bi kaj vedej, naj sporoči na naslov: Anton M e 1 i n k. Dovje št. S na Go-renjskem.
Goriška ljudska posojilnica opo-yarja na svoj občni zbor. ki se bo vr-sil jurri. dne 15. jiilija ob 10. dopol-dne v prostorih »Zveze slovenskih zadruga v Ljubljani. Janez Terdinova ulica i>.
Kdo kaj ve? Kje se naliaja družina Znid-nrčič iz Kostanievice. obči-na Ajba pri Kanalu, bi rad izvedel Josip Žnidarčič, korporal, k. u. k. Bau-komp. 1 39 (vojna pošta se izve v našem uredništvu). V družini so: mati I ucija. sestra Roz.Hliia. bratova žena Marija in mlajši brat Franc.
Kdo kaj ve, kjs se nahaja Oaber-šček Ivan. rojen leta 1893.. Iz Vrsne-ga. — Posredovalnija za ^oriške bc-^iiiiee v Ljubljani, Dunaiska cesta št. 38/.
Dnevne vesti.
—   Občinskega   syeta   Ijubijan-
skega izredna javna seja bo v torek, dne 17. julija t. 1. ob 6. zvečer v mest-ni dvorani. Ker je za nekatere točke dnevnega reda v zmislu Jj 57. obč. reda potrebna navzočnost dveh tretjin vseh članov občinskega sveta, vabijo se p. n. gg. občinski svetovalci, da se te seje zanesljivo udeleže. — Dnevni red. A. Javne seje: Nazna-nilo predsedstva. Odobrenje zapisnika zadnje seje. Upravnega odbora mest-nega vodovoda, elektrame in plinarne poročili: 1.) o proračunu mestnega vodovoda za leto 1917/18; o proračunu mestne elektrame za leto 1917 18. Direktorija mestnega užitninskega zakupa poročilo o proračunu mestnega užitninskega zakupa za leto 1917/18. Upravnega odbora mestnega pogreb-nega zavoda poročilo o proračunu mestnega pogrebnega zavoda za leto 1917/18. Upravnega odbora mestnih voženj poročilo o proračunu mestnih voženj za l?to 1917/18. Direktorija rnestne zastavljalnice poročilo o proračunu mestne zastavljalnice za leto 1917/18. Ravnateljstva mestne klavnice poročilo o proračunu mestne klavnice za leto 1917/18. Finnnčnega odseka poročila: 1.) o dopisu županovem glede revizije sedanjih predpisov ter glede uvedbe nove zvišane portalne pristoj-bine; 2.) o proračunu meščanske imovine za leto 1917 18; 3.) o proračunu mestnega ubožnega zaklada za leto 1917/18; 4.) o proračunu mestne pe-hotne vojašnice za leto 1917,18; 5.) o proračunu amortizačnega zaklada mestnega loterijskega posojila za 1. 1917 18; 6.) o proračunu mestnega zaklada za leto 1917/18; 7.) o neki ponudbi za odkup nckaj mestnega sveta ob Kopališki ulici; 8.) oponud-bah za odkup stavbnih parcel I.t II. in III. mestne parcele št. 99 1 ob Cesti na Rožnik. Stavbnega odseka poročili: 1.) o dopisu stavbnega urada glede ureditve ceste na pokopaliSče k Sv. Križu; 2.) o prošnji »Ljubljanskega športnega kluba* za premembo regu-lačnega nacrta projektovane obrežne ceste ob Ljubljanici ter za odprodajo nekaj obrežnega sveU temu klubu. — B. Tajne seje: Naznanila predsedstva. Odobrenje zapisnika zadnje seje.
Pcgpflaloopiavpegg gdsd» ^oroCito o {
sklepu disciplinarne komisije v nekej disciplinarni zadevi dveh magistratnih uradnikov. Upravnega odbora mestnega vodovoda, elektrame in plinarne poročilo o ureditvi sluzbenega razmer-ja uradnikov in uslužbencev prejšnje ljubljanske delniške, sedaj mestne plinarne.
—  Vojna odlikovanja.   Z  zlatim zaslužnim   križem   s   krono  na traku hrabrostne svetinje z meci je odlikovan višji   revident   južne  železnice Avgust Kotnik.   —   S   srebrnim   zaslužnim križem   s   krono ua traku   hrabrostne svetinje   z   meci   je  odlikovan stroje-vodja južne železnice  Rok   Dol gan.
Umri je v Brixlejrgu na Ti-rolskem dijak V. gimnazijskega razreda v Ljubljani Davorin Poher, sin revidenta južne železnice g. Poherja. Naše sožalje!
—    Vojna   odlikovanja.    Domobranska evidenčna višja olicijala Josip P o i a r in Josip R e p i t sta odlikovana z zlatim zaslužnim križem s krono na traku   hrabrostne   svetinje,   poročniku Gvidonu    Rupniku    je    podeljeno Najviše  pohvalno   priznanje   z  meci.
-- „Železni zbor." Višji slovenski Castnik nam piše: Nemški štajerski listi se kaj radi pobahajo s čudovito hrabrostjo tkzv. „železnega zbora", skrbno se pa ugibljejo pripoznaii, da obstoji moštvo 3. zbora skoraj iz dveh tretjin teh preklicanih Slovencev. Po uradni štatistiki priđe namreč na 1800 vojakov 3. kora 1075 Slovencev in Hrvatov ter 725 Nemcev in Italijanov.
t Dr- Ivan Praznik, polkovni zdravnik                      , ljubljenec „Ja-
nezov", je podlegel vojnim naporom. Ćela tri leta neprestano v fronti, je lajšal kolikor so mu moči dopuščale, gorje svojim rojakom. Iz same Ijubezni do njih je odklonil ponujano mu lažjo službo v zaledju, akoravno je bilo njegovo zdravje že hudo omajano. Potrt na duši in telesu se je vračal iz zadnjega dopusta pred petimi meseci na-zaj v tirolske hribe, kamor ga je gnala Ijubezen do „Janezov". In tam je ugas-nilo sedaj to mlado, nadepolno življenje, ta srčno dobra, značajna, nepo-kvarjena dolenjska duša. — Žrtvi krute vojne, nepozabnemu prijatelju „več-naja pamjat!"                           R. R.
— Iz Celovcanampišejo : 4. t. m. je   umri   tu   umirovljeni podpolkovnik Karei   van de Časte 1.   Umrli je bil flamskega pokolenja ter je služil veči-noma v slovenskih polkih. Popolnoma je   bil   vešč   slovenske^a  jezika in je visoko spoštoval vojaške   vriine   pod-rejenih mu Slovencev.   Bodi  blagemu častniku ohranjen v Slovencih   časten spomin !
—  Zavarovanje VI. voinega po-sojula. Nj. Veiicanstvi cesar in cesa-rica sta podpisali visok    zncsek    VI. vojnega posojila v zvezi z zavarova-njem v korist   c. kr. avstr. zaklada vojaških vdov in sirot. Vsled najvišje poklon i tve naj  pripade   zavarovana glavnica vojnoga posojila navedene-mu zakladu v namene   oskrbovanja sirot.    Ta zgled z najvišjogfa mesta naj   bo   v   spodbudo   državljanom, kako da more vsakdo z udeležbo pri vojnem posojilu se sedaj združiti z domorodno dolžnostivo delo socijalne dobrotvornosti.   Zaklad  za  vojaške vdovc in sirote sprejema potom zbor-ne^a podpisovanja   še    do 31. julija 1917 zavarovanja vojnega    posojila, Naj se vsakdo poslnži te prilike,   s katere porabo    se    bistveno    koristi splošnostf.
—  Poijedelske   črnovojne opro-stlive.   Pri poljedelskem ministrstvu traja šc  vedno    naval    poljedclskih oprostilnih prošenj. Po narocilu vlade se občinstvo še enkrat opozarja, da so prošnje za črnovojno oprosti-tcv   za   žetcv   čisto   brez    po-m e n a. ker jih prizadeta ministrstva radi ogromneira števila na noben način ne morejo pravočasno presoditi in o njih odločiti.   To velja seveda tuđi za tište, ki inorda že dolgo ča-kajo na rešitev take svoje   prošnje. Ljuclje, naj so že vložili tako prošnjo, ali jo pa še inislijo, naj rajše prosijo za   ž c t v e n   d o p u s t in v prošnji puvedo. koliko ga rabijo. Prošnje za dopust je pošiljati po nošti na povelj-stvo tistega vojaš^ga oddelka, kier dotičnik    služi.    Popreje jih je dati ^ledc ree'-iijnosti    po    županstvu (v IJubijaui   po   mestnem   magistratu) u radno potrditi.    Vojaški oddelki so dobili ukaz, naj take prošnje kolikor le nio^oce v si i šijo.
—  Oddaia žrebcev.  Ć. kr. žreb-čarna   na   Selu,   sedaj v Ormožu, bo oddaia s 15. avgustom 1.1. zanesljivim rejcem na Dolenjskem  štiri pare žrebcev   v   rejo do  7. januarja 1918. Dokazati imajo, da imajo dovolj krme (ovsa), zavezati se, da bodo z živalimi pravilno ravnali in jih porabijali le za kmetijska dela, kakor tuđi bodo morali podpisati strogo zavezno pismo. Ome-njena postaja bo rejce večkrat   nadzirala in se prepričala o skrbi in zdravst-venem stanju žrebcev. Reflektantje naj tak oj   pošljejo  kmetijski družbi svoj ntslov   in   potrdilo   županstva, da so zanesljivi   rejci.   Prijava   velja že kot obveznost   za   prevzem vseh pogoiev,
W yk bo žrcMaroa stevila.                  l
—  Narodna umetnost. V založbi M. Tičar je izšlo šestero umetniških razglednie M. Gasparija,   ki   preka-šajo po svoji fini tehniki, kakor tuđi po izrazitosti motivov vse dosedanje podobne reprodukcije. Izbrane so baš nnjbolj značilne slike našega   domaćega umetnika. Iskrena prisrčnost in globoko poznanje naše narodne duše veje iz teh izborno posrečenih repro-dukcij. Vsaka skrinjica je vestno pre-študirana, vsak pobožen kotiček obo-kane sobice »Neveste < je našel svojega umetnika. Najbolj originalen je pač ^Bogati ženin«, ki z neprisiljeno grotesko pograbi gledalea.    »Ceščc-nje - pa kot nepopisno    gorak izraz naše verske narodne    psihe    osvoji srca takoj. Bele peče na Šegavih gla-vicah, rdeči nagelj Ijubezni.   harmonike    ljubici v zabavo in nedcljsko razpoloženje slovenskih fantov:    bi-stvo   Oasnarijeve    umetnosti.     Ta umetnost vleče — ker je naša. V tem dejstva   je   tuđi   velika     etnografska vrednost teh slik. Kar pomeni Solom-ko pri Rušili, to je Gaspari za nas. Ne more biti dvoma,   da si bodo ljubke razglednice našle  široko pot v slovenske domove.
—  Iz državnozelezniške službe. Naslov   železniškega   svetnika je dobil stavbeni   višji   komisar   Pavel    Mor-purga v  Ljubljani.  Za   stavbenega višjega komisarja je povišan tit. višji komisar   Friderik   Linhart   v   Ljubljani,    za   višje   revidente   revidentje Karol   Ogoreutz   v   Škofji   loki   in Ivan Pecar v Ljubljani.
—  Na gledališka večera v korist Soskemu zakladu, ki se bosta danes in jutri, začenši ob pol 9. uri, vršila v ljubljanskom Mestnem  domu,  bodi   s tem najvljudneje opozorjeno.
—    Simon   Gregorčičeva iavna knjižnica v Woliovi    ulici št. 10   je nanovo  urejena  in  spopol-njena z najnovejšimi in najboljšimi slovenskbtii in nemškimi pripovedni-mi spisi. Knjige izposojuje vsak dan od 4. do 6. popoldne. ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. dopoldne.
—    Zdravstveno   stanje mestne občine ljubljanske. V času od 1. do 7. t. m. se je rodilo 15 otrok,     mrtvo-rojena sta bila 2, umrlo je 36 oseb, meci njimi 11 domačinov. Umrlo je 5 oseb za jetiko, med temi 3 tujci. Obo-leli so: za tifuzom 4 vojaki, za grižo 32 vojakov.     Izmed civilnega prebi-valstva ni bilo naznanjenih   nobenih slučajev nalezljive bolezni.
—  Lovske čestitke.    Iz Bohinja narn pišejo:    Hrabrim in pogumnim lovcem velikanske kace    na    Barju iskreno čestitamo. Nismo mislili   mi bohinjski lovci, da imamo v Ljubljani take tovariše, ki imajo toliko lov-ske sreče in toliko korajže. Največ je vredno. da je ljudstvo   pomirjeno. — Iskreno želimo, da bi se tak strah ni-koli več ne povrnil. Torej, ljubljanski tovariši, le še tako naprej. — Več b o h i n j s k i h  lovcev.
—  P. n. odjemalcem  sedavice in pokalic v vednost! Odbor podpi-sanega   podjetja  je v  svoji   seji   dne 13. julija 1917 konstatira!, da je vklub vsem dobrim nasvetom in opozoritvam od strani podjetja, še vedno v razvadi velika    brezbrižnost    glede    povračila sifonov in pokalic,  Vsled zelo otežko-čene   dobave   novih   steklenic,   kakor tuđi    ostalih    sodavičarskih    tehničnih predmetov obstoji nevarnost, da v krat-kem času sploh zmanjkajo vse stekle-nice. ako se odjemalci   sodavice   sami ne   bodo   brigali   vsaj   za   sedanje, v kolikor jih  ima  podjetje še v zalogi. To bi bila  škoda ne samo za  podpi-sano   podjetje,   lemveč   ludi   za vse c. g. odjemalce  same.  Da se podpisano podjetje   obvaruje   zgube   inventarne vrednosti na svoji strani, in da, se na drugi strani  doseže  pazljivost  in var-čnost   steklenic, je odbor   skleni!, da mora vsak odjemalec podpisati predloženo izjavo, glasom katere je plačnik za vse eventualne  izgube steklenic in zabojev. V delno kritje sprejetih steklenic   mora   vsak   odjemalec   položiti polovico    onega   zneska,    kar   znaša celotna vrednost njegove zaloge glasom podpisane izjave, kot varnostno kavcijo. Le na ta način bode mogoče pritt na konec vsej   površnosti, katera se z to tako drago posodo dogaja. Podpisano podjetje je v glavnem zaradi tega, ker upeije to jamstvo steklenic, ostala pri zmernili cenah izdelkov, ne išče kritja eventualnih    izgub   v   podraženju   na račun konzumentov-pivcev, temveč ho-ee  varovati   svojo   škodo   neposredno po svojem odjemalcu- gostilničarju. — Nasprotno  so pa  cenj. g. gostilničarji primorani isto tako postopati  napram svojim   odjemalcem   glede   zastavnin, da sami sebe  obvarujejo  nepotrebne škode.   Ta red smatra  načelstvo kot neobhodno potreben,  sicer,  kakor že zgoraj rečeno, obstoji nevarnost, da se v doglednem času  proizvajanje sploh ustavi. — Nadalje izjavi načelstvo, da veljajo njeni sklepi  tako za člane kakor nečlane odjemalce, istotako se tuđi ne sprejema nobenih novih odjemalcev kateri so dosedaj,  še pri  obstoječih, drugih sodavičarjih dobavljali. Z vsakim izposojevanjem sifonov iz sosednih go-stilen,   katere   zalaga   drug   sodavičar
s* mora previđao tavuaU, kajti pod* i
pisano podjetje vzame v račun samo svojo lastnino, ne pa — ptujo. Vsak gostilničar dobi na novo Ie toliko pol-nih steklenic, kolikor ima praznih na razpolago, ter mora vsako oddajo kakor sprejem lastnoročno potrditi v prvi vrsti sam, ako je pa nenavzoč, tedaj dotični, katerega odjemalec označi na podani izjavi. Podpisano podjetje se bode striktno držalo svojih sklepov, ter brezpogojno zahtevalo vsako naj-manjšo izgubo steklenic v plačilo. V Ljubljani dne 14. julija 1917. Za prvo kranj. tov. mineralnih voda in brez-alkoholnih pijač r. z. z o. p. Slom-škova ulica štv. 27.            Odbor.
— Velik vlom v Prešernovi ulici. Danes zjutraj je opazil hlapec Be-nediktove trgovine v Prešernovi ulici v hiši Mestne hranilnice, da so železna vrata trgovine odprta in nekoliko priv-zdignjena. Odprl jih je toliko, da je videl steklena vrata ter ko je zapazil, da je sipa pri vratih ubita, takoj po-klical stražnika. Dognalo se je, da je bil ponoči izvršen v trgovino vlom. Vlomilec je v temi odprl železna vrata ter nato z demantom prerezal sipo na notranjih vratih ob ključavnici, ker je tam od znotraj tičal ključ. Tako je z lahkoto prišel v trgovino, kjer si je izbral večinoma samo usnjato blago, usnjate jopiče, denarnice, vizitjerke in drugo. V7zel je s seboj tuđi 10 jkron denarja in pusico Rdecega križa. Po trgovini je bilo danes zjutraj vse razmetano. Škodo ceni g. Benedikt na 6000 K. Policija je zaprla hlapca, da se izkaže ali gre sumiti njega ali ne.
Šoiski ravnatelj Alojzij Novak t-Iz Idrije nam pišejo: Preteklo nedeljo, dne 8. julija, popoldne, je nagloma umri, zadet od srčne kapi, vpokojeni šoiski ravnatelj Alojzij Novak, star 65 let. Rojen v Idriji kot sin kirurga Metličana Alojzija Novaka, se je po-svetil učiteljskemu stanu, ko je dovršil nižjo realko in učiteljišče v Ljubljani. Ko je dokončal studije, je bil 1. 1872. imenovan za provizoričnega učitelja na Planini, a že leta 1873. je prišel kot učitelj c kr. rudniške ljudske sole v Idrijo, kjer je deloval do svoje vpo-kojitve dne 1. oktobra 1913, torej pol-nih 40 let, in sicer do I. 1895. kot učitelj, od tega leta naprej pa do konca uciteljevanja kot šoiski ravnatelj. Ta dolga leta svojega delovanja v soli je posvetil pokojni ravnatelj Novak vzgoji in pouku idrijske mladine ter je prehodil vso trnjevo pot idrijskega rudniškega učitelja, ne da bi učakal tolikokrat obetane in tako težko pri-čakovane boljše dobe svojega stanu. Služil je pač trdosrčnemu gospodarju. Dasi po dekretu enako postavljen rud-niškim uradnikom X. činovnega razreda, je prejemal plačo daleč pod to mero, kakor jo prejemajo vsi njego-vega stanu, ki se jim dekreti enako glase. Očividnejšega nesoglasja med teorijo in prakso si ne moremo misliti: kar se tiče dolžnosti, je rudniSko uči-teljstvo enako uradnikorn, a kar se tiče pravic, stoji pod njim. To dejsivo je tuđi pokojnega ravnatelja močno bolelo in mu grenilo njegovo službovanje. Udeleževal se je vseh akcij za izboljšanje sunovskega položaja; žal, da so vsi dosedanji napori v tem ozi-ru ostali brezuspešni. — Izv^n sole je posebno v mlajših letih razvija] uspešno delavnost v blaginjo svojega rojstnega rnesta in v narodno probujo takrat Še „nemške Idrije". Dolgo vrsto let je bil občinski odbornik in svetovalec. Tuđi on je bil pred 17. leti med onimi za-služnimi zastopniki naše občine, ki so doma, v Ljubljani in na Dunaju po-žnvovalno delovali, da je bila 1, 1901. ustanovljena in otvorjena v Idriji mestna realka, ki jo je 1. 1909. kot višjo realko prevzela država. In srce ga je bolelo, ko so lanskega poletja opustili pripravljalni razred in tako odtr-gali od celote del uspeha njegovega prizadevanja — del onega, kar si je pred časom mesto samo ustanovilo in več let samo vzdržavalo! — Pokojni ravnatelj Novak je bil mnogo let odbornik in predsednik Narodne Čital-nice v Idriji, ki je bila ognjišče narodne zavednosti. Tuđi v našo kotlino je hudo pritiskal duh nemštva in nem-škutarstva. Ostanek onega sistema vidimo še danes v samonemških napi-sih, ki se bleste povsod na in v po-slopju rudniško ljudske sole kot spomin na minulo dobo narodne brez-pravnosti in kot simbol želja in pri-zadevanj nekaterih Slovencem sovraž-nih birokratov današnjih dni. Kljub vsemu je stal pokojni ravnatelj ne-omajno na narodnem stališču. Ko je leta 1893. predložila Narodna Čital-nica deielni vladi izpremenjena pravila v potrjenje, je deželna vlada za-htevala v nemškem dopisu nekatera pojasnila in pbpravila, a predsednik Novak je ta dopis vrnil, sklicujoč se na člen XIX. drž. osnovnih zakonov in zahtevajoč na slovensko vlogo slovenski odgovor. In deželna vlada je to tuđi storila! Sam izboren pevec, je poleg družabnosti in složnega narod-nega delovanja pospeševal v Narodni Ćitalnici zlasti petje slovenskih narodnih in umetnih pesmi ter se udeležil premnoge narodne prireditve doma in
izvqq Uojc,  icamor >e ponešto aib
lb*?, stev.
»SLOVENSKI NAROD', dne 14, juiiji 1917,
Stran  5.
Čitalnica svoj prapor. — Pokojni ravnatelj Novak je bil tuđi med onimi narodninii Idrijčani, ki so pred 25 leti ustanovili v našem mestu podružnico Druibe sv. Cirila in Metoba in ki *e danes kljub težavnim razmeram delujc v prospeh našega narodnega šolstva. — V zadnjih letih je s posebno vne-mo deloval v odboru Društva za otro-ško varstvo in mladinsko skrb. In ne-brojno je otrok, ki je žanje Ijubeče in požrtvovalno skrbelo njegovo širo' tinsko očetovstvo. Zadnjo dobo je na" čeloval nadzorništvu Stavbne in kreditne zadruge ter se ves čas kot član Vdovskega učiteljskega društva in Lo-gaškega okrajnega ućitelj^kega društva živo zaniraal za delovanje naprednih učiteljskih organizacij. — PreJvsem pa je bil poln skrbi in ljubezni do svoje rodovine ter je svojim otrokom pre-skrbel ob skromnih svojih gmotnih razmerali temeljito narodno vzgojo. Valovi dornačih političnih viharjev nišo prizanašali njegovi ugledni hiši, in vsak udarec je z bolestjo občutilo njegovo srce. Zadnja leta je živel v ne-prestanem razbtirjenju, a bridkost mu je še povišala smrt ljubljene hčere in ugledne slovenske mladenke Klemon-tine, ki je umrla pred dobrima dvema mesecema. Zažcljene^a mini torej ni dobil s svojo vpokojitvijo, kakor mu ni bilo dano, da bi učakal sreč-nejšo dobo, ki se poraja Slovencem in tuđi Idriji sedanjih krvavih dni! — Kako splošno znana in priljubljena osebnost je bil pok. ravnatelj Novak, temu priča je bil njegov pogreb, ki se ga je udeležila tuđi šolska mladina s svojim učite!jstvom. Stari čitalniški pevci so se zbrali ob njegovem grobu in so ljubemu prijatelju in družabniku Lojzetu zapeli v slovo . .. „Učiteljski kot* pri sv. Križu pa je sprejel vaše novegs stainega najemnika, in slovenska zemlja mu daj, česar mu življenje ni hotelo dati! — Soli in narodu je dal, kar je imel najbolšega: svoje delo in svoje otroke! M! mu ne mo-remo dati nič drugega, nego hvaležen spomin v svojih srrih •
Sod slivovca je izginil z voza Ivanu Urbaniji iz Kanderš, ko se je peljal domov z raznim blagom. Slivo-vec je bil vreden 660 K. Sumijo, da je ukradel sod neki mlad fant iz Go-ričice.
Poštna vest. Od 1. avgusia 1917 naprej se izloči poštna nabiralnica v Pecah iz dostavljalnega okraja pošt-nega urada v Vačah in se prideli do-stavijalnemu okraju c. kr. poštnega in brzojavnega urada v Moravčah.
Matura na celjski gimnaziji. Na
celjski višji gimnaziji je napravilo le-tos 5 osmošolcev (3 Slovenci in 2 NemcaJ in ena hostpitantinja zrelostni izpit, ki se je vršil dne 30. junija, in sicer so napravili: Bergmann Maks (Celje), Kolman Vincenc (St. Vid na Planini), Leber Ivan (Dramlje), Mak Ivan (Celje), Wundsam Faust (Celje) in Burgstaller Ada (Trst). Med šolskim letom je napravilo maturo 11 abitu-rijentov-Slovencev, ki so morali odri-niti k vojakom.
Narodna društva v Mariboru prirede v nedeljo, dne 19. avgusta 1917 v proslavo prvega rojstnega dne po nastopu vlade Njegovega Veličanstva cesarja Karla I. slavnost v spod-njih prostorih Narodnega doma v Mariboru s sledečim vsporedom: l.)godba, 2.) petje, 3.) slavnostni govor ^prof. dor. A. Medved), 4.) tombola (karte po 50 vin., dobitki v prvi vrsti živila), 5.) prosta zabava. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina za osebo 60 vin. Čisti dobiček je namenjen invalidom in sirotam po padlih vojakih mari-borskega okraja.
Kino Ideal. Danes v sobo to nastopi prvič obče znana priljubljena umetnica Henny Porten v3 de-janskem prekrasnem igrokazu „S n e te spone". Poleg tega se nordijska vese-loigra v 1. dejanju „Gentleman za eno uro", ter najnovejša porocila. Ta spored se predvaja še jutri v nedeljo in ponedeljek 16. julija. Pred-naznanilo: v kratkem čudovita senzacija „Nenavadne glave", doživljaj iz tajne kronike prof. Patik Brassa. Mladini neprimerno. Zadnja predstava ob 9. uri zvečer na vrtu s spremljevanjem prvovrstnega gled. orkestra.
Vola v najem. Par dobrih za delo zmožnih volov želi od dati v najem brezplačno proti oskrbi do konca vojske begunec Gorkič Štetan, t. č. Vodice št. 21. Ako treba, da zraven tuđi gonjača proti oskrbi. Podrobnosti se izvedo pri zgoraj imenovanem.
Aprovizaciia.
— Predavanje o konserviranju sadja ki zeieniave. Mestna aproviza-cija ljubljanska je naprosila dezelne-;a sadjarskega nadzornika M. Hume-ka, da priredi v Ljubljani predavanje ;> konserviranju sadja s posebnim ozi--om na sedanje razmere. Predavanje se vrši v ponedeljek, dne 16. julija ob u zvečer v poslopju tukajšnje realke.
4- Razdelitev mesa za satnice. ',/ aprovizačnega skladišča v cerkvi
■ili «lfrf'**-k fifi  ttfl lj BMJfMBfc   Ml
16. julija oddajalo na samske karte (male provizorične izkaznice) goveje meso po 2 kroni kilogram. Vsaka ose-ha dobi pol kilograma po naslednjem redu: od 2. do pol 3, ;>t. 1 <Jo 15U, od pol 3. do X .Št. 151—300, od X do pol 4. 5t. 301 do konca. Prinesti je s seboj tud mesne izkaznice.
r Razdelitev mesa na rumene D - izkaznice se bo vršila v ponedeljek, dne 16. julija z aprovizačnega skladišča v cerkvi Sv. J ožeta. Na rodbino z 2 osobama odpade pol kilograma, rodbine s ,5 in 4 osebami /4 kilograma, rodbine s 5 in 6 osebami 1 kg. rodbine s 7 in 8 osebami I1. 4 kg in na rodbine i već kot 8 osebami 1] /- kg mesa po .* K 20 vin. kilogram. Določa se naslednji red: od pol 4. do 4. št. 1—150, od 4. do pol 5. št. 151 do konca. Pripraviti je drobiž.
- Razdelitev masti. Za vse one, ki nišo doslej delezai še nobene akcije, da bi dobili mast po znižani ceni, se določa za prihodnje tri dni sledeči razpored: \' ponedeljek. dne 16. j u li j a od 8. do 11. dopoldne dobe mast vsi oni, ki dobivajo kruh v vojni prodajalni na Starem trgu, popoldne od 2. da 3. v^i oqu ki dobivalo kruh pri Leskovcu na Opekarski cesti, od 3. do 4. dobe mast vsi oni. ki dobivajo kruh v kopsumni prodajalni na Krakovskem nasipu, od 4. do 6. v?! oni, ki dobivajo kruh v vojni pro-dajalni na Rimski cesti; v t o r e k, dne 17. julija od 8. do 11. dopoldne stranke, ki dobivajo kruti v vojni prodajalni na Bregu, popoldne od 2. do 3. stranke, ki dobivalo kruh pri Trčku na Bregu, od »V do 4. stranke. ki dobivajo kruh pri Zalarju na Starem tr?u, od 4. do 5. stranke, ki dobivajo kruh iz konsumne pradajalnice v Zvczdi, od 5. do 6. stranke, ki dobivajo krtih pri 2abnikarju v Zvezdi; v sredo, dne 18. julija od 8. da 11. dopoldne dobe mast stranke, ki prejemajo kruh pri Bedenu na Tr-žaški cesti, popoldne od 2. do 3. oni, ki dobivajo kruh pri Jakilu na Dunai-ski cesti, od 3. do 4. on!, ki dobivajo kruh pri Pireu na Sv. Petra cesti, od 4. do 5. stranke, ki dobivajo kruh v vojni predajalni y PreŠernovi ulici, od 5.-—6. dobe mast stranke, ki kupu-iejo kruh pri Godcu na Dunajski cesti. Mast se bo oddajala vselej iz skladišča mestne aprovizacije vr cerkvi Sv. Jožefa iu sicer po 15 K kilogram. Vsaki stranki se je pri oddaii masti izkazati z rodbinsko karto, katere se je razdeljevalo pri zadnji krušni komisiji. Pri nakupu masti je predložiti ma.^čobne karte. Na vsako osebo odpade po pol kilograma masti. Prinesti je s seboj posodo in pripraviti drobiž. One stranke, ki dobivajo mast pri mestni aprovizaciji vsaki mesec po znižani ceni in železniski uslužbenci, katere preskrbuje z mastio železni-ška uprava, so od predstojeće razde-litve masti izključeni.
— Na trgu za zelen Javo smejo civilne stranke tuđi p o CK uri dopoldne kupovati, kakor se j i m z I j u b i. Toliko v pojasnilo, da ne bo kdo mislil, da je takrat trg samo za vojaštvo določen.
-f Prodaja kaše. Od srede, dne 18. julija napre] se bode prodajala kaša v vojni prodajalni, Gosposka ulica, in sicer na izkaznice za kašo, katere imaio stranke že v rokah. Na-tančnejši nacrt se pravočasno objavi.
-f-   Vedno vočja draglnja.   Glas
izmed občinstva: Prebivalci Istre smejo po Kranjskem kupovati živila. Opaža se na kolodvorih trope žensk in dam, ki potujejo na Dolenjsko po živež. Plačujejo pa neverjetne cene: fižol 1 kg po 6 K, koruzno moko 1 kg po 3 K, belo pšenično moko 1 kg po 8 do 10 Kf druge pridelke pa po cenah navedenim primernih. Neka gospa se je izjavila ce!o, da hoče plaćati več kot sploh kmet zahteva ter da prej ko gladuje, raje poje vilo, hotel in kapital. — Kaj naj pa kupi potem ubog siromak, ki zasluži 4 do 6 K na dan ? Će bo tako šio — taki reveži niti sir-kove slame ne bodo dobili za. svojo plačo.
Kazne stvari
*  Obsojen, ker je oškodoval ar-mado. Jakob Braun v Budimpešti je obsojen na štiri leta zapora in 2000 K globe, ker je 44. polku v Kapošvaru poslal za drag denar nove čevlje   s papimimi podplati.
*    Zavarovani   ameriški vojak i. »Standard - poroča \z Novega Jorka, da namerava ameriška vlada zava-rovati vsakega ameriškega    vojaka na zapadni fronti ter nositi zavaro-valne premije.
*   Srbska    žetev.    \z    Belgrada prihajajo porocila o povoljni žetvi po vsej Srbiji. Pšenice je bilo posajene 20 odstotkov več nego lani,    koruza je kljub suši dobro uspela. Sliv ne bo v preobilici, jabolk mnogo, trta uspe-va izborno.
*  Budimpeštanski otrocl ▼ Švicl. Iz Budimpešte so poslali te dni   že drugo skupino otrok. ki bodo preži-veli rx>letje v kraju Einsiedeln v Svi-
Svlco 400 otrok. Tam astanejo Šest I tectaov.                                                     I
Krali kromoirja. ćetrtino vsa- I kovrstne zaloge kronipirja, ki ga po-trebuje Kaliiornija, dobava državi Ja-ponec George Hirnas. V Kaiifornijo se je priselil pred 27 leti. Seddj ima pre-možonja S3 niilijonov dolarjcv in po-!iosni naslov ^kralj krompiria«.
*  Tragedija delav^ke otoitelil.   \ zagrebški inertni pivovarni /aposle-!ii delavec Prein je naše! pred par dne vi, ko se je vrnil z dela tlomov, v svojem siromašnom stanovanju svojo ženo in svojega enoletnegn sinčka muva. Od Ccsa je žcaa umrla, se še ni dognalo, dete je umrlo Iakote.
:: Kruh in mleko za mačke. V Osjeku živi gospa, \a hrani svtfje mačke s kruhom in uilekoui. Pred par dnevi še je dobila od nekega peka osem hlebov kruha in da ni slučajno nekdo naznanil te;^a oblasti, bi še veJno dobivala preveč kruha. Razven tega dobiva vsak dan sedem litrov mleka in več kil mesa. To v času, ko otroci uir:ir:»io. ker nimajo mleka. in ko žc srednji stanovi kina-lu ne bodo več poznali mesa.
*  Letovlščarji na Ogrskem. Vse polno ktovišcarjev iz Avstrijc je f>Io letos na Ogrsko, ker sintijo, da more biti tam precej boljše kakor   doma. Na Osrskem se   dobi za osebo 1225 gramov moke in sicer iine, najbolj?e moke.   Ona letovi§ča,   kjer  manjka sadja in sočivja, so kmetjo neusmiljc-no odirali; tako da je mora! prehra-njevalni urad napraviti temu konec. Ali konec je tuđi sadja in sočivja, ker kmetje niti jednega niti drugega no-čejo več prinašati letoviščarjem.
*    NežnoČutno armadno povelje. »Ponulairo du  Contrc^ pripoveduje, da je dobil nastopno povelje     enega najznamenitejših franeoskih    vojsko-vodij, generala B...:  »Odpočijte se dobro, dragi moji otroci, spite leno, popravite se, uredite svojo obleko in počakajte, da dobite iz zaledja nove stvari, katere mi zahtevamo. Očistite svoje orožje za bodoče boie, razveselite svoja srca. smejte se in pojte iz polnega grla. Žal mi je, da vam ne morem poslati regiment veselih de-klet. da bi nagradi! vašo     hrabrost. To je stvar parlamentarne kontrolne komisije, ki mora uvideti vaše potrebe in dobiti sredstva,     da     vam ustreže.--
*  Kerenjski na fronti. O inspek-c:jskem potovanju Kerenjskega     na fronto poročajo žc razne     anekdote. Tako prinaša »Temps« poročilo »Ru-skega Slova« o inspekciji      vojnega ministra pri 113. diviziji.      Poročilo rr^ivi, da je 40.000 vojakov te divizije Kerenjskega pričakovala Divizijo so bili sele pred kratkim, ker je bila od-pcvedala pokorščino,    potegnili      iz fronte. Voiaki so se razvrstili ob av-tomobilu Kerenjskega.   ki je uporne čete pozdravi! v imenu provizorične vlade z besedami: Ne govorim z va- I mi kot vojni  minister,  tuđi   vam  ne bom ukazoval. Tu seti samo zastop-nik provizorične vlade, ki predstavlja tako dolgo. da se sestane ustavo-dajni zbor, narodno voljo.    Carjevo samodrštvo je zlomljeno. moč je prešla za vselej v roke naroda. Danes je vsak izmed vas svoj Iastni gospodar, vsak pa nosi tuđi kos odgovornosti. Kakor je vsakdo dolžan izpolniti svojo civilno službo in svoj poklič, tako je vsak vojak dolžan braniti svobodo in domovino. Najbolj podlo pa je, Če fc hočc dezerter orjravičevati, češ: Rusija je sedaj svobodna, za mene tu ni več dela, jaz grem domov! Dczer-cija je  infamnost.      Kdor      zapusti svoje mesto, izda domovino! Klice: -Tako je!« je bilo slišati fz vrst upor-nikov in minister je nadaljeval:  Ali naj imajo Nemci res prav, Če menijo, da je ruska vojska brez carja samo čreda ovac, da je ruski vojak rojen samo za nagajko in ne za svobodo?
Russkoje Slovom piše, da so po tem govoru vojaki burno zahtevali, da jih r.opeljc Kercnjski v boj.
Bodočim materam, ki trpe na migrenah, tesnobi, težkočah v želodcu n na za^atenju, pospe?i naravna Franc-Josef grenčica, užita že v malih množinah, lagodno in milo *zpra-znenje telesa ter pozivi prebavo v kratkem času.
Darila.
Za slepe vojake. Deželnemu odboru ]e poslal v sklad za nameravani dežeini zavod za slepe g. župnik Fr. Bratušck v Svetinjah na Štajerskctn zbirko 50 K, nabranih povodom poroke Av^usta Vraza in Albine Andrejka na domu Stanka Vraza. — Bog plačaj!
Za ilcpc vojake. Metto venca na krsto pok. g. Jcmeju Kemperle iz Kam ni ka je poslal dezelnemu odboru v sklad za zavod za šlep« g. Edvard Hajck v Kranjski gori, daf 25 K. — Bog plačaj!
Darilo. Šolska mladina ljudske sole v Dovjcm je nabrala za rez. bolnico Leonišće v Ljubljani oO Ittrov borovnic. ter jih poslala omenjeni bolnici. Za U lep dar izreka vodstvo cenjenemu Solskemu vodstvu v Dovjem, kakor tuđi vzgledni šolskl ^mladini tem potoni svojo toplo zahvalo.
Utiteljstve obefi c. kr. rudniških  Ijud. : Sol v Idriji je  darovalo   na mesto   venca   na rakev umrle ga 5ol.  ravnatelja v p. Alojzija Novaka, 24 K „Kranjskemu dezelnemu društvu  c kr.  avstrijskega   zaklada /a  vdove in
Upravmštvtt naših llstov so poslali: I 2* „Clrit - Metodovo družbo' dr. Ivan Zabukoviek odvet., Smarje pri Jebali, 15 K, (V. 224 17) in Janko Vizjak c. kr. drž. živino-zdr. v Kranju 20 K, v spomin nepozabnemu g. H. hranzhi iz PruL Skunaj K .35.
Za „zavod za v vojni oslepele vojake" Štefan Laraper restavr. v Sevnicl K 17'30, nabrano 1. julija zvečer na mali zabavi.
Srčna hvala!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 11. julija: Ivo Barač, pežec, v rezervni vojaški bolnici v Marijanišču. — Albcrt ŠtefaniČ, sin strojevodje, 7 dni, Knmniška u. 161.
Dne 12. julija: Matevž Puc, zasebnik, 72 let, Kmetijska ulica 215. — Josipina Ada-mić, ht i strojarskega pomočnika, 5 let, Sv. Petra nasip 71.
V   dcželni   bolnišnicl:
Dne 0. julija: Herman Peter, sin želez-niškegn sprevodnika, 5 let. — Slavlca Mliller, hei vratarja južne železnice, 3 leta.
Dne 10. juiija: Ivana Kozjek, tovarniška delavka, 20 let.
Dne 11. julija: Uršula Pavlič, vdova že-lezniškega čuva ja, 81 let
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Valentin  Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne ttsfrarnec.
V neizmerni žalosti naznanjamo i vsem    sorodnikom,   prijateljem    in I znancem, da je naš iskrenoljubljeni sin in brat, gospod
Alojzij Exier
strcini stavec „SIgv. Gospodarja'4
žrtvoval svoje življenje na tirol-skem bojišču. Padel je 25. junija v najlepSi dobi, zadet od laske granata. Sv. maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji župni cerkvi.
KRANJ, 14. julija 1917. 2306         Globnko ža!ujoči ostali.
ViTitnirn  priporoča
VlLIlIIltc Mm lifta«
Trsovski \wwAt
vešč knjigovodstva, ki je začasno kot vojak na dopustu, prevzame delo za 6 ur na dan v kaki trgovski pisarni v Ljubljani za dobo entga meseca.                                         2324
Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«.
KcEo ¥ iiubijani
ima
razmnoževalni aparat
Naslov se prosi pod ,9ROI16OW na upravo. »Slov. Naroda«.
%9          I         0        ■ ■       6
w ^^n'ictinio
I i\yaEiui lulIIijCI
: samostojna moč,   zmožna   nerasčine in sloven-činf?   v   govora   in   pisavi,    se
takoj sprejme.                   2318
Natančne ponudbe v obeh jezikih pod „stavbeaik 2318" na upravn. »Slov. Naroda«.
Ženitna ponudba!
Želeim'ški usiužbenec, 28 let :! star, s Stalno plaćo, se $eti po-\ ročiti 2 mlado gospodično 3 ne* \ koliko premozenjem.
Jfesne ponudbe na upravn-„S^ov. /taroda" pod „Srečni dan
«*■* •                                       2323
Tužnim srcem  naznanjamo  vsem sorodnikom in prijateljem, da najtt     I
je bridko zadela nemilost usode: najin preljubljcni sin - edinec, gospod             I
dijak V. b razreda 8. drž. gimn, w Ljubljani     I
je preminul  danes po dolgi  in mučni bolerni 16 let star previđen s sveto-     I
tajstvi, v Brixlegg-u na Tirolskem.                                                                   I
Pogreb   milega   rajnkega se bo vršil dne 15. julija dopoldne   istotam.     I
Z njim sva zgubila vse. Prosiva tihega  sožalja in milega spomina,         I
V LJUBUANI, dne 13. julija leta 1917.                                             I
Hartin Poher                                 Marija Poher             I
revident juž. že!. oče,                                              mati.                        I
Kino Central
v deželnem gledališčn.
Sobota 14.,        nedelia 15.,        ponedeljek 16. juli ja:
Eii tesar ji ratii ori raji U ii ni on v hmlm
Naravni posnetki.
Plačilp za molcanje
Sijajna drama v štirih dejanjih.
SALE DOJILJE. -1*1-
V fe<*!avalklli pri praa^tavah ob 9. ori zy6č#t, w a#del}ah ob
pol 8. In 9. ari zvoiar
velik koncert.
Preditave se  vrie ob  deUvalldta  ob  4., pol 6.9 7. In 9. uri xvoior9 v BOdol|aji ob pol 11. nri dopoldne, ob 3, pol 5.f 6.,
po! 8. Is 9. uri zvoier,
Stran 6.
.SLOVENSKI NAROD«, dne 14. jttliji 1917.
mh9. štev.
I          Zahvala.          I
I              Za rse izraze  globokega  sočutja o priliki  smrti  predra-     I
I     ScSa soproga, oziromm o£eta, gospoda                                              I
Alojzija Novaka
e. kr. *ol. ravnatelja v p.                          I
I    se ntjfskrcne}c zahvaljujemo.                                                               I
I              Poscbej se fahtaljujemo   preČ. dutaovsčint, gg. c. kr. ruđ-     I
I    niskim   oradoikom,   gg.   realčnim   profesorjem,   gg.   u radnikom     I
I     sođnije, gozdoega   oskrbo istra,   davkarije,   po "te,   ravnateljstvu     I
I     in u6itel^tvu   c. kr. rudniŠkih   Šol   itd., ter   sploh   vscm, ki so     I
I     spremili nepozaboega ranjkega na zadnji poti. Zahvaliujemo %e     I
I     nadalje gg. pevcem   za ginljivo nagrobno petje   ter slav. »Vo-     I
I    jalko-veteranskemu-«   in   »Godbenemu   društvu«   za   udeležbo     I
I     pri pogrebu.                                                                                2319     I
IDRIJA, dne 10. julija 1917.                                           I
Žaluločl ostali.       I
C. kr. toftaCM tovana razpJsulo
trnka, torti m Ha dela
pri zidavi poslopja za strojno centralo.
Pogoji in nacrti so na vpogled med urađnimi urami, kjer se dajo tuđi podrobna pojasnila.                                                                          |
Ponndbe za vsa, ali posamezna dela je vposlati na stavbeno Todstvo podpisane c. kr. tobačne tovarne do najkaaueje 31. julija 1917, 11. ure dopoldne.
C kr. tobačna tovarna v Ljubljani,
2325                                            dne **  julija 1917.
Strojnik
lito PoaU, najraje k poljedabkamo
■troju ali motori u   C6nj. ponudbe pod
HStrafalk Tt/ttTf na upraroištvo
»Slovenskega Naroda«.     2274
VofHopoitne dopisnice.
taaa kese* vtiNpeitatem plifrten : Mlrtrf« ia ft— hrmm.
K 3*50 za 1000; 100 vojaSkih ali Ijubezenskih  { . K 5*—; umetniSkih razglednic K 6 razpoSilja J                            po povzetju                   29^9
S*Meler-f**a satova rasfleemle. •umaj XVIII, ■■■■■■|Mil *7.
Ako ne ugaja, denar nazaj.
Kujijetti&u manufaktura
1   JnH| Slagar
f Imj L ffiisiipstr. I F.
Ceniki z zdravniškim poukom   gratis   in   fr. Zaprto, 30 vinarjev v znamkah.      134
Po vporabi \rašega crema
VUNONE
prepričala sem se, da je nepotrebno rabiti druge creme,  ko  je vendar .Vuno-
j me" preparat, ki Ima vse izborne last-nosti, kozmetične in higijenične. Pronica hitro kožo in ohrani jo pred škodljivimi
i                      vplivi vremena.
Id6aka BaldOT«
i Članica mest. gled. na Kral. Vinogradih. ; Izdeluje: Laboratori| ■•rmf Praga-!   VrioTiee, lalek. «1. 35, teL €44).
i   Veliki lonček 3  K, srednji K  l'5O,  za poskužnjo 60 vin. — Pošilja se po pošti ■   proti poslahi zneska z dodatkom 60 vinarjev za porto.
!          Zaloga v Llubljani: Lakaraa
U. n. TrmkO€xy.                     3084-VI
1 ki rafie barve
•■fc# v ••dlh !• proda.
Več  pove  Val«  Gregoro   v Mengšu.                                 2108
Nagaliilarka in ucenka
za trgovino se takoj sprejmeta.
Poizve   se   pri   fr.   IfjUČ,  XJttb-
IJaaa, Ma«tal tr§ U.                2315
Gospodična
ki    je   dovršila    tr^ovsko   solo,    želi mevta ▼ kaki ptsarni ali trgovini.
Naslov   pove   upravništvo   »Slov. Naroda«.                                               2311
Dčeica ii sIhdo
!            ipre|me trrtta      2270
B. GdTZL, UU8UANA,
M#sta)l trg Stav« 19*
KOLO
se prota  za 140  kron.
Cesar, Sv. Petra cesta 43.
i _---------------------------------
: =====   Kvf)l te dober   ===:
fotoirafiCon aparat
9XU I UMtifmattm. Ponudbe na Ivan TavčaTf Spadam ilika, Kototvorska oUm it 2tO.   2236
Trfioosbl pomočnilt
želi mesta v galanterijski ali specerijski trgovini v mesta.                              2314
Prijazne   ponudbe   se prosijo pod •Jro. pomočnlk 2314" na upr. »SI. Nar.«
▼ kateri se  obratuje, s prima   krogom
odjemalcev,   v    blizini    Ljnbjane,    SG
proda.  —   Zadnja   cena   100.000 K.
Ponudbe na uprav. »Slov.   Naroda«.
20S0
Mi prtele
v Spodnji  Šiški  ob  cesti In že-lezsici Ie2e5es so na proda}.
Vprašanja    na    pCŠlni    pređnl
št 3, LJnbliana.                          2320
stara 14 let,  želi  mesta v kaki mešani trgovini, najraje v mestnf gre tndi na deželo.     2293 Naslov pove upravn.  »Slov.   Naroda«.
Zamahe
nove in stare, kupi vsako množino tvrdka    „ Ljubljanska    industrija probkOTih zamaškov JELAČIN & Ko, Ljubljana.         2278
—      lllwUI
1 vrtom se proda.
Kje, pove npravništvo »Slov. Naroda«, 2307
UliBi
%a trgovino z mešanim blagom.
Biti   mora   dobro   izurjena v   železnini
in  rezanju Šip.           2253
Naslov pove  upravn.   »Slov. Naroda«.
Službena ponndba.
Oospodltea lx dobro hii^t ki je letos dovrSila trgovsko solo v Celju s prav dobrim uspeh om, ieU Talopltl v službo v kako većio trgovino na đeiell, nafrafie sa Spodalem Staferskem, kjer bi bila zraven knjigovodstva zaposlena tuđi v trgovini.
Naslov  pove  upravniStvo  »Slov.  Naroda«. 2256
Kostanlev in hrastov les
vsako mnottno, kupi po najvlsjl
cenl   Josip   CIzel,  na Polzeli,
Štajersko.            1915
Kontoristinjo
samostojDo moč z večletno prakso^ zmožno knjigovodstva, korespondence ia sploh vseh kontoarskih del, sprejme J, KraSOTlC V ^alou- Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. 2304
Svele                                 2276
maline
bi
borovnice
-------- kupuje ——
I lekanar 0. P1CC0L1 v Uljani.
Z neizmerno bolestjo v srcu, javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ravno kar došlo pretresljivo vest, da je naš iskrenoljubljeni, nepozabni brat ozir. stric^ svak in nećak, preblagorodni gospod
Dr. Janko Praznik
c kr. polkovni zdravnik pri & kr. pešpolku                               štirikrat odlikovan
dne 10. t. ni. dopoldne po tridnevni mukapolni bolrzni v 33. letu svoje starosti na tirolski fronti v bolnici Osteria del Termine preminuU
Pogreb se je vrši I dne 12. t. m. ob 4. uri popoldne z vsemi vojaškimi častmi na ondotnem pokopalisču.
Masa zadušnica se bode brala v frančiškanski cerkvi v cetrtek 19. t. m. ob 10. uri dopoldne.
J^eprenehoma od 7.ačetka vojne mi stai na bojni planjavi  med  frpecimi  sobrati^
otiral bratovske so!/t% tolažil, z be^edo in dejanjein, dokler nisi sam poloz.il mlado svoje življenje domovini na oltar.
Za taboj žaluje nesteto hvaležnih src, ki si jih resi I iz objema smrti in ti kliče:
Snivaj sladko junak med junaki!
LJUBLJANA, 14. julija 1917.
Globoko žalujoča rodbina Praznik.
[Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
■  O.lnUfc« ato—le» 11^00.0— krmm. m                            .       Stl'HW^J^W    tlllCMi    fttttVa   2a                                    lt««.wnil tm-M  ofcpojlo 1.5OO.OOO krpu.  I
Poslovalniea e. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice * SplltM, Cetovcuf Trstu9 Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani, In Celju.  |
viose   na  knjiiice   in   tekell   ralun          |
I   bMi ■ peJ4i vse wele vreejeeeielli peplr|eT| ftoMidra eraiHne dobave in dovoljuje
I    appovi«aoij»ke   kredit©.
159. štcv.
•SLOVENSKI NAROD', dne 14. julija 1917,
Stran 7
KRAPINA Bfla-iEL.
■ % ■% ffl ■    ■ 11 fl    »ZZJ^r______ischia«.
M«|vet|a settsacij« f                  Aafr.ovejša
:    toaletna  tajnost!    i
proii nagrrbančcni >tojk grubam m nsčistosttm jcotU. Mino pravi, najzanesf!tefi; uspeli!                       Samo enkraten izdatek!
Jnstttut „Apkroapsia". Duna? Uli Jfeusttfigrass* Štmv. 54, odd. 8.
Pri vpraSanjih ^namka za odgovor.
i           Mobenega zobobola
I več, nobenih noči brez spanja. ^ides" pomiri bolečine v othh zobeh, pri I trdovratnlh revmatičnih zobnih bolečinah, ko so vsa sredstva Zč odpoveda!a. I Pri neuspehu denar nazaj. Cena 2— K, 3 zavitki 5 K, 6 zavitkov b — K. I Nobeneea ?obnega kamena več, snežnobele zobe dobite po uporabi 1tXlri«-
____f              sobna roda. Takojšnji u*inek  Cena -2 K   3 steklen-ce 5 K.
Eemenjr, Koiice (K&scnan) L Fottnl pređal 12 I 23, Ogrsko.            3659
Najlepši kras ženske
so lepo oblikovane, buiae, trdc grudi. Gospe, ki se v tem oziru ne čutijo  popolne, naj pišejo na ldo  Krause, ki jim   poSIje brezplačno na podlagi od nje preiskušene metode, diskreten svet v svrho pridobitve idealnih   okrocjlih oblik.            1851
Ida Krauie, Polusi9 (Presshurg), Osrsko,
Schanzstrasse 2. odd. 41,
Srbečko, izpuSčaie        |
odpravi  kar   najhicrejše   „Dr.   Fiescna oiigtnalno rujavo                       I
mazilo".   Mali  lonček K  1 60, veliki K 3*—,   družinska            1853
porcija K 9—. Dobiva se                                                j
v lekarni „pri ziaiem jelenu", Marijin trg, Ljubljana.  |
ŠOI^NB
zgornii de! dobro goveje usnje, z lesenimi podplati, z varovalci usnja.
Velikosti   26—28     .    a   5 K 20 v    Velikosti   36—38     .   a   7  „ 30 v 30—34     .    „    5  „ 90 n            „        40—42     .    „    8  n — m
dobavlja  franko po  novzetji:. v zavojih na  po?kušnjo a 5 kg. Tuđi   sandale z gibijliirai leseniini pođfilati zel« pocan!.
Adolf   Bdhlfl,   Gradec,   Feuerbacbgasse 10.
Zajamčen uspeh.  Tisoče **$*£ pisem Bujxie9    lepe    £>i?*s!
dobite ob rabi med.                                       1565
Bt     ^    RtY2  krpile  li  nrci          garantirano neškodljivo za
U!.   Jim   fVAC  Mtmt  LA  piM  vsako starostf zaaeslfiv nspeh.   Rabi
se žuran je    Eđina krema za prsi, ki |r> vsled   čudovitega učinkT prodajajo lekamarji, dvorne parfumerije itd. Poizkusaa puiica K 4—, velika pusica, za-
dostna za aspeh   K" 9"—.    Rizpo?iljarr> strofo diskretno. »oi.  dr.  A.  Riz preparati, Daaai UL,  Laklsrergmsta  6 E.
I**qt » Littbt)wi: #rof. Hane f« fAšh^. Z^ofc t ftorfb«ru: hUr. Schutmift«, Utr, pom, in pfrf. Hclfrin,
Srlisoto. soleole. priK liišioio kožs, li^is, oriote. kožne WM, ime. ofeklioe ia rane
ozdravi hitro in sigurno
ianfarsko masiio.
Ne umaže in ne diši.   Mali   Ionček 3 K, veliki
lonček 5 K, družioski lonćek 9 K z navodilom.
K temu spadajoče brinoro milo   4 K.
[ Gero Saodor, lekarnar, Nagy Koros 30.
/UBERDER. \SALBE  M.
: Mestna hranllnlca v Radovijici  :
Kmetska hranilnica in posojilnica v Radovljirl
in
:   :   Posojilnica v Eađovljlcl   :   ;
dovoliujejo si tem potom naznui|ati, da b«do priieaii                       i
z dnem 1. julija 1917 za stranke uradovale od 8. zjutraj do 2. popoldne razun ob nedeliah in praznikih
tor proslfp, da blagovoll p. n. občfnatvo vzeti to na xnanje<
Ravnateljstva:
Mestne hrenilnice v Radovliici,    Kmet hranil. in posojiinice v Radovljici,
Posojilnice v Radofljici.
I Prvi Ijiljanski zavod za oegivaije We I
^^=  in  trgoirlna dlšav  ^^=
zaloga Schroder-Schenfce preparatov  22481
Poljanska cesta št. 7, prHtitie.
Negovanje obrata, koie, lis, prsi, rok.     I
Masaia  telesa in parna kopelj obraza.    I
Odpravljajo se mozoli, pe«e, zajedalci, ni-1
mene liše, rdeiica koSe in notu, ohlapna kota, I
----- podbradak itd. ===== I
Haaan z dežele se ftafa unUfo a aataljije suioziratljoije.        I
(t^laniliie
B   9   IaW        vseh vrst za urade, VHHL^^^    druStva, treovce itd
^^^^mm^^^    friver in izdelovatelj ^•tt-*«^^       kavtukovih   štanpilij
LJDBAJIIIIl!. te! trg ste?. 1.
\ Franc Furlan ;
'                        n3s!eđn:k Faschmgcve vdove                        '
| kljDćavDičarstvo i
i:                '"                i
zaloga štedllnikov ■
i                 se nahaja:            125 •
I jflmbrožcv trg štev. 9.'
:                                                      i
v Ijfltiliani, DnnajsKa cesta li.
Velika zaloga
steklenlne, poreela-
na, svetllk, zrci!,
šlp, kozaroev, vrčkov
!. t d.
Jostilniška in hvsrnar-ska namizna posoda
po nainllgih   cenah.
Dstan ovijeno 1545.
Parno barvarsivo
i
ter kemično čišćenje in snaženje oblek.
; Hpi*etui*si sukna.
! Po!f3?isH! m - ezha alka iSt. 4. Sprejemališce
Selsnburgova ulica št. 3. j
i
Postrežba točna. Solidne cene.'
•         1b9bw           ^C^       ^Ka^.        aa^l^fa        Ik   J^ \                         ^B9KaW            .^r^v^mjt
dobivate v
Specijalni trsouini za milo
Ljubljana
Sv. Petra cesta 28.
Istotam
' sv^tof hrMia sa tevtfev t##l#tea ■dUy pralni praški Lti.
na debelo in drahno.
■■ ■                                                                         4       '                 '■ '
Kostanjeve in bukove hlode
kupi viako mnoiino franko vagon         255
Strojilna tovarna Samsa & (0. v Ljubljani.
VpoŠteva se le pismene ponudbe z navedbo cen.
===================== Kneza Auersperga ==================
termalno kcplišče Toplic? m Kranjcem
Zelezniška postaja Straža-Toplice.        Seiija od 1  mafa do L oktobra.
Bogati rađioaki. vrc!ci 37° Naravne topline Izborno učiakujejo pri rOVIttif
ffthtu. novralgiiah (iscliiaa), eksudatih itd. Basini, separatne Ia Ivino
kC?e?i5, elektroterapija, masaža; lepa lega, gozdnata okolica, sobe za tujcei
restav^ racija. Prospekte in pojasnila daje ravnateljstvo brezplačno.       1554
.                                     Kapima Jtare in nove                                     ■
v viakl mccžlnl ia velikosti, kaker tuđi žaganie in zrna 1% probkoiina proti platila pri nrevzeiji'. PocuđUe x vefiiim! vzorci na naknpovalni biro tovarna zamaškov, Brnnnersdorl n.( Klosterle n. Eger, Carl Simoni, Praga I., BUekova «L e.
Zastopnilii za vsak večji Urai se  spr© mejo
Mm debelo!                    Na debelo!
n£lfQni0    QVQtillvQ     73miPQ UuluHjUf   OfUil!JAu9   Lullliuui
Vido Brafovž, Ljubljana/
Stari trg it@¥. 4.            »u
Strofi za striženje las a 10 K. Britve od 2—10 H. Brivski aparati, brivske kline
L     naiboliše Uabovosti po nainiijih oenah pri
Sk.  WEiSSEIR^9   Dunaj   II,
Unfere Donaustrasse 23 S.
Specijalni cenik odd. IV. gratis.      Za trgovce en groš cenHu
Pa Najvišjem pooblaščenju Njeg. ^ ces. in kralj. Apost Veličanstfi.
32* c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta  dena^9ia  l^ferifa ima 21.148 dobttkov v goto« vem đeoarin v skupnom saeskn 625.000 kron.
Glsvni dobitek znaša   200a000   krOII.
j Zrebanje bo javno na Dunaju dne 26. julija. 1917. Srećka stane 4 krone.
j Srež e se dobivalo pri ođđelka za dobrodelne leterile na Dan a ju, mM Vor-i dere ZoHaratestrasse 5, po loterljaa tra?!kah, pri davčnih, podtnln, bnojav-i nlh in železniških uradih. nrl menjalnicah itd. Inralni nacrti za kvpoe srećk ■                         zastonj. — Srećke se pcštlgafo postnine prosto.
I Od c. kr. generalnega ravnateljstva drž. loterij (oddelek za dobrodelne loterije).
Za dame!           Za dame!
Naiufiodtieisi na kup!
E           Psrođafam ra£l velike zaloge  bluze od navadne do
i   nafEinejšega krofa
I po  zsiatno  znižasiih   cenah.
Specijalna trgovina za bluze
Antonija  Sitar, Ljubljana, Selenburgova ulica 1.
t
Pl      il        1    vi                *V      *
rbi^ši ofszon prsmicnm.
Dao 23. |c^I]a 1917 in Hasloda]e dal, vsakokrat od 9. nre dopoldne aaprej se bodo prodajale v Meklnab štev. 17 (vUa .9LohImm) pri Eamaikn na
J^ft   ^S^   B^   I       ffw   5^   Sft   ^V   m%   M 4jtfM   ^/p   Bi   I      ^LH   ■     lEl   ■■   fl^P   I
sledeČe premičaine,  in sicer:
Hlina oprava in potrebščine (pohištvo, orodfe, posođaf postel|nlna9 slike >tđ.)f posfeljaio9 2:- "zno, telesuo, kuhinjsko perilo, obleka, čipke. olmtev9 naUtJOi starine (slike, poht&trc, posoda iz iajanse,
porceUoa, kamenisae itđ.).
Predmeti se lahko ogledajo navedene dni vsakokrat od 9. do 10. dopoldne.                                                                          ,                      2296
L tr. lotanki wA v Ifiniku kot soi komisarijet
dne 11. jolij« 1917.
Sbtn 8
.SLOVENSKI NAROD", dne 14. jnlijt 1917.
159. atev.
prodajama
T fPfcpl Strehi, M lite. Ponadbe pod „ M. %> I 228» " na upravništTo j            »Slovenskega Naroda«.     2285
W-----------—-------—------■------------------
Prodam
VILO
jmodema solidna stavba z vsem kom-tortom v slovenšltem t*gu na južnem jtU^etSkcm, Natančni opis na razpolago. *— Le resni reflektanti nai blagovolijo i^aiati pod »vila 1917" na uprav. *§lov. Naroda«.                                1650
8 vinarjev
(u đopisnleo)   staoe  Vas moj gUrnl katalog, kateregt se Vam
©đpošlje na zatatero  brezplačno.
Prva tovaraa sr
Ja Iiani c. L k inr. fotoi. Isst (Mx) HSS. ItSki
Nikljaste ali ieklcne ankarice K 16, 18, 20, armadne ndijskc ankarice K 18*—, 22 —, 26*—; belokovinaste (Gloria-srebro) z dvojnim pokrovom ank remont, ure K 30 — f 32.—; masivne srebrne ank- remont. ure K 40, 50, 60. Btidilke in stenske ure v veliki izbili, 3 letna pismena garancija, Pošilja po   povzetiu.
fflbkega rtdka. ZavesjaT« <Jo^>U«» *K »* Vrrat đenar.
Planine, Mifflfc h°SSS5t
S. KMETETZ
* LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 26.
od 1 m dolgosti, IO cm debelosti naprej v deblih in poi«> nih kupi po najvššji ceni tvrdka:                  P6
J« Pogačnlk, Ljubljana, Mar. Tereilje cesta 13.
PATENTE
vseta debela izposluje inženir                                 542
itM^, CrfiliBHAUS.  oblastveno avtor. in zaf ri«e2enl natentnl ođvetnik na Dunaju Vl.f laHahllferstrasse št, 87._____________
Pisama dr. JOSIPA FURLANA
odwetnika v Ljubljani, Sodna ulica šL 1
|e med sodnimi počifnicami, to Je v {asu on 15. iulila do 25. avgusta 1917 odprta samo od 8. ure zjutraj do 2*
ure popoldne.                   2204


tfestni trg št. tO.
Zaktcnjte ilinaM ceaft!                                                                  Nttter: J0& PETEUNC M0m ML Ml arip 7.
Piiporoto se tvrdka.     ____
JOS. PETELINC
tovarniftka zaloga slvalnih strojev.
Strojl v raznih opremah in slstemih, priprosta kakor tudl Inksus opreme vodno
v zalogi. Pouk « umetnem vezenju brezpla&en.
UUBUJUUI, bUsu franiilicanske9a mostu, levo, ob vodi 3. hiSa.
I             tOI«ti»« pttww s»r«M»cl|«.                                                                       IO tetu« |>Ufncn« jTamcIjeV

^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^■^■^■^^aa^B^B^B^nTa^BaaMaMB^aBaaiaaaaBBi
cPriporoča cenj. damam tu in na dejeli   na   Dunaju   osobno    obrane
novosti krasnih f^lobu^ov
= //i efep/c
finega okusa ja dame in deftice.
V3E*   ^Popravila se sPrejemajo.
žalni  klobuki  vedno v zalogu   *«f£!X
Solidno blago — «*?+« cenm.
Kupujem in proJajam:
bodisi BoMitre, tleklentaio, t#-I«xo, snUce, poreelaa, oroij«, pedeb«, star daaar, saloh vs«, kar )•  najnuu] 50 let staro.
Obenem kupim staro zobovje. Posredujem za hiše, zemljišta itd.
Albert Derganc
brivsc la koaoasi|OBiraai starlaar
Ljubljana, FranSiškanska ulita 10.
Prejv C    Ratiol Pre'v Gorki. I. DdlJCI Gorici.
Ljubljana, Stari trg St. 28.
lož&a in žeeska ) dvokolesa
s stara pMvinfUkt*
-*»___-r
iivalni itro|i9 gramofoni,
otokMćaa   iepae   svetOka   že
kompletne od 2 K.
Najboflie baterije.
PotelNio niska cetia sa preprodalafce
Jvfehanična delavnica
nn Starem trsu št. U
v jfhtiičevt htsi ptlej gorftke kleti.
Solidno Mtfo.  I
t Najnižjc eene. !
M. Schnbert
preje Bilina & Kasch, Lfnbllaiia, Židovska nL 5.
priooroča    veliko    zalogu    tkanlB    !■
pjlaM-r*kavlc9   mkmŠMtm bUge  sa
gospode    in    dame,    raznovrstne    fine
partvne, rotoa «ala in materllal, ktrvrfltaa preimate.     413
Moderna predtiskarija.
Ix4ate¥as|a praablataeth e—>n.
Učenec
kf ima veselje do trgovine, z dobrim Sol-skim tzpričevalom ter poštenih staršev, sa aprafaia ▼ trgovino ■ moć. blagom aa deteM. Prednost imajo taki, kateri imajo 2t nekaj trgovske podlage.                     2109
Ponudbe ie nasloviti na uprav. »Slov. Naroda« pod „4t 5000,2199"
trf/OT&k. tete(a aa mottasm đekližkeat lla«fiif katetegri je dovršila z odličnim uspe-hom, zmožna vseh komptoarskih del, stroje-pisja, ter slovenske in remške stenografije, Mi slmžktBofa nt«ftta v L|«bliifti. — Cenjene ponudbe ood ,Absolrftiitiafa/2273( na upravništvo »Slovenskega Naroda«.   2273
tV«mu#l#%l ie sredstvo za po-rramyOOI rnlajenje   las,   ki rdeče,   svetle   in   sive   lase   in brado za trajno  temno   pobarva. 1 steklenica s poštn. vred K 270.
RycSyol
te roiaatavoda, ki živo pordeči bleda lica. Učinek --                je čudovit.   1   steklenica
s poštnino vred K 2*45.
Naslov za naročllas
Jan. Grolich. Engs! - Đrogerie,
Brao, štev. 639, Moravsko.
Sijajno lepo lice
ta Mladoatno  STeia  polt   obranijo  gospe  in   deklice do pozne   starosti,
če se poslusujejo   mojega   tisočkrat   preizkušanega recepta. VS9   SCČtstOStl
kota I pege, zajedalci, sinje Izglnefol   Proti   retur-znamki   poŠljem vsako-
mur odtis svojega recepta popolnoma zastonj I Pišite takoj  na
Fr. Menschlkt Dunml 62, Predat 1» oddeiek 20,
W    Nad 50 let  obstoječa    "iggg            I
parna tanrarijainksmicnosnaženjeoblck
*«■•                                          124  I
^^ apretura sukna =====
Ljnbljana,      flntnnRrV        CUllce»
StienfenrgoT« ni. 6.      HU1UU UUV         Burtka nUoa 46. I Postretba vesfna in tačna.                              Najnlije oena.     I
s: Zaloiba nmetnliklii razgledale ■:
Marija Ticar, Ljubljana
|o mvaekar IsdaU boto iorl|o 6 nneiBlšMIi razgledale, reprodukcijo po tmbranlh. Bajboljilh orlglnallh M, Gasparijas
1.) Ćoiionjo,                 4) Nedelfsfsa zabava,
2.) IfoTcsta,                   5.) Bogati ionliii
3.) Zapcžčeoa,              6.) Nagel).
Gasa seriji v  preovrsin! irobarvnl  Izpelfavl K !•—, po&tnfjsa
poiobe]. Trgovcem popast.                         2277
aaaaaaaa-w.---a-----^-^              m^^m^^^^^^^^^m^mm^mm
^riporočst23Q.o *pocifsilno               I
domsko in otroško KonfskcUc
acelo solidne twrdke                               I
M. Krisfofič-Bii£ar
Ljubljana, Stari trg  itev. 9. — Lastna  hiša.   I ■afasveli«      BaT'    KOSTDMB    *M      NainovejSa        j
■jl flaVBl ■ PlaSfie, jope i ||m||| aj 01 117 Lf* Z«1"« — *«■•*• obleke ||llli 11 li L U aLL.PerUo« t«Pioe, sportne |S If § I 11 aaf aiVaVM klelmke ta tteznlke.  MaMUaiirm
OtroSke oikke ia obleEe za MA
■lftealte« pevlla la  drafl« aeirebielae sa novorolen&ke.   j
■aT Po*ilja na izbiro tuđi na deželo. "?M   I
Staa|e *!•§ ksacem aarea 1917 ca. K tsajMOJItO-—.                                                              Olavnlca E 40,000.000-—.
!t*Z teška indnstri|abia banka XTl.
FMdnnle musti nm. ::         :: KRfflt m umna* imkiic
VtakMFntae feaatae ar—alritUa                  SnOm c kr. avia*. rairaiBt Itttrll«.                  Nakailla vo|aim ■(•talkoai.
1D9. itcv.
pSLUVCNSKJ NAKUD*  dne 14. JUIIJi   1»I7.
dtrsn ^.
r
Političen razgovor.
Pojdlte, pohite z Va£o Svico! Tamkaj problem pač ni tako teiaven! Svica si svojo hlio mnoco lalje uredi kakor mi. ker ima petnajstkrat tnanj prehivateev kakor Avstrija to ker preblrajo tam ie trije narodi, do-tim jih je rukaj oe^m.
Tako mi ie nckoč odgovori! prijatelj, avstrugfri Nemac, ki sem se ž njim DomenkovTil o raoinoeti razre-Sitve narodnost, vprašanja v Avstfcv Ogrski. DostavU je še: In vxlic temu tuđi Švicarji dane* na mor«io več govoriti o popolnem ed!n»tvn med Švicarskim* nanxfi. Kollkor g\&\. toliko političnih filozof^ je tuđi v Švici. In vsaka teh filozofi] misli, da je pravkar dovršila svojo najpopolrtejšo popolnost. Vemjte mi, dokier bo<io [judje na tem svetu, toliko časa bo narodnih nasprotstev in to navsezad-nje Še ni r.ajhujia nesreća.
Da, da! rr.B odgovorim, le način Je merodajen, kako si narodi pri vseb teh nasprotstvih uredijo svoje raz-mere do skupe© drjfave. Prodreti mora spoznanje, da & pravraprav institucija države ustanovljena samo za ta visoki ciij, da se ž njo narodi labko sklenejo v mc^no skupnost, nikakor pa nišo narodi rad? države tu kaj. Tore! se mora institucija prilagoditi narodom, ne pa narobe.
Kaj pa, če postane kak narod ali narodlc v tej skiTpnosti ne^adovo-Uen?
Potetn %o tem* Čisto gotovo vzrok hibe v instituciji ki ležllo bog-ve kalro globoko fn ki tih jo tre^>a studirati, dognati in odstraniti. Po mojem mnenju se narod kot tak radi svroje nezadovoljnosti ne more kazno-vatL Ce mi kruii no želodcu je to zame znamenje, da telo rabi jedi in pijace. Če mu mesto re«ra dam kamenja, potem ugronobim telo.
Aha, \n vi medite, da se je to ranog"okrat že v obilni mert zprodHo?
Pač, pač! Le da se radikalni zdravnikf, ki tlačijo kamenja v želo-dec, smatraio zsl rešitefj? teiesa. Hvala bogu pa. da pri nas, kakor sečaj kaže, ne pridc do popolne ugon^bftve telesa. Operatćr se jt v praverr času po|avil. Odstrani! bo kamenje, ki Idi narodnem teie?1! t?« !e v želcdcr?, tem-veĆ že tuđi na duš*. Amnestija za »zločine«, ki so nastali vsled po!kič-ne nezađovoUnosti, potem razpusti-tev raznih taboror politično osamljenih ljudi !r razne đmge sn*an. ki jih smemo in moramo £e pričakovat?, so instrumenti te^a našega blažega ope-ratarja.
Že vem! VI mislite &a ntto mlađega. Ijubezcjlvesra tesana. Pa koliko časa to pač zaleglo to, kar ho-če ukrenit!? Ne bo aftakor dcfgo. pa $e bo zopet kak mal narođič oblasti s pretiraninif kiejarni in zahtavami. In stvar bo šia od začetka.
Zopet ste padii y staro Hfcpako hi mislit«, da »e moralo narodi ped-vreči instftuciJL, obliki driave. M mo-£OČe, da bi b3 kak narod nexadovo-Ijen potem, ko se mu ta institucija grilaeodi. na*protnof gotovo ;©. da bi po tem vsaL narod zastavi? vedno vse svoje sile. da ohrani to institucijo, ki mu v družbi sosedrgih narodov zagotovi močno pozicijo na svetu. Sicer pa, zakai omen&te rna!« narode s takbn omalovažavanje«!? So li manj vredn; zato, k$r so tnajhni? Preje ste tuđi omenjali švico in da v Uji prebiva troja narodov, jaz pa dobro vem, da so pravzaprav štirje, kajti v lepero Engaćinu živijp takozvani Retoromanu iadinski Sricani, ki imajo svoie Soie, svoje cerkve, svojo literaturo in svojo doinačo 7%o-dovmo. Dočim tonejo Ladinci na Ti-rolskem v iaskera rnoriu se tukaj v Svicf prav dobro počistilo in cer fm domovina sudi vse el^sisttnčne po-goje, zato tucU v ceii ^vjci ne najde-te boljlih patriotovt Mkari ne recite, da jih smatra institucija države lc kot pripadnike drng&ga, recimo la-Škega naroda, ki grovorijo «voj dia-iekt. Narečje postane ^amostojen je- \ tik, kakor hitro se povspne na tako visino, da je tfede svoje   literature.
toliko neodviano od drugih Jeaikov. Tu m pridae obćiiUIhrosc naroda, tih kor Utro ga prtčnete nanartmi pri ko&jćvi točki «4>ravlO«no«ti n|ccav»-ga sJuno#to|D«ca rasrttka, t ntteni trenotkn postane narod u#arapljiv in necadovaljeo naprmni iivtttncift, U kaj takeca dopu*£*. Svica m je fl«d# svojih Retoromanov saala iiogniti lei napaki, da&i ie bil« alminfava velika, ker tetf* ljudstva prebiva v Švica ko-mai toliko, koliko«- šteje Li%ibiiami prebi valcev.                 j
Oho! Torej smatrate uzadov^o-Uitev vseh narodnih aspiracij vsake-g?. le tako niRjhneffa naroda pravza-prav za eleksir pri razrešitv! vsega problema? To bi pa pri nas na Av-strUskem *tvar zavlekjo od infinitum in pri nadih ocmih narod ih bi ob vpo-5tevai\ju vseh posebnosti nastale tako komplikacije, da ne vidim druge-ga učinka, kakor notranje vojske.
Mislim, da je zunanja vojska pre-prečiia vsaj našo notranjo. Pri nas je sedaj po izkašnjah svetovne vojske treba 'e notran.'ega spoznavanja, po-puičanja possdu}očih številnih narodov napram malim, slabotnim narodom monarhije. Hegemonija velikih naj preneha, saj je scdaj mali nič več — recimo — ne rabijo. Vidite pa! komplikacija tam, ker bi nastala naj-lepSa jasnost. A težkvO bo vdikirn od jenja ti, ker scveda nihčc ne vidi radt da je v ftiši, k]«r je preje sam gospodo val setiem enakopravnih strank. To spoz-anje bo najteŽja stvar na celem problemu in potem tS-si\) odneharje modnih, kl mnra brez-pogojno temi spoznavanju sladiti.
Jako ste optimistični, če mislite, da t:Či »amo v tem jedro vsega pro-bierna! Sicer pa ... brrrrr!!
Da, jako sem optimistlčen! Srečna bo Avstrija, k^ si uredi svojo hflo, ko p^spravi brlo^e. ko počedi od, podstre^ja dn kleti vsak kntiček, ko prexrači zaduhle prostore in napravi prijema stanovanja %»\z tistlh sob z zamreženim! okni, Vjtr smo do-slsj prebivali. Sevrda pn bo t^eha že-lezne mreže odstraniti raz okna — in h5§o raširiti . . . brrrr!!!
ln tako se te končal razgovor s prijateljem —   avstrij^kim   Nerrv^m.
—ft.
^lAT^ONIsTN
/ JčD^iSTVEN   i 9   U 870JoJ"     i
i  AUAUTIČNOJ !
I      KAXV0Ci


r2x 'fer * :-*®~'jrz£r
::    tfCuo in cea«.   ^
Popritrik lu preplete ::   loćđo Ni ce.iid.   ::
ffa?eeii«'§«
n & jk ii * l*" -**
in solnčnike
dom«cera  tzdelrO) Bnpercča tvornica  delnikov  id  soln^nfkor
Prtd SkoQie 19 —  Prtieraova aiica 4.
knjigoveža
▼*e^ M MM*- P<»«<ibe pod ^r.
1 riltl** M  «vrav    »^<rr-   Naroda«.
LEPA POLT
obriz« in fok, W \* oWttdM!«mo pri mnovOi I ndeh, don »i* njihovi« lastnikotn dvojni do-iMt^k. V prvi vrtti }« !«p«. b«ie, mehka polt po-ktbaa za w*r«v)« vMgi t«l«M, ker It ta ^istota in mthkob« cmiogoćujaifl nemoteno dRianje sko2i polt. D*l f napravi lenota obrata in rok na druge
^"^                        1>udi pri:cten.  dooa-
đlj!v Jn pdvla^n vtls. N«r>nk« na Uoži, ia-jadavd, mozoli, i'»e, p«jf^, Ofor^nje itd. napravio orluren vtU Kar je *K>frosto z«lo ^ko^fl'fvo. Te hfb« v kož- motiio t«di di-hani«? skmf pott in to > nezdravo. Mno^o tisoč mol in ten upo-r«blla zanegovanie in varstvo kofe Fr'ler-;evopreixku^no var-ctveno mazilo za o braz in kožo .Elsa\ ki ve!ja vtlfkl tonc'«k št. i. 8 K, močntjht vrsta it FT. velja K 4 "S0, ravofnlna m pof tnina 2 K :0 vtn. več. V nasprotiu z raznim! lerotil! k! ao no«?o»to škodljiva. \e to nopolnoma nelko-dl'f'vo. Ono od^trnni napake na poltf ter ▼anije pred «olnParico, pepami, odstrani micdrlce, motale i dr. N?mc«1o o«tr!h, pogosto JkodlfJvfh |Kmi| naj st rabi ga o-j^braz Feilerievo Mi-^no roHo ali PaUerievo boraksovo mik> in to-alrtn' umJvalni  pra^ek Predvo;ne cene!
Pu'na  rast fas
ki v»ak obraz napravi lepSi. se doseže z 2^)1-tvik» l»a s Fe!lrr}evim pristnirn tanokinamazilom 28 ruši Ifls ,Plaa'. Cn lonček it 1 3 K moč-nti*a vrsU št. II K 4 50 zavojnina In po5t-nina 2 K 30 vin. već To rrnrilo krep< lt-miščt, r>rrpTečwK p1e#o in pr«<ičasno o«ivelost, TMJvzrcnM novo rait latt mladostne b«rve, krhke lase ii*or#vi mehke )n elastične, da te Ih labko sčeSe. Ono nimfi ▼ teb! nobenih Ikod1!ivf!i w©v!, viled ?ttm ima pr«<lnost pred ikodl;!vfmi iadelki, kar VHine r>ognsto prlporočajo Ijudje. ki n!to lekar-narji. 7jk gojltev brk je Ftllerjevo mazilo za brke (\ kron«)  Naroci naj se naravnost pri
K. V. FSLLER-fn, l#kmrnaii»
\         Najni t«i*c, iikii.ieno sre istvo
!    ->rr*t>   U-apavcu   ftriDerju).   belemu
.   toku, ^rfjv^n^Tnu in  mehurnemu
|   katariu  itH.                               2130
!         GONTOKTEIS   ie   cp-ljan   na
j    ć«£k'   kliniki dvor  sretnika vseuč.
;   nrfi. dr. V. Janovske^a. Na praški
■«miki kliaiki   vienč. prt f dr   K.
Krtibic^a.   TodIo   ja Drinoročajo
ne ir, prof   F. Ssmhergrr, viruČ
dooent dr. J. O^trčil  itd.
•         M   U. dr. H   Stsry, »peoiiatist
za tanr  'n  ^ni^c holezni ▼ Pragi
n<»r: Z Gonrkteinorn s^m dote^el
i»vr*tne   uspeh«,   ne    dela  trimr v
želodcu,  niti    v l^dvicab, ▼ akut-
npm s*an u  sem   d*-scj?^'  edtno z
Gonokte nom     b'tro     po^rhanjc
--•►prietnih    subjektivnih    »impto-
mov    z  ▼idnim    objektivnim    po-
hohfcn-fm   nroc's*
M   U   dr   J.  t>ban     obrinaki »dr»*ni<c   ▼   "Ve\    Cbomut c: O^ora '4~ :'Z Viim  Goroktrtnom  do rf cl  sem   o«pchr,  ki    so  me   po rolncfnai  »adovoljili.
Dot>i 9* -o  vs^h večjih  tekarnafe. !                 SkatlJIca K 6- -.
2ahtev«jte literaturo ili prospekt i    Ljablian^. hBhmrmm Trs^oicy. 4    Zag r#b   *•» »r»p    Ift'vcter4'. ». MK-e«b&e^r Je >^idev trg,
/'/•izvaU   FamfsKalMko-keniičgi I«h6ta-^         ratfTfi „UČKA"Fra^a -Tr5e*ice M?
•«»av;tc'; reiRp'ffa rri^Svtrstva te   i Ve^K^-satrnT^^amef/a aelmicsiau
1500 kron!
' Vam plaćam, ako moj unJ-' fevalec korenin Ha batsam ne odpravf v 3 dneh br«E bole čin Vaiih ■Mift   e4ee,   ereaarie,     •MfaeaaeeT.
Ctnt lei.^kn i famatvenim pismom 1.71 K, 1  loaCk*    K   4-iO,   «   lo««cov K T.to.   Na
stotine zahvalnih p»«*n» in   priinanj. ■ecaemj,   —  foMe«(8au«)    Postlach   I lltOT,Oor«l                   3663
Slamnate šoine
sa dom •»
si^mn^ts paifahtB ii! teflje
pk  pri «re4a n feot  n««2^ ^e«l?lo
i« irago aes!«^« «bate? posebno
za delo ? sob?h.          235
PcsVusUe, na ^oda VaTi žal-
toTair^a slamnTiov ▼ Štaba, poštm Domiale pri LmbJUaL
krojač za gospode in dame
Gr&di&a št 7, pritliije,
a«  pr'poroča caoj. jfospodom in damam
ui litfftlovma'e llnih oblols po zasrf, iprs'mo rsakovrstsa popravila ter ¥ likmn^o in saa-ia«!a liakor tuđi obraćaoje cioiidli In iraskih oblok po smornili »1***2 cenah. Toina pofltrtfiia.
2107               S^cjzij JCoueH-
G- Flux
mm- Oosposka ulica 4, ->M
I  nadatropje, i evo            3297
ffrsdno đovol'ena, ie 20 let ebato-feea najfstarcfia Ilublfanaka
sosrsdovalolca &m& io sfožsli
t    udobnost     cenj.   občinstva    lopet     v au*edlaću   meata.                   !
i     Prlporoea Io umeeca le bol|ie     k
M¥ Ww. mit Mi
Chvatao rvovako la tro«tlLa.lAko o»o1>«a bina rasllealh iloieV ilaitt ia iens^e f aatna ta kollkor raotno ^ltra tostret^a sagotoviffma.
Pri Ttaailb TpnUn|lb se prosi u »dffofor zsainka.
Losne !W
naUbal-ie kake^osti po S, 10, 12, 14 In !• *TO?s; Ja%ne podlo7e Vrepp «IS Pytbon in laisej^rt>-tloa w Taeli barralis ^FfaTftlL" barra aa lasa In brado od Dr. VraUea r]ava, t»^aoiHava ali trsa po 2 In 4 I lid., vse *e solidno,   zaaealjfvo   blago   ->riporo^a
štefan Strmoll
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Pozor! Imradt 7^okliO'!i;3 v vo'a*Uo wlt?4%«v^%i© {• lo'Tal odprt samo za l>re»la|« klasa iai sioor vaskl dan urno ea 9 ae • il 1b v nedeije od 9 ao 11 ore deseklam.
Lovske osr
braklrf • - latHJanatt« patm« I a 11 r ; kupMI, in stcer dva psa in dve psići. Fm moraio biti dobri za fonjo'Hsic, zajeev i: srn. — Cenene ponudbe z navedbo cm: na} se Hagovolijo poslati ■« Ml]o llorsftr, pcseatnilia Io n»*#a»«lka lova v Saac-b^ra aa nrvaakeem (pri Kagrabn).   »9 '*,
Kupi ali v večletni najem se vzam
ti
s srcda'e velikim xemliii6em: trfivniki in goido« % Tpeljacr. fT-g^T^i?« meS&nega blaga in go-i 3tii39 ali 3iaso trgovino ali go-stilno na Hraalakem ali Sp. Šta-
iersiieai   v   \rednoati    od  30---4OU300
kroa  v  blizini  kake Železoiške postaje   -
Ponudbe   na   upravn.   »Slov.   Na roda« pod 9,p03€StV0  2090".      2090
3Igž 3ancar
; več let pri tvrđkl Eberl9 se pH-. poro6a alavneetn obolnatvn kot I                        invalid za                2*13
si&v&ena In pobištrena
pleskarska dela.
Delavnlta: Oražem, Breg Si 6.
Kupim dobro obranjen
idinamo
!          za približno 40 do 60 žamic.
Prodam 2 telesni   tribi   1 leae-
; nimi palol (zobm>) za na ledena vra-
tena približno 2 m v premeru in rraven
I spadajoCl 2 mali   telosni   tribi,   prW
I            bližno 550   ^m v premeru.
iAOAB,  iznrfen   raiatl   vaako-vriten   leas   SflP"   ■«   spralme\
Kupim kostanjev les.
; Joaip Ooljevftfiek v LinblianL Kolodvorska nlioa 34.    rnb
ntdasK'aBađB^^BBiaBKaEiaBBBaaaamvBaaaaBaiBa
I   Ponudite
j Rosfanjer h
v    hlodih    ali    polenja   edino I
! tvrdki vinko  Vabit, I
i     taleo, Jninoitalerakav     I
TakojŠnje plačilo proti dupli- I i katu izvoznega lista) Kulantno I i  poslovanje 1    Navesti   je   ceno, I
množino v vag. tn rok oddaje. I
aBBBBBaBBBBfBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBlBaaaaaBl
JS*riiv7t«7nw obiinstvu st vsojam sporečati. da jaradi pomanjkanja poirtbnih r.novij opustim yaŽasna svojo sodavfiarsko obri m iydeiave pckaltc, m 5» vs*m svojim cenjanim odremaltem iskreno jahitatfujmm i* prosim, da mi ohranifo io $aupanfi v slučaju jopetnm otvoritv*.
2 vs*m spo&ovanjem           23O§
Jinton  7auscK sodavičar v Jpođ. Sčfa (Ljubljana.)
ail^HB^^BiaaV^iaK^ak« »_«m^ ^__________________________________     m.
Delniška glavnici: K 12,000.<XK)-—.                          PODRUŽNICA    LJUBLJANA.                         Rezerve: okrog K 1,000.000^—. \
SPBBtT^MA: Vlo^e na infUkteo in ?* obrestaft po čistih 4%.
Viogo na tokooi Ia itr« ra*u proti oajttfodaefteaaai obrestovanja. Dti^a se lahko vsak dao brez OBka aa nora> tor^.  Peatsi  da?ek plača banka u srojegm.
KUPUJE iM FfiOOAiA: Defise, valute, vredaestae pevpirf« ^d. ia sreHu c ki. razrednt loterij«.
Brzojavni naslovi JADRANSKA.
I                                                                                                                                          r
Oeatreias
Tril
F#elnaalee :
B>Mfl*J
O.-«l|.
Šlaitmlk Zaata*r
■SKOaffTIaU: Mciice, deriit, vredoostue paplrje itđ. HafalJat: Čtke, ttakazaiGe ia akreditive na vsa to- in inozemska mesta. MLH MDMO: aa blafo, leieit v javnih skladiščih. PMTHMAi Borzaa aaro<Ha in jih izvritt{e najkulantneje,
to                                           Telefon it. 237.
ftran  !0
.SLOVENSK/ NAROD*, dne 14. maja 1917.
^----- -           -
159 štev.
I   Prtporočamo našim s   gospodinjam   ;
KOLINSKO CIKORIJO
iz edlaa slovenske 2
^^B  ^^^aL      ^vj^ta^Sfe   Sril       * --     ^*        "'\j    a^ai         ^aai    đ£*V-       ?aa      a^P?
aaV ^aaaW ^^aaanaav ^&v   tiaar  g^^^^^e ^^B     taV ^vjcii jbhk
navajena šivanja, ter zna voditi samo- } stoino e^ospodmjgtvo, fi$e slatke ' k  etarejtlm 2 lU 3 osoban. —
Sprejmem siaibo tad! na ćeiel'.   2282 Naslov pove   uprava.   »Slov.   Naroda«
■aT   Kupi se   ~^t
I rabljeni!; sođo¥
od igufa ali *ina w YoIikQitt 300 do 600 litro*.     33,6 i
Ponudbe na naslov: JaakO TraUĐ,   '
Li«bl|moa, Blcfurei&ova cesta 20. ' ■V Kupim staro dobrovpeljaao
llgUfd^U II 0<i
% nekaf zemlii&čom In *rtom na Kranjskom ali Spođ. Štajerskeia. |
Kdo, pore upravništvo »Slov. Naroda«, j 2259
I     === na pro4a| |o   1
htšaf LiilBi
j Wa ter a se obresiuje po 6 */a od kepne svote. Samo resne ponurfbe na uprav »Sloven. Naroda« pod „• ° 0   22*7".
Trgovina   v   SretfliCii,   ugodna
i lega,   dobra    s-tavba,   tri   in   pol   orala
' zemlje, ao radi fivčala atnrtt »rod no vir oda. —- Ponudbe  pod NN. P./
i    2300"   na   upravo. »Slov.  Naroda«
!________________________
1 ajajasaaflHHMffSHHPaalHKBEa^Baaaaai
Prostorno
1 i   jpvv
r
se  vzame lakoj v najem.
Ponudbe   pod   „skladišta"    na upravo   »Sto*  Naroda«.
«1—a^«aya—g ^am^   hm) rde£inonacbra2uiniće£nos,ogrci,pfi-__},[_     _JZZ—i LsT JLj šči, fi^be in ohiapr.o ko2o vse napake
'                                                        t5o!ti odrravi za;am. ?tarorrcisku§ena
dri A. Rixa pasla Pompadour.
Popotnt-ma *^eŠKodl ivo. Poizkašn'a K. i 50, veliki lonček K 4 —. Hr. A.
Risa biserno miekc, teko* ruder, rožnat, be! :n naravno rumen,   ste-k'entca K 4 -    Diskretno razoo^ilja Dr. A. Hlx. kous. preparate. Duaai DL, LaiiU-rergass« 6L 7al0ge v Ljubljani: drog. A. iCirc, cirog.    Adrija«, v Mariboru ; Ltkacn »Pr  Angeiju   varhu«    »Pri Mariji   pomoćnici* in   đrog.   VVolfram, v Trstu :   partumerija
Andreuzzi. Korso 5.                                                2299
I                                               Boalti dandanas                                             I
ni  potreba
kijub  izvanredno  ¥i&oM3i  oanam oseja,  kzr Vaci ir.a^jilčsil I
popravi jalni zavod                                      I
Gradec, Raub^rgasse Št, 3
Vai« č««^e • iialeot-nodpla« (tx trdega wa}a lestavi}*- i
nimf) sa aevo podšife !a popravi.                     I
Posto« poitl}atv« se točno odpravl|«|o.                I
bioresentle sa prevsamalao postolaa&o ss llč«}o.        I
ai pA\JT RPF7NIK lćttelJ fliM Mlticc "■e-ioi "prUe
/\ L 1    x/ 11^/    DI\Li/^l^llI\  fen! strokoTnjik c kr. đet. sođfSćt
LjnMfana,  Kongresni  trg fS,
NajvcCJi in   najsposobneiSa  trrđki  In  iz!>osojeraiu!a
klavirjev In barmonMev
I ca jugu Avstrijfi.   —   Velikanaka salofa vaaga !     glaaHaa6f?a orod!a, stran In muzIliaU!«
Edlnl zaloteik c'Tornih in komornih tvornic B5?ft11-
_                 dorfer,  H5hl A Heftzinaiifl.   FOrster,  EHHmh\   Gebrtder
Stfngl. Rpd. Stelzhainmer,  Czipka, Lanber^er ^ Gloss. Hofmann ffi ftofberg /'amerikanski harmoniji). Obroki ©4 E  IS*— napreL NajbogatejSa izbira  v  vseh modernih  slogih  in   'esnih  barvah   Opleit«  si   kUvirjfc z angleSko   ponav!jaio5o   mehaaiko.   10 Ittma   postavno obvezna garancija,  flafeaiilai  nainifja.   lanM&a na,-ugodnej^a. Vfflaievanfe t«r popravila9trc.ravno in ceno Ker  imam  zsjOTaj   navedene  prve fabrikate ixklfaiao !• fsi  za Kranjsko v 2a!ogi, svarim pred nakupom falti* Hkatov !n navidezneea niioleliia"  pri kričaCRi, ki se drznejo  govoriti   0   »đobrem tolagv**,   dasi nimajo ni jednega pomemfcnega fabrikata v zilogi.
^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^HB^^nnnBBiBn^ma^^wH^^wDHB^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H^H
otroških vozičkov
ta asvstee «0 •m1»»»t*«
~       Ume.
* M. Pakič
▼ LJufcUanL    j
sfl^i? s t^onitjem.      I
»*   *•»«»              B^   g-T1?«^
Sablan«   •   16   monogramf,   pri-
■erna   sa   natnizne   prte«   senrl-
•te,   šepne   robee   in   vse!i   vrst
porilo sa iSoblva pri
TONI JAGS!
I         11    Q9
lincdnl ateiUe
: za gospode :
LJnbliaaa,
Franca Jožefa cesta 3.
Vojaške =n ursdniSke s uniforme ■
po mepi
v najkrajšem časa.
LHIKUSCIfi
Ljubljana, Mestni trg 15 |
prlporoCa svojo veliko izber
a1eibmika)w iit  sofn£mikov.
Popravila se izvrSujcjo točno in solidno
za   dva   konja    novo,   rnočno   in    iako
fno izdektio prodam takoj. J©4o Roxmanf Gradi&će 13, Lfubijana.
Prodajo ao dobro ohraofeae
Ci t 1T* iS?
in več nov ih struni
NasJov    pove    upravmstvo    »Slov. Naroda«.                                             2196
M isisa
in
prifikline,
emajiiranje   in    pomklanjs
"z^rinje točno in oeno   13n
A, Weissberg, Dunaj IIf
Catere Đoaanstrasfid 23/&" ft^F"    Cenik  odd-   1   zastonj.
1 Ođda se talcof ▼ aafdm dobrolđota
l(©yacnica
Da Doieajsfcerci,  % vsem  potrebnim
oro^i  rr.  t,»-inovnjem,   tuđi  z njivami.
pod zelo nggdniral pogojl«   2231
Naslov pove  upravn.   »Slov. Naroda«.
Cadl   porasafkan^a  prostora  s# proda cez 100 let star
veiike vrste, toda dobro obranjen. Kdor
bi s& želei kupiti oaj sa obrne na A&i. Jelesca. v Dol. Logatcn«
2261
Kupi se rabljene železne
sa holo (pilote) tor večjo
Iv 9 ^^fepr^?    av%fl     ^88 Virom^ž#
Ponudbe z ceno na upravn. »Slov. Nareda«  pod  „Pilot,   preša/23121*«
v debili^ in *&\zh o5 !3 em dobslosti sa^rdf kupi no najvišp ceni
Jcllss Žigaa Ka loizeU 7 Satlnskl dolini.
S:   333.                                                                                                  2301
Na c. fer. državni obrisi $oii ▼ L'ubljani se otvorijo ▼ prihodnjem
šolskem letu  1917/18 nas^-inji oddeiki:
I. Vlčfa stavbna iola n. Vl&fa obrtaa šola mehanično iehnične amerl.
Na viŠjih obrtnih ^olah traja pouk 4 leta. Za vstop se zahteva starost 14 let. dovršena spod«ia srednja Šola ali mešČanska šola ali osemrazredna ljudska šola, sprejemni '.zoit. Namea viŠjih obrtnih šol je vzgoja stavbnih moj-strov, ooslovodij, uradnikov in voditeljev stavbnih pisarn, strojnih tvornie In drugih inUustrijalnih podjetij   ter samostojnih   podjetnikov v strojni   in stavbni
obrti.
Ab-oTveotje teh  >ol  imalo oravteo ćo enoletnega prostovoljstv«.
III* Strokovna iola sa lesno In ka^aaao kiparstvo ^ tr^mi letnikt
Sprejfn ni  pogoj* : Starost  14 iet io ljudska šoU.
IV. Javna rlsaraka In mo^lelirsHa šola«
V. Ženska   0b?lHi   dola   z^ penlo, obleke in vezen je.   Sprejemni po-
goj':  Knkor pri števi!'v>. III.
ŠoKko Mo 1917/18 se prione 17. septembra 1917. Vprsovanje se vrši  14. m  15. septembra 1917. Podrobneja pojasnila na crni deski ali pri ravnateljstvu.
V LJUBLJANI, dne 10. julija 1917
C. fer. ravnatelfstve.
Brci konkurente I
I F. L Popper čevlji
fli jpupeet ■ ftape 9§ nog^n aajbolj priležnJ, Btml k fifijbeijii kafcav^stf.     fttprftd^i    ss»«   pri
JULIJI STOR, Ljubljana
PfešenMft* oNca it L
fepmnki eef«i a tsrtfte, Msfleaftai a*W m Kliki n Uva-teiifi^-eevOL
i
I    DelnUkl kapttal K ^MO.OOO-—.                                                      ^~                         đ^Dtt                   -          *                                     Staaje  den.  vlog na  bran.  knjižice 31. okt. 1916:
Re«rre          „ 17,000.00^^.                                  ^^  «:!?•   ^T      I>M/V#                       n        R 143,241.140-—.        SI
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. €. Mayer
Centrala n tnuja. — «$hn»tl|ai 11».                          ft* HM Htl. Ml Ml 0 HJUdlSH fOKtU                             tbtuntjeu t>64. - 33 poSraUc
I                   Preskrbovanje vieh   bankovnih   transakcij.   n. pr.:   Prevztmanje aeaaiaaa flaf   na   hranilne
I     knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakođnevnlm vedno ugodnhn oore-
I     štovanjem,  — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi —  Kupovanje in prodatenjc vretfMatefa
I     paplriev strogo v okviru  uradnih kurznih poroCH.   —   Shranjevanje in  opravilanje (dtpotf) vrcdnostnfh
I     papirjevMn povojila nanje.                                                                                                                      ^4
I     Ustmana Ni pisaiana p«|a>Sfilla Hi tiasvati • fMk « bandu« atraka   a#a«ajačlh traajsakeljali vsaMlar hraaplaiaa             BVFnoiafke: Proaietaa aamka L|tibtiaaa. — Telelan *tev. 41
Najkulantnejše izvrše van je aowaifc aaro^U na vseh tuzemskih In fnozemskih mestih — izplačevanje ko-ponov in izžrebaaje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujib novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za o^njevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, Hstin, dragotin itđ. pod lastni zaktepom stranice. — Opravili**« * kp. rmar. leterife Brerplačna revizija izžre-banih vrednostnib papirjev. — Promese za vaa Žrebmaja. Ispladla ta w%trfU v Aotarlko la U Amerike