# rmrm m Patrizia Meneghin, Salvatris Krže, Sladjana Mihajlovič, Lara Spinazzola, Ludvik Horvat, Velko S. Rus SAMOZAZNAVA IN MEDSEBOJNA ZAZNAVA ITALIJANOV IN SLOVENCEV (PRIMERI IZBRANIH MANJŠINSKIH, OBMEJNIH IN DRUGIH SKUPIN) STR. 29-67 PATRIZIA MENEGHIN LARA SPINAZZOLA ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO FILOZOFSKA FAKULTETA FILOZOFSKA FAKULTETA AŠKERČEVA 2 AŠKERČEVA 2 SI-IOOO LJUBLJANA SI-IOOO LJUBLJANA SALVATRIS KRžE LUDVIK HORVAT GIMNAZIJA PIRAN ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO BOLNIŠKA II FILOZOFSKA FAKULTETA SI-633O PIRAN AŠKERČEVA 2 SI-IOOO LJUBLJANA SLADJANA MIHAJLOVIČ OLIMPIJA 2OO6 D.O.O. VELKO S. RUS DUNAJSKA C. II9 ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO SI-IOOO LJUBLJANA FILOZOFSKA FAKULTETA AŠKERČEVA 2 SI-IOOO LJUBLJANA ANTHROPOS 3-4 (2II-2I2) 2008, STR. 29-67 PATRIZIA MENEGHIN ET AL IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK 159.922.4:316.022(450)1316.022(497.4) :POVZETEK V naši raziskavi smo skušali analizirati vzajemne nacionalne zaznave med slovenskimi in italijanskimi udeleženci. V raziskavi je sodelovalo 11 različnih ciljnih skupin, ki so bile kasneje razvrščene v sedem skupin oz. v 4. skupine. Gre za naslednjih 11 skupin: 1 = slovenske študentke in študentje psihologije iz Ljubljane; 2 = slovenski študentje in študentke sociologije iz Ljubljane; 3 = italijanski študenti in italijanske študentke v Gorizi - isig; 4 = slovenska gimnazija v Trstu; 5 = slovenska visoka pedagoška šola v Trstu; 6 = slovenska tehnična visoka šola v Trstu; 7 = italijanski dijaki/ italijanske dijakinje v Trstu; 8 = slovenski dijaki/ slovenske dijakinje v Kopru; 9 = italijanska manjšina (dijakov in dijakinj) v Kopru in Piranu; 10 = slovenski dijaki/ slovenske dijakinje v Novi Gorici; 11 = slovenski dijaki/ slovenske dijakinje v Gorizi/ Gorici/ Italija. - Omenjenih 11 skupin je bilo razvrščenih še v a/ sedem podskupin oz. v (b) 4 podskupine: ad a/ 1 = slovenski dijaki v Kopru in Novi Gorici; 2 = slovenski dijaki v Trstu; 3 = italijanski dijaki v Trstu; 4 = italijanski dijaki v Kopru/ Capodistria in Piranu/ Pirano ; 5 = slovenski študenti psihologije in sociologije v Ljubljani; 6 = slovenski dijaki iz Gorizie/ Gorice/ Italija ; 7 = študenti v isig Gorizi/ Gorica/ Italija; ad b/ štirimi nivoji variacije kriterija = med skupinami Italijanov (iz Italije, manjšina v Sloveniji) in Slovencev (iz Slovenije, manjšina v Italiji). Vsega skupaj je bilo zajetih 545 dijakov in študentov, od tega približno 33 % moškega in 67 % ženskega spola, s povprečnop starostjo približno 18 let in pol. Uporabljen je bil večinoma izvirno konstruiran vprašalnik, ki je vseboval tudi Rokeachovo lestvico vrednot, evaluacijo Slovencev in Italijanov, zaznave podobnosti vsake od nacionalnih skupin z drugimi narodi ter zaznano stopnjo zadovoljenosti lastnih psihosocialnih potreb. Enosmerna analiza variance za faktor 11 skupin je bila pomembna za vsako posamično odvisno spremenljivko (ocena Italijanov, Slovencev, lastnih potreb), največ parnih razlik med skupinami se je pojavilo za oceno Italijanov. Rezultati dvosmerne analize variance v primeru faktorjev spola in 4 skupin pokažejo pomembne glavne učinke spola pri oceni Italijanov, za učinek skupine pa v primeru ocene Slovencev, ocene Italijanov in zadovoljenosti potreb, pomembne interaktivne učinke spola in skupine pa smo ugotovili v primeru zaznave zadovoljenosti potreb. Diskriminantna analiza je tako v primeru 11, kot v primeru 4 nivojev variacije kriterija pokazala, da na nivoju prve diskriminantne funkcije k razlikovanju med skupinami najbolj prispeva ocena Slovencev. 30 SAMOZAZNAYA IN MEDSEBOJNA ZAZNAVA ITALIJANOV IN SLOVENCEV Ključne besede: nacionalne zaznave in stereotipi, evaluacije Slovencev in Italijanov, vrednote, zaznave zadovoljenosti lastnih psihosocialnih potreb, slovenski in italijanski udeleženci. ABSTRACT SELF-PERCEPTION AND MUTUAL PERCEPTION BETWEEN ITALIANS AND SLOVENIANS (PARTICULARMINORITY, NeiGHBOURING AND OTHER GROUPS) In actual research, we tried to analyze mutual national perceptions between Slovene and Italian participants. Eleven different target groups participated in the research, which were later classified into seven/ four/ subgroups: Group 1 = Slovene students of psychology; Group 2 = Slovene students of sociology; Group 3 = Italian students from Gorizia - isig; Group 4 = Slovene gymnasium from Trieste; Group 5 = Slovene pedagogical high school from Trieste; Group 6 = Slovene tehnical high school from Trieste; Group 7 = Italian pupils from Trieste; Group 8 = Slovene pupils from Koper- Capodistria; Group 9 = Italian minority (pupils) from Koper-Capodistria and Piran; Group 10 = Slovene pupils from Nova Gorica; Group 11 = Slovene pupils from Gorizia/Italy. Menitoned 11 groups were divided into a/ seven and b/ four subgroups: Ad a: Group 1 = Slovene pupils from Koper-Capodistria and Nova Gorica; Group 2 = Slovene pupils from Trieste; Group 3 = Italian pupils from Trieste; Group 4 = Italian pupils from Koper-Capodistria; Group 5 = Slovene students of psychology and sociology from Ljubljana; Group 6 = Slovene pupils from Gorizia ; Group 7 = Italian students of isig Gorizia/Italy. - Ad b/ Group 1 = Slovenes from Slovenia; Group 2 = Slovene minority from Italia; Group 3 = Italians from Italy; Group 4 = Italian minority from Slovenia. All togehter 545 pupils and students participated in the research, about 33 % females and 67 % males, with average age about 18 years and half. Mostly originally constructed questionnaire was applied, together with Rokeach list of values, evaluation of Slovenes and Italians, perceptions of similarity of each of both national groups with other nations and perceived degree of own psychosocial needs satisfaction. One way analysis of variance for the factor with 11 target groups was found as significant for each dependent variable (evaluation of Italians, of Slovenians and of own needs satisfaction), evaluation of Italians having the greatest number of significant post hoc pair differences. Results of two way analysis in the case offactors "sex" and (national) "groups" showed significant effects of "sex" for evaluation of Italians, significant effects of "group" for each dependent variable and significant interactive effect for perceived degree of own needs satisfaction. Discriminant analysis so in the case of 11, as in the case of 4 groups on the level of the first and the most important discriminantfunction showed significant and 31 ANTHROPOS 3-4 (2II-212) 2008, STR. 29-67 PATRIZIA MENEGHIN ET AL the highest contribution of the evaluation of Slovenians for the discrimination between the groups. Key words: national perceptions and stereotypes, evaluation of Slovenians and Italians, values, values, perceived degree of own psychosocial needs, Slovene and Italian participants. ::UVOD Socialno- vrednotne orientacije in nacionalni stereotipi so temeljni (socialno) psihološki pojmi, ki predstavljajo permanenten teoretični in empirično raziskovalni izziv. Hkrati pa se soočamo s pomankanjem aktualnega tovrstnega raziskovanja v medkulturnih znotrajevropskih merilih. Pojem socialnovre-dnotnih orientacij oz. socialnih reprezentacij je neločljiv od pojma socialnih zaznav. Ena od zelo pogostih značilnosti pri socialni percepciji je tipizacija posameznikov, pa tudi celih skupin. Pojavlja se kot posledica kategorizacije: ko je kategorija enkrat oblikovana, obstaja močna tendenca, da se jo poveže z množico drugih značilnosti. Bolj ko je razlika med dvema skupinama tudi razlika v vrednotah, večja je verjetnost, da bo omenjena značilnost postala tudi del stereotipa. Stereotip torej ni samo funkcija skupine, o kateri se ustvarja stereotip, ampak tudi funkcija skupine, ki ustvarja stereotip. Obstaja koherenten način vplivanja kulture na kategorizacijo, sheme, evaluacijo, vedenjske težnje, stališča in vrednote. S tega vidika so vrednote večinski, konstitutivni sestavni del "samega sebe". V zvezi s teoretičnim pristopom velja omeniti opredelitev vloge in pomena sociokulturnega in societalno - sistemskega okolja pri socializacijskih učinkih v zvezi s socialno-vrednotnimi orientacijami, samoevaluacijami in nacionalnimi avto- in hetero - stereotipi. Velja tudi poudariti pojmovno analizo temeljnih spremenljivk (socialno- vrednotne orientacije, stereotipne percpecije, samoevaluacije, socialne reprezentacije) in njihove povezanosti ter osvetlitev omenjenih področij z vidika sodobnih medkulturnih, globalizacisjkih in evro - integracijskih procesov. Problematiko percepcij, stališč, socialnih reprezentacij, stereotipov, predsodkov in evaluacij smo skušali osvetiliti iz različnih virov (Amerio, 1995; Aronson, 1993, 1999; Campbell, 1967; Doise, Deschamps & Mugny, 1978; Hewstone, Stroebe & Stephenson, 1996; Hogg & Vaughan; Moscovici, 1995; Zimbardo, 1991), prav tako tudi problematiko vrednot (Hofstede, 2001; Schwartz & Bilsky, 1987; Schwartz & Bilsky, 1990; Schwartz, 1992; Segall, Dasen, Berry & Poortinga, 1999; Seligman, Olson, & Zanna, 1996;) 32 SAMOZAZNAVA IN MEDSEBOJNA ZAZNAVA ITALIJANOV IN SLOVENCEV Ena od zelo pogostih značilnosti pri socialni percepciji je tipizacija posameznikov, pa tudi celih skupin. Pojavlja se kot posledica kategorizacije: ko je kategorija enkrat oblikovana, obstaja močna tendenca, da se jo poveže z množico drugih značilnosti. Taka atribucija lahko realnosti ustreza, ali pa tudi ne. V prvem primeru govorimo o sociotipih, v drugem primeru pa o stereotipih. Stereotipi se včasih uvrščajo v kategorijo prepričanj. Stereotipiziramo tiste, o katerih malo vemo: manj kot vemo, več možnosti imamo za stereotipizacijo. Stereotipi temeljijo na prepričanjih, ko imamo malo ali pa nič (konkretnih, neposrednih) izkušenj s stališčnim objektom. Stereotipe v precejšnji meri prevzemamo tudi od drugih. Na informacije, ki niso konsistentne z našim stereotipom, smo ponavadi manj pozorni. Bolj ko je stereotip rigiden in "zaprt", manjša je verjetnost, da bo nova informacija spremenila naše stereotipe. Vassiliou, Triandis, Vassiliou in Mc Guire (Triandis, 1971) so ugotovili, da se stereotipi spreminjajo skozi neposredne izkušnje. Hkrati ločijo med t.i. normativnimi stereotipi in stereotipi brez normativne komponente. Normativni stereotipi so značilni za skupine, so živi, bogati, ne glede na to, da ne izhajajo iz neposrednega kontakta z objektom stališč (ki je ponavadi socialni objekt). So izraz "korektnega načina mišljenja" in številnih (posrednih) informacij. Nenormativni stereotipi so nedefinirani, kognitivno nejasni in se nanašajo na ljudi, o katerih ne vemo kaj veliko. Če oseba ne ve kaj dosti o prijateljski oz. referenčni skupini, jo kljub temu (lahko) presoja precej realno (Triandis, 1971). Če pa presoja o sebi nenaklonjeni skupini, pa obstaja tendenca, da jo presoja kot ekstremno drugačno. Triandis (1971) poudarja, da je (socialno) psihološko poznavanje stereotipov še vedno tako pomanjkljivo, da ne moremo zanesljivo razložiti podobnosti med hetero- in avtostereotipi. Če hipoteza o "zrnu resnice" drži, kaj je potem osnova za razvoj stereotipa? Campbell (1967) izhaja iz razlik med dvema skupinama: bolj ko je razlika med dvema skupinama tudi razlika v vrednotah, večja je verjetnost, da bo omenjena značilnost postala tudi del stereotipa. Stereotip torej ni samo funkcija skupine, o kateri se ustvarja stereotip, ampak tudi funkcija skupine, ki ustvarja stereotip. Isti avtor se je ukvarjal tudi z analizo vzrokov, zakaj stereotip rezultira v tako pomanjkljivih sodbah. Poudarja predvsem štiri najpomembnejše vzroke: nepopolna generalizacija, pretiravanje v zaznavi podobnosti pri "ingroups" ter razlik pri "outgroups", močna tendenca, da se vzrok neke značilnosti pripiše rasi, religiji ali nacionalni pripadnosti ter zveza med naklonjenostjo oz. nenaklonjenostjo določeni skupini in stereotipi, ki se v zvezi z njo ustvarjajo. Triandis (1971) navaja kar nekaj značilnosti v razvoju stereotipov. Bolj ko 33 ANTHROPOS 3-4 (2II-212) 2008, STR. 29-67 PATRIZIA MENEGHIN ET AL je kontrast (razlika) med dvema skupinama glede na določeno značilnost izrazit, večja je verjetnost, da bo ta razlika sestavina skupinskih recipročnih stereotipov. Pomen dejanskih razlik narašča z naraščanjem priložnosti za medsebojno spoznavanje. Stereotipi natančneje opisujejo dejanske razlike tedaj, ko je skupina manj "psihološko oddaljena". Manj ko zajema dejanske značilnosti, bolj je stereotip projekcija. V recipročnih stereotipih bodo inter-grupne razlike glede na določene značilnosti močneje in natančneje izražene. Med značilnostmi, ki imajo približno enak kontrast, imajo več verjetnosti, da pridejo v stereotipno "shemo" tiste, ki so relevantne za različne potrebe in želje. Ko je stereotip enkrat izraz percepcije določenih razlik, je potrebna vedno manjša dejanska razlika, ki stereotip ohranja oz. utrjuje. Tiste poteze, ki jih zavračamo pri "ingroups", bomo raje pripisovali k "outgroups" stereotipom. Bethlehemovih deset "načel" etničnih predsodkov kaže na to, kako socialno učenje, kognitivni procesi, medskupinski in kulturni dejavniki vplivajo na nastajanje, ohranjanje in razvoj etničnih predsodkov v družbi (Hayes, 1994). Zajemajo kognitivni stil, osebnostne lastnosti, pomen konflikta, pomanjkanje informacij, vpliv na vedenje, značaj samouresničujočih prerokb, odnos med predsodki in socialnimi normami, ki temeljijo na diskriminaciji, vloga demografskega, sociokulturnega in socioekonomskega statusa in naučenost predsodkov. Empirično je potrjeno, da številne vrednote napovedujejo specifična stališča (Rokeach, 1973). Rokeach prav tako meni, da je težko najti socialno pomembnejšo situacijo ali stališče, ki jih ne napoveduje ena ali več vrednot. Triandis (1971) ugotavlja, da stališča tvorijo vrednotni sistemi tedaj, ko so hierarhično oblikovana. Stališča namreč vključujejo evaluacije in vedenjske težnje in so organizirana v okviru vrednotnega sistema. Isti avtor (1971) prav tako meni, da obstaja koherenten način vplivanja kulture na kategorizacijo, sheme, evaluacijo, vedenjske težnje, stališča in vrednote. S tega vidika so vrednote večinski, konstitutivni sestavni del "samega sebe". S tega vidika je zaznava uresničenosti vrednot hkrati zaznava doseženosti temeljnih življenjskih ciljev oz. zadovoljenosti temeljnih (psihosocialnih) potreb. Tovrstna zaznava je nekakšen "psihodinamski jaz" oz. psihodinamska samozaznava. Taka samozaznava spada na področje identitete, na katero posegajo tudi druge sociokognitivne razlage. Socialnovrednotne orientacije zajemajo kompleksne, relativno konsistentne sklope stališč, ki predstavljajo neke (že) generalizirane odnose do stališčnega objekta, ki se ne kažejo le v stališčih, ampak tudi v drugih, stališčem sorodnih kategorijah. Socialnovrednotne orientacije so zato kategorije, ki so zelo podobne pojmu t.i. socialnih reprezentacij, kot jih je definiral Moscovici 34 SAMOZAZNAYA IN MEDSEBOJNA ZAZNAVA ITALIJANOV IN SLOVENCEV (1995). Tako percepcije (Cantor & Mischel, 1979) kot socialno - vrednotne orientacije (Augoustinos & Walker,1 996) lahko obravnavamo s socio - kognitivnih vidikov, z vidika aplikativne (socialne) psihologije (Schultz & Oskamp, 2000; Semin & Fiedler, 1996), pa tudi z vidikov splošnih (socialnih in socialno - psiholoških) teorij in posebnih "miselnih tokov" (Berger & Luckman, 1966; Himmelweit & Gaskell, 1990; Jackson, 1988; Kvale, 1992; Deaux & Philogene, 2001). Pri tem se koncept etničnosti nanaša na merila etničnega razlikovanja (etnična distanca, trajnost in prehodnost, prehod iz etnije v narod), pomen in vlogo jezika ter religiozno identiteto (transcendentne identitete, religija in cerkev). Pri nacionalnosti ne moremo mimo nacionalne zavesti (nacionalna ideja, nacionalizem in nacionalni karakter), države (odnos država narod, državljanstvo) in mednarodne skupnosti.Giddens (1993) poudarja, da so številne današnje družbe pluralne družbe. V istem globalnem političnem in ekonomskem sistemu obstajajo različne, ponavadi relativno velike etnične skupine, ki se sicer medsebojno izrazito razlikujejo. Za razlago njihove podobnosti oz. razlik moramo poznati vlogo in pomen tako kultirnih oz. medkulturnih (Berry, Poortinga, Pandy, Dasen, Saraswathi, Segall & Ka-gitcibasi, 1996; Bond, 1988; Kluckhohn, Murray & Schneider, 1953; Markus & Kitayama, 1991; Peplau & Taylor, 1997; Smith & Bond, 1998;), psihoso-cialno antropoloških (Ingham, 1996; Schwartz, White & Lutz, 1992, 1995) in societalno sistemskih in socioloških dejavnikov (Giddens, 1993; Parsons, 1971; Ritzer, 1992). Tudi v "naši" raziskavi gre za dve "etnični" (nacionalni) skupini, gre za vzajemne stereotipne percepcije, pri vsaki skupini preučujem tako avto- kot hetero-stereotipe, njihovo izraženost pa lahko preučujemo v odnosu do vrednotnih preferenc in samoevaluacije, pri vsem skupaj pa smo upoštevali socio - kulturni in societalno - statusni "okvir". ::PROBLEM Naš namen je analizirati/primerjati različne socialne-vrednotne orientacije in socialne reprezentacije, ki so značilne za različne skupine slovenskih in italijanskih udeležencev. Bolj natančno, Italijanov v Italiji, Slovencev v Slvoe-niji, kakor tudi italijanske manjšine V Sloveniji in slovenske manjšine v Italiji primerjamo v vrednotnih preferencah, v zaznani stopnji zadovoljenosti potreb, v bipolarni evaluaciji Slovencev/Italijanov, kakor tudi v evaluaciji podobnosti Italijanov/Slovencev z drugimi narodi. Osnovni problem našega raziskovanja se torej nanaša na vprašanja, ali med različnimi skupinami italijanskega in slovenskega prebivalstva obstajajo razlike v sociovrednotnih orientacijah nacionalnih stereotipih in samoevaluacjah' Prav tako nas je zanimalo, tako pri skupini slovenskih, kot pri skupini itali- 35 ANTHROPOS 3-4 (2II-2I2) 2008, STR. 29-67 PATRIZIA MENEGHIN ET AL janskih udeležencev, odnos med nacionalnimi stereotipi, sociovrednotnimi orientacijami ter samoevaluacijo. Na omenjena vprašanja smo skušali odgovoriti s kompleksnim empiričnim raziskovalnim načrtom, ki je oblikovan kot kvazieksperimentalni in korekcijski načrt. Namen, ki ga nameravamo v raziskavi uresničiti, je analiza, sinteza in evaluacija znanj s področja socialno-vrednotnih orientacij, socialnih repre-zentacij, nacionalnih stereotipov in samozaznav, posebej še v vrednotnem in normativnem kontekstu sodobnih evropskih integracij. Pri tem smo skušali posamične spremenljivke in odnose med njimi obrazložiti z vidika različnih teorij in pristopov: z vidika stališčnih teorij, socialne kognicije, socialnih reprezentacij, identitetnih teorij, pa tudi z vidika societalne, sociokulturne in medkulturne (socialne) psihologije. Omenjeno problematiko smo skušali zajeti tudi na konkretnejši ravni: osredotočili smo se na sociokulturno ter identitetno analizo tako italijanske, kot slovenske kulture, s posebnim poudarkom na problematiki obmejnih področij in sodobnih vidikov evroatlantskih integracij. S tovrstno analizo bom pripravila izhodišča za kasnejšo interpretacijo empiričnih podatkov, ki jih bom skušala osvetliti tudi z vidika procesov globalizacije. Naš namen je bil tudi analiza tistih socio - ekonomskih oz. societalnih značilnosti, ki so poleg kulturnih značilnosti pomembni agensi nastanka in razvoja osebne oz. socialne identitete. V pomoč so nam bile tudi raziskave oz. poznavanje medkulturnih študij na temo človekovih pravic (Doise, Spini & Clemence, 1999; Staerkle, Clemence & Doise, 1998). Seveda gre v celotni razsikavi, pričujoči prispevek je le njen del, za primerjavo izbranih ciljnih skupin slovenskih in italijanskih prebivalcev (pripadnikov slovenske (italijanske) manjšine v Italiji (Sloveniji), Italijanov po nacionalni opredelitvi (srednješolci in študentje) v Italiji, (enako Slovencev v Sloveniji), po možnosti pa tudi drugih prebivalcev Italije (Slovenije), ki so v Italiji (Sloveniji) na (začasnem) delu ipd. Upoštevali smo raznovrstno literaturo s področja psihološke metodologije (Chauchat, 1985; Fairweather & Davidson, 1986; Heiman, 1995; Kline, 2000), pri delu pa smo uporabljali tudi celostne izvirne vsebine oz. prevode, v primeru so - avtorjev, ki niso obvladali slovenskega jezika, izbranih krajših vsebin slovenskih avtorjev (Musek, 1993, 1994, 2000; Rus, 1993, 1997, 1999; 2001; Ule, 1992, 1994). Jedro naše raziskave pa predstavlja doktorsko delo Patrizie Meneghin, ki je bistveno in odločilno prispevala k uspešni zasnovi in uresničitvi raziskave, ki se ukvarja s kompleksnimi kvazieksperimental-nimi, univariatnimi, bivariatnimi in multivariatnimi analizami odnosa med nacionalnimi avto- in hetero - stereotipi, zaznavami uresničenosti vrednot, 36 SAMOZAZNAVA IN MEDSEBOJNA ZAZNAVA ITALIJANOV IN SLOVENCEV samoevaluacijami, in sicer pri različnih ciljnih skupinah udeleženk in udeležencev raziskave iz Slovenije in Italije. Gre za vprašanja podobnosti in razlik med različnimi ciljnimi skupinami udeleženk in udeležencev v raziskavi, oz. za vprašanja povezanosti omenjenih spremenljivk pri različnih ciljnih skupinah. ::HIPOTEZE Pri primerjanju udeleženk in udeležencev iz Slovenije in Italije ne pričakujemo pomembnih razlik v vrednotnih preferencah in v percepciji zadovoljenosti lastnih potreb, pričakujemo pa razlike v zaznani stopnji uresničenosti vrednot, avto - in heterostereotipih ("Slovencev" oz. "Italijanov") ter v zaznavah podobnosti med različnimi nacionalnimi / etničnimi skupinami. h i: Sklop odvisnih spremenljik, ki ga tvorijo zaznava zadovoljenosti lastnih psihosocialnih potreb, evaluacija Italijanov ter evaluacija Slovencev se pomembno razlikuje glede na sedem različnih ciljnih skupin, ki predstavljajo sedem nivojev variacije faktorja za multivariatno analizo variance. h 2 (a, b) Zaznava zadovoljenosti lastnih psihosocialnih potreb, evaluacija Italijanov ter evaluacija Slovencev pomembno diskriminirajo med : ad a/ med sedmimi nivoji kriterija: i = slovenski dijaki/ slovenske dijakinje v Kopru/ Capodistria in Novi Gorici; 2 = slovenski dijaki in slovenske dijakinje v Trstu/ Trieste; 3 = italijanski dijaki in italijanske dijakinje v Trstu/ Trieste; 4 = italijanski dijaki in italijanske dijakinje v Kopru/ Capodistria in Piranu/ Pirano ; 5 = slovenski študenti in slovenske študentke psihologije in sociologije v Ljubljani; 6 = slovenski dijaki in slovenske dijakinje iz Gorizie/ Gorice/ Italija ; 7 = italijanski študenti/ italijanske študentke v isig Gorizi/ Gorica/ Italija; b/ štirimi nivoji variacije kriterija = med skupinami Italijanov (iz Italije, manjšina v Sloveniji) in Slovencev (iz Slovenije, manjšina v Italiji). Nivoji variacije kriterija ad a/ in ad b/ so dobljeni z različnimi "kombinacijami" enajstih ciljnih skupin (i = slovenske študentke in študentje psihologije iz Ljubljane; 2 = slovenski študentje in študentke sociologije iz Ljubljane; 3 = italijanski študenti in italijanske študentke v Gorizi - isig; 4 = slovenska gimnazija v Trstu; 5 = slovenska visoka pedagoška šola v Trstu; 6 = slovenska tehnična visoka šola v Trstu; 7 = italijanski dijaki/ italijanske dijakinje v Trstu; 8 = slovenski dijaki/ slovenske dijakinje v Kopru; 9 = italijanska manjšina (dijakov in dijakinj) v Kopru in Piranu; io = slovenski dijaki/ slovenske dijakinje v Novi Gorici; ii = slovenski dijaki/ slovenske dijakinje v Gorizi/ Gorici/ Italija). 37 ANTHROPOS 3-4 (2II-2I2) 2008, STR. 29-67 PATRIZIA MENEGHIN ET AL h 3 (a, b, c) : Tretja hipoteza se nanaša na predhodno omenjenih i i skupin. Predpostavlja, da se omenjene skupine medsebojno pomembno razlikujejo v vsaki od posamičnih odvisnih variabel, in sicer a/ zaznave zadovoljenosti lastnih psihosocialnih potreb; b/ evaluacije Slovencev; c/ evaluacije Italijanov. h 4 (a, b) : Evaluacija a/ Italijanov (b/ Slovencev) se pomembno razlikuje glede na "nacionalno pripadnost" (skupini Italijanov (iz Italije, manjšina v Sloveniji) in Slovencev (iz Slovenije, manjšina v Italiji), glede na vlogo "študent - dijak" ter glede na njuno interakcijo (med "nacionalno pripadnostjo" in omenjeno "študijsko vlogo"). h 5 (a, b) : Evaluacija a/ Italijanov (b/ Slovencev) se pomembno razlikuje glede na "nacionalno pripadnost" (italijanska vs. slovenska), glede na vlogo "študent - dijak" ter glede na njuno interakcijo (med "nacionalno pripadnostjo" in omenjeno "študijsko vlogo"). h 6 (a, b) : Evaluacija a/ Italijanov (b/ Slovencev) se pomembno razlikuje glede na "nacionalno pripadnost" (italijanska vs. slovenska), glede na vlogo "študent - dijak" ter glede na njuno interakcijo (med "nacionalno pripadnostjo" in omenjeno "študijsko vlogo"). h 7 (a, b) : Evaluacija a/ Italijanov (b/ Slovencev) se pomembno razlikuje glede na "nacionalno pripadnost" (italijanska vs. slovenska), glede na "spol" ter glede na njuno interakcijo. ::METODA ::Udeleženke in udeleženci v raziskavi Tabela 1: Udeleženci in udeleženke v raziskavi: klasifikacija na enajst skupin Skupine Spol N M Starost SD SK I M = 4 ž =40 44 2I.46 I.20 SK 2 M = 7 ž =30 37 19.83 2.I6 SK 3 M = 16 ž = 28 46 20.47 0.8I SK 4 M = 14 ž = 44 58 17.69 O.7I SK 5 M = 2 ž =24 26 18.27 I.04 38 SAMOZAZNAVA IN MEDSEBOJNA ZAZNAVA ITALIJANOV IN SLOVENCEV Skupine Spol N M Starost SD SK 6 M = 25 ž = 8 33 i8.24 i.o6 SK 7 M = 33 ž = 38 78 i7.77 o.56 SK 8 M = 2i ž = 39 6i i8.o6 o.25 SK 9 M = 24 ž = 37 6i i7.75 o.65 SK io M = i6 ž = 56 72 i8.22 o.63 SK ii M = i3 ž = i6 29 i7.4i o.68 Opomba: M = numerus/število udeležencev; ž = ženske; M = moški; M = sredina; sd = stan-darna deviacija; skupine: i = slovenske študentke in študentje psihologije iz Ljubljane; 2 = slovenski študentje in študentke sociologije iz Ljubljane; 3 = italijanski študenti in italijanske študentke v Gorizi - isig; 4 = slovenska gimnazija v Trstu; 5 = slovenska visoka pedagoška šola v Trstu; 6 = slovenska tehnična visoka šola v Trstu; 7 = italijanski dijaki/ italijanske dijakinje v Trstu; 8 = slovenski dijaki/ slovenske dijakinje v Kopru; 9 = italijanska manjšina (dijakov in dijakinj) v Kopru in Piranu; io = slovenski dijaki/ slovenske dijakinje v Novi Gorici; ii = slovenski dijaki/ slovenske dijakinje v Gorizi/ Gorici/ Italija. Tabela 2: Udeleženci in udeleženke v raziskavi: klasifikacija na sedem skupin Skupine N M Starost SD SK i i33 i8.i5 o.49 SK 2 i46 i7.86 o.9i SK 3 78 i7.77 o.55 SK 4 6i i7.75 o.65 SK 5 8o 20.7i i.89 SK 6 o o o SK 7 46 2o.47 o.8i Opomba: N = numerus/število udeležencev; M = sredina; sd = standardna deviacija; Skupine: i = slovenski dijaki/ slovenske dijakinje v Kopru/ Capodistria in Novi Gorici; 2 = slovenski dijaki in slovenske dijakinje v Trstu/ Trieste; 3 = italijanski dijaki in italijanske dijakinje v Trstu/ Trieste; 4 = italijanski dijaki in italijanske dijakinje v Kopru/ Capodistria in Piranu/ Pirano ; 5 = slovenski 39 ANTHROPOS 3-4 (2II-2I2) 2008, STR. 29-67 PATRIZIA MENEGHIN ET AL študenti in slovenske študentke psihologije in sociologije v Ljubljani; 6 = slovenski dijaki in slovenske dijakinje iz Gorizie/ Gorice/ Italija ; 7 = italijanski študenti/ italijanske študentke v isig Gorizi/ Gorica/ Italija. Tabela 3: Udeleženci in udeleženke v raziskavi: klasifikacija na štiri ciljne skupine Skupine N M Starost sd sk i 213 19.11 i.20 sk 2 146 17.86 2.16 sk 3 124 i8.77 0.81 sk 4 61 I7.75 0.71 Opomba: N = numerus/število udeležencev; M = sredina; sd = standardna deviacija; sk i = Slovenci v Sloveniji; sk 2 = slovenska manjšina v Italiji; sk 3 = Italijani v Italiji; sk 4 = italijanska manjšina v Sloveniji. Anketiranja v Trstu je izvedla Lara Spinazzola, v Kopru in Piranu Salvatris Krže, v Ljubljani večinoma Velko S. Rus, v Novi Gorici Maja Novak, v Gorizi gospod Valter, profesor filozofije na slovenski gimnaziji, italijanske študente iz Gorizie je anketirala Patrizia Meneghin, celoten projekt anketiranja pa so organizirali, koordinirali in kontaktirali večino ciljnih institucij Patrizia Menghin, Velko S. Rus in Ludvik Horvat. Za pomoč pri anketiranju se vsem iskreno zahvaljujemo. ::Uporabljeni instrumenti Uporabili smo naslednje instrumente: Rokeachevo listo vrednot s pripadajočimi zaznavami uresničenosti posamične vrednote (petstopenjska lestvica; so - avtorja tega pristopa sta V. S. Rus in Maja Rus Makovec); diferencial zaznave zadovoljenosti lastnih potreb (po analogiji s semantičnim, vedenjskim, normativnim diferencialom; gre za sumacijsko lestvico bipolarnih pridevnikov, ki se nahajajo na kontinuumu "zadovoljenost" vs. "nezadovolje-nost določene potrebe; Cronbach alpha > 0.80, veljavnost je preverjena tudi s tehniko kontrastnih skupin, soavtorja teh instrumentov sta prav tako V. S. Rus in Maja Rus Makovec); semantični diferencial evaluacije Slovencev oz. Italijanov ("Slovenci" oz. "Italijani" kot ciljna ocenjevana kategorija); zaznavo podobnosti/različnosti Slovencev in drugih narodov ( posamične 7 - stopenjske lestvice na kontinuumu "podobnost - različnost" z izbranimi 40 SAMOZAZNAVA IN MEDSEBOJNA ZAZNAVA ITALIJANOV IN SLOVENCEV nacionalnimi kategorijami); kratek vprašalnik demografskih, sociokulturnih in socioekonomskih značilnosti značilnosti. Vprašalnik v pričujočem prispevku ni priložen zato, ker je enak kot vprašalnik, ki je objavljen v prvi predhodni številki Anthroposa. Celoten instrument vsebuje osnovne demografske značilnosti (spol, starost, nacionalnost in raven izobrazbe), Rokeachevo lestvico terminalnih in instrumentalnih vrednot, z zaznano stopnjo uresničenosti določenih vrednot (5 stopenjska lestvica: popolnoma neuresničena = 1, ..., 5 = popolnoma uresničena). Prav tako smo konstruirali semantični diferencial - diferencial zadovolje-nosti lastnih psihosocialnih potreb (avtorja V.S. Rus in M. Rus - Makovec) z 12 bipolarnimi sedem stopenjskimi kontinumi, semantični diferencial (31 bipolarnih kontinuumov), ki meri evaluacijo "Italijanov" in "Slovencev" kot socialnega objekta; evaluacijo podobnosti (7 stopenjska lestvica: zelo podoben =1, ..., 7 = zelo različen) "Slovencev"/"Italijanov" z drugimi narodi (semantični diferencial z 15 bipolarnimi kontinuumi). Tabela 4: Notranja konsistentnost (Cronbach alpha) za vsako od enajstih skupin udeležencev Slovenci Italijani Zaznava zadovoljenosti potreb Skupine (n) Cronbach alpha Skupine (n) Cronbach alpha Skupine (n) Cronbach alpha 1 (43) 0.82 1 (44) 0.45 1 (44) 0.87 2 (35) 0.87 2 (35) 0.80 2 (37) 0.75 3 (45) 0.87 3 (46) 0.84 3 (47) 0.79 4 (53) 0.84 4 (53) 0.68 4 (58) 0.71 5 (24) 0.90 5 (24) 0.81 5 (26) 0.80 6 (31) 0.90 6 (33) 0.83 6 (33) 0.8i 7 (64) 0.94 7 (68) 0.88 7 (79) 0.78 8 (60) 0.88 8 (60) 0.78 8 (6i) 0.82 9 (58) 0.90 9 (59) 0.83 9 (6i) 0.84 10 (68) 0.83 10 (67) 0.87 10 (72) 0.87 11(27) 0.83 11(27) 0.79 11(29) 0.79 Opombe - skupina: i = slovenske študentke in študentje psihologije iz Ljubljane; 2 = slovenski študentje in študentke sociologije iz Ljubljane; 3 = italijanski študenti in italijanske študentke v Gorizi - isig; 4 = slovenska gimnazija v Trstu; 5 = slovenska visoka pedagoška 41 ANTHROPOS 3-4 (2II-2I2) 2008, STR. 29-67 PATRIZIA MENEGHIN ET AL šola v Trstu; 6 = slovenska tehnična visoka šola v Trstu; 7 = italijanski dijaki/ italijanske dijakinje v Trstu; 8 = slovenski dijaki/ slovenske dijakinje v Kopru; 9 = italijanska manjšina (dijakov in dijakinj) v Kopru in Piranu; 10 = slovenski dijaki/ slovenske dijakinje v Novi Gorici; ii = slovenski dijaki/ slovenske dijakinje v Gorizi/ Gorici/ Italija. Samo bipolarni kontinumi, ki ustrezno diskriminirajo, so bili vključeni v končno verzijo lestvice, merjenje stališč/evaluacij nasproti (vis a vis) Italianov in Slovencev (kot od/za italijanske, kot od/za slovenske skupine udeležencev). Bipolarni kontinumi so bili izbrani tako, da so enaki kontinumi predstavljali lestvico merjenja "Italijanov" in merjenja "Slovencev" kot objekta merjenja. Začeli smo z 33 bipolarnimi kontinumi, s številko variable od vari28 do vari6o merili "Slovence" in od var 176 do var2o8 merili "Italijane", kot mersko socialno kategorijo. Bipolarni kontinumi, ki oblikujejo končno lestvico, merijo "Slovence" so: var: 128, 130, 134, 137, 138, 139, 142, 144, 146, 147, 148, 150, 152, 155, 158, 174, 175 (ta dva bipolarna kontinuma za merjenje "Slovencev" sta bila dodatna ločeno, zaradi tega se njuni številki razlikujeta (var 174 in var 175)).— Bipolarni kontinumi, ki oblikujejo končno lestvico, merijo stališča "Italijanov" so (glede na njihove ordinalne številke v uporabljenem vprašalniku): 176, 178, 182, 185, 186, 187, 190, 192, 194, 195, 196, 198, 200, 203, 206, 207, 208. Dejansko so kontinumi bipolarni pridevniki: prijetni/e vs. neprijetni/e; formalni/e vs. neformalni/e; zabavni/e vs. dolgo-časni/e; ekstrovertirani/e vs. introvertirani/e; religiozni/e vs. nereligiozni/e; podjetni/e vs. nepodjetni/e; komunikativni/e vs. nekomunikativni/e; odločni/e vs. neodločni/e; militaristi/ke vs. pacifisti/ke; izobraženi/e vs. neizobraženi/e; kulturni/e vs. nekulturni/e; iskreni/e vs. neiskreni/e; domišljavi/e vs. nedo-mišljavi/e; boječi/e vs. neboječi/e; zanimivi/e vs. nezanimivi/e; različni/e od Z Evropejcev vs. podobni/e z Z Evropejcem; dobri/e delavci/ke vs. slabi/e delavci/ke; revni/e vs. bogati/e; inteligentni/e vs. neinteligentni/e; grdi/e vs. lepi/e; perspektivni/e vs. neperspektivni/e; strahopetni/e vs. pogumni/e; kreativni/e vs. nekreativni/e; nepraktični/e vs. praktični/e; umetniški/e vs. neumetniški/e; konformisti/ke vs. individualisti/ke; neznani/e v svetu vs. znani/e v svetu; prijateljski/e vs. sovražni/e; negostoljubni/e vs. gostoljubni/e; samokontrolirani/e vs. nesamokontrolirani/e; narod brez bodočnosti vs. narod z bodočnostjo; zaprti vs. odprti; hladni vs. topli. Diskriminantne vrednosti za posamične spremenljivke so bile definirane na osnovi (Spearmanov rang) korelacij med določenimi variablami in sumar-nim skorom, ki so bili pridobljeni po določenih bipolanih kontinumih, nižja vrednota povezana z bolj pozitivno kategorijo, je bila obrnjena. Discriminant 42 SAMOZAZNAVA IN MEDSEBOJNA ZAZNAVA ITALIJANOV IN SLOVENCEV values Tako je končen višji sumarni skor vedno pomenil bolj pozitivno evaluacijo določene socialne kategorije. Tabela 5: Normalnost distirbucij za določeno skalo za vsako od enajstih skupin udeležencev Kolmogorov Smirnov preizkus normalnosti distribucij Zaznava zadovoljenosti potreb Slovenci Italijani Skupine (n) K - S p K - S p K - S p 1 (43) o.49 o.96 o.48 o.97 o.79 o.56 2 (35) o.86 o.45 o.6i o.85 o.65 o.79 3 (45) o.57 o.89 o.9i o.38 o.74 o.63 4 (53) 0.64 o.8o o.76 o.6i o.46 o.98 5 (24) o.68 0.75 o.63 o.82 o.46 o.98 6 (31) o.7o o.7o o.78 o.58 o.84 o.48 7 (64) o.76 o.6o i.34 o.55 o.56 o.9i 8 (6o) o.57 o.9o o.88 o.4i o.52 o.95 9 (58) o.9i o.38 o.8o o.54 o.5i o.96 10 (68) i.i6 o.i4 o.83 o.5o o.5o o.96 11(27) o.7i o.7o o.36 o.99 o.56 o.9i Opomba: skupina: i = slovenske študentke in študentje psihologije iz Ljubljane; 2 = slovenski študentje in študentke sociologije iz Ljubljane; 3 = italijanski študenti in italijanske študentke v Gorizi - isig; 4 = slovenska gimnazija v Trstu; 5 = slovenska visoka pedagoška šola v Trstu; 6 = slovenska tehnična visoka šola v Trstu; 7 = italijanski dijaki/ italijanske dijakinje v Trstu; 8 = slovenski dijaki/ slovenske dijakinje v Kopru; 9 = italijanska manjšina (dijakov in dijakinj) v Kopru in Piranu; io = slovenski dijaki/ slovenske dijakinje v Novi Gorici; ii = slovenski dijaki/ slovenske dijakinje v Gorizi/ Gorici/ Italija. K - S = Kolmogorov - Smirnov test normalnosti distribucij. 43 ANTHROPOS 3-4 (2II-2I2) 2008, STR. 29-67 PATRIZIA MENEGHIN ET AL ::REZULTATI IN DISKUSIJA Multivariatna anliza variance razlik v sklopu odvisnih spremenljivk (samoza-znava in heteronacionalni stereotipi) glede na sedem ciljnih različnih skupin Tabela 6: Aritmetične sredine, standardne deviacije in numerusi obravnavnih odvisnih spremenljivk za kriterij pripadnost skupini # Odvisna variabla Skupina N M SD Zaznava i I32 62.27 I0.4I zadovoljenosti 2 I40 63.19 9.24 lastnih potreb 4 61 58.34 I3.72 5 81 64.43 8.70 7 47 62.26 I0.I6 Skupaj 534 62.47 10.26 Evaluacija Slovencev i 132 92.23 14.78 2 140 92.02 I4.77 3 73 77.I8 23.69 4 61 88.92 17.82 5 81 89.77 I3.I5 7 47 86.21 15.08 Skupaj 534 88.84 17.10 Ievaluacija Italijanov i 132 90.73 15.07 2 140 87.91 i6.39 3 73 9355 I7.9I 4 61 89.75 13.87 5 81 97.65 12.52 7 47 101.30 12.19 Skupaj 534 92.25 15.66 # Opomba: Skupine: ad a/ i = slovenski dijaki/ slovenske dijakinje v Kopru/ Capodistria in Novi Gorici; 2 = slovenski dijaki in slovenske dijakinje v Trstu/ Trieste; 3 = italijanski dijaki in italijanske dijakinje v Trstu/ Trieste; 4 = italijanski dijaki in italijanske dijakinje v Kopru/ Capodistria in Piranu/ Pirano ; 5 = slovenski študenti in slovenske študentke psihologije in sociologije v Ljubljani; 6 = slovenski dijaki in slovenske dijakinje iz Gorizie/ Gorice/ Italija ; 7 = italijanski študenti/ italijanske študentke v isig Gorizi/ Gorica/ Italija. 44 SAMOZAZNAYA IN MEDSEBOJNA ZAZNAVA ITALIJANOV IN SLOVENCEV Tabela 7: Multivariatni test za kriterij pripadnosti skupini Učinek/ izvor Vrednota F Hipoteze df Napaka df p Skupina Pillai 's Trace 0.19 7.19 15 1584 0.00 Wilks' Lambda 0.82 7.29 15 1452.46 0.00 Hotelling's Trace 0.21 7.36 15 1574 0.00 Roy's Largest Root 0.14 14.45 5 528 0.00 Vsak od štirih multivariatnih testov (Pillai, Wilks, Hotelling, Roy) je zavrnil ničelno multivariatno hipotezo, kar pomeni, da se sklop treh odvisnih spremenljivk, in sicer zaznava zadovoljenosti lastnih psihosocialnih potreb (odslej zp), evaluacija Slovencev (odlej es) in evaluacija Italijanov (odslej ei) pomembno razlikuje glede na ciljne skupine udeležencev. Hkrati je treba omeniti, da stopnje tveganja pri Levenovem testu homogenosti varianc v primeru zp in es ni potrdil pričakovanj o homogenosti varianc (tabela 8). Tabela 8: Levenov test enakosti varianc izbranih odvisnih spremenljivk za kriterij pripadnost eni od sdmih skupin Odvisna variabla F dfi df2 p Zadovo. Potreb 2.77 5 528 0.02 Ocena Slovencev 3.48 5 528 0.00 Ocena Italijanov 1.93 5 528 0.09 Tabela 9: Univariatna analiza izbranih odvisnih spremenljivk za kriterij pripadnosti eni od sedmih skupin Vir Odvisna variabla Vsota kvadratov Stopnje svobode Srednji kvadrat F p Skupina Zadovo. potreb i440.77 5 288.i5 2.78 0.02 Ocena Slovencev 13253.69 5 2650.74 9.8i 0.00 Ocena Italijanov 9659.81 5 i93i.96 8.42 0.00 Opomba: Skupine: i = slovenski dijaki/ slovenske dijakinje v Kopru/ Capodistria in Novi Gorici; 2 = slovenski dijaki in slovenske dijakinje v Trstu/ Trieste; 3 = italijanski dijaki in italijanske dijakinje v Trstu/ Trieste; 4 = italijanski dijaki in italijanske dijakinje v Kopru/ Capodistria in Piranu/ Pirano ; 5 = slovenski študenti in slovenske študentke psihologije in sociologije v Ljubljani; 6 = slovenski dijaki in slovenske dijakinje iz Gorizie/ Gorice/ Italija ; 7 = italijanski študenti/ italijanske študentke v isig Gorizi/ Gorica/ Italija. 45 ANTHROPOS 3-4 (2II-2I2) 2008, STR 29-67 PATRIZIA MENEGHIN ET AL Tudi univariatni preizkusi pokažejo pomembnost razlik v posamičnih odvisnih spremenljivkah glede na pripadnost eni od sedmih ciljnih skupin v preizkusu (tabela 9 in 10). Zanimivo se relativno najnižja zaznana stopnja zadovoljenosti lastnih psi-hosocialnih potreb pokaže v primeru italijanskih dijakov/ študentov iz Kopra, pri eni od najmlajših generacij italijanske manjšine v Sloveniji torej. Slovence relativno najmanj pozitivno evaluirajo italijanski študentje/ dijaki iz Trsta, Italijane pa slovenski dijaki/ študentje iz Trsta. Seveda omenjenega dejstva ne gre generalizirati na celoto medsebojnih percepcij na tem področju, vsekakor pa je vredna premisleka. Ali zaznava zadovoljenosti lastnih psihosocialnih potreb in (medsebojne) percepcije Italijanov in Slovencev ustrezno diskriminirajo med sedmimi ciljnimi skupinami? — Rezultati diskriminantne analize: Tabela 10: Grupni statistki za vsako od sedmih ciljnih skupin # Skupine Odvisna variabla N M SD i ZP I32 62.27 10.41 Slovenci I32 92.23 14.78 Italijani I32 90.73 15.07 2 ZP I40 63.19 9.24 Slovenci I40 92.02 I4.77 Italijani I40 87.91 i6.39 3 ZP 73 62.84 952 Slovenci 73 77.I8 23.69 Italijani 73 93.55 I7.9I 4 ZP 61 58.34 13.72 Slovenci 61 88.92 17.82 Italijani 61 89.75 13.87 5 ZP 81 64.43 8.70 Slovenci 81 89.77 I3.I5 Italijani 81 97.65 12.52 7 ZP 47 62.26 10.16 Slovenci 47 86.21 15.08 Italijani 47 101.30 12.19 Skupaj ZP 534 62.47 10.26 Slovenci 534 88.84 17.10 Italijani 534 92.25 15.66 # Opomba: ZP = zaznava zadovoljenosti lastnih psihosocialnih potreb; Slovenci = ocene Slovencev; Italijani = ocene Italijanov. 46 SAMOZAZNAVA IN MEDSEBOJNA ZAZNAVA ITALIJANOV IN SLOVENCEV Skupine: i = slovenski dijaki/ slovenske dijakinje v Kopru/ Capodistria in Novi Gorici; 2 = slovenski dijaki in slovenske dijakinje v Trstu/ Trieste; 3 = italijanski dijaki in italijanske dijakinje v Trstu/ Trieste; 4 = italijanski dijaki in italijanske dijakinje v Kopru/ Capodistria in Piranu/ Pirano ; 5 = slovenski študenti in slovenske študentke psihologije in sociologije v Ljubljani; 6 = slovenski dijaki in slovenske dijakinje iz Gorizie/ Gorice/ Italija ; 7 = italijanski študenti/ italijanske študentke v isig Gorizi/ Gorica/ Italija. Tabela 11: Razlikovalna pomembnost kanonične diskriminantne funkcije za kriterij pripadnosti eni od sedmih skupin Test funkcij Wilks' Lambda Chi-square df p i 0.82 105.97 i5 0.00 2 0.93 38.19 8 0.00 3 0.98 13.30 3 0.00 Kot statistično pomembne so se izkazale prve tri kanonične diskriminantne funkcije. Tabela 12: Korelacije med diskriminantnimi variablami in kanoničnimi diskriminantnimi funkcijami —strukturna matrika Odvisna variabla Funkcija i 2 3 Slovenci 0.72* 0.65 0.25 Italijani -0.60 0.79* 0.i2 ZP -0.08 0.08 0.99* * = najvišja absolutna korelacija med določeno variablo in vsako pomembno diskriminantno funkcijo. Kot pomembne so se izkazale prve tri diskriminantne funkcije in vsaka od njih pomembno korelira z enim od prediktorjev/ neodvisno variablo. To pomeni, da k diskriminaciji med skupinami prispeva vsak od treh prediktorjev. Ker prva diskriminantna funkcija pojasni največji procent variance lahko sklepamo, da evaluacija Slovencev najbolj prispeva k diferenciaciji med skupinami. 47 ANTHROPOS 3-4 (2II-212) 2008, STR. 29-67 PATRIZIA MENEGHIN ET AL Tabela 13: Centroidi obravnavanih funkcij Funkcija Skupine I 2 3 I 0.24 0.06 0.00 2 0.34 -0.I2 0.II 3 -0.65 -0.38 0.01 4 0.16 -0.02 -0.39 5 -0.21 0.27 0.I6 7 -0.52 0.37 -0.09 Opomba: Skupine: i = slovenski dijaki/ slovenske dijakinje v Kopru/ Capodistria in Novi Gorici; 2 = slovenski dijaki in slovenske dijakinje v Trstu/ Trieste; 3 = italijanski dijaki in italijanske dijakinje v Trstu/ Trieste; 4 = italijanski dijaki in italijanske dijakinje v Kopru/ Capodistria in Piranu/ Pirano ; 5 = slovenski študenti in slovenske študentke psihologije in sociologije v Ljubljani; 6 = slovenski dijaki in slovenske dijakinje iz Gorizie/ Gorice/ Italija ; 7 = italijanski študenti/ italijanske študentke v isig Gorizi/ Gorica/ Italija. Negativne centroide smo za prvo diskriminantno funkcijo ugotovili pri skupinah 3 (italijanski dijaki v Trstu), 5 (slovenski študentje/ slovenske študentke psihologije in sociologije v Ljubljani )in 7 (študentje v isig Gorizii/ Gorici/ Italija). Največja negativna vrednost se je pojavila pri italijanskih dijakih/ študentih v Trstu, relativno najvišja pa pri slovenskih študentih/ dijakih v Trstu. Ali zaznava zadovoljenosti lastnih psihosocialnih potreb in (medsebojne) percepcije Italijanov in Slovencev ustrezno diskriminirajo med štirimi ciljnimi skupinami' — Rezultati diskriminantne analize: Tabela 14: Grupna statistika za štiri ciljne skupine "pripadnosti skupini" Skupina/ Odvisna variabla N M SD I zp 2I3 63.09 9.83 Slovenci 2I3 9I.29 I4.20 Italijani 2I3 93.37 I4.52 2 zp I40 63.19 9.24 Slovenci I40 92.02 I4.77 Italijani I40 87.9I I6.39 3 zp I20 62.61 9.74 Slovenci I20 80.72 2I.I4 Italijani I20 96.58 I6.3I 48 SAMOZAZNAVA IN MEDSEBOJNA ZAZNAVA ITALIJANOV IN SLOVENCEV Skupina/ Odvisna variabla N M SD 4 ZP 6i 58.34 13.72 Slovenci 6i 88.92 17.82 Italijani 6i 89.75 i3.87 Skupaj ZP 534 62.47 10.26 Slovenci 534 88.84 I7.IO Italijani 534 92.25 15.66 Opomba: skupina: sk i = Slovenci v Sloveniji; sk 2 = slovenska manjšina v Italiji; sk 3 = Italijani v Italiji; sk 4 = italijanska manjšina v Sloveniji. - ZP = zaznava zadovoljenosti lastnih psihosocialnih potreb; Slovenci = ocene Slovencev; Italijani = ocene Italijanov. Tabela 15: Razlikovalna pomembnost kanonične diskriminantne funkcije za kriterij pripadnosti skupinam Test funkcij Wilks' Lambda Chi-square Df p i 0,87 75,67 9 0,00 2 0,97 I7,92 4 0,00 3 0,99 6,52 i 0,0I Wilks' ov Lambda se je izkazal za pomembnega v primeru treh diskrimi-nantnih funkcij. Tabela 16: Korelacije med diskriminantnimi variablami in kanoničnimi diskriminantnimi funkcijami — strukturna matrika Odvisna variabla Funkcija i 2 3 Slovenci 0,76* 0,24 0,60 ZP 0,00 i,00* -0,0i Italijani -0,55 0,24 0,80* Opomba: - ZP = zaznava zadovoljenosti lastnih psihosocialnih potreb; Slovenci = ocene Slovencev; Italijani = ocene Italijanov. * = najvišja absolutna korelacija med določeno variablo in vsako (pomembno) diskrimi-nantno funkcijo. Vsaka od treh pomembnih kanoničnih diskriminantnih funkcij pomembno korelira s posamično manifestno spremenljivko - prediktorjem. Prva funkcija, ki pojasni relativno najvišji odstotek variance najvišje korelira z evaluacijo Slovencev, druga z zaznavo zadovoljenosti lastnih psihosocialnih potreb in tretja 49 ANTHROPOS 3-4 (2II-2I2) 2008, STR. 29-67 PATRIZIA MENEGHIN ET AL z evaluacijo Italijanov. Na nivoju prve diskriminantne funkcije je "slika" taka, kot v primeru sedmih skupin kriterijske variable "pripadnost ciljni skupini". Tabela 17: Centroidi obravnavanih funkcij Funkcija Skupine i 2 3 i 0.08 0.06 0.i3 2 0.34 0.07 -0.14 3 -0.60 0.02 -0.06 4 0.13 -0.41 0.0i Opomba: skupina = sk i = Slovenci v Sloveniji; sk 2 = slovenska manjšina v Italiji; sk 3 = Italijani v Italiji; sk 4 = italijanska manjšina v Sloveniji. Primerjava centroidov za prvo diskriminantno funkcijo pokaže najbolj izrazito polarizacijo med slovensko manjšino v Italiji ( sk 2) in Italijani v Italiji (sk 3). Z univariatnega vidika je jasno, da k razlikam nabolj prispevajo (medsebojne) nacionalne percepcije: Slovenci so relativno najmanj pozitivno evaluirani s strani "Italijanov v Italiji", kar pomeni predvsem italijanske dijake iz Trsta. Analogna razlaga velja tudi za dejstvo, da so Italijani relativno najmanj pozitivno evaluirani s strani "Slovencev v Italiji", kar so zopet predvsem slovenski dijaki iz Trsta. Zato si velja posebej ogledati še to, kako se v primeru posamičnih odvisnih variabel medsebojno razlikuje enajst v raziskavi zajetih skupin. Univariatne analize (enosmerna analiza variance ONEWAY) pričakovanj o razlikah v posamičnih odvisnih variablah glede na 11 skupin v raziskavi Tabela 18: Deskriptivne statistike za enosmerno analizo variance za faktor "pripadnost skupini" (enajst ciljnih skupin) Odvisna variabla N M sd Zaznava i 44 64.27 9.70 zadovoljenosti 2 37 64.62 7.47 Potreb 3 47 62.26 i0.i6 4 54 63.35 8.12 5 25 66.56 8.50 6 33 60.00 11.50 7 78 63.17 9.41 8 61 60.16 10.20 50 SAMOZAZNAVA IN MEDSEBOJNA ZAZNAVA ITALIJANOV IN SLOVENCEV # Odvisna variabla N M SD 9 6i 58.34 i3.72 io 72 64.07 i0.24 ii 29 63.o3 8.63 Skupaj 541 62.49 i0.25 Ocena Slovencev i 44 89.86 ii.54 2 37 89.65 i5.0i 3 47 86.2i i5.08 4 53 9351 i2.40 5 25 85.64 i6.48 6 33 92.70 i8.34 7 74 77. i8 23.52 8 6i 88.62 i5.32 9 6i 88.92 i7.82 io 72 95.22 i3.60 ii 29 94.03 ii.60 Skupaj 536 88.8i i7.08 Ocena Italijanov i 44 97.43 n.92 2 37 97.92 i3.35 4 56 89.04 i8.26 5 25 99.88 ii.i3 6 33 77.9i i4.22 7 74 93.88 i8.0i 8 6i 92.i5 i2.22 9 6i 89.75 i3.87 io 7i 89.52 i7.i4 ii 29 87.97 i0.95 Skupaj 538 92.33 i5.67 Opomba: skupina: i = slovenske študentke in študentje psihologije iz Ljubljane; 2 = slovenski študentje in študentke sociologije iz Ljubljane; 3 = italijanski študenti in italijanske študentke v Gorizi - isig; 4 = slovenska gimnazija v Trstu; 5 = slovenska visoka pedagoška šola v Trstu; 6 = slovenska tehnična visoka šola v Trstu; 7 = italijanski dijaki/ italijanske dijakinje v Trstu; 8 = slovenski dijaki/ slovenske dijakinje v Kopru; 9 = italijanska manjšina (dijakov in dijakinj) v Kopru in Piranu; io = slovenski dijaki/ slovenske dijakinje v Novi Gorici; ii = slovenski dijaki/ slovenske dijakinje v Gorizi/ Gorici/ Italija. V primeru zaznave zadovoljenosti lastnih psihosocialnih potreb smo s post hoc testom pomembne razlike ugotovili med pari skupin io vs. 9; 9 vs. 5 in io in 5 vs. 9, za primerjavo vseh enajst skupin pa velja F (io, 530) = 2.52; p = 0.02. 51 ANTHROPOS 3-4 (2II-212) 2008, STR. 29-67 PATRIZIA MENEGHIN ET AL V primeru evaluacije Slovencev smo s post hoc testom (Tukey) pomembne razlike odkrili med naslednjimi pari skupin: ii vs. 7; 9 vs. 7; 8 vs. 7; 4 vs. 7; 2 vs. 7 in i vs. 7. Z enosmerno analizo variance smo zavrnili ničelno hipotezo za between - subjects primerjave (F (10, 525) = 6.03; p = 0.01). V primeru evaluacije Italijanov pa smo s post hoc testom (Tukey) pomembne razlike odkrili med naslednjimi pari skupin: i i vs. 6; 9 vs. 3 in 6; 8 vs. 6; 7 vs. 6; 6 vs. i, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 in 10; 5 vs. 6; 4 vs. 3 in 6; 3 vs. 4, 6, 9, 10 in ii; 2 vs. 6 ter i vs. 6 ( F (10, 527) = 7.62; p = 0.02 ). Ali se posamične odvisne spremenljivke (evaluacije Slovencev/ Italijanov! za-dovoljenosti lastnih psihosocialnih potreb) pomembno razlikujejo glede na spol, ciljno (nacionalno) skupino ter njuno interakcijo' - Rezultati dvosmerne analize variance (ANOVA) Tabela 19: Interaktivni učinki nacionalne pripadnosti in spola na evaluacijo Slovencev # M SD N Slovenci v Sloveniji Moški 88.33 I4.58 48 Ženske 92.II I4.02 I65 Skupaj 91.26 I4.20 2I3 Slovenska manjšina v Italiji M 93.II I3.57 54 ž 9I.34 I5.5I 86 Skupaj 92.02 I4.76 I40 Italijani v Italiji M 78.16 2I.22 48 ž 84.77 I5.4I 63 Skupaj 81.92 I8.36 III Italijanska manjšina- Slovenija M 90.08 I7.80 24 ž 88.I6 18.03 37 Skupaj 88.92 I7.82 6I Skupaj M 87.25 I7.7I I74 ž 90.I9 I5.29 35I Skupaj 89.21 I6.I7 525 # Opomba: spol (m = moški; ž = ženski). 52 SAMOZAZNAVA IN MEDSEBOJNA ZAZNAVA ITALIJANOV IN SLOVENCEV Evaluacija Slovencev 95 i 90 85 80 75 moški spol ženski spol 70 J-r- Slovenci v Slovenci -Sloveniji manjšina Slika 1: Grafični prikaz gla nacionalni kategoriji" oz. Slovencev" Italijani v Italijani -Italiji manjšina učinka faktorja "spola" in "pripadnosti interaktivnega učinka na "evaluacijo Ničelno hipotezo smo sprejeli za učinek spola (F (i, 517) spol = 1.12, p = 0.29) ter za interaktivni učinek spola in skupine (F(3, 517) = 1.88, p = 0.13), zavrnili pa smo jo v primeru učinka skupine (F (3, 517) skupina = 10.40, p = 0.00). (Levenov test homogenosti varianc se je izkazal za neznačilnega ( p = 0.23)). Tabela 20: Interaktivni učinki nacionalne pripadnosti in spola na evaluacijo Italijanov M SD N Slovenci v Sloveniji M 86.35 II57 48 ž 95.4 14.72 I64 Skupaj 93.35 I4.55 2I2 Slovenska manjšina v Italiji M 82.41 I5.44 54 ž 91.63 16.02 89 Skupaj 88.15 16.38 I43 Italijani v Italiji M 96.2 14.15 49 ž 98.98 13.08 62 Skupaj 97.76 I3.57 III Italijanska manjšina v Sloveniji M 89.83 ii.04 24 ž 89.7 I5.58 37 53 ANTHROPOS 3-4 (2II-212) 2008, STR. 29-67 PATRIZIA MENEGHIN ET AL M SD N Skupaj 8975 I3.87 61 Skupaj m 88.37 14.48 I75 ž 94.48 I5.IO 352 Skupaj 92.45 15.16 527 Opomba: spol (m = moški; ž = ženski); Evaluacija Italijanov 105 i 100 95 90 85 80 -♦— moški spol -■— ženski spol 75 t-1-1-1-1 Slovenci v Slovenci - Italijani v Italijani -Sloveniji manjšina Italiji manjšina Slika 2: Grafični prikaz glavnega učinka faktorja "spola" in "pripadnosti nacionalni kategoriji" oz. njunega interaktivnega učinka na "evaluacijo Italijanov" Ob Levenovem testu homogenosti varianc p = 0.24, smo ničelno hipotezo zavrnili za učinek spola (F (1, 5i$))spol = 12.93, p = 0.00) in skupine (F (3, 519) sk = ii.io, p = 0.00), medtem ko se je interktivni učinek obeh faktorjev pojavil na sami meji pomembnosti (F (3, 519) = 2.40, p = 0.067). Tabela 21: Interaktivni učinki nacionalne pripadnosti in spola na zaznavo zadovoljenosti potreb M SD N Slovenci v Sloveniji M 58.85 I0.43 48 ž 64.27 9.3I I65 Skupaj 63.05 9.81 2I3 Slovenska manjšina M 61.83 9.49 54 ž 63.84 9.18 87 Skupaj 63.07 9.32 I4I 54 SAMOZAZNAVA IN MEDSEBOJNA ZAZNAVA ITALIJANOV IN SLOVENCEV M SD N Italijani v Italiji M 63.88 9.18 49 ž 62.91 9.95 65 Skupaj 63.32 9.59 114 Italijanska manjšina M 60.29 12.56 24 ž 57.08 14.45 37 Skupaj 58.34 13.72 61 Skupaj M 61.37 10.23 175 ž 63.16 10.22 354 Skupaj 62.57 10.25 529 Opomba: spol (m = moški; ž = ženski). Zaznava zadovoljenosti potreb 66 i 64 62 60 ^^ n. —♦— moški spol 58 —*— ženski spol 56 54 52 '-1-1-1-1 Slovenci v Slovenci - Italijani v Italijani -Sloveniji manjšina Italiji manjšina Slika3: Grafični prikaz glavnega učinka faktorja "spola" in "pripadnosti nacionalni kategoriji" oz. njunega interaktivnega učinka na "zaznavo zadovoljenosti lastnih psihosocialnih potreb " + Levenov test homogenosti varianc ravno še potrdi predpostavko o homogenosti (Levene, p = 0.052). V primeru faktorja spol smo ničelno hipotezo sprejeli (F (1, 521) spol = 0.64, p = 0.42), zavrnili pa smo jo v primeru faktorja skupina (F (3, 521) sk = 3.21, p = 0.02) ter v primeru interaktivnega učinka obeh faktorjev (F (3, 521) = 3.51, p = 0.01). Ali se posamične odvisne spremenljivke (evaluacije Slovencev/ Italijanov/ zadovoljenosti lastnih psihosocialnih potreb) pomembno razlikujejo glede na študijski status (dijaki/študentje), ciljno (nacionalno) skupino ter njuno interakcijo'- Rezultati dvosmerne analize variance (ANOVA) 55 ANTHROPOS 3-4 (2II-2I2) 2008, STR 29-67 PATRIZIA MENEGHIN ET AL Tabela 22: Interaktivni učinki nacionalne pripadnosti in študijskega statusa na evaluacij o Slovencev M SD N Dijaki Slovenci 92.I9 I4.73 I33 Italijani 77.I8 2352 74 Skupaj 86.83 19.68 207 Študenti Slovenci 89.77 I3.I5 81 Italijani 86.21 15.08 47 Skupaj 88.46 I3.94 128 Skupaj Slovenci 91.28 I4.I7 214 Italijani 80.69 21.06 121 Skupaj 87.45 I7.70 335 Evaluacija Slovencev 95,00 n ♦.......... 90,00 J ♦ -♦— Slcnenci -■— Italijani 75,00 70,00 -I-1— dijaki študenti Slika 4: Grafični prikaz glavnega učinka faktorja "nivo študija" in "pripadnosti nacionalni kategoriji" (Slovenci/Italijani, ki niso manjšina) oz. njunega interaktivnega učinka na "evaluacijo Slovencev" 85,00 80,00 Test homogenosti ni potrdil predpostavke o homgenosti varianc (Levene p = 0.004). Ničelno hipotezo smo sprejeli v primeru faktorja nivo študija (F (i, 331) dijaki = 2.83, p = 0.09), zavrnili pa smo jo v primeru faktorja nacionalne pripadnosti (F (i, 331) nac = 22.38, p = 0.00) ter interaktivnega učinka obeh faktorjev (F (i, 331) = 8.53, p = 0.00). 56 SAMOZAZNAVA IN MEDSEBOJNA ZAZNAVA ITALIJANOV IN SLOVENCEV Tabela 23: Interaktivni učinki nacionalne pripadnosti in študijskega statusa na evaluacijo Italijanov M SD N Dijaki Slovenci 90.73 15.07 I32 Italijani 93.88 I8.0I 74 Skupaj 91.86 l6.2I 206 Študenti Slovenci 97.65 I2.5I 8I Italijani 101.30 I2.I9 47 Skupaj 98.99 I2.47 I28 Skupaj Slovenci 93.36 I4.52 2I3 Italijani 96.76 I6.35 I2I Skupaj 94.59 I5.27 334 Evaluacija Italijanov 105,00 100,00 95,00 90,00 Slovenci Italijani 85,00 dijaki študenti Slika 5: Grafični prikaz glavnega učinka faktorja "nivo študija" in "pripadnosti nacionalni kategoriji" (Slovenci/Italijani, ki niso manjšina) oz. njunega interaktivnega učinka na "evaluacijo Italijanov" Ob zagotovljeni predpostavki glede homogenosti varianc (Levene, p = 0.067), smo ničelno hipotezo zavrnili za faktor "dijaki vs. študentje" (F (1, 330) dijak = 17.04, p = 0.00), sprejeli pa smo jo za faktor nacionalne pripadnosti (F (1, 330) nac = 3.82, p = 0.052) ter interakcije obeh faktorjev (F (1, 330) = 0.02, p = 0.886). 57 ANTHROPOS 3-4 (2II-2I2) 2008, STR. 29-67 PATRIZIA MENEGHIN ET AL Tabela 24: Interaktivni učinki nacionalne pripadnosti in študijskega statusa na zaznavo zadovoljenosti potreb M SD N Dijaki Slovenci 62.28 I0.37 I33 Italijani 63.17 9.4I 78 Skupaj 62.61 I0.00 2II Študenti Slovenci 64.43 8.69 81 Italijani 62.25 10.16 47 Skupaj 63.63 9.28 128 Skupaj Slovenci 63.09 9.80 214 Italijani 62.82 9.66 125 Skupaj 62.99 9.74 339 ■ Slovenci - Italjani Zaznava zadovoljenosti potreb 65,00 64,50 64,00 63,50 63,00 62,50 62,00 61,50 61,00 dijaki študenti Slika 6: Grafični prikaz glavnega učinka faktorja "nivo študija" in "pripadnosti nacionalni kategoriji" (Slovenci/Italijani, ki niso manjšina) oz. njunega interaktivnega učinka na "zaznavo zadovioljenosti lastnih psihosocialnih potreb " Ob zagotovljeni homogenosti varianc (Levene, p = 0.43 ) smo ničelno hipotezo sprejeli tako v primeru glavnih posamičnih faktorjev, kot njune interakcije (F (i, 335) nac = 0.32, p = 0.57, F (i, 335) dijak = 0.30, p = 0.58, F (i, 335) interakcija = 1.83, p = 0.177). 58 SAMOZAZNAYA IN MEDSEBOJNA ZAZNAVA ITALIJANOV IN SLOVENCEV :ZAKLJUCEK V teoretičnem uvodu pričujočega prispevka smo skušali analitično empirično raziskovalno pristopiti k problematiki socio-vrednotnih orientacij, socialnih reprezentacij, nacionalnih stereotipov in samoevaluacij. Pri tem upošteva značilnosti in determinante sociokulturnega in societalno - sistemskega okolja, celotno problematiko pa skuša pozicionirati v "čas in prostor" sodobnih procesov globalizacije in evropskih integracij. Namen empiričnega dela naloge je (bil) primerjava izbranih ciljnih skupin slovenskih in italijanskih prebivalcev (pripadnikov slovenske (italijanske) manjšine v Italiji (Sloveniji), Italijanov po nacionalni opredelitvi (srednješolci in študentje) v Italiji, (enako Slovencev v Sloveniji), po možnosti pa tudi drugih prebivalcev Italije (Slovenije), ki so v Italiji (Sloveniji) na (začasnem) delu ipd. Eden od dodatnih posebnih kriterijev za izbiro ciljnih skupin je bila tudi oddaljenost kraja stalnega bivališča od meje ((ne)obmejna področja). Naš namen je bil izpeljati primerjave med vsemi ciljnimi skupinami udeleženk in udeležencev v raziskavi ter ugotoviti podobnosti oz. razlike v izbranih sociovre-dnotnih orientacijah/ socialnih reprezentacijah in nacionalnih stereotipih. Del rezultatov celotne raziskave, tisti, ki je objavljen tudi v tem prispevku, pa lahko strnemo v naslednje ugotovitve (njihova širša interpretacija je zajeta v posebnem elaboratu, ki zajema celoto rezultatov, ki zajemajo obdobje raziskave): Vsak od štirih multivariatnih testov (Pillai, Wilks, Hotelling, Roy) je zavrnil ničelno multivariatno hipotezo, kar pomeni, da se sklop treh odvisnih spremenljivk, in sicer zaznava zadovoljenosti lastnih psihosocialnih potreb, evaluacija Slovencev in evaluacija Italijanov pomembno razlikuje glede na ciljne skupine udeležencev. Tudi univariatni preizkusi pokažejo pomembnost razlik v posamičnih odvisnih spremenljivkah glede na pripadnost eni od sedmih ciljnih skupin v preizkusu. Slovence relativno najmanj pozitivno evaluirajo italijanski študentje/ dijaki iz Trsta, Italijane pa slovenski dijaki/ študentje iz Trsta. Kot pomembne so se izkazale prve tri diskriminantne funkcije in vsaka od njih pomembno korelira z enim od prediktorjev/ neodvisno variablo. Vsaka od treh pomembnih kanoničnih diskriminantnih funkcij pomembno korelira s posamično manifestno spremenljivko - prediktorjem. Prva funkcija, ki pojasni relativno najvišji odstotek variance najvišje korelira z evaluacijo Slovencev, druga z zaznavo zadovoljenosti lastnih psihosocialnih potreb in tretja z evaluacijo Italijanov. Enosmerna analiza variance za faktor enajstih skupin je v primeru zaznave 59 ANTHROPOS 3-4 (2ii-2i2) 2008, STR. 29-67 PATRIZIA MENEGHIN ET AL zadovoljenosti lastnih psihosocialnih potreb smo z univariatno analizo s post hoc testom pomembne razlike ugotovili med pari skupin i0 vs. 9; 9 vs. 5 in i0 in 5 vs. 9, v primeru evaluacije Slovencev med pari skupin: ii vs. 7; 9 vs. 7; 8 vs. 7; 4 vs. 7; 2 vs. 7 in i vs. 7, v primeru evaluacije Italijanov pa smo pomembne razlike odkrili med naslednjimi pari skupin: ii vs. 6; 9 vs. 3 in 6; 8 vs. 6; 7 vs. 6; 6 vs. i, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 in i0; 5 vs. 6; 4 vs. 3 in 6; 3 vs. 4, 6, 9, i0 in ii; 2 vs. 6 ter i vs. 6 . Pri evaluaciji Slovencev kot odvisne spremenljivke smo z dvosmerno analizo variance ničelno hipotezo sprejeli za učinek spola ter za interaktivni učinek spola in skupine, zavrnili pa smo jo v primeru učinka skupine. Ničelno hipotezo smo zavrnili za učinek spola in skupine, medtem ko se je interaktivni učinek obeh faktorjev pojavil na sami meji pomembnosti pri odvisni spremenljivki evaluacija Italijanov. Za odvisno variable "zaznava zadovoljenost lastnih potreb" pa smo v primeru faktorja spol ničelno hipotezo sprejeli, zavrnili pa smo jo v primeru faktorja skupina ter v primeru interaktivnega učinka obeh faktorjev. Za "evaluacijo Slovencev" smo z dvosmerno analizo variance ničelno hipotezo sprejeli v primeru faktorja nivo študija, zavrnili pa smo jo v primeru faktorja nacionalne pripadnosti ter interaktivnega učinka obeh faktorjev . Ničelno hipotezo smo zavrnili za faktor "dijaki vs. študentje", sprejeli pa smo jo za faktor nacionalne pripadnosti ter interakcije obeh faktorjev za evaluacijo Italijanov. Ničelno hipotezo smo sprejeli tako v primeru glavnih posamičnih faktorjev, kot njune interakcije za odvisno spremenljivko zaznava zadovoljenost lastnih potreb. Izsek prikazanih rezultatov kaže na izjemno kompleksnost problematike empiričnih analiz medsebojnih nacionalnih percepcij, zato je razumljiva relativna maloštevilnost tovrstnih raziskav tako v slovenskem, kot v (srednje) evropskem "raziskovalnem prostoru". Naj bo naš pričujoči prispevek hkrati naš majhen prispevek v evropskem letu medkulturnih komunikacij 2008. 60 SAMOZAZNAVA IN MEDSEBOJNA ZAZNAVA ITALIJANOV IN SLOVENCEV ::LITERATURA Amerio, P. (1995). Fondamenti teorici dipsicologia sociale. Bologna: II Mulino. Aronson, E. & Pratkanis, A. R. (eds., 1993). Social psychology. An Elgar Refrence Collection, volumes: I., II., III Aronson, E. & Wilson, T. D. & Akert, R. M. (1999). Social Psychology. New York: Longman. Augoustinos, M. & Walker, I. (1996): Social Cognition. Sage:London. Berry, J., Poortinga, Y., Pandy, J., Dasen, P., Saraswathi, T. S., Segali, M. & Kagitcibasi, C. (1996). Handbook of Cross - Cultural Psychology. Allyn & Bacon. Bond, M. H. (1988). Finding universal dimensions of individual variation in multicultural studies of values. The - Rokeach and Chinese Value Surveys. Journal of Personality and Social Psychology, 55, 6, 1009-1015. Berger, P. L. & Luckman, T. (1966). The social construction of reality. A treatise in the sociology of knowledge. Campbell, D. T. (1967). Stereotypes and the perception of group differences. American Psychologist, 22, 817 - 829 Cantor, N. & Mischel, W. (1979): Prototypes in person perception, v L. Berkowitz (ed.), Advances in Experimental Social Psychology (pp. 3 — 52). New York: Academic Press. Chauchat, H. (1985). L'enquete enpsychosociologie. Paris: Presses Universitaires de France. Deaux, K. & Philogene, G. (2001). Representations of the social. Blackwell. Doise, W., Deschamps, J. C. & Mugny, G. (1978): PsychologieSocialeExperimentale. Paris: Armand Colin. Doise, W., Spini, D. & Clemence, A. (1999): Human Rights Studied as Social Representations in a Cross — national Context. European Journal of Social Psychology, I — 29. Fairweather, G. W. & Davidson, W. S. (1986). An introduction to community experimentation. New York: McGraw-Hill Book Company Giddens, A. (1993 ): Sociology. London: Polity press. Hayes, N. (1994). Foundations of psychology. London and NY: Routledge Heiman, G. A. (1995). Research methods inpsychology.Boston: Houghton Mifflin Company. Hewstone, M., Stroebe, W. & Stephenson, G. (eds.) (1996). Introduction to social psychology. Blackwell (la seconde edition) Himmelweit, H. & Gaskell, G. (Eds.1990). Societal Psychology. London: Sage. Hogg, M. A.. & Vaughan, G. M. (1998). Social Psychology. Europe: Prentice Hall. Hofstede, G. (2001). Culture's consequences: Comparing values, behaviors, institutions across nations. Thousand Oaks, CA: Sage. Ingham, J. M. (1996). Psychological Anthropology Reconsidered. Publications of the Society for Psychological Anthropology. Jackson, J. M. (1988). Social psychology, past and present. An integrative orientation. NJ: Hillsdale. Kline, P. (2000). Handbook of psychological testing. New York, London: Routledge. Kluckhohn, C. & Murray, H.A. & Schneider, D.M. (1953). Personality in Nature, Society and Culture. NY: Alfred Knopf. Kvale, S. (ed.) (1992): Psychology and postmodernism. London: Sage. Moscovici, S. (ed., 1995). Psychologie sociale. Paris: PUF. 5e edition. Musek, J. (1993). Osebnost in vrednote. Ljubljana: Educy. Musek, J. (1994). Psihološki portret Slovencev. Ljubljana: Znanstveno publicistično središče. Musek, J. (2000). Nova psihološka teorija vrednot. Ljubljana: Educy. Parsons, T. (1971). The system of modern societies. Englewood Cliffs: Houghton Mifflin Peplau, L. A. & Taylor, S. E., Sociocultural Perspectives in Social Psychology: Current Readings, Englewood Cliffs, New Jersey, 1997 Ritzer, G. (1992). Contemporary sociological theory. NY: McGraw Hill. Rokeach, M. (1973). The Nature of Human Values. New York: The Free Press. 61 ANTHROPOS 3-4 (2II-212) 2008, STR. 29-67 PATRIZIA MENEGHIN ET AL Rus, V. S. (1993). Socialna psihologija: teorija, empirija, eksperiment, uporaba (I & II)) / prva (I) & druga (II) knjiga. Ljubljana: Davean. . Rus, V. S. (1997). Socialna in societalnapsihologija (z obrisi sociopsihologije). Ljubljana: FF, Univerza v Ljubljani. Rus, V. S. (1999). Sociopsihologija kot sodobna paradigma socialne psihologije. Ljubljana: FF, Univerza v Ljubljani. Rus, V. S. (ed.) (1999). Collection of brief research reports. Ljubljana: Davean. Rus, V. (ed.) (1999). Skupne vrednote Evrope in Slovenije. Anthropos, 31, 4 — 6, 119 — 376. Rus, V. (ed.) (2001). Globalizacija in človekove pravice. Anthropos, 33, 4 — 6, 17 — 296. Schultz, P.W., Oskamp, S. (2000). Social Psychology: An Applied Perspective, Englewood Cliffs, NJ: Prentice Hall. Seligman, C., Olson, J.M. & Zanna, M.P. (1996). The psychology of values. NJ: Lawrence Erlbaum. Schwartz, S.H. & Bilsky, W. (1987). Towards a psychological structure of human values. Journal of Personality and Social Psychology, 53, 550-562. Schwartz, S.H. & Bilsky, W. (1990). Toward a theory of universal content and structure of values: extensions and cross-cultural replications. Journal of Personality and Social Psychology, 58, 878891. Schwartz, S.H. (1992). Universals in the content and structure of values: tehoretical advances and empirical tests in 20 countries. Advances in Experimental Social Psychology, 25, 1-65. Schwartz, T., White, M. G. & Lutz, C. A. (eds. 1992, 1995). New directions in psychological anthropology. Cambridge Univestity Press. Segall, M. H., Dasen, P. R., Berry, J. W. & Poortinga, Y. H. (1999). Human Behavior in Global Perspective: An Introdiction to Cross Cultural Psychology. Boston: Allyn & Bacon. Semin, R. G. & Fiedler, K. ( 1996): Applied social psychology. Sage. Smith, B. & Bond, M.H. (1998). Social psychology across cultures. Prentice Hall. Smith, E. R. & Mackie, D. N. (2000). Social psychology. Philadelphia: Psychology Press. Staerkle, C., Clemence, A. & Doise, W. (1998): Representation of Human Rights Across Different National Contexts: The Role of Democratic and Non — Democratic Populations and Governments. European Journal of Social Psychology, 28, 207-22 Triandis, H. (1971): Attitude and attitude change. New York: Wiley & sons. Ule, M. (1992). Socialna psihologija. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. Ule, M. (1994). Temelji socialne psihologije. Ljubljana: Alfa. (La seconde edition en 1997, la troisieme en 2000). Zimbardo, P. G. & Leippe (1991): The psychology of attitude change and social influence. New York: Mc Graw Hill. 62 SAMOZAZNAVA IN MEDSEBOJNA ZAZNAVA ITALIJANOV IN SLOVENcEV ::UPORABLJENI VPRAŠALNIK Starost:_____________(zaokrožite v letih) Spol: i M 2 Ž Letnik študija (obkrožite): i. 2. 3. 4. 5.absolvent(ka) Študijska smer (prosim, napišite):__________________________________ Prvi del vprašalnika je namenjen ugotavljanju vašega vrednostnega sistema. Najboljši odgovor je vaše osebno mnenje, pravilnih in nepravilnih odgovorov ni. I. Najprej pazljivo preberite seznam osemnajstih vrednot, nato pa označite s številko oz. rangom I vrednoto, ki je za vas najpomembnejša, vrednoto, ki je za vas druga najpomembnejša s številko 2 oz. rangom 2 itd.. Vrednoti, ki je za vas najmanj pomembna, pa pripišite številko 18. II. Vaša druga naloga: Ko boste vrednote rangirali z rangi od i do 18, skušajte za vsako vrednoto posebej oceniti, v kolikšni meri je za vas značilna, oz. v kolikšni meri ste jo v svojem življenju uresničili. I. Rangi II. Ocene uresničenosti vrednot vrednot po i- prav nič ni uresničena pomembnosti 2- v glavnem ni uresničena za vas 3- ne morem se odločiti osebno: 4- v glavnem je uresničena 5- v celoti je uresničena Vznemirljivo življenje (stimulativno, aktivno, pustolovsko) I 2 3 4 5 Udobno življenje ( materialno blagostanje) I 2 3 4 5 Izpolnjen smisel življenja (dati svetu trajen prispevek) I 2 3 4 5 Mir na svetu (brez vojn in konfliktov) I 2 3 4 5 Svet lepote in estetike (lepota narave, umetnosti) I 2 3 4 5 Enakost vseh ljudi (bralstvo, enake možnosti za vse ljudi) I 2 3 4 5 Družinska varnost (skrb za najdražje osebe) I 2 3 4 5 Svoboda (neodvisnost, svobodna izbira odločitev) I 2 3 4 5 Sreča (zadovoljstvo) I 2 3 4 5 Notranja harmonija (brez notranjih konfliktov) I 2 3 4 5 Zrela ljubezen (seksualna in duhovna intimnost) I 2 3 4 5 Nacionalna suverenost (samostojnost, varnost) I 2 3 4 5 Užitki (prijetno brezskrbno življenje) I 2 3 4 5 Vera (verovanje v posmrtno življenje, v odrešitev) I 2 3 4 5 Samospoštovanje (samozavest) i 2 3 4 5 63 ANTHROPOS 3-4 (2II-212) 2008, STR. 29-67 PATRIZIA MENEGHIN ET AL _ Resnično prijateljstvo (tovarištvo, družabništvo) _Socialno priznanje (spoštovanje, občudovanje) _Modrost (zrelo razumevanje sveta) I 2 3 4 5 I 2 3 4 5 i 2 3 4 5 Enako kot prej, navedite tudi v tem primeru: I. Rangi II. Ocene uresničenosti vrednot vrednot po i- prav nič ni uresničeno pomembnosti 2- v glavnem ni uresničeno za vas 3- ne morem se odločiti osebno 4- v glavnem je uresničeno 5- v celoti je uresničeno Prizadevnost (ambicioznost, pridnost, delavnost) I 2 3 4 5 Širokosrčnost (odprtost) I 2 3 4 5 Sposobnost (učinkovitost, primernost) I 2 3 4 5 Vedrost (biti vesel, odprtega srca) I 2 3 4 5 Urejenost ( biti čist, lepo oblečen) I 2 3 4 5 Hrabrost ( biti pogumen) I 2 3 4 5 Odpuščanje (odpustit drugemu) I 2 3 4 5 Uslužnost ( pripravljen pomagati drugemu) I 2 3 4 5 Iskrenost ( biti odkrit) I 2 3 4 5 Iznajdljivost ( biti domiseln, drzen, kreativen) I 2 3 4 5 Neodvisnost ( samozadostnost, zanesti se le nase) I 2 3 4 5 Intelektualnost (premišljenost, inteligentnost) I 2 3 4 5 Ljubeznivost ( biti ljubeč, vdan, nežen) I 2 3 4 5 Logičnost ( racionalnost) I 2 3 4 5 Ubogljivost (biti pokoren, spoštljiv) I 2 3 4 5 Odgovornost ( biti zanesljiv) I 2 3 4 5 Vljudnost ( uglajen, olikan nastop) i 2 3 4 5 Obvladovanje (biti zadržan, samodiscipliniran) i 2 3 4 5 Obkrožite tisto skupino puščic, s katero boste najbolje izrazili oz. ocenili, kako se sedaj počutite v življenju. Če na primer menite, da ste zelo spoštovani, obkrožite tri puščice, ki kažejo k "spoštovanega/o" itd. Na splošno se počutim: Spoštovanega/o Up oš tevaneg a/o Ogroženega/o <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> Nespoštovanega/o Neupoštevanega/o Neogroženega/o 64 SAMOZAZNAVA IN MEDSEBOJNA ZAZNAVA ITALIJANOV IN SLOVENCEV Priljubljenega/o Neopaženega Samozavestnega/o Neuglednega/o Zadovolj enega/o Ustvarjalnega/o Nesvobodnega/o Nesamostojnega/o Pomembnega/o <<< - << - < <<< - << - < <<< - << - < <<< - << - < <<< - << - < <<< - << - < <<< - << - < <<< - << - < <<< - << - < 0 - > - >> - >>> 0 - > - >> - >>> 0 - > - >> - >>> 0 - > - >> - >>> 0 - > - >> - >>> 0 - > - >> - >>> 0 - > - >> - >>> 0 - > - >> - >>> 0 - > - >> - >>> Nepriljubljenega/o Opaženega/o Nesamozavestnega/o Uglednega/o Nezadovoljenega/o Neustvarjalnega/o Svobodnega/o Samostojnega/o Nepomembnega/o Obkrožite nauk, za katerega menite, da najbolje predstavlja vaš pogled na svet in človeka: 1 = panteistični 2 = agnostični 3 = krščansko-religiozni 4 = zen-budizem 5 = hinduistični 6 = drugo_kaj?________ NASLEDNJA VAŠA NALOGA JE, DA V SPODAJ NARISANI OKVIR PRAVOKOTNO POSTAVITE OZIROMA NARIŠETE "PALICO" OZIROMA DALJICO: Obkrožite tisto skupino puščic, s katero boste najbolje izrazili oz. ocenili, kakšni so po vašem mnenju v povprečju Slovenci/ke. Če na primer menite, da so zelo prijetni/e, obkrožite tri puščice, ki kažejo k "prijetni/e". 65 ANTHROPOS 3-4 (2II-2I2) 2008, STR. 29-67 PATRIZIA MENEGHIN ET AL Kakšni so po vašem mnenju v povprečju Slovenci/ke' (Opomba: v drugi verziji so bili kot ciljni objekt navedeni Italijani/ Italijanke) prijetni/e <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> neprijetni/e formalni/e <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> neformalni/e zabavni/e <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> dolgočasni/e ekstrovertirani/e <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> introvertirani/e religiozni/e <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> nereligiozni/e podjetni/e <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> nepodjetni/e komunikativni/e <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> nekomunikativni/e odločni/e <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> neodločni/e militaristi/ke <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> pacifisti/ke izobraženi/e <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> neizobraženi/e kulturni/e <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> nekultuni/e iskreni/e <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> neiskreni/e domišljavi/e <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> nedomišljavi/e boječi/e <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> neboječi/e zanimivi/e <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> nezanimivi/e različni/e od Z Evropejcev <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> podobni/e Z Evropejc dobri/e delavci/ke <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> slabi/e delavci/ke revni/e <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> bogati/e inteligentni/e <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> neinteligentni/e grdi/e <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> lepi/e perspektivni/e <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> nepespektivni/e strahopetni/e <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> pogumni/e kreativni/e <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> nekreativni/e nepraktični/ <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> praktični/e umetniški/e <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> neumetniški/e konformisti/ke <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> individualisti/ke neznani/e v svetu <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> znani/e v svetu prijateljski/e <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> sovražni/e negostoljubni/e <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> gostoljubni/e samokontrolirani/e <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> nesamokontrolirani/e narod brez bodočnosti <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> narod z bodočnostjo zaprti <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> odprti hladni <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> topli 66 # rmrm m SAMOZAZNAVA IN MEDSEBOJNA ZAZNAVA ITALIJANOV IN SLOVENcEV V kolikšni meri so Slovenci po vašem mnenju podobni naslednjim narodom? (Opomba: v drugi verziji so bili kot ciljni object navedeni Italijani/ Italijanke) Britancem zelo podobni <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> zelo različni Francozom zelo podobni <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> zelo različni Italijanom zelo podobni <<< - << - < - 0 - >- >> - >>> zelo različni Američanom zelo podobni <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> zelo različni Rusom zelo podobni <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> zelo različni Poljakom zelo podobni <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> zelo različni Židom zelo podobni <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> zelo različni Čehom zelo podobni <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> zelo različni Avstrijcem zelo podobni <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> zelo različni Švedom zelo podobni <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> zelo različni Srbom zelo podobni <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> zelo različni Hrvatom zelo podobni <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> zelo različni Madžarom zelo podobni <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> zelo različni Holandcem zelo podobni <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> zelo različni Japoncem zelo podobni <<< - << - < - 0 - > - >> - >>> zelo različni 67