PoStnina plačana v gotovInL Leto XVm., št. 102 Llnbllam. torek i. mala 1937 Cena 2 Din UpravniStvo, Ljubljana, Knafljeva ulica & — Telefon St. 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL 6 — TeL 3392, 3492. PoGiornale d'ItaliaDuna-palota.« Opoldne se je predsednik Miklas z guvernerjem Horthyjem odpeljal pred spomenik v vojni padlih vojakov in je položil nanj lep venec. Popoldne so se pričeli razgovori med obema državnima poglavarjema, ministrskim predsednikom Daranyijem, zveznim kanceterjem Schuschniggom Sn avstrijskim državnim tajnikom za zunanje zadeve Schmidtom. Današnji in jutrišnji dan praznujejo na Madžarskem kot državni praznik. Vsa Budimpešta je v zastavah. Trgovine so zaprte. Po ulicah valove velike množice ljudstva. Tisk je sprejel prezidenta avstrij ske zvezne republike z iskrenimi dobrodošlicami, v katerih gevori o skupni usodi obeh držav. Avstrija in Madžarska sta tako tesno povezaoij druga na drugo, da si bosta le s skupnim delom lahko zagotovili boljšo bodočnost. Ob 18.30 je predsednik Miklas sprejel madžarskega ministra Kanyo, nakar je guverner Horthy priredil svečano večerjo v glavni dvorani na dvoru. Pogajanja Madžarske z Malo antanto ? Budimpešta, 3 .maja. o. »Uj Nenuzedek« je v senzacionalni obliki objavil vest. da se bo madžarska vlada takoj po Miklaso-veim povratku na Dunaj pričela pogajati z državami Male antante za ureditev vseh političnih in gospodarskih vprašanj med njo in vsako posamezno državo Prometni kaos v Londonu Hude posledice stavke avtobusnih Šoferjev — Tik pred kronanjem grozi splošna prometna stavka London, 3. maja. d. V noči od sobote na nedeljo je izbruhnila v Londonu stavka avtobusnih šoferjev. V stavki sodeluje okrog 25.000 nameščencev avtobusnih podjetij. Kljub takojšnji intervenciji delovnega ministrstva so ostala vsa dosedanja pogajanja brez uspeha. Vlada je snoči imenovala posebno komisijo, ki naj preišče pritožbe in zahteve nameščencev in prouči trditve delodajalcev. Na podlagi poročila te komisije se bodo nato jutri pogajanja nadaljevala. Stavkujoči so izdali danes poziv, naj se jim priključijo tudi nameščenci ostalih prometnih podjetij, zlasti 120.000 šoferjev na avtobusnih progah v londonski provinci ter nameščenci podzemske železnice. že sedaj, ko stavkajo samo nameščenci londonskih avtobusnih podjetij, je zavladal v prometu popoln kaos. Naval pešcev na ulicah je tolikšen, da je skoraj popolnoma onemogočen promet z vozili. Po podatkih policije je zastalo včeraj v ulicah nad milijon zasebnih avtomobilov in motornih vozil. Avtomatični prometni signali, ki urejajo promet na glavnih križiščih, so docela odpovedali. Tudi prometna policija, ki je namesto njih stopila v akcijo, ni mogla spraviti reda v promet in tako postaja prometni kaos vedno hujši. Mnogo name- sti avtomobilizma. Vse naše sosedne dežele so svoja cestišča po večini že pred leti modernizirale, tako da morejo služiti sodobnemu motornemu prometu. Ako sedaj tudi naša država pristopa k ureditvi svojega cestnega omrežja, se moramo tega veseliti zlasti Slovenci, ki smo na modernizaciji cestišč intere-sirani v prvi vrsti. Saj najtežje občutimo posledice sedanjega nevzdržnega stanja, ki nam preti odvesti tok tujskega prometa drugam in s tem povečati pasivnost naše gospodarske bilance. Dravska banovina je med vsemi banovinami najbolj obremenjena z davščinami in prenaša z največjo požrtvovalnostjo bremena, ki so posledica njenega kulturnega stanja in posebnih socialnih prilik. Sedanji 'finančni sistem v državi je odločno usmerjen v pravcu, da kulturno in civilizacijsko napredne pokrajine, zlasti one z večjo konsumno silo, pritegne k nesorazmerno jačjemu prispevanja za državne izdatke potom ščencev in delavcev danes sploh ni moglo priti na delo. Na podzemsko železnico je bil včeraj in danes tolikšen naval, da so morali dohode od časa do časa popolnoma zapreti, če se stavki pridružijo še nameščenci podzemske železnice, bo zastal v Londonu ves promet, že danes je policija izdala poziv, naj ne hodi na ulico nihče, ki mu to ni neobhodno potrebno. Spričo velikega števila tujcev, ki prihajajo na kronanske svečanosti, je ta položaj v angleški prestolnici seveda še bolj mučen. Odgoditev kronanja T London, 3. maja. br. Zaradi napetega položaja jn nemogočih prometnih razmer, ki so nastale v Londonu vsled stavke avtobusnih šoferjev, katerim so se prrdrulžili tudi šoferji avtotaksijev in se jim bodo morda pridružili še nameščenci podzemske železnice, so začeli na merodajnih mestih resno razmot.rivati o tem, aH ne bo treba odgoditi svečanost; o priliki kronanja, ker je v sedanjem prometnem kaosu docela nemogoče raeviti celotni program svečanosti, še manj pa je mogoče razporediti silne mmožjee. ki neprestano prihajajo |z vsega im perja in iz vseh držav na svetu. trošarin, monopolov, prometnega davka in taks. Slovenija je v tem pogledu najbolj prizadeta. Zato pa je v lastnem interesu države, da se nam ohranijo življenjski pogoji in da se rešujejo naši vitalni problemi ob popolnem upoštevanju naših potreb. Ce za koga, velja za Slovenijo geslo: via — vita, cesta je življenje. Zato upravičeno zahtevamo, da se za modernizacijo naših cest osigurajo dovolj na sredstva. V cestne fonde naj se stekajo v prvem redu obstoječe davščine, ki so v zvezi s prometom in sicer po načelu, da se delijo na banovine po iznosu, kakor so bile pobrane. Smatramo za svojo dolžnost, da opozorimo našo javnost na dalekosežnost problema cestnih fondov, ker je od pravilne rešitve tega vprašanja v mnogem odvisna gospodarska bodočnost dravske banovine in blagostanje pretežnega dela slovenskega prebivalstva. do proučili tudi pomen in vpliv itatfjansko-jugoelovenskega sporazuma ter dogovore, ki so bili sklenjeni o priliki beneškega sestanka med Mussolinijem in dr. Schuschnig* gom. Vsa ta posvetovanja bodo šla z osno ve osišča Rim—Berlin in gre v stvari za to. da se vsa politika Italije in Nemčije napram sosedom in napram splošni evropski situacij prilagodi temu osnovnemu temelju skup ne italijansko-nemške politike. Evropski položaj ie sedaj v znaku splošnega problema mednarodnih antant. Italija in Nemčija sta si popolnoma na jasnem glede brezpo-membnosti Društva narodov za zagotovitev miru v Evropi. Kljub nasprotnim trditvam sta si o tem na jasnem tudi Francija in Anglija. To najbolj dokazuje dejstvo, da se Pariz in London s tako vnemo zavzemata za ob sovo lokarnske pogodbe. Rim in Ber* lin sta se o tem že izjavila ter sta pripravljena pristati na sklenitev nove lokarnske pogodbe na dosedanjem temelju, toda brez dodatka, ki ga zahtevata Francija in Anglija Rokopisi se ne vračajo. Kar se tiče Španije, ne iščeta RaBja in Nemčija nobenih koristi od sedanjih dogodkov, hočeta pa Španijo obvarovati komunistične revolucije. Glede Podunavja se Rim in Bering dobro zavedata, da se tam ne more ničesar zgoditi brez sodelovanja Italije in Nemčije, še mani pa proti njima. Poizkus pritegniti Avstrijo v druge politične kombinacije, je končnovel javno propadel. Avstrija se no« tranje vedno boli konsolidira. Temelj osi* šča Rim—Berlin je in ostane: v evropski politiki ničesar brez Italije m Nemčije, še manj proti njima. To je tudi razlog, zaradi katerega Italija podpira upravičene nemške kolonialne zahteve. Obisk nemškega zunanjega ministra bo to politiko samo vnovič potrdil. Goering zopet v Berlinu Berlin. 8. maja. AA. Predsednik pruske vlade general G&ring se je danes vroSl iz Italije. Italijanski državni pod-tajnik Ricci v Monakovu Berlin, 3. maja AA. (Havas) Italijanski državni podtajnik Ricoi se je odpeljal te Berlina v Monakovo, odkoder se vrne v Rim. Velika zmaga demokracije na Japonskem Pri parlamentarnih volitvah se je japonski narod odločno izrekel za parlamentarizem in demokracijo Tokio, 3. maja d V nedeljo so se vršile na Japonskem parlamentarne volitve, pri katerih je imelo nad 15 milijonov državljanov volilno pravico. Prejšnji parlament, če-gar perioda bi morala trajat; štirj leta, je bil razpuščen komaj po lomesecnem delovanju, ker nitj bivša Hirotova, niti sedanja Hajašijeva vlada ni našla zadostne zaslom-be v njem za izvedbo svojih načrtov jn ker so 6e poslanci vedno boli upirali pretiranim zahtevam vojaštva. Splošno 6e je pričakovalo, da bo sedanji ministrski predsednik Has jasi za nove volitve postavil la6itno stranko, vendar iz previdnosti tega ni storil, ker je pričakoval, da bo v novem parlamentu imel zadostno večino za izvedbo svojega programa. Ministrski predsednik Hajašj je očital večinskim strankam bivšega parlamenta, da niso iimele pravega razumevanja za kritični notranji in zunanji položaj Japonske in da niso zadosti upoštevale niti problemov državne obrambe niti državnih financ. Predvsem se ie bivši parlament zelo površno havil z oborožitvenim načrtom, kakor tudi z zakonskimi načrtj o zvišanju davkov, o carinski reforma in podržavljenju električnih podjetij. Voditelji večinskih strank so nasprotno očitali vladi, da napačno presoja položaj in da je zlasti napram pretiranim zahtevam vojaštva preveč pt^ pustljiva. Ministrski predsednik Hajaši, ki mu obenem očitajo, da hoče s pomočjo vojas štva ustanoviti na Japonskem diktaturo, je po lastnih izjavah 6icer za prijateljsko sodelovanje s parlamentom, vendar pa je na drugi strani trdno odločen, da ne popusti nitj v primeru, ako bi tudi novi parlament nastopal tako opozicionalno napram njegovi vladi, kakor stari. Za volitve je vladalo po vsej državi ogrom no zanimanje in je tudi vlada, čeprav ni imela svoie stranke, stopila živahno v borbo jn podpirala zlasti one kandidate posameznih strank, od katerih je pričakovala zaslombo v parlamentu. Vlada je doživeta pri volitvah velik poraz. Po podatkih, ki so bih šele snoči objavljeni, je glasovalo za konservativno minseii-sko stranko 3,680.000, za liberalno sejukaj-sko stranko 3,605.000, za delavsko sociah* stično stranko in oetale levičarske stranke 1 milijon, za nacionalistično zvezo 280.00U, za stranko Sovakaj 117.000, za druge manj* še stranke skupno 217.000 volilcev, posamezni neodvisni po6lanq pa so dobili skupno 263.000 glasov. Posamezne stranke so dobile naslednje število mandatov: konservativci 179, liberalci 175, vlad i novci 19, socialist? 37, stranka Kokumin-Domej 11, stranka Tohokaj 11, 6tranka neodvisnih 28, razne drnge skupina 9 mandatov. Vlada ne bo odstopila Tokio, 3. maja br. Čeprav je vlada pri včerajšnjih parlamentarnih volitvah dožj* vela poraz in zahtevajo vse vodilne politične Stranke njen odstop, je ministrski predsednik Hajaši danes izjavil novinarjem, da vlada ne misli na odstop, ker je dobila od cesarja popoln pristanek za izvedbo svojega programa. Če bo parlament sodelovanje odklonil, ne bo ostalo ničesar drugega, kakor da se ponovno razpusti. Ali bodo potom razpisane nove volitve, ali pa bo vlada dobila pooblastilo, da vodi državne po6le bre* sodelovanja parlamenta, o tem bo odloČil cesar. V odgovor na to izjavo je vodja socialistične delavske stranke izdal zvečer pro* glas, v katerem zahteva odstop sedanje in sestavo nove vlade, ki bo odgovarjala rezultatom včerajšnjih volitev. Nova vlada na} izvede v prvi vrsti volilno reformo, nacionalizacijo industrije in velikopotezen socialni program, usmerjen v prvi vrsti na izboljšanje gmotnega položaja širokih delavskih ki kmečkih množic. Odločilni boj za Bilbao Nacionalisti so se pričeli posluževati tudi že strupenih plinov — Angleška in francoska pomoč beguncem Pariz, 3. maja. br. Po poročilu agencije Radio se razvija na ozemlju pred Bilbaom odločilna bitka. Po zavzetju Guernice so Francove čete po hudem topniškem obstreljevanju izvršile manever, ki je izzval v vrstah baskovskih miličnikov veliko zmedo. Svoj napad so nacionalisti usmerili proti malemu obmorskemu mestecu Ber-meo. Po topniškem obstreljevanju so začeli najprvo proizvajati umetno meglo. Nenadoma pa so se v tej megli začeli širiti strupeni plini slične vrste, kakor so jih uporabljali Italijani v Abesiniji. Baskovski miličniki, ki po zagotovilih generala Franca angleški vladi niso pričakovali plinskega napada, so se morali v splošni zmedi umakniti. Čeravno so po kratkem odmoru takoj prešli v protinapad, izgubljenih postojank vendarle več niso mogli osvojiti. Francove čete so v teku današnjega dne prodrle do Eharosa, ki je oddaljen ob Bilbaa samo še 19 km. V smeri iz Duranga so skušali zavzeti važne postojanke na hribih, s katerih bi obvladali vso kotlino Bilbaa. Tu pa so naleteli na silen odpor vladnih čet in so bili s hudimi izgubami odbiti. Frankovsko topništvo obstreljuje s posebnimi obalnimi baterijami, ki so jih namestili šele danes vhod v bilbaosko luko ter tako podpira zrahljano blokado fran-kovske mornarice. Pariš. 3. maja o. Agencija Radio je prejela informacije, da so prvi oddelki nacionalistične vojske le še 13 km daleč od Bilbaa. Vse kaže, da bo prišlo do odločilne bitke v kotlin.; pred Bilbaom. Evakuacija Bilbaa London, 3. maja. br. Angleška javnost je še vedno zelo razburjena zaradi bom-mardiranja baskovskih mest Ogorčenje se je še povečalo, ko so danes prispele vesti, da so Francove čete v bojih za Bermeo uporabljale strupene pline. V spodnji zbornici je bilo danes vloženih zopet več vprašanj na zunanjega ministra v tej zadevi. Zunanji minister Eden je v svojem yoru naglasi!, d& je zahteval od ga poslanika v Španiji in od konzula v Bilbau natanko poročilo o vseh teh dogodkih. Obširna razprava se je razvila o evakuaciji Bilbaa, kjer je nad 300.000 beguncev, po večini žensk, otrok in starcev, ki tipe silno pomanjkanje, ker baskovska vlada ne more organizirati njihove prehrane. Na tozadevno vprašanje je zunanji minister Eden odgovoril, da je vlada naročila angleškim vojnim ladjam, naj podpirajo in ščitijo vse ladje, ki so namenjene v Bilbao po begunce. Danes je prispelo v Bilbao devet angleških parnikov, ki so prevzeli večje število beguncev. V luki je tudi že več francoskih parnikov. Angleška vlada računa. da bo mogoče v par dneh spraviti rta varno večji del beguncev, predvsem vse otroke in ženske. Veliko ogorčenje v angleški javnosti pa je nastalo, ko se je izvedelo, da je general Franco odklonil vsako podporo pri evakuaciji Bilbaa. General Franco je sporočil angleškemu poslaniku v Hendayu, da ne more priznati nikomur pravice, da bi izseljeval Spance v tujino. Vrhu tega tudi ne uvidi potrebe po izpraznitvi Bilbaa in smatra, da se zavzemajo Baski za izpraznitev mesta samo zato, da bi ga nato porušili, kakor so druga baskovska mesta. španski poslanik v Londonu je objavil v listih izjavo, v kateri najodločnejše obsoja navedbe generala Franca in poziva ves civilizirani svet, naj se zoperstavi divjaštvu španskih nazovi nacionalistov. Prav tako kakor izpraznitev Bilbaa je general Franco odklonil tudi zahtevo angleške vlade o zaščiti onega dela Bilbaa, v katerem so nastanjeni inozemski konzulati. General Franco je odgovoril, da ne more nikomur zajamčati varnosti, če baskovska vlada ne izroči mesta brez boja. Zvečer je b£lo objavljeno poročilo, ki pravi, da je bil med francosko in angleško vojno mornarico sklenjen dogovor, po katerem torta staRM Hitlerjeva grožnja katoliški duhovščini Cerkev mora Služiti narodu in državi, kakor vsaka druga organizacija" Berlin, 3. maja. d. V kulturni boj, ki se razvija že na vseh poljih javnega udejstvo-vanja med državo in cerkvijo, je sedaj posegel tudi državni kancelar Hitler. Ob priliki velikih manifestacij na dan 1. maja, je imel Hitler na zbrane množice nagovor, v katerem se je najprej bavil s težkim gospodarskim položajem Nemčije in pozival nemški narod k disciplini ter k vztrajnemu sodelovanju pri izvajanju štiriletke. V svojem nadaljnjem govoru se je Hitler dotaknil tudi zadržanja katoliške cerkve do narodno socialistične države ter na-glasil s posebnim poudarkom, da velja tudi za cerkev brezpogojna pokorščina, v kolikor ne gre za izrazito verske probleme. Cerkev mora prav tako kakor vsaka druga organizacija služiti narodu ln državi. Ce pa si bo cerkev na kakršenkoli način bodisi s raznimi ukrepi, okrožnicami, pastirskimi listi, enciklikaml in tako dalje lastila pravice, ki gredo samo državi, bomo tudi cerkev zavrnili na ono pot dušebrižni-škega delovanja, ki edino odgovarja delokrogu cerkve in duhovščine. Ta izredno ostra grožnja državnega poglavarja je iz- zvala v Javnosti veliko pozornost. že naslednjega dne je na njo odgovoril berlinska škof msgr. Presing, ki je dal v vseh berlinskih katoliških cerkvah preči-tati svoje pastirsko pismo. Pastirsko pismo se nanaša predvsem na katoliško vzgojo mladine, ker je baš sedaj v teku akcija za odpravo verskih šol v vsej Nemčiji. — škof opozarja v svojem pismu starše ne le na njihovo dolžnost, temveč tudi na njihovo pravico, ki jim jo daje glede verske vzgoje mladine konkordat. Pastirsko pismo bodri stariše, naj bodo odločni v svoji borbi za versko šolo in naj uveljavijo na vsej črti pravice, katere jim daje konkordat, ki je še vedno v veljavi in ki ga mora tudi država v celoti izvajati. V hitlerjevskih krogih vidijo v tem odkrito hujskanje proti državni oblasti. Govori se celo, da bo berlinski škof aretiran in postavljen pred sodišče. Ni izključeno, da je to tudi namen katoliških cerkvenih krogov, ki bi radi videli mučenike, ker bi jim to le še bolj omogočilo propagando proti režimu. Hitler si je pridržal osebno odločitev v tej stvari. Britanska imperijska konferenca London, 3. maja. %. V Westminsterhaa-!o je danes dopoldne o tvoril finančni minister Nevnlle Chamberiain parlamentarno predkonferenco, ki predstavlja uvod v veliko britansko imperijsko kpnferenco, sklicano za prve dni po kronanju kralja Jurija VL Na konferenci so zastopane vse države in dominioni britanskega imperija po posebnih delegacijah svojih parlamentov. Konferenca se vrši za zaprtimi vrati. Na dnevnem redu so v prvi vrsti vprašanja skupne obrambe za primer vojne in gospodarska vprašanja. V zvezi s tem bodo obravnavali tudi pogoje za tesnejše sodelovanje med britanskim imperijem in Zedi-njenimi državami Severne Amerike. Če pride do takega sodelovanja, bi bil po mnenju angleških krogov mir zagotovljen. Koroški bratje s pesmijo na Dolenjskem Prisrčen sprejem in velik uspeli v Novem mestu Novo mesto, S. maja. Dolenjska metropola je spet enkrat dokazala, da zna ceniti in dostojno sprejeti v svoji sredi svoje goste, ki so bili to pot naši koroški Slovenci od Žile in ki so nam prinesli svojo narodno pesem. že v soboto ob prihodu ljubljanskega vlaka ob 16.45, s katerim so se pripeljali koroški pevci, so jim Novomeščani priredili na kolodvoru lep in dostojen sprejem. Pri sprejemu so bila po deputacijah zastopana vsa novomeška kulturna in narodno-ob-rambna društva, šolska mladina, pod vodstvom profesorjev in učiteljev predstavniki vseh tukajšnjih uradov, sreski načelnik g. Magič, dalje predstavniki raznih cerkvenih in drugih civilnih oblasti ter številno občinstvo. Ob prihodu vlaka, kakor tudi pozneje pri povorki skozi mesto, je igrala god-5 ba novomeškega godbenega društva. Goste je najprej nagovoril v imenu obeh podružnic CMD notar g. Matija Marinček, v imenu prosvetnega društva prof. Bajuk,. dalje g. Mrak, itd., a v imenu pevskega društva »Dobrač«, se je za prisrčen sprejem zahvalil njegov agilni predsednik g. Markelj. Dve deklici v narodnih nošah sta mu izročili lep šopek cvetja. Povorka z gosti v sredini je krenila nato v mesto, kjer je bil pred magistratom ofi-cijelni sprejem. V imenu mestne občine je pevce pozdravil in jim želel iskreno dobrodošlico predsednik občine dr. Marjan Polenšek. V družbi domačinov so nato pevce povedli v kmetijsko šolo na Grmu, kjer Jim je bila prirejena zakuska. Ob tej priliki je goste nagovoril ravnatelj zavoda inž. Absec. Po zakuski jim je pa inž. Kotlov-gek razkazal lepo urejeno šolsko ekonomijo, o kateri so se pevci zelo pohvalno izrazili. Zvečer ob 20. je »Dobrač« priredil v veliki dvorani osnovne šole svoj koncert, ki je bil pravi triumf koroške narodne pesmi. Nastopilo je 24 pevcev, samih zanosnih fantov, krepkih grl in postav. Obširna dvorana osnovne šole ni mogla sprejeti pod svojo streho vseh onih, ki so hoteli biti na koncertu. Mnogo ljudi je moralo oditi. Obisk je bil rekorden in koncert se je pretvoril v pravo kulturno manifestacijo. Pred koncertom je pozdravil občinstvo in se mu zahvalil za prisrčen sprejem v imenu Slovenske prosvetne zveze in v imenu društva gosp. Trunk iz Celovca, nato pa so pevci začeli izvajati svoj program. Občinstvo je ob zvokih lepe koroške narodne pesmi navdušeno ploskalo. Sledil je nato pozdrav zastopnikov novomeških krajevnih društev in razdelitev slovenskih knjig, ki so jih poklonila našim bratom posamezna društva in šole, žiasti železničarska in sokolska knjižnica. Po kratkem odmoru je sledil drugi del programa. Pevci so morali tri pesmi, in sicer »Pojdem v Rute«, »Mrzel veter« in »Juhej, pojdam mau u škufce« ponoviti. Pohvaliti je treba zlasti agilnega pevovodjo g. Kropivnika. Zbor je dosegel velik moralni uspeh. Po koncertu je bil družabni večer pri Ko-šaku, kjer so gostom postregle novomeške dame. V nedeljo zvečer so si gostje razgledali mesto in okolico. Bili so zelo navdušeni in niso mogli prehvaliti sprejema in gostoljubja Novomeščanov. Ob 9. so peli pri maši v kapiteljski cerkvi, nato so pa šli na novomeško pokopališče, kjer so položili venca na grob Trdine in Hladnika in kjer so zapeli koroško narodno »Gor čez Izaro«. Pri Hladnikovem grobu je govoril novomeški prošt Karel Cerin, a pri Trdinovem prof. Logar. Z opoldanskim vlakom so se koroški pevci odpeljali v Trebnje, kjer so priredili ob 15. svoj koncert, z večernim vlakom pa so odpotovali v Ljubljano. Celjski mestni svet Gradnja poslopja OUZD — Novi most čez Savinlo Regulacija hriba sv. Jožefa Celje, 3. maja. Celjski mestni svet je imel v petek zvečer redno sejo. Zupan je poročal o stanju mestne blagajne ter o intervencijah v Beogradu glede uvedbe avtomatske telefonske centrale v Celju, glede onesnaževanja Savinje po raznih industrijskih podjetjih in glede izpremembe § 11 železnišike tarife v tem smislu, da bi bil uveden tudi za sedemdnevno bivanje v Celju brezplačen po-vratek po železnici. Mestni svet je odobril pevskemu in godbenemu društvu »Slogi« 200 din, Jugo-slovenskemu akademskemu društvu v Celju pa 800 din podpore. Banska uprava je nakazala 6187 din kot prispevek za meščanske šole za četrto četrtletje. Občina je kupila Zeličevo posestvo pn Celjski koči za 11.400 din. OUZD je določil za gradnjo svoje trinadstropne stavbe poleg Delavskega azila na Vrazovem trgu 1,400.000 din. Ker so bili stroški proračunani na 2.300.000 din, je mestni svet sklenil, naj OUZD gradi poslopje v manjšem obsegu in porabi v to svrho tudi kupnino, ki jo bo dobil pri prodaji svojih dveh hiš v Vodnikovi ulici. Občina je uredila dovoz k novim hišam na bivšem Diehlovem posestvu. Mestni tehnični oddelek bo napravil načrt za povečanje garaže za mestne avtobuse na Sp. Lanovžu. Mestna elektrarna in plinarna bo plačevala mestni občini letno 220.000 din priznalnine za napeljavo vodov na mestnem ozemlju. V mestni klavnici dobijo gostilničarji posebno hladilno celico. V klavnici bodo postavili za 15.000 din uto za shranjevanje mesarskih vozičkov. Mestni svet je soglasno osvojil stališče banske uprave, naj se gradi novi železo-betonski most čez Savinjo poleg prvega železniškega mostu, tako da bo omogočil najkrajšo in najboljšo zvezo med banovinsiko cesto Zidani most — Celje po Kolenčevi ulici mimo kolodvora in Aškerčevi ulici z državno cesto Ljubljana — Maribor. Most bo širok 12 m, oba hodnika za pešce pa po 2.25 m. Na mestu, kjer je sedaj kapucinski most, nameravajo žgraditi brv. Glede regulacijskega načrta mesta Celja je bilo sklenjeno, naj vodi državna cesta skozi Celje v glavnem tako kakor sedaj, pri že- lezniških prelazih v Medlogu in Gaberju pa bo treba zgraditi dva nadvoza. Projektirana je tudi nova, 10 m široka cesta Celje — Lokrovec, ki bo vezala Šmartno in Dobrno s Celjem. Naprava betoniranega hodnika za pešce ob Mariborski cesti je iz tehničnih in finančnih razlogov zaenkrat odložena. Mestni svet je določil meje okoliša, na katerega naj se nanaša mestni regulacijski načrt. Občina bo izvedla kanalizacijo od Ločnikarjeve vile v Komenskega ulici do Mariborske ceste. Za izdelavo tehničnega elaborata za gradnjo justione palače bo plačala občina 30.000 din kot predujem. Odobren je bil regulacijski načrt za severovzhodni del hriba sv. Jožefa. Tam namerava občina zgradita moderno športno igrišče in smuško skakalnico ter urediti 29 stavbnih parcel. Zamenjala bo tudi svet s svetom Misijonske družbe na tem hribu. Občina bo iz higienskih ozirov določila nov, samoten prostor, kjer bo konjač izvajal svojo obrt Mestni svet je dovolil delavskemu kulturnemu diuštvu »Vzajemnosti« 500 din, Podpornemu društvu za gluhoneme v Ljubljani 500 din in Jugoslov. lahkoatletskemu savezu 1000 din podpore. Mestni svetnik g. Roš je izjavil, da bo predlagal ukinitev odbora za tujski promet- v mestnem svetu, če do 1. junija ne bo odpravljeno onesnaževanje Savinje po industrijskih podjetjih. Zupan je prejel pooblastilo, da ukrene vse potrebno, da se bo vprašanje čimprej rešilo. Pravni odbor bo preštudiral umestnost vložitve odškodninske tožbe proti onim, ki so kriva katastrofalnega onesnaževanja Savinje. V tajni seji je bilo gradbeno nadzorstvo pri Delavskem azilu poverjeno g. ing. arch. Brodniku. Odobrena je bila tudi pogodba med mestno občino in podjetjem F. Nerad v Celju, ki je prevzelo težaška, zidarska m železobetonska dela pri Delavskem azilu za 6'«*u.4fe7 din. Vojvoda Windsorski odpotoval v Pariz Dunaj, 3. maja. AA. (Havas). Vojvoda Wind60ki se je danes odpeljal fz svoje vile Appelsbaoh z avtom v Patriz. kjer bo ostal dalje časa. Beležke Unitarizem in JRZ Kakor ostali srbijaoski listi je izšla v slavnostni obleki za pravoslavno Veliko noč tudi »Samouprava« kot glavni organ JRZ. V uvodniku poveličuje »vstajenje demokracije, ki je dvignila svoj nagrobni kamen in se zopet pojavila med narodom. JRZ ne bo kot angel varuh jugoslovenske demokracije nikoli več dovolila, da bi morala demokracija prenesti še kake nove preizkušnje in težave. Najtežji časi so za nami. Narod je zadovoljen. Sedaj je prišlo na vrsto reševanje političnih vprašanj. To pa v duhu programa JRZ. ki vsebuje štiri nespremenljive točke: edinstvo države, edinstvo naroda, monarhijo in slavno dinastijo Karadjordjevičev. Ta program je dovolj široka osnova za zbiranje vseh zdravih in tvornih sil našega naroda. To je, kar lahko povemo našemu narodu za velikonočne praznike.« Nam Slovencem zvene aksiomi politike JRZ, kakor jih proglaša »Samouprava«, čudovito nerazumljivo. Saj imamo tudi pri nas glasila JRZ, ki pa so svečano proglasila načelo narodnega edinstva za prazno fik-cijo in puhlo frazo, unitarizem pa za nesrečo jugoslovenske države. Po velikonočni izpovedi »Samouprave« bi sicer smeli pričakovati, da bo »Slovenec« objavil k njej svoje načelno stališče, bojimo pa se, da bo to neprijetno zadevo prepustil za nedeljski paskvil Frtaučkovemu Gustlnu, ki bo že napisal svoj nazorni komentar. Da pa pojde to delo »Slovenčevemu« specialistu za vprašanje narodnega edinstva lažje izpod rok, citiramo iz iste velikonočne »Samouprave« še misli iz članka »Jugo-sk>venska Velika noč«: »Za nas pomeni ju-goslovenstvo nič več in nič manj, kakor verova* v skupno državo in nacijo kakor v sveto podobo, dočim čuvajmo v nedrih plemenske spomine na naše potomce. Zaradi tega sta neobhodno potrebna zavest o duhovnem in moralnem unitarizmu in skupni občutek pripadnosti k enemu in istemu narodu, kljub vsem plemenskim razlikam. Samo taka konstruktivna zavest nas more ohraniti močne in odporne.« Krščanska delavska mla^fffa »Delavska pravica« poroča o občnem zboru mladinskih organizacij Jugoslovanske strokovne zveze. Pravila je banska uprava nedavno potrdila in se bodo mladinske organizacije v bodoče imenovale: »Krščanska delavska mladina«. Predsed-sednik nove organizacije je med drugim poročal, da sta pravila pregledala in potrdila tudi škofa gg. dr. Rožman in dr. Tomažič. škof dr. Rožman je s posebnim pismom pravila pohvalil, da so prav dobra in da bo organizacija z njimi lahko vzgojila kader res borbene in dosledne katoliške delavske omladine. Dalje je ugotovil, da so pravila skoraj docela slična pravilom delavske sekcije Katoliške akcije in izrazil svojo željo, naj bi se obe organizaciji združili v eno pod okriljem Katoliške akcije. Zbrani delegati 30 z zadovoljstvom pozdravili pismo škofa dr. Rožmana, vendar pa je prevladalo mišljenje, naj se združitev z delavskimi sekcijami Katoliške akcije vsaj za enkrat ne izvede. Pač pa je občni zbor naglasil svojo pripravljenost na vso moč podpirati Katoliško akcijo pri njenem delu. Pred sestankom narodne skupščine Po informacijah novosadskega »Dana« se bo sestala narodna skupščina najbrže v drugi polovici, tekočega, meseca. Glavni točki dnevnega reda bosta ratifikacija konkordata in zadružni zakon. Jugoslovenski stipendisti v Franciji »Jugoslovenske pariške novine«, ki izhajajo kot glasilo jugoslovenske kolonije v Parizu in imajo zelo tesne stike z našimi tamošnjimi uradnimi predstavniki, objavljajo daljši članek o jugoslovenskih dobro-voljcih v španski mednarodni brigadi, ki se bori na strani vlade. Po informacijah lista so nabirali dobrovoljce med našimi delavci v Franciji in Belgiji razni jugoslovenski dijaki, ki študirajo v Parizu. Zanimivo pa je pri tem, da so mnogi teh dijakov jugoslovenski državni stipendisti. Med njimi je bil neki V. Radunovič iz Be-rana, ki je bil radi komunizma že izgnan iz Francije. Posrečilo pa se mu ni samo, da se je vrnil v Pariz, marveč tudi to, da je zopet dobil jugoslovensko državno štipendijo. Nekateri dijaki, ki so nabirali dobrovoljce za madridsko vlado, so pozneje tudi sami odšli v Španijo in vstopili v mednarodno brigado. Podrobnosti o njihovi usodi niso znane. Položaj madžarske manjšine v Jugoslaviji Novosadski »Dan« objavlja v velikonočni številki razgovor z enim najvplivnejših voditeljev madžarske narodne manjšine dr. Imrom Varadyem, ki je dejal o položaju Madžarov v Jugoslaviji med drugim: »Reči bi mogel samo to, da je bil politični, gospodarski in prosvetni položaj madžarske narodne manjšine v Jugoslaviji pred 6. januarjem 1929. mnogo lažji kakor po tem dnevu. Več o tem govoriti v tem trenutku ne smatram za oportuno, ker se ravno sedaj trudi vlada g. dr. Stojadinovi-ča, da izboljša položaj madžarske manjšine v Jugoslaviji. Trdno se nadejam, da bodo našli Madžari pri vladi g. dr. Stojadi-noviča polno razumevanje za svoje zahteve.« Sodila angleških katolikov o španski vojni Osrednje glasilo angleških katoličanov »Anglocatholic Church Times« zavzema v zadnji številki tole stališče do španskih dogodkov: »Španija je postala nekakšna mednarodna arena, v kateri igrajo španski bojevniki popolnoma podrejeno vlogo. Vedno smo skušali presoditi objektivno, kolikšna je krivda obeh španskih strank. Odprli smo svoje stolpce zastopnikom obeh taborov. Ker je pa polemika zavzela zelo ostre oblike in so tolmačenja dejstev postajala napačna, smo prisiljeni, da vnovič opredelimo svoje stališče. Vemo, da je vlada Španske ljudske fronte kot celota še vedno proticerkvena. Prepričani smo pa, da je za to stanje katoliška cerkev v dobri meri soodgovorna, i Mislimo, da je večina ljudstva podpirala Zahvala dvora Beograd. 8. maja. AA Za vefckonoCne praznike so dobft Nj. VeL kralj, Nj. VeL kraljica Marija. Nj. V*, knez nameatafk jn kraljevski dom čestitke od oseb in ustanov v Jugoslaviji in tujini. Po najviSjem nalogu je pisarni Nj. VeL kralja čast rahvatot, se posameznikom in ustanovam aa čestitke jn vsem tistim, ki so se vpisal v dvome knjige. Pri boleznih v sklepih, protinu, išijasu dosežete dober nspeh • Togal tabletami. Učinek Je nagel in siguren brez škodljivih stranskih pojavov. Vprašajte svojega zdravnika. — Dobivajo se v vseh lekarnah. OgL res t*. 1437 od V2/3X Ustanovitev mladinske organizacije JNS za srez škof jo Loko škofja Loka, 2. maja. V salonu Kavčičeve gostilne se Je vršil v nedeljo ob 9. dopoldne ustanovni občni zbor sreske mladinske organizacije Jugoslovenske nacionalne stranke. Kakor v vseh drugih s rezih, prav tako vlada za ta mladinski pokret tudi v škofjeloškem srezu veliko zanimanje. Najbolj zgovorna priča tega dejstva so bila poln veliki salon in stranski prostori gostilne. Občnemu zboru so prisostvovali številni mladi pa tudi starejši somišljeniki nacionalne misli iz vseh občin škofjeloškega sreza. Občni zbor je otvoril in vodil notar Ste-vo šink. Najprej je prav toplo pozdravil vse zborovalce, še posebej pa poslanca Milana Mravljeta, tajnika banovinskega odbora JNS dr. Marjana Zajca ln predsednika mladinskega banovinskega odbora inž. Jožeta Rusa. Z veseljem je ugotovil veliko pozornost, ki jo posveča mladinskemu strankinemu gibanju tudi škofjeloški srez. aŽ njim je pozdravil obč. zbor v imenu banovinskega odbora JNS tajnik dr. Zajec. Poudarjal je, da stranka s simpatijami spremlja agilnost mlajših generacij; želi jim čim večjega uspeha pri njihovih težnjah in naporih. Tudi novoustanovljeni škofjeloški mladinski organizaciji želi plodno delovanje. Predsednik mladinskega banovinskega odbora inž. Rus je obširnejše spregovoril o organizaciji mladinskih postojank JNS ter o vlogi in pomenu mladih generacij v političnem življenju. Dejal je, da le mladina lahko prinese socialnejše misli in novega duha. Ona hoče sodelovati, pa tudi so- odločevatL Zato pa ae mora politično vzgojiti in usposobiti preden odločnejše vstopi na politično pozornico. Program Jugoslovenske nacionalne stranke je dovolj sodoben: nudi nacionalni mladini vseh slojev in stanov zdravo ideološko, socialno in gospodarsko osnovo za njeno politično delovanje. V mladinskih organizacijah bo imela vse možnosti uveljavljati svoje sposobnosti in zahteve ter pokazati tudi realne uspehe. Sledile so volitve odbora nove mladinska sreske organizacije. Soglasno je bil izvoljen odbor na čelu s Pavletom Hafnerjem iz škofje Loke. V odboru so sami agilnl fantje iz vseh krajev škofjeloškega sreza. Po volitvah odbora je podal politično poročilo nar. posL Milan Mravlje. V skoro enournem temperamentnem govoru Je orisal notranje in zunanje politične prilike države. Posebno drastično je prikazal naše domače dogodke. Govoril je o kmetski zaščiti, o razmerah v gasilskih organizacijah, o davčnih bremenih, uradniških plačah In delavskih mezdah. Zborovale! so vse govornike spremljaš z velikim zanimanjem ln odobravanjem. Z ogromnim navdušenjem ln pritrjevanjem pa so sprejeli zlasti izvajanja posl. Mravljeta. Zborovanje je poteklo v največji živahnosti in razpoloženju z duhovitimi pripombami resnih kmečkih mož in fantov, Id so se mirno in zadovoljno razšli z okrepljenim političnim prepričanjem in z zavestjo da je bilo današnje zborovanje pomemben dogodek za vse nacionalne ljudi škofjeloškega sreza. Originalna velikonočna številka srbskega lista v Novem Sadn Težke narodne prilike v Vojvodini so naši javnosti morda premalo znane. Nemška in madžarska narodna manjšina sta se v zadnjih letih gospodarsko močno okrepili in si ustvarili izvrstno kulturno in nacionalno organizacijo. Madžari izdajajo v Vojvodini več dnevnikov, Nemci poleg dveh dnevnikov še okrog 20 tednikov! Naš nacionalni element je v slabi defenzivi in je tudi publicistično zapuščen. Beograjsko časopisje je obvladalo publiko v Vojvodini, toda vojvodinskim problemom in zlasti narodno-obrambnermi problemu ne posveča nobene sistematične pažnje. Pred tremi leti je senator inž. Daka Po-povič ustanovil v Novem Sadu dnevnik »Dan«, ki ga vse do danes vzdržuje z največjo požrtvovalnostjo. »Dan« posveča svojo posebno pozornost vsem vojvodinskim gospodarskim, socialnim in kulturnim vprašanjem. Zaslužil bi, da ga podpre celokupna javnost, posebno tudi država. Namesto tega se delajo listu povsod težkoče. Izdajatelj in vzdrževatelj »Dana« je sicer ugleden član JNS, toda list sam ni bil ni- koli strankarski, temveč zastopa jugoslovenske racionalne interese brez ozira na strankarsko opredeljenost. Ker se zato tudi režimski stranki ne more vdinjati, ga organi JRZ stalno napadajo, pri čemer se oči-vidno ne zavedajo, da s tem žagajo eno izmed vej, na kateri sami sedijo. Posebno Ijuto se zaganja v novosadski nacionalni dnevnik tednik predsednika narodne skupščine g. Čirica, novosadski »Pokret«. Ta list je za pravmlavno Veliko noč izdal praznično številko .na 40 straneh. Polovica številke je tiskana v nemškem jeziku in ie čisto propagandnega značaja za tretji rajh. Na čelu je velika slika. Adolfa Hitlerja s pozdravnim člankom nemškega poslanika v Beogradu. Ce pomislimo, da imajo Nemci v Vojvodini desetkrat močnejše časopisje kakor Srbi in da torej ni prav nobenega razloga, da srbsko časopisje nudi čtivo tudi v nemškem jjeziku,^ moramo priznati, da je velikonočna številka novosadskega »Pokreta« več ko iciteresantna. In to ne le v nacionalnem, tesmveč tudi v političnem in končno v moralnem oziru. Nova povodenj v Pesniški dolini Maribor, 3. maja. Ravno pred dobrim mesecem je marje-ško-pesniško dolino pokrivala voda do vznožja hribov in se je vsa dolina izpre-menila v pravo jezero. Počasi je poplava izginila. Takrat je bilo še zgodaj, pred setvijo, zato poplava ni povzročila prevelike škede. Niti slutili pa niso takrat, da se bo nenadno pojavila nova povoden j. Ves april je s svojim vsakodnevnim deževjem zadrževal delo na polju, na travnikih, v sadovnjakih in vinogradih, da se je opravilo doslej le maK>. Ob večnem deževju se je spet pojavila velika povodenj, ki bo za vse posestnike v dolini naravnost usodna. Na več krajih je voda spe razdejala jezove in se razlika preko njih ter poplavila prav vso dolino. Travniki bodo gotovo ostali delj časa pod vodo. Zaradi tega bo zmanjkalo krme živini tn tudi za košnjo ne bo trave. Pa tudi dolinska polja bo voda uničila in jih bo najbrž treba na novo preorati. Nova povodenj z vsemi svojimi tragičnimi posledicami za prebivalstvo doline dokazuje skrajno potrebo, da se Pesnica regulira. Vode po malem padajo Beograd, 3. maja. Nocoj je bilo v Beogradu izdano naslednje poročilo : Zadnjih 24 ur je Sava. v gornjem toku pri Krškem nekoliko zrasla. Navzdol je v vsem toku do Beograda nekoliko padla, in sicer pri Sisku za 22 cm, pri Jesenovcu za 6 cm, pri šabcu za 8 cm, pri Beogradu pa stagnira pri SO legalno oblast in da Jo še vedno podpi^ Enako verujemo, da bi bil demokratski režim, da ni bilo vojaškega upora, dal Španiji vlado, ki bi delala po načelih tolerance in z ljubeznijo do napredka. Gibanje generala Franca Je po našem mnenju vojaški upor, ki ga je omogočila samo tuja podpora z namenom, da naj poizkusi uničiti tamošnjo demokracijo ln Jo nadomestiti s fašističnim režimom. Priznavamo, da Je upor oslabel zlasti oblast zakonite vlade in da je postala cerkev žrtev hudih žalitev. Utemeljeni razlogi nas pa potrjujejo v veri, da zločini upornikov niso bili manjši.« Šola na Koprivni V mariborski »Delavski politiki« se nekdo pritožuje zaradi nevzdržnih šolskih razmer na Koprivni, v vbčini Črni v dravograjskem srezu. šola se nahaja v žup-ntšču. Formalno je dvorazrednica, vendar ima samo en razred, tako da hodi v eno sobo 95 otrok. Pred petimi leti so povečali župnišče in takrat se je zatrjevalo, da bo dobila šola prostore v novi zgradbi. Res se je to za nekaj časa tudi zgodilo, toda potem so prostore v novi zgradbi oddali za gostilno, ki jo vodi farovSka kuharica cm pod maksknato. Deard prtbDkl Sarve to nadalje padajo. Tako je Kupa pri Kar. lovcu zadnje dni padla za S78 csm, pri Novem za 154 cm. Vrbas pri BanjaluM za 40 cm, Bosna pri Dobo ju za 65 cm, m Drina pri Zvomiku za 80 cm. se vreme ne poslabša, se sme pričakovati še nadaljnje padanje Save v vsem toku do Beograda. Stanje v poplavljenih krajih se pa vzlic padanju vod ne popravlja, l»*r notranje vode naraščajo zaradi dežja. Pri Ob-renovcu je zaradi padca položaj Save in Kolubare boljši. Duna-v v zgornjem m srednjem toku do Apatina pada, od Aljma-ša pa do Novega Sada neznatno narašča (.povprečno za 3 cm), prt Zemunu stagnira pri Pančevu in Smederevu pada, dalje pa spet malo rase. Zaradi padanja Save je pričakovati tudi padanje Donava. V nedeljo je nekoliko deževalo v vsem izlivu Save in Duna/va na naših tleh. Velikonočni nogomet v Beogradu Beograd, 3. maja. p. Na današnji drogi pravoslavni velikonočni praznik je imela naša prestolnica mednarodni nogometni spored. Gostovala sta dunajska Admira m budimpeštanski Ferencvaros proti BSK in Jugoslaviji. Naša vodilna prestolniSca kluba sta prav dostojno reprezerrtirala jugoslovenski nogomet. BSK je porazil dunajsko Admaro s 4:2 (1:1), čeprav so Beograjčani nastopiE s 7 rezervami, ker so hoteli štediti svoje igralce. Vpoštevati pa je treba v korist Admire tudi to, da so Dunaj čani prispeli v Beograd po dolgi nočni vožnji ter so bili precej utrujeni. Jugoslavija je porazila Ferencvaros s 4:3 (3:1). Budimpeštanske igralce je spremljala precejšnja smola. Po poteku igre bi bil rezultat lahko tudi obraten. Koliko žrtvuje Italija za povečanje rojstev Rim, 8. maja. br. Danes je bila objavljena statistika o podporah mladoporočencem in materam. Meseca marca in aprila, je bilo izplačanih mladoporočencem 4 mfJijo-ne Rt, kot prispevek za novorojenčke, družinam s številnimi otroci pa 10 milijonov lir. Papeževo zdravstveno stanje Rim, S. maja. AA Zdravniki so svetovala paipežu, da opust; sleherno delo. po 6ebno pa avdience. Zato je papež odšel ▼ Castel Gandoifo prej kakor je nameraval. Vremenska napoved Zagrebška: Nestalno, oblačno, ponekol deževno vreme. Dunajska: V južnih Alpah po večini oblačno in deževno, hiadaofo. J U 151. LV& Oče slovenske pesmi Danes se bo Ljubljana poslovila od ravnatelja Mateja Hubada V nedeljo zjutraj od 4. je po dolgem bolehanju umrl ravnatelj Matej rfubad. Danes zjutraj bo prepeljan v poslopje Glasbene Matice, odkoder bo popoldne ob 16. pogreb. O življenju zaslužnega glasbenika je obširneje poročalo ponedeljsko »Jutro«. Z Matejem Hubadom je izgubilo slovensko kulturno življenje enega tistih mož, ki so javzeli na svojem področju centralno mesto. Okrog Mateja Hubada se je nad trideset let giba= lo vse naše glasbeno življenje, on je dajal njegovemu razvoju vzgon in smer. Četudi bo šele časovni odstop o d dobe, ki bi morda lahko dobila ime po Hubadu, omogočil pravilnejšo presojo pomena in trpežnosti donosa, ki j»a je dal Matej Hubad s svojo oseb- prnasta herma ravnatelja Mateja Hubada jgced Glasbeno Matico, delo kiparja Lojzeta Dolinarja jgocfjt) b t svojim delom naši glasbeni kulturi, Je vendar že dolgo priznano \dejstvda }e bil to eden naših na}-ttečfih muzikov. Z njim odhaja v. večnost osebnost, ki je našemu prizadevanju na glasbenem polju vtisnila tvoj neizbrisni osebni pečat. Če takim centralnim osebnostim ni bila dana milost usode, da bi do svojih poznih let presenečal z aktivnostjo in nenehoma opozarjali nase, se lahko zgodi, da se še živi pomaknejo s prizorišča aktualnosti v zgodovino in tako izgube pri mladem rodu svoj osebni sijaj. Nekoliko te tragike je občutil tudi Matej Hubad, ki se je v zadnjih petih letih po krutnem ukazu usode umaknil iz javnosti, potem ko je že nekaj let prej kazal bolezensko peša-nje, bržčas posledico prenapornega dela v preteklosti. Tako nas smrt Mateja Hubada ni zadela kakor tisti nenadni izzivalni udarec, s katerim je lani v decembru zrušila usoda močno, življenja polno osebnost Emila Adamiča. Matej Hubad je ugašal počasi in njegovo delo je bilo že nekaj časa zaključeno. Tako se je sedaj samo dovršilo zadnje dejanje in zastor je padel za večno. Osebnost in delo Mateja Hubada je dokončno sprejela v svoje varstvo naša kulturna zgodovina. V tej zgodovini bo Mateju Hubadu ohranjen trajen spomin, tako trajen, kakor je kip iz brona, ki mu ga je bila še za življenja postavila Glasbena Matica pred hramom njegovega dolgoletnega udejstvovanja. Matej Hubad je bil bolj reproduktiven kakor kreativen muzik, bolj vodja in organizator kakor ustvarjalec. Zato njegov pomen ni v tem, da bi s čistimi umetniškimi stvaritvami razširjal zaklade naših duhovnih vrednot. Čeprav torej kot skladatelj ni niti zdaleč dosegel višine, ki jo je zavzel kot pevovodja, glasbeni organizator in pedagog, je vendar vložil v napredek našega g las; benega življenja velik in trajen delež. Kaj bi bilo naše glasbeno življenje brez tega svojega gibalnega duha. ki je bil več desetletij središče n jegovega kroga, os njegovega gibanja? Ne pozabimo, da se je Matej Hubad, eden naših redkih glasbenih izobražencev, včlenil v slovensko kulturno občestvo v letih, ki so imela za našo duhovno kuliuro prelomni značaj. To so devetdeseta leta prejšnjega stoletja, zlasti njihova druga polovica. V tej dobi nemirnega kvašenja in vzgo-na k novim obzorjem in novim razgledom je Matej Hubad z energično roko posegel v slovensko glasbeno življenje in napovedal boj ne samo dile-tantizmu, marveč tudi njegovemu najtrdnejšemu zavezniku provincializmu. Kakor sta se v prvem desetletju novega stoletja povzpeli k višjim razgledom literatura in likovna umetnost, je tudi slovenska glasba zorela za višje forme, za nove razvojne stopnje. Razstave in uspehi slovenskih slikarjev na tujih tleh so imeli naliko v uspehih slovenskih koncertov pod Hubadovim vodstvom. S tem izredno temperamentnim in iniciativnim vodjo — morda je ta izraz primernejši za Hubada nego pevovodja, kajti bil je pravi dux na svojem mestu in v svojem okolju! — je zrasla ljubljanska Glasbena Matica v eno najpomembnejših pevskih združb na vsem slovanskem jugu. Še več: morda v srednji Evropi sploh. To so slavno potrdile tudi njene povojne turneje, ki sodijo med poslednja "»elika zmagoslavja Mateja Hubada. In z razvojem Glasbene Matice smo dobivali Slovenci več kakor samo naš najboljši pevski korpus; rastli so nam temelji vse naše višje glasbene kulture, našega današnjega konservatorija in lepo razvite glasbene produkcije. Brez nje bi Ljubljana komaj imela svojo kdaj pa kdaj malce muhasto, vendar pa dovolj številno in hvaležno koncertno publiko. Brez nje si tudi ne moremo zamisliti večjega razmaha na> še celotne glasbene, zlasti pevske kulture, ki je imela v Glasbeni Matici ne le svojo vzpodbujevalko in merilo, marveč tudi svoje organizatorično žarišče in svoj največji založniški zavod. Samo v redkih dobah in le na nekih stopnjah glasbenega razvoja se lahko neka osrednja institucija in nje osrednja osebnost zlijeta v tako enoto, kakor sta se Glasbena Matica in Matej Hubad. — Življenje ne miruje, generacije se menjavajo in novi ljudje lahko odpirajo ob novih, popolnejših sredstvih še večje in plodnejše možnosti. Toda taka doba, kakor je bila Hubadova v našem glasbenem življenju, ostane tudi z vidika bodočnosti enkratna in nepovratna. . Matej Hubad je bil v tej nedavni preteklosti dovršitelj razvoja naše vokalne glasbe. Tu je črpal iz naravne razpoloženosti našega človeka, da daje s petjem duška svojim čustvom; iz bujnega priliva naše narodne pesmi, či-je melos je dotekel tudi od sosednih narodov in poprijemal pri nas svoj-ske, nam prikladne oblike; iz potreb našega narodnega življenja, ki je bilo v boju za obstoj in je potrebovalo pes- mi, ki bodo lahko naučljive. Iz teh potreb in razpoloženj je zajemal Hubad svojo moralno silo. Bil je tako strasten vokalist, da je nedvomno zanemarjal instrumentalno glasbo, ki šele kaže resnični napredek glasbene kulture. Ta. njegova slabost za prevladujočo vokalno usmerjenost je bila sploh tipična »slabost« tedanje naše glasbe. Danes lahko po pravici vprašamo, ali bi bil brez plodnih setev in žetev na njivi vokalne glasbe mogoč današnji naš razvoj v smeri instrumentalnega ustvarjanja in reprodukcije? Ob Mateju Hubadu merimo preteklost in sedanjost; ob tem daleč vidnem mejniku slovenske glasbene kulture skušamo dogledati bodočnost. Naš veliki koncertni vodja, učitelj številnih naših pevk in pevcev, budi* tel j in propagator narodne pesmi, vzpodbudnik številnih naših skladateljev, prvi vodja in organizator našega konservatorija, mož neizmernega dela in plodnih energij, je sedaj mrtev, da bo živel še nadalje v svojem delu in v njegovih rezultatih. Kamorkoli krene razvoj slovenske glasbe, vedno ga bo duhovno motril iz daljave dobri Matej Hubad, in njegov človeški lik, ki zdaj nastopa neizogibno pot človeškega mesa, ostane podu-hovljen in prečiščen v spominu vsega našega in prihajajočega rodu. Z Matejem Hubadom smo izgubili moža, ki bi dobil v Verdijevi domovini spoštljivi naziv: maestro. Njegov svetli vzgled pa bo še dolgo vzpodbujal one, ki delujejo za razmah in bodočnost slovenske glasbe. Med venci in cvetjem na mrtvaškem odra Ljubljana, 3. maja. VCeraj dopoldne so v hiši žalosti Pred Škofijo 18 položili Mateja Hubada, očeta slovenske zborovske umetnosti in enega najbolj zaslužnih pionirjev slovenske glasbe na mrtvaški oder. Možu, ki si je vse življenje na svoje rame nakladal dela, kolikor bi ga v drugih, kulturno bolj razveseljivih razmerah pripadlo morda ducatu celih mož, se zdi, da je še smrt sama dahnila svoj poljub iz najglobljega spoštovanja: poslednjikrat leži Matej Hubad na svoji postelji mladosten in svež, kakršnega v zadnji dobi nismo več poznali. Zadnje ležišče na njegovem domu pa so mu številni prijatelji in spoštovatelji od blizu in daleč zasuli s šopki nageljnov in drugega cvetja, da so ga skoraj vsega prekrili s pestrim bogastvom prebujajoče se pomladi. Kakor je njegova postelja vsa zasuta s cvetjem, tako se je v predsobi njegove smrti nabrala cela vrsta razkošnih vencev, s katerimi se poslavljajo od njega Številne pevske organizacije, posamezni umetniki in ustanove. Med najlepše spa dajo venci, ki so jih očetu slovenske pesmi poklonili Hubadova župa, Združenje kon-servatoristov in pa Skaručina, kjer je pokojnik prebil svoj poslednji oddih._ Matej Hubad Je bil med redkimi, skrajno redkimi Slovenci, ki je že za življenja dobil javen spomenik. Pričujoči posnetek — Matej Hubad ob svojem spomeniku — je bil napravljen ob prvem slovenskem glasbenem festivalu o Binkoštih 1932., ko so bile odkrite herme naših slovečih skladateljev, postavljene pred poslopjem Glasbene Matice Ka-Aba zdrava družinska pijača finega čokoladnegaokusa tfokg-DinZ- >Skg-Din 14.- zelo redilna • lahko prebavljiva ne zapira Spored pogrebnih svečanosti žalni sprevod blagopokojnega ravnatelja Mateja Hubada bo danes ob 16. uri izpred poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici. Po molitvah, ki jih opravi duhovščina stolne župne cerkve z gospodom dekanom dr. Kimovcem na čelu zapoje mešani zbor Glasbene Matice Gallusov madrigal »Glejte, kako umira pravični«. Nato se poslovi od pokojnega častnega člana predsednik Glasbene Matice dr. Vladimir Ravnihar za vse njene institucije. 2alno svečanost pred Glasbeno Matico sklene moški zbor Akademskega pevskega zbora in Glasbene Matice, ki skupno zapojeta Foersterjevo kan-tato »Umrl je mož«. Sprevod krene po Kongresnem trgu, Selen burgo vi in Knafljevi ulici pred opero, kjer bo govor upravnika Narodnega gledališča Otona Župančiča in predsednika Hubadove župe dr. Antona šviglja. člani opernega orkestra bodo zaigrali žalne fanfare in župni pevci zapeli Prelovčevo žalostinko »Poljana toži«. Izpied opere gre sprevod po Aleksandrovi Tyrševi in Ma-sarykovi cesti proti Sv. Križu. V cerkvi pri Sv. Križu zapoje slovenski vokalni kvintet Jalnovo nagrobnico »Usliši nas, Gospod«. Pokojnega ravnatelja Mateja Hubada položijo v grobnico slovenskih skladate- ljev in ob grobu se poslovi od njega predsednik pevskega zbora Glasbene Matice Silvan Pečenko. Matičarji mu poslednjič zapojo njegovo najljubšo pesem »Gor čez izaro«. V kolikor se bodo prijavili še drugi govorniki, jih bo vodstvo pogreba razdelilo na posamezna mesta, kjer se bodo vršile žalne svečanosti. Hubadova pevska župa prosi vse člane pevskih zborov, da se postavijo uvrščeni za sprevod z vsemi zastavami na čelu pod parkom pred Glasbeno Matico do Univerze. Sprevod je razvrščen takole: najprvo uslužbenci pogrebnega zavoda s križem in zastavo. Nato godba Sloge, gojenci drž. konservatorija, pevski zbori, zbor Glasbene Matice, nosilci vencev, nosilec pokojnikovih odlikovanj, voz s prečastito duhovščino in mrtvaški voz. Za krsto gredo najprej sorodniki, nato zastopniki oblastev organizacij in ostalih društev, nato prijatelji in častilci pokojnika. Bivši člani zbora Glasbene Matice, ki so bili Hubadovi pevci, naj se zbero pred poslopjem Glasbene Matice ob sohi pokojnega ravnatelja Ger-biča in se po opravljeni svečanosti u vrste z zborom Glasbene Matice v sprevod. Začetek pogrebnih svečanosti bo točno ob 16. uri. Prijatelji in pevci svojemu vzorniku Z neko otroško igrivostjo in s Tebi lastno prijateljsko iskrenostjo si, dragi mojster, v zadnjih časih dejal, da bi Ti kaj napisal tedaj, ko bi v veličastnem miru ugasnilo Tvoje bogato življenje. In zdaj, ko si počakal, da je odšel Emil Adamič, veliki glasnik narodne duše, izražene v melodiji, ki mu sledil Ti, ki si položil temelje domu slovenske glasbe, bil vzgojitelj naših naravnih sposobnosti, klasik lepega tona, organizator našega petja in zbiralec naših muzikalnih zakladov ljudske preteklosti in sedanjosti. In zdaj mi je v teh neveselih časih dvojno težko, ko Ti, oče slovenske pesmi, hitim izpolnjevat svojo bridko obljubo. Vedel si, da boš umrl, a morda si se bal, da ne bi bodoči rod pozabil na vse tisto, za kar si živel Ti. Živel si za svoj ponižani, mali rod z zavestnim smotrom, da mu pomagaš ustvariti samolastno kulturno življenje. Zato si poveličal narodno pesem, izčistil s sveče-niško neisprosnostjo naš glasbeni jezik, ponesel čast našega imena v tujino, soustvarjaj slovensko opero in v vseh neurjih časov neštetokrat nehote Izrekel svojo oporoko? Ljubite sebe in dari svoje zemlje z nede- | ljeno ljubeznijo, zaupajte v lastno moč in ohranite čist pogled čez meglena obzorja bodočih dni. S Teboj je umrl eden naših največjih, ki so verovali v ideale svojega ljudstva z zdravim, prepričujočim optimizmom. Naj drugi govore o Tebi, kar jim gr€ in kar vedd. Mi pa vemo v teh trenotkih le to, da ne bomo mogli več s Teboj na slavne pohode v Beograd, Prago, Dunaj, Varšavo in Pa riz, na znamenite obiske po domovini, na nepozabne večere pod šmarno goro in na častne sprejeme toliko tisočev bratov in tujcev, ki so po Tebi spoštovali našo zemljo. Nič nam ni zdaj do velikih besed in nič do praznih tožbš, ker Ti s« odšel Gor čez izaro, gor čez gmajnico. .c dobro vedoč. da nidar več pel ne boš. Toda iz roda v rod se nevidno pretakajo sile osebnosti človeka. Tvoje srčnodobro, plemenito srce bo vsepovsod, kjer hodi naš rojak, utripalo dalje za vse. ki so Te na svoji poti spoznali, za vse, ki so prišli na Tvoj vrt po Tvoje sadove. Sredi rož in priznanj vse domovine ležiš utrujen mož. Preko vseh napisov in odlikovanj pa se blestita na Tvojem čelu dve veliki besedi, ki ozarjata Tvoje delo. dvoje najčistejših belih cvetov, dehtečih v majniku Tvojim čestilcem: Poštenje in Značaj Na Tvoji srčni strani pa krvavita dve veliki rdeči roži z imeni: Ljubezen in Domovina. Na tisoče Tvojih pevcev pa Ti poje: Umrl je mož... Dragi Matej, kdor zapušča t&ko dediščino, mu je pokoj lahak! Koliko jih je še med nami? Prav zato se blesti ob vznožju Tvojega zadnjega odra v sice Tvojega ljudstva utisnjen večni napis: Hvaležnost in Zvestoba. IVO PERUZZI. Počastitev dveh zaslužnih pionirjev Odlikovanje inž. Bloudka in Jos. Gorca na banski upravi Ljubljana, 3. maja. Na banski upravi je bila danes ob 11. na prisrčen, intimen način izvržena počastitev, ki sta je bila z najvišjega mesta deležna dva najuglednejša in najbolj zaslužna izmed naših športnih delavcev, inž. Stanko Bloudek in Josip Goreč. Ob navzočnosti zastopnikov Juigoslo v ensk e zimsko-sportne zveze in poctevez0, SPD, plavalne pod zveze, Zveze za tujski promet in banovinskega turističnega sveta j; načelnik oddelka za trgevino ln industrijo dr. Rudolf Marn izročil inž. Bloudku in Jos;pu Gorcu red Jugoelovenske krone IV. stopnje. Pri tej priliki je imel načelnik dr. Marn na oba odlikovanca kratek nagovor, v katerem je slavil njune zaslug« za razmah športa in tujskega prometa pri nas. Tako gre nesebični, požrtvovalni vnemi inž. Bloudka največ zahvale, da je Ljubljana kot prvo mesto v državi dobila z »Ilirije* moderno, vsem potrebam časa ustrezajoče kopališče. Zgradba ^Ilirije« je dala številnim drugim mestom v dravski banovini povod, da so sledila nje. nemu vzgledu in si omislila podobne naprave. Največ svojega dragocenega dela je inž. Bloudek posvetil prav plavalnemu in z'mskemu spertu, ki prinašata mladini največ koristi in užitka v enem. Na področju zimskega športa nam je ustvaril celo vrsto skakalnic, a krona temu njegovemu prizadevanju je ustvaritev plani, ške skakalnice, ki je ponesla ime Slovenije in Jugoslavije Sirom vsega sveta. Z enako požrtvovalnostjo, pa tudi z nič manj vidnimi uspehi ima inž. Bloudek mnogo dragocenega dela za sa,bo ket eden prvih pionirjev naše avtomobilske industri je, saj je ustanovil prvo tovarno avtomobilov v državi. Spoštovanja vreden je tudi sloves, ka odlikovanec uživa kc-t kapaciteta na polju letalstva. Enako toplo se je dr. Marn izrazil o športnem udejstvo. vanju Josipa Gorca, ki kot dolgoletni tajnik Jugoslovanske zimsko športne zveze vodi vso organizacijo z:mskega športa pri nas in ki je posebej še kot tajnik »Planice« v zadnjih letih izvršil ogromno, vsega spoštovanja vredno delo za povzdi-go smučarstva in tujskega prometa v enem najlepših kotičkov naše Gorenjske. Odlikovanca sta se za počastitev iskreno zahvalila, nato pa so jima izrekli čestitke dr. Pavlin za Jugcslovensko-zimsko športno zvezo ,dr. VrtaAnik za SPD in dlirektor »Putnika« dr. žižek v imenu Zveze za tujski promet. Prvi nas organizator boja proti jetiki Spominu dr. Demetra Bleiweisa-Tr$teniškega Dr. Demeter Bleiweis — Trstenrški je bil prvi organizator protituberkuloanega boja. Rodil se je v Ljubljani 1. 1871. Univerzitetne študije je dovršil v Gradcu 1. 1897. Na medicinski kliniki dr. Krausa v Gradcu je služboval štiri leta in se izvežbal ohranil svoje prepričanje neomadeževano in neovrgljivo. Tako so Te tvoji prijatelji brez pridržka ljubili, tako Te je človeška zavist spoštovala. živel si za slovenske pevce kot njihov pravi oče. Pričaral si s svojim zborom nezaslutene in izredne višine in žrtvoval svoje moči izključno le delu za našo čast. Bil je to vzpon orjaka, v katerem je gibalo, vrelo in delalo deset življenj, posebno v dobi. ko so stala naša kulturna polja pusta in prazna. Bil si velik prijatelj mladine, ki si jo zbiral v dijaške zbore, jo podpiral s Tebi lastno nesebičnostjo in živel v njenem soncu sam večno mlad in sam večno jasen. In zdaj Ti je, velikemu kmetskemu sinu iz Skaručine, kamor Te je vedno gnalo k Tvojemu cvetju in sadju, zdaj Ti je po brezprimerno utrudljivi hoji dodeljen edini, a neskončno dolgi počitek. Osebnosti tonejo, mesto njih se cepijo moči v tisoč plamenov, iščočih svoje poti v sebi razklani sedanjosti, a manjka nam ene Luči, ene Volje in enega Moža. Med svojim delom, si dragi prijatelj, j i: S®* ■ '■•" ' ^ ' * " za specialista. Kot samostojen vodja vsega dela te klinike je imel priliko spoznati, vso patologijo in terapijo notranjih bolezni in se seznaniti z vsemi preiskovalnimi metodami v kliničnem laboratoriju. Hospitiral je tudi pri univ. prof. dr. Chi-ariju na Dunaju pol leta ter se izvežbal v konservativnem in operativnem lečenju nosa, grla in sapnika. 30. novembra 1900 je položil fizikalni izpit m 1. 1902. je poeta! mestni zdravnik v Ljubljani, nate sani- tetni inšpektor m referent pri deželni vladi za Slovenijo, kjer se je trudil ustanoviti posebno mesto referenta /a tuberkulozo. Pozneje je prevzel mesto šeta zdravnika pri OUZD v Ljubljani, pri katerem je vpeljal protituberkulozni dizpan/er. Tu je uredil ki vodil zdravniško službo do svoje smrti 1. 1928. Literarno se je udejstvoval z mnofiimi spisi iz medicinskega in laringoloskega področja. Posebno je pa deloval v boju proti jetiki ter spisal naslednje razprave: »Kako se ima vršiti boj proti tuberkulozi.« (Predavanje na I. kongresu ljekara i pri-rodnjaka pod najvišom zaštitom Nj. Vel. kralja Petra I. u Beogradu 1904. — L. 1908 je izšel v »Domačem ognjišču« članek »Kako obvarujemo našo deco jetike « L. 1911. je predaval na I. jugoslovanskem sestanku za operativno medicino v Beogradu o temi »Helioterapija in njen vpliv na periferno tuberkulozo.« L. 1914. je imel dve predavanji na IV^vstrijskem zborovanju proti tuberkulozi in sicer: Schritte zer Errihtung von Hohensanatorien« in »Tuberkulose und Berufswahl.« Na VI. avstrijskem zborovanju je pa obravnaval temo »(jber die Er-richtung von Tuberkulosenstationen bei aJlgemeinen offentlichen Krankenanstal-ten.« Doma v Ljubljani je bii od 1. 1904. glavni tajnik Pomožnega društva za bolne na pljučih na Kranjskem. Uredil je tuberkulozni apibuLatorij, poslal enega zdravnika in tri bolniške sestre na Dunaj v Alland, da se tam izvežbajo. Osrednje društvo na Dunaju je ponovno laskavo priznalo njegovo profilaktično delovanje, v ljubljanskem društvu. Imovina pomožnega društva je pozneje prešla v last protitu-berkuloane lige. Po njem se imenujejo tudi stenski pljuvalniki, ki so pritrjeni nad 1 m visoko od tal, ter jih je on prvi vpeljal v Ljubljani. Ne le v ožji domovini, ampak tudi v Srbiji, že pred vojno, in na Dunaju so poznali njegovo ime, ga cenili in spoštovali kot uspešnega borca proti jetiki. Zato je prav, da se ga spominjamo v tednu, ki je posvečen boju zoper jetiko. Aretacija mednarodnega vlomilca Stanka Vse kaže, da ima mariborske vlome na vesti Maribor, 3. maja. Vse kaže, da je končno razčiščeno in pojasnjeno vprašanje neštetih vlomcv, ki so bili v zadnjih mesecih izvršeni v Mariboru na izredno rafiniran in drzeo način, ki je izdajal spretnega vlomilca. Policija je na podlagi prstnih odtisov pri posameznih vlomih, kakor v Bizjakcvo urarno v Gosposki ulici. Kančevo trgovino v Slovenski ulici, in Žniderčičevo trafiko na Aleksandrovi cesti, pa tu® zadevnih izpovedb prsameznih prič takoj zaslutila, pravo simer. Po načinu in metodi izvršenih vlomov se ti vlomi skladajo z načinom vloma v nekatere dnige prostore, kakor na primer v Vinarsko in sadjarsko aolo in studen-ško občinsko pisarno. Sum se je vsebolj zgošial okoli osebe 311etnega zloglasnega vlcmilca večjega format® Franca Stane, ka, ki je do lanskega leta odsedeval v karlavskih zaporih 2 in pol Ie*_no ziporno kazen. Po prestani kazni *o ga avstrijska oblastva poslala preko meje v njegovo domovinsko občino Sv. Krištof nad Laškim. Odtod je vršil svoje vlomilske po-hode v Maribor in je šla njegova taktika za tem, da je po vsakokratnem vlomu izginil preko meje, da se nato nepričako. var.o zopet pojavi v Mariboru, da izvrši novi vlom pri belem dnevu, kakor je bilo v primeru vloma v Bizjakovo urarno, Kančevo mirodilnico in žniderčičevo trafiko. V amislu te taktike se je Stanek te dni zopet pojavil v mariborski okolici. Za njegov prihod je mariborska policija takoj izvedela in je bil ves policijski aparat budno in vztrajno na straži. Izvršenih je bilo več racij v Mariboru in bližnji okolici, dokler se ni končno davi okoli pol 2. ure nasmehnila sreča studen-škim orožnikom, ki so v Rechbergerjevi gostilni v Studencih ob priliki službenega obhoda zasačili Staneka, ki se je brez odpora takoj legitimiral. Studenški orožniki so našli pni njem več nabojev in razno vlomilsko orodje ter so pričeli takoj z zasliševanjem, pri katerem pa ni hotel Stanek ničesar priznati. Danes so ga izročili mariborski policiji, 1 Stanka so danes popoldne zasliševali na kriminalnem oddelku. Slej ko prej je odločno zanikal, da bi se bil udeležil drznih vlomov pri belem dnevu. Tudi je zanikal, da bi bil kdaj kakšen tak vlom izvršil. Pri zaslišanju je med drugim dejal, da poleg slovenščine in srbohrvaščine perfektno obvlada nemščino, francoščino, češčino, ruščino, nadalje esperanto in stenografjo. Na vprašanje, s čim se je zadnje mesece preživljal, ni mogel dati točnega pojasnila. Policija je povabila celo vrsto prič k zaslišanju, ki jih namerava soočiti v Stan- Preko 10.000 zdravniških priznanj 1 Železna to KINA-VINO ZA OKREPITEV SLABOTNIH, SLABOKRVNIH IN REKONVALESCENTOV. IZVRSTEN OKUS Dobiva se v vseh lekarnah po naslednjih cenah: litrska steklenica Din 77.—, pollitrska Din 48^-, četrtlitrska Din 32.—. Reg. S. br. 3290 od 24. n. 1933. filomače vesti • Profesorski izpit je napravA na ljubljanskem vseučilišču g. Dušan Hinjč, su-plent na tukajšnji klasičnj gimnaziji, doma iz Novega Sada. Z ooirora na živo zanimanje g. Hrniča v teku njegovega dolgoletnega bivanja v naši sredini za slovenske ]cult«xrw>poLitione razmere, kakor tudj na njegovo prejšnje tozadevno novinarsko delovanje. mu ob tej prilik,- želimo obilo uspeha v profesorskem poklicu! + Jugoslovenski večer v Kodanju. Dan-sko-jugoslovensko društvo v Kodanju prireja redne mesečne sestanke z nastopi pevskih in gledaliških umetnikov. Posebno lep večer je bil konec aprila na čast novemu jugoslavenskemu poslaniku v Stockhoknu dr. Miloradu Stražnickemu in nekaterim drugim odličnim gostom. Odlično družbo je pozdravil predsednik društva g. Dygve, zahvalil pa se je pomočnik sninamjega ministra Milivoj Pilja, šef naše delegacije, ki zdaj v severnih državah vodi pogajanja za nove trgovinske pogodbe. Sledilo Je nekaj naših filmov o lepotah Jugoslavije. Filme je navdušeno komentiral g. Heartksen, načelnik danskega ministrstva za poljedelstvo, ki je že večkrat prepotoval Jugoslavijo. Operna pevka Eva Fabianova je v našem jeziku zapela nekaj slovenskih in srbohrvatskih pesmi, spremljal pa jo je na klavirju dirigent Jem Schroder, ki dofbro pozna našlo glasbo in je kot dirigent že gostoval v Ljubljani. Zaključno besedo je imel duhoviti danski književnik in novinar Franc. pl. Jessen, ki je prvi začel seznanjati Dance z lepotami in zanimivostmi Jugoslavije. * XVIII. letni kongres Jugoslovanskega zdravniškega društva bo od 3. do 5. oktobra v Novem Sadu. Na kongresu se bodo obravnavale sledeče teme: a.) akutne infekcijske bolezni s socialnega in kliničnega vidika po edinih obolenj; b.) alkoholizem z medicinskega in socialnega gledišča in c.) tuberkuloza med Slovani. Na dnevnem redu pa so tudi razna aktualna stanovska vprašanja. Glavni referent za infekcijske bolezni bo prof. dr. Kosta Todorovjč, šef infekcijske bolnice v Beogradu; glavni referent za vprašanja alkoholoma pa dr. Miloš Popovjč upravnik kliničnih bolnic in vodja abstjnenčnega pokreta v Beogradu. Prijave za predavanja s toenjm naslovom teme jn predavatelja se morajo poslati najkasneje do 1. septembra t. L direktno na sekretarijat Jugoslovanskega zdravniškega društva v Beogradu. Zeleni venac 1-3. Dom Srpsko? Lekarskog društva. Po zaključku krmcTresa se vrše razn? izleti. Za olajšave na železnici etc. bo pravočasno preskrbljeno. Uprava slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani.« Kronično zagatenje in njegove slabe posledice, posebno motnje v prebavi, se lahko odpravijo z davno preskušenim domačim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenčico, ki se tudi po daljši uporabi odlično izkaže. Oni, ki so bolni na želodcu in črevesju, a pijejo »Franz-Josefovo vodo«, so ielo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom. O?' a or 16 485fSS * Glasna skupščina Jugoslovenskega iti-Keološkega društva bo ob pril.ki III. jugo-slov. protituberkuloznega kongresa v Arau« djelovcu. 0 točnem datumu bodo člani še pravočasno obveščeni. Udeležba je obvezna. * Otvoritev sezone v Rogaški Slatini. 1. maja je bila v Rogašk Slatini otvorjena nova sezona s slovesno službo božjo v zdraviliški kapeli sv Ane ki jo je daroval v prisotnost; ravnatelia zdravilišča g. Grač-nerja, gostov, vs^ga uradništva in name-ščenstva ter veljkesra števila domačinov Kvetokrižk; nadžupnil- g. Vajda. Cerkvenega opravka se je udeležil tudi dr. Vladko Maček s svojim spremstvom. Istega dne so bilj otvorjen,; tudi vsi trije vrele; Temipel. Stvria in Dornt, prav tako pa tudi restavracija Stara Švjcarjja. Zdravilišče je že dobilo svoje zunanje pred sezonsko lice ftn se gostje prav pridno poslužujejo kopaliških in zdravstvenih naprav ki eo v«e pripravljene za spre .jem čim večjega števila bolnikov in počitka potrebnih. * Bolezen Tina Ujevjča. Pesnik Tin Ujevič, ki zadnja leta stalno prebiva v Sarajevu. je pravkar prestal dolgo in resno bolezen. Njegovi prijatelji so bili resno v skrbeh zanj. K sreč; je spet zmagal T.inov krepki organizem in zdaj se je Tin Ujevič ■popolnoma odrekel alkoholu. Ob tej priliki je napisal za sarajevsko »Jugoslovemsko pošto« daljše razmišljanje o svoji bolezni in o pijači. »Pijanost, ki smo jo tekali, ni pijanost alkoholikov, marveč opojnost duha v človeku.« pravi T,jn Ujevič. 0 svojem delu pa: »Ne morem reči, da sem končal. Raja rečem: nisem pričel,« * Iz Službenega lista. Službeni list kr. banske uprave dravske banovine prinaša v 35. številki od 1. maja 1937 pravilnik k določbam finančnega zakona za proračunsko leto 1937/38 o neposrednih davkih in o i-zpremembah in dopolnitvah pravil, nika o neposrednih davkih. Dalje banovo naredbo o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v dravski banovini, razglas o novih volitvah občinskega odbora ter objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin. Predsedstvo apelacijsksga sedišča objavlja, da je Lavoslav Sevnik, Javni notar v Ptuju dne 24. aprila 1937 uimrl. Do popolnitve po Sevniku izpraznjenega mesta bo njegove posle začasno vodil Fran Golcfc, javni notar v Rogatcu. * Pogrešan je že od 11. februarja letošnjega leta 571etni Jože Modic, doma iz vasi Ravne 14, pošta Št. Vid nad Cerknico. Mož, ki je srednje postave, pristriženih brk, drobnega, srepega pogleda in nosi lase poče sane z leve na desno, je omenjenega dne odšel s krošnjo suhe robe z doma in se do dane6 le ni vrnil. Komur bi bilo o izgini-lem kaj znanega, naj blagovoli sporočiti na naslov: Marija Modic, pri g. Roku, želez, ničarju, Rakek št. 110. ♦ Glasilo Slovencev v Beogradu, ki ia- J haja mesečno, je spet izšlo za 1. maj. Prinaša nekaj zanimivih podrobnosti o življenju naših rojakov v BeogTadu in v srbskih rudnikih, priobčevalo pa bo poslej tudi razgovore z našimi odličnimi kulturnimi delavci, ki žive v prestolnici. V prvem takem razgovoru opisuje urednik obisk pri kiparju Lojzetu Dolinarju. Uvodnik »Beograjskega Slovenca« pod na slovom »V službi naroda« je namenjen vsem nam z cžji domovini, zato ponatisku-jemo: »Nekaj je, kar terjamo tudi mi od ožje domovine. To je, da vpošteva naše delo v prestolnici, da se zanima za naše življenje, da nas v vsakem pogledu ped-pre, kadar se nanjo obrnemo s svojimi prošnjami. Saj se ne mnogokrat. Saj gledamo, da živimo kolikor mogoče sami iz sebe. Vendar pa bo prišel čas. ko bomo potrkali na srca vseh in jih prosili, da nam pomorejo ustvariti tu naš dom, ki ne bo grel samo nas, marveč bo stoodstotno služil tudi vsemu našemu narodu. Za svoje delo zahtevamo pa sedaj vsaj malo več pozornosti in zanimanja.« * Propagandne zaklopne znamke za XVII. ljubljanski pomladni velesejem so izšle. Na razpolago so s slovenskim, srbohrvat-skim (latinica in cirilica), nemškim ali francoskim napisom v lični in okusni izvedbi. Uprava ljubljanskega velesejma dostavlja p. n. tvrdkam na željo znamke brezplačno na razpolago in prosi, da z njimi opremljajo vse svoje poštne pošiljke. Poštna uprava je uporabo teh znamk dovolila. • Putnik prireja od 29. maja dalje vsako soboto tedenske izlete z železnico na pariško razstavo po zelo ugodnih cenah. Podrobnejše informacije pri vseh biljetarnicah »Putnika«. * Jurjevanje Udruženja četnikov v Ljubljani bo na praznik v četrtek 6. maj-nika za Rožnikom v prosti naravi. Odhod točno ob 6. uri zjutraj izpred pivovarne Union na Celovški cesti. Ker se četniki nikakor ne bodo ustrašili slabega vremena, zato je tudi lepo vreme obljubilo, da se tega jurjevanja udeleži. Vso nacijonalno javnost se bratsko vabi! Na ražnju se bo pekel janec, zato ne bo nikdo zaspanec, da priliko to zamudi, ko topel janček za-diši... še marsikaj bi Vam razkril, a Tone name hud bi bil. . . Le pridite in vidite! * Pariška mednarodna razstava. Zveza kulturnih društev v Ljubljani bo priredila svojo prvo ekskurzijo na pariško mednarodno razstavo v času od 19. do 30. junija Rok za prijavo traja do 5. maja. Poudarjamo, da je ekskurzija primerna posebno za vse one, ki bi težko prenesli vročino in druge neprijetnosti poletne vožnje in bivanja v Parizu. Hitite s prijavami in zagotovite si boljše mesto! Zahtevajte prospekte in vse dodatne infonmacije v tajništvu ZKD Ljubljana. Kazino II. * Za avtomobiliste. Avtomobilski klub sporoča: Državna cesta Št. Vid—Jeperca je zarad; pospešenega valjanja cestišča za modernizacijo ceste do nadaljnega obvestila zaprta za ves promet in za promet s konjsko vprego. Za lokalni promet z Medvodami in Mednem se po obvestilu sekcije za gradnjo lahko uporablja vzporedna občinska cesta. V primerih neizogibne potrebe se bodo izdajale posebne dopustnjce pr; Xn. sekciji za gradnjo državne ceste Ljubljana—Kranj. Združene papirnice Vevče Goričane in Medvode, d. d. v Ljubljani, javljajo kot lastnica zasebnega železniškega mostu čez Savo v tiru občinske ceste Medvode—Tacen, da je prepovedan prevoz z avtomobili preko zasebnega železnega mostu čez Savo v Medvodah. Kršitve te prepoved,- se bodo javjle pristojnemu obla-stvu. Do izboljšanja stanja ceste Tacen— Smlednik—Kranj, kar se v kratkem pričakuje. se svetuje uporabljati proti Gorenjski cesto Tacen—Vodice—Šenčur—Kranj. + Poroka. V Beogradu se je v ponedeljek poročil g. Dušan Rybaf. bančni uradnik, sin pokojnega voditelja tržaških Slovencev g. dr. Rybara, z gospodično Sto-jamko Boričevo, dipl. filozofinjo iz ugledne beograjske družine. Naše iskrene čestitke! + Konec stavke v Splitu. Stavka v splitski cementni industriji je končana. Predstavniki HRS (Hrvatskega radničkega sa-veza) so v petek skupno z lastniki tovarn podpisali kolektivno pogodbo, po kateri so delavcem povišane mezde. Delavke imajo minimalno mezdo 2.50 din na uro, vsem delavcem, ki so na dan priče tka stavke imeli po 4 din ali kaj več na uro, je mezda povišana za 6 odstotkov. Kolektivna pogodba velja do konca leta 1938. • Smrt v Savi prj Jezici. Nasproti Štir-novega kopališča na Jezici ie včeraj zjutraj prišlo v savski strugi do težke nesreče, ki je terjala življenje 321etnega Cihlarjevega hlapca Jožeta Rebolja s Tyrševe ces>te. Kmalu po 9. ie Rebolj v družbi še enega delavca pripeljal z dvovprežnim vozom na savsko obrežje, da bi naložil pesek. Ker na bregu zaradi narasle vode ni bilo dovolj pripravnega materiala, se je odločil, da poj-de z vozom preko plitkega desnega roka« va na peščen otok 6redi struge. Toda o višini vode se ie tragično ušteL Sava je dvignila voz in ga začela zanašati 8 seboj. Konja sta se še o pravem času odtrgala in splavala naprej, voz in hlapca pa je voda vzela s seboj. Njegov tovariš ie z brega začel klicati na pomoč in s ceste so kmalu prihiteli ljudje, ki pa ponesrečencu niso mogli več pomagati. Jože Rebolj, ki je našel smrt v mrzlih valovih, je bil po rodu iz Smlednika . + Tatvina skozi rešetke na oknih. Nad vasjo Bukovico, ki spada v območje šentviške orožniške stanice na Dolenjskem, sta brata Jakopina izršila prav drzno tatvino. Ponoči sta se odpravila na Javorje k Rusovi gostilni, kjer se jima Je posrečilo da sta do okna privlekla košaro, polno tobaka. Skozi rešetko sta urno izpraznila vso zalogo cigaret, cigar ln tobaka in si tako prilastila za 1.000 din plena. Sum je takoj drugo Jutro padel na Oba fanta, ki pa sta neznano kam po-, begnila. • Osrednji odbor društva Braa-i-bor bo imel svoj redni osrednji občni zbor ▼ Ljubljani in si car ▼ nedeljo, 6. junija ob 10. dopoldne, v dvorani Kmetijske družbe ▼ Ljubljani, Novi trg 3-1. Dnevni red: 1. poročila predsednika, tajnika, blagajnika in preglednikov; 2. volitev novega odbora in preglednikov; 3 samostojni predlogi in 4-slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti bo pol ure pozneje nov občni zbor ne glede na število prisoitnih. Za glasovanje in sklepanje veljajo določila §§ 13 in 19 društvenih pri., vil. Vabljeni eo zastopniki narodnoobramb-nih društev in tiska. Osrednji odbor Bran-i-bora. * Radosten otroški smeh vlada tam, kjer je Ka-Aba. Ka^aba ima čokoladni okus, je lahko prebavljiva ta ne zapira. Ka-aba vsebuje redilne sold kakor materino mleko ta pospešuje rast otrok. Poskusite Jo enkrat. V Ka~abi Je tropino solnce! ♦ Za binkoftti dne 16. maja v* t Postojnsko jam®, kjer bo velika ljudska veselica, koncert itd. Popolna razsvetljava jame. Prijave sprejemajo »Putnik« Ljubljana in »Putnik« Maribor ter izletna pisarna Okorn, Ljubljana. Iz Ljubljane —u Ob grobu blage matere. V potek popoldne je odšla k večnemu počitku ugledna Ljubljančanka gospa Marija Briifachova-Fričeva. Štirje sinovj—med njimi naš ured-niSkj tovariš Otmar Frjč — so z njo izgu-bpli najskrbnejšo mater. Izguba je tem bridke j ša. ker je vedno čvrsta gospa podlegla tako nenadno, ko ie bila v 61, letu starosti izredno čila in krepka- Zadela jo je kap. zaman je bila vsaka pomoč. Svojo zadnjo pot je blaga pokojnica nastopila v petek ob 16. url izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. V žaln-; sprevod so se poleg svojcev in števlnih znancev, ki so vedeli ce-nitf zlato srce plemenite pokojnice. uvrstili tudi mnogi člani uredništev konzorcija »Jutra s predsednikom JNU g. Stankom Vj-rantom na čelu. Pogreb je bil tih. toda poln pietete. ki je najiskrenejša in najbolj prisrčna, kadar polasramo naše vzorne matere k večnemu počitku. Naj bo dobr; go-spej ohranjen trajno lep spomin, žalujočim svojcem izrekamo odkritosrčno sožalje! u— Univ. prof. inž. Viktor Gostiša bo danes predaval v Prirodoslovnem društvu o temi »Flotacija v teorij; in praksi«. Naš pri« znani strokovnjak za rudarska vprašanja in dolgoletni sodelavec v rudarskem ministr stvu nam bo pokazal one metode pridobivanja, ločenja in čiščenja rud z izpiranjem, ki Hh združujemo pod skupnim imenom flotacija, njihovo tehnično iz>popolnitev in z njimi dosegljivo racionaliziranje rudarskega obratovanja. Prihranki, ki se s temi metodami dosežejo, so prihranki celotnega narodnega gospodarstva, saj predstavlja rudarstvo enega najvažnejših virov nacionals nega dohodka in temelj vsake nacionalne industrije. Predavanje bo ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Vstopnina 4 in 2 Din LEOPOLD SEGA posestnik, trgovec in gostilničar LINA KNOLOVA postna uradnica poročena 2. maja 1937 Vel. LaSče — LJubljana — Ribnica u— Lep uspeh mlade umetnice. V nedeljo je debutirala v operi naša mlada tržaška rojakinja gdč. Ksenija Vidalova. Igrala in pela je Mimi v Puccinijevi Bohemi. Njen prvi nastop je bil tako posrečen, kakor jih kronika naše opere le malo beleži. Pridobila si je vso publiko in žela navdušene aplavze. Operno vodstvo se je zaradi tega odločilo, da Bohemo z Vidalovo ponovi še danes. Mlada pevka ima odlične pogoje za lepo pevsko kariero. Čeprav je bila to pot menda prvič na odru, se je tudi kot igralka zelo dobro obnesla, tako da je bil njen debut res prijetno presenečenje* za ljubljansko operno publiko. u— Dva lepa večera je imel v zadnjem času ljubljanski rotarski klub. Prejšnjo soboto je v proslavo svojega 300. sestanka priredil jurjevanje, ki so se ga udeležile tudi dame članov in ki so nanj kot gostje prišli zastopniki sosednjih jugoslovenskih klubov ter klubov iz Beljaka, Celovca in Gradca. Pretekli petek pa je posetil ljubljanski klub letošnji predsednik državne zveze jugoslovenskih rotarcev, apelacijski sodnik in znani prosvetni delavec dr. Vladimir Belajčič iz Novega Sada. Ljubljanski rotarci so mu priredili prisrčen sprejem. Dr. Belajčič je v krasnem govoru orisal svoje misli o etičnih ciljih ln o pomenu ro-tarskega pokreta. Pod pokroviteljstvom g. župana in častnega damskega komiteja akademija «plesom 9, maja zv. v veliki dvorani Kazine. — Prirede ljubljanski skavti in pla-ninke za petnajstletnico. Adamičev plesni orkester. — Buffet. u— Žalni koncert v počastitev spomina blagopokojnega ravnatelja Mateja Hubada priredi Glasbena Matica ljubljanska v ponedeljek 10. L m. v veliki fiJharmonični dvorani. Ob tej priliki «e bo izvajal Mozartov ReAuiem za soli, mešani zbor, orgle in orkester. Prj koncertu sodelujejo: Zvonimi-ra Zupevčeva (sopran), BernoUGolobova (alt), Svetozar Banovee (tenor), ravnatelj Julij Betetto (bas), Janko Ravnik (orgle), pomnoženi operni orkester in mešani /bor Glasbene Matice ljubljanske. Dirigent ravnatelj Mirko Polič Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice. VEČJO STAVBO z ca. 100.000 Din netto donosom prodamo za 1,200.000 Din. Polovico kupnine je možno plačati z vložno knjižico Kmetske posojilnice v Ljubljani. Pristavec Franjo, nakup in prodaja nepremičnin, LJubljana Erjavčeva cesta 4/a. u— Ravnateljstvo šole Glasbene Matice ln drž. konservatorija vljudno opozarja gojence in starše gojencev, da danes na obeh zavodih ne bo pouka zaradi pogrebnih svečanosti blagopokojnega ravnatelja g. Mateja Hubada. n—--- sklepna produkcija otroške plesne skupine Katje Delakove se na splošno željo občinstva ponovi v petek 7. t. m. ob 15. v operi kot dijaška predstava pri znatno znižanih cenah od 20 din navzdol. Spored Je Isti kakor pri premieri. Nastopi 22 otrok od tretjega do štirinajstega leta, sodelujejo Ranči-gajevi mali harmonikarji. Pri klavirju g. Mirko Trost. u— Mladinski koncert društva »Skrb ia mladino« v okviru dečjih dni od 9. do 15. maja, kj jih priredi Jugoslovenska unija za zaščito dece pod častnim predsedstvom Nj. Vel. kraljice Marije, bo v nedeljo 9. L ni. ob pol 11. uri dopoldne v ljubljanski open. Nastopijo učenci g. prof Pavla Rančigaja in sicer pevski zbor najmlajših, v katerem sodeluje 26 otrok od 4. do 6. leda, mladinski pevsk; zbor, ki šteje 80 mladih pevcev in preko 60 harmonikarjev. Na Jta izredno zanimiv koncert opozarjamo našo javnost Cene od 24 Din navzdol. Odvetnik dr. Vladimir naznanja, da je odprl lastno odvetniško pisarno, ki jo je pridružil pisarni g. dr. Alojzija Kobala, odvetnika v Ljubljani, Tyrševa (Dunajska) la/n., telefon 21-39. u— Protituberkulozni teden v LJubljani. šentjakobski gledališki oder bo priredil ▼ petek 7. t. m. ob 20.15 priljubljeno Bučarjevo igro z godbo in petjem »Na Trški gori«. Pričakovati je. da bo javnost napolnila dvorano Mestnega doma in da bo s svojo navzočnostjo omogočila čim večji moralni in gmotni uspeh te prired tve. katere čisti dobiček ie namen ien tukajšnji krajevni protituberkulozni ligi za njeno borbo proti tuberkulozi. Primer naših najboljših amater« skih igralcev, ki bodo zadnjo 6voio letošnjo predstavo posvetili tako plemenitemu na menu. naj bo vsem v spodbudo. Javnost nai jih podpre in naj jim e svojo navzočnostjo izkaže dolžno priznanje. Umetniška vrednost izbrane igre pa bo pripomogla k čim lepšemu uspehu tega večera. — Obiščite javno razstavo (dvorana OUZD na Miklošičevi c 20) in vse druge prireditve protituberkuloznega tedna Jn dokažite svoje zanimanje za tako pereče socialno vprašanje! Island - Vatna Jakull -Ekspedicija priporoča za solnčeaje samo TSCHAMBA FII. Drogerija Gregorič Ljubljana, Prešernova ulica 5. u— Gostovanje francoskega violinskega virtuoza Roberta Soetensa, ki je bilo za drevi napovedano v Ljubljani, je preloženo zaradi smrti Mateja Hubada na soboto. Koncert bo v frančiškanski dvorani. Kupljene vstopnice se zamenjajo v knjigarni Glasbene Matice. Nove vstopnice se kupijo istotam in pa v frančiškanski pasaži. Preteklo nedeljo je Soetens koncertiral v dvorani Narodnega doma v Kranju in je navdušil mnogoštevilno občinstvo, ki ga je prisililo, da je moral dodati še nekaj skladb. Jutri, v sredo, bo Soetens gostoval v Mariboru v kazinski dvorani, v petek pa v Celju v unionski dvorani. Tako se našim mestom nudi edinstvena prilika, da čujejo umetnika, čigar koncertni nastopi v vseh evropskih državah so mu omogočili, da si je lahko nabavil italijansko violino, ki sama predstavlja vrednost 200.000 din. Na ta dragoceni instrument bo sviral virtuoz tudi v Ljubljani, Mariboru in Celju. u— Proslava materinskega dne. V petek 7. t m. bo v veliki filharmonični dvorani letošnja proslava materinskega dne, najlepšega in najsvetejšega praznika v letu. Proslavo priredita Glasbena Matica in Kolo jugoslovenskih sester. Koncertni spored obsega pevske in glasbene točke ter nastop mladinskega in moškega zbora. Izvajajo odlični naši koncertni ln drugi umetniki, ki so se postavili v službo proslave tega tako prisrčnega praznika. Pred-prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. _ ADVOKAT BREJC ZDENA otvarja dne 5. V. t. 1- odvetniško pisarno v LJUBLJANI — TRDINOVA 7/L u— Nov grob. V Kolezijski ulici 28 je umri g. Valentin Klopčif, hišni posestnik in železničar. Za njim žalujejo vdova in dva otroka. Pogreb bo jutri ob pol 17. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! u— Majniškl večer jadranske straže. »Jutro« je v ponedeljski izdaji poročalo o lepo uspeli majniški prireditvi Jadranske straže. Po pomoti pa v opisu obširnega spo reda ni bilo navedeno, da je g- Alfonz Breznik ml. zaigral na harmoniko dva lepa komada in sicer Suppejevo skladbo »Pesnik in kmet« in Chopinov valček. Pri klavirju je vse solistične nastepe opremljala gdčna. Silva Hrašovčeva. —u Društvo upokojenega učiteljstva iima ta mesec izjemno svoj sestanek danes, 4. maja ob pol 17. uri v običajnem prostoru. u— Društvo »N®ša skrinja« je dobilo iz Beograda poziv glede udeležbe na pariški razstavi. Zdaj namerava »Naša skrinja« razstaviti različne vzorce naših noš. Nadalje izda »Naša skrinja« za binkošti album »Naše noše.« u— Društvo Dečji Jn materinski dom kraljice Marije v Liubliani bo imelo svoj red* n-: letni t občni zbor v sredo 19. L m-, ob 18. v Ljubljani, Lipičeva ulica 6, z običajnim dnevnim redom _ . . ... u— Drž. II deška meščanska šola v Ljubljana—Bežigrad prired; pod okriljem Podmladka Rdečega križa v četrtek 6. t m. ob 16 ur,; akademijo v Šolski telovadnici. K prireditvi so vljudno vabljeni vsi prijatelji mladine. . u— Oblastni odbor Jadranske Straže v Ljubljani bo imel svojo letošnjo glavno skupščino dne 6. junija ob 10. v Trgovskem domu v Ljubljani. KINO IDEAL Danes poje največji tenor sveta BENJAMIN GIGLI kra NI ) * Zb MATICA i v filmu prekrasnih melodij »AVE MARIJA« (OSAMLJENO SRCE) Predstave ob 16., 19. in 21.15 uri PREMIERA ! Veliki glasbeni film s sodelovanjem najboljših orkestrov in plesalcev J U A N I T A V glavni vlogi Mlreille Perrey in Alfred Rode I Franc Leharjeva najnovejša zabavna opereta EVA v glavni vlogi Magda Schneider, Hana Sohnker, Hans Moser UNION TEt. 22-21 PREMIERA! Veliki ljubavni film po istoimenem gledališkem komadu Oskarja Wilde ZAVRŽENA 2ENA Kathe Dorsch, Gustav Griindgena, Marianne Hoppe u— Občni ibor Ljubljanskega šahovskega kluba bo v četrtek 13. t. m. pri »Lovšinu« v Gradišču ob 20. uri. Isiotam bo drevi ob 20. uri članski sestanek z važnim razpravljanjem. Odbor poziva vse članstvo, da polnoštevilno sodeluje. u— Občni zbor »Dobrote«, obsmrtnega podpornega društva poštnih nameščencev v Ljubljani, bo dane6 v beli dvoran," hotela Uniona v Ljubljani. Pričetek ob 19.30. Odbor. u— Samarjani ln bolničar* Rdečega križa! Danes ob 19. bo v veliki dvorani OUZD na Miklošičevi cesti v okrilju protituberkuloznega tedna obvezno predavanje »Kaj mora storiti samarjan in bolničar Rdečega križa v borbi proti tuberkulozi.« Predavanje bo v zvezi z razstavo o tuberkulozi, predaval pa bo g. dr. Mis Franta. Vabljeno je tudi članstvo Rdečega križa. u— Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani priredi drevj ob 18. v okvjru tečaja o tuberkulozi znanstveni večer v predavalnici internega oddelka državne bolnice s predavanjem g. dr. Slavka Rakovca o tuberkuloz; urogenjtalnega sistema jn docenta dr. Ivana Matka o kl niki primarne, sekundarne in terciarne kaverne. Vabljeni vsi zdravniki in medjoinci! u— Zdravniška zbornica na dravsko banovino vabi vse ljubljanske zdravnike na sestanek, ki bo jutrišnjo sredo ob 20. v restavraciji štrukelj, Dalmatinova ulica, v svrho ureditve prostovoljne dežurne službe ob nedeljah in praznikih. Odbor. u— Diskusijski sestanki društva »Pravnika« o predhodnem načrtu o. d. z. bodo v mesecu maju v dneh 5. (sTeda), 13. in 20. (četrtek) iin 26- (sreda), vsakokrat ob 16. v prostorih advokatske komore v Ljubljani, Dvofakova ulica. u— »Jurjevanje« na Ljubljanskem gradu je zaradi slabega vremena prestavljeno na četrtek, dne 6. maja. Na svidenje! u— Združenje mesarjev in klobaslčarjev v Ljubljani naznanja, da so v zadnjem času cene živini močno poskočile, zato so mesarji primorani dvigniti meso L vrste volov din 12 do 14 za. kg, H. vrste volov din 10 do 12 za kg, m. vrste kravje din 8 do 10 za kg. Telečje meso cena 12, 14. 16 din za kg. Svinjako meso sveže 14 in 20 din za kg. Suho meso 16 do 20 din za kg. Slanina sveža od domačih prašičev 15 din za kg, slanina sveža od hrvatskih prašičev 16 din za kg, salo 17 din za kg. u— Davčna uprava prodaja. Jutri, v sredo, od pol 9. ure dalje bo davčna uprava Ljubijana-mesto prodajala iz proste roke transferjrane vozove, čolne, stelaže, pohištvo. slike, radio^aparate, ure, svilo, priiče, perilo, obleke itd. Prodaja bo v baraki mestnega poglavarstva v Ljubljani, Jegli" čeva c. 10. u— Dva požara v eni nocj. v noci na petek so moral; mestni gasilci dvakrat z doma da uduše dva požara, ki bi se bila brez njihove intervencije utegnila razviti v večje katastrofe. Iz hiše veletrgovca Feliksa Urban-ca na Bregu 16. je bil mestni gasilski urad že v četrtek proti mraku opozorjen, da se iz dimnika sumljivo kadi. Gasilec, ki je odšel na kraj nesreče, je dognal, da so se pod streho vneli neki tramovi, ki pa jih je bilo mogoče že i nekaj polivi otetj. Kmalu po pol noči pa so iz trnovske stražnice vnovič telefonirali v Mestni dom, da ie hiša št. 16. na Bregu v nevarnosti. Tokrat so gasilci pohiteli z orodnim avtom in eo po kratkem prizadevanju zadušili ogenj do kraja. Neznatna škoda bo krita z zavarovalnino. Proti jutru okrog 4.45 so bili mestni gasile; obveščeni, da gori v hiši posestnika Franca Črnivca v Kapiteljski ulici 11. Tudi tam se je zidno tramovie vnelo iz dimnika, da so plameni zajeli okrog 20 m' srtropa v stanovanju g. Črnivca in neke njegove siranke. Gasilci so morali med drugim porušiti tudi cel štedilnik, ki je slonel na ožganem tramovju. Na oi.eh krajih to delo opravili s pomočjo ročnih brizgaln. V črnivčevi hiši ie ogenj napravil za okrog 5000 Din škode. u— Za binkoštne praznike priredi »Putnik« sledeče izlete: tridnevni izlet Benetke—Padova 585 din s prehrano in prenočiščem, tridnevni izlet Trst 155 din vožnja, dvadnevni izlet Trst 145 din vožnja, tridnevni izlet na Koroško 585 din s prehrano in prenočiščem, tridnevni izlet Su-šak—Crikvenica 485 din s prehrano in prenočiščem. Prijave do najkasneje 10. maja 1937. Podrobne informacije pri vseh biljetarnicah »Putnik«, Ljubljana. — »PUTNIK« dalje sporoča, da je izlet, ki se je imel vršiti 1. in 2. maja v Trst, preložen na 8. in 9. maja. Prijave za izlet se sprejemajo do 4. maja. Cena vožnji je 145 din. u— Izlet v Postojnsko jamo ▼ nedeljo dme 23. maja 1937. Prijave sprejema: združenje žel. uradnikov, Ljubljana, kolodvorska 43, vsak torek in petek 17. do 18. ure, trgovina Tičar, šelenburgova uL in Goreč, Tyrševa cesta. u— Buffet »Rio« v Šelenburgovj vam postreže z najokusnejšo črno in belo kav«. Skodelica 2 Din. Pridite in pokusite! o— Obleke ln klobuke kemično čisti barva. pllsira in lika tovarna Jos. Reich. Iz Gornjega grada g— Prijave sa romanje na Oplenac pri krajevni organizaciji NO je možno poda.ti še do 15. maja. ker se je na splošno željo to romanje preložilo od julija na september in sicer v čaeu od 4. do 6. septembra, da ob tej priliki vidimo na kraljev rojstni dan vojaško parado na Banjici in s; ogledamo tudi vojni muzej. Ne odlašajte, prijavite se pri predsedniku NO dx. E. Mejaku v Gor* njem gradu. Iz Celja e— Ljubljansko Narodno gledališče bo uprizorilo na praznik v četrtek 6. t. m. ob 16. Beneševo opereto »Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron«. Predstava je izven abonmaja. Okoličani imajo ugodne železniške zveze. Operi »Cavalleria rusticana« in »Glumači« bosta zaradi glasbenega koncerta uprizorjeni šele v drugi polovici maja. e— Lovska razstava. V nedeljo ob 10. je bila v mali dvorani Celjskega doma otvorjena lovska razstava ob navzočnosti predstavnikov oblasti in uradov. Predsednik Lovskega društva v Celju g. direktor 3.1ravljak je pozdravil zastopnike, se zahvalil aranžerju razstave g. inž. Rihtarju ter v lepem nagovoru orisal pomen lova za naše gospodarstvo ter pomen lovske razstave za občinstvo in lovce. Udeleženci so si ogledali razstavo in se divili lepi in zanimivi zbirki, ki jo je spravilo društvo v tako kratkem času v Celje. Razstava je bila ves dan zelo dobro obiskana. Odprta to še do vštete sobote 8. t. m. vsak dan cd 8. do 12. in od 14. do 18. e— Občni bor društva absolventov trgovskih šol v Celju bo v soboto 8. maja ob 20. v hotelu »Evropa*. Udeležba obvezna e— Samo še nekaj dni imate časa za obnovo srečk drž. razredne loterije v podružnici >Jutra« v Celju. e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 velefilm »črni angel« s Fredricom Mar-chem in tednik, ob 18.30 matineja. KINO METROPOL, predvaja danes ob 16-15, 18.15 in 20.30 »ŽENSKO JEZERO«. Iz Maribora a — Proslave 150 letnice mariborskega poklicnega gledališča ne bo. Te dni so nameravali v Mariboru proslaviti 1501etnico obstoja poklicnega gledališča v Mariboru. Ker so se proti temu pojavili v krogih nacionalno zavednih kulturnih delavcev gotovi pomisleki, češ da ne kaže proslavljati prejšnjega kvalitetno zelo nizko stoječega nemškega gledališča, ki je ob prevratu prešlo v krog slovenske kulturne tvornosti, je uprava Narodnega gledališča prepustila odločitev tukajšnjemu Umetniškemu klubu, ki je na svojem zadevnem sestanku zavzel proti temu odklonilno stališče, tako da zadevne proslave ne bo. a— Cerele tranfais. Odbor francoskega krožka v Mariboru vabi vse člane in prijatelje društva na koncert francoskega vir* tuoza R. Soetensa in orkestra ljubljanske Glasbene Matice v sredo 5. t m ob 20. v veliki kazinski dvorani. Izvajale ee bodo skladbe J. Mihevca, A. VivaJdija, J. S. Bacha, C. Francka, M. Musorgekega in Manu»-la de Fala. Obeta se izreden umetniški užitek a— V soboto premiera. V proslavo 60-letnice našega odličnega pisatelja dr. A. Kraigherja bo v soboto 8. t. m. premiera Kraigherjeve »školjke«. Sodelujejo J. Ko-vič, Rasbergerjeva, Starčeva, Kraljeva, Na-krst in P. Kovič. a— Nova električna centrala na Pohorju. Na nedeljskem občnem zboru Društva za zdravstveno zaščito otrok in mladine, ki oskrbuje Počitniški dom kraljice Marije na Pohorju, kjer je letcvalo lani 424 otrok, se je v poročilih prikazala kot največje delo v pretekli poslovni dobi ureditev električne naprave z lastno električno centralo. Električne lučke razsvetljujejo vse prostore v vseh objektih. Električni stroji ženejo gospodarske stroje m dvigajo do 10.0001 pitne vode na višino 73 m, odkoder je napeljana po vodovodu v vsa poslopja, kjer so nameščene kopalnice s toplo in mrzlo vodo. Občni zbor je otvorila in vodila predsednica ga. Maistrova. a— Izropana cerkev. V noči na 1. maj so udrli v župno cerkev v Slovenjgradcu še neznani storilci in so odnesli dva dragocena relikvijarija iz 17. stoletja z nekaterimi drugimi dragocenostmi, dočim so ostale dragocenosti pokvarili škoda je precej velika in se v svrho izsleditve krivcev vršijo intenzivne poizvedbe. Gospodarstvo Razvoj zaposlenosti v Sloveniji Poročali smo že, da se je v teku marca število zavarovancev pri OUZD v Ljublja-xu sezonsko naglo dvignilo, in sicer za 4625 na 86.686. Od tega prirastka nasproti februarju odpade pretežni del na gradbeno stroko, kajti pri gradnjah nad zemljo, pri gradnji cest, železnic in vodnih zgradb, ter v industriji gradbenega materiala se je v teku marca število zavarovancev po-večalo za 2462. Značilno je tudi povečanje števila zavarovancev v gozdno žagarski industriji za 540 in v tekstilni industriji 367. Povečanje števila zavarovancev v papirni industriji za 429 je v zvezi z likvidacijo stavke v Vevčah. Povečanje zaposlenosti v zadnjih dveh letih V primeri z lanskim marcem je bilo letos število zavarovancev za 7239 večje, v primeri z marcem 1935 pa znaša prirastek 12.668 zavarovancev. Skoro 70% tega prirastka zaposlenosti v zadnjih dveh letih odpade na gradbeno in tekstilno stroko ter na kovinsko industrijo, šele v letošnjem letu opažamo tudi zboljšanje v lesni stroki. in v usnjarsko čevljarski stroki. Kako se je v zadnjih dveh letih povečala zaposlenost v gradbeni in tekstilni stroki ter kovinski industriji nam priča naslednja primerjava. gradbena tekstilna kovinska stroka stroka industrija marc 1935. 5498 16.557 6100 marc 1936. 7756 18.283 6665 marc 1937. 9488 20.566 7149 prirastek v dveh letih +3990 -f 4.009 +1049 V gradbeni stroki, ki obsega industrijo gradbenega materiala gradnje nad zemljo ter gradnjo cest, železnic in vodnih zgradb, *ie je zaposlenost v zadnjih dveh letih po- večala za 73%. Letos v marcu je bilo zaposleno v industriji gradbenega materiala 2280 delavcev (nasproti lanskemu marcu plus 400), pri gradnjah nad zemljo 3239 (plus 962) in pri gradnji cest, železnic in vodnih zgradb 3969 (plus 370). V tekstilni stroki je število zaposlenih prekoračilo že 20.000 in znaša prirastek v zadnjih dveh letih skoro 25%. V marcu je bilo v tekstilni industriji zaposlenih 15.562 delavcev (nasproti lanskemu marcu plus 1739) v oblačilni stroki pa 5004 (plus 544). V lesni stroki smo letos zabeležili naglo povečanje zaposlenosti, kar je v zvezi z ugodnejšo izvozno konjunkturo. V tej stroki smo opažali nazadovanje do lanskega leta, ko smo zaradi sankcij imeli najnižje stanje zaposlenosti. Letos pa se je v lesni stroki v primeri z lanskim marcem število zaposlenih delavcev povečalo za 1608 na 10.584 (v gozdno žagarski industriji za 1204 na 6948, v industriji za predelavo lesa pa za 437 na 3636). Podoben razvoj vidimo tudi v usnjarsko-čevljarski stroki, kjer je zaposlenost prav tako do lanskega leta stalna nazadovala, letos pa se je povečala nasproti lanskemu marca za 666 na 5121 (v usnjarski industriji za 388 na 2057, v čevljarski pa za 278 na 3064). V kemični industriji se je v zadnjih dveh letih zaposlenost povečala le za 129 na 1987. Med industrijskimi panogami, ki kažejo še vedno nazadovanje je omeniti predvsem industrijo tobaka. V tej industriji je bilo letos v marcu zaposlenih le 760 delavcev, t. j. za 178 manj nego lani. Tudi živilska industrija kaže nasproti lanskemu marcu padec za 121 na 3804, papirna industrija pa za 275 na 1725. Reakcija na svetovnih tržiščih surovin in efektov Po večmesečnem stalnem dviganju cen na svetovnih tržiščih surovin, zlasti na trgu kovin, kjer so tečaji dosegli že nevarne vižine in je 1'aizalo, k ukor-da dviganju cen ne bi bile postavljene nikake meje, je prišlo že v drugi polovici marca do preckreta. V teku aprila pa so obsežne likvidacije apekulativnih angažmancv povzročile prav tako nagel padec. Cena surovemu bakru, ki je od lanske jeseni neprestano rasla in se je povzpela siedi marca na 76 funtov za tono nasproti 49 funtom v začetku leta, je v teku aprila ves čas popuščala in je zdrknila navzdc-l :na 57 funtov; šele ob koncu meseca se je tečaj zopet nekoliko dvignil na 59 funtov. v primeri z najvišjimi tečaji je torej •cena v poldrugem mesecu popustila za preko 22»/ft. še v večjem obsegu je padla cena svincu, ki je popustil od 34.50 funta iBredd marca na 22.50 funta ob konou aprila. Kakor je v prvih treh mesec;h letošnjega leta stalna haussa omogočila .špekulaciji bajne dobičke, tako so zaradi poslednjega padca mnogi špekulanti izgubili ogromne vsote, v Londonu cenijo da znašajo te izgube v obliki diferenc, ki' jih je bilo treba plačati, več nego 10 milijonov funtov (2.4 milijarde Din). Samo iz Pariza je bilo za teke diference nakazanih v London okrog 3 milijone funtov Vzporedno so zabeležila tudi ostala tržišča surovin občuten padec cen. Vse to pa ni ostalo brez vpliva tudi na denarni in efektni trg. Na velikih zapadn;h tržiščih je prišlo do polomov raznih borznih posredovalnih tvrdk in končno je nastopila baissa tudi na efektnih tržiščih, črne dneve so zabeležila zlasti efektna tržišča v Pragi in Budimpešti ob koncu preteklega tedna pa zlasti v Londonu, Parizu in Amsterdamu. Kakor je v prvih treh mesecih presenetil znaten obseg dviga cen surovinam, tako so tudi polomi na efektnih borzah prišli več ali manj nepričakovano, zlasti ker je v zapadnih državah gospodarska konjunktura nadalje ugodna in ni videti znakov popuščanja. Zato si tolmačijo polom na tržišču s ure v in in efektov zgolj kot reakcijo na večme. sečno dviganje cen in tečajev in kot posledico tehnične situacije na trgu. Potrošniki surovin so se v zadnjih mesecih dobro založili in so sedaj zelo rezervirani s svojimi nakupi, dokler ne bo proces razčiščenja končan. Ker so prisilne likvidacije apekulativnih angažmanov sledile vsakemu nadaljnjemu padcu in so povzročale stalen pritisk na tržišča, je udi obseg reakcije večji, kakor se je splošno pričakovalo. Gospodarske vesti — Anketa o načrtu zakona o cestnih '^.ttlL Kakor smo že poročali, bo danes ob 10. -Opoldne v sejni dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani anketa o načrtu zakona o cestnih fondih, ki jo sklicuje Društvo za ceste. Vabljeb? so vse zainteresirane korporacije, da se po svojih zastop-n;k:h udeleže tega javnega posvetovanja. Kakor je znano, predložena načrt zakona nikakor ne ustreza našim upravičenim zahtevam, zlasti glede razdel: .ve sredstev. in je zaradi tega potrebno, da v imenu vse naše javnosti zavzamemo jasno in odločno stališče. = Karte! tiskani t Beograd«. Y karlet- nem registru trgovinskega ministrstva je registriran kart al beograjskih tiskarn, kj ye sklenjen zaenkrat do konca tek. leta. Namen kartela je ustvaritev boljših delovnih pogojev z medsebojnim obveščanjem in sporazumevanjem, nadalje izdaja skupnega cenika del, vršenje kalkulacij in arbitraža. Kar-telaio pogodbo je podpisalo 40 beograjskih tiskarn = V marca so narasle vloge pri slovenskih hranilnicah za 7 milijonov dinarjev. Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so narasle v marcu skupne vloge pri vseh 29 slovenskih hranilnicah od 1009.9 na 1031.1 milijona Din. torej za znesek 21.2 milijona Din. Ker pa so v tem znesku vsebovane obresti vlagateljem za leto 1936, ki jih je pripisala ta mesec neka večja hranilnica v znesku 14,2 milijonov Din, ostane čistega prirastka 6.9 milijona Din, kar je vsekakor zelo razveseljivo. V marcu so narasle skupne vloge pri 12, padle pa so pri 17 hranilnicah. Najugodneje so se razvijale vloge v tekočem računu, ki so se dvignile pri 16 hranilnicah za skupaj 19.5 milj. (po odbitku nazadovanja pri ostalih). Ker vodi le 20 hranilnic vloge v tekočem računu, izkazujejo torej le 4 hranilnice padec vlog v tekočem računu. Te številke dokazujejo dovolj zgovorno, da se je začelo zaupanje v hranilnice in v denarne zavode vobče vračati; obenem pa prihaja denar zopet na dan in v redni promet, kamor spada. Položaj hranilnic se vsekakor boljša. = Povečana likvidnost Državn« hipote-karne banke. Državna hipotekama banka objavlja svoje bilančno stanje na dan 31. marca t. L, iz katerega je razvidno, da so v teku marca gotovinska sredstva nadalje narasla za 314 na 696.8 milijona Din (lani 565.6, predi. 465.8). Med akti vam i je zlasti zanimivo nadaljnje povečanje komunalnih posojil, ki so v teku marca narasla za 39.7 na 1.024.1 milijona Din; od lanskega leta so se komunalna posojila Državne hipote karne banke povečala za 6koro 320 milijonov Din, v zadnjih dveh letih pa za skoro 420 milijonov Din. Privatne hranilne vloge eo se v teku marca povečale za 168 na 1262.3 milijona Din. od začetka leta pa znaša prirastek 62 milijonov. Vloge po tekočih računih so v marcu narasla za 45.8 iia 525.5 milijona Din. od začetka leta pa za 66 milijonov. Najbolj pa eo se v marcu povečali samostojni fondi, ostali fondi in kapi« tali iavnih ustanov, in sicer za 58.2 na 2174 2 milijona Din; pri tej postavki znaša povečanje od začetka leta 139.1 milijona Din. = Pogajanja s francoskimi Imetniki naših državnih obveznic. Iz Pariza poročajo, da so prekinjena pogajanja med našo delegacijo in zastcjjiiki francoskih imetnikev obveznic jugoslovanskih držav-nih posojil, ki so se vr&la več tednov. Nadaljevala se bodo sredi maja. Do sporazuma ni prišlo ker so zastopniki francoskih obligacionarjev vztrajali pri svojem stališču, da se morajo kuponi teh posojil izplačati v prejšnjih Poincarejevlh frankih. = Banatsko vino v Ljutomeru. Zveza gostilniških združenj nas naproša za naslednjo objavo: Pod gornjim naslovom je >Jufcro« citiralo ve6t novosadskega lista »Deutsches Volksblafct«, k,- pravi, da so lju-tomenski gostilničarji pokupili pošiljko ba-natskega vina, ki ga je poslal nekj veletr-govec z vinom iz Vršca ter ga dobro prodal;. Po izvršenih ugotovitvah izjavljamo, da ne točj nit,- ena ljutomerska gostilna bana takega vina. V ljutomerskih gostilnah se toči tedaj le vino iz ljutomerskih goric.« = Davčna bremena v Nemčiji. Velikopotezna javna dela. ki jih itzvaja Nemčija, so zahtevala znatno povečanje davčnih bremen v tej državi. Po pravkar objavljenem računskem zaključku za leto 1936/37, eo državni davki v Nemčiji v tem letu prenesli 11.5 milijarde mark, to je za skoro 5 milijard več nego v najslabšem letu 1933. Obseg povečanega davčnega bremena je neprimerno večji, nego h to ustrezajo naravnem« povečanju dohodkov zarad, zboljšanja gospodarskih razmer. Državni davčni dohodki so bili leta 1936/37 celo za 2 milijardi večji, nego v najugodnejšem letu pred krizo, to je v letu 1929. Te številke nam pričajo, kako občutno davčno breme mora sedaj nositi prebivalstvo Nemo je. = Češkoslovaška bo letos izvozila 45.000 vagonov pšenice. Ugodne cene na evropskem žitnem trgu so omogočile letos Češkoslovaški. da je izvodila Iže precejšnje količine pšenice iz svojih obiln.h zalog, ki so naglo narasle po uvedbi žitnega monopola. tako da je moraia češkoslovaška vlada prisilno omejiti s pšenico posejano površino. Kakor je znano, mora razliko med visoko nakupno ceno v Češkoslovaški in še vedno nižjo ceno na svetovnem trgu država nadoknaditi žiitni mooopolski družbi. Iz Prage poročajo, da je ministrski svet sklepal o nadaljnjem izvozu pšenice in je določil, da se od presežka, ki bo ostal žitno monoipolski družbi ob prehodu v novo žitno leto, rezervira 25.000 vagonov pšenice kot železna rezerva, in sicer tako. da bo 20.000 skladiščila dihava 5000 vagonov pa 150.000 metrov dolgo nit lahko izpredemo iz 1 kilograma volne »Merlno« ovca. Tako so natančni stroji v naS tovarni! Mar takšni strop Izdelujejo slab« Izdelke? Ne! Samo odlično blagoi Teokarovtteve volnene tkanine! za obleke 120 do 180 dl- Cene naiih Stofov narjev meter V I e 4 • Uyd, Fiat, Ford, Maybach, B. M. W., Skoda, Mercede6-Benz, D. K. W„ Amil-car, Opel, Chrysler, Darmler-Benz, Chevrolet, Pontiac, Buick, La Saile, Cadillac, Vaux-hall, Plymuth, Renault, Horch, Wanderer, Adler, Saurer, Blitz-Truck, Bedford-Truck. G. M. C. Truck, M. A. N., Standard, Fraano, Maico, Hilhnan, Diamant, Bjanchi, Puch, Sachs. Vsega torej 36 znamk avtomobilov in 7 znamk motornih koles. = Licitacije. Pri ekonomskem oddelku gen. direkcije drž. železnic v Beogradu bo 10. t. m. licitacija za dobavo bakrenih Pariz 194.81—196.25, Praga 151.69— 152.79, Trat 228.44—213.53. Čarih. Beograd 10, Pariz 19.5950, London 21.5750. Newyork 437.125, Bruselj 73.7750, Milan 23, Amsterdam 238.75, Berlin 175.60, Dunaj 80.70. Stockholm 111.2250, Oslo 108.24, Kcbenhavn 96.3250, Praga 15.2250, Varšava 83, Budimpešta 86, Atene 3.90, Bukarešta 3.25 Efekti DrSSavne vrednote: Vojna škoda 406—407-50, za julij-avg. 408 bi., 4"/, agrarne 52 daru, 4*/« severne agrarne 51-50 —52.50, ©»/. begluške 75.50 den., 6% dalm. agrarne 74—74.50, 7% in vest. 87-50 —88.25, TU stabiliz. 89 bi., 7°/. Blair 86.12—86.50, 8% Blair 95.50 bi.; delnice: PAB 195—197. Narodna banka 7250 den.. Trboveljska 250—255, šečerana Osijek 200 dem, Osiješka ljevaonica 170—180, Dribrovačka 365—400, Oceania 280 den., Jadranska 400 den., Isis 20 bL, Danica 39 dan. Blagovna tržišča SITO r-f ChJcago. s. maja. Začetni fcečaji:pšenjca: za maj 132.25, za julij 120.125, za sept. 117.875; koruza za sept. 108.75. + VVfnmpeg, 3. maja. Začetni tečaji; pšenica; za maj 133.75, za julij 131.25. za okt 120. ELIDA BELI SPANSKI BEZEG omamljivega vonja — snežno bele barve cevi in bakrenih delov za ped, 1L t- m. za dobavo bombaževine in krp za čiščenje, 26. t. m. za dobavo elektr. inštalacijskega materijala in 28. t m. za dobavo marti-novega jekla, jeklene pločevine in žice, vse domačega izdelka. Pri direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu bo 2L t o. licitacija za nabavo 2 parnih turbin. Borze S. maja. Na ljubljanski borzi so se v privatnem kldringu trgovali avstrijski Šilingi po 8.12 in angleški funti pa po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.12, v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 31.75. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12.25 in v Zagrebu 12.28, od-nosno za 15. maj 12.23 in aa konec junija 12.3250. Na zagrebškem efektnem tržišču je pri nestalni tendenci notirala vojna škoda 406—407.50. Tudi v ostalih državnih vrednotah ni prišlo do zaključkov. Do prometa pa je prišlo v delnicah Trboveljska po 250. Beograjska borza zaradi pravoslavnega velikonočnega ponedeljka danes ni poslovala. Devize Ljubljana. Amsterdam 2388.15—2402.73, Berlin 1719.52—1763.40, Bruselj 735.45— 740.51, Curih 896.45—1003.52, London 214.60—216.66, Newyork 4322.26—4358.57, Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda ljubljanske univerze 1. maja Maribor 7. 763.3, 7.0, 90, NW1, 10, —* —, Ljubljana 7. 764.0, 7.6, 77, Ni, 1, ——; Maribor 7. 763.3, 7.0, 90, NW1, 10, —, —; 7agreb 7. 763.7, 10.0, 70, ENE1, 2, -, -; Beograd 7. 762.6, 9.0, 90, Wl, 10, —, —; Sarajevo 7. 763.1, 7.0, 90, O, 10, —, —; Skopi je 760.6, 10.0, 80, O, 10, —, —; K um bor 7. 756.1, 180, 40. N3, 10, —, —; Split 7. 757.1, 13.0, 40, SE7, 7, —, —; Rab 7. 759.9, 12.0. 40. ENEo, 6, —, —; Temperature: Ljubljana 17.0, 5.8; Maris bor 14.0, 4.0; Zagreb 17.0, 7.0; Beograd 16.0, 60; Sarajevo 14.0, 5.0; Skoplie 18.0, 6.0; Kumbor —, 14.0; Split 20.0. 12.0; Rab —, 10.0. 3. maja Ljubljana 7. 762.0, 11.2, 78, NI, 10, dež, 13.2; Maribor 7. 761.8, 13.0, 80, W2, 10, —, —; Zagreb 7. 759.9, 12.0, 90, O, 8. dež, 0.4; Beograd 7. 760.2. 12.0, 90, ESE1, 8, dež, 4.0; Sarajevo 7. 761.1, 7.0, 95, O, 10, dež. 0.7; Skopi je 7. 761.7, 11.0, 95, O, 10. dež, 1.0; Kumbor 7. 758.1. 13.0, 90, E4, 10, dež, 13.0; Split 7. 758.7, 11.0. 90, NE2, 10, dež, 5.0; Rab 7. 759.4, 10.0, 70, N2, 10. —, —; Temperature: Ljubljana 14.0, 10.6; Maribor 17.0, 12.0; Zagreb 17.0, 11.0; Beograd —, 10.0; Sarajevo 13.0. 60; Skopi je 17.0. 9.0; Kumbor 13.0; Split 20.0, 11.0; Rab —, 9.0. ©i€ice za štedilnike in za oblogo sten v kuhinjah, kopalnicah, iokalih prodaja in polaga najceneje aterlal" LJUBLJANAN Tyrševa c. 36. ZAHVALA Vsem, ki ste nas ob grenki izgubi našega ljubljenega soproga in očeta, gospoda LAVO SEVNIKA javnega notarja v Ptuju tolažili v težkih dneh in sočustvovali z nami, vsem, ki ste ga spremljali na njegovi poslednji poti in ki ste mu natrosili cvetja, iskrena hvala! Posebno pa se zahvaljujemo primariju ormožke bolnice g. dr. Hrovatu in njegovi g. soprogi za vso njuno nepoplačljivo ljubeznji-vost, bratu starosti dr. Šalamunu iz Ptuja za iskrene besede, s katerimi je tako lepo in tofino orisal značaj ln vso pokojnikovo plemenitost, bratom Sokolom iz Ormoža za častno spremstvo, čast. duhovščini, gospodom pevcem — hvala vsem! PTUJ, dne 1. maja 1937. ŽALUJOČA OBITELJ. GLASBENA MATICA LJUBLJANSKA javlja žalostno vest, da je preminul v nedeljo, dne 2. t. m. oče slovenafcega petja, častni član, mojster MATEJ HUBAD koncertni vodja Glasbene Matice, ravnatelj konservatorija Glasbene Matice ln državnega konservatorija v Ljubljani, Imejitelj rasnih najvišjih odliko vanj, častni Haa mnogih društev Itd. Njegovi zemckl ostanki ae prepeljejo t torek, dne 4. t. m. ob 16. uri iz poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici na pokopališče k Sv. Križu. Možu, ki je vse svoje življenje neumorno delal aa razvoj in napredek glasbenega življenja ▼ slovenskem narodu, predvsem pa ,za Glasbeno Matico večen spomin. GLASBENA MATICA SCTOO K, |Q2 Na vrsti Je Blftan Delen pogled na pristanišče v Bilbau. Mesto bodo izpraznili Francozi, da rešijo vsaj ženske, otroke in starce Polet na planete — la vsakogar Atrakcije svetovne razstave v Parizu Vljudnost — učni predmet Praški mestni svet je Pred kratkim sklenil, da bo tudi šolski pouk postavil v službo tujskega prometa Učitelji so dobili nalog, naj v domoznanskih urah in tudj drugače opozarjajo na važnost tujskega prome ta in pouče otroke, kako naj tujcem pokažejo krasote in zanimivosti domačega kraja. Temeljni pogoj pa je vljudnost. Za to vljudnost naj pripravljajo učitelji otroke že v šoli. Mestni svet pa je tudi na praške meščane jzdal pozjv, naj bodo do tujcev posebno vljudni. Trgovce je pozval, naj skrbijo za red in snago ter za okusno opremo v svojih lokalih in tudi to v interesu tujBkega prometa. V 10 minutah 10 tisoč metrov visoko Profili teden je napravil ruski inženir ščerbakov zanimiv poskus s stratosfernim balonom. Ta balon, ki ga Ščerbakov imenuje hermetično stratosferno komoro, ima posebno kabino, v katero sede človek, ščerbakov je posadil vanjo svojega laboranta. Balon se je dvignil zelo urno z zemlje ter je dosegel v 10 minutah višino deset tisoč metrov. Kljub temu, da je bila zunaj balona temperatura 55 stopinj pod ničlo, je kazal termometer v kabini 7 stopinj nad ničlo. Laborant je po povratku balona iz stratosfere izjavil, da ni občutil na zračni vožnji nobene posebne spremembe. Ena izmed najbolj privlačnih točk pariške svetovne razstave bo gotovo interplanetarno raketno letalo, ki ga bodo postavili v bližini planetarija. Potniki so sedeli v njegovi notranjosti kakor v notranjost; velikega izstrelka in po — dozdevnem vzletu bodo imeli vtis, kakor da letijo skozi vesolj nos t. Pred okni rakete ee bodo razprostirale slike neskončnega prostora, pred očmi potnikov bo luna rasla, končno bo raketa krožila okrog naSe najbližje nebesne sosede in ljudje bodo imeli vtis, da letijo nad njenimi čudnimi pokrajinami. Astronavtična raketa to mogla za sedaj leteti na žalost &aino M meseca, kajti ni eni piloti drugih predelov svetovne prostonrre doslej še ne poznajo dobro. Pokrajine na mesecu, nad katerimi bo raketa »letela«, so izdelane po natančnih fotografijah lunine površine, ki so jih posneli z največjimi teleskopi na zemlji. Smrt junaka poljske legende Na svojem posestvu v poznanski provinci je umrl v 6tarostj skoraj 80 let poljski kmet Drzvmala, ki je bil deset let pred izbruhom svetovne vojne junak neke zgodovinske demonstracije proti tedanji pruski raznarodovalni politiki. Pruske oblasti so mu odklonile dovoljenje za zgradbo nove hiše na njegovem zemljišču, na kar se je s svojo družino preselil v ciganski voz. Poljski patrioti, med katerimi tudi pisatelj Sienkiewicz, so mu nato darovali udoben stanovanjski voz, ki je kmalu postaj središče demonstracij proti Prusom, dokler niso pruske oblasti znova nastopile. Drzvmala in njegov voz spadata odtlej v poljsko patriotsko legendo in so ju ovekovečile vse poljske zgodovinske knjige. Srce, ledvice, živce, (nervozo, razburjenost, prenapete in slabe živce), ženske, kataralne in nervozne motnje (beli cvet, neobčutljivost i. si.) prehodna doba žen in moških (klimakterij, jetra, želodec, kamne, spolne slabosti in motnje (splošne kakor tudi nervozne), sklerozo, notranje žleze (sladkorno bolezen, giht i. t. d.) zdravi z dobrim uspehom RADENSKO ZDRAVILNO KOPALIŠČE (pri Mariboru). Zahtevajte prospekte! Pariški planetarij, kj bo ljudem nudili to senzacijo bo imel v ostalem na razpolago nič manj nego 119 projekcijskih aparatov. 500 oseb hkrati bo lahko v njem opazovalo gibanje zvezd na kupoli, ki bo imela 23 m premera. Projekcije se bodo nanašale na pogled, ki ga ima človek na nočno nebo v geografski širini Pariza, severnega tečaja, ravnika in južne poloble. Plavalisce v vlaku V Ameriki eo pred nekoliko tedini uvedli novost, kj so jo sprejel; vsepovsod z navdušenjem. Neki vlak na prog; Ne-*- York—San Francisco so dopolnil; s posebnim vozom za plavanje. V tem vozu potniki nimajo samo možnosti, da se okopljejo, temveč jim je na razpolago tudi plavalni bazen z dolžino 22. širino 3 jn pol metra ter globino do 2 m. V vagonu so tudi kabine za počivanje, v katerih 6e potniki lahko obsevajo z uiltravio-letnimi žarki. Potnik ima vtis, da je kje v kakšnem kopališču, ne pa na železnici. Nenavadno trčenje Na postaji Longjumeau v Franciji sta te dni trčila dva vlaka. Dva vagona sta se pri tem tako zarila eden v drugega, da so napravili ta posnetek ladnokrvnost pod kolesi čudežna rešitev pri padcu pod drveči vlak O Angležih pravijo, da so hladnokrvni in stvarni. To bi dokazoval tudi naslednji primer, ki se je zgodil pred kratkim v Londonu. 291etna pisarniška nameščenka Zena Hyde 6e je vozila vsak dan iz zunanjega okraja v mestno središče, kjer je njena pisarna. Pred kratkim je stopala kakor običajno proti postaji Nottinghill Gate, od koder je vozila proti središču. Nekoliko trenutkov, preden je pridrdral vlak, jj je na tračnicah spodrsnilo. Padla je, vlak, ki je pravkar privozil. je šel preko nje. Ko se je vlak ustavili, so pritekli vsi ljudje s perona, pripravljeni na to, da bodo našli samo še poedine kose nesrečnega dekleta. Toda v njih veliko začudenje nj bila Zena Hyde niti najmanj poškodovana. Imela je srečo, da je padla v nekakšno kotanjo med tračnicami in tako Je bilo mogoče, da je šel vlak nad njo, ne da bi se je dotaknil. Defele tudi nj kazalo, da je kakorkoli razburjeno. Med tem ko sj je čistila od Takšen je Durango prahu umazano obleko, je dejala policistu, kj je bil tudi pritekel k nji, naj bi sporočil njenemu šefu, da se bo mogla zavoljo majhne nezgode popeljat; šele z naslednjim vlakom v mesto. Potem je odšla mirno, kakor da 6e ni nič zgodilo v čakalnico in počakala naslednji vlak. Najdbe na Kreti S Krete poročajo, da je znanemu italijanskemu arheologu Marinatu uspelo odkriti v neki jamj dragocene predmete iz mikenske in zgodnje helenske dobe. Gre zlasti za kipe, vaze in obredne predmete, ki so večinoma iz brona in zlata. Videti je, da je bilo v tej jami nekoč svetišče. Vojaki generala Franca so zasedli Guernico potem, ko se je mesto zaradi sovražnega obstreljevanja spremenilo v kup razvalin Na mej! mladoletnosti Po umoru diplomatove hčere Ingride Wengreenove Varnostni oblasti v Neukirchnu se je zdaj posrečilo do kraja pojasniti vse momente roparskega umora, čigar žrtev je po stala hči paragvajskega diplomata Ingrid Wengreenova. Iz zasliševanja storilcev je nepobitno do-gnano, da je dal pobudo za zločin brezposelni šofer Fleck, ki se je kakšne tri tedne pred umorom seznauil z mladoletnim Steyskalom ter ga nagovoril, naj se mu pridruži. Dejal je, da nujno potrebuje denar in da si ga bo pač preskrbel z ropom. Priprava za zločin je bila zelo temeljita. Fleck se je sporazumel s tovariši, da bo izvršil napad samo v primeru, če bo v avtomobilu manj oseb kakor v njegovem spremstvu. Ko je ustavil avto advokata dr. Zavadila in je videl, da so v vozilu štiri osebe, je Schlegel samo prosil, če bi mogli njega in njegovo tovarišijo popeljati dalje. Roparska družba pa je vzela posebno na piko avtomobile z inozemskimi znaki in pa vozila, ki so vozila v smeri proti Semerin-gu, ker so se razbojniki pač nadejali, da bodo pri ljudeh v teh vozilih našli obilnejši plen. Dan pred umorom so roparji trikrat poskušali svojo srečo z ustavljanjem avtomobilov, toda ker so se znašli v bližini vedno ljudje, se niso drznili izvršiti svoje nakane. Medtem ko so prvi dan prežali na avtomobiliste pri Wimpassingu. so naslednji dan preložili svoje opazovališče proti Gloggnitzu. Fleck se je oborožil s samokresom na devet, Steyskal pa z revolverjem na šest strelov, že od tretje ure popoldne naprej so prežali na ugodno priliko, toda med 2. in 3. uro so ustavili vozilo, pa so imeli smolo. V njem je bilo preveč ljudi, da bi mogli izvršiti zločin. Fleck je že pred nekaj tedni razkril Schleglu, da ima »originalno idejo«. Razložil mu je, da namerava ustaviti kakšen avto in oropati potnike. Schlegel, ki je bil velik razvratnik, je takoj pritrdil. Nabavil si je osem patron, Fleck pa je prinesel pet kosov streliva, tako da so bili zadostno preskrbljeni za prvo silo. Trojica vagabundov (Fleck, Schlegel in Steyskal) se je na dan umora podala v gozd pri Neukirchenu, kjer so si nabasali Grško sveto mesto Zadnjo nedeljo so grško mesto Mieolungl na svečan način proglasili za sveto mesto Grčije. Istočasno so tam proslavili 110-letni-oo znane junaške obrambe grške posadke protj turškim oblegovalcem. Pri tem oblego-vanju je zbolel na smrt, kakor znano, tudi veliki angleški pesnik Byrom, ki se je »o-rji v vrstah grških prostovoljcev. Kako postaneš milijonar Samo s štednjo in srečo si lahko pridobiš premoženje Ameriški milijonar P. Z. Bowere je pred kratkim praznoval . svojo petdesetletnico. Ob tej priliki je imel v gosteh mnogo časnikarjev. Seveda jih je med drugim zanima* lo vprašanje, kako je naredil, da si je nabral tako velik kup milijonov, kolikor jih pač ima. Mož jim je to na zadnje povedal. Ko mu je bilo deset let, je začel s prhajo časnikov, potem je postal snažLle^ čevljev. V tem poklicu mu je uspelo, da sj je prištedil nekoliko sto dolarjev, ki jih je pa kaj kmalu izgubil Nekj lopov n?iu jih je od- _/__ ne6el. Bil je zopet na psu in Je začet kot pomjvalec Vvrožnikov Pozneje ie postal hotelski služabnik in je štedil prj centih, ne da bi 6i privoščil najmanjše zabave. Ni kadil, ni X ;l. ni plesal in si je tako do svojega 20 'c-ia prištedil 75435 dolarja. Tedaj ga je presenetila dediščina to nekem stneu. s katerim se ni bil nikoli razumel. Zapust+1 mu je tri milijone dolarjev. »Tako, g »Zakaj ravno kot koledar?« je vprašata žena. »Ker je koledar vsako leto nov!« se je odrezal pesnik. VSAK DAN ENA ft^S T"* onnr »Kaj pa £olnu?< »čakam, kdaj »e bo začela ladja potap-ljatU t>Ric et Rac«« JUTRO« št. 102 iT«efc 1 H. 1937 H. POLTZER: 19 Maminski napušč Prigode Patricije Holmove Si/3 »Torej menite. čta. so lordovo izginjenje, tajnikov beg in neznancev obiak v megieni noči trije razfličsni slučaji, ki nimajo drug z drugim nič opravka?« je povzel sir VViUiam. »Rajši bi rekel: trije različni slučaji, ki se ponekod stikajo...« je zamišljeno dejal Whinstone. »In kako sodite, česa je iskal neznani gost v hiši na Berkeleyevem sfkv^ru, ako ni prišel z namenom, da ugrabi lorda?« je radovedno vprašaj višji nadzornik. »Da, to bi tačK jaz rad vedel!« je vzkliknil načelnik. NadEomfik Whinston to pot ni imel kaj odgovoriti. A že naslednje dni je naža trojica zvedela, česa je iskal neznanec tisto usodno noč v hiši lorda Xingsleya! Patricija je bila presenečena in razočarana. Nadzornik Whinstone nocoj ni ubiral osebnih strun, še opoldne, ko sta se dogovarjala po telefonu, se ji je »teto, da sBfi ▼ njegovem gteaa ftežcn pet. In zdaj je bfi, čeprav zdo vijoden in dobro vzgojen, vendar zgodtj stvaren scotiandyarski nad. zornfk. Te iz^remembe si nikakor ni znala razložiti. >AH ste imeli popoMbe kako nevšečnost?« ga je sočutno vprašala. Whinstone jo je presenečeno pogledal. »Kako vam prihaja to na misel, miss Hohn?« Zadrega jo je obšla, in hlastno je reiUa: »Oh, samo mislila sem...« In ker ni nič odgovoril, je pogumno nadaljevala: »Tako resni ste nocoj, gospod Whhstooe.« Nadzornik se je nehote nasmehnil. »Se vam zdi, miss Holm? Ne zamerite, če nisem posebno zabaven družabnik in če sem kateri-krat z mislijo nekoliko odsoten...« Njegove zadnje besede so jo zabolefle. Nehote se je ozrla v zrcalo na steni. Ni se ji zdelo, da bi bila danes manj zala na pogled kakor drugače. Ali se je torej motila, ko je mislila, da zanimanje, ki ji ga izkazuje nadzornik Whinstone, ni zgolj poklicno? Kako bi bila mogla Paitrioija slutiti, da je bil nadzornik Whinstone šele pred malo urami zvedel nekaj, kar mu je dalo povod, da se je jel drugače vesti proti nji! Nadzornik Whinstoae je adaj vedel, da je bila Patricija dedična velikanskega premoženja. Poklicna dolžnost mu je prepovedovala, da bi ji bil to povedal. Smrt polkovnika Holma je bila še uradna skrivnost. Kako lahko bi ji utegnilo pozneje priti te je v«M ▼ nji Patricija je očitno pogledala na zapestno uro in lefe&a: »Prav z& prav bi smela biti moja prijateljica že tu!« Sedela sta t nekem lokalu na Coventryjsiki oesti, in Violet je bffla obljubila prijateljici, da pride pooflo. Patricija je bila poskrbela za to, da Violet ne bi prišla prezgodaj. Zdaj je pa v svojem razočaranju nad Whinstonom že komaj čakala, da bi prijateljica prišla. Nadzornik Whinstane se je z nekakšno samormi-čitino slastjo pohirnjl, kakor da bi zatajil zehljaj. »Da, čas bo iti domov! Kadar mine deseta ura, mislim samo še na posteljo...« »Res vam ne maram krajšati nočnega počitika, gospod nadzornik!« se je ledeno oglasilo z dekletovih ustnic. »Kdo govori o tem, miss Hofon!« Razgovor se je vlekel in vlekel. Ravno tedaj, ko je bilo podoba, da misli popolnoma obtičati, je prišla Violet. Mogočno se je bila nališpala, da bi počastila slavnega scotlandyarskega kriminalista, kakor je nekajkrat imenovala nadzornika Whin-stona. Vlomilci, ki bi bili to noč obiskali trgovino Violetinega strica, bi bili zelo razočarani Violet jo je bila malone ©plenila. Lesketala se je z vseh strani kakor plesalka s kačami v poltni svetlobi žarometov. Kakor dama te najvišje družbe je podala nadtear-niku iskrečo se roko. »Zelo mi je drago, sir! Marsikaj sem ža o vas... Šele pred neSsaj dnevi vas je moja prijateljica, lady Owenova, imenovala najzmožBejtega kriminalista v Scotland Yardu! In princesa Port-lanska je bila enakih misli...« »V veliko zadrego me spravljate, myiady,« je a kar najresnobnejšim obrazom odvrnil nadzornik. »Kar miss Violet mi recite! Ceremonije so mi zoprne.« Violet je odprla naročno torbico in vzela iz nje težak dat tok za cigarete. Vsekalko je Violet upala, da je cigaretnica težka in podobna zlato. Ko je nekajkrat ljubko potegnila iz cigarete, je zakramljala: »Ostrige v Claridgeu nocoj niso bfle posebne! A Bunny je zaverovan v ta hotel! Saj poznate vrlega Bunnyja...?! Odkar mu je Veličanstvo, njegov stric, podelil red višnjevega podveze, je postal pravi snob... Sicer pa, ali pojdete jutri na paradno predstavo v Covent Garden? Hiša je že razprodana; chartupalski maharadža je nocoj vpričo mene plačal za ložo petdeset gvinej...« Ko je Violet opisala doživljaje, skrbi, ženitve in zabave pol tucata lordov, vojvodov in princev, pojedla dve porciji parfaita in nekaj režnjev torte ter popila velik kozarec sadnega soka, je tenkočutno, hfkrartu pa očitno zazehala. Nekaj zato, ker se ji je zdelo, da ta dva premalo spoštljivo poskušata njeno poročilo, neikaj pa, ker je vedela, da iskreči se prstani na njeni ročici še posebno udarjajo v oči, kadar si pokriva zehajoča listka. Kulturni pregled Nove knjige Jugoslovenske akademije Izmed novih znanstvenih publikacij Jugoslovenske akademije v Zagrebu bo slovenskega čitatelja najprej zavzela knjiga Janka Barleta >Prinosl slovenskim nazjvima fcilja« (Zbornik za narodni život i običaje južnih Slavena, knjiga 30, str. 180—292). Častitljivi zgodovinar in cerkvenosglasbeni pisec, eden poslednjih jz duhovniške generacije, ki je združevala znanost z narodnim delom, se je 6 tem spisom zopet oddolžil svoji ožji slovenski domovini. V uvodu svojega spisa podaja kanonik Barlč historijat zbiranja in objavljanja 6loven6kih botaničnih imen in jemlje za izhodišče Šulkovo, 1. 1879 izišlo akademsko izdajo »Jugoslo-venski imenik bilja«, pri kateri ee je hr, vateki sestavljalec poslužil Freyerjevega slovenskega imenika, zapiskov prof. Iv. Tu-žka, Franca Erjavca in nekaterih starejših del o florj slovenskih dežel. Šulek je prezrl ali zaradi površne Scopolijeve sodbe namenoma opusti] na^tarejši slovenski imenik rastlin, namreč v Valvasorjevem delu >Die Ehre der Herzogthums Krain« (3. knjiga). Barle navaja izčrpno Valvasor» jeve izraze jn pomen njegovih bakropisoiv, nato pa označuje drugi, doslej še neobdelani slovenski vir, ki je samo trideset let mlajši od Valvasorjevega: rokopis slovenskih zdravilskih bukev iz 1. 1720. Nadalje se zaustavlja pri že omenjenem Scopoliju, pri neznanem slovenskem izpopolnjevaieu Jtookovega jKreutterbuehc, dalje pr; kopici drugega, večidel knjižnega materiala. (Ci-lenšek, Pleteršnik, Glowacki, Benkovič itd) Po tem uvodu podaja kanonik Barle na str. 195—280 v abecedni vrsti slovenska rastlinska imena z njih latinskimi izrazi in e točno označbo, kie so bila zapisana ali kje se omenjajo ter z vsemi njihovimi ina* čicami. Marsjkje navaja tudi rabo teh rastlin med našim ljudstvom, vraže, ki 6o z njimi v zvezi in citira njih najstarejše slovenske opise. Tako sestavljen imenik, pač najpopolnejši izmed dosedanjih, vsebuje, kakor prav; pisec, >eve, što sam znao i mi-slio, da če zanimati ne samo botanjčara i jezikoslovca več i liječnjka, folklorista i svokog prijatelja puka«. Kazalo ob koncu spisa navaja v abecedni zapovrstnosti meds narodna latinska imena fn slovenska imena z variantami: tako olajšuje praktično rabo tega botanično-iezikoslovnega priročnika. »Rad Jugoslovenske akademije« (knjiga 257, razred zgodov.-filološki in filozofako-ju, ridični) prinaša obsežno razpravo Toma Matiča »Osječka humanistična gimnazija od osnutka do godjne 1848«. ki je več kakor študija o razvoju obravnavanega zavoda: pisec razpravlja tudi o Ratia educationis na koncu 18. in v začetku 19. stoletja in prikazuje v okviru zgodovine učnega zavoda na eksponi ranih tleh prve konflikte med hrvatskim preporodom in prebujeno madžarsko nacionalno idejo. — V drugi razpravi ee akademik Vladimir Dukat iz« črpno bavi e slovarjem, Deutsch-ilirisches Worterbuch von I. Mažuranič und dr. J. Užarevjč« (Zagreb 1842). Razprava bo zanimala leksikografe in slovničarje zlasti glede besednih novotvorb. — Drugo polovico knjige zavzema razprava Antuna S. Dabinoviča »Kotor u dragom skadarekom ratu«, ki podrobno in na osnovj novih raz« iskovani obravnava kotorsko zgodovino v letih 1419—1423. Nadalje je izdala Jugoslavenska akademija 51 zvezek Marettfevega »Rječntka hr-vatskoga ili stpskog jezika«, ki obravnava besede prikladati do probavljaU Rječnik je že zdavnaj na glasu kot najpomembnejše jezikoslovno dejanje zagrebške akade* mije. Sijajna inventarizacija vsega besednega zaklada hrvatskosrbskega jezika napreduje počasi, vendar pa tembolj trdno. Akademijin Rječnik bo najbrž ostal za vse stoletje največji jezikovni monument slovanskega juga. Spyrydion čerkasenko Ukrajinska pisatelj Spyrydion Čerkasenko, ki živi kot emigrant na češkoslovaškem, je nedavno doživel 60 let svojega plodnega življenja. Po rodu je iz trga i\o-vyj Bun v Hersoniščini (Velika Ukrajina). Poteka iz siromašne kmečke hiše. Oče je poslal dva sinova, med njimi Spyrydiona, na učiteljišče. Od 1. 1895—1910 je le-ta poučeval na šolah (seveda v velikoruskem jeziku) in sicer najprej na vasi, nato pa v delavskih (rudarskih, železničarskih) kolonijah. Izven šole se je udejstvoval kot kulturno politični delavec, uveljavljal pa se je tudi literarno kot sodelavec raznih ukrajinskih časopisov. Knjižno je izdal več verificiranih dram, in ko je v drami »Hrto-vyna« obdelal revolucijo L 1905., ga je dala carska vlada, ki že prej ni kazala simpatij do Cerkasenkovega delovanja, zapreti in obsoditi. Izgubil je tudi službo in se je pozneje popolnoma posvetil literarnemu delovanju. črkasenkove prve pesmi so izšle izven Rusije, v galiških ukrajinskih časopisih. Nadalje je sodeloval v »Ridnem Kraju«, »Hromadski Dumki«, »Literatumo-Navko-vem Vistnyku«, »Novi Hromadi« i. dr. Po isuspenziji je živel v Kijevu, kjer je sodeloval v redakciji ukrajinskega časopisa »Rada«; izdal je tudi več zbornikov povesti in dram, spisal nekaj čitank, uveljavljal se kot mladinski pesnik. Izmed dramskih del je imela v Kijevu poseben uspeh njegova »Zemlja«, a tudi nekatere verzificirane drame so se v knjižni izdaji priljubile kritiki. Po revoluciji je dosegel največje uspehe, posebej še kot gledališki kritik in pisec libretov za ukrajinsko opero. Sredi tega razmaha je bil moral kot neboljševik v emigracijo. Naselil se je v Pragi, uveljavlja se pa tudi v kulturnem življenju Ukrajincev v Podkarpatski Rusiji. Tu je spisal drame iz ukrajinske preteklosti »Koly narod mov-čič« in »Se ver in Nalivajko«, dalje pesnitev »Zeleni župani« izza dobe hetmanščine na Ukrajini in pesnitev o don Juanu, ki se zaljubi v preprosto dekle — pastirico, a brez uspeha. Cerkasenkova zadnja drama »Pani Kočubejiha« iz življenja Kočubeja in Ivana Mazepe daje" verno podobo življenja v tej dobi ukrajinske zgodovine. Nedavno je izšel prvi del njegovega romana »Pryhody molodoho rycarja«, ki takisto obravnava zgodovinsko tvarino. Čerkasenko je predsednik »Društva ukrajinskih pisateljev in žurnalistov« v Pragi, redni član »Ukrajinskega sociološkega in-Btituta« itd. Sodeluje v raznih ukrajinskih Časopisih Bukovine — Rumunije, Galicije — Poljske, Amerike itd. Njegovo zbrano delo bi doseglo nad 60 zvezkov. Marij* Omeljčenkova (Praga). Za£?ski Bolgarski glas o naših skladateljih. Sofijski »Mir« je objavil v številki z dne 28. aprila muzikalni pregled svojega kritika F. Rouxa. Sofijski glasbeni kritik simpatično ocenjuje Konjovdča, Predraga MUo&čeviča, Barenovjča, Milenka Živkoviča in Jakoba Gotovca, se podrobneje zaustavlja pri Josipu Slavenskem, o obeh slovenskih skladbah, ki sta bili na programu, pa sodi takole: Suita Slavka Osterca je povsem polilo-nično delo in ima akademski značaj. Medtem ko je prvi del skladbe zvenel moder neje, je drugj spominjal po svoji temi in obdelavi na Bachovo tvorbo. Burleska Matije Bravničarja se ni odlikovala po zanimivj tematiki in je dokaj skromno instrumentira-na. — Največjega novotarja in najsmelejšega modernista med današnjimi jugosloven skimi skladatelji vidi sofijski kritik v Miho-vilu Logarju 0 dirigentu pravi: »Dirigent Mirko Polič je imel težko nalogo, ki jo je pa sijajno rešil«. Za stanovsko organizacijo književnikov Jugoslavije. Dne 21. marca t. 1. je bilo ustanovljeno v Beogradu Društvo jugosloven-skih književnika, ki mu je predsednik pisatelj Veljko Petrovič. Društvo se je ustanovilo kot profesionalna organizacija, ki naj bi prevzela zastopstvo naših pisateljev po zakonu o avtorskem pravu. V Zagrebu in Ljubljani so književniki ugovarjali načinu, kako je bilo društvo ustanovljeno: čeprav naj zbere v svojih vrstah vse književnike Jugoslavije brez razlike, so ga beograjski tovariši ustanovili ob popolni odsotnosti književnikov iz drugih kulturnih centrov in tako prejudicirali njegovo formo, program in vodstvo. Minule dni 6e je mudil v Zagrebu jn v Ljubljani znanj književnik Milan Vukasovič, ki je s prizadetimi krogi obsežno pretresal to vprašanje. G. Vukasovič je predvsem izjavil, da sedanja forma društva ni dokončna in da bodo beograjski tovariši upoštevali vse pozitivne predloge hrvatskih in slovenskih tovarišev, ki gredo za tem. da se ne glede na vse politične in druge razlike ustvari močna, življenja zmožna pisateljska organizacija, ki bo varovala profesionalne interese svojih članov. V Ljubljani je g. Vukasovič konferiral z nekaterimi književniki, ki so se sestali v Slovenski matici pod predsedstvom e. Otona Zupančiča. Izjavil je, da je zadovoljen s 6tvarnim in utemeljenim stališčem, ki so ga zavzeli slovenski pisatelji. Zagrebška »Nova Etvopa« Je priobčila v najnovejšem zvezku poleg i/nteresantnih političnih člankov (Gjermanovjč, Osnovi Jugoslavije; Subotič, Savremena demokracija; Curčim, O politici realizma) članek Vere Aleksandrove o nedavno umrlem Evgeniju Zamjatinu. »No pasaran« »Ne bodo prodrli« 6e glasi naslov najnovejše knjige Uiptona Sinclaira, ki dramatično opisuje boje Mednarodne brigade na španski fronti. Je to eno prvih literarnih deL ki obravnava krvavo špansko državljansko vojno in vlogo tisoierih brezimnih vojnikov Mednarodne brigade. Upton Sinclairs je tendenciozen pisatelj' in prav nič ne prikriva svojih simpatij za branite^ lje demokracije in borce proti združenim si lam mednarodnega fašizma. Njegova knjiga je zelo napeta. Je to roman ameriškega dijaka Rudija Messerja, ki živj ob strani svojega bogatega strica ameriškega Nemca, navdušenega pristaša kljukastega križa. Mes ser je prav, kakor toliki Američani, strasten nasprotnik »boljševižke politike« prezidenta Roosevelta in koma i ve, da žive poleg njegovih sovrstnikov tudi delavci- proletarci. Naključje zanese junaka romana v delavske kroge, kjer doživi spopad med desničarji in levičarji. Študira razmere in ideologije ameriškega delavskega pokreta,, pa se ne more v njih prav znajti, ko vidi kako begajo voditelji med komunizmom, socializmom in anarhizmom in ustvarjajo vsak za ee svoje sekte. Ob izbruhu španske državljanske vojne ee odloči mladi Messer, da pojde na pomoč madridski legalni vladi. Vsa družina z bogatini stricem na čelu ee mu je postavila po robu in ga hotela za vsako ceno zadržati. Ko fanit ni popustil, ee odločj njegov dovčerajšnjj najboljši prijatelj in bratranec Ernie, da vstopi v Francovo vojsko kot letalec Tako hoče izbrisati sramoto, ki je bila prizadejana pošteni družini s prestopom Messerja med komuniste. Slede opisi bitk Mednarodne brigade, ki je za ceno najtež-iih žrtev rešila Madrid in morda ž njiim tudi špansko demokracijo. V teh opisih je Sinclair res velik jn človeku je kar tesno, ko či-ta in misli na one prostovoljce naše krvi, ki so zastavili poplavo marokanske črne po-vodnjj proti prestolnici za ceno nasipov iz samih človeških trupel. Sinclair ne slika usode Mednarodne brigade prerožnato in bi morali čitati te strani rtudi vs} tisti, ki jih na skrivaj vleče srce na Jaramo. Morda bo vstal tudi med nami človek, ki bo napisal zgodbo naših ljudi, ki so krvaveli pod madridskim obzidjem z želja da pomorejo svoji ideji do zmage, ali pa se maščujejo za vse krivice, ki so jih morali prenesti od onih ki so odgovorni krive} španskega krvopre-tftia. D. V. Krležem drama »Gospoda Glembafevi« (e imela prj premieri v praškem Stanovskem gledališču velik uspeh, PraSka kritika soglasno ugotavlja diantfhl pomen vtega dela. Kritik »Lidovih Novin« sodi. da bi bilo lahko praško gledališče že prej odkrilo to delo, ki je tudi danes pravo odkritje in ee ugodno razlikuje od vse ostale jngosfovenske, preveč dekorativne in folkloristične drama-turgije. Dramo je zrežira! Zvonimir Rogoz, glavni vlogi (očeta in sina) pa sta igrala dva najmočnejša draimska umetnika Nar. divadla Vdclav Vydra in Edouard Kohout Kritiki poudarjajo tudi izredno uiinkovito inscenacijo Vlastislava Hofmana. Eseje Stanislava Šimnniča »DalekMor dali a« napoveduje za prihodnje dni DruStvo hrvatskih književnika v Zagrebu kot novi zvezek svojih rednih izdaja Dneve hrvatske knjige priredi Matica Hrvatska 28., 29. in 30. maja t. L Stvarni hrvatski slovar s slikam) sta pod naslovom >Šta je šta« pripravila za zagrebško založbo Minerva pisatelja Iso Velikanovih in dr. Nikola Andrič. Slovar bo obsegal 25.000 brvatskosrbekih nazivov za posamezne predmete vse na osnovi slik. Vsekako potrebna in koristna knjiga! Šport Slalom za drž. prvenstvo akademičark Prvenstvo Je osvojila članica JASO, gdč. Vera Potisek Jug. akademska smučarska organizacije je preteklo nedeljo priredila na Krvave« tekmovanje v alpski kombinaciji za naslov akademske državne prvakinje za 1. 1937.38. Zaradi slabega vremena, ki je nenadoma nastopilo v soboto tekmovanja v smuku ni bilo mogoče izvesti in se je vršil samo slalom. Progo za slalom, ki je vodila z vrha Krvavca proti »Domu« do prve kotanje, je sestavljalo 18 vratic z višinsko razliko 150 m in dolžino 500 m. Tehnično vodstvo je prevzel savezni sodnik g. Osterman. Državna prvakinja r slalomu je postala gdč. Vera Potiseik (Jaso) ,ki je dvakrat prevozila progo v času 2:09 (1:08 tn0:57). Na isti progi se je nato vnšik) Se p>ro. paigandno tekmovanje tudi za neverifict-rane tekmovalce. Startalo je skoraj rekordno Število tekmovalcev, namreč S5. Brezhibna organizacija je pripomogla, da je bilo tekmovanje v dobri uri končano, kljub megli, ki je deloma zakrivala progo. Od gospodov je bil prvi PernuS (Jaso) v času 1:27, 2. Dennelj (Jaso) 1:39, 3. škof (Jaso) 1:45, 4. Reicher (Jaso) 1.45.5, 5. dr. Bukovec, 6. Antonov. Dame: 1. Potisek Vera (Jaso), 2. Treo Majda, 3. Ker-Sovan. Za tal plakete ln kipec znanega naSega kiparja g. Kalina se bo vršilo tekmovanje v smuku in slalomu za dame in gospode o binkoštnih praznikih na Krvavcu. Nogomet za Salo V četrtek ga bodo pokazali dimnikarski in pekovski pomočniki Dimnikarski in pekovski pomočniki so se dogovorili za žogobrcno prireditev, ki jo bodo opravili na praznik dne 6. t- m. na igrišču Primorja ob TyrSevi cesti. Dogovorili so se Se, da bodo nastopili v svojih stanovskih »dresih«, torej v črnem in belem, takSni kot jih vsak dan srečujemo na cesti ali vidimo pri delu. Ker so angažirali najboljše moči, je garancije dovolj, da bo vseh 90 minut mnogo zabave in smeha. Ljubljansko občinstvo se naproSa, naj pridno sega po vstopnicah, ki se prodajajo že v naprej pri dimnikarskih in pekovskih pomočnikih, in sicer sedeži po din 12, stojišča po din 6, za dijake pa bodo vstopnice po din 4, Cisti dobiček prireditve Je namenjen brezposelnim dimnikarskim In pekovskim pomočnikom in je torej namen prireditve samo dobrodelen. Začetek te svojevrstne prireditve bo na praznik ob 16! V nekaj vrstah S prvimi dnevi tega meseca so se začele tekme za Davisov pokal, kajti prvo kolo mora biti odigrano že do danes. V tem kolu so se srečali Kitajska in Novi Zeland v Brightonu, Holanska in Južna Afrika v Amsterdamu, Švica in Irska v Montreuxu ter Madžarska in B lgija v Budimpešti. Po dosedanjih rezultatih so favoriti Novi Zeland, Južna Afrika, Irska in Belgija. Zaključne rezultate bomo objavili v jutrišnji številki. V drugem kolu teh tekem, ki mora biti končano do 16. maja, nastopi, kakor znano, tudi Jugoslavija proti Rumu-niji, in sicer konec tega tedna v Bukarešti. Po precej burni debati pred odborom za mednarodni pokal je bilo sklenjeno, da se be meddržavna tekma med Avstrijo in Italijo, ki je bila nedavno na Dima ju prekinjena, ponovila v Avstriji in ne — kakor so hoteli Italijani — na nevtralnih tleh. Lahkoatletski troboj med reprezentancami podrejenih organizacij Beograda, Zagreba in Ljubljane, ki bi se moral vršiti v Ljubljani od 27. do 29. junija, je bil zaradi istočasnega obveznega nastopa reprezentance Beograda v Pragi na troboju Beograd—Praga—Bukarešta preložen za teden dni na 2. do 4. julija. Prireditev, ki bo pokroviteljstvom Nj. VeL Kralja Petra II. so počastili z prevzemom častnega predsedstva še gg. minister vojske in mornarice armijski general Marič, minister za telesno vzgojo dr. Rogič, ban dr. Natlačen, komandant dravske divizijske oblasti general Tonič in predsednik mestne občine dr. Adlešič. V okviru troboja bodo tudi dvoboji Beograd—Zagreb, Beograd— Ljubljana in Zagreb—Ljubljana. Za zmagovalce so častni predsedniki darovali razne prehodne pokale. V poročilu »Poned. Jutra« o table-teniškem turnirju 2SK Hermesa je treba popraviti dosežene rezultate v mešanih dvojicah tako, da sta bila najboljši par Zor-nada P.—Vesna B., drugi pa Zornada B.— Bačič Ksenija. ŽSK Hermes. Drevi ob 19. tretja redna seja centralnega odbora bo v prostorih UJN2B — palača Grafike I. nadstr. Prosim načelnike sekcij, da se seje sigurno udeleže (Moto sekcija!). Tajnik. Hotosekcija ŽSK Hermes. Rednj mesečni sestanek vsega članstva in prijateljev dra-vj ob 20. v posebni sobi restavracije »Slone. Red: beograjsko darilo, predavanje, spored izleta v Trst za Binkošti s kolektivnim potnim lislom jn razno. Odbor ŽSK. Hermes (nog. 6ekcija). Postava, ki igra jutri proti Slovanu na igrišču Slovana je razvidna na oglasni deski v garderobi. SK Slovan. P.cdna seja odbora drevi ob 20. v gostilni Mencirger na Šmartinski cesti. Za vse gg. odbornike obvezno. Nogometna sekcija ^ma sestanek v sredo ob 70. v gostilni Krušič. Boks-sekeija Slovana. Pozivajo 6e vsi čl a* ni na sestanek drevi ob 19. v klubski sobi, Wolfova ul. 1-1. desno. Bodite točni! Iz življenja na deželi TRŽIČ. Kino predvaja v torek na sv. Florijana in v četrtek na praznik film »Grad Hubertu«« (Orlovo gnezdo). Predstave danes ob pol 19. in pol 21., v četrtek ob 16. pol 19. in pol 21. Sokol Sokolsko društvo v Središča ob Dravi priredi dne 20. Junija 1937. svoj letni nastop združen z veliko javno tombolo. Ljubljanski Sokol naznanja, da je preminul dolgoletni njegov član, brat Matej Hubad. Pokojnika, ki si je stekel izrednih zaslug na glasbenem kulturnem polju, bo spremilo na njegovi poslednji poti društveno odposlanstvo v kroju z društveno zastavo. Vabimo članstvo, da se pridruži tej deputaciji; zbirališče v Narodnem domu v torek dne 4. maja ob %16. uri. Odličnega kulturnega delavca bomo ohranili v svetlem spominu. Zdravo! Uprava. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. urL Torek 4: Matura. C. Sreda 5.: Zadnji sigaaL Red Sreda. Četrtek &: Matura. Izven. Cene od 28 Di» navzdoL Petek 7.: Med štirimi stenami Red Četrtek. OPERA Začetek ob 20. uri. Torek 4: La Boheme. Gostovanje sopra' nistke gdč. Ksenije Vidal . B. Sreda 5.: Veseli studenček. Premierekl abonma. Četrtek 7.: Zaprto. (Gostovanje v Celju: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron). Petek 7.: Ob 15. plesna prireditev Katjo Delakove. Izven. Globoko znižane cene od 16 Din navzdol. Namestu napovedane Respighijeve »pere »Plamen«, bo drevi Puccinijeva »I« Bohe* me« z gdč. Ksenijo Vidalijevo v partiji Mirni, s katero je žela pri svojem detoutu v nedeljo zvečer velik uspeh ter ee uveljavila na najugodnejši način. Jankovčeva revialna opereta >Veseli studenček« nudi v vseh ozirih pestro delo najrazličnejše zabavne prizore, balete in čedne muzikalne točke. Brez dvoma najučinkovitejša je podoknica konec prvega dejanja, ki je žeda navdušeno odobravanje. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20.15 Četrtek 6.: Na Trški gori. Petek 7.: Na Trski gori. Zadnji?. V korisf krajevne Protituberkulozne lige. Pobota 8.: Kdo je papa. Nedelja 9.: Kdo je papa. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek 4.: Dolarska princesa. C. Sreda 5.: Zaprto. Četrtek 6.: Ob 15. Punčke iive. (V okvira Protituberkulozne lige) Znižane eene. Ob 20 Dežela smehljaja. Znižane cene. Radio Torek 4. maja LJubljana 11: Šolska ura: Z naSimi spla-varji do BecgTada (g. Oskar Hudales). —» 12: Sprehod po Balkanu (plošče). —- 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Koncert radijskega orkestra. — 14: Vreme, borza. — 18: Ci-traški tercet »Vesna«. — 18.40: Porečje Sore (prof. Franc Planina). — 19: Cas, vreme poročila, spored, obvestila. —19.50: Zabavni zvočni tednik. — 19.30: Nac. ura. _20: Koncert. Sodelujeta: ga. Zlata Gjun- gjenac (samospevi) in prof. Pavel Ranči-gaj (orgle). — 21.15: Koncert radijskega orkestra. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 2215: Iz Offenbachovih del (radijski orkester). Sreda, 5. maja Ljubljana 12: Simfonijski orkestralni koncert (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila — 13.15: Plošče po željah. — 14: Vreme, borza. — 18: Mladinska ura: Ob lOOletnici Moreejevega brzojava (prof. M. Adlešič). — 18.20: Naredimo si model letala (g. Janko Čolnar). — 18.40: Problem naših nameščencev (g. R Smeren) — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Predavanje Protituh. lige (dr. Tomaž Furlan). — 20: Koncert Bežigrajskega Eevskega društva, vmes igra harmoniko Mi-in Stante. — 21.30: Plošče. — 22: Cas, vre me, poročila, spored. — 22.15: Tercet sester Stritar. Beograd 17.20: Narodne pesmi. — 17.50: Orkestralen koncert. — 20: Prenos opere iz Nar. gledališča — Zagreb 17.15: Klavirski koncert. — 20: Prenos opere iz Beograda. — Praga 19.20: Lahka godba orkestra. — 20.10: Iz Smetanovih »Čeških plesov«. — 22.20: Majski koncert. — Varšava 19.20: Plošče — 21: Chopinove klavirske skladbe. — 2150: Schumannov koncert. — 22: Lah* ka godba. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 16.05: Pester glasbeni program s plošč. — 17.25: Klavirski koncert. — 19.20: Prenos Pucciniieve opere »Dekle z zlatega za-pada«. — 22.20: Plesna muzika. — 23: Nadaljevanje plesa. — Berlin 18: Zabaven program ri Frankfurta. — 19.25: Plošče. — 20.45: Mladinske pesmi. — 21: Koncert orkestra..— 22.30: Lahka in plesna muzika. — Mfinchen 18: Ura lahke glasbe — 19: Koncert orkestra in solistov. — 20.45: Saksofon in troropota. — 22.40: Koncertna ura. — 23.10: Nočni koncert — Stnttgart 18: Maiske pesmi. — 19: Koncert za delopast — 20: Plošče. — 21.15: Orkestralen konce*1 Beethovnove glasbe. MALI OGLASI Služba dobi Beeedn 1 Din. torek t Dta, na »ifre ali naslova « Din. Najmanj* metek a Din. Ključavničar II Šoferskim Izpitom vojaščine prost dobi službo. Bud. Knez, fcljufi ln autoprevoz. Radeče, Zidani most. 10809-J Korespondenta, stenografa I to moteosti lesne stroke, j>erfektnega t nemška, italijanski in po možnosti francoski korepond er.cv, »prej ib« tesna industrija ta takoj. Ponudbe na ogi. oddel. lutra pod »Koreepondent«. 10677-1 Samostojno prodajalko lSčem za Špecerijsko trgovino pri Kranju na prometni točki. Zaželjena gotovina. Poixve se: Mlekarna, &v. Petra cesta 56. Nastop takoj. 1101B-1 Sprejmemo takoj več mladih, poštenih oseb iia vsa hišna opravila, ki r, na jo dobro kuhati; potem več perfektnih kuharic za privatne hiše, hotele in re-jrtavTacije. — Potrebujemo mnogo naobraženih mlajših goe.podinj, veSeih vodstva vsega gospodinjstva, pri samostojnih gospodah^ takisto sprejmemo tudi več jnladih natakaric in odgojd-teljic z znanjem nemškega in francoskega jezika. >In-»titncija udovica i samo-stoj i»ih gospodjac ZagTeb, Di-ca 39/.1. Teletom 78-71. Za odgovor poslati Din 3 v »namkah. ltlOll-1 Solidno prodajalko iščem za Dalmacijo za fo-(io-parfumerij?ko stroko, z nnanjem nemškega jezika. Ponudbe in reference s sliko nasloviti: Fofco Berner, Dubrovnik. 310514 Natakarica ipostilno, dobro, dam na račun. Paiive se pri hišniku Tyršev® cesta 9. 13079-1 Fotografskega pomočnika(co) nprejmem. Predpogoj dober retnžer. Ponudbe z zahtevki plače na ogl. odd. Jutra |Prejšnje zaposlen je«. J 11074-1 Dve slnžkinji (pomivalka) potrebujem za takoj. Gostilna »Figove c<. 11075-1 Frizerko •perfektno, sprejmem tudi Icot družabnico v upeljan damski salon. Punudbe na ogl. odd. Jutra pod uPer-iektaa frizerka«. Brivskega pomočnika prvovrstnega, mladega — iščem. Nastop 10. maja. — Oblak Tine, frizerski salon, Skofja Loka. 110004 Kuharico - gospodinjo imažnio, varčno, sprejmem v stalno službo, staro nad 30 let. Kačičnik Andrej, largovec, Loče. 11004-1 Uradnik - začetnik r. znanjem italijanščine in nemščine, dober računar — dobi mesto pri lesni industriji na deželi. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo zahtevkov na ogl. odd. Jutra pod »Vesten uradnik«. 11033-1 Boljši posestnik r lepem kraju, sprejme inteligentno, čedno gospo-(Išnjo srednjih let. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Lepo ravnanje«. 11013-1 Brivskega pomočnika(co) »a gospode, zmožnega tudi vodne in železne ondula cije za dame. Nastop takoj. Jilg, Slov. Bistrica. 11014-1 Gospodično i znanjem nemškega, francoskega i® event. angleškega jezika .sprejmem za poletne mesece k 16 letni gospodični. Ponudbe i naved bo zahtevkov in sliko na ogl. odd. Jutra pod značko >Fina hiša«. 11006-1 Službe išče 7saka beseda SO pat, to rek 8 Din. ca Šifre to tanje nael#va I Din; naj manjši znesek 18 Din. Krojaški pomočnik išče boljše nameščenje za stalno delo. Rudolf Dolar, Ižanska c. 162. 11047-3 Brivski pomočnik prvovrsten bubištuoer, samo stojen, dober delavec, išče dobro stalno mesto. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nekadilec«. lil055-2 Usnjarski pomočnik dober delavec, išče stalnega mesta, tudi bm. špalter. — Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Usnjar«. 11004-3 Mizarski pomočnik aileten, želi zaposlitve pri boljšem mojstru, najrajši v bližini mesta. Vajen vsakega dela, najbolj stavbenega dela. Nastop 10. maja. — Skodič Jakob, Rogaška Slatina. 11054-2 Služkinja poStena, zanesljiva, vajena vseh hišnih del, tudi samostojne kuhe, išče mesto. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mala družina«. M078-2 Postrežnica išče zaposlitve za vsa hij-na dela, ali pospravljanja pisarniških sob. Frankopan-ska ul. 27, pritličje, desno, Spodnja Šiška. 11081-2 Začetnica z 8-mesečDO pisarniško prakso, snanjem strojepisja to nemščine ter poleg 4 gimnazij s trgovsko-nemškim tečajem, išče službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. UM03-2 Mlad pekovski pomočnik s svojtm kolesom, — išče mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 33057-2 Natakarica čedne zunanjosti, dobra moč, išče službo ▼ boljši gostilni, zmožn- kavcije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Simpatična«. 31004-2 Osamljena vdova pridna, perfektna kuharica, išče mesto za sezono kjerkoli. Gre tud b gospo dinjo k samostojnemu gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ekonomija«. 11007-2 Pekovski poslovodja z obrtno pravico, išče takoj mesto. Gre tudi za pomočnika, Ivan Kupčič. pek Dornava. pošta Moškanjei. 11094-2 Vaienct(ke} Beseda 1 Dta 4avek 8 Din. za Šifra si! lajanje naslova 8 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Mlad močan fant z dobrim Šolskim spričevalom, se želi izučiti kakršnekoli obrti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11006-44 Strojepisni pouk (po desetprstnem sistemu). Večerni tečaj (1 do 3 mesece) za začetnike bi izvež-bance. Poseoni tečaj za starejše dame 1» gospode. Vpisovanje dnevno od 6. dio pol 6. »večer. — Pričetek pouka 4. maja. Najnižja šolnina: očna ura samo 8 Din. — Christofov učni zavod. Domobranska e. 16. 10620-4 Prodam Besed* 1 Dtn, tare* • Dta, za Šifra aH te Jan je naslova i Din. Najmanj* tneaek O Din. Knjižna omara hrastova, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 311027-6 Trgovsko opremo za Špecerijsko trgovino, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Ogled: Cerkvena ui. št. 1, Save. 111039-6 Športni voziček skoraj nov, najmodernejše oblike. De vinska ul. 7. lioai-« Športni voziček in konja za otroke, prodam. Rožna dolina, Cesta VIL, št. 10. 311016-6 Cenjeno občinstvo V zalogi imam vzorce če škega in angleškega blaga. Za obilen obisk se priporoča Miha Erjavec, krojač, Igriška 6. 1)1037-6 Tricikelj malo rabljen, naprodaj. — Ljubljana, Prešernova ulica štev. 54. 10738-6 Spalnica kompletna, iz masivnega črešnjevega lesa, ugodno naprodaj. Ogleda te: Mara Andlovic, Gallusove nabrežje 27. llOOT-fi Novo mornarsko obleko belo, za 10-totnega fanta, prodam. Naslov v vseh po dovalnicah Jutra. 12085-6 Kolesa Beseda 1 Oda. torek 3 Din. za šifro Ul dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kolesa raznih nemških znamk v največji izberi naprodaj po neverjetno nizkih cenah. — Nova trgovina, Tvrševa 56. 10516-11 Dve kolesi žensko in moško, dobro ohranjeni, prodam. Poizve se: Gledališka 16/1. desno. 11071-11 Beseda 1 Din, Jarek t Dm. za Šifre ali lajanj« naslov« S Din. NajmanjSi znesek 17 Dtn. Spalnico novo, ki je , to v tovarni, prodam radi odpotovanja po zelo nizki ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11006-112 Zatekla se je mlada psička dobermanske pasme. Vprašati: Gospo Eka 4/1. 13089-27 Prepelice samci, domači, vzgojeni v kletkah, naprodaj. Franc £oh. Borovnica. 11004-3? Kupim Beseda 1 Dtn, torek 8 Dia. za Šifre ali tejanje naslova 5 Din. NajmanjSI znesek 17 Din. Stare moške obleke čevlje, perilo, kupujem. — Pišite: Drame Alojzija, — Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29. 11008-7 Transmisijsko os 45—SO m/m, 13% ni kupimo. Ponudbe: »UN1VERSALE«, Domžale. lflOlO-7 Kupim stopnice železne, okrogle. 2 ln pol do 3 m visoke, v dobrem stanju. Ponudbe z navedbo cene poslati na naslov — Ivan Kern, Cerklje pri Kranju. Moce-7 G. Th. Rotman: Profesor Bizgec gre na potovanje okoli sveta V tistem trenutku je sedel na bregu majhnega jezera Mijav.Mav, vri Papua-nec kakih petintridesetih let. in H>vil ribe, prave novogvinejske podusti. Skozi no zdrvi je imel zataknjena dva krasna bela prašičja zoba, ki je bil nanju ena. ko ponosen kakor naše gospe na svoje uhane. Na žalost podusti niso prijemale. »Tri ure že sedim in mečem trnek, pa se ta vražja voda ne zgane!« je zagodr. njal gospod Mijav-Mav. Beseda 1 Din. torek S Din. aa Šifre ali tajanje naslova 3 Din. Najmanj* znesek a Dtn. Bukov in hrastov okrogel les raznih dtaenstf ta sedanje sečnje, same ragooske pošiljke, kupim proti takojšnjemu pla&t« pri prevzemu. Alojzij Piamsteinef. Senovo, p. Rajhenburg. 10000-15 Dragocenosti Vsakovrstno zlato kopaj« pe aajvtfja eenah CERNE - juvelir Ljubljana. VVolfovs ulica L 1M6 fifHfni Beseda 1 Dtn, torek S Din, za fifra tU lajanje naslova 9 Din. Najmanjši »enak n Um. Bančno kom. zavod Maribor Aleksandrova ni 40i Vam izvrši prodajo Ui nakup hranilnih knjižic rseh denarnih zavod«« najboljše in najvestnejše. Samo pišite na nsš naslov m mi Vaim pošljemo goto vino po pošti naprej. Za odgovor priložiti Din 8 181-16 AL. PLANINSEK Ljubljana Beethovnova al. M/L Telefon JS-!(L posluje nakup ln prodajo hranilnih knjižic vseh denarnih zavodov takoj v gotovini najbolje Informacije daje breeptačne 80-16 • Posojila dobe državni m samo upravni u&lužbena v Ljubljani ? gotovini m blagovnih, bonih. »Her mes«. Informacije. Tav Carjeva X 87-16 Hranilne knjižice Zadružne sveže ln Za družne gospodarske ban ke kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra Maribor pod »Denar«. 10538-16 Hranilne knjižice Kmetske posojilnice v Ljub' ljani, kupim za gotovine po ugodnem tečaju do Din 450.000. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3H067-16 Dražbe Dražba v Litiji Dne 16. t. m., ob 10. uri dopoldne se bo v Litija št. 20 na javni dražbi prodal šivalni stroj to 1 sod vina. Kupci vabljeni. 110«-® Likali __tDk, torek • Dto, s» Kfre aH to; • Din. Na; O Za poslovne prostore iSčea prt—«*a stanovanja dveh do Štirih sob, aH pa lokaj a stranskimi prostori r strogem eentra Ljubljane, m »vpisi, november ali preje. Našlo« r rseh posto-rUatenb Jutra. 9811-» Pisarniške prostore pripravne tudi ca ftoejSo obrt, odda »a varovalni ca »Dunav« r troji palači na Aleksandrovi cesti. Informacije istotam r družbeni pisarni. 13033-19 Beseda 1 Dm. torek S Din, za Šifre Ui tojanje naslova S Din. Najmanjši tneaek O Ha Večje Število parcel kompleksov, posestev, gosaku* In i iov, trgov c—. — vanjskih tut tsr rt ima naprodaj gradbeni »trokov-ol Izobraieod posredovalec Kunavar Ludvik, Cesta 2B. okv. St. «. Telefon 87-88. Pooblaščeni gmdMeij ln sodni oenMelj aa nasvete brezplačne na raepolago. 8B-a> Hišo na Glorenjskem r Ljubneim, St. 70, prodam z vrtom to sadovnjakom sa Din 40.000, ker te ne name vam več vrniti r Jugoslavijo. V hiši je vodovod to elektrika, krita je t cementno opeko. Dolga je 12 m, Široka 11 m, delavnica v hiši pa 31 m X 8 m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Na Gorenjskem je fletno«. lflD46-3P Večje gozdove smreke, boje in bora, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gozdove«. llOlS-20 Stanovanje Beseda 1 Din, torek t Dtn. za Šifre ali dajanj« naslova S Dia. Najmanjši tneaek SI Din. Štirisob. stanovanje z vsemi pritikiinami (razen kopalnice) oddam. A. Kune, Gosposka uL 7. 1075041 Stanovanje 2 sob kuhinje to pritiklin, oddam stranki brez otrok poceni 1. junija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. HUMfrei Enosob. stanovanje manzardno, oddam. Poiiv« se: Medvedova 26/L 11D4&-21 2 opremljeni sobi oddam takoj ali 1. VI. Wolfora 6Fl. Ogled od S.— 12. in 2.-4. ire. r.;: 1rl066-® Trisobno stanovanje lepo in solnčno, oddam za junij. Gajeva 6, hišnik. M063-2I1 Beseda 1 Dan. te vek S Din, za Šifre ali dajanje naslova S Din. Najmanjši tneaek 17 Din. Suho lepo klet oddam s 1. majem v najem. Poizve se pri hišniku Cekinovega gradu. 10780-17 Gostilna r srediSču mesta Zagreba, naprodaj zaradi družinskih razmer. Dobro idoča t stanovanjem, stanarina 1.800 Din mesečno. Cena z inventarjem 18.000 Din. Vse informacije »Tržište«, Zagreb, Bogovičeva ul. 5. 3)0)65-17 Stanovanje enosobno ali dvosobno, oddam 16. maja. Kolman, Zg. Šiška, nasproti opekarne Sitar. 11076-21 Dvosob. stanovanje oddam 1. junija v Dravljah št. 191, poleg Slepega Janeza. 11068-81 Trisobno stanovanje renovirsno, plin, kopalnica, oddam maja ali junija r sredini mesta. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. 311070-dl Sobo in kuhinjo s pritikiinami, oddam r Društveni St. 28, Moste. uoa^ai Dvosob. stanovanje čisto to zračno, oddam 1. junija v Mostah. Najrajši vpokojencem ali odraslim osebam. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. Ilini9-31 »><*t**4j patino Joipa napoiJe/fr iJzora A. & E. SKABERNfi LJUBLJANA Novi na zraku prevetreni puder Presenetljiva Iznajdba pariškega kemika za kozmetiko Puder desetkrat tinejši in lažji, kakor bilo doslej sploh mogoče misliti. Samo puder, ki je lahak kakor pero, je odbran za uporabo. To je presenetljiv nov način proizvajanja, ki ga je iznašel neki pariški kemik in ki ga sedaj izvaja Tokalon. KSILOLITNI TLAK za kuhinje, kopalnice, lokale, tovarne itd., je edino primeren, sodoben in cenen. Izvršuje ga »Material" LJUBLJANA, Tyrševa c. 36 a Trisobno stanovanje i kopalnico, oddam v vili. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. UlOei-21 Trisobno stanovanje v Tavčarjevi ulici, solnčno II. nadstropje, balkon in pritikline, oddam il>. junija za Din 1000. Upravitelj: Novi trg 8. lioae-si Dvosob. stanovanje oddam. Gorjanc, Einspiler-jeva ulica 21» 11081-21 Trisobno stanovanje s kopalnico in pritikiinami, oddam 3. avgusta. Poizve »e v trgovini L Frisch, Marijin trg. 13066-21 Dvosob. stanovanje t balkonom, elektrika, vodovod, vse pod enim ključem, nekaj vrta, oddam 1. junija r Mostah, PoJjska pot 39. 11006-21 Dvoje stanovanj ft-iobno komfortno m dvosobno stanovanje, oddam 1. avgusta r palači Viktoria, oventuelno tudi za pisarne. Poizve se istotam. 1100821 Dvosob. stanovanje za 1. junij, oddam takoj r palači Vaktoria. Poizve se istotam. 11067-2t Stanovanje male sobe fn kuhinje, oddam takoj blizu kolodvora. Naslov r vseh poslovalsi cah Jutra. 11090-21 Dvosob. stanovanje i pritikiinami, takoj oddam. Mala čolnarska 7. 1)1006-21 Stanovanja Beseda 1 Din. torek 3 Din, za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Enosob. stanovanje ali prazno sobo, strogo se- parirano, iščem. Ponudbe z navedbo cene pod »600« na ogl. odd. Jutra. 110ilw21a 2-3 sobno stanovanje s pritikiinami Išče mirna družina treh članov s 1. avgustom v središču mesta ali vsaj v bll-nl. najraje v frančiškanskem okraju Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna družina«. 10349-21a Ugleden zakonski par brez otrok Išče za 1. Junij 3 do 4 sobno stanovanje s komfortom. — solnčno. mirno Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje*. K1083-21a Stanovanje 2 sob kabineta rn vseh drugih pritiklin, išče dobra stranka 1 osebe v neposredni bližini centra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra stranka« . lUltfveia Sobo oilda Beseda 1 Din, (torek t Din. sa IHrs aH tojanje S Din. Najmanjši TI Din. Prazno sobo veliko, zračno in »uho, ločen vhod, v Križevniški ulici, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11060-23 Sobo s posebnim vbodom, oddaan boljšemu gospodu. Komen-skega »L 16, priti., levo. 11068-23 Sobo z dvema posteljama, oddani dvema gospodičnama ali zakoncema 16. maja sli pozneje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11O4S-03 Prazno sobo veliko, lepo, takoj od de m. Poizve se od 11. naprej: Kolerija, Devineka 9. 111030-33 Novo opremljeno sobo solnčno, v centru, s souporabo kopalnice, oddam takoj solidnemu gospodu. — Ogleda se aamo popoldne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. «1005-33 i s' '■'i s -y v.-. > SoCdneijevi mQSQ,rsfil 1906-1937 BRATJE G0LDNER ZAHTEVAJTE PROSPEKTE S U B 0 T I e A Mestni pogrebni zavod. Občina Ljubljana. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ta znancem tužno vest, da nas je za vedno zapustil nad ljubi soprog, dobri oče, gospod KLOPČIČ VALENTIN hišni posestnik In železničar previden s tolažili svete vere za umirajoče. Pogreb blagopokojnega se bo vršil v sredo, dne 5. maja 1937 ob pol 5. popoldne iz hiže žalosti Kolezijska ulica štev. 28, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 3. maja 1937. Žalujoči ostali: ANTONIJA, soproga; VALENTINA, ANTON, otroka — ter ostalo sorodstvo. Prazno sobo s posebnim vhodom s stopnic, oddam tekoj aH pozneje. Langusova ul. 17. — Mirje. 11077-33 Sobico z vso oskrbo, oddam za 35. maj ali 1. junij. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11CG6-28 Malo solnčno sobo s posebnim vhodom, soupo rabo kopalnice in vso oskrbo. oddam takoj. Ravnikar, Gajeva 3TV. 31100-03 Lepo sobo oddam boljšemu gospodu z vso oskrbo v centru. Istotam oddam tudi sobioo. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11084-33 Lepo sobo v centru, oddam 2 stalnim osebam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11090-23 Sobe išče Beeeda 1 Din. torek 8 Din, za Šifro ali tojanje naslova 3 Din. NajmanjSi znesek 17 Din. Prazno sobo z vso oskrbo in dmžtoskim priključkom k boljši družim iščem za popolnoma zdravo starejšo vdovo. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Središče eentra« lfle75-33a Zaradi tega se puder Tokalon tako gta&to in enakomerno oprime lica, pokrivajoč kožo s tankim, nevidnim ovojem lepote. Rezultat tega je popolna naravna lepota, tako različna od staromodnih težkih pudrov, ki m dajali samo videz olepšanja. Poleg tega vsebuje puder Tokalon tudi smetanovo peno, zaradi katere se obdrži na licu osem ur. Tudi v najtoplejši restavraciji se ni treba pudrati, če uporabljate puder Tokalon. Ob koncu dolgih plesnih večerov bo ostala Vaša polt še vedno sveža in brez vsakega bleska. Novi svinčnik za vsakega VMtp en Za pisarne. Za šole. Za reklamo. Enostavna konstrukcija. Se ne kvari. Izkoriščavanje grafitnega vložka do maksimuma. Ceneno in brezkonkurenčno. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Trgovska agentnra »KONDOR« BEOGRAD, poštni predal 394 Zahtevajte ponudbe! Iščemo zastopnike! Beseda 1 Din, torek S Din. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din. Trenškotl, veternl suknjiči Novosti, lepe vzorce za pumparice, športne obleke □udi ceneno P r e s k e r, Sv. Petra e. II lb?IWrawn JPRKPtfTOU joetoi vnxM jSOnum. Izgubljeno Beseda 1 Dm. lavek 8 Din. sa Šifro ali dajanje naeiova i Din. NajmanjSi znesek 17 Din. V nedeljo 2. t. m. popoldne je bila izgubljena na poti od Večne poti na Grad srebrna damska aa-peetna urica. Pošten najditelj naj jo proti nagradi vroe v ogl. odd. Jutra. 11044-38 Med mestom In deželo posreduje »Jutro v« mali oglasnik ZAHVALA Za vse izraze iskrenega sočutja, ki ste izkazali ob težki izgubi naše drage hčerke ga nam JANE se prisrčno zahvaljujemo. Vam, ki ste Ji zasufi prerani grobek z lepim cvetjem, še tako mala, pa je bila deležna tolike Vaše ljubezni. Vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njen zadnji dom, iskrena hvala. RADOVLJICA, 4. maja 1937. Žalostna družina LERH. ZAHVALA Vsem, ki so nas Ob nenadni, bridki izgubi naSega dobrega soproga, papana in starega papana, gospoda Viktor Fritsch-a višj. urad. hranil. Drav. ban. v pokoju tolažili in vsem darovalcem vencev in šopkov, ter vsem, ki so dobrega pokojnika kljub slabemu vremenu spremili k zadnjemu počitku, naša prisrčna hvala. Posebno zahvalo pa dolgujemo gosp. primariju dr. Davriču za požrtvovalen trud, da bi nam ohranil dragega pokojnika, ter gospodu dr. Neubergerju za njegov trud za časa bolezni. Nadalje se zahvaljujemo g. podžupanu in predsedniku Ban. hranilnice dr. Ravniharju, ter ravnateljstvu in uredništvu Banov, hranilnice za krasna venca in spremstvo, ter tvrdki L C. Mayer za krasen venec. Končna velja še naša zahvala cenjenim pevcem pod vodstvom g. Prelovca za žalostinke, ter vsem, ki so nas tolažili ob težki izgubi. Žalujoča soproga EDITA FRFTSCH roj. ROBLEK z otroci. Urejuje Davorin Bavljen* — Izdaja ea konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jena, — Za inseratnl del je cdgoaonil fttofc Novak — ? Ljubljani,