n Informativno glasilo občine Dobrepolje letnik XXI. št. 3 marec 2015 * i ja «r « ■ ■ Tina Kadunc - Tiana poje državno himno, MePZ Ponikve (v ozadju) pa je zapel gasilsko himno Gasilska zveza Dobrepolje v letu 2015 praznuje 20-letnico svojega delovanja. Prvič je bila ustanovljena že leta 1955 na območju tedanje občine Dobrepolje, zaradi združitve občin pa je vse do leta 1995 delovala pod okriljem GZ Grosuplje . 30. junija 1995 pa je bila GZ Dobrepolje ponovno ustanovljena, da bi gasilci na območju novoustanovljene občine sami odločali o svojem napredku. Ob tej priložnosti so 14. marca 2015 gasilci v Jakličevem domu na Vidmu organizirali slovesno proslavo. Prireditve se je udeležilo več kot 170 povabljenih gostov in članov, slavnostni govornik pa je bil predsednik GZ Slovenije g. Jošt Jakša. (Foto: Tamino Petelinšek in Ana Grandovec) Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 15. 4. 2015. VABILO NA CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI CENA CEPLJENJA NA TERENU: PONOVNO CEPLJENJE: 31,42 € • PRVO CEPLJENJE: 61,32 € Ob cepljenju OBVEZNO prinesite s seboj knjižico o cepljenju psa in EMŠO zaradi vpisa letošnjega cepljenja In potrditve knjižice. Cepljenja izven navedenega razporeda se opravlja: vsak delavnik od 8.00 -19.00, v soboto od 8.00 -12.00 v Veterinarski ambulanti BUBAd.o.o., Rožna dolina 5, Grosuplje. Dodatne Informacije o cepljenju in zdravljenju lahko dobite na tel.: 01/7864-658, dežurna št.: 051/619-524 (velike živali), 051/363-997 (male živali) VETERINARSKA AMBULANTA BUBA d.o.o., Rožna dolina 5, Grosuplje OBJAVLJA RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI ZA LETO 2015 ZA OBMOČJE OBČINE VIDEM DOBREPOLJE 13.04.2015 - PONEDELJEK 17.00 Zdenska vas pri gasilskem domu 17.20 Cesta pri vaškem domu 17.40 Predstruge pri železniški postaji 18.00 Ponikve pri gasilskem domu 14.04.2015 -TOREK 17.00 Videm pri kmetijski zadrugi 17.15 Podpeč na Igrišču 17.30 Podgora pri Godec Dušanu 17.45 Kompolje pri gasilskem domu 15.04.2015- SREDA 16.00 Bruhanja vas pri Zabukovec (Jožefovi) 16.15 Zagorlca na Igrišču 16.30 Podgorica pri Šuštar Janezu (Pečnik) 16.45 Mala vas pri Samčevih (Bablč Ivan) 17.00 Hočevje pri gasilskem domu 16.04.2015 - ČETRTEK 16.00 Rapljevo 16.15 Lipa, Paka, Pri cerkvi, Kolenča vas, Tržič, Podtabor 16.45 Potiskavec 17.00 Tisovec 17.15 Četež pri vaški lipi pri gostilni Šuštar na vasi pri cerkvi na vasi Cepljeni morajo biti psi, ki še niso bili trikrat zaporedoma redno cepljeni! Če ste psa v letu 2015 že cepili proti steklini, vzemite vabilo kot brezpredmetno! VULKANIZERSTVO IVAN HOČEVAR s. p. Podgorica 22, 1312 Videm - Dobrepolje tel.: 051/208-649 Letne pnevmatike po ugodnih cenah: Continental, Vredestein, Falken, Viking, Uniroyal Bridgestone, Firestone, Kumho Goodyear, Dunlop, Fulda, Sava Kmetijske pnevmatike: Trayal, Petlas, Seha, Cultor, Mitas, Trelleborg Posebna akcija za kmetijske pnevmatike Trayal in letne Falken po preverjeno najnižjih cenah v Sloveniji. Na voljo tudi ALU in jeklena platišča Izven sezone gum nudim tudi servisiranje vozil: menjava olja, filtrov, zavornih ploščič, delov podvozja itd. Piše: župan Janez Pavlin Spoštovane občanke, • .-IV • cenjeni občani. Smo v velikem tednu in pred nami so največji krščanski prazniki v letu. Zato vam v tem članku napišem le nekaj besed in vam izrečem velikonočno voščilo. V deželo je neopazno prišla pomlad. Pomladni čas je eden najlepših letnih časov, saj se vse prebuja in nas vodi k življenju. Verjetno je vsak že poprijel za delo doma, na polju, travniku, gozdu ... Tudi na občini smo se resno oprijeli dela, ki nas čaka v tem letu, ter uvajanja sprememb pri organizaciji občinske uprave. Veliko energije smo vložili v pripravo proračuna. Od države smo prejeli šele proti koncu januarja natančne finančne podatke, ki so pomembni za pripravo dobrega proračuna. Na začetku februarja smo gradivo poslali svetnikom in načrtovali, da bo proračun sprejet do konca marca v obeh obravnavah (19. 2. 2015 in 26. 3. 2015). Na usklajevalnem sestanku, odborih, komisijah in tudi dveh sejah o proračunu smo za obrazložitve, pojasni-tve, dileme in odgovore na zastavljena vprašanja porabili že 39,5 ur. A proračun ni bil sprejet na nobeni seji. Z nespreje-tjem občinskega proračuna v prvi obravnavi (dvakrat zavrnjen) ima občina začasno financiranje in opravljajo se le tekoče zadeve, ne more se začeti noben projekt, noben občinski razpis ali druge dejavnosti, da bi načrtovane projekte izpeljali. Seveda so kakšni projekti odvisni tudi od državnih razpisov, ki jih razpiše ustrezno ministrstvo, in bojim se, da bomo kakšen razpis zamudili in izgubili potrebna dodatna sredstva (na primer: sofinanciranje izgradnje komasacijskih poti in agromelioracije, sofinanciranje 21. člena ZFO ...). A kljub temu ne manjka volje, energije in optimizma, za dosego zastavljenih ciljev . Če bi si vsak posameznik prizadeval za skupno dobro, bi do želenega cilja prišli še hitreje. A kaj ko je slika v realnosti čisto drugačna. K temu pa pripomorejo še dejanske krizne razmere, razmere na državni ravni in čas negativizma, ko iščemo samo napake in lastne interese z lobi- ranjem, ter prijave na različne institucije in inšpekcije. Če je v nas veliko negativnih misli, dejanj in spominov, to tudi iz nas nenehno prihaja; če pa uspemo napolniti naše misli, naš spomin bolj s pozitivnimi mislimi in spomini, postajamo tudi bolj svetli in optimistični ljudje. V prihajajočih dnevih bo več časa, da se zaustavimo in pogledamo v prihodnost, v upanja polno praznovanje Gospodove zmage nad grehom, zlom in smrtjo. Vera v Vstalega naj v nas prebuja znamenja iskrene povezanosti in pristnega upanja ter nas tako še bolj približa Božjemu odrešenju in predvsem bližnjim. Vstajenjski svit je stkan iz čiste Božje Ljubezni, ki se je prekalila na križu. Bolje kot preklinjati temo je prižgati luč. Naj nas velikonočni sij napolni in obogati z obnovljeno vero, globoko radostjo, obiljem milosti in Božjega blagoslova pri vašem in skupnem delu. ■ Velikonočno voščilo »Velika noč je začetek. Z njo se vse začenja na novo. Z zmago življenja nad smrtjo se vse na novo začenja. In začenja se pot, po kateri želimo hoditi - sredi vsakdana. Polni upanja, ker jo je pred nami nekdo prehodil. Polni zaupanja, ker tudi za nas velja njegova zaobljuba. Polni ljubezni, ker nas nekdo tako ljubi, ker je vse to vzel nase - in ker gre on sam z nami po tej poti. ... Pot nastane tako, da greš korak za korakom - toda z jasnim ciljem: življenju naproti ...« Andrea Schwarz ALELUJA. Gospod je vstal! Ob naših največjih praznikih vam želim obilo velikonočne svetlobe, ki pomlaja duha, preganja grenkobo srca, razsvetljuje prihodnost in deli notranji mir. Veselja in blagoslova naj nam podari Gospod! Želim Vam blagoslovljene in z velikonočno vero okrepljene praznike našega upanja, župan Janez Pavlin s sodelavci Kazalo Delo Občinske uprave Občine Dobrepolje.......................... ................. 5 Poročilo o kakovosti pitne vode......................................... .................. 9 Literarni natečaj Ogenj ni igrača........................................ ................ 16 Gasilska zveza Dobrepolje v letu 2015 praznuje................. ............... 20 Vsem članom, simpatizerjem in občanom želi NSi Krščanski demokrati, OO Dobrepolje RIBNIŠKI PASIJON 2015 VABI TEBE, MENE, NJEGA ... VSAKEGA! Ustvarjalci Ribniškega pasijona želijo pokazati, da Jezus ni le zgodovinska osebnost izpred 2000 let, ampak je naš prijatelj, ki nas spremlja na vseh naših poteh in nas vedno čaka z odprtimi rokami. Bodimo tudi mi njegovi prijatelji in si dovolimo, da nas nagovori njegova zgodba. Farani ribniške in kočevske dekanije vas zato vabijo na uprizoritev Ribniškega pasijona z naslovom To delajte v moj spomin, ki bo na velikonočni ponedeljek, 6. aprila 2015, ob 19. uri (Športna dvorana VELIKE LAŠČE) Ne glede na vreme, Ribniški pasijon 2015 zagotovo bo. Dovoli, da Te, Me, Ga nagovori. Napovednik si lahko ogledate na spodnjem videu, za informacije pa si lahko ogledate tudi www. ribniskipasijon.si Vstopnine ni! ČISTILNA AKCIJA Obveščamo Vas, da bo čistilna akcija v soboto, 11. aprila, z začetkom ob 8. uri. Čistimo javne površine ter površine ob vseh cestah (regionalna, lokalna, javna, gozdna cesta), kosovni odpadki in divja odlagališča ne sodijo v to čistilno akcijo. Divja odlagališča se samo evidentirajo. ZBIRAJO SE LE KOMUNALNI ODPADKI. NEKUMU-NALNI (deli pri razgradnji avtomobilov in drugo) OZ. GRADBENI ODPADKI NISO PREDMET ČISTILNE AKCIJE. Vsem, ki se boste udeležili spomladanske čistilne akcije, predlagamo, da določite program in vodjo, ki bo koordiniral delo udeležencev. Do 9. aprila 2015 je treba sporočiti potrebe po materialu (vreče), ki jih bo mogoče dvigniti na sedežu Občine Dobrepolje. Do četrtka, 9. aprila 2015, do 10. ure nam sporočite tudi število udeležencev. Vsi udeleženci boste dobili malico. Delili bomo: a) 50 l oz. 90 l črne vreče za zbiranje mešanih oz. preostanka odpadkov; b) cca 70 l rumene vreče za zbiranje mešane embalaže - trda plastika, plastenke, konzerve, pločevinke, tetrapak, vse vrste folije. Steklena in karto-nasta embalaža ne sodita v rumene vreče; c) cca 70 l rdeče vreče za zbiranje nevarnih odpadkov (zdravila, pesticidi, baterije, akumulatorji, embalaža, onesnažena z nevarnimi odpadki - barve, laki ...); d) cca 70 l zelena vreča PVC brez napisa za zbiranje steklene embalaže. Zabojnikov 5 m3 ne bomo vozili, bo pa po 11. uri organiziran odvoz s smetarskimi kamioni. Vreče se po posameznih barvah ločeno zbirajo na zbirnih mestih - ekološki otoki. Predvidena zbirna mesta: • Struge - parkirišče ob starem gasilnem domu • Kompolje - pri gasilnem domu • Videm - parkirišče za zdravstvenim domom • Predstruge - pri igrišču • Ponikve - pri gasilnem domu • Zdenska vas - pri gasilnem domu • Hočevje - pri gasilnem domu S spoštovanjem, Janez Pavlin, župan Delo Občinske uprave Občine Dobrepolje Občinska uprava Občine Dobrepolje izvaja svoje delo in naloge kot enovita organizacija. Zagotavlja upravne, strokovne, razvojne in pospeševalne naloge v skladu z zakoni, s statutom in z drugimi občinskimi akti. Zvone Gosar Naloge izvaja samostojno, v sodelovanju z drugimi občinskimi upravami, vaškimi odbori, društvi kot nosilci družabnega dogajanja, nosilci javnih pooblastil, državnimi organi, zavodi, vzgojno-izobra-ževalnimi institucijami, s komunalnim podjetjem in z drugimi organizacijami. Pomembna področja dela, ki jih izvaja sedem zaposlenih, vključno z županom, so družbene dejavnosti, kultura, šport, gospodarstvo in komunalna infrastruktura s turizmom, investicije, okolje in prostor, splošne, upravne ter tehnične zadeve, finance, kmetijstvo ter druge upravne zadeve v skladu z zakonodajo. Gospodarjenje z zemljišči in drugim občinskim premoženjem, tako kot izvajanje naštetih nalog, poteka tekoče v sodelovanju z vaškimi in odbori občinskega sveta. Glavni cilj sta tekoče, sistematično in usklajeno izvajanje procesov za blaginjo vseh občanov in izvajanje javnega interesa z njegovo zaščito. Izvajanje nalog Medobčinskega redar-stva in inšpektorata poteka samostojno in ločeno za več občin, Dobrepolje, Loški Potok, Ribnica, Sodražica in Velike Lašče. Občinska uprava je pri svojem delu samostojna v okviru Ustave RS, zakonodaje in Statuta Občine Dobrepolje. Organizacija je prilagojena viziji, poslanstvu in sprejetim strategijam župana, tako da zagotavlja učinkovito, strokovno, gospodarno in racionalno usklajeno izvajanje nalog, zakonito izvajanje pravic, interesov in obveznosti strank ter drugih udeležencev v postopku, usklajeno, organizirano delo, usmerjenost k uporabnikom storitev, skrb za njihov razvoj ter učinkovito sodelovanje z institucijami. Njeno delo usmerja in nadzira župan, vodi pa jo tajnik. Slednji je odgovoren za dosledno izvajanje Zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku ter zagotavlja upravno poslovanje. Delo je organizirano vse dni v tednu, razen sobote in nedelje. Uradne ure določajo sistem obratovanja in dostopanja do zaposlenih na posameznih področjih. V sprejemni pisarni poteka delo tako, da se sistematično prejema, odpira, evidentira, signira, klasificira, datira in razvršča prejeto pošto, pripravlja izhodno pošto in skrbi za odpremo dokumentarnega gradiva ter arhiviranje. Z uradnimi sporočili ter z dajanjem informacij sredstvom javnega obveščanja, novinarskimi konferencami, udeležbo na konferencah, okroglih mizah in z drugimi oblikami sodelovanja s predstavniki sredstev javnega obveščanja, preko spletne strani občine in na drug ustrezen način, ki omogoči javnosti, da se seznani z delom občinske uprave, je zagotovljena njena javnost dela. Zupan občine Do-brepolje daje vse informacije za občino Dobrepolje. V prvih treh mesecih leta 2015 je občinska uprava pripravljala vse potrebno za sprejem proračuna občine, za vse vrste poročanja pristojnim organizacijam in ministrstvom v zvezi s porabo in sofinanciranjem projektov v občini Dobrepolje, pripravljala obrazložitve in utemeljitve poročila k zaključnemu računu, pripravljala nove letne programe na področju športa, kulture in kmetijstva, podlage za razpise na področju družbenih dejavnosti, kmetijstva, turizma ter gospodarjenja z divjadjo ob izvajanju ostalih tekočih nalog in reševanju vlog strank. Naloge, ki se jim posveča večja pozornost, so, poleg obrazložitve proračuna in investicij z razvojnimi programi, še obravnava in sprejem občinskega prostorskega načrta Občine Dobrepolje, zaključevanje del na energetski sanaciji podružnične šole Kompolje, priprava dokumentacije za prijavo na razpis na Ministrstvo za gospodarstvo RS, za izvedbo prve, druge in tretje faze odlagališča CERO Špaja dolina, za čistilno napravo za izcedne vode, za izvedbo del čistilne naprave Zdenska vas, za nadaljevanje projekta »Oskrba s pitno vodo Suhe krajine« in vključevanje v pripravo strategij razvoja občin. Za določene vrste novih programov, ki jih pripravljamo, še nimamo vseh potrebnih podlag na ravni države. Na področju kmetijstva čakamo na sprejem Uredbe CLLD v okviru celotne države, ki bo ustre- zna podlaga za sprejem novega Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Dobre-polje za programsko obdobje 2015-2020. Po pridobitvi mnenja pristojnega ministrstva RS bomo lahko razpisali sredstva za kmetijstvo. Drugi pogoj za razpis za kmetijstvo bo seveda sprejeti proračun z opredeljenimi postavkami in ukrepi, ki jih bomo sofinancirali. Podobno je še na področju določanja vseh virov financiranja občin v Sloveniji in na nekaterih drugih področjih. Sofinanciranje LAS bo potekalo tudi v naslednjih treh letih. Celotna struktura sistema se postavlja na novo, vezano na Uredbo CLLD, njen sprejem in oblikovanje skupnih strategij. Predstavnikom podjetja za izvajanje programov LAS za več občin, za področje naše občine, smo že poslali naša pričakovanja in predloge sodelovanja. Izvajanje razpisov se bo zato v tem letu zavleklo vse do meseca maja, morda začetek junija. Očitno prepozno za področje kmetijstva in gozdarstva, ki tako rekoč že vstopa v glavna dela in z njimi povezane investicije, nakupe, setev, obdelavo in pripravo zemljišč. Vzporedna priprava vse potrebne dokumentacije in hitreje izpeljani postopki bodo lahko omogočili normalno izvajanje razpisov in smotrno, pravočasno izplačevanje zahtevkov posameznih predlagateljev vlog. Vsem zainteresiranim lahko le sporočimo, da smo na razpolago za pojasnila o posameznih novih razpisnih pogojih in ukrepih, dokončno pa jih bomo interpretirali po sprejemu. Pripravljeni bomo skupaj lahko naredili več, hitreje in bolj kakovostno. Posredujte svoja pričakovanja in predloge. Zelimo si in si bomo prizadevali, da bo drugi kvartal boljši in uspešnejši. Ob boljšem poznavanju vaših želja in pričakovanj bomo to lahko realizirali. Vsem občankam in občanom voščim vesele in blagoslovljene velikonočne praznike, Zvone Gosar Videm, 27. 03. 2015 Kako pravilno izvajati oranje kmetijskih površin ob javnih cestah V spomladanskih mesecih se začnejo tudi opravila na njivah in poljih. Ker je naša inšpekcijska služba v lanskem letu prejela kar nekaj prijav v zvezi z nepravilnim oranjem, vam v nadaljevanju, z namenom preventivnega ukrepanja, predstavljamo kršitve zakonskih določb, posledice takega ravnanja in pravilen pristop k temu opravilu. Zakon o cestah (ZCes-1, Ur. l. RS št. 109/10, 48/12, 36/14) v 4. točki drugega odstavka 5. člena določa: »Prepovedano je orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto.« Kršitev zgornjega člena pomeni prekršek, ki je sankcioniran v 7. odstavku 5. člena ZCes-1 (posameznika se kaznuje z globo 1000 €) in 8. odstavku 5. člena ZCes-1 (pravno osebo se kaznuje z globo 4000 € in odgovorno osebo z globo 1000 €). Pomen posameznih izrazov je določen v 2. členu ZCes-1 in je naslednji: Cestni svet je zemljišče, katerega mejo na podlagi predpisov o projektiranju javnih cest določajo linije med skrajnimi točkami prečnega in vzdolžnega profila cestnega telesa, vključno z napravami za odvodnja-vanje. Meja cestnega sveta poteka največ 2 metra od linij skrajnih točk, vključno z napravami za odvodnjavanje. Cestno telo je del javne ceste, ki ga sestavlja cestišče z nasipi in vkopi. Cestišče je del javne ceste, ki ga sestavljajo vozišče, odstavni in ločilni pasovi, kolesarske steze, pločniki, bankine, naprave za odvodnjavanje, če so tik ob vozišču, ter zračni prostor v višini 7 metrov, merjeno od točke na osi vozišča. Bankina je utrjen vzdolžni del cestišča ob zunanjem robu vozišča, ki zagotavlja bočno stabilnost vozišča in brežine ter omogoča namestitev prometne signalizacije in opreme. Vozišče je del cestišča, ki ima eno ali več smernih vozišč, namenjeno prometu vozil pod pogoji, določenimi s predpisi o pravilih cestnega prometa, pa tudi pešcem in drugim udeležencem cestnega prometa, če s prometno signalizacijo ni določeno drugače (glej skico 1). Za lažje razumevanje, kaj v praksi pomenijo pravilni odmiki pri oranju od cestnega sveta, vam predstavljamo skici (skici 2 in 3). Zaradi neupoštevanja pravilnih odmikov prihaja pri oranju kmetijskih površin do poškodb bankin in vozišča. Orači obračajo traktorje s priključki na cestnem svetu, celo na asfaltnem vozišču, s čimer povzročajo poškodbe bankine, posledice takega oranja se kažejo v razpokanosti asfalta in posedanju roba cestišča. Poleg tega pa prihaja tudi do onesnaženja cestišča z nanosom blata in zemlje. Orač oziroma voznik delovnega stroja je dolžan, preden se vključi na javno cesto, pnevmatike očistiti blata, zemlje in drugih snovi ter tako očiščen zapeljati na javno cesto. Zakon o cestah namreč v prvi alineji 5. točke drugega odstavka 5. člena določa, da je na cestišče javne ceste prepovedano nanašati blato ali jo kako drugače onesnaževati. Za omenjeni prekršek je predpisana tudi globa (posameznika se kaznuje z globo 1000, pravno osebo se kaznuje z globo 4000 € in odgovorno osebo z globo 1000 €). V primeru, da kmetijskih del nikakor ni mogoče izvesti tako, da ne bi ovirali in ogrožali prometa, poškodovali cesto ali povečali stroškov njenega vzdrževanja, Zakon o cestah v 27. členu dopušča tudi možnost, da izvajalec del pred pričetkom izvajanja del upravljavca cest (občino) zaprosi za soglasje teh del. S tem soglasjem se določijo pogoji, pod katerimi se ta dela lahko opravijo, po potrebi se določi začasna označitev ovire na ali ob cesti s začasno prometno signalizacijo ter dolžno ravnanje izvajalca del po tem, ko je z deli zaključil. Skupna občinska uprava Medobčinski inšpektorat in redarstvo MEDOBČINSKI inšpektorat IN SEOASSTVO OaeiNODERETOUE.LOiKIPCTOK.RISNICA.SODRAilCA IN VELIKE LAiČE 1. Prikaz pomenov izrazov: 2. Oranje vzporedno s cesto [od roba asfalta (Vir skice: Oranje pravokotno 90 in vzporedno_Prerez. pdf, Cestno podjetje Nova Gorica in Ministrstvo RS za infrastrukturo in prostor) 3. Oranje pravokotno na cesto (Vir skice: Oranje pravokotno 90 in vzporedno_Prerez. pdf, Cestno podjetje Nova Gorica in Ministrstvo RS za infrastrukturo in prostor) Policija svetuje - nekaj nasvetov za večjo varnost udeležencev v cestnem prometu Spoštovani! Pred nami je čas lepega vremena, kar pomeni tudi to, da se bodo na ceste odpravili motoristi in kolesarji. Vsem voznikom enoslednih motornih vozil svetujemo, naj bodo predvsem izjemno previdni, hitrost svoje vožnje pa naj prilagodijo razmeram na cesti! To velja še zlasti spomladi, na začetku motoristične sezone, ko je asfaltna površina še vedno hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevmatik, kot posledica zime pa je lahko na vozišču veliko udarnih jam in peska od zimskega posipa. Motoristi naj se poleg tega tudi zavedajo, da njihove sposobnosti obvladovanja motornega kolesa najverjetneje še vedno niso na ravni tistih iz prejšnjega leta. Voznikom motornih koles in koles z motorjem policisti svetujemo: • Pred vožnjo preverite zračni tlak v pnevmatikah in jih v prvih kilometrih vožnje primerno ogrejte. Pri vožnji dosledno uporabljajte zaščitno motoristično čelado. Pravilno si jo zapnite. Čist vizir vam omogoča potrebno vidljivost. Ne pozabite na oblačila s ščitniki. Motorno kolo je ozko, zato vas pri večji hitrosti drugi prometni udeleženci hitro lahko spregledajo. Naj bo vaša hitrost primerna okoliščinam, da vas bodo drugi pravočasno opazili, pa tudi vi njih. Poskrbite tudi, da boste čim vidnejši. Na motornem kolesu imejte vedno prižgane luči. Nosite zaščitna oblačila s čim več odsevniki (nalepkami, trakovi) in čelado svetle barve. Nosite tudi odsevni brezrokavnik. Pri vožnji skozi levi ovinek se odmaknite od ločilne črte na sredini vozišča, sicer bo vaša glava brzela tudi meter globoko po smernem vozišču za nasprotni promet. Hitrost in način vožnje motornih koles še posebej prilagodite v prvih minutah deževja. Če vaše motorno kolo nima zavornega sistema ABS, v dežju ali na spolzkem vozišču ne zavirajte na talnih označbah. • Izogibajte se asfaltnim površinam, na katerih je posut pesek, razlito olje ali podobno (predvsem v ovinku). • Reakcijski čas v idealnih pogojih je 0,6-0,8 sekunde, v cestnem prometu v povprečju 1 sekundo, pri nezbranem ali utrujenem vozniku pa že 2 sekundi ali več. • Zavorna pot do ustavitve je pri hitrosti 100 km/h 40 metrov. Pot ustavljanja je seštevek reakcijske in zavorne poti. • Ne vozite, če ste uživali alkohol, mamila, psihoaktivna zdravila ali ste utrujeni. Sicer to lahko hitro postane vaša zadnja vožnja. Vozniki koles: Kolo je eno najbolj priljubljenih prevoznih sredstev. Za otroke je tudi igralo, odrasli pa ga čedalje pogosteje uporabljajo ne le za prevoz, temveč tudi za rekreacijo. Vendar pa moramo pri kolesarjenju dobro poskrbeti za svojo varnost, saj so kolesarji poleg pešcev najbolj ogrožena in izpostavljena skupina prometnih udeležencev. Vozniki koles so v najhujših prometnih nesrečah v več kot polovici primerov povzročitelji nesreče. Dejstvo je, da so kolesarji manj varni v cestnem prometu kot drugi udeleženci. Predvsem so slabše vidni, njihova vidnost pa je obratno sorazmerna s hitrostjo vožnje: hitrejši so, slabše so opazni. Zato, kolesarji, vozite previdno in skrbite za lastno varnost, pri čemer upoštevajte naslednja pravila in nasvete: • Bodite pozorni na prometno signalizacijo (prometne znake) in jih upoštevajte! • Na mestih, kjer promet ureja semafor, morate upoštevati svetlobne znake. • Ne vozite pod vplivom alkohola! • Pred spremembo smeri vožnje večkrat poglejte, kaj se dogaja za vami, ter pravočasno in odločno nakažite svoj namen. • Upoštevajte pravila prednosti, ki veljajo za kolesarje v križiščih, še posebej tam, kjer so označene kolesarske steze. • Vozite po kolesarski stezi in kolesarskem pasu ali poti. Vedno uporabljajte le površino, ki je namenjena kolesarjem (označena s prometnimi znaki in talnimi označbami). Po takšnih površinah morate voziti po desni kolesarski stezi glede na dovoljeno smer vožnje, na dvosmerni kolesarski stezi pa po desni strani steze. • Če ni kolesarske steze ali pasu, vozite ob desnem robu vozišča v smeri vožnje, in sicer čim bližje robu (ne več kot en meter od roba) vozišča. • Ponoči in ob zmanjšani vidljivosti morate imeti na sprednjem delu kolesa prižgano belo luč za osvetljevanje ceste, na zadnji strani kolesa pa rdečo pozicijsko luč. Tu mora biti nameščen še rdeč od-sevnik, na obeh straneh pedalov morate imeti rumene ali oranžne odsevnike, na kolesih pa rumene ali oranžne bočne odsevnike. Če vozite v skupini kolesarjev, vozite drug za drugim. Izjemoma, če je pot dovolj široka, lahko dva kolesarja vozita vzporedno. Promet skrbno opazujte, predvidevajte ravnanje drugih udeležencev. Še posebej pozorni bodite na vozila, ki vas dohitevajo in prehitevajo. V križiščih bodite še posebej previdni, z roko odločno nakažite smer in se prepričajte, ali so vas opazili. Če je situacija nejasna, raje sestopite s kolesa in pojdite čez križišče peš. Da vas bodo drugi udeleženci v cestnem prometu, pešci in vozniki, hitreje opazili, uporabljajte zvonec. Ponoči poskrbite, da boste še vidnejši (obvezne so luči, odsevniki, priporočljiva svetla oblačila). Prtljago vozite v za to namenjeni košarici ali pritrjeno na prtljažniku. Roke imejte proste za vodenje krmila in nakazovanje smeri. Nikoli ne smete: krmila kolesa izpušča-ti iz rok, dvigniti nog s pedalov, voditi, vleči ali potiskati drugih vozil, pustiti se vleči ali potiskati, prevažati predmetov, ki bi vas ovirali pri vožnji, voziti drugih oseb, razen če je z zakonom določeno drugače. Če je treba, za svojo varnost raje ustavite in pustite vozilo/a mimo. Vaše kolo naj bo redno vzdrževano in tehnično brezhibno. V obvezno opremo kolesa sodijo zvonec, luč za osvetljevanje ceste, zadnja rdeča luč, zadnji rdeči odsevniki, rumeni od-sevniki v pedalih, brezhibna zadnja in prednja zavora, bočni odsevniki. Priporočljivo je na kolesu imeti: distanč- nik z odsevom, ščitnik verige, blatnike, ustrezne pnevmatike, ustrezen sedež, ogledalo. • Čelada: Kolesar, mlajši od 14 let, mora med vožnjo nositi na glavi pripeto atestirano zaščitno čelado, enako pa velja tudi za otroka, ki se na kolesu vozi kot potnik. Čelado pa priporočamo tudi odraslim kolesarjem, čeprav ni predpisana. Da se bodo s kolesom varno vozili tudi otroci, veljajo zanje še posebna pravila: • Kolo sme samostojno v prometu na cesti voziti otrok, star najmanj osem let, ki ima pri sebi veljavno kolesarsko izkaznico, in oseba, ki je starejša od 14 let. • Za vožnjo kolesa se otroci usposobijo ter opravijo kolesarski izpit in dobijo kolesarsko izkaznico v osnovni šoli, ki jo obiskujejo. • Otrok do 14. leta, ki nima opravljenega kolesarskega izpita, sme voziti kolo v cestnem prometu le v spremstvu polnoletne osebe, ki lahko ob upoštevanju prometnih razmer spremlja največ dva otroka. • Otrok do 6. leta sme voziti kolo le na pešpoti ali v območju za pešce, v spremstvu polnoletne osebe pa tudi v območju umirjenega prometa. • Kolesar, mlajši od 14 let, mora med vožnjo nositi na glavi pripeto atestirano zaščitno čelado, enako pa velja tudi za otroka, ki se na kolesu vozi kot potnik. Vsem udeležencem v cestnem prometu svetujemo, da se ravnajo tako, da najprej sami poskrbijo za lastno varnost in da se ne spravljajo v nevarne in/ali kritične situacije. Anita Žnidaršič Vodja policijskega okoliša Javno komunalno podjetje Grosuplje Vabimo vas na predstavitev delovanja kanalizacijskega sistema v Ponikvah, in sicer v sredo, 8. 4. 2015, med 16. in 18. uro. Predstavitev bo pri podtlačni postaji v Ponikvah. Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o. POROČILO O KAKOVOSTI PITNE VODE na območju občine Dobrepolje v letu 2014 Na območju občine Dobrepolje se uporabnike oskrbuje iz treh vodovodnih sistemov v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Grosuplje. Letni notranji nadzor je bil izveden s strani pooblaščenega izvajalca Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Notranji nadzor se opravlja na podlagi Pravilnika o pitni vodi (Ur. l. RS št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09), interne dokumentacije HACCP in Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občini Dobrepolje (Ur. l. RS št. 22/14). V preglednici spodaj sta prikazana število vzorčenj na posameznem vodovodnem sistemu in obseg neustreznih vzorcev z ugotovljenimi povišanimi parametri. V splošnem lahko ugotovimo, da se je uporabnikom distribuirala ustrezna zdrava pitna voda. Neustreznosti pri uporabnikih znotraj nadzora ni bilo zaznati. Kontrola se je izvedla tudi na posameznih vodovodnih zajetjih pred pripravo pitne vode (kloriranjem). Voda je praviloma na vodnih virih fekalno onesnažena in jo je pred distribucijo treba dezinficirati. Celotno letno poročilo za leto 2014, pripravljeno s strani pooblaščenega izvajalca notranjega nadzora, je objavljeno na spletni strani http://www.jkpg.si/, pod ru- briko Kakovost pitne vode, kjer lahko najdete tudi podatka, s katerega vodovodnega sistema v našem upravljanju se oskrbuje posamezno naselje in kakšna je trdota pitne vode. E-OBVE&] JKPG O MOTVJAH PRI IZVAJAN1 JT KOMUNALNIH STOK1TEV Vabimo vas, da se preko spletne strani http://www.jkpg.si/ prijavite na E-OBVESTILA, da boste v najkrajšem možnem času obveščeni o morebitnih motnjah pri izvajanju komunalnih storitev na vašem odjemnem mestu. Obveščeni boste preko elektronske pošte in/ali kratkega SMS sporočila. Storitev je v obeh primerih brezplačna. Poleg tega so na tem spletnem mestu dosegljiva: Navodila o prekuhavanju vode, Priporočila lastnikom objektov za vzdrževanje hišnega vodovodnega omrežja in Navodila za dezinfekcijo vodovodnega omrežja. Sandi Hribar, vodja sektorja za varstvo okolja Javno komunalno podjetje Grosuplje Občina Dobrepolje NOTRANJI NADZOR vzorci odvzeti na pipah uporabnikov vzorci odvzeti iz vodnih virov mikrobiološka preskušanja kemijska preskušanja mikrobiološka preskušanja kemijska preskušanja Ime sistema Dezinfekcijsko sredstvo Število vzorcev Št.neskladnih vzorcev št. vzorcev Clostridium perfringens Število vzorcev Št.neskladnih vzorcev Število vzorcev Št.neskladnih vzorcev št. vzorcev Clostridium perfringens Število vzorcev Št.neskladnih vzorcev redne občasne redne | preseženi parametri občasne | preseženi parametri redne občasne redne preseženi parametri občasne preseženi parametri redne občasne redne preseženi parametri občasne preseženi parametri redne občasne redne preseženi parametri občasne preseženi parametri Rob Dobrepolje plinski klor 16 / / / / / 4 4 2 / / / / / 2 / / 1 EC, KB, EN / / / / / / / Podtabor plinski klor 14 1 / / / / 4 4 2 / / / / 1 / 1 EC, KB, EN, SK37 / / / / / / / / / Tisovec plinski klor 3 / / / / / 1 2 1 / / / / / 1 / / 1 KB, EC / / / / / / / Legenda: EC - E. coli, CP - Clostridium perfringens, KB - koliformne bakterije, SK22 - št. kolonij pri 22°C, SK37 - št. kolonij pri 37°C, EN -enterokoki, PA - Pseudomonas aeruginosa,NVO-nespr.vonj in okus Predstavitev pesniške zbirke Pesmi Vide Jeraj 31. marca bo minilo 140 let od rojstva slovenske pesnice Vide Jeraj. Založba Forma 7 je zato počastila to obletnico s ponatisom njene pesniške zbirke Pesmi. »v 4 T M Irena Lumbar, TD Dobrepolje V četrtek, 12. 3. 2015, ob 11. uri je bila tako v prostorih Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi 12 v Ljubljani njena predstavitev. Glavni gostje prireditve so bili: njena vnukinja Tatjana Kralj, dramska igralka Ivanka Mežan in predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije prim. Marija Vegelj Pirc, dr. med. Udeležili smo se je tudi predstavniki Turističnega društva Dobrepolje in predstavnica Občine Dobrepolje. Ga. Tatjana Kralj, vnukinja Vide Jeraje-ve, pravi, da svoje babice ni nikoli videla, vendar jo poskuša razumeti, saj skozi njene pesmi išče bogastvo njene duše, ki si je najbolj želela ljubezni, pa je bila zanjo nedosegljiva. Preživela je težko otroštvo. Srečna je bila šele na učiteljišču, kjer so jo vsi imeli radi. Zadovoljstvo je našla v pe-snjenju, ob ljubečem možu, štirih otrocih, duhovno bogatem življenju na Dunaju in druženju s slovenskimi literati ob izidu pesniške zbirke (1908). Istega leta je doživela še en padec, umrl ji je sin. Velemestno življenje jo je začelo utrujati, kljub temu da je rodila še dve deklici, se preselila v Purkersdorf in se zlila z naravo in ljudmi. Želela se je vrniti domov. Toda vrnitev v Slovenijo po končani 1. svetovni vojni jo je razočarala. Menila je, da so jo sprejeli hladno, da ji kot pesnici niso posvečali dovolj pozornosti, s kulturniki PEN-a ni našla pravega stika, spregledali so njeno petdeseto in petinpetdeseto obletnico. Objavila je samo še zbirko otroških pesmi. Vsakdanje življenje jo je utrujalo zaradi slabega gmotnega stanja družine, ki ni mogla talentiranim otrokom nuditi najosnovnejšega za njihov razvoj. Preganjal jo je občutek, da je kot človek in kot umetnica ostala na pol poti. »V srcu že dolgo ni bilo veselega žarka, da bi moglo pognati upanje,« je večkrat rekla. Težav samopodobe iz žalostnega otroštva in mladosti ni mogla nikdar izbrisati, kot tudi ne sledi sinove smrti. 25 let po njegovi smrti je na isti dan tudi sama odšla. Bila je kot čas, v katerem je živela. Razdvojen, ker je prinašal zavest o osamosvajanju žensk, a hkrati je pritiskal nanje z ohranjanjem tradicionalnih vrednot. Senzibilnost njene narave je bila v večnem konfliktu z realnostjo. Prireditev je potekala na gregorjevo, za katerega pravijo, da je čas, ko se ptički ženijo. V pesmih Vide Jeraj se pogosto pojavijo ptice. Ko pa jih na svoj način prebere ime slovenskega igralstva Ivanka Mežan, pesmi dobijo krila, narava se prebudi, ži- vali podivjajo, uspavanke zazibajo dete v globok spanec. Srečanje smo sklenili bogati v duši, v iskanju lepega in dobrega, povezani med seboj in v upanju, da se kmalu spet srečamo. ■ VIDA JERAJ - VRABČEK Vrabček, mlad lenuh, vrabček potepuh, culico je nosil, milostinje prosil: »Vrabček, revež jaz, Prosim, prosim vas!« Lastovka gospa, mimo je prišla, in se posmejala, vbogajme nič dala: »Zdrav in čvrst in mlad, služil bi enkrat!« Nič se ni kesal, dalje se podal, šel za plotom krast je, toda vjel se v past je ... Vrabček, revež ti, kak se ti godi? Mestna knjižnica Grosuplje, enota Dobrepolje v sodelovanju z OŠ Dobrepolje NAJSTAREJŠA RAZGLEDNICA V DOBREPOLJU Iščemo najstarejšo razglednico našega prostora Se spomnite, kdaj ste nazadnje komu poslali razglednico? Tisto pravo, papirnato, s podobo nekega kraja ali kakšnega drugačnega motiva. V dobi elektronskega komuniciranja se vse manj ljudi odloča za to »starinsko« obliko vzdrževanja stikov z znanci in s prijatelji. Že od nekdaj so ljudje želeli sporočati različne stvari tudi na daljavo. Značilnost prvih razglednic je ta, da so ljudje sporočila in pozdrave smeli pisati le na prvi strani, torej tam, kjer je bila podoba, medtem ko je bila hrbtna stran v celoti namenjena zapisu naslova prejemnika. Razglednice nam zelo veliko povedo o času, v katerem so nastale. Med drugim nam pokažejo arhitekturo, modo, prevozna sredstva določenega časa, način življenja in še kaj. Razglednice imajo znamke, žig, pisavo, zgodbe ... Ravno zaradi tega so pomemben del naše zgodovinske in kulturne dediščine, za katero je prav, da jo ohranimo. Morda je tudi na vašem podstrešju shranjen preprost mozaik iz zgodovine vaše družine, začinjen s poštnimi žigi in z znamkami. Prinesite jih in obujajte ter delite spomine z nami. Razglednice bomo zbirali v krajevni knjižnici Dobrepolje do konca meseca maja, nato pa pripravili razstavo zbranih razglednic. Skupaj ohranjajmo kulturno dediščino našega kraja. Mestna knjižnica Grosuplje, enota Dobrepolje Ob praznovanju 70. rojstnega dneva revije Ciciban vas vabimo k skupnemu praznovanju in udeležbi na PRAZNIČNEM NATEČAJU »MEDVEDI IN MEDVEDKI« Ciciban je najstarejša slovenska revija za otroke - revija, ki je del osebne zgodovine vsakega med nami ter pomemben del narodove zgodovine. Ustanovljen je bil junija leta 1945 in bo tako septembra 2015 praznoval 70. rojstni dan. Krajevna knjižnica Dobrepolje se je pridružila Cicibanovemu praznovanju z udeležbo na prazničnem natečaju Medvedi in medvedki. Zakaj prav medvedi in medvedki? Ker so izredno priljubljen motiv leposlovja in ilustracij za otroke. Medvedi v pravljicah, pesmih in ugankah, stripih, medvedki našega otroštva . Ej, koliko jih je. Dragi otroci, prinesite v knjižnico Cicibane ali Cicidoje, v katerih najdete lik medveda ali medvedka, svoje priljubljene knjige o medvedih in medvedkih, igrače, slike, svojega medvedka lahko narišete ali ustvarite. Razstavo natečaja bomo postavili v mesecu maju ob sklepni prireditvi zaključka pravljičnih uric, z nagradami in s presenečenji. Mestna knjižnica Grosuplje ^ khlljZ-fllCC E^Dofapoge ^ Videm 34, 1312 Videm Dobrepolje • tel.: 01/786 71 40 Obratovalni čas: Ponedeljek in sreda: 12.30-19.00 Torek in četrtek: 9.00-14.00 Petek: 12:30-20.00 Mnogo kultur, ena zgodba (poslanica ob mednarodnem dnevu knjig za otroke) »govorimo veliko jezikov prihajamo iz različnih sredin a delimo si iste zgodbe« tuje zgodbe ... domače zgodbe isto zgodbo povedano z različnimi glasovi v različnih barvah zgodbo ki ostaja enaka . začetek . zaplet . in konec . isto zgodbo ki jo vsi poznamo in jo imamo radi vsi smo jo slišali v različicah različnih glasov vedno enako zgodbo . v njej živijo junak ... princesa ... in hudobec ni važen jezik niso važna imena ali obrazi vedno gre za isti začetek zaplet in zaključek vedno isti junak . princesa in hudobec ki nas spremljajo nam šepetajo v sanjah nas zazibajo v sen že davno so utihnili a za večno živijo v naših srcih ker nas skupaj vodijo v deželo skrivnosti in domišljije kjer se različne kulture zlijejo v eno zgodbo (Marwa Obaid Rashid Al Aqroubi) Jasmina Mersel Knjige v mesecu aprilu resnično praznujejo. Že na začetku meseca, 2. aprila, na rojstni dan Hansa Christiana Andersena, obeležujemo mednarodni dan knjig za otroke. V pomlad bomo vstopili tudi z vseslovenskim praznikom knjige in branja - 20. slovenskimi dnevi knjige v organizaciji Društva slovenskih pisateljev. Ob 23. aprilu - svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic - pa po številnih mestih v različnih državah sveta potekajo dogodki, ki na prvo mesto postavljajo knjigo, zadnja leta tudi ponoči. Izjemno prodorna Noč knjige je tako zaživela tudi v Sloveniji. Vabljeni, da ob teh obeleženjih vzamete knjigo v roke, obiščete knjižnico ali se udeležite dogodka, povezanega s knjigo. V krajevni knjižnici jih ob tej priložnosti pripravljamo precej. Pridružite se nam v knjižnici: Petek, 03. 04. 2015, ob 17.30: delavnica za otroke »Moja prva knjiga«, z Jano Jakič. Ob mednarodnem dnevu knjige za otroke bomo v knjižnici izdelovali knjigice na leseni podlogi. Vabljeni vsi otroci, da si naredite svojo knjigo, ki jo boste lahko odnesli domov. Sreda, 15. 04. 2015, ob 19. uri: drugi sklop delavnice Energijska medicina - pet minut za boljše počutje, zdravje in premagovanje stresa. Delavnico bo vodila Ana Vatovec. Sreda, 22. 04. 2015, ob 19. uri: srečanje bralnega kluba Dobre-voljci ob knjižni uspešnici meseca. Sreda, 29. 04. 2015, ob 17.30: Biba bere - pravljično-igralne urice za najmlajše otroke, starostna skupina od 2. do 4. leta. Vsak petek ob 17.30: pravljično-ustvarjalne urice za otroke, starostna skupina od 4. do 9. leta. Razstava umetniških del slikarke Marinke Biček: razstavo smo pripravili v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica. Marinka Biček se je rodila leta 1949, slikati pa je začela šele po upokojitvi. Živi v Šentvidu pri Stični in je vključena v likovno skupino »Ferdo Vesel«. »Iščemo najstarejšo razglednico v Dobrepolju«: skupaj ohra-njajmo kulturno dediščino našega kraja. Praznični natečaj »Medvedi in medvedki«: ob praznovanju 70. rojstnega dneva najstarejše revije za otroke Cicido vabimo vse otroke k udeležbi na prazničnem natečaju. ■ Ustvarjalno vzdušje po pravljici Srečanje članov bralnega kluba Dobrevoljci ob knjigi meseca marca, Podnebne spremembe, domačina Francija Novaka Sklop delavnic »Z igro do branja« s pedagoginjo Viljenko Jalovevc Vrtčevska skupina Zajčki« - enota Kompolje na obisku v knjižnici Prvi sklop delavnice »Energijska medicina« z Ano Vatovec Odlični uspehi mladih glasbenikov Glasbene šole Grosuplje Nina Kaufman Novo leto na področju glasbenega izobraževanja zaznamujejo tekmovanja po vsej Sloveniji. Prva so že za nami. Na 9. mednarodnem tekmovanju za nagrado avsenik v Begunjah 24. in 25. januarja 2015 sta v kategoriji KLAVIRSKA HARMONIKA uspešno nastopila: • IBRO HODŽIC (srebrno priznanje in 91,50 točk) z mentorjem Matejem Kova-čičem, • ROK FILEJ (srebrno priznanje in 94,50 točk) z mentorjem Primožem Kranjcem. Na 18. regijskem tekmovanju mladih glasbenikov okolice Ljubljane in Zasavja so se pomerili učenci violine in kitare, in sicer 9. februarja 2015 v Domžalah violinistke: • MIRJAM ZVONAR (zlato priznanje in 91 točk v 1. a kategoriji), • LUCIJA IVAN (srebrno priznanje in 87,67 točk v 1. a kategoriji), • AJDA BLAŽEVIČ ARKO (srebrno priznanje in 86 točk v 1. b kategoriji), • ANA BLAŽEVIČ ARKO (srebrno priznanje in 85 točk v 1. c kategoriji), vse z mentorico Polono Udovič Furlan, ter • KATARINA GRUM (bronasto priznanje in 79 točk v 1. b kategoriji) z mentorico Evo Pal. V Logatcu pa je 10. februarja 2015 nastopil kitarist: • LENART ULAGA (zlato priznanje in 90.00 točk v 1. c kategoriji) z mentorico Barbaro Škrjanc. Veselimo se uspehov naših učencev in jim iskreno čestitamo! ■ Uspeh na 44. tekmovanju TEMSIG Nina Kaufman, foto: Nikolina Kovač Juvan, Robert Petrič Na letošnjem državnem tekmovanju mladih glasbenikov sta Glasbeno šolo Grosuplje zelo uspešno zastopala učenca: • Mirjam Zvonar, violina, kategorija 1. a, zlata plaketa (95,33 točk), z mentorico Polono Udovič Furlan in ob klavirski spremljavi Kristine Arnič; in • Lenart Ulaga, kitara, kategorija 1. c, bronasta plaketa (86,67 točk), z mentorico Barbaro Škrjanc. Čestitamo! ■ Solistični nastop flavtistke Katarine Zvonar Nikolina Kovač Juvan, foto: N. Kovač J., K. Brezočnik Obiskovalci koncerta ob 10. obletnici Orkestra flavt GŠ Zagorje ob Savi, 13. marca 2015, so bili priča izjemnemu nastopu flavtistke Katarine Zvonar, učenke Glasbene šole Grosuplje pod mentorstvom Nikoline Kovač Juvan. S prepričljivo glasbeno in tehnično brezhibno interpretacijo Vivaldijevega koncerta za flavto v D-duru, s podnaslovom Il gardellino, je pustila močan vtis tako na občinstvo kot tudi na kolege flavtiste, ki so jo spremljali v orkestru. Nastop je prejela kot posebno nagrado mednarodnega tekmovanja Svirel 2014, na katerem je osvojila zlato priznanje z rezultatom 98 točk. S ponosom čestitamo Katarini za še eno čudovito glasbeno interpretacijo. ■ Sprejemni preizkusi Glasbene šole Grosuplje za vpis v šolsko leto 2015/2016 IZOBRAŽEVALNI PROGRAM GLASBA V glasbeno šolo se lahko vpišejo otroci, ki uspešno opravijo sprejemni preizkus in so v okviru priporočene starosti (glej predmetnik www.gsg.si). Ker je število prostih mest omejeno, se sprejme kandidate z boljšimi rezultati. Prednost bodo imeli otroci, ki bodo izrazili željo po učenju deficitarnih inštrumentov, in sicer: • trobila (trobenta, rog, bariton, tuba, pozavna), • klarinet in saksofon, • oboa, fagot, • violončelo, • klavirska harmonika. Sprejemni preizkus obsega: petje pesmi po lastni izbiri, posnemanje ritmičnih in melodičnih motivov, razvitost glasbenega spomina, primernost fizičnih predispozicij in zdravstvenega stanja. Za šolsko leto 2015/2016 bodo sprejemni preizkusi v soboto, 23. in 30. maja 2015, od 9. do 12. ure na vseh podružnicah. Sprejemni preizkusi bodo potekali na naslednjih lokacijah: • Grosuplje: Glasbena šola Grosuplje, Partizanska cesta 5, 1290 Grosuplje, • Dobrepolje: Jakličev dom, Videm 32, 1312 Videm - Dobrepolje, • Ivančna Gorica: Srednja šola Josipa Jurčiča, Cesta II. grupe odredov 38, 1295 Ivančna Gorica, • Škofljica: Osnovna šola Škofljica, Klanec 5, 1291 Škofljica. Predhodna prijava ni potrebna. O rezultatih sprejemnih preizkusov in datumu vpisa boste pisno obveščeni na svoj domači naslov. IZOBRAŽEVALNA PROGRAMA PREDŠOLSKA GLASBENA VZGOJA IN GLASBENA PRIPRAVNICA Predhodnega preizkusa razvitosti glasbenih sposobnosti ni treba opravljati. Izpolnite le vpisni list, ki ga na dan sprejemnega preizkusa oddate vodji podružnice. Predšolska glasbena vzgoja je skupinski pouk za otroke stare 5 let. Pouk poteka 1x tedensko po 60 minut. Program traja 1 leto. Glasbena pripravnica je skupinski pouk za otroke stare 6 let. Pouk prav tako poteka 1x tedensko po 60 minut in traja 1 leto. V glasbeno pripravnico se lahko vključijo tudi otroci, ki pred tem niso obiskovali predšolske glasbene vzgoje. Urniki skupinskega pouka bodo znani konec avgusta (glej www.gsg.si). ■ Sprejemni izpiti na KGBL Nina Kaufman, foto: Robert Petrič Z veseljem sporočamo, da so vsi učenci Glasbene šole Grosuplje, ki so sprejeli izziv sprejemnega preizkusa za vpis na Konzervatorij za glasbo in balet Ljubljana, uspešno opravili preizkus znanja za vstop na višjo stopnjo šolanja. To so: • KATARINA ZVONAR, flavta, učenka Nikoline Kovač J. (klavirska spremljava Evelin Legovic), modul B: petje - inštrument, • ANA BLAŽEVIČ ARKO, violina, učenka Polone Udovič Furlan (klavirska spremljava Kristina Arnič), modul B: petje - inštrument, • MAJ KAVŠEK, trobenta, učenec Roberta Petriča (klavirska spremljava Evelin Legovic), modul B: petje - inštrument in modul C: jazz - zabavna glasba. Maj je hkrati uspešno opravil tudi sprejemni izpit na Umetniški gimnaziji Koper, modul B: petje, inštrument. Za uspešno pripravo na teoretični del izpitov je poskrbela Tanja Tomažič Kastelic. Vsem iskreno čestitamo in želimo uspešno nadaljnje izobraževanje! ■ Literarni natečaj Ogenj ni igrača - množičen uspeh osnovnošolcev Ema Sevšek Učenci JVIZ OŠ Dobrepolje po razpisu literarnega in likovnega natečaja Ministrstva za obrambo Republike Slovenije, Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje z naslovom Ogenj ni igrača niso ostali ravnodušni, saj so že nemalokrat slišali, brali ali celo videli, kako so presunljivo valeč se dim in rdeči ognjeni zublji neusmiljeno stregli po življenju in požirali za življenje najpomembnejše dobrine. Pobrskali so po spominu, se s starši in starimi starši usedli za mizo in besede so se povezovale v stavke, povedi, ki so jih mladi, med njimi mnogi že zavzete gasilke in gasilci, zapisali in spletli v zanimive doživljajske spomine, v njih so se porajale številne domišljijske pripovedi, učenci PŠ Kompolje so pod mentorstvom na mnogo področjih dejavne učiteljice Anje Drobnič poleg peresa vzeli v roke še čopič in paleto barv ter tako tudi nebesedno, na takoj viden način, občuteno opozorili, da ogenj res ni igrača. Na natečaju so sodelovali učenci 2. in 3. triletja, najbolj pa so regijsko komisijo prepričali literarni zapisi pe-tošolca Erika Ašiča (mentorica Anja Drobnič) ter šestošolcev Jana Zrneca, Tie Buščaj in Roka Koščaka (mentorica Ema Sevšek). Od šestih pripravljenih nagrad iz te kategorije ustvarjanja bodo kar štiri prišle v roke teh mladih dobrepoljskih ustvarjalcev. Pohvalo in čestitke si zaslužijo vsi sodelujoči, saj brez množične ustvarjalnosti ne bi moglo biti ožjega izbora besedil. Bo katero besedilo teh naših ustvarjalcev prepričalo tudi državno komisijo? To bomo izvedeli maja 2015, ko bodo v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu pri Ljubljani nagradili 35 najprepričljivejših izvirnih besedil ustvarjalcev vse Slovenije. ■ Ogenj ni igrača (Požar) Erik Ašič, 5. razred Poleti so se otroci po imenih Pikica, Tonček, Tim, Jan in Mojca igrali na zeleni jasi. Igrali so se družabne igre, a kar naenkrat se je to sprevrglo v pravo grozljivko. Otroci so se na jasi igrali skrivalnice. A to ni trajalo dolgo, ker se je Jan začel pritoževati, češ da se na jasi ne morejo nikamor skriti. Tim mu je pritrdil. Začeli so se loviti, a kaj, ko so se kmalu naveličali. Tonček je dobil idejo. Šel je v očkovo delavnico pogledat, če je tam kaj zanimivega. Prišel je do predala, ki ga še nikoli ni odprl. Oprijel se je ročaja in močno potegnil. Predal se je škripajoče odprl. Notri je ležala čudna palica - to je bila debela rimska sveča. Vzel jo je, stekel k prijateljem in jim jo pokazal. Jan mu je pojasnil, kakšna je in kako deluje ta rimska sveča. Tonček je stekel v kuhinjo, kjer je na visoki polici ležal vžigalnik. Mama je takrat ravno kuhala. Tonček jo je hotel zamotiti, zato je stekel ven k psu Runu. Odpel je verigo in ga spustil v hišo, saj je vedel, da mama ne mara psa v stanovanju. Šel je k njej in ji povedal, kje je Runo. Mama je stekla k psu, ki se je veselo sprehajal po hišnih prostorih. Medtem je Tonček podstavil stol in splezal nanj. Dosegel je polico, pograbil vžigalnik in stekel iz hiše. Prijatelji so ga že težko čakali. Pohvalil se je, s kakšno zvijačo je pretental mamo. Že so hoteli prižgati svečo, pa se je izza vogala hiše prikazal očka. Otroci so hitro stekli za kozolec. Prižgali so rimsko svečo in opazovali prelepe barve v zraku. Tonček je znova stekel v delavnico po rimske sveče. Tokrat jih je vzel več. Odnesel jih je ven in otroci so jih ponovno prižgali. Tonček je šel še zadnjič iskat te čarobne palice. Prinesel je samo eno. Prižgali so vžigalno vrvico, Jan pa je vzel palico v roke in jo usmeril v nebo. Tim se je kar naenkrat zaletel vanj, tako da je Jan padel in rimska sveča se je usmerila v kozolec blizu hiše. Nato se je sprožila in izstrelek je priletel v kozolec ter povzročil požar. Iz hiše sta pritekla očka in mamica. Ogenj se je že širil proti hiši. Mama je stekla nazaj v hišo in poklicala gasilce. A ko je odprla vrata, je z grozo ugotovila, da se je ogenj že razširil na hišo, in zato ni mogla več ven iz nje. Zaslišala je sireno gasilcev. Odprla je okno, gasilci pa so spodaj že pripravljali trampolin. Rekli so ji, da naj skoči. Mami se je močno vrtelo v glavi, a se je premagala in skočila. Ko so videli, da se ji ni nič zgodilo, so ji očka in otroci stekli naproti. Gasilci so se lotili gašenja ognja, ki je bil kmalu pogašen. Na koncu so bili veseli, ker se je vse dobro izteklo. Ta zgodba se je srečno končala, lahko pa se tudi ne bi. Zato z ognjem delajte previdno in ne pozabite: »Ogenj ni igrača!« ■ Ogenj ni igrača Zrnec Jan, 6.B Živim v družini, kjer je gasilstvo doma, vem tudi to, da ogenj prav zares ni igrača. Najstarejši gasilec v družini je ata, ki je tudi prejemnik kipca Matevža Hace-ta. Kot operativec je zelo aktiven moj oči, mami je mentorica nas mladih, jaz in moj brat Matic pa se od vsakega nekaj, korak za korakom, učiva. Vsi skupaj pa naše društvo radi zastopamo na različnih tekmovanjih. Danes bi vam rad opisal dogodek, ki se je v Zdenski vasi, vasi, kjer živim, zgodil pred 112 leti. Kakor je razbrati iz člankov tedanjih časopisov, je leta 1902, 26. aprila, katastrofalni požar vas spremenil v živo pogorišče. Požar je nastal zaradi slabega dimnika v eni izmed hiš. Ta je zagorel že štirinajst dni prej, a so ga uspešno pogasili. Ko je dimnik ponovno zagorel, je bilo vreme zelo vetrovno in veter je iskre po slamnatih strehah hitro raznesel. Vaščani niso bili kos ognju, saj so se jim vnele že obleke, ki so jih imeli na sebi. Na koncu so v ognju pustili tudi leseno brizgalno, ki so jo uporabljali za gašenje. Škoda v vasi je bila zelo velika, saj je vas pogorela skoraj do tal. Deloma so se ohranile le hiše, ki so imele streho pokrito z opeko. V vasi je bilo takrat 40 gospodarjev, skupno je pogorelo 146 poslopij. Zgorelo jim je vse imetje, tudi obleke in hrana. Nekateri niso mogli rešiti niti denarja in so kasneje našli le raztopljene krone. Požar je takrat zahteval tudi dve smrtni žrtvi, od tega je bila ena otrok. Verjetno ni treba razlagati, koliko dela in truda so v obnovo vasi vložili vaščani. Pomoč je v vas prišla iz širše okolice, vendar so največ moči in dobre volje za oživitev novega življenja v naši vasi prispevali vaščani. V času obnove so živeli pri usmiljenih posestnikih iz sosednjih vasi. Po ponovni oživitvi vasi so se vaščani za odvrni-tev od požara in drugih nesreč zaobljubili s protipožarno procesijo. Ta je do leta 1990 potekala prav na dan požara, 26. aprila, od takrat naprej pa se na zdensko Reber vije procesija vsak velikonočni ponedeljek. V našem gasilskem društvu nas deluje veliko mladih, ki po večini prihajamo iz Zdenske vasi in s Ceste, nekateri tudi iz drugih vasi. To enako velja za odrasle gasilce. Tempo življenja je pač tak, da je čedalje manj časa za različne dejavnosti, vendar si nekaj gasilcev zna in ima voljo poiskati čas tudi za prostovoljno delo pri gasilcih. Hvaležni moramo biti gasilcem, ki svoj dragoceni prosti čas izrabijo za delo v tej prostovoljni humanitarni organizaciji. Sedaj so moderni časi in za gašenje požarov ne uporabljamo lesene brizgalne, ampak sledimo sodobnim pristopom gasilske taktike in opreme. S ponosom povem, da sem gasilec, in gasilec bom tudi ostal in skrbel, da bodo vaši domovi varni pred ognjem. Želim pa vam, da ogenj življenja v vaših srcih še naprej gori. Z gasilskim pozdravom »NA POMOČ« ■ Ogenj ni igrača Tia Buščaj, 6.a Konec pouka. »Juhu, počitnice!« sta vpila Jan in Gal. Z mamo in očetom so stanovali v veliki stolpnici v Ljubljani. Komaj sta čakala, da ju starša odpeljeta k babici in dedku na deželo, v prelepo Dobrepolje. Sama ravnina, okrog in okrog obdana z vabljivimi vzpetinami. Ob pogledih nanje te kar za-srbijo podplati, da bi se povzpel nanje in občudoval z vrha to neskončno ravan, v daljavi pa najvišje slovenske vrhove. Tam je veliko njunih prijateljev in babica ter dedek imata veliko živali. Končno so prispeli. Prijatelji so ju že čakali. Takoj so se odšli igrat. Starša sta se komaj uspela posloviti. Po odhodu staršev jih je dedek opozoril, da ne bi počeli kakšnih neumnosti. Vaški otroci so kmalu odšli, saj so imeli gasilske vaje. Jan in Gal sta jih opazovala. Zdelo se jima je zabavno, saj so se otroci med drugim tudi polivali z vodo. V Ljubljani tega nista nikoli videla. Res se jima je zdelo zabavno. Pogovarjala sta se in se spraševala, kako je šele takrat, ko res gori. Najraje bi kar kaj zakurila. Samo da bi videla. Ker ju je dedek že velikokrat opozoril, da se z ognjem ne gre igrati, pa se nista upala. Drugi dan sta se igrala na dvorišču. Prinesla sta vse mogoče stvari. A na gasilce nista mogla pozabiti. Sklenila sta, da vendar zakurita ogenj kar na domačem dvorišču. Saj bosta pazila. Prinesla sta malo slame in sena ter nekaj trsk. V vedro sta natočila vodo. Saj bosta tudi onadva pogasila. Vžigalic nista našla. Nekje sta slišala, da lahko zakuriš tudi s pomočjo sonca in lupe. Poskusila sta. Res je začelo goreti. Dedek je pritekel iz hleva. Zgrabil je vedro, da bi pogasil ogenj. Takrat je zapihalo. Iskrico je odneslo proti kozolcu. Kar naenkrat je kozolec gorel. Vnelo se je seno. Jan in Gal sta se močno prestrašila. Dedek je poklical gasilce. Na srečo so bili zelo blizu gasilskega doma. Tako blizu, da so prišli zelo hitro. V nekaj minutah so pogasili ogenj. Potem so vse pospravili. Dva gasilca sta ostala in pazila, da se ne bi ponovno kaj vnelo. Janu in Galu sta povedala, da ogenj res ni igrača. Če ga pa želita spoznati, pa naj prideta na naslednje gasilske vaje. Vendar nista šla. Dovolj sta videla. Sklenila sta, da se niti enkrat več ne bosta dotaknila vžigalic. V sobi na steno sta si nalepila plakate, na katerih je pisalo: Ogenj ni igrača. ■ Ogenj ni igrača Rok Koščak, 6.a Miha je bil petletni fantek. Njegov oče je bil gasilec. Miha ga je večkrat obiskal v gasilski brigadi, kjer se je vedno znova navduševal nad gasilsko opremo in pogumnimi gasilci. Bila je sobota. Miha naj bi šel z družino v živalski vrt. Oče mu je obljubil, da se bodo z doma odpravili takoj, ko se vrne iz službe. Miha se je že dolgo časa veselil tega izleta. Nestrpno je čakal, da se vrne oče. Ura je tekla in tekla ... Očeta pa ni bilo domov. Medtem se je na drugem koncu mesta odvijala prava drama. Otroci so v stanovanjski hiši delali poskuse. V lonec so nalili olje. Na štedilniku so prižgali ogenj. Lonec so postavili na ogenj. V olje so dolili vodo, olje je steklo čez rob lonca. Začelo je goreti. Ogenj se je hitro razširil po celi kuhinji. Otroci so v paniki stekli ven. V zgornjem nadstropju sta bila mamica in dojenček. Mama ni vedela, kaj se spodaj dogaja, dokler se plameni niso razširili do zgornjega nadstropja. Odprla je vrata na stopnišče in zagledala plamene. Medtem so prispeli gasilci, ki so jih poklicali sosedje. Med gasilci je bil tudi Mihov oče. Ker mama in dojenček nista mogla iz goreče hiše, se je po njiju kljub velikemu tveganju, da se zruši celotno ostrešje, odpravil Mihov oče. Skozi dim in ogenj je prišel do mame in dojenčka, ki sta bila še komaj pri zavesti. Rešil ju je zadnji trenutek. Gasilci so mu navdušeno zaploskali, ko je iz goreče hiše prinesel mamo in dojenčka. Ravno ju je predal reševalcem, ko se je za njimi zrušilo ostrešje. Vsi so bili veseli, da sta mama in otrok rešena, Mihov oče se je, kljub rahlim opeklinam, odlično počutil. Ko je zagledal prestrašene otroke, se je spomnil na svojega Mihca in na njihov izlet. Miha je ležal na sedežni garnituri in ves nejevoljen in žalosten gledal televizijo. Program so prekinili z novicami. Poročali so o grozovitem požaru in pogumnem gasilcu, ki je rešil mamo in otroka. Miha je zagledal svojega očeta s ponesrečencema v naročju. V tistem trenutku je pozabil na jezo, ker ni šel v živalski vrt. Videl je le svojega očeta, ki je v tistem trenutku postal njegov junak in vzornik. ■ Družinske komedije (Gregor Čušin) - II. del Po odličnem odzivu gledalcev na premiero predstave Družinske komedije decembra 2014 in po ponovitvi igre januarja 2015 smo se v izbirni birmanski dejavnosti - dramskem krožku - odločili, da bomo, v sodelovanju z Dramsko skupino Scena, uprizorili nadaljevanje predstave. Katarina Hekič Že od konca januarja se pripravljamo na II. del Družinskih komedij, predstavili vam bomo nove dogodivščine v povprečni slovenski družini z nadpovprečnim številom otrok. Otroci so še bolj radovedni in vsak dan bolj spoznavajo svet. Starša pa jih, seveda, vedno želita usmeriti na pravo pot. V drugem delu Družinskih komedij boste med drugim spoznali, kaj je komunikacija, kako se skuha dobro mineštro, zakaj se postimo, kakšne oblike dobrodelnosti poznamo in še marsikaj. Na koncu boste morda celo izvedeli, kje so nebesa. Seveda pa tudi v tej predstavi nikakor ne bo manjkalo zapletov in smeha. Vljudno vabljeni! ■ Kulturno društvo Dobrepolje, Dramska skupina Scena in birmanska gledališka skupina Gregor Čušin, Družinske komedije v povprečni slovenski družini z nadpovprečnim številom otrok, II. DEL Premiera bo v soboto, 18. aprila 2015, ob 19.00, ponovitev pa v nedeljo, 19. aprila 2015, ob 17.30 v dvorani Jakličevega doma na Vidmu Režija: Marta Šuštar in Anamarija Rebolj Organizacija: Katarina Hekič in Aljaž Šuštar Scenografija: Hana Černivec Nastopajoči: ati - Alojzij Rebolj mami - Helena Erčulj Otroci: Kristina - Barbara Volek Manca - Manca Nahtigal Krištof - Nejc Omahen Filip - Jurij Ahačevčič Lucija - Klara Marolt Patrik - Patrik Erčulj Župnijski otroški pevski zbor Dobrepolje pod vodstvom Veronike Zajec Tehnična izvedba: SoundLight Šepetalca: Vid Ahačevčič, Ožbej Rebolj Vstopnine ni. Dobrodošli prostovoljni prispevki. Vljudno vabljeni! Na zadnjo poletno soboto (19. septembra 2015) pripravljamo izlet na Dunaj Ko se bo poslavljalo poletje in rojevala zlata jesen, bomo odpotovali s sodobnim in udobnim avtobusom na enodnevni poučni izlet v cesarsko mesto Dunaj. Glavna osredotočenost tega izleta je, da približamo življenje, njihov pomen in slavo naših Dobrepoljcev, ki so tu zapustili neizbrisen spomin. Naravoslovni muzej na Dunaju KRATEK OPIS IZLETA: Najprej bomo v prenovljenem Naravoslovnem muzeju iz leta 1889 pod vodstvom vrhunskega arheologa dr. Petra Turka občudovali arheološke predmete iz halštatske, latenske in rimske dobe, ki jih je na Dolenjskem, v Beli krajini in na Notranjskem izkopal naš neumorni »Čejščan«, starino-slovec Jernej Pečnik. Zatem si bomo ogledali del prostorov univerze, ki jo je dal zgraditi leta 1365 (650 let nazaj) vojvoda Rudolf IV., leta 1883 pa jo je prenovil znameniti arhitekt Ferstel. V starih prostorih univerze je tudi naš profesor poetike in retorike Luka Gutenfelder (znan tudi kot Lukas Drinak ali Bonicampi-anus ali Agathopedius) polnih 28 let vzgajal in izobraževal številne študente različnih narodnosti. Ogledali si bomo tudi cerkev sv. Petra, katere zasnove segajo v 12. stol., po vzoru rimske bazilike sv. Petra in je delo številnih arhitektov (G. Monta-ni), slikarjev (M. Rottmayr), kiparjev (M. Steindl)... V letih 1520 in 1528 je to cerkev in hkrati župnijo vodil Slovenec Tyfernus Avgustin iz Laškega. Bil je župnik, humanist, prvi zbiralec rimskih napisov in odličen arhitekt (škofijski dvorec v Ljubljani, škofijska rezidenca v Gornjem Gradu, škofijska hiša na Dunaju ...). Tyfernus je bil tisti dobrotnik, ki je omogočil uspešen študij našemu Luki Gutenfelderju. Počastili bomo ta spomin, ki sega 500 let nazaj. Kar nekaj časa bomo namenili ogledu stolnice sv. Štefana s 137 m visokim zvonikom (Steffl), v kateri sta pokopana dva Slovenca: škof Jurij Slatkonja, ustanovitelj Dunajskih dečkov, in naš Luka Gutenfelder. Ker bomo čisto blizu ulice Domgasse, si bomo zraven Figarove hiše ogledali škofovsko hišo, ki jo je postavil Tyfernus za škofa Jurija Slatkonjo, kjer je morda v času študija bival Luka Gutenfelder. Na poti proti svojemu izhodišču se bomo ustavili še pri državni operi iz leta 1869, obnovljeni leta 1955, v kateri se je 21 let predstavljal kot baletni solist dunajske ljudske opere naš domačin Janez Miklič. Vsa pot, ki jo bomo opravili med navedenimi kraji udejstvovanja naših slavnih rojakov, bo popestrena s strokovnim vodenjem in postanki (kavica v kavarni Landtmann, tortica v hotelu sacher in podobno, seveda na lastne stroške). Ne odlašajte s prijavami, zbirali jih bomo tudi od zainteresiranih iz sosednjih občin. Odpeljali bomo 40 potnikov. Obljubljamo, da boste ustrezno spoznali mesto Dunaj in zanimivosti, povezane z našimi ljudmi, s Habsburžani in številnimi umetniki. Veselite se tega dne! Vljudno vabljeni v mesto, ki v utrujenih glavah zbuja prerojene misli in v potrtih prsih razjasnjuje sanje (Kozinc Z.). TD Dobrepolje ŠE NEKAJ KORISTNIH NAPOTKOV: - Cena izleta je 40 € (cena vključuje prevoz in vstopnino v muzej - 8 €), 20 € plačate ob prijavi, 20 € pa teden dni pred odhodom. - Vaš dodaten strošek bodo samo kavice, sacher torta, pijače, hrana (priporočamo, da hrano in pijačo vzamete s seboj). - INFORMACIJE in PRIJAVE na TD Dobrepolje (telefon: 041/96 28 23 ali elektronska pošta: td.dobrepolje@gmail.com) in VSAKO SOBOTO med 9. in 11. uro v TIC-u. - Odhod z Vidma (avtobusna postaja) bo točno ob 3:30, postanek ob 3:55 v Grosupljem, v Tepanjah (15 min), nato na počivališču Landzeit (30 min) in na Muzejskem trgu ob Burgringu zraven mogočnega spomenika Marije Terezije. Burgring 7 je lokacija našega prihoda in odhoda ob 18:00. Prihod na Videm v poznih večernih urah. - Ne pozabite na veljavne osebne dokumente, mobitel (dobili boste tudi telefonsko številko vodnika). - Vsak dobi program izleta in načrt mesta Dunaj. - Priporočamo udobna oblačila in obutev, saj bomo prehodili približno 3,5 km. Spremljajte tudi vremensko napoved in ji ustrezno prilagodite. - Po Dunaju moramo hoditi v skupini in se držati dogovorjenega. Gasilska zveza Dobrepolje v letu 2015 praznuje 20-letnico delovanja Gasilska zveza Dobrepolje je bila prvič ustanovljena že leta 1955 na območju tedanje občine Dobrepolje. Takratno vodstvo je začelo z delovanjem in s povezovanjem gasilskih društev, katerih nabor je bil drugačen od današnjih. Naj samo na kratko omenim, da so bila PGD Ilova Gora, PGD Četež, PGD Videm, PGD Struge ter ostala društva drugače umeščena v gasilsko organizacijo kakor danes. •i ii J ft \ r '' ' v*- T / T*' t 1" \m \ 11 i Pozdravni govor predsednika GZD dr. Matjaža Koželja Pozdravni govor župana g. Janeza Pavlina Slavnostni govornik -predsednik GZ Slovenije g. Jošt Jakša Uroš Gačnik, poveljnik GZ Dobrepolje foto: Tamino Petelinšek in Ana Grandovec Vendar ne zvezi ne občini ni bila usojena dolga samostojnost, saj so že 1959 združili občine, čemur je sledila še pripojitev GZ Dobrepolje GZ Grosuplje, kasneje so priključili še GZ Ivančna Gorica. Pod okriljem GZ Grosuplje smo delovali 36 let do leta 1995. Takrat se je 30. 6. 1995 ponovno ustanovila GZ Dobrepolje, da bi gasilci na območju novoustanovljene občine sami odločali o svojem napredku. Takratno vodstvo je imelo smele načrte in vizijo, ki je gasilstvo v občini Dobrepolje v teh 20 letih dvignila ob bok velikim. Več smo zapisali v 256 straneh zbornika, ki prikazuje delo tako GZ kot delo PGD-jev. Na voljo sta vam dva izvoda, ki smo ju darovali krajevni knjižnici. Ker 20 let ni veliko, prav tako pa tudi malo ne, predvsem pa, da bi počastili preteklo delo, smo 14. 3. 2015 v Jakličevem domu na Vidmu organizirali slovesno proslavo. S svojo prisotnostjo so slovesnost počastili predsednik GZ Slovenije tov. Jošt Jakša, župan g. Janez Pavlin, regijski poveljnik tov. Borut Lončarevič, župan ob ustanovitvi GZ Dobrepolje g. Anton Jakopič, predsedniki komisij za mladino, veterane, članice pri regiji Ljubljana II, predsedniki, poveljniki, tajniki gasilskih zvez: Grosuplje, Ribnica, Kočevje, Loški Potok, Ivančna Gorica, Velike Lašče, Škofljica, predsedniki in poveljniki domačih društev ter PGD Gro-suplja. Bogat pozdravni nagovor pa je zapisal tudi minister za obrambo RS g. Janko Veber, ki pa je v zadnjem trenutku zaradi nujnih službenih obveznosti moral odpovedati udeležbo na praznovanju. Prireditve se je udeležilo več kot 170 po- vabljenih gostov in članov. Kot se za pravo slovesnost spodobi, smo začeli z državno himno, ki jo je odpela Tina Kadunc - Tiana, nadaljevali pa z gasilsko himno, ki jo je zapel pevski zbor iz Ponikev. Vse prisotne sta pozdravila predsednik GZ Dobrepolje dr. Matjaž Koželj in župan občine Dobrepolje g. Janez Pavlin. Med govori sta z glasbenimi vložki prireditev popestrili glasbena skupina Izvir in vokalna skupina Mavrica. Prireditev je spretno povezoval Igor Aha-čevčič. Slavnostni govornik je bil predsednik GZS, ki je v svojem govoru poudaril pomen gasilstva na lokalni in državni ravni. Pohvalil je delo gasilske zveze in njenih članic. Izpostavil je več velikih intervencij, ki so se pripetile preteklo leto, na katerih so se operativci odlično odrezali. Še posebej je izpostavil vrline, ki delajo gasilce tako prepoznavne in cenjene. Te vrednote so: poštenost, zaupanje, humanost, pripravljenost pomagati. GZ kot jubilantu je zaželel, da nadaljuje z odličnim delom in skrbi za napredek gasilstva v Dobrepolju. Na koncu je sledila še podelitev plaket in zahval gostom ter zaslužnim funkcionarjem GZ in PGD. Velika zahvala pa velja vsem nastopajočim in donatorjem, ki so na prireditvi sodelovali ter jo tudi finančno podprli. Za sladko presenečenje so poskrbele članice, ki so napekle veliko peciva, s katerim smo pogostili udeležence slovesnosti. Veseli me dejstvo, da kljub težkim časom podjetja še vedno najdejo posluh in donirajo sredstva. ■ Nastopajoči: • Igor Ahačevčič • Tina Kadunc - Tiana • MePZ Ponikve • Vokalna skupina Mavrica • Glasbena skupina Izvir Donatorji: • Mi Star Ljubljana • Gamat • ZVD, Zavod za varstvo pri delu, d.o.o. • Cvetličarna trgovina Lilija, Bambič Danica s.p. • KGŽ kovinska galanterija d.o.o. • Mesarstvo Blatnik d.o.o. Ljubljana, podjetje za trgovino in proizvo- dnjo • Gasilska vozila PUŠNIK d.o.o. • Splavar d.o.o. • Betonsport d.o.o. Nastop vokalne skupine Mavrica Podelitev zahval nastopajočim Nastop glasbene skupine Izvir Občinski kviz gasilske mladine V soboto, 7. marca, je na JVIZ OŠ Dobrepolje potekal občinski kviz gasilske mladine, ki ga je ob podpori mnogih prostovoljcev organizirala mladinska komisija GZ Dobrepolje. Otroci so bili na tekmovanju razdeljeni v tri kategorije in sicer kategorijo pionirjev, kategorijo mladincev in kategorijo pripravnikov. Kviza so se udeležila številna društva. med njimi tudi PGD Struge. V okviru kviza so otroci reševali teste, se izkazali v vezanju vozlov, spoznavali orodje, reševali kviz v stilu Malih sivih celic ... Karmen Kljun, učiteljica PŠ Struge Barve PGD Struge so zastopali pionirji Zala Ferkulj, Maks Ferkulj in Danijel Lohkar z mentorico Majo Dernulc ter Janez Ferkulj, Matic Turk in Jožko Križman z mentorico Mar-janco Rus in mladinci Klara Dernulc, Jožica Rus in Nina Križman z mentorjem Urbanom Zupančičem, Anže Pugelj, Anton Meglen in Matej Struna prav tako z mentorjem Urbanom Zupančičem ter Lucija Pugelj, Jana Ferkulj in Vesna Pugelj z mentorjem Matjažem Meglenom. Vse ekipe in njihovi mentorji si zaslužijo iskrene čestitke, saj so vsi pokazali, da veliko znajo in da v njih rasteta tako športni kot gasilski duh. Na letošnjem tekmovanju so se s 1. mestom v kategoriji mladincev še posebej izkazale Lucija Pugelj, Jana Ferkulj in Vesna Pugelj z mentorjem Matjažem Meglenom. Uvrstile so se na regijsko tekmovanje v Loški Potok. Za ves njihov trud jim v imenu vseh, ki znajo ceniti njihovo požrtvovalnost, iskreno čestitam, in kot sem jim že povedala, mi je v čast, da sem bila njihova učiteljica, ko so s prvimi koraki hitele v struški hram učenosti. Ponosna sem na vas. ■ Celjski sejem - Altermed ®T J^ oš DobrepoUe Ekošolarke Klara Erčulj, Jera Grm, Leila Bekonic, Karin Butala in Natalija Erčulj z mentoricami Dragico Volek, Dušico Hočevar in Tino Čadež iz OŠ Dobrepolje smo v soboto, 14. 3. 2015, sodelovale na Celjskem sejmu Altermed. Stojnico smo poimenovale »ZDRAVI PRIGRIZKI« in na njej predstavile dobrepoljsko specialiteto: VELIKONOČNE AJDOVE ŠTRUKLJE z mesom in s figami. Pri izvedbi priprave na sejem smo sodelovale z društvom DPŽ Dobrepolje - Struge. Članice društva so s praktičnim prikazom izdelave štrukljev na šoli učenkam zaupale skrivnosti priprave. Učenke so same rezale sestavine, mesile maso in oblikovale štruklje. Te štruklje so naši folkloristi odnesli na Mednarodno revialno srečanje otroških folklornih skupin v Rogaško Slatino. Stojnica na Celjskem sejmu je požela veliko zanimanja obiskovalcev, saj smo se predstavile z jedjo, ki jo poznamo samo pri nas. Na stojnici so učenke obiskovalcem ponudile štruklje in recept za pripravo; z znanjem, ki so ga pridobile na delavnici, pa so obiskovalce natančno poučile, kako se jih pripravlja. Ob tem bi se rade zahvalile DPŽ Dobrepolje - Struge za sodelovanje. ■ Izdelava narezkov 6. marca 2015 smo se ob 16. uri srečali v prostorih Jakličevega doma, na delavnici »IZDELAVA NAREZKOV«. Stanka Kuplenk Prišlo je veliko znanja željnih Dobrepoljk in Dobrepoljcev, ki so kar 4 ure ustvarjali, nabirali znanje in si delili izkušnje že znanega. Seveda je bil z nami Bojan Ferjan, ki ima veliko izkušenj z izdelavo raznora-znih kanapejev, narezkov in še marsičesa. Izkušnje si je pridobival z delom v naših najbolj znanih hotelih (Slon, Union) ter v protokolarnih objektih na Brdu pri Kranju. Narejene izdelke so uspešno in z užitkom »pospravili« člani Športnega društva Dobrepolje, po končanem občnem zboru. V imenu Športnega društva Dobrepolje se iz srca zahvaljujem vsem ženam društva podeželskih žena za čudovit, okusen domač kruh, ki je šel športnikom zelo v slast. Hvala vam za vaše zlate roke, ki so mesile kruh. »Kdor rad kruh deli, se mu v roki množi!« (pregovor) ■ Obstajajo preproste tehnike, s katerimi lahko vsakdo od nas ponovno požene svojo energijo po telesu, se pomiri, poveča svojo sposobnost koncentracije in učinkovitosti. Vabljeni na drugi sklop delavnice »Energetska medicina - 5 minut za boljše počutje, zdravje in premagovanje stresa« v sredo, 15. aprila, ob 19. uri, v krajevno knjižnico Dobrepolje. Na delavnici se boste naučili nekaj učinkovitih, preprostih vaj (po Donni Eden) za dvig energije, povečanje vitalnosti, zbranosti, odpravljanje napetosti, miselne prenatrpanosti in krepitev imunskega sistema kot »5-minutno dnevno rutino« ter nekaj vaj, s katerimi si na preprost način pomagamo v kriznih situacijah: kako sprostimo nakopičen stres, jezo, kako preženemo strah, tremo pred razgovorom za službo, pred nastopom, kako odpravimo glavobol zaradi pritiskov ... Delavnico bo vodila Ana Vatovec. Lepo vabljeni! Obisk pri gospe Mariji Drobnič Kdo ne pozna drobne ženice, ki je še pred kakšnim letom drobila korake po Vidmu ob opori dveh bergel? Gotovo ste jo srečali v župnijski cerkvi na Vidmu, kamor je hodila, dokler je mogla, vsak dan k sv. maši, lahko pa ste jo srečali tudi v trgovini, na pošti, v ambulanti. Zadnje čase je ne vidimo več, ker jo je bolezen priklenila na posteljo. Ta ženica je gospa Marija Drobnič, ki je letos februarja praznovala 90. rojstni dan. Obiskali smo jo na njenem domu na Vidmu, kjer zanjo lepo skrbi nečakova žena Anica, ki je tudi sodelavka Župnijske Karitas Dobrepolje. Teta Mici, kot ji pravijo, je rekla, da je Anica njen angel. Bolniška postelja je v prijetni kmečki hiši postavljena tako, da lahko teta Mici vidi skozi okno in ulovi vsak sončni žarek. Tudi takrat, ko smo bili pri njej, je na njeno posteljo prijetno svetilo sonce. Anica ji je rekla, da jo ta dan čaka presenečenje. Vesela je bila obiska in voščila, še posebno rožice. Malo smo poklepetali in jo tudi kaj vprašali o njenem življenju. Rekla je, da je bila povsod tam, kjer je bilo delo. Ko smo se vsi skupaj še posladkali z odličnim »štrudlom«, smo odprli in pogledali darilo. Vsake stvari posebej je bila vesela in je rekla: »To je pa res pravo presenečenje.« Gospa Marija, vse najboljše za vaš jubilejni rojstni dan. Želimo vam Božjega blagoslova in še veliko lepih presenečenj. Na obisku sva bili Marija Strah, KORK Dobrepolje, in Marta Šuštar, ŽK Dobrepolje. ■ Zbor članov Društva invalidov Grosuplje V soboto, 21. februarja, smo se člani Društva invalidov Grosuplje zbrali na rednem volilnem zboru članov. Po uvodni Zdravljici je predsednica društva Anica Perme pozdravila vse prisotne člane in goste iz dolenjsko-belo-kranjske regije. Zbralo se nas je kar 131 članov. Po podanih poročilih o delu v letu 2014 se vidi, da je bilo društvo aktivno skozi celo leto. Minulo leto je društvo praznovalo 30-le-tnico in hkrati smo bili tudi organizatorji srečanja invalidov Dolenjske in Bele krajine. Bogat program, ki je bil zastavljen, je bil tudi v celoti izpolnjen. Na zboru smo izvolili tudi novo vodstvo za naslednji mandat. Za predsednico je bila izvoljena dosedanja predsednica Anica Perme. Program dela, ki smo si ga zastavili za leto 2015, napoveduje bogato in aktivno leto. Kot do sedaj bo društvo delovalo še naprej v javnem interesu na področju invalidskega varstva. Namen društva je prostovoljno in neodvisno združevanje interesno povezanih invalidov. Društvo s svojim delovanjem skrbi za neodvisno življenje invalidov, ki je ključni cilj na področju invalidskega varstva, na splošni ravni, ter za ustvarjanje specifičnih pogojev, ki omogočajo, da se posamezni invalid samostojno odloča za način življenja, ki mu glede na invalidnost ustreza, oziroma si ga želi uresničiti. Za izvajanje lastnih dejanj se povezujemo z ZVEZO DELOVNIH INVALIDOV SLOVENIJE (ZDIS). Po uradnem delu zbora članov je sledil kratek kulturni program. Kar nekaj uric pa smo posvetili medsebojnemu druženju. Z željo, da se tudi med letom večkrat srečamo in skupaj poskrbimo za svoje zdravje in dobro počutje, smo se pozno popoldan poslovili. ■ Karitas * Pomoč po poplavah 2014 Po poplavi, ki je na začetku novembra po štirih letih ponovno prizadela Dobrepo-lje, smo sodelavci ŽK Dobrepolje, od 13. do 19. novembra 2014, obiskali 58 gospodinjstev, ki so utrpela škodo zaradi poplav. Ogledali smo si stanje in jim ponudili obrazce za vlogo za humanitarno pomoč Škofijske Karitas Ljubljana in možnost za pomoč v hrani. Ljudje so bili žalostni zaradi poplave, ki jih je prizadela in jim ponovno uničila vse, kar so obnovili v štirih letih. Obenem se jim je zdelo dobro, ko smo jih obiskali, da so nam lahko izrazili svojo stisko in nam pokazali škodo, ki jo je povzročila voda. Tudi tisti, ki niso imeli namena zaprositi za pomoč, so nas lepo sprejeli in so bili naše pozornosti veseli. Vlogo je oddalo 27 oseb oz. gospodinjstev, pomoč v hrani in higienskih potrebščinah je prejelo 39 gospodinjstev. Razdelili smo 81 paketov hrane, 2 paleti jabolk, pralni prašek in detergent za čiščenje. Tisti, ki so oddali vloge za humanitarno pomoč, so prejeli bone trgovine Hofer v skupni vrednosti 900 € in denarno pomoč ŠKL v skupni vrednosti 26.400 €. Dve družini sta prejeli tudi nov pralni stroj. Eni družini je po posredovanju Župnijske Karitas, domačin, mizar, podaril nove omare. Nekateri, ki bi bili upravičeni do pomoči s strani ŠKL, žal niso oddali vloge. Ko so prosilci prejeli februarja 2015 denarno humanitarno pomoč, so me mnogi klicali po telefonu in se zahvalili. Bili so prijetno presenečeni, nekateri prav ganjeni, saj niso pričakovali tolikšne pomoči. Obenem so mi povedali, kako zelo prav jim bodo prišla ta sredstva, kaj vse bo treba še popraviti in kako se prava škoda pokaže šele čez nekaj mesecev, ko zidovi plesnijo, omet odpada, tlaki se dvignejo itd. Nekateri so hvaležnost izrazili tudi pisno. Občni zbor Župnijske Karitas Dobrepolje Sodelavci in sodelavke Župnijske Karitas Dobrepolje - Videm smo se v petek, 13. februarja 2015, zbrali na občnem zboru, kjer smo pregledali delo ŽK v letu 2014 in okvirni plan dela za leto 2015. Občnega zbora ŽK sta se udeležili tudi povabljeni gostji, predstavnici KORK Dobrepolje in DU Dobrepolje, ga. Zora Koruza in ga. Metka Tegel, ki sta nam tudi kratko predstavili delo KORK Dobrepolje in se zahvalili za lepo sodelovanje. O tem, kaj delamo v ŽK, poročamo večkrat letno, zato bi tokrat samo povzela glavne dejavnostih. V letu 2014 smo skupno opravili 1530 obiskov starejših in bolnih po domovih in domovih za starejše, razdelili smo 4296 kg pomoči v hrani in higienskih potrebščinah, pomagali smo pri plačilu položnic v skupni vrednosti 1596 €, zbrali in razdelili smo 91 kosov šolskih potrebščin in 1500 kg oblačil, organizirali smo srečanje starejših in bolnih na Vidmu in v Strugah, v sodelovanju z Rdečim križem in Društvom upokojencev smo obiskali 5 jubilantov, 90-letnikov, ter ob prazniku sv. Miklavža obdarili 507 oseb v Dobrepolju, pred božičem pa 88 oseb v Strugah. Ob pomoči Škofijske Karitas Ljubljana smo eni družini omogočili teden počitnic na morju in dvema družinama pomoč pri nakupu šolskih potrebščin. Na Karitas si je možno izposoditi sob- no stranišče, invalidski voziček in bolniško posteljo. Sodelavci in sodelavke ŽK se udeležujemo srečanj, seminarjev in izobraževalnih predavanj, ki jih organizira Škofijska ali Slovenska Karitas. Vsako leto novembra pa gremo na romanje vseh sodelavcev Karitas v Ponikvo in na generalko Klic dobrote v Celje. V letu 2014 smo na račun ŽK prejeli skupno 4.671,10 €. To so bili darovi dobrotnikov, darovi za svečke, dotacija občine (500,00 €), nabirka na nedeljo Karitas, darovi iz nabiralnikov Karitas in iz dohodnine, ki ste jo namenili ŽK. Denar je bil porabljen v skupni vrednosti 3.982,43 €, in sicer za plačila položnic socialno ogroženim, pomoč po poplavah, nakup hrane za pakete, organizacijo srečanj za starejše, obdaritev za miklavževa-nje, delno plačilo počitnic za eno družino, prevoz hrane iz Ljubljane v Dobrepolje in Struge s strani prevoznika (sodelavci ŽK opravimo vse prevoze brezplačno), za bančne stroške in nekaj za pisarniški material in delovanje ŽK. ■ V letu 2014 smo sodelavci Župnijske Karitas Dobrepolje in Struge skupno opravili 4650 ur prostovoljnega dela. Rednih sodelavcev ŽK je bilo v lanskem letu 25, mnogi pa ste nam priskočili na pomoč pri raztovarjanju in delitvi hrane, za kar se vam najlepše zahvaljujemo. Zahvaljujemo se KZ Dobrepolje, KORK Dobrepolje in DU Dobrepolje za lepo sodelovanje in Občini Dobrepolje za dotacijo. Posebno pa smo hvaležni vsem dobrotnikom, ki podpirate delo Karitas. Bog naj vam obilno povrne. Kar bomo tukaj vsejali, bomo tam vekomaj želi. Kakor staro leto bo minilo naše življenje, dobra dela pa bodo ostala. (bl. Anton Martin Slomšek) Vstali Kristus naj v vas utrdi upanje v večno življenje in vam nakloni veliko velikonočnega veselja. Marta Šuštar s sodelavci in sodelavkami ŽK Dobrepolje in Struge GROS podpira tudi dobrodelnost! Novembra ste se mnogi Grosupeljčani in Dobrepoljci začudili, ko so vas na pokopališču pričakali GROŠ-evi prostovoljci in vam ponudili možnost, da namesto za nakup sveč prispevate kakšen evro v dobrodelne namene. GROŠ-ev-ci smo se namreč v tistem času aktivno pridružili vseslovenski dobrodelni okoljski akciji z naslovom »Manj svečk za manj grobov 2014«. zdravljenje uspešno nadaljuje. Ker je bilo zbranih sredstev več, kot smo pričakovali, smo se odločili, da s preostalim delom sredstev omogočimo Zdravstveni postaji Dobrepolje nakup laboratorijskega stola v vrednosti 1500 € in Domu starejših Videm nakup inhalatorja in aspiratorja v vrednosti 500 €. Vsi pripomočki so že nekaj časa v uporabi in več kot odlično služijo svojemu namenu. V sredo, 4. 3. 2015, smo predstavniki Študentskega kluba GROŠ v Dobrepolju zbrana sredstva svečano predali direktorju podjetja Primarna praksa Zdravku Mariču in direktorici Zavoda sv. Terezije Sabini Lenarčič. Na predajo v domu za ostarele Videm je prišlo kar nekaj radovednih prebivalcev, ki so bili nad izčrpnim poročanjem koordinatorja akcije v Grosupljem in Dobrepolju Ambrožem Volekom vidno navdušeni. Vse skupaj so glasbeno popestrili tudi osnovnošolci Jernej Oblak in Matic Ponikvar na trobenti in harmoniki ter Anja Klinc na kitari. Za zaključek smo bili vsi skupaj deležni še manjše pogostitve in sproščenega pogovora z direktorico zavoda Sabino Lenarčič in glavno sestro Cirilo Ferkulj. Za zaključek gre omeniti, da smo prav vsi, ki smo v Dobrepolju in Grosuplju ak- Bistvo projekta je bilo osveščanje o prekomernem krašenju grobov ob 1. novembru ter namesto nakupa sveč in rož delček sredstev preusmeriti v dobrodelne namene. Dobro se zavedamo dejstva, da so sveče na grobu spomin na naše najdražje. Namen akcije nikakor ni bil rušenje te tradicije, ampak zgolj ozaveščanje ljudi, da je pretiravanje s tem nepotrebno. Namesto tega smo jim ponudili možnost, da so poleg obeleženja spomina na pokojnika s sodelovanjem v akciji »Manj svečk za manj grobov« naredili tudi nekaj dobrega za še živeče. V zameno za dar so prejeli zastavico sočutja, ki so jo lahko pustili na grobu. V dobrodelni akciji »Manj svečk za manj grobov 2014« je po Sloveniji sodelovalo kar 60 organizacij iz desetih občin ter več kot 200 prostovoljcev, ki so v času od 31. oktobra 2014 do vključno 1. novembra 2014 z donacijami skupaj zbrali neverjetnih 36.308 evrov. V Dobrepolju in Grosupljem smo organizatorji na prvem mestu zbirali sredstva z namenom omogočiti deklici iz Grosupljega operacijo odstranitve možganskega tumorja. Iskrena hvala vsakemu izmed vas, ki se je odločil priskočiti na pomoč tej deklici, ki je potrebovala zahtevno operacijo glave v Nemčiji. Ne morete si zamisliti našega presenečenja, ko smo na večer akcije seštevali zbrana sredstva, saj so številke presegle vsa pričakovanja. Ravno tako je bila nad zneskom presenečena dekličina družina. V tem času jim je namreč tudi zavarovalnica zagotovila kritje stroškov operacije. Po premisleku in preračunavanju stroškov, ki naj bi spremljali potovanje in bivanje v tujini, je družina dve tretjini zbranih sredstev velikodušno podarila naprej, tistemu, ki jih še bolj potrebuje kot oni. Deklica je v Nemčijo že odpotovala in tivno podpirali akcijo »Manj svečk za manj grobov«, nad rezultatom akcije pozitivno presenečeni. Zadovoljen pa je tudi sam vodja te vseslovenske akcije Primož Jel- Izjava za javnost Osem (od dvanajstih) članic in članov Občinskega sveta Občine Dobrepolje Proračun je dokument, v katerem bi naj bilo zapisano, KJE SMO in KAM GREMO. Pričakovali smo, da bo predlog proračuna sestavljen na realnih osnovah, v duhu razumevanja stanja v družbi, ter da bodo sredstva za stroške občinske uprave in nekateri »življenjsko pomembni« projekti bolj racionalno prikazani, kot so bili v proračunih preteklih let. Prav tako smo pričakovali, da bodo sredstva v kar se da največji možni meri namenjena ljudem, našim ustanovam in trajnostnemu razvoju celotne občine. Iz predloga proračuna ni bilo mogoče razbrati, kateri so nujno potrebni projekti in katere razvojne projekte lahko pričakujemo v tem mandatnem obdobju. Zaradi skakanja in prehajanja iz projekta ševar, ki je omenil celo to, da smo pri nas zbrali največ sredstev glede na število prebivalcev. To je zagotovo več kot spodbuden podatek, hkrati pa tudi visoko zastavljen v projekt, za katere se že na začetku ve, da bo njihova končna realizacija nična, vsaj takšne so izkušnje iz preteklih let, je bil za večino članic in članov občinskega sveta takšen proračun nesprejemljiv. Vse preveč je v proračunu »spečih« projektov, katerih občinska uprava z županom na čelu že do sedaj ni znala obuditi in jih spraviti v življenje. Iluzorno je pričakovati, da bi bilo v prihodnje kaj drugače. Bistveno preveč neodgovorjenih vprašanj je ostalo. Zelo težko je bilo iz obrazložitve predloga proračuna izluščiti, katere nujno potrebne in inovativne projekte lahko pričakujemo v prihodnje. Nedvomno pa je razprava o proračunu prinesla določen napredek. Članice in člani občinskega sveta smo tokrat dobili nekoliko več podatkov. Na podlagi teh smo prišli do novih, do sedaj neznanih dejstev. nivo, ki ga bomo prihodnje leto zagotovo skušali ponovno doseči, če ne celo preseči. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste podprli to plemenito akcijo. ■ Med drugim tudi do tega, da naj bi kadrovski načrt v zadnji, tretji verziji predvideval nove zaposlitve. Po novem kadrovskem načrtu si je župan poleg zaposlitve delavke za opravljanje dela v finančni službi omislil še eno podžupanjo. Poleg obstoječe in že imenovane podžupanje naj bi mu kot pomoč pri njegovih opravilih pomagala in ob strani stala še ena podžupanja. Skupno dve. Menda zaradi potrebe dela. V predlogu proračuna je bilo tudi vse preveč planiranih prihodkov, ki ne bodo nikoli realizirani. To se ve že danes. To se je že dogajalo v preteklosti in tako je tudi zamišljen proračun za leto 2015. In zakaj takšno nerealno planiranje, katerega je predstavil župan, ki nima nikakršne realne osnove? Samo z enim in edinim namenom. Da je ljudem všeč. Pa ne proračun, ampak župan. ■ Podelitev priznanj civilne zaščite v Festivalni dvorani v Ljubljani Prvi marec je mednarodni dan civilne zaščite. Z dnevom civilne zaščite želimo krepiti zavest javnosti o ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami ter o vlogi civilne zaščite pri varstvu pred njimi. Lansko leto si bomo zapomnili po številnih velikih naravnih nesrečah. Leto se je začelo s poplavami, žledom, nadalje- valo z neurji in spet s poplavami. Pri nas se najbolj spomnimo februarskega žledu in jesenskih poplav. Ob tej priložnosti je Štab Civilne zaščite za Ljubljansko regijo z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje pripravil osrednjo regijsko slovesnost s podelitvijo priznaj civilne zaščite za leto 2015. Dobitnikov je bilo kar 160 in med ^ Q ^JNCMlijtMKm B u°aB A f J '■> bo Q □ O u o V ~ 111 njimi tudi prostovoljec Krajevne organizacije RK Franci Strah in sekretarka Območnega združenja RK Grosuplje ga. Anica Smrekar. Veseli smo, da so njuno delo in pripravljenost pomagati opazili tudi odgovorni na RK Slovenija in ju predlagali za dobitnika priznanj. Obema iskrene čestitke! ■ ■t. f* * > \ > fl c ! 1 JI, Zakaj sem postal gasilec Spomini izpred sedemdesetih let Ivan Brodnik, Kompolje V nedeljo, 25. maja 1945, ob drugi uri popoldne zaslišim klic groze: GORIII, GORIII ... Pogledam skozi okno, zagledam, kako gorijo fratniki in drva v leseni drvarnici, ki je bila povezana s podom. Vmes je bila samo meter široka gasa. Goreča drvarnica je bila Kodrova, sosednji pod pa Škntelov. Star sem bil petnajst let. Na vse kalope sem zdirjal tja in še preden se je ogenj razširil, sem potegnil izpred drvarnice kmečki voz - šinar -, da ni zgorel, in ga zvlekel na vas. Kmalu zatem so prihiteli vaščani, stari in mladi, in začeli gasiti. Vodo so z ajmarji in s škafi nosili iz bližnjega vodnjaka pri cerkvi. Takrat smo že imeli gasilski dom in tudi motorno brizgalno (ilomotorko), a žal niti kaplje bencina. Ogenj je kmalu planil čez streho in nastal je pravi požarni vihar. Sapa je vlekla od Kodrovih proti Tomšičevi hiši. Ogenj je zajel dvaindvajset poslopij, kozolcev in hiš. Požar se je ustavil šele pred Tomšičevo hišo, ker sta bili vmes malo večja razdalja in cesta. Tudi na Tomšičevi hiši so bila ožgana okna in špire na strehi, a so goreče predele uspeli sproti polivali z vodo in pogasiti. Žnedarjevo hišo so rešili s staro ročno brizgalko. Z vedri so zlivali vodo v njeno korito in ročno pumpali, tako da so s curkom vode dosegli špire hiše, ki so bile z vedri nedostopne. Hiša je bila povezana s poslopjem, ki je pod eno streho združevalo shrambo, delavnico in štalo. Vse troje je zgorelo, hiša je ostala. Sosednje poslopje je bilo Kramarjevo. Pod isto streho so bile štala, kašča in hiša. Ognja so se ubranili tako, da so nanesli nekaj vode na podstrešje in polivali. Nekajkrat se je vnela stara šara, a so ogenj sproti pogasili. Kramarjev kozolec sem imel v varstvu jaz. Z babico sva nesla na kozolec čebriček vode, držal je kakšnih 30 litrov. Od goreče- ga sosednjega kozolca je bil oddaljen okoli 15 metrov. K sreči je sapa pihala v drugo stran. Vse je bilo dobro, dokler se ni goreči kozolec zrušil. Takrat je na vse strani šinil oblak gorečih isker in pepela, ki je oplazil tudi kozolec, ki sem ga varoval. V moji bližini se je vnelo seno, ki sem ga hitro polil in s tem rešil kozolec pred ognjem. Ta izkušnja groze iz mojega poznega otroštva me je tako zaznamovala, da sem iz nje črpal moč za nesebično delo v gasilstvu skozi celo svoje življenje. Požar bi povzročil še mnogo več škode, če se ne bi cela vas borila z ognjem z aj-marji in s škafi. Če bi že takrat imeli opremo, ki jo v gasilskih domovih najdemo danes, bi požar zatrli že v kali in se sploh ne bi razbesnel. Delo gasilcev je bilo že od nekdaj humano, zato je prav, da cenimo njihovo delo in smo jim za njihov trud in mnoge ure, ki jih prostovoljno in brez plačila žrtvujejo pomoč potrebnim v nesreči, hvaležni in jih pri tem podpiramo. ■ Pismo moji občini Igor Ahačevčič V zadnjih mesecih lahko v občinskem časopisu prebiramo debato na daljavo med skupino občinskih svetnikov in županom. Celotno zadevo bi lahko označil kot satirično srhljivko, a hkrati zmedeno burko. Ko namreč preberem županov uvodnik, iz tega veje duh optimizma in pohvale o tekočem delu in projektih, ki so v načrtu, med pismi bralcev pa je opisana popolnoma drugačna predstava s strani skupine občinskih svetnikov, ki slikajo stanje popolnoma črno, v vsebinskem, delovnem in organizacijskem smislu. Na podlagi tega pa naj bi si bralec ustvaril verodostojno sliko o dejanskem stanju. A ker bralci o vseh ozadjih nismo popolnoma nič, kaj šele nepristransko poučeni, bingljamo nekje vmes in si pač mislimo svoje. Dejstvo pa je, da smo prebivalci te občine izmed ponujenih kandidatov neposredno izvolili aktualnega župana, ki bo svojo funkcijo opravljal do naslednjih voli- tev. Prav tako smo posredno preko strankarskih list izvolili člane občinskega sveta. Večina od njih se ni niti predstavila volivcem, tako da v resnici sploh ne vemo, kdo in kaj so, kakšni so njihovi pogledi na svet in problematiko. Ampak tako pač je in tu ni možno nič spremeniti. Volitve smo opravili pred nekaj meseci in stvar je za veliko večino občanov dejansko končana. Kaže pa, da ni končana za občinske funkcionarje. Vse te ljudi smo izvolili zato, da bodo delali za dobro naše občine. Župan in svetniki (in vsi uslužbenci občinske uprave). Plačani so iz denarja občanov, zato da delajo v skupno dobro. Strankarska nadigravanja so samo stvar predvolilne kampanje. Po volitvah pa bi moralo prevladovati samo delo in nič drugega. Občinski svet ni parlament, kjer bi se šli igro politične taktike. In kajpak, da ne bo kakšne pomote, to, kar se dogaja med funkcionarji, ima velik vpliv na delo občinskih uradnikov. Na občinski ravni je pomembno, kako delajo naša društva, kako so urejene naše ceste, kako so urejeni kanali, kamor spuščamo svoje cenjene izločke, ki vedno smrdijo. Morda najpomembnejše pa je, kaj se dogaja z našo šolo in vrtcem, z našimi otroki. Vse to, kar pišejo in si očitajo funkcionarji v javnosti, pa ne vodi v smer, ki bi to zagotavljala. V vseh občinah, kjer se grejo takšne igrice, so neuspešni. Kar poglejte. V Občini Dobrepolje pa je že od njenega začetka imela prednost strankarska pripadnost. Vedno je bilo pomembno, kdo je kaj predlagal, in ne, kaj je predlagal. Vedno sem si želel, da bi moja občina - Občina Dobrepolje (mimogrede, pričakoval sem, da bo kakšen/a slovnično podkovan/a občan/ka napisal/a kaj v poduk lokalnim predsednikom strank in županskim kandidatom, da se v primeru, ko gre za ustanovo Občina Dobrepolje, ta piše z veliko začetnico, ker so v predvolilnem materialu vsi pisali narobe) - bila dobra, sodobna, odprta. Da bi bilo tako, kot je bilo v času Frana Jakliča. Žal je bilo to samo takrat in samo nekaj let. ■ Predlagam vsem občinskim svetnicam, svetnikom in županu, da nekoliko spustite svoje »egote« in se pogovorite o trenutnih zagatah sami ter da se vaše debate čim prej usmerijo v nas, občane, in našo pri- Brane Brodnik za Vaški odbor Kompolje 10. februarja 2015 je župan v vasi Kom-polje sklical zbor vaščanov, ki je bil dobro obiskan. Še posebno zaradi hude problematike poplav, ki so se ponovile in tokrat najhuje prizadele prav Kompolje. Predstavljen je bil strokovno pripravljen idejni projekt omejitvenih ukrepov za poplavno varnost v Kompoljah in Strugah, ki sta ga na pobudo skupine vaščanov in župana izdelala in na zboru predstavila Mitja Peček in Brane Klinc. Največ razprav se je razumljivo navezovalo na protipoplavne ukrepe, danih pa je bilo tudi več drugih pobud. Na koncu je bil ustanovljen vaški odbor v sestavi (po abecedi): Damjana Adamič, Brane Brodnik, Jože Grandovec, Aleksander Mustar, Mitja Peček, Miha Tekavčil in Marko Vergo. Vaški odbor se je sestal 15. 2. na svoji prvi seji in na osnovi pobud iz zbora vašča-nov izoblikoval naslednje sklepe in zahteve do občine (povzetek): • da izdelani idejni projekt protipoplavne varnosti v vseh variantah uvrsti v občinske prostorske plane, • da doseže vključitev občine med območja pomembnega vpliva poplav RS, kar bi omogočilo sofinanciranje protipo-plavnih ukrepov s strani države, • da izdela plan in nameni nujna sredstva za odpiranje in čiščenje vseh evidentiranih požiralnikov, sonadzor nad sanacijo pa omogoči tudi vaškemu odboru, hodnost. Da začnete iskati rešitve in delati za napredek Občine Dobrepolje. Saj tako ste vsi po vrsti obljubljali na volitvah. V javnosti pa se pojavljajte le kot homogena ekipa na otvoritvah in proslavah. Naredite • da že v proračunu 2015 rezervira zadostna sredstva za prioritetne izvedbene ukrepe protipoplavne varnosti, ki bi pomembno znižali nekatere nivoje voda, • da poskrbi za ureditev intervencijskih poti za čas poplav, • da nujno poskrbi za razrešitev glede življenjsko nevarnega razpadajočega objekta Novakovih ob glavni cesti, o čemer vaščani že več let neuspešno opozarjamo občino, • da doseže uvrstitev in uskladitev vseh tangiranih infrastrukturnih posegov (ukrepi protipoplavne varnosti, kanalizacija, cevi in jaški za električna in informacijska omrežja, pločniki, javna razsvetljava ...) v projekt suhokranjske-ga vodovoda, saj je smiselno in racionalno, da se rešujejo sočasno in usklajeno, eno dejanje, ki bo dobro za vse, in potem ta vzorec ponavljajte. Za začetek predlagam, da se npr.: pogovorite o nakupu »Krajčkove gostilne«, da bi rešili prometni zamašek na Vidmu. ■ • da poskrbi za čim hitrejšo pripravo projekta optičnega omrežja, da se z njim lahko pravočasno dopolni ostale infrastrukturne projekte, predvsem su-hokranjski vodovod, • da poskrbi za umiritev in varnost prometa skozi vas (ob posvetu z vaškim odborom poskrbi za pravočasno vključitev umiritvenih objektov ob vpadnicah in pločnikov v projekt suhokranjskega vodovoda), • da dopolni javno razsvetljavo, • da uredi in asfaltira odsek ceste v zgornjih Brezjah (od Mežnarčnih do Gre-gorčkovih), kar bi povezalo dva osamljena kraka občinske ceste v krožno pot in s tem racionaliziralo pluženje, odvoz smeti in prineslo druge koristi vaščanom, • da poskrbi za ureditev vodooskrbe in modernizacijo makadamske poti do »vikendašev« v Brezju, ki imajo tam stalno bivališče. Vaški odbor je pooblastil Jožeta Prijatelja, da zahteve kot svetnik posreduje na občino. Na občino smo poslali tudi zapisnik seje odbora, ki vsebuje natančen seznam zahtev. Pričakujemo, da jih bo občinska uprava skupaj z županom ustrezno obravnavala in uresničila ter s tem upravičila zaupanje občanov, ki jim ga kot davkoplačevalci in delodajalci izkazujemo. Vaščani nam lahko pošiljate pobude, predloge in vprašanja na elektronski naslov vo.kompolje@gmail.com. ■ Ko se odločaš, prisluhni glasu v sebi, ki ti govori, in se prepusti občutku. Mogoče ne boš razumel, vseeno pa je to najboljša rešitev: zate in za druge. Zaupaj. Mateja Debeljak, Misli za lepši dan Zbor vaščanov in vaški odbor v Kompoljah ■ «¡¡S Piše: Zdravko Marič, dr.med. Zakonca Obednik in vnuček prisklednik Nekega večera je v shoping centru mestne bencinske črpalke pregorela neonska žarnica. V hipu se je zatemnila hladilna polica, polna raznovrstnih sendvičev, in to ravno v trenutku, ko sta po njih brskala osemde-setletna zakonca Obednik. Presenečena nad nenadno zatemnitvijo sta izmaknila roki, se zmedeno spogledala in rekla: »Jezus Marija, kaj pa je bilo to?« Nadaljeval je najprej mož: »Pregorela je dotrajana žarnica ...« Nato žena: »Vidiš, tako bova nekega dne pregorela tudi midva ...« Pa spet mož: »Sendviči so popolnoma izgubljeni, ker so v temi ...« Žena pa: »Tako bodo izgubljeni najini otroci in vnuki, ko midva umreva ...« Mož odvrne: »Bencinski serviser bo zamenjal žarnico in spet bo svetlo .« Žena pa na to reče: »Bog naju bo vzel v nebesa in večna svetloba naju bo objela .« Mož nato končno zaključi: »Pustiva komentarje ... seziva v hladilnik in vzemiva brez izbire sendvič, ki nama pride pod roke .« A ženska mora imeti zadnjo besedo, zato reče: »Tako kot sem jaz brez možnosti izbire dobila tebe, ker so tako odločili najini pokojni starši . Bog jima daj večni mir in pokoj in večna luč naj jim sveti .« »Naj počivajo v miru .« poreče mož, misleč, da bo imel končno enkrat zadnjo besedo, pa na njegovo žalost debato zaključi ženka, rekoč: »Amen!« In vsi vemo, da je amen po navadi konec nečesa, pa vendar tudi začetek nečesa novega in to novo je bilo to, da sta zakonca na slepo pograbila vsak svoj kos v folijo zavitega obroka in ga položila v nakupovalno košarico. Na moževem sendviču je pisalo: SVIESTMAIZE - domači latvijski sendvič s popolnoma svežo solato, govejo šunko slovenskega porekla in originalno irsko gavdo. Na ženinem sendviču pa je pisalo: SUMUŠTINIS - tradicionalni litovski sendvič s francosko štručko, filetom avstrijskega morskega psa in severnofinskimi olivami. Kot otrokoma, ki sta na srečelovu zadela napolitanke, se zakoncema Obednik nariše nasmešek na lica, vsa vesela se odpravita do blagajne, kupita še cigarete za vnučka, plačata vse skupaj in se urno odpeljeta proti domu. Doma sta naletela na vsakdanji prizor ... Tridesetletni vnuček je ležal na kavču in se pogovarjal po mobitelu s svojo punco. Ko je videl, da sta stara starša prišla domov, je namesto pozdrava vprašal: »Sta mi prinesla kaj za žret, pa cigarete?« Babica Obednik mu je v hipu dala cigarete in oba sendviča, saj si mu ni upala povedati, da sta si kupila malico zase. »O Džiiiisus, kje živita vidva, haalooo; a sem vama rekel prinesti cigarete z dvocentimeterskim, ne pa tricentime-terskim filtrom ... Pa kakšni sendviči so to? A je treba, da se angažira celotna Evropska unija, da naredijo en navaden sendvič? Jaz tega ne bom žrl, pri cigaretah pa mi odre-žita filter, da ga skrajšata za en centimeter, sicer jih bom vrgel v smeti.« Nato je spet nagovoril punco po telefonu: »Hej, bejba, si še na vezi? A prideš na en ...« pogleda na folijo . »litovski sendvič. Je brez glutena, brez skrbi; pa če prideš, si prinesi še svoje cigarete. Moji ti ne bodo všeč ... ajd, se vidiva!« Kmalu zatem je vnuček enega prižgal in sladko zadremal. Babica in dedek pa sta pojedla ostanke predvčerajšnjega kosila in odpeljala na sprehod vnučkove-ga kužka Pikija. Nanizani dogodki se raztezajo v večje število dimenzij. Bizarna, a vsakdanja zgodba preveša za normalnega človeka nenormalne odnose v območje običajnega in tendenciozno obče privzetega. Dimenzije zgodbe se razraščajo v sfere individualnih stereotipov, zakonskih razmerij, medgene-racijskih razlik, vsakdanjih dogodkov, nenadnih nevsakdanjih dogodkov, socialnih razlik, zdravstvenih tveganj, proizvodnje hrane, prehranjevalnih navad, govornega stila in pasjih bioloških potreb. Polurni življenjski filmski izrezek je stolčen z dogodki kot svinjski zrezek. Dnevne dogodke v življenju posameznika lahko primerjamo z zmešnjavo slik, ki bi jo dobili s preklapljanjem programov na dvestokanalnem TV, če bi dali daljinca v roke dveletnemu otroku. To je naš vsakdan. Kako naj v taki preklapljajoči zmešnjavi naredimo red? Kako lahko naši možgani na podlagi izstrelkov nepričakovanih dogodkov, ki možgane tisočkrat na dan zadenejo v različne šibke točke, doživljaje smiselno uredijo in sistematizirajo ter nato harmonizirajo naše telo v ustrezni odziv ali prilagoditev? Šibke točke so prav vse sprejemne sfere naših možganov, tako obče zaznavne kakor tudi čustvene, abstraktne ter integracijske. Napad na njih je podoben najbolj prefinjenemu živčnemu bojnemu strupu, pri katerem sta stopnja absorpcije strupa in škodljivost, ki jo povzroči strup, odvisni od obrambne sposobnosti posameznika. Ista količina tega neke vrste stresogene-ga doživljajskega strupa lahko nekomu bolj škodi, drugemu manj. Kaj pa lahko naredimo, da bomo proti strupu bolj odporni? Izogniti se mu ne moremo, ker je vsak od nas sredi dogajanja zasidrano zavedno bitje, ki brez srkanja za življenje nujnih sokov iz neposrednega biosocial-nega okolja propade v zelo kratkem času. Poglejmo primer izogibanja stresu iz naše kratke zgodbe. Taka oseba je vnuček, ki v življenju išče svet brezskrbnosti in odmaknjenosti. Izkorišča dobroto starih staršev, je žleht, stremuški in len. Največja dobra dela v njegovem življenju pa so metanja ostankov hrane, ki je zaradi prenažrtosti ne more pojesti, kužku Pikiju. No, pa da mu ne bom delal krivice, še eno življenjsko dobro delo ga krasi: dediju je za tri mesece odstopil svoj avto. Ampak to zato, ker so mu zaradi vinjenosti odvzeli izpit in ga je dedek moral v tem času voziti k punci in v gostilne. No, pa preidimo nazaj na odpornost proti sodobnemu stresno doživljajskemu strupu . A ga lahko premagamo s kemičnimi protistrupi? Uporaba kemikalij je lansiranje reagentov na področje zdravju škodljivega dogajanja z namenom sprožitve kemijskih reakcij, ki bi to škodljivo dogajanje nevtralizirale in odpravile. A tukaj je področje dogajanja človeško telo, kjer se na isti lokaciji odvija še nešteto drugih kemijskih reakcij in žal so našemu kemičnemu posegu nehote izpostavljene tudi te. Poglejmo primer kemične borbe proti stresu iz naše zgodbe. Taka oseba je babica, ki uživa pomirjevala, uspavala in druga psihotropna zdravila. Kljub navidezno uspešni kemični regulaciji mentalnega funkcioniranja in bioritmičnega dogajanja pa ji zdravila zaradi vpletanja v tudi druge organske kemične procese dolgoročno povzročajo stranske učinke, preobremenitev vitalnih organov in gibalno pasivnost. Zato je poleg napredujoče okvare ledvic, jeter in srca prizadeto tudi njeno kreativno razmišljanje. Njen življenjski smisel se je na račun kemične prepojenosti omejil na zadovoljevanje svojcev s kupovanjem sendvičev, cigaret in pasje radosti. Njen obseg gibanja pa je vezan zgolj na realizacijo omenjenih nakupov in obisk zdravnika z razlogom nadaljnje trimesečne oskrbe z zdravili, ki tudi v najbolj gnilem svetu rišejo rožice. In v takem gnilem svetu živimo trenutno tudi mi, prebivalci tega sveta pa raje gledajo rožice, ki jih rišejo politiki in mediji, namesto da bi počistili gnilobo. No, pa spet preidimo na dvig odpornosti proti strupu sodobnih časov ... A lahko kar sami z lastnim trudom dosežemo odpornost proti njemu? Lahko, seveda, a ne čez noč. Pa poglejmo primer lastne borbe proti stresu iz naše zgodbe. Taka oseba je dedek, ki popolnoma upošteva dejstvo, da na dolgi rok največ za svoje zdravje človek lahko naredi sam. Zato ne kadi, ne pije alkohola, zdravo je, se giblje in poskuša biti zmerom dobre volje. Dedek ne išče vez in poznanstev, da bi prišel do zdravstvenih uslug. Dedek ne vrti telefonov, ne trka na vrata in ne piše prošenj z namenom, da mu nekdo naredi neko uslugo. Dedkovo življenje je primerljivo z delovnim konjem, ki s preprostim plugom pridno orje njivo življenja. Za razliko od mnogih drugih ljudi, ki pa želijo biti podobni paradnemu konju. A vsaka parada je samo začasno visoko letenje, ki se lahko konča z nizkim padcem. Nekoč je paradnemu konju na koncu parade vpričo množice obiskovalcev jezdec ponudil snop trave. Od stresa vznemirjen konj je hlastal za travo v tako podivjanem tempu, da je poleg trave pojedel še jezdečevo rokavico. Šele ko jih je dobil z bičem po hrbtu, se je zavedel, da je naredil nekaj narobe. A takrat mu ni nič pomagalo, da je njegova paradna oprema in vprega vredna 3000 evrov, bič pa 300 evrov. Če boli, boli, ne glede na to, ali si reven ali bogat. Če boli, boli, ne glede na to, ali jih dobiš po grbi z leskovo šibo ali s 300 evrov vrednim bičem. Ne šibi ne biču se v življenju ne moremo izogniti. Lahko pa postanemo na njun bolečinski učinek odporni. O tem je vnučku, ko je ta bil še majhen, govoril naš dedek. Takole mu je rekel: »Dragi vnuček; za tvoj deseti rojstni dan ti ne morem kupiti mopeda, s katerim bi se vozil k verouku. Lahko ti pa namesto mopeda podarim življenjski nauk, ki naj te spremlja celo življenje. Takole ti bom povedal: Vsak človek ima v celotnem obdobju svojega življenja vlogo vlečnega konja. Pri- dni vlečni konj ima na sebi plug, sestavljen iz šestih rezil. Vsako rezilo posebej predstavlja dodatno vlečno obremenitev. Prvo rezilo se imenuje "Ne pij alkohola", drugo "Ne kadi" tretje "Bodi dobrega razpoloženja", četrto "Spoštuj sočloveka in sebe", peto "Uravnoteženo se prehranjuj" in šesto "Izvajaj redno telesno aktivnost". Težka rezila režejo globoke brazde, težka vleka zorje dobro njivo. Dobra njiva obrodi dobre sadove. Dobri sadovi dajejo moč temu pridnemu konju, ki je zoral njivo. Zapomni si, najboljši sadovi v tvojem življenju bodo tisti, ki jih boš pobiral z njive, zorane s tvojim lastnim plugom. Sadovi, ki ti jih bodo ponujali drugi, ti bodo dajali samo navidezno moč, dolgoročno boš pa oslabel.« Vnuček je vse do šestnajstega leta pridno kimal dedkovim zgodbam in pridno oral njivo svojega življenja. A pri sedemnajstih se mu je vleka življenjskega pluga zazdela pretežka, začel se je posluževati sadov, ki so mu jih ponujali drugi. Najprej sta se iz oralne površine dvignili rezili "Ne pij alkohola" in "Ne kadi". Vnuček je začel piti in kaditi in brez teh rezil je bila pot naprej lažja. Posledica tega je bila, da bolj ko se je spoprijateljil z alkoholom in s cigareti, toliko slabše je bilo njegovo razpoloženje. Zato je kmalu zatem dvignil še rezili "Bodi dobrega razpoloženja" in "Spoštuj sočloveka in sebe" ter postal sovražen in hudoben. Spet je dobil občutek, da lažje orje po poti njive življenja. Pa vendar se mu je zdelo, da si življenjsko pot lahko še dodatno olajša in kmalu naredi tudi tretji korak, dvigne iz zemlje še rezili "Uravnoteženo se prehranjuj" ter "Izvajaj redno telesno aktivnost" in od takrat naprej se je samo še nažiral in poležaval v fotelju kot plišast medvedek. Vnuček je postal dedkovo nasprotje. A nekega dne sta babica in dedek umrla. Kot ob pregoreli neonski žarnici v trgovini na črpalki pa je takrat tudi ugasnila svetloba v življenju vnučka, ležečega na fotelju v dnevni sobi. Njiva njegovega življenja je bila prazna, darovalci sadov so v trenutku izginili. Zarjavela rezila plugov so zijala iz zemlje, ko se je ozrl nazaj na svojo prehojeno pot. Začutil je, da bo vzel konec tudi on. Zajokal je na kavču, polnem cigaretnih ogorkov, praznih steklenic, olupkov pasje radosti, kablov, polnilcev, umazanih cunj in zamaščenih kart za poker. Solze so kapljale proti tlom, naravnost na prednje tačke kužka Pikija. Sožalujoč z bolečino svojega gospodarja jih je Piki začel oblizo-vati, čez nekaj trenutkov se je počasi dvignil, skočil na kavč in se tesno stisnil k žalostnemu prijatelju. Vnučku se je v tistem trenutku prebudilo srce. Pogledal je Pikija, ga pobožal kot še nikoli do tedaj in se spomnil dedkove zgodbe, ki mu jo je podaril za deseti rojstni dan. Še enkrat se je ozrl na rezila svojega pluga, počasi vstal in si rekel: »Nikoli ni prepozno ...« Zasadil je vseh šest rezil globoko v zemljo in potegnil naprej, za začetek na dolgi sprehod s kužkom Pi-kijem, brez alkohola, brez cigaret, z dobro voljo, prijateljsko razpoložen, z zdravim jabolkom v roki in s strumnim korakom. To je teh šest rezil, ki jih je sicer težko, a toliko bolj pomembno držati globoko v zemlji, ko gremo naprej. Res je za sadove treba malo počakati, a v tem je čar skrivnosti življenja: za srce in dušo najbolj prijetno je tisto plačilo, ki pride po vloženem trudu. Pa še nauk zgodbe: možnosti prisvajanja blagostanja človeštva na račun podrejanja narave se počasi izčrpavajo. Novodobni zmagovalci v doseganju občutkov blagostanja postajajo čedalje pogosteje tisti posamezniki, ki so sposobni nadvladati in obrzdati tako lastni ego kakor tudi notranjo željo po brezskrbnem užitkarstvu. Žal se večkrat zgodi, da nas do tega spoznanja ne pripelje žarnica, ki nam posveti v glavi, ampak je potrebno, da za tako spoznanje crkne žarnica v hladilniku. Na ta način smo dobesedno prisiljeni, da nam po golem naključju pride v roke kakšna taka stvar, ki je sicer nepotešljiva želja naših oči ne bi izbrala nikoli. ■ ZAHVALA! V imenu dejavnosti splošne medicine občine Dobrepolje se iskreno zahvaljujemo Študentskemu klubu Groš za uspešno izpeljano donatorsko akcijo, s katero je bil omogočen nakup laboratorijskega stola za bolnike, ki so napoteni na laboratorijske preiskave. S tem sodobnim stolom je tako mlajšim kot starejšim preiskovancem omogočen odvzem krvi za preiskave v skladu s strokovnimi smernicami. Hvala vsem, ki ste v omenjeni akciji sodelovali s svojim prispevkom! Splošna medicina Dobrepolje IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam Piše: Marija Tegel No, pa smo le dočakali soboto, da smo se odpravili proti morju, na teden zasluženega dopusta. Pričakalo nas je sonce, le veter nam je »kuštral lase«. Dobre volje smo se odpravili po sobah, odšli na kosilo, potem pa hitro v bazen. Začelo se je lepo, ampak v nedeljo nas je pričakal še lepši dan, 8. marec. Že zjutraj pred zajtrkom nas je pri vhodu v jedilnico pričakal nasmejani natakar, nam čestital in nam podaril cvetočo primulo. Bile smo presenečene, saj česa takega še nismo bile deležne. Zvečer smo sami pripravili praznovanje dneva žena in dan mučenikov. Zbrali smo se v restavraciji, Tončka, Gabrijela in Nada so zrecitirale vsaka svojo pesem, Mirko je raztegnil svoj meh, mi pa smo zapeli in zaplesali. Izzvali smo mučenike in oba Franceta ter Lado so kar tekmovali, kdo bo povedal bolj zabavno šalo ali zgodbo. France je požel pozornost natakarja, re-ceptorja in mnogih mimoidočih s svojo pesmijo »Golica«. Preživeli smo spet en lep zabaven večer. Teden je hitro minil in v soboto ob vrnitvi smo se ustavili v Emoncu (naša stalna postojanka) ter obiskali Vina Koper. Po postanku za kosilo je bilo treba oditi domov. Doma nas je čakalo kar nekaj priprav na predvideni občni zbor. Zbrali smo se v osnovi šoli na Vidmu. Čeprav so bili »Škrjančki« maloštevilni, smo skupaj lepo zapeli novo upokojensko himno. Naše literatke so pripravile zanimive recitacije, tako da je bil občni zbor kulturno obarvan. Po kulturnem uvodu smo podali letna poročila in plane za leto 2015. Po zaključku uradnega dela in obvezni malici se je ob kozarčku dobrega cvička razvil prijeten klepet. V mesecu aprilu, točneje v soboto, 25. aprila, planiramo izkoristiti letošnjo ponudbo IGA-Relaxa in oditi na triurno kopanje v Terme Zreče. Zanimiv kraj tam nekje pod Roglo. Več vam bodo povedali poverjeniki, ko vas obiščejo. ■ Razpoložene Francka, Anica, Štefka in Kristina na praznovanju dneva žena. Takole soglasno so bila sprejeta poročila za leto 2014. Življenje nas uči. Vsi odnosi in dogodki puščajo sledi. A pazi, kaj boš sprejel zase, ker tisto, kar nosiš v sebi, daješ naprej. Naj bo tvoje srce polno dobrega! Mateja Debeljak, Misli za lepši dan Zahvala poverjenici Pavli za dolgoletno delo v upravnem odboru. Namizni tenis Ponovno vas lahko z veseljem obveščamo o novicah z nedavno končanega športnega dogodka, ki so se ga zelo uspešno udeležili tudi učenci OŠ Dobrepolje. Alenka Leskovar Gre za področno tekmovanje v namiznem tenisu, ki se je odvijalo na OŠ Preserje. Vsi udeleženci so se tekmovanja zelo razveselili, saj so komaj čakali, da preizkusijo svoje znanje. Učenci so prizadevno vadili v šoli in doma. Za njih je bil to zabaven in prijeten izziv, da so se lahko tekmovalno pomerili s svojimi vrstniki, s katerimi še nikoli niso igrali. Tekmovanja sta se udeležili dve učenki: Mojca Babič in Sara Vodičar. Med dečki so se tekmovanja udeležili štirje učenci: Mark Smogavec, Danijel Brezovar, Sandi Mitič in Erik Ašič. Da na tekmovanje niso šli samo na izlet, kažejo tudi njihovi odlični rezultati. Učenci OŠ Dobrepolje so se na tekmovanju izvrstno izkazali, saj je Mojca Babič zasedla odlično 3. mesto med starejšimi deklicami. Še veliko bolj pa je odmeval ekipni rezultat, kar kaže na moč in uspešnost celotne ekipe ter povezuje vse naše mlade športnike. V ekipnem tekmovanju je ekipa OŠ Dobrepolje zasedla visoko 3. mesto ter ponosno prinesla domov medalje in pokal. Nad uspehom so bili učenci izjemno navdušeni, saj pomeni poplačilo za ves trud in prizadevanje. Rezultati so najboljši dokaz, da zagnanost, veselje do dela in osredotočenost na cilj prinašajo vidne rezultate. Iz vsega srca čestitamo učencem za izvrstne športne dosežke, na katere smo lahko ponosni. Naj bo naš uspeh motivacija za vse druge učence, v različnih športnih panogah, da verjamejo v delo, trening in vase, da so tudi sami sposobni česa podobnega. Uspehi sošolcev naj bodo kakor veter v jadra za nove priprave ter hkrati tudi motivacija za mentorje, ki se trudijo, spodbujajo in strokovno pripravijo zagnane učence. ■ Strelsko društvo Bukovec Leto je okoli, prišel je čas skupščin in občnih zborov, in tudi strelci smo sedli za mizo, da pregledamo stanje v društvu. Matej Ahačevčič, SD Bukovec Na občnem zboru v petek, 20. 2. 2015, smo na letni ravni pregledali rezultate in se zazrli v prihodnost. Ugotovili smo, da je bila pretekla sezona za naše razmere dokaj uspešna. Kar se tiče tekmovanj, velja omeniti, da je naša članica Veselka Pevec zmagala v finalu dopisne invalidske lige, kot članica invalidske strelske reprezentance Slovenije pa je dosegla tudi normo za paraolimpijske igre v Rio de Janeiru leta 2016, kar je velik uspeh ne le za SD Bukovec, ampak tudi za občino Dobrepolje. Članska ekipa je s standardno zračno puško v pretekli sezoni dosegla končno 1. mesto v III. državni ligi, blizu ponovitve uspeha pa je tudi letos. Žal pa nam finančna sredstva ne dopuščajo nastopov ekipe v II. državni ligi, kjer bi imeli pravico nastopiti kot zmagovalci III. lige. Z mlajšimi kategorijami se udeležujemo raznih ligaških tekmovanj, turnirjev in regijskih tekem. Za mlajše kategorije je pomembno predvsem, da se učijo in privajajo vzdušja na tekmah, hkrati in sčasoma pa se izboljšujejo tudi njihovi dosežki. Kljub vsemu pa bomo letos nastopili tudi na državnem prvenstvu s tremi kadeti in z dvema članoma. V prihodnjem letu bomo obnovili nekaj stare in izrabljene opreme. Strelski šport je prišel namreč na zelo visoko raven, ko strelec brez osnovne opreme (čevlji, hlače in suknjič) ni konkurenčen in ne more dosegati vrhunskih rezultatov. Omenjena oprema pa je draga, zato opremljanje poteka počasi in načrtno. Tekmovanj se bomo v prihodnji sezoni udeležili v enaki meri kot v pretekli sezoni, s ciljem čim večje udeležbe na državnih prvenstvih vseh kategorij. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil Jožetu Kaplanu in Janezu Kaplanu, ki sta gonilna sila našega društva, prav tako pa vsem strelcem in staršem ter posameznikom, ki to panogo podpirajo in so sprejeli strelstvo kot šport in celo več kot le šport. Vabim vse, ki vas mika izziv visoke koncentracije, mirne roke, ostrega očesa in uma, da pridete v našo družbo, kjer se lahko odločite zgolj za prijetno druženje, z malo želje in veliko dela pa za vrhunski šport. Vrata in možnosti so vedno odprte! Treningi potekajo ob torkih in petkih od 18.00 do 21.00, ko lahko zgolj preizkusite, ali vam šport odgovarja, ali pa se trajno včlanite v društvo. ■ Občni zbor SD Dobrepolje Člani Športnega društva Dobrepolje so se dne 6. 3. 2015 že devetnajstič sestali na rednem letnem občnem zboru, ki so ga pripravili v klubskih prostorih v Jakličevem domu. Alojz Kuplenk Občnega zbora se je od 200 članov udeležilo 40 in nekaj članic Društva podeželskih žena. Te so se sestale že na popoldanskem izobraževanju v pripravljanju narezkov pod mentorstvom profesionalnega kuharja Bojana Ferjana,ki ga je Stanka Kuplenk povabila ob tej priložnosti. Pripravili so čudovite in okusne kreacije (kar so člani potrdili ob zaključku občnega zbora). Občni zbor je odprl predsednik ŠD Do-brepolje Alojz Kuplenk, ki je vse navzoče lepo pozdravil in predlagal organe občnega zbora. Pripomb ni bilo, tako da je delovni predsednik Bojan Novak predlagal dnevni red, po katerem bo seja potekala. Ugotovilo se je, da je prisotnih članov manj kot polovica, zato je bilo predlagano, da se seja nemoteno nadaljuje s poročili in z razpravami, same točke pa se bodo potrjevale ob koncu občnega zbora. Predsednik ŠD Dobrepolje je podal vsebinsko poročilo o delu društva v letu 2014. Člani društva so bili vključeni v 14 vadbenih skupin (aerobika, pilates, fitnes, odboj- ka, košarka, mali nogomet, tek), v katerih je delovalo 232 vadečih, število izpeljanih ur pa je bilo 790. Društvo je izpeljalo tudi nekaj odmevnih rekreativnih prireditev: turnir v odbojki v dvorani, Veter v laseh - družbena akcija za mlade, Športni dan v Bruhanji vasi in Dobrepoljski tek. Nekatere prireditve so že tradicionalne, saj je bila prireditev Veter v laseh že 18., Športni dan v Bruhanji vasi pa 11. Iz leta v leto pridobiva na pomembnosti Dobrepoljski tek, ki ga društvo pripravlja v okviru Dobrepoljskega vandranja skupaj s Turističnim društvom Dobrepolje. Med najbolj aktivnimi člani so bili vsekakor tekači, ki si zaslužijo posebno pozornost, saj so se udeležili vrste tekov po celi Sloveniji in odlično promovirali tako ŠD Dobrepolje kot občino Dobrepolje. Finančno poročilo je podal predsednik nadzornega odbora Roman Zabukovec. Povedal je, da je komisija pregledala poslovanje društva in da ni zaznala nepravilnosti. Za programe je bilo porabljenih 14.498,75 €. Društvo je pridobilo sredstva iz proračuna Občine Dobrepolje, s članarinami in z donacijami (Vidic Srečko s.p., Betonsport d.o.o.). Ponovno je prevzel besedo predsednik športnega društva in predlagal plan dela in finančni plan za leto 2015. Povedal je, da bo delo potekalo v 13 vadbenih skupinah, Plesni tečaj Že od sredine januarja 2015 se nas 11 parov druži vsako nedeljo ob 19.00 na začetnem plesnem tečaju. Stanka Kuplenk Z veliko pozitivne energije, dobre volje in smeha se srečujemo, uživamo v raznih samba zibanjih, ča-ča-ča korakih, v korakih angleškega in dunajskega valčka in seveda v živahnih ritmih disco foxa, jave, skratka, lepo nam je, čeprav se nam noge včasih res zapletejo in koraki ne stečejo, vendar nam s smehom in z veseljem ter pod strokovnim vodstvom plesnega učitelja Radota Trifkovica marsikaj uspe. ■ K I v katere bo vključeno več kot 250 vadečih. Vse prireditve se bodo ohranile. Društvo bo v jeseni 2015 praznovalo 20-letni-co aktivnega delovanja in bo pripravilo posebno družabno prireditev za člane in goste. Ob tej priliki pa bo izdalo tudi bilten o obstoju in delovanju društva. Za izvedbo programa društvo načrtuje približno 20 ti- soč evrov. Pod točko »razno« se je oglasilo nekaj članov, ki so predstavili problematiko v svojih vadbenih skupinah in pohvalili vodstvo ŠD Dobrepolje. Najbolj pereča problematika so vadbeni prostori. Športno društvo je imelo v letu 2014 velike probleme z iskanjem primernih prostorov za aerobno vadbo. Zahvaliti se mora Prostovoljnemu gasilskemu društvu Videm, ki je omogočilo prepotrebno vadbo članom v zimskem času. Bojan Novak je prenesel še nekaj informacij o delu ZŠO Dobrepolje in zaključil sejo s povabilom na prigrizek in prijetno druženje. ■ Veteranski turnir v futsalu v Velikih Laščah ŠD NK Velike Lašče je že četrtič pripravilo turnir v futsalu za veterane. Udeležilo se ga je največ ekip do sedaj, in sicer 8. Ekipe so bile z različnih koncev Slovenije, od Kostela na Kolpi do Grosupljega. Iz Dobrepolja sta se turnirja udeležili dve ekipi, ŠD Ponikve in ŠD Dobrepolje. Ekipi ŠD Dobrepolje in ŠD Ponikve na turnirju Alojz Kuplenk Tekmovanje je potekalo v dveh skupinah s po 4 ekipami. Za prva mesta sta se borili dve najboljši ekipi iz vsake skupine. Po pred-tekmovanju so bile najboljše ekipe ŠD Ponikve, ŠD Dobrepolje, Alojz Kuplenk prejema od organizatorja pokal za 2. mesto Brinje Grosuplje in Kostel. V finalu so bili igralci ŠD Ponikev boljši od ŠD Dobrepolje z rezultatom 3 : 1, Kostel pa je premagal ekipo Brinje Grosuplje šele po streljanju kazenskih strelov s 7 : 6. Tekmovanje se je končalo s podelitvijo pokalov najboljšim ekipam in z manjšo pogostitvijo. ■ 15. mali kraški maraton V Sežani je v nedeljo, 22. 3. 2015, potekal 15. mali kraški maraton Simona Bavdek Po vseh lepih dnevih je v nedeljo, 22. 3., vreme kazalo bolj kisel obraz. Ko smo se peljali proti Sežani, je deževalo. Ko pa smo stopili iz avta, smo občutili tudi primorsko burjo. Tole pa bo, smo si mislili. Sploh za tekače na 21 km, saj na italijanski strani burja še malo bolj nagaja. Tisti, ki so že bili na Malem kraškem maratonu, pa tudi vedo, da je eden težjih, pa še uvodni v tekaško sezono. A sreča je bila na naši strani. Pred startom je nehalo deževati, burja se je umirila. Idealni pogoji. Ne premrzlo, ne prevroče. Potili smo se sicer vsi, tisti na 9,400-metrski progi in pogumnejši na dobrih 21 km. Utrujeni, a zadovolj- ni smo premagali razdaljo, na katero smo se prijavili. Na koncu pa še sonce in kraška jota. Zmagovalec 15. malega kraškega polmaratona in rekorder proge s časom 1:05:46 je Tone Kosmač. Mi smo bili s svojimi časi zadovoljni, vas pa vabimo, da se nam pridružite na 16. malem kraškem maratonu naslednje leto. ■ RS TEAM ŠD KOMPOLJE obranilnaslov prvaka ZRL Grosuplje, K TEAM ŠD KOMPOLJE pa tretji v ZRL Velike Lašče V nedeljo, 08. 02. 2015, se je končala petnajsta sezona zimske rekreativne lige v malem nogometu. V tekmovanju je nastopalo 26 ekip, ki so bile razdeljene v tri kakovostne skupine oz. lige. Ekipa RS TEAM ŠD Kompolje je nastopala v prvi ligi. Poleg naše ekipe sta v prvi ligi nastopali še dve dobrepoljski ekipi, in sicer BAR Majolka ŠD Ponikve in Outsider ŠD Struge. O naslovu prvaka je odločala zadnja tekma sezone, v kateri je RS TEAM ŠD Kompolje s kar 5 : 0 prišel do ključne zmage nad že trikratnim zaporednim finalnim rivalom Outsider ŠD Struge in s tem obranil naslov prvaka. Oranžni so tako izenačili uspeh Prince Puba iz sezon 2001/02 in 2002/03 ter so le še korak od trajne osvojitve velikega prehodnega pokala. Tretje mesto je pripadlo ekipi Šmarje - Sap. Najboljši strelec lige je bil že tretjič zapored igralec RS TEAM-a Kristjan ČOŽ, ki je dosegel 28 zadetkov. Druga ekipa ŠD Kompolje, K TEAM, pa je nastopala v zimski ligi v futsalu v Velikih Laščah, kjer je osvojila odlično tretje mesto. Prvi so bili igralci KMN Velike Lašče, drugo mesto pa je osvojila ekipa ŠMD Turjak. V tej ligi je nastopalo devet ekip. ■ K - TEAM ZA LJUBITELJE KOLESARJENJA Kolesarsko društvo Grosuplje je v letošnjem letu pripravilo zanimivo kolesarsko akcijo z naslovom Zahodno dolenjski krog, namenjeno tako dobrim kot tudi manj pripravljenim kolesarjem. Kaj je Zahodno dolenjski krog? ZDK je kolesarsko-turistična akcija, katere namen je popestritev dni na kolesu in spoznati kaj novega med vožnjo po zahodni dolenjski pokrajini. Obiščete lahko deset krajev, v katerih so sodelujoči lokali, ki imajo v svoji bližini zanimive kulturnozgodovinske točke ali pa lepe razglede na ožjo in širšo okolico. Povsod vam bodo postregli z dobro hrano in seveda s hladnimi napitki, vendar pa morate paziti, da pridete med njihovim delovnim časom. V sodelujočih gostinskih lokalih prejmete žig v evidenčni kartonček, ki ga dobite na eni od prijavnih točk. Vsak dan lahko v posameznem lokalu dobite samo en žig. Seveda pa si dnevno število lokalov (žigov) izbirate po želji. Lahko se vso sezono vozite samo na eno točko - lokal - ali pa na vseh deset. Žigi v lokalih so enakovredni in jih lahko dobite samo med njihovim delovnim časom. V vseh sodelujočih lokalih in v prostorih društva vam bodo na razpolago zloženke z zemljevidom in opisi posameznih točk. Začetek akcije je v soboto, 11. aprila 2015, in se konča v nedeljo, 20. septembra 2015. Kdo v akciji sodeluje? • Turistična kmetija GIOAHIN na Peči • Izletniška kmetija PR*JAKOPC na Malem Lipoglavu • Okrepčevalnica in pizzeria ROZIKA na Turjaku • Gostišče KRKA na Krki - Gabrovčec • Gostilna in pizzeria PRI GRADU v Žužemberku • Bistro BRIGITA v Selih pri Šumberku • Gostilna RAVNIKAR na Čatežu pri Trebnjem • ŽEJA BAR na Vratih pri Bogenšperku • LAVRIČEVA KOČA na Gradišču pri Stični • Gostilna JELENOV ROG na Peščeniku nad Višnjo goro Kje se lahko prijavimo? • Kolesarsko društvo Grosuplje (petek med 20. in 22. uro) • Lavričeva koča na Gradišču pri Stični • Turistična kmetija Gioahin na Peči • Izletniška kmetija Pr*Jakopc na Malem Lipoglavu • Okrepčevalnica Rozika na Turjaku • Gostilna Ravnikar na Čatežu pri Trebnjem Ob prijavnini 10 € prejmete evidenčni kartonček, v katerega zbirate žige. Na vsaki evidenčni točki lahko dobite dnevno en žig. Nagrade • Zlata medalja za 50 žigov na kateri koli evidenčni točki • Srebrna medalja za 30 žigov na kateri koli evidenčni točki • Bronasta medalja za 20 žigov na kateri koli evidenčni točki • Posebno nagrado dobijo vsi tisti, ki bodo obiskali vsaj enkrat vseh deset evidenčnih točk. Evidenčne kartončke morate oddati najkasneje do 20. septembra na eni od kontrolnih točk. Zaključek akcije bo v soboto, 3. oktobra 2015, z vožnjo na čas, s podelitvijo priznanj in praktičnih nagrad. Lokacijo zaključne prireditve in traso vožnje na čas bomo pravočasno objavili na vseh evidenčnih točkah in na spletni strani društva www.kolesarsko-drustvo-grosuplje.si. RS -TEAM Se srečamo na kolesu! Naš kraj ■ marec 2015 Šport; kino; zahvala 37 Ducat dobrepoljskih tekačev povezalo soline Na zaspano nedeljsko jutro se je skupinica tekačev ŠD Dobrepolje odpravila na prelepo, s soncem obsijano Primorsko. Miha Kuplenk Kot ponavadi smo se zbrali in odpravili že v zgodnjih jutranjih urah. Prvi postanek smo morali opraviti že kmalu po samem odhodu. Ustavili smo se na jutranji kavi in sadnih jagodnih torticah, da so se zaspančki zbudili in napolnili prazne želodčke ter tako v sebi prebudili svoje tekmovalne čute. Pot nas je potem peljala po zaviti cesti naprej proti naši končni postaji na parkirišče v Strunjanu. Tam smo se preoblekli in se z avtobusi odpravili proti startu našega teka. Za srečo smo vrgli čez ramo sol in za ogrevanje odplesali primorsko hako in že se je tek začel. Tekli smo čez Sečoveljske soline v Marino Portorož in po prelepi slovenski obali do avditorija. Nato smo opravili lažji vzpon in se prepustili lastni teži, da nas je popeljala zadnja dva kilometra do cilja. Tako smo tekači povezali Sečoveljske in Strunjanske soline. Jože Šuštar je dosege l 5. mesto, Tadej Čop 10. mesto in Petra Grandovec, med žensko konkurenco, 5. mesto. Čestitamo njim in tudi vsem ostalim tekačem. ■ KINO DOBREPOLJE - KINOPROGRAM APRIL 2014 PETEK, 24. APRILA 2015, ob 18. URI ameriška risanka, sinhronizirana v slovenščino LEDENO KRALJESTVO KRATKA OZNAKA: Ustvarjalci zabavne animacije Zlatolaska so pripravili nepozabno zimsko pustolovsko zgodbo o kraljičnah Ani in Elsi. Slednja premore čarobno moč ustvarjanja snežnih metežev, toda ko se njena magija nekega dne ponesreči, celotno kraljestvo ogrne v večni sneg in led. Dvolični grof, ki se želi polastiti prestola, ljudi naščuva proti kraljični, zato se njena sestra skupaj z izkušenim planincem, zabavnim jelenom in s čudaškim snežakom poda na neverjetno reševalno akcijo snežne zabave. DOLŽINA: 1 ura 48 minut Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina, v srcu dragega in večnega spomina. ZAHVALA V 89. letu nas je zapustil ANTON FRANCELJ (1926-2015), upokojeni pismonoša z Vidma. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, vsem, ki ste ga kropili in ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Zahvala tudi Ančki za pomoč ter Erni za molitev na domu in v vežici. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Francu Škulju za lepo opravljeno sveto mašo in pogrebni obred, hvala pevcem za ganljivo odpete pesmi in trobentaču za odigrano Tišino ter cvetličarni Lilija za pripravo pogreba. Še enkrat hvala za izrečene besede sožalja, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše ter za cerkev. Žalujoči: vsi njegovi Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) ZAHVALA Tiho se je poslovil od nas naš dragi JURE CENTA iz Male Slevice 45 (1975-2015) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom za pomoč in podporo, Onkološkemu inštitutu Kliničnega centra Ljubljana H1, dr. Bredi Škrbinc, dr. Roku Devjaku, vsemu medicinskemu osebju za požrtvovalno delo in pomoč; njegovim dragim prijateljem, »Rock Inženirjem«, ki so mu stali ob strani v bolezni in ga pospremili na njegovi zadnji poti, in bobnarju Romanu Rateju. Zahvala podjetju Magneti, d. o. o., Ljubljana, gospe magistri Erman za govor ob slovesu. Zahvala za tople besede prijatelju Janezu Lenarčiču, gospodu župniku Ladu Jaksetiču za lepo opravljen obred, ribniškim pevcem, Marku Zakrajšku za vse delo in pripravo ob slovesu. Zahvala njegovim sodelavcem in vsem v podjetju Magneti, ki so se v tako velikem številu poslovili od Jureta. Zahvala vaščanom in vsem prijateljem za darovane maše, vsem za pomoč, darovane sveče, lepo cvetje, za poslana in izrečena sožalja. Zahvala sošolcem OŠ Vič in Srednje tehniške šole Ljubljana. Hvaležni smo vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu in ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu preranemu grobu. Žalujoči: vsi njegovi "Tvoja duša in vse, kar njenega je, je kot sonce, ko na nas pade tema -še vedno je živa, le da potuje in se razdaja drugje." (A. D.) ZAHVALA Ob grenkobi odhoda in bolečini ločitve od naše predrage žene, mame in babice MARIJE NOSE (1922-2015) se za njene žive dni najprej zahvaljujemo negovalkama Svetlani Ilič in Vesni Drgovič, ki sta v njeni visoki starosti in bolezni tako lepo skrbeli za njeno nego. Zahvala gospodu dr. Zdravku Mariču, ki je tudi pokazal veliko skrb za našo mamo. Nič manjša zahvala tudi sosedi Mariji in nasploh vsem sosedom in sovaščanom. Posebna zahvala našemu župniku gospodu Marinu Bilandžiču, ki jo je lepo pripravil na odhod k Bogu in opravil ganljivo pogrebno slovesnost. Zahvala cvetličarni Lilija, ki je poskrbela za vse, da smo lahko lepo pokopali našo drago mamo. Zahvala obema zboroma, ki sta ji še zadnjič zapela v slovo. Zahvala vsem, ki ste jo prišli pokropit, darovali cvetje, sveče in maše, za njo molili in jo v tolikšnem številu pospremili na zadnji poti. Zahvala molivki Greti Pečnik ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih na kakršen koli način pomagali in nam stali ob strani. Naj vsem skupaj in vsakomur posebej Bog poplača za vsako dejanje dobrote, pomoči in sočutja, ki ste ga njej in nam izkazali kadar koli. Njeni najbližji ¿"S In nT Uspeh v življenju se ne meri z ocenami in priznanji. Uspešen si, ko ti je dobro v svoji koži, ko zmoreš kot nekaj dobrega sprejeti vse izzive ... , ko si srečen, da živiš. Mateja Debeljak, Podarjam ti delček sebe Spreminjamo se. Vsak nov korak, novo spoznanje nas bogati in plemeniti. In več kot smo izkusili, več kot vemo, znamo in zmoremo, več lahko tudi dajemo naprej. Mateja Debeljak, Podarjam ti delček sebe SERVIS KLANČAR Klančar Andrej s.p. Videm 29 d 1312 Videm - Dobrepolje Tel: 01 7807 636 GSM: 041 693 678 SERVISIRANJE IN POPRAVILO VOZIL Servisiranje vozil, priprava vozila na tehnični pregled, avtodiagnostika, polnjenje klimatskih naprav, izpušni sistemi, na zalogi kakovostni akumulatorji in brisalci VULKANIZERSTVO Pnevmatike po ugodnih cenah s popusti POPRAVILO KMETIJSKE MEHANIZACIJE 3D AVTOOPTIKA Nastavitev podvozja na vozilih http://www.dobrepolje.si/panorama/ PROSTORSKA PREDSTAVITEV OBČINE DOBREPOLJE blesk WWW.BLESK2.SI KONTAKT: T://051-334-826 T://01-836-99-33 E://INF0@BLESK2.SI Sebastjan Pogorelec, Bukovica 2, 1310 Ribnica J. A. Z. ZALAR IN DRUŽBENIK k. d. RAŠICA 34, 1315 VELIKE LAŠČE Brušenje nožev, škarij in salamoreznic ter prodaja originalnih nožev znamke DICK vse dni v tednu, na naslovu: ŠPORAR MIRO VIDEM 33C GSM: 031 551 597 • Toplotno izolacijske fasade • Z nami do subvencije ekosklada (do 2.400 €) • Celotna izolacija ovoja stavbe: -fasada - Izolacija podstrešja (volna, celuloza) - dobava In montaža oken (RAL montaža) - hidroizolacija in izolacija sten vzemljl -sanacija kapilarne vlage (vdor vlage iz tal) • Z nami do subvencije ekosklada (do 7.000 €) • Brezplačna 3d vizualizacija vašega objekta •Adaptacije, prenove (stanovanjski, poslovni objekti) - slikopleskarska dela - polaganje talnih oblog (parket, PVC, epoksi) - keramlčarska dela (prenova kopalnic) • Gradbena in zaključna dela - manjša zidarska dela - ureditev okolice (tlakovcl, škarpnlkl) - čistilni servis (redna In generalna čiščenja) EKOSKLAD SUBVENCIJE 2015 - brezplačna priprava dokumentacije - krediti + subvencije ZAGOTAVLJAMO - visoka kakovost storitev -konkurenčnecene -100% zadovoljstvo strank Težave z računalnikom? Ogled obstoječega stanja in svetovanje brezplačno! Prodaja, servis in vzdrževanje računalniške opreme za podjetja in fizične osebe. JUNITEH RAČUNALNIŠKE REŠITVE Boris Kaplan s.p. Predstruge 95 1312 Vldem-Dobrepolje Informacije 051/417-022 boriš. kaplan@juniteh.si IT Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: • Brušenje stekla • Fazetiranje stekla In ogledal • Peskanje stekla • Izdelava Izolacijskega termopan stekla • Kaljeno steklo t Tuš kabine (po meri, s tesnili) • Ogledala • Kopellt steklo za delavnice • Izdelava taljenega stekla z vzorci (fuslng tehnika) • Montaža vsega navedenega • Ostale steklarske storitve • Intervencija 24 ur na dan Kerasan Sandi Zupet SP Heilig^ KERAMIČARSKE STORITVE Sandi Zupet S.p. Predstruge 72 1312 Videm - Dobrepolje Mail: zu5kera@gmail.com Tel: 041 490 431 auToučacrTUO bruADuLo egon 041/743 104 Cesta 66, 1312 Videm Dobrepolje http://www.avtolicarstvo-brundula.si info@avtolicarstvo-brundula.si Popravilo toče brez lakiranja Brezplačna nadomestna vozila Popravljamo za vse zavarovalnice Kemično čiščenje Poliranje vozil Avtovleka 24h SREČNO IN ZDRAVO 2015! Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Pugelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Lektoriranje: Mojca Pipan. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1330 izvodov.