62. številka lik*j a vsak dan srve*er» iarimšt nedelje in pramiks, Ur veli« po polti prejeman ta avatro-ogerske detel« ca th leto 16 gld., ta pol leta 8 gld., ta Četrt leta 4 gld., ta jeden saeaec 1 gld. 40 kr. — Za Ljn bljano bree pošiljanja na dom aa vse leto 13 gld., ta Četrt leta 3 gld. 30 kr. ta jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raCnna te po 10 b, na meeee, po 30 kr. s« Četrt leta, — Za tuje detele toliko vet, kolikor poštnina tnala. — Na naroCbe, brez istodobne vpoliljatve naročnine, se ne ozira. Za osna nifa placnje «• od ktinstopne petit-vrste po S kr., Ce ae oananilo jedenkrat tiska, po b kr., 6« ae dvakrat, in po 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se uveli frankovati. — Rokopisi as ne vračajo. — Uredništvo innpravniltvoie na Kongresnem trgu št 12. Opravništva naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacija, otnanila, 1 j. vse administrativne stvari. Telefon akt. 84. ammmmmsimMtmm j ■ ■ ■ ■ mi itrm ■\T-wwrma-m.rmrnfzri ■ « 1 ■ ■-f—gssss»MB»^==m ____L=^s*?*=m mi t ntj i t— .j___i__■rjf^zr- .. L____, > ■.-juu--r< Desnica in jezikovno vprašanje. Na Dnt|i, 16. marca. Velika politična kriza, katera sedaj pretresa državo, je nastala iz narodnostnega vprašanja sploh in specijalno is jezikovnega vprašanja, in težko je verjeti, da bi bila prej končana, dokler se vsem narodom ne podale v osnovnem zakona obljubljene in zajamčene, a še vedno neizvedene jim pravice. Nemci dolgo časa niso imeli povoda, zavzemati se za rešitev narodnostnega vprašanja. Šele jezikovna naredbe za Češko in sa Moravsko so jih vipodbodle, da so se začeli gibati v obrambo svojih predpravic, a tudi sedaj se poganjajo le za rešitev jezikovnega vprašanja, torej samo jednega dela ti« stega kompleksa vprašanj, katera ae imenujejo skupno narodnostno vprašanje. Jezikovno vprašanje jim je jedino pri srci, ker je na pr. v šolskem oziru pri sedanji uredbi dosti bolje za njih končne smotre, kakor bi bilo, če se reši tudi ta stvar. Za nas Slovence in tudi za vse druge narode, kateri ne žele druzega, kakor ohraniti svoj narod in mn zagotoviti pogoje napredku in razvoja, bi bilo vsekako najbolje, ako bi se narodnostno vprašanje rešilo nakrat potom nacijonalne avtonomije, a žal, da niti Cehi niti Poljaki niso prijazni tej ideji, o Nemcih pa še govoriti ni. Nemci silijo sedaj na to, naj se reši jezikovno vprašanje z jezikovnim zakonom, veljavnim za celo državo. Posl. dr. Uoehenburger je izdelal tak načrt seveda v nemškonacijooalnem smislu in njegova stranka ga je že odobrila ter ga predloži drž. zboru v jedni prvih sej. Krščanski socijalisti so naročili dr. Pattaiju, naj sestavi načrt jezikovnega zakona, kateri pa bo bržčas za Slovane tako malo vzpre-jemljiv, kakor Hochenburgerjev, saj je znano, da je bil Pattai v svoji stranki vedno zagovornik nacijo-nalnih idej. Tudi socijalni demokratje hočejo menda predložiti načrt jezikovnega zakona, in če bo redigiran po nazorih, kakor jih je pred kratkim razvila „Arbeiter Zeiturg", bo ta načrt Slovanom popolnoma pravičen, če tudi se zvesti zagovorniki in čuvarji sgodovinsko-političnih individualitet zanj ne bodo kar nič ogreli. Kdor nima ničesar, in ne more vsega, kar želi, in kar mu gre, nakrat doseči, mora biti zadovoljen, da doseže svoj namen v etapah, korak za korakom. Ako Slovenci sedaj že ne moremo doseči rešitve narodnostnega vprašanja, morali bi se zavzeti vsaj za kar ugodnejšo rešitev jezikovnega vprašanja, in ker jo gotovo, da bodo nemški nacijonalci, krščanski socijalisti in accijalni demokratje to stvar s svojimi predlogi sprožili, bi morali po našem mnenji slovenski poslanci porabiti to priliko i u bi morali zastaviti vse svoje sile, da pridobe desnico, torej parlamentovo večino, za rešitev ali narodnostnega vprašanja sploh ali vsaj jezikovnega vprašaoja potom državnega zakona. „Reichsvfehr" javlja, da je ministerski predsednik pri pogovorih in pogajanjih z voditelji nemških opozicijonalnih strank izjavil, da je trdno sklenil, rešiti jezikovno vprašanje zakonodajnim potom. Ta izjava nas ne more zadovoljiti, ker nam ne pove, misli li minsterski predsednik rešiti jezikovno vprašanje z državnim zakonom, ali z deželnimi zakoni. V desnici, žal, ni v tem oziru nikaks jedinosti. Kako velik je glede te važne zadeve separatizem naših zaveznikov, to se je pokazalo že tedaj, ko je dr. Ferjančič pri razpravi o novih civilnopravdnih zakonih nasvefoval uredbo jezikovnega vprašanja v8?j pri sodiščih in se mu je uprl sedanji finančni minister dr. Kaizl. Čehi in Poljaki stoje na stališči, da imajo jedino-Ie deželni zbori pravico, urediti jezikovno vprašanje, da je to stvar, katera ne spada v kompetenco drž. zbora, in od tega stališča jih ni premakniti za las, dasi, kakor smo že jedenkrat na tem mestu obširno razlagali, iz veljavn h državnih osnovnih zakonov in iz druzih zakonov jasno in nepobitno izhaja, da spada jezikovno vprašanju v kompetenco drž. zbora. „Politiki" se z ozirom na nameravano akcijo nemških nacijonalcev, krščanskih socijalistov in socijalnih demokratov brzojavlja, da avtonomistične stranke v desnici nikakor ne mor*jo pritrditi projektu o splošno-avstrijskem jezikovnem zakonu niti projektu, da se izda tak zakon samo za Češko in za Moravsko. Ta nazor izrekajo tudi drugi čtški in poljski listi, in je torej že zdaj vidno, da prav največji in najnplivnejŠi slovanski stranki nista tej misli prijazni, in da se jej bodeta odločno upirali. Jedina pa desnica v tem oziru ni. Slovanska krŠčansko-narodna stranka mora biti na vsak način za rešitev narodnostnega, eventuvalno jezikovnega vprašanja potom drž. zakona, ker more le na ta način vsaj v jednem ozira zavarovati pravice zunaj-* kranjskih Slovencev in Hrvatov ter Malorusov, in> nemška katoliško-ljudska stranka bi najbrž tući rada videla, da se narodnostno, oziroma jezikovno vprašanje reši v drž. zboru, a tema dvema strankama bi se gotovo pridružila tudi manjše skupin-) desnice. Velik in močan del desnice je torej za to, da se jezikovno vprašanje reši v drž. zboru, alf, točneje rečeno, velika večina državnega zbora je v> principu za to, jedino le Cehi in Poljaki bo proti temu. Morda bi se dalo b temi vender govoriti in jih pridobiti za rešitev vsaj jezikovnega vprašanja, če ne narodnostnega, in po naši sodbi jegprav na-* loga slovenskih in hrvatskih poslancev, poskusiti to, a ne s samim prigovarjanjem, ampak s konkretnim načrtom narodnostnega aJ i vsaj jezikovnega zakona. V tem oziru mora priti do poraz uro )j en j;, mej strankami desnice, kajti Eedanje nasprotje je desnici dosti nevarnejše, kakor vsa obstrukcija, in naposled je vender bolje, da tak zakon narede Slovani s pomočjo svojih zaveznikov, kakor da ga narede Nemci proti volji Slovanov. _ V ljubifaiil, 17. marca. Poljaki in položaj. NajcdličnejŠi poljski mesečnik „Przeglad Poljski" slika stališče poljska delegacije sledeče: Na kako izpremembo ustave pri sedanjih razmerah ne mislimo. Danes je naša prva skrb, da 8e izvrše državne naloge, da se torej doseže neobhodno potrebna nagodba z Ogerske. Mi zahtevamo, da vladaj v državi red ter da uživaj vlada, ta temelj državnega organizma, ugled. Je-li nas bode privedla do tega smotra omahljiva, ali močna, energična politika, nam je vsejeđno. Stremiti pa moramo za tem, da se prizori, kakoršni so se vršili v poslednjem zasedanju parlamenta, v novem več ne pot ove. To je naš program za bližnjo bodočnost. V meji h nae zveze z ostalimi strankami desnice hočemo biti kolike K možno obzirni do opozicijskih Nemcev. Razkol t nemškem veleposestništvn je tako velik, da se more veleposestniški klub razbiti LISTEK. „Mladost". "V vseh narodih, bodisi romanskih, bodisi germanskih, bodisi slovanskih je začela briti v poslednjih letih neka nova, krepka in zdrava umetniška sapa. Ta sapa piše brezobzirno preko vsega starega ter kaže, odnašajoča brez vsake pietete patino časti ti j i voh* i in avtoritete, nedostatke, hib«-, pogreške in napake tudi na delih takih umetnikov, ki so se nam doslej zdeli nedotakljivi, nedosegljivi. Ostra, Žgoča in njedljiva je ta sapa moderne kritike, ki — temelječa na stališču modernega znanstva, zlasti naravoslovja in modroglovja — pogumno raziskuje bistvo prave umetnosti ter je nahaja v absolutno svobodnem izražanju, vzbujanju in sporočanju pristnih čutov. Za svobodo teži in hlepi dandanes ves mladi umetniški zarod, — svobode pogreša v svojem delovanju i pesnik i slikar i kipar, — svobodoljubnega občinstva, katerega čustvo ni pokvarjeno Z vsiljenimi dogmami nekake absolutne morale, rel igije in narodnosti, iščejo sedanji umetniki. Umetniki sedanjega umirajočega veka bo se naveličali nositi težke okove konvencijonalizma, — pri-studilo se jim je dosedanje prostituiranje ukusu mase, — srce jih vleče po prostem vzletu, po svobodnem izražanju svojih lastnih Čutov, vtiskov in mis'ij . . . Nič več nočejo biti le govorniki občinstva, ki hoče slišati in videti vedno samo tisto, kar samo misli, kar njemu, njegovemu tilistrsko omejenemu in neizobraženemu ukusu prija. Umetniki hočejo biti suverenni, svoji lastni vladarji; po svoje hočejo pisati in delati ; vstvarjati žele poslej samo to in le tako, k čemer jih priganja njihova subjektivnost. Priznavajoči velikanske zasluge nekaterih svojih prednikov, nočejo ostati na njihovem stališču, nočejo biti le učenci, posnemovavci in ko-pisti; — novih potov, novih sredstev, novih snovij iščejo, nglabljajo in dovršnjejo staro ter se pošteno trudijo, da si še sami prislužijo ime mojstrov. — Mlada umetniška generacija noče podirati; ampak dalje zidati; — dokazati hoče, da človeška duša ni opuščeno, izčrpano in izmozgano polje, izrabljeno od dosedanjih plodov, ampak da je še bujno, plodonosno polje, na katerem more izrasti še marsikaj novega . . . Mlada umetniška generacija stremi pa tudi za tem, da se podero čim hitreje vse meje, ki so ločile doslej narod od naroda, da postanejo duševna dela vsakega last vseh, da se človeštvo Čim najbolj izjednači. Kakor fenis, prerojen in nov naj započne človeški zarod XX. stoletje, poln novih načrtov in idejalov . . . „Mladost!" je geslo za novim težeČih umetnikov, ki so včasih po letih že starci ; „Mludos! je bojni klic, na kateri so ponosai. In s tem geslom in klicem se ustanavljajo po vsem sveti* umetniška društva, umetniški klubi, zadruge ii časopisi. Nebroj jih je! — Nebrojno pa imajo tudi sovražnikov, ki jih napadajo in pobijajo, natolcu-jejo in blatijo, smešijo in karikirajo. Strastni boj proti „mladim" pa vodijo seveda okostenele, s patino slave prevlečene avtoritete, bogovi, v katerih sivih laseh listi lovorjevega venca že odpadajo, — pa klerikalci, tilistri, abderitovski konservativci ter „laudatores temporis aeti". Velikanska, sila močna je ta sovražna vojska! Toda „mladost" se je ne straši, saj si je v svesti, da jo bodočnost njena^ prej ali slej . . . Društev in glasi), ki zastopajo „mladost", ne v dva d*da, ki bodeta hodila poslej svoja pota. „Vaterland" meni, da se more izvršiti raz ielitev že pri veliki skupščini veleposestniških zaupnih mož. „Ostdeutsche Rundschau" tak sto zatrjuje, da o jedinstvu veleposestnikov ne more biti več govora in da more že v najbližnjih dneh prenehati življenje „ustavovernega" veleposestništva, ter se bo leta imenovala dela poglej „oportunstični* in „nemško-misleči". Kakor znano spadajo k prvi skupini češko-moravski, k drugi pa tirolski-nižjeavstrijski-stajerski veleposestniki. Bosna in Hercegovina O prežalostoih od-nošajih v teh dveh pokrajinah piše „Nar. Misao". V teh nesrečnih in uničenih provincijali, v katerima tujci do skrajn^i izurpljajo materijalno revni naš narod, je sedaj zavladala lakota, a pomoči ni skoraj nobene. Uglednejši naši trgovci so hoteli združiti se, da ustanove den.irne zavode, toda vla la jim tega ni dovolila, a tuj'm industrijalnim podjetjem jf. dala to ugodnost, da skozi deset let brez . plačevanja davka vodijo svoje posle. Narod trpi lakoto, a v Uidsah trosijo ogromno denarja za srre-Ijanje golobov in podkupovanje tujih časnikarjev, da hvalijo delo berolinskega mandatarja. Narod umira od lakote, a za'o je kupila vlada za dekliški zavod v Mostarju 11 glasovirjev! Materijalno stanje naroda je uprav najža'ostnejše, a zato troii Kalaj 11 m lijonov za železuico v strategične svrhe. Vlada je prepovedali najostrejše vsem uradnikom, da ne smejo pisati ničesar brez njenega dovoljenja. Pa da to ni „blažena1* svoboda! Kreta Nemško b jno iadijevje je zapu tilo Kreto ter odjadralo v ttesino. S tem hoče N^mč.ja izjaviti, da so razmere na Kreti take, da se razvijejo lahko povsem mirno pod nadzor-tvom Busije, Francije in Anglije, ki so najbol| interesirane. Tudi avstrijsko ladijsfje odjadra v kratkem. Zatrjuje se, da je kandidatura Jurija skoraj zigotovlj^na za guvernerja Krete. Zjedmjeue države in Španija. Doći m poročajo listi, da se ua obeh straneh pripravljajo za boj, ki je baje neizogiben, predstavil se je minolo soboto novi španski poslanik, se nor Polo de Barnabe prtdseduiku Mao Kinlevu ter mu zatrjeval, da je glavni namen njegove misije, poskusiti, da se prijazne razmere mej obema državama ohranijo in še utrde; Mac Kinlev pa je odgovoril, da ga z veseljem pozdravlja želeč, Španija naj uživa blagoslov miru čim najdlje. — Oba dostojanstvenika sta torej govorila jako miroljubno in o kaki nevarnosti za mir ni pala niti besedica. — Rimska „Tribuna4 prijavlja intervievv Španskega poslanika v Rimu, ki je slikal MaC KinKv* kot jako miroljubnega moža, Jki žel: Španiji najboljše. Španija je imela s Kubo toliko denarnih in vojaških žrtev, da otoka nikakor ne more izpustiti iz rok. Sicer pa ostanek ugasuje in bode do — maja gotovo udušen. Vojni z Ameriko bi se zlasti ustavljali milijardarji. Dnevne vesti. V Ljubljani, 17. marca. — (Izzivanja.) Tako imenuje včerajšnji „Slo-venec" naše članke, spisane o „spravi". Oblastni glas, ki veje iz dotičnoga vvodnpga članka, pričuje dovolj, kdo mu je oče. Ali tudi ta mogočni gospod moral se bode polagoma privaditi na to, da se je vsled sprave marsikaj spremenilo, in pred vsem moral se bode pripraviti na to , da sprijateljeuih strank ne bode mogel komandirati s tisto brezobzirnostjo, s katero je dosedaj zapovedoval nad po nižno katoliško-narodoo stranko. Odgovarjali „Slovencu" ne boiemo mnogo. Naša dolžnost je bila, da smo „spravo** svojim somišljenikom pojasnili in da smo na obile reklamacije iz mestnih krogov jasno in pošteno povedali, da sprava ne pomenja kapitulacije narodne napre Ine stranke pred katoliško naroduo stranko. In to je gola resnica, kakor je tudi resnica, da naši stranki vsled sprave ni treba zatejevati naprednih svojih načel. Da smo drugače pisali, bi bili lagali. Nikdir pa nismo zahtevali, da naj katoliško narodua stranka vsled sprave prične delati — za liberalizem. Taka zahteva bi bila ravno tako najivna, kakor zahteva, da naj se prične naSa stranka za kler kaU'vo potezati. Lahko pa se vsled sprave o bm eji okrožje jedue ali druge stranke, tako, da si jedna drugi v dosedanjo posest s e z a I i ne bode t i. To se lahko doseže, in to se je s spravo, če smo prav poučeni, tudi doseči hotelo. Pred vsem pa se lahko doseže, ker nasprotstva bodo ostajala tudi v bodoče, da se v bojih, iz teh nasprotstev izvirajo ih, rabijo milejša sredstva. „Sloveuec", ki očita nekaterim poslancem narodne stanke nepoštenost, ki nas im mije zaničljivo „ljudi", daje paj malo upanja, da b: svojo prirojeno robatost mogel kd.»j vbtaMi Vzlic temu se o > moral »Slovenec" polagoma privaditi na to, da se- je sprava sklenila m-j katoliško-narodno iu mej na-rodao-napredno stranko, in da hočete obe stranki v nekakem prijateljstvu sicer, veuder pa v svoji dosedanji samostojnosti tudi v prih »daje jedn.\ tik druge obstojati. In če hoče narodna napredna stranka varovati to svojo samostojnost, ki ji je v spravi zajamčena, potem še nikakor na izziva, potem se le pravice poslužuje, katere se ob roki spravnih dogovorov vsak hip pjslužiti sme ! To naj si gospodje pri „Slovencu" jedenkrat zi vselej v spomin zapišejo! — Dalje se pa z ^izzivanji" včerajšnjega Slovenca" ne bodemo pečali, ker je pričakovali biio, da se bodo tudi po spravi mej našim listom in pa mej glasilom katoliško-narodne stranke kazale diference, kakor so se kazale pred spravo. Pričakovali pa smo, da bode .Slovenec" v svojih polemikah opuščal tdotfl žaljive osebne napade, ki so pred spravo v njegovih predalih cveteli. To pričakovanje se ni obistinilo: ali vzlic temu hočemo pričakovati, da se vsaj polagoma obistini, ker vemo, da je jako teško odložiti navad, v kojih tičimo kakor v železni srajci! — (Repertoir slovenskega gledališča ) Po daljšem presledku se uprizori jutri zopet jedenkrat klasična veseloigra in to jedna najboljših Sna-kespeareovih. „Kako se krote ženske* je velezanimiva igra, polna efektnih prizorov, polna duhovitosti in humorja ter 89 leto na leto predstavlja na vseh boljših gledališčih. Pričakovati je torej, da bo gledališče dobro obiskano. — (Mestna elektrarna.) Tekom prihodnjih dn j prevzela bode mestna občina ljubljanska od tvrdke Siemens & Halske dogotovljeno elektrarno. i Pri tej priliki vršile se bodo pogojene garancijske preskušnje pod vodstvo n prof. Schlenkerja i Dunaja in bode rreba zaradi preskušnje akumulatorjev in strojev tudi po dnevu večkrat prižigati javne mestne svetilke. — (Neznani zlikovci) potrgajo ali pa za« mažejo skoraj vsaki dan slovenske gledališčae lepake na Erjavčevi cesti, v bližini vladne barake. Par-krat smo tudi ondi zapazili surove, impertinentne opazke, kakor „Slovenische Hunde!" — „Pereat Slovenci!" itd. Take barabije se dogajaj i vedno dopoldne, in upravičen je naš sum d » so neznani zlikovci nadebudni Germančki. Sumimo pa tudi, da delajo take predrznosti dotični dećaki po navodilih i z vest ni h litijska če v, katerim je častno prospevanje slovenskega gledališča trn v očeh Dobro bi torej bilo. da se malo boli pazi na omenjeno plakatno desko zlasti ob času, ko hodijo Germančki v šolo. Izvestno izvemo potem tudi aranžerje takih „a 11-h e 11« k i b" junaštev! Slovenci smo se kričečim, senzaoijonal im in pikantnim lepakom nemškega gledališkega društva za kolosalno prismodarijo „I)e kleinen Scbiifchen' samo smejali, ko smo čitali 173 vrst dolgi slavo uev na to obskuruo zmašdo v u adnem lista, in prav milo nam i« b lo pri srcu, ko smo s-- prepričali, da je bilo gledališče že pri drugi predstav te idijotsko kolobocije nazlic toli pisanim lepakom p »pol loma prazno. Ako puste Slovenci culo take plakate za tako neumnost pri miru, zahtevati moramo tudi od „kulturonos ev", da se ne dotaknejo priprostih, neusiljtvih slovenskih lepakov. — (Klub slo . biciklistu v „Ljubljana") si je izvolil na včerajšnjem rednem obenem zboru sledeči odbor: Dr Jos p Kašar, predsednik; Fraa Utrle, podpredsednik; Pran Gomhač, blagainik; Fr. Souvan nt., tajnik; Ern^st Koželj, I redmk; Ivo Devčič, II. redmk ; Fran Žužek, odboru k. Obširnejša poročilo prijavimo v kratkem. — (Pevski zbor .Glasbene Matioe") ima danes in jutri (v pet k) izvanredni pevski vaji. Začetek obakrat ob 8. uri zvečer. — (Nesreće na železnici.) Dne 14 t. m. se je na drž kolodvoru ponesrečil kurjač Fr. Črnivec, ko jo spremljal loko notivo; padel je namreč z lokomotive ter se nevarno pobil — Dne 15. t. m. pa je padel na južni železnici delavec Jak. I'olj a k vsled teme v neki rov ter ondi nezavesten obležal. — (Izpred porotnega sodišča ) Zadnja' porotna obravnava v tej sesiji vršda se je proti 34 let staremu ocenjenemu železniškemu strojevodji Simonu K mete u iz Leskovca na štajerskem zaradi prestopka § 302. kaz. zak. Dne 3. januvarja letos sklical je bit Kmetec, ki pripada soc jalno demokratični stranki, shod železničarjev v Koslerjevo pivarno v Spodnji Šiški. Razpravljalo se je o vprašanja „socijalno-deinokratična ali krščansko socijalna organizacija?" Mej drugimi govoril j t tudi krščanski socijalist Anton Finžgar, ki je naglašal potrebo ka toliške cerkve in njenih naprav za človeštvo. Odgovarjal mu je strojevodja Kmetec, ki je glasom obtožbe mej drugim baje rekel: „Farji so največji goljufi; goljufajo nas od rojstva do smrti in ni ga stanu, ki bi goljufal tako, kakor duhovni". Obtoženec je tajil, da bi bil inkriminovane besede govoril tako, kakor to navaja obtožba, in ker se mu to ni dalo n ovržno dokazati, zanikali so porotniki vprašanje glede prestopka § 302. kaz. aak. Kmetec bil je vsled tega od obtožbe oproščen. — (Petdesetletnica cesarjevega vladanja.) Dne 10. t. m. naznanila je deputacija občine Ihan pri Domžalah kamniškemu okrajnemu glavarju sklep ondotne slavnostne seje, da se v proslavo 50letnice cesarjevega vladanja razširi ihanska šola v dvoraz-rednico. Okrajni glavar je zagotovil deputaciji vsestranske podpore, da se čim prej uresniči sklep, ki dela čast za šolo vneti občini. homo naštevali. Preveč bi jih bilo! Omenimo le . krasni zbornik „Ver sacrnm", kateri so si nedavno ustanovili dunajski slikarji in literati nekako po vzorcu monakovaka „Jugend", izborno revijo za književnost umetnost in kr.tiko ,Wiener ilundschau4, takisto izvrstni smotri za politiko, kritiko in književnost „Die Zeit" in nNeu Revne" i. dr. Tudi Cehi in Rusi imajo že nekaj takih glasil. Za nas naj ve-.elejae pa je dejstvo, da se je zgedila mej Jugoslovani, ki capljajo navadno po več desetletij z* drugimi narodi, jedenkrat izjema, da začenjamo tudi Slovenci, Hrvatje in Srbi korakati vštric z drugimi kulturnimi rodovi, da imamo tudi mi že svojo — seveda ljuto napadano — „moderno" in svoje glasilo za moderno umetnost, književnost in kritiko, — svojo ilubtrovano „Mladost".*) Pred nami leže že štiri številke tega krasnega polmesečmga zbornika. Smelo trdimo: Takega časopisa Jugoslovani še nismo imeli. Od veselja ti mora igrati srce, ko ga vidiš v toli elegantni in *) „Mladost". Smotra z;i modemu knjižovnost i umjet-jiost. Dunaj, I. Wollzeile 20. fi ni opremi. A če čitaš p ileg hrvatskih, srbskih in slovenskih pisateljev še imena sotrudnikov: Vazilij V e r e .■' >■ a g i n , dr. G. Brandes, Jul. Le m a i tre, Tomo Ko bor, prof. L. Leger, Marcel Prevost, Krnil Zola i. dr., — soditi moreš, kaka jo njegova vs<-bina. Načela in težnje „Mladosti" smo označili že zgoraj; mislim torej, da zadošča, ako navedem le še nekatera imena dopisnikov „Mladosti". Izmej Slovencev sodelujejo mej drugimi : A. Aškerc, Borut, Ivan Cankar, Dušan, Aieks. Nikolajev, Fran Govekar, dr. M. Murko, gdčna. Marica (Nadlišek), Fr. Pod -gornik, Radič in dr. Fr. V i d i c. Izmej dru gih so obljubili sodelovanje tudi: Gospa Aleksio Grgurova, Beligrad; Bašagič beg Safvet, Dunaj; gospa Belovič-Bernadzikovska, Sarajevo; Borota VI., Banjaluka; Brandes dr. G, Kodanj; gospa Brod Betika, Dunaj; Bučar dr. Fr., Zagreb; gospa Čop Mara Marlet (baronica Berksova), Dnnaj; Dr. M. D-žman, Zagreb; Faller Nik., Zagreb; prof. Franič Drag, Gospič; gdč. Fiirst Ida, Sisek; Gaj dr. G., Jaška; Gjalski-Šandor, Zagreb; Grado A,, Zagreb; Hranič Fr., Zagreb; Ilijć J. Drag., Sr. Karlovci; Kataliniu Jeretov Rik., Zader; Kobor T., Budimpešta ; Kozarac Jos., Vinkovci; Krnic Iv., Zagreb; profusor Kuhač Fr. Ž., Zagreb; gdč Jambrišak M, Zagreb; Javand Mil., Dunaj; Jelavio Vj., Pariš; Josovio Fr., Stari; profesor Leger L, Pariš; Lemaitre Jul., Pariš; Leskovar J., Krapina; dr. Livadi«; lir,, Sanj; Lovretić* Jos., Djakovo; MatoŠ A. G., Beligrad; dr. Miletič pl. Stj., Zagreb ; Nazor VI., Gradec ; Nikolid M., Zagreb; Nušic* Br., Serez; Pilar Ivo, Dunaj; Potoč-njak dr. Fr, Zagreb; Prevost M., Pariš; prof. dr. vitez R"šetar M., Dunaj; gospa Slankamenac Dr., Mitrovica; gospa markizica Strozzi Ružička, Zagreb ; prof. dr. Suboti«; Kam., Mitrovica; Španič Stj., Zagreb; Špicer M., Budimpešta; Artur Schnitzler, Dunaj; Teharski I VI., Praga; Tomi«; J, Novi Sad; gdč. Truhelka Jag., Zagreb; "VVeber Alb., Zagreb; Vereščagin V. V., Moskva; prof. dr. Vesnič M., Beligrad; profesor Villiar Fr., Zagreb; Vujič dr. M. V., Beligrad; Zmaj Jovanović dr. J., Beligrad; Zola Emile, Pariš. Ta imena povedo vse, druzega priporočila ni treba Želimo le, da bi se „Mladost" vzdržala na čast jugoslovanstva in na korist napredku naše umetnosti. A. Z. _ (Povozil) se je posestnik Iv. Peterka is Sela pri Moravčah, padli z voza pod kolesa. Peljal ae je v Zalog ter bil menda precej vinjen. Peterko so prenesli v Selo, kjer je se isti večer umrl. — (Slovanska čitalnica mariborska) priredi dne 19. marca 1898. v prostorih pri „Gam-brinu" zabavni večer s petjem in dramatično predstavo. Igrala se bo veseloigra BDve tašči". Začetek točno ob 8 uri zvečer. Vstopnina: Udi so prosti; za neude za osebo 30 kr., za obitelj 50 kr. — (Ustarjovljenje.brzoja vne postaje v Na-breiini.) Dne IG. t. m. odprla se je v NUbrežmi, političnem okraju sežanskem, nova brzojavnu po-etaja z omejeno dnevno službo združeno s tamošnjim poštnim uradom. — (^Slovansko pevsko društvo" v Trsta) priredi v nedeljo 20 marca 1898. v gledališču Armonia" veliki koncert. Vz pored: 1. Kovač: „Slovanska koračnica", orkester. 2. Strauss: „Pri nas doma", valček, orkester. 3. D. Jenko: „Naprej", koračnica, mcški zbor. 4. Smetana: „Nastoji kralja Ladislava", iz opere „Dahbor", orkester. 5. H Vo larič: „Gospodov dan", kvartet za dva ženika in dva moška glasa. G. Iv. pl. Zaje: Duet in Finale iz opere „Zrinski", orkester. 7. A. Foerster: B Venec Vodnikovih pesmi", za moški in mešani zbor, kvartete in samospeve, s spremljevanjem orkestra. 8. Smetana: Fantazije iz opere „Prodana nevesta", orkester. 9 A. Leb*n: „Slcvo od domovine", me gani zbor. 10. Novjv'ek: „Sok.dik", polka frac, orkester 11. A. Foerster: „Gorenjski slavček", moški zbor u spremIjevanjem orkestra. 12 L^ibold: „Potpouri slavenskih napjeva", orkester 13. F. S Vilhar: „S Velebita", davorija, spremljevanjem orkestra 14 Horny: „U biegu", brzopoika, orkester. Znčetnk točno ob 8 uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 krono, na galerijo 20 nč Lože xo: v I. in li. redu po 8 gld, v III. redu po 2 gld. in IV. redu po 1 gld. vsaka Sedeži v prvih 5 vrst«h po 1 K, v diugdi vrstah po 30 nč. Lože in sedeži so na prodaj v Tiskarni Dolenc in kavarni Commercio. — (Podelitev plemstva ) Z Dunaja se nam piše: Tukajšnji „Salonblatt" javlja, da imenuje ce«ar O petdesetletnici svojeg i vladanja štiri avstrijske in štiri ogerske grofe za kneze, daljši vrsti baronov povzdigne v grofovski stan in podeli grofovstvo tudi sarajevskemu županu begu Kapetanoviču, mnogim Vojaškim in civilnim dostojanstvenikom in baje tudi dunajskemu in peštanskemu županu podeli baron-stvo, v viteški stan pa povzdigne vse dež maršale in dež. glavarje ter njih namestnike, ako niso že plemenitaši ali ako niso duhovniki, dalje vse žup-me dež. stolnih mest (izvzemši praškega župana dr. Pod-lipnega) in mnogo visokošolskih profesorjev in drž uradnikov. — (Akad. društvo .Slovenija* na Dunaj i) priredi dne 23. t, m. ob 8 uri zvečer hvoj 5. redni občni zbor s sledečim vz po redom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Čitanje zapisnika brat kega društva , Triglav". 3 Poročilo odborovo 4 Poroč lo odseka za ri-vizijo poslovnika. 5 Slučajnost'. Lokal Kast« nerjeva restavracija „zum Magistrat". Slovanski gostje dobro došli! — (Umrl je) izborni češki banton-st Josip Lev, bivši odlični člen |Narodnega gi*dtlištr,a v Pregi, izvrstni učitelj petja, oče ljubijansk« operne pevke, gospe režineria Rud. I ti e m s n n a. N v m. p ! — (Jadranska Vila na Sušaku) priredi v korist siromašne šolske mladine v Sušaku due 24 t. m. v prostorih „Hrvatske Čitaonice" na Reki velik koncert * (Koliko stane razsvetljava dunajske mestne hiše na leto?) Dunajsko mesto je razsvetljevalo svojo velikansko mestno hišo v prvih časih le s plinom. Ko pa je prišlo do prepričmja, da je električna razsvetljava prav tako zanesljiva kakor plinova, poleg tega pa bolj zdrava, naredilo si jo mesto v spodnjih prostorih posebno elektrarno z akumulatorsko baterijo. Po uradnih poročilih nv-st nega stavbenega urada potrosilo se je od leta 1886. do konca leta 1897. za to el ktrarno 484.4*2 gld. Do konca lanskega leta je bilo instaliranih 8148 žarnic, poleg tega pa je še gorelo 1998 plinovih plamenov, ki so potrošili 170 146 kubičnih metrov plina. Vas razsvetljava mestne hiše je lansko leto stala 37.481 gld, od katere vsote pripada 19.215 gl *a električno razsvetljavo. — Mimogrede še omenimo, da je ta elektrarna, dasiravuo služi jedino-le sa razsvetljavo jedne hiše, dokaj večja nego ljub Ijanska. * (t Vaolav Kosma-k ) Najpopularnejši moravsko češki romanopisec V. Kosmak je umrl 15. t. m. Kosmakove narodne črtice so slavne ter prevedene tudi na tuje jezike. Kosmak je bil v mladosti zdrav realist, v poslednjih svojih delih pa je zašel včasih l»a sent mentalno in moralizujoče polje. * (Obsojen kršćanski socijalist.) Jeden najsurovejšib, najsmešnejših antisemitov dr. Lueger-jeve garde, famozni Schneider, ki je tudi drž. poslanec, je bil včeraj radi nesramnega opravljanja •n žaljenja češkega delavca Nemeca obsojen v ječo *a mesec dnij. Reknrz je bil odbit, a kazen iz-premenjena v globo 200 gld. Mej kršč. socijalisti J« pač še mnogo Scbneiderjev tudi pri nas! * (Sedemdesetletnica Henrika Ibsena) Najznamenitejši norveški pisatelj slavi 20. t. m. svojo 70letnico, in ta dan slave tudi povsod, kjer so njegova svetovno slavna dela dosegla krasne, trajne uspehe. Ibsenova dela niso za veliko množico proračunjena, njegova dela so za najvišje izobražence. Je li Ibsen idealist ali realist? V kolikor nam riše po življenju in po istini, nazivati ga moramo strogega realista. Njegov upliv na dramo je večji nego kateregakoli vrstnika Najznamenitejše so te le drame: „Inger na Oestrot", „Slavlje na Solhaugu", „Nordiški vojmki". „Komedija ljubezni", „Tekmeci za prestol", „Porand", „Peer GyitM, „Zaveza mladine", „Cezar in Oahlejec", „Stebra naše družbe", „Nora", ki je bila uprizorjena že tudi na slovenskem odru, „Strahovi", „Sovražnik svojega ljudstva", „Divja raca", „Rosmersbolm", „Pomorska gonpa", „Hedda Gabler", .Stavbar Solness", „Mali Eyolf* in „John Gabriel Borkmann". Upajmo, da se tudi na slovenskem odru pojavijo še nekitera Ibsenova dela. K(-r objavi „salonska knjižnica" prevode nekaterih del, je to upanje tembolj upravičeno. Henrik Ibsen se je porodil 20. marca 1828 I. v mal-in obrežnem mestecu Skienu. Oče mu je bil imovit, trgovec, a vsled nesreč izgubil vse premoženje. Mali Heurik je ob skoval le dve leti realko, a vsied revščine je vstopil v neko lekarno za pomočnika. Leta lb50. je šel v Krist'janijo in okušal dijaško bedo. L* ta 1851. je bil pozvan kot vodja in dramatični pesnik na gledališče v Bergenu. L. 1857. je postal vodpi gledališču v Kristijamji. L. 1804. je šel v Italijo. Tu je s svojimi deli pr dobil šele občo ve-Ijavo v domovini. Pr d par leti se je stilno naselil v Kristijaniji. 01 vseh krajev bodo dohajala slavlja in čestitke pesniku k njegovi 70letuici. Kralj Oskar, podjiirateij in pospeševatelj znanosti in umetnosti, rojaki jiesnikovi ga bodo proslavili v posebui knjigi, gledališča bodo tekmovala v uprizoritvi njegovih del. Torej je prav, da Be tudi mi, čUmi malega in neznanega mu naroda, spominjamo jednega največjih duševnih velikanov XIX. stoletja S—n. Knjitevnost. — „Slovenacso pjesništvo u najnovije doba". (1890—1898.) — „Narodua Misao" se peča v feljtonu 6. štev. s pesniki „Ljub. Zvona" iz leta 1890 —1893.: Y, L. A, Gregor Novak (Ooeka), B strsn Med ved j, Ste* bor, Rastislav (E. Gangl), Ata-stor (lv. Robida) Dolenjec, Sloven, Miroljub. Zoran, Bitoir (Peterlin), Htbetov, Mlinaric, Alenka, Brala in Cv^tana Telefanićna in brzojavna poročila Dunaj 17. marca Vlada namerava po slanski fcburnici že v drugi sej predložiti na godbene predloge. V nekaterih krogih se toimnči to ket dokaz, d* se je vladi posrečilo zagotoviti pravočasao parlamentarno rešitev na gotibe. Dunaj 17. marca Izvrševani odbor desnice je imtl dams dopoludne ob 10. uri p« d pred srdstuni Jawo rske ga sejo, katera je trajala tri ure Slovansko kršč. narodno zvezo je zastopal pnsl. V u kovic. Posl. Lupula ni bilo, ker je bil dobil povabilo prekasuo, vsled tega ga je Jaworski brzojavno vprašal, bođe-li posl. Z ur kan pri ponedeljski seji navzočen ah ne, ker če bo navzoČen, prevzame kot starosta predsedstvo. J*worski je izvrševaln mu odb ru naznanil, da vlada n mogla povedati, prevzame li kateri izmej nemškoliberalnih veleposestnikov ponuđeno mesto v predsedništvu ali ne. Veleposestniki niso zato, da vstopi kdo izmej njih v pndstdstvo, a definitivni sklep store šele potem, ko se o stvari dogovore z drugimi nemškimi klubi. Z ozirom na to ni izvrševalni odbor še nič d. ti ni ti v nega sklenil, pač pa storil e v» n tu val ni sklep, za slučaj namreč, da bode oba podpredsednika izbrati iz desnice, toda kandidata še irsta nominirana. Glede takozvane „lex Falkeobavu" se je izvrševalni odbor po stavil na stališče, da je dotični sklep postal z zaključenjem zasedanja neeksistenten, ker je Falkenhayn svoj predlog stavil le dodatno k Javvorskega predli gu glede preme m be opravil nika in je bila lex Falkenhavn izrecno le kot provizorna odredba vzprejeta. Debati o tej stvari pa se desnica ne bo ogibala, in če Nemci tako debato sprejmejo, bo desnica primerno osvetlila počenjanje obstrukcijonistov in njih pomagačev v parlamentu in zunaj parlamenta in osvetlila tudi postopanje dunajskega tiskovnega oblast v a, ki dopušča, da se člani sedanjega predsedništva v opozicijonalnih listih pitajo s psovkami kakor „lump" „bandit" itd. Izvrševalni odbor še ni za jutrišnjo sejo parlamentarne komisije desnice nobenih pozitivnih nasvetov pripravil in je tudi dvomljivo, če bo to že do jutri mogoče. Najbrž pridejo dotične stvari šele na vrsto v ponedeljek, kateri dan bo po seji poslanske zbornice seja parlamentarne kom sije desnice. Dunai 17 mirca. Nemiknliberalni veleposestniki tirolski so ra?gl*sili konfuzno izjavo, v kateri pravijo najprej, da obžaluj- jo dra. Barnreitherja vstop v minisferstro, potem pa priznavajo patrijotične nagibu, ki so Barnrei therja vodili; dalje pravijo, da hočejo ostati v ozki zvezi z drugimi nemškimi strankami, koj potem pa, da morajo veleposestniki ho liti svoja pota. V političnih krog h obuja posebno veselost to, da povdanajo veiep •sestnik. v isti sapi svoje avstrijsko stališče in solidarnost z vsemi nemškimi strankami, torej tuli z Wo fovo. Dunai 17. marca. C sar je danes sprejel v avdijenci dež. predsednika barona Heina in namesto ka knnjskega dež glavarja, barona L i ch tenberga. Dunaj 17. marca. Ministerski predsednik grof Thun in ministra dr. K a iz l >n dr. Barureither pridejo jutri zjutraj v Budimpešto, da stopijo v osebni kontakt z ogersk.mi ministri. Praga 17. marca. Češki rodoljubi, na čelu jim župan Podlipnv, so izdali oklic, naj se praži uje stoletnica r- jstva Palackega, in naj se pri tisti sla»nosti položi teuieljui kamen PuUckega spi ineuiku. Reka 17. marca. Mej postajama Št. P* ter in Ma'ulje je bil včeraj do zadnjega kotička napolnjeni brzovlak v grozni nevarnosti Tovorni vlak bi se bil moral pri postaji Mttulje ustaviti na zunamem tiru, ali strojevodja je bil dal stroju toliko para, da gi pri postaji ni mogel ustaviti. Vlak je dirjal mimo po staje po relsih, p> katerih mu je prihaial nasproti brzovlak. Postajenačelnik je brznjavljal na vse strani in dajal znamenja, a dasi se je na stroju zlomila jedna /avornica. se je vtnder posrečilo, ustaviti vlak še pravočasno, da sa ni zaletel v brzovlak. Narodno-gospodarske stvari. Važne zadeve slovenskih posojilnic Spisal I. Lap a j ne. 1. Slovensko posojilni« t vol. 1896 in 189 7. Kakor smo Slovenci v teku posledojih 2.r> let v marsikaterem obziru napredovali, tako smo tudi na denarnem polji velik korak storili. Ako ne bi bila pred 20 leti ustanovljena ljutomerska posojilnica, ki se je že takrat kot prvi slovenski denarni zavod osnovala in ako no bi bilo že nekaj let prej poslovalo Horakovo »Obrtno pomočno društvo* v Ljubljani, bi lehko rekli do pičice resuiino, da imamo Slovenci zdaj kacih 1130 denarnih zavodov svojih, dočim pred 30 leti nismo nobenega imeli; kajti zlaj imamo poleg čisto slovenskih posojilnic in hranilnic, katerih je okrog 14G, še nekaj drugih hranilnic, ki sicer še nemško urrtdnjejo, katere so pa vendar v rokah slovenskih domačinov, n. pr. okrajne hranilnice v Slovenjem Gradci v Slovenski Bistrici, v Kozjem, deloma tudi posojilnica v Laškem trgu. Samih slovenskih posojilnic brojimo zdaj, tj. v začetku L 1898. na Koroškem..... 20 m Kranjskem..... 6G , Primorskem..... 23 „ Štajerskem..... 31^ skup . 140*) Na Koroškem je Že nekaj let število posojilnic nespremenjeno. Letos se je šele osnovala v Ž-dezni Kapli za Belo nova posojilnica. Radi bi videli, da bi se število koroških slovenskih posojilnic še pomnožilo; naj sa že osnujejo v večjih ali manjših krajih; rajše bi videli, da se na Koroškem jedna ustanovi, kakor na Kranjskem pet ; kajti na koroškem so posojilnice tudi v narodnem obziru imenitne, dočim so na Kranjskem le bolj v gospodarskem in moralnem obziru važne. Vesoli nas pa tudi, da je na Kranjskem toliko posojilnic že, katere so se v tekn 2—3 let vtč kakor podvojile. Veseli nas pa to le v najnovejšem času, ko se več ne sili, da se ondi, kjer je že jedna posojilnica, osnuje še druga. Vendar pa ne moremo tega odobravati, če se v čisto majhnih vaseh ustanove posojilnice, kjer je pač za denarni zavod le premajhen delokrog. Kakor je n. pr. v Rovi pri Domžalah, kjer ni niti Sole, niti pošte, in še v nekaterih krajih. Ako je v takih krajih prišlo do ustanovitve iz lastnega nagiba domačinov, se to že še opravičuje, sicer pa nikakor ne. Naj bi se rajše dotičniki. kateri pospešujejo ustanovitev takih posojilnic, po« trudili v take sodne kraje, kjer še ni niti jedne posojilnice, n. pr. v Tržič, v slovenski del kočevskega okraja in drugam. (Dalje prib.) *) Nov zapisnik vseh slovenskih posojilnic se utegne: priobfiiti tekom tega leta. to*, e*. Delilno ilidalliče i LJubljani. Dr. pr. 8T6. V petek, dne IS. Marca 1898. IotI teta! noviteta! Kako se krote ženske! Vesela igra v prtih dejanjih. Spisal William Shakespeare. Poslovenil Režiser g. R. Inemann. Blagajnica se odpre ob 7. uri. Začetek točno ob '/»8. ari. Konec po 10. uri. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. pefipolka It. 27. Prihodnja predstava bo t nedeljo, doi 20. marca 1898. Meteorologično poročilo. ViSina nad morjem 3<»»i-2 m. 1 j a Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura T °C Vetrovi ; Nebo m e f <* Ol. s* 16. 9. zvečer 734 3 M al. jzah. j jasno 17. 7. sjutrai 733 l 22 ar. ■•vzhod oblačno 00 » 2. popol. 132 5 14 1 ■r. svsh. j del. obl. nor trulom. IDutriGL^sira. borza dne 17. marca 1896. Skupni državni dolg v uotah..... 102 gld. Skupni državni dolg v srebru .... 102 , Avstrijska zlata renta....... 122 „ Avstrijska kronska renta 4°'...... 102 „ Ogenka tlata renta 4- ,....... 1^1 . Ogertka kronska renta *«/,.....99 , Avstro-ogerske bančne delnice .... 125 , Kreditne delnice......... 364 _ London viBta........... Kemiki drž. bankovci za 100 m .trk . . . 10 mark............ 80 frankov........... Italijanski bankovci ..... t . . C. kr. cekini........... Dne 16. marca 18H7. 4", državno Brečke iz I. 1854 po 250 gld. Držam« srečke iz I. 1864 po 100 gld. Dunav* reg. srečke 5"/, po 100 gld. . . Zemlj. obe. avstr. 4'.,' , zloti last. listi Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . Ljubljanske srečke......... Rudolfov« srečke po 10 gld...... Kreditne srečke po 100 gld...... Tramwav-drnst. velj. 170 gld. a. v. . . . Papirnati rubelj.......... 120 , 58 . n m 9 - 1: 163 gld. 194 , 130 „ 98 „ 1HO „ M „ 28 . 204 , 606 1 25 kr, 10 , 55 , 60 , 75 , 55 , 5 \ 40 , 70 , 75 , 53 , 05 „ 66 . 50 kr. 75 . 10 „ 27«/, I. občno radeško konsnmno društvo regiitrorana ladroga i omejenim poreitvom prodaja na debelo dobro pristno dolenjsko vino po 20 do 24 lsr. liter od žel. postaje Zidani most Krlor ga Želi knpiti, blagovoli zahtevati cenik in pokuftenj. (368—4) Izvod iz voznega reda veljaven ođ dne 1. oktobra 1897 lata. Odhoil Is LJubljane jufl. kol. Press *>■ Trbii Ob 12. nri 5 m. po noč.i osobni vlak v Trbiž, Beljak '"elovec Franzenfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ausse, Solnogr*d; cen Klein-Reifling v Stejr, Line, na Dunaj via Amstetten. — Ol 7. uri 5 m. zjutrnj osobni vlak v Trbiž, Pontabul, Beljak Celovec, Fransensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selztbal v Solno grad ; čez Amstetten na Dunaj. —- Ob 11. uri 50 m. dopoludm osobni vlak v Trbiž, Pontabel Beljak, Celovec, Ljnbno, Sela thal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž Beljak, Celovec, Liubno; Če« Sehthal v Solnograd, Len« Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Oenevo Pariz; čes Klein-Reifling v Stejr, Line, Badejeeice, Plsenj Marijine vare, Heb, Fraacove vare, Karlove vare, Prago, Lip sko, Dunaj via Amstetten. — Proga s/ Novo tneat« lr v Motevje. Ob 6. nri 15 m. sjotraj mešani vlak. — Ol 12. uri 65 m. popoludne melani vlak. — Ob 6. uri 30 m zvečer meisni vlak. — Prtkoel v L|ablJasio. j. k. Prog« In Trbiža. Ob 5. ari 52 m. sjatraj oaobni vlak z Dunajr via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Bndejevic, Solno grada, Linca, Stejra, Auaseea, Ljubna, Celovca, Beliaka, Fran eensfeste. — Ob 11. uri 20 m. dopoludne osobni vlak z f>u naia via Amstetten. Karlovih varov, Heba, Marijinih varov Plznja, Badejevic, Solnograda, Linca, Stevre, Pariza, Geneve Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend Gasteina Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. uri f>7 m. popoln dne osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka. Ce lovca, Franzeosfeste, Pontabla. — Oh 9. uri 6 m. zvetet osobni vluk s Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca. Pontabla. — Proga la Novega osoata lu la Ko«ev|ni Ob 8. uri 19 m. zjutraj metani vlak. — Ob 2. uri 32 m, popoludne mešani vlak. — Ob 8. uri 35 m. zvečer mešani vlak. — Odbod la LJubljane d. k. v Kaaualk. Ol 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoladne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v L|abl|aao d. k. la Hsuinlks. Ot 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. ari 8 m. dopoludne, ob 6. ar 30 m. zvečer. (17—62J Naslov v npravnistvu tega liata. (403-3) Za (371-2) kurjača ali nočnega čuvaja t*-«* ulaabe mln«l rani, 31 let star, rim.-kat, oženjen brez otrok, tln k« .m aaaja t. 1. - Ponudbe se proai na upruvnifitvo .Slov. Naroda" pod: ,,S. H. J. 2i-4. Sisa z vrtom, dve njivi in gozd prodajo se takoj (410-2) xr Krttnji li. 6t. 165. I66e so poštna upraviteljica za pottni nrad Vlulra «Jo znil nJega marca proti mesečni plaći 10 gld., prostim stanovanjem in hrani. (407— :i) ■*0> Uradno eto voljenu 1. najstarejša posredovalnica stanovanj in iliie. SMT G. FLUX Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni priporu«« la aanaea«a (347—12) službe iskajoče vsake vrste (inoMke la ieaske) aa taka| In dragosl. Za kolikor mogoče hitro In vestno poatrcšbo se Jamei, ,------- . „ „ firmo priporoča po nizki ceni „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. r (149-7) Radi znatno povečanega izdelovanja je dobiti se jedna partija slavnoznanih Csimegovih Jon plus ultra - peronospora brizgala" ' r.a opraSevanje trt in dreves proti boleznim in žuželkam.) Obilrnl prospekti teh prignano najboljših aparatov gratis ln franko Bsflsktaalje naj blagovoli sporočiti tv«>j naslov m stan ter približno koliko hi potrebovali, jedinemu fa-brikantn Ferl Kosi v Gradcu. l i ; l'ri primam > v*> ikih J kdpćijah Be zajamči tudi # prodaja. "TtJfl j Pozor kolesar j em-no vincem: za vozno vežbanje s kolesom je velikanska dvorana na razpolago. Velika zaloga vsakovrstnih Puch, Stvria, ... ,. ImjLm) /Sisatnih strojev Največja zaloga koles vsemi novostmi. l'o znano najboljša in pre-skn'fii.1 kolesa proti garanciji po najnižjih conah. Mshnnldna delavnica za vsa popravila uah»ja se / (412—1) v l ji s t i j i h i I i na / o Poljanski oestl ' Svetovnoznam nt. 31, isto tam / / t lep prostor na / 5^/65^5 KOlBSEL proHtem za vež- / banje na koleBii. / U Orožne tOVaMC B. S A. Columbia Helica/-Premier po naj ni »jih cenah. Oenlkl bivalnih strojev ter koleB se pošiljajo po posti zastonj in franko. Priporočam se p. n. občinstvu najuljudneje in vabim k obilnemu obisku. Fran Čuden, urar v Ljubljani. šričar <§ $tlejač Ljubljana, Preširnove ulice št 9 pzipozocata za spomladno sezono obleke za gospode, obleke za dečke, površnike, haoeloke iz pristnega tirolskega lodna ali kameline dlake. (Stroške kostume o osek oetikostik in drazestnik fafoaik da/je vetifto i&Sez- -vc€c&narne*ii/Ufi> novosti o damski konfekciji kakor: jakete, (Bapes, pelerine, vremenske plašče iz gladkega ali škotskega kamelo« dlačnega lodna, haoeloke za otroke in dekleta o osek oetikostik. c«*~«i llustrovani katalogi se brezplačno in franko razpošiljajo. Dobavni aviso. Državno (skupno) vojno miniaterstvo namerava 10.500 komadov sekirnih krampov. 435.000 komadov šotorskih kolcev k nosilni šotorski opravi in 75.000 zapon brez trna k hlevnim nzdnim pripenjalnim jermenom nabavili potom |nvne konkurence in vabi torej naj se dopodljejo ponudbe. Dobavni pogoji z vzor em ponudbe so razvidni iz razglasa, ki ga je izdelalo državno (skupno) vojno ministarstvo v oddelku 13, dtev. 372, z dne 4. marca 189H ter je na ogled interesentom pri vseh trgovinskih in obrtnih zbornicah, pri vseh kornih intendancab, kakor tudi pri mentorskih zalogah stev. 1 v Brnu, štev. 2 v Dudapefiti, Stev. 3 v Gradcu in fitev. 4 v Kaiser-Ebersdorfu in ga monturska zaloga štev. 4 v Kaiaer Ebersdorfu brezplačno oddaja r>h\>ktantom, ki se oglase zanj. (384—2) Od c. in kr državnega (skupnega) vojnega ministerstva. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Noih. La»tn/na in tisk „Narodne Tiskarne".