ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in
.*	.*	ob	pol	11.	dopoldne.	\	\	*
UPRAVNIŠTVO se nahnja v Selenburgovi ulici istev. fi, IT., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvretica 30 vin., pogojen prostor, poslana :::	in	reklame	40	vin.	—	Jnserate	sprejema	upravništvo.
Nefrrmkirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
———— Reklamacije lista so poštnine proste.	■■■
URKDNISTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 Ciskurna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5 do 0. popoldne vsak dan razen nedelj in Praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : • :	sprejemajo
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21'60, polletna K 10'80, četrtletna K 540, mesečna K 1'80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za •J ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 88'—.	:	:
Posamezne številke po 8 vin.
Štev. 350.
Čudni glasovi.
Dogodki na Turškem so nedvomno zanimivi in z ozirom na to, da je kljub vsem mejam in kitajskim zidovom ves takozvani civilizirani svet, bolje rečeno ves kapitalizmu podloženi svet celota, v katerem se na nobenem koncu ne more kaj zgoditi, ne da bi v večji ali manjši meri vplivalo na druge dele tega sveta, bi bilo nezmiselno postavljati se na stališče, da •'as nič ne briga, kar se godi v tuji deželi, pri krivoverskih Turkih in pri nekulturnih Albancih. Kdor noče biti nema igrača »usode«, žoga, ki jo premetavajo drugi, mora imeti oči odprte Za vse. Tako je navsezadnje hvalevredno, če se tudi naš grof Berehtold zanima za turške dogodke, ker je pravzaprav zato minister za zunanje, zadeve.
Toda brige naših diplomatov so vedno sumljive, že zategadelj, ker so tajne, ker je vsa diplomacija kakor nekakšna zarotniška družba ju ne sme ljudstvo ničesar vedeti o njenem ta-kozvanem delovanju. Vsa demokratična načela Jiase dobe so šla mimo te visoke gospode kakor sanje, ki minejo. Tisoč reči v državi se je Spremenilo, zunanja politika pa je še vedno ostala privilegij domišljave klike, uverjene, da ji je božja volja podelila pravico, da se igra z deželami kakor hazarderji s svojimi kroglami,
* usodo narodov kakor otrok s penami mila. /-ato je tudi zanimanje naše visoke gospode za 1 urcijo sumljivo že zategadelj, ker se vrše vse njene poteze v mraku, brez vsake kontrole. Da je sum opravičen, pa potrjujejo še razni glasovi, ki se raznašajo z vztrajno doslednostjo in prihajajo iz »patriotičnih« krogov, ki So oficielnim faktorjem najbližji in ki so vsaj Včasi nekoliko poučeni o njihovih nakanah.
Avstrija se baje zopet intenzivno zanima za Albanijo. Take skrbi je imela že večkrat. Enkrat se je dala vlada od naših klerikalcev mterpelirati zaradi tega. Njene oči so že zdavnaj uprte na Balkan; na Dunaju in v Budimpešti sanjajo o imperializmu, o povečanju mednarodnega vpliva, o razširjenj« države. Ko so mladcturki v Carigradu zapodili Abdul Ha-inida in za prvi trenotek sami napravili nekoliko reda v deželi, je dobro uho lahko po vsej Eyropi zaslišalo neko zamolklo godrnanje, zlasti pa v Avstriji in na Ruskem. Red na Turskem — to je reč, ki se vedno želi v ekspoze-zmajih ministrov, nikdar pa ne v srcu teh Gospodov, zakaj tak red bi zajezil vsako pohotnost, ki bi rada nasitila svojo lakoto na Bal-K?>iu. Zadovoljni so torej, da se mladoturkom ni posrečilo, kar so obetali, in letošnje nemire so na tihem pozdravili kakor odrešitev. Zakaj če se hoče »posredovati«, je treba vsaj na videz kakšnega povoda; taka reč kakor albanska vstaja je imenitna pretveza in z skrbnimi, otožnimi obrazi se smejejo vesela srca. t. _ Albanci so se uprli, torej se jim mora goditi krivica... Doma sicer ne velja taka lo-Kika. Na Dunaju so šli lačni delavci demonstrirat zaradi draginje, pa so poslali policijo in vo-laštvo proti njim, in tako delajo navadno, povsod in proti vsaki priliki. Če so delavci nezadovoljni s svojimi plačami, če se ‘volilci ne dajo oslepariti za svoje glasove, če zahteva ljud-
> zborovalno pravico — vselej so pripravki žandarji, policisti ali pa še vojaki.
Albancem priznavajo naši polbogovi, da ,niajo opravičene zahteve. To je nedvomno j^snično, ali prav tako je tudi resnično, da je
Emile zola':
'	Rim,
t	ie	Pierre	videl	sobo,	tako je videl
uai'Obleko, talar iz belega sukna z belimi gutn-• • epic0’ be,° Pelerino, beli pas z zlatimi osami m z uvezeninimi zlatimi ključi na konču. J/ogavice so bile bele, solni pa iz rdečega bar-p katerega so bili tudi zlati ključi uvezeni. Najbolj pa ga je presenetilo lice in vsa osebnost, • se mu je zdela zmanjšana, in jo je komaj spo-
i km	jc bil° zdaj’’ da ga je videl- Uzrl 8a
je bil nekega lepega večera v čudovitem vrtu, "° je smehljaje in zaupljivo poslušal čebljanje ‘lubega prelata, medtem ko je skakljal z drob-n>mi koraki starca kakor ranjen ptiček. Videl &a je bil v dvorani za blagoslavljanje kot Ijub-Jenega papeža, čigar lice je od zadovoljnosti devalo, ko so mu žene darovale svoje denarce, z zlatom napolnjene bele čepice, ko so si I ple nakit in mu ga metale pred noge, pa bi si "J*e rade izruvale srce, da bi mu ga bile tudi i^darile. Videl ga je v cerkvi sv. Petra, nošena visoko na ščitu, v žaru vidnega, od vsega Znanstva češčenega Boga, liki malika, zapr-Jga v svoj iškriniici iz zlata in biserja, srepega i^za, hijeratične, vzvšene negibčnosti. In tu -?a zopet v'del v naslanjaču, v zaupni si-j^aciji. Zdel se jp. tako droban, tako slaboten, da
> oil Pierre nekako vznemirjen, obenem pa gin-k11- Zlasti vrat je bil čudno, neverjetno tenak, bel 0r n*t* vrat majhnega prav starega, povsem r J^ča tiča. Kakor alabaster beli obraz je bil karakteristično prozoren; skozi veliki poveljniški Un	svet*’^a^a toč svetilke, kakor da se je
Uh!? vsa 1Z n,ega- Melika usta s sneženi ustnami so s tenko Črto rezala spodnji del s^aza, in samo oči so ostale lepe in mlade; bile ta^dovite oči. sijajno črne kakor črni dimanti, iijj ®?a žara, take moči, da so odpirale srca in ksje	Priznavati resnico na ves glas. Redki
so se vili v lahnih belih kodrih izpod bele
V Ljubljani, v torek
Albanija del turške države. Če bi kdo od zunaj upozarjal Avstrijo, da se godi temu ali onemu narodu, temu ali onemu razredu krivica, bi mu naši mogotci hitro dopovedali, da se nima nihče vmešavati v avstrijske notranje zadeve. Naš gospod Berehtold pa se je baje tako močno brigal za turške razmere in za Albance, da se je že pripravljal na vmešavanje, ali pa da se je celo res že vmešaval v notranje turške zadeve.
V krogih, ki trdijo o sebi, da so poučeni, pripovedujejo, da je Avstrija Turčiji naznanila formalne zahteve glede na Albance, in sicer sledeče:
1. Ker Albanci določno izjavljajo, da hočejo ostati v mejah turškega cesarstva in odklanjajo vsako politiko ločitve, se imajo ustaviti vse kazenske ekspedicije proti njim ter se jim ima dati narodna avtonomija, ki naj zagotovi njih narodni in kulturni razvoj.
2. Avtonomno upravo imajo izvrševati albanski uradniki; dohodki davkov v Albaniji se imajo porabiti izključno za deželne potrebe. Pouk ima biti v vseh albanskih šolah albanski, vsem veram pa se ima zagotoviti svobodno izvrševanje njihovih verskih obredov.
3. Za gospodarsko pospeševanje dežele se iftia najeti v inozemstvu posojilo in določiti davke, iz katerih se obrestuje. Posojilo se ima dati pod nadzorstvo mednarodne komisije. Gospodarsko pospeševanje se ima pričeti z izpolnitvijo cestne mreže, ki se bo gradila pod vodstvom avstrijskih inženirjev.
4. Turška vlada ima podeliti društvu, ki se ustanovi na Dunaju, koncesijo za zgradbo dveh železniških prog, od katerih ima biti ena zvezana z bosanskimi železnicami preko Mitroviče, druga pa ima držati od Prizrena ob Drini do Ohride in Monastira, s stransko progo preko Zapadnega Gorja proti Elbasauu in morju.
5. Če Turčija ne sprejme teh zahtev, bjo avstrijska vlada prisiljena zasesti Sandžak, Novi Pazar, okraja Djakova in Prizren ter južno drinsko področje, da sama napravi mir v severu Albanije in jih gospodarsko otvori...
Te zahteve so prišle v javnost, toda ovt-žene še niso nikjer, dasi so ministru Berchtoldu časopisi na razpolago dasi vlada kaj rada zavrača vsako vest, če se le kakšna črka v njej ne vjema popolnoma. Ta molk sili človeka, da premišljuje in da vpraša, če ima res gror Berehtold na Balkanu kakšne pustolovske namene. Na zadnjem skupnem ministrskem posvetovanju, ko je Auffenberg zahteval dvesto-petdeset miljonov za jeklene topove, je bilo veliko namigavanja. da je politični položaj nejasen, da se preko noči lahko kaj zaplete, da sc nenadoma lahko pojavi kakšen spor in da je izpopolnitev vojske nujno, neizogibno, silno potrebna. Ali je grof Berehtold res takrat mislil na Albanijo in na Novi Pazar, odkoder je bil Aehrenthal odpoklical avstrijske vojake, ko je anektiral Bosno in Hercegovino?
l)a želi Avstrija Albancem avtonomijo, šole in ceste, je prav lepo. Ali čemu hodi s takimi željami v Turčijo, kamor je ni nihče klical? Pravzaprav imamo takih potreb doma dovolj, in preden hodimo druge učit, kako se dela red, bi bilo dobro, da bi posnažili pred svojim pragom. Dokler imamo na Hrvaškem absolutističnega komisarja, dokler sme Tisza na Ogrskem rogoviliti, dokler so si v Avstriji vsi narodi v laseh, dokler se pri nas za vsako
čepice in so polagali belo krono okrog suhega belega obraza, čigar nelepota je vsa ta belina blažila in prečiščala. V tej čisto duševni belini je bilo, kakor da se je meso prelevilo v čisti cvet lilije.
Ali na prvi pogled je Pierre dognal, da ga gospod Squadra ni zato pustil čakati, ker bi bil hotel prisiliti Svetega očeta, naj obleče čistejši talar; zakaj ta, ki ga je imel na sebi, je bil močno onesnažen od tobaka, od rjave nesnage, ki se je razlila ob gumbih. In prav po meščansko je imel Sveti oče na kolenih robec, ki ga je rabil za brisanje. Sicer pa je bil videti izza včerajšnje slabosti že zdrav; navadno je jako lahko okreval, zakaj bil je zelo zmeren in zelo moder starec, brez organične bolezni, pa se je le od naravnega izčrpanja vsak dan nekoliko skrčil, kakor baklja, ki mora vedno svetiti, nazadnje nekega večera ugasne.
Ze pri vratih je Pierre čutil, kako so se žareče oči, črne diamantove oči upirale vanj. Vladala je najpopolnejša tišina; dvoje svetilk je gorelo z nepremičnim, bledim plamenom v tern velikanskem miru dremajočega Vatikana, in nič druzega ni bilo opaziti kakor v daljavi stari, na dnu noči potopljeni Rim. Podoben je bil jezeru črnila, v katerem se zrcalijo zvezde. Stopiti je moral bliže, pripognil je trikrat koleno in se priklonil, da bi poljubil na blazini počivajoči rdeči baržunasti šoln. Nobena beseda, noben tren, nobena kretnja ni prišla od papeža; in ko se je Pierre vzravnal, je videl, da se upira vanj še vedno dvoje črnih diamantov, dvoje plamtečih, duhovitih oči.
Naposled je povzel Lev XIII., ki mu ni hotel odpustiti ponižujočega poljuba noge in ga zdaj pustil stati, besedo. Pri tem ga je še venomer srepo gledal in preučeval najglobokejše bitje njegove duše.
»Moj sin, živahno ste želeli, da bi me videli. Dovolil sem Vam to zadoščenje.«
Govoril je francosko, nekoliko negotovo, z
6. avgusta 1912.
skalno progo zaman berači, dokler ne more Dalmacija dobiti železniške zveze z državo, dokler imamo v vseh deželnih zborih obstrukcijo, se nam res ne podaja, da nastopamo kot moralni pridigarji in »zaščitniki« tujih narodov.
Avstrijsko ljudstvo ne čuti nobene potrebe po > povečanju domovine«, ker opaža, da je zanj tem mani prostora, čim večja je. Urediti razmere v svojih deželah je za nas stokrat važneje, kakor pridobivati nove na račun ljudstva, ki bi plačevalo take eksperimente s svojimi težko prisluženimi vinarji.
Če ima Berehtold take namene, mu jih je treba izbiti iz glave, če jih pa nima, naj bi to povedal. Kajti pametni niso, in čimprej se jim odreče, tem bolje so.
Angleška vlada in sladkorna konvencija.
V četrtek je izjavila angleška vlada v poslanski zbornici, da odpove pred 31. avgustom bruseljsko sladkorno konvencijo, in da Angleška s 1. septembrom 1913 izstopi iz te konvencije. Za avstrijsko prebivalstvo je izstop Angleške iz sladkorne konvencije dalekosežnega pomena. Sladkorna konvencija jc bila ustanovljena 1. 1902 vsled posebnega prizadevanja Angleške. Njene bistvene določbe so: uvozna carina pri meterskem centu sladkorja ne sme biti višja kakor 6 frankov v onih državah, ki so v sladkorni konvenciji; države, ki izvažajo sladkor, ne smejo dajati premij za izvoz sladkorja; ako bi pa katera izmed držav, ki so v sladkorni konvenciji dajala premije, tedaj ji smejo ostale države naložiti kazensko carino. Določbe niso vsakomur jasne, kdor ne pozna postopanja pri podelitvi premij na izvoz sladkorja. Pri nas so obstojale take premije od 1. 1869 do 1903, poleg tega pa visoka uvozna carina na sladkor iz inozemstva. To čudno postopanje je imelo za posledico, da je bil avstrijski sladkor v inozemstvu za polovico cenejši kakor doma. Od 1869 do 1897 so dobili sladkorni tovarnarji 728 miljonov kron izvoznih premij, za 88 miljonov kron več kakor je prejela vlada v istem času uvozne carine od sladkorja, čeprav je bila uvozna carina zelo visoka. V zadnjih letih so dobivali sladkorni tovarnarji, med katerimi je vtliko plemenitašev, po 18 miljonov kron premij na leto, medtem ko je avstrijsko prebivalstvo ječalo vsled viokega sladkornega davka.
Samo po sebi je umevno, da so ostale države, kjer pridelujejo sladkor, tudi plačevale sladkornim baronom na račun ljudstva visoke premije za izvoz. Najhujši konkurenčni boj za sladkor je bil na Angleškem, ker Angleška sama ne prideluje doma sladkorja, temveč le v svojih prekomorskih kolonijah. Z ozirom na svoje kolonije sc je Angleška branila, da bi jo tuje države preplavljale s sladkorjem. Konkurenčni boj je bil na Angleškem tako hud, da je veljal v Londonu kilogram sladkorja 48 vinarjev. Z izstopom Angleške iz sladkorne konvencije bo prenehal ta konkurenčni boj. Mogoče je Angleška samo zaraditega napovedala svoj izstop, da bi dosegla nekatere olajšave v določbah sladkorne konvencije. Na Angleškem porabljajo od leta do leta več sladkorja. Angleška vlada je mislila, da bo v isti meri rastel tudi uvoz sladkorja iz angleških kolonij in zato znižal uvoz sladkorja iz tujih držav. To upanje
italijansko izgovarjavo in tako počasi, da bi bil človek lahko pisal za njim .Glas je bil močan, nekoliko nosljajoč, globok, bobneč glas, ki preseneti človeka, če pride iz slabotnega, navidezno brezkrvnega telesa, iz telesa brez sape.
Pierre sc je v znamenje globoke hvaležnosti le še enkrat poklonil; znano mu je bilo, da mora po pravilih spoštovanja počakati na neposredno vprašanje, preden izpregovori.
»Vi živite v Parizu?«
»Da, Sveti oče!«
»Pripadate li kateri velikih mestnih župnij?«
»Ne, Sveti oče, le malo cerkvico v Neullyju oskrbujem.«
»O da, že vem. Pri buljonskern gozdiču, kajneda? ... In koliko ste stari moj sin?«
»Štiriintrideset, Sveti oče.«
Kratek molk je nastal. Lev XIII. je naposled povesil oči. Prijel je s svojo nežno, slonokoščeno roko zopet kozarec s sirupom, pomešal z dolgo žlico in zavžil požirek. Storil je to počasno, previdnega, premišljenega obraza, kakor vse, kar je mislil in delal.
»Čital sem Vašo knjigo, moj sin. Da, večji del. Navadno mi predlagajo samo odlomke, toda nekdo, ki se zanima za Vas, mi je sam prinesel knjigo in me zelo prosil, naj jo pregledam.. Na ta način mi je bilo mogoče, da sem se seznanil z njo.
Nalahno se je zganil in Pierru se je zazdela ta kretnja kakor ugovor proti osamljenosti, v kateri ga drži njegova okolica — ta mrzka okolica, o kateri je pravil monsinjor Nani, kako skrbno pazi na to, da bi ne prišlo nič vznemirljivega iz zunanjega sveta do papeža.
»Zahvaljujem se Vaši svetosti za to veliko čast,« si je duhovnik zdaj dovolil reči. »Večje in bolj zaželjene sreče ne bi bil mogel doživeti.«
Kako srečen je bil! Domišljal si je, da je
Leto II.
se ni izpolnilo. Pri zadnji obnovitvi sladkorne konvencije lansko leto je angleška vlada krepko podpirala zahtevo Ruske, naj dovoli konvencija Ruski poleg navadne množine uvoza sladkorja še 300.000 ton za uvoz na Angleško. Pet dolgih mesecev so se prerekali zastopniki o zahtevi Ruske in večkrat je bilo pričakovati, da se vsa konvencija razbije. Zastopniki Avstrij-sko-Ogrske so predložili potem posredovalni predlog, nakar se je doseglo sporazumljenje. Po tem predlogu sme Rusija letos poleg običajne množine še 150.000 ton sladkorja upe-ljati na Angleško, prihodnji dve leti pa po 50.000 ton več. Konvencijo, ki bi imela letos poteči, so takrat podaljšali do leta 1918. Državni tajnik Grey je že v novembru lanskega leta izjavil v angleški poslanski zbornici, da bo angleška vlada le tedaj pritrdila konvenciji, ako dobi Ruska dovoljenje, da upelje 300.000 ton več sladkorja na Angleško. Grey je utemeljeval nastop angleške vlade v sladkorni konvenciji s tem, da potrebuje angleško ljudstvo neobhodno več sladkorja iz Rusije, ako hoče pokriti naraščajoči konzum.
Ako izstopi Angleška iz sladkorne konvencije, tedaj zanjo ne obstoja več dolžnost, da bi nalagala kazensko carino na uvoz sladkorja iz onih dežel, ki ne pripadajo sladkorni konvenciji. Če izstopi še Rusija, tedaj izvaža lehko poljubno velike množine sladkorja na Angleško, ne da bi ji bilo treba plačevati kazen. S tem bi bil zelo omajan obstoj konvencije po ostalih državah. Poleg tega bi Angleška lehko uvažala sladkor iz sladkornega trštja, ki uspeva po njenih kolonijah in ki je zanjo ceneji kakor evropski sladkor iz sladkorne pese. Seveda bi vse te okolščine kaj slabo uplivale na izvoz evropskega sladkorja.
Za delavce in za konzumente sploh je ta položaj le ugoden. Ako se poviša ruski izvoz, tedaj bo otežkočen avstrijski izvoz sladkorja. Mnogo bolj bodo tovarnarji navezani na domače trge, sladkorni kartel bo moral znižati svoje cene, ako bo hotel spečati svoje blago. Najprej se bodo mednarodni izkoriščevalci seveda pogajali z Angleži in Rusi, da čim več rešijo za svoje globoke malhe. Gotovo se bodo avstrijski sladkorni baroni na vso moč trudili, cla jim bo vlada zopet nakazovala mastne premije na izvoz sladkorja, ako Angleška in Ruska res vstrajati pri svojih sklepih. Od poslancev bo odvisno potem, da tem plemiškim nenasitnim pijavkam prikrajšajo nekoliko že itak preobilne dohodke. Seveda bo vlada toliko previdna, da ne bo naravnost beračila za Liechten-stejne, Auersperge, Thune itd., temveč bo z milim glasom govorila o ubogih, pomoči potrebnih kmetih, ki se bavijo s pridelovanjem sladkorne pese. Ali da ne bo prav gladko zbila nekaj miljonov ljudskega denarja za svoje knežje varovance, zato bodo že poskrbeli so-cialno demokratični poslanci.
Ljubljana in Kranjsko.
— Pustila zabava o pasjih dneh. »Narodni socialisti« so snoči v »Narodnem domu« vtret-jič poskusili v Ljubljani svojo srečo in preskrbeli ljudem, ki niso te imenitne prilike zamudili, zastonj »špas«. Teh pa ni bilo mnogo: na shodu, ki je bil napovedan ob pol 8. zvečer, se je do 9. nabralo 180 oseb, ampak od teh je bilo 150 milili čeških gostov, ki so jih slov. »narodni socialisti «tako neusmiljeno potegnili, nekaj li-
že vse dobljeno, ker je govoril papež z njim o knjigi zelo mirno, brez vsake jeze, kakor človek, ki ga pozna zdaj do dna .
»Zveze imate z gospodom vikontom Phili-bertoin de la Choue. kajneda, moj sin? Začudil sem se že začetkoma, kako podobne so nekatere Vaše misli idejam tega vdanega služabnika, ki nam je na drugi strani podal dragocene dokaze, svojega dobrega mišljenja.«
»Resnično, Sveti oče, gospod de la Choue mi je naklonjen. Veliko sva se razgovarjala; zato ni čudno, da sem ponovil nekatere njegove najljubše misli.«
»Gotovo, gotovo. Tako tudi vprašanje cehov. Mnogo se bavim z njim, morda celo nekoliko preveč. Ko je bil zadnjič tukaj, me je zabaval z njim izredno vztrajno, kakor pred kratkim drug Vaš rojak, eden najboljših, najodličnejših ljudij. gospod baron de Fouras, ki nam je pripeljal lepo romanje Petrovega vinarja, in ni imel miru, dokler ga nisem sprejel, pa je potem skoraj celo uro govoril z menoj o tem. Ali reči se mora, da nista nikakor složna; kajti eden me milo prosi, naj storim, česar nikakor ne smem storiti, ako poslušam drugega.«
Razgovor je kar od začetka prišel na stranski tir. Pierre je čutil, da se odvrača od njegove knjige, ali spomnil se je, da je vikontu naravnost obljubil za slučaj, če uzre papeža in se poda prilika, da ga poskusi pripraviti do odločilne besede o glasovitem vprašanju, če imajo biti zadruge proste ali obligatne, odprte ali omejene. Odkar je bil v Rimu, je dobival pismo za pismom od ubogega vikonta, ki ga je protin priklenil na Pariz, medtem ko je baron, njegov, tekmec, porabil prekrasno priliko romanja, katero je vodil, da bi Izsilil pritrdilno besedo iz papeža; to bi bil potem zmagoslavno prinesel domov. Duhovniku je bilo na tem, da vestno izpolni svojo obljubo.
beralcev, nekaj socialnih demokratov in narodno-socialni pripravljalni odbor, ampak ne kompleten; referenti so se skujali vsi do zadnjega. Predsednik Radešček je neprijetno presenečen vsled tega in se v pozdravu jezi, da je larodne socialiste vse na cedilu pustilo. Vsled lega odpade prva točka (Naša mladina in narod, poročevalec dr. Iv. Lah), odpade druga točka (Zahteve železničarjev in njihove organizacije, poročevalca posl. Bufival in Johann Škerjanc!), odpade tretja točka (Strokovne organizacije in delavstvo, poročevalca poslanec Choc in Brandtner). I<o je bila tako v jadrnem tempu absolvirana polovica dnevnega reda, je poslanec Choc govoril o socializmu in narodnosti; pravil je, da narodni socializem ni ne gospodarski in ne političen, temveč le kulturen, da se ne sme obešati nobeni stranki na pete in da mora biti samostojen na vse strani (gg. Ra-cešček in Juvan morata torej ostati sama!). Kot Slovan, izjavlja, da ne dela nobene razlike med političnimi strankami na jugu. (Og. Ciovekar in Ribnikar vpijeta: Tudi med klerikalci ne?) Tudi ne! (Ribnikar in Govekar: Klerikalci niso Slovenci!) Za Chocom se je lotil liberalcev Fiala, ki je dejal, da niso za nič, da ne morejo za delavce nič storiti, ker so kapitalistična stranka, da so vrgli puško v koruzo pred klerikalci, kakor človek, ki mu je stopil v ude strah, da so nasprotovali splošni in enaki volilni pravici, da se niso genili za Ribnikarja in da ves njih antiklerikalizem ni vreden fajfe tobaka; najboljše ga tolmači dr. Ravnihar na Dunaju, ki se ogiblje čeških radikalcev in se meša med Mladočehe, kateri se neprestano pajdašijo s klerikalci. O liberalni stranki je izrekel lepo prognozo, da umira, gnije in da čaka konca. Po tej realistični sliki slov. liberalne stranke je bral liberalcem levite narodno socialni predsednik Radešček, bivši uradnik »Kolinske tovarne«, ki, je dejal, da delavstvo od meščanske stranke nima ničesar pričakovati. »Slov. Narod«, je dejal, je podkupljen, »Dan« je prav tako podkupljen od Kolinske tovarne. (Narodov urednik R. Šega ugovarja.) Ko se je na tak način zahvalil »Slovenskemu Narodu« in »Danu«, ki se nekaj časa kot črna živina pehata za »narodni socializem«, se je opravičeval zaradi klavrnega sprejema. Končal je predsednik narodnih socialcev s pametnimi besedami: Ker od liberalcev ni nič pričakovati, je najbolje za delavce, da se organizirajo v socialno demokratični stranki. Za ni im Je pretakal nad narodno socialno blamažo solze Repovš, uradnik drž. železnice. Ves sprejem je bil škandalozno klavrn. Repovš misli, da so liberalci boljši od klerikalcev, s socialnimi demokrati, pa pravi, da ni nič, ker so »renegati«. Za njim je povzel besedo sodr. Kocmur, ne da agitira za našo stranko med zborovalci, ki so bili skoro sami Čehi, ampak da jim malo pojasni položaj. (Ribnikar, Govekar in Šega kriče: Vodmat! Moste!) Predsednik je hotel prihraniti liberalcev nove udarce, ki bi jih bili nedvomno doleteli, če bi se bile na shodu razpravljale njih moščanske infamije, pa je izjavil, 'da Moste niso na dnevnem redu. Kocmur med hrupom, ki ga uganja navedena trojica, spominja na škandalozni nastop slov. liberalcev ob volilni reformi, izjavlja, da so liberalci na vso moč pomagali klerikalizmu na konja, ker so se v svoji breznačelnosti in nedoslednosti nekdaj izogibali načelnemu boju s klerikalizmom. (N. pr. Moste!) Razgrajače, ki le niso hoteli mirovati, sta morala miriti predsednik Radešček in posl. Choc. Sodr. Kocmur omenja na to klavrni sprejem čeških gostov. Razen Laha in Radeščka in peščice policajev ni bilo videti nikogar. Dočim je »Slovenec« — dasi po svoje —- pozdravil Choca, je »Sl. Narod« prihod dosledno ignoriral, čeprav je o stvari vedel že teden poprej. Karakteristiko liberalcev je zaključil z besedami, da tisti ljudje, ki so ob septem-berskih dogodkih napovedovali bojkot nemškemu "dragonskemu pivu, brez očitkov na ustanovnem shodu pijo to pivo (Klici: Hauba!)
.MARK TWAIN:
Skrivnosten obisk.
Ko sem pred kratkim »stopil v pokoj«, se me je s svojim obiskom prvi spomnil gospod, ki se je izdajal zacenlca in ki je trdil, da je v zvezi z oddelkom za notranje državne dohodke. Dejal sem mu, da doslej še nisem nikoli nič )5lišal o njegovem poklicu in opravilu, a da me ivzlic temu zelo veseli, da ga vidim: ponudil Bern mu stol.
Sedel je; v zadregi sem bil, ker nisem dobro vedel, o čem bi se z njim razgovarjal, a čutil sem, da morajo biti ljudje, ki so priplezali rdo dostojanstva hišnega posestnika prijetni in neprisiljeni družabniki. Ker se nisem domislil nič pametnejšega, sem ga vprašal, če namerava v soseščini odpreti trgovino.
Gost Je prikimal.
Svoje nevednosti nisem hotel razodeti, pa Sem upal, da mi sam sporoči, kaj ima na pro-0a l
Vprašal sem ga: kako gre kupčija, pa je 9ejal: »Tako, tako!«
Potem sem dejal, rda se o priliki enkrat oglasim in da postanem njegov odjemalec, če mi bo njegova trgovina všeč.
Odgovoril je, da je trdno uverjen, na nam bo njegova trgovina všeč — in da ni še nihče, ki je bil v kupčijskih stikih z njim, odšel, da bi se bil ozrl po drugem zastopniku njegove obrti. f Besede so bile zelo samozavestne, ampak odštevši tisti prirodni izraz podlosti, ki nam je lasten vsem, je mož izgledal častitljivo.
Sam ne vem, kako se Je pravzaprav zgodilo, ampak kmalu sva bila vkup — z ozirom tia razgovor seveda — in besede so tekle kakor ura.
Kramljala sva in kramljala in kramljala — zase trdim z vso gotovostjo. In smejala sva se n smejala in smejala — zanj lehko prisežem. 'Ampak ves čas sem ohranil svojega duha in s prirejeno prekanjenostjo sem se spravil nadenj. Sklenil sem bil. da vzlic niegovim temnim od-
Kounurjeve besede so navzoči zborovalci, zlasti Čehi živahno odobravali. Nato je Jaklič, podpredsednik jugoslovanskih železničarjev iz Trsta, ne v imenu organizacije, ampak v svojem imenu, kakor je dejal, pogreval razne laži o tržaških socialistih in zabelil svojo govoranco z napadom na Ribnikarja, češ da naj ne dela razdora v liberalni stranki. Urednik Šega brani »Slov. Narod« očitka, da je podkupljen in se pritožuje po vseh teh batinah- da je narodno-socialni pripravljalni odbor »Sl. Narod« ignoriral, čemur pa Radešček in Juvan oporekata, češ da sta »Sl. Narodu« poslala notico. Poslednji prosi Čehe za odpuščanje (ker so bili tako grdo potegnjeni!) in jim kliče: Živio! Ribnikar krtači narodne socialiste, češ da zanašajo razdor med liberalno stranko ali pa med socialno demokratično stranko. Vsa prireditev je strašno klavrna; ljudje so razočarani, če vidijo nekaj generalov brez armade, pa so šli raje spat. Če bi šlo res samo za strokovno organizacijo, bi to zborovanje v imenu liberalne stranke pozdravljal, tako pa ne. Liberalna strnaka je skozinskoz demokratična stranka, ki podpira vse sloje in stanove. Dokaz: da ob volitvah (!) sklicuje volilne shode med vsemi sloji in stanovi. Brandtner, značaj iz Trsta, izjavlja, da je razburjenje nepotrebno, ker ne gre za novo stranko, temveč le za združitev obstoječih organizacij; smešno se mu zdi, da sc narodno-socialni generali prepirajo, med tem ko ljudstvo strada. V tolažbo mu sicer povemo, da bi ne bilo nič drugače, če se ti generali tudi zbegajo med sabo. Ko je začel nekoliko klestiti čez liberalce, se je Govekar poslovil od narodno socialnega teatra in z ironičnim nasmehom odšel iz arene. Ko je še Fiala lopnil po liberalcih, češ da so bili oficielno povabljeni na sprejem Čehov, a se niso odzvali vabilu, in na dragonskem pivu še enkrat pokazal' narodnjaško neznačajnost liberalcev, se je shod razšel, ne da bi ga bil kdo zaključil. Shod je pokazal, da z narodnim socializmom nič ni in vsa razprava na shodu ni bila drugega nič kot jeza na liberalce, kateri so pet ljudi, ki so narodno socialna stranka, na cedilu pustili. Morda bo drugič bolje.
— Liberalna blamaža z narodnim socializmom. Poleg čeških narodnih socialistov — 150 po številu —, ki so prišli na narodno socialno pogrebščino v Ljubljano, so nedvomno najbolj potegnjeni slovenski liberalci. V »Sl. Narodu« in v »Danu so pripravljali že na tedne težki porod narodnega socializma. Ampak narodni socializem jim je. še preden je bil rojen, osle pokazal. Liberalna blamaža je enkrat v tem. da iz vse reči nič ni; še snočnji »Narod« je napovedoval, da bo »narodnih socialistov« več kot »rdečih«. Tri ure pozneje se je pa pokazalo, da je vsa narodno socialna organizacija pripravljalni odbor petih, šestih #seb, a niti teli šest ni edinih med seboj in vlečejo eni na liberalno, drugi na socialno demokratično plat. Ampak še hujša blamaža za liberalce, kot popolna polomija nar. socializma, so težke batine, ki so na tem shodu padale na liberalno stranko, težki očitki, ki so se usipali na njeno časopisje. Bivši uradnik Kolinske tovarne in predsednik narodnih socialcev »g. Radešček« je zabrusil liberalcem v obraz, da sta »Slov. Narod« In »Dan« od Kolinske tovarne podkupljena in je liberalnemu časopisju odrekel vsako kvalilika-cijo, da bi se smelo in moglo potezati za delavstvo. Mi seveda nimamo povoda, da bi smatrali g. Radeščka, ki je svoj čas tudi v liberalnem časopisju pobijal socializem »za navadnega lažnjivca« in da bi ne verjeli njegovim besedam, tem manj, ker se »Slov. Narod« in »Dan« še včeraj na vso moč potegujeta za narodne socialiste. Ampak slovenskemu delavstvu piiporočaino to sodbo v uvaževanje, da spozna brezdanjo hinavščino, ki zija za besedami liberalnega časopisja, kedar se prilizuje delavstvu. Proč s takim časopisjem, ki igra, nečedno vlogo napratn delavstvu!
govorom izvlečem vse podrobnosti o njegovem opravilu iz njega — in sklenil sem bil, da izvlečem vse iz njega, ne da bi zaslutil mojo namero. Vjeti sem ga namerava! v globoko, prav globoko nastavljeno past. Povedati sem mu hotel vse podrobnosti lastnega opravila in njega bo zapeljivi izbruh zaupanja seveda tako ogrel, da se spozabi in mi razodene vse svoje kup-čijske zadeve, preden zasluti mojo namero. Moj dragi, em si mislil, ne veš, na kakšnega starega lisjaka si naletel! Dejal sem mu:
»Stavim, da ne uganete, kaj sem to zimo in prejšnjo pomlad zaslužil s svojimi predavanji?«
»Ne — tega ne morem, in če bi šlo za moje lastno življenje. Čakajte — čakajte. Mogoče takole dva tisoč dolarjev? Ampak ne — ne. cenjeni gospod, vem, da toliko niste mogli zaslužiti. Recimo sedemnajststo, kaj?«
»Maha! Vedel sem, da ne uganete. Dohodi od mojih predavanj poslednjo pomlad in to zimo so znašali štirinajsttisočosemstoinpetdeset dolarjev — kaj pravite na to?«
»Oh, oh, to je čudovito, čudovito. Hočem si zapisati. Pa pravite, da to ni še vse?«
»Vse? Kaj še! Moji dohodki od buffalske »Extrapost« za štiri mesece so znašali okroglo
— no, kaj porečete k osmim tisočem dolarjev?«
»Kaj porečem? To rečem ,da bi se tudi rad enkrat kopal v takem oceanu izobilja. Osem tisoč! To si hočem zapisati. Hm, cenjeni gospod — in po vsem tem b’i še sklepal, da imate še nadaljne dohodke, kaj?«
»Hahaha! Nahajte se, če se smem tako izraziti, šele v predmestju mojih dohodkov. Tu je moja knjiga: »Nedolžni na potovanju« — cena 3 dolarje 50 centov do 5 dolarjev, po vezbi. In zdaj poslušajte. Poglejte mi v oči. V polpetem mesecu se je te knjige prodalo 95.000 izvodov — da ne govorim o razpečanju pred tem časom! 95.000! Pomislite. Za vsak izvod povprečno štiri dolarje, To znese skoro štiristotisoč dolarjev, moj dragi. In polovica je moja!«
»Pravični Bog! Tudi to vknjižim. Štirinajst
— sedem — petdeset — osem — dvesto. Sura-
— Z narodno-socialni mi poizkusi se doslej nismo pečali, ker jih v resno rubriko nismo mogli spraviti, za humoristično pa so bili preklavrni in prežalostni. Snočnji »ustavni« zbor smo registrirali, ker je pokazal vso ne-zmiselnost narodnega socializma. Narodnega socializma, ki bi ustvaril samostojen delavski nastop, liberalci ne marajo, ker jim je le na tem, da bi z njim za volitve nalovili nekaj kalinov in nabrali nekaj delavskih glasov. Narodni socializem. ki bi se liberalcem za pete obešal, pa je med delavstvom nemogoč. Oče narodnega socializma je to — sicer zelo pozno — pogodil, ko je dejal na »ustanovnem« zboru narodno socialne stranke, da je za delavce, ker z liberalci ni nič, najpametneje, da se oklenejo socialne demokracije.
— Strašna vojaška katastrofa v triglavskem pogorju. Od zanesljive strani smo prejeli poročilo o velikanski vojaški katastrofi v triglavskem pogorju. Oddelek cesarskih lovcev iz Bovca je imel plezalne vaje v triglavskem pogorju. Vsa ekspedicija je imela naravnost blazen značaj, ker so se vaje vršile po silno nevarnem terenu, kateremu so kos le najizvežbanejši turisti. Posledice tega skrajno lchkomiselnega manevra niso izostale: Na steni, katero je bilo treba preplezati, je na vrvi viselo šest vojakov. Vsled prevelike teže se je vrv utrgala in Je vseh šest strmoglavilo v neznansko globočino. Vojaki so se tako pobili, da niti ena kost ni ostala cela. Vse žrtve so rezervisti, rodbinski očetje. Tega poročila doslej nismo mogli prekontro-lirati v koliko se vjema z resnico, ker je povelj-ništvo ukazalo vsem vojakom najstrožji molk o strašni katastrofi. Od vojaške oblasti zahtevamo, da uvede najstrožjo preiskavo in krivce te lehkomiselne igrače s človeškim življenjem citira na odgovor. Predvsem pa naj javnosti sporoči vso resnico o nezgodi, da utolaži mnogoštevilne rodbine, ki žive v strašni nego-tovsti, kaj je z niih očeti in sinovi, ki bivajo na vojaški vaji v Bovcu.	*
—Škulja Luka. V pit’k sem povedu, da ma imil v Luk prlužnast vid’t tista velekanska veselica, k’ja bo nardila »Vzajemnost« v oštarij gospuda Hafnerja na Trat’, kir bja kar dve muzke pa pivci; riku sem tud’, kak skrivaja, m pa de nečja tiobemno povedat, koga bu; m mislu sm tud, kak bja hidi, k s’in povedu. Pa niso neč; glih narobi, prosil sa me, naj Vam še to povem, de se bu ob 4. popodne začelo, pa de bu za gospode 30 krajcarju vstopnine, za člane pa za dame pa sam polovica; godci za plisat bja pa čist zastonj špilal’ Le vlik naj vas pride, de bo fliinež; z Jesenic, s Podnarta, s Kranja, z Št. Vida, z Ljubljane in z Zirov sa že obljubil, de bja prSii.	Pugrajc.
— Poliiična pošta. Čitatelj našega lista nam piše:	Bil	sem	na počitnicah ^Spodnji
Straži na Dolenjskem, kjer imajo pošto, ki hoče biti menda politična institucija. Vselej sem namreč mor|l čakati tri do štiri dni, preden sem dobil posamične številke »Zarje«. Sicer je že verjetno, da gotove ljudi na pošti prav po nepotrebnem bode delavski list v oči, po nepotrebnem zategadelj, ker tudi sami niso nič drugega kakor malo boljše plačani proletarci, ampak toliko pa odločno smejo stranke zahtevati, da se pristranost opusti in služba točno izvrši. Drugače se kiepkeje pomenimo!
— Glavna posojilnica. Proti v Gradcu bivajočemu g. Andreju Mauerju, članu »Glavne posojilnice«, katerega toži konkurzni oskrbnik »Glavne«, gospod dr. Oblak za okroglo 180.000 kron, je taisti konkurzni oskrbnik vložil tudi ovadbo zaradi hudodelstva goljufije in ravno-tako proti njegovi soprogi. Kakor izvemo, pa je graško državno pravdništvo sedaj proti obema preiskavo ustavilo z motivacijo, da nima nobenega povoda nadalje postopati.
— Polom kočevske posojilnice. Kočevska posojilnica je imela v soboto občni zbor. Udeležilo se ga je nad 30 članov, povečini kočevski Nemci. Računskega zaključka, ki izkazuje 86
tisoč Kron primanjkljaja, občni zbor ni odobril, ko je pojasnil navzoči revizor deželnega odbora, da je imela zadruga že koncem aprila najmanj 107.000 kron primanjkljaja. Na predlog g. O. Bayrja je nato občni zbor sklenil, da zadruga stopi v likvidacijo. Manjšina je bila za takojšnjo otvoritev konkurza, ki je z ozirom na določbe zadružnega zakona itak neizogiben, posebno, ker se odboru ni posrečilo dobiti več kot 10.000 I< nepogojnih prispevkov. Izredni občni zbor bo 25. t. m. volil likvidatorje.
— Tako umirajo proletarci. Včeraj je v deželno bolnišnico spremljevala žena tovarniškega delavca iz Tržiča Ivana Benina, roj. 1871. leta v Šenčurju ter tjekaj pristojnega. Ko sta na južnem kolodvoru izstopila iz vlaka, je bil Be-dina tako oslabel^ da je takoj umrl. Policijska komisija je odredila, da so njegovo truplo prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Pokojnik je umrl vsled sušice in zapusti tri nepreskrbljene otroke.
— Zdravstveno stanje občine ljubljanske
od 21. do 27. julija. Novorojencev je bilo 17, mrtvorojenci 4, umrlo jih je 25 in sicer 15 domačinov in 10 tujcev. Za dusjljivim kašljem je umrl 1, za jetiko 5, vsled mrtvouda 1, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 17. Za in-fekcioznimi boleznimi so oboleli in sicer za ošpicami 2, za Škrlatico 4, za grižo 1, za dušljiviu* kašljem 1, za vratico 1.
— Tatvine pri kopanju. Minuli mescc je bila pri kopanju okradena v Črnučah kontorist-ka gospodična Jožefa Walova iz Ljubljane. Izginila ji je denarnica z 10 K. Orožništvo je kot tatu izsledilo 121etnega dečka Franceta Urbanca iz Ježice. Fante je imel pri sebi 62 K 4 h denarja, za katere trdi, da jih je našel v cestnem jarku, kar pa seveda ni verjetno. Ako je bil še kak Ljubljančan tam okraden, naj se zglasi pri policiji. V petek sta bila v Koleziji aretovana dva mlada ogrska cigana krošnjarja, ker sta na sumu, da sta nekemu dijaku ukradla denarnico, v kateri je imel 4 K. Oddali so ju okr. sodišču.
— Utopljenec. Včeraj okoli 6. zjutraj ie mestni prižigalec našel pri Marijinih toplicah Pred Prulami v Ljubljani leta 1864 v Dosl<y?i-ču rojenega vpokojenega uslužbenca finančnega ravnateljstva Ivana Knafliča. Ko so ga potegnili iz vode, je policijska komisija mogla kon-štatirati le smrt ter odredila, da so njegovo truplo odpeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Kna-flič je bil nekoliko abnormalen in je moral vsekakor po nesreči zaiti v vodo.
— Izgubljeno in najdeno. Alojzija Kocjančičeva je izgubila zavitek predtiskarij. — Marija Gajei jeva je izgubila denarnico, v kateri je imela bankovec za 20 K. — Prevoznik Iv. Zupančič je izgubil denarnico, v kateri je imel 30 K denarja. — Štefan Rovšek je našel manjšo vsoto denarja. — Zidar Ivan Mahne je našel vezane sekirice »Musik fiir Alle«, katero dobi lastnik na osrednji policijski stražnici. — Pekovski vajenec Anton Ban je našel srebrno zapestnico. — Ivan Fluch je izgubil srebrno žepno uro.
— Promenadni koncert Slovenske Filharmonije je danes ob ugodnem vremeinfotl pol 7. do pol 8. zvečer pod gradom »Tivoli«.
— Kinematograf Ideal. Spored za torek 6., Zurnal Patlie. (Kinemat. poročila. Najnovejši dogodljaji, šport, moda itd.) 2. Usodepolna skušnja. (Amerikanska humoreska.) 3. Majhni solčni žarek. (Drama iz »Hoffmanovih pripovedk«.) — Samo popoldne. 4. »Tuj ptič«. (Tragedija iz Schwarzwalda v treh dejanjih z Asto Nielsen.) — Samo zvečer. 5. »Moric je prijatelj živali«. (Velekomično. Igra Prince.) V soboto: »Sin imperatorja«. (Kolorirano. V dveh dejanjih.) Olimpijske igre.___________.
Štajersko.
— Narodni »junaki.« Ko so se v nedeljo zvečer vračali celjski sokoli iz Trbovelj, jih ie na kolodvoru počakala nemško nacionain« so-
^ ^       -
ma summarum — častna beseda, skupna vsota znaša okroglo dvestointrinajst do štirinajst tisoč dolarjev. Ali je to mogoče?«
»Mogoče! če se je vkradla napaka, tedaj le > na to stran, da sem svoje dohodke prenizko ocenil. Dvestoštirinajst tisoč dolarjev v gotovini — to so moji letošnji dohodki, če znam prav računati.«
Potem je gospod vstal, da se poslovi. Spreletelo me je neprijetno čuvstvo, da sem razodel nemara brez koristi svoje skrivnosti, ne glede na to, da sem vsled začudenih vzklikov tujca svoje dohodke znatno pretiraval. Toda ne: v poslednjem trenotku mi je gospod izročil veliko kuverto rekoč, da so v njej njegova kupčijska naznanila; da notri vse najdem; da bo zelo srečen, če postanem njegov odjemalec — ponosen da bo na takega bogatega odjemalca; da je smatral pač mnogo ljudi v mestu za bogate, a da so se izkazali, ko so stopili z njim v dotiko, za berače, ki se komaj | preživljajo, in da je v resnici že dolgo, jako dolgo, odkar je gledal bogatemu človeku iz obličja v obličje, govoril z njim in se ga dotaknil z lastno roko, da se ne more premagovati in da me mora objeti — za veliko uslugo da bi si štel, če mu dovolim, da me objame.
To mi je tako močno ugajalo, da se nisem nič zoperstavljal, in sem tujcu preprostega srca dovolil, da me objame in da potoči nekaj tolažilnih solz po mojem vratu. Potem je šel svojo pot.
Ko je odšel, sem razvil njegova kupčijska oznanila. Štiri minute sem jih prav skrbno študiral. Potem sem poklical kuharico rekoč:
»Primite me, omedlevam.«
Ko se mi je polagoma zopet vračala zavest, sem poslal v tovarno za rum na cestnem vogalu in si najel umetnika, ki je za tedensko plačo po noči čul in preklinjal tujca in me po dnevi drezal v rebra, kedar sem zadel na težavno mesto.
Eh, kakšen zlodej je bil? Njegovo »kupčij-sko oznanilo« ni bilo druzega kot malopriden davčni listek — dolga vrsta nesramnih vpra-
šanj o mojih privatnih zadevah, ki so zavzemala velik del štirih tiskanih strani vprašani, ki so bila tako bistroumno izmodrovana, da naj-starejši človek na svetu ne bi uganil, kam pes taco moli — vprašanj, ki so bila preračunjena, da prizadetega prisilijo, da navede štirikratne dohodke, ako se hoče izogniti krive prisege. Oziral sem se po luknji, skozi katero bi se zmu-zal, a je ni bilo. Vprašanje številka 1. je obsegalo moj slučaj tako velikodušno in široko, kakor dežnik navadno mravljišče.
»Kakšni so bili minulo leto vaši dohodki iz trgovine, obrti ali poklica, kjerkoli ste ga opravljali?«
In to vprašanje Je podpiralo ifieagefr prav tako radovednih vprašanj, katerih naj-skromnejše se je zanimalo za to, če sem zagrešil kak vlom ali cestni rop, ali če sem si pridobil dohodke s požigom ali kakim drugim ta j* nim sredstvom, ki ne bi bilo navedeno pod točko!
Jasno je bila, da me je tujec zapeljal v sme' šno vedenje. To je bilo prav jasno, pa sem sel in si najel še drugega umetnika. S tem da je žgačkal mojo bahavost, me je zapeljal tujec, da sem navedel svoje dohodke z dvesiomštirinajs* tisoč dolarjev. Od teh jih je bilo po zakonu tiso1' davka prostih — edina svetla točka, ki sem i° opazil, ampak bila Je le kapljica v morju. P0 zakonitih petih procentih sem moral vladi pla' čati strašen znesek desettisočšeststoinpetdeset dolarjev dohodarine.
(Takoj pripominjam, da tega nisem storil-)
Poznam zelo bogatega moža, njegova hiš* je palača, kraljevsko obeduje in njegovi izdatki so ogromni; vzlic temu nima dohodkov, kakor sem se pogosto prepričal v davčnem seznam; ku. Na tega sem se obrnil za svet v hudi stiski* Vzel je moje strašne navedbe lastnih dohodko^* nataknil očala na nos, vzel pero v roko — 'Ji glej! Kakor bi trenil, sem bil berač. Strašn/j enostavno in gladko Je šlo. Dosegel Je to, da * spretno uredil račun »odbitkov*. Nastavil j moje »državne in občinske davke« na toliko 'f! toliko; moje »izgube vsled požarov, havar*»-
Samo ori t
v H
a
'M
A
•S
i
o
tj
cT
3
c
«■*-
o
w
K*
O
N
M*
•d
ht
o
f-K
►J.
d
o«
Cenik zastonj in poštn h?e prosto.
^Ka in jih vsprejela s tuljenjem in žvižganjem; ^ekaj pobov je imelo pripravljene odprte 'iože ^ naskok. Nimamo povoda, da bi branili sionske narodnjake — zakaj sirovo izzivanje, ** ga je zagrešila v nedeljo celjska nemško-jjacionalna fakinaža, lehlco danes ali jutri kje ®rugie ponovi slovenska narodnjaška tolpa — Sre nam predvsem za to, da pribijemo sramotne sirovosti, ki jih uganjajo podli naciona-“Stični kričači in razgrajači pod pretvezo, da Rešujejo« narod. Vsi spodobni in pametni ljudje bi morali podpirati socialno demokracijo, ki iz lV.sch narodov brezobzirno ruje nacionalistično sirovost. — Ob tej priliki pa konstatiramo še Prisiransko postopanje celjske mestne policije, ki se je v nedeljo izkazala za izvršilno orodje ^emško-nacionalne poulične klape.
.	— Samomor vojaka. V gozdu pri Laškem
rfV° našli te dni obešenega nekega vojaka, k bešenec je najbrže Jožef Vrečer, ki je pred Kratkirn dezertiral od 87. infanterijskega polka.
IV ®‘uzi so našli listič, na katerem je bilo zapihano ime Franc Zupan. Truplo so spravili v Mrtvašnico na pokopališču v Laškem trgu.
•— Utonil je. 2. t. m. popoldne se je šel |V Ormožu kopat v Dravo 171etni pekovski učenec Viljem Kudejowsky. Prišel je v valovje in
ni znal plavati, je utonil.
Poskusen samomor. Z namenom, da bi se utopila, se je šla v Celju te dni kopat v Voglajno služkinja Amalija Oangel. Šla je nalašč v Sloboko vodo. Ko so jo na bregu ljudje klicali *u svarili, je rekla, da se hoče utopiti. Naenkrat J.e. Vfgla v vodi božjast, in da je niso drugi fesili, bi bila gotovo utonila. v1 — Modras ga je pičil. Iz Slovenj gradca se
V ri,t- m- napotila večja partija izletnikov na »T - v kaP° na Pohorju. Med temi je bil tudi Jože Koršič ml. Ko je trgal pri nekem grmu ma-
K	naenkrat	v	koleno	ugriznil	modras.
reci je imel sebo] žepno lekarno. Rano je hi-• 0 Prevezal in si jo z nožem razširil ter se tako fesil nadaljnih posledic.
rno na belem
Vidite tukaj tovarniško znamko »pravega : Franck jjvega kavinega do-Patka*. Prosimo, da Pazite, ker krožijo
' ponaredbe.	TovnrnlSka	znamka.
tH« na toliko in toliko; »moje izgube pri pro-zemljišč« — »pri prodaji živine« — »in starinah« — »pri posojilih in obrestovanju« na lOliko in toliko — ne glede na to, da »je bila Stoja plača kot uradnika armade, mornarice itd. teh ni®nih držav že prej obdačena.« Iz vseh kon^f * sPrav'l čudovite »odbitke« in ko je do-uncal, mi je izročil papir, pa sem takoj zagle-SinJii’ h *? bil v poslednjem letu čisti dobiček mojih dohodkov tisočdvestoinpetdeset dolar-
|ev 10 sfirldeset centov.« vfh	dolarjev,«	je	dejal,	»je	davka	pro-
tin; pojdite v urad, potrdite te navedbe s pri-. ego in plačajte davek od dvestoinpetdesetih tolarjev in štiridesetih centov.« tn v . ec* *em govorom mu je sinek Willy iz-jUaknil bankovec za dva dolarja iz vestije in pSmil, in stavim, kar hočete, da bi maličnik, bi ga jutri obiskal moj tujec, svečano utajil ®voj dohodek.)
. »Ali delate,« sem dejal, »sami vselej take *°dbitke«?
1 .»Menda! Brez leteh rešilnih klavzul, ki fi-j^nrajo pod naslovom »odbitki«, bi vsako leto na bera^° Palico vsled podpiranja te za-
v, ®vane, malopridne, roparske In tiranske
j50,. Ta gospod Stoji visoko nad najboljšimi od jj ^uih meščanov — nad možmi moralne ve-trgovske dostojnosti, neoporečne dru-— °ne neomadeževanosti — pa sem st uklonil
i^ovemu zgledu. Napotil sem se v davkarijo, in °Pil pred obtožujoče poglede svojega gosta L^.Pfisego potrdil laž za lažjo, goljufijo za go-'1°. Podlost za podlostjo, da je bila moja duša in ?a*ec nadebelo okovana s krivimi prisegami kebe Sem za zmerom izgubil spoštovanje do
til .^mPak kaj za to? Nič druzega nisem sto-li{'leto za letom ponavlja na tisoče najod-^lj * ’ uajbogatejših in najponosnejših, naj-eat*CašČenih in spoštovanih mož v Ameriki. In Stenj06 Prav n'^ ne boli- Nič se ne sramujem; botn *at 0 stvari ne bom mnogo govoril in se .Uval pred ognjem varnih rokavic, da ne im v strašne navade
Koroško.
— Nečloveška deloma; lika. Kakor smo že poročali je v igla dekla ’i'cr.ezija CsonU;;r, !•; i jo uslužbena i-ri neki ogrski rodbini na počitnicah v Heli svojega novorojenčka v stranišče. Otroka je rešil pravočasno hišni gospodar. Mati so izpustili za par dni iz preiskovalnega zapora, toda ko je prišla domov je otroka zadavila. Izročili so jo zopet sodišču.
Proces proti Jukiču in tovarišem.
Zagreb, 5. avgusta. Danes se je nadaljevalo čitanje spisov. Proti koncu razprave }e prišlo do živahne kontro-verze med zagovornikom dr, Prebegom in državnim pravdnikom, ker je dr. Prebcz zahteval, da sc dožene, če so v Jukičevi obitelji bili že kakšni slučaji umobolnosti.
čitali so se najprej zapisniki z onimi dijaki, ki so se udeležili
izleta v Beigrad.
Tukaj bi bil drž. pravdnik očitno rad dobil snovi za kakšno veleizdajstvo. Za naše državne pravdnike je Belgrad mesto, kjer nimajo od kralja Petra do cestnih pometačev ljudje nobenega drugega posla kakor snovati zarote zoner Avstro-Ogrsko. Obtožbi se je ta poizkus izjalovil; vse priče izjavljajo, da se pri sprejemu in drugih prilikah ni govorilo o politiki.
Pravnik Baričevič je bil z dvema tovarišema sprejet na avdienci pri prestolonasledniku Aleksandru in izjavlja; da je bil sprejem popolnoma konvencionalen.
Dijak Mikulič je slišal tupatam kakšen protiavstrijski klic. (Najbrže kakšen »blago slov« za Čuvaja.) S stotnikom Pribičevičem se je sešel, toda poslušal ni njegovih idej.
Vse priče so bile v preiskavi vprašane', če so prišle s stotnikom Pribičevičem v dotiko. (!)
Čita se tudi dopis zagrebškega učiteljišča, ki pravi o Šariniču, da ne spoštuje učiteljev in zapeljuje součence; o Bubliču pa pravi dopis, da je tako nevaren, da slušajo dijaki rajši njega kakakor ravnatelja. (Ta ravnatelj mora biti čuden poznavalec dijaške duše.)
Dijak Alfijerevič izjavlja v zapisniku, da ni bil nikdar v Zagrebu, da ni pripadal nobeni organizaciji in da tudi Jukiča ni poznal. Pri njeni niso našli nič sumljivega.
Jurist Smolčič pravi v zapisniku, da ni Srbiji opazoval, da je tam
vse Avstriji sovražno.
Slišal je protiavstrijske klice. Govorili so v Belgradu, da bi morala Rusija v slučaju vojne s Srbijo postaviti 50.000 mož na rusko mejo. (Mož ima čudne pojme o masah v moderni vojni.)
Dr. P r e b e g: Kdo je predlagal, da se čita ta zapisnik.
Drž. pravdnik: Saj je dobro, da se je čital, da se vsaj ve, če je kdo
jurist ali detektiv.
Nadalje se čitajo zapisniki vojaških oblasti in dopis okrajnega predstojnika iz Bosanskega Broda, ki pravi, da je Jukič ekscentričen človek, nagle jeze, pesniško nadarjen, toda zmeden. Doma ga imajo za umobolnega. Ko je oče zvedel, da je izvršil atentat, je enostavno dejal: »Ga bodo pa obesili.«
Vse v redu.
Ko so prečitani spisi, odgovarja predsednik na prejšnja vprašanja dr. Prebega. Pravi:
V policijskih zapisnikih ni nikjer rečeno, da je bil Jukič uklenjen pri zaslišavanju. (Kdo pa išče tako reč v policijskih protokolih?) Res je, da je Jukičeva celica tapetirana in da jo stražita dan in noč dva žandarja, to pa zato, ker je opravičen sum, da bi Jukič izkušal ubiti samega sebe ali pa pobegniti. Da je preiskovalni sodnik izvršil ogled na mestu še med policijskimi poizvedbami, se vjema z zakonom. Zapisniki preiskovalnega sodnika so sestavljeni popolnoma v zmislu zakona.
Oko za oko . . .
Predsednik naznanja dalje, da je dobil anonimno pismo, sestavljeno iz črt, ki so izrezane iz časopisov. Tam se zahteva, da se preišče Jukičevo stanje, »sicer oko za oko, zob za zob.« Podpis se glasi »Revolucionarna organizacija 92«.
Dr. Prebeg: Predlagam zaslišanje policijskih uradnikov, če je bil Jukič uklenjen na rokah in nogah. Nadalje naj se zasliši jetniš-ničar, če se je kdaj s kakšnim arestantom tako ravnalo kakor z Jukičem.
Po pavzi predlaga dr. P r e b e g, da se zaslišijo priče o ,
duševnem stanj« Jukičevo obitelji.
Če niso turške oblasti v Bosni še pred okupacijo označevale Jukičevega deda za blaznega; da je Jukičeva teta veljala za vaško norico; da sta Jukičevi sestri zaradi neozdravljive umobolnosti v Stenjevcu; da je Jukičev oče slaboumen in nagle jeze in je hotel enkrat ustreliti svojega sina; da je Jukičev brat enostransko ohromljen, pa kljub temu tako nagle jeze, da je bil že zaradi težke telesne poškodbe kaznovan.
Nadalje naj se zaslišijo Jukičevi profesorji, njegovi tovariši od vojaštva, častniki Zadecki, Morov in Zach, dalje bivši bosanski šef Vare-šanin, ki lahko potrdi, da je bil Jukič kverulant. Dr. Prebeg navaja priče, ki lahko potrdijo, da je imel Jukič manijo, da ga preganjajo. Med temi pričami je stotnik Meissl.
Nadalje čita dr. Prebeg pismo bolniške stre-žajke, kateri je pisal, da bo kupil veliko posest v Bosni; imel pa ni nobenega vinarja. Zena, pri kateri je Jukič stanoval, lahko potrdi, da ga ponoči pred atentatom sploh ni bilo doma.
Koreno predinga, da se zasliši policijski sef. dva policijska uradnika in Bubiičev stric, ki je detektiv, o tem, kaj je vedela policija o
atentatu?
Državni pravdnik ugovarja vsem predlogom in pravi, da bi bila policija preprečila atentat, če bi ji bil kdo naznanil, kdo, kdaj in kje ga namerava.
Dr. Prebeg vztraja na svojih predlogih. Policija ne more zahtevati, da ji služijo 161etni fantje kot denuncianti.
Sodišče bo sklepalo o predlogih. Razprava se nadaljuje jutri.
Vabilo na naročfoo.
Zaija izhaja vsak dan ob 11. dopoldne slane naročnina
m
cdolelna
polletna
četrtletna
ii.estčna
Za avstro-ogrske kraje:
K 21 60 „ 1080 . 540 , 180
Za Nemčijo:
celoleina . . .  .......................K	2640
polletna.................................  1320
čelrtictna................................„6	60
mesečna....................................  220
Za ostalo inozemstvo celoletno 36 kron in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Na-ločnino je pošiljati naprej.
Posamezna številka 8 vin. v administraciji in tobakarnah:
Naročnina sc pošilja pod naslovom : Uprav ništvo »Zarje “ v Ljubljani.
Zadnje vesti.
AUFFENBERGOVI TOPOVI.
Dunaj, 6. avgusta. V sobc<o je poročal vojni minister Auiienberg cesarju o nabavi jeklenih topov, ki naj bi jih izdelale Skodove tovarne v Plznu in ki je pripravljena, da jih izvrši na kredit vojni upravi. Cesar je odobril Auffenbergove načrte.
CLŠKO - NEMŠKA SPRAVA.
Praga, 6. avgusta. Narodni socialci so imeli v nedeljo shod, na katerem sta poročala posl.
L resi in Lizy. Oba sta ostro kritizirala spravna pogajanja in sta se izrekla zoper vsako pogajanje z Nemci.
NESREČA V RUDNIKU.
Halle, 5. avgusta. V jami Neugltick je v soboto zvečer kamenje zr.stilo šiiri rudarje. Dva so še rešili, dva so pa po dolgem trudu potegnili mrtva izpod nasipine.
KNEŽJI PUSTOLOVEC.
Milan, 6. avgusta. Tukaj so aretirali kneza Bakunina zaradi različnih goljufij. Osleparil je inženirja Mir.aglio za 10.000 frankov. Miraglia je iskal potrebni kapital za neki sicialianski rudnik. Bakunin mu je dal v to svrho za 50.000 fr. akcij ameriške banke, za katere je dobil od inženirja predujem 10.000 frankov. Ravno tako visoko vsoto je knez izvabil nekemu lekarnarju. Bakunin je sin slavnega ruskega revolucionarja Bakunina in ima že celo vrsto pustolovščin za seboj in je bil obsojen pri turin-skein sodišču že k petletni ječi. Z nesrečnimi špekulacijami je zapravil ogromno premoženje svoje soproge.
RUSKO FRANCOSKA MORNARIŠKA POGODBA.
Pariz, 6. avgusta. Ministrski predsednik in vnanji minister Poincare sta odpotovala včeraj zjutraj v spremstvu kabinetnega šefa Daeschnerja v D u n k i r c h e n , da se vktcajo na krovu parnika »Conde* in se odpeljejo v Kronstadt.
KLERIKALNA VOLILNA SLEPARSTVA V BELGIJI.
Bruselj, 5. avgusta. Porotno sodišče je izjavilo, da so dokazi za podkupovanje volilcev v zadevi vikarjev cerkve v St. Guduli zadostni in je odstopilo akte generalni prokuraturi. Najbiže se že v bližnjih dneh začne proces proti obema vikarjema zaradi vplivanja na volitev. Vikarja sta bila dtliia menice, ki naj bi se izplačale, če katoličani zmagajo.
TURČIJA.
Senat za razpust zbornice.
Carigrad, 5. avgusta. Po deseturni tajni seji je senat sklenil razlagati nekatere ustavne članke tako, da se smatra zakonodajna doba za zaključeno.
Vojni minister.
Carigrad, 5 avgusta. Na zahtevo, da pride takoj v zbornico, je vojni minister odgovoril, da je pri ministrskem svetu, ki se bavi z važnimi, državne varnosti se tičočimi zadevami in bo odgovoril na interpelacijo dne 8. avgusta. — Zbornica je soglasno odklonila ta rok in sklenila, da ima minister odgovoriti na interpelacijo v pon-deljek.
Oficirska politika.
Carigrad, 5. avgusta. Shoda na Griču svobode se je udeležilo okrog 40 oficirjev in 30 drugih oseb. Na čelu je bil mladoturški podpolkovnik Lajk, bivši guverner v Skadru Shod je sprejel resolucijo, ki odobrava, da se častniki ne smejo udeleževati aktivne politike in na noben način ne vpdvati na vladne posle. Vojno ministrstvo je dalo drugi dan aretirati vse oficirje, ki so se udeležili shoda in jih hoče postaviti pred vojno sodišče. Obenem je izdal minister ukaz, ki preti častnikom s težkimi kaznimi, če bi se udeleževali politike.
Obešeni stotnik.
Solun, 5. avgusta. Tukajšnji častniki so sklenili prepeljati truplo stotnika Hajrija, ki so ga Arnavti pri Djakovu obesili, v Carigrad in ga pokopati na Griču svobode poleg vojakov, ki so padli aprila 1909.
Revolver v zbornici.
Carigrad, 6. avgusta. Po glasovanju, ki le izreklo vladi nezaupnico, ie prišlo do viharnih prizorov. Poslanec Rami je potegnil revolver, vendar ga ni rabil. Hrup je trajal več minut. Predsednik je nato ponovil storjen sklep in odgodil zbornico na nedoločen čas.
Razpust zbornice.
Carigrad, 6. avgusta. Odlok, ki zaključuje parlament, je prebral veliki vezir v zbornici pred 11 poslanci in v senatu pred šestimi senatorji. Glasi se: Ker so se pojavila med kabinetom Sajd paše in zbornico nesporazumljenja z ozirom na izpremembo ustave, se zbornica razpušča. Novo izvoljena zbornica se je sešla 18. aprila. V zmislu od senata sklenjene resohn cije je imela nova zbornica zgolj nalogo, ds razsodi o predmetu nesporazumljenj, namreč c členu 35 ustave. Ker je zbornica končala 11 mandat, se mora zaključiti in se morajo vršit nove volitve. Vsled te resolucije odrejamo za* ključenje parlamenta in nove volitve v zmislt ustave. Podpisan: Mehmed Rešad. Odlok inur datum 4. avgusta.
Sultan odklanja zborničnega predsednika.
Carigrad, 6. avgusta. Predsednik je bit sporočil kabinetu sklep parlamenta, da prekine razprave, in je hitel v palačo, da obvesti sultana o nezaupnici, ki jo je sklenil parlament proti kabinetu. Sultan pa ie odklonil sprejen* predsednika. Poslanci so nato poslali na sultana depešo, v kateri so mu sporočili sklep zbornice. Sultan pa tudi depeše ni hotel spre* jeti. Vlada smatra sklep parlamenta za neveljaven, ker je bil veliki vezir že predvčerajšnjem zvečer obvestil predsednika o sklep« senata.
Poostritev krize.
Carigrad, 6. avgusta. S sklepom, da se zbornica odgodl, se je parlament odtegnil pre čitanju zaključnega odloka. Vlada je bila ob: vestila predsednika, da se bo prebral dekret do 1. popoldne. Ker pa se mora smatrati vlada vsled zbornične nezaupnice v zmislu ustave za strmoglavljeno, se je kriza znatno poostrila.
Obsežne varnostne odredbe.
Carigrad, 6 avgusta. V mestu je doslej vse mirno. Vojni minister je ukrenil obsežne varnostne odredbe, ki izključujejo vsak poizkus za kaljenje miru. Centralni klub komiteja strogo stražijo. Poveljnik v Smirni, Abdulalah paša, je brzojavil vladi, da bodo odrinile njegove čete proti Carigradu, če se zbornica v teku 48 ur ne razpusti. Torpedni rušilec »Nemuni lia^ mit« je priplul včeraj iz Dardanel semkaj in se usidral pred zbornico. Veliki vezir je poklical k sebi izdajatelje listov in jih prosil, naj vplivajo pomirjevalno na ljudstvo. Ob najmanjših poizkusih za kaljenje miru razglasi vlada naostreno izjemno stanje za 48 ur.
ALBANIJA.
Mesto Prizren v vstašklh rokah.
Carigrad, 5. avgusta. Iz Lume je prišlo 400 deloma oboroženih Albancey in so udrli v, mesto Prizren. Mir se doslej ni kalil, vendar se boje nemirov. Albanci neprenehoma dohajajo na Kosovo.
Upor v Mitroviči.
Carigrad, 5. avgusta. Vsled upora mitrovi-ške garnizije so odpustili 690 rezervistov. Proti Mitroviči koraka 5000 Albancev.
Bombni atentat.
Solun, 6. avgusta. Ko je vozil tovorni vlak blizu Čuprilija, se je razletela na železniškem okopu bomba. Več železniških uslužbencev jc ranjenih, tudi materialno škodo je napravila bomba. Atentat je baje delo macedonskega re volucionarnega komiteja.
ČRNOGORSKO-TURŠKI KONFLIKT.
Krvav spopad ob meji.
Cetinje, 5. avgusta. Blizu Mojkovca v ko-lašinskem okraju so Turki napravili 200 metrov pred svojo kuto, ležečo prav na meji, okop, ki je prišel še na črnogorska tla. Ko je v soboto zjutraj prišla črnogorska obmejna straža kakor običajno na svoj prostor, so jo napadli turški vojaki brez vsakega povoda. Nastal je ljut boj, ki je trajal do trde noči. Prebivalstvo iz obmejnih črnogorskih vasi je prihitelo straži na pomoč. Črnogorci so razdejali turški okop in kulo. Črnogorci imajo 10 mrtvih in 15 težko ranjenih. Turki so pustili v okopih 60 mrtvih. Na obeh straneh vlada veliko razburjenje.
Carigrad, 5. avgusta. Vsled spopadov ob črnogorski meji je odrinil mutesarif v Peči, Dja-fer Tajar bčj, s štirimi bataljoni in eno baterijo v Selce proti Črnogorcem. Poveljnik turških čet v Selcah, poročnik Ferhard, je pobegnil v, Crnogoro. Malisorski rod Klement se iako sumljivo giblje.
PERZIJA.
Denarne stiske.
Teheran, 5. avgusta. Ker so državne blagajne popolnoma prazne, najetje velikega rusko-angleškega posojila pa mogoče šele po dovoljenju parlamenta, sta varstveni sili sklenili dati perzijski vladi še miljjon rubljev predujma. Vlada izdeluje nov volilni red, s katerim se imajo uvesti indirektne, javne volitve. Na podlagi tega volilnega reda se ima že voliti n«vi parlament.
KITAJSKO.
Vlada daje Rusiji zadoščenje.
Peking, 5. avgusta. Vlada je ruskemu poslaniku naznanila, da poda Rusiji odškodnino za sto njenih podanikov, ki so jih kitajski vojaki pred kratkim ubili pri Kotanu. Častniki, ki so povzročili spopad, bodo postavljeni pred javno sodišče. Kotanski prefekt je odstavljen. Odškodnino odmerijo lokalne kitajske oblasti sporazumno a ruskim konzulom v Kašgaru.
Trst.
— Smrt na železniški progi. V soboto smo poročali, da so našli na železniški progi nedaleč od Repentabora strašno razmesarjeno truplo nekega moškega neznanca. Včeraj so dognali, ‘da je ponesrečenec tapetnik Gorjup iz Senožeč. Gorjup je bil epileptičen ... ie bržkone v hipnem napadu obležal ob priliki prehoda čez železniški tir na progi. Zločin je po sodbi merodajnih krogov izključen.
Delavsko gibanje.
= Sobni slikarji in pleskarji, pozor! V
Reki stavkajo sobni slikarji in pleskarji, da si pribore boljše plače. Dokler ni stavka pri kraju, naj noben sobni slikar in pleskar ne hodi v Rt ko!
Poročevalski škandal.
Zagreb, 3. avgusta.
leden dni imamo v Zagrebu proces, ki sc gotovo ne more šteti med vsakdanje. Mlad človek je streljal na kraljevskega komisarja, na sedanjega najvišjega dostojanstvenika v deželi, v čigar osebi se koncentrira vsa oblast kakor nekdaj v osebah perzijskih satropov in vzhodnoazijskih despotov. Mladi človek je govoril o svojih nakanah, kamor je prišel; po dosedanjih rezultatih razprave se lahko pravi, da nje-fov j»aien ni bil tajen. Kdorkoli prihaja pred sodišča, izpoveduje, da je slišal kaj o nameravanem aentatu; po Zagrebu se je splošno govorilo, da se bo pri procesiji Rešrijega telesa, katere se vsako leto udeležuje ban, letos torej namesto njega kraljevski komisar, nekaj zgodilo. Policija najde v votlini vrbe, takorekoč na očitnem mestu »bombo«, pravzaprav škatljico, ki naj bi imela enak namen, kakor prava bomba. Fant, ki je govoril o svojem atentatu cele tedne, povsod in neprenehoma, z vsakim človekom, strelja naposled res. Mlade ljudi, komaj do pubertete dorasle dečke med njimi, ki so bili z Jukičem kaj znani, pograbi policija in državni pravdnik jih obtoži kot sokrivce atentatorja, Jukičeva blebetavost je psihiatrično sumljiv moment. Vrhutega so ga vojaški zdravniki že enkrat označili za nenormalnega.
Tu je menda dosti reči, ki podajajo procesu zanimivost in kriče zahtevajo pojasnila. Dva faktorja sta v prvi vrsti poklicana, da pripomoreta resnici do zmage. Predvsem je to naloga sodišča, potem pa dolžnost časopisja, ki ima o razpravi enotno poročati, da javnost lahko spoznava res potek razprave, da sliši vse zvonove, ki se oglašajo, da vidi vso luč in vso senc, ter si lahko ustvari pravo mnenje, katero izlije sodišče v sodbo.
Neodvisno časopisje se trudi, da bi izvršilo svojo nalogo po najboljši moči. Trudi pa se na Hrvaškem zaman, zakaj rdeči svinčnik cenzorja razsaja po neodvisnem časopisju kot orožje državnega pravdnika, tistega državnega pravdnika namreč, ki nastopa v procesu kot tožitelj in nima druge skrbi, kakor doseči obsodbo v zmislu svoje obtožnice.
To vsakdanje konfisciranje procesnih poročil v domačih neodvisnih listih in v vseh onih inozemskih listih, ki se dajo naravnost informirati in se ne zanašajo na vsiljive tendenčne referate ogrskega korespondenčnega urada, je škandal absolutizma, ki bo naše razmere še bolj diskreditiral, nego so že diskreditirane doslej. Ta škandal, to zatiranje resnice, se še dopolnjuje z zlaganimi in zavitimi poročili v uradnih »Narodnih Novinah« in v izdajah ogrskega korespondenčnega urada. Zagovorniki in časnikarji so se razburjali, ker imenujejo »Narodne Novine« Jukiča simulanta, da si ga sodnijski psihiatri še niso preiskali. Ta nepoštenost bi zadoščala, da se obsodi tako poročanje in pljune na tak list. Ali to ni edini škandal.
Obtoženci so na razpravi izpovedali, kako se je z njimi ravnalo pri policiji in pri zaslišanju. Vse te izpovedbe so v uradnem poročilu enostavno izpuščene. Ne glede na nepoštenost tega poročanja pa se nam zdi to zatajevanje nad vse značilno. To izgleda kakor priznanje, da je resnično, kar so fantje pripovedovali o praksi policije, preiskovalnega sodnika in organov državnega pravdništva. Zakaj če ne bi bi bilo resnično, ne bi bilo treba v poročilih zatajevati teh reči, ker bi bilo lahko postaviti fante na laž.
Najlepše pa je gotovo to: Na razpravi je državni pravdnik povedal, da sestavlja in redi-gira poročila v »Narodnih Novinah«, torej tudi poročila korespončnega urada — državno pravdništvo, državno pravdništvo, ki je prizadeta stranka, državno pravdništvo, ki nima le naloge tožiti, ampak tudi skrbeti in sodelovati, da se dožene prava resnica.
Ta škandal osvetljuje naše razmere. Dobro je le, da ne seže roka g. dr. Markoviča in njegovih pajdašev preko naših meja in da se v tujini ne more popačiti zanimiva slika tega karakterističnega procesa.
Novice.
* O deijivosti abnorrnitet. Neki ruski kmet Je imel ob svojem rojstvu na vsaki roki po 6 prstov. Ko je bil star dve leti so ga operirali in mu na obeh rokah odrezali nadštevilna prsta. Pozneje se jc oženil in imel tri dečke. Vsak je imel ob rojstvu na vsaki roki in na vsaki nogi po sedem prstov. Kmet je dal sedaj vse tri operirati, pred operacijo je pa zdravnik fotografiral nenavadne roke iti noge.
* Kaf si vse upajo! Brezprimerno sirovost je učinil neki podčastnik v Elsenbornu na Nemškem. Dobil je nalogo, da nadzoruje vojake, ki so morali očistiti barako. Med delom je zadel jnfanterist Schmidt ob mizo, na kateri je stala posoda z umazano vodo, ki se je vsled sunka zlila po tleh. Podčastnik je nato za kazen prisilil Schmidta, da je pil popolnoma umazano ,vodo iz posode. Schmidtu se je seveda voda silno studila in je šele na tretje povelje slušal,
ko ga le sirovi podčastnik tudi še prav pošteno sunil v tilnik. Schmidt je po zavžitju umazane vode bljuval in se je sploh počutil zelo slabo. Sirovi podčastnik je bil obsojen na dvomesečen zapor. Pred sodiščem je izjavil, da jc Schmidta silil le za šalo.
* Očividci vojne iz I. 1812. Z velikim slavljeni bodo praznovali v Moskvi stoletnico Napoleonovega poraza na Ruskem. Ruska vlada je imenovala posebno komisijo, ki naj poišče še živeče očividce vojne iz 1. 1812. Komisija je sedaj končala svoje težavno delo in dobila na Ruskem 25 še živečih očividcev iz one burne dobe. Izmed teh 25 se deset posebno dobro spominja onega časa. Kmet Jouk, ki jc sedaj 110 let star, je pobiral po bitki pri Kulhovi na bojišču krogle, takrat je bil star deset let. Boja pri Kljaštiči se zelo dobro spominja Muharski, ki je bil tedaj osem let star. 1221etni Akim Vin-tomiuk in 120 letni kmet Ette sta se vdeležila vojne zoper Francoze; prvi je bil seržan, a ne dobiva nobene pokojnine, preživlja ga njegova žena, ki je perica in ki je stara 90 let. Kmet No-vikov se še dobro spominja spopadov pri Smo-lensku, takrat je bil star 19 let.
* Zarubljena cerkev. V cerkvi sv. Julije v Livornu so zarubili orgije, bandera in klopi, ker cerkvena uprava dolguje stavbeniku 3000 lir.
* Neutolažljiv soprog. Zastopnik neke zavarovalne družbe v Monakovem jc dobil pred kratkim iz majhnega bavarskega mesta naslednje pismo: »Velespoštovani gospod! Potrtega srca in prevzet od velike žalosti Vam pišem nekaj vrstic. Moja ljuba žena Ana Marija, rojena Lindner, ki je bila pri Vaši častiti družbi zavarovana za 3000 mark, o čemer se lahko prepričate, če pogledate v Vaše zapisnike, je pravkar umrla in me pustila vsega obupanega. Bridki udarec me je zadel danes ob 6. zjutraj Bodite tako dobri in ukrenite vse potrebno, da dobim čimprej zavarovano svoto. Številka police je 21.762. Po vsej pravici moram priznati, da je bila rajna zvesta soproga in nad vse dobra mati. Da se vsa zdeva bolj hitro uredi, sem priložil izpričevalo okrajnega zdravnika. Bila je le malo časa bolna; trpela je pa mnogo in zato so bile moje muke še tem večje. Upam, da uvidite, da sem potreben tolažbe in zato mi pošljite denar kar najhitreje,’ posebno še, če Vam dam zagotovilo, da se bo tudi moja druga žena zavarovala pri Vaši družbi in sicer še za enkrat večjo svoto, za 6000 mark. Moja žalost je velika, ali upanje na Vašo uslužnost in dobro-voljnost mi dajeta pogum v teh težkih dneh. Pričakujoč v najkrajšem času omenjeni znesek se Vam priporoča z vsem spoštovanjem N. N. z otroci.«
* Telefonska poročila preko morja. Znani iznajditelj monsinjor Cerebotani, ki prebiva v Monakovem, je iznašel pripravo, s katero bo mogoče govoriti v neizmerne daljave popolnoma razločno. Z novim aparatom bo mogoče prenašati poročila tudi preko morja. Iznajditelj je krstil novi aparat »fonotor«.
* Najobljudenejša mesta. Izmed vseh svetovnih mest ima London največ prebivalcev, namreč 7,540.000. Na drugem mestu je Novi Jork s 4,770.000 prebivalci. V Evropi je torej največje mesto na svetu. Za Novim Jorkom sledi Pariz, kjer je 3,850.000 ljudi, potem Berlin, ki šteje 3,430.000 prebivalcev, Čikago ima
2.190.000 ljudi. Tokio 2,190.000 in Dunaj
2.030.000 prebivalcev. Izmed evropskih velemest je torej naša prestolnica na četrtem mestu. Za Dunajem slede v Evropi Peterburg z
1.870.000, Moskva z 1,468.000, Carigrad z
1.200.000, Hamburg z 902.000 prebivalci.
* Stekel pes je ogrizel 12. oseb. V Dom-brovi v Galiciji je pes okrajnega glavarja Mad-zieja stekel in ogrizel vso njegovo družino, ki šteje 5 oseb in poleg tega še sedem tujih ljudi. Vseh 12 oseb so prepeljali v Pastenrev zavod v Krakov.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba »Zarle«.
Tiska »UČife1H<a Tiskarna« v Ljubljani.
Izjava.
Podpisana izjavljava, da sva na občnem zboru okrajne bolniške blagajne, ki se je vršil dne 14. julija 1912 v Zagorju, gosp. Mihaelu Čo-balu le v prenagljenosti očitala, da je lažnjivec in da laže, ter izjavljava, da je bilo to pred-bacivanje neosnovatio.
Zagorje.
Avgust Blažič, Karol Flisek.
0
naznaja da začne
ordinirati 5. avgusta
v lastili hiši poleg starep stanovanja
Komenskega ulica št. 4.
Naročajte se na Zarjo!
Tobakarne oziroma prodajalne »Zarje" v Trstu so:
Južni kolodvor.
Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1.
Beden, ulica Madonnina št. 2.
Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boc cacio št. 25.
Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza	Ca-
serma).
Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera.
Bruna, ulica del Rivo.
Raitinger, Riva Grumola št. 20.	^
Moeltl, trafika na državnem kolodvorih f Bajc, ulica Geppa.	j	;
Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu.' Muraro Matej, Via Sette Fontane 14.	>
Geržina, Rojan.	J	i,
Benussi, Gretta.	^	f
Skladišče II. kons. zadrug na Belvedere. Artuš, Belvedere 57.
Sekovar, Piazza Caserma.	!
I
C
f
p>
*
S
i
u
(l
di
Pi
N
A
K
Ali sem „Zarji“ že pridobil novega naročnika?
Zdravilišče Toplice
na Kranjskem, postaja Dolenjske železnice Straža-Toplice.
Akrolerme (toplice z mehko vodo) 38° C, kopališče z zdravilno pitno vodo, Izredno učinkuje proti trganju, protinu, ishljl, nevralgiji, kožnim In ženskim boleznim. Veliki kopalni bazinl, posamezne In močvirske kopeli. Udobno urejene tujske, igralske sobe in sobe za družbe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Dobra in cena prehrana. Sezlja od 1. maja do 1. oktobra. Prospekte pošilja brezplačno in daje pojasnila Kopališka uprava.
Mestna hranilnica
LJUBLJANSKA
sssss v Ljubljani, Prešernova ulica 3. ” Največja slovenska hranilnica.
Prometa koncem leta 1911: 614*5 milijonov kron.
I
bc ”
S fl
> o
-S >
13 o sa d
ctt O
*"• JE?
JU s
a> S S ^ xn ..
Sprejema vloge vsak delavnik. Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov. Obrestuje po
1
i
%
brez odbitka. Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice In mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem In z vso davčno močjo. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada. Izključena je vsaka špekulacija, in izguba vloženega denarja. Posoja na zemljišča In poslopja proti 5o/0 obrestim in najmanj */2 o/0 amortizacije. Za varčevanje Ima vpeljane domače hranilnike. Posoja tudi na menice In vrednostne papirje.
„Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 8 vin
Najnovej&el Najnovej&e!
Maksim Gorkij
= „Mati“.=
Cena K 4*—.
To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi »Zarje* v Ljubljani, ki je ---	knjigo	založila in izdala.
Južni kolodvor, na peronu, Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta, Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovič, Dunajska cesta. Fuchs, Maiije Terezije cesta. Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Sil bič, Miklošičeva cesta.
Senk, Resljeva cesta.
Kanc, Sv. Petra cesta.
Treo,
Kušar, „	i
Podboj,
Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžaar, Zelena jama.
Svetek, Zaloška cesta.
Sešark, Šelenburgova ulioa. Suhadolc Anton, Zelena jama 50.
v naslednjih tobakarnah:
Dolenec, Prešernova ulica. Pichler, Kongresni trg. Ušeničnik, Zidovska ulicam Kleinstein, Jurčičev trg. ■ ' Wisiak, Gospodska ulica. -M Stiene, Valvazorjev trg. >
Koširi* Hilšerjeva ulica. | Sušnik, Rimska cesta. V Klanšek, Tržaška cesta. * Elsner, Kopitarjeva ulica’; Blaznik, Stari trg. Kuštrin, Breg.
Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, SiSk* Likar, G linče.
Jezeršek, Zaloška cesta.