PottniM plačana v gotovini. Leto XVIII., št 289 LJubljana, nedelja 12. decembra 1937 Cena 2 Din u|m*iu«lvft muDijuta, umiijev« ulica o — reieloo n. tm, S123, HU4 S12&. sm tnseratn) >ideieK: Ljubljana, Selen« Ourgovs U1 S — Tel 3392. S4U2. PoOružrucs Maribor: Urajsio trg 1. Telefon St 2435 Podružnica Celje: Koče nova ui St. 2 Telefon St 190 Računi pn post ček. zavodih: Ljubljana St II 842, Praga čislo 78.180, Wi«n «t 105 241. Akademija znanosti in umetnosti Včerajšnji dan se bo, tako vsaj trdno upamo, za trajno uvrstil v slovensko kulturno zgodovino: tega dne je bila ustanovljena Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani. Nova Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani, se sestrsko pridružuje Akademijama v Zagrebu in Beogradu kot najmlajša sodelavka v organizaciji naših znanstvenih prizadevanj. Z narodnim osvobojenjem so bila slovenski besedi in slovenskemu kulturnemu delu odprta na stežaj tudi tista vrata, na katerih je prej trdovratno stražil avstrijski režim s svojimi germansko-kul-turnimi stremljenji. Tako smo dobili poleg srednjega šolstva tudi najvišji učni in znanstveni zavod, čigar obstoj šele uvršča narod med kulturno polnovredne narode: dobili smo univerzo v Ljubljani. Obstoj in funkcija univerze pa vodita že skoraj z neko nujnostjo k ustanovitvi Akademije znanosti in umetnosti, kajti naraščajoče znanstveno delo potrebuje organizacijo, ki ga tudi izven univerze reprezentira. združuje in usmerja. Cela vrsta znanstvenih zahtev in potreb je rešljiva samo olj sodelovanju znanstvene usta-nQve, ki ima dovolj avtoritete in sredstev, da usmerja večstransko prizadevanje k določenemu smotru. Z Akademijo znanosti in umetnosti nastopa organizacija slovenskega znanstvenega dela višji razvojni stadij in vse naše višje kulturno življenje dobiva na znotraj in na zunaj dostojno reprezentanco. Moglo bi se ugovarjati, da imamo v Jugoslaviji že dve Akademiji znanosti in umetnosti in da bi lahko ena izmed teh ali obe skupaj izvrševali isto funkcijo tudi za slovensko ozemlje. Dejstvo pa je, da se kulturno življenje Jugoslavije izživlja prvenstveno v treh tradicionalnih središčih in izmed teh ima Ljubljana zaradi slovenske jezikovne avtonomnosti čisto p ?ben položaj. Niti Zagreb niti Beograd n~ moreta Dreko i BEOGRAD BO DANES SVEČANO SPREJEL PREDSTAVNIKA FRANCIJE Za sprejem francoskega zunanjega ministra Delbosa se pripravlja vsa prestolnica — Program za obisk dragega gosta , Beograd, 11. decembra, p. Jutri zjutraj prispe v Beograd francoski zunanji minister g. Yvon Delbos. V pričakovanju visokega in ljubega gosta je zavladalo v Beogradu že nocoj prav slavnostno razpoloženje. Vse mesto je v jugoslovenskih in francoskih zastavah, svečano sta okrašena zlasti kolodvor in trg pred njim. Nocojšnja »Samouprava« pozdravlja prihod Delbosa in naglaša prisrčne odnošaje med Francijo in Jugoslavijo. »Pravda« je objavila tudi poseben članek izpod peresa zemljoradniškega voditelja Joče Jovanovi-ča, ki pravi, da je krožno potovanje francoskega zunanjega ministra po Srednji Evropi največjega pomena za utrditev odnošajev med Francijo na eni ter prijateljskimi srednje-evropskimi državami na drugi strani. Delbosovo potovanje ima namen odpraviti vsa nesoglasja in sleherno nezaupanje. Zato je njegovo potovanje večjega pomena, kakor je bil obisk pokojnega francoskega zunanjega ministra Barthoua leta 1934. K temu se pridružuje še dejstvo, da prihaja Delbos tudi kot opolnomočenec angleške vlade z nalogo da obvesti prijateljske državnike o angleških razgovorih v Berlinu in o francosko-angleški konferenci v Londonu. Nocojšnji listi objavljajo tudi definitiv-ni program Delbosovega bivanja v Beogradu. Francoskemu zunanjemu ministru bo že na kolodvoru prirejen svečan sprejem. Razna nacionalna društva so že danes izdala proglase na svoje člane, naj se zanesljivo udeleže manifestativnega sprejema na kolodvoru. Minister Delbos se skupno s francoskimi novinarji in ostalim spremstvom pripelje jutri zjutraj malo pred 7. uro v Zemun. Francoski novinarji bodo z istim vlakom nadaljevali svojo pot v Beograd. Delbosu pa bodo v Zpmunu stavili na razpolago po-caterim se bo ob 8.50 pripe-sko glavno postajo. Pozdra-•edsednik vlade, vsi ministri, aških in civilnih oblasti v / množica ljudstva. S posta-ss odpeljal najprej v mar-jer se bo vpisal v dvorne i takoj v zunanie ministr-iradno obiskal ministrskega , Stojadinoviča. Iz zunanje-se bo odpeljal v francosko oldne ga bo sprejel Nj. Vis. knez namestnik popoldne ob 15. pa Nj. Vel. kraljica Marija. Zvečer bo ministrski predsednik priredil slavnostno večerjo v Gardnem domu. V ponedeljek dopoldne se bo Delbos s spremstvom odpeljal na Oplenac, da se tam pokloni na grobu velikega kralja. Med potjo nazaj se bo ustavil na Avali in položil venec na spomenik Neznanemu junaku. V restavraciji avalskega hotela mu bo predsednik vlade priredil intimno kosilo. Popoldne v ponedeljek bo Delbos sprejet pri obeh kraljevih namestnikih dr. Stankoviču in dr. Peroviču. Potem se bo spet sestal s predsednikom vlade dr. Sto-jadinovičem. Ob 18. pa mu bodo v prostorih Društva prijateljev Francije priredili čajanko, zvečer pa bo svečana večerja na francoskem poslaništvu. V torek dopoldne bo Delbos sprejel zastopnike francoske kolonije v Beogradu. Popoldne bo obiskal francosko šolo, nato pa se bosta Delbos in Stojadinovič še enkrat sestala in zatem skupno sprejela novinarje. Zvečer bo še intimna večerja na francoskem poslaništvu, ponoči pa se bo Yvon Delbos s svmim snremstvom odpeljal preko Budimpešte v Prago. SaSba francoskega pcf službene ga lista Pariz, 11. dec. g. O potovanju francoskega zunanjega ministra piše »Temps« v svojem uvodniku med drugim: da so bila pogajania v Bukarešti zelo prisrčna in da so rodila razveseljive rezultate Tudi razgovori v Beogradu bodo zelo zanimivi. Pogodba med Italijo in Jugoslavijo nikakor ne tangira pogodb, ki vežejo Jugoslavijo . s Francijo, Češkoslovaško Rumunijo ter državami Balkanske zveze. Zunanja politika Jugoslavije je obeležena kakor zunanja politika vseh držav po zemljepisnem položaju. Jugoslovenski narod dobro ve. da je njegova neodvisnost odvisna od politične stabilnosti v srednji in vzhodni Evropi. Zaradi tega je na:boljse jamstvo za Jugoslavijo politika kolektivne varnosti. Jugoslavija je s svojo vojaško silo izredno važen element te varnosti. To je teren, na katerem se bo koristno izkazalo francosko-jugoslovensko sodelovanje. ___v c-ivijcruje KOI delavka za posebne višje kulturne naloge, ki jih zastavljata Slovencem naša zenica in naš i^rod, pa tudi kot sodelavka pri skupnih smotrih, ki jih nalaga kulturnim činiteljem obstoj in interes skupne narodne države. Nova Akademija v Ljubljani ne podira nič obstoječega in ne ovira nikogar v njegovem razvoju in delovnem razmahu, pomeni pa za slovenski del Jugoslavije in preko njega za vse slovensko etnično ozemlje intenzifikacijo kulturnih, posebej še znanstvenih orizadevanj. Kultura se nikdar ne zadovoljuje z velikimi kompleksi, ki jih ne more dovolj pregledati in intenzivno obdelovati, zato celo pri nacionalno in jezikovno zdavnaj zedinjenih narodih deli področja, parcelira prevelike komplekse in jim prepušča avtonomno obdelovanje duhovnih tal. Odtod imamo v Franciji in Italiji vrsto akademij, ki delujejo neza-visno od reprezentativnih akademij v prestolnicah, kjer se vsi vodilni krogi predobro zavedajo, da sleherno dobro opravljeno znanstveno delo, sleherni resničen kulturni uspeh samo povečuje in pomnožuje skupni zaklad, skupno korist, moč in slavo. Tako se da zagovarjati ustanovitev slovenske Akademije v Jugoslaviji tudi s stališča one skupnosti, ki je izražena z državnim in narodnim edinstvom Um';ivo je pa, da razumno in pravilno umevani slovenski interesi le še bolj utemeljujejo tako oiarenie našega kulturnega življenja. Tudi skupnostno prizadevanje mora sloneti na organičnem načelu in na pravilni rasti posameznih sestavnih delov. Slovenci imamo zadostne opravičilo svoje Akademije ne samo v današnjem živahnem razmahu svojega kulturnega in posebej še znanstvenega dela razmahu, čigar kvaliteta večkrat presega našo številčno moč, marveč tudi v kulturni tradiciji Ljubljane Ze ob koncu 17. stoletja smo imeli tu po zgledu italijanskih akademij Academio operosorum, ki je v drugi polovici 18. stoletja zopet oživela in združevala lokalna znanstvena prizadevanja. Tradicije te akademije je nadaljeval prosvetljeni baron Žiga Zois, s čemer so se vključile v naš narodni preporod. Z včerajšnjo ustanovitvijo se Akademija vrača v naše kulturno življenje v moderni in polnovredni obliki, ki ustreza današnjemu stanju naše znanosti in zahtevam njene sodobne organizacije. Novo Akademijo znanosti in umetnosti čakajo lepe in obsežne naloge, če jih obnost francoskih letal Zanimiva razprava v francoski poslanski zbornici Pariz, 11. dec. AA. Na današnji seji poslanske zbornice so razpravljali o proračunu letalsutega ministrstva. Predsednik poslanskega odbora za letalstvo Bossou-trot je izjavil, da so poročila o kritičnem položaju francoskega letalstva brez podlage. Letalski uspehi v nekaterih drugih državah so posledica posebnih aparatov športnega tipa Teh aparatov ne kaže primerjati z letali francoske vojake, ki so popolno jamstvo za varnost države in prebivalstva Nato je predsednik letalskega odbora čestital ministru k doseženim uspehom, zlasti pa k sklepu o nacionalizaciji tovarn, ki izdelujejo letala in letalske potrebščine- Poslanec narodne neodvisne stranke in bivši minister Piere Dignac je poudarjal, da se nacionalizacija letalskih tovarn ni obnesla. Poslanci liudske fronte so protestu ali, desničarski poslanci pa ploskali. Član francoske socialistične stranke Gau-rand je izjavil, da so nemška letala hitrejša kakor francoska, ne gre pa tu za posebne aparate, marveč za navadna nem-.ka letala. Takoj nato je povzel besedo letalski minister Pierre Cot in izjavil: če primerjamo naše aparate s tujimi, je res, da so tuja letala precej hitrejša kakor naša, vendar pa imamo tudi mi podobna letala, ki s svojo hitrostjo prekašajo tuja. Naši najnovejši lovski aparati in aparati za bombardiranje lete s hitrostjo 490 in 470 km na uro in so torej precej hitrejši kakor nemški in italijanski enake oblike Javno mnenje naj ve. da moramo z omejenim proračunom za letalstvo korakati vštric z drugimi narodi in da so navzlic temu letala, ki jih imamo v službi, in ostala naša letala enakovredna z letali tujih diržav. v spaniji V bližini Saragosse se fe spopadlo okrog 290 letal Salamanca, 11. dec. o. Po vesteh iz nacionalističnega glavnega stana se je včeraj popoidn« 70 km vzhodno od Saragose razvila silna letalska bitka, v kateri ie sodelovalo po 100 letal na vsaki strani. Pravijo, da je bil to največji letalski spopad v španski državljanski vojni- Nacionalisti zatrjujejo, da so bili v premoči in da so sestrelili 25 republikanskih letal, dočim je bilo izmed njihovih sestreljeno le eno. Barcelona, 11. dec. AA. V zaščiti štirih bo — o čemer smo sicer prepričani — razumevala dovolj široko in če ho imela za svoje delovanje dovolj sredstev Mislimo. da bi njen posebni položaj zaslužil zadostno podporo iz javnih sredstev Z druge strani bi bilo želeti, da bi pri nas ne izumrl dokončno plemeniti tip kulturnih mecenov, ki so tako obilno podprli obe sestrski Akademiji. Ce se bo kdaj pozneje uresničil priporočljivi načrt, da bi dobile vse tri Akademije v Jugoslaviji posebno reprezentanco, bo to samo v korist evropskemu uveljav-ljenju naše enanosti. Novo Akademijo znanosti in umetnosti pa pozdravlja z najboljšimi željami vsa slovenska javnost z iskrenimi čestitkami njenim ustanoviteljem in prvim Članom, ki so prevzeli pomenljivo delo za ustalitev njene končne oblike in njenega nadaljnjega razvoja Delbosov odhod iz Bukarešte Bukarešta, 11. dec. br. Francoski zunanji minister Yvon Delbos je danes dopoldne zapustil rumunsko prestolnico in odpotoval v Beograd. K slovesu so se na bu-kareškem kolodvoru zbrali vsi člani vlade z ministrskim predsednikom dr. Tata-reseom, številni politični voditelji in zastopniki diplomatskega zbora, častna četa z godbo in zastavo je izkazala Delbosu vojaške časti. Med sviranjem marseljeze in viharnimi ovacijami je o>b 9.50 krenil vlak s postaje. Do meje je spremljal Delbosa pomočnik zunanjega ministra Radu-lescu. Sinoči je imel Delbos zadnje razgovore z zunanjim ministrom Antonescom, nato pa je sprejel voditelje rumunskih političnih strank razen zastopnikov železne garde- Posebno je bil zapažen dolg razgovor Delbosa z bivšim rumunskim zunanjim ministrom Titulescom, ki se je ob priliki Delbosovega obiska po dolgem času zopet mudil v Bukarešti. Tatarescu pojde v Varšavo Varšava, 11. dec. AA. Pc peročilu tukajšnjih listov bo predsednik rumunske vlatfe Tatarescu v kratkem Obiskal Varšavo. Herriot bo kandidiral za prezidenta republike Pariz. 11. decembra, b. »Echo de Pariš« piše. da se v pariških političnih krogih veliko že razpravlja o nasledniku prezidenta Lebruna na najvišjem nids>tu v francoski republiki, dasi poteče Lebrunov mandat šele spomladi 1939. Prezident Lebrun je že večkrat izjavil, da se ne bo več v bodoče pot3-eoval za to čast. Tudi pred-ednik senata Jeanneney, ki bi prišel po evoiem položaju prvi v pošteiv za bodočega kand;data, je izjavil, da odklanja kandidaturo Tako se sedaj im snuje samo še eno ime Herriota, sedanjega predsednika francoskega parlamenta. Le, če bi trudi Herriot odklonil kandidaturo. bi prišla v pošt iv še dva radikalna voditelja, in picer sedanji ministrski predsednik Chautemps ter vojni minister Daladier, predsednik francoske radikalne stranke. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Dtn 25.—> Za inozemstvo Dtn 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123. 3124, 3125. 3126 Maribor, Grajski trg St. 7, telefon St 2440i, Celje, Stro8smayer|eva ulica Stev. 1, telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Zunanji minister Yvon Delbos Francoski zunanji minister Yvon Delbos, ki bo od danes naprej naš dragi gost, spada kljub svojim, za francoske prilike mladim letom med najuglednejše in najvplivnejše politike in državnike zavezni- ške Francije. Obenem je veljal in še velja za enega najboljših francoskih novinarjev. Rodil se je L 1885. kot sin ljudskošolskega učitelja. Na univerzi je absolviral pravo, po končanih študijah pa se je posvetil novinarstvu in politiki, v kateri se je pridružil radikalno socialistični stranki. Med vojno je služboval pri letalstvu, kjer se je tako odlikoval s svojim pogumom, da je bil dvakrat pohvalno naveden v armad-nih poveljih. Trikrat je bil ranjen, a ostal je mobiliziran vse do sklepa miru. Po vojni se je Delbos vrnil v novinarstvo in najprej z nekaterimi prijatelji ustanovil v Parizu dnevnik »Ere Nouvelle«. Po par letih se je od tovarišev prijatelj-, sko ločil in prevzel vodstvo znanega pokrajinskega velikega dnevnika »Depeche de Toulouse«. Leta 1924. je bil prvič izvoljen za poslanca in nato pri vseh sledečih parlamentarnih volitvah. 2e pred desetimi leti je postal prvič minister in mu je bil poverjen resor za ljudsko pro-sveto. Kasneje je bil še večkrat minister, v raznih resorih, vmes pa je ponovno zastopal svojo državo na raznih važnih mednarodnih konferencah. Ko je po lanskih volitvah Leon Blum sestavil novo levičarsko vlado, je poveril zunanje .ministrstvo Yvonu Delbosu. Ta izredno važni resor upravlja še danes. V tem svojstvu, kot predstavnika velike in prijateljske zaveznice, ga iskreno pozdravlja vsa Jugoslavija, ko prihaja danes na službeni obisk v njeno prestolnico. Italija izstopila iz Društva narodov Veliki fašistični svet v Rimu je na svoji snoenji seji odobril sklep o izstopu Italije iz DN lovskih letal je 10 sovražnih bombnikov bombardiralo letališče blizu Handascosa na aragoTiski fronti. Republikanska letala so se takoj dvignila in je prišlo do letalske bitke- Sestrelili so dva bombnika in dve lovski letali. Republikanci so izgubili eno lovsko letalo, pilot pa se je rešil s padalom- Ob 18.15 so sovražna letala bombardirala mesta Barbastro in Castelo na aragonski fronti. Bombardiranje Alicanta Barcelona, n. dec. AA. Vojno ministrstvo je objavilo, da so včeraj ob 16.45 popoldne nacionali tične vojne ladje bombardirale Alicante. Bombardiranje je trajalo 15 minut. Obalno topništvo je takoj odgovorilo na napad in prisililo ladje, da so se umaknile. Na republikanski strani je padel le en vojak štirje pa so bili ranjeni. Povzročena škoda je zelo velika. Ko so se ladje umaknile so na obzorju opazili požar. Najbržs je na eni izmed ladij nastala eksplozija Napada so se udeležile tudi kr žarke »Canarias«, »Balearest in »AJmirante Ceivera«. Preosnova španske vlade Barcelona, 11. dec. or. Zaradi ostavke j ministra za pravosodje je prišlo do pre- j osnove španske vlade Dosedanji minister za pravosodje Hirajo je imenovan za ministra brez portfelia zs novega ministra za pravosodje pa dosedanji pomočnik Aa-aoja. I Rim, 11. dec. br.Na Beneškem trgu in okolici se je zbralo nocoj več stotisoč ljudi, da čujejo sklepe Velikega fašističnega sveta, ki jim jih je sporočil Mussolini. Seja velikega fašističnega sveta se je pričela točno ob 10. in so ji prisostvovali vsi člani sveta. Trajala je 5 minut. Ob 10.05 se je na balkonu palače pojavil Mussolini, ki je ljudstvu sporočil, da je veliki fašistični svet sklenil izstopiti iz Društva narodov. Poudaril je, da je ta ustanova s svojim delem negirala vse dobre namene posameznih vlad in da so jo stvarno vodile temne sile sovražnikov Italije in fašistične revolucije. Izstopamo iz Društva narodov, ker ne dela za mir, nego pripravlja vojno. Nas pri tem podpirata tovariša iz osi Rim— Berlin—Tokio z absolutno diskretnostjo. Izstop Italije lz Društva narodov je dogodek velikega zgodovinskega pomena, ki bo vzbudil pozornost vsega sveta. Italiji in svetu povem, da pri vem tem nismo opustili naše temel 'ne direktive, politike za mirno sodelovanje z narodi. Prav pretekle dni smo podali za to vtfen dokaz, ko smo posvetili mir na Jadranu. Od fesa do časa se čujejo čudni glasovi od velikih demokracij. Ti glasovi nas pnšea-jo indiferentne. Saj ničesar ni mogoče storiti proti narodu, kakršen je italijanski, ki je pripravljen na sleherno žrtev. Mi smo oboroženi v zraku na kopnem in na morju. Mi smo bili preizkušeni v dveh vojnah. Poleg vsega pa nas prevzema junaški duh naše revolucije, ki ga nobena sila sveta nikoli več ne bo mogla streti. Tudi papež bo spregovoril Bim, 11. dec. br. V ponedeljek se sestane vatikanski konziftorij k tajni seji, na kateri bo izvoljenih šest novih kardinalov, med temi štirje Italijani. Kakor zatrjujejo v poučenih vatikanskih krogih, bo imel papež pri tej priliki važen govor, v kateram bo zavzel 6tališče glede vseh aktualnih problemov. Po raznih znakih sklepajo, da bo papežev govor namenjen v prvi vrsti Nemčiji ter da bo pri tej priliki podrobneje obravnaval odnošaje med Vatikanom in Nemčijo, ki so vsak dan bolj napeti. V četr tek bo javna seja konzi stori ja. Ruski poslanik v Berlinu odpoklican Berlin. 11. dec. br. Odpravnik poslov sovjetskega poslaništva v Berlinu je danes uradno obvesti) nemškega zunanjega ministra. da se sovjjtski poslanik Jurenjev ne vrne več v Berlin. Jurenjev je pred tremi tedni takoj po pristopu Italije k protikontu-nitdičnemu paktu odpotoval v Moskvo. V berlinskih krojih smatrajo to za mo-kovsko demonstracijo, ki naj dokaže, da je Rusija desintiresirana v nadaljnjih odnošajih z Nemčijo, ki je na čelu proti ruskega bloka. Berlinski listi seveda tudi domnevajo, da je doletela berlinskega poslanika enaka usoda kakor druge njegova tovariše, ki so bili v Moskvi aretirani im postavljeni pred sodišče ter ustreljeni. Pfll^M general obišče Nemčijo Berii> 11. d*c. br. Na povabilo vrhovnega poveljnika nem^vega letalstva generala G&ringa bo poveljnik no'j kega vojnega letalstva zeneral Rajski obVkal Nemč;io in si ogledal nemške letalske ustanove. V Nemčiji bo ostal pet dni. Prve parlamentarne volitve v Rusiji Moskva, 11. dec. br. Z današnjim dnem je bila zaključena volilna kampanja za prve parlamentarne volitve v Sovjetski Rusiji. Jutri bodo ruski volilci oddali svoje glasove. Volilna propaganda jc bila zelo živahna in so postavili v službo ves sovjetski aparat, da bi biia udeležba pri volitvah čim večja ter da b; se na ta način manifestirala nred zunanjim svetom solidarnost držav Sovjetske unije. O izidu ne more biti dvoma. Kandidate so postavljale po večini državne oblasti, protikandidatom pa so povečini naprtili kake pregrehe in jih zaprli. Stalin kandidira v 200 volilnih okrožjih. 300 kandidatov je postavila vlada, 150 komunistična stranka, 75 rdeča vojska, 40 GPU. ostale pa delavske organizacije. Volitve naj obenem pokažejo, da je Stalin končnoveljavno zmagal nad trockisti ter da je danes le on resnični gospodar Rusije. Danski kralj v Londonu London, 11 dec. AA. Snoči je prispel i London danska kraljevski pat. Foitnina phem t gotovim. Leto XVmM št 289 Ljubljana, nedelja 12. decembra 1937 Cena 2 Din opcvoiMifA ujuoijooa. &utl]«v» auca I — reieroo ftt «m, S123, 3U4 81 Za. $120 Inseratn) *ideieK: Ljubljana. Selen« Durgova Ul 8 — Tel 3392. 3492. Podružnica Maribor: Grajski trg 1. Telefon SI 2455 Podružnica Celje: Kocenova ul St. 2 Telefon št 190 Rakuni pri poŠt. ček. zavodih: Ljubljana II 842. Praga čislo 78.180, Wiw» «t 105 241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—, Za inozemstvo Dtn 40.—. Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva, ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126 Maribor, Grajski trg St. 7. telefon 8t 2440, Celje, Stro8smayer1eva ulica Stev. I, telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. BEOGRAD BO DANES SVEČANO SPREJEL PREDSTAVNIKA FRANCIJE Za sprejem francoskega zunanjega ministra Delbosa se pripravlja vsa prestolnica — Program za obisk dragega gosta v Akademija znanosti in umetnosti Včerajšnji dan se bo, tako vsaj trdno upamo, za trajno uvrstil v slovensko kulturno zgodovino: tega dne je bila ustanovljena Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani. Nova Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani, se sestrsko pridružuje Akademijama v Zagrebu in Beogradu kot najmlajša sodelavka v organizaciji naših znanstvenih prizadevanj. Z narodnim osvobojenjem so bila slovenski besedi in slovenskemu kulturnemu delu odprta na stežaj tudi tista vrata, na katerih je prej trdovratno stražil avstrijski režim s svojimi germansko-kul-turnimi stremljenji. Tako smo dobili poleg srednjega šolstva tudi najvišji učni in znanstveni zavod, čigar obstoj šele uvršča narod med kulturno polnovredne narode: dobili smo univerzo v Ljubljani. Obstoj in funkcija univerze pa vodita že skoraj z neko nujnostjo k ustanovitvi Akademije znanosti in umetnosti, kajti naraščajoče znanstveno delo potrebuje organizacijo, ki ga tudi izven univerze reprezentira. združuje in usmerja. Cela vrsta znanstvenih zahtev in potreb je rešljiva samo olj sodelovanju znanstvene usta-n(jve, ki ima dovolj avtoritete in sredstev, da usmerja večstransko prizadevanje k določenemu smotru. Z Akademijo znanosti in umetnosti nastopa organizacija slovenskega znanstvenega dela višji razvojni stadij in vse naše višje kulturno življenje dobiva na znotraj in na zunaj dostojno reprezentanco. Moglo bi se ugovarjati, da imamo v Jugoslaviji že dve Akademiji znanosti in umetnosti in da bi lahko ena izmed teh ali obe skupaj izvrševali isto funkcijo tudi za slovensko ozemlje. Dejstvo pa je, da se kulturno življenje Jugoslavije izživlja prvenstveno v treh tradicionalnih središčih in izmed teh ima Ljubljana zaradi slovenske jezikovne avtonomnosti čisto p eben položaj. Niti Zagreb niti Beograd n~ moreta preko svojih Akademij tako voditi, usmerjati in reprezentirati znanstveno prizadevanje v naši ožji domovini, kakor velevajo njegove rastoče potrebe in zahteve. Res nobena ubeh obstoječih Akademij ni mogla doslej zavzeti organiza-torično vplivne funkcije v slovenskem kulturnem kr^gu in slej ko prej se obe omejujeta v glavnem le na tradicionalno dano jim ozemlje. Te in še druge okoliščine so dovoljni argumenti proti ugovorom, ki bi se morda pojavili zoper ustanovitev .^aše najmlajše znanstvene ustanove. Nova Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani vstopa v življenje kot delavka za posebne višje kulturne naloge, ki jih zastavljata Slovencem naša zemlja in naš .^rod, pa tudi kot sodelavka pri skupnih smotrih, ki jih nalaga kulturnim činiteljem obstoj in interes skupne narodne države. Nova Akademija v Ljubljani ne podira nič obstoječega in ne ovira nikogar v njegovem razvoju in delovnem razmahu, pomeni pa za slovenski del Jugoslavije in preko njega za vse slovensko etnično ozemlje intenzifikacijo kulturnih, posebej še znanstvenih orizadevanj. Kultura se nikdar ne zadovoljuje z velikimi kompleksi, ki jih ne more dovolj pregledati in intenzivno obdelovati, zato celo pri nacionalno in jezikovno zdavnaj zedinjenih narodih deli področja, parcelira prevelike komplekse in jim prepušča avtonomno obdelovanje duhovnih tal. Odtod imamo v Franciji in Italiji vrsto akademij, ki delujejo neza-visno od reprezentativnih akademij v prestolnicah, kjer se vsi vodilni krogi predobro zavedajo, da sleherno dobro opravljeno znanstveno delo, sleherni resničen kulturni uspeh samo povečuje in pomnožuie skupni zaklad, skupno korist, moč in slavo. Tako se da zagovarjati ustanovitev slovenske Akademije v Jugoslaviji tudi s stališča one skupnosti, ki je izražena z državnim in narodnim edinstvom Um';ivo je pa, da razumno in pravilno umevani slovenski interesi le še bolj utemeliuiejo tako oiarenie našega kulturnega življenja. Tudi skupnostno prizadevanje mora sloneti na organičnem načelu in na pravilni rasti posameznih sestavnih delov. Slovenci imamo zadostno opravičilo svoje Akademije ne samo v današnjem živahnem razmahu svojega kulturnega in posebej še znanstvenega dela razmahu, čigar kvaliteta večkrat presega našo številčno moč, marveč tudi v kulturni tradiciji Ljubljane Ze ob koncu 17. stoletja smo imeli tu po zgledu italijanskih akademij Academio operosorum, ki je v drugi polovici 18. stoletja zopet oživela in združevala lokalna znanstvena prizadevanja. Tradicije te akademije je nadaljeval prosvetlieni baron Žiga Zois, s čemer so se vključile v naš narodni preporod. Z včerajšnjo ustanovitvijo se Akademija vrača v naše kulturno življenje v moderni in polnovredni obliki, ki ustreza današnjemu stanju naše znanosti in zahtevam njene sodobne organizacije. Novo Akademijo znanosti in umetnosti čakajo lepe in obsežne naloge, če jih Beograd, 11. decembra, p. Jutri zjutraj prispe v Beograd francoski zunanji minister g. Yvon Delbos. V pričakovanju visokega in ljubega gosta je zavladalo v Beogradu že nocoj prav slavnostno razpoloženje. Vse mesto je v jugoslovenskih in francoskih zastavah, svečano sta okrašena zlasti kolodvor in trg pred njim. Nocojšnja »Samouprava« pozdravlja prihod Delbosa in naglaša prisrčne odnošaje med Francijo in Jugoslavijo. »Pravda« je objavila tudi poseben članek izpod peresa zemljoradniškega voditelja Joče - Jovanovi-ča, ki pravi, da je krožno potovanje francoskega zunanjega ministra po Srednji Evropi največjega pomena za utrditev odno-šajev med Francijo na eni ter prijateljskimi srednje-evropskimi državami na drugi strani. Delbosovo potovanje ima namen odpraviti vsa nesoglasja in sleherno nezaupanje. Zato je njegovo potovanje večjega pomena, kakor je bil obisk pokojnega francoskega zunanjega ministra Barthoua leta 1934. K temu se pridružuje še dejstvo, da prihaja Delbos tudi kot opolnomočenec angleške vlade z nalogo da obvesti prijateljske državnike o angleških razgovorih v Berlinu ln o francosko-angleški konferenci v Londonu. Nocojšnji listi objavljajo tudi definitiv-ni program Delbosovega bivanja v Beogradu. Francoskemu zunanjemu ministru bo že na kolodvoru prirejen svečan sprejem. Razna nacionalna društva so že danes izdala proglase na svoje člane, naj se zanesljivo udeleže manifestativnega sprejema na kolodvoru. Minister Delbos se skupno s francoskimi novinarji in ostalim spremstvom pripelje jutri zjutraj malo pred 7. uro v Zemun. Francoski novinarji bodo z istim vlakom nadaljevali svojo pot v Beograd. Delbosu pa bodo v Zemunu stavili na razpolago poseben vlak. s katerim se bo ob 8.50 pripeljal na beograjsko glavno postajo. Pozdravili ga bodo predsednik vlade, vsi ministri, zastopniki vojaških in civilnih oblasti v prestolnici ter množica ljudstva. S postaje se bo Delbos odpeljal najprej v mar-šalat dvora, kjer se bo vpisal v dvorne knjige, nato pa takoj v zunanie ministrstvo, kjer bo uradno obiskal ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča. Iz zunanjega ministrstva se bo odpeljal v francosko poslaništvo. Opoldne ga bo sprejel Nj. Vis. knez namestnik popoldne ob 15. pa Nj. Vel. kraljica Marija. Zvečer bo ministrski predsednik priredil slavnostno večerjo v Gardnem domu. V ponedeljek dopoldne se bo Delbos s spremstvom odpeljal na Oplenac, da se tam pokloni na grobu velikega kralja. Med potjo nazaj se bo ustavil na Avali in položil venec na spomenik Neznanemu junaku. V restavraciji avalskega hotela mu bo predsednik vlade priredil intimno kosilo. Popoldne v ponedeljek bo Delbos sprejet pri obeh kraljevih namestnikih dr. Stankoviču in dr. Peroviču. Potem se bo spet sestal s predsednikom vlade dr. Stojadinovičem. Ob 18. pa mu bodo v prostorih Društva prijateljev Francije priredili čajanko, zvečer pa bo svečana večerja na francoskem poslaništvu. V torek dopoldne bo Delbos sprejel zastopnike francoske kolonije v Beogradu. Popoldne bo obiskal francosko šolo, nato pa se bosta Delbos in Stojadinovič še enkrat sestala in zatem skupno sprejela novinarje. Zvečer bo še intimna večerja na francoskem poslaništvu, ponoči pa se bo Yvon Delbos s svmim snremstvom odpeljal preko Budimpešte v Prago. Sodba (raneoskega polslužbenega lista Pariz, 11. dec. g. O potovanju francoskega zunanjega ministra piše »Temps« v svojem uvodniku med drugim: da so bila pogajanja v Bukarešti zelo prisrčna in da so rodila razveseljive rezultate Tudi razgovori v Beogradu bodo zelo zanimivi. Pogodba med Italijo in Jugoslavijo nikakor ne tangira pogodb, ki vežejo Jugoslavijo . s Francijo, Češkoslovaško Rumunijo ter državami Balkanske zveze. Zunanja politika Jugoslavije je obeležena kakor zunanja politika vseh držav po zemljepisnem položaju. Jugoslovenski narod dobro ve. da je njegova neodvisnost odvisna od politične stabilnosti v srednji in vzhodni Evropi. Zaradi tega je na'boljše jamstvo za Jugoslavijo politika kolektivne varnosti. Jugoslavija je s svojo vojaško silo izredno važen element te varnosti. To je teren, na katerem se bo koristno izkazalo francosko-jugoslovensko sodelovanje. Delbosov odhod iz Bukarešte Bukarešta, 11. dec. br. Francoski zunanji minister Yvon Delbos je danes dopoldne zapustil rumunsko prestolnico in odpotoval v Beograd. K slovesu so se na bu-kareškem kolodvoru zbirali vsi člani vlade z ministrskim predsednikom dr. Tata-rescom, številni politični voditelji in zastopniki diplomatskega zbora, častna četa z godbo in zastavo je izkazala Delbosu vojaSke časti. Med sviranjem marseljeze in viharnimi ovacijaml je ob 9.50 krenil vlak s postaje. Do meje je spremljal Delbosa pomočnik zunanjega ministra Radu-lescu. Sinoči je imel Delbos zadnje razgovore z zunanjim ministrom Antonescom, nato pa je sprejel voditelje rumunskih političnih strank razen zastopnikov železne garde. Posebno je bil zapažen dolg razgovor Delbosa z bivšim rumunskim zunanjim ministrom Titulescom, ki se je Ob priliki Delboso-vega obiska po dolgem času zopet mudil v Bukarešti. Tatarescu pojde v Varšavo Varšava, 11. dec. AA. Pc poročilu tukajšnjih listov bo predsednik ruimuneke vlaile Tataresou v kratkem obiskal Varšavo. + Herriot bo kandidiral za prezidenta republike Pariz. 11. decembra, b. »Echo de Pariš« piše. da se v pariških političnih krogih veliko že razpravlja o nasledniku prezidenta Lebruna na najvišjem mastu v francoski republiki, dasi poteče Lebrunov mandat šele spomladi 1939. Prez>:dent Lebrun je že večkrat izjavil, da se ne bo več v bodoče potegoval za to čast. Tudi predsednik senata Jeanneney, ki bi prišel po evoiem položaju prvi v počteiv za bodočega kand'data, je izjavil, da odklanja kandidaturo Tako se sedaj imanuje samo še eno ime Herriota, sedanjega predsednica francoskega parlamenta. Le, če bi totdi Herriot odklonil kandidaturo, bi prišla v pošt3V še dva radikalna voditelja. in sicer sedanji ministrski predsednik Chautemps ter vojni minister Daladier, predsednik francoske radikalne stranke. Zunanji minister Yvon Delbos Francoski zunanji minister Yvon Delbos, ki bo od danes naprej naš dragi gost, spada kljub svojim, za francoske prilike mladim letom med najuglednejše in najvplivnejše politike in državnike zavezni- ške Francije. Obenem je veljal in še velja za enega najboljših francoskih novinarjev. Rodil se je L 1885. kot sin ljudskošolskega učitelja. Na univerzi je absolviral pravo, I>o končanih študijah pa se je posvetil novinarstvu in politiki, v kateri se je pridružil radikalno socialistični stranki. Med vojno je služboval pri letalstvu, kjer se je tako odlikoval s svojim pogumom, da je bil dvakrat pohvalno naveden v armad-nih poveljih. Trikrat je bil ranjen, a ostal je mobiliziran vse do sklepa miru. Po vojni se je Delbos vrnil v novinarstvo in najprej z nekaterimi prijatelji ustanovil v Parizu dnevnik »Ere Nouvelle«. Po par letih se je od tovarišev prijatelj-, sko ločil in prevzel vodstvo znanega pokrajinskega velikega dnevnika »Depeche de Toulouse«. Leta 1924. je bil prvič izvoljen za poslanca in nato pri vseh sledečih parlamentarnih volitvah. Ze pred desetimi leti je postal prvič minister in mu je bil poverjen resor za ljudsko pro-sveto. Kasneje je bil še večkrat minister, v raznih resorih, vmes pa je ponovno zastopal svojo državo na raznih važnih mednarodnih konferencah. Ko je po lanskih volitvah Leon Blum sestavil novo levičarsko vlado, je poveril zunanje ministrstvo Yvonu Delbosu. Ta izredno važni resor upravlja še danes. V tem svojstvu, kot predstavnika velike in prijateljske zaveznice, ga iskreno pozdravlja vsa Jugoslavija, ko prihaja danes na službeni obisk v njeno prestolnica Sposobnost francoskih letal Zanimiva razprava v francoski poslanski zbornici Pariz, 11. dec. AA. Na današnji seji poslanske zbornice so razpravljali o proračunu letalskega ministrstva. Predsednik poslanskega odbora za letalstvo Bossou-trot je izjavil, da so poročila o kritičnem položaju francoskega letalstva brez podlage. Letalski uspehi v nekaterih drugih državah so posledica posebnih aparatov športnega tipa Teh aparatov ne kaže primerjati z letali francoske vojske, ki so popolno jamstvo za varnost države in prebivalstva Nato ie predsednik letalskega odbora čestital ministru k doseženim uspehom, zlasti pa k sklepu o nacionalizaciji tovarn, ki izdelujejo letala in letalske potrebščine- Poslanec narodne neodvisne stranke in bivši m m is ter Piere Dignac je poudarjal, da se nacionalizacija letalskih tovarn ni obnesla. Poslanci ljudske fronte so protestu ali. desničarski poslanci pa ploskali. član francoske socialistične stranke Gau-rand je izjavil, da so nemška letala hitrejša kakor francoska, ne gre pa tu za posebne aparate, marveč za navadna nemika letala Takoj nato je povzel besedo letalski minister Pierre Cot in izjavil: če primerjamo naše aparate s tujimi, je res, da so tuja letala precej hitrejša kakor naša, vendar pa imamo tudi mi podobna letala ki s svojo hitrostjo prekašajo tuja. Naši najnovejši lovski aparati in aparati za bombardiranje lete s hitrostjo 490 in 470 km na uro in so torej precej hitrejši kakor nemški in italijanski enake oblike Javno mnenje naj ve. da moramo z omejenim proračunom za letalstvo korakati vštric z drugimi narodi in da so navzlic temu letala, ki jih imamo v službi, in ostala naša letala enakovredna z letali tujih diržav. [tke v Španiji V bližini Saragosse se fe spopadlo okrog 200 letal Salamanca, 11. dec. o. Po vesteh iz nacionalističnega glavnega stana se je včeraj popoldne 70 km vzhodno od Saragose razvila silna letalska bitka, v kateri ie sodelovalo po 100 letal na vsaki strani. Pravijo, da je bil to največji letalski spopad v španski državljanski vojni. Nacionalisti zatrjujejo, da so bili v premoči in da so sestrelili 25 republikanskih letal, dočim je bilo izmed njihovih sestreljeno le eno. Barcelona, ll. dec. AA. V zaščiti štirih bo — o čemer smo sicer prepričani — razumevala dovolj široko in če bo imela za svoje delovanje dovolj sredstev Mislimo. da bi njen posebni položaj zaslužil zadostno podporo iz javnih sredstev Z druge strani bi bilo želeti, da bi pri nas ne izumrl dokončno plemeniti tip kulturnih mecenov, ki so tako obilno podprli obe sestrski Akademiji. Ce se bo kdaj pozneje uresničil priporočljivi načrt, da bi dobile vse tri Akademije v Jugoslaviji posebno reprezentanco, bo to samo v korist evropskemu uveljav-ljenju naše znanosti. Novo Akademijo znanosti in umetnosti pa pozdravlja z najboljšimi željami vsa slovenska javnost z iskrenimi čestitkami njenim ustanoviteljem in prvim članom, ki so prevzeli pomenljivo delo za ustalitev njene končne oblike in njenega nadaljnjega razvoja lovskih letal je 10 sovražnih bombnikov bombardiralo letališče bližaj Handascosa na aragonski fronti. Republikanska letala so se takoj dvignila in je prišlo do letalske bitke- Sestrelili so dva bombnika in dve lovski letali. Republikanci so izgubili eno lovsiko letalo, pilot pa se je rešil s padalom- Ob 18.15 so sovražna letala bombardirala mesta Barbastro in Castelo na aragonski fronti. Bombardiranje Alicanta Barcelona, n. dec. AA. Vojno ministrstvo je objavilo, da so včeraj ob 16.45 popoldne nacionali-tične vojne ladje bombardirale Alicante. Bombardiranje je trajalo 15 minut. Obalno topništvo je takoj odgovorilo na napad in prisililo ladje, da so se umaknile. Na republikansk' strani je padel le &n vojak štirje pa so bili ranjeni. Povzročena škoda je zelo velika. Ko so se ladje umaknile so na obzorju opazili požar. Najbržs je na eni izmed ladij nastala eksplozija Napada so se udeležile tudi kržarke »Canarias«, »Balearest in »Akn.irar.te Cervera«. Preosnova španske vlade Barcelona, 11. dec. &r. Zaradi ostaivke ministra za nravosodj? je prišlo do pre-osnove španske vlade Dosedanji minister za pravosodje Hirajo je imenovan za ministra brez portfelia zz no-vega ministra za pravosodje pa dosedanji pomočnik An-zoja. i Italija izstopila iz Društva narodov Veliki fašistični svet v Rimu je na svoji snočnji seji odobril sklep o izstopu Italije iz DN Rim, 11. dec. br.Na Beneškem trgu in okolici se je zbralo nocoj več stotisoč ljudi, da čujejo sklepe Velikega fašističnega sveta, ki jim jih je sporočil Mussolini. Seja velikega fašističnega sveta se je pričela točno ob 10. in so ji prisostvovali vsi člani sveta. Trajala je 5 minut. Ob 10.05 se je na balkonu palače pojavil Mussolini, ki je ljudstvu sporočil, da je veliki fašistični svet sklenil izstopiti iz Društva narodov. Poudaril je, da je ta ustanova s svojim delcm negirala vse dobre namene posameznih vlad in da so jo stvarno vodile temne sile sovražnikov Italije in fašistične revolucije. Izstopamo iz Društva narodov, ker ne dela za mir, nego pripravlja vojno. Nas pri tem podpirata tovariša iz osi Rim— Berlin—Tokio z absolutno diskretnostjo. Izstop Italije lz Društva narodov je dogodek velikega zgodovinskega pomena, ki bo vzbudil pozornost vsega sveta. Italiji in svetu povem, da pri vcem tem nismo opustili naše temelne direktive, politike za mirno sodelovanje z narodi. Prav pretekle dni smo podali za to vtfen dokaz, ko smo posvetili mir na Jadranu. Od t'asa do časa se čujejo čudni glasovi od velikih demokracij. Ti glasovi nas puščajo indiferentne. Saj ničesar ni mogoče storiti proti narodu, kakršen je italijanski, ki je pripravljen na sleherno žrtev. Mi smo oboroženi v zraku na kopnem in na morja. Mi smo bili preizkušeni v dveh vojnah. Poleg vsega pa nas prevzema junaški duh naše revolucije, ki ga nobena sila sveta nikoli več ne bo mogla streti. Tudi papež bo spregovoril Rim, 11. dec. br. V ponedelj3k se sestane vatikanski konzietorij k tajni seji, na kateri bo izvoljenih šest novih kardinalov, med temi štirje Italijani. Kakor zatrj-ujejo v poučenih vatikanskih krogih, bo imel papež pri tej priliki važen govor, v kateram bo zavzel stališče glede vseh aktualnih problemov. Po raznih znakih sklepajo, da bo papežev govor namenjen v prvi vrsti Nemčiji ter da bo pri tej priliki podrobneje obravnaval odnošaje med Vatikanom in Nemčijo, ki so vsak dan bolj napetL V oetr tek bo javna seja konzi stori ja Ruski poslanik v Berlinu odpoklican Berlin. 11. dec. br. Odpravnik poslov sovjetskega poslaništva v Berlinu je danes uradno obvestil nemškega zunanjega ministra. da se sovjjtski poslanik Jurenjev ne vrne več v Berlin. Jurenjev je pred tremi tedni takoj po pristopu Italije k protikontu-nititičnemu paktu odpotoval v Moskvo. V berlinskih krogih smatrajo to za mo-kov&ko demonstracijo, ki naj dokaže, da je Rusija desintjresirana v nadaljnjih odnošajih z Nemčijo, ki je na čelu prot i r nekega bloka. Berlinski listi seveda tudi domnevajo, da je doletela berlinskega poslan-ka enaka usoda kakor druge njegova tovariše, ki so bili v Moskvi aretirani in postavljeni pred sodišče ter ustreljeni. general obišče Nemčijo Beili. il. d?c. br. Na porabilo vrhovnega pove inika nem^ega letalstva generala G&ringa bo poveljnik r*o'j kega vojnega letalstva general Rajski obokal Nemčvjo in si ogledal nemške letalske ustanove. V Nemčiji bo ostal pet dni. Prve parlamentarne volitve v Rusiji Moskva, 11. dec br. Z današnjim dnem je bila zaključena volilna kampanja za prve parlamentarne volitve v Sovjetski RusijL Jutri bodo ruski volilci oddali svoje glasove. Volilna propaganda je bila zelo živahna in so postavili v službo ves sovjetski aparat, da bi biia udeležba pri volitvah čira večja ter da b; se na ta način manifestirala nred zunanjim svetom solidarnost držav Sovietske unije. O izidu ne more biti dvoma. Kandidate so postavljale po večini državne oblasti, protikandidatom pa so povečini naprtili kake pregrehe in jih zaprli. Stalin kandidira v 200 volilnih okrožjih. 300 kandidatov je postavila vlada, 150 komunistična stranka, 75 rdeča vojska, 40 GPU. ostale pa delavske organizacije. Volitve naj obenem pokažejo, da je Stalin končnoveljavno zmagal nad trockisti ter da je danes le on resnični gospodar Rusije. Danski kralj v Londonu London, 11 dec. AA. Snoči je prispel \ London danski kraljevski par. damo na današnji razstavi drogepije' gpegopic Prešernova 5 stop baje same^ novost i'stop ervin * Boj za Nanking še ni končan Kitajci se bore za vsako hišo posebej in Japonci še niso zavzeli niti polovice mesta Šanghaj, 11. decembra o. Vesti o borbah za Nanking ei čim dalji bolj nasprotujejo. Tudi vesti iz japonskih virov &e le malo skladajo, tako da si ni mogoče ustvariti prave slike o bojih za glavno kitajsko mesto. Po več vesteh so Japonci prodrli že v središče mesta, kjer se razvijajo krvave borbe od hiše do hiše, ker Kitajci nasprotniku ne prepuščaj« brez boja uiti pedi svoje zemlje. Ponekod so Kitajci zadržali Japonce celo še onstran mestnega obzidja. V središče mesta so prodrli Japonci le z jugovzhodne strani skoz« pekinška vrata. Kitajci so razmestili po strehah hiš strojnice in metalce min ter si morajo Japonci priboriti vsako hišo posebej z ogromnimi žrtvami. Pri tem jim pomagajo japonska letala, ki se pri bombardiranju kitajskih postojank izmenjavajo. Letalske bombe neprestano udarjajo v posamezne hiše in druge objekte. Kljub temu se Kitajci nočejo umakniti brez boja Borbe za Nanking trajajo že 40 ur, vendar pa Kitajci Japoncem še niso prepustili niti polovice Nan!:inga. Po kitajskih vesteh iz Hankova so Kitajci odbili že tri velike japonske napade na jugovzhodna in jugozapadna nankinška vrata Le pri pekinških vratih so Japonci vdrli v mesto. Tu so morali obzidje po neštetih poskusih podminirati in razdreti, da so lahko skozi njegovo odprtino udarili v mesto. Na področju med Hankovom in Nankin-gom je proglašeno ohsedno stanje. V Šanrrey ekspresni vlak zavozil z vso brzino v tam stoječi osebni vlak. Posledice so bile strahovite. Osebni vlak je skoraj popolnoma uničen. Nemudoma so organizirali reše- vanje, ki pa je bilo zaradi snežnega viharja zelo otežkočeno. Vrhu tega so bile železne konstrukcija vagonov tako zmečkane in medsebojno zapletene, da so morali počakati, dokler ni-so dobili potrebnih priprav za rezanje železa. Na kraj nesreče eo poslali poseben reševalni vlak in večji oddelek vojaštva. Vso noč so razkopavali ruševine. Dosedaj so potegnili izpod ruševin 35 mrtvih ia 96 ranjencev, od katerih pa se mnogi bore s smrtjo. Žrtve nesreča so skoraj izključno škotje. Nekatera trupla so tako zmečkana, da je identifikacija zelo otežkočena. Napredovanja v prosvetni službi Beograd, 11. dec. Napredovali so v 4. skupino 1. stopnje profesorji dr. Ivan Dor-nik na klasični gimnaziji v Mariboru. Janko Orožen na realni v Celju, Rudolf Lapa jne na IL realni v Ljubljani. Friderik Mesar na realni v Kotoru, Franc Kapus na klasični v Ljubljani, dr. Karel Zarnik na realni v Celju; v 4. pol. skupino 2. stopnje dr. Fran Reaman na realni v Novi Gradiški, Alojzij Žitnik na klasični, Maks Pregelj na I. realni, dr. Franc Suš-nik na klasični in Rudolf Grobming na učiteljišču v Ljubljani, Ervina Ropaš na učiteljišču v Mairiboru, Viktor švajger na učiteljišču, David Zupan na H. reaini v Ljubljani,' Ivan Kos na klasični v Mariboru, Franc Planina, Srečko Bavter in dr. Mirko Rupel na klasični v Ljubljani; v 5. položajno skupino Jožko Trobej na učiteljišču v Mariboru. Katinka Rihar na učiteljišču v Ljubljani, Peter KovačLč in Fran četina na realni v Celju, Rihard Aplenc na H. realni v Ljubljani, dr. Marija Pernar in Janko Presker na realni v Celju, Alojzij Merčun na I. realni v Ljubljani;' v 7. položajno skupino Albin Mali na ni. realni. Marja Boršnik na IL realni, Anton Gorup na klasični in dr. Silva Trdina na HI. realni v Ljubljani. Za retžiserja v 5. položajmi skupini pri ljubljanskem Nanodnem gledališču je imenovan Robert Primožič. Za glavno artiivajrko v 7. položajni skupini pn Narodnem muzeju v Ljubljani je najpredovala arhivarka Ana Ku5ar. Napredovali so: v meščanskih šolah: v 5 položajno skupino Viktor Rode, upravitelj II. moške mešč. v Mariboru, Manja Lorber, učiteljica na II. ženski v Ljubljani, Emilija Jug, učiteljica na I. ženski v Mariboru, Anton Gaspari, upravitelj na Rakeku, Pavel Medič, učitelj na II. moški v Ljubljani, Jakob Gospodarič, upravitelj na Jesenicah, Albin Zavrl, upravitelj v Senovem, Neža Zadnik, učiteljica v Celju, Josip Vutkovič, upravitelj v Krškem, Janko Trošt, upravitelj v Ribnici, Mirko Kovač, učitelj v Celju, Hermina Potočnik, učiteljica v Ljubljani, Ivana Krameric, učiteljica na II. ženski v Ljubljani, Julija Fenc učiteljica v Krškem. Rudolf Pečjak, upravitelj v Št. Vidu, Marija Laharnar, učiteljica na II. v Ljubljani, Iva Ukmar, učiteljica na I. v Ljubljani, Ivanka Pro-senc, učiteljica na I. ženski v Ljubljani, Cirila Zupane, učiteljica v Ribnici, Frida Hvatal, učiteljica na II. ženski v Ljubljani; v 7 položajno skupino Dora Novak, učiteljica v Ribnici, Ana Gabrijel, učiteljica v Tržiču, Anka Ažman, učiteljica na I moški v Mariboru, Ana Kotnik, učiteljica v Slovenjgradcu, Bogomir Srebre, učitelj v Brežicah, Marija Gorišek, učiteljica v Slov. Bistrici. Premeščena je bila na lastno prošnjo ljudskošolska učiteljica Marija Cibej z Lesc v Ljubljano. Napredovanja na univerzi Na vseučilišču v Ljubljani so napredovali: na filozofski fakulteti za rednega profesorja 3/2 dr. Franc Turk. izredni profesor; na pravni fakulteti za rednega profesorja dr Albin Ogrie; na bogoslovni fakulteti za izrednega profesorja 3/2 dr. Josip Turk; na tehnični fakulteti za redne profesorje 2/1 dr. Miroslav Kasal, dr. Marij Rebek in mz Marij Osana, za izrednega profesorja 3/2 inž. Roman Strojnik. Za izrednega profesorja v 4. položajni skupini 2. stopnje na filozofski fakulteti ljubljanskega vseučilišča je imenovan dr. Franc Štele, doslej konservator Narodnega muzeja v Ljubljani. Sprejeta je ostavka, na državno službo, ki jo je podal dr. Paivel Grošelj, docent na medicinski fakulteti ljubljanskega vseučilišča. Konferenca general, štabov Male antante Praga. 11. dec. br. V ponedeljek se prične v Pragi konferenca generalnih štabov držav Male antante. Zasedania se bodo udeležili načelniki vseh treh generalnih štabov. Načelnik rumu nekega generalnega štaba general Jonescu je danes odpotoval iz Bukarešte v Beograd, odkoder bo nadaljeval skupno z načelnikom jueoslovenskega generalnega štaba generalom Nedičem potovanje v Prago. terne proti Paveličevim emigrantom. Kali-terni očita, da ni dosleden, češ da treba predolgo čakati. Iz prometne službe Premeščen je železniški prometni uradnik in postajenačelnik Karel Butinar ia Tomaševca na Zidani most. Viktorija Pisen: Concordia 3:3 (3:0) Zagreb. 11. decembra, o. Danes je gostovala v Zagrebu pkenska Viktorija, ki se je pred komaj 300 gledalci srečala s Concor-dio. Tekma se je vršila na zelo razmočenem terenu. Gcstje so prišli v vodstvo v 6. min. po levem krilcu ter so v 28. min. povečali stanje na 2:0. V zadnji minuti prve-;ra po'časa so zabili tretji gol. V druri polovici se jc Concordia popravila ter je Rakar zabil dva gola, Zebič pa eneira. Jutri igra Viktorija Plzen proti Gradjan-skemu. Vremenska napoved Zemunskavremenska napoved: Povečini oblačno vreme z jasninami v severnih in zapadnih krajih. Deževati utegne v južni polovici, v planinskih krajih pašne-ž ti. Toplota bo še padla. Zagrebška: Nestalno, temperatura bo neznatno padla Dunajska: Oblačno, severovzhodni vetrovi, sneg. V Ljubljani je ustanovljena Akademija znanosti in umetnosti Včeraj se je nepričakovano, čeprav po dolgih smotrnih pripravah, uresničil stari sen vseh slovenskih kulturnih delavcev v preteklosti in sedanjosti: Ljubljana je dobila Akademijo znanosti in umetnosti. Ustanovitev tako visoke kulturne naprave je pri vsakem narodu velik dogodek, kajti povsod vidijo v domači akademiji nov daljnosežni korak k organizaciji višjih form kulturnega življenja in povsod priznavajo v akademijah tisto avtoritativno ustanovo, ki jo potrebuje sle-hern kulturni krog, vsak kulturno tvoren narod. Tem večjega pomena bo nova Akademija znanosti in umetnosti za slovensko ozemlje, ki ie najbolj eksponirani del naše Jugoslavije. Prav zaradi geopolitične lege našega ozemlja in zaradi posebnega položaja Slovencev v Jugoslaviji lahko trdimo, da ugoden razmah slovenskih kulturnih sil utrjuje tudi našo narodno in državno moč, pospešuje prestiž državne misli ter zavest osvoboienja in svobodnega razvoja v lastni narodni državi, obenem pa ugodno vpliva na zavest naših manjšin. Zaradi tega je ustanovitev Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani dogodek, ki daleč presega ožji krog znanstvenikov in umetnikov. Je to nov dokaz, da se Slovencem v okvirju jugoslovenske narodne države počasi izpolnjujejo najvišji smotri, ki so se zdeli našim preporoditeljem nedosežni in neizvedljivi. V tem smislu pozdravljamo tudi s tega mesta ustanovitev Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Kako j® bila Akademija ustanovljena O pomenu pravkar ustanovljene Akademije znanosti in umetnosti razpravlja današnji uvodnik. V nasled* njem nriobčujemo oficielno poročilo o poteku ustanovitve in o značaju nove akademije Včeraj (11. decembra 1937) ob 11. dopoldne se jc v Narodnem domu v Ljubljani vršil ustanovni zbor društva »Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani« Zbora so se udeležili vsi pravi člani, ki jih je sedem. kakor to določajo pravila, in sicer za prvi razred štirje (gg. univ. prof. Aleš Uše-ničnik, Rajko Nachtigal, Fran Kidrič in Milko Kos), za osiale tri Tazrede pa po en član-organizator (gg. univ. prof. Gregor Krek in R'hard Zupančič ter pesnik Oton Župančič). Na čelu akademije ostane začasno, do izvolitve novih članov in do volitve prvega predsednika, kot starostni predsednik g. Aleš Ušeničnik. Z zbora so bile poslane vdanostne izjave Nj. Vel. kralju Petru II. Nj. Vel. kraljici Mariji, Nj. V;s. knezu namestniku, dalje pozdravne besede gg. kraljevima namestnikoma R. Stan-koviču in I. Peroviču. kraljevski vladi, posebej še g. ministru prosvete, predsednikoma senata in narodne skupščine, slovenskim senatorjem in poslancem; bratski pozdravi so bili poslani beograjski in zagrebški akademiji znanosti. Po zboru se je delegacija akademije predstavila g. banu dr. M. Natlačenu. Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani ima štiri razrede, ki obsegajo znanosti in umetnosti v tem-le redu; prvi razred filozofijo, filologijo in zgodovino; drugi razred pravne, sociološke, gosnodarske vede; tretji razred matematične, tehnične, priro-dosiovne in medicinske znanosti; četrti raz- red je umetniški (leposlovje), glasba, slikarstvo, likovna umetnost, arhitektura). Člani akademije so ali redni (največ jih more biti 30), ali dopisni (največ 60) ali pa častni. Za izvolitev je potrebna najstrožja znanstvena ali umetniška presoja, ki mora izkazati samostojnost ustvarjanja. Delo akademije se publicira v posebnih izdanjih, kjer so sorodne stroke združene pod skupnimi in enotnimi naslovi Akademiji načeluje predsednik, ki ga namestuje glavni sekretar; oba sta izvoljena za dobo treh let; posamezne razrede pa vodijo razredni sekretarji, ki se volijo vsako leto. Ti funkc:o-narji skupaj tvorijo predsedstvo akademije. Ob zaključku vsakega poslovnega ieta se vrši svečan javen zbor akademije s poročilom o delovanju akademije v preteklem letu, s sprejemom novih članov in s predavanjem o novih aktualnih znanstvenih (umetniških) problemih. Že skoro pred desetimi leti je vsa naša javnost pozdravila akcijo za akademijo znanosti in umetnosti ter za Narodno galerijo. Narodna galerija, za katero je bilo treba mnogo požrtvovalnega dela in dosti sredstev, že dalj časa dostojno in častno kaže, kaj so naši umetniki-tvorci lepega ustvarili. Akademija znanosti in umetnosti hoče zdaj združiti v osrednjo organizacijo s trdnim delovnim načrtom posamezna že doslej delujoča strogo znanstvena društva, da tako v skupnem delu zbere vsa naša raztresena znanstvena prizadevanja in da se more lotiti velikih znanstvenih nalog, iti jih more samo s kolektivnim delom pričeti in izvršiti. Njena prva skrb bo, da častno re-prezentira našo znanost in umetnost tudi v mednarodni kulturni tekmi in da s tiin dviga narodno čast naše države. Prvi člani naše Akademije V prvih rednih članih slovenske Akademije znanosti in umetnosti pozdravlja naša javnost same vidne predstavitelje slovenske znanosti in umetnosti, može, katerih vsak je doprinesel mnogo trajnih duhovnih dobrin sodobni slovenski kulturi. V naslednjem naj v abecedni vrsti le prav na kratko in zgoščeno označimo prve člane domače Akademije: Dr. France Kidrič je redni profesor za slovansko literaturo na univerzi v Ljubljani rn največja avtoriteta v vseh vprašanjih starejše slovenske literature. Rodil se je 23. marca 1880 v Radan-ski vasi pri Rogaški Slatini, dovrši! mariborsko gimnazijo in dunajsko univerzo, kjer je študiral slavistiko. Promoviral je L 1906. Bil je nekaj let uradnik v dunajski dvorni knjižnici in se je L 1919 habilrti-ral na dunajski univerzi za slovansko fi- Dr. Milko Kos je redni profesor za zgodovino srednjega veka na ljubljanski univerzi in priznani slovenski zgodovinar. Rodil se je 12. decembra 1892 v Gorici kot sin zgodovinarja dr. Franca Kosa, avtorja Gradiva za zgodovino Slovencev. Po dovršeni gimnaziji v Gorici je študiral na Dunaju zgodovino in delno geografijo, L 1916 je promoviral za doktorja filozofije, deloval v Avstrij- lologijo. L. 1920 je postal redni profesor ljubljanske univerze. V letu 1923/24 je bil rektor, večkrat pa je izvrševal funkcijo dekana. Bibliografija njegovih znanstvenih spisov je zelo obsežna. S svojim raziskava-njem naše starejše literature je izvršil revizijo mnogih dotedanjih podatkov in sodb ter z »Zgodovino slovenskega slovstva od začetkov do marčne revolucije« (Slov. Matica) izvršil ne le novo periodizacijo naše literarne zgodovine, marveč dal tudi nove in objektivnejše poglede na mnoge naše pojave in osebnosti, vedno v okviru dobe in njenega evropskega ozadja. Prof. dr. Kidrič je nadalje priznana avtoriteta v prešernoslovju; prvi zvezek njegovega Prešerna je izdala lani Tiskovna zadruga, drugi je napovedan Prof. dr. Kidrič je član Slovanskega instituta v Pragi in Znanstvenega društva v Ljubljani Odlikovan je z redom sv. Save III. in z redom Belega orla V. razreda. skem instituta za raziskavanje zgodovine, se izpopolnjeval po vojni še v Parizu in Miinchenu in postal 1924 docent v Beogradu, leto dni pozneje izredni profesor t Zagrebu, od L 1929 pa deluje na ljubljanski univerzi najprej kot izredni, nato pa kot redni profesor. Bibliografija njegovih znanstvenih spisov je obsežna in vsebuje celo vrsto tehtnih del iz starejše slovenske zgodovine, predvsem seveda iz srednjega veka. Njegovi najpomembnejši spisi v posebnih knjižnih izdajah so: »Srednjeveški rokopisi v Sloveniji,« »Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije« in »Con-versio Bagoariorum et Caranthanarum.« Prof. dr. Milko Kos je dopisni član Jugo-slov. akademije v Zagrebu in Kralovske češke společnosti nauk v Pragi, član Slovanskega instituta v Pragi in Znanstvenega društva v Ljubljani, odlikovan z redom sv. Save IV. Dr. Gregor Krek je redni profesor za državljansko in rimsko pravo na univerzi v Ljubljani. Rodil se je 27. junija 1875 v Gradcu kot sin slavista, univ. prof. dr. Gregorja Kreka in se je po dovršeni graški gimnaziji posvetil pravnemu študiju. Za doktorja je bil pro-moviran 1. 1898. Ze kot dijak se je bavil z glasbo, obiskaval konservatorij in napravil vse izpite. Vstopil je v sodno službo in služboval med drugim na Dunaju in v Ljubljani. Za rednega profesorja ljubljanske univerze je bil imenovan L 1920, 1. 1921/22 je izvrševal funkcijo in čast rektorja, ve&> krat pa je bil dekan. Kot pravnik je spisa! celo vrsto pomembnih spisov v slovenskem in nemškem jeziku, ki jih karakteri-zira globoko, temeijito in obsežno znanj« in stilistično-jezikovna preciznost. Prav to* tos je izšla njegova obširna knjiga o rimskem pravu, ki jo presojajo v strokovnih kiogih kot eno najtemeljitejših pravnih del na slovanskem jugu. Dr. Gregor (Goj-mir) Krek ima tudi velike zasluge za slovensko glasbeno kulturo. Bil je urednik glasbenega časopisja »Novi akordi«, ki je izoral globoko brazdo v našem glasbenem življenju; znan je tudi kot skladatelj. Prof. dr. Gregor Krek je član Slovanskega instituta v Pragi in predsednik juridič-ne izpitne komisije. Odlikovan je z redi sv. Save III. in IL in Belega orla IV. Dr. Rajko Nahtigal je redni profesor za slovansko filologijo na univerzi v Ljubljani. Rodil se je 14. aprila 1877 v Novem mestu in se je po maturi v Ljubljani posvetil študiju slavistike na dunajski univerzi, kjer je poslušal Jagiča m druge slaviste. Promoviran je bil 1. 1901, medtem pa je odšel s štipendijo na Rusko, kjer je poglobil in razširil svoje znanje iz slovanske filologije. L. 1902 je postal učitelj ruščine na nekaterih dunajskih učnih zavodih, 1. 1913 je postal profesor in ie bil takoj imenovan za rednega profesorja slovanske filologije s posebnim ozirom na slovenski jezik in literaturo na univerzi v Gradcu, kjer je postal 1. 1917 redni profesor. Na ljubljansko univerzo je bil imenovan 1. 1919 in je tu zasedel stolico za splošno slovansko filologijo s starocerkve-noslovanščino. Organiziral je slovanski seminar in vodi dandanes Slovanski institut naše univerze. Dr. Rajko Nahtigal je bil med ustanovitelji Znanstvenega društva za humanitaristične vede v Ljubljani in ves čas njegov predsednik; pod njegovim vodstvom je to društvo pripravljalo današnjo Akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani Znanstveno-publicistična dejavnost prof. Nahtigala se giblje večidel na strogo znanstvenem področju slovanske, zlasti sta-rocerkvenoslovanske filologije, v kateri zavzema ugledno in avtoritativno mesto. Lani so izšle pri Znanstvenem društvu njegove »Starocerkvenoslovanške študije«. Mnogo se je bavil tudi z vprašanji primerjalnega jezikoslovja in zaslovel kot eden največjih znanstvenih poznavalcev albanskega jezika. Prof. dr. Nahtigal je dopisni član Jugoslovenske akademije v Zagrebu in Srpske kraljevske akademije v Beogradu, član Slovanskega instituta v Pragi in častni član Slavističnega društva v Ljubljani. Odlikovan je z redom sv. Save L razreda. Dr. Aleš Ušeničnik je redni profesor za krščansko filozofijo na teološki fakulteti ljubljanske univerze. Rodil se je 3. julija 1868 v Poljanah nad Škofjo Loko, študiral gimnazijo v Ljubljani, bogoslovje in filozofijo pa v Rimu. Od 1. 1919 je redni profesor na univerzi v Ljubljani. Dr. Aleš Ušeničnik je največji reprezentant krščanske filozofije med Slovenci in znan tudi v inozemskih krogih kot modemi nadaljevalec fomtsiRSnega Pk lozofskega sistema. Bavi se s splošno filozofskimi in sociološkimi vprašanju Njegovi najpomembnejši spisi »Sociologija,« »Knjiga o življenju«, »Uvod v filozofijo«, »Uvod v krščansko sociologijo.« Je dopisni član Jugoslovenske akademije v Zagrebu in odlikovan z redom »v. Save II. V novi akademiji zavzema položaj starostnega predsednika. Dr« Rihard Zupančič je redni profesor sa matematiko na univerzi v Ljubljani Rodil se je 22. decembra 1878 v Ljubljani študiral je na univerzah Pariz, Dunaj in Gottingen in postal L 1912 docent višje tehnične šole na Dunaju, od L 1919 pa je redni profesor naše univerze. Kot znanstvenik se bavi predvsem s problemi matematične pedagogike bi sodeluje v raznih evropskih matematičnih strokovnih revijah. Njegovi spisi iz čiste matematike so izšli ▼ iz vest jih pariške in dunajske akademije. Je predsednik profesorske izpitne komisije in dopisni član akademije v Toukmsu. Odlikovan je z redom sv. Save II. V novi akademiji bo hnel nalogo, organizirati nje prirodoslovno-matematični oddelek. Oton Župančič je predstavitelj sodobne slovenske literature in vstopa v akademijo s nalogo, da organizira njen umetnostno-Iiteranri oddelek. Je upravnik Narodnega gledališča ▼ Ljubljani. Rodil se je 28. januarja 1878 T Vinici (Bela krajina), študiral v Novem mestu in v Ljubljani, nato pa na dunajski univerzi zgodovino m zemljepis. Pozneje se je posvetil literaturi in gledališču. Kot največji slovenski pesnik našega veka je dovolj znan širši javnosti O njem obstoje tudi tuje monografije (Cronijeva v italijanščini Tesnierova v francoščini). S svo- ^žgimvju, Tvojega otroka spadajo tudi SARGOV KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU Jo poezijo In pooebej Se s svojimi prevodt je vplival na razvoj slovenskega literarno« ga jezika in tnu nakazal nove izraževalntf možnosti Oton Zupančič je dopisni član; Jugoslovenske akademije ▼ Zagrebu, pretk« aednflc Peo-kiuba ▼ LJubljani, predsednifc Francoskega instituta, chevalier de POrdre national de la Legion d' bonoenr. Odliko« van ja a redi sv. Save IIL in Belega orla IV. Vztrajno prizadevanje letošnje zime Peti snežni nalet je to pot priplesal s severa, kjer je mrzla ruska zima zavzela že vso Poljsko in Nemčijo LJubljana, 11. decembra. Že Štiri jeseni se ni zima tako pogosto oglašala kakor letos. Komaj je v nižinah izginila sicer rahla snežna odeja, že se je pritihotapila iz naglo ohlajenih višin znova zima in pobelila zemljo. Borba med oceanskimi toplimi strujami in navalom severnega hlada je letos menjaje podila nad našim obzorjem zdaj vlažno tople deževne sape, ki jih je presledkoma preganjal vpad severnega zraka. Tako smo tudi te dni imeli za močnim deževjem, po katerem so vode v strugah še zmerom prav visoke, predvčerajšnjim in včeraj nenavadno tople dni, pod vplivom Sredozemskega morja. Davi je pa mrzel zimski ples po Poljski in Nemčiji vrgel svoje glasnike, severne vetrove tudi k nam. Visoko pod nebom je kmalu nastalo razpoloženje za tvorbo kristalno lepih snežink. Zanimivo je bilo opazovati kako je s postopnim padcem temperature v zraku in minule dni segretega zemeljskega površja snežna odeja le počasi osvajala tla z višjih leg v nižine. Grad, Golovec in Rožnik so bili že davno beli ko so tople mestne ulice in strehe hiš šele po poldnevu pokrile snežinke. Orientacija mrzlega vala s tečajnih predelov na jug je letošnjo jesen vse bolj pogosta kakor drugikrat. Zgodaj je zato dobila Rusija mrzlo zimo in razmeroma dokaj prej kakor druga leta je mraz z močnim sneženjem pritisnil v severni Angliji, i v Nemčiji in Poljski, tja do severnih gre-I benov Alp, Krkonošev in Karpatov. Niže I na jug je prodrl le rahel odtenek te zima ali če bo ostalo pri stičnem poteku severno evropskega vremena tudi nadalje, bomo pri nas, po vrsti dokaj j? lovih zim, zabeležili precejšnjo mero snega in kar se je še posebej bati, tja sredi zime, raje več ko malo mraza. Prijatelji Tivolija imajo zdaj z žalostnim drobižem svoje posebno veselje. Ce v plesu snežink pohitiš tja v gozdiček vitkih smrek, te obkroži tropa lačnih kljunčkov, ki so že kar navajeni, da raje vzemo hrano iz dobrotnih rok kakor iz ptičnic. še drugače plašni kosi in drozgi priskakljajo pod noge, veverice pa se tepo med seboj, katera bo prej pretaknila žepe in pograbila sladko jedrce. Zima se oglaša in na vrata dobrotnih src trka prošnja usmiljenja potrebnih ljudi in živali... Postani in ostani član Vodnikove družbe! Narodna. s+ožLea. upliva na ves organizem. Dobro sredstvo za odvajali, ki zanesljivo deluje in Ima prijefen olcus, jo GospodaritTG ilt milijonov Din za službo naših posojil v Franciji O priliki poseta francoskega zunanjega ministra Delbosa v Beogradu bo podpisana nova francosko-jugoslovenska trgovinska pogodba, ki je bila sklenjena že v začetku oktobra, pa je bil podpis pogodbe odložen, ker naša država takrat še ni mogla priti do sporazuma s francoskimi imetniki srbskih predvojnih posojil in 7% stabilizacijskega posojila iz 1. 1931. Poročali smo že, da je sedaj prišlo tudi do sporazuma s temi francoskimi obligacijonarji na ta način, da bo naša država plačala celoten znesek kupona v devalviranih francoskih frankih, in sicer pri predvojnih srbskih posojilih v višini 240% nominalnega zneska zlatih frankov, kar je za malenkost manj, nego bi morala naša država plačati po uzakonjenem sporazumu iz 1. 1930. v takratnih Poincarejevih frankih (katerih zlata vrednost je bilo skoro še enkrat tako velika, nego znaša zlata vrednost sedanjega franka) Tudi za kupone 7% stabilizacijskega posojila bo naša država plačala v devalviranih francoskih frankih nekaj manj, nego bi morala plačati v Poicarejevih frankih, ki so veljali v času, ko je bilo posojilo sklenjeno. Sporazum vel.a seveda samo za dve leti Za to dobo se je naša država obvezala plačati na leto še 25 milijonov frankov za amortizacijo Čeprav naša država francoskim obligacijonarjem ni priznala valorizacije anuitet odnosno zaradi devalvacije francoskega franka ne bo v razvrednotenih frankih plačala več nego bi morala plačati v nedevalviranih frankih, vendar bodo plačila dosegla prav znaten znesek. Kakor poroča »Neue Zurcher Zeitung«, bomo morali za obrestno službo imenovanih posojil v Franciji žrtvovati na leto 175 milijonov frankov in vrhu tega 25 milijonov frankov za amortizacijo, skupaj torej 200 milijonov frankov, to je 325 milijonov Din. V zvezi z novo trgovinsko pogodbo smo sklenili s Francijo tudi nov plačilni sporazum, po katerem se ukine klirinški plačilni promet. V bodoče se bodo plačila vršila v svobodnih devizah. V novem sporazumu je tudi predvideno, da se bo kontrola uvoza iz Francije pričela izvajati šele tedaj, ko bo naš uvoz iz Francije prekoračil 80% vrednosti našega izvoza, kar se bo ugotovilo na podlagi trgovinskih statistik obeh držav. Francija nam v tej pogodbi priznava pravico do aktivne trgovinske bilance, v višini najmanj 20 % vrednosti našega izvoza. Vprašanje pa je, če bo ta razlika zadostovala za kritje naših finančnih obveznosti. Samo za kritje anuitetne službe naših posojil v Franciji bomo, kakor gori navedeno, potrebovali na leto za 325 milijonov Din deviz. Če upoštevamo še ostala finančna plačila, zlasti dividende francoskega kapitala v Jugoslaviji (Francoske družbe borskih rudnikov), tedaj se bo celotna vsota finančnih plačil izven okvira trgovinskega prometa približevala znesku pol milijarde Din. če bi hoteli ves ta znesek kriti z izvoznim presežkom naše trgovinske bilance, tedaj bi morala znašati aktivnost naše trfovin^ke bilance na leto skoro pol milijarde, kar seveda pri razmerju 100 : 80 med izvozom v Francijo in uvozom iz Francije ni moeoče doseči. Letos je sicer naša trgovinska bilanca s Francijo zelo aktivna, kajti v devetih mesecih tekočega leta je znašal izvozni presežek okrog 260 milijonov Din. in sicer pri izvozu v višini 322 milijonov in pri uvozu v višini 63 milijonov Din flani ie bila bilanca pasivna za 16 milijonov). Toda pretežni del tega povečanega izvoza je le posledica znatnega francoskega uvoza žita zaradi slabe letine. V onhoHniih letih pa ni verjetno, da bi izvoTni presežek dosegel tak obseg, kakor v letošnjem letu. K sporu zaradi pogodbe med mestno občino in Električno zadrugo v šiški Ze 25. novembra smo na tem mestu v 7vezi z obravnavo vprašanja nove pogodbe n-.cd mestno občino ljubljansko in Električno zadrugo v Šiški postavili vprašanje, ali je bilo načelstvo Električne zadruge v Šiški upravičeno podpisati tako pogodbo glede na okolnost. da je dal letošnji občni zbor n-ačelstvu le pooblastilo, da pristane na povišanje cene električnega toka za zadruž-n;ke do največ 2 Din, ne pa na povišanje na 2.80 Din. Tudi smo že poročali, da je zaradi podpisa te pogodbe nastalo v šiški precejšnje vznemirjenje. Že ob koncu no vembra so imeli zadružniki sestanek, na katerem so bili navzoči tudi nekateri' člani mestnega sveta, ki so iziavili, da niso biii poučeni o vsebini pogodbe odnosno da so bili mnenja, da gre za prvotno pogodbo, ki je le nebistveno spremenjena. Na sestanku je bilo sklenjeno, da zahtevajo zadružniki nujno sklicanje izrednega občnega zbora zadruge in je zahtevo po sklicanju tega izrednega občnega zbora, ki bi sklepal o neveljavnosti pogodbe in o razrešitvi načel-stva in nadzorstva, podpisalo 109 zadružnikov. Načelstvo zadruge pa je najbrž slutilo, kaj se pripravlja, in je samo sklicalo izredni .občni zbor, seveda z drugim dnevnim redom. Preteklo STedo je k sporu objavilo načelstvo in nadzorstvo zadruge v »Slovencu« pojasnilo, kjer zatrjuje da je bila izvršena revizija pogodbe na podlagi pooblastila občnega zbora. Med drugim očita mestnima svetnikoma gg. Bor.štnerju m Černetu. da fcta v mestnem svetu glasovala za pogodbo, v Šiški pa nastopata proti njej. Na iznešene očitke je mestni svetnik g. Černe poslal »Slovencu« naslednje pojasnilo: Pojasnilo m. sv. Černeta Ni bil moj namen razpravljati v časopisju glede pogodbe med mestno občino ljubljansko in Električno zadrugo v Šiški. Ker pa se je načelstvo in nadzorstvo Električne zadruge v Šiški v »Slovencu« z dne 8. dec. pod tem naslovom v svojem članku obregnilo tudi v moje ime, sem primoran pojasniti naslednje: Dne 23. nov. t. 1.. ko je razpravljal občinski svet o pogodbi med MOL in Električno zadrugo v Šiški, sem sejo zaradi zaprek pri vožnji nekoliko /amud'l. Tako mi ni bila znana pogodb a. Rad bi bil dobil informacije od gg obč sv Šaleharja kod predsednika in Babnika kr:t podpredsednika Elekt. zadruge. Ko sem jih iskal, jih iz meni neznanega vzroka nisem našel med navzočimi. Zato sem glasoval za pogodbo v dobri veri da je enaka kakor jo je že predsednik Električne zadiuge na dveh obč. zborih pojasnjeval. Ko sem po izglasovanju pogodbe doznal, da ne gre za isto pogodbo in ji tudi ni malo podobna, sem bil takoj proti, kar sem g Babniku tudi povedal. Zelo lepo bi bilo. ako bi me bila gg. Salehar in Babnik kot zadružnika in obč. sv. kolega nekoliko poučila o pogodbi, kar bi ne bilo težko vsaj za g. Babnika ne, ker gre vsaj 4 krat na dan mimo moje hiše, in je njegova hiša oddaljena od moje komaj 100 korakov. Kar se tiče moje bojevi-tosti za ali proti pogodbi pa obstoja v tem, da sem bi' na sestanku, na katerega sem bil povabljen in da sem pobral 10 podpisov za izredni občni zbor. Smatram, da imam po § 3t>. zadružnih pravil to pravico, kakor vsak drug član zadruge Izjavljam pa, da leta 1934 35 j-n 36. ali kdaj koli nisem nikdar pritiskal na izvedbo pogodbe, ki je bila zasnovana pod županova-njem g. dr. Puca. kar vse mora biti načel-stvu in nadzorstvu Elektr-čne zadruge znano. Vse eno mi je. pod °rim županova-njem je pogodba urejena glavno je, da bi imeli zadružniki nizke cene za tok Zaradi svoje bolezni na letošnjem občnem zboru nisem bil navzoč, ko se je na-čelstvu dalo polnomočje. Poučen pa sem, da je to polnomočje obstojalo le v takem obsegu, da cena električnemu toku za obratovanje motorjev ne sme presegati 1 Din za k v uro, csna toku za razsvetljavo pa sme biti nekaj višja, nikakor pa ne sme biti 2 Din za kv uro Tudi je bil sklep o razdelitvi rezervnega zaklada, in je bilo povedano, da ima končno besedo likvidacij- j Dobitki po 20.000 Din: 5272 — 734; eki občni zbor. Polnomočje, ki je b;lo dano i 5654 — 5778 — 698; 5818 — 589; načelstvu Elekt. zadruge na občnem zboru, še daleč ni v skladu s pogodbo, ki je bila objavljena z letakom, ki ga je izdala Električna zadruga v Šiški. Zato smatram, da je načelstvo svoje polnomočje. izdano na letošnjem občnem zboru, (milo rečeno) daleč prekoračilo. Zaradi tega je po mojem mnenju ta pogodba neveljavna. Ako načelstvo Električne zadruge ni moglo napraviti pogodbe v smislu danega pol-nomočja, je bila njegova dolžnost sklicati izredni občni zbor, članstvu pojasniti zadevo, si izposlovati dalekosežnejše polnomočje, ter šele nato sklepati pogodbo. Vsaj tako bi storil vsak kdoi se zaveda, da upravlja tuje premoženje. G.Beliču pa svetujem, naj točno prečita pravila, da bo vedel ali je še upravičen podpisovati za zadrugo ali ne Tudi o tem določajo pravila § 3. točka 5. Černe l. r. Ali je bilo načelstvo opravičeno skleniti tako pogodbo Spor gre pred vsem za to, ali je bilo načelstvo zadruge upravičeno skleniti z mestno občino pogodbo, ki se v najvažnejših točkah docela razlikuje od prej sklenjene in od občnega zbora odobrene pogodbe. Na zadnjem občnem zboru Električne zadruge, ki se je vršil letos v juliju, je bilo sklenjeno (kakor je to razvidno iz zapisnika na str 237) »da se načelstvo in nadzorstvo opolnomočita, da v primeru, ako finančno ministrstvo ne bi potrdilo sklenjenega dogovora med Električno zadrugo in MOL za prodajo električnih naprav in bi s tem dogovor postal ničev, ta dogovor revidirata po svojem preudarku in najboljši vesti in se mora to tudi izvesti najkasneje do 31. XII 1937; pri tem pa je gledati na to, da ostanejo ugodnosti, ki jih predvideva sedanji dogovor za zadružnike za dobo 10 let v prvi vrsti pred vsem neokrnjene odnosno da v skrajni sili ne bodo okrnjene preveč. Vsekakor bi ne smela cena za pogonski tok presegati 1 Din, cena svetilnemu toku pa se sme od 1 Din nekoliko zvišati, toda ne dosti preko 1 Din.« Kakor je razvidno iz gornjega besedila, je občni zbor določil, v kakšnem okviru se sme izvršiti revizija pogodbe. Zlasti glede cene toka je bila načelstvu dana točna direktiva odnosno je imelo načelstvo le omejeno pooblastilo Fr no^ pogodbi se cena toku za razsvetljavo zviša daleč preko zneska 1 Din. Na zadnjem občnem zboru je bila v zvezi z glasovanjem o pooblastilu tudi postavljena zahteva, dn mora cena ostati precej izpod zneska 2 Din V resnici pomeni nova pogodba za zadružnike znatno poslabšanje. Nastane tudi vprašanje, kdo bo zadružnikom odgovarjal za škodo zaradi višje cene, ako bo obveljala sedanja pogodba. Vrhu tega je treba upoštevati, da ima po zadružnih pravilih glede likvidacije zadruge sklepati občni zbor. To je važno zlasti glede na določbo § 2 pogodbe, ki pravi, »da bo zadruga celotno kupnino, kakor tudi celotno po končani likvidaciji preostalo premoženje v smislu njenih pravil porabila za gradnjo in osnovanje zavetišča za uboge in sirote, ki ga prevzame v last in upravo Vin-cencijeva konferenca sv. Frančiška v Šiški.« Prejšnja pogodba je določala, da bo občni zbor sklepal o razdelitvi likvidacijske imovine, ki bo preostala po odbitku 1 milijona Din za gradnjo zavetišča. Finančno ministrstvo, ki prvotne pogodbe ni odobrilo, pa vendar ni moglo zahtevati, da se prav vsa imovina zadruge izroči Vincencijevi konferenci 6535 — 447; 6660 — 105; 7571 — 977; 7589 — 370; 7626 — 454; 8506 — 839; 8999 — 465; 9012 — 411; 9020 — 576; 9041 — 211; 9160 — 786. Dobitki po 5.000 Din: 5140 — 643; 5212 — 272; 5223 — 108; 5361 — 849; 5469 — 50; 5552 — 360; 5559 — 539; 5611 — 380; 5655 — 441; 5667 — 459; 5792 —- 671; 5827 — 505; 5863 — 953; 6008 — 501; 6089 — 198; 6252 — 146; 6321 —- 56; 6480 — 192; 6532 — 136; 6573 — 274; 6576 — 729; 6579 — 926; 6624 — 185; 6666 — 494 ; 6714 — 283; 6793 — 467; 6803 — 267; 6804 — 799; 6820 — 617; 6960 — 514; 7002 — 681; 7371 — 106; 7393 — 298; 7396 — 989; 7463 — 301; 7679 — 546; 7698 — 939; 8190 — 294; 8240 — 857; 8244 — 214; 8340 — 903; 8354 — 462 ; 8392 — 782; 8473 — 409; 8539 — 331; 8559 — 702; 8779 — 46; 8868 — 924; 8899 — 365; 9077 — 740; 9287 — 210. Dobitki po 3.000 Din: 5034 — 827; 5037 5077 5196 5292 5320 5418 5867 6125 6166 6406 6458 6540 6849 6999 7087 7197 706; 5066 — 316; 5071 — 217; 127; 5126 — 784; 5194 — 426; 848; 5241 — 694; 5253 — 618; 555; 5305 — 286; 5313 859; 423; 5351 — 665; 5374 — 702; 398; 5605 — 475 ; 5834 — 750; 541; 6027 — 639 ; 6041 — 695; 179; 6138 — 267; 6141 — 964: 471; 6181 — 947; 6345 — 210; 357; 6408 — 439; 6424 — 338: 687; 6490 — 678; 6527 — 505; 163; 6577 — 890; 6751 — 6; 321; 6872 — 269; 6899 — 568; 939; 7001 — 114; 7036 — 601; 391; 7168 — 50: 7190 — 383; 993; 7201 — 447; 7343 — 144; 7358 — 306; 7384 — 371; 7512 — 844; 7565 — 516; 7595 — 245; 7657 — 130; 7667 — 264; 7668 — 939; 7812 — 213; 7824 — 700; 7826 — 945: 7908 — 866: 7958 — 12; 8007 — 5*2; 8081 — 621; 8132 — 462; 8143 — 491; 8160 — 930; 8172 — 964; 8211 — 853; 8251 — 719; 8310 — 136; 8427 — 333; 8454 — 234; 8487 — 145; 8537 — 395 : 8564 — 184; 13; 8607 — 1<*6: 8669 — 39; 324; 8783 — 222: R?97 — 647; 8565 — 8763 8S17 — 796; 8832 — 8°K 88*1 — 9096 — 9191 — 9?59 — 157: 9299 — 739: _ 893; 146: 9025 — — 393: 412: 9108 — 796- 9145 — 851: 25: 9199 — 414: 9*>04 _ 909; 9263 — 511; 9268 — 607; 9330 — 844. Računajte in kupili boste! 5 — CEVNI SUPER ZA 1938. LETO Din 2 75 0. CENA NA ODPLAČILA DIN 2885«— ORION RADIO lip 100 S KRATKEM, SREDNJIMI IN DOLGIMI VALOVI RADIO r, t. i o, i Ljubljana, Miklošičeva e. 9. RAD20VAL, Ljubljana Dalmatinova nI. 13 JOSIP WIPPLEVGER, Maribor, Jurčičeva 6. PnnUtii t» «« sait>o«wava hranilnic V torek so prispeli v Reogrsd oredstav-nik? Zveze jugoslovanskih br*n?T-nic v Liub-liani. kjer ie včlanjenih vseh 29 «s'ovenskih regulativnih hranilnic, da raztolmačMo na merodajnih mestih potrebo spremembe načrta uredbe o samoupravnih hranilnicah. Ta načrt uredbe predvideva tako utesnitev nos'ovania hranilnic, da bi nastalo vnrašanie njihovega nadaljnjega obstoja. Hranilnicam tudi ne omogoča, da bi sn-e-jemale ounilne vloge. Vsebuje pa v svrho tega določbe, po katerih bi morale hranil- nice znaten del sedanjih naložb likvidirati. Proti temu načrtu uredbe so se odločno uprle vse slovenske hranilnice. Pa tudi vs0, Bruselj 73.119, Milan 22.72, Amsterdam 240 40, Berlin 174.20, Dunaj 80.70, Stockholm 111.40, Oslo 108.0250, Kobenhavn 9650, Praga 15.20, Varšava 84.80, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. Gospodarske vesti = Nova anketa o delovnem času v trgovinskih in obrtnih obratih. V zvezi s sklepi ankete, ki je bila v Zagrebu 8. no- = Produkcija zlata v Jugoslaviji. V prvih šestih mesecih t. 1. je znašala proluk-cija z.'ata v Jugoslaviji 3"*7.9 kg (lani v is em razdobju 262.42 kg) in je bila pr tem za 44% večja nego lani. Vso produkcijo eo vembra o delovnem času pomožnega oseb- j rudniki prodali Naiodni banki za 18.8 mii- ■io \t trermrinolri Vi in nVirtniVi Ahrotth -{a mi. ' •___ r\* /i__? • _ ___ ___* i _ « < r Žrebanje Vojne škode Na 28. žrebanju dobitkov loterijske 2% odstotne državne rente za vojno škodo, ki je bilo 2. in 6. t. m. v Beogradu so bili izžrebani naslednji dobitki (prva številka označuje serijo, druga pa številko obveznice) : Dobitek 200.000 Din: 6054 — 79. Dobitka po 100 000 Din: 7085 — 102; 8997 — 787. Dobitki po 50 000 D»n: 5286 — 880; 5375 — 183; 6616 — 887; 7951 — 987; 9131 — 976. ja v trgovinskih in obrtnih obratih, je minister za socialno politiko in narodno zdravje sklenil, naj bo 18. in 19. januarja v Sarajevu anketa, na kateri bodo v zvezi z izvajanjem zakona o zaščiti delavstva razpravljali o naslednjih vprašanjih: 1) Iz-prememba uredbe o zapiranju in odpiranju trgovinskih obratov in delovni čas pomožnega osebja; 2) posebno varstvo žensk in otrok glede na delovni čas; 3) zboljšanje službe inšpekcije dela; 4) Pojem industrijskih podjetij po zakonu o zaščiti delavstva; 4) Izvedba kolektivnih pogodb. Ankete se udeleže zastopniki ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, ministrstva za telesno vzgojo naroda, ministrstva za trgovino in Industrijo nadalje zastopniki delodajalskih ln delavskih zbornic. z v z delodajalskih združen* O-rednje-ga urada za zavarovanje delavcev in rsrednje uprave za posredovanje dela. Anketa bo v mestni posvetovalnici. jena Din (lani v istem razdobju) z.a 14.5 mili j. Din. pri če mer je znašala povprečna prodajna cena za kir 49.430 Din n sproti ! 55.230 Din, kolikor je znašala povp. e na cena lani v prvem poletju (Narodni banka je letos znižala od kupno ceno za zla o). Go nji podatki pa se nanašajo samo na produkcijo domačih rudnikov zale zlate rure (Fojnica, Neiesniiea, Sv. Varvara), ni pa urv\«levar<- ;-i,fo. ki ee ori rnfiniranj i našega euroveca bakra pridom v ino/pn e'ih Blagovna tržišča ŽITO + Chfcago, 11. decembra. Začetni tečaji: pšenica: 7,a dec. 95.50, m maj 92.375, za julij 86.375; koruza: za dec. 55.23, za maj 53.50, za julij 59.125. -I- Winnipeg, 11. decembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 120.50, za maj 115.375, za julij 111. BOMBAŽ + Liverpool. 10. decembra. Tendenca, stalna. Zaključni tečaji: za dec. 4.54 (prejšnji dan 4.53), za maj 4.66 (4.66:. za avg. 4.71 (4.71). + New.vork, 10. decembra. Tendenca »tal-na. Zaključni tečaji: za dec. 8.04 (8.07), maj 8.14 (8.16). Za izpopolnitev železniške zveze na progi Ptuj—Ormož Osluševci, 11. decembra Na razne prošnje je železniška uprava s 3. novembrom uvedla na progi Ptuj— Ormož nov potniški vlak. s tem je dijakom meščanske šole tn gimnazije v Ptuju omogočeno, da se takoj po pouku odpeljejo domov. Vlak odhaja iz Ptuja ob 12.53 in prihaja v Ormož ob 13.27, obratuje pa le ob dnevih poui:a_ Vsekakor smo železniški upravi dolini zahvalo ta priznanje za uvedbo tega vlaka. Z novim voznim redom, ki je stopil v veljavo msoeca maja, je bil namreč vozr.t red spremenjen v toliko, da je opoldanski vlak odhajal 40 minut prej, kakor prejšnji. Dijaki, ki se vozijo z vlakom v Ptuj in se po isti poti vračajo, bi zatorej morali v Ptuju čakati 5 ur na večerni vlak. V prejšnjem šolskem letu je vodstvo šlo dijakom toliko na roko, da je pouk skrčilo, vendar se to ni moglo trajno držati. Ker ni bilo mogoče voznega reda spremeniti, se je železniška uprava odločila za uvedbo novega vlaka, ki pa zraven številnega dijaštva pride tudi drugim potnikom prav. Mnenja pa smo, da bi bil ta vlak še bolj frekv en tiran, če bi se odhod iz Ptuja preložil za eno uro pozneje, kakor tudi, če bi vozil v obratni smeri z odhodom iz Ormoža okrog 15. ure. V prvem primeru, to je, če bi se odhod iz Ptuja preložil na 14. uro, bi Se ga poslužilo več potnikov, ker bi se sedanje razdobje med vlaki zvišalo od 40 na 100 minut. V tem primeru bd bilo križanje z braim vlakom v Ptuju, odpadel bi vsakokratni polurni poete nek zaradi križanja v MoSkanjcih. Po voznem redu bi moralo biti križanje v Ormožu, vendar je to zaradi uvedene počasne vožnje na delu proge in temu sledečih zamud onemogočeno. V obratni smeri bi se potniki iz Ormoža, Velike Nedelje, Osluševcev in Moška ajcev gotovo prav radi po6lužili tega vlaka, ki bi bil zelo prikladen za razne apravlke ali nakupe, tembolj, ker je po-vratek iz Ptuja ob 18. v smeri proti Ormožu mogoč, železniška uprava bd pri tako izpopolnjenem in spremenjenem voznem redu le pridobila, ker sedaj se vrača prazna garnitura. Prosimo in želimo, da bi odločujoči ta predlog upoštevali. rafinerijah in morajo ruda fiki poijetia. l ki purate baker rafinirati v inozemstvu, prav tako 01.dati v Narodni banki. j j = ŽatešUi hmeljski trg. ZateSko hmeljar-' sko zlruženje poroča, da je s'anje na 'inieljfikem tr<^u nekoliko -'.boljšalo. Povnra-5ev.i" >e pi k e. r em in p vovr »nem hme-|'.ti je ••p"p' ?i\a':o Cene se ciVjejo med 550 Jo 86^ Kč Dri čemer pa se najvišja j cena le redko anska uprava ni n pr ho«i n si>onilad oddaiala valilna jajca. Naročila zbira o kmetijske organizacije, šolska vod stva in občine Vsak. ki želi dohiti valilna jajca jih mora naročiti najkasneje do 211 januarja IttS* Po/neiša naročila se ne bodo upoštevala .Ja]ca se I odo oddaiala meseca marca in aprila Takoi ob naročilu mora naročnik plačati za vsako iaice po I din Podrobnejša navodila se dohijo ori sre^kib načeNivih in mednih poglavsrstvih. Kra-vevska banska uprava dravske banovine. * Potrebe protijetične borbe. Protituber-kuiozna zveza v Ljubljani, ki vodi proti-tuberkulozni pokret v dravski banovini, se je obrnila na vse denarne zavode in zavarovalnice v dravski banovini s prošnjo, da se naročijo na njeno glasilo »Delo proti tuberkulozi« odnosno da ji naklonijo primerno denarno podporo, s katero bi lahko vodila še uspešnejše svoj boj proti tenki Številni denarni zavodi so se prošnji Zveze odzvali ter so poleg r.aročnine nakazali tudi primerne zneske kot podporo Manjše razumevanje za potrebe protituber-kulozne borbe pa je bilo proti vsemu pričakovanju pn življenjskih zavarovalnicah. Nekatere so vrnile dopise in »zvode glasila brez vsakršne opazke. Nobenega dvoma ni, da so življenjske zavarovalnice na uspehu ljudsko-zdravstve^ega gibanja zelo interesirane :n imajo od tega same neposredno velike koristi Tudi so splošno zr.a ne koristi ki jih ima ljudsko zdravje od prizadevanj Protituberkulozne zveze. Zlasti je znano de'ovanje protituberkuloznih dispanzeriev. ko jih vzdrževanje pa zahteva veHke denarne žrtve. Žalibog so denarna sredstva Zveze zelo skromna Zato mora reflektirati na podporo javnosti. predv«em dobro situiranih posameznikov ter denarnih zavodov in drugih podobnih institucij. Zveza bo v svojem glasilu »-Pelo proti tuberkulozi« letno enkrat objavila sezname svojih dobrotnikov Upamo, da bodo v tem seznamu poleg zasebnikov tudi na*i domači denarni zavedi in živijenjske zavarovalnice, ki poslujejo v dravski banovini. * Poročila sta s.e v Mariboru gdč. Hedica Bisi-hufova m g Ferdo Tinia. Čestitamo' * »Zvonfek< ni namenjen samo domači mladini, ki ii je že 38 let najboljši prijatelj, zabavnik ia učitelj. Vsak mesec mora njegov vabeči glas s sveto materino besedo toplo objeti tudi našo deco v Avstriji, Italiji. na Madžarskem, v Nemčiji, Franciji, Belgiji, na Nizozemskem, v Ameriki in Argentini ji. Tretjina slovenskih otrok živi v inozemstvu. Naše gesio je: Mal položi dar deci na oltar. Starši, učitelji, naročite »Zvonček« svojim otrokom! Domoljubi, podprite idealno narodno akcijo! Lisi stane 30 din na leto Naroča se v upravi. Krakovski nasip št. 22. ali v Učiteljski tiskarni v Ljubljani. * Prodajalce božičnih drevesP opozarjamo na naredi«) bana. Vsak prodajalec, ki pripelje na trg božična drevesca, se mora izkazati zanje s predpisanim izvornim potrdilom. Tržni organi bodo nadzorovali prevažanje in prodajo božičnih drevesc ler brez izjeme zaplenili božična drevesca, ki se bodo prevažala ali prodajala brez predpisanih potrdil in bo obstojal o njih upravičen sum. da so sumljivega izvora. Proti kršilcem te nared-bp bodo mestna poglavarstva postopala stro go j>o predpisih § 166. zakona o gozdovih odno--.no bodo pre-topke. za katere veljajo predpisi kazenskega zakona, ovadila držav nema tožilstvu. * Trag.čna smrt upokojenega inšpektorja Narodne banke. Ker ni mogel preboleti smrti svoje žene, se je v Beogradu obesil uookojeni inšpektor Narodne banke. Jovan Krstič Soproga mu je umrla pred dvema mesecema in že takrat je sorodnikom dejal da ne bo mogel živeti brez nje. Ob isti -uri. ko mu ie umda žena. si ie vzel življenje. Pokorni Krstič je bil med svetovno vojno delegat srbikega Rdečega križa v Ženevi in poročil se ie. ko se je vrnil po osvoboienju v Beograd. Pri Narodni banki je služboval 37 let in upokoien ie bil letos meseca avgjsta. Med uradniki Narodne banke ie bil zelo priljubljen in tudi v drugih krog'h ie imel rronogo iskrenih prijateljev * Nesreča na morju. Ni več dvoma, da je velika albanska jadrnica »Rafae'o«. katero pogrešaio kakor -^nio že poročali, bli-zu 14 dni izgubljena Ta jairnica. ki se 'e imenovala prej »Dalmacija« in ie bila ena izmed največjih naših motornih jadrn;c. je vozila iz Barija v Drač cement. Poveljeval ii je njen preišnji lastnik karetam Kozu'ič. ki ie postal kompanion novega lastovka, albanskega podietn;ka Kalam:<*a Kametan Kozulič ie imel pri sebi svo'esa 13-letneg? sina. posadko na ie tvorilo 10 albanskih mornarjev Pogrešano jadrnico so iskale naše in albansVe ladie in ker ie do^lei niso naš'e ie gotovo, da «e ie notomla s nosad ko vred Parmk ^Rosna«. ki voz' na nrog; ^plit-Vis. 'e našel v v:škem '*ans*'u k*ke '2 milii za^adno od eiloka Vodika zann-s,?pno ifa';i"n=ko rb'5Vn ladio. Ker ie b;lo krm'lo odv'to in iadra ie malo odorta. s1*!"-oaio. da ie med burio ladio odtrgalo nekie od ;tal;iancte oba'e in rvtf^m o™*""*^ n? našo sfra.n Ni ladji !e nan's >S»n (Vorgio«' ni razvidno, kateremu pristanku pri-rvada. * Velik požar v Petrovgrariu. Na periferiji Petrovgrada je uničil požar vel ko skladišče trgovca z žitom SekelHa V stklad:šču ie zgorelo za 10 vagonov koruze. Čovai skladišča ie ogenj takoj opazil, alarmiral ie delavce in tud; gasilci so hitro pr;hitel> iz me«ta na nonw Gorelo pa le s tako silo da ni bilo mogoče misliti na reVlev sk'a-d:2ča. Vso skrb in v*e naoore so posvetil' o' -mbi zgradt v bližini poslop|e z zalogo ie bilo s'ce" zavarovano, škoda pa presega zavarovalnino. * I livarna i OS KKICH sprejema mehke in škropljeno perilo v najlepdo izdelava 8 2CC je najnovejši in najmodernejši sprejemnik, ki ga je ustvaril za Vas svetovni koncem Standard • radio Generalno taMopatvo ts Siooem/o: RADIO-DOHEHLEI clz*^ Ljubljana HOAGHhbM 1RG 8 Podta*t0p*tvo ta Maribor- H EN Rt K ARLA71, Ulica 10. oktobra it. 4. ^Zasledovanje u bežnega razbojnika. Beg na smrt obsojenega hajduka Ignjateviča iz zapora v Kragujevcu je velika senzacija za vso Šumad:jo. Hajduka zasledujejo orožniki z največjo vnemo, a doslej še ni za njim nobenega sledu. Ignjatevič je z istega zapo ra zbežal zdaj že drugič. Prvič je utekel pred dvema letoma, ko je bil zaprt zaradi tatvin. Takrat mu ie nudil pomoč znani hajduk Maričevid. s kaierim je Ignjatevič pozneje ropal in plenil. Hajduk Maričevič pa je zdaj mrtev in vsi njegovi številni pajdaši so zaprti, ignjatevič je sam izdal mno ge svoje pomočnike, da bi sebi olajšal položaj. Ker ninia pomočnikov, ki bi mu nudili skrivaPsča. ne bo mogel daleč bežati. * Volkovi na Roman i ji. Po gorah Bosne se pojavljajo v zadnjih dneh volkovi v ve-iikih tolpah. Mnogo jih je tudi na Romaniji. Zveri napadajo tudi samotna naselja in so prebivalci prosili, naj bi se čimprej organiziral lov v večjem obsegu. Logar Kneževič je v dveh dneh pokončal že 17 volkov. * Promet na cesti Debar-Gostivar je zaradi nalivov in s>nega počival 7 dni, zdaj pa ja spet urejen. Ravno tako je urejen tudi promet na cesti v Kičevo. Na cesti so potrebna sicer še nekatera popravila, kar pa prometa ne bo oviralo. * Preklic. Sporočamo, da g. Franzot Emil iz Ljubljane ni več upravčen za »Gasilca« in »Gasi'ski koledar« nabirati oglasov. Dano pooblastilo je poteklo. Opozar amo na to vse interesente. — Gasilska zajednica dravske banov;n3 v Liubljani. * Primerno darilo za vsakogar je like Vaštetove roman o Prešernu. Naročajte ga direktno na naslov: lika Vašte, Ljubljana Lavričeva 6. Cena: celo usnje-bibliofilska izdaja 200 din. platno 100 din. karton KO din. Pri skupnih naročilih (na^ianj pet) znaten ropust: knjigo dobite tudi na obroke. Svarilo: Ne zaupajte denarja akviziter-jem! __ Blasnikova „VeUka PratikaM za 1. 1938. je izsia in se razpošilja za ceno dm 5 za vsa« Komad Naročila na tiskarno J Bias-oik« nasl Ljubljana Breg St 10-12 tn se jobi tudi v travmah Io Je najbolj pri-t junijem tn najhnlj razširjeni slovenski ijudsk; koledai že od nekdaj * Lastni interesi velevajo vsakemu bolnika. ki se želi rešiti a^ituie, bolezni pljuč im j>odobnega zla, da se posluži ponudbe tvrdke Puhlmann & Co. Berlin 614, Mtig-gelstrasse 25/2oa, ki obstoja že mnogo_ let ter razpošilja brezplačno poučno brošuro s slikami. Pazite na oglss na strani 2! * V Trst in Gorico za božič od 24. do 26. t. m. in v Opatijo. Trst in Gorico za novo leto od 31. decembra do 2. .januarja priredi Putn'"(k izlete z vlakom in avtobusi. Cena vožraji za Trsi din 130. Gorico din 150. Opatijo din 140 z vlakom. V Opatijo z avtobusom din 185. Zelo ugodni aranžmaji od dim 160 do 260. Ostale informacije in prijave pri biljetarnicah Putnika v Ljubljani in Tojrist-Officea na Jesenicah. * Gospodinjskega koledarja za leto 1938. ne bo. Na razna vprašanja sporočamo, da »Gospodinjski koledar za le*o 1938« ni izšel in ga ne bo dobiti niti v knjigotrštvm niti pri založnici. * Pevsko društvo »Edinost« priredi svoj prvi koncerl danes ob pol 16. v Mengšu. * Božični avtoizleti v Gorico — Trst po Vipavski dolini 24. t. m. zjutraj ob 6. in ob 19.30 do 26. in 27. L m. Za navodila se priglasite iakoj na naslov »Družisvet«, Ljubljana Sv Petra nasip 17. * Kupujte za božif in novo leto Ciril Metodove razglednice. Naše gedo bodi: Kupuj domače blago. * Brezplačni prospekti ca »Potnikove* božične in novoletne izlete v vseh biljetar-nah »Putnika«. Ljubljana in Jesenice. Prijave spreiema tudi potovalna pisarna Okorn, LinK"flna. Pisalne in računske stroje Vam strokovno popravi BORIS V. SIMANDL, Ljubljana. : Dvora kova ul 3 telefon 24-07 Praktično dari'o: doze za puder, par-femi, koiinska voda, manikire, necesere 1. t. d. za damo In gospoda v boeati izbiri in po zmernih cenah v parfnmerijl »Nada«, Ljubljana, Frančiškanska ulica. * Pri zaprtju in mo'njah v prebavi vze- . mite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice lz Ltublfane u— Poslovilni večer brig. generalu Pe-tni Nedeljkoviču, šefu vojne delgacijepri železniški direkciji v Ljubljani, bodo priredili železničarji lz območja ljubljanske direkcije v torek 14-1 m. ob 20. v kletni dvorani hotela »Metropol« (MikliC). Ker je užival g. general, ki odhaja te dni na novo službeno mesto, med našimi železničarji vseh kategorij nedeljene simpatije, bo to slovo gotovo zelo prisrčno. K čim obilnejši udeležbi vabi prireditveni odbor pri direkciji. n— »Naša severovzhodna meja iz zemlje-pisnega in zgodovinskega vidika« je snov predavanja profesorja g. Frana Baša iz Maribora. Predavanje bo 13. t. m. (v ponedeljek) v mali dvorani filharmonije (Kongresni trg). Prirediteljice CM. ljubljanske podružnice vljudno vabijo vse svoje članstvo in rodoljubno občinstvo k obilni udeležbi. Snov predavam ja je zelo zanimiva in za vse zelo poučna. Predavatelj bo odkril mnoge malo znane zemljepisne in zgodovinske podatke o naši severni meji. u— Znani predavatelj g. dr. Vladimir Murko bo predaval pod okriljem druživa absolventov drl trgovskih Sol o gospodarstvu Češkoslovaške. Predavanje bo v četrtek 16. L m. ob 8. zvečer v restavraciji »Zvezdi«. Z ozirom na zelo zanimivo predavanje vabimo vse absolvente k udeležbi. Predavanju sledi zabavni kotiček. n— Predavanje društva »Pravnike V sredo 15. L m. bo predaval v društvu »Pravnik« g. univ. profesor dr. Milan Skerlj o temi: Važnejše novote v prvem delu novega trgovskega zakonika. Predavanje bo v ljubljanski pravosodni palači štev. 79. in se prične točno ob 18. uri. u_ Predavanje Prirodosiovnega društva. 0 arteriosklerozi, o poapnenju našega žilja bo v dvorani Delavske zbornice predaval v četrtek 16. t. m. ob 20. g. docent dr. Ivan Matko, šef internega oddelka splošne bolnišnice v Ljubljani. Tema je izre'no pomembna, ker je prav arteriesklero-a vzrok raznim več ali manj težkim obolenjem na srcu, črevesju, možganih itd. Večina srčnih in možganskih kapi ima izvor v arterioskle-rotičnem obolenju krvnega žilja. Pa tudi različni starostni znaki kot pozabljivost, težka hoja, revmatične bolečine so v zvezi z arteriosklerozo, ki se more razviti do raznih škodljivosti. Svoje ziravje si moremo bistveno varovati, če smo o tem predmetu točno poučeni. Predavanie bo spremljano e proiekcijo raznih slik. ki se nanašajo nato zavratno bolezen, kater€ izvor prav za prav še ni pojasnjen in tudi še nimamo v rokah zanesljivega sredstva v borbi proti arteriosklerozi. Ker vlada za predavanje izreHno zaniman:e občinstva se bo vršilo v veliki dvorani Delavske zbornice Zaradi tega bo dvorana odprta že ob 19.30. n— Dar mestnim revežem. V rečaščenje spomina pokojnega g dr. Ivana Hdgleria je daroval g. Mir. S:'£nik Rihard, lekarnar v Liubliani. 200 din za mestne reveže. Za plemeniti dar ce mu mestno poglavarstvo najlepše zahvaliuie. n— Gostilna pri Prijatelju v Mo«tah ima novo vino lastnega pridelka in domače krvavice. PJS NA I. DR2. REAL. GIMN. V LJUBLJANI priredi danes ob 16.30. uri v Trgovskem doma AKADEMIJO BUFFET PLES ADAMIČEV JAZZ u— Spored koncerta Akademskega pevskega zlmia: Primož Trubar-Matija Tome: Oče nas, Jakobus Gallus: Ecce quomodo. ..; Anton Foersler: Spak; Emil Adamič: Kregata se baba in devojka; Anton Lajovic-: Breza in hrast; Janko Ravnik: Kam si šla? Marij Kogoj: Rek vi jem; M. Tome: Lamberjrar in Pegam, Marija in mlinar. Voznica, Svatske pesmi. Zeleni Jurij; F.Marolt: Visoki rej. Ribniška; Marko Bajuk: Srce je žalost io; Oskar Dev: Flossrska Občinstvo opozarjamo, da se bo spored pričel toono ob 20. in prosimo, da. zaradi priihoda zastopnice Nj. Vel. kraljice Marije, zasede svoje prostore do te ure. Priporočamo vsem obiskovalcem, da si že prej nakupijo vstopnice, ker je povpraševanje zelo veliko iu se koncert ne bo ponavljal. Prodaja se bo vršila danes od 8. do 13.. v ponedeljek od 8. do 18. na univerzi v vratarjevi loži; od 18. do 20., bodo vstopnice pri blagajni kina »Union« Izšli so vsebinsko bogati koncertni programi, ki se jih dobi ravnotam po 4 din. Za gospoda topla zimska suknja ali jesenski plašč! Vzorci ki Vam bodo ugajali so v odlični kvaliteti naprodaj pri Brata Vlai. Wol£ova C u— Program vzgojnega tečaja za starše na Viču. V ponedeljek zvečer se bo pričel vzgojni tečaj za starše na viski osnovni šoli. Predavanja bodo vsak večer ob 20 V ponedeljek, Anica Černejeva: »Kaj je in kaj ni otrok?« Torek, Alojzij Hreščak: »Dom in otrokovo šolsko delo«. Sreia, dr. šimen-čeva: »Kako skrbimo za otrokov normalni telesni razvoj?« Četrtek, dr. St. Gogala: »Vzgojna pomoč ob razvojnih krizah mladce i«. Sotoba, Jože Pahor: »Nra\6tvena vzgoja otroka in mladine«. Tečaj prireja Pedagoško društvo v Ljubljani slično kakor onega, ki je bil pomladi v šiški. Ker je vs'op k predavanjem brezplačen, pričakujemo. da se bodo starši v velikem številu odzvali povabilu. n—- Dr. Hermann Scherchen. ki bo dirigiral v petek 17. t m. VIII. simfonični koncert Ljubljanske filharmonije v unionski dvorani, je vnet propagator in najsijajnejši interpret moderne glasbe. Kot tak je znan po vsej Evropi. Njegovo ime je tesno zvezano z vsemi festivali moderne glasbe, na katerih je s svojim velikim znaniem in umetniško potenco prijM>mogel novim delom do prebojnega uspeha. Prav tako kot moderne je sijajen interpret tudi klasične glasbe. Obe smeri sta zastopani v. programu petkovega koncerta z Mozartom. Brahmsom. Šva-ro in Žebretom. Prodaja vstopnic bo od ponedeljka 13. t. m. dalje pri blagajni kino Unio-na. Cene so od 10. do 40. din. a— Predavanje Jadranske straže. V petek priredi krajevni odbor Jadranske straže skupno s krajevnim odborom-železnica v dvorani Sloge (vhod iz Pražakove ul.) swoje u— Razstava stekla in porcelana pri Kol-mannn. Da omogoči kupujočem« občinstvu čim preglednejšo izbiro, je tvrdka Koli- mann uredila v vseh prostorih svoje trgo- ------------- vine na Mestnem tugu obsežno razstavo iz- i drugo predavanje. Predaval bo g. dr. Alu- delkov iz porcelana. stek'a in kristala. Za i jevič Branko o velezanimivi temi »Jadran— Božič ho*te morali v teh Pasih, ko sta nam | naš življenjski interes«. Vabimo vse 81an- nalotena najstrožja štednja in smisel ea stvo Jadranske straža, da se udeleži tega praktičnost, pokloniti nekaj takega kar ho , zanimivega predavanja tudi s svo;imi orija- lepo in koristno obenem. En sam kratek telii in znanci. Začetek ločno ob 20. vstop- nbick na Kollmannovj razstavi vam proži dovoli ponudbe, da ne boste v zadregi v izbiranju daril. n_ Ph^na šola na Taboru. Drevi ob 20t redna plesna vaja. Vadi prof. Trošt. ntne m. u— ŽeiezniSki vpokojenci v Ljubljani, ki so do 4. decembra predložili svoje legitimacije za leto 1938 v podaljšanje, lahko iste takoi dvignejo. RADtO- aparati dovršene btagozooč-nosti - pn minimalni porabi __ __toka I1MHI Radio Pegan LJUBLJANA — TYRSEVA 12 Potreba novih vlakov na progi Ljubljana—Zidani most Ljubljana. 11. decembra. Nerazumljivo je. da vodta iz Ljubljane proti Zidanem mos u od opoldne do polnoči 6imo '.va osebna vlaka: saj le"e ob ej pro g>i naši največji industrijski centr". Tr > vije Zagorje in Hrastnik, a tudi Litija, ki je sedež sreza. Oi 13 35 do 18 32 potnikom iz Ljubljane sploh ni nobeden ito;ni.:ki vlak na razpolago, iz n°sprotne stran p i p il ajata v Ljubljano prvi vlak že ob 13.13, prihodnji pa šele ob 18.09. Dvotirna železnica ne more biti vzrok temu nedoetatku in paranjka-nje potnikov tudi ne. Kdor gie!a naval potnikov na silno dolg potniška vlak. ki o.ihaj i iz L.;ubijane ob 18.33 pro».i Mariboru in Zagrebu, zlasti ob sobotah in prel praznikj ter -prihod vlaka ob 18 09 v LjuHvmo se mu zdi %'ua da še nikomur ni na misel, da je treba pri teh vlakih b emenitj in uves'u v«aj še par novih vlakov Kdor pa je primorin vd-ziti se s 'emi vlaki ter se v neznosni gn"č? prerivati okoli blagajn, po peronu in \ vlakih. povrh se še drenjati ob pomanjkanju seležev j>o ho-dnikih. se le / gnevom in zabavljanjem p-s'už"ie nečloveške vn*n;e Naj"mestnej^<- bi bilo. če b: S" uvedel nov vlak za razbremenitev nroTe vsaj >'o 7Ha"era moAtu. Ta novj v'ak nai bi od hajil iz Liiihl;ane kak*- tri čef- ur n ff danjim potniškim vlakom, n. pr o'1 1V20 tako, da bi prišel v Zidani most (H) 15/42. Ta vlak bi lahko pobral večji del potnikov do Zi anega mestu ter bi imel vrh tega še ugodnejšo zvezo z Zagrebom, ker odhaja iz Zi lanega mostu proti Zagrebu brzovlak ob 16 uri in bi bilo treba za prestop iz Ljubljane le 8 minut. Ta novi vlak nai bi ee vračal iz Zidanega mestu proti Ljubi jai.i takoj po olhodu zagrebškega brzovlaka. ob 16/10 in bi prišel v Ljubljano ob 17/3P Razen razbremenitve v loka nem prometu med Ljubljano in Zidanim mostom, bi ta v ak olajšal 'olgo in skoraj 2urno čakanje potnikov s p;oge Zagreb—Zidmj «rwst. ke> h se potniki, ki erihaja o na Zidani mo^t. že ob 14/44 z novim vlakom » peljali proti Ljubljani. S tem bi zmanjšali tudi p'e iv.mje potnikov na Zidanem mostu ter r zVcme-nili po'niški vlak ki prihaja v Ljublj-no ob 18/09 z običa jn;im zaka^nenjf-m tPT 7'a-sti ob sobotah dale^o p-eobremenjen Če se tega novega vlaka nikakor ne bi moglo uvesfi za vsak dan. naj bi ga uve l' \sai za soboto in praznike ter tiste dni, ko je do^ojno potovanje radi gneče z dosedanjimi vlaki nemogoče. Ako bi pro'i pričakovanni ne hfo ni0'0-če uves'i tega nove«ra v'aka do Zidanega mostu in n?zaj. na; ga uvedejo vsaj na oro-d L:ii'M'ana—Ljtj:ia. Če bj odhaj*>' ji-tvi vi k nh 14 '20 b: priše' v LPijo ob Vrača' nai bi se že ob 15/16 »ako da bi P'isel v Ljubljano ob 16. Ta lokalni vlak. ki bi sicer služil ipredvpetn razbremenitvi Že obstoječih vlakov, bi nedvomno pritegnil Se mnogo novih potnikov v Ljubljano ter bi imel celo vneto hitrih zvez na vse strani: Na Jesenice in Tržič ob 17/30, na Rakek (brzovlak) 17/07, na Karlovac ofo 16/15, v Kamnik 16/05. Za č sto Lokalni promet mei Ljubljano in Litijo bi s« razven te a lahko do Litije po-daljša'a vožnja sedanjega vlaka, ki o haja sedaj iz Ljubljane ob 12/40 samo do Zaloga, kjer stoji od 12/55 do 14/30 popolnoma brez vsake koristi. Ta vl:»'< bi prišel v Litijo ob 13/21 in se vračal iz Litije ob 14/01 tako, da bi prišel v Ljubljano ob istem času, kakor prihaja sedaj vlak iz Za oga, to je ob 14/45. Tudi ta vlak bi imel ugedne zveze z Jesenicami in Tržičem. 6 Kamnikom in Karlovrem. Za podaljšanje tega vlaka se potegujejo tudi občine Litija Kresnice, Dolsko in Trebeljevo. ki so tudi že vložile prošnjo na ministrstvo prometa. Razen razloga za razbremenitev drugih vlakov navajajo občine nujne potrebe prizadetih občanov, zlasti uvidelo in prignalo nujno nvpdbo novih rtono1 danskih vlakov na pnvri Ljubljana—Zidani mr«t, Za nie ne bo le hvaležno potujoče občinstvo marveč tudi železniška hlasrama, katere dohodki so b^o z uvedbo novih vlakov nedvomno zelo povedali TELEFON 21-24 KINO MATICA TELEFON 21-24 NJ Vesela Komedija dijaških zmešnjav za smeh in dobro voljo v filmski opereti ENA VELIKA MATURA (UNENTSCHULDIGTE STUNDE) HANS M OSEB — GUSTl HUBER — THEO LINGEN Predigra: Mornar popaj kot učitelj plavanja. Rezervirajte vstopnice v predprodaji! DANES DOPOLDNE OB 10.30 uri IZREDNA PREDSTAVA PO ZNIŽANIH CENAH! Najnovejši žurnal! Predstave danes ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. nri. n— »Skedenj«, zabavno Kranjčevo komedijo ponove Šentiakobčani poslednjič danes zvečer ob 20.15. Igra je izvrstno naštudirana in ie dosegla pri vseh uprizoritvah velik uspeh. Oglejte ei to zabavno komedijo in nasmejali se boste do srca. u— Nov moderni škropilni avtomobil. Včeraj dopoldne so na mestnih ulicah preizkušali nov moderni škropilni avtomobil, ki ga je ljubljanska mestna občina nabavila pri tvrdki Graf und Stift na Dunaju. Z avtomobilom so izpirali in čistili Miklošičevo cesto in Kongresni trg in je poizkus pokazal, da je novo vozilo izredno uporabno in praktično, saj se da z njim ceste čistiti celo v širini do 20 m naenkrat. Posebnost novega avtomobila je tudi, da ima zadaj pritrjen gumijasti jezik, ki asfaltirano cesto tako rekoč kar poliže. Podrobnosti o novem vozu, ki velja menda okrog 400 000 Din. bomo še objavili. n— Dve nezgodi. Včeraj popoldne so pripeljali v bolnišnico 20-letnega hlapca Jožeta Znidaršiča iz Fare občina Bloke, ki mu je flamoreznica odrezala vseh pet prstov na desnici. — Druga žrtev nesreče je pa postala 48-letna delavčeva žena Pavla Rojanova s Šmartinske ceste 32. Včeraj popoldne je hotela vzeti neko stvar z omare, nenadno je pa izgubila ravnotežje in padla tako nesrečno, da si ie zlomila desno nogo. i n— Za božične praznike nudi tvrdka Oro-slav Dolenec, \Volfova 10, Ljubljana, veliko izbiro 6večk, daril jaslic in msdu. Danes velika razstava okraskov in daril! Nad 300 vrst najnovejših okraskov za božično drevo, najmodernejši vzorci lipskega velesejma, lepe jaslice, krasna darila za vsako priliko, dobite najceneje pri foto turistu Lojzn šmuctt LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 8 BREZOBVEZEN OGLED V TRGOVINI n— Dež — sneg .... Nič ne pomaga, če se nočeš prehladiti. se moraš toplo obleči, saj to ni tako težko. Pri Manufakturi kom. dr na Mestnem trgu 17, se dobi vse zimsko blago tako poceni, da je vsakomur omogo čdno. si za malo denarja kupiti toplo in trpežno blago, bodisi za perilo, obleko ali plašč. Bolje je, če imaš stroške za oblačila, kakor pa za zdravila. n— »Svila«, Tyrševa cesta 50, je dobila veliko izbiro najnovejših vzorcev, primernih za božična darila. u— Zima trka na d^ri — potrkajte tudi vi pri tvrdki A. & E. Skaberne na Mestnem trgu. da se iz njene bogate zaloge oskrbite z vsem. kar je treba za človeka in dom. JELKINA ESENCA, osvežuje ln ra:' se pogreba tudi udeležili Sokoli in emigrantska društva. Ogromna udeležba je živo izpričala njeno splošno priljubljenost. Pred mestno mrtvašnico so »Ja-dranaši pod vodstvom orof. Vrabca zapeli turoben koral »Iz globina. nakar se je ^>0 carkvenih obredih in žalost i nki razvil iz mrtvašnice dolg mrtvaški sprevod. V snežnem mete&i se ie zgrnila množica okrog koš dc vrha na.oz:! z modnim blagom, ki f groba. Skru">ni soprog s hče"kico 2ivo in ga ima tvrdka V. Lesjak v Šelenourgovi uli- j i0r0dniki so v nemi tugi stali oh gro-ci najbogatejšo izbiro. Damam bo prinesel nogavic, rokavic, šalov, rutic, torbic, svilenega perila ;n najfinejših pletenin, gospo- ii P. ftfllit u— Tudi božiček je prakiifen in štedljiv. Kakor sv. Miklavž, tako si je iudi božiček-ki je pravkar začel s svojim velikim nakupom. vzel za vodilo, da bo vsem pridnim in dobrim prinesel letos samo praktičnih, koristnih daril. Tako ee je odločil, da si do BOŽIČNO RAZSTAVO pr PEPCI ČRNJAC v šelenburgovi ulici (naspr. kav. Zvezda) ASTRONOMSKA TOČNOST! M. DRENIK volna za ročno pletenje, smyrna, perzer in jcelim. LJUBLJANA, Kongresni trg 7. vse posta ne jas no \? svctlu juoo-žfiRnice F" KINO IDEAL ■ Premiera! ■ Leoncavallova znamenita opera I »B A J A Z Z 0« I G1 I Dane Glavno vlogo poje tenorist RICHARD TAUBER. Danes ob 15, 17, 19. in 21.15 uri I J dom kravat in kar je še takšnih rsči za garderobo n okras. Tvrdka V. Lesjak je prav za praznike dobila zvrhane nove zaloge blaga. da vam lahko postreže z najboljšim. n— Propagandna plesna revija družabne-ga-spvttnega plesa in najnovejšega »Swing-Stepa« bo med plesno vajo v torek 14. t m. ob 20. v veliki dvorani »Kazine«. Vabljeni ve i ljubitelji plesa. Vodstvo mojster Jenko in »Pl-sno-sportni klub«. n— Plesni zavod »Jenko« v Kazini sprejema dam« in gospode v »ZaPetniški plesni tečaj« vsak ponedeljek ob 20. Vsako nedeljo ob 16. »popoldanski ples«. Vsak torek in četrtek ob 20.. »nadaljevalna tečaja«. Posebne ure in informacije vsak dan. bu. prijateljice in sošolko Forna^aričeve hčerke so pa zasula grob z dehteč-imi rožami, ki i'h je kmalu "rokrila lahna bela snežna odeja, a iz grl Jadranašev je zado.ne-la čustvena pe .'m o Soči. Nato se je množica, iskreno sočustvujoča z bridko prizadeto rodbino, razšla. ŠAMPANJEC t'!' ' &0$ NJ A, :M A &G P NA a— Kakftna bodi spolna vzgoja ls zdravniškega vidika je naslov zanimivega in aktualnega predavanja, ki ga je imel v predavalnici Ljudske univerze v petek zvečer zdravnik specialist dr. Anton Brecelj iz Ljubljane. Po prisrčnih uvodnih besedah predsednika Lj. univerze g. inž. Kukovca je predavatelj razčlenil zanimivo snov pred nabito polno dvorano ter v svojih Izvajanjih povdarjal,. da je dolžnost staršev, da dajo otroku na pot v življenje vse kar potrebuje, tudi v spolnem pogledu. Spolnost je bistven in važen del naše duševne celotnosti in ne sme pravi vzgojitelj prikrivati ali celo pokvarjati resnice. Pouka o spolnosti ne smemo mladini usiljevati, temveč ga morajo dati roditelji šele takrat, ko pride otrok pred nje s takimi vprašanji. S harmoniko bo zima krajša! 1—redne harmonike od D. 59 2—redne harmonike od D. 275 Klavirske harmonike od D. 480 Zahtevajte brezplačen katalog. MEINEL & herold, MARIBOR, št. 101 a— Velika socialno politifna anketa bo 15. t. m. ob 18. v mestni posvetovalnici na iniciativo tukajšnje Prohtuberkulozne lige. a— Šahovske novice. V petek zvečer se je v kavami Central odigralo 12. kolo kvalifikacijskega tekmovanja Mariborskega šahovskega kluba in so bili rezultati naslednji: Rupar—Bi en 1:0, Lukeš jun.— Kresnik 1:0, Mišura—Šetinc 1:0, Kukovec—Stojnšek 1:0. inž. Prek—Radolič 1:0, prof. Sila—Senica 1:0, Lukeš st.—Nosan 1:0. Stanje po 12. kolu: Kukovec 12, inž. Prek 9 in pol, Lukeš st. 7 in pol, Stojnšek 6 in pol (3), Bien 6 in pol (2), prof. Sila 6 (1), Nosan 6, Šetinc 5 in pol (1), Mišura 5 in pol. Senica in Rupar po 5, Lukeš jun. 3, Radolič 1 in pol, Kresnik pol točke. V torek 14. t. m. se bodo odigrale prekinjene partije, zaključno 13. kolo pa se bo vršilo v petek 17. t. m. a— Huda nezgoda t tvornici. Pri prevozu težkih mostovnih traverz je bil med drugim zaposlen pri »Splošni« tudi 33-letni pomožni delavec Friderik Divjak iz Skok. Včeraj okrog poldneva so delavci spravljali t ra verze ekozi tvorni?ka vrata in pri tem prišli po nesrečnem naključju med okvir vrat in že-lezja. Divjaka je železje stisnilo s tak° 6>lo, da mu ie zmečkalo levo nogo nad kolenom in zlomilo kost. Revež je obležal nezavesten v mlaki krvi. Reševalci so ga hitro pr?pe-ljali v bolnišnico. a— Pod vlak. Stražnik na železniškem mostu je v petek okoii pol 21. opazil neko žensko, ki je tekla po železniški progi. Ko jo je dohitel, je ženska izjavila, da se je nameravala vreči pod vlak, ker nima niti strehe, niti sredstev za prehrano. Stražnik je žensko, ko jo je pomiril, peljal na pred-st^jništvo policije, od koder so jo začasno spravili v policijske zap^e, dokler se ne reši nadaljnja njena usoda. G~e za 18 letno služkinjo Alojzijo K., doma iz okolice Ptuja. a— Tatovi v Studencih. V času, ko Je bil studenškl veleposestnik Alojzij Pregl s svojo ženo zaposlen na dvorišču pri živini, so se še neizsledeni tatovi, ki so morali biti dobro poučeni o domačih razmerah, utihotapili v notranjost hiše ter odnesli vso KES I k. m ran «2. UNIO L!iS Višek filmske umetnosti DOBROTNIK ČLOVEŠTVA — LUIS PASTEUR Film resničnih življenjskih dramatičnih dogodkov, ki so vzbujali pozornost sveta. Louisa Pasteurja predstavlja Paul Munl, ki je mojstrsko podal tudi Zolaja v filmu »Vest človeštva« Predstave danes ob 15., 17., 19. in 21.15 uri predavanje je zapustilo pri zborovalcih močan utis. Odbor društva za predstoje-če poslovno leto je naslednji: predsednik g. Kosi, podpredsednik g. Kompan. tajnica ga. Skorbecky, blag-ajnica gdč. štrau-sova, odbornika ga. šmigovčeva in g. Hribarnik. š— Vendarle: dispanzer. 2e pred leti Je vprašanje proti tuberkulozni ga dispanzerja sprožilo zanimanje vsega šaleškega prebivalstva. Razumljivo: gospodiarsike razmere naše doline zahtevajo ustanovo, ki bo brezplačno stala v službi protitu-berkuloznega boja ter nudila bolnikom pomoč. Prizadevanje šaleških humanih organizacij je končno zagotovilo ustanovitev dispanzerja. Nameščen naj bi bil v rudarski bolnišnici na litijskem griču, vodil pa ga bo zdravnik iz Topolšice Jedihii list restavracije in ldeti ZVEZDA ZA DANES: mrežna PEČENKA ZAJEC PEČENA PISKA itd. ZAJTRK Dunajski sočni Vampi golaš Pljučka VINO NA PIPI: Kuč, Rizling Dalm. muškat IYan..nec -viček Hamburžan BUTELJČNA VINA: Plavac Vugava Ljutomerski burgu idcc Jeruzalemski burgurdec Prokupac Samotok Črni Burgundec Muškat Lunel Karlovački renski rizling ^uškatni Silvanec Negotins';o črno Karlovački Bermet Jagodni izbor Frošek Vermuth svetli Fru^kogorski biser. Iz Celja c— Sokolska akademija. Sokolsko društvo Celje-matica bo ponovilo danes ob a— Ob 30 letnici matičnega Sokola v Mariboru je izšla v tukajšnji Podravski , predmete. s tiskarni v veščem uredništvu br. Alfreda ! „ , 5 ^ . .. j Kralja 26 strani obsegajoča spominska = . .aT s"l° i i i - i xi j.- i talina Cresnar in uruDeset v knjiga v zelo pog k j mi. Na naslovni strani je slika Nj. Vel. - - - kralja Petra II. V uvodnem prispevku .K 16.30 v celjskem gledališču akademijo, ki ! tridesetletnici« se ugotavlja, da je bilanca jo je priredilo 30. novembra z velikim I 30 letne?a vztrajnega sokolskega dela in borbe vsekakor aktivna bilanca. Dt. Po-j ljanec je napisal zelo poučen članek o ma-j riborskih Slovencih pred svetovno vojno. j Sledi toplo pisan članek, posvečen dr. | Ljudevitu Pivku. Potem je uvrščena ^Kro-; niika mariborskega Sokola« z zanimivim. < izčrpnim gradivom, številnimi slikami tev poučno statistiko. Ciril Hočevar piše o slovenski dijaški telovadni vrsti v Mariboru 1913-1914. Sledijo še sledeči članki: 20 let ženske telovadbe v mariborskem Sokolu, Lutkovno gledališče Sokola Mari-bor-Matica, L. štuk.je-v poziv »Sokolski mladini!«, Naš Sokolski dom, bodoča trdnjava sokolske misli v Mariboru, nadalje »Delo za Sokolsko planinsko kočo«, »Oddelek starejših telovadcev Sokola Ma~ ribor-matica« ter »Sokol Maribor-matica in šport«. Bogato, pestro razvrščeno gradivo, v katerem se tako lepo zrcalijo uspehi 30 letnega plodonosnega sokolskega delovanja 1907—1937: a— Akademskemu pevskemu zboru iz Ljubljane sta pred desetimi leti omogočili mestna občina mariborska in mariborska Glasbena Matica prvi javni nastop tako, da je danes znani in upoštevani APZ O novih načinih vzgajanja bo pre- i v Mariboru prestal svoj ognjeni krst pred uspehom. Zunanji posetniki imajo dobre zveze z vlaki in avtobusi. Obiščite akademijo v čim večjem številu! e— MiKlavževa obdaritev rednih šolarjev. Državna krajevna zaščita dece in mladine v Celju je tudi leto« naklonila vsem štirim celjskim narodnim šolam 12 000 din podpore, da je mogel Miklavž obiskati revne šolarje in jih obdariti z najpotrebnejšo obleiko in obutvijo. Za prejeto denarno podporo kakor tudi za prispevke v blagu se upraviteljstva teh šol najprisrčneje zahvaljuje krajevni zaščiti ter vsem požrtvovalnim nabiralkam in darovalcem. KINO METROPOL Danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 film mladosti, krasnih pesmi ln divnih naravnih posnetkov »ULIČNI PEVCI« ( Strassensanger) (Hans Olden, Julija Janssen, »WIENER SANGERKNABEN). Ob 10. in 14. matineja »Upor v Maroku«, j ZVOČNI fUNO SOKOLSKI OOA1 V SIftKI — TELEFON 33-87 Vesel film o problemu zakonske nadvlade MEDENI TEDNI Anny Ondra, FL Sbhrtker, Adele Sandrock Dopolnilo zvočni tednik in kolor film V deželi igračk Prihodnjo soboto: SVET KLICE — B. Gigll daval jutri ob 20. na ljudskem vseučili šču v Celju univ. docent dr. Stanko Go-gala iz Ljubljane. Na to zanimivo predavanje opozarjamo zlasti starše ia vzgojitelje. KINO DOM, CELJE 12. decembra ob 10. in 14.15 »ZADNJI VLAK IZ MADRIDA«. od 16.15 dalie »PLES NA DVORU«. e— šahovski turnir, šahovski klub Ga-berje je priredil v torek brzi turnir za prvenstvo v decembru. Prvak je postal Csorgo ml. s 5 točkami izmed 6 dosegljivih, drugo in tretje mesto si delita Golja in Slimšek, vsak s 4 m pol točke, na četrtem mestu je Csorgo st. s 3, peto in šesto mesto pa si delita Mimik in Domanj-ko, vsak z 2 točkama. Sedaj se igrajo izločilne tekme za klubsko prvenstvo za 1. 1938. O rezultatu bomo še poročali. e— Umrla je včeraj na Krekovi cesti 23 v 76. letu starosti ga. Marija Sterma-nova. roj. Belčeva, tašča sodnika okrožnega sodišča g dr. Dolničarja. Pogreb bo jutri ob 14.30 lz hiše žalosti na mestno pokopališče. Pokojni bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje! nabito polno dvorano. Kakor je maribor-| ska publika takrat dokazala svoje polno ; razumevanje, tako upamo ga bo dokazala ■ tudi dne 18. t. m., ko bo v veliki union-j ski dvorani ob 20- Akademski pevski zbor j pokazal plod svojega desetletnega dela. ) a— Lep uspeh pianista Noča. V petek je bil v bolj slabo zasedeni kazinski dvo- slednji akord« in tednik rani koncert našega odličnega klavirske' Kljub znatni podražitvi papirja dobite vse vrste poslovnih knjig iournale, strace, blagajniške knjige, saldakonte še vedno po prejšnjih cenah pri A. JANE2IČ — Ljubljana Na debelo ! Florijanska ul. 14 — Tel. 32—20 Na drobno Knjigoveznica, industrija trgovskih knjig ln šolskih zvezkov. Izvršujemo vsa knjigoveška dela po najnižjih konkurenčnih cenah. a— Kakor smo zvedeli otvorita znana ho- Mariboru, na kolodvoru nov buffet z nizkimi conami Iz Kranja r— Na današnjem koncertu v Narodnem domu se bo izvajal tudi sloviti Mendelssoh-nov trio v d-molu, pri katerem igra najvidnejšo vlogo klavir, katerega part je pisan naravnost virtuozno in daje izvajalcu priliko pokazati vse vrline. Ta naloga pripada to'ot naši znani domači pianistki g. Nilki Fakino-vi. ki bo igrala na lastnem klavirju. Mlada nadarjena pevka go^odična Pavla Furlano-va iz šole ge. prof. Trostove nam zapoje čudovito lepo arijo iz Dvorakove opere :Ru-eclka«, ter Osterčev samospev i-Slavček«. Razen tega zaigra g. Kumer Vivaldijsv koncert v a-molu za gosli. Spremlja ga godalni kvartet. Koncert zaključi orkester, pri katerem sodelujejo godbeniki iz Škofje Loke, Jesenic in Lrubljans. Izvaja Osterčeve: Variacije na Schwabovo pesem »Slanica« ter Škerjanfev »Turški marš« in »Galop«. r— K'no Narodni dom predvaja danes samo ob pol 7. zvečer najpopularnejšo muzakalno komedijo sezone »Broadway melody«. Petje, glasba, balet, revija! Z Jesenic 6— Zvočni kino Radio predvaja danes ob 3. uri pop. in 8. zvečer velefilm »Čarobni zvoki«. Med dodatki tudi barvana šala »Amorove puščice« in Paramountov zvočni tednik. — Sledi »Ma^erling«. s— Zvočni kino Radio bo predvajal v ponedeljek 13. t. m. ob 20. velefilm »Kardinal Richelieu« iz dobe Ludvika XIII. Dodatki običajni. Sledi »Mayerling«. Iz Tržiča č— Kino predvaja danes velefilm »Po- Iz Hrastnika h— Prikroievalni tečaj za krojače se je vršil pet tednov v Hrastniku. Tečaj je obiskovalo nad 20 krojaških mojstrov in pomočnikov. Vodil ga je strokovui učitelj g. Kua-ielj iz Ljubljane. h— Smrtna kosa. Umrl je 27-letni steklar Ferdo Hofman. Pokoiui ie prišel letos od vojakov in se je poročil pred dvema mesecema. Umrl je za posledicami operacija ssmdnjega ušesa. Pokopali so ga ob veliki udeležbi Hrastničanov in Zacorjanov na dol-sl.em pokopališču. V slovo mu je igrala žalne koračnice steklarska godba. Xaj v miru počiva, prizadetim naše eožalie! h— Zvočni kino Sokol bo predvajal danes v?lefilm >Božanstveno ženo«. Iz Krškega kr— Otroške bolezni se širijo. Zadnje čase je zbolelo v Krškem in bližni okolici več otrok za škrlatinko, zdaj pa se je začela širiti še difterija. Kontunnaciranih je več uradniških rodbin v Krškem. Tudi ljudsko šolo so zaprli. kr— Vlom v poštni nabiralnik. V torek zvečer je neznan vlomilec vdrl v nabiralnik pošte na Vidmu in odnesel vso pošto. Preiskava še ni mogla ugotoviti, kakšen je bil namen tega nenavadnega vloraa. Vremenska poročila Dozdevno vreme v dprembru po stoletnem koledarju Dan je dolg 8 ur 39 minut do 8 ur 24 minut in se do 22. t m skrči za 19 minut, do konca meseca naraste za 4 minute. ga virtuoza prof. Ivana Noča. Občinstvo jo posebno navdušeno sprejelo izvajanje Chopinovih del. Potrdil je svoj iloves virtuoza m je moral navdušenemu občinstvu še dodati VVagner-Lisztov finale iz opere »Walkiire« ter Chopina. Bil je lep večer, ki je nudil mariborskemu glasbenemu občinstvu obilo užitka. Zdi se pa, da je december za tovrstne prireditve najnepri-mernejši mesec, o čemer je pričal tudi bolj slab odziv- a— Ljudska univerza. V ponedeljek 13. t. m. je spominski večer velikega ruskega epika Gogolja. O njegovem življenju in pomenu za rusko literaturo bo predaval g. univ. prof. dr. E. Spektorski iz Ljubljane. Da se večer estetsko dvigne, bo čitala članica naše drame gdč Elvira Kraljeva odlomke iz novele »Strašna osveta« in iz romanov »Mrtve duše« in »Taras Bulba«. — V torek 14. t. m. bo zdravniške predavanje »O revmatizmu«. O tej tako razširjeni bolezni bo predaval g. dr. Leo Travner, šef zdravnik Krapinskih toplic. — V petek 17. t. m. nas popelje na pariško svetovno razstavo g. ravnatelj Zor iz Ljubljane. a— 0 ustavitvi obrata v kamnolomu v Sv. Lovrencu smo dobili pomočilo od podiet-j nikov. da je do tega prišlo zaradi velikih izgub, ki jih je obrat ;mel do*lei in ki bi se med zimo še povečale I-toČasno ra podjetniki zagotavljajo, da hodo spomladi z obratom nadaljevali, da bi tako še enkrat poizkusili. če se daio doseči primerni r«»7uMat' podjetja, opremljenega z vsemi potrebnimi I uapravamL Iz Novega mesta n— Zanimiva razstava ženskih ročnih del v vseh lehnikah vezenja, kvačkanja in pletenja izdelanih z MEZ prediva za ročna dela v Novem mestu: Sokolski dom. Odprto od torka 14. t. m. do vključno četrika 16. t. m. n— Vsak naj »i nabavi Philips rad;o, ker je nenadkriljiv. že za din 141 mesečno ga dobite pri M. Vahter. n— Kino »Dom« v Sokolskein donm bo predvajal danes ob 15., 18. in 20.15 velefilm »Samostanski lovec« po znamenitem romanu Ganghoferja. Predigra: Paramountov zvočni tednik. Prihodnji 6pored: veseli film »Sedem zaušnic«. Iz SoStanja š— Občni zbor društva »šola in dom«. V risalnid meščanske šole je bil v četrtek zvečer občni zbor društva »Šola in dom«. Lepo obiskano zborovanje je vnovič potrdilo potrebo rednih stikov med učitelj-stvom in starši. Iz poročil odbornikov posnemamo, da je društvo tudi v minulem poslovnem letu s precejšnjimi uspeh; slu- N. 12. Aleksandei P. 13. Lucija n T. 14. Dušan Spiridion S. 15. Kristina močni nalivi krajevni dež južno vreme oblačno Poročilo Meteorološkega zavoda na univerzi 10. decembra Ljubljana 7. 752.6, 10.0, 87, WSW2. 10, dež, 7.0; Maribor 7. 753.1, 7.0. 80, NW2, 10. dež. 2.0; Zagreb 7. 753.1. 11.0. 80, NW4, 10, dež. 3.0; Beograd 7. 754.2, 15.0. 45, S2. 7, —, —; Sarajevo 7. 757.6, 13.0. 90, S3, 5. —. —; Kumbor 7. 760.1, 16.0. 95. Š5, 10, —, —; Split 7. 756.7. 15.0. 80. SE8, 8, —, —; Rab 7. 755.6. 12.0, 80, S4. 10, d?ž. 7.0. Temperature: L.iublja.ia 12.2, 9.8; Maribor 9.0. 4.0; Zagreb 17 0. 11.0: Beograd 20.0. 11.0; Sarajevo 18.0. 10.0: Kumbor 17.0, 14.0; Split 16.0, 15.0; Rib 14.0, 7.0. 11. decembra Ljubljana 7. 760.7, 3.0. 83, SWl, 10. dež, 3.1; Maribor 7. 758.9. 1.0. 95, SW2. 10. dež, 4.0; Zagreb 7. 761.1, 2.0. 80, NNE4, 10, dež, 140; Beograd 7. 760.2, 5.0. 80, NE2, 10, dež 0.1: Sarajevo 7. 760.0, 9.0. 95, 0. 10, dež in sieg. 9.0; Skopi ie 7. 763.2, 6.0. 90. 0. 10, —, —; Kumbor 7. 759.8, 150, 80, SSE7, 10, dež, 22.0; Split 7 756.3. 14.0. 90. SE7. 10. dež. 6.0; Rab 7. 754.6. 10 0. 90. SSE1. 10. dež. 11.0. Temperature: Ljubljana 12 1. 2.5; Maribor 7.0. 0.0: Zagreb 12.0. 2.0; Beograd 18.0, 5.0: Saraievo 15.0, 7 0; Skoplje 11.0, 2.0; žilo svojemu namenu. S članarinami je ; Kumbor 17.0, 15.0: Split 15.0. 12.0; Rab 14.0; nabavljalo revnejšim učencem knjige ter 9-0. tako tudi v socialnem pogledu razbremenjevalo starše. Na dnevnem redu občnega zbora sta bili dve predavanji: ravnatelj g. Hribemik je govoril o »Roditeljskem listu«, o tem preprotrehnem glasilu teženj in zahtev modernega šolstva in njegovega odnosa do doma Drugo predavanje je imela učiteljica ga. Skorbecky o pripomočkih domače vzgoje. Zgoščeno ln z izsledki znastvene pedagogike podprto lo efekta \M ZA VSAKO OKO IN UHO ■-p-11 U muzeju desete banovine Pregled dela naših izseljenskih organizacij Zagreb, 6. decembra Ob priliki izseljenskega tedna se je domovina zopet spominjala svojih sinov, ki ao morali oditi v daljne kraje, da si tam ustvarijo novo domačijo, a kljub temu niso pozabili starega kraja, s katerim so ostali ozko zvezani. Pravilno je, da misli domovina vsaj teden dni v letu na svoje sinove v tujini. Vsakoletni izseljenski tedni so se lepo uveljavili. Središče te proslave je seveda v Zagrebu kot sedežu vseh izseljenskih organizacij. Tukaj se zbirajo vsi podatki in vse zadeve od okroglo 1.200.000 izseljencev, katerih živi približno 750 tisoč v Severni in 250 tisoč v Južni Ameriki, ostali pa v evropskih državah: Franciji, Nemčiji, na Holandskem, Belgiji in drugod. Nekaj jih je v Avstraliji. Toda deseta banovina ne tehta samo številčno, marveč še bolj gospodarsko. Ne sme se pozabiti, da sodi izseljenstvo med najvažnejše postavke naše plačilne bilance in da pošiljke izseljencev domov niso nikoli padle pod 250 milijonov letno, dočim so v letih blagostanja narasle do milijarde dinarjev. To so vsekakor številke, vredne največje pozornosti. Dvojna Izseljenska organizacija Izseljenska organizacija je dvojna: Zveza izseljenskih organizacij in državna izseljenska služba. Osrednja uprava zveze je v Zagrebu. Njena informativno-posredovai-na pisarna ima centralo v Zagrebu in podružnico tudi v Ljubljani. Sem sodi tudi izseljenski muzej in institut, novinski informacijski urad ter publikacije: mesečn k Novi iseljenik, IseljeniCka biblioteka. Arh v Jugoslavenske Narodne Odbrane iz Južne Amerike. Naposled sodijo sem organizacije izseljencev v državi in Inozemstvu: 32 organizacij z 9 središči in s 54 dopisniki in zaupniki v domovini. 22 društev v inozemstvu, ki so članice zveze ter 20 dopisnikov in zaupnikov v inozemstvu po naših naselbinah, 11 uradov in ravno toliko drugih ustanov. V zadnjem času je zveza dosegla lepe uspehe: ureditev izseljenskih vlog pri Srbski zemljoradnički banki in ureditev še nekaterih drugih finančnih vprašanj Izseljencev, kakor tudi pravično ureditev vojaške dolžnosti ln državljanstva. Državna Izseljenska služba je organizirana v odseku za zaščito izseljencev ministrstva socialne politike. Pod ta odsek sodi Iseljenički komesarijat v Zagrebu s številnimi izseljenskimi nadzorniki (v Sloveniji štirje), dopisniki in odposlanci v Inozemstvu. Ureditev Izseljenskega muzeja Vso ogromno gradivo našega izseljen-stva zbira vneto Iseljenički muzej, ki je bil ustanovljen komaj pred poldrugim letom v Zagrebu, v Splitu pa to pomlad. Muzej je v centrali vseh izseljenskih organizacij, v Branimirovi ulici, v bližini zagrebškega glavnega kolodvora, zaenkrat v petih dokaj tesnih sobah. Kljub kratkemu času je zbral že izredno veliko gradiva. Muzej je razdeljen v te-le oddelke: tisk, ustanovitev in delo naših društev, kulturno-prosvetne in cerkvene organizacije. gospodarsko življenje v naših naselbinah. nacionalno-organizacijsko, znan-stveno-kulturno ter socialno delo po naših naselbinah, naši izseljenci v času vojne, države in kraji, v katerih so naše naselbine, iz življenja in običajev držav, v katerih žive naši izseljenci, naši izseljenci in domovina, iz življenja povratnikov, in naposled izseljenska služba v Jugoslaviji. V teh oddelkih je zbrano že okrog 120.000 predmetov, ki se nanašajo na naše izseljenstvo. Posebno nazorno je prikazano življenje naših bratov v tujini na 16 velikih zidnih mapah, med katerimi je posebno odlična zgodovinska mapa izseljenskega novinstva. Kot ustanovitelja muzeja moramo omeniti dr. Fedorja Aranickega, šefa odseka za zaščito izseljencev, in odličnega upravnika muzeja g. Milostislava Bartulico znanega izseljenskega delavca še iz čile-a, hkrati šefa odseka za nacionalno propagando in urednika številnih publikacij, ki si je izbral za vestnega pomočnika g. Anta Nizetea, priznanega mladega hrvatskega književnika, ki z veliko pridnostjo urejuje muzej v svojstvu kustosa. Izseljenski tisk Posebno bogata je zbirka izseljenskega tiska, ki vsebuje vse doslej izdane časnike in časopise Jugoslovanov po svetu: v 61 naselbinah 365 časnikov. Sedanje stanje je sledeče: 52 časnikov v 21 naselbinah. Skupno je bilo znanih izseljeniških publikacij 550. Prvi jugoslovanski časnik je izšel v Buenos Airesu 1. 1879, a prvi slovenski Ameriški Slovenec 1. 1891 v Chicagu. Med slovenske starine sodi zlasti dnevnik Ameriška domovina v Clevelandu, ki bo prihodnje leto proslavila 40 letnico. Med slovenskimi dnevniki v Ameriki naj omenimo še Glas naroda (New-York), Pro-pveto (Chicago) in Enakopravnost (Cle-veland). V Clevelandu, največjem slovenskem mestu Amerike, izhajata torej dva dnevnika! Doslej je izšlo jugoslovanskih časnikov v Severni Ameriki 219, v Južni Ameriki 84, v evropskih državah 56 v Avstraliji 2, v New-Zelandu 3. v Tunisu 1: od tega števila odpade na Hrvate okrog 200, na Slovence 100 in na Srbe 60. Značilno je. da imajo nekateri naši časniki v Ameriki posebno angleško stran, namenjeno tretji generaciji naših izseljencev, ki je po navadi že pozabila materinščino, a čuti kljub temu jugoslovansko. Izšel lensko časopisje je ogromnega nacionalnega pomena, kajti glavno borbo vodimo za materinsko besedo v našem Jzseljenstvu! Gospodarska organizacija. — Zaslužni izseljenci Deseta banovina v Ameriki je gospodarsko izborno organizirana, v tem prednja-dijo Slovenci. Jugoslovanske sijajno organizirane podporne Zajecuiice, Savezi ln Jednote ter gospodarske zadruge imajo četrt milijona članov z milijaronim kapitalom. Slovenci imajo 7 podpornih central, Hrvati 5 in Srbi 2. V teh centralah je včlanjeno skupno 4.196 društev. Od teh je slovenskih 2.648 s 139.000 člani, 1.189 hrvatskih z 92.000 člani in 359 srbskih z 19.000 člani. Odkar so Združene države zaprle svoje meje za naše izseljence, se je izseljenski val poleg evropskih držav, zlasti Nemčije in Francije, obrnil posebno v Južno Ameriko, Argentino, Cile, Bolivijo in Brazilijo, kakor tudi v Avstralijo in Nevv-Zeaiand. Posebno za časa vojne so se izseljenci pokazali kot dostojni sinovi svojega naroda. Znano je ogromno nacio-nalno-propagandistično delo, katero sta izvršila Jugoslovensko narodno viječe v Združenih državah in Jugoslovenska narodna odbrana v Valparaisu (Cile). Tudi v londonskem Jugoslovenskem odboru so sodelovali številni ugledni izseljenci: Ba-burica, prof. Pupin, Don Grškovič, dr. Biankini (poznejši podpredsednik jugoslovanske vlade), MIlan Marjanovič (bivši šef Presbiroa), Moro. Svetla stran našega izseljenstva so zlasti izseljenci-prostovolj-ci, ki so se povsod izkazali. Znan je tragični primer skupine teh prostovoljcev, ki je preplula ocean in bila torpedirana tik pred ciljem, blizu Jovana Medovan-skega. Takrat je 253 izseljencev-junakov našlo grob v hladnih valovih Jadrana. Muzej zbira tudi galerijo znamenitih izseljencev. V prvi vrsti je seveda slavni Tesla, ki Koncerti, mladina in vzgoja Ljubljana, decembra Foersterjeve proslave so minule, njihov uspeh pa je polovičen, če ne celo dvomljiv. Pri otvoritvi razstave, pri večernem cerkvenem koncertu, pri slovesni službi božji v stolnici, pri koncertu Pevske zveze, pri matičnem koncertu in tudi pri slavnostni predstavi v operi, torej pri vseh prireditvah sem srečal ene in iste obraze, ki jih poznam vse iz naših starih koncertnih dvoran. katerih število pa se krči iz dneva v dan. Prišel bo čas, ko bo ta stara koncertna garda izumrla. Kdo bo zavzel njeno mesto? To je vprašanje, kateremu moramo mi vsi skupaj posvetiti početvorjeno skrb, če nočemo, da bomo morali prenehati s koncertnim delom v mestu kakor na deželi. Pevski zbori »Pevske zveze« so tako številni, da postavi zveza na oder lahko 2.000 in več pevcev, pri njenem koncertu pa je bilo več pevcev kakor poslušalcev. Pri cerkvenem koncertu je bilo mogoče malo več poslušalcev kakor izvajalcev na koru. Glasbena Matica ima še svoj koncertni kader, ki pa po številu pada in pada. Na nobeni Foersterjevi prireditvi nisem opazil toliko mladine, da bi njen obisk po številu padel v oči Kdo je kriv, rta mladina ne obiskuje koncertov? Kdo je kriv, da stolnica ni bila do zadniega kotička polna vsaj pri slavnostni arkestralni maši. ki je bila brez vstopnino? Krivdo za take polave nosi cela veriga, katere prvi in glavni člen smo šolski vzgo jitelji današnje mlačne Vem. da bom zaradi te trditve deležen zgražanja mnogoštevilnih vzgoflteliev ki no trdno prepričani da store svojo dolžnost in več kot dolžnost. Toda to je lzveč'ne le niihovo osebno mnenje, ki pa ne odgovarja stvarnosti Povejte, če je kdo izmed sto in sto učiteljev v Ljubljani prišel na misel, da popelje svoje učence k slovesni peti maši v stolnico, kakor jih pelje, recimo, na eks- kurzijo na Ljubljanski grad, da jmi pokaže Kamniške planine? Skoro polovico otrok vsakega razreda srednje šole je iz okolice ali od kod drugod. In koiikokrat imajo ti otroci priliko slišati orkestralne maše, ki iih izvajajo, če že ne umetniki, pa vsaj polovični umetniki? Nihče ne bo trdil, da je cerkvena glasba manjša umetnina, kakor posvetna in da je njen vpliv manj vreden. Pa sem se zastonj oziral po mladini. Ni je bilo, ker nismo vzgojitelji storili svoje dolžnosti. V to smer manjka pobude, banska uprava ima druge posle. Prav isto stanje je bilo pri vseh treh koncertih v Foersterjevo počaščenje. Mladina bi se bila odzvala, če bi bi'i vzgojitelji storili svojo dolžnost. V mislih pa nimam samo učiteljev glasbe temveč mislim prav tako na učitelje jezikov, zgodovne in umetnosti. Stritarjevi »Turki na SievM« nam zbude grozo in milino, podkrepljeni s Foersterjevo muziko nam pretrese jo mozek in dušo. Pa se ne spominlam da bi kdaj v svojih dijaških letih slišal od učitelja slovenščine. ki je bil n. pr. sam pevec Glasbene matice, da je pesmi tega aH onega pesnika najrajši in najbolje ugašal ta ali oni skladateli. Pa je danes prav tako. Učitelj slovenščine ne opozori rtiia^a pri S!-monu Jenku tudi na Davorina Tenka, pri Gregorčiču ne ornem skiadateliev Sattner-ia. A Moža. pri Župančiču pa T,aiov'ca ali Pavč'ča. Tn vendar ima D"vorin .Tenko za razširienie »Na^reia«- ^osti ,reč 7a°lug kakor pa Simon O^s^ena In slovstvena kultura sta na na?sh šolah *ak"nca. k« lu io«1! od r"i*e 'n posteHe. dn se nboe-a reveža tip un°tn n't' nop-Vdati. čenriv sta med seboj nerazdmžno povezana. V podkrepitev svoie trditve, da vzgolite-Iji ne storimo svoie dolžnosti, naj navedem še primer, ki s koncerti nima nobene zveze, ki pa jasno priča o Informiranosti vzgo- je enako ponosen na svoj srbski rod, kakor na svojo hrvatsko domovino. Potem od učenjakov še pokojni Pupin, umetniki, kakor književnik Adamič kipar Brčina, predsedniki velikih izseljeniških organizacij: Ivan Butkovič, predsednik Hrvatske bratske zajednice v USA ln Kanadi, Ivan Gornik, predsednik Slovenske dobrodelne zveze v Clevelandu, Vincenc Cainkar, predsednik Slovenske narodne podporne jednote (Chicago), južnoameriški jugoslovanski milijonarji Paško Baburica in drugi. Sijajno je urejen kataster vseh naselbin in Izseljencev, v katerem najdemo v najkrajšem času slehernega izseljenca. Posebnost zase je tudi zbirka Izseljenskih spominov. Kdo bi naštel vse znamenitosti te pestre zbir- ke, ki hrani vse mogoče predmete do zlata iz Avstralije, gume iz New-Zealanda, šali tre iz Cilea In kositra iz Bolivije. Izseljenske zbornice in nov izseljenski zakon Vendar doiriovina še daleč nI izvršila vseh svojih dolžnosti nasproti deseti banovini. Naši izseljenci so se vedno takoj odzvali vsaki domovinski akciji, bodisi s krvjo ali gmotno, dočim je pri nas naletela vsaka akcija v prid izseljencev na dokaj težav. Velik napredek bi bila gotovo ustanovitev dveh izseljenskih zbornic v Zagrebu in Ljubljani, s socialno prosvetnim in gospodarskim značajem, kar je tudi poudarjala letošnja glavna skupščina zveze Izseljenskih organizacij. Sploh bi bilo potrebno urediti ves problem izseljenstva z novim modernim izseljenskim zakonom ki bi na novo uredil vso organizacijo izseljenstva in ohranil domovini njene razkropljene sinove, da bi vsaj bližnjo 100-letnico naše emigracije proslavili v boljših razmerah. O. A. Dve mladi življenji uničeni z nožem Kako Je prišlo do tragedije pri Ločah Poljčane, 11. decembra Vsa vas je še pod vtisom pretresljive tragedije, ki je terjala dvoje mladih življenj. Pri Ločah je v četrtek opoldne komaj osemnajstletni Rudolf O rejnik umoril 161etno dekle Marijo Pšeničnikovo. Kdor je imel naslednji dan opravka v tej neznatni vasici, se je čudil procesiji ljudi, ki je ves dan romala na kraj tragičnega dogodka, kjer je ležala vsa v ranah mlada žrtev nerazsodnega storilca. Ljudje, zlasti dekleta, so se v gručah pogovarjali o groznem umoru. Zaloigra se je odigrala na pokojničnem domu v hlevu. Rudolf in M toka — tako so jo klicali doma — sta bila soseda. Poznala sta se že izza šolskih klopi. Ruda je večkrat hodil v vas k Pšeničnikovim. Prišel je tja tudi usodnega opoldne. Micka in dekla sta v hlevu prebirali fižol. Pa se jima je pridružil še Rudolf. Nič ni bilo videti, da vlada med njima kaka napetost, zato so poeneje bili tembolj vsi osupli nad dogodkom, ki se je odigral v hlevu. Dekla se je malo pred poklnevom odstranila is hleva v ,hišo. Sla je po južino. Ko Se je čez četrt ure vrnila, je našla hlevska vrata zapahnjena. Ko jI aa trkanje ni nikdb odprl In se Micka tudi klicu ni odtavala je šla v hišo po mater. Dekla je nato snela okno ln tako prišla v hlev. Tam se ji je nudil grozen prizor. Dekla je od groze skoro omedlela. V mlaki krvi sta na tleh ležala že mrtva Rudolf in Micka, vsa razmesarjena s kuhinjskim nožem, s katerim je umoril nepremišljeni mladenič najprej svojo izvoljenko, nato je pa še sebi zadal več vbodljajev in se je zabodel tudi naravnost v srce. Kakšna borba za življenje in smrt se je dogajala med Micko in njim, je razvidno iz 12 zadanih ran, ki jih ima pokojni-ca. Vse se je odigralo v teku dobre četrt ure, za časa dekline odsotnosti, ko je pripravljala z materjo zgoraj južino. Nesrečno mladenko so, čim so o dogodku obvestili orožnike in zdravnika, spravili v hišo na mrtvažki oder. Fant je čakal obdukcije v mrtvašnici. Kakor pravijo, so pri njem našli nek listič, kjer se poslavlja od svojcev. Tu je razvidno, da je nameraval storiti grozni čin že v nedeljo. Micka Je bilo čedno kmetsko dekle. S fanti, pa tudi z njim ni imela opravka. Za njegove prijazne poglede se ni zmenila Prav to in morda še ljubosumnost sta bila skušnjava za nerazsodnega fanta da je zasnoval grozotni poboj. Micka je bila kot najstarejše dekle pri hiši imateri-vdovl v veliko pomoč. Bila Je nad vse pridna ter je zato njena izguba tem hujša. Kdo bi popisal materino gorje! Posestniška sin je bil tudi Rudolf. Pokojno Micko, za katero žaluje vsa bližnja in daljnja soseska, bodo pokopali v nedeljo v Lo^ah. Isti dan bo pokopan tudi Rudi. Patron, ceste in mostovi v Osluševcih Iz nove občine „Sv. Lenart pri Veliki nedelji" Osluševci, 11. decembra Se bolj kot drugod so pri nas precej številne pritožbe glede slabega stanja cest. Res je, da je temu deloma krivo izredno mokrotno leto, dobršen del krivde pa leži tudi na občini, kajti ie moremo razumeti, da se mti v krajih, kjer je pro-dec pred nosom, ceste ne navozjo. To velja za ceste v Osluševcih in Cvetkovcih in ne v manjši meri za novozgrajeno cesto na Brtsnici. Nedavno so nam občino prekrstili v »Sv. Lenart pri Veliki Nedelji«, tako da ima sedaj župnija in občina enega in istega patrona. Zdi pa se nam, da izbira v patronu ni bila posrečena, kajti god tega patrona obhajamo v novembru, ko so zaradi jesenskega deževja tako in tako blatne ceste in neprevozni klanci Ta svet-Dik torej ni vajen lepih in suhih cest ter nam ta prekrstitev vsaj v tem pogledu ne bo pomagala Ali ne bi bilo bolj posre- jiteljev o življenjskih pojavih v Ljubljani. Slovensko planinsko društvo že tretje leto prireja redna dijaška predavanja v predavalnici na trgovski akademiji. Na nekem sestanku je letos vodja ferijalcev na nekem ljubljanskem zavodu resno izjavil, da prvič sliši o teh predavanjih, čeprav se je planinsko društvo po šolah naslonilo ravno na ferijalce kot najbolj njegovim ciljem ustrezajoče dijaško organizacijo. In tako se mi zdi da živi večina ljubljanskih vzgojiteljev čisto svoje življenje in ne zasleduje niti teh niti enakih utripov narodovega življenja. Nič manjša krivda za odsotnost mladine na pevskih in drugih koncertih ne zadene kritikov. Kritika, kakršno je o koncertu Glasbene matice napisal g. Fr Sturm v Si. N. dne 16. nov. 1.1. ne more za koniert nikogar navdušiti, najmanj pa je sposobna vzbuditi zanimanje za koncerte pri mladini. Prepričan sem, da g. Sturm še ni od sebe dal nobene skladbe, da ni okrog sebe zbral še nobene pevske čete. s katero bi pokazal pravo pevsko pot slovenskim zborom in pevcem, pa mu zaradi tega odrekam pravico, da govori bodisi o skladateljih. pevc'h ali drugih koncertn'h izvajalcih z Olimpa Jupitrovega pogleda in razgleda ln da omalovažuje vse. kar se v Liub-ljanl dogala. Njegova dolžnost Je marveč voditi poslušalce in !zva1alc° ta'<-o. da bo^o koncertne dvorane oživele in se napohiile z mladino. Kritik odsrovarla nrav tako za vzgojo svojega naroda, kakor odgovarja zanlo vsak vzgo-H tel i. Zalibog nimamo trenutno kritika. Va^ce^a kri'ive bi se mogle v šolah čifti kot vzorni sestavki in bi se ^a'0 razprav"atl o n11h z nčpnci, k1 so t.n al' nno e^pbpno nriredHev p^seHH. Tako n« ft't«s kritik® dvakrat »HVrat sk"-Srs r„T(Mon't' s*av-k 'n d^Tiat.' n^eenv ~m'-sel. pa mor*»š >ončno nr'zn"tV *a ne vefl. kal 1e hotel kritik povedati »In res se ona posebna, homofona silna smer stare rimske gole tako močno odraža iz vsega ustvarla-nja, da daje Foersterju, v osnovi romantiku čeno, če bi se izbral n. pr. sv. Atajzij, ki je povrhu še zaščitnik nedolžnosti, ali pa spokormica Magdalena? Prvega god obhajamo v juniju, drugega v juliju, in v obeh mesecih so navadno lepe ceste. Pa naj je eno ali drugo 'me, dosežena je vsaj ta dobra stran, da imamo nove štampilj-ke in kar je še več vredno: tudi ogorčenje in robantanje voznikov po slabih cestah ne bo šlo več na rovaš župana, ampak na občintf.tega patrona. Porušeni mostovi v Osluševcih obhajajo ob koncu leta svoj devetmesečni jubilej. Do sedajj sta jih obiskali dve komisiji z obljubami in tolažbami, štirikrat so bili v časopisju .dvakrat so bile izmenjane brvi, par oseb je zaradi pomanjkljivega začasnega prehoda padlo v vodo, tretji je v temi izgubil vrečo čebule, na provizomi cesti se ljudjfe in vozovi preobračajo, Venta dobi 600 din in tako gre vse lepo naprej. Ker pa podpore za zgradbo novih mostov beethovenijanske, z wagnerjanstvom in sme-tanovstvom križane smeri tipične poteze, ki izrazito rišejo skladateljev osebni stilni obraz.« Razumete? Jaz ne, čeprav mi pre.i nevarnost, da me g. kritik razglasi za ne-vedneža. Kdo naj čita take kritike? Povprečen bralec »Jutra, »Slovenca«? Ne. Ta jih spregleda, pa spregleda tudi koncerte. Kritik dnevnega časopisja ima težko, pretežko nalogo, da se spusti s svojega osebnega kraljevskega trona, da se skuša vživeti v zvišen poklic vzgojitelja bralcev svojega časnika, katerim naj bo dober vodnik in pravi svetovalec pri vrednotenju doživetij v koncertnih dvoranah, izvajalcu pa vešč kažipot za njegova stremljenja v bodočem delu. Izvršeno in pokazano delo naj prevdarno presodi na podlagi lastnih izkušenj ali pa primerjan s preteklimi uspehi, da bo njegova sodba vzbudila pri izvajalcu vtis pravičnosti in stvarnosti. »Izvedba koncerta Je bila namenu primerna«, take ln podobne ugotovitve vsak izvajalec odločno odklanja. Da so koncertne dvorane prazne, da pogrešajo posebno mladine, =o krivi v enaki meri z vzgojitelji tudi kritiki, ki se svoje vzvišene naloge pri vzgoji poslušalstva premalo zavedajo. Pri koncertu Glasbene matice je bfo prodanih menda v celem le 45 dijaških vstopnic. Sola Glasbene matice 'n konservatori.J pa imata gotovo nad 500 učencev »n 30 učiteljev, če ne več. Klavir orkester, petje — zborno in solo —, kolikokrat na leto imajo gojenci priliko slišati take reči. A vsi so prihajali, gojencev pa ni bilo. Tudi posestrimski zavodi, kakor vidimo, ne store vedno svoje do^osti. Nada^ni vzrok tanka mladine pri koncer^h 1e pa resn'čna revščina tistih ki bi nn km^erte radi zshUaH. pa nimaio -"e-nnrla. vtoonina 1e previ«ova in dohodki premajhni Za s^avretno predstavo >Prodane* ob nrilikl češkoslovaškega narodnega praznika sem dobil za učence nekaj prostih vstopnic. Eno sem dal nridnemu dijaku. Pa ml jo je vrnil in se cpraviftfl: noče biti od nikoder, občina pa sa ta dol svojega področja ne najde sredstev, bo najboljše, da v marcu, to je ob obletnici, priredimo loterijo, tombolo ali vsaj srečo-lov z določilom, da bo glavni dobitek tista vreča izgubljene čebule in kdor ta dobitek dobi, mora zgraditi mostove. Letina Je bila izredno slaba, kar je pripisati poplavam in toči- Ajde ni bilo nič, krompirja malo, koruze še manj. Zaslužka nobenega, o prodaji kmetijskih pridelkov je malo govora, nasprotno, koruzo bomo morali kupovati. Toda kje vzeti sredstva? O tem bi naj vsaj malo razmišljali oni, ki pišejo in govorijo o zboljšanju gospodarstva ter zvišujejo takse, voznino in druge dajatve in doklade. Zdi se pa, da ljudstvo le uvideva, da je bilo pred nekaj leti nekoliko več uvidevnosti in računa o gospodarski zmogljivosti, kakor je tega dandanes. Tudi prevoznice za prevoz koruze so bile na razpolago. Kaj hočemo: ne preostane nam drugo, kakor da se priporočimo svojemu novemu občinskemu patronu, da nas izvleče iz siromaštva SREBBNINA ^BS^ ZLATNINA v veliki izbiri pri H. SUTTNER - Ljubljana 5 Prešernova ulica 9 — < poleg glavne pošte) Zahtevajte brezplačni cenik! Mestna hranilnica v Radovljici zvišuje z novim letom 1938 obrestno mero za 1% in se uvršča med zavode, ki nudijo najvišje obrestovanje pri POPOLNI VARNOSTI VLOG. Za vse vloge jamči namreč Mestna občina Radovljica z vso svojo davčno močjo in hranilnica t vsem svojim nepremičnim premoženjem. 1. Jan. 1938 oprošča vse vloge, ki so bile 1. dec. 1937 vredne do Din 1.000.—, Te vloge so vsak čas v celoti izplačljlve, odnosno se smatrajo kot nove vloge. Za vse ostale vloge se je hranilnica po-služila § 11. hran. pravil in so odpovedni roki razvidni v hranilničnih poslovnih prostorih. Hranilnični odbor želi povečati likvidnost zavoda. Ker pa je zaščita v kvar vlagateljem, zato prosi odbor vse lastnike večjih vlog, da se gotovo zglase z vložnimi knjižicami najkasneje do 20. jan. 1938 v hranilnici v svrho dogovora glede izplačil. Nove vloge so vsak čas izplačljive aa kar jamči občina Radovljica in Uprava hranilnice po svojih članih osebno, zato vlagajte Vaš denar v Mestno hranilnico v Radovljici, kjer je varen in Vam donaša gotova obrestL Zahtevajte povsod SAMO ORIGINALNI »Fruškogorski biser« oelo — rezno — staro — slad kasto vino odlične kvalitete. B. MOSER, Zemun UL Moserova i. Tel. 40-88. ialoga tudi v Javnem skladišču LJubljana. Lep dar: Zgodbe brez groze •»Oprostite, gospod razrednik, vstopnice ne morem sprejeti, ker ne morem v gledališče. Imam samo hlače, ki jih imam na sebi.« Pa je le šel v gledališče s pomočjo nas vseh. In potem je o svojih vtisih napravil součencem malo predavanje. Ca ste ga slišali! Marsikomu bi se srce omehčalo in bi od časa do časa poklanjal revnim dijakom proste vstopnice za obisk koncertov in gledališča. Sčasoma pa bo postalo to takim dijakom neodložljiva potreba in prlstradali si bodo denar za obiske koncertov in gledališča Toda revnih dijakov je preveč, dobrodel-cev pa premalo in problem ostane še nadalje problem. Tu naj priskoči na pomoč oblast. Ce da občina če da banovina in druge samouprave na leto toliko 'n toliko za podporo likovnih umetnikov, če zidajo iz javnih denarjev v pomoč brezposebrm, potem naj priskočijo na pomoč tudi glasbe lačnim in naj jim prirede od časa do časa brezplačne popoldanske koncerte s popolno zasedbo. Prepričan sem, da si bomo le na ta način pomagali in pripel lali v koncertne dvorane zopet zdrav nara5čai. V svojem razredu sem napravil poizkus v tem pravcu da Je vsak diiak obiskal eno ali drugo prireditev ob priliki Foersterje-vih proslav, vsi pa smo se vde^žili slavnostne orke°tra1ne maše in obiskali razstavo nlegovih del. Iz kratkih poročil, ld so mi jih dHaki o svoiih vtisih napravili, posnemam, da je bil obisk koncerta, gledališča ali slavnostne maše večini naravnost doživetie. ki bo ostalo za vse živllenje v naibolišem spominu, ki jih bo gotovo zo-net in zooet nomalo v koncertno dvorano aH pa v eiprtaUšče. Toda ta razprava spada v strokoven li«t Omenim nal le, da ml le novionil g. prof. MarVo Baluk. prosvet. »nfmeVtor. 7» koncert »Pevske zveze« 20 brezplačnih vstopnic. Glasbena matica 5 fn eledaUSka uorava 5. Za uvidevnost se vsem lepo zahval 1u1em z žello. da se nam v bodoče na ta način posreči privabiti mladino v koncertne dvorana. A.L «T7TR0< St 289 mea 8 cffedelj*, 13. XTL IRnr Petke Natale; 85 smrtnih grehov Povest iz Casanovovlh dni »Neizmerno bogastvo«, mi je segel Lorenzo v besedo. »Govori se o mnogih milijonih, če bi preračunali te zaklade v srebrn denar.« »Treba bi jo bilo pridobiti za našo presveto Cerkev, abbate... kdo bi znal to bolj od vas?« Poznal sem Lor^nzovo šibko stran in prav te sem se bil nalašč dotaknil. V Izpreobračanju ga ni zlepa kdo prekašal. »Vaša Prevzvišenost ve«, je pričel zdaj povsem stvarno, »kako vneto katoliška je postala večina prebivalcev tega, nekdaj tako lahkomiselnega mesta, odkar je višja modrost izvolila položiti pastirsko palico v vaše izkušene roke. To mesto pač ne bi razumelo, če bi jaz ali kdo drug...« Segel sem mu v besedo: »Torej menite, abbate, ce vas prav razumem, da bi utegnilo nastati še nadaljnje pohujšanje, ako bi kak služabnik duhov-skega stanu, ki bi bil bližnji škofovskemu dvoru, napletel znanje s to Judinjo?« »Seveda; kajti ljudstvo tega pač ne bi razumelo, Prevzvišeni!« Sam pri sebi sem moral Lorenzu pritrditi; toda Kebekma lepota, katere sem se bil danes prvič do dobrega zavedel, in sloves njenega bogastva, ki Iz Julijske krajine Znižanje zemljiškega davka ga je abbate potrjeval, mi nista dala miru, tako sem rekel: »Skoda, škoda; a prav imate.« Lorenzo je z izrazom obžalovanja skomignil z rameni. Obrnil se je proti vratom, in videti je bilo, kakor da hoče oditi. Toda na pragu je še enkrat obstal, se obrnil, mi čvrsto pogledal v oči in vprašal: »Do česa vam je prav za prav, Prevzvišeni, do Judinje ali do njenega denarja?« Samo za trenutek sem osupnil nad temi besedami velikega poznavalca duš; nato sem hladno odvrnil: »Do obojega!« »Do obojega?« »Do obojega, abbate!. i j Dvor je mrtev, to menda vidite... in od marmornatih štirjakov palače se že drobi, kar je v stoletjih ustvarila umetnost. Vrtovi so podivjani; kipe, ki naj bi krasili lavorjeve drevorede, je razjedlo poletno solnce, jesenski dež jih je izpral... in tako stojimo na grobu minulosti, ki kliče po vstajenju.« »Po vašem načinu gledanja utegne biti vse to pravilno, Prevzvišeni'« »In po vašem?« sera vprašal. »Saj veste; jaz sem romar, ki išče večno domovino.« »Vem... Predolgo ste živeli na Španskem, brat!« »Da...« Imel sem nad e mučni občutek, da me je zadel sočuten pt0.ed iz Lorenzovih neusmiljenih oči, ko je zdaj rekel: »A vendar sem Italijan ka- kor vi, gospod .j, . FerranU vojak nb in ia daj sem znal čislali plemenito mišljenje in umetnost vladarjev iz rodu Eete. A potlej sem bil na visoki šoli v Coimbri, in zdaj hvalim Boga za to. Morda udari tudi vam kdaj ura takšne hvaležnosti. Kdo ve...? Zdaj iztegate roko po zlatu in po Judinji — nu prav!« Se vedno nisem slutil, kam prav sa prav meri Lorenzo s tema besedama: »Nu, prav« — a vendar sem z največjim zanimanjem vprašal: »Mar veste kakšno pot?« Z dolgimi koraki, z rokami prekrižaniml na hrbtu, zamišljen, kakor da bi se pripravljal na pridigo, je stopal abbate sem ter tja po dragoceni preprogi, ki je od vrat do vrat pokrivala marmornati tlak kabineta; nazadnje je obstal pred menoj in rekel: »Mislim, da vas popolnoma razumem, Prevzvišeni! Slika cinquecenta vam je pred očmi!« »Kako vam je prišlo to na um?« sem zdaj odvrnil. »Da po pravici povem, prav za prav sem mislil na Sartorija in na duhovite pomenke s principesso.« »Nikoli nisem poznal tega dvora drugače, kakor iz vaših opisov, Prevzvišeni!« »Vem, a tukaj je mrtvo!« »Ni prvič, da slišim to tožbo iz vaših ust... Ju-dinjino zlato, veseli smeh in bistra glava lepe ženske — vse to bi mnogo zalegla Prav zato sem omenil cinquecento.« »Torej ste me razumeli .abbate. Iščite pot in najdite jo!« Odgovor, ki ml ga je dal Lorenzo, me je hkratu | presenetil in prestrašil, kajti reked je: »Nemara da sem že stal ob začetku te poti, Prevzvišeni, preden ste me poklicali pred svoje obličje. Nate!« Setemi besedami je Lorenzo potegnil iz žepa svoje duhovniške halje zavitek in mi ga s slovesnim poklonom podal. »Kaj je to?« sem vprašal. »Berite, Prevzvišeni!... Poročilo preprostega župnika o nekem dogodku v gorski cerkvici Santa Maria alla Neve, ki si ga ne zna razložiti in ki se mu zdi zaradi tega nadnaraven, da, grozljiv... Berite!« »Kje je ta cerkev?« »Na stožčastem hribu, Prevzvišeni, nedaleč od mesta, ob cesti, s katere je razgled na visoke doline Abrucev... Kakor veste, se tam pokaže decembra prvi ta edini sneg. Odtod ime. Stari Brumate opravlja svojo službo že mnogo let. Ze izza vaših prednikov, Prevzvišeni... Star je...« »To pravite vi!« »Brumate poroča o čudežu, ki ga je moči razlagati tako ali pa drugače. Vsekako se je razve-del in povzročil v mestu osuplost. Menda že sami veste, kako prostodušni so kampanj j ski kmetje. Na velikem oltarju, v pozlačeni posodi Svete Marije alla Neve, je jelo Gospodovo telo krvaveti, pravi stari Brumate. Ljudstvo trumoma pritiska, Prevzvišeni, da bi se prepričalo o tem...« Ker si v prvem trenutku nisem znal razložiti tega pojava, sem tudi jaz silno osupnil; Lorenzo je pa smehljaje se stal pred menoj, ne da bi le za hipec izgubil hladnokrvnost, in rekel nazadnje: v Istri Rimski poslanski zborni«- bil fe dni predložen dekret z dne a jul o spremembi katastrskega razporedi uohodkov od zemljišč v Istri. Poročali smo Ž3 o delu komisij, ki bodo v najkrajšem roku pripravile načrte za te spremembe, na osnovi katerih naj bi se zemljiški davki v Istri že v prihodnjem letu v Istri na novo odmerili. , Poročilo, s katerim je bil om in jeni zakonski načrt utemeljen, naglasa, da so se istrski posestniki v zadnjih letih pogosto pritoževali zaradi previsoko odmerjenih zemljiških davkov. Preiskave, ki so bile nato uvedsne, eo pokazale, da plačujejo v Istri povprečno po 2o do 30% višji zemljiški davek kakor PO drusrih pokrajinah, kjer es davki odmerijo že na osnovi novega italijanskega katastra. Poslednja obča revizija katastra v Istri ja bila izvršena že pred 41 leti. V katastru določene dohodke od posameznih zemljišč to treba zaradi tega na novo oceniti in jih spraviti v sklad s kriteriji, ki eo bili odločilni za ureditev katastra v drugih pokrajinah. Drobne novice Posojila za novopcročence. V zadnjih dneh je v goriški pokrajini že mnogo ženinov vložilo predpisane prošnje za posojila po 1.000 do 3.000 lir. Posebni odbor, ki je bil imenovan v ta namen, je 37 prosilcem ugodil in jim prisodil skupno 50.500 Sir posojil. Nekaj prošenj je bilo zavrnjenih. Prometna nesreča. V torek zvečer se je pripetila na barkovljanski cesti v Trstu baš pod Greto huda nesreča, ki po golem naključju ni zahtevala človeških žrtev. Neki tovorni avto je tam poskušil prehiteti drug tovorni avtomobil, pri tem pa se je zaletel v voz Franceta Guština od Sv. Ivana, ki mu je prihajal nasproti. Avto je podrl enega izmed obeh Guštinovih konjev da je hudo poškodovan obležal. Hkratu se je prevrnil tudi Guštinov voz, avto pa se je močno nagnil in se oprl nanj. Z njega &e je zakotalilo na tla več avtomobilskih koles, ki jih je bilo treba prepeljati v Bar-kovije. Eno izmed njih je obležalo na drugem tramvajskem tiru. Prav tedaj je pri-brzel iz Barkovelj tramvajski voz. Naletel ;ie ob kolesu na tako močan odpor, da je skočil s tira in se zaletel v kamnito ograio tržaške proste luke. V tramvaju je bilo 15 potnikov. Vendar se jim ni nič hudega pripetilo. Tudi šofer avtomobila in voznik "sta ostala nepoškodovana. Na tramvajskem vozu so se strla vsa stekla na oknih. Guštinov voz je bil malone razdejan. Tudi tovorni avto je bil precej poškodovan. bHro rdgovci umlhwya bfskpza aa Dva manjša požara. Pretekli četrtek sta nastala v Opatjem selu in v Stanovišču pri Bregmju iz doslej še nepojasnjenih razlogov dva požara, ki sta posestnikoma Francetu Pahorju in Antonu Spehonji uničila senika, nekaj poljskega orodja in prav velike množine sena. Pahor, ki je nameraval prebiti noč na svojem seniku, se je rešil v zadnjem trenutku, škode je bilo za 5 odnosno za 8 tisoč lir. Bolj komplicirana ne gre S Danes turška uganka za naše Metlarje: Strogega kadija so prestavili v notranjost dežele. Prebivalci tega kraja pa so bili mani po svoji veliki prebrisanosti in so dajali sodnikom dosti dela. Nekega dne je srečal novi kadi moškega, ki je šel poleg neke ženske, druga ženska pa je stopala za njima. Kadi je pozdravil sprednjo dvojico z besedami: *Bog z vama, zakonca!« Toda ženska mu je takoj odgovorila: »Nisva mož in žena, pač pa je moja mati rodila njegovo.« Kadi ni razumel smisla teh besed. Obrnil se je k moškemu in mu reke1- »Potem je pač tale, ki ti sledi, tvoja žena?« »Ne«, j3 odvrnil moški, »ampak moja mati je tašča njer.3 matere!« Kadi je zas*onj poskušal razr-šiti uganko tega sorodstva. Ali mu morete Ti priskočiti na pomoč in mu povedati, kako sta bili ti dve ženski z moškim v sorodu? Med reševalce, ki bodo podali do petka svoje rešitve (na dorrtsnici s pripisom »Uganka kluba Metle«) bo stric Matic razdelil spet nekaj knjižnih nagrad. Zagonetna zgodba Prav za prav ni tako zagonetna, kakor se vidi ua prvi pogled. Cisto preprosta mrežna šifra, pri kateri vzamem 5X5 lrvadraiov in napišem vanje vso abecedo. Potem damo ob zgo njem robu številke 1 do 5, ob stranskem pa črke a do č. Vsako Črko v kvadratih označimo potern z ustre-zajočo številko ob zgornjem robu in ustre-zajočo črko ob stranskem robu. Črka »b« je naprimer Za, črka »č« za itd. Rešitev napisa se glasi: »Pridi na sestanek v torek popoldne v kavarno « Med reševalce je razdelil stric Matic po žrebu šest nagrad, in sicer dobe: Radovan Kosi, Otočac 172, roman »Pater Kajetan«. Antonija Koleri č, £an Giovanni sup. 5069, Trieste, »Roman treh src«. Ivan GabriS, Dobma pri Celju, roman »Lucifer«. Ladislav Tovornik pri firmi Stermecki v v Celju, Martin Janžek, Prometna šola, Beograd, Vojvode Mišiča 2 in Anton Ogo-relec, Ljubljana, Erjavčeva 4, I. po eno knjigo revije »Življenje in svet«. A~D~I O Nedelja, 12. decembra Ljubljana 8: Vesel nedeljski pozdrav (oddelek godbe »Sloge«), — 9: Čas, poročila, spored. — 9.15: Pevski zbori '(plošče). — 9.45: Verski govor (dr. Roman Tominec). — 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — U: Otroška ura: Lutke igrajo. — 11.30: Koncert ob sodelovanju Radijskega orkestra in violine (prof. Taras Poljane). — 13: čas, vreme, spored, obvestila. — 13.20: Plošče po željah. — 16: šlagerje ob spremijevanju klavirja poje tercet Stritar. _ 17: Kmet. ura: Kemija—kmetova svetovalka in prijateljica (inž. Bogdan Pahor). — 17.30: Slovenske narodne ob spremijervanju Radijskega orkestra po jo: ga. špelca Neratova, gdč. Poldka Rupnikova, gg. Jean Franci in Roman Petrovčič. — 19: čas, vreme, poročala, spored, obvestila. — 19-30: Nac! ura. — 19.50: Plošče. _ 20: Večer Emila Adamiča. Sodelujejo: g. Drago Zupančič (predavanje), Slovenski vokalni kvintet, gdč. Nuša Kristanova (sopran) in Radijski orkester. _ 22: čas, vreme, poročila, spored. — 2215: Plošče za zabavo Ja za ples. Ponedeljek 15. decembra Ljubljana, 12.00: Pisano polje (plošče). — 12.45: V reme, poročila. — 13.00: Ca«, spored obvestili. — 13.15: Z ruskih poljan (plošče). 14.00: Vreme, borza. — 18.00: Zdravstvena ura (dr. Anton Brecelj). — 18.20: Gabriel Faure: Balada za klavir in orkester (pLošoe). — 18.40: Kulturna kronika: 0 Emilu Adamiču (prof. L. M. Skerjanc). — 19.00; Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. _ 19.30: Nac. ura. — 19.50: Zanimivosti. — 20.00: Koncert Radijskega orkestra. — 20.30: Koncert delavske godbe »Zarja«. —- 22.00: Ca«, vreme, ;poročila. sporeo. — 22.15: Lahka godba Radijskega orkestra, vmesne speve poje g. Mirko Premelč. Beograd, 16.45: Lahka glasba e plošč. — 17.25: Koncert orkestra. - 18.45: Narodne Pesmi. __ 20 00; Dramski večer. — Zagreb: 17.15: Orkestralni, pevski in klavirski koncert. 20.00: Pevski kvartet. 2030: Operni od-Operni odlomki. 21.30: Koncert tamfoura-lomki. 21.80: Koncert tomburaške-ga zbora. 20.30: Lahka in plesna muzika. — Praga: 19.15: Radijski film. — 20.20: Dvorakove violinske in klavirske «onate. — 21.05: Ja-načkova veseloigra: »Pričetek romana«. _ 22.35: Lahka glasba s plošč. — Varšava: 20.00: Koncert orkestra in solistov. — 22 09: skladbe za klavir in orkester. — Dunaj: 11.2o: Kmečke godbe igrajo (plošče). — 12.00: Lahka srodba orkestra. — 14.00: Slavni pevci. — 16.05: Plesi in odlomki iz zvoč- ?Ao= ~ t7S0: Arije in pesmi. - 19.85: Koncert pevskega zbora, — 20.05: Zvočna igra. — 21.10: Komorna glasba. — 22.20: Lahka godba orkestra. — 23 00* Nadaljevanje koncerta. — Berlin: 19.10: Nova zabavna muzika (plošč«). _ 20.00. Pester venček melodij. _ 21.00: Izprehod mikrofonov križem po Berlinu. — 22.30: Nočni koncert in ples. Torek, 14. decembra. Ljubljana. 11.00: Šolska ura: Od dogodka čo časopisa (g. L. Mrzel). — 12.00: Slavni Tiožje (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Čas. spored, obvestila. — 13.15: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14.00: Vreme, borza, — 1S700: Nova priredba Foereterjeve oper© »Gorenjski slavček« predava ravnatelj opere g. Mirko Polič). — 18.40: Problem demokracije (univ. prof. dr. A. Gosar). — 19.00: Cas. vreme, poročila, ppoied, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Zabavni zvočni tednik. — 20.00: Zborovski koncert slovenske elasbe (zl*>r »Si>-ge«). - 21.00: Wurliške orgle (plošče). — 21 .15: Lahka golba Radijskega orkestra. — 22.00: Čas. vreme, poročila, spored. — 22.15: Zvoki v oddih (Radijski orkester). Beograd. 16.45: Narodna glasba. — 17.20: Violinske skladbe. — 17.50: Koncert orkestra. — 20.00: Narodne peemi. _ 20 30; plošče. — 22.15: Godba za ples. — Zagreb. 17.15; Koncert orkestra. — 20.00: Zborovsko petje. — 20,30: Orkestralni in violinski koncert — 21.00: Operne ariie. — 21.80: Zlbor mandolin. _ 22.15: Ples — Praga. 19.15: Orkestralni koncert. — 20.15: Smetana: C«-fiki plesi. — 20.55: Simfoničen koncert!! — 22.15: Lahka glasba s plošč. — Varšava: 19.30: Zhoroveko petje — 20.00: Skladbe Niewiador.skega.. — 21.00: Lahka glasba. — 22.15: Beethoven: Klavirski koncert v D-mo-lu. _ Dunaj. 10.50: Koncertna ura. — 12.00: Koncert ženskega simf. orkestra. — 13.10: Lahka glaeha. — 15.15: Predbožično nastro-jecie. — 16.05: Koncert orkestra. — 17.35: Sodobne pesmi. — 20.00: Prenos Leharjevs opere »Tatjana«. — 22.80: Plesni orkester. — 23.00: Nadaljevanje plesa. _ Berlin. 19.10: Lahka 2-lasba. — 20.00: Koncert ve'ike858« na Propaganda a jd., prej Jug. Mosse a. d. — Beograd, poŠt. Dret. 409. Dne 15. decembra 1937 ob 15. uri pop. se bo na s reškem načelstvu v Kamniku Drav. banovina oddalo v najem občinsko lovišče občine Kamniška Bistrica Breza Kamnik, v izmeri 3696 ha. Izklicna cena Din 4.000.—. Lovišče občine Kamniška. Bistrica je eno izmed najlepših in najbolj romantičnih v Drav. banovini. V njem se nahajajo divje koze, srne, mali in veliki petelini, kune, lisice, fazani, zajci i. t. d. Interesenti s* vljudno vabijo. OBČINA KAMNIŠKA BISTRICA Stara nemška strokovna trgovina v Novem Sadu išče žensko, nemško PISARNIŠKO MOČ lz boljše hiše, v starosti 22—30 let, s trgovsko šolsko izobrazbo — (ali gimnazijo) in prakso. Samo Inteligentna, resna, vešča moč, ki reflekti-ra na doživljensko nastavitev, pride v poštev. Naslov v vseh poslovalnicah »JUTRA«. Mraljesfvo mode Moda skrbi za smučarke Že davno so modni krogi spoznali, da eleganca športnih oblačil ne zavisi tolikanj od učinkovitosti zunanjega videza, kakor od njihove praktične uporabnosti Na »portnem tereuu odgovarja našemu estetič-nemu občutju pač le prava športnica, ki tudi učinkuje kot takšna Zato tudi stremi zimsko športna moda predvsem za tem. da bi ustvarjala kostume, ki imajo v prvi vrsti praktično vrednost Moderni kostumi so torej res namenjeni smučarkam in sicer pravim smučarkam in ne salonskim, ki se bojijo priti v dotiko s snegom, da ne bi pokvarile svojega slikovitega kostuma. V kako izrazito praktični smeri se razvija smučarska moda. razvidimo že iz dejstva, da ima večina novih smučarskih dresov tri-četrt dolge hlače »pumparice«, ki učinkujejo bolj športno, kakor pa elegantno. Seveda so še vedno v veljavi tudi klasične, norveške hlače, le da so letos občutno ožje, kakor druga leta Med pumparicami in norveškimi hlačami tvorijo nekakšen kompromis srednje dolge hlače, ki niso širše od navadnih moških hlač in ki segajo do vrha kratkih, smučarskih ga maš Posebno vrsto smučarskih hlač pa predstavljajo ozke m doi'ge hlače ki se precej tesno oprimejo noge m ki učinkujejo tako ekskluzivno, da jih priporočamo same res dobrim smučarkam. Mnoge športnice ljubijo lahko opravo in Smučarska garnitura zato nosijo k h'ačam namesto težke, suk-nene jopice lahko, nepremočljivo bluzo, ki jo po potrebi podložijo s toplim, pletenim ELITNA KONFEKCIJA TTLa^te^ MARIBOR prinaša vedno najnovejše ! Med priljubljena ročna dela, ki jih lahko napravimo doma, spada tudi smučarska garnitura, pletena iz debele, športne volne. Praktična čepica, ki pokriva ušesa in vendar pokaže del ljubkih kodrov na čelu, ima obiiko otroške čepice, ki io zapnemo £d vratom. Vsa garnitura, ki sestoji iz ro-vic, šala in čepice je pletena v širokih progah in sicer iz volne v dveh kontrastnih barvah. jumperjem Takšna bluza ima na spodnjem robu gumijasto zadrgo in jo nosimo lahko v hlačah ali pa nad pasom Priljubljene pa so tudi izrazito moško krojene jopice iz svetlega, nepremočljivega gabardina ali iz belega lodna, ki jih dostikrat okrasimo z barvastim obrobkom. Žepe pa jim zapnemo Redna stoltca Ogla« rcf. S Br. 31410 de« 34. XII. »JU z barvasto patentno zadrgo. Mnoge smučarske jopice z rokavi imajo obliko in krat-kost moškega telovnika z jako širokimi re-verji, ki jih po volji prekrižamo in zapnemo tesmo pod vratom ali pa nosimo odprte. Smučarski kostum poživimo tudi t različnimi malimi telovniki in boleri iz usnja, deftina ali nepremočljivega žameta. Tudi telovniki iz kratkodlakega krzna «o zelo modni KRZMO za BOŽIČNO DARILO! Že izdelani krzneni ovratniki v veliki izbiri po znižanih cenah pri L. ROT LJUBLJANA Mestni trg 5, Barve smučarskih kostumov so manj žive kakor lani. Posebno v čislih ima moda črne smučarske kostume, ki se od belega snežnega ozadja odražajo v ostrih obrisih črne kitajske izrezanke. Tudi dokaj temna, mo-dro-zelena barva je jako v modi, temno-modra, temnorjava in siva pa tvorijo kakor običajno stalni »repertoire« vsake povprečne zbirke smučarskih kostumov. Med podrobnosti ki jih ne smemo pozabiti, spada lahka svilena ruta okrog vratu, ki jo le v hudem mrazu zamenjamo s kratkim, volnenim šalom. Smučarske rokavice 1EA \ 0 —Ivieni«/ nimajo več dolgih okrajcev, ki se za njimi nabira sneg. Nove, kratke smučarske rokavice opremite z obročkom, da jih lahko obesite za pas, kadar jih slečete. In pokrivalo? V lepem vremenu smučamo gologla-ve, le če pritiska mraz, si zavarujemo ušesa s pletenim trakom, ki pokriva čelo in ušesa. V snežnem metežu pa se najboljše izkažejo čepice, ki imajo obliko kapuce in ki tesno objemajo obraz. Letos, moderne, ožje norveške hlače vidite na prvem mestu naše skice. Nosimo jih v zvezi s svetlo jopico, ki ima ovratnik in pas iz usnja v barvi hlač. Takšna jopica ima tudi dva z gumbi zapeta, prsna žepa, ki v njih spravimo razne malenkosti (I. skica). Dolge, ozke hlače lahko kombiniramo z različnimi jopicami. Na naši skici jih vidimo v zvezi z barvastim, usnjenim telovnikom, ki ga zapnemo s patentno zadrgo. Kot ogrinjalo služi kratka, bela jopica s štirikotnim izrezom, ki ima barvasto prešite robove in majhen prsni žep. V žepu opazimo rutico iste barve, kakor je svilena ovratna ruta, ki zakriva izrez (2. skica). K športnim pump3ricam se najlepše poda kratka jopica v obliki moškega telovnika. Jopica na naši skici ima dvojno progo gumbov, na ramenih pa je pošita z usnjem, ki varuje jopico, da bi sc poškodovala s smučkami, kadar jih nosimo na ramenu (3. skica). Hlače, ki sezajo do višine smučarskih ga-maš, predočuje zadnja skica Ta dres si zamišljamo iz modro-zelenega lodna. Jopica ima preprosto, moško obhko z dvemi stranskimi žepi, ki jih zapnemo z barvasto patentno zadrgo. mmmmmmmma^mammmmmmmmrn Spoznava in presoja bolezni Pot do spoznave in presoje bolezni je včasih zelo dolga in zamotana. Pri tem je zdravnik seveda v prvi vrsti vezan na preglej bolnika, kar je v tem pogledu najvažnejše- Nič manj važno ni pa tudi to, kar hoinik zdravniku pove o svojo h preboljenih boleznih, o znakih, ki jih opaža na sobi i. t. d. Na podlagi vseh teh dejstev, si more zdravnik, Se predno pregleda bolnika ustvariti o bolezni neko gotovo 6lrko, odnesno nxu to pokaže smer. v kateri naj se giblje sledeča preiskava. Mnogo ljudi je. ki sebe zelo dobro opazujejo in ki sama opozorijo zdravnika na gotove znake. Drugi zopet ne vedo povedati skoro ničesar in se mora zdravnik šele mučiti, da taikorekoč izvleče iz njih vee on« momente, ki se mu ade važni Dočim ne igra navadno n. pr. v ordinaciji ali pa v bolnici tako velike vloge, pač vsled osebnega kontakta in razgovora, tekom katerega je možno vee evtntuclne pomanjkljivosti nadoknaditi, je stvar (popolnoma drugačna ▼ onih primerih, ko ee bolniki v pismih obračajo na zdravnika za nasvete. 2e tako je spoznava in presoja bolezni v teh primerih težja, ker zdravnik bolnika ne vidi in ga ne more pregledati Ako eo poleg tega podatki ge pomanjkljivi, je točna presoja stanja bolnika včasih nemogoča. Da bi ee dalo na daljavo z večjo verjetnostjo ugotoviti pravo stanje, je treba podčrtati važnost nekaterih podatkov, ki jih morajo vsebovati vprašanja. Tak podatek je n. pr. starost. Govorimo in poznamo bolezni otrc*ike dobe in bolezni, ki nastopajo preiivsem v kasnejših letih n. pr. rak. Nadalje je važen poklic. Poznamo celo vrsto poklicnih bolezni, n. pr. zastrupi jenje e svincem pri stavcih, vranični prisad pri mesarjih, kožarjih itd. Važna je nadalje navedba kraja bivanja. Malarija se n. pr. pojavlja samo v gotovih predelih. Slično je tudi pri ostalih boleznih južnih in tropskih krajev. Stanovanje igra veliko vlogo pri r.aetan- Vsak nima toliko denarja, da more potovati v kopališče Toda vsakdo bi moral dati za zdravje letno 100—150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC onega z rdečimi srci. ku raznih bolezni. Vlažno stanovanje je eden izmed vzrokov angleške bolezni tfczv. ra- hitis. Tudi prehrana je važna. Pretežno rrte«ca hrana je pogosto vzrok ud niče (gihta). Važen faktor je nadalje zdravstveno stanje staršev, bratov, sester in ostalega sorodstva. Ne glede na to, da so neke bolezni do gotove meje dedne n. pr. rak, je možno tudi, da okuži bolni član družine še ostale. kot se to najbolj pogosto dogaja pri je-tiki. Navedba preboljenih bolezni mine** pogosto jasnost v presoji. Tako obstoja zveza med angino in vnetjem srčnih zaklopk, m H Skrlatinko in vnetjem ledvic i. t. u. Končno je treba točno popisati začetek in znake sedanje bolezni. Tre*>a je navpati. ali je bolezen začela nenadoma, ali počafi, dali je temperatura povečana, ali ne. Nadalje je treba (popisati kakšne so bolečine, dali nimajo značaj krčev, zbadanja i t. d. Zelo važen je poiatek o zunanjem izgledu bolnika, dali je shujšan. zabuhel, nadalje o barvi kože in sluznic. Treba je oprati količino in barvo urina. l6to velja tudi za blato. Pri ženskah igra veliko vlogo Število porodov. ker je znano n. pr.. da ohole vsled želodčnih kamnov posebno žene, ki so pogosto rodile. S tem bi bil podan bežno osnutek pisma odnosno vprašanja. Le izčrpni podatki morejo do gotove meje. premostiti nedostatek, ki sem ga omenil že preje, namreč neunoi-nost, bolnika pregledati. Z malimi izjemami velja vee to tudi za bolnike, ki grelio k zdravniku osebno. Tudi v tem primeru olajšajo in uglade pot do k pozna ve in presoje bolezni, ako izčrpno opišejo vse pojave in znake, ki jih opažajo na sebi. IAH Match za svetovno prvenstvo je bil končan dokaj preje nego je bilo pričakovati. Dr. Aljehin ni tokrat proti koncu prav nič popustil, temveč je nasprotno žele tu razvil vse svoje moči, ki jih je morda preje za vsak slučaj držal v rezervi Na dr. Eweju pa se je pojavila zopet depresija; v 24. in 25. partiji ni dal več posebnega odpora ter je obe izgubil. Tako je imel dr. Aljehin že po 25. partiji potrebnih 15% točke in je postal s tem zopet svetovni prvak. Po sporazumu med obema tekmecema Je bil potem s 25. partijo match tudi že kar oficielno zaključen, saj bi po odločitvi v vprašanju prvenstva nadaljnje partije izgubile na pomenu. Aljehinova zmaga v razmerju 18% : 9%, torej s 6 točkami razlike, njegovih 10 me^ sto predpisanih 6 dobljenih partij, zaključek mateha že po 25. partiji mesto predvideni 30. partiji, vse to kaže veliko premoč bivšega in obenem novega svetovnega prvaka ter predstavlja menda največji uspeh v njegovi Šahovski karieri Odveč bi bilo naštevati serijo sijajnih Aljehinovih uspehov do L1935, ki so splošno znani Znano je tudi, kako so se potem pojavili na njem znaki popuščanja, ki so prišli slasti do izraza v nesrečnem prvem mptehu z dr. Euvvejem. Pozneje je kazal dr. Aljehin Se slabšo formo, tako da so po teh zunanjih znakih v strokovnih krogih do začetka drugega mateha skoro splošno pričakovali tudi tu zmage dr. Euweja. Danes seveda se zdi, da dr. Aljehin. razjarjen nad prvim porazom, v teh dveh letih ni polagal važnosti na boljše ali slabSe rezultate v tekmah, ki se jih j® * tem času udeleževal, temveč je ves čas mislil ln se pripravljal samo na revanžno borbo, v kateri mu je Slo. kakor se je sam pred začetkom mateha izrazil, »za življenje«. Predvsem je dr. Aljehin do drugega mateha skrbno popravil svojo fizično formo ter se odrekel tudi nikotinu in alkoholu. Vedno in povsod pa Je medtem tudi ponavljal, da si bo priboril svetovno prvenstvo zopet nazaj Mnogi so mu verjeli, mnogi tudi ne. Sedaj je dr. Aljehin napravil energično črto čez vse dvome ter večji in močnejši nego kdajkoli zopet zasedel šahovski prestol. Prepričevalna zmaga in izvrstna igra v matehu sta ga na samo popolnoma rehabilitirali; temveč mu dajeta tudi čisto izredno stališče v Šahovskem svetu. Ker ga še tudi ne vežejo nobeni dogovori in pogodbe o borbah za svetovno prvenstvo, bo dr. Aljehin sedaj res absolutni vladar med šahisti. Z dr. Emvejem mu sploh ni treba več igrati revanže. Določbe FIDE, da naj bi nastopil do 1.1940 proti Flohru, zanj niso obvezne. ker jih ni nikdar priznal. Za match s Capabianco zahteva toliko, kolikor je moral svojCas sam plačati: 10.000 zlatih dolarjev, skupno z režijo bi prišli stroški takega mateha na približno milijon Din, kar je za sedanji čas najbrž sploh preveč, ne glede na to, da bi bili Capablancovi izgledi dvomljivi. Sicer pa se bo držal dr., Aljehin očividno starega principa, da igra z vsakomer, kdor položi 10.000 papirnih dolarjev sa match. Zbrati tako vsoto Ima trenutno možnost najbrž edino Keres, ki mu s Semeringa baje že prihodnje leto ponujajo match. Za 45-letnega dr. Aljehina* ki bo sedaj najbrž zopet Se napredoval, bo tudi Keres za enkrat pač še premlad in premalo izkušen. Ob vsej veličini Aljehinovega uspeha seveda ne smemo prezreti, da mu ga je na Izredno fair način omogočil tudi dr. Euwes s tem, da je storil vse, da dž dr. Aljehinu čim prej« priliko za revanžno borbo. Dr. Aljehin sam Je to ponovno z zahvalo poudaril. To je tem bolj pomembno, ker doslej Se noben svetovni prvak nI pravočasno prišel do revanžne borbe: Steinitz proti dr. Laskerju šele v visoki starosti dr. Lasker proti Capablanci in Capablanca proti dr-Aljehinu pa sploh ne. Noben match za svetovno prvenstvo te tudi ni vzbudil takega interesa v šahovskem1 svetu kakor pravkar končani. Borba je bila napeta in odprta vse do začetka zadnje tretjine, ko je dr. Euwe z nasilno Igro na,-zmago pospešil svoj poraz. Domneva, da bo eden ali drugi tekem mateha začel kdaj, Igrati na remis, se tudi ni izpolnila; na-' sproti sta si stala pač preveč bojevita^ tekmeca. To Je bila za dr. Euweja najbrž taktična napaka, saj bi mu bilo kot prvaku treba samo držati pozicije. Temperamentni dr. Aljehin pa ni zaigral na remi« niti tedaj, ko je imel zmago že skoro za-sigurno. Šlo mu je pač za to, da s čim večjo razliko pokaže čim večjo premoč. Tako je bilo za sedanje čase v primeri z drugimi tekmami v matehu razveseljivo majhno Število remijev — samo 11 izmed 25 partij. Partije so bile v splošnem na zelo visoki stopnji. Oba tekmeca sta bila v boljši formi nego kdajkoli preje. To velja tudi za dr. Euweja, z izjemo dveh njegovih depresij, ki pa sta nastali pač tudi samo radi tega, ker je uvidei da kljub vsemu prizadevanju ne more močnejšemu nasprotniku do živega. V Aljehinovi igri v matehu je morda naznačilnejši moment psihološki, ki bi ga bilo pač vredno še posebej raziskovati Naj omenim tu v tem oziru samo nadvse zanimivo borbo v slovanski obrambi dam-skega gambita. Od nekdaj je bila dr. Eu\ve-ju to najpriljubljenejša obramba, ki se je Je stalno posluževal. Pa si je dr. Aljehin sedaj zamislil prav diaboličen bojni načrt: začel je sam dosledno igrati slovansko obrambo ter prisilil nasprotnika, da se je moral boriti proti lastnemu glavnemu orožju, ki ga potem seveda z obrnjenimi barvami ni mogel več prav rabiti, pa je ostal kot črni brez dobre obrambe. Tak načrt' zahteva seveda posebno veliko moč v vsakem oziru. V rokah umetnika dr. Aljehina je bil izvedljiv, vsakomur drugemu bi s& bil najbrž ponesrečil. Sicer je dr. Aijehln pokazal ie očitno premoč v srednji igri in v končnici, Slasti v kombinacijah in taktiki V defenslvi Je bil edino v otvoritvah. Tu se Je moral skoro vedno samo truditi, da doseže enako pozicijo. Niso zastonj dali dr. Euvveju priimka znanstvenika med šahisti V moderni mojstrski igri, v kateri Igra poznavanje otvoritev vedno večjo vlogo, je dr. Euwejev stil igre, ki bazira ravno na čim močnejši zgraditvi otvoritev, posebno značilen. Dr. Euwe Je zbral okoli sebe celo vrsto sotrudnikov, ki z njimi na znanstven način raziskuje otvoritve in njihovo vrednost. Razpolaga tudi z urejeno zbirko variant iz otvoritev 30.000 partij! Aljehinova zmaga je torej tem pomembnejša, ker je zmaga osebnosti nad celim sistemom, za katerega Je zadnje čase res že izgledalo, da bo v šahu dokončno prevladal. Praktični, živi moment je še enkrat triumflral nad »mrtvo« teorijo. * Ljubljanski Šahovski klub je moral mednarodni mojstrski turnir, ki ga pripravlja v proslavo 25-letnice svojega obstoja in ki ga je nameraval prvotno prirediti v decembru t.l. ali januarja prih.l., radi tehničnih ovir preložiti na veliko noč. Pisec te rubrike je eventualno možnost takih težav predvidoval in je vsled tega doslej Ie malo poročal o pripravah za turnir. Vasja Pire Windsorska ▼ Cannesu Pariški »Matin« poroča, da bosta preživela vojvoda WindsorSki in njegova soproga letošnje zimske mesece v Cannesu, v vili »Lou Vel«, kjer se je mudila ga. Sfanpsomova pred svojo ločitvijo lansko leto. Lastnika vile Rogersa pričakujejo v Cannesu 20. decembra, dva dneva pozneje pa prideta za njim vojvoda VVindsorski in soproga. Plesalka Predpoldne je sporočil ataše mistruSmit-hu v pisarno novico, da je Morrieon angažiraj za svoj bar skupino dvanajstih plesalk, ki se še ta večer pripeljejo v Kabul, staro, zapuščejo in dolgočasno gnezdo. Ju-huhu! Dvanajst mladih, vročekrvnih 'plesalk! To bo veselje! Ataše je preživel počitnice v kraja, kjer mu je oko obviselo na nežnih ženskih be-drih in je bij navdušen vedno, kadar *e slišal o plesalkah. Mister Smith, ravnatelj ameriške vele-tvrdke, ki je oskrbovala Kabul z električno ranivetljavo in kabli, je bil mož petdesetih let, doma iz Jo*ve. Preprost čiovek, možakar, ki se je dobro razumel na svoje kupčije, a ni imel niti pojma o ljubezni in njenih pustolovščinah. Tudi za zabavo ni imel posebnega smisla. Ker ga je ataše zaradi tega podražil, da ne ve, če mu je novica o plesalkah pri Morrisonu ljuba ali ne. je 8mitb naposled pristal na to, da pojde zve- je plesalka končala svojo zgodbo, jo je prijel za roko in jo poljubil. »Nu, nu«, je tolažil Mimi. ki so ji vrele solze iz oči. »saj 6e bo to popravilo, če le hočete lahko spremenite način tega življenja*. Potem jo je prosil za sestanek :ned štirimi očmi. Na tistem sestanku sta se mr. Smith in Mimi domenila o vsem, kar se jima je zdelo potrebno. In ko je naslednji dan ataše ves potrt zaradi odhoda plesalke Mimi bega! f>o peronu, aa je mr. Smith potolažil, na i nikar ne obupuje, ker bo v kratkem lahko večkrat videl Mimi. a ne več kot pLecalko na odru v baru, temveč kot gospodinjo v hiši mr. Smitha... Točno plaču) »Jutru« naročnino LVonii svojcem zavarovalnino Dobrodušni gorila Poglavar družine, zelo skrben oče in mož - Zaka) vreščijo šimpanzi Predpotopni triceratops V doelej neraziskanih pragozdovih Vzhodne Afrike je britskemu zoologu kapitanu Pitmanu uspelo, da je s pomočjo tamkajšnjih pritlikavih rodov proučil življenje in navade gorskega gorile. O tem poroča sedaj v letopisu Smith?onovega zavoda. Pitman se je mudil v ozemlju Kajonse * državi Ugandi. Tu je nekoliko tropov goril. ki žive s pigmejci, edinimi človeškimi prebivalci v teh krajih, v najlepši slogi. Pitman 6e je mogel prepričati, da so ka-jonskj gorile zelo miroljubne in dobrodušne živali. »Na žalost«, piše. »so o gorilskih samcih razširili najbolj nenavadne zgodbe, v katerih nastopajo te živali kot strašna bitja, ki zbujajo grozo. Te zgodbe se naslanjajo sa mo na ogromno telesno moč in velikost teh opic ter na nekoliko dogodljajev, ki so na-etali zavoljo predrznih provokacij. Gorila je poglavar svoje družine, za svojo ženo in otroke je izredno skrbljiv in v tem pogledu kaže naravnost človeške poteze. V nevarnosti ne misli nase. temveč 6tori vse. da bi očuval svoio Sredo. Ali moremo zahtevati več? V takšnih primerih pošlje vse svoje samice in otroke proč. on sam pa se postavi nasprotniku po robu in ga skuša zadrževati, dokler ei lahko ne misli, da so njegovi na varnem. Ce pride nevarnost iz-nenada nad opičjo čredo, tedaj pošljejo mla diče na drevesa, kjer se skrivajo toliko ča sa, dokler nista boj in nevarnost minila.« Že marsikateri raziskovalci so lahko poročati o podobnih posebnostih pragozdnih rodov, če si se bližal kakšni njihovi »asi in sii našel ženske zaposlene med kra'i ,za morskimi kočami), tedaj ni bilo nobene ne varnosti, sovražnosti 6e ti ni bilo bati. Če pa v vasi ni bilo ne žensk ne otrok, tedaj Je t-ilo smatrati to za neugodno znamenja. Tedaj so moški prav gotovo svoje družine ■pravili na varno, da bi se lahko bojevali brez ovir. In podobno je z gorilami. Cim spravi samec samice in mladiče stran, postane hudoben, a tudi tedai ne bo napadel, če ga nisi prej razdražil. Seveda pa so kakor med ljudmi tudi med opicami >črne duše«, bodisi samci ali samice, takšne tipe pa čreda pogosto-ma sama požene stran. 0 taikš.iih samotarjih je potem znano, da so silno bojeviti. Samec ee čuti s svojo čredo povezanega tlasti tedaj, če so v njej že n e g o d n i m I a d i 5 i. S tem primeru je posebno čuječ ter raz- dražljiv, rad pokaže tedaa svojo premoč. Toda ljudje, ki eo imeli pogum, da so ob navideznem napadla takšnega črednega poglavarja obstali, ne da bi streljali, so Pitmanu pripovedovali, da se je tudi samec postavil v vsej ogromnosti predaje — a po premoru, ki je bil videti zelo nevaren, se j 3 nenadno obrnil in oahitel za čredo, ki je bila med tem izginila v goščavi. V i6tem ozemlju je Pitman opazoval tudi šinupanze. Pri tem je ugotovil čudne podobnosti med njihovimi življenj-ikimi navadami in navadami domačinov. Tako 6e dogaja, da dvignejo črede šimpanzov, ki spijo v krošnjah, ponoči večkrat silen vrisč. ki traja nekoliko minut in izgine potom polagoma v tišini noči. Doslej niso našli za to vedenje še nobene razlaga. Čudno pa je. da se vedejo tako tudi domačini. Ta ali oni se zbudi morda iz strašnih sanj, za kri S in zbudi • tem tudi drage, ki pričnejo prav tako kričati* ne da bi ae dvignili iz svojih ležišč. Na svojih potovanjih je Pitman v Kajon-ei odkril še eno posebnost trorofjatega kameleona. Ta nenavadna živa! zrase v dol* žino do 28 cm. 0 samcu je videti, kakor da je v naše dni rešil še nekoliko posebnosti predpotopnega tr ieera topa a. Med nosom in očmi hna tri, 2 io pol do 4 om dolge ročičke, ki mu dajejo strahotno zunanjost. Samec je tudi v resnici zelo pre-Frirljiv in zrna svoje rožičke dobro uporabljati. Pogostoma se rožicki dveh bojj£o&h se samcev zm»»dejo drugi v druge in potem živali dolgo časa besno opletata sem in tja, dokler se ena med njima ne izčrpa. Samee j >a žareče moder. zelen in rumen ter v term pogledu mi^en, toda domačini ee teh živali navzlic temu, da so majhne, hudo boje in se jih izogibajo. Izdiranje sob v Indiji V Indiji je ljudsko zdravstvo na primitivni stopnji. Zdravnik za zobe obravnava svojega bolnika kar na prostem ln njegov pomočnik drži mučenca samo za roke Prvo srečanje vojvodo Windsorskega z gospo Simpsonovo v Londonu Pripovedujejo si micnc zgodbo o prvem srečanju ge Simpsonove s sedanjim vojvodo Windsorskim. ki je bil tedaj še princ Waleški. Ta zgodba je slučajno resnična. Bilo je 10 juniia 1911. V prestolni dvorani v Buckinghamski palači so imeli velik sprejem. Vsa kraljeva družina je bila prisotna. dame v dragocenih toaletah z mnogimi dragulji, gospodje v sijajnih uniformah Zastopane so bile po svojih diplomatih malone vse države sveta Kar je bilo gospodov na tej razkošni prireditvi, so vsi stali razen kralja Jurija m tako je potekala ceremonija predstavljan ja. Poleg princa Wa!eškega je stal njegov stari stric, vojvoda Connaughtski Nenadno se je sklonil k svojemu nečaku in ga je vprašal šepetaje, ne da bi spremenil poteze v svojem obraru: »Ali bo nocoj prav za prav tudi kaj dobrih točk?« Princ se je nasmehni1 m odgovoril: »Slišal sem, da bodo predstavili go Simpsonovo, zelo mično Američanko, ki upam. da jo bom še nocoj srečal.a Pozno zvečer istega dne srečamo princa v neki družbi pri !ady Furnessovi. bivši ge. Thelmi Morganov- sestri Glorije Vander- Bodite usmiljeni z živaljo? Siromak z železnimi pljuči \ m, * bildtove. Med gosti sta bila tudi gospod m gosna Simpsonova. Naslednje jutro, ko je Cane, Škotska sobarica ge. Simpsonove, skočila k vratarju po časnike in pošto, jo je vratar sprejel z neobičajno snoštljivostjo Zašepetal ji je: »Snoči ste imeli pa kraljevski obisk!« »Kako?« ga je vprašala Cane. ki ga ni razumela. »Ali mislite predstavitev ge. Simpsonove na dvoru?« »Ah, kaj predstavitev,« je dejal vratar »Vidim, da ničesar ne veste Ponoči je njegova kraljevska visokost, princ Waleški, osebno v lastnem vozu pripeljal gospodo domov.« Počasi — najhitreje! Načelno važna razlika pri učenju med otroki in odraslimi So ljudje, ki se učijo hitro, drugi pa se uče le počasi. Za prakso je najvažnejše, kdor si more to, česar se je naučil, naj-d&lje ohraniti v spominu in najpametneje izkoristiti. Da bi to vprašanje razčistili, so na vseučilišču v Indiani napravili celo vrsto poskusov. Ti poskusi so bih zelo poučni ln so jih poznejši poskusi z odraslimi v celoti potrdili. Nač:ilno obstoji nekia razlika med otroki in odraslimi, ki se učijo. Odrasli imajo pač večjo sposobnost, da se na učno snov osredotočijo in da jo prebavijo, zato so se tudi bolje učili, če so jim dali med uče- Materinstvo in lepota Kaj meni o tej stvari ameriški kozmetični veščak Mas Factor Mnoge ameriške filmske zvezde so me- I močki nikoli ne more tveziti: zrelost, potr- 1 _ J _ _ _ ____! _ _ J _ ___. J .1! ---L _ __. I------_ i I nn.l mm«<(M /vt.A.n ia • m n A««A.k ■ rtn/v-4 \l«i Pisali smo že o Snyteju, sinu ameriškega milijonarja, ki ga je otroška paraliza utivj pohabila, da je priklenjen ne samo na ležišče, ampak morajo podpirati njegovo dihanje s posebno železno napravo. Zdaj so zanj zgradili aparat, ki je nekoliko lažji od prejšnjega, a je seveda še vedno tako zamotan, da mu mora streči poseben strokovnjak. Snyte je tukaj nekoliko svobodnejši, toda še vedno jetnik posledic nadležne bolezni aile. da se morajo odpovedati materinskim radostim, ker si niso mogle dovoliti, da bi za dve ali tri leta ostavile svoj poklic, za toliko časa. kolikor je potrebno, da se mati spočetka posveti svojemu otroku. Glavni kozmetični strokovnjak Hollywooda, Max Factor. pa se oglaša proti temu naziranju. »Baš poklicni razlogi bi morali igralke pripraviti do tega. da bi ee materinstvu ne odpovedale, temveč, da bi stremele za njim«, pravi in nadaljuje: »O etičnih razlogih sploh nočem govoriti in bojazen, da bi svojega otroka na mogle preživljati, za te že:iske ne velja Toda kot strokovnjak moram opozoriti na to, da je mati lepša nego ženska, ki ne pozna sreče materinstva. Matere imajo lastnosti, ki jih tudi najsraj na isti dan- Ob njiju mrtvaški post-lji je stal njiju sin. ki mu je bilo takrat 116 let, in oba njegova pra,pravmika. ' Steklena kača Steklena kača ni niti iz stekla, niti ni kača. Imenujejo jo tako, ker gre ob najmanjšem dotiku na kose čeprav je hudo podobna kači, jo je mogoče po nekih anatomskih znakih, kakor po njenih vekah in čelju tnih kosteh spoznati za ku-ščarico. Zelo težko je uloviti cel eksem plar te živali. Ce čuti žival, da le v nevarnosti, stisne mišice svojega repa s tolikšno silo da se ta ud loči od telesa Ce se dotakneš steklene kače tudi le po lahko s kakšno šibo, razpade v več kosov. Doma je v Severni Ameriki ... Teden z dvema četrtkoma L. 1147. je prišel papež Evgen ID nekega petka v Pariz. Petek je za katolike postni dan. Da bi pa pariškemu prebivalstvu omogočil primerno proslavo svojega prihoda, je papež s posebnim dekretom ugotovil, da ta dan ni petek, temveč četrtek Ta teden je Imel torej dva četrtka. Avtomatično levje rjovenje Med številnimi avtomati, ki so jih poznali že ored mnogimi stoletji, navajamo tu samo o mično iznajdbo Cesar Teofil, ki je vlaaal v Biaancu od 829- do 842., je dal na obe strani svojega prestola postaviti zlata leva, ki sta se vsakokrat, kadar je cesar na prestol sedel, dvignila iz svoje počivajoče lege in silno zarjovela. Potem sta spet legla. Kokoš, ki je živela brez glave Videti je nemogoče da bi mogla živeti žival, M so ji glavo odrezali. In vendar imamo vee avtentičnih dokazov za to, da se je kaj takšnega že zgodilo. 12. no.ean-bra 1904. so v hotelu Bel veder e v Sault St. Marie v Michiganu, ki je pripadaj takrat Herbertu V Hughesu, klali kok-š! za nedeljski obed. Klali so jih na ta nač n. da so jih držali za noge ta so jim gTave sekali s s kiro Potem so jih oddajali kuhinjski dekli, da jih očisti Nenadno ja ta emo izmed zaklanih konoši izpust;la. od groze za vpila in zbežala, črna minorS'i je umrla tudi sama v starosti 83 let. Mati in sim sta bila iste narava: junaške narave, ki sprejema vse nase, ne da bi mnogo govorila. Vsako leto je 15. marca, na dan njegove smrti. Oatesov stari polk. 5. polk inniskillinških dragoncev. imel v Marijini cerkvi v Ge-etinghorpeu parado v njegovo čast. Toda Karolina Oatesova. poseetnica v Ge^ing-horpeu. ni tem paradam n;ko!i prisostvo vala. Razen s svoj'm drugim sinom in svoio hčerjo ;e le rpdko kdaj govorila o svo jem orvo-ojencu. Toda do svoiega zadnjega leta ie stopala ptara. sivolasa ženica v žal I nem oblačilu pogostoma po pot' do cerkve ' ki so v niero -leno w:dali sronvn^ko plo-! ščo zani. To ološ*o ie kr^-ila ? cvetlicam' ' in H>*ala rrpd nio 7 dv:g.iif"o tIsvo .ie prepevala z zborom male va«kp župnij«* 1 naiMu^šo ''>mnn -voiegn s;na: Onward. ! Oir:6t;an Sold>r?«. Ko so ospm iif««»cev r>o kat^tro*' našli tnvln o^tabh 'r^h t,e>rex-,:b O"'ocnv;li tovarišev tnirv'0 kjjfvtai? ^1-nHa W'< nma 'r lovora co 0"f,vM •>nr''v-:1,nq 7? nj!1 r*V" v/i:rp Tp lo 7p ^<>'n.'pvri »it b"lo »-t^ ncT pi-n .rrw" ' la I1"' n:r cvft'i .ni' ' liVe'"! n" rpf* Pf»2'lno ,>V p.vV n» rir"M '.''i nipTovi'i stvri >v?oi5ir 'onnv ra zen nip^ov snpl.np vtpxp nipgrcv0 nolar ne kolfline To v«p kar so mo?!? fz ročiti njegovi čakajoči materi za spomin ** nienega Junaškega sina. njem in izpitom na razipolago vsaj 24 ur časa. Važno je bilo nadalje spoznanje, da so tako zvani brzi tečaji, ki jih prirejajo pogosto za kakšno posebno stroko aLi aa kakšen Jezik, brez pomena, kj.r odrasli potrebujejo pač nekaj časa, da snov, ki se je uče, predelajo. Ta čas predelave je celo dosti daljši nego za. otroke. Za prehod v novo stroko, ki je hoč?6 obvladati, si je treba ustvariti vedno neko podlago in na tej podlagi lahko začneš po neki prehodni dobi graditi svoje znanje. Podlaga omogoča čez nekaj časa hitrejše učenje. Vedno pa velja, da si človek nekaj za trajno zapomni le tedaj, če se je učil počasi. Najhitreje se torej ne uči tisti, ki si pridobi s kakšnim brzim tečajem nekaj znanja in spretnosti, kajti oboje po kratkem času spet izgubi. Hitreje, to je uspešnejši učenec je tisti, ki se uči po&usi Ln po načrtu. Odrasli možgani si potem zna-nje ohranijo zivesteje nego otroški. Poroka v Hollywoodu Jackie Coogan ln Betty Grable sta se poročila v ameriškem filmskem raju Izdržljivost Vašega perila je odvisna od načina pranja in kvalitete mila. — Dobro operete s kvalitetnim HUBERTUS milom, ki je domač, slovenski izdelek I ANEKDOTA Siikarja Menzla je obiskala dama, ki je prinesla s seboj sliko, o kateri je hotela imeti Minzlovo sodbo. Menzel si je sliko ogledal, nato pa je vprašal: »Kdo pa je to?« »Joj,« je vzklknila dama, »moja slika je torej slabo delo, ko ne morete presoditi, koga predstavlja?!« »Uu, in koga naj bi predstavljala?« je vprašal Menzel. »Cesarico — če dovolite!« »Hm,« je dejal Menzel, »veste kaj, mogoče se pa motim. Jaz sem majhne posta^ ve in gledam cesarico vedno od spodaj navzgor. Vi pa ste visoki in jo gledata od zgoraj navzdol. Kako naj torej tukaj presodim, če ste zadeli praao ali ne?« VSAK DaN ENA »Nu, kako se mi prilega novi plašč?« »Imenitno! Človek kar ne more verjeti, da je že drugič ukraden!« (Tidens Tega«) ŠPORT Pred občnim zborom JNS LNP je tudi letos enoten in izven sporov med Beogradom in Zagrebom V Beogradu bo danes 20. redni občni zbor jugoslovenske nogometne zveze, za katerega vlada, kakor pač vsako leto za radi velike popularnosti tega športa, veliko zanimanje 2e tedne in tedne krožijo v zvezi s tem letnim obračunom po našem tisku razni predlogi za izboljšanje nogometnih razmer in ustvarjajo se rame fronte in skupine, ki vsaka po svoje pripravlja svoj krog na to veliko tekmovanje za zeleno mizo. Ljubljanski nogometni podsavez je po zaslugi svojega spretnega vodstva skoraj popolnoma izven obsega tega javnega in tudi zakulisnega spletkarenja in še vedno zavzema enotno linijo da se noče angažirati za nobeno izmed strank v sporu, temveč stremi le za edinim pravim ciljem, to je za čim popolnejšo organizacijo in čim lepši razvoj našega nogometa To stališče, ki mu je omogočilo doslej še najbolj koristno sožitje z vsemi ostalimi podsavezi in tudi savezom. je po izjavi predsednika g. dr. Kostla. ki se je pred odhodom v Beograd za hip ustavil v našem uredništvu — tudi za letošnji občni zbor ostalo nespremenjeno. »LNP — tako pravi med drugim g. predsednik — bo tudi letos lahko v Beogradu nastopil skoraj popolnoma enotno, kajti o^ 56 svojih članov ima ogromno večino tudi sam za seboj. Prizadevanie nekega zagrebškega kiuba, da bi morda podprl svojo postojanko s kakšno slovensko po-verilnieo. niso imela uspeha. LNP je torej ostal kakor je bil. maihna republika zase, ki se ji ni treba zav?emati v znanih sporih med Zagrebom in Beogradom za premoč v tem ali onem saveznem odboru, za odigranje mednarodnih tekem na lastnih tleh itd Glede glavnih treh vprašanj, ki bodo na tem občnem zboru v razpravi, je za nas najbolj važno vprašanje spremembe pravil, glede katerih so sedaj predloženi že kar trije predlogi. Za nas nobeden izmed teh predlogov ni sprejemljiv iz razloga, ker ne rešuje vprašanja nogometa kot celote, temveč samo organizacijo saveza, ne pa tudi podsavezov, ki so vendarle nosilci glavnega dela na tem polju. Dokler ne bo predloga za spremembo pravil, ki bi obsegal reforme v celoti, se naš podsavez glede tega ne bo priključil nobeni strani. Glede povečanja števila ligaških klubov na 12 LNP nima interesa in bo v tem vprašanju prepustil odločitev poteku dogodkov. Načrt za tekmovanje za jugoslovenski pokal naš podsavez pozdravlja, smatra pa. da bi bilo treba prvi — predhodni — del tega tekmovanja organizirati nekoliko drugače Prireditve tega dela konkurence naj bi ostale v režiji podsavezov, kar bi predvsem finančno imelo sigurnejši in boljši učinek. V ostalem pa je situacija za današnji občni zbor po moiem takšna, da po vsem grmenju ne bo toče. Največ zanimanja in bržkone tudi edine važne sklepe bodo prinesle razprave o povečanju števila ligaških klubov in tekmovanju za jugosloven-ski pokal KonVa drugih soomih vprašanj, ki so jih načele ob tej priliki razne male skupinice, pa se nribrže ne bo premaknila daleč z mesta v premočni poziciii serlaj odločilnih faktorjev v jugoslovenskem nogometnem savezu. Ha pot I v nogometni Pariz •.. Sedem držav ?e že določenih za finaliste III. svetovnega prvenstva v nogometu Višek bo mednarodna nogometna sezona prihodnje leto gotovo dosegla v dnevih od 4 co 19. junija, to je v dnevih, ko to mednarodna nogometna federacija izvedla svojo tretje tekmovanje za svetovno prvenstvo. V Montendeu je bilo leta 1930. ki si je med 13 naredi dvakratni olimpijski prvak Urugvaj priboril z zmago nad Argentino ponosni naslov svetovnega prvaka, štiri leta pozneje ie bila ta naloga ooverjena Tta-1;f i. rri kateri priliki je z nekoiiko sreče, F?t vendar ne popolnoma nezasluženo pripadla končna rmaga nogometašem Italije in je torej tudi to pot naslov prvaka ostal v deželi prireditelja. Češka in Nemčija sta zasedli naslednji dve Častni mesti. število prijav za tretje svetovno prvenstvo v nogometu daleč prekaša prijave za »italijansko? prvenstvo. Točno 6e zdaj niti ne da navesti število prijavljenih držav, ker je vprašanje večje južno-ameriške udeležbe če vedno odprto. Vsekakor pa je že zdaj ?-5 narodov, ki so se prijavili za to tekmovanj? in samo 16 izmed njih bo smelo v finalne boje aa francoskih tleh. V tri velike skuDine — evropsko, ameriško in azijsko — so razdeliene sodeluioče države, iz-m^d katerih mora priti na dan 14 najmočnejših. ki bodo petem skupno z branilcem naslova Ttali.io in nri rediteljem Francijo tekmovali dalje v finalih. Na dan 30 novembra, torej pol leta pred sačetkom zaključnih borb- je določenih že 7 držav, ki bodo igrale nogomet v Parizu Nemčija. Švedska. Norveška, Avstrija, Rra-ziliia in Francija ter Italiia se zdaj lahko popolnoma mirno pripravljajo na ta težka srečanja. V osmih sknpinah evropskega pasu je bilo doseda' odigranih 14 meddržavnih tekem za to kvalifikacijo, 9 pa jih je še v za stanku. Pod obno je slika naslednja: Nemčija in Švedska spadata že v finale, izločeni pa sta Estonska in Finska. Norve^ ška je že določena za finalista, med Poljsko in Jugoslavijo pa se bo odločilo na dan 3. aprila 1938 v Beogradu. Ta stvar nas bo skrbela torej še cele tri mesece.. Rumu-niia in Egipt morata igrati še dvakrat, in sicer to nedeljo v Kairu, 3 aprila 1938 pa v BukareMi. Portugalska in Švica bosta ve' deli za odločitev dne 22. maja 1938 samo po tej tekmi, ki bo bodksi v Milanu ali pa na švicarskih tleh. Madžarska, Palestina in Grčija bodo dale eno moštvo za Pariz; tekme so aotočeue za januar in februar pri hodnjega !eta. Bolgarija in Češkoslovaška morata igrati še eno tekmo, ki bo tudi 3. aprila 103$ v Pragi Kakor znano so prvi del Bolgari odigrali odlično, iu sicer z 1:1 Avstrija ie že upravičena za finalne tekme, ko sta Latvija in Litva izločeni. Belgija. Holandska in Luksemburg bodo postavile dva kandidata za svetovnega prvaka, izločilne tekme se bodo vlekle tudi do 3. aprila. V ameriškem pasu vlada precejšnja zmeda in še ni povsem točno določeno, kako se bodo številne ameriške države sporazumele za kvalifikacijske tekme v tej konkurenci. Brazilija je vsekakor kot najmočnejša južno-am erika država že sigurna kot finalist. Tudi v azijskem pasu je zaradi velike oddaljenosti vprašanje določitve najboljšega moštva precej zapleteno Menda lodo problem rešili tako, da bodo najboliše dve enaistoriei kar povabil« v Francijo, kjer ee bosta med seboj pomerili za prvo mesto. O vsem tem pa bodo 5e razpravljali na kongresu FIFE, ki bo sredi januarja v San Remu. Banašnji nogometni spored Prvenstvena tekma Slovan—Mars Ljubljanska prvorazre Ina kluba Slovan in Mars morata zaradi svoječasne odgodi-tve svoje prvenstvene tekme danes zaključiti prvenstveno tekmovanje v tej skupini. Res je sicer, da sta gled-t sličnih prireditev eploh brez konkurence, toda vreme se baš za dsnes ni napravilo posebno vabljivo, tako da teren najbrže n^ bo mnogo boljši kakor bi bi! zadnjič. Kljub temu bosta gotovo obe enajstorici napeli vse sile, da dose-žeta čim častnejš' rezultat za svoje barve. Tekma b^ ob vsakem vremenu ob 14.15 na igriiču Ilirije za Kolinsko tovarno Tekma za trening SK LJubljane Zaradi zelo slabega vremena in odložitve tekem za zimski pokal za dva tedna je vodstvo Ljubljane prisiljeno, da samo priredi tekmo s svojima dvema najmočnejšima moštvoma. Vodstvo kluba se zaveda, da je moštvu potreben trening, ker brez treninga in dobre kondicije ne bomo uspeli v zimskem pokalu Ker je nujno potrebno uvajati mlajše talentirane moči s starejšimi igralci. da se vidi. koliko so mlajši napredovali, bo današnja tekma za trening revija nalboljših nogometašev Ljubljane. Ta tekma za trening se bo začela ob 14.15. Simpatizerji in članstvo dobrodošli. V nekaj vrstah Nogometni spored je danes precej mr-šav. Edino večjo prireditev imajo v Zagrebu, kjer bosta igrala plzenska Viktorija in Gradjanski. V Beogradu sta se v zadnjem hipu dogovorila za prijateljsko srečanje Jugoslavija in Jedinstvo. Razen skupščine nogometne zveze v Beogradu bo danes v Zagrebu še en občni zbor naše vrhovne športne organizacije, tn sicer saveza ženskih športov Poročila pravijo. da je bilanca tega saveza aktivna, toda glede te aktivne bilance imajo zasluge k večjem v Beogradu in Zagrebu, medtem ko je bilo drugod precej mrtvo. V Ljubljani sploh popolnoma! Morda bo ta občni zbor le kakorkoli pripomogel, da bosta obe ženski športni panogi — lahka atletika in hazena — krenili v boljše čase. Norveška umetnica na ledu Sonja Henie, ki se zdaj udejstvuje obenem tudi v filmu in služi lepe denarje, je bila pred kratkim odlikovana za svoje zasluge na športnem polju. Norveški kralj Haakon jo je imenoval za viteza reda Saint—Olafa in je tako prva športnica, ki je prejela to visoko odlikovanje. Birger Ruud, svetovni in olimpijski prvak v smuških skokih in naš stari znanec iz Planice, na letošnjem svetovnem prvenstvu v tej disciplini v dnevih od 24. do 28. februarja 1938. v Lahtiju na Finskem ne bo branil svojega naslova. Birger bo 18. t. m. »skočil« v zakonski jarem in nato takoj po novem letu odpotoval v Ameriko, kjer hoče po raznih zimoviščih pokazati svoje znanje. Evropska prvenstva v umetnem drsanju v parih bodo letos konec januarja v Opavi, za posameznike pa teden dni prej v St. Moritzu. Evropska in svetovna prvenstva v hitrostnem drsanju pa so določena v Oslo. Novi lastnik absolutnega avtomobilskega svetovnega rekorda George Eyston, ki je nedavno v Ameriki postavil novo najhitrejšo 502 1 km na uro z avtomobilom, se vrača zdaj v Anglijo. Kakor pravijo, ga je ta rekord tako razvnel, da še ne bo počival in skušal spomladi dvigniti to hitrost na 540 km na uro. Eyston je obenem prejel tudi že zelo laskava vabila, naj bi se prišel pokazat v Hollywood. Btvu, feprav morda on! sami ns Izvajajo nobenega športa in tudi smuškega športa ne. Posebno zanimivo bo tanje to, da bodo izvedeli, kakšen vpliv ima šport na posameznike in na skuipnost v vseh svojih ne-številnib lastnostih. Seveda pa bodo ta predavanja tudi za aktivne športnik« velike važnosti, ker bodo v njih izvedeli man&ikaj, česar morda dozdaj še ne vedo. JZSS. Službeno iz LNP. (Iz k. o.). Prihodnja seja bo v ponedeljek 13. t. m. ob 19.30. Zaradi zaslišanja se na sejo pozivajo: Zupan Franc, Mars; Zore Bojan, Bervar Stane, Reka; Sinkule Rudolf, Rihter Hinko, Svoboda—Lj.; Derenda Lado, Hermes. — (Iz odbora za p. f.). Po seji k. o. bo ob 21. seja odbora za poškodbeni fond. — (Iz u. o.) Prihodnja seja u. o. bo v torek 14. t. m. ob 20.; na dnevnem redu bo med drugim tudi referat delegata LNP na skupščini JNS. — (Iz p. o.). Pred sejo u. o. bo istega dne ob 19. seja p. o. — Vsi in točno! JZSS (mladinski odsek) opozarja ljubljanske klube in posameznike, da je v ponedeljek 13. t. m. zadnji dan za prijave za tečaj za mladinske smučarske voditelje. SK Mars. Za današnjo prvenstveno tekmo pozivam vse igralce 1. moštva, naj bodo na igrišču Ilirije točno ob pol 14. in o-b vsakem vremenu. Klingenštajn in Ban sigurno Table-teniška sekoi.ja SK Olimpa v Celju bo priredila turnir za klubsko prvenstvo za 1. 1937-88. Zmagovalec bo prejel grebrno plaketo, drugo- in tretjeplasirani pa diplomo. Turnir .ho v salonu gostilne »Jugoslovan« na Mariborski cesti. Člana razsodišča bosta Božič in Sohiffer. vodja turnirja pa Zorko. Pravico tekmovanja imajo pano oni člani, ki imajo plačano članarino za 1.1937. Načelnik. Predavanja JZSS o smučanju Zaradi propagande smučaistva med najširšimi plastmi naš&ga naroda bo priredil JZSS po svojem propagandno-statističnem odseku štiri predavanja, ki bodo v okviru nacionalne ure v radiu V decembru mesecu bo imel načelnik tega o seka JZŠS mr Piccoli dve predavanji. in sicer prvo v nedeljo 12. t. m in drugo v nedeljo 26. t. m., obakrat oh 19.30. Tretje in četrto predavanje ie določeno za januar prih. 1. Prvo predavanje bo obravnavalo naslednje: telesno kulturo, telesne vaje, siport, športne tekme pomen športnih tekem in njihov ra^voi od početka do današnjega ■ dne. To prvo predajanje je mišlVrn-i kot j uvod za boljše razumevanje naslednjh pre- i da vanj. i Vsa štiri predavanja bodo namenjena pred- I vsem staršem, šefom, mojstrom in učitelj- i Vremensko poročilo PO STANJU z DNE 11. T. M- Rateče-Plaaica: —1. jasno, mirno, 25 om srenja. Kranjska gora: —1, barometer se dviga. jasno, mirno 10 cm osrenjene-ga snega. Vršič: 40 cm osrenjeinega snega. Bistrica-Boh. jezero: +3. oblačno, za smuko neugodno. Pohorje: 0, južen sneg, drobno mede. Senjorjev dom: —2, s.ieži, 15 cm južnega snega na 20 podlage, za smuko neugodno. Mariborska in Ruška koča: —1, sneži 10 južnega snega na podlagi, za smuko neugodno. Peca: —1, drobno mede. 20 jažnega snega na 30 podlage. ★ Kako je na pohorskih vrhov:h» *Put-nikovo« vremensko po.očilo z dne 11. t m. pravi: Pohorje ob 4. zjutraj 7 storinj. južni sneg naletava v drobnih kosmičih, smuka ugodna. Senjorjev dom, Kremžarjev dom: ob 7. zjutraj —2, južen sneg. 15 cm na stari po lagi 20 cm. smuka slaba. Mariborska, Ru«ka koča: ob 7. zjutraj —1, južni sne£, 10 cm na stari podlagi, smuka 6laba. Peca ob 7. —1, pršič. 20 cm na stari pod lagi 80 cm, smuka zelo ugodna. Naše Gledališče DRAMA Začetek ob 20 uri. Nedelja, 12.: ob 15. Firma. Izven. Znižane cene od 20. din navzdol. Ob 20. Bela bolezen Izven. Ponedeljek, 13.: Zaprto. Torek, 14.: Zaprto. (Gostovanje v Celju: Firma). Capkova »Bela bolezen« je nazorna, slika današnjih svetovnih dogodkov in sil, ki jih povzročajo. Boj med zdravnikom, ki je iznašel sredstvo zeper belo bolezen in Id ga hoče izdati samo pod pogojem, da sklene najvišja oblast s sosednjimi državami večni mir, — torej ideja pacifiz-ma — je prikazana v boju z njej nasprotnimi silami. Zanimivo je orisana osebnost dr. Galena, velikega učenjalta in ge-nijalmega človeka ki služi ideji humanitarnosti ter se ne da niti z denarjem, niti z grožnjami, niti s častmi podkupiti, da bi popustil. Zastopnik njemu nasprotne sile je maršal, ki služi svojemu namišljenemu poslanstvu, nadalje zastopnik kapitalizma baron Kriig, zastopnik purgar-stva, družinski oče in predstavnik znanosti dr. Sigelius. Delo je zrežiral Ciril De-bevec. »Firma«, je kakor nalašč ustvarjena za nedeljski oddih, ki vsebuje mnogo vedrih prizorov pa tudi mnogo življenjskih resnic in nazorno podanih orisov značajev. Srečanje bogatega trgovca z zvezctnico-igralko je snov, na kateri je zgrajeno prikupno dejanje, tekom katerega dobimo vpogled v čustveni in zunanji svet gledališke umetnosti in trgovskega poslovanja. OPERA Začetek ob 20. uri Nedelja, 12.: ob 15. Pri treh mladenkah, Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. Ob 20. Ples v maskah. Tzven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek. 13.: Zaprto. Torek, 14.: Lucia di Lammermoor. Gostujeta gdč. Župevčeva in g. Gostie. Red B. Sreda, 15.: Gorenjski slavček. Red A. 8ENT.IAKOKSKO (il.KOAlJ8CE Nedelja, 12.: Skedenji. za Injič. Opereta »Pri treh mladenkah« ie brez dvoma najboljše in najlepše muzikalno delo te stroke. Vsa glasba obsega prelepe Schu-bertove melodije, ki so neštetokrat navdušile poslušalce Glavno moško vlogo Sehu-berta igra g. Kolacio. žensko vlogo Haner! ga. Lube.ieva. operno pevko G risi ga. Poli-čeva. dvornega steklarja Tschblla pa mesto obolelega g. Zupana g. Gradiš. Verdijeva opera »Ples v maskah« pod taktirko kapelnika Neffata in v režiji g. Šesta. Mesto g. Janka, ki je moral na pogreb svoje matere, go^tuie v njegovi vlogi bari-toaist Mirkovič z zagrebške opere Delo je izredno melodiozno in je imelo v lanski sezoni zelo lep uspeh. Opozarjamo na torkov« gostovanje dveh odličnih bivših članov naše opere in sicer gdč. Župevčeve ter g. Gosliča Gdč. Ž u pevčeva bo odšla na nov angažma v Berlin. Nastopi v oneri 'Lucia di Lammermoor«. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja. 12.: ob 15. Pri treh mladenkah. Ob 20 Pesem s ceste. Znižane cene. Ponedeljek. 13.: Zaprto. Torek. 14.: Pod to goro zeleno. Red C. Sreda. 15.: Lopovščine Red B. Postani in ostani član Vodnikove družbe! •. • dokler ji'ni siric obrisal solz s svojim robcem— opranim z Radionom! Tudi Vi, ki niste več novinka v gospodinjstvu, mislite morda, da je Vaš«-perilo belo. Primerjajte ga pa enkrat s perilom, opranim z Radionom.. Razloček je očiten ter Vas bo prepričat: z navadnimi sredstvi oprano perilo izgleda sivkasto v primeri s perilom, opranim z Radionom. Nič čudnega: navadna pralna sredstva samo povrSno odpravijo nesnago, medtem ko kisikovl mehurički skupaj s peno dobrega Schichtovega mila, ki ga vsebuje Radion, prodirajo skozi tkanino in jo operejo tako, da postane Schfchfo* »Radion-bela«. Uporabite pri pri hodnjem pranju perila Radion, pa ne boste nikoli več uporabljali kakrSne- fftm gakoli drugegalpralnega sredstva! P©!© 5 ČUTI pere Sam! RADION S9 SOKOL Sokol Ljubljana—Moste O Sokolu Ljuibljana-Moete ee malo čuje, vendar ne spimo temveč se pridno giblje-mo. V lanskem in tekočem letu smo s prostovoljnim delom članstva splanirali velik prostor za letno telovadišče, ki smo ga letos že delno ogradili ter jKsstavili na njem leseni paviljon. Bilo je to za naše razmere ogromno delo. Vsem prijateljem, ki so nam z denarnimi prispevki (z nakupom kolov) pripomogli postaviti ogTajo, sokola zahvala. Razvoj našega društva ovira najbolj pomanjkanje lastne telovadnice. Do leta 1936 smo uporabljali šolsko telovadnico narodne šole v Mostah. Ko *a je bila za uporabo določena o, 'skodnina. ki je društvo ni zmoglo smo bili primorani iskati gostoljubja pri bratskem društvu v Stepanji va*i. Zaradi razmeroma dolge in v zimski dobi tudi slabe poti je pričel obisk telovadbe padati. Upoštevajoč naš težavni položaj, je bratsko društvo Ljubliana I. dovolilo, da vadi naše članstvo na Taboru. Le za deco, ki ji je tujliTabor predaleč. «no zaprosili za šolsko telovadnico. Da tenm cdpomore, je uprava društva sklenila v teku petletke postaviti na letnem telovadišču leseno telovadnico. Računa pri tem na oomoč članstva in sokotovu naklonjenega, občinstva. V ta namen je sklenila izveei posebno nabiralno akcijo. Priznamo, da pogosto apeliramo na požrtvovalnost člarstva in prijateljev. Upamo pa. da naši požrtvovalni bratje, ki 60 prevzeli neprijetno nalogo zb:ranja prispevkov, tudi to pot ne bodo nilereli na gluha u?e-sa. Vsak naj žrtvuje, kolikor pač more ter nam na ta način pripomore uresničiti naš načrt. Za Miklavža je društvo obdarilo preko 100 sokolske dece in naraščaja. 44 otrok revnejših staršev je bilo obdarjenih twli z obleko. Vsem tvrdkam in drugim darovalcem. ki so v denarju ali z blagom omogočili obdaritev, v im^nu revne naše dece. prisrčna zahvala! Sokol Bcltinci bo danes P<> dramattfkem odseku sokoiskega društva v Ljutomeru vprizoriT komedijo »Glavni dobitek« v sokoiski telovadnici v Beltincih ob pol 16. uri. Sokol v Doltovi je priredil 4. t. m. v proslavo praznika zedinjenja večerno slavnostno akademijo ob sodelovanju .sokoiskega orkestra pod vodstvom br. Kovačiča Srečka. Starosta Vadnail Fran je navzočnim objasnil pomen narodnega zedinjenja. Pomen narodnega praznika pa je še orisal br. Veble; ci je govoril za tukajšni Rdeči križ. Prav epo je zasnoval br. nač?lnik simbolično vajo članov »Kraški kamnolome!«. Br. Danev e posebno občutno prednašal pesem »Jugo-slovensko balado in begunce«. Sokoliči so pod njegovim vod-tvom izvajali vajo >Naj ži-vi Jugoslavija«, zborno recitacijo in simbo-ično zasnovano skupino. Naraščaju i ce so nastopile z »Večernim zvonom« ob spremlje-vaniu orkestra Na koncu so napravili vsi nastonaioči živo sliko. Vse navzoče občinstvo ie tedaj zapelo re*em ''Hej Slovani« in narodno him.no. Drugega dne se je vršil Miklavžev večer v nabito polnih prostorih br. Kovaciča. Sokoiski Miklavž je kakor obi- čajno v verzih povedal vsakamu ono, s čimer mu je vest obtežena. Sokolsko društvo Vrhnika priredi jutri v ponedeljeik 13. t. m. ob 20. v svojem domu predavanje sJugoslovensko Sokol-« srtvo« Predaival bo predavatelj ZKD g. Bučar Vekoslav. Sokolsko društvo ▼ Ljutomeru je dostojne proslavilo dan zedinjenja ob 10. uri v to-kolskem domu, kjer se je zbralo vse članstvo v slavnostnih krojih k slavnostni seji. Spored slavnostne seje so tvorili nagovori, prežeti globokega spošvovanja in ljubezni do domovine, deklamacije, petje, prevod članstva in zaobljuka, godba in razdelitev diplom tekmovalcem. Poleg tega je bii dru-štvu po oblasti izročen dekret priznanja in zahvala kraljevskega fonda. V okviru proslave zedinjenja bo društvo priredilo 5. t m. ob 15. telovadno akadem jo, kjer bodo nastopili vsi telovadni o-idelki in pevski zbor. Radijski sprejem kratkih valov Najnovejši modeli Philipsovih radijskih sprejemnikov omogočajo tudi. izvTSteu sprejem kratkih valov, tako da si poslušalec lahko Obogati svoj program s cekjf vrsto evropskih in celo prekomorskih radijskih postaj. Zaradi posebnih fizikalnih svojstev, Id jim je podvrženo širjenje kratkih valov, uporabljajo kratkovalovne postaje menjaje z dnevnim časom razne valovne dolžine. Na osvetljeni skali najnovejših Philipsovih sprejemnikov opazimo na delu za kratke valove 5 posebno povdarjenih označk, ki pomenijo za nas naivaanejša valovna območja v pasu 16, 19, 25, 31 ia 49 metrov. Tu oddajajo vse najvažnejše kratkovalovne postaje in sicer — to si je treba posebno dobro zapomniti — v takem redu, da uporabljajo podnevi krajše, ponoči pa daljše valove. Ako je med oddajo na vserj progi od oddajne postaje do sprejemnega aparata dan, potlej prihajajo v poštev samo valovna območja 16 in 19 metrov. Oddajna postaja Bound Brook (New-York) prične n. pr. s svojim programom ob 9. zjutraj ameriškega časa. Ta oddaja se sliši pri nas ob 15. popoldne evropskega časa na valu 16.87 m. Na vsej poti, po kateri se širijo valovi, je tedaj svetel dan. Ako je pa na enem ali drugem delu poti že noč, potlej se valovna dolžina takoj spremeni in sicer se postaja preseli najprvo v valovno območje 19 m, potem 25 ali 31 m. Kadar slednjič leži v temi celotna proga, pa postaje na splošno uporabljajo samo valovni pas 49 m. To osnovno načelo za izbiranje valovnih dolžin, ki seveda samo na grobo velja, naj služi poslušalcem radija za orientacijo pri iskanju kratkovalovnih postaj na vseh Philipsovih sprejemnih aparatih. čitajte in Širite »J U T R O«! CENE MALIM OGLASOM Po 6U pat u» besedo, Did &.— davka s» »aak oglas ID •alumtno pristojbino Din S.— ca ftifro ali dajanje naslovov platejo oni. U IftteJ* iluitv Najmanjši uumli ta enkratno objavo oflaaa Din 12--■ Dopisi tn tenltve ae tanbinaj* po Din t— sa vsako besedo. Dta 1—■ davka a vsak ogla« tn enkratno pristojbine DU» 5.— sa ttfro aH dajan)« aaalovov Najmanjši «ntwk u» enkratno objavo oglasa Dta tO. » Val ostali oflaal ar zaračunajo po Din ca besedo. Din S.— davka sa vsak oglas m enkratno pristojbino Dtn 6.— as ftifro alt dajanje naslovov Najmanjfti aoeaefc ■ enkratno objavo oglasa Dta hm Ponudbam na utre m prilagajte znamk! U, te san tavate od Oglaanega^oddelka ^^^^ DlH Ja* ▼ Znamkah Vaa pristojbine m mala ogtaaa ja plačati prt predaji naročila, Miroma jih ja vpoalati a pismu obenem s naročilom, ali pa po poStni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev 11.842, sicer •a sarantn« k zgoraj navedenim pristojbinam ie manipulacijaka pristojbina Din 5.—. Vaa naročila In vpraSanJa, tlčoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek ifJatra", Ljubljana« ^Sea&fea aii m sle a hrana ln premalo gibanja sta v zimskem času vzrok slabe prebave želodca, če stih omotic, zaprtosti m nerednega črevesnega delovanja. Stare bolezni se vsled mraza zopet izraziteje pojavijo: s p 1 o S n o in prehitro debeljenje, hemoroidi in zaprtje, motnje v želoden, črevesna obolenja, glavobol, nespečnost, napetost telesa, omotica in zastrnpljenje. Posebno zrelejše ln starejše osebe so tem nadlogam podvržene. P LAN INKA CA!) čisti ter tako deluje blagodejno na vse telo in na Vaše splošno zdravstveno stanje. — Zahtevajte v apotekah tzrecno le »Planinka« čaj - Bahovec. ki se ne prodaja odprt, temveč le v zaprtih in plombiranih zavitkih z napisom proizvajalca: APOTEKA MR. BAHOVEC, Ljubljana, Kongresni trg 12. 8. m. :»»)><& Bt+*-U 1 Dm !-• v-k !>'D U 4;lro ti; tajanj* rk 17 OD Ni veselo domačo zabavo Vas vabi gostilna pri »PANJU«, Vegova ul. 10. Toči >e izDuroi auleni-•ki cv ček in tir Staierslts vina, ob vsakem času razna gorka in mrzla icdila. ca Bes in vsak vedet igrar.te klaviria. petie i i. d vsako D nede ijo f-ne domače krvavice it pečenice, zato zanaiaite vedno le * gostilno k »PANJ U«, kiei se za male aenarta dobro ir počen zabavate Vas vliudn. vab io se priporoča gostilmčai T()\r Ht 'C 18 ! tli-seda 1 Din Iavek S On in š.iro ali lajanje uasiova D u N»'ii'ij4 >unrt 17 Dn Strokovne krojače za unilortne iščemo Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Specialist 30741 i Mladi gospodje arln- Id Mnu-lpn k' se tel jo 'ZvcžbilT v ikvzieij; zavarovaln h poslov na) vložijo lastnorico. ^pi-an« ponudbo z as,odbo 'ef-r-nc na >gl odd Jutri poo itro »Prva jns isluvenska lava rovalmca«. $11681 Gremo v gostilno Krm-dar V-dnikova cesta Pr izbornr jedači in pi- £ti Int-eli-S"iitn«. jitni.at *ne Satnt skromna iti v« se ba k' ljub di.ma^ooKt naj i-IV »£•! o H, llltra pod »Oseurana Ml laCn-.-št« $1216 i Šiška 313' 8-18 Med mestom in deželo posreduje »vi utro v« msH Hotelsko kuharico (,rvovrs'n ' m k Kakrejm-m takoj NhH<>v v vseh uo slovalnicah Jutra. 31184 I Poslovodja samostojna oW u> trgo vino z Ježeln tni pndelk' mlinskem zielk in ši»-ce rijo lobl na k i > j nameftf-enj«. IVnndbe i«id š fri »Kav cija l.« na ogl odd Jutra 31188-1 O. fh Kotman: Gospod Kozamurnik postane umetni jahač 74 Prav tedaj je zunaj gospod Kozamurnik privikrat stresel svoj suknjič. Oblak apnenega prahu je udaril skozi okno in zasul tudi najbolj oddaljene kotičke Ig-nacijevih dihal. Vrli mož je zardel kakor kuhan rak, skočil s stola in zaka-šljal, kakor da bi se hotel pretrgati. 4 čevljarske pomočnike u tbita is Šivan* ijnla m I prvovrstno steoarico - sprejm.Hio tako) Pnnndb-na ogl odd Jutra pod »Čevlji«. 31H»> 1 Mehanika za pisarn škr «tr>.je t vet etO" prak*" ta »iu?tx> » tfiavmci o zunaj šCr-m-u tokoj Potiu tbf t na ve.ltv plafe oa todrut.n <•< Jutra v ila.rbo-0 pod »Mf hauikt. 3117b I Viničar dobi službo. — Pogoji zdrav, marljiv ožeajen vajen tudi živinoreje n. sadjereje. Pismene ali ustmene ponudbe: Dr Kolttrer, Rogaška Slati na 31259 1 Kletarja in inkasanta sprejme trgovina vma v iiidustnjsKeoi mestu Slo venije. potrebna luivc.ja 15.000 din v gotovini. — Ponudbe na ogl. odfK Jutra pod »Kletar«. ''' 31268 1 Obrtnika samostojnega s Koncest jo za tapecirarska m la icirarsKa dela potreouje dobro vpeljana tovarna pohištva. Ponudbe na oglasni odde.ek Jutra pod ^Zmožen dela«. 31267 1 Prodajalko sprejmem v trgovino z mes. olagom pridno, pj steno in zanesljivo. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Zanesljiva ln marljiva«. 31191 1 Predilnica bombaža sprejme delavce(ke) k f!eyverjem in droselrom. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »čimpreje*. 31238-1 Pisarniška moč z dežele, zmožna perfekt ne nemžke m slovenske Korespondence knjigo vodstva ln vseh pisarni ,klh del dobi službo 1 januarja Ponudbe z navedbo plače pri polni iskrbl )e poslat) na Alo ma Company d. z o. z. Ljubljana. 31167 1 Ključavničarski pomočnik dobi stalno mesto. Po nudbe pod »Kijučavni iar« na ogl. odd. Jutra. 31294 1 Dober pomožni tkalski mojster s prakso na revolverje m ustovlh strojih iobi službo v manjši :ekstllni tovarni v Ma rlboru. Ponudbe na po autii:.'-o -«-i»ra v Ms-i boru pod »Tkalnica pe s t ro barvnih izdelkov«. 31244 I Perfektno steno- dak tilograf in jo po možnosti s snsnjem i talij, ln nem&kega Je sika lifem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod ftifro »Mesto«. 31381 1 S'viiisko pomočnico !WTno»tVno pprenne atWjf> V;d« RmiMj. Palača Viktorija. Pasaža. _amv-i Hotelski sluga dobi takni narr>>*'pnV Ofer te p slfko. Pnnnrfhf im ngi od<1»I. Jntra pnd -Samo strokovnjak «. 31303-1 Pomočnico ia kmjaSka iWs »prPTnom. nti«h~v v vsei po6b»ra.ln.:«aJi Jutra. »3SM v otrokom is^pm arrimvvtiv-no f iw-f"Vtn:m znanVm nmWtif n-ednost ve^l^ln* pratRa. Pann^Ko na ik»I odd Jutra »SB.ttK>«toj"M in Ta««*, ljiva«. 31317-1 Vsaka V «r, 4a v»k « Dn m *Mr.. <|< |» ianj* na•»»: nai mMniH t? I»« Boliše dekle 'sfe *ložbp hlaan'm^arkf aH natakarice v holjS-m In kalil Pfnudbe na f£l rtii Jutra pod »Zmo U.: lela« S1.H0 ? Mesarski pomočnik vaj»n sekanta in pr»kaje vanja iSfe slt-Jbe t novim l' t«rn Porni - na [»odru* nico Jutra Jesenice pod <>'>rf>njskn«. S1101 -> Moderna linija Enostavna manipulacija NenadkrUJiv glas Dovršena konstrukcija Rnrvarski moistei izknSen t InlsfMletno pra ks4> ta bombaž ,n uniHint svilo iWe iobro ju/no me sto Ponudbe na oarl mi d. Jutra pod »Barva*« 811167 ž Bolniško strežnim z znanjem Ot-mSf^n«- išfem. Ponuiibe pod »otara gospa« na ogl. odi. Jutra. 311S5-1 Prodajalka samostojna- srednjih let. vajena pekarne ali mle karne dob', službo. Na slov v vseh pošlovalnl cah Jutra. 31403 1 Slovenka zmožna srb hrvai^nie, dmib mest<> koi Mjarajnif-arka 'a Zagret — V poštev pride mlajša mot. ki ima možnost -d-anova-ii - Zagrebu pri svnjpih. Ponudb* na ogl odd Jutra pod ftiiro »Zagreb 1«. FN 1 Zobnega tehnika ^eLLil^is o^.cj.-itm V SiU^ibO S 1. llllUoCul i. aii ot preje, riu silec mora biti vejč v vseh, tudi novejših zo OUOtatliuA..il UUiui V tu kau-uku in kera miki. predpogoj: ve_let ua pia&sa, absolutna poštenost ter vestnost, v službi. Plača po do-govoru, hrano in stano vanje lahko dobi refiek tant pri delodajalcu. — Ponudbe z navedbo zahtevane plače naj se DoUiejo na ogl. odd. Jutra pod »Zobni teh nifc za Gorenjsko« 31153 1 Postrežnico oteno ln čisto sred njih let. ki zna dobro kuhati meščansko hrano. sprejmem takoj v 3iškl. Vprašati samo po 15. url. Naslov •v---- jutra 31411 I Praktikantko pridno in polteno — s srednješolsko Izobrazbo ln znanjem nem kega jezika. lš'em Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Celje 63«. 31189 1 Prodajalko pridno in pooteao. ft se je izučila na de^eu — sprejmem s 1. januarjem vsa osirDa v hiži. Nave sti je zadnje službovanje. Ponudbe na Aloma Company d; z o. z. Lju bljana. 31166-1 75 Ko ga je kašelj minil, je Ignacij srdito odrinil mizo in planil naravnost skozi odprto okno. Gospod Kozamurnik. ki vse te nesreče niti slutil ni, je od strahu prebledel, ko je zagledal razjarjenega Ignacija pred seboj. »Kaj neki bo že •pet?« je pomislil. Knjigovodjo sprejme protj takojšnje mu vstopu podjetje na de>«U Vešč mora biti 2nlderM*evet?a knrtotei-ne^a knjigovodstva — prost vo1nS*!ne. samski. slovenske ln nem «ke stenosrraflje urn v strotep'siu ab«oiveTit t-e^v^ve s.fcn/ieniMe »11 j trgovske Sole. Ponudbe na v->- Aleksan^-ov«!— cesta 33. 31282 1 Žensko trgovsko mor mešane stroke za vod stvo trgovine vajeno občevanja s preprostimi in boljšimi strankami, sprejmem Pogoj: verna poštena s kavcijo 10.000 din. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Indu strijski kraj«. 31286 1 Nujno potrebujemo mnogo dobrih mlajših samostojnih kuharic, ve S"ih tudi os*.alih poslov ter mnogo mlajših slm nati nih nstakaric. Naj boljša mesta, Jako do bre plače lahko dobite zdal pred Božičem samo v »Instltucill udovica i samostalnih eospodja- v Zagrebu Ilica 291 te lef. 73-71 Za odgovor Je poslati 3 cun v znamkah S1297-1 Mlada natakarira po&tena telo s;n|«ari^na — pr k upi j' va i-.tir* me st»- za nlattluo. - Zm- žna kavcije Qre tudi t k«val im Naslov v vsefe poeio -alnuab Jutra. 811744 Mlada natakarica poštena, lep j zunanjosti. vajena nemščine — išče službo takoj. Bu-čevec. Sv. Urh 69 Za gorje ob Savi. 31264 2 Kovaški pomočnik išče službe. Suš ter Marko. Toplice pri Zagorju ob Savi 21. 31265-2 Fant 16 let star z znanjem nemškega Je zika se želi Izučiti. — event. gre tudi v kavar no ali kakršnokoli obrt. Oskrba v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštenih staršev«. _31291-2 Dekle ki perfektno govori nem ško. zmožna tudi Siva ua želi službe s 1. ja " ■Ja.siov Ro^ Gra^er, pn ee. Wlnkle Sevnica ob Savi. 31240 2 SIERA PRODAJA ZA GOTOV DENAR IN NA DOLGOROČNA ODPLAČILA. Glavno zastopstvo za Dravsko banovino: Bruno Klemenčič, Miklošičeva cesta 30, LJubljana Kavcijo nad 200.000 nudim otn-ma k! ml ia služIlo Inkasanta blugajoi ka ah sliiuo Sem voja Wioe prost. Ponudb«- na »gl odd Jutra |«>d šrin.' »Alioolveot poljedelske šole« 3;i77-i Kov*—;Sf t nekaj prik«. vežf pisanrških (-oslov želi na meš^eoja kjerkntč. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31:7/ i Brivski pomočnik s 7IetiX' prakso, dob^ m soliden delavec, išče službi. Cenj. ponudbe na Gjuro Sobotitaoec Koprivnica. — Savska banovina. 3U73-f Mesto lovskega čuvaia aH oskrbnika na vefem •„, posestvu ali »kUd-Sfnika. fj? f...... „ k„i; i... _____ barvanja Ponudbe na ogl. oddel Dunajska šivilja se priporoča cenj. damam pod »Ele^ant« na igi. odd Jutra. 31256 2 Knjigovodja oilanclst v bančni poso illnlčnl in lesni stroki slov.. Itai ln nem'ki ko -espondent išče primer no m^sto sli. 1938. Donudbe pod »Verziran« na noslov- Kralj Albin. Metlika. 31283 2 Kot zače*n'ca me*ta Ob'-'ndc,m sJo-vnsk- srbohrv^t^ki in nero-5k. jesik slovensko, nem 5ko stenoarafij«. m rtroje-pi? D pise ia podružn;Mi Jutra Maribor i>od utafko »Inteligentna«. 31«:-2 Frizerka Gospodična abs. trg. teč., z znanjem 'talij deloma nemVine zsooslitve v pisarni kot praktlkintk<* — pc ^tdbe na ogl. odd Ju tra pod »Marljiva«. 31255-? Do 1. februarja želi premeniti službo trg pomočnik, z zna njem nemščine vojaoc: ue prost. 26 let star. — samski, v vseh trgovskih strokah Izvrstno verzi ran v veliki meš. trgo vini uslužben v speče rijskj kolonialni veletr govini. Sposoben tudi za poslovodjo ali skladiščnika Po potrebi ->a •anclja ali kavcija. Ce nlene ponudbe ca ogl odd. Jutra pod »Prlma irodajaiec«. 31235 2 Trt»ov. pomočnica vajena gostilne bi rada premenila mesto. Gre tudi kot blagajničarka. "'eni. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Marljiva«. 31185-2 Prodsislk« •'a* ena galanterije ma nufakture ln specerlje. nastop! s 1 Januar.igtn 7,na vsa gospodinjska dela. N">s'ov v vseh poslovalnicah Jutra 31217 2 1000 l)'n -tam onemu, ki ml preskrbi stalno službo v 3n O "lasni odd. Tutra pod »Abs. trg. Sole«. 31229? VJoira c nntrn™mo srednV starati, želi z do- ii itti eolV^im lom »Vnpnr e»*podin'srvo. Ponndbe na »ffl. -dd Jntra (»od »Ha.rmotttija«. aa;®-* P^kovslri r>nmn*":lr d^bro 1zve-»h«in. nek«dl >c nbRfnent *eli pre men«tl m»>sto s 15 la r,.iimi''v let »la.r lant. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kavcije zmožen«. 3j1"5u-ž Službo plačilne natakarice v hotelu ali restavraciji Iščem takoj ali 1. januarja. Zmožna nemščine, tudi kavarniške postrežbe. Prevzamem tudi — Sank v boljši gostilni. Cenj. ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »T K « 31332-2 Kuharica vztrajna ln zanesljiva posnodinta Išče boliše mesto. Cenj. ponudbe na podro* .Tutr* v Celju pod »Kuharica« 31439-2 Trgovsko naobrazen iU poojeueu snuue pri vcojeju u^oto^^.. ^uoucui pctijctju aa tovarni kot iua^uui. — iKiaciiicmk ali kaj pri-merue^a Poiu^un mt.d-jo 20 - 30.000 oiu. fo nuaoe na p^oru^ Jutra v Celju pod »Odgovorno mesto«. 31442 2 Šofer išče službo. Grem tudi k potniku kot pomoč ain. {sprejmem tudi dru go zaposlitev Ponudbe na podruž. Jutra v Ma rlboru pod »Trezen«. 31445 2 Trgovski pomočnik uslužben v trgovini z meš. blagom z znanjem sloven. ln nemškega je zlka nekadilec a bst.nent žeb premeniti službo s 15 januarjem Cenj po nudbe na poštno ležete št 111 v Slov gor tx>s •Marljivi pomočn'*« 31447 2 Dekle s 3. razr. elmn. želi za ooslitve. Ceni. ponudbe na o*l. odd J"tr» »Pridna ln po*t*>~-> tt». 31369 » 17-le r^n — Pftnn^be n„ rvld JltU fvd »TekstrluVlad« Jntra ood »aneslji va frirerka«. 3:811^2 Zaslužek 'i-N^a I Lht ta v-k 3 Din '-» »I laiaiijr >ia«l"V» ^ bo N« ilualili- tOe»-k 17 Tisoč dinarjev n ve.' lasiužite mene' ao z delom doma Po uijam materiai pr- vza mem gotovo blago Mai Kapital potreben Zalite - ajte pn tepefe te priloži 'e žnaniko odgovor Mihajlr H ntg. Panf* vo. Br. Jovanovtča 20 351 3 Potniki I L>'b i«vtk 3 Uit Ul »lic «i laimijt WN<|» i i>a N«jUMIiji 17 U b Iščem potnika 4a proaajo cca aoo Kom pietnin »ervisuin garnl tur tjeduni kav m, čajni moui pri trgovcih in pnvat tudi na obro ke. Ponudbe na ogi. oa delek Jutra pod »Ugod ua prUlka«. 31270-5 Potnika za vso aiu»«A.w banovl-jo verziraae^a v manu Cakturi m mu-kem pe mu. z iastn.ni avtom yotujo_ega. spretnega in vgilnega takoj spiejme mo proti proviziji. Po nudbe na ogl. oad. Jutra pod »Polten in ve ten«. 31232 5 Zagrebška tvrdka iobro vpeljane s tehnl t nlml predmeti, šlagerjl ln novitetami brez &on kurence išče verz.rane ga serloznega zastopni ka za Ljubljano ln oko lico. Ponudbe s referen caml na Artos. Zagreb. Ilica 23. 31227 5 Vajenca sprejme trgovina z meš. blagom. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »V Ljubljani«. 31224 44 Trgov, vajenca ki je dovr*tJ meščansko M-n spre;m»- takoj And. Elsba-cber Laik o. 9! 195-M Vajenca -a mizarsko obrt. sprej ne Ivan Smole. Tacen, •v St. Vid nad Llublla no. 31213 44 V iEneceni. tr?nvinl se želim titiMi P-=mprna i^lslra irobniibii Rran« ftanovanjf v hiS VirIot v vseh posJnvaln oih Jutra. V VP^ln *rrrov1"o z meAan'm blatrom na deželi v« 'Mir« -i di bre k'5*a.nsl-e h:?e. t d<»hro sko i'r.Hrarh-1 kater1 ima re» poklic w< •rgnirnn. _ Pi.«m<»ne fvonudbe ood Sšfno »Ve>Ft"n in ubogljrv« na ogl odd Jutra. stane-« ŽENSKE SNEŽKE Din 69.— AN T. KRISPER Mestni trg 26 IZPOSOJAMO RADIJSKE APARATE, ,,RADIO", r. z. z o. z. LJUBLJANA, Miklošičeva 7. Orehova jedrca in cvetlični med najceneje nudj MENART J., Domžale, 315-6 BeMNta 1 Dta 1»v*k t Die '.h i I • laitjr na v* Da N«» 17 t>«. Prvovrstno kuharico zdravo, snažno in pošt no. katera opravlja tudi druga liiin« dela. sprejmem k i »«t'bama. Ponudbe na ogl. odd. Jutra («>1 Miro »•Stalna dobra služba«. 31*12-4 Akademik 'nstrmiira vse (»redmete za hrani in stanovanje »s'r. za »ranov«»t;e. Ponudbe na osi. odd Jutra pod šilro »Uspeh«. 3142-4 Akademik abs. iiiri«. tn&ttTrira za sta-novtn Iavek 8 Din u J.lro ili lajanje tia i« ve*>n.i |J!*o «li»fho m m O, SlVo ni tfl.Voi Po--a ogl odd t-1-, .M'oda« SISVhJ ?—R.ftnn nin n1.««m'ske s'u*>-e urv PrtroHhO poW »Silo**!'! ••»»'-»'run« TI" ogl. odd. »Jutra«. 31318-3 Vaienei( ke) I Din Utrl 3 III. A.lf- ti lajal,jr Ua <«»,•» it n« Kuharske obrti se želi izujlti tih ln miren 16.etni de-ek ug.ed nih staršev ki ima ve selje do te obrti. Naslov v vseh posloval Jutra. 31298 ,4 Učenca ali učenko i najmrnj 2. razr me 5?an. šole. poltenih sta--rev. sprejmem takoj v trgovino z me i. blagom. Naslov v vseh posloval Vcah Jutra. 31272-44 Lepa božična darila starinske porcelanske figure ln srebrni nastav ki. ugodno naprodaj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31239 6 Prodam od torka naprej poceni mize. igrače, drsalke. — sanke posodo itd. Der motova 15. 31235 6 Otroško košar? en komnletno. skoro novo prodamo 17 komadov/"- ]? že'e-no peMcc ugo Lesna. Beethovnova ul. 6. dn° P^m Naslov v 81069-6 ' vseh posloval. Jutra. 31220 6 Litoželeznih •nenif Električni lestenec stekleni! cerkveni) r» noviran na 8 + 1 luč, — prodam. Pirnat Alojzij, pasar. Ljubljana. Novi trg 5. 31388-1 Za božič poceni pnodam 2 l^T* *** r:n?ki sliki ia steklu, in 4 slike. oJjnate. nove. V« ročno delo. StreJčška uJk» 32. I. nadetroipje. 314112-6 Klubska garnitura iz prvovrstnega šv«d«ke« nsnja. les-t^-noi io razne preproge [»ocenil mfprnidaj »Pri Makedoncu«. Kolodvorska ulica. 31--»!-« Pisalno mizo orrg. amerika.nsko. pooeai proidam. Jfasl v v vseb poslovalnicah Jutra. MM4 Prodam hrastovo pisalno miift. 1 pisalni stroj in miaico u ^tega. Škafar. Bortta:iov trg. 3.13374 Voziček za punčko (igračo) prodam. Vpraša se Ribje ullca 4 II. 31257-4 Perzijska preproga stara 3.60x2.30 se proda za 6.500 din. Naslov t vseh posloval. Jutra. 31326-« Patent »Kraljica peči« k m- nalog* 1» enkrat 1n-v n<- tb gr«!j<- lan Je f zat"g ;>r A j itnnf n iruji L.itiojjaiia M ikl<4i Aevu -elita 15 3l<«5«i 6 Za kavarne. bufete in gostilne Kkhptet aparate ta kuhanje kav- in čaja l » vseli velikn«tili D aajnoveiAili modelni uisto,wivu Adami' 0 Ljubljana Krja»«Vv» 4 « /Uiiti vajl. en ke. 310SI 6 Plošče in gramofone bivše tvrdke A. Razber ger v največji izbiri po razprodajnlh cenah do bite v Dalmatinovi 10 ■ nasproti aotela Stru kelj). 30982 6 Otroški voziček aH- bok. dobro ohrani. — prndn.m. 0<# rin u 1 Dn obro vzgoie^o itnlrln se žeH tiu' tš trgovine. oa:-»:e v ve^-Vm kra:r na PlSlte v drogerijo Grego deželi Naslov daj«- i« pri rlč. LJublJan-a Prešer :a nost' Ferdo Vernik —.novo ullca 5. po najno Slov. Bistrica. vejšl brezplačni cenik auat-4« I humor 30954-6 Dobro nr;s*no staro in novo vino ''d 5 t*t.-ov n*n-el d'n 7 •n "i. P^v 55,7 peter v^iie 29 SrcVienVe se *f^l<*kriven« na ogl. odi •• K-e- Iriva 6 T t r 94 rriphanlk Sa r>«»« ^fo^anxke po «»«n 2 za kg. 31248 6 2 pisalni mizi ročne sani. samokoinlco, jmaro otročka gugalni-ca s krogi naprodaj. — Florjanska 26 31371-6 Prodam vloženo vogelno omaro, renesančni predalnik. -salonsko garnituro, sta rlnsVo brošo ln star du nalski servis. Naslov v vseh posloval. Jutra 31421-6 Slike, gramofon. p]nč~p U-riiiprp mlndinrfre ""Kari May in dnisrel. otro*Vi banio in druge arvani prodam Ua vseh »oslova Inicab aii3M4 i GLASBILA majveCje domaČe strocne tvrtke fSCHNEIDER kr.w0r5ki d08av!tel3 ZAGREB i nikoličeva '10 m o Glasbila banoOa i iXlL. lAVfck u UU> as Sifrr Ui lajanj« oaaiuva i Dtn. NajmanjS1 ueeek 1? Un. Kratek klavir (Stuutfiugetj uouro o hranjen. zamenjam za euaa.ovred.ea 4cevni ra dio-aparat. Ogied od S. do 13. Naslov v vseli posloval. Jutra. 31198 26 Pianino strune navzKriž. o klop tvrake Koch Koreelt, — prociiun za tj.500 dia. — Dobrajc, Maribor. Tat tenbachova 21. 31246 26 Klavir aelo dobro ohranjen, — krasen glas, naprodaj. Naslov v vseh posloval nlcah Jutra. 31407-26 Pozor! Pevska društva, šole! Ivan Kacin, Domžale. dobavlja prvovrstne pia nine od 9000 din. har monlje od 2000 din popravila. uglaševanje naj ceneje; sprejema tudi LJubljana Komenskega ulica 26-n. Zahtevajte cenik, 31417 26 Krntek črn klavir ^orai nov prod.un mji bolezni. Nisiov v vseh po alovalnicah Jutra. 31425-98 Črn pianino en rnaood tjafTqi3.i oi«xn Motorno kolo mamke BSA 500 ccm. Štiri orame. g kompletno dek-tričuo razsvetljave m fcilo-meterttevoeni, proda po l»o> . l>u u i;tre tli lajanj« Matov 5 Dm. Najmanj*! uiett-17 Dia. Krasno jedilnico ooswje«;o iz veu&e mizt ti usnjatih stoiov in tro ueine Kredence iz masiv ne orenovme. napi-^aaj i-onuciDe n& ogi. oaa Jutra pod »uotovina &ii knjižica«. 31237-12 Moderne spalnice od l^JAl l>:u daij«, kaikor tudii iz oreuoviii koroni — Vam nudi mizarstvo Jofci^j G-oijar i/KtfJanezka i. SldCSJi. Tovorni avto 3 tonski, kupim. Zglasi tev tudi pismeno. — Kendič Alojzij, Grada ;ka ulica 8. 31281-10 prodal. Kos. Idrijska ul. 3. Stan tn dom Pianino ahranfon !n trieder po***^' (.»rodam. Po Ijan^ka cesta 20. prtličj* !evo. 31435-36 Klavir pripra ven za gostilno pev sto društvo ali za »ačetni k? prrvlatn. N.i,Sif>v v vseh poslovalnicah Jutra. aiem-se Avto Tiamkp »Amilcar« ugodno 31317-26 j proda vefjn podjetje. Po raba 8 Irtrov. v brezhibnem -tanju. Naslov v vseii poslovalnicah Jutra. 3t«9-K> B«Kn tarefc 8 Dii sa 5:fro »!: lajanje naslov«, B Dn Va'm*njii laee^t 17 D n. Knjiga »Živi izviri« j*> n/' iprmerrv^i^ božično darilo. — razpolago v knjigarnah. 31100-8 Bewla 1 Dic iavek s i> h= i:fro ».(i lajanje aa«Jov» S D-&. Nijiiijuji; cuzM-i 17 Oa. Dobavljamo 5 k; »vmjske masti Din 75. S kg pitane gosi in race Dlo 75. O ta ptane pure te kure Din 75. 5 kg perja Besa nega Din 75. Razpoši Ijamti samo prota vnaprej nakaaiuejiu ieaarju ali franko. A. ilajerovič. Co aofjja. Ajdov med 150 kg proda čebelarstvo Cesta v Mestni log 53. Ljubljana. 31273-33 Gostilničarjem Kdor si žen nabaviti dober dolenjski cviček po ugodni ceni naj se obr ne na naslov — Anton Barbič, Videm pri Kr fckem. 31261 33 Za 50 litrov mleka dobrega iščem odjemalce. Natl ov v vseh poslovalnicah Jutra. 31136-33 Beseiia 1 L/m. Iavek S Diu Ia Jifro »I. /a 6 O-D. Nijmanjgl OJ>»el> 17 Da. Ilirskega ovčarja leto starega, čistokrvne ga, krasnega, prodam. — Naslov v vseh posloval nicah Jutra. 31296 27 Istrijansko brako Čistokrvno prodam. Gosi Izvrstna vso divjačino. Knez Tone. Trata po šta Tržišče. Dolenjsko. 31389 27 Btre-ia 1 Din iavek 3 Diti B D n Najniaujšu 20e»rfe ta &ilrsefiežen. — Po nudb? na ogl. rdd Jutro pod »Dobro ohranjen« 31462-10 Kolesa K-seda 1 Din Iavek 8 Din ia šifro %li lajanj« naslova * Din NaimanjSi tnosefc 17 Dn. Proda se dobro ohranjeno kol i,tro aii lajanj« naslova D l N d jUjaUjS Ulamslt 17 D n. Pletilni stroj št. 8 malo raoijen, poceni na prodaj. Naslov v vseh posloval. Jutra. 31274-28 Dinamostroj itosmerni 110 Volt. 1.5 IP, 1600 obratov uit mi luto, ugodno proda Po-norsKi dom. Maribor. 31247 29 Elektromotor ia 45 jfctP, 110 Volt, si stem Ganz, naprodaj. — iniormacije Josip Zeilng Vukovar. 31405 2s> Parno lokomobilo najmanj 60 UP. uormajnt zmugljiivueti. kupim. Prepis« pap rjev o kotlu pvek 3 Dii u Šifro »i. lajanje naslova D'j> Namunjil 17 Din. Sito na veter fVViodeictiter) — za sejanje barv ui rud. kupimo Pv> nuiibe pod značko »Na električni pogon« na ogl. ■>dd. Jutra. S1280-7 Okna za industrijsko zgradbo, ve lika rabljena in k<-mplrtna, kupimo. Ponudbe na naslov: »Dobro ohranjena« na ogl. odd. Jutra. 3109-7 Kino-aparat otro£k;. dobri ohranjen, iin originalne »Anker« Ste.in-bauka«ten raznih vednikosti, v glavnem i(>(K>ln'la 10A, 12A in 14A kup;m Pismene ponudbe n« naslov: lož. Novak St., Maribor, Melj-ski hrib. 31196-7 Biljardet v odličnem stnaju. kupim. Ponudbe z navedbo skrajn« cene na »gl. odd. Jutra pod »Riijardet«. 311187-7 Rabljeno peč manjšo. kupim. Ponudbe na ogi odd. Juitra pod šifro »Peč«. 31164-7 Kože divjih zajcev kupuje po Jnevni ceni J. Lavrič, Ljubljana Cankarjevo nabrežje 1 ter Rudnik 34. 31602-7 Valjčni stol dvojni, rabljen, a v do brem stanju. premera 500x220 do 650x220. v že lezni aH leseni omari kupim. Točen opis kombiniranega valjka ln pa krožne maže na Mencl ar Al, mlin. Kra&ča, nošta Cankova Prekmur je. 31260 7. Pločevino rabljeno pootnkano aH železno kupi do I**) m2 Auto-bn« Roj:na. Šiška. 31S30-7 Kupim ca 120 kljuk in 130 izolatorjev št. 1 a!ii ? za napeljav« telefona po lesenih drogovih. Naslov v veh poslovainicah Jutra. 31)314-7 Draibe Izredna priložnost 33 decembra ob 10. sodišče soba dražba hiše gi spodarskih ooslopij. hle va jam že vrta Vodmatski trg 4. NajmanjSi pooudeik 105.368-50. Kavcaj« 16.810. 31(07-32 Kapital ioMnla 1 Lhu, lUvt>i 8 Dm •a Slfro ali Isianj« naslova 5 Dia. Najman j« inatet 17 Dul Hranilne knjižice vrednoetn« paremičntr Davčne napovedi. — In formacije. — Ureditve revizije, bilance ln stalnr kontrolo knjigovodstva ln vse druge trgovsko gospodarske posle izvedf »Svetovalec koncesionirana trgovsko gospodarska POSLOVALNICA M. Kovačič JUBLJANA Cesta 29. oktobra št. 7 (preje Rimska cesta) 8180:-1<6 Posojila 8000 Ko za kavcij« v go tiovini ali knjigi mestne hra oilniee i če državna uradnica Ponudbe na ogl. oddel Jut ra pod »Knjuba«. 31336-16 RADI0NE 1938 kaže novi slog modeme, a ne modne oblike 438a Štirielektronski midget super z izhodno energijo 4.5 vatov. Din 4*500.— 538« Veliki super za visoke glasbene zahteve. Razkošna oprema. Din 5*800.— Radiosie — kvaliteta ? Važnejša kot visoka cena je kvaliteta. (Nisem tako bogat, da bi mogel kupovati najcenejše blago, pravi Anglež!) 638 a Sestelektronski orjak za 4 valovna območja. — Izhodna energija 9 vatov. Din 8.000.— Zahtevajte prospekte! A D10", reg. zadr. z o. z. v Ljubljani MIKLOŠIČEVA CESTA 7 - TELEFON 3190 Sreči* 1 l>Ul iavek iS Dlli u* "o tli lajanjt uasiova Dn NajmanjS toesek 17 Do NOVE PECI, STUDIEM 1HE, OBLOGO, POPKA % IEA kličite tel. 33-57. A. KOVAC1C, Ljubljana, Viška ul. 3. i7b M Barvanje las Specialno izvršuje v vseh niansah frizerski salon »Rakar« Prešernova 7. nasproti slaščičarn« Ko šak. 289-3(i 1 L>U* l.tcfc it i>Li. u šifro ili lajanje oaeluv* Di. N».ni,0;» U.r+rk 17 D a. Kovačijo na prom^tueiii kraju s hišo ji vrtom. Jdo«m v najem 1. jauuarja Vprašati. Grad Uadvanj« ori Man boru. 3»i7t* 17 Oddam lokal pripraven u• w uok>C, go st.lnu, lju l>kf Kun,njo aii kaj »ličnega aeoečn« oa Jeinn na Dib iOn. NiaWt v vaeD pomovalaicaii jutra. &lld3 17 Gostilno dobro laoco. z inventar jem v malem industrij skem kraju oddam v najem. Stalni aoonenti in letovičarji. Naslov v vseh posloval. Jutra. 31262 17 V najem vzamem dobro idočo gostilno na prometnem kraju 1. januarja 1938. Ponudbe na P. Vuherer. Nova cerkev pri Celju. 31250-17 Prometno gostilno centru trga. oddam zaradi preselitve, v na jem. Ponudbe na osrlas >rid Jutra pod »Na Gorenjskem«. 31254 17 Pekarno v LJubljani ali periferiji vzamem v najem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Pekarna«. 31422 17 Gostilno al? vinotoč vzamem v naj^m ali n« račun z novim l«*om. Po»e-dujom svojo koncesijo. Ponudbe na ofirl. odd. Jutra pod šifro »»Poštena«. 310«-17 Gostilno oddam v najem ali na ra*un ob glavni cesti v bližini večje Industrije do novem letu. Potrebna kavcija. Ponudbe na o<»! odd. »jutra« pod »Prav usodno«. 31323 17 Lokali Beseda 1 On lave* S Dn "r«> ali lajanje iasl«>vi. Din Najmanj!' uie**k 17 Dn Vinotoč aa prometnem kraju Ljub Ijane ugodn i oaprodaj — Naslov v TMfa poeiovaln1,-cah Jutra. SUM-19 Posestvo z gostilno poleg farne cerkve event. tudi sam go stilno a lokal za mesnico, oddam v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31065-:9 Gostilno in trgovino v Karlovcili št. 2 (obč. Vt-ike Lašče j<1oam< t 1. januarjem 1938 ponudbe na graščino Urtnek 310Ž7 19 Redka prilika! Buftet. menza s trafiko, bogat Inventar napro daj. zaradi od potovanj a lz Zagreba za bagatelo din 55.000, kakor stoji in leži. 80 aboneutov. čisti zaslužek, mesečno din 5000. Vprašati Za greb, Draškovlčeva ulica br. 44. 31226 19 Trgovino z mešanim olagom. prodam zelo ugodno Ul ) -:i-i9 Gostilno na prometni točki z inventarjem takoj oddam. Na siov t veeh po6lovalm««h Jutra. 31344-19 Mesarijo oddam tairij. MrttK, Rožna dolma. Cesta XV. 26. aisffi-19 Lokali v mestu, poleg kolodvora, površine nad 100 kv. m, električni tok za Industrijo vpeljan poleg tudi avto garaža, takoj oddam v najem. Istotam mprodaj lepa lahka. — »no ln dvovprežna Ko Sija. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra. 31288-19 Be»«*Mi 17 Da. Ne zamudite prilike! Ugoden oaknp stavbnih ItarcoJ t vodovodom in elektriko v bi iin: pottaje. Pojasnila Vižmarje 59. Hiša tristaoovanjska. z velikim sadnim in zeJenjadnim vrtom v Šiški bi zu cerkve in tramvaj&ke postaje za Din 240.(*Xi iz prtoete roke naprodaj. Reilekunti naj pošljejo ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Globu*«. 31061-20 Nova hiša 2stanovanjaka. z vrtom, v lepi legi. v Kamniku, takoj naprodaj. Naslov v vseh posloval. Jutra. _30756 20 Večstanovanjska hiša • dvema lokaloma priprav oa ia gtstfloo ali rimoto«, naprodaj P-«trebno lOO.KO Dm ostalo v eoem letu. Ona l>10 aSO.OOH. N«*lov v vsefi poslovala cah Jutra. _ »UtfiJ-«! Novo hišo v Ljubljani, 2stanovanJ sko. poceni prodam. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. 31295-20 Trgovska hiša takoj naprodaj. Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Promet«. 31443-20 Manjšo hišo vzamem v najem. Ponudbe n« ogl. odd Jutra pod »Blizu Llublja-ne«. 31370 20 Hiša z gostilno ter posetvom — v bliiimt Ljubljane, iitjvdno naprodaj. Polovico plačljiva v knjižicah Kmečke. Cena wr>.(K)0 Din. Pojasnila daje Reafc'-tetna pisarna ADAMIČ, Gosposvetska c. 8. Večjo hišo solidno zidano, v centru mesta, ugodno naprodaj Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nova 6%*. 31292 20 Kupim vilo 2stanovanjsko, podklete-no, blizu Podrožnika. — Tržaške ceste ali Beži grada. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Do 180.000«. 31219-2C Vilo v letoviškem kraju Gorenjske. tik Bleda, prodam ah zamenjam za hišo v LJubljani. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončna lega«. 31231 20 Hiša s pekarijo naprodaj v prometnem trgu na Dolen iskeim N««'."*- v vsoh poslovalnicah Jutra. _31197-JO Enodružinsko hišo novozrdano. z lepim vrt «n, izletniška točka, pofcg sta-rozjiane zgodovinske cerkve v Crngrobu, (urodtam zm Din 35.JOO. Poiavfc se pri Kr,istima Pofaorn, trgovina v 2anie r.e ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Dolenjsko«. 31233 20 Gradbene parcele in manjša vila v Kamniku na prodaj za izredno nizke cene radii ix-rednih razmer ev. s hipoteko. Vprašati v Ljubljani, Beethovnova 14 mezz. od v. pisairna (p. predal 3:9). _31;«l-30 Posestvo na Tržaški c^sti vrMno nad 1 miliji ,n din proJ1. Iavek » i>ui u »:irc ali lajanje naslova 5 Da. Majuunjtl II Dia. Večje stanovanje v letoviškem mestu Slo venije, takoj oddam — onemu, ki vloži 15.000 din v treh obrokih. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Letovišče«. 31271-21 Obširno stanovanje (vse nadstropje) oddam za 250 din, onemu ki mi plaša 2 leti naprej. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. 31293-21 Dvosob. stanovanje oddann takoj Ta Din 700 na 0[>ekarsk.i cesti 1 pni Prul-akem mostu. — Iniormucije Kun6ič, Sv. Petra c. 46. 310112-21 Dvosob. stanovanje parketirano, s pritlkli-naml v Pleteršndkovl ul. štev. 14a oddam. Po izve se istotam pri mizarju g. Orehku. 31366 21 Komfortno stanovanje dvosobno, oddaim za dve osebi. Cceta v Rožno dolimo 26/T. 31410-31 Trisobno stanovanje komfortno, v rili, oddam mirni stranki. Naslov v vseh pos!waloicaii Jutra. Stanovanje «ic sebe in kuhinje, oddam tik tramvaja -a 209 Din. Tržaška 60 Pajk. aia&i-ei Stanovanje lepo dvo aJi šsirieobno, t. j. c»4a hi^a pod Rožnikom — nad ka,pelii. ugodimo oddam takoj. Pojasnila v trgovini Verbič, Stritarjevo. 3'<4130-21 Malo sobico skromno, oddam in ku h in Jo najrajši samski osebi Meše, Medvedova ul. 19. 31321-21 Dvosob. stanovanje s parkofcrun im kopailmVo za 1 jsfliar oddam. Geirbičeva nI. 18-a. 91906-21 Samsko stanovanje komfortno v oentro m odda. V puščali (ini hifinilku Ga jeva ID. 31029-21 Stanovanja tteeeda 1 Dia davek ' u Ssfr« lajanj* naslova S Da. Nijnniii tneseh 17 Dn Dvosob. stanovanje s kopalnico ali brez ev. tudi kabinet iščeta za konca brez otrok za 1. februar za Bežigradom ali kje v bližini glavne ga kolodvora. Točen pla čnlk Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Urad nik«. 31318-21» Enosob. stanovanje čisto prostorno, v območja airši?ga centra išče za 1. februar starejša gospa, ki redjio plačuje. Ponudbe na Kokalj, Jdiirje 2. 30073-20» Enosob. stanovanje išče za januar zaki-mski par brez oftrok. PooudAic na ogl. oddeJ. Jutra pod »To čen stalen plačnik«. 31.3:0-01* Stanovanje 1 sobe, kabineta, kuhinje, v bližini mesta, — iščem za 1. januar aii 1. februar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ši-£ro »Nujuoi. 31241-21« Enosob. stanovanje v okolici Stadiona, vzamem v najem s 1. januarjem. Naslov v vseh po6ioval. Jutra. 31173-21« Sobo in kuhinjo išče za. 1. februar, v bližini centra mirna stranka dveh oseb. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Suho stanovanje«. 31371-21« Enosob. stanovanje po možnosti s kopalnico v pomeriju od pivovarne Union do policije na Celovški cesti za februar, iščem. Ponudbe pod šifro »Februar 1938« n« ogl. odd. Jutra. 31306-21« fMmrr.vm dereila i Uui J*vok o Lha, l* 4.1 ro vli lajanj« naslov* 5 Da Najmanjši zne<*jfc 17 Da. Opremljeno sobo za 1—2 ose oi. v centru, event. z dobro domačo hrano, oddam s 1. januarjem. Naslov v vseh posloval. Jutra. 31276-23 2 opremljeni sobi vezani, gorki, v centru oddam, dijakom izključeno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31275-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodem oddam boljšemu stalnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3127823 Opremljeno sobo lepo. v centru, s souporabo kopalnice, oddam s 1. jan. le boljšemu stalnemu gospodu. Naslov v vseh posloval. Jutra. 31279-23 Sobico opremljeno oddam boljši osebi za din 150, — event. tudi dobro hrano. Souporaba kopalnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31378-23 Dobro opremljene sobe s posebnim vhodom oddam solidnim gospodom ali gospem takoj ali s 1. januarjem. Frančiškanska ulica 8. 21377 23 _ILOSTIVA! Tudi Vi boste očarali svojo okolico z lepo negovanim in diskretno kultiviranim licem, z ljubko in prikupno zunanjostjo. Uporabljati pa morate koži primerne in neškodljive kosmetične preparate. Zato se z zaupanjem obrnite za nasvet na našo specialno trgovino za ko-smetiko, ki Vam nudi bogato zalogo preizkušenih preparatov priznanih produkcijskih tvrdk. DROGERIJA A D R I A Ljubljana, šelenbnrgova 1. Zastopstvo svetovno znanih preparatov ELIZABETH A R D E N. Bogata izbera daril za božič Opremljeno sobo s separiranim vhodom s stopnic oddam. Naslov V vseh posloval. Jutra. 31277-23 Dijaka srednješolca 6pre*me učitelj v vso o-skrbo, center mesta. — klavir, kopalnica. Pomoč pri učenju, nadzorstvo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3137923 Opremljeno sobo • balkonom uporabo kopalnice event prazna s posebni lil vhodom, oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. __31162-33 Sobo 8 kopalnico oddam. Hro-vatln, Medvedova 5b-III. (tik gor. kol.). 31384 23 Opremljeno sobo z dobro hrano ali brez, odda samostojna vdova. Naslov v vseh posloval nicah Jutra. 31383-23 ru> Učiteljica išče sobo preko božičnih počitnic. Ponudbe pod »Trnovo« na ogl. odd. Jutra. 31234-23a Prazno sobo lepo, oddam v bližini glav. kolodvora. Naslov v vseh posioval. Jutra. 31453 23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, od da-m gospodični. Naslov V vseh posloval. Jutra. 31419 23 Prazno sobo lepo, solnčno, s posebnim vhodom in s upo rabo kopalnice odda P. P.. Kumanovska ul. 21 (Streliška). 31373-23 Sobo strogo separirano. s vhodom iz stopnic, svetlo, zračno, s parketom in elektriko oddam eni ali dvema osebama. Kar-lovška 2-m. 31372 23 Sobo Breda mesta tak nebotičnika takoj oddam. Naslov v vseh posloval ni na h Jutra. 31KM-33 Lepo sobo Z elekt. ln parketom oddam solidni osebi. Ogled od 11. dalje. Mestni trg 17-n. vrata 8. 31416 23 Veliko sobo s strogo separiranim vho dom. oddam samo mirni osebi. Vprašati: Novi trg 6-n, levo. 31420-23 Prazno sobo 2 manjši ali 1 veliko, — iščem v mestnem območju med kolodvorom in Kongresnim trgom za takoj ali s 1. januarjem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vhod iz stop nišča«. 31376-23a Lepo sobo s posebnim vhodom, ne vezano, išče starejši go -iDod ori drpfv.nl brez otrok ali samostojni ose bi. Ponudbe na ogl. od delek Jutra pod »Čez dan odsoten«. 31413-23a Pralno «nbo separirano. pritlično ali X. nadstrp. iščeta 2 go sTKJdični. Ponudbe na osrl. cv^ Jutra pod šifro »Svetla*. 31424 23a Nepremočljivi športni čevlji ZALO KAR, LJUBLJANA, Mestni trg 19. Sprejema popravila -2JL V*»Jm ijoocU« 2 i>u<; 1»vek S Dia •> lajanje na&tovs b Din; oajmanj& tnesek 20 l>o. Samskega gospoda starejšega želim spozna ti. ki bi hotel duševno pomagati poročeni ženi. Dopise na ogl. odd. Ju tra pod »Besna zadeva*. 3125824 Za 1. iarmar i??.« rmnpml ipino solv ml« d za>kon»kii nt t Hpp<7 rvtmV v strosrp.m re-ntm m komfortna fcentraJna kinriava po možno«t>\ Pr jrn^bo no osrl. odd. Jutra r>od šif^o »'1(1«. 31338-33« Stalni ffoi-nod išče s 15. deoembrorn moderno. svenišča. ce"*-!™ mesta. ihvihJm kopa-lT-ce ™ po možnosti centralna kuriavia. Ponudbe na oorl odd .T,i'*ra pod šifro »Udobnost 1S*?7«. 313-41--2C-a Onrojnlionn sobo !5?e drž. urndroik za takoj v bl^T-ini toba-čne tmaime. Ponudbp na oprl. odd Jutra pod »Mirna«. 31&18-33a Sobico solnčno, poseb™ vhod izven centra. iSče gospod »a takoj. Ponudbi- na ogl. odd. Jutra pod »33«. Oddam gospodični po ugicdaii eeini majhen ka biineit s posebnim vhodom. Ižaineka cesta 56. Piirnat. 81366-33 Lepo solnčno sobo e pose-bn^im vhodom in prvovrstna prehrano, oddam eni ali dvema osebama. — S tairi trg 38/JH.. Levo. 31015-33 Lepo sobo epremljmo ajp prazno takoj oddam boljšemu gospodu. Kim-ska cesta 7. vrata 3. 31056-33 Podstrešno sobico pra;ino. g posebnim vhodom oddam takoj ia ,60 Din mesečno. Mestni trg lil/I., fetefi. 3U&46-53 Opremljeno sobo oddam sa 1. januar. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 31047-33 Sobo na dvorišču, pripravno za pisarno aM obrt. oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31427-33 Boljšemu gospodu ali akademiku eventuel. no dvema, oddam v bil žini tehnike 1. januarja 1938 opremljeno sobo s posebnim ohodom. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 31325-23 Prazno sobo podstrešno. — oddam samo boljši osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31418-23 Prazno sobo 8 posebnim vhodom oddam. Masj.rykova c. 26. Škrat zvoniti. Sobo od dum enemu ali ^vema gostKid orna pni kolodvoru. Nasfov v vseh poelovaln' ca h Jutra. 313P0-33 Dijaške m obe Besula I Dtn lavek 3 Din ta Šifro tli lajanje naslova 6 Din Najina nji' tcecek 17 t*n Diinkinio spre.fmem na stanovanj takoj ali 1 anuarja. Klavir, kopalnica in pomoč pr učenju. Puhar, Poljanska c. 13/m. 31160-33 032BEB3S? Bnmrda 1 Din lavek S Dii> u lifro tli lajanje oa*l->v» S Dn Naimaiiji' CB«*«k 17 Dn Opozorilo Spodaj podpisana tem potom opozarjata vsakogar. da Stanko J e r a j ni več upravičen sklepati naročila ali karkoli za naso tvrdko. Franjo Mara So ter. Hrastnik. 31368 31 Informacije privatne, rešerši, opazovanja itd. izvršuje toč no, strogo diskretno: Informacijski zavod. — Tj.iubUana. Kolodvorska 41, dvorišče. 31415-31 Ramo Beseda 1 Din lavek 8 Di«. u Aifrc ali lajanje naslovu 6 Din N»itr -niš: u'*»• po m> žn- Pt- s sliko na ! o?!, odd. Jutra pod šifro »D'®k reci ja zajamčena«. 31018-34 Tskreno nriiaf«>H«*vo ž^l;m z brvlišim gos-podom. C 'n i. dopise na podružnico Jutra Maribor pod znamko "32 mladenka«. 31(450-34 V Mika DtMM*!« 2 Om; iavel- o Din ta lajanje lavek 8 Din u lajanje znesek 2)> Din Deželanka ZoietiLi, a uuko 60.000 din, išče obrtnika 8iicno. Pojo-sniia daje »NADAc, Zagreb, Jela^l cev trg lu. /ol informacije pošljite din 10. 31201-25 Gospodična 251etna, z doto 500.000 din, iiče zakonskega moža. Pojasnila daje »NADA«, Zagreb, Jelaci cev trg 10. Za informacije pošljite din 10. 31202-25 Cunje Krojaške odrezke stai papir tefcs ihe odpadki >včjo volno govejo d a ko (aravco) - kupi vsa ko množino ARBEITER Marlboi. Diavska ul 15 ZAHTEVAJTE BRB2PIACEN CENIK HEINEL&HER0LD tts.o. j. zal. tvornice glasbil MARIBOR s,.101 lajn a inmncm □ uspehov oa en oglas JUTRU" Vdova popolnoma sama. z doto 600.000 din, iščem zakon skega moža. Pojasnila daje >NADA«, Zagreb. Jelačičev trg 10. Za in formacije pošljite din 10 31203 25 Ločenka 331etna, z doto 160.000 din, lčče zakonskega moža. Pojasnila daje »NADA«, Zagreb, Jelačl čev trg 10. Za informacije pošljite din 10. 31204 25 Gospodična 231etna. z doto 500.000 din, Išče zakonskega moža. Pojasnila daje NADA«. Zagreb, Jelačičev trg 10. Za Informacije pošljite din 10. 31205-23 Ločenka 281etna, z doto 250.000 din, lčče zakonskega moža. Pojasnila daje »NADA«. Zagreb. Jelačičev trg 10. Za Informacije pošljite din 10. 31206 25 Trgovski noslovodia »tar 28 let, finega nae-toipa, 9e žet: poročiti ali priže-mitr na treovino. obr* industrijo Razpolaga r nad 100.000 gotovine. Ponudbe na ogl. odd Jutra ood »Srednje velik« • 01il04-35 Gosnodična srednjn}) tet, priletnega gospoda, k.j bi ijnel nekaj gotoviime. 9ta.ro«t od 30 let naprej. Ponudbe n« podTnž-nioo Jutra v Celju pod »Veselo življenje«. 31096-25 Podjeten trgovec ločen po krivdi žene. — vsestransko uvideven. — srednjih let. lastnik lepe hiše. želi znanja s trgovsko naobraženo eo-sr>od1*no ali mlado vda vo. Za prevzem Se ene obrti potreben kapital 30 — 50 000 dtn. Ponudbe s sliko na podružnico Jutra v Celin r»od «1 ♦ros P-Mna. zvest« Sena«. Tajnost zajamčena. 31441-25 Industrijalec *rednjlfc let, ločen, s gotovino 1,500.000 uče zaradi ženltve, dobro, simpatično, lnteU-gentno gospo aU gospodično z nekaj premoženja. Neanonimne in aa mo resne ponudbe, even s sliko poslati na oglas, odd. Jutra pod »22267«. Diakreclja zajamčena. 31363-25 Dobra šivilja žabi resnega znanja i boljšim drž. uslužbencem ali upokojencem. Ponudbe aa ogl. oddel. Jutra pod »Resna žen i te v«. 3D834-2S Mlad učitelj Sumadlnec, Išče poznanstva s Slovenko, prvenstveno s kolegico, brez službe, zaradi ženltve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Iskrenost«. 31406-25 Ženltve in možitve boljših slojev posredujemo najvestneje. Imamo veliko izbiro prvovrstnih partij obeh spolov. Informativne prospekte — razpošiljamo proti vpo-slantm 10 din v poštnih znamkah — diskretno: REZOR«, Zagreb. Došta 3. $1285-25 Želim lastni dom in omoSa. Kateri gospod v starosti 37 do 48 let bi me porodil? — Psmane ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Jrtro »Samo im tel i/gen t«. 31455-125 Trgovec najfepSih let. želi tnikoj poročiti pospodii-čno. katera bi mi hotega pomasaitl z malenkostno gotovino ali g kakršnimkoli premoženj nm do večje trgovue Ponudbe na o*l. odd. Jutra pod »Veselo novo leto«. ' 31391-35 Iz življenja na deželi Bled. Razstavo radijskih aparatov bo priredil »Radio« r. z. z o. z. iz Ljubljane v prostorih Park-Hotela na Bledu v času od 11. do 13. i m. K obisku razstave vljudno vabimo. DOBOVA. Vodnikove knjige so prispele in si jih vsak lahko dvigne pri poverjeniku. Obenem naj takoj položi vsoto 20 din za prihodnje lete PRISTAVA. Tvrdka E. Suppanz v Pristavi je lelos obdarila iz svoje zbirke za Miklavža okoli 150 otrok z obleko, obutvijo in drugim. Za obdaritev ee tvrdiki v imenu obdarovani h šolarjev iskreno zahvaljujemo in prosimo pomoči še v naprej. — Upravi-teljstvo šole pri Sv. Emi in Pristavi. RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danas ob 15.15. in 20 film ^Šampanjski valček«. Za dodatek nov Paramountov zvočni tednik. ROGAŠKA SLATINA. Žalostno je odjeknila v naših srcih vest o 6mrti ge. Ane Pod-kraiškove. Posebno je zajela žalost tukajšnjo podružnico Kola jugoslovenskih sester, katere častna članica in pokroviteljica je bila pokojnica. Članice eo se udeležile sv. maše zadušnics, ki se je brala v tukajšnji nadžupnijsiki cerkvi. Da se še posebej počasti njen spomin, je namesto venca naklonilo društvo dvakratno božično podporo za siromake. Vsem nam bo o>tala pokojnica. ki je bila nasproti siromakom zelo dobrega srca, v Hagem spominu! — Ga. Olga Bizjakova iz Zagreba je podala v sromin svoja matere 20O0 din., da jih Kolo jugoslovenskih sester razdeli v obliki daril siromašnim šolarjem. Iskrena ji hvala! — Dne 5. t. m. je priredilo KJS z gmotno pomočjo tulkajšnjega zdravilišča, občine in humanitarnih društev miklavževanje. Nagovoru predsednice dek, sočustvuje z nesrečno družino, k; se ji ie v dveh letih zdaj ponesrečil že drugi otrok. Postani in ostani dlan Vodnikove družbe! Vlomilci so spet marljivo na delu Vrsta vlomov pričuje o podjetni vlomilski dražbi Ljubljana, 11. decembra Dnevna kronika se je zadnji čas v resnici začela gibati v znamenju vlomov. V Staničevi ulici za Bežigradom je snoči okrog 22. ga. Marenčetova, ki tamkaj stanuje, zaslilala su/mlijv šum. Pogledala je skozi okno in na sosedovi hiši, v kateri je zn*ina gostilna »Ravbar«, zagledala pri-slom jeno lestvo, na nji pa temno mo-iko postaivo. Takoj je razumela, da ima pred sabo vlomilca, in je začela klicati ljudi. Nevabljeni gost se je prestrašil, skočil z lestve, sedel na kolo, ki ga je imel v bližini, in se urno odpeljal, še preden so pritekli domači. Ker je bil upravičen suim, da je imel tatinski begunec pajdaše, ki se še utegn^ muditi v hiši, so skrbno pre-isfcali zgornje nadstropje. V sobi ,kjer ima gostilničar spravljeno blagajno, so res naleteli na neznanca, ki je že navrtal blagajno in je pravkar hotel pobrati plen. S pomočjo enega gostov so vlomilca držali, dokler ni prišfl stražnik im ga aretiral. V njem so spoznali bivšega trgovskega pomočnika Ignaca Salaja iz Murske Sobote, s katerim je imela ljubljanska policija že nekajkrat opravka. Pred kakšnimi 15 leti ji je prišel v roke o priliki nekega večjega vloma in po tistem je odsedel tri leta v mariborski kaznilnici. V hiši Pred škofijo, kjer je v pritličju znana mlekarna, so snoči imeli razburljivo senzacijo. Ko je oSoir de Pariš«. To je pravi pariški parfum, poln sanj in ljubezni. Vzemite zve čer »Soir de Pariš«, ki Vas bo naredil še bolj požel jene... » " Za Božič vam nudimo po najnižjih cenah: Pletenine trikotažo damsko perilo moško perilo nogavice rokavice ovratnike samoveznice aktovke (Samske torbice nahrbtnike turistovske potrebščine toaletne potrebščine otroške igrače čevlje vseh vrst OUKJjblST porcelan steklo kuhinjsko posodo kuhinjske potrebščine Ant. Krisper LJUBLJANA Mestni trg 26 Stritarjeva uL 1-3 SIMBOL DOVRŠENOSTI, ODLIČNO KVALITETO 1 predstavlja i 1 MINERVA radio aparat g Najboljši radio sprejem, nenadkriljiv v glasu. g Samostojnega korespondenta l išče industrijsko podjetje. Pogoj: znanje stenografije, stroje-| pisja, nemščine, slovenščine in srbohrvaščine. Ponudbe na ; ogl. odd. »Jutra« pod »Samostojen korespondent«. 9620 I EIABIOVAL | LJubljana — Dalmatinova 13 j ^ Telefon 3S63. 1 čevljarske stroje, ki so bili še pred kratkim v pogonu — dobro ohranjene ^ odprodaja po zelo ugodnih cenah P E T O V I A d. d. — PTUJ ZA USTANOVITEV RENTABILNEGA TEKSTILNEGA PODJETJA se išče KAPITAL VSI POTREBNI STROJI, POPOLNOMA NOVI, V VREDNOSTI DIN 7,000.000 SO ŽE NA RAZPOLAGO. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Tekstilno podjetje«. 9616 dnseriraite v „ (Jutru"! JS^^^f^^l^'^ £ 1111118 m Naša neizmerno ljubljena mama, stara mama, |H K?: sestra, tašča, teta in svaKinja, gospa «8 | MARIJA STERMAN | lil nam je danes v 77. letu starosti umrla. ||| Ljubo mamo bomo spremili iz hiše žalosti, Kre- K kova cesta 23, v ponedeljek 13. t. m. ob pol 3. uri pop. K ||| na mestno pokopališče v Celju. R Sveta maša zadušnica se bo brala v torek 14. t. m. K ob pol 7. uri zjutraj v farni cerkvi v Celju. fip CELJE, dne 11. decembra 1937. ŽALUJOČI OSTALI P ^ mirni........................... Ne zamudite si ogledati krasnih izložb trgovine stekla in porcelana Ivan Kovačič, Maribor, Slovenska uL 10. in Koroška c. 10. Za Vaše drage boste tam gotovo našli najlepša božična darila trajne vrednosti, po čudovito nizkih cenah. milffllllllllllllllllllllM nMiNiiinnirniimmiimuniTmmriinnimmiiiiinnrmmimirmTmfmii je najmodernejše in najbolj pregledno kartotečno knjigovodstvo v obliki knjige. Zastopstvo za Jugoslavijo: 1 car Ljubljana — Šelenburgova ulica št. 1, kjer dobite tudi vse trgovske knjige, pisarniške in tehnične potrebščine v največji izberi in po najnižjih cenah. Sprejme se sposoben orodni ključavničar ( Schnittmacher ) samostojna moč v stroki za stavbeno okovje. Ponudbe s prepisi spričeval in navedbo zahtevkov je poslati na oglasni odd. »Jutra« pod »Sposobna moč«. 9618 11