ogaške novice L-.il/> nhđfjjfflSžiUpgg. j uljjj 20(4 Ivtllik XXX VIII, j L 7 ■,'> dškof in metropolit uštar na ob MT1 I / > 6£ Najprej Zmeda in strah prevzame vso vas Nekoč naj bi pri nas nastalo nekaj takega, kot je demokracija. Od vrag vedi kot se jc znašel neki Demos, želel je preotoriti pri nas pridobitve revolucije in predrugačiti našo deželo. In zvezde so bile temu Demosu celo nepričakovano i1 mile: iz pridobitev revolucije se jc porodilo nekaj takega, kot je demokracija, iz naše dežele pa se jc v sitnih porodnih krčih rodila država, celo samostojna. Za mnoge grozljivo početje, kjer se bosta jedli slama in trava. 0 vsem tem, da se bo vedelo (kajti ljudi jc bilo treba prebuditi iz opoja demokracije in samostojnosti države na sončni strani Alp), so mediji, seveda, neodvisni mediji iz dneva v dan napovedovali hude čase. Najbolj priljubljen jutranji pozdrav jc bil: »Pozdravljena, revščina.« Kakopak, prosim vas, da bi silili v revščino. Treba je bilo zaustaviti, kar seje zaustaviti še dalo. In zaustavilo se jc In samo tako smo lahko prišli do zgodbe o uspehu. Ta zgodba pa je postajala vse bolj uspešna, posebej še za nekatere, in to do take mere, da jim jc kar nekam škodilo. In škoda je postajala vse bolj neusmiljena, posebej še po zadnjih volitvah. In spelje nekako zadišalo po Demosu, in spet je bil pred vrati revanšizem, dokler ni postalo »stanje v državi slabo«, in tO tako slabo, da se je po deželi alias samostojni državi začel plaziti strah. Strah se še zlasti zastrašujoče plazi spel prek naših neodvisnih medijev. In počasi mora ljudi poslali strah tega strahu, če naj se postavijo strahu po robu; prva priložnost bo že na jesenskih volitvah, naslednja priložnost pa druge jeseni. In nekaj bo s strahom res, kajti najmanj kar se lahko zgodi v strahu je zmeda. Ne verjamete? Oni dan sem bral, da je pomemben velmož zatrjeval (dobesedno!): »Slabo vlado Janeza Janše lahko premaga le dobra ekipa Boruta Pahorja.« Točno tako, bi človek polrdil. Pa ti samo dva dni kasneje taisti Borut Pahor pravi (in spet dobesedno!): »Aktualna vlada jc brez dvoma zaslužna, da je gospodarska in socialna slika države takšna, kolje, se pravi dobra!« In kaj porečete k temu? Nič!? Najpomembneje pa je to, da svobodni sindikati zahtevajo evropske plače. Je kdo proti? Kje pa. Zdaj je samo še stvar časa, da bo Desus prišel z enako zahtevo za upokojenec. Naj se le tako zgodi. Potlej bo tudi vsem vseeno, ali naj se cena elektrike »drastično« podraži ali naj se postopoma prilagaja. I Jrednik Dober dan - gospod župani Naravnost iz županove pisarne bo zraven, t f Zupan Janez Nagode Država čeprav skromneje Končno jc Ministrstvo za zdravje potrdilo svoj del sofinanciranja prenove in dograditve Zdravstvenega doma, vendar nekako polovico od pričakovanega. Se pravi: namesto 20%, le IO%invcsticijskcvrcdnosti, kar pomeni v denarju slabih 125.000 6, in to deloma (slabih 52.000 €) letos, deloma (dobrih 72.000 €) prihodnje leto. Pa tudi ta sklep mora potrditi še Ministrstvo za finance in končno še vlada! Občina pričakuje oba sklepa še v juliju, nakar bo objavila javni razpis za izbor izvajalca gradbenih in obrtniških del. Vsekakor pa bi se naj dela začela jeseni, končala pa v naslednjem letu. Celotna investicijska vrednost velja 1,1X6.000 €. Občinski proračun bo pokril kar 55% naložbe, 35% bo prispeval Zdravstveni dom iz zbrane amortizacije, 10% pa, kot rečeno, država. Polikana Tržaška cesta Tako rekoč leto jc naokoli, tudi nekaj zadreg in slabe volje, del Tržaške ceste od krožišča pri Klamu do križišča pri Kramarju pa bo povsem prenovljen, tudi z dvostranskim pločnikom in vso komunalno infrastrukturo, pri čemer jc treba še posebej omeniti, daje bilo treba zajeten del vodovoda in kanalizacije od domačije Hrkarjcvih in gasilskega doma do začetka Notranjske ceste pri Krpanu zaradi dotrajanosti vgraditi povsem na novo, kar bo navrglo dodatno podražitev. P Samo še Zgornja plusl asfaltu. Foto: /*.' Brus Na naslovnici: 1'ozdruvpočitnicam Foto: France Brus Kovtarska cesta in Naklo i. enotnim zamahom Občina jc objavila razpis za izbor izvajalca, ki bo opravil prenovitvena dela na Rovtarski cesti v dolžini 5XX m in ob njej prav toliko dolg pločnik. Naložba, ki je vredna 620.000 €, bo stekla avgusta ali v začetku septembra. Vzporedno z asfaltiranjem Rovtarskc bodo z, asfaltno prevleko prekrili (udi ulico Naklo, kjer sta sicer že obnovljena vodovod in kanalizacija ter podzemni vod za javno razsvetljavo. Prenove tudi na Poštnem vrtu Zaradi dotrajanosti bo treba vzdolž celotne ulice Poštni vrt popolnoma prenoviti vodovod, kanalizacijo in asfalt. Dela, ki jih bo izvajalo logaško Komunalno podjetje s podizvajalci, bodo stekla predvidoma julija letos. Spela /stenic Najprej Ecce - quomodo morit ur iustus... (Glejte, kako umira pravični...) Na svetega Petra in Pavla dan je v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano odbilo sree 7X-letnega ljubljanskega nadškofa in slovenskega metroplita v pokoju msgr. dr. Aloj/ija Šuštarja. Dom in svet mu pri/navala, da jc bil mož pokončne drže, evropsko-svelovljanske širine, zato je znal branili svobodo in dostojanstvo vsakega človeka. Skratka, velikan našega časa. Kot ugleden moralni teolog je bil odprt za dialog s strpnim odnosom do različnosti, zato tudi lako vnel bojevnik /a spravo. Poleg njegovih plemenitih pastoralnih prizadevanj |e opravil pomembno in nepozabno vlogo v času osamosvajanja Slovenije, saj je kot visoki cerkveni dostojanstvenik s širokimi mednarodnimi poznanstvi odprl pola našim politikom do odločujočih vzgibov, ki so poglavitno vplivali zlasti za vzpostavitev čimprejšnjega miru in za mednarodno priznanje Slovenije. Sočasno je pomagal tlakovati pot demokraciji na Slovenskem. Imel sem priložnosl pokramljati s tem velikim človekom, ko nas je trikrat obiskal v Logatcu: ob blagoslovu šole v Rovtah, ob blagoslovitvi prenovljenih prostorov »Stare občine« in novega Doma Marije in Marte ter ob predstavitvi življenja m dela dr. Andreja Gosarja. kdaj sem neposredno občutil vso njegovo prijaznost. Nadškofu in metropolita dr. Alojzija Šuštarja je ob otvoritvi Doma Marije in Marte sprejel predsednik skupščine Anton Antičevič 1'oto: M. Tršur neposrednost, preprostost in prav nikakršno mi še vedno zveni njegovo takralno blago vzviienost In kako je izžareval veselje do sporočilo. življenja! Eterit in pace memoria eius. (V »Če bomo poslušali svojo osebno miru bo živel spomin nanj.) vesl, ne bomo bežali pred odgovornostjo,« Marcel Štefančič Slovenija naj ostane slovenska Če bodo šole financirane, upoštevajoč število učencev in ne števila oddelkov, se podružničnim šolam prav slabo piše i " ji S svetom, na kalerem se vrtimo v novo šolsko leto, nismo najbolj zadovoljni, četudi je la svet vse, kar v življenju imamo. Vsakdo od nas si ga globoko v srcu želi spremeniti na D<>!je, ga napraviti lepšega in prijetnejšega zase in za druge. Večkrat se sprašujemo, zakaj sveta ne polepšajo ljudje, ki bi to najlaže storili: predsedniki, ministri, direktorji, znanstveniki...Si Oni morda tega ne Želijo? Včasih zagotovo ne, ker se zdijo sami SL'bi pomembnejši od drugih. Včasih pa tega preprosto ne znajo. Seveda, na POŠ Rovtarske Žibrše nas skrbi drugačen način financiranja Šolstva. Prav majhne podružnične šole bodo najbolj na udaru, če bo šolsko minislrslvo uresničilo napoved, da bo država osnovne in srednje šole financirala glede na število učencev in dijakov, ne pa glede na šlevilo oddelkov kot zdaj. Za zdaj so spremembe zapisane le v tezah za javno razpravo <>h spremembah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje 'n izobraževanja (ZOFVT), objavljenih na spletnih straneh ministrstva. Kot piše tam, je financiranje po številu učencev uveljavljeno v večini evropskih držav. To pa lahko pomeni konec So|e v domačem kraju. Naša Slovenija ho ostala slovenska, če homo ohranili v o C >ts> a a/j o Izza svetniških klopi o » !/)< O o O L. Furlan Pohvale za zaključni račun Kljub nekaterim kritičnim sodbam opozicije je občinski svet 5. julija zaključni račun proračuna za leto 2006 sprejel soglasno - Za podžupana Aleksander Česnik ba pripravljati vnaprej. Tako denimo glede čistilne naprave gredo stvari prepočasi in še doslej ni jasno, ali bo občina sla v s kupno investicijo z Vrhniko ali se bo investicije lotila sama. Ladka Furlan, SDS, je tudi opozorila na zahteve revizijskega poročila glede javnih naročil in | glede sistematizacije. Glede izbire domačih izvajalcev jo zanima, če gre za različne ali iste podjetnike. Posebej je opozorila na vprašanje najemnin pri Naklu, d.o.o. in na čudna razmerja v zaključnem računu med planom, rebalansom in realizacijo; nekatere postavke v realizaciji da preprosto /manjkajo. Na vsak način pa bi bilo treba aktivirati stanovanjski sklad. Sicer je tudi Furlanova mnenja, da je zaključni račun ugoden. Župan je ponovno dejal, da je sistemizacija pripravljena, vendar čaka na zgraditev Upravnega centra. Večoddelčna uprava pa v primerjavi s sosednjimi občinami se ne kaže za najbolj smotrno. Glede malih naročil je ponovil, daje poslovanje racionalnejše, in ponovno zatrdil, daje za izbor potrebnih najmanj pet ponudb. Sicer so bila vsa mala naročila skladna s predpisi. Naklo, d.o.o., upravlja s stanovanjskimi zgradbami in najemninami; dolgovi pa nastajajo zaradi tistih, ki ne plačujejo stanarin. S stanovanjskim skladom, vrednim 50 miljonov tolarjev, se gospodari kar se da racionalno. Svet je zaključni račun sprejel soglasno, enako tudi Odlok o gospodarskih javnih službah in Pravilnik 0 dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Logatec ter Pravilnik o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Logatec. Soglasno je občinski svet potrdil tudi programe prodaje oziroma n............................................................................................. Županje predstavil zaključni račun. Zaključni račun proračuna med grajo in hvalo, vendar soglasno potrjen Uvodoma je župan Janez Nagode predstavil najpomembnejše poudarke iz zaključnega računa proračuna občine za leto 2006. Po jesenskem opravljenem rebalansu je proračun izpolnil 86% prihodkov in odhodkov. Ostanek prihodka nad odhodki je znašal 78.141.000 tolarjev, kar je bilo razporejeno deloma v rezervo, deloma pa v proračun za leto 2007. Posebej se je župan še sprehodil med uporabniki proračunskih sredstev, še posebej med investicijami, kjer je ugotavljal, da so bile naložbe realizirane, z izjemo tistih, kjer ni steklo vse po načrtih zlasti zato, ker so pristojna ministrstva odlašala s sklepi o sofinanciranju naložb, denimo v Zdravstveni dom ali v šolo Tabor. Daje bila uporaba sredstev proračuna skladna z zakonskimi predpisi izpričuje tudi Poročilo o opravljeni notranji reviziji za leto 2006. V razpravi je Vladislav Puc, N.Si, v splošnem pohvalil zaključni račun. Pri čemer je opozoril na »lepotno« napako pri navajanju števila prebivalcev, saj teh je v občini precej več kot 11.000. Spraševal pa je, kako je z zahtevano sistematizacijo in reorganizacijo občinske uprave in izrazil nekako nezadovoljstvo zaradi izpada prihodkov in premalo dinamične prodaje zemljišč v IOC. Je pa opozoril na ugotovitev revizijske komisije, ki da občini pa očita, da je izvedla le 3 javne razpise, vse ostale investicije pa da so šle pod naročila male vrednosti. Spraševal pa je po smiselnosti sprejemanja jesenskega rebalansa navzgor, denimo, investicija v Zdravstveni dom, šolo Tabor, če je bila potem realizacija manjša od leta 2005. Župan je glede »lepotne« napake pojasnjeval, da se poročilo nanaša na predhodno leto, ko število prebivalcev je bilo nekaj nad 11.000 prebivalcev. Glede pooblastil in reorganizacije pa je dejal, da je vse že pripravljeno, izvedba pa naj bi počakala novih prostorov. Glede malih naročil pa je revizija opozorila na menjavo oken, ki je bila izvedena na treh objektih, pa naj bi združili v skupno naročilo. Ker občina želi oddati čim več del domačim podjetnikom, se odloča za posamične razpise, preko katerih ravno tako izbira vsaj med petimi najboljšega ponudnika. Podobno ravna občina tudi z. naložbami v ceste. Rebalans pa je bilo treba opraviti zlasti zaradi prerazporeditve investicij. Glede realizacije prihodkov, teh je bilo za 86%, je župan dejal, daje kar solidna, saj mnoge občine so dosegle komaj 50 ali 60% načrtovanih prihodkov. Kar zadeva očitek o prepočasni prodaji zemljišč v IOC, je treba vedeti, daje treba zemljišča najprej ustrezno komunalno opremiti. Investicija v Zdravstveni dom je dokaj zahtevna, ob vsem pa je ministrstvo za finance odlašalo s sklepom o sofina-ciranju naložbe. Začetek gradnje pa bo letos le stekel. Podobne težave se kažejo s šolo Tabor, kjer pa zaradi zamude s projekti letos ne bo moč začeti investicije. Vse razvojne programe je tre- V. Puc Monopola pri pokopaliških dejavnostih ne bo Dodobra pa seje vnela razprava okoli Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč na območju občine Logatec. Po županovem pojasnilu se dosedanji odlok spremeni le toliko, da prehaja urejanje vseh pokopališč na Komunalno podjetje. BertO Menard, ki je že pri sprejemanju dnevnega reda predlagal umik točke do sprejetja napovedovanega novega zakona, in Ladislava furlan sta bila prepričana, da predlagane spremembe odloka utrjujejo monopolni odnos pri pokopališki dejavnosti. Prane Rudolf je pritrjeval tudi županovemu mnenju, da je vendar Komunalno podjetje v 100% lasti občin, ki nadzira in potrjuje cene, zato monopola ne more biti. Javno podjetje pa lahko odda določena dela podizvajalecm, denimo, pogrebno dejavnost. Končno je svet tudi ta odlok sprejel soglasno. Soglasno pa je sprejel tudi mnenje, da se Lidija Obreza imenuje za direktorico Centra za socialno delo Logatec. Cisto ob koncu seje je župan seznanil svetnike 0 imenovanju Aleksndra Cenika za podžupana občine. Ta bo poleg izvajanja nalog, ki mu jih določa Statut, sooblikoval programe opremljanja s komunalno infrastrukturo, sodeloval pri določanju področij za izgradnjo komunalne infrastrukture ter sodeloval pri oblikovanju usmeritev razvoja na področju kulture in športa v občini. Martin Koren Izza svetniških klopi Svetniki sprašujejo - župan odgovarja Berto Mcnard, I./.L, je vprašal župana, če jc predvidena sanacija lipovega drevoreda zaradi nevarnosti, ki prežijo lahko na promet ob vsakem neurju. Z vprašanjem je hkrati dajal pobudo za sanacijo razmer v drevoredu. Župan je pritrjeval, da se sam tudi zaveda potrebe po sanaciji, ki jo bo treba opraviti v dogovoru z Zavodom za varstvo kulturne in naravne dediščine, z Društvom prijateljev Napoleonovega drevoreda in zainteresiranimi strokovnjaki. Pričakujejo pa mnenje predvsem Zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine. Smer - zahodno od Ljubljane Občinski svet se je nagnil k pokrajini, kije še nikjer ni - Ob sklepu za podelitev občinskih priznanj nezaupnica predlagateljem ali komisiji za priznanja ali komu tretjemu Na seji 19. julija je moral občinski svet sprejeti mnenje o svežnju pokrajinske zakonodaje, ki bi ga naj občina posredovala slovenski vladi, zalo je preostanek dnevnega reda odbrzel, daje ostalo dovolj časa za vročično pokrajinsko razpravo. Tako tudi ni bilo ne svetniških vprašanj ne pobud. Brez prave razprave je svet soglasno sprejel Sklep 0 spremembah in dopolnitvah Sklepa o poprečnih stroških komunalnega opremljanja; ta podaljšuje veljavnost Sklepa 0 poprečnih stroških komunalnega opremljanja do sprejetja »strežnih podzakonskih aktov. Soglasje je bilo tudi k Spremembi sklepa 0 prodaji poslovne stavbe na Notranjski cesti 14 (Stara občina). Po tej Spremembi bo opravljena prodaja stavbe po delih na osnovi dražbe, pri kateri bodo imeli prednostno pravico pri dražbi prvotni najemniki, s katerimi je bilo tako dogovorjeno v najemni pogodbi. Nekako brezplodno delo pa so opravili predlagatelji in komisija Za priznanja. Občinski svet je vse tri predloge komisije za podelitev Priznanj občine Logatec zavrnil, tudi zato, da se ne bi prepogosto podeljevanje priznanj častnega občana ne razvrednotilo, in sklenil, naj se ponovi razpisni postopek. Razvnela pa se je razprava 0 pokrajinski zakonodaji, natančneje o sklepu, ki bi ga naj svetniki oblikovali kot mnenje Vladi o pokrajinski pripadnosti naše občine. Umirjeni županov uvod je predstavil zajeten vladni pokrajinski sveženj: Pretilog 0 območjih pokrajin z imeni in sedeži. Predlog zakona o pokrajinah m Predlog zakona o financiranju pokrajin. Poleni ko je spregovoril o smislu in funkciji, organiziranosti in financiranju pokrajin, je navedel tudi vladno umestitev logaške občine v Osrednjo slovensko pokrajino s 26 občinami in sedežem v Ljubljani. Nakar je pojasnil svoje mnenje o umestitvi občine v Notranjsko Pokrajino, zlasli upoštevajoč sredstva za razvojne vzpodbude, ki se .i'h občina nadeja več na notranjski kol na ljubljanski strani. Troje Projektov (Zdravstveni dom, Rovtarska cesta in pločnik vzdolž Notranjske) so že lahko deležni prav teh vzpodbud. Seveda, pa sc v primeru izločitve Ljubljane kot samostojne pokrajine stvari "istveno spremenijo. Pred občinsko sejo so se svetniške skupine, ri>zen SI), namenile uskladili mnenje, s kalerim (I) se občinski ne strinja z imeni in sedeži okraja, (2) podpira pa, da Ljubljana formira samostojni okraj in (3) da sc na osnovi interesa občin oblikuje zahodno od Ljubljane samostojna pokrajina (razširjena Notranjska). Razprava, v kaleri so pojasnjevalno ali polemično nastopni Peter Stavama in Vladislav Puc.oba N.Si, Berto Mcnard, Lista za Logatec, Marjan (iregorič, SD, Ladislava Purlan, SDS, Dušan ( ernigoj. I .ista za Notranjsko, Boris I lodnik, I ,DS, in Frane Rafael Cepič, N.Si, je vprašal, kako je z nakupom Levkove domačije v Rovtah? Župan je pojasnjeval, da je bila opravljena cenitev. Ta vrednoti nepremičnino po 39 €/m2, kar je mnogo manj od tega, kar pričakujejo lastniki. Pa vendar so lastniki pripravljeni prodati nepremičnino tudi za lo ceno s pogojem, da sc jim kmetijska parcela pod Kovkom prekategorizira v slavbno zemljišče. To se bo dalo ugoditi s preureditvijo zazidalnega načrta v Rovtah. Martin Koren Razburljivo usklajevanje pred sprejemom sklepa, ki naj bi veljal za zgodovinsko odločitev Rudolf, SLS, je nekako razklala stališče koalicije in opozicije ( pri čemer je DS ostala nekako arbitrarno ob strani) Opozicija je trdila, da mnenje na delovnem sestanku ni bilo povsem definirano, zato bi ga bilo treba dodatno pretresti. Koalicija je bila mnenja, da je bil sklep povsem usklajen, le da sta si N.Si in SDS nato premislili. Medlem koje koalicija utemeljevala svoje stališče do Notranjske, sklicujoč se na perspektivnejše finančne možnosti, je opozicija opozarjala na pretirano zaupanje v finančne programe. Oboji so bili mnenja, da gre za zgodovinsko odločitev, za katero se velja odločiti še z dodatnim usklajevanjem. Po daljšem in sila napornem usklajevanju, ki sc ni sešlo le v formulaciji v oklepaju: razširjena Notranjska, pri čemer pa je vztrajala opozicija, jc občinski svet izglasoval modificiran sklep s 14 glasovi ZA (koalicija in DS) ter s 7 glasovi PROTI (preostanek opozicije). Ker ob županovem Poročilu o izvrševanju proračuna občine za leto 2007 ni bilo vprašanj, so si župan in svetniki zaželeli prijetno dopustovanje, na katerem si bodo nabrali moči in zidane volje za oranje novih, najprej jesenskih brazd. Martin Koren Predlagani sklep 1 Občinski svet Občine Logatec se ne strinja s predlogom Vlade Republike Slovenije glede območij pokrajin v Sloveniji z. imeni in sedeži. 2.Občinski svet Občine Logatec predlaga Vladi Republike Slovenije, da se občina Ljubljana kot glavno mesto Republike Slovenije oblikuje kol samostojni pokrajina. 3.Na podlagi interesa posameznih občin, ki se nahajajo zahodno od Ljubljane, naj se oblikuje samostojna, širša pokrajina (razširjena Notranjska). Na seji usklajeni sklep, ki ni bil povsem usklajen I .Občinski svet Občine Logatec se ne strinja s predlogom Vlade Republike Slovenije glede velikosti Osrcdnjcslovenske pokrajine. 2.Občinski svet Občine Logatec podpira predlog Mestne občine Ljubljana, da se občina Ljubljana kot glavno mesto Republike Slovenije oblikuje kot samostojna pokrajina. 3.Na podlagi interesa posameznih občin, ki se nahajajo zahodno od Ljubljane, naj se oblikuje samostojna, širša pokrajina (razširjena Notranjska). O o O C u M > C3 tlj O Med seboj mtmi Poslej tudi s podžupanom Novi podžupan naše občine je Aleksander Česnik, rojen 1962, podjetnik, ki prodaja in vzdrževanje vozil KIA, tovorni program, je ekskluzivni zastopnik in uvoznik za ISUZU - za popestritev prodaja še z motocikle - sicer je tudi predsednik občinskega odbora in podpredsednik notranjskega pokrajinskega odbora LDS. Z novim podžupanom je stekel pogovor o njegovih pogledih na razvojne možnosti, ki zadevajo njegova pooblastila. Podžupan Aleksander Cesnik Gospod podžupan, dovolile mi, da Vam najprej čestitam k imenovanju. Na zadnjih lokalnih volitvah ste sicer kandidirali zu župana. Kako da ste se med svetniškim mandatom odločili za funkcijo podžupana? Odločitev jc izhajala posledično tudi iz kandidature za župana. Namreč, prepričan sem, da lahko nekatere cilje iz predvolilne kandidature lahko uresničim kot podžupan. Menim, da s svetniki LDS lahko veliko pripomoremo h kreiranju občinske politike, k realizaciji projektov, koordinirajoč z županom skupne nastope. Kako vidite razvojni program komunalne infrastrukture? Na področju komunalne infrastrukture je ogromno projektov: kanalizacija Gor. Logatec-Kalce, kanlizacija na Martinj Hrib, prenova kanalizacije od Krpana proti Pošti, prepotrebna komunalna oprema gradbenih parcel, recimo na območju Tienice, kjer jc veliko želja za stanovanjsko gradnjo. Hitrejše načrtovanje in realizacijo projektov pa, žal, prepogosto ovirajo težave z lastniki zemljišč zaradi odkupa ali pridobitve služnosti. Od vsega utegne biti prav poseben problem gradnja kanalizacije na Martinj Hrib. Kaj pa razvojne smeri kulture na Logaškem? Kultura na Logaškem je lepo razvita. Društva lepo dela- jo z bogatimi programi, financiranje društev je smotrno urejeno. Dobro je tudi, da so se kulturniki povezali v /vezo kulturnih društev. Ugotavljamo lahko, da tudi posamezne krajevne skupnosti učinkovito pomagajo društvom, da bi s svojimi dejavnostmi tudi promovirali občino Logate, zlasti v povezavi s turističnimi društvi. Teže pa so rešljive prostorske možnosti. Se posebej nujno bi bilo treba posodobiti Narodni dom, kar gotovo velja za prioriteto med investicijami v kulturo. Kako tehtate razvojne poti športa v občini? Tudi športne dejavnosti so v občini dovolj dobro razvite. Lepe rezultate dosegajo vrhunska društva in vrhunski športniki. Seveda, tudi če je denarja več kot kdaj koli doslej, niso vsi enako zadovoljni. Je pa posebej pomembno, daje ponovno zaživela Športna zveza, ki povezuje športnike in društva. Koristno se mi zdi, da bi organizirali »športne olimpiade«, povezane s prazničnimi priložnostmi. Prepričan sem, da se bomo s Športno zvezo, pravim sogovornikom, laže dogovorili tudi za gradnjo športnega centra, tudi stadiona. Bi na začetku svojega podžupanovanja želeli še kaj sporočiti občanom? Spoštovanim občankam in občanom obljubljam, da se bom trudil po vseh svojih močeh, da bi bil županu uspešen sodelavec, da bodo načrtovani projekti kar se da najbolje realizirani, da bomo ugodno izpolnjevali razvojne zamisli. Seveda, pričakujem, da ta ali oni ne bo zadovoljen z našimi ukrepi in dosežki. Kritične sodbe pa bomo pripravljeni vselej sprejeti, da bodo le podprle z razumnimi argumenti. Gospod podžupan, hvala lepa za pogor. Pri vaših prizadevanjih pa Vam želim v imenu našega uredništva učinkovitih ukrepanj in najboljših uspehov. Marcel Štefančič 7~ tt O Kakovost za prihodnost Osnovni šoli Tabor podeljen prvi certifikat »Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja« - priznanje za vzpostavitev sistema vodenja kakovosti Pred dobrim letom dni je bil v Logaških novicah objavljen članek z naslovom Na poti tesnejšega sodelovanja, ki je opisoval projekt »Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja«, v katerega jc med ostalimi, zdaj že petdesetimi vzgojno-iz-obražcvalnimi zavodi v Sloveniji, vključena tudi Osnovna šola Tabor Logatec. Plod več kot dveletnih prizadevanj za vzpostavitev sistema vodenja kakovosti po modelu Slovenskega instituta za kakovost in meroslovje jc 21 .junija letos obrodil prvi sad. Zunanji presojevalci kakovosti iz šolstva in gospodarstva so presodili, da Osnovna šola Tabor izpolnjuje vse zahteve tega modela, zato je šola tega dne obeležila skupaj kar tri slavnostne dogodke: prejem certifikata »Kakovost za prihodnost«, dan državnosti in podelitev priznanj najboljšim učencem iztekajočega se šolskega leta. Na slavnostnem dogodku je Igor Likar, direktor Sloven- . ... , , i v • i y i ■ , Direktor I. Likar preda/a certifikat kakovosti ravnatelnci M. skega instituta za kakovost in mcroslovie, izročil soli certifikat ... ' ' J J Dodič. loto: PB kakovosti ISO 9001. Dogodek je pozdravil tudi župan Janez Nagode, ki je bil navdušen nad tem, da se šola lahko tako predstavi javnosti; priznanje pa hkrati pomeni dodatne obveznosti za naprej. Vzpostavitev sistema vodenja kakovosti je namreč šele prvi velik korak, ki šolo zavezuje, da sistem nenehnega izboljševanja na vseh področjih svojega delovanja tudi vzdržuje in nadgrajuje ter sistematično sledi svoji viziji. Zato bodo morali vsi udeleženei vzgojno-izobraževalnega procesa svoje delovanje usmerjati v smeri določanja pravih ciljev, v iskanje najustreznejših poti za njihovo doseganje ter stalno preverjanje, kako in v kakšni meri jim uspeva doseganje zastavljenih ciljev. Vsako leto spomladi bodo zunanji presojevalci kakovosti ugotavljali ter hkrati svetovali, kaj od narejenega v letu dni je za šolo in njene učence najboljše, na katerem področju pa se da še kaj izboljšati. Preprosto povedano: zaposleni, učenci, starši in okolje šole bodo s skupnimi močmi poskušali slediti načelu »Delajmo prave stvari na pravi način«. Ravnateljica in zaposleni na OŠ Tabor Logatec se zavedajo, da jih sicer čaka posebno in ne lahko delo, da pa bo trud poplačan, če se bodo rezultati odražali v uspešnosti in zadovoljstvu učencev, zaposlenih, okolja šole, in ne nazadnje, naše družbe. Zato tudi simbolika v naslovu modela - Kakovost za prihodnost. m D m Vera v najboljšo pot i K Na slovesnosti ob odprtju Centra vojnih veteranov Slovenije na Blekovskih gmajnah slavnostni govornik predsednik slovenske vlade Janez Janša Potem ko je 16. junija dopoldne v centru vojnih veteranov Slovenije (CVVS) častni postroj sprejel predsednika slovenske vlade ob prihodu na slovesnost, je Srečko Lisjak, predsednik Zveze vojnih veteranov Slovenije (ZVVS) pozdravil v CVVS številne vojne veterane in visoke goste, med njimi predsednika vlade Janeza Janšo. Mirana Bogataja, zastopnika Ministrstva za obrambo, Jožeta Romska, direktorja policije, Janeza Stanovnika, predsednika ZZB NOV in župana občine Logatec Janeza Nagodeta. Skoz alegoričen nagovor ,|t Srečko Lisjak počastil spomin padlih v boju za osamosvojitev Slovenije 1991. Z zadovoljstvom je ugotovil, da je Center - drugi dom veteranov kljub nekaterim nasprotovanjem vendarle pripravljen za otvoritev, ki ji je bila namenjena slovesnost tistega dne. Zadovoljstvo nad pridobitvijo centra vojnih veteranov je izrazil v svojem hvaležnem nagovoru tudi logaški župan. V slavnostnem govoru je premier Janez Janša uvodoma naglasi I, naj Center simbolično povezuje preteklost s sedanjostjo za prihodnost, naj postane prostor za obujanje tradicij odporništva slovenskega naroda, še posebej naj spominja prihodnost na najčistejšo zmago Slovencev, Za katero je bila potrebna vera v najboljšo Pot. Tudi zaradi oborožene odločitve, zaradi pogumnega tveganja v letu 1991 je danes Slovenija v tako dobrem položaju, kol se nikoli doslej, je menil govornik, in pri- Castnigostje na slovesnosti v Centru vojnih veteranov Slovenije. slavil, daje danes Slovenija država samozavesti, poguma in sproščenih ustvarjalnih potencialov z natančno postavljenimi cilji, brez česar ne bi moglo bili napredka, ki nas danes uvršča med najhitreje razvijajoče se države EU. Za prizadevanja in pomoč pri gradilvi Centra in postavitvi spominskih razstav se je predsednik Lisjak najprej zahvalil Miru Pogačniku, vodji Centra veteranov Slovenije, nato seje z zlato pla- Peticija Ljubljana ali Postojna? Vlada RS je sprejela predlog Zakona o pokrajinah; našo občino je umestila v Osrednjeslovensko regijo s sedežem v Ljubljani. Hkrati se je na lokalni oblastni ravni pojavilo slališče, da bi se naša občina priključila Notranjski regiji s sedežem v Postojni. Posebno peticijo, ki so jo občanom ponudili v podpis N.Si, SDS, SD in Lista za I .ogatec nekako med 27. junijem in 18. julijem letos, in s katero so spraševali Občane, ali želijo glede pokrajine k Ljubljani ali k Postojni, seje kakih 1100 občanov s podpisom opredelilo za Ljubljano, za Postojno se je izrekel (ne da bi podpisali Peticijo) slab odstotek vprašanih._ kelo zahvalil Zvezi veteranov Slovenije, s spominskimi plaketami pa Območnemu združenju veteranov Logatec, Mobitelu, Upravi RS za zaščito in reševanje. Zavarovalnici Triglav in 25. teritorialnemu poveljstvu Slovenske vojske. Na slovesnosti, ki jo je zbrano povezoval Janez Podjed, so v kulturnem programu nastopili Logaški oktet z. umetniškim vodjem Lovrom Gromom, Ženski pevski zbor Tabor, ki ga vodi Zdravko Novak, baritonist Brcmec ob harmoniki Viki-ja Ašiča ter Orkester Slovenske vojske pod laklirko Frcdija Simoniča. Po otvoritveni svečanosti si je premier Janša z velikim zanimanjem ogledal še tri zanimive dokumentarienc razstave: Vojna za Slovenijo 1991 (vojska in policija), Simon Gregorčič, Znamke 1991 in še likovno razstavo, za katero je svoja dela prispeval ludi Matej Pečenik. M. Stefunčič O CM 0> O J* a iS/j O Med seboj o » c/i< Lčto velike preizkušnje Te dni je minilo 65 let od množičnega odhoda mladih iz Zibrš, z Ravnika in iz Hotedršice v partizane. Na videz majhen dogodek pa je takrat odmeval in vplival na razvoj osvobodilnega boja na Logaškem. Franc Dolenc, rojak iz Žibrš, je še edini živeči udeleženec tega odhoda in dragocen pričevalec tistih težkih časov; prijazno se je odzval vabilu in bralcem Logaških novic podrobneje popisal vzgibe in motive, ki so mlade popeljali na tako negotovo pot. Prav 8. julija je minilo 65 let od odhoda prve večje sku- oborožene borbe proti vsem oblikam vojnega nasilja, zaradi pre- pine vaščanov iz Žibrš, Hotedršice in z Ravnika med partizane. Po zgodovinskih virih je bilo obdobje prve polovice leta 1942 najtežje v drugi svetovni vojni. Nobena od znanih ofenziv, ki so pomenile preobrat v vojni, se ni niti še začela. Težko bi bilo oceniti, kako je prebivalstvo zakotnih krajev dojelo razsežnost vo-jaško-političnih razmer; živelo je namreč pod hudim bremenom sovražne propagande; prave informacije pa so bile pomanjkljive. Po hudi zimi 1941/42 seje v Sloveniji takoj spomladi zelo razmahnilo osvobodilno gibanje. V Ljubljanski pokrajini je nastalo večje osvobojeno ozemlje z vsemi zametki ljudske oblasti. V okviru narodno-osvobodilne vojske je bila ustanovljena prva brigada, kmalu preimenovana v Drugo grupo odredov. Temu so sledili povračilni ukrepi okupatorja: požigi, streljanje talcev, izgoni v internacije, preseljevanja... Tedanje vojaške in politične razmere po svetu in v Sloveniji so imele v Zibršah različne odmeve. Zgodaj spomladi je bilo še vedno precej zmede glede odpora proti okupatorju. Krožile so nasprotujoče si informacije pod močnim vplivom okupatorjeve propagande, begunske vlade v Londonu, iz četniških vrst ipd. Spočetka je bilo prebivalstvo enotno glede boja proti okupatorju; usodne razlike so začele nastajati ob pojavih oboroženih oddelkov belogardizma. K usmeritvi prebivalstva za narodno-osvobodilno gibanje je pozitivno vplivalo zbiranje prve partizanske skupine v Zibršah, imenovane Logaška četa pod vodstvom člana logaškega sokola Rada Pchačka, in osrednji časopis Osvobodilna fronta, kije objavil Program Osvobodilne fronte in partizanski zakon, ki je določal vlogo, organizacijo in ustroj partizanskih čet in Narodne zaščite (NZ). O Šola v Zibršah, ki ni več šola; v njej je bila ustanovljena Narodna zaščita. Bolj načrtno politično usmerjeno delo za Osvobodilno fronto (OF) pa seje odvijalo po ustanovnem sestanku Rajonskega odbora OF in NZ za območje Žibrš, Ravnika in Hotedršice 25. maja 1942. Pobudo za sestanek, ki se gaje udeležilo 15 vaščanov, je dal v imenu Okrožnega odbora OF Satane Kavčič, organiziral pa gaje politični somišljenik Frane Popit iz Žibrš. Stane Kavčič je slikovito prikazal vojaško-politične dogodke doma in po svetu s poudarkom na Programu OF in nacionalnem interesu svobodne Slovenije. O organizaciji in nalogah NZ pa je poročal politični delavec OF Stanislav Škraba. Pojasnil je, da so idejne zasnove za NZ v 9. točki Programa O F, kjer je bilo opredeljeno, da narodna vojska na slovenskem ozemlju raste iz narodno-osvobodilnih čet in NZ kot množičnega obrambnega organiziranja prebivalstva. Organizirala se je po vaseh, tovarnah in mestih predvsem zaradi prečevanja aretacij, preseljevanj, nasilnega odvzema lastnine itd. NZ je bila organ odborov OF, v vojaško-strokovnem pogledu pa je bila podrejena Glavnemu poveljstvu slovenskih partizanskih čet. Tako so bile enote NZ dolžne sodelovati s partizanskimi enotami tudi v oboroženi borbi. Delovale SO podobno kot rezervni sestavi armadnih enot. Člani so bili oboroženi, živeli pa SO legalno na svojih domovih. Tako je delovala tudi NZ, ustanovljena v Zibršah. Njen poveljnik je bil Janez Korene z Ravnika, politični komisar pa Ivo Scrajnik, žibrški učitelj. V drugi polovici junija in v začetku julija 1942 so se vojaške razmere v Ljubljanski pokrajini zelo zaostrile. Prvi slovenski brigadi Drugi grupi odredov se tudi po večkratnih poskusih ni uspelo prebiti na nemško okupacijsko ozemlje južno od Ljubljane. Zato je Glavno poveljstvo odločilo, da to grupo odredov pošlje na Gorenjsko prek Polhograjskih Dolomitov, da bi tam razmahnila narodno-osvobodilno gibanje, nato pa nadaljevala pohod proti Štajerski. Pri tem pa je enota naletela na hude težave in prve naloge ni mogla izpolniti; neki njeni deli so se celo vrnili na Dolenjsko. Nemci so za borbo proti partizanom v Poljanski dolini prevažali svoje enote tudi čez italijansko okupacijsko ozemlje v smeri Ljubljana-Horjul-Lučne-Gorenja vas. V začetku julija pa so Italijani zbrali štiri italijanske pehotne divizije kakih 82.000 mož - za veliko ofenzivo proti osvobojenemu ozemlju v Ljubljanski pokrajini. V teh okoliščinah seje Glavno poveljstvo odločilo poklicati del NZ za pomoč ustanavljaj očemu se Dolomitskemu partizanskemu odredu. Ta klic je dosegel tudi NZ v Zibršah. Priprave za odhod 8. julija zvečer sta vodila poveljnik in politični komisar. Na pot nas je odšlo 19 iz Žibrš: Jakob Miheve, Valentin Rupnik, Franc Popit, Karel Popit, Jože Popit, Jože Popit-Tumletov, Janez Korcnč, Janez IMivšek, ['avle Kune, Alojz Nagode, Ivo Scrajnik in Franc Debevc, z Ravnika: Janez Korene in Franc Žust iz I lo-tedršice: Ivan Zelene, Jože Brcnčič, Stanislav Brus, Jože Albreht in Virgilij Valenčič; Slavka Popit iz Žibrš pa seje kot 20. članica pridružila partizanom 29. avgusta. Naša oborožena skupina, ki jo je vodil Franc Popit, seje pridružila Dolomitskemu odredu blizu Ccšmclja nad Podlipo Že naslednji dan smo šli z. enoto Dolomitskega odreda v zasedo blizu zaselka Ljubljanica na cesti Vrzdenee - Lučne, kjer smo napadli nemško enoto. Cez nekaj dni je bila krajša slovesnost ob ustanovitvi odreda. Ker smo želeli ostati v partizanih, smo tudi prisegli. Spomnim se besedila, s katerim smo prisegli, da ne bomo odložili orožja, dokler ne bo osvobojena zadnja ped slovenske zemlje. Tako smo postali pravi partizani in to v najtežjem obdobju narodno-osvobodilnega gibanja na Slovenskem. Ta prvi in edini skupinski odhod v partizane iz Žibrš, Hotedršice in z Ravnika je imel velik politični odmev med prebivalstvom, kar je prispevalo k razvoju narodno-osvobodilnega gibanja. Franc Dolenc Pripis. - Dvajsetim mladim, ki so poleti 1942. odšli iz Žibrš v partizane, vojna ni prizanašala. Trije niso vz.drz.ali partizanskih naporov in so dezertirali. Dva sta ostala aktivna v vojski tudi po koncu vojne, sedem se jih je po vojni vrnilo v civilno Življenje, osem pa je svoja mlada življenja izgubilo v bojih, za katere so se pogumno odločili 8. julija 1942. liranko Rupnik Gospodarske diagnoale v Živahna pomlad na Vrhovskem Na severu logaške občine, v vrhovski krajevni skupnosti, je življenje delavno, brez večjih pretresov, a pestro. Čeprav nam z ene strani v mejo silijo Gorenjci in Ljubljančani z druge, nas nihče ne prepričuje, da bi stopili v kak drug občinski jarem. Z Žirovci pred več kot pol stoletja sploh nismo bili zadovoljni, Kavanci pa so nas vedno preganjali s hribovci, tako da nas niso hoteli niti povohati. Navsezadnje bi se zaradi tega še pri Bogu zahvalil. Tako smo že leta in leta povezani z Logatcem v slabem in dobrem. Povejmo ljudem, kakšna bo letošnja bera in in koliko bo kanilo iz občinskega žaklja, kamor nekaj cekinov vse leto mečemo tudi prebivalci Vrha, I)leviš. Illevnega vrha in Lavrovca. Komunikacija z občinsko upravo je dobra, župan nam je naklonjen, vrhovski svetnik daje glasove koalicijskemu ustroju. Že nekaj let nas je gnala želja, da rešimo oskrbo z vodo v šolski stavbi in slab položaj s pitno vodo vrhovskih domačij v ožjem delu Vrha. Vsaj za začetek je ideja takšna. Luknjo so izvrtali 150 m v globino in sedaj čakamo na poizkusilo črpanje, ki nam bo razrešilo vse dileme o količini vode pod Vrhom. Količina vode, širši javni interes in občinska politika bodo odločujoči dejavniki pri nadaljnji širitvi vodovoda v naslednjih letih. Vse je odprlo in nič še ni dokončno. Dokončen sklep pa je padel na svetu KS, da letošnji cestni proračun prelijemo v asfalt na trasi Orel Trate na Vrhu in še nekaj metrov dodamo v Spodnjem Lavroveu od Česna do Orla. Že kar nekaj časa pa iščemo ustrezen prostor za širjenje Na Lovrečevem stanovanjski blok Tik pred krožiščem ob Notranjski cesti je stala Lovrečeva domačija, ki bi bila potrebna temeljile obnove. Lastnica se je zaradi tega odločila, da staro stavbo proda. Pred nekaj tedni so staro stavbo podrli. Na njenem mestu bo zrastel nov stanovanjski blok v sklopu Sončnega loga. Lovrečeva domačija danes in nikdar več. Besedilo in foto: France Brus Vedno z vami ogaške novice knjižnice na Vrhu, že tako dolgo, da bi nas kak oglednik že prav zares imel za norce. Pa šalo na slran. Gre pa za strokovno tehtanje različnih idej, in upam, da je zadnji predlog v pritličju šolske stavbe, v zdajšnji kopalnici realen in izvedljiv, seveda, z nekaterimi manjšimi premestitvami in preselitvami. Dodana vrednost pa bo preselitev obstoječe ceste v Hlcvnem vrhu, ki poteka praktično skoz dvorišča domačij Žušla in Bradeška na obvoznico, v bodoče naj bi potekala na pobudo obeh kmetij stran od hiš. Investicija bo v veliki meri izvedena z zasebnim denarjem, le asfaltacija bi bila na plečih proračuna za vrhovske ceste. Cc se bomo uspeli dogovoriti! Uspeli pa smo se dogovoriti, da seje posodobila javna pot in povezala Spodnji Lavrovcc z Zgornjim. Cesta je bila že več kot deset let le razrit kolovoz in je služila le občasnim mlajšim kaskaderjem in tamkajšnjemu nezadovoljnemu prebivalcu. Pa še marsikaj seje dogajalo. Iz društvenih torb. Prelep in množično obiskan kres ob prazniku dela z nikoli postaranimi Beneškimi fanti, čistilna akcija, krajevni potep po skritih predelih našega kraja, Florjanova gasilska procesija, velikonočna procesija okrog griča... In še to in ono, denimo, popravilo cerkvenega turna na Hlcvnem Vrhu, športne krajevne prireditve... Ob koncih tedna pa se zna zgoditi tudi kaka večja gostilniška razprava o aktualnih temah, 0 potezah svela KS in občinskih sklepih, o ljudeh... Da nas le ne bi preveč bolela glava. Rafael Kninu Pred čebelarsko razstavo Ob prihajajoči 100-1 etnici logaških čebelarjev Pred ulnjukom. Prihodnje leto bo Čebelarsko društvo Logatec praznovalo 100 let delovanja. Ob tej priložnosti nameravamo pripraviti razstavo starega čebelarskega orodja, pribora in pripomočkov, ki so jih v prcteklosli uporabljali čebelarji na Logaškem. Marsikje se je čebelarska tradicija pri hiši prekinila, na podstrehi ali kje drugje pa je ostala čebelarska dediščina, ki bi jo veljalo na razstavi ob 100-letnici Čebelarskega društva pokazati širši javnosti. Enako velja za slikovno in pisno gradivo o čebelarjenju na našem območju. Vse. ki kaj takega imate in ste pripravljeni svoje gradivo posoditi Čebelarskemu društvu za evidenco in morebitno razstavo, prosimo, da stopite v slik z najbližjim aktivnim čebelarjem ali neposredno s predsednikom društva Tonetom Žakljcm (tel.: 041 560 573, e-naslov: tone.zakelj@kclj.si). Marjan Papež, za ČD Logatec O CM > C a o Gospodarske diagonale Menjava dotrajanih cevi Sočasno z obnovo Tržaške ceste so delavci gradbenega podjetja Pire, d.o.o., i/ Ljubljane, ki so v Logatcu že uspešno obnovili cesto za Jačko, te dni na delu Prešernove ceste in Čevicc pod Tržaško cesto uspešno zamenjali del dotrajane vodovodne napeljave in kanalizacije z. novimi cevmi. Prenova kanalizacije ludi na delu Prešernove. Besedilo infoto: France Brus Sedemnajst novih stanovanj Ob Tržaški cesti v Gornjem Logatcu je na zemljišču nekdanje stare Balantove domačije zgradilo SGP Grosuplje novo sodobno zgradbo, v kateri je naprodaj 17 stanovanj s površino od 30 do SO kvadratnih metrov. V stavbi je 6 garsonjer, 4 dvosobna in 7 trosobnih stanovanj; vsa bodo vseljiva julija, kot pravi Rajko (letin, investitor stanovanjske gradnje v vrednosti 1,5 milijona evrov. HflH Stanovanja nu Baluntovem vrtu. Besedilo infoto: France Brus Med Hacetovimi nagrajenci V organizaciji PGD Dolnji Logatec in Gasilske zveze Logatec je 9. junija v Logatcu potekalo srečanje nagrajencev Matevža Haceta Nagrada Matevža I laeeta velja za najvišjo nagrado slovenske gasilske organizacije, ki jo lahko prejme posameznik v tej več kot 124.000-članski prostovoljni z Logaškega: Viktorja Krmavnarja (PGD Lazc-Jakovica) in [ranca Jescnovca (PGD Dol. Logatec). Srečanje poteka vsako leto v drugi regiji. Uradni sprejem je bil v prcdaval- letošnjega seje od 66 živečih udeležilo kar niči gasilskega doma. Po pozdravnih bese-51 nagrajencev, med temi imamo tudi dva dah in predstavitvi društva je predsednica G/. Logatec Marinka Cempre Turk pred- organizaeiji za izredne zasluge pri soustvarjanju in razvoju slovenskega gasilstva r c !/!< 5T < n to C O Logaški župan med Hacetovimi nagrajenci, H. z leve stavila delo zveze, župan Janez Nagode pa je predstavil občino Logatec. Prisotne pa je pozdravil predsednik GZS Hrnest Lory, sam tudi prejemnik Hacetove nagrade, in spregovoril o aktualnih dogajanjih v GZS in o bistvenih načrtih za prihodnost. Prisotni so z velikim zanimanjem spremljali projekcijo najpomembnejših logaških znamenitosti. Po skromni zakuski, ki so jo pripravile domače gasilke, so nagrajenci krenili v Hotedršieo, kjer so si ogledali Tomažinov mlin, črno kuhinjo in cerkev sv. Janeza Krstnika s Plečnikovimi stopnicami; članice kulturnega društva pa so jim pripravile krajši kulturni program. Po kosilu in obujanju bogatih spominov so se zadovoljni nagrajenci razšli z željo po ponovnem srečanju ob letu. Domačim gasilcem pa je organizacija dogodka pomenila priznanje in priložnost za odprtje garaž, ki smo jih gasilci obnovili s prostovoljnim delom in dobrodošlimi prispevki. Lado Korene Turistične panorame Poletje v Rovtah Tradicionalna prireditev Poletje v Rovtah je pripravilo SD Kovk v sodelovanju s PGD, PD, ŠD Brina in Knjižnico Rovte - Prireditev poletju v pozdrav je trajala - od 24. junija do 1. julija Prireditve, prepletene s športnim, kulturnim in zabavnim pridihom so popestrile življenje v našem kraju. Začelo se je z gasilci, ki so v nedeljo v uporabo predali novo gasilsko vozilo. Tega je blagoslovil tudi gospod župnik v upanju, da požar ne bi bil prav pogost obskovalec naših domov. Nekaj najbolj zaslužnih gasilcev je prejelo tudi priznanje. Gasilci so praznik kronali z veselico na Kovku, pa še vreme jim je bilo naklonjeno. Posebnost letošnjih prireditev je bila v Križajcvi dolini gasilska vaja Gozdni požar 2007, v kateri so sodelovala vsa gasilska društva naše občine in helikopter Slovenske vojske. Na koncu vaje je posadka helikopterja poskrbela, da so se otroci lahko popeljavi na ogled domačega kraja s ptičje perspektive. Praznični ponedeljek je bil športno obarvan. V soparnem vremenu so se najpogumnejši odpravili na tek na Vrh Svetih Treh Kraljev. Tudi najmlajši so prišli na svoj račun, in sicer v četrtek v Krajevni knjižnici. Za smeh in zabavo je bilo poskrbljeno v petek, koje skupina Dejmo stisn't teater na hudomušen način predstavila življenje nekaterih pomebnih mož. In kje leži ključ do uspeha prireditve? V Rovtah ljudje še vedno držijo skupaj in oh takšnih priložnostih je veliko ljudi pripravljeno tako ali drugače priskočiti na pomoč, "je menil novi predsednik ŠD Kovk David Šinkovec. V soboto seje Kovk zopet razživel. Preko celega dneva so se odvijala tekmovanja v nogometu, balinanju in pikadu. Ta naš Kovk! Mogoče bi kazalo razmisliti, ali ne bi bilo dobrodošlo tudi kako teniško igrišče ali vsaj igrišče z različnimi igrali, kamor bi Helikopter na požarni vaji. starši lahko pripeljali svojo mladež na športno sprostitev, namesto da posedajo pred televizorji in se "sede ali leže" predajajajo športnim užitkom. Morda postane to nekoč celo rcnica!? Nedelja je bila spet rezervirana za vsesplošno rajanje. Nato pa so za konkreten zaključek poskrbele živahne Vesele Šta-jerke, ki so privabile na Kovk veliko ljudi, željnih zabave, plesa in lepih deklet. Piko na i je pristavila še Brigita Šuler, tokrat brez VVernerja. Žal, je kasno prišla in kmalu odšla. Mogoče bi kdaj v prihodnje lahko za svoj nastop uporabila tudi glas (plavback) in ne le stas. A za nekatere, predvsem moške oči, je bilo tudi to dovolj, daje bil skok v delovni ponedeljek nekoliko lažji. Poletje v Rovtah pa zopet junija 200X, če Bog da. B. Marolt in M. Bogataj Prek Barja Po krajinski, botanični in zgodovinski poti Logaški planinci smo se K), junija odpeljali do Sinje Gorice (293 m). Od Ribiške koče smo odšli po Stezi in čez most Ljubljanice do jezera, ki je nastalo po izkopu gline za nekdanjo opekarno; tu zdaj domujejo razne vodne živali in redke vodne ptice. Počitek oh Podpeškemjezeru. Foto: M. Petkovšek Potem smo obiskali Mali plac pri Bevkah (367 m). Ma-lokjc v Sloveniji sta si hrupna gneča civilizacije in prvobitno naravno okolje tako blizu. Vaščani Bevk so ob svojih njivah na dveh hektarih zgledno uredili in na ogled postavili zadnji živi ostanek nekdanjega 16.3 m2 velikega močvirnega jezera. Pod gosto poraščenim osamelim holmom Kostanjevica je ostala dva hektarja velika kotanja in v njej s polodom bogata, do 1,20 m debela šotna plast. Po letu 1993 je bila kotanja spet preplavljena. Ponovno so se začele postopno razraščati za barje značilne endemične vrste - šotni mah, vitki munec, navadna rožmarinka, bela kljunka, dlakava mahovnica. okroglolistna in srednjelistna rosika, ki se hranita z insekti. V rezervatu so se na novo razplodile tudi barjanska želva sklednica, razne žabe, kačji pastirji, redke vrste močvirskih ptic in ludi ujede. Mali plac je videti kakor blatna zibelka sredi razkošnega gozda, v katerem je mnogotero stranpoti, zimzelene podrasti in grmičevja, srn. fazanov, gob. Ljubljansko barje je nastalo kot tektonska udorina in leži na tektonsko zelo aktivnem območju, ki ga prečkajo števil- "S ni prelomi. Ob prelomih so se postopoma ugrczali deli površja. Nekdaj je bilo najjužnejše evropsko visoko barje in edini primer nižinskega visokega barja v Sloveniji. Zaradi pogrezanja kotline so reke močno naslavljale prod. Med Krimom in Ljubljano se razprostira 170 kvadratnih kilometrov ravnine. Ljubljansko polje je dolgo 20 km in do 6 km široka ravnina na vzhodnem robu Ljubljanske kotline. Zaradi O M Turistične panorame regulacijskih posegov se je od konca 19. stoletja podoba Barja močno spremenila. Na približno 20 kilometrih toka čez Barje ima Ljubljanica komaj dober meter padca.. Zaradi regulacije v rimskih časih je tok reke dokaj raven. Ljubljanica je bila plovna do Vrhnike, z gradnjo južne železnice leta 1849 pa je promet na reki upadel. Po ogledu naravnega rezervata Mali plac smo iz Bevk šli peš čez Barje. Ob bregu nekdanje Ljubljanice smo prišli do ceste Notranje Gorice - Podpcč in se nato odpeljali do Jezera v Podpeči. Njegovo brezno je globoko 47 m. Od Barja ga loči samo kakšnih deset metrov visoka skalna pregraja. Jezero, široko od 120 do 135 m, napaja Mlinski potok in je primerno za kopanje in ribarjenje. Od tam smo odšli po strmem hribu do cerkve sv. Ane nad Podpečjo (484 m), zgrajene v 16. ali 17. stoletju. V drugi vojni je bila porušena, zdaj pa je obnovljena. Od cerkve jc eden najlepših razgledov po Barju in njegovih osamelih bolničkih z belimi cerkvicami: Žalostna gora, sv. Jožef, sv. Lovrenc, sv. Jurij, sv. Rupert. Ljubljana ni od nikoder videti tako skladno ujeta s svojim severnim gorskim ozadjem, kakor od tu. Janez Slabe nam je ob razlagi zgodovine Barja pokazal še školjko in rimsko podkev, ki ju je našel pred leti na Barju. Po krajšem počitku smo se po stezi spustili v Podpcč mimo podpeškega kamnoloma. Rimljani so iz kamna podpečana zidali F.mono; še danes podpeški kamnolom zalaga kiparje, kamnoseke in gradbenike z okrasnim ter gradbenim kamnom, ki ga najlaže prepoznamo po okamninah školjk, ki jih je lepo videti na zglajenih prerezih. Zadovoljni z, obiskom Barja ob Janezovem vodstvu in njegovih pojasnilih o zgodovini, o barju, življenju ptic in rastlin smo bili povabljeni na prihodnje pohode planinskega društva. Marinka Petkovšek Kresnikovanje - tudi Plečniku v čast o TO W Vx ti to -o, O kresi je tudi dan srečnih ljudi; kresna noč pa ima svojo čarno moč, iz te požene v Hotedršici leto za letom živopisna Kresna nedelja O kresi se dan obesi... Moč sonca začenja pojemati. V bojazni pred izgubo sonca so ljudje v davnini s kresovi pomagali soncu, daje ohranilo svojo moč. Ta čas naj bi bil najbolj primeren za nabiranje zdravilnih zelišč (šentjanževke, rman, preslica ...), ki naj bi imela sedaj največ učinkovin. Ljudje so nabirali praprot in jo polagali pred vrata, da bi se na njej odpočil Janez Krstnik, ki jc godoval prav na letošnjo Kresno nedeljo. Temu svetniku je posvečena hotenjska fara. Prav zato jc na ta dan vsako leto v I lolc-dršici tako slovesno. Med ljudmi pa še danes krožijo govorice, da imata kresni večer in kresna noč čarno moč. Nekoč so verjeli, da lahko človek razume govorico živali, čc se v kresni noči postavi na križpotje in mu v čevelj pade praprotno seme. Letošnjo Kresna nedeljo jc KTD iz Hotcdršicc posvetilo znamenitemu Slovencu, arhitektu Plečniku. Njegove korenine in sledi njegovega dela so ostale tudi v Hotedršici. Že pred prireditvijo so se obiskovalci lahko podali na vodeni ogled po sledeh življenja in dela arhitekta Plečnika; Plečnikovo pot namerava društvo dodati k turistični ponudbi kraja. Slikovitih radosti na kresno nedeljo je hilo na pretek. Skozi prireditev so številnemu občinstvu ustvarjalci programa nasuli utrinke iz Plečnikovega življenja in dela na Dunaju, v Pragi in v Ljubljani. Izvedeli smo, da so kljub preobilici dela Plečnikove misli pogosto uhajale v rodno deželo. Prijatelji so ga poznali kot pravega domoljuba s trdnim in pokončnim značajem. Čc jc le uspel, seje na Dunaju srečeval s slovenskimi rojaki. Slovenski pesnik in pisatelj Ivan Sivec je o arhitektu izdal knjigo Mojster nebeške lepote. V tej knjigi je zgodba z naslovom Prijatelj, ki govori o mojstrovem življenju in delu na Dunaju. Kratek izsek iz te zgodbice slika Plečnikovo pokončno držo in odnos, ki so ga imeli do njega drugi umetniki, kot so Cankar, Grohar, Jakopič. Branje pisma in del Cankarjevega romana sta nam doživeto zaigrala Tomaž Rupnik (v vlogi arhitekta) in Darja Merlak, ki je interpretirala arhitektove misli. Med skokom z. Dunaja v Prago jc na harmoniko zaigral harmonikar Ivan Slabe z Idrškega. Pred osvežitvijo spomina na Plečnikova dela v Ljubljani, nam je I svojim žametnim glasom zapela Marijana Lukan, ki jo je na klaviaturi spremljala Janja Nagode. Poslušalstvu je bilo v nadaljevanju zaupano, daje Jože Plečnik pogosto obiskoval svojega daljnega bratranca Ivana Plečnika. V njegovi mizarski delavnici v Hotedršici so za arhitekta izdelovali pohištvo, tudi zahtevnejše intarzije. Po vojni seje Ivan Plečnik preselil v Ameriko, njegova delavnica pa jc bila nacionalizirana in jc v 60-letih propadla. Kot vsi Plečnikovi je tudi Ivan ohranjal stike z rodno vasjo. Vsebino pisma, ki gaje nekoč poslal svojemu rojaku, je v vlogi Ivana Plečnika prepričljivo interpretiral Matjaž Merlak. Voditelj Matjaž Petrovčič jc skozi vso prireditev nizal drobtinice iz življenja in dela Jožeta Plečnika. Ob končanem potovanju po Plečnikovih sledeh so pevci zapeli pesem še enega znanega Hotenjca, pesnika in pisatelja Ivana Albrehta. Zares kvaliteten kulturni program je s plesom in petjem ob postavljanju mlajev (spretno so jih postavili hoten jski fantje, dekleta pa so jih okrasila), ki so običajni zaščitni znak podobnih praznovanj, otvorila folklorna skupina Hotedršiea pod vodstvom Matije Logarja. Kot gostji prireditve sta zapeli Milena in Irena z Medvedjega Brda Duo MIR. Poseben izziv jima predstavljajo stare pesmi, ki počasi izginjajo v pozabo. Poseben gost prireditve jc bil vnuk Ivana Plečnika, ki je pred kratkim prišel iz Amerike na obisk v Slovenijo in namerava nadaljevati delo svojih prednikov, saj je vpisal študij arhitekture. Po končani prireditvi so si lahko obiskovalci pod vodstvom dr. Marije Ipavee, ki je razstavo tudi skrbno pripravila, ogledali fotografije Plečnikovih del in del rodovnika Plečnikove družine. Ta je pokazal, da arhitektove korenine res izhajajo iz Hotcdršicc. Razstavo si je še vedno moč ogledali v prostorih hotenjske knjižnice. Kakovosl Kresne nedelje iz leta v leto narašča. Kulturno turistično društvo se iskreno zahvaljuje vsem, ki so prireditev finančno podprli, hvaležni pa so tudi tistim (in teh ni bilo malo), ki so prispevali nekaj svojih prizadevanj za uspešno izvedeno prireditev. Darja Merlak Kulturni razgledi Sredi vrhunskih glasbenih dogodkov Prek dvesto nastopajočih in prek dva tisoč obiskovalcev - Odlični glasbeni dosežki I/.tekel seje 7. pomladni festival Veris Glasbene šole Logatec. Ni/, odličnih, za l.ogatce tudi vrhunskih glasbenih dogodkov se je razprl med koncertoma simfoničnega orkestra logaške GŠ in Pihalnega orkestra oba pod vodstvom Marjana Grdadolnika. Na petih prizoriščih je V sedmih dneh nastopilo 10 zasedb, zvrstile so se tudi tri delavnice. Po oceni organizatorjev se je prireditev udeležilo prek dva tisoč obiskovalcev, nastopajočih je bilo prek dvesto. Festival seje začel na večer 10. junija v veliki dvorani Narodnega doma s koncertom simfoničnega orkestra logaške glasbene šole. Na njem so nastopili a eapella pod vodstvom Gregorja Malosa tudi pevci mladinskih zborov osnovnih šol Tabor, X talcev in Rovtc ter zbora sv. Nikolaja. Prireditev je po-Zdravil župan Janez Nagode, ki mu gre del zaslug, da je festival pred šestimi leti sploh zaživel in da se odtlej redno odvija. Četudi v orkestru igrajo zvečine učenci logaške, torej »osnovne« glasbene šole, je bil program izveden zares dobro. Iako dobro, da poslušalec kar pozabi, da nastopajoči niso akademsko izobraženi glasbeniki. Tudi program ni bil »šolski«, pač pa povsem korektno koncerten. In kaj reči o solistih: klarinetistu Roku Škrlju, troben-larju Žigu Čuku. violinistki Azri Dukie, pevkah Urški Nagode in /"•ali Rupnik? Izvrstno, klarinetist še posebej. Za glasbeno šolo pa je, seveda, dobro, da ima tako veščega dirigenta med svojimi učitelji, mladini glasbenikom pa je to še posebej dobrodošlo. Naslednji večerje nastopil trio Volk Folk iz Ilirske Bistrice. Običajnima violini in kontrabasu je delal družbo oprckclj, ki ga je od časa do časa zamenjala Stoletna tržaška harmonika. Večer je uvedla skladba, odigrana na islrske dude. Bistričam so igrali na moč dobro, zaznati je bilo. da so šolani glasbeniki, kar pa ni šlo na škodo avtentičnosti, kije ožiahtnila njihov nastop. Tudi pevsko so bili dobro uglašeni. Sledila sla dva dogodka: v dvorani GŠ koncert flavtista Marka Zupana ob spremljavi pianistke Anje German, v dolnjelo-gaški cerkvi pa sta prepevala Ženski zbor Tabor pod vodstvom Zdravka Novaka in Komorni zbor Krog pod vodstvom Primoža Malavašiča. Tako izvrstnega petja v omenjeni cerkvi že dolgo dolgo ni bilo. Sredinski dan festivala sla zapolnila koncerta Misije Zoran Predin. Nemogoče ter saksofonista Lenarta Krcčiča in Jazz skupine Log-a-rhytm. Dan za tem so se otroci pozno popoldne zabavali ob Mateji Perpar in Čričkih. Zvečer pa je na trgu sv. Nikolaja polnil srca svojim občudovalcem Zoran Predin. Predzadnje popoldne je v dvorani GŠ potekala OiIlova delavnica, zvečer pa je na trgu koncertiral KMŠO Blues band. V soboto. 16. junija je v športni dvorani potekala še plesna delavnica, festival pa je imenitno zaokrožil logaški Pihalni orkester, tudi la z izvrstnimi solisti, omenjenimi ob koncertu Simfoničnega orkestra; med temi naj posebej opozorim na nastop Roka Likarja, učenca I. letnika klarineta, ki je svojo skladbico odigral tako lepo. da se sprašuješ, če je to v I. letniku sploh mogoče? Vedno znova pisati v supcrlativih o nastopih Pihalnega orkestra Logatec lahko zbudi občutek o nekritičnosti in nekorektnosti zapisov, vendar je k sreči tako, da ansambel še vedno kakovostno raste. Med programom je sicer bilo čutiti, kaj je dodelano in kaj je manj izbrušeno. vendar glavnina programa tako po teži kot po kakovosti izvedbe zares zadovolji tudi kritične poslušalec. Posebej naj omenim še obrobno stvar, ki pa me je zares navdušila. Koračnico Slovenci je orkester vendarle odigral tako, kot se zanj spodobi, s pevskim dodatkom vred. Na svidenje Veris 2008! .lajfo Na odprti poti do zvezd Prijeten nadih koncerta Pod veharško lipo brez črnih in zlih ptic Bodimo ponosni, da smo Slovenci. Spoštujmo in neguj-mo lepo domačo pesem in besedo, podpirajmo naš mladi rod. da se bo znal odgovorno veseliti življenja. Skratka: gradimo mostove Prijateljstva in drug drugemu prinašajmo veselje zavedajoč se. da ne bomo nikoli največji, da ne bomo nikoli najmočnejši, nikoli najboljši lahko pa smo najbolj prijazni in prisrčni. Tako kot tihega čarobnega junijskega večera pod dišečo lipo. skozi katero so nagajivo prodirali zadnji snopi žarkov. Poletna noč seje tiho Spuščala nad valovanje ljudi kot bi jih vabila v sanje. Nocoj ne bo črnih in zlih ptic. Pot do zve/d je prosta m odprta. Koncert Pod veharško lipo sta povezovala simpatična Maja in Robi Nagode. Vse skupaj sta nasmejala zelo zgovorna Micka in f rancelj. »Golaž, godba« je navdušila, folklorna skupina 'n vaški muzikanti so gledalce ponesli med stare viže, ki so se včasih igrale na oheetih. Zelo prisrčni so bih učenci POŠ Rovtar-ske Žibrše in pevski zborček. Za poseben »priboljšek« je poskrbel kvartet VI-M M. ki se mu je pri zadnji pesmi pridružil pevce Anton Rcbec. Skupaj nastopajo dobro leto. Med pesmimi, kijih ne sliši-m° Prav pogosto, so belokranjska Pastirčc mlado, Slavček, Oj, le pridi, ti moj pobič. Na hribčku je moj dom. Sem šel, sem šel čez gmajnico in še kakšna. Zapelje tudi Duo Mir. Njunemu ubranemu petju so se veselo pridružili še poslušalci in prav kmalu je prepevala vsa zbrana družba. Folklorna skupina Trate pa je odplesala večeru in svoji 20-let ti i c i v pozdrav. Seveda bi pa temu lepemu petju veliko manjkalo, če ga ne bi še posebej osmislili. Za to sta poskrbela naš župan Janez Nagode, kije v svojem nagovoru priznal: »Vaša prireditev je bolj slovenska kot marsikatera druga prireditev, ki v tem času poteka v naši domovini«, in Magda Kržišnik, nekdanja predsednica KŠD Trate, kije ob koncu prireditve podelila priznanja Folklorni skupini Trate ob njeni 20. obletnici. Prijetno poletno vzdušje seje potem izpod dehteče lipe. ki je še dolgo odmevala v prijetnih harmonijah, preselilo na igrišče, kjer seje vsa družba v prijetnem prazničnem večeru še dolgo zadržala pri gostoljubnem okrepčilu. Da. pri nas bo vedno lepo. vse dokler bo naše življenje prevevala živa in prelepa slovenska pesem m pa iskren nasmeh. Ana /akcij O rt o o C >t/3 03 S/J o -J Kulturni razgledi Plešejo že dve desetletji Jubilej Folklorne skupine Trate, pobudnice kulturnih tokov v krajevni skupnosti Folklorna skupina Trate je začela plesati 1987 na pobudo Anke Vavken. Takrat je skupina štela sedem parov, ki jih je povezalo veselje do plesa, petja in slovenskega izročila. Že s svojimi prvimi nastopi so navdušili gledalce in poslušalce v domačem kraju in bližji okolici Kasneje so se nastopi kar vrstili na mnogih prireditvah, ob obletnicah, pri novih mašah, na Gregorjevem sejmu, predstavljali so občino Logatec na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani in v Lipici. Sprva so plesali v preprostih oblekah, postopoma pa so se oskrbovali z gorenjskimi narodnimi Folklorna skupina Trate na Gregorjevem 1997. nošami. Ves ta čas so člane skupine pestile tudi različne tegobe, ki spremljajo življenje, pa vendar so zagnani plesalci premagali težave. Kljub letom 10 članov še vedno vztraja in pogumno stopa na oder. Vaje zahtevajo veliko truda in potrpežljivosti. Po napornem delovnem vsakdanjiku si večina privošči počitek, le plesalci se morajo temu odpovedovati na račun napornih vaj. Ob dvajsetletnem jubileju velja omenili, da je bila pravzaprav folklorna skupina s svojo ustanovitvijo pobudnica kulturnih tokov v naši krajevni skupnosti. Po dolgotrajnem kulturnem mrtvilu je prav iz teh pobud nastalo Kulturno-športno društvo Trate. Folklorna skupina je tudi organizirala prireditev »Čič ne da nič« s prikazom starih kmečkih opravil in razstavo največjih in najdebelejših pridelkov v kraju. Vse to pa je z leti preraslo v eno največjih prireditev na Logaškem Kmečki praznik. Svojo 20-letnico so plesalci pozdravili s plesom Pod veharško lipo. Ob tej priložnosti je folklorni skupini ob bučnem aplavzu čestitala predsednica KŠD Trate Magda Kržišnik ter podarila plesalcem posamična priznanja in nageljne. Da se Folklorna skupina Trate ne bi utrudila in da bi uspela pridobiti nove, še spočite sodelavce, je naša želja ob prazniku. Ko plesalcem čestitamo k jubileju, se jim tudi zahvaljujemo za njihov prispevek pri ohranjanju domače kulturne tradicije. Ana Zukelj r o C/lc to O o Zvrstili so se ob vodnjaku Pevci Mešanega zbora Pevskega društva Logatec so prav na kresni večer povabili k vodnjaku pevski zbor Planina, mladinski orkester KD Vipavski tamburaši, ljudskega godca Franca Jeraja, zakonca Micko in Franca Anzeljca z Blok Bil je zanimiv večer, nekoliko drugače postavljen kot v preteklosti, bolj je tudi ustrezal naslovu »Večer ob vodnjaku«. Na- stopajoči so se dejansko zvrstili ob vodnjaku. Domači pevci pod vodstvom Lovra Groma so v pozdrav odpeli slovensko ljudsko »Pa ta jutranja zarja« v priredbi Viktorja Mihelčiča in narodno Temna noč seje storila v priredbi Janka Žerovnika. Nato so nastopili Vipavski tamburaši. Orkester se je v devetih letih muziciranja povzpel na sam vrh tamburaštva v Sloveniji, saj je že štirikrat osvojil zlato priznanje, sodeloval na mednarodnih festivalih... Orkester deluje pod strokovnim in umetniškim vodstvom Vlastc Lokar Lovrenčič. Tamburaši so pod vodstvom Špele Lovrenčič zaigrali skladbe: Na vasi (po narodnih motivih v priredbi Marka Bajuka), Dajte novici, kar ji gre (ljudska v priredbi Damira Zajca), Na avtocesti Vilka in Slavka Avsenika, Vela luka (dalmatinska ljudska v priredbi Damira Zajca) in Srečo na vrvici (v priredbi Deea Žgurja). Posebej zanimiv je bil pevski zbor Planina. Po štirinajstletnem zatišju je bila v lanskem septembru ustanovljena pevska skupina pod vodstvom umetniške vodje Jane Ulaga. Mladi pevci in pevke so zapeli Prcšmentano ljubezen Ubalda Vrabca, Kaj bi te vprašal Radovana Gobca in narodne Pod rožnato planino. Kje so tiste stezice in Nocoj pa, oh nocoj. Cisto na koncu so zapeli Ribce po murijci plavajo, narodno v priredbi Oskarja Deva, ki seje rodil v Planini in so nanj Planinci zelo ponosni kot tudi na Miroslava Vilharja. Franci Jeraj je s svojo frajtonarico zaigral: Veselo v Kamnik, V dolini tihi, Otoček sredi jezera in Vcnčck narodnih. Večer pa ni minil brez humorja. Iz središča Notranjske sta prišla zakonca Micka in Franc Anzcljc; po domače Petračcva, ljudska pevca, ki sta z režiserjem Joželom Perkom v preteklosti že posnela dokumentarni film o njihovih ljudskih pesmih. Za ta večer sta izbrala pesmi: Po cesti gre en stari mož, Ko bi jaz cesar bil in Zares v starih časih. Zbor, ki vabi leto za letom k vodnjaku. Foto: F. Brus Večerje sklenil domači zbor s skladbami: Oj planine, Slovenska dežela in Pevec; zbor se je ob koncu zahvalil vsem nastopajočim in dobrotnikom, še posebej pa čevčanskim gospodinjam za sladke dobrote, obenem pa čestital vsem občanom ob državnem prazniku. AČ Kulturni razgledi Portreti hišnih ljubljencev Trenutki svojskega veličastva - kot jih je ujela umetniška fotografinja Jožica Zafred Galerija Hodnik v (iRC Zapolje je 7. junija že sedmič odprla vrata v svoj ra/slavni prostor to pot umetniški fotografiji Jožice Zafred. Po pozdravni besedi Matjaža Martinška je o fotogralinji in njenem delu spregovorila umetnostna zgodovinarka iz Postojne Polona Škodič. Polonina predstavitev razstav -Ijavke je izpričevala, da gre za fotografi-njo, ki ima za seboj že za četrt stoletja fotografiranja na tisoč in en način, za kar je preizkušala svoje znanje, tehnične rešitve in izjemno poglobljen čut. In tako je Za-fredova izživljala prešlevilne motive, ki so ji pomagali oblikovati od dokumentarnosti sveta, kulturne dediščine in ljudi, te še posebej v portretih, do prefinjenih občutij, ki jih zaznamuje z ujetimi razpoloženjskimi trenutki. Še poseben izziv je zanjo Kras. ki mu je posvetila veliko svoje zaljubljenosti in ga predstavila v projektu »Kras, kdo bo tebe ljubil?« Svojo tankoćutnost je pilila ob Ljubljenci sijajnem možu, znanem, zdaj že umrlem, ovratnik. diha umetnici Jožici za slikarju z usti Stojami Zafredu. Svojo dragoceno fotografsko-slikarsko zgovornost je predstavila na 36 samostojnih in 30 skupinskih razstavah po domovini in tujini; za posamezne stvaritve je prejela tudi številne nagrade in mnoga priznanja. Razstava, ki smo ji priča te dni. očituje, da Jožico Zafred izredno mika tudi živalski svet. Temu svetu, natančneje mucam m psom je namenila še posebno pozornost, in nastala je galerija podob portretov hišnih ljubljencev, ki so vsak s svojo zgodbo naravnost klicali k fotografski umetniški upodobitvi.Vsako fotografijo je nagovorila neka zgodba veselja, žalosti, strahu, radovednosti, ravnodušnosti v različnih situacijah, ki na svojski način razpredajo psihologijo živalskega sveta. Kako veliko delo je ujeli trenutke sijajnega veličastva. Tudi o vsem tem nas je prepričala umetniška fotografija Jožice Zafred z razstavo, ki je bila odprta do 6 julija. Marcel Štefančič Spopad z zavozlanim življenjem Ob kiparski razstavi Andreja Kosa skozi vozlišče. Težko je slediti pisanju in besedam Ana-marije Šibilj Šajn ob likovni razstavi Andreja Ko«, In ne samo Anamariji, ampak tudi likovnemu izpovedovanju Andreja Kosa. ki mu je motivno izhodišče vozel. Ne samo da ustvarja v lesu, kamnu. Slini ter siporeksu, ampak sc njegov ustvarjalni duh ukvarja z mnogočim, med drugim tudi s pesnjenjem in glasbo. Delček njegove glasbene ustvarjalnosti sc je ta večer odkrival tudi v igranju harmonike, ki je mehko izzveneva-la v rokah I )ejana Mesca. Avtor se srečuje še vedno z lesom, predvsem s trdim lesom s hrastom in oljko, tuje pa mu ni tudi portretiranje. V glini ustvari svojo doprsno podobo, kot odraz avtorjeve notranjosti, kot njegovo nasprotje po izpeljanem skeletu glave, utelešenem v glazirani glini. Avtorje to dvojico eksponatov imenoval »Memento mori« (Spominjaj se smrti). Razstava je bila odprta od 21. do 2N. junija. Kdor ni bil na otvoritvi razstave, je pozneje lahko dobil spremno gradivo Anamarijc Šibilj Šajn. ga vzel v roke in z branjem njenega teksta in v primerjanju z razstavljeni deli An-dreja Kosa, tudi sam ugotovil, da likovno izpovedovanje ni lahko in da je res zamotano in zavozlano, vendar vredno ogleda. AČ Časopisi in revije Poleg leposlovja in strokovnih knjig za mladino in odrasle je v Knjižnici Logatec našim bralcem na voljo tudi pestra ponudba časopisov in revij. Naša ponudba zajema več kot slo petdesel naslovov. Izbirale lahko med dnevnim časopisjem. tedniki in mesečniki ter prilogami le teh, med različnimi strokovnimi revijami in glasili. Na mladinskem oddelku so na voljo kvalitetne revije za otroke in mladino, tudi v nekaterih tujih jezikih (nemščina, angleščina, francoščina, španščina in italijanščina). Izbrano izmed revij in časopisov lahko prebirate v naši čitalnici; vse številke, razen zadnjih, si lahko sposodite tudi domov. Petra Rok L ognške novice Naslednja številka izide sredi septembra o M Kulturni razgledi Lep zven Logaškega okteta Tudi Logaški oktet odhaja na zaslužene počitnice, potem pa pevce takoj čakajo priprave na medobmočno srečanje malih pevskih skupin, ki bo predvidoma 22. septembra v Ribnici. Tja jih je napotila strokovna ocenjevalka Vera Clemente Kojič, ki je spremljala občinsko revijo 12. maja v Hotcdršici in Logaški oktet pisno strokovno zelo pohvalno ocenila. V nekaterih medijih je bil namreč napačno naveden strokovni ocenjevalec in tudi njegova (njena) odločitev, češ da ni bil nihče izbran. Sestav Logaškega okteta je posebno zanimiv zaradi starostne strukture, saj združuje kar tri generacije. Taka sestava se očitno dobro obnese, saj ima ansambel tudi po mnenju strokovne ocenjevalke lep zven. V juniju sem imela priložnost poslušati oktet na dveh nastopih v povsem različnih ambicntih. V nedeljo, 17. junija, so kot gostje letnega koncerta Pevskega društva Ivan Cankar z Vrhnike nastopili v cerkvici sv. Lenarta na Vrhniki in navdušili zbrane ljubitelje petja. Na petkov večer, 22. junija, so gostovali v Skorji Loki, kamor so bili poleg nekaterih drugih pevskih skupin povabljeni na prireditev ob 100-letnici tamkajšnjega Planinskega društva. V teh krajih ima Logaški oktet veliko ljubiteljev in na prireditvi na starem mestnem trgu seje zbralo veliko planinskih in pevskih navdušencev. Oktet jih s svojim repertoarjem in izvajanjem tudi tokrat ni razočaral, občinstvo pa je navdušeno stoje spremljalo tudi planinsko himno »Oj, Triglav, moj dom«, v skupni Logaški oktet med Skofjeločani. izvedbi vseh sodelujočih pevskih skupin. Razveseljivo je, da se možje in fantje Logaškega okteta tudi sicer odlično razumejo in so polni optimizma in načrtov za naprej. V njihovem izvajanju se čuti, da prepevajo iz resničnega veselja do lepega petja in želijo to lepoto deliti z drugimi. JoMa ■mmnmmmmmnmmmmmmmmmi Prepevajoč od Kanalske doline do Breginjskega Kota Prečudovita praznična nedelja, 24. junija, je nalašč za popotovanje, na katero sta se Ob nagrobniku Prešernovega mlajšega brata Jurija Ko smo z gorenjske strani prešli Belo peč in Trbiž in na desni pustili Žabnicc pod Višarjami, smo se usmerili k cerkvi v Ovčji vesi, ki je bila nekoč skoraj povsem slovenska, morda malce nemška, danes pa je pofurlanjcna. Na cerkvenem zidu je lepo ohranjen nagrobnik z napisom »Juri Prcšern, fajmošter, bil je rojen leta 1805, trideset let opravljal službo fajmoštra, so pa umcrli 3. oktobra 1868. Zbor je v temačni stari cerkvi občuteno zapel pesem, primerno za to okolje, kar je presenetilo, in zdi se mi, tudi ganilo prve ženice, ki so prihajale k maši. Za hip smo se ustavili na trgu, ki se imenuje po Juliusu Kugvju, ki je napisal več knjig o lepoti Julijskih Alp. Prepevanje "Notranjske "Notranjska) na Rohedišču. (Iz arhiva OmePZ ho O O -J Pot smo nadaljevali skozi Ukvc, kjer ima sedež Slovensko kulturno središče Planika. Prav počasi smo peljali skozi Tabljo (Pontcbba, Pontafel), kjer je bila nekoč meja med Avstrijo in Italijo. Dalje smo brzeli med gorami po dolini, ki ji pravijo Železna dolina (Canal del Ferro); v rimskih časih so po njej vozili že zgodaj zjutraj obetala izredno vreme - kot podala »Notranjska« s postojnskimi Bori železo iz Norika. Po tej dolini teče Bela, ki sojo Italijani po nemški Fellach poimenovali Fclla. V dolini "citire" in "brunkule", v deželi brusačev, krošnjarjev in zidarjev Mimo Kluž (Chiusafortc) smo bili hitro Na Bili (Resi-utta), kjer smo krenili na levo ob hudourniški rečici, ki ji uradno pravijo Rcsia, Rczijani pa ji rečejo Bila ali pa kar VVoda. Kmalu smo srečali pozdravno tablo z dvojezičnim napisom Comune di Resia Rozajanski kumiin. Nadaljevali smo do zadnje z avtobusom še dosegljive vasi Stolbiea (Stolvizza), ki je bila po potresu 1976 prenovljena, pa je še vedno opazna stara rezijanska arhitektura. Na začetku vasi je lep bronast reliefni spomenik brusaču (briiserju), na koncu, na Ladini pa je dobro urejen muzej brusačev. Ko smo odhajali s Stolbiee, je zvonilo poldne, zraven so pomagali pritrkovalci. Tu pritrkovati pomeni tintinet' (tintinati). Na začetku vasi smo med domačini srečali tudi Džuena (Janeza) Quaglio, ki je tisti dan godoval. Dobro govori štiri jezike. Na vprašanje, koliko je star, je odvrnil štirkratdvisti anu šleri (84!). Ustavili smo se še na Ravanei, kjer je sedež občine. V po potresu lepo obnovljeni župni cerkvi Marije Vnebovzetc z nekaterimi bogoslužnimi napisi v rezijanščini je spet odmevala slovenska pesem naših dveh zborov. Še postanek v sprejemnici Parka julijskih Predalp in ogled velikega reliefa rezijanske pokrajine, potem pa SBUIIAN (Zbogom /Rezija/), kot piše na izhodiščni tabli. Se malo po Terski dolini Spet smo krenili na tabeljsko cesto (Pontebbana). Mimo Pušje vesi (Venčon) in (iumina (demona, Cilemone) smo zavili proti Centi ali Tarcentu, ki je pobraten z. našim Bovcem. Pred Njivico ali Vedronzo smo zavili v breg proti Zavarhu (Villanova delle Grotte). Tu so znamenite jame, ki so jih odkrili šele v dvajsetih letih preteklega stoletja. Glavna jama je po dolžni menda druga v Italiji. Pod vasjo je gostišče Terminal, kjer nam je prijazni domačin (iuglielmo pripravil okusno kosilee. Tudi tu ni manjkalo občuteno, a hkrati krepko zapetih pesmi, le našo dotnačo proslavo Kulturni razgledi praznika (25. junij!) smo prenesli na trg v glavno vas Hardo, ki stoji na vzpetini pod Veliko ((i) Oro, kot tu pravijo gorskemu hrbtu, ki se vleče sem z vzhoda od Kobariškega Stola. Sredi Barda, na malem trgu, ki se imenuje Vas. smo se postavili kot v kaki dvorani. Malo slovensko zastavico smo z zelenim okrasom pritrdili na prometni znak in začela seje za vse prisotne nepozabna počastitev slovenskega državnega praznika. Oba zbora in vsi izletniki so najprej zapeli slovensko himno. Vera (iliha, Marta Škerlj in Laura Možina so občuteno prebrale tri pesmi iz zbirke Toneta Kunlnerja Mati Slovenija, »Notranjska« je zapela Venturinijcvo uglasbitcv Gregorčičevega Znamenja, oktet Bori pa Ipavčevo Slovenec sem. Skoz Učjo, Žago in Kobarid smo se povzpeli do Borja-ne, kjer nas je že čakala prizadevna kiillurnica in učiteljica Vida Skvor, ki je poskrbela za prevoz (z avtobusom naprej ni mogoče) prek Podbcle čez Nadi/o do najbolj zahodno ležeče slovenske vasi do Robedišča. Tam so nas že dolgo čakali, zato pa je bilo snidenje še toliko prisrčnejše. Robcdišče, zadnja, a zvesta in prisrčna slovenska vas Ob čudovitem vremenu in najboljšem počutju ljudi ni bilo več ovir, da se izvede in dopolni tisto leta 2001 začeto pevsko srečanje, kije bilo tedaj prestavljeno v Breginj, čeprav namenjeno maloštevilnim, a vztrajnim Rbiščanom, kot se tam reče. Pevsko prireditev je s prijazno besedo spremljala učiteljica Vida. Najprej je svoj program pod vodstvom Janeza Gostišč odpel postojnski oktet Bori. Za njimi so pod vodstvom Vere Clcmcntc zapele pevke ženske vokalne skupine iz Breginja oziroma Kota, nazadnje pa je nastopila "Notranjska". Vse pesmi so bile navdušeno sprejete, prav tako tudi pozdravne besede Vide, Janeza Gostišč in podpisanega. To drugič potrjeno - bratsko srečanje z domačini te vasice je bilo podkrepljeno še s skupnim praznovanjem slovenskega državnega praznika. Domačini so bili pevskega obiska zelo veseli in so se izkazali kot skrbni in odlični gostitelji. Vrnitev v Logatec je bila prijateljsko polepšana s postankom v Kobaridu, v gostišču Fedrig, kamor nas je na zdravico in prigrizek prek Milana Božiča povabila družina dr. Tonila ( u;ih lija. Pevci so tudi tU zapeli svoje najbolj priljubljene pesmi. In še posebej polno in ganljivo je pred lepim portretom Goriškega slavčka v starinskem okviru zadoncla njegova pesem o znamenju na polju s solistko Kriko Marolt. (Okrajšani zapoje pripravil Janez Gostita. Celotno besedilo je objavljeno v Idrijskih noviitih.) Tomaž Pavšič Dvoje zborovskih sporočil in dvoje glasbenih izrazov Deveti koncert se je izpel ravno ob 10-letnici Ženskega pevskega zbora Kulturnega društva Tabor, ki ga od vsega začetka - od leta 1997 - od uspeha do uspeha vodi zborovodja Zdravko Novak - Domači zbor je za to priložnost povabil v goste Moški pevski zbor Papirničar iz Jagnjenice pri Radečah pod vodstvom zborovodja Dejana Jakšiča Koncertni spored je v prvem delu dobesedno segel od začetkov slovenske zborovske zgodovine pa do tega hipa. Gallusovo Preparate corda vestra je zjasnim občutkom za renesanso iz moške prestavil v žensko partituro sam zborovodja Novak. Zbor pa jo je naravnost mojstrsko izvedel; sklepni del skladbe pa je izpel tako sijajno, daje zbor skoraj presegel samega sebe. Dosledno je zborovodja predstavil ludi tri Dubrovačke madrigale. Središčna skladba je bila umeščena v fino spremljavo graciozne sopranistke Katje Nagode, ki se je izvrstno spopadla z Lcskovar-jevo priredbo Gounodove uglasbene molitve Ave Maria. Nakar so zadehtele Simonitijeve Ciklame v vseh svojih glasbenih izzivih. Prvi del so pevke sklenile z bravurozno izvedbo Kumarjcvc-ga Ruja. Drugi del je zborovodja namenil predvsem ljudskemu melosu, začenši s Štajersko Šla bom na goro visoko, ki so jo pevke odpele v slogu narodnega odprtega petja in z. njim izkazala dopadljivo forte registraturo. Nato so se zvrstile hudomušnice. ki so izvabljale še posebne gromke aplavze, pa če je zbor odpel štajersko Lepo Kato, tolminsko Magdalcnco, istrski splet Čiv civ čiv ali pa rezi|anska moliva Tonanina tonana in Čarni kus (ki jo je instrumentalno podprl tolkalisl Tine Vučko). Za konec so dekleta prihranile Robežmkov zimzelen Na vrhu nebotičnika v priredbi gostujočega zborovodja Dejana Jakšiča; solo je morda nekam preumiljeno odpela solistka Špela Kavčič. Ženski zbor nas je s programom in interpretacijo prepričal, da gre ta čas za resnično dober zbor, ki bi se smel kosati ne le za revijsko srebro. Pač pa ludi za mariborske lovorike. Navdušeno občinstvo ni niti M hip podvomilo v prepričljivost umetniških dosežkov in si pri-Ploskalo še izjemen dodatek z maorsko sakralno VVairna tapu, ki j« je s koreografijo vred priredil sam zborovodja. Gostujoči moški zbor, ki ga vodi Dejan .lakšič, pianist, zbrovodja in uspešen aranžer, pa je bil umeščen med oba dela 80 a o Športni kalejdoskop Nordijsko središče pod Sekirico Vodstvo SSK Logatec je 19. junija pod Sekirico pozdravilo Francija Petka, športnega direktorja slovenske nordijske reprezentance Srečanje, ki so se ga udeležili župan občine Logatec Jane/. Nagode, predsednik SSK Klemen Gantar, vsi trije trenerji: Viki Tršar, Blaž Vrhovnik in TomaŽ Vrhovec ter prejšnji predsednik kluba Jane/ Turk, je bilo namenjen soočenju s problematiko logaških skakalnic, še posebej 50-metrske, ki jo ta hip od vsega najbolj tare vprašanje zemljiškega lastništva. Fundacija sicer pomaga klubu pri sofinanciranju trenerjev. Prepotrebna pa je ureditev doskočišča in izpeljava s »petdesetke«, za kar bi SSK potreboval kakih 130.00(1 6. Za finančno pomoč so že zaprosili prek javnega razpisa pristojnega ministrstva, vendar se je vse ustavilo pri vprašanju lastništva oziroma pri dovoljenju lastnika za uporabo zemljišča. Župan Janez Nagode je zagotovil pripravljenost občine, da bi odkupila zemljišče ali kakorkoli uredila odnose z lastniki. Z enim od dveh lastnikov bo sicer mogoč dogovor za odkup zemljišča, drugi lastnik sicer nc oporeka uporabi zemljišča, vendar v stanju, kakršnem je in nič drugače. In vendar bi bili potrebni določeni posegi v zemljišče, če naj skakalnica omogoča varne treninge in tekme. Franci Petek je pohvalil vsa dosedanja prizadevanja SSK Logatec pri skrbi za pravcato nordijsko središče, saj sistem skakalnic omogoča smotrno delo podmladka in naraščaja. Posebej je visoki gost pohvalil skrb za primerno usposobitev »petdesetke«, ki ima pri piramidalni vzgoji generacij skakalcev še prav posebno mesto. In prav tovrstnih skakalnic na Slovenskem primanjkuje. Zato sodi Sekirica s svojim sistemom skakalnic celo med nacionalne prioritete. »Da bi se le uredilo vprašanje lastništva, za kar se bom tudi sam zavzel, potlej bi zagotovili »Sekirici« tudi izdatno državno financiranje, s posebnim poudarkom na 50-mctrski skakalnici,« je prepričan Franci Petek. m A š Franci Petek se je srečal z županom J. Nagodetom in vodstvom SSK Logatec. 0w Nina in Katja - državni prvakinji 16. državno prvenstvo za kadetinje in kadete Najboljši mladi igralci iz. Slovenije so 2. in 3. junija nastopili na 16. državnem prvenstvu Republike Slovenije za kadete in kadetinje posamezno, v dvojicah in v mešanih dvojicah, ki gaje v Komendi priredil NTK Edigs iz Mengša. Na prvenstvu so nas zastopali - pri dekletih: Nina Zupančič in Katja Gutnik, pri fantih pa: Tom Sfiligoj, Deni Kožul, Blaž Hodnik, Anže Vrabl, Nejc Gutnik, Blaž Bončina, Miha Žigon, Tim Sfiligoj in Toni Kožul. - Najuspešnejši sta bili tudi tokrat Nina in Katja, ki sta osvojili naslov državnih prvakinj v dvojicah, Nina je z Jurijem Zdovcem iz PPK Rakek osvojila tudi drugo mesto pri mešanih dvojicah in tretje mesto posamezno, za nameček pa je Blaž Bončina osvojil še tretje mesto pri mešanih dvojicah v paru z Alexom Galičem iz NTK Preserje. 5. O I Puconec za najmlajše kadetinje in kadete V Pueoncih so se v soboto, 9. junija, že petič zbrali najmlajši kadeti in kadetinje iz vse Slovenije. Tekmovanje je potekalo v dveh kategorijah: letniki do 1996 in do 1998. V posamezni kategoriji so igrala dekleta in fantje mešano, pokale in medalje pa so razdelili posebej za dekleta in posebej za fante. Za razliko od običajnih turnirjev, kjer se igra na izpadanje, so tekmovalci tokrat odigrali tekme za vse posamezne razvrstitve v finalni in tolažilni skupini. - Za naš klub so tokrat nastopili Tjaša Miheve, Katja Rržcn, Deni Kožul in Tom Sfiligoj. Na koncu so prav vsi naši najmlajši tekmovalci osvojili pokale oz. medalje. Katja je bila druga med deklicami letnika 1998, Tjaša je zasedla 2. mesto med dekleti letnika 1996, Tom in Deni pa sta osvojila 2. in 3. mesto med fanti letnika 1996. Državni prvakinji (iutnikova in Zupančičeva. 6. mednarodni turnir Alpe-Adria 2006/2007 Naši mladi igralci in igralke so 9. junija na Reki odigrali v letošnji sezoni še zadnji turnir za pokal Alpe-Adria. Tudi tokrat so dosegli nekaj lepih uspehov, saj je Nina Zupančič zmagala Športni kalejdoskop SEsl v svoji skupini (deklice U-12), Ana Verdinek pa je bila v svoji skupini (dekleta U-15) tretja. Na turnirju so razdelili tudi pokale za skupne uvrstitve v sezoni, tudi tukaj sta se Nina in Ana, kljub temu da se naš klub ni udeležil vseh šestih turnirjev, odlično odrezali, saj sta obe osvojili 2. mesto v svoji skupini. 1. Top-K RS za mlajše kadetinje in kadete V Preserju se je 10. junija odigral še zadnji turnir s koledarja NTZS v sezoni 2006/2007. Na turnirju Top-8 seje, kot je že običaj, zbralo 24 najboljših mlajših kadetinj in prav toliko najboljših mlajših kadetov, razdeljenih v tri kakovostne skupine. Tekmovanje je potekalo po sistemu igranja vsak z vsakim znotraj posamezne skupine. Pri dekletih sta v najboljši I. skupini nastopili Nina Zupančič in Katja Cutnik, pri fantih sta si nastop v I. skupini med letom priigrala An/.e Vrabl in Nejc Cutnik, v 2. skupini je nastopil Tom Šfiligoj, v tretji pa Deni Kožul. V I. skupini je pri dekletih tokrat zasluženo brez izgubljene tekme slavila Nina, Katja pa je tokrat osvojila 5. mesto. - Pri fantih sta V I. skupini Anže in Nejc zasedla 5. oz. 6. mesto, v 2. skupini je Tom osvojil 3. mesto, v 3. skupini pa je I. mesto osvojil Deni. Več lahko izveste na spletnih straneh NTK Logatec: http://www.klub-ntk-logatcc.si Mateja Šfiligoj Slovenija teče in z njo Logatec TSK Valkarton je tudi letos organiziral olimpijski tek Pod pokroviteljstvom mednarodnega Olimpijskega komiteja (OK) organizirajo tek v 124 državah po svetu z namero, da bi ljudje na Olimpijskem teku storili nekaj zase, za boljše počutje in zdravje. OK Slovenije, Odbor športa za vse, si prizadeva, da bi sc razširil krog tistih, ki bodo več časa namenili sebi in druženju ob sproščeni športni aktivnosti. TSK Valkarton se vsako leto pridruži tej zdravi pobudi OK Slovenije, zato je 10. junija organiziral tek po ulicah Logatca. Vseh 590 udeležencev je lahko izbiralo med krajšo .3 kilometrsko in daljšo - 10 kilometrsko progo. Teka na .3 kilometre so se udeležili od najmlajših do najstarejših tekačev, ki so vsi uspešno pritekli na cilj, kjer so prejeli spominske majice in se okrepčali. Teka na 10 kilometrov pa seje lotilo 69 že bolj zagretih rekreativcev in domačih športnikov iz različnih športnih društev in klubov. V tej kategoriji je že desetič zapored zmagal nekdanji slovenski reprezentant v smučarskem teku, atlet in član TSK Valkarton Jožko Petkovšek in takoj za njim najbolj uspešen tekmovalec v Desetkratni zmagovalec Olimpijskega teka v Logatcu Jože Petkovšek. Foto: Matej Jakša letošnji sezoni v teku na smučeh v državnem merilu, prav tako član TSK Valkarton, Matej Šimenc. Na tretje mesto pa seje uvrstil Ludvik Milavžin. Pri ženskah je prva pritekla na cilj Zorka Bošnjak, druga Nina Hvala in tretja Maruša Brcnčič. Člani in trenerji TSK Valkarton so prireditev popestrili s predstavitvijo klu- mk Za živahnejše poletje V klubu borilnih veščin Logatec smo se tudi letos odločili, da bomo med šolskimi počitnicami poskusili nekoliko popestriti dogajanje v Logatcu. V juliju in avgustu nameravamo izvesti tri projekte, namenjene predvsem mladini, seveda pa so nanje vabljeni tudi starejši, ki bi jih dogodki utegnili zanimati. Prvi projekt bo enodnevni izlet na bungec-jumping na Solkanski most pri Novi Gorici, kjer bodo izvedeni skoki. Izlet je predviden med vikendom v prvi polovici avgusta. Prav tako pa bomo avgusta izvedli še ostala dva projekta; med 22. in 25. avgustom bomo v Grajskem parku izvedli tabor borilnih veščin. Na njem bomo vsak dan v popoldanskih oziroma večernih urah prikazali, izvajali in učili različne tehnike borilnih veščin. Poskrbeli bomo tudi za ustrezno opremo (boksarske rokavice, ščiti...), ki si jo bodo lahko izposodili tisti udeleženci, ki nimajo svoje opreme. Za zakjuček tabora pa bo 25. avusta ob 21. uri v Grajskem parku organiziramo tekmovanje v francoskem boksu, kjer se bodo naši člani borili proti borcem iz drugih slovenskih klubov; dogodek naj bi popestril še znam slovenski raper Trkaj. Dodatne informacije lahko dobile na naši spletni strani http://www.savate-logatec.si ali pa na tel.: 040/900/909 KBVL ba udeležencem Olimpijskega teka in s preizkusom tekaških rolk. Želeli so predstavili zanimivost športa, kot je tek na smučeh, za otroke, ki v svoji športni aklivnosti še iščejo pravo smer in šport, ki bi se ga resno lotili. Starši otrok pa so dobili informacijo, na kakšen način poteka delo v klubu in kakšne prednosti imajo v njem olroci, ki si želijo izbrati neko vrslo športa (tek na smučeh), s katerim bi se resneje ukvarjali. Predstavniki OK so pričeli tek z Olimpijsko akademijo in ga končali z Olimpijskim kvizom. Člani TSK Valkarton so bili kljub vročini zelo zadovoljni z izpeljavo prireditve, ki je potekala brez posebnih zapletov v veselje udeležencev in prirediteljev. Mira Oblak PLANINSKI POHODI Organizator: Planinsko društvo Logatec, Stara cesta 8, 1370 Logatec Nedelja, 22. julij TURŠKAGORA-ČEZ KOI I K I . info: Dušan .lozeI j Sobota, 28. julij - ZADNIŠKI O/l BNIK, info: (pregor Dolenc Sobota, nedelja. 4.-5. avgust VISOKI KANIN-ROMHON, info: Janez Rudolf Sobota, nedelja, 11.-12. avgust - KRN-POI SILVA KORENA, info: Gregoi I )olenc Sobota, torek, 18.-21. avgust 20. POHOD I OGA1 EC-TRIGLAV, info: Simona I )crnulc Nedelja, 26. avgust KINKL (2453 m), info: Janez Slabe ********************************** Gregor Dolenc-040/796-703, Simona Dernulc-041/283-010, Dušan Jozelj-031/ 455-721, Marinka Kozamernik-031/506-734, Jože Kobal-01/7543-139, Alenka Mrak-041/564-757, Tomaž Naglič-051/ 313-815, Jernej Rus-040/468-648, Janez Rudolf-041/594-545, Jane/ Slahc-041 /544-561. Matej Vidmar-041/379-156 O rt o C J* M/) eo O Ci O ft Iz sveta mladih Blesteči osnovnošolci Za 147 logaških devetošolcev se je 14. in 15. junija končala osnovna šola -Večina nasmejanih obrazov - Kar 33 Županovih petič Bilo jc slavnostno, navihano in predvsem polno občutkov od pedagoškega kadra prek staršev in sorodnikov, ravnateljic, ravnatelja, župana do devetošolcev, ki so vse doživeli čisto po svoje. Letošnjo generacijo so preplavljali še za odtenek drugačni občutki, saj se lahko le redka srenja, ki zaključuje osnovno šolo, pohvali s takimi ocenami in odličji. Na vseh treh logaških šolah je župan Janez Nagode podelil kar 33 Zupanovih petič, posebnih priznanj, ki jih prejmejo tisti, ki so v vseh letih izobraževanja nanizali same odlične uspehe. Na osnovni šoli Rovtc, kjer so valeto pripravili v petek, 15. junija, jc bilo skozi vsa leta 5 odličnjakov: Patricija Jereb, Špela Kogovšek, Lovrenc Skvarča, Ncjc Skvarča in Petra Bc-zeljak. Sicer pa je obiskovalo 9. razred 25 učencev, med njimi je bilo 9 odličnih, 8 prav dobrih, 7 dobrih in I zadosten. Imeli so tudi veliko bronastih priznanj s šolskih tekmovanj, vrednejša pa je prinesla Petra Bczcljak, ki ima v svoji zbirki srebrno Preglovo, zalto Protcusovo, zlato s tekmovanja v zgodovini in izjemno zlato priznanje za raziskovalno nalogo iz biologije. S tega področja sta bili podeljeni le dve taki praznovanj Županova petica odličnjakom na šoli Rovtc. Foto: R. Gutnik Na valeti Osnovne šole Tabor 14. junija pa priznanj ni bilo ne konca ne kraja. Od 56 devetošolcev je bilo kar 11 odličnjakov iz vseh let. Župan Nagode je v roke segel Janku Bogataju, Marjetki Krenčič, Domnu Brusu, Jaku Dolencu, I,ari Hvala, Jasni Maček, Miši Oblak, Gregorju Pireu, Jerneju Prinčiču, Mitju Puppisu in Mateji Toma/in. (Več o drugih uspehih strani Županova petica odličnjakom na šoli Tabor. Foto: R. Golnik Tudi na Osnovni šoli 8 talcev so pripravili svečanost za devetošolce v četrtek, 14. junija. Kar 17 učenk in učencev je prejelo Županovo petico: Sanela Šupković, Sara Idzig, Ina Puntar, Aljaž Kotar, Nika Grom, Nastja Pirman, Krna Redžcpović, Nina Cvetko, Ana Kompan, Diana Rupnik, Manca Jurca, Tim Šhligoj, Katja Vrabec, Klara Menart, Ana Grom, Urban Nagode in Urša Malavašič. (Več o drugih uspehih stran...) Županova petica odličnjakom na šoli H talcev. Foto: R. Gutnik Župan Janez Nagode je skupaj s sodelavci Občinske uprave čestital vsem dobitnikom Županovih petič in jim voščil takih uspehov tudi pri nadaljnjem šolanju. Prav tako pa župan čestita tudi vsem ostalim bodisi v devetem razredu osnovne šole bodisi v nižjih razredih za uspešno zaključene razrede in jim želi čim daljše počitnice, kjer bi si nabrali veliko nepozabnih doživetij. Renata Gutnik Počitnice so spet tu! Hitro, skoraj prehitro je prišel zadnji dan pouka. Za nami je še eno šolsko leto, med katerim smo s poukom in vzgojo spodbujali najmlajše in jim dali vedeti, da smo vsi del skupnosti, ki se imenuje POŠ Rovtarskc Žibrše. Na popoldanski prireditvi smo uprizorili našo novo igrico »Pomladna zgodba« ter staršem in našim prijateljem devetošol-cem poklonili drugo številko našega šolskega glasila Drobtinice s Planin. Obiskala nas je tudi ravnateljica Marinka Dodič, otrokom je čestitala ter jim podelila priznanja in pohvale. Tudi mi smo se ji zahvalili, saj nam je vedno stala ob strani in je podpirala naša prizadevanja. Prav tako pa so nas vedno in povsod vzpodbujali tudi naši starši. Njim velja nameniti posebno pohvalo in zahvalo. Na koncu pa jc prišlo še do izjemno lepega dogodka. Učenci so letošnjo pomlad raziskovali, kakšna je govorica cvetja in so se želeli z drobnim nageljčkom zahvaliti in izkazali spoštovanje in prijateljstvo staršem, devetošolcem in ravnateljici. In prav takrat je s svojimi devetimi nageljčki pristopila naša ravnateljica in jih podarila učencem. Da dobiš nageljček od same ravnateljice! Prepričana sem, da si bodo malčki to zapomnili za vedno. A. Žakelj Iz sveta mladih SUSi Šolsko spričevalo z zlatim sijajem Šolsko spričevalo z zlatim sijajem Osnovna šola Tabor je sklenila še eno zelo uspešno šolsko leto s številnimi uspehi na različnih področjih - Spričevalo z zlatim sijajem Od 416 učencev naše šole jih je 405 uspešno končalo šolsko leto. Šolanje je zaključila izjemno uspešna generacija devetošolcev; z odličnim uspehom so izdelale Petra Burkclca, Danijela Ivanovič in Eva Sever Rus, kar enajstero pa je bilo odličnih vseh osem let (glej slr.22) Priznanja: 13 zlatih, 21 srebrnih in 153 bronastih priznanj. Med zlatimi priznanji: Jaka Dolenc je osvojil 6 zlatih priznanj: Spoznajmo sladkorno bolezen, Proteusovo priznanje biologija, Preglovo kemija,Cankarjevo- slovenščina, Štefanovo fizika. Vesela šola in posebno priznanje MILLENNIUM za doseženih 100% na nacionalnem preizkusu iz slovenščine; Domen Brus je osvojil 2 zlati priznanji v znanju zgodovine in Štefanovo priznanje. Metka Petrič )c osvojila 2 zlati priznanji - iz logike in Vegovo matematika. Lara Hvala in Miša Oblak sla osvojili zlato priznanje na tekmovanju Spoznajmo sladkorno bolezen. Marjetka Brenčičjc osvojila zlato Proteusovo priznanje biologija. učenk in učencev od 4. do 9.razreda, srebrno pa 64. POS Rovtarske Zibrše Učenci so sodelovali na vseh prireditvah v kraju; za konce šolskega leta pa so sodelovali na prireditvi ob otvoritvi CŠOD Medved, predstavili novo igrico Pomladna zgodba in izdali drugo številko glasila Drobtinice s Planin. To glasilo je bilo že nekaj let zapovrstjo nagrajeno. POS Hotedršica Najodmevnejši rezultat je dosegel ectrtošolec Luka Nagode; osvojil je zlato priznanje na tekmovanju Vesela šola. Učenci so se tudi letos najbolj razveselili ogleda filma v Koloscju in zanimive, že tradicionalne noči, ki sojo preživeli kar v šoli. Med srebrnimi priznanji: Jaka Dolenc - angleščina, zgodovina, Vegovo,- Domen Brus - angleščina, Cankarjevo, Proteusovo, Preglovo; Metka Petrič - Proteusovo, Štefanovo, Matej Arko - Štefanovo, Proteusovo, Vesela šola; Anja Biščak ~ logika, Anže Vrabl - Vegovo, Mitja Puppis - angleščina, Manuela Lisjak, Laura Grmek, Karmen Cigale, Patricija Teršar, Miša Oblak in Mateja Tomazin - Vesela šola. Bralno značko: na razredni stopnji je osvojilo 193, na predmetni pa 59 učencev. Angleško bralno značko: Zlato priznanje je osvojilo 30 Iz kulture - likovna dejavnost: Nagrada na mednarodnem natečaju Kulturna dediščina Lara Šebalj in Gašper Gantar. Nagrada na državnem natečaju Naravne in druge nesreče Maja Nagode; glasbena dejavnost: Otroški pevski zbor je osvojil srebrno priznanje na 2. regijskem tekmovanju otroških in mladinskih zborov v Zagorju ob Savi, zborovodja Zdravko Novak pa posebno nagrado za najboljšo izbiro tekmovalnega programa; gledališka dejavnosi. Na Medobmočno srečanje dramskih skupin seje uvrstila starejša dramska skupina z igrico B. Levinger Petrček je vsega kriv; literarna dejavnost: Nagrada na državnem natečaju z domovinsko tematiko Hana Brus, uvrstitev med deset izbranih avtorjev za objavo literarnega dela na Roševih dnevih Lara Hvala. Maja smo izdali šolsko glasilo ŽVRGOLAČ. Iz športa - regijsko atletsko tekmovanje: I. mesto: Anže Merlak - skok v višino, Matic Kapnik - met žogice v daljavo; 2. mesto: Gregor Pire met žogice v daljavo, Jernej (iantar - suvanje krogle, Tajda Pečkaj - skok v višino; 3. mesto: liva Sever Rus tek na 1000 m, Mateja Tomazin - skok v višino. Državno atletsko tekmovanje: Anže Merlak - 3. mesto - skok v višino. Polfinalni namiznoteniški turnir osnovnih šol: I. mesto Blaž Končina Učenci od 3. do 9. razreda so tudi letos tekmovali med seboj za najboljši razred; to sta postala na razredni stopnji 4.a/8, na predmetni stopnji pa 8.b. Bojana Levinger Uspehi nad uspehi Med učenci osnovne šole 8 talcev priznanj in odličij nič koliko Učni uspeh devetošolcev: 20 odličnih, 12 prav dobrih, 22 dobrih, 8 zadostnih in 4 s popravnimi izpiti. Devetošolci med srebrnimi in zlatimi priznanji. Iz logike zlato priznanje Nika Grom, srebrno Ana Kompan; iz biologije zlato priznanje Tim Šfiligoj, srebrno Aljaž Kotar in Grega Bele; iz angleščine srebrno priznanje Manca Jurca, Ina Puntar in Tim Šfiligoj; iz geografije srebrno priznanje Ina Puntar; iz likovne vzgoje zlato priznanje Jerneja Jerina; iz matematike srebrno priznanje Tim Šfiligoj; iz slovenščine srebrno priznanje Sara Idzig, zlato Ina Puntar; iz lizike srebrno in zlato priznanje Nika Grom. Odličnjaki v vseh letih (Glej str 22) Vsa leta zvesti tudi bralni znački: Alja Mihelčič, Urša Malavašič, Ana Gabrovee, Ana Grom, Grega Bele, Aljaž Kotar, Nika Grom, Krna Redžepovič, Sara Idzig, Sancla Šupković, Ina Puntar, Saša Punalarić, Manca Jurca, Klara Menart, Nina Grubar, Tjaša Jamnikar, Irena Košir, Ana Kompan, Ana Gorkič, Peter Kalin, PelcrKalin, Rok Družina, Diana Rupnik, Tej a Lapajne, Petra Čuk, Tina Pelrovčič, Tim Šfiligoj. Vsa leta zvesti pevskemu zboru - Nika Grom. Urša Malavašič. Športniki generacije: Ana Grom, Nika Grom, Petra Čuk, Irena Košir, Matjaž Gorjanc. Srebrna in zlata priznanja od I. do S. razreda Iz sladkorne bolezni srebrno priznanje Anja Modic, Neža Verdinek, in Petra Ivič - vse iz 8.r; iz vesele šole srebrno priznanje Eva Kobal, Veronika Čeme, in Kristjan Ložar, zlato Eva Kobal vsi iz 4r; iz naravnih in drugih nesreč srebrno priznanje Neža Verdinek, Klara Nagode obe 8. r. in Petja Pue, 2.r.; iz geografije srebrno priznanje Franka Erkcr in Rosana Klančar - obe 8.r.; pri angleški bralni znački zlato priznanje Lina Jerina Ljubojević, Adi Prcradović Nasufović, Sonja Sckirnik Ccrgonja, 03 bi) Iz sveta mladih Špela Pečkaj, Klavdija Bauer, Lovro Novak, Tom Šfiligoj, Ncja Petrovčič, David Zaje, Živa Matcvžič, Matevž Brcnčič, Matej Korošec, Aleksander Vegclj, Urška Šusto, Štefan Prodanović - vsi 4.r, Miha Novinšck, Gal Oblak, Nataša Patricija Brand, Tamara Petrovič, Lea Kralj in Neža Lukančič - vsi 5.r., Barbara Kompan 8.r.; i/, matematike srebrno priznanje Luka Gabrovcc, Eva Petrovčič, Brina Bole Sonja Stagličič in Klemen Stoševski vsi iz 7.r„ Rok Igličar, 8.r.; iz fizike srebrno priznanje Ana Nagode in Rok Igličar - oba 8.r.; iz zgodovine srebrno priznanje Tjaša Cvetko, Boštjan Maček in Barbara Kompan - vsi iz 8.r.; iz kemije srebrno priznanje Barbara Kompan in franka Erkcr obe 8.r. Raziskovalne naloge Iz biologije Vpliv nenavadno tople zime na vedenje čebel, Katja Vrabec, 9.r. (mentorja Branka Kogoj Jaksctič in Janez Vrabec); iz psihologije Odnosi med devetošolci in starši, [ima Mihelčič in Urša Malavašič obe 9.r. (mentorica Bojana Brcznikar); iz slovenščine .Jezik naš vsakdanji, Ana Kompan in Ana Gorkič - obe 9.r. (mentorica Irena Lipovce); iz zgodovine Vojna za samostojno Slovenijo v Logatcu po ustnih virih, Barbara Kompan in Klara Nagode obe 8.r. (mentorica Maja grbec Švajnccr); iz etnologije Kozolci v Logatcu, Tini Šfiligoj in Manca Jurca oba iz 9.r. (mentorica Alenka lepoša Berro). Metka Kapnik, ravnateljica Gremo na počitnice Na šoli vsi uspešni - Petri Bezeljak zlato priznanje na državnem tekmovanju in posebna nagrada za najboljšo uspešno učenko, kar obstaja šola v Rovtah Prav gotovo je v šolo lepo hoditi predvsem, ker če si šolar, ti pripadajo počitnice. Ce bi vprašali učenec, katera je njihova najlepša beseda, bi bila verjetno to počitnice. Kar neverjetno hitro čas beži in šolsko leto se je tudi letos končalo za učečo sc slovensko mladež. Najprej smo sc od devetošolcev poslovili 15. junija. Šc zadnjič so se letošnji devetarji sprehodili po šolskih prostorih, ki so jim bili včasih varno zatočišče, spet drugič zapor, in učilnice so se spremenile v mučilnice, kot so včasih radi rekli v šali. A vsi se letos poslavljajo zadovoljni, saj prav nihče si ni prislužil "popravca". Srednje šole so jim že izkazale svojo naklonjenost in jih bodo jeseni sprejele medse, kamor so si pač zaželeli. Praž-nje oblečeni fantje in dekleta so bili videti prav resni in dostojno so sc poslovili. Povabljeni so bili učitelji, ravnatelj Mitja Turk in župan Janez Ngode. Dom krajanov so uvodoma napolnili takti Radctzkcga marša in v ritmu te koračnice so med nas prišli vsi letošnji devetarji. Na hudomušen način so sc ob sliki in besedi predstavili, sledilo pa je najpomebnejše dejanje - podelitev priznanj za uspešno delo na različnih področjih. Tudi letošnja bera je bila kar dobra, čeprav bi po besedah ravnatelja lahko bila še boljša. Precej jc bilo priznanj za večletno pridno branje slovenskih in angleških knjig, na področju zgodovine, kemije, biologije, logike, matematike. Gotovo ne gre spregledati med vsemi temi dobitniki učenke Petre Bezeljak, ki je odnesla kar celo naročje priznanj in nagrad. Že v prejšnji številki Logaških novic smo omenili, da seje potegovala za eno od priznanj na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev. In z. veseljem sporočamo, da je osvojila zlato (le dve v Sloveniji). Prav tako je ravnatelj z veseljem podelil isti učenki nagrado kot najbolj uspešni v dosedanjem obstoju osemletne šole v Rovtah. Tudi županje mladim namenil nekaj besed, šc posebej tistim, ki so uspeli bili vsa leta šolanja odlični. Podelil jim je županove petice. Sledila jc še predaja ključa osmarjem in nekaj besed zahvale razredničarki Ljudmili Trcvcn in ostalim učiteljem. In šola jc zanje zaprla svoja vrata. Vračali sc bodo lahko le še na obisk. Točno čez teden dni so odšli na počitnice tudi ostali otroci, ki jim je junij eden najtežjih mesecev, saj so z mislimi že na vseh mogočih počitniških krajih, le v šoli bolj malo. Tudi njihov zadnji dan smo zaključili prijetno, sproščeno in preprosto. Lutkarji in dramski igralci so predstavili svoja letošnja dosežka Mali pes in svoboda ter Znamka Evijana. Matej jc s harmoniko popestril dogajanje, ob koncu pa je sledil še kviz, v katerem je bilo treba prikazati več spretnosti in manj znanja. Ob okusni malici in podelitvi spričeval seje šolsko leto 2006/2007 končalo. Naj minejo počitnice lepo! Ko pa bo gospa jesen začela naravo barvati rumeno, se zopet srečamo med šolskimi klopmi. Metka Bogataj Naš Jaka - mojster za vse! Devetošolec Jaka Dolenc je najuspešnejši učenec OŠ Tabor v tem šolskem letu in eden izmed najuspešnejših v zadnjih desetih letih. In Jaka je res nekaj posebnega. Pa ne le zato, ker je super odličnjak vseh osem let, prejemnik priznanja MILLENNIUM za osvojenih 100% na Nacionalnem preverjanju znanja iz slovenščine in prejemnik kar šestih zlatih in srebrnih priznanj z državnih tekmovanj, je tudi izvrsten igralec v dramski skupini in izjemen likovni in literarni talent. Ko zapušča osnovnošolske klopi, nas je presenetil s svojimi odgovori. imam samo dve napaki in da bom zagotovo osvojil zlato priznanje. In res je bilo tako! V tem šolskem letu si osvojil zlata priznanja na tekmovanjih Spoznajmo sladkorno bolezen, Biologija, Kemiju, Slovenščina, Fizika in Vesela šola, pa še tri srebrna - Angleščina, Zgodovina in Matematika. Katero se ti je zdelo najtežje? Logika, tuje šlo le do bronastega priznanja. Vsa ostala tekmovanja se mi niso zdela težka. Kateri predmet pa se ti je v osnovni šoli zdel najtežji? S kakšnimi občutki zapuščaš osnovno šolo in kaj ti ho najbolj ostalo v spominu? Moram reči, da so občutki zelo dobri. Vesel sem, daje konec šolskega leta in da zapuščam to šolo, na kateri pa sem dobil veliko znanja; v spominu pa mi bo ostalo veliko lepih stvari. Zelo sem užival na izletu, ko smo obiskali samostan Žclimlje in njihov zeliščni vrt, ker tudi moja mama goji podobna zelišča doma. Za vedno si bom zapomnil tudi državno tekmovanje v Veseli šoli pred nekaj leti, ko sem že na poti domov v avtobusu ugotovil, da Iz sveta mladih Mojster Jaka s svojo mojstrovino. Športna vzgoja. Nenavadno. Zakaj pa ravno športna vzgoja? Zato, ker nimam kondicije, premalo se gibljem; veliko raje počenjam druge stvari. In katere stvari so to? Zelo rad rišem, trenutno rišem načrt za grad, rad tudi fotografiram. Najraje berem domišljijske in pustolovske knjige, tudi sam si izmišljam zgodbice, mogoče bom nekoč napisal knjigo. Zanima me tudi dramska igra. Že od 3. razreda igram v šolskih gledaliških predstavah. Lani sem bil za svojo igro v predstavi KAJ IŠČEMO? na Otroškem gledališkem festivalu v Mladinskem gledališču nagrajen z brezplačnim igralskim tečajem; vpisal sem se že v nadaljevalnega. Upam, da bom tudi v prihodnje igral v kakšni predstavi. Seveda, počenjam pa tudi stvari, kijih počnejo vsi moji vrstniki - igram računalniške igrice in gledam televizijo- Kaj pa tvoje želje za prihodnost? Vpisan sem na Gimnazijo Bežigrad. Ta gimnazija je naredila na informativnih dnevih name najboljši vtis. Ko bom končal srednjo šolo, si najbolj želim študirati arhitekturo. Zanimajo pa me tudi likovno ustvarjanje, zgodovina, kemija in literatura. Pa naj še kdo reče, da naš Jaka ni izjemen mladenič. Neskončno smo ponosni, da je bil naš učenec; prepričani smo, da nas bo s svojimi uspehi razveseljeval tudi v prihodnosti. Bojana Levinger Med likovnimi nagrajenci Podelitev mednarodnih likovnih nagrad To: V Celju so 18. maja odprli razstavo nagrajenih likovnih del. Na uvodni prireditvi je Mihailo Lišanin podelil priznanja nagrajencem 12. mednarodnega razpisa revije Likovni svet na temo 'Kdo sem jaz, kdo je moje ljudstvo?'. Ustvarjalci so bili razporejeni v tri starostne skupine: dO 10 let, od 11 dO 15 let ter od 16 do 20 let. V vsaki starostni skupini so bili trije zmagovalci ter 50 ostalih nagrajencev, med katerimi sta bila tudi učenca osnovne šole Tabor iz Logatca: Gašper (iantar in Lara Šebalj. Mentorji so poslali dela učencev iz 46 držav z vseh kontinentov; prispelo je več kot 10.000 del. Žirijo, ki je izbrala najboljša dela, so sestavljali: dr. Bogomil Karlavaris, akademski slikar z Reke (Hrvaška). Emil Sfera, akademski slikar iz Pančcva (Srbija) in Breda Bračko, likovna pedagoginja z OŠ Griže (Slovenija). Od leve: ravnateljica M. Dodič, nagrajenca L. Sebalj in G. Gantar ter učiteljica likovne vzgoje M. Cehajič Na podelitev so prišli Angleži, Turki, Belorusi, ki so potovali z vlakom do Celja kar 48 ur; v zadnjem trenutku so prispeli nagrajenci celo iz Indije. Kitajcem, Egipčanom, Maltežanom in Avstralcem pa seje pot očitno zdela predolga, saj jih na podelitev ni bilo. Logaški nagrajenki sta v Celje pospremili Marija Čehajić, učiteljica likovne vzgoje, ter mag. Marinka Dodič, ravnateljica s šole Tabor. Z velikim zanimanjem so si vsi štirje ogledali razstavo slik, ki so prikazovale tudi kulturo različnih držav. Razstavo si lahko ogledale še do 31. avgusta. Lara Šebalj Srnjaki na Srnjak Taborniki iz. rodu Srnjak smo se 8. junija podali na tradicionalni pohod na Srnjak, najvišji vrh v logaški občini, po katerem se tudi imenuje naš rod. Starejši so pot pričeli pri taborniški koči v Logatcu, MC-ji pa smo se jim pridružili na Kalcah. Po dobri uri skupne hoje smo dospeli do prvega cilja: stare rimske vojaške postojanke Lanišče. Tu nas je ujel dež, in ko smo že mislili, da se bomo morali vrniti, seje končno razjasnilo, in nadaljevali smo še drugi del poli: na vrh Srnjaka. Tam so vsi, ki so na vrh prišli prvič, doživeli krst nekaj udarcev po zadnji plati. Nato smo se vrnili na Lanišče. Počitka si še nismo zaslužili, saj nismo imeli kje spati, zalo smo se podali v gozd po palice in kline za bivake, ki smo jih skupaj z vodniki kaj hitro postavili. Za bivaki sta prišla na vrsto ogenj in težko pričakovana večerja. V krogu smo sedeli ob ognju in ob prijetnem klepetu pekli hrenovke. Ko pa se je popolnoma znočilo, smo se odpravili spat. Noč je sicer bila mrzla, ampak kol prekaljeni taborniki smo imeli s seboj dovolj obleke, da nas ni zeblo. Zbudili smo se v lep dan, saj ni bilo težkih oblakov, ki bi naznanjali dež. Hitro smo pospravili bivake, pozajtrkovali in se odpravili v dolino, kjer so nas že čakali starši. Za konec smo pomahali šc kolesarjem, ki so se udeležili maratona češenj, in se nalo z lepimi vtisi odpravili domov. Vesna Istenič r~-O nt o o C 03 S/J O _J Iz sveta mladih V mnogoboju najboljši logaški taborniki Logaški taborniki, združeni v rod Srnjak, so pripravili 12. maja v Logatcu območni mnogoboj za vse rodove v obljub-Ijanskcm območju. Mnogoboja seje udeležilo 61 tekmovalcev. 5 vodnikov in 27 sodnikov iz rodov Dveh rek Medvode, Upornega plemena Mengeš. Mlinskih kamnov Radomlje in Srnjak iz Logatca. Mnogoboj jc vključeval tekmovanje v taborniških spretnostih, kot so ciljanje, premagovanje ovir, postavljanje šotora iz šotork, šaljivo tekmovanje, lov na lisico, postavljanje ognjev, orientacijski pohod, med dvema ognjema, signalizacija morse in semafor, lokostrelstvo in spretnostno tekmovanje - vezava signalnega stolpa. Večina naštetih panog sc jc od enajste ure dalje odvijala v grajskem parku; tabornike pa ste lahko srečali še na poteh okoli Sekirice. Logatčani so sc odrezali odlično, saj so prav vse ekipe osvojile najboljša mesta v svojih kategorijah. Radovedne oči. FotOi Rod Srnjak Alergija pri otrocih V dvorani Glasbene šole Logatec jc 25. aprila potekala okrogla miza na temo Alergija pri otrocih. Okroglo mizo je vodila vzgojiteljica Anita Zigmund, gostja omizja pa jc bila dr. Jasna Čuk Rupnik. Omizja se je udeležilo petnajst udeležencev, ki se srečujejo z. alergijami. Že pozdravne besede so govorile o pogostosti alergijskih bolezni, ki iz leta v leto prizadenejo več ljudi. Saj žc skoraj vsak tretji otrok ima alergijo. Zbolijo lahko otroci v prvih mesecih življenja, prvi povzročitelji so mleko in jajca. Če alergije pravočasno nc prepoznamo in jc neustrezno ne zdravimo, se pojavljajo vedno nove preobčutljivosti. Starši so sc zelo odzvali s svojimi izkušnjami in vprašanji, na katere jim jc odgovarjala dr. Jasna Cuk Rupnik. Veliko vprašanj jc bilo o astmi, o znakih pojavnosti, o zdravilih, o inha-liranju pri majhnih otrocih, o posebnih težavah pri astmatičnem otroku, o ozdravljivosti astme, ki je najpogostejša kronična bolezen otrok, saj i se pojavlja pri 10% vseh otrok. Veliko smo govorili tudi o atopijskem dermatitisu, o negi kože in oblačilih, o pršici, o cvetenju (cvetni prah, trave), o tem, kako zdravimo alergije. Atopijski dermatitis jc bolezen imunskega sistema; vzroki za njegov nastanek ostajajo šc naprej zaviti v temo, prav tako pa tudi ni zdravila, s katerim bi to kožno bolezen v celoti pozdravili. S precejšno skrbjo in znanjem o sebi in bolezni, o njenih simptomih sc dabolezen toliko umiriti in ublažiti, da lahko kljub vsemu živimo normalno in kakovostno življenje. Alergija pri otrocih mine v veliko primerih samo od sebe. Na koncu sem govorila o alternativni metodi zdravljenja, o bioresonanci, ki jo uspešno obiskujemo in pomaga pri zdravljenju mojega otroka. Anita Zigmund Tudi za počitniško branje Ob koncu šolskega leta so svojo plemenito inventuro opravila tudi šolska glasila, ki pridno leto za letom polnijo strani z informativnimi sporočili pa z dragocenimi literarnimi in likovnimi stvaritvami. Tako so nas razveselili učenci s šole Tabor razveselili z Žvrgolačcm, s šole 8 talcev z Našimi dnevi, s šole Rovte z Žarkom besede in s POŠ Rovtarske Žibrše z Drobtinicami s Planin, ki žanjejo laskava priznanja tudi slovenskih založnikov. mš TD Medvedje Brdo in Rovtarske Žibrše vas v sodelovanju s KŠD in PGD Medvedje Brdo ter s KS Trate vabi na 19. tradicionalni KMEČKI PRAZNIK 2007 5. avgusta na Medvedjem Brdu • Začetek ob 15. uri s prikazom starih običajev in šeg: klepanje kose in košnja trave, cepljenje trsk in drv, pletenje košar, peharjev, jerbasov, izdelava brezovih metel, kuhanje žgancev, vejanje žita, likanje z likalnikom na žerjavico, pranje na roke, ribanje in tlačenje zelja, klekljanje, šivanje nogavic, izdelava masla, tesanje, žaganje, »vrdevanje« (krmljenje živine) in pripravljanje krme za prašiče; • ob I 5.30 ples za otroke; • ob 16. uri vasovanje od zore do mraka; • ob 17. uri - zabavni program z. domačimi humoristi. Bogat srečelov z več kot 1000 dobitki (med njimi ogled Benetk, sedemdnevni apartma v slovenskem zdravilišču...) Za hrano in pijačo bo dobro poskrbljeno, kupiti bo mogoče tudi domače dobrote. Zabaval vas bo ansambel ATOMIK HARMONIK Vstop prost - Le pridite, ne bo vam žal! Za vodstvo Kmečkega praznika Vojko 1'anič Sporočilo o uvrstitvi Logaškega okteta Po končani občinski reviji malih pevskih skupin II. maja letos v Hotcdršici jc strokovna spremljevalka Vera Clemcntc Kojič izbrala za uvrstitev na medobčinsko srečanje Logaški oktet. Revija bo 21. septembra ob 19. uri v novi Štifti. Čestitamo Oktetu in zborovodji Lovru Gromu. I'anja-1'ina Škufca Ne nazadnje Odmevi iz doma starejših Veliko dobre volje in še več zadovoljstva Junij v našem Domu starejših Junija so sc naši pevci pomerili na 14. srečanju pevskih /borov socialnih zavodov Slovenije na Ptuju. Ob prihodu domov so nam povedali: »Nismo zmagali, vendar smo bili najboljši!« Imeli so sc lepo, le malce so bili utrujeni, lepo jih je bilo videti, ko so ob spremljavi harmonikarja, člana zbora, privriskali in tudi nam prinesli nekaj dobre volje. V istem mesecu smo imeli v Domu tudi razstavo klekljanih izdelkov naše stanovalke Štefke Žigon. Gospa je v Domu dve leti. Klekljanja seje naučila od svoje mame. Intenzivneje pa seje s klckljanjem začela ukvarjati, ko je seje upokojila. Na razstavi je predstavila izdelke, ki jih je naredila v Domu. Zelo lepi izdelki! Gospa pravi, da bo klekljala, dokler bo zmogla. Tudi Tončka Jereb je prebirala svoje vtise. Prav prijetno pa je bilo na tradicionalnem pikniku s svojci in stanovalci Doma. Trije stanovalci so se predstavili s harmoniko. V pomoč jim je bil Franc Jcraj, ki nam ob različnih priložnostih popestri dan z igranjem harmonike. Zapeli so tudi člani domskega pevskega zbora, nekaj besed 0 dogodkih v Domu pa smo poleg direktorice povedali tudi stanovalci. Za zaključek kulturnega programa je nastopila Logaška godba. Zahvala gre vsem nastopajočim in tudi domskemu osebju, ki seje zelo potrudilo in pripravilo pester program, po katerem so nas postregli s sadjem, pecivom, pijačo in čevapčiči. Bilo je zares prav prijetno. Ob koncu šolskega leta so nas obiskali otroci iz glasbene šole Logatec, stari od osem do trinajst let. Vsak od njih je na električnih klaviaturah zaigral po dve skladbi. Na koncu smo še skupaj /apeli: otroci, njihov mentor Vinko Kralj in stanovalci. Bili so /elo prijetni in obljubili so, da še pridejo. Ivanka Pečenik Zahvala »Jankota ni več!« Upanje je nadomestila bolečina in žalost za vsem tistim, kar nas je globoko in vsakega na svoj način povezovalo z Jankom in zaradi česar nam je bil drag in smo ga imeli radi. Janko Slabe *21.3.1944 +26.5.2007 duhovnik, misijonar v Matangi na Madagaskarju od 1972 do 1997 V dneh slovesa ste nam številni sosedje, vaščani, prijatelji in znanci izrekli sožalje in nam na mnogo načinov stali ob strani. Za vso skrb in oporo sc vsem iskreno zahvaljujemo. Šc posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Janezu Petriču za nesebično pomoč pri pripravi pogrebne slovesnosti, gospodu nadškofu Alojzu Uranu /a vodenje bogoslužja in številnim duhovnikom, ki so somaševali, domačim pevcem, Zagorskemu oktetu in pevcem z Madagaskarja, duhovniku Jožetu Trevnu za doživeto vodenje večerne molitve, misijonarju Izidorju Grošlju za slikovit oris Jankovega dela na Madagaskarju, osebju Zavoda sv. Rafaela na Vranskem in zdravstvenemu osebju celjske bolnišnice za prizadevanje za Jankovo zdravje, /a nego ter /a vso oporo in razumevanje pri urejanju formalnosti, župnijski Karitas /a pomoč pri pogostitvi duhovnikov, vsem, ki ste ga pokropili, prinesli sveče, darovali za sv. maše in ga pospremili k večnemu počitku na duhovniški grob v rojstnih Rovtah. S posebno hvaležnostjo se obračamo na vse, ki ste ob tej priložnosti prispevali za misijonarsko delo v Matangi in s tem prisluhnili Jankovi poslednji želji. Dobršen del življenja, tudi ob bivanju doma seje zavzemal za izboljševanje razmer, za pastoralno delo na tem koncu Madagaskarja. Darove bo misijonar Izidor, Jankov naslednik v Matangi, odnesel s seboj na Madagaskar in jih uporabil v namen, za katerega ste jih darovali. Posebej se zahvaljujemo tudi vsem, ki ste podpirali Jankova prizadevanja in molili zanj v času njegovega misijonskega delovanja na Madagaskarju in še posebej v dneh njegove bolezni. Naj vam Bog povrne! Žalujoči sorodniki Zahvala Ignac Pfajfar 9. junija 2007 smo sc poslovili od našega dragega Ignaea Pfaj farja iz Logatca. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej sc zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov iz Gubčcve uf, Lovski družini, g. Janezu Petku, g. Miroslavu Rupniku, ZB NOV Logatec, g. Senu, g. Kleču, ga. Vesni Jerina, Društvu upokojencev. Cvetličarni Angela, delavcem Komunalnega podjetja za organizacijo pogreba ter ostalim, ki so nam izrekli sožalje. Žalujoči žena Ivanka, sin Dušan in Igor ter ostalo sorodstvo Zahvala Veliko rož je zacvetelo zate, nešteto zvezd ti je žarelo. Prehodil si mnogo poti, dežne kaplje SO te močile in sonce je sijalo nate. Mnogo nasmehov Si izvabil z naših obrazov, ostalo je veliko spominov... Janez Možina 1945-2007 Ob smrti našega dragega moža, atija in dedija Janeza Možina sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in podarjene sveče; hvala vsem za spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi gopodu župniku, pogrebnemu zavodu Menart, cvetličarni Bela, Društvu MS, Društvu upokojencev Logatec in Društvu invalidov Logatec. Posebno zahvalo izrekamo osebju Doma upokojencev Vrhnika za predano skrb in nego. Vsi njegovi Zahvala Zapustila nas je tiho, mnogo prezgodaj, za njo je ostala boleča praznina. Vida Albreht, roj. Reven 22.4.1936- 19.6.2007 Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste njej in vsem njenim v težkih trenutkih njene bolezni in njenega slovesa stali ob strani, za vse izrečene in darovane pozornosti iskrena hvala. Posebna zahvala velja gospodu župniku Janezu Selanu za lep poslovilni obred, Trobilnemu kvartetu Orkestra Slovenske policije in Pihalnemu orkestru Logatec za poslovilne žalostinkc ter pogrebnemu zavodu Menart za skrbno in lepo opravljene pogrebne storitve. Žalujoča družina Albreht Propadajoče, ki vse bolj propada Ob Tržaški cesti nedaleč od sedanje občinske stavbe stoji dokaj mogočna stavba, v kateri je bila nekoč Škrljeva vinska klet in še prej vojaška kuhinja, nad njo pa prostori, v katerih so bili nastanjeni vojaki. In to ob glasni cesti skoz Logatec. Zob časa je Škrljevo »Stalo« poSteno načel, tako da bi jo bilo treba temeljito obnoviti ali podreti. Stavba, kakršna je, prav gotovo ni v ponos nc lastniku ne Logatcu. Besedilo in Joto: France Brus Ne nazadnje Prijazno stičišče generacij Družabno popoldne v Domu starejših Svojci in prijatelji oskrbovancev logaškega Doma starejših smo bili X. junija vabljeni na družabno srečanje. Delavke Doma so obložile številna omizja na terasi s pecivom in sadjem. Harmonikar France pa je igral vesele viže. Direktorica Doma Helena Prime je pozdravila navzoče na 6. družabnem srečanju in predstavila celoletne dogodke, srečanja in gostovanja različnih pevskih zborov in skupin, otrok iz vrtca, osnovnošolcev, mladih glasbenikov iz (ilasbenc šole... Tako Dom postaja stičišče generacij. Posebej pa seje direktorica zahvalila prostovoljkam, ki vodijo različne interesne aktivnosti. Program je povezovala Urška. Pod vodstvom prizadevne Renate so pevci Doma, oblečeni v rdeče srajce, zapeli več pesmi. Dva oskrbovanca-pevea sta zaigrala nekaj viž na harmoniko. Oskrbovanci so nato predstavili sodelovanje pri raznih dejavnostih. Tedensko pa se srečujejo pri pevskem zboru (nastopili so tudi na srečanju domskih pevskih zborov v Metliki), pri telovadbi, ročnih delih, literarnem krožku, obisku knjižnice, nekajkrat v letu gredo na krajši izlet. Program je popestrila tudi »Golaž godba« iz Logatca. Nekaj neprijetnosti je sicer povzročila nevihta, a za vse jc bilo dovolj zavetja. Teže pokretni so med svojci sedeli na vozičkih. Opazila sem mamo, kije jedla kot otrok; sinji je nežno brisal zamazane prste. Nekaj oskrbovancev ni imelo obiskovalcev ali pa se niso udeležili dru- Pevci Domu so s pesmijo pozdravili srečanje. Žabnega srečanja. Med navzočimi sem pogrešila teto, kije večinoma v postelji; kljub prigovarjanju sc nam ni hotela pridružili. V kletni dvorani jc bila na ogled razstava kvačkanih prtičkov oskrbovanke Francke ČeSnovar, ki je nesrečno padla in zaradi mavca in slabega počutja tudi ni prišla na srečanje, obiska v sobi pa jc bila vesela. Janez, vedno nasmejani delavec Doma, in direktorica sta povabljenim delila vrtnice, ročno delo oskrbovank, in lepo urejeno publikacijo »Pisarije in rimarije« z opisi predvsem dogodkov i/ preteklosti, saj spomin raje seže v preteklost kot v sedanjost. Med pogovori so postregli še z malico in kavo. Vodstvu Doma, ki lepo skrbi za naše oskrbovanec in njihovo dejavnost, za prijetna praznovanja in srečanja ter kulturne prireditve, gre iskrena zahvala z željo, da mu ideje in moči zlepa ne bodo pošle. Marinka Pelkovšek Napovednik prireditev Nedelja, 5. avgust, od 14. ure dalje. Medvedje Brdo 19.TRADICIONALNI KMKČKI PRAZNIK NA MEDVEDJEM BRDU Prikaz izumirajočih obrti, šeg, navad in ponazoritev vasovanja (življenje na kmetiji od zore do mraka), posebni otroški program in zabavni del: nastop domačih humoristov in harmonikarjev ter ansambla Atomtk 11.111111 > 111 k Olg. m mio: II) Medvedje Brdo in Rovlarske Zihršc, 0441 77 xx 39, Vojko Panič Sobota. IX. avgust, od IX. ure dalje. Veharše NOČNI TURNIR V MALEM NOGOMETU Org. m info: KŠI) Trate, 031 547 9X5 Robert Trpin V programu lahko pride do spremembe.Novosti bodo sproti objavljene na spletnih straneh občine I OgatCC www. obcina-4ogsttec.com Prosimo za razumevanje. Podatke zbrala (IbCina I ogatec, Tržaška cesta 15. 1370 Logatec, renata. gutnik^logatec.si / tel.: 01 7590 633. Adijo poletje 2007 Tudi letošnje poletje se bo v Logatcu zaključevalo na zabaven, aktiven in poučen način. Mladinski svet Logatec skupaj s partnerji ob koncu avgusta in na začetku septembra pripravlja Jestiva/, kije že 3. leto zapovrstjo namenjen mladim tako in drugače. Pri letošnji beri dogodkov sodeluje več kot 200 sodelujočih, ki vas vabijo v svojo družbo vse od 22. avgusta do 2. septembra. Renata (•umik in Borut Marali ogaške novice rt > O C o M >ts> a tJj o -J Ne nazadnje Ob jubileju vrhniških invalidov Proslave ob 25-lelnici Drutva invalidov Vrhnika sc je udeležilo 3. junija v Športnem parku v Bevkah tudi 35 članov Društva invalidov Logatec, ki že eelo vrsto let uspešno sodeluje z vrhniškim društvom na športnem področju in tudi v programu za ohranjanje zdravja; društva invalidov iz Logatca, Vrhnike in Ajdovščine so namreč z združenimi močmi kupila brunarico v Termah Čatež. ZAHVALA za organizacijsko, izvedbeno, finančno in medijsko pomoč pri izvedbi festivala Ver is Od 10. do 16. junija je 7. Logaški pomladni festival Veris prinesel v Logatec svežino in pestrost kulturnega dogajanja s številnimi koncerti, nastopi in delavnicami. Za njegovo programsko in organizacijsko izvedbo se prisrčno zahvaljujem organizacijskemu odboru v sestavi; Janez Nagode (župan). Nevcnka in Drago Malavašič, Renata Gutnik, Marko Škrlj, Marjan Grdadolnik in Luka Loštrek. Za finančno, materialno in medijsko pomoč, brez katere dobrih programskih idej in organizacijskega koncepta festivala ne bi uspeli zadovoljivo realizirati, se najlepše zahvaljujem: Občini Logatec, CMC Lkonom, d.o.o. Logatec, Goslarstvu Demšar Ljubljana, Prevozom Pečclin, Žiri, Lesu d.o.o, Rovte, Parcomu d.o.o, Nova Gorica, Avtoprevozništvu in gradbeni mehanizaciji Valentin Jesenko, s.p., Lavrovec, Bertu Menardu, s.p., Logatec, Šušteršiču, d.o.o., Logatec, Symphony International, d.o.o.,Kranj, Satelitu, d.o.o, Ljubljana, Tehnodomu Logatec, Francu Možinu, s.p., Hartmanu d.o.o., Maribor, Lastri companv, d.o.o., Mengeš, Xastoru, d.o.o., Kamnik, Klubu Grajski park Logatec, Gostilni pri Kranjcu, Vrhnika, Cvetličarni Karmen, Logatec, Komunalnemu podjetju Logatec, Naklu, d.o.o., Logatec, Župniji sv. Nikolaja, Logatec, Televiziji Slovenija, Lokalni televiziji Lep Logatec, Radiu Slovenija. Radiu Ognjišče, Radiu Odmev, Radiu Hit, Delu, Logaškim novicam in Notranjsko-kraškim novicam. Ravnatelj CiŠ in vodja festivala Veris Primož Malavašič, spec. Predsednica Kristina izroča darilo jubilantom. Predsednica 1)1 Logatec Kristina Mczejeobčctrtstoletncm uspešnem delovanju DI Vrhnika predsedniku Janezu Petriču izročila spominsko darilo pleteno vazo s suhim cvetjem. Ilesedilo in Joto: Prance li rus ovani občanke in občani! Občinski svet Občine Logatec je I9.julija 2007 na S. redni seji obravnaval in sprejel mnenje 0 predlogu Vlade Republike Slovenije glede območij pokrajin v Sloveniji . Vladni predlog umešča občino Logatec v Osrednjeslovensko pokrajino. Razprava na svetu in tudi sprejeti sklep Občinskega sveta občine Logatec, ki bo objavljen v medijih, odraža zgolj mnenje župana in koalicije (SLS, LDS, Liste za Notranjsko, Liste mladih in tudi SI)), da želijo v razširjeno Notranjsko (v predlagano Notranjsko kraško pokrajino) vključiti še Logatec; gre torej za razširjeno Notranjsko, kot piše v tekstu 3. sklepa, sprejetega v Občinskem svetu. Svetnice in svetniki Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije in Liste za Logatec smo glasovali proti zlasti zadnjemu, 3. sklepu. Za nas bi bil predlog sprejemljiv, če pride do drugačne opredelitve območja Zahodno od Ljubljane (ki lahko vključuje občine Brezovica, Dragomer, Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Logatec. Cerknica, Bloke, Loška dolina...). Občina Logatec je posredovala Vladi Republike Slovenije mnenje pred sprejemom predloga, ki gaje vlada RS sprejela in poslala v zakonodajni postopek 24.5. 2007. Občinski svet 0 predlogu mnenja Občine Logatec, kije bilo posredovano vladi, ni razpravljal. »Občina Logatec meni, da bi bilo potrebno občino Logatec vključiti v Notranjsko kraško pokrajino, saj so pristopili k izdelavi razvojnega programa 2007-2013 v Notranjsko kraški regiji«. Ker je mnenje izrazilo jasno stališče župana in njegove koalicije, v katero pokrajino želijo Logatec umestiti, smo Slovenska demokratska stranka, Nova Slovenija in Lista za Logatec želeli pridobiti tudi mnenja občanov. Ti so sc s 1100 podpisi pod peticijo jasno opredelili za Osrednjeslovensko regijo s sedežem v Ljubljani. Spoštovane občanke in občani, SDS, NSi in Lista za Logatec se vam zahvaljujemo za vašo podporo predlogu 0 oblikovanju Osrednjeslovenske pokrajine s sedežem v Ljubljani. Ker postopki še niso zaključeni, obstaja možnost referenduma, ee bo Logatec kljub nasprotovanju velikega števila občank in občanov, umeščen v zdajšnji predlog Notranjsko kraške pokrajine (5 občin po zdajšnjem predlogu, ali 4 občine in Logatec). Slovenska demokratska stranka, Nova Slovenija in Lista za Logatec Ne nazadnje Kot bi se vragi ženili Na srečo - kljub zmečkanini brez žrtev. Sredi popoldneva 2. julija - se je nebo nad Logatcem raztogotilo lako, kot še /lepa ne. Preteče oblačje je stresalo ob-nebje /. gromovitim neurjem, kije završalo Z vso silo vrtinčastih vetrov in trgalo iz razjarjenih oblakov naliv za nalivom z obiljem loče. Potoki so hipoma narasli in preplavljali dvorišča in kleti. Vzdolž Napoleonovega drevoreda je raznašalo natrgane in polomljene veje starosvetnih lip in vse bolj ogrožalo varnost prometa. Najhuje se je zgodilo kakih 100 m pred konecm drevoreda proti Ljubljani, kjer je razčcsnilo lipo; razčesnina, ki je padla na cesto je pod seboj pokopala avtomobil do pravcate zmečkanine. Prava sreča v nesreči, da ni bilo žrtev. Ni pa neurje prizaneslo niti najstarejši logaški lipi, ki je še posebej varovana z zakonom o kulturni dediščini. Strela je drevo dobesedno sesula; ostalo je le dvoje vej, uporno stegnjenih v nebo. Mogočna odtrgana veja je pod seboj strla del ograje podjetnika Edvarda Šinkovca. Podobna usoda je doletela tudi lipo z Bogcem sredi polja pod Sekirico. Bilo je sodnemu dnevu podobno, le da po nćbesu niso jahali vsi štirje apokaliptični jezdeci. _ Marcel Stefančič PROSTOVOLJNO ... SLUŽENJE VOJAŠKEGA ROKA Urnik knjižnic na Logaškem Logatec: poletni urnik (1.7. - 31.8.) pon., sred., pet.: 9,-16., tor., čet.: 12.-19., sob.: zaprto Rovte: poletni urnik (1.7. - 31.8.) tor.: zaprto, čet.:15.-19. Hotedršica: poletni urnik (1.7. -31.8.) sre.:16.-19., pet.: zaprto Vrh Svetih Treh Kraljev zaprta zaradi priprav na prenovo Org. in info: Knjižnica Logatec, 01/7541-722 Doživite aktivno vojaško življenje, usposobite se za preživetje v najrazličnejših okoliščinah in opravljanje različnih bojnih nalog. Spoznajte osnove vojaške taktike, radiološko-kemično-biološke obrambe, inženirstva, zvez in sanitete. Vojaški rok lahko letos prostovoljno služite v vojašnicah na Bohinjski Beli in v Novem mestu, napotitev bo 10. septembra 2007. Prostovoljno služenje traja tri mesece in pol, medtem ste zdravstveno in nezgodno zavarovani, usposabljanje pa se šteje v pokojninsko dobo. Zagotovljene imate prenočišče, prehrano, povračilo potnih stroškov in plačilo. Logaške novice, glasilo občine Logatec; izdajatelj Občinski svet občine Logatec; odgovorni urednik Marcel Stefančič; grafična zasnova Goran Rupnik; tisk: Grafika Gracer, d.o.o., Celje; naklada 3950 izvodov. Časopis je brezplačen. Naslov uredništva: Logatec, Tržaška 15, 1370 Logatec; telefon 041 915 705, ob sredah od 10. do 12. ure (01) 7590-626 ali (01) 7590-600, E-mail: logaske@logatec. si, ISSN 0350 9281 www.slovenskavojska.si Prijavite se lahko na Upravi za obrambo Ljubljana, in sicer na izpostavi na Vrhniki (tel. 01 750 57 18) ali v pisarni v Logatcu (tel. 01 754 1 2 72). RrPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO Prijavite se lahko tudi po elektronski pošti iovrhnika(5>mors.si ... SPOZNAJTE SVOJE MEJE IN JIH PRESEZITE! SL OVFNSKA VOJSKA V slu/h« domovine. 2i ii Fotoobjektivnost aSBm Zdaj pa rastejo zelene trave, namesto da bi se pretakala voda. Tako se menda nismo učili parkiranja!? AVTOTRADE, d.o.o., VRHNIKA Sinja Gorica 11,1360 Vrhnika tel.: 01 750 51 99, 755 79 00 www.avtotrade.si Z noftimi izkuan(BOTil. »limita Irt /nanfcsm vam pomagamo premagovali v Će k nali izdelki na ra|v prag nakladanja M 49 cm od ta «-»M trtglav a LAHKA OOSTAVNA VOZILA OD 8 A M C G A ZAČETKA iMOHUUUg^ OD 25. MAJA DALJE AVTOTRADE, d.o.o., Vrhnika Sinja Gorica 11, 1360 Vrhnika tel.: 01 750 51 99, 755 79 00