FoStafna plačana ▼ gotovtnT.
Leto X, št. 287 a
Ljubljana, sobota 7. decembra 1929
Cena 2 Drn
Naročnina tnaia mesečno 25 Din, za mozamsrvo 40 Din.
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon §ter.
3122. 3123. 3124. 3125 m 3126 Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon St. 440.
Cellei Kocenova M. 2. Telefon Stev 190.
Rokopis; se ne vračajo. • Oglasu do tarifo.
UpravnHtvo: UaOljana. Prešernova m 64.
Telefon tt 3122. 3123. 3124. 3125. 3126. faueratm oddelek: Uubljana. Prešernova
aiica 4. Tetefon St- 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cest«
5t. 13 Teletoo St 455 Podružnica Celie: Kocenova odica It 2.
Telefon St 190. Račun) pn pošt ček. sa vodih: LJublJan« št. 11.842; Praha čisto 78.180; Wie« Nr. 105241
Ljubljana, 6. decembra.
Dočim v tisku manjših sil še ni opažati pravega zanimanja za pomorsko konferenco, ki se bo januarja vršila v Londonu, posveča veliko, svetovno časopisje vedno večjo pozornost problemu omejitve in zmanjšanja oborožitve na morju. Enako veliko zanimanje vlada v Washimgtonu kakor v Parizu, v Londonu kakor v Tokiu in Rimu. Vodilni listi prioboujejo razprave strokovnjakov za pomorska vprašanja in prinašajo informacije o preliminarnih Dogajanjih med posameznimi velesilami. Te vesti pa so često le ugibanja, v njih smemo tudi že zreti začetek kampanje, da bi se vplivalo na javno mnenje, ki naj vnaprej naprti tej ali oni državi krivdo za morebitni polom londonske konference.
Danes še nimamo bogzna koliko zanesljivih, pozitivnih podatkov o končnem stališču, ki ga bodo zavzele posamezne sile. O Angliji in Ameriki vemo sicer, da sta se Hoover in Macdonald zedinila na temelju paritete med obema vojnima brodovjema. da je torej delavska vlada odstopila od stališča, ki so ga konservativci tako uporno zastopali na izjalovljeni trojni pomorski konferenci v Ženevi. Ni pa še znano, kako si obe vladi zamišljata to pariteto. Tudi je nejasno, ali pride samo do omejitve oboroževanja na morju ali oa tudi do dejanskega, občutnega znižanja izdatkov za oboroževanje.
Sploh zakriva koprena tajinstvenosti uspehe Macdonaldove poti v Ameriko, ki je vzbudila toliko nad in toliko ugibanj. Kar verno o njih. smo culi od Macdonalda samega in izvedeli iz skupnega komunikeja, ki sta ga objavila s Hooverjem. Sam predsednik Zedin.ienih držav pa je doslej previdno molčal. Oglasil se je šele 3. decembra, ko je v poslanici na Kongres podčrtal važnost londonske konference in odkrito izrekel grožnjo, da bo morala Amerika zgraditi za blizu poldrugo milijardo dolarjev novih vojnih ladij, če ne pride v Londonu do sporazuma.
V britski prestolnic' se vrše zadnje čase preliminarna pogajanja med Anglijo in Japonsko ter Anglijo in Italijo. °rav tako živi so razgovori v pomor-kem razorožitvenem Droblemu med Parizom in Londonom. Ta Dogajanja imaio za cilj, da odstranijo čim več težkoč in tako pripravijo teren za pravo konferenco k: se otvori 21. januarja. Koliko uspeha so doslej dosegla, ni orodrlo v javnost.
Do izmeniave misli je prišlo tudi med francosko 'n italijansko vlado. Laški poslanik v Parizu Manzoni ie predložil znano stališče svoie vlade, ki zahteva za Ttaliio enako močno vojno brodovje. kakor ga ima Franciia. Tako zahtevo ie francoska vlada odklonila kot popolnoma nesprejemljivo. Javno mnenie io v tem enodušno podpira V splošnem pa se ne veruje, da bi bila Italija rekla zadnjo besedo, marveč se zre v njeni zahtevi samo taktična poteza, da bi izb;la na londonski konferenci čim več dobička zase. Prav tako nihče ne jemlje resno italiianskega predloga. naj se odpravijo podmornice. Tudi to bo le grožnja, s katero hoče prisiliti Francijo k popuščanju Italija prav tako visoko ceni obrambno silo podmornic kot Francija in vse manjše pomorske države.
Najzanesljivejše vesti še prihajajo iz Tokia. Japonsko in za njim vse svetovno časopisje je obiavilo navodila, ki jih ie prejela japonska delegacija za pomorsko konferenco. Po teh Dodatkih se bo Japonska odločno uprla odpravi podmornic, ki je glavnima dvema pomorskima silama Angliji in Zedinienim državam tako pri srcu. Japonska bo zahtevala popolno izenačenje glede velikih podmornic z obema anglosaškima velesilama za male podmornice pa baje ne namerava pristati na nikako omejitev. Spričo tako energičnega stališča japonske vlade pač ni pričakovati, da bi londonska konferenca odpravila podmornice. Japonska pa zahteva tudi glede križark zboljšanje razmerja sebi v prid. V VVasfringtonu in v Londonu niso seveda nič kaj navdušeni nad tem pomorskim programom rumenega cesarstva. ki bo vse storilo, da se velika misel omejitve in znižanja pomorske oborožitve ne izprevrže v popolno nadvlado anglosaškega imperijalizma.
Tako je nekako stanje poldrugi mesec pred začetkom velike konference v Londonu. Kakor vse kaže. se bo ta imela borit' z vel;kanskimi težavami. Zato na bo tem večja zasluga tam zbranih državnikov če se jim bo posrečilo doseči vsa.i neka? uspehov in se zedi-niti na kompromisu, ki bo ustavil oboroževalno tekmo na oceanih.
Fnmco^ko-Ha!'jamska podajanja
Par'z. 6. decembra, o Framoosk"' zunanji minister BnairnJ je snrejel dame« poipoMne ttaifinan-sfceiga IHKlamiHca Mairrzoroiia ti razuraivlM z njim powwno
o fondomsiki pomcvrsM razorožitveni konferenci. Briand ie Maimzomiiru izroči no>to. v kateri precizira francoska vlada stališče do problemov londonske pomorske konference. Pariški Ksiti menijo, «Ja prife med Fisrc«i» m ItaSJjo do sporazuma.
Nenadna smrt Radomira Šaponjiča
Zadnje ure simpatičnega diplomata - Globok vtis v bolgarski javnosti - Skupna posmrtnica obeh delegacij -
Prevoz trupla v Beograd
Sofija, 6. decembra. AA. O nenadni smrti predsednika Jugoslovenske delegacije g. Radomira Šaponjiča se dozna-vajo naslednje podrobnosti:
G. Šaponjič se je skupno z drugimi člani Jugoslovenske de'egacije včeraj popoldne udeležil čajanke, ki so jo Ju-goslovenom na čast priredili bolgarski delegati. Med čajanko ie okrog 6. zvečer dobi) Šaponjič naenkrat močne srčne krče. Nudili so mu takoj prvo pomoč. nato pa ga Drepeljali na kliniko prof. Sarapova. kjer so si vsi zdravniki prizadevali, da b' ga rešili. Žal ie bil njihov trud brezuspešen. 10 minut pred 11. uro ponoči ga 'e drugič zadela kap in ob 11. je umrl. Ob njegovi smrtni postelji so bili poleg zdravnikov Ša-ponjičeva soproga, naš poslanik Nešič ter osobje naše delegacije in našega sofijskega poslaništva.
Vsi današnji sofijski listi brez razlike strank obžalujejo nenadno smrt iugo-slovenskega diplomata in poudarjajo, da je ta tragični dogodek vzbudil v vsej bolgarski iavnosti globok vtis in splošno obžalovanje. Listi pišejo, da ie baš največja zasluga ookoinega Šaponjiča. da ie delo sofijske konference tako do-voljno napredovalo in se že bližalo ugodnemu zak1i"čku.
V imenu obeli delegacij je poslal predsednik bolgarske delegacije Razu-kanov jugoslovenskemu zunanjemu ministru dr. Marinkoviču sožalno brzojavko. v kateri obe delegaciji skupno izrekata jugoslovenski vladi svojo globoko žalost nad smrtjo Radomira Šaponjiča. Obenem je bolgarska vlada izrazila svoje sožalje poslaniku Neš:ču.
Prevoz krste s Šaoonjičevim truplom iz bolnice na kolodvor je bil izvr-
šen danes popoldne. Ob tej priliki se ie vršil v sofijski katedrali svečan para-stos. ki ga je služil mitropolit Štefan. Parastosu so prisostvovali poleg Jugoslovenov zastopnik kralja Borisa, zastopnica princese Evdoksije in številno sofijsko občinstvo. Mitropolit se je v toplem govoru spominjal pokojnika, ki ni služil le lastni državi, temveč miru na Balkanu sploh.
Iz cerkve so člani jugoslovenske in bolgarske delegacije nesli krsto na voz, nakar se je ponrkal sprevod med gostim špalirjem občinstva na kolodvor. Tam se je poslovil od pokojnika šef bolgarske delegacije Razukanov. 3b 17. je vlak odpeljal krsto, na katero je bilo položenih mnogo vencev, proti Beogradu.
Sofija, 6. decembra. AA. Jugoslovenska in bolgarska delegacija sta o priliki smrti šefa jugoslovenske delegacije v komisiji za dvo'astniška do-sestva izdali naslednjo skupno posmrt-nico:
»Mešana jugoslovensko-bolgarska komisija z veliko tugo javlia prerano smrt predsednika jugoslovenske delegacije g. Šaponjiča. ki ie sinoči ob 23. uri predal svo.io dušo Bogu. Smrt ga ie iztrgala iz naš;h vrst in izpraznila mesto, na katerem je veliki patriiot s talentom vodil svoio delegacijo in znal ne samo zavarovati interese svoje domovine, nego tudi z razumevanjem in taktivm pojmovati interese druge strani. Obe delegaciji se ga bosta v žalosti spominih' «
Beograd. 6. decembra. AA. Krsta s truplom Radomira Ša<nouj''oa prispe v Beograd jutri z%traj ob 6. Dopoldne bo položena na odru v sabomi cerkvi, popoldne ob 2. pa se bo vršil pogreb.
Za Sokola kraljevine Jugoslavije
Dve brzojavki staroste JSS ministrskemu predsedniku — Ugoden odmev sokolskega zakona v vse; državi
— Beograd. 6. decembra. Ministrski predsednik general Pera Živkovlč je prejel iz Ljubljane naslednji dve brzojavki:
Navdušeno pozdravljam sklep Nj. Veličanstva, da se postavi za predsednika Sokola kraljevine Jugoslavije Nj. Visočanstvo prestolonaslednik. V tem vidimo garancijo za uspešno nadalino sokolsko delo. — Engelbert Gangl, starosta JSS.
V 'imena Jugoslovenskega sokol-stva izjavljam, da se postavljamo na razpolago in uslugo v svrho izvajania zakona o Sokolu kraljevine Jugoslavije. Sklicujem skupščino za 15. december v Beograd. Jugoslovensko sokolstvo bo tudi v bodoče kakor je bilo do-slej pomagač države in nositelj državnega in narodnega edinstva. — Engelbert Gangl, starosta JSS.
Beograd, 6. decembra, p. Vest o osnovanju Sokola kraljevine Jugoslavije je bila sprejeta po vsei državi z največjo radostjo. S posebnim zadovoljstvom je bila sprejeta vest. da se bo v bodoče delalo v vzgoji mladih generacij v
enem duhu, za ustvarjanje ene duše, enega rodoljubnega čustvovanja, ki naj se v vsem kultivira za ljubezen do svojega naroda in domovine in ki naj bo največji pobudnik v delu za napredek in boljšo bodočnost vsega naroda. Tekom današnjega dneva je predsednik vlade sprejel večje število brzojavnih čestitk k uveljavljenju tega zakona.
Znani sokolski delavec in član starešinstva JSS dr. Ivan Ribar je v današnji »Pravdi« objavil članek, v katerem pozdravlja novo organizacijo jugoslovenskega Sokolstva ter poudarja, da bo Sokol kraljevine Jugoslavije nosil visoko zastavo državne in narodne jugoslovenske ideje, slovanske solidarnosti in skupnosti. Jugoslovenski in slovanski duh Sokolstva bo preveval tudi nadalje Sokola kraljevine Jugoslavije. S češkimi in poljskimi Sokoli bo ohranil novi Sokol slovansko sokolsko zvezo.
Ljubljana, 6. decembra, r. Starosta Jugoslovenskega Sokolskega Saveza g. Engelbert Gangl se je z nekaterimi drugimi člani starešinstva JSS nocoj od-pelial v Beograd, kamor je odpotoval tudi predsednik Orlovske zveze g. dr. Žitko.
Poslaniki velesil pri kralju Borisu
Polemika v bolgarskem časopisju — Predzgodovina avdlfenc — Bolgarija zahteva znižanje reparacifskihobrokov
Sofija, 6. decembra. AA. O priliki vesti lista »Zname«, da so poslaniki Velike Britanije, Italije in Francije zaprosili za avdijenco pri kralju Borisu, da jim pojasni stališče vlade glede reparacij, ker se do-zdaj vlada ni hotela izjasniti, je presbiro bolgarske vlade izdal sporočilo, v katerem ugotavlja, da je tako tolmačenje krivo in da temelji na napačnih informacijah. Do teh avdijenc je prišlo po iniciativi samega kralja Borisa, ki redno poziva tuje poslanike v avdijenco v svrho informacij. To sporočilo prinašajo vsi listi ter ga komentirajo.
»Slobodna Reč* trdi, da je vest lista >Zname< popolnoma izmišljena iu da je »Zname« že večkrat pokazalo, da igra neko čudno vlogo s tem, da prinaša uprav zlohotne vesti. Res je le to, da je italijanski poslanik Piaeentini prosil za avdijenco, toda njegova avdijenca ni bila v nikakršni zvezi z vprašanjem reparacij, nego je kralju Borisu samo predal vabilo italijanskega dvora na poroko italijanskega prestolonaslednika. Tudi »Utros komentira komunike vlade proti listu »Zname« v tem smislu in povdarja izjavo ministrskega predsednika Ljapčeva. da je ta vest prava glupost "'n da se celo inozemci čudijo, odkod taka nesmiselnost.
Sofija, 6. decembra. AA. Davi je v odboru za zunanje zadeve zunanji minister Bu-rov zopet pokrenil vprašanje poseta tujih poslanikov pri kralju Borisu. Izjavil 'e, da so ti poseti samo akt vljudnosti in da ni v njih prav nič tiste tendence, ki jim jo pripisuje del bolgarskega tiska
Danes se je tudi ministrski svet na svoji seji bavil z vprašanjem reparacij. »Utros doznava, da bo bolgarska vlada odgovorila na zadnji predlog zaveznikov, da Bolararija ne more plačati letnih 12 in pol milijona frankov in da bo zahtevala, da se obroki znatno znižajo.
Borba za notranje ministrstvo v čsl. vladi
Praga, 6. dec. h. Stranke so se danes pogajale o programu bodoče vlade. Kakor se zdi, viseča osebna vprašanja še vedno niso končnoveljavno urejena. Glavni boj se bije pri agrarcih za zasedbo notranjega ministrstva. Kakor se izve, ne bo prevzel resora Anton Štefan ek, nego dT. Ju raj Sla-vik. . Imenovanje vlade se pričakuje jutri in bo v nedeljo objavljeno.
Ogromno znižanje davkov v Zediiinjenih državah
Wash?ngtofl, 6. decembra, o. Poslanska zbornica je z 21S glasov proti" 17 od^ibriCa predlog, na temeljili katerega se bodo znčžail.i ameriški davki za 160 miiJiijonov doflarjev
Požar peb-olejsfiph vrelcev v Rumuniji
Bukarešta 6. decembra, s. Včeraj so pričeti v okolici Prahova istočasno goreli 4 petroteijsJd vrelci. Pri tem sta d<va defarvca zgorela pri gašenju. NjiShoiva trupla so popolnoma zoglenela.
Dr. Schober osigural sprejem ustavne reforme
Uspešen zaključek pogajanj za kompromisni sprejem revizije avstrijske ustave - Komentarji avstrijskega
tiska
Dunaj. 6. decembra. Pododbor za spremembo ustave je včeraj zaključil razprave o vladnem predlogu za revizijo ustave-
Ustavna novela, ki je bila danes predložena ustavnemu odboru, je precej drugačna. kakor io ie predložila vlada in ima značaj kompromisa, za kar ima največ zaslug zvezni kancelar dr. Schober. Akoravno bo prišlo do nekaterih bojnih glasovanj, v katerih bodo pač poudarile stranke svoja temeljna stališča, je vendar že danes jasno. kakšen bo njihov uspeh. Za sprejem nove ustave je potrebna dvetretiinska večina, ki io je moči doseči samo s pomočjo opozicije. Uvidevnost vseh strank je privedla do tega, da bo nova ustava sprejeta, ker pomeni ta zadeva v Avstriii obstoj ali neob-sto! parlamentarizma in demokracije.
Potem, ko sta skušala na ti srednjo in najboljšo pot državni kancelar in predstavnik socijalistov dr. Danneberg in ko so se trudile večinske stranke doseči kompromis, je uspelo državnemu kancelar.iu premagati najtežje ovire V poslednM fazi poga<ani je bilo govora predvsem o ljudskem glasova-tiiu. Ker pa ie bil oredlog večinskih strar.k docela nasproten onemu soci'alnih demokratov in ker ni bilo mogoče priti do sporazuma. so kritični paragraf enostavno črtali iz vladinega načrta- Vse kaže. da bodo ostale v veljavi tozadevne dosedanje določbe.
Tudi o vprašanju Dunaia so razpravljali šele v poslednjem času- Dogovor se glasi
tako, da ostane Dunaj tudi v bodoče zvezna dežela z nekimi izjemami, ki se tičejo računske kontrole in instančne poti v zadevah neposredne zvezne uprave. Računski dvor bo upravljal namreč tudi kontrolo monopolnin podjetij dunajske občine. Po sporazumu imaio tudi višja šolska oblastva pravico voditi in nadzorovati niž e šolstvo. Vendar pa bodo imela podre ena šolska oblastva pravico pritožbe na zvezno prosvetno ministrstvo, ako bi smatrala kako odločbo za nezakonito Nerešeno je ostalo samo še vprašanje, kdai naj vstopijo v veljavo posamezne novelirane določbe ustave, tako zlasti volitev državnega predsednika po celokupnem narodu. O teh prehodnih določbah bo predvidoma sklenjen sporazum tekom današnjega dne-
Dunaj, 6. decembra s- Spričo de:stva, da je bil dosežen po dolgotrajnih pogajanjih sporazum glede avstrijske ustavne reforme, pišejo vsi listi o žilavem in požrtvovalnemu delu ter brezmejni ljubezni, s katero se ie zvezni kancelar dr. Schober posvetil tej težki nalogi ter mu čestitajo k uspehu.
Vsa Avstrija mora biti dr. Schoberiu hvaležna, da je sedaj končno dosežena prva etapa skupne akcije, ki bo zagotovila državi, dasi skromen toda spre:emliiv obstoj. »Arbeiter Zeitung« ugotavlja, da vsega, kar ie v resnici ogrožalo demokracijo novo ustavno delo več ne vsebuje. Končna bilanca se bo dala izračunati, ko bo prišel čas, to ie takrat ko bo izvojevan zaključni boj.
Velika nezaupnica poljski vladi
Dramatična seja Sejma — Vlada izjavlja, da se je nezaupnica parlamenta ne tiče, dokler ima polno zaupanje Pilsudskega
Varšava, 6. decembra, s. Ob priliki debate o nezaupnici vladi, ki jo je pred: lagala večina Sejma, je povzel na nocojšnji seji Sejma besedo tudi ministrski predsednik Switalski. ki je izjavil, da se vlada ne bo dala oplašiti po eventualno izglasovani nezaupnici, temveč da bo vztrajala tudi v naprej na svojem položaju, ker se zaveda, da uživa popolno zaupanje naroda in maršala Pilsudskega. ki predstavlja danes silo, s katero bo morala hočeš, nočeš računati tudi večina Sejma. Očitki, da je vlada delala samo proti Sejmu in da hoče z izvedbo revizije ustave prikrajšati Sejem pri njegovih pravicah, ne drži. ker vlada vedno priznava Sejmu pravico do nadzorstva in sprejema ali zavrnitve proračuna. Nikdar pa ne bo mogla vlada pristati na že naravnost protidržavno rovarjenje raznih skupin večinskih strank, med katerimi se posebno odlikujejo socijalisti, ki hujskajo naravnost k uporu.
V slionem smislu je govoril tudi no-
tranji minister Sladkowski, ki je črtal med silnim truščem večinskih strank razne dokumente o protidržavnem delovanju socijalistov, ki se niso strašili v tem boju niti najbolj brezobzirnih sredstev.
Nato se je vršilo glasovanje, v katerem je bila sprejeta nezaupnica vladi s 246 proti 120 glasovom poslancev vladnega bloka. Po glasovanju ie izjavil ministrski predsednik Svitalski, da bo vlada zavzela končno stališče do tega glasovanja jutri dopoldne na svoji seji.
Varšava. 6. decembra, s. Današnja plenarna seja Sejma se je pričela opoldne. Zbornica je z veliko večino glasov olklo-nila predlog za nezaupnico, ki ga je vložila komunistična frakcija proti sejmskemu maršalu Daszynskem. Pred glasovanjem o tem predlogu so člani medstrankarskega Moka za sodelovanje z vlado zapustili dvorano.
Nato so sledili govori posameznih resornih ministrov, med katerimi je finančni minister odgovarjal na včerajšnje izjave opozicijonalnih voditeljev. Takoj za tem se je pričela debata o nezaupnici vladi.
Nemčija mora ratificirati youngov načrt
Predsednik nemške državne banke dr. Schacht zahteva v interesu nemškega gospodarstva sprejem in izvedbo Youngove
pogodbe
Berlin. 6. decembra. AA. Predsednik nemške narodne banke, dr. Schacht je izročil pristojnim oblastvom spomenico o Youngovem načrtu. V spomenici navaja, da ne more več mirno gledati, kako se ograža izvajanje Youngovega načrta. Ker so dajatve po Davvesovem načrtu mnogo večje, je jasno, da postaja odgovornost za neizvajanje Youngo-vega načrta čedalje večja. S sprejemom Youngovega načrta se je manifestirala in se hoče pokazati dobra volja Ln vera nemškega naroda v točno izpolnjevanje prevzetih obvez. Zato se ne sme oteževati položaja in odlagati na-
črta. Glede na napade in pozive na svojo osebo mora dr. Schacht odločno odklanjati od sebe vsako odgovornost za nadaljnjo usodo Youngovega načrta.
Kar se mene tiče. veli dr. Schacht, moram najodločnejše odbiti odgovornost, da Youngov načrt še ni stopil v veljavo. Od nemške vlade ni moči zahtevati nikakih novih dajatev, preden se ne uredi vprašanje Youngovega načrta. Nemški narod pa se medtem n© sme udajati nikaki iluziji glede možnosti izvajanja tega načrta in ostalih potreb, ki so v zvezi s tem načrtom.«
Stavka prometnih nameščencev v Grčiji
Stavkujoči nameščenci skušajo s terorjem zlomiti odpor vlade Stavka se je razširila tudi na provinco
Atene. 6. decembra g. O stavki delavcev cestne železnice in avtobusov poročajo, da poskuŠ2iio stavkujoči z vsemi sredstvi preprečiti reden promet. Med drugim so poskusili atentat na most cestne železnice s tem, da so položili na tračnice na dveh mestih precejšnje množine dinamita. Na enem mestu je dinamit eksplodiral s strašnim pokom in ranil tudi dve osebi.
Na drugem mestu ie policija dinamit pravočasno odstranila. Stavkujoči napadajo vozeče tramvajske vozove s streli iz revolverjev. Razen tega so na več mestih noložili preko tračnic železne drogove, da bi tako povzročili iztirjenje vozov. Razen teg-> napadajo tudi posamezne avtobusne sprevodnike, ki opravljajo službo. «tav-kuiočih. večinoma komunistov, je bilo aretiranih.
Tudi v parlamentu se je danes govorilo o stavki Vlada ie izjavila, da bo nastopila proti stavkujočim z vsemi silami. Na interpelacijo delavskega senatorja v senatu je izjavil ministrski predsednik Venizelos, da
se bo še podrobno bavil z zahtevami stav-kujočih.
Solun, 6 decembra g. Solunski tramvajski in avtobusni uslužbenci so pričeli stavkati \f so-idarnosti. Vlada ie ukrenila takoj vse mere, da stavko čim boli zajezi. Orožništvu in vojaštvu se je posrečilo vzdržati vsai na glavnih progah promet. Pristaniški delavci svobodne cone groze, da se bodo v 24 urah priključili stavki.
Caraablanca na Dunaju
Dunaj, 6 decembra, g. Danes prispe iz Bar-Ktia na Dunal šahovski mojster Caipabtamca. ki bo v torek odigraj simultan.ko proti 40 do 50 tiaj-boijšiim šahnstom Avstrije.	*
Ženska voiUlna pravica v
m V#M"
Turčiji
Angora, 6. decembra. AA. Pariament je sprejel v dnigeim čitanju zafcons&i načrt, fci daje turškim ženam voHfiimo praivneo.
»JUTRO« a. 387
2
Scftirtfa, 7. XTT T929
Silni viharji nad Severnim in Irskim morjem
Brezupni napori pri reševanja posadke potapljajočega se parnika — Neurja tudi nad severazapadno Španijo i
London, 6. decembra o. Pri včerajšnji vre atenski katastrofi Je poginilo na morjn 19 oseb. 7 oseb pa je izgubilo življenje na kopnem. Več ljudi je bilo ranjenih in v mnogih primerih so si nekateri komaj rešili iivljenje.
Največ Hudi je poginilo pri katastrofi angleškega parnika »frances Duncan«, ki se je potopil v bližini Landsenda- Od posadke |e bilo rešenih 5 mož. Ostalih 16 je na brže ■tonilo. Potapljanje parnika je opazovalo z morskega brega mnogo ljudi, ki pa niso mogli pomagati nesrečni ladji. Parnik le zagrnil nenadoma velikanski val ter ga tako nagnil, da niso mogli spustiti rešilnih čolnov. V tej poziciji ie bil parnik pol ure, nakar se ie preobrnil in izginil v valovih.
V bližini Dubfina je poginilo na povratku t ribolova več ribičev. Vihar je dosegel pri Falmouthu 94 milj hitrosti na uro. Zračni, parniški iti železniški promet je bil več ali manj prekinjen. Vihar je pretrgal 128 telef. rvez in nad 1000 londonskih telef- abonen-tov je ostalo brez zveze- Voda je na reč krajih zelo narasla in mnogo cest je ostalo brez vsake zveze. Položaj v dolini
Temze je zek> kritičen, ker reka $e vedno
narašča.
Parnik »RancbK ki }e dospel * veliko zamudo v luko Plymouth ie zašel v tako silen vihar, kakršnega ni doživel že veliko let Ko je divjal vihar z največjo silo, so prispele brezžične vesti, da so izgubili francoski parnik »Cambrone« in angleška parnika »Valacia« in »Rowanburn« svoja krmila in da so izročeni na milost in nemilost valovom. Danski parnrk »Helene« je sporočil, da so stroji popolnoma odpovedali. Na poziv na pomoč španskega parnika »Gue-cha«, sta hiteli na označeno mesto dve rešilni ladji iz Swansea. Švedska motorna ladja »Baklava« je sporočila, da je orkan poškodoval mostove in da so kabine v sredini ladje poplavFene. Od vseh strani angleške obale so morale rešilne ladre na pomoč.
Bilbao, 6. decembra o. V pokrajini je divjal silen vihar, ki je razkril več streh in prekinil električno napeljavo. V mnogih 'hišah je nastal zaradi tega požar. Veliko število dimnikov je padlo na cesto in ranilo več oseb. Ceste so polne izruvanega drevja V neki vasi je pade] dimnik v nižje ležečo hišo, predrl strop in ranil dve osebi-
Revolucija na Kitajskem
Šanghaj, 6. dec. g. Upor proti nankinški Osrednji vladi se vedno bolj širi. Na jugu je prišlo do ostrih spopadov med nacijo* nalističnimi oddelki io uporniki. Uporniki so zasedli tri pa mike, se odpeljali po reki Jangtse do Ičanga, kjer so obstreljevali postojanke nankinških čet. Pri tem sta bili dve angleški topničarki poškodovani. Kakor se izve, so čete generala Čangkajška občutno porazile upornike ki prodirajo.
Proračunska razprava v francoski zbornici
Pariz, 6. decembra AA. Predsednik francoske vlade Tardieu je zahteval glasovanje o zaupnici vladi, ki mu jo ie poslanska zbornica nato izrekla s 350 glasovi proti 142. Predsednik vlade Tardieu le stavil na predlog, da bi zahteval Izglasovanje proračuna do konca decembra. Tej želji je bilo ugodeno m zbornica bo imela odslej seje dopoldne, popoldne in zvečer in po potrebi tudi ob nedeljah.
Pariz, 6 decembra AA. V razipravi o proračunu ministrstva prosvete je minister financ Cheron izjavil, da je vlada za popolnoma brezplačen pouk.
Burna seja madžarskega parlamenta
Budimpešta, 6. decembra s. Na koncu cJanašnje seje poslanske zbornice je prišlo do tako burnih orizorov, da je bilo treba sejo dvakrat prekiniti. Ko je poročevalec Usety predložil poročilo upravnega odbora o proračunu budimpeštaske občine, je izbruhnila levica v silen ropot S klopi opozicije so se vedno znova slišaS klici, da poročilo še ni izgotovljeno in ša gre zopet ra puč
Ropot tn hrup je traja! po! tire. tako da govornikov st>Ioh ni bilo mogoče razumeti. Končno le bilo sklenjeno, da se bo vršila prihodnia seja poslanske zbornice dne 10. t. m. Na dnevnem redu ie predlog socialdemokratskega poslanca Kaboka o zavarovanju brezposelnih.
Izoraznitev Porema
London, 6. <fec. g. Zadnje angleške voja-Ske edinice. ki so še v Porenju bodo te* kom prihodnjega tedna odšle v London, tako da bo praktična izpraznitev zaključena prihodnjo nedeljo. Do tedaj bo do-snel v Anglijo tudi general sit VVilliam Thveites s svojim štabom. Nekaj še preostalih štabov bo zapustilo Porenje dne 13. decembra.
Zasedanie sveta
London, 6. dec. o. Tajništvo Društva narodov je obvestilo zunanji urad, da se bo sestal svet Društva narodov 13. januarja mesto 28 januarja. Ta izprememba je sledila na prošnjo italijanskega zunanjega ministra Grandija, lci je izjavil, da želi Italija naj se skliče svet DN pred londonsko razorožitveno konferenco. Angleško vlado bo zastopal pri zasedanju sveta Dru« stva narodov, zunanji minister Henderson.
ZaikasneK boljševiškl protesti
Moskva, 6. dieceimfera. o. DnuStvo »a kemično in leifalfeko ofcraimlbo Rusije Je poslailo francoskemu paslan-išttv-o, Jetaltsten ktoboini in časopisom večine držarv v imenu peit milijonov članov ositer pnatest pnpfci reeigeiVieimn poletni francoskih fe.toJ-eerv Costesa in Befflomta preko prepovedane oone tra Daitrneim vzibod.u. Protest zaikiijučitije, da je biil pofet namerno izigravanje sovjetskih oblasta »n sovražen Sm protii sovijetsiki repuMflki.
Obredno stanje na otoku Haiti
Wash1ngtoo, 6. decemfara. o. Na oto&u Hačfi Je Mo radi stavke proglašeno obsedno stanje. Oto& so 23'sod'li ameriški mornarji itn voijaiki.
Rekonstrukcija šoanske vlade
Madrid, 6. decembra, o. Prilmo de Rkeca je šz-farvtf, da bo pred 31. decembrom rakonstipuiirai Sparasti kabinet.
Ognjenik Santa Maria še vedno bruha
Guatemala, 6. dec. AA. Delno bruhanje ognjenika Santa Maria, v pokrajini Pal-maT je še vedno spremljano s potresnimi sunki in s podzemeljskim grmenjem Zaradi neprestanega bruhanja lave in žareče* ga kamenia. vlada v vsej nokraimi naTav-nos tropska temperatura. Kamenje, ki pa izmetava ognjenik, ima temperaturo 600 do 800 stop. C. Vsa pokrajina je bila izpraznjena.
Bomba porušila poslopje
Chlcago, 6. decembra, s. V jusozaipadneim deilm mesta je etksplodiiTate bomba. Eksplozija je popolnoma porušite velflko poslopje in težko ranila B o®efc. Kakor meni pctBešfa. je b-ifa te bomba .po svojem učinku ena največji, kar jih je v zad-B§®m tet« efosofodiiirailo v Ghioa®n.
Radomir Šaponjič f
Kakor smo že včeraj poročali, je v Sofiji nenadoma umrl g. Radomir Šaponjič, šef jugoslovenske delegacije za pogajanja o ureditvi dvolastniškin posestev z Bolgarijo-Pokojni ŠaponMč je bil odpravnik poslov v Kairu, a je vršil službo direktorja tiskovnega oddelka v zunanjem ministrstvu. Nenadoma preminuli diplomat je umrl v 47 letu življenja pri najboljših močeh. Rojen Kragu:evčan, je dokončal gimnazijo v Carigradu, pravno fakulteto pa na beograjski univerzi. L. 1903 je stopil v diplomatsko službo, kjer se je kmalu odklikoval s svojo sposobnostjo in inteligenco. Služboval je za časa turške vladavine po srbskih konzulatih v Prištini. Bitolju, Skoplju, Carigradu, Solunu in Atenah. K temu ga le posebno uspo-sabFalo njegovo poznavanje iztočnih jezikov- V tem času je mnogo storil za jugo-slovenski živelj v južni Srbiji in se odlikoval kot vnet narodni delavec. Nekaj časa je bij prvi ta?nik poslaništva v Rimu, nato delegat v Carigradu in generalni konzul v Budimpešti. L. 1926. je bil upokojen, a kmalu nato reaktiviran ter imenovan za odpravnika poslov v Kairu. Letos je prevzel v tem svojstvu posle ravnatelja tiskovnega oddelka v zunanjem ministrstvu, ki ga je vodil že v začetku svetovne vojne; posvečal je tisku vedno največio pozornost, saj je bil tudi sam publicist in novinar-
ŠaponMč je sodeloval kot rezervni artilerijski oficir v vseh osvobodilnih vojnah od !• 1912. dalje ter ie bil odlikovan za svo?e zasluge z visokimi vojaškimi in civilnimi odlikovanji, našimi in zavezniškimi.
Njegova, povsem nepričakovana smrt je izzvala najglobIH vtis v Beogradu in povsod v državi, kjer je ime! pokojnik povsod mnogo prijateljev. Umrl je tik pred zaključkom važni'h pogajanj, ki iih je vodil z veliko spretnostjo in najboljšo voljo za njih uspeh. V par dneh bi se imel vrniti v Beograd, kjer so ga čakale zopet važne naloge Toda zruši! se je sredi dela za domovino, ki je od njega še mnogo pričakovala. Bodi mu ohranjen blag spomin!
Marko Trifkovič nevarno bolan
Beograd, 6. decembra, č. Bivši predsednik Narodne skupščine in bivši predsednik vlade, kakor tudi bivši minister in bivši narodni poslanec ter zmani so-trudnik pokojnega Nikole Pašiča gospod Marko Trifkovič je težko obolel. Pred nekaj dnevi ga je zadela kap. Njegovo stanje je kritično. Vendar izražajo zdravniki nado, da bo bolnik še ozdravel. K boltniku ne puščajo nikogar.
Odlikovanje bivšega jugoslovenskega konzula v Pragi
Praga, 6. decembra, h. Predsednik reipubike Masaryk je podeliš! bivšemu jugoslovenskem« generalnemu kon®u>ta v Pragi Franu CvejtSi red Belega leva III. razreda.
Bolgarski roman z JugOslOven-sškim obiležjem
Sofija, 6. decembra. AA. Mladi romanopisec Orlin-Vasilev je nedavno napisal roman »Bela ce6ta«. Neki priaori tega romana se dogajajo v Jugoslaviji. Bolgarska kritika je delo sprejela zelo pohvalno. O piscu pravijo, da je velik talent in da se sme od njega še mnogo pričakovati.
Pasivnost bolgarske trgovinske bilance
Sofija, 6. decembra AA. Po statističnih poaatkih je znašal v prvih 10 mesecih t. 1. uvoz v Bolgarijo 6.8 milijarde levov, izvoz pa same nekaj več kot 5 milijard. Po tej bilanci je bolgarska zunanja trgovina pa* sivna za 1 milijardo 882 milijonov 490.839 levov.
Eksplozija v nemški tovarni
Dortmund, 6. decembra. Tu je eksplodirala peč za jeklo. Razbeljeno jeklo je do smrti ožgalo nekega delavca in težko po» škodovalo 7 drugih.
Popis orebivalistva na Čehoslovaškem
Praga, 6. decembra AA. Čehoslovaška bo izvršila tekom leta 1930 nov popis svojega prebivalstva. V uradih se že sedaj vrše živahne priprave.
Socijalisti bodo skušali pri tej priliki preprečiti. da bi se državljane sililo k posebnim izjavam v popisnih polah glede pripad-ništva h katoliški cerkvi
Gerhart Hauptmann v Ljubljani
Ljubljana, 6. decembra, r. Danes popoldne je prispel v Ljubljano sloviti nemški pesnik in pisatelj Gerhart Hauptmann. Mudil se je pretekie dni na Dunaju, kjer so mu bile prirejene velike svečanosti, sedaj pa je na potu na Ri-vijero. V Ljubljano je prispel preko Gradca v spremstvu svoje soproge z avtomobilom; nastanil se je v hotelu Union, kjer bo prenočil, jutri pa bo nadaljeval svojo pot proti Trstu.
Imenovanja pri banski upravi
Beograd, 6. decembra, AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so postavljeni na predlog min. trgov, im imdustr. pri kraljevi banski upravi Dravske banovine v Ljubljani v oddelku za trgovino, obrt in industrijo:
za načelnika oddelka v 3^1 dr. Rudolf Marn, dosedanji referent velikega župana Ljubljanske oblasti;
za trgovinskega inšpektorja y 4a1 dr. Fran Ratej, dosedanji referent velikega župana mariborske oblasti;
za šolskega inšpektorja v 4'I Mlhaflo Prešel, dosedanji šolski inšpektor velikega župana ljubljanske oblasti;
za trgovinskega svetnika v 6/1 (fr. Ciril Pfeiier, dosedanji tajnik velikega župana mariborske oblasti;
za tajnika v 2'II Rudolf Badiura, dosedanji tajnik pri velikem županu ljubljanske oblasti:
za arhivarko v lili Marija Potokar, dosedanja arhivarka pri velikem županu ljubljanske oblasti.
Iz državne službe
Beograd, 6. decembra. AA. Z akasotn Nj. Ve4.
Jcra.lja je bil imenovan zia profesorja srednje teb-raišike šoie v LšuMjama v 6-1. Rudolf Škoif, vršilec <taSnosai ravnatelja in profesor isrte sfcirpine in kategorije na srednji tehniški šoB v Novem Sarini.
Z ukazom Nj. Vel. kralja Je postavljen na pod-tegš § 67. zakona o zaščiti ndiustrijjskc lastmne za staiinega člana tipnaive za zaščto industrijske lastnine Ivan Priseker, prasan- v 8-1. iste grape.
Drugi pariški koncert Glasbene Matice
Krasen uspeh pred najodličnejšo pariško glasbeno publiko - Moč nase narodne pesmi
Hrvatska poklonitvena deputacija
Zagreb, 6. dec. n. Mestno županstvo je izdalo danes obvestilo, v katerem pravi, da bo sodelovalo v poklonitveni manifestaciji v Beogradu vsega skupaj samo kakih 400 oseb. Ker se javljajo v poslednjem času razna sel jaška zastopstva in podežel* ske občine za priključitev k deputaciji, jih je zagrebška občina obvestila, da jih ne bo mogoče sprejeti v odposlanstvo, ki je namenjeno le za manifestacijo mest ter kulturnih in gospodarskih društev splošnega značaja, t. j. onih, ki imajo svoje zveze, torej svoje širše organizacije — Tudi tekom" "današnjega dne je prejela zagrebška mestna občina več potrdilnih odgovorov raznih« hrvatskih mest za priključitev k po* klonitveni manifestaciji.
Konfinacije istrskih seljakov
Beograd, 6. dec. M. Tržaški »II Piccolo* poroča iz Pulja: Danes se je sestala komisija za konfinacijo, ki ji je predsedoval istrski prefekt Leone. Komisija je po prejšnji proučitvi položaja nekaterih domačih seljakov, ki so dajali pogosto posla oblastem, sklenila danes naslednje: Konfinira-jo se Zorich (Zorič), Martin Antonov za pet let, Petrovič Petar pok. Ivana Petroviča za dve leti, Jugov a c Anton za eno leto, Berkovac Anton za eno leto, Stari č Martin za dve leti. Lagovič Anton za tri leta, Cekič Ivan za štiri leta, Poropat Ivan za tri leta, Karič Mate za tri leta, Ritosa Josip za štiri leta, ukorijo pa se Velko Andrej, Matoševič Anton in Segon Pavel.
Velike manifestacije v Šibemku
Šibenik, 6. dec. n. Danes so se ves dan nadaljevale velike manifestacije in ovacije francoskemu vojnemu brodovju, ki se mudi v šibeniški luki od včeraj zjutraj. Sno-či je bilo razsvetljeno vse mesto, na vseh oknih so brlele lučice in tudi brda okoli Šibenika so bila ožarjena po svetlobi ba-kelj. Vsi trije francoski torpedni rušilci so bili v tisočerih električnih žarnicah. Množice naroda se neprestano zbirajo na obali, od časa do časa vzklikajoč in manifestirajoč Franciji in Jugoslaviji. Kjerkoli je ljudstvo srečavalo francoske mornarje in oficirje, jih je dvigalo na ramena in jih brez konca in kraja pozdravljalo. O priliki neke take povorke skozi ulice je navdušeno pograbil neki francoski mornar jugoslovensko zastavo ter jo nosil na čelu sprevoda. Športni klub »Krka« je priredil danes Francozom izlet na slapove re-Krke, kjer so se gostje divili redki lepoti naših krajev. Zvečer ie priredila mestna občina na čast gostom svečan banket.
Zveza med francoskimi in jugoslovenskimi odvetnik
Pari* 6. decembra. AA. Droitvo francoskih odvetnikov je sklenilo priti v tesnejše stike z jugoslovenskimi odvetniki v svrho intimnejsetga sodelovanja. Predsednik Guillomin, ki je obenem predsednik mednarodnega društva in zveze odvetnikov, je po sestanku z zastopnikom beograjskih odvetnikov Ljubo Štefanovioem izjavil, da hoče poskrbeti za to, da pride čimprej do zbližanja med francoskimi m ju-goslovenskimi odvetniki.
Pariz, 3. decembra
Današnji dan v Parizu je pomenil nepričakovano afirmacijo pevskega zbora Glasbene Matice v centru evropske kulture, obenem pa seveda zahteval od pevcev in pevk koncentriranje vseh sil. Ob 11. uri dopoldne se je zbral zbor pri Are, de tri-omphe pred grobom neznanega vojaka, kjer so ob asistenci generala čuvarja groba položili venec s trakovi v narodnih barvah.
Opoldne se Je na povabilo ministrstva lepih umetnosti vršil v prostorih Rotchildo-ve fondacije dejeneur na čast Glasbeni Matici ob prisotnosti predstavnikov najod-tičnejših pariških krogov. Med drugimi so bili navzoči državni podtajnik za lepe umetnosti Andre Francois Poncet, maršal d' Esperev .komandant doma invalidov ge-rad iyia!reaux, komandant Pariza general Andre, škof Chaptal, senator Humblot, poslanik dr. Spalajkovič itd. Na dejeneurju je bilo izmenjanih več presrčnih napitnic.
Popoldne se je. tudi na vabilo ministrstva lepih umetnosti, v Istih prostorih vr-šila na čast Glasbeni Matici sijajna recepcija. katere se ie poleg gori imenovanih udeležilo še veliko število drugih oseb in najjodlione.iše francoske družbe. Na recepciji je nalpref nastopi! mešani zbor tukajšnjega konservatorija. nakar je nastopil s serijo umetnih in narodnih pesmi del Matičnega zbora, ki je žel obilo toplega priznanja.
Glavna bitka Matičnega zbora Je bfia zvečer v prostorni Salle Gaveau. Dvorana ima lože. balkone in galerije ▼ treh nadstropjih in .ie opremljena elegantnp in razkošno. Do 9. zvečer, ko se je imel pričeti koncert se je vsa napolnila muzikainega občinstva iz vseh krogov pariške inteligence m seveda tudi jugosloveniske kolonije Navzočih je bilo tudi petnajst kritikov največjih francoskih listov. Matični zbor je bil že ob svojem prihodu na podi.i živahno aklamiran. Z aplavzi sta bili sprejeti tudi obe himni, naš, ln francoska, ki j« je zbor uvodoma zapel. Ko pa se je začelo izvajanje nravega koncertnega sporeda, ie bila publika snrva vidno rezervirana. Poznalo se je, da hoče biti pridobljena zgolj po sili izvajanja. A že pri drugi točki, pri Gallusovi osmeroglasni, mogočno doneči »Ave Maria« in posebno po zadnjih akordih bravurozno izvajanega in polno donečega zbora se je led odtrtjal in občinstvo je s toplim ploskanjem pokazalo, da se je osrrelo.
Od te točke naprej je kontakt med zbo-
rom in občinstvom postajal od oesrai d« pesmi intimnejši, kar je v pevcih razvii« vse sile, da so postajali čedalje bolj vneti in topli v izvajanju. Poskanje je naraščalo bolj in bolj in kar m hotelo ponehati. Lajovčev »Zeleni Jurij« je bil burno aklamiran, pri Gotovčevi »Jadovanki za teletom« so prišle dolgotrajne ovacije do izbruha z vsem romanskim temperamentom ter z neprestanimi bis-klici. tako da je moral Jadovanko res ponoviti. Štolcer -Slavenskega modama »Molitev dobrim očima« je našla globoko razuipevan.ie. Tudi Adamičev »Mlad junak« je izzval dolgotrajno ploskanje
Ugodno razpoloženje občinstv* Jc drugi del sporeda z nerodnimi m ponarodelimi pesmimi še bolj dvignil. Mokranjčevs »Ru-kovet srbskih narodnih pesmi s Kosovega« je zapustila najboljši vtis. Pri Schwabovi »Zdrava Marija« je izbruhnil vihar ploskanja in teptala z nogami z burnimi ovaci-jami za zbor m posebno za solistko co. Wohinčevo, ki je s svojim globoko občutenim izvajanjem bi z lepim, toplim glasom tudi v največji meri zaslužila tako mogočen aplavz, da se je mon«la ponovno zahvaliti. Ploskanje ni ponehalo, dokler ni zbor pesmi ponovil. Velik uspeh je dosegla tudi Hubadova »Gor čez jezero«, ki jo je zbor predrsaša! s toplim občutkom in z občudovanja vredno disciplino. Neizogiben je bil efekt šegave »Miške«, ki so io mo-roti ponoviti, ker uglušuioči anlavz ni hotel prej prenehati, fiubjdov »škraamčefc poje žvnroH« je zaključil uspeh današnjega koncerta, s katerim je Matičn! zbor dosegel res sijajen nsneh. Ce bi bil tak triumf naše pesmi med bratskimi slovanskimi narodi razumljiv, je bi! pri romanski, čustveno drugače intonirani dn?j presenetljiv. Ker le bil dosežen v srcu Francije, Je za Matičarje tn za našo pesem toliko večje vrednosti.
Ugodne posledice so se tudi takoj pokazale. Brez nadaljnjega zavlačevanja so b&a
zaikliučena pogajanja za nastop zbora v Eifflovem radiju, obenem pa je prispelo vabilo fonetičnega instituta (Institut de pho-netique) pariške univerze ki proučuje glasove in napeve raznih narodov in plemen in vzdržuje v to svrho na univerzi »Muzej človeške besede«, v katerem so zbrane in za bodoče generacije shranjene piošče z glasovi in napevi z vseh delov sveta. Zbor je to laskavo ponudbo sprejel in bo jutri popoldne pel v imenovanem institutu. Tako bo ohranjena živa beseda Matičnega zbora še poznim generacijam.
Smola praznovernega Iskalca zaklepa
Kako je podjeten Sremec skušal okrasti zagrebški muzej, da b5
našel zlat zaklad.
Zagreb, 6. decembra n. Neki Stevan Petkovič iz Srema je že dalje časa iskal rimski kamen, ki naj bi bi! po njegovem mnenju zakopan ne daleč od Rume in v katerem je baje skritih mnogo kilogramov zlata. To skrivnost je Petkovič izvede! od nekega bega iz Hercegovine in le sedaj ta zaklad že več let iskal. Pred tedni je do-znal, da se rcahaj, tisti kamen v Zagrebu, vzidan v arheološki muzej blizu Strossma-verjevega spomenika. Petkovič je prišel v Zagreb in hodil štiri noči zaporedoma s se-piro in batom razbijat rimski kamen, da izdolbe iz njega zlato. Ker pa leži kamen na prostoru, ki je tudi ponoči zelo prometen, se je Petkovič ustrašil ropota, povzročenega po udarcih s sekiro in vsako noč odložil delo na prihodnjo noč. Pred par dnevi se ie mož zopet pojavil v Zagrebu z namenom, da ukrade cel kamen,
ker ga nI moge! ra-zbfH Ker seveda sam
ne bi mogel odnesti tolikega bremena, si je najel postreščka Ivana Nikoliča. Tudi ta je verjel, da bosta našla v kamnu boga* zaklad, in je na.iel voz, s katerim bi odpeljala težko skalo. Petkovii* Je prispel danes v Zagreb, da vidi, koliko Je že napredovalo delo pod vodstvom postreščka. Ta pa si je bil med tem premislil in ustrašil podietja ter je javil zadevo policiji, ki je Petkoviča aretirala. Na policiji je Petkovič brez oklevanja priznal, da je imel namen ukrasti kamen fn ga razbiti, češ, da mu je z vso gotovostjo znano, da ie y njem zlato. Policija ga je opozorite, nai ne bo praznoveren in naj pusti kamen pri mini ter mu poleg tega razodela, da to sploh ni tisti kamen, ki ga je Petkovič iskali, temveč da so ga bili pripeljali v zagrebški muzej od nekod iz okolice Siska.
Beograd, 6. decembra. AA. Z zakonom Nj. Ved. kr-ailja je b3I na predHo« ministra trgovine in m-dtustirije odlikovan z redom sv. Save III. stopnje
M-iOan Pajeviič, iospetotor iimmostretva tmgoviave in
todiustaile.
Iz diplomatske službe
Beograd, 6. decembra, AA. Z irkaizom Nj. VeJ. krafja in na pred'lO'2 ntrmsitna žaganjih zadev j« M imenovan za svetnika naše.ara posUairštva v Kairu v 3-1. Jovan Dtioič sveitrnk poslaništva na tBopoiočenfa.
Papež je zadovoljen
Rim, 5. dec. g. Listi obširno komentirajo obisk kraljevske dvojice pri papežu fej poudarjajo, njegov izredno velik pomen.
»Popolo d' Italia« pravi, da je ta obisk končnoveljavno zapečatil pomiTjenje med Italijo in Vatikanom. Listi heležijo, da je papež, potem ko so mu bik predstavljene osebnosti kraljevega spremstva, ter azil svoje visoko zadovoljstvo o tem lepem dnevu za vse Italijane, za kraljevsko rodbinos predvsem pa za prestolonaslednika, na katerega so obrnjene vse nade Italije.
Rim, 6. dec. AA. Italijanski kralj ie včeraj poklonil papežu dragocen križ z de se-timi veliki biseri in mnogimi manjšimi dragulji. Križ ima na krajnjkih savojsko krono z dragim kamenjem. Poleg tega je italijanski kralj daroval papežu še dragoceno razpelo iz mahagonovine s Kristom iz su* hega zlata. Tudi ta dragocenost je posejana z dragulji. Kralj je to darilo vzel iz sa-vojske zakladnice.
Brezposelno zavarovanje v Angliji
lxmdon, 6. dec. o. Na sinočni debati o zakonskem načrtu glede zavarovanja brez» -finih se je pojavila v vladnih in liberalnih krogih zelo ostra opozicija proti § 4. zakonskega načrta, ki določa primere, v katerih se brezposelnim lahko odreče pod1-pora. Debata je bila zelo burna. Govorniki so poudarjali, da ta člen ne odgovarja namenom vlade. Končno je vlada pristala, da se omenjeni člen umakne in primerno spremeni.
Ekzplozi ja plina
Pitfsburgh, 6. dec. o. Na nekem poštnem uradu je nastala nenadoma silna eksplozija, ki je urad popolnoma razrušila. Ubite so bile tri osebe in 25 ranjenih. Eksplozija je nastala zaradi uhajanja plina. Večina ponesrečencev so potniki nekega tramvaja, ki je vozil v trenotku katastrofe mimo omenjenega postnega urada.
Zadnja pot mmesrečentiii letalcev
Pari«, C. decembra. AA. Trupla francoskih letahev, ki eo 9e na poletu med Toulousom in Casablanco ponesrečili in popolnoma zgoreli, eo bila prepeljana v Francijo. Ob odhodu vlaka so bile opravljene posmrtne molitve. Na kraju, kjer so ee letalci ponesrečili, jim bo posiavljen spomenik.
li žrtev diisseldorfskega vampirja
Pariz, 6. dec. o. Sinoči so opazili nad portalom palače Ranelagh osebo, ki je mahala z rokami. Policija je mislila, da ima opraviti s kakim šaljivcem. Končno je do« tičnik stopil s svoje improvizirane tribune, kar ni bilo lahko, in izpovedal, da je brat diisseldorfskega vampirja, ki ga hoče ubiti, ker je bil priča njegovih zločinov in ki ga je zasledoval do Pariza z velikim nožem. »Da se rešim,« je nadaljeval ubožec, ki jp kazal očividne znake duševne zmedenosti, »sem zlezel na streho, toda sem šel do zaključka, da je boljše biti na tem mestu, kjer bi lahko videl morilca, ld me zasleduje.«
Končno so policisti prepričali nesrečneža. da se ni treba bati strašnega brata in i odvedli v umobolnico. Ubožec je neki 271etni, brezposelni Ltsksemburžan Jean Tafer.
Ukradena suknja
Škofla Loka, 5. decetpbra
V mrzlih dnevih letošnjega maja ni bMa suknja prav nič odveč z-, voznika Nikolaja Kalana, ki je bil preko vseh dni zaposlen pri prevažanju lesa v Hrastniški grapi Ko pa je nekega dneva razložil voz hlodov n, Puštalski žagi, mu je postalo vroče in je položil suknjo na bližnja bruna, ce da bi mu prišlo na misel, da Je tatinskih prstov povsod dovolj. Odpeljal je zopet v les in se šele sredi šume spomni!, da je pozabi! svojo suknjo* na žagi.
Bridko mu je bilo žal pozabljivosti, ko pogrešeme suknje ni več našel in je neznano kam izginila.
Tod3 vsaka stvar se prej afi .vleo razjasni!
Te dneve je pTejd okradeni Kalan pismo neznane roke, ki ga zaupno obvešča, da je suknja v posestti gluhega Janeza, delavca na že omenjeni žagi. Kalam je bil kaipnda zelo presenečen in v prvem hipu ni vedel, kako in kaj bi. Naoosled se je !e odločil in stopil k škofjeloškim orožnikom ter zadevo pojasnil.
Po temeljiti preiskavi, ki se je po napo-vedbi anonimnega pisma izvršila v Janezovi hiši, so v resnici našli orožniki suknjo na podstrešju, ki jo je Kalan takoj spozna! za svojo. Nepošteni Janez pa se bo moral zagovarjati pred gospodi škofjeloškega sodišča.