€€61 TS? »nStnina plačana v gotoviii^ Leto XIV., štev. 253 opiavuisivo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — TelefOD št. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. lnseratni oddelek: Ljubljana Selen-Durgova U1. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka Ulica 9L 11. — TelefOD St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica SL 2. — Telefon št 190. Računi pn pošt ček zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Petnajstletnica češkoslovaške Danes se češkoslovaški narod spominja petnajstletnice svojega končnega osvobojenja: 28. oktobra 1918 je nacionalna Praga pretrgala zadnje vezi, ki so spajale narod z državnopravno naslednico belogorskih zmagovalcev, s habsburško monarhijo. Pred petnajstimi leti! Kdo se ne bi Q'naes, v teh zamračenih časih, z radost->» spominjal prevratnih dni, ko je evropska reakcija ležala na tleh obenem z razbitimi okovi majhnih narodov? Spomini na prekipevajoče navdušenje prevratnih dni se ne vračajo samo Cehom, marveč tudi nam Slovencem, ki smo dan pozneje slavili največji triumf v svoji zgodovini. Danes ni časa in ne razpoloženja za proslavo petnajstletnice. A v življenju mladih držav pomeni tudi poldrugo desetletje datum. Živimo v dobi, ko lahko že petletnica postavi zgodovinski mejnik. Spričo teh naglih izprememb in mučnih negotovosti ima zlasti mlada država vso pravico, da se ob takih obletnicah ozre nazaj k svojemu izhodišču in da se njen narod živo zave smisla svojega prevrata. « Češki in naš nacionalni prevrat sta se izvršila v času, ko so z zmago antante prešle v mednarodno politiko ideje, ki so jih dotlei oznanjali samo prosvetlje-ni misleci. Ideje o enakopravnosti velikih in majhnih narodov, o samoodločbi narodov, o Društvu narodov kot organu mednarodnega miru in sporazuma, o arbitraži, o razorožitvi itd. Zdelo se je, da je štiriletna vojna človeštvo te bil tudi miselni nositelj našesra prevrata. je nasprotna stran čedalje bolj negotova in neodločena. Danes na strani velesil pogrešamo idej. ki bi jih združevale k enotnemu odporu zoper nevarnost onega istega pangermanstva, čigar usoda žal ni bila odločena niti z gorami mrličev in s potoki krvi. Ide^e. ki so stale pred Evropo ob koncu 1. 1918., imajo danes delen vpliv samo še na politiko Francije. Tn tu se nam kaže ves mednarodni pomen obstoja Češkoslovaške republike. Češkoslovaška ie ideolog in ideini organizator Male antante in politika Male antante pomeni nadaljevanje mednarodne politike dosledno v duhu našega prevrata. Koncepcija Nove Kvone, združena z imeni Masaryk in Beneš. je položena kot živi jen;jazmožni zarodek v osnovo Male antante; medvojni ideolog Nove Evrope in njegov najožji učenec in sodelavec predstavljata kontinuiteto s prejšnjo in današnjo politiko. Vzajemnim naporom Češkoslovaške. Jugoslavije in Romunije je uspelo prekrižati že mar-rjkak račun in odvrniti marsikatero nemarnost. Duh našega prevrata, duh enakopravnosti vseh narodov in držav, je ->etnaist let po prevratu stvarno, dasi ne formalno izrinjen iz mednarodne po- Ljubljana, sobota 28. oktobra 1933 L Cena t.- Din Naročnina znaSa mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122. 3123. 3124, 3125. 3126. Mariboi Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica štev. l Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. po tarifu. — Oglasi PRED VLADARSKIM SESTANKOM V GJURG JEVU NA DUNAVU V nedeljo ali ponedeljek se sestaneta Nj. Vel. kralja Boris in Karol - Sestankn bosta prisostvovala tudi bolgarski ministrski predsednik Mašanov in rumunski zunanji minister Titulescu Beograd, 27. oktobra, p. Iz Sofije poročajo, da je v zvezi s sestankom kralja Karola in kralja Borisa odpotoval kraljev adjutant Tanev v Gjurgjevo, da izvrši vse priprave za sestanek obeh vladarjev, ki bo v nedeljo popoldne ali v ponedeljek dopoldne na Dunavu v bližini Gjurgjeva. Kralj Boris odpotuje iz Sofije v spremstvu ministrskega predsednika Mušanova, kralj Karol pa bo prispel v spremstvu zunanjega ministra Titulesca z jahto »Vojvoda Mirča«. Sestanku obeh kraljev bosta prisostvovala tudi Mušanov in Titulescu. Ti&eiescu o uspehu svojega potovala v Sofijo, Atene in Ankaro Beograd, 27. oktobra, p. Dopoldne je ime! rumunski zunanji minister g. Titulescu ponovno daljši razgovor z našim zunaniim ministrom g. Bogoljubom Jev-tičem Ob 11.30 sta oba ministra sprejela v rumunskem poslaništvu jugoslovenske novinarje. O. Titulescu je bil zelo dobro razpoložen in je novinarjem takoi v početku o uspehu svojega potovanja v Sofijo, Ankaro m Atene izjavil med drugim: Potoval sem v balkanska glavna mesta na uradna vabila iz Soiiie, Aten !n Ankare. Izkoristil sem to priliko za razgovore z voditelji balkanskih držav o problemih, ki so na dr.evnun rodu, zlasti pa o ojačenju prijateljskih zvez, ki že obstojajo med balkanskimi državami ter o ohranitvi tv. organizaciji miru na Balkanu. Vračam se z najboljšimi vtisi. Dejansko sem ugotovil, da se napori Poliske in držav Male antante za utrditev miru docela skladalo in koordinirajo ter da obstoja na Balkanu iskrena želja po miru. Organizacija trajnega m trdnega miru je v največji meri v interesu držav Male antante. Dve članici Male antante sta zaradi svojega geografskega položaja zelo zainteresirani na Balkanu. Kolikor večja je nevarnost, v toliko večji meri bo morala Mala antanta vršiti svojo pacifistično misijo v srednji Evropi. Cim bolj bo organiziran mir na Balkanu, tem jačji bo tudi v srednji Evropi. Tako se torej Jugoslavija in Rumunija v svojem prizadevanju za ohranitev miru na srečen način skladata. Moj obisk v Beogradu mi je dal priliko, da si predočim, do katere mere smo sporazumni. Obvestil sem svojega jugoslovenskega tovariša o svojih razgovorih in v njegovi prisotnosti smem dodati, da je naš sporazum popoln. Oba ministra sta ostala nato še nekaj časa v nevezanem razgovoru v družbi z novinarji in se tudi z njimi fotografirala. Ob 12.10 ie rumunski zuna- nji minister Titulescu odpotoval iz Beograda. Na postaji se je poslovil od njega naš zunanji minister g. dr. Bogoljub Jevtič z višjimi uradniki zunanjega ministrstva, jugoslovenski poslanik v Bukarešti Colak Antič, grški, rumunski, češkoslovaški in bolgarski poslanik. Rumunski poslanik Guranescu ie spremljal ministra do državne meje. Titulescu se je dopoldne odpeljal tudi na pokopališče, kjer se ie poklonil na grobu pokojnega ministra Pavla Marin-koviča, brata bivšega našega zunanjega ministra Voje Marinkoviča. Pokojni Pavle Marinkovič je bil namreč Titu-lescov intimni prijatelj še v času. ko je bil poslanik v Bukarešti. Pariz, 27. oktobra, s. »Petit Parisien« ■ie objavil razgovor z rumunskim zunanjim ministrom Titulescom o izidu njegovega potovanja po Balkanu. Titulescu je z uspehom zadovoljen. Aktivnost Male antante na Balkanu ne pomeni nove onentaciie niene politike v srednji Evropi. »Anschluss« ostane za Malo an-tanto tudi v bodoče resna nevarnost. Mali antanti ni mogoče očitati, da bi za gospodarsko obnovo Evrope ne kazala zanimanja. V tem pogledu jc predložila ponovno konkretne predloge na Dunaju i,iv v Budimpešti, toda bila je vselej odklonjena. Prav tako je z največjo skrbnostjo proučila italijanske predloge, obenem s češkoslovaškimi pridržki. Več se trenutno ni dalo napraviti. Vlada Alberta Sarrauta Nova francoska vlada je v glavnem obnova prejšnje Daladierjeve vlade in prevladujejo v njej radikalni socialisti Pariz, 27. okt. d. Albert Sarraut se je včeraj ves dan pogajal z vodilnimi politiki o sestavi nove vlade. Pogajanja so trajala do 20., nakar je odšel k predsedniku republike Le brunu in mu sporočil, da sprejema končnoveljavno mandat za sestavo vlade. Lista nove vlade je bila definitivno sestavljena opolnoči in ob 2.30 ponoči je ministrski predsednik Albert Sarraut predstavil svoje sodelavce predsedniku republike. Nova francoska vlada je po svoji sestavi, kakor je bila prejšnja, vlada meščanske levice, usmerjena nekoliko proti centrumu; Med njenimi člani ni nič manj kakor 16 pripadnikov meščanske levice v poslanski zbornici in senatu. Nova francoska vlada je sestavljena takole: predsedništvo in mornarica: Albert Sarraut (rad. soc.); podpredsednik in pravosodje: Dalimier (rad. soc.); notranje zadeve: Chautemps (r. soc.); zunanje zadeve: Paul Boncour (brez stranke) ; vojska: Daladier (rad. soc.); finance: George Bonnet (rad. soc.); proračun: Abel Garde.v (rad. soc.); kmetijstvo: Queuille (rad. soc.); trgovina: Laurent-Eynac (rep. sredina) ; pošta in brzojav: Mistler (rad. soc.); javna dela: Paganon (rad. soc.); delo: Frot (brez stranke); prosveta: De Monzie (socialist); kolonije: Pietri (lev. republikanec); letalstvo: Pierre Cot (rad. soc.); trgovinska mornarica: Stern (brez stranke); pokojnine: Ducos (rad. soc.); narodno zdravje: Lisbonne (rad. s.). Državni podtajniki so: pri predsedni-štvu vlade Andre Marie, v zunanjem ministrstvu Francois de Tessan. za strokovno izobrazbo Marcombes, za kolonije Auguste Brunet, za narodno vzgojo Bi-bie, v vojnem ministrstvu Guy la Cham-bre, v ministrstvu za telesno vzgojo le Georgeu, v ministrstvu za letalstvo De-lessage. V novi vladi so 4 člani demokratske levice iz senata, in sicer Sarraut, Gar-dey, Lisbonne, Le Gorgeu, en senator brez stranke (Boncour), 12 radikalno-socialističnih poslancev: Dalimier, Chautemps, Bonnet, Daladier, Queuille, Paganon, Cot. Mistler, Ducos, Marie, de Tessan in Marcombes, dva poslanca republikanskih socialistov. De Monzie in Bibie, en poslanec neodvisne levice. La Cham-ore, en neodvisen levičarski poslanec, Brunet, dva poslanca radikalne levice, Laurent-Eynac in Delessage, en levičarski republikanec, Pietri, dva nestran-karja, Frot in Stern. Po poklicu je v novi vladi 10 odvetnikov, 5 profesorjev, 3 zdravniki, 2 novinarja, 1 kemik, 1 notar, 1 bančnik, 1 finančni inšpektor in 1 višji sodni uradnik. Nova vlada se bo sestala jutri, prihodnjo sejo pa bo imela v ponedeljek. Poslanski zbornici se bo predstavila 3. novembra. Vsekakor bo prišlo pred sprejetjem finančnega osnutka še do živahne debate. Položaj nove vlade Sarrautova vlada je bila sestavljena gladko. V vladi, ki je skoraj na las podobna prejšnji, so radikali odstopili dve nevažni mesti neodvisnim levičarskim republikancem. neznatni skupini, ki je glasovala proti Daladierjevi vladi. Ta koncesija daje 30 glasov več Sarrautovi vladi, ki so ji tudi socialisti obljubili boljše ravnanje kakor s prejšnjo vlado. Splošna tajnost nove vlade je v tem. da bo uoorabljala izmenično večino. in sicer, da bodo v proračunski razpravi za vlado glasovali enkrat socialisti drugič pa stranke sredine. Radikalni socialisti pa že tako ne morejo ugovarjati, ker dobro vedo, da je levičarskega kartela konec in da jim je neobhodno potrebna podpora raznih skupin, če se hočejo izdržati kot naimočnejša vladna stranka Zate ie Sarrautova vlada zadnji poizkus levičarske vlade, ki so jo sestavili radikali. Če bo padla — najbolj ogrožena je to pot na zu-nanje-političnem polju — bosta ostali samo še dve možnosti in sicer združitev meščanskih strank v večinski blok ali pa razpust zbornice in nove volitve. Včerai so govorili, da bi se z novim- volitvami morda obenem vršil tudi plebiscit. Kako bo parlament sprejel novo vlado, je danes še težko reči. ker bo razen radikalne socialistične stranke, ki bo odločno za vlado, večina skupin počakala na vladno izjavo in šele potem zavzela svoie sta-I išče Finančni minister Bonnet je imel dolg razgovor z Abelom Gardevem. novim ministrom za proračun. Gardev je bilI nekoč generalni poročevalec finančnega odbora v senatu in je že večkrat izjavil, da je treba proračun brezpogojno spraviti v red. ..ova vlada namerava predložni zbornici načrt. po katerem naj se doseže defm-tivno ravnotežje: načrt bo izdelal Gardev Bonnet sam se je doslej zmerom zavzemal za stabilnost franka in bo tudi v bodoče zastopal to stališče. Končni Izid volitev v Delavsko zbornico Nacionalni delavci in nameščenci so zbrali 1S.3C6 glasov ter so dobili 21 mandatov Ljubljana. 27. oktobra. Končni izid volitev v ljubljansko Delavsko zbornico je bil po uradnih podatkih naslednji: ŠTEVILO ODDANIH GLASOV na rednih voliščih na obratnih voliščih pismeno Skupaj v splošni skupil tli V nameščenski skupini nevelj. mrdra rdeča bela modra rdeča bela zel. 654S 7429 5188 2489 946 449 759 228 5099 10753 3917 984 146 88 89 374 1053 666 673 133 35 23 25 135 12700 18848 9778 3606 1127 560 873 737 V smislu določil člena 29 volilnega reda dobe v splošni skupini: lista nacionalnega delavstva 15 mandatov lista Strokovne komisije 23 mandatov lista Jugosl. strokovne zveze 12 mandatov v nameščenski skupini: stan. lista nacionaln. nameščenstva 6 man. lista Sav. priv. nnm Jugoslavije 2 man. lista Strok. zv. priv. in trgovskih nameščencev Jugosl. 1 man. lista Združ. zasebnih in trgov. nameščencev Slovenije 1 man. Skupno so dobili: nacionalni delavci in nameščcnci (modri) 21 mandatov, socialistični delavci in nameščenci (rdeči) 25 mandatov, krščansko-social. delavci in nameščenci (beli in zeleni) pa 14 mandatov. Na listi nacionalnega delavstva so bili izvoljeni: 1. Juvan Rudolf, socialni referent, Ljubljana; 2. Bajt Anton, uradnik OUZD, Maribor; 3. dr. Bohinjec Joža, ravnatelj OUZD, Ljubljana; 4. Struc Jakob, rudar, Trbovlje; 5. Kralj Franc, kovinar. Jesenice: 6. Kosem Dragotin, strojni stavec. Ljubljana; 7. Nadižar Ignac, ključavničar. Litija; 8. Galjot Simon, zidar, Ljubljana; 9 Gerčar Ivan, tkalni mojster, Kranj; 10. Choc Janko, tkalec, Maribor: 11. Kravos Vladimir, strokovni tajnik, Ljubljana: 12. Korene Anton, natakar, Ljubljana; ]?>. Kotnik Ivan, mizar. Št. Pavel; 14. Mrovlje Del-f'n, čevljarski pomočnik, Ziri; 15. Pregelj Leopold, ključavničar. Maribor. Na listi nacionalnih nameščencev so bili izvoljeni: 1. Žemljic Jožko, industrijski uradnik, Ljubljana; 2. Vrančič Vlado, bančni uradnik, Ljubljana: 3. Gilčvert Drago-tin, odvet. uradnik, Maribor; 4. Pleme i Rado. rudniški uradnik. Hrastnik; o. Meh-cer Franc, trg. sotrudnik, Ljubljana; 6. inž. Rudež Alfred, industrijski uradnik, Jesenice. Žrtve železniške nesreče v Franciji Pariz, 27. oktobra. AA. Vodstvo državnih železnic razglasa, da znaša definitivno število pri nesreči cherbourškega ekspresa ubitih ljudi 36. Po odgoditvi razorožitvenih pogajanj Ženeva. 27. oktobra. AA. Prihodnja seja predsedništva razorožitvene konference bo 9 novembra. Če bi se pokazala potreba, bo že teden dni prej. Medtem bo tajništvo Društva narodov preuredilo besedilo angleškega načrta razorožitvene konvencije m upoštevalo vse izpreminievalne predloge, ki so bili predloženi po prvem čitanju. Tako izpopolnjeni načrt bo nato predložen vsem delegacijam Obenem se bodo vršila tudi nova pogajanja, tako da bo mogoče misliti na izpopolnitev tega načrta. 1 o se bo zgodilo med 9 novembrom m 4. decembrom, ko se bo sestal glavni odbor, ki bo ime! zadnjo besedo o tej konvenciji, ker so v njem zastopane vse države na razorožitveni konferenci. Silen orkan v Kanadi Halifax, 27. oktobra, d. Na vzhodni obali Kanade je razsajal silen orkan s prelomom oblakov, zaradi česar je bila prekinjena vsa obalna plovba. Tudi železniški promet so morali ustaviti. Ker so mnoge telefonske zveze potrgane, še manjkajo podrobnosti, gotovo pa je. da je izgubilo življenje mnogo ljudi in da je škoda ogromna. litike, a prihaja vendarle do besede, ker stoji za njim petdeset milijonov ljudi, združenih v mednarodno-politično popolnoma solidarni Mali antanti. Zaman sanjarijo pangermanski impe-rialisti o vrnitvi v leto 1914. Te vrnitve ni več. Čim glasnejše bodo njihove sanje, boli se bodo tudi ostali narodi vračali k 'načelom, ki so prinesla zmago 1. 1918. in ki lahko edina tudi danes rešijo svet. Petnajst let je bilo dovolj, da so si nove slovanske države zabetoni-rale temelje svojega obstoja in odvrnile množice od preteklosti. Prebujeno m srborito našopirjeno nemštvo si^zaman ustvarja, da ima pruski škorenj še kakšno sugestijo na druge, prej podjarmlje-ne narode. Tega lažnivo nacionalnega »blagra« se ot resa jo in branijo celo alpski Nemci. Nasproti pangermanski in če treba panitalski fronti stoji danes fronta prebujenih, zavednih, notranje in zunanje organiziranih narodov in s svojimi narodi čvrsto strnjenih držav. Kakorkoli moramo obžalovati needinstvo velesil, ki so ored 15 leti zaključile borbo s pangermansi vorn. vdajajoč se delno že tedaj, še bolj pa dane? varljivim iluzijam, venda- nimamo nekdanji av-strijsko-ogrski Slovani povoda, da bi žalovali pred ostanki duha. ki nam ie prinesel prevrat. Ta duh je iz na? prešel v širše kroge, on še živi v Evropi in preko Male antante vpliva na nje usodo Ta duh bo morda že v doglednem času. kakor je pokazal vzhodni pakt, privedel k strnjeni politični fronti vseh držav Evrope, ki so zainteresirane na načelu enakopravnosti in na mirnem razvoju Evrope v smer velikih, gospodarsko enotno organiziranih. a politično svobodnih celot, etap bodoče Zedinjene Evrope. Izmed novih držav sta Češkoslovaška in Jugoslavija, združeni v bratskem sporazumu, najodločnejši varovalki duha. ki je vodil prevrat v velikem delu Evrope. Ob petna istletnici Češkoslovaške dajemo samo duška jornst-erne Bjornson pred vojno povedal. da se madžarski živelj ttremalo plodi in dostavil, da ljubi bog že ve. zakaj je tako Kakor vse kaže. pa bo ods'ej ves svet vebo'elo še nekaj povsem drugega in da'eko važnejšesra To je bilo potovanje našega vladarja .po Balkanu, ki je v znatni mer?" o'ajšalo soorazum Ljubosumno so <*leda?5 ta dosrodek in Gombos se je s Ka. nyo takoj nanotll. da obišče dva bratska mon?olska naroda na Balkann V Budim menda mislijo, da so Boleari mnn-cn'sVeffa nokolenia vsai tolikn kolikor Ma džari če že ne toliko kolikor Turki. Pred- Prav za prav nam tega vprašanja ni treba postavljati, ker je stranka dejansko že odgovorila nanj, odgovorila z razcepom med večino in opozicijo. Leon Blum na eni. pa Renaudel- Marquet in dr. na drugi strani, ta razdor, to je odgovor, in učinek je padec Daladierjeve levičarske vlade, pa bo morda nekdaj tudi padec Sarrautove vlade in še kaj podobnega. Na eni strani je doktrina, na drugi strani pa je praksa. Morda je to slaba označba, zakaj kdor je bral na pr. Marquetova izvajanja, je mogel raz-vidtti, da ne gre samo za praktično prilagoditev, ne morda le za oportunizem. ki je pogubil na pr. nemško socialno demokracijo, marveč, da gre prav gotovo za nekai globljega. Stranka, socializem mora pokazati več vitalnosti, več pridobivajoče sile, mora poseči med ljudi z bolj živo silo, z večjo sugestiv-nostjo, nesro morejo to opraviti suhe doktrine. Opozicija meni, da bi mogla stranka napredovati naglo, ako bi se bolj aktivno uveljavljala v vsakem oziru, dočim vztraja Blumova večina na doktrini, na stereotipni politiki nesode-lovanja v meščanskih režimih. Priznati je treba, da drži Bluma in njegove pokonci neomajna vera v končno zmago doktrine, prav tako kakor je res. da se je opoziciji ta vera omajala, čemer se v današnji situaciji, kakor jo imamo v veliki večini evropskih držav, nikakor ni čuditi. Dati doktrini več prilagodnosti. reformirati jo ne le današnjim razmeram primerno, marveč zlasti tudi^ na osnovi preizkušenj, bogatih preizkušeni iz zadnjih desetletij, to je poglavitni smisel opozicije. Danes, ko je Sarraut vendarle rešil Daladierjevo dediščino domala neokrnjeno. prihaja posebno do veljave razpotje, na katerem je francoski socializem. Od nadaljnjega razvoja, razkola, ki je v njem. zavisi usoda sedanje in bodočih francoskih vlad in vsega, kar je navezano nanje. Da se v Franciji vlade menjavajo razmeroma pogosto, ni samo po sebi slabo znamenje, saj vemo. da se tamkaj krize prožijo vendarle na tehtnih problemih, ne morda po zakulisnih intrigah. Ali vendar je od zadržanja socialistične stranke zavisno. ostane trajna smer in stabilen značaj vladne politike. V tem pog'edu je odgovornost na skrajni levici neizpodbitna. In vendar ni videti, da bi se razpoloženje v taboru Biumove večine bistveno izpremenilo; zdi se. da bo vztrajala v svoji doktrini in s tem se odpirajo tudi novi, Sarrautovi vladi perspektive, ki niso bistveno ugodnejše, nego so bile Daladierjeve. Kdo je pri tem na pravi poti. o tem bo pričala kakor vedno v sličnih primerih šele daljna bodočnost. sednik madžarske vlade Gombos je po materinem jeziku Nemec, kajti njegova mati še zdaj govori samo nemško, toda Gombos zna dobro srbsko-hrvatski, če ne že od prej, pa iz dobe, ko je služil na madžarskem poslaništvu v Beogradu. Ob svojem prihodu na Bolgarsko, se je hotel Gombos seznaniti tudi s tamošnjim ljudstvom in je pri tem nagovoril seljaka v srbohrvaščini. Nagovorjeni je debelo po gledal in se začudil, da visoki gospod iz Madžarske tako dobro govori njegov jezik, šele na ponovno Gomboševo vprašanje: »Zar me ne razumiješ?« je veselo pritrdil, nakar sta se pogovarjala dalje brez težkoč Razstala sta se prijateljsko in zelo prese nečena. Ministrski predsednik se je čudil, da je »bolgarščina tako zelo podobna hrvaščini«, bolgarski seljak pa je bil navdušen, da je zopet madžarščina tako močno podobna bolgarščini. Razen tega veselega incidenta je potovanje obeh budimpeštan-skih gospodov po Bolgariji poteklo čisto po programu. V Turčiji menda ni prišlo do enakih jezikovnih zanimivosti, dasi tam mnogo uglednih politikov obvlada srbohrvaščino, ker so svoja mlada leta pač preživeli na slovanskih tleh nekdanje Turčije. Za to pa je minister zunanjih zadev vitez Kanya de Kania turškim državam naglasil, da je Madžarska močno interesirana na dogodkih na Balkanu in da se brez nje ne sme ukreniti ničesar dalekosežnega in važnega Turki morda ne dajo dosti na sorodstvo z Madžari, vedoč da je tam mongolska či-stokrvnost samo gola fraza. Zato je bilo težko z razlogi podpreti madžarsko ljubezen do Turkov in je moral gospod Kanva poseči po besednem zakladu iz svoje predvojne avstro-ogrske diplomatske kariere Odtod tudi njegova visokoleteča beseda o sodelovanju Madžarske pri ureditvi odno šajev na balkanskem polotoku. Kaj so an-karski državniki odvrnili na ta zapozneli odmev nekdanje moči podunavske monar hije. še ni popolnoma jasno, ker je odgo vor nanj res zelo težak. Ob svojem odhodu je predsednik Gombos z vso strogostjo zabičil predsedniku zbornice Almassyiju, naj ne dopušča nika. kršnih interpelacij o zunanji politiki, da bi se ne pokvaril učinek pota v Sofijo in v Ankaro Predsednik skupščine je svojo nalogo izvršil na ta način, da je na tajnem sestanku, voditeljev strank naročil le tem, naj pripravijo kolikor mogoče mnogo ostrih vprašanj na vlado zaradi »zatiranja* Madžarov na češkoslovaškem, naj označijo tamošnje ljudsko štetje kot po-tvorjeno ter naj vlado pozovejo, da stori v ženevi vse potrebne kcrake, da pride revizijsko vprašanje že Vendar enkrat na dnevni red pred Društvom narodov. Za to ceno so se pomirili nasprotnik' Gombosove politike in države Male antan te bodo imele morda že v najbližji bodoč nos4 priliko, da odbijejo neumestni ma džarski napad. Prepoved nemških listov v Avstriji Dunaj, 27. oktobra AA. Avstrijska vlada je za leto dni prepovedala 16 nemških listov, mpd rn'rrv -^Berliner Tageblatt« in »Achtuhrabendblatt«. Sestanek Narodnega predstavništva Beograd, 27. oktobra. M. Senat in Narodna skupščina se bosta 9. novembra sestala k rednemu zasedanju, ki bo otvorje-no s kraljevim ukazom. Predsednik vlade v avdijenci Beograd, 27. oktobra. M. Nj. Vel. kralj je sprejel danes v posebni avdijenci ministrskega predsednika dr. Milana Srškiča. Proslava čsl. narodnega praznika v Beogradu Beograd, 27. oktobra, p. Češkoslovaško-jugoslovenska liga, češkoslovaško poslaništvo in druge korporacije so danes zelo svečano proslavile petnajsto obletnico češkoslovaške republike. V češkoslovaškem poslaništvu je bil dopoldne svečan sprejem, na univerzi pa so priredili slavnostno akademijo. Radio je oddajal priložnostno predavanje, vršile pa so se še druge manjše prireditve. Razporeditev banovinskih cest Beograd, 27. oktobra, p. Ministrstvo za gradbe je izdalo odredbo o klasifikaciji in numeraciji banovinskih cest I. in II. reda. Odredba se naslanja na § 38. uredbe o prenosu poslov na oblastne samouprave in § 70. o samoupravnih cestah, ki se po naknadni razdelitvi kraljevine na banovine prenesejo na banovinske oblasti. V dravski banovini je 332 banovinskih cest. Od teh je 36 cest I. reda. 232 pa IL reda. Letalski »napad« na Novi Sad Beograd, 27. oktobra, p. Nad Novim Sadom so se vršile danes letalske bojne vaje. Skupina bojnih letal je napadla mesto. Okrog 8. zjutraj se je na obzorju pojavilo nekaj »sovražnih« izvidniških letal, ki jim je sledilo devet bombnih letal. V Novem Sadu so nemudoma organizirali obrambo. V zraku se je razvila borba, na mesto so padale bombe. Z letališča so spuščali silne oblake umetne megle ter tako napadalce docela disorientirali. Končno se je novo-sadski obrambi posrečilo odvrniti napad. Operirali so tudi s »strupenimi plini«. Velika afera zaradi utajevanja davkov Zagreb, 27. oktobra, n. Državni erar se je vknjižil na nepremičnine tukajšnje tvrdke »Coloniale«, ki so vredne skupno 17 milijonov dinarjev. Tvrdka je vodila namreč dvojno knjigovodstvo in je po ugotovitvah preiskovalnih oblasti oškodovala državo na davkih in taksah za 10 milijonov dinarjev. Oblasti vodijo preiskavo tudi proti neki drugi zagrebški tvrdki, ki je oškodovala, kakor pravijo, državo še za večje vsote. Bolezen maršala Franchet d'Espereya Pariz. 27. oktobra. AA. Maršalu francoske vojske in jugoslovenskemu vojvodi generalu Franchetu d' Espereya se je pred meseci pripetila nesreča v Tunissu, nakar se ie nekaj časa zdravil v bolnišnici v Val-de-Graceu. nato pa doma. Ko se je zdravil v Val-de-Graceu. ga je po nalogu Nj. Vel. kralja Aleksandra obiskal zunanji minister Bogoljub Jevtič in mu v njegovem imenu izrazil željo po čim prejšnjem okrevanji. Stari maršal se ie ganjen nad tolikšno pozornostjo gosp. Jevtiču iskreno zahvalil. Te dni je posetil obolelega maršala in jugoslovenskega častnega vojvodo gosp. Jean Bourghin, ravnatelj beograjskega lista >Echo de Belgrade« in podpredsednik francoskega društva prijateljev Jugoslavije, ki se je tudi v imenu predsednika jugoslovenske vlade dr. Milana Srškiča informiral o njegovem okrevanju. Maršal je prosil g. Bourghina. naj se v njegovem imenu prisrčno zahvali dr. Srškiču za njegovo pozornost. Maršal Franchet d'Esperey sicer še ne more iz sobe. vendar se je pa začel zopet baviti z delom svojih rednih poslov, pri čemer kažf živo zanimanje za vesti iz srednje Evrope, posebno pa iz Jugoslavije, s katero ga vežejo najgloblje simpatije. Proslava desetletnice turške republike Ankara, 27. oktobra, n. V vsej Turčiji praznujejo jutri lOletnico ustanovitve tur ške republike. Sovjetska vlada je darovala Turčiji za to priliko pet velikih bombnih letal. V Ankari bo jutri velika parada vojnih letal. Predsednik Kemal paša bo proglasil za obletnico veliko amnestijo. Uspeh avstrijskega notranjega posojila Dunaj. 27. oktobra. AA Finančni minister dr. Buresch je izjavil, da ie dalo notranje loterijsko posojilo mnogo nad 200 milijonov šilingov in da je rezultat posojila prekosil vsa pričakovanja. Vlada bo sorazmerno znižala vpise, tako da bo celotni vpis znašal 200 milijonov. Na podlagi pogojev, po katerih je mednarodni odbor za posojilo iz I 1923 dal dovoljenje za razpis tega notranjega posojila, se bo nekaj manj kakor četrtina celotnega zneska dala na razpolago Narodni banki, ostanek pa uporabil izključno v produktivne svrhe. Vlada upa, da bo to posojilo poživilo industrijsko delovanje in zn:žalo število nezaposlenih delavcev, s čimer se bodo tudi znižala proračunska bremena za podpiranje nezaposlenih Na koncu je finančni minister naglasil. da hoče Avstrija ostati popolnoma neodvisna. Avstrija ne pozna nikakega sovraštva proti nikomur in hoče na polju gospodarskega sodelovanja kakor na vseh drugih poljih vedno upoštevati interese ostalih držav. Zastoj pogajanj o vojnih dolgovih VVashington, 27. oktobra, n. V pogajanjih med Anglijo in Ameriko glede vojnih dolgov je nastal zastoj. Angleška delegacija je zahtevala, naj Amerika privoli, da oi Anglija tudi meseca decembra, ko poteče novi rok za delno odplačilo angleškega dolga, plačala le takozvano priznalno takso v višini 10% obroka. Amerika pa, kakor vse kaže, na to ne bo pristala. Zaradi tega menijo, da bo angleški finančni strokovnjak Leith Ross v kratkem odpotoval iz Washingtona. "—;---- Volitve v Pokojninski zavod Razpisane so za 25. novembra — Skupini zavarovan-cev-nameščencev in službodajalcev volita vsaka po 39 delegatov Na temelju predpisov § 50. zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev za Slovenijo in Dalmacijo z dne 12. maja 1922., Službene Novine št. 125, z dne 10. iuniifl 1922., razpisujem volitve delegatov in njihovih namestnikov za občni zbor Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani. Dan volitev, odnosno dan. ko naj se preštejejo glasovi, oddani ob volitvah, določam na 25. november 1933 ob 12. uri v uradnih prostorih Pokojninskega zavoda, Ljubljana, Gajeva ulica št. 5. L nadstr. Kdo ima volilno pravico Pri teh volitvah imajo aktivno volilno pravico vsi zavarovani nameščenci, ki so bili dne 15. oktobra 1933. člani Pokojninskega zavoda, in njihovi službodajalci. Vsi volilni upravičenci se vodijo v enotnem volilnem imeniku, ki je sestavljen po petih strokovnih edinicah, in sicer, ločeno za nameščence in službodajalce. V smislu § 25., toč. 2. statuta Pokojninskega^ zavoda volijo neobvezni zavarovanci po § 30 a skupaj z obveznimi, njihovi službodajalci pa s službodajalci obveznih zavarovancev. Ravno tako so priključeni obveznim zavarovancem prostovoljni zavarovanci po § 28. pok. zakona. Volilni imenik, t. j. seznam volilnih upravičencev po stanju 15. oktobra 1933.. bo razgrnjen v dneh od 30. oktobra do vključno 12. novembra 1933. v uradnih prostorih Pokojninskega zavoda, nadalje r uradnih prostorih mestnih načelstev v Celju, Dubrovniku, Mariboru, Ptuju in Splitu, povsod v času uradnih ur. Reklamacijski rok Morebitne reklamacije zoper volilni imenik (n. pr. vpis, izbris, uvrstitev v strokovno edinico) je vlagati osebno ali pismeno naravnost pri volilni komisiji Pokojninskega zavoda v Ljubljani v času^ od 30. oktobra do 12. novembra 1933. Kdor zahteva vpis volilnega upravičenca, mora predložiti datum, člansko in zavarovalno številko uvrstitvenega odloka Pokojninskega zavoda. O vloženih reklamacijah odloča volilna komisija končnoveljavno. Pet skupin — 78 delegatov Voliti je treba v petih strokovnih edinicah 78 delegatov in 78 namestnikov, in sicer 39 delegctov in 39 namestnikov iz skupine zavarovancev — nameščencev in isto število iz skupine službodajalcev. V vsaki strokovni edinici volita skupina zavarovancev — nameščencev in skupina službodaialcev vsaka po enako število delegatov in njihovih namestnikov, iif sicer: V I. strokovni edinici (denarni zavodi) po 5 delegatov in po 5 namestnikov: v II. strokovni edinici (trgovina in špedicija) po 10 delegatov in po 10 namestnikov: . v III. strokovni edinici (rudarstvo m Ko-vinarstvo) po 4 delegate in po 4 namest- v IV. strokovni edinici (ostale industrije in obrt) po 12 delegatov in po 12 namestnikov; v V. strokovni edinici (vsi ostali poklici) po 8 delegatov in 8 namestnikov. Volitve se vrse po proporčncm volilnem redu pismeno z obveznimi kandidatnimi listami. Kako se voli Vsak volilni upravičenec prejme od Pokojninskega zavoda glasovnico, ki jo po izpolnitvi vrne naravnost volilni komisiji Pokojninskega zavoda v Ljubljani, tako da jo prejme do 12. ure dne 25. novembra 1933. Če upravičenec ni prejel glasovnice, ali če jo je izgubil, ali je postala nerabna, zahteva lahko novo glasovnico pri volilni komisiji Pokojninskega zavoda nai-kasneje dopoldne dne 25. novembra 19;>3. Kdo lahko kandidira Kot kandidat odnosno namestnik sme biti vpisan le tisti član, ki ni izgubil volilne pravice za Narodno skupščino. Jun-dične osebe (korporacije, zadruge itd.), ki &o člani Pokojninskega zavoda zastopajo svoje pravne osebe, ki sicer same zase niso člani Pokojninskega zavoda, ki pa^so upravičeni po zakonu ali statutu juridične osebe isto zastopati na zunaj. Vlaganje kandidatnih list Kandidatne liste smejo biti napisane le na uradnih obrazcih, ki jih je izdela volilna komisija in ki so na razpolago pri volilni komisiji. Obsezati morajo toliko imen, kolikor se voli v dotičm strokovni edinici delegatov in namestnikov. Na vsaki kandidatni listi mora biti jasno označena skupina, strokovna edinica ali stranka, ki je to listo sestavila, da se lahko loči od vsake druge stranke ali liste. Kandidatne liste se vlagajo za vsako strokovno edinico posebej, ločeno za skupino nameščencev in za skupino službodajalcev. Vsako kandidatno listo mora predlagati in razločno podpisati vsaj toliko volilnih upravičencev, kolikor se voli delegatov in namestnikov skupaj za dotično strokovno edinico. Vsak kandidat mora podpisati kandidatno listo z opombo, da sprejme izvolitev odnosno priložiti mora listi tako izjavo. Njegov podpis odnosno izjava se šteje v predpisano število predlagateljev. Kandidatne liste morajo biti predložene volilni komisiji Pokojninskega zavoda najkasneje dne 12. novembra opoldne. Vsaka edinica z lastno kandidatno iisto sme imenovati v volilno komisijo svoJeg9 zaupnika s kontrolno pravico, m zastopnika, ki občuje kot strankin pooblaščenec z volilno komisijo. Kandidatne liste, ki se skladajo s predpisi zakona o pokojninskem zavarovanju in statutu Pokojninskega zavoda, potrjuje volilna komisija ln jih javno razglasi najmanj 8 dni pred dnevom volitev. Ce je bila potrjena v poedini strokovni edinici le ena kandidatna lista, v tej strokovni edinici ni treba oddati glasov, temveč proglasi volilna komisija vse kandidate, vpisane na tej listi, za izvoljene brez volitev. Podrobni popis volilnega postopka je vsebovan v §§ 25. in 26. statuta Pokojninskega žavodaT ki ie bil razglašen v Službenih Novinah št. 268 ex 1922., v Uradnem listu za Slovenijo št. 103 ex 1922. in v Dalmatinskem Glasniku št. 64 ex 1923. Razglas priobčujem v Službenih Novinah kraljevine Jugoslavije, Službenem glasniku primorske banovine in Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine. Ljubljana, dne 27. oktobra 1933. Predsednik Pokojninskega zavoda in predsednik volilne komi«:je: dr. Baltič L r. Enajst let fašističnega režima Sestanek nacionalnega sveta fašistične stranke, ki šteje le poldrag milijon članov - Mussolinijeva poslanica Rim, 27. oktobra, d. Po vsej Italiji se vršijo velike svečanosti in parade v proslavo enajste obletnice tako zvane fašistične revolucije, pohoda na Rim in fašističnega režima. Včeraj se ie vršil v Liktorski palači sestanek nacionalnega sveta fašistične stranke, ki mu pripadajo poleg generalnega taj; nika in članov direktorija vsi pokrajinski tajniki stranke. Sestanek je vodil Mussolini. Generalni tajnik Starace je obširno poročal o delovanju stranke v preteklem let j. Iz poročila posnemamo naslednje podatke: Fašistična stranka šteje 1.416.289 članov in ie od lani narasla za 609.255 ljudi, ker so se morali vsi trgovci in obrtniki včlanili v organizacijo V vseučiliški organizaciji je vpisanih 57.596 visokošolcev. v organizaciji mladih fašistov 459.646 članov, v ženski organizaciji 217.823. v dekliški 57.728 clanic-Razen mladinskih fašističnih društev ie pod kontrolo stranke še 10 velikih strokovnih in kulturnih zvez, ki štejejo skupno 3,258.478 članov. Ob zaključku sestanka .je d'al Mussolini zbranim fašističnim bijerar-hom podrobna navodila za njihovo delovanje na gospodarskem, političnem in geografskem polju v prihodnjem letj. Poudaril je, da je že ob desetletnici fašistične revolucije prestopila meje italijanske države in postala političen pokret, ki zajema že ves 6vet. Danes je bila! objavljena Mussolinijeva poslanica. V njej našteva Mussolini pridobitve fašističnega režima^ v Italiji ter poudarja. da je v državi že docela izbrisan spomin na »demoliberalne« doktrine, proti katerim se bori fašizem že od leta 1919. Končno poveličuje Mussolini naloge, ki jih mora izvršiti fašizem ne le v Italiji, marveč po vsem svetu. Stari Sirmyum vstaja iz grobov Sremska Mitrovica, Z7. oktobra Na železniški postaji v Mitrovici so pred nekaj dnevi, kakor smo že poročali, našli sarkofag iz rimske dobe. Sarkofag je iz svinca, na pokrovu pa ima osem sestero-krakih zvezd Take zvezde so tudi na po-bočnih straneh sarkofaga ki je bil vzidan v močan zid. Poleg sarkofaga so našli tudi kamenito starorimsko plosco. Najdene starine so hoteli sprva odpremiti v beograjski ali zagrebški muzej, potem pa je mestna občina v Mitrovici sklenila, da bo čimprej realizirala svoj načrt o ustanovitvi lastnega muzeja, ker je na njenem Področju mnogo arheoloških zanimivosti. Nedavno so na dvoriščih nekih hiš v samem mestu našli tudi dele krasnih rimskih mozaikov Vse to so ostanki starorimskega mesta Sirmvum. Srem je sploh bogato arheološko področje. Na cesti med Jakšičem in Tekičem so blizu potoka Teke pri kopanju temelja za neko hišo našli raznovrstno orodje iz predrimskih časov Važni predmeti iz ka-menite in bakrene dobe so bili najdeni tudi pri vasi Borinac med kopanjem odvodnega kanala Tam so našli med drugim kar na kupu 40 sekir iz bakrene dobe. v bližini pa kamenito kladivo in železno kopje. Nekaj teh starin je shranjenih, nekatere pa so raznesli tudi delavci Mitroviška mest na občina bo skušala čimorej sama nada ljevati z raziskovanjem in ko bo njen muzej ustanovljen, bodo vanj prenesli tudi mnoge zanimive najdbe iz tega področja, ki so bile doslej shranjene v drugih muzejih. Huda nesreča pri mlatilnem stroju Kupšinci, 27. oktobra Pred dnevi so mlatili pri posestniku Sd-nicu Štefanu v Kupšincih. Pri mlatilnem stroju je bil zaposlen tudi delavec Ždkš Anton. Proti večeru, ko so delo že končali, se je Žokš povzpel na stroj, da ga očisti. Iz neprevidnosti je stopil preblizu gornje odprtine, da mu je spodrsnilo in mu je prišla leva noga med valje. Ničesar hudega sluteča je neka mimo idoča dekla zavrtela baš v tistem trenutku veliko gonilno kolo. V trenutku se je začul obupen krik in padec na stroju. Ko so drugi prihiteli, so našli Zokša vsega v krvi. V obupnem stanju so ga takoj prepeljali v murskosobo-ško bolnišnico, kjer so mu nudili zdravniško pomoč. Rana je bila grozna. Valji stroja so mu dobesedno zdrobili meso in kosti na nogi. tako da je koža pod levim kolenom bila vsa ohlapna in prazna Takojšnja amputacija noge mu je rešila življenje. če ne nastopi še zastrupljenje. Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoved hi danes: Deževno, nekoliko bolj hladno. — Dunajska vremenska napoved za soboto: Vegutovo in spremenljivo vreme, ponekod nočna slana. Maši kraji in ljudje Tomaž G. Masaryk prezident bratske Češkoslovaške Republike, hi danes praznuje petnajstletnico obstoja. Dosmrtni prezident, oče republike, jo vodi skozi zmedo današnjih dni k napredku in svetli bodočnosti ves čil in z nezmanjšano žilavo delavnostjo kljub svojim 83 letom. Zima se javlja s snegom Ljubljana, 27. oktobra Lepi jesenski dnevi, ki so nam privoščili zadnji čas še precej solnčne toplote in prekrasno simfonijo barv, so obetali, da bomo letos praznik pokojnih počastili v najlepšem vremenu. Redko katero jesen je še toliko krasnega cvetja, kakor se ga je letos ta čas nežno šopirilo po ljubljanskih vrtovih. Toda slovenska jesen je svojeglava. Preko noči je obrnila jadra, hladno je zavelo z gora, vso noč je lilo, da smo se ustrašili novih povodnji. Tudi čez dan je še deževalo, dopoldne so se med dež ponujale tudi snežinke. Šele popoldne so se nalivi unesli, vendar je od časa do časa »e rosilo. Planine so zagrnjene v sive oblake. A kakor nam poročajo, je povsod v višjih legah izdatno snežilo in bo sneg najbrž kar obležal. Kakor nam poročajo iz Maribora je rudi Pohorje močno zasneženo skoraj vse do doline. Enako je snežilo v konjiškem okraju in drugod do štajerskih višjih krajev. Ozračje je, zlasti še v Ljubljani in na Gorenjskem, zelo ohlajeno. Zvečer nam je toplomer na prostem beležil samih 5 stopinj R. A barometer je padel na 756. Zima torej naglo razvija ofenzivo. Ali pri vsej muhavosti letošnje jeseni lahko vendar upamo, kakor nam trdijo vremenoslovci, da bomo imeli v novembru še nekaj zelo lepih dni. Opravijivost zaradi ponarejenih tisočakov Ljubljana, 27. oktobra Pred dobrim tednom smo objavili poročilo o nekaterih aretacijah, ki so bile v Ljubljani izvršene zaradi razpečavanja ponarejenih, tako zvanih Perčečevih »tisočakov«. Vsi aretiranci so bili odgnani v Zagreb, kjer se vrši vsestranska, temeljita razprava. Ali medtem, ko še prav nič niso znane podrobnosti in ugotovitve preiskave, se seveda v Ljubljani razpletajo kar najrazličnejše govorice, ki jih širijo rami vsevedni modrijani. In ne bi bilo ljubljansko, Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Jose-fove« grenčice, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje »Franz Josefova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez neprilike. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. če opravljivost ne bi v afero vmešavala tudi raznih splošno znanih mož, med njimi zdravnikov, advokatov, trgovcev in drugih. Uradno nam zdaj poročajo: »Po Ljubljani se zadnje dni tendenciozno širijo vesti o aretaciji raznih uglednih oseb, ki so baje zapletene v ponarejevalsko afero. Vse te vesti so izmišljene in brez. vsake podlage. Širjenje takih vesti utegne povzročiti kazensko postopanje Kdo je govoril resnico de dve, tri beležke z razprave v Novem mestu Z zaključkom glavne razprave v Novem mestu je dokončan uvod v finale tragičnega dogodka v Anžlovarjevi hiši v št. Vidu na Dolenjskem. Razprava je dokazala, čeprav ne vseh, vendar številne okol-nosti, ki so dovolj jasno označile ozračje, v katerem je živela obtožena trojica. Vsi, ki so sledili razpravi in so Culi izpovedi obtožencev in vse argumente dokaznega postopanja, se niso mogli ubraniti vtiska, da je bil tisti prelepi kot na Gorenjskem, kjer je vendar toliko poštenih in značajnih ljudi, pravo gnezdo tihotapcev, morilcev in moralnih izprijencev, ki so svoje nečedne posle opravljali z veliko rafini-ranostjo, tako da se je v teku let nabralo več umorov in »samomorov«, ki so kljub vsestranskim preiskavam ostali nepojasnjeni. Prav tu v tem kotu, ki ga pozna po golniškem zdravilišču vsa država, je bil zasnovan in pripravljen umor hčerke starih Anžlovarjev, ki je po vsej pravici razburil javnost, posebno pa Dolenjsko. Saj se tod še ni dogodilo, da bi kdo na tako razbojniški, a vendar preudaren način usmrtil svojo ženo, ki je ni bil vreden, da bi se imenoval njen mož, kaj še, da bi užival vse življenje ob njeni strani. Razni zločini, ki so se dogodili okrog Golnika in Križ, a so ostali nepojasnjeni, so nedvomno še Andreja Malija, makar da on pri njih ni bil udeležen, bodrili, da je svoj zločinski naklep izvršil do kraja seveda v prepričanju, da bo tudi ta zločin ostal nepojasnjen kakor več drugih. Ako pa je bil on pri tistih nepojasnjenih delik-tih soudeležen, si je pač bil svest svoje »sposobnosti« in je pričakoval, da bo tudi to pot spravil preiskavo na krivo sled z nastavljenimi lestvami, podtaknjeno uro, odtrgano železno prepono za lino in podobnim. Vestno izvedena preiskava je kmalu dognala vse prave akterje zločinstva in s tem prekrižala Andreju ta račun in morda še katerega ... Med glavno razpravo so se dodobra izluščili značaji obdolžencev, čeprav so ti često dosledno tajili, si lagali in drug drugemu očitali neresnico. Ko so Andreja Malija v početku razprave pripeljali v dvo- rano je bil videti razburjen, vendar se je na moč premagoval, da se ne bi prenaglil do kakega usodnega priznanja. Vztrajal je vse dotlej, dokler ga niso soočili z bratom Antonom. Tedaj mu je njegov pogum upadel in tudi na večkratne pozive predsednika se ni upal pogledati brata Antona v oči, kaj šele, da bi zdržal njegov pogled, ko mu je jasno in s poudarkom zalučal v obraz: »Andrej, nikar ne laži, kar je, je' Priznaj vse, sedaj nima pomena tajiti.« Na vse to je vedel odgovoriti le: »Tone, pomisli dobro, kaj govoriš; če tako govoriš ni čudno, da časopisi tako pišejo.« Iz zagovora Andreja Malija je bilo razvidno, da je tudi v podrobnostih svoj zagovor dobro premislil in je na vsa vprašanja, ki jih ni pričakoval, lapidarno odgovarjal- »Ne vem.« Ko so mu dokazali, da brat ni mogel skozi lino v hišo in mu je ta pri konfrontaciji povedal, da mu je Andrej odprl pri vežnih vratih, je zakrknjeno trdil, da mu ni odprl in ne ve nič, kako je prišel Anton v hišo. Anton Mali je ves čas razprave zatrjeval, da odkrito priznava in priča vse, kakor se je v resnici dogodilo. Večkrat so mu solze zalile oči in brez odpora je pripovedoval o dogodku usodne noči, kakor bi opisoval povsem nepomembne pripetljaje. Marija Golmajerjeva se je morala braniti proti močno obtožilnim izpovedbam obeh soobtožencev, vendar je dosledno vztrajala pri prvotnih izpovedbah in z vso vnemo ženske zgovornosti zavračala njune trditve. Bila je ves čas razprave še dokaj mirna, le govor državnega tožilca jo je potrl, da je izbruhnila v plač. Do zgodnjega jutra se je zavlekla razprava, dokazno postopanje in govori tožilca in braniteljev. Vse dolge ure so zdržali številni poslušalci v dvorani. Smrt je dihala po dvorani. Predsednik okrožnega sodišča dr. Kavčič pa je ob 5.30 nepričakovano razglasil, da. je razprava sicer končana, a da bo sodba razglašena v torek. Lilo je izpod neba, ko so v mrzlo jutro zapuščali poslušalci in sodniki sodno poslopje, obtožence pa prepeljali nazaj v samotne celice. zavoda. Hiša bo dvonadstropna in bo zi--«Uma v modernem, praktično lepem slogu, tako da bo lilo vanjo dovolj solnca in čistega zraka, ki sta mladini bolj potrebna ko vse drugo. — Gradb J je proračunana na poldrug milijon dinarjev. Ta vsota je že naložena v podružnici državne hipotekame banke v Ljubljani, in sicer je Higi enski zavod prejel en milijon kot posojilo iz izseljenskega fonda (od tega je zavod dva obroka po 100.000 Din že vrnil, še preden je vsoto dvignil), pol milijona pa je za zgradbo votiranega iz forda za zaščito učencev. Dasi je vse drugo že zdavnaj v redu, pa se zadeva že tri leta zavlačuje samo zaradi vprašanja stavbišča. Po zakonu je mestna občina dolžna, da stavi prostor za poslopje na razpolago. Mestna občina ljubljanska je to svojo obvezo izpolnila s tem, da je ponudila parcelo poleg otroške bolnišnice v Streliški ulici, ki pa nikakor ni primerna za zgradbo poliklinike, ker ima poleg drugih nedostatkov tudi to napako, da je mnogo premajhna. Higienski zavod je drugod iskal prostora in se odločil, n;j bi poliklinika stala v Aškerčevi ulici nasproti srednje tehnične šole, kjer ima na nadvse ugodnem kraju pripravne parcele križevniški red, poleg njega pa državni erar dve manjši, za kateri bi križevniški red svojo rade volje zamenjal. Pred kratkim je zdaj mestna občina pri sodišču uvedla prepis svoje parcele ob Streliški ulici na državo, da jo tako odškoduje za oni dve parceli pred srednjo tehnično šolo. Ko bo ta formalnost opravljena, bo poliklinika prišla do svojega stavbišča v Aškerčevi ulici in z gradnjo se bo pričelo. Licitacija za oddajo del je že razpisana. Ne samo v interesu zdravja šolske mladine, ki je je okrog 10.000 v Ljubljani, temveč tudi v interesu mestne občine same je, da se državna šolska poliklinika čimprej dogradi. Mestna* občina bo imela zdaj tudi priliko, da svojo lastno nepopolno in v slabih prostorih nameščeno polikliniko združi z državno, tako da se bp zdravstvena in socialna zaščita šolske mladine v Ljubljani vršila pod enim strokovnim nadzorstvom, ker samo na ta način bo mogla v polni meri dosezati svoj uspeh. Pred gradnjo moderne šolske poliklinike Stala bo v Aškerčevi ulici nasproti Srednje tehnične šole — Stavba bo veljala poldrug milijon Ljubljana, 26. oktobra »Jutro« je v zadnjem času ponovno pisalo o vprašanju strehe za državno šolsko polikliniko, ki se danes vkljub vsem številnim komisijam, intervencijam, obljubam in nameravanim selitvam šs zmerom nahaja v stari razpadajoči Deckerjevi baraki na dvorišču drž. učiteljišča. Pred nekaj dnevi je naš list poročal, da se bo poliklinika, ki se na zimo sicer nima kam dejati, preselila v palačo Dunav na Aleksandrovi cesti, pa tudi iz tega ni bilo nič. Zdaj je za- gla razviti vse svoje delavnosti, dokler ne pride do lastnega, prostornega, dostojno opremljenega doma. Gradba je že zdavnaj predvidena, denar je že naložen v banki, prostor za stavbo je prav tako že določen, načrti so pripravljen' — samo dejstvo, da neke formalnosti glede-stavbišča še niso bile urejene, je odlašalo izvedbo zasnutka. Po informacijah, ki nam jih je prijazno stavil na razpolago direktor Higienskega zavoda g. dr. Petrič, v čigar področje spada tudi drž. šolska poliklinika, bo stavba vod našel skromno stanovanj", v Gledališki ulici, kamor se bo preselil o prvem. Povsem jasno je, da poliklinika v trhli, vsej preluknjani baraki ne bi mogla pre-zimiti, in največji paradoks bi bil, če ta zavod, katerega naloga je, skrbeti za zdravje tisočev šolske m'adine, ne bi z dostojno streho mogel garantirati zdravja predvsem svojemu zdravniškemu in pomožnemu osebju. Medtem pa je akcija za zgradbo lastne strehe drž. šolski polikliniki, ki je že delj časa v teku, toliko napredovala, da nismo več daleč do realizacije. Od vsega počet-ka je bilo jasno, da poliklinika ne bo mo- Bodoča šolska poliklinika v Ljubljani (model) z vsemi instalacijami veljala poldrug milijon dinarjev. V novi polikliniki bodo nameščeni ambulatoriji za preglede in zdravljenje šolske mladine s specialnimi oddelki za zdravljenje bolezni ušesa, nosa in grla, ambulatorij za očesne bolezni, zobni ambulatorij, antropološki oddelek, proti-tuberkulozni dispanzer, ortopedska teio-vadnica, šolska kuhinja, kopališče za šolsko mladino ter sobe za zdravnike in zaščitne sestre. Tako bo nova hiša v resnici pravo, živo torišče zdravja in življenja naše šolske mladine. Načrte in proračune za stavbo je izdelal sanitetno-tehnični oddelek Higienskega Tragična smrt mladega trgovca Hrastnik, 27. oktobra Danes ob pol 6. zjutraj je izgubil življenje po nenavadnem tragičnem naključju mladi podjetni trgovec g. Ferdo Šoper v naselju Meksiki nad Dolom. Sinoči je naročil svoji gospodinji, naj ga zbudi danes ob pol 5. zjutraj, ker mora odpotovati v Sevnico, da bo tam prevzel slamo, ki jo je naročila hrastniška steklarna za ovijanje svojih izdelkov. Gospodinja je izpolnila njegovo naročilo in ko je bil g. Šoper že opravljen, je stopil še v svojo spalnico, iz katere pa je kmalu potem odjeknil strel. Ko je gospodinja stopila v spalnico, je njen najemnik držal v eni roki samokres, drugo roko pa ji je pokazal precej osmojeno z besedami: »Obstrelil sem se!« Komaj je to spregovoril, je že omahnil in so takoi poslali po njegovega brata, ki je trgovec v Brnici. Ponesrečenca so z avtomobilom v največji naglici odpeljali k zdravniku g. dr. Neubergerju, ki pa je ugotovil, da je revež umrl že med prevozom. Samokres, bi ga je vedno jemal s seboj na trgovskih potih, se je sprožil in ga je krogla zadela v trebuh, kjer je prebila žile in povzročila notranjo izkrvavitev. G. Ferdo Šoper je bil star komaj 25 let. Njegova dva brata sta znana trgovca in tudi on je bil na najboljši poti, da si osi-gura dobro bodočnost. Nad Dolom si je že gradil svojo hišo. Tragično preminilega mladeniča so položili na mrtvaški oder v hiši njegovega brata na Brnici pri Hrastniku, od koder bo v nedeljo dopoldne pogreb na dolsko pokopališče. Bitka orožnikov s cigani Ljubljana, 27. oktobra Na Dolenjskem, zlasti še v predelih proti Kočevju in dalje proti Hrvatski, postaja ciganska svojat čedalje bolj objestna. Orožništvo ima s cigani vedno več posla, ker strahujejo zlasti stanovalce na samotnih krajih. Pripeti pa se tudi, da prihajajo ciganske družbe v vasi, kjer uganjajo vsakovrstne s'eparije, kradejo in ogražajo posameznike pa tudi cele družine. V bližini Razloge ob Kolpi je prišlo nedavno celo do spopada orožnikov s cigani, ki so kradli tam okrog in prodajali zlatnino. Orožniki so zalotili 351etnega Jožefa Brajdiča, 261etnega Marka Hudoroviča ter njuni priležnici Štefo in Olgo Hudorovi-čevo v bližini vasi, kjer so prodajali zlato in srebrno uro. Baš tedaj se je približala skupini orožniška patrola. ki je pozvala cigane, da ostanejo na mestu in se udajo. Cigani pa povelja niso slušali, marveč so se spustili v beg. A na begu so se nekajkrat ustavili in pričeli streljati. Orožniki so seveda takoj vrnili milo za drago. Po pobegu ciganov so našli dvocevno lovsko J UGOSL. IZDELEK Cilj, kaj možiček PALMA ti povd; Da, le podpetnik PALMA je za tčl Elastičen le z njim te tvoj korak, v trpežnosti noben mu ni enak; ne shodi se, kot nov je in brez hibe. če v njem si vzpel se na na najviše hribe. Dobiš lih pri vsakem čevljarju. puško z dvema nabojema, štiri usnjate listnice, ki so jih cigani bržkone kje ukradli, 52 Din gotovine, boljšo črno obleko, siv-kast suknjič, razno drugo obleko, cigaretno dozo, dve britvi in še nekaj drugih predmetov. Orožniki so ciganki Štefo in Olgo kmalu dohiteli, dočim sta Brajdič in Hudorovič pobegnila, čeprav sta bila ob-streljena in sicer eden najbrž v glavo, drugi pa v ramena. Drugi ciganski par, 251etni Jožef Hudorovič in njegova priležnica Mici Hudoro-vičeva, ki sta bila dolgo časa zaposlena pri pripravljanju gramoza v Polomu, sta pa te dni vlomila skozi okno v Mauserjevo trgovino. Odnesla sta večjo zalogo sladkorja, precej čaja, sveč. sardin, razne obleke, žganja, tobaka in drugih predmetov, v vrednosti 2014 Din. Prilastila pa sta si tudi 400 Din kovancev, nakar sta jo popihala za svojimi ljudmi nekam na Hrvatska Kdaj je lepota popolna? Vaaika iena Dfgnje danes ne eamo obraa. twnve£ Budi svoje reio. Prava lepota «« mora odražati t liniji, k« jo zvišujejo lepe prodi _ ponos vsake iene. Z opore bo <* k«wi EAU de LAHORE j« mogoče daoi prsim mladostno »biiko. Uporaba je lelo ono-slavca. s učineJt siguren. Ean de Lahnre j« lanealji-vo ta poceni sredstvo ti negovanje ž*n*kib gru-ai. Steklenica i navodilom 40 Din. Prodaja in raapoetlja po poftt.i: Nobilior, partumerija. Zagreb, Ilica 34 — Jelačičev trjj 15. 5 znamenju križa Film razkošja, bede in trpljenja v starem Rimu. Neron zažge Rim. Cirkus Maksimus. Smrt kristjanov v areni. Divje zveri. Zmaga križa. Predprodaja vstopnic od 11. do yol3. — Rezervirajte prostore! Predstave ob 4., 7. in 914. Kljub ogromnim nabavnim stroškom cene običajne! Elitni kino Matica Telefon 21-24. KULTURNI PREGLED Praga — središče slovanskega dela Slovanstvo ni več rodoljubarski sen ali prazna fraza, marveč je realen program, ki se uresničuje korak za korakom in samo z delom generacij. Predvojno slovanstvo je videlo svoj Jeruzalem v Moskvi, ker se je zdelo, da bo največji slovanski narod lahko 'uresničil sen manjših narodov in položjl temelje kulturnega, a pozneje tudi političnega in gospodarskega slovanstva. Ta sen :;e že zdavnai zatonil. Slovanska ideja ne zavisi več od števila posameznega naroda, marveč zgolj od onih, ki idealno verujejo in realno"delajo. To so najbolj razumeli ^v Pragi. Kramarev neoslavizem je sicer »e vedno računal z dominantno ulogo Rusije v kompleks j slovanskih vprašanj, vendar je tudi on stari sen izpremenil v realnejši program. Slovanska misel, ki je po svetovni vojni stopila v novo razdobje svojega razvoja, pa se je morala še bolj približati konkretnosti, če je hotela zavzeti svoje mesto med idejami, ki vodijo povojnega človeka. Konkretno delo. praktično delo — to je seslo časa in to so najbolj razumeli (sphi. V tem je Praga daleč prekosila vsa ostala slovanska središča, zato je danes središče dela za slovanstvo. Predvsem je že zdavnaj zavržena unifi-kacijska misel, ki je pač še sad 19. stoletja z njegovo vero, da velika masa vse zmore in da življenje stremi po izenačevanju. Slovanske veje so 6e dovolj na široko zarasle, posamezni slovanski narodi so postali^ polne, zrele individualnosti in hočejo živeti po svoje. V6a stremljenja po izenačenju so pogubna in tuja slovanskemu življenjskemu občutjj. Trenja, ki še danes motijo odnose med posameznimi slovanskimi narodi, izvirajo pretežno ali iz težnje po nadvladi ali iz pretiranega plemensko - narod-nesa egoizma, ki ne mara v ničemer popustiti. Na tej osnovi je nemožno realno slovanstvo. Danes je vsa naloga slovanskega dela v tem, da iščemo in združujemo slič-ne točke posameznih slovanskih narodov in da skušamo organizirati redno in smotrno kulturno izmeno med Slovani in se počasi podrejati skupnim interesom, ki jih imamo pred neslovanskim svetom. To nalogo je Praga odlično razumela in od prevrata sem je nastala na Češkoslovaškem. zlasti pa v glavnem mestu, dolga vrsta korporacij in drjštev. ki delujejo za zbli-žanje s slovanskimi narodi. Naj samo omenim Slovanski institut, osrednji zavod, ki se ne posveča samo znanstvenemu delu, marveč začenja organizirati tudi praktične stike in jih usmerjati k skupnemu smotru. Ta institut utegne imeti že v bližnji bodočnosti veliko ulogo v organiziranji slovan- ske vzajemnosti, zakaj vprašanja dozorevajo vedno bolj in kar kličejo po enotnem intelektualnem vodstvu. V Pragi je silno olajšano praktično in teoretično slovansko delo, ker je zelo dobro preskrbljena z sradivom, ki se tiče slovanskega sveta. Oglejmo si samo praške javne knjižnice. (Podatki po dr. K. Krej-čiju). Knjižnica Narodnesa muzeja ima okrog 100.f|00 zvezkov v raznih slovanskih jezikih (med njimi 5654 jugoslovemskih). vseučiliška knjižnica šteje okrog 55.000 slovanskih knjig, knjižnica mesta Prage jih ima 3682. knjižnica Narodopisnega oddelka Narodnega muzeja 7000. Slovanska knihov-na ministrstva zunanjih zadev je največja knjižnica za slovanske študije sploh, saj šteje okrog 180.000 zvezkov, ki so razdeljeni v posebne oddelke (ruskega, poljskega, srbskohrvaškega. slovenskega, bolgarskega, ukrajinskega, beloruskega, lužiškosrbske-ga). Mimo tega deluje v Pragi Ruski zasra-nični zgodovinski arhiv, ki takisto razpolaga z velikim številom ruskih knjig. Omeniti je treba kniižnico Slovanskega seminarja, ki šteje '26.000 zvezkov. Posebne javn° knjižnice imaio v Pragi Rusi, Ukrajinci. Jusosloveni. Lužičani. V celoti šteje Praga 28 čisto slovanskih kniižnic in več ko pol miliiona slovanskih knjig (brez čeških in slovaških!)- , V čitalnicah Slovanskega instituta, v Mestni čitalnici in akademski čitalnici ima vsak. kdor se zanima za slovansko sedanjost. na razpolago skoraj vse slovanske liste in revije. V Pragi izhajajo časopisi, ki danes predstavljajo in vodijo slovansko misel v srednji Evropi: slavistični znanstveni organ »Slavija«, čigar urednik je naš ugledni rojak. univ. prof. dr. Murko, »Slovanski prehled«. »Slavische Rjndschau«, »Češko-slov. - jihoslov. revija« in dr. Izmed vseh dnevnikov v slovanskem svetu najizčrpne-je poroča o slovanskih kulturah tPraser Presse«, a tudi »Nar. Listy« in »Češke »lo-vo« šb usmerjeni v svet slovanskih kultur. Delo znanstvenikov, delo vseučiliških seminarjev in delo posameznih redakcij slovanskih glasil predstavlja obenem z delom knjižnic in čitalnic, s celo mrežo slovanskih društev in posebej še z delom sokolstva, ogromen napor Prage za razvoj slovanske misli. Ta napor je pravilno usmerjen k dosegljivim ciljem: za njim stoj' daljnovidno prizadevanje voditeljev češkega naroda, da prepričaio slovanske narode o realno obsto-iečem skupnem interesj slovanskega uveljavljanja v Evropi. Ali Čehi potrebujejo slovanstvo? Danes je položaj že tak. da lahko mirno odgovorimo: Slovanstvo po* trebuje Čehe. ker mu je treba vodstva in realnega dela za skupne interese! —o. I van Pregelj Ne daj mi. Bos, take ničem.lrnosti. da bi pisal še v svojem petdesetem letu,< je nekoč zapisal včerajšnji petdesetletnik Ivan Preseli in s tem aforizmom vzpodbudil pokojnega Ivana Tavčarja k »Visoški kroniki«. Ždai je Ivan Pregelj petdesetletnik in še piše, ne iz ničemurnosti, marveč iz iste notranje potrebe stvarjanja, ki je celo staremu Goetheju in tolikim drugim držala pero. Zakaj ne bi petdesetletniki ustvarjali, ko naši tridesetletniki po večini samo pišejo? Tavčar je dokazal.'kaj zmore petdesetletnik; upajmo, da bo Pregelj tudi, zlasti v trenutkih, ko ga nič ne nagiblje k ceneni tendenci kakšnega »Zvodnika«. Ivan Pregelj je v današnji književnosti ime ki sa vsi štejemo med prva. Lahko se razhajajo sodbe o vrednosti njegovih posameznih spisov in o njih svetovnonazorskem elementu, ali pa okusi o Pregljevem baročnem slogu in z arhaizmi zavestno prepletenem jeziku, ne more pa skoraj biti dvoma o tem, da je avtor »Plebanusa Joane&a« umetnik in da niesovo celotno literarno delovanje predstavlja svojevrsten pojav v naši literaturi. Presljevi spisi so izrazito poetična dela. pritekajoča iz živega in globo-kesa vrelca rojenesa pesnika, ki se pac izraža nekoliko naporno in v težkem jeziku. a ie obdarjen s stvarjalno imaginacijo in z občutljivim in sibčnim djhom. preseli ie kot pripovednik najzavestnej-ši dedič naše katoliške preteklosti; njegovi zsodovinski spisi ne obujajo samo podob zašlesa časa. marveč celo svojski vonj in barvo preteklosti: nihče drug pri nas m umel s stilističnimi in jezikovnimi sredstvi, ponekod pa tudi s čisto pesniško inspiracijo, pričarati toliko starinskih elementov, kakor Preseli n. pr. v »Zsodbah zdravnik« Muznika« ali v omenjenem »Plebanum Jo-anesu«. Nekatere njegove strani vzbujajo Domače vesti ♦ Slovo zastopnic bolgarskih žena. Poljske in češkoslovaške članice »Jedinstva slovanskih žena« so se vrnile v domovino iz Ljubljane, bolgarske članice pa so v četrtek dopoldne iz Beograda odpotovale v svojo domovino. Zastopnice beograjskih ženskih društev so jih spremljale na kolodvor ter jim izročile v slovo mnogo cvetja. Predsednica bolgarske ženske zveze za politično enakopravnost žena ga. Petrova je pri slovesu prepričevalno nagla-šala, da bodo članice ženskili društev z največjo vnemo delovale za zbližanje obeh narodov že zaradi tega, ker so žene kot matere najbolj zavzete za mir. Ga. Daska-lova, soproga umorjenega zemljoradniške-ga prvaka Rajka Daskalova, ki je zastopala žensko kmečko zvezo, pa se je s prisrčnimi besedami zahvaljevala za prijateljske sprejeme v Jugoslaviji ter poveličevala lepoto jugoslovenskih pokrajin. Nekaj članic Kola srbskih sester je bolgarsko žensko delegacijo spremljalo do meje. ♦ Dr. Wilfan v Beogradu. Dr. Josip \Vilfan, predsednik kongresa narodnih manjšin, se je nekoliko dni mudil v Beogradu, kamor je prispel, da poroča o delu in sklepih kongresa narodnih manjšin v Bernu. V Beogradu je priredil predavanje o pomenu kongresa narodnih manjšin. ♦ France Grafenauer med svojimi roja ki. V Bilčovsu so stare orgle v župni cerkvi, ki so pele našim rojakom na Koroškem ob veselih in žalostnih dogodkih že okrog 100 let, izgubile sapo in treba je bilo poiskati za njih zdravnika. Pa so našli koroški .bratje tudi najboljšega: Zaprosili so svojega dolgoletnega poslanca v du. najskem parlamentu in nekdanjem koroškem deželnem zboru g. Franceta Grafen-auerja, moža orjaka, ki ga pozna vsa Ko-ruška. Dasi je že v 74. letu starosti, je še vedno čil in krepak. Popravil je spretno orgle in pevci so bili tako veseli, da so še istega večera napravili svojemu nekdanjemu političnemu voditelju in svojemu starosti veselo podoknico. Pozno v noč so sedeli skupaj in bo ostal vsem v spominu ta prijeten večer v družbi zaslužnega nore dnega delavca. Kožuhovino v veliki izbiri dobite pri tvrdki BIZJAK FILIP KONGRESNI TRG 8. 296 ♦ Prireditve Kluba koroških Slovencev v Celju. Danes ob 17.30 seja zastopnikov osrednjega odbora in pododborov v »Evrv pu Ob 20 koroški večer ob sodelovanju te prestoplaov in zaradi ponarejanja podpisa na menici obsojen na dve leti strogega zapora, na denarno globo, na plačilo sodnih stroškov, na plačilo zahtev oško dovanih strank in na izgubo častnih pravic za dobo dveh let. Advokatska zbornica ga je zaradi tega izbrisala iz svojega članstva. Ker po prestani kazni najbrže ne bo spet delal rigorozov, pomeni to, da je praktično za vedno izgubil doktorski naslov. * Simončič spet na delu. Svoj čas se je mnogo govorilo in pisalo o mladem pustolovcu Ivanu Simončiču, ki je nastopal v Kranju in v Novem mestu kot film.s ti podjetnik in izvabil od ljudi precej denarja. Pred kratkim je doživel tudi Kamnik čast, da ga je obiskal tako imenovani film. sk' podjetnik. V Kamniku se je pojavil kot trgovski potnik in zastopnik neke .jublja ske tvrdke, za katero je prodajal konte-nino, svilene robce in razno perilo ter sprejemal na račun naročil 25-odstotno provizijo. Nekdo ga je ovadil orožnikom, da mu je izmaknil 50 Din. Pri natančnem pregledu dokumentov pa so orožniki ugotovili ti?, jih je Simončič ponared:l in da so opremljeni z drugačnimi žigi, kot jih ima ljubljanska tvrdka. Simonč'-."! je bi' aretiran in izročen v zapore kamniškega sodišča. » Divjaški napad iz zasede. 'Iz Kamnika poročajo: Delavec Uršič Filip se je vra čal iz Kamnika proti Stahovici. KoraKal je v mraku čisto mimo in brezskrbno, pri prvi hiši v Stranjah pa ga je čakalo neprijetno presenečenje, ki bi ga kmalu stalo življenje. Naenkrat ga je obstopilo tro je fantov, ki so bili vsi najbrž precej vinjeni. Eden ga je udaril z motiko po hrbtu, drugi pa s kolom po glavi, da se je zgrudil na tla. Preden je trojica napadal cev odšla, je prejel napadeni delavec še nekaj udarcev, ki so mu prizadejali take poškodbe, da so ga morali takoj odpeljati v Kamnik k zdravniku. Okrožni zdravnik dr. Matjašič je ugotovil, da ima Uršič 5 cm dolgo zevajočo rano nad levim očesom, 3 cm dolgo rano pa na desni strani za ušesom ter več drugih poškodb po glavi in hrbtu. Zdravnik je izjavil, da je tieba pripisati le naključju, da napa-denec ni dobil smrtnih poškodb. Orožniki so vse tri napadalce aretirali Sprva so zanikali vsako krivdo, nato pa so priznali, da so hoteli Uršiča nekoliko preplašiti. Zaslužijo eksemplarično kazen. • Popravek. Poročilo pod naslovom: »Napaden v lastni hiši« iz Novega mesta v 250. številki »Jutra« se popravlja v toliko, da ni napadalec neznan, ampak je 22-letni Alojzij Zaplotnik. Oba, napadenec in napadalec, sta fanta, ki sta gredoča od volitev v Toplicah vse popoldne po gostil na popivala, nazadnje pa se sprla, zaradi česar je prišlo zvečer do krvavega obračuna. ZVOČNI KINO IDEAL Smeh! Smeh! Anny Ondra v veseli opereti OKRUTNA PRIJATELJICA Film smeha in zabave ter veselih dovtipov. Režija: K. Lamač. Sodelujejo: Fritz Rasp, VVerner Fuetterer. Predstave vsak dan ob 4., 7. in 9*4 zvečer. Povej mi, kaj si zajtrkoval, pa ti povem, kako boš danes opravil svoj posel! Vstati z desno ali levo nogo ni dandanes niti najmanj važno, toda ako ste imeli dober in zadosten predjužnik, odloča o razpoloženju in sposobnosti dela za ves dan. Ljudje, ki so izpostavljeni velikim naporom, pijejo za predjužnik okusno, koncentrirano, krepilno hrano Ovomaltine, ki se pripravlja iz slada, mleka, jajc in nekoliko kakao-a. Kakao je pridjan samo zaradi boljše arome, a ne zaradi hranilne vrednosti. Ovomaltine ima tudi to prednost kot predjužnik, da se naglo in enostavno pripravi. Ovomaltine se ne sme kuhati, ker se s kuhanjem uničijo vitamini. • Močno kajenje povzroča tvorbo rumenih, rjavih ali črnih oblog na zobovju. Za kadilce in kadilke je zaradi tega redna večkratna dnevna nega zobov z zobno pasto Odolom neobhodna potreba, ako se hočejo izogniti prebarvan ju zobov. Zobna pasta Odol zanesljivo čisti zobe, ne da bi načela zobno sklenino. Zobna pasta Odol ima zaradi tega, ker ima obilno koioidai-nih sestavin, največjo absorpcijsko moč. Zato odstranjuje vso nečistočo, neprijeten vonj in vse barvne snovi, ki ostanejo na zobeh od kajenja, jedi in pijače in ki povzročajo prebarvauje zob. Zobna pasta Odol napravi zobe bele in daje čisto sapo. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane u— Francoski institut v Ljubljani priredi prihodnji teden dve skioptičm predavanji. G. Leon Rev, vodja francoske arheološke misije v Albaniji, bo govoril v ponedeljek 30. t. m. ob 18. o arheoloških izkopavanjih v Albaniji, v torek 31. t. m. ob 21. pa o pariških kipih. Prvo predavanje bo v vseučiliški zbornici drugo pa v društvenih prostorih v Narodnem domu. Vabljeni! u_ Za koncert učiteljskega pevskega zbora v ponedeljek 6. novembra je dolo čen spored, na katerem so zastopani z nai novejšimi svojimi deli naslednji skladatelji: Emil Adamič, Mihovil Logar, Slavko Osterc, Anton Lajovic, Pavel šivic, Ma-tetič, Stolcer-Slavenski in Tajčevič. Spored pa otvori najstarejši in najslavnejši naš skladatelj Jakob Gallus, že danes opozarjamo na ta koncert, saj so koncerti učiteljskega zbora vselej zanimivost prve vrste, ker prinašajo nova sodobna dela jugoslovenskih avtorjev. Prodaja vstopnic « Matični knjigarni. Jesenska štajer. perutnina ob sobotah pečena, sicer pa pitana sirova po najnižjih cenah. K njej najboljša stara vina po nezvišanih cenah. JANEŠ, delika-tesa, Aleksandrova. u_ Jubilejni koncert Pevske zveze bo v nedeljo 29. t. m. ob pol 16. v stolnici v Ljubljani. Spored: Traven-Premrl: »O vi vsi, ki mimo greste«; Hribar Angelik: »žalostna mati«; Martin Železnik: ^Ni-srečno ljudstvo judovsko«; Gallus: »Glej-te, kako umira pravični«; Levičnik-Kimo-vec: Zadnja večerja«; Matija Tome: »Sedem poslednjih Jezusovih besed«; Premrl: »Križu povišanemu«; Premrl: »Kristus je vstal«. — Koncert bo pelo v proslavo 1900-letnice Odrešenja okoli 300 pevcev. Ves spored je vokalen. u— Violinist Karlo Rupel in pianistka Zora Zarnikova bosta imela kot prvo točko na koncertu v petek 3. novembra v Fil-barmonični dvorani Stolcerjevo Slovansko sonato op. 5. štolcer je eden najvažnejših jugoslovenskih skladateljev, ki je s svojimi deli prodrl v širni svet. Sonata, ki jo bosta izvajala naša umetnika, ima dva motiva. Prvi je vehementen, izrazujoč voljo in energijo, drugi pa prav nasproten, pristno slovanski, do obupa žalosten, kakor da bi tožil nad neizpremenljivo zlo usodo. Zmaguje energični nastop, hoteč pokazati našo silo in moč kakor tudi nezlomljivo voljo, kar nas dovede do zmage. To sonato je izvajal g. Rupel prvič na koncertu Male antante v Parizu leta 1930. ter dosegel najlaskavejšo oceno stroge pariške kritike. Pripravite se na ta koncert in z obilno udeležbo dajte priznanje umetnikoma. — Prodaja vstopnic v Matični knjigarni. u_ Predavanje za obrtne vajence. Obrt. niško društvo v Ljubljani otvarja v ponedeljek 30. t. m. ciklus svojih zimskih predavanj za obrtne vajence. Predavanja se bodo vršila v predavalnici Obrtniškega vajenskega doma v šentpeterski vojašnici, vhod iz LipiCeve ulice 2. Prvo bo predava, nje predsednika društva g. Josipa Rebeka Vajenec v svojem poklicu. Po predavanju se bo predvajal zabavni film. Opozarjamo gg. mojstre in vajence na to predavanje in vabimo k številni udeležbi. u— Sokol I. poziva članstvo, da se udeleži pogreba dolgoletnega člana br. Milana Paternostra, finančnega svetnika, ki bo danes ob pol 14. izpred hiše žalosti, Goru-pova ulica 3. Udeležba v civilu z znakom. Krznaistvo KENK LJUBLJANA, Židovska ulica štev. 3 Izdelovanje in moderniziranje plaflčev, jopic, kapov itd. Popravila hitro in poceni u— Film ZKD. Afera polkovnika Redla, ki je i. 1913 dvignila toliko prahu, je ena izmed mnogih afer, ki so močno razsvetlile, kako gnila je bila Avstrija tik pred svetovno vojno. Polkovnik Redi z vohunsko oznaCko sOpernoall 13j je padel v mreže ruske vohunke Vere, ki je bila postala vohunka samo zaradi tega, da se maščuje za smrt svojega zaročenca, ki je bil ustreljen v Petrogradu kot vohun, a to baje po zaslugi polkovnika Redla. _ ZKD predvaja ta film dnevno ob pol 15. v Elitnem kinu Matici. u— Mučenje kristjanov v Rimu. Vsi vemo, kakšne 'borbe so bile in koliko krvi je 'bilo prelite v areni Velikega Cirkusa v letu 64. po Kr. Neron je bil tako rekoč plaval v krvi kristjanov. V svojo naslado je zažgal Rim in da bi sum odvrnil od sebe, je požiga obdolžil kristjane. Sledila so preganjanja in pokončevanje kristjanov v areni. Divje zveri, ki so trgale kristjane, so imele z žrtvami več usmiljenja kakor človek. Muke in preganjanja, ki so jih prestali kristjani vidimo v raztkošnem filmu »V znamenju križa«, ki se predvaia v Elitnem kinu Matici. Predstave dnevno ob 16., 19. in 21.15. u_ Preporodovci! Jutri ob pol 10. bo imela kul'turno-znanstvena sekcija izredno zanimivo predavanje. Ker je tema zelo aktualna, je dolžnost vsakega zavednega Preporodovca, da se predavanja udeleži Vabijo se tudi člani SOP. u— Sokol na Viču priredi drevi ob 20. v dvorani Sokolskega doma prosvetni večer s predavanjem dipl. agr. br. Jamnika o vlogi in pomenu kmetijstva v našem narodnem gospodarstvu. Pc predavanju nastop priznanih pevcev in družabni večer s sodelovanjem sokolskega orkestra. K predavanju so vabljeni zlasti kmetovalci z Viča in tudi ostalo občinstvo. Vstop prosu u_ Ljubljanski pododbor Združenja p. t. t. uslužbencev kraljevine Jugoslavije bo imel danes ob 8. ustanovni sestanek v mali dvorani hotela Metropola. Tovariši-ce in tovariši se vabijo, da se sestanka udeleže in tako pripomorejo k poživljenju družabnega in organizacijskega življenja p. t. t. uslužbencev. u_ Društvo »Skrb za mladino« v Ljubljani priredi kakor vsako leto tudi letos štetje obiskovalcev grobov. Vse obiskovalce prosimo, da v svrho kontrole vržejo v nabiralnik vsaj en novec, saj bodo s tem storil mnogo v pomoč najsiromašnejšim, društvu Da v 'bodrilo k vztrajnemu delu. u_ Zveza gospodinjskih pomočnic priredi kakor prejšnja leta tudi letošnjo zimo poučne tečaje za šivanje. Ko se priglasi za tečaj dovolj udeleženk, se bo pouk takoj pričel. u— Zahvala. Primarij g. dr. Minaf, naš odličen kirurg in ortoped, je poklonil Te-lesno-kulturnemu društvu Ateni v Ljubljani 1000 Din za njegove socialne namene. Bodi mu iskrena zahvala z željo, da hi našel njegov vzgled posnemalce. u— Blagopokojna ga. Amalija Mikliče- va je volila za mestne uboge 500 Din in za Dom slepih 500 Din. Srčna hvala! u— Srebrno uro je nekdo izgubil v noči od 26. na 27. t. m. okrog 22. ure na poti od drame po Tržaški cesti do Stana in doma. Pošten najditelj naj jo proti nagradi odda pri direkciji »Jutra« v Knafljevi ulici. u— Ponarejeni 50-dinarskl kovanci. V neki trgovini v mestu sta bili včeraj dopoldne prijeti dve kmečki ženski, ki s+.a hoteli plačati nakupijeno robo s ponarejenimi 50-dinarskimi kovanci. Trgovski ua-stavljenec je takoj, ko je prijel denar v roko, ugotovil, da gre za falzifikate. Poklical je stražnika, ki je obe ženski aretiral. Ker sta prišli ženski v mesto z dežele, baje z Dolenjskega, bo treba iskati kovačnico sicer precej nerodno izdelanih petdesetakov zunaj na kmetih. ZVOČNI KINO DVOR Telefon 27-30 . DANES VELEFILM Georg 0'Brien-a (kralja prerij) Rumeni jezdeci Borba z zločinci prerij. Pravica pesti in samokresov. Boj z Indijanci. O' Brienov konj kot junak. Senzacija dneva. Predstave vsak dan ob 4., 7. in 9. zvečer. Radio kotiček Ljubljana, 38. oktobra Današnji radioprogram otvori g. Bitež-nik z zabavnim predavanjem in bo razveseljeval poslušalce od 18.30 do 19. Potem bomo slišali uadaljevanje dr. F. Vebrove-ga predavanja »Ljudski nauk o dobrem in zlu.« Ob 19.30 Ob petletnici radiopostaje. Govori poštni direktor dr. Tavzes. Ob 20. izvaja orkester slavnostne komade. Ob 20.30: Zunanje politični položaj. Dt. Stanko Jug. Ob 21. nam pa zapoje naš priznani kvartet Glasbene Matice več lepih zdravic in napitnic. Vmes zaigra g. Miloš Ziherl na saksofon nekaj komadov skladateljev Savina, Lakea, Shepherda, Mascagna, NViedoefta in Kreislerja. Večer zaključi ra-dio-jazz. Jutri dopoldne bo najprej ob 8.30 gimnastika (Lojze Vrhovec). ob 9. bo imel dr. Gvido Rant versko predavanje, ob 10. bomo imeli prenos cerkvene glasbe iz stolnice, ob 11.30: Prenos koncerta z Dunaja. Dirigira Toscanini. Ob 16. bomo slišali zanimivo predavanje ge. Jerasove o francoskem kmetu. Ob 16.30 pevski koncert. Pojo fantje na vasi. Ob 18. bo operna korepeticija s sodelovanjem gdč. Sokove in gg. Jelačina in Eržena Ob 20.45: Harmonika solo. Igra Edvard Kovač. Ob 21.45 se pa prične zanimiv instrumentalni koncert radioorke-stra in sicer Rust: Pri perzijskem vodnjaku; Armandola: V Port-Saidu in Sou-venir du Caire, Ketelbev: V kitajskem templu in Naef: Tri slike. * Danes poteče 5 let, odkar je bila radio-fonska oddajna postaja v Ljubljani ofioiel-no otvorjena. Dogodek proslavi postaja z izvajanjem slavnostnih komadov, ki jih bo predvajal ob 20. uri radio-orkester in s spo-minskim-slavnostnim govorom po radiu, ki ga bo imel ob 19.30 vodja komisarijata direktor dravske direkcije pošt in telegrafov, gospod dr. Janko Tavzes. »Orlov" ščetka za zobe, najboljša izmed najboljših. Dobiva se povsod. u_ Prihodnja plesna vaja S. O. Preporoda bo drevi v dverani Trgovskega doma. Vodi g. Jenko. Igra ;>Ronny< jazz Začetniki točno ob pol 20., ostali ob 20. u_ Plesna šola TKD Atene otvori svoje tečaje v početku novembra. Vršili se bodo ritmični tečaji za otroke, posebni ritmični tečaji za deklice in žene. plesne vaje za same deklice (primerna priprava za kasnejše plesne vaje z dijaki) in dru. žabni tečaji za moderne plese za odrasle. Tečaje bodo vodili priznani strokovnjaki. Vsak tečaj, ki bo trajal 10 zaporednih vaj, stane 100 Din za osebo. Vse podrobnosti se dobe v dneh vpisanja v beli dvorani Uniona, to je danes v soboto od 17. do 19. in v ponedeljek 30. t. m. ob istem času. Vaje se b-odo vršile delno v licejski telovadnici, delno v beli dvorani Uniona. u_ Feniks, zavarovalna družba na življenje v Ljubljani je darovala Ciril Metodov. družbi za revne šolske otroke 500 dinarjev. Srčna hvala! Iz Maribora a_ Priprave za veliko nacionalno manifestacijo. Zveza Maistrovih borcev je sklicala pretekli četrtek zvečer pri »Orlu,c izredno sejo, na katero je povabila zastopnike vseh mariborskih nacionalnih, kulturnih, strokovnih in stanovskih organizacij in sta se seje udeležila tudi mestni župan g. dr. Lipold in komandant 45. peš-polka g. generalštabni polkovnik Glišič. Sejo je ot,roril in vodil predsednik Zveze Maistrovih borcev g. škrabar, ki je po pozdravnem nagovoru v kratkih besedah orisal delovanje letos ustanovljene Zveze Maistrovih borcev, obrazložil namen sestanka ter razvil kratek načrt velike nacionalne manifestacije, ki jo namerava prirediti Zveza ob priliki 151etnice priključitve Maribora in njegovega zaledja k Jugoslaviji. Za njim je povzel besedo mestni župan g. dr. Lipold, ki je poročal o uspehu svoje intervencije pri merodajnih oblasteh v Beogradu, kjer je dobil zagotovilo, da bo proslava domačega 45. pešpol-ka, ki se običajno obhaja 23. novembra vsakega leta, na nedeljo 19. novembra in se bo tako združila z veliko nacionalno manifestacijo. Ker bo združitev obeh pro-slov nedvomno povečala sijaj nameravane nacionalne manifestacije, so vsi navzoči županovo poročilo z veseljem pozdravili, prav tako pa tudi poročilo narodnega poslanca g. dr. Pivka, ki je interveniral glede četrtinske vožnje, za katero je zaprosila Zveza. K besedi se je še oglasil poveljnik 45. pešpolka g. Glišič, ki je obljubil, da bo vse storil kar je v njegovih močeh za čim lepši uspeh proslave. Na to je podpredsednik Zveze g. Malenšek pre-dočil navzočim program v glavnih črtah, nakar je bil izvoljen odbor, ki bo izdelal spored svečanosti v podrobnosti. V odbor so bili izvoljeni mestni župan g. dr. Li- prav kaker Flaubertjeva proza, vprav fiziološko občutje nekdanjega življenja in tiha nostalgijo za minulostjo; v teni pogledu ie Pregij za špansko steno naturalizma skriti romantik. Poleg tp»;i posebnega daru za obujanje minulih časov odlikuje Preglja imaginistič-na sposobnost, kakor io ima le redkokateri naš pripovednik: njegove krajine so ponekod mehke kakor Watteaujevi pejsaži in drugod široke kakor krajine holandskih mojstrov. Samo Gradnikova poezija in Pregljeva proza sta nam dali z vso umetniško nrepričevalnostjo pesniški pejsaž naše goriške zemlje: prvi za njen kraški del. drugi za ostro, a zdravo vzdušje tolminskih planin in dolin. Tudi gorenjska pejsaža okoli Kranja in Kamnika sem proti Ljubljani ni nihče podal s takimi, duha Groharjevih n na široko v svet, ne odkriva mu novih obzorij, ne vsiljuje prevratnih misli Vje"ov svet so zaprte tolminske doline, fa-rov/.i in niibov krog. kmečke hiše. podeželske in ljubljanske cerkve, preprosta stanovanja in skromna omizja slovenskih razumnikov. Nedostnfa mu 9vetdke politure: je vzlir svoji baročni vnanjosti ves domač, ir-ha*t. a vendar ne toliko »nacionalen«, da bi zanimal tuj svet zaradi ekeotike. Pregljeve osebe 60 psihološko dokaj enolične in razodevajo približno soroden življenjski kodeks: boj med človekom in Bogom, med krvjo in idejo, med realnostjo in snom je motor njih dejanja in nehanja. Iz karakterjev prehajajo najrajši v tipe, ženslke so ali napol svetnice aii napol razvratnice. Kakor Mauriaca, mika tudi njega problem seksualnosti, ki ga rešuje zgolj z nekakim dua-lizmom. A tudi v prozi te vrste imaš nekoliko srečnih izjem, nekatere pastelno 'mehke, kakor iz sanj posnete življenjske slike, n. pr. »Dom matere Serafine«. V drugih zopet čutiš (n. pr. »Usahli vrelci«) pisateljev intelekt, njegovo potrebo polemike ali eseističnega obravnavanja nekaterih problemov, pa njegovo iz zagrenjenosti romantika potekajočo ironijo. Vzlic temu je Pregelj eden najcelotnejših duhov v naši literaturi, toda kot duh je človek z vsemi notranjimi protislovji, ki jih samo živa predanost vodilni ideji ureja v enoto. O Preglju doslej nismo imeli sintetične študije; petdesetletnica jo je prinesla (prim. Tine Debeljak, »Dom in Svet«, 1933, 7/8). Njegovi Izbrani spisi, katerih izdan je še ni zaključeno, ga kažejo poleg vsega drugega tudi kot plodovitnega pisatelja, zato si smemo obetati, da tudi čez dvajset let ne bo pisal iz same ničemurnosti, marveč pod imperativom, ki je dejal pisatelju že na začetni poti: Bodi! —o. Ali si že obnovil članarino Vodnikove družbe za letos? Kako so nekoč igrali ffMlinarja in njegovo hči" Navesti hočemo samo nekaj opazk k slovenskim uprizoritvam te igre. Koliko jih je med nami, ki so že igrali v njej. še več pa takih, ki so io gledali, morda že v rani mladosti, največ pa je takih, ki govore o njej in ki je sploh ne poznajo. Prvič so jo igrali v bivšem stanovskem gledališču 1. novembra 1870 in to je bila »prva tragedija na slovenskem odru. Dohodek 244 gld. 05 kr. Nemške predstave isti dan prej dohodek 60 gld. 47 kr.,« pravi A. Trsten.iak, (»Slov. gled.« 113). Kaj ee je takrat godilo po svetu? Pod kakimi vtisi so igrali in gledali igro naši predniki? »Metz je padel, Bazaine, izdajalec meksi-kanski, se je 27. oktobra Prusom vdal s 120-000 možmi. 28. oktobra so podpisali kapitulacijo... Pot v Pariz je sedaj odprta ...« (»Slov. Narod«). Kako so igrali? — »Mlinar in njegova hčk je bila prva žaloigra, katero je včeraj z veliko in zasluženo pohvalo predstavljalo dramatično društvo v gledališču deželnem. Prvakinja tega večera bila je goe^odična Jamnikova. ki je delala mlinarjevo hčer. Gledališče je bilo tako polno, da veliko ljudi ni več noter moglo... (»Novice«). »Slovenski igralci so izpeljali svojo nalogo prav zadovoljivo. Gosp. Nolli je bil kot Konrad prav dober, posebno pri efektnih mestih. Gosp. Šustaršič je podal mli- narja zelo drastično. Gospodična Jamnikova je bila kot Marica zelo prikupna in simpatična pojava in je jako lepo umrla, pa 60 .jo z gromkim aplavzom k sreči zopet obudili k življenju. Gosp. Jeločnik je izpolnil v mali ulogi Matije vse nade, ki smo jih stavili nanj že pri njegovem prvem nastopu ...« (»Laibacher Zeitung«). Kolikor smo mogli ugotoviti Iz zbirke gledaliških lepakov knjižnice Narodnega muzeja v Ljubljani, je bila igra na repertoarju od 1. 1870. do 1913. skozi 36 let; igrali je niso od L 1877. do 1883. in 1894. in 1908. leta ne (sodeč po lepakih), in sicer v »Čitalnici« in »Stanovskem gledališču«. Zadnja predstava v »Čitalnici« je bila 24. februarja 1892. od tedaj pa so igrali stalno v novem deželnem gledališču. Zelo zanimiv je letak iz 1. 1889., ko je igrala Korenko še gospodična Gostičeva. Letak navaja igralce in konča z malim pripisom : Dejanje se vrši v neki vasi. Nato pa z velikimi črkami, kakor so v naslovu igre: V tretjem dejanji prikazni duhov na pokopališču. Zanimive so tudi zasedbe raznih ulog. Navedli bomo samo nekatere, in sicer po časovnem redu. Starejše obiskovalce našega gledališča bo to gotovo zanimalo. Marice so bile med drjgimi: Borštnikova, Ogrinčeva, Slavčeva, Riiokova, Noskova, Ronovska. Bukšekova in Wintrova. Konradi: Danilo, Nučič, Drenovec, ~ Šest (največkrat Danilo). Černoti: Borštnik. Inemann, Dobrovolnv, Verovšek, Dragutinovič, Bratina. Županje: Nigrinova. Danilova (večkrat), Juvanova. Mete: Slavčeva. Nigrinova. Polakova, Thalerjeva, Danilova. Matija: Lovšin (največkrat), Deyl, Nučič, Toplak, Grom, Štrukelj, Šest. Luka: Podgrajski, Kranjc, Housa, Lier, Ambrož, Boleška. Bukšek, Grom, Molek, Plut. Duhovnik: Prejac. Orehek, Peček, Prek, Skrbinšek. Med prvimi hlapci najdemo imena: Pov-he, Molek, Gradiš, Peček. Drenovec: drugega hlapca pa sta igrala med drugimi tudi sedanji narodni delavec R. Juvan in Član tehn. oeobja Klepec. ki se je visoko povzpel nad igralce in na vrvišču nad odrom dviga morja, gradove in gozdove visoko nrad oblake. Torej je obema gospodoma najbolj ponižna uloga zelo visoko pomagala. Zbrani spisi Silvija Strahimira Kranjče-nca. Zagrebško založništvo »Minerva« je pričelo izdajati Sabrana djela Silvija Strahimira Kranjčeviča, enega najpomembnejših hrvaških pesnikov 19. stoletja. Zbrane spise ureja dr. Branimir Livad i č, ki je že pred leti priredil za »Matico Hrvatsko« izbor Kranjčevičeve poezije in ga opremil z obsežnim uvodom. Izdaja »Minerve« bo kompletna in urejena v kronološki vrsti. Pravkar je izšel prvi zvezek na 234 atra- ?old, polkovnik g. Glišič, Guštin in predsednik Zveze g. Skrabar. Odbor ho imel 2«r danes svojo sejo. a— Poziv Maiatrevtm borcem v Rukah. Zaradi bližajoče velike nacionalne manife-stacije ob laletnici priključitve Maribora k Jugoslaviji se pozivajo vsi ruški Maistrovi borci, da se čimprej javijo v Pi>-eooilnici pri g. Albertu Koruzi. a_ Napredovanje v policijski službi. V višjo položaj no skupino je napredoval policijski okrajni nadzornik g. Fr. Canjko. a_ Ljudska univerza. Drevi ob 20V« url predava v francoščini arheolog g. Leon Rey iz Pariza o slavnih pariških javnih spomenikih na podlagi lepih skloptičnih slik. Prireditev je skupno s francoskim krožkom. V ponedeljek 30. t. m. se ponovi na splošno željo zelo uspelo predavanje g. prof. Baša o Danski. Opozarjamo na izred. no priliko, da spoznate Dansko na podlagi prelepih skioptičnih slik, ki nam jih je dalo na razpolago dansko poslaništvo v Beogradu. a_ Obrtno nadaljevalna iola naznanja: Ker spadajo odslej tudi vajenci in vajenke v/. Studencev, Tezna, Pobrežja, Košakov-Krčevlne v mestno obrtno nadaljevalno š do, se morajo vsi ti obrtni vajenci, ki še ni*o stari 18 let, javiti od 29. t. m. do 4. novembra dopoldne med 10. in 12. uro na mestnem načelstvu zaradi vpisovanja v šolo. S seboj naj prinesejo zadnje šolsko izpričevalo in 15 Din kot prvi obrok šolnine. Javiti se morajo brez izjeme vsi vajenci i:i vajenke, ker ne bo nihče mogel položiti pomočniškega izpita, če ni bil v tej šoli. a_ Prošnja hišnim posestnikom! Kali or znano, bo mestna občina tudi letos pričela z zbirko za pomožno akcijo za siromašne sloje našega mesta. Zadevna akcija Iv, j>a imela le tedaj uspeh, ako bodo hišni lastniki složno z najemniki in podnajemniki kazali razumevanje za stvar in po svojih najboljših moueh v de-carju iu blagu (.n. pr. ponošeno obleko in perilo) podprli to akcijo. Naprošamo torej hišne lastnike oziroma upravitelje, da ne odklanjajo uabiralnih pol, ki jih bo mestna občina po svojih organih izročila, temveč naj povzročijo, da krožijo pri najem, niklh in podnajemnikih. Od teh nabrane prispevke naj hranijo in jih izroče s svojim prispevkom pooblaščenim organom mestne občine proti prejemnemu potrdilu. a— Iz obrtniških krogov. Drugi letošnji izlet obrtnikov in njihovega naraščaja v Linibuš pri Mariboru bo v nedeljo popoldne. Zbirališče bo ob 13.30 pred Narodnim domom, odhod pa točno ob 14. z obrtniško godbo na čelu. _ Mariborski slovenski obrtniki bodo počastili spomin svojih pokojnih tovarišev na pobrežkem pokopališču na dan Vseh svetnikov ob 15. s; petjem svojega pevskega zbora, dočim !bo njihova godba zaigrala več nagrobnic in žalostink. a_ Moški zbori, včlanjeni v Ipavčevi župi, zapojo na praznik Vseh svetih na pokopališču nagrobnice. Skupna vaja za ta nastop bo v ponedeljek 30. t. m. v pevski sobi Glasbene Matice. Arhivarji naj prinesejo s seboj: Oj, Doberdob, Jamica (Ri-hfir) in Tugospev (Tovačevsky). Vaja je obvezna za vse, ki nameravajo nastopiti! a— Kobanski razgledni stolp je v stadiju uresničenja. Agilni klub SPD »Meja« je našel poti in sredstva za postavitev razglednika pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Prihodnjo nedeljo 29. t. m. bo ogled na licu mesta, k čemer so vabljeni vsi prijatelji obmejnih planin. a— Nočno lekarniško službo ima prih. teien Maveijeva lekarna »Pri Zamorcu« v Gosposki ulici. Iz Celia e— Korošci, pozor! Znani planinski pisatelj, koroški rojak profesor g. dr. Mišic je izročil klubu koroških Slovencev večje število izvodov svoje velezanimive in krasno ilustrirane najnovejše knjige »V porečju bistre Savinje«, ki se bo na prireditvah kluba danes in jutri v Celju in 4. novembra v Ljubljani prodajala po znižani ceni v korist koroških Slovencev. Segajte pridno po knjigi. e— Skioptično predavanje priredi savinjska podružnica SPD v petek 3. novembra ob 20. Predaval bo predsednik SPD g. dr. Pretnar iz Ljubljane o svojem potovanju po južnih krajih naše države, O njih lepoti in lepoti tamošnjih gora. e— Gradnja zasilnega mosta čez Sa-v:njo. Stroški za gradnjo zasilneg? mostu čw'z Savinjo so proračunani na 214.(00 Din, upoštevani pa niso stroški za naprevo hod-n;ka za pešce. Most bodo gradili v bližini porušenega kapucinskega mostu v smeri proti železniškemu mostu. Gradbene stroke bosta krila banska uprava in sreski cestni odbor, mestna občina pa bo prispevala okrog 18.000 Din za napravo hodnika za pešce. Sreski cestni odbor je pozval deset podjetnikov, da predložijo ponudbe. Gradbena dela bodo oddana na pismeni licitaciji v torek 31. t. m. ob 11. dopoldne v pisarni sreskega cestnega odbora v Celju. V poštev bodo nrišli predvsem ponudniki, ki budo navedli najkrajši rok za dograditev zasilnega mosta. Z gradnjo mostu bodo pričeli v začetku novembra. e— Tekmovanje izložb v Celju. Združenje trgovcev za mesto Celje je podarilo z nagradno tekmovanje najlepših izložb 5. novembra v Celju 2000 Din. Trgovsko društvo v Celju pa 1000 Din, za kar se prireditveni odbor aranžerske tekme iskreno zahvaljuje. e— K tragični smrti lastnika realitetne pisarne g. Antona Arzenška v Celju nam sporočajo, da je g. Arzenšek izvršil obupno dejanje zaradi bede in ne zaradi de-ložacije. e— Huda nesreča pri ctrkularki. V četrtek je cirkularka zgrabila 25 letnega brezposelnega mizarskega pomočnika Vinka bobovičnika z Dola pri Frankoiovem za desnico in mu odrezala štiri prste. Dobo-vičnik se zdravi v celjski bolnišnici. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočna opereta »Sezona v Kairu« in zvočna predigra. Z Jesenic s_ Jeseniška podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva priredi v nedeljo 29. t. m. ob 10. predavanje o preziraovanju sadja in zelenjave. Predaval bo strokovnjak iz Ljubljane. Kdor se zanima, naj se predavanja udeleži. Gospodarstvo Zahteve jugoslovenskega obrtništva glede obrtnega zakona in šušmarstva Kakor je »Jutro« že kratko poročalo, se je v nedeljo, ponedeljek in torek vršila v Sarajevu konferenca predstavnikov obrtniških zbornic in obrtnih odsekov skupnih zbornic. Zbornico za TOI v Ljubljani sta na tej konferenci zastopala načelnik obrtnega odseka in podpredsednik zbornice g. Josip R e b e k in član obrtnega odseka g. Ivan Bricelj z referentom g. dr. Josipom Pretnarjem. Na konferenci so razpravljali predvsem o izvajanju in noveliranju obrtnega zakona. Razpravljalo se je mnogo o določbah § 1. glede postranskih obrtnih del in podjetij kmetijstva, ki osobito posegajo v mesarsko in vrtnarsko stroko, nadalje o rokodelskih delavnicah kazenskih zavodov, o obsegu domače obrti in poslovanju produktivnih zadrug. Po daljši debati o razdelitvi rokodelske obrti (§23.) in o sorodnosti rokodelskih obrti (§ 31.), glede katerih ima slovensko obrtništvo važne izpremi-njevalne predloge, je konferenca v glavnem upoštevala predloge zastopnikov ljubljanske zbornice. Konferenca je nadalje sklepala o obsegu obrtnih pravic, odnosno o zaščiti čevljarske stroke (§ 141.) in o izdelovanju sodov in druge embalaže (§ 137.) ter o določbah glede pomožnega delavstva in vajencev v zvezi z zakonom o zaščiti delavstva in inšpekciji dela (o čemer se bo še razpravljalo na prihodnji konferenci). Sprejeti so bili le nekateri konkretni predlogi ljubljanskih delegatov glede prakse na podlagi sedanjih določb o vajencih in pomočnikih. Sklenjeno je bilo tudi soglasno, da se imajo mojstrski izpiti v vsej državi urediti podobno kakor je to urejeno pri ljubljanski zbornici, osobito glede udeležbe obrtnikov pri izpitih. Glede gradbenih in elektrotehničnih obrti je bilo na konferenci ugotovljeno, da določbe obrtnega zakona v mnogem ne ustrezajo interesom strokovnega in gospodarskega razvoja teh obrtnih panog. Zaradi tega vprašanja, zlasti pa zaradi določitve obsega obrtnih pravic se bo sklicala pri trgovinskem ministrstvu posebna anketa predstavnikov vseh gradbenih strok ob sodelovanju pristojnih zbornic. Posebno obsežna in živahna je bila razprava o vprašanju neupravičenega izvrševanja obrti. Ljubljanska zbornica je po svojem delegatu g. Rebeku predložila resolucije mariborskega protestnega zbora glede šušmarstva ter obširno gradivo, ki ga je zbrala od poedinih združenj. Glede uvedbe zavarovanja obrtnikov so ljubljanski in tudi drugi delegati opozarjali na nerazpoloženje obrtništva, ki v današnjih časih ne more nositi bremen, ki bi jih to zavarovanje povzročilo. Kljub temu je konferenca zavzela stališče, naj se izdela uredba, ki jo zakon obvezno predpisuje, da pa se bo zavarovanje uvedlo postopno, najprej za starost in onemoglost, zavarovanje za slučaj bolezni in smrti pa šele po uvidevnosti poedinih zbornic. Prodrlo je načelo samostojnosti zavarovalnih institucij po poedinih banovinah. Trgovinsko ministrstvo naj osnutek naredbe izdela sporazumno z zbornicami. Nadalje je bilo sklenjeno, da se bo na prihodnji konferenci v Skoplju razpravljalo o socialni zakonodaji, o davku na poslovni promet, o pavšaliranju pridobnine za male obrtnike (predlog ljubljanske zbornice) in o osnutku zakona za pobijanje nezakonitega obrtovanja. Konferenca je končno izrazila željo, naj bi se najbolj potrebne spremembe obrtnega zakona izvršile z amandmanom v prihodnjem finančnem zakonu. Resolucija Poseben odbor, kateremu je načeloval g. R e b e k, je predložil konferenci resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta in pravi med drugim: Konferenca obrtniških zbornic in obrtnih odsekov skupnih zbornic je po obširnem vprašanju nezakonitega obrtovanja v naši državi ugotovila, da je nezakonito obrto- neh velike 8", z opombami in beležkami. Prvi del ima skupen naslov »Za narod« in vsebuje oesmi od 1. 1883—1889. Prevladuje domoljubna poezija, vendar najdeš tu že nekatere znamenite pesmi z značilnostmi loznejšega Kranjčeviča. med njimi »Kolo =reče'<. »Noč na Foru«. »Stari oporbenjak«, RulnikiK, »Otpušteni vojnik«, »Na obali uskočkoga grada« in dr. — Izdaja zbranih spisov S. S. Kranjčeviča je pomenljivo kulturno dejanje; z njo se odplačuje stari dolg temu velikemu pesniku, ki sodi med naj-inarkantnejše poete na vsem slovanskem i.igu. -.Minerva« je torej s svojo okusno opremljeno izdajo Kranjčeviča storila znatno uslugo domači knjigi. — Obenem js Kranjčevičem namerava izdati isto založništvo veliko antologijo z naslovom »Sto g o d i n a hrvatske književnost:-!:. Obsegala bo izbor poezije in proze od Gaja do danes. Kranjčevičevi spisi in antologija bodo obsegali skupaj deset knjig, ki so dane v subskribcijo po 80 Din mesečno. »Nova Evropa« spominu Ivana Turge-njeva. Zagrebški mesečnik »Nova Evropa« ki je pred leti vzbudil pozornost s svojimi številkami o Tolstem, Dostojevskem i dr., se je spomnil tudi petdesetletnice smrti velikega pripovednika Ivana Tur-s;enjeva. V oktobrski številki sta izšla o njem dva zanimiva članka: N. Fedorova -Ivan Turgenjev i Rusija,, in VI. Rozova Rusija -Ivana Turgenjeva«. Ostala vsebina zvezka je takisto posvečena Rusiji in ruski kulturi. N. Fedorov piše o M. Gor-Kfim in A. Amfiteatrovu, N. Meljnjikova- Papouškova o Andreju Bjelem in dobi ruskega simbolizma, E. Zamjatin primerja Moskvo in Ljeningrad, V. Vukičevič razpravlja o problemu: sovjetizem in parlamentarizem, A. Jeločič nadaljuje svoje preglede literature o ruski revoluciji, St. Devčič in I. Kozarčanin pa ocenjujeta naj. novejše prevode iz ruske literature. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1 čas opazovanja. 2 stanje barometra, 3 temperatura. 4 relativna vlaga v %. 5 smer In brzina vetra, 6 oblačnost 1—10 7 padavine v mm, 8 vrsta padavin Temperatura: prve številke pomenij0 naj višjo, druge najnižjo temperaturo. 27. oktobra 1933 Ljubljana: 7, 752.7. 8.2, 88. NE5, 10, 35.3, dež; Ljubljana: 13, 756.0, 4.8, 87, SWl, 10, dež; Maribor: 7. 754.9, 6, 87, mirno, 10, 35.6, dež; Zagreb: 7, 753.7. 7, 90, E8. 10, 16, dež; Beograd: 7. 754.5, 11, ,90, SE2, 3, Sarajevo: 7, 757.4, 5, 90. S2, 7, 10. dež; Skoplje: 7, 758.5, 8, 90, mirno, 0, 50, dež: Split: 7, 754.0, 16, 85, SE10, 7, Kumbor: 7. 755.9, 17, 87, NW2, 10. 7.0, dež; Rab: 7. 753.5. 14. 90. SSE8. 9. 5.0, dež. Temperature: V LJubljani 4 8, _;.v Mariboru 13.2, 6, v Zagrebu 14, 6.8, v Beogradu 15. 10, v Sarajevu 19, 3. v Skoplju 16, 7, v Splitu 21, 13. v Kumfcoru —, 14, na Rabu —, 11. vanje zavzelo ogromne dimenzije in se razširilo v toliki meri, da preti uničiti zakonito obrtovanje in tudi pravne osnove, na katerih temelji zakonito obrtovanje. širjenje nezakonitega obrtovanja izpodjeda obstoj obrtnega stanu, ki predstavlja jedro srednjega stanu in enega glavnih stebrov reda in dela v vsakem narodu. Nadalje ugotavlja konferenca, da obča upravna ob-lastva kljub zakonskim sankcijam s premajhno energijo aplicirajo zakonske odredbe proti nezakonitemu obrtovanju, v večini primerov zaradi tega, ker se ne zavedajo nevarnosti, ki preti zaradi širjenja nezakonitega obrtovanja v socialnem in gospodarskem pogledu. Zaradi tega misli konferenca, da je potrebno čimprej sestaviti poseben zakon za pobijanje nezakonitega obrtovanja, s pomočjo katerega bi se z vso strogostjo vzdržali pravni odnošaji, na katerih temelji zakonito obrtovanje. Ker pa je treba s pobijanjem nezakonitega obrtovanja začeti takoj in brez odlaganja, predlaga konferenca, da se zaprosi g. minister za trgovino in industrijo, da postopa za čas, dokler se ne uveljavi zakon o pobijanju nezakonitega obrtovanja, v okviru obstoječih zakonskih predpisov na Sledeči način: 1. da se ob priliki izreka obsodb zaradi prestopkov zaradi nezakonitega obrtovanja poleg redne kazni, v vsakem primeru za-brani tudi nadaljnje delo, policijskim ob-lastvom pa naj se ukaže, da izvrše izrečeno obsodbo o prepovedi nadaljnjega dela takoj in v navzočnosti predstavnikov pristojnega obrtnega združenja; 2. da se pri vsakem občem upravnem oblastvu prve stopnje nastavijo posebni obrtno-pravni referenti za vprašanja po obrtnem zaKonu, posebej pa še za pobijanje nezakonitega obrtovanja; 3. poleg prepovedi nadaljnjega dela naj oblastva kaznovancu odvzamejo tudi orodje, brez ozira nato, da-li je orodje njegova last ali ne; 4. postopen pri poizvedovanju je treba znatno pospešiti, ker so pri dosedanjem načinu postopka v največ primerih prijave glede nezakonitega obrtovanja iluzorne; 5. da bi se delo pristojnih oblastev pospešilo, naj g. minister za trgovino izvoli takoj ukazati, da ob priliki poizvedovanja po prejetih prijavah prisostvuje tudi predstavnik pristojnega obrtnega združenja, ki se mu naj v vsakem konkretnem primeru dostavi prepis rešitve; 6. da naj opozori g. minister za ti^rovino preko banskih upfav s posebno okrožnico vsa samoupravna telesa (občine, zavode, ustanove itd.) na to, da pri razpisu licitacij upoštevajo samo ponudbe pooblaščenih ponudnikov, ki so si preskrbeli zmožnostno potrdilo za udeležbo pri licitaciji, izdano od pristojne zbornice. Konferenca je bila tudi v toliko zanimiva, ker je soglasno priznala obrtnim odsekom skupnih zbornic, da intenzivno in uspešno delujejo v interesu obrtništva. Da se temu da poudarek na zunaj in pokaže sloga v skupnem delovanju, je bilo sklenjeno, da se prihodnje leto vrši konferenca *; okrilju Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Gospodarske vesti —- odpor proti sanacijskemu načrtu za Jugoslovensko udruženo banko. Kakor smo že poročali, se vršijo v Parizu pogajanja glede sanacije Jugoslovenske udružene-banke, ki se naj izvrši na ta način, da bi se odpisala vsa glavnica (185 milij. Din), vse izkazane rezerve (55 milijonov) in še latentne rezerve (25 milijonov), nakar bi predvsem inozemski interesenti vpisali novo glavnico od 70 milijonov Din. Pogajanja v Parizu vodita dr. gverljuga in dr. Mažu-ranič, dočim se je ravnatelj Antič že vrnil. Proti temu načinu sanacije se sedaj upirajo, kakor poroča beograjska »Politika«, nekateri jugoslovenski delničarji. Jugoslovenski delničarji imajo okrog 90 do 100 milijonov sedanje glavnice. Zlasti delničarji bivše Hrvatsko-slavonske zemaljske hipotekarne banke in Bosanske banke, ki ?o svojčas le na pritisk inozemskih delničarjev pristali na fuzijo z bolno Hrvatsko-eskomptno banko in Agrarno komercijal-no banko, se čudijo, odkod naenkrat izguba od 250 milijonov dinarjev, ko je bilo še nedavno o priliki odobrenja zaščite po § 5. zakona o zaščiti kmeta, ugotovljeno, da je zavod le nelikviden, toda aktiven. Jugoslovenski delničarji so mnenja, da hoče na ta način inozemski kapital zavzeti eno naših trdnjav brez bitke in b^ez odpora. = Priprave 2a kartelnl zakon. Glede na ponovno Iznešeno zahtevo, da se tudi pri nas uredi vprašanje kartelov, iki povzročajo že splošno nerazpoloženje proti industrijskim podjetjem, je trgovinsko ministrstvo pozvalo beograjsko Centralo industrijskih korporacij, da naj mu sporoči podatke o kartelvh, ki obstojajo pri nas. bodisi v smislu sporazuma industrijcev glede prodajnih cen ali pa glede prodajnih kondicij. Ministrstvo zbira podatke ne samo. glede ugotovitve. kakšni karteli obstojajo pri nas. temveč tud*. glede vsebine kartelnih dogovorov, razlogov, ki so dovedti do ustanovitve kartela. glede razmerja članov karte-la in izvenkartelnih producentov in glede efekta kartelnih sporazumov na cene. = Uveljavljenje trgovinske pogodbe z Brazilijo. Vladi kraljevine Jugoslavije in 1 Z edin jenih držav Brazilije, sta se z izme- n;avo not sporazumeli glede uveljavljenja trgovinskega sporazuma, sklenjenega med obema državama 16. maja 1931 v Beogradu in objavljenega v »Službenih novinah« 14. marca t. 1., na ta način, da dobi ta trgovinski sporazum obvezno moč od 16. t m. naprej. — Pred trgovinskimi pogajanji s Turčijo. Kakor znano je izvoz naših izdelkov v Turčijo skrajno otežkočen, ker s to državo nimamo trgovinske pogodbe in se pri uvozu našega blaga v Turčijo pobirajo maksimalne carine, pogosto v večkratnem znesku minimalnih carin, ki veljajo za blago iz pogodbenih držav. Vsa dosedanja prizadevanja, da pridemo s Turčijo do trgovinske pogodbe, žal niso dovedla do uspeha, tako da doslej nismo mogli izkoristiti nobenih izvoznih možnosti v Turčijo. Kakor je podoba, so sedaj zapreke, ki so vsa povojna leta onemogočale sklenitev trgovinske pogodbe s Turčijo, več ali manj odstranjene in je pričakovati, da bomo prišli v kratkem vsaj do provizornega trgovinskega sporazuma s Turčijo na podlagi največjih ugodnosti. — Avstrijske železnice imajo 60.000 aK-tivnih uslužbencev in 80.000 upokojencev. Položaj pri avstrijskih zveznih železnicah se je zadnja leta ponovno poslabšal. Deficit, ki je leta 1930 znašal 47 milijonov šilingov, se je že 1. 1931 povzpel na 101 milijon šilingov, letos pa bo menda znašal okrog 130 milijonov šilingov. Po podatkih, ki jih je podal avstrijski trgovinski minister Stockinger, imajo avstrijske zvezne železnice sedaj skupaj s prevzetim per-sonalom Južne železnice 60.000 aktivnih uslužbencev, pri tem pa nič manj kakor 80.000 upokojencev. To ogromno število upokojencev ni samo posledica okolnosti, da so morale avstrijske zvezne železnice po vojni prevzeti veliko število upokojencev, ki so službovali na območju ostalih nasledstvenih držav, temveč tudi zaradi te- f|a, ker so po vojni lahkomiselno nastav-jflli personal, kar je dovedlo pred leti do znatnih personalnih redukcij, ki so obremenile železnice s 43.000 novimi upokojenci. = Glavni prireditvi Ljubljanskega velesejma v letu 1934. Uprava Ljubljanskega velesejma sporoča, da se bosta vršila: XIV. ljubljanski mednarodni vzorčni velesejem cd 30. maja do 10. junija in jesenski velesejem »Ljubljana v jeseni« s priključenimi razstavami gospodarskega in kulturnega značaja od 1. do 10. septembra. = Znižanje diskonta na Poljskem. Bank Polsky je z veljavnostjo od 26. t. m. znižala diskontno mero od 6 na 5 odstotkov. = Ustanove za uboge onemogle obrtnike in trgovce odnosno njih vdove. Zbornica za TOI v Ljubljani razpisuje za leto 1933. za uboge onemogle obrtnike in trgovce, odnosno njihove vdove ustanove po 150 Din, odnosno po 100 Din. Prošnje naj se pošljejo Zbornici za TOI v Ljubljani do 25. novembra t. 1. Priloži naj se od občinskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedai zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma da je prosilka onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca. = Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave 300 kg si-kativa, 400 kg gorske krede, 40 kg brusilnega laka. Direkcija državnega rudnika Ka-kanj sprejema do 7. novembra ponudbe glede dobave 800 m bakrenega kabla, 3000 komadov vijakov, 270 kg žice, 24 komadov železa, 100 kg kleja, šolske krede, terpen-tinskega olja in 650 kg vijakov z maticami. Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 4. novembra ponudbe glede dobave 1000 komadov metel. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 16. novembra ponudbe glede dobave 50 komadov kotlovnih cevi in 400 kg bombaža za čiščenje. — Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 9. novembra ponudbe glede dobave 1200 m jeklenih vrvi. Beli zobje: Chlorodonf do 150; sremska, 78/79 ka 147.50 — 150; koruza (po navadni tarifi): za oktober 125 — 127.50; moka; baška »0« 250 — 255: banatska 205 — 270 + Novosadska blagovna borza (27. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 55 vagonov. Pšenica: baška. okolica Novi Sad, Sombor. sredr.jebaška, slavonsko 101—103: gornjebaška 102 — 104: baška potiska in ladja Ti?a 103 — 105; gornjebanatska 100 — 102; sremska 99 — 101: baška ladja Dunav, Begej 102 — 104; iužnobanatska 93 _ 95. Oves; baški. sremski. slavonski 51 — 53. Ječmen: baški. sremski. 64'65 ka 62 — 64. Koruza: baška. sremska 72 — 74; slavonska 74 — 76; banatska 69 — 71: baška ladja Begej 71.50 — 7350: ladia Dunav. Tisa 72 _ 74; baška. sremska. nova. sušena. za oktober pariteta Indjiia 62 — 64: baška. sremska. za december - januar 54 do 56. Moka: baška. banatska ^Ogi' in >0gg« 195 — 215; i2z 175 _ 195; »5< 105 - 175; >6« 112.50 - 122.50: »7« 82.50 — 92.50; »8s 62.50 — 67.50; sremska. slavonska »0g~ in :0gg« 185 — 200: »2« 165 — 185: »5-145 — 165: »6« 107.50 — 117.50: >7« 77.50 do 87.50; >8« 62.50 — 67.50. Otrobi; baški, sremski 48 — 50: banalski 45 — 48. Fižol: baški. sremski beli 130 _ 135. Radio Sobota. 28. oktobra. LJUBLJANA 12 15: Plošče. - 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas. plošče. — 18: Plošče. stanje cest. — 1S.H0: Zabavno predavanje. — 19: Ljudski nauk o dobrem in zlu. — 19.80: Ob petletnici radiopostaje. Govori poštni direktor dr. Tavzes. — 20: Izvaja orkester slavnostne komade. — 20.30: Zunanjepolitični položaj (dr. Stanko Jiiir). — 21: Kvartet »Glasbene Matices: poje zdravice in napitnice, vmes saksofon - soio. — 22: Čas. poročila, radio jazz. Nedelja. 29. oktobra. LJUBLJANA 8.15: Poročila. — 8.30: Gimnastika. — 9: Verso predavanje. — 9.30: O socialnem zavarovanju. — 10: Cerkvena glasba. — 11: Radio - orkester. — 11.30: Prenos koncerta z Dunaja (dirigira Toscanini). — 12: Čas, plošče. — 16: Kmetijska ura. — 16-30: Pevski koncert (pojo fantje na vasi). — 17.30: Plošče. _ 20: Operna korepeticija. sodelujejo gdč. Sokova, gg. Jelačin in Eržen. — 21.30: Čas. poročila. radio - orkester. BEOGRAD 15: Orkester. — 17: Plesna muzika. — 19.30: Klavir in klarinet. — 20: Slušna igra. — 22.45: Lahka glasba. — ZAGREB 12: Jugoslovenske pečmi. — 17: Plesna glasba. — 20.15: Mešan program. — 22.15: Godba za ples. — PRAGA 19.30: Mešan program- — 21: Orkestralen koncert. — 22.20: Plesne pesmi. — BRNO 19.05: Slovaške pesmi in balade. — 19.50: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 18.40: Angleški jazz. — 20: Proslava turškega narodnega praznika. — 21.15: Slušna igra. _ 22.25: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Pesmi. — 12: Orkester. — 15.30: Komorna glasba. — 16.30: Orkester. — 19: Opereta »Rabella-. — 22.05: Plošče. — BERLIN 20.05: Večer lahke glasbe. — Godba za ples. — KoNIGSBERG 20.05: Plesni večer. _ MOHLACKER 20: Shišna igra. — 20.10: Mešan program. — 22.45: Lahka gias-ba. — 24: >Točni koncert. Borze 27. oktobra Na ljubljanski borzi se je danes dolar po včerajšnjem padcu za malenkost popravil. Prav tako se je nebistveno okrepil London. Avstrijski šilingi so se trgovali po 8.70 (v Zagrebu po 8.68. v Beogradu po 8.62oO). V orških bonih pa je bil promet na zagrebški borzi po 41 in na beograjski po 40.o0. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda zaključena nespremenjeno po 246. V ostalih vrednotah ni bilo prometa. Devize Ljubljana. Amsterdam 2308.74 - 2320.10 Berlin 1362.36-1373-16, Bruselj -98.02 do 801.96, Curih 1108.35-111.85, London ISO 75—182.35, Newvork 3786.05_3814.31, Fariz 223.99-225.11, Praga 169.90_170.76, Trst 301.24—303.64 (premija 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.70. Curih. Pariz 20.21. London 16.30, Nev-Vork 344.50. Bruselj 72 Milar,2722 Madr,d 4315 Amsterdam 208.30, Berlin 123175, Dana 57.50, Stockholni 84.10 Oslo 81.70. Kobenhavn 72.80. Praga lo.33, \arsava 57.90, Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaii v priv. kliringu.) Beograd 11.61, London 28.67. Milan 47.94. NevvVork 603.62, Pariz 35.58, Praga 25.74, Curih 1/6.01. 100 S v zlatu 128 S nap. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 245.50 — 246.50. za december 244 — 245-50 7Vo investicijsko 50 den., 4"/o agrarne '-6 do 98 7°/n Blair 34.50 _ 35.50. 8°/o Blair 36.75 — 37.50, 6% begluške 36 — 3/.7o_; bančne vrednote: Priv. agrarna banka 225 do 228; industrijske vrednote: Šečerana Osijek 135 _ 165, Trbovlje 90 _ M0. Beograd. Vojna škoda 246. 24o.o0 zaklj., 7% investicijsko 52 zakli-. 4"/o agrarno 271>5 zaklj., 6"'o begl-iške 37.50 zaklj., S",o Blair 37 - 37.50. 7°'o Blair 35.50 bi.. Narodna banka 3670 - 3680. Priv. agrarna banka 227, 225 zaklj. v Dunaj. D.inav-Sava-Jadran l2.9o. Državne železnice 15.30, Trbovlje 11.80, Alpine-Montan. 9.35. Blagovna trzisca ŽITO + Chicago, 27. oktobra. Začetni tečaii: Pšenica: za december 85.25. za maj 88.25, za julij 88.25; koruza: za december 47.25. za maj 52.75. za julij 54.625; oves: za dec. 35.62-5: rf: za dec. 55. za maj 65.50. +" Liu bi jonska borza (27 t. m.) Tendenca za žilo mirna. Zaključen je bil 1 vagon <*Ihn> koruze — Nudijo se (vse za slovensko nrolaio. plačljivo v 30 dneh): Pšenica (no mlevski isrifi)- h»sks 79'W umojstrov(( z morja igrati pri nas. Toda bili so časi, ko je Hajduk s svojo blestečo igro osvajal velik del športnega sveta na obalah Sredozemskega morja in tja dol v Južno Ameriko ga je ponesla njegova slava. V tistih časih so se tudi v Ljubljani parkrat napolnila igrišča ob Haj-dukovem nastopu, parkrat samo, ker Hajduka ni bi-io z lepa dobiti v naše mesto. Sedaj prihaja po dolžnosti. Krepko se je boril v začetnih fazah tekmovanja za naslov državnega prvaka. Naše moštvo je igralo svojo drugo tekmo s Hajdukom v Splitu in izgubilo z 0:3. Takrat smo zapisali, da je tak poraz za naše fante časten. Toda čim se je Hajduk začel pojavljati tudi izven svojega igrišča, so se začele na tablici kopičiti tudi negativne točke. Res, debaklov Splitčani tudi zunaj niso doživljali, pa so tudi tesni rezultati zadoščali, da so ostajale točke drugod. Po sedanjem položaju v tablici Hajduk ne prihaja več resno v poštev za prvo mesto, pač pa bije sedaj ostro borbo za drugo mesto. Za ta reducirani cilj so mu pa potrebne vse razpoložljive točke, in ni dvoma, da bo skušal odnesti tudi iz Ljubljane obe. Od našega moštva pričakujemo dobro in resno igro, tako, ki bi bila v stanju doseči tudi uspeh. Hajduk je dokazal, da zunaj ni nepremagljiv, naši so pa tudi že pokazali, da znajo doma ugnati tudi najmočnejše konkurente v ligi (Hašk, Gradjanski). Po vsem tem bo tudi ta igra v znamenju neizvestnosti, ki traja do začetka in preko začetka tekme. Take igre občinstvo najraje poseča, saj ostanejo tudi najsen-zacionelnejše prireditve s skromnim obiskom, če se v naprej ve, kdo bo zmagal. Tekmo sodi g. Petkovič iz Beograda. Začetek ob 14.30, predtekma začne ob 13. * Predprodaia vstopnic za tekmo Primorje : Hajduk se vrši v trgovinah Banjai na Miklošičevi cesti in Bar8ga na Tvrševi cesti (nebotičnik) ter v kavarni Emona danes v soboto od 16.30 do 19. in v nedeljo od 10. do 12. Lahkoatletski miting Ilirije Jutri ob 10. priredi Ilirija na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju miting. Glavna točka je petoboj, kjer se grečata naša odlična atleta desetobojec Župančič Neli in Stepišnik Milan, ki bosta v ostri borbi za prvo mesto skušala zboljša-ti državni rekord, ki ga drži zagrebški atlet Kallay. Borba za tretje mesto se bo vodila med Primorjašem Czurdo, Ilirijani Briinettom, Lejko in Puklom. Izven petoboja nastopijo najboljši atleti Primorja in Ilirije, tako da bo borba v posameznih disciplinah za mesta zelo napeta. V teku 200 m startajo za Ilirijo novi sprinterji Svetek, Pletersky, Otahal, za Primorje rutinirani Gaberšek, Perpar in Skušek. V skoku v daljino dajemo prednost Stepišniku, ki bo skušal ponoviti svoj rezultat iz Aten s 6.64 m, marka, ki jo je pri nas dosegel svoj čas edino Primorjaš Korče. Met diska je zopet domena Stepiš-Cika, ki je spremenil stil in nas bo mogoče jutri presenetil, za ostala mesta se bodo pa borili Primorjaš Serše in Ilirijani Do-bovšek. Jeglič. Banko in drugi. V skoku v Višino nastopijo Ilirijani Svetek, Pukl, Ste-gu. Gregorka. Dečman, za Primorje Slatina. V teku 1500 m se srečata reprezen-tanta Gaberšek in Starman ter je vprašanje prvega mesta nerešeno, za ostala mesta se bo pa vodila borba med Lejko, Ostermanom in Primorjašem Skušliom. V metu kroerle se pomerijo za prvo mesto Ilirijani Neli. Stenišn^k. Jeglič. V teku 5000 metrov bomo videli zopet Bručana, ki je letos v odlični formi, talentiranega Starmana in Primorjaša Grada, ki je zopet v treningu in se bo skušal revanžirati za letošnje poraze, omeniti pa moramo tudi našega marutonca sporna. Senčarja in Ost^rmana. ki nas kai lahko presenetijo. Občinstvu priporočamo, da si miting, ki Je dopoldanska nrireditev ogleda v čim večjem številu, vstopnin ^ ni. Concordia : Ilirija Jutri dopoldne bomo imeli na igrišču Ilirije športno prireditev, kakršnih imamo vsako leto v Ljubljani le prav malo. V goste nam pride iz Zagreba znamenita con-cordijska družina, dolgoletni državni prvak, ki je veljal lani tudi za neoficielnega svetovnega prvaka. Concordia nas poseti vsako leto samo enkrat, in sicer kadar se bori z domač: m bazenskim predstavnikom za naslov državnega prvaka. Jutri nastopi proti Iliriji v revanžni tekmi za državno prvenstvo. Za nastop Concordie proti Iliriji vlada upravičeno velik interes, saj njena družina menda že pet let ni bila poražena od .jugoslovenskih hazenskih klubov Letos ie v svoji formi sicer nekoliko padla, je pa brez dvoma še vedno visoko nad vsem1 našimi klubi. Iliri ia postavi proti Concordiji is'0 dru-srino kakor- preteklo nedeljo v Zagrebu. Ker sta obramba Ilirije in napad Concordije v sijajni formi, se nam obeta izvrsten in redek športni užitek, katerega naša sportnn invnost gotovo ne bo zamudila. V predigri nastopita nogometni moštvi v borbi za prehodni pokal 1'irije Predigra začne ob 0 30. ct'avna igra Concordia : Ilirija pa ob 11. Igra se ob vsakem vremenu. Službene ohfave LNP (S seje p. o. dne 25. oktobra 1933.) Navzoči gg. Kuret, Novak. Oman, Vrhovnik. Kcsirnik. Odsotni (upravičeno) g. Skuhala in Anko (neupravičeno) gg. Zupane, Stanko, Starec, ravn. šetina. V nedeljo 29. oktobra se določijo prvenstvene tekme: v Ljubljani igrišče Primorja ob 14.30 državna ligina tekma Primorje : Hajduk, Split. Dovoli se predtekma Službujoči odbornik g. Kralj, nadzor nad blagajno g. Jugovec. Primorje mora postaviti deset rediteljev. V Domžalah igrišče Diska ob 14.45. Disk : Sloga Službujoči odbornik g. Bizjak. Disk mora postaviti deset rediteljev. V Celju igrišče Atletik SK ob 13.30 Atletik SK : SK Laško. Službujoči odbornik g. Jegrišnik. Igrišče SSK Celja ob 14.45. SSK Celje : 'Ilirija-Službujoči odbornik g. Mahkovec. V Zagorju igrišče Sloge ob 14.45. Sloga : SK Litija. Dovoli se predtekma Sloga II. : Svoboda II Službujoči odbornik g. Marn V Trbovljah igrišče Amaterja ob 14.45 Retje : SK Trbovlje. DovoJi se predtekma rezerv Službujoči odbornik g. Božič. V čakovcu ob 14.45 Cakovečki SK : ISSK Maribor. Službujoči odbornik g. Fischer V Krškem ob 14.45 Krški SK : Sava Službujoči odbornik g. inž Cerjak. V Mariboru igrišče Svobode ob 14.45. Svoboda : Mura V Murski Soboti ob 14.45. Pano-nija : Gradjanski SK. V Ptuju ob 14.45 SK Ptuj : Drava Službujoče odbornike določi O. O. Odobrijo se prijateljske tekme SK Hrastnik : Jugoslavija 29. 10. v Hrastniku Svoboda Zagorje : Dobrna 29 10 ob 10 v Zagorju, Amater : SK Hrastnik 29 10 v Trbovljah. SK Zalog : SK Domžale 29 10. v Zalogu, SK Enakost : Slovan 29 10 mora seboj prinesti propisno žogo ter postaviti primernega stranskega sodnika in 2 reditelja. M. O. Zbor lahkoatletskih sodnikov, Ljubljana. (Službeno). Za miting Ilirije je odrejen tale sodniški zbor: vodja tekmovanja Karba Drago, vrhovni sodnik Kermav-ner Ivo, starter za teke Luin Mirko, star-ter za mete in skoke Stepišnik Mirko, sodniki za mete in skoke Pntokar, Cimper-man, Bradač. Baltič, časomerilci in sodniki na cilju Sancin Savo. dr. Kuhelj. dr. Alu-jevič, geom. Cerne, Kos. NVindisch, Peva-lek. Vidi c, Kermavner, Mihel, Megušar, Gnidovec. zapisnikarja Mahkovec Lojze in Griinfeld Polde. , Prvenstvo dravske banovine v table, tenisu. Seja pripravljalnega odbora drevi ob 18. v restavraciji Ker.šič. Smučarski klub Ljubljana poziva tekmovalce, da se v nedeljo udeleže polno-številno kondicijskega treninga. Zbirališče za daljšo turo je pri štadionu na Tvrševj cesti c/D 7. zjutraj, za krajšo turo pa ob 8. uri pri dolenjskem mostu. Povratek že okrog 13. ure. . Službeno iz OZDS pn LNP. Za predtekmo v nedeljo na igrišču Fr.morja ob 13.15 se delegira g. Ramov/. ASK Primorje (nogometna sekcija). Ligino moštvo mora biti danes ob 18.30 pred Emono. ASK Primorje (lahkoatletska sekcija). Na mitingu Ilirije v nedeljo ob 10. na telovadišču'Sokola v Tivoliju so prijavljeni naslednji atleti: Csurda, Perpar, Gabršek. Skušek, Gerše, Skrbinšek, Slanina in Grad. Vsi imenovani morajo urediti glede opreme v soboto popoldne na igriču s trenerjem in biti v nedeljo dopoldne na tekmovalnem prostoru najpozneje ob 9.30. SK Ilirija. Zaradi občnega zbora v ponedeljek 30. t. m. ob 19.30 v dvorani Delavske zbornice bo drevi ob 20. v restavraciji hotela štrukelj članski sestanek. Polno-številno! SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Atleti, ki nastopijo jutri na mitingu, naj bodo najkasneje ob 9.30 v garderobi zimskega kopališča. Opremb prinesite seboj. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Jutri igra rezerva oh. 9. trening-tekmo s SK Svobodo. Vič. Popoldne pri j. tek. kot predtekma s Primorjem. Postave moštva v garderobi na igrišču. SK Reka. Za pokalno tekmo naj bodr jutri ob 8.30 na igrišču Ilirije Jaka. Petrovčič, Kokalj. Korli. Ciuha. Skočir, Rozmane, Drage, Laznik. Ane E rjave. SK Sloga V nedeljo igramo v Domžalah. Ob 13. naj bodo na glavnem Kolodvoru Premrl. Trobec, Pcpi, Zupančič,- Starman I„ Starman II., Senčar I., Niakovic, Fonze, Starman III., Podrekar, rez. Lejka. Stranski sodnik Samar. SK Zalog. V nedeljo igramo na domačem igrišču s SK Domžale. Rezerva igra ob 13.30 proti rezervi SK Domžale. Prvo moštvo nastopi proti I. moštvu istega kluba ob 15. v tej-le postavi: Papler. Boben I„ Ambrož, Boben II., Kdcjančič, Kralj, Rudi. Jaka. Edi Hans, Bezlaj. Drevi ob 20 je odborova seja. in SK Enakost : Mars 5. 11. obe na Jesenicah. Kazenskemu odboru se predajo Svet:e Vili, Svetic Rafael in Unterreiter Josip (vsi Ilirija) na podlagi prijave službujočega odbornika g. Kačarja o prvenstveni tekmi Ilirija : Hermes 22. 10., nadalje Francot Lado (Ilirija) na podlagi prijave ss. g. Medica od prijateljske tekme Iliri;j •II. : Hermes II. 22. 10 .v- Ljubljani. SK Drava, Ptuj, se predlaga upravnemu odboru za sprejem v članstvo JNS ker je v redu odigrala obe predpisani poskusni tekmi. Opozarja se Panonija, Murska Sobota, da mora oddati postavo moštva pri prvenstvenih in vseh tekmah na predpisani tiskovini, katere prejme od podsaveznega blagajnika za ceno 15 Din. _ Tajnik H. (Nadaljevanje s seje p. o. dne 25. oktobra 1933.) Verificirajo se s pravom takojšnjega nastopa za SK Ptuj Preac Ivan, Stross F-anc, Stanitz Valter, Fijan Franc, Scro^š Josip. Junger Franc, Stross Ferdinand Sehwegli Alfred, Kukovec Igo, Urschitz fcrvin, Peer Henrik, lvič Franc, Janžekovič Vencel. Urschitz Fric, Turk Marjan. K. »vačec Ivan, Cadež Ignac, za Panonijo Beiniak Bela. S pravom nastopa 4. novembin 1933 za Svobodo. Vič. Vinšek Ivan, za Afhietik SK Celje Haberl Ernest, za Hermes Perha-rič Ivan, za Disk Boljka Peter, K.e.nier-.r„her Ivan. za Gradjanski SK Čakovec Djo-kič Miodrag, Dvoržak Pavao, za O!mp Janežič Konrad, za Elan Suhi Stetan La-panja Danilo. Kopač Iv. — Zavrne se verifikacija igralcev Szollosva Lajoša, Pod-breznika Andreja. Veseliča Gustava Hor vata Ignaca za SK Ptuj. ker niso v prijavnici navedeni vsi podatki, in manjka po ena slika. — S pravom takojšnjega nastopa se čitajo za Dravo Kristanič Viktor, Do-lenec Drago, Arneičič Franc, Živkovič Radko, Pešič Zivojin, Zunkovič Bogomir, Tomanič Viktor, Podbreznik Konrad. Brunčič Maks. Novak Franc. Pišma Bogoljub, Lončarevič Stjepan, za Enakost. Jesenice: Reinhardt Stanko. — Iz seznama verificiranih igralcev se črta Gliha Anton (Sava, Sevnica). Določijo se preložene prvenstvene tekme tako: 29 oktobra Svoboda : Mura v Ma riboru. Panonija : Gradjansici v Murski Soboti in Ptuj : Drava v Ptuju: 5. novembra Disk : Domžale Gradjanski : Mura v Cakovcu in Drava : Panonija v Ptuju: 12. novembra Litija : Svoboda v Litiji, Gradjanski : Drava v čakovcu in Svoboda : Panonija v Mariboru; 19 novembra Mars: Korotan. Gradjanski : Ptuj v Cakovcu. Drava : Svoboda v Ptuju in Mura : Panonija: 26. novembra Sortanj r Laško v Celju. Mars : Reka in Drava : Mura v Ptuju: prvenstveni tekmi 2ele/n;čar : Rapid in Rapid : Maribor se bosta določili naknadno. Razveljavlja se verifikacija igralcev To-tha Josipa. VarL,e Mirka in Dohra Riharda za Panoniio v smislu sklepa JNS 23 rc-oruarja 1931, št 6. Obenem se objavlja sklep JNS br. 45. točka 9) od 20 oktobra, po katerem je na omeniene igrače uporabljen § 11 apl. prav. JNS. s tem da jim poteče enoletna prepoved igranja 24. septembra 1934 Prijava ČSK glede poškodbe igralca Megla Stjepana se odstopi p. f Tajnik li. Zmaga Ujpesfa nad Jugoslavijo. Včeraj popoldne se je vršila v Novem Sadu prijateljska nogometna tekma med beograjsko Jugoslavijo in madžarskim prvakom Ujpestom. Zmagali so Madžari s 3 : 1 (1:0) Pokalne tekme nogometnih rezerv. — (Službeno.) Jutri se prično tekme rezervnih moštev za prehodni pokal Ilirije. Prvi dve tekmi bosta Ilirija I : Reka ob 9.15 na prostoru Ilirije (sodnik g. Galič, služb odbornik g. Drašler). in Korotan : Slovan ob 14.30 istotam (sodnik gospod Pfundner, služb odbornik g. Božič). Vsako moštvo Sokolstvo Posvetovanja sokolskih delavcev v Beogradu Izvršni odbor in načelništvo sta sklicala za pretekli teden v Beograd na skupno posvetovanje vse župne staroste, načelnike, načelnice in prosvetarje. Namen tega zborovanja je bil, da se prednji sokolski čindtelji upravne, telovadne in prosvetne stroke kolikor mogoče spoznajo medsebojno in da obenem dobe potrebni pregled o celotnem delu, zlasti pa v načelni-štvu. že misel sama na sebi je vsega upoštevanja vredna, saj je potrebno za. dosego skupnega smotra tudi skupno delo, ki se pa najbolje spozna, ako smo točno informirani o njem v vseh pravcih. Zato moramo kar pozdravljati zdravo zamisel na-čelništva, izvršnega odbora in prosvetnega odseka tet izrekamo željo, da bi se slični sestanki vršili večkrat, ker so veliko bolj prikladni kakor pa savezna glavna skupščina z ogromnim številom delegatov iz žup. Saj zadošča, da se sesfanejo prednji vodniki v vseh smereh sokolskega dela, ki naj imajo polnomočje svojih organov, ki jim v župah načelujejo. Sestanek se je vršil v dvorani Sokola I. na letnem vežbališču in je bil obiskan od strani vseh žup razen užiške, ki se je opravičila. Vodila sta ga izmenoma savezni načelnik br. Ambrožič pri tehničnem delu dnevnega reda, in br. Gangl pri ostalih točkah. Dasi se je razpredla pri marsikateri točki dnevnega reda mestoma tudi ostra debata, je bilo vŠžTdelo v lepi harmoniji odpravljeno že v enem samem dnevu, četudi sta bila določena dva zborovalna dneva. S tem je doprinešeu dokaz, da so bili vsi udciežniki zbora prepričani, da leži moč uspeha samo v čim enotnejšem izvajanju in razumevanju. Poročilo načelništva je podal načelnik br. Ambrožič, ki je omenil med drugim zlasti dobro uspeli ljubljanski pokrajinski zlet, nato pa je orisal zlet nemških tur-nerjev v Stuttgartu, kamor je poslal SKJ dva opazovalca, saveznega načelnika in br. Trčka. Dalje je omenil mednarodne tekme v Budimpešti, selo načelniotva slovanskega sokolstva, razne tečaje, priprave za pokrajinska zleta v Sarajevu in Zagrebu 1934, potem razne vrste podrobnega dela. sodniške šole itd. Nato je poročal o letošnjih smučarskih tečajih in tekmah, dotaknil se je vprašanja odnošajev med Sokol-stvom in športom, načel je vprašanje dobrih župnih prednjaških šol, savezne šole v obliki internata in še mnogo drugih zadev. Potem, ko se je načelniško poročilo temeljito pretreslo, je bilo soglasno sprejeto, nakar je zbor rešil celo vrsto raznih notranjih vprašanj, pravilnik za savezne smučarske prednjake, dalje načrte za društvene, župne in savezne prednjaške šole, pravilnik o obveznih minimalnih strokovnih knjižnicah za manjša in večja društva, potem predlog "za prirejanje vsakoletnih taborenj naraščaja v večjih množinah, predlog o spremembi postopka pri savez-nem prednjaškem izpitu, pravilnik o darilih pri sokolskih tekmah. Pri vseh točkah so stavili župni načelniki in načelnice kakor tudi prosvetarji in staroste celo vrsto dodatnih predlogov -in mišljenj, ki jih je br. načelnik vse osvojil ter omenil, da bo skušal v definitivnih predlogih ustreči vsem željam poedinih žup. Zanimivo je bilo razpravljanje popoldne, ko je šlo za župne prednjake, ki jih mora po sklepu letošnje glavne skupščine plačevati savez. V tem je bilo doseženo popolno soglasje in bo sedaj savez sklep glavne skupščine po vseh pojasnilih in dodatnih ureditvah izvršil, s čimer bo na- "B" Občin« Ljubljen« V neizmerni žalosti naznanja FRAN PLANINEC, viš. rev. drž. žel. v pokoju, v svojem in v imenu rodbin PATERNOSTER in GREGORIG, da je umrla ljubljena hči oziroma sestra, svakinja in teta. gospodična ADELA PLANINEC Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 29. t. m. ob 14. uri izpred mrtvaške veže drž. bolnice da pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo brala dne 30. t m ob \«7. uri v župni frančiškanski cerkvi v šiški. \ Prosi se tihega sožalja. pravljen znaten korak naprej, 2upe pa bodo razbremenjene dosedanjih izdatkov v to svrho ter jih bodo lahko uporabile v druge potrebne namene. Na sestanku se je med drugim govorilo tudi o nameravani spremembi zakona o Sokolu kraljevine Jugoslavije in so bila delegatom v tem pogledu dana zadostna pojasnila. Dalje so podali vsi župni starešine zaupna poročila o stanju sokolskega pokreta v njihovem območju. Zelo izčrpno je poročal zlasti starosta mostarske župe br. čedomir Milič. Tu se je pričel svoječasno veliki pokret prenosa sokolskega dela tudi v najmanjša sela. Razume se, da so bili tudi ostali referati zelo zanimivi in so pokazali, da v splošnem Sokolstvo kvantita- tivno zelo napreduje, dočim bo potrebno glede kvalitete zelo pomnožiti prednjaške vrste, da se bodo v nekaj letih tudi vse novo osnovane edini ce konsolidirale. V to pa bodo pripomogle vse župe, ker vse težijo za tem, da se v bodoče število novih edinic kolikor mogoče omeji, zato pa naj se vsa komaj nastala društva m čete ojačijo. Več časa je trajala tudi debata o bodoči sokolski zadrugi. Pri tem so bila.mnenja zelo deljena, tako da se je izkazala potreba, da se vsa vprašanja še enkrat temeljito predela v vseh središčih in seve tudi v saveznem gospodarskem odseku, da se bo, ako se že hoče, ustvarilo nekaj dobrega in resničio efikasnega. Na koncu dnevnega reda so podali tudi savezni funkcionarji krajša poročila, nakar je br. Gangl zaključil uspeli zbor. Sokol v Tržiču priredi 30. t. m. ob 20. pod okriljem ZKD v Sokolskem domu predavanje o aviat;ki kot modernem prometnem sredstvu. Predaval bo g. dr. Stane Ra-pe. narodni poslanec. Vabljeni! Iz življenja na dežel? Iz Trbovelj t— Predavanja tukajšnjega Esperant-skega kluba o pomenu mednarodnega pomožnega jezika esperanta bo daiies ob 18. v Sokolskem domu. Predaval bo g. Kozlev-čar iz Ljubljane. Vstop prost. Vabljeni! Iz Hrastnika h— Kino Sokol bo predvajal v sobot® in nedeljo velefilm, v katerem nastopita Jan Kiepura in Brigita Helmova. V predigri najnovejši zvočni tednik in miška Miki. BLED. Zvočni kino >Bled« bo predvajal ob pol 21. in jutri v nedeljo ob pol 16. in 21. veselo opereto v nemščini »Moja boš«. Kot dodatek risani zvočni film >■ Detektiv Bimbo« in nov Foxov tednik. SV. PETER POD SV. GORAMI. Občinske volitve v naši občini so prinesle sijajno zmago JNS. Novi župan g. Planine Ivan je dobil 432, a opozicija 249 glasov. S tem so Sentpetrani pokazali, da nočejo več povrat-ka starih strankarskih časov. Opozicija je napela vse sile, da bi zbegala volilce in širila je razne izmišljotine, toda njen trud je bil zastonj. Naš narod noče besed, hoče dejanj. Volilci so pokazali, da je Št. Peter napreden, nacionalen in vdan sedanjemu režimu. Po končanih volitvah so volilci burno pozdravljali novega župana g. Planinca in vzklikali naprednemu in nacionalnemu občinskemu odboru. Radio Senzacija 1933-34. "HIS HASTERS VOICE APARAT R 28 P Ta novi superheterodin radio-aparat za sprejemanje EVROPE in AMERIKE deluje na dveh področjih valov, in to: 100 — 214 m 200 — 550 m (1400 — 2800 Kč) (540 — 1500 Kč) Izmenični tok 220 V. S tem aparatom zamorete sprejemati tudi amaterske emisijske postaje kratkih valov. Aparat je opremljen z najnovejšim dinamičnim zvočnikom. NEDOSEGLJIVA SELEKTIVNOST NEDOSEGLJIV V TONU NEDOSEGLJIV V CENI Proti gotovini Din 3200' na obroke Din 3500' Napi a č i 1 o Din 1400.—, ostanek v 7 mesečnih obrokih po Din $00.— Dobi se v vseh trgovinah te stroke in pri glavnem zastopstvu THE GRAMOPHONE COMPANV LTD. M. MAJSTOROVIČ, Zagreb, Račkoga al. 2. ■r Ljubljana, dne 27. oktobra 1933 11225 Danes se je nenadno preselila v večnost naša iskreno ljubljena sestra in teta, gospa NINA IVANČIČ-DE upokojena učiteljica in vdova po davčnem uradniku v S7. letu starosti. Pogreb bo v nedeljo, 29. oktobra, ob 3. popoldne 12 hiše žalosti. Ljutomer, dne 27. oktobra 1933. Žalujoči ostali« P. H.: 12 Življenje— film Roman Vroče ozračje, ki mu je prej ušel. polno živčnega drhtenja, ga spet objame. In spet buljijo pred nJim ti bledi, od strasti raz-riti obrazi kakor čudaške krinke. Ob eni izmed zelenih miz se Nižinskaja ustavi. Deset, dvanajst igralcev sedi okoli nje — naval se je polegel. Miikovič stoji zraven nje, ki je videti z duhom tako odsotna, da ga niti zdaj ne opazi. In ogleduje njen profil. Neskončna, skladna milina te črte. Niena polt je nežna, rahlo rožnata kakor površina cvetnih listov mlade vrtnice. Ročici sta ozki, otroški. Na desnici se ji iskrita dva briljantna prstana. Ali ve, da leži zunaj v parku mrlič? se vpraša Miikovič ves obupan. Ali ga .ie morda — ne, to je blaznost! A nemara je bila vsaj pri niem, ko se je ustrelil? Saj io je treba samo ogovoriti. Toda Milkoviča davi v grlu. Tn - kdo ve, ali si ne bo mislila: z mojimi sto tisoč dinarji se je pripeljal na rivijero! V svoji zmedi potegne zadnji tisočak iz žepa. Krupje pravkar kliče na novo igro. Zraven nje stojim — to pot mi mora biti sreča mila! Vzdignila bo oči. Spoznala me bo. Pj ne vzdigne oči. Namestu tega se zgodi nekaj čudnega. Ne da bi pogledala kvišku, porine Nižinskaja njegov tisočak na »rouge«. Ali ga je vendar spoznala? Ne upa se črhniti besedice: Kaj pomeni to? Igračkanje? Koketnost mlade umetnice? »Hvala, madame —« spravi Miikovič s težavo iz sebe. Ona ne dvigne glave. Krogla se t r kija. Čudno — Miikovič ne čuti nikakega razburjenja; samoumevno se mu zdi, da bo »rouge« dobil. Tri tisoč mu vrnejo. »Pustite jih,« ravnodušno dč Nižinskaja. ne da bi odvrnila pogled od rnize. Francosko govori, s tistim temnim, mehkim poudarkom, kakor vse Rusinje. Ne videti je, da ga ni spoznala. »Kakor hočete madame —« Zdi se mu, da je ves zavit v oblak nežnega parfuma, ki obdaja njeno telesnost. In samo nekaj ve v teh trenutkih sladke notranje napetosti: ta ženska bo moja usoda. Njen čarobni vpliv je nepremagljiv. »IzvolHe. monsieur, svoj denar!« Krupje je v glas ga splaši. Igra je spet končana. Trikrat tri tisoč dobi nazaj! Ze iztegne roko. A žena zraven njega zmaje z glavo. »Pustite, monsieur.« Ne more drugače: uboga jo. Naslednja igra mu vrže sedem in dvajset tisoč. Zamolklo, hvaležno čuvstvo olajšanja kipi v njem. A nemogoče je, prav gotovo, da bi »rouge« tudi četrtič dobil. Tako daleč zakon serije ne sega. »Še enkrat rouge, monsieur,« pravi tihi, mehki glas zraven njega. »Kakor ukažete, madame —« »Saj ne ukazujem —« In »rouge« dobi četrtič! Zdaj pokima Nižinskaja in vzdigne glavo in reče; »Dovolj! Vedela sem, da mora ,rouge' nocoj prinesti srečo. Adieu, monsieur.« Bežno ga pogleda. Milkoviču je, kakor da bi zrla skozenj in kakor da bi bila v njenih očeh še nekako vtisnjena slika tihega moža, ki spi zunaj v parku poslednje spanje. Kakor uklet stoji pred njo. A tedaj se zazdi, da ji ie padla koprena s pogleda. Spoznanje se zasvita v njem. Veliko strmenje, začudenje in strah. Videti je, kakor da bi hotela še nekaj reči. Pa se menda premisli. Obrne se in z lahnimi, ponosnimi koraki odide. Miikovič osupel strmi za njo in z drhtečimi prsti tlači svoje bankovce v žepe, trdno odločen, da ne bo nikoli več igral v kazinu. Majhen, debel gospod, ki je z zadovoljnim muzanjem opazoval prizor med Milkovičem in damo, mu s svojimi okroglimi očesci smeje se pogleda v obraz. »Nikar se ne trudite, ta dama je nedostopna.« Miikovič nejevoljno zardi. Vendar reč^" »Ali jo poznate?« »Na oko. Kneginja Olga Nikolajevna Melikova je ena najbolj dražestnih znamenitosti Ažurne obale. Ha, ha, ha!« Milkoviču je sapa zastala. Kneginja Olga Nikolajevna Melikova? Moj Bog — kako čudno! Srebrna obleka je zdavnaj izginila med množico. Torej je Niž:nska.ia samo umetniško ime? Debeli možiček dobrodušno doda: »Srečo ste imeli. Polkovnik Petrov, kneginjin znanec, ie prej-le v sosednji dvorani izgubil premoženje. Temu je očividno prinesla smolo. Nu — dobro zabavo, monsieur.« In odstopica dalje. Miikovič komaj da ga pogreši. Z mrtvim glasom ponavlja ime, ki ga je pravkar slišal. »Olga Nikolajevna Melikova.« f Cene malim oglasom Zenitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina tu šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Din l.—. Po Din l.— za besedo sa zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto*. »Kapital«. »V najem«, »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda«. »Strop«. »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrtt in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, ie se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača "ta Za odgovor 3 Dlll v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajatkje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine ga male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jth je vpostati v pismu obenem z naročilom. Kiioir išči- mesto p'»t i nika, plača za vsako I besedo 50 par: ia ia j ;aaje naslova ali za | šifro 3 Din. — Kdor j iprejema potnike, p; a j ia besedo po 1 Din: | dajanje naslova ali [ z3 š;Fro pa 5 Din. '5) f Sopotnika -/.a (t!>ri-.iii kotor In del sk*- banovine sprejmem d« o o<«. ponudbe iki osr'.-is. odd-elek »JtKfsu pod Šifro »Sopotnik«. 40237-5 Čevljarski vajenec p-.d-in deček išče mojstra, k Vr bi i.nte* vr-rt oskrbo. — Javir.i t« k »i a« naslov k »a pove •>£•«!«•• ni oddelek >.|ii'[«'. 39*515-44 Vajenca z-t dam-k-. kf>;«Sivo — iz L'u b'jan.e VI najbl:ž;e okolic« .»prejme A. Panl-i« v L -ibi a-ni. Kongresni rrs 5 40256-44 Vajenca Hirejme t« kuj Miške« Mirko. biUt.Hn.<-» steka n o g * i«i. Medvedova št. 38. D !>-." r:sar ima prednost. 40245 44 S3 tj. da:»ni« oslova aii z* iifro tra S Din. (1) Delovodja ie:e-/n:;wke 'nd udri je. k', 'e ejektromonrer in strojni k inčavo čar. dobi ni<-*'>< P.ri'i4Wb na >2 »iiie.ek ..I'lira. :>.ni »Delo^vod 40043-1 Dek!e-kuharico s"«ro r.tid 2" let. snažno. h:T0 :ti |wi'5t.eni, ki je va .ena sam-wn.!Ki upravljan vsa h:5vt dela. sprejmem k dveletnemu otroku v laeeri p'wi Sain-iio goro. — Ponudbe z n-tve.Iho služb in ogi-snl o.ide'. k »Jutra« pod »Zmes' :va in snažna« 4004! 1 Gospodinio ii« aad 40 i et staro. prid-•t«;. M.,-.-! rilo :-n vaičn-o. •II-p« z n ;i ti dobro meščan i k 'i-h r>. v.-*! hišna dela -av in šivati, sprej-g-.sn-id v i« lik o i it traj-s'u"'bo — Ponudbe na a«, od-ieVk .Jutra« pod i-.r.'.^r.'! :.a g-^po-d^ o. <. 411' i'.'1-l -k OD" Ilir o?! 'Kuharico varčna got-oodi^njo. e^tflro z nap'M»om 1. rMveTiib-« išče nnvšnSka >r e. :a r'«nina pri Sevuioi 4^:3 Mizar, pomočnika prvo-vrčtneg« delavca v izdelavi finega pohištva -prejme takoj Kuhar R., mojiM) miza.rtitvu'. Mok.ro-„.f?; 401S4-1 Občinski tajnik (Sokoi) s tur 23—30 let, 6 t.rimemo predii-obnazho m event. garancijo, dobi mesto. Ponudbo na ogVpni oddelek > Jutra« pod šifro iX:istop takoj 1933«. 40186-1 Brivskega pomočnika *o'.i'dn+>2u in dobrega bubi j>i:etriž«vaica sprejme z 9. nor. t. i. «il-on iFani«, išlov. B:sti':ca. 40192-1 Stalno letno službo dobi po-poln-oma Mjnoet^jn« frizerka kate-ro pošljem na moje ftr-o.ške v inozemstvo, ds se priuči i-n privadi tra.jinn ko-drnti na nek nor ajkarat Potrebno 3000 D'n kavcij« v icim rju. vložili knjižici ali pa gn.rantiran.o pismo kakeg-1 denomega zavodti. Ponudbo naj stari samo doh^-a in hitra cnduilerka z rlobro prakso r vodni on-duflciji, z navedbo kate-rM apriratia je vajena, za ir.ijno ondiTiiejo. na po-dirii.žnif.0 »Jutra« v Celju ti-od zmačk'0 »Samostojna«. 40112-1 j V.saka Crvscia 1 Dll:, | iz dajanje aas,Vv» aii i u šifro pa 5 Din. f 10', /K . ffffldi*' Limuzina -estsedežii«. po nizki ceni Tn t»vd ugfduimii pogoji na-i>r-odaj v garaži Stitpi-ca. Sk-mš-ko-va u.ica. 40204-10 V^ka beseda 50 par; «a dajenj* naslov« aH ia Sifr« pn 3 Din. (2) 1000 Din nagrade dam tistemu, ki mi p-e-skrbi stalno službo eluge ink asa nt« aH kaj «M6neg« Ev en*, dopiee prosim na ,»rfir.iKž.nM'.o »Jutra« v Mariboru pod »Zamarjiv«. 401 iS- 2 Izučen vrtnar l večletno prakso, zmožen \-s--b v stroko spadajočili diel. z večletnimi tpričeva-ii. poročen, z znanjem si!0-venske.gu. srbohrv. in nem škega ieziika. želi sia^n« nameščeni e. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutr«<« pod značko »Vrtnar«. 40:38 2 G. Th. Rotman: BiH, Bofeifev sin Komaj sta sedela v letalu, je že naredilo rrr! _ in zračno potovanje se je pričelo. Bili se je hitro skril v omarico, »zakaj.« je dejal sam pri sebi, »ako me najdejo, me gotovo vržejo iz letala, in kdo ve. v kakšnem redu bi bile po takem padcu moje kosti!« Knjigovodja bolanerat, verziran v vseh panogah industrije, trgovine i>n deuarnib zavodov, z dolgoletno inozemsko prakso. samostojen k-oreepon-dent v slov. io nemškem jeziku, išče primeru« «a-poelenje kot uradmik. ev. vodja pisarne. Pouudbe na oglas, oiideiek »Jmra« pod Mačk-o »Skromni zahtevki«. 40209-2 201etno dekle ki zna šivati, želi službo takoj ali poz.neje v Ljubljani ali kje v bliižini. Gre •udi r pomoč gospodinji. Nasiior v oglasnem oddelku »Jutra«. 46195-2 Maserka sredin jih let, d-obr« izvež-Itatia. se priporoča. Cenj. ponud.be na oglas, oddelek »Jmtra« pod šifro »Potreb na«. 40254-5 Gospodična učiteljska «'bit.. e trgov-sik;im tečejeim. iz ugtedne liiiše, želi primerno mesto — najraje v pisaMii. Po-nmdbe z navedbo pač« na ii-gas. oddelek »Jutra« pod »Zmožna«. 40225 2 Poštena natakarica vajena tudi šivanja, išče kjerkoli siužbo. Naslov v iurlasuem oddelku »Jutra«. 40265-2 Prodatn ] 'igja.ii trg. zoačaja po 1 Din beseda; za. da janje naslov« aii ta šifro 5 Din. — Oglasi j *.nriaUw*sra značaja vsa ka bosoda 60 par; sa dajanj« naslova ali za šifn) ii« 3 Din. «i) Stroj za salamo in šunko ter tehtnico oboje sistem »Berkel«. 3 po 2 m di>ige marmornate plošče ta sipalniico prijdam. Poizve se v Prulah št. 23. 40051 6 Pozor! Pozor! Brivci in mehaniki! Došia je velika partija belih grud! plaščev in rjavih 'ki joče v. Cena 79 Din. — Saimo doikler troja zaioga jiri tvrdki Pavel Pele, Ko-iodivoriska ulica- štev. 24 40246-6 Velikocvetne krizanteme v raznih barvah nudi po najnižji eeni Amtou Lxip, irg. vrtnar, Kamnik. 40235-6 Brivski inventar ki obstoji iz 4 ogleda!. 4 brivskih stolor, steklene etaže in omariiee. elektr. str-oja za striženje, perila in različnib zraven s|«da-ločih reči. pro«!a Miške« Mlriko, Mjdvedova c. 38. Ljubi jana VII. 40253-6 Vsaka bee«-d« 1 Dvn; m lajanje naslova aH ua šifro pa 5 Din. <13) Mizarji pozor! VajeBoejše vezane plio--če: jeiševe bukove, okume io lanei, v ve ''klisti 220'122. 200/12? po lajnižjib etuab Tvorntškr -kiadišče v LjuMiaai. Dl lajc-ka ee«ta 31 246 15 Jelovo žaganje niho. Mimo vagonske ko ičine sta lin o dobavljam — Ug 'dno za Industrijo me--to premoga aH drv. Do pise na oglasni oddWek Jutra« pod »Žaganje«. 39897 15 j VsaJta besmla 1 Dvn, ! za dajanje naslova aJi I r.a Šifro p« s Dta d6'i Hranilno knjižico Ljudske posojilnice v Ce 'ju. kui|vim. — Ponudbe na osla«, oddelek »Jutru« pod šifro »Din 10.000«. 4021.1-16 Hranilno knjižico Kmetske pos. v Ljubljani, z v '>ogo cea. 20.000 Din, ter Ljudske posojilnice s oca. 3500 Din. kupi takoj Franjo Rožič, Ljubi jana-šišk*. Celovška cesta št. 71 40193-16 Kot družabnik s primer nimi kapitalom '>n sodelovanjem pristopim k pošteni osebi s samostojno obrtjo. Ponudbo pod šifro »Ero.se ne pod.ruž. »Jutra« v Celju. 40196-16 Hranilne knjižice Kmetskp pos-oji'm:«e I ju h ija.ns.ke, do zneska 600.0IKJ Din od.piačijivo v mesečnih obroikih po divgovoru. k n p i m. Prima večkra t na sigu.rin.osit n.a posestvu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kmet-sika posojilinica«. 40249-16 Kupim Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanj« naslova aii za šifro 5 Di.n. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za dajanje naslova jJa za šifro pa 3 Din. (7) Čebelarji! Vosek in vožčine kupuje Društvena čebelama, Ljub Ijaua. Pražakova ulka 13. 39961-7 »Xido« parni kotel ili kakšen drugi fabriikat, stoječ, cca. 5—6 atm. pritiska in do 20 m2 kurilne ploskve, v dobrem stanju kupimo. Ponudbe na na slov: Golob S: Ko., torar aa kemičnih izdeilkov. Vič i>rj Ljubljani. 39930-7 Stare parne kotle za rezerva r, 7—10 m dolge in 1.50—3 m premera kupi F. Cvek v Kamn:ku. 40201-7 Dve večji peči Lratzovi ali podobnega iz-di'kfi. kinpim. Ponudbe na og."G. oddelek »Jutra« pod značko »Opis i.n cena«. 40276-7 J Vsaka beseita 1 Din: za dajanje naslova ali ] '.a šifro pa 5 Diu (17) Trgovino z. mešanim biagonn. dobro 'd-očo, v malem mestu Sio-vcoije, ki že 30 let olisto-ji, s stalnimi strankami, oddani takoj a'i pozneje z vso lepo sortirano zalogo. Potreben ka.pital 100.tHX> Din. Ponudile na oglasni oddelek »Jutia« pod šifro »Bodočnost zajamčena«. 40190-17 Vsaka beseda 1 Din, ia daja.nj« naslona ah «a šifro pa 5 Din (20) Parcele •iaproi1uj v Zg. Slški — stranska cesta «3 hrib^in. Pojasnila daje A ojz Ar-har. Celovška ces:a 5t 80. 39902-20 Hiša v Kranjski gori št. 51 (na Pežarju) pripravna za •ietovišč-arje. po niizki ceni, '.e proti gotovini naprodaj Pojasnila dnje Al. Bleti; kuč. šol. uprav., Liv-old pri Kočevju. 40'87 2<' Dražba hiše Dne 30. oktobra 1933 ob 9. uri bo v sobi št. 16 sodišča v Ljubljani sodna dražlia nove hiše v Toma čevem št. 67. Cenilna vredno«' 93.720 Din. najmanjši ponudek 48.610 Din. Po :esiiila v pisarni odvetnika d.r. Loka rja. Mikkšičeva cesta 18. 40317 20 Lepo parcelo vCHga.lr.0, v izmeri 550 m', po zmerni ceni prodam, — Plačljivo delno tudi v knjižka.h. Fran« Roži č, Ljubljana - Šiška, Celi>\-ška cesta št. 71. 40194-20 Visokopritl. hišo z gostilniškimi prortori, v Ljubljani oddam v najem, event. tudi prodam. Naslov t>'vve og atsni oddelek .Jutra«. 4022.3-20 Enonadstropno hišo z 2 stanovanji ta pritikli-nami proila.m. P«^ve se ■stota m: Glince, cesta XV št. 8. 40243-20 Enodružinsko hišo z Iiepi-m sadin.im vr-t^m, vo-dovodom m elektriko. 10 mtauit od cestne železmee ugodno takoj oddani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Selitev takoj«. 402-72-20 Pridelki Vsaka beseda 1 Din: u dajanje naslona ali m iifro pa 6 Din. (33) Čebul na k opite za zimo po 65 para, katerega Vam nudi Sket, Stojnci-Ptuj. 402130-33 Ia štajerski kostanj kg po Dim ? 25 franko Po;j-čane ali Roigatec, f a m t protii povzetju razpošilja Korošec, Maišperg. 40262-33 Sadje V»a.ka Oeoeda 1 Din; ta dajanje naslova ali ia šifro pa 6 Di.n. (341 Zimska jabolka ikorti r« na v za-faijčkih, m sadna drevesa za jesensko saditev, viso ka i.n nrak'»lebelua. dobite !>ri Kmetijski družbi t Ljubljam. Nov trg št. 8. 39997 34 Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali ta šifro pa 5 Din (181 Gostilna pri »Dolgem mostu« na Viču, nudi prvovrstne d".inače krva.vi-ee in peče-nice ter pristna štajerska in dolenjsika vrna. Zi obilen obisk se priporočat« A M. Kušar. 40266-18 j Vsaka tieseda 1 Din: j za dajanje naslova »H 4» šifro pa 5 Din. (19i Velika meščanska kavarna v središču Zagreba. na •oslu nujprometnejših in konsuminih ulic. rerj«.nmiraTi. dobro idioč. 30 let olistoječ kavairniški [>o-sel, popolnoma opremljen, s kompletnim inventarjem, vsemi potrebnimi stranskimi prostori, naprodaj zaradi starosti lastnika. Večletna zelo ug"d'na najemninska posod.!«. Prostoni veliki, moderni in udobni. — Proda: Poe.iova.niea Pavleko-vič — Zai-ob. Ilica 144. parter, levo. 40207-19 Pisarn, prostore 2 veliki sobi. ali pr-sa.mea-no takoj oddam vis-a vis gla.vne poŠte. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 4 na zelo promemi točki v Ljubljani, s priključenimi postori. pripravnimi ra tovarno mesnih izdelkov, oddam Ponudbe na oglae. oddelek »Jutra« pod šifro »Pripravno za mesarja«. 40250-19 Lokal s skladiščeni v Ljubljani iščem. Ponudbe z opisom in ceno na oglas, oddelek »Jutra« pod »November«. 40146-19 Trgovski lokal na prometnem kraju, za 2 meseca na poe-ku-šnjo, oddam v najem. Po-nudl>e na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Bodočnost zasigiua-nu«. 40212-19 Delavnico za majJino obrt, takoj oddam v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Juitra«. 40107-19 I j NilllMIiIjlllUlIlMiri)' Vsaka beseda X Din: za dajanj« nasiova «H ta šifro pa 5 Din. (21) Stanovanje 3 parketiran-Jh sob. za 80fl Din oddam. Ponudbe n« oglas. od4elek »Jutra« pod šifro »Rožna dolina«. 401-31-21 Dvosob. stanovanje s pa.rketii. elektriko, pred «o!»o shrambo. up.«r«bo ko-oalnice in priti klina mi od iam v Zg. Šiški 8u 221 — Jančigajer pot. 40060-21 2 stanovanji trisobno io šti.risobno, oddam b i. novembrom. Na-sJov pore oglasni oddelek »Jutra«. 40005 21 Stirisob. stanovanje elegantno, oddam. Naslov v ag'asnem oddelku Jutra 39013 21 Enosob. stanovanje s pritikli-nami oddam takoj v Jenkovi ulici 20. Informacije daje Košiir Stane. Pola kova ulica štev. 7. 40216-21 2 stanovanji dvosobno pra.zno ta en^ sobno opremljeno (samsko) oddamo. Poizve «e v pisarni Hranilnega in posojilnega konzorcija. Ga i-eva ulica 9. 40264-21 Stanovanja I Vsaka beseda 60 par; za dajanj« naslov« ali I ia iifro S Din. (21-a) Samsko stanovanje sobo in predsobo. a.li sobo in kuhinjo, iščem za takoj Ponudbe na ogla-s. oddelek »Jutra« p.»d »Mirna in toč-na plačnica«. 40226-21/3 VIJ. Vsaica beseda 50 par: za dajanje tu.nl ov« alj za Šifro 3 Dia. (ž&-a) Boljši gospod išče svetlo in udobno sobo najraje v centru ali bližani istega. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Boljši«. 40252-23,'a Akademik išče stanoranje — event. tudi kot sostanovalec. Po-nudibe s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro > Akademik«. 40224-23/a Elegantno sobo s soiipo-abo ko[>a.!inice in posebnim vhodom, išče boljši gospod. Ponudbe na ■-ii2 as. oddelek »Jutra« pod »Center 83«. 40278-2a'a Vsaka tM«e