PT^tuvlnrna Lelo ¥118, št. 303 Mublfana, sobota 24. decembra 1927 Cena 3 ulit m. iacrtaja oa 4. zjutraj. =a Stane mesečno Din 25'—, ino- i«mstvi Dir to-— neobvezna jo c ari tu. Oreanišfvo : Liuoljana, Knanova alica štev. 5/L Telefon št. »07» tn 2804, ponoči tudi št. 2034. Rokopisi se no vračajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpmaBt**: LJobiJana, Hcicinova ubca St. 54. — Telefon St. »36. □scnUol oddelek: Ljubljana, PreSer-iora obča St. 4. — Telefon St. 149« Podružnici: Maribor, Aleksandrov« it. 13 — Cd|e, Aleksandrova cesta Račim pri postnem ček. zavoda: L)ub-, lana St. 11.84* - Praha čisto T&itej Wlen, Nr. 10s.a4.i- Božična številka «Jutra» obsega 32 strani. Prihodnja številka izide v sredo. Vsem * aročnikom čitateljem, insersnt^n in prijateljem < J -ira» prav srečne in vesele praznike! Ljubljana, 24. ueeembra Deseto leto po osvooojenju se zaet-nja s težkim disakordem. Namesto da bi oožičiia doba prinesla mir in spravo, pretresajo državo fair^re ostre lx)r-be. Ob razstanku Naroane skupščine je vodstvo K' ' TČko-denK/kratske koalicije z vsem pove', rkem slovesne izjave proglasilo, da zahteva v jubilar-nem lelu izvedbo popolne ravnoprav-nosti vseh državljanov na vseh poljih, in je napovedalo končni boj hegemo-nizmu in partizanstvu. Dostavilo je, da si pridržuje naj resnejše korake, ako bi se tej. v ustavi utemeljeni zahtevi ne ugodilo. Vsi čutimo, da je težka stvar, ako v nacijonalni državi zastopniki naroda, dvigajo te vrste obtožbe in opozarjajo na posledice. Obtožba vsebuje pri znanje bridkega razočaranja, ultima-tivna zahteva pa kaže trdno volio. da gremo do kraja. Odmev našega nastopa ie globok. Mislim, da lahko z zaničevanjem pre-zremo strupeno sikanje klerikalnih ja-ničarjev, ki so interese svojih volilcev prodali zato, da smejo svobodno izse savati Slovenijo in zatirati napredno misel nad Slovenci. Tudi muslimani, ki jim lokalni interesi slabe pogled, ne pridejo v poštev napram ogromni masi celokupnega prečanskega ljudstva, ki enodušno odobrava nastop poslancev Kmečkio-demokradske koalicije. Smelo trdimo, da tudi v starih mejah naše države, v Srbiji sami, velik del naroda odobrava naše stališče, kajti tudi srbtjansko ljudstvo ječi pod bičem strankarskih oligarhov. Med tem pa sikajo intrige hegemo-nistov in korupcijonistov proti nam. Klevetajo nas, da se za parolo enakopravnosti skriva le mržnja proti Srb- .1, za to mržnjo pa celo nasprotstvo pro i i dinastiji.. . . Vedeli smo," da pride ta očitek. A mi ga zavračamr z mirom človeka, ki ima čisto vest. 3mo, M smo bili, neiz-premenjen je naš- program. Da, rečemo lahko, da je sedaj le še bolj pov-darjen in zaostren. Mi hočemo, da lepe besede o edinstvu, o bratstvu, o enakosti, ki smo jih tolikokrat čuli preko Dunava in Drine, niso prazna fraza; hočemo, da beseda meso postane. Razumeli smo, da je bilo v prvih letih težko vse prav urediti, upravičevali smo in branili. Kadar se je bilo treba boriti za najvišje interese, mo bili prvi na barikadah. Zadnja leta pa gre razvoj' mesto navzgor naglo navzdol. Partizanstvo je vse prerastlo, vsi dobro namerni na-isveti se odbijajo s prezirom. Danes ni več možno, izgovarjati se z vojno in njenimi neposrednimi posledicami. Vsak dan prihajajo mučni glasovi z juga, kjer partizanstvo ogroža ob"'."/J države. Iz centrale pa tudi vireti nič, kar bi dalo nade, od katere bi se dalo živeti. Razočarane mase se zaradi tega odvračajo od velikih idej, ki so ustvarile to državo. Kar pa enkrat usahne, ne ozeleni nikdar več. Naša akcija noče biti niti prečanska niti protisrbijanska. Ona je v interesu državne ideje, ki jo ogroža hegemonl-zem. Nočemo oprostiti gnile javne uprave le krajev, ki jih mi zastopamo kot poslanci, očistiti hočemo vso državo, a predvsem našo prestolico. Nočemo. da bi naši kraji živeli od drugih, a nočemo tudi. da bi drugi živeli na škodo naših Razumemo, da je gospodarsko slabejše treba podpreti, a dvojne mere mora biti ktonec. Kdor pozna razburjeno razpoloženje v narodu, bo mora! pošteno tudi priznati, da se ureditve ne da več odlagati. Gospodarska kriza zadlnjih dveh Jet je ta proces pospešila na tako nepričakovano jak način, da se mu nihčp ne more ustavljati. Mi dajemo elementarnemu nezadovoljstvu legalno obliko in svarimo, preden bo prekasno. V tej atmosferi je poroic"1 koalicija SDS in HSS. ki jo dogodi. _ ; do dne še bolj utrjujejo. Globoko vznemirjeni za usodo našega državnega broda, v istrahu za komaj priborjeno edinstvo in svobodo smo započeli veliko borbo in jo bomo nadaljevali. Doslej smo rotili odgovorne faktorje, naj stvorijo koncentracijo, kar pomeni z drugimi besedami sporazum. Kdor noče sporazuma, torej hoče borbo. A odgovornost za posledice pade izključno nanj. Naša koalicija ne more nazaj ln ne POjde nazai. Ravnopravnost. izenače^ nje bremen, očiščenje uprave, njena depolitizacija — to je prosrram, ki ne more podleči. Mi borbe nismo Iskali, bila nam ie vsiljena. Zanjo se jačimo v dne'i božičnega m!ru, ki pa je to pot le kratko premirje pred težkimi viharji. Dr. Gregor Žerjav. Vlada ne bo imela božičnega miru ... Kamor se obrne, povsod same zadrege iegrajski listi presojajo situacijo vedno bolj pesimistično. — jbbove vesti iz Južne Srbije. — Neuspela kombinacija z dr. La -zo Markovicem. — Ravna cot Kmečko-demokratske koalicije Beograd, 23. decembra, p. Čeprav je v parlamentarno-političnih krogih zaradi bližajočih se katoliških božič-nik praznikov nastalo precejšnje zatišje, je v politični javnosti čutiti naraščajočo nervoznost, ki jo povzročajo vedno bolj zamotane prilike v državi in konflikti v vladni večini. Beograjski listi so polni kritičnih vesti in stalno pišejo o političnh spremembah, ki jih je pričakovati. Naravnost razburljivo učinkujejo poročila iz Južne Srbije, kjer je zaradi brezvestne partizanske politike režima nastalo naravnost obupno stanje. Demokrati obtožujejo radikale, radikali zopet demokrate, da sp s svojim par-tizanstvom vse pokvarili in pognali celo pokrajino v razmere, ki pretijo imeti najdalekosežnejše posledice. Vsak dan prihajajo nova Jobova sporočila. Demokratski poslanec Kujundžič je v znak protesta izstopil iz demokratskega kluba in včerajšnji zbor demokratskih zaupnikov v Skoplju je pozval tudi poslanca Bojadžijeviča, da stori isto. Istočasno je sklenil apelirati na Ljubo Davidoviča, naj stori energične korake, da prične vlada z drugo politiko. Vlada že par dni konferira. kaj bi bilo storiti, da se prilike v Južni Srbiji popravijo. Baje je sestavila poseben program, sestoječ iz 42 točk. kar pa je seveda le prazen nič, ker leži koren zda v naravnost divjaških upravnih metodah in v popolnoma nesposobnem korupcijonističnem administrativnem aparatu. Značilno je. da je g. Vukičevič zadnje dni resno mislil, da izroči po>rt-felj notranjega ministrstva dr. Lazi Markoviču, kateremu so sicer ponovno očitali razne korupcijonistične afere, ki pa je med radikali vendarie. kakor pravijo, edina pametna glava. Šele ko so demokrati dali g. Vukičeviču vedeti, da bi vstop g. Markoviča v vlado pomenil takojšen razdor njihove koalicije z radikali, je g. Vukičevič, kakor se danes zatrjuje, svojo idejo definitivno opustil. Sedaj je postalo tudi povsem očito, da so Spahovi muslimani, akoravno še ne formalno, vendar dejansko izstopili iz Demokratske zajednice ter je doktor Spaho napravil z Vukičevičem poseben aranžman na podlagi medsebojnih koncesij. Med temi se nahajajo nekatera gospodarska vprašanja, o katerih se bo gotovo še javno govorilo. Seveda so demokrati ogorčeni, češ da jih je g. Spaho izdal v najkritičnejšem momentu. Radikali uporabljajo to razpoloženje. da demokrate še bolj omehčajo in jih napravijo še bolj popustljive. Neprestano širijo vesti, da ni izključeno, da se bodo pogodili tudi še z Radičem ali pa s Pribičevičem. Te njihove govorice naj bi istočasno omajale vero v solidarnost in trdnost Seljaško-de-mokratske koalicije in potolažile one kroge, ki so zaradi energične akcije koalicije vznemirjeni ter se bojijo, da bo današnjemu režimu preje konec, ne-go se splošno misli. Seveda se voditelji koalicije tem naivnim intrigam smejejo in mirno pripravljajo nadaljne svoje taktične in politične poteze, zavedajoč se, da je zmaga programa koalicije neizogibna. Včeraj so pred odhodom na počitnice v Beogradu navzoči člani koalicije v sporazumu z obema predsednikoma Radičem in Pribičevičem imeli posvetovanje, na katerem so bile določene vse podrobnosti politične akcije za časa božičnih počitnic. Konkretnih dogodkov danes ni bilo. Opoldne je imel sejo komite ministrov, ki razpravlja o projektu zakona o občinah. Komite je svoje delo dovršil in projekt pride prihodnji teden pred ministrski svet, nakar bo kot zakonski predlog predložen Narodni skupščini. Ministrski predsednik je danes zopet odšel na lov v okoHco Vinkovcev, odkoder botuje na slijfeljat divje merjasce, v pondeljek pa se udeleži v kraljevem spremstvu stoletnice Matice Srbske v Novem Sadu. Na tej proslavi bodo navzoči poleg kralja in ministrskega predsednika tudi ministri vojne, prosvete in poljoprivrede. Zunanji minister g. Marinkovič je zopet obolel ter mora ostati v sobi. Nafvečje izdajstvo vseit časov V Londonu se pripravlja senzacionalen proces neke angleške skupine proti japonski vladi. — Za 1 milijardo in 100 milijonov dinarjev špijonskega plačila! — Kako je Japonska premagala Rusijo Dunaj, 23. decembra d. Današnii »Neues VViener Journal« poroča iz Berlina: Za Drve mesece prihodnjega leta se pripravlja v Londonu zanimiva razprava, kakršnih do sedaj svetovna zgodovina najbrže še ni poznala. Skupina Angležev bo vložila proti japonski vladi tožbo za 80 milijonov mark. Ozadje razprave tvori rusko-japonska vojna oziroma zmaga Japonske nad Rusijo, ki pa jo je Japonska kupila. Zgodovinsko dejstvo je. da se je Port Arthur svoiečasno udal Japoncem, ne da bi bil premagan. Trdnjava, ki so jo smatrali za popolnoma nepremagljivo, je ostala skoraj nedotaknjena. Sahalin se je udal brez boia. Japonsko vojno brodovje je prišlo nepoškodovano mimo ruskih min in tako so Japonci dobili voino. Takrat je bila za ves svet skoraj uganka. ki io bo sedai rešila londonska razprava. Zmago so omogočili Japoncem za denar trije ruski izdajalci. Po bitki pri Muk-denu je ponudila japonska tajna služba trem ruskim častnikom visoke podkupnine. Kmalu nato so Japonci vkorakali v Port Arthur. Za to izdajo ie prejel vsak častnik menico na 46 milijonov ienov, okoli 90 milijonov zlatih mark, izolačljivo marca 1. 1915. pod pogojem, da Japonska takrat ne bo zapletena v kako voino. Kai se je zgodilo s prvo menico, ni znano. Zatrjuje se, da jo ie Japonska vnovčila. Dokaza zato ni mogoče najti. Lastnik druge menice je izginil. Tudi tretie menice ni mogoče najti. Omenjeni trije častniki, ki so menice sprejeli, so bili v resnici samo zastopniki dveh velikih vohunskih skupin. Sedai se izjavlja, da ti možje niso hoteli izdati svoie domovine, temveč so upaii. da bodo s svojim činom vrgli caria. Znana so imena treh mož. ki so končno skušali vnovčiti menice. Ti ljudje so grof Igor Tilinski, Aleksander Teodorov in Vladimir Vorski. Skupno z njimi se ie pojavljala tudi neka dama Sonja ki je bil prijateljica visokega uradnika v taini službi. Glavna oseba na japonski strani je princ Yamagata, japonski Bismarck. Po izdaji je odšel Vorski v spremstvu Sonje in Tilin-skega v Nagasaki, da bi menice vnovčil. Pri konferenci, ki ie sledila, ie izjavil japonski zastopnik, da jih ni mogoče takoj plačati, ker Japonska z mirovno pogocSbo ni dobila tako velike voine odškodnine, kakor jo je pričakovala. Rusi so prejeli tri nove menice, plačljive donositeliu. Te menice bi bilo mogoče vnovčiti le tedaj, če bi bile predložene v zvezi s posebno pogodbo. Ta pogodba s podpisom princa Yamagate se je nahaiala do sedai v nekem londonskem safn. Ze pred časom so skušale interesirane osebe ugotoviti pravilnost te listine ter so stopile v stik z japonskim poslaništvom in banko Yokohama. Obe instanci sta priznali pravilnost podpisov. V pogodbi se obvezuje japonska vlada, da bo plačala premijo trikrat po 46 miliionov ienov in sicer donositeliu pogodbe in menic. Medtem ie bil Vladimir Vorski. ki je imel eno izmed menic, umorien. Aleksander Teodorov in Sonja sta tudi izginila. Samo grof Igor Tilinski še živi in je prinesel 1. 1913. drugo menico v London. Tilinski ie poiskal v Londonu vodilne osebnosti, ki nai bi mu pomagale spraviti menico v denaT. katera ie leta 1915. zapadla Skušal ie dobiti nanjo posojilo, toda Angleži so zahtevali predložitev pogodbe. V živlienski nevarnosti se ie pelial Tilinski v Odeso in si v resnici prisvojil pogodbo. Kako jo je dobil ni znano. Od tedai so skušali prisiliti japonsko vlado k izplačilu. Ker se to ni posrečilo. bodo sedai nastopili s tožbo. Vprašanje ie. ali bo japonska vlada dopustila, da pride do procesa. Ako se to zgodi, se bo zadeva nedvomno razvila v eno največjih špijonskih afer vseh časov. Dvorski lovi na Belju Beograd, 23. decembra p. Kralj se še vedno mudi v Belju, kjer se je včeraj ponovno udeležil kiva. Danes dopoldne je s svojim spremstvom ostal v dvorcu na Belju, ker se lov zaradi dežja ni mogel nadaljevati. Min. predsednik g. Velja Vukičevič je danes zopet odšel na lov, in sicer v okolico Vinkovcev, odtam pa bo tudi on odpotoval jutri v Belje. Bosanski radikali in muslimani Sarajevo, 23. decembra, p. Snoči se je vršila pod predsedstvom dr. Milana Srskiča konferenca delegatov radikalske stranke iz Bosne in Hercegovine. Na konferenci je bil po precej ostri debati odobren sporazum med radikalsko stranko in muslimani; sprejeta je bila resolucija, ki to izreka, obenem pa ugotavlja, da se ta sporazum s strani Spa-hovih muslimanov ne izvaja tako, kakor je zamišljen. Izvolitev natrij ar ha češkoslovaške ccrkve Praga, 23. dec. (be.) Škof Prohaska je bil izvoljen za patrijarha češkoslovaške narod* ne cerkve. Zanimiva odkritja o dvoličnosti Italije Italijanske ponudbe za zvezo se v Franciji odklanjajo. — Ker Italija za svojo politiko v Nemčiji ni našla ugodnih tal, snubi sedaj Francijo Pariz, 23. decembra, s. Ponudba za zvezo, ki jo je objavila fašistična »Tribuna* na naslov Francije, je izzvala v francoskem levičarskem časopisju naj-ostrejšo kritiko. «L' Oeuvre» piše: Kot edino dajatev za svoje pretirane zahteve nam hoče sedaj fašistična Italija ponuditi malo ofenzivno pogodbo proti Nemčiji. Na to ne bomo pristali, ker nam je Italija mnogo premalo zanesljiv kantonist. Da je italijanska vlada še pred kratkim ponujala Nemčiji zvezo proti Franciji, ne bomo tako kmalu pozabili«. Berlin, 23. decembra, s. Državno-zborski poslanec dr. Breitscheit piše v «Vorwartsu» o ponudbah Italije Nemčiji v zadnjih letih za prijateljsko zvezo. Breitscheit zatrjuje, da je Mussolini leta 1923. poslal v Berlin svoje zaupnike, ki naj bi pripravili nemško-italijansko sodelovanje proti Franciji. Istočasno je Italija ponudila Nemčiji orožje v nakup. Nemški politični faktorji so bili dovolj pametni, da so sprejeli te ponudbe hladno. Tudi državno obrambno ministrstvo. ki mu je bila ideja nakupa orožja prvotno všeč, se je precej hitro odločilo, da se s stvarjo ne bo bavilo. Mussolini je nato postal sovražnik Nemčije in je v znanem govoru pripovedoval o italijanskih zastavah, ki jih ie treba nesti tudi preko Brennerja. Končno se je, kakor poroča sedaj razne -železniške vagone. Dunaj. 23. decembra s. Južno vreme, ki so ga napovedali vremenoslovci, se le j>o-lagoma širi proti vzhodu. Snoči je segalo šele do Salzburga. Na Dunaju je bilo davi še 12 stopinj pod ničlo, nakar je pričelo padati pšeno in so vse ceste poledenele. Vlakovni promet na raznih zveznih železnicah trpi še vedno na večumih zamudah. Dunaj, 23. decembra s. Kljub milejšemu vrememu je ostal led na Dunavu še vedno neizpremenjen in se je celo za nekaj centimetrov ojačil Ledeni lomilci delajo s polno paro, da bi omogočili ladjam, ki so ostale na Dunavu, dohod v zimsko pristanišče. V celem je kakih 30 do 36 ladij, ki so pod državnim vodstvom na poti v zimsko pristanišče, zamrznile. Katovice, 23. decembra s. Iz Ribnika prihajajoči železničarji pripovedujejo, da so tirije njihovi tovariši na deveturni vožnji po Gornji Šleziji na progi Kaitovice-Hršava na tovornem vagonu v spanju zmrznili. Prara. 23. decembra, g. V Pragi in na Češkem je nastopilo danes južno vreme. V sedmih krajih znaša temperatura nad 10 stopinj nad ničlo. Rim. 23. decembra, g. Včeraj je padlo v Milanu mnogo snega. Mesto pokriva debela snežna plast. Ob Jadranskem morju divja široko, ki je izpremenil vreme. Široko je dvignil tudi morje, ki je preplavilo pristaniške naprave na Reki in v Trstu. -KS- Stabilizacija italijanske lire VVashington, 23. decembra a. Sistematsko skušamo delovati na socijalno političnem polju. Budni smo in pazljivi in reči smem, da predstavlja naša koalicija po doslednosti svoje politike, po energiji in veščini svoje taktike in po sposobnosti ter vestnosti svojih ljudi elitno formacijo, ki uživa ne le ugled cele skupščine, temveč tvori tudi strah svojih nasprotnikov. Mi smo optimisti in vemo, da bomo zmagali. V vlado smo mogli že davno; prijazno so nam opetovano že odpirali vrata. Ali smo si dali slovesno zaobljubo, da mora biti oportunistične politike krinec. Mi nočemo igrati vloge priveskov in naš program ni na prodaj za min. portfelje. Navzlic temu vemo, da bo vlada, pod katero bo Jugoslavija preživela deseto leto svojega obstanka, vlada, katere jedro bo tvorila naša koalicija. Odšli smo na božične počitnice sredi živahnega Ln važnega parlamentarnega dela. Vrnili se bomo nič manj odlečni, nego smo bili doslej, in spomin na prvi od dosedanjih jugoslovenskih Božičev bo le jačal naše sile in našo odločnost. Praško pismo I. K. S. — V Pragi, 20. decembra. Poslanska zbornica in senat sta končala svoie predbožično zasedanje in se snide-ta zopet na daljše delo 17. jan. 1928. V poslednjih sejah ie bil poleg drobnih predlog v glavnem sprejet državni proračun, h kateremu ie bila v zbornici in v senatui podana cela vrsta izpreminievalnih predlogov, ki pa so bili vsi zavrnjeni. V narodni skupščini ie bilo letos dovršenega zelo mnogo dela in treba iz njega omeniti zlasti vojaške predloge, davčno in upravno reformo ter proračun. Težišče vsega tega dela ni bilo toliko v odsekih in v plenumu. marveč v posvetovanjih večinskih strank, kier so bile pripravljene vse zakonske predloge ob sporazumu večinskih strank, ki je bil včas h težko dosežen. Ali to posvedočuje najlepše trajnost in konsolidacijo sedanje večine, ki ie z uspehom premagala zapreke in težave. Potek zasedanja ie pokazal, da se pri nas razmere v političnem in gospodarskem smislu precej zbolišujejo in vstaliujejo in da ie pri nas mogoča vlada in vladna večina brez soci-iaiistcv. To spoznanie more le utrditi samozavest vlade in dati vladni večini pobudo k nadaljnjemu delu, ki bo gotovo težko, če ne še težie nego ie bilo dosedanie. Kajti med nalogami, ki pridejo sedaj na vrsto, ie novela k soci.ialnemu zavarovanju privatnih uradnikov, zakon v varstvo najemnikov, stavbeni zakon. zbcl:šanie plač staropenzi-ionistov. cela vrsta zakonov iz šolske stroke. Kakor se vidi. so to skozi in skozi predloge, tičoče se vseh vrst prebivalstva, toda nazori niso enotni, marveč zelo različni po tem leolikor ie posameznik prizadet premožen;sko ali kakršen ie niveau niegove izobrazbe, zato pa bo treba preudarnosti in previdnosti, da bo mogoče brez škode preplutl mimo vseh skal različnih interesov. Ni dvoma, da je novela k socijalnemu zavarovanju tudi za vladno vefino trd oreh in to bi rade izkoristile socijalistifne stranke, ki se pripravljajo na oster boj in bi nairaje izzvale vladno krizo. V koaliciji so krščansko - socijalne stranke, katere niso z novelo zadovoljne in s tem so v zvezi nekateri napadi klerikalnega tiska na koalicijo v poslednji dobi. Doseči se imajo tako pripustitve za klerikalce na kulturnem, morda tudi na narodnem polju, da se jim omosoči glasovanje. Kaj pa porečejo k temu liberalne in nacijonalne stranke? V tisku se navajajo te spornosti in iz tega se sklepa, da koalicija vendar nima tako trdnih temeljev in da bi konflikti te vrste mogli privesti njen konec prej nego se !?a pričakuje. Za njo pride po 1 mnenju enih izmed teh prorokov uradniška vlada, po mnenju drugih bo to zonet koalicija, ali njena podlaga bo socijalistična. V t njej bodo vse češke socijalistifne stranke in nemški socijalni demokratje, ali ker to za večino še ne zadošča, treba še manjkajoče glasove kje poiskati. Pri treznem presojanju te kombinacije se lahko reče, da je do njenega uresničenja še precej daleč, ker se pro-tivijo temu taktične in programne razlike med socialističnimi strankami, končno tudi med češko in nemško socijalno - demokratično stranko. Francosko časopisje odklanja italijanske imperialistične zahteve n Pariz. 21. decembra. V glavnem organu levičarskega kartela »Ouoddienu« piše Pierre Bertratw o italijanskih zahtevah napram Franciji, ki jih ie objavil laški tisk. »Nihče si boli ne želi kot mi, da pride do trdnega prijateljstva med Rimom in Parizom. Toda prelahko ie uveriu se. da se te vezi ne bodo spletle pod fašistično diktaturo, da Pravi čas še ni prišel in da razgovori ki se bodo pričeli, ne bodo imeli nobenega uspeha, kvečjemu bodo le še povečali medsebojno nezaupanje. in morda celo izzvali eksplozijo. Mussolini ie sicer za trenotek res izpremenil ton. toda vse njegove novi-ne, to se pravi: vse novine, ki izhajajo na italijanskem ozemlju nas z obiavo predmetov, o katerih naj bi se debatiralo, naravnost izzivajo k previdnosti napram slehernim pogajanjem. O takih predmetih se ne more začeti nobena debata ali pa se vsaj v no-nem slučaju ne more nadaljevati. In baš zato, ker imamo globok občutek, da se bodo poffaiania, ki se nam obetaio. morala kaj hitro pretrgati, obžalujemo, da se sploh misli nanje. Fašistični program ni v skladu niti z interesi Francije niai 2 interesi Evrope. »Volontč« piše: »Ce hočemo govoriti jasno, moramo ugotoviti, da trdi »Giornale d' Italiia«, da pričakuje Consulta od nas nekak patent za sredozemsko in balkansko nadoblast... Ce si Mussolini res laska, da bo dosege! cd Ouaija d' Orsavja makar majhen del gori naštetih ugodnosti, potem ie popolnoma odveč, da se de Beaumarchais in grof Manzo-ni spravliata na delo. kakor bi bilo nevarno pripraviti sestanek med »ducejem« in Briandom. Francija bo srečna, če se upo-stavi harmonija med njo in Italijo v mejah sedanjega teritorijalnega in političnega statusa quo tako v Evropi kot v sredozemskem kotlu. Toda ona ne sme olaišati načrtov te-ritorijalne ekspediciie in političnega zavoie-vanja, ki jih je skoval Mussolini pod nav-dahnjenjem Coppolovih prijateljev.« Poluradni «Temps» v svojem današnjem uvodniku odločno zavrača italijanske zahteve napram Franciji, kakoršne je objavil «Giornale d' Italia». v nadalj-nem izvajanju odklanja posamezne točke fašističnih zahtev kot nemožno bazo pogajanj in povdarja, da Mussolini teh zahtev doslej ni proglasil za svoje. Klaverni „nastop" ljubljanske Zbornice za TOI. Iz gospodarskih Ikirogov nam pišejo: Ta mesec so dozorevale težke odločitve za gospodarstvo Slovenije. V Beogradu gre za davčno resormo, v Ljubljani in Mariboru pa so oblastne skupščine sklepale o nepremišljenih novih bremenih. Kje je bila v teh dneh ljubljanska zbornica za TOI? Napram novim oblastnim davkom, ki hočejo ubiti industrijo Slovenije, podraži.i življenje v Sloveniji, izgnati iz nje vso podjetnost in jo osiromašiti, je ta čudovita zbornica »nastopila«, kakor je izjavil v oblastni skupščini g. prof. Jarc. na ta način, da ie bila oblaistna uredba baš o onih davkih, ki direktno zadevajo trgovce in obrtnike, »izdelana sporazumno s Trgovsko in cbrtno zbornico«. Kakšno stanovsko zastopstvo je to? Kar pa se tiče borbe v Beogradu, smo pač videli na delu zagrebško zbornico, tudi novosadsko in sarajevsko, ljubljanska pa malo da ni še podprla klerikalnih intrig v korist dohodnini, ki io tam doli upravičeno imenujejo »davek za Slovence«. Zares žalostno, v treno:ku, ko bi nam bilo treba jakega zastopstva, je izgubila vso koralno in topet samo škodila gospodarstvu Slovenije — naša Zbornica za TOI. brska isce v Italiji posojilo Brindisi, 23. decembra o. Grški zunanji minster Mihalokopulos, ki je prispel semkaj v Rim, se ie vkrcal na parnik »Kle-opatra« in se odpeljal proti Pireju. Mihalo-kcpulos ie včerai obiskal finančnega ministra predvsem v zvezi z zunaniim posojilom, ki ga namerava najeti atenska vlada in pri katerem hoče biti udeležena tudi Italija. Odgoden oodois konvencij z Madžarsko Beograd, 23. decembra, p. Danes bi se imele podpisati sklenjene konvencije med našo državo in Madžarsko. Madžarski poslanik baron Fcrster je prišel v zunanje ministrstvo, da bi izvršil podpis, vendar pa do podpisovanja ni prišlo, ker je zunanji minister bolan in leži v postelji. Podnis sklenjenih konvencij se bo izvršil po božičnih praznikih. Nov italijanski armadni zbor Rim, 23. dec. g. Vojaški uradni list objav. Ija dekret, s katerim se s 1. januarjem 1928 ustanavlja v Vidmu U. armadni zbor. Pod jurisdikcijo tega zbora bodo spadale divi« zije Padova, Videm in Gorica. S Jubilej Arnošta Bezenška Te dni je slavil odlični naš somišljenik g. Arnošt Bezenšek 40 letnico, odkar je v službi banke «Slavije» V današnjih časih taki jubileji niso pogosti Kdor služi enemu in istemu gospodarju nepretrgoma 40 let in vztraja kljub raznim pretresljajem na svojem mestu. mora biti človek močne energije in odličnih sposobnosti. Arnošt Bezenšek je bil rojen v Fran-Kolovem v Celju 1. 1867. Po dovršeni nižji gimnaziji je odpotoval v Bolgarijo k svojemu bratu Antonu Bezenšku, očetu slovenske in bolgarske stenografije. ki je bil takrat profesor v Plov-divu. Tu je nadaljeval svoje študije in si pridobil popolno znanje bolgarščine. Njegov brat prof. Bezenšek je že takrat živahno deloval za čim najtesnejše kulturno zbližanje med južnimi Slovani. Njegovih idej se je nazvel tudi mladi Arnošt in postal prepričan Ju-gosloven in navdušen Slovan. Dasi je našel v Bolgariji vse pogoje za lepo bodočnost, vendar ga je vleklo z ne-odoljivo silo v domovino. Slučajno je bilo takrait prosto mesto pri banki Sla-viji v Ljubljani. Prosil je za to službo in jo tudi dobil. Koncem leta 1887. je nastopil svoje mesto. Z vstopom v to službo se je začela zanj doba neumornega plodovi-tega dela. Z velikimi svojimi sposobnostmi in s svojo delavnostjo se je takoj uveljavil v svojem položaju in postal eden najboljših uradnikov pri zavodu. Sprva mu tudi pri banki ni bilo postlano z rožami. Toda premagal je vse težkoče. Čeprav ni bil gmotno v bogve kako ugodnih razmerah, vendar je imel vedno odprte roke. kadar je bilo treba kaj žrtvovati v narodne namene. S štedljivostjo in umnim gospodarstvom si je pridobil skromno imetje, s katerim si je zgradil svoj dom na Zrinjskega cesti in si lepo uredil domače posestvo v Frankolovem. Kot dober rodbinski oče in vesten uradnik živi v prvi vrsti svoji rodbini in svojemu tk>-klicu. rad in požrtvovalno pa sodeluje povsod, kamor ga kliče narodna a'i slovanska stvar ali pa strankarska dolžnost. Že zgoraj smo poudarili, da je zrastel v idejah svojega brata Antona, ki je bil apostol slovanske vzajemnosti in jugoslovanskega bratstva v Bolgariji. Tem idejam je ostal zvest vse življenje: radikalen Slovenec in navdušen Slovan in kot tak neomahljiv napred-njak-demokrat Kot človeku mu je pri srcu blagor vsakogar, priprav.jen je pomagati vsakomur v di.ntrn in z modrimi nasveti. O tem lahko priča urad- ništvo, ki je pod njegovi ti vodstvom in se rado zateka k nja nu ne le v službenih, marveč tudi v zasebnih zadevah. Zaradi teh njegovih vr in ga visoko čisla vsa naša javnost, baim »Slavija« pa ga šteje med svoje najsposobnejše in najvestnejše nameščence. Povsem umljivo je to^e.i, da je 40 letnica Bezenškovega službovanja tudi za zavod pomenljiv jubilej, to tem boli, ker so taki jubileji v današnji dobi velika redkost. Banka «Slavijaj> je to tudi uvaževala in podelila jubilarju v znak priznanja za njegovo uspašno službovanje in delovanje star z diamanti. Zvestemu so :»š'jaiiku '-.u-čemo tudi mi k njegovemu mo-leju štiridesetletnega požrtvovalnega dela: Že na mnoga leta: -S23- Znamenito presihajoče Cerkniško jezero Snovanje sindikata za propagando notranjskil znamenitosti. Cerknica, okrog Božiča Že zgodovinar Vajkart Valvasor in vse polno drugih učenjakov so pisali o jezeru in ga omenjali kot naravno čudo in izredno lepo. Izšlo je tudi veliko knjig in znanstvenih razprav Žal;bog pa kljub temu po-seča jezero le malo tujcev in domačinov Vzrok teimi je gotovo pomanjkljiva reklama, naša malomarnost in še marsikaj drugega. O jezeru piše in govori ves kulturni svet, v šolah in predavanjih kot eno najznamenitejših presihajočih jezer, to je, da voda izgine pod zemljo v neznane kraje in se zopet pojavi, tako da je jezero enkrat suho; drugiič polno vode. Sicer so tudi drugod podobna jezera, eno celo v Grčiji, nikjer pa ne izgine voda it dno vsako leto in nobeno ne nudi toliko naravnih lepot, kakor ravno naše jezero Jezero se nahaja ob podnožju mogočnega gozdnatega Javornika, 4 km cd železni- nici stoje šc mogočni tabori izza turških navalov, razvaline gradu Loško, razvaline prejšnjih gradov, kakor tudi ostanki prazgodovinskih naselbin. Mesto Lož pa re-prezentira kot eno najstarejših mest. V bližini se nahaja tudi graščina Snežnik, la-stroina princa Hermanna Schonburg-Wal-denburga in pa kneza Windischgratza v Planini Na vzhodu stoji lepa Križna gora, bo/j a pot, s krasnim razgledom na celo jezero Iz Cerknice je tudi lepa pot do znamenitih in priljubljenih slapov »Pekel« pri Borovnici in do prijaznih krajev okoli Sv. Vida, nalikujočim švicarskim lepotam. Proti vzhodu pa je visoka gorska planota Bloke, domovina slovenskega smučarstva. O vsej tej krasoti ve povedati prav malo naš domačin Slovenec. Kaj šele tujci in drugi v naš; državi! Zato se bo v kratkem osnoval sindikat v to svrho, da povzdigne promet in zanimanie za to veličastno naravno čudo, ki zasluži po vsej pra- ške postaje Rakeka, 2 km od trga Cerknice in od mesta Loža na drugi strani 4 km. V ozadju jezera se vidi na jugu kraški velikan Snežnik, na zapadu ponosni Nanos, proti severozaipadu Julijske Alpe z našim Triglavom, spredaj pa goli hrib, zajetna kraška grmada, lepa Slivnica. Jezero se razprostira v dolžini preko 10 km s tTemi otofkii in polotokom. Na enem otoku je celo vas Otok s cerkvijo in šolo. Po velikosti je jezero eno največjih v državi, izvzemši Skaderskega in Ohridskega jezera. Ob jezeru se nahaja tudi več podzemskih jam s krasnimi kapniki, ki prav nič ne zaostajajo glede lepote za Postojnsko jamo. Ne daleč od jezera je znameniti Ško-cjan ali škocjanska dolina.*To je pravcati paradiž z lepo dolino in potokom Rak, ki se pravljično vijuži skozi jame, predore in naravne -mostove. Ima še mnogo drugih krasot, ki so pa, žalibog, zaenkrat v italijanski oblasti. Tudi kraji ckoli jezera so znamenit'. Na Čisti strani nad Rakekom je bil odločilni spopad med Francozi in Avstrijci. V Cerk- vici največjega zanimanj.a. Sindikat se osnuje po vsej pravici eniardgoevniard osnuje s sedežem po vseh večjih krajih okoli jezera, kckor na Rakeku, Planini, Cerknici, Begunjah, Blcfkah, Ložu in Starem trgu. S pripravljalnim delom je že pričel delovati domačin znani nam akade-mični slikar Franjo A. Sterle. Imenovani je tudi izdajatelj priljubljene knjige »Cerkniško jezero in okolica«, (spisal nadučitelj M. Kabaj) Namen sindakata bo, da si takoj nrbavi motorne čolne in navadnih priročnih čol-ničkov, kočo z gostilno na jezeru, primerno kopališče, organizirati raz'ična vozila in autotrik^e do jezera .iz bližnjih krajev in železniških po~taj. Dalje doseči polovično vožnjo po železnici, eventualno turistovski vlak do Rakeka, dovoljne reklame in pravočasno poročanje v časopisih o pravem stanju in menjavanju iezera, aranžirati rib- Primariju dr. Mirku černiču Smeh! ?abav?! Umetniški užitek! Triumf moderne tehnike! Naš božični spored: vzi.od. - ran. — Odio itev iepe Helene. avni vlogi najlt pša žena sveta pre-kiasna Span olka, DOLORES del RIO vena partnerja sla simpatični or ak ICTOR M C LEGLI:N in ljubi enec ;ega občins va stasiti EDMLND LCWE redstave ob 3, pol 5, 6, pol 8, 9 Pri vseh predstavah svira pomnoženi kester. — Vkl ub ogromnim nabavnim stroškom cene nezvišane. £liiai ftioo Matica Ttier.2124 odličnemu domačemu kirurgu, ki je svojo zmožnost in mojstrstvo zopet dokazal s sijajno uspelo operacijo, izvršeno na moji nečakinji Mariji Lepej. ki je bolehala na žolčnem kamenju, izrekam tem potom svoje priznanje in najiskrenejšo zahvalo, zavedajoč se, dr je operacija na 27 letnem dekletu za radi močno skrivljene hrbtenice komat 27 kg težkem, ki je vrh tega trpela na težkem dihanju, zahtevala mojstra njegovega slovesa. Istočasno izrekam svojo zahva'o asistentu dr. Podkoritniku. znani in priljubljeni operacijski sestri Fabijani in vsem njenim tovarišicam za njihovo požrtvovalnost. Maribor, 20. decembra 1927. Julija Lepej, trgovka. je love in tako dalje. V času, ko je jezero suho, imeti pripravljene vodnike za pregled vseh jam, požiralnikov in bruhalnikov, ter razlage naravnih fenomenov-čudežev. Pozimi drsanje in smučarstvo. Sindikat bo dajal tudi pažnjo za dobra, cena in udobna stanovanja v poletnem kakor v zimskem času. Da bo delo uspešno, svetujemo, da se vsakdo odzove okrožnicam, ki bodo v kratkem razposlane Z intenzivnim delom nai pripomore vsakdo do uresničenja tega prepotrebnega dela v blagor naše domovine, osobito krajev okoli jezera. Zato vsi na dek> brez izjeme! Zadnja pot dr. Janka Babnika Ljubljana. 23. decembra. Od hiše št. 6 v ulici Stare pravde se je danes ob 14. pomikal dolg sprevod prijateljev in častilcev nenadno preminulega predsednika višjega deželnega sodišča g. dr. Janka Babnika. Na njegovi zadnji poti so spremili moža, ki si je postavil s svojimi vidnimi deli ter s svojim delovanjem v splošnem kot eden najodličnejših pravnikov neven-ljiv spomenik, zastopnik ministra pravde podpredsednik višjega deželnega sodišča dr. Rojina. veliki župan doktor Vodopivec, divizijski general Danilo Kalafatovič, rektor univerze dr. Rajko Nahtigal. dekan juridične fakultete dr. Bilimovič. komisar Mencinger, zastopniki tujih držav, ves sodniški zbor. vsi ljubljanski odvetniki s predsednikom odvetniške zbornice dr. rMaiaronom na čelu. dalje vse ostalo sodno uradništvo, pazniki jetnišnice, oddelek i>olicijskih stražnikov in impozantno število ostalega občinstva. Spredaj so nosili sodni uslužbenci štiri krasne vence, poklonjene od sodišča in sodniškega zbora, ves v vencih pa je bil tudi voz s krsto. Za vozom z duhovniki so nosili na baržunasti blazinici odlikovanja pokojnika. Sprevod je krenil točno ob 14. po Zrinjskega cesti in dalie po Poljanski cesti na Kette-Murnovo cesto in dalje na pokopališče pri sv. Križu, kjer so krsto položili v grobnico. 0 Božiču nekdaj in danes Nekai spominov iz Poljanske doline. Poljan«, okrog Božiča Pred 50. leti in še prej je bilo v Poljanski dolini na tOiični večer vse drugače kakor danes. Sveti večer in božični praznrki so bili najslovesnejši dogodek, na katerega se je pripravljalo in veselilo staro in mlado že dolgo poprej. Kolovrate, ki so brneli v vsaki hiši od jutra do poznega večera, so pospravili že popoldne pred Božičem v kot. In v hišah je zavladala tihota, iprazmičnost. Dandanes ne najdeš več tega orodja. Kvečjemu, in še to redko, ga iztakneš tu in tam ped streho v skritem kotoi. Mladi rod ne pozna več nekdanje važnosti tega domačega stroja. In na sam sveti večer! Dasi so tudi v tedanjih časih smatrali za sveto dolžnost, da mora biti hiša razsvetljena, se je to komaj opazilo od zunaj. Okna so takrat bila mala in le prav redk so bile hiše, kjer so imeli petrolejko. Na prste bi jih lahko ■naštel vse! V hiši na mizi je stal tako zva-ni š-tover, 20 cm visok in lepo naokroglo izstružen stebriček. Na tem je stala leščer-ba, ki je komaj debro brlela. S svojim bombaževim stenjem je srkala iz leščerbe laneno olje kot gorivo. Kakšna razsvetljava! Niti z enega kota v drugega se ni dobro videlo, kaj šele da bi ta svetloba žarela skozi okna. Ed:'.no v hišah, kier so napravili jaslice, je bilo bolje razsvetljeno z lučkami. Jaslice so tedaj posebno slovele pri Kosmovih. Hodil je na počitnice pokojni naš rojak g. dr. Tavčar kot dijak. Romantično in poetično navdahnjen je pomagal mlajšima bratema urejevati in staviti jaslice. Ljudje so vsako leto govorili o teh jaslicah in jih hodili občudovat. In kakor tistih dob, je ravnal naš skivni rojak vse življenje. K polnočnici je vedno zahajal še pozneje kot Visočan že bolj v letih. Dandanes so hiše v Poljanski dolini razsvetljene kakor v mestu. Elektrika je tudi tu izpodrinila petrolej, ko svetilko. Hiše, sebe in dru«: prostori so ta večer razsvetljeni, da se kar blišči. Kakšne izpremembe! Tedanje čaie, kakor še dandanes, :o prihajali ljudje k polncčni maši. Ce jc biia temna oblačna nič, so z vseh gričev je!i grihajati že po 22. uri. Skcro grozo.no so se zibale po bregovih navzdol velike p!a- VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE Vam nudi film PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VOJAKA ŠVEJKA Delo češkega komičarja Jaroslava Hašek-a v 7. smehapolnih dejanjih — To je prava bomba smeha in zabave. Predstave na božično nedeljo in pondeljek ob '/di., 3.. VsS, 6„ 'A8. in 9.; ob delavnikih ob '/25.. Vi7„ '/48. in Vi 10. Predprodaja vstopnic dnevno od od 10. — % i popoldne. KINO »LJUBLJANSKI DVOR« Telefon 2730. menice proti Poljanam. Baklje so bile srednje debela brezova polena, preko poletja dobro presušena in naokrog nasekana in naklana. Ko so pulnočniki dospeli do cerkve, so nedogorele ostanke zložili v skupno grmado, da 90 se greli pri tem ognju in razsvetljevali prostor pred cerkvijo. Danes ni več teh plamenic. Mesto njih prihajajo ljudje k polnočnici z električnimi svetilkami. Prostor pred cerkvijo razsvetljuje močna električna žarnica. Tudi so včasi fantje napravili na ta večer kako posebno razsvetljavo. Na most ali brv pred cerkvijo so nabili visok obroč.. Na tega so nataknili sveče in jih malo pred polnočjo prižgali, kar je takrat čarobno vplivalo na prihajajoče. Fantje so stopili za ograjo, ter motrili dekleta, ki so prihajala v cerkev. Tudi te so se postavile pred mašo nasproti fantom In končno so se razvrstili tudi v cerkvi koncem klopi vštric: fantje na desni, dekleta na levi. Nič več ne mislijo fantje na sveče. Niti iantje niti dekleta nc postajajo ta večer pred cerkvijo, niti v cerkvi, vštric koncem klopi. Nc izbirajo posebnih prostorov. Cerkev je bajno razsvetljena in ko so ozreš po ljudeh, vidiš, da so vsi opravljeni pre-cej po modi in sedanjem okusu. Pred 50. leti pa so bili možje in žene oblečeni v bele aH rjave ovčje kožuhe, ki so bili po hrbtu, rokavih okrašeni z raznovrstnimi umetnimi okraski Danes ne vidiš več nobenega domačega kožuha, niti ovčjih kučem na glavi, ne škornjev čez kolena. Pa svojčas pogovori na Sveto noč! Ko so domači opravili vse svoje .posle, so po- Mobilizacija drukebergerjev! Vsi bivši več ali manj uspešni drukeri svetovne vojne vseh regimentov naj si ogledajo vzor dru-kebergerja ŠVE.iKA Kino »DVOR«. VS^LiT-d-SE M "KOSTUMA J8 ČN T WZZH £M-PLELTEtfj J H£'HAPjmjUJ£- NOBEN rUC-SN-IZDELEK Nogometno moštvo ASK Primorja gostuje za božične praznike v Splitu. Moštvo je v stalnem zimskem tehničnem in gimnastičnem treningu pod spretnim in strokovnim vodstvom trenerja Z. Bujeviča. Stojijo od leve na desno: Kariž, Vindiš. Jančigaj. Zvonko Buljevič, Turkovič, Cebohin. Pišek; sedijo od leve na desno: Svetic, Er- man II, Anžlovar, Zemljak, Jug I. Božični teden — teden sreče! V teh dneh izbirajte sebi in svojim srečke, ki bodo vsakomur vzbudile srečno nado, številnim pa nado gotovo uresničile. Srečke Zadružne hranil* niče r. z. z o. z. izbirate v Ljubljani v Oglasnem oddelku »Jutra« v Prešernovi ulici ter v Ekspozituri «Jutra» v Šiški, Celovška cesta 53. sedli okrog peči in otroci so zlezli na peč. Pripovedovali so si, kako je nekdaj na ta večer šel ta ali oni v Vis na križpot, kjer ni slišati nobenega zvona, da bi prišel do vraga, ki bi mu povedal številke za loterijo. In še o drugih strahovih in vražah! Vsega tega ni več Ko čakajo dandanes na polnočnico, se razgjvarjajo o novejših iznajdbah in napredku na vseh mogočih področjih ali pa bero novo došle knjige in časopise. Sveti večer in Božič je ostal, a praznovanje, navade in šege tega večera so danes vse drugačne, kakor nekdaj. Le spomini so še ostali nanje. In te lepe spomine skušamo starejši rešiti pozabnosti na ta način, da jih pripovedujemo mlajšim. L. P. Še enkrat kulturni fašisti in divjaška Škofja Loka Škof j a Loka, 23. decembra. Čeprav bo že mesec dni, kar je bil v Škofji Loki izpuščen iz zapora tržaški do« polavorist Emil Comici, ki je na Poreznu prekoračil mejo, bil zato obsojen na 3 me= sece, od ljubljanskega velikega župana po* miloščen na 5 dni, vendaT moramo zopet prositi čitatelje «Jutra», da objavimo o za« devi, ki prebivalstvu našega zavednega me« steca dela v italijanskih listih tako veliko krivico, še kratko dopolnilo. Deloma je že znano, da je tržaški faši« stični list pisal o gostoljubnem, nemškem Bisehoflacku, ki se je po prevratu naens krat izpremenil v divjaško, negostoljubno Škofjo Loko, seveda slovensko, kjer s tuj« cem postopajo tako kakor med plemenom Niam«Niam, kjer tujce spečejo in požro. škofjeloški kanibali pa hranijo sedem pi« sem, sedem priznalnih in zahvalnih izjav sedmerih evropskih držav, ker so ravno Škofjeločani poskrbeli tako lepo za grobo« ve v vojski umrlih državljanov, kakor red« ko kje drugje. V imenu svojih držav se namreč zahvaljujejo za vzorno ureditev in okrasitev grobov v vojni padlih vojakov škofjeloški podružnici Zveze slovenskih vos jakov iz svetovne vojne v hrvatskem je« ziku konzulati češkoslovaške, avstrijske in poljske republike, rumunske in madžarske kraljevine, posebno topla je zahvala Nem« čije, ki v slovenskem jeziku piše, da sma« tra delo škofjeločanov, za »dokaz viteške* ga tovarištva in prijateljskega mišljenja napram nemškemu narodu«, a najdaljše in najbolj pohvalne je francosko pismo itali« janskega kozulata, ki ga je v imenu svoje države lastnoročno podpisal g. markeze Gavotti. Preverjeni o najpopolnejšem kavalirstvu gospoda markeza prav nič ne dvomimo, da ne bi viteško poskrbel za satisfakeijo raz* žaljenemu prebivalstvu škofje Loke, ker se bo gotovo potrudil in z vplivom svojega položaja ter neomacfeževanega aristokrat« skega imena tudi dosegel pri »Popoio di Trieste« objavo svoje zahvale in prizna« nja škofjeloškim meščanom s pojasnilom, da je to tista škofja Loka. ki jo je list ta« ko neupravičeno grdo žalil. V resnici so pri ureditvi pokopališča voj« nih žrtev tekmovali med seboi vsi sloji pre bivalstva brez razlike strank. Po prizadeva« nju podružnice Zveze slov. voiakov so bili s prispevki vseh občanov, kulukom in brez« plačnim delom obrtnikov popravljeni gro« bovi, postavljeni na nje lični križi in posu« ta pota, za Vve svete so pa pod vodstvom in požrtvovalnim sodelovanjem Kola jugo« slov. sester bili okrašeni grobovi s šopki, ki so jih prinesli dečki, in križi oviti z ven« ci, ki so jih spletle učenke in gojenke šol uršulinskega samostana. Stotine sveč je go« relo na grobovih in nikdo ni mogel ločiti, kje leži domačin in kje počiva tujec. Še več bi radi storili Štofjeločani, ker je 120 župljanov«vojakov padlo v vojni, a sko« ro vsi leže bogve kje. Njim so sklenili po« slaviti dostojen spomenik na častnem pro« štoru. Na povabilo odbora bodo izbrali spomenik in zanj določili prostor strokov« njaki v umetnostnih vprašanjih, da bodo tudi pozni rodovi le s spoštovanjem govo« rili o visoki kulturni stopnji današnje Škof« je Loke. Agilno društvo te dni razpošilja rojakom in prijateljem mesta in okolice, ki jim na lovu ali izletih vedno nudi razvedrila, pro« šnje za prispevke za spomenik. Prepričani smo, da prošnje ne bo zavrgel nikdo, naj ga že vežejo trgovski ali športni stiki s tem lepim in gostoljubnim kotom naše do* movine, saj bo na spomeniku gotovo tudi ime prijatelja ali --nanca. o □ □ Predprodaja vstopnic za velefiim □ □ NA POLJU SLAVE □ D v katerem igra glavno vlogo najiep- D § ša žena sveta, prekrasna Španjolka |=j (Wa\\hux>Wtxkt JL §♦ M)0ttaut iljemnitO V... pisalni stroi si kupite, ker je najboljši in v rabi najcenejši. Nad 300.000 v rabi. SAMOPRODAJA: Mehanik IVAN LEGAT MARIBOR, Vetrinjska ul. 30. Tel. 434. Dr. Ant. Uhlir, poslanec v čsl. parlamentu: Meupmmmmt&rm vzafenmosf aslte m □ ^ DOLORES DEL RIO ^ n se vrši v nedeljo in ponedeljek □ g od 11. do pol 1. ure. □ □ ELITNI KINO MATICA. Telefon 2124 § BnnnnonnnnnnocnnnnnnnnaaaaDa Ubegli kaplan Maribor, 23. decembra. Meseca julija je bil pri tiskovnem senatu mariborskega okrožnega sodišča obsojen kaplan Henrik Holsedl iz Dolnje Lendave na 14 dni zapora, 2000 dinarjev globe in 2000 Din materijalne odškodnine ter v povračilo stroškov, ker je v tamošnjem madžarskem tedniku «Neplapu» žalil v članku «šolski škandali» šolskega upravitelja Josipa Kolariča iz Čentibe. Razprave se je kaplan Holsedl še osebno udeležil v Mariboru. Ko pa bi mu morala biti dostavljena pismena sodba, je javil župnik Hermann iz Dolnje Lendave okrožnemu sodišču, da je dični kaplan Holsedl odpotoval na dvomesečni dopust v Avstrijo in na Madžarsko, od koder se baje sploh ne namerava vrniti. Ko je potekel ta dvomesečni rok. je sodišče zopet vprašalo župnika, kaj je s kaplanom Holsedlom. Župnik je javil, da je kaplanu dopust potekel in se ni vrnil ter se tudi ne bo. Daljne poizvedbe so dognale, da je bil medtem kaplan Holsedl na Madžarskem povišan, ker je žalil slovenskega učitelja in je sedaj župnik v Nadazdi. Železna župa-nija. Hungaria . . . Tja mu je poslalo sedaj okrožno sodišče potom ministrstva pravde in zunanjega ministrstva sodbo, da se mu izroči diplomatičnim potom, ker z Madžarsko še nimamo pravne konvencije. Lep junak je tak-le katoliški duhovnik Holsedl! Toliko korajže je imel. da je blatil slovenskega učitelja po časopisu. Ko pa bi moral dati zadoščenje, jo je popihal čez mejo. Lahko si mislimo, kakšno je bilo Holsedlovo delovanje med našim ljudstvom v Prekmurju tudi sicer še po prevratu, posebno v njegovem listu «NepIapu», kojega urednik je bil. Zavezništvo češkoslovaškega naroda z narodom Srbov. Hrvatov in Slovencev sloni na skupnem slovanskem poreklu, obeh narodov; svetovna vojna ga je podvrgla krvavi preizkušnji in današnji generaciji veleva dolžnost, da to bratsko vzajemnost naših narodov izrazi v sistematičnem programu političnega gospodarskega in kulturnega sodelovanja. Državna samostojnost je prenesla solidarno zavezništvo tudi na področje zakonodajnih zborov. Narodna skupščina in Narodni shromaždeni češkoslovaške republike imata možnost, da idealnim potrebam in praktičnim zahtevam podelita zakonito obliko in za-jamčita uresničenje tega, kar bi sicer zaviselo od korporacij. ki nimajo javnopravnega značaja. Oba naša parlamenta se zbližujeta zaradi tega, da pri-' de naša vzajemnost od besed k dejanjem. Po medsebojnih obiskih parlamentarnih delegacij, po potovanju 70 poslancev kraljevine SHS v Prago (1. 1922.) in po potovanju 70 češkoslovaških parlamentarnih delegatov v Beograd. Skopi je, Zagreb. Split in Ljubljano (leta 1926.). so se ustanovile skupne dvaj-setčlanske medparlamentarne komisije, ki so izdelale v februarju 1. 1927. v obliki kulturne in gospodarske resolucije natančen program skupnega delovanja. Vnema, s katero so delale komisije v Pragi, je razveselila vsakogar, komur je na srcu zbližanje naših narodov. Pričakovali srno, da bo poslej naše medparlamentarno sodelovanje korakoma napredovalo, toda prišle so jugoslovenske parlamentarne volitve v septembru 1. 1927., nova skupščina se je sestala šele v oktobru, med tem pa so nastali razni vladni in politični za-pletljaji, tako da nova skupščina za sedaj še vedno ni navezala svojega dela na naš skupni program ondi, kjer smo se bili ustavili pred volitvami. In vendar so mnoga vprašanja uprav pereča. V prvi vrsti bodi omenjena trgovinska pogodba med češkoslovaško republiko in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Bilo bi zmotno misliti, da ima Češkoslovaška za definitivno ureditev trgovinskih stikov z Jugoslavijo kak drug razlog, kakor je težnja po primernem gospodarskem sporazumu. — sporazumu, ki je samo ob sebi umeven v političnih, vojaških in kulturnih vprašanjih. Mislimo, da ni zdravo stanje, če baš med kraljevino SHS in ČSR. še vedno velja primitivni «Ugovor o privremenoni uredjenju trgovinskih odnosa izmedju kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca i Čehoslo-vačke Republike« z dne 18. oktobra !920. Ta pogodba je primitivna in začasna. Več kot sedem let je že minilo, odkar smo jo sklenili. Zato smo v resoluciji skupne gospodarske korhisije zahtevali na prvem mestu, da naj se prej ko mogoče sklene nova trgovinska pogodba s podrobno izdelanim tarifnim delom, v katerem bi bile kar najbolj znižane carinske postavke pri poglavitnih vrstah blaga. Želimo si, da bi politična zveza z bratskim narodom Srbov Hrvatov in Slovencev slonela na solidni in moderni trgovinski pogodbi in na dobrem gospodarskem sporazumu. Prav zaradi tega, ker si od srca želimo sporazuma in sodelovanja z narodom, ki nam je najbližji na svetu, smo kot parlamentarni in politični činitelji na razpolago, da se sklenitev pogodbe omogoči in pospeši. Tu ne gre zgolj za uradni akt. marveč gre za več: naravni notranji odnosi naj dobe takšno vnanjo podobo, da ne bo mogel nihče v inozemski javnosti dvomiti, da vzajemnost ČSR. in kraljevine SHS ne bi . bila spontano, čvrsto in popolno delo. Veselimo se. da bo 1. 1928. leto živahnega medparlamentarnega sodelovanja med beograjsko Narodno skupščino in praškim parlamentom. Tudi od svojih jugoslovenskih bratov pričakujemo takega umevanja in navdušenja, ki bo v skladu z veličino skupnih nalog, prospeha in procvita obeh narodov in njune bratske vzajemnosti. in siičnih reumatično - neuralgičmh bolezni zdravi en V iziečenje v treh dneh zaiamčero. Zdravilišče dr. BONCiKA-Fi^ETTI Triest. Vi Fatvo F lz< i Božič Giuseppe Mazzini je učil Italijane svobode in bratstva, ki imajo zavladati v človeštvu. »Vsak narod ima svojo posebno nalogo, s katero sodeluje pri skupni nalogi človeštva. Vsako krivično gospodstvo, vsako nasilje, vsak sebični čin, izvršen na škodo kakega naroda, je žalitev svobode, enakosti in bratstva. Trajne zveze se morajo ustanoviti samo na enoličnosti politične vere in cilja. Iskreno prijateljstvo dobimo pri novih narodih samo na temelju našega prijateljstva napram njim.« Ko so prišli v deželo, so napovedovali nove zakone pravičnosti in svobode. >Konee je boja in sovraštva. Italija, velika država svobode, vam da iste državljanske pravice, kakor vsem drugim svojim državljanom, vam da šole v vašem jeziku, več, kakor varn jih je dala Avstrija. Slovenci, bodite uver-jeni, da mogočna Italija skrbi za vse svoje državljane kateresibodi narodnosti v svojih novih mejah.« Na te lepe besede so kmalu sledila strašna dejanja: požigi naših narodnih domov, poboji, nasilja vseh vrst, zgorele so cele vasi, ječe so se polnile. Naš jezik je bil izgnan iz uradov in šol, ukinjene so bile naše gimnazije, realke in učiteljišča, tudi v številnih cerkvah že gospoduje italijanščina. Zavladalo je divjanje, sramotenje in tlače-nje našega ljudstva. Primorci vzdihujejo: »Na poti trpljenja omahujemo in padamo pod težkim bremenom ... Ne čudite se. če r-.i v možeh čilosti, v mladeničih razposajenosti, če ni lahkih pesmi... zbegani smo od deleta dalje. Še, še je trpljenje pred nami, še bomo krvaveli ... prestanemo li kdaj sedanje suženjstvo, da se, četudi v poslednjem hipu, oddahnemo in nas ( bjame žarko solne«1 odrešitve? Taka je usoda premagancev, di ne smejo vedeti, kje prične oravi-ca, kje konča krivica, da se morajo zahvaliti za vsak udarec in poljubljati šibo, pod. katero krvavijo. Naša bolest sega od deteta do starca. Vsi nosimo krvave roke, vsi smo ukovani. .< Kakor ekipel je stal v rimskem oarla-mentu proti besnečim fašističnim poslancem slovenski nerodni zastopnik dr. Besednjak, pa jim jč povedal, da ne bomo umrli, čeprav napnejo vse sile, da bi nas čim prej zatrli. »Poslednji branik našega jezika so ognjišča naših družin. Silno in nezmagljivo je v naših rokah; na naši strani je kri in narodnost ljudstva Zsodovina nas uči, da je duh narodov močnejši kakor ves denar, kakor vsi zakeni, kakor vsa upravna sredstva, kakor vsa materijalna premoč držav. Jezik ljudstva ni predmet, ki ga lahko poljubno izmenjaš. Jezik tvori nedeljivo enoto z dušo plemena. Jezik je zavest, ki raste iz naše notranjosti, v njem se zrcali duševni razvoj in razmah ljudstva. To je globokejši vzrok, radi katerega bomo vztrajali, kakor smo vzdržali v preteklosti .. .< Zopet vabi klic... Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje! V našem ljudstvu je Jo-bra volja in miru si želi v delu na svoji rodni grudi. Vsaj na sveti večer naj 'se ne stiskajo v strahu slovenska srca! Pesnik Gruden nosi v svoji :BožiJni poslanici;: O bog, če si — in vem, da si! — ozri se k aaai: Saj smo v bolesti pali Ti k nogam, ki si bil bičan, opljuvan, ponižan, s trpljenjem kronan in sramotno križan, o človek-bog, prižgi iim vsaj nocoj ponižno lučko nad Krnom, Nanosom in goro Učko, da sredi solz, ponižanj in gorja vs?j ta večer objel jih bo Tvoj božji mir od kobariskih hribov do morja. Kako držijo besede Lani, malo pred Božičem, so bili povabljeni na kvesturo v Gorici zastopniki slovenskih društev, ki so trpela škodo pri fašističnih napadih- 4. novembra. Tam so jim prečitali pismo ministrskega predsednika Mussolinija, ki globoko obžaluje nasilje. Krivci se izroče sodišču. Kaj takega se ne bo več zgodilo. Slovenski zastopniki so iz-pregovorili tudi o potrebi povrnitve škode, ki je velika, ali dobili so izmikajoč odgovor. Krivci niso bili izrečeni sodišču, dasi so oblasti dobro znani. Škode ni nihče povrnil, pač pa se je naselilo v Trgovskem domu vodstvo fašistične stranke. Nova nasilstva se pripravljajo. Profesor Gallavresi, zastopnik Italije na zborovanjih Svetovnega udruženja za Zvezo narodov, je v zasedanju v Berlinu letos izjavil: »Kar se tiče naše slovanske manjšine. katere zastopnik poslanec dr. Besednjak sedi poleg mene, povdarjam, da bomo naše razmere sami med seboj prijateljsko uredili. Tako upam in tako je v interesu slovenske manjšine same.« Napram /dr. Besednjaku je ponovno izrekel upanje, da ne bo treba debatirati na novem zborovanju v oktobru o slovanski manišini, ker se moramo do takrat sporazumeti... Šola je v tekočem letu postala čisto italijanska in slovenski učitelji so odšli v Italijo. Istrski dogodek Začetkom decembra je šla 17-letna deklica Vera Gržiničeva iz Rcča v Istri na precej oddaljeno domače polje, ki se nahaja v bližini Buzeta. Na polju so delali delavci in Vero so poslali domači tjakaj, da jih nadzira. Ko je prišlo poldne, je deklica šla na cbed v bližnjo gostilno jna mostu« pod Bu-zetom. Ko ie obedovala, ie nenadoma stopil v gostilno karabinijerski poročnik s štirimi karabinerji, dal temeljito preiskati deklico, jo končno aretiral in dal odznati v zapor v Buzet. Deklica je povpraševala, zakaj vse to. na kar ji je poročnik odbrusil: -To že sama bolie veš, ko mi!« Pomagalo ni nič. da ie zatrjevala, da ne ve nič. da je prišla le nadzirat delavče in potem na obed. da naj gredo in se prepričajo sami pri delavcih. Poročnik pa o vsem tem ni hotel ničesar slišati in se je zadiral nad njo, da je pač prišla »delat jugoslovensko propagando« in da ji bodo že oni pregnali take mušice. Odgnali so jo v zapor. Medpotoma in tudi pozneje pri ponovnem zasliševanju je ubogo sedemnajstletno dekletce moralo poslušati vse mogoče surovosti, ki jih laški čuvarji miru in reda znajo ob takih nrilkah bruhati na »sovražnike Italije«. Kaj se je zgodilo v času, ko je bila deklica v zaporu, ali so šli še kam poizvedovat in preiskovat, se ne ve. Ob sedmih zvečer so jo izpustili, češ, naj gre in drugega i nič. Po vinorodnih krajili Vino je pospravljeno iu kipi po kleteh, kak sodček se tudi proda. Vino čaka kupca in moti gospodarja in družino. Kaj čuda, da se ga izpije po 10 do 20 hI in še več letno. Zred vojno ni bilo tega. Bila je prilika,da so vino lepo prodali in shranili v skrivnem kotu kleti kako malenkost za velike praznike. In tako se dogajajo često nerazvese-Ijive reči po slovenskih vaseh. Vino učinkuje na mlado kri, sledi vpitje, kričanje, prerekanje, spopadi, napadi. Drugi dan pa imajo opravka z orožniki. Društev ni več. Nikdar se ni nikdo pritožil radi društvenega delovanja, a tudi orožniki so dali svoj »nula osia: za prireditve, vendar je prišel razpust za razpustom z utemeljitvijo: društveno delovanje ni v skladu z državnim redom! Prevladovali so v vasi pametni fantje. Omejili so ples skoro do skrajnosti in postavili fantovsko čast na svoje meto. Ni bilo pijančevanja in njegovih zlih posledic. Društva so širila omiko in oliko ... Ker jih ni več, grabi gorje po našem ljudstvu Preiskave in posvarila V Trstu, 22. decembra. Tudi že za najncdolžnejšega človeka je danes nevarno, če je ie v kaki mali zvezi z ono stranjo meje. Ce si naročiš n. pr. v Ljubljane, iz Zagreba ali Beograda kako knjigo, ti taka naročitev prinese hišno pre« iskavo, večurno zasliševanje v uradu javne varnosti in končno tudi še v smislu novega zakona o javni varnosti «posvaritev», ki pomeni toliko, da te, če se le še količkaj «prcg. c:".i£.». v najboljšem slučaju pošljejo v konfinaeijo, če je pa stvar nekoliko «huj« ša». pa le vtaknejo v zapor in potem vle« čejo p:c ' ■ dnika, ki te brezobzirno obse* di v vt ečni zapor zaradi «protid:žav« nega, . irašističnega, protirežimSkega» dejanja i:i nehanja. Take neprilike si jc nakopal te dni neki tržaški Slovenec, ki je dobil 7. one strani meje pošiljko knjig, med katerimi se je nahajala tudi neka po« vest o onem znanem laškem banditu Mus« selinu in je tržaška fašistična oblast javne varnosti smatrala, da je ta povest nekako zafrkavanje «Duceja», gospoda Mussoli« nija. Neki drug tržaški Slovenec pa si je na« kopal preiskavo na svojem domu in v svo« jem uradu s tem. da je parkrat prenočil svojega znanca, ki je prišel iz Jugoslavije v Tr^t po svojrh trgovskih poslih. In pre« iakavali niso samo pri njem. temveč tudi še pri uradnici, ki službuje v istem uradu. In sledilo je seveda potem tudi dolgotraj« no zaslišavanje in po zaslišavanju zopet »posvarilo«. Pri vseh teh zasliševanjih igra zopet «Orjuna» glavno vlogo. Vsak, kd: r prihaja čez mejo. naj bi bil «Orjunaš» in vsak, s komer občuje, je že osumljen, da je v zvezi z ^Orjuno«, da je celo član «Or« june» in da dela po Primorskem orjunaško propagando. Sicer pa je zlasti v tem drugem slučaju pač šlo za vse kaj drugega, kakor za dotični dve osebi. Ker se nahaja tamkaj, kier naj bi se zaradi njiju morala vršiti pre iskava, urad političnega društva «Edinosti», so pač hoteli prebrskati spise političnega društva, prepričani seveda, da bodo našli bogve kake skrivnosti in tajnosti. Našli pa seveda niso nič drugega, kot razne pro« šnje za posredovanja nri raznih državnih uradih. Toda »posvarilo® pa je le prišlo! ni Ljubljanska drama. Sobota. 24.: Zaprto. Nedelja, 25.: 15.: «Peterčkove poslednje sanje«. Mladinska predstava. Ob 20.: »Večni mladenič«. (Ljudska predstava.) Izv. Pondeljek, 26.: ob 15.: «Snegulčiča in škratje«. Mladinska predstava. Ob 20.; o Boljši gospod«. Izv. Ljubljanska opera Sobota, 24.: Zaprto. Nedelja. 25.: ob pol 20.: «Carobna piščal». Izv. Pondeljek, 26.: ob 15.: »Zaljubljen v tri oranže«. Ljudska predstava. Ob pol 20.: »Orlov«. Opereta. Gostuje režiser beo« grajske operete g. Trbuhovič. Izv. Mariborsko gledališče Sobota, 24.: Zaprto. Nedelja, 25.: ob 15.: »Logarjeva Krista«. Znižane cene. Ob 20.: «Eva». Znižane cene. Pondeljek. 26.: ob 15.: «Bajadera». Znižane cene. Ob 20.: »Takrat v starih časih«. Celjsko gledališče. Pondeljek, 26.: ob 16.: Peterčkove posled* nje sanje«. Šentjakobski gledališki oder Pondeljek, 26.: »Snegulčica in škratje«. Go« stovanje v Sokolskem domu na Viču. — Začetek ob pol 5. uri popoldne. Božični operni repertoar. Na Sveti dan zvečer bo prva repriza velike Mozartove opere «Čarobna piščal«. — Na Štefanovo popoldne se poje Prokofjeva opera >Za« ljubljen v tri oranže«. Zvečer se ponovi opereta »Orlov«-, v kateri gostuje režiser beograjske operete g. Trbuhovič. »Zaljub« Ijen v tri oranže« in »Orlov« se uprizorita po znižanih cenah. — Ljubljanska drama uprizori o božičnih praznikih: .na Sveti dan popoldne ob 15. uri Goljevo mladinsko igro »Peterčkove poslednje sanje«. Zvečer ob 20. uri pa »Večnega mladeniča«. Za »Pe« terčkove poslednje sanje« veljajo znižane cenc. Pri predstavi sodelujeta balet in mu« zika dravske divizije. Na Štefanovo sta v drami dve ljudski predstavi. Popoldne ob 15. uri je za mlidir.o »Sncgi. na večer pa prekrasna Leharjeva r-cbljubo kasneje. ♦ Povodom 100-letnice Tegetthofovega rojaka je v"'rajšnji klerikalni »Grazer Volksblatt« jbčil podlistek »Tegetthoff, Marburg und Maribor«. Pisec ubira elegič-ne strune in pravi med drugim: »Marburg se imenuje sedaj Maribor in v njem ne najdete več nobene ulice, ki bi nosila admiralovo ime. Tudi njegovega spomenika ne najdete in samo njegova hiša še slučajno stoji na svojem mestu. Samo slučajno, ker tudi ta zadnji ostanek bi bil moral že zdavna izginiti...« Nato opisuje, kako je bil Tegetthoifov spomenik ob prevratu odstranjen in zaključuje: »Stvar je stopila v stadij stvarnih razprav in z nobene strani več ne izključujejo, da bi zopet ne vstal admiralov spomenik kot posledica njegovega rehabilitiranega spomina. Seveda na Itpi trg, na katerem je preje stal, ne pride več. ker tam se ima postaviti monument kralja Petra« ... Iz teh stavkov je razvidno. da ie vzpostavitev Tegetthoffovega spomenika v Mariboru že dogovorjena stvar, seveda med mariborskimi Nemci in klerikalci! ♦ Prihodnja številka »Ponedeljka« izide zaradi božičnih praznikov šele v torek, 26. t. m. ♦ Božično delo za Vodnikovo družbo. Božične praznike in čas Pred novim letom naj poverjeniki in člani »Vodnikove družbe« porabijo za to, da pridno agitirajo med svojimi znanci in prijatelji za pristop k druž bi. Ne sme biti nobenega narodno mislečega Slovenca, nobene zavedne Slovenke, ki bi ne bila član »Vodnikove <':ižbe«! Gg. poverjeniki pa imajo zlas'.'. u^Ižnost, da zadnje dni pred novim letom pobero letni-no po 20 Din pri vseh starih članih, ki so jim pravkar izročili knjige za letošnje leto. Te knjige so tako lepe in tako ugajajo vsakomur, da ne bo med dosedanjim članstvom nikogar, ki bi ne hotel biti član »Vodnikove družbe« tudi prihodnje leto, zlasti ker je več kakor gotovo, da bodo družbine knjige za i. 1928. še lepše, še popolnejše in še zanimivejše, kakor so bile letošnje. Na delo torej, gg. poverjeniki, ki nai obenem uvažu-jeio. da je treba brezpogojno vso nabrano članarino poslati do K januarja 1928. druž-binemu vodstvu, kakor ie bilo to že razglašeno. Imovitejše prijatelje »Vodnikove druž be« vabimo, da ji pristopijo kot ustanovni-ki to je dosmrtni člani. Ustanovnina znaša 500 Din. Pripominjamo, da lahko vsakdo vpiše med ustanovnike tudi svojo deco. Za deco, ki zna ž( ' ;tati in pisati, bi bilo to Danes BOžIčNA ODPRODAJA modnih potrebščin za gospode. Najnovejši uzorci kravat, samoveznic, nogavic, perila, gamaš itd. Vse ob najnižjih cenah. — — — — — F. LUKIC, STRITARJEVA UL. 9, najlepše in najtrajnejše božično m novoletno darilo. Tudi naše občine, zlasti pa naši denarni zavodi bi ne smeli pozabiti na »Vodnikovo družbo«, da bi ji ne pristopili kot ustanovniki. Za juridične osebe znaša ustanovnina 1000 Din. Ker je »Vodnikova družba« z dosedanjim delom pokazala, da so njeni cilji lepi in plemeniti, bi bilo ne samo umestno, marveč bi bila celo častna dolžnost, da bi to kulturno ustanovo podprli naši občinski zastopi in naši denarni zavodi. * Proslava 50 letnice O. Župančiča na Iiceju. V včerajšnje poročilo pod rubriko »Naši kraji in ljudje« se je vrinilo več tiskovnih napak, najbolj pa moti smisel napaka v poslednjem stavku, ki naj se glasi pravilno: ki je bila vsekdar (ne vsekakor) naš narodni ponos«. * Himen. Poročil se je g. dr. med. Stanko Tavčar, zdravnik v Ljubljani, z gdč. Miro Birollovo, hčerko industrijalca iz Zagorja ob Savi. Želimo obilo sreče! + Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl po kratki in mučni bolezni v 60 letu starosti krojaški mojster g. Josip Zupančič. Pogreb bo danes popoldne iz hiše žalosti na Poljanski cesti št. 60. — V Rudniku ie umrl včeraj po dolgi in mučni bolezni v starosti 91 let orožniški stražmojster v P. g. Florijan Vivoda. Pogreb bo jutri ob 14. uri iz hiše žalosti na Dolenjski cesti št. 48 na pokopališče v Rudniku. — V Stražišču pri Kranju je umrla po kratki in mučni bolezni soproga trgovca in gostilničarja ga Frančiška Križnarjeva, rojena Kamnar. Pogreb bo iutri ob 16. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Šmartnem pri Kranju. — V Skofji Loki je umrl po kratki in mučni bolezni višji davčni upravitelj v pokoju g. Ivan Stabelj. Pogreb bo danes ob 16. uri na farno pokopališče. — V Mariboru je umrl preglednik finančne kontrole v' pokoju g. Josip Dekleva. Bil je vrl tovariš in zaveden Slovan. Pokojnikom bodi ohranjen blag spo min. preostalim naše iskreno sožalje! Ne zamudite si ogledati velefihna najboljših igralcev, strasti in erotike. ki ga predvaja v božičnih praznikih ELITNI KINO MATICA. * Za naše Francoze. Glede na poziv v 49 številki »Življenja in sveta« smo prejeli iz vrst naročnikov »Jutra« in zvestih čitateljev naše priloge številna priznanja m zahvale. Vsa pričujejo, da je naša priloga mnoge Slovence iz raznih družabnih slojev vnela za učenje francoščine. Da ustrežemo tem in drugim čitateljem, ki umejo francoski jezik, prinašamo v današnji številki lep prevod Cankarjeve črtice »Skodelica kave«. Omenjamo še, da bosta prevajalca — gospa in gospod Jeras — objavila več novih francoskih prevodov Ivana Cankarja v odlični pariški reviji »La revue bleue« * Francoski državniki. Pod tem naslovom je izšla za Božič v Beogradu zanimiva knjiga, v kateri slika g. Kosta Petrovič, k, je bil dolgo let šef prosvetnega oddelka v Parizu, največje sodobne francoske državnike. S to knjigo je izpolnjena občutna vrzel v naši književnosti. Ne le naša široka javnost, ampak tudi naši politični krogi in vodilni politiki malo poznajo francosko politično življenje in ljudi, ki igrajo v njem glavno vlogo. Ti ljudje so znani večinoma samo po imenu. O Franciji imajo naši politični krogi samo nekoliko splošnih pojmov, o njeni demokraciji, o posledicah francoske revolucije in o laicizmu, pa je malo znanega. Knjiga ki je pravkar izšla, nudi ne le slike vodilnih francoskih držav- nikov, nego tudi podobo francoskega političnega življenja in nas uvaja v mehanizem francoske politike. Ako se čita po vrsti življenje in delo, značaj in stremljenja. Dou-rr.erguea, Poincarea, Brianda, Painlevea, Clemenceaua, če se zasleduje karijera in program, dobi bralec splošen utis francoskem političnem življenju in o načinu, kako se izraža. Uvod v to knjigo je napisal g. Paul Painleve, minister vojne v sedanjem francoskem kabinetu. V knjigi so slike velikih francoskih državnikov n. pr. g. Doumerguea, Brianda, Poincarea. Herriota, Paula Bauncuoria, L. Bartoua in drugih. Dobi se v Liubliani v Tiskovni zadrugi. NAŠA ROJAKINJA Ida Kravanja (ita rina) v filmu »Car week-enda« (wochenendzauber) pride v kino »DVOR«. * Za avtomobiliste in motocikliste, Posestniki avtomobilov in motociklov se opozarjajo na novo naredbo ministrstva notranjih del o registiiranju in oznameno-vanju motornih vozil, ki je objavljena v Uradnem listu z dne 6. decembra 1927 pod štev. 479/121 in na izvršilno naredbo velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti, ki bo te dni objavljena v Uradnem listu. Po § 2. izvršilne naredbe morajo vsi lastniki prijaviti svoja motorna vozila najkasneje do 1. februarja 1928 pristojnemu srezkemu glavarju, v Ljubljani policijskemu ravnatelju, v Mariboru policijskemu komisarijatu, za okoliš srezke izpostave v Skofji Loki pa temu uradu. Pristojnost se ravna po stajališču motornega vozila. Tiskovine za prijavo se bodo dobile od 1. januarja 1928 naprej pri naštetih uradih. Prijava naj bo točna, da bo mogoče izvršiti naredbo do 1. marca 1928, ker se po tem dnevu motorna vozila s starimi označbami ne bodo več pripustila v promet. 14. ianuspja 1928- D? uličen p*es So'«©?™ t na Taboru Silvester na Taboru Bogat, zabaven spored P.ESit; mi LIK JU sir v pondelf* k 26- l m ol> 3 uri S Ivestrov večer Sokoia ii v kazinu ob 20. uri Godbe dravske d vizije 5. januarja 1928 veselite (M metodave Me v ilar.floum * Tečaji urada za pospeševanje obrti kraljevine SHS v Ljubljani. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je nakazala Uradu za pospeševanje obrti v Ljub ljani večji prispevek, s katerim mu je zaradi izčrpanja uradovega kredita omogočila prireditev čevljarskih prikrojevalnih tečajev na Vranskem in v Kamniku. Oba tečaja se bosta vršila po novem letu. — Nadalje bo priredil Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani damski in moški krojaški prikro-jevalni tečaj. Interesenti — mojstri in mojstrice, pomočniki in pomočnice — naj prijavijo svojo udeležbo ustno ali pismeno v pisarni urada, Ljubljana, Krekov trg 10-1. O pričetku tečaja bodo vsi udeleženci pravočasno obveščeni. * Soboslikarski tečaj v Ljubljani Urad za pospeševanje obrti kraljevine SHS v Ljubljani namerava prirediti skupno z umet niško šolo »Probuda« enomesečni celodnev ni soboslikarski tečaj za ljubljansko oblast, ki bi se pričel 16. januarja 1. 1928. V tečaju bo poučeval g. prof. Saša Šantel teoretične predmete, praktični pouk bo pa prevzel slikarski mojster g. Josip Božič. — Vsi interesenti naj prijavijo svojo udeležbo pri Uradu za pospeševanje obrti, Ljubljana, Krekov trg 10-1. najkasneje do 12. januarja 1928. * Pogreb ponesrečencev v kruševskem rudniku. V četrtek se je vršil pogreb onih delavcev, ki so se ponesrečili v bauksitnem ridniku v Kruševcu in so jih šele te dni izkopali. Preiskava o vzrokih nesreče je pokazala, da leži glavna krivda na nadzornikih rudnika, ki so bili opozorjeni na to, da se zemlja vdira, pa so kljub temu silili delavce, naj nadaljujejo z delom. * Tatvina voza in konja v Hiebčah. Pred par dnevi je neki neznanec odpeljal posestniku Franu Marklju iz Hlebč pri Radovljici voz s konjem vred. Markelj trpi okrog 5700 dinarjev škode. Iz Ljubljane Oblačila tvrdke J MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12. so najboljša in najcenejša. ♦ Kakor nam javlia generalni zastopnik J. Florenzovih tovarn Josip Bedrač, Ljubljana, Turjaški trg 6, so izdelale J. Floren-zove tovarne, ustanovljene 1768. I. nove sisteme avtomatskih tehtnic, in sicer do 1 kg 5 kg, 10 kg, 20 kg, 50 kg in 100 kg. Nove tehtnice imajo tudi tabelo za računanje. Prodaja se začne takoj po novem letu. Informacije pri omenjenem gen. zastopniku. 2008 in/-««-« Din 8, pletenine, NOGAVICE btud ou5m M ROZMAN, Židovska uL 7, . po reklam. nih cenah ♦ Vse gospodinje iščejo dobro sredstvo za zanesljivo desinfekcijo stanovanja, ki ne smrdi in ni slabega vonja. Edino tako sredstvo jakega delovanja ie Lysoform. Samo par kapljic je potrebno vliti v vodo. Tako se perejo tla, stranišča, odvodne cevi, kopalnice, posode. ♦ Pri poapnenju arterij možganov in srca se da z vsakdanjo rabo majhne količine prirodne grenčice »Franz Josef« doseči telesno izpraznjenje brez hudega napora. Cenjeni klinični učitelji notranje medicine so celo pri enostransko ohromelih z vodo »Franz-Josef« dosegli še najboljše uspehe za očiščenje črevesa. — Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ITO — zobna pasta najboljša. ♦ Čajanka. Čaine mešanice so najizdatnej še Zahtevajte iih povsod. 259 ♦ Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, Ljubljana. Stari trg 12, in Židov ska ulica št. 4. 623 ♦ Tkanina «Eternum» glavna zaloga za Jugoslavijo, pri J. Medved, manufaktura l-iirbliana. Tavčarjeva ulica št. 7. 632 ♦ Sadjar, ki dosedaj še nI uporabljal Ar-berina, naj si ga preskrbi za škropljenje v mesecu februarju In marcu. 255 ♦ Ne v potu svojega obraza, ampak s pomočjo moderne znanosti peri svoje perilo! Peri perilo ne da pereš. »Radion« pere sam, pa zaradi tega še danes kupi zavitek! Ne škodi perilu. + Opozarjamo na senzacijonalnl oglas g. Janka Kosa. 2006 Testenine in dvonosladna kava znamke »APETIT« so najboljšel Zahtevajte jih v vsaki trgovini Krasno n\im božičnih in novoletnih daril, primernih za dame in gospode, v zlatu in srebru. Cene zmerne, poleg tega še primeren popust, pri zlatarju A. FUCH8 LJUBLJANA, Selenburgova ulica štev. 6. u— Ob smrti svojega predsednika dr. Babnika se je sestalo dne 22. t. m. ob 12. opoldne osobje tukajšnjega višjega deželnega sodišča in višjega državnega pravd-ništva na žalno sejo. Podpredsednik višjega deželnega sodišča g. dr. Rogina' se je v žalnem govoru poklonil spominu pokojnega predsednika kot velikega stvaritelja na polju pravosodne uprave in pravne vede kakor slovenske tako splošne, kažoč nanj tudi kot velikega prvega naslednika nepozabnega prvega predsednika višjega deželnega sodišča slovenskega — Ivana Kavčnika. V imenu osobja pri vseh državnih pravdništvih v Sloveniji je izrekel nato g. višji državni pravdnik dr. Grasselli višjemu deželnemu sodišču sožalje. Z vzklikom »Slava mu« na čast pokojnega predsednika dr. Babnika so se zbrani razšli. u— Božični spored ZKD. Za praznike 25 in 26. t. m. nudi ZKD svojim prijateljem zopet lep film. Predvajal se bo film «Hori-do«, ki je produkcija kulturnega oddelka berlinske »Ufe«. Naši publiki so dela te svetovno znane filmske tvrdke že tako zna na, da nam ni treba teh filmov še posebej priporočati; reči moramo le, da je ta film s svojimi krasnimi naravnimi slikami gozdov, z velikimi epizodami lovskega življenja, zlasti pa s svojimi posnetki gozdnih živali, srn, jelenov in drugih nekaj neprecenljivo lepega. Zato naj ne bo nikogar, ki si ne bi ogledal na praznike našega sporeda. Film se predvaja kakor običajno v kinu Matica. Oba praznika ob 11. dopoldne. Vstopnice se dobijo že v predprodaji. V nedeljo se odpre blagajna ob 10. u— Članom Sadjarskega ln vrtnarskega društva, podružnica v Ljubljani. Člani se opozarjajo, da se bo vršil v četrtek 29. t. m. pri Mraku na Rimski cesti ob 20. uri občni zbor z običajnim dnevnim redom. Vabijo se tudi vsi prijatelji vrtnarstva. u— Evangeljska cerkvena občina. Dne 24. decembra ob 18. uri liturgija, dne 25. služba božja že ob 9.30 uri. 28. januarja Jadranska Straža PLES V NARODNIH NOŠAH u— Reduta v cvetju. Dne 7. januarja se bo vršila v Unionski dvorani elitna plesna prireditev »Reduta v cvetju« ki jo priredita naša prva in najagilnejša športna klirba Atena in Ilirija. Prva prireditev »Redute v cvetju«, ki se je vršila lansko leto, je bila po mnenju vseh najlepša in najbolje uspela plesna prireditev v Ljubljani, na kateri se je zbrala vsa elita ljubljanske družbe Izredni uspeh in priznanje, ki ga je dosegla ta lanskoletna plesna prireditev dokazuje, da je prireditev take vrste v početku plesne sezone za Ljubljano nujno potrebna. Zato sta se prireditelja odločila, da ostane »Reduta v cvetju« tradicijonalna prireditev ki naj zbere vsako leto v plesnem rajanju med cvetjem in zelenjem vso našo športno publiko in drugo elito ljubljanske družbe. 2003 Gostilna Mrak na Rimski cesti Vam nudi za božične praznike iz borna namizna in buteljčna vina, istotako tudi šampanjec. ZOBOZDRAVNIK dr. univ. med. JOSIP TAVČAR naznanja, da prične s 1. januarjem 1928 ordinirati v prostorih dr Hinka Dolenca in dr. Ivana Verčona Cankarjevo nabrežje I/L Ordmacijske ure: 8. — 2. in 4. — 6. Ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8. — 2. n— Jugoslovenski srednješolec«. Tretjo številko lahko dobe dijaki danes m iutri v areni Nar. doma. (V »Preporodu«). o— Najmoderneje opremljeni damski sa-Ion za friziranje, onduliranje in drugo priporoča Engelbert Franchetti, Dunajska cesta št. 20. 250 ! Cžl® Ha ©* Z. 99 * tvornica pe^iria vožarsk« pes 1 Karlsvika cesta 2 iSl Stalna zaloga kuvert vseh velikosti, plačilnih vrečic, aktovk, One nizke! kuvert z okenci itd. Blago solidnu! u— Nezgoda. Včeraj se je zaradi poledice ponesreči! v bližini Gospodarske Zveze g dr. Janko Brejc, odvetnik v Ljubljani. Padel je in si pri tem zlomil nogo. Utrpel je tudi nekaj drugih lažjih poškodb. Prepeljali so ga v Leonišče u_ Najlepše božično darilo so originali umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu. Nabavite si jih lahko še danes 24. t. m. do 13. ure, zato hitite, da ne zamudite te izredne prilike. Razstava je od 27. t. m. dalje zopet odprta. u— Marijonetno gledališče Sokola I. na Taboru vprizori na Štefan dan 26. t. m. ob 15.30 uri pravljico v 4. dejanjih »Dolgin, Bistrooki in Debeluhar«. Igra je zelo učinkovita in polna smeha zlasti v zadnjem dejanju. Prostovoljni prispevki za nabavo novega inventarja se hvaležno sprejemajo. u— Za trgovski ples. ki se bo vršil v soboto 14. januarja 1928 ob pol 9. zvečer v veliki dvorani hotela Union, vlada vsesplošno zanimanje. Ples obeta biti v resnici ena naj-sijajnejših prireditev letošnje plesne .sezije. Prireditveni odbor je s pripravami neumorno na delu, tako da bodo udeleženci prav prijetno presenečeni. Opozarjamo na to elitno prireditev že danes. 2011 u— (Ljubljanski Sokol,, opozarja na svoj tradicijonalni (Silvestrov večer*, ki se bo vršil v društveni telovadnici v Narodnem domu. 2009 u— Slovensko planinsko društvo v Ljubljani priredi 1. februarja 1928. svoj običajni planinski ples. u— Zadruga krojačev, krojačič in sorodnih obrti v Ljubljani vabi vse svoje zadružnike in zadružnice, naj se polnoštevilno udeleže pogreba krojaškega mojstra g. Josipa Zupančiča, ki se bo vršil 24. t. m. ob 14. uri iz Poljanske ceste št. 61. — Načel-stvo. 2007 Vessie božšSne praznike vs m prijateljem in znancem želita Fran m £*i»ra Koise?« San Martin 665, Busnos Aires, Argenfna. u— Edina plesna prireditev za praznike so priljubljene »Popoldanske družabne plesne vaje«, ki se bodo vršile mesto nedelje v pendeliek na Šteiar. dan od 15. do 19. ure v veliki dvorani »Kazine« pod vodstvom plesnega mojstra g. Jenka. G. Jenko bo predvajal poslednjo najmodernejšo noviteto »the yale« in vse druge letošnje družabne plese. Poučeval se bo nanovo orig. ameriški biack-bottcm. Začetniki-ce za bo-ston-waltz in drugo vabljeni točno ob 15. uri. Študenti-inie znižano članarino. 2005 u— Plesna vaja na Taboru se zaradi božičnih praznikov ne bo vršila v nedeljo 25. t. m. temveč naslednjega dne praznik sv. Štefana cb 20. uri. Pod vodstvom učitelja g. Košička se bo poučeval biack-bo-tcm. Pouk ostalih plesov za začetnike se bo pričel že ob 19.30 uri. Vabljeni vsi cenj. plesalci in plesalke, ki žele prebiti par uric v prijetnem razpoloženju. Sodeluje jazz-band. 2010 u— V petih urah se vseh letošnjih plesov na-uči vsakdo, tudi začetnik samo v »Priv. plesni šoli — Jenko« I. nadstr. kav. »Emona« Informacije vsak dan od 11. do 22. ure. 2004 u— Silvestrov večer »Ljubljanskega Zvona« v zgornjih prostorih Narodnega doma. Na sporedu koncert orkestra »Sloga«, društvenega moškega in mešanega zbora, ki bo pel izključno narodne pesmi, komični nastopi, šestletni jazz-bandist, bogat srečolov, ples itd. Vse prijatelje petja in »Ljublj. Zvona« najvljudneje vabi na veliko udeležbo odbor »L.i. Zvona«. u— Na dopis iz obrtniških krogov v »Jutru« dne 23. t. m glede šušmarstva slikarskih del pri velikem županu popravlja podpisana tvrdka, da je vsa slikarska dela PTi gori imenovanem županstvu izvršila s svojimi kvalificiranimi pomočniki brez vsakih uradnih slus. — Franc in Ernest Remž-gar. slikarstvo in pleskarstvo, Ljubljana, Čopova ulica 10. u — Pojasnilo o telefonskih zvezah ob požaru pri Gospodarski zvezi. Glede na navedbo, da so bili ob požaTu pri Gospodarski zvezi vsi najbližji telefoni' pokvarjeni, nas prosi terenska TT sekcija za naslednje pojasnilo: Telefonski napeljavi pri Gospodarski zvezi in v kavarni Evropa sta bili povsem v redu, ravno tako tudi napeljava polici;ske stražnice na kolodvoru. Telefonska žica policijske stražnice št. 2 je Da bila zaradi hudega mraza pretrgana. Trditev, da bi zaradi teh nedostatkov bila hitra reševalna akcija nemogoča, ni pravilna in ie iskati vzroka zakesnitve drugje. e» w za smucarie ori fvrciiki ŠKABfStNE Ce tudi bi pa bila trditev resnična, bi se vseeno lahko poslužilo v bližini se nalivajočih telefonskih postaj g. Zidarja, Javnih skladišč ali pa telefonov glavnega kolodvora. Vsekakor bi se pa k oblastni ugotovitvi nedostakov moralo v prvi vrsti povabiti zastopnika telefonske uprave. To se pa iz neumljivih vzrokov ni zgodilo. u— Drobna policijska kronika. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji sledeči dogodki: 1 tatvina vajeti, 1 neplačan zav žitek, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 1 prestopek obrtnega reda, 2 prestopka pre-mogarskega reda, 1 isleditev poneverjene-ga kolesa ter 5 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretaciji sta bili izvršeni 2 in sicer: 1 zaradi vlačugarstva in 1 zaradi goljufije. u— Zaplenitev gostilniškega prta. Pred dnevi je stražnik zapazil na Celovški cesti 37 letnega Josipa Trebušaka iz Mekinj, ki ga je poznal že preje kot vsiljivega berača. Stražnik je berača aretiral ter ga spravil na policijsko direkcijo. Tam so pri telesni preiskavi našli pri njem namizni prt rumenkaste barve z belimi rožami, vrednega okrog 150 Din. Trebušak je trdil, da je prt našel na Poti iz Litije do Ljubljane. Seveda mu pa tega na policiji niso verjeli, ker je sigurno, da je Trebušak prt ukradel v kaki gostilni. Lastnik naj se javi na policiji. u— Vlom v mesnico. Mesnico Jerice Pu-trihove. na Starem trgu ie predvčerajšnjim ponoči obiskal neznan zmikavt ter se temeljito oskrbel za praznike. Ukradel je nad 10 kg razne sušene mesnine, pobral nekaj klobas, obenem pa sunil še nekaj svežega mesa za pečenko. u— Vabimo na prodajo božičnih daril za deco in odrasle. V zalogi igrače, toaletne in modne potrebščine za gospode in dame, nakit etc. vse ob najnižjih cenah. Ludvik Doienc, Sv. Petra cesta, nasproti hotela Lloyd. 2002 u— Že priznano najfinejša dolenjska, štaierska in dalmatinska vina toči Viktor JELOČNIK. Rožna dolina. 2072 u— Imitacija biserov in koral v veliki izberi pri F. Čudnu. Prešernova ulica 1. u_ Za božično darilo priporočamo krasno rezljan antični pozlačen lestenec. Tvrdka A. Gotzl, ded. Kolodvorska ulica 27. 2002 Ali ste že član ,Uuc!ske Samopomoči4 v Mar boru ? Axo ne, čitajte tozadevno noiico med dnevnimi ves'mi! Kdor troi na nogah naj nosi vedno špecijalno obutev, ki jo po meri izgotavlja J. BRA.JER, Ljubljana, Breg 1. - Gojzarji, športni in smuški čevlji vedno v zalogi. Kože divjačine plačujem najdražje. P. SEMKO, Ljubljana, Turiašiti ts»g štev 1. MANUFAKTURNO BLAGO moške in ženske srajce, otroške o b 1 e k c e itd. prodaja radi opustitve trgovine po globoko znižanih cenah družba »MAKO«. LJUBLJANA Dunajska cesta štev. 36, zraven Jugoauto. Globoko znižane cene! Damske plašče, najmodernejše, s kožuho« vino, od Din 400 dalje, kakor tudi dekliške plaščke od 2 let naprej nudi: F. in I. Goričar, Sv. Petra c. 29. Ogiefte si razstavo v izložbi. ker so ...j boljši, najtnpežnejši in najcenejši Cenj. gospodinje, poizkusite, da ie Kolinska res izvrsten pridatek za kavo, ki kot dobri domači izdelek zasluži, da se vporablja v vseh rodbinah. Ob koncu leta se našim spoštovanim odjemalcem za naklonjenost najtopleje zahvaljujemo in želimo vsem vesele božične praznike in srečno Novo leto I Kolinska. 3. številka je izšla. Izvod stane 2.— Din. Naroča se jo v upravi »Jugoslovenskega srednješolca«, Prešernova ulica štev. 4. Prijatelji naše mladine bedo našli v tej številki lepe prispevke naših najmlajših. Priporočamo ta mesečnik vsem, ki žele spoznavati delo in smer današnje mladine. Belo-modra knjižnica v Ljubljani je pravkar izdala lično knjigo moderne mladinske pisateljice Marije Jezernikove »TRI PRAVLJICE« s trobarvnimi slikami znanega ilustratorja Franceta Podirekarja. Namen pravljicam je vzbujati v otroku ljubezen do narave in priproste okolice. Po vsebini, slikah in opremi je knjiga vseskozi delo domačega izvora. Cena vezani knjigi Din 30.—. Naroča se: Belo-modra knjižnica, Ljubljana, Dunajska cesta 1 a/V. Turške srečke n srečke ttalansksga Rdečega Križa ^ & Sanka Pehati & Ko., HI Liubl ona. Wiiko*ič y - c. 20 | Predpoietna sezona! Izvanreden slučaj! Prodamo v Bački v dveh velikih srezkih vaseh dve izvanredno dobro vpeljani lesni trgovini z inventarjem. Pod trgovin^ so veliki prostori in zemljišča v centru vasi z več potrebnimi zgradbami. Vprašanja je poslati na poštni predal praktična božični Šarila kupite najceneje ter v veliki izberi le pri tvrdki BELIHAR & VELEPIC, Mestni trg št 13 in sicer bluze, obleke, perilo, predpasnike i. t d. za odrasle in deco. Oglejte si razstavljene predmete v trgovini. Iz Maribora a— Volitev mariborskega župana. Kakor izvemo, stoje pri magistratu na stališču, da teče Sdnevni rok za volitev župana šele od dneva pravomočnosti volitev. Ako ne bo pritožb, bodo volitve pravomočne šele s koncem tega tedna Ln bi se torej po tem računu vršile volitve novega župana za mesto Maribor najpozneje dne 2. ali 3. januarja Do tedaj pa bodo menda že končane živahne konference, ki so se medtem pričele med obema najmočnejšima grupama za potrebno večino pri volitvi župana, to je 21 glasov. a— Kaj je s priključitvijo Krčevine? Poročali simo pred meseci, da se ie pri tozadevnem glasovanju v poletju izrekla večina občanov predmestne občine Krčevine za združitev z Mariborom. Nekateri Kr-čevinčani pa so vložili proti temu skleipu pritožbo na cbiastni odbor in tudi na upravno sodašče. Tudi SLS se je zavzela za priključitev k Mariboru ter so v tem smislu pisali tudi v »Slovencu«, ker so pač klerikalci pričakovali, da^bodo s pritegnitvijo deloma kmečke okoliške občine utrdili svoje pozicije v mestu. In tako je oblastni odbor zavrgel pritožbo opozicije proti priključitvi. Nerešena je še pritožba na upr. sodišče. Situacija pa se je v tem gibanju za priključitev v toliko spremenila, da so dobili obč.no pri zadnjih volitvah v Krče-vimi v roke konservativni klerikalci, ki so piroti združitvi, in ravno tako del radikalov, ka ima v Krčevini svoja pedjetja ter bi moral po priključitvi plačevati večje mariborske doklade. Priključitev Krčevine se bo torej, žalibog, zopet zavlekla in to predvsem v škodo tamošnjih občanov, ki mejijo popolnoma v mesto, pa se n.hče ne briga za njihove mestne potrebe. Cas pa bi bil, da prodre priključitveno gibanje tudi v Pcbrežju in Studencih, da bi tako Maribor res postal večje mesto, ki bo nekaj zmoglo. a— »Ljudska Samopomoč«, podporno društvo za slučaj smrti, obvešča vse svoje člane, da šteje z današnj.m dnem že nad 2000 članov. Z ozirom na splošno korist tega društva se opozarja občinstvo širom Slovenije, da lahko vse nad 50 do 80 let stare in zdrave osebe pristopijo k temu prekoristnemu splošnemu podpornemu društvu samo še do 1. januarja 1928. Od novega leta dalje se bodo sprejemale samo zdrave osebe do nedovršenega 50. leta. Komur je le količkaj do svojih dragih ostalih, naj ne zamudi te ugodne prilike in naj takoj zahteva pristopno izjavo iz društvene pisarne »Ljudska Samopomoč« v Mariboru, Aleksandrova cesta 45 1358 a— Novi župan v Rušah. Pr. zadnjih občinskih volitvah v Rušah je dobila socialistična lista 9 mandatov, SDS 4 in SLS 4 mandate. Zatorej je bil pri volitvi župana izvoljen soc.jalist g Pepi Janko, čevljarski pomočnik in predsednik delavskega kulturnega društva »§vobode« v Rušah. a— Spremembe pri sodišču. Z novim letom prevzame vodstvo mariborskega okr. sodišča sodni svetnik Fran Pečnik, medcem ko pride dosedanji vodja ssv. Ivan Zem-Ijič h kazenskemu senatu okrožnega sodišča. Nadalje je premešečn z izvenspornega oddelka okrajnega sodišča ssv. dr. Senjor za sodnika poedinca k okrožnemu sodišču. Ssv. Josip Lenart pride s civilnega na iz-vensporni oddelek okrajnega sodišča, »sv. dr. VI. Travner pa od kazenskega senata na civilni oddelek okrajnega sodišča. a— O duševnih boleznih in kriminalistiki je v mariborski Ljudski univerzi v ponedeljek zvečer končal svoja predavanja oblastni sanitetni referent g dr. Ivan .lureč-ko. Podal je pregled raznih podedovanih in pridobljenih duševnih bolezni ter njih vpliv na kazensko odgovornost: iz svoje ck>"stoletne prakse kot sodni izvedenec je za posamezne slučaje podal številne zglede iz življenja Zal, da je občinstvo pokazalo razmeroma malo zanimanja za to zanimivo vprašanje. a— Božičnica v kaznilnici. Danes popoldne se v bolnici moSke kaznilnice priredi božičnica bolnim in hirajoč!m kaznencem Na sporedu je nekaj pevskih in godbenih točk ter obdarovanje najboli zapuščenih, ki jih je človeška družba za daljšo dobo ali za vedno izločila iz svoje srede, s pecivom, sadjem in čajem. V ta človekojlutoni namen so prispevale večje in manjše zneske razne mariborske tvrdke. a— Narodna galerija je v sredo popoldne priredila v mariborskem narodnem gledališču predavanje o Akademiji znanosti in umetnosti in o Narodni galeriji, ki je vzbudilo v krogih inteligence in srednješolske mladine precej zanimanja. Predsednik Slovenske Matice g. dr. Dragotin Lončar je v duvršenem govoru podal razvoj in pomen akademij pri kulturnih narodih, omenjajoč tudi delovanje duševnih delavcev našega naroda, msgr. Viktor Steska Pa je ob lepih skioptfčnih slikah pokazal pregled razvoja umetnosti pri nas in važnost Narodne galerije v Ljubljani. Ta predavanja sta bila za Maribor novost in sta veliko pripomogla k razumevanju važnosti naših najvišjih kulturnih institucij. a— Spomin ko slavnost generala Kovačeviča so priredila v petek zvečer tudi mariborska kulturna društva v Narodnem domu Svečanosti so se udeležili najodlič-nejši reprezentanti naše družbe in vodilnih mariborskih društev ter so tudi spregovorili o globljem pomenu tragičnega dogodka v Južni Srbiii. ki je tudi pri nas odjeknil z bolestjo. Iz Celja e— Prodaja starega poslopja celjske oko Hške osnovne šole. Delavska zbornica v Ljubljani je kupila od šolskega odbora za Celje in okolico staro šolsko poslopje v Razlagovi ulici za Din 250.000. Kakor smo izvedeli, namerava Delavska zbornica preurediti obsežne prostore ter nastaniti v njih razna strokovna društva, borzo dela, otvoriti azil za potujoče delavstvo ter delavsko kuhinjo. Celjska javnost mora biti zadovoljna, da je hiša ki je nudila tudi slovenski celjski deci deset in desetletja svojo gostoljubno streho, prišla sedaj v roke korporacije. ki jo bo zopet uporabila v kulturne in karitativne svrhe. e— Celjska mestna elektrarna sporoča, da na božični praznik od 8. do 12. ure ne bo električnega toka, ker ga ukine elektrar na v Fali. e— Smrtna kosa. V Dramljah je umrla 20. t. m. ga Antonija Košutnikova, vdova po tamošnjem nadučitelju. V marcu bi bila dosegla 84 let. Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje! e— Celjsko mestno gledališče. Pavla Golie »Peterčkove poslednje sanje se vpri-zore na praznik sv. Štefana ob 16. uri. — Predstavo režira g. ravnatelj Bratina. — Vstopnice so v prodaji v knjigarni Goričar & Leskovšek. Iz Kranja r— Policijska ura v Šenčurju. Okrajno glavarstvo je skrajšalo za vas Šenčur o Bo« žičnih praznikih policijsko uro brezizjem« no na 20. uro, ker so bili prejšnji Božiči v Šenčurju bolj krvavega značaja, r— Božčni prazniki v Narodnem domu. Kino v Narodnem domu bo predvajal ju« tri ob 15., 17., 19. in 21. uri velefilm «Šah carici«, ki je dosegel pred par tedni v Ljub« ljani največji uspeh. V pondeljek na Šte« fanovo ob 15., 17., 19. in 21. uri veličastna drama «Variete». V glavnih vlogah Lya de Puttijeva in Emil Jannings. V sredo film s Henny Portnovo. r— Goljufija s srečkami državne loterije 181etna Frančiška P., doma iz Prebačevega pri Kranju, je bila zastopnica neke zagreb« ške tvrdke, ki se bavi s prodajo srečk dr« žavne loterije in drugimi obveznostmi Pred par tedni je sporočila neki posestnici v Lu« kovem v kamniškem okraju, da je zadela njena srečka 160.000 Din in da naj pošlje na račun 970 Din. Pred par dnevi se je mlada Frančiška zopet oglasila s pismom, v katerem prosi posestnico, da naj ji pen šlje še nekaj denarja, ker drugače ne more dvigniti dobitka, ki ji bo sicer zapadel. Za zadevo se je pa sedaj zainteresiral tudi brat posestnice in se oglasil v tukajšnji bančni podrpžnici, kjer je zvedel, da bo dotiona srečka izžrebana šele februarja 1928. Brat je goljufijo prijavil orožnikom. Mlada Frančiška se že nahaja v zaporih tukajšnjega okrajnega sodišča r— Pasji kontumac bo v najkrajšem času ukinjen. Dosedaj je bilo kaznovanih 42 lastnikov psov radi prestopkov. Iz Litije i— Bogat Petrov blagor. Načelnik m o no« pola v p. g. ing. Koblar, ki ima v Savi ve» like in dobro gojene ribiške revirje je imel včeraj izredno bogat plen. Ujel je tri sulce, od katerih je eden tehtal 15 kg, dolg pa je bi! 1.25 m. i— Nadležni gostje. V litijski okolici se je pojavila čreda divjih prašičev. Skozi vas Debeče sta jo primahala «on in ona», ki sta jo *-rav počasi odkurila mimo strmečih vaščan v. Okrog Gradišča so napravili na ozimini precej škode. Da zatro nevarne go« ste, -"-ired2 litijski lovci večji lovski po« hod nad nje. Iz Tržiča č— Pojasnilo g. župniku Škerbcu. Ker ni« kakor ne morem dopustiti, da se omalova« žuje našs javno delovanje, ki je to sezono res agilno, kar Vam je pač trn v peti, od« govarjam na dopis gospoda župnika Škerb« ca v «Slovencu» od 20. t. m.: Igra, ki jo Vi v svoji neukrotljivi jezi imenujete po« lomijo, je bila razen par sedežev popolno« ma dobro obiskana in dvorana ne prazna, kakor Vam je bilo napačno poročamo. Na kritiko kot tako pa ne polagam najmanjše važnosti, ker niste za nas kot kritik ni malo merodajni. Pač lahko kritizirate pri Vas uprizorjeno Grillparzerjevo dramo «Ljubezni in morja valovi». pri kateri ste izpustili nailepše prizore in je s tem igra mnogo izgubila na vrednosti. Da se Vam ponavljanje ni izplačalo, ni vredno ome« njati. Ker pa se že toliko zanimate za nas. Vam svetujem, da raie pri Vas napravite med predstavo red v dvorani, ket je veliko bolj potreben kot pri nas! Ce imate pa ve« selie do naših iger in se hočete kaj na« učiti, dobile na želio vstopnico brezplačno. O naši zadevi pa le toliko, da Vam zamo« rem nostreči še vedno s koi>iio. ako ste izgubili moie nismo. — Pavlo Engelsberger, t. č. režiser dram. odseka «Sokola«. E-ii Kakšno veselje za gospodinjo! kadar služkinja vestno poriba pod z dobro raztopino Lyso?orma. Predmeti dnevne uporabe: vodovodi, odvodne cevi, kadi — perite iih z Lysoformom. To pravi znanost. Opisuje vam velike nevarnosti, s katerimi bacili ogrožajo vaše najdražje. Tukaj izvršuje svojo nalogo Lyso-form. Samo kako kaplico v vodo. Edino močno desinfekcijsko sredstvo prijetnega duha, ki ne maže. Navodila so pri vsaki steklenici. Dobi se povsod. ČISTOČA ZDRAVJE ŽIVLJENJE Iz Kočevja k— Šport v Kočevju. Zadnje dni je pri« tisnil neznosen mraz, ki ie dosegel v sredo 21 .t. m. 25 stopinj pod ničlo. Docela je zamrznila Rinža in je prav hvaležno tori« šče drsalcem, ki jih v teh dnevih kar mr« goli. Tudi na sankališču za Podgorsko uli* co je vse živo mladine, povečini veselih di« jakov s sankami in smučmi. k— Nov gerent. V dnevih 15. in 16. t. m je prevzel po razpustitvi starega občinske« ga odbora z županom dr. Sajevicom na čelu županske in občinske upravne posle okrajni glavar dr. Tina Čuš. Kakor čujemo so razveljavljene tudi občinske volitve, ki so se vršile 30. oktobra t. L k— Nova parna pekarna. Tvrdka Hiris s: je nabavila nove stroje za parno pekar« no, ki bo edina te vrste v našem mestu. „Mela" specijelna tvrdka za kravate V stari Frohliehovi hiši na Dunajski ce« sti je takorekoč preko noči nastal nov tr« govski centrum. Temni zastareli lokali so sc umaknili novim modernim trgovinam. Med te spada tudi elegantna in okusna specijalna trgovina s kravatami tvrdke «MELA». Pasantje Dunajske ceste so se te dni nehote in začudeni ustavljajo in strme opazujejo njeno prekrasno izložbo, ki v svoji pestrosti in barvitosti res nudi pikanten pogled. Kravate vseh barv in nians, pisanebojne, progaste, križaste, kariraste samoveznice, vzorci najnovejših modnih kravat, pentlje v vseh mogočih varijantah in oblikah, eno« barvne samoveznice — vse to je spretno nanizano, aranžirano z okusno roko in stro« kovnjaškim pregledom. Najzanimivejše pa je, da je vse to domač izdelek. Te elegant« ne in fine kravate iz težke svile in polsvile, vsi ti apartni vzorci, so delo domačih rok, domač produkt. Domači so tudi osnutki kravat in priznati je treba, da ne zaostaja« jo niti v kvaliteti, niti v kombinaciji barv in ne v ceni za inozemskimi izdelki in da jim v tem oziru celo konkurirajo. Zares! Tvrdka «MELA» je že takoj ob svoji otvoritvi dokazala, da razume svoj posel, da nudi res prvovrstno, nenadkrilji« vo blago in že pogled na njeno izložbo da« je o tem zadostno garancijo Menimo, da je dolžnost vsakogar, da podpre to doma« če podietje po svoiih močeh in da se ravna po geslu «Svoji k svojim®, da s svojim obiskom nudi tvrdki «MELA» moralno in materijelno ovro, in ji takorekoč bistveno prioomore k nadalinemu razvoju. Vseka« kor pa gre tvTdki «MELA», ki se ni strašila truda in denarja, da odpre pot domačim izdelkom, vse priznanje! Izjava V pojasnilo vsem, ki so se nahajali na kolodvoru v Radovljici 20. t. m. ob 13: uri, izjavljam, da nisem denarja izgubila, mar« več sem ga pozabila doma. Marije Šorlije« ve, ki je bila zraven, ne zadene nobena krivda. K ATI KEJŽAR, Jesenice — Fužine 12. droetker- JEVIM backinom Nazbolj preizkušene recepte razpošilja na željo brezplačno in prosto od poštnih pristoibin. Dr. Oetker, d. z o. z, Maribor. f Mahatma Gandhi Iz Pariza so sporočili vest. da je v Četr-.tk umrl Mahatma Gandhi. eden naisilnejših mož, kar se jih je kdaj rodilu v osvobodilnih bojih tlačenih narodov. 2 njim je preminul sijajen publicist, govornik in politični vodja, velika duša po svojem značaju in delu. človek, ki je združeval v sebi najboli?.c lastnosti svojega ljudstva in ki ie bil zato kzkor malokateri poklican, da ustvari v zgodovini svojega ljudstva novo razdob/e. Ce danes jeklena pest angleškega kolonijalnega imperijalizma bolj pontš^a n?? ) kdaj prei in če se gib!;e nad 300mi!ijonska množica ljudi v nekrvavem. a zato tem boli uspešnem boju za svoje življenske pravice, je vse to delo tega moža in njegovih naukov. Prav ti nauki so tisti, ki delajo Gandhija tako sorodnega našemu slovanskemu čustvovanju. Pravijo, da ie stal v nekem času svoiega življenja pod silnim vplivom ruskih filozofov in pisateljev, predvsem red vplivom velikega kristjana Leva Nikolaieviča Tolstega. S temi vplivi si razlagajo Gandhijevi biiograii metode, ki jih je indijski vodja uvajal v osvobodilno borbo svojega ljudstva. Toda takšna razlaga ni popolnoma točna. Indijska duš^vnost ima s slovansko duševnost'o toliko skupnih potez, da bi prišlo do Gandhijevih metod \ Indiji, tudi če hi ne bil Gandhi nikoli pogledal v nobeno rusko knjigo. ★ Mohandas Karainohand Gandhi. imenovan od svojih oboževateljev »Mahatma«. kar pomeni baš »velika duša«. se je rodil 2. oktobra 1869. v Sor-bandaru (Zapadna Indija) kot sin bogatega trgovca. Začetni šolski pouk je dobil v domovini, nato se ie preselil v London, kjer je študiral pravo. Bilo mu je 24 let. ko je nastopil prvikrat za pravice v Južni Afriki naseljenega delavstva. Komaj v letu 1914. je dosegel s svojo vztrajnostjo nekaj uspeha. Vtndar to njegovo predvojno politično delo ni imelo prevelikega pomena, kvečiemu v toliko, da ga ie počasi privajalo na misel o osvoboditvi indijskih narodov na neobičajnih p acifističnih metodah in da ga je pokazalo Angležem v poznejši luči. Tako ie stopil 1920. leta na čelo indijskega nacionalističnega gibanja. Bil je čas, ko je v Indiji vse vrelo, ko se zavedni krogi, iz-učeni od svetovne vojne, niso več zadovoljili s praznimi obljubami o samoupravi in je bilo pričakovati vsak čas, da napočijo krvavi časi. Gandhi je to nevarnost preprečil, vedel je, da ne bo Indija z oboroženimi nastopi nič dosegla; začel pa je z nastopom, proti kateremu niso zalegli angleški bajoneti in topovi nič, a ki je zadeval Anglijo naravnost v srce. Angleška ima od Indije nešteto koristi; Angleška brez Indije bi imela morda desetino svojega današnjega pomena in še mani; korist, ki jo ima Angleška od Indije, pa izhaja v prvi vrsti od tega. ker je ta glavna kupovalka angleških industrijskih. predvsem tekstilnih produktov. In to je upošteval Gandhi. Proglasil je načelo bojkotiranja angleškega blaga, načelo popolne »nonkooperaciie« (ne-sodelovanja) z Angleži v vseh ozirih, tako tudi v kulturnem, načelo domače produkcije tekstilnega blaga (načelo »statve v vsako hišo«). Gandhi je dobro vedel, da ima Angleška samo zato takšno moč nad Indijo, ker ie sama jtga prebivalstva revna. Uničžiti an-bogata, a ta v 90odstotnem delu svojega prebivalstva revna. Uničiti angleško bogastvo, pomeni uničiti tudi angleško gospostvo in zato ie »statva v vsaki hiši« silnejše orodje nego puška proti puški. Kako hitro so razumeli \ Indiji vso dalekosežnost Gandhijevih naukov, je razvidno iz tega. da je prišlo že istega leta do kongresa, ki je združil stare smrtne sovražnike, Hindujce in muslimane, v en tabor proti tujemu jarmu. Ko je prišel wale-ški princ na obiske v Indijo, se je »nonkooperacija« izvajala že tako strogo. da se je v glavnem mestu Cal-cutti vozil skozi prazne ulice. V marcu 1922. so Angleži Gandhija prijeli in so ga obsodili na šest let ieče. vsa Indija je žalovala, a njen tih upor se ni dal več zomiti. Sicer se je osvobodil- no gibanje samo razcepilo v dve struji, od katerih je ena sledila prvotnim Gandhijevim naukom, dočim ie pričela druga propagirati idejo direktnih akcij, toda tudi ta razpor ni povrnil Angležem n:ihove nekdanje brezpogojne moči. Morali so se vdati nacijonalističnim zahtevani in korak za korakom prepuščati svoio ob'ast v roke domačinov. L. 1924. je tedanja delav. vlada v Londonu Gandhija osvobodila iz ieče, vendar se ni več udeistvoval v takšni men v javnem življenju kakor prej. L. 1925. se je političnemu delovanju sploh odpovedal in se je posvetil reHpToznemu premišlievaniu. Obžarien z g'ori;o svetnika in preroka je umrl pred tremi dnevi in bo sijal vsem narodom, ne samo svojemu, kot svetla luč. ki naznanja spočetje nove zgodovine v vse-človeškem življenju. iim f.. i Velikansko »božično drevo republike«, ' ki ga vsako leto postavi država svojim in* validom in revni deci že teden dni pred bo« žičem a Vaclavskem namesti v Pragi. Ob« enem zbirajo prispevke v ta dobrodelni nas men, ki ima vedno izTcd.no velik uspeh. Volilna reklama Francoski desničarji so po vsem Parizu pla« katirali volilne lepake, na katerih so kari« kirane razne visoke nemške osebnosti, med drugimi tudi predsednik nemške republike mršal Hindenburg in pokojni avstrijski cesar Franc Jožef I. Nemški listi ogorčeno protestirajo proti takemu načinu volilne agitacije. Človek s 400 zaročenkami V Berlinu so aretirali nekega Franca Liesecka, človeka, ki se lahko pobaha, da je imel 400 zaročenk. Izrabil je žensko lahkovernost, da ie mogel voditi ugodno življenje. Njegov trik je obstojal v tem. da se je oglašal po listih z zapeljivimi ženitvenimi ponudbami in da je potem z istotako zapeliivmi pismi in osebnimi nastopi izvabljal svojim žrtvam denar in dragocenosti. Preiskava je dognala prav zanimive podrobnosti o njegovem delu. Liesecke je imel svojo pisarno v nemški prestolici. V pisarni sta mu pomagali dve pisarniški moči. toliko je bilo korespondence, ki jo je prejemal in ki ie nanjo odgovarjal. Vsa ta korespondenca pa se je nabirala na podlagi inseratov v listih. Liesecke je imel navado, da je inseriral istočasno v celi vrsti listov, po vseh glavnih krajih Nemčije; v enem samem slučaiu se je ponudil v 60. listih, na en sam oglas v nekem dnevniku je prejel nekoč 320 odgovorov. Menda ni bilo še moškega, ki bi imel toliko žensk na razpolago, kakor ta prevejani goljuf. Bile so pa vmes služkinje, uradnice, vdove, trgovke, mlada dekleta, ki so odgovarjala s privoljenjem starišev, po-starne učiteljice itd. Vse te je imel Liesecke v evidenci, vodil ie obširno kartoteko, v kateri je imela vsaka svoje posebno mesto s svojo fotografijo, svojimi ljubezenskimi pismi in s prepisi onih pisem, ki jih je sestavljal Liesecke. S tistimi, ki so se mu zdele rajbolj primerne, .ie napravil ta kratek proces. S temi se je kar zaročil V ta namen je pogostoma potoval po vsej Nemčij, zgodili pa so se tudi slučaji, ko se je zaroka izvršila pismeno, ne da bi se zaročenca kdai videla. V vseh s'učajih pa je znal Liesecke izvabiti svojim zaročenkam večje ali manjše denarne in druge vrednosti, bodisi z namazanim govorjenjem, bodisi s sentimentalnim pisarieniem. Ena sama reč je pri vsem nerazumljiva; Liesecke ima slabo dušo toda njegova zunanjost ni nič boljša. Šteje že 50 let, ie ma;hen in suh. čisto neznaten. Morda pa je bolj nego vse drugo odločalo to, da se ie rm^irka z zas^tov^eno penzijo. Naj bo kakor hoče. zdaj je za nekai let rešen vseh skrbi, kako se bo preživljal in bo imel imel dovolj časa za ugotovitev, če ie s 400 ženskami križ pošfir'stoterjen, ko ie že 7 eno dovoli velik. Podmornica »S 4« Obširno smo že poročali o katastrofi ameriške podmornice »S 4«, v katero se je zadel rušiiec Paulding in jo potopil. V podmornici je bilo 50 mornarjev in častnikov, od ka« H. jama Reduta v cnetjn) Moderna mati... Kitajski manekin v Parizu Podoba je, da živi v Parizu mnogo Kitajk. Drugače si skoro ne moremo razlagati, da so si nekateri pariški krojači za svojo kli« jentelo nastavili posebnega manekina, prist« no Kitajko, rojeno v »Deželi sredine«. ter potuj^i Sadke trav ter je imela 854 registerskih ton. obleke, suknje, suknjiče, plašče, modne .potrebščine kupite veuTio najugodneje pri tvrdki Drago Schvvab, Ljubljana. 67 milijonov Din za en sam film Neverjetna toda resnična ie ta trditev. Amerika ie ona srečna dežela, ki je mogla žrtvovati to ogromno vsoto za svoj najlepši film »Na polju slave«. Nič mani kot 526.000 metrov iilma kar znači prib'ižno razdaljo od Liubl;ane do Beograda, se je i>orabilo za posnetke tega ogromnega dela. Nad 5000 ljudi je bilo zaposlenih z gradbo hiš. vasi, izdelave kostumov itd. Nad 300.000 vreč cementa se je porabilo za gradbo trdnjav, hiš in utrdb, ki so predstavljale znano francosko bojišče ob Marni. 6000 statistov je bilo angažiranih cele 3 mesece, a samo fotografiranje filma je trajalo celih 7 mesecev. Zato se nikakor ne moremo čuditi ogromni tudi za ameriške razmere izredno visoki svoti 1 200.000 dolarjev, ki se ie potrošila Z'\ izdelavo tejra fi'iri. S°veda so se ti izdatki prav dobro izplačali, kajti film »Na polju slave» je Američanom bi! deležen vsepovsod ogromnega uspe ha. V Ne\vyorku se ie ta film predvajal v enem največjih kinematografov v »Karris teatru« nepretrgoma celili 6 mesecev pri docela razprodani hiši. Ce upoštevamo, da obsega ogromna dvorana Harris teatra 5000 sedežev, si lahko vsakdo izračuna financiie'ni uspeh tega velede'a. Za božične praznike se bo film predvajal v Ljubljani in publika bo imela priliko ogledati si ga in presojati upravičenost tako ogromnih izdatkov za en sam film. («Humoristicke Listy») Ameriške cerkve V Zedinjenih državah so velike cerkve skoroda redkost in tudi ni čuda: preveč je tam sekt, da bi si mogle privoščiti tak luksus. Nasprotno pa je majhnih svetišč nenavadno mnogo in vsako leto se njih število poveča za par tisoč. Tako so n. pr. samo v mestu Detroitu v enem letu sezidali nič manj kot tristo cerkva! Velika večina ameriških cerkvenih bratovščin šteje v posameznih krajih jedva po 200 do 300 članov. Zato je razumljivo. da so njihove cerkve dokaj skromne. Dome in katedrale bi skoro lahko sešteli na prste. Vendar se zadnje čase opaža tendenca za zidanje velikih in prostornih svetišč, zlasti v milijonskih mestih. Kako tudi ne: saj nebotičniki malim stavbam tako rekoč ne dado dihati in iim požro vso solnčno svetlobo. Vrhu tega so zemljišča predraga, da bi se izplačalo graditi nizke stavbe. Zato so Američani prišli na idejo, graditi tudi cerkve v nebotičnih dimenzijah. Tako svetišče ima n. pr. že Chicago in slične pripravljajo tudi v Newyorku. v Minneapolisu in drugod. Karakteristično na teh cerkvah je, da se prav za prav v ničemer ne razlikujejo od navadnih nebotičnikov. Chicaški tempelj ima n. pr. le silno visok zvonik, drugače pa povsem r.alikuje kaki poslovni palači: v njem so hoteli, uradi in stanovanja. Arhitekti novih cerkva očitujejo tudi vrlo malo originalnosti; po večini se zadavolje s tem. da kopirajo stare sloge v katerem je n. pr. zgrajena cerkev Sv. Pavla v Cedars-Rapidsu. Na njej ni nikakih dekoracij, nikakih ovalnih in okroglih form: efekt je v masivnosti in resnosti linij. 1. Tempelj v Chicagu. — 2. Cerkev Sv. Pavla v Cedars«Rapidsu (Iowa). — 3. Cerkev Srca Jezusovega v NVashingtonu. «Rad bi govori! s plesal« ko gospodično Olgo » »Obžalujem, je ni doma. Morda izvelite sporočiti kar meni — jaz sem njen s;n.» («Muskete») Slovenije, ki je, kakor znano, vsako leto novoletna številka »Jutra«, je tudi letos velikansko. Iz vseh strani države in inozemstva nam prihajajo številna naročila za letošnjo novoletno številko »Jutra«. Vrednost naslovnega materijala, ki ga nudimo v tej številki trgovskim, industrijskim in drugim prometnim uradom, ki donašajo največje koristi kmpovalcu in prodajalcu, nam ni potrebno še posebej povdarjati. Tudi letos bodo vse važnejše tvrdke iz vseh krajev Slovenije "pricbčene v »Jutru«, iz katerega se bodo seznami in kartoteke naslovov izpopolnjevale. Kdor še ni naročil svojega oglasa za novoletno številko »Jutra«, naj to stori do peika prihodnjega tedna. V soboto bomo sprejemali le še inserate in male oglase. OGLASNI ODDELEK »JUTRA«. Ljubljanska poledica in njene žrSta Tragikomični prizori Ljubljana, 23. decembra V četrtek zvečer je kazal barometer v vremenski hišici v Zvezdi 8 stopinj nad ničlo, tekom noči pa je temperatura že padala in zlezla zjutraj na 0. Oh ja, tale pot živega srebra od ničle gori do osmice nazaj pomenja za Ljubljančane pravi križev pot. Pomeni zanje čas od nekako 10. ure zvečer pa do poznega popoldneva nesrečnega petkovega dne, ko se je že ied popolnoma odtalil in so postali v korakanju sigurni vsi, ki so hiteli po opravkih križem mesta, tudi otroci im oni, ki so že v letih. Snoči so Ljubljančani hodili kakor po *špeglu«. Za uvod samo malo sličic: Ob 22. v bližini glavne pošte. Gospod D. za- z naših ulic in trgov kvi ter v družbi z drugimi pred cerkvijo in med potjo. Sukale so se nekaj časa pred hišnimi vrati v čudovitih okretih in marsikatera je grabila po nasutem žaganju po tleh. Vpreženi konji, najbolj iskri, so stopicali danes po cestah kakor predvojni fijakarski konji. Neka ženica je prisipela iz VVolfove ulice do Marijinega ' trga, hoteč v frančiškansko cerkev. V bližini trafike je pričela nenadoma poskakovati in loviti ravnotežje. Ko se je končno umirila, je zapazila par korakov od sebe stražnika in ga zaprosila za pomoč. Prijazni uniformirani mož ji je hotel storiti uslugo. Stegnil je roko, se po- vija okrog ogla in sreča tik poleg svetilke gospo R. Gospod D. je samec, gospa R. pa je seveda gospa, poročena gospa, soproga gospoda R Gospod R je imel včasi napade ljubosumnosti, upravičene ali neupravičene, kdo ve? V trenotku, ko je snoči stopil g. D. v svit svetilke, ie zapazil prihajati nasproti gospo R. Iztegnil je prijetno presenečen roko, napravil gesto, da privzdigne klobuk, se presrčno nasmehnil in vzkliknil v pozdrav dvoje besed: »O, klanjam . .« Gospa R je hitela odgovarjati, enake prijetno iznenadena ter je začvrčala: »O, gospod . .« Tisti hip. ko sta si sredi pozdrava hotela stis-niti rek«, ju je zmanjkalo in ko se je radovedni opazovalec previdno okrenil, je videl sedSti oba v tesnem objemu na gladki poledici na trotoarju V istem trenotku je pridrsal med oba gospod R. v lastni osebi z nogami naprej, niti malo jezen na ženo, brez srda v srcu na gospoda D., pač pa jadikuioč o silovitih bolečinah v kolku. V najbližji kavarni so se vsi trije po preteku dr/brih pet minut pogovorili v najlepši harmoniji o vseh prijetnostih in neprijetnostih zakona in sploh življenja na tem svetu in specijalno o dobrotah, ki jih nudijo v zimi poledenele ljubljanske ulice. Res so Ljubljančani snoči hodili domov kakor po šipi. Vzkrike strahu je bilo čuti iz te in one ulice, vmes ie udarjal smeh, ki ga je zopet preglasil krepak »Aau!« na tleh ležečega pasa.nta ali kake fletne gospodične. Po ulicah so snoči plesali stari in mladi najzanimivejše moderne plese, celo take, ki jih doslej še ni osvojil noben kongres plesnih mojstrov. Ko je končno vsak promet utihnil'v temačni, samo z dežjem moteni noči in se je že porajalo jutro, so se pričele nove težave. Delavci na cesti so bili neobičajno urni. Merili so ulico z lopatami in z lastno telesno dolžino. »Ali so pijani?« so vpraševali zaspanci, strmeči skozi okna in hiteli na ulico opazovat zanimive prizore. Misel sama pa se je maščevala hipoma, nepričakovano in temeljito. Komaj se je ta ali oni korajžno pripodil na ulico, že mu je zadonel, sedečemu na tleji sm;h od strani onih, ki jim je prej nameraval posvetiti svojo pozornost. Pobožne ženice, ki so hitele v razne ljubljanske cerKve, so zamudile mašo in v večini resignirale tudi na ostale pobož-nosti, ki so jih namer;.vale opraviti v cer- / gumno zadrsal do nje, v istem hipu pa sta oba klecnila najprvo na kolena, nakar sta se komodno vsedla na poledenela tla Potice so neposredno pred oddajo peku dobivale najčudovitejše oblike. Gospodinje ali služkinje so iih odnašale zgnetene v kolač na tleh pa so se zgnetle s pesfcom in žaganjem v kače. Po Komenskega ulici je korakala zgodaj zjutraj vojaška patrulja, broječa 15 mož Nenadoma sta prva dva v vrsti vzkliknila »uf!«, pokazala podplate okovanih čevljev naprej, nakar se je zrušila cela vrsta kakor v igri z dominami . . Pred »Figovcem«, so tekom dopoldneva močili štiri kolesarje, ki so zleteli na kup, kajti tudi pnevmatika se je izkazala, da ne prime takšne poledice, kakršna je bila včeraj v Ljubljani Tivoli se ie danes dolgočasil, kajti pogrešal je običajnih sprehajalcev. Grajski prebivalci bi povedali prav zanimive zgodbe, kako so lazili po vseh štirih v breg Doli grede so se peljali po trebuhu in pod-hrbtju . Prostovoljni gasilec Fran Wolf, ki je odhajal z Gradu v službo, se je ponesrečil tako močno, da je moral v bolnico. Dobil je težko rano na glavi, ki mu jo je prvi obvezal dr. Rus. O nezgodi g. dr. Brejca poročamo na drugem mestu. Vsekakor je bila še sreča v nesreči, da rešilni avto včeraj spričo številnih padcev na ulici ni imel še več opravka. Najzanimivejši so bili prizori na živilskem trgu, kjer so frčale košare, »cekarji« in torbice v zrak, cenjene gospodinje in služkinje pa po tleh. Po hišah imajo danes nebroj bolnikov, a večinoma z bolj lahkimi poškodbami. Čuden Božič! ★ Po poročilu beograjskega observatorija na Vračaru včeraj cb 2. popoldne je mraz odnehal ne samo v Beogradu, temveč po vsej Evropi. V mnogih krajih je zlezla temperatura nazaj nad ničlo Tudi v Beogradu je zavladalo toplo vreme i.n je pričelo deževati. Observatorij javlja, da bo ostalo vreme deževno. Velikega mraza ne bo. Vlaki prihajajo v Beograd še vedno z zamudami, vendar pa že z manjšimi zaradi boljšega vremena. Zagrebški vlak je ime' danes samo eno uro zamude, niški potniški pa je prišel s tremi in pol urami zamude Promet na Dunavu v okolici Beograda še ni vzpostavljen ker so ponekod v reki nakopičene velike množine ledu. Iz Splita poročajo: Zaradi silnega mraza zadnjih dni je bilo v zagorskih vaseh Dalmacije več smrtnih nesreč Včeraj so našli na poti med Kninsko polačo in Mo-harjem telesne ostanke dveh seljakov, ki sta zmrznila, nakar so ju volkovi raztrgali. Od obeh so ostale cele samo noge v čevljih. Iz kninskega in drniškega okraja prihajajo vesti o silni lakoti, ki je zavladala v tamošnjih krajih. Posamezne vasi so ostale brez vsakega živeža. V Primorju in Dalmaciji je včeraj deževalo. Morje je mirno, sneg se je stajal. Kirigoveznfca galanterijska delavnica — okvirji z\ slike Hotko POgGtiliK Ljubljana, Sv. Florijana ulici št. 18. Gosnodarstvo Reorganizacija železniško-prometne službe Iz poročila zborničnega tajnika J. Mohoriča k točki 8. dnevnega reda plenarne seje dne 19. t. m. Zadnja dva finančna zakona vsebujeta za ministra saobračaja dve zelo važni pooblastili. V finančnem zakonu za leto 1926-27 je Narodna skupščina pooblastila s čl. 138. prometnega ministra, da potom uredbe reorganizira celokupno prometno službo v naši kraljevini. Finančni zakon za leto 1927-28. pa pooblašča prometnega ministra s čl. 225., da izvede komereijalizacijo državnih železnic v najširšem smislu. Prometni minister se je obeh pooblastil poslužil. Na podlagi prvega pooblastila je izdal dne 30. marca t. 1. uredbo o organizaciji ministrstva za promet in prometne službs. Organizacija prometne službe se je smatrala za popolnoma interno administrativno zadevo resorta in je bila ta uredba zato izdana brez predhodnega mišljenja in sodelovanja gospodarskih krogov. Po izjavah merodajnih činiteljev je bil namen organizacije, da se poenostavi železniška uprava, odstrani nepotrebno pisarenje, strogo razmejijo kompetence, poostri nadzor nad vršenjem službe in s tem odgovornost posameznih organov. Na la način se je zamišljalo. da bo mogoče izvesti znatne redukcije pri železniškem osobju, zmanjšati režijski stavek železnic, pokriti deficit in še doseči prebitke, ki bi omogočali, da se uslreže gospodarskim zahtevam po znižanju železniške tarife. Med tem pa ta uredba, ki je, kakor rečeno,, že od meseca junija v veljavi in se tudi praktično že izvaja, dosedaj ni niti z daleka izpolnila ciljev, ki so bili na njo stavljeni. Dobra stran te uredbe je, da predyideva sodelovanje gospodarskih krogov pri reševanju železniških vprašanj s tem, da ustvar-je poleg že obstoječega tarifnega odbora kot nov posvetovalni organ pri ministrstvu saobračaja prometno - gospodarski odbor, v katerem so zastopane vse zbornice po svojih delegatih in katerega naloga je, da oddaja mnenje »o važnih vprašanjih obče politike ministrstva za promet glede na obrambo države in na napredovanje celokupne delavnosti«. Senčna stran uredbe pa je, da uveljavlja popolno centralizacijo železniške uprave v generalni direkciji ter odvzema oblastnim direkcijam mnogo od njihove dosedanje kompetence, ukinja od dosedanjih osem kar štiri oddelke ter daje oblastnim direkcijam delokrog izključnih izvrševalnih oblastev. Na podlagi te uredbe sta bila v ljubljanski di rekciji s tekočim mesecem likvidirana oddelka za komercijplno, kakor tudi za ekonomsko službo, dočim imata biti računski in finančni oddelek likvidirana koncem leto-šnjesra finančnega leta. Osobje, ki je bilo zaposleno na ukinjenih oddelkih, bilo je obenem s prenosom a?end prideljeno prometnemu, odnosno. administrativnemu oddelku Pomembnejših redukcij in vsled tega prihrankov dosedaj na podlagi te reorganizacije še ni zabeležiti, pač pa občutijo gospodarski krogi nesrotivne posledice ukinitve imenovanih oddelkov". Te -mann 200 — 210, Slaveks 100' — 110. Trbovlje 465 — 475, Vevče 135 — 137, Union 245 do 290, Šečerana Osijek 565 — 575, Drava 555 — 570. ilBacscmress tri iča Ljubljanska blagovna borza (23. t. m.). Tendenca nespremenjena Zaključenih ie bilo 5 vagonov in sicer 3 vagoni testonov po vag. Sušak po 520 in 2 vagona suhih bukovih drv, po vag. meja po 22. — Deželni pridelki: Tendenca za žito čvrstejša. Zaključkov ni bilo. Nudi se p š e n c a (78-79 kg, 2%. slov. post., mlevska tarifa, plači j 30 dni): baška po 347.5— 352, sremska po 345—347.5. slavonska po 342.5 —345; turščica (slov. post, navadni tarifa, plačlj. 30 dni): baška stara po 272.5, baška nova. umetno sušena.po 267.5 baška nova, času primerno suha promptna po 252.5, za januar 262.5, za februar 272.5, za marc 277.5, za april 280 (po mlevski tarifi so cene za 4.5—5 Din nižje); oves: domači, zdrav, rešetan, po 295; moka: baška »Og«. fco Ljubljana, plačlj. po prejemu po 500. Dnnajska horza za kmetijske proizvode (22. t. m.) Na dunajski in budimpeštanski borzi ie bil promet le informativnega značaja. Zaradi dovoznih in od voznih težkoč ie konsum zelo rezerviran. Na deželi pa vsekakor pričakujejo višje cene, kajti dovoz z dežele je minimalen. Večje zanimanje je za turščico, predvsem za promptno blago. Uradno notirajo vključno blagovnnprometni davek brez carine: pšenica: domača H9.75 do 40.75, madžtrska Tisa (81 83 kg) 44 do 44.5: rž: marrhfeldska 41—41.25; turščica: 31 — 31.50; oves: domači 32.5 — 33. madžarski 33.5 — 34. Novosadska blagovna borza (23. t. in.) Pšenica: baška, 78.79 ksr, 2 % 302.5—305; banatska, 78 79 ksr, 2 % 207.5 — 300: sremska 77 78 k?. 2 260 — 270. W. St. Reymont: Polnočnice (Iz II. knjige romana «Kmetje».) —Čvekate, čvekate, a ne za drugo, ko da vam ni dolg čas! Res, resnica je, da so nekdaj z nebes hodili razni pomočniki, ki niso pustili, da bi ubožci in zatirani propadli! Zakaj pa danes tega ni več? Ali je manj uboštva, manj stiske, manj teh strašnih skrbi?... Človek se izleže na svet kakor ptič, ki se ne more braniti — zdaj ga zgrabi jastreb, zdaj kaka zver, zdaj glad, nazadnje ga zadavi koščena smrt — ti pa govorijo o usmiljenju in pitajo in varajo norce z obljubami, da bo prišlo odrešenje! Prišlo bo že, ampak Antikrist mu bo ime in on bo meril pravico, on se bo usmilil kakor jastreb nad piščancem! Rok je planil kvišku in začel z močnim glasom: — Ne govori bogokletstev, ne greši, ne poslušaj hudičevega podpihovanja, ker ležeš v pogubo in večni ogenj! — Toda padel je nazaj na klop, solze so mu zalile govorico, ves se je tresel od groze in žalosti nad to izgubljeno dušo; ko si je nekoliko opomogel, je z vso silo verne duše razlagal resnico in vodil na pravo pot.- Dolgo, dolgo je govoril, da bi niti diuhovnik na prižnici ne mogel lepše. Med tem pa je Vitek, ki so ga vsega presunile besede, da v sveti noči goveda dobijo dar govora, na tihem pokli-caJ Jožico in oba sta krenila proti govejem hlevu. Držala sta se za roke, trepetala od strahu, se zdaj pa zdaj pokrižala in se splazila v hlev med krave. Pokleknila sta pri največji, pri gospodinji hleva; sapa jima je pohajala, duši sta se jima tresli, solze so jima silile v oči, srci pa jima je grabil strah, svet strah, kakor v cerkvi pri povzdigovanju, toda oba sta biia polna vere in srčnega zaupanja; Vitek se je sklonil h kravinemu ušesu in trepetajoč zašepetal: — Sivka! Sivka! Niti besede ni odgovorila, samo sopla je, prežvekovala, mlela z gobcem in mlaskala z jezikom. — Nekaj se ji je zgodilo, da ne odgovarja, mogoče za kazen. Pokleknila sta ob drugi in zopet je Vitek vprašal, toda že skoro s plaka-jočim glasom: — Liska! Liska! Stisnila sta se k njenemu gobcu, poslušala s pritajeno sapo, toda nič nista cula, niti besede, nič... — Sva pač grešnika, zato ne čujeva, samo nedolžnim odgovarjajo, midva pa sva grešnika... — Prav imaš, Jožica, res je, grešnika sva, grešnika... O moj Jezus ... res je... da, vzel sem gospodarju ko-nopec... in tudi oni stari jermen... in tudi... več ni mogel govoriti, jok ga je zgrabil, kes in občutek krivde, da ga je kar treslo, a tudi Jožica mu je pomagala in tako sta oba jokala, ne da bi se mogla potolažiti, dokler se nista drug drugemu izpovedala vseh svojih grehov... V hiši ni nihče nobenega pogrešil: popevali so pobožne pesmi, ker se pred polnočnicami kolednice ne spodobijo. Na drugi strani veže pa se je med tem umival in snažil Peter, ki1 se je popolnoma preoblačil. Kar zakričali so od začudenja, ko je potem stopil v hišo; odložil je bil namreč plašč in vojaško uniformo in stal pred njimi oblečen v navadno kmečko obleko. — Smejali so se mi, ščinkovca so me imenovali, pa sem se preoblekel — je izjecljal. — Govorico menjaj, ne cunje! — mu je zaklicala Jagustinka. — Sama se mu bo vrnila, saj pameti očividno še ni popolnoma izgubil. — Pet let je bil z doma, domače besede ni čul, potem ni nobeno čudo! Naenkrat so umolknili, ker je ostri glas zvončka segel v sobo. — K polnočraicam vabi. čas je, da se odpravimo! Res so črez kak očenaš vsi odšli razen Jagustinke, ki je ostala sama, da bi pazila na dom, najbolj pa zato, da bi ji odleglo pri zaskrbljenem srcu. Noč je bila mrzla, polna migljajočih zvezd in modrikasto svetla. Zvonček se je oglašal kar naprej in ščebetal kakor ptiček, ki vabi v cerkev. Ljudje so že zapuščali koče, tu in tam je skozi odprta vrata šinil žarek svetlobe in se zasvetil kakor blisk, .tu in tam so gasnila okna, v mraku se je čul kak glas, kašelj, škrobot snega pod nogami, pobožne besede, s katerimi so se pozdravljali; vedno bolj pogosto so se pojavljali v sivo modrikasti noči, nazadnje šli v gručah, da se je sam "topot razlegal v suhem zraku. Kdor je mogel, je hitel v cerkev, po kočah so ostali samo popolnoma stari, bolniki ali pohabljenci. Ze od daleč so se videla bleščeča okna cerkve in na stežaj odprta glavna vrata, skozi katera je lila svetloba; ljudstvo pa je teklo skozi njih, tekto kakor voda in počasi polnilo notranjščino, okrašeno s smrekami in jelkami, da je bil v cerkvi cel gozd, ki se je stiskal k belim stenam, rastel okoli oltarjev, se dvigal iz klopi in s svojimi vršički segal pod strop, pri tem pa šumel in se tresel pod pritiskom teh živih valov ter se zavijal v meglo izdihane pare, skozi katero so se komaj svetlikale žarke luči oltarjev. Ljudstvo pa je vedno še prihajalo in teklo brez konca ... V celi procesiji so prišli tam od Poljskih Rudek celo, stopali pa so rame ob ramenu, bistro in krepko, ker so bili velikanski kmečki dolgini, oblečeni v teminomodre suknje, sami beloglavci, z lasmi kakor iz lanene preje; njih žene pa so bile vse po vrsti krasotice, z dvojnimi predpasniki in čepicami, zavitimi v rdeče robce. Poredko, kapljaje, po dva, po trije so prišli oni iz Mcnllice, sami reveži in uboge pare, v zakrpanih sivih suknjah, s palicami, ker so hodili peš; po krčmah so se posmehovali iž njih, češ da se hranijo s samimi piškurji, ker so živeli na utopljenem svetu, po močvirjih, in smrdeli po dimu šote. Tudi z Volje so prihajali, pa v celih družinah kakor brinjevi grmi, ki vedno kupoma rastejo; ne dolgi, same srednje rasti, toda trebušni kakor žaklji, vendar pa okretni, srboriti, silni tožbarji, precejšni pretepači m gozdni škodljivci, oblečeni v sive suknje s črnimi vrvicami in prepasani z rdečimi pasovi. Privrelo je tudi plemstvo z Repic, o katerem se je rekalo »sam žakelj in plahta«, tudi da se jih pet drži enega kravjega repa in da imajo po trije eno kučmo — ti so šli molče, v gruči, gledali izpod čela ali pa zviška, svoje žene pa, oblečene kakor kake grajske gospe in zelo' lepe, belolice, ščebetljive, so spoštljivo vodili v svoji sredi. Takoj za njimi so se privalili oni s Prilok, ki so šli kakor visok smrekov gozd, vitki in krepki, oblečeni pa, da je kar vid jemalo; imeli so bele suknje, rdeče životke, ob srajcah zelene trakove in na hlačah rumenkaste našive; rinili so po sredi cerkve pred sam oltar, ne da bi se na koga ozirali. Za njimi pa so, prav na zadnje, kakor kaka gospoda, prihajali kmetje z Dembic, ki jih ni bilo mnogo, toda šli so posamez. kakor za parado, napenjali se, postavljali in posedali po klopeh pred velikim oltarjem in zavzemali je naprej in je sam ostal za klopmi, ker ni več hotel sesti na nekdanji prostor, med gospodarje pred oltarjem; ravno se je ogledoval, kam bi sedel, ko je opazil, kako se je oče z vso družino rinil po sredi cerkve, Jagna pa pred njim. Umaknil se je pod smreko in je ni več pustil iz oči, ker je bila daleč vidna po zrasti; takoj ob prehodu je sedla v klop na kraju — ne da bi mislil na to ali kaj o tem vedel, je uporno rinil skozi gnečo, dokler ni prišel na njeno stran; ko so med mašo poklekali, je pokleknil in se sklonil tako, da se je z glavo dotikal njenih kolen. Ni ga takoj opazila, ker je svečka, ob kateri je molila iz knjige, širila tako medlo svetlobo; tudi veje so ga zakrivale, da se ni moglo od strani nič videti, šele ob povzdigovanju, ko je pokleknila, se trkala na prsi in sklonila glavo, je pri tem nehote pogledala v stran — pa ji je srce zamrlo, od radosti je okamenela; ni se upala zgeniti, niti še enkrat pogledati, ker se ji je prikazen zdela samo sanja, samo zabloda in nič drugega . . . Zatisnila je oči in dolgo, dolgo sklonjena klečala, nagnjena proti tlom, od presenečenja naravnost nezavestna ... na kar je naglo sedla in mu pogledala naravnost v oči. Da, on je bil, res, Antek, on, strašno shujšan, zarjavel, izmučen, da je lahko celo v tem mraku videla, a njegove velike, drzne in ponosne oči so jo tako sladko gledale in bile tako polne žalosti, da se ji je srce stisnilo od bolesti in usmiljenja in da so ji solze same privrele v oči. Sedela je negibno kakor druge ženske, gledala v knjigo, a ni videla nobene črke, celo strani ne, ker so te njegove žalostne, otožne oči, ki so sipale bliske, stale pred njo, žarele kot zvezde, zaslanjale ves svet, da se je popolnoma zgubila, naravnost onesvestila — on pa je še vedno klečal, čutila je njegovo naglo, vročo sapo in sladko, strašno silo, ki je lila od njega in se prelivala v njeno srce, jo ovijala kakor z vrvmi in jo polnila z grozo in sladkostjo, s trepetom, pred katerim je bežala pamet, s tako mogočnim krikom po ljubezni, da se je v njej tresla vsaka ko-ščica in ji je srce trepetalo kakor ptič, ki so ga objestneži s perotmi pribili na steno . . . Minila je maša, minila pridiga, minila druga maša, vsa cerkev je pela, molila, vzdihovala, jokala — ona dva pa sta bila kakor na drugem svetu, nič nista slišala, nič videla, nič čutila kakor drut drugega. Strah, radost, ljubezen, spomini, obljube, prisege in poželjenja, vse to je razžigalo oba, prehajalo iz enega srca v drugo, vezalo oba, tako da sta že enako občutila, da sta njuni srci bili z enim utripom, da je isti ogenj žarel v očeh obeh. Antek se je primaknil še bliže, se stisnil z ramenom ob njen bok, da jo je grabila nezavest in zalivala rdečica, in ko je zopet pokleknila, ji je šepnil z ustnicami, pekočimi kot žareče oglje, naravnost v uho: — Jagna! Jagica! Zdrznila se je in toliko da se ni prevrnila, ko jo je presunil ta glas z milino, s sladko in radostno bolečino. — Pridi no kedaj za kozolec . . . vsak večer te bom čakal ... ne boj se . . . moram govoriti s teboj . . . pridi — tako jo je nagovarjal, od* blizu, prav od blizu, da jo je žgalo lice od njegove sape. Ni mu odgovorila, zmanjkalo jI Je moči, glas ji je zamrl v grlu, srce ji je trepetalo in razbijalo, da bi ga lahko slišala okolica — toda nekoliko se je vzravnala, kakor bi že hotela iti tje . . . kamor je prosil . . . kamor je veleval . . .za kozolec . . . Tedaj pa so zapeli prvo kolednico, cerkev se je razmajala od petja, ona pa se je nekoliko zavedela in se vzravnala, ogledujoč se po ljudeh in po cerkvi .. . Antka pa že ni bilo več nikjer, neopazno je izginil in se počasi umakni' tje na pokopališče. Dolgo je stal na mrazu, pod zvonikom. se skuša! iztrezniti in lovil sapo, da bi vedel, kaj je ž njim . . . toda taka radost mu je razganjala srce, tak krik ga je silil, tak naval moči. da ni čul pesmi, ki se je razlivala skozi vrata cerkve in hitela v svet. niti tiho stoka-jočih glasov v zvoniku . . . Nič, prav nič ni vedel, samo prgišče snega je zagrabil in ga željno vsul v usta, potem pa skočil črez zid, na cesto — in kakor vihar izginil v polja. (Iz poljščine poslovenil dr. J. Glonar.) Ozvezdja in naša usoda Nemški astrolog L. Hoffmann je nedavno izdal zanimivo brošuro »Dvanajst človeških tipov«. V tej knjigi trdi, da zavisi usoda človeškega življenja od ozvezdja živalskega kroga, v katerega znamenju se j® človek rodil. Ker je teh ozvezdij dvanajst, razločuje Hoffmann tudi dvanajst tipov ljudi. Vsaka izmed dvanajsterih skupin tvori nekakšno zaključeno celoto, ki jo označujejo podrobnosti v značaju in življenskem poteku. Te podrobnosti so splošne. Glede na vplive zvezd, pa se uveljavljajo — po Hoffmannovem mnenju naslednja dejstva: Osebe, ki so se rodile v znamenju Ovna (med 20. marcem in 20. aprilom), imajo dokaj nesrečno mladost. Nadlegujejo jih bolezni, smrtni slučaji v hiši, spori, zapreke pri izberi poklica, gmotne skrbi in podobno. Šele proti sredini življenja se položaj nekoliko izboljša. Vendar jim ne da bolezen miru v neposredni okolici , V drugi polovici življenja učakajo ljudje, rojeni v znamenju Ovna, ugodne denarne razmere. Spori s sorodniki in bližnjimi jim povzroče mnogo škode. Prijatelji so jim večinoma nezanesljivi, v zakonu ne najdejo posebnega zadovoljstva. V družini se rada pojavljajo nesoglasja. Otrok je malo. Radi potujejo. V neki dobi svojega življenja se zapleto v sodne afere. Telesna konsti-tucija je navadno močna in odporna. Trpijo posebno na boleznih in obolenjih v glavi, možganih, na očeh, v zobovju, želodcu in živčevju. Precej podobna je usoda ljudi, ki se rode med 20. aprilom in 21. majem, t j. v znamenju Bika. V prvi polovici življenja doživljajo razne težave, razočaranja in tudi bolezni. Nekje v sredini se odpravijo na daljša potovanja. Njih gmotne razmere se izboljšajo. Druga polovica življenja prinese mnogo neprilik radi bolezni, denarnih izgub in procesov. So pa zelo vztrajni in zmožni velikih strasti. V ljubezni in zakonu niso posebno zvesti. Otrok rode malo. Njih posebnost je neka trmoglavost, ki jim zelo škoduje. Čeprav imajo izglede na premožnost in dediščine, žive vendar v neugodnih razmerah, ker so potratni. Znanci so Jim koristnejši nego prijatelji. Odkritosrčnih prijateljev skoroda nimajo. Po naravi so zelo občutljivi in nervozni Napadajo jih razne bolezni. Paziti morajo posebno na glavo in na srce. Zlato-žilna bolezen in kap sta jim najopasnej-ši sovražnici. Med 21. majem in 21. junijem se rodijo ljudje v znamenju Dvojčkov. Tudi tem ljudem ni v življenju postlano z rožicami. Mladost jim mine po večini v skrbeh in sporih s svojci. Prva polovica življenja prinaša težave v Božična balada L :z sem godec Habjan, človek brez a in žene, imetnik malhe, palice in .eta. Prehodil sem devet fara in jset srenj, napolnil sem malho in nesel županu krač in klobas, da mu božič veselejši. Zdaj sem v hlevu, na i slami, trši za stare, nadložne ko-i. Zunaj piha veter, morda svirajo Jci ali pa zvone zvonovi svete noči. .ko si dobra, županova Sivka; sama iania ti molze debela vimena. In ti mka. gledaš tako razumno, da te v raku vidijo in spoznajo moje stare oči i še več vas je, zakaj bogat je župan, jbogatejši v fari, krščanski mož. Po-i se nocoj, a jutri se bo mastil z me om iz beraške malhe, s kračami in klo-nsami; jedel bo purana in gosi in se -alival z vinom od zida. Ne bo povabil ilabjana za mizo, kakaj berač sem, v nadlogo občini, v sramoto fari. Ej, klarinet moj, edini, ki si mi ostal; če ne bi petdeset let godel. pil in veseljačil, bi se bil zdaj razkošatil za mizo v gorki sobi, kjer se širi sopuh božičnega peciva in bi gledal vnuke, kakz-tu in smrti bližnjih. Poroči se večino- ma pozno. Zakon jih ovira v gospodarskem in družabnem pogledu. Otrok imajo malo. Prehiad je največji sovražnik kozorogovcev. Vodnar (od 21. januarja do 20. februarja) prinaša zelo spremenljivo življenje z uglednim družabnim položajem. Prva polovica življenja je skaljena po boleznih in po drugih težavah. Smrt neice osebe ima velik vpliv na bodočnost vodnar-jevca. V sredini življenja se razmere obrnejo na boljše, v drugi polovici pride do mnogih potovanj, ki pa ogražajo zdravje. Pridobljenemu uglednemu položaju v življenju škodujejo bližnje osebe. Radi posojevanja pretijo izgube. Zakon je vodnarjevcem skoraj gotov, vendar prinaša poleg sreče tudi skrbi in brige. Otrok je malo, včasih sploh nič. Bližnja okolica otežkoča vodnarjevcem življenje z nerazumevanjem njihovih teženj. Vodnarjevci naj pazijo posebno na želodec. So močne telesne konstitu-cije, čuvati pa morajo želodec, boke, živčevje in paziti, da se jim ne otruje kri. Znamenje Rib (od 20. februarja do 20. marca) povzroča svojim otrokom v mladosti mnogo bolezni in slabih doživljajev v domači hiši. V prvi polovici življenja potuieio v tuje kraje, časih tudi čez mone. V tem času se v poklicu marsikaj spremeni. V sredini življenja pride večkrat bogata dedščina. V drugi polovici se obetajo uspehi v poklicu pa tudi denarne izgube in bolezni v bližnji okolici. Pred prijatelji naj se osebe, rojene v znamenju rib, čuvajo! Zakon in ljubezen jim prineseta mnogo razočaranja in prevare. Otrok >ni mnogo. Konstitucija je slabotna. Paziti je na srce, živce in oči in tudi na kožne bolezni. Mladen Kostov (Pariz): Moskovski bioskopi fn cerkve V Moskvi je nad 80 bioskopov. Vsi so vedno polni. Ljeningrad ima samo 58 kinematografov — a tudi ti so ved* no prenapolnjeni. Film je v današnji Rusiji edina zabava za bogate, pa tudi za reveže. Istočasno fa je tilm m-no« pol sovjetske države in vršilec boljše, viške propagande. Treba je priznati, da so boljševiki zelo spretni propagandisti. Če bi svojo energijo uporabili za pozitivno delo, če bi jo vložili v delo za narodno pro* sveto, bi boljševizem dosegel velikan« ske rezultate. Nesreča pa hoče, da se fantazija ne da pretvoriti v realnost in da se režim lahko vzdrži samo z dik« Latu.r.? in z nasfjem. Tako postaja v Rusiji po zaslugi propagande oblast države cilj, mesto da bi ostala sredstvo življenja. Pripovedovali so mi, da so bili ruski bioskopi prenapolnjeni tudi za časa velike lakote, in da se je večkrat pri* petilo, da so lačni ljudje umirali v ki« nematografski dvorani kar med pred* stavo. Pred bioskopom «Palas» v Moskvi v Tverski ulici se ljudstvo zbere že pol ure pred začetkom predstave. Veliki ilustrirani plakati naznanjajo, da se v kinematografu p-edvaia tragedna «Ne« koč« iz rusko«japonske vojne. Počakal sem na vrsto in sem si kupil vstopnico. Pred vrati so potrpežljivo čakali mali in veliki berači, prodaialci sadja pa so nonujali hruške, jabolka in grozdje. Kdor je imel denar, si je kupil prigri« zek in g aie Žvečil. Opazoval sem ljudi, ki so čakali na predstavo in sem ugotovil, da so po večini iz imovitih slojev. V vrsti so stali visoki uradniki, Nepmani (zaseb« ni trgovci), častniki. Vojakov je bilo m a1 o. Vsak si je kunil karto, ki odgovarja njegovemu položaju. Ravnopravnosti v kinematografih ni, čenrav so bioskopi državne institucije. Razlika med ce« nami je dokaj znatna. Za prvo mesto tlačaš rubelj in 20 konejk — to ie 32 Din. Za mesto v TT. vrsti 23 Din, za III. vrsto 12 Din. Tisti, ki nima denar« ja, da bi si nabavil vstopnico, ostane pred vrati. Je pač kot povsod na sve* tu. In boljševiki kliub temu širijo baj« ko o brezplačnih kartah, katere dobi« vajo delavci! Te karte se dele kvečje« mu po enkrat na teden po državnih tovarnah. Toda kaj pomeni pet ali de« s et vstopnic, ki se razdele med 4000 do 5000 tvorniških delavcev! Kdor čaka v Rusiji na brezplačno vstopnico ne mo* ra krotiti in mora potrpeti vsaj 2 do 3 leta. «Nekoč» je zgodba iz ruske*japon> ske vojne. Njena tendenca je prozor* na. V momentu ko se prikažejo bedni vojaki, umirajoči v strelskih jarkih, se pretrga film in se prikaže nova slika: dvor carja Nikolaja in njegove suite, ki se zabava. Car je seveda v svečani dvorani, med razkošnimi toaletami, kjer se pleše in toči in pije šampanjec. To naj bi bil kontrast bedi na fronti, simbol krivice. Publika gleda in molči. Kadar je predstave konec in sc užge luč, stopi na pozornico to'mač drame. Najprej razloži zmisel filma, ne poza« bi nikoli opliuvati starega režima in pohvaliti novih razmer. Močno nstfla« ša, da so sc-daj proletarci na vlad', da vlada enakopravnost in svoboda. Obi« čajno sledi takemu govoru — molk. Potem pride na vrsto «veseli» del. Charlie Chaplin. Jcdva se pojavi obraz slovitega komika, že prasne občinstvo v smeh. Med smehom se oglasi plo* skanje in tako dalje. Predstava se kon« ča. Ljudje zapuščajo prostore, odha« jajo iz dvorane, toda še preden pride« jo do izhoda, evo zopet tolmača na sceni, ki pravi, da to ni umetnost, ampak — navadno komedijari.stvo. Drugi dan sem šel v bioskop «Ars«. Predvajali so senzacijo sezone, film «Rdeča vojska na straži sovjetske rc* publike®. Pod to firmo sem najprej vi* del grozo «militarizma» kapitalističnih držav, posebno vojaške priprave angleškega imperija. Kot odgovor na ka» pitalistično oboroževanje je sledila re* vija rdeče vojske. Manevrirala je — na platnu — s tanki in avijoni; z generali k' so se priklanjali občinstvu, z voja* škimi godbami in z maskami proti pli« nu. Tudi ta tendenca je bila očitna. Ljudje so molčali. Niti naiefektnejši trenotki, niti najbolj napihnjene fraze nlse izzvale navdušenja Seveda je tu* di tukaj nastopi! tolmač. Govori! je na dolgo in široko, nublika pa je ča* kala «veselega» konca. Da, da, čas rdečega navdušenja je minil. Rdeče zastave so izginile z ulic. internacijonala se ne poje več, fanatič* ni komunisti so razočarani... * Ob nedeljah se odpravi moskovska aristokracija iz mesta. Udari jo proti Ljeninovi šumi, proti Sokolnikovu itd. Pridružil sem se nedeljskim izletnikom in sem obiskal Sokolnikovo. Sokolni* kovo — to je za Moskvo isto kar Rož« nik za Ljubljano. Godbe svirajo, točilnice so polne, letna gledališča igrajo. Stopim v tako poletno gledališče. Pevci krožijo ana* kreontske pesmi. To so čisto navadni sejmski pajaci, ki v pesmih karikirajo pope, nekdanje bogatine in bivši na* predek. Publika, večinoma mladi ljud* je, se izvrstno zabava. Zopet propa* ganda! — mi je šinilo v glavo. Panem et circenses ... Boljševiki so se polastili te formule starih rimskih diktatorjev. Samo s to razliko, da niso v staniu dati svojemu ljudstvu potrebne količine kruha, niti brezplačno gledališče. Njihova propa« ganda je torej zgrešena. Ljudje v Ru« siji, ki so lačni, in nimajo denarja za bioskop, se zatekajo — v cerkev. Govorica pravi, da je v Moskvi 40 krat 40 cerkva. Mislim, da je to število pretirano, vendar je res, da srečaš na vsakem oglu, čestokrat kar sredi ulice hram z zlato kupolo na vrhu. Nekatere slavne cerkve — n. pr. cerkev Odreše« nika in cerkev Sv. Vasilija so boljševi* ki kar pretvorili v muzeje. Druge so zopet porušili. Vendar pa je ostalo celih še na stotine božjih hramov in v teh cerkvah se berejo noč in dan maše, prostori so vedno polni. Kako so boljševiki shvatili vpraša* nje religije? Takoj po revoluciji so za« prli cerkve, začeli preganjati duhovni« ke. Vrgli so se na protiversko propa* gando. Ni mogoče reči, ali ne bi se bil ta sistem obnesel, da ni rodi! boljševi« ški prevrat velikanske bede. Ko pa je ljudstvo ostalo na ulici, ko je prišla doba gladu — takrat se je jela širiti no Rusiji legenda, da je vse to kazen božia za grozoviti režim. Narod se je zatekel v cerkev, vrata si je odprl sam. Samos"niki so videli, da ni mofloče preprečiti in uničiti ljudske volje. Raz« glasili so, da ie komunizem v verskem pogledu svobodnjaški, pustili so, da se ljudje v pravcu religije razvijejo kakor čutijo, da je prav. Da bi ostala marksistična zavest či« sta, pa so obenem organizirali proti« versko propagando. Začeli so izdajati V Moskvi list «Brezbožnik». Nalepili so po hišah napise: «Vera je strup«. V Ljeningradu so celo otvorili «Antireli« gljozni muzej«. Istočasno so skušali organizirati svojo lastno cerkev. To se sliši kot paradoks. Vsi vemo, da kdor je pravi boljševik, ne pozna cerkve, kdor pa je veren, smatra boljševiško cerkev za greh. Vera je bila vedno družica trplje* nja. Ker je danes v Rusiji beda večja nego kdaj koli prej, je tudi religija močnejša kakor v prejšnjih časih. Neštetokrat sem videl, kako so se ljudje križali, ko se je tramvaj pre« maknil z mesta. V začetku sem se te« mu čudil. Gledal sem, čemu to križa« nje. Šele pozneje se mi je posvetilo v glavi, da se Rusi križajo pred vsako ikono in pred vsako cerkvijo. V Moskvi, blizu Kremlja, stoji mala cerkvica, «Iverska cerkev«. Čestokrat sem šel mimo tega hrama in vselej sem opazil, da je cerkev vedno polna. Na« posled sem se ustavil in sem začel mi« sliti, od kod ta religioznost. Vstopil sem. Svečenik je pel. Ljudje so mu odgovarjali, spuščali so se na kolena in so molili za njim. Rusi moli« jo kakor da je Bog stopil z neba na zemljo, kakor da živi med njimi. Najzanimivejše pa je dejstvo, da je mladina večina zelo religiozna. Tako se javlja v Rusiji pasiven protest proti obstoječemu režimu. Kako kompliciran je problem religi« je v Rusiji, se lahko presodi po temle primeru: Obiskal sem «KraSnajo Preš« njo«, delavsko četrt v Moskvi. Tam so mi pokazali novo cerkev. Začudil sem se in sem vprašal: «Od kod nova cer« kev v delavski četrti?« Znanec, bol« garski komunist Genov, ki me je spremljal na tej poti, je rekel: »Pomisli, tu je srce rdeče Moskve. Kljub vsej pronagandi so komunistični delavci leta 1927., deset let po izbruhu revolucije, sebi sezidali — cerkev.« Povem vam, dragi bralci, da te stva* ri ne razumem... -SS2- Dr. A. Belar: Potresi zadnjih let Potres v Hercegovini in Dalmaciji dno 14. II. 1927 je bil na domačih tleh eden najznamenitejših tega leta, za moj observatorij nekak rekord. Bil sem imenovanega dne v ljubljanski bolnici, kjer sem si lečil izpahnjeno roko, tam so me dohitela znana alarmantna poročila o hercegovski potresni katastrofi (?). Dragi dan sem že dospel, po desetdnevni odsotnosti v moj observatorij pod Triglavom, našel sem vseh 12 potresnih aparatov v polnem, korektnem obratu in moja pomočnica mi je takoj predložila izborno ohranjene diagrame (beležke) tega potresa. Začudil sem se: po pretiranih poročilih sem pričakoval, da bodo vsi seismografi porušeni. Tudi se nisem nadejal, da bo pomočnica s komaj trimesečno prakso sposobna izvrševati ta delikatna dela, ki sem jih prej ponavadi opravljal le sam — vsa čast in hvala vrli Dolenjki, Stružanki Angeli Hočevarjevi! Na podlagi teh izbornih in jasnih slik sem takoj preklical v svetovnih listih pretirane vesti o tem potresu, kiar je bilo v interesu naše države prav potrebno, če pomislimo, da so ameriški listi vedeli poročati celo o stotinah človeških žrtev tega potresa! Ob tej priliki naj navedem nekaj zanimivosti o lanskem, pri nas močno občutenem bliž-nem potresu, o katerem laški strokovni krogi še danes prav živahno razmo-trivajo. Vem. da se prebivalci zapad-nega dela naše države še dobro spominjajo velepotresa dne 1. januarja 1926. Okrog sedmih zvečer se je na mojem ob ervatoriju del aparatov porušil. Le mali tremormeter in manj občutljivi vetromer sta točno in tako jasno registrirala ta potresni pojav, da sem iz karakterističnih beležk kmalu izračunal smer in oddaljenost žarišča tega potresa; dognal sem njegovo žarišče na dnu Jadranskega morja v daljavi kakih 120 km Moji Italijanski kolegi Pa so domnevali, da leži žarišče potresa na naši zemlji; eni so trdili, da med Ljubljano in Zagrebom, drugi pa, da leži med Ljubljano in Reko. Ker se pa te domneve niso izkazale za resnične, so se končno, po preteku enega leta, po obdelavanju vseh laških poročil zediinili, da je ležalo potresno žarišče med Postojno in Snežnikom. Toda tudi to ni nesporno, zakaj pravega žarišča do sedaj tudi tu ni bilo najti. Splošno pa še danes prevladuje na Laškem mnenje, da je bil ta potres gotovo jugoslovenske proveeijence in da smo mi ta potresni pojav hoteli utajiti, enako kakor je bila »par ordre de Mufti« svoj čas navada na Turškem, da so potlačili ali zamolčali vsak neprijeten elementaren dogodek. Tako sodim iz raznih dopisov in povpraševanj potresnih sta-nic na laškem ozemlju, M me še vedno naprošajo, naj jim dam točne podatke o tem potresu, češ: »Vf, mojster potresov« »Le che veramente e mae-stro dei terremoti!«) »boste gotovo znali točno določiti žarišče tega potresa.« Toda sem ostal neizprosen, zakaj, v svoje preizkušene aparate imam popolno zaupanje. Kaj vse zanimivega beležijo tu dan na dan poleg potresnih pojavov meji ročni seismografi, toako razodevajo trepetanje zemlje, nastalo po meteoroloških in sehmičkih vplivih, kako te zapiske razločujem — o vsem tem pa drugič. KOLEDAR 1928 je letos izvanredno elesantno opremljen in ima poleg r.-katoliških in Dravoslav-nih praznikov tudi celoletni pregled, prodaja se v vsoh trgovinah s papirjem v Sloveniji po Din 15.—. Kjer ni na prodaj. naj se direktno naroči pri I. BONAC SIN V LJUBLJANI. Trgovcem primeren rabat poklicu, mnogo potovanj in sprememb ali neprijetnosti z ženskami, z oblastmi in v denarnih zadevah. Pretijo jim izgube radi prenagljenih kupčij in prevar. Druga polovica življenja začenja z boleznijo. Potem se položaj izboljša. Po večini sta dvojčkarjem usojena dva zakona z majhnim številom otrok ali vsaj imajo slabe izkušnje. Nagnjeni so k živčnim in krvnim boleznim, k revma-tizmu ter k boleznim dihalnih organov. Kostolomi in rane na končinah niso nič nenavadnega. Tudi ozvezdje Raka ki gospoduje od 21. junija do 23. julija, ni posebno naklonjeno svojim otrokom. Mlada leta jim potekajo nemirno. Prva polovica življenja jim prinaša mnogo potovanj in sprememb. Proti sredini se položaj zaokrene na boljše. Večkrat pride do spremembe v poklicu. Ker pa manjka odločnosti, se rakovci težko prerinejo do premoženja. Radi dediščine jim prete razprtije. Druga polovica življenja je mirnejša, vendar ne manjkajo gmotne skrbi, izgube in bolezni. V zakonu pride večkrat do nesoglasij. Otroci ne napravljajo staršem posebnega veselja. Zveze s prijatelji so spremenljive, s sorodniki nestanovitne. Telesna konstitucija rakovcev je šibka. Paziti je na pljuča, želodec, prsi in jetra. V znamenju Leva rojene osebe (med 23. julijem in 23. avgustom) so- zelo delavne. Poskušajo se v raznih smereh in imajo tudi mnogo sreče, čeprav se morajo boriti z velikimi ovirami. To velja zlasti za mladostno dobo. Boljši čas nastopi šele okrog 35. leta. V prvi polovici življenja jim groze neprijetnosti s strani žensk in v ljubezni. V drugi polovici jih tlačijo razne nadloge, procesi, denarne izgube, bo'ezni, neprijetna potovanja itd. Levovci pa se večkrat povzpno do bogastva in ugleda. Zakon sklenejo šele po velikih ovirah. Žive srečno. Vendar p-eti drugi zakonski polovici bolezen in osebe ženskega spola dožive kak težek porod. Otrok je malo. Razmerje do njih je marsikdaj skaljeno. Po kostituciji so levovci zelo močni, samo srce. hrbet in hrbtenica so jim občutljivi. Pretrpe večinoma akutne bolezni. Tudi ozvezdje Device (od 23. avgusta do 22. oktobra) določa ljudem boljšo usodo v drugi nego v prvi polovici življenja. V mladih letih jim je čestokrat namenjena kakšna bolezen, poškodba, gmotna stiska, obrekovanje in slično. V sredini življenja spremene kraj svojega bivanja, morda le mimogrede. V poklicu uspevajo dobro. Do premoženja se dokopljejo na razne načine: moški po protekciji žensk, in to večinoma na tujem. Vendar jim gruze denarne izgube. Špekulacije jim navadno izpodletijo. V drugi poiovici življenja potrkajo skrbi na vrata. Ponvijo se izgube radi procesov, požari, tatvine. S sorodniki se nič kaj dobro ne razumejo. Navadno se poroče dvakrat ali pa vzdržujejo več ljubezenskih razmerij. V* ljubezni dočakajo razna razočaranja. Zakon je v splošnem srečen (po navadi jim prinese gmotno blagostanje), vendar ne brez nesoglasij, ker so devi-čarji zelo občutljivi. Otrok e maio prvorojenec navadno kmalu umre. V mladosti je zdTavje devičarjev bo,j krhko. Tehtnica (od 22. septembra do 23. oktobra) prinaša spremenljivo življenje. Prva polovica je polna najrazličnejših težav, mladost jim navadno zastrupi razmerje do očeta. Radi smrti kakšnega človeka dožive razprtije. Gmotne razmere so ugodne. V drugi polovici življenja se dokopljejo tehtničarji do uglednega oo-ložaja. Vendar morajo biti oprezni, ker jim pretijo tudi izgube. PremoženjsKe razmere čestokrat utrdi dedščina. Proti sredini življenja groze gospodarske katastrofe, potem se položaj izboljša in unese. Tehtničarjem so namenjene razne bolezni, zato se morajo čuvati. Zakon je srednji, otrok malo. Prijateljstva so tehtničarjem deloma zelo koristna, deloma pa tudi škodljiva. Prva jim prinašajo ugled, druga jim kradejo čast. Glede bolezni naj pazijo na glavo, želodec in obisti in sploh na bolezni v spodnjem telesu. Klarinet, hudičev rog, nocoj, ko trudna beraška glava zaman hrepeni po božičnem snu, zasvirajva še enkrat o našem bridikem življenju. O nji, uboži-ci dijva in otročičkih angelih. Zaigrajva tudi o veselih svatbah, kakor jih ni več, o nevestah, ki zardevajo nad godčev-skimi šalami in obeti, o vaških veselicah, o daljnih proščenjih, o trgatvah v vinogradih, o kipenju mošta v rdečih zidanicah, o naših radostnih, nasme-hljanih Slovenskih goricah. BiH smo trije godci, trije prijatelji, vse smo zaigrali. vse pognali po grlu, a tebi smo zvesti ostali, zemlja naša siva. Oh, ko bi daLa, meni poslednjemu, da bi se omastil z božično kračo In jo žalil z žlahtnim tvojim vinom, zemlja rodnical Vladimir Levstik: Jožef Siromašna sobica na periferiji. Sveta noč in tema in mraz. Svetiljka brli. ogenj v pečici pojema. Kmalu ugasne oboie: čisto tema bo ln čisto mraz. Ne dovolj tema. da Jožef ne bi videl ž-ne na postelji in otroka zraven nje. Čene ki ie njegova — otroka, ki ni njegov! In ne dovoli mraz. o. ne dovolj, da bi obmirovala misel, ki eloje v njegovem srcu: »Za Boga, saj ni mo-goče... Njen otrok — in ne moj!... Kako ne mogoče: tuj otrok, glej ga. tam leži. čuj ga, takole veka...« Jožef se grabi za sence in tiho stoka. Groza ga je. Tudi žene v postelji je groza. Ihti. duša se trga iz nje. Njeni oslabeli prsti morda iščejo sinkovega vratu ... našli so ga... pa ne morejo, o Bog, ne morejo . . . ★ Ne on ne ona nista slutila tega pred letom dni... tam. doma. uro in pol od Gorice... Jožef je hodil v mesto na delo. ona je rinila svoj voziček z mlekom in zelenjavo. Ob jutrih. spotoma, v smehljaju solnca. ki je sijalo nad njima. sta se zmenila, sama ne vedoč kako ln kdaj. Bila je zala, a siromašna; Jožef je bil deset let starejši od nje, a dober. Zasanjala sta svojo srečo, kakor da lu je nekai poneslo od tal. Vse je bilo že pripravljeno. In tedal--- Ko se le tisti dan vrnila iz mesta, so mislili, da ie zblaznela. Jožef — zvečer so ga poklical k njei — se le ustrašil njenega joka. Skrivala ie obraz, še v oči mu ni hotela pogledati, nikar že da bi govorila... Toda bili sta dve... Tovarišica je povedala. Vračali sta se. nič hudega n« sluteč, in zdajci — miličniki —- ofi- cir. zagorel smrkavec v črni srajci — in--! Ko so iu izpustili. sta bila vozička prevrniena. mleko razlito, zelenjava razmetana po cesti. Nieno denarnico so bili vzeli za spomin ... Jožef je takrat izkusil, kai pomeni krvava megla pred očmi. Vse večere ie lazil po Gorici. Iskal ga je... Pa kako bi ga našel izmed tolikih, vseh enakih! Sočutie z njo ga ie naposled osvestilo. Mačeha io je psovala. ljudje so s prstom kazali za nio. Tedai ie vzel Jožef svoje pošteno ime in jo ie ogrnil z njim kakor s plaščem usmilienia. Zaživela sta svoje življenje — oh. drugačno. nego sta sanjala pred mesecem dni! Pokazalo se je. da zla ni moči utaiiti: dihalo bo, kričalo, gledalo luč sveta, hodilo po cesti med domom in Gorico, kakor sta hodila onadva... Dnevu, ki bi moral biti praznik radosti, sta zrla naproti, kakor da jima prinaša smrtno obsodbo... Jesenski večer. Molče, kakor no navadi. sta se vračala iz mesta. In zdajci — oddelek miliciie. na čelu zagorel pritlikavec z debelimi ustnicami in krivim nosom!... Ona ga ie samo oo^eda-1a... in zavnila. kakor da vidi pošast, 'n omahnila Jožefu v naročie... Jožef si ga je zapomnil. Še tisti ve- čer je odkopa! puško, ki io ie hranil v kleti. Četrto jutro po srečaniu ga je imel na muhi. Jožefov prst se je že krivil, jeziček se ie že vdajal, ko ga je mahoma izpreletela misel: »N;kar!... Ubiješ ga otroku, ki pride. Pol življenja, iz katerega je izšel, bo utrnjenega... Nikar! Otrok ie — njen!...« Vrgel ie puško v grm in ie zbežal domov. Še tisti večer ii ie napovedal, da prvdeta preko me''e. Zakai? Na to vprašanje Jožef ni dal odgovora. Pred tremi tedni sta prišla v Ljubljano z dvema zaboiema beračiie in dvema dvojicama žuliavih rok Denar, kar ga še hrani Jožef v naprsnem ženu. bo vzel otrok. Oni tamle. tuji otrok. In Jožef še ni našel dela ... Izprva je mislil, da je oustil svojo nesrečo tam. Toda nocoi. o mraku, je prišlo dete — in Jožefa ie obsedlo Iznova... Tak to se ie naredilo iz niegovih upov! Kai ie storil, da ie dotorej preklet? Zatulil ie od bolečine. In ona. mati. ki so ji prav tedai kazali novorojenčka je vztrenetala ob Jožefovem kriku. Razumela ga ie... Glej io. še zda? se ne upa stisniti otroka k sebi. Morda se bo'i. da ne bi planil nanj in ea ne bi zadavil... In Jožef ve vse to in sedi na stolu z obrazom skritim med dlanmi in bedne solze mu kapljajo skozi skleniene pr. ste. O Bog, da je smelo biti tako! m Saj prav za prav ni zastran otroka. V to se je vdal. A tako... Neizmerno brezpravnega se ie začutil nocoj, okrutno poteptanega v svoii ponižni dobroti. Tenente s črno srajco ni več tenente. Izpremenil se ie v odurno zver. v živa! Skrivnega razodetja, ki divja širom sveta. Treba ie le. da si ogradiš vrtiček sreče. oh. tako majcen in nedolžen, da bi se kar zjokal nad njim — in že je tu in ga pohodi! »Pravica ni več za vse.« premišljuje Jožef. »Polastili so se je tisti, ki so mogočni. predrzni in brez vesti. Ni ga več mesta pod nebom, kamor bi skril siromak svojo tiho svečko, da ie ne naide vihar...« Jožef ne more doumeti, kako ie to mogoče. Tako mu ie. kakor da g'eda v orepad brez dna: duša ga boli od eroze in vendar ne more odtrgati oči. Nesrečen ie zase in za ves svet. Ali res n; Boga v nebesih? * »In leka nI.« mu preskoči mise'. »Sila in napuh se umakneta samo sili. Tedaj zlo brez konca, pekel na zemlji... Ni ga. ki bi iztegnil prst in bi pokazal lju- Božični prazniti so. Zunaj pritiska mraz, tu v gorki sobi pa čutiš udobje prazni.,'kega počitka. Misii, ki so se ti razgibale ob pestri vsebini pred teboj ležečega dnevnika, zahtevajo še novih vidikov, da se igraje razvnamejo in udtajo lahnim valovom fantazije. Zima je. Zamisli si, da so vse njene slabe lastnosti do skrajnosti poiiačane, da si nekje visoko blini sever, tečaja, kjer ni božiča in božičnih drevesc, kjer vedovanje o narodu, ki nam vzlic svojim čudnim nravam vzbuja občudovanje in spoštovanje. Knud Rasmussen je prehodil ali prevozil na saneh, ki so jih vlekli psi, najsevernejše pokrajine, koder še biva človeški rod. Pot ga je vodila od Hudsonovega zaliva do Berin-gove ceste. Obiskal je razna eskimska plemena, spoznal in opisal njih nravi in navade, pri čemer mu je dobro rabilo poznavanje gronlandsko-eskimske- sploh ni skoraj ničesar, kar je ustvarila v dolgih tisočletjih človeška omika; kjer je človek izročen na milost in nemilost divji, surovi prirodi. Zamisli sj neskončne ledene dežele, koder je sodaj najtrša zima in dolgotrana noč brez dneva. V svitu pola,rne luči klešče k&kor gore visoki ledeniki, neskončna ledena in snežena plan se razprostira od obzorja do obzorja, arktiško morje buta s svojimi divjimi valovi ob ledeno obalo, polarni veter tuli nad planjo in nosi snežene oblake. Pritiska mraz — 50 stopinj pod ničlo. Neskončne ovire se stavijo na pot človeku, ki ni že prej obupal ali obnemogel, ki v teh strašnih pokrajinah išče snovi za znanost, — odgovorov na njena nešteta, še necdgovorjena vprašanja. V teh pokrajinah, ki se začenjajo na severu Skandinavije, Sibirije in KaJiade, M objemajo tri kontinente, skoraj da izginja čas in prostor. Malo ljudi biva v deželah, ki so po obsegu večji od marsikatere velike evropske države; med posameznimi selišči leže stotine kilometrov do skrajnosti mrtve in puste snežene ravni. Ali hočeš v obivkc tem poslednjim stražam človeškega rodu? Udajva se ugodju pripovedovanja in potujva po neznanih deželah ledtenih bogov in bele smrti. Rasmussenova potovanja Knud Rasmussen, sin danskega pridigarja in gronlandike žene, je napisal morda najlepšo knjigo o strahotah in lepotah severne zime. To, kar ta hrabri mož pripoveduje o Eskimih, prebivalcih poslednjih obljudenih koncev svetovnega kopna, je brez dvoma najzanimivejše in najbolj presrčno pripo- ga jezika. Kljub temu. da iive eskimska plemena tisoč kilometrov narazen in že tisoč ali več let nimajo nikakih medsebojnih vezi, govore tako podobna narečja, da se brez vsakršnih težkoč razumejo med sabo. Od vzhodne obale nosti. Za njih obstoji pred vsem dvoje: Boj s strašno zimo, z nevarnostmi ledene prirode in lov na kite in tjulenje. Njih največja dobrotnika sta severni jelen in pes. Vendar pa ne mislimo, da so čisto nedotaknjeni od človeške omike. Misijonarji si že dolgo, čeprav ne baš uspešno prizadevajo, da bi jih obrnili od poganstva h krščanstvu. Vrhu tega zahajajo v te kraje vse češče razni popotniki, trgovci s kožami itd. Na začetku svoje poti je prišel Rasmussen v kraj, kjer so imeli ljudje moko, čaj in sladkor, kar je pri arktičnih prebivalcih velika redkost. Izvedel je, da biva on d i kapitan Cleveland, stari lovec na kite, ki vodi skrajno trgovsko posta'o Hud: on - Bay - Gorrpani. 2e desetletja živi v kraju večnega mraza in občuje skoraj samo z Eskimi, vzlic temu se tu tako dobro počuti, da se mu noče v domovino. Rasmussen ga je obiskal. Biia je trda zima — 40 stopinj C pod ničlo. Priredili so domačo veselico. Gramofon je sviral poskečne komade, kapetan je izvajal divje plese arktičnih lovcev, še Eskimke bi se bile zavrtele, če jih ne bi ovirala obleka iz jelenove kože. V hiši je bilo prijetno gorko. Tu je Rasmussen spoznal, kako bistroumni ljudje so sem ter tja med Eskimi. Neki izkušen lovec mu je vešče narisal ra papir celo geografsko karto za daljavo več sto kilometrov in natanko navedel, koliko ljudi kje biva. Izvrsten zeml.iepi~ec, čeprav je »neomikan divjak«. V dneh nu- Na pragu polarnih pokrajin: Eskimski šotori, narejeni iz kož sever, jelena. Gronlanda čez Beringovo cesto do konca Sibirije biva isti eskimski narod, ki govori isti jezik in ima skorajda enake nazore o tostranskem in o večnem življenju. V hišah, ki jih gradte iz ledenih plošč ali nižje na jugu iz jelenjih kož, — vsak je zidar, vsakdo mora poznati stavbarstvo — bivajo ljudje, ki jim ne hodijo po glavi naši problemi, ki ne poznajo hudih davčnih bremen Ln vojne nevar- Eskimi grade hišo iz ledenih plošč. dega mraza se sestajajo možje na gor-kem, jeao meso severnega jeiena, pripovedujejo o lovu in pojejo starinske pesmi. Naš popotnik je hodi! od »hiše« do »hiše« in je bil povsod gostoljubno sprejet. Čedalje bolj se je prepričeval, koliko globokih mislecev in pesnikov nastaja v krajih, kjer je pozimi nepretrgana noč in kjer eo*pocluje strašen mraz. i\'j;h mišljenje, pe.mi in pravljice verno odsevajo vplive polarne prirode, ki vsiljuje človeku trd boj za obstanek. Družinski gospodar je hkrati gospodar življenja in smrti; če se narodi preveč otrok, zlasti deklic, jih mora usmrtiti, da ob\aruje pleme pred gladom. Taka nasilna smrt pa se Eskimom r.e zdi strašna, zakaj nodri možje pripovedujejo, da usmrčene čaka onkraj življenja lepa in gorka dežela. Vsak, ki mu je padla kocka za glavo, se pchlevno uda in se pusti usmrtiti. Taki so zakoni ledene prirode v krajih polarne zime... V dolgi zimi, ko»solnčni vzhod in zahod ne deli Č3sa v dan in noč, prihaja v gorke »ledenice« — eskimske kolibe — »šaman«, zaklinjalcc duhov. Njegov prihod prinaša v »hišo dih svetosti in nadzemskega sveta. Ob težkem molku opravlja šaman svoje skrivnostne obrede. Nato se za nekaj časa ^krije za zastor iz kož. Verniki čujejo razne gla« sove: piskanje, sviranje, cepetanje z nogami. Šaman se je bil dvignil k zvezdam in pleše z dušami mrtvih sorodnikov. Zdajci se spet vrne in živahno pripoveduje, kai je videl in slišal. Kadar je slab lov, mora zak!injati gospodarico morskih živali. Ce se le-ta jezi in ne da ljudem hrane, tedaj so krivi ljudje, ki so se pregrešili zoper »iabu«. »Tabu« je nravstveni zakonik Eskimov in »šaman« je duhoven, ki skrbi za izpolnjevanje n ravni h načel. Samo ob sebi se ume, da so le-ta drugačna nego v krajih zmernega podnebja in omike. Skrajni mraz in skrajna gorkota narekujeta podobno moralo. Rasmussen potuje vse dalje in dalje, Nova zima ga doleti visoko na severu, v bližini »magnetičnega tečaja«. Štiri in dva&et psov vleče njegovo prtljago, dva krepka Gronlandčana ga spremljata na neizmerno težavni poti ob napol mračni noči po neskončni planoti, kjer dolge dni ne vidiš drugega ko led ka:... zakaj v eskimski izbi nihče ne pazi na higijeno; vsa skrb velja zgolj toploti. Vidim gospodinjo, ki pravkar oblači najmlajše. Majhno, nago dekletce ur-noroka mati naglo umiva. Kako neki? Z lastnimi slinami. Drugo dekletce še čaka v kotu, da pride na vrsto. Zabava se z žvečenjem tobaka, ki je priljubljena zabava pri eskimski deci in po ondotnih nazorih tudi koristna prebavL Jadrno potisnem noge v nogavice iz kože mladega severnega jelena — z dlako noter — in potegnem preko njih spodnje hlače iz tjulenje kože in jih zapnem v pasu. Nato oblečem mukluke Hiša iz ledenih plošč bo kmalu dovršena. in sneg. Prenočuje se v šotorih iz kož; človek, oblečen v obleko iz jelenje kože in še ovit s kožami, se vleže v debelo vrečo, da si ohrani telesno gorko-to pred strahovitimi prsti bele smrti, ki venomer preži nanj. V teh krajih je Rasmussen odkril sledove ponesrečene Framklinove ekspedicije, ki je izginila 1. 1848. brez sledu. Odtod se je tru-doma in dolge mesece vračal preko cele Aljaske v Kanado. Lov na tjulenje Ostaviva, čitatelj, Rasmussena in njegova zanimiva potovanja in si malce cglejva zimsko življenje Eskimov. Frank E. Kleinschmidt je bil z njimi pri najveseleišem zimskem delu — pri lovu na tjulenje, t j. morske pse. Leta kino operater skrajnega severa pripoveduje med drugim: Predramil sem se zjutraj v eskimskem ig.u pri svojem gostitelju Ipno-raku. V j tal sem poslednji. Ipnorak in njegova žena Seccabruno sta bila že dolgo pokoncu, tudi dvanajstero dece se je že podilo po izbi. Vsi so spali en famiile pod isto odejo iz kože severnega jelena. Spe v obleki, ki jo je dala priroda, namreč popolnoma nagi, zakaj pod težko eskimsko odejo je tako gorko, da bi se bili zadušili, če bi bili imeli še obleko na sebi. Jadrno skočim poknncu in se »kušam prej ko mogoče obleči. Hoče se mi zraka, čistega zra- ali mokasine, ki segajo do kolena in so takisto stroj ene iz kože severnega jelena. Stoje imajo dlako nazven. Vrhu vsega tega si oblečem še navadno lovsko obleko in na njo ovijem jelenje, volčje in veveričje kože, da bi me varovale pred pohlepnim mrazom. In še ni dovolj: na vse to pride lahna obleka bele barve, ki je na zimskem lovu neizogibna, da ne vzbujaš med živalmi pozornosti. Končno stopim iz gorkote + 30° C v mraz — 30°, ki vlada na prostem. Kakšen nebeški nektar je ta arktični vzduh! Upijam ga z ustmi in nosom, trepetam od zanosa in poslušam ledeni veter, ki žvižga čez zametana ledena polja, razprostirajoča se od obzorja do obzorja. Stojim na nekoliko vzvišenem prostoru in uživam sicer enoličen, vendar pa širok razgled. Za mano so mogočne ledene skale King Islanda, pod katerimi čepe skupine taMh-Ie »iglov«, kakor je bil ta, ki sem bil pravkar prilezel iz njega. Nisem se mogel ubraniti smehu: kako neznatna, panju podobna so eskimska bivališča! Vzlic temu pa so znotraj za čudo prostorna. Tedaj vstopi iz igla moj gostitelj Ipnorak in vleče za seboj razne lovske potrebe. Kmalu se začujejo zategnjeni vzkliki: izza zmrznjenih visokih žametov stopijo trije možje, ki pojdejo z nami lovit. Tudi Ipnorakov najstarejši sin pricie. Možje jamejo ročno pripravljati orodje in orožje. Vse je, kaj pa, dokaj Med Scilo in Karibdo ledenih gor. dem: glejte — izpametujte se!... Od nikoder ga ni...« A Jožefn je zdaici tako. kakor da mora priti nekdo, ki izpregovori z veliko besedo. Saj ni mogoče, da ne bi prise!. Morda se narodi jutri, morda ie že rojen. Eden iz teh. ki iih meče usoda na svet. da trpe in umiraio. Nihče ne more vedeti, kateri bo. Eden doraste — in vstane — in izpregovori... In vse bo mahoma dobro in zemlia bo spet podobna raiu!-- Pečica se je ohladila, mraz škrta zu-nai in sili v brlog. A Jožefa ne zebe več. Jožef gleda za tisoč devet sto m toliko let nazaj. On vidi legije prevzetnega Rmia. kako se šopiriio na vseh štirih straneh sveta. Nič iim ni svetega ničemur ne prizanašaio. Kakor zdaj ob Soči. ie bilo tedai ob Jordanu... Sle so devojke s košarami sadla in z vrči olja na glavah in so srečale centurijona z njegovimi vojniki--Toda ena od hčera Izraelovih. ponižanih in razža-ljtnih. teptanih in zaničevanih. je v hlevu povila detece — in detece je bilo On. ki ie oznanil svetu besedo ljubezni, ponižnosti in miru. In Rim se ie zamajal od besede Otrokove, njegova oblast se je zrušila v prah ... »Zaradi otročička. enega samega, majcenega m nebogljenega,« mrmra Jo- žef. »Nihče ni mogel vedeti, da je bil On!« In v tem zapojo polnočni zvonovi. Daleč tam v mrazu pojo. globoko v zvezdni temi. toda Jožef razume, kaj pripovedujejo. Rodil se i e !... »Nihče ni mogel vedeti, da je bil On... Bil je ubogo novorojeno detece na slami...« Jožef sliši ■ nekoga, ki hlina in hrope, in ne ve. da je to on sam. Kakor v sanjah vstane s stola in gre do prstih do mize. Brlika ugaša, poslednji plamen-ček skače kvišku — baš toliko, da Jožef še vidi bledi obraz žene in nekaj drobnega, skrbno odetega ob njeni strani. »Zebe ju,« se spomni Jožef in stopi bliže. »Jožef!« Njene velike temne oči so se razerozile v brezmejnost. »Jožef — usmili se!...« Toda v Jožefovem srcu ni več ne-dobre misli. Z zamaknjenim smehljajem na ustnicah stopi čisto k niima. In sleče svok) siromašno suknjo in jo razgrne nanjo... in nani... »Nihče ni mogel vedeti, c.a ie bi! On!« pojo božični zvonovi. Rad. Peterlin-Petruška: Sveti večer Gostilna je bila vsa zakajena, polna gostov, in od peči se je širila prijetna toplota. V kotu je v večernem polmraku sedela družba petdesetletnih mož, stalnih gostov, in se živahno pogovarjala. Izvrstno vince je bilo razvezalo jezike tudi najbolj molčečim zamišljencem. »Poslušajte, prijatelji,« je rekel eden izmed njih, »kaj se mi je zgodilo pred leti ravno ta večer. Samec sem še bil, a drugače mi ni bilo sile. Stojim takole pri peči in gledam skozi okno otroke, kako se s hriba nad hišo sankajo in prekucujejo na ledu, pa si mislim: 'Sam si kakor prst božji, ne roditeljev nimaš, ne bratov ne sestrž. H katerikoli družini stopiš nocoj, povsod boš peto kolo. Najbolje storiš, če se odpelješ iz mesta kam na kmete, v hribe, in prebiješ sveti večer kje v kaki planinski koči. da'eč stran od bučnega veselja, tako rekoč v naročju matere prirode.' Kakor rečeno, tako tudi storjeno. Preoblečeni se v planinsko obleko, napolnim nahrbtnik z vsem potrebnim za dva dni, zadenem smuči in hajdi na postajo. Da bi bolj udobno sedel, kupim listek drugega razreda pa kar do Bohinjske Bistrice: bo vsaj spotoma časa za premišljevanje. kam naj se obrnem. Hodim od voza do voza, iz oddelka v oddelek: povsod vse nabito polno. Tedaj stisnem znanemu sprevodniku roko; odpre mi kupe. kjer je bilo ravno še prostora za dve osebi. Vsedem se k oknu in zadovoljno gledam okoli sebe. Sami neznani obrazi. 'Prav, prav' si mislim, 'imel bom vsaj mir.' A tedajci se vrata odpro. 'Tu, milosti-va. je še prostora za enega,' pravi zna-nec-sprevodnik in spusti v oddelek damo s precejšnjo prtljago, ji razloži stvari po polici in se poslovi. 'Oprostite, gospod Grojzdek, da vas vznemirjam,' mi de odhajaje, 'vse je tako polno, da res ne morem drugače.' — ,Nič za to,' pravim jaz, 'dolžnost je, da pomagamo ljudem!' To rekši se odmaknem v kot, pri sebi pa mislim: 'Da bi te koklja brcnila; zdaj mi je pa še žensko na vrat obesil!' Veste, nič dosti mi ni do poznanstev, zlasti še, če jih narediš na potovanju tako rekoč po sili. Zato vzamem 'Narod', ga razprostrem pred seboj in čitam, kakor da sem sam v oddelku, celo uro. Ne menim se. kdo odhaja in kdo vstopa na postaiah. Vendar sem nekako raztresen. Bližina dame me vznemirja. Onkraj Kranja me premaga radovednost. Kakor nehote pogledam preko li- sta. Lep obraz, kljub štiridesetim letom, ki mu jih prisodim, še dobro ohranjen-, lasje gosti, svctlorjavi. Dama govori s sosedo in me opazi. Vidim, da ima lepa višnjeve oči, polno življenja se še le-skeče v njih. Premaknem se malo in z enim pogledom premerim vso njeno postavo. Zala ženica, nič ji ni reči. pomislim. Na Jesenicah skočim malo na postajo, da si privežem dušo. Vreme se je bilo poslabšalo, začelo je pršiti. Ko sc vrnem v kupč, opazim, da sva ostala z lepo damo sama. Ona išče nekaj po ročni torbici, pa ji pade pri tem rokavica na tla. Tak štor pa tudi nisem: pripognem se hitro in jo poberem. 'Hvala lepa, gospod Grojzdek,' pravi dama in se mi ljubeznivo nasmehne, da se pokažejo njeni drobni, snežnobeli zobje. 'Ali me poznate, milostrva?' se zavzamem prijetno presenečen. 'A!i vi mene ne?' 'Ne, nimam vas časti poznati.' 'O, iaz pa vas že davno poznam. Še od tistih dob. ko ste mi zlagali pesmi... Se zdaj imam doma shranjen sonetni venec, ki ste mi ga posveti'i, ko sem hodila v Ljubljani v šolo... Pet in dvajset let bo že tega.' primitivno, vendar pa imajo tudi že puške. Zajtrka nismo dobili, zakaj v ark-tiških krajih velevajo stara lovska izročila, da moraš iti tešče na lov. Slednjič odrinemo k morju. Lezemo preko velikih ledenih gor liki koze. Es-kimci so v tem krasno izurjeni. Meni je delala pot mnogo preglavic, čeprav so mi drugi nosili aparate in sem imel ves čas proste roke. Ipurak je nosil mojo prtljago in še nekaj svojega, vendar pa je hodil po ledu tako sigurno, da sem kar strmel. Ko smo prehodili po ledu nekaj milj, smo prispeli tja, kjer se ledeniki lomijo v morje. Arktično morje je ogromna vodnžf ploskev, po k/ateri plovejo kosi ledu razne velikosti in oblike. Zde se kakor plavajoči otoki, ki jih veter giblje in usmerja. Po morju se je videlo, da je tisti čas nastajala plima. Pod pritiskom plavajočega ledu, ki se giblje v najmanj sto milj širokem prostoru, se ogromni kosi, ki jih morje še ni zmlelo, vračajo k mogočnemu zidu obalnega ledu in butajo vanj. Zdajci nastane strahovito škripanje in nezaslišan hrup: mogočna masa ledu zleti visoko v zrak. Tako se razbija led po zakonih svobodne prirode. To se dogaja brez nehanja, in trušč neizprosnega boja' med ledom in vodo se razlega daleč čez ledeno plan. Mene je silno ganil ta nepopisni prizor, medtem ko so se moji eskimski spremljevalci čudili, da se sploh lahko ustavim v mrazu in občudujem prirodo. Kruta, v svojih lastnostih do skrajnosti pretirana priroda zamori človeku čut, ki ga imamo mi iz boljših krajev. Slednjič prispemo na nekoliko mirnejše zakotje in se srečno povzpnemo na ogromno, zibajočo se ledeno goro. Lovci so dobre volje, kakor je Eskim kljub neprijazni prirodi sploh rad vesel in razigran. Uganjajo razne šale in dovtipe. Kako vešče umejo samo skakati s plošče na ploščo, čeprav je med njimi morska voda! Zdaj pa zdaj se iovci ustavijo in pogledajo na nebo. To je zemljevid ark-tiškega lovca. Na njem se lovišče odraža liki v motnem zrcalu. Tu so zdaj njihove vešče oči iskale, kje so vodne ploskve brez ledu; ondi utegnejo biti tjulenji. Razgled okoli nas je bil zelo ozek in ni mogel lovcem koristiti. Naposled smo prišli h globeli, ki se je Ipnoraku videla najprimernejša. Ondi smo sedli za ledeni hrib. Lovci so pripravili orožje, jaz sem pa naravnal svoj aparat. Vse je bilo pripravljeno, le tjulenja ni bilo. Naposled se je nasmehljala lovska sreča: pojavil se je ugruk. velik, brkat arktiški tjulenj. Ni nas opazil. Moj film se ie diskretno vrtil. Pok! Ipnorak je ustrelil in očividno zadel. Nad vodo se je pomolila polovica ogromnega trupla. Lovci so čudovito naglo in spretno vrgli svoje kavlje, ki so se zagrizli v tjulenje-vo meso. Gorja jim, če ne bi bili zadeli! Mrtvo truplo bi padlo na dno in lovci bi se vrnili domov praznih rok, vsi nesrečni. da jim je dragoceni plen šel v nič. Ali dobremu Eskimu se kaj takega ne pripeti zlahka. Ti možje so čudovito izurjeni. Pojedina v eskimski koči Prekinimo, zdaj našega pripovedovalca. Oglejmo si vrnitev lovcev in se ponudimo v Ipnorakovem »iglu«, ko so se lovci vrnili s plenom. Samo ob sebi se ume. da Eskimi nimajo takih prevoznih sredstev, da bi bili spravili nekaj centov težko žrval celo domov, ako bi to bilo iz drugih vzrokov sploh mogoče. Zdaj so tjulenja razparali in najprej spustili kri v mehurje, ki so jih bili prinesli s sabo. Napolnjeni mehurji so kmalu zmrznili in so se lahko rezali. To štejejo med najslastnejše jedi. Meso so naložili v vreče, meni pa so dali glavo, kar je pri njih posebna počastitev. Na povratku je pihal nasproten veter, ki je kmalu razgrnil meglo. Ob takem vremenu ljudje često zgrešijo pot. Gorje mu. kdor je takoj ne najde; tak človek je izgubljen. Postane žrtev bele smrti. Ko smo se vračali, smo čuli daljne, za-tegnjene glasove. Bili so klici svojcev, ki tako kažejo lovcem smer, da ne zgre-še poti. Naposled smo srečno prišli v naš iglo, kjer nas ie pozdravil vesel vrišč. V hiši je zavladal praznik in sli so povabili tudi sosede k pojedini. Prvo, kar store Eskimi, ko prinesejo tjulenja domov, je obred, ki ga zahteva njihova vera. Tudi tjulenj ima namreč svojega duha. Eskimi menijo, da je njegov duh vse življenje hrepenel po sladki vodi, ki pa je ni mogel nikjer najti. Zato jim je prva skrb, da utešijo s sladko vodo njegovega duha. Lovec, ki to stori, ima pri lovu srečo, zakaj v tem trenutku napoji vse tjulenje na tem in onem svetu. Eskimski pojmi o večnem življenju so namreč Ie odraz življenja na tem svetu: ne poznajo ne nagrade in ne kazni, temveč nebeški lov brez neprilik in togih nadlog, ki jih spremljajo na tem svetu. Banket v Ipnorakovem iglu je prinesel tipično razpoloženje zimskega dne v arktiških krajih. Kakih dvajset oseb v starosti od štirih do šestdeset let se je lotilo mesa. Spravili so »pod streho« vsak količkaj užiten košček. Žena je postregla tudi z manjšimi ribami, ki jih nalove tako. da navrtajo v led globoko luknjo. Tu se nalovi vse polno rib. Ko jih potegnejo izpod ledu, jim meso takoj zmrzne in je brez vsakršnih priprav užitno. Otroci so se kar pulili za zmrznjene ribe. Čudil sem se, da so sedeli vmes med odraslimi ljudmi; sploh so ravnali z njimi tako, kakor da bi bili možje ali žene. Vzrok je zanimiv: Eskimi verujejo, da njih potomci niso nova bitja, temveč duhovi prednikov, ki so se vrnili z večnih lovišč in se zopet vtelesilL Zato mi je že marsikateri Eskim predstavil svojega sina takole: »Moja babica!« ali »Moj pokojni stric!« Po pojedini so šli igrat nogomet na led. Igre se je udeležil poleg starega Eskima tudi dveletni Ipnorakov sin. Žoga je bila narejena iz jelenje kože. Nisem mogel doumeti, ali se pri igri ravnajo po kakršnih si bodi pravilih ali ne. Bržčas ne. Zdi se mi, da je igra samo sredstvo, s katerim se malce razgibljejo. Morda občutijo to potrebo, ne da bi si bili v s vesti, zakaj; dejal bi, da jim tako veleva sama priroda, da lažje prebavijo surovo tjulenjevo meso, s katerim so se nabasali, kolikor se je dalo. Na ledu uganjajo tudi razne burke. Tako minevajo zimske noči brez dneva na ledenih poljanah bele smrti. Arktiški veter tuli čez plan in se zaganja v revna bivališča poslednjih straž človeškega rodu. ki vztrajajo na najskrajnejši fronti človekovega boja proti prirodi. Zaganja se vanje — a jih ne pomete s tal. V svitu polarne luči, v bleščanju zvezd in v lesku ledenih gora hodi po širnih planjavah bela smrt in pokliče zdaj tega zdaj onega brambovca na večna lovišča, kjer se hkrati s človeškimi dušami pode duhovi severnih jelenov, tjulenjev, psov in kitov. V nočeh brez svitanja pokajo ledene skale in s strahotnim truščem se zaganjajo ledeniki ob obalo, kakor da bi hotelo razdivjano morje požreti vso to belo deželo ... Spilja, bellehemski hlev in moderna palača Dr. Desiderius priobčuje v »Prager Presse« prav zanimive risbe pod naslovom »Nekdaj« in »Sedaj«. Značilni in poučni so ti kontrasti. Brez olepšave, brez fraz pove podoba: tako so gledali to reč nekdaj, tako pa mislimo o nji dandanes! Špilja — v breg, hrib ali goro izdolbena votlina, pa naj jo je izvrtala sama priroda ali pa je sodeloval človek — in poleg nje moderna vila, opremljena z vsemi udobnostmi, ki si jih je mogel izmisliti človeški um — to sta dva kontrasta ene in iste reči: stanovanja. »Nekdaj« in »Sedaj«! Drugače radi po- snemamo stare Rimljane in trdimo: »Nil novi sub luna.« Prav za prav je to res, pa tudi ni res. Paradoksno, kaj ne? Toda je tako! Če obiščete našo slavno prestolico ob Savi in Dunavu, naš junaški Beograd, potrudite se na izprehod pod Ka-limegdanom ali pa doli ob dunavski strani ali pa v Ciganlijo — zares, prebivalci pred bog ve koliko tisoč leti so imeli — tako beremo v učenih knjigah — v špiljah boljša in udobnejša bivališča. Ako pa ne morete v prestolico. poj-dete vi, ki ste Ljubljančani, tja na Pru-le, pred Prule ali v kako drugo znamenito četrt naše staroslavne Emone. Zlahka se boste prepričali, da bi prebivalci tistih zasilnih barak tako veselo pozdravili stanovanjske špilje, kakor nekoč Krištof Kolumb in njegovi tovariši po večmesečni vožnji kopno. Tudi ljubljanski grad, ki je sicer vreden vse časti in spoštovanja, ima nekaj stanovanjskih prostorov, ki se ne morejo meriti z udobnostjo starih špilj . . . Torej: nil novi sub luna . . .. V Ameriki sem rad obiskoval muzej . V Milwaukee sem videl prostran indijanski oddelek in v njem stanovanjska pribeževališča rdečepoltih Američanov. Ti možje so mi zares imponirali. Naši barakarji bi se bili brez ugovora vselili v taka indijanska bivališča. Ali pa: palače Astekov v Mehiki (Tevcaiii Pa-pantla, Kailosa-tempel, Tschultri v Ma-duri), ali domovi drugih izumrlih rodov, katerih ostaline pravkar izkopuje-jo v raznih pokrajinah severne in južne Amerike. Ta stara bivališča lahko tekmujejo s stavbami najmodernejše arhitekture. Ko sva s soprogo prvič posetila stare Pompeje, se je moji ženi izvil pred znano Panzovo hišo, ki je zelo dobro od-kopana in ohranjena, tale vzklik: — Glej, to je ideal hiše! Na sredi je atrium (skupna družinska posvetovalnica in prostor za vse domače in goste), za njim perist^lium s prostorom za kopanje. V vodi lahko plavajo zlate ribice ali pa užitne ribe. Okoli peristila pa so razne sobe: spalnica, delavnica in druge. Kuhinje so zadaj poleg vrta. ' In dolgo je stala in študirala namere starih rimskih arhitektov, ki so umeli združiti dobro s koristnim, lepo z ugodnim. Zares: stari Rimljani so bili mojstri; pred njimi in hkrati z njimi pa tudi še stari Grki, a pred njimi še marsikateri narod. Kje so danes Therme Caracalla? Toplice in kopališča? Na rdečem Dunaju so postavili občinski možje-delavci krasen »Amalia Bad«, ki ga najdeš v X. delavskem okraiu. Gospoda si je bila namreč že preje omislila svoj »Diana Bad« ob Dunavu v I. okraju... Dasi sta obe kopališči pravo čudo in silno udobni, se vendar vprašujemo: kje je tu tisto, kar je bilo v kopališčih in termah za časa Cezarja, Perona, Cahgule in tovarišev?! In piramide? Ogromen je Eifelnov stolp v modernem Babilonu - Parizu; veličasten je spomenik Svobode pred vratmi dežele neomejenih možnosti — Amerike: masivni so monumenti kajze-rizma v Berlinu, visok je stolp sv. Štefana na Dunaju — ali: piramide ob pre-čudnem Nilu so vse mogočnejši spomeniki davnih dob in socijalnih odnosov pod vlado oblastnih faraonov, ki še danes velevajo ljudem svoj: Noli me tange re! Ali pa Kserksov dom v Persepolisu! I. t. d. * Stavbe na koleh... Zanimive so najdbe in z velikim interesom čitamo knjige, ki nam pripovedujejo, zakaj in kako so gradili nekdanji prebivalci naših krajev svoja pribeževališča na močnih kolih sredi jezer in močvirja. Ako pa te sreča pripelje v Benetke, se spomni: To še danes čarobno mesto je zgrajeno na morju z močnimi, času kljubujočimi koli, ki potekajo z naših kraških hribov. Uboge Krašovce še danes rešeta zaradi Benetk močna burja, če potuješ še dalje, v Nizzo, boš videl pri morskem obrežju na vodi ogromno stavbo. — najlepše zabavišče, ki ga posečajo ljudje z vseh strani sveta. Ta stavba ie na koieh. Nič novega pod solncem in luno... * V Betlehemu se je rodil — tako pripovedujejo pobožni ljudje — Zveličar sveta v hlevu poleg volička in oslička. Kako bi bil ubogi Jože. tesar iz Naza-reta, plačal sobo v kakšnem betleiiem-skem hotelu Esplanade? Brez beliča tudi v starem Betlehemu ni bilo sobe in postrežbe. Takrat je oblast povabila ljudi, da jih popiše in jim uredi papirje, »pasoše« in izvidnice. Bila je prav tako birokratična kakor dandanašnji, čeprav je bilo to dan pred Kristusovim rojstvom. Danes je 1927 let po Kristusovem rojstvu, pa se ti lahko zgodi, da te oblast povabi v sedanjo Emono, da te zaslišijo in zapišejo. Povabljenec mora hočeš-nočeš priti in če ostane čez noč, prenoči v katerem boljšem hotelu, ali v tej ali oni gostilni: kdor pa ima še manj v žepu. v postajni čakalnici, če ga odondod ne spode. Včasi je kak ne-manič, tesar žirovskih hr;bov ali iz tuhinjske doline, prav srečen, če lahko prenoči na Ježici ali v Zgornji Šiški na slami v hlevu . . . Zopet: nič novega pod solncem! . . . Siromaki izza prvih začetkov človeške osamosvojitve, če so bili telesno ali duševno slabejši bratje krepkejših in umstveno bolj razvitih vrstnikov, oziroma če so jih le-ti v medsebojnih prepirih premagali — imajo še v naših dneh tovariše, ki trpe skoraj iz istih in enakih vzrokov. Še danes je v marsičem tako, kakor je bilo za časa jamskega človeka. Razloček je zgolj ta-le: Dandanes podjarmlja posest kapitala in proizvajalnih sredstev tudi one, ki imajo krepke ude in zdrav razum, nedo-staja pa jim vsega drugega. Sam Bog je spodil Adama in Evo iz paradiža, Kajn je ubil Abla in svetopisemska mati je zvito zapeljala svojega starega moža, da je bil mlajši sin prvorojenec in starejši sin pri pravicah mlajši .. . In zlato tele?! V naših časih bodo še po odobritvi oblastnega nočnega davka plesali in peli, peli in noreli oboževalci zlatega teleta. In povsod drugod tudi, saj se zdi. da ne bo nič pomagalo, če novodobni Mojzesi sto ali tisočkrat razbijejo vse s postavami popisane plošče. Učeni možje so zapisali, da je zgodovina človeštva zgodovina socijalnih bojev. Kako velika resnica je v tem stavku! Potrjena je basen o lisici in ježu. Lisica, zvita in preikana živalca, se je bila nekoč usmilila zmrzujočega ježa, ki jo je prosil vsaj malo prostora v njeni luknji. Lisica je imela slab dan in je bila usmiljenega srca. Tudi življenju se včasi tako zgodi. In kakšen je konec zgodbe? Jež se je udobno namestil v lisičji luknji in lisica je šla premražena v dež in veter, da si poišče zavetja. Zgodbe iz človeške družbe so še vse drugačne. Tesariev sin iz Nazareta se je rodil v čudežni noči v Betlehemu. Trije kralji so ga iskali in bržčas tudi našli; prinesli so mu mira, kadila in zlata. Dana mu je bila čudežna moč. Iz-kušali so ga farizeji in cestninarji. Mag-dalena-spokornica in Judež Iškarijot. Zdravil je uboge, siromašne, zaničevane/ In zdravil je zastonj. Še več: prirejal je gostije; večkrat je nasitil množico. Ali se ie čuditi, če so ga aretirali in obsodili? Ljudje pa, ki so ga bili preje obsipavali s cvetlicami, so pozabili vse dobrote in kričali: »Križaj ga!« Za njim so poizkusili to še mnogi in mnogi, če so Ijudomili ljudje zastonj poučevaii siromašne, če so jim pisali — »neukim in nevednim« — prošnje na visoke oblasti, so jih obtoževali, da so zakotni pisuni in mazači. Nad njimi je bila izrečena kazen, zakaj zastonjsko delo je kaznivo. Če so drugi človekoljubi zastonj zdravili siromašne ljudi, je njihova kasta prepovedala delo usmiljenja, zakaj zastojnsko delo ni dovoljeno. In če so se pojavili možje, ki so pripovedovali, da ie treba ljubezen do bližjih izpremeniii iz besed v dejanja, so odprli zanje jetniška vrata in jih zaprli za — puntarji in brezbožniki. Nič novega pod solncem . . . * Razvoj človeškega bivališča od špilje do stavbe na koleh, od preproste lesene bajte do prostorne kmečke hiše, od meščanskega doma in palače, od gradov in katedral do nebotičnikov in razkošnih vil ter na drugi strani dejstvo, da kljub tehnično neverjetno do- vršenemu razvoju stavbarstva še vedno tisoči in milijoni bivajo v najprimi-tivnejših zakloniščih — to je dvoje prepričevalnih dokazov za trditev: Zgodovina človeštva je zgodovina socijalnih bojev. Človeštvo ni nikdar mirovalo, vedno je ali revoltiralo ali reformiralo, — kakor je pač šlo. Novo je samo to: V naših dneh se vedno bolj širijo vrste onih, ki spoznavajo, da je v slogi moč in v delu rešitev. Nova sila stopa na plan, in ta sila polaga temelje novemu življenju. Imenuje se — samopomoč. Mojzes je vodil izvoljeno ljudstvo, ki se je pozneje razkropilo po vsem svetu. Bilo je zaznamovano, in kakršnekoli funkcije je že vršilo, vsekdar je bilo »izvoljeno«. V poslednjih letih se vrača v Palestino, kjer pod najtežjimi pogoji obnavlja domovine davnih očetov in si gradi nove domove. Razni ljudje so vodili trpine, siromake, proletarce, vzlic temu so ti sloji ostali v svojih špiljah. bornih kočah in hlevih. Vedno so se našle besede, ki so skušale utemeljiti to stanje. Šele ko je zadonel mogočno podprt in dokumentiran klic: »Osvoboditev je v samopomoči, osamosvojitev bodi lastno delo!«, se je občutilo nekaj novega. Vera v dosedanjo sveto resnico je jela beležiti odpadnike. Samopomoč pa zbira borce., ki naj zgrade vsem lepe vile in palače, ki naj obnove vsem dostopne terme in toplice, in ki naj pokopljejo za vedno vse ono, kar spominja na bedo in trpljenje, na povišanje in ponižanje. In armada teh borcev raste . . . Nai jih ne doleti usoda, ki ie zadela nauke moža. rojenega nekoč na slami v bornem hlevu. Anton Kristan. 'Oprostite mi, milostiva. Niti sanjalo se mi ne bi, da vas bom srečal takole, po tolikih letih. In prav na sveti večer! Srečen sem, v resnici srečen, da vas spet vidim, pa še tako mladostno_in čilo!* mmm Kaj hočete! Razgovoriia sva se kakor dva stara tovariša. Spominjala sva se onih lepih mladih dni. ko nama je bilo še morje samo do kolen. Pripovedovala sva drug drugemu o svojem življenju. Zvedel sem od nje. da je bila poročena, da ji je mož pred tremi leti umrl, da ima dva nadebudna sinka in hčerkico, ki jih ljubi nad vse na svetu, da je bila prav zaradi njih danes v mestu in da jim nese razna darila za božično drevesce. 'Kar vidim jih.' pravi, 'kako me nestrpno pričakujejo in gledajo skozi okno, če se že vračam ali ne.' Zazrla se je v temno okno in je molčala nekai minut. Nato se zdajci spet obrne k meni in mi pravi: 'Veste kaj, gospod Grojzdek! Zunaj dežuje: kaj bi ob takem vremenu v gorah? Bodite pametni, pojdite rajši z menoj na dom, pa boste z nami praznovali sveti večer. Otroci vas bodo prav veseli.'« »In ti si seveda kratkomalo odklonil?« se je oglasil eden izmed pivcev. »Kaj še! Sprejel sem povabilo z veseljem in povem vam, da je bil to najlepši sveti večer mojega življenja!« Grojzdek je pogledal na uro. poklical natakarico in plačal. »Kam se ti pa tako mudi nocoj?« so ga zadrževali prijatelji. »Saj je še zgodaj!« »Zgodaj ali pozno, iti moram. Ali ne veste, da je nocoj sveti večer? Domov grem, že tako sem kesen. Žena in otroci me nestrpno pričakujejo!...« »Končaj vsaj, kar si začel, grdoba! Kaj je bilo potlej z ono vdovo, ki si ji zlagal sonete? Ali se je spet omožila?« »Seveda se je! Vzela je petdesetletnega starca, pa se oba prav dobro imata.« »Kako pa ti veš. kako se imata? Ali si morda domači prijatelj?« »Ne!« se je odrezal Grojzdek. »Jaz sem — tisti petdesetletni starec!« Klavirji tvrdke ALF. BREZNIK. Ljubljana Mestni trg 3 so najboljši in najcenejši! Zakaj? Ker le prvi svetovni fabrikati in na najcenejše obroke. Ivan Albreht: Jerebovo darilo Milan Jereb stanuje že pol leta pri Klančarjevih. Želel si je samotne, mirne, preproste in tihe sobice s posebnim vhodom. Strogo separirano! Ogledal si jih ie bil celo vrsto, preden se mu je posrečilo, da jo je našel. Sobica pri Klančarjevih je tako majhna in tiha in tesna, da stopi človek vanjo kakor v rakev. In to je solicitatorju Jerebu po godu. Ljudie so mu zoprni že iz pisarne, kaj šele. da bi imel doma posla ž njimi!! Nič. pa je. Mladost se je zdavnaj poslovila od njega. Zverižen in resast hodi v pisarno, godrnja, premetava akte in piše ter se vrača v mraku domov. Doma. nu. doma je drugačen. Ko zaklene in odloži, na-žge luč in oprezno odklene svoj kovčeg. S tresočo se roko vzame iz njega zavitek. si ga položi na nočno omarico, potem pa leže in začne pregledovati. Sama pisma so v zavitku, tako žlahtna pisma, kakor jih piše prešerna mladost. Oi. ta pisma in ta mladost! Dobili štirideset let že Milan Jereb premišljuje — in vseh teh dolgih štirideset let ni mogel razmisliti še nič. prav nič. S pijačo je že skušal poplakniti in zaprati vso to davnino, v vojni je iskal leka. toda vse zaman. Kakor večno živa roža dehte pisma pred njim. ne umro in ne oblede, le žgo ga in skele. Takrat ie bil študent, takole zelen študent, ki misli, da se ves svet suče okoli njega. In je videl Miro, zalo petnajstletno Miro. ter ii začel pisariti o ognju svojega srca. Pisal ie in pisal dokler je ni omehčal, da mu ie začela pisati tudi ona. Tako so romala pisma sem in tja, čedalje boli vroča in čedalje bolj dehteča. Ko pa ie Milan Jereb mislil. da pojde njegova sreča najbolj v klas. je bilo nenadoma vsega konec. Nič ni bilo odziva na njegova pisma, dokler mu jih ni jela pošta vračati. In čez nekaj časa je videl leno Miro ob strani priletnega gospoda. Ko'ena so se mu šibi'a, ko jo je zagledal, ona pa se ni niti ozrla po njem. Kakor da se nista nikoli poznala in kakor da r.i bilo v pismih nikoli tistih sladkih, zvenečih besedi;.. Nikoli, nikoli več ni slišal o njej. Sledil je za njo kakor pes. a ni je mogel izslediti. Samo to je izvedel tako napol, da se je Mira viela v zlate mreže in je odšla ž njim. ki iih je bil razpel, po svetu... Res ie stokrat in tisočkrat preklel njeno lahkomiselno iznevero. vendar se ie vedno vračal k pismom kakor na božjo pot. Iz njih je vstajalo vse, kar je kdaj lepega imel v življenju. Druzega ni premogel. Opustil je študij, zleze! v pisarno in godrnjal nad moškimi, ^ žensk se je bal. Bal se jih je. ker je vedno mislil na Miro. — Zato je bil pri Klančarjevih zadovoljen. Nikoli niso silili vanj. Še najemnino je vsakega prvega zvečer lepo pusti! na mizi. drugega zvečer pa je na istem mestu našel potrdilo gospe Klan-čar.ieve. Tem bolj ga je nocoj presenetilo trkanje r.a vrata. Izprva se sploh ni nameraval oglasiti. Ker pa trkanje le ni prenehalo, se je nejevoljen vzdignil: »Kdo je?« »Oprostite, gospod Jereb, samo trenutek.« se ie zunaj oglasila gospa K'an-čarjeva. Hitro se je nekoliko opravil, skril svoj dragoceni zavitek in odprl. »Oprostite,« je ponovila gospa in vstopila, »ves čas vas nismo nič nadlegovali. nocoj mi pa gotovo ne odrečete skromne prošnje.« »Prosim?« »Jutri zvečer boste naš gost pri božičnem drevescu —« Milan Jereb se je zdrznil, a gospa: »Veste, taka navada ie pri nas. Jaz si kar misliti ne morem, da bi bil kdo pod našo streho, pa ne pri drevescu... Ve« večer mi pokvarite, ako odrečete —« Filmski igralci v ogledalu naše publike Mnogo jih je, toliko, da bi debelo knjigo lahko napolnili ž njimi: ž njihovimi življenjepisi, anekdotami in aferami, s popisi njihovih filmov, z objavo njih sli« in karikatur, s priobčevanjem njih intervjuvov, faksimi-lov itd., itd. A to ni naš namen. Le nekaj skic, bežnih in kratkih, resnih in zabavnih, le nekaj čebljanja, vedrega in veselega in sem pa tja kaj hudobnega, le nekaj misli, o, le subjektivnih: zakaj objektivne prepuščamo cenjeni publiki, ki ima edina pravico do nepristranskega presojanja. Nemara se bo komu zdelo, da nas je tu pa tam zalotil na ironiziranju. Ne, Bog nas varuj! Nego smo o vsem, kar smo zapisali, tako sveto umerjeni, kakor n. pr. o tem, da bi bila nepopravljiva škoda, ako bi po novem letu zaprli kinematografe — škoda za državo, ki bi izgubila velik vir dohodkov; za podjetnike, ki ne bi več mogli zalagati erarja in bi jim pretila velika nevarnost, da jih proglase za protidržavne elemente; največja škoda pa za kulturni napredek našega naroda, predvsem ljubljanskega, ki je zlasti v nenavadno plodovitih zadnjih mesecih videl na platnu toliko lepega (postavim: prekrasne historično - vzgojne filme s predvojnega cesarskega Dunaja; obilico pristnih naravnih posnetkov iz divje Afrike in romantične Amerike z umetniško poslikanimi kulisami; vsebinsko in filmsko - tehnično nenavadno mikavne drame z raznih misterijoznih gradov itd., itd.) Te besede so se nam zdele potrebne za uvod in za zagovor. Zdaj pa lahko začnemo. A s kom naj začnemo, da ne bo zamere? Pri takih prilikah je navada, da se v.ame na pomoč abeceda. Toda od spodaj je prišel drug ukaz in zato stoji na čelu naše liste mož an-gloslovanskega imena, ki pa ie vseeno polno-krven German, namreč Harry Liedtkc. Prav nič ne dvomim, da je Liedtke po umetniški kvaliteti svoje pojave upravičen, da je zasedel vsa prazna mesta nežnih ženskih src, a vzlic temu se ne strašim priznati, da ga jaz ne štejem med svoje prijatelje. Baš zaradi tega ne, ker ne da veljave naši abecedi, ki se je in se bo začela z A in nehala z 2. On pa hoče biti na vsak način prvi (in takih tr-moglavcev poznam še več) in mu ne pomasra nobena pametna beseda — mož je pač Nemec. Najhujše pa je to, da ima za seboj mogočno armado zaveznic, za vsak argument takisto nepristopnih oboževateljic — ljubljanskih zastopnic nežnega spola vseh mladosti in starosti: vseh mod in frizur, vseh okusov in . . ., vseh lestvic inteligence in izobrazbe. Dovolj: vdam se in priznam, da je L prva črka abecede. Harry Liedtke pa prvi filmski igralec sveta. Drugače pa mi je Harry Liedtke zelo simpatičen. Je zelo zastaven dečko prikupne vnanjosti, vedno dobrodušen, zmerom uslužen. Igra najrajši avstrijske oficirje (po neumrljivih vzorcih junakov iz romanov našemu ženstvu toli omiljenih nemških pisateljic Natalije plemenite Eschstruthove in Hedvige Courts - Mahlerjeve) in deklice pravijo, da se mu uniforma leno poda. V zasebnem življenju je star štirideset let, ima ženo in dva odrasla sinova in rad jaha. Lya Mara, , kakor zatrjuje reklama. uživa med ljubljansko moško publiko velik sloves. Igra v tragedijah in veseloigrah in tragikomedijah, a se povsodi raje smeje kot joče. Lase si je bila dala ostriči, kar ji lepo stoji. Zadnje čase se Ljubljane osriba in spraševali so me že, ali je umrla. Ne, kolikor vem. še vedno živi (kako bi ne, ko ima šele trideset jeseni!) in res ne razumem, da se nič več ne pokaže v javnosti. Nemara pa se je kaj sprla s Friedrichom Zelnikom in noče nič več filmati? Friedrich Zelnik je namreč njen dosmrtni režiser in ljubeči soprog, pa bi take posledice ne bi bile bas nemogoče. Alfonz Fryland je lep igralec in se svoje lepote tudi zaveda. Najraje nastopa tako, da ga publika vidi en face. Prednost lepih igralcev je v tem, da jim ni treba znati israti. To pa za Frvlanda seveda ne velja. Njegova igra je najsijajnej-ša v nepomembnih kretnjah. Je namreč silno eleganten in ne trpi. da bi mu hlače delale gube. Tudi lase si zna poravnati z graci-jozno gesto. Najlepše mu stoji mornariška uniforma, a brez čepice. Ima namreč krasno visoko, na moč inteligentno čelo in lepo pokončno frizuro ter ga imajo ženske skoraj tako rade kakor Liedtkeja. Bruno Kastner je Frvlandov rojak in prijatelj. Kadar se pokaže v profilu, mu ne odoli nobeno, še tako trdo žensko srce. Zato so njegove zasluge za razvoj filmske mimike neprecenljive. Ossi Oswalda ima sladek, nedolžno prefrigan obrazek in umetniške noge. Česa hočete še več? A pro- pos, zvedel sem, da pride drugo leto na našo rivijero. Harry Piel se je zadnjič spri s svojim ljubljencem kra ljevskim tigrom in kronika poroča, da je lopnil pet metrov globoko na tla. Taki-le padci niso karsibodi in zgodi se lahko, da ostanejo posledice zunanje in notranje. Iz tega se vidi, kako nevaren je filmski poklic in kak« hitro lahko pride publika ob enega svojih najdražjih igralcev, filmska kritika pa do težke dolžnosti objokovati nenadomestljivo izgubo velikega, tako rekoč zelo velikega filmskega umetnika. Pat & Patachon O njih je težko pisati. Moj kolega Qu. si je lani dovolil omeniti ju hkrati s Chapli-nom in Linderjem, za kar — odkrito priznam — nikakor ni bil upravičen, in jih je moral toliko preslišati, da je ogorčen spravil pero in utihnil. Sicer pa se hvala Bogu naša publika kaj malo meni za kritike in si jih energično prepoveduje. Prav je tako: kritiki »o samo za zgago! — Meni je firma P. & P. zelo priljubljena. Povejte mi, kje je še kak filmski igralec, ki bi se tako nesebično na morju in na suhem, v mestu in na deželi, doma in na tujem, peš in na vožnji, tešč in nasičen, imovit in ubožen, skratka vedno in povsodi odeval z uprav herojično doslednostjo v duhu sedanjega demokratičnega časa tako zelo primerne beraške cape?! To je eno; drugo, kar tako visoko cenim na njih, in uverjen sem, da imam v tem pogledu na svoji strani tudi vso cenjeno javnost, pa je uprav genijalna primitivnost njunih trikov in vedno enaka, sebi zvesta mimika. V tem pogledu jima nobeden sodobnih komikov ni dorastel, izvzemši morda nesrečnega Fattyja in dobrodušnega Tiedtkeja. Toda teh dveh skoro ni več v konkurenci in viaj kraljujeta P. in P. na samotni višini. Naj še dolgo živita moderni Don Quichotte in njegov verni sluga Sancho Panza! Paul Richter je kot junaški «Siegfried» iz Nibelungov nam vsem Še v preživem spominu. Bil je junak od nog do glave, izvzemši majcen del pleč, in je pogunmo zasadil svoje kopje v strašnega zmaja, da smo se kar oddahnili. Iz tistih dob izvira slava Paula Richterja in priznati mu je treba, da je umno porabil vsa sredstva, da je ne zapravi, ampak celo poveča in naloži na dobre obresti. O njegovem umnem gospodarstvu svedoči že kar naslednji njegov film: cKorzar Pie-tro». Vedoč, da je njegov Siegfried vnel premnoga gorljiva srca, in zavedajoč se, da se tudi srca dado najlaglje kovati, dokler »o vroča, je v sporazumu z režiserjem sklenil, da odene romantičnega laškega korzarja Pie-tra v taisto obleko, v kateri je paradiral junaški nemSki Siegfried. In da bi ga nihče ne imel za Laha (tudi Germanom, veste, so naši sosedje v želodcu), si je odločno prepovedal, da bi mu njegove lepe plave' lase počrnili. In tako je šel severni Siegfried št. II. triumfalno čez platno vročih južnih morij in ljudje so bili navdušeni in so občudovali nemško psihološko in režijsko spretnost in so si zastavnega junaka še globlje zaprli v srce. _ Taka je zgodovina filmske karijere Paula Richterja. Kratka je, a ato tem bolj uspešna. Zdaj ga že dolgo nismo videli; poslednje, kar smo čuli o njem, je bila vest, da prireja na Dunaju filmska predavanja in da daje avtograme. To je bilo menda*pred dvema letoma, pred tremi leti. Morda pa se je bil v tem zaljubil in je nehal filmati? Bilo bi škoda, nepopravljiva škoda — zanj, za film in za tisoče in milijone goreče njemu naklonjenih deviških src. Tom Mix je velik junak, zvest priprošnjik vseh zatiranih in neizprosen sovražnik kalifornijskih, pa tudi drugih ameriških zločincev. Ima lepega četveronogega prijatelja, cSilver King» mu je ime in zna vse. kar si človek more želeti pri konju, samo daru govora na žalost Bog ni dal. Mixovi filmi so močno genljivi, vse človeške strasti so vpodobliene v njih — kar publika visoko ceni —, na koncu pa je vse, kar je slabega, kaznovano, in vse kar je dobrega, bogato poplačano. Tako je prav: taki bi morali biti vsi filmi. Zato pa je tudi Mns tako neznansko priljubljen na Divjem Zapadu in tudi naše dobro ljudstvo, ki zna s čudovitim instinktom ločiti pleve od semena, se je svojega prijatelja oklenilo s toplo ljubeznijo in bo, upajmo, tudi poslej z vso doslednostjo odklanjajo ves ostali manj vredni ameriški filmski import. Ita Rina, tudi Ida Kravanja imenovana, je naša najmlajša in tako rekoč edina slovenska filmska igralka. Intervjuvarji pa zagotavljajo, da ni več daleč čas, ko bo tudi ona zvezda ali »start, kakor se pravi angleško. Takemu vabilu se ni mogel odreči. Ko pa je obljubil, da pride, je začela gospa: »Veste, tudi neka moja prijateljica pride —c Ko je opazila nejevoljo na njegovem obrazu, je hitela: »Nu. sicer bomo pa sami domači: moj mož in oba sinova —« Potem je pravila, kako čudna ženska je njena prijateljica. Kako je bila lepa in živahna in nazadnje nesrečna. Da jo je star razvratnik speljal s seboj, da je blodila križem sveta in se vrnila sele pred nekaj leti. zdai pa živi na domu svojih roditeljev v R. in se preživlja s poučevanjem tujih jezikov... Milan Jereb je poslušal in komaj Čakal. da je gospa Klančnikova odšla. Potem se je zaril v blazine in je prečul vso dolgo noč ... Drugi dan je nemirno taval po mestu, pod noč pa je krenil domov in je čakal. Gospa Klančnikova ga je prišla klicat. In ko je stopil v sobo, kjer se je v ne-broj lučkah svetlikalo božično drevesce. je opazil damo, pogledal, vzdrhtel in zajecljal: »Gospodična — Mira!...« Gospejina prijateljica, že vsa siva ženska ga je pogledala in dolgo strmela vani. Nato: »Ti... vi... Milan?« Klančnikovi so gledali, gledali, a Jereb se je kakor mladenič zasukal in od-hitel v svojo sobo. Trenutek nato se je vrnil z zavitkom. »Tole,« je dejal — »majhno darilce za božič... Štirideset let, gospodična Mira, štirideset let...« Moral je sesti, tako se je tresel. Ko je dama odmotala zavitek, je krik-nila: pred njo so se usula njena pisma, a na tla sta zazvmčala dva zlata obročka z rubini... Zdaj je gospa Klančnikova vedela, kdo je Milan Jereb in zakaj je tak samotar. In vse prekratek je bil čas do polnočnice za to, kar sta si imela povedati Milan in Mira. Govorila sta še drugi dan in govorila vse dotlej, dokler se ni zableščal njej in njemu zaročni prstan na roki. Ljudje so se smejali, ko se je razve-delo. toda Milan Jereb je menil: »Vsak mora biti enkrat mlad. jaz sem pa zdaj.« ■ c3ic=>bc31ohc3«c0boio«o Vsakovrstna bazična darila po nizkih cenah nudi trgovina 1. Podboj nasproti cerkve sv. Petra. ■oioROioeoMOHOiORO. S tem bi bil prvi del našega registra nekako izčrpan. Nikakor ne docela; le predobro vemo, da ima naša filmska publika še mnogo, mnogo ljubljencev. Toda filmski gozd je že tako gosto zaraščen, da ni lahko poiskati v njem vseh žlahtnih dreves. Zato smo iz njesa posneli le vrhove, in sicer tiste, ki se najbolj vidijo iz perspektive naše publike. A če je ta perspektiva (kakor vsaka) ponekod varljiva, ni to naša krivda. V drugem delu hočemo skicirati nekatere manj znane in manj priljubljene filmske veličine; med njimi so celo take, ki jih naša cenjena publika odklanja. (Večina njih deluje v Ameriki, tam, kjer so covvbovi doma in puritanci in kjer imajo prohibicijo; kaj more torej od tam dobrega priti? Mimo tega vladajo v Novem svetu docela konhizni nazori o pomenu in poslanstvu filma. Tako trdijo yankeeji, da je film nekaj povsem drugega kakor teater, da ima čislo druge zakone. ki jih ne gre privzemati iz ostalih panog umetniškega udeistvovania, in da filmov tudi n: presojati z istih vidikov kakor oderske komade). Zato vnaprej prosimo oproščenja in obljubljamo, da bomo po možnosti kratki. Zakaj popolnoma prezreti jih ne gre, to nam tudi novinarska dolžnost zabranjuje. Zaradi lasljega pregleda in ker se nam pri njih ni bati zamere, jih navajamo po abecednem redu. Vilma Bankvjeva Našli so jo v Budimpešti, odpeljali so jo v Ameriko, tam se je najprej seznanila z Ro-naldom Colmanom, ki ga je po pretresljivem slovesu («Črni angel») ostavila, nakar se je zaljubila v Roda la Rocqua in ga je tudi vzela. Ker ne igra slabo, je umljivo, da ima velik honorar. Zato je v Ljubljani dokaj redek gost. John Barrymore Stavim, da tega imena še niste slišali in da se nanj pokašljate. Imate prav, John Bar-rymore je namreč največji gledališki igralec • Zedinjenih držav in hkrati deluje tudi pri filmu, pravijo, da z velikim uspehom. Georges Biscot je znan francoski kolesar in tudi komik. Njegovi filmi so naii publiki zelo vSeč, ker jih predvajajo vsaj po tri ure. Betty Bronsonova je še mlada. Omenil bi vam v zvezi z ajo »Petra Pana«, pa ga najbrž niste videli in vem, da vam ni za pravljice. cBen Hur> pa vam je itak še v spominu. Lon Chaney, «Človek, ki dobiva klofute,* ima talent za prikazovanje grbavcev, Kineaov in pošastnih bitij in časih zaide celo v četveronogo favno. Škoda. Charlie Chaplin, polbrat »Charleyjeve tetke«, je imel zakonsko afero, ki ga je stala nekaj iivčnih šokov in milijon dolarjev, drugi milijon pa je izdal za »Cirkuse. Pravijo, da pojde na Angleško. Pravijo, da ostane v Ameriki. Pravijo, da študira »Napoleona«. Pravijo, da se pripravlja na «Samomor». Pravijo, da je umetnik. Jackie Coogan je star trinajst let, je dolarski multimilijo-nar in hodi že v šolo. Ko je bil mlajši, je bil večji. Ko je bil prav majhen, je bil velik Olga Čehova je Rusinja iz šole Hudožestvenikov, takisto tudi lepi Vladimir Gajdarov. Niso pa iz šole Hudožestvenikov njuni partnerji. Douglas Fairbanks je za »Bagdadskega tatu< izdal dva milijona dolarjev, zanj je pa dobil tri milijone. Kot akrobat je neprekosljiv in poseka celo Har-ryja Piela. In to že nekaj velja. Ošenjen je z Marv 1'ickfordovo in se imata zelo rada. Živi še vedno. Greta Garbova je Švedinja; njen značaj je tako demonski, da si je podvrgla celo Johna Gilberta. Kdaj bo poroka, ne vem Tudi ne vem, ali pride še kdaj v Ljubljano. Lillian Gishova ima sestro Derothy in je še neomožena. Pravijo, da je tudi v življenju tako mehka in nežna in dobi osi čna kakor na platnu. Največ prijateljic ima med pobožnim ženstvom. Zaobljubila se je bila namreč, da pojde v samostan in je obljubo zvesto izpolnila — v filmu »Bela sestra« . . . Corinne Griffithova Ali ste jo že videli? Ne spominjate se? Škoda, o njej bi vam lahko mnogo povedal. .' Raymond Griffith ni s Corinno prav nič v sorodu. Njegov humor je kompromis med Lvropo in Ameriko. Emil Jannings je začil s šir.iro iti zasluži danes več tisoč dolarjev na teden. Jannings je eden tistih velikih, ki Ljubljančanom niso nesimpatični. Buster Keaton se nikdar ne f-me^e iu ima povsod smolo. Ali veste, kako se je oženil? V ateljeju je videl Natalijo Talmadgeovo, odšel je domov in jo je telefonično prosil za roko. Tako sta se vzela. Operaterja na škodo ni bilo zraven. Werner Krauss Fantastična pojava. Mojster »Ljubosumnosti«, strah »Praškega študenta«. Max Linder Nedosežni vzornik vseh filmskih pijancev. Komik po božji volji. Se že dve leti nič več ne smeje. Harold Lloyd ima zelo lepo plačo in nosi moderna očala brez stekel. Adolphe Menjou Cinik. Nosi menjoujske brke in je častni član ameriških natakarjev. Ali veste, da je bil pri »Pariški metresi« vzlic prohibiciji realno pijan? Opil ga je Chaplin. Ivan Možuhin je Rus in so ga že dvakrat prekrstili. Mi Slovenci, ki smo prijatelji Francozov, ga imamo radi, zato ga časih pišemo Mosjoukine in ga po možnosti tako tudi izgovarjamo. V Ameriki pa ga krajše pišejo Moskine. Pola Negri igra v Ameriki. Po rojstvu je Poljakinja, njen režiser Lubitsch je Nemec, njen mož knez Mdivani pa Georgijec. Zato je Ljubljančani ne cenijo. Svetislav Petrovič je Jugosloven in igra v francoskih, nemških in ameriških filmih. Največ živi v Niči in principijelno re odgovarja na pisma svojih oboževalk. Vsak dan tarnajo starši: »Otroci nam ne zaupajo, so nepokorni, ne prenašajo podrejenosti, so svojeglavni, trmasti. Rastejo nam Šrez glavo«. Ta vprašanja so danes čisto umljiva. Moderna doba s svojo nestalnostjo in gospodarsko bedo učinkuje na zadružno življenje rodbine skrajno uničujoče. Vprašajmo se, kdo nosi krivdo propadanja rodbine, a s tem tudi za vse manjšo njeno zmožnost za vzgojo otrok? Razen bede, razen slabih razmer, nosijo velikansko odgovornost za vse slabe lastnosti otrok ponajveč — roditelji sami. Na deželi, v malih mestih, trgih itd., je pojem »roditeljskega doma« še znan, pa vendar «e mu tudi tam majejo temelji. Na kmetih se še cela rodbina briga za produkcijo hrane, cela rodbina z zanimanjem sodeluje pri vzdrževanju lastnega doma, tam je še skupna žalost in skupno veselje skupno delo; 8 tem pa je tudi naravna moč rodbine za vzgojo članov družine večja. Čisto drugače je to v večjih mestih in v industrijskih centrih, posebno v velemestih. Borba za eksi-»tenco in vsakdanji kruh je velika. Oče in mati eta prisiljena, daleč od doma opravljati delo. Dom pade na najnižjo stopnjo, postane samo enostavna spalnica, otroci pa so prepuščeni sami sebi. — Otroci in starši se osebno ne poznajo, ne poznajo njih notranjega življenja. Razočaranja in skrbi s strani staršev, ogorčenja in nezadovoljstva v srcih otrok, bi bilo manj, če bi si bili stariši na jasnem, da je otrok bitje svoje vrste. Moderna in pravilna zaščita celotne mladine od novorojenčka naprej je dosegla vsaj toliko, da se je ljudstvo začelo zanimati za pravilen telesni razvoj in za nego otroka. Za duševni razvoj in za duševno nego otroka pa se je storilo malo. Temu ni v zadnji vrsti krivo pičlo zanimanje s strani občinstva in države. To nezanimanje za otrokovo duševno življenje je krivo, da otrok propada. Starii — izvzemši slučaje socialne in zdravstvene potrebe — stremijo ia tem, da se Lya de Putti ni abstinentka in še vedno igra. Pozna pa se ji izprememba zraka: njen temperament se je umiril, njeni lepi črni lasje pa so začasno obledeli. Gloria Swansonova je polnokrvna Američanka, čeprav ima neki liko japonske oči in malce navzgor ukrU ljen nos. Temu pa ni sama kriva, kakor po-grešno mislijo nekaterniki. Tudi ona živi š« vedno. Norma Talmadgeova je najstarejša med tremi sestrami in, če dovolite, najlepša. Igra dobro in ljubljanski kini niso nikdar docela prazni, kadar predvajajo njene filme. Rodolfo Valentino je bil idol vsega ženskega sveta. Danes pa je že skoro pozabljen. Hic transit gloria filmi. Conrad Veidt je s svojo ženo m otrokom odšel čez lužo in ga, kolikor sem poučen, tri leta ne bo nazaj. Toliko na znanje vsem spoštovanim intere-sentkam. Paul Wegener Kdor ga je videl, ne bo zlepa pozabil njegovega tipično samojedskega obraza. Pravijo, da ni najslabši nemški igralec. ★ Tako smo z mukami in težavami odpravili tudi drugi del našega seznama in nam ostane še tretji: Stara garda Ta je najkrajši; šteje namreč le dve tofc-ki. Prvo izpolnjuje Asta Nielsenova drugo pa Henny Portenova Obe sta še mladostni in čili in tudi zdravi, kar pri njunih letih ni karsibodi. Tudi sicer imata lepe zasluge za razvoj filmske umetnosti, in v tem smo, upajmo, enih misli a staro gardo naše filmske publike. Zato jima vsi iz srca privoščimo zaslužni pokoj in zaključujemo, pisanje z navdušenim klicem filmskima starešinama, še na mnoga letal .» I C- . otrok čimpreje iznebijo. Oddajo jih. v razne domove, v vrtce itd. Prav je, da se otroka v vsakem nujnem in potrebnem slučaju odda v tako ustanovo, pa • vendarle niso take institucije zato tu, da se podpira vse manjši občutek dolžnosti s strani »tarSev in vse manjše zavedanje odgovornosti. Rodbina je elementarna celica, pracelica države. Treba je, da v njej vzcvetejo vse vrline— ljubezen do naroda, dar in smisel za zadružno življenje, mnogostranost, ljubezen do bližnjega itd. Jasno je, da so z uničenjem družine kot organske tvorbe, vse te lastnosti obsojene na smrt Soia sama ne more nadomestiti onega, kar se je doma zamudilo. Ona nima one nagonske naravne moči, katero ima rodbina. Razni domovi, vrtci itd. — čeprav so potrebne ustanove — ne zmorejo tega kar zmore rodbine. Kdaj in kako naj začne rodbina s trojim dobrodelnim učinkom? Takoj po rojstvu otroka s pametno vzgojo! To je čas, katerega ne smemo zamuditi! Razen snage sta red in točnost temeljni pogoj za dobri razvoj otroka, a posebno pa temelj med temelji sistematične vzgoje. Vse mere, ki jih z ozirom na otroka ukrenemo, se morajo izvršiti strogo točno in se morajo držati stanovitnega reda in enakomernosti. — Božič v pragozdu Bjlo ie v Afriki, v deželi Valunda na razvodju Konga in Zamberija. Šest mesecev sva s tovarišem stotnikom He-mingom prebivala v tej odljudni deželi, daleč od omikanih ljudi, med sovražnimi črnci. Razen naju ni bilo v vsej deželi niti enega belopoltega človeka. Semkaj ni prihajala pošta in tudi v domovino nisva mogla poslati glasu, da še živiva. Najini nosači so se ustrašili nepopisnih nadlog dolge poti v afriške pragozde in so naju skrivoma ostavili na cedilu. Zjutraj se vzdramiva. a kuharja in slug nikjer! Ubogi naivneži, kdo ve. v kakih pustinjah žee afriško solnce njihove kosti. Ni mogoče, da bi se bili rešili. Varljiva in maščevalna je afriška oriroda! Najela sva si nove črne nosače in prodirala naprej v skrivnostno dežslo. S seboj sva podila čredo afriških koz, nadležnih, požrešnih živali, ki so žrle vse, kar jim ie prišlo pod zobe. Nekje sva se ustavila in si naredila v zapuščeni kolibi »taborišče«. Tovariš se je Dodal nad slone. Mene je gnalo naDrej. Nenadoma sem občutil mrzlico. Zdelo se mi je, da mi bo razgnalo trebuh. Neprestano sem bruhal žolč. Opazil sem preteče znake; smrt mi je stala za vra- tom. Živila, ki sem jih imel pri sebi, smo porabili. Nadejal sem se. da bom lahko nalovil divjačine, a bolezen me ni pustila na lov. Poslal sem črnca, mož se je nekajkrat zaporedoma vrnil prazen. Obupen položaj: brez hrane in brez pomoči sem obtičal v srcu strašne Afrike. Ko sem dobil nekaj gob in si pripravil juho, mi je malce odleglo; bil sem toliko močan, da sem lahko krenil z nosači na pot. Zamislite si. kaj se to pravi: hodiš dolge ure po goščavah, vidiš samo divjo prirodo. ki te venomer ovira; spremljajo te črni, mrki ljudje s čisto duševnostjo. ki jih nikdaT ne doumeš in katerim ne moreš nikoli povsem zaupati. Utrujen, naveličan in bolan se vležeš — ne v posteljo, ne pod šotor." marveč na ležišče iz zelenega listja, okoli pa poležejo molčeči zamorci. V spanju prihajajo človeku mučne sanje; vsak hip skočiš pokoncu in zjutraj si zbit in onemogel kakor si bil zvečer. Preveč mi je bilo vsega. Samo eno željo sem še imel: nazai v taborišče! Naj stane, kar hoče — samo nazaj! Dal sem črncem povelje. To so zijali vame; še verjeti niso mogli. Obrnili smo in šli počasi nazaj. Bil sem nepopisno izmučen; čutil sem vsak korak, venomer se mi je zdelo, da se bom Če navadimo otroka od začetka na red ne glede na njegovo voljo in na njegovo lastno udobnost, njegovo komoditeto, če opravljamo vse manipulacije, vse posle na otroku ob stanovitnem, vedno istem času in če se tega strogo držimo, nas čaka nagrada za uspehe. Ta nagrada se kaže v aklimati-zaciji otroka. Otrok n. pr. dokumentira vedno v nekem času svojo lakoto. Zbudi se ob enem in istem času. Izpraznuje svoja črevesa in mehurček redno, natančno kot ura. Tak otrok je zmeraj dobrovoljen in prijazen, skoz in skoz priden in miren in ne rabi nikakšnih pomirjevalnih sredstev. Neredno in netočno ravnanje z otrokom, kateremu se podaja hrana v neenakih presledkih, katerega kopajo zgrudil na tla in onemogel obležal. Moral sem napeti vso energijo, da sem se držal pokoncu. Kakor obsedenec sem ril naprej po goščavi, ne meneč se za okolico in pokrajino. Lijane so mi zapirale pot in me ovijale s svojimi kačjimi izrastki; zdaj pa zdai sem se tako zamotal, da so me morali nosači osvoboditi neprijetnih spon. Potem smo prišli v gozd z visokim drevjem; tu so se po krošnjah podile neštete opice, ki so jih moji črnci streljali, da si potolažijo želodec. Sam sem takisto meril in streljal, a zaman. Preslabe so bile roke. preveč izčrpano telo. Opice so se porogljivo zbrale okoli mene in me zrle kakor pošasti. Dalje, samo dalje! Prišli smo na prosto stepo, ki jo je obilno žgalo tropsko solnce. Kakih petdeset korakov dalje se je pasla čreda zeber. Nič se me niso prestrašile, kakor da bi slutile, da jim od bolnega belca ne preti nevarnost. Se en poizkus. Počila je puška; zgrešen strel se je izgubil nekje v goščavi, zebre so zdirjaie v krasnem diru čez širno stepo. Onemogel sem se vzleknil po tleh. Zaman sem se trudil, da bi vstal. Bilo je pozno popoldne. Nosači so si postlali okoli mene. moj »lovec« je odšel nad zebre in se po dolgem ga kanja vrnfl praznih rak. »r. B. Dragai; Rodbina v človeški družbi Vsak dan neredno in ob raznih časih, katerega tfiati neredno zbudi, radi dojenja, je zmeraj fceprijazen, siten in kmalu nastane iz njega »kričačc. Otrok postane tiran v hiši. On je general, mati pa redov. Tak otrok se po krajšem ali daljšem času zbudi, tudi če je z velikim trudom zaspaL Vsem pomirjevalnim sredstvom se upira z zaglušnim krikom. Velikega dela skrbi, truda in nagajanja s strani otrok, so krive matere same, ker niso male vzgojiti otroka. Na ta način se kaže že v prvih dneh po rojstvu jasno uspeh skrbno vpeljanega reda pri otrocih, katerih ne hranimo med 9. uro zvečer in 6. uro zjutraj. Dva, tri dni bo mati slišala stokanje, ki sega v srce, čez par noči pa vidi otrok, da Sspeha ni in utihne. Takih in raznih momentov je neštevilno; dobra vzgoja, dobri primeri, veliko zanimanje s strani staršev za otroka, obrnejo otroka na pravo pot. Pozneje je treba otroka zainteresirati za rodbino. Pripovedovanje iz življenja prastar-šev. razlaganje o starših in drugih članih rodbine, o odlikovanjih in poročila o usodepol-Wih in drugih dogodkih je treba zbirati in prihraniti za otroke. Na ta način zaživi rodbinsko življenje in rodbinska tradicija nanovo. Posreči se zbuditi občutek za zadružno življenje in ljubezen za skupno življenje, katerih uspehov ne bo socializirana zavodska vfcgoja nikoli dosegla. Z rodbinsko tradicijo je vezan gotov ponos na rodbino in njeno čast. V mladini se zbudi želja po takih pri- merih. Otrok postane ponosen nanjo. Malo ljudi ima zmisel za vzgojo otrok. Za to treba imeti talent od narave, mnogo ljubezni, potrpljenja in znanja. — Oglejmo si samo žival, kako vzgaja svoje mladiče — koliko ljubezni kaže do njih. Otroka ne bomo vzgojili, če mu na njegovo vprašanje odgovorimo, ičakaj, ko boš odrasel, boš vse zvedel«. Na ta način uničimo otrokov nagon za znanjem. Kaj si pridobe otroci za vzgojo v družini, kjer poslušajo od najmlajših let vsak dan prepire med materjo in očetom? Otroci se navzamejo razpoloženja staršev, njihovega tarnanja, nezadovoljstva, sitne volje itd. Otrok ne mara tistega, ki tarna. Slaba volja in sitnost roditeljev je strup za otroke. Mati ne tepe otroka pogosto, ker je otrok kriv, ampak zato, ker je slabe volje in se mora sprostiti. Kaj nam koristi najlepša skrbno negovana hiša. če med starši in otroci, če med lastnikom hiše in najemniki ne vlada mir in medsebojno razumevanje? Temelj hišnega miru in dobre vzgoje otrok ,se gradi na harmoničnem sodelovanju vseh članov rodbine, na harmoničnem sodelovanju med vsemi činitelji, ki soustvarjajo dom. Tam kjer primanjkuje »etične hišne higijene« tam splošna hišna in domača higijena sama ne pomaga. Treba je zdrave hiše, kajti samo zdrava rodbina je temelj duševne in fizično zdrave človeške družbe. -5S3- rak, prostitucija, antisemitizem Po sovjetskih zakonih je žena v Rusiji povsem ravnopravna z moškim. Laiiko doseže vsako mesto v državni službi. V družini ni med ženo in možem nobeno razlike. Ta preobrat je postal živliensko dejstvo in je že prešel v navado. V Moskvi srečate žensko povsod. Na tramvaju opravlja službo kondukterke. Na sodišču sodi in deli pravico, v ministrstvu opravlja oddelek, v armadi zastopa častnika. Nikjer ni opaziti, da bi zavoljo tega razvoj obtičal in da bi bilo tako stanje za žensko škodljivo. Izven dvoma pa je, da vse to škodi stabilnosti družine, posebno še bodočnosti otrok. Pravno in faktično je družina v da-naJnji Rusiji popolnoma razrušena. Ce je to prav ali če ni prav, prepuščam sodbi pojmovanja in okusa. Jaz hočem s:uno obrazložiti dejstva ne glede na pojmovanja in okuse. Mislim, da ni treba demantirati obrekovanja, ki kleveta boljševike, Češ da so uvedli ali da imajo namero sčasoma i:vesti poligamijo. V Rusiji je mnogožen-stvo zabranjeno. Po boljševiškem zakonu se lahko ženijo in možijo ljudje, ki so dosegli 18. leto. Sodišče priznava samo civilen zakon. Brak je zaključen v trenutku, ko ga registrira tozadevni uradnik. Formalnosti so zelo enostavne. Ženin in nevesta se izjavita za poroko. Oba podpišeta listine, potem ko sta predložila izjavo, da sta stara 18 let in da se trenutno ne nahajata v zakonskem razmerju Z drugim človekom. Verski brak ni pre-|x>vedan, je pa pred oblastvi neveija-jVen. V ostalem ne igra religija nobere Vloge. Kristjan se lahko poroči z židovsko. mohamedanka sme vzeti za moža kristjana itd. Vsak zakonec lahko obdrži svojo vero. Zanimivo je tudi to, da pristoji sodišču pravica priznati »de ju-!re« brak, ki ni niti registriran, a ic »da facto« obstojal. Dovolj je, da živita moški in ženska v zajednici in da eden izmed obeh zahteva, da se njuno sožii.a prizna za brak. čeprav še nista neporočena. Sodišče lahko odredi, da je brak veljaven in odloči, da sta zakonca poročena od tistega dne, ko sta začela živeti skupaj. Tudi ločitev je enostavna zadeva. Izrečena je v trenutku, ko eden ali drugi bračni tovariš izrazi željo, da se vpiše v register za ločitve. Razlogi niso potrebni. Če imata mož in žena otroke, in se ne moreta sporazumeti g'ede prehranjevanja istih in glede njihove vzgoje, tedaj stopi sodišče v funkcijo. Sodnik ima dolžnost, da stvar odloči. Običajno je sodišče naklonjeno materi — tako vsaj pravi duh tozadevne zakon- ! ske določbe. Vsak človek lahko sklene zakonov i kolikor hoče. Lahko se večkrat oženi i aii omoii in zopet razvede. Zavoljo te- i grt je med inteligenti in med preprostimi ljudmi postal brak čisto navadna formalnost. Tudi ločitev je isto tako formalna stvar. V Moskvi sem slišal, da je mnogo ljudi, ki so bili v bračni zajednici 48 ur in celo manj. Zgodi se pa tudi, da se danes moški oženi, jutri razvede, in se pojutrišnjem na novo oženi. Ne vem, če je prevelika svoboda glede zakona vzrok, da je prostitucija v današnji Rusiji silno razvita. Mislil sem. da ne bo po Parizu, ki je glede tozadevnega žalostnega renomeja na znanem mestu, napravila Moskva nobenega vtisa. Toliko bolj sem bil Iznenaden, ko sem opazil naravnost neveijetao visoko število prostitutk v Moskvi in v Ljeningradu. Pariz in Varšava se ne moreta meriti z Ljeningradom in Moskvo niti od daleč. Najžalostnsiše pa je to, da najdeš med ruskimi prostitutkami — ne dekleta, ampak deklice, stare po 13 in 14 let! Žalostno je dalje, da bolj-ševiki niti ne ganejo z mezincem, da bi to zlo odpravili. Njim se vidi to stanje povsem naravno. ★ Sedel sem s prijateljem v restavraciji za vegetarijance. Prijatelj je kmalu začel peti z delavci, ki so najprej sedeli v kotu ter so potem odšli. Nasmehnil se je in jaz sem ga vprašal, kaj to pomeni. Pojasnil mi je: »To je antisemitska pesem, izredno popularna popevka. Poznajo jo vsi.« Nato mi je objasnil, da je v Rusiji danes več antisemitizma nego kdaj koli prej. Močna protižidovska tendenca se pojavlja zlasti v Ukrajini. Ruski židre so zelo inteligentni. Židovska inteligenca v Rusiji je bila že pred revolucijo nak>o-njena komunističnim idejam. Mnogi vodje boljševikov so židje. Seveda so ruski židje. kakor židje povsod po svetu, dobri trgovci ter Imajo danes v rokah vso zasebno trgovino. A ker je vsa prava ruska inteligenca protiboljševi-ška, vsa boljševiška inteligenca pa židovska, so boljševrki primorani. da postavljajo na najboljša mesta v državi žide. Množica, delavci-komunisti o tem sploh ne razpravljajo. Oni vidijo, da žive židje boljše kot drugi, vidijo, da so židje bogati in jih delajo odgovorne za vse. Ne verjamem, da so boljševikl sprejeli manire bivše reakcije v Rusiji in da ho-tč izzivajo protižidovsko razpoloženje v ljudstvu. Vendar zveni paradoksno, da boljševizem, ki je v svojem jedrn mednaroden, podpihuje tako nizke ir-stinkte čisto navadnega šovinizma. viet z /iccrif" < Milit- Zdravstvo Vitammacija Izkušnje so pokazale, da potrebuje človek razen znanih hranil: beljakovin, ogljen-čevih vodenikov in maščob ter gotovih soli in vode za življenj: še drugih organskih snovi, katerih ses;;; ; ie še malo znana, o katerih se pa ve, du :ii ni moči uvrstiti med navedena hranila. ;. . u njihov nedostatek v hrani povzroči cck vrsto težkih, da naravnost smrtonosnih bolezni. Te snovi, kl jih nahajamo v surovi hrani, nazivljemo vi tam ne. Delimo iih zopet v štiri velike s';tiw ie. Pridržimo si, da o priliki še iz-prsgovorimo o njih. Danes se pomenimo o nicrda najvažnejšem izmed njih. o tako-imenovanem D - vitaminu. Ta vitamin, raztopljiv v maščobah, pospešuje rast in vpliva osobito na kalcijevo presnovo, odnosno na Dreosnovo njegovih soli v živalskem telesu. Ves učinek ribjega olja temelji na vsebovanju tega vitamina, o katerem so poskusi dognali, da se pojavlja pod vplivom ultravijoletnih žarkov tudi v drugi maščobni hrani. Preiskave so odkrile, da ie snov. ki se da »aktivirati« znanemu holesterinu o neznanih množinah pri-deljen ergostercin. ki daie visokoučinkuioč D - vitamin, čigar učinek ie približno 20.000-krat tako mogočen, kot efekt ribjega olja. Ta ergosterin je prišel pod imenom vigan-tol sedai na medicinski trg in se odlikuje poleg že omenjene učinkovitosti tudi po točni dozacij! in dobrem okusu. Že dolgo časa vemo. da sta tako angleška bolezen — rahitida kot spopadliivka — te-tanija (živčna bolezen, pri kateri se pojavljajo krči v okončinah) posledice okvarjene kalcijeve presnove. Obe bolezni sta silno trdovratni, tako da jih ie bilo težko, včasi tudi povsem nemogoče izlečiti. Tudi so puščale trajne, nepopravljive okvare za seboj, posebno prva. Pa dočim ie sedanje zdravljenje trajalo dolge mesece in leta, pa sedaj z vigantolom nekomplicirane primere lahko ozdravimo tako rekoč čez noč: teta-nijo v 1—2. rahitido v 6—8 tednih. Sedaj nam postaja tudi ttmljivo. zakaj je obsevanje z ultraviioletnimi žarki tako ugodno vplivalo na rahitični proces. Žarki -so aktivirali v obolelem telesu sterine, iih izpremenili v vitamine, uravnali kalcijevo presnovo in odpravili bslezen. Poleg rahitlde in tetariiie uporabljamo pa vigantol nspešno tudi pri mehčavki-oste-omalaciil, posebni bolezni kosti, pri kosto-lomih, pri skrofulozi in brezkrvnosti. Časih se že povsem propall bolniki naglo okre-pe, prično iesti, se naglo zrede In se dobro počutijo. Iz tega se da sklepati, da zdravilo poleg svoje specifične naioze tudi Sicer še učinkuje vzpodbudno na živlienske sile. Z vigantolom smo pa tudi postali neodvisni od jako različno učinkujočega ribjega olja, čigar okus ie, kakor znano, silno zo-pern. Koliko pregovarjanja in truda je bilo treba premagati, da se ie bolne otroke pripravilo do tega, da so požrli tisto nesrečno žličko neprijetnega zdravila, to vedo matere takih otrok naibolie povedati. Zanaprei to popolnoma odpade. Zdravilo ie dobiti v kapljicah, pa tudi v poslajenih Pastilah, s katerimi danes lahko vsaka mati celo nagradi svojega nekdaniega upornika. Vigantol ie tudi priporočljivo sredstvo nosečnicam kot doječim materam Uživajo ga zategadelj, da že vnaprei preprečijo bolezni, na katerih bi utegnili oboleti njihovi otroci. Zdravniška posvetovalnica G. M. P. v Šk. p. V. V prvi vrsti treba pobijati slabokrvnost. Poleg tega Vam priporočamo vigantol-dražeje, od katerih jemljite 1 do 2 dnevno. Izpirajte si lasišče tedensko enkrat z dobrim, v lekarni kupljenim bencinom, sem pa tja z raztopnino 2 gr tanina na 100 do 200 gr vinskega cveta. Tudi žveplena mazila lahko uporabljate. — »Otroke »Pod-raščent jezik je bajka; odpomoč je v lažjih primerih mogoča, toda samo s primernim poukom in vajo pri kakem govorilnem učitelju. Obrnite se morda na vodstvo gluhonemnice v Ljubljani ali pa na učiteljico za slične napake (Ljubljana, Beethovnova ulica 4). črvi, katere ima otrok, so jako nevarni, ker so krvosesi. Odpraviti jih morate otroku temeljito, kar najlažje storite, če ga pošljete v otroško bolnico v Ljubljano. — G. M. M. v Št. M. na P. V težkih primerih se z mazili ne opravi mnogo. Poskusite s kakim obližem, ki ga je dobiti v lekarni. Obliž naj leži nekaj dni na kurjem očesu, nakar ga odtrgajte in si kopljite noge kake pol ure v Čim toplejši vodi, da se koža dobro premoči. Sedaj skušajte iztrebiti trn, kolikor možno in ponovite obliž in ostalo. Ce taka sistematična kura ne pomaga, potem pomaga samo operacija. — G. I. 0. v Kr. (S.). Oboleli ste nedvomno na akutnem revmatizmu, od katerega vam je bržčas ostala srčna hiba, kot se to neredkokrat zgodi. Ogibajte se težjega telesnega dela, alkohol in tobak pa opustite popolnoma. Proti čaši črne kave ni ugovora. Če boste živeli solidno in se izogibali težkemu delu, bolezen ni opasna, dasi komaj popolnoma izlečljiva. Sicer je pa bolj neprijetna kot nevarna. — G. F. L. Anonimno! Koš! Priloženih 10 Din Vam je na razpolago pri ravnateljstvu »Jutrac. — G. S. K. r L. Brez točne zdravniške preiskave ni moči odgovoriti na Vaša vprašanja. V splošnem se pa lahko re- Samo pristne jamčijo za kakovost in učinek. Pazite na tu naslikane originalne zavoje, kl varujejo pred ponaredbami talzi- Dečva, domača moda prihodnjega leta. če, da se vse poškodbe hrbtnega mozga le težko in nepovoljno zdravijo in da po njih skoraj vedno ostajajo neizboljšljive težave. Zakaj bi taki bolniki zmerno ne smeli piti in kaditi, ni uvideti, zlasti če jim tega zdravnik posebno ne prepove. Zdravniške odredbe pn le lepo prepustite zdravnikom. — G. S. Š. » Sv. R. Verjetno je, da trpite na arteriosklerozi v žilah odvodnicah (na nogah), ki ne dovoljujejo, da pride dovolj krvi vanje, zbog česar Vas zebe. Seveda pa ne moremo zagotoviti, da je to vzrok Vašim neprili-kam. Pazite, da boste imeli vedno bedra iztegnjena, kadar sedite, da se žile ne stikajo preveč pod kolenom ali na robu stola itd. Pomagate si lahko s tem, da si premrto nogo kopljete v topli vodi, jo dobro osušite in vtaknete v ogrete volnene nogavice. — O. A. K. v M. Tudi po našem mnenju je arterioskleroza vzrok ne le tedanji krvavitvi, atnpak vsem ostalim bolezenskim znakom, o katerih mislite Vi, da so bili posledica one. povsem smotrene injekcije. Pazite, da Vas bo vedno nekoliko odvajalo, ne napenjajte se, ne jejle pretežko prebavljivih jedil, nf> pijte alkohola in, po možnosti, ne kadile. Jemljite lahko dlje časa 1 gr kalijevega joda, raztopljenega na litru destilirane vode. vsak dan po 1 žličko. — O razjedi, o kateri pišete, ni moči ničesar povedati, ne da bi se je videlo. Vsekakor je umivanje s terpenli novim milom napačno. Izmivajte si razjedo ali kar že je, enostavno s prevreto in izhla-jeno vodo in poskusite jo mazati z inothyo-lom, katerega dobite v vsaki boljši lekarni. — G. P. L. v T. Ne hodite z mokrimi rokami na mraz. če se hočete obvarovati razpoki in na koži in ozeblin v obče. Kožo si lahko mn-žefe z jodovo tinkturo na bolečih mestih ali z lOodstotnim jothvnovim mazilom. — G M. E. v St. V. Ohromitve po difteriji. kot v obče po infekcijskih boleznih, nudijo precej dobro prognozo (napoved) ob primernem zdravljenju. To pa velja, kot v primeru Vaše hčerke, le za one bolnike, pri katerih se je oVremenje pojavilo po prestani bolezni. Ohromenja v času zvišane temperature so Skoro vedno crganična in se dokaj težje popravijo. kot omenjena, toksična. — G. F. F. ▼ L. Po Vašem popisu gre komaj za živčno, verjetno pa za duševno bolezen Obrnite "p z bolnico na kakega strokovnega zdravnika Specifičnih zdravil za bolezen ne poznamo. Pabsrki Pariški zvezdoslovec Ch. Nordmnnn ie preračuni!, do vsak cm' solnca izžariva "luč za 319.000 sveč, medtem ko najjačja električna svetiljkn daje največ 20.000 sveč. Vidna solnčna plccke bi torej zalegla za 180 okti- lijonov sveč, število z 28 ničlami! » Ako bi človek jedel toliko kot vrabec, bi moral glede na svojo velikost in težo snesti zjutraj 6 piščet, opoldne ovna. zvečer tele. Ptičje krilo je sorazmerno 20 krat močnejše od človeške roke. Jules Maret je odkril pravi radij, ki se n« razkraja. Kar sla našla zakonca Curie, je bi) samo derivat radija. • Otok TrinM.ir! ima jezero s 47 ha površine, ki obsega neizčrpne množine tekočega asfalta in vrelec te dragocene snovi. * V londonski razstavi umetnih zob so z« nimivi umetni zobje iz efruških grobov, st.iri nad 3000 let. a bolji od današnjih. Pozornust vzbujajo umetno zobslo bogate «tare gospe iz Ekuadora. ki je svoje zobe zamenjala t dragimi kameni. • Luthrovi rokopisi spadajo med najbolje plačane. Na 6 milijonov diunrjev se ceni;o rokopisi, za katere pruska država 'oži londonske knjiga rje. Svojeročuo pismo, če ima obče zanimivo vsebino, stane 40.000 Din. Nič več se ne spominjam, kako je bilo naslednjega dne. Vem samo to. da sem se opotekal kakor pijanec in napol brez zavesti sledil črncu, ki nam ie bil vodnik. Ko sem se tretjega dne predramil, sem opazil, da je kriza premagana. Malo sem se okrepčal z neslano juho in odrini] dalje. Popoldne sem prispel v taborišče. Bil sem tako izstradan, da sem jedva stal na nogah. Pa vsi napori so biij ka.i hitro pozabljeni. Prišei je tovariš in ob boljši hrani in prijetnem kramljanju sta se telo in duh začudo ojačila. Zopet si me mikala s svojimi čari. skrivnostna Afrika! Sovražna si človeku — belcu, a kdor te je spoznal, »te ljubi v mržnjijn trpljenju... Zaklali smo nekaj koz in smo se okrepčali. Tedai sem bil poslal tovariša z zdravimi nosači na lov, sam pa sem ostal z bolnim osobiem v šotoru. Bilo je sredi decembra. Bližal se ie božič. To ie v tropskih krajih čas velikega deževja. In res se je vlilo in ie lilo brez r.ciianja. Strahoviti so zimsko-deževni dnevi sredi Afrike. Človek bi zblaznel od osamelosti in puščobe. Vsako jutro je bi'a v kolibi več centimetrov visoka veda. Črnci so bili vsi bolni, tako da ga ni bilo. ki bi bil šel z menoi vsaj na bližnji lov. Tudi v kolibi ni bilo več hrane: ne sladkorja, ni čaja in le boren ktopček soli. Pred poginom so nas varovale v tem času. ko je lov dvomljivi samo še koze; ne daj Bog, da bi bili morali vse poklati. preden bi prišli v varnejši kraj! Nekega dne, ko je popoldne nehalo iiti, sem bil šel na izprehod v okolico. Tu sem naletel na domačina iz bližnjega selišča, ki mi je povedal, da se v okolici klati stan man - eater (lev, ki žre ljudi). Dan preje je bil napadel in odvlekel s seboj neko žensko: ko sta ga dva moža zalezovala, ie oba težko ranil in se je pred očmi preplašenih va-ščanov gostil z nesrečno žrtviio. Ponudil sem poglavarju, da mi preskrbi nekaj nosačev in poidem lovit nasilnega sovraga. Zaman — glavarju nekaj ni bilo všeč; rajši je pustil, da lev napada žene in deco. nego da bi mi bil dal na razpolago petorico domačinov. Daai ali dva pozneje sem se srečal s tem levom. Bil sem oravkar v naši »kašči«, ko neki črnec divie zavpije: »Tau. tau!« (Lev. lev!) Jadrno skočim pred kaščo in ugledam črnca, ki spretno kakor opica pleza na drevo: »Skrijte se,« — vpije, »lev je tu!« Hotel sem skočiti v kolibo, da bi bil pograbil puško, a lev me je prehitel, mogočno je stopal kakih dvajset korakov otoč od mene. Hladen pot mi je oblival hrbet. Nisem se mogel ganiti. Nekaj naglih skokov in bi bil levja žrtev. Toda krvoločni mogočnik se ni zmenil za me. Pokojno je bil odšel v goščavo. Šele ko je izginil, sem se prijel za glavo: Takšna prilika in si jo zamudil! Zaman je bil ves kes: lahko sem bil zadovoljen, da me ni velikan kako drugače presenetil. ★ Tik pred božičem je bil naš položaj strahoten Zalogo smo docela izčrpali; lov je bil skrajno neugoden. Bilo je 24. j popoldne. Daleč v domovini so drhtela srca v pričakovanju svete noči. Tu je vladal strašen, mrtev molk afriške planote. Vzel sem spremljevalca in sva krenila na lov. Potihoma in počasi sva odmikala od sebe visoko travo, ki naju je popolnoma skrila. Kanila sva se pretiti k bližnjemu jezeru, odkoder sva čula divje race. Bil je jasen dan. Solnce se je nižalo k zatonu. Počeni! sem v travo in se zamislil. Zaman je vsa utr-jenost: tu. sredi divje prirode in čisto tujih, sovražnih ljudi občuti tudi najbolj trdo srce poeziio božičnih praznikov. Spomini na mlada leta niso nikdar in nikjer tako sladki kakor v takem položaju. Ze so mi sili'e <:olze v oči. Toliko tega prebiješ in preneseš s posmehom. a taki - le spomini te docela raznežijo in napolnijo srce z bridkostjo. Zahajalo je solnce. daleč nekje je bila moja domovina, daleč onkraj morja so se znanci pripravljali k božiču... Prileteia je jata teosi. Ustrelim; odmev se izgubi nekje na robu pragozda, prepl^eno gosje gaganje se čuje nekje nad vodo. Prc-riiem se nanrei. ni-ker sledu o tolikanj zaželjenem plenu... Zlovoljen sem se vrnil v kolibo. Tovarišev obraz je kazal obup. Zaprla sva se v kočo in sva molčala dolgo v noč. Tak je bil moj božični večer v pragozdu. Po H. Schomburghu. Božič v Tibetu . Dne 24. decembra smo taborili na dnu neke dolinske kotline ob jezeru Dumbok-tso. Podnevi je sijalo solnce in veter, ki nas ie krepko bičal v hrbet, je je! malce popuščati. Vzlic temu je vladal pravi božični mraz. Zares sem bil vesel, da smo prišli pod streho. Skionjen nad posodo z žerjavico sem pctrpe?'jivo čakal, kedaj bo Tsering -vniavil vočerjo — ne na mizo. ki je. kaj pa. nismo imeli. marveč na pod pred tkiki posteijo. Čakala me je prava gostija poln ionec mleka kosi sočne jagnjetin. ko'ač pše-ničnega kruha ki čaj. V ušesih mi je zvonilo kakor cerkveni zvonovi v šu-rnah moje domovine in kakor petje razigrane dece, ki veselo pozdravlja Božič. Robert in jaz sva bila edina kristjana v moji četi. Sklenila sva, da proslaviva nsjicpši praznik v !etu r.a sa de vrsten način, ki bo vzradost;! tudi jjagane. Pripravila sva kakih štnidoset že rabi.'enih. skoraj dogorelih svy. ki sva iL bila razvrstila po robu sredi šotora sto.ccc-za kovčega. Muhamed Iz.i ie med tem zbral moje ljudi in nh postavil v vrsto. Ko sva zažgala sveče. cva odmakni'«! sprednje platno. Na obraze mojih mož, ki jih je razžaril ostri krivec, je nadel pramen svetlobe. Čulo se je. kako so od presenečenja vsi zamomljali. Tedajci so stopili v ospredje možje iz Ladaka in so zaigrali na niSčalke in zapeli svoje domače pesmi. Suktir Aii * na vse kriplie bobnja! po skledi, medtem ko so drugi plesali ali bili takt z nogi.iii Nato je dobil sleherni izmed niih darilo: srebrn novec, zakaj drugega iim v Tibetu moj Jezušček ni mojte' prinesti. Kaj neki so mis'ili soscd.'i Fibotanci o tei predstavi? Po vsej verjetnosti so sodili, da je kovčeg oltar in da smo zažgali žrtvene sveče svojim bogovom. Krasno je bilo pogledati nekega dečka, ki nam je v poslednjih dneh kazal pot. «Smrt se umika!« je nekoč vzkliknil profesor Richet. «Toda ne brez boja«, bi bilo treba še pristaviti. Moderna medicina in kirurgija ji s svojo veliko zaveznico profilakso izvijata iz rok ko« so, ki je v preteklosti tako bogato ko« sila nevedno človeštvo. Kaj je bistvo profilakse? Čuvaj se bolezni, še pre* den te je napadla, predvsem bolezni, ki je na videz nedolžna, a zahrbtno pripravlja pot drugim. Ni pa važno sa« mo čuvati telo pred propadanjem, marveč ga je treba krepiti in izpopol« njevati, da bo kljubovalo navalom, ka« dar pride čas preizkušnje. Po svetu se silno mnogo govori in piše o profilaksi, delajo se velikanski načrti in morda ne bo odveč, če pogle* damo koliko se jih je doslej uresničilo. Evropci smo posebno po vojni nas njem. Pretiplje mu vso njegovo du« šcvnost in skuša prodreti čim delj v zdravstvene razmere njegovih predni« kov. V neprisiljeno prijaznem pomen« ku izpipa iz njega zdravnik čisto kro« nološko ves potek nezgod in motenj, ki so morda dovedle do njegove bolez« ni. Od njega izve, kako se počuti, kako spi, je, ali opravlja dela z lahkoto ali s težavo, s čim se peča in kakšne so dru« žinske razmere. Kdaj, kako in kje se zabava in kakšne skrbi ima. Fo plohi takih in podobnih že več ali manj ste« reotipnih vprašanj, ki pa so za poznej« šo preiskavo velikega pomena, ga od« pelje v posebna raziskovališča. Tam ga v par minutah stehtajo, zmerijo mu prsni koš in druge dele telesa, preiz* kusijo refleksne gibe mišičevja in živ« cev in ugotove izdatnost njegove ob« Merjenje kapacitete pljuč Kazalec na respirometru pokaže, koliko litrov zraka človek vdihava in izdihava. - vajeni, da pri vseh novotarijah najprej pogledamo v Ameriko in če zapazimo, da so tam papirnate projekte že kako realizirali, tedaj šele se dokopljemo do spoznanja, da je načrt res nekaj vreden. To pot nam pogled v Ameriko od« kriva grandijozno sliko združitve zna« nosti in dobrodelnosti z namenom, da olajša človeku težko pot mimo milijo« nov zahrbtnih bakterij, ki mu streže« jo po življenju. Ogledali si bomo institut za podaljšanje življenja. Bilo je 1. 1913., ko so v 45. aveniji Newyorka otvorili «Life Extension In« stitute« (institut za podaljšanje življe« nja), ogromno skupino zgradb, bogato opremljenih z vsemi potrebnimi in« strumenti. V institutu deluje cel štab zdravnikov, tehnikov in bolniških strežnikov. Institut si je nadejal visoko in naši dobi res odgovarjajočo nalogo čuvati in utrjevati zdravje milijonar« jev prav tako kakor zdravje posled« njega težaka. V kratkem času svojega obstoja je institut dobil tnnogobrojno klijentelo, ki se da opredeliti takole: V prvi skupini so abonenti, ki pla« Ju jejo letno 20 dolarjev in dobe s tem pravico do enkratne vsesplošne, teme« ljite zdravniške preiskave, a poleg tega imajo pravo za specijalno pre« iskavo vsake tri mesece. Pri vsaki preiskavi dobe abonenti zdravniško iz« pričevalo s potrebnimi higijenskimi na« vodili. Potem so. oni ljudje, ki so pri tej ali oni z institutom pogodbeno ve« zani zavarovalni družbi podpisali zava« rovalno polico v namenu, da iz svoje smrti skuieio katvtal za ostale. Agenti zavarovalnih družb, ki imajo poeodbo z «Life Extension Institutom«, igrajo namreč vlogo nekake zdravstvene ko« misiie, ki dovaja institutu vedno no« ve abonente. Največ zaslug pa ima in« stitut za tretio skupino, ki jo tvorijo po večini mali liudje: uradniki, trgov« ski in industriiski nameščenci ter de« lavci. Za te veljajo v institutu posebni tarifi, ki so prilagojeni dohodkem po« Sameznika. Prvi korak V institut pride recimo človek, ki je navidez povsem zdrav. Najprej pade v roke zdravniku, ki skuša predvsem najti različne psihološke in druge mo« mente, ki bi utegnili biti v kakšni zve« zi s pacijentovim zdravstvenim sta* čutljivosti. Specijalisti za očesne in ušesne bolezni mu preizkusijo vid in sluh. Pri specialistih Potem roma pacijent skozi tretja vrata v dvorano, ki je podobna nekaki reviji lobanj, posebno, čeljusti. Sprcj« mejo ga zobozdravniki in zobotehniki in mu temeljito preiščejo ustno dupli« no in zobovje. Američan zahteva moč« ne in zdrave zobe; škrbast človek je v Ameriki revež, zakaj na intaktno zo« bovje polagajo tam še neprimerno več« jo važnost kot pri nas v Evropi, kjer so šele zadnje čase začeli temljito gle« dati na zobe. Ni namreč dvoma, da je slabo zobovje povod neštetim rnot« njam v ostalem organizmu in zato jim pridemo najlažje v okom, ako posve« čamo primerno pažnjo že njihovemu izvoru, to je zobem. Zato je preiskava skrajno natančna in dolgotrajna. Od vseh strani presvetijo pacijentu usta z rontgenskimi žarki in ko je preiskava končana, ima «bolnik» v žepu poseb« no izpričevalo o svojih zobeh, izpopol« njeno z desetimi rontgenskimi foto« graf i jami. Nato ga sprejmejo specijalisti za prebavila, ki mu pregledajo želodec, preiščejo čreva in ugotove množino in kvaliteto tolšče, ki se mu nabira pod kožo. To je jako važno, tako važno celo, da natančno zarišejo debelino tolščne plasti na posameznih delih te« lesa. Nadalje preštudirajo pigmente, ki jih izločajo koža in mišičevje, ka« dar delajo. Zakaj od pigmentov je od« visno, s kakšno vztrajnostjo lahko Človek dela. T.-tra in iedvkc sta še no« sebno privlačna organa za vedoželjne specijaliste. Kdor hoče slediti ameriškemu tem« pu, mora imeti izvrstna pljuča. Po pa« cijentovem prsnem košu razobesijo ce« Io vrsto akustičnih in električnih in« strumentov, ki avtomatično pokažejo stanje vseh poglavitnih dihalnih orga« nov. Natančno mu izmerijo velikost in vsebino prsnega koša in končno množino zraka, ki ga predihava. To iz« merijo z nekakšnim aparatom, ki je podoben plinomeru, kakršne postavlja« jo plinarne svojim odjemalcem. S tem »respirometrom«, kakor se aparat ime« nuje, je zvezana cev, ki jo vzame pa« cijent v usta in skozi njo normalno di« ha. Kazalec na merilcu neposredno po« kaže, koliko litrov zraka človek vdi« ha in izdha. Pri enem vdihu znaša ko« ličina zraka 4 in pol do 5 litrov. A bolj važno je največja množina, ki jo mo« re vdihavati človek, kadar dela s polno paro. Tudi to ugotove. Brez rontgeno« vih žarkov seveda tudi tu ne gre in po končani preiskavi je pacijent zopet bogatejši za par interrsantnih posnet« kov svojega meha. Končno prodro rontscnovi žarki še v globino njegove« ga srca in pretipljejo vsako žilo in ži= lico. Roke in noge mu uklenejo v ne« kakšne z zrakom nanolnjene zapest« n;ce, ki so s cevmi priklopljene na me« rilne instrumente, kateri zabeležijo ali pa ce'o zarišeio pu's. bitje srca in pri« tisk krvi v žilah. CMvznmeio mu ne« kni krvi, ki jo v laboratoriju nreisku« sijo v treh smereh: fizično, kemično in bakterijološko. Sedaj je pacijent rešen. Na poti skozi vsa opisana in nekatera neopisa« na preizkuševališča si je nabral eelih 15 velikih, do poslednjega kotička po« pisan;h in porisanih „pol, ki jim sledi informativen uvod in za zaključek: na« vodila o splošni higijeni. Značilno in presenetljivo je dejstvo, da v vsem poročilu ni niti besede o tem, kako naj se abonent zdravi, kaj naj naredi in kaj opusti, da se bo ta ali oni organ popravil, oziroma še bolj razvil. Nnčm zdravljenia izdelajo šele gi poročil posameznih specijalistov, ki so abonenta pregledali. Medtem pacijent lahko doma štu« dira popis svoje psihopatološke zgodo« vine in bodočnosti svojega zdravja; ne« kakšno pridigo, iz katere izve, da po« polnega zdravnika praktično ni, da pa eksistira nebroj različnih sredstev, ki ga lahko popravijo. Razdelitev v bolniške razrede Na podlagi izstavljenih izpričeval uvrste nato pacijenta v enega izmed bolniških razredov, ki jih je 6.: A, B, jedi, ki bi bila pacijentu posebno pri* merna. Socijalni in finančni rezultati instituta Institut si je v kratki dobi svojega obstoja pridobil pra- dober glas; vsak pacijent je bil v njem deležen nebroj dobrot. Treba se je zavedati, da človeški or« ganizem že v kakšnih desetih letih,_po« tem ko je dozorel, začne zopet pešati. Torej se začne doba pešanja že nekje Merjenje pulza in pritiska krvi v žilah. C, D, E, F, kjer vladajo različni zdrav« stveni predpisi. Na primer A: Zdravje brezhibno. Te črke navadno ne dobi nihče. B: Malenkostne fizične napake; treba paziti na način življenja... F: Takoj prenehati z delom, pacijent mo« ra nemudoma v trajno zdravniško oskrbo. Vsak razred ima posebne zdravstvene predpise, po katerih se morajo pacijenti ravnati. Po tej klasifikaciji pošljejo abonen« tu na dom (seveda strogo zaupno) opis njegove bolezni in navodila, kako naj se zdravi. Za primer vzemimo par od« stavkov iz navodil, ki jih je prejel ne« ki J. S. iz Filadelfije, star 58 let. «Dobro bi bilo, da bi bila vaša oča« Ia narejena za gledanje od blizu. Se« danja niso popolna in mislimo, da bi se dala zboljšati... Vaše stanje je v splošnem dobro, razen kar se tiče soli. Sol sicer pri vas ne igra bogve kakšne vloge, vendar bi bilo dobro, da jo upo« rab'jate čim manj, kar bo jako ugodno vplivalo na vašo prebavo. Telovadbo gojite prav zmerno... Opomba, ki smo jo vam dali, se tiče infekcije v ustih. Kadar boste to odpravili, vas bo« mo lahko pomaknili v višji razred. (Mož je padel že v razred «D»). Pismu so pridejani številčni rezulta« ti, fotografije in diagrami posameznih preiskav. Kljub temu, da so pisma za« snovana v čim noljudnejši obliki, ven« dar se ravna tudi zdravnik, ki ga pa« cijent najame, neposredno po njih. Pismo se končuje z natančnim navodi« med 20. in 30. letom. Vendar pa izgu« bi človek del življenske sile že kot otrok, pravijo da z 10. ali 12. letom. Največja delazmožnost se razvija pri človeku nekako z 18. letom in proti 40. spet pojenja. Fizično -torej spada človek med najslabše zgrajene stroje, ki prav hitro dodelajo, zastare, odpo* vedo in jih je v tej kratki delovni dobi prav težko amortizirati. Zato je jako pametno, da napravi človek vsaj vsa« ko leto enkrat temeljito bilanco o sta« lom, katera jedila so abonentu primer« na in katerih naj sc čuva. Nazadnie r>^ naknadno posebni zdravniki na podla« še sledi par priporočenih zdravilnih InstitHt za podaljšanje življenja v Newyorkn je mesto 20- in večnadstropnih nebotičnikov, kjer so nameščene posamezne klinike in preizkuševališča. Institut bo popolnoma dograjen prihodnje leto in bo stal okroglo 2 in pol milijarde Din. (Slika po *Je sais touU.) Ratiioskopija S pomočjo roentgenskih žarkov se projicira pacijentova netranjost na zaslonko, na kateri se pokažejo vsi načeti de» li organizma. nju svoiih telesnih moči, da more pre* soditi, kdaj bo njegov stroj dotekel, kdaj ga bo treba potegniti od dela, do kdaj bo moral biti amortiziran. Tisoče in tisoče ljudi hodi dan za dnem na delo z mirno zavestjo, da jim ničesar ne manika, da je njihov orga« nizem nepokvarjen. Toda med deset tisoči, ki so jih prilike zanesle v insti« tu t za podaljševanje življenja, jih je biio prav malo med njimi, ki so se jim domneve skladale z resnico. Statistika, ki jo je objavil institut, priča, da je bilo med vsemi dosedanjimi preiskanci 53 odst. ljudi s pokvarjenim vidom, delno pohabljenih jih je bilo 41 odst., ploskonogih 21 odst., ljudi s srčnimi napakami 16 odst., z notranjimi krva« vitvami, 12 odst., z izpuščaji in ranami 23 odst. in z nabreklimi žilami 26 odst. Toda statistika v resnici ni tako obup* na, kot izgleda. Tu gre le za bolezni, ki niso nevarne, za bolezni, ki šele v poznejši dobi toliko oslabe organizem, da pripravijo v njem ugodna tla za usodnejše katastrofe, ki v poznih letih človeka uničijo. Z eno besedo: tu so omenjene le take bolezni, brez katerih bi se povprečna življenska doba lahko povečala. In z zadoščenjem ugotavlja poznejša statistika instituta, da je 60 odst. pacijcntov iz zgornje statisti« ke ozdravelo, ker so se ravnali po na* vodilih institutovih zdravnikov. Tudi njega so privedli. Vsedel se je pred vhodom v šotor in je izprožil roke po zemlji kakor mačka, kadar preži na plen. Pogledaval je zdaj mene zdaj sveče. »Je-Ii to lepo?« sem ga vprašal nekajkrat. Toda deček ni črhnil besede, še z očesom ni trenil, čeprav je takisto prejel božični dar. Ko je slovesnost minila, je urno vstal in odšel k svojim naj-bližiim rojakom; za nič na svetu m hotel več spati v našem taboru. Ko se je naslednjega dne malce iztrezm!. je deal, da je že marsikaj doživel, a tako čudovitih reči še ne. Zaman smo se trudili in ga preslepljali z obeti, proseč ga. da bi nas še dalje spremljal. Umih neg je popihal domov. Ko je ugasnila poslednja sveča, je vsak poiskal svoje ležišče. Tsering mi je bi! prinesel obilo žerjavice pod šotor, a jaz pa sem vzel sveto pismo, prebiral stare zjodbe in mislil na svoje mile in drage doma na severu. Tako mi je minila sveta noč v tibetski puščavi Naslednji dnevi so bili vetrovni. Ustavil smo se v Ngangtse-tso-u. kjer smo nameravali ostati nekaj tednov. Robert in Mohams' Iza nai bi osta'a s karavano v stalnem taborišču, jaz pa bi meril globino jezera, ki je bilo pokrito z debelim ledom in risal karto njegovega obrežja Naredili smo si majhne sani. ki naj bi jih vlekla dva nosača; postelje, šotor in hrano za deset dni bi morali prinesti za nami Ladačani. Zavij sem se v ovčje krzno, sedel na sani in komaj sta jih bila moža potegnila, že so tekle kakor po loju. Sani so kar poskakavale čez razpoke in struge, tako da si ie morala moja »vprega« pošteno brusiti pete. Zdaj pa zdaj je brizgnila voda skozi razpoke in takoj zmrznila v obliki več metrov visokih ledenih sveč in zvonov ki jih je porušil že rahel udarec, kakor da bi bile iz pene. Meril sem jezersko globino skozi osem lukenj, ki sem jih bil na vrtal v led; največja globina je merila 9.8 metrov. Pri tem delu mi je minil dan, in ko je zašlo solnce za rdeče oblake, je pritisnil tak mra-z, da sem raje krenil peš po jezeru. Okoli nas je ležala pusta in hladna ledena ploskev; razen naših korakov ni bilo čuti nikakega glasu. Naposled smo prišli k nekemu rtiču na obali, ki smo ga bili že v naprej določili. Tu smo se stisnili pod ska'o in čakali nosačev. med tem ko ie Rabsang zbiral kurivo. Ko je naš ogenj že veselo plamene!, je dojezdila četvorica in nato še ostala petorica nosačev. Na štirih mestih cbale so vzplamteli ognji: to je pričevalo, da nas ofcda:ajo nomadi. Potlej smo krenili dalje proti severo- zahodu. Neprestane burje so pomele led da je bil povsem gladek, a temno zelena ploskev se je videla z daljave kakor odprta voda. V sredini poti nas je zadržala poldrugi meter široka razpoka, naposled pa smo vendarle našli prehod čez led, tako da smo naredili most iz sani. Na pristanu je pasel pastir čredo ovac. Ko je opazil, da se mu približuje desetorica ljudi, je preplašeno pobegnil. Spet smo zbrali nekaj kuriva. Bila je Sfl-vestrova noč. Ondukaj smo postavili svoje stoto taborišče. Na novega leta dan smo zavili na jugovzhod. Dan je minil v merjenju globine. brez posebnih doživljajev. Zvečer pa je zabuča'a silna burja in gosta megla je pokrila okolico; nisem mogel razumeti, kako sta lahko moja nosača, ki sta zbirala kurivo, sploh našla pot do šotora. A prišla sta kakor senci drug za drugim in si naredila iz vreč, sani in ponjave nekako trdnjavo zoper mraz. pot!ej pa sta se tako stisnila k ognju, da jima je plamen segal skoraj k obrazu. Bila sta dobre volje; poznalo se je. da jima neprijetna noč ne more do živega. Tudi naslednjega dne so bili silni me-teži. Led je bil ščrbast kakor da bi bili valovi -"vrnili; strmi boki ledu so bili obrnjeni v severovzhodno stran, koder je pihal veter. Moja nosača sta morala riti skozi sneg kakor sneženi plugi, mene pa je prah jezerske soli tako rezal v obraz, da sem komaj dihal. Naposled je postal veter tako močan da je podrl nosača in prevrnil sani. Obstali smo v vrtincu same soli. Komaj smo bili malo prišli k sapi, že je vihar navalil znova in zgrabil moje sani ter jih z menoj vred ponesel kakor jadrnico daleč po jezera. Tako sem odrevenel od mraza, da se nisem mogel niti ganiti. S strahovito hitrostjo me je nosilo v smer proti mojemu glavnemu taborišču. Vendar pa nisem prispel tako daleč, zakaj sani so se v neki razpoki prevrnile in sem se prekobalil na sneg. Kmalu je bil pri meni nosač Rabsag in sva brž drug drugemu otepla sneg s kožuha, obličia in rok, potlej pa sva krenila nazaj. Ali noben ni vedel, kako daleč morava hoditi, da prideva na bližnjo obalo. Redkokdaj so se mi zdele ure tako neskončno dolge kakor na tavanju po leu Ngangtse-tso-a; vrhu tega je veter nosil cele oblake soli. Vsa trojica smo bili bolj mrtvi nego živi. preden smo dospeli na obrežje in našli ondi zavetišče pred burjo. K sreči je bil blizu kup jakovega gnoja, ki smo ga hvaležno pobrali in si ž njim zakurili. Vese,l ogenj, ki je kmalu zaplapolal, nam je zopet oživil žile. Ko je ob petih burja prav tako naglo ponehala kakor se je bila nagloma dvignila. smo ugledali na jugu pet šotorov in velike črede ovac in jakov; v njihovi bližini so se brez strahu pasli divji osli. Naslednjega dne smo se vrnili proti jugovzhodu. Veter nam je pihal v hrbet in Rabsang in Taši sta morala zaustavljati sani, saj jih je hotel veter sam poditi. Potem smo si privoščili dan počitka. Pri nomadih smo kupil ovco. nekaj surovega masla, mleka in mošnjo tobaka. Tobak se nam je posebno pri-legel, ker sta moja moža v poslednjih dneh kadila — jakov gnoi. Sven Redin v »Transhimalaji«. ■■■•■■■■■■■■•■■■■■■■■■■•■■■■■a GOSTILNA FAJMOŠTER, SV. PETRA NASIP priporoča za praznike nova ln stara vina: Portugalka nova Otelo za slabokrvne Staicrc Bizelc Rizling Burzundec •mcnHamuniHiniimim" KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! Narodno zdravje je narodno bogastvo Velike zasluge, ki si jih je stekel in* stitut za narodno zdravje v Ameriki, je privedlo urad za zaščito delavstva na misel, da bi bilo treba izvesti pri« silno aboniranje vseh ameriških indu« striiskih delavcev in nameščencev v «Life Institutu«. Predsednik tega ura« da, znani državnik Hoover, je zastavil v borbo za dosego tega cilja ves svoj vpliv in upa, da se bo ta velevažen na« črt skoro uresničil. Delodajalci so do« mala vsi na njegovi strani, zakaj s si« stematičnimi zdravniškimi preiskava« mi odpade toli nadležno izostajanje delovnih moči vsled nepredvidenih bo« lezni. Zmanjšaj" se bolniške podpore in posredno z njimi tudi zavaroval« nine. Produkcija se zveča in narodno blagostanje naraste. «Pomislite, da je v Ameriki 6 milijo« nov delavcev inficiranih z boleznimi, na katere ne polagajo nobene pozor« nosti; da nosi 25 milijonov ameriških nastavljencev sicer bele zobe, ne da bi se zavedali, da v notranjosti belih zob tiče klice gnitja; da je v državi 30 mi« lijonov ljudi; ki so dalekovidni in krat« kovidni. Vsi ti miljoni načetih življenj se dado rešiti kadar bo izvedeno prisil« no aboniranje. In tedaj bo Amerika tu« di v pogledu narodne moči prednjačila vsem državam na svetu.» (Iz poročila ameriškega urada za zaščito delavstva.) Beseda eaši mladim Pod tem naslovom je objavil pred kratkim Arthur E. Grix (New-York) v znani berlinski športni reviji »Der Leichtathlet« članek, v katerem replicira na izvajanja sotrudnika te revije, ki se ie oglasil z zahtevo, naj bi se mladina od 14. do 18. leta izločila iz vseb športnih tekmovanj. Mi Slovenci smo se tudi vrgli na šport in smo dosegli na tem polju nekaj povprečnih uspehov. Ampak zgodilo se nam je kakor svojčas primitivnim narodom, ki so prihajali v dotiko z evropsko kulturo in civilizacijo, dovzetni so bili predvsem za senčnate strani te civilizacije. Tako se je lep del naše s športom se ukvarjajoče mladine oprijel nelepih pojavov v športu, zanemarjajoč pri tem pravi smoter in cilj športnega gibanja. Zato bo utegnila naša mlada generacija s pridom prečitati mnenje in misli ameriškega športnika: Nedavno sem čital v »Leichtathletu« članek, v katerem postavlja pisec zahtevo, naj bi se mladina od 14. do 18. leta izločila iz vseh tekmovalnih borb. Kot vzrok navaja, da se mladostni tekmovalci zastrupljajo s hvalisanjem in laskanjem; nedostaje jim notranje zrelosti, da bi se upirali izrazom priznanja in pohvale. Iz dneva v dan glodajo na priznanju publike, ob nedeljah pa srebljejo znova sladki strup. Članek se je končal z vedno učinkovito krilatico: Proč z vsem ameri-kanizmom iz območja naše mladine! — Avtor je torej mnenja, da so taki nedostatki proslavljanja mladine, kakor jih je naslikal v svojem članku, običajni v Ameriki. V resnici je povsem drugače. Američani proslavljajo športni uspeh bolj kot katerakoli druga naoija, toda po ovciji postane kanona lopet človek, in to kaj hitro. V Ameriki ne ravnajo s športnim slavljencem v osebnem občevanju prav nič drugače kot s komursibodi. Švedskemu prestolonasledniku so ob njegovem prihodu v Ameriko klicali fotografi: »Snamdte naočnike«; in ko si je predsednik Coolidge ob priliki godovanja odrezal pred fotografsko kamero kos potice, mu je vse klicalo: »Večji komad!« — Oba sta se seveda pokorila. Saj drugega pametnega izhoda ni. Kdor se pokaže afektiranega, se osmeši, in je pri masi že opravil. Zakaj se kaže nemška mladina v luči, kakor jo je prikazal avtor članka? Ker jo je tako napravila masa, ki ji le spoštljivo občudovanje tako zvanih veličin politična tradicija. Torej namesto napadati mladino z očitki, bi bilo boljše obrniti se na maso s prošnjo, naj mladine ne kvari, domišljavce bi bilo treba opozoriti in jim vedno znova pred-očevati, da brzina rok in nog ne zamaši gotove praznote v možganih. Toliko o amerikanizmu, ki se ga gotovo ni študiralo na viru. Največo krivico pa bi zagrešili nad mladino, če bi hoteli spraviti uspehe 14- do 18-Ietnih s tega sveta. Ali ne velja, kar se je reklo o telesnih zmožnostih tudi za duševne? Ali ne utegnejo tudi zgodnji duševni uspehi kvarno vplivati na mladino? Ali bi hoteli pogrešati, kar so napisali kot 18-letnikj Goethe, SehiSler, Keats? — Za telesno zmožnost že dolgo ne drži več, kar je v nekdanjih časih veljalo, da n je počasno dozorevanje pogoj; naša doba postavlja take zahteve, da se tudi v športu, zlasti kjer se zahtevajo gotove spretnosti, ne more nikoli dovolj zgodaj pričeti s treningom. Oče Lenglen se je po cele ure ukvarjal t 8-letno Suzano, da ji je vtisnil fmese tenisa; in kot 16-letna je v Wimbledon-u zmagala. Njena naslednica, Helen Wilts, je prestala isto otroško šolo, zato pa je tudi s 17-timi leti postala ameriška prvakinja. S 16-timi leti je potolkla Angležinja Betty NuthaJl bivšo prvakinjo Mallory, a R eni Lacoste je že bil teniško čudo Francije, ko Je še hodil v šolo. Američan Richards ie dosegel s Tilden-om ameriško prvenstvo v dvoje, ko mu je bilo 15 let. Drug Američan, Bobby Jones, ki je sedaj v drugo dosegel v težki borbi angleško prvenstvo v golfu, je prvič zmagal, ko mu je bilo šest let Samo trajna vaja v otroški dobi ga je privedla do te višine. Znano je, da pričnejo akro-batje in pianisti z vajami pred 18 tim letom. Skok ob palici ni nič drugega kot akrobatika. Kanadskega veslača Wrighta je njegov oče, ki je trener na neki univerzi, pripravljal že kot dečka na športno kariero. Tačas najboljša plavača New-Yorka na kratke proge, Kojac in Rudd, imata 15 odnosno 14 leit. Prvi je pred kratkim potolkel svetovnega prvaika Weissmullerja in je dosegel ameriško prvenstvo. Vse ameriške plavalke so že pred svojim 18 tim letom športno popolnoma razvite. Gertrud Ederle je startala na olimpiadi s 16timi leti. Najmlajši člani Wo-mes Swimming Associationa imajo po štiri leta in se aktivno udeležujejo tekmovanj. Frank H u s s e y je kot dijak tekel v štafeti 4Xl00, ki je v Parizu postavila sveto.vni rekord, drug dijak, Barnes, je dosegel svetovno prvenstvo v skoku ob palici. Dijak Meredith ie zmagal v Stookholmu na 800 m pred najboljšimi iz vsega sveta. Ti uspehi niso tvorili viška v njihovih karierah, temveč so jih pozneje še prekosili. Tudi v trajnostnih naporih je mladina v zadnjem času pokazala izredne uspehe. Edini, bi je v trdi borbi preplaval Katalinin kanal pri Kaliforniji, je bil 17-letni Kanadijec Young. Vierkčtterja je v jezeru George premagal mladenič, ki se Je, odkar je shodil, uril v East Riveriu. M i 1 e s, 18-1 e t n i maratonski tekač iz Škotske, je potolkel znanega in izkušenega Finca Stentoosa in je postavil nov svetovni rekord. Veterani Duffey, Sheppard in Wefers so z velikim uspehom trenirali svoje sinove, ko so tičali še v otroških čevljih. Naša doba pripada mladini. Prišli smo do spoznanja, da moramo zgodaj, zelo zgodaj pričeti, da nas drugi ne prehitijo. In v takem času pride nekdo pa reče: Športni talent se odkrije šele z 18 letom. Človek, ki s 16 tirni leti ne zna preko povprečnosti sprintati, se tega ne bo nikoli naučil. Tudi če se ne pokaže takoj velik uspeli, kakor pri kakem Walkerju, ki je z 18-timi teti postal olimpijski zmagovalec, se vendar talent pokaže že v deški dobi. Dedki ne pričnejo nikoli dovolj zgodaj z lahkoatletskimi vajami, vse drugo odvisi od njihovih učiteljev. Pri tem zgubi šport kot oddih vsak pomen. Moramo si biti na jasnem, kaj hočemo: šport kot borbo ali kot oddih. Eno izključuje drugo. Če hočemo doseči uspehe, jih moramo pri ogromni konkurenci doseči samo s trdim delom, pa naj se telovadci in drugi idealisti zaradi tega razburjajo ali ne. Pri poslednjih angleških prvenstvenih tekmovanjih smo spet opazili, da se pojavijo ljudje, s katerimi ni nihče računal, in da odpadejo drugi, s katerimi se je računalo. Potrebujemo mnogo dobrih ljudi in bi morali biti v stanji, da odkrijemo talente že v šoli im pospešimo njih razvoj, predno se porazgubijo v javnem življenju, v delu, v zabavah, ne da bi imeti niti pojma o svojih telesnih sposobnostih. Ne moremo pa vdihniti 16-letnemu športnega navdušenja, če ga pustimo čepeti na za-p e č k u. Hrepenenje po uspehu je razvito v vsakem normalnem človeku, celo v idealni duši telovadca, ki imenuje lahkoatletiko »ljudsko telovadbo«, pri čemer kaže že označba »ljudska« na to, da je ta vrsta telovadbe zares ljudska, torej splošnosti v bistvu mnogo bližja nego orodna telovadba. Mladina se mora boriti, da doseže uspeh in mi se moramo potruditi, da jo razumemo z vsemi njenimi slabostmi. Tedaj pa nam bo lahko domišljavce osmešiti. Enostavno se ni treba zmeniti za nje, pustiti jih ob strani, namesto da bi z glasnim hvalisanjem drveli za njimi. Isto, velja za jdrasle. Zabavljanje nad razvadami mladine traja že, odkar obstoji svet, in vendar se je v splošnem preobrnilo vse mladini v prid. Značilno je le, da najdemo zabavljače v vrstah onih, ki se v lastni mladosti niso odlikovali z bogvekakimi uspehi. Odvzemimo mladini borbo, pa bomo mogli zabeležiti nazadovanje na celi črti. Bodoči mojster se vzgaja v mladosti! 1 pazduho. Obenem globoko vdihaj. Na to nazaj, izdihaj, in isto vežbo na levo stran. Tako na vsako stran po desetkrat to traja 1 do 2 minuti Potem ravno tako dolga pavza. Po tej vežbi pride druga, ki je obenem prav zabavna. Imenuje se »drvarska« vežba. Iz stoje, kakor preje, se vzpni ali stegni in dvigni roke nad glavo, — roki sta speti — obenem pa globoko vdihaj in napolni vsa pljuča s svežim zrakom. (Gib se izvrši z napenjanjem vsega mišičevja, vendar naglo; — dihaj!) Na to pa udri, kakor da si drvar in da cepiš drva in da sta speti roki rezilo -S®- Vsako ftitro štiri vežbe! Vsako jutro, in vsakdo! Prav vsakdo bi moral vežbati vsako jutro, ko vstane, te štiri vežbe, brez ozira na starost ali spol. prav vsakdo, matrona ali častiti oča, dekle ali mladenič ali šolsko dete. Samo pet do deset minut potrebuješ za te 4 vežbe. in — v zunanjih, zlasti v ameriških okrepčevališčih so se s\iino obnesle. (Kakor znano, je Amerika v zdravstvenem pogledu daleč pred za^ padno Evroix> — h kateri mi niti ne spadamo — in je uprav vzorna!) Kdor izvršuje te štiri vežbe res vsa-ko jutro, prav vsako jutro, poleti in pozimi, bo prav kmalu, že po enem mesecu in morda že preje sam na sebi občutil, kako odlično vplivajo te vežbe na ves organizem, kako odpravljajo ner-voznost in kako gine pred njimi utrujenost. mesto njih pa prihaja svežost in elastičnost. Obča navodila: Prvi pogoj je sveži zrak. Vežbaj torej bodisi na prostem, ali pa vsaj pri odprtem oknu (vendar ne v prepihu), — v pravkar popolnoma prezračeni sobi tudi lahko vežbaš. pa ne bo nikdar tako dobro, kakor pri odprtem oknu. Nič ne de. če je zunaj 10-20 Celzija minus! če vežbe pravilno izvajaš, ti bo pri najhujšem mrazu toplo! Najbolje je, če si gol, gola. ali pa prav lahno oblečen, -ena. v nočni obleki ali pa v telovadni. Vežbaj zjutraj ko vsta-neš, (ne pozabi odpreti okna. zlasti ne zjutraj, da ne vežbaš v porabljenem zraku spalnice!) Vežbaj s praznim želodcem in praznim drobom. Najbolje zjutraj, ali pa tudi pred večerjo, ali če večerjaš ob 19 in ležeš okrog 20, vežbaj preden ležeš. Vsakdo bi moral absolvirati te vežbe vsak dan, redno. To te ohrani svežega, odpornega, gibčnega v visoko starost. V vsakem oziru. Vežbe za pridobljenje in razvoj muskulature niso potrebne za nas povprečne in poklicne ljudi. Ročke, ekspanderji in drugo orodje je zato priporočljivo še Ie v drugi vrsti, za druge svrhe. Najpotrebnejše nam ie pa. da vsak dan redno pregibiiemo ki obdelamo vse svoje notranje organe in žleze, da nam pri mestnem življenju ne zakrž-ljajo. Srce, pljuča, prebavila pri nas še premalo delujejo, zato tudi na starost ne bodo ti organi mogli vršiti svoje naloge, da obdrže telo zdravo. Zato te organe vežbaj! Prva vežba: Postavi se neprisiljeno noge nekoliko narazen. Potem nagni telo, s pregibom v pasu, kolikor mogoče daleč desno, rjuho, ne pa blazine! Globoko vdihaj in ko izdihaš, dvigni nogi, ne da bi jih v kolenih skrčil, in jih' prekobali čez glavo, dokler se s prsti ne dotakneš tal. Gl. si. 4. Potem polagoma zopet nazaj. Osemkrat, do desetkrat. 1 do 2 minuti. Na to prav tako dolga pavza. Končno četrta vežba: Globoko dihanje! To je ona najvažnejših gimnastič-nih vežb. Pljuča izmenjavajo pline, — Slika 1. — ne da bi koleno upognil! — in sezi z desno roko ob nogi kolikor mogoče globoko. Levico pa tačas skrči s pestjo pod Slika 4 Slika 2. sekire, udri s stegnjenima spetima rokama z naglim in energičnim udarcem in obenem se skloni v pasu ter celo gornje telo vrži naprej, — nogi ostaneta iztegnjeni v prvotni stoji, — tako da sežeš z rokama med koleni in daleč nazaj. (Gl. sliko!) Pri tem gibu pa seveda energično izdihaj! Tudi to vežbo ponovi vsak dan desetkrat, — traja 1 minuto! Na to minuta pavze, tačas se mirno vsedi, odpo-čij, ne delaj ne telesno ne duševno v tej minuti, pofvolnoma počivaj! Na to tretja vežba. Lezi na tla. na hrbet, — lahko si kaj podložiš, kobre ali Slika 3. dušik ven, kisik notri. Kri pridobiva potrebni kisik le z dihanjem. Pljuča dajejo organom, kar potrebujejo! Sistematično globoko dihanje je tudi najbolje sredstvo, če ne moreš spati, ali če si nervozen, nervozna. Globoko dihanje se je izvrstno obneslo pri ne-vrasteniji in nervozni oslabelosti meščana. Vsako jutro in vsak večer se vstopi pred odprto okno in globoko dihaj! izvrši to vežbo tako-le: Drži se neprisiljeno. roki upri v boke, glavo nekoliko nagni nazaj, nato vdihaj skozi nos počasi, globoko, napolni pljuča! Prsni koš obenem vzboči! Ko si se napihnil, zadrži sapo, izprva do pet, potem do deset sekund. Potem energično izdihaj skozi usta. Dobro je, če pri izdihava-nju roki. sedaj navzdol stegnjeni, skrčiš (v pest), se obenem nekoliko dvigneš na stopalu (prstih) in trebuh energično zožiš. To delaj vsako jutro 5 do 10 krat. Tako delaj vsak dan. ali vsak večer, gotovo pa vsako jutro. Videl boš kmalu in čutil sam na sebi, da bo vsako takšno jutro res — dobro jutro. Uganka „Sveta noc i« Ako Čitaš črke pt nekem redu, ki ga moraš razbrati iz slike, dobiš štiri stihe, nanašajoča se na sveto noč. S&: m El INNGIOBZVO IJkOEJlIEVIiVAJR ILDIUI C0!fL:50AI IEKZ AENL iJHEE H501 VEAN0TD5 VT5E EA5B 5I0T PZV0 TJII V Betiehemu Opoldne smo se bili ustavili v neki dolini blizu vodnjaka kralja Salomona; imeli smo še tri ure do Betlehema. ki je ležal nekje za ovinkom hriba. V nižini, ki je žalostna in zapuščena kakor vsa Palestina, smo videli kapni-ce, ki so nekoč zalagale z vodo poletno palačo kralja Salomona. V teku stoletij je vse izginilo: palača, vrtovi in drevje. Okoli vodnjaka ni drugega kot samn kamenita pustinja z borno travo. Blizu cistern se dviga mogočna razvalina s kvadratnimi zidovi in saracen-skimi zobčastimi nadzidki, ki so na vseh štirih vogalih vzbočeni v orav tako zobčaste stolpe. V bledem opoldanskem solncu. ki je počasi prodiralo skozi li-lasto meglo sta se videli dve strani tega zidovja rožnati, drugi dve — ležeči v senci — pa sta bili modrikasti. Ta samotna, žalostna, neskončna in visoka razvalina v golem, puščobnem kraju, je bila trdniava velikega Saladina. Zgradili so io več stoletij potem, ko je bila razrušena Salomonova palača. Majhen Arabec, skoraj otrok, ki je čepel na dromedarju, nas je pozdravil spoštljivo kakor šejke, potlej pa smo se s konji vred namestili v senci zidov. Kmalu je prišlo v isto senco Se dvoje skupin, ki sta se razvrstili vzdolž zidu: Štirje grški duhovniki, ki so potovali zaradi arheoloških raziskav, so južinali v travi: nekoliko dalie pa je bilo več maronitskih žena iz Betlehema, ki so prišle semkaj z otroci vred in prinesle s sabo ne vem kakšnih jedil in oranž. Kako vzdržno in skromno ie bilo danes solnce na orijentalskem nebu in kako melanholičen ie ta kraj! * Bilo je ob treh — solnce se je naposled docela izmotalo iz jutranje megle in je jelo pripekati — ko smo po utrudljivi poti prispeli v Betlehem. Po navadi, ki velja v teh krajih, smo se najprej uta borili pred vhodom v mesto, v majhnem olivnem gaju tik ceste, nato pa smo na konjih stopili na betlehemsko ulico. Kakor v Hebronu. vidiš tudi tu same kamenite kocke, pokrite s kamenjem. da se zde. kakor da ne bi imele strehe. Ulice so ozke in temačne; kopita naših konj drsajo po velikem ble-stečem tlaku. Na obrabljenih zidovih, ki so stari kakor Herod, so maihna. zelo redka obokana okenca. — Ah!... Mograbi! — pravijo Sirijci, ki sede pred vrati in nas gledajo. Skozi ulice 1 vidimo drugo stran planine, ki zapira mesto, in po nji se vrste nešteti vrtovi in sadovnjaki, vzpenjajoč se v terasah do vrha. Posebna mikavost Betlehema je lepota betlehemskih žena in niih noše. Bele in rožnate, s pravilnimi obličji, s črno tančico čez oči. nosijo na glavi visoko, smešno pokrivalo, ki ie vezeno s srebrno ali zlato barvo. Jooič je v živih barvah in vezen v starinskem stilu, rokavi segajo pod komolca; preko je vržena halja, ki je navadno temne barve in sega do gležnjev. V teh starodavnih oblekah korakajo počasi in nekam vzvišeno; spominjamo se, zlasti če nosijo v naročju majhne otroke, nekih podob, ki smo jih tolikokrat videli. Zdi se ti, di na vsakem ovinku teh majhnih, temačnih ulic srečujemo Mater božjo — tako, kakor so io slikali stari primitivni mojstri. Vozovi Cookove družbe, izvoščki za turiste, napis v slabi francoščini. Naposled obstanemo na velikem betle-hemskem trgu, ki ga na spodnji strani zapirajo resnobni zidovi cerkve Kristusovega rojstva. Tu stopimo s konjev. Na trgu so hoteli, krčme, trgovine po evropskem okusu. Tu je tudi postaja izvoščkov ln zbirališče tistih ljudi, ki izvršujejo obrt izkoriščanja popotnikov. Varuhi cerkve so frančiškani. Vstop v cerkev in v votlino ie dovolien samo malim skupinam. Ko smo šli do samostanskem hodniku, smo srečavali ruske romarje, ki so odhajali s solzami v očeh. pa tudi bavarske turiste z neizogibnimi Baedekerji v rokah. Moj Bog, je - li mogoče, da se to vidi v Betiehemu? Mar je betlehemska cerkev res vsakomur na razpolago? ★ Cerkev se deli v tri dele: latinski, armenski in grški. Te tri skupine, tolikanj različne in sovražne druga drugi, opravljajo skupaj verska ODravila;, zato pa turški častnik s patrulio oboroženih vojakov venomer kroži sem in tja, da skrbi za red in prepreči spopade med kristjani različnih obredov. Votlina je v spodnjem delu cerkve, v podzemlju. Po vsei verjetnosti je prav tu — kakor nas prepričujejo izza 2. stoletja po Kristusu — mesto nekdanjega hleva, v katerem se je rodil Kristus. V davnih časih je bil tukaj vhod v stari Betlehem; pred vhodom so si iskali zavetišča revni popotniki, ki niso imeli prostora v prenočevališčih. V votlino vodi dvoje stopnišč: eno za Latince ln Armence, drugo za Grke. Ozka vrata so narejena iz belega marmorja. Stene so vse skrhane in oguljene. saj se je na tem prostoru obrnilo milijone ljudi, ki že izza prvih stoletij krščanske dobe prihajajo semkaj v skupinah ali v procesijah. Votlina je razdeljena v več ma.ihnih kapelic in kotičkov. kjer stoje oltarji ali gore svetilj-ke. Tu in tam vidiš kakšno revno sliko. Zaman iščeš starodavnega razkošja, zlato in veličastnost, to. kar te zaslep-lja v sinajski kripti; Betlehem ie bil tolikokrat izropan, da ie tu vse siromašno. skoraj v tistem stanju, kakor je bilo nekoč. »Tukaj - le se ie otrok rodil« — razlaga menih — »tukaj so ga zavili v plenice; tukaj so se mu poklonili kralji iz Jutrovega; tukaj sta bila voliček in osliček.« Raztreseni, zaprtega duha in mrtvega srca poslušamo, ne da bi slišali; že smo uprav nestrpni od želje, da čim preje odidemo odtod. Tri cerkve nad kripto. kier se ob istem času služi maša in poiejo psalmi po raznih obredih in v sovraštvu do soseda, se nam zde banalne, pa najsi je ta ali ona. V grški cerkvi, pred starinskim zlatim tabemaklom, nas trenutno zamika napol paganski prizor: zelo star duhovnik poje, zelo hitro poje z visokim, nosljivim glasom, zavit Charles G. D. Roberts: tofirn w sifdlbraainJD Veliki zajec je bil prečepel vso noč pod mlado jelko, ki ga je s svojimi go« stimi, nizko visečimi vejami tako do* bro branila viharja. Burja je brila na moč in ledeni dež, ki je klestil šumo, je zmrzoval že med tem, ko je padal. Drevesa, grmovje, sneg po tratah in jasah, vse je bilo odeto v dobel, kakor steklo trd in prozoren oklep. Nepremično ždeč v svojem zatišju, je zajec brezskrbno spal, zakaj v ta« kih nočeh se nihče izmed njegovih za« vratnih sovražnikov ni upal vstati z ležišča. Ob jutranjem svitu je dež prestal in vihar je ponehal. V tej tišini se je za* zdel mraz še bolj presunljiv. Na iztoči* nem obzorju so se jeli dvigati oblaki in redek, mrzel val žefranasto žolte in nežno rožnate svetlobe se je razlil po iskreči se samoti. Vsa šuma je vzpla« menela .v plapolajoči igri barv, ki jih ni ustvarjal ogenj, ampak mraz. Ve« jevje in bilje se je zdelo okiteno s krhkim bogastvom pravljičnih opalov in kristalov. Zajec je oprezno prilezel izpod jel« ke. Tanka, zmrzla vejica, ob katero je pri tem zadel z glavo, je zarožljala na trdo snežno odejo. Tega zvoka, naj je bil sam po sebi še tako rahel, se je uhač tolikanj ustrašil, da je odskočil v zrak in se je ustavil šele več sežnjev od svojega skrivališča. Ves tresoč se je stai na mestu, oprezaje z velikimi zrkli na vse strani, vohljaje s smrč« kom in plašno ni baje z uhlji sem ter tja. Toda nobeden njegovih čutov ni mo« gel zaznati kake nevarnosti; z novim pogumom vred ga je obšla zavest, da je lačen. Nedaleč od njega so štrleli iz snega poganjki mlade brezice; oprez« no se jim je približal po gladki pcVr« šini, sedel na zadnje noge in jel griz« ljati. Toda — oj grenko razočaranje: vejičje in popje je bilo obdano z debe« lo ledeno skorjo! Obvohal je vejico za vejico, a povsod ga je čakal enako mrzel sprejem. Ves ozlovoljen je po* kazal nehvaležni brezi zadnjo plat in je odskakal proti drugi, ki je rasla on« kraj jase, do petdeset sežnjev od njega. Tedajci pa je zamrl, z glavo nepre» mično okrenjeno nazaj. Nekje zadaj v grmovju, iz katerega je bil pravkar prišel, se je nekaj zganilo. Samo se« kundo je trajala napetost; nato je v brezumnem skoku planil skozi grmov« je, da so se lomili ledeni kristali okoli njega in so žvenketaje padali na ble« ščeči sneg. Blazen od groze jo je v dir ubral mimo tihih dreves. Izza steklenih vej se je tisti mah v dolgih skokih pripodila druga posta« va, bela kakor sneg, manjša od zajca in ne tako brza kakor on. Kratkonogo, sloko in gibčno telesce se je premi« kalo kakor snopič jeklenih mišic. Vse na njem je izražalo neizprosno odloč« nost. ljubkost dolgih, opreznih skokov je bila nepopisna. Trioglata glavica z majhnimi uhlji ae je končavala v črn, šiljast smrček, čigar tanke, privzdig« njene ustnice so odkrivale ostre bele derače. Očesca so kar sršala od krvo« ločnosti. Naj je bila živalica še tako drobcena, vendar se je zdela neizbežna kakor usoda. Kakih petdeset sežnjev daleč se je podlasica držala zajčeve sledi. Nato je zavila na desno. Izgubila je bila svoj plen izpred erku koplje in ob;eda vse leto zeleno robido. V skalnatih pečinah, kjer je od-pihaia o.-tra burja s-neg, sname smuči. Zadene jih na ramo, čevlje pa oboroži z derezami. S precejšnjim naporom prepleza ostro .'trmino in se povzpne čez ledini plaz. V golih rebrih zasliši svarilni žvižg oprezovalke gamsov, stare koze, ki stoji na straži in pazi, da se ne hi kakSno nepok'icano bitje približalo njeni čredici. V goličavju, kjer sam.iao ter-koveji mecesni in postaja gozd redkejši, se ogia.-.i čivkanje leaujoč diruga znamenja, uzre še drugo žival. V skalno razpoldino je smuknila rrala bela živajica — krvoločna podlasica Tudi ona je oblečena v zimski plašč. Vsa je bela kakor sneg. le iOaitia za vse: za razplod in pomnoževanje živalskega rodu in s kruto življensko borbo za njegovo iztrebljenje. Velika podlasica ali hermelin v dragocenem zimskem kožuščku. Najbednejši Velika noč je praznik zmage življenja nad smrtjo, praznik novih sil in moči, veselje setve in brstenja. Osvobo-jenje energij prebudi zaupanje mladosti v sč. Kadar stoji solnce najvišje, vname kresove strasti. Z Mihelom se objame Martin v plodnosti posvečenem bakanalu. . Ko pa solnce izgubi moč. ogreje zemljo srce. Tisto plaho srce človeško, ki se je spomladi, poleti in v jeseni klanjalo vse ohranjujočemu solncu. To srce praznuje o božiču svoje zmagoslavje nad naturo. Takrat, ko Stvarnik in Gospodar vsemirja stopi na mrtvo zemljo in postane tudi človek. Ker ga ugaslo solnce ugreti ne more, greje Boga V jaslicah človeško srce s svečkami in varuje toploto v tlečem panju — badnjaku — ter čuva žar na ognjišču čez polnočnico in skozi mrazove. Božič je zmagoslavje srca, praznik tolažbe ta velika maša dobrote. Nesrečne obdaruje sveta noč z darovi po-zabljenja in samoprevare in najrevnejše obogati z zakladi upanja. Vsa srca oojo z angelci: Mir na zemlji! Mogočno pojo slavo v višavah polnočni zvonovi in usmiljeno, da se ne čujejo vzdihi bede. ki je to noč najboli bolj človeške, kakor dolgotrajna »reja« s stradanjem, pretepanjem in zaničevanjem. Nekdaj so se s to rentabilno obrtjo pečale cele vasi. Tedaj, ko je bila bo-gaboječnost našega dobrega naroda še neomahljiva in so te sirote že pri krstu žigosali z najeksotičnejšimi imeni pa-tronov, da se je vsakdo lahko ognil zavrženim izrodom pregrešne krvi. Sedaj pa ni več »Tržačanov«, ker so vsi naši prosvitljeni redovi razširili svoje človekoljubno delovanje tudi na to zanemarjeno polje tn sezidali ob vsakem kloštru moderne dečje domove, kjer Imajo pred vsemi drugimi' prednost in — seveda brezplačno — telesno in duševno vzgojo nesrečni nezakonski otroci. Ni najbednejša zapuščena deca, ker se svojega trpljenja ne zaveda. Nekje na robu Sorškega polja se je še nedavno solnčila na nizkem gričku sredi prekrasnega sadnega vrta trhla kajža. Večen mrak je bi! v nji, ker so bila majčkena okenca zabita z deskami, zamašena s cunjami in zadelana s papirjem — le skozi luknje v ogoljeni slamnati strehi in skozi vdrti strop je prihajalo malo luči v sobo, da se je videla podrtija starinske peči in klop okrog nje. ki ie bila pa le štiri prste Božič deložirancev. Slika z Grudnoveiga nabrežja v Ljubljani. pekoma za une, ki bi radi pomagali pa ne morejo. Božje dete leži v jaslicah, ali ob njem so mati Marija in rednik, osliček in vo-Hček. pastirci in angelci. Koliko detet je pa po mestih in še več po deželi, ki jih prizanesljivo imenujemo otroke ljubezni. Seveda le tiste, ki so nam popolnoma tuji in nas ne morejo kompromitirati. Drugače so pa nezakonski, postranski in pankrti. Varuje jih le diskretna žena, ki se topi v ljubezni za ne-bogljenčke ob obisku in se trese v večnih skrbeh za njih življenje, ker smrt takega revčka pomeni za njo izgubo stalnega mesečnega dohodka. Teh malih mučencev ni v pratiki. čeprav tam rojstvu božjega deteta pomembno slede sv. Štefan, prvi mučenik, in Nedolžni otročiči. Gotovo so všteti že med angelci, ki prepevajo: Gloria in excelsis.. Boljše je za njih po zimi ob peki odprto okno, boljše kakor en dan nič in potem prenapolnjen želodček. ker so vse te stare umetnosti, kako se delajo angelci. visoka od tal, a čudno visok, skoro pol metra visok klanec je bil mesto praga iz veže v »hišo«. V tej idilični kočici na solncu je v temi prebivala stara, zgrbana ženica, na pol slepa. Prenočevala je v krpe zavita na ostankih kupa s perjem pomešane gnile slame med številno družino kokoši in petelinov. Koklja s piškami je bila v zidani gospodarjevi hiši pod pečjo. »Prej smo imeli ovce v kajži, dokler se je splačalo popravljati streho, sedaj je pa nevarno, da vse ne sede na kup.. O, kaj prešičev je bilo že notri, ko so jih še Hrvatje gonili tod mimo na ponedeljke in pred semanjimi dnovi. To bo gnoj, to, ko bo zropotalo — ga ni tako vležanega na Kranjskem — voljan kakor žamet — kakor nalašč za rože v znamenju.« In umni gospodaT je privzdignil klobuk ter pokazal proti zidani kapelici, kjer je med rožami sedela v zidani obleki Mati božja s krvavečim srcem, sedemkrat predrtim s srebrnimi meči. K nii ie edina molila zaupno sta- Stanovanjska beda. Hodnik v mestni hiši »Koširjeve toplice« v Ljubljani, kjer stanuje 11 strank s 35 oso bairn v nekdanjih kab.nah, ki so 2.80 m d»lge, l.fcU ra »roke m 2.30 m visoke. V prvi kabini na levi sta stanovala mož in žena vtaki sobi, ki je bila obenem spabrica, obed niča, kuhinja, drvarnica in klet. Ta je bila pod posteljo, kjer jc žena kisala zelje in repo. Miza je čez dan, kadaT ni bila nujno potrebna, ležala na postelj' ra beračica v kajži na gnoju in jo prosila, naj ji odpusti grehe, kar jih je storila v svojem dolgem življenju, ko je bila še čvrsta dekla, in naj ji usmiljeno spregleda tudi ono, kar je zagrešila potem, ko je bila že stara in je izpestova-la vse gospodarjeve otroke. Ržši naj jo žalostna mati, ker je vsem v nadlogo in napotje. Hlapec — Jernej, kje si ti nocoj — na sveti večer? Ali je gojitev športa ženskam škodljiva? Ne poznamo slučajev, da bi lahkoatletsko tekmovanje škodljivo vplivalo na zdravje žen ali deklet. Do tega zaključka so prišli športni in zdravniški krogi oo dolgoletnih opazovanjih Ln lahko se trdi. da se je tem opazovanjem posvetila že takoi od začetka polna pozornost. V Nemčiii so odvoiili žene od deklet in sicer so to razdehtev izvršili po starosti. Dekleta do končanega 16. leta ne smejo v tekmovanjih startati obenem z ženami. Pa tudi dekleta so razdeljena po starosti v dve kategoriji: v prvo spadajo 15- in 16Jet-na dekleta, v drugo 13- in 14letaa. Vendar se tudi ni ženam dovolilo, da bi s t anale po mili volii. kadar in kolikor bi hotele. Nobena žena ne sme sodelovati pri tekmovanjih več kot 10 dni na leto, razven tega ne sme startati več kot v štirih disciplinah, od teh sta lahko največ samo dva teka. Spočetka ie prevladovalo mnenje, da vplivajo skoki v dali in v vis ter teki preko zaprek zelo škodljivo na ženske in njih organizem, ker povzročajo te discipline ja-ke stresliaje. Nemški športni zdravniki, ki izvajajo svojo prakso v okrilju DSB (Deutsche SportbehSrde), so posvetili tej temi mnogo pažnje in so na temeliu obsežnih športnih opazovanj prišli do takih zaključkov. ki so temeljito pobili vsak pomislek glede kvarnosti soorta. in zlasti teh disciplin, za ženski organizem. Da so mogli priti pri svojih opazovanjih do eornjih zaključkov. so odredili, da ne sme nobena žena startati na srednjih progah in v zgoraj imenovanih disciplinah, če ni bila pred nastopom in potem temeljito po zdravniku pregledana. Sele tedaj, ko se ie nepobrmo dokazalo, da goienie lahkoatletskih disciplin za ženski organizem ni škodljivo, so pristopili k organiziranju ženske lahke atletike in so med njene discipline v poslednjem času uvrstili celo teke na srednje proge. Pa tudi še sedai dela športna zveza složno s športnimi zdravniki in v zadnjem času uporabljajo skrbno tudi Rontgenov aparat. Ta skrbna opreznost ie preprečila eventuelne škodljive posledice. Mej drugim so športni zdravniki ugotovili, da ne poznajo obolenj, ki bi izhaiala direktno iz gojenja športa, a če so kaka obolenja mogli opaziti, so bfla v zvezi z notranjimi oreaničnimi hibami. Poznajo samo eno vrsto športnih obolenj, in to so poškodbe sklepov in mu-sknlattrre kot posledice padcev ali prena-tegnjenj. Pri ženah se opažajo po večini oslabitve spodnjih ekstremitet. To ie posledica nedela, in to moramo preprečiti. Te oslabitve pospešuje tudi nekomodna obutev z visokimi petami, ki io predpisuje današnja tnoda. Take oslabitve opažamo zelo pri tistih ženah, ki so v mladosti goiile šport, čigar učinki pa polagoma izginjajo. Izredno dober lek proti temu ie gimnastika, ki jo sojiio nogometaši. Nemi ki športni zdravniki priporočajo vsem, da jo gojijo, dokler je sploh mogoče. Nemška društva pripravljajo atletinje na poletna startanja specielno z gimnastiko in z raznimi za to pripravnimi igrami. Kot poglavitne prihaiajo v poštev rokomet in ho-ckey. Izkušnie. ki so se dosegle z gojenjem teh športnih disciplin. so zelo dobre, zlasti kar se tiče telesne sposobnosti, njegove harmonije ia nege. Kot gotovo se lahko naglasi. da športna telrmovania in sploh gojenje lahke atletike s primerno oažnjo in pripravo niso imela v nobenem slučaju škcdliivih posledic. Priprava atletinj za start zahteva zdravniško nadzorstvo ln skrbno vežbanje preko zime. To je treba smatrati kot bTezoogoino predpripravo. Opustitev potrebne opreznosti glede na start je treba pri prestopkih sttoeo ukoriti. M-:šIjenje žensik. ki ie ponekod razširjeno (tudi v Liubljani se ie onazilol. da se z gojenjem lahke atletike debijo debele, nees+e-tične noge. ne drži. Narobe, pribiti ie treba, da imaio baš teki. skoki hi vse druge lahko-atletske discipline brezpogojno odločilni vpHv v smeri estettčnega in harmoničnega telesnega rarvitka. Osebni, dobavni in tovorni aatomobili, Eleganca kvaliteta m praktičnost Nizke cene. Povolini pogoji ŠK&DINI ZAVODI O PLZNJC 1'RODAJNI URAD: ZAGREB «ALKOGA UL 2 TELEF 14 97 Zvečer, ko je ie zvezda sijala izza dreves, je šel drvar po velikem gozdu. Ves dan je težko delal in zdaj se je vračal domov. Tedajci pa je začui nekje ob poti tiho, tiho jokanje. Šel je ra glasom in _ glej čudo: na hrastovi vejici je sedela majhna deklica, ne večja od človeške roke! Zvečer pa je šepnila drrarjsva žena možu nekaj na uho in drvar je skrivnostno prikimal. In nato — joj, otroci! — je vzel hudobni mož velike škarje .n je odrezal Cvetki obe njeni krasni, nežni krilci. tko oritrja v vršiči bonbončke. pri-'•■•■'.'! ne d vejice rdeče balončke. Ra-:,>n k razvršča srebrne okraske Peru tka pa zlate in svilene laske, Zvez- dička obeša napolnjene vrečke in -.žiga bolončke in pisane svečke. Božična drevesca zažare v prelestnem sijaju. Angelci vprežejo bele konjičke v srebrne sani, natovorijo žareča bremena z darilci vred in posedejo poleg, v zlatih sankah pa se vozi Božiček sam. Solnce razpne tajno zlato rožnat trak od raja do zemeljskih tal in z bliskovito hitrico zdrče sani po zlatem mostiču. Cin-cin-gelin pozvanjajo kraguljčki. bingele-bangele potrkavajo bonbončki. zlati laski frfotajo in svečice hudomušno mežikajo kot bi hotele reči: »Otroci, zdajle, pripravite se!« Srečno pristanejo na hladni, zasneženi zemlji, zavijejo preko bele poljane in krenejo ob gozdu proti živahnemu mestecu. Iz grmičev in vršičev pribeže in pri-lete gozdne živalice, da pozdravijo Detece kralja. Zajček se do tal prikloni, lisički še živeje zažare lokave očke. žolna s kljunom svečano potrkava, veverica zapleše v vršiču najlepši ples in brzonoga srnica jo ubere kar za sanmi. Detece blagoslavlja živalice in kaže z drobno desnico na vidno srčece, ki gori v živem plamenu in se kot solnce razžarja v prijaznih pramenih. Iz gozda pride mlada bleda ženica, drži sveženj suhlja-di v premrlih rokah. Prevzeta zre čudoviti prizor, poklekne, dvigne roke v molitev — in zagleda na tleh rdeče co-patke. rdeče copatke v belem snegu, makov cvet. Pobere jih. Nežne so, tople, mehke, baržunaste. za nežno nožico. za Ivan-čka. ?.e se jih hoče prilastiti. Toda ne. moji niso našla sem jih. vrniti iih moram, se ji oglaša vest. »Cujte. čujte rdeče copatke. zgubili ste jih,« kliče za njimi. Precozno. sani odrče, svetloba ugasne, živalice zbeže. V daljavi ji rezko odmeva kot bi se ro-gal v gozdu poredni paglavec. Copatke žare. jo pečejo v roki, hoče se jih otresti, vreči na sneg. zaman, ne popuste, drže se čvrsto in rastejo, se večajo, gorje! Neznan mladenič ji zastavi pot. Ustraši se. hoče zbežati, toda njegov obraz je mil in nežen in toplo, sočustvo mu seva v očeh. »Bog daj dober sveti večer, ženica,« jo pozdravi. »Zašel sem, neznan sem v tem kraju in ne vem ne kam ne kod. Rad bi preživel sveti večer pri dobrih ljudeh.« »Slabo ste naleteli, gospod,« odvrne ženica in skriva copatke kot temen greh. Pri nas ni božičnih • sanj in radosti, ne veselega otroškega | smeha. Žalost, bolezen glad in mraz j so nnši gostje. Moj mož v postelji. Mi-■ !:ec. Metka in Ivanček... hipno umolk-i ne kot bi io zaskeleia velika odurta ra- na in zaihti. Nemo ji koraka tujec ob strani. Njegov obraz je mil in nežen in gorko sočustvo mu seva v očeh. Dospeta do koče in vstopita. Medla luč razsvetljuje otožno uboštvo. V postelji bolnik, ob peči troje slabotnih otrok. Okamenela. neživa je žalostna slika, ne razgiba, ne razživi se niti ob materinem prihodu. Topo ravnodušje se zrcali na bolnikovem licu, mraz in beda so ohromeli prožne mlade ude otrok in zamorili nežna dovzetna srca. Bolestno zasanjene jim zro danes mlade oči in pričakujejo nekaj, nekaj danes na sveti večer. Blede obrazke stiskajo k nezakurjeni peči kot bi hoteli izsiliti toploto. »Bog daj. dober sveti večer.« pozdravi tujec. Tedaj se zgodi čudo! Skrite copate uidejo ženi same iz rok in se neopaženo skrijejo v temen kotiček. It- Hedvika B.: Božični večer na kmetih* Skalarjev! so sedeli pri obedu. Ko so pojedli, je gospodar ukazal hlapcu i,i dekli, naj danes preje zgotovita svoja dela, ker bodo drevi. od sedmih dalje, praznovali sveti večer. Brž so se razšli vsak po svojem poslu. Hlapec Miha ie na dvorišču odmetaval sneg, dekla Neža pa je pospravljala po hiši. Gospodinja je v kuhinji pekla dobre potice, pri čemer ji je pomagala tudj mala Micika; starejša brata Andrejček in Matevžek sta se pa do!.ro oblekla, potisnila si debelo kučmo čez ušesa in odšla v gozd po mah za jaslice. Gospodar je sedel k peči in je nekaj premišljeval; nato si je zadovoljno nabasal pipico, vstal in stopil pogledat po hiši in dvorišču, kako gre delo izpod rok. Kmalu sta se vrnila Andrejček in Matevžek s polnim košem lepega mahu. Andrejček je obžagal trioglato desko in jo je pritrdil v kot, kjer so bile vsako leto postavljene jaslice. Matevžek je med tem izstrigel pastirčke, ovce in iasli, v katerih je ležalo božje detece. Nazadnje sta še posula stezico z belim peskom, ki se je vila proti hlevu, k sveti dTUŽmici. Nad hlevček sta obesila lepega angela z napisom: «Mir ljudem na zemlji, ki so blage volje!» — in jaslice so bile gotove. V vaški cerkvici je zazvonilo zdravo-marijo. Vsa družina se je zbrala v hiši. Gospodar je vzel lonec z žerjavico in je nasul nanjo kadila, gospodinja pa je vzela blagoslovljeno vodo ter pričela moliti rožni venec. Micika, Andrejček, Matevžek, Nežikia in Miha so krenili za njo; še stara Marjana je zlezla nocoj iz zapečka in je zadnja odšla s palico za drugimi. Najpreje so obhodili vse shrambe v hiši, nato so šli v hlev k živini, da dobi tudi ona malo blagoslova. Ko so se vrnili v hišo. so jih na mizi pri jaslicah že čakala darila. Gospodar je dobil nekaj zavojčkov tobaka in novo pipo. gospodinja lepo svileno ruto, Miha dva para nogavic. Neža predpasnik, Micika zalo rdečo oblekco, Andrej- ček ir Matevžek vsak po eno knjigo s pravljicami, povrhu pa še lepega konjička, ki je piskal na rep. Kaj mislite, to je bilo veselje! Gospodinja je naposled odšla v kuhinjo in je prinesla dobro večerjo. Po večerji se je razvil živahen pogovor. Pripovedovali so si razne zgodbe in pravljice, vmes pa pili dober sadjevec in prigrizovali sladko potico. Med veselimi pomenki so naglo minevale ure in kmalu je bilo čas za odhod k polnoč-nici. Praznično oblečeni so stopali drug za drugim, gospodar pa je korakal spredaj, da jim je svetil s trskami, ki jih je bil zdavnaj osušil v ta namen. Pot je bila krasna; zvezdice so se kristalile v bleščečem snegu in mesec je zdaj pa zdaj pogledal izza oblakov v to čarobno sveto noč. Sneg je škripal pod nogami, rezka burja je brila okrog ušes. Kmalu so se začuli svečani glasovi zvonov. Pospešili so korake in pokazala se jim je cerkvica z malim župniščem. Stopili so vanjo. Pričela se je sveta maša; orgle so se oglasile z mogočnimi glasovi, pevci so peli lepe božične pesmi, verniki pa so pobožno molili in se priporočali novorojenemu Odrešeniku Hi+ro je minila ura. Ljudje so počasi odhajali domov, le nekatere stare ženice in stari možje so še prebirali jagode na molku, pa tudi ti so kmalu odšli. Skalarjevi so se zdaj vrnili po bližnjici, ker sta Micika in Matevžek že spotoma zadremala. Ko so prišli domov, so posedli okoli mize in so se lotili dobrih krvavih klobas, ki jih je bila skrbna gospodinja prihranila v pečici. Naposled so se zadovoljni odpravili k počitku Tako so praznovali pri Skalarjevih sveti večer. * Prijateljica »Jutra*, ki nam ie poslala ta opis božične noči na kmetih, je učenka III. razreda meščanske šole. Rriobčuiemo ga brez velikih oopravkov, niei in vsem svojim mladim čitateliem in čatateljicam v veselje in izpodbudo. -S3- Ubogljive številke Pokazal vam bom, kako znam računati. Branko, napiši mi na to polo kako večje število. Hvala! Zdaj bom jaz napisal na svojo polo drugo število. Poglejte ga! Zdaj pa naj napiše Blaž pod Brankovo svoje število, samo mora biti število prav tako dolgo. Hvala! Milan! Napiši zraven še tretje število! Dobro. Poglejte, zdaj bom dodal še dve števili Prosim seštejte vseh pet števil! Zdaj primerjajte vsoto z onim številom, ki je bilo zapisano na prvi poli! Obe sta enaki! Kako ie to mogoče? Seveda ni tu nič slučajnega. Vse je preračunjeno vnaprej. Recimo, da je napisal Branko kot prvi 36894. Dodati morate temu številu dvojko spredaj, zadaj pa 2 odšteti. Podpišite tedaj 236892. (Če bi bilo enojk premalo, rabite tudi desetice. Po številu 49S671 imate vsoto 2498759.) Zdaj naj zapiše ped število 36S94 Blaž kot drugi svoje, recimo 59884 in nato Milan n. pr. 85291. Napišite sedaj sami četrto število tako da bo dopolnilo vsako število do 9. Blažema vrsta je 59854. Četrta vrsta bo tedaj 40145. Peto število je v istem razmerju do tretjega, Milan ima 75891. Tedaj je peto število 14708. Če seštejemo vseh pet vrst imamo resnično 236892 kakor ste videli vnaprej. Še drug: primer: 8546765 3549S20 9532106 6450179 467893 novanje (vtaknite drugega fanta v karte) tretji pa v podstrešje (položite zadnjega fanta na vrh). Stražnik pa je prisegel, da bo vjel vse tri tatove. Zlezel je takoj na podstrešje, da vjame prvega. (Kralj leže na zadnjega fanta). Prosite zdaj kogarkoli izmed navzočih naj privzdigne karte. (To se lahko ponovi večkrat). Dodajte, da ne bo stražniku ušel noben tat. Resnično. Končno bodo vis videii. da ležijo kralj in trije fantje skupaj. Vesela žabica Vzemite Božičku največji oreh in naredite iz njega zabavno igračo. Pohru-stajte jedrce: za igračo namreč rabite samo lupino. Naredite z nožem na vsa- Vsota je 2S546763 Ta matematični čudež je jako enostavno pojasniti, o čemer se lahko vsakdo prepriča. Trije tatovi in stražnik Ubogljive karte. Vzemite igralne karte Ln poiščite štiri fante in kralja (zadnji bo za stražnika) En fant naj leži spodaj pod kartami. Ostale tri karte in kralja položite na mizo. Zdaj pripovedujte gledalcem, da se je nekje zgodila tatvina. Neki uzmovič je zlezel v klet (zraven podtaknite fanta pod karte, ,:e da bi jih previsoko dvignili in da sc ne bo videl prvi poprej skriti fant). Drugi tat je zlezel v sta- ni se oddahne, razveže sveženj in zaneti ogenj: »Otroci, da vam bo toplo na sveti večer.« »Oh, mamica.« jeknejo hkrati. V tem kriku je vsa zavedna tuga zamorjene mladosti, onemogli mladi odpor detin-skih src. In tujec sede. »No, Mihec,« nagovori dečka, »gost j v hiši. bog v hiši postrezi mi.« Bolnik •, v postelji suho zakašlja, kot bi ga da-vilo v grlu, ženi jezno zaplamene oči: »Kaj bi se šalili, norčevali, povedala sem!« »Postrezi mi, Mihec.« vztraja tujec, »idi. zajemi, prinesi!« Mihec se obotavlja, se sramuje nagovora, skoro ne razume, a sledi kot v polsnu zapovedujoči kretnji, stopi v kotiček, zagleda copatke, seže vanje in dvigne zvrhan krožnik okusnih jedil in nosi na mizo, pa le vsega ne znosi. »No. Metka, pridi, nalij nam kozarce,< veleva tujec. Metka sledi kot v polsnu zapovedujoči kretnji, stopi v kotiček in seže v copatke ter najde steklenico rajnega vinca in soka malin in toči v kozarec. a ne izprazni: »No, Ivanček, pridi, obleci se, saj ves drgetaš od mraza-' 8 ki strani lupine znotraj zarezo in sicer točno na sredi. Ovijte oreh z močnim sukancem, da se bo oprijel zarez. Vtaknite med niti malo šibico, ki naj bo 1 cm daljša od oreha. Zasukajte palčico večkrat med prsti, da se napne sukanec čimbolj in da postane prožen. Palčiča mora na eni strani štrleti ven. kakor kaže slika A. Naslikajte s črnilom oči. nos in »široka žabja usta. Okrenite žabico kakor vidite to na risbi B in jo postavite na mizo ali na tla. S prstom jo pritiskajte h tlom. Čim odmaknete roko. bo žabica takoj poskočila in bo vedno dobre volje, pa nikoli trudna. Ivanček skoči in teče k copatkam in najde perilo in suknjič ki hlačke zase in za bratca, obleko za Metko in majko in očka. Ugasle mlade oči zažare in lička po-rdijo in srce jim prvič utriplje v radosti. Tedaj zamahne tujec narahlo od materinega srca proti kotičku. Copatke izginejo, na njihovem mestu pa zagori svetla, trepetajoča lučica. In tujec pojasni: »To je plamenček, ki je razjedal in pekel srce vaše majke, goreča želja po zdravju vašega očka. Ivanček primi, v roki ne peče, gori in boli le v sredi srca. Ko Ivanček prime, lučka ugasne ... bolnik globoko zadih-ne. vročina ga mine. zbadl.iaji umire. nova moč mu prešinja ude, sede. ve. da je čudodelno ozdravel. Tedaj pokleknejo vsi da zahvalijo tujca. A njega ni več. V jaslicah leži Dete. kažoč z drobno desnico na vidno srce, ki gori v živem plamenu in se kot solnce razžarja v pre-jasnih pramenih. Skozi odprto okno po- i zvanja polnočni zvon. čudovita luč lije z nebesnih višav. Sveta noč, blažena noč) Lahko risanje Ko se naučite risati. brez predloge, na pamet, poskusite opazovati posamezne živali in narišite morda: podobo mačke, konja itd. Rišete tudi lahko s prstom na dahnjeno šipo. Videli boste, da je mogoče portretirati s povsem priprostimi črtami in krivuljami celo ljudi. Saj ima vsak človek na sebi nekaj posebnega, kar ga loči od drugih! Barčica. Jazbečar. C Danilo Gorinšek: Radost Rajsko zvenijo mrakovi kot bi iz dalje zvonovi tajno hiteli v vsemir... Sveti večer... Rajsko zvenijo mrakovi, urno hitijo glasovi trkajo na svet večer srcu na dver... Srce se žejno odpira, da si bogastvo nabira, rešit prišel nas temin božji je sin... »JUTROVH* ziogoonžca za nagrado a — ar — ba — bra — brus — ce — ci — ci — čer — dol — e — el — el — ham — is — ja — koš — ma — me — na — ne — no — no — no — nov — nu — o — o — rek — ro — se — šev — ta — ti — to — to — tran — va — ve — vi — vi. Iz gornjih 41 zlogov naj se sestavi 14 besed, ki značijo: 1. slovenski časopis; 2. ruskega pisatelja; 3. sundski otok; 4. kraj v hrvatskem Primorju; 5. visoko goro (nad 5000 m); 6. mesto v novi Rumuniji: 7. planinski travnik; 8. izumrli evropski narod; 9. moško ime; 10 staro ime evropske reke; 11. svetopisemsko osebo; 12. morsko ožino; 13. dan v tednu: 14. Shakespeareovega junaka. Početne črke navzdol in končne črke, čitane navzgor, povedo znan Prešernov verz. Kdor bo zlogovnico pravilno rešil, ima pravico tekmovati za »Jutrovo« mladinsko nagrado. V to svrho naj pošlje uredništvu »Jutra« takoj po novem letu, najkasneje pa do 6. januarja 1928. pravilno rešitev. Pod rešitev naj se razločno podpiše in naj pristavi svoj naslov. Na ovitek pisma naj napiše v levi kot spodaj «Zlogovnica». Med one, ki bodo zlogovnico pravilno rešili, bo »Jutro« razdelilo 14 krasnih nagrad. Prva nagrada bosta dve knjigi I. letr.ika »Jutrove« tedenske priloge »Življenje in svet« v originalni vezavi. Druga nagrada: celotna zbirka mladinskih knjig, obsegajoča 9 zvezkov. Tri tretje nagrade, obsegajoče po tri mladinske knjige. Devet četrtih nagrad po eno knjigo. Skupno torej razpisuje »Jutro« Štirinajst nagrad. Nagrade se bodo razdelile potom žreba in bodo imena srečnih dobitnikov objavljena v nedeljski številki »Jutra« dne 8. januarja 1928., ki prinese tudi rešitev zlogovnice. Na delo torej, deca, naloga je lahka, nagrade, ki vas čakajo, pa so krasne! »JUTRO*. Zvezde Ni tako lahko izrezati iz papirja lepo zvezdo. Delo mora biti lepo. Bodi priden in nihče ti ne bo zaviden! Predvsem mora imeti vsaka zvezda svoj slog: saj je lahko oglata, vijugasta ali ima obliko cvetice. Sploh mora imeti človek za to i zabavo nekoliko umetniškega okusa. Od ! kraja itak ne bo nihče naredil lepe zvez-| de, zato pa bodo pozneje škarje vedno bolj urne in spretne. Pazite torej, da ne bo papir predebel, da niso škarje prevelike, pač pa dobro nabrušene. Papir zložite natančno v štiri dele in ga še dvakrat prepognite počez. Najbolj pri- praven je bleščeč barvast papir. Zvezde lahko spravite za spomin v knjige ali jih nalepite v okvir na temno podlago na zid, jih spravite v koledar, kako Skrinjo itd. Skozi mizo! Če hočeš, lahko takoj postaneš čarovnik. Položi na mizo 50 parski novčič. pokrij ga s krožnikom ali loncem in vprašaj, kdo zna vzeti denar, ne da bi dvignil pokrov. Tega ne bo izvedel niče. A prebrisani čarovnik skriva v levi pesti drug na las podoben novčič. Zdaj dene roke pod mizo, prične godrnjati neumljive besede in končno privleče na dan svojih 50 par. Seveda mislijo vsi, da je izpipal novčič skozi mizo. Ta. ki je najbolj neveren, bo hitro dvignil pokrov, da vidi ali je res novčič izginil. V tem trenutku ga mora čarovnik hitro vzeti. S tem je vsem dokazal, da ne laže: pobral je denar, ne da bi dvignil pokrov. Sestavljanka. Izreži trikotnike, kvadrat in trapeze in jih skušaj tako sestaviti, da dobiš veliko črko H, ki bo enako široka kakor visoka. (Rešitev v novoletni številki.) Mali računar Učitelj v šoli: Kdo zna šteti do 10? Učenec: Jaz, prosim! Učitelj: Dobro, štej! Učenec: 1. 2, 3, 4, 5, 6. 7, 8. 9, 10. Učitelj: Dobro! Kdo pa zna šteti narobe? Razred molči, samo mali Jurij dvigne roko. Učitelj (začudeno): No. poskusi če pojde! Jurček vstane, se obrne s hrbtom proti učitelju in šteje: 1, 2, 3, 4. 5. 6. 7 8. 9, 10. ★ Zvečer je sedelo pri mizi sedem popolnoma zdravih in nepohabljenih ljudi. Mala Urša je zlezla pod mizo pričela šteti in je naračunala samo 13 nog. Kako je to mogoče? (Zmotila se je!) Darujte za spomenik kralju Petru Osvoboditelju^ Sl©¥€«tci Vozil sem se proti Parizu. V noč zavite pokrajine so hitele mimo. Mesta: Modana, Chambery, Aix les Bairas. Komaj da sem se zdramil ob njih, tako enakomerno so ropotala kolesa in je bilo še daleč do ju« tra. Ne vem zakaj, a vendar vedno se mi zdi ob tem enakomernem zvenenju trač« nic, kako da se odvija in povrača tista znana narodna: Je pa davi slanca paia . . . Neveren sem ugibal; ali je sen aH resni« ca? Ker vse predaleč sem bil odmaknjen, da bi mogel zlahka verjeti. Morda je le zaka>sne>Ii spomin minulih dni: poleg sebe sem zaslišal jasen slovenski razgovor. Zu« naj: gore ta polja in gozdovi; gore in polja in gozdovi. Vstal sem in stopil k sosed« njemu kupoju. V mlačno razsvetljenem in zakajenem prostoru sem uzrl obraze, ki so mogli biti le slovenski. Stopil sem mednje ta jih ogovoril Šele takrat sem vedel, da je resnica. Bili so drvarji: visoki, močni bra« diati ta resni. Žalost slovesa jiim je bila še v očeh Zaman je v kotu najmlajši sku« šal zapeti. Ved!no ono: Je pa davi: . . . Na mali savojski postaji so izstopili Na jesen prihajajo slovenski drvarji de« lat v francoske gozdove. Spomladi se vra« čajo. Malokdo ostane. Daleč vede pot za zaslužkom. Nekdaj so hodili na Hrvatsko; nekateri so prišli notri v Slavonijo, drugi oelo v Bosno. Danes je svet vse bolj odprt. Francija naim je bila do zadnjega skoro docela neznana dežela. Neznana po izkuš« njah, kajti kam vse ne seže ljudska govo« rica! Mogel pa bi trditi, da naš zadnji kmečki očancc pozna Francoze in da ve o Napoleonu več kakor eno zgodbo. Na končnicah panjev je verno zapisana dogo« divšuina starih časov. Ob zajetni kmečki peči sedi Kranjec ta puha pipo; z nogo po« ganja ziibcl, v kateri leži vojak; tako je bil truden, da še puške ni mogel odložiti; dremlje, pa ima vendar še nasršene obrvi; ni torej, da bi se šalil s Francozom. In vsak ve natančno za besede, ki jih ie izrekel eden ta drugi. Prišel je vojak iz hude bitke; truden je bil ta je v prvi koči mislil samo, kako bi legel ta zaspal. Zaman sprašuje za postelj edinega, ki je še v do« mu ostal. On govori po svoje, očanec pa po svoje ta tako se pregovarjata ta ne razumeta. Končno mu vendar dopove. Vo« jak pokaže na zibel, pravi, da bi rad nekaj podobnega, kjer bi se lahko odpočil. Se« veda naš možak ni mislil naprej, ampak skomignil z ramena, češ: če pa zibel hoče, naj jo pa ima, ta mu jo je ponudil. Če boljšega ni, se je pač treba zadovoljiti s tem, kar je; in se je vojak zravnal na ma« lem ležišču. Kruto so mu noge mahale pri koncu navzdol. Pred vojno je priromal v bleščečo pre« stoiico ta ali oni študent. Malo se je razgle« dal in zopet odšel. Redki pa so bili oni, ki so se priselili sem z ženo ta otroci in si ustvarili ognjišče in premoženje. Lahko bi povedal povest o vsakem posebej'. Prepro« sta je ta podobna vsem drugim! Vsaj v ziaSelku. Tesno je živel pri nas. Avstrija Skrven« cem nikoli ni bila prijazna; večkrat tudi sreča ne. Najiprej je prišel sam. da vidi, kato bi bilo v tujem svetu. Videl je, da dobro ta je poslal po ženo. Deial je in delal. Iznajdljivost mu je pomagala. S prid« nostjo je gradil Danes ima ugleden dom, dober glas ta tudi denarja precej. Drugi ni našel naravnost seim. Bil je na Dunaju, nato na Tirolskem ta je ob času velike svetovne razstave prišel v Pariz. Delal je v banki Malo je že resnici podob« na trditev, da je tujcu povsod lažje kakor domačinu. Uspe pač, ker se bori brez mehkobe, saj ie v igro zastavil ne le svoj zaslužek, ampak svoj vsakdanji obstoj, vsa prijateljstva, vso svojo zemeljsko konste« laeijo. Bori se s stisnjenimi zobmi ta z vztrajnostjo, ki si jo morejo drugi privošči« ti le kot redko čednost. Naš Slovenec je ra« stel v časteh in oblasti. Postal je podrav« natelj sredi tujega mesta, sredi tujih ljudi. Ni pozabil svoje govorice ta vedno mu je bil zemljak dobrodošel Sprejel ga je v svo« ji gospoščini z domačnostjo človeka, ki je mnogo videl ta izkusil. Naletiš še na druge romarje in se jim čudiš. Bil je naš človek na Španskem, v Angliji. Pridobil si je prijatelje ta spoznal dežela Toda biti je enkrat tudi v Parizu in tako seveda se koncem koncev ni obrnil nikamor drugam. Tu je našel ženo; sta no« sri ime našega prvega kralja. On se vedno razbira po domačiji preko časopisov ta je domoljuben do genljivosti. Pove ti o Žu« pančiču, kako so se svoje dni vozili po Soini ta se pogovarjali o griki lepoti; v spominu hrani vsa imena drugih imenitnih in manj imenitnih Slovencev, ki jih je pot kdaj privedla v Pariz. Mnogo pa je bilo takih, ki se jim je v po« vojnih zmedah zameglila bodočnost. Nek« do je nestalen odrinil iz Gorice in Trsta. Bil je v Belgiji. Sedaj se je tu ustanovil. Poslal je po ženo ta otroke; preveč je mračen čas, da bi se mu mogla sreča ta« koj nasmejati. Vse upanje je v bodočih zarjah. Upanje, ki je upravičeno, poseb« no, kadar krepko deliš valove tujega morja. Koliko bi še vedel takih resničnih ta iz« virnih povesti. Po zunanjem bi sličile druga drugi. Različne so le v kolikor se po značaju ločimo po šolah in kulturni do« vzetnosti. Kolikor so enemu bolj oči cd« prte kakor drugemu. Saj srečaš vse sloje. Bil sem v banki ta iskal pravo okence. Vprašam prvega uradnika, kii se je bolj prosto gibal okoli. Da imam ček ta bi rad vedel, kje mi ga izplačajo, ček odkod, de oni. Iz Jugoslavije; pa ne morda iz Ljub« Ijane? nadaljuje oni francosko. Kar na slepo planem: Nazadnje bi bili še vi doli doma. In se je izkazalo, da je mož Ljub« ljančan. Majhen je ta čokat; dobrodušen obraz, pravcati obraz francoskega mesča« na iz devetdesetih let. Zdrave rdeče barve; močni brki, kakor jih je nosil Napoleon III. A, če ga natančno pogledaš, vendarle raz« kriješ v vsem domačega človeka. Te žive nemirne oči niso izgubile svojega bleska, četudi so videle premnoge dežele. Že njiho« va imena so povest. Indokina, kjer se je boril ta si priboril svetinjo, Madagaskar, Amerika, Tunis skoro vsa mesta Francije. Sedaj je tu v Pari-zu ta tu misli ostati do nadaljnjega. Najdeš seveda tudi bolj pre« proste, ki nimajo toliko slave za seboj. V začetku sem se vedno močno začudil, kadaT sem naletel na novega rojaka. Da« ne s vem, da ni to nič nem ogočega. Nič več Se mi ne zdi tako čudo tisti Ribničan, ki ga le po slovesu poznam in ima tukaj nekje svoj hotel ta denarja, da je kaj. Naključje je prineslo, da sem za svoje« ga prijatelja, ki je prišel v Pariz in se ni vedel prav obračati, iskal sobo. Gledamo nekje podstrešnico; ozko, zračno, odprto na vse strani, toplo le poleti ta hladno po« zimi; pobotali smo se ta gremo med glas« nim pogovorom po stopnicah navzdol. Pa nas pozdravi v tretjem nadstropju strežaj hotela ta nas kar brez ovinka vpraša po slovensko, če nismo morda iz tega ta tega kraja. Sedaj se ničemur več ne čudim: vem, da je malo stvari, ki ne bi bile mogoče. Dva milijona nas je, pa nas je ves svet poln Seveda so vsi ti Slovenci, ki jih srečaš na Francoskem, videli mnogo grenkih dni in malo veselih. Toda koliko jih je sploh, ki jim je pot z rožami postlana? Morda oni, ki se ustanovijo za nekaj mesecev ali za nekaj let v latinskem okraju. V okraju šol, razigranosti ta učenjaštva. Na Bou« levardu Satat Michel srečaš vsako leto no« ve ljudi. Prinesli so s sabo mladost ta smeh. Se takrat ni posebno hudo, kadar jih proti koncu meseca tarejo denarne skrbi. Se že prišalijo tudi preko tega In še preden šala ugasne, odidejo. Gledali so svet med smehom ta so v smehu vse videli. Šolo poznajo, in nacijonalno bw blioteko, ta lukseroburSki vrt, to ali ono svečanost, to ali ono lepoto; kadar se čas začenja mračiti, povežejo svoje stvari in se poslove, ker že poznajo pristan. Marsikdaj nanese prilika, da na kolodvoru nalete še na druge, ki se tudi odpravljajo v domovi« no. Ti niso poznali latinskega okraja. Mrki so in še nasmeh jim ne zabriše skrbi iz obraza ta trpkih potez. Kajti ni vsake« ga zgodba vesela kakor domača pesem. ! Na severu ta vzhodu Francije je naših ! ljudi na tisoče ta tisoče. Večinoma so ru» darji. Poznajo le trdio delo. Vedno so v borbi za vsakdanji obstanek, ki jim zariše v obraz trde poteze. Naj o njih številke govore ta nekateri podatki ki sem jih tu dobil, kajti nisem bil med njimi. V Pas«de»Calaisu je sedem tisoč naših. Večinoma rudarjev. Godi se jim razmero« ma dobro. So dobro plačani, toda katera plača je previsoka za delo pod zemljo! So iz vseh krajev; največ jih je iz naših nesreč« nih, ki jih je povojna pravičnost raztepla po svetu. Iz Koroške, iz Goriške, iz West« falske. Prav tako jih je v Moselli tudi okoli sedem tisoč ali pa še več. Tudi kot delavci v rudnikih so še dovolj dobro pla« I čamL Imajo celo svoje društvo, društvo V plesu snežink \ pravi krlttffa o £S © *f Charlie ChapHn: Imam samo eno jedinstveno mnenje o fiimu „Na polju slave": To je na večji iilm, kar sem jih kedaj sploh videl, smejal sem se, plakal sem in bil sem globoko ganjen. DouglasFairbanKs: Nič me ni kedaj bolj navdušilo. -Bilo je prelestno! Prof. Maks Reinhardt: Najboljši iilm med vsemi, ki jih je producirala Amerika * s* * # ife *fc « * ii Ivan Cankar: Une tasse de cafe. Bien souvent, dans ma vie, j'ai oom-mis quelque injustice envers un etre aime. Une telle injustice est comme un pčehe contre 1'esprit saint; elle n'obtient de pardon ni dans ce monde ni dans l'autre; elle est ineffacable, inoubliable. Quelquefois ele dort de longues annees, comme eteinte en notre coeur, perduell noyee dans la tourmente de la vie. Puis, tout k coup, au milieu des heures joyeuses ou la nuit lorsqu'on sort errraye de quelque cauchemar, un sou-venir pesant tombe en notre ame, iait mal. brule aussi fortement que si le peche venait d'etre commis a 1'instant meme. Par le remords, par de gene-reuses pensčes on peut effacer tout autre souvenir, mais pas celui-la. Cest au coeur une tache noire qui demeure a jamais. En son ame on voudrait se mentir š soi-meme: »Mais non. ce n'etait pas ainsi... Seule ton imagination tour-mentee a, d'une ombre lčgere. crčč des tenebres. Cčtait une chose sans impor-tance. banale, qui arrive cent fois. mille fois depuis le matin jusqu'au soir!« La consolation est mensonge, on le sent soi-meme et avec amertume. Le pčchž est le m§me, qu'il sait commis une fois ou mille iois, qu'i! soit commun ou inconnu. Le coeur n'est pas le code pčnal pour distinguer entre un ddiit et un erime, un homicide et un assassinat Le coeur sait que «le traitre tue par le regard et le heros par 1' 6pee« et il ab-soudrait plutot l'6pee que ie regard. Le coeur n'est pas non plus le caičchisme pour distinguer entre les pechčs capi-taux et les autres, pour le classer d'apres leur nom et leurs signes exte-rieurs. Le coeur est un juge impartial et iniaillible. II juge et condamne le pecheur d'apres un geste cache. a peine perceptible, un regard furtif que nul n'a remarque, une pensee non formulee k peine inserite sur le front; il le juge meme d'apres son pas, sa facon de frapper a la porte, de boire a petits coups. II n* y a que peu de pčches con-signčs dans le catechisme et ceux la ne sont meme pas les capitaux. Si le coeur čtait oonfesseur — longue et terrible seraift la confession! Lepechčqu'onpeut avouer en paroles, effacer par le repentir est pardonnable. Celui qui est restd dans le couer comme un souvenir inexprrm6 et sans forme est lourd, trčs lourd, saignant jusqu'& Ia derniere beure. L'homme ne le confesse qu'ž lui meme quand seul. dans les t6-nebres il veille et que sa couverture tombe plus pesante que la pierre sur sa poitrine. »Je n'ai ni volč, ni tu6, ni oommis d^adultere; mon Sme est pure!« Menteur! ITas-tu jamais pete une pomme en passant devant un affamč que tu as regardž sans avoir honte? C'est pire que d'avoir tu6 ou voli ou svete Barbare, ki skrbi zanje ob nezgodah, v bolezni ta ki jih veže v polno enoto. Manj vseobsežno je društvo Edinost. Bolj široko ta čisto gmotno pa je Jugoslovan« sko podporno društvo. Popolnoma odrezani od domače zemlje, so vendar ohranili navade in jezik Saj smo trdoživi ta Francozi so v narodnostnem oziru zelo strpni in iim niti odtkvleč ne de« lajo sile. Baš nasprotno, po vseh svojih močeh so podpirali njihovega prvega duš« nega pastirja Gornika in njegovega na« slednika Z-upančiča; edina tateiigenta, ki sta našla mednje — prav po svetli tradi« ciji devetnajstega stoletja. Na tisoče Slovencev pa je raztresenih drugod sirom Francije; toda ti žive ali v malih skupinah, ali pa celo posamično v vseh poslih in obrtih: so rudarji, poljedel« oi, mehaniki, trgovci, uradniki, prekupoe« valci, vodniki, sluge, potniki itd. Življenje tu ni ne solnčno, ne temno. Luč in senca se mešata, križata. Kakor pri nas. Kakor povsod. Nihče naj se zatorej ne plaši, niti naj si ne postavlja gradov v oblaike. Stara mo« drost pravi, da je pridrfemu svet odprt. Ne bom je premodril, če pristavim, da pridnemu in bistremu. Empe. Kaj ven?.? Koliko znam? (Serija št. 3.) 1. Kako velika je približno Jugoslaviia? 2. iz česa je v glavnem sestavljeno človeško telo? 3. Po kom ima giljotina svoje ime? 4. Kdo je duševni oče pojma »človek in pol«? 5. Kateri evropski ep je najstarejši? 6. Kaj pomeni S. 0. S.? 7. Kdo je ustanovil jezuitski red? 8. Kdo je d'Artagnan? 9. Do kod so v Evropo prodrli Mongoli pod Cingiskanom? 10. Katera kniiga ie prevedena skoro v vse jezike? 11. Kako se imenujejo štirje evangeliji? 12. Kateri je najslavnejši izrek Louisa XIV.? 13. 0 kom trde, aa je prvi poskušal leteti, in zakaj se je ponesrečil? 14. Katera ženska je prva preplavala Rokavski preliv? 15. Kaj so elektroni? 16. Kateri menihi ne smejo govoriti? 17. Kaj je aksiom? 18. Katera sta največja časopisna koncema sveta ? 19. Kie leži gora Siuaj? 20. Kje je bil rojen sveti Frančišek Asiški? 21. Kdo je rešil problem kvadrature kroga? 22. Kdo je odkril radij? 23. V katerem romanu nastopa Dulcinca? 24. Kateri vladajoči evropski knez živi oči-vidno od hazarda? 25. Kdo je Josž Capablanca? 26. Kaj je »Yankee-Doodle? 27. Kje je največji viseči most sveta in kako se imenuje? 28. Odkod izvira beseda «jazz«? 29. V katerem mestu ie Dioklecijanova palača? 30. Ka) je Evrazija? 31. Kaj je leto? 32. Kateri so trije evropski ognjeniki? 33. Kaj so protuberance? 34. Kdo je prevaril 40 roparjev v »1001 noči«? 35. Katero mesto ima največ mostov? 36. S kom je cmožena Pola Negri? 37. Kdaj je bil Jezus križan? 38. Kje je bi! sežgan Jan Hus? 39. Po čem je zaslovelo mesto Bayonne? 40. Kdo je zgradil Eiffelov stolp? 41. Kaj pomenijo v zgodovini Habsburžanov črke A. E. 1. O. U.? 42. Katera armada ne sme streljati? 43. Kaj je »batrahomiomahia? 44. Iz česa se izceluje opij? 45. Kaio širok je Sueški kanal? 46. Koliko Židov je približno na svetu? 47. Kaj pomeni r. z. z o. z.«? 48. Kje je Napoleon pokopan? 49. Kaj je sobranje? 50. Kdo Je vsekako zelo izobražen? (Odgovori v prihodnji številki.) >Planinka< zdravilni čai tdravi slabo prebavo, za prtje telesa, napihovanje, slabo delovanje čreves. izpuščaje, oboienja mo-kračne kisline, jeter, žolča in žolčni kamen. Pri sten eamo v plombiranih paketih po Din 20.— v napisom: Lekarna Baho-ver,. Ljubljana 174-a ■•■■■•■••■■■»■■■•■■■nil commis le peche d' adultere! Le ! juge impartial, le coeur, pardonnera plutot a 1'assassin qui, allant au supplice a caresse un enfant en pleurs. qu'a toj, 1'homme pur! Car le coeur ne connait pas les petites choses et ignore le code... II y a quinze ans. je revins a la maison familiaie pour un sejour de trois semai-nes. Je fus tout ce temps-la abattu, de mauvaise humeur. Notre logis etait maussade et il me semble que quelque chose de lourd, de repoussant pesait comme une ombre liumide sur nous tous. Les premieres nuits, je dormis dans la chambre; plusieurs fois, en m'eveil-lant la nuit je vis dans Pobscurite que ma mere avait quitte son lit et s'etait assise ž la table; elle etait immobile, comme endormie; elle pressait les pau-mes de ses mains contre son front et son blanc visage brillait meme si les rideaux čtaient tirčs et si la nuit etait sans lune et sans žtoiles. J'ecoutais attentivement et j'entendais non pas le souffle d'un etre endormi, mais des sanglots retenus i grand-peine. Je jetais mes couver-tures par dessus la tete. mais meme alors et meme dans mes reves, j'en-tendais eneore ses sanglots. J'allai m'installer au grenier, dans le foin. Dans ce logis, le mien, je grimpais par un escalier raide et branlant. sem- ; blable a une echelle. Je m'arrangeai un lit dans le foint et pres de la porte. sur la motrtče, je mis une table. Mon horizon čtait un mur gris, ronge. D'humeur sombre, en proie au decouragement, a de noirs soucis, jecrivais alors mes premičres histoires d'amour. J'orientais par force mes pensees vers les routes blanches, les prairies en fleurs, les champs odorants pour ne voir ni ma vie ni moi-meme. Une fois, j'eus envie de cafe noir. Je ne sais comment cette idee me vint, mais j'en eus envie. Peut-etre justement parce que je savais qu'il n' y a pas meme de pain a la maison, a plus forte raison pas de cafe. On peut, uniquement dans ses rčflexions etre mechant et sans pitič. Ma mčre leva sur moi de grands yeux timides et ne repondit pas. Maussade et chagrin, sans un mot, sans un salut, je remontai au grenier pour eerire comment s'aimaient Milan et Breda, comment tous deux etaient nobles, heureux, joyeux. »La main dans la main, jeunes tous deux. nimbčs des rayons du soleil ma-tinal, lavčs de ros6e...« J'entendis des pas Ičgers dans 1'esca-lier. Ma mžre montait; elle avancait lentement, avec prčcaution, portant une tasse de cafd. Je me souviens aujourd' hui que je ne 1'avais jamais vue si belle qu'en cet instant. Le rayon oblique du soleil de midi entrant par Ia porte etin-celait dans les yeux de ma mere; ils pa-raissaient plus pur, toute la clart6 des cieux. toute la felicite. tout. 1'amour ce-leste se refl6taient en eux. Sur ses Ičvres se jouait le sourire de l'enfant qui apporte un don joyeux. Et moi, je me retournai et je dis d'une voix mechante: »Laissez-moi tranquille! Je n'en veux pas maintenant!« Elle n'etait pas eneore en haut; je ne voyais que son buste. Ouand elle en-tendit mes paroles, elle ne fit aucun mouvement; seule, la main qui tenait la tasse se mit a trembler. Elle me re-garda effrayee, dans ses yeux la clarte s'eteignit. De honte. je sentis le sang me monter au visage et d'un pas rapide, je m' avancai a sa recontre. »Donnez, mere!c Cetait trop tard; dans ses yeux il n'y avait plus de clartč, sur ses livres plus de sourire. Je bus le cafe et je me oonsolai en. pensant: »Ce soir je lui dirai ce mot, ce mot aimable dont j'ai frustrč son arnourU Mais, ce mot, je ne le lui dis ni le soir, ni le lendemain, ni meme a 1'instant des adieux... Trois ou quatre ans plus tard. k 1'etranger, une femme čtrangere m'ap-porta dans ma chambre une tasse de cafe. Alors une douleur cuisante dtrei-gnit mon coeur, le brula et je faillis erier de souffrance. Car le coeur, juge impartial ne oonnait point les petites choses... (Prevedla S. J. J e r a s iz knjife »Mote življenjem) ' tliiiAtiii: V •VHHiNVU jiAOMva Višnj a gora ob 4501etnici meščanstva (1477—1927.) »Višnjani!*Kam ste svoj'ga polža djali?« »Za -Pegaza smo Devcem ea prodaji.« Prešeren. Dve postaji od Grosuplja proti Novemu mestu se stisnejo griči. in vlak plane v piecei dole tunel. Komaj da se onkraj otrese eostih štren dima in sai, se zablesti z desne na zelenem holmci) kopica drobnih hiš zgrnjenib okroz čokate, svetložolte cerkve, kakor vesele betlehemske jaslice. To ie Višnja zora s svojim »priklenjenim polžem«, ki ea ie ovekovečil že Prešeren, za njim pa naš veliki dolenjski romancier Jurčič, da ne bo pozabljen s svojim slavnim rodnim mestom še v rodov rodove. Letos slavi Višnja gora zajedno s starodavnim notranjskim Ložem in zgodovinskim Krškim 450 letnico meščanskih pravic in svoboščin. Prav za Drav brez slavolokov in možnarjev ln brez rodolitrbnih zovoranc, ki današnii svet nima več pravega smisla zan;e. Vendar bi ne bilo prav in pošteno, ako bi šli kar molče mimo tega itrbHeia, ki res da sam po sebi nima kdo ve kake veljave. a nam nudi dobrodošlo priliko, da osvežimo stareišim čitateljem nekaj prijaznih spominov, mlaišim pa rarkažemo zanimiv kotiček sredi idiličnih dolenjskih brd In dobrav. Siveda Višnia gora ni mesto, da bi človek eovoril o šumnih kavarnah in barih, o razkošnih promenadah in boulevard-b. o kinu in radiu. Vsa ta moderna Sodoma ie pred pobesnelimi višnia ns kitni prežvekovalci in kopitarji, ie stopil iz voza, poklical župana in ukazal, da se mora stante pede in emirat za vselej vsa »sodrea« (gospod mogotec ie blagovolil reči »Gesindel«) un.akniti s ceste, kamorkoli že Tako se je preseirio višniansko sejmišče na poševen travnik pod cesto, kjer še danes visi kakor na strehi. Ni ca zaman preklel do oca in majke že nekateri mesar, ki se ie bil tam pošteno obrnažil. Kajii so premeteni Višnjam napravili tako. da kupci prihajajo od spodnje strani in se jim vidi od tam tako zankama Rjavka izredno zajetna. Ko pa potem živinče priženejo na cesto, glej spaka. kam se ti natnah sesede. da ea ie kar za polovico manj .. Največja intimnost Višnje zore Pa ie »polž«. O njem ie žs vsakdo slišal, vendar jih je še mnozo. ki mislijo, da ie ta reč s »polžem« samo duhovita potegavščina. Zato ne bo napak, če si ob tet priliki še tega »Noveza Pegaza« malo bliže ogledamo. Svoi čas je bilo res precej riskantno. moledovati okrog Višnjanov. naj ti pokažejo »polža«, kje in kako ga imajo priklenjenega. Takega radoznaleža so po navadi prav prijazno povab.li na kak skrit prostor in so mu jih tam naložili po zadnji plati, da jih ie sirota komai nesel No. dandanes so Višnja-nje čisto drugačni. Če vidijo, da nisi prišel uganja: očitnih burk. t! tudi »polža« radi pokažejo. Je to precej velika školjka, pritrjena na pedeni visok lesen stebriček, ki štrli iz istotakeza lesenega podstavka. Notranjost školjke obdaja pozlačena skledica. od katere ie napeljana na stebriček enaka verižica. Tako ie torej ta slavni »polž« v istini priklenjen. To nedolžno, pa originalno posodo. ki ie rodila že toliko zabavljic in še več batin, so si napravil' svoj čas višnian-ski cehi, da so iz nje slovesno napili novim mojstrom v mestu. Potem so to »čašo opojnosti« zonet spravili pri vsakokratnem županu do prihodnjega slavja. Dokler se ni okroe šestdesetih let primerilo. da ie takratnega župana sredi mesta, to se nravi, sredi ceste zadela kao. Bogve, s čim se ie bil ta župan Višnianom tako hudo zameril da ?a v tei nesreč' nihče ni Višnja gora vred 250 leti, ko je varoval mestna vrata še krvoločni polž Del slike iz redke Valvasorjeve knjige: Topcgraphia ducatus Carnioliae, ki je izšla pred njegovim slavnim delom »Ehre des H. Kram« L 1679. na njegovem gradu Vagenšpergu pri Litiji povohal, ampu* so ga kar pustili, kakor je bil obležal. Druzo jutro pa so našli njegovo bajto Prav do zadnjega boba oplenjeno. Prišli so stiski žandarii in so obrnili vse kote v mes.u. baie še ženskim krilom niso prizanesli. Toda zaman. Ničesar drugega niso naši., nezo vrečo županovega fižola — za oltaijem sv. Ane. Živ krst ni mogel povedati, kako ie priromal ta »corpus delicti« na to sveto mesto in ni manjkalo za las. pa bi bila svetn.ca sama skočila v kriminal. Baš ko so žandarii tuhtali, kako in kaj. se vzdigne naokrog obupen krik in vik: »Polža ni! Polža ni!« Kai župan, kai svetnica, kai fižol 1 Folž je bil zdaj edina skrb. Kateri rckomavhar za te pobasal. kam lo je odkuril z njim? Tri sto let in še čez ie dajal slavo Višnji gori, malodane po božje so za častili, zdaj jim za je odnesel nevernik. kakor bi jim srce izpulil iz telesa. Ob tej bridki izgubi je bila vsaka dTuga misel tako ničeva. da sirote n.so ooraitali več ne za ie vlogo in me hotel z ozirom na dve leti sklenjeni kontrakt prisiliti, da bi še ostala v njegovem ateljeju. S pomočjo veščega nastopa mojega mamažerja in dejstva, da sem podpisala pogodbo z Ostermaierjem še kot nepolnoletna. sem prekinila neugodno pogodho in podpisala novo z ravnateljstvom »Kultu rfilma«. »Kulturfilm« je tedaj pripravlja! fil-manje filma: »Dva pod nebesnim svodom«, po znanem istoimenskem romanu v »Berliner Hlustrierter Zeitung Za ta film sem sprejela dmijro. skoraj glavno vlogo, s partnerjem, priljuMie-im nemškim filmckfm igralcem Frnectom ^eutschem. Igram vlogo francoske ple-alke in sem po mnenui kritike s to ->rvo večjo fi'msko kreacijo prav porre-''eno vstopi'a me^ neme igralce na be-'em platnu. De:an;' filma se vrši v Niz-7i in Morite Carlu. kjer srno tudi fil--ali. Film: »Dva pod nebesnim svodom« e ravno te dii koi-čtiovenavno redigi-in in ?a bodo v dm^i polovici de<~em-ra zvrtHi v Kanitolu. Zanj intere-;ra za Jugoslaviio ena 7~?rp|,5'-"ih firm < ga N>do p~tem 1?hko videli dragi :iihl?arrain?.« Med r^zsTov-n-r^pi paui je zmoti' rta "OOcai?pi Pci*ek W j" "emilo !ai?l Iti ^al pronroce. rioVW ga ni go- 'odična Krav?m>vn oot'>,',;';''> s slad-**n bn^r.pom jn mu -rarr^rila. fo ga v i*f"V trm p — v„,,--1 Mp t<-ot d-j <-rr1aj in p-^d kakim umebif^ir1 imenom. -sss- »Danes je potekel zadnji dan mojega odmora po snemanju »Dveh pod nebesnim svodom«. Jutri pričnem s pripravami za novo vlogo, ki jo igram pri »Ufi« v režiji režiseria Robinsona. Ime fikna mi je še neznano. Zaposlena pa bom do 20. decembra, nato odpotujem v Ljubljano, kjer mislim prebiti v krogu domačih Božič in Novo leto. Po Novem letu sem že zopet odvezana za igranje pri »Os\va!d« filmu, kjer bom igrala z v Jugoslaviji posebno popularno Ossi Oswa!dovo. ki tudi sama tako rada poseča Dalmacijo. Kar se tiče mojega umetniškega imena, sem se že nemalo jezila. Hotela sem slovansko ime, pa so mi kar po sili določili sicer lepo zveneče »Ita Ri na« in se sklicevali na moj tip, ki me uposablja v prvi vrsti za temperamentne južnjaške vloge. Pri filmu mora človek često popustiti in tako sem tudi jaz pri določevanju svojega umetniškega imena.« In kake načrte imate za bodoče? »Govoriti o načrtih je težko. Na vsak način ostanem pri filmu, kjer smo Ju-gosloveni z našim Petrovičem in Vor-kapičem pokazali, da imamo za film talent Ne vem pa še, s katerim ravnateljstvom bom .«kleni!a za bodoče kontrakt. Sedaj študiram pogoje »Gupa filma« in »Španija filma«. Oba mi nudita glavno.vlogo Težava je samo ta, da je doba snemanja pri obeh preko treh mesecev in da se bo vršilo filmanje v Nemčiji. Španiji. Švici. Franciji in Italiji. Pri films-kih snemanjih pa se vrše potovanja skoro vsa v avtu in to ubije človeka nepopisno Poleg tega imam na vidiku neko ponudbo, o kateri danes še ne morem govoriti, koje perfektuiranje bi me oo nadvse razveselilo.« Po tem filmskem razgovoru sva se z gospodično Ido pomenila še marsikaj dmeega o življenju naših v Berlinu. Uublianj in korčno tudi njenih eventualnih ženitvah. ki pa jih ie prav odločno zanikala in izjavila, da še do'go pe mHi na kaV tak »rte rečni kor3k«. tiul ns ! Gotovo ste vsi prt-prč-tni. da dobite pn-tno dafmaiirsvo v no le pri brača LASAN. ki Vam želita vesel« praznike in vino nudita za 1 Din <-piieje kr nmnilno Rr lA^AN v^ch uvoztnh izvoznih tn tranzitnih pošiljk -skrbi hitro skrbno m po nainižil tarif-»4rxn Tl>J?K car-rmkl - Ljub- ".'a^arvhova ce«ta 9 (nasproti cari- nrc^l Reviziia prav1' *--navania Sferična godba Rusa Teremina Na mednarodni glasbeni razstavi v Frankfurtu ie nedavno vzbujal veiiko pozornost »Eterični« klavir ruskega Edisona, kakor imenujejo mladega inženjerja Teremina. Mož je star šele 31 let, a njegovo ime ie v tehniških krozih že skoro svetovno znano. Še boli na ie zaslovel s svpiim čE-dovitim »eteričnim« klavirjem ali sferofo-nom. kakor za on imenuie. Po osnovi sodi njegov Izum prav za prav v rubriko Radio. V zabojčku. prerf katerim stoji Teremin. tičita dve maihai rsdio-oddajni postaji, obsnječi :z dven oddar.m in treh ojačevalnih elektronk. Par stikal in kondenzatorjev ie vse. kar tvori vsebi- -nenl dej--' rfnpn > « 8 73 tn vse Inženjer Teremin — ruski Edison dirigira pred svojim eteričnim klavirjem aii sferofonom. no omarice. Zgoraj na njej it pritrjena paličica lz medenine, pri Sira:ii pa moli iz r.ie nieoeninast oblok. podoben tramvajskemu drsniku. Dve bateriji iti akumulatr.r Pa pomagata od zunaj. Pokončna paličica iz m&denine služi za anteno in izžarja električne valove, kadar postaji v omarici ae!u-ieta. Kdor je kdaj poslušal radio, ve, da se električni valovi sami ne siišiio. Če ie glasbeni komar! pred mikrofon;rn Končan, tedaj ni slišati ničesar več kliub temu. da aparat valove še vedno sprejema. Primeri se. da dve oddajni postaji z valovi različne dolžine stvorita v slušalih neko tratno p.^ka-ije: ton ie kot bi prihajal iz flavte, višji ali nižji, in traja vse dotlej, dokler postaji iz-žarjata električne valove. Temu pisinnju se pravi interferenčni ton ali utripanje in bi ga lahko primerjali s Pojavi iz vsakdanjega življenja. Zgodi se na primer, da dva doteka žvižgata, pa ne zadeneta oba natanko istega tona Žvižeanje se čuje. kakor da zvok pojema, narašča, spet pojema it<3. Časih gre to tako počasi, da bi človek jtripe lahko kar štel. časih pa zopet tako bitro, da se čuje nekakšno cvrčanie, in če sta tona obeh piskačev precei slabo zadeta, se to cvrčanje glasu zaostri v lasen ton. ki je tem višji, čim boli sta si tona obeh piskačev različna. Tako utripanje se da op izo-vati povsod na koncertih pri sviranju godbe aH petju. Znano Je, da označujemo tone po tem, kolikokrat v se&mkli se strese zvočilo, kolikokrat zaniha struna ali jeziček tega ali onega instrumenta. S tem stresanjem, nihanjem strune vzvalovl zrak v njeni okolici m zračni valovi stresalo botmič v ušesih. človeško uho pa ie tako napravljeno, da sliši zvok le tedai. če se strese zvočilo najmanj 16 krat na sekundo: to ie najnižji ton, ki za lahko zaznamo. Pa tudi navzgor je občutljivost omejena. Tonov, ki nihajo nad desettisočkrat v sekundi, ne slišimo: Mehanizem ušesa ie preokoren, da bi se nanje odzval. Podvrženi pa so ti toni istim zakonom kot slišni toni. Postavimo za primer: če zvenita istočasno dva tona. ki sta si oo številu nihajev nekoliko različna, nastane utripanje, ki se v primernem slučaju zaostri v ton. Ta ton beleži toliko tresliaiev na sekundo, za kolikor se med seboj razlikujeta oba sestavna neslišna tona. Iz tega vidimo, da se tudi neslišni toni lahko tako sestavljajo, da dado nov ton, ki za naše uho zazna. Višino dobljenega slišnega tona ie treba le še modulirati po kakšni melodiji. kar se da pri sedanjih mehaničnih god-benih instrumentih doseči zopet le mehaničnim potom, navadno z roko. ki pritiska na struno ali drsi po njej sem in tia. Ravno v tem oa tiči veliki nedostatek sedanje godbe. namreč njena okornost: prav redki so namreč ljudje s fino roko. podrejajočo se vsem odtenkom občutkov, ki io vodijo. Baš zaradi tega je tako malo resničnih virtuo-zov. Ves problem ie torej fizične narave. Roka sama je morda dovolj fina. toda kadar mora pritiskati in drseti po strunah, kadar stopi v delo mišičevje prstov, ne more več slediti vsem odtenkom zodčevih občutkov. Nu. bo dejal ta ali oni. čemu je tedaj poti eben takšen ovinek preko dveh neslišnih onov. ko se vendar ne da izogniti opisanim nedostatkom: ko ni mogoče roke razbremeniti, kar bi bilo t>o gornjem nujno po-rrebno. če bi hoteli imeti idealno zodbo? Baš po opisanem ovinku se da priti k zamišljenemu cilju. Ne sicer mehanično, pač pa potom elektrike, na uprav idealen način To pot ie šel tudi ruski Edison in je dosegel divne uspehe. V Pubiianskem predmest;u in po večin! tudi na deželi imamo v hiši napeljan tako zvani izmečnični tok. Če tak tok teče skozi telefon ali zvočnik, daie izrazit ton, ki se sliši tudi ponoči iz transformatorskih hišic. Izmenični tok ie tok, ki niha. Če za- in zadnji po efektnosti. Mnogokje se cglasi nekake iz ozadja Stravinski in osebno zn.ičilne te skladbe niso. pisane pa so zvrčnn in klavirsko ter ne pretežavno. Narodni element v njih prevladuje, mislim pa, da je označba cbalkar.ske igre» vendarle presplošna in preobspžna. Po koncepciji so dokaj priproste. posebnih kulminacij nimajo. so pa tudi proste vsake neiskrene navlake. Svetislav Sbnčič je posvetil mnogo truda in vestnosti klavirskim skladbam O. For-tunata Pinteriča iz Čakovca, sodobnika ro- mantikov ter izbornega orglavca in pianista. Skladbe so živahne, priproste in vedre ter se v ostalem ne odlikujejo po ničemer od istodobnih ali že takrat preteklih nemških skladb. Božidar Sirola je zastopan v tej izdaji z žepno partituro svojega godalnega kvart«-ta v d-molu (medjimurskega), ki nam je znan izaa abonenčmh koncertov filharmo-nične družbe. Skladba ima 4 stavke, ki so dokaj priprosto koncipirani in brez harmoničnih ali ritmičnih posebnosti, dišejo narodno melodiko in očitujeio tipično medji-mursko zasanjanost in melanholijo. Pisani so zvočno, nekomplicirano ter se jih more lotiti tudi že manj dovršeno kvartetno udruženje, osobito ker v ritmičnem in tehničnem oziru skladba ne vsebuje skoro nobenih težkoč Vsi trije zvezki so izdani jako lično ter delajo čast založ.niku. Kolikor sem mogel po prvem pregledu presoditi, so jako vestno pregledani in ne vsebujejo tiskovnih pomot. Cena je nepretirana in primprna. L. M. S. Nova Na??a" n Nekaj spominov na omladinski pokret pred 30 leti. Bilo je v začetku 1. 1897. Takrat sem bil v 4. razredu gimnazije v Mariboru. V kakšnih težavnih razmerah se je razvijala tiste čase individualnost slovenskega dijaštva, ki so ga na vseh koncih in krajih utesnjevale zapreke in tiščali okovi — o tem se ne spuščam v razpravo. Pogumnejši in inicijativnej-ši smo si pač na posameznih zavodih ustanovili tajne literarne in celo napol politične organizacije, ki pa preko lokalnih okvirov in preko z roko pisanih literarnih publikacij niso prišle. Zdajci pa je tudi do nas prodrla vest o pokretu omladineev v Zagrebu. Mlada Hrvatska se je pričela gibati. Po zraku so švigala imena Jelovšek, Marjanovič. Milčinovid, Cih-lar itd. V roke nam je prišel litografiran časopis ak da smo isto s Hrvati io Srbi Bil je to eden izmed prvih jugoslovenskih pokretov med slovensko mladino. Sporni njam se v tem gibanju izmed Slovencev zla sti Antona Kristana, dr. šlebingerja. Murna. Petruške, Zofke Kvedrove ter deloma vse kasnejše tako zvane narodne radikalne omladine, ki je pričela svoj veliki >n idealni pokret 1. 1902. na Dunaju. Meseca avgusta 1. 1897. mi je sporočil Vladimir Jelovšrk, da prične tNova Nada» z novim šolskim letom izhajati tiskana in da bo prinašala tudi slovenske spise. Zagotavljal je v pismu, da bomo našli Slovenci v hrvatskih kolegih iskrene prijatelje in coda-nu braču>, ki nas bodo z obema rokama sprejeli v svoje skupno in na Dunaju. Na ta perfidni način so sicer ubili časopis, ki je res kmalu nato moral prenehati. Niso pa ubili ideje, ki jo je vrgla a je spisal mladi pisatelj Jože Pahor, avtor romana »Med« viadje«. O programu »Ljubljanskega Zvo« na« za prihodnji letnik objavimo še obšir« nejše poročilo. »Ljubljanski Zvon« se naroča pri uprav« ništvu, Ljubljana, Prešernova ulica 54. Sta« ne na leto 120 Din. Decemberski zvezek »Ljubljanskega Zvona" Pravkar je izšla 12. številka naše odlične literarne revije »Ljubljanski Zvon«. Zvez« ku je priložen kot umetniška priloga por« tret pisatelja dr. A. Novačana. Pesništvo zastopajo: A. Novačan s krep« ko, Ljubljani posvečeno pesmijo »Sveti se, sveti, Jeruzalem«, Ferdo Kozak, Miran ■Tare in Anton Ocvirk. Zaključita se obe daljši povesti: VI. Lev« stika »Hilarij Pernat« in J. Lovrenčiča »Pu« blius m Ilispala«, Ivan Zoreč je priobčil odlomek iz povesti »Obisk«. Zanimivi so nadalje: esej Iv. Rozmana o Cankarjevem »Hlapcu Jerneju« na odru, Sovretov prevod L. RenaensasSeneke »Poti« kvitev« in prevod K. Dobide »Izvleček iz nekega angleškega dela o slikarstvu« D. Di« derota. Drugi Meštrovieev spomenik za Chicago odlit. Iz Zagreba javljajo, da je bil te dni tamkaj odlit drugi Meštrovičev spomenik za Cliicago. Kakor prvi, prikazuje tudi drugi spomenik Indijanca na konju in je visok 6 m, širok pa 4 m. Prvi kip, ki je bil dovršen že pred nekaj meseci (Indijanec z napel im lokom) stoji na vrtu zagrebške Akademije, kjer si ga vsak lahko ogleda. Poleg njega bodo postavili tudi novo figuro. Po novem ietu prepeljejo oba spomenika v Ameriko. Spomenika je prelil v bron zagreb ški domačin Franjo Antolič, pomagal pa mu je livarnar Castagni in Florence. Zahtevajte Izključno Izvanredne nogavice FAKO" naielegantnejše najmodernejše najtrpežnejše merodajne v modernem sveto. 99 Vodoravno- 2 '.rimski pozdrav, 4. posekan gozd 6 indijski bogataš, 9. državni dohodek. 11 del glave. 13. vas pri Ljubljani, 14 trije vogali hiše, 17. cerkvena potrebščina. 19 kulturna ustanova, 22. izraz nezadovoljstva. 24. števnilk. 25. znamka ur, 26. kar ima vsak človek 28. rokodelec. 31. osebni zaimek. 33 razvaline v Mezopotamiji. 34. nevarna zver 35. del ljubljanskega Gradu. 37 judovski svečenik, 39 veznik, 40. nikalmica 42 del stanovanja. 43 reka v Rusiji 45 božična jed. 46 nemiren. 48. čut. 49 švicarski kanton, 51. bolezen 55. grška črka, 56 tropično sadje. 59 morska žival, 61 žensko -krstno ime, 62. hrvatska pokrajina. 63 števnik 64. vrsta. 66 koliba, 67. prislovno do'očilo kraja. 69 moško krstno ime. 71. turški plemič. 72. moško krstno ime 74. sorodnik. 76. osebni zaimek. 77. nebeški prebivalci. 79. ruska reka, 81 opora pomorske ' države, 85. zobna krema, 87. mesto ob Črnem morju. 90. moško krstno ime. 91 pritrditev. 92 Slovan, 93. država v Zadnji Indiji. 94. grška črka, 95. vprašal-raica, 96. vezn k. 97. ilovica. 98 svetovni problem 100. vprašalnica, 102.. ime neznanca, 103. žensko krstno ime, 104 vrsta blaga, 106. veznik. 107. figura četvnrke. 109. predlog. 110. italijansko pristanišče. 111 obrtnik. 114. eden sv. Treh kraljev. 116. predstojnik samostana. 117. do'ina rb Triglavu 118. vremenska opazovalnica na Koroškem. 119 grSk; zakonodajalec 121. reka v Nemci". 123. rimski cesar. 124 izvozna toka ob Dunavu. 126. veznik. 127 števnik, '29. mesto v Ukrajini, 131. e-eriptovsko božanstvo. 132. žitarica. 134. zemlja, 136. ne- odrojena slovenska dežela. 139. pogodba. 141 osebni zaimek 143. grška pokrajina, 146. gora v Kavkazu. 147. pristojtrna. 148. smučarski pozdrav. 149. majhen dar. 150. angleško pomorsko oporišče, 151. dežela v Zadnji Ind ji. Vertikalno: 1. Božična poslanica, 2. mongolsko pleme. 3. grški pesnik. 5. otrokovo veselje, 6. medmet, 7. velik praznik. 8. darilo sv. Treh kraljev, 9. vrsta tonovskih lestvic 10. zver. 11. predlog. 12. oziralni zaimek 15 nikalnica, 16. ploskovna mera, 18. egiptovska boginja. 20. nikalnica. 21 letni čas. 23. pristanišče v Judeji, 24. priljubljen svetnik. 26 veznik. 27 medmet. 28 mesto v Dalmaciji 29. prva ženska. 30. višina vrednosti 32. modra barva, 34. reka v Franciji (fonetično). 36 števnik, 37. Prešernova vprašalnica, 38. grška črka, 39 vrsta vojaštva, 41. et 43. gladina, 44 ploskovna mera. 45. polni naslov. 47. števnik. 49. časovna enota, 50 gora v Mali Aziji. 51. važen faktor v sodstvu 52 del telesa, 53. predlog. 54. prometno sredstvo, 57 nikalnica, 58 reka v Jugoslaviji, 60. osebni zaimek. 61. nelepa lastnost. 62 oskrbnik gozdov. 65 cerftveni chredi. 66. svetopi-sem-ki kraj. 67. del mesta. 68. grušč. 70. moško krstno ime. 72. žensko kršimo ime, 73. del Posestva 75 veznik, 76. osebni zaimek. 77 krstno ime (srbsko). 78. otok v Jonskem morju, 80. žensko krstno ime. 82. osebn; zaimek. 83 de! obale. 84. ideal ro-mantikov. ,«6 blifnii prebivalci mesta. 88. števnik. 89 fra"corki zaimek 92. pokraiina v Palestin'. 91. rmski oblastnik v Jeruzalemu, 99. kvartaški izsraz, 101. hudo (dia- i ckti-ino). 102. mutast. 103. določena količi-I na, 104. krkon, 105 velopodje;je v Sloveniji (kratica). 10«. odmev. 110 toaletna potrebščina, 112. jezero v USA. 113. grška črka 115. Prešernova vprašalnica, 116. znamenje miru. 117 oziralni zaimek, 120. dir-ž?va v USA. 122. moško krstno ime. 123. travnik. 124 zakon. 125 ad. 128 krajevni prislov. 129 iglasto drevo, 130. član družine, 133 znamka motocikiov. 134 kratica za podpis. 135. železna pot. 137. zlato (francosko) 138 egiptovsko božanstvo, 139 gospod (češko) 140 kazalni zaimek. 142. enota upora v elektriki, 143. turisiovski klub v Sloveniji. 144 osebni zaimek, 145. glej 115. 147 osebni zaimek Rešitev križanke »Križarka«. Vodoravno: I. Pedant, 6. P S, 8 Riva 9. Ro, 10. Vest. 11. Po. 13. Miss. '6 Filtri, 17 T. 1, 19. torpedo. 24. Alka. 27. Nero. 28. Jeliicoe. 32 Mikrometer, .36. Kakani 37 Nautika. 38. Drn 39. Trahom. 42 Troin 45 Preko. 48. Olga. 49. Irec. 52. Kuter. 56 Tsc. 58. Amor, 62. Mina. 63 Nil, 64 Elita. 65 Aloje 66. Dreadnought. 67 Ne. 68. Pomorska Vojna Akad. Navpično: 20. oko. 45. P m 46 Ri »1 Emden. 22. Dirka. '23. Okno. 33. Otrn. h rnrlrn. 35. Eagle. 24. Atha. 25 Leo. 26. Krmilo 14. «ča?-». 50. Rim. 40 Leto. 51 Car 2. Ervika. 3. Dielektrik. 4 Avstralija. 5 Natron. 52. Kao. 41. Pni;, 12. Oven. 53. Ton, 29. »La«. 24. Eia. 13. molu. 55. Rca. 6. Pri. 30. Ito. 31 Ci. 7. SOS. 66. Da. 15. stok. 56 trd. 18. Led. 57. see. 42. team. 43. panj, 44. Nau. 59. Mg, 60. oh, 61. Rt. «JLTRO» 5t 303 24 Sobota, 24 \!1 '927 Božični pozdravi naših fantov »jastreb.« Vsem prijateljem m znancem ter vsem ostalim bralcem »Jutra« žele vesele božične praznike in srečno novo leto mornariški podoficirji na kraljevem brodu »Jastreb«: Vodja Ivan Ivezič, Janko Novak; naredniki Josip Magdič, Janko Ocepek, LJubomir Batistič, Ljudevik Po-bor, Stanko Princ, Jože Kraje in podnaredniki Franjo Korene, Jakov Bezarič, Josip Kregar, Danilo Žafran, Lovre Pavlinovič, Janez Zurak, Ve-kosiav Petančič, Dušan Adnjadj, Ilija Madjar, Julij Zcvnik, Ignacij Djirlič, Dolfe Bezlaj. bolniCarska Četa uubljana. Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem čitateljem »Jutra« želijo fanti, služeči pri Dravski bolničarski četi v Ljubljani: Puštotnik Alojzij, Biogovica, Limoni Lovro, Dob, Resnik Anton, Dob, Oman Anton, Maribor, Kovič Stanko, Šiška, Sezula Franjo, Sv. Lenard, Starič Ignac, Jesenice, Aljančič Ivan, Kovor, Mavri Maks, Škofja Loka, Zupane Ivan, Sv. Lenart, Jelene Štefan, Osivnica, Jenko Mrak, Tržič, Joško Jenko, Kranj, Petrovčič Alojz, Katederšca, Joško Dežman, Lesce, Stipčič Anton, Brežice, Ivo Jovoršel:, Zagorje, Wrajnar Anton, Mokronog Vrh. POZDRAV NAŠIH MORNARJEV Iz Newcastia. Vsem čitateljem »Jutra« žele vesele božične prazr.ike in srečno novo leto podoficirji-podmor-ničarjj vojne mornarice, pošiljajoč pozdrave iz Neueastla v Angliji: Vladko Roš, Franjo Poga-čar, Vinko Francheti, Herman Cok, Vladimir Jur-ca, Toni Gliha, Geoheli Franjo, Josip Petkovšek, Franjo Killer, Leopold Planine, Ivan Vujaaič, Ivan Kalan, Milan Mirtič, Viktor Beguš, Jernej Glavač, Andrej Frantar, Lojzek Završnik, Milan Potočnik. — Armstrong Naval Jards, War ship »Hvar«. TOPNIŠKI PODČASTNIKI v nišu. Vsem slovenskim fantom in punčkam čestitajo vesele božične praznike in obilo zabave v novem 1928. letu sledeči topniški podčastniki niške gar-nizije: naredniki Tonče Stergar, Trbovlje, Julče Cimerman, Vinica-Čmomelj, Jurče Korošec, Sv. Jurij, Celje, Metodij Skamlič, Ptujska Gora, Ivo Ivanuša, Središče, Leo Cimerman, Laško pri Celju; podnaredniki Marko Strelec, Sv. Marko, Ptuj, Milhija Senegačnik, Rudi Bukošek, Stranice - Konjice, Tonče Kržan, Tonče Marinič, Ludvik Šiler, Ladislav Bukovnik, Ljubljančani, Franjo Žagar, Vinica - Črnomelj, Maks Medved in Zdrav ko Lendare, Radeče, Alojz Potočnik, Pre-valje. Vam, gospod urednik pa želimo, da bi še dolga leta urejali božične izdaje »Jutra«. NAŠI OROŽNIKI V KOČANAH. Želimo Vam, g. urednik, kakor tudi vsem prijateljem in znancem obojega spola srečne božične praznike in novo leto »1928« in pošiljamo prisrčne pozdrave: slovenski orožniki v Južni Srbiji, Carevo Selške žand. čete ob tužni Bre-g:,inici: naredniki Josip Zakrajšek, Franc Slaus, Ivan Onič in Anton Zeme; podnarednika Jakob Svet, Josip Partel in Alojzij Duh; kaplarji Ivan Krcnker, Alojzij Štembov, Ivan Kušter, Anton Nahtigal, Anton Klevišar, Valentin Stepišnik, Anton Zupančič, Franc Zupane, Franc Florijan-čič, Anton Mohar, Anton Zidar in Alojzij Kos. ČESTITKE NAŠIH FANTOV-letalcev. Vesele božične praznike in srečno novo leto želd slovenski avijatičarji na beograjskem aerodromu pri Zemunu — 19 po številu. kumanovo. Vesele božične praznike in srečno novo leto voščimo vsi slovenski fantje pri 22. pp. v Ku-manovu: Ludvik Modic, Anton Hibi, Kovač Ivan, Ivan Mavko, Anton Švigel, Janez čučak, Ivan Končan, Jožef Dolinar, Ivan Urbas, Jožef čuk, Karol Plesničar, Alojzij Logar, Ivan Cftn-prman, Ivan Švigel, Alojzij Gornik, Jožef Ka-pus, Karol Hodnk, Ivan Tršan, Ivan Korošec in Ivan Požar. pirot. Slovenski fantje 3. pešad. polka v Pirotu želijo vsem bralkam in bralcem »Jutra« vesele božične praznike in srečno novo leto: Štab 3. pp.: Hribernik Zdravko, Tuhinj, čepon Zvonko, Horjul, Ivan Zumermann, Zalog, Anton Juvančič, Leopold Tomšič, o-ba Zalog, Janko Toff, Rateče. 7. četa 3. pp.: Franc Rovan, Janez Blažič, Jesenice, Ludvik Slana, Martin Bokavšek, Brezovica, Peter Križner, Bitnje, Janez Jalen, Huje, Joško Šuštaršič, Stopiče, Ferdo Zaplotnik, Jezersko, Jernej Nuner, Preddvor, Anton Turk, Novo mesto, Ivan Prošek, Jakob Schumberger, Zalo«, Emil Tihelj, Slape, Vincenc Skrjanc, Studenec in Filip Pečar, Nadgorica. zaječar. Vesele božične praznike in srečno novo leto želijo slovenski fantje, služeči v Timoški artilerijski brigadi, vsem fantom in dekletom ter čitateljem »Jutra«: Adolf Zaje, Št. Jernej, Alojz Popit, Drenov Grič, Albin Sodija, Dobrava-Vint-gar, Anton Sajovic, Gorenje — Kranj, Ivan Turk in Slavko Marolt, Novo mesto, Albert Plahuta, Rimske Toplice, Rudolf Gros, Višnja gora, Valentin Šterban, Hrastnik, Avgust Zohar, Celje. podoficirska šola v požegi. Vesele božične praznike in srečno novo leto žele vsem čitateljem »Jutra« slovenski fantje, kaplarji trupne podoficirske šole 4. peš. polka v Požegi: Barovič Franjo, Trbovlje, Cimperman Ivan, Ponikva ob J. žel., Karlo Križnik, Laško, Viljem Geršak, Črna, Martin Vede, Celje, Valentin Jakopič, Dol pri Hrastniku, Franc Oblak, Laško, Josip Metelko, Poljčane, Ivan Čater, Celje, Jožef Obrez, Sv. Rupert, Anton Korbar, Sv. Križ pri Litiji, Josip Zalokar, Krško, Avgust Novak, Brežice, Franc Dime, Skocijan, Ivan Gori-šek, Kakanj, Gregor Plešnik, Mežica, Alojz Pav-lovič, Brežice, Alojz Žaberl. Petrovče, Gabrijel Petek, Žalec beograd. Božične pozdrave od slovenskih fantov, slu-žečih pri I. zanatiljski četi v Beogradu: Makso Roječ, Novo mesto, Franc Jevnikar, Št. Vid pri Stični, Ivan Lamut, Dravograd - Meža, Franc Vučko, Ljutomer, Ferdo Mlakar, Dol pri Hrastniku, Štefan Vasle, Žalec. vazdlhoplovni tehnični zavod v kra-uevu. Vesele božične praznike in srečno novo leto žele vsem slovenskim staršem, fantom in dekletom in vsem cenjenim čitateljem »Jutra« slovenski fantje, ki služijo v II. četi, vazduhoplov-ni tehnički zavod v Kraljevu, Srbija: podnared-nik Božidar Mezulič, Zagreb, kaplarja Andrej Juhaut, Snjartno pri Litiji in Ivan Pirnat, Črnuče, redovi Mihael Pirnat, Črnuče, Srečko Bar-dorfer, Ljubljana, Franc Laurič, Spod. Piruče, Josip Pečkaji, Dol. Logatec, Josip Sešlar, Trbovlje, Franc Grobelšek, Maribor, Josip Urbane, Moste, Leopold Kepic, Gameljne, Otto Mfiller, Ljubljana, Justin Rabič, Javornik, Joško Smole], Javornik, Franc Kune, Žiri, Vinko Urbas, Ivanje selo, Franc Bostner, Sv. Peter pod sv. Gorami, Ivan Blaznik, Mokronog, Ivan Lašič, Sv. Bol-fenk, Drago Dolihar, Brežice, Franc Čooč, Rog. Slatina in Franc Otrin, Štepanja vas. Vesele božične praznike in srečno novo leto z najobil-nejšimi uspehi želimo tudi gg. urednikom in upravi »Jutra«. orožniki V južni srbiji. Daleč na istočnem braniku naše domovine, raztreseni ob bolgarski meji, čuvajoči vas v notranjosti, se spominjamo z toplimi željami, da v sreči in zadovoljstvu obhajate božične praznike in da vam bo srečno novo leto! Starišem, bratom, sestram, ženam, prijateljem in znancem kličemo: Slava Bogu na višavah, mir ljudem na zemlji, katerim je dovolj trpljenja in Vas pozdravljamo: »Kristus se ie rodil!« Orožniki-Slovenci berovskega žand. voda: Franci Bizjak iz Šmartna pri Litiji, Pavle Kovač iz Št. Janža, Franjo Zgonc iz Vojnika pri Celju, Leopold Hočevar iz Loža, Matija Goste iz Lukovice, Jože Petrišič iz Bizeljskega, Andrej Bačnik iz Medvod, Franjo Ledeničnik iz Šmarja pri Jelšah in Anton Šolj iz Št. Jurja ob j. železnici. orožniki v južni srbul Vsem bralcem in bralkam pošiljamo iskrene pozdrave, želeč Jim vesele božične praznike in srečno novo leto: JerneJ Kaplja, Radomlje, Ciril Jeseničnik, Vitanje in Matevž Rozman, Mirna peč, čuvarji juga, nahajajoči se na žand. stanici Smolari v Južni Srbiji. Nadalje čestitajo: kaplarji Alojzij Grebene, Franc F. Klemenčič, Anton Nahtigal, Franc Ša-beder, Josip Zupanič, Anton Klenišar, Stepišnik Pavel Kos, Josip Zalokar, Jakob Šolar, Alojz Lavriha in Franc Florjančič, službujoči v Preseki pri Kočanah gojenci mašinske podoficirske šole v gjenoviču. Vesele božične praznike in veselo novo leto želijo gojenci mornarji I. kl. mašinske podoficirske šole v Boki Kotorski vsem pradedom, dedom, staršem, tetam, stricem, posebno pa našim slovenskim dekletom: iz Ljubljane in okolice: Dragan Warto, Ciril Lehrman, Janez Bedina, Mirko Podkrajšek, Jože Vojevec, Lado Tomšič, Stane Susteršič, Bruno Vidmar, Ježiča, Ivan Porenta, Št. Vid, Ivan Puh, Joško PerhaJ, Pero Falatov, Andrej Trtnik, D. M. v Polju, Stane Tič, Litija, Franc Lenarčič, Litija, Štefan Mev-želj, Trbovlje, Vlado Ražem, Udovič Milan, Bruno Brumat, Maks Bester, Franc Jančar, Baloh Jože, Bled, Vinko Debevec, Janez Hafner in Jože Oman, Škofja Loka, Danilo Hebat in Filip Skok, Kamnik, Jezeršek Pepe in Kralj Franc, Jesenice, Jože Krener In Singer Ignac, Kranj, Kriše Rudolf, Franc Kržan, Ludvik Lisac, Lovšin Jože, Ribnica, Maly Miloš, Malovič Srečko in Jože MišigoJ, Novo mesto, Ojsteršek Narcis, Ivan Pohar, Zidani most. Pero Čampa, Gorica, Jože Primožič in Anton Zore, Št. Rupert, Ga-šperlin Franc. — Iz Maribora in okolice: Rupert Kos, Eduard Letonja, Skralovnik Maks, Kraner Vilibald, Jerent Zmagoslav, Franc Hotko, Ptuj. Iz Celja in okolice: Viktor Šarlah, Zgomba Milan, HirscbbOok Oto, Paušer Anton, Vojnik, Andrej Lipovšek, Petrovče, Franc Držan, Štore, Kari Pečnik, Brežice, Pepi Peterkovič, Dobova. Nadalje pošiljajo iz Gjenoviča božične po- zdrave slovenski mornarji mašinske šole 13. kL električarii: Renko Stanislav, Ljubljana, Rihar Ivo in Cerar Janko, Št. Vid nad Ljubljano, Hočevar Rudolf, Zagorje ob Savi, Plevnik Franc, Zagorje ob Savi, Kosi Bogomir, Trbovlje, Fatur Franc, Zalog, Klemec Bomir, Zalog, Voržnerc Julij, Škofja Loka, Hudoklin Anton, Brusnice pri Novem mestu, Turk Jože, Potočna vas, Osterman Stanko, Beršljin, Ocespek Alojz, Videm-Kr-ško in Polak Franc, Griže pri Žalcu. — Stro-jarji: Bergant Adolf, Gričar Jože, Kampjut Aleks, Vižintin Franc, Škrobelj Bruno, vsi iz Ljubljane, Bačnik Zdravko, Hreščak Milan, Cafuta Ivan, Ružič Maks, vsi iz Maribora, Kermauner Franc, Ježica pri Ljubljani, Debevc Franc, Radovljica, Kompare Milan, Radovljica, Justin Franc, Št. Vid nad Ljubljano, Črtane Franc, Trbovlje, Jarh Alojz, Rajhenburg, Šuler Franc, Brežice, Tršar j Franc, Logatec, Jama Alojz, Horjul, Jenčič Josip, , Hrastnik, Šumej Tone. Hrastnik, Petelin Stanko, Zidani most, Pucelj Ivan, Gorica vas pri Ribnici, Vrhunc Franc, Zagreb. čestitka orožnikov iz južne srbije. Na krajnem jugu naše države se spominjamo domačih krajev in vseh svojih dragih ter pošiljamo vsem prisrčne božične pozdrave, želeč obenem mnogo sreče v novem letu vsem čitateljem »Jutra« — zvesti čuvarji našega juga: žand. kaplarji Milan Škof iz Maribora, Franjo Debevc iz | Doba pri Borovnici, Lovro Dolenc iz Škofje Loke, Mihael Strajner iz Vel. Loke in konjenik žand. tit. kaplar Josip Kunič iz Črnomlja pri Novem mestu. kumbor. Slovenski fantje mornarji, služeči v mašinski podoficirski šoli v Kumboru (Boka Kotorska), želijo vsem znancem in prijateljem vesele božične praznike in veselo novo leto: Jože Do-linšek, Zagorje ob S., Ivan Mušič, Trzin, Janko Šifrar, Praprotno (Šk. Loka), Josip Mihelčič, Kranj, Emil Lipovšek, Ljubljana, Anton Žvan, Jesenice, Josip Herman, Rogatec, Franc Močnik, Blagovica, Julij Koman, Ljubljana, Macele Ervin, Novo mesto. Jelene August, Maribor, Alojz Hol-taner, Maribor, Josip Krapeš, Ljubljana, Kregar August, Ljubljana, Franc Robič, Kranjska gora, Kahne Franc, Ljubljana, Vaso Ferdinad, Založnik Franc, Konjice, Josip Hlačar, Konjice, Otokar Bajec in Feliks Verdonik. sarajevo. Vesele božične praznike in srečno novo leto želijo slovenski fantje iz artilerijske šole streljanja v Sarajevu vsetn slovenskim fantom in dekletom, vsem bralcem in bralkam »Jutra«! Kaplar Joško Cvar, Pavel Zalar, Anton Ule, Ciril Rakovec, Franc Mežnarec, Alojz Potokar in Franc Gorše. Zdravo! mornarji. Vesele božične praznike in srečno novo leto Vam žele gojenci letalskep omorske šole v Dje-noviču, Boka Kotorska: Brate Bogomir, Ljubljana, Klešnik Franc, Sneberje, Justin Franc, Št. Vid nad Ljubljano, Jože Meden, Begunje pri Cerknici, Šegula Milan, Kranj, Burgar Franc, Šiška, Božič Karol, Škofja Loka, Roth Eduard, Maribor, Stanko Pucelj, Ribnica, Jerič Ivan, Maribor, Rudolf Grapič, Maribor, Razlog Franc, Radenci. banjaluka. Slovenski fantje, služeči v pekarski četi v Banjaluki, pošiljajo najlepše pozdrave in žele vsem prijateljem in znancem, osobito pa ljublj. dekletom in damam vesele božične praznike: Ivo ! Škofic, Ljubljana, Mihajlo Gross, Kranj, Josip Lipar, Brežice, Peter Picelj, Ljubljana, Alojz : Drobnič Grosuplje, Anton Zagorc, Litija, A. Ko- j rošec vulgo Fine, Peč, A. Končar, Sava. ' bosna. Slovenski fantje v Bosni želimo vsem bralcem in bralkam »Jutra« vesele in srečne božične praznike, kakor tudi srečno novo leto Pozdrav iz tuzlanske garnizijel Podčastniki: Peš narednik Franc Bradula, topniški naredniki Martin Kraičan, Joško Hromeč, Leopold Peršuh in Vinko Bogataj. mornarjl Vesele in srečne božične praznike žele vsem znancem, prijtaeliem, vsem čitateljem dnevnika »Jutra«, posebno pa slovenskim dekletom, mornarski podoficiji na kr. torpiljarki »T 6« v Slbe-niku: Narednik Slavko Veselko, podnaredniki Karlo Dernovšek, Alojz Tonja, Miroslav Srakar in Franjo Reš. Slovenski fantje, služeči pri Komandi rečne flotilje v Novem Sadu, želimo vsem slovenskim fantom, dekletom, prijateljem in znancem vesele ter zdrave božične praznike in srečno novo leto. Mornarji: Barnnan Ivan, Lančarič Vinko, Črm Ivo, Hrastar Stane, Naglič Franjo, Jenčič Janez, Cerar Franjo, Špec Vinko, Rožič Ivan in Vabič Bogoljub. beograd. Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem fantom in dekletom ter čitateljem »Jutra« slovenski fantje, slnžeči v Dunavski pekarski četi v Beogradu: Joško Alič iz Vira pri Domžalah, Franc Ulčar, Bled, Franc Cvelbar, Rožna, Ivan Starin, Dob, Franc Rezar, Lesko-vec pri Celju, Maks Ropan, Ljubečno, Vinko Tr-ček, Kladie pri Žireh, Mihael Benčič, Spodnji Križ, Ignac Gorianc, Jesenice in Mirko Južuič, Fara pri Kostelu. orožniki v pirotu. Vesele in srečne božične praznike, abenem tudi srečno novo leto želijo svojim staršem, fantom in dekletom ter vsem čitateljem »Jutra« orožniki - Slovenci pirotske žand. čete: narednik Franjo Matauš, Uuše, kaplar Janez Slapnik, SI. Konjice, Edvard Semec, Loče, Ivan Lubelj, Maribor in Josip Miholič, LJubljana. OROŽNIKI V KLISURI. Vesele božične praznike, srečno novo leto ter mngoo zabave želimo vsem slovenskim fantom in dekletom, posebno pa še čitateljem »Jutra«, slovenski fantje orožniki 12. zasledovalnega oddelka v Klisuri v Južni Srbiji: podnarednik Andrej Polajnar, Kokra, žand. tit. pod-narednik Ivan Centrih, Planina, žand. tit. kaplar Ivan Debevc, Padež pri Borovnici, žand. tit. kaplar Franc Zveglič. Planina in orožniki: Alojz Hlede, Ivanjkovci, Jakob Žitnik, Grosuplje, Alojz Bevc, Straška gora, in pešad. podnarednik Karlo Orehovec iz Ljubljane. vranje. Vsem slovenskim fantom in dekletom želijo vesele božične praznike in srečno novo leto fantje-vojaki prvega pešadijskega polka v Vra-nju, Srbija; naredniki: Ivan Kemperle, Sorica, Matevž Pišler, Dol. Logatec, podnarednika Anton Gregorčič, Sv. Peter, Franc Kosi, Ptuj; kaplarja Lojze Jerančič, Ljubljana in Franc Zagorc, Orehovica; kaplarja-muzičarja Vladimir Vooič, Semič, Slavko Žiherl, Šiška, in redov Franc Tork, Polhovica. mornarji. Slovenski fantje, mornarski podčastniki kr. torpiljarke »T 1« v Boki Kotorski, želijo vsem znancem, prijateljem, posebno pa dekletom vesele božične praznike in srečno novo leto. Narednika Žane Knapič, Vlado Franketi, Ljubljana; podnarednik Viktor Prmovšek, Zagorje ob Savi, Rado Novak, Šiška, Anton Kalčii, Ljubljana, Ludvik Pavčič, Celje, Roman Vadner, Jarše, Ivan Muzek, Ptuj. Doma! V delavnici m pisarni odpočiiete noge edino v obutvi iz tkanine. Za jesensko sezijo smo Izgotovili naše čevlje iz žameta in lastina. Ugodno se počutite le v taki obutvi, v kateri so kostiy mišice in živci pri vsakem gibu obvarovane pred utrujenfem. DAME! nosite doma, v delavnici in pisarni edino obutev iz žameta aii lastina, ka- za ceno Me SS' Po svetsi S t. M o r i t z in_ Amsterdam nam delata vsem skrbi. Švicarii bodo stvar že izvedli tako, da ne bo zamere. Holandei pa kažejo res premalo velikopoteznosti. Odbor osemindvajsetih, ki pripravlja veliko letno olimpijado. očividno ni mislil na množice tekmovalcev in gledalcev, ki bodo zasule Amsterdam in okolico. Stadion bo imel prostora »le« za 40.000 oseb. Mi bomo že dobili mesto! V plavalnem stadionu bo gledalo lahko do 25.000 oseb. Razen tega bo na razpolago tudi stari stadion. — Nogometno igrišče je lepo, s travo pokrito. Tekališče še ni dograjeno. Tribuna je grajena po sistemu stadiona v Colombesu, drugi prostori ameriško. Pred tribuno Se tekališče za kratke Droge in skakališče. Poleg nje gre dirkalna proga. Kakor pravijo, ne napravi velikega vtisa. Mi bomo na vendar zijali! — UVuguajci so vzeli stvar zelo resno: naieli so v občini Velsen zaprt del parka, kjer bodo sami trenirali. — Nova Zelandija — ta ne bo prišla- poceni — pošlje par lahkoatletov, ki se bodo pred Olimpiiado spustili v Dub-linu — Avstrijci bodo šli lahko z mirno vestjo na pot; sedai jim ie vlada dovolila 35.000 šilingov subvenciie. Potrebovali bi seveda 100.000, za St. Moritz sam pa 8000. — Amerika ima denar: 500.000 dolarjev bo stala ekspedicija v Evropo. Za nio ie lahko! Kako bodo pa leta 1932. potovali Evropci čez luža na Olimpijado? — Sedaj že malo ugibamo, kdo bo zmagal v Švici? Na VIII. olimpijadi v Chamonbcu je odnesel zmago na 18 km Norvežan Thorleif Haug v 1 : 14 : 31. Tudi topot bo zmaga pripadla »severnjakom«. Zelo nevarni so jim samo Finci. Za ostale so mesta od 6. dalje. Na 50 km je zmagal 1. 1924. isti vozač v 3 - 44 : 32; njegovi rojaki so zasedli še tri mesta za niim. Tudi sedaj je Norveška na vodstvu: vendar na se bo morala s Švedi in Finci trdo spriieti. V tej disciplini imaio pozneje tudi Cehi in Poljaki malo izgleda. Naši v tujini niso taki kot doma! V smuških skokih ie zmagal pred štirimi leti Tullin Thams (18.96 točk). Letos se bo boril za čast prvaka z 201etnim rojakom Sigmundom Ruudotn: morda bodo tudi Nemci prav blizu! V kombiniranem smučanju, preizkušnji vztrajnosti in tehnike. ie zmagal zopet T. Haug: ta disciplina ie najtežja in potrebuje intenzivnega treninga, za katerega v južnejših krajih niso najboljše prilike. Resni tekmeci so Norvežanom tukaj lahko ie Nemci. V ho-kevju na ledu bo najbrže zopel zmagala Kanada. Za n.io pride Amerika. Švedska. Nemčiia in Češkoslovaška ali Švica. V umetnem drsaniu govori vse za to. da. bodo vse tri discipline pripadale Avstrijcem (za gospode ing. Bockln. za dame Jarosz-Szaboievi, v parih pa Jarosz - Wrede). O lSletni Norvežanki Sonii Hennie. ki je leta 1924. odnesla Jaroszeni svetovno prvenstvo. se ne čuie. Morda bo 191etna še bolj presenetila svet? Hitrostno drsanje ie zo- pet domena Norvežanov. Evensen, Ballau-grund, Larsen, par Sincev in zopet Norvežani! Mraz je precej škodoval nogometu. Pri nas ne, ker je že prej zadremal. — Dobra moštva si bodo prikrajšala zimo in gredo v lepše kraje. Praška Viktoria -Žižkov potuje na Špansko, Slavija preko. Nemčije v Italiio in Švico, dunajski Sim-' mering v Marseille, Comnes, Nico, Pariz in BordeauA Naš pravk, splitski Hajduk, je šel na Malto, v Afriko ln Francijo. — Igrišča so sedaj zamrznila tudi Italijanom: sedai ■ se mrzlično pripravljajo za sestanek s Sv! co v Genovi, ker so po Italiji tekme — razen v Španiji — najbolj živahne, so sodniki uvedli originalna sredstva za po-mirjenje publike. Ce sodnik v poročilu o tekmi ugotovi, da ie bil reden potek igre vsled pristranosti publike nemogoč. se tekma verificira z zmago 2 • 0 onega moštva, ki mu publika ni bila naklonjena. Po tei metodi — ki bi bila sicer koristna — bi pri nas ne imeli več reelnih rezultatov! — V Angliji je stanje prvenstva nespremenjeno — Poliaki so prenesli sedež saveza iz Krakova v Varšavo: sedaj igrajo na 15 stopinjah mraza. — Kakor Ljubliana recimo, ima tudi švedsko provinciialno mesto Helsingborg nad 40.000 prebivalcev. Na tekme prihaja redno nad 9000 liudi. torej skoraj četrtina vsega prebivalstva. Tam obstoi klubov in vzdrževanje igrišč ni težko! Tri lahkoatlete je zadela v zadnjih dne« vili katastrofa. — V Ne\vyorku je umrl vsled zastrupljenja sprinter Loren Murchi« son. Umrli se je 1. 1924 odlično duejstvoval na pariški Olimpijadi in kot zadnji mož v štafeti 4 X 100 m s časom 41 delil svetovni rekord in prvo mesto za Ameriko. — Šved« skemu maratonskemu tekaču Rudolfu Ols« sonu je med delom padel na nogo težak kos železa, ki jo je zdrobil. Olsson ne bo nikdar več tekel. — Poljak Geyer je pri požaru dvorca Dzibovv pri Varšavi zgorel. — Te dni preseneča sportski svet novica, da so v daljavo preskočili 8 m! V Durbanu v Južni Afriki je Atkinson skočil 8.15 cm in s tem postavil nov svetovni rekord, ki ga je branil Amerikanec Hubbard s 789 cm. Hubbard je skočil, kakor smo pisali, že 798 cm. pa mu jih niso priznali. Sedaj ima težjo nalogo! Vesti o 8.15 zaenkrat ni mogoče kontrolirati. Atkinson je dobra znamka in verjetno je, da se je pognal čez 8 m! — Japonci vabijo nemške atlete, med njimi imenoma dT. Peltzerja — ki skrbi sedaj po Ameriki za reklamo — Houbena in Rade« macherja na slavnost mikadovega kronanja (1. oktobra) v Tokio. Potovala bo 14članska ekspedicija! Če se ne bodo spet premislili. Ptavači so tudi še vedno na delu. Nem« ški prvak Kiippers je plaval 100 m hrbtno 1:10.8! Rekord brani Američan Lauffer z 1:11.. Ker je bila proga le 20 m dolga, re« zultat nima mednarodne vrednosti. Vseka« kor stavlja Nemčija v Kiippersa mnogo nad. — Tovarišici ob Gibraltarju Gleitze« jeva in Hundsonova ne vesta, kako bi pri« šli na španško stran. Predvsem strogo pa« žita na to, da niti ena niti druga ne bo pr« va. Dobro je, da je voda za obe enako mrzla! Tudi morski psi so obema enako na« klonjeni! 'eme^sk® poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani 23. decembra 1927. Višina barometra 308.8 m Kraj Čas opazovanja Barom. | b. 4» Cl E u H cS CJ > V Smei vetra in brzina v metrih Oblačno 0—10 "54- 7 9J mirno 7£4 0 1 9/ mirno ? 4-9 - 4 86 SE 4 • 5/i t. /9 ESE 8 9 5H 4 6 8« SSE 4 10 7r7'2 -12 98 mirno 7 762i 10 72 SE 4 9 749-6 - 7 - SE 2 3 Ljubliana Maribor . . Zagreb . . . Beograd . . Sarajevo , . Skoplje . . . Dubrovnik . Split .... Praha .... Solnce vzhaja ob 7.36, zahaja ob 16.22, lu Najvišja temperatura danes v Ljubliani Silen mraz, ki je prevladal koncem preteklega tedna domala v vsej Evropi, je vdrl k nam z daljnega Severnega Ledenega morja. kakor se je medtem razložilo natančneje. V srednji Evropi se je temperatura znižala še precej pod 20° C pod ničlo. V Ljubljano še precej pod 20° C pod ničlo. V Ljubljani se je dosegel v torek popoldne, in sicer z 20.1° C pod ničlo, v okolici je bilo seveda par stopinj mrzleje. V srednjeevropskih krajih se je mraz bližal 30° C pod ničlo, a dosegel te skrajno nizke stopnje vendarle ni nikjer, vsaj kolikor so na razpolago podatki opazovanja. Najhujši mraz sta imela dva predela v Evropi, in sicer notranja Skandinavija, kjer je termometer kazni 30° C pod ničlo ali celo še nekoliko nižje, ter vzhodna in osrednja Rusija, kjer se je živo srebro znižalo celo pod 35° C pod ničlo. Razlika je seveda vrh tega ta, da imajo v Skandinaviji in 5e bolj v Rusiji hudo zimo že precej tednov, v srednji Evropi pa ni trajala niti teden dni. Pred mrzlo invazijo je stal obvarovan samo najjužnejši, in sicer otoški del Evrope, pa še to le deloma, v največji meri še Španija s Portugalsko, kjer se temperatura ni znižalo pod ničlo, marveč ostala za 7 do 15» nad njo. Drugi topli predel je bila Kavka-zija. ki je obdržaia viharno jesensko vreme do srede tega tedna. Vremenski preobrat je nastopil po vsej zapadni polovici Evrope, kjer se je uveljavil doslej, nenavadno naglo. Vzrok prevrata je zelo enostaven: nova. ogromna depresija se je pripeljala z Atlantskega oceana proti Ev-rom in kolikor je pričel vetrovni sistem orjaškega depresijskega kontinenta, toliko ga je dosegala poplava toplega južnega zraka. Kakor nas je koncem poprejšnjega tedna zapadni sektor čez Rusijo odhajajoče depresije preplavil z ledenim severnim zrakom, tako na? je koncem tega tedna obdaril vzhodni sektor prihajajoče nove depresije, kjer na- Padavine Vrsta v mm do 7. ure megla, sneg megla megla 15.0 dež 0.8 sneg 3.0 na vzhaja ob 7.8, zahaja ob 15.31. 3.2 C, najnižja — 7.2 C. stopajo južni vetrovi, s poplavo toplega zraka z daljnega juga. Poplava je prišia tako hitro, da se zemlja ni mgola sproti ogrevati in dež, ki je spričo intenzivnega kontakta prignanih toplih in zaostajajoeih mrzlih zračnih plasti, pričel takoj padati, je povzročil po vsej zapadni polvici Evrope hudo poledico. Sprva je kazalo, da se bo depresija obrnila proti Sredozemskem morju, ker se je v pondeljek in torek bližala Biskajskemu zalivu. Ali v sredo je okrenila bolj proti severovzhodu in v četrtek zjutraj se je vzhodni del njenega središča zasidral nad Irsko, po-vzročujoč s svojim zelo nizkim barometer-skim stanjem (725 mm!) zelo močan vrtinec. Od Irskega morja do Gibraltarja se žene topli zrak od jugozapada in prinaša dež, od Londona do Islandije drvi v vrtinec mrzli vzhodni veter, prinašajoč hlad in srežni me-tež. In ta kolosalni vrtinec prodira očividno v smeri proti Baltiškemu morju; od tempa in smeri njegovega potovanja bo zavisno naše nadaljno vreme. Dokler ostanemo na južnovzhodni ali južni strani središča depresije, ostanemo v območju toplega juga, kadar dospe depresija nad severozapadno Rusijo, preplavi bržkone Evropo nov morje mraza, ki se že zbira na severu. Nad Spitz-bergi je kazal v petek zjutraj termometer 32° C pod ničlo, natančno kakor pred pravkar zaključeno poplavo. Seveda, ako se za sedanjo depresijo pojavi dovolj zgodaj zopet nova z Atlantskega oceana, se more še pra-vočr.sno zajeziti poplava mraza s severa. Du rajska vremenska napoved za soboto: V južnih Alpah oblačno, semintja dež; na hribih sneg. Toplo vreme. Tržaška vremenska napoved za soboto: Lahki južni vetrovi. Nebo oblačno in megleno; nekoliko dežja. Temperatura okoli 6 stopinj. Morje nekoliko razburkano. Francoz Lacoste je (v tenisu) porazil v Bruslju belgijskega prvaka \Vasherja s 6:2 in 6:3. — Ameriška prvakinja Helena NVills bo, kakor Tilden in Hunter, ostala skoraj vse leto 1928 na turnejah v Evropi. Obiskala bo Francijo, Anglijo, Holandsko, Nemčijo in Belgijo. — Tilden in Hunter sta baje izjavila, da ne bosta igrala za Da« visov pokal, ker bosta takrat zaposlena s turnirji. Dosedaj je za pokal prijavljenih 9 držav; med zadnjimi sta Rumunija in Poljska. Tekmovanje za Schneiderjev pokal se bo odslej najbrž vršilo le vsaki dve leti. Tako sta sklenila angleški minister za zrakopov« bo in njegov italijanski kolega. Razen tega bo na prihodnjem zasedanju FAI določeno, da se smejo teh tekem udeleževati Ie civil« ni letalci. Italijani so divji, ker so jih An« gleži letos nesli. Malo reforme lahko mno« g o koristi! * Službene objave LHP. (Iz seje upravnega odbora dne 2. 12. 1927.) Na podlagi dopisa JNSa št. 747 se objav« lja naslednji sklep saveznega upr. odbora: »Kako bi se podsavezna prvenstva u god. 1928 uslijed predstoječe Olimpijade. utak« mica za državno prvenstvo, utakmica za savezni pehar, utakmic - za Srednjeevropski cup — koje bi imale početi več u julu — te i radi predstoječih reprezentativnih utak« mica što prije završila. zaključuje se. da podsavezi mogu u god. 1928 iznimno zapo« četi proljetne prvenstvene utakmice danom I. januara, no iste se bezuvjetno moraju dovršiti do 1. maja 1928, kojeg dana imaju JNSu biti saopčeni podsavezni prvaci.« Vsled dopisa JNSa št. 758 se objavlja: »Na sjednici upravnog odbora JNSa od 21. II. donešen je u predmetu žalbe protiv od« luka suca na igralištu, slijedeči prineipijelni zaključak: »Ostaje se u cijelosti kod orinci« pijelnog zaključka cd 10. 1. 1927 tirne, da oštečeni klub ima pravo žalbe proti povre« dama pravila nogometne igre bez obzira na rezultat. Savez odnosno podsavez dužan je odnosnu žalbu dostaviti Zboru nogometnih sudaca odnosno sekciji ZNSa na mišljenje, no kod riješavanja nije vezan na to miš« Ijenje.« JNS je z dopisom : t. 783 zavrnil pritožbo Atletik SKa (Celje) proti obstoječemu sklepu LNPa, da morajo v LNPu včlanjeni klubi pred in po tekmi pozdravljati na igri« šču s trikratnim »Zdravo!«, ter potrdil sklep LNPa. Atletik SK je prejel dne 10. t. m. tozadevno poseben dopis. Ker se je dogodilo v zadnjem času neko« liko slučajev, da so klubi brez tehtnih od« rosno celo iz nesportnih razlogov odpove« dali prvenstvene tekme, opozarja upr. od« bor z vsem poudarkom na določila §§ 13. in 19. prvenstv. pravilnika JNSa. V vsakem ponovnem slučaju, ki bo v nasprotju s smi« slom navedenega člena, bo upravni odbor disciplinarno postopal proti prekršiteliem ter jih napravil odgovorno tudi za izpad pričakovanega dohodka. SK Železničar je prejel na svojo vlogo z dne 28. 11. v zadevi gg. Vodeb: Jakovlje« vid pismeno rešitev sub 11. t. m. Prijava SD Rapida z dne 26. 9. radi pre« govarjanja igr. Frangeš, Pollak in Paulin za prestop v SK Železničar v smislu §§ 31. in 37. kaz. pravilnika se radi nezadostnega dokaznega materijala stavi z dnevnega re« da; SD Rapid in SK Železničar sta toza« devno prejela poseben dopis sub 9. t. m. Radi sokrivde na incidentu povodom Olimpijskega dne v Trbovljah dne 30. 10. se kaznujeta v smislu § 52 oz. 53 kaz. pra« vilnika: SK Amater z enomesečno zabrano igranja in globo Din 150.— v korist poškod« benemu fondu, ker ni izvršil pismenega na« loga glede prijave tekem oblasti in glede rediteljske službe; SK Trbovlje z enome« sečno zabrano igranja in globo Din 100.—, ker ni izvršil rediteljske službe. O ostalih sklepih sta bila oba kluba pismeno obve« ščena dne 10. t. m. V smisu istega dopisa traja zabrana igranja do 12. januarja 1928; do istega roka morata kluba plačati tudi glo bo, sicer se zabrana igranja avtomatično podaljša do plačila. Objavlja se gmotni rezultat jesenskih pr« venstvenih tekem v Ljubljani: Obračun te« kem I. razreda izkazuje Din 5364.30 prebit« ka, od katerega odpade na klube I. razreda po odbitku 15odstotnega prispevka za 'II. razred in oodstotnega deleža JNSa in LNPa znesek Din 4133.66. Obračun tekem II. razreda izkazuje po upoštevanju pri« ■pevka I. razrednih klubov Din 378.45 pre« bitka. — Klubi se vabijo, da svoj delež odnosno svoje dobroimetje dvignejo pri blagajniku g. P. Kovaču, Zadružna banka, proti pravilni pobotnici Tajnik I. (Iz seje poslovnega odbora dne 21. 12. 1927.) Z današnjim dnem se dvigne pridržek, s katerim je bil verificiran igr. Zemljak Pa« vel za ASK Primorje glasom službene ob« jave dne 16. 10. — Poziva se SK Slovan, da javi do 7. t. m., ali se je igr. Bogi Franc, ki pripravlja svoj prestop v SK Reko, od= javil iz članstva SK Slovana. — Verificira« ta se s pravom nastopa dne 21. maja 1928: za ASK Primorje igr. Vrhovnik Vladimir, za SK Ilirija igr. Hiltl Karoi. — Na prihod« njo sejo poslovnega odbora dne 28. t. m. ob 20. uri v kavarni »Evropa« se poziva igr. Koser Artur (SK Svoboda) in en zastopnik SK Krakova. — Kazenskemu odboru se preda igr. Zemljaka Pavla (ASK Primorje) v smislu § 26. kaz. prav., ker je neupravi« čeno nastopil v moštvu ASK Primorja proti SSK Mariboru dne 4 t. m. v Maribo« ru. Iz istega vzroka se preda upravnemu odboru v disciplinarno postopanje ASK Primorje v smislu § 1. obč. prv mika. — Vsi klubi LNPa so prejeli te dni v dveh izvodih seznam svojih verificiranih gralcev v svrho kontrole, morebitnih poprav in od« jave igralcev, ki jih v bodočih javnih na« slopih ne nameravajo več uporabljati. Klu« bi se naprošajo, da se ravnajo tozadevno po posebni okrožnici, ki je priložena sezna« mom, ter da vrnejo v stavljenem roku en izvod LNPu Smuški tečaj v Kranjski gori. Jugoslo« venski zimsko«sportni savez priredi v dobi od 2. do 14. januarja 1928 v Kranjski gori smuški tečaj za začetnike. Tečaj vodi sa« vezni učitelj (nastavnik). Prijavnina za ose« bo Din 150.—. Tečaj se vrši edino, ako se prijavi najmanj deset oseb. Prijave spreje« ma do 31. t. m. tajnfk smuško«tehničnegj odbora Fr. Kopriva, Ljubljana, Aleksan« drova 14. (Palača Trboveljske premogokop« ne družbe.) S. K. Ilirija. — Prihodnja seja klubo« vega predsedstva se vrši radi praznikov iz« jemoma v torek, 27. t. m., ob 20. uri v ka« varni »Evropa«. — Tajnik. Smučarski tečaj na Pohorju. Zimsko« športni odsek SPD bo priredil pri Maribor« ski koči smučarski tečaj, ki bo trajal od 27. do 31. t. m. Prijave sprejema načelnik dr. Janko Orožen v Prvi hrvatski štedionici v Mariboru ali pa vodja tečaja za časa prire« ditve. Tečaj bo vodil priznani strokovnjak inž. Riragaldier. Udeleženci in ostali inte« resenti se opozarjajo, da se tokrat nudi res ugodnsfiprilrka, zlasti ker je oskrba cenena. Zajutrek, malica, kosilo, južina in večerja bo stalo le 45 do 50 Din, prenočnina pa 10 Din, a kurjava 3 Din. — Člani so opro« ščeni učnine, dočim morajo nečlani plačati za ves tečaj 30 Din. Vsi udeleženci pa se naprošajo, da se zbero pri Mariborski koči do večera dne 26. t. m. — Snežne prilike na Pohorju so se sicer poslabšale radi nenad« nega dviga temperature, toda padec baro« metra vzbuja upanje, da bo do otvoritve tečaja še dovolj padavin. Smuški tečaj na Sv. Planini pri Litiji je radi neugodnega vremena odpovedan. SK Itirija: Seja predsedstva sp vrši v torek, dne 27. dec. ob 20. uri v posebni so« bi kavarne Evropa. K seji se vabi načelnik ah namestnik smuške sekcije. — Tajnik I. „SPECTRUM" d. d. inž. Konista. Dubsky in KrstiC, tvornica ogledal in brušenega stekla, Ljubljana VII. Medvedova ul. 38, tel. 343 Zagreb. Beograd, Osjek. Središnjica Zagreb Zrcalno steklo, porialno steklo, mašin sko steklo 5—6 mm. ogledala, brušena vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe, izbočene plošče, vsteklevanje v med. Fina. navadna ogledala -V Hišo v visokopritlično m dvoriščno zgradbo z velikim dvoriščem in vrtom, v bližini postajališča tramvaja prodam ' za SOO.OOO Din. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Hiša« v Zagrebu. Zimski krojni tečaj za krojače, šivilje po najmodernejšem preizkušenem angleškem minister kroju se prične po novem letu. — Revnejšim znižan honorar. Učencem se- po izvršitvi tečaja brezplačno rekoenan-dirajo mesta. Izdelava krojev. Dame, ki nimajo časa čez dan, dobijo poduk lahko v poluibnih popoldanskih ali večernih urah. — — — — — — Zasebno krojno učilišče — — Ljubljana, Stari trg 9. Telefon 2497. Naročite se na bogato ilustrovani mesečnik t«» H -- I Letno stane samo 30,— Din. Uprava: Ljubljana. Sv. Petra cesta št. 24. Zaiuaia. Vsem, ki so našo srčno ljubljeno, milo II Zlatko fipremiii na njeni prezgodnji poslednji po-ti, vsem darovalcem lepega cvetja in vsem, ki so z nami v težkih urah sočustvovali, se naj-to.pleje zahvaljujeta dr. Josip in Aida Lebar. Mestni pojrrehni zavod V T Wm v1 * S • Vsem prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni brat, stric in svak, gospod višji davčni upravitelj v pokoju, danes po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu- zaspal. Pogreb bo v soboto, 24. decembra ob 4. popoldne na domače župno pokopališče. Nepozabnega pokojnika priporočamo v blag spomin. Škoija Loka, 23. decembra 1927. " ŽALUJOČI OSTALI. Kostan ev tanlnski les is&spis e stalno MEST ftiARfUC, Zruc^iskega ulica štev. 4 f{ ■ "T***1?3*.'.- ■ dne 26. decembra 1927 popoldne ob 1. uri se bode prodala hiša z večim sobami, v dobrem stanju, velika moderna delavnica, gospodarsko poslopje, lep zasajen sadni vrt v obsegu 2000 nr in toliko obsežno njivo, vse v eni parceli poleg državne ceste v Malih Vižmariih št. I. rvan iax in sin Šivalni stroji! =S§j3s». izborna konstrukcija in elegantna izvršite, iz lastne tovarne 15letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačni. Pisalni stroji «Adler», Kolesa Iz prvih tovarn .Durkopp« «Kayser» «Styria». «\Vaffenrad. (Orožno kolo). - Pleulni stroji vedno v zalogi. Posamezni deli koles in šivalnih strojev. — Daie se tudi na obroke. — Ceniki zastonj in franka 32 L Ljubljana, Gosposvetska cesta 2 Zapustil nas e na* nepozabni dobri oče, ded, praded, tast in stric, gospod FSoriian Vivoda orožniški stražmojster v pok po dolgi, mučni bolezni v starosti 91 let. Umrl je danes ob 3 popoldne, previden s svetota stvi. Pogreb se bo vršil v nedeljo, ob 2. popoldne iz hiše žalosti na Dolenjski cesti štev 48 na pokopališče v Rudniku Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. Ljubljana-Rudnik, '23. decembra 1927. Žalujoči ostali. »"M-.Sgjg Delniška glavnica Din bO,OOO.OOO — Rezervni zaklad ckoli Din 10,000.003— CENTRALA: LJUBLIANA, DUNAJSKA CESTA PODRUŽNICE: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Logatec, Maribor, Meikovič, Novi Sad. Siovo mesto, Prevalje, Ptuj, »akek, Sarajevo, Slovenjgrades, Split, Trst. Brzojavni naslov s Banka Ljubljana Telefon Stev. 261, 413, 502 503 in 504. se priporoča za vse y bančno stroko spadajoče posle t± Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA, Prešernova ulica SO (v lastnem poslopiuh Obrestovanja vlog. nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila predujmi in krediti vsake vrste, eskotnpt in in-kaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo. safe-deposits itd itd. Brzojavke: Krmli! Ljubljana lelefon l 2040. 2457 2548: interurban: 2706 280(5 „U IS KO BO LOS" Specijalna trgovina športnih potrebščin Ljubljana, Tavčarjeva ulica št 1 Tov pna: Sv. Petra cest §t. I5 SmnČl, sanke, stremena, krpi ice, palice vseh vrst, čevlji in pricor, montaža stremen, najooijša maža ,Skimax' Strokovnega zastopnika za vs > Slovenijo išče prvovrstna veelvrdka žitne st-oke ki že več desetletij pos uje v Sloveniji. Ponudbe z navedro dosedanjega služ •< vunja in referenc ie pos ati na oglasni oddelek »Jutra" pod „štev. 5i5". Tudi ceno in kakovost izdeika ie ti-eo, upoštevata pp< nabavi poslovnih knjig. Le prvovrstni izdelki! Anton Janež č, kn igoveznica, črta m> ca, industrija trgovskih kn»ig in šolskih /vezKov LiubUana. - >or s*n-k9 u ic=> št i4 KUPIM stalno vsako množino kostanjevega taninskega tesa. smrekova skorje cele in zdrobljene, smrekovega hmelove droge, rabljene sode od stroj in 'edilnega olja v dobrem stanju po najvišjih cenah. — Akreditivno plačilo. FBANT OSET, Sv Peter v Sav dolini. Originalne barve. matrice (kože), voščeni papir za Gestetner cyk!ostil specijalni papir za razmnoževanje, se dobi naiceneje pri Lud. Baraga. Ljubljana, Selenburgova ul. 6/1. Telef. 2980 GRADBENO PODJETJE graditelj ROČAK & KOMP. dru ba z o. z. TRBOVLJE se pnporoča za izvršitev vseh v stavbeno stroko soadajočih naročil lososa vsakovrstne 3H0 IlOO IZ-deiuie M. FiJFA < k< larst'o Ljuoliaaa. Trnostaa ul. 25 Postrežba to^n^. cene konkurennče Tipa 220 1 8 9 Tipa 220 Cena Din 11.000' — 4 5 HP - Cil nd. oseb 22 ^ cm Olajševalni p*ačini pogoji Že pri plačilu Dn 26 0 - vsak lahko kilo dobi. Motor je na ogled in pojasn la pri VIKTOR BOHINEC, Ljubljana, Dunajska c.2l Zahvala. Za obile dokaze iskrenega sočutja ob smrti naše nepozabne sopro ge, matere, babice in prababice, gospe Rozoli e Lenass jeue se vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebna zahvala pa bodi izrečena sosedu, posestniku gosp. Josipi-Blažonu, za njegovo požrtvovalnost, nadalje darovalcem vencev in cvet ja, kakor vsem onim, ki so ljubo pokojnico spremili na njeni zadnji poti MOTVOZ špago knp te naictneje direktno v kv rni Mehanična vrvarna d. d. Š nkovec, Grssmrije Kamnoseška mdus n|i ALOJZ J VODNIK LJUB JANA Kolodvor* og-> tez 300 modernih sporne >» ov Izdelava rodbinskih jrobnic, mavzolejev, oltarjev in vseh cerkvenih ter stavbnih del. Marmorne plošče v vseti barvah za pohištvo, trgovino, mesnice Stikalne plošče za elektriko, oblaga sten itd po zmerni ccni. (I V PLANINI, dne 23. decembra 1927. Žalujoči ostali. Zahvala. Za obile dokaze iskrenega sočutja ob smrti mojega nepozabnega soproga in tateka, gospoda Luciiana Orla šol-kega upravitelja v Dupljah in rezervnega poročnika, se vsem najtopleje zahvaljujem. Posebna zahvala bodi izrečena g. šef-zdravniku dr. Neubauerju in gg asistentom v zdravilišču Golnik ter čč. sestram za vse negovanje in olaišive Nadalje šoisk vodstvu v Dup'jah in Križah. ki so mi v težkih urah stali ob strani Zahvaljujem se tudi g. srezkemu nad. Rusu zastopnikom iz zdrav Golnik ter vsem njegovim stanovskim tovarišem (icam) za spremstvo na zadnji poti. Srčna hvala tudi za ganljivo petje in govor Bodi jim zavest, da mi ie najmanjša pozornost lajšala neizmerno bol Duplje, dne 21. decembra 1927 Žalujoča soproga s sinčkoma. i SIN 8AMT5KI KALOVAC TVORN CA ALAME I MASNE ROBE dobavlia PRIMAZiMSKU S ALAHU šunke a la ^rsg birins-e salame. SLhinkensalami, raFei-lerjev« pravi Elsafluid v poizkusnih steklenicah po 6 Din. dvojne po 9 Din ali speci-jolne po 26 Din. Drugače naročite direktno po pošti, potem je ceneje čim večjo količino naročite naenkrat, ker stane z omotom in poštnino vre<3: 9 poizkusnih ali 6 dvojnih ali 2 specijalni steklenici ......62 Din 18 poizkusnih ali 12 dvojnih ali 4 specijalne steklenice.....102 Din 54 poizkusnih ali 36 dvojnih ali 12 Iecijalnih steklenic ..... 250 Din Naslov označite jasno: Lekarnar EUGEN V. FELLER. Stubica Donja EIsatrg 245. Hrvatska. ^..... ■■■■.................................. Posedujem za Jugoslavijo monopolno pravo francosko-nemškega izuma za huj-šanje, nego telesne lepote, za terapiske svrhe, nepravilne promene tvarine (Reumak, Išias, Eeuralgia itd.) potom Prodajam ta monopol za posamezna mesta v državi SHS. O najboljib uspehih o molem zavodu se lahko osebno uveriti. Resni reflek-tanti naj se obrnejo na PARAFIN - KOZMETIČNI ZAVOD Zagreb, Dolac 1. Palača Bartulič. Vino imam na zalogi, crveno in belo, lastni pridelek. Prodam na malo in veliko. VARGA DRAGUTIN, Zlatar, Hrvatska. g □ IH □ i^a««!.«' i R B W; > SI 13887 a žele IJraca frank i drug Zagreb, Jrečne in vesele hož čne oraznine obenem sre.no novo leto. mesarija in gostilna (r Predvor, Gorenjsko Ponjave plahte na posodo za tianspor(e sena in drugega blaga Ponjave nove vsth velikosti in kvalitet naiceneje pri Schotten i drug Zagreb in Novi Si d Br?oiavn naslov IUTE U034- Jadransko ■ Podunavska banka - Beograd ln niene sio ai jo, Se«. Ameriko n Kanado vozijo vsak teden največji brzoparmki. Ha vre« ftewyo k 5 '/* dn čez morje, izta postrežba. izvrstna tirana, vino brezslačno. Vsa oojasnila daje bremlafnr lasftpii Ivan Krnksr v L ubrani (mmi 35 DKW MOTOCIKLI najnovejši tip •o znižanih cenah in povo mmi plačilnimi posoji. Zastopst o za S H. S.: Opšte Trg.-Industr. Kontoar Beograd, Kralja Petra 70 Za tev. jte breznač e pn spekte Znižane cene on ..Tribuna' za Božič. Mamice, ne zamudite usodne prilike, da si ogledate veliko 'zb'ro vsakovrstnih otroških vozičkov, igralnih vozičkov. stolec. holendarjev malih dvokoles Id trlclkllev šivalnih strojev In dvokoles Posebni oddelek za oopravo dvokoles. motoriev šivalnih strojev jtrošklh vozičkov itd Emailiranie i ognjem Kolesa se shranjujejo tudi preko zime - TRIBllNA P B L., tovarna dvokolet In otroških vozičkov. Ljubljana. Karlovska cesta 4. — Cenik Iranko. l»HMt>«mt»m«>»m>HIMIHIHIIMtH»»»m>M»IM»» Centralne kurjave izvršu e najceneje Ljubljana Telefon £tev. 2573 Kdor hoče toč ti zajamčeno pristna vina, jih kupi pri- Največjo izbiro zajamčeno pristnega vina dobiš pri- Ako hočeš piti v go-stlni zafamče&o pristno vino, tedaj zahtevaj, da ga gostilničar kupi pri Na izbiro so: dolenjski cviček, dolenjska črnina, haložan (star in novi), rizling (siari in novi), mali rizling, renski rizling, ijutomerčan. burgun-dt c, mozler. meša-vina, bizeHec kakor tudi zajamčeno pristna hrvatska banaška bela in č'na (Otelo), dalmatinska bela in črna vina. Cene smerne ELIXIR ki krepi in zdravi želodec, je edino R. Vlahov odlikovan na vseh svetovnih izložbah Ime VLAHOV z našo etiketo je zaščiteno po vseh državah sveta. Čuvajte se ponarejanj! Tvornica ustanovljena leta 1861. g Cen; c ne dame o^eie si pred nakupom zalugu 'i ta.nosar doš n, k-asnn biZLšvalniii sno e> ^ i a,novejše -z d >c modeme tchn-ke. i\a vstk % stoj pop inomi enostavno šivate vsakovrst i ........m,!, , b'ago, naš tKe in £i >ke s c k.ak šivom vezete najmodernejše n ii-kn ča te vezenin , gjmb.' n gu.biee. Pouk v vezen u brtzpia.cn. Ceniki franko. Pioua;a tud: ia obtoke .TRIBUNA" F. B L. L;ub!jans, Kari wska cesta š. prut'aj* i« ra-p.;.-i!.ia i di, plačilom (povsetjem) Laboratorij RADIO ■ BALSAMIKA dr. O. RAHLEJEVA, Beograd. Kosovska 43 Zdravilo so dobi v vseli boljših lekarnah ii drogerijah. Prometni zauot! zn premog u LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah ln Sitno n? debelo samo na debs. f§2anfta z divnimi lasmi, kateri poveličujejo njeno dražest in jo obsipujejo s srečo, zdravjem in lepoto in povzročujejo, da se vsi pogledi polni ponosa in obožava-nja obračajo na njo, katera se ima zahvaliti edino le uporabi šanipona Paimolive Tudi Vi si zamorete še danes prisvojiti to tajnost lepote in lo ne da bi Vas stalo denar. Le za kratek čas dobite pri Vašem trgovcu zastonj šampon Paimolive k vsakemu komadu mila Paimolive, katerega kupite po znižani ceni od 9 Din za komad. Ta šampon je novi proizvod dolgih preizkušenj tvornice Paimolive v Parizu, katere milo je priljubljeno ir. uporabljano od milijonov žena, ki hočejo, da si obvarujejo svežino svojih lic. Šampon Paimolive ne vsebuje sode in drugih škodljivih sestavin, temveč je napravljen iz čistega Palminega in oljčnega olja. Kupite še danes milo Paimolive in takoj dobite v vsaki trgovini za vsak komad gr^t;s šam o 50 100 in 200 kg ■ ■ ■ ■ ■ ■ m a ■ B ■ 1 : 9 a . * ii m a 2 ■ »s- SM1IB'E3CP ZIBJT!.1HSBEIZ9HflBB9BB Jrekd!cn. I' .on.: o > s vini-ko meso vedno tic o-, izredno nizki ceni -trežba ' Cene najniži domafl In inozemski, za domaf' kurjavo In Industrijske svrhe /seb vrs Premog, Kovaški premog Koks, iivarniški, plavžarski in plinski Brikete. prometni zavod za premog d. d., tiubljaru M kiožičeve css a št 15/1 Pristne kr»n ska kisbes? tvrdke ^ t s-.Petra c. 85 se cšo&iio vseh hoS š h detšustes t. čestita spojim cenj. odjemalcem in vsem piijateliem automobilizma nastopajoče božični praznike In mm lito s željo, da jim isto prinese nov Pooblaščeni proHaja ei za Slovenijo: LlUBUmiki ,9Triumph-Auto" družba z o.z. fi::sksancSpova cesta 3. MRRlBjEz „THunii>fit-Aufo" družba z o. z. F J JaLas Frančiškanska ulica 13. iižž •i.-v-ia " && tlž 9 želita vsem svojim cen enim gostom, prijateljem in znancem Min InJBuFialc Ea^arisa in nar „l!iiiosiaLjub! aita božič: epi: mM ž?h vsem piijaiel fm in od.imalctm tra^sžaie]ša ;zdeiovai»ica stolom 9UAN SHCNiELZER Preska ° Med? cr^e Kdor še ni poskusil natančno do nogi in po nun izde;nh čevljev, naj se izvoli po'ruditi na Z3-OŠalG Cf:Sto 27 Točna postrežba! Zni fne .e-: e! JAKOB TKAUC, čevltar H c vi te; tudi malo rabljeni mlatJni stroji Bencinski in petrolejski motorji I ORDO..Mad Tamerinska ulica 6 13860 a Glavno zastopstvo: Tvornice strojeva Ug Drž. Željeznica 11! ¥ f te ii vošči vsem svojim odjemolcem usseie Božične pf?zniKe m srečno nouo Isto Kuhinjsko peso o in opremo 3toaka jedilno oredj? dobite na ueonne f rn flicRLO", sn.i\ itu Konfekcijsko usnje NAPPA priznano prvovrstno izdeluje Fs*anc Podgoršek usnjama Vir — Domžale Prevzame v stroj vseh vrst kože na chrom. Ima stalno v zalogi volno. Usnje v vseh barvah. U. C. Največje skladišče AVRAM KAJON Sarajevo Prestolonaslednika Petra 26. C3I te a A l i i * S a a iS a B e a? U a JE i-; 111 psi!® 13S 6 a S itfele b honls (Kcce) j ima v najboljši kvaliteti na zalogi TOV&HNAVOLNENIH LI€0¥ — CELJE. s v n SO o016KO bode izgledala zopet kakor j novi? ako jo pustite kemično čistiti v tovarni Jos Keich Tovarna: Poljanski nasip 4-0 Ljubljana Podružnica: ^elenburgova ul i PisMsnje v najmodernejših vzorcih tekom fcSarvanjje csfelefe v različnih barvah 14 dni na poskušnjo ' • — •••• • fl®' ^s®a S. H barvanje tat, s preparati. L Oreat, ah L' Onentui » vseh barvah. Cena od Din 50.— dalie — Op Na zahtevo se barva z vsakim zažellenim preparatom, kakor tudi z barvo, katero prinese stranke 5 seboi. — Masaža lica z električnimi aparati Iroir: kisikove obloge (Sauerstoff=Pakungen) Orado krema itd Cena od Din 10 — dalje Striženje dečje frizure .... Din 8.—, frizura z ondniaeijo .... » 10.—, vodna ondulacija.....»25—. manikura ...... » 12.—. Strokovna prvovrstna postrežba — Komfortno popolnoma ločene kabine — Za obilen obisk se priporoča salon E NAVINŠEK, Ljubljana, Šelenburgova ulica Radi inventure po znižanih cenah vsakovrsten Pogačnik Albin. Siražišče pri Kranju izvršuie vsakovrstne tiskovine doftr?> - sož d iti« poeenf. žaganje drva — Žagam tudi po naročilu Fran Šuštar, lesna industrija in parna žaga Ljubljana, Dolenjska cesta 12 «9RaHBBaHiffnaannMs.smn!*airMaa« vsem cenjenim obiskovalcem BLAUPUNKT« RADIO odda su več teS * a p | Klemene v Ljubljani, Sv. Petra 73 g ^s £ feiS3B8BiliBiSaSSSSiB88B8SHSBBBBBBB se brez dvoma Ljubljana, Sv„ PeJra cesta štev. 3 in 11 Nudi cenjenim odjemalcem veliko izben, volnenih jopic, puloverjev, bluz, raznega pe rila, vezenin, kravat, nogavic, rokavic. Pri poroča po izredne nizkih cenah. p^r-r*dobite a «Venu»-ora», naj-,, ^ič^i večjim izumom moderne K' V Vr kosinetike l o medicin bi Sti ■ . - v-*-.'1? ' ološko sredstvo od dr L>or > ■ /'J raine & Cie.. Pariš, odstra k'y* ' .r; d ju je v 10—14 dneh vse ■Išui'. nečistoče lic i. kakor bore. I \ nabore mrlje. £rube. lira- ^____\ \ pavost. rdečilo. bobuljice. ---^--namreškano kožo. lišaje in maščobo koža lica postane zopet elastična, baržunasto nežna kakor malega deteta. a izgled lica je pomlaien za mnogo let Nnbrojne priznanice so vsakemu na vpogled Garnitura 92 Din Centifoiia Uosmet zavod, Zagreb. Ilica broj 37. — Zahtevajte ilustrirane prospekte zastonj! II ZASTOPSTVA: Brandt i Kort-man. Beograd. Skoplianska 3 — Ing. V. Cvetanovič. Niš. Na-rnenjina ul. 41 — Ing. Gj Mi-hailovič. Novi Sad. Vojvode Bojoviča ul 27 Izdeluje in popravlja: vsakovrstne struje in ustrujbe — Ima v zalogi: motorje, diname. železne nosače ter vsakovrstne električne stvari itd — Za vse naše izdelke in popravila iam. čimo eno leto. slusam samo sa Blaupunktslušalicom TOVAKmSKO 2AL0C-0 priporoma za naku in vabi na oglei' Aisdre Kregar ST VID n. Ljubljano naspr ti koi. Vi/marje 'siltpvsitf- cenik Dobiva se povsod ter ori. 5DEAL - VVERKE. SUBOTICA, Vukovičeva ulica 32/c. najboljše sredstvo za čiščenje vseh vrst kovin, čisti tudi okna in zrcala. Da ne boste oškodovani, pazite pri nakupu v last nem interesu na ime najodločneje odklanjajte raznovrstne inanje vredne ponaieiene znamke. zeiezoiit^e IZDELUJE Stroje sa ob^eavo lesa in druge Strojne naprave Vodne turbine ZeSez^e korist' ukore Sezervarle Mine Armature ?a p^ro, vodo. plin Itd, Komer eno litin se dobi v vsaki trgovini Brez posebnega naznanila. centrifuga ne sesa? e Vsem, ki so ga poznali, naznanjamo, da je umrl dne 22. t. m. po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, v 60 letu starosti, naš nad vse ljubljeni soprog, oče. brat, stric in svak. gospod krojaški mojster. Pogreb dragega nam pokojnika se vrši v soboto, dne 24. decembra t. 1. izpred doma žalosti. Poljanska .-esta 60. na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 23. decembra 19227. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. Kupujemo vsake količine starega litega železa, baker in kovine Ker nam je nemogoče zahvaliti vse posamezne za izraze iskrenega sočutja, tolažila iti cvetje, izrekamo tem potom vsem našim dragim sorodnikom, znancem in prijateljem, ki žalujejo z nami ob prebridki in nepričakovani, prerani izgubi naše dobre zlate mamice, soproge, sestre, svakinje in tete gospe Zapust la nas je v neznosni bolesti in žalosti naša preliubljena in nepozabljena žena, najdražja mamica, sestra, svakinja in teta, gospa -v«vb wr v * %r soproga trgovca in gostilničarja danes ob 16. uri po kratki in mučni bolezni Pogreb-preblage pokojnice bo v nedeljo dne 25. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče v Smartnem pri Kranju. Zadu^nice za našo preminulo pokojnico, ki jo priporočamo v pobožno molitev in blag spomin, bodo darovane v raznih cerkvah. Stražiščd gri Kranja, dne 22.decembra 1928. Anton Kržcar, soprog; Mirka, Roika, otroka; M, Lndoviba in Ana om. Lapajne, sestri. soproge posestnika in vinskega trgovca v Stobu pri Domžalah, svojo najistkrenejšo zahvalo Posebno pa zahvaljujemo prečastitega gospoda duh. svetnika in župnika Frana Bernika za tolažila v bolezni naše drage ranjke, z!as>i pa za ginljive besede, ki jih je zagovoril ob odprtem grebu. Dal.ie zahvaljujemo gg. zdravnika dr. M. Hočevarja in dr. V Sporna za njuno požrtvovalnost. Prav tako iskreno zahvalo izrekamo gg. pevcem pevskega društva »Domžale«, domžalski godbi za ginljive žalostinke In gasilnimo društvoma Stob in Domžale za korporativno udeležbo pri pogrebu in Marijini družbi žena ter Izobraževalnemu in podpornemu društvu v Domžalah, kakor tudi vsem ostalim, ki so prihiteli od bližnjih in daljnih krajev, da spremijo našo drago pokojnico k zadnjemu počitku. Bo; povrni vsem! DOMŽALE, dne 23. decembra 1927. Žalujoči ostali. /fcLro-Zil-Lra, ul 4 Cdunrru, rtzčusi. parbfut. krruubuM LfuMfcuuzjL 11^42 JBJS1WEH HEjEM SprtftManj4. malih, oglasov za. pru-kcrcuifo sbtoUko- JUTRA u. zaJUjuot, dan, pred, izidom. Lsla, ob 1y ust. PoTJMft. fpr-e^ch, oglas 0 bodo pn, občeni, u naslednjo šUinlkt, usta, Tolafon sbujalkci 2492 M.clLl cmlcLH.. kj. Ullzjjo v posrxA.ovcdibc, uvsodfalru. namjjLt. občuistucL utaka beseda. 50par NajmanjJL zntstk. Din. 5--. Pristojbina za šifro Vin,3- Zenitov, dopuxn>cuyain. oglast. trgovskima, ah rakLamnj^a. značaja, maka bisida Dm, r-Hajmaiijsi, rsustk Pm.ro-- Pristojbina za Iifro A/z. 5- Ust pnstojbi nt, ji. vposLati obenem, z ruzro-čiLom, nctrse. oglasi tu. prtobajo- TaUforb šUudka, 249 2 se Vam mudi? Hitimo k »DOKO«, ker danes in jutri predaja čevlje, kateri so priznano najbolj?; in najcenejši ročni izdelek z 10% popusta. Ker se Vam nudi ugodna prilika, da se res dobro obujete, zato le hitite k „DOKO" trgovini s čevlji. Prešernova ul. 9, na dvorišču IVAN CARMAN. Vajenca sprejme takoj za mizarsko obrt Ivan Seilej. Ljubljana, Mala čolnarska ulica št. 40933 Trgovci! Sprejmem predivo v delo, ugolno F Kučanda vrvar — Sv Jurij oh inž žt 4(19: ZASTOPNIKA ki je 'lobro vpeljan v lesni industriji iu pri železniški direkciji, iš«"e za Ljub jano in Slovenijo ALi t "1 d tvornica ozkotirnih želez uic, Zagreb 40853 Kam na božične praznike? Na Glince v gostilno Traun, kjer se točijo pristna štajerska, ljutomerska in dalmatinska vina Dalmatinsko vino »Opollo* čez ulico po 10 Din. Tam je tudi izvrstna kuhinja 40784 ! Večji damski frizerski salon v Ljubljani sprejme potno. solidno in marljivo pri vsel hišnih poslih išče za takoj majhna družina. Dopise na naslov Irena Bali Karlo vac. <:i-775 Knjigovodjo (injo) dobrega, sprejmem za ame-rikansko knjigovodstvo -jitino za nekaj ur fnevno Naslov v ogIa;i:*ro odde'ku »Jutra* 40913 Hišnika obenem trg slugo, z dobrimi spričevali kateri se ra zume tudi na sadjarstvo ali vrtnarstvo, sprejmem na posestvo — četrt ure od Ljubljane Soba in kuhinja ter nekaj -veta za pridelovanje živeža Predstaviti se je osebno Naslov v oglas oddelku »Jutra* 40920 Brivskega pomočnika dobrega delavca -»prejme ta koj Juratič. brivec Mari bor. Glavni trg 1 40574 Šoferska šola daje pouk in izobrazuje praktično m teoretično kandidate za samo.-tojne šoferje Puuk je temeljit in uspeh siguren Kandidate •prejemamo vsak dan Pro spekti gratis Natančne in formaciji v avto šoli. Zagreb Kaptol 15 - Telefon 11-95 39598 Korespondent knjigovodja samostojen delavrc. z dolgoletno prakso -slovensko, srbohrv in nemško žili služb- Vajen j«, vseh pisarniških del Cenjeni ponudb- t>ro-i {»od »Staiuo mesto na ogasni od- delek *Julr=i» 4«'657 Trgovski pomočnik mlad mešam »troke želi lužbo v mestu 11* na . le-želi Nastopi takoj tfa-dov oglasnem oddelku -fulra 40666 Brivski pomočnik onluler. star 23 »et. le li lužbp ? 2 ju:i 1928 — Simandl. pri damskem frizerju Meznariču ua Jesenicah 40713 Kontonstinja začetnica ž' di primernega mesta Gre 3 mesece zastonj Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 40649 Akviziter.ia -trokovnjaka z oglase z dokazljivo sposobnostjo — l»roti. ■»talni plači sprejme mo Ponudbe sprejema ogl oddelek »Jutra* ood šifro «Inserati» 40232 2 mizarska vajenca tudi če sta se že učila — sprejme pod ugodnimi pogoji Joeip Košir, mizarstvo. Mojstrana 83 — Gorenjsko 40763 Služkinjo zdravo in moč o. vajeno vseh Težjih gospodarskih del. iščemo za velepo-sestvo Ponudbe na: Graščinsko oskrbništvo. Bo-štanj na Savi. 40767 Zastopnike zanesljive, za prodajo vrednostnih papirjev na obroke išče Hrvatska banka d. d , Zagreb. Margaretska ul. 4 40853 Korespondenta ali koreSpondentinjo zmožnega hrvaščine, slov in nemščine v govoru in pisavi, perfektnega v stenografiji in strojepisju — samo prvovrstnega, sprejmemo takoi. Izčrpne ponudbe s sliko in prepisi spričeval na «Petovia* d d.. Ptuj (Slovenija). 40783 Stenografinjo - strojepisko sprejmem. Izvežbane moči imajo perdnost. Dr. I Jane, odvetnik. Kranj 40849 Strojno pletiljo pridno in pošteno, izvežbano vseh del in da ima ne-ko'iko prakse v trgovini, iščem. Prednost imajo one « strojem ali kavcijo — Naslov v ogl. odd. Jutra 40841 Snežne čevlje in galoše dajte v popravilo samo strokovnjaku Avg Srdu. Borštnikov trg št. 1 za dramskim gledališčem. Natakarico e kavcijo in dobrimi spričevali iščem za prometno gostilno poleg Ljubjane. Zaslužek dober Ponudbe na cZadrugo gostilničarjev*. Ljubljana-okolica. 40799 Briv. pomočnika boljšo moč se sprejme s 1 jan. Hrana in stanovanje v hiši. plača po zmožnosti. Drago Satošek, brivec. Črnomelj 12. 40845 Krojače izvežbane za usnjene suk njiče. spiejmem v trgovino Dvorni trg 3 Reflektiram samo na dobro izvežbane. ne na začetnike 40807 Trg. pomočnica začetnica, izvežbaua v tre z mpšanim blagom želi službe kjerkoli na defeli Nastopi lahko takoj Cenj dopise na oglasndi oddelek «Jutra* pod iifro »Mlada ter poŠte na*. 40662 Učenko v starosti 15 let. sprejmem takoj za štepanje. Stroja vajene imajo prednost — Hrana in stanovanje v hiši. Jakob Virjent. čevljar — Vransko. 40921 Stalno nameščenje Za prodajo amerikanekih Burroughs strojev za seštevanje, računanje in knjiženje na teritoriju vse Slovenije iščemo okretnega, izobraženega uradnika. Slovenca jugoslovenskega dr-žavljena — Pogoj je znanje dvojnega knjigovodstva — Stalna plača in provizija - Predvideno je eventuel-no osnovanje podmžnice v Ljubljani — Samo resni gospodje, ki reflektirajo na -talno mesto »n ki «o bili sploh že kdaj zaposleni pri prodaji. naj pošljejo pismene ponudbe (cnrriculum vitae) na Glogow«ki et Co. Zagreb, Račkoga ul. 7 b mez. 40856 Lokalne zastopnike zanesljive, vešče za obiskovanje privatnih strank v vseh večjih mestih Jugo-s avije sprejmem Kavcija jK)trebna ali sigurna ga rancija Zaslužek dober in skalen Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 40914 Potnike zanesljive in poštene zastopnike in agente sprejme proti dobri proviziji tvornica pijač — Ponudbe pod značko »Zanesljiv 28» na og asni oddelek »Jutra* 40931 Trgovski potnik dobro uveden v Dalmaciji, Bosni in Srbiji, bi prevzel še nekaj predmetov trikotaže, galanterije ali kaj drugega Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod «Dalmacija 1928» 40929 Trgovski potnik dobro uveden po v?ej Srbiji, bi sprejel dobro idoč predmet proti proviziji — Prodaja samo proti povzetju. — Petar Siškov Niš, Dečanska ulica 23 40925 Kdor je priden lahko zasluži letno 35.000 Din Samostojno in lepo delo Pišite na podružnico «Jutra» v Mariboru pod «Novo» in pri ožite 20 Din za vzorce in navodilo 1351 Trgovski nomočnik 19 let star zmožen -doven ščine in nemščine želi - 1 jan služho v trgovini meša nega a'i špecerijskega blaga F Millonig Guš*anj 40484 Mlinar srednje starosti, vešč vsakršnega mletja, mlinskega mizarstva računstva. več jezikov, išče službe, tudi kot vodja vaUčn-ga m'ina Cenjene ponudbe pod šifro »Trezen* na oglasni oddelek « Jutra » 40770 Pletilja dobro izurjena, z večletnimi spričevali, želi premeniti službo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Pošten 64* 40864 Prodajalka ki je že delj časa samostojno vodila trgovino mešanega blaga in šptcerije, z dobrimi spričevali, agil-na mi zanesljiva, želi mesta Dopisi na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dohra postrežba* 40i92 Ženska srednjih let vaj. na gospodinjstva šivanja in otrok, želi primerne službe Ponudbe na ogl«icni oddelek »Jutra* pcii značko »Samostojna 76* 40770 Kontorlstinja vešča vseh pisarniških poslov. hivaščine in strojepisja fudi s ciriluto. išče službo za lanuar Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Vešča* 40793 Perfektna kuharica zmožna tudi »amotojnega gospod injs-tva želi službe Ponudbe na «»: odd. Jutra pod »Skrbna«. 4084. Strokovnjak špecerije in delikatese. išče službo ali vzame v na.ern trgovino Razpolaga ? kavcijo 25.000 Din — Sprejme tudi službo potnika pri boljši lirmi Pismene ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Vesten* 1356 Damski krojač pecijalni — z inozemsko akademijo in večletno prakso kot delovodja in prikrojevalec pri večjih inozemskih konfekcijskih podjetjih želi primerne zaposlitve v Jugoslaviji, za kamor ima svoj obrtni list, lastno delavnico z do 30 izvežbanimi pomočniki — Cenjene ponudbe z navedbo pogodbe na og'asni oddelek »Jutra» pod »Dam ka konfekcija*. 40889 Bukova drva popolnoma suha in zdrava, v |K»lenaili. žagana ali razcepljena dostavlja tudi na tlom »Arbor» d d.. Ljubljana, Dunajska cest3 št 50 - telefon št 2546 40602 Filatelistom priporočam da si nabavijo pri meni zbirko 500 raznih znamk od katerih je vsaka iiiamka drugačna, za 30 Din Zbirka 1000 raznih znamk vsebujoča države Evrope Azije. Afrike. A me rike »n Avstralije, kjer je v-aka znamka drugačna — za 65 Din D^nai pošljite naprej h jaz pošljem na ročeno priporočeno in pri ložim vsaki taki naročbi -voj cenik znamk ki vsebuje cene. skoro od 600 rHznih držav celega sveta Naj.-iarejša trgovina znamk v SHS Izidor Steiner bro<1 ria Savi 4039S Trgovski pomočnik mešane stroke želi premeniti službo v -vrho večje izobrazbe, v kako večjo frerovino v mestu ali na deželi Nastopi takoj ali pozneje Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Agilen 10» 40910 Blaga/am denar vr e. Zas u ek za m n N k k-* prevara Cen ponudbe od P. ?trans'«i za*l 'k* na ooštrv nred šti r> Ptuj Slovenija. Prodajalka dobro izurjena in zanesljiva. želi premeniti službo. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra» pod šifro »Zanesljiva 7» 40865 Trgovski pomočnik z večletno prakso, v veletrgovini špecerijsko-koloni-jalne stroke — vojaščine prost, želi službe v Ljubljani ali Mariboru Ev *nt. položi tudi kavcijo Ceni ponudbe na og'asni oddelek »Jutra* pod šifro tVer-ziran*. 40870 Peugeot avto malo r-ibljen, skoro nov 11/35 H P, ki porabi 101 bencina ua 100 km. v brezhibnem stanju ugodno na. prodaj Naslov v oglasnem oddelku «Jutra* 40665 Motorno kolo dobro ohranjeno kupim — Ponudbe z natančnim opi som m ceno na naslov Plehan. Dravograd 40684 Steyer avto tipa Vil. športni blok 12/60 najnovejša zadnja o^ po [»olnorr.a nc* < 7 sp.ipji 'uksusna izpeljava, -»lučaj na ugodna prilika in Mercedes avto 10/25. A«*.stseiležui Pnuc Hennk-karoserija in krasna izmenjevalna zaprta Puli inann-Limusine za zimski čas zelo ugodno naprodaj Cenjena vprašanja na na slov Dr Scherhaum Ma ribor H9792 Mizar, stiskalnico lobro ohranjeno 22»' folg«, FurniiTpressp) prodam in -prejmem v trajno delo |o l»ro izvežbanega pleskarja za |»obištv jtd Strojno mi zarstvo Andrej Kregal St Vil na-I L j. i bi jano - Slovenija 40382 \ Dr G. P.ccoli lekarnar v L ju t. i jan; pr:po roča r»r> zaprtju in lru?it. težk< Čah želodca svojo preizkušeno želodčno tink turo 211 Premog, drva koks m og nra-tove o«l 20 rw n r - - » 3 M • ^ I n ' lrur?e Ofj d»viafin« . m»u.i» n lol»'« •UAa U A-Iravič Liubija ■ * Kionian-k:- ulic« U „ 47 Motvoz (špago) kupite najceneje direktno v tovarni Mehanična vrvarna Šinkovec Grosuplje. 261 180 m trdih drv tri četrt ure od kolodvora, na lepem prostoru, prodam. Cena po dogovoru. Nas'ov v ogl. odd Jutra 40848 VsakovrMno zlatu l||'U I < vtš] t -Il I. Cerne - juvelir •i i i... ii.* vVuitovi. <1» •J > Briljante in zlato Kupi Cudtn Ljuliljana, Pre.šernova 1 209 II Žaga Avtomobile stare, neuporabljive. osebne in tovorne, za vožnjo nesposobne, kupim V zalogi imam posamezne dele od različnih osebnih in tovornih avtomobilov Franc Kristan, mehanična delavnica in prevozništvo, Ljubljana, Dunajska cesta 54. 40798 Venecijanski jarem, še skoro popolnoma nov in malo rabljen se proda radi nabave polnojaremnika. Natančne podatke in kupne pogoje daje ravnateljstvo zdravilišča Rogaška Slatina. 40843 Na periferiji prodam zelo ugodno malo, skoraj dozidano vilo Naslov v ogl. odd Jutra 40705 Štedilnik skoraj nov naprodaj, Ljubljana, KarlovŠka c. 4. 40857 Zimski plašč več oblek in več parov čevljev, vse skoraj novo, malo rabljeno, za moškega srednje velikosti na prodaj v Trnovem. Koseskega ul. 20-11. 40787 Avto zaprt, kupim takoj Cenj. ponudbe z opisom na ogl oddelek «Jutra» pod šilro »Dobro ohranjen 900» 40900 Najlepša drva Cebin. Wolfova ulica I /11 II Per gttsj* račje kokošji purje oroda v**k0 množino m oo oajmij: «*!»» tvrdka E Vajda Cakovec Med), mur.e Telefoc St 59 ^ av Drva ra.-tov* t*rk»-tti- >o|*olnMina *uhe po izredno nizki cen« nudi C e b » n, VVolfova ulica 1/2 IV Sliko 1'oin'artni sen*, v bakro-tisku. 3» X 52 cm prodam za 50 Din in hrvažko-nem-ški slovar. '2 zvezka. 2132 strani, v platno vezan za 100 Din 1'onuJbe na ogl. 0'l.lelek *Julra> poil silro «Zastonj* 40689 Sven Hedin: rran-himalaja. Dureh Asi-ens VVGsten 5 krasnih ilustriranih knjig prodam za 750 Din — Jfaslov pove oglasni oddelek .Jutra* 40694 Pristni prošek vino iz suhega grozdja pre-šan. razpošilja od 20 i naprej po 22 Din Dri trošarina na liter 8 Din plačana. kupec ne plača no- Pekarno kupim ali pristopim kot družabnik s kapitalom. — Ponudbe na oglas, oddelek .Jutra* pod »Dobro izvežban*. 43908 Hiša dvostanovanjska, novozida-na. davka prosta, z 2 vr-toma iu vsemi pritiklinami, četrt ure od mesta Maribora. pri kolodvoru in šoli, naprodaj za 115.000 Din. Takoj je plačati 80.000 Din. ostanek po dogovoru Takojšnja vselitev. Pojasnila daje franjo špes. Maribor. Linhartova ulica štev 18 1359 Gostilniško hišo novo. visokopritlično, na premetnem kraju. 5 minut od železniške pof»je. električna razsvetljava, go t il— niški inventar. 4 gostilniške in 2 privatni sobi. kuhinja prostorna in z lepim štedilnikom. 2 betonirani klen, prekajeva'nica. novo gospodarsko poslopje, hlev za 4 nlavr živine, studenec, velik vrt. 4 crale njiv in 5.072 hmelj-kih na-a''ov prodan- za 250.000 Din Nekaj dolga vknjiženega bene trošarine in nobenih Event. nekaj [»pusta. Po-doklad. D Pačnik. vele- | jasnila daje Franc Sisterič. trgovina z vinom. Laško. I p Slivnica pri Maribo-ru. 406081 1357 »fl Realitetna pisarna družba z o. z. Ljubljana Miklošičeva cesta 4 proda VILO, enonadstropno, novozidano. dva trisobna, eno dvosobno stanovanje. 1500 kv m vrta, komfortno blizu Martinove ceste. Din 250.00O VILO, enonadstropno. tri-stanovanjsko, vrt, blizu glavnega kolodvora, Din 380.000. 10 odstotno obre-stovanje VILO, novozidano, 6 sob, pritikline. vrt, pri tramvaju, Din 230.000. HISO. visokopritlično, 5 Bob. kopalnica, pritikline, elektrika. parketi. vodovod, 3000 kv. m vrta, Su] blizu kolodvora. 350.( dinarjev HIŠO, novozidano, 2 stanovanja po 3 sobe. vrt, Podrožnik. 120.000 Din-VILO. novozidano, vieoko-pritlično. 5 Eob. pritikline, lep vrt, Šiška, Din 230.000; HIŠO, trgovsko, dvonad-str. 2 lokala, več stanovanj, center Ljubljane, trgovcu, ki prevzame zalogo blaga, 350 000 Din; HISO, dvonadstT., pritlična velika delavnica, v celem 8 stanovanj, sredi Ljubljane, Din 200.000. Za prevzem Din 100.000; 2 HISI, skupno 4 stanovanja po 2 sobi, pritikline. velik vrt, Vodmat. Din 230 000, skupno ali posamezno po 120.000 Din; HISO, vili slično, novejšo, 8 stanovanj po 3, 2 sobi, kuhinja, pritikline. vrt, dvorišče, blizu Tržaške ceste, 175.000 Din; HIŠO, dvonadstropno, več stanovanj, po 2, 3 sobe, obrtni prostori, dvorišče, tik šišenske cerkve. Din 180.000: VILI SLICNO HISO, 4 stanovanja po 2 sobi, pritikline, velik vrt, Rožna dolina, 125.000 Din; HISO, enonadstr., 4 stanovanja, primerna za obrtnika, center Ljubljane, 92.000 Din; HISO, pritlično, 3 stanova^ nja, velik vrt, Trnovo, 95.000 Din; HISO, enonadstr., 2 lepi stanovanji, trgovski lokal, lep vrt, posebno primerno za pekarijo. prometno predmestje — Din 110.000; VILO, enonadstr., dvodru-žinsko, 6 oseb, pritikline, veli kvrt, Podrožnik, Din 270.000; HISO, novozidano, visokopritlično, 4 sobe, pritikline. Rožna dolina. Din 135.000; HISO, novozidano, 3 obrtni prostori, komlortno pet-sobno stanovanje, velik vrt, dvorišče — center Ljubljane, 450.000 Din — 12%no obrestovanje; HISO, visokopritlično, novozidano, 2 stanovanja po 3, ozir 2 sobi, pritikline, vrt, Rožna dolina, 16U.U00 Din; 2 PRITLIČNI STAVBI, v eni izvrstno vpeljan vinotoč, v drugi trgovski lokal, skladišče, dvorišie — center Ljubljane, Din 95.000; PEK. ARIJA, dobro vpeljana, enouadttropna hiša z več stanovanji prometna cesta Ljubljane, 360.009 Din; HISO, enonadstr., 3 sob?, pritikline, balkon, veranda, vrt, Vj ure od Ljubljane. 85.000 Din; VILO, novozidano, visokopritlično. 5 sob, pritikline, ves komlort, 1800 m" vrta, uajlepše bivaiiiče Maribora, 280.000 Din; HISO, enonadstropno, pritličje velika delavnica — manjše stanovanje, v prvem nadstropju 4 sobe, pritikline, dvorišče, kor-poracijska pravica. Kam-uik. Din 70.000. Potrebno 30.000 Din; LRGOVINO mešan, bla^a, vinotoč. enonadstr hiša, 8 sob. pritikline, vrt — Bled. Din 125 000; HISO, nonadstropno, pri-tlčno. dobro vpeljana trgovina mešanega blaga, skladišče, v nadstr lepo stanovanje, tik farne cerkve v trgu ob južni železnici. Din 90.000; RESTAVRACIJO, izvirno vpeljano, pritlično, restavracijski prostori, velika kuhinja, v nadstropju 6 opremljenih sob. ves inventar, posebej lepa go--(Kjdarska poslopja. šest oralov njiv, travuikov, 2 orala gozda, (v gostilni se iztoči preko 250 hI letno), prometen industr trg. 250000 Din; Poleg tega večje število stavbišč v Ljubljani, vseh predmestjih, po ugodnih cenah. hiše. vile v Ljubljani, na deželi, kmečka posestva, gostilne, industrije, veleposestva Itd. 40876 Enodružinsko hišo v Kamniku, s korporacij-eko pravico in vrtom kupim Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek «Jutra» pod »Dom 96». 40782 Sobo s kuhinjo oddam s 1. januarjem — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 40833 Stanovanje sobe iu kuhinje, ali sobo s štedilnikom iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro «Takoj». 40829 Stanovanje 1 do 2 sob iščem. Plačam pol leta naprej. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko Zakonci brez otrok. 40S52 Stanovanje obstoječe iz 2 sob. kuhinje, predsobe in pritiklin oddam s 1. januarjem v Aleševčevi ulici žt. 24, Sp. Šiška. 40S83 Stanovanje sobe, kuhinje in drvarnice oddam takoj ob Dunajski cesti 92 — nasproti gostilne pri Urbančku. Najemnina nizka. 4088S Stanovanje 3 sob, kuhinje in pritiklin, nekaj vrta, vodovod in elektrika — blizu po-taje Dev Mar. v Polju oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 40885 Stanovanje sobe in kuhinje ali sobo 8 štedilnikom želi obrtnik s 1. januarjem Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* j»od ♦Stanovanje oddani*. 40t93 Posest" Realitetna pisarna družba t o z Ljubljana Miklošičeva cesta 4 odda sledeča stanovanja: STIRISOBNO s pritiklinami, center Ljubljane — mesečno 1200 Din; ENOSOBNO s kuhinjo, pri klavnici, 300 Din; 2 PRAZNI SOBI, v eno se lahko postavi štedilnik, Šiška. 400 Din: DVOSOBNO s pritiklinami, mestni del Rožne doline, 800 Din; TRISOBNO, kopalnica, pritikline. Šiška, 120(1 Din; ENOSOBNO s kuhinjo — Šiška. 400 Din; ENOSOBNO s kuhinjo in pritiklinami, Šiška, 550 D ENOSOBNO s pritiklinami, Tržaška cesta, 300 Din; PRAZNO SOBO. s souporabo kuhinje, sredi mesta, 400 Din; Več drugih stanovanj — praznih in opremljenih »ob itd. Prijave in posredovanja za oddajalce brezplačno, za prevzemnike zmeren honorar. 40877 Trgovsko hišo z dobro vpeljano trgovino meš. blaga, v industrijskem kraju ali večjem trgu kupim takoj ali pozneje. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek .Jutra* pod šilro .Promet 60». 40760 3000 metrov razne svi ie razorodajemo na obroke. Cene: Din 90"-Din 100 Din 120'- Oblačilnica .Ilirija' Ljubljana Mestni trg I//I ps^vm ____ it' i •. "t , ;; ♦ V>> 2 prazni sobi .ta velika v ilrugo oianjšu ca ielju štedilnik strogo aeparlrai; vhod, fciek; i. luč. et 0:lo iu Na-luv v oglasnem oili!eik>i cjutra* 4i.u-'i7 Sobico v uli-siu. pioti tiiiji-ranmi 21)0 bin želim -- 1'unuilln* ca o^i-i ni u-l-ielek *J..tra> pod šilvu «To6"n n';;čnii;» -1086!) Gospoda sprejmem n.i stanovanje — Naslov t offla?nem oddelku «Jutr.i» 4(1872 ?. prazni sobr lepi in veliki, v mestu takoj u.Mum i'oja-niia v pi. pariti ilr Vi Kreea, Ljubljana. Tavčarjeva uli";i 1 408HB Stanovanje veliko sobo s kuhinjo ali dvosobno, lahko brez štedilnika ielim v mestu, v stati ali novi hiši. foliulbe ca oglasni eritlelek <.l!ttra» oo i • Suho stanovanj'1?. 40867 Opremljeno sobo g posebnim vhodom, z vso postrežbo in oskrbo perila oddam v sredini mesta. — Naslov v csrlasnem od l"lkn «Jutra» «f&l Opremljeno sobo elegantno po - možnosti s kabinetom, električno" razsvetljavo in strogo sejari-rarim vhodom, v sredini mesta, najraje na Poljanski cesti želi gospod Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod <1 januar* 408S6 Prazno sobo lepo in veliko, oddam gospodu Ponudbe na oglasni oddelek < Jutra« pod šitro «Y bližini sodnije. 40904 Prazno sobo pripravno za majhno obrt, oddani ua Tržaški cesti 11. 40824 V vili oddam lepo opremljeno sobo solidnemu gospodu Naslov pove- oglasni oddelek •Jutra.. 40915 Opremljeno sobo odda takoj zakoncema ali 2 gosjiodičnama Andlovic, Domobranska cesta št. 23. 40919 160.000 Din brezobrestnega posojila že-i i ii ; - m dum za tu lepo .-obo - komp.etno oskrbo — za čas. da ravnam dolg — Vračam meeečuo Pouudbe tia uglacui oddelek «Jutra; !>o:l »Zajamčena sigurnost* 4U8G1 Kot družabnik cdtdujuč:. vložim lOO.UUO Din a i; v tč v po'!jiitje ple tenin. perila ali v katoro koli rentabilno po Ijetje — roiiudbt- na oglu.? oddelek «Jutra- pod »Trgovec in koiitori?t> 4(»t84 Pcsojiio v 5'J.OOO Din želim iij dobro rtniabilno podjetje. pr.jti 15 % obres>tim. Ponudbe r..i ogla>. oddelek ■ Jutra* nol šifro »Dobro varstvo* • 40892 Družabnika S kapitalom 20—3U.01K! Din sprejmem v popolnoma sigurno . podjetje, do 15 januarja. Nie-euni ei.-ti dobiček -000 Din. poznejt- več Vse na:ia'jiie informacije se dobijo lahko pismeno ali osebno. Naslov pove og a:ni oddelek « Jutra* pod šiiro »Usrodna prilika 48». 40748 Družabnika, družabnico s kapitalom 200—250.000 Din iščem za ustanovitev večje trgovine in parne žage v Mariboru. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod «i'arna žaga v Mariboru*. 1360 Če dopisujete ne pozabite naročiti seznam komičnih prizorov s petjem — potrebnih za društvene in domač* zabave Pavel Rasberger. Maribor. Aškerčeva ulica 3 40465 Učiteljica z dežele, skrbna gospodinja. dobrega srca, želi znanja z učiteljem ali drugim drž. uradnikom, nad 30 let starim. Ponudbe pod šifro «Z!ata duša* na ogl. oddelek »Jutra*. 40774 »Mala 16« i »Velika 17« izvolite podiči list na upravi pod Vašom šifrom. — 40847 7. 3. 25. Vse praznike bom v mislih pri Tebi. 40846 Matko E - - - - r Beograd poste restante dvignite pismo. Mirni dom. 40851 Živci se morejo pokvariti s kofeinom — pravi prof. Lewin in druge kapacitete. Kava Ha£T je prav zrnata kava ali neškodljiva, ker nima kofeina Punčko 2 leti staro, oddam dobrim ljudem za svojo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 40721 Inteligenten trgovec izurjen, stopi kot družabnik z gotovino 50.000 Din v rentabilno podjetje. Obširne ponudbe pod »Adria* na oglasni oddelek «Jutra» 40781 Družabnika tihega ah sodelujočega, e 300—500.000 Din sprejmem k u-njaiski industriji. — Veščaki imajo prednost. — Dopise na oglasni oddelek « Jutra* pod »Družabništvo* 40161 Družabnika poštenega, s primerno gotovino. sprejmem v dobro idočo trgovino v mestu na Štajerskem — Ponudbe na oglasni oddeek »Jutra* pod «Din 100.000* 40773 Človekoljubnim ljudem! Podpisani je našel sigurno u-pešen preparat za raka, sarkam. kožno in kostno tuberkulozo, psoriasis, kronični ek 5.i že na razpolago v -redim Ljubljane, iščem Naslov nove o^las odd^Vk »Jutra* 40738 Družabnico (financerko) samostojno — sprejmem za dobičkanosno podjetje Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* pod šifro »Mekarstvo*. 40926 Nesrečnež išče roko, ki bi ga božala in potolažila v vsem. — Usmiljenke pišite pod šifro »Revček Andrejček* na oglasni oddelek »Jutra*. 40723 Ime gospodične značajne in odkritosrčne, 25—30 let stare, povej Božiček dobrosrčnemu in značajnemu višjemu železniškemu uradniku, da bi si z njo skupaj ustvaril notranjo in zunanjo ?«rečo — Pisma na oglasni oddelek »Jutra* pod »Božiček 35*. Z.779 1826 Naj Ti bodo prazniki veseli, bolj kot meni P. T. ž 40911 V oglasnem oddelku «Jutra » je dvigniti sledeča pistna Avto 40402. Bodočnost 77, Blagajna 20. Črno oko. 3 člani. Blagajna 40257 Cena 13. Col, Čedna soba Du ševna bol Dvor. Dve duše. Ekonomič"n. Export 501 Edina rešitev pametna beseda Eva Elvira Fiat in Saurer Gotovina. H B 5000. Industrijski kraj 40 00(1 Izvežban strojnik luseratj. Jesen i Jelena Intabnlacija na posestvo Kolesa Kranj. Krone. Ljubosumnost. J Ljubmčič Mara Malo vožen Miro iubnost Modra žeiiitev Mladenič D Mala ; Veli ka Ne velika družina Novo mesto, Nujnost. Nemška stenografija Obrt. Osamljena 39873. Označba cene. Odkritosrčnost i*S Prija teljstvo. Pulover. Presenečenje znanosti 1928. Prijatelj. Pri'ina in poštena oOO^O Poznejša ž<-nitev. Reg olagajna. Resna Rng blagajna. Resen 320 Rude-Ča rora. Razvedrilo Krdk* priložnost 36. Razumevanj* 36. Red in mir. Slovar. Sama, Služba 98. Strojček. Smuči 28. Solnčm žarek — lunin svit. Soliden 65. Sigurnost 39556 Sadjarstvo. Srbohrvaščina. Suma. Troja 58. Točen 41 ročen obra čun. Takojšnja ženitev Takoj gostilna. Uradnik 86. Tovarna, Umetnost. Ugodna prilika 14, Uniforma, Vinograd 32, Vdovec. Več milijonov. Vandot. Zorane. živinski boj. 1999. 110. 765, 1060. Kateri drž. uslužbenec ali obrtnik bi poročil preprosto gospodično srednjih let s 15.000 Din gotovine Resne ponudbe pod šifro »Sreča 94* na og.asni oddelek »Jutra*. 40794 Mlad gospod iz trgovske hiše z večjo doto želi znanja z boljšo damo, posestnico, veletrgovko ali slično. Cenjene dopise na oglasni oddelek Jutra pod »Značajnost, mladost, lepota«. 40808 Samostojen čevljar se želi poročiti 7 gospodično v starosti 20—25 let, ki bi imela večjo gotovino ali pa lastno hišo ua prometnem kraju Resne ponudbe s sliko na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Srčno*. 40593 Železniški uradnik star 25 let. s stanovanjem na deželi, poroči gospodično, okrog 25 let staro — mirnega značaja, z veseljem do gj»po linjstva sj družine z p« tovme ali posestvom. — Dopise 8 polnim naslovom m sliko pod »Gorenje* na cglasni oddelek »Jutra*. Diskretnost zajamčena. 40762 Poročiti želim izobraženega, dobro sdtuira-nega vdovca srednjih let. z enim ali dvema otrokoma. Sem iz ugledne druži ne, lepe postave in plemenitega srca. Dopise s slikami na oglasni oddelek »Jutra* pod «Hasanagini-.a* 40859 Vsakovrstne informacije gospodarske, trgovske in pravniške daje za celo Vojvodino pravnik Slovenec s prvovrstnimi zvezami, najtočneje in najza-nesljiveje. — Za odgovor priložiti 10 Din v znamkah Subotiča, poštni predal 74. 40788 Dotičnega gospoda ki je od mene kupil sredi novembra kolo. opozarjam, da mu je na razpolago še orodje. Gallž, Cojzova c. 40863 Premožen sem in zdrav, a vedno sam — Dopise pod »Starejši železniški uradnik* na oglas, ddelek »Jntra* 40860 tieganten plesalec se nudi galantni dami Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod ^ifro »Tajnost*. 40858 Duško Mnogo mislim na Te. Srečen božič in veselo dcvo leto mojemu Dušku. Ne-broj poljubčkov 40871 Beli nagelj Dotični gospod, ki je napovedal sestanek 3 decembra v kavarni Union, naj pošlje svoj naslov ua ogl oddelek »Jutra* pod šifro »Srečanje*, da si določiva sestanek. 4C922 Gospod srednjih let. srednje postave. v črni usnjati obleki, ki je bil v družbi s čmo-lasko v začetku decembra od 8.-9. ure. se prosi, ako ni pustolovec. ,da javi naslov pod šifro »Kuharica* na podružnico »Jutra* v Mariboru. 1352 1 iemc Danco Pskrč natakarico, iz Vi-iovca. radi prejšne irovedbe ostaviai-*ke razprave. Onemu, ki javi njen naslov damo de narno nagrado Pismena obvestila: Op&nsko poglavarstvo Vidovec pri Varaidinu. Privatna uradnica stara 25 let, lastnica eno* družinske hiše, želi poročiti drž uradnika do 35 let Ponudbe s sliko na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro •Sirota«. 40906 Glasovirje in harmonije uglaSu]em iKipravljam -tro kovno in ceno! ludi (iotu lem! Naročajte po lopisniet Q. Jurasek. Ljubljana Wo!!ova ali ca 12 10 Gramofonske plošče slovanske, v veliki izbiri Zahtevajte katalog - Jos HOfer. muzikalije. Maribor Ulica 10. oktobra štev 2 40655 Pianino Hoffmann popolnoma nov pri Jos. nofer, muzikalije. Maribor. Ulica 10. oktobra št 2. 40654 Harmonike l jugoslovanska izdeloval-nica harmonik F Kucler, Drenov grič pri Vrhniki ima v zalogi vedno najpo-[►olnejše harmonike Harmonike najnovejšega -iste-ma Oinloo — dražje od običajnih 39923 Harmonika trivrstna. pendel-ura, dve postelji, več kanarčkov in iišček-pastatel se proda. — Selo 41-1 des. 40812 Koncertni klavir zelo fin, usodno prodam — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra* 40891 Harmoniko trivrstno, dobro ohranjeno, zamenja za moško kolo Lojze Godala, Dvorska vas št. 15. Begunje, Gorenjsko 40715 Klavirji! tovarna in zaloga klavir jev prvovrstnih inštrumen tov različnih tvrdk kako? tudi lastnih izdelkov Po ■»eben oddelek za popravila Uglaševanje in popravila za konservatorij in druge inštitute izgrotavlja moja tvrdka Točna postrežba in zmer-np c®ne — tudi na obroke Izdelovalec klavirjev R. VVarblnek, Ljubljana Gregorčičeva ulica št 5/1. 40896 HarmonlKo Lubasovo, štirivrstno.. poceni proda »Posredovalec*, Ljubljana. Sv Petra c 18 40879 rnmm skoraj nov, poceni proda »Posredovalec*. Ljubljana. Sv Petra cesta 18 40880 Kratek klavir lobro ohranjen. 7 Vo oktav, -koraj nov ugodno naprodaj Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 40897 Kokoši in petelin 7 mesecev -tare. krasne rujave. največje angleške j»asme, čistokrvne, proda konjski me?ar ca Rimski ce.-t; ši 19 Ljubljana 40874 Jsico bernhardinko 9 mesecev staro, izvrstno čuvajko proda konjski mesar na Rimski cesti št. 19 40875 Lovski pes tPrmač* se je zatekel — Lastnik ga dobi v Šiški, Celovška cesta 59 40882 j. -jarinaa, iisak 54. Hm. •naroča kot stara izdelo fainica svoje najboljše tam (»urice vseh vrst Centki o* *HZ(iola(ro 184->• Pozor ženini in neveste! iimnice vmatraee). posteljne mreže, železne postelje fzložljve). otomane. divane in tapet-tiiške izdelke nudi najceneje Rucioli ^adovan tapetnik Krekov trg štev. 7 poleg Mestnega doma. 80 Kanarčki izredno velika izbira dobrih pevcev različnih vrst po 100—150 Din komad pri Francu Juvanu v Vod matu št. 117. pošta Moste 40902 Psa dobermana 5 mesecev startga? prodam Poizve se na Resljevi cesti št 10. 40728 ' Moško uro sem našel v Šiški. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 40751 Zavitek sem izgubil od glavnega do gorenjskega kolodvora. V njem je nov plašč revne družine Poštenega najditelja naprošam, da ga odda proti nagradi Kavškova c. št. 5. Ljubljana 7 40917 Preselitev Slavn občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselila svojo pletarno iz Studencev. Aleksandrova ul 35 v Maribor, Vojašniška uli^a 2 — blizu Glavnega trga. kjer bom nadaljevala otrehš;int za posti lje dobite priznano cenei > pri tvrdki KAROL PREIS m zalogi pohištva zdru« ženih mizarjev Ma« ribor. Gosposka uli« ca 20 Ilustrirani ce» niki brezplačno. GUMI STEZNIKI za dame in gospode, najnovejši francoski in nem ki modeli, trebušni pas vi, gumi nogavice za bolne noge in krčne žile vedno v zalogi pri tvrdki BESEDNIK in drug, Ljubljana, Prešernova ul. 5. llm Mi nit i ■ ■ za I. j v najelegantnejši opremi z min ■ katal. in pravoslavnimi praz- ■ niki priporoča papirna trgovina ■ ■ i M Tiear I Ljubi ana ■ i Cena Din 15*-■ ■ I preproda alci popust :-: jšj■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ V Vaši roki teži sreča! Ne odlašajtt in kupite 1 srerko drž razredne ioterijt za Din 25'— '/4 srečke..........Uin 25 — '/2 srečke..........Dn 50-— '/i srečka...........Din 100 — Vsaka srečka zadene i Dober zasluzek! ZASTOPNIKI (CE), ki že prodajate ali pa želite prodajati vrednostne papirje na odplačilo, v vašem interesu je, da se 13762 a takoj javite! Nove senzacijonalne ugodnosti, katerih niti eden drugi zavod ne nudi Samo pri nas stalni zas.nžefc! ZoHč i Pivcev c Sp! t. Marm ntova 3 l38t>8a MODN. SALON MINA PRESSL se priporoča cenj. damam za vse vrste p ašče, obleke, kostume in plesne toileite. izvršuje se jih natančno in po nizki ceni. L »bljan^. Sv Petra cest* št. 20 I. nadstrop e. Zumbulovič, L 12 ■■■■■■■■■HBHH , adran' tov. kemi nth izdeiko Ivan L^palne* Uubi ana-.%s e priporoča 13847 ior in 11 nrirejeno specija no za lovske, uristov s*e in smučarske čevlje. Napravi usnje neprtmočljvo in mehko. Zahtevaite Je v trgovinah »» -AOpejSOUjA IJIUJSB1 Z| BUIA BJJSUlJBiniBp BUJSJAOAJd IDO} ^OIOMIA IA ON B}S93 Bijaj -AS 'n3fIJOAp BU IU|l)SOS A 30)0UIA Kdor želi kupiti lepo in poceni božično ali novoletno darilo, naj si ogleda novo otvorjeno trgov no zlatnine, srebrnme in švicarskih ur 13-183 SLAVKO RUS LJUBUA^A. Dunajska cesta 9 Vsak kupec nad Din 500-— dobi lepo oarilce kot rek'amo. Vsa popravila se izvršu ejo strokovno Za božične praznike foči Dalmatinska klet. Dunajska i-esta 9 n gostilna »Zlatorog«, Gosposka ulica štev. 3, prvovrstna viSka vina »Opulo* in bslo starn trte, »Vugava« iz sušenega grozdja, črnino lastnih vinogradov Za »Cpz ulico« _ re ne znižane 'Jeseie božične prazn ke m sre n novo leto želi svojim cenjenim od emalcem irgovSna z ob ebaml in mannSakfnroim blagom OLUP JOS P5 Liubljana Star« fptj 1 137/6 a Vsem sv iim cen e^im ostom žeiim m\i božitDe pi zii in sretnti mo leto n se za nada- t pripoioč;*m ^a obiien ob sk MhdR 111JI i!si'o Naznao JANKO KOS, čevljar, Uubliana, Težaška cesta — Stan in Dom, naznanjam, da dobi od 1 ianuarj adalje pri meni vsak kupec ali naročnik novih čevliev listek z Številko Ko bode izdanih sto štelik, se edna izžreba, nakar izplačam last-rrku izžrebane številke takoj 1000 Din. — Zahtevajte cenik čevljev zastoni in poštnine prosto. MIZARSKIM MOJSTROM, PODJtTJEnl, stavbenikom m h šn m pos.-stki toivi nainanjam da i ski ioden za smučarske kroje se dobiva po Din 190*—, Din 210-—, 230-— nttto pn 13858 a Pranju Majerju, Maribor, Glavni trs 9 Koledarji za leto 1928! Da so najcsnejšl smo ie oblaolll Oglejte sl še Izdeiets i Tiskarna Slovenija, L!ubl?ana, Woifova 1. LitoHfičiii zouoti se je preselil v igriško ulico št. 6, v poslopje nekdanje tovarne igralnih kart, poleg dramskega gledališča 13893 a Za krojače! $Sova, velika Za krojače! Knjiga kroiaštva za samouke o prikrojevanju moških oblačil. A. KUN C, L ubrana, gosposka ulica 7 Zahtevajte opis knjige! V na em oddam >taro vpeljano TRGOVINO oPsto;ečo že čez t,0 let, radi bolezni, z vso zalogo v vetjem kraju Sioveniie. — Poneben kapital za prevzem Din I60.UG0 — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod „Redka prilika 7 " Cen enemu občinstvu v: udno n^nanjam, da sem otvoril trgovino z meša. im bi gom, v iUbt|anl Dunajska c. 63 ia obisk se vljud o priporo am Pavcte Božidar Najpopolnej&i Stoewer šivalni stroji la šivilje, Krojače in čevljarje tei za vsak dom Preden si nabavite stroj ojjleitr si to zrednosl pr; tvrdki Lud. Baraga, LiuDiiena Selenburgova ulica 6 I. rsjoUtei. JOU. b-ntni gersmii Telefon št. 980 a Za novo etna darila v kra-ni izbiri in prav nizki cen. damski in otroški plašči, obleke in oblekce, bluze, predpasnike, volnene jopice, azno zimsko in letno perilo za dame in gospode, žepne robce, namizne prte, prtiče in preproge priporoča trgovina Marija Rogeif, Ljubljana. Sv. Petra cesta 26 Imenovan »Cosmopolitan Six" ker si je njegova lepota na mah pridobila priznanje vsepovsod — ta nooi OAKLAND je opremljen s strojem, čigar izdeleua je istotako izoanredna. IZjerkoli so ga razkazali širom sveta, po-' vsod so vzbudile nizka in harmonična oblika novega OAKLAND-a in njegove oča-rujoče barvne sestave takoj občudovanje in pohvalo. In tako so ga primerno imenovali »COS-MOPOLITAN SIX«. Krasne linije »COSMOPOLITAN SIX«-a pa pomenijo več kot zgolj eleganco in lepoto. Dolgost novega OAKLAND-a in njegova nizka oblika so popolen izraz hitrosti in moči kod učinkovitosti mehanizma novega kompaktnega motorja. Prožna sila motorja Zamorete nuditi prosti razvoj 60 konjskim silama katere razvija na zavori ter staviti popolno zaupanje v stabilnost novega OAKLAND-a pri največjih brzinah na odprti cesti. Dalji razstoji med osmi in nižja chassis jamčita za popolno varnost pri katerikoli hitrosti. Ta dolgost je dobrodošlo omogočila tudi večjo prostornost v notrajnosti voza, luksur-jozno karoserijo in možnost udobnega puto-vanja. »COSMOPOLITAN SIX« je sedaj na ogled. Radevolje Vam popolnoma neobvezno razkažemo učinkovito konstrukcijo tega novega in boljšega OAKLAND-a. V. & M. BAREŠlC & CO. ZAGREB Kukovičeva ulica 30. LJUBLJANA rt Dunajska cesta 12. Zastopniki širom države. OAKLAND COSMOPOLITAN SiX" NIČ NE POMAGA! MOJI GRAMOFONI SO NAJBOLJŠI. KVALITETA ODLOČUJE! Krasni kovčegasti aparati z lepim polnodonečim glasom. Pravi umotvori so salonski namizni in stoječi aparati. Za gg. restavraterje in posestnike kina posebne vrste orjaške G R A M O F O N E z ali brez vrneta denarja. Velika zaloga prvovrstnih umetniških gramofonskih plošč. Samo kvalitetno blago! A. RASBERGER. LJUBLJANA, TAVČARJEVA UL. 5. Tovarniška zaloga in zastopstvo: »HIS MASTER'S VOICE«, »ODE-ON«. »POLYDOR«. »COLUMBIA«. »HOMOKORD«. !f oščiio* P. n. trgovcem in cenjenim nakupovalcem parketnega voščila Wix Wax-a in Salonboden-wichse ter raznih drugih kemičnih izdelkov Lju-devit Marks-a, tovarna lakov d. d.. Domžale, voščim veseli: božične praznike obenem srečno novo leto ter se tudi za nadalje najtopleje priporočam. Franc Valentinčič zastopnik Ljubljana. Emonska c. 10. stanem »»»»a»»a a a e s s a <3 s n h *