Naročnina listu: =
Celo leto . . K IO— Pol leta . . „ 5-— Četrt leta . .	„	2-50
Mesečno . . „ 1-—
Zunaj Avstrije: =====
Celo leto . . K 15*—
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
Inserati ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6 redne petitvrste : pri večkratnih oznanilih velik :::	popust. :::
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo In upravnišlvo: Maribor Koroška ulica 5. = Telefon št. 113.
Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Slovenci i	Sloveni-tei
Podružuici „Slov. Straže“ v Mariboru m pri Sv. Magdaleni vabita na veliko ljudsko veselico, ki se vrst v nedeljo, dne.7. junija ob
3.	uri popoidn« na vrtu gostilne g. Keibeu-schuh na Pobrežju pri Mariboru. Sodelujejo razna društva. Slovenci, Slovenke, pridite v obilnem številu!
Celjski liberalni pajaci tulijo.
Nesramni napadi v ;„SIov. Narodu na poslanca dr. Karl Verstovšeka niso imeli v slovenski javnosti nobenega učinka, ker že vsakdo pozna pisavo celjskih mazačev in tudi ve, koliiko je resnice v njihovih besedah. Pribijemo samo, da tako surovega tona ne najdemo lahko v kakem listu kateregakoli' naroda; obžalujemo sami to pisavo, ker vpliva slabo na čitatelje in postavlja v čudno luč pred javnostjo kulturno stopnjo slovenskega liberalnega življa. Liberalni listi vedno povdarjajo, da se okrog njih zbira slovenska inteligenca, v njih se torej zrcali olika in o-mika te inteligence. Ali more nepristranski čitatelj visoko ceniti to stopnjo po izbruhih, kakoršne smo zadnje dni našli v „,Slov. Narodu“ ! Liberalcev načelo je jemati političnim nasprotnikom čast in dobro i-me, jih napadati in pobijati vse njih delo. Poleg $ega so pa sami1 jako občutljivi, če se jim da primerno plačilo, nastopajo kaeor besni in kličejo javnost na. pomoč.
Primerno plačilo so dobili tudi v tem slučaju
od poslanca clr. Verstovšeka, od katerega, nihče ne more pričakovati, da bi jih radi vednih napadov božal: .tudi za zadnje najpade dobe Celjani še primernejšo nagrado. Znano je, s kako čudovito drznostjo so nastopali celjski liberalci v zadevi šoŠjtarijske posojilnice.. V celem prizadetem /šoštanjskem okraju vsi prav dobro vedo, da je poslanec dr. K. Verstovšek v celi tej akciji ravnal le kot pooblaščenec deležnikov-kmetov, nikdar pa ne' na svojo pest. Bil je torej primoran v prvi vrsti braniti kmete, ki so pri posojilnici in njenem žalostnem stanju'popolnoma brez vsake krivde. To je tudi storil, ker mu je bijlo ob enem še mnogo do tega, da se ta rakrana slovenskega zadružništva spravi iz sveta. Ker je preprečil razne proii-
kmečke nakane celjske Zadružne Zveze, so ga grdo osebno napadali brez stvarnih razlogov. Na te napade je dal edini odgovor s tem, da je podal na ministrstvo obširno poročilo o celem sanacijskem vprašai-nju in o stanju sanacije. K temu je bdi popolnoma u-pravičen ne le kot poslanec, temveč tudi kot pooblaščenec kmetov-iddežnikov; in; kot član sanacijskega odseka in to tem bplj, ker je po krivdi Zadri, Zveze v Celju prenehal delovati sanacijski komita. Čudimo se le, da ne objavijo liberalci takoj cele spomenice, katera vsebuje tri s strojem tiskane pole. Objava te spomenice, ki podaje neizpodbitne resnice o celjski Zadružni Zvezi, bi jim le preveč zagrenila „delovanje.“ Zakaj vendar ne omenijo pojasnil v spomenici o sedanjem stanju sanacije? Zakaj ne kričijo z ozirom na dokaz, da so bilance falzificirane, d,a so s temi bilancami le varali člane načelstva in nadzorstva, kar se cta dokazali pod prisego? Zakaj v svojih Iažnjivih napadih nič ne omenjajo dokazov, ki jih navaja spomenica, kako je Zadružna Zveza celjska izrabljala posojilnico v celi dobi poloma s ffA—7%, ki jih je tir jala od posojilnice? Zakaj nič ne omenijo, da so povzročili spomenico sami z napadi v strokovnem listu „Z!adrnga“ in drugih političnih listih? Navedli so v, vsem le dve točki. Dr. Verstovšek je izdajalec, ker je baje denunci ral Stiblerja. in Zadružno Zvezo radi delovanja po zadrugah proti nemštvu. A resnica, pa jte, 'da je poslanec dr. Verstovšek z ozirom na osebne napade v strokovnem listu „Zadruga“. v spomenici povdarjal, da sje vrši delovanje M. Stiblerja v zadrugah v politične namene, kakor to sami liberalci povdarjajo v „(Slov. Narodu“ dne 24. februarja 1014. Dr. Verstovšek je torej samoi citiral njihovo glasilo in jih pobijal z lastnim orožjem. - -Drugič navajajo v svojih napadih, da bi bil dr. K. Verstovšek zahteval, naj se odvzame Zadružni Zvezi v Celju državna subvencija. Tudi to je nesramna neresnica. Ravno iz te točke se spozna vsa resnost te vloge dr. Verstovšeka, ki je dovolj premišljeval, kakšne predloge bi stavil ministrstvu, da bi se izvršila sanacija do konca. In med drugimi predlogi je tudi ta, naj se izplača vsakoletna državna subvencija Zadružni Zvezi celjski v pokritje primanjkljaja šo-štanjske posojilnice in se s temi državnimi prispevki popolnoma doseže sanacija, Ta predlog je tem bolj upravičen, ker je Zadružna Zveza celjska, zelo izdatno' sokriva šoš$Qin,iskega poloma. Ni bil torej namen dr. Verstovšeka, odjesti celjski Z. Z. državno podporo, temveč celjsko zvezo prisiliti, da vendar le enkrat izpolni svojo dolžnost do šoštanjske posojilni-
ce. Sedaj pa bi radi celjski mazači, ki so veščaki v preHopicavanju, to celo zadevo postatili na glavo in zato tulijo kakor Klovni v1 cirkusu. Pa kloven je in ostane kloven in pa.jaco ne spada v slovensko politiko, Liberalno komedijantstvo, ki ga sedaj uganjor jo proti dr Verstovjšeku, ne more imponirati pametnemu človeku, ki nikdar in nikoli pajaca ne vzame resno. Tudi dr, Verstbvišek se za tulenje liberalnih pajacev prav nič ne brigai, in to mu je samo v čast. Zakaj vsakemu kmeČKemu poslancu služi v čast, če brani kmečke koristi proti neslanim in ob enem hudobnim liberalnim pajacem.
Sohulvereima občni zbor.
Nemško „pbrambno“, v resnici pa napadalno društvo Schulverein je imelo o Bmkoštib v Sleziji svoj 34. letni redni občni zbor. Na zborovanje je prišlo mnogo aelegatov iz 2600 podružnic širom Avstrije. Nemško časopisje se v enomer baha in pravi, pač je mogočen hrast zopet rodil novih mladik, toda isto se takoj nato vzburja ko pravi, da poklicani poročevalci ne bodo mogli dati veselih poročil. In res so poročevalci z žalostjo konstatirali, da se je nekoliko ustavilo prispevanje za Schulverein ter da ni več poprejšnjega velikega denarnega dotoka,. Potrebno je torej, da se agitacija za večje dohodke pomnoži. Pet., Roseggerjev sklad, ki je toliko pomagal • temu nemš-ko-obrambnemu društvu, Id mu je sezidal toliko po-tujčevailnih nemških šol, mu je postal pravcata nadloga, ker teKoči dohodni Komaj zadostujejo, da S ulverei n vzdržuje iz Roseggerjevega sklada ustanovljene šole. Roseggerjev sklad je izčrpan, kar je še o-stalo, se ne sme porabiti. Stalni stroški Schulverei-novi za šole in šolske vrtce so se od leta 1909 podvojili. Schulverein komaj zmore toliko, da ustvarjeno vzdržuje. Dalje je vodstvo društva s 1. julijem p. 1. razveljavilo pogodbo z odborom v Berolinu, ki e pobiral po Nemčiji prispevke in jih oddajal društvu. Tako ima društvo sedaj p roste roko v Nemčiji ustanavljati. podružnice in širiti svoje delovanje širom nemške države! Torej Nemčija naj odslej še bolj iz-oatno podpira delovanje Schulvereina v Avstriji! In kaj poreče k temu avstrijska; vlada?
Schulverein vzdržuje sedaj 53 ljudskih šol in 144 otroških vrtcev; poslopij ima 133. Na tem zborovanju se je tudi povdarjalo, da je dosegel nemški Schulverein posebno lepe vspehe na južnem štajerskem in v primorskih pokrajinah. Poročilo omenja se nadalje pohvalno in z zadovoljstvom zvezo med N.em-
FOBlr ISTEK.
Dodatek statistiki lavantinskih duhovnikov.
Dne 7. novembra 1913 je imela, ,„’Straža“ štev. 128 v podlistku iStatistiko duhovnikov v; lavantinski škofiji“ ter mali poprave*, za „iVoditelja.“ Ker pa lita statistika, že drugačna, po novem imeniku lavam, duhovnikov, 'a zgodovina Slovenskih goric in Murskega polja., ali kakor Raje imenuje te kraje „Prljeid-ja“ staroislavna, mladini pa neznana, naj tedaj to popravi in še marsikaj doda „jStraža“ — toda, tudi z namenom c. g. Gomilšeka,, Ki pravi v „(Voditelju“: naj bo to glasen opomin vsem duhovnikom in vernikom, da še v bodoče s vso vnemo skrbimo, m, dobi vinograd lavantinske škofije dovolj delavcev.
Statistika leta 1913 pravi, da je župnija Sv. Križ na Murskem polju ' vzgojila, škofiji 14 duhovnikov, Katerim še prišteva dva drugod živeča, tedaj 16 skupaj ; novi imenik pa kaže, da. ima župnija Sv. Jurij ob Ščavnici (sosedna župnija Sv. Križa) tudi 14 duhovnikov v škofiji, a štirje so še v drugih škofijah — dva župnika za Korošico, en umirovljen župnik v Gradcu, en katehet na Dunaju, tedaj 18 duhovnikov, in ako bi še prišteli enega gospoda tukaj vzgojenega, a rojenega pri Mali Nedelji, hi nas bilo 19 — gotovo pa tedaj ima jurjevlska župnija v škofiji največ duhovnikov. Med temi so čč. gg. : 1 zlatomašnik, 1 doktor častni kanonik in dekan, 1 dekan, 1 doktor državni in deželni poslanec. 1 starosta kaplanov, 6 čez 40 let služečih.
Cela ljutomerska dekanija ima čez 60 duhu mikov v raznih škofijah in cerkvenih zavodih, za, sebe pa jih potrebuje le 18. Da je bilo in še je v teh krajih med Muro in Dravo obilno število drugih odličnih gospodov raznega stanu v imenitnih službah, to najbolje znajo rojaki in sorodniki, Kakor tudi ponosno omenja bivši narodni buditelj in pisatelj Božidar
Rajč v matičnem letopisu 1878 v životopisu Oroslava Cafa, veleslavnega jezikoslovca, rojenega one 13. a-prila 1814 (letos stoletnica) pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, bivšega podravnatelja in profesorja v bogoslovnici v Mariboru, slednjič pa nadarbenik v Ptuju — tu se torej omenja, mnogo odličnih zaslužnih učenja kov in pisateljev, na primer: dr. Miklošič, dr. Muršee, dr. Prelog, Krempel itd.
Duhovnikov samih je bilo v slovenskih dekanijah,, spadajočih do leta 1859 v graško ali sekovsko škofijo., toliko vzgd'enih, da.vseh niso mogli nastaviti na Slovenskem ter je župnik lahko dobil mletega gospoda Kot kaplana z imenom supernumerar, Raje, ga imenuje „preicobrojuik.“ V graško škofijo so namreč spadale do leta 1859' te-le slovenske dekanije: Maribor, Marenberg, Jarenina, Sv. Lenart v Slov. gor., Sv. Jurij ob Ščavnici (Ljutomer), Velika Nedelja, Ptuj, Zavrče, Slivnica (tudi Frajham ali Cirkovc}) in Hoče.
Ker je graška škofija iz slovenskega cela dobivala velijco duhovnikov, zato; so žalostno rekli graški knez in škof Otokar Marija ob ločitvi leta 1859: Ta slovenski del dieceze je bil lep ograd za celo škofijo, v katerem je zrastlo duhovnih rožic.
Leta 1859 je bilo v teh slovenskih deKanijah in župnijah vse nastavljeno — 161 duhovnikov in še u-lnirovljenih 14, — tedaj 175 duhovnikov' so sprejeli lavantinski knezoškof Slomšek v lavantinsko škofi io z verniki; v graški škofiji pa še je ostalo v pastirova,nje 90 gospodov, ki nimajo prostora na Slovenskem, 1 in v samem Gradcu 12 v raznih častnih službah, na primer: dr. Robič, dr. Tossi (iz Svičine), dr. Muršee (iz Biša), Kn.-šk. kaplan Dreisibner (iz Svičine. bivši kanonik in dekan v, Vildonu) in še drugi profesorji; istega leta je bilo 6 novomašnikov (3 so tam ostali, 3 k Lavantincem prišli; lani je zadnji umrl, zlatomašnik g- Kolednik); tudi je bilo 5 bogoslovcev, med njimi P. N. Missia, pozneje slovenski kardinal; 4 uroilrovljenci, redovnikov 19 in tako je vseh slovenskih duhovnikov ostalo 136 v grašKi ško-
fiji, odšlo pa 175)„ tedaj je bilo 311 duhovnikov. Takrat je imela župnija Sv. Jurij ob Ščavnici sama 27 duhovnikov in istega leta, 3 novomašnike.
Ob petdesetletnici (leta 1909) pa je že bilo drugačno razmerje v teh župnijah novega dela lavam-tinske škofije, v pastirovanju 142 duhovnikov (19 prostorov praznih), 7 umirovljenih, v Mariboru pa 52 gospodov v raznih službah, tedaj skupaj 204 duhovnikov.
V sekovski škofiji je še bilo do 50 duhovnikom Slovencev, katerih število pa se je do danes znatno skrčilo.. Mnogi še imajo slovenska .imena, kar je znamenje, da so njih starisi slovenskega rodu, bili na Nemškem v službah, tam rojeni sinovi pa postali — Nemci s slovenskim imenom.
Želimo, da bi še Slovenske gorice ostale rodovitni in žlahtni duhovni ograd lavantinski škofiji.
'	S Biserjainski.
Gospodarski napredek Sibirije.
Slovenci imamo več napak; ena izmed teli napak je tudi ta, cla druge slovanske narode, zlasti severne Slovane, radi gledamo skozi nemška, očala. In kar' nam oznanjujejo nemški listi in pišejo nemške knjige, tisto poberemo in verjamemo kot gotovo resnico. Zato bi bilo želeti, da bi vesti o drugih Slo/a-nih vsaj1 naši prvi listi zajemali! iz prvotnega vira, to je, iz publikaciji (dotičnih slovanskih'narodov samih. Nemci so do Slovanov vedno pristranski in maloke-daj poročajo čisto objektivno resnico.
Spominjam se še iz gimnazijskih letj, ko nam je profesor razlagal zemljepis Sibirije. Seveda ,e dotični mož zajemal iz pristnih nemških virov. Dolgo časa sem si predstavljal Sibirijo kot neizmerno sneženo planjavo, kjer živijo bedno življenje ruski izgnanci. In v našem priprostem ljudstvu je še dandanes ukoreninjeno to mnenje. Pod imenom Sibirija si predstavlja nekaj strašnega in groznega,
ci in Italijani v Primorju in uspeli, eia so prišli tudi Nemci v mestni zastop v Gorici. Oba naroda, ki imata za seboj eden celo cesarstvo, drugi celo kraljestvo, se borita proti nam in nam napovedujeta -boj!
Dohodkov je imelo društvo v lanskem letu X 1,417.014, za 17.000 K več nego prejšnje 'leto. Članov je 432.379. Stroškov je bilo 1,772,823 K. Torej več nego dohodkov.
Kakor se daje sklepati iz besed, govorjenih na občnem zboru, bo Schulverein v Nemčiji ustanavljal podružnice, da bi dobival kolikor mogoče dosti denarja za ponemčevanje avstrijskih Slovanov, Tako delajo za Veliko Nemčijo, ki bi naj segala do naše Adrije. V Veliki Nemčiji pa ni prostora za Avstrijo, ìcpje obstanek je odvisen od tega, ali ostanejo na jugu monarhije Slovani, ali pa se bodo morali umakniti Nemcu, boritelju za Veliko Nemčijo!
Albanske homatije.
Vsa poročila iz Albanije soglašajo v tem, da je položaj v Albaniji še vedno zelo resen. Vstaši se še koneentr!palo v Tirani in Sjaku. Le slaba, je tolažba, ki jo širi („(Albanische Korrespondenz“, ( da bode vstašem kmalu zmanjkalo denarja in da se bodo že v kratkem pričela dela na polju. Kar se tiče Esada, je on baje izjaivil v nekem, intervivu, da ni izključeno, da se bo vrnil v Drač, če ga bo knez poklical. Slej kot prej je njegov zvesti služabnik, ki ga sma^-tra za pravega moža na pravem mestu. Tudi se mu ne zdi položaj teko kritičen, kakor se opisuje v Evropi. Cisto mohamedansko gibanje se mu zdi ravno tako brezunno, kakor namjen spraviti na albanski prestol sina sultana Abdul Hamida. Esad namerava poleti prepotovati celo Evropo, Ne mara se oficijelno vtikati v albansko politiko, obiskal pa bo več evropskih politikov in jim; pojaisnil sedanji položaj v Albaniji. Neoficijelno pa pravi, da bo delal kot veščak in poznavalec razmer v Albaniji na to, da se prestriže rivaliteta med Avstrijo in Italijo, da se zedinijo v-staši in da se umiri Albanija.
Albanski kabinet.
Novi albanski kabinet, ki naj vsaj na zunaj predstavlja nekako albansko vlado, se je sestavil sledeče:	Turkhan paša ministrski predsednik, Brenk
Bib Doda zunanje ministrstvo, Mufid bej pravosodst-vo, Turtullis naučni minister, finance 'vodi Nogga, poljedelstvo Abdi beg Tbptani, notranje posle Akcif paša, javna dela, pošto in brzojave pa 'Midhad Fra-sheri.
Splošen položaj.
Kljub temu, da zopet eksistira kabinet, pa( je položaj v Albaniji nevzdržljiv in bo treba ukreniti čisto kaj drugega, da se obdrži Albanija vsaj še kot taka,. Najbolj je presenetilo albanske in tudi druge kroge, da sta zavrnili prošnjo albanske vlade, da bi se odposlal oddelek mednarodnega vojaštva iz Skadra v Drač. tudi Angleška in Nemčija, Francoska pa pravi, da ji je vse eno, kaj učinijo v in za Albanijo. Drač bo ostal vsled tega bržkone brez pomoči, položaj kneza Viljema je obupen. Tudi Epirofi še niso pomirjeni; protokol, ki je sestavljen na otoku Krfu glede epirotskega vprašanja, je brezpomemben, dokler ga ne potjrdijo vse velesile. Sele ko bo ta protokol potrjen, se snide kongres Epirotov, ki bo sklepal o sprejemu tega protokola. Položaj v Draču je neiz-
Toda Sibirija — Rusi ji pravijo Sibir — je dandanes, odkar jo veže železnica zlizobraženim svetom, čisto drugačna kot so nam jo Nemci slikali še pred nedavnim časom. Res je, da so Rusi tja pošiljali hudodelnike in politične grešnike in jih še 'dandanes pošiljajo. Radi lega pa bi šie ne bilo treba te dežele tako črno slikati. Francozi tudj pošiljajo svoje hudodelnike v južnoamerikansKo Gvajano, koder gospodari malarija in rmena mrzlica. Tega pa, kolikor se spominjam, nam gospodje profesorji niso nič tako orno slikali,
Sibirija je dežela- velike bodočnosti in neizmernega bogatstva. Do prave veljave bo prišla še le sedaj, ko jo prereza železnica od Čeljabinska na evropejski meji do Vladivostoka ob japonskem mor,u. In delali so to železnico od leta 1891 do leta 1904; nol-žina njene proge znaša 6485 kilometrov. Z,'daj delajo več’ stranskih prog, izmed katerih je najvažnejša a-murska železnica na levem bregu reke Amur. Ta-le proga še ni dodelana radi silnih terenskih težkoč, če prav je bilo v načrtu, da mora biti gotova do jeseni leta 1912. Zidajo Rusi amursko železnico radi tega. ker se iim v slučaju kakega konflikta s Kitajsko ali Japonsko ne zdi varen oni del sibirske železnice, ki pelje po Kitajskem ozemlju skozi 'Mandžurijo. Vseh delavcev pri sibirski železnici je bilo nad 70.000 in okrog 30.000 konj, ki so privatali in odvažali potrebne reci. Dolgost železnih mostov pri železnici znaša 9 verst, lesenih mostov je na 34 verst, 'Ena versta je 1 kilometer 68 metrov. Vsak teden vozijo poleg lokalnih osebnih in tovornih vlakov iz Petrograaa v Vladivostok trije ekspresni vlaki, kateri so opremljeni z najmodernejšim komfortom. Vožnja z ekspresnim vlakom iz Petrograda v Vladivostok traja 12% dni.
Uradništvo pri železnici govori samo ruski. To so nemški listi kot posebnost naglaišali takrat, ko se je železnica otvorila. Železnica pelje večinoma skozì
premenjeno resen, toda ni povoda za kako razburjenje. Stoji, da je bilo agresivno postopanje proti Esa<-du in njegovim pristašem političen in taktičen pregre-šek, ki je že itak nejasno situacijo še bolj zmedel. Kmetiško gibanje ima popolnoma mohamedanski značaj.
Vstaši zavzeli Kroj o.
V torek, dne 2. t, mi., so se uporniki polastili mesta Kroje. Po čisto kratkem boju so se morale Še knezu zveste oblasti s posadko 55 orožnikov umakniti v trdnjavo, kjer pa potem ni več prišlo do novega boja. Ko so jim vstaši razdrli vodovod, so morali u-jetniki mesto zapustiti. Sli so nemoteno cez Kalmieti v Alessio in se odtod prepeljali v Drač.
Severna Albanija se pripravlja na upor.
Tudi v severni Albaniji, zlasti pa v Skadru, se pojavlja jako sumljivo gibanje in postaja položaj vedno opasnejši. Voditelji muslimanskih severoalban-skih plemen so že pridobili prebivalstvo za obnovitev turškega režima v Albaniji in poživljajo javno, naj se tudi severni Albanci upro knezu Viljemu. V Sira-dru so oblasti prišle na sled važni zaroti, ki je imela namen, provocirati v mestu nemire in povzročiti masakre med kristijani in muslimani. Hišne preiskave pri raznih muslimanih so namreč dognale, da so hoteli muslimani naznaniti „krvavi dan skadrski“ z istočasnim razobešenjem turških zajstav na vseh muslimanskih hišah. Med katoliškim dn muslimanskim prebivalstvom severne Albanije se pojavljajo vedno ostrejša nasprotstva, Bati se je, da izbruhnejo vsak čas verski izgradi. Odhod katoliških Maiisorov v Drač je zopet muslimansko prebivalstvo silno razburil. Pristaši kneza Viljema z mrzlično naglico razdeljujejo med katoliška plemena severne Albanije moderno orožje in municijo.	*
Odpoklic avstrijskega ip italijanskega poslänikä iz Drača.
Avstrija te Italija nameravata v kratkem odpoklicati iz Drača svoja poslanika barona Löwentha-la,, oziroma Aliottija, kojih spori in ljubosumnost so povzročili v zadnjem času razne avstrijsko-italija,tiske diference v Albaniji. Tudi dvorni maršal kneza Viljema, pl. Trotha, ki se nahaja sedaj v Berolina, se baje več ne vrne na. svoje mesto. Odslovil pa je knez Viljem že svoja dosedanja svetovalca, avstrijskega konzula Buchbergerja in italijanskega kapitana Castoldija. Vzrok odslovitve obeh svetovalcev obstoji v tem, da se je baje knez Viljem prepričal, da. je bil kapitan Castoldi v stikih z vstaši, katere je tudi še hujskal k pohodu proti Draču. Castoldi je radi tega moral zapustiti svoje mesto na; albanskem dvoru, iz paritete pa je moral vzeti potem slovo seveda tudi —-avstrijski svetovalec kneza Viljema, konzul Buch-berger.
Velesile proti mednarodni akciji v Draču.
Ponovnim prošnjam Avstrije in Italije glede od-poslanja mednarodnega detašmaja v Drač velesile niso ugodile. Nemčija je proti taki novi albanski a-venturi, Anglija pa je predlog Mar direktno odklonila z motivacijo, da je sedanji mušlimajnski upor strogo notranja zadeva"Albanije, v katero druge evropske države ne smejo posegati. 'Zunanji minister sir Edvard Grey je izjavil, da je sedaj položaj v Albar niji čisto drugačen, kakor tak'rat, ito so bile o.dpo-slane mednarodne čete v Skadar. Takrat Albanija, še ni imela svojega kneza, še ni bila konstituirana,
same od Rusov naseljene pokrajine, skozi ruska mesta in vasi.
Vseh prebivalcev v Sibiri'i je zdaj okrog uevel milijonov. Dobro 81% izmed'teh je tam rojenih alt pa priseljenih Rusov. Izseljevanje iz evropejske Rusije vedno bolj narašča in gotovo ne bo dolgo trpelo, da se bo rusko prebivalstvo v Sibiriji podvojilo. Zalo ni čudno, če uradništvo pri železnici govori le ruski, — saj prebivalstvo vseh drugih narodov v Sibiriji šteje komaj en milijon duš.
Za poljedelstvo in živinorejo pride v poštev posebno južna Sibirija, kjer je zelo rodovitna zemlja. Tu se pridelajo velike množine pšenice, rži in ovsa ter se redi na milijone Konj, goved ovac. Vse to se zdaj z železnico Jahto spravi na svetovni trg. Sibirsko žito in maslo ima že zdaj dobro ime. Produit-cija se bo vedno zviševala., ker bo prebivalstvo naraščalo ter se bo vedno več zemlje obdelovalo. Že zdaj pridela Rusija na leto eno četrtino pšenice, več kot polovico rži, tretjino ječmena in _ četrtino ovsa vse svetovne žetve. Koliko več bo še pridelala, ko se bodo širne planjave južnosibirske izpremenile v žitna polja!
Pred vsem pa Sibirija pride v poštev kot bogata zakladnica raznih rudnin, kovin in dragih kamnov. Tu se koplje zlato, srebro, svinec, hater, razne železne rude, premog itd. Seveda se do zdaj še ni delalo v velikem obsegu radi nedostajao j a prometnih sredstev. Za naprej pa bo rudokopstvo gotovo zelo napredovalo in razvila se bo velika industrija. Sibirske vode so bogate raznih rib, katere se prodajajo na vse strani Tudi precej soli se dobiva . eloraa iz zemlje, aeloma. iz slanih jezer.
Prebivalstvo v zadnjem času hitro narašča, — ker se izseljuje iz evropejske Rusije. Od leta 1896— 1909 se jih je izselilo v južno Sibirijo med Ural in
ampak je bila le nekak diplomatski pojm, dočim je sedaj že samostojna država, v ka,tere politiko se Anglija, noče vmešavati. Ker ste pa Rusija in Francija izjavili, da prepuščate prvo besede glede Albanije — Angliji, je smatrati sedaj celo avatrij sko-itali j ari sko akcijo za Drač za popolnoma ponesrečeno.
Vstaši se pripravljajo na naskok na Drač.
Iz Drača prihajajo vesti, da je mesto Elbasan že od vseh strani obkoljeno od vstašev. Posadka, ki je jako maloštevilna, se ne bo mogla več dolgo braniti in je vsak čas pričakovati padca mesta. V Drač so tudi prispele vesti, da se vstaši, ki se nahajajo pred Šjakom, že pripravljajo na naskok na Drač. — čete kneza Viljema radi tega z mrzlično naglico u-tr ju j e jo mesto.
Arnavti se pripravljajo na pohod, proti Skadru?
Kolikor je mogoče posneti iz poročil, ima cela albanska vstaja značaj verskega gibanja, ki postaja vedno večja in se izpreminja v versko vojsko. Cela srednja in južna Albanija se je dvignila in je oborožena. Mohameda,nei na obeh straneh Črnega Drina zapuščajo svoja sela in polagoma korakajo proti — Skadru. Nikomur ni jasno, kaj se zgodi, če pride do spopadov pred Skadrom.
Politični pregled.
§ M.
Uradno glasilo avstrijske osrednje, vlade „Wiener Zeitung“ z dne 3. t. m. objavlja sledeče naredbe, izdane na podlagi § 14:
1.	Naredba glede izpremembe postopanja v državljanskih pravnih zadevah. (Novela o razbremenitvi sodišč.)
2.	Naredba o delitvi katasjtrlskih parcel in pa vknjižbe nakupa nepremičnin z malo vrednostjo.
3.	Naredba glede izpremembe zakona z dne 23. maja 1883 o evidenci katajstra zemljiškega davka. Ta novela je v zvezi s prejšnjo ter naj služi za, to, da se bo v bodoče kataster zemljiškega davka vjemal z zemljiško knjigo.
Državni proračun.
Istega dne, namreč 3. t. m., ko je vlada pokazala,, kako brezpotreben ji je parlament, ko je izdala na podlagi § 14 tri naredbe, o katerih poročamo na drugem mestu, istega dne objavlja uradna „Wiener Zeitung“ tudi državni proračun za leto 1914-15., Id gaje poslala 'vlada poslanski zbornici v praznem upanju, da se bo mogel držaMni zbor v doglednem času zopet sestati. Proračun obsega celo leto od 1. julija 1914 do 30. junija 1915 ter izkazuje 3.460,726.156 K izdatkov in 3.460,‘987.902 K dohddkov, torej, za okrog 318.545.014 K več izdatkov in za 318,496.363 K veci dohodkov, kakor leta 1913. Rajzredna loterija nese državi okroglo 14,000.000 K. Dohodninski davek je za 36,700,000 K večji, davek na žganje za 35,900,000
K.	Ođkazii kronovinam iz direktnih davkov so nar ar sli za 6,500.000 K, iz davka na! žganje za 33,000.009 K proti letu 1913. Direktni davki so narasli za 50.2 milijona K, užitnlne za 45.8, koleki, takse i dr. za 8.5,"davek na vozne listke za .2 in carina za 9'.7 milijona K. Monopoli (tobak, sol, loterija, razredna loterija) kažejo za 91.7 milijona več dohodkov, državne železnice za 22.3, pošta in brzojav za 20.9, druga podjetja za 2,8 milijona K več. Skupaj je za 250.6 mbirimi K več dohodkov, kakor leta 1913. Izdatkov
Bajkalsko jezero 3,186.984. V kirgiški siepi,_ kjer so pred par 'desetletji pasli še sami nomadski Kirgizi svoje črede, se dandanes nahaja na stotine rasteh vasij; tu se vzdigujejo mesta, katera še niso zaznamovana na nobenem zemljevidu. Sploh bo v teh krajih v nekaterih desetletjih nastala nova Rusija, vai-era bo v blagostanju prekašala svojo — evropejsKo mater.
V manjšem številu se izseljujejo Rusi v vzhodno in srednjo Azijo. Vendar pa, tudi tukaj rastejo vasi in mesta, glaseča se na imena slavnih mož, k so umrli pred nedavnim časom. Glavno mesto „fer-ganske oblasti“, najbolj obljudenega okraja v sre nji Aziji, je Skobelev, imenovano po onem slavnem juna-ku, ki se je tako odlikoval pred Plevno. V „semirje-nenskej (semirečenskej) oblasti“ je mesto Prževalsk, imenovano po najslavnejšem ruskem geografu. Tudi v srednji in vzhodnji Aziji se Rusija gospodarsko že močno razvija. Z železnicami in dobrimi cestami je prišlo vse življenje v nov tir. V srednji Aziji pro-speva sviloreja, tabak, vinarstvo, sadjereja, -’osebno priho'đnjost pa ima pridelovanje bombaža, katerega se vedno več prideluje. Mnogi kraji, M so tuli prej podobni puščavi, so postali rodovitni po umetnem namakanju z vodo.
Tiako se prerajajo nekdanje puščave v rodovitna polja, divje stepe v žitonosne njive, in v krajih, kjer so nekdaj gospodarili volkovi in druge zverine, se vzdigujejo lepa mesta in vasi. Res je, da bo velik del severne Sibirije tudi za; naprej ostal za poljedelstvo neploden, vienaar Sibirija je popolnoma izgubila svojo grozoto, ko se je odprla svetovnemu prometu. Drugi narodi dosti pišejo o gospodarski povzciigi te severne dežele; zato sem tudi jaz ljubim Slovencem napisal te vrstice, da ne bodo več mislili, cta sta v Sibiriji le sneg in led.
Pazite na otroke 1
pa ima finančno ministrstvo za 13&.7 milijona več, od č°sar odpade na izvedbo službene pragmatike 30, na 'odkaze deželam 40 in na razredno loterijo 53.8 milijona K’ Trgovsko ministrstvo potrebuje;.za 300.000 K več. Načrt zahteva kreditne operacije v skupnem znesku 222.8 milijonov in sicer 120 milijonov za železnice in 102.8 milijona za specijalne kredite vojske in mornarice.
Obisk cesarja Viljema v Konopišiu.
Cesar Viljem prispe dne 14. junija v Kouopišt na obisk k avstrijskemu prestolonasledniku Francu Ferdinandu, Cesarja bo spremljal veliki admiral pl. rl' i-jJtz, znam nemški moma,riški organ.zator. \ lrancos’.ih krogih se zatrjuje, da se udeleži sestanki,. tudi švedski kralj, ki se mudi seda, v Karlovih v ,nh. Toda z ozirom na dejstvo, da bi imela navzočnost švedskega kralja pri sestanku prodniski značaj, je skoro izključeno, da bi posedi švedski kralj avstrijskega prestolonaslednika istočasno, kct nemški cesar.
Ogrska.
Luclovik Božidar Kossuth je odklonil _ ponuđeni mu mainda,t svojega brata, Poslanec Julij Kossuth ni hotel sprejeti pónudeno mu vodstvo ogrske neodvisne stranke ter je predlagal za voditelja stranke groat Mihaela Karolyja. Karolyi .e bil nato soglasno izvoljen. Kossuthov državnozborski mandat se ponudi grofu Alaiclarju Szechenyju ali pa grofu Mihaelu Karolyju.
Avstrija in Italija.
Ne mine več teden, da ne bi vzočekrvni laški nestrpneži kazali svojih protiavsirijskih mahinacij in svojega zagrizenega sovraštva do Slovencev, Pretečeno nedeljo je imela zveza italijanskih učiteljev v Pulj-u svoj letni kongres. Na, tem kongresu je nek profesor Ferdinando Pasini obširno govoril o italijaim skem vseučiliškem vprašanju. V svojem govoru jo grdo napadal slovenski narod, povdai\jajoč,da, je narod, ki svoje sile uporablja za neplodovite in barbar’ ske boje, da je narod, ki se ne bhiga niti za industrijo, niti za trgovino, niti za umetnost in znanost. Napadal je tudi parlamentarno taktiko slovenskih poslancev n apr am temu vprašanju. Slednjič so ti ljudje sprejeli dolgo resolucijo, ki protestira (!) proti že znanim dogodkom na Revoltelli, povda.rjajoč, da so bili slovanski slušatelji te šole samo njih gosti. In še več! Zahtevali so v posebni resoluciji odstranitev slovenskega deškega učiteljišča iz Gorice v kak slovenski kraj. Kdo torej kali mir v Avstriji? Tisti, ki izziva>, tisti, ki si lasti premoč, med tem ko je pa v resnici v manjšini, privandranec iz kraljestva, pri-vandranec iz rajha — Lah in Nemec!
Srbija.
Srbsko ministrstvo Pašič je kralju izročilo svojo demisijo.
Francosko.
Francoski kabinet pod predseostvom Don morgue j a je dne 2. t. m. dèmi-si jonir al. Nasledniki Duu-m ergu e jev bo bržkone V ivi ani. Za zunanj ga ministra. upa pridobiti Leona Bourgeosa,^Nova vlada, l-ma na programu triletno vojaško službo.
Raznoterosti.
Iz poštne službe. Poštno in brzojavno ravnateljstvo je imenovalo Frančiško Stanonik za postno oficijantinjo v Žalcu in Tomaža KogelniK za cficijan-ta v Murau, poštarja Otona Šantl pa prestavilo iz Ljutomera v Arnovž.	.	.
Odlikovanje. 'Cesar je podelil ' uraidnemu slugi Jakobu Novak na Vranskem povodom upokojitve srebrni zaslužni križec.	v
Jeruzalemsko romanje. Kakor so časniki ze poročali, napravijo letos v juliju Hrvati skupno jeruzalemsko romanje. Za tiste, ki jim ta čas ni ugoden, naznanjamo, da prirede letos zopet tudi Tirolci tako SKiupno ljudsko romanje v času od 10 do 31. av-gustav Sprejme se okoli 500 romarjev ter stane za L razred 460 K, za II, razred 420 K, za III. razred 320 K. Program je isti Kakor pri prvem slovenskem jeruzalemskem romanju, oglasiti se je do dne 15. junija. En lavantinski duhovnik se je že priglasil. — Naslov za informacije je: Palästina-Pilgerverein in Brixen.
Nemškim buršem, ki so o Binkoštih imeli v Mariboru svoj shod, privoščimo njih veseije, osobito ker so se, vsaj kar jih je bilo iz Nemčije, vedli dostojno. Slavje pa je bilo dokaj klaverno; Mariborčani pač nimajo 'posebnega navdušen,ja za; načrte, ki stanejo novcev in so zato prepuščali burše samim sebi. Ker je vrhu tega ves čas deževalo, niso moglo niti naoijonalno zaljubljene gospodične na ulico, da bi pokazale mladim gospodičem,1 kaj^ premore mariborsko nemštvo lepega. To bi torej bilo, kar se nas tiče, vse v redu. Tudi nimamo nič proti temu, da so te dni naša kmetje vestno opleli svoje njive in na trgu v Mariboru prodali mnogo tistega slavnega plevela, Ki diči pri velenemških veselicah hrabra prsa Mihelnov in T,usneld. Pa smo slišali mnoge izmed tistih, ki so si zataknili šopek tega plevela v gumbnico, ’pogovarjati se v slovenskem jeziku, temu se ni-smo’prav nič čudili, ker vemo, da pač vsaki najrajši govori v tistem jeziku, ki ga razume. Precej čudno pa se nam je zdelo, da 'Mariborčani niso premogu drugega slavnostnega govornika, nego protestantovega pastorja. 'Menda res nimajo nikogar, ki bi bil
hotel ali mogel prevzeti to naloga, ali pa so hoteli pokazati, da je bil duh vse prireditveiprotestantovski? .Hi pa so učinkovali vsi ti razlogi s Kupno? In nazadnje zastave! Kljub večkratnemu pozi.vu jih je bilo žalostno malo razobešenih — tužen pozdrav gostom! jzuuesiif so jili samo gostilničarji in nekateri trgovci, kì so pričakovali od buršev kaj .dobička, mesim zavodi ter — čujte in strmite! — c, kr. višja realka! Bodečemu ; ravnateljčku Bittnerčku bi tega smelega skoka v losvonromovski tabor med vsenemce ne bili prisojali. No, pa on že ve, zakaj je vzel v roke vse-nemški ščit, a mi tudi vemo, kaj bomo storili, če bo .n-ane Bittner tako skakal!
„Slovenski Branik*4 je bil pred leti časopis, ki ■ smo ga vsi radi jemali v roke. Deloval je v korist obrambe našega naroda proti obmejnim in notranjim nasprotnikom, s članki, z zbiranjem statističnega materijala, s pobudnimi vestmi in s pregledom našega obrambnega dela. Njegovo delovanje je sicer veljaio v prvi vrsti agitaciji za Družbo sv. Cirila in Metoda, a. se je izogibalo političnemu boju. — Dandanašnji :e to postalo drugače :. „Slovenski Branik“' ni več' kak obrambni list za naš narod, ampak je napadni list na Slovensko Ljudsko Stranko, načelni sovražnik vsake njene kretnje in zasmehovalec vsakega njenega pristaša! List bi se moral omejiti na svoje polje. Potem bi dosegel' lepih vspehovt. Sedanja njegova breztaktnost in strankarska zaslepljenost pa odbija njegove naročnike in mu jih bo še več odbila, ako Do nadaljeval svoje pri,'sira,nsko početje in to bo prav! — V zadnji številki se na docela nepripravnem mestu, brez vse logične zveze, obregne ob govor dr. Šušteršiča in dr. Korošca v, delegacijah. To sega pa že tudi mirnemu človeku predaleč.; kajti naj pripada Slovenec tej ali oni ali nobeni stranki, to mora priznati z vsem j onosom, da sta bila oba govora vele-važen pol.t.čen dogodek, taiko važen, kakor še morda noben, odkar se borimo za svoje pravice;' pokazala sta na historični moment, ko je naša in morda svetovna zgodovina na razpotju! Tudi slepec bi bil moral ob onih govorih spregledali; strankarski zaslepljenci v Učiteljski tiskarni v Ljubljani pa seveda, ne bodo spregledali nikoli!. Saj tudi ne vidijo, da s svojim očitnim veleizdajniškim početjem derejo naravnost v pogin! Sami sicer naj doro, a poštenjake in resno mislece naj puste na miru ! Toda boli jih lastni nevspeh; zato so iz zavisti sovražni vsakomur, ki ni na njihovi strani, osobdo če ima vsj eh, kakor baš naša dva govornika, kojih besede je pozorno sluša! ves svet — Do tal pomesti bo treba z vsemi izrodki, ki izhajajo iz omenjene tiskarne in njenih nesrečnih podrepnikov!
Cvetke iz govoric slovenske inteligence Samo dve številki „Slovenskega Naroda“ smo pregledali in že lahko naštejemo kopico izrazov, katerih se ogiba najpriprostejšr novodobni človek, ki pa so žali bog pri slovenski liberalni inteligenci še dandanes uzuel-ni Naravnost nezaslišno je, s kakimi izrazi blatijo zadnji čas slovenski liberalni kulturonasci po svojem časopisju moža, ki je pripravljen vsak hip pomagati posamezniku z veliko svojo roko, moža, ki noč in dan skrbi za dobrobit ceiega naroča,- j psi arca dr. Karol Verstovlšeka, moža, do katerega, kleveta sebičnosti sploh seči ne more. Na ves glas -mu očitajo „denuncijanCstvo“, pa sami ne vedo zakaj.. A pač? Samo radi tega, da bi preslepili svoje vernike ni o-črnili pristaša S. K. Z. Dalje „izpridenost“, „izda-ialstvo“, „lump!“ etc. Vsa javnost je mnenja, da more tako natolcevanje priti le iz nesramnih ust slovenskih liberalcev in od kakega skrajno neotesanega — drvarja. Gospod poslanec naj se ne ozira, na besede ludi, katerim je bilo že zdavno izdano ubeži io spričevalo pampti, ampak naj trdno kot do sedai stoji vsaK čas na braniku za naše narodne in ljudske pravice kot neustrašen bojevnik.
Dr. Korošec v delegacijah. Naši slovenski delegati dr. Korošec, dr, Šušteršič in dr, Krek so v ravnokar zaključenem delegacijskem zasedanju vzbujali s svojimi globoko zamišljenimi in pomembnimi govori splošno pozornost. Naš dr. Korošec pa je pose liho skrbi.o sodaloal v raznih odsekih, U delovanju dr, Korošca piše ljubljanski „Slovenec“ med drugim: „Da dr. Korošec! Najprej neumorna delavnost njegova. V treh odsekih vedno na svojem mestu, v bosenskem celo poročevalec, zato pa tudi v javnih sejali vsestransko delaven in skrben za vse, kar more koristiti narodu, ki mu zdaj vodi državnozborsko politiko. Duhoviti govor o zunanji politiki, ki je v njem pokazal podlago za rusko agitacijo na Ogrskem in obenem svaril, naj se va-njo ne zanaša geslo boja ger-maustva, združenega z Romani in Lain proti slovanstvu, so komentirali vsi list': madjarski so se posebno obširno pečali ž njim in Berhtold je obširno odgovarjal in poudarjal, da pač zunanja politika ne more prezreti velikega števila Slovanov v monarhiji in da vsled tega ne sme imeti protis-lovanske smeri. Dr. Korošca srečamo v vojni razpravi, v razpravi o vojaških dobavah, o mornarici, povsod na braniku za naše narodne in ljudske pravice, povsod neustrašenega bojevnika proti nemški in madžarski narodni nestrpnosti, Do njega kleveta sebičnosti^ sploh seči ne more : tudi najzagrizenejŠi sovražnik si tega ne upa zlagati Njegov ugled v delegaciji je močan; u »oštevajo ga, cenijo ga, recimo več: radi ga imajo vsi, ki ga poznajo.“
AviomoMlna zveza Brežice—Kozje—Grobelno. Z rednimi vožnjami prične se zanesljivo v pondeljek, dne 8. t. m., in sicer bode vozil do dne 15. t. m. sa-
mo eden avtomobil, ki odhaja iz Brežic ob pol 6, uri
zjutraj ter doide v Grobelno ob 5410. uri dopoldne____
popoldne pa odhaja iz Grobelnegr* ob 545. uri in pride v Brežice ob ‘/,9 uri zvečer. Od dne 15. t. m. naprej bode vozil še drugi avtomobil, M odhaja iz Gro-belnega ob 5. uri zjutraj ter pride v Brežice ob 9, airi dopoldne, popoldne odhaja:, pa i)z Brežic ob 2., uri 50 minut in pride v Grobelno ob 6. uri 50 min. zvečer. — Brež.ški, kozjanski in šmarski okraji bodo zvezani torej med seboj in železnico z dvakratno vožnjo tja, in naizaj. Družba nabavila si je sedaj dva moderna avtomobila z 23 sedeži in 35 konjskimi silami, naročila je pa* že tudi tretjega, tako da bode pod vsai ! m pogojem vzdrževala redni osebni in poštni promet, j i se je družbi tudi poveril od strani poštnega ravnateljstva, Ljudstvo vseh slojev z navdušenjem pozdravlja to podjetje, tem bolj ker je v rokah vodstva in družabnikov, katerim gre v prvi vrsti za to, vsaj deloma zadostiti gospodarskim potrebam teh treh v prometnem oziru popolnoma zanemarjenih slovenskih okrajev in pospešiti tujski promet, ne pa le morebiti z visokimi cenami iskati dobiček. Želeti je, da se ga ljudstvo vsestransko poslužuje, da bode v kratkem mogoče začasne vozne cene še izdatno znižati!
„Vestnik Sl ovenske krščansko-soci jalne zveze44
je pričel izhajati v Ljubljani kot skupno glasilo vseh blovenskih krščanskq-socijalnih zvez. Izšli ste 1. in
2.	številka, ki obsegata 74 strani. Na ,„(Vestnik S. K.
o.	Z. mora biti naročeno vsako naše izobraževalno društvo, vsak naš organizator, vsak naj pa še tudi duševno sodeluje! V „Vestniku“ dobivate načrte za predavanja,, „.Vestnik“ bo vodil do večje izpopolnitve naše pevske zbore, dramatične odseke, tamburaške zbore, prinaša celo vrsto praktičnih nasvetov in navodil za društveno delovanje.. Naročnina samo 3 K za šest številk, ki vse .zidejo še letos. Tretja številka izide sredi meseca junija. Zato naj vsako društvo in sploh vs,ak, ki se namerava naročiti na ..Vestnik“, takoj pošlje 3 K Slovenski krščansko-socijalni zvezi v Ljubim,no, ker je že v par dneh treba določiti število natiska tretje številke.
Nemški tabor v Celovcu. Dne 21. t. m. se bode vršilo v Celovcu veliko nemškonacijonalno zborovanje za alpske in primorske dežele. Nemški lisji pravijo, da je to zborovanje zato tem večje važnosti, ker so v zadnjem času Slovenci po gotovem načrtu začeli naskakovati Koroško in ker je koroško prebivalstvo na zadnjem celovškem n c mjškon ac i j o n alo eni zborovanju odločno nastopilo proti tem slovenskim naskokom, ki bi mogli občutno ogrožati narodnostni mir na Koroškem. Tega velikega n e rrišk onacijonal-nega zborovanja se udeleže nemški svobodomiselni poslanci in mnogoštevilni zaupniki iz vseh dežel južno od Donave. V Celovcu se je ustanovil pod predi sedstvom poslanca Doberniga, poseben odbor, ki vodi vse priprave za to zborovanje. — Pa je res lepa ta! Koroški Slovenci, ki branijo le še ostanke svojih za*-konito zajamčenih pravic in se morajo boriti za vsako najmanjšo malenkost, ki je drugje, samo na Koroškem ne, umljiva sama po sebi, koroški Slovenci sedaj napadajo in naskakujejo ter ogrožajo narodnostni mir na, Koroškem.. Ovca kali vodo volku! Nekaj pa je vendar značilnega pri vsej1 tej stvari. Vse de~ žele južno od Donave morajo sodelovati, da bi ukrotile one koroške Slovence, ki jih po mnenju raznih nemških hujskačev niti ni. Je pač vendar še nekaj moči v koroških Slovencih, da je treba proti njim -takega nemškega napora!
Kardinalu dunajskemu, knezonadškofu dr. Pifflu je prinesel dne 2 t m. papežev odposlanec, monsig. Cherubini, kardinalski baret. Zanimivo je o palina, ki ga, bo tudi sedaj dobil kardinal dr. Pilil, to, ua mora za kardinala prositi za znak novodobljene nadškofijske časti le nek drug kardinal. Tako je prosil v konzi storiju kardinal van Rossum za palij za dunajskega knezonadškofa, ki je bil šele po konzistori-ju z dne 5. decembra 1912 povišan v nadškofa. Pali' je simbol dobrega pastirja, pripravljen iz volne onih jagnet, kt so blagoslovljene na praznik sv. Neže v S. Agnese fuori le mura. V znak duhovne edinosti s papežem je shranjen nato, predno se pošlje novemu nadškofu, eno noč na grobu sv. Petra v oni umetni zlati skrinji Benvenuta Cellinija. Nadškofu deneio palij ko umrje s krsto skupaj v grob.
Socijalna demokracija na Hrvatskom nazaduje. Kakor po celem svetu, tako je tudi na HrvatsKem odklenkalo socijalnode;mokrait)ičnemu gibanju. Leta 1911 je bilo včlaaijenih po njihovih društvih 7182 u-dov; leta 1912 že 5538 in leta 1913 še 5188. In ravno tako gre rakovo pot društveno premoženje. Leta 1912 so imeli 15.345 K, leta 1913 pa le še 10.136 K premoženja:.	_____
Dr. Kukovec oznanja svoj narodno-gospodarski program! Na „„shodu“ južnoštajerskih obrtnih zadrug v Ljutomeru je bilo. Tam je bil „obrtnik“, narodno-liapredno-iSlovenskoDvobodomiselno-profiklerikalno-li-beralen poslanec dr. Kukovec. In zgodilo se je, cta so brnele iz njegovega grla besede : Slovenski narod nima več bodočnosti v kmečkem stanu, ampak v industriji in obrti! Tako omalovaževati najvažnejši stan v slovenskem ljudstvu je nelepo in za pojLitikai neodpustljivo. To je prvi njegov sliodarski greh. — „Rešila nas bo veleindustrija“, to je bila njegova 'druga trditev, vredna prve. Saj je veleindustrija — najhujši sovražnik male obrti, ki da velikemu delu slovenskega prebivalstva vsakdanji kruh. Nespamet-
Požari se pojavljajo !
no in posameznika, kakor tudi za cel narod naravnost škodljivo je, ogrevati se za veleindustrijo, ki je v rokah Židov in nikdar sitih Nemcev. Ce bi smeli rabiti Kukovcev izraz na mariborskem shodu, bi morali reči, da bi obrtniki „eacvilili“, če bi se izpolnile Kukovčeve želje po veleindustriji. Tak je ta prijatelj obrtnikov!
Halbsburgovci — Slovenci? Kakih 9; Kilometrov od Koblenzai ob Renu v Svici leži mestece Winuisch-Altenburg, Starigrad, v Katerega, okolica je stal grad Habsburg. Tudi imena drugih krajev v bližini kažejo slovensKo naselenje, na primer:	Fahrmndisch.
Herrnach, Schinznach, S'issach Ako je stal grad Habsburg sredi slovenskega, ljudsjtvia, jie mogoče in tudi zelo verjetno, da so bili tudi plemiči šiovensKe krvi ! !
Koliko nas stanejo naši poslaniki. V proračunu zunanjega ministrstva nahajamo zelo interesantne postavke. Kakor znano, je diploma)tični poklic e-den izmed najtežavnejših, marveč tudi najdra-žji ne samo za posameznika, temveč tudi za državo. Naša Avstro-0grška izda za svojih 33 misij v inozemstvu dva; in pol milijona kron na leto. Poslaniki pri vele-vlajstih tripelentenfe, torej1 poslaniki v Parizu, Londonu in Petrogradu imajo najvi'šje plače, namreč po 120.300 K na leto. Takoj na to sledi poslanik za Italijo s 111.300 K, za Nemčijo s 106.300 K, za Turčijo s 105.000 K in konečno za Španijo s 103.200 K. Zelo drag je .poslanik, ki ga ima Avs'tro-jOgrska še sedaj v Jpapeževi državi“, ta anahronizem stane še celih 93.Z0O K. Cenejši so poslaniki za Japonsko in Združene države, ki stanejo samo po 8Ö1000 K. Poslanik za Bavarsko dobiva 14.'900 K, v Pekingu 45.600 kron, za Bolgarijo, Rumunijo, 'Mehiko in Brazilijo pa po
40.000	K, tem slede poslaniki! za Argentinke, Chile, Peru, Bolivijo, Siam, Perzijo, Belgijo, Švedsko, Saksonsko itd. po 30.000 K do 35.000 K. Poslanik zai Srbijo dobiva 29,000 K, za Švico, Portugalsko, Crnogo-ro in Albanijo po 26.000 K. Po ceni je poslaništvo v Egiptu, ki velja bagatelo 7000 K na ’leto. Omeniti pa moramo še, da dobiva zunanji minister 24.000 kron plače in 67.200 K funkcijske doklade na leto. Ce pomislimo, da je bila naša zunanja kupčija v zadnjem, času zelo slana, tedaj so investicije iprecej visoke. In po trgovskih načelih bi se moral obrat precej skrčiti, posebno na tržiščih tripelentenie, kjer so bili že mnogokrat blizu statusa kride. Sicer pa tudi v tem oziru ne preostaje drugega, nego še nadalje plačevati in upati, da bo umetnost naših diplomatov vendar enkrat toliko vredna, kolikor velja
Poštna tatvina 127.900 K. V Trstu se vrši te dni pred porotnim sodiščem dolga obravnava o neki veliki, dne 11. decembra 1913 na poštnem uradu v Trstu izvršeni tatvini v znesku 127.900 K. Te tatvine je obdolžen višji poštni oficijal Fran Bjekar. Na obravnavo je pozvanih 49 prič; obtoženca zagovarja odvetnik dr, Robba. O izidu te obravnave bomo poročali.
Pazite, na ogenj! V zadnjih treh letih se požari silno množijo. Dan za dnem dobimo poročila o kakih strašnih požarnih nesrečah. Naša lepa Spodnja Štajerska spada žalibog med dežele, v kateri so požari najgostejši. Koliko našega imetja gre v pepel! Koliko strahu, solza in truda, predno si pogorelee postavi svoj dom. Prečastito duhovščino in merodajne faktorje prosimo, naj opozarjajo naše ljudstvo, da pazi na ogenj. Največ požarov nastane po otrocih in po neprevidnosti. V Sagojčih, okraj Ptuj, na primer so dne 18. marca t. 1. zažgali otroci pri Fr. Vojsku, hišna štev. 8. Ogenj je hitro poskočil na streho h. št, 4, last Jakoba Polanec. Pogorelo jima je vse poslopje, žito, krma, obleka, pohištvo itd. Zavarovana sta bila pri domači slovenski; Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, ki je znana po pravični cenitvi in po točnem izplačilu zavarovalnine. Zato naš domači zavod prav toplo priporočamo! Naše p, n. bralce prosimo, da naj blagovolijo opozoriti svoje sosede in pa znance na tozadevne notice in inseraite v našem listu, da se preprečijo vsaj kolikor toliko strašne požarne nesreče v naši mili domovini!
Za Slovensko Stražo .je darovala Marija Suskol v Celju namesto venca na grob g. dr. Mlakarja 20 .K, g. Mart. Skerbe-ca 20 K in g. Janeza Skuhala 20 K, skupaj 60 K. Prisrčna hvala! — Tončika Koderič v Podsredi je poslala več tisoč obrabljenih poštnih znamk. — Gdč. Ana Kalušnik v Mariboru je poslala 2475 lepo urejenih obrabljenih poštnih znamk. Hvala! — Za Slovensko Stražo je nabral mladenič Pran Sagaj na obenem zboru gasilnega društva v Noršincih 6 K 3 vin. V posnemanje !
Novi brevir in sicer Pustetov je že izšel v velikosti 181 Vendar za lavantinsko duhovščino bi bilo jako neprimerno, si ga zdaj naročiti. Lavantinski proprij se bode namreč popolnoma iz-premenil in je sedaj v Rimu, dai ga sv. Stolica potrdi. Res škoda bi bilo, si omisliti zdaj nov brevir s starim proprijem, M bo postal čez par mesecev popolnoma nerabljiv. Denar bi bil naravnost izvržen. Novi brevir se bode mogel naročiti po domačem podjetju,' to je po tiskarni sv. Cirila V, Mariboru. Tiskarna naročila že zdaj sprejema, a izvršila jih bode šele tedaj, ko se bo dobil tudi novi proprij.
Obred in molitve pri procesijah s sv. Bešnjim Telesom.
Pod tem naslovom je izšla majhna a priročna molitvena knjižica, ki ima namen pospeševati češčenje presv. R. Telesa pri slovesni procesiji na Telovo, ob žegnanjih in posebno pri onih i obhodih z Najsvetejšim, ki se vrše vsako nedeljo po Telovem do goda sv. Jerneja. Zato podaja kratek poduk o pomenu in namenu teh procesij in obredov ter slovensko besedilo vseh molitev, evangelijev itd., katere takrat moli ali poje duhovnik. Pridjana je „sv. maša“ in „molitvena ura“, ki 'je v posameznih molitvah tako razdeljena, da se lahko moli menjaje v dveh zborih, kakor n.'pr. molijo duhovniki svoje dnevnice, vigilije itd. Ravno zato se je knjižica že upeljala za skupno molitev ob „Večni molitvi“ in drugih pobožnostih v čast presv. R. Telesu. Izdaja z zlato obrezo je že popolnoma razprodana, z rudečo obrezo pa se knjižica dobi v Cirilovi tiskarni v Mariboru, Koroška cesta štev. 5, za 50 vin. Denar se naj pošlje naprej.
Empress o? Breland*
Uradna lista rešencev ponesrečenega parnika.
Družba Canadian Pacific Railway je objavila uradno listo rešenih potnikov III. razreda. Med re-šenci je 21 av-stro-ogrskih podanikov in sicer: 4 iz Kraikovega, 1 Tarnopola, 6 iz Cernovic, 2 iz Budimpešte, 2 iz Temešvarja, 1 iz Szegeclina, 1 iz Kašove', 3 iz Silleina in 1 iz Zagreba. ReŠence so odpeljali s parnikom „Corsika“ v Glasgov, kjer bodo dobili obleko in potnino za domov.
Sožalna izjava grofa Bercktolda.
Naš zunanji minister grof Berehtold je poslal v imenu avstrijske in ogrske vlade angleškemu kabinetu sožalno brzojavko povodom katastrofalne nesreč če parnika „Empres of Ireland.“
Druga verzija o vzroku nesreče.
Po prvih vesteh, ki so prišle iz Amerike in ki smo jih prinesli ,tudi mi, je bila vzrok te grozne pomorske nesreče gosta neprodjrna megla. Zadnji „Times“ pa poročajo iz Montreala sledeče: Ka/pitan norveškega parnika ,„Aden“:, njegov prvi častnik in pilot potrjujejo pod prisego, da je vozil parnik „Empres of Ireland“ popolnoma brez smeri in da je lavimi od desne na levo, kakor da, bi vozil brez krmila. To so opazili na parniku „Aden“, komaj 30 milj od mesta nesreče. Parnik „Aden“, ki ga je srečal, se mu je komaj umaknil.,
Preiskava.
Družba C. P. R., C. poročaj uradno, da je že odredila natančno in strogo preiskavo, ki se bo pričela,- dne 9. junija v i'Quebecu. Kakor poroča korespondenčni biro. je dne 3. t. m. sprejela tudi poslanska zbornica predlogo glede komisije, ki naj bi preiskala nesrečo.
Kaj bo s parnikom?
JTiimes“ poročajo, da se bb skoro gotovo posrečilo potegniti „Empres“ iz vode; leži namreč ob plimi 29 niti globoko (nit = 1.829 m), med tem ko je za časa oseke le 9 niti do najvišjega parnik,ovega dela. Ce to ne bi bilo mogoče, trdijo strokovnjaki, rta se mora parnik razstreliti, ker ogroža plovbo po tej reki.
Posestnika parnikov se tožita.
„Canadian“ je vložila tožbo proti „ßtorstead“ za poravnavo škode, katero ji je „.Storstes/d“ povzročila in ki znaša 2,000.000 dolarjev!. Nasprotno je pa tudi „Storstead“ napravila tožbo proti „Canadian“ ravno tako radi škode, katero ji je Canadian povzročila v znesku 50.000 dolarjev. Tožbo utemeljuje z nemarnostjo v navigaciji ponesrečenega parnika „Empres of Ireland.“
Štajersko*
Mariborske novice.
Pismeni zrelostni izpiti na c. kr. gimnaziji v Mariboru se vrše prihodnji teden, počenši s pondelj-kom, dne 8. t. m.
„Deseti brat.“ Abiturijenti c. kr. gimnazije u-prizore v Narodnem domu v nedeljo, dne 14. junija, predstavo „Deseti brat“, s petjem in godbo v prid dijaški kuhinji. Med odmori svira pomnožen dijaški orkester Začetek točno ob 8, uri zvečer. Z ozirom na dobrofdelni namen se gosti uljudno vabijo in p rep laici la hvaležno sprejemajo.
Gostovanje ljubljanskega gledališkega ensem-bla. Danes, dne 5. junija, je poslovilna predstava. Vprizori se duhovita in zabavna komedija „„Vrag“, zopet z g. M. Skrbinšekom v naslovni in sila. zanimivi vlogi „ivraga“, pravega peldenščeka iz — podzemlja.
Burschentag. Buršovski shod v Mariboru se; je dokaj slabo obnesel. Sprevod po mestu na nedeljo dopoldne je bil žalosten in bi bilo boljše, tako priznavajo vsi udeleženci, da ga sploh ne bi bilo. Skušajo se sicer malce potolažiti in zavračati krivdo na deževen dan, češ, ni nam bil naklonjen Jupiter Pluvi-us. Ali kaj škodi dež, kjer je pravo navdušenje, kjer je pravo zanimanje, ki kipi iz polnega srca? In ni nič čudnega, če je to v Mariboru za burše že popolnoma izginilo; kajti kdo pa se bo navduševal še za-ljudi, ki prihajajo k nam z razrezanimi obrazi, rdečimi nosovi, zabuhlimi lici in nepoštenimi mislimi?! „Marburgerca“ pravi, da bi vse bilo dobro, da se ni pred mestno hišo pripetil prizor, ki je še dva dni in dve noči vzburjal razne mestne nemškonacionalne — zagrizneže.i Ko se je ustavil „slavnostni“ sprevod pred mestno hišo — čujte in strmite! — balkon, ok-na, vse je bilo prazno, nikdo izmed visokih gospodov ni počastil tleh čudnih kulturonoscev s svojo navzočnostjo. Uradni sluga je prodajal na enem oknu zijala . . . Tolažili pa so se gospodje in gospodiči s tem, kar je najbolj po ceni, namreč z zabavljanjem uroti Slovencem in Slovanom ter proti katoličanom. Pa niti to ni zadostovalo, tudi Avstrija, je morala- trpeti. Na slavnostnem govoru je namreč ne* mladi n emškon a-c i jon ale n vročekrvnež izdal težnje avstrijskega nemškega nacijonalstva, ko je zaklical parolo: Los von Österreich! In tako društvo ima še pravico, da obstoja v Avstriji?!. In kar je najgrše, ravno ti kričači vpijejo po svojih nacijonalno zagriženih glajsilih, da smo mi Slovenci taki, kot so sami, namreč veleizdajalci. Kdo med Slovencev je še kedaj zaklical ...Los von Österreich“ ? Tako hinavstvo je proti vsaki časti, in potencirano je hinavstvo z dejstvom,
da smo o azili na njih prsih na črno-rudeče-rume-nem dnu napis „Ehre.“ Ti ljudie ne marajo, kakor je omenil slavnostni govornik, črno-rumene Avstrije, --„ki nosi na sebi. zatohlost preteklega časa“, temveč nemško Avstrijo, ki ljubi in čast Nemčijo, po domače povedano, M je 'štifelknecht Nemčije! No, lepi Avstrijci! Lieb Vaterland, magst ruhig sein!
Flottenverein je imel na Scherbaumovi hiši reklamno tružico s podobami avstrijskih bojnih ladii; njegov namen je agitirati1 za pomnožitev avstrijske mornarice. Ko pa so bili o Binkoštih nemški burši v Mariboru, je zjutraj šipa te tružice ležala razdrobljena na tleh, podoba pa ra/Ztrgaina, Sedaj pa je celo tružica izginila. Tudi vspeh nemškega Burschen-tagal
Maribor. Podružnici Slovenske Straže v Mariboru in pri Sv. Sv. Magdaleni vabita na veliko ljudsko veselico v spomin 5001etnice ustoličenja koroških vojvod, ki se vrši v nedeljo, dne 7. junija, na vrtu gostilne g. Reibenschuh na Pobrežju pri Mariboru. Spored: 1. Pozdrav. 2. Deklamacija. 3. Slavnostni govor. Dr. Anton Korošec. 4. Petje. 5. Prosta zabava s petjem, godbo in raznimi drugimi zabavami. Sodelujejo razna društva, na primer: pevski zbor mariborskega Orla, pevski zbor Slov. Straže pri Sv. Magdaleni, noski pevski zbor itd. Pot na veselični prostor: od novega mariborskega dravskega mostu na desnem bregu Drave 15 minut. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina 40 vinarjev za osebo. — Slovenci in Slovenke iz Maribora, bližnje in dalnje okolice, pridite v obilnem številu!
Geliate« novic«.
„Deutsche Wacht“ ponavlja laži lista „Mari). Zeitung“, ki je trdila,, da je neki župnik v Dravsku dolini imel na vratih napis:	„Nemškutariem in pe-
šam je uhod prepovedan!“ Na opombo mariborskega lista jVtolkszeitung“, da je ž;e prestava ,„Marburgcr-ce“ : „Deutschen und Hunden ist der Eintritt' verboten ! “ drzna laž, ker nemškutar znači renegata, odgovarja „Vahtarca“, da to ni res, ampak da je beseda nemškutar sramotilka za vse Nemce. Verjamemo prav radi, ‘da bi nekateri celjski renegati radi spravili izraz nemškutar iz slovenskega slovarja, da bi potem salmi, ne bili več nemškutarji. Toda nič jim ne bo pomagalo. Nemškutar je renegat, o renegatih pa noben narod posebno častitljivo ne govori. Drzna pa je laž: „dass Nemškutar ein von den Hetzpfaffen mit Vorliebe gebrauchtes Schimpfwort für alle Deutschen ist.“ Slovenci pravih Nemcev ne imenujejo nemškutarje in pravih Nemcev; sploh ne sramotijo, pač pa to storijo s Slovenci nekateri Nemci in tudi nekateri nemški listi, ki Slovence zmerjajo z „Vindiše.“ Daše razumemo, povemo, 'da vindiš ni psovka in ne znači nič nečastnega], vendar rabijo štajerski nemški listi to besedo, kadar hočejo prezirljivo govoriti o Slovencih. Zagovornik nemškutarja naij torej pometa 10 pred lastnim pragom.
Ljutomerske novice,
Ljutomer. Slovenski liberalci se razumejo pač najbolj na laži. Na stotine kmetov, ki so bili zbrani na shodu S. K. Z., lahko šprica, kako se je muoio posi. Roškarju in dr., Verstovšeku na vlak, da bi bila pravočasno prišla na drugi shod, ki je bil sklican °i ure zunaj Gornje Radgone. V brzojavu pa liberalci laže:o, tla. se klerikalni poslanci niso upali na o-■ .-tortni shod in da so jo kar na tihem popihali. ,Vsa-K lahko sam zopet iz teh poročil posnema, in presoja resnicoljubnost teh gospodičev.
Ljutomer. Na biinkjošfai pondeijek se je vršil v prostorih Seršenove gostilne jako dobro obiskan short S. K. Z., katerega je vodil posestnik in 'župan Slavič. Poslanec Roškar je obširno poročal o državnem in deželnem zboru, se zlasti bavil z raznimi daviti in bremeni, katere nam nalaga nemška vlada s pomočjo § 14. Spodbujal je zlasti navzoče Kmete, da povso:!, Kjer so oni gospodarji, skrbijo tudi, da ostanejo sami gospodarji, ker krnet najbolj vestno oskrbuje svoje lastno premoženje. Njegovo poročilo so zborovalci vzeli z ,,žiViijo“-kliici na znanje, /Za, njim je govoril ■ oslanee dr. Karl Verstovšek, ki je z ostrimi besedami ožigosal notranjo in zunanjo avstrijsko politiko, in 7. ogorčenostjo zavračal brezvestne napade slovenskih liberalcev in raznih mazačev. Poslancem S. K. Z. se je izreklo popolno zaupanje.
Ljutomer. Zadnja številka „Narodnega laži-Ii-sta“ na grd način obrekuje naše zavedne pristaše S. K. Z., ter jim že slika zmago pri posojilnici. Sicer se nam ne dozdeva vredno liberaimenut mazaču odgovarjati, ker pa razpravlja o takih lažnjivih rečeh, povemo liberalni, neolikani, falirani in lačni stranki toliko: Ni res, da bi se lizala naša stranka gg. Magdiču in Dolamiču, ker ista dosedaj nista bila v vašem liberalnem taboru in prepričani smo, aa tudi ne bosta nikdar, a-koravno nji zadnji -„Narodih List“ vzdiguje v deveta nebesa in kaže, kako bodo njima različni clr. Mišji, Kukovci, hažgavski vele-rajhi nosili na rokah. Resnic» pa je, da je prišlo med gg. Magdičem, Dolamičem in Novakom do „nesporazumi] en j a“, nakar se je naša stranka razcepila na.dve strani. Ako so pa liberalci volili g. Dolamiča, so pa to iz lastnega* prepričanja sprevideli, da je g. Dolamič, a-koravno klerikalec, vendar boljši, kakor pa liberalni Vilkec. Videlo se je, da je naš zvest pristaš- Nov »k z častnim številom 125 glasov propadel, torej samo za liberalne glasove, za katere mu pai gotovo ni žal. Tudi rajdi nesporazumljenja se gotovo nò bodo naši pristaši Magdič, Dolamič in Novak osebno sovražili, temveč kljub vsem homatijam bodo krepko nastopili roko v roki v boj proti skupnim, zedinjenim li b e r al n o-n e mškiutar sk;i m pošastim ter pokazali, da med njimi ne vlada nesloga, temveč -sloga in moža-ost poštenjačka,. Dne 7. junija bodo naši zavedni
Pazite na otroke !
laistih, kateri žive od naših žuljev^ akorayno bo stokrat prišel aeljski Kukovec s svojim kozolcem k ljutomerskim liberalnim škratom razlagat, da manjkav Celju pri Narodni stranki denarja in da naj naskočijo posojilnico, kjer leži naš naložen denar! Saj bode Korlek in Japec pridno „čuke“ krmil in bodo loti čuki prej vse pojeli, ua kadar pridejo liberalne go-sence, katere imajo kosmate goltance, ne dobijo že nič več! Tji pa^ dragi Korlek in Japec, stojta tirano na straži z vajimi curi, da kadar prikorakajo še bolj lačne gosence iz liberalnega brloga, spustita čuke, da jih požrejo! V slučaju, aa. zbolijo čukovje, bomo pa poklicali dr Herica, da jih ozdravi. iTlorej na veselo svidenje, liberalci ! — Kmet in vlagatelj slovenske posojilnice.
Ormožke novice.
Odgovor. 12, beri dvanajst??? užaljenim jo-grom iz Kletarske gostilne na znanje, da jaz na napade v i„Štajercu“ ne odgovarjam, Z odličnim spoštovanjem: Ivan Rojs.
Iz pošte. Poštarica gosp. Martintz gre z novim letom v pokoj. Na njeno mesto pa pride od nemškega. Volksrata za Spodnje-Štajersko predlagan nadgoštar seveda „Nemec “
„Osebna vest.“ Po mestu se govori, da jo „mali sudac“ imenovan poročevalcem lista „Ptujski Stadere.“ Ce je to res, čestitamo!
Drugi & : >. .
Rošpoh pri Mariboru. Posestnici Mariji Hoi-man v D im aß ki grabi je bilo dne 30. majnika ukradenih več predmetov.v vrednosti 92 K. Tatvino je zagrešila njena dekla Katarina Pavlič. Orožniki so jo izročili mariborski okrožni sodniji.
Marenberg. Kako blagodejno vpliva na človekovo dušo, ako se sme za nekaj ur posloviti od trga slavnega imena, ki se glasi Mairenberg, ali novejše in krajše Marbeg, in pozabiti na skrbi, trud in boje ter se podati na eno uro oddaljeni hrib. Pot, ki vodi skozi smrekove gozdove polagoma navzgor, dobro v-pliva na živce, ki morajo zlasti v marenberški šoli izvrševati dokajšnjo službo, in ko hodiš pol ure, odpre se pred tvojimi očmi nov svet, ki tvori živo nasprotje med novodobnim neumnim vrvenjem in drvenjem v trgu in priprostim, a odkritosrčnim in poštenim življenjem v planini. Pred seboj imaš čisto novo pokrajino z lepimi posestvi in zdravim ljudstvom, ki je še res stara slovenska korenina in v spomin ti še pridejo besede: „Nazaj v-planinski, raj!“;, besede, ki jih je pokojni Gregorčič' tolikokrat ponavljal. Se boij kakor okolica razveseli tvoje oko veličastno svetišče, ki stoji sredi planote, cerkev sv. Janeza, Nepomuča-na na Suhem hribu. Da, ako človek zagleda ta veliš kanski, spomenik:, rad pozabi na vse bridkosti in težave in v dušo, utrujeno od vsakdanjih bojev, mu posije nov žarek tolažbe in poguma, 'saj to svetišče ni navadna cerkev, ampak ima v sebi nekaj tajnega in človek čuti to že pri vstopu. Tia cerkev je največja, pa tudi najlepša od Maribora do Spodnjega) Dravograda, meri namreč v dolžini 35' metrov in ima tri ladje. Častilcem sv, Janeza, in izletnikom, ki zahajajo sem iskat razvedrila, se naznanja, da se bo letos c enee v popolnoma prenovila, ker je država dovolila izdaten prispevek za ohranitev tega zgodovinskega spomenika. Leta 1735 je bila sedanja cerkev izgotovljena. Takrat se je knezoškof grof Attems mudil tukaj dva dni; prvi 'dan je posvetil cerkev, drugi aan birmo v al 2777 birmancev,. Istega leta je bilo 20.000 romarjev, ker se je namreč zgodilo več čudežev pred podobo, ki visi na steni pri zakristiji, pa pride letos zopet nazaj na veliki altar. Dragi obmejni Slovenci v Dravski dolini! Naši predniki so postavili to krar sno svetišče v marenberški župniji in pokazali) s tem svojo globoko vernost in zaupanje do tega ljubljenca božjega, čigar spomin novodobna Kritika tako hudo napada in hoče utajiti, da bi bil splloh živel., Ne dajmo se premotiti! > Božja previdnost je pripustila, da se je v Dravski dolini, ugnezdila verska, brezbrižnost, zaliaj, menda so ljuclie sami krivi? Dragi rojaki! Naj vam bo cerkev sv. Janeza klicar, ki vas o-pominja, dà se ne smete potopiti v časnem, uživanju, v nekrščanskem svetovnem nazivanju. Kjer, ljudstvo ne živi po veri in je nenravno, tam je nemškutarija doma, Le tedaj bo naša narodna meja trdno stala, ako ostanemo zvesti veri svojih pradedov.! Voditelje mladinskih organizacij opozarjamo, da se priredi, kadar bodo dela dogotovljena, pri Sv. Janezu velik mladinski shod, za katerega imamo lep prostor pod lipo, oziroma v slučaju slabega vremena veliko sobo na razpolago Gotovo je ta kraj najbolj primeren, da se nasrkamo zopet novih moči in idealov za, prihodnje delovanje.
Sv. Bolfenk v Slov. goricah. Naša kmečka po,-sojilnica in hranilnica priredi v nedeljo, dne 14. junija, svoj redni občni zbor. Na tem občnem zboru bo predaval g. nadrevizor Vladimir Pušenjak o raznih gospodarskih vprašanjih.
Križevci. V lepi Slomšekovi dvorani, katero je postavila naša posojilnica z bralnim društvom vred, se je vršil v pondeljek, dne 1. junija, občni zbor posojilnice, kateri je bil izvanredno dobro obiskan. Posojilnica gleda n,a 151etno dobo delovanja nazaj in ie lahko s svojimi uspehi zadovoljna. 'Rezervni zaklad ie dosegel že skoro 15.000 K. Posojilnica je ku-- Ta lepo hišo, v kateri ima svoje prostore in je naslonjena pošta, razun tega pa se naMa Še lepa-'(Ivo-rana in stanovanje za, stranke, Vlagatelji, kakor tudi
Vzemite
isojilojemalci se v velikem številu poslužujejo uoso-,dume, kajr kaže, da je vodstvo v pravih rokah. Po 'danih poročilih je govoril g. nadrevizor Vladimir šenjak iz Maribora,, kateri je naslikal posledice denarne krize za celo naše gospodarsko življenje in se zlasti obširno bavd z obrestno mero ter dajal, navodila, po katerih se naj zadruge ravnajo glede obrestne mere. V načelstvo in nadzorstvo so bili izvoljeni po veliki večini prejšnji funkcijonarji.
Orešujevci pri Gornji Radgoni. Na binkoštni pondeljek smo zborovali v štajerčijanskih Crešnjev-cih pri veleuglednem posestniku Sanàbili,, Shod je bil prav dobro obiskan; vodil ga je vrl pristaš S. K. Z. g. Pelci. Navzoči so z zanimanjem poslušali obširno poročilo svojega poslanca Roškerja, ki se ie dotaknil v svojem govoru najvažnejših vprašanj gospodarskih in političnih. Za tem poročilom je govoril poslanec dr. Karol Verstovšek o slabili razmerah v naši državi, ki so nastale vsled nemško gospodujoče vlade. Poslancem S. K. Z. se je izrekjlo popolno zaupanje.
Gajevci. Narasla Drava je tudi pri nas napravila veliko občutne škode. Skoraj vsi posestniki Me-retinc, Male vasi, Gajeve, Formina, Cvetkove in Tjer-govič so hudo prizadeti. Seno je voda poplavila, da ni za drugo, kakor za steljo. Ni se potem čuditi na zimo in spomlad, če ima konjederec veliko posla.
Središče.. Dne 25. maja sta si prisegla pred al-tarjem Njajviišjega zvestobo do konca svojih dni Tomaž Munda:,’ dolgoletni in za vse dobro vedno vneti sotrndnik naše M Zl, in vzor-mladenka. Marija Irgolič. Na • neveseli gostiji ie, nabrala Micika Toplak 10 K za Slovensko Stražo. Novoporočencema obilo blagoslova, in sreče iz nebes!
Zavrč. Tukajšnji poštni voz ima s amo n e m.du napis: „K. K. Post Sauritsch.“ Tudi gospodična na pošti, ne zna slovenski.. Prosimo poklicane Činitelje, da tako izzivanje slovenskega občinstva energično preprečijo.
Slatina. Naša posojilnica praznuje v nedeljo, dne 28. junija, tiidesetleitnico svojega obstoja. Slavnostni govor ima nadrevizor g. Vladimir Pušenjak iz Maribora,.
Oslušovcl. V predzadnji številki „„'Nar. Lista“ se zaletavata nam dobro znana železničarja, v našo M. Z. na prav lažnjivi način s tem, da so se zvezani med seboj zlasali. V odgovor na to neslanost pojasnim, da Joža, kateri je to sramoto povzročil, ni v naši 'M. Z., najbrž pa trobi v rog napredno-Iibe-ralne mladine. Vama, začasna železniška delavca, pa svetujemo, aa pustita riajšo 'M. Z. popolnoma pri miru. Na lažnjiv način napadati katoliško stvar, sta so najbrž naučila tistih deset mesecev, kjo sta trgala hlače na deželne stroške v kmetijski šoli v St. Juriju, po katerih vrtin se. tako močno razširja liberalen duh. Ti Hanza pa, Še lahko v „Narodni Lisìf staviš; kako se ti je takrat godilo, ko si bil lansko leto navzoč pri nekem prav surovem tepežu. Kot napredni si. jo sicer po srečnem pobrisal v: zaščitju trgoviške ku-rnze. Z Jožom kot tvojim kolegom še ponovno svetujem, da je vieljiko bolje, če se še za,naprej po Forminu ozirata, pred seboj smeti pometata, nas pa pustita pri miru!
Rače. Kmetijska zadruga v Račah, jedina skladiščna zadruga na Štajerskem, je izstopila sedaj iz nemške zveze v Gradcu in pristopila k Zadružni Zvezi v Ljubljani. Da se zanimanje za to zadrugo, id se v veliki meri peča, s prodajo kmetijskih pridelkov, še bolj noživi in se pritegne še več članov, se bodo meseca julija priredila predavanja v nekaterih župnijah v okolici.
m Slov. Bistrica. Namesto barona Nmigebauer-ja, je imenovan za komisarja okrajnega zastopa gosp. dr. Neu wir th iz Maribora,
m S martin na Pohorju, Volitve v naše občini so potrjene.
Pcličane. S 1. junijem je nastavljen na, našem poštnem uradu pismonoša, ki bo dostavljal poštne po-šiljatve tudi v okolico in sicer za kraje Spodnje in Zgornje Breznice, Stanovsko, Staravas, Lušečkavas, Cadramskavas,, Čretnik, Spodnje Poličane, Lovnik, Ijjubično, Cerje, Strmec ih !Ma,lavas. ! V vaseli^ Lovnik in Breznica sta, upeljana poštna nabiralnika«.
Sv. Jurij ob južni železnici. Dne 3 t. m. so našli v Voglajni pri Bezovju mrtvo truplo posestnika Simona Orač iz Kostrivnice. Izvršil je samoumor iz strahu pred šestmesečno ječo, katero mu je prisodilo celjsko okrožno sodišče zaradi hudodelstva krive prisege.
Sv. Jurij ob juž. žel. Dne 1. t. m. je prijel na tukajšnjem kolodvoru orožnjiškH stražmojster Gorjup iz Celja nekega prav zvitega sleparja z imenom Mih. Herkelj iz Lozonca na Ogrskem. Izdajal se je za — grofa Hallerja in pl. Hajnaba. Osleparil je več mladih deklet za precej visoke svote, kier jim je obljubila! zakon, češ, da je iz bogate rodbine. Vse listine, kolikor jih je imel pri sebi, so bile ponarejene. Izdajal se je tudi kaj rad za duhovnika, da hi na ta način lažje sleparii. Izročili so ga okrožni sodniji v Celju.
Gaber j e pri Celju. Umrl je tukajšnji kovač g. Florijan Sribar v 54. letu svoje starosti. Na binko-štno nedeljo se je vršil njegov pogreb. Naj v miru poriva!
Žalec. O našem ljubem Eduardu že dolgo niste ničesar pisali. Ker pa je nam Žailčanom že postalo nekako dolgočasno, je Eduard zopet bolj' stfopil v o-spredje. Začutil je namreč v sebi toliko življenjske
otroke seboj
in telesne moči, ida jo je preveč naložil nekemu pohabljenemu hlapcu, kì se ni mogel braniti zoper tako naložitev. Ziato pa je bil Eduard 1 od o. kr. okrajne sodnije v Celju obsojen na 24 ur zapora. Ker je pri sodniji izjavil, da je „vermögende, bo mesto zapora plačal 10 svitlih srebrnih kronic. Ja ja, paič pač, tak tak, ja pač tak se zgodi, če za Eduardom Emerika ni! —
Žalec. Na zaupnem shodu Narodne stranke v nedeljo, dne 7. t. m., v Roblekovi gostilni bo dr. Kukovec med drugim tudi naznanil, da ne namerava kandidiraj*! pri prihodnjih deželnozborskih volitvah v skupini slovenskih spodnještajerskih mest in trgov. Za naslednika bo baje designiran velik prijatelj cerkve — Roblek!!
Savinjska dolina. Liberalna komedija se kmaiu vrši v Žalcu. Pri tej komediji se bodo liberalni komedijanti posvetovali o „Mseh političnih in gospodarskih potrebah Savinjske doline.“ Prosimo, naj se ie nikdo ne smeji! Seveda,, politične in gospodarske potrebe so za Savinjčane po liberalni pameti nastale menda šele včeraj. Do sedaj liberalci niso imeli ne časa in ne veselja, najmanj pa zmožnosti brigati so za te potrebe, skrbeli so za svoje lastne. Naravnost za teater je ta najnovejša skrb liberalcev. Saj je že vendar potegoval bivši „neodvisni“ poslanec Roblek štiri leta zlate krone na Dunaju in glejte, Savinjčani: takrat liberalci z neodvisnim Roblekom vred niso vedeli, da ima Savinjska dolina politične in gospodarske potrebe. Šele sedaj, ko se bližajo volitve, so znaši, liberalci, da ima tudi Savinjska dolina politične in gospodarske potrebe. Sedaj so naenkrat po-gruntali, da Savinjska dolina nima cest, da je treba regulirati potoke. Pa menda ja liberalci ne mislijo na najh -o in najboljšo cesto Roblekovo v Griže in na I otok. ki teče mimo Roblekove hiše, kaj?! Savinjska dolina ima v resnici, politične in gospodarske potrebe in prva med temi je, da se potisnejo liberalci v Celje, od koder so prišli s svojim ponarejenim slabim blagom. Ker bo liberalni teater igral ravno v Žalcu, bi pa še opozorili prireditelje te zabave, da ima tudi Žalec politične in gospodarske potrene. Politična bi bila ta,, da bi naj liberalcem politika ne bilia, samo „gšeft“, kakor do sedaj; gospodarskih je pa yeliko! Najnujnejša je gotovo ta, da bi se znižale enkrat že grozne občinske doklade v žalski občiini, ki. znašajo strahovito višino 120 odstotkov. Liberalci namreč na to še ne mislijo, pač pa izgleda vse, kakor da bi- se še jih hotelo povišati. Upajmo, da se najde kaik amc-rikanski način, da bodo šle doklade tako naglo navzdol. kakor so šle kvišku. Da si liberalci ne bodo belili las v Žalcu s političnimi in gospodarskimi potrebami. . Savinjske doline, to so povedali že naprej. Ü-čiv.idno ie, da bo šlo za osebnosti, za osebno častihlepje in osebne koristi posameznih političnih komedijantov, zakaj glavna skrb jim je že od leta 1911, kako bi se znebili dr. Korošca. Jasno dajo razumeti liberalci, da bo letelo zopet po dr. Korošcu in po duhovnikih. V liberalnih glavah so namreč to edine politične in gospodarske potrebe Savinjske doline. In če liberalcem puščaš z vilami, jim ne bo pomagano. Komedijanti povsod in vsikdar!
Št. Janž na Vinski gori. Ako še bode večkrat naš junak z iglo nam naznanjal zaradi svojih prevelikih skrbi polnočno uro z zvonenjem, se mu bo ob svojem času pripela na hrbet velika usnjato- kolajna za zasluge.
Mozirje. Začetkom junija t. 1. _ se poslovi od nas obče priljubljeni vodja c. kr. politične ekspoziture, namestniški tajnik g. Paul Hohl, ter pride na boljše mesto kot vodja-c. kr. okrajnega glavarstva v Konjice. V uradu vesten in strog bil je skrajno Iju-domil in blag uradnik pri ljudstvu zelo priljubljen, ter si pridobil splošno spoštovanje, in ljubezen vsega prebivalstva, zlasti kmečkega. Vedno je bil z nasveti na razpolago ter je marsikaterega rešil občutne škode z dobro besedo, noukom in pojasnili. Odišlemu iz srca želimo vso srečo in zadovoljnost v nadi, da nas bi prihodnost še vedno združevala v skupnem delovanju za dobrobit kmeta in države.
Ljubno. Dne 26 maja se je vršilo tukaj okrajno licenciranje bikov marijadvorske pasme po zastopniku c. kr. kmetijske družbe, g. živinorejskemu nadzorniku Martinu Jelovšek, Prvo državno darilo prisodilo se je najlepšemu dve leti staremu biku,^katerega oskrbuje vrli bikorejec posestnik Jože Fužir in je last novoustanovljene bikorejske zadruge na Rečici, ki očitno kaže, da ima tudi na gospodarskih priborih ah zasluženo prvenstvo. Največ in lepih bikov pa je bilo prignanih iz vrlih občin naše sp-štajer. Švice, ki tekmujejo z ozirom na bogastvo prirode in prikladnosti planin spretno pod vplivom vrlega^ načelnika živinorejskega okrožja g. Roka, Klemenšek iz Solčave, Naprej po začrtani poti za povzdigo in pro-cvit živinoreje.
Kapele pri Brežicah. Lep užitek so pripravili Kapelčanom dne 28. maja cerkveni pevci iz Brežic, ki so priredili h Kapelani Materi božji svoj majniški izlet pod vodstvom preč. g. dekana J. Mešiček. Pod njegovim dirigentstvom uživajo brežiški bodisi cital-nišid, bodisi cerkveni pevci najboljši glas. osobito še kar se tiče fine tehnike v prednaša.nju. Tudi sicer razvajeni Zagrebčani so se že večkrat divili njihovem petju. Srečen slučaj je pridružil veščemu dirigentu še dva muzikalično izobražena pomočnika: č. g. kaplana Fr. Špindler, mojstra na orgijah, ki je znan v glasbenih krogih, ter g. frančiškana P. Al-
na delo!
bina, ki se je muzikalično izobrazil v slavnem Bearono, ter poseduje tudi krasen tenor. Imeli so s\ojo sv. mašo ob 10. uri, maševal je č. g. gvardijan iz Brežic; da-siravno delavnic, so bile zasedene vse klopi. Po sv. maši smo še občudovali lep tenor-soio in duet iz Sattnerjeve „Vnebovzete.“ Ljudstvo se je prav težko ločilo od cerkve ob tem izrednem užitku. Bog lati !
Sv. Janž na Orav. polju. Radi neugodnega vremena se je naša prireditev preložila na nedeljo dne 7. junija. Pri poznem cerkvenem opravilu ima prof. dr. Hohnjee pridigo za mladino, po cerkvenem opravilu je shod in ustanovitev Mladinskih zvez. Popoldne po večernicah judska prireditev z že objavljenim programom.
Društvena naznanila.
Maribor. J. S. Z. ima v soboto, dne 6. junija, zvečer od g.—y2g. ure plačilnico v Zadružni Zvezi. Ob 8. uri pa je seja štajerskega okrožja. — V nedeljo, dne 7. junija, popoldne, se pa naj vsak član naše organizacije udeleži slavnosti Slov. Straže pri Reibenschuhu v Pobrežju. Vzemite še svoje prijatelje seboj !
Maribor. Za Slovensko Stražo je nabrala lepo število obrabljenih poštnih znamk gdč. Lojzika Vrečko. Ob enem je še darovala 2 K za Slovensko Stražo. Živela !
Št. Peter niže Maribora. V nedeljo, dne 7. junija, gremo vsi na veselico Slovenske Straže v Pobrežje!
Št. Peter niže Maribora. Na gostiji Cvikl-Damiš pri Sv. Petru dne 27. majnika se je nabralo za Slovensko Stražo 12 K., Živeli svatje! Novoporočencem ooilo sreče!
Sv. Lenart v Slov. gor. Na veseli gostiji v znani niši Šilečovi so zavedni gostje ob poroki Franca Jarc z Ivanko Letnik se spomnili Slovenske Straže; nabral je v ta namen nevestin brat Karol Letnik 7.78 K Hvala!
Hoče. Tukajšnji Slovenci, posebno mladina, se bomo v velikem številu udeležili slavnosti Slovenske Straže v nedeljo, dne 7. junija, v Pobrežju. Pridružite se nam še Slivničani in Framčani! Vi Mariborčani pa glejte, da boste res kaj lepega priredili !
Slivnica. Čebelarska podružnica za Gornje Drav. polje bo imela v nedeljo, dne 14. junija, svoj občni zbor ob 9. uri dopoldne v šolskih prostorih. Pride' tudi g. Jurančič. Neudi ne zamudite lepe priložnosti in pridite!
Fram. V nedeljo, dne 14. junija, priredi štajersko okrožje J. S. Z. pri nas shod dopoldne po cerkvenem opravilu v gostilni S. Turner (veranda). Pridite vsi na shod! Govorita predsednik štajerskega okrožja J. S. Z. Franjo Zebot in okrožni tajnik Zajc. Volil se bo . odbor skupine.
Gornja Polskava. V nedeljo, dne 14. junija, priredi J.
S. Z. pri nas shod popoldne po večernicah v gostilni Uranjek. Delavci in delavke, pridite! Govorita okrožni predsednik J. S. Z. Franjo Zebot in Vek. Zajc. — Ob enem bo tudi shod S. K. Z. Govori. poslanec Pišek,
Slov. Bistrica. V nedeljo, dne 7. junija, se vrši pri shod J. S. Z. popoldne ob 3. uri v hotelu „Avstrija.“ Železni, carji, delavci in delavke, vsi na shod! Govori okrožni tajnik V. Zajc.
Ormož. V nedeljo, dne 21. junija, po rani sv. maši, se vrši na vrtu Ormoške posojilnice političen shod, na katerem govorijo naši deželni in državni poslanci. Popoldne se vrši ravin tam gledališka predstava. V slučaju slabega vremena se vrši pa shod v prostorih Kletarske gostilne. Somišljeniki, agitirajte za obilno udeležbo!
Središče. V nedeljo, dne 14. junija, se vrši v Središču ustanovni shod Slovenske Straže ter ob enem prvi javni nastop Orlov, pri katerem sodeljujejo bratski odseki: Ljutomer, Ormož, Ptuj in drugi. Ob H10. uri dopoldne skupna sv. maša. Popoldne po večernicah telovadba, proste vaje na drogu, bradlji, ter proste vaje naraščaja. Po telovadbi prosta zabava z raznimi govori, šaljivo pošto, srečolovom itd. Za dobro postrežbo bo vsestransko preskrbljeno. Somišljeniki iz celega ormoškega okraja in od drugod, pridite v prav obilnem številu! Ne bo vam nikdar žal! Na zdar!
Ljutomer. Podporno društvo Franc Jožefove šole v Ljutomeru priredi dne 12. julija t. 1. zanimivo šolarsko predstavo. — Domača in sosedna društva se naj na to prireditev blagohotno ozirajo!
Gornja Radgona. D. Z. priredi v nedeljo, dne 7. junija, v čitalniških prostorih veliko slavnost z gledališkima predstavama: „Poslanke iz afriških misijonov“ v enem dajanju in „Otrok Srca Jezusovega“ v sedmih dejanjih. Pridite v prav obilnem številu!
Konjice. Na gostiji Franca Rak in Marice Frim so gostje ziožili za Slovensko Stražo 5 K. Pobirala je mladenka Mici-ka Rak.
Konjice. D. Z. ima v nedeljo, dne 7. junija, svoj redni mesečni podučni sestanek.
Pernice. V nedeljo, dne 7. junija, se vrši po sv. opravilu shod S. K. Z. pri županu g. Gosmanu; poročat pride državni in deželni poslanec dr. Karl Verstovšek.
Št. Primož nad Muto. V nedeljo, dne 14. junija, se vrši pri nas shod po sv. opravilu; poročat pride poslanec dr. Karol Verstovšek.
Ribnica na Pohorju. D. Z. ima na kvaterno nedeljo, 7. junija, popoldne po večernicah svoj redni mesečni sestanek.
Šmartno ob Paki. Tukaj se vrši v nedeljo, dne 7. junija, popoldne ob 3. uri, poučen čebelarski shod s predavanjem. Predavanje se vrši v Podgori. Predava g. L. Černej.
Mozirje. Izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 14. junija, ob Ü3. uri popoldne, narodno igro „Revček Andrejček“ v prostorih hotela „Ilirija.“ Vabimo k obilni udeležbi!
Kozje. Na dekanijski konferenci v Kozjem se je nabralo za Slovensko Stražo 23 K, izmed katerih je podaril g. Roman Skerbs, župnik v Prevorju, 10 K. Hvala lepa!
Razgled po svetu.
Izseljevanje iz Ogrskega, v letu 1913. Po zahtevi ministrstva za notranje stvari je izseljevali kct-misar dal deželnemu izseljevalo emu uradu na razpolago podatke, nanašajoče se na izseljevanje v 1.1913. Po teh podatkih ,se je lansko leto izselilo v Ameriko 118.470 oseh. Izmed njih je bilo 78.020 opravičenih in 40.450 pa neopravičenih oseh. (Skozi severna pristar nišča jih je došlo 96.461, med njimi 37.881 brez potnega lista ali kakega drugačnega dovolila). Z malo izjemami so bili ti neopravičeni izseljenci podvrženi še vojački dolžnosti. Veliko število mladih žensk jim je sledilo. Tudi sedaj odhajalo mlade deklice v celih tropah v Ameriko; v preteklem letu je bilo število deklic, ki so imele potni list, trijkrat večje nego število fantov. Ta okolnost tudi pojasnuje, zakaj se je leta 191,1 naštelo za 430.000 manj družinskih članov nego pred desetimi leti.
Draginja živil v Ameriki. Pri nas je Amerika znana kot dežela, kjer je vse silno poceni. Ravno sedaj pa prihaja iz New-Yorka, vest, da se ondotne go-
spodinje silno pritožujejo o draginji živil in da nameravajo ustanoviti posebno i„ligo aimerikanskih gospodinj“, ki naj bi nastopala proti vedno bolj naraščajočemu podraževanju vseh življenjskih potrebščin.
Za pristop v ligo se je baje oglasilo že 7004000 gospodinj. Ker žene amerikjanski trust trgovcev z živili cene vedno boli kvišku, nameravajo osnovati veliko organizacijo, ki naj bi živila kupovala naravnost od proizvajalcev in jih potem oddajal^ isvojim članom. Sedaj v New-Yorku ni dobiti jajec izpod K 2.80 za ducat, to je 22 vinarjev za eno jajce; ta cena bo pa po zimi poskočila celo na K 4.80. Nasproti temu poroča sanitetni oddelek vlade., da amerikanski kmet ne dobi od trusta za jajce več nego 6 vinarjev. V trustovih hladilnicah leži 22,000.000 duratovi jajec, Ki jih pa trust noče spraviti na trg, samo da vzdrži cene umetno na sedanji višini 'Organizacija gospodinj se sedaj pripravlja, da bo nakupila kolikor mogoče velino jajec na Anglješkem, v Nemčiji in v Avstriji, da zlomi na ta način trustov monopol.
Velikani. Pred nekaj tedni je umrl na Portugalskem neki velikan in ob tej priliki se spominja časopisje raznih velikanov, ki jih pozna zgodovina..
V vojski Karola Velikega je bil ogromen vojak, ki je > neki priliki s svojo pušico prestrelil štiri sovražnike na en mah. Rimski cesar Maksimin je bil visok iva metra in pol in je pojedel na dan 40 funtov mesa. Prste je imel tako debele, da je nosil zapestnice svojih žena kot prstane. V. Britskem muzej(u v Londonu se nahaja okostnjak, ki ima jako zanimivo zgodovino. Irski orjak Burne se je kazal ljudem po sej-meh in s tem zaslužil, mnogo denarja;, bil je strašen ijanec in zato se je kmalu uničil. Pred smrtjo mu je učenjak Hunter ponudil 800 funtov šterlingov za njegovo mrtvo truplo. Burne bi bil moral v oporoki pismeno potrditi in svečano izjaviti, da njegovo (truplo pripade anatomičnemu zavodu. Ta ponudba je pa tega velikana zelo prestrašila in dal si je od štirih svojih najboljših prijateljev priseči, da ga bodo dostojno pokopali v morju. Ko je učenjak Hunter to izvedel, je podkupil omenjene grobarje,, ki so namesto Burnejevega trupla naložili v krsto razne težke predmete, krsto zabili in j o svečano spustili v morje, a Burnejevo truplo pa spravili potem v Hunterjeve roke. Tako je tedaj Britski muzej dobil ta orjaški o-kostnjak.
Nemci jedo pse. V Nemčiji so mesnice pasjega mesa. Leta. 1907 so pojedli 6472 psov; leta 1908 6361, leta 1909 6990, leta 1910 5992, leta 1911 6553, leta 1912 (v času krize) pa. 8132.
Leteči vlaki. Poročajo, da je Francoz Emile Bachelet, ki je mnogo živel v Ameriki in se mnogo bavil z elektrotehniko; iznašel način pošiljanja železniških vlakov po zraku' brez kakih lokomotiv ali železniških prog. Svojo iznajdbo imenuje:	„iBadielct
Levitated Railway.“ Vlaki bi se pošiljali po zraku s pomočjo elektromagnetizma s hitrostjo 550 km na uro Izdelal je tudi model, ki ga je predložil na vpogled strokovnjakom v Londonu. Vagoni imajo koničasto podobo, dvignejo se na pritisk gotovega vzmet a v zrak od tal, na pritisk drugega, vzmeta pa, zlete v določeno smer. V svoji smeri lete in vise v zraku s toliko sigurnostjo in močili, da se jih ne more niti z največjo silo premakniti. Na modelov vagon, ki telita 18 funtov, so posadili pri poizkusih malega; ciečka, in talar so dvignile nevidne moči vagon z njegovim bremenom ter ga držale prosto v zraku, dokler niso zopet prekinili električnega toka. Delna konstrukcij je zelo enostavna in stroški za napravo nove iznajdbe minimalni, ker odpade pri teh elektromagnetičnili zračnih železnicah lokomotiva, kolesa, osi itd. Novo iznajdbo bodo začeli uporabljati v prvo šele za neke pošte e pošiljatve in šele pozneje tudi za. promet s — potniki !
Smrt vsled zračnega pritiska. Do sedaj so trdili kirurgi skoro edini, da so trditve nekaterih, ki so pravili, da povzroči človjeku smrt tudi lahko samo zračni priltisk, ki ga povzročijo kroglje modernih topov, zgolj domišljije in pravljice. Zmani kirurg profesor dr. O. Lauret iz Bruselja, ki se je udeležil tudi zadnje balkanske vojne in sicer na;' grških bojiščih v Traciji, pa je poslal pred kratkim francoski ar kademiji znanosti v Parizu poročilo, v katerem trdi, da je imel sam priliko, da se je prepričal, • da je u-mrlo več vojakov edino le vsled silnega pritiska zra-Ka, ki so ga povzročili moderni topovi, aji v bližini vojakov razletele granate, izstreljene iz teh topov. Ti ljudje niso bili prav nič ranjeni, zadela jih ni! niti kr oglja, niti delci razstreljene granajte. Tudi ni mogel dognati, da bi bili pretrgani ali pošlkodoviani kaki živci pri teh žrtvah. 'Dr. Lauret si razljaga ta pojav na ta način, da povzročijo zračni valovi, povzročeni vsled eksplozije ali silne hitrosti mimoleteče kroglje tak zračni pritisk v ušlesu, da vpliva to na možgane tako silno, da ti eventualno popolnoma o-trpnejo. O podobnih slučajih se je govorilo tudi že pri Napoleonovih bit Lah, toda niti takrat in tudi do sedaj se splošno ni verjelo, da bi mogel umoriti člo-veKa, samo zračni pritisk topov, odnosno izstreljenih ali razletelih krogelj.
Kako globoko so že prevrtali zemljo- Da do-
ženejo, kako globoko sega kaka ruda in v druge znanstvene namene, so na večih krajih navrtali z velikanskimi svedri zemljo. Svedri so iz jekla in imajo na koncu rezalne demante. S takimi svedri prevrtajo več sto metrov globoko. Naj gl obtoke j še so navrtali sedaj na. Nemškem v Paruševioah pri Rvbniku. Prišli so s svedrom 2063 m globoko v zemljo, torej nad 2 km.
Z letalnim strojeni iz Amerike v Evropo. V A-
meriki je razpisana nagrada v znesku 250.000 K za onega, 'ki preleti z Leta.nini strojem Atlantski ocean. Med prvimi se je za {to že oglasil mladi Wanamaker, sin bogatega aanerikanskega trgovca. Njegov letalni stroj bo imel prostora za 3 ljudi, S steboj bo imel 15 stotov petroleja, lja in drugih potrebščin. 'Motorje močan za 200 konjskih sil in tehta sam 600 kg.
Naj večji predor ali tunel, ki je bil zgrajen v Evropi, je s'mplonski. Dolg je 20 km.
Moč dinamita. V Ameriki so delali poskuse s podmorskimi minami. V vsaki mini je bilo 50 kg dinamita, Zažgali so jih z električno žico, Mina je vrgla vodo 150 m visoko.
Šipe za okna se izdelujejo tako, da se vlije steklo v dolge cevi. Te se nato na eni strani razreže in se jih položi na kamen v gorko peč. R* zrezana cev se tu tako zravna, da postane iz nje ravna plošča in gladka šipa. Pri tem se v peči marsikatera cev razleti in razprši na tisoče majhnih delov.
Naj višji polet zračne ladje. Na Nemškem se je nova zračna ladja „L, III,“ v Smurali vzdignila v višino 3125 m, V njej je telo 17 oseb, Dosedaj je to najvišji polet, ki ga je dosegla kaka zračna ladja. — Zračne ladie so veliki baloni.
Novo preganjanje kdfoikanov na francoskem.
Komaj so se končale splošne volitve na Francoskem, katerih izid kaže, da cerkvi sovražna vlada ne bo imela odpora, je že začelo misliti liberalno ministrstvo Doumerguejevo na to, kako bi zopet otvorilo boj proti katoliški cerkvi. Kakor poročajo, bodo v najkrajšem času čutili pest protiverske vlade katoliški šolski bratje, ki so se v Lilleju udeležili volilnega boja in dali po vol tvah izraza svojemu katoliškemu prepričanju. Izdan je že nalog notranjega ministrstva, ki odreja, da se mora zapreti neki njihov zavod v An-napasu pri Lilleju. Poleg tega tudi poročajo, da je izgnala policija iz Mauvauxa jezuite iz njihovega zavoda, V jezuitski samostan, v katerem ni več kot 10 redovnikov, je došlo nič manj kok 80 orožnikov pod vodstvom komisarja. Katoliško prebivalstvo je hotelo prepreč ti grdo nasilje proti jezuitom ter je kljub strogi straži udrlo v samostan, da bi'branilo redovnike. List „Croix“, ki posveča temu dogodku daljši članek, označuje omenjeni odpor proti nasilju oblasti kot u-pravičen ter odločno protestira proti zlorabljanju moči od strani sovražnikove vere. — Ce zmaga liberalec ori vol tvah, postane predrzen in oduren, izrabiti hoče moč zmage. Katoličani, izrabljajmo tudi ml svojo moč, svoje zmage!
Učiti se mora človek
iz tega, kar je doživel. Kdor je bil lanskega leta,, ko je vedno deževalo, na poletnih j očitnicah ter se vsled hladnega vremena nalezel nahoda, Katerega se dolgo Časa ni mogel iznebiti, ni pa imel pri sebi Paysö-vih pristnih S ode n,škili mineralnih pastilj, ta se bo letos z njimi dobro preskrbel. — Škatljiea stane le K 1.25, dobi se pa pov-
SmeS'nica.
Nepremišljeno.
Žena ; Oh — ta pogreb — kiraisen, res krasen je bil . . .
Mož: Mhm . . .
Žena: In pevsko društvo „Sraka“ je pelo — oh, tako krasno . . . Takoj jutri pristopi temu društvu, da bo tudi pri tvojem pogrebu pelo Zabava.
Tonček: Ali pojđeš nocoj v kinematograf?
Pepček: iNe, nocoj bom imel doma lepšo svojo zabavo.
Tonček: Kaj pa bo?.
Pepček:	Moj bratranec pride? in tega zmirom
tako nabijem, da vsa hiša vkup leti.
Pesnik.
— Ta cigara ne vleče n se mi nikakor ne more dopasti; v prejšnji sem že vsaj dobil ženski Jas in potem sem zložil dolgo pesem o črnolaskah,
P r im e r n a prispodoba.
Baron: „jTarle berač, katerega si ravnokar pognal skozi vrata, je pač velik surovež in še večji nesramnež, kaj?“
Strežaj: „E, njegova nesramnost in surovost, gospod baron, še ni nič proti njegovi predrznosti — tako neumno in nerodno se je obnajšal, kakor bi bil on sam gospod baron.“
Litijsko mlečno milo
s konjičkom
iz tovarne Bergmanna & Co, v Decimi on Labi
je in ostane neprekosljivo v učinku zoper poletne pege in se pri racijoneluem negovanju kož«» ne more pogrešsti. To nepobitno dokazujejo vsak dan došla pmnalna pisma. Komad 80 vin. in se dobi v lekarnah, droSer jah in parfumerijah itd Da si ohranijo dame nežne roke, se je izborno izkazala Brrgmannova lilijska krema „Manera“. Dobi se povsod v tubah po 70 vinarjev.
Radi inventure velika prodaja ostankov po globoko znižanih cenah
Kupci posestev posor!
Proda se iz proste roke vsled družbinskih razmer lepo arondirano posestvo blizu Celovca ob cesti v ravnini.
Posestvo obstoji iz hiše, gospodarskega poslou-ja in mlina, polja 40 birnov, lepih travnikov in gozda; redi se lahko 15 glav goveje živina, 2 konja, in '30 svinj.
Dohodki za mleko, katero se prodaja v Celovec, znašajo dnevno od 20 do 25 K; pri umetni živinoreji se še lahko povišajo.
Dalje je na prodaj še eno večje posestvo z lepim sadnim vrtom v lepem kraju slovenske Koroške, 'blizu malega mesta in železniške postaje.
Cene posestev so zelo nizke, plačilni pogoji ta^ ko ugodni, da se z malim denarjem lahko kupijo.
Pojasnila daje upravništvo „Straže.“
Melika naredna trgovina
KsisiVanič, Celie
narodni dom
priporoča bofipato zalogo _......7.—-
maimfaituroega in mod-n» gra blaga, posebno kra-i-no not c ats a» ženske la mosse obleko pi selo smšsni ceni!
Ostanki pod P-stno ceno	' '
Postrežba točsa in soiidoa ! Vzorci na razpolago
Trgovina s špecerijo Sn
z deželnimi pridelki :
Celi©, Narodni dem.
Franc Kolenc
Pristno domic© deieljno sem© vsakovrstna poljska in vrtna semena
zanesljive kaljivosti ter vedno sveže špecerijsko blago dobito po najnižjih cenah v trgovini s špecerijo in deželnimi pridelki na debelo in drobno.
HmsasaaBMB^^
Obleke
2?, birmance in maturante v vsaki velikosti iz različnega modernega blaga izdtluje foen© in solidil® po najniži ih cenah
Jakob lesisic
krajniki mojsfeg9
v
Grajski trg, v gradu
imam tulli (tesato zalogo izgotovljenih oblek.
3£h*»SÉ
BCosmar si© ygaia srkate kava, I ©my se priporoča Kafthrelnerieva ICtóppova siadna kava.
Kathreinerleva le id rani u fg©p@iss©ma tlCiltodlllra ter Ima
pri tem popolni okus irnate kawe-
Pri nakupu ja pazita na
dobro laprtcs kigilsnššsso savoinino s sliko župnika
Kneippa.—Odprto, nateti-tane blago ni nikoli pristni Katkrešner.
M. Dobravc
: slikar in pleskar v Celita : Gosposka ulica si. 5
jrevzarrm vsa dela dekoracijske in pleskarske stroke, katera izvršuje vestno in po naj nižjih cenali.
aagMMBBE

®^Ure! Orel
¥ Meliki izbiri in po nizkih cen&h.
Očala : Za kratkovidne nova, zboljšana stekla
fsmM Borei
turar, zlatomer in očalar,
Tsgetihofova cesta 39. Prvi orar ad glav. kolodvora.
pletenin
lastnega trpežnega izdelka. Vozički za otroke, potovalne korbice. vrtno pohištvo in pohištvo za verande, naslonjači i. t d. po najnižjih cenah, istotako BresabOT vozove. Popravila izvršujem točno in zelo poceni.
pletenin
M. PRAH
lUa&'šbop, Tegetthofstrasse 21.
Srebrne ure za fante od 7 K
Srebrne nre damske od 8 K
Sreb. veriž-oe damske K 3'80
Zla e damske ure od 26 K
Za vsako uro se jamči!
Preckijske ure, Schafhausen, Senith, Omega, Sterne.
Naznanjam p. n. občinstvu Maribora in okolice, da sem otvorit v Mariboru, Glavni trg, Ludvigov dvor, nasproti cerkve sv. Alojzija, trgovine s Mo* Mki. — Kupujte vedno le pri strokovnjaku, ker ima dobro blago in ker se izvršujejo popravila točno in ceneno.	Z velespoštovanjem	584
Srebrne verižice od
K 2 40
li
Klobučar
ti
Priporoča sc Vam za nakup
Matasi Salmič Celje Mar. dom
to ]e največja in najcenejša razpošiljalnica ur, zial-jnine, srebrnine in optike. Slovenci J Zahtevajte veliki cenik, dobite ga zastonj in poštnine prosto.
j Svetovna tvrdka.	Na tisoče zahval.
Ludovik Hlustig
A.Wes!ak, Maribor
„Pri leieistici**
Glavni trg, vogal Stolne ulice
Priporoča svojo ogromno zalogo perilnega, manufakturnoga ia raznovrstnega konfekcijskega blaga po jako znižanih cenah.
Spoditještaj. ljudska posojilnica v Mariboru**..
n. z.
'M'S» 23	11! tu rs «tT	80 BPreJcmajo od vsakega in se obrestujejo: navadno po 47s°/o, proti trimesečni odpovedi po 4’/.0/,. ^Obresti se pripisujejo h kapital«
Al» aii.AAAs.fe>	“ "'IH'» 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrostovanje kaj prekinilo.
Za nalaganje po pošti so poštne hranilne položnice (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
29	00	članom in sicer: na vknjižbo proti pupilami varnosti po 5‘/40/o, na vknjižbo Bploh po 57»°/o, na vknjižbo in poroštvo po
Ä	SSvS U.Šlj£a|U? 55/,% in na osebni kredit po 6%- Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih
prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolke.
IT	m ti	80 vsako sredo in četrtek od 9. do 12. nre dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V uradnih urah
UT<iwIl(& hi» }n izplačuje denar.
■e sprat—
CIO jgijlisni *n Pro®nje prejemajo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
*	J J	fV* Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.
Stolna ulica št. © fined Glavnim trgom in stolno cerkvijo),
Na Najvišje doTOlilo Njegovega ces, fg| in kralj, apostolska Veličanstva
30. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta loterija n» denarju vsebuje 21.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.900 kron.
Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne
2. julija 1914.
Cena srečke 4 krone.
Dobe Fe srečke v oddelku za dcbrodelue loterije na Dunaju, III., V« rdere Zollanns-stras-ie 5, v loter jskih kolek urah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno brzojavnih in žekza ških uradih, menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno. — Siečke
sa dopošiljajo poštnine p osto.
C. kr. generalno ravnateljstvo za državne loterija
(oddelek za dobrodelne lofetije),
Iv. Savnik Hranj 1B6
Samo 10 K
stane 4 in pol metra volnenega blaga za eno fino žensko obleko, poljubne barve, 1 zelo fini robec za na glavo, 3 lepi žepni robci iz šifona, 2 para močnih ženskih nogavic, 1 svilnat pas in še več drugih različnih stvari za povrh. Ista množina še boljše vrste 15 K Ista množina najboljše vrste 20 K.
Zahtevajte gratis vzorce za ženske in moSke obleke! meseca avgusta
Solidno, vgledno domače podjetje! štrovirani cenik.
razpošilja najceneje in najboljše: sukno, volneno blago, kambrike, parbate, platno, hlače-vino, podloge, zastore, preproge, bnolej, odeje, prte, perilo, potovalne kovčtke, ročne torbice, denarnice, harmonike, igrače, papir, britve, otročje vožičke, nagrobne vence, čevlje, obleke, klobuke, predpasnike in srajce iz lastne iz-delovalnice itd.
m
Pisalne potrebščine
kupite najugodnejše ceno in dobro v veletrgovini s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami
Goričar & Leskovšek C
!! Zahtevajte brezplačno prvi ilustrovani cenik !!
Knjigarna, umetnine In muzikalije
elje
CENTRALIN THT
(Zakonito zajamčeno štev. 53644.)
Najboljši, najizdatnejši, tedaj najcenejši prašek za hitro o p it a nje vseh domačih živali, po katerem živina rada žre.
Vsem poljedelcem in živinorejcem se toplo priporoča — Paziti je na plombo in varstveno znamko. Z izvrstnim izprüe valom od analitično kemičnega zavoda c kr. poljedelske viso e šole, o,i prof. M. pl Schmidt-a ter od c. kr. priv. presuše.'al-nega zavoda za živila društva lekarnarjev na Dunaju IN 2. EQOLIN LINISSEfšT (zakonito zajamčeno št 1678), kot izbirno se obneslo ia na|no?e)še raadio za konje	prot niaizpthnanje udov, za «krepčanje ulov td.
SATOL, neprekosljivo in najboljše meftdo «* setve, za varnost vseh s tev pred raznovrs-tumi saetšve&tmi, gnilobo, osobno pred živalskimi škodljivci. Bolj priročno, boljše in ceneje kakor bakrena galica in formalin Patent štev. (j8iO(i7). Zahtevajte prospekta in oce^e. Veiko priporočilnih pisem!
Centralin-tovarne Angeljeve lekarne Novi Jičin (Neutitschein)
Moravsko.
Generalno zastopstvo za Juž. Avstrijo Fr. Krepek, Maribor.
_ Iščejo se zastopniki. — Ponudbe na glavno zastopstvo (dopisuje se slovensko).^
^...................... r
Prva Južnoštajerske vinarska zadryga v Cali««

Velika zaloga ur, dragoee-nosti, srebrnine in optičnih stvari po vsfckf ceni. Tudi na obroke! Ilustrov ceniki zastonj. Gramofone od 20-209 K. Niklasta remoat.-ura K 3'50 Pristna srebrna ura K 7'— Original omega ura K 18-— Kuhinjska ura	K
Budilka, niklasta K Poročni prstani	K
Srebrne verižice K
4 — 3-2-— 2-—
Večletna jamstva,
Zadruga ima v zalogi vsakovrstna bela in rdeča zajamčeno pristna južnoštajerska namizna vina najboljše kakovosti po zelo nizkih cenah.
Cisto posebno pa še opozarja na sortie; ent» na. fina vina v buteljkah.
Zahtevajte cenike! Prepričajte se s poskušajo! Obiščite naše kleti!
Gostilničarji ! Ogibljite se brezvestnih tujih agentov, ogrskih in laških vinotržcev in naročajte vino pri domačem podjetju južnoštajerskih vinogradnikov.
Nasi. Oietinger
Thiol Fehrenbach
urar in očalar
Maribor, 6o8P°sk8 «lica 26
Kupujem zlatnino in srebro.
Vajeneca sprejme trgov n* z mešanimi blagom. Kje, po e opra*n štvo I sta.
Učenca poštenih stanšev sprejme pri popolni oskrbi svečar in me-dičar Franjo Duchek, Viktring-hofova ulica.	531
Proda se večje posestvo, obstoječe iz njiv, travnikov, vinogroda in gozdov. Hiša in gospodarsko poslopja je v najboljšem stanju. Več se izve pri g. B. Zdolšek, učitelju v Grižah pri Celju.	533
Agitirajte za mStražo...
Absolutno
zajamčeno
pristno vino.
Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v L ubijani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nadzoruje vipavski dekan. V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina.
Kmetijsko družtvo v Vipavi.
Sprejmem
2 trgovska pomočnika
katera imata najmanj 3—5letno izpričevalo od ene tvrdke, razveo učne dobe. Vojaščine prosti imajo prednost.
Iv. Ravnikar a CclN*.
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
registrovana zadruga z neom. zavezo
Obrestuje hranilne vloge po 11 O 12 O
od dneva vloga do dneva vzdiga.
Rentni davek placa posojilnica sama.
4
Uradne ure
Daie posojilo
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. za s^ran^e vsa^ delavnik od 9. do 12. ure Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brez-	dopoldne.
plačno, stranka plača le koleke.	- Posojilnica daje tudi domače hranilnike. -
v lastni hiši (Hotel .Pri belem volu*) v Celju, Graška cesta 9, l.nadstr.
Denarni zavod spodnještaj. trgovstva in obrtništva—Trgovsko-obrtna kreditna zadruga v Celju
sprejema vloge na knjižice od vsakega in jih obrestuje po
4 V
O
otvarja tekoče račune, eskomptuje menice in knjižne terjatve, prevzema zaveze, oskrbuje inkaso in obavlja sploh vse ji zaupane denarne posle po najkulantnejših pogojih