»Tednik« Izhaja pod tem imenom ' od 24. novembra 1961 dalje po siclepu občinskih odborov SZDL Ptuj In Ormož. — IzcUija zavod »Ptujski tednike, Ptuj. Odgovor- ni urednik: Anton Bauman. — Uredništvo to uprava: Ptuj, He- roja Lacka 2. — TeL 156. Stev. tekočega računa: NB 534-3-72. — Tiska tiskarna Mariborskega ti- ska, Maribor. — Hokopiifloiv ne vračamo. — Celoletna naročnina 20 NDj za teoeemstvo 40 ND. Letnik XIX ST. 13 PTUJ, 1. aprila 1966 CENA: 0,40 ND. 40 SD PRED VI. KONGRESOM SZDL SLOVENIJE IZ PTUJSKE OBČINE SE BO UDELEŽILO KONGRESA 12 DELEGATOV VI. kongres SZDL Slovenije bo jačel z delom v torek, 5. aprila J966, in bo trajal verjetno 3 dni. f^a občinski konferenci SZDL ptuj je bilo 17. februarja 1966 tanj izvoljenih 12 delegatov. , Težišča dela VI. kongresa SZDL biovenije bo v 8 komisijah za i^prašanja organizacijsko politič- j^ega razvoja SZDL, komune, za j^ulturna vprašanja, za izobraževa- nje in vzgojo, znanosti in znanst- jvenega raziskovalnega dela, so- cialnega varstva in zdravstva, 'gospodarske politike in za vpra- šanja zunanje politike. Delegati iz ptujske občine so se prijavili La delo v 6 komisijah, ne pa tudi ha znanost in znanstveno razisko- »valno delo ter za zunanjepolitič- ,iia vprašanja. Krajevne konference SZDL, ob- činska konferenca, razna posve- tovanja, sestanki in razgovori pred kongresom so potrdili, da so na območju občine Ptuj neka- teri zelo važni problemi, ki bi jih morali obravnavati na VL kongresu SZDL. O vsebini razprav delegatov iz ptujske občine na kongresu je razpravljal občinski odbor SZDL i delegati. Dogovorjeno je, da hodo diskutlrali o metodah dela občinske in krajevnih organiza- cij SZDL, o pripombah k predlo- gu statuta SZJ glede članstva in fčlanairine, o kadrovski politiki, o deprofesionalizaciji v družbeno političnih organizacijah, o zahte- vah bolj objektivne delitve do- iiodka med družbeno političnimi [skupnostmi in v zvezi s financi- ranjem negospodarskih dejavno- sti y komunah, o nekaterih pro- ^■Vemih' finaKcfranja' (Iružbenih : šolstva, kulturnoprosvetne- ga dela, zdravstva, socialnega varstva, o problemih samoupra- ve na tem področju, o nekaterih problemih nadaljnjega razvoja kmetijstva in drugih problemih v občini. S teh področij so si zbrali delegati tudi potrebne po- datke, da si bodo lahko pri izva- janjih tudi pomagali s konkretni- mi številkami in da bodo lažje prikazali dejansko stanje v ob- čini, ki sili k takojšnjemu reše- vanju najbolj perečih problemov. VL kongresa SZDL se bodo udeležili kot delegati: Feliks Ba- gar, tajnik občinskega sindikal- nega sveta; Branko Bračko, se- kretar občinskega komiteja ZK; Meta Feldin, upravnica Delavske univerze; Marija Koletnik, usluž- benka KZ »Haloze« Ptuj; Mitja dr. Mrgole, ravnatelj Splošne bolnišnice; Franjo Rebernak, predsednik občinskega odbora SZDL; Rihard Rozman, sekretar občinskega komiteja ZMS; Vida Rojic, ravnateljica pokrajinskega muzeja Ptuj; Jože Stropnik, rav- natelj ESS; Zdravko Turnšek, se- kretar občinskega odbora SZDL; Vladimir Vrečko, podpredsednik občinske skupščine, in Stanko Žitnik, računovodja v Strojnih delavnicah Ptuj. Organizacije SZDL bodo sicer po radiu, televiziji in tisku sprem- ljaje vsebino VI. kongresa, vse- eno pa jih bo zanimalo tudi tol- mačenje domačih delegatov o kongresu, ko bodo prišli na nji- hovo sejo, zbor ali sestanek. V. J. Letos 8 milijard reali- zacije pri „Panoniji" Na zboru delovne skupnosti 26. marca 1966 se ni bavil kolektiv trgovskega podjetja »PANONIJA« Ptuj samo z uspehi lanskega leta, s spremembami in težavami v zvezi z gospodarsko reformo in z letošnjim planom prometa in dohodka ter delitve dohodka, temveč tudi o tem, kaj vse bi še lahko storilo trgovsko pod- jetje »Panonija« Ptuj kot gospodarska organizacija, njena delov- na skupnost kot celota, deli delovne skupnosti po poslovalni- cah in skladiščih ter v upravi, pa tudi posameznik na svojem delovnem mestu ali v organih upravljanja, da bi bili uspehi podjet- ja še večji, da bi imeli od njegovega poslovanja čimveč tudi po- trošniki in občinska skupnost. V sedanjih finančnih težavah priča- kuje ta od vsakega kolektiva in od vsakega zaposlenega vse razu- mevanje za stanje po gospodarski reformi, pa tudi vse prizadevanje, da bo dosežen namen reforme in z njim novo izboljšano stanje v našem gospodarstvu, ki bo tudi v korist negospodarskih dejavnosti. Ravno iz nje slišimo iz dneva v dan mnoge kritike in predloge za izboljšanje stanja na področjih, kot so otroško varstvo, splošno in strokovno izobraževanje, usposabljanje mladine po končanih šolah za razne zaposlitve v kmetijstvu in za povečanje njenega interesa za delo doma namesto v inozemstvu in tudi možnosti za primeren dohodek v tej zaposlitvL Direktor podjetja Janko Vogri- nec je prikazal s poročilom lan- skoletni uspeh podjetja, promet, dohodek, njegovo delitev ter možnosti za letošnje uspešno de- lo, ob katerem bo potrebno pre- magati razne težave in poiskati vedno najboljše rešitve za pro- bleme, ki jih bo podjetje sreče- valo pri izvajanju novih predpi- sov v zvezi z gospodarsko refor- mo. Kljub težavam zadovoljiv obračun Po raznih dosedanjih razvojnih spremembah, uspehih in težavah se je znašel letos tudi kolektiv PANONIJE pred izrednimi napo- ri za izvedbo nalog za redno po- slovanje, ki pa jih tudi uspešno premaguje, čeprav predpisi, ki urejajo gospodarjenje po refor- mi, niso vedno jasni in ustaljeni. O rezultatih lanskega gospo- darjenja in v prejšnjih letih po- vedo največ številke o fakturi- rani realizaciji (nad 5,816 milijo- nov), celotnem dohodku (5,728), plačani realizaciji (5,618), nabav- ni vrednosti blaga (4,744), o rea- lizaciji razlike v ceni 882 milijo- nov), povprečnih zalogah (882), čistem dohodku (432). o osebnih bruto dohodkih (305), prometnem davku (306), poslovnih stroških (223) itd. Od leta 1963 dalje je porastel celotni dohodek letno za okrog 1 milijardo dinarjev. Med stroški poslovanja (556 milijonov) predstavljajo najvišje 33 ormoških odliko- vancev Prejšnjo soboto dopoldne je bila v Ormožu velika slovesnost. Predsednik občine Franc Novak |jc izročil odlikovanja predsed- nika republike ob 20. obletnici osvoboditve 33 najzaslužnejšim Družbeno-političnim delavcem In nekaterim prizadevnim obča- pom, zaposlenim v delovnih or- ganizacijah. Odlikovanci so pre- |eli 4 odlikovanja red zasluge fea narod s srebrno zvezdo, 5 od- likovanj red dela s srebrnim vencem, medalje zasluge za na- ^■od je prejelo 7 odlikovancev in ►nedalje dola 17 prizadevnih pružbeno političnih delavcev. I Uvodoma je predsednik občine •ttnačil obdobje 20 let po osvo- boditvi kot čas velike revoluci- je. varovanja in razvijanja veli- pih pridobitev iz NOB. Občani So vlagali velike napore v iz- gradnji socializma. Med temi, ki so v tem dvajsetletnem obdobju •»nogo koristili in dosegli naj- večje uspehe na področju delo- in dogajanja v smeri hi- 1 trejšega vsestranskega razvoja ter napredka, so naslednji odli- kovanci: Red zasluge za narod s srebr- no zvezdo: Jurij Carf, Pavla Kosi, Zlatko Kovačič in Drago Pintarič. Red dela s srebrnim vencem: Alojz Balažič, Franc Novak, Martin Puklavec, Milan Ritonja in Drago Zabavnik. Medalje zasluge za narod: Da- nilo Jelen, Janko Kukol, Berta Letonja, Ivanka Pučko, Franc Ribič, Stajnko Viktor in Jožef Zadravec. Medalje dela: Silvo Bcdrač, Franc Forštnarič, Ciril Ilojnik, Alojz Holc, Franc Kosi, Nada Kovačič, Alojz Krajnc, Stanko Krajnc, Marija Pišek, Ivan Pra- protnik, Ivan Rajh, Martin To- plak, Marija Topolovec, Ivan Vencelberger, Nežika Vunderl, Franc Zagoršek in Franc Zgonc. V imenu odlikovancev se je zahvalil dr. Jurij Carf. J. R. Na zboru »Panonije« Končno vertikalna integracija v kmetijstvu j Danes so se zbrali v mali dvo- r^ni občinske skupščine Ptuj iDredstavniki ptujskih podjetij '"Perutnina«, »Petovia« in Kmetij- skega kombinata, ki so se zdru- v skupno združeno podjetje, ^ajprej so pojasnili, da so po ^ečmesečnih ekonomskih anali- Ij^h ugotovili, da je tesno sode- j ovanje v združenem podjetju nino. Predstavniki so se čudili Posameznikom, ki niso videli ;^^<>bljenja gospodarskih sil v l^osedanjem delu. Zaradi tega npr. »Petovia« kupovala sadje g" Zelenjavo na Hrvatskem in v kombinat pa je enake pri- prodajal na Hrvaško in jj^gam. Iz »Perutnine« so meni- fvp-^? sedaj kombinat npr. ne bo iskal cenenih krmil v Bosni pa celo začel graditi novo to- ^ močnih krmil, ko pa še se- v.^-I.f ni izkoriščena in prodajajo v Varaždin. Kako nezdra- lahko postanejo tako nettreje- onovno vlo- žil mnogo denarja v slično dejav- nost in ustanovil »Tehnoservis«, vendar bi se lahko vsaj vnaprej delalo skupno. Predstavniki občinske skupšči- ne in političnih organizacij so dejali, da se v novo organizacijo ne bodo vmešavali, saj vedo, da so vsi ukrepi posledica preraču- nanega dela samoupravnih orga- nov. Povedali so tudi, da je ob- čina končno popustila precejšnje- mu pritisku novega podjetja, da se znižajo cene svinjskemu mesu za 13®/», cene piščancem pa od sedanjih 1000 na 900 starih din, ker ustvarjeni dobički v lanskem letu to omogočajo. O vodstvu no- vega podjetja niso razpravljali, ker so ugotovili, da mesta, ki jih bodo zasedali, niso tako važna, kol pa usp^no gospodarjenje. postavke stroški za material, za storitve, za obresti za kredite, za lastne storitve, amortizacijo in za investicijsko vzdrževanje osnov- nih sredstev (skupno nad 208 mi- lijonov), ostali stroški (41) in osebni dohodki za 265 zaposlenih (306 milijonov). Razmerje stroš- kov v letih 1965:1963 je bilo 169, v letih 1965:1964 pa 126. Stroški za material in storitve so se ve- čali sorazmerno z realizacijo in so po gospodarski reformi višji kot prej, zato poskuša podjetje stroške zmanjševati povsod, kjer je le mogoče, in sproti ugotavlja, kaj je donosno in kaj ni. Od skupne plačane realizacije (nad 5,618 milijonov) si deli največ: trgovina na drobno (nad 3,173), prodaja na veliko (nad 2,631), transportne usluge (nad 6 milijonov), usluge delavcev pa skoraj nad 5 milijonov. Konec leta so jim dolgovali kupci sko- raj 200 milijonov din. Skonti in rabati, inventurni viški in osta- lo jim je dalo nad 110 milijonov dohodka. Celotni dohodek 1965. leta je znašal nad 5,728 milijonov din. Med izdatki je znašala naj- več nabavna vrednost traovske- (Nadaljevanje na 3. strani^ OB XXin. KONGRESU KP SOVJ ETSKE ZVEZE Koeksistenca - temelj zunanje politike O kongresu KP Sovjetske zve- ze, ki je pričel z delom v torek ob navzočnosti 4902 delegatov in predstavnikov komunističnih, na- cionalno demokratičnih in levih socialističnih strank iz 86 dežel, je svetovni tisk obširno pisal že mesece poprej. Zanimanje zanj pa se je povečalo v trenutku, ko je kitajska partija sporočila, da se zaradi »znanih stališč« ne bo udeležila moskovskega kongresa, in s tem nekako javno pokazala, da odklanja vse pozive za po- svetovanja o spornih vprašanjih. Ali bo najvišji sovjetski par- tijski organ nakazal kake spre- membe v sovjetski politiki? Mar- sikje smo lahko prebrali, da na- meravajo na tem kongresu reha- bilitirati Stalina in s tem tudi (delno ali v celoti) stalinizem. P-' tem so se napovedovalci »no- ve smeri« opirali na prizadeva- nja nekaterih sovjetskih zgodo- vinarjev in partijskih delavcev, da bi Stalinu priznali zgodovin- ske zasluge in mu določili pravo mesto, in na nekatere male reha- bilitacije stalinistov. Ce bi nam- reč rehabilitirali Stalina, bi se v bistvu uklonili pekingškim zahte- vam in očitkom. V govoru prvega sekretarja CK KP Sovjetske zveze Brežnje- va že najdemo odgovor na to i^praišanje in na vprašanja, ki so brez dvoma velikega pomena za bodoči mednarodni razvoj. Poli- tika koeksistence med različnimi družbenimi in gospodarskimi si- stemi ostane še naprej temelj bodoče sovjetske zunanje poli- tike. Po izjavah Brežnjeva je ta politika tudi ena izmed oblik »razrednega boja med socializ- mom in kapitalizmom«. Na drugi strani je Brežnjev de- jal, da miroljubne koeksistence ne more biti tam, kjer gre za notranip nrocesp razrednega in narodnoosvobodilnega boja v ka- pitalističnih državah ali koloni- jah. Načela miroljubne koeksi- stence ne morejo veljati tam, kjer še vedno obstajajo odnosi izkoriščevalcev in izkoriščanih. Te izjave so tudi odločno zavr- nile kitajske očitke o »sovjet- skem paktiranju s kapitalizmom«, o »izdaji razrednih interesov« itd. Seveda obenem pomenijo, da je treba računati na posledice širših mednarodnih spopadov, ki lahko prinesejo samo uničenje tako kapitalističnemu kakor tudi socialističnemu svetu, V tem se mnenje Moskve jasno raz- haja s kitajskimi tezami o voj- n' kot edinem izhodu. Na Ki- tajskem namreč ne verujejo v napredne sile v kapitalističnem svetu, ki se bore za mednarodno zbližanje, proti vojni in proti pustolovski politiki domačih vo- jaških in finančnih krogov. Sovjetska zveza še naprej va- bi kitajske partijske in državne voditelje, naj se v mirnem tonu pomenijo o vseh spornih vpra- šanjih. Prvi govorniki v razpra- vi, pa tudi gostje iz Poljske, ND republike in Vietnama, so pozva- li na enotnost protiimperialistič- ne fronte vseh komunističnih in revolucionarnih strank. Brežnjev se je namenoma izognil imen Hruščova in Stalina in se ni spu- stil v besedni obračun s kitaj- skimi očitki. Vse to je storil očitno z željo, da ne bi zbudil hudih misli »na drugi strani«. Sekretar moskovskega mestnega komiteja Jegoričev pa je jasno povedal, da bodo vztrajali pri sklepih 20. kongresa in ne bodo dovolili vrnitev na kult osebno- sti. To sta samo dve prvini, ki sta značilni za kongres. Na njegove sklepe se bomo vrnili še v pri- hodniS številki. V minulih sedmih dneh prav- zaprav ne moremo zabeležiti ne- kih izrednih dogodkov. Pereči mednarodni problemi, ki nas vznemirjajo zadnje čase, gredo po svoji poti, ki jo terja razvoj dogodkov. Trenja v Indoneziji se še ve- dno pojavljajo na prvih straneh tiska. Značilno je, da se je pred- sednik Sukamo znova pojavil v javnosti po znanih dogodkih zadnjih tednov in tudi spregovo- ril. Se posebno je poudaril, da ga »niso zamenjali«, da so go- vorice o njegovi bolezni neres- nične in da je še vedno pred- sednik republike in vrhovni po- veljnik armade INDONEZIJSKA KRIZA Seveda je stvar Indonezije, kakšen bo njen bodoči razvoj. Dejstvo je, da je vojska po po- oblastilu predsednika prevzgja nalogo »politične pomiritve«. To je seveda tudi dokaz, da razme- re po znanem poizkusu prevrata in reakcijah nanj še niso take, kot bi morale biti. Ce je pred- sednik Sukamo svoj čas skušal odigrati posredniško vlogo s tem, da je rahlo zaščitil levico v vladi, se mu to v celoti ni po- srečilo. Moral je podpisati de- kret o razpustitvi KPI in preO' snovati vlado, s katero pa jav- nost tudi sedaj ni zadovoljna. Gonja proti KPI se nadaljuje. General Nasution, nekdanji vr- hovni poveljnik, se je spet vrnil v vlado. Desnica je vse močnej- ša, četudi vojska poudarja, da opravlja nalogo pod vrhovnim nadzorstvom predsednika. Le-ta je namreč opozoril — in poobla- ščenec general Suharto je več- krat ponovil — da je revolucio- narno gibanje v bistvu levičar- ske narave, vendar ne želi »niti desne niti leve skrajnosti«. In pri vsem tem tare Indonezijo še težak gospodarski položaj. BONNSKE »MIROVNE NOTE« Zahodnonemški kancler Ade- nauer je dokončno odstopil tudi kot predsednik krščansko demo- kratske unije in to mesto pre- pustil kanclerju Erhardu. In ta je, najbrž v dobri veri, da si bo s tem pridobil zunanji ugiled, na- slovil na vse države sveta posla- nico, v kateri izraža želje nem- škega naroda po miru in po raz- orožitvi. Prav tako omenja, da si Zah. Nemčija želi dobre od- nose z vzhodnoevropskimi drža- vami in da ne vodi revanšistič- ne politike. Njen smoter je, pra- vi dalje, združitev Evrope, SZ in vzhodnoevropske države na so del Evrope. Pravijo, da h .rf- .-d - to noto zmanjšati odmev, ki ga ima predsednik de Gaulle na Evropo in ves svet s svojim odporom proti proameriški atlantski poli- tiki v Evropi. Mnoge na prvi pogled lepe besede pa izgublja- jo svoj pomen, če si ogledamo praktično nemško politiko. 2elje, da bi Nemčija dobila, četudi v okviru NATO, atomsko orožje, so iz dneva v dan vse večje. Re- vanšizem razglašajo precej glas- no, četudi seveda ne uradno. Meja na Odri in Nisi ne prizna- vajo, pa tudi ne potsdan[iskega sporazuma. Pravzaprav se v Bonnu niso nikoli odrekli miin- chenskega sporazuma, ki je iz- ročil svo| čas Nemčiji tuja ozemlja. Zelo drzno je tudi, da Erhard vali krivdo na neurejene razme- re na SZ, v isti sapi pa v Bonnu rožljajo s sabljo. Kalko dosledni pa so v Bonnu, kaže jugoslovan- ski primer, posebno nerešena vprašanja vojne odškodnine za internirance. NEMIRI V JUŽNEM VIETNAMU Budistični krogi pritiskajo vse močneje na vojaško vlado, naj odstopi in prepusti oblast civilni vladi. Demonstracije prirejajo posebno v severnih mestih Juž- nega Vietnama. Budistom so se pridružili tudi katoliški krogL Predsednik vlade Ki sicer obljub- lja, da bo ugodil zahtevam. Zna- čilno je, da demonstranti, poseb- no študenti, očitajo vse bolj re- žimu, da prejema ukaze od Ame- ričanov in jih dosledno izpol- njuje. Seveda dela tak razvoj dogodkov težave ameriškim po- litičnim smotrom in vojaškim ci- ljem. V hudo ogorčenih bojih pa Američani ne dosegajo tolikšnih uspehov, da bi lahko pomirili washingtonske kroge. EKSPLOZIJA V ORMO- ŠKEM AVTOREMONTU 25. marca ob 9.20 je nastala v obratu »AVTOREMONTA« v Or- možu eksplozija. Mehaniki so ho- teli odstraniti iz avtomobila re- zervoar za gorivo, ki je bil odprt. Hlapi, ki so izhlapeli, so se vneli. Eksplozija je povzročila večje opekline delavcu Ludviku Igrcu z Lešnikovega vrha. Razbila je več šip, poškodovala okna in drugo ter povzročila približno za 50.000 starih dinarjev škode Sre- ča je le. da ob ^ksplozM' v delav- nici ni bilo vnetljivih tekočin. Slran 4 TEDNIK — petek, 1. aprila 1966 Stran 2 V gradbeništvu letos nič boljši pogoji kot lani GKADBKiNC) PODJETJE »()(iK\l)< ORMOŽ JE DO- SLEJ ZGRADILO V OBCLM 1U(. : : A\()VAiN| 1\ (. PO- MEMBNIH GOSPODARSKIH OBJI:KI()V. (Ira(ll)ono porljetjn >Ograd< Ormo/ se jc razvilo iz male obrliiiške dejavnosti v po- membno moderno opremljeno f?radhoiio podjetje v občini. Direktor podjetja MILAN Rl- TONJA iii tehnični vodja IVAN KUKOVKC sta med ostalim po- vedala, da je v podjetju 150 zaposlenih. Podjetje je razde- ljeno na tri ekonomske enote, iu sicer: opekarna, delavnico in gradbena operativa. Največ zaposlenih je v gradbeni ope- rativi, 50 delavcev pa dela v opekarni. V podjetju nenehno skrbijo za kvalificirani kader. V uku imajo 9 vajencev. Podjetje je preseglo lani plan predvidenih 580 milijonov na 450 milijonov starih dinar- jev. Od tega je opekarna reali- zirala 155 milijonov starih di- narjev, ostalo pa gradbena de- javnost in delavnice. Podjetje je zgradilo lani bloka v Ivanj- kovcih in pri Tomažu, adapti- ralo jc hišo na Kogu, uredilo zgradbo krajevnega urada Sfe- dišče, končalo elektrikarska dela na objektih za vzgojo div- jadi v Zelendvoru, pričelo je graditi šolo v Središču, v go- veji farmi v Središču so opra- vili vsa obrtniška dela, uredili transformatorsko postajo v Cir- kovcih in drugod. Do sedaj je podjetje zgra- dilo v občini Ormož 8 blokov s skupno 106 stanovanji, 6 po- mendjnih gospodarskih objek- tov mestni vodovod z dvema re- zervoarjema in čr])alnico, opra- vili so številne adaptacije v občini in izven nje v sosednji republiki Hrvatski. Poslovna enota opekarna jo I)roizvedla lalii 4,5 milijona opečnih enot. Letošnji plan opekarne predvideva manjšo proizvodnjo opeke za 200.000 opečnih enot. To je razumlji- vo, saj bo podjetje posvetilo posebno skrb kakovosti opeke, ki mora v celoti ustrezati za- htevam JUS. Letošnji finančni načrt pod- jetja je 380 milijonov starih dinarjev ali isti kot lani. Vpra- šanje je, če bo še ta v celoti realiziran. Neznana je perspek- tiva gradbeništva, saj bodo in- vesticijske naložbe v nove ob- jekte letos manjše kot lani. Stanovanj za trg ne bomo gra- dili, saj za njih ni posebnega povpraševanja, gradili pa bo- mo stanovanja na osnovi po- nudbe zasebnika. Podjetje gradi šolo v Sredi- šču, ki bo pred letošnjim novim šolskim letom predana name- nu. Vreme je za gradnjo ugod- no, zato so vsa dela na ob- jektu pospešili. Konec tega mesecu bo objekt prekrit. Vzporedno z gradnjo opravlja- jo vsa obrtniška dela. Gradnja nove šole v Središču bo velja- la iro milijonov dinarjev. Šo- la bo imela 10 učilnic in po- trebne učne prostore ter sani- tarije. Tudi gradbeno podj. »Ograd« se srečuje z vprašanjem, kako razširiti gradbeno dejavnost ali pa zadržati vsaj obstoječo. V občini predvidevajo, da letos ne bo maksimalne gradnje, saj se pričakuje le gradnja učitelj- skega bloka v Veliki Nedelji in pričetek gradnje nove šole pri Miklavžu. Vprašanje je, koliko bo zasebnih gradenj v občini, ali pa adaptacij raznih dotrajanih objektov. V podjetju temeljito in vse- stransko pripravljajo notranjo zakonodajo podjetja, ki jo bo kolektiv sprejel pred 8. apri- lom tega leta. Po daljši in te^ meljiti obravnavi je kolektiv sprejel statut delovne organi- zacije, pravilnik o delovnih razmerjih, o delitvi osebnih dohodkov in pavilnik v hi- giensko tehničnem varstvn na delpvnem mestu. D. R. Direktor »Ograda« Milan Sonaja MEHANIZACIJA ZA KMETOVALCE Podjetje »Tehnoservis«, Ptuj, Ormoška cesta, je dobilo od ita- lijanskih, avstrijskih in nem- ških tovarn drobne kmetijske mehanizacije več vagonov ma- lih traktorjev z raznimi pri- ključki in drugih kmetijskih strojev. Interesenti bodo lahko plačali te stroje z dinarji. Ca- rina ne' bo zaračunana. Ce bo dovolj zanimanja za sedanjo pošiljko, bodo sledile še 3 po- šiljke v najkrajšem času. NOVI REZERVOARJI PETROLA Trgovsko podjetje »Petrol«, Ljubljana, bo povečalo na zem- ljišču obrata v Ptuju kapacite- te svojih podzemnih rezervoar- jev za gorivo z dograditvijo no- vih podzemnih rezervoarjev. Podjetje je že poskrbelo za lo- kacijsko dokumentacijo, da bo lahko čimprej začelo z graditvi- jo. Nadaljnje večanje kapacitet rezervoarjev »Petrola« pri se- danjih skladiščih potrjuje, da bodo ta skladišča ostala na se- danjem mestu in da je podjetje »Petrol« uveljavilo svoje pri- pombe k namenom Ptuja, da bi skladišče premestili drugam. POSVETOVANJE ČLANOV OBČINSKEGA KOMITEJA ZVEZE MLADINE Zadnje čase je v nekaterih družbeno političnih organizacijah na vaseh premalo mladine. Tudi v vodstvih organizacij, ki zdru- žujejo pod svojim okriljem mla- dino, ni soglasja oziroma skup- nega imenovalca pri delu z mla- dino. Občasna nesoglasja izvira- jo le iz različnih stališč do dela z mladino. Nekatere organizacije in društva na vaseh, zlasti gasil- ska, imajo na razpolago prostore, ki jih mladini ne pustijo uporab- ljati za njihova shajanja. Celo tako daleč gredo, da zahtevajo za uporabo tako visoke najemnine, da jih mladina ne zmore. Prav zaradi tega so se sestali v ponedeljek, 28. marca 1966 čla- ni Občinskega komiteja zveze mladine, da bi se dogovorili o rešitvi tega problema. Sestanka so se udeležili sekretar Občin- skega komiteja Zveze komuni- stom Franc Tetičkovič, sekretar Občinskega odbora SZDL Zdrav- ko Turnšek in predstavnik Ob- činske gasilske zveze tov. Koro- šec. Pomenek je bil predvsem o vključevanju mladine v družbe- no politične organizacije in dru- štva na vaseh. Gre namreč za vprašanja, ali bo število mladine v posameznih organizacijah še dalje padalo ali naraščalo. Na očitek, da vodstva gasilskih društev na vaseh mladini ne do- voljujejo shajanja v prostorih gasilskega doma, je predstavnik občinske aasilske zveze dejal, da še doslej ni opazil, da bi bila mladina v gasilskih domovih ne- zaželjena, pač pa si zvez^ celo prizadeva, da bi v gasilske vrste pridobila čim več mladine. V razpravi je bilo še nekaj pripomb na račun mladinskih dramskih sekcij in udejstvovanja v športnih klubih, češ da je mla- dinska organizacija predvsem po- litična organizacija. Vendar je treba pripomniti, da so gostova- nja mladinskih dramskih ■ skupin edini vir dohodkov mladinskih aktivov. Z izkupičkom si potem kupijo gramofon, radijski ali te- levizijski sprejemnik ali pa, kot je primer v Kungoti, da si ureja- jo svoje klubske prostore. To seveda ne bi smela biti osnovna oblika dela. Tudi kulture in športa ne bi smeli ločiti od mladine. Tov. Te- tičkovič je dejal, da je rnladina v teh dejavnostih zelo aktivna. Iz vrst mladine prihaja v zad- njem času v Zvezo komunistov manj mladincev, kot bi je lahko in prav tukaj bi. rrioraii nekaj storiti, da bi pridobili za. organi- zacijo ZK tiste niladinče, ki ima- jo za to največ, pogojev. ' ^ Očitki, ki padajo na- račun mladine, so največkrat nepravič- ni in posplošeni. Prepričani smo, je dejal tov. Turnšek, da bi da- našnja mladina, prav tako, kot je storila predvojna, prva stopila v obrambo domovine, če bi to bilo potrebno. Zato so primerjave med nekdanjo in današnjo m:la- dino neprimerne. ■ - ■ Ol5 koncu posvetovanja so sklenili poslat^ na vasi aktiviste — člane občinskega komiteja, ki bi se na terenu v pogovoru s člani mladinskih aktivov sezna- nili z dejanskim stanjem ter da bi skušali najti skupen jezdk med družbeno političnimi organizaci- jami glede dela z mladino na vasi. \ C. J. Požor pri PIslaku v Lešju v petek, 25. marca 1966, okrog 8. ure dopoldne je izbruhnil po- žar v gospodarskem poslopju Viktorja Pislaka iz Leška pri Majšperku. Domačinom in ga- silcem iz majšperške tovarne je uspelo požar lokalizirati, da se ni razširil tudi na stanovanjski del zgradbe, ki je zraven go- spodarskega poslopja.. Kmalu so prispeli na pomoč tudi ptujski gasilci, najprej s ci- sterno z vodo, potem pa še mo- štvo z opremo, h kateri spada tudi brezžični oddajnik za zve- zo z gasilskim domom v Ptuju, z rešilno postajo itd. v primeru, da je potrebno klicati še koga na pomoč. S skupnimi močmi je bilo vse stjprjeno, da sta bila brez nevarnosti za ljudi poru- šena oba visoka požarna zida- va in da so bila zadušena še ostala netišča, s katerih bi se lahko 2opet razvil plamen. S tem požarom je nastalo naj- manj za 4 milijone starih dinar- jev škode, ker so prizadeti-tudi zidani deli zgradb, kot že reče- no, požarna zidova, oboki v hle- vu, ki so ■ popustili, ko je padel požarni zid,-in drugo. • Kako je prišlo do. požara, ni bilo mogoče ugotovi^ti med. ga- šenjem. S preiskavo' bodo ugo- tovljeni vzroki,. zaradi katerih je prišlo do tako velike škode. Požar je prvi opazil sam last- nik Viktor Pislak, kmalu pa so ga ugotovili tudi v Majšperku. Takoj. je zatulila sirena in hi- tra pomoč domačinov in tovar- niških gasilcev je mnogo zale- gla. Krajevna gasilska četa je poslala moštvo in vse, kar je še bilo mogoče, sicer bi bila ško- da mnogo večja. V. J. PREMOG NA *DOM Lesnemu industrijskemu in trgovskemu podjetju »Les« v Ptuju so zagotovili vsi rudniki, od katerih kupuje premog vseh kvalitet, takojšnje dobave vseh potrebnih količin premoga pod izredno ugodnimi pogoji. Ti bo- do omogočili podjetju »Les«, da bo lahko razvozilo vsem naroč- nikom premog domov brezplač- no, da bodo kupnino za premog lahko plačali podjetju v 12 me- secih in da bodo dobili 20 ®/o po- pusta tisti kupci premoga, ki bodo danes do 12. ure premog naročili in tUdI plačali vsaj 80«/o kupnine "vnaprej. SMERNICE Z OBČINSKE KONFERENCE SZDL PTUJ, 17. 2. 19, Na občinski konferenci 17. februarja 1966 ze dobil novo izvoljeni občinski odbor SZDL kot prvo nalogo, naj sestavi smernice za delo po konferenci po vsebini poročil in raz- prav delegatov in predstavnikov. Po njih se bo lahko občin- -ski odbor SZDL in organizacije SZDL v občini takoj lotile problemov, ki so jih tudi vsi udeleženci konference ocenili kot važne in nujne, in sicer po kriterijih, ki jih je sprejela konferenca., Na konferenci so vzeli vsi navzoči na znanje, da bodo smernice objavljnne v »Tedniku« da bo vedela za njihovo vsebino vsa občinska javnost. V sestavljenih smernicah je dobesedno napisano: Sodelovanje občanov pri reševanju važnih vprašanj Politično dejavnost občinske organizacije SZDL bo potrebno v bodoče organizacijsko-politično in vsebinsko bolj razviti in okre- piti, da bosta omogočena čim močnejša in odločilnejša vloga in sodelovanje občanov pri raz- reševanju vseh pomembnejših družbeno-ekonomskih vprašanj v ohčini. To bo potrebno doseči z ne]3osrednim sodelovanjem obča- fiov v samoupravnih telesih de- lovnih organizacij, v krajevnih skupnostih, na zborih volilcev in v vseh samoupravnih oblikah, vse do občinske skupščine. S tem bosta tudi vsebina in način dela sam.oupravnih organov družbeno učinkovitejša, organi sami pa bo- dp postali ha ta način resnični nosilci gospodarskega in družbe- nega ;razvoja v občini.'^ . Posebni poudarek je v prihod- nje posvetiti obravnavi proble- matike v delovanju krajevnih skupnosti kot temeljnih samo- upravnih skupnosti občanov in vlogi SZDL in drugih družbenih organizacij in društev v njih. Pri sprejemanju določenih re- šitev in stališč v organih družbe- nega upravljanja v občini in v samoupravnih organih delovnih organizacij bo potrebno bolj upo- števati objektivno javno mnenje in dopustiti večji vpliv javne kri- tike, take seveda, ki je konstruk- tivna in pospešuje razvoj samo- upravnih odnosov. Tem nalogam naj SZDL prila- gaja tudi svoje oblike, in metode dela (posvete, dogovore s članst- vom, tribune ipd.). Bolj bo po- trebno osamosvojiti in usposobiti krajevne organizacije SZDL in njihova, vodstva za izpolnjevanje nalog, zlasti, pa se bodo morale bolj uveljaviti podružnice. Stali- šča in sklepi vodstev SZDL naj se v bodoče bolj oblikujejo na podlagi mnenja in predlogov članstva. Tudi razvoj, delovanje in programiranje klubskega živ- ljenja je prilagoditi potrebam in zahtevam občanov po njihovem organiziranj u. Družbene organizacije in društvti kot posebne tri- bune občanov Pospeševati je tudi vsebinski in organizacijski razvoj družbe- nih organizacij in društev kot posebnih tribun občanov. Osnov- na merila za njihovo financiranje naj bodo njihovi delovni pro- grami, realizacija programov ter njihov družbeni pomen. Vsebino in oblike sodelovanja SZDL z družbeno političninii organizaci- jarni in društvi naj določajo po- trebe v občini in v krajih. V tej zvezi naj družbene orga- nizacije in društva bolj skrbijo za ustvarjanje lastnih dohodkov, določenih z njihovimi statuti in pravili. Javnost dela delovnih organizacij - SZDL naj se v bodoče bolj za- vzema za večjo javnost dela de- lovnih organizacij, zlasti tistih, ki s svojo proizvodnjo in dejav- nostjo vplivajo na urejanje vsak- danjih problemov občanov, nji- hovega standarda ipd. Razvoj in delovanje samoupravnih odnosov znotraj delovnih organizacij je potrebno odločneje pospeševati, "sklepi samoupravnih organov pa naj bodo dejanski odraz volje proizvajalcev in kolektiva. De- lovne skupnosti in njihovi samo- uprivni orgaiii naj se bolj čutijo soodgovorni ža urejanje skupnih problemov v občini in za zado- voljevanje različnih potreb obča- nov in organizacij na področju družbenega standarda. Spremenjeni pogoji gospodar- jenja nalagajo delovnim organi- zacijam nove dolžnosti, ki se ma- nifestirajo v njihovi večji skrbi za enostavno in razširjeno repro- dukcijo, s tem v zvezi pa tudi za razvoj splošnih pogojev dela in življenja občanov. Med skladi in osebnimi dohod- ki je potrebno vzpostaviti take odnose, ki bodo omogočali raz- voj delovne organizacije v novih okoliščinah gospodarjenja. Ce je nagrajevanje tako, da je višina osebnega dohodka v skladu s proizvodnimi učinki in uspešnost- jo realizacije na tržišču. Je tudi sprememba odnosa v korist oseb- nih dohodkov upravičena spodbuda za večjo produktivj ;n boljše gospodarjenje. Pri koncepciji in določa smeri nadaljnjega qospodarsk( razvoja v občini bo potrebno tt števati in pospeševati razvoja ciarnlh dejavnosti, ker je prav teh zmogljivosti v največji tu odvisen življenjski standard , čanov. Rešitev odprtih vpra^ kmetijstva Za nadaljnji uspešni razi kmetijstva v občini je potrel konkretnejša programska usrtu tev v občini, ker je prav na p( ročju kmetijstva veliko Odpi in nerešenih vprašanj. Predvsi bo potrebno upoštevati, na ka] ne možnosti, pogoje in zmo^ vosti opozarjajo doslej izdela strokovne študije o kmetijstvu občini. Stroškovno in ekonomsko p vlačen program glede proizvt ne usmeritve, njene rasti, spe alizacije, podružbljanja proizvc nje, kooperacije, strokovnega ii braževanja, pospeševalne sluz itd. bo prepričljiv argument vključitev zasebnega proizvaj ca v kooperacijsko proizvodu Osnovna naloga družbene sektorja kmetijstva naj bo, da s svojo ekonomsko rastjo v \ večji meri usposablja za poni in s tem za aktivno vključeval zasebnega kmetijskega proizi jalca v proces blagovne in s ti družbene proizvodnje. Nadalje bo potrebno zavzeti za izdela konkretnejših proizvodnih pi gramov kmetijskih zadrug vzpostavljanje kvalitetnejših o nosov v kmetijski proizvodi za ustrezen program strokovne izobraževanja kmetijskih dek cev in kooperanto-v, za nab< in uvajanje drobne kmetijs; mehanizacije, ki naj "omogoči j sebnemu proizvajalcu nadcf stiti njegovo fizično delo in v, no silo. Prav tako bo potrebno odlj neje vplivati na večjo elastičn kreditne politike, ki naj bolj tr števa vprašanja in potrebe kii tijske proizvodnje. lntenzivne;še izobrazi vanje strokovnih kadr v kadrovski politiki bo poti« no med. osnovnimi nalogami,! jih je določil VI. plenum 2 ŠZDLJ, s posebnim poudarki opozoriti na bolj intenzivno ii braževanje strokovnih kad« družbeno-ekonomsko izobražen nje in. usposabljanje proizvaji cev in občanov za samouprav aktivnost^ štipendiranje v dele nih organizacijah, na problemi tacije in reelekcije, na nuj spremembo odnosa delovnih I ganizacij do vključevanja visd kvalificiranega kadra, na vel odgovornost nosilcev javi funkcij ipd. Večja zavzetost za reševanje problemi družbenih služb Na področju družbenih sli se premalo čuti delovanje sal upravnih organov in njihova vzetost za reševanje specififl problemov na tem področju. P^ malo je odločnosti pri analizi nju in reševanju problemov, jih je sprožila gospodarska ref ma. Predvsem so potrebni trdn ši in trajnejši razvojni in p gramski koncepti za šolstvo, K turo in zdravstvo, ki naj bo osnova za financiranje teh p' ročij in za delitev dohodka d družbo in delovnimi organizJ jami družbenih služb. Potrebno oblikovati objektivnejša mel za nagrajevanje posameznikov močnejše uveljavljanje saJ upravnih organov pri tem. Da. bi se zagotovilo smoti uporabljanje sredstev za vz9 no izobraževalno dejavnost usklajevanje vseh interes vzgojno izobraževalnega podf' ja iu z namenom, da bi se raJ jalo samoupravljanje na tem p) ročju, bodimo v močno politi^ oporo pri formiranju in delo' nju skupnosti izobraževanja novem sistemu financiranja ' braževanja in vzgoje. Zavarovance (delavce in te) bo potrebno bolj vključit) razprave o problemih zdravS' in socialnega zavarovajija, zl^ {Nadaljevanje na 4. strani) V ORMOŠKI ZARJI SKORAJ 7,5 MILIJONA STARIH DINARJEV PRIMANJKLJAJA KI STA JIH NAPRAVILA PO- SLOVODJA TRGOVINE »STE- KLO-BARVE« JOZE KTJKEC IN BLAGAJNICARKA MAR- JETA KOKOL Jože Kukec je bil vrsto let poslovodja trgovine »Steklo- barve« v Ormožu. Ob letošnji inventuri je imel v trgovini pri- manjkljaj, zato je zadeva pri- šla na svetlo. Kmalu za tem se je znašel za blagajničarko pod- jetja v priporu in nedavno je javno tožilstvo vložilo dve ob- tožnici. Obtožnica očita Jožetu Kukecu, da si je od 1961. leta do 31. decembra 19R5 kot poslovod- ja trgovskega podjetja »Zarje« Ormož v poslovalnici »Steklo- barve« prilastil na škodo trgov- skega podjetja 38.289,69 novih dinarjev. Iz pregleda opravlje- nih inventur je razvidno, da je imel v zadnjih letih ob vsaki inventuri primanjkljaj ali pre- sežek. Vprašanje je le, kaj je napravil z denarjem, saj nima posebnega premoženja. V tem obdobju je prilastitve izkupič- kov prikrival z zviševanjem zaloge v inventurnih popisih poslovalnice. Pri inventurnem popisu blaga je proti obstoje- čim predpisom narekoval inven- turnim komisijam že iz vnaprej pripravljenih listov večjo zalo- go blaga. Vprašanje ostane, za- kaj je sploh bila določena in- venturna komisija, če ni opra- vila svoje naloge. V zadnjih le- tih v tem podjetju zasledimo nekaj poneverb. Okrožno javno tožilstvo je vložilo tudi obtožnico zoper Marjeto Kokol. Obtožnica ji očita, da si je od 1961. leta do 1. oktobra 1965. leta kot blagaj- ničarka pri trgovskem podjetjii »Zarja« prilastila v škodo pod- jetja 36.510,66 novih dinarjev. Blagajiničarka je poskušala na rafiniran način prikriti primanj- kljaj, toda to ji ni uspelo. Vpi- sovala je v uradne listine lažne podatke in si tako prisvajal denar. CESTA PTUJ-SLOVENSKA BISTRICA VAŽNA PROMETNA ŽILA Prebivalci z območja krajevne skupnosti Kidričevo so tudi na nedavnem zboru volivcev sprožili vprašanje, kdaj bo asfaltirana cesta med Sikolami in Slovensko Bistrico na sektorju, kjer je še makadamska cesta. Smatrajo, da se za ta problem ne zanimajo samo prebivalci iz Kidričevega, temveč vsi prebivalci sem od Murske Sobote, Ljutomera in Ptuja pa tudi turisti iz Češkoslo- vaške in Madžarske, ki bi radi potovali čez Ljutomer in Ftuj ter Pragersko proti Ljubljani in na Slovensko Primorje, Veduo večji osebni in tovor- ni promet na relaciji Ptuj—Slo- venska Bistrica potrjuje, da ne more biti vprašanje asfaltiranje makadamskega dela ceste med Sikolami in do dela ceste sem od Slovenske Bistrice, ki je že asfaltiran do bližine Prager- skega, samo vprašanje finanč- nih sposobnosti in dobre volje sosednih občin Ptu5 in Sloven- ska Bistrica ter še mogoče do- bre volje kolektiva Tovarne gli- nice in aluminija »Boris ICidrič«, Kidričevo, ter tovarne »Impol« v Slovenski Bistrici. Po tej cesti se odvija osebni in tovorni pro- met Slovenije in tranzitni pro- met sem iz Madžarske in bi tež- ko primerjali pomen in vred- nost vseh v Sloveniji in v dru- gih delih SFRJ že obstoječih asfaltiranih cest s to med Ptu- jem in Slovensko Bistrico. As- faltirana cesta Murska Sobota— Maribor—Slovenska Bistrica itd. na svoj način služi name- nu, ni pa mogoče trditi, da" je celotna cesta Murska Sobota— Ljutomer—Ptuj brez enako- vrednega gospodarskega pome- na za našo skupnost. Počasno asfaltiranje te ceste sicer kaže na tako naziranje, ki pa ni opravičljivo, zlasti v zadnjem času, ko se odvija po tej cesti vedno večji turistični promet. Ob njej so lepi predeli, Radenci, privlačen Ljutomer, zgodovin- sko in tudi gospodarsko zanimiv Ptuj in predeli med njima. Občinska skupščina Ptuj in Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič«, Kidričevo, sta že pred leti pokazala razumevanje za to, da bi tudi v tej smeri bi- la dobra zveza z Ljubljano, ven- dar takrat ni bilo mogoče do- seči sredstev za zgraditev asfal- tirane ceste tudi dalje od bikol in Pragerskega, do koder je že iz slovenjebistriške strani asfal- tirana cesta. Enaka so bila pri- zadevanja za cesto sem od Lju- tomera, kjer so dela v zadnjih časih napredovala, niso pa še dokončana, ker je zopet zmanj- kalo sredstev. Ko razpravljajo prebivalci iz Kidričevega o teh problerhih, dajejo oporo za rešitev tega vprašanja vsem forumom in iniciatorjem, da bi bila cesta Murska Sobota—Ljutomer—Ptuj —Slovenska Bistrica nova važ- na asfaltirana prometna žila, sposobna .prevzeti nase ves av- tomobilski promet, ki z. njo ra- čuna, pa ne samo s prikazova- njem potreb, temveč tudi z de- lom mladinske brigade. Ce bo potrebno in neizogibno, bo vse storjeno tudi z rokami mladih ljudi, da bo gotova sodobna pro- metna žila tudi čez predele, ki so bili zaradi pretežnega kme- tijstva zapostavljeni. V. J. ZNIŽANE CENE MESA V mesnicah v Ptuju od danes močno znižane cene vsemu mesu. tudi perutnini in mesnim izdelkom. Zaradi zelo uspešnega poslovanja in prese- ganja dohodka ob prejšnjih ce- nah se je trgovsko podjetje »Pe- rutnina« odločilo znižati cene za 15'/o. Upajmo, da ta spremem- ba ne bo veljala samo danes, temveč tudi v bodoče in da bo podjetje tudi ob novih pogojih prodaje lahko dosegalo prime- ren dohodek oziroma vsaj takš- nega kot lansko leto. stran 3 f E D NIK _p«tek, 1. aprila 1966 -jtran 3 ;t,etos osem milijard realizacije pri ^Panoniji^ (NadaljpT>anie s 1. strani) blaga (nad 4,744 milijonov), prometni davek (nad 306), po- glovni stroški (nad 223), izredni stroški, inventurni manjki in ostalo pa nad 23 milijonov. Do- gggli so torej nad 432 milijonov ^istega dohodka, od katerih je odpadlo na osebne dohodke za 265 zaposlenih 306 milijonov, jjad 78 milijonov na poslovni sklad, nad 5 milijonov na sklad skupne porabe, nad 21 milijonov na prispevke iz dohodka, nad 14 jjiilijonov na prispevke v rezerv- ati sklad in nad 1,7 milijona din 'prispevka za Skopje. V rezerv- I jiem skladu imajo sedaj nad 231 , jiiiiijonov din ter nad 22 milijo- nov din sredstev v skladu skup- I jie porabe. Lani so povečali po- 1 slovni sklad za nad 78 milijonov , din, rezervni sklad za nad 14 i milijonov in sklad skupne po- : rabe za nad 5 milijonov din. Število zaposlenih je Panonija lani povečala za 2 odstotka, da 1 jih je bilo za toliko več kot 1964. . leta. Med letom je odšlo iz pod- • jetja 55 zaposlenih. Za čas bo- I lezni do 30 dni so izplačali v 181 I primerih nad 2 milijona dinarjev, i 10,4 "/o več kot 1964. leta. Lanskoletne težave je občutilo podjetje tudi pri pravočasnem iz- polnjevanju svojih obveznosti. 1 Za obveznosti v višini nad 16 mi- : lijonov dinarjev je imela »Pano- nija« skupno 35 tožb, sama pa je morala od 89 dolžnikov s tožbami izterjati nad 39 milijonov din. Priznanje kolektivu za knsko uspešno delo IMrektor podjetja Janko Vo- grinec, pa tudi predsednik delav- skega sveta Marko Flliplč sta iz- rekla kolektivu vse priznanje za vse dosedanje prizadevanje in za uspehe v poslovanju ter sta ga sp^budlla, da bo tudi v bodo- če dosegal uspehe. Preurediti na- meravajo letos še ostale trgovi- ne. Skladiščni prostor so si po- večali z nakupom skladiščnega poslopja v Moškajncih, skrbeli pa bodo za nadaljnje možnosti ^a skladiščenje tudi v samem mestu. Okrepiti bodo morali av- topark, mehanizirati knjigovodst- vo in dalje skrbeti za izboljšanje delovnih pogojev za zaposlene. V letošnjem letu si bodo pri- zadevali povečati dejavnost na veliko za 4°/o, v maloprodaji pa za 8%, kar bo pomenilo skoraj 8 milijard realizacije. Število za- poslenih bodo povečali za okrog 2°/o zaradi sprememb z vajenci in upokojenci. Letos nameravajo investirati 5 milijonov din za na- kup stanovanja. Vabilo brez odziva in udeležbe Dlskutanti Iz kolektiva, člani delovnega predsedstva Ludvik Pernat in Anton Ketiš, komerci- alni direktor Dušan Dostal, pred- stavnik občinskega sindikalnega sveta Rudi Majnik in drugi so spodbudno govorili o sposobno- stih kolektiva za uspešno izvrši- tev letošnjih nalog, kritizirali pa so ptujsko navado, da za razne povabljene predstavnike zbor nad 200 ljudi toliko ne pomeni, da bi prišli med nje, da bi se z njimi videli in pomenili o pere- čih vprašanjih, o katerih lahko kaj povedo tudi na forumih, ki jim pripadajo. Se vedno obstaja stara nespoŠUjiva praksa, da po- vabljeni ne pridejo sami niti ne pošljejo namestnika, kar ne po- meni dobrega namena za stike z delovnimi kolektivi. Tudi na sindikaini delovni konferenci, ki je sledila zboru delovne skupnosti, je bilo izre- čenih več priznanj članstvu sin- dikalne organizacije in več spod- budnih besed za bodoče delo. V svet delovne skupnosti (predsed- nik Franc Zadravec) so izvolili čilane kolektiva, ki so volji^ uspešno opravljati javne funkci- je v korist kolektiva in širše skupnosti. V. J« Nekateri izmed udeležencev zbora delovne skupnosti »Panonije« ODHAJANJE NA DELO V TUJINO Odsek za notranje zadeve ob- čine Ormož je pristojen za iz- dajanje potnih listin za prehod čez državno mejo, vendar te zadeve, razen sprejemanja vlog, opravlja oddelek za notranje zadeve občine Ptuji. Odhod na delo v tujino se je lani povečal. Lani je 617 ob^nov zaprosilo za potne liste. Zaposlujejo se predvsem v zahodni Nemčiji in v Avstriji. Pri tem pa nastopajo številni problemi. Na delo v tu- jino odhajajo predvsem starši, ki pustijo otroke pri svojih znancih, sorodnikih ali prijate- ljih. Otroci ostanejo brez prave vzgoje, njihovi učni uspehi so slabi. Vsak prosilec za delo v tujini ob izdaji potnega lista plača 1300 starih dinarjev. Lani so bili Tikinjeni vizumi med Italijo, Jugoslavijo in Avstrijo. Zato je urejevanje listin za delo v tu- jini poenostavljeno. Po ukinitvi vizumov se je število odhodov na delo v tujino znatno pove- čalo. ORMOŠKE NOTRANJE ZADEVE Odsek za notranje zadeve ob- čine Ormož je samostoj^ upravni organ, ki opravlja služ- bo notranjih zadev. Delovno področje in pristojnost sta temu organu določena v temeljnem zakonu v službi notranjih zadev in za vse tiste zadeve, ki se na- našajo na vzdrževanje javnega reda in mira, izvrševanje kazen- skih sankcij, skrbi za izvajanje predpisov o državljanstvu, dru- štvih, zborovanjih, matičnih knjigah, osebnih imenih, izdajo osebnih izkaznic, -potnih listov za prehod čez državno mejo, skrbi za izvajanje predpisov o prebivanju tujcev in skrbi za izvajanje predpisov službe po- žarne vamostL Poleg naštetih dolžnosti pripravlja tudi gradi- vo za seje, za občo upravo in notranje zadeve ter strokovnih komisij ki izvaja njihove skle- pe. Strokovni komisiji sta dve: za vzgojo in varnost v cestnem prometu in komisija za požarno varnost. Na odseku za notranje zadeve imajo vedno dovolj dela. Glede na zakon o javnem redu in mi- ru je bilo izdanih lani 115 od- ločb za prireditve, za zbiranje prostovoljnih prispevkov 16 do- voljenj, 2 prošnji pa sta bili zavrnjeni. V izvrševanju kadrovskih sankcij je bil voden lani posto- pek za 73 oseb, ki so bile sodno ali upravno kaznovane na za- porne ali denarne kazni. Za od- log izvršitve kazni je vložilo prošnje 8 oseb, od teh sta bili 2 izgodno rešeni. Po zakonu o nabavljanju, po- sesti in nošenja orožja je bilo izdanih lani 58 dovoljenj za na- bavo orožja, 5 zahtevkov pa je bilo zavrnjenih. Lani je zabele- žen v primerjavi z letom 1964 v občini občuten porast izdanih nabavnih dovoljenj. Prosilci so si kupili predvsem lovske in malokalibrske puške. Za nabavo lovskega orožja ni več pogoj, kot prej, članstvo v lovski or- ganizaciji Za nabavo razstreli- va in razstrelilnih sredstev je bilo izdanih 27 dovoljenj za na- bavo 5070 kilogramov razstre- liva. V večjih količinah sta ga potrebovala predvsem KZ Kombinat-Jeruzalem in Ograd, v manjših količinah pa tudi za- sebniki za razbijanje drevesnih panjev. Nadomestilo K-15 Upravni odbor TGA je nedav- no med drugim razpravljal tudi o osnutku pravilnika o izplače- vanju iz sklada skupne porabe za letni dopust članom delovne skupnosti. Ta pravilnik določa način formiranja dela sredstev sklada skupne porabe, določa pa tudi merila, po katerih se izpla- čujejo članom delovne skupnosti ta sredstva. Znesek, ki se članu delovne skupnosti izplača v go- tovini za letni dopust, omogoča smotrnejšo uporabo letnega do- pusta ter je namenjen predvsem — za kritje prevoznih stroškov namesto ukinjene K-15. Ta zne- sek se določi vsako leto s poseb- nim sklepom delavskega sveta, za letošnje leto pa znaša 210 N dinarjev. V 4. členu osnutka pra- vilnika je določeno, da član de- lovne skupnosti, ki ima nad 4- člansko družino, v kateri je samo on zaposlen, dobi za vsakega člana iznad omenjenega števila družinskih članov še poseben dodatek v gotovini, ki je prav- tako za vsako leto posebej dolo- ^^n s sklepom delavskega sveta, za leto 1966 pa znaša 50'N dinar- jev, vendar le v primeru, če se jzkaže, da je bil z več kot 4- ^lansko družino na dopustu. Os- nutek tega pravilnika ima le 8 členov, ki določajo pravice in •dolžnosti članov delovne skup- jiosti glede gotovinskega izplači- la za letni dopust. O njem člani temeljito razpravljajo in so tu- sklenili, da se osnutek pravilni- da v razpravo članom delovne ®losameznih objektov. Izra- zila je potrebo, da si podjetje zagotovi električno energijo, ki je iz sistema ne more dobiti v večjih količinah kot v minulem obdobju, da bo lahko izkoriščalo celotne — izgrajene kapacitete. Vsled tega je nujno, da TGA prične s sofinanciranjem gradnje objektov za pridobivanje elek- trične energije tam, kjer je za podjetje najbolj ugodno. Nadalje je potrebno pokriti obfesti iz anuitet za izgradnjo in rekon- strukcijo podjetja, kar znaša za osnovna sredstva 578,402.275 S dinarjev in za obratna sredstva 78j705,708 S dinarjev. Omenjene in nekatere druge potrebe bodo presegale 6 milijard S dinarjev in bo torej to financiranje po- trebno razdeliti na nekaj prihod- njih let in bodo letos angažirana vsa sredstva, ki jih je predvidel delavski svet za centralne po- trebe. Volitve delavskega sveta Minuli petek se je sestal DS TGA, da bi med drugim tudi raz- pisal volitve v delavski svet in svete proizvajalcev delovnih enot, ki morajo biti po zakonu o volitvah delavskih svetov in SPDE izvedene do konca aprila. Po krajši razpravi je delavski svet sklenil, da bodo volitve v TGA dne 28. aprila 1966. To po- meni, da bodo v delovnih enotah morali takoj pristopiti k delu. * Na sindikalnih sestankih v delovni enoti glinice je članstvo razpravljalo poleg vprašanja po- moči članov kolektiva pri grad- nji mariborske bolnišnice in si- stema nagrajevanja po delu še o nekaterih drugih vprašanjih. Tako so obravnavali nakup po- čitniškega doma na Pohorju, o katerem se je lani toliko govo- rilo. Predlagali so, naj bi nekaj vikend hišic premestili iz Cri- kvenice na Pohorje, kjer bi jih člani kolektiva lahko uporabljali tudi v času, ko so prosti po dva ali tri dni. Počitniškega doma na Pohorju (Ruške koče) ni bilo mogoče kupiti, ker so bili po- stavljeni za podjetje nesprejem- ljivi pogoji. Premestitev vikend hišic na Pohorje bi nedvomno bila zares zelo koristna za mno- ge člane delovnega kolektiva, ki nimajo materialnih možnosti, da bi šli na morje ali sploh v oddaljenejše kraje. Upravni odbor TGA je pred kratkim razpravljal o osnutku pravilnika o tehničnih izboljša- vah ter ga po daljši razpravi sklenil dati v nespremenjeni obliki v razpravo članom delov- ne skupnosti. Osnutek pravilni- ka, katerega namen je spodbu- diti vse člane delovne skupno- sti podjetja k odkrivanju ter uvajanju tehničnih izboljšav, bo v razpravi 15 dni. mf Ne samo materialna, temveč predvsem srčna skrb za mladino Na skupščini Zveze prijateljev mladine Ptuj v nedeljo, 27. mar- ca 1966, Je šlo manj za ugotovitve, kaj je storila zveza v minuli dobi odbora za mladino in kaj ima zanjo namen letos storiti, bolj pa za vprašanje, kaj so zanjo dolžni storiti starši, šole, občinska in širša skupnost, da se bo znašla v našem času, da ne bo sprejemala, temveč z veseljem sama ustvarjala, da jo bo veselilo življenje in delo in da bo polna načrtov za bodočnost, ki jih bo tudi rada iz- polnjevala. Skupščina je bila toliko zani- mivejša, ker je bila dobro pri- pravljena, ker so prišli med dru- gimi tudi predsednica republi- ške zveze tov. Sagadinova in predsednica občinske zveze tov. Plavčeva iz Slovenske Bistrice ter večina odbornic in odborni- kov, večinoma prosvetnih in drugih javnih delavcev. Vsi sku- paj si prizadevajo, da bi naša skupna skrb z.i mladino pripo- mogla vsem otrokom v občini vsaj tako daler, da ne bi živeli v okolju in občutku, da gresta (Nadaljeoanje na 5. strani) S skupščine Zveze prijateljev mladine VEDNO VEČ MOTORNIH VOZIL V OBČINI ORMOŽ Varnost prometa na javnih ce- stah določa novi temeljni zakon, ki je bil sprejet lanskega aprila. Odsek za notranje zadeve občine po tem zakonu opravlja največ zadev v zvezi z registracijo mo- tornih in priklopnih vozil ter z vozniki motornih vozil. Lani je bilo na novo registriranih v ob- čini Ormož 48 motornih koles, 85 osebnih avtomobilov, 13 tovor- njakov, 22 traktorjev, 19 tovornih priklopnikov in 2 specialna avto- mobila. Odjavljenih "pa 43 mo- tornih koles, 44 osebnih avtomo- bilov, 5 tovornjakov, 10 traktor- jev, 5 priklopnikov in 2 special- ni vozili. V občini Ormož je 111 motor- nih koles, 169 osebnih avtomobi- lov, 24 tovornjakov, 62 traktor- jev, 62 priklopnikov in 3 speci- alna vozila. Vseh registriranih motornih vozil je v občini 431. Z novim temeljnim zakonom o var- nosti prometa na javnih cestah je nastalo precej sprememb pri voz- nikih motornih vozil. Ne razliku- jemo več poklicnih voznikov in voznikov amaterjev. V pripravi na vozniški izpit ni potrebno več obvezno obiskovati tečaje avto moto društva, saj slehernega kan- didata lahko poučuje tudi voznik, ki ima vsaj 3 leta vozniško do- voljenje za kategorijo, za katero se kandidat pripravlja. Lani je opravilo vozniški izpit ali za- menjalo vojaška vozniška dovo- ljenja 159 občanov, v letu 1964 pa le 67 občanov. Na območju občine Ormož je registriranih 76 društev. Številč- no stanje društev se v zadnjih letih ni spremenilo. V občini Ormož živi 19.052 pre- bivalcev, od tega 10.016 moških in 9036 žensk. Po številu prebi- valcev spada na prvo mesto kra- jevni odbor Ormož s 3938 prebi- valci, na drugo Ivanjkovci z 2996, tretje mesto zavzema kra- jevni urad Tomaž z 2616 prebi- valci, nato pa sledijo: Središče, Velika Nedelja, Miklavž, Podgor- ci in Kog. Lani se je zmanjšalo število prebivalcev v občini za 339 ljudi glede na leto 1964. PREMALA SKRB ZA POŽARNO VARNOST NA ORMOŠKEM OBMOČJU v požarni varnosti je preven- tiva osnovna dejavnost delovnih organizacij. Delovne organizaci- je so po zakonu dolžne skrbeti za varnost pred požari, vendar se nekatere svojih nalog dovolj ne zavedajo. Se mnogo slabše je v nekate- rih zasebnih stanovanjih in go- spodarskih poslopjih. Ponekod imajo s slamo krite stanovanjske hiše in gospodarska poslopja le- sene dimnike in ni čudno, če prir haja do pogostih požarov. Zgleden primer je tovarna »Jo- že Kerenčič«, v kateri je požar- novarstvena služba edina v obči- ni dobro organizirana. Gasilska društva v občini so z minimalni- mi finančnimi sredstvi opravila lani veliko dela, uspešno so ga- sila 14 požarov, premalo pa so naredili dimnikarji, ki so s svo- jim delom poklicani prvi za po- žarnovarstveno preventivo. Do- gaja se, da nekateri dimnikarji ponekod opravijo svoje delo po- vršno. Delu dimnikarske službe bo treba v bodoče posvetiti več pozornosti in jih kontrolirati pri delu. ZAKAJ V PTUJU VINO »KURENT« IN »HALOŽAN«? Povsod po svetu se prodaja vino po sortah. V Ptuju pa ne. 'Nedavno sem se napotil s svojim prijate- ljem na deciliter vina v gostilno Pri pošti. V gostilni je bilo pre- cej gostov, zato sva si naročila deciliter vina in kokto pri prodajni mizi. Zaprosil sem gostilničarja za deciliter belega burgundca. »Joj, tega pa nimamo,« je prijaz- no odgovorila natakarica in pri- pomnila morda želite vino »ku- rent« ali »haložam. Natakarica mi ni znala pojasniti sort ponujenih vin, zato sem se odločil za vino »haložan«. Pod besedo »haložam razumem pristno visoko kakovost- no haloško vinsko kapljico, ki po- leg jeruzalemskih vin slavi daleč po svetu. Mislim, da beseda »haložan« iz- haja od Haloz, ki je vinorodno območje ptujske občine. Kot mi je znano, v Halozah prideluje Kmetijski kombinat Ptuj razne sorte pristnih vin, zato ne mo- remo in ne smemo metati vseh sort v en koš. Morda je »haložan« mešano vino in tudi takrat nima pravega imena. Kaj pa vino »kurent«? Kje je meja med folkloro in vinogradni- štvom v ptujski občini? Res je, da je Ptuj zgodovinsko mesto s tra- dicionalno folkloro, toda to nima nič skupnega z vinogradništvom. Tudi za to vino ne vedo nekatere natakarice v Ptuju, kakšne sorte je. Pa pustimo sedaj vino »kurent« in »haložan«, saj povprečnega go- sta vse to ne zanima. Gost bo na- ročil beli burgundec, šipon, trami- nec, laški ali renski rizling, mu- škat otonel ali kaj drugega. Taka i imena so udomačena po vsem svetu in bi jih naj v bodoče upo- števali tudi ptujski gostinci. T. R., Hajdina DRAGO PIVO V PTUJU Smisel poslovanja gostinskega podjetja je v najkrajšem času po- streči gostom in jim nuditi kako- vostna jedila in pijače po dostop- nih cenah. V mnogih gostilnah se zaposleni vsestransko zavzemajo za čimboljše ugodje gostov in za to, da cene niso previsoke. To je razumljivo, saj ni namen gostil- niškega osebja, da bi v gostilne zahajali samo ljudje z visokimi osebnimi dohodki, temveč da ob naključjih, slavnostih ali v pro- stem času najde svoj kotiček v gostišču ali restavraciji naš de- lovni človek — proizvajalec. Ta ima mnogo nižje osebne do- hodke od direktorja, računovodje, komercialista, tehničnega vodje ipd. Gostince mora voditi naloga, kako najbolje zadovoljiti goste. Neopravičljivo je, da v nekate- rih ptujskih gostilnah stane ste- klenica laškega piva (12"/o) 210 S dinarjev, če stane lahko v ormo- ških gostilnah pa 200 S dinarjev. Upravičeno bi bilo, da bi to pivo v Ormožu gostinci prodajali po 210 in v Ptuju po 200 S dinarjev. Iz Laškega v Ptuj so manjši pre- vozni stroški kot iz Laškega v Ormož. Ormoški gostinci imajo toliko več prevoznih stroškov, kolikor kilometrov je iz Ptuja v Ormož. Teh stroškov ptujski go- stinci nimajo. Kljub temu pa pro- dajajo laško pivo za 10 dinarjev dražje. Mislim, da je tako početje neopravičljivo in v škodo gostov. Ali ne bi te visoke marže ptujski gostinci obrazložili in odgovorih na ta sestavek? D. K., Ptuj Slran 4 TEDNIK — petek, 1. aprila 1966 Stran 4 Obsežne priprave na teden bratstva in prijateljstva^^ v Ormožu Predsednik občinskega odbo- ra SZDL VLADO OZBOLT, ki je bil nedavno izvoljen za pred- sednika odbora za medobčinsko sodelovanje, je na vprašanja, kako se prebivalci občine Or- mož pripravljajo na teden brat- stva in prijateljstva, takole od- govoril: — Kako se pripravljate na le- tošnji »teden bratstva in prija- teljstva« sosednjih občin? — V letu 1966 bo občina Or- mož gostitelj »tedna bratstva in prijateljstva«, ki bo od 15. do 22. maja. Priprave so v teku. Občinski odbor SZDL in občin- ski sindikalni svet sta že v fe- bruarju imenovala štab, ki bo pripravil in skrbel za izvedbo programa »tedna bratstva in prijateljstva«. — Kakšen je program medob- činskega sodelovanja? — Medobčinski odbor je spre- jel program »Tedna bratstva in prijateljstva«. Ta se nekoliko razlikuje od enakih manifesta- cij v preteklih letih. Predvide- va intenzivno izmenjavo kul- turnih in telesnovzgojnih sku- pin, V Ormožu bo zasedala med- občinska skupščina, v središčih ostalih občin pa bodo počastili »teden bratstva in prijateljstva« s slavnostnimi akademijami. V okviru »tedna bratstva in pri- jateljstva« bomo v občini Or- mož pripravili tradicionalni fe- stival mladosti ter 80. obletnico gasilstva. — Kje bo treba sodelovanje prijateljskih občin še poglobi- ti? — Sodelovanje prijateljskih občin ima še vedno značaj ma- nifestacij. Z neposrednimi stiki med sorodnimi delovnimi orga- nizacijami iz različnih občin bo treba ustvariti stalno sodelova- nje naših delovnih ljudi. Med- občinski odbor bo moral dajati pobude tudi za občasne poslov- ne razgovore o skupnih proble- mih gospodarstva in družbenih služb. — Dosedanji uspehi kulturnih, gospodarskih in političnih sti- kov medobčinskega sodelova- nja? — Medobčinsko sodelovanje je ustvarilo intenzivne ter res- nično prijateljske stike med štirimi občinami in mislim, da je to tudi največji uspeh. — In vaše želje? — 2ellm, da bi se predstav- niki sosednjih občin počutili pri nas kar najbolj prijetno in da bi naleteli na prijateljske od- nose in pozornost vseh naših občanov. J. R. Knjižne novosti v oddeEliih ljudske in študijske knjižnice v Ptuju Januar-februar 1966 Leposlovje in življenjepisni ro- mani: Bovlc France: Izbrani spisi. Knj. 12. Poleg krajših novel vsebuje knjiga najpom€irnbne.i'Si ^vkov tekst »-Ka- plaii Mantin Cedermac«, zgodbo o ŠTIRIOGLATI STOLP BODO PODRLI Danes, 1. aprila 1966, ob 10. uri bo na severnem dvorišču pri ptujskem gradu licitacija štiri- oglatega grajskega stolpa, ki je že v zelo slabem stanju in ob- staja nevarnost, da se bo začel sam podirati. Prednost pri lici- tiranju bodo imele gospodarske organizacije družbenega sektor- ja, potem društva, ki nimajo svojih prostorov, in končno za- sebniki. Ce ne bo licitacija uspe- la, bo porabljen material tega stolpa za obnovitev grajskega zidu desno od stolpa, ki se je podrl. nočlovečnosU fašiistiičaiega naciona- lizma, ki je naši manjšini v Be- neški Sloveniji vzel za<±nj'e narod- ne pravice. Kranjec Miško: Ukradena ljubezen Pisatelj spremlja usodo mladih ljudi, predvsem vaškiJi deklet, in prikazuje svet ljubezni, razočaranj in etranpoti. Zidar Pavle: Jem njegovo telo in pijem njegovo kri Kavčič Vladimir: Upanje Roman opisuje najrazlitnejše uso- de ljudi, ki jih je nakljuičje nekaj let po voj.nL združilo v neki sla- vonski kasarni, kjer služijo voja- Ski rok. Žižek Branko: Moja pokrajina Pesniška zbirka z globoko srčno prizadetostjo, z žejo po ljubezni in lepoti. Peroci Ela: Rišem dan Zbirka pesmi v prozi, iz katerih dihajo najdrobnejši čustveni vzgibi. Petan Žarko: Zgodbe v eni sapi Sa. /ične zgodbe znanega sloven- skega humorista. Undset Sigrid: Kristina, Lavransova hči Roman obsega tri knjige in je iz 14. stoletja norveške zgodovine. To je življenjsika epopeja žene in matere od rojstva do groba predstavlja veliko delo svetovne- ga slovstva. Undset Oigrid: Jenny Roman o ženi, ki je šla v zakon brez ljubezni. Lawrence David Herbert: Sinovi in ljubimci Pisatelj mojstrsko popisuje tra- gični konflikt sinov, ki se vse pre- več navežejo na mater in ne naj- dejo poti do žene. Smiith Botty: Drevo raste v Brooklynu Dolo predstavila eno najbolj iska- nih knjig v ZDA in je prevedeno že v 30 jezikov. Kades Hans: S svojimi očmi V obliki dnevnika pripoveduje doktor Roinalter o blišču in bedi sodobne zdravniške kariere j hkrati o svoji intimni človc^skl j poklicni drami. Harwey John: Zgodba Pisatelj pripoveduje o dveh socia; no različnih mladih ljudeh iz S( dobne Anglije. Green Graham: Zaupni aget Glavni junak, politični agent nelj države, mora rešiti izredno važe gospodarski problom m prihaja n svoji poti v nenavadne in tesnot ne situacije. Zgodba je nap^eta i zelo dramatična. Tyrmaind Leopold: Hudič Roman priipov^eduje o skupini mla dolotnih prestopnikov, ki terorizi rajo mirno prebivalstvo Varšavt dokler ee ne pojavi neznanec, \ pobije mlade nasilneže. Maurris Andre: Temno hrepenenje Roman o George Sandovi. Coulter Stephen: Nepotešljivo hrepenenje Roman o Guyu de Maupassantu. Stone Irwing: Ljubezen je večna Roman o Abrahamu in Mary Lin coln. Thoorens Leon: Moliere Lanoux Armand: Dober dan, gospod Zola Radioamaterji Radio amaterji Ormoža in Va^ raždina so s pomočjo pionirskil organizacij šol Ormož in Varaž din organizirali srečanje prep radijskih valov pod geslom »Pozdrav pomladi«. Program, k ga je pripravila šola Ormož j( lepo potekal, nekoliko so ga mo- tile atmosferske motnje. SflERMCE Z OBČINSKE KONFERENCE SZDL PTUJ, 17. 2. 1966 (Nadaljenanje z 2. strani) pa jih poleg delovnih organizacij vključiti v prizadevanje za zmanjšanje stroškov zdravstve- nega zavarovanja. Hkrati pa je tudi potrebno, da zdravstveno službo razvijamo v tem smislu, da bodo kvalitete zdrastvenih storitev ustrezale prispevkom njihovih uporabnikov. Programsko delo na področju kulture Na področju kulture ugotavlja- mo močno potrebo po programi- ranju. Pri tem se bodo morale bolj aktivno angažirati tudi de- lovne organizacije, zlasti pa pro- fesionalne kulturne institucije, ki premalo skrbijo za svojo širšo kulturno-vzgojno funkcijo in po- vezovanje s širšo publiko. Vpra- šanja na področju kulture bo po- treiDno reševati z večjim priza- devanjem in povezovanjem vseh (srganov družbenega upravljanja v občini (občinska skupščina, svet za kulturo, zbori volilcev), družbeno političnih organizacij ter kulturnih delavcev. Pri pro- gramiranju kulturne dejavnosti je izhajati iz današnjega položa- ja in potreb našega človeka tei iz potreb in zahtev časa. Iz šole na delovr^o mesto Bolj sistematično in odgovorno je obravnavati in reševati pogoje in razmere, v katerih se mladina vključuje v samoupravni meha- Hizem od šole do delovnega me- sta, in kakšne so dejanske možno- sti mladih ljudi za vzgajanje, šo- lanje, poklicno usposabljanje ipd. Doseči je treba večji interes go- spodarskih organizacij za skupno reševanje problemov varstva, vzgoje, izobraževanja, štipendi- ranja, poklicnega usposabljanja in zaposlovanja mladine. Mladina kaže velik interes za družbene in občečloveške zade- ve in stvaritve, kar tudi javno iz- raža, Naša dolžnost je, da ta njen interes usmerjamo in ga ustvarjalno razvijamo. Sole kot družbene institucije bi morale bolj uveljaviti svojo vzgojno funkcijo in prevzeti v povezano- sti z družino skrb za vzgojo ce- lovitejše osebnosti mladega člo- veka. Migracija in njeni problemi v zadnjem času se je določeno število delavcev iz ptujske obči- ne začasno zaposlilo v tujini. S to začasno ekonomsko emigraci- jo lahko računamo tudi v prihod- nje, saj je to svetovni migracij- ski pojav. V tej zvezi se pojav- ljajo številna vprašanja, ki jih bo potrebno temeljiteje analizi- rati in reševati, zlasti vzgojna vprašanja, ki se odpirajo pri ne- doletni mladini, katere starši so se za dalje časa zaposlili v tuji- ni, "Delovni program po smernicah Občinski odbor SZDL naj na podlagi smernic, sprejetih na kon- ferenci, izdela podrobnejši delov- ni program in ga naj uskladi z nalogami, ki jih bosta sprejela zvezni in republiški kongres SZDL. Vsej javnosti v občini, zlasti pa vsem odbornikom občinskega odbora SZDL ter odbornikom kra- jevnih organizacij SZDL ter sa- moupravnim organom so tako znane smernice in njih naloge. Pri njihovem izvajanju bodo se- daj lahko pozitivno vplivali z do- govarjanjem s članstvom SZDL in z občani in tudi tako pomagali uresničevati spodbude organiza- cij SZDL in vse občinske javno- sti ter reševati nereče probleme, ki jih mora rešiti občinska skup- nost. Občinski odbor SZDL Ptuj V šoli Obiskovala sem četrti razred osnovne šole. V šolo sem hodila popoldne, ker so se dopoldne učili učenci višjih razredov. Mi popoldanski učenci pa smo mo- rali pozimi čakati na mrzlem šol- skem hodniku, dokler niso dopol- danski učenci izpraznili razreda. Bil je mrzel zimski dan. Kot po navadi smo čakali na šolskem hodniku. Tu nas je zelo zeblo in komaj smo čakali, da bi odšli v topel razred. Končno je zazvonil šolski zvonec in iz razreda so se vsuli dopoldanski učenci. Skozi gnečo smo se prerinili v razred. Kmalu za nami je prišla tovari- šica učiteljica. S seboj je prine- sla velike zelene zvezke. Na ur- niku je bila tedaj matematika in smo takoj vedeli, da bomo pisali matematično šolsko nalogo. Uči- teljica je napisala na tablo nalo- ge, reditelj je razdelil zvezke in začeli smo z delom. Ko sem prepisala vse naloge, sem se lotila reševanja. Vse sem naredila brez težav in med prvi- mi oddala zvezek. Ozrla sem se nazaj in videla, da je za mano sedeča sošolka rešila le polovico nalog, a bližal se je konec ure. Nisem dolgo pomišljala, kajti čez nekaj minut sem ji pod klopjo dala listek, na katerem je bila izračunana naloga, ki je sošolka ni znala rešiti. To je šlo vse po sreči, kajti tega nihče drug ni opazil. Ko je sošolka to nalog6 prepisala, tudi naslednje ni zna- la. Tudi to sem ji napisala na li- stek. Se preden sem ji ga dala, sem pogledala k učiteljici, če morda ni česa opazila. Tedaj sta se najina pogleda srečala. Učite- ljica je uganila, kaj mislim sto- riti. Korakoma je odšla proti me- ni in mi vzela lisek, ki sem ji ga dala brez vsakega upiranja, saj sem vedela, da bo na vsak način prišel v njene roke. Ko ga je pogledala, se mi je le nasmehnila i(n brez besed odšla proti svoji mizi. Toda ta nasmeh je več za- legel kot vsaka druga kazen. Od tedaj sem sošolcem, katerim je bila potrebna pomoč, pomaga- la raje med odmori. Takrat sem prvič spoznala, da je to dejanje koristnejše od prejšnjega nepo- štenega dela. DRAGICA LORGER VI. b — osn. šola Majšperk Moj kraj Moj kraj je zelo majhen. Raz- prostira se severovzhodno od Ptuja. Leži v Slovenskili gori- cah. Od Ptuja je oddaljen 15 ki- lometrov. V kraju je tudi šola, ki pa je v primeru z drugimi šolami še kar lepa. Naša šola je petrazredna podružnična šola osnovne šole v Juršincih. Sta- rejši učenci morajo hoditi mimo naše šole v sosednje bolj odda- ljene centralne šole. Največ naših učencev obiskuje višje razrede na centralni šoli v Jur- šincih. Skozi našo vas pelje kra- jevna cesta, ob kateri stoje red- ke domačije. Nadstropnih hiš je zelo malo, največ je pritličnih zgradb. Večina hiš je pokrita s slamo. Poleg hiš so gospodarska poslopja, kar je značilno za slo- venjegoriški tip hiše. Stanovanj- ski prostori, skedenj in hlevi so pod isto streho. Ljudje v naši vasi so večinoma kmetje, le ne- kaj delavcev se vozi na delo v Ptuj ali v Kidričevo. Tudi jaz stanujem v nizki pri- tlični hišici. Čeprav je moja vas majhna in revna, jo imam rada, ker je moj rojstni kraj. Matilda Štebih, 5. b razred osnovne šole Polenšak PRI MIKLAVŽU POTREBUJEJO VEC ŠOLSKEGA PROSTORA Pri Miklavžu je pouk v štirih prostorih. Šola je popolna osem- letka in imajo zaradi pretesnih in neprimernih šolskih prostorov tamkajšnji učitelji mnogo težav. Zaradi pretesnih prostorov bo morala šola pri Miklavžu v kratkem pričeti z gradnjo nove šole. Odlomki iz življenja heroja IL Kratka vsebina prve objave: Narodni heroj Dušan Kveder je preživel v Ptuju svojo mladost, od četrtega do dvanajstega leta starosti. Hodil je v ptujsko gim- nazijo, kjer je sklenil prijateljst- vo s sošolcem Ivanom Bratkom. Z njim je potoval med šolskimi počitnicami leta 1932 po Avstriji, Nemčiji in Švici. Po vrnitvi je Bratko objavil popotne vtise v dijaškem glasilu RAST, ki smo jih ponatisnili in tako spremljali popotnika po Koroški, v Visokih Turah, Badgasteinu, Salzburgu, Sternbergu, Oberammergauu, Bo- den-Seeju, Konstanzu, Ziirichm, Luzernu, Vierwalstattskem jezeru in gorah nad njim, kjer popotne vtise nadaljujemo... Na vrhu Rigija zagledata dva krasna štirinadstropna hotela. Okoli se pasejo krave in telički. Zobčasta železnica pelje do ho- telov. Iz železnice izstopajo dolgi suhi angleški svečeniki, čokati Francozi, veseli lahkoživi Svicar- ji- Razgleda skoraj ni. Okoli so megle. V meglah sta objeta. Kma- lu se poslovita in drvita v dolino k mračnemu Vierwaldstattskem Popravek v prejšnji številki: v prvem odstavku: ... posegel v zgodovino naših narodov (in ne herojev'* jezeru. Ne zdi se jima tako lepo, kakor so ti kraji opevani. Na raz- glednicah je vse lepše. V dolini gresta pogledat cerkev v Golda- nu, ki je nova, izraz arhitekture nove dobe. Oltar je pozlačena prizma, strop nad altarjem je mo- der in zaokrožen kakor nebesni svod. Na njem v ozadju sta nasli- kani dve srni, pij oči ob izvoru, ob straneh molita dva angela. Ladjo in oltarni del ločijo visoki stebri. Cerkev nima bogatih štu- katurnih okraskov baroka, ne re- brastih gotskih lokov, ampak sa- mo ravne barvne ploskve, vendar je svojstveno lepa in veličastna. Dvanajstega julija 1932 se vo- zita ob Vierwaldsttatskem jezeru, po zemlji prakantonov, med str- minami, globelmi ob temno modri vodi, ki se leskeče v soncu. V avtu sta Dušan in Ivan z dvema mladima Švicarjema. Vsi so zi- dane volje. V gumibnicah imajo rdeče planinske cvetke. Smejejo se. Ustavijo se v Altdorfu. V go- stilni nekaj popijejo. Švicarska sopotnika jima ponudita popot- nico: kruh, sir, klobase in še ne- kaj denarja. Nekje blizu tega kraja se je rodil švicarski narod- ni junak Wiljem Teli, zato so v kraju postavil spomenik Telia z lokom na rami. Njegov lik iz- raža plemsko oholost. Ob njem je sin, še otrok, ki zaverovano zre v očeta. Na rami mu počiva očetova roka. Oba sta v koraku. Dušan in Ivan sta si Telia dru- gače predstavljala. Iz Altdorfa se dvigneta v pla- nine, v Berner Oberland. Pod nji- ma so vasice, kakor igračke. Okoli so visoke planine. Hodita po strmih klancih, sklonjena in skrčenih kolen. Mislita na zgo- dovino dežele, po kateri potuje- ta, na frankovsko oblast, ki se tu ni mogla za dolgo uveljaviti, na Habsburžane, ki so v 13. stoletju hoteli tod uvajati red germanskih graščakov. Tedaj so skleniH kan- tor' Uri, Schwitz in Unterwalden »večno zvezo« in v bitkah pre- magovali Habsburžane. Zmago- valcem so se pridružila sosednja ozemlja. Hrabri švicarski kmetje so zmagali. Svojo hrabrost so prodajali v najemniških vojskah raznim evropskim vladarjem. Do- mači mogotci — trgovsko me- ščanstvo pa se je doma obdajalo z obzidji in nasilno vladalo po kantonih. Vezi državne skupnosti so se rahljale. Visoko so se po- vzpela mesta Ziirich, Luzern, Bern. V novem veku so pretresali deželo verski boji, Zwingli, Kal- vin, ki so oznanjali enakost med ljudmi. Boji so Švico razdelili v dve cerkvi. Na jugu in zahodu pa je prevladala nova vera. Vod- stvo švicarskih državic se je po- maknilo iz prakantonov na za- hod. 7 Ziirich in Bern. Prakanto- ni so si izbojevali svobodo že davno, drugo je ostalo po sta- rem. Francoska revolucija je pre- vrgla staro. Napoleon je v Švici uredil Helveško republiko z ab- solutističnim centralizmom. Kma- lu je Napoleonova zgradba pro- padla. Leta 1848 se je spet uve- ljavila švicarska enotnost z glav- nim mestom Bernom. Cez nekaj let so se sem zatekli preganjani politični revolucionarji iz Nem- čije, Avstrije in Italije. Od tedaj so se sem zatekali mnogi politič- ni begunci. Hodita dalje, zatopljena v mis- li. Nad njima se kopičijo ožarje- ni oblaki, obdajajo ju gore. Usta- vita se v samotni leseni kočici za seno. Prazna je. Trinajstega julija vstaneta na- vsezgodaj. Napotita se navzdol v pravljični Engelberg, od tam pa spet navzgor v planine prek Grosser-Scheidegga in čez Kleiner Scheidegg spet v dolino proti Bernu. Hodita po poteh, ki so med najlepšimi v Švici. Dolga je ta pot, okoli sedem ur hodita do prelaza Sureneu. Pred prelazom v višini 2300 metrov korakata po snegu. Pod njima bobni voda iz zevajoče odprtine. Na prelazu brije veter. Na levi so gorske škrbine, pred njima je dolinica, v daljavi gore, sneg, visoki ostri vrhovi. Ustavita se na pečini, za- kurita samovar in si skuhata čaj iz zledenelega snega. Treseta se, s prezeblimi rokami se grejeta ob ognju. Nato hitro navzdol proti Engelbergu! Obdaja ju čreda ovac. Hitita dalje. V Engelbergu, v kotlini sredi gora, je veliko le- toviščarjev, bogatih ljudi. V sve- tu teh ljudi sta tujca, ne marata pohlepnežev po denarju. S prezi- rom gledata nanje, na njihovo življenje. Se tisti večer jo mah- neta nazaj v planine, na pot čez Joch-pas! Štirinajstega julija počivata v bajtici za seno. Zunaj je dež. Opazujeta dolino Engelberga. Dan mine v počitku, v miru. Dru- gega jutra se med meglami napo- tita mimo Trubsessa čez Joch-pas v dolino Aare, ki tu nekje izvi- ra. Govorita malo, jesta nič, ker ju priganja misel in želja, čim- prej iz planin, da ju ne prehiti dež. Okoli poldneva pa se vlije. Silen veter spremlja naliv. Zate- četa se k ograji iz skal. V rokah nosita planinske rože. Vihar se kmalu poleže. Divjata navzdol po strmi poti, skačeta s kamna na kamen. Na- hrbtnika jima poskakujeta na ra- menih. Dežuje in mokra sta. Na večer sta v dolini ob reki Aare, ki valovi proti Bernu. Naslednjega dne potujeta sko- zi sotesko Aareschlucht. Hodita ob visokih stenah. Nad seboj vi- dita košček zameglenega neba. Pred Meiringenom se soteska raz- širi, reka se tu umiri. Daleč ob straneh kipijo planine. Dušan in Ivan zapustita Aare in kreneta na levo v planine. Ča- ka ju naporna pot prek Grosser- scheidegga. Obideta slap, ki je baje najlepši na svetu. Voda pade kakor razpršena megla. V njej j£ nešteto malih curkov. Sredi poti na prelazu ju ustavi dež. Vedrita pri kmetu, ki je s čredami v pla- ninah v zanemarjenem začasnem stanovanju. V hlevu je okoli 20 krav. V shrambi vidita zaloge mleka in sira. Drugega dne, v nedeljo še ved- no dežuje. Srečujeta turiste. Na- letita na ozko sotesko. Okoli nji- ju so mračne stene, pred njima le slap. Vse je nasičeno z grme- njem, vpitjem, daljnim mrmra- njem in odmevi. Take divje ro- mantike še nista občutila. P" stopnicah gresta dalje in še ne- kaj korakov je do ledenika, mo- gočnega zameglenega. V sondi je ledenik baje čudovit, kakoi ogromen kristal med sivimi škr- binami. Po soteski se vrneta in nada- ljujeta, pot na Grosser-Scheideg^; Ob straneh strmijo tihi smrekovi gozdovi. Po njihovih vršičih s® trgajo megle. V višini dva tiso' metrov se pot prelomi. Tam j' medlo zelen ozek prelaz Grosser Scheidegg. Ob njem se dvigaj^ visoki vrhovi, puščobni, megleni' Z višine se razteza ledenik. Van je skopan rov, kjer prodajaj' karte z lepoto ledenika. Spet se spustita navzdol v do lino, v letovišča, ki so polna go stov — predvsem pozimi. Tam s' ne počutita dobro, zato čimprsi navzgor v gorski svet. Dalje prihodnji' V.? Slran 4 TEDNIK — petek, 1. aprila 1966 Stran 5 Program petega srečanja bratstva in prijateljstva v Ormožu v Ormožu vnelo pripravljajo peto srečanje bratstva in pri- jateljstva delovnih ljudi iz občin Cakovec, Ormož, Ptuj in Va- laždin, ki bo od 1=>. do 22. maja 1966. Medobčinski odbor je na svojih zadnjih sejah potrdil program kulturnih in športnih pri- reditev, izbral skupine in določil kraje, kjer bodo gostovanja. V Ormožu so nalogo pripravljanja kulturnih in športnih prire- ditev sprejeli z čutom velike odgovornnosti. Vsi so mnenja, da bo cilj v celoti dosežen. Za letošnje srečanje bratstva in priijateljstva je značilno, da bodo kulturne in športne prireditve v krajih vseh štirih občin, središče vsega dogajanja pa bo občina Or- mož, ki je organizator in pokro- vitelj letošnjih srečanj. Iz že določenega programa so razvidne številne prireditve. V nedeljo, 15. maja, bo v Ormožu, zasedala medobčinska skupščina, na kateri bodo sodelovale dele- gaciije občin. Na skupščmi bodo razpravljali ■ o aktualnih gospo- darskih problemih in o možno- stih sodelovanja na področju go- spodarstva in družbenih služb. Po zasedanju bodo delegacije polo- žile vence pred spomenik padl'ih borcev, kjer bo komemoracija. Nato bodo v Ormožu odprli pio- nirsko likovno razstavo. Iz vsake občine bodo za razstavo izbrali dvajset najboljših likovnih del pionirjev in po deset tehničnih izdelkov. Udeleženci skupščine si bodo tega dne ogledali v Or- možu pomembnejše gospodarske objekte in se seznanili z gospo- darskim razvojem občine po osvo- boditvi. V nedeljo po{x>ldne, 15. maja, bodo gostovanja dramskih skupin, v Veliki Nedelji iz Varaždina, v Miklavžu pri Ormožu iz Ljuto- mera in v Ivanjkovcih iz Cakov- ca. Pevski zbori, zabavni ansam- bli ali folklorne skupine pa bodo tega dne gostovale v Tomažu pri Ormožu iz Ptuja, v Podgorcih iz Varaždina in na Kogu ter v Or- možu iz Cakovca. V ponedeljek, 16. maja, bo v Ormožu »festival mladosti«, v okviru katerega bodo športna tek- movanja med piorfirji osnovnih šol občine Ormož. V torek, 17. maja, bo v Ormožu turnir moških rokometnih ekip, v sredo, 18. maja, pa bo turnir ženskih rokometnih ekip iz Ca- kovca, Ormoža, Ptuja in Varaždi- na. Tega dne bo v Ormožu go- stovala dramska skupina iz Ptu- ja, v Središču ob Dravi pa dram- ska skupina iz Varaždina. V četrtek, 18. maja, bo v Ormo- žu srečanje pionirjev iz občin Cakovec, Ormož, Ptuj in Va- raždin. Vsaka občina bo izbrala dueset^najboljših pionirjev, ki bo- do na srečanju zastopali pionir- ske odrede. V četrtek, 18. maja, bodo med- občinske delavske športne igre. V Ptuju bo tekmovanje v keglja- nju in šahovski turnir. V Varaž- dinu bodo tekmovanja v nami?>- nem tenisu in v streljanju, v Ca- kovcu pa bo športno srečanje v Odboiki. V vseh .štirih m<==tih en- delujejo sindikalne športne ekipe iz Cakovca, Ormoža, Ptuja in Va- raždina, ki bodo sestavljene iz članov delovnih kolektivov, ki ni- ' so aktivni člani športnih društev ; ali klubov. V petek, 19. maja, bodo iz Va- raždina gostovali v Ormožu, iz Preloga pri Cakovcu gostujejo v Središču ob Dravi, v Veliki Ne- delji pa gostuje Majšperk. V soboto, 20. maja, se nadalju- je »Festival mladosti« v Ormožu in tega dne bo revija glasbe in petja. V nedeljo, 22. maja, bo v Or- možu promenadni koncert, gasil- ske vaje in veliko gasilsko zboro- vanje, na katerem bodo sodelova- li člani gasilskih društev iz občin Cakovec, Ormož, Ptuj in Varaž- din. Občane ptujske občine posebej zanima, katere skupine bodo so- delovale v programu petih sre- čanj. Zabavni ansabel »Petovio« in tamburaški zbor DPD »Svobo- da« Ptuj gostujeta v Tomažu pri Ormožu. Dramska sekcija DPD »Svoboda« bo gostpvala z dramo Arthurja Miillerja v Ormožu in v Varaždinu. Moški pevski zbor DPD »Svoboda« Ptuj priredi kon- cert v Cakovcu. Moški pevski zbor m zabavni ansambel DPD »Svoboda« Majšperk pa bo gosto- val v Veliki Nedelji. Tudi v ptujski občini bomo pozdravili goste iz bratske re- publike Hrvatske m iz Ormoža. Narodno gledališče »Avgust Ce- sarec« iz Varaždina bo gostovalo v Kidričevem. Delavsko kulturno prosvetno društvo »Vilko Jurec« iz tekstilnega kombinata »Var- teks« iz Varažd'ina pripravlja program za gostovanje v Maj- šperku. Ena najbolj znanih fol- klornih skupin z zabavnim an- samblom Seljačke sloge Prelog iz občine Cakovec bo gostovala v Grajeni pri Ptuju. V Ptuju, v Ca- kovcu in v Varaždinu pa bo go- stoval pevski zbor in veliki plesni orkester pod vodstvom Rudija Bardorferja iz Ormoža. Nadalje je pKJtrebno omeniti, da bo že v začetku maja izšla četrta številka medobčinskega lista »Bratstvo in prijateljstvo«. Ptuj- ski filatelisti bodo izdali spomin- sko pisemsko ovojnico in spomin- ski poštni žig. Skratka, ugotovimo lahko, da bodo tudi letošnja srečanja zelo pestra, zanimiva in k\ralitetna. Poudariti je potrebno, da je za letošnje leto značilno, da se so- delovanje in skupne akcije od- vijajo skozi vse leto, da lahko pričakujemo še številna gostova- nja, športna srečanja, razstave, skupne izlete in prireditve tudi izven programa V. srečanja brat- stva in prijateljstva. Občini Or- mož želimo, da bi z uspehom uresničila bogat program letošnjih srečanj. FB Ne samo materialna, temveč predvsem srčna skrb za mladino (Nadaljevanje s 3. strani) čas in življenje, pa tudi skrb skupnosti za soljudi večkrat mi- mo njih in da bodo razne posle- dice pustile na njih pregloboke sledove glede nege in vzgoje, pogojev za enakopraven razvoj in za enakopravno uveljavljanje v življenju. Posebnost skupščine pa je bila tudi v tem, da je prejelo 15 čla- nov odbora, javnih delavcev za uspešno dejavnost na področju mladine zlate značke, predsedni- ca občinske zveze Angelca Ži- berna pa za izredno delovno vnemo na tem področju posebno prizrtanje. Zlate značke so prejeli Viktor Knez, Kristina Sepec, Ja- nez Pucko, Drago Zupančič, Sla- vo Komac, Katica Bračko, Jožica Iglar, Ivan Jakomini, Janko Kranjc, Majda Marin, Ivica Kri- stančič, Hilda Sršen, Matilda Reš, Hedica Fric in Dušan SokL Te značke jim je izročila repub- liška predsednica tov. Sagadino- va. Z delom ptujske zveze so bili seznanjeni v torek zvečer z ob- zornikom tudi gledalci RTV Ljub- ljana. V diskusiji po poročilu pred- sednice Angelce Ziberna so se oglasili diskutanti, ki so govo- rili o tem, da je v vsakdanjem življenju mnogo stvari, ki nič ne stanejo, in vendar jih otrokom ne privoščimo: prijazne besede, vzpodbude, nežnosti, pohvale, razgovori itd. Govorimo o tem, da je človek v naši skupnosti vse, na drugi strani pa že mar- sikje dojenčki občutijo zapušče- nost, bedo in pomanjkanje vseh skrbi zanje. Občinska zveza pri- jateljev mladine Ptuj je našla priložnost in mesto, kjer je širši iavnosti povedala, da imamo po- leg mestnih otrok tudi podežel- ske, poleg dobro oskrbljenih tudi zelo zanemarjene, poleg dobro zavarovanih in oskrbovanih tudi zapuščene in zanemarjene, mar- sikje celo zato, ker je postala njihova mati enakopravna fizič- na ali umska delavka, ki ima svojo zaposlitev, ki je enako- pravna z možem in očetom, nji- hovi otroci pa so v času zapo- slitve staršev brez pravega var- stva, nege in vzgoje. Večina družin si sama prizadeva otro- kom olepšati življenje, ostali del pa si največkrat ne more poma- gati in nima okrog sebe nikogar, ki bi jim bil v pomoč. Mreža varstvenih ustanov na deželi da- leč zaostaja za mestno, ali pa je sploh ni. Posledice so težke. Za- htevana osnovna šola ne more delati čudežev, če pa 6 ali 7 let otrok na to nihče ni pripravljal, da bodo morali v šolo, da bodo morali biti zanjo umsko in fizič- no dorasli in zreli. Šolski uspehi so porazni, razvojne možnosti po osnovni šoli malenkostne. Sami so bili dojenčki, sami doraščajo v mladeniče in v može. Zanje je življenje kruto, jim ne prizanaša in jim niti ne ponuja del tega, česar imajo drugi preveč. Ne- skladnosti in nasprotja so tista, ki jim jemljejo veselje za bodoč- nost, za enakopravno uveljavlja- nje, za delo doma na podeželju, če ni možnosti v mestu. > Mnogo laže je sprejeti proiz- vodni plan za celo leto kot pa plan skrbi za mladino v vseh predelih občine, vseh starosti, stanov in materialnih možnosti. Sistematična skrb za človeka ni izgubljena investicija, ker je živa, vedno se razvijajoča in ne samo obetajoča, ker hitro vrača. Vendar žal poznamo pri tem več deklarativnosti kot dobre volje. Mnogi ljudje se celo nareličajo poslušati, ko se govori o težkih razmerah v družinah, zlasti na podeželju, drugi valijo krivdo za slabo stanje na starše, tretji ugo- tavljajo, da ni in ne bo sredstev za vse to itd. Komaj je postala občinska zveza DPM tribuna, s katere sli- šimo, kar bi o varstvu otrok naj- raje preslišali in že je postal iz- datek za nameščeno predsednico odveč, ker ni sredstev. Proble- mov, ki jih obravnava DPM, ne bo mogoče prepustiti samo hu- manistom, ki žrtvujejo za to svoj prosti čas, ker so to problemi, ki jim dolguje pozornost celotna skupnost. Vnemo, ki jo je poka- zala zaposlena predsednica An- gelca Ziberna za to področje aktivnosti, bi našli mogoče tudi pri prostovoljni predsednici, ven- dar v popoldanskem času ni mogoče vsega urediti, kar se da v službenem. Skupščina je sklenila, da bo v tej zadevi potrebno intervenirati in mogoče bo uspeh, ki bo potem zopet dobro poplačan, ne samo z ugotavljanjem, temveč z raz- nimi akcijami, za katere je bilo doslej vedno več razumevanja. DPM je delovno področje, ki ga več ali manj radi podpirajo mnogi starši, javni delavci in ko- lektivi, in za uspehe tega pod- ročja je v Ptuj'i vedno več p^o- gojev, zato ne bi smeli v aktiv- nosti popustiti. Tako bogata vsebina skupščine je dala mnogo zamisli in spod- bud za smernice bodočega dela in za bodoči delovni plan. Pred- sednici republiške zveze in ob- činske zveze iz Slovenske Bistri- ce sta želeli ptujski zvezi tudi v bodoče mnogo zglednih uspehov, kar je obljubilo delovno pred- sedstvo v imenu novo izvodjene-^ ga odbora in plenuma. V. J. Kako je varaždinsko gledališče ,,našlo^^ novo občinstvo? Čeprav je bilo lepo varaždin- sko gledališče sezidano že leta 1873, je dobila gledališka hiša svojo stalno igralsiko družino šele po vojni. V teh letih je gle- dališče dosegalo sicer pomemb- ne uspehe, vendar smo se vsi zavedali ene pomanjkljivosti. Še do sezone 1964/65 so gledali- šče obiskovali pretežno varaž- dinski meščani, medtem ko so prebivalci 70 vasi varaždinske občine čuli o njem večinoma le na zborih volivcev, kjer se je pogosto govorilo o velikih de- narnih sredstvih, ki jih morajo plačevati zanj tudi podeželski občani, čeprav nimajo od tega skoraj nič. Danes tega ni več. Kaj smo storili, da je postalo naše gledališče ustanova, enako blizu tako meščanom, kakor po- deželanom? Kako smo »našli« novo občinstvo? Varaždin ima danes okrog 30.000 prebivalcev. Pripadniki številnih delovnih organizacij, ustanov in šol red- no obiskujejo naše predstave. Toda kako približati gledališko umetnost ljudem na vasi? Mis- leč na to našo nalogo, smo na- leteli na skoraj nepremostljivo zapreko, ki še dolgo ne bo od- stranjena. To je pomanjkanje primernih društvenih domov, dvoran in odrov. Kaj smo uga- nili? Nekaj, na kar nismo v za- četku niti pomislili. S pomočjo prosvetnih delavcev in Sociali- stične zveze smo organizirali prevoz obiskovalcev iz vasi v mesto, v našo hišo. Z velikimi avtobusi, ki z njimi podjetje Varteks prevaža svoje delavce iz vasi v tovarno, vozimo skoraj vsako nedeljo naše obiskovalce s podeželja v mesto. Ti novi obiskovalci so delavci varaždin- skih podjetij in prihajajo v gledališče z družinami. Obisko- valci bolj oddaljenih vasi pa se pripeljejo s posebnimi gledali- škimi vlaki, pri čemer nam po- magajo tovariši od železnice. O številu obiskovalcev, proda- nih vozovnicah, prevoženih ki- lometrih itd. v letu 1965 naj go- vore podatki: 2TP Varaždin je za obiskovalce pripravilo 69 vlakov, ki so prevozili 4.070 km. Obiskovalcev s temi vlaki je bilo 34.000, za vozovnice pa so plačali 22 milijonov starih di- narjev. Prihajali so iz Cakovca, Koprivnice, Djurdjevca, Kri- ževcev, Ivanca, Lepoglave, No- vega Marofa in Ptuja. Avtobu- sov je bilo 19 kolon. Prirejamo tudi obiske muzejev in tovarn. S takim delom, ki ga v čas- niškem članku ni mogoče opisati podrobneje, smo dosegli, da se je število obiskovalcev naših gledaliških predstav in drugih prireditev doma in na gostova- njih v sezoni 1964/65 povzpelo na 92.000. Prejšnja leta je zna- šalo to število le okrog 42.000. Vse možnosti še niso izčrpane. Mislimo, da tako gledališče za- služi vso moralno in materialno podporo, saj popolnoma odgo- varja svojemu namenu in na- logi. tj Iz lista »Teden bratstva in prijateljstva« — 1 (3)/66. Z delovne Iconference S P pel('arne »Vinko Reš^t DELITEV PO DELU - OSNOVA ZA POVEČANJE PRODUKTIVNOST! IN KVALITETO Ocenjujoč vsebino in zaključ- ke delovne konference sindikata Pekarne »Vinko Reš«, ki je bila v Ptuju 26. marca t. L, ugotavlja- mo, da so v tem podjetju doseg- li pomemben napredek v raz- vijanju sociali.5tičnih družbenih odnosov. Sindikalna podružnica ima pomembno politično vlogo v delovni organizaciji in je čutiti njeno aktivnost pri reševa- nju bistNTenih problemov podjet_ ja. Materialni položaj podjetja in zaposlenih se je v zadnjem času izboljšal, čeprav plan proizvod- nje ni bil izpolnjen. Na to je zla- sti vplivala večja potrošnja iz- delkov iz temnih mok in izguba dela preskrbovalnega okoliša na območju mariborsldh občin. V podjetju so sprejeli vrsto ukrepov, da bi izboljšali gospo- darjenje. Investicijska polirtika je usmerjena v nabavo strojev in modernizacijo tehnološkega pro- cesa. Vzporedno s tem uveljav- ljajo načelo, da naj odgovorna mesta v proizvodnji prevzamejo strokovno najbolj usposobljeni in izkušeni delavci. Med pomembne ukrepe spada tudi dolgoročni program vzgoje kadrov, ki se že in se bodo tudi v bodoče šolali v Živilskem centru v Zagrebu. Na konferenci so ugotovili, da se je v letu 1965 povečal osebni dohodek za 29,97 «/o in da je bil ta porast v prvi vrsti rezultat večje produktivnosti, boljše or- ganizacije dela. boljše izrabe de_ lovnega časa in uvedbe novih tehnoloških procesov. I^idi v de- litvi v korist skladov je doseženo j ugodnejše razmerje in so npr. ! leta 1964 razdelili na osebne do- hodke 91 ®/o in na sklade 9 «/o, v i letu 1965 pa 82 "/o ?a osebne do- hodke in 18 '/o za sklade. Na kon- ferenci je prišlo do izraza mne- nje, da je potrebno sistem delit- ve osebnih dohodkov še naprej skrbno preučevati, razvijati in , izpopolnjevati, da bo osebni do- j, hodek zraven ostalih meril še ve_ i zan na kvaliteto izdelkov in na , uporabo surovin. Tudi strokovne službe naj bodo nagrajene po ; uspehu dela. Zavzeli so se za čim , enostavnejši sistem delitve po , delu, ki bo razumljiv vsakemu ] in ki bo vsakega posameznika j spodbujal k večji produktivnosti. ( F. B. 1 KULT13RNS DOI^ MED ZGRADBAMA OBEH BANK Komunalno podjetje Ptuj je začelo navažati na prostor med poslovnimi ob.jekti »Slovenskih Koric« in med Titovim trgom gramoz za končno zgraditev J^tuju tako potrebnega kultur- nega doma. Izdatki za ta mate- in za prevoze bodo plačani sredstev, ki so že zbrana za kulturni dom v Ptuju. Danes ob 10. uri se bodo zbra- 'i na tem prostoru urbanisti in Arhitekti, ki bodo zakoličili Sradbišče in se pomenili o po- drobnosti v zvezi s tem projek- tom. Ker ni bilo mnogo slišati o ^ovem kulturnem domu, so J^tujčani predlagali, da bi bil Jod vsaj parkirni prostor, da ne parkirali vozil več po vseh »testnih trgih, ki nekdaj prav Sotovo niso bili zgrajeni v te »»amene. i KAZNOV.-VN ZA HUDO POŠKODBO 3.=S-]etni Jožef Obran, traktorist IZ Borovcev pri Ptuju, je septem- bra 1964 v hodniku pred dvorano gasilskega doma v Borovcih z no- žem večkrat zabodel Štefana Hor- vata, med drugim tudi v desno stran hrbta, tako da je ostal Horvat kljub dolgotrajnemu zdravljenju na pol hrom na eno nogo. Tega dne sc namreč fantje slavili odhod k vojakom in kaj kmalu je po kriv- , di ponesrečenca prišlo med ni:m) do prepira. Okro^no ?orii5če v Ma- : riboru je obsodilo na i le- i to strogega zapora. : ZBORA OBČINSKE SKUPŠČINE PTUJ STA VČERAJ ZOPET ZASEDALA Včeraj, v četrtek, 31. marca 1966, sta zopet zasedala zbora občinske skupščine Ptuj. Prednost na tej seji so imeli odlok o proračunu občine Ptuj za 1966. leto ter statuti neka- terih delovnih organizacij. Važno pa je bilo tudi sklepanje o do- delitvi zasebnih gozdov v občini Ptuj v gospodarjenje Gozdnemu gospodarstvu Maribor ter skle- panje o odobritvi sredstev iz re- zervnega sklada občine za od- pravo posledic po poplavah 1965. leta. Zdravstvenemu domu in bol- nišnici Ptuj sta potrdila zbora idejni načrt za izgradnjo novega zdrav.stvenega doma in bolnišni- ce v Ptuju. Skupno' je bilo na dnevnem redu poleg omenjenih še nekaj drugih točk in problemov, ki so dozoreli za obravnavo pred skup- ščino. V. J. JURŠINCI Boj proti škodi, ki jo povzro- ča šmarnica zlasti mladini in odraslim v Slovenskih goricah, podpirajo tudi tisti slovenjego- rlški vinogradniki, ki kupujejo cepljenke iz priznanih trsnic vinogradniških in drugih gospo- darstev pa tudi od zasebnikov trsničarjev, ki imajo na prodaj cepljenke raznih priznanih kme- tijskih gospodarstev, kot npr. KG Radgona, Bizeljsko in dru- gih. pa tudi domačih, ki nima- jo nič skupnega s šmarnico. Franc Stebih i.z Bodkovc 5 pri Juršincih bo tudi letos pripravil pri svojem domu okrog 8000 cepljenk s priznano podlago in z jamstvom, da nimajo njegove cepljenke ničesar skupnega s šmarnico. Le z obnovo vinogradov in s kvalitetnimi cepljenkami se bo- do Slovenske gorice najtemelji- teje in najprej rešile šmarnice kot hudega sovražnika zdravja in normalnega razvoja zlasti Dtrok in mladine, pa tudi dav- ka na hibridne trte, ki je ne- kaka gmotna odškodnina goji- teljev šmarnice za škodo, ki jo ta povzroča ljudskemu zdravju. ZAHODNA NEMČIJA PRODALA KITAJSKI TUDI TOVARNO STEKLA / Dve zahodnonemški družbi sta ;poročili. da sta sklenili sporazum > izgradnji tovarne stekla v LR kitajski. Gradnja te tovarne bo ;eljala 3 milijone dolarjev. Go- avljajo, da je ta sporazum v zve- ipodarski krogi v Dortmundu iz- s prejšnjimi zahodnonemškimi )roiekti glede izgradnje železarne la Kitajskem. Obiščite razstavo kmetij- skih sipofev v Vidmu in Hflajšperku Kmetijska zadruga »Haloze« Ptuj je začela razstavljati na svojem poslovnem območju v dogovoru s podjetjem »Agroteh- nika« v Ljubljani nove kmetijske stroje, naprave in orodja, pa tudi razna zaščitna sredstva in umet- na gnojila, obenem pa tolmači obiskovalcem razstave najboljši način vzreje piščancev tudi na kmečkih dvoriščih. V soboto, 2. aprila 1966 od 9. ure dalje bosta taki razstavi v Vidmu in Majšperku, da bi tamkajšnjim prebivalcem pribli- žali možnost ogleda in celo na- kupa novih kmetijskih strojev, naprav in orodja ter ostalega, kar bo na razstavi. Nakup je mo- žen v domači valuti. Tako je prešla KZ »Haloze« od razprav o izboljšanju pogojev za napredek kmetijstva v vseh pre- delih ptujske občine h konkret- nim prizadevanjem, da bi ljud- stvo te izboljšane pogoje tudi spoznalo in se jih poslužilo. Cene strojev so sicer še prllično viso- ke, vendar pri nakupih ni vedno merodajna samo cena, temveč včasih tudi težavna pot do kraja prodaje in nakupa. S takšnim približanjem pa ta ovira odpade, ker so novi izdelki približani in- teresentom skoraj do doma, za- radi česar tudi odpadejo stroški transporta iz oddaljene Ljublja- ne. Ce se bo razstava v Vidmu in Majšperku glede na udeležbo prebivalstva in na interes za na- bavo strojev obnesla, jih bo KZ »Haloze« ponovila še v drugih krajih na svojem poslovnem ob- močju na željo prebivalstva in bo tako vplivala na trgovino s kmetijskimi stroji, da se bo pri- bližala potrošnikom tudi s sami- mi izdelki, ne pa samo z letaki, oglasi in podobnim. V. J. MAJA V PTUJU »POKAŽI, KAJ VEŠ, KAJ ZNAŠ« ZA ODRASLE IN MLADINO DPD »Svoboda« Ptuj se je od- ločila za več prireditev v letoš- njem maju »POKAŽI, KAJ VES, KAJ ZNAS!« Te prireditve bodo v novo urejenem gledališču z namenom, da bi za take priredit- ve pripravljeni in za udeležbo na njih navdušeni doživeli nekaj skupnih poučnih in veselih uric. Tako želi DPD »Svoboda« Ptuj pomagati odraslim in mladini, da se lahko tudi javno uveljavijo s svojim znanjem in sposobnost- mi v okviru programa prireditve in vprašanj, ki jih bo pripravila prijavljenim. Na teh prireditvah bodo lahko nastopili solisti, ansambli in dru- gi prijavljencl, ki bodo na av- diciji pokazali svoje znanje in sposobnosti za nastop pred jav- nostjo. S tem je odprla »Svobo- da« Ptuj vrata odraslim in mla- dini, posameznikom in skupinam iz mesta ter s podeželja, iz šol in kolektivov, pa tudi iz krajev- nih skupnosti, ki se čutijo pri- pravljeni in sposobni za uspešen javni nastop. Avdicija bo v ptuj- skem gledališču 10. aprila 1966 ob 9. uri za vse, ki se bodo prej prijavili in ki bodo prišli na av- dicijo. To odločitev DPD »Svobode« Ptuj bo prav gotovo zlasti mla- dina z navdušenjem sprejela in bo spodbudila svoje vrstnike, da se bodo prijavili in na avdicijo dobro pripravili, še bolj pa na samo prireditev. Od blizu in da- leč bodo zopet prišli ter se za- dovoljni vrnili, da so bili zopet na prireditvi, ki se jih mladina rada udeležuje z nastopajočimi in z gledalci. V. J. KOntm UVEDENO ENOTNO FINANCIRANJE ŠOLSTVA Zaradi resnih pripomb in pri- tožb učiteljstva in profesorjev proti dosedanjemu načinu fi- nansiranja šolstva po občinah je končno sprejeto pri republiških forumih priporočilo, da bo za bodoče uveden enoten sistem finansiranja, in sicer ne več iz občinskih proračunov, temveč iz republiškega po enotnih kri- terijih za vse šole. Pri tej spre- membi bodo upoštevane naj- boljše izkušnje iz sistemov cen- tralnega finansiranja šolstva najnaprednejših evropskih in drugih dežel, kjer smatrajo, da je skrb za pravilno in enotno vzgojo mladine in za primeren učiteljski ter profesorski kader skrb celotne skupnosti, ne pa posameznih občin, ne glede na to, ali imajo sredstva ali ne. V KRATKEM PLENUM SIN- DIKATA DELAVCEV KME- TIJSTVA IN ŽIVILSKE INDUSTRIJE v sredo, 6. aprila t. 1., ob 14. uri bo v Delavskem klubu »Franc Kramberger« v Ptuju, razširjena seja Občinskega odbora sindika- ta delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije občine Ptuj, na katero so povabljeni tudi vsi predsedniki in tajniki sindikalnih podružnic tega sindikata. Na seji bodo razpravljali o re- zultatih gospodarjenja delovnih organizacij v letu 1965 in o pro- blemih, ki se pojavljajo ob ures- ničevanju gospodarske reforme. Analiza stanja bo služila kot iz- hodišče za razpravo o aktualnih nalogah sindikata delavcev kme- tijstva, živilske in tobačne indu- strije v občini Ptuj. Na seji bo- do tudi razpravljali o nalogah na področju organiziranih oblik dnevnega, tedenskega in letnega oddiha ter rekreacije. Izmenjali bodo izkušnje tudi o tem, kako so posamezne delovne organiza- cije formirale sklad za letni od- dih in rekreacijo in kako so si začrtale program delitve sredstev tega sklada. V sindikatu delavcev kmetijst- va in živilske industrije se je po IX. občnem zboru Zveze sindika- tov občine Ptuj vidno povečala vloga in politična aktivnost sin- dikalnih podružnic, kar potrjuje- jo delovne konference, ki so po kvaliteti, vsebini in po sprejetih zaključkih mnogo kvalitetnejše, kot so bili na primer občni zbori v letu 1965. Sedanja razširjenja seja bo s svojimi priporočili in smernicami spodbuda za še aktiv- nejše delo «:ndikalnih podružnic. F. B. Slran 4 TEDNIK — petek, 1. aprila 1966 Stran 6 Šahovsko prvenstvo pionirjev v Ormožu Dne 22. marca 1966 je občin- ska zveza prijateljev mladine Ormož priredila občinsko pio- nirsko šahovsko prvenstvo za starejše in mlajše pionirje. Tek- movali so ekipno in posamezno v obeh Sikupinah. Tekmovalcev je bilo 45. Prvak ekipnega tek- movanja starejših pionirjev je postala osnovna šola Ormož, I. ekipa. Od starejših pionirk pa starši delili prvo mesto šoli Or- mož in Miklavž. Ekipni prvak mlajših pionirjev je osnovna šo- la Kog. Pri posameznikih pri starejših pionirjih pa je dosegel prvo mesto Andrej Mlakar iz osnovne šole Miklavž. Pri sta- rejših pionirkah pa Majda Mi- klošič, pri mlajših pionirjih je zmagal Milan Grivec iz osnovne šole Ormož. Vodja tekmovanja je bil Franc Obilčnik, sodniki tekmovanj pa vodje šahovskih krožkov s po- sameznih šol. Vsi ekipni prvaki so za nagrado prejeli šahovske deske, posamezniki pa leposlov- ne knjige. Rezultat tekmovanja je bil naslednji: Ekipno tekmovanje starejših pionirjev: St. točk Dosež. mesto Osnovna Sola Ormož, I. ekipa 14 1 Osnovna šola Miklavž 10 2 Osnovna Sola Velika Nedelja 3 5 Osnovna šola Ormož. 11. ekipa 6.5 3 Osnovna šola Središče 5.5 4 Ekipno tekmovanje starejših pionirk: Osnovna šola Ormož 2 1-2 Osnovna gola Miklavž 2 1-2 Ekipno tekmovanje mlajših pionirjev: Osnovna šola Kog 16,5 1 Osnovna šola Ormož. I. ekipa 16 2 Osnovna šola Središče 12,5 3 Osnovna šola Hum — Dionirji il 4-5 Osnovna šola Velika Nedelja 11 4-5 Osnovna šola Ormož. II. ekipa 10.5 6 Osnovna š81a Hum — pionirke 6.5 7 Tekmovanje posameznikov — starejši pionirji: Andrej Mlakar (osnovna šola Miklavž) 2,5 1 Milan Skrjanec (osnovna šola Ormož) 2 2-3-4 Mirko Sladniak (osnovna šola Velika Nedelja) 2 2-3-4 Zvonko Kuharlč (osnovna šola Središče) 2 2-3-4 Slavko Keček (osnovna šola Ormož) 1,5 5 Tekmovanje posameznikov — starejše pionirke: Majda Miklošič (osnovna šola Miklavž) 2 1 Ljudmila Trstenjak (osnovna šola OrnnoŽ) — 2 Tekmovanje posameznikov — mlajši pionirji: Milan Grivec (osnovna šola Ormož) 5 1 Borts Polak (osnovna šola Ormož) 3 2-3 Janez Plemenič (osnovna šola Kog) 3 2-3 Slavko Mlinarič (osnovna Sola Središče 2 4-S Janko Prosnik (osnovna šola Hum) 2 4-5 Milan Brumen (osnovna Sola Velika Nedelja) — 6 Težka voda in... pivo v atomski tehniki je težka vo- da zelo pomembna snov. S svoji- mi lastnostmi zadržuje nevti-o- ne v atomskih reaktorjih in pre- kaša v tem p>ogledu grafit 70-fcratno, berilij 75-kratno in navadno vodo 170-kratno, Potre- be po težki vodi so ogromne, v svetovnean merilu nekaj sto ton. Pričakujejo pa, da se bodo potre, be povečale na mnogo tiso ton težke vode. Surovin za pridobivanje težke vode je dovolj: nahaja se v na- vadni vodi, katere je na zemlji okrog 1400 milijard milijonov ton. Vendar je koncentracija tež- ke vode v navadni zelo niajhna. V idealnem procesu je potrebno predelati 5 ton vode. da bi do- bili samo 1 liter težke. Veliko pozornost je- vzbudila ugotovitev, da so v živi naravi organizmi, ki so sposobni vsrka- vati različne izotope istega ele- menta, Eden izmed takšnih je ječmen, ki vsrkava samo nava- dno vodo. težke pa ne. Po nama- kanju ječmena je v vodi tako mnogo večja koncentracija tež- ke vode, kakor sicer. Nepismenih je še vedno preveč v zadnjih desetih letih se šte- vilo nepismenih, ne samo da se ni zmanjšalo, še povečalo se je za približno 40,000.000 ljudi v Afriki je v starosti od 15 do 44 let 94 milijonov nepismenih, v Severni in Južni Ameriki 34 milijonov, v Aziji 243 milijonov in v Evi^opi 9 milijonov nepis- menih. Kamniti otol< v Boki Kotorski je otok, ki so ga zgradili ljudje. Legenda pri- poveduje, da je na mestu, kjer je idai otok. molela iz vode ska- ia. Ob nekem viharju je ta skala '■ešila življenje bratoma, ki sta se je oprijela. Ljudje so iz hva- ležnosti na vozili v čolnih kame- nje ter zgradili na skali cerkev ki se je ohranila do sedaj Ta cer- kev je svojevrsten muzej. Krasi- jo jo freske velikih mojstrov. Po- leg mnoffih redkih predmetov je v njej 2500 srebrnih ploščic, na katerih je napisana zgodovina morske plovbe prebivalcev me- ta Perasta. Vsako leto ob določenem dne- vu obiščejo prebivalci okoliških SI\4UČARSKIH SKOKOV NI PLANICI SI JE OGLEDALC 505 MLADINCEV IZ ORMOŠKE OBČINE Učenci osnovnih šol občine Or- mož £0 obiskali v nedeljo, 27 marca, smučarske polete na Pla- nici. Iz Središča je vozil poseben vlak. Izleta se je udeležilo 50E mladincev in mladink. Iz Ormo- za je vlak odpeljal ob 2.15 Ir udeleženci so se v Ormož vrnili istega dne ob 21. uri. toajev ta otok ter pripeljejo na čolnih kamne, da bi otoček še povečali. Površina otoka inaša sedaj že nad 500 kv. metrov. Ne daleč od resnice Zdravnik: »S kom ste se posi-e- tovali, preden ste prišli k meni?* Pacient: ^prj našem lekarnarju.* Zdravnik: »Lahko si predstav- ljam. kako neumni so bili njepovi nasveti' Pacipnt: »Svetoonl mi je samo, naj se obrnem na vas * Koristna vaja »Novo zdravilo vam je zelo po^ magalo Zdaj kašljate mnogo laž- je.* »To ni nič čudnega,* je odgouo- ril bolnik ».«07 sem celo noč vadil.* Nemški pisatelj in urednik Teo- dor Foniane je nekoč prejel verze. V spremnem pismu je bilo rečeno: »Ja2 načelno ne postavljam ve- jic. Mislim, da to ni potrebno Pro- sim da jih sami postavite tja, ka- mor mislite, da nujno sodijo.* Fontane je vrnil verze avtorju ter pripisal: •Prosim, da pošljete prihodnjič samo vejice. Tekst bom sam napi- sat.« V središču kuharski in ; tečaj prve pomoči Prejšnji ponedeljek se je prr čel kuharski tečaj in tečaj prv( pomoči v Središču. Tečaj obisku je 26 deklet v dveh skupinah Tečaj prve pomoči vodi dr. Bori; Vovk, kuharski tečaj pa Anici K^ev^. Oba tečaja Je organizi rala Krajevna organizacija Rf Središče. Kuharski tečaj bo tra jal 4 tedne s po 16 ur oredavan tedensko, tečaj prve pomoči p; bo tedensko enkrat po 4 ure. To je prvostopenjski tečaj, le tosnjo jesen pa bodo obiskoval; dekleta drugostopenjski tečaj 01 tej priložnosti se bodo tečajnic seznanile 2 vkuhavanjem sadi; in zelenjave. Po prvostopenjskem tečaju bo do dekleta skrbno pripravila raz stavo raznih jedil in peciva. 01 tej priložnosti, ki se je bodi udeležili tudi starši, bodo tečaj nicam razdeljena spričevala. Namen kuharskega tečaja ji usposobiti dekleta za pripravi pestre hrane. Na tečaiu se bod( dekleta seznanila z vitaminsko ii hranilno vrednostjo živil. Pomoč Indiji Pionirska organizacija osnov ne šole Ormož je organizirali zbiranje-denarnih prispevkov zi Indijo in zbrala 76.800 dinarjev Učitelji šole so prispevali 44.501 Skupni prispevel ^1.300 dinarjev so nakazal Glavnemu odboru RK v Ljub. Ijani. Lutke v Ormožu v nedeljo, 20. marca 1966, j« v Ormožu gostovalo lutkovne gledališče KUD Jože Hermankc iz Maribora. Predstavo Varie- te si je ogledalo 400 učencev ij šole Velika Nedelja in Ormož Učenci so bili zadovoljni in že- lijo še več takih obiskov. POMAGAJMO INDIJI! Občinski odbor Rdečega križa Ptuj vljudno naproša vse obča- ne, predvsem sindikalne podruž- nice in druge množične organi- zacije, da čimprej končajo z na- biralnimi akcijami za Indijo, ki |i preti lakota. Prispevke pošiljajte na žiro račun- 505-746-2-75 JRK — Glav- ni odbor Slovenije — sklad za pomoč Indij? najpozneje do 15. aprila 1966 Občinski odbor Rdečega križa Ptuj ZAHVALA Občinski odbor Rdečega križa se lepo zahvaljuje tov Ivani Ve- senjak, Na postajo 13, za 5000 starih dinarjev, ki jih je daro- vala namesto venca na grob Karla Jelineka iz Ptuja. Občinski odbor Rdečega križa Ptuj KONCERTNI NASTOP V GLASBENI ŠOLI PTUJ v ponedeljek, 4. aprila 1966. bo ob 19. uri v dvorani Glasbene šo- le zanimiv nastop mladih violi- nistk, učenk Glasbene šole, iz razreda prof. Maksimilijana Ska_ larja. Poleg solističnih točk, ki jih bodo izva-jale mlade solistke, Mo- nika Skalar, Vita Gregorc. Da- rmka Skalar in Majda Gunžer, bo izvajan tudi koncert G. Ph. Telemann: za 4 violine in klavir, v katerem sodelujejo tudi violi- nistke Viktorija Bargil in Breda Opara ter pianistka Breda Hn- bernik Vse solistične točke bc spremljala pri klavirju prof. Ne- na Hohnjec. Vstopnice dobite v pisarn- Glasbene šole Ptuj. Vljudno vabljeni! ROJSTVA POROKE IN SMRT! NA ORMOCJU MATIČNEGA URADA PTUJ Vera KolaVič, Cesta Olge Meg- lič 12 — Jožefa; Marta Masten, Frankovci 41 — Franca: Štefani- ja Veršič, S.tuki 23 — Dragicoj Cecilija Majcen. Velika Nedelja R — Mileno; Elizabeta Kumer, Slatina 58 — Jožico; Helena Po- gelšek. Ozka 3, Slovenska Bistri- ca — Milana; Marija Štrbal, Go- mila 4 — Jožeta; Majda Krajnc, Zagrebška 55 — dečka; Marija Kozel, Gruškovje 49 — Jožeta» Alojzija Jeršin, Zagorci 2 — Jo- žeta; Elizabeta Leben, Dornava 16 — Jožefa; Angela Klasinc, §i- kole 49 — Marjano; Slavlca Ca- futa, Spuhlja 96 — Jožico; Tere- zija Golob. Draženci 20 — Jožico; Magdalena Kramberger, Bezjako- va 3 — Majdo! Katarina Topolo- vec, Kungota 56/a — deklico; Angela Praprotnik, Ljutomerska 4, Ormož — dečka; Angela Er- hatič, Muretinci 55 — dečka; Ana Ahec, Sestrže 7 — deklico; Eli- zabeta Jelen. Gruškovje 133 — dečka; Ana Krlžnjak, Jelovec 48 — Izidorja; Kristina Smigoc. Stu- ki 80 — Borisa; Marija Forštna- rič, Spuhlja 51 — deklico; Hed- vika Preložnik, Grajenščak 39 —i deklico; Rozika Ploj, Kranj, Titov trg 16 — Janka; Irena Kolarič,, Rajčeva 11 — dečka? Terezija Krajnčič, Spuhlja 139 — deklico;; Matilda 2uran. Brezovec 47 —| dečka; Marija Rižnar, Ormoška 5 — Simona; Terezija Nerat, Zgor- nja Korena 30 — Sonjo; Angela Toš, Mlinska 2 — Aneto; Marija Soko, Krčevina pri Vurbergu 43 — Borisa; Otilija Habjanič, Bu-i kovci 24 — Šlavico; Terezija Turk, Lancova vas 41 — deckaj Ana Pernat, Lovrenc 15 — dečka. Ivan Kojc, Gregorčičev drevo I red 7, in Marija Artenjak, Za- grebška 10. Rudolf Butolen, Dobrina 4, roj.' 1911, umrl 27. 3. 1966, Barbara Sirec, Mariborska 15, roj. 1898,i umrla 29. 3. 1966j Ana Pšajd, Kr- čevina pri Ptuju 45, roj. 1906, umrla 29. 3. 1966.