Leto IV., Štev. f49 _ _. ^ . __, ... ___Posmffla pavsem-ar*. V Llublfanl, sreda dne 27. junija 1923 Posamezna siev. stane 1 Din tetml« ob 4 zfutraf. Stane mesečno 12-50 Din sa inozemstvo 25'— » aeobvezna Oglasi po tarifa Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon it 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlštvo: Ljubljana, Prešernova al. št M. Telet it 36. Podružnice: Maribor, Barvarska uL L TeLšt.22. Celje, Aleksandrova e. Račun pri požtn. čekov, uvoda štev. 11.842. Ljubljana, 28. junija. Po Beogradu trosijo radikali govorico, da bo skoraj prišlo do obnovitve koalicije z demokrati Seveda ta govorica ni druzega, nego poskusni balon. Radikalski režim se nahaja v Kritični situaciji in gleda, kdo bi mu mogel priskočiti na pomoč, če je bila koalicija pri sestanku parlamenta mogoča in iz splošno političnih ozirov celo potrebna ter so bili demokrati pripravljeni zavoljo državnih interesov, ki so zanje predvsem merodajni, prevzeti del odgovornosti za vodstvo iržave, je danes položaj povsem drugačen. Pred dvema mesecema se je pričelo novo poglavje v naši notranji politiki: zbran je bil nov parlament in treba je bilo odločiti, v katero smfcr naj krene delo nove vlade. Koalicija z jasno začrtanim političnim in delavnim programom bi bila mogla veliko storiti za konsolidacijo razmer in s čim hitrejšim novim pozivom na volitve. bi bila omogočila razčiščenje za-dušljive atmosfere. Vodstvo države je s pomočjo Nemcev, Turkov tjer s podporo klerikalcev in spahovcev, odtiDS-no celega federalističnega bloka vzela v svoje roke radikalska stranka. Doživela je popoln krah. Po kratkih mesecih njenega režima je politično stanje v naši držav obupnejše, nego kedaj in kot edino sredstvo proti div-iajočemu separatizmu je ostala radikalom le še »Obznana*. Ves njen delavni program je prazen papir: v osmih tednih še ni spravila do rešitve niti »nega zakona in celo uradniška pragmatika, ki je bila lani v prošlem parlamentu že popolnoma predelana in trela za končno glasovanje, se ustavlja in prehaja v c pašen stadi j odlaganja. Stojimo tik pred koncem proračunskega leta. O novem proračunu ni nobenega sledu in nasilno bodo morali zbičati skozi parlament dvanajstina, da državni aparat 1. julija ne odoove svoje službe. Mesto obetanega izenačenja davkov so nam radikali prinesli linearno povišanje dosedanjih davščin, ki obstoječe neenakost? še poostrujejo, mesto upravnih reform se vračamo v dobo srednjeveške tlake. Vpeljavajo se nova težka bremena, tirjajo se nove stotine milijonov, za najvažnejšo potrebo našega državnega gospodarstva, za ublaženje uradniške bede, pa ni predviden niti vinar. Današnji režim je po svoji politiki b po svojem delu kompromitiran, stranka pa ki ga vzdržuje, je tako dolgo kot konipaciseent diskvalificirana, dokler korenito ne obračuna z dosedanjimi pogreškami. To se v parlamentu vedno jasnejše Izraža. Brez podpore Nemcev in Turkov bi ne mogla radikalska vlada niti en dan živeti. Njena notranja slabost je sedaj že okorajžila nemške zaveznike in voditelj Nemcev don 461.25, Dunaj 0.1425, Budimpešta 1.1475, Milan 443.25, Berlin 0.050, Corr 1785. fiters fr&@ve!Is&sga geresist^a °rlspevek k sramotni politiki radikalske stranke. Trbovlje. 23. junija. Večje sramote menda še ni doživela nobena občina v Jugoslaviji, kakor ravno naša, ki je največja podeželska komuna v Sloveniji. Brez vsakega razloga je bil dosedanji gerent odstavljen in vlada je v občino poslala kot novega gospodarja Miho Kcrena iz Velike Pirešice. Novi gerent je dobil tudi nov občinski sosvet. Večina teh novih •^svetovalcev* pri občinskem gospodarstvu so povsem neznani »radikalski komunisti*, ki v občini ne plačajo nobenega davka, niso v Trbovlje pristojni, nimajo pojma o upravi velike občine, ne uživajo ne med delavstvom, ne med drugimi občinarji nobenega zaupanja. Poleg njih so postavljeni še nekateri resnejši možje, ki pa bežijo iz te druščine ter po vrsti odklanjajo čast, da bi bili Mihi Korenu za šta-fažo Z imenovanjem novega gerenta je pokrajinska uprava kot eksponent ra-iikalskega režima žrtvovala velike socijaln?, gospodarske in naeijonalne interese trboveljske občine, nad katero je poslala z Miho Korenom pravo kazensko ekspedicijo. Kdo je Miha Koren? Pred vojno se fe priselil v Trbovlje kot. ubog urar in pozlatar ter je kmalu prišel v še večje fežkoče. Med vojno se ga je usmilila občina ter ga je nastavila kot diurni-sta, da je delil krušne karte. Posebno delavske žene so se kmalu pričele pritoževati, kako jih šikanira in s kakšno brezobzirnostjo postopa baš proti njim. Na občini proti njemu niso .ipi-li mnogo ukreniti. Koreu je bil namreč velik avstrijski patri jot, ognjeviti zastopnik ideje tDurchhalten*, nosil je po svojih žepih nemškonacijonalne liste, občeval z nemško gospodo in občinski očetje so se ga — bali. Polagoma se je Koren »socijaliziral* 5n je dobil med delavstvom velik vpliv. Ob prevratu je bil priznani vodja trboveljskih komunistov. Takrat je v Trbovljah izbruhnila boljševiška revolucija. Nahujskana množica je s puškami in >ekirami napadla občino, pošto, rudniško ravnateljstvo, železniško postajo in le energičnemu nastopu male četice srbskih vojakov se je zahvaliti, da v Trbovljah ni prišlo do prelivanja krvi, do plenjenja in ropanja. Kmalu nato so državne oblasti Korena kot komunističnega kolovodjo aretirale, zaprle in izgnale. Prišle so volitve za ustavo-tvorno skupščino Koren se je takrat nahajal že na prostem in je bil «mu-f-enik* za boljševiške ideje. Kot tak je kandidiral na čelu komunistične liste ter je bil tudi izvoljen. Javnosti je še dobro znano, kako delovanje je razvijal kot narodni poslanec. Radi nad vse sumljivih stikov z boljševiki (potoval je v Rusijo) je bil v Beogradu znova aretiran. Nekaj časa so ga držali v zaporih, potem pa konfiniraii v njegovi domači občini pri Žalcu. Tam je izginil javnosti izpred oči. Prišle so lanske volitve. Radikali «o iskali človeka, ki bi jim mogel med naivnim delavstvom naloviti nekaj glasov. Našli so Korena. Bivši ljuti komunist se je čez noč prelevil v prvaka najbolj reakcijonarne stranke v državi. Miha Koren je postal radikalski srezki kandidat za Trbovlje, zamenjal je krvavordeči boljševiški plašč s Pašidevo salonsko suknjo ter obetal radikalom najmanj 3000 glasov v Trbovljah. Kandidatura je prinesla njemu in radikalom kruto razočaranje. Korenovi nekdanji najzvestejši so novega radikala na shodih proglasili za izdajico in ga opljuvali, pri volitvah na je dobil — 36 glasov! Izgleda, da je navzlic tej katastrofi Koren znal svoje gospodarje prepričati, da se bodo delavci sčasoma le dali vjeti na limanice, da pa je sedanji slavni radikalski odbor z učiteljem Velka-vrhom za ta. posel nesposoben. Le tako si razlagamo, da je radlkaJsfa stranka preko vseh moraličnih in na-cijonalnih pomislekov baš temu človeku izročila trboveljsko občino. Ogorčenje v vseh in zlasti tudi v delavskih krogih je splošno in občinarji sramoti tega imenovanja ne ukionejo brez razlike strank so odločeni, da se brez protesta in brez poskusa, da se storjeno popravi. Upanja ni mnogo, ker je za pondeljek že odrejena predaja poslov novemu gerentu. Prihodnje dni se poda posebna deputacija k velikemu županu, da mu izroči pismen protest. Ako nam že nočete dati domačih, poštenih ljudi. pošljite cara gerenta iz sredine vladnih državnih uradnikov, kakor se je to zgodilo po prevratu, in ta gerent naj nam nemudoma pripravi pet tlo novih občinskih volitev, ker v takem ozračju, kakor se nam sedaj pripravlja, ne bomo živelL Kcrena postavite za svojega častnega člana, gospodje radikali, za svojega šefa, če hočete, toda ne izročajte mu javnih poslov in ne spravljajte v sramoto naše občane, ki Vam ni nič žalega storila. Eviv. S^šnister o Trboveljski družbi Pri debati o kreditih ministrstva za šume ta rude je govoril minister Srskič tudi o nacionalizaciji Trboveljske družbe. V polemiki s klerikalci je minister dejal, da je državni upravi mnogo škodoval način, kako je bila svojčas izvedena ta nacionalizacija. Ta ministrova trditev je deloma točna. Brejčeva klerikalna vlada je 1. 1920. izvršila prvo «nacijonalizaci>jo» tako, da je zasigurala jugoslovanskim interesentom 30.000 delnic. Polovico teh delnic sta prevzeli Zadružna gospodarska banka in Hrvatska eskomptna banka, drugo polovico privatni konzorcij, v katerem so bili m. dr. dr. Ažman, Ivan Knez, dr. Kersnik in dr. Kuhelj, en del tudi Ljubljanska kreditna banka. Od vseh teh 30.000 akcij jih je bilo L 1922 le še 2350 v jugoslovanskih rokah, vse druge so po Izkazih, ki jih je lani objavila Jadranska banka, novi gosipodje delničarji prodali »dunajskim čifutom*. To se je moglo zgoditi, ker so klerikalni gospodje, ki so takrat vodili državno upravo (pod ministrstvom Protič-Korošec) pozabili predpisati zaporo jugoslovanskih delnic. Nato nacijonalizacijo je očivktao mislil minister Srskič, ko je dejal, da so delnice te družbe prešle v roke nekih bankirjev ln špekulantov, ki so delnice zopet prodali v Inozemstvo. Pogreške te »nacionalizacije* so se popravile še le 1. 1922, ko ie Slavenski banki uspelo sestaviti pod njenim vodstvom majoritetni sindikat v smislu katerega je dobil ta zavod zastopstvo 335.000 od 500.000 delnic in sicer svojih 100.000, nadalje 80.000 pariške Banque des pays d' Europe centrale, 135.000 francoskih in 20.000 švicarskih delničarjev te banke ter še kontrolo nad 100.000 delnicami drugih akcijonarjev. Delnice Iz portfelja «Slavenske banke* so na zahtevo vlade pod zaporo ln torej niso na prodaj. Z ravnokar zaključeno novo emisijo Trboveljske je pozicija jugoslovanskih interesentov naravno še oja-čana. menje, bodo Imele dovolj Jasa za premišljevanje o edino zveličavni klerikalni stranki. Vsekako so se Slovenci s kulu-kom izdatno približali obljubljenemu nebeškemu kraljestvu na zemlji. + Iz radikalskega kuluka. Glavno tajništvo NRS v Ljubljani razglaša, da radikalna stranka ni velesrbska češ, da je ta trditev nesmiselna že s tem »da priznava/jo radikali Srbi, radikale Slovence». Ljubljanski radikali bodo dobili še batine, če bodo take stvari pisali, kajti radikali Srbi bi biii razjarjeni, če bi jim kdo v Beogradu očital, da niso Velesrbl, ki oh vsaki priliki izjvaljajo, da ne marajo »Jugovine*, t. j. Jugoslavije. Tako kot priznavajo radikali Srbi radikale Slovence, priznavajo tudi radikale Nemce in radikale Turke, to pa le tako dolgo, dokler so jim oni voljni delati kultik. + Makedonstvujuščl in radičevci. -Politika* javlja iz Štipa, da so bili tamkaj povodom pregledovanja najdenega arhiva komitskega vodje Gavdareva, najdeni dokumenti, iz katerih je razvidno da so imeli makedonstvujuščl zveze z nekaterimi hrvatskimi oficirji in vojaki, ki so služili v tem kraju. Dotlčniki so pomagali makedonstvujuščim pri prikrivanju komitov ln pri širjenju propagande za avtonomijo Makedonije. V zameno so se obvezali makedonstvujuščl, da bodo pomagali Hrvatom v njihovi akciji za avtonomijo Hrvatske. + Bolgarska zunanja politika se ne spremeni? Novi bolgarski zunanji minister Kalev je izjavil v nekem inter-vjuvu, da se bo nova vlada držala v zunanji politiki smernic padle vlade Stambolijskega, v pričakovanju, da bodo velesile držale obljube, ki so jih dale bivši Bolgarski v Neuillyju. ker je Izjpolnitev pogodbe za Bolgarijo največjega pomena. Prebivalstvo pričakuje tudi ugodnega konca lausannske konference. Kakor hitro bo vlada olajšana tremotnih skrbi, bo pričela z rešitvijo vseh visečih vprašanj s sosednimi državami. m? + Namesto avtonomije — klerikalni kuluk. Dobro slovensko ljudstvo, ki je pri zadnjih volitvah hitelo metati krog lice v klerikalne volilne skrinjice, ima sedaj plačilo. 21 klerikalnih poslancev in dva radičevska — torej 23 poslancev od 26 v Sloveniji — ki so z absolutno zmago prevzeli tudi absolutno odgovornost za politične razmere v naši pokrajini, so s svojo brihtno politiko dovedli tako daleč, da le bil z dvanajstinah v parlamentu po njihovi sokrivdi sprejet zakon o kuluku. Mesto avtonomije, ki so jo klerikalci Slovencem obetali pred volitvami, jih čaka sedaj tlaka. Delali je ne bodo samo moški, marveč tudi ženske od 18. do 50. leta. Tudi Marijine device, ki so bile vnete agitatorice za SLS, pridejo sedaj na svoj račun. Ko bodo tolkle ka- Prosvefa IV. javna produkcija gojencev kon- servatorija Glasbene Matice se vrši danes v sredo ob 8. uri zvečer v Filhar-monični dvorani. Spored te produkcije je silno zanimiv in to vsled tega. ker je prvi svoje vrste, odkar deluje naša Glasbena Matica na glasbeno-šolskem polju. Vse štiri točke sporeda tvorijo skladbe dveh konservatoristov z kompozicijskega oddelka tukajšnjega konser vatorija, kateri oddelek poučuje prof. Josip Michl. Ravnateljstvo vabi vse, ki se zanimajo in ki hočejo vestno zasledovati resno vzgojno delovanje Glasbene Matice, da posetijo tudi to javno produkcijo. Meštrovičeva razstava v Ljubljani se otvori v Četrtek, na Vidov dan ob 10. uri dopoldne v Jakopičevem paviljo nu. Razstavljenih bo okrog 40 plastičnih del našega velikega mojstra in 21 njegovih litografij. Prikazan bo razvoj Me-štrovičevega dela od začetkov na dunajski akademiji do današnjih dni. Opozarjamo zlasti na ciklus rezbarij nabožne vsebine, ki je nastal med svetovno vojno v izgnanstvu in kulminira v visokem K ris tu na križu. Razen teh del bodo razstavljene tudi Meštrovičeve umetnine iz slovenskih zasebnih zbirk, ki so bile dosedaj malo znane. Začetek Javne telovadbe Ljubljen« skega Sokola je preložen od 16. na 18. uro, ker ostanejo trgovine letos na Vi» dovdan proti sedanji navadi odprte. Delodajalci se naprošajo, da dovolijo uslužbencem, ki nastopijo pri javni te« lovadbi, oditi vsaj pol ure prej, da se morejo pripraviti za nastop. Naraščajski dan celjske sokolske župe, ki bi se moral vršiti v petek dne 29. t. m. je preložen radi razširjenja nalezljivih bolezni na 29. julija z istim obsegom. Zlet novomeške sokolske župe se vrši dne 28. in 29. t. m. v Kariovcu. 28. popoldan tekma članov in članic. Zve« čer akademija na lepem telovadišču karlovškega Sokola. Dne 29. dopoldan nadaljevanje tekem, skušnje za popo!« danski nastop in povorka. Zupni odbor in staroste društve opozarjamo na žup« no odborovo sejo, ki se vrši 29. ob 9. uri dopoldan v telovadnici karlovškega Sokola. Zlet je za vsa društva obvezen. Sokolsko društvo Ljubljana II opo« zarja vse svoje člane na župni zlet v Kamniku dne 28. in 29. t. m Udeležba vseh članov je obvezna v kroju. Odhod članov netelovadcev je s jutranjim vla« kom ob 5.20 v petek dne 29. t. m. Zbi« rališče ob 5 zjutraj pred glavnim kolo« dvorom. Kosilo za člane stane 70 K. Kdor želi kosilo naj javi v društveni pi« sami na realki. Legitimacije za polovič« no vožnjo se dobe istotam. Odbor. Zagrebški Sokol na Vidovdan. Ju« goslovenski Sokol v Zagrebu priredi 27. in na Vidovdan 28. t m. veliko sokol« sko slavje z javno telovadbo. Sokolstvo 2upnl zlet sokolske župe Ljublja« na I na dan Petropavlovski bo velik sokolski praznik za Kamnik in okolico. Posetniki zleta imajo ugodne železni« ške zveze, priložnost napraviti zjutraj kratek izprehod po divni kamniški oko« lici, popoldne pa naj prisostvujejo vsi javni telovadbi vseh župnih oddelkov. Sodeluje godba dravske divizije pod osebnim vodstvom kapelnika g. dr. Če« rina, ki priredi pred javno telovadbo koncert na telovadišču. V petek, na praznik, tedaj vsi v naš lepi, ponosni Kamnik, ki bo svoje goste prisrčno bratski sprejeL Se nekaj nedeliskih nogometnih tekem. Maribor: V nedeljo je mariborski Rapid postavil proti tamošnji Svobodi dve kombinirani moštvi ter obakrat dosegel zmago z 8 : 1 in 4 : I. Čakovec: C. S. K. : Jadran (Ljubljana) 5 : 2. Kristianija: Norveška : Finska 3 : 0. Praga: Prvenstvene: Slavia : Čechie Karlin 2 : 1. Viktorija Žižkov : Liben 4 : 3. Sparta Košice : Ma!ostransky 6 : 4. Vršovice : Viktorija Vinohrady 1 : I. • S. K. Primorje : Gradjanski. Zagreb. Na Vidovdan bi moral igrati zagrebški Oradjanski Š. K. z Hakoah (Dunaj). Ker pa so Dunajčani tekmo odpovedali, je Gradjanski povabil naše »Primorje*, ki se je vabilu odzvalo in bo igralo Jutri z Gradjanskim v Zagrebu. Viktoria, Sušah : Primorje. V petek, dne 29. t. m. gostuje v Ljubljani sušačka Viktorija, ki je pred vojno v obilni meri reprezentirala naš šport. Pod D' Annun-zijevo strahovlado se ni smela športno razvijati, pač pa je pričela talcoj po osvo boditvi z resnim in vztrajnim treningom. Tekma se vrši na igrišču na Dunajski cesti ter prične ob 18. Predprodaja vstopnic v trafiki Sever, Selersburgova ulica. Članske in dijaške samo v predprodaji in sicer od četrtka naprej. S. K. Drava, Varaždin gostuje v Ljubljani, v nedeljo, 1. julija ob priliki lOletnice S. K. Slovana, s katerim Igra nogometno tekmo. S. K. Drava je prvak Varaždina ln je znan po svodih lepih rezultatih, ki jih je dosegel v tekmah z Gradjanskim, Haškom, Cakovačkim Šp. klubom itd. Njegovo moštvo je jako hitro, goji lepo kombinacijo in je tehnično popolno. Odlikuje se zlasti desno krilo, srednji napadalec in cela obramba. V Va-raždlnu je pred nedavnim časom porazil S. K. Slovan s 3 : 0 ta bo moral zadnji napeti vse sile. da ob svoji desetletnici doseže lepši rezultat. — Začetek tekme ob 16. uri pop. Ob pol 15. predtekma. S. K. Ilirija, jun. : S. K. Slovan rezerva. — Vstopnina: sedeži I. vrste 10 Din, 11. vrste 8 Din, stojišče 6 Din, za dijake. — Tekmi se vršite na igrišču SK. Ilirije. Med odmorom tekme Drava : Slovan se vrši tek na 200 m za prvenstvo S. K. Ilirije. Akademske lahkoatletske prvenstvene tekme v Ljubljani za prehodno darilo Športne zveze se vršijo jutri na Vidov Milan Pugelj: Gospodinfa — No, doda že tam, ko zavijeta s -este. če te pa vpraša konjederka kaj po domačih rečeh, kako pa kaj mož, udari, kadar je jezen, in take reči, ti na tc nič ne odgovori. Veš, to je ravno tako, kakor če bi te kdo vprašal: Vi, slišite, ali ima vaš mož veliko bradavico nad popkom? Nihče te ne more siliti, da bi na tako vprašanje odgovorila. Pre sliši, pa je. * Po kosilu stoji Polona, na. pragu, deda po polju pred seboj in stopi od časa do časa na spodnjo stopnico, da bi videla, če se že vrača gospodar. Toda cesta je prazna, sveti se v ljubkem maj-nilkem solncu in 5e tudi priropota po njej voz, ga. Polona ne pozna. Košata je, v lica bela in rdeča, ustnice so kakor mak in se krožijo kakor cvet zdrave rože, glava je polna svetlih las, a rjavkaste oči beže živahno s predmeta na predmet in ne najdejo nikjer obstanka. Oblečena je v temnordečo obleko, ki se tišči života, kjer se le more. Preko obleke se širi bel predpasnik z lacom, tudi tesan in čez trebuh, boke in prsi napet kakor struna. Sodeč po tem. bi rekel vsak. oln kakor redkokateri. Stopala, ki gledajo izpod temnordeče-ga krila, so močna, primerna krepkemu telesu, toda ne more se reči, da bi bila prevelika in bi kazila celota Poleg prs, bokov in trebuha so najbolj napeti rokavi bluze. Zdi se. kakor bi bili prirasli. Okrogla zapestja in kratki mesnati prsti kar štrče iz njih, kakor bi ravnokar z nečloveško silo butnili v beli svet Polona je že dolgo pri hiši, že kakih pet let, in se je popolnoma udomačila. Zaupa gospodarju in gospodinji, onadva nji ter jo smatrata sploh za pametno. V krčmi vsakogar rada postreže, toda čvekanja pijanih fantov in dedcev ne posluša, in ko jo je lansko zimo eden posili poljubil, mu je pripeljala tako okoli ušes, da se je takoj sesedel za mizo in ni črhnil tisti večer nobene več. Sama o sebi pravi, da se noče zavreči. Pri hiši spoštuje najbolj gospodarja. Vse, kar ukrene on, se ji zdi moško in primerno. Še kadar — po navadi na semanii dan zvečer — pretepe svojo staro ženo, se ji to ne zdi grdo, temveč nekako moško in gospodarsko. Pa nima nič ž njim. Samo ceni ga. Enkrat — na semanji dan, ko je bil ravno obunkal ljubosumno staruho, je skočil za njo prav po fantovsko po temni veži in jo vjel v kotu tik vrat. Pograbil jo je za obe roki nad komolci in dejal: Polona, če hočeš, nocoj pa napraviva! — Zakaj, ie voralala ona in crosoodar se ii je za- krohotal: Za večno ljubezen. Drugi dan sta delala predpoldne račun in od vina so se mu tako tresli prsti, da ni mogel pobirati desetič in grošev, ki mu jih je štela po mizi. Zdaj spet zaropota po klancu, Polona stopi stopnico naprej in res: domača kobila je, domači voz in gospodar na njem. Naenkrat priklopota Luca pred hišo in obstane. Iz hleva pride konjar, vzame vajeti in gospodar skoči moško in krepko z lojtemic. — Kako pa je? vpraša Polona. — Sem malo govoril » konjederko. Je bilo tako javkanje tam. da ne veš. Šele na stopnicah sem vjel par besedi na samem. Pravi, da bo težko kaj. No, bo pogledala voda To reče, pa vtakne v usta na široko tlečo smodko in zarenči med zobmi nad hlapcem. — Martin, ti pa kobilo tepeš. Sem dobro pogledal. Lej ga hudirja. kaj sem ti pa rekelr — Kdor je le človek, mora udariti tega krampa. Zre in žre, če jo pa za-prežeš, gresta z mesecem. Gotovo je vozila prej piskre. Gospodar gre v hišo in Polona za njim. — Vam je hudo, kaj, pravi Polona in mu gleda radovedno v oči. — Kosilo prinesi in pol litra starine. Polona mn postreže, vzame iz omare Dletivo. sede k oknu ln nrične ole- sti. Gospodar najprej potem pije in kadi. Ne reče ne tako. ne tako, od časa do časa iztegae svoj dolgi, močni in rjavi vrat. našobi ustnice in gleda mimo nosu dol na svoje košate rjave brke. Nato jih pograbi z levo in desno in vije in suka na vse pretege. Potem spet našobi ustne in gleda z nagubanim čelom, kako so zdaj. Ko izpije vino, prižge novo smodko, vstane in stopa proti vratom. Med podboji obstane in se oglasi ne da bi se ozrl. — Polona, zdaj ko ni gospodinje, pa ti za vse poglej. Si razumela? — Bom. bom, se odzove živahno natakarica. Gospodar gre po stopnicah v čum-nato, naroČi si skledi vode in se nato vrne obrit in še bolj nedeljski kakor je bil prej. Sredi popoldneva gre malo na polje, kakor gospod iz mesta, pipe ne pogleda in kadi ves čas močno di-; šeče smodke. Tam sredi svojega pol in obstane, prekriža roke na hrbtu in gleda delavke tako ves prazničen, z mehkim rjavim klobukom na glavi, s smodko med zobmi in ves čvrst in poln moči in zdravja. Zvečer večerja spet «am v sobi. ukaže si prinesti pol litra starine, pa še pol litra. Pri drugem pollitrn porine čašo po mizi in reč«: — Na. Polona, še ti pokusi (Dalje nrihodnjiS.) dan 28. Jjjnfla, la ne, fcafor fe bno pomot om a tiskano 28. Julija. Slovtnski kolesarji na tekmah v Gradcu. Poleg velike cestne dirke Ch-a-dec-Zagreb, o kateri smo že poročali, se vrše 29. t m. tudi na dirkališču v Orad-cu mednarode tekme, 1. julija pa cestna dirka Ciradec-Maribor-Oradec (120 km). Obeh dirk se udeleži več zagrebških kolesarjev, Ljubljanska kolesarska »Ilirija* pa poglje nanje svoje dirkače Skrajnar-ja, Goltesa in Adolfa Bara, dočim se jih od »Prhnorja* udeleži L Kosmatin. Ker je udeležba na sličnlh prireditvah združena z ogromnimi stroški, ki jih naši klubi sami ne zmorejo, potrebna pa ne samo s športnega, ampak še bolj z narodno-propagandnega stališča, se je Ilirija obrnila do naših prijateljev kolesarskega športa s prošnjo za mal donesek k stroškom. Upamo in želimo, da njih apel ne ostane brezuspešen. Seja upravnega odbora Lj. nogom. podsaveza se vrši danes točno ob trlče-trt na 20. pred sejo posl. odbora. Loka! Športne zveze. Tajnik. Obiavc JO X Slovensko planinsko društvo na' znanja, da vsled slabega vremena še ni-so otvorjene koče v triglavskem pogor ju, pač pa se iste otvorijo takoj ko nastopi lepše vreme, ki bo omogočilo oakr-I bo in prenos inventarja. To se bo pra ! vočasno javilo po dnevnikih. X Novo izžrebane številke književr* tombole Jugoslovenske Matice so: 80 82 ' 57 40 74 81 7 12 90 10 48 83 62 68 6 6S 85 18 51 71 47 67 86 9 88 37 63 60 28 89 70. Te dni se bodo razposlali vsi dobitki kvaterne in činkvina, s čemer obenem naznanjamo, da so vsi dobitki, razen tombole izčrpani Ako kdo na danes objavljene številke zadene kak činkrin, ni treba karte pošiljati, ker je zato ž« prepozno. V slučaju, da zgoraj navede ne številke še ne prinesejo tombole, bo-mo kmalu žrebali in priobčili nove. X Brivnice v Ljubljani bodo v 6etr-| tek (Vidov dan) samo dopoldne odprto ter na praznik v petek (Sv. Peter in Pavel) ves dan zaprte. — Zadruga brivcev in lasničarjev v Ljubljani X Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon* priredi svoj drugI letošnji pokrajinski koncert v nedeljo dne 1. julija 1923 ob petih popoldne v sokolski telovadnici v Litiji X Politično ln gospodarsko društvo za šentpeterski in kolodvorski okraj v Ljubljani priredi v nedeljo dne 1. julija na. vrtu gospoda Mencingarja Sv. Petra cesta štev. 43 šentpetersko žegnanje. Na sporedu godba, petje, šaljiva pošta komični prizori ter ples. Za pijače in jestvi. ne dobro preskrbljeno. Najboljši bodo znani naši šentpeterski bobi Zabave in smeha bo dovoli, zato vsi naši somišljeniki in prijatelji v nedeljo na svidenje! — Odbor. X Konec šolskega leta 1922/23 da konservatoriju Glasbene Matice v Ljubljani je v sredo dne 27. junija. Ravnateljstvo prosi vse gojence, da vzamejo šolska naznanila v pisarni Glasbene Ma^ tioe tekom uradnih ur. to je od 9. do 12. in od 3. do 6. ure v sredo. Redni gojenci konservatorija r.aj prineso s seboj kolek za 1 Din, ki je potreben za izpričevalo. Brez koleka. se šolsko naznanilo konservatorietom ne izdaja. — Ravnatelj stvo. X Sokol v Mostah vabi članstvo in občinstvo k predavanju o pomenu Vidovega dne. ki se vrši v sredo dne 27. junija ob 8. uri zvečer v telovadnici na Selu. X Proslava rojstva Josipa Reslja se priredi v Ljubljani danes ob 18. uri na starem pokopališču pri sv. Krištofu (pri spomeniku). Člane fnženjerskih, gozdarskih. JugosL čehosl. lige in spoštovale« vabimo k udeležbi Češkoslov. obec. X Djačka četa v Celju. Nakazila za brezplačno vožnjo v Celje daje g. podporočnik Per na ljuWj. vojnem okrogli v belgijski vojašnici. ITT. nadstr. Gorenjci se odpeljemo iz Ljubljane v nedeljo ob 5.28. Mak prispe v Celje ob 7.45. Tako je še možnost, da pridemo k rapor. tu dotičnega dne. V soboto dne 30. junija ob 20. uri zvečer je prijateljski sestanek djakov na vrtu restavracije »Zvezda:-. Zdravo! X Ljudska zabava Ljubljanskega So-kola. Na dan javne telovadbe dne 28. junija priredi zvečer društvo »Sokolski dom* v Ljubljani zabavo na sokolskem letnem telovadišču. s sodelovanjem telovadcev (goreči kiji) in naraščaja (skupine) ljubljanskega Sokola. Nadalje godba Dravske divizijske oblasti kres, umet. ni ogenj in ples. Začetek ob 20. uri. X Na vrtni veselici, ki jo priredi " nedeljo dne L julija športni klub »Slovan* v hotelu Tivoli v proslavo de^-letnice svojega obstoja, bo poleg pl"* in dragih velezanimivih zabavnih tocfc na sporedu tudi šaljiva pošta, ribolov na, suhem, komični muzej, lutke itd. >aj nihče ne zamudi lepe prilike, da.se d* solz nasmeje in rajsko zabsv* Začetek veselice ob 16. uri Vstopnina « Din. X V v lakti zamenjan dežnik. Dotif-nik ki je v pondeljek ^traj v Maribor-Ltubijana pomotoma vzel namesto svojega dežnika drugega z mono-gramom K. R.. se uljudno prosi da naznani svoi naslov na upravo «Jutra>M X Izgubljen je h« ' soboto dne 22. juniia na potu iz St. Vida v Ljubljano milje, vdelan s kleklanimi vzorci Najditelj' se prosi: da ga odda proti nagrv di v upravi »Jutra* v Ljubljani. s ves KUHARSKA MATURA. »Razstava kuharskih izdelkov gospodinjske šole v Mladiki*, takšen je nekoliko dolgovezen naslov kuharske mature, ki so jo gojenke gospodinjske Scle včeraj položile pred javnostjo z odliko. Tudi sedaj so pokazale, da /najo več ko hruške peč'. Da samo nekoliko zbudim sline bodočim soprogom in domačim prijateljem, naj navedem iz jedilnega lista samo par kozjih molitvic: Sladka krema, roastbeaf z grahom in sedem drugimi dodatki, v obliki lovskega roga; riba s aspi-kom, postrv v majonezi, jetrna pašteta, pljučna pečenka, garnirana in v aspiku, oh in tiste sladkarije, srčki, orehova torta in iz caeao, doboš in okrogle in štirioglate, bele, rdeče, rjave, žolte in vse tako sladke, in povrhu 5e francoska salata v švedska jajčka in bogme ne vem več-, kaj še vse . . . Kdor bo doma tako kuhal, bo gotovo dobro jedel. Ali znajo ljubeznjive ma-turantinje tudi žgance in polento res dobro in poceni pripravit, po dosedanji metodi ne spada h kuhinjski maturi, ampak pride na vrsto šele na univerzi življenja, razven kjer, — no, kjer takšno pitanje ni aktualno. Čakajte, pri tej maturi so bile še posebnosti, ki sem jih obljubil omsniti: Do-bošov jež z mandljevimi bodicami, in trospa ježevka ž njim. enako sladka. Potem ogromen »mali kruhek* v ob'1-ki lire, s čokoladno himno: »Preljubi svet' Lenart, kako si ti svet, imaš majčkeno faro pa tol'ko deklet.* Potem je stal." tam hišica za Janka in Metko, vsa iz sladkobe cimprana, okrog nje pa gobice, palčki in drugo, — pred splošnim okušanjem vsega dobrega so gospodične še dale prizor iz Medvedove Palmire, nekakšen kvintet v prozi, potem se je začelo splošno umakanje. S stene so se pa smejali verzi v Gasparijevi ma.niri: »Vseh vrst deklet se v Ljubljani dobi, ali pridnej-ših, kot so v »Mladiki*, jih ni!* ali pa bolj ad hominem: »Ce 'zbiraš ženko si svojo, glej, da kuhat' znala boN Qn.od erat demonstrandum. M. A. C. * * Vidovdanska proslava v Ljubljani. Pokrajinska uprava razglaša: V četrtek, dne 28. junija 1923, na Vidov dan, ki se praznuje kot spominski dan preminulih boriteljev za vero in domovino, se bo v tukajšnji stolnici ob 10. daroval slovesni rckvijem. Istega dne se vrši v pravoslavni kapeli služba božja ob 9. V evangelski cerkvi je bogoslužje ob 10. V državnih uradih se tega dne ne vrši služba. Delo v industrijskih, trgovskih in obrtnih obratih naj dopoldne počiva. Prebivalstvo te vabi, da okrasi svoje hiše z državnimi in narodnimi zastavami. * Razobesite zastave na Vidov dan. Mestno županstvo vabi vse hišne posestnike in tudi stanovalce ljubljanske, da na Vidov dan okrase svoje hiše, oziroma stanovanja z državnimi 15 narodnimi zastavami. * Proslava Vidovdana v Celju. Ra-run šolske mladine proslavi spomin na padle junake za svobodo in ujedinje-nje tudi pravoslavna cerkvena občina :eljska. Ob devetih se vrši v veliki rlvorani Narodnega doma parastos, nato pa nagovori. K proslavi so vabljene vse celjske narodne in kulturne korporacije ter celjsko občinstvo. * Spomenik kralia Petra v Dardi. Jutri, na Vidov dan. bo v Dardi pri Osijeku slovesno položen temeljni kamen za spomenik blagopokojnemu kralju Petru Osvoboditelju. V temelj bo položena pergamentna listina s podatki, kdaj in ob kaki priložnosti je bil postavljen spomenik. * Profesor dr. Šavnik v Zagrebu. Kakor smo nedavno poročali, je naš rojak dr. Pavel Šavnik. rodom iz Kranja, imenovan za rednega profesorja dermatologije in venerologije na medicinski fakulteti zagrebškega vseučilišča. Profesor dr. Šavnik je študiral na Dunaju in v Inomostu ter je po dovršenih študijah deloval kot asistent na dermatološki kliniki v Inomostu: za časa vojne je bil predstojnik vene-rološkega oddelka velike vojne bolnice. Nekoliko časa je deloval na dermatološki kliniki v Monakovem. ter se ie potem 1. 1920. habilitiral na češki nniverzi v Pragi kot privatni docent dermatologije in venerologije, obenem pa prevzel vodstvo novo urejene serološke postaje in ambulatorija na. kliniki profesorja dr. šambergerja. Profesor dr. Šavnik je že prispel v Zagreb. * Šef presbiroja bo zopet izmenjan. Kakor doznava beograjski »Preporod*. bo sedanji šef presbiroja g. Iv-kovid razrešen svoje službene dolžnosti in bo na nejgovo mesto imenovan novinar, ki razume ta posel in poina rrganizacijo izvestiteljske službe. — Mnoeo časa je bilo potrebno, da so ra-likali v zunanjem ministrstvu, h kateremu spada presbiro. prišli na to, da »pada na to mesto novinar. Vendar se bojimo, da tudi novi najvišji uradni novinar ne bo spravil stvar na zelsno vejico in da bo ostala la-ša uradna izvestiteljska služba ravno tako slaba kot dosedaj. Presbiro je bil in bo najbrže tudi še nadalje domena radikalskih partizanov, ki bodo zavrgli kakor doslej vsak pameten predlog za ureditev naše izvestiteljske siui.be, ki pravzaprav sploh ne obstoja, ie da ostane ta velevažna zadeva v njihovih rokah. Inozemstvo na naj obveščajo o naših razmeran 5e nalalje tuje agenture, čeprav proti koristi naše države. * Pašič odlikovan. Poljski poslanik v Beogradu je ministrskemu predsedniku Pašiču naznanil, da ga je predsednik poljske republike odlikoval z redom Belega orla. To je najvišji poljski red, ki se podeljuje samo vladarjem. Le izredno sta ga prejela maršal Focli in sedaj Nikola Pažid. * Revizija invalidskih podpor. Minister za socijalno politiko je odredil potrebno število komisij za revizijo invalidskih opdpor. V slučajih, kjer bo komisija spoznala, da je rešitev nepravilna, se bo nadaljnje izplačevanje podpore takoj ustavilo. * Izplačilo stanarinske doklade. Na posredovanje posl. prof. Reisnerja je generalna direkcija državnega računovodstva včeraj brzojavno obvestila finančno delegacijo v Ljubljani, da se onim državnim nameščencem, ki imajo po zakonu pravico do stanarinske doklade, morajo izplačati te doklade ne oziraje se na to, ali imajo od države naturalno stanovanje ali ne. * Stavka tiskarjev v Novem Sadu. V Novem Sadu so v pondeljek stopili tiskarji v stavko in radi tega ne izhaja noben list. Tiskarji zahtevajo tedenski povišek v znesku 22 dinarjev, ki jim pripada po tarifu, v kar pa lastniki tiskarn nočejo privoliti. * Stavka mornarjev. Iz Sušaka javljajo, da vsi znaki kažejo, da bo stavka še dolgo trpela. Sedaj se je stavki pridružilo tudi osobje trgovskih ladij. V vseh lukah stoji narod na strani stavkujočih mornarjev in zlasti v Bakru ter Crikvenici je občinstvo priredilo v prilog mornarjem pravcate manifestacije. — Iz Splita javljajo, da je dospel včeraj tjakaj parobrod »Var-dar* iz Trsta. Moštvo se je priključilo pokretu mornarjev. * Nov list. Na Vidov dan izide v Kragujevcu prva številka tednika »Šumadiiska Orjuna*, oficijelno glasilo šumadijskih organizacij jugoslovanskih uacijonalistov. * Odmevi Endlicherjevega pogreba na zagrebški univerzi. Na zagrebškem vseučilišču se je v nedeljo vršila izredna skupščina Jugoslovanskega akademskega podpornega društva, ki je bila sklicana povodom incidenta, ki je nastal v odboru društva zaradi tega. ker je gospod Cedomir Plavšid, predsednik društva, izrazil sožalje na grobu I. Endlicherja in judenburških žrtev v Ljubljani. Na skupščini je bil stavljen predlog, da se skupščina zaključi, ker gospod Plavšid ni zagrešil ničesar proti interesom dijaštva, niti društva samega, kateremu je predsednik, marveč je postopal le v duhu svojega nacijonalnega prepričanja. Predlog je bil od večine sprejet ter zaključena skupščina, ki je dala gospodu Plavšiču popolno zadoščenje. * Vidovdanske proslave v Mariboru so lepo uvedle gojenke državne* ga ženskega učiteljišča z vidovdansko proslavo v Narodnem gledališču. Go« jenke tega šele drugo leto po prevratu otvorjenega zavoda so s tem prvič sto« pile pred javnost in v obče začudenje s presenetljivim uspehom. Zavod ima komaj tri letnike, vendar so vse točke pevskega zbora kakor tudi nastop v igri — sicer dramatično ne dosti vre« den — izzvali obilo priznanja občinstva, ki je gledališče oba večera napolnilo. Zadnja pevska točka je celo tako ga« nila, da so jo morale gojenke ponoviti. Večera sta pokazala, da je zavod v do« brem vodstvu. Deklice so v vsakem ozi« ru fino nastopile. Pevski vodja prof. Sprachmann in gdč. Ropaš znata dobro iskati in uriti talente. Želimo jima še obilo uspeha pri tem hvaležnem kultur« nem delu. — Danes zvečer pa imajo lepo prireditev mariborski dijaki Sokoli v Narodnem domu. Upamo, da bo na« predno občinstvo tudi nje obiskalo v tako častnem številu kot delajo v po« dobnih slučajih naši nasprotnikL — V četrtek dopoldne pa se predstavi javno« sti z vidovdansko proslavo deška me« ščanska šola v telovadnici z nastopom in nato sledečo otvoritvijo razstave. Šolski zaključek na okoliški osnovni šoli v Celju. V začetku šolskega leta je vstopilo 532 učencev, ob koncu je osta« lo na šoli 483 učencev, od katerih se je priglasilo 14 za meščansko šolo in 1 za gimnazijo. Za prestop v višji razred je bilo sposobnih 385, neredovanih je bilo 16, nesposobnih 82. Vsled epidemične voljen iz mesta kakor lz okolice. Po« t udarjati se morajo zasluge gdč. Tavčar« j jeve in Andrejčičeve glede razstavijo nih del in pa zlasti ravnatelja g. Pil« grama, ki se je Izkazal kot vrl vodja šole. H koncu bi še opozorili na misije« nje nekaterih mladinoljubov, ki pred« lagajo, da bi se o priliki prihodnje take razstave najpridnejši učenci in učenke obdarovali s knjigami ali kaj sličnim. * Novo stanovanjsko poslopje v Ce« lju. Po dolgem premišljevanju se je končno odločila tudi Hrvatska štedio« niča, da postavi v Razlagovi ulici v bli« žini kolodvora novo moderno poslopje s poslovnimi prostori in z večjim števi* lom stanovanj. Tozadevni načrti so že pri mestnem magistratu in se prične z zgradbo prihodnje dni. Ker je poslopje Jadranske banke že v toliko dogotov« ljeno, da se lahko preselijo stranke še letos v nova stanovanja, bo s to prese« Iitvijo in z novo stavbo Hrvatske štedi« onice vsai nekaj stanovanj na razpo« lago. * Nova moralna klofuta posL Zebota pred sodiščem. Pred meseci je vzbudil v Mariboru občo veselost pretep posl. Žebota z g. Bauerjem, katerega je Že« bot brez povoda napadel na Glavnem trgu. Bauer je pri tem uporabil pravico silobrana in tako močno naklestil 2e« bota, da je ta več dni kazal po Maribo« ru črno marogasto lice. Žebot je tedaj alarmiral celo policijo in zdravnika ter napravil dolgo tožbo na sodišče in kle« rikalni listi so več tednov slikali gospo« da Bauerja kot pravega razbojnika. Po« tem pa so naenkrat utihnili in molčijo o zadevi. Celo sedaj, ko je sodišče gosp. Bauerja popolnoma oprostilo, ker je upravičeno namazal posl. Žebota. Tako je doživel Žebot v kratkem času že drugo moralno klofuto pred sodiščem. * Nemška nestrpnost in naša vojska. Ptujski župan g. T. Lozinšek nam z ozi« rom na našo notico z zgorajšnjim na« slovom z dne 5. t. m. sporoča, da so se proti prepevanju vojakov v zgodnjih jutranjih urah pritožili prebivalci me« sta obeh narodnosti. O pritožbah je vpraša! mestni svet le za mnenje, ker je smatral to za svojo uradno dolžnost, ni pa stavil nobenih predlogov. Ovadi« teljev pa ne more izdati, ker bi tako postopanje pomenilo kršitev uradne taj« nosti. * «SirapIicissimus» v Jugoslaviji za« branjen. Po odloku ministra notranjih zadev je uvoz In razširjanje nemškega humorističnega lista «Simplicissimus», ki izhaja v Monakovu, v Jugoslaviji za« hranjen, ker s svojimi publikacijami škoduje interesom naše države. * Uniforma komunističnih telovadb cev. V nedeljo je bilo videti v Ljublja« ni prve uniforme socialističnega telo« vadnega odseka. L7niforma je bela, te« lovnik preprežen z rdečimi vrvicami, klobuk črn z rdečim revolucionarnim peresom. * Pri nas še hlad, v Ameriki grozna vročina. Dočim je pri nas tedne in ted« ne deževalo in je zavladalo nenavadno hladno vreme, se dogaja v Ameriki rav« no nasprotno. Po poslednjih vesteh iz Newyorka vlada v Zedinjenih državah silna VTOčina in suša. Tako jc 21. t. m. umrlo v Newyorku 21 oseb za solnča« rico, a v celi Uniji se je omenjenega dne ugotovilo 58 smrtnih slučajev vsled silne vročine. Bivanje v stanovanjih je docela nemogoče. Ljudje prenočujejo večinoma po parkih. V velikih topilni« cah pri Pittsburgu so morali vsled ne« znosne vročine delo ustaviti. Splošno je mnenje, da bodo posevki vsled suše ze« lo trpeli. * Samomor izgnane žene. Pretekli pe« tek se je v Trstu zastrupila 211etna Lina Turkova, katero je mož zapodil od do« ma radi zanemarjenja otrok in nemo« ralnega obnašanja. Turkova je v ponc« deijek umrla v tržaški mestni bolnici. * Krvavi prizor pred sodiščem. Pred zagrebškim sodiščem se je vršila včeraj proti invalidu Jakobu Lukiču in njego« vi ljubici Katarini Pavič razprava, ki je končala s tragičnim izidom. Oba sta bi« la obtožena radi raznih tatvin, zagovar« jala pa sta se z neznosno bedo. Lukiče« va ljubica je izjavila pri zaslišanju, da ni mogla več prenašati plakanja svoje« ga ljubimca, in je zato pričela krasti, da mu pomaga. Lukič je bil obsojen na 3, Pavičcva pa na 2 leti težke ječe. Ko je Lukič slišal obsodbo, je izjavil, da mu sploh ni za življenje in da bi se takoj obesil, ako bi imel vrv pri sebi. Nato je vzel iz žepa čevljarski nož in njim dvakrat potegnil preko svojih prsi in padel v nezavest. Po takojšnji zdravniški pomoči so odvedli oba v za« Gospodarstvo »UŽIVA POROČILA. : naj večjih in najmodernejših te vrsta pri Novosadska blagovna borza (26. t. MB- ....... m.) Pšenica: baška, 78 - 79 kg, 2 va-; = Petrolejskl izviri v Črni gon. Ke- gona 445 ; 75 — 76 kg. 2 — 3 odst., 17.5 skupina pridobitnikov s Orne gor«) vagona 435 — 440 ; 77 — 78 kg, 2 — 3 se i6 obrnila s prošnjo na vlado v Beo- odst, 2.5 vagona 440 — 445; banatska, da bi po strokovnjakih dala pre- Zenta. 77 — 78 kg, 1 vagon 440. Ječmen: iskati takosvano Smrdež vrelo v 8rni5- baški, 45 — 46 kg, ponudba 290. Oves: kem okrugu. baški, 1 vagon 306.25. Turščica: baška. 21 vagonov 265 — 272: okrogla. 1.5 va- — Proti tihotapljenji! v poštnih i voiih. Finančno ministrstvo izdeluje gona 272.5; bela, 2 vagona 310; zuban, sporazumu s postnim ministrstvom po-4.5 vagona 275; v vožnii Bosanski Bred, ^ben postopek za izsleditev tihotapskih 5 vagonov 293.75. Fižol: beli baški, po- predmetov v poštnih zavojih. vpraševanje 640. Moka: banatska »0*, 2.5 vagona 65625; »2», ponudba 635: »5». ponudba 570: »6», ponudba 500; »7», 1 — Uradni tečaji pri plačevanja taks v mesecu juliju: 1 napoleondor 810. 1 zlata turška lira 350. 1 angleški funt vagon 437.5. Otrobi: baški (papir), 9 va-! šteriing 895, 1 dolar 85. 100 francoskih gonov 130. Tendenca čvrsta. frankov 630. 100 švicarskih frankov 153" Zagrebški žitni trg (26. t. m.) Po- 100 drahem 240. 100 italijanskih Hr 890. stavno vojvodinska postaja: pšenica 437 100 nemških mark 0.07. 100 čeSkoslova- — 445. turščica žolta 270 — 280, oves 285 — 290, moka »0* 680 — 690, »2* 655 — 665, »6* 610 — 620, otrobi drobni 150 — 160. Dunajska borza s čevlji (25. t. m.) Majhen poset in ravnotakšno povpraševanje. Tendenca stacionarna. Notiralo v tisočih Ka: čevlji za gospode: makay, bo.Tkalf m goveji box 160, naravno usnje in črno kravje usnje 149, rujavo usnje 190, goodyear-welt, boxkalf 200, riravo usnje 275; čevlji za dame: makay, box-kalf 150, goveji box 145, naravno usnje in črno kravje usnje 140, rujavo usnje 190, goodyear-we!t, boxkali 195, rujavo usnje 260; damski šolni: makay, boxkalf 125, rujavo usnje 160, goodyear-welt, boxkalf 185, rujavo usnje 230. Vinski trg. Stanje vinogradov po dr ških kron 2e0. 100 madžarskih kron 1 100 lejev 42, 100 levov 100. 100 pese* 1260, 100 holandskih goldinarjev 3400. 100 danskih kron 1535, 100 avstrijskih' kron 0.12. 100 poljskih mark 0.07. Ti tečaji veljajo za celi mesec julij. = Povišanje potnih železniških tarif v Avstriji. Z Dunaja poročajo, da sa bodo s 15. julijem povišale potniške železniške tarife za osebne .lak« za. 25 a za brzovlake pa 50 odst. --- Rok za podpisovanje posojila Zveze narodov za Avstrijo konča dne SO junija ob 12. uri. Kakor poročajo z Dunaja. se ta rok no bo podaljšal. — Italijanska trgovinska zbornica na Dunaju. Pri konstituiranju italijanske trgovinske zbornice na Dunaju je bil izvoljen za predsednika bivši poslanec in žavi povsod povoijno. Zaloge lanskega vi ^^ ?f.,iator Valeriano Malfatti, za na so razun v Dalmacrji še povsod veli- nn(Wdfpdnjk. na r.VMteli Italo __ ke. Izvoza nI in tudi za v bodoče ni izgledov za izvoz. Cene zadnjih dni v Vršcu j 7 do 7.5 odstotna vina 1.25 Din odstotna 1.50 — 1.75 Din, 9.5 do 10.5 odstotna 2 — 2.5 Din, 9—10 odstotna črna 2 — 3 Din za liter. Naša slovenska vina na štajerskem se tržijo po kakovosti od 2 do 6 Din za liter. — Vinska trgovina v Avstriji je nekaj živahnejša, vendar konzum vina stalno pada. Isto velja za Češkoslovaško, kjer so tudi izgledi vinske tTgatve dobri. V Italiji je kupčija tudi oslabela. podpredsednika pa ravnatelj Italo \Viener Kreditbanke dr. Cario Corti. 7 5 do S : = Češkoslovaško-madžarska trgovinska zbornica se snuje v Pragi. Z njo naj bi se med obema državama vstvarili normalni gospodarski stiki. — Bankovce po 1.5 milijona mark namerava izdati Nemška državna banka. = Rusija ho Izvažala žito. Iz Moskve poroča ruska telegrafska agentura. da bo po dosedanjih računih znaJal izvos žita vsaj 2.5 milijona ton. nevarnosti se je zaključilo šolsko leto por. 23. t. m. Na državni realki v Mariboru so napravili višji tečajni izpit sledeči kan« didati: Vatovec Bogdan, Jawurek Fri« derik, Soukup Marjeta, Kokot A!ojz, Brunsteiner Rudolf, Kuharic Boris, Lang Kurt, Maglica Miroslov, Martclanc Ale« ksander, Namorš Julij, Pošinger Jaka, Scherag Franc, Schneider Franjo in \Vorsche Karel. Do septemberskega ro« ka sta bila reprobirana 2 kandidata, eden pa za celo leto. Razstava na meščanski šoli v Bre« žicah. Poročajo nam: Na brežiški me« ščanski šoli smo ravnokar zaključili drugi letnik. V nedeljo 24. t. m. se je priredila v poslopju meščanske šole razstava del učencev I. In II. razreda. Videli smo prav krasne risbe, dobre na« Ione in res lična ročna dela. Stene v ri« salni dvorani, kjer so bila razstavljena Najden utopljenec. Pod Drulovko pri Kranju so našli v Savi neznanega moškega utopljenca, ki je že več mese« cev ležal v reki. Identitete ni mogoče ugotoviti, ker je truplo že močno raz« padlo. * Poneverba. Jindra Franjo, 46Ietni knjigovodja pri špedicijski tvrdki Pelle v Celju je v svoji službi poneveril služ« bodajalcu večjo vsoto denarja ter izva« bil na račun tvrdke iz neke stranke de« nar, ko je bil že iz službe odpuščen. Za njegovo vestno službovanje mu je pri« sodilo okrožno sodišče v Celju tri me« sece strogega zapora, po prestani kazni pa se bo moral preseliti v češkoslova« ško republiko, kjer ima domovinsko pravico. Zeleni rob na zobeh odstranjuje in DOBAVE IN PRODAJE. Dobava navtičuib instrumentov. Hidrografski urad vojne mornarice v Boki Kotorski si namerava nabaviti razne navtične instrumente za potrebe vojne mornarice ter želi tozadevnih ofert. Dobava mesa. 11. julija ob 11. dop. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave mesa za garnizijo Ljubljana za čas od 1. avgusta do 30. septembra 1923, dne 9. julija pa pri komandi vojnega ok-ruga v Celju glede dobave mesa za garnizijo Celje. Dobava mesa. Pri intendanturi Savske divizijske oblasti v Zagrebu, Gajeva ulica 30 a 9. julija, pri komandi vojnega okruga v Karlovcu pa 10. julija ofertalna licitacija glede dobave mesa za garnizijo Zagreb, oziroma Karlovac za čas od 1. avgusta do 30. septembra 1923. Dobava špage. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici 9. julija ofertalna licitacija glede dobave razne špage itd. Prodaja živega srebra. Glavna carinarnica v Ljubljani proda 27. t. m. ob 10. dop. v magacinu »A* na javni dražbi 13 in pol kg živega srebra. (Predmetni oglasi so na vpogled pri trgovski in obrtniški zbornici v Linbljani.) — Carinske poddirekcije. Finančni minister je izdai odlok, po katerem se imenujejo tot poddirekcije prvorazredne carinarnice v Beogradu. Zagrebu, Osijeku, Splitu. Dubrovniku Sarajevu in Velikem Bečkereku. S tem bodo te carinarnice vršile tudi administrativne posle in lajšale delo generalni direkciji carin. Ta naredba stopi v veljavo dne 1. julija. — Promet::a konfeunca v Beogradu. V soboto se je vršila v prometnem ministrstvu konferenca o ureditvi prometa tekom izvozne sezone. Konferenca bo trajala več dni. da najde najboljša sredstva in poti za čim najneoporečnejši transportni promet. = Nova tvornica usnja se je osnovala v selu Baše pri Nišu. Zgradila jo je Ni-ška prometna banka. Tvornica je ena Domsžs &orze 26. junija. Zagreb. Na tržišču z efekti je bilo da-» nes dosti živo, čeprav se je opažalo slaH Ijenje delnic nekaterih lesnih podjetij. Nai deviznem in valutnem tržišču Je bHo Taz-* položenje čvrsto. Tečaji so bili višji ne-* go včerai, čeprav je dinar notrral v C", rlhu 6.35. Danes je tudi pred borzo bila čvrsta tendenca, kar se zadnje dni ni dodajalo. Promet pa, vseeno ni bil velik, ravno tako ne povpraševanje. Notirale mi devize: Dunaj 0.1255 — 0.1267, Berlin 0.0775 — 0.082. Bruselj 475 — 485, Budimpešta 1.02 — 1.06, Bukarešta 47.5 —■ 48.5, Italija 401.5 — 402. London 417 — 419, Newyork 90 — 90.5, Pariz 532.5 — 560, Praga 272 — 274, Švica 1610 — 1615; valute: dolar 88.5 — 89.5, avstrijske krone 0.126 — 0.127, levi 0 — 85, češkoslov. krone 267 — 269, francoski franki 548 — 551, nemške marke 0.08 — 0, lejl 0 — 45, švicarski franki 1590 — 1600, lire 396 — 399: efekti: Jugo-slavenska banka 119 — 120, Ljubljanska kreditna banka 215 — 230, Praštediona 1020 — 1025, Slavenska banka 105 — 106, Trboveljska premogokopna družba 800 — 845. Beograd. Na današnjem borznem se« Stanku je bila tendenca zelo čvrsta. Poslovalo se ie na bazi curiške paritete 6.20 — 625, čeprav je dinar notiral v Curihu 6.35. Narodna banka je intervenirala, a vendar ni bflo zadosti blasa. Povpraševanje za London ni bilo krito. Zanimivo je, da je Milan na vseh zunanjih tržiščih v padanju, dočim se je pri nas držal prilično čvrsto. Notirale so devize: London povpraševanje 412, Pa z 556 — 560, Newyork 89 — 91. Ženev a j 1008 — 1610, Solun 275 — 285, Milan 400 — 401.5, Praga 270 — 271, Berlin 0.875 — 0.076, Dunaj 0.126 — 0.1265. Bti-0.075 — 0.076, Dunaj 0.126 — 0.1265, Budimpešta 1.05: valute: francoski franki 554 — 556, leni 46 — 48, češkoslovaške krone 266 — 268, levi 91 — 95. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Lastnik In Izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Odgovorni urednik Fr. Brozovič. Vremensko Ljubljana. 26. jnnija l'J23 poročilo Ljubljana 306 m nad morjem Kraj ! opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavine mm i Ljubljana . 7. 7592 17-3 zapad oblačno 8ž Ljubljana . 14. ?58-7 20-6 — Ljubljana . 21. 758 1 16-8 brervetr< dež — | Zagreb . . 7. 758-8 18-0 sev. sap. oblačno 1*0 ! Beograd , 7. 758-4 18-0 dež 10 Ounaj . . 7. 768" i 15*0 brezvetra oblačno — | Praga . . 7. 7595 10-0 sev. vrb. — InomoBt . 7. 7681 14-0 brezvetra de« 90 V Ljubljan barometer višji, temper. visoka. Solnee vzhaja ob 4-07, zahaja ob 19-56 Ves pretekli teden je ostalo vreme hladno, več ali manj oblačno, v začet- ku tudi jako deževno. Za kresni čas nenavadno vreme, zakaj prave vročine smo imeli v majniku več nego v juniju. Razporeditev zračnega tlaka, ki nam povzroča tako vreme, je jako enostavna in enolična. Ves čas imamo zobe krasno čisti znana «Ito» pasta. Za« visok tlak nad jugozapadno Evropo s htevajte «Ito» pasto povsod. Glavna dela. so bile lepo okrašene z narodnimi; zaloga: drogerija «Adrija», Ljubljana, okraski. Obisk razstave ie bi! prav no« I 5elenbur?ova ulica. središčem nad Biskaio, odkoder sega hrbet visokega pritiska preko Alp do nas. Evronski vzhod ima nižii tlak. osobito na severovzhodu, kjer se vec čas drži relativno najnižji pritisk. V taki situaciji prevladujejo pri nas se-verozapadni ali severni vetrovi, ki prinašajo mrzli zrnk s severa preko Nemčije. Na severni strani Alp 4>a imajo če slabše vreme nego pri nas. še več padavin. Začetkom tega tedna se je položaj nekoliko predmgačil; barometer j« začel padati, pojavila se je zopet jug'> zapadna smer v ozračju. To bi kazalo na zopetno poslabšanje vremena. •tamla r driavnlm (trnkom *l hnerrt. vred do 20 bM«dl Din S•—, malce Md*l|n|a baiad. BO par «•4. — P!i«a m vedno naprej {lahko tudi » zramkih). Na vpralanj. odgovarja uprava la, aka I« vpraianja priložena znamka za odgovor ter msnlpulaoljska prlatojblia (I Din). ils&ik&šsM JKRAJNE ZASTOPNIKE »prejmemo po vseh krajih. Služba staina. Gospodje, ii imajo veliko znanstva, iaj pošljejo ponudbe z referencami. Generalno zastopstvo za Slovenijo L' iJnion. Francoska zavarovalna družba, Ljubljana, Sv. Petra cesta 38. 2749 KONTORISTINJO se išče takoi za večjo tovarno na deželi, ki je vešča slovensko-nemške korespondence ter je popolnoma izvežbana strojepiska in stenografinja in ima večletno prakso. Do-sra plača. Ponudbe na apr. «Jutra* pod »Stalno mesto 1». 2738 KORUZE DIFEKT za konje razprodaja na vreče in vagone M. Bielic, Dunajska cesta 33 pri Balkanu po najnižjih dnevnih cenah. 2763 BANATSKO PŠENICO razprodaja na vagone, paritet vsaka postaja v Sloveniji M. Bielic, Dunajska cesta 33 pri Balkanu po najnižjih dnevnih cenah. 2762 DEKLICA 2726 poštenih kmetskih staršev želi stopiti kot učenka mešane trgovine kamorkoli. ponudbe na upr. »Jutra* pod »Kranj 151» GOSPODČINA 2804 fšče službe kot pisarniška tnoč, vešča je strojepisja-, slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, z večletno prakso, če mogoče stanovanje in hrana v hiši. Bi po uradnih urah tudi pomagala v gospodinjstvu. Cenj. ponudbe naj se pošljejo do 10. julija t. 1. na upr. »Jutra* pod šifro »Zanesljiva moč*. OVES, KORUZO na vreče in vagone razprodaja M. Bielic. Dunajska cesta 33 pri Balkanu po najnižjih dnevnih cenah. 2761 BANATSKO MOKO na vreče in vagone razprodaja M. Bielic. Dunajska cesta 33 pri Balkanu po najnižjih dnevnih cenah. Garantira se za prvorazredno blago. 2760 POMOŽNI MOTOR s kolesom, v najboljšem stanju, proda po ugodni ceni takoj Peter Sušnik, mlinar, Bistra, p. Borovnica. 2738 Odda se radi selitve stara, znana, dobroidoča GOSTILNA pri Rotu na Boh. Bell v bližini farne cerkve in šole, oddaljena 10 minut od kolodvora in 20 minut od Blejskega jezera, jako obiskovana od letoviščar-jev in pripravna za vsak drugi obrt in trgovino, Zraven spadajo: gospodar, eko poslopje, velika klet, ledenica, sadni vrt, velik vrt za zelenjavo in ena ah dve njivi. Odda ee vse s popolnim inventarjem. Ponudbe nasloviti: Alojzij Papler> Boh. Bela. 2801 VAJENCA 2797 za mizarski obit takoj sprejme Ignac Šare, Ko-lezijska ulica št. 6, Ljubljana, Trnovo. INDIAN-MOTOR 7/9 HP., malo rabljen, se proda v mehanični delavnici Poljanska cesta 69. 2710 TRGOVSKI POMOČNIK vešč mešane stroke, želi sedanje mesto premeniti, gre najraje na deželo. — Cenj. ponudbe na upravo »Jutra* pod «F. J. 100». 2796 KOT NAKUPOVALEC sli za prejemalca lesa grem na stalno mesto v službo s 1. avgustom. — Naslov v upr. «Jutra». 2795 HIŠNIK 2792 Id je sposoben tudi za zidarsko delo (oženjen, po možnosti brez otrok), se sprejme. Prosto stano vanje, kurjava, razsvetljava; plača po dogovoru. Ponudbe na »Vulkanizacija* Kranj. MESARSKI POMOČNIK z dobrimi izpričevali, išče službe. Naslov pove upr. «Jutra*. 2788 SMVRNA- PREPROGA 4 in pol metrov dolga, se po ugodni ceni proda. — Naslov: Gospa Cili Rožič, modna trgovina v Celju, Aleksandrova ceeta. 2793 ffcM Hrt OMARA' 2747 za obleko se kupi. — Ponudbe na upr. »Jutra* pod »Omara*. STAREGA SVINCA vsako množino, kupimo. Puškama v Kranju. 2653 PEROTI IN PERESA od malih sokolov kupi večjo množino P. Capuder, Vidovdanska cesta št. 2. 2764 GOSTILNO IN TRGOVINO iščem v najem v prometnem kraju ali bližini farne cerkve. Eventuelno tudi kupim. Naslov pove upr. »Jutra*. 2669 DVONADSTROPNA HIŠA v Mariboru, Koroška cesta št 39, v kateri je dobro vpeljana trgovina z mešanim blagom in na katere dvorišču je hišica z velikim skladiščem, se proda. Kupec dobi takoj stanovanje, trgovino in skladišče. Več pove Vicel v Mariboru, Glavni trg št 5. 2791 X Tombola za SokoL dom. Ker hočejo Siškarji na vsak način priti v najkrajšem času do svojega SokoL doma. priredi temu eapočetemu delu v podkrepitev Društvo za zgradbo SokoL doma v Sp. Šiški, veliko javno tombolo v nedeljo dne 2. septembra, v slučaju slabega vremena pa 8., oziroma 9. septembra 1928 na Otroškem igrišču. Prvovrstni do bitki: sobna oprava, moško kolo, zaboj sladkorja, gredenca s pritiklinami in steneka ura. Razen tega pa šo nebroj činkvinov in kvatern. Vsa društva se naprošajo, da vzemo to prireditev v obzir, ko določajo termine svojim prireditvam, občinstvo pa poživljamo, da naj pridno sega po kartah za tombolo, ki se bodo pričele takoj prodajati po trgovinah in tobakarnah, vsaka po 2 Din. — Odbor. Zli SIS li (Heupresse) že rabljena, zaradi pomanjkanja prostora po ugodni ceni naprodaj pri Francu Osebku v Makolah, postaja Poljčane. 1130 Pisalni stroji it& Mehanična delavnic« (poprarljalnica) LJUBLJANA ZAHVALA. Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja povodom smrti ljubljenega soproga in očeta FRANCA ŠTORA izrekamo vsem prijateljem in sorodnikom najprisrčnejšo zahvalo. Prav posebno se pa zahvaljujemo darovalcem krasnega cvetja, občinskemu za-stopu, pevskemu društvu za v srce segajoče petje, Sokolu in požarni hrambi. Šoštanj, dne 25. junija 1923. L. BARAGA. Naznanjam vsem cenj. odjemalcem sodavice, da pričnera s 1. .julijem 1923. izdelovati sodavičarski obrt v Radečah pri Zidanem mostu. Milka Rogel 1103 z Vrhnike. SUHE GOBE 2413 kupuje po najvišjih dnevnih cenah tvrdka SIRC-RANT, Kranj. 2413 MEBLOVANA SOBA velika, solnčna, se odda dvema gospodoma, eventualno tudi samo enemu. Naslov pove upr. »Jutra*. 2805 ABSOLVENTINJA trgovskega tečaja išče primerne službe. Gre najraje na deželo. Ponudbe pod »Absolventinja* na upr. cjutra». 2787 PRODAJALKO(-EC) veščo mešane stroke in malo knjigovodstvo so išče za takojšnji nastop za krasno mesto na deželi, lstotam se sprejme tudi učenec ali učenka. — Ponudbe je poslati na upr. sJutra* pod »Moment-ani nastop». 2784 PLETILKA- vsestransko izurjena, se sprejme. Stanovanje in hrana v hiši. Ponudbe na upr. »Jutra*, Celje, pod cM. T. Petrovee*. 2800 NA LJUBLJANSKEM VELESEJMU 'vinski oddelek) se proda-sta dva lepa privatna paviljona. Pojasnila v vele-sejmski pisarni. 2631 PISALNI STROJ * cirilico in latinico, se proda. Vesta. Kolodvorska ulica št 8/L 2766 LETOVIŠČARJI, POZORI V Celju se odda za mesec julij in avgust meblo-vano stanovanje s tremi sobami in kuhinjo v najem. Ponudbe pod «Leto-viščar» na upr, «Jutr&». 2783 SOBICO 2785 ali eno posteljo iščem za 1. .julij v mestu ali bližnji okolici. Naslov pove upr. »Jut ras. AMERIKANCI, POZOR! Proda se v Trbovljah zra-ven cerkve velika hiša, v kateri se nahaja večletno dobro vpeljana trgovina s pivom in vinom na debelo, z vodovodom in električnim pogonom, gospodarsko poslopje in travnik. Potreben kapital 250.000 dinarjev, drugo po dogovoru. Dobijo se tudi tam stavbene parcele z zemljo. Več se poizve pri g. Ivanu Grešniku, zaloga pive »Union*, Trbovlje. 2734 VA2NO ZA VSE STROKE! Podpisana tvrdka prevzema in preskrbuje za račun solidnih jugoslovanskih velikih tvrdk vsake stroke nakup in prodajo blaga na italijanskem trgu proti proviziji y2% od fakturnega zneska in povračilu izdatkov za tozadevno poštnino, odnosno potnih stroškov. Cehovin Josip, Trieste, Viale XX Settembre 65/1. 2802 Knjigovodja-korespondent s trgovsko visokošolsko oaobrazbo, perfekten bilancist, verziran v slovenski, nemški, srbohrvaški in francoski korespondenci, Bteno-daktilograf, b prakso v industrijskih podjetjih, išče primemo mesto. Nastop takoj. Ponudbe vposiati na upravo »Jutra* pod »Zmožen*. 1135 Trgovci, pozor! Hiša v Mariboru, pripravna za vsaki obrt, 8 minut od Glavnega trga, sposobna tudi za tvoruico, z električno napeljavo za stroje, s« da v nalem pod ugodnimi pogoji ca več let, tudi se proda. " ,478", Sad nik, Maribor, Gosposka 36. 1134 Naslov pod „■ Damska krojačica. Priporočam se cenjenim damam v mestu in na deželi. Postrežba točna, cene solidne. 1131 Minila Karo, Sv. Petra cesta št. 58 Kupi se stružnica že malo rabljena, event tudi nova. Ponudba na: „Prva Jugoslovanska tvornlca rlnčlo in kljaklo za čevlje", Stra-žiače pri Kranja. 1119 1186 Žalujoča rodbina Štorova. Pozop I Iz pi>ve rokel Slanina! Redka prilika se nudi vsaki štedljivl gospodinji, da si oskrbi domačo potrebo s prvorazredno I. belo debelo slanino po Kg, I. suho slanino po Kg, I. paprika — slanino po Kg. Razpošiljam počenši od 5 kg naprej v poštnih zavitkih ali po železnici, brzovozno po povzetju. Gj. P. ProdonoM, Rovi Sad (fiopdina). Ekspopt! 1075 Impoi>t! UME?. PLAKATE PISEMSKE PAPIRJE PRIPOgOČ. KARTE ETIKETE I. T. D. V ENI ALI VEČ BARVAH 1060 DOBAVI PO ZMERNIH CENAH ALOKA COMPANV ANONČNA IN REKLAMNA D. Z O. Z. LJUBLJANA BEOGRAO KONGRESNI TRG 3 SREMS K. A ULICA 9 SPREJMEJO SE 4 gospodje na boljšo domačo hrano v sredini mesta. Naslov pove uprava »Jutra*. 2789 STANOVANJE 2790 se odda čez počitnice. — Naslov pove podružnica »Jutra*, Maribor. SOBO 2706 sme biti tudi nemeblovana, išče višji privatni uradnik pri samostojni, gospodinjstva navajeni da,mi. Sem dobro situiran, treznega in dobrega značaja. Ponudbe pod »Dobra prilika» na upr. »Jutra*. GOSPODIČNE! 2799 Mlad inteligenten uradnik želi znanja z zvesto gospodično. Zenitev ni iz-kliučena. Pisma, če mogoče 6 sliko, katera se vrne, je vposiati pod šifro »Resna misel* na upravo »Jutra*. — Tajnost zajamčena. POSODI se 200.000 Din in 100.000 lir. plačljivih v dinarjih, proti pupilarni varnostL Naslov pove upr. »Jutra*. 2778 MANUFAKTURA se sprejme v komisijo od nad 50 let stare trgovine v večjem industrijskem kraju. Dobra kupčija. Naslov v upr. »Jutra». 2723 VINSKE ETIKETE, etikete za konjak, rum itd. ima vedno v zalogi litografija Čemazar in drug, Ljubljana, Vojaška ulica 16 a. 2145 PRAV VSAKDO kdor kai išče. kdor kaj ponuja, kdor kaj kupuje, kdoi kaj prodaja, prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh Mali oglasi v »Jutru*. I POSKUSI VSAJ ENKRAT četudi s prav majhnim besedilom med Malimi oglasi »Jutra*. Če sploh kje. boš tu dosegel zaželjeni uspeh v izdatno večji meri kot povsod drugod. II Oglasi v „Jutru" imajo dober uspeh! Prvovrstno termalno kopališče! AA A Letna sezlja fs23. CASINO Vse atrakcije kopališč. Otvoritev 28. junija. CERCLE DES ETRANGERS. Prvovrstno termalno kopališče! AAAA Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Delniška glavnica in rezervni zakladi okrog K 150,000.000'— Ustanovljena leta 1900. Čekovni račun St. 10.509. — BrzoJ. naslov: Banka, Ljubljana. — Tel. 261 ln 418. Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Obrestuje vloge najugodneje. Prodaja srečke razredne loterije. Pociružnlcei Brežice, Celje, Gorica, Hran], Maribor, ffieMž, Nosi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.