Sprdlztone (o abboaamento Leto XXIIL, št. 84 Ljubljana, greda 14» aprila 1943'XX1 Cena cent. (Jpnivnikvo. LfuMiana Huconifem Telefoo fa. »1-22 41-23 »1-24 ta serauu oddelek Liuttiana Cocamim aU- a < - Telefoo fe 11-2) 11-2« Podru±mca Nove (nesto Linbl lanska cesta 42 Kaftini za LruMt»nskr pokraitoc on ooStno-čekovnem avodo tt 17 749 a asfalt kra(« kalile Semzjc Cooti Con Posl Nc II »118 IZKLJUČNO 4AS1HPS1VO a oglase a Ki Italiie » toozemerra ma Unione Pobhhcrti italiana »k. A MILANO Ubiia »nk <«* aueo pooedeuka Naročnina mala tn e t e c o o Lir 18.— vklinteo > »PooedaliskiiD 1» trota« La 36.S&_ U itdaillro: Puuumteri ulica ke«. 9. teiefoa ker »1-22 »-23 »1-24._ Kofcopm a« ae »iiftio- CONCESSIONARIA fcSU-USIVA pe la pub- btiati di provemenza italiana ad estera: Uhooc Pnbbliort Italiana S A MILANO Močne zaščitnice v boju proti sovražnim kolonam Uspel napad na sovražnikov konvoj — Potopitev Sest tisoč tonske tovarne ladje Glavni stan italijanskih Oboroženih si! je objavil 13. marca naslednje št. 1053 voino nor'čilo: V Tuniziji so se močne osne zaščitne če te zapletle v boje z angleško-ameriškimi k lonami. Nemški lovci so sestrelili dva dvomotornika. Oddelki italijanskega in □e.nškega letalstva so napadli letai šče v Alžlru ter učinkovito obstreljevali prista niške naprave v Boni. Na širokem morju ob alžirski obali so naša torpedna letala napadla naspr tniški konvoj in zadela 6000-tonsko trgovsko ladjo. Sovražnik je včeraj obnovil letalsko obstreljevanje mest in središč v južni Italiji in i>a otokih. Samo Iz Cosenze in Vib-> Va-!ent a (Catanzaro) so bile javljene poškod he in žrtve med civilnim prebivalstvom: skupno je 60 mrtvih in 124 ranjenih. Uničr-na so bila tri letala, katerih eno so pokn- j . ali naši lovci v Neaplju, dve pa protiletal- < ska obramba v Mesini in na Ustici (Palermo). Zadnje tedne je Kr. mornarica izgubila zaradi sovražnih letalskih ln pomorskih akcij tri torped vke, 2 podmornici ln eno križarko. Velik del posadk so rešili naši ali pa ga je ujel sovražnik. V istem razdobju so enote Kr. mornarice potopile dve sovražni podmornici. Hov! vitezi Savojskega vojaškega reda Rim, 12. aprila, s. Za zasluge na bojišču je blagovolil Vel. Kralj in Cesar na predlog Duceja podeliti viteški križ Savojskega vojaškega reda polkovnikom Nikoli Stra-zioti, Achillu Battagliji, Alessandru Bet-toni-Carragu, Evasiu Biandranteu in pod-polkovniuk Siru Beranaboju. Na vzhodu le manjši boji Letalski napadi na sovražnikovo zaledje Tz Hitlerjevega glavnega stana, 13. apr. lovno poveljništvo nemške vojske je obilo danes naslednje poročilo: Va vzhodni fronti je potekel dan ob kra-jevnem bojnem delovanju v splošnem ojirno. Močni oddelki letalstva so na mnogih mestih frmte in v sovražnikovem zaledju napadali postojanke, zbirališča čet, kolone na pohodu, železniške cilje in letalska opo-rižča. V Tunlsu so potekli pokreti naših čet severno od črte Kairuan—Susa po načrtu. Zaščitni oddelki so zavlačevali napredovanje nasprotnika. Letalstvo je Ščitilo premikanja Demško-ltalijanskih čet in bombardiralo preteklo noč z dobrini uspehom ladijske cilje In skladišča v pristanišču Boni. Na Sredozemskem morju so uničili nemški Irvel na podmornice dve sovražni podmornici. Sovražna letala so napadla v noči na IS. aprila * rušilnimi In zažigalnimi bombami aekaj krajev v Vzhodni Prusiji, predvsem Kiju.gsberg. škoda je bfla povzročena v «tancnjsldh predelih ln bolnišnicah ter n» unl erzL V obalnem področju zasedenih zapadnih krajev in Norveške so bila sestreljena 4 angleška letala, S finskega bojišča Helsinki, 12. aprila s. Poročilo finskega vrhovnega poveljništva obvešča: V zadnj h 24 urah so finske čete v vhodnem odseku Aunuške fronte odbile sovjetsko izvidnico. V južnem odseku fronte v Vzhodni Kareliji so sovjetski oddelki napadli na več točkah finske postojanke, pa so bili povsod odbiti. Severno ,«o bili spopadi med patruljami, v katerih m Sovjeti imeli izgube. Hitlerjeva priznanje madžarskemu junaštvu Budimpešta, 12. aprila s. Nemški letalski general Kitzinger, Hitlerjev odposlanec, :e danes prispel z letalom v Budimpešto sn izročil generalu Janyju, poveljniku II. madžarske armade, ki je operirala na vzhodni fronti, odlikovanje viteštva železnega križa. General Kitzinger je izjaviL -o je izročil madžarskemu generalu visoko >dlikovanje, da je hotel Fiihrer nagraditi ie samo osebni pogum madžarskega generala. temveč tudi hrabrost, katero je ponovno dokazala drugi madžarska armada. Nadalje je general Kitzinger v Fiihrer-evem imenu izročil železne križe nekaterim madžarskim višjim oficirjem, ki so se posebno izkazali med preteklo zimo v obrambni bitki. Boljševiki pomorili I0.000 poljskih oficirjev Berlin, 12. apr. s. Po ugotovitvah nemških -rojaških oblast je bilo v februarju m marcu k ta 1940 ubitih v Smolensku 10.000 poljskih oficirjev, bržkone ves polj&ki ofic rski zbor. ki je bii na sovjetskem ozemlju po porazu Poljske leta 1939. Oficirji so bili ustreljeni na področju sanatorija GPU v Kosgoriju v bližini kraja Krasnbor, ki je 12 km vzhodno od Smo-lenska, na cesti Smolensk—Vitebsk Po obvestilih prebivalstva so nemške vojaške oblasti v začetku aprila tega leta izvedle preiskave na ;x>dročju starega sanatorija GPU in našle po nekaj dneh skupno jamo, ki je bila 23 metrov dolga, in v njej 3000 poljskih oficirjev v uni-iot mah z obrazom proti zemlji in zvezanimi rokami na hrbtu. Vsi ti oficiiji so bili ustre-jeni z revolverskimi streli v tilnik Identifikacija trupe! je bila mogoča, čeprav so že močno razpadla ker so umorjenim oficirjem pustili •dentitetne listine. Med žrtvami sovražnikovega barbarstva je tudi brgadni general SmoTavinski 7 Lublina Po pričanju ruskega prebivalstva so oficirje odvedli v koncentracijsko taborišče v Koselku pri Orlu, od tod pa na področje sanatorija GPU. Z nadaljnjimi preiskavami so našli se ostala pokopana trupla. Na podlagi dosedanjih preiskav menijo nemške vojaške oblasti, da so boljševki postrelili najmanj 10.000 poljskih oficirjev V Sredozemlju potopljena angleška križarka Berlin, 12. aprila, s Mednarodna obveščevalna agencija javlja, da je neka nemška podmor* niča, k: operira v Sredozemskem morju napadla 10. t m. severno od otoka Albema sovražno skupino v kateri je bila kri žarka razreda »Figi« in več rušilcev. ki so pluli proti vzhodu Križarka je bila zadeta z <£/ema torpedoma in se je kmalu nato potopila. Z en'm torpedom je b3 zadet in hudo poškodovan tudi eden izmed rušilcev razreda »Tnbal« Potop« Ijena križarka je bila novejše gradnje m ie izpodrivala 800 ton Med drugim je bila oborožena z 12 opovi po 150 mm n 6 torped-nimi cevmi ter je imela na krovu tri letala. Berlin, 12. aprila s. O angleški križarki razreda »Figi«, katere potopitev je bila objavljena v današnjem nemškem vojnem poročilu, se doznava s pristojne strani, da je bila zadeta z dvema torpedoma na za-padnem Sredozemskem morju, severnoza-padno od Orana, nekaj ur nato, ko je od-plula iz Gibraltarja. Kmalu nato se je čula močna eksplozija, ko so eksplodirali stroji. Križarka se je močno nagnila in se po nadaljnjih dveh eksplozijah naglo potopila. Kmalu nato je nemška podmornica, ki je potopila to križarko, napadla tudi neki rušilec, katerega ji je uspelo r. enim torpedom hudo poškodovati. Potopljen belgijski parnik L^bona, 12. aprila s. Portugalski pa mik »Lorenzo Marquez«, ki je prišel iz portugalskih afriških kolonij, je izkrcal 8 re-šencev z belgijskega pamika »Loanda«, ki ga je podmornica torpedirala na Atlantiku. Parnik je bil v anglosaški službi. Isti portugalski pamik je rešil pretekle dni člane posadke z angleške tovorne ladje »Aeynbury«, ki so jo tudi potopile podmornice Osa. Odbit napad angleških letal Berlin, 12. aprila s. Iz pristojnega vojaškega vira se doznava. da sta bila izmed 8 angleških bombnikov, ki so včeraj preleteli pomorsko področje pred norveško obalo. sestreljena 2 bombnika. Ostala sovražna letala so se morala vrniti, ne da bi mogla odvreči svoje tovore bomb. Obrambni zid ob Atlantiku Berlin, 12. aprila, s. Neki vojni dopisnik je objavil zanimive podrobnosti o »atlantskem zidu«, ki je sedaj popolnoma dovršen komaj leto dni po tem, odkar je Hitler njegovo gradnjo poveril organizaciji Todt. Gre za sistem utrdb, piše dopisnik. ki se lahko primerja onemu, katerega je svoj čas dr. Todt zgradil ob nemško, francoski meji. V kratki razdalji so kaze-mate raznih vrst, postojanske protiletalskega in obalnega topništva, strojniška gnezda, protitankovske baterije, topovi, ogromna skladišča streliva itd. Vse to skupaj zagotavlja nedotakljivost obale. Posebno obrambne naprave so bile zgrajene, kakor je naravno, ob izlivih rek, okrog utrdb in podmorriiških oporišč. Po zaslugi teh obrambnih naprav je celotna obala Rokavskega preFva kakor en sam blok utrdb, ki so neranljive. Ob vsej črti so protitankovske obrambe in minska polja. ki se lahko smatrajo za popolno obalno obrambo. Na isti način je obramba glavnih pomorskih oporsč spopolnjena s kazematami in utrdbami, ki se razprostirajo v globino ter zagotavljajo neranlji-vost oporišč tako z morja kakor ob morebitni obkolitvi s kopnega. Veliki japonski uspehi v Birmi Tokio, 12. anr s. Japonski glavni stan objavlja da so bile zadane znatne izgube sovražniku med oč:ščeva!nimi operacijami na področju med indijsko-b rmsko mejo in Junanom. Razen znatnega števila padlih ie sovražnik 'Z* gubi! tudi mnogo ujetnikov. Plen obsega mnogo pušk raznih topov 42 strojnic, strelivo in živež Na japonski strani je p-'dlo samo 85 mož Tokio. 12 apr. s. Jaoonski vojaški opazovalci poudarjajo, da japonske s;le nikakor nimajo možnosti, da bi odgovorile na ofenzivne napade japonskih letalskih sil v južni Indiji in na ;ndijsko-b;rmanski meji. Vrsta uspehov, k' so jo dosegli Japonci v zadnjem času ob znafn;h anglosaških izgubah letal, vojnih in trgovskih ladij pričajo, da sovražnic ne more več reagirati. Japonci niso imeli skoraj nobenih izgub Tokio. 13. apr s Komentirajoč vojni položaj v vzhodni Aziji je zastopnik obveščevalnega urada Tomakazu Hori poudaril na konferenci tiska, da so japonske postojanke neomajne in da ni važno, kakšne načrte dela sovražnik in kakšno propagando razširja, kajti vsi njegovi poizkusi se morajo zjaloviti Hori je v komentarju o nedavnih vojnih dogodkih tudi podčrtal, da nedavne japonske zmage v vodah Sclomonskih otokov in na birmanski fronti ponovno dokazujejo, da so postojanke Japonske v vzhodni Aziji nepremagljive. VELIK ODMEV DUCEJEVEGA SESTANKA S HITLERJEM Zgodovinsko poslanstvo sil Osi — Jasni vojni cilji — Priznanje pravic malih narodov - Totalna vojna se šele začenja Berlin, 12. aprila, s. Diplomatski dopisnik DNB posveča sestanku med Ducejem in Hitlerjem dolg komentar v katerem po-ularja izredno važnost sklepov obeh poglavarjev narodov Osi, ko sta se razgovar-jala o vseh aktualnih vprašanjih sedanjosti in bodočnosti. Temeljita proučitev položaja, kakršen je v vsej stvarnosti, je do-vedla do zaključka, da je treba v tej, silam Osi vsiljeni vojni ne samo zmagati, temveč, da je zmaga izven dvoma. Dopisnik pripominja nadalje, da je komunike gladko onemogočil sleherno špekulacijo glede vsebine in izida tega sestanka ter kaže, Ja so na nasprotni strani ostali v mentaliteti iz leta 1914/1918 ne da bi se med tem kaj naučili. Nasprotniki s tem dokazujejo, da nimajo smisla za srtvarnost, kar jim bo prej ali slej p ineslo trpka razočaranja. Sile, volje in logike, s katerimi delujeta ti dve zgodovinski osebnosti, ki čuvata usodo Italije in Nemčije, premagujoče ovire, ki se zde skoro nepremagljive, ne bo mogoče nikoli dovolj vrednotiti. Dopisnik pripominja, da je treba to okoliščino poudariti zlasti zlaj, ko obe sili še nista v polni totalni vojni, temveč šele v pričetku svojih totalnih naporov. Na sestanku seveda ni bila proučena samo vojaška razpoložljivost, temveč tudi njena praktična uporaba. Navzočnost najožjih vojrških sodelavcev obeh poglavarjev in njih ponovni poseg v razgovore logično kaže, zakaj je šlo. Poleg čisto vojaških vprašanj so se obravnavala tudi politična vprašanja in s temi so se podrobno bavili tudi politični sodelavci Duceja in Hitlerja. Ob tej priliki je treba predvsem omeniti, piše dopisnik DNB, da sklep sil Osi združeno se boriti za totalno in dokončno odstranitev kakršne koli nevarnosti, ki bi ogrožala Evropo z vzhoda in zapala, ne izhaja samo iz zavesti, da so na razpolago sredstva za dosego tega smotra, temveč tudi iz zavesti, da gre za zgodovinsko poslanstvo. V kolikor se tiče Evrope, obstoja to poslanstvo v čuvanju in obdržanju skupne kulturne in duhovne dedšiine Evrope za bodočnost. Ta de lščina je nastala svoj čas iz bogastva raznih unikanih narodov. Poslanstvo obstoja nadalje v čuvanju in za-jamčenju svobode kontinenta, da bo živel lastno življenje, ki se je odlikovalo po evropskih načelih in narodnih značilnostih. Ne gre tu. nadaljuje doslovno dopisnik za antitezo k angleškemu stališču, ki zanika manjšim evropskim narodom pravico 00 svobolnega individuainega razvoja v narodnem življenju in jim priporoča, naj si skušajo pridobiti zaupanje Sovjetske zveze. Ta zahteva, ki bi dopuščala kontinentu samo izbiro med podrejenostjo angloarneri-kanizmu, sovražniku Evrope, in kapitulacijo pred boljševizmom, za Evropca ni niti vredna, da se o njej razpravlja. Uradno poročilo poudarja tudi, zaključuje dopisnik, da se naloga sil Osi skupno z Japonsko razteza preko samih evropskih zadev, kajti poročilo omenja istočasno solelovanje vseh narodov na osnovi skupnih interesov in označuje pravico do svobodnega razvoja narodov in poštene razdelitve gmotnih dobrin kot enega izmed ciljev, za katerega se sile trojnega pakta borijo v sedanji vojni proti monopolskim zahtevam hegemo-nističnih angleških, aaneriških in boljše-vižkii, interesov. Monakovo, 12. aprila, s. »Miinehner Neu-ste Nachrichten« komentirajo sestanek Duceja in Fiihrerja in poudarjajo, da je že tradicionalna navada obeh poglavarjev Osi, da se sestane ta osebno, obdana s svojlrm političnimi in vojašlemi sodelavci v svrho izčrpne proučitve položaja in določitve načrtov za bodočo akc jo. Vojna roia že četrto leto in se nagiba k izključnim odločitvam na raznih pojiščih. Si ls Osi so osredotočile vse ovoje aile za totalno vojno in gredo odločno končni zmagi nasproti. Plodni razgovori mod »bema poglavarjema, nadaljuje list, vedno tako potečejo, da se proučijo temeljito vsa vprašanja, predvsem pa vprašanja vodenja «/ojne. Nar rodi Osj morajo mobilizirati ln petabiti vse svoje sile pa tudi prevzeti vodstvo in usmerjevanje vzporejenega nap:ra vseh ostalih evropskih narodov, ki so borijo proti boljševizmu za -*ešitev Evrope. Vojna naan nalaga nove žrtve in nove napore, v menjajoči ce sroči borbe pa oataja neomajno trdna naša o^rromna vera v zmago. V razliko z negativnimi načrti naših nasprotnikov za povojni čas. stremijo s: le Osi po zmagi na bojiščih. Ko bo ta dosežena, bo nastala nova Evropa, spopolnjena v življenjskem prc štoru z atri#k m konfnentom in prosta sleherne tuje hipoteke. V kontinentalnem ravnovesju bodo narodi lahko računali z večjo socialno pravičnostjo na osnovi načela storitve in dela. Niti Nemčija, niti Italija ne nameravata krSti suverenih pravic ostalih evrepskih narodov z vsiljenjem hegemonije nad Evropo, kar bi sčasoma lovedlo do nove vojne in novih obožb. Obe sili ">oi imata samo ta cilj, da bi osvobodili Evropo za vedno izpod angleškega egoizma in židovske he-"emonje ameriškega kapitalima in raz. diralnega boljševizma. Nova jutrišnja Evropa, zaključuje Ust. bo uživala mir ln blagostanje v novem kontrnentainem ravnovesju, slonečem izKljučno na pravična porazdelitvi pravic in dolžnosti med posameznimi narodi. V Rumom ji Bukarešta, 12. aprila, s. Vest o sestanku med Ducejem in H tierjem je objavil romunski tisk z največjim poudarkom m več stolpcih ia na prvih straneh, okrašenih s slikami obeh poglavarjev narodov O«. Tisk povzema pomen razgovorov z naslednjim stavkom: »Osredotočenje vseh sil Osi za dosego zmage« Listi podčrtavajo nadalje, da so razgovori znova potrdili popolno soglasje, ki vlada med narodi Osi. Bukarešta, 12. april s. Velik vtis, ki so ga zbudili v Rumuniji razgovori med voditeljema Osi, se zrcali v velikih naslovih in obširnih komentarjih, s katerimi poveličujejo list; važnost novega sestanka in popolno solidarnost rumunskega naroda s trdno voljo Italije in Nemčije za dosego totalne zmage brez kompromisov Tolmača teh nepreklicnih sklepov sta zlasti lista >Timpul« in »Vjatza«, ki podčrtavata sklep, da je treba dokončno odstraniti nevarnosti, ki ogražajo evropsko-afriški prostor tako od Vzhoda, kakor od Zapada. Lista »Cuventul« in »Popolul« pišeta: »Vse sile Italije in Nemčije so mobilizirane za končno zmago.« List »Adarsur« podčrtava med drugim, da se razgovori ob sodelovanju strokovnjakov Osi niso omejili na vojaška vprašanja, temveč so bila proučena vsa vprašanja, ki zanimajo narode v okviru vojne in izven nje. Finski komentarji Helsinki, 12. aprila s. Vsi listi objavljajo z velikim poudarkom poročilo o sestanku med Mussolinijem in Hitlerjem. V komentarjih poudarjajo zlasti, da je soglasje med obema voditeljema popolno in da so bili na zgodovinskem sestanku znova potrjeni skupni cilji, ki jih sile Osi zasledujejo in jih bedo zasledovale do zmage v obrambi evropske omike. Zmagoslavje pravice bo pošteno razdelilo gospodarske vire sveta. Na {Norveškem Oslo, 12. aprila, s. Med komentarji norveškega tiska, ki podčrtavajo pomen novega sestanka Duceja s Hitlerjem, je zanimiv zlasti komentar lista »Afton Postal«, kri primerja jasno in odločno govorico, s katero je Os določila svoje cilje, z ob čajnimi izrazi Churchilla in Roosevelta, k; ju je stvarnost že prekosila, kakor se je zgodilo z atlantsko listino, ki je bila premagana, preden je bila dokončno redigirana. Os dela z absolutno jasnostjo v namenih, naslanjajoč se na odločno sodelovanje vseh evropskih narodov m na njihove skupne interese, ki so v skladu z revolucij onarnmi načeli Osi. Ta načela stremijo po pravični razdelitvi gospodarskih do-br:n sveta in po poštenem mirnem življenju vseh narodov List »Fritt Folk« poudarja, kakšne velike važnosti je za Evropo velika bitka Italije in Nemč;je v imenu višje sociolne pravice, da se zagotovi slehernemu narodu pravično življenje in udejstvovanje. List omenja temne sklepe plutokratov in boljševikov. ki hočejo brezvestno izkoriščati narode. * Morgenbladet« zMorgenposten« podčrtavata neomajn-" uspeh Osi, boriti se brez kompromisov do zmage. Sklepi razgovorov niso samo formalnost, temveč rezul- tat ogromnih gmotnih ln moralnih zmožnosti sil Osi ki Evrope za dosego zastavljenega cilja. V Švici Bera. 13. apr. Švicarski listi razpravljajo še nadalje o sestanku Duceja in Hitlerja in objavljajo komentarje, izmed katerih so nekateri zelo simpatično napisani. sBasler Nachrichten« pišejo med drugim: Sestanek Duceja in Hitlerja je glede na trenutek, ko divja v Tunisu bitka ki jo je do neke mere mogoče označiti za odločilno, in ko zavzema splošni vojni položaj v deze, ki se zde dramatični, zares zgodovinskega pomena, ima pa sam po sebi cči-ten značaj velike konference Osi, kakor nam to v ostalem dokazujejo nekatere zunanje okoliščine sestanka. Razgovori so trajali štiri cele dni, od 7. do 10. aprila, ne pa kakor doslej samo dva dneva. Ni aion kraj, kje je bil sestanek. V spremstvu obeh državnikov je bik) razen tega nenavadno mnego političnih ln vojaških strokovnjakov. Samo Duceja, ako smo prav informirani, je spremijak) blizu 100 oseb Uradno poročilo o sestanku je sestavljeno zelo odločno, jasno in nedvoumno ter je pomedlo vsa ugibanja, ki so se v zadnjih dneh razširila v inozemstvu. Iz uradnega poročila izhaja več ugotovitev, predvsem, da voditelja Italije ;n Nemčije popolnoma soglašata v vseh političnih in vojaških vprašanjih, ki so v zvezi z vojno; da sta nadalje slej ko prej trdno odločena nadaljevati vojno z vsemi sredstvi, s katerimi razpolagata obe državi, da tako Duce kakor Hitler pripisujeta isto veliko važnost zapadnemu in vzhodnemu področju, naposled pa, da sta Duce in Hitler istega mnenja glede vprašanja pravic in svobodfc-noga razvoja evropskih narodov. To poslednje vprašanje ki se zlasti tiče nadaljnih odnosov med silami Osi in malimi evropskimi narodi, je vsekakor zavzemalo znaten, če ne celo pretežni del razgovorov Hitlerja in Mussolinija, kakor je to razvidno iz samega uradnega poročila. Zares, zdi se, da je bilo to vprašanje glavno I politično vprašanje na konferenci peleg vo-j jaških zadev. Znano je, da pripisuje Duc« 1 prav temu vprašan;u poseben pomen, in za« to bi se ne smeli čuditi, ako bosta državi j Osi V skorajšnji bodočnosti podali nove, konkretne izjave glede ureditve položaja evropskih narodov.« Prav zaradi toga Objavljajo tudi drugI listi v zvezi s tem obširne komentarje Ta« ko posveča na primer list »Die Tat« celo uvodnik temu vprašanju in piše v njem med drugim: »Mnogo razlogov nas navaja k domnevi, da pripravlja Os po sestanku Mussoli-i nija in Hitlerja pomembne pol tične manifestacije zlasti v pogledu malih držav. Kakor že o priliki Ribbentropovega obiska v Rimu, smemo tudi to pot domnevati, da izhaja pobuda v tem smislu- da bi se namreč temeljito proučilo to najvažnejše vprašanje odnosov med Osjo in malimi državami, od Italije, odnosno, ako hočemo biti bolj določni, od samega šefa italijansk« vlade Duceja.« (II Piccota.) Težavno sporazumevanje med an^osaškimi zaveznik! Zakulisna borba za u velja vljenje posebnih interesov posameznih zaveznikov se nadaljuje z vso vnemo Bern, 12. apr. Cordell Hull je sprejel britansko povabilo, da obišče London, ni pa še določil dneva svojega obiska. Verjetno jt, da bo ameriška vb d a stopila najprej v stike z moskovsko vlado, preden bo nadaljevala razgovore z britanskimi državniki, Stalin pa molči in ni še nobene besede zinil v zvezi s povabilom Roosevelta. Medtem se opaža, da so v Londunu potisnili v kot propagando o britanskih povoinih načrtih. Ne govore več niti o evropskem niti o azijskem svetu kakor tudi ne o tem da naj bi Angliji pr padala zapadna. Rusiji pa vzhodi na Evropa, temveč se sedaj omejujejo le na splošne misli o potrebi organiziranja zadostne policijske sile, ki naj bi držala v šahu pod-jarmljene Italijo. Nemčijo in Japonsko, in sicer ob sodelovanju vseh glavnih »zavezniških narodov«. Ker je Amerika, kakor kaže odklonila britansko-sovjetske načrte so ti za sedaj potisnjeni v kot. kar pa seveda n kakor ne pomeni, da Rusija ne goji več istih stremljenj kakor prej, ali pa sta London in Vioskva raz« veljavila svoje dosedanje dogovore Domnevajo celo, da je prav to zagotovil Majskemu britanski zunanji minister Eden v razgovoru ki ga je imel z njim ob svojem povratku iz Wash ngtona, preden je govoril v spodnji zbomici. Ob Edenovih izjavah pa je ameriška vlada precej pokvarila londonsko ozračje s prepovedjo obiska generala De Gaulia v Afriki Londonska prizadevanja, da bi se javnosti prikazalo. kakor da je nasprotje med obema fran* coskima emigrantsk. generaloma prenehalo, so se s tem na mah izjalovila Res je sicer, da je angleška vlada izrazila svoje soglasje z od-goditvijo De Gaulkrvega obiska v Alžiru, toda to samo potrjuje že izvršeno kapitulacijo angleške vlade pred VVashingtonom. ki ni šele od danes. De Gauile pa se ne misli podvreči in se noče odpovedati svojemu stališču, da predstavlja vse Francoze v inozemstvu, česar wa-shingtonska vlada nikakor noče priznati. Ni nadalje znano, ali )e De Gauile priprav* ljen prepustiti Giraudu vrhovno poveljstvo nad vsemi francosk mi oboroženimi silami čeprav seveda tega ni mogoče izkiiučiti. gotovo pa je. da zahteva De Gauile kot nadaljnji pogoj za sodelovanje likv dacijo nekaterih Francozov, ki 1 jim očita simpatije za Vichy. Ker ae v teh vprašanji nasprotje ni pomirilo, sta general Ei-senhower in Murphy smatrala za umestno, da odložita De Gauliov obisk. London se je tema vdal. V tem je torej v bistvu ves angleško* ameriški sporazum o francoskem vprašanju. V Londonu ponavljajo sedaj, da smatraj« politične razgovore o povojni ureditvi za nu>-no potrebne med samim razpietom vojne, da se ne bi ponovila podobna nasprotja med za-vezniik, ko bi bilo vojne konec toda jasno je, da bi praktična vrednost vsakega papirnatega sporazuma med Angleži. Američani m Ru^ bila enaka ničli, ker bi v danem trenutku vsi ti dogovor vendarle ne mogli spraviti s sveta ambicij raznih tako imenovanih vlad ki pred* stavijajo male narode, tako da bi bili šport kljub vsemu neizogibni Samo država, Id bi ob koncu vojne razpolagala v Evropi še z vojsko^ ki bi bila dovolj močna, da vsili red, bi imela pri vsem tem zadnjo besedo. A tudi na gospodarskem in finančnem področju beležijo v tukajšnjih nevtralnih krogih popolno nasprotje med zavezniki zlasti mod Londonom in Washingtonom. kakor ie to razvidno iz dveh ločenih načrtov, katerih eden hoče zagotoviti v povojnem svetu nadvlado dolarja, drugi pa funta V tukajšnjih gospodarskih m finančnih krogih opozarjajo v zvezi s tem na neko informacijo agencije »Reuter«, po kateri naj bi male države ne biie vsaka posebej zastopane v mednarodnem klirinškem svetu, ki ga predlaga Anglija Zelo neprijeten vtis so tu napravile Edenove izjave o angieško-amenški politiki nasproti nevtralnim državam Eden je namreč izrekel o tem nekaj skrivnostnih izjav ko ie med drugim dejal: »Sporazumeli smo se tudi o poli-t*ki glede teh držav«, ne da bi de kaj drugega dodal. Toda dopustna politika glede nevtralcev je samo ena: spoštovanje njihove nevtralnosti. Zakaj ni torej Eden odkrito povedal, da hočeta London in VVashington hoditi to pot? (Stamp« Sera.) Nov potre* v Južni Ameriki Dunaj, 12. aprila Včeraj ob 16.58 ja opazovalnica na Dunaju zabeležila pel ura trajajoče potresne sunke v oddaljenosti 11 tisoč kilometrov. Potres je bil najbrže oh zapadm obali JuSae Airarika Proračunska poročna ministrstev za notranje zadeve, za kulturo ln za kmetijstvo Rim, 12- apr. 3. Splošna proračunska komi« pij* je odobrila poročilo nac. svetnika Venero* sija Pesciolinija o proračunu izdatkov notra^ njff£ miniftrstva za proračunsko 'eto 1943/44. Porodilo poudarja predvsem važnost nalog notranjega ministrstva, ki nadzira skupno življenje in delovanje ustanov, k* delujejo na ožjem ozemlju. Te naloge so postale še bolj kočljive sedaj, ko so vojaške fronte združene z mesti in bojevnki s prebivalstvom Vodilni akcjji ministrstva ustreza delo prefektov ki g brez-hrupnim naporom premagujejo težave, ki se dnevne pojavljajo. Sovražna propaganda, ki je skute!« zlomiti italijanski narod in zrušiti nje* gove vero v Dueeja, u je popolnoma izjalo; vila. Čim hujše so bile preizkušnje, tem bolj je italijanski narod občutil svojo vedrost in tfdneat ln se prepričal, da je v Puceju njegova edina obramba pred razkrajajoeim bo'iŠe-vizmom in plutokratskimi demokracijami, Ra-žim je izvedel vse ukrepe za trdne vzdrževanje odpornega duha med narodom- Kljub nadaljevanj« vojne je bila znatno izpopolnjena prehrana. Glede dela za podpore družinam voja-kov pod orožjem in mladini ter glede obrambnih naprav pred sovražnimi napadi ugotavlja fjorpčilo, da so zboljšanja še možna in zaže-ena, teda vsakdo se zaveda da so tudi naj* h«jš# žrtve nujne Vsakdo je pripravljen prestati vse žrtve in biti vreden junakov ki brez razlik glede na rojstvo in čm dopnnašajo na vseh frontah največje žrtve Spričo tega se nalaga italijanskemu narodu dolžnost odstraniti brez obotavljanja vse. kar je s tem v nasprotju jn kar ni vredno italijanskega :mena Poro^ čilo nadaljuje, da je b la sedanja vojna ysijje* na od demokracij v trenutku, ko so bile vse drŽave zaposlene v gigantskem mirovnem delti, ki nas je opozorilo že v mirnem času na fievarpo«t boljševizma in nas skupno 6 hrabrim ssiveznikom postavilo kot trdno oviro pred željami po obvladovanju. To nevarnost je italijanski narod zlasti občutil in doumel da boljševizem ni režim enakosti v katerem žrtvuje Človek svobodo in dostojanstvo v državi za skupni blagor, temveč režim neusmiljenega izravnavanja. v katerem je prezir človeka in nje* gqvih naravnih zahtev prieetek najbolj tragičnega propada. Ducejev genij je začrtal pravo pot. ki z redom in notranjim pomirjenjem ščiti posameznika in družino. Vzpostavil je spoštovanje vere in dal delu dostojanstvo, ki mu pri-t'Č€i. Po kratkem pregledu delovanja ministrstva v !etq 1942 se zaključuje poročilo z izrazi spoštljive hvaležnosti vojakom in narodu ki 5» z najvišjo žrtvijo dali domovini prepričanje v zmago in njeno zanesljivo bodočnost film, 12. »pr. s. Proračunska komisija zbornic*, fasijev in korporacij je odobrila poročilo nac. svetnika Chiodellija o proračunu izdatkov ministrstva za kulturo za proračunsko leto 1943/44, Poročijo prikazuje delovanje ministrstva v raznih odsekih, omenjajoč da je ministrstvo glede knjig gledališča in kma izvedlo io vzporedilo mnoge pobude za kulturno n umetniško proizvodnjo zgodovine tradicije in omike naroda tako, da je postopno italijanska kultura zavzela mesto, ki ji pripada na avetu Pa pačilo prikazuje nadalje obširno delo za roo« talno pomoč Oboroženim silam z uprizarja-sjem predstav, koncertov kinematografskih predstav in radlofonskih oddaj. Glede tiska omenja poročilo diseiplino in vnemo vojnih dopisnikov pri izvrševanju njihove naloge in priznanje njihovega dela si podelitvijo številnih odlikovanj za vojaško hrabrost padlim in živim, Poročilo navaja delo ministrstva za zbalj, Sanje mladinske književnosti. Omenja tudi del0 na področju inozemskega tiska v a>\rho dobav-Ijanja naglih obvesti! kakor tudi točnih poročil o Italiji Posebna skrb je bila posvečena iz» vajanju raznih kulturnih sporazumov s prijateljskim) državami, Na gledališkem področju so bih doseženi lepi uspehi z uprizarjanjem italijanskih del v inozemstvu. Občinstvo je sledilo z naraščajočim zanimanjem raznim prireditvam italijanske glasbe. Posebno se omenja v poročilu zakon o zaščiti avtorskega prava. Va področju kinematografije prikazuje poro« S!lo delo ministrstva za ojačenje nacionalne kmoindustrije in za kakovostno vedno boljšo proizvodnjo. Še nadalje je bil omejen uvoz Iz Hrvatske Ob drugI obletnici hrvatske samostojnosti so izšli dnevniki v povečanih nakladah, Prinesli so številne članke o dveletnem delu, članki so opremljeni a Številnimi slikami. posmrtno odlikovanje. Padli ustaški polkovnik Jure vitez Franceti č je bil po smrti imenovan za aktivnega ustaškega krilni ka. Nemško odlikovanje. Državni tajnik dr. Turma je bil odlikovan z redom nemškega «rU J. stopnje. Izročitev odlikovanja je bila opravljena na svečan način. Ta zdravstveno zaščito slušateljev za-grcMkega vseučilišča je odobrila državna blagajna 9 milijonov kun, nad polovice več kakor lani. Za prehrano visokošolcev so od tega namenjeni 3 milijoni kun. Podpore za Stanovanja iznašajo 300.000 kun. Zakonska odredba o ustanovitvi ranje-jiiike kolajne je bila objavljena 0. t, m- V »Narodnih Nov: n ah«. t0 odlikovanje dobe oni, ki so bili kot branilci domovine ranjeni ali poškodovanj v borbi s sovražnikom. Kolajna ima 32 mm premera. Na sprednji Strani je odtis brfiljanovega lista s prekri-jtonlma mečema. Napis se glasi: »Za Po-glavnika i za Dom«. Na naličju je hrvatski državni grb z napisom: »Priznanje Domovine 1942.« Ranjenlška kolajna ima dve stopnji: železno prejmejo oni, ki so bili ranjeni do 60 odstotkov, pozlačeno pa ranjenci z vifijim odstotkom. 25»greb*ko policijsko ravnateljstvo je objavilo: Posamezni člani družin, ki sami aU s oboroženimi skupinami rušijo javni red in varnost, ali ogrožajo mir in spokojstvo hrvatskega naroda, ali store kako nasilno kaznivo dejanje proti državi posameznikom aH imovini, kakor tudi Člani družin z doma pobeglih oseb se lahko oddajo v koncentracijska taborišča na prisilno bivanje. Ta taborišča je pooblaščeno ustanoviti ministrstvo za notranje zadeve. Za člane družin navedenih oseb se smatrajo vsi oni, ki s takimi esebami živa v hišni zadrugi v smislu zakona o zadrugah, odnrsno žene, roditelji, otroci te* bratje in sestre navede-pih oseb, v kolikor žive z njimi v skupnem gospodinjstvu. Amfie«t>ja. Ob drugi obletnici hrvatske države Je bila objavljena obširna odredba 0 pomilostitvi raznih obsojencev Nekateri eo bili popolnoma oproščeni nekaterim pa le bila kazen ublažena. Obenem je bila iz-dana odredba o pomilostitvi nekaterih, so bili sojeni p? vojnem kazenskem zakolu. filmov iz inozemstva, znatno jm m je povejtol izvoz filmov in dokumentarcev ii Italije v inozemstvo. V svesri i tem omenja poročilo slasti delovanje »svoda Luea. Poreklo omenji nadalje delo «a razvoj tunstike in przadevanje, da se ohranijo turisične organizacije in naprave naroda tudi v težavah sedanje vojne. Poto-čilo se zaključuje z obrazložitvijo mnogostran« skega delovanja italijanskega radia v notranjost kakor v tujin} za katero so oddaje v 31 jezikih Programi EIARja niso samo ohranili v nasprotju z radiofonskimi programi inozemstva evojo umetniško raven v sedanji vojni dobi, temvgč so bili še izpopolnjeni z novimi pobudami, zlasti z oddajami za borce in njihove družine. Rim, 12. apr. s. Pod vodsvtom predsednika zbc-rnice fašijev in korporacij sta so sestali zakonodajna prci«čunska komisija in proračunska komisija za poljedeljstvo, ki sta razpravljali in odobrili proračun mmi-svstva za poljedeljstvo eb navzočpceti ministra p&ieschija ln državni podtajnikov Spadafore, Pelegrinija Giampetra in Cia-nettija. Nac. svetnik Orsolini Cencelu ie razpravljal o cenah poljedelskih pridelkov Nač. svetnik Tappi je govoril o lepih uspehih gospodarskih ustanov. Nap. svetnik Agodi in Fratt&ri sta govorila o načrtih proizvodnje, o ravnovesju cen in o stanju delovne pile na poljedeljskem področju. Nac. svetnik Bignardi je ugotovil totalitarni napor poljedeljcev za ojačen:'e proizvodnje. Nac. svetnik J>el Giudjce se je bavil z vprašanjem delovne s}le. Minister je izrazil svojo zahvalo poročevalcu pae. svetniku Michelintju za obširno dokumentiran prikaz proračuna ter je izčrpno odgovoril tovarišem, ki so govorili o raznih postavkafe, ter prikazal delo poljedelskega ministrstva v preteklem letu tako glede poljedelske proizvodnje kakor glede prehranjevanja. Govoreč o potrebah držive v vojni je poudaril organizacijsko vokvr-jenje poljedeljstva in ee pojnudil zlasti pri obveznih načrtih poljedeljeke proizvodnje, pri izvršenem izenačenju cen in stroškov poljedeljske proizvodnje in pri izpopolnitvi organizacije gospodarskih ustanov in poljedelskih konzorcijev S temi temeljnimi vprašanji »O v zvezi vprašanja nagle in redne razdelitve proizvajalnih sredstev, ki je bila poverjena sindikalnim organizacjaro, Obravnavajoč vprašan-e bonifikacij je minister Pareschi predočil, da minstrstvo predvsem podpira zasebna dela, s katerimi naraščajo možnosti za proizvodnjo v skladu z proizvajalnimi načrti. Predoč;l je, da bo izvršena delo zagotovilo življenje delavcem, ki se bodo vrnili iz vojne. Glede vprašanja prehrane je minister očrta] opravljeno delo. S;stem ugotavljanja petrošnje ie dal že pozitivne rezultate ter bo omogočil brez dvoma Izvedbo oskrbovalnih načrtov in popolnejšo nadzorstvo. Ob Z9kl'učku ie minister zatrdil, da je 20 let poljedelske politike fašizma ki jo je zam slil in vcdil Duee, ustvarilo neobhodne pogoje ze trdnost notranje fronte na enem izmed najvažnejših področij. Italijanski pljedelei trdno sto^e kakor tovariši bojevn ki na svojih borbenih mestih in premagujejo z vero, žilavestje in voljo neizogibne težkoče, ki nastajajo zaradi vojne, zavedajoč se, da je njihov napor bolj kakor kdaj odločilen za usodo domovine. Ob drugi obletnici vkorakanja italijanskih čet v Ljubljano Ljubljana, 12. aprila Na brzojavke Visokega Komisarja ob priliki druge obletnice vkorakanja italijanskih čet v Ljubljano, sta Eksc. vrhovni poveljnik Oboroženih sil »Slovenija*OflJm»-zia« in poveljnik divizije »Isonzo« takole odgovorila: Visoki Komisar, LJubljana. Modno me Je ganila Vala brzojavka, spominjajoča na vneto sodelovanje v Ljubljani. Zahvaljujem se Vam tudi v imenu svojih čet. General BobottL V MOKI Komisar, i,juoijana> Sinje krvate »Isonza« se zahvaljujejo za plemenit goreč pozdrav ob drugI obletnici vkorakanja v Ljubljano in se spominjajo, da ste bili med njimi v slavnem pohodu. General Mactwk). Imotovanfe kem^arfa v olrčlnl Mozel| Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je na osnovi čl. 3 Kr naredbe z dne 3. maja 1941'XIX št, 291 smatral za potrrbno imenovati izrednega komisarja v občmi Mozelj Za izrednega komisarja je imenovan faš-ist Crali Vittorio Civilni komisar v Kočevju ie pooblaščen, da izvrši pričujočo naredbo. Ljubljana. 8 aprila 1943-XXl. Visoki komisar Emilio Grazioli. Zaplemba imovine uusnsika PriStavca Jakoba Visokj komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svoji naredbi z dne 6 novembra 1942-XXI št 201 in z dne 7. januarja 1943-XXI št 2 o zaplembi imovine upornikov. glede na predlog okrajnega civilnega komlseriata v Ljubljani z dne 20 marca 1943-XXI. upoštevajoč da ie po preiskavi, opravljeni po členu 6 naredbe z dne 6. novembra 1942-XXl št 201 štet-Pristavca Jakoba živ Franca iz Podpeči za upornika po členu 2 nav naredbe in da je tore.1 njegova imovina zaplenijiva odloča: Zapleni a se vsa premična in nepremična imovina, brez izjeme, lastnina upom'ka Pristavca Jakoba živ Franca in Mnriie Suhadolnik roj. 14 marca 1905 v Pod-peči. biv tamkaj na št 44 v prid 7nvnd?) za upravljanje likvidacijo in dodelleva-nje imovine zaoleniene upornikom v Ljubljanski pokrajini. Pozivajo se po členu 7 in v izoffib ka ženskih odredb no členu 8 nnredb«? ?. dn* 6, novembra J942*XXT št 201 vsi morebitni imetniki prpnrvčnin po katerem kol' naslovu in dolžniki Pristavca Jakoba nai prjaviio v 30 dneh od dne objave te od ločbe Zavodu za upravljanie likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini Napoleonov trg 7/II. stvari ki jih imajo in dolgove, katere mu dolsulejo. A prepovedjo vrniti njemu ali drugemu stvari ali dol-eovani znesek tiid' le deloma plačat' Ta odločba 1e takoj izvrSna in se ob-•avi v Službenem listu za Ljubljansko po krajino. Ljubljana dne 5. aprila 1943-XXI Visrfd komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli Spored delavskih tekem Ob zaključku vpisovanja je prireditvena komisija za tekme dela določila naslednji spored za tekme: V nedeljo 18. april« ob 8 dop.: tekma za krmarje pri tvrdki Rot, Mestni trg 5; tekma za modistke pri tvrdki Seiej, Prešernova 23; tekma za pletilje pri tvrdki Laser, Rimska cesta 21/a. Sreda 31, aprila ob 8, tekma za slaščičarje pri tvrdki Pelicon, vvolfova ulica 14. V nedeljo 3, maja ob 8. tekma izložbenih aranžerjev za moško obleko pri Pokrajinski zvezi delavcev, Miklošičeva cesta 22; tekma za izdelovalce srajc v tehnični Soli, Aškerčeva ulica; tekma za vezilje v tehniški šoli, Aškerčeva ulica. V nedeljo 2. maja ob 14| tekma za trgovske pomočnike tekstilne stroke pri Pokrajinski zvezi delavcev, Mi-! klcšičeva ulica 22. V nedeljo 9. maja ob 8: tekma nameščencev v lesni industriji v tehniški šoli, Aškerčeva ulica; tekma za šivilje v tehniški šoli, Aškerčeva ulica; tekma za lasuljarje v obrtni šoli, flelen- burgova ulica 6; tekma za prodajalke v tekstilnih trgovinah .trgovinah za perilo in za žensko konfekcijo bo pri Pokrajinski zvezi ielavcev, Miklošičeva uliea. 61 mi komisij in udeleženci tekem bodo moral} priti točno na kraj tekem. Delovanje GILL-a Gatto d! MorcolfB v ljubljanski drami Ljubljana. iS. aprila V ljubljanski dram so včeraj Igrali težko pričakovano mlrdinsk opereto »H Gatto di Mareolfc«, povzeto po znani basni bratov Grimmov in lcl jo je uglaabil skladatelj Ca, millo Capri. Opereta ki so jo z velik m uspehom izvajali tudi v nekaterih italijanskih meetih, je ^csegia prvo nagrad na fi-lodramatskem natečaju GIL-a v Triestu. Igralci, izbrani mod člani l.ubljanslio lik-torake mladine, bo zelo dobro izpolnili pričakovanja, kj eo b:la stavljena nanje Svo-jo ne baš lahko vlogo s podali z znatnim umetniškim čutom. Ne Lihka je bila nalogi 4a to, ker je bilo na razpolago za priprave ielo malo časa n im je manjkalo iakušeno-3ti v težki igralsk umetnosti. Vsak sc je pa lotil sv je tV^žncstl z zelo veliko vnemo "n znto ni man>k>!o soglasnega priznaj.-1 gledalcev ki so bili vs organi z Iranci GILL-a. Gavna igralka oricrete neka mata Ital-lankn živ: kot gmbro, ie pikaznla odličn, smisej za umetnft»t Obvladala 'e položaj spretno. b'ez zanre^e in inteligentno. P ere-čena e bila režija O tem pa ni b lo mogoče dvomiti saj je bila prverojna ravnatelji drame samemu Posebej je bila naštudlrana glasba sploh p:i je bila vsa vprizoritev pr? vlačne operete izredno skrbne. Med navzočim predstavniki oblasti smo ipasilj Elfsc Via kepa komisarja Eksc Poveljn ka Armai nega zbora Zveznega ta nika ž zvezmm podtajnikom Zveznega p-d poveljnika Kvc-storja In nekatere druge Navz či stn bili tudi zaupnico iensklh Fnši ev jn pokrajinska zaunnien GILL-a Po igri se ;e po \pnve'.in'k v Imenu Zvezneg.-tainlkn zahvali! glavn ni sadolavcem in je prisrčno p hval!l lorralcc, ki so se najbol izkazali v njim ptiverjenih vlogah. H. P. JACOBSEN« .38RBA Z BOGOVI" ie 4pstt romat. »l»OBRR KNJiUKt, ki |t (iravkat i/.*«m Prevedel g* le HUD«L» KRKNAL - KnjlRU "M» dobi v upravi naSi> »slo* » Nar«. glavnici in obresti, z navedbo obrestne mere. dneva dospelosti terjatve ter morebitnih zaostalih obrokov na Ravnic in obresti, višino obresti stroškov in pripndknv 6) Zn terjatve z dajatvami, ki n!.cO i?r^žene v denarju je označiti vrednost teh dajatev do dneva uveljavljenja te naredbe po ocenitvi upnika. 7) Za ter-;atve s ponavljajočmi se dajatvami v denarju in naravj je označiti letno vrednost, izraženo v denarju. 8) Za vse druge pra-v'ce ie označiti ocenitev teh pravic v denarju po presoji prijavitelja. 9) Navesti je treba, ali je bila pravica že prijavljena v mvslu paredbe o likvidacijskem postopku za terjatve in dolgove nemških izseljnikov z dne 8 novembra 1941-XX. nadalje, ali je vloženo prošnja lastnika nepremičnine ali njegovega naslednika za odpravo bremen v smislu naredbe z dne 10 junija 1942-XX ili pa se je glede nepremičnine, na kateri ie vpisana pravica, že uvedel postopen za r*azdel'tev v «mi$lu naredbe za razdružitev ■kupnosti na neprem!6nini nemških izseljnikov z dne 11 julija 1942-XX; nadalje je navesti ali je ta postopek Se v teku, ali •na Je že zakliučen z dokončno odločbo v ;m'slu naredbe 1 dne 9. septembra 1942-XX DOLOČITEV ODKUPNINE Ko prejme Pobotni urad prijavo, določi na prošnjo zavela »Emona« ali neposrednega pridobitelja nepremičnine vsoto, ki jo mora prosilec polotiti na poseben vezani račun pri bančnem zav°du, ki ga določi urad sam. z valuto na dan uveljavljenja te naredbe. Co sestoje prijavljene pravice iz rent ali preužitkov ali če sploh niso izražene v denarju, se ts. vsot« določi po zaslišanju tričlanskega odbora xa ocenitev pravic na nepremičninah pri Pobotnem uradu, ustanovljenega po naredbi s dne 10 junija 1942/XX Ta odbor preizkusi prijaviteljevo ocenitev vrednosti pravic po načelih iz čl 4 prav kar omenjene naredbe (odbor postavi načelne vidike in upošteva pripombe in dokazila strank in si pomaga po potre ni z izvedenci). Pobotni urad, oziroma odbor KULTURNI PREGLED Dvanajsti simfonični večer Na zadnjem orkestralnem večeru so bile ponovljene nekatere uspele izvedbe simfoničnih del prejšnjih koncertov. Kakor smo pričakovali, jc orkester d&bro dokazal &vojo sposobnost. Nekaj drugega je sicer trenutno razpoloženje, ki je odvisno premnogih faktorjev, ali pa tista stalna tehnična n nterpretacijska raven, ki jo orkester obvlada In prav tp drugo zahtevo. ki je pogoj in podlaga za vsako resno knncer'no delovanje orkestru z veseljem priznavamo Sami orkestraši so dokazali, da lahko vse drugače podajajo skladbe, katere poansje, v kaierih so tehnično uvežbani in pri katerih n nobene bojazni, da bi kaj spodrsnilo. Pozornost se potem osredotoči na interpretacijo, na ton na fraziranje, kratkoma!o na tisto pravo nuizipirsnje, ki je tako daleč od samega odigruvanja not v njihovi ritmični in d namič» ni vrednosti. Zasluga dirigenta Šijanea pa ie bilo um;rjeno lepo muzikalno prtdavanje, ki je r zgbano tam. kjer je res treba, in je izrazno kar najbolj točno Težišče koncerta je bilo v Čajkovskega peti simfoniji. Tragika, melanholija, upornost in nekam otožna igrivost zahtevajo skrajno ubranost. nekakšno zamaknjenost v čustvenem transu. da zadene ta muzika najgloblje strune cb= čitljivega duha Z njo se dobro druži polno-krvni Dvorak, nekoliko teže pa formalno do^ gnan Verdi. Z italijansko simfonično tvorbo preteklega stoletja je sploh posebna zadeva. Koncerti samih italijanskih orkestrov ne morejo v tem pravcu prinašati kdo ve kaj zani-m vetia in močnega. Saj se je vse močno n genialno ustvarjanje 19. stoletja v Italiji kon* centriralo na opero kjer so bili zlasti z Verdijem tudi doseženi fenomenalni uspehi V Simfoničnem smislu pa nmajo imen kakor so Beethoven, niti ne Čajkovski ali Dvorak Šele modernejša doba je pnnes'a slavna dela R©r flp'ghija, Malipiera in drug h. Zato se mnogokrat tudi simfonični sporedi v Italiji od itali* i.rnskih orkestralnih skladb 19. stoletja omejujejo na uverture iz oper, ki so v svojem smislu vselej dragoccni dokazi orkestralne zmogljivosti, a s pravimi simfoničnimi deli ne morejo tekmovati. Kot glasnik Slovencev pa pri* oominjam. da se je letos do sedai premalo iz-jalc domačih simfoničnih del. To je nujna ihteva slovenskih skladateljev in neizogibna !/nost našega orkestra, če hočemo priti do oje naravne rasti v tej vrsti glasbene kul-" re, se moramo vsi izvajajoči umetniki za-- t.dati. da je treba ustvarjalcem pomagati z uvedbo. Dokler bom podpisani na tem mestu priobčeval poročila o koncertih, ne bom nehal opozarjati, da si moramo svojo simfonično produkcijsko kulture šele zidati in da zato zavra* «'^mo vsak spored, ki, poleg italijanskih, ne bo vseboval slovenske skladbe, kot nepopoln in neprimeren za naše razmere. Ravno zato, ker se občinstvo tega še ne zaveda dobro, in uživa (v splcšnem zelo dobro sestavljene) sporede tudi ne glede na domača cela, moramo tisti, ki imamo boljši pregled čez razna vprašanja slovenske glasbene kulture, paziti, da se koncertna kulturna politika pravilno vodi. Na našem večeru so se poleg dirigenta Ši-janca izkazali solisti, ki jim Čajki vski stavlja tako odgovorne, a hvaležne naloge To so bili gg. Korošec. Bareš, Laun. Pokornv in Ušak ^flavta, oboa, klarinet, fagot, rog). Dobre, svetla v zvoku in v jasnem tonu so bile trobente in pozavne izvrstna kakor vedno je bila gos kupina pod vodstvom Karla Rupla. Ši-janec je upravičeno pozval orkester, naj se tudi on zahvali za obilno odobravanje, kajti Tiako je šlo priznanje dirigentu, k: je letos ■■c drugič razveselil občinstvo s Čajkovskega imetnino, kakoT tudi orkestru Dvorana je bila .-.soraj razprodana. Marijan Upovsek, Nove skladbe V zadnjem času je lgšlo več novih sklad© r nežnih naložbah in o nekaterih od teh prinašam kratko poročilo. Stanko Premrl; 20 božičnih orgelskih skladb, izcial in epalografiral Roman Pahor Ljubljana. Redni profesor za orgle in nekatere teoretične predmete na Glasbeni Akademiji, Stanko Premrl, je s tem izdal vrsto r.ian.ših. večinama le ono stran obsega jo-čih skladbic, katere se uspešno uvrščajo med njegove ostale orgelske preludije, obenem pa lepo jrpolnjujejo vrzel, ki je bila v orgelski literaturi baš z ozirom na praktič-ro pomanjkanje primernih del za božični as. Premrl v slog je dognan in urejen. Iz-n običajnih alteracij skladatelj ne po-ga. oaj je njegov namen- nuditi tudi mani ivežbanim primerno kvalitetna dela, ki v aznih tonalitetah omogočajo preli'd ranje razpoloženju, primernem božičnemu času. skladbe 3icer nimajo naslova preludiji, toda so v bistvu le uvodnega značaja. Dve » d njih sta zloženi (kot nekake vaHj&eije) na znane napeve: na Gruberjevo Sveto noč n na Riharjevo Rojeno nam je dete. Polifonija se redkeje pojavlja v teh delih, pač pa je akordika polna, sočna in tudi instrumentalno bogato izrab'jena. Slavko Osterc: Koraj in fug^ m klavir V zaležbi skladateljeve hčerke Lidije je Wr iilo omenjeno delo, ki spada v zgodnjo do* ho Oeterčevega ustvarjanja. Eden od prvih originalnih prepisov tega dela (od skladatelja samega) se nahaja v knjižnici podpisanega in ima datum 9./. 1933. s skladateljevim p dpisotn. Za to doba je značilen Osterčev nagib h kmtrapunkts^m ObH* kam, katere je obdelaval včasih nekoliko stereotipno, kakor n pr. Koral z vedno enako zvenečirM trozvoki s pridejano sekundo ali seksto- včasih pa sveže in nep sredno vplovajoče, kakor baš to svojo fugo. Ven« dar se omen'eni prepis in tekst sedanje la> daje preeej razlikujeta, deloma v dinamičnih znakih, deloma v kromatičoih znakih, rloeela pa sta različna v kratki kodj fuge. Na značaj skladbe raz' ka ne vpliva. Skladbo je % velikim uspehom izvajala Marta Bizjak- v3. na svojem nedavnem nastopu, Zvon'mlr Cfgllč: Bakbanal, piano selo, založba Kaos, Ljubljana. Vsebina te klavirske skladbe se nekako ujema z imenopj za-, ložbe. V Allegru furiesu se na osmih straneh kop čl kaos akordov, iz katerih tu ln tam razbereš enotne ritme, ki v njih vali-vi zagnana in valujoča mel°dija- Bakhanal prikazuje ekstazo, prav za prav zmegjavo, komaj malo je nakazan začetek Strastnega, vrtinčaatega plesa, v nekakšnem kriku djv-je omame beži glasba od kraja do konca. Vtis dela fci ob primera-' izvedbi bil najbrž res tak kakor si ga je zamllljal mladi skladatelj. Vprašanje po je, če ni taka slika ekstaze n«fcoliko Begaaimiva Neprestano ka tlčno buča nje arpeži ranih akordov gor) in doli, iz katerih vsn'kne tu tn tam stra-sten melod čni bjiek — kaj je na tem tako zelo posebnega, da bi poslušalca pritegnilo? Ob podrobnejšem pregledu rabljenega materijala pa rarvidimo da je neurejenost menda načelo skladateljev©. N« samo neurejeni akordi — to ni tak^ važno in mne« Kronika ♦ Nov Župan mesta Trleete. V ponedeljek ob 11. je bil v Triestu ustoličen novi župan Carlo Perusino. Ustoličenje se je izvršjlo v navzočnosti prefekta Eksc. Tam-burinija, v prisotnosti zveznega tajnika Spang^ra ter drugih funkoiomarjev javnih oblasti. Nar. sv. Čarlo Pepustno je pudpi*-asi priaego, Jd jo zahteva od župana nastop takšne službe, ter je izročil dokument v podpis še prefektu Tamhuriaiju in dvema pričama. N'£ito je podal »obljubo, da bo izvrševal svoje dolžnosti z vso odlog-noatio. s čim^r bo služil ne samo blaginji mesta, temveč tudi fašistična domovine. Oaplo Perusipo je star skvadriat in spada že deij časa, med hierarhe fašistične stranke. • Otvoritev gledališča »Carlo Felioe« v Genovi. Pri nekem bombnem napadu na Ganevo je tšlo poškodovano tudi gledališče »Carlo Felice«. Zdaj poročajo, da je gledališka zgradba popravljena in gledališki oder je bil te dni aopet prizorišče koncerta, čigar čisti izkupiček je šel v prid pripadnikom italijanske vojske. Na kopeertu so sodelovali pevci: Toti dal Monte, Carla Ca-stellani, Enzo Mascherini ter Giovani Ma-lipiero. • Umetnostna razstav* v Man to v j. y Mantovi pripravljajo umetnostno razstavo krožka fašističnih umetnikov, ki bo občinstvu dostopna od 6. junija do 4. julija.. V prvi vrsti bodo razstavili umetniki, ki so se udeiežili razstav Quadriennale v Rimu in Biennale v Benetkah. • Razprodan« gledališča v Rimu. Iz Rima poročajo, da se opaža čedalje večje število občinstva v gledaliških dvoranah. Ljudje so se v nasprotju s prejšnjimi časi zopet začeli zanimati za gledališko življenje. Tri največja gledališča v Rimu: Argentina, Eliseo in Quirino imajo vedno raiprodane predstave in ljudje sc kar trgajo Za vstopnice. Veliki poset rimskih gledaliSč je rodil še neko ugodno posledi-eo. Mnogi gledališki igralci, ki so zaradi malobrižnosti občinstva v prejšnjih časih, 4aU slovo gledališkim deskam, ter sodelovali pri filmu, se zdaj vračajo na oder. Ustanavljajo se nove gledališke družine in med njihovimi člani je mnogo blestečih imen italijanske gledališke umetnosti. * Dodeljevanje izrednega obroka krompirja v Milanu. Milanski listi poročajo, da so začeli dne 12. aprila v Milanu deliti na, osebo po 5 kg krompirja. Krompir se ne bo dodelil prebivalstvu naenkrat, temveč v nekaj obrokih. * Prepovedano je Izdelovati likerje ig vina. Poljedelsko ministrstvo je izlalo odlok, ki odločno prepoveduje uporabo vina za izdelave kakršnih koli likerjev. Kdor bi uporabljal vino za izdelovanje likerjev, zapade zaporni Jv?»ii, vrhu tega pa bo še moral plačati globo. * Odkrita listina starega pr«cesa. V žup- nišču Sv. Dominika v Sieni je neki študent odkril kodeks, ki se nanaša na sv. Katarino Siensko, po it r ono Italije. L. 1785 se je za tem kodeksom izgubila vsaka sled, ter bo mislili, da je listina že izginila za vselej. Zdaj je dokument zopet prišel na član, ter ga bodo oddali v arhiv, kjer bo zgodovinarjem na razpolago. * gole tekmujejo v nabiranju starega materiala. Zavod za zbiranje avtarkičnega materiala v Rimu je zbral v prvem trimesečju letošnjega šolskega leta, 2,147.339 kg starega materiala, ki je že pgraben v vojni dobi. Pri zbiranju tega materiala je sodelovalo 404,209 učencev, Največ materiala sa zbrali učenci v Bologni, na drugem mestu je Firenza, na tretjem Rim, pa tudi me- GLEDALIŠČE DRAMA ^reda, 14 aprila, ob 18.30: V času obiska nja. Red Sreda, Četertek, 14 aprila, ob 18.30: Veliki m°ž. Izven. Cene od 15 lir navzdol OPERA srela. 14 aprils ob 18: Madame P.rrtfertl? Red b. četrtek, 15. aprila, ob 18: Evgeml O «in Red Četrtek. Dnevi pasifonskih predstav „V času obiskanja" 14. aprila: 16. aprila: 17. aprila: 18. aprila 15.00. 19. aprila: 20. aprila; 18.30. 21. aprila: 18.30. 22. aprila: 18,30. 23. aprila; 24. aprila; 25. aprila: 28. aprila: ven ob 18.30 sreda. Red >Srsda« ob J8-30 petek. Red s>A« ob 15.30. sobota. Izven ob 18 30 : cvetna nedalja. lzvea Ob ponadeljek. Zaprto. veUkl torak. fted »Torek« ob velllca sreda. Red »B« ob veliki četrtek. Izven ob velikj petak- Izven ob 15. vei'Ha sebota, Zaprto, velika nedelja. Izver ob 15, velikonočni ponedeljek. Iz- sta, Turin, Napoli, Meestoa tn Reggto Car latoria so prispevali k »birt«i g prav dostojnimi deleži. * Zimska obutev Je po* sapera. Rimska ^Gasetta Ufflciaie« priobčuje ministrski dekret z dne 24. maroa ti., ki se tiče prodaje čevljev za civilno prebivalstvo. Dekret odreja, da morajo vse tvonvae prijaviti število izgotopljenega blaga, po-sehao gimskih čevljev, katere je prepove dano prodajati od pomladi do jeseni- Od 1. oktobra dalje bo prodaja visokih Čevljev za zimo spet dovoljena. * NOva dovoljenja za vožnje % »rtom©-bili. Pokrajinski sveti korporacij m prejeli te dni nova navodila glede dovoljeno za vožnje z avtomobili. V ponedeljek B. aprila izgube vrednost vsa dovoljenja ma avtomobilske vožnje, ki so bila izdana pred X, aprilom t. 1. Novi predpisi predvidevajo dovoljenje za vožnje samo v območju posameznih pokrajin, ne pa izven njihovih mej, vendar ae bodo dovoljenja za avtomobilske vožnje v prvi vrsti izdajala samo peljedelskim in industrijskim zajednLcam. * V hiši svoje nevesta ja kmdaL 411etru kmet Domenico GalU iz Nizze Manferrato je te dni prišel na obipk k svoji zaročenki. Neveste ni bilo doma., njeno odsotnost pa je mož izkoristil in ji ukradel 1.300 lir v gotovini. Sestra zaročenke je tatu zasačila ter ga prijavila policiji. * Namesto v»de je pila kislino. 141etna Luciana Castaldini iz Roviga je bila te dni žejna ter si je natočila v čašo pijačo i? steklenice. Pomotoma pa je vzela namesto steklenice z vodo, steklenico z borovo kislino, Nastopilo je zastrupljenje in zdravniki dvomijo, če bodo mogli deklici rešiti življenje. * Hotelski tat obsojen na smrt. Mednarodni hotelski tat Nlkola fiegota s Flume je ukradel v nekem mona.kovskem hotelu za 4.000 RM draguljev. Ko je poskusi! ukradene reči prodati, so ga iztaknili, toda Segota je pobegnil na Dunaj, kjer je izvršil celo vrsto novih tatvin. Pri prodajanju ukradenih predmetov mu je pomagal tudi 44 le t ni Rudolf Vrečko iz Šoštanja. Ob-lastva so oba prijela in sodišče v Moua-kovem je obsodilo fcegota na smrt, Vrečka pa na 7 let robije. * Prepozno kesanje. Dne 16. marca je električar Hamilear Marjani, star 33 let in stanujoč v Milanu, predložil pristojnemu sodišču spi« za ločitev svojega zakona. Te dni je uradnik sodišča povabil Marianija. naj pride podpisat tozadevno listino, toda Mariani je i »javil, da se je premislil, ter je zahteval svojo tožbo nazaj. Ko mu je uradnik ni hotel izročiti, je Mariani planil nanj, mu ijsvll dokument iz rok ter ga raztrgal na majhne kose. Zaradi tega je bil aretiran in bo proti njemu uvedena preiskava. IZ LJUBLJANE U— SUkar Ivan Ivos je razstavljal tudi v tujini. Pomemben uspeh je dcžlvei z razstavami v Pragi in leta 1939. v Milanu. Kos je eden izmed najboljših akvarel lat ov aadobne Šole, Na sedanji razstavi v K- so vem »alonu, ki je vzbudila živo pozornost, je razstavil 12 uspelih portretov, krajin in tihožitij. u— Sv. maš« MduSnleti za pokojnim g. Dopetom Betrianijem se bo opravila v četrtek 15. t. m. ob 8 v Križankah. U^- Združenje kmetovalcev obvešča vse one kmetovalce, ki so se prijavili za ptv-hol preko blokov, da so dovoljenja že potrjena. u— Nakazilo usnja čevljarj-m Pckvaiin. ski svet korporacij bo za mesec april 1.1. nakpzeval usnje ljubljanskim Čevljarjem le do 20, t, m, Po tem dnevu dobe do konca tekočega meseca nakazila samo čevljarji, ki stanujejo izven Ljubljane. Vsak čevljar dobj nakazano usnje samo za mojstra. Za pomočnike eme Pokrajnski svet nnkazatr usnje le onim mojstrom, W z zadnjim plačilnim nalopom z«avcda za socialno zavarovanje dokažejo, koliko jo imeli v preteklem meseeu dejansko zaposlenih pomočnikov, ki so delali v mojstrovi delavnic«, ne pa na svojem domu. Končno ce opozarjajo vsi čevljarji, da je prepovedano izvrševati dela osebam, ki stanujejo v kra-ih k' niso pod kontrolo italijanskih oboroženih Sil. U— Pojasnilo. V nafiem poročilu o proslavi hrvatskega državnega praznika v Ljubljani je stolo, da so novi prostori hrvatskega konzulata »V bivši Batovi palači«, Uprava palače nas naproša za poješ- KINO MATICA Predstave dnevno ob 15., 17, in 19*15 uri Ob nedeljah in praznikih ob 10.30,15«, 17* In 19*15 uri nja sem, da ni treba niti ni mogoče danes vsak akord harmonsko utemeljevati — jjs starejšega in deloma res že preživelega akordičnega sistema — predvsem peurejev na akordna sosledja, t j- zaporedje, razvezi, medsebojni odnosi sploh, tč je zares kaotično in izvira najbrž iz nekakšne impro-vaacije, saj imamo naravnost vtis, da je skladatelj nekatere akorde napisal tako, kakor jih je z zamahom roke zagrabil na klavirju, Pri tem ne manjka n izvajala. Tomčeva kantata za soli, sbor in orkester »Križev pot«, so vstopnice že v predprodaji v knjigami Glasbene Matice. Prav tam se dobi tu li besedilo vseh štirinajstih postaj križevega pota z uvodom in sklepom, kakor bo peto na koncertu. Na besedilo še prav posebno opozarjamo, saj ie nujno potrebno za lažje razumevanje dela. Pod vodstvom ravnatelja Poliča- bodo prvič izvedli Tomčevo kantato: altistka Franja Golobova, basist Julij Betetto, pevski zbor Glasbene Matice in simfonični orkester. Spodnja štajerska Mariborski dnevnik v novi opravi. V skladu z novimi predpisi ln po zgledu ostalih nemških dnevnikov je začela tudi »Marbur. ger Zeitur.g« 12. t. m. izhajati docela v la-t niči. Je pa tudi močno izpremenila vnanji videz Format je povečan in je tehnična razporeditev drugačna kakor prej. I poraba starih Šolskih knjig. Mariborski dnevn k objavlja: Tudi v novem šol-,-kem letu ni mogoče da bi na viljih jOJoA vsak dijak v vseh strokah debli novo Sol« sko knjigo. Zato velja naredba prosvetnega ministra, naj se v vseh zavodih za časa vojne trudijo, da se bodo uporsbljale stare šolske knjige, v kolikor so še porabne. Priporočljiva je tudi izmenjava knjig med različnimi zavedi. N«»vj grobovi. V Mariboru »o umrli: 73-letna Marija Huflmerjeva-Bteuberjeva, in-ženjerjev sin Marko Hlad, železničarjev sin Adoif Pcdjavorfiek in 76 letni stapoupoko* jem c Jernej Koran iz Gabernika V Ro» grški Slatini so umrli: Občinska u»'.užbea« ka Olga Vozlova. 67 let.nj Ježe Kodovič- 71-letna Marija Kidričeva, 42 letni Anton But, 63 letni Janez Plevčak in 98 letna Ema KU dričeva v Proš!n;i vasi pri Teharju je umri 92 letn; .Andrej Hrovat, v Ptuju p« Učitelji« co Kiltrijda Vvolfova. Mozartov r.bor le Berlin*. ](| velja sa vzorno glp-sbeno ustanovo Hitlerjeve mla-d ne. bo gostoval v petek, 16, t, m. v Ptuju, V soboto pa bo pel v Nemškem domu v Celju. Zbor šteje 7 dečkov Jn deklic, Spodjneštajersbl m Jak i v Gra4eq so bQi te dni sklicani v velik zbor. Vodil le »bo-rovanje okrožni vod'a Candussi, daljša predavanje pa sta imela narodn^portftol referent dr Cnstanjen in vodja delovno*polt* ttčnsga urada Hsckl. O nrmftkl ljudski knji|nle| v Oljn pilf pastor dr. Gerhard May v mariborskem dnevniku, da se Je v enem letu mofino raa-vila. Celje Šteje 18.000 duS Izposojenih pa je bilo vsega skupaj 21.000 knjig StevUo od'emnleev knjig je 1818 Knjižnica Šteje 1502 knjigi. ireir Nova ureditev Trt ipe m dopolnibie dnlolte k lmr Mnwm pravilniku LAjg « mitinge m ta**kšču? K pvavtlnflro o lahkoatletskih _ nlh tekmah za moške, ki ga je prod kratkim Izdala tahheaUetska zveza, aa bile PoMMft aa ktuto Id ee udeleže prvenstva. mM, ki m Vdale«Jo rrvep*va, morajo " Mi. da alftov mtamin aa ur tolmevaaj* eno ure F"ed p>Vetfc«*i ____mmjK »uW, ki tega ne bodo rUL toode morsdi plačati vrhovnemu aodr prid »rtčetlcam tekmovanja globo b W0, mffrtmm i«premembe v *etav« madtav, W9iama atletov, ki ao jih WuW PO dato^Uh tega pravilnika poslali prire-dHaljem, morajo biti javijeae vi^ovnemu uodniku aa ignšču vsaj »o uro pred pri-««ttaun tekmovanja- Enako velja tudi za acsMima morebitno odsotnih tekmovalcev- Najnlžfl mm. (v zveni a 3, 10 pravURl-ka) «*» naslednji m 100: 18,4; m ?m m 400: gr«; m 800: 3:00; m 1500: iM": m 8000; 18:80"; m no s i«®rekami spleta 4*100; 40'; štafeta 4x400 ; 4;00, m 400 a aaprekami: 67"; skok v daJj'»o: m 5.40; skok v viSina: i.§0; skok s paiioo" a 1-60; troekek: m Jij disfe; m 2§; kr^Sa: m 9; kopje: m 34: kladivo: m 3d. Splošne tehnične določbe; Teki: udeležence v predtekm6vanjih 0«-loOi vrhovni sodnik najkasneje eno uro pred pričetkom vsakega tekmovanja, M velja kot prvenstvo, žrebanje startne proge in vrstnega reda na startu se isvrAi na tekmovalnem prostoru. Meti tn skoki- Vrstni red pri skofc& Ja metih določi vrhovni sodnik z žrebom najkasneje eno uro pred pričetkom tekmovanja. Sestava vsakega predteka in vrstni red pri skokfh iii metih bo objavljen tekmovalcem pri startu. Določila o poteka telonevsnja Teki z zaprekami. Tekmuje ae f pred-pt®Lnimi olimpijskimi zapreiinnU- Pri tekmovanjih, kjer ni mogoče chblii predpisanih zaprek, je izjeme ma dovoljeno uporabiti drugačne zapreke. V primeru, da se uporabljajo drugačne zapreke, se morajo pri tekmovanju upoštevati stara pravila, tu določajo, da lahko vsaU tekmovalcc podere največ dve zapreki, da se mu šteje tek sa oceno. Skok v daljino, troskok tn pief, Tekma* valcem so dovoljeni po trije izlpčilni »kolo ali meti; šest najboljših tekmovalcev prida v konča« tekmovanje. Skok v višino, Začetna višina Je določena na 1,48; višina prečke se zvišuje v naslednjem redu: 1,80, 1.55, 1.60, 1.63, 1.70, 1.78, 1.80, 1.85, 1.88, 1.94, 1-9S, od te Tfc ine 90 dviga prečka dajje po 2 cm. £kok a palico. Začetna Višina Je določena na 2.40; Višina prečke se zvišuje v naslednjem redu: 8.50, 2.00, 8-70, 2.80, 2.90, 9. 3.10, 3.20, 3.30, 3.40, 3.50, 3 60, 3-70, 3.80, 3.90, 3.95, 4, 4.05, od te višine pa se dviga prečka dalje po 8 cm Določbe za prireditelje 1. Preetor, kjer bodo prveajstvn« tekma, časovni red disciplin kakor tudi nadta* prireditelja, ki mu je treba posuti prijava, bodo objavljeni s posebnim poročilom. 2. Prireditelji morajo skrbeti za: a) ureditev jn pripravo eportnega igrišča m nar prav in b) ureditev raznih tehnično-orga-nizac'jskih poslov, tako da je za gotovi jen popolen uspeh tekmovanja v tehničnem lu praktičnem pogledu. 3. Ureditev in priprava igrišča in »u prav; a) Na tekališču in skakaiišču je treba poskrbeti, da bedo proptoii pravilna ter primerno povaljani in pripravljeni. Proge kakor tudi prostori sa met morajo biti začrtani pravilno in jasno. Na prostorih za tekmovanje v metih, skoku v daljine in troskoku, mera jo biti osnačewi veljavni državni rekordi, b) Pri vsakem tekmovanju moraje biti na igrišču naslednje športno orodje in priprave: itiri diski (kg dva), Stlri krogle, od teh dve iz brona (7.257), šest kopij (0.800 kg), 4 kladiva (7.257), 4 pallv« sa skok sa tekmovalce, ki ne m imen lastnih palic, 1 tehtnica z dvema nkotielama in pripadajoče uteži za kontrolo orodja. Določa se, da morajo prireditelji predhodno pregledati vnse športno orodje in nar prave in ugotoviti, ali so v skladu s predpisi tehničnega pravilnika, tako aa ne W bil vrhovni sodnik pri pregledu prisiljen izločati posameznih orodij. Prav tako mora biti na nesportnem igrtičU ves ta tekmovanj potreben matriai, tako da se tekmovanje lahko rasvija v redu, Na Igrišču mor* biti aameftčen »vodnik sa obveščanje občinstva in atletov, (Kcnee prihodnjič) Za atletsko propagando Napoved nove lahkoatietske priredit** sa nedeljo Z, maja Na pobudo športnega dnevnika »Lft 0w- setta delio Šport« prirejajo po Italiji sa atletsko propagando veliko nocionalno tekmovanje, W se imenuj »Velika nagrada aa tek na srednje proge« in Je pridrt**o atletom HI- kategorije. Tuli v Ljubljani bo po mcnlsli MUptrfka CONI-a in Lahkoatletske zveae organistaL-no pokrajinsko izbirno tekmovanje v tem teku. Proga sa to tekmovanje meri 1000 m, prireditev v LJubljani pa bo dne 2. meja sjutraj na Hermesovem stadionu, Tc«* izbirnega tekmovanja m bodo Mtko Udete-«11 vat atleti U) pokrajine, čeprav nimajo športne dovolilnic«. Itaspis tekmovanja bi eeenam nagrad bomo le objavili, aa adaj pa sne hotiB mro opoaoriti ns to atletsko preiskuSnjo, da se bo športna mladina is aaiih krajev lahko pravočasno pripravila tn ta sanimM ppa-p*«randni nastop, k| bo lahko spet poVnaal športni duh naše mladeži. Križem sveta Izdajalski pasji ugriz. V okolici Benetk bo tatovi okradli neko kmetijo. Pri tem so morali prestati hudo borbo s psom, ki le stražil poslopje. Tatovi so se na i>sa tako razljutili, da so ga slednjič prijeli in ooe sili na neko drevo. Toda pes je, preden so ga tatovi obesili, ugrizni enega izmed njih v roko in sledovi pasjih zob so naposled odkrili tatu, ki je sedaj pod ključem. Jtdeča barva je zdražila bika. V Porto Maggiare pri Ferrari je doživela 211etna Bice Mattioli, ki je bila oblečena v obleko iz rdeče svile ter se vozila po cesti s kolesom. neljubo presenečenje. Ko se je peljala mimo nekega travnika, na katerem se je pase' d»bro rejen bik, je rdeča barva tako razdražila bika, da se je razljučen zapodil ea kolesarko in se prizadeval, da bi jo podrl in nabodel. K sreči je bil v bližini brat ogrožene mladenke, ki je planil proti biku ter vsaj začasno preprečil, da žival ni izvršila svoje namere. Na vpitje Mattiodijeve in njenega brata so prihiteli ljudje ki so bika ukrotili, mladenko pa rešili in poslali v zdravniške oskrbo, kajti obramba v borbi z bikom ji je povzročila nekaj krvavih prask. škofi prisegajo državnemu poglavarju. Te dni so prisegli španski škofi iz Barcelone, SaJamance in nekaterih drugih pokrajin poglavarju špsnske države, generalu Francu. Prisega je bila izvršena po novem svečanem ceramonielu v nazočnosti španskega pravosodnega mini str . Po prisegi je general Franco povabil škofe na kosilo, katerega so se udeležili vsi člani španske vlale, apostolski nuncij ter najvišji španski cerkveni dostoj*: ust veni ki. Operna predstava v Varašavi. Italijanski listi poročajo, da je bila v Varšavi otvorjena operna sezija v gledal šču »Stadt-theater« s Puccinijevo »Madame Buterflyc v nemškem jeziku. Opera je imela lep uspeh. V glavnih vlogah sta nastopila pevka Eisa Blast jn tenorist Johan Priem. Morskega kita so ujeli. V Portoferratu so opazili blizu kraja Saline kmetje veliko morsko pošast. Poklicali so na pomoč vlačilec Kraljeve mornarice, ki je plul v on- -1 dotrnih vodah. Mornarji so dafc kmetom in ribičem velik jeklen kavelj, katerega so ribiči zasadili v rep morske počasti, žival se je nato skušala oddaljiti, toda mornarji in ribiči so začeli nanjo streljati. Slednjič so morsko pošast toliko ukrotili, da so jo lahko zavlekli proti bregu. Tam so videli, da imajo opraviti s 7 metrov dolgim kitom, ki bi bil malone ubil nekega ribiča. Kita so ubili, razkosali in stehtali ter vileli, da je težak dobrih 5 stotov. Nesreča pri poskusu, da bi rešila sinčka. V Chietiju je doživela 331etna kmetica Coneetta Ciccolini strašno nesreča Hotela je rešiti svojega dveletnega sončka Pavle,, ki se je igral na železniškem tiru. V trenutku, ko je mati pristopila k otroku, pa je pridrvel po progi vlak .ter povoeil maiter in otroka do simrti. MALI OGLASI L —JO. m dr* lz> pra* takao — -60. » dajanje naslova ali Miro L 2-—• Najmanjši lsnoa m te oglase )e L T.—. — Za Senltve ta dopisovanj* }e plačati aa «nko besedo L L—. aa vse druge oglase L —.80 oa besedo. m dr* ta pror takso —-80. aa dajanje naslova ali tlfro L J.— Najmanjši f t 10.— Hi&tli posl/ iščejo službe Radio Ljubljana SREDA, 14. APRILA 1943-A Vt. 7.30: Operetna glasba, 8.00: Napoved časa — Poročila v italijanšč m, 12.20: Plošče, 12.30: Poročila v slovenščini, 12.45: Polke, valčki in mazurke, 13.00: Napovea časa — Poročila v italijanščini, 13.^.0: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Obcroženin Sil v slovenščini, 13.12: Orkester vodi dirigent Petralia, 14.00: Poročila r i^alijan. ščini, 14.10: Koncert tenorista Egre?sy Ti-bor-ja, 14.30: Koncert Kmečkega tria 15.00: Poročila v slovenščini, T7.0C: Napoved časa — Poročila v ital janščini. 17.15. Koncert pian stke Rossane Bottii — Oi-landini, 19.00: »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben, x9.30: Poročila v slovenščini, 19.45- Neapeljske pesmi, 20.00: Napoved časa — Poročiia v italijanščini, 20 20: Radio za druž.nc, 21.15: Devet Beethovnovih simfonij: Simfonija St. 7 — vodi dirigent Van Kempen, 21.40: Zanimivosti v slovenščini, 21.50 Orkestei vodi dirigent Kramer, 22.15: Klasični orkester. 22.45: Poročila v itarijan55-ni. PIETRO MASCAGNI 3RM« ^lllilillllllllilllllSlIlli^H^llISilll«'-!!!«!!'!! . »IHf-mM PRIJATELJ Commedia Iirica — komična opera — di P. SUARDON INTERPRETI PRINCIPALI: — GLAVNE VLOGE IMA JO Suzel Pia Tassinari Fritz Kobus ....... . Ferruccio Tagliavini David ..........Saturno Meietti Beppe, lo zingaro......Amalia Pini Orchestra Sinfonica e cori deli' Simfonični orkester in zbori jk It. DIRIGE LAUTORE: - DIRIGIRA AVTOR: Maestro del Coro — BRU,U SRMINERO — zborovodja Boljše dekle I znau.em kuho iiče primerne zapoflitve m 6et dan. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna in marljiva« 5969-1 Mirno, resno dekle, vajeno vseh gospodinjskih del. zmožno meščanske kuhe. želi namestitve pri manjši, bol ši Jrnžin: 8 1. majem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zadnji aprile 6119-1 a Železen kotel ca 250 1. prodam. Cena 1500 lir. Naslov v vseh posl. Jutra. 6100-6 Otroški voziček globok in športni, zelo dobro ohranjena, prodam. — Gosposka ulica 14. 6105-6 O to mano skoraj nov, prodam. Ulica maja 7-III, levo, vrata VIII. Ogledati od 12. do 15. pop. 6095-6 H is nt posli dobijo službo Iščem delavca, ti bi obdelal kak h 8j0 kv. m lodine. Vprašati K iblarjeva 15. 6132-la Šivilja, izvežbana žen. konfekcije, do bi delo na dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izvežbana«. 6123-la Dobro gospodinjo samof:ojno za čez dan iščem. Ponudbe na ogl. odd. pod »Dobra moč«. 6126-la Mlado dekle želi službo pri boljši družini. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Za vse«. 6125-la Postrežnica za dva popoldneva tfdensko se išče. Vnraša*i Rimska e. 9-II. vrata 16. 6! 10-1« Hlapec, priden, pošten, lancsliiv voznik, se sprejme takoj. Boliša plača. Naslov v vseh posl. Jutra. 6l0?-1a Uruduištvo dobi službo Prodam knjige: kompletu Jurčič-spise II. iz. dn« Slovan 1. lftfe, Ljublj. Zvon 1. 1900. Plateii v 3 zv., 14 zv. nemških klasikov v platno vezanih 2 knjig! iz katerih se lahko naučile kot samouk več svetovr.h j<'ikov in -azne druge knjige. Og'ed vsak dan od 11 do 14. ure. N"ovi trg št 1-1. desno. Oblačila Prodam lepo spomladanske jopo. dežno pelerino in sandale za deklico 10—14 let. Slomškova 7-H. 6113-13 Damskj plašč, bel. volnen, dobro ohranjen. pro'am. Naslov v vseh pot'. Jutra. «114-18 V najem šapo ali večje skladišče v notranjosti bloka vaunOTO v najem. Ponudbe je poslati na ogl. odd. Ju.ra pod »S-. 111«. 6116-17 Išče se -noska ali ženski oseba, vešča italijanske stenografije 3l: strojepisja. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Popoldan«. 6097-2a Klavir. učitelja Jčem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Klavir«. 6103-4 Lokal obstoječ iz dveh sok. pri- ! meren za trgovino ali stanovanje se odda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bežigrad«. 574^-19 "Bisisl Vilo z vrtom, kujuui takoj neno- ( sreiino. Ponudbe us ogl. odd. < Jutra pod šilro »Samo do i 500.000*. 5742 20 ' E' mn X, H XUM Alire opere precedentemente edite: Druge predhodno izgotovljene opere: NORMA — LA FORZA DEL DESTINO (MOČ USODE) — TURANDOT — LUCIA DI LAMMERMOOR Moške čevlje, nizke ali visoke za fcnta št. .59 ali 40, dob"j ohranjene, kupim Ponudbe na ogl. odd. •Jutra pod »Za fanta«. 6132-7 športni voziček dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na osi. odd. Jutra pod »Voziček«. 6106-7 Vrtno klop event. tudi mizo, kupim. Poizve se: Bregar & Krek, Miklošičeva c. 19 — Palača Vzajemne zavarovalnice. 6094-7 mni Dolomitski pesek za fini omet, terazo, balin prostoir za posipavanic vr-t;iv r:?el, gramoz in ti men > m dobavi gostilna Vodnu., Podutik 2), L|ub .ana VII. Naročila spre-ema. »Jeklo«, A. Vodnik, .lubliana. Stan trg U. 5260-6 Mrčes uši, stenice, bolhe itd.) za ite*[jivo uničite z »Toxin« praškom. Drogerija Kane Židovska ulica 1. 6001-6 Proda se: Vib na 1'ruLt. "iioua Stropne m visokopritlične hiše. Parček v š.ški, Bežigradom in v Mistah Travniki na Viču in na Barju. Zajec Andrej, Tavčarjeva ulica 10. 6127-20 ; Naprodaj: '-nadstropne in v«?okopritiične niše. — Vila na Pn.lah. — Parcele v Šiški. Bežigradom in Mostah — Travniki na v»č krajih na Barju. Zajec Andrej. Ta .-Carjev« ulica. 61518-20 3 stanovanjsko hišo ugodno prodam Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Zahodna stran«. 6122-20 tanovanje Dam krasno, sončno ceneno trl-objo stanovanje — 'kopalnica, kos vrta) — blizu Rakjvnika za tvo do štiri-sohuo v centru Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zame-n.ava Ž13«. 6124-21 Sobo odda Opremljena soba lipa, tudi j delno so rabo kuhinje se takoj v Kolezijski ul. 24 I. delno soupo-odda 6104-23 Sobo oddam osebi, ki bi pazila na otroka. Oglasiti: Poštna hranilnica g. Gruden. 6096-23 Živali Prašički za rejo v tež: ol 20 do 30 kg. cirka 1 ion koin. st bodo prodaja!: v sredo, 14. t. na. na dvori- i š'*u g"- i I rit- Ki '.-m Poljanska cesta. 6118-27 V centru oddam takoj lepo opreml.eno sobo. Somškova 7-11. 6112-23 Opremljeno sobo aolnčno, s posebnim vhodom z 1 ali 2 posteljama, blizn tramvaja, oddam. Sp. Šiška. Cernetova 31-1. 6115-2S o. = 3 m » n ra B ra ia -j nt II3 v ~ f »5 S b a - » K s s s. < < ? c ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ v ♦ ♦ ♦ ♦ O T V O R I T E V i Javljam, da sem o tvorila V ŽIDOVSKI ULICI ST. 6 nov brivsko frizerski salon m se cenj. damam in gospodom priporočam. Obenem se zahvaljujem svojim cenjenim klijentom v Trebnjem za dosedanjo naklonjenost. JEREB VILMA lOTVORITEV Masaža Vas pomiri m ozdravi! Obisk 15 lir. Dopise na ogi. odd. Jutri pod »Dame«. 6111-90 Krompir za seme dam onemu, ki m' odstopi neka1 zemlje za obdelavo. Po- Elektromotor Vi—1 Ks, ca 900 obratov, kupim. Ponudbe na firmo »Majda«, Jenkova 7. 6101-29 Pisalni stroj nov, ozir. dobro ohranjen, kupim ali zamenjam proti event. doplačilu. Ponudbe nuube na ogl odd. Jutra pod j na firmo »Maida«, Jenkova »Severna stran« 6117-33 7. 6102-29 1NSERIRAJTE V „JUTRU" Izgubljeno Zapestno uro v soboto izgubljeno, dobite pri Cof, Vcrovškova 56. 6108-2S Lornjon je našel Eajko T',-k. Petrar-eova ulioa 17. 6122-28 Pridelki Rumeno korenje :n krmilno peso dobite t skladiščih Gospod* reke zveze v Mais rovi ulici 10. 5797 3S ................... CITAJTE »Jl'TKO«l 3ER1TE OGLASE! S t V globoki potrtosti sporočamo, da nam je umrl ljubljeni ZAJEC ADOLF šolski upravitelj v Čadrežah Pogreb dragega je bil v sredo 7. t m. v SL Jerneju, kjer mu je začasno zemeljsko počivališče. Za izkazano zadnjo naklonjenost, vsem naša iskrena zahvala. LJUBLJANA. 13. aprila 1942. tTfiijW.-5»' .7 H Žalujoči: MARJAN, sinček m rodbini ZAJEC — PIRŠ ,4®;-;. '."ž! - , f. t • f + Umrl je dne 12. aprfla 194S moj dragi mož, brat. stric ln svak. gospod Parcelo v Šiški, ; 600 kv. m in v vzhodnem 1 delu 500 kv 01 prodam. Po- 1 oudbe ua ogl o.d. Juaa ' pod »Rabim denar«. 6131-20 nt) i-.-iV gostilničar \"a njego\i zadnji poti ga spremimo v sredo, dne 14. aprila 1943 ob 3. uri popoldne z žal — kapelice sv. Jožefa. — na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 19. aprila t. I. ob Vz 8. uri v cerkvi sv. Krištofa v Ljubljani. LJUBLJANA, dne 12. aprila 19+S. Žalujoča žc2?a TONČKA in ostalo sorodstvu A. ALEXANDEK: Tmmmmmm 15 POZABLJENI NAPEV_ .ROMAN Wilbiu,> ki mu je bilo takrat trinajst let, se je še aobru spominjal tragičnega prizora. V pokojnikovem obrazu ni bilo ničesar strašnega: bilo je, kakor da bi mu na tankih ustnicah še vedno plaval običajni dobrodušni in šaljivi nasmeh. Za tem se je Wilbur spominjal neznanih ljudi, ki so se gnetli skozi hišna vrata in terjali denar in spet denar. Ralph Isacik je bil pač očitno živel nad svoje finančne možnosti in tako zapravil vse premoženje ter pustil za seboj celo neporavnan častni dolg. Neomt jeno spoštovanje, ki ga je imel Wilbur do matere, ie izviralo prav iz tistega časa; že takrat je bil snoznal, kaj pomeni, da človek v takih oko, lišč:nah ne izgubi glave. Gospa Isacik, ki je vse do moževe smrti le v podrejenosti gospodinjila hiši, ne da v: jo kdo resno uvaževal, skoraj aeznana in neopažena v vrtincu nore, razsipne veselosti, je v trenutku poloma pokazala vso svojo spretnost in bistroto duha. Prevzela je vsa pogajanja z upniki, in tudi tisti izmed njih, ki prej možu niso biii dovo- lili niti tedna dni odloga, so se zdaj zadovoljili z dolgimi plačilnimi roki, prepričani, da bo železna cdl -in- si gospe Isacik skrbela za ureditev vseh obveznosti. Toda s tistim tragičnim dnem je bila postala hiša žalostna in zapuščena. V njenih razkošnih prostorih, polnih dragocenega starinskega pohištva, nisi več slišal ne širokega smeha ne šaljivih in dobrika-vih puhlic. Celo stari Dick, edini služabnik, ki je vkljub smešno skromni plači vsa ta leta zvesto vztrajal na svojem mestu, je taval po hiši kakor prikazen, ne da bi se upal oporekati, kadar je gospa Isacik vsak tretji dan slovesno naznanila, da bo opoldne »za izpremembo« kuhan krompir s čebulovo omako. Dvajset let pomanjkanja in trde borbe z upniki seveda ni bilo ugodno vplivalo na značaj te žene. Smisel za varčevanje, ki ga je kazala prvi čas, £e je bil izpremenil v skopost in lakomnost, njena odločnost v malenkostno, ujedljivo trinoštvo; brezkončno prepiranje z bolj ali manj poštenimi in razumnimi upniki je bilo zbudilo v nji sovraštvo do vsega človeškega rodu, izvzemši seveda lastnega sina. Wilbur je vzdihnil. »Torej, je vztrajala gospa Isacik, ki se ji je zdel sinov molk od sile dolg, »ali mi boš plačal potovanje v Evropo ali ne?« »Yes, dear mother,« je Wllbur krotko odvrnit »Peljala se boš, kamor koli te bo veselilo, čeprav ne verjamem, da bi se v Evropi bolje jedlo kakor pri nas.« Ta mah je avtomobil obstal, in šofer je odprl vratca. Gospa Isacik je pazljivo pogledala na taksa-meter in plačala točni znesek, ne več ne manj. Toda šofer je še vedno iztezal roko. »Wilbur, mož čaka na napitnino!« je z vrešče-čim glasom rekla mati. ?Imaš kaj drobiža pri sebi?« »No, dear mother.« je sin resnicoljubno odvrnil. 3>Wilbur nima drobiža!« je gospa pojasnila šoferju. »Prihodnjič dobite dvorno napitnino.« Pustila ga je na cedilu in stopila z Wilburjem skozi vratca, ki so vodila preko lepega vrtička v Manhattan House. Lux je sprejel gosta z globokim priklonom. »Izvolite, prosim, < je rekel, ko jima je bil pomagal odložiti, in odprl bližnja vrata. Gospa Isacik je stisnila oči tei skozi lornjon pogledala okrog sebe; komaj pa je bila veličastno prestopila prag, je zavzeto obstala, &akor bi jo prikoval na mestu. Dvorana je bila polna ljudi, in vsi so z očitno radovednostjo hkratu uprli oči v zadnja došleca. Hišni gospodar je vstal iz usnjenega naslanjača in ves nasmejan prišel novima gostoma naproti. »Pozdravljena, draga sestra!« je vzkliknil s prisrčnim in dobrovoljnim glasom. »Zelo me veseli, da si se tudi ti odzvala mojemu skromnemu vabilu. Lepo je, da si napravila križ čez preteklost... Kako si že dejala takrat, pred petnajstimi leti, ko me je visoki rodbinski svet sramotno izobčil iz vaše srede? Se še spominjaš?« »To so minule reči, dragi Frederick,« je hitro rekla gospa Isacik. Nihče več ne misli nanje.« ■ Tem bolje!« je zadovoljno meni} Mannhattan. »Izvoli sesti, prosim! In tale dečko ob tvoji strani je mali Wilbur, če se ne motim »Da, moj sin,«- je mati pritrdila. »O, glejte si, glejte si! Veš, da je zrasel? Ves takšen je kakor oče. Res. podobnost s starim Isa-cikom je osupljiva! ... Kaj mu je tudi drugače podoben? Je tudi tak zapravljivec kakor ubogi Ralph ?« »Ne,« je odgovorila mati. »Moj sinko je zelo varčen. Jeli, Wilbur. da rad var^uješ?« »Oh, da, stric Frederick, varčujem pa zelo! je ponovil Wilbur, zvest materinim navodilom, čeprav se je vpraševal, kako bi mogel varčevati, ko še nikoli ni imel celega dolarja v žepu. »Čudovito! Človek kar strmi!« je vzklikni! Manhattan, ki od presenečenja ni vedel kod ne kam. »Tako malo da bi bil podoben očetu? .. Eh. Isacik je denar z lopato metal skozi okno! Ob tistem, kolikor je vsak večer izgubil za zeleno mizo, bi bil živel marsikateri gentleman leto dni. Kadar sem ga pa prosil za kako podporo, mi je vseiei odgovoril, da nima denarja...« - »Malce trdosrčen je bil res," je menila gospa Isacik. »Nemara,« je dozdevno raztreseno pritrdil Manhattan. »Spominjam se, kaj mi je nekoč rekel: da mu je žena strogo zabičila. naj ne da takemu potepuhu in nepridipravu, kakor sem jaz. niti beliča.« Urejuje: Davorin RavJjen — izdaja aa Konzorcij »Jutra«; Stanko Viraat — Za Narodno tteitarno cL dl kot tiskarnarja. Fran Jerao — 1» mwen*>n» det je odgovoren: Ljubomu Volčič — Vsi v Ljubljani