SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po počtl prejeman valja: Za celo lato predplaiaa li fld., u pol leta 8 fli., ха žetrt le'* 4 (14., ia jedea meiec 1 fld.40 kr. V admlniatraoljl prejeman valja: Sa eile leto II fld., aa pol leta 6 fld., za ietrt leta S fld., u jeden mesa« 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. v«ž » leto. Poiamni Številke po 7 kr. Naročnino ln oznanila (iaaerate) viprejema upravnlltvo ia ekipedlelja v „Katol. Tlikaral", Kopitarjeve ollee it. 2. Rokoplal ie ne vračajo, aefrankovana puma ne vaprejemaje. Vrednlitvo je v Bemenllklh ulicah it. 2, I., 17. Ishaja теак dan, ixviemii nedelje in prainike, ob pol 6 ari pepoldnt, &tev. 215. V LJubljani, v torek 21. septembra 1897. Letni lt XXV. Vseslovenski in istrsko-hrvatski shod. (Dalje.) Nagovor ruiinskega poslanca dr. Bar-winskega. Ko je pozdravil shod v imenu rusinskega naroda in zagotovil popolno solidarnost rusinskih poslancev s slovenskimi in hrvatskimi kolegi (v slovenskem jeziku), je nadaljeval posl. Barwinski v ru-sinskem jeziku. Pred vsem se zahvali za podeljeno mu čast, ko so ga izvolili v častno predsedništvo, in opomni, da se prvikrat Rusin, rusinski poslanec udeležuje z zastopniki Slovencev in Hrvatov posvetovanj, ki se tičejo zboljšanja političnega stanja avstrijskih Slovanov v obče, in posebej še Slovencev in Hrvatov. Bilo je v resnici providencijelno, da so se zastopniki rusin., slov. in hrvat. naroda združili začetkom drž. zbora spomladi t. leta, ki bode nedvomno začetek nove ere avstrijskim Slovanom, v „slov. kršč. narod, zvoni" z namenom, da dosežejo in branijo svoje narodne pravice. In v resnici je postala ta zveza vez med dvema najmočnejšima parlamentarnima skupinama — med Cehi in Poljaki. Petintrideset let je preteklo po začetku konštitucijonelne ere, dokler ni po mnogih krivih potih, ki so prinesla avstrijskim Slovanom mnogo zla, sedanja parlamentarna večina združila vse avstrijske Slovane v jednem taboru. In vendar je to združenje tako naravno in se mora iz temelja zgodovinskega razvoja avstr. Slovanov izvajati. Slovanska apostola sv. Ciril in Metod sta prinesla Slovanom početke literature iu narodne prosvete v staroslovenskem jezika, ki je ključ vseh slovanskih jezikov in oče današnjega slovenskega jezika. V tem jeziku se je oznanoval sv. evangelij tudi med Cehi in Poljaki, dalje med Rusini in naša dežela (Cervena Rus'), nekdanja domovina Hrvatov, je spadala do reke Styr a pod dijecezo sv. Metoda. Rusinski narod je ohranil do današnjega dne dedščino sv. slov. apostolov v cerkvenem bogoslužju in cerkvenih knjigah, in najstarejša doba našega slovstva se je razvijala na tej podlagi. Ne glede na to skupno trdno podlago so se slovanski narodi v svojem zgodovinskem razvoju ločili. Zapadni in jugozapadni Slovani so se oklenili zapada in so čre-pali prosveto iz močnega vira zapadne evropejske kulture, toda pri tem so zgubili marsikatero potezo slovanskega značaja. Mi Rusini smo prišli z združenjem s sv. apostolsko Stolico v dotiko z zapadom in njegovo kulturo. Ta verska duševna vez, ta dedščina sv. Cirila in Metoda, ki je oživljala in krepila Slovane v boju s sosedi tuje narodnosti, je postala podlaga, lepilo, ki je združilo slovenske, hrvat. in rusin. poslance v „slov. kršč. narodno zvezo", v to vez sedanje parlamentarne večine na podlagi krščanske pravičnosti in popolne narodne jednakopravnosti vseh narodov avstrij. monarhije. Ravno ta podlaga kršč. - katoliške pravičnosti je nagnila nemško-katoliško ljud. stranko, da je stopila v večino. Zato ji bodi čast 1 Stojimo na predvečeru jako imenitnega in odločilnega momenta, ki bo nedvomno provzročil prevrat v nadaljnem zgodovinskem razvoju avstr. Slovanov in nadaljnem razvoju avstrijske monarhije. Mi imamo svojo usodo v svojih rokah. Zato mo- ramo se potegniti zajedno „za vaše in naše pravice", mi moramo biti jako požrtvovalni, vztrajni in zmerni. Nasprotniki Slovanov stavijo svoje upanje na star greh Slovanov — na prepir in neslogo — in skušajo na ta način doseči zmago. Pokažimo torej, da zaman upajo, da znamo odstraniti vsak vzrok prepira in nesloge, dokažimo, da smo jedini, naj nam je še toliko hudega treba prestati, naj nam je še toliko žrtvovati, da dosežemo vzvišeni cilj. V imenu svojih kolegov, rusinskih poslancev javljam, da se popolnoma strinjam solidarno z vašimi težnjami, prepričan, da moremo tudi mi v svojih narodnih težnjah računati na vašo solidarno podporo. Sklepam svoje besede z iskreno željo (slovenski): Dal Bog, da bi slovensko in hrvatsko ljudstvo tako hitro kakor mogoče prišlo do svojih pravic in v tej nadi kličem : „Živelo slovensko in hrvatsko ljudstvo, živeli njega zastopniki 1" Politični pregled. V Ljubljani, 21. septembra. Otvoritev državnega mbora. Se dva dneva nas ločita od onega pomenljivega dne, ko se snidejo zastopniki avstrijskih narodov k prvi seji državnega zbora, toda glede notranjega političnega vprašanja nimamo še prav nobene jasnosti. Niti predsedniško vprašanje še ni dozorelo, kaj še Ie vprašanje glede razmerja mej vlado iu večino. Dunajski listi izražajo nado, da se vprašanje glede zborničnega predsednika reši tekom današnjega dne, ko se najpreje snide pododsek, zvečer pa parlamentarna komisija. Pododsek bode toraj najprvo rešil to zadevo, potem se bo pa znova nadaljevalo pogajanje glede zahtev veČine. Vsekako je toraj potrebno, da se člani pododseka še jedenkrat obrnejo do ministerskega predsednika ter ga resno vprašajo, kaj prav za prav namerava ukreniti. 2e danes pa smemo s precejšnjo gotovostjo trditi, da se tudi v zadnjem hipu ne bo dosegel povoljen vspeh in bode toraj večina prisiljena, da izvaja iz tega skrajne posledice. Z vlado ali proti njej bodi geslo vseh članov večine. Hrvatski ban grof KJiuen-IIedervary menda vendarle odstopi letošnjo jesen, ako zopet ne pride kaj posebnega vmes. To je najnovejša vest, ki jo objavljajo sedaj nekateri mažaronski listi. Zatrjuje se, da je ban nameraval storiti ta korak že minulo pomlad, toda vlada ga je baje pregovorila, da je ostal tako dolgo na tem mestu, dokler se ni našel pravi in primerni naslednik. Sedaj se je v tem oziru obrnilo na bolje, kajti listi poročajo, da mu je vlada našla naslednika v osebi grofa Rudolfa Erdo-dyja, ki je znan kot neumoren boritelj za hrvatsko-ogersko nagodbo. Koliko je resnice na tem poročilu, pokaže nam bodočnost, vendar pa zelo dvomimo, da bi se v kratkem zgodilo to, po čemer hrepene domoljubni Hrvatje. Sicer pa, ako se tudi uresniči njih iskrena želja, se na Hrvatskem ne bo obrnilo prav nič na bolje v tem oziru, kajti vlada bode že skrbela, da pride na banski prestol tak mož, ki bo gotovo trobil v vladin rog. Socijalistična demonstracija v Budimpešti. Minolo nedeljo, toraj dan poprej, ko je dospel v Budimpešto nemški cesar Viljem, priredili so ondotni socijalni demokratje veliko demonstracijo. Sprva so nameravali demonstrovati po mestnih trgih in ulicah, toda ko jim je policija to prepovedala, so korakali mirno i z mesta v mestni log, kjer se je vršil demonstrativni shod. Udeležilo se ga je kakih 4000, po drugih virih 20.000 delavcev, mej njimi tudi nekaj kmetov iz okolice. Nastopilo je več govornikov, ki so navduševali poslušalce za splošno volilno pravico in ostro kritikovali delovanje oger-skega parlamenta. Konečno se je vsprejela resolucija, v kateri se zahteva splošna volilna pravica. Shod se je završil še precej mirno, le zvečer je bilo nekoliko neredov. Shoda so se nameravali udeležiti tudi duuajska voditelja Adler in Pernerstorfer ter Daszynski, toda že na predzadnji postaji Kelenfold , je policija prva dva ustavila ter jima zabranila vhod v mesto. Vkljub vsem ugovorom sta se morala hote ali nehotć vrniti nazaj in sicer v spremstvu policijskih stražnikov, ki so ju spremili do kolodvora, odkoder sta morala naravnost na Dunaj. Za posl. Daszynskega je bilo pa grozdje najbrž prekislo, da se niti od doma ni upal. Grško-turško vprašanje. Kakor smo včeraj poročali, vsprejet je prvotni načrt za mirovno pogodbo, kajti odobrila sta ga zastopnika grške in turške vlade in tudi poslaniki eo mu pritrdili. Toda vsakdo bi se motil, ko bi menil, da je s tem rešena preporna zadeva, kajti minulo bo najbrže še lepo vrsto dnij, predno bodo zavladale mej Grki in Turki zopet stare razmere. Daces ali jutri se snide grški parlament, ki mora sedaj prvi izreči svojo sodbo o posamnih točkah načrta. Pričakuje se sicer, da bo odobril nespremenjeno predlogo, gotovo pa je vkljub temu, da bo padla marsikatera ostra beseda raz govorniški oder. Takoj po tej odobritvi se predloži načrt sultanu, o katerem listi zatrjujejo, da se ne bode protivil podpisu, akoravno se je pojavilo v zadnjih dneh v Carjem gradu zelo veliko nasprotje do predlaganih določb. Vse to se završi, kakor trdijo nekateri, v teku osmih dnij, in potem se šele sostavi mejnarodna komisija, ki bode nadzorovala grške finance ter skrbela za to, da dobi Turčija, pa tudi vsi stari upniki, zahtevano svoto. Ko bo vse to zagotovljeno, potem je še le nada, da se po dolgem času Tesalija oslobodi turških čet, in se prično normalne razmere. Konečno preostaja še jedna stvar, namreč definitivna določitev državne meje. Ta zadeva se najbrže ne bo tako lahko rešila, kajti Turčija že sedaj bobna v svet, da ni zadovoljna s prvotno določeno mejo. Jedino dobro bo pri vsem to, da bo odločevala o tem komisija, sestoječa iz zastopnikov obeh držav ter članov mejnarodne komisije, ki sklepa na to po večini glasov. Kakor toraj razvidno, bo steklo še precej vode v morje, predno se bo lahko reklo, da je do zadnje pičice poravnana grško-turška zadeva. Švedija in Norvegija obhajata te dni veliko slavnost, katere se vdeležujejo vsi krogi cele države. Minulo soboto je namreč minulo 25 let, odkar je prevzel vlado sedanji kralj Oskar II. po svojem bratu Karolu XV., ki je umrl še le 46 let star dne 18. septembra 1872. Vsa mesta in večji kraji so ob tej priliki pokazali na mnogovrstne načine svoje spoštovanje do vladarja jubilanta, poleg tega mu je pa skupno prebivalstvo poklonilo častni dar v znesku 2,200.000 kron. To veliko naklonjenost pa sedanji kralj tudi zasluži. Vkljub mnogoštevilnim /.— / političnim in ustavnim bojem, ki so se bili mej zje-dinjenima kraljestvoma v teku zadnjih 25 let, se je pokazal pod vlado sedanjega kralja velik napredek na vseh poljih človeške delavnosti. Krepko se je kralj ustavljal vsem poskusom razdružiti zvezo mej obema deželama. Veliko se je storilo v tem času za pomnoženje vojne moči na suhem in na morju, pa tudi umetnost in znanost se je za njegove vlade prav dobro razvijala. Nikakor se toraj ni čuditi, da je prebivalstvo Svedije in Norvegije, posebno pa glavnega mesta Stokholm napelo vse svoje moči, da dostojno proslavi 25-letnico svojega vladarja. Cerkveni letopis. Okrožnica papeža Leona ХП1. o rožnem vencu. Častiti bratje, pozdrav in apostolski blagoslov. Kolike cene za javne in zasebne koristi je, da se češčenje preblažene Device Marije neprenehoma goji in razširja od dne do dne z večjo vnemo, lahko spozna vsakdo, ako se ozira na vzvišeno stopinjo dostojanstva in slave, katero je Bog odločil za Marijo. — Od vekomaj je Bog Marijo izvolil za Mater Besede, ki je imela odeti se v človeško telo. Zato jo je tako odlikoval mej vsemi v trojnem redu narave, milosti in slave, kakor cerkev s popolno pravico obrača nanjo nastopne besede: Prišla sem iz ust Najvišjega, prvorojena pred vsemi stvarmi. (Sirah, 24, 5.) Ko se je pričel tek stoletij in so začetniki Človeškega rodu padli v greh in ko so bili vsi potomci zaznamovani z istim madežem, bila je Marija določena kot zastava za zopetno ustanovitev miru in odrešenja. Sin jedineo Baga odlikoval je presveto Mater z izredno častjo. Tekom svojega skritega življenja je privzel Devico kot pomočnico pri dveh prvih čudežih, katera je izvršil: čudo milosti, vsled katerega se je stresel sin Elizabete v njenem telesu, ko jo je pozdravila Marija, in čudo v naravi, po katerem je Jezus spremenil vodo v vino na ženitnini v Kani. In ko je na koncu svojega javnega življenja Kristus ustanqvil novo zavezo, ki je morala biti zaznamovana z njegovo presveto krvjo, izročil je presveto Devico apostolu ljubljencu s predragimi besedami: Glej, tvoja mati! (Jan. 19, 27.) Mi pa ki, dasi nevredni, tukaj na zemlji pred stavliamo Sina božjega, nikdar ne prenehamo proslavljati časti take Matere, dokler bo zadnja iskra življenja tlela v našem srcu. Ker čutimo, da ta doba ne more biti več dolga vsled naše visoke starosti, si ne moremo kaj, da ne bi spominjali vseh svojih bratov v Jezusu Kristusu in vsacega posebe na poslednje besede, katere je On pripet na križ zapustil kot svojo oporoko : Glej, vaša mati! Mi menimo, da so naše želje izpolnjene, ako imajo naši opomini tak vspeb, da nima noben vernik nič bolj pri srcu, nič dr&žjega, nego češčenje Marije, in če sme vsak kristijan sebi prisvajati besede sv. Janeza, katere je zapisal sam o sebi: In od tiste dobe jo je učenec k sebi vzel. (Jan. 19, 27.) Ob bližajočem se mesecu oktobru, častiti bratje, nismo hoteli, da bi tudi to leto Vam ne pisali; mi Vas z nova opominjamo z vso mogočo iskrenostjo, naj si vsak izmed Vas prizadeva z molitvijo sv. rožnega venca pridobiti milostij za se in za vojskujočo se cerkev. Zdi se, da se ta način molitve po previdnosti božji koncem sedanjega stoletja tako Čudovito razširja, da se pojemajoča pobožnost vernikov znova poživlja; to spričujejo vzlasti znamenita in sloveča svetišča zgrajena v čast Materi božji. Tej božji Materi donašali smo cvetke v mesecu majniku, sedaj pa v oktobru, v mesecu sadov, želimo, da ga preživimo s tem, da Marijo s prav posebno pobožnostjo in iskrenostjo častimo. Spodobi se res, da ste te dve dobi posvečeni Njej, ki pravi sama o sebi: Moji cvetovi so sadovi časti in kreposti. (Sirah 24. 23.) Skupne osnovne vezi, po katerih ljudje hrepene po naravi, niso bile morda nikoli tako zrahljane, kakor v naših časih in nikoli tako splošno in s toliko živo vnemo iskane. Nikdo bi ne imel vzroka žalovati, ako bi slabotna človeška narava, plemenita sicer sama na sebi, ne zapustila kedaj svojega namena ter se nagnila k slabemu. Toda, mi vidimo, kako ee zjedinjujejo v zvezo razne vrste hudobnih ljudij, ki zbirajo svoje sile „proti Gospodu in njegovemu Kristusu". (Ps. 2. 2.) A tudi med katoličani smemo reči, in to. je naSa tolažba, se bolj cenijo pobožne družbe, nego poprej in ki so tako številne v cerkvi, kakor so vezi ljubezni ter kakor v nekem skupnem bivališču združujejo vse vernike s takim namenom, da se opravičeno smejo imenovati in so tudi v resuici — bratje. Nasprotno pa, ako se zatre krščanska ljubezen, se nikdo ne sme ponašati s tem imenom, nikdo s to jedinostjo. To je že Tertulijan krepko izrazil takole: .Mi smo vaši bratje pravom natore, ker imamo isto mater, če tudi bi bili v kvar ljudij, ako ste slabi bratje. S toliko večjo pravico pa se imenujejo in so bratje oni, ki spoznavajo jedinega Boga, ki imajo kot namen samo želje po svetosti, ki se približujejo, izvirajoči iz istega naročja nevednosti, s trudom do prave luči resnice. Bazne so oblike, po katerih imajo katoličani navado, ustanavljati velebligodejne družbe, o katerih govorimo. Tako imamo zveze, gospod.društva, družbe sa posvečevanje praznikov, zavetišča za mladino, bratovščine in mnogo drugih lepih zvez z jednako plemenitimi nameni. Vender pa so vee te naprave, dasi se po svojem imenu, obliki in po posebnem namenu »de nove, v resnici zelo stare. Gotovo je, da nahajamo v pričetku krščanstva družbe jednake vrste. V teku časa so bile seveda potrjene po pravilih, odlikovane po znamenjih, obdarovane s prednostmi, izročene češčenju v svetiščih, služeče koristim duševnim ali telesnim, dobile so v teku časov razna imena. Njih število se je v teku stoletij vedno množilo, tako da n. pr. v Italiji ni nobenega kraja, nobenega mesta, da, nobene župnije, kjer bi ne bilo nobene take družbe. Prav častno mesto mej temi družbami pa mi dajemo tako zvani bratovščini presv. rožnega venca. Kajti, ako se oziramo na njen izvor, odlikuje se ta bratovščina med drugimi jednake vrste po svoji starosti, ker ima kot začetnika sv. Dominika samega. Ako pomislimo na privilegije, ima jih kar moč najštevilnejših po dobroti in velikodušnosti naših prednikov. Oblika, ali da se bolje izrazimo, duša te bratovščine je Marijin rožni venec, katerega važnost smo že večkrat prej natančno razložili. Toda vpliv in važnost rožnega venca, v kolikor se naklada kot dolžnost, naročena udom bratovščine, ki ji daje ime, sta prav posebnega ozira vredni. Vsakdo vć, kako potrebno je za vsacega človeka, da moli, ne da bi se morda mogli spremeniti sklepi božji, marveč da kakor spravi sv. Gregor, ljudje proseč zaslužijo, prejeti to, kar je Bog vsemogočni že pred veki odločil, da jim bo podeljeno. (Dialog. I. 8.) Sv. Avguštin zopet pravi: Kdor zna prav moliti, zna prav živeti. (In Ps. 118.) Toda molitve so tem bolj zmožne pridobiti pomoči iz nebes, kolikor bolj jih moli očitno, stanovitno in združeno veliko število vernikov, tako da vsi, ki molijo, napravijo en sam zbor. To dokazujejo prav jasno besede iz djanja apostolov, kjer je rečeno, da so učenci Jezusovi, pričakujoč obljubljenega sv. Duha, vstrajali enega duha v molitvi. (Dj. ap. 1. 14.) Kedor tako moli, ne more, da ne bi dosegel sadov. In to se ravno godi z molitvijo sv. rožnega venca. Kakor duhovni, opravljajoč svoje duhovniške molitve, slave Boga javno, stanovitno in vspešuo, tako so tudi v svoji vrsti neprestane in skupne molitve, katere opravljajo bratovščinami, moleč rožni venec, ali Marijin hvalospev, kakor to molitev imenujejo mnogi rimski papeži. Ker imajo očitne molitve, kakor smo dejali, večjo ceno, nego zasebne, ter tudi večjo moč za uslišanje, je jasno, zakaj so cerkveni pisatelji imenovali bratovščino sv. rožnega venca „prosečo vojaško armado, zbrano po očetu Dominiku pod zastavo Matere božje," one Matere, katero sv. pismo in zgodovina cerkve pozdravlja kot ono, ki je premagala hudobnega duha ter je obhajala zmagoslavje nad vsemi krivoverami. Rjs druži Marijin rožni venec vernike, ki opravljajo to pobožnost, v skupno vez, podobno vezi, ki biva mej brati ali mej vojaki, zbranimi v istem šotoru. Tako je zbrana dobro vrejena in mogočna armada, ki je zmožna v bran se staviti notranjim in zunanjim sovražnikom. Udom te bratovščine po vsej pravici veljajo besede sv. Ciprijana: Mi imamo očitno in skupno molitev in kader mi molimo, ne molimo le za enega, marveč za vse ljudi, zato, ker smo mi kot ljudstvo zbrani. (De oi at. domin.) (Koneo «ledi.) Dnevne novice. v Ljubljani, 21. septembra. (Po vseslovenskem shodn) O shodu, ki ee je vršil v tako veličastnem miru in ob tolikem soglasnem navdušenju, ne maramo voditi nobene polemike z nikomur, zato le konštatujemo z ozirom na „Narodove" opazke glede na naše notice o Spinčičevem govoru, da je v našem programu: svoboda in neodvisnost cerkve od države ena prvih točk ter da radi tega po naših načelih ne gre o cerkvenih stvareh nikomur drugemu govoriti, razven kompetentni cerkveni oblasti. To je za nas veljavno načelno stališče. Ker žal v naši državi ni tako, marveč meni država, da ima tudi v cerkvenih stvareh ona prvo besedo, zato se za sedaj to načelo praktično do cela ne more izvajati. Vsled tega imajo tudi zastopniki naroda nasproti vladi pravico grajati, ako v tem oziru krivično postopa. Zaradi tega smo bili tudi mi za resolucijo, katero so stavili naši državni poslanci, zahtevajoč, naj se za hrvatske vernike vzgajajo duhovni, vešči hrvatskemu jeziku in zavzeti za blaginje hrvatskega ljudstva, tembolj ker je to stroga zahteva tridentinskega cerkvenega zbora, da se vsakemu narodu pošiljajo duhovni, vešči njegovega jezika. Kar nam ni bilo po godu, bil je način, kako se je o tej točki razpravljalo, in ta način bi si bili mi želeli drugačen. (Pastoralna konferenca) dekanije Ljubljanske bo v četrtek 23. t. m. ob 10. uri v semeniški dvorani. (Časten dan za mesto Kranj.) Iz Kranja, 19. septembra 1897. [Izv. dopis.] 18. dan t. m. se po daljšem presledku zopet prikaže zlato solnce in zbudi mesto in okolico k veselim zadnjim pripravam za slavnost. — 2e zgodaj so ulice polne veselih ljudij, opazujočih vedno naraščajoče število zastav, ki se druga za drugo prikazujejo izza streh in v kratkem času podajejo skupno z drugim okrasjem lično osna-ženemu mestu povsem novo svečanostno lice. Ob 8. zjutraj sprejme mestni odbor z županom Savnikom na čelu na kolodvoru dež. predsednika gosp. barona Hein-a in vladnega svetnika Merka kot zastopnika vlade, deželnega glavarja g. Detelo, dež. šolskega nadzornika g. Šumana in ravnatelja g. Junoviča, deželna odbornika dr. Schaffer-ja in Murnika ; došli so tudi drž. poslanci Ferjančič, Kušar, Pogačnik, župan ljubljanski g. Hribar, zastopnika kranjske hranilnice gg. Baumgartner in Samassa, nač. kranjske stavbinske družbe i. dr. — Prej je že bilo prišlo mnogo drugih gostov iz vseh krajev Kranjske, nekaj duhovnikov, posebno mnogo pevcev in pevk iu županov z Gorenjskega v narodnej noši. Kmalu pri-drdrajo vozovi z došlimi dostojanstveniki na trg pred župnijsko cerkev, kjer so čakali gimnazijci z učiteljskim zborom, ljudska šola, uradniki, odbor „Čitalnice", „Gorenjski Sokol", gasilno društvo, lepo število fantov in deklet in žen v narodnej noči in mnogo občinstva. — Ko se g. dež. predsednik pogovori z nekimi uradniki, gredo vsi zbrani v cerkev. Tu bere preč. g. dekan v Kranji slovesno sv. mašo. Po končanej sv. maši gre preč. duhovščina z dostojanstveniki in učenci v slovesaem sprevodu blagoslovit novo gimn. poslopje. Pred vrati se opravijo dotične cerkvene molitve, potem se blagoslovi ogelni kamen in vzida ob jednem z bakreno skrinjico, v katero se je položila poleg drugih listin spomenica, ki so jo podpisali navzoči gostje in nekateri izmed občinstva. Zupan pa izjavi v primernem govoru, da je s tem delo občine Kranjske končano, in da zdaj nastopi država. Na to se odkrije spominska črno-mramornata plošča s sledečim napisom: Njegovo veličanstvo presvetli cesar Franc Jožef I. je z naj-višo odločbo z dne 21. julija 1894., ko je bil c. kr. naučni minister njegova vzvišenost dr. Stanislav Poraj, vitez M a d e y s k i, milostno blagovolil dovoliti, da se počenši s šolskim letom 1894/95. otvori c. kr. viša gimnazija v Kranji pod županstvom Ka-rola S a v n i k a po kranjski stavbinski družbi ter dne 18. septembra 1897. slovesno oddana v porabo visoki c. kr. učni upravi, ko je bil c. kr. naučni min. njegova vzvišenost baron dr. Pavel Gautsch, pl. Frankenthurm iu c. kr. deželni predsednik kranjski baron Viktor H e i n. — Med tem so se bili zbrali dijaki in občinstvo v gimnazijski kipeli, tačasnej slavnostnej dvorani, okusno ozaljšanej z zelenjem, cvetlicami in zastavicami. Na vzvišenetti mestu stoji kip njega Veličanstva, presvetlega cesarja. — Sem pride po odkritji spominske plošče gospoda s preč. duhovščino na čelu. Tu blagoslovi preč. g. dekan kapelo in vse poslopje; po končanih cerkvenih obredih se obrne g. dekan do pričujočih z nagovorom, naglašujoč veliki pomen tega dneva in proseč Boga, naj izliva svojo milost na to poslopje in one, ki bodo bivali v njem, da se doseže vzvišeni namen t"ga učnega zavoda. (Konec sledi.) (V I. razred kranjske gimnazije) je letos vspre-jetih 91 učencev, v vseh razredih jih je 336, vspo-rednice bodo v I., II. in III. razredu. Vnovič je otvorjen V. razrede (Z Brezovice pri Ljubljani.) Dne 12. t. m. bil je g. Ivan Kogej, tukajšnji nadučitelj, kateri že skoz 32 let v tukajšnji občini neumorno deluje t lepimi vspehi, jednoglasno izvoljen častnim občanom. Krasno izdelana diploma se istemu gospodu prihodnji teden izroči. (Poštne zadeve.) Popolnoma prenovljen, jako pripraven zaprt poštni voz vozi sedaj med Mokronogom in Trebnjem. Odhod iz Mokronoga ob 9. uri zjutraj m iz Trebnjega ob 4. uri 45 minut popoldne, toraj po prihodu ljubljanskega vlaka. Za vožnjo, katera stane 1 gld , dobivajo se listki pri vseh na progi ležečih c. kr. poštnih uradih. (Zdravje v Ljubljani) od 5.—11. t. m.: Novo rojenih je bilo 16; umrlo jih je 10, med njimi za tifuzom (legarjem) 1, za jetiko 3, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 4; med njimi so bili 3 tujci in 4 iz zavodov. — Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za škarlatico 1, za tifuzom 3, za vratico 5. (Ogenj.) V saboto popoldne so baje zažgali otroci v Sakovi vasi pri Kočevju pušeč smodčiče. Pogorelo je petero poslopij. Dasi je nagajal veter, posrečilo se je gasilcem ogenj ustaviti, da se ni širil dalje. Največ so storili slovenski delavci od premogo-kopa. Dasi sicer od Kočevarjev zaničevani, zmerjani in napadani radi narodnosti, pozabili so to in na lastno škodo — ker so vsi akordni delavci — pri hiteli gasit. Vendar pa se je čula parkrat opazka : Sedaj smo jim dobri I Tudi preprosti Človek ima srce, ki čut!, katero boli tako zločesto zaletavanje v mirne ljudi 1 Delali so celo noč do jutra, v tem ko so se domačini raje vrnili v mesto in tam gasili. — Ker je pri nas vse narobe, zato ni čuda, da se tudi narava zmede, in da so začele jablane cveteti. Svet se meša, kali ? (Sava) je vsled zadnjega naliva narasla pri Ljubljani skoro za dva metra. Pred dežjem je stala njena površina 18 cm. pod normalo, včeraj v po nedeljek zjutraj pa 183 cm. nad normalo. Voda je pokrila regulacijske naprave, tako da se skale nič ne vidijo iz nje. Proti poldnevu je začela upa dati. Ker je kalna, bo zapustila dovolj peska in blata, katero bo dvignilo breg za regulacijsko črto. (Ljndski shod pri Mariji na Žili.) Poroča se nam: Minulo nedeljo je „Kat. polit, in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem* napravilo javen ljudski shod pri Mariji na Žili blizu Beljaka ob nemški meji. Beljaški soc. demokratje in nemški nacijonalci so se že teden dnij pripravljali, da shod preprečijo ali razženć, kar pa se jim ni posrečilo. Prišlo je sicer na shod okolu dvajset beljaških kričačev, ki so razsajali po vzgledu obstrukcijonistov v državnem zboru, a konečno so jo popihali. Vreme je bilo do skrajnosti neugodno, lilo je skoro brez prestanka ves dan, zato udeležba ni bila mnogoštevilna. Vender se je iz bližnje okolice sešlo nad 100 mož, ki so vstrajali v tesni sobi pri gospej Elizabeti Tengg nad tri ure. Shodu je predsedoval č. gosp. župnik G a b r o n , ki je opominjal Beljačane, naj dad6 mir, ker bodo koncem poročil itak lahko vsi govorili ter povedali svoje misli. Toda kričači so odločno zahtevali, da morajo govorniki nemški govoriti, češ, da se na Koroškem govori le nemški. Bili pa so trije med njimi, ki so svarili svoje tovariše, naj mirujejo. Ko prične govoriti vrli koroški deželni poslanec gospod Grafenauer o kmetskih potrebah, zaženo krik, kličejo „pfui" itd. Toda gosp. Grafenauer je mož, ki se ne ustraši nezrelih mladičev. Govoril je skoro jedno uro med vednimi ugovori došlih Beljačanov in dobro-klici slovenskih mož, katerim je že pohajala potrpežljivost. Po kon čanem govoru burno odobravauje na levi, ropot in krik na desni med nacijonalci in soc. demokrati. Osmerica vrlo izvežbanih slovenskih pevcev zapoje navdušeno „Slovenec sem", nasprotniki tulijo neko prusaško ter kriče „Hoch Deutschland." Ta predrz nost je do skrajnosti vznemirila slovenske može, in huda bi bila pela nagajivcem, da niso utihnili. — Predsednik d& nato besedo trem nasprotn kom. Dva, rojena Kranjca, sta kvasila nekaj besed o klerikalizmu, zatiranju delavca, Ebenhochovtm šol. predlogu itd. Toda vse te fraze brez vsake logike so vzbujale le smeh pri naših ljudeh. Nato govori nad jedno uro državni poslanec gosp. dr. Žitnik iz Ljubljane, ki je prišel na shod veled povabila, za kar smo mu jako hvaležni. Pojasnjeval je sedanji politični položaj, potem pa bičal židovski liberalizem, ki je po raznih državah zakrivil propadanje delavskih stanov ter jih zasužnjil velemoči mednarodnega kapitalizma. Nasprotniki so izprva vedno ugovarjali, a ko jim govornik sproti pobije vse ugovore, konečno umolknejo ter srpih pogledov iščejo vrat, kajti izjalovila se je njihova nakana. Govorilo je več nasprotnikov v nemškem jeziku, odgovarjala sta jim poslanca Grafenauer in dr. Žitnik ter jim popolnem zamašila usta. Kričači so pokazali, da so večinoma zapeljani od hujskačev in da sami ne vedo, kaj hočejo, kajti pri vsaki točki so morali pritrjevati govornikoma in konečno niso zahtevali druzega več, kakor da naj traja šolska dolžnost do 15., celo do 20. leta. Na take budalosti pač ni težko odgovarjati. Mejtem se zmrači, predsednik zaključi zborovanje s trikratnim slava klicem na presvetlega cesarja. Vrli pevci slovenski zapojo cesarsko pesem, vse se odkrije, a nasprotniki stojć s pokritimi „lam-pami". Predsednik moli „Ceščena si Marija", sedaj se v zboru nemški omikanci zakrohotajo ter zapuste z velikim šumom dvorano. S tem netaktnim postopanjem so pokazali, kdo in kakšni so, slovenski možje pa spoznali svoje nasprotnike v pravi luči. Po shodu je bila živahna prosta zabava, mej katero so čvrsti pevci neumorno peli pesem za pesmijo. Bodi jim tem potom izrečena iskrena zahvala. Dokler se bode glasila ob Žili tako lepa in glasna pesem slovenska, še ni nemška sila zatrla slovenskega rodu na Koroškem. Zato rodoljubi, ne obupajte v krutem boju, vstrajajte za pravično, sveto stvar, prisijati mora solnce tudi pred prag koroškega Slovenca I (Iz lavantinske škofije.) Duhovne vaje za la-vantinsko škofijo vodi jezuit P. Henrik Deggen ter se je za-nje oglasilo 144 duhovnov. — Pro-vizornim profesorjem nravoslovja v lavantinskem bogoslovnem semenišču je imenovan kanonik preč. gospod dr. Jos. Pajek in g. dr. Fr. Kovačič provizornim profesorjem modroslovja in splošne dogmatike. — Kot provizorja sta imenovana gospoda Anton Drofenik v Luče in Frid. Repolu sk v Sv. Vid. — Prestavljeni so gospodje: Josip Cerjak iz Rogatca kot korni vikar v Maribor, Fr. Bratkovič v Rogatec in Fr. Gosak v Št. Vid pri Ponikvi, Mih. Sket v Smartin pri Slov. Gradau. — Na oddih je šel začasno zaradi bolehnosti gospod Anton Cestnik, korni vikar v Mariboru. — Razpisana je župnija «v. Lorenca v Lučah do 25. oktobra. (Šolske vesti.) Po sklepu dež. šolskega sveta ima se štirirazredna šola v Nameji pri Radgoni razširiti v 5razreduo, 3razredna v Arvežu v štirirazredno ter dvorazredna pri Sv. Lenartu nad Laškem v 3razredno. Imenovani so nadučiteljem : g. Franc Zopf, dosedajni učitelj na okoliški šoli v Ptuji, za novoustanovljeno dvorezrednico v Pristovi; g. Avgust Požegar, podučitelj pri Spod. Kunigundi, za Zitečko vas pri Mariboru, ter g. Konrad Mejovšek, nadučitelj v Seli za Reko. Nadalje sta premeščeni stalni podučiteljici Ana Jančar od Gornje Kunigunde na dekliško šolo v Ljutomer ter Marija Zopf od ptujske okoličanske šole v Pristavo : na svojem mestu pri Sv. Rupertu v Slov. gor. postal je stalnim pod učiteljem g. Janez Maichen. Na lastno prošnjo prestavljena je gdč. Viljemina Rischner in Rimskih toplic v Studence pri Mariboru. Društva. (Slov. bralno društvo v Tržiču) je na rednem občnem zboru dne 19. t. m. izvolilo sle deči odbor : Gg. Lenart Klofutar preds., Janko Cvirn podpreds., Jos. Ster tajn., Jos. Klofutar blag. Iv. Cundrič, Ant. Markun, Iv. Resman in Jos. Vidmar odborniki. Ta občni zbor je izvolil tudi svojima častnima članoma g. Alojzija Simeca st. in g. Gregorja Zerjov-a, za njune velike zasluge. (Občeslovensko obrtno društvo v Celji) sklicuje v nedeljo dne 26. septembra t. 1. velik obrtnijeko-gospodarski shod v Žalcu. Razpravljalo se bode o gospodarstvu, kmetijstvu, obrtu, trgovini in industriji. Narodnjaki, udeležite se v obilnem številu. Telegrami Dunaj, 21. septembra. Presvetli cesar je podelil admiralu baronu Sterneoku povodom njegove petdesetletnice veliki križ reda sv. Štefana ter mu v zelo toplih besedah izrazil zahvalo in priznanje. Dunaj, 21. septembra. Presvetla cesarica dospe v Budimpešto 1. oktobra; isti dan odpotuje cesar na Dunaj. Dunaj, 21. septembra. Predsedstvo poslanske zbornice je naznanilo poslancem, da se vrši volitev predsedstva v smislu § 5 opravilnega reda takoj, koje zbor. sklepčna, toraj je pričakovati volitve predsedstva in zapisnikarjev že v prvi seji. Dunaj, 21. septembra. Danes je imel pododsek desnice sejo. Dogovori mej desnico in vlado so tajni. Govori se pa, da se razmerje mej vlado in desnico še vedno ni vravnalo ter da Badeni tudi še zdaj pri raznih strankah išče kombinacij za večino. Prva seja državnega zbora bo zelo važna, ker je na dnevnem redu volitev predsedstva in se bo takoj pokazalo, v koliko se je glede postopanja v parlamentu našlo sporazumljenje mej vlado in desnico. Dunaj, 21. septembra. Dunajski listi pravijo, da ni resnično, da bo šel Rinaldini za namestnika v Solnograd. Celoveo, 21. septembra. Danes dopoludne je umrl opat Avguštin D u d a v St. Pavlu. Budimpešta, 21. septembra. Včeraj popoludne je obiskal nemški cesar stolnico sv. Matije, kjer mu je cesar Fran Josip predstavil kneza primasa Vaszaryja. Budimpešta, 21. septembra. Nem. cesar je vsprejel včeraj popoludne v avdijenci zunanjega ministra grofa Goluhowskega in nato ministerskega predsednika barona Banffyja. Budimpešta, 21. septembra. Nemški cesar je podelil predsednikoma obeh zbornic državnega zbora red rudečega orla prve vrste ter odlikoval župana in razne druge dostojanstvenike z nižjimi redovi. Budimpešta, 21. septembra. „Pester Lloyd" poroča, da je princ Ratibor izročil grofu Andrassyju veliki križ pruskega kronskega reda, ki ga mu je podelil nem. cesar v hvaležni spomin na sodelovanje pri snovanju trozveze. Reka, 21. septembra. Pri Kapošvaru je trčil v nedeljo zvečer brzovlak ob vojaški vlak. Ubitih je deset oseb, strojevodja, trije zavirači in 6 vojakov, ranjenih pa do 50 oseb. Več voz je popolno razbitih. Rim, 21. septembra. Povodom spominskega dne oropanja Rima so se vršile včeraj v Rimu in ostalih večjih mestih Italije običajne demostrativne slavnosti. Carigrad, 21. septembra. Uradno se poroča, da je sultan že podpisal mirovno pogodbo in naznanil vsem državnim funkci-jonarjem, da je sklenjen mir mej Grki in Turčijo. Sultan je prejel tem povodom več čestitk. _ Foulard-svila 60 kr. do gld. 3-35 meter, — japonska, kitajska itd. v najnovejših vzorcih in barvah, tudi črna, bo'a in barvena Honneberg-svlla od 35 kr. do gld. 14'65 meter — gladka, progasta, krl''a«ta, vzorčasta, d .masti itd. (ok. 240 razn. kakovostij in 2000 razn. b^rv, vzorcev itd.) Poštnine ln oarlne prosto na dom. — Vzorci obratno. — Dvojnati pismeni poito v Švico. Tovarne za svilo G. Henneberg 32 c. in kr. dvorni zalagatelj, Curih. 17-12 2 II шг1 i e o: V bolnišnici: relost 16. septembra. Ludovik Leonardi, gostač, 76 let, osta- 17. septembra. Janez Žlebnik, delavca sin, 3 leta, škar-latica. 18. septembra. Blaž Susteršič kajžar, 59 let, gangraena pulm. — Frančiška Slovnik, delavka, 31 let, jetika. Meteorologično poročilo. čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju S a Vetrovi Nebo ■H S s s > 2u 9. zvečer 7299 ii 4 si. jzah. skorojasno 21 7. zjutraj 2. popol. 733-2 732-3 71 12-2 si. vzsvz. si. jvzh. oblačno n o-o Srednja včerajšnja temperatura 14 3°, za 0'1 nad noimalom. Prodajalnica, v katerej se izvršuje trgovina z mešanim blagom vže nad 30 let, odda se takoj v najem. Natančna poročila daje lastnik Frančišek Kos v Idriji. 640 2-1 Priporoča so postavno zavarovana, v dobroti in ceni nedosežna Trissfab vosčilna barva za tla od dr. V. K i r c h n e r - j a v Puntigamu W 1 liter 4a kr. katero ima v zalogi 680 6—4 FR. STUPICA, Marije Terezije cesta v Ljubljani. ur р^т^"! odpravi v 7 dneh popolnoma 566 10-7 I dr. Christoff-a izborni, neškodljivi Ambra-creme jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za olepšanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj Mayr-ja lekarna v Ljubljani. Romarski vlak na Sy. Yisarje m k Mariji Pomagaj na Brezjah vozil bo po jako znižani ceni in dobro urejen v nedeljo 26. sept. 1.1. Vlak odpeljal se bode iz Celja v nedeljo, 26. t. m., ob 6. url 45 minut zjutraj ter se bodo sprejemali udeleženci na vseh postajah do liubljane in tudi v Ljubljani na Juž. kolodvoru, od tu odhajal bode vlak pruti Trbižu ob 9. uri 36 minut dopoludne. Vožnji listi naj se vsaj dva dni pred odhodom vlaka preskrbe, in se dob6 pri podpisanem, pri g, Stefetu pred Škofijo, pri platnariol za vodo, in pri g. Flrnatu, prodajalna v baraki na Sv. Jakoba trgu. 643 3—1 Potovalna pisarna Ed. Schmarda v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 4. Stanarinske knjižice za stranke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobć se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v Katol. TIskarni v Ljubljani. QQOE3Qi» cNaznanilo. Najinim cenjenim p. n. odjemalcem v Ljubljani in okolici v blagohotno vednost, da sva dosedanje proda-jalniške prostore znatno razširla. Od sedaj nahaja se oddelek za gospode v dosedanjili pritličnih prostorih, oddelek za dame pa v T. nadstropji, kjer se je na novo priredil damsfii salon v kateri je dohod iz spodnjih prostorov, in v katerem je oddelek za deklice in otroke ločen. Vse za jesensko in zimsko dobo v zalogi se nahajajoče obleke zu gospode in dečke, površniki, liaveloki, menčikovi in otroški! oblačila so iz najtrajnejšega tu- in inozemskega sukna po najnovejšem dunajskem kroju napravljena. Vsakej obleki je za poznejše poprave pride-janih nekaj o d rez ko v. V damskej konfekciji so najnovejši parižki, berolinski in dunajski modeli za jopice, ogrinjala, pelerine in capes v največji izberi in različnih cenah v zalogi. Istotako v dekliški in otročji konfekciji najnovejše. Omenjajoč še, da z nama pri istej vrsti blaga ne more v ceni nihče tekmovati, vabiva najudaneje p. n. občinstvo, naj si ogleda naše podjetje, ne zahtevajoč, da kaj kupi, ter se priporočava z odličnim velespoštovanjem 619 6-3 Sričar S dfiejač, JBjuSljana, Prešerno ve (Slonove) ulice 9. St. 598. Razpis službe. 638 2—1 Na mestni nemški dekliški šestrazrednici je stalno popolniti V., event. VL učno mesto s prejemki četrte plačilne vrste in z običajnimi pripaduinami in z dostavkom, da bo imenovana učiteljica v službovanje pri-deljena mestni dekliški csemrazrednici. Prosilke za razpisani mesti imajo pravilno opremljene prošnje predpisanim potom pri podpisanem šolskem oblastvu vložiti najpozneje do 15. oktobra t. 1. Na prošnje, ki se vlože po omenjenem roku, se ne bode oziralo. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, dne 16 septembra 1897. IjDOljSl I. kranjski laneno-oljnati firnež. I. kranjsko čisto laneno olje. -s» w priporoča najceneje 59 104—103 dldolf iJCaupfmann, I. kranjska tovarna oljnatih barv, ftr-nežev, lakov in kleja v Ljubljani. Severonemški Lloyd v Bremi. 491 30-16 Od vis e. kr. ministerstva vsled ukaza dne 7. maja 1894, št. 5373 dovoljen. Brodarstvo postnih brzoparnikov do Novi-Jorka Iz Breme vsak torek in soboto zvečer._____ Iz Southamptonu dotakni* si se Brema - Sev. Amerika. Do Novi-Jorka. Cherbourga vsako sredo in nedeljo lz Genove dotaknivši se Neapok Gibraltar Brema-Južna Amerika. Do Montevideo. via dva ali trikrat na mesec. Brema-Avstralija. Do Adelaide, Melbourna, Sydneja. Brema - Vzhodna Azija. Do Kitajskega. Vožnja po morji čez ocean do Novi-Jorka traja 7 do 8 dnij. Najlepša ln najoeneja priložnost za potovanje. Gin v ni zastopnik v Ljubljani: Kdivsavd. g^ffi D u n a j e k a l> o p z a. Dn6 21. septembra. Skupni drtavni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru ... Ivitrijska zlata renta ...... avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . Ogerska zlata renta i%....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... Leadon vista........... Nemlki dri. bankovci za 100 m. nem. dri. velj. 10 mark............ 10 frankov (napoleondor) ...... Italijanski bankovci ........ 0. kr. cekini........... 102 gld. 06 10 45 90 50 30 kr. 102 124 101 121 99 942 358 119 58 11 9 45 6 75 . 75 . 72 V r/4 , 52', 15 . 66 . Dn6 20. septembra 4* državne sreCke 1. 1864, 260 gld. . . 159 gid. — kr. 6* državne srefike 1. 1860, 100 gld. . . 160 . 25 Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....189 , 50 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 . 85 Tišine srečke 4%, 100 gld.......141 . — Dunavske vravnavne srečke b% .... 129 „ — Dunavsko vranavno posojilo i. 1878 . . 1C9 , 60 Posojilo goriškega mesta.......112 . 50 1% kranjsko deželno posojilo.....98 » — Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4$ 98 „ 70 Prijoritetne obveznice državne železnice . . — » — južne ieleznice 3% . 182 . 40 , , južne železnice b% . 126 , — dolenjskih ieleznic 4 % 99 . 50 Kreditne srečke, 100 gld........197 gld. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 156 „ Avstrijskega rndečega križa srefike, 10 Rudolfove srečke, 10 gld..... 50 k St. Waldsteinove srečke, 20 gld. . . . Ljubljanske srečke....... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 el. Akcije tržaškega Lioyda, 500 Rld. 1. 19 25 . 26 50 — 25 . 57 — . 22 50 164 —. 3395 — . 408 — . 85 • 50 , 133 • 35 . 166 — * 50 ЖГ Nakup ln prodaja *XS vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanja najmanjšega dobitku. K ■ I a n t n a izvršitev naredil na boral. Menjarnična delniška družba „Ш E R C U Wollziili it. 10 Dnnaj, RiriiblHiritmii 74 B. 66 ___,________„ . . xj gi Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, ieleznic delniška družba Montaneka družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . — Papirnih rubljev 100........127 Pojasnila v vseh gospodarskih in «nančnlk slvarek, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaol|*kik vrednost»:!? papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. 14