POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5 poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din , mali oglasi, ki siuiijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din. 0.50 Štev 113 m Maribor, torek, One 3. oktobra 1939 » Leto XIV Veliki uspehi Sovjetske Rusije v vrtincu svetovnih dogodkov Priznati je treba, da je sovjetska vlada spretno izrabila položaj, ki je nastal v Evropi v teku zadnjih šestih let in se uveljavlja kot mogočen faktor na evropski politični pozornici po zaslugi svojih dovčerajšnjih najhujših ideoloških sovražnikov. Moskva je postala i ■-lu središče evropske diplomacije in kraj dalekosež-nih ter usodnih mednarodnih važnih dogodkov in odločitev. Naj govore dejstva: Na Moskvo sta se najprej obrnili Anglija in Francija, ki sta začeli z njo pogajanja radi upostavitve fronte miru, t. j. sklenitve pakta proti nemškemu fašizmu. Pogajanja sicer niso uspela, bila pa so najboljše spričevalo za Sovjetsko Rusijo, da je res faktor, s katerim je v mednarodnih vprašanjih treba računati. Med tem, ko so se vodila pogajanja z Anglijo in Francijo, so tekla sporedno tudi nemško-ruska pogajanja v Moskvi na pobudo Nemčije. Ta pogajanja so rodila uspeh: sklenjen je bil nenapadalni pakt med obema državama, čigar posledica je bil razpad bloka držav, ki so se povezale med seboj s paktom proti kcminterni. Očitno sta se ločili od tega bloka Japonska in Španija. Rim se še ni dokončno odločil glede nadaljnjega zadržanja, Madžarska pa očividno čaka na odločitev Italije. Z nenapadalnim paktom se je morala Nemčija odreči tudi svojim nadejam v zvezi s sovjetsko Ukrajino, ki ni samo žitnica Rusije, ampak tudi pot do obal Črnega morja in Male Azije ter dalje na vzhod, v Perzijo in Indijo. V zameno za to je dobila Nemčija pristanek Rusije za razdelitev Poljske, s pridržkom, da od ozemlja Poljske odstopi Rusiji dve petini, to so z Belorusi in Ukrajinci naseljene pokrajine, tri petini pa obdrži zase. Rusija je s tem potisnila svoje meje proti zapadu, obenem Pa je na ta način tudi pregradila pot, ki vodi iz Slovaške (ki je zasedena po nemški armadi), preko Madžarske (ozemlja nekdanje Podkarpatske Rusije) in poljskega ukrajinskega ozemlja v sovjetsko Ukrajino. Rusija je s prisvojitvijo poljskega ukrajinskega ozemlja odvrnila Nemčijo od romunskih mej in s tem dala razumeti, da spada tudi Romunija pod njen vpliv, ker je mejaš sovjetske Ukrajine. Kaj bi moglo jasneje govoriti za resničnost te domneve, kot pa govori najavljeno potovanje romunskega zunanjega ministra Gafenca v Mbskvo, baš te dni, takorekoč v vrtincu vseh teh dogajanj. Nič manjšega pomena pa ni korak, ki ga je napravila Sovjetska Rusija na-pram Estonki, ali z nemškim pristankom, ali ne, je za dejstvo samo spore d-nega pomena. Za zdaj vemo samo to, da ni bil glede tega sklenjen noben javen dogovor med Rusijo in Nemčijo, da pa Nemčija tudi ni protestirala proti temu, dasi gre v tem vprašanju v prav občutni bteri tudi za nemške interese. Kajti uporaba estonskih pistanišč in otokov Da-in Oesle pomeni za Rusijo ne samo Zavarovanje finskega morskega zaliva, skozi katerega vodi pot sovjetske mornarice iz Leningrada po Baltiškem mor-lui ampak ji daje tudi dominanten vpliv na tem morju, ki je za Nemčijo, zlasti pa Za njeno vojno mornarico v sedanji voj-ni> ko se je morala zateči v to morje, skozi Kielski prekop pred angleško pre-m°čjo, življenjskega pomena. S tem v zvezi je treba omeniti tudi dejstvo, da se pripravlja sklenitev pakta črnomorskih držav na pobudo Rusije. K ®mu Paktu bi morala pristopiti Romu-niia, ki spada v območje ruskega vpliva Poglobitev zveze Sovjetske Rusije z Nemčijo Razdelitev Poljske med Nemčijo in Rusijo dokončana: Poljaki pripadajo rajhu, Belorusi in Ukrajinci Rusiji Po dvadnevnih razgovorih nemškega zunanjega ministra v. Ribbentropa s predsednikom ljudskih komisarjev in komisarjem za zunanje zadeve Molotovom ter Stalinom v Moskvi, je bil dne 28. septembra t. 1. zaključen nov dogovor med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo, ki obsega štiri dele in sicer: 1. Opomin Angliji in Franclji Ta del izjave ugotavlja, da sta nemška in sovjetska vlada dokončno uredili vsa vprašanja, nastala po razsulu poljske države in tako ustvarili zanesljivo podlago za trajen mir v vzhodnji Evropi. Obe vladi soglasno izjavljata, da bi bilo v korist vseh narodov, če bi se napravil konec vojnemu stanju med Anglijo in Francijo na eni in Nemčijo na drugi strani. — Obe vladi bosta skupno in morda sporazumno z drugimi prijateljskimi državami zastavili svoj vpliv, da se cilj čimprej doseže. Če bi bilo prizadevanje obeh vlad brezuspešno, bi ugotovili dejstvo, da sta Anglija in Francija odgovorni za podaljšanje vojne. — V tem primeru bi se nemška in sovjetska vlada medsebojno posvetovali o potrebnih ukrepih. 2. Dokončna razdelitev Poljske in prijateljski dogovor 'V tem delu dogovora pravita podpisnici: Nemška in sovjetska vlada vidita po razpadu dosedanje Poljske države izključno svojo nalogo v ponovni obnovitvi miru in reda in zagotovitvi mirnega razvoja narodom, ki tam žive, razvoja, ki je v skladu z njihovo narodno individualnostjo. Kot meja interesov obojih držav na področju dosedanje Poljske je meja, ki začne na južnem koncu Litve, odkoder gre v zapadni smeri severno od Avgustova do nemške meje, nato pa ob nemški meji do reke Pise. — j Odtod gre meja po reki Pisi do Ostro-lenke, nato v južnovzhodni smeri k reki Bug pri Nuru, po reki Bug do Kristino-pola, kjer zavije proti zapadu ter nato severno od Rave Ruske in Lubačova k reki San ter po reki San do njenega izvira v Karpatih, ob meji Madžarske. Ta meja, s katero je razdeljena Poljska na ruski i p nemški del, je dokončna in odklanjata obe državi vsako vtikanje I drugih držav v to zadevo, S to ureditvijo je ustvarjena zanesljiva podlaga za nadaljnji napredek in razvoj prijatelj-Iskega razmerja med Nemčijo in Rusijo. 3. Rusija bo dajala Nemčiji surovine Sovjetska vlada je po sklenitvi političnega sporazuma z Nemčijo pripravljena, z vsemi sredstvi razviti gospodarsko razmerje in izmenjavo blaga med Nemčijo in Rusijo. Rusija bo dobavljala Nemčiji surovine, Nemčija pa bo vršila odplačilo dobavljenih surovin v daljšem razdobju s pošiljanjem industrijskih proizvodov v Rusijo, da bo dosegla trgovina tisti največji obseg, ki ga je imela v preteklosti. * Z gornjim dogovorom, ki je bil sklenjen med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo v Moskvi, je po izjavi obeh imenovanih držav ozemlje Poljske republike dokončno razdeljeno med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. Nemci dobe vse ozemlje, ki je naseljeno s Poljaki, Rusi pa ozemlje, ki je naseljeno z Belorusi in Ukrajinci. Nemčija in Rusija zahtevata, da Anglija in Francija, ki sta začeli vojno radi nemškega napada na Poljsko in v svrho, da ostane Poljska neokrnjena, kakor tudi da se zruši sedanji nemški režim, ki po izjavah angleških in francoskih državnikov stalno ogroža mir in varnost vseh narodov v Evropi, z vojno prenehata ozir. pristaneta na pogajanja. Ako bi Anglija in Francija odbili te zahteve, bosta Nemčija in Rusija sklepali, kaj jima je storiti. Kot skrajno konsekvenco te izjave si lahko predstavljamo samo to, da bi poleg Nemčije tudi Sovjetska Rusija napovedala vojno Franciji in Angliji- Že sedaj pa ima Nemčija zagotovljeno gospodarsko pomoč Sovjetske Rusije v okviru medsebojne izmenjave blaga. Pri tem nudi Rusija Nemčiji dolgoročni kredit, t. j. da surovine odplačuje na dolgo dobo z dobavo industrijskih izdelkov. Pred odločitvijo Italije? Italijanski zunanji minister Ciano v Berlinu. Dne 30. septembra se je napotil v Berlin, s posebnim vlakom, italijanski zunanji minister grof Ciano na razgovore s Hitlerjem in njegovimi svetovalci. Zunanji minister grof Ciano Nemški tisk se seveda trudi, da čim bolj povdari važnost tega obiska, ki naj demonstrira svetu solidarnost Nemčije in Italije v razpletu nadaljnjih političnih dogodkov. Zatrjuje se sicer, da ti razgovori zaenkrat ne bodo prinesli odločitev, ker gre samo za izmenjavo misli, ki je predvidena v nemško-italijanskem paktu, ni pa izključeno, da bodo po vrnitvi Ciana v Rim sledile kakšne solidarnostne akcije. Mirovna ponudba in nove zahteve Nemčije in Italije Že iz nemško-ruskega dogovora o razdelitvi Poljske sledi, da bo Nemčija po- in preko katere vodi pot iz srednje Evrope do Črnega morja ter Turčija, s katero hoče živeti Rusija v prijateljstvu, ker je čuvar Dardanel, t. j. vhoda v Črno morje. S tem dogovorom bo zavarovano Črno morje pred tujim posegom, Rusija pa se bo gotovo tudi obvezala, čuvati nedotakljivost Romunije, kot čuva sedaj nedotakljivost Estonske ob Baltiškem morju, kajti obe državi sta pred-ozemlje Rusije in kdor bi stopil na njuno ozemlje, bi ga Rusija smatrala, da je ogrozil njo samo. Ti uspehi Sovjetske Rusije kot velesile na evropskem vzhodu so izredno važni za bodočnost. Rusija je s tem določila meje napram Nemčiji in označila svoje interesno področje, ki sega preko njenih mej. Z dogovorom med Rusijo in Nemčijo pa ostane priključenih Nemčiji 30 milijonov slovanskih narodov . u... Važno jc pa tudi ugotoviti, da je v toku teh velikih dogodkov zmagalo načelo življenjskega prostora velikih narodov nad načelom samoodločbe malih narodov in da je razmejitev življenjskih prostorov velikih držav tudi razmejitev za nasprotujoče si ideologije, kar je povedal Goring v svojem nedavnem govoru, ki je dejal, da bo Nemčija ostala fašistična, Rusija pa boljševiška. nudila mir zapadnim velesilama v soglasju z Rusijo. V dogovoru je tudi rečeno, da bi ponudbo utegnila staviti potom kakšne prijateljske države in je s tem skoro gotovo mišljena Italija. Mir naj bi se sklenil na osnovi priznanja razdelitve Poljske. Obenem pa bi se naj sklicala mirovna konferenca petih velesil, ki bi zadovoljila tudi nemške in italijanske zahteve po kolonijah. Anglija in Francija odklanjata ponudbe Iz Anglije in Francije odgovarjajo na najavljeno nemško ponudbo za sklenitev miru, da Anglija in Francija teh ponudb ne bosta sprejeli, ker bi to pomenilo izdajstvo zaveznice Poljske, pa tudi izdajstvo načel, za katere sta obe državi začeli vojno, to so načela miru, neodvisnosti in svobode za male narode v Evropi. — Nemške ponudbe se morajo smatrati kot neiskrene, kakor so se kot taka izkazala vsa dosedanja nemška zagotovila. Zveze Turčije z Anglijo in Francijo kljub dogovoru z Rusijo, Med tem, ko se nahaja turški zunanji minister Saradžoglu v Moskvi radi sklenitve dogovora s Sovjetsko Rusijo v Moskvi, je odpotovala turška vojaška misija v Pariz in London. Turški vladini krogi izjavljajo, da bo Turčija sklenila zvezo z Rusijo, prav tako pa tudi z Anglijo in Francijo. Zveza z Anglijo in Francijo je namenjena samo zavarovanju varnosti v Sredozemskem morju in ni naperjena proti Rusiji. Položaj v Sredozemskem morju pa zahteva, da gre Turčija roko v roki z Anglijo in Francijo. Večia letalska bitka nad Siegfriedovo črto se je vršila 2. oktobra med 5 angleškimi in 15 nemškimi lovskimi letali. Sestreljeno je bilo troje angleških letal, četrto se je po pristanku pokvarilo. Dvanajst angleških letalcev se je rešilo s padali Eden je iz gorečega letala rešil celo strojno puško. Nemška letala so zgubila dva aparata, ostali so pobegnili. Boli na zapadni fronti še vedno samo uvod v krvavo klanje. Na zapadni fronti se vodi vojna z veliko previdnostjo, ki jo narekuje načelo, da je treba doseči uspehe z najmanjšimi možnimi človeškimi žrtvami. Inicijativa na zapadnem bojišču je še vedno v rokah francoskega armadnega poveljstva. Iz doslej zavzetih nemških pozicij se bo lahko pozneje enkrat razvila ofenziva velikega obsega. Toda zato je še čas, ker se je vojna šele začela in igra načelo gospodarske vojne do izčrpanja najvažnejšo vlogo. Končno je taktika zavezniškega generalnega štaba razumljiva tudi s tega zre-lišča, ker se ne ve točno, ako se Francija ne bo morala boriti še na drugih frontah, ker se dozdeva, da fronte v sedanji vojni še niso dokončno določene. VarSavska posadka se je častno predala Glavni poveljnik varšavske armade je zaključil pogajanja s poveljnikom nem-' ških operativnih sil pred Varšavo, da se branilci Varšave predajo Nemcem pod pogojem, da smejo častniki in podčastniki v ujetništvu nositi sablje in bajonete, vojaki pa, da smejo oditi na svoje domove. Na poljskem se Se bijejo Po predaji Varšave na Poljskem še niso končane vojne operacije. Ostanki poljskih armad se še bijejo na različnih področjih. Polotok Hel se je predal Poljska posadka na polotoku Hel pri Gdyniji se je predala Nemcem po 31. dnevih krvavega odpora. Doma U* si/ehs> Nov predsednik Pollske republike Predsednik poljskega senata Vladislav Rackiewicz novi predsednik republike. Predsednik Poljske republike Moscic-ki je odstopil. Njegovo mesto je prevzel predsednik poljskega senata Rackiewicz, ki se že nahaja v Parizu. Odstop Moscic-kega se je izvršil še predno je zapustil poljsko ozemlje. V Parizu je bila sestavljena tudi nova Bo že vedel. Hrvaški »Oibzor« zalaga »Slovenca« z materijalom za napade na s. dr. To-paloviča in socialiste. Napram »Obzoru« zadostuje ugotovitev, da s. dr. Topalovič ni stal pri tistih jaslih diktatorskih režimov, pri katerih je zobal glavni besednik zagrebškega »Ob-zora«. Kot predrznost pa moramo smatrati, ako »Slovenec« ponatisne trditev »Obzora«, da je dr. Stojadinovič pripravljal obnovitev socialistične stranke. Gospodje vedo, da smo socialisti poskušali obnoviti stranko za časa režima dr. Srskiča, potem pod Jevtičem in nato pod dr. Stojadinovičem. )* rit«- « ti »*l»va, .* • - Da pa ne bi bilo treba čakati na »Slovenčev« odgovor, mu kar mi sporočimo, da je beograjsko policijsko ravnateljstvo obvestilo pripravljalni odbor socialistične stranke, da se prijava za ustanovitev stranke po sklepu ministrskega sveta ne vzame na znanje. Pod dr. vlade in banovine, da bo banovini Hrvatski odstopljeno 29 odstotkov dohodkov državnega proračuna za vršenje prenesenih poslov dio konca proračunskega leta, t. j. do 31, marca 1940. Kot podlaga za določitev gornjega odstotka je služilo število prebivalstva na področju banovine Hrvatske. Kateri davki in druge javne dajatve bodo v bodočem proračunskem letu banovinski in kateri državni, se še ne ve. Prenos kompetenc pravosodnega ministrstva na bansko oblast v Hrvatski je izvršen. »Hrvatski dnevnik« z zadovoljstvom ugotavlja, da je bil dr. Laza Markovič prvi minister, ki je izvršil prenos kompetence na področju svojega ministrstva na banovino Hrvatsko. Ban bo odslej imenoval sodnike okrajnih sodišč in sodne pripravnike. Sodniki se smejo zopet uveljavljati politično, Stojadinovičem se je zgodilo še to, kar se pod j ker Pravosodni minister razveljavil uredbo 1 o prepovedi političnega udejstvovanja sodnikov. vlada s predsednikctm generalom Sikor-skim, poveljnikom poljskih čet na zapadnem bojišču. Na podlagi teh dogodkov je romunska vlada pustila oditi iz Romunije Moscic-kemu in vsem članom bivše vlade Slad-kowskega. Zaščita vpoklicanih volnih obveznikov Štiri odredbe. Ministrski svet, kot zakonodajna oblast, je objavil štiri uredbe o zaščiti vpoklicanih obveznikov. Prva uredba določa podpore rodbinam vpoklicanih. O podporah bodo odločali na sedežu sreskih načelstev posebni odbori, v katerih bodo zastopniki sodišč, davčni zavezanci in člani občinskega sveta. Druga uredba določa, da se vpoklica- nih vojnih obveznikov ne more rubiti, dokler se ne vrnejo z orožnih vaj. Tretja uredba proglaša moratorij za plačilo zapadle stanarine za vpoklicane vojne obveznike in njih družine. Četrta uredba določa, da vpoklic na orožne vaje ne prekine službenega razmerja, četudi traja odsotnost vpoklicanega več kot štiri tedne. Bencinski problem »Havas« poročevalec pravi, da rabi motorizirana nemška divizija za vsak kilometer 1000 litrov bencina. Svetovna produkcija petroleja znaša okrog 290 milijonov ton na leto, od tega odpade na Združene države Amerike 182 milijonov ton, na Rusijo 28 milijonov, na Venezuelo 26 milijonov, 10 milijonov na Iran (Perzijo), 7 milijonov na Romunijo, 4 milijone pa na Irak. Jako močen producent petroleja je tudi Amerika. Strokovnjaki mislijo, da bo Nemčija porabila v vojni več kot 30 milijonov ton bencina na leto. Od kar je pričela vojna, dobavljajo Nemčiji bencin le Rusija in Romunija. Bencinska produkcija v Nemčiji in Poljski je znašala skupaj okrog 1 in pol milijona ton. Sintetičnega petroleja, ki je pa štirikrat dražji kot naravni, izdeluje Nemčija nekaj čez 1 mi- lijon ton. Lastniki poljskih vrelcev so postali Rusi, ti pa poročajo, da so Poljaki petrolejske vrelce v resnici uničili, vsaj pa za dolgo dobo napravili neuporabne. Vloga Turčije na Balkanu Odgovorni činitelji Turške republike smatrajo, da se Balkanske države vsaj to zimo ne bodo zapletle v vojno. Po vrnitvi turškega zunanjega ministra iz Mjoskve se bo v mnogočem razbistril tudi položaj na Balkanu. Kar se tiče morebitnih ruskih prigovorov proti plovbi angleških in francoskih vojnih ladij skozi Dardanel, so turški državniki mnenja, da to vprašanje odpade samo po sebi, ker je možnost kakšnega napada na Romunijo izključena. prejšnjimi režimi ni zgodilo, t. j. da so bili i z-voljeni forumi delavskih ustanov razgnani in imenovani novi. Pod prejšnjimi diktatorskimi režimi je bilo vsaj to, da je vlada dovolila volitve v delavske ustanove, «».*-•» t. t. ■ L * je obveljala volja delavstva. Svobodne delavske strokovne organizacije, in ne socialistična stranka, so bile gospodarice v delavskih zbornicah, toda ne po milosti režima, ampak po lastni moči w f »rti Jur»«ih *.'<• ?aria svoice umr,ih član°v, ki so no i » t t Za onem°Slost> starost in smrt PO 1. septembru 1937 vplačali vsaj l«o tedenskih prispevkov, da prijavi za dečjo rento ali vdovsko podporo brezpogojno prilože: l. Mrli-hst. 2. Družinski izkaz; (izpisek oziroma .poročilo župnijske matice). Obe listini dobe svojci v župnišču ter sta v smislu § 189 ZZD kolekov prosti. 1®ča! d**|aria na borzi v Curihu, ki je znašal ?oo a• ,n samo 5.20 švicarskih frankov za mo din, se je zopet dvignil na 8.40 frankov. i Sodni pologi (depoziti) se lahko nalagajo odr slej tudi pri občinskih hranilnicah in ne več samo pri Državni hipotekarni banki. Uredba o omejitvi lokalnih telefonskih pogovorov je stopila dne 1 t. v veljavo v Beogradu, Zagrebu m Ljubljani i„ se bo odslej Pobirala za vsak prekomeren pogovor taksa Po 50 para. Pogovore bodo registrirali posebni »tevci v telefonski centrali. 54.000 oralov plodne zemlje so pridobili z |zsušenjem močvirja ob Donavi pri Pančevu! ut bodo sedaj gradili naselbine prvenstveno' vojni dobrovoljci, katerim bo država podaril i »■000 oralov te zemlje. . Vesti o odstopu Chamberlaina, ki so se širi-e Po inozemstvu, v Londonu odločno zanikajo, n, r°K P0* milijona ton v Nemčijo namenjena blaga je doslej zaplenila francoska in "Rleška vojna mornarica. \odltelj češke ljudske stranke mgsr. dr. Šra-’e P.r'IS|Pe' te dn> v Pariz, kjer bo ostal v fiPJer.ac'P‘ l^r- Sramek je bil zvest sodelavec ^mokratičnih režimov v ČSR. Kot 70-letni ■mrcek je zapustil Češko . * t,»., •. • v .t Tolažilne besede Poljakom Iz Vatikana. Iz Hlnn I jei KOVOril po radil' Po|iski kardinal PohvaliPn ^enMi na,r,°Ču- V sv°jom govoru je Uh! hrabrost poljskega naroda, obenem pa vrlJl Pn|Por°čil< da naj se pokori volji božje ^vidnosti, katere cilji se ne dajo doumeti. pjs. tej Priliki moramo nehote opozoriti na Av t-- ”S,0Venca« o socialističnih voditeljih v Smf. ril'* ki so se, poraženi v boju z Dollfus-ven'm reži,nom* Podali na Češkoslovaško. »Slo-stiii * Pm. ie očital izdajstvo, češ, da so zaplinili delavstvo in sramotno pobeg- šteiin 1 * demaR°Kija se sedaj »Slovencu« potisni? ?t-epa' 1^1* nikakor ne govorimo tako o četudi • so se sedaj umaknili s Poljske, pa tivnjki ),1S0 t0 "aši 1iudie’ ampak najbrž pro- 7g našiL Uoaicu LJUBLJANA 50 let Mestne hranilnice ljubljanske je poteklo dne 1. oktobra letos. Mestna hranilnica je gotovo soliden denarni zavod. ti Znižane cene za delavce v Narodnem gledališču v Ljubljani. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani je dovolila tudi letos 50 odst. popust za balkonske in galerijske sedeže v drami in operi. Organizirani delavci in delavke dobe nakazila za vstopnice v Strokovni komisiji, če se izkažejo z organizacijsko izkaznico. PTUJ MARIBOR Sprememba v knjižnici Delavske zbornice. Kakor smo že svoječasno poročali, je bila tukajšnji voditeljici knjižnice Delavske zbornice s. Krištof Rezki po novi upravi Delavske zbornice v Ljubljani odpovedana služba. Kmalu nato je s. Krištofova bila odstavljena kot voditeljica knjižnice in čez nekaj časa premeščena v Celje. Premeščena s. Krištofova je bila pred desetimi leti nameščena v tukajšnji ekspozituri Delavske zbornice z nalogo1, da organizira v Mariboru knjižnico Delavske zbornice, kar se ji je tudi v polni meri posrečilo. Iz majhne knjižnice, ki je .štela par sto knjig, v prostorih Pokojninskega zavoda na Kralja Petra trgu, se je kljub raznim oviram razvila velika biblioteka, zlasti potem, ko je bila preseljena v sedanje prostore v poslopje Delavske zbornice. 2e nekaj časa pa se opaža, da so na delu sile, ki očividno ne morejo trpeti, da bi se delavstvo izobraževalo, kar bi imelo vsekakor kvarne posledice za razne vsiljence, ki hočejo biti po sili predstavniki delavstva. Zato se ie skušalo najpoprej z omejevanjem kreditov1, sedaj pa z raznimi premestitvami in odpusti uničiti predvsem knjižnice, ki so se lepo razvijale, dokler so imele D. Z. samoupravo, ki je polagala veliko pažnjo izobrazbi delavstva. Upamo, da se grda namera nekaterih vsi-ljencev ne bo posrečila in da bo skoraj dana prilika, da bo lahko delavstvo svcbodno odločalo v institucijah, ki jih samo vzdržuje. Dokler časa pa tega ne bo, se bo delavstvo zatekalo po čtivo v druge knjižnice. »Velike nerednosti je ugotovil novo postavljeni komisar na dubrovniški občini,« poroča »Slovenski dom« od 29. septembra t. 1. in potem nadaljuje: »Zlasti je bilo prav veliko nepravilnosti v poslovanju za časa komisarja Buconjiča. Tako je dr. Buconjič porabil zase razna posojila iz občinske blagajne din 800.000. Občina je dalje stalno naročala tiskovine pri eni tiskarni, ne da bi razpisovala po zakonu določene licitacije. Komisar Jambrišak bo stvar izročil pristojnemu sodišču.« Viničarskega zborovanja ni bilo. Že svoječasno smo poročali, da se ni vršilo viničarsko zborovanje v Košakih, ki ga je sklicala viničarska strokovna organizacija na dan 24. seip-tembra, ker ga oblast ni dovolila. Nekateri listi so pa kljub temu poročali, da se je zborovanje viničarjev vršilo1, radi česar so nako- pali tako organizaciji, kakor tudi lastniku lokala, kjer bi se naj bilo zborovanje vršilo, nepotrebne sitnosti, ker je oblast odredila preiskavo, čeprav so se ob času, ko naj bi se bilo zborovanje vršilo, nahajali v omenjenem lokalu orožniki, ki so lakho ugotovili, da zborovanja ni bilo. Pričakovali bi več vestnosti pri poročanju, zlasti v društvenih zadevah, ker ima nepravilno poročanje v časopisih često lahko prav kvarne posledice za prizadeta društva. G. Franc Žebot pred sodiščem. Pred tukajšnjim okrajnim sodiščem se je vršila te dni razprava v zadevi tožbe, ki jo je vložil proti g. Žebotu Francu radi klevete bivši župan na Velki pri Mariji Snežni, g. Anton Ploj, ki je bil ob priliki volitev kandidat na dr. Kukovčevi i listi. Do prepira je prišlo med gbema na po-I jedini, po otvoritvi ceste pri Mariji Snežni. G. Zebot je po lastni izjavi smatral za svojo dolžnost, da zaupno poroča banu dr. Natlačenu o nekih zadevah, ki naj bi se bile izvršile v občini, kjer je županoval g. Ploj. Temu zaupnemu poročilu je pa takoj nato sledila razrešitev g. Plcja kot župana občine Velka. Ker niti toženec, niti tožiteij nista imela prič, je .prišlo na posredovanje sodnika g. Štuklja do poravnave in se je g. Žebot zavezal preklicati svoje trditve in poravnati nastale stroške. — * Najmodernejšo konfekcijsko trgovino »Lama« je odprl dne 2. t. m. v lastni zgradbi v Jurčičevi ulici g. Jakcb Lah, trgovec na Glavnem trgu. Nova modna in konfekcijska trgovina ima impozantne izložbe, ki že od daleč vabijo mimoidoče k ogledu okusno izloženega kvalitetnega blaga. Novo stavbo je zgradila po načrtih ing. Pipana tvrdka Jelenec in Šlajmer. Novo električno sireno je minulo soboto preskušal odbor za obrambo mesta pred napadi od letal. Sireno so namestili na terasi Mestne hranilnice, izkazalo se je pa, da je ena sama sirena premalo za naše mesto, zato bodo baje v Nemčiji nabavili več električnih siren v to svrho. Na pet let ječe in 6000 din odškodnine je bil obsojen kmet Avgust Lončarič iz. Sv. Bolfenka pri Majšperku, ker je, kakor se je zagovarjal po nesreči obstrelil svojo' ženo z revolverjem in jo zadel v spodnji del telesa. Prepiri so nastali radi tasta in ločitve zakona, ker žena, ki je 12 let starejša od obsojenca, ni hotela pristati na ločitev. CELJE čas predavanj in poučnih sestankov prihaja. »Vzajemnost« in svobodne strokovne organizacije bodo letošnjo jesensko in zimsko dobo izkoristile in organizirale ciklus predavanji in kulturnih večerov. Vsestranska izobrazba je temelj bodočemu uspešnemu delavskemu gibanju. Svobodne strokovne organizacije so nekaterim delodajalcem še vedno glavna spodtika. Vseh nevšečnosti, ki se zgode tem gospodom V poslovnem ali pa tudi privatnem življenju, so vzrok te nesrečne svobodne strokovne organizacije. Če zmanjka surovin, naročil ali ni denarja, za vse so odgovorni rdeči zaupniki. Naši zaupniki naj bi pomagali samo pri odstranitvi težkoč. Ko pa podjetje dobro, uspeva, ne vpraša nikdo zaupnika, kam z dobički. Tudi v takih slučajih bi dali, zaupniki pametna navodila, ki bi bila v korist zaposlenim delavcem, kakor tudi podjetju. Marsikatera redukcija in znižanje plač bi bila nepotrebna. Upamo, da ni daleč čas, da se bo tudi delavca, ki daje na razpolago svojo delovno silo, priteg-nilo k sodelovanju, k\ j t * *«h ti l il.if KRANJ Zaupnlški tečaj. V okviru programa rednih predavanj v »Cankarjevem domu« je tudi prepotrebni zaupnlški tečaj, na katerem se bo predvsem obravnavalo delovno pravo v teo-ričnetn in praktičnem smislu. Začetek zaupni-škega tečaja, ki bo obsegal predvidoma 8 do 10 predavanj, bo v sredo 4. oktobra ob 19. uri'. Predavala bosta gg. dr. Vilfan in dr. Gabrovšek. Zaupnlški tečaj je za strokovni delavski pokret ena najbolj nujnih potreb. Imamo številna podjetja, ki zaposlujejo na stotine delavstva, toda med njimi so zelo redki, ki bi pri dobri volji bili vsaj deloma sposobni izvrševati funkcijo obratnega zaupnika. Naloga in dolžnost novoizvoljenih obratnih zaupnikov je, da dobro poznajo delavsko socialno zakonodajo ter se usposobijo, da jo bodo znali uveljaviti pri podjetnikih. Vzrok, da ni dobrega zaupni*-škega kadra, je tudi v tem, ker delavci odnosno organizacije pri volitvah obratnih zaupnikov ne zbirajo kandidatov po sposobnosti, temveč vsled nezavednosti delavstva po tem, kdo je voljan kandidaturo obratnega zaupnika prevzeti. Tečaj je za vse obratne zaupnike in namestnike obvezen, dolžnost je pa tudi ostalega delavstva, da se ga udeležuje. Novo poštno poslopje se bo gradilo. Dne 18. t. m. je bila razglašena na tehničnem oddelku banske u.prave oddaja del za gradbo novega poštnega poslopja v Kranju. Prvotni proračun ie znašal 1,540.(X)0 din. Dela je prevzel grad1-benik Bidovec Viktor iz Kranja, in sicer za 211 odst. nižje, to je za vsoto l,232iOOO din. Kdaj se z deli prične, se še ne ve. Naročnike se opozarja, da naročnino še vedno lahko plačajo v »Cankarjevem domu« ob nedeljah od 9. do 11. ure in sicer v mali sobi (vhod s Tyrševe ceste). Želeti je, da po mož- nosti vsak plača naročnino v zgoraj navedenem času, lahko pa tudi ob priliki predavanj in sestankov organizacij, katerih mesto je v »Cankarjevem domu«. Prosi se naročnike za-ostankarje, da s plačilom zaostanka ne odlašajo. In če že sami ne pridejo plačat naročnine, naj imajo denar pripravljen doma, da ne bo imel poverjenik nepotrebnih potov. Pričakujemo, da bo vsak zaveden naročnik to sporočilo razumel in upošteval. JESENICE Malenšek Franc in Mave Jože podpornika klerikalizma. Med drugimi Jeseničani >- » » sta bila v Španiji tudi Malenšek Franc in Mave Jože. Borila sta se na strani republikancev. Malenšek Franc je objavljal v »DP.« celo na vdušena poročila iiz Španije, ki jih je podpisoval s polnim imenom. Ko sta se pa nedavno vrnila, sta začela kritizirati vse in vsakogar, kar je bilo v Španiji. Zlasti sta kritizirala one, ki so po njih mnenju premalo pomagali republikancem. Za kritiziranje sta si poleg jeseniških gostiln izbrala tudi — čujte in strmite — sledeče liste: »Slovenca«, »Slovenskega delavca« in »Na mejah«. Mi smo ju pozvali, da napišeta članek za »DP.«, ki sta ga tudi napisala. Ne da bi- počakala, da bi se ta članek objavil v našem listu, sta -poslala istil članek tudi »Slov. delavcu« in »Na mejah«, ki sta seveda z navdušenjem objavila nekaj, kjer se seka po Rusiji, Blumu itd. Malenšek in Mave sta torej dala svoje vrste na razpolago listom, ki so svoj čas izjavljali, da prostovoljci, ki se bore na republikanski strani, niso vredni drugega, kakor da poginejo kakor mrhovina in da je prav, če Franco iz njih napravi 'čežano. Ne vemo, če se Malenšek in Mave zavedata, da klerikalni listi ne objavljajo njiju stvari) iz ljubezni do republikancev, nego kvečjemu iz veselja, da spet lahko glodajo kost in rolme prpti Rusiji, Blumu, Kataloncem itd., da torej pljujeta v lastno skledo in s svojimi članki dosegata nekaj povsem nasprotnega, kar želita. Zanimivo je tudi, da so poslali njiju tovariši iz Španije, kr so sedaj v' Franciji, »DP,« in na Jesenice dopis, v katerem pravijo, da Mavcu in Malenšku, ki sta se že v Španiji in v Franciji odtujila tovarišem, odrekajo pravico pisati v njihovem imenu in da njuna poročila niso objektivna. Malenšek in Mave naj kar naprej zalagata protirepublikanskih senzacij željne liste, pazita pa naj, da ne bosta sama postala končno ona kost, ki jo bodo ti listi kot zadnjo oglodali. Za nas pa je zadeva Malen-šek-Mavc enkrat za vedno končana. Jktavdta Politika* ho dobiva HobcuiU subvencij, turfa fta-eavHoi Mtcočnitto takoi! Cene mesu. Zadnjič smo poročali, da se je pocenila teletina, kar drži, ugotoviti pa moramo, da je predrago govejo meso, ki stane din 10 kg, čeravno je bila že svoječasno uradno določena cena n. pr. za drugovrstno meso din 7 in 9. Tudi na špeharskem trgu je opaziti, da so cene višje kot v Mariboru, posebno za tiste vrste mesa in drobovjo, ki ga kupujejo revnejši sloji, tako n. pr. pljuča in glavo, za kar zahtevajo naši mesarji po din 8 za kg. — Tudi cena kruhu je še vedno neprimerna. V trgovinah je opažati, da se je dvignila cena rižu. Upamo, da bo oblast ugotovila, v koliko je to upravičeno. — Konsu-ment. LAŠKO Kaj je z livarno v Lahoinnem. Spomladi so se nekateri naši brezposelni veselili zgraditve dveh novih industrij: keramike in livarne, ki bi jim nudila stalno zaposlitev in zaslužek. Najprej so sedanji občinski gospodarji preprečili ustanovitev keramike, sedaj pa je padla v vodo tudi livarna, četudi je oddaljena od Laškega nad pol ure. Nekaterim tukajšnjim gospodom nikakor ne gre v račun rastoča industrija, ker čutijo za hrbtom neko nevarnost, ki jim ne da spati. Ob priliki občinskih volitev leta 1936. je nek gospod v mali hotelski sobici tako-le govoril: »Dr. Roš se je na občinski seji dne 5. maja 1936.. izrazil proti meni: ,Vi sploh niste v Laškem nobena osebnost in sploh ničesar ne pomenite.' To mi je govoril takrat, ko sem se »boril za ustanovitev tekstilne industrije.« Ta gospod se je boril proti dr. Rošu v družbi- tistih, ki danes onemogočajo sleherno ustanovitev kake nove industrije v Laškem. Komentar naj si ustvarijo občani sami... KOČEVJE Kaj bi priporočali tovarnarju Kresseju? Če je res, da si želijo v tovarni Kresse, da bi prišel na lice mesta delavski zaupnik in proučil ta-mošnje razmere, potem bi bilo najbolj priporočljivo, da tovarna omogoči delavstvu poslovanje svobodne strokovne organizacije in pa izvolitev delavskih zaupnikov in zaupnic, ki bodo mogli svobodno braniti gospodarske, kulturne in moralne interese zaposlenega delavstva v smislu zakona o zaščiti delavcev. Kadar pa se »bo vršilo v Kočevju kako delavsko predavanje o socijalni1 zaščiti, kar bo itak javljeno v »Delavski Politiki«, naj prva prikroje-valka tudi tisto vest delavkam prečita v tovarni in jim priporoči, da se brez izjeme vse udeležijo prekoristnega in podučnega' predavanja. Na ta način se bomo kmalu znašli pri složnemf in sporazumnem sodelovanju, ki bo v korist povzdige delavstva in tudi podjetja. Upamo, da ta vest ne ostane v tovarni glas vpijočega v puščavi. Deiitizem in marksizem sta dve stvari. V življenju se le prepogostoma zamenjava pojma de-fitizem in marksizem. Marksizem pomeni načelo socialne skupnosti. Kdor ima to načelo in se ravna po njem, je marksističnega prepričanja in zasluzi spoštovanje, kakor vsako drugo idealistično ali realistično prepričanje. Marksizem je torej konstruktivna (vstvarjajoča) ideja z ozirom na človeško socialno družbo. — S tem marksizmom nima defetizem, ki ga mnogi označujejo za marksizem ali komunizem, prav nobene skupnosti ne taktično in ne načelno. Defetizem pomeni razkrajanje in oviranje družabnih tvorb in akcij, ne da bi se pri tem gra- dilo pozitivne vrednote in neglede na to, kaj vsebuje akcija ali problem. Umetno razdiranje or- ganizacij, umetrto oviranje delovanja delavskih organizacij in boja za socialnopolitične dobrine v javnem življenju in podobne stvari, so defetistične, razkrajajoče in uničevalne, ki načelom in idealom največ škodujejo. Zato marksisti niso defetisti, kar se prepogosto zamenjava. Nikaka zatemnitev Belgije. Belgijsko ministrstvo za deželno obrambo je izdalo naredbo, po kateri morajo biti vsi belgijski kraji, zlasti pa še obmejni, običajno nočno razsvetljavo, da bi jih bilo iz zraka lažje opaziti. Vlada Zedinjenih držav je odredila, da se bodo vršile pomorske vaje ameriške mornarice na Havajskih otokih. Nemške propaganddne urade v Ne\v Yorku so po naredbi vlade zaprli. Indijski knezi jačajo vojno blagajno Anglije. Maharadža iz Travamre je poslal britanski vladi denarni prispevek 45 tisoč funtov za vojne namene, bikanorški in maharandski maharadža pa 4750 funtov. Obvestila o padlih vojakih. Nemška državna oblast je izdala enotne tiskovine, s katerimi obveščajo svojce o vojakih, ki najdejo smrt. Obvestilo je tiskano na lepem, belem kartonu s črnim robom in napisom: »Ihr Sohn (ali Mann) kommt niclit wieder. Heil Hitler!« Novo koncentracijsko taborišče za ženske. Francoski listi poročajo, da so nemške oblasti ustanovile v kraju Ravenbriicken bei Fiirsten-berg veliko koncentracijsko taborišče, kamor bodo prišle le ženske. Tu niso internirane le tiste ženske, ki so bile obsojene radi protidr-žavne propagande, ampak tudi žene mož, ki so radi protidržavnih deliktov zaprti 'po raznih koncentracijskih taboriščih. V berlinskih hotelih servirajo vsak ponedeljek iu petek samo brezmesne jedi. Dopisnik lista »Neue Ziiricher Zeitung pravi, da stane brezmesen obed, ki sestoji iz juhe, krompirja ter zelja in koščka močnate toliko, kot je stal prej obed s pečenko. Stran 4. ».DELAVSKA POLITIKA« Štev. 113 Kako le motorizirana nemška sila navalila na Poljsko 3000 nemških bombnikov je zasulo vsa važnejša poljska mesta in zbirališča poljske vojske z bombami Napadi so se ponavljali vsaki dve uri. Polj- O nemškem napadu na Poljsko piše podpolkovnik poljskega letalskega odposlanstva v Parizu, Sigismund Wojciechovski: »Prvi napad nemških bombnikov na Poljsko je bil izvršen dne 1. septembra, v prvih jutranjih urah. 400 bombnikov najrazličnejših tipov je priletelo z nemških letališč v biižini poljske meje nad poljsko ozemlje. Dan je bil kot nalašč za letalske polete. Tako veliko število letal je omogočilo Nemcem, da so istočasno ski protiletalski topovi in lovska letala so prvi dan uničila 36 nemških letal, Poljaki pa so izgubili 12 letal. Nek poljski letalec se je posebno izkazal. Ko je vrgel zadnjo bombo na sovražno letalo, se je spustil s svojim aparatom na pod njim leteče nemško letalo in Sta obe letali v plamenu padli na zemljo. Ker so bile izgube nemških letalskih sil prvi dan napada prevelike, so naslednji dan metali bombardirali v naprej določene cilje širom vse i bombe iz višine 3000 metrov1. Zato so seveda države. Komaj so letala bombardirala Varša-1 mogli še z manjšo točnostjo meriti na vojaške vo, že so tudi prispele vesti o bombardiranju ; objekte. V Grodzisku so z bombo razbili s,po-iz najrazličnejših krajev. Nemška letala so' menik v vojni padlim žrtvam. V Celestynovem letela v skupinah po 3, 6 ali 9 letal, opaziti pa | je padla bomba namesto na kolodvor, na majli-je bilo tudi skupine po 25, 28 in 30 letal. Največ letal je napadlo Varšavo in sicer 30 bombnikov in 15 lovskih letal. Bombe so padale vsevprek vojaške objekte. no hišico- poleg in ubila 7 ljudi. Skupne izgube nemških letalskih sil na dan 2. septembra so znašale 32 bombnikov in lovcev, Poljaki pa so ne samo na zgubili 8 letal. Nemški letalci so bili povečini >■>* ~ ir* Bombe, ki so jih metala letala so tehtale po 50, 100 in 200 kg, vrženih je bilo pa tudi večje število zažigalnih bomb. Letala so se spu- mladeniči od 18 do 19 let. -'rrt Poljska letala so z uspehom napadala nemške motorizirane čete in so izvršila svojo na>- ščala čisto nizko in streljala s strojnicami. I logo, imela pa so proti sebi ogromno premoč. O vzrokih poljske tragedije Angleški list »Times« poročajo o vzrokih zloma poljskega odpora: »Poljska vojska ni bila motorizirana. Nemški tanki so kosili poljske vojake, v kolikor niso to delo opravile strojnice nemških letal. Nemška letala so takoj odkrila ni napadla vsako zbirališče poljske vojska To je bilo mogoče samo radi tega, ker so nemška letala takoj prve dni napadla in razdejala poljska letališča, tako, da so* porušene lope pokopale poljska letala pod seboj. Nemška letala so tudi razdejala poljske petrolejske naprave. Mnogo zmede je povzročilo vi poljski armadi dejstvo, da so odpovedale brezžične zveze. Iz-gleda, da so se poljski inženjerji zanesli mnogo bolj na srečo in junaštvo, kot pa na to, da bi organizirali obrambo proti tehnični premoči sovražnika. Zelo mnogo je škodovalo tudi to, ker poljsko vojno vodstvo ni pripustilo francoske in angleške vojaške misije na fronto, razen pri Lvovu. Mnogi deli armade sploh niso vedeli, kje se nahaja glavni generalni štab, ali kako potekajo fronte. Vzrok tej neorijentiranosti je bil v tem, da je moralo vrh. armadno poveljstvo neprestano menjati svoj sedež, ker so Nemci bili vedno točno informirani, kje se nahaja. Napad poljskih letal, ali pa poslušanje nemških razgovorov po radiu, je odkrilo poljskemu vrhovnemu poveljstvu, da sovražnik ve za njegovo zaklonišče. Isto se je godilo zunanjemu ministrstvu. \ » . 'o- Angleške strokovne organizacije Se naraščajo 6,540,000 članov. Po najnovejši statistiki, ki je bila pravkar izvedena, imajo svobodne strokovne organizacije v Veliki Britaniji in Severni Irski 6 milijonov 540 tisoč članov. V enem letu se je število članstva povečalo za 200 tisoč. Iz ČeSke Prepoved jugoslovanskih listov. Od 3. septembra naprej so v Protektoratu Bohmen und Miihren ustavili poštno dostavo vseh jugoslovanskih časopisov, tako iz Jugoslavije, kakor tudi iz Bolgarije. Milo za mesec september. Časopisi objavljajo opozoritev oblasti, da more dobiti prebivalstvo v tem mesecu milo samo na nabavni listek »Milo L« ni sicer: 125 g trdega mila ali 200 g razredčenega, na listek »milo II.« pa največ 200 g milnega praška ali 1-25 g mila za gospodinjstvo v razdrobljenem stanju ali 100 g pralnih sredstev. Toaletnega mila se na te listke ne sme prodajati. Židom prepovedani vsi parki. Nedavno smo poročali, da je policijsko ravnateljstvo v Brnu določilo za Žide samo dva mestna parka, kjer so se smeli sprehajati in uživati svež zrak, Sedaj pa objavljajo časoipisi nov odlok policijskega ravnateljstva v Brnu, s katerim je Židom prepovedan vstop v vse parke. Izjemo tvori samo neki park »Kolištje« med Bratislavsko in Kobližno ulico. Iz Slovaške Aretacije. ČTK poroča iz Bratislave: »Čeprav uradi zelo strogo postopajo proti razšir-jevalcem lažnjivih vesti, riočeto Židi na Slovaškem in posebno v Bratislavi prenehati s temi luijskarijami. V Bratislavi je bila v torek zopet aretirana takšna »poročevalska centrala«. Njeni člani so razen tega v svojih stanovanjih nagrmadili velike zaloge živil. Dalje je bilo ugotovljeno, da so zagrešili onečiščenje rase n....,,, Slovakom za usluge. Kakor poroča Reuter, bo Slovaška dobila nad 3000 kvadratnih kilometrov poljskega ozemlja oJ ’ - i ’ ker je pomagala »,„»*.« , (,|,i pri operacijah proti Poljski. Dva nemška rušilca sta ustavila švedski parnik in zahtevala izročitev 11 angleških mornarjev, ki' jih jc švedski parnik »Kromprincesa Margareta« rešil s potopljenega angleškega parnika. Švedi so morali izročiti rešene angleške mornarje, ker ic prispel švedski rušilec prepozno na pomoč .