DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE *f naj odobri Marshallov (Došle preko Trsta) TITOVI KRIŽ. _ Italijanski Tržaški list “Trieste - sera" je nafti 7A FVMDO 5t <4I1 Lunedi" V furlflnakpm Dišal, da mnro hifi vooV Tfniiin*« ■ list “II Lunedi" y furlanskem Vidmu prinaša 12. jan. članek z naslovom "Slovenija Titov križ.” “Belgrad.je nezadovoljen s Slovenijo in Ljubljano, “piše ta list.” Ljudje, ki jih je Tito postavil na čelo slovenski republiki kljub vsemu navdušenju niso uspeli napraviti deželo boljševi-ško v taki meri, kot bi rad diktator. Slovenci se do skrajnosti upirajo komunizmu in število onih, ki so režimu čisto vdani je še vedno zelo redko. “List potem pripoveduje, kako se Ozna trudi, da iz šolskih otrok izsili informacije o tem, kaj starši delajo. Zatiranje osebne svobode je toliko, kot v teh krajih še nikoli ni bilo. še vedno love po gozdovih One, ki se nočejo podati Titu. Cerkev šikanirajo na vsakem koraku. Tipičen je bil slučaj na štajerskem, kjer so obsodili duhovnika na pet let prisilnega dela, ker je zbiral za de- pisal, da mora biti vsak Italijan Titu iz srca hvaležen. če ne bi bilo Tita v Belgradu, bi bil danes Trst jugoslovanski. Le Titova nasilnost in neumnost je Italijanom Trsta rešila. AMERIKANCI POSTAJAJO TRDI PROTI TITU. — 16. januarja so Angleži objavili diplomatsko noto, s katero dajejo Titu nauke, da je v svobodnem tržaškem teritoriju kršil dogovore laške konvencije. Nobena država kot zasedbena oblast ne sme spreminjati obstoječih državnih ustanov. Jugoslavija pa je to naredila v tržaškem ozemlju, ki ga ima zasedenega. Upe-ljava komunistične ustanove, čeprav to ni teritorij njene države. Samo na ta način bomo preprečili tretjo svetovno vojno, trdi senator Washington. — Arthur H, Vandenberg, predsednik senata, je včeraj urgiral zbornico, naj odobri Marshallov program za obnovo Evrope ter da na razpolago ameriške vire, da se ustavi tretjo svetovno vojno, predno prične. “To bo dalo drugo smer zgo. dovini za prihodnjih sto let,” je izjavil republikanski senator iz Michigana. 'Ta program (Marshallov)' išče mir in stabilnost za svobodnega človeka v svobodnem svetu še ostrejše je to izrazila par dni 'n to P° ekonomski in ne vojaški kasneje Amerika, ki je odločno P°ti. Ima namen, da ohranimo povedala titovcem, da ne bo po- [ zmago, ki mislimo, da smo jo iz-slušala nobenih komunističnih vojevali v drugi svetovni vojni. nasvetov glede Trsta, kolikor ga ona upravlja. Tako napetost, ki r — „--------------- Vlia upxavija. AiiAu napetost, ki lavske otroke. S tem so rekli, je bila že itak dovolj velika, le da delavce ponižuje in zato za- raste. služi kazen. “Ljudstvo” je tako sveto v Jugoslaviji, da se ga duhovnik ne sme dotakniti, niti da bi mu pomagal. Navajamo izvleček iz gornjega članka, da bralci vidijo, kako slovenski sosedje Furlani misli- TRST NE DOBI GUVER. NERJA. — Trst še vedno nima guvernerja in ga po vsej verjetnosti še ne bo dobil. Nikomur bi tudi ne bilo častitati na takem mestu. Kdor bi bil všeč komunistom, ne bo všeč zapadnim za- Pomagal bo ustaviti tretjo svetovno vojno, predno prične,” je govoril Vandenberg. Senator je omenil, da so pač nekateri, doma in zlasti pa v Sovjetski Rusiji, ki so proti temu načrtu, češ da je potrata denarja. Res je, je rekel, da ni nobene garancije za uspeh, toda časi so preresni in čas prekratek, da bi zdaj iskali garancij. Vse kaže, da bodo zadnji do- Je bil pa že Hoover bolj ractylaren Kandidat za jtredsednika vete, hočemo reči tretje stranke, Henry Wallace, po Milosti komunistov in sopotnikov vodja j ameriških, linkšvenkarjev, \ie tri dni pridigal po žejejnem okrožju v Minnesoti, Povsod je poudarjal, da zahteva višje mezde in nižje eene. Kaj bo toL Hfrbert Hoover nam je hotel dati po dve kari v vsaki garali in po dve pečeni piški v kastroli. Če ameriški titulami Stalin ne primakne še ffej tobaka, po vsej senožeti\ senco, in vsak drug dan nedeljo, ne bomo volili zanj. Angleži bodo morda postavili preki sod v Jeruzalemu Svari Arabce ta Žide naj nehajo s poboji, ako hočejo sebi dobro Jeruzalem, — Angleška vojaška oblast za Palestino svari Arabce in Žide, da bo vzpostavila preki ali nagli soil za Jeruzalem, ako ne nehajo S sovražnostmi. To svarilo je prišlo v javnost kmalu zatem, ko je pagleška ad. Konservativna slnnka a^sko?1 na Finskem je proti paktu z Rusijo Stranka je samo za prijateljsko pogodbo, ne pa za vojaško zvezo Helsinki, Finska, —. Finska konservativna stranka izjavlja, da bo v parlamentu protestirala, da bi Finska republika sklenila vojaško in prijateljsko zvezo z Sovjetsko Rusijo, kakor "predlaga” Stalin. Vodstvo stranke bo urgiralo vlado, naj ne sklepa z Rusijo vo. jaške zveze, bo pa priporočalo prijateljsko zvezo. Edina druga stranka, ki je javno povedala svoje stališče, je komunistična. Ta zahteva, da se napravi pakt z Rusijo, kakor ga priporoča Stalin. Parlament bo o tem sklepal danes in nihče ne dvomi, da bo Finska sprejela vse, kar "predlagajo” iz Moskve. Na Poljskem bodo tudi začeli čistke pri tako zvanih desnih socialistih Varšava. — Poljska komunistična vlada je dozdaj še kolikor toliko trpela tako zvane “desničarske elemente” v socialistični stranki. Toda dogodki na češ. bodo najbrže povzročili, da ČE BI MOGEL Washington. — Hanns Eisler, ki bi imel biti izgnan iz Amerike, ker je bil član organizacije, ki propagira nasilno strmoglavljenje vlade (komunist), je dobil dovoljenje, da sme s svojo ženo prostovoljno oditi iz dežele. Dobil je dovoljenje od sedanje češke vlade, da pride tje. Hotel se je peljati z letalom do Rima, toda italijanska vlada mu ne da dovoljenja, da,bi stopil na italijanska tla. Zdaj skuša najti kako drugo pot v novi komunistični paradiž na češkem. Njegov brat, Gerhard, ki čaka na Ellis Islandu na deportacijo, je zagrozil, da bo šel na lakotno stavko, če ga ne izpuste. Z njim čakajo na deportacije še trije drugi apostoli komunizma, ki jim je Amerika končno odprla vrata — na ven. Češki komunisti hočejo imeti 2,000,000 članov do prihodnjih volitev Praga. — Komunistični premier Gottwald je izdal ukaz voditeljem komunisitčne stranke, da morajo zvišati število članstva do 2,000,000. To morajo izvršiti do meseca maja, ko se bo vršile volitve v državni zbor. Gottwald je rekel, da šteje Rune drobne novki b Clevelanda (n fg okolice j 3|_ Gornikov pogreb— Pogreb za pok, Anthony Gornikom bo v sredo zjutraj ob 9 iz Grdinovega pogrebnega zavoda. Desetna obletnica— V sredo ob 8:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pok. Primoža Pust v spomin 10. obletnice njegove smrti- .Ji Najdeni ključi— Najden je bil šop ključev, ki nosijo ime Arthur Modic. Lastnik jih dobi v našem uradu. Ni poročal pogrebnik— Vest o smrti Frank Fojkarja ni napisal pogrebnik, ampak naše uredništvo. To naj velja v naznanilo tistim, ki bi radi to vedeli. Popularni sodnik v Clevelandu Stanley 0rr,jeumrl 4 M Včeraj popoldne je umrl v Lakeside bolnišnici okrajni sodnik Stanley Orr. V vseh clevelandskih krogih je užival veliko spoštovanje, ker se je mnogo udejstvoval v javnem življenju, tako pri organizaciji deških skavtov, pri Rdečem križu, pri Citizens ligi. Bil je 12 let pravni hiša je v delu za našo naselbino na pogorišču Edward L. Pucel, bivši mestni odbornik 10. varde v Clevelandu, je podpredsednik McKay Homes korporacije, ki gradi hiše na popolnoma novem principu. Vse ogrodje hiše je namreč iz jekla, toda izgleda popolnoma tako, kot bi bilo iz lesa. Omet znotraj je posebne vrste, ki hišo popolnoma inzulira proti mrazu in vročini. Taka hiša je mnogo bolj trdna kot zidana, ob. enem je pa tako hermetično zaprta, da ne more nobena žival v klet ali druge prostore. Prvo tako hišo bodo postavil; na 62. cesti, severno od St. Clair AVe. na pogorišču od razstrelbe pri East Ohio Gas Co. Kot nam je povedal Mr. Pucel, bodo hišo postavili še ta mesec in si jo bo lahko vsak ogledal od vrha do tal. Nocoj ob 8 gre pa lahko vsak v tovarno, kjer te hiše delajo. Tovarna se nahaja na 8746 Kelley Ave. Ta cesta je prva cesta južno od Payne Ave. in sicer med 37. in 40. ceste. Mr. Pucel bo tam in bo vsakemu rad razkazal gradnjo delov za te vrste hišo, ki je res delo modeme grad-be. Vi AVI- ROP LI URADNIKA IN MU VZELI $20,000 Dva uradnika romunske posojilnice, ki se nahaja na 6501 De. troit Ave. v Clevelandu, sta bila na potu iz Cleveland Trust banke na 25. St. in Franklin Blvd. V avtu sta imela $20,000 in sta vozila po 67. cesti. Blizu Franklin Blvd. je nenadoma zapeljal čez cesto truk, za njima pa nek drug avto, da sta bila uradnika prisiljena ustaviti. S truka je skočilo 6 zakrinkanih mladih moških, ki so ju ustrahovali z orožjem, vzeli vrečo z denarjem in naglo odpeljali. izgubili pri delavcih Srbski škof, rojen v Ameriki, je bil obsojen v Jugoslaviji Belgrad. — Pravoslavni škof v Sarajevu Vojislav Nastič, je bil obsojen od Titove vlade na enajst let prisilnega dela. Bil je obtožen izdajstva, sodelovanja z i. Od«dt je odobril za 100,000 beguncev Washington. — Senatni juri-dični odsek je odobril predlog, da se dopusti v Zed. države 100,000 beguncev. Zatem je bil predlog poslan v senatno zbornico, kjer ga vsak senator lahko pokliče za debato. Predlog govori, da se dovoli na leto 50,000 beguncem naselitev in sicer od 1. julija letos do 30. junija 1950. vojakov, 28 Židov več Arabcev. Zdaj je prišlo tako daleč, da je vsako normalno življenje v Jeruzalemu nemogoče. Angleška vlada v Londonu je izjavila, da vojaška oblast v Palestini jahko vpelje preki sod, kadar hoče in vlada bo to potrdila. Najstarejša ženska ima 23 rojstnih dni Penn Yan, N. Y. — Tukaj je obhajala na 29. februarja rojstni dan Mrs. Theodore Ross, stara 96 let. Rojena je bila 29. feb. 1852 in je praznovala samo 23 rojstnih dni, ker je bila rojena v prestopnem letu. Bruselj. — Narodna konferenca glavne belgijske strokovne zveze, ki se imenuje Generalna delavska federacija, je porazila komunističnega kandidata za tajnika. To je prvič po drugi svetovni vojni, da ni komunista pri tajništvu. Konferenca zastopa 600,000 članstva med organiziranim delavstvom. Komunistični kandidat je bil poražen 5 proti 1. Belgijski komunisti so začeli izgubljati'na moči, odkar so izvedli zadnje stavke, ki so se vse izjalovile. K njih porazu je pomagalo tudi to, da so komunisti proti Marshallovem načrtu in pa zadnji dogodki na Češkem. .------o------- SLOVENSKI IZGNANCI SO SI REŠILI LE GOLO ŽIVLJENJE. POMAGAJMO JIM! Vlada ne bo podprla cene jajcem Washington. — Poljedelski urad naznanja, da mu ne bo treba nakupovati kokošjih jajec z namenom, da bi vzdržal cene kvišku. Zahteve po jajcih so tolikšne, da že to povzroča, da cene ne padejo. ------o------ zanesljive pristaše okrog sebe. Poljsko časopisje ni povedalo ljudem vsega, kar se„ je godilo, v Pragi. To, da je češka policija preiskovala v glavnem stanu socialne demokratske stranke je poljsko časopisje čisto zamolčalo. Toda vlada in “pravi” socia, listi so dobro vedeli, kaj se godi na češkem. Saj je šlo več vodilnih poljskih socialistov v Prago tekom krize in so tam pomagali pregovoriti češkega socialista Lausmana, da se je pridružil komunistom v novi vladi. lahko dobila že 600,000 novih. Vsa češka ima okrog 15,000,000 prebivalstva, torej bo nekaj ko-munistov ustrahovalo vso deželo, kakor je to tudi di^god, kjer so znali priti komunisti na krmilo s silo in zvijačo. Predsednik Beneš, ki se je uklonil komunistom, je še vedno v deželi in sicer se nahaja zdaj na svojem posestvu 50 milj od Prage. irofesor v Marshal! pravni šoli i Njegov sin Stanley ima za ženo hčer clevelandskega župana Burka. V prvi svetovni vojni je služil kot nadporočnik pri topniškem polku z ameriško armado. Države v vzhodni Evropi sklepajo zdaj zvezo Zed. države morajo ime* ti 35,000 letal Washington. — Zračno poveljstvo je povedalo kongresu, da mora imeti 35,000 letal za obrambo dežele za slučaj napada od zunaj. V Milwaukee so čutili daljni potres Milwaukee, Wis. — Inštrument, ki zaznamuje potresne sunke na Marquette univerzi, je zaznamoval stresljaje, ki so morali biti kakih 9,000 milj proč. Sodijo, da je bil potres kje ha Filipinih ali Salomonih. Rusija je nevarnejša kot je bil Hitler Washington. — Trgovinski tajnik Harriman je povedal kon- ustaši in vodstva sovražpe pro- grešnemu odseku za dajatve, da pagande. Državni tožilec je trdil, da je imel škof pridige proti jugoslovanski armadi, proti vladi, ki da preganja cerkev in proti petletki v Jugoslaviji. Škof Nastič je bil rojen 81. januarja 1914 v Gary, Indiana. je Rusija večja nevarnost, kot je bil pa Hitler. Ako pustimo ruske grožnje zdaj v nemar, je rekel Harriman, bomo stali v nekaj letih pred situacijo, ki je ne bomo mogli več obvladati. Zdaj smo pa še v etanu to odvrniti, je rekel trgovinski tajnik. Bruselj. — Iz zanesljivih virov trdijo, da je v delu zveza petih držav v vzhodni Evropi in sicer: Anglije, Francije, Belgije. Nizozemske in Luxemburg. Trdijo, da.bo zveza ustanovljena in podpisana v teku enega meseca. Ta zveza bo ustanovljena proti pohodu Sovjetske Rusije. Zunanji ministri teh držav so že imeli tajen sestanek in so povedali, da je treba zdaj naglo nekaj napraviti, odkar je padla komunistom v roke češka in je že na potu prav tje tudi Finska. Zveza bo po načrtu, kakor ga je predložil angleški zunanji minister Bevin, ki propagira zvezo zapadnih evropskih držav. Gradbeni delavci bodo zahtevali $1 na dan več Cleveland, O. — Unija gradbenih delavcev, AFL, je sklenila, da bo zahtevala od podjetnikov 12 centov in pol več na uro. To bo zneslo $1 na dan. Unija šteje 1,500 članov. Tudi unije drugih gradbenih strok, ki štejejo 23,-000 članov, bodo vprašale za isto ’ zvišanje. Ako dobijo delavci to zvišanje, bodo imeli $2.37^ na uro. Unija ometačev in pribijačev lat je tudi odobrila $1 več na uro, toda članstvo še ni tega odobrilo. Pričakujejo, da bodo tudi zidarji vprašali še ta teden za $1 več Iz raznih naselbin Unija avtnih delavcev za* hteva višjo mezdo Detroit. J- Unija avtnih delavcev je že začela š pogajanji za višjo mezdo. Vprašala je za 30 centov več na uro. Najprej je začela pogajanja s Chrysler korporacijo, potem pride na vrsto General Motors in druge. Bicikel za pet oseb. — Na sliki vidite bi cikel za pet oseb, kakršnega rabi šolski sluga ljudske šole v Delft, Holandska, da z njim odpelje domov otroke, ki so slučajno zamudili v šolski bus. Chisholm, Minn. — Umrla je Josephine Arko, stara 58 let, doma od Brežja pri Kočevju. Zapušča družino in druge sorodnike. West Newton, Pa. febr. je umrl John Drager. Star je bil 66 let, doma iz občine Loka pri Celju. Zapušča štiri hčere in sina. — Dne 18. febr. pa je umrla Julia Dermota. Stara je bila 29 let in rojena tukaj. Zapušča moža, dva majhna otroka, starše, tri sestre in dva brata, — V kliniki je srečno prestal operacijo John Shink. — Andrew Černe je bil v bolnišnici v Philadel-phiji. Zdaj je že doma in zdravje se mu vrača. Priporočamo! ( V Gorici izhaja tednik Demokracija.” Je jako pne g | zanimiv in dobro urejevan. V principu se bori proti dvema sovražnikoma: proti italijanskemu nasilju in protikomunizmu. Rojakom v Ameriki toplo priporočamo, da bi si naročili ta list Za celo leto stane naročnina samo $2. Denar lahko pošljete ali prinesete v upravo Ameriške Domovine in mi bomo za vas odpo-dali in vam list naročili. enn Ameriška Domovi ima » vi* mtm>w-n Najbolj nerodno je bilo s prvim otrokom v družini, ker ga ni imel kdo zibati. Kar ga je mati, če pa ona ni utegnila, pa noben.” “Kaj pa"oče, ali ga ni zibal?” “Ej, ja! V starem kraju ni bi. lo tako kot je v Ameriki, kjer vidiš več moških pestovati otroke, kot pa žensk. Tudi če paradirajo kompanije brez posebne vrednosti, tudi delo samo mi ni moglo izvabiti zanimanja, toda o-vacije ob koncu dejan; niso veljale igralcem, temveč kraljicam. Po drugem dejanju so te stopile na oder. Razvrstili so jih v polknoigu in jih predstavili publiki. Trajalo je vse skupaj dobre pol ure, najbolj navdušeni pristaši so se vsi zgrnili v orkester pred oder in tam nabijali vsak svoji kandidatki. Glasovalo je 25 ljudi in od teh je 15 glasov dobila “Sucre,” čeprav bi bila n. pr. kandidatka “Sta. Teresa” parokij a, v kateri jaz stanujem) bolj zaslužila to čast. Na žalost je bilo zastopstvo “Sucre” (strahovito močno in je gotovo vplivalo na odločitev komisije. Okoli polnoči je bilo tega “teatra” konec, sledil ,:e zaključek komedije, nakar se je publika razšla. ‘“Kraljice” so po večini takoj odšle, da se pripravijo za ples, ki jim je bii prirejen v enem najodličnejših lokalov. Tako je bila izbrana “MIRE-YA I” za kraljico karnevala. Po sporedu slavnosti bi moral biti naslednji dan, v soboto popoldne sprevod skozi mesto, ki naj bi ga otvorila “S. M. la Reina de la Ciudad de Santiago de Leon de Caracas,” sledile bi ji vse druge kraljice, vsaka na svojem vozu s tronom, sledile bi druge skupine na vo- Carmen, z nastim dolgim krfičfih, velikimi zlatimi uhani, rdečo cvetko v laseh, ki so bili pri ušesih značilno zaviti — a je imela ta Carmen morda le 6 let! — Cul sem, da so nekateri ogromno izdali za te obleke, tudi do 200 Bs, kar je 60 US dolarjev! Nič niso zaostajali za otroci starejši, mnogo jih je bilo z maskiranimi obrazi, še več pa kar z odkritimi v raznovrstnih kostumih. Za celo brodovje je bilo piratov in piratk, neka skupina je ceio spremenila svoj avto v piratsko ladjo s črno zastavo, na kateri se je blestela srebrna mrtvaška glava. 4 dekleta v rdečih bluzah črnih nabranih krilih, lakastih škornjih in s kučmami ha glavah, so bile prave kozakmje. Ogromno je bilo ‘“odalisk” in maharadž in maharadžinj, ena v popolni beli svileni obleki z enakim turbanom na glavi je bila res prijetna pojava. Nakrat se pojavi np odprtem avtu neka dama v kričeči rdeči obleki, močno nališpana, ki sprejema poklone in cvetke od vseh strani, a šele, ko je mimo, opazimo, da je nek moški tako našemljen: sledi ogromen smeh, ki mu ni konca Neki očka pripelje na svojem avtu, ki je ob tej priliki odprt, celo svojo družino, z njim vred napravljeno kot Napoleonovi huzarji. Njegova deca uživa v tem, da nam iz avta meče bonbone. Metanje bonbonov je tu redu bi se stvar morala začeti ob 4 popoldne, vozovi pa naj bi se zbirali že olp dveh, da jih razvrstijo. Ob 8 sem bil na trgu, kjer je lji! že živahen direndaj a o vozovih ni bilo ne duha ne sluha. Počasi so 'začeli kapljati z raznih strani. Najbolj zanimiv in originalen je bil mali “jeep” spremenjen v kitajsko pagodo k “Kitajci” in “Kitajkami” ,v balih svilenih haljah. Pač pa so bile zanimive druge skupine: Srečal sem dve ali tri skupine fantičev, ki so bili napravljeni kakor tukajšnji "indios,” domačini iz pragozda, poslikani z žirimi barvami po obrazih, zeh, maske in podobno. Po s po-' |sploh običaj, s katerim imajo veliko veselje otroci, ki se podijo za vsakim avtom in pobirajo njegove darove. Tu in tam pa je priletelo s kakega avta tudi kako poleno, kar seveda ni bilo prijetno za tistega, ki ga je bil deležen. Zlasti sem se nasmejal v torek popoldne, ko se ; e razvila med delom publike in prebivalci enega izmed poslopij na trgu prava vojna. Ne vem, kaj ji je bilo vzrok, prišel sem mimo, ko je bil “ogenj” najmočnejši, pokalo je res kakor na fronti. Ob teh dneh so namreč prodali ogromno malih bombic in drugih “kraval” povzročajočih sredstev, petard itd. Obdelovali pa so se prebivalci prvega nadstropja in neka skupina fantov s trga. Na žalost stanovalci niso imeli zalog municije, med tem ko je te bilo na trgu dovolj. Pokanje 'je bilo tako, da so se stanovalci slednjič morali uda-ti, se umakniti iz balkonov, zapreti okna in nihče se delj časa ni upal pogledati na cesto, če je le pogledal, je že počilo kraj njega. Sede ko so stanovalci izobesili belo zastavo, je zavladalo premirje, nakar se 'je skupina s trga preselila nižje in za-(Dalje na I. rtranU ---------------o------ Dr. sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ Cleveland, O. — Članstvu tem ipotom naznanjam, da bo društvo imelo skupno sveto obhajilo v nedeljo f. marca pri maši ob osmih v cerkvi sv. Vida. Ker je naša Jednota na katoliški podlagi, se moramo mi kot njeni člani in članice ravnati po božjih in cerkvenih zapovedih—zato je dolžnost vsakega izmed nas, da opravi svojo velikonočolno dolžnost ter tako zadosti pravilom svoje Cerkve in pravilom K. S. K. Jednote. Ker bo imelo naše društvo skupno opravljenje te velikonočne dolžnosti, zato ni več kot prav, da se če je le mogoče tedaj udeležimo in dejansko pokažemo, da nas ni sram javno se pokazati, kaj smo. Zatorej le na iplan v nedeljo 7. marca k skupni verski manifestaciji. Zbirale se ,bomo v' šoli sv. Vida, soba št! 2 ob 7:30 in bomo od tam skupno odkorakale v cerkev. Pripnite si na prsi tudi regalije. Želim, da bi naa bilo veliko število, ki bomo skupno prosile božjega Zveličarja v Presveti Evharistiji za milosti, katere potrebujemo v svojem vsakdanjem življenju in za blagoslov vsemu svetu. Ce katera še nima listka, ga bo lahko dobila v nedeljo. Da se gotovo vidimo v nedeljo 7. marca pri sv. maši ob osmih. Do tedaj pa pozdravljene, Maria Hochevar, tajnica. hapek napravil. Zato pa, če se je otroče le preveč drlo, ga je mati vzela pod pazduho in pri ognjišču z eno roko mešala po piskrib, z drugo je pa otroka držala. Veš, pa so bili tudi otroci vse drugačni, kot so v Ameriki. Tam se niso drli za vsako majhno stvar. Kadar se je enkrat nažlampal mleka, je bil kar zadovoljen za nekaj ur. Zato so pa v starem kraju vedno gledali, da je bilo dosti otrok pri hiši, To pa samo za to, da so lahko drug drugega zibali, to se pravi: starejši mlajše. Se reče, če ga je mogla mati ujeti, da ga je spravila k zibki. Pa so si znali pomagati, če je bila zunaj kakšna igra z sosedovimi, pa so navezali na zibko dolgo vrv, jo napeljali skozi okno in vlekji. Tako je napravil tudi moj starejši bratec, ko sem se jaz zibal. Pa je v svoji gorečnosti preveč potegnil in je tako prišlo, da sem bil jaz spodaj, zibka pa navrhu. Nič se ni zmenil za moje vreščanje, kot so mi praviji, kadar sem že stvar razumel. Mislil je menda, da me samo malo ščiplje in da mi bo že prešlo. Iz sitnega položaja me je šele mati rešila. Potem, ko sem jaz utihnil, je pa bratec začel, ko ga je enkrat skrbna mati začopatila za ta sladke. “Saj imaš res nekoliko bolj potlačen nos,” se mi smeje Bilček, “morda še od takrat.” "Vse lahko mogoče,” se mu pritrdil, čeprav me je nekoliko pogrelo, da me devlje nekaj na-zqj, pa ko sem se vedno tako zazdel, da sem šikoven za pogled. “Veš, Bilček, v slovenskih hišah je tekla zibka noč in dan kakih 20 do 30 let. Tam se je reklo : enega ven, pa drugega notri. Ni bilo tako, kot v Ameriki, ko kupijo prelep voziček za prvega, potem pa že nesejo oglas v časopis : “Naprodaj je še malo rab. ljen otroški voziček.” Pa kaj ti bom to pripovedoval. Povedati' sem ti samo hotel, da mi bo nekoliko nerodno, ko se bom spravil na vse štiri, ki sem se že odvadH. No, ja, bo že kako, saj bo za nekaj hipov,” Tnweinaifx domovini, march 2,1948 Beg iz žrela smrti - v. 2. Janez in Vinko sta se odkrila “Se deeke morava preskrbe-in molila. Pri tem ata se spom-1 ti," j* dejal Vinko in za kupom nila večerne molitve doma in [tesanega lesa odkril iz jelovega vsega, kar je temu sledilo: top- lesa žagane 4 metrske deske, le luči v Hibi, sklede z žganci ali «-' n“ mlečno kašo na mizi, pomenkov ali branja knjig ali časnikov. Tedaj je bil mir, nihče ni vedel, kaj je nevarnost, kaj lakota, kaj pomanjkanje, kaj zapuščenost srca. Potlej so prišla leta grozote z vojsko Ib prevratom. Leta tveganja, nevarnosti, pa tudi leta poguma in boja, boja na lastnih tleh, brat se je obrnil zoper brata kakor še nikoli v zgodovini Slovenstva. Nekaj, česar ni nihče slutil, ne pričakvoal. In zdaj je zaključek vsega tega tveganja, prizadevanja in boja tu na skali. Beg iz žrela smrti in tavanja domov med vedno novimi nevarnostmi. Oni, ki so ušli, so gotovo še na slabšem. Bog ve, ali so še živi in kje so. Ce so še živi, gotovo več trpe, hujše dušne in telesne r.iuke prestajajo, kakor pa ona dva. .. “Kaj praviš, kje, kako in s čim bi prišla čez Savo?” je vprašal Vinko Janeza. “Ne vem. Mostovi so gotovo zastraženi. Da bi prišla čez most, ni upanja. Coma ne vidim nobenega nikjer. Res ne Janez je vstal z mislijo: “Imam jo: napraviva si splav!” “Dobro. Kje naj dobiva les in s čim naj ga zbijeva?” je izpraševal Vinko. ‘.'Les bova že dobila. Tukaj je dosti lesa. Ce drugega ne, pod kalJsnim kozolcem. Vidiš tu spodaj žično oviro Okoli vasi? Te si morava dobiti, ko se *1 “ •tkic “Imenitno! Kot nalašč! Res lepo nama gre po sreči 1” “Ne hvali se preveč, ker ne veš, kakšen bo konec.” ga je miril Janez. “Ali znaš veslati? Si že kdaj vozil po vodi?” “To pa ne.” , ‘Tn to je slabo. Reka naju lahko zanese bogve kam. Sicer pa bom jalz veslal, ker se nekoliko razumem na to reč.” “Tako? Si menda veslal, kadar ?te povodenj imeli v Strugah? No, pa to reč prepuščam tebi." Vzela sta štiri kose tesanega lesa in ga odnesla k reki. Dva kosa sta razmaknjeno po pdl-drug meter položila drug zraven drugega. Nato sta dva na-daljna kosa položila čez nju in na štirih krajih zvezala z žico. Prinesla sta še dvoje desk in ju položila na ogrodje splava. “Vidiš, kar dobro bo,” je pohvalil Janez delo. “Se veslo moram poizkusiti.” Šel je in ga dolgo ni bilo nazaj. Nazadnje & je le vrnil s kosom deske. Pod kozolcem je bito med tem zahreščalo, kar je kazalo, da je moral odklati kos deske. Vinko je stal ob reki in ogley doval tihi, mirni tok, ki se je proti nasprotni obali zvijal v komaj slišno šumečih vrtincih. Na to plat je bila reka plitva s sipino pod tenkim tokom. “Gdaj pa poizkusiva srečo. Glej, da boš držal ravnotežje,” je poučeval Janez. Položila sta splav -na plitvo gladinq. — Poprej sta si bila sezula čevlje in jih obesila vsak sebj okoli gta si, DROBNE VEHI IZ SLOVENIJE (DolU preko Trsta) vr“ (Nadaljevanje s 1. atranl) Jugoslovani pa v drugem. Da v takih razmerah za prebivalstvo ni prijetno življenje, je lahko ru-zumljivo. ARETACIJE PARTIZANOV NA OPČINAH— Komunistični partizani so organizirali 4. jan. prireditev v tako imenovenem kulturnem krožku na Opčinah. Da ne bi to izgledalo kot komuni, stična manifestacija, je uprava omejila udeležbo. Na vse to se komunisti niso ozirali in prignali svoje ljudi iz Trsta in iz okoliških vasi. Prihajali so razvrščeni v vojaške formacije, nekateri v uniformah, z zastavami in godbami. Tako je nastala velika komunistična demonstracija. Policija je ponovno pozvala demonstrante, naj se razidejo. Ker to ni izdalo, so aretirali 21 komunistov, ki so proti prepovedi nosili uniforme in demonstrirali. Kasneje je to število aretiranih še za osem oseb narastlo. Radi teh aretacij so seveda komunistični italijanski in slovenski listi strašno zavpili, da se jim jemlje svoboda zborovanja. Tržačani, ki dobro vedo, kako je brž čez mejo v Jugoslaviji s svobodo zborovanja, se takim besedam Smejejo. Naj komunist: pokažejo spoštovanje do svobode tam, kjer so neomajni gospodarji. Vsak tudi ve, da je bila demonstracija na Opčinah samo izzivanje ameriških zasedbenih oblasti. PREPOVED VOJAŠKIH ORGANIZACIJ. — Da gornje prav razumemo, je treba vedeti, da je zavezniška uprava prepovedala s posebnim odlokom organizirati kake oborožene sile ali kake polvojaške organizacije. Zaporne kazni so v tem odloku zagro- tržaški državi. Bila je zadeta in so jo jugoslovanski vojaki odvedli. PONESREČENO TIHOTAP. STVO. — Zavezniške oblasti so na tem mestu pri škofijah napravile boljši lov. Komunistični veljak in ravnatelj komunistične banke v Kopru je hotel prepeljati v tržaško ozemlje milijon lir proti valutnim predpisom. Našli so jih v njegovem avtomobilu. Denar so zaplenili, tihotapca pa izpustili. Kaj bi z njim naredili komunisti? Taki ljudje kot ta komunist dobivajo od Jugoslovanov dovoljenje, da gredo v Trst, drugi, ki jih žene beda, pa ne. OBRAČUN, — Večkrat smo pisali, kako so divjali komunisti meseca maja 1845 po Primorskem. Večina teh zločincev ne bo nikoli prišla pred človeško sodišče, nekateri p* so le prišli. Tako je porotno sodišče razpravljalo o osmih takih zločincih. Trije so bili radi nezadostnih dokazov izpuščeni, drugi so dobili od šest do petnajst let. V GORICI JE UMRLA Marija Gregorc, mati stolnega kanonika Srečka Gregorca. Rodila se je leta 1861 v Mengšu. Vzgojila je šest sinov in šest hčera. pa so baje povabila prodajali na črni boni tudi drugim, in kakor sedaj časopisi poročajo so zalotili polno gostov, ki so s plesa pod fraki in plašči odnašali domov polne steklenite whiskyja in drugih pijač, ki jth je bilo v izobilju, baje je bilo simo whisky j a 20,000 steklenic naročenih 1 Eno prihodnjih nedelj bom stopil v tukajšnji cirkus, da si pravo bikoborbo, ali “corrido” kakor se temu po špansko reče. Pa Vam bom svoje vt se kasneje zopet napisal. Do takrat pa zdravi ostanite! Vladko Kos. po- KARNEVAL NA JUGU (Nadaljevtnje • 1. »trtni) čela obdelovati naslednje slopje. Tako je*bilo pustno slavje vse pustne dni, skozi do pustnega torka. Delali smo tiste dni le dopoldne, popoldne je bilo vpe zaprto. Na pustni torek sam pa je bila zaprta večina vseh podjetij v Caracasu, le motavali pot. Ako so bila vrata takega prostora odprta, se je slišalo iz globine zamolklo grmenje, podobno pravemu gromu. Zakaj je hil labirint zgrajen, (jr, so mnenja različna. Nekateri pravijo, da so bili to dvori, v katerih so stanovali faraoni, drugi pravijo, da so bile to grobnice faraonov, tretji pa, da je bil labirint .svetišče najvi- ogledam, prvič v življenju, šjega egipčanskega boga, boga Čuda starih časov Mnogokrat slišimo besedo “labirint” in he vemo, kaj pomeni in od kod je. Labirint hodniki kakšne ogromne stavbe, ko se izgubiš in ne najdeš izhoda, krtova pota pod zemljo, ki jih ima razpredene na vse strani. Beseda labrint je znana iz zgodovine in o labirintih pripoveduje zgodovina čudne stvari, ki bi si jih komaj sanjah predstavljali. Besedo labirint razlagamo na več načinov. Nekateri viri pripovedujejo, da je nastala beseda tako: Pred skoraj pet tisoč leti si jo zgradil egipčanski vladar (Egipčani so mu rekli faraon, po naše bi bil kralj) Bar svojo grobnico. Kdor je hotel priti grobnico, je moral iti skozi zgradbo, ki je bila ogromna in je Imela veliko hodnikov ter temnih prostorov. Vsi prostori in hodniki so se tako križali, da ni človek mogel več iz njih, če je prišel vanje. Ta zgradba se je imenovala “Ra-Bar”, kar SfiS.jSUVSb. te-|pomervi_Bar^a srrata., Besedo ie na- mu so delali ssami, domačinov so Janitor se sprejme Sprejme se janitorja; do-a plača in udobni delovni »goji. Zglasite se na 1801 Superior Ave. soba št. 228. _______________ W sonca Amona. Grški zgodovinarji pripovedujejo dalje o labrintu na Kreti, ki je bil nekaka palača čudežnega bika Minotavra, ki je znan iz grški narodnih pripovedk. Bika je končno ubil grški parvljični junak Tezej, ki je prišel živ iz labarinta in si- ša cer tako, da je vzel s seboj klop-čič in ga odvijal, nazaj grede ga je pa navijal. O labirintu v Klu3’.umu pravijo grški zgodovinarji, imel obliko prizme s kjvadra- j; tično podlago. (To je oblika štirioglatega stolpa, ki je na vrhu vodoraven). Stranice so bile 100 m široke,'18 m pa visoke. Na 300 čevljev široki in triinpetdeset čevljev visoki, podlagi prizme je bilo pet piramid z osnovnicami 75 čevljev širine in 150 čevljev 'V’šine. Na teh piramidah je bilo mnogo zvoncev, ki so pri najmanjem vetru pozvanjali, da je odmevalo na tisoče zvokov in glasov. Na temnih tleh petih piramid je slonela ogromna bakrena krogla, na krogli pa so bile štiri piramide, ki so bile 100 čevljev visoke, na teh piramidah pa kraisna terasa in na tej spet pet piramid. Najbrže se je temu zgogovi-narju sanajalo. Če pa je ta labirint v resnici obstajal, tedaj moramo reči, da je bil res veličasten. Gospodinja dobi službo Sprejme se izkušeno gospodinjo za poln čas. Mora imeti priporočila. Najraje iz Eucll-da. Pokličite Mrs. L«win, IV 6041. (45) -Or- NELO DOBIJO VALI OGLASI Pojdite na farme! Naprodaj je moderna 6 sob hi-z 10 akrov zemlje, velik sadovnjak, nahaja se ob tlakani ce-eti na Route 86, R. D. S, komaj 3 milje južno od Painesville. Hiša je novo dekorirana z novim da je furnezom na olje za gorak zrak, ima zimska okna, dvojna garaža, velik kokošnjak. Vsa poslopja v izvrstnem stanju. Za podrobnosti pokličite Matt Teubl, Painesville 3065. (50) Sobo'se odda Odda se opremljeno sobo moškemu. Naj vpraša na 1070 E. 61. St. Stanovanje iščejo Družina 3 odraslih oseb želi dobiti stanovanje 3 ali 4 sob pred 1. majem. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EN 7336. —(47) Pravkar smo dobili avstrijske kose! Mere so 30 in 32 inč. Lahko jih naročite tudi po telefonu in pošljemo jih tudi po pošti. Smrekar Hardware ' 6112 St. Clair Ave. HEnderson 5479 Cleveland 3, Ohio (Tue. Mar. 16) (la ter hodila ob žični o- viri in iskala, kje bi se je lotila. Uspelo jima je, nabaviti si Zadosti žice brez- klešč, nato sta se spustila čez cesto ob reki. O-,či so se jima ozirale za lesom, iskala sta kakšnega kozolca. Oprezovala sta pod prvim, drugim, nič! Tipala sta po loj-trnicah vdz, po plugih in branah. V Oknih kozolcev je dišala sušeča se laška detelja. Zlezla sta na kozolec, pa tudi na njem nista našla ničear. “Pojdiva dalje! Tu ni ničesar!” je silil Janez, ko se je Vinko preveč Obotavljal. Pred njima se je že bleščala Litija v . svetlobi električnih žarnic. “Kakor je videti, ne bo nič. Pred Litijo srna malone že... ” je godrnjal Vinko. “Ali vidiš kozolec tamle? Še tega preiščeva. Morda pa bo kaj 1” je vzpodbujal Janez. “Dobro, poizkusiva'” Pri sosednji hiši je zalajal pes. Ali je kdo hodil okoli vogalov? Previdno sta se splazila pod kozolec in kmalu našla na njegovem zapaženem konou drobnega tesanega lesa. “Poglej, Vinko, kakor nalašč pripravljeno za najin splav!” se je razveselil Janes. tonil pod vodo. Rekar; bila čedalf je globlja in začela je nesti splaw poševno proti sredini toka. e organizacije, ki m hotele z orožjem druge ljudi strahovati. KOMUNISTIČNO MAŠČEVANJE. — Poročali, smo, da se Janezu splava ni bilo treba je bila v Trstu ustanovljena Sloveč potiskati s kosom deake, ki mu je služila za veslo. Vinko se je začel prestopicevati, lovil je ravnotežje, ker se je na nje- venska demokratska zveza. Njen tajnik je dr. Franc Vesel. Ta je imel v Umagu, ki leži v onem delu Trsta, ki ga upravljajo Jugovem koncu splav vedno bolj goslovani, nekaj premičnega pre- Vse popoldneve sem Po večini presedel na trgu “Silencio” in opazoval ljudi, saj razumete, da je bil to zame poseben užitek a ipoleg tega tudi zanimanje iz poklicnih vzrokov, saj je :ler ni nastala beseda “h tos”, labirint. Toča nobena razlaga ni preveč posrečena in so vse bolj domeneve. Ce se jeicdo v takem labirin tu izgubil, je taval toliko časa bilo vse skupaj velik teater, žal okrog, da je obnemogel in od popolnoma brez vsake »“reži je”! lakote umrl. Mnogokrat so se Ko bi'bilo le malo organizirano, vladarji posluževali labirintov jalistični poslanec, od leta 1935 .......... ,, v .1 i 1-1 ■ ca inrnahlli aVrnifo v p J-1____T________J________J Clementž Richarda Attlee-ja, ki je v nedavno praznoval svoj 65. rojstni dan, je neki konzervativni pisatelj imenoval za “moža nasprotij1.” V resnici kaže Attlee, ki je že 25 let soci- 0NEIMDAY HUM VITAMIN I VOUR BUY WORD ,ee «m» ■0»4* NmA Mi M Mnbm **_ M) ESU M OeeAM *■» S&HSSS fcekem M Mi«« Nr *■».?» “* ** IOONOBW* ,_.. - Sifw—1» mm r? *g ugrezal pod gladino reke. “Drži ravnotežje in ne stopicaj, če ne -bova oba v reki,” je zaklical Janez. V njegovem glasu se je poznala stiska položaja. Komaj jebil Janez izgovoril opomin, se je že splav za-gugal; Vinko je izgubil ravnotežje, omahnil in čofnil v vodo. Sreča je bila, da je bila toliko globoka, da jo je dosegel z nogami in da mu ni bilo treba potoniti. Janez se je oprt na desko obdržal na splavu Vinko se je ves moker skobacal na obalo in se na tihem jezil na splav in na ives svet. Janez je za njim priveslal k bregu, stopil s splava ter ga jezno sunil po reki. Za njim je zagnal tudi veslo. “Nu, plavaj, kamor hočeš, če naju nočeš nositi!” še je vzne-voljil Janee. “Ti si pa kot rojen za brodarja, Vinko. Ce bi bil v boju tako spreten, ibi te že zdavnaj ne bilo med živimi, pa tudi tale nepotrebna kopel bi ti bila prihranjena.” “Zdaj pa imava splav,” se je smejal Vinko. “Nemara ,je krivda na nama, ne pa na splavu. Tu se pa res nisva izkazala. Hvala Bogu, da naju ni nihče videl pri tem junaškem-podjetju.” t | Vinko si je siekel obleko, si jo ožel in jo znova oblekel. “Zdaj pa lahk'b nadaljujeva pot, mrazi me,” je priganja! Vinko. “Pa pojdiva proč od reke na cesto, zoperno mi je, če jo samo vidim.” (Dalje prihodnjič.) moženja. Vse to so mu komunisti čisto nepostavno zaplenili in se tako maščevali, ker je tajnik njim nasprotne organizacije. ŠKOFIJE PRI TRSTU. — Jugoslovanska straža je pri belem dnevu ustrelila moža, ki je hotel iz enega dela nove tržaške države v drugega. Tako Jugoslovani streljajo na Slovence. Taka je vrednost življenja v komunističnem raju. Čez razmejitveno črto goni ljudi *— beda. Malo prej so blizu tam strelja- bi lahko izpadlo še stokrat boljše! Komaj smo zaključili pustne praznike, pa smo začeli zopet nove, to pot državne! Novi predsednik Združenih • Držav Venezuele, Don Romulo Gallegos, je prevzemal svojo funkcijo, kar so tu napravili z velikimi slavnostmi, ka-.erim so prisostvovala posebna diplomatska zastopstva 30 in -več vlad. Pričele so se te slavnosti v petek popoldne in se zaključile v sredo zvečer s plesom li na žensko, ki je hotela skrivaj Kongresu-,na katerega je‘bilo ................... prekoračiti razmejitveno črto v povabljenih okoli 2,000 ljudi, stebri in ribniki so se bolj za- zato, da so se iznebili svojih nasprotnikov. Grški zgodovinar Herodot opisuje tak labirint in pripoveduje takole : V teh podzemeljskih prostorih —labirintih— je bilo okrog tri tisoč prostorov. Dvorci so imeli tudi podzemske prostore, ki so se prav tako križali med seboj. V to podzemlje se je prišlo po de-v e t deseterih stopnicah. Na vseh straneh so bili tudi v podzemskih prostorih stebri, ki sq se vedno vrteli okroig sebe. Poleg stebrov je bilo v podzemlju neštevilo majhnih ribnikov. Pri nas dobit« zdravilo “STREPTOMYCIN” ki se ga sicer težko dobi MANDEL DRUG CO. 15792 Waterloo Rd. Naprodaj je harmonika, 120 basov, kromatična, v izvrstnem stanju. Pokličite EX 926a_________________-(44) Prijazno vabilo Prihodnjo nedeljo, 7. marca, bo pri sv. maši ob 8 posebna pridiga za vse Slovence pri Mariji Vnehovzeti (Collin-wood), ki spadajo v območje Marije Vnebovzete, ki v cerkev ne hodijo ali malokdaj pridejo. Vsi taki so najvljudneje vabljeni. Oni pa, ki hodijo, so prošeni, da jih vabijo in prosijo, da gotovo pridejo. sti namenjena v korist za take. Ne bo nič hudega. Siguren pa sem, da se ne bo nihče kesal, kdor bo pričujoč. (Mar. 5.), Plačajte račune za plin, elektriko in telefon pri nas. Money Order postrežba od 01.00 do 010,000. Mihaljevich Bros. 6424 St. Clair Ave. (2. & 8. each month) Vas mufi revmatizem? Mi imamo nekaj posebnega revmatizmu. Vpraiajto Vse je mogoče m svetu. - V Benetkah, ki so znane po svojih kanalih m vodnih ulicah je nedavno divjala povoden, ki je bila najhuim od leta 1836. Voda je prestopila bregove in poplavila do 45 palcev visoko najbolj priljubljene promenadne uhce tega mesta. Po poplavljenih ulicah so bili postavljeni zasilni leseni mostovi, do so šh lahko hudje pa svojih opravkih. šef delavske stranke in od poletja 1945 angleški ministrski predsednik, v vsej svoji prožni osebnosti mnogo nasprotij. Kakor mnogo drugih vodilnih osebnosti angleške delavske stranke, je tudi Attlee veren socijalist. Ko je ob začetku te- f/božjiTŠlužbVbo V Jmd’vf-ga stoletja prostovoljno delo- - val pri socijalnem skrbstvu v Vzhodnem predelu Londona, je spoznal vso nezdružljivost kapitalističnega sistema s Kristusovim naukom. Od tega časa ni več dvomil, kakor sa je pozneje izrazil, da je delavska stranka, pa čeprav ima mnogo nedostat-kov, edino praktično orodje za uresničenje novega družabnega reda. Prva leta po vojni so pVine-sia razvoj angleškega socijaliz-ma Leta 1924, v prvem delavskem kabinetu je poslanec Attlee postal državni podtajnik vojnem ministrstvu in pozneje od leta 1929 do 1931 minister brez listniee. Važnejše za živi jensko zgodovino tega zmernega, skromnega in vendar žilavega značaja, je bilo leto 1935, ki je Att-lee-ja povzdignilo za voditelja svoje stranke in s tem za vodjo opozicije. In Attlee je dosegel nekaj, s čimer se nihče drugi ne more pohvaliti: postal je zaupnik angleškega delavskega po-! kreta. Prezgodaj je še, da bi objek-| tirno presojali uradno delova-1 nje Attlee-ja na čelu prvega socialističnega kabineta, ki sloni na absolutni večini v kabinetu, pač pa lahko poudarimo njegov $jsti značaj, njegovo upravno spretnost, njegovo mirno gotovost v kabinetu kakor tudi v parlamenta. To so vrednote, ki veljajo danes za ■vladnega šefa Velike Britanije.) proti naa. Mandel Drug 15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna Radijski aparati, praliuki in čistilci popravljamo—rune dele »nje Popravljamo vedi met MALZ ELECTRIC 6902 ST. CLAW AVE. EN 4808 JOHN ZUIKH INSURANCE AGENCY ntAMOEB ZOUOH, afnt Zavarovalnina ?»eh vrat ta vato domove, avtomobile in pehRtvo. IVanhot iUl IMS NEFF ROAD * * 8 . • - ‘-mnaj y Ameriki . V. Posluje že 52. leto ČUnstvo ^ 40,000 Premoženje nad $6,000,000 «■* f safjsanaa tes™ —■ KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JIDNOTL **» ygA# mm*** rasne poikodbe, operwUe. P* ^5; 6ŽB?SfcKMta«: 40 * irt“ K. & ITOHOjmi.ninrfndh nste Nrtlflbto sedanjo dobe od M.H le IKMMK K. g. K. JIDNOTA Je prava mati vdov In sirot. Čo he nbt tla. | •U Bute to mogočno. In konte katoiUko podporne orgarrimolje, po- ' trudi so In ***** takti | ?srv#SKrsMS3»«r iko odtrga od doma. GLAVNI URAD, 351-353 No. Chicago St. Joliet, DL KAREL MAUSER Rotija Povest \ir/gir/^ir7^r?^:?^«r^vj»v.:7^r?^w^ir^r.r^.^Av«^:.7^ir?8\i:/8\ir?ž