§ Leto XXII., št. 1S9_ Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5. Telefon it. 31-22, 31-23, 31-24 Inseratm oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica S — Telefon st. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti, Corr. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije m inozemstva ima Unione Pubblicitž Italiana S. A. MILANO Ljubljana, sreda IS. julija 1942-XX Cena cent. 80 Iztiaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lil 18.—« za. inozemstvo pa Lir 22.80 Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica štev. 5, telefoo štev. 31-22, 31-23, 31-24 _ Rokopisi se ne vračajo CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pub- blicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO Uspešni napadi v Egiptu Mnogo ujetnikov zajetih, med njimi angleško bataljonsko poveljništvo — Učinkovito udejstvovanje letalstva Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 14. julija naslednje 777. vojno poročilo: Na egiptskem bojišču so napadi italijanskih Ln nemških oddelkov dosegli dobre rezultate; zajetih je bilo mnogo ujetnikov, med njimi bataljonsko poveljništvo. Letalsko delovanje je bilo živahno tudi včeraj. Nemškj lovci so sestrelili 9 »Spitfi-rov«, naši eno štirimotorno letalo tipa »Liberator«, dve drugi angleški letali pa sta padli v morje, zadeti od top- Finci o prerodu Italije ln njeni vojski Helsinki, 14. jul. s. Politični tednik »Svenska Botten«, ki izhaja v švedskem jeziku, objavlja pod značilnim naslovom »Prerod Italije po vojni pod genitalnim in daljnovidnim Mussolinijevim vodstvom« članek, v katerem navaja dosedanje ustvaritve fašističnega režima na vseh področjih. Začenši pri vojski, mornarici in letalstvu navaja čudovit^ r>nia civilizacije, melioracijska dela, razvoj umetnosti in znanosti, ^plošno zboljšanje zdravstvenih razmer itd" Po vsem tem delu se je Italija uvrstila med prve narode na svetu, med tem ko italijanski narod, čegar borbeni duh se je čudovito izkazal v tej vojni, nezadržno stopa po stopinjah rimskih legijonarjev. To, kar so vojska, mornarica in letalstvo fašistične Italije izvršile v tej vojni, zbuja občudovanje vsega sveta, zlasti po zadnjih tednih neprestanih uspehov, nedosegljivega junaštva in žrtev vseh vrst italijanskih oboroženih sil v Sredozemlju, na morju, ki je bilo in ki zopet postaja največja slava rimskega im-pei ia Italija je dokazala vsemu svetu, s kolikšno smelostjo in odločnostjo zna korakati proti svoji zmagoviti dobočnosti. Na sto tine konvojev z italijanskimi in nemškimi četami je bilo med tem varno prepeljanih na četrto obalo, v neštetih zmagovitih spopadih z britansko mornarico se je italijanska mornarica odlično izkazala, med tem ko je italijanska vojska pokazala vse svoje vrline v zmagovitem spopadu z britanskimi četami v afriški puščavi. Tako kaže Mussolini novim legijonarjem Rima triumfalne stare in sigurne nove imperialne poti. Od boljševiškega bojišča do afriške puščave je italijanski vojak povsod zmagovito navzoč in v borbi za triumf pravice in civilizacije preti hegemoniji in barbarstvu. Italijanskemu narodu, ki se bori tudi na našem lastnem bojišču in ki skupno s Finsko krči pot v borbi proti boljševizmu, že, limo triumfalno zmago in dosego vseh njegovih ciljev. Med tem ko je glavni sovražnik Italije Anglija, je glavni sovražnik Finske Sovjetska, zveza, toda angleško-bolj-ševiška zavezniška pogodba bo imela za posledico, da bo italijanski triumf nad Anglijo pomenil tudi uspeh za Finsko. Sledimo pohodu italijanskega vojaka s hvaležnim srcem onega, ki je v pretekli zimski vojni videl Italijo z vsem njenim navdušenjem na naši strani, ko smo se morali sami boriti proti mogočnemu boljševiške-mu napadalcu. Japonska gospodarska neodvisnost Izkoriščanje ogromnih virov surovin v zasedenih pokrajinah Stockholm, 14. jul. s. Londonski poročevalec lista »Svenska Dagbladed« poroča, da kažejo v londonskih političnih in novinarskih krogih resno vznemirjenost in zaskrbljenost, ker sedaj lahko Japonska nemoteno izkorišča ogromne vire surovin, katerih se je polastila v tej vojni. Britanski načrt, da bi se osredotočile anglosaške sile najprej proti silama osi in da bi se šele v nadaljnji fazi udarile na Japonsko, je s tem propadel. Porušenje naprav v petrolej skih središčih Daljnega vzhoda ni bilo tako veliko, da bi Japonci ne mogli že v najkrajšem času izkoriščati vseh ogromnih rudnikov Birme, Malajskega polotoka in Nizozemske Vzhodne Indije. Glede gume pa je položaj še ugodnejši za Japonce, kajti za uničenje te proizvodnje bi bilo potrebno izkoreninjenje vseh dreves, ki dajejo ta dragoceni proizvod, kajti požig teh dreves je bil zaradi vlažnega podnebja nemogoč. Japonci so se razen tega v ogromnih količinah polastili tudi rižnih, čajnih :n kavnih nasadov, čim dalje traja vojna, tem večjo možnost imajo Japonci, da izvedejo popolno organizacijo izkoriščanja teh važnih surovin, ker s tem ojačujejo svoj vojni potencijal v tolikšni meri, da bo sleherni poskus ofenzive proti njim v bodoče postal nemogoč. Tudi glede ladijske tonaže je po priznanju lista ^Sunday Times« sleherni dan, ki mine, v japonsko korist, kajti Japonci ne pokrijejo le sproti izgub trgovskega brodovja, temveč lahko celo povečajo svoje prevozno brodovje. S trpkostjo ugotavljajo v Londonu, da delajo ladjedelnice v Singapuru tako rekoč brez prestanka, kar velja prav tako za šanghaj, Honkong in Manilo. Po vsem tem prihajajo londonski listi do zaključka, da se nahajajo Japonci v neprimerno ugodnejšem položaju kakor Angleži in Američani. Japonski cesar na obisku pri letalciih Tokio, 14. jul. d. Japonski cesar je v ponedeljek popoldne posetil mesto Kasumi-gaura, kjer je obiskal letalske oddelke japonske vojne mornarice. Nadalje je ob tej priliki nadzoroval tudi vežbe japonskih letalskih sil in pregledal njihovo tehnično opremo. Nankinški finančna minister v Tokiju Tokio, 14. jul. s. Semkaj je včeraj prispel finančni minister kitajske nacionalne vlade v Nankingu Coufou na uradni obisk. Aiugleško-francoska nesoglasja v Siriji rA nkara, 14. julija d. Po informacijah iz Sirije še vedno ni poravnan spor, ki je nastal med britanskimi in degauffisitičmmi oblastmi, in ki je dosegel svoj višek z od-srtopom degaullističnega visokega komisarja za Sirijo in Libanon, generala Catrrčanskega plemena verjetno nahajajo tudi ostanki hrvatske krvi. Beseda je o kmetih in meščanih iz mesta in okolice Vada Halfa na področju drugega nilskega katarakta. Njihovo plemensko ime je Magari. Gori omenjenemu nemškemu raziskovalcu von der Eschu je nekoč pri odpravljanju na njegovo raziskovalno delo iz Vada Halfe v Arabsko pustinjo padlo v oči, da prebivajo na področju drugega nilskega katarakta kmetje, ki se po obličju razlikujejo oi ostalih egiptovskih plemen. Njihove oblike glav in obrazov so kazale evropske, slovanske sledove, pa tudi jezik, ki so ga govorili, je bil različen od jezika njihovih sonarodnjakov. Ime plemena Magar, s katerim se imenujejo njegovi pripadniki, se po arabsko izgovarja Madžar, kar je von Escha zapeljalo na misel, da so potomci Madžarov. To domnevo pa je pozneje opustil, ker zanjo ni imel trdne opore. V razgovoru z Magari je von Esch zvedel za njih poreklo le iz ustnega izročila. Predniki niso znali pisati, toda spomin od kje so prišli, se je prenašal od očeta na sina. Izročilo pravi, da je arabski sultan Selim šel pred 40o leti v vojno proti Egipčanom ln v njegovi vojski so se nahajali tudi bojevniki plemena Magar, ki živi v deželi Nemza. Vojaki so prišli tja pod vodstvom šengala Sendera. Po smrti cara Selima so se magarski bojevniki vračali v svojo domovino vzdolž reke Nila. Mnogi od njih pa niso mogli ali niso hoteli oditi in so si poiskali žene med domačim prebivalstvom. Naselili so se na otoku Daghin in v mestu z Istim imenom, ki se nahaja pred njim na obali, že več ko 300 let prebiva na tem kraju naše pleifie, pripovedujejo Magari. Praoče nam je bil Musa, eden ob bojevnikov šengala Senlera. Imel je sina Ibrahima el Magara, ki je skupaj s svojim sinom Alijo el Magarom, eden od naših prednikov. V resnici se ljudje, o katerih poreklu nam govori ljudsko izročilo, bistveno razlikujejo od drugih Egipčanov. Njihova polt je mnogo svetlejša, črte na obrazu izdajajo evropski, še celo več, slovanski tip, in tudi njihovi običaji se razlikujejo od običajev ostalih Egipčanov. Zlasti pade v oči dejstvo, da Magar, čeprav so muslimani, ne opravljajo svojih molitev tako, kakor to delajo drugi pripalniki islama. Razen tega se razlikujejo od Egipčanov tudi v noši in gradnji svojih hiš, ki jih zidajo z na soncu sušeno opeko. To je bil eden od razlogov, da so jih smatrali za potomce Madžarov. Grof Almassy, madžarski raziskovalec, ki je o tej zadevi govoril z Eschom, je prvi mah potrdil domnevo o madžarskem poreklu teh ljuid, pozneje pa je z raziskovanjem njihovih besed prišel do nasprotnega zaključka, odnosno za prvtno tezo ni mogel dobiti nikakšnih prepričljivih dokazov. Nekatere besede, ki je zanje mislil, da so madžarske, so bile v resnici slovanskega izvora, kajti slovanskih besed ie v madžarščini vse polno. Dejstvo, da je sultan Selim, ki ga omenja ustno izročilo Magarov, vladal v Bosni in Hercegovini je dovedlo von Escha na misel, »da so Magari hrvatskega porekla, ker so bosenski in hercegovski Hrvati služili v turški vojski in z njo olhajali na vse njene pohode. Tudi angleški raziskovalec Wallis Budge je v svoji knjigi »The Egyptian Sudan« napisal, da je sultan Selim poslal na pomoč Arabcem, ki so bili naseljeni na področju drugega nilskega katarakta, bosenske najemnike pod vodstvom Hasana Quschi. Bosenci so na tem področju zgradili utrdbe in hiše ter prejemali za svoje usluge plačo iz carske blagajne v Kairu. Po smrti Hasana Quschi je zbral Ibn Jambalan, najstarejši med tamošnji-mi bosanskimi poveljniki, vojsko in odbil napad kneza Funga na južni Sulan. Odtlej vse do vlade kediva Ismaila leta 1820. Fungi, odnosno njihovi plemenjaki niso ovirali in nadlegovali bosenskih naseljencev. Ob obalah Nila južno od Vada Halfe in na tamošnjih nilskih otokih se lahko še danes vidijo ostanki njihovih utrdb. V nekem arabskem rokopisu je von Esch našel zapisek, da je razen plemena Magarov tudi pleme Ibrimov po poreklu ostanek »turških« najemnikov sultana Selima. To omenja tudi švicarski raziskovalec Burkhardt v knjigi »Travels in Nubia«, kjer pravi, da so pripadniki plemena Ibrimov svetle polti in da imajo »še danes obrazna poteze svojih prednikov — bosenskih vojakov, ki jih je sultan Selim postavil na stražo«. Tudi na nekem drugem mestu svoje knjige omenja Burkhardt potomce bosenskih bojevnikov sultana Selima, ki še danes žive v Egiptu. Ker se je za vlade sultana Selima, ki je leta 1517. osvojil Egipt, Bosna že dolgo nahajala pod turško oblastjo, je misel na hrvatsko poreklo Magarov in Ibrimov vsekakor verjetna, treba pa bo zadevo še znanstveno preiskati. odarstv Osnova egiptskega gospodarstva čeprav so italijanske in nemške čete prodrle že 400 km globoko na ozemlje Egipta, se vendar šele sedaj približujejo gosteje naseljenemu področju reke Nila. Suho in vroče puščavsko podnebje Egipta določa v zvezi z velikimi možnostmi namakanja z vodo Nila gospodarsko usodo dežele in omejuje obenem naseljeno področje dežele na ozek pas, ki se razteza na obeh straneh Nila in ki se razširja redko preko 25 km na vsako stran. Na tem ozkem pasu in na polročju ob izlivu reke v morje, ki obsega v celoti 35.000 kv. km (3.5% skupne površine) živi 15 milijonov ljudi; na obširnem ostalem ozemlju egipt-ske dežele pa živi le en milijon ljudi. 80% prebivalcev Egipta se peča s kmetijstvom in je donos kmetijstva izključno odvisen od zadostne količine Nilove vode, s katero se namakajo polja. Le v redkih zelenicah izven tega Nilovega pasu in v področju velike depresije Fajum, ki pa se namaka prav tako z vodo od Nila, so še pogoji za obdelovanje zemlje, povsod drugoi pa je puščava. Nižina Nila je izredno rodovitna ne samo zaradi možnosti namakanja, temveč tudi zaradi tega, ker prinaša reka znatne količine rodovitnega blata, ki se v dobi visokega stanja vode od konca junija do začetka oktobra,razlije po vsej nižini. Na podlagi tisočletnih izkušenj je urejena razdelitev vede na posamezna obrežna podrečja, pri čemer velja kot staro pravilo, da kmetje pri dovajanju vode pomagajo drug drugemu. Izredna toplota zadostna količina vode in avtomatično gnojenje, ki ga prinaša Nilova voda, vse to omogoča izredno obilen pridelek zlasti pšenice in koruze. V zadnjih desetletjih preteklega stoletja pa so pričeli v Egiptu v velikem obsegu pridelovati tudi bombaž. Spričo ugodnih klimatskih pogojev za pridelovanje se je rastlina na egiptskih tleh izredno razvila in daje danes Egipt najboljši bombaž, ki ima najfinejša in najdaljša vlakna. Veliko zanimanje za egiptski bombaž je dalo inozemskim kapitalistom povod, da so se pričeli zanimati za to deželo. Njihov namen pa je šel izključno za tem, da bi dežela pridelala čim več bombaža, širjenje bombaževih kultur pa je postavilo, v o-spredje novo vprašanje racionalnega gospodarstva z Nilovo vodo. Tako je nastala ogromna zajezitev Nila pri Asuanu z umetnim jezerom, ki je vseboval prvotno 1.2 milijarde kubičnih metrov vode, po dvakratnem zvišanju pregrade pa je bila kapaciteta umetnega jezera povečana na 5 milijard kub. metrov. Ta jez je v zvezi a številnimi prekopi in jarki za dovajanje vode omogočil celoletno namakanje obsežnega področja. Celotna izvedba zajezitve Nila je bila v resnici velikopotezna, toda v dveh točkah hudo pogrešna: zajezitev Nila se ni izkoristila obenem za pridobivanje elekrične energije in tudi niso zgradili naprav za plovbo po Nilu, tako da se pri jezu samem ustavi vsa rečna plovba, šele leta 1939. so pričeli graditi nove naprave za izkoriščanje vodne sile. V času Gospodarske vesti = Ustanovitev kmetijskih združenj v Italiji. Dne 9. t. m. je v Italiji stopil v veljavo zakon o ustanovitvi kmetijskih združenj (Enti Economici), ki je bil proglašen letos 18. maja. Formalno prevzamejo ta kmetijska združenja ukinjenje sekcije dosedanjih federacij pokrajinskih konzorcijev kmetijskih pridelovalcev. Ustanovitev teh novih kmetijskih združenj pa ima globji pomen ter predstavlja značilno reformo vsega kmetijsko-gospodarskega aparata. Nova kmetijska združenja bodo ustvarila popolno zvezo med javno upravo ln velikimi poklicnimi organizacijami kmetijstva. Praktične naloge novih združenj so prav obsežne. V vsakem glavnem mestu pokrajine bo sedež kmetijskega združenja s posebnim uradom ki bo nadziral izvajanje produkcijskih načrtov in skrbel za zboljšanje pridelovalne tehnike, za zatiranje visoke vode ko dovaja Nil rodovitno blato i odpro vse odprtine jeza, da se blatna voda razlije po vsej nižini Nila do morja in da se blato ne vsede na področju jezera. Ko j pa se voda izčisti zapro zatvorniee nakar se napolni ogromno jezero, čigar voda se potem v teku leta uporablja za namakanje ogromnega področja nad jezom, ki obsega danes že tri petine celotne obdelane zemlje v Egiptu. Na področju, ki se lahko skozi vse leto namaka z Nilovo vodo, se dosežejo vsako leto po trije pridelki. Seveda je pri tem navzlic rodovitni zemlji in naravnemu gnojenju potrebno tudi gnojenje z umetnimi gnojili. Uvoz umetnih gnojil je bil pred vojno druga najvažnejša postavka Egipta, ki je v velikem obsegu uvažal umetna gnojila iz čila in Nemčije. Z razširjeno uporabo Nilove vode za namakanje je nastala kmalu potreba čim racionalnejšega izkoriščanja te vode. Ko je Anglija izdelala načrt za zajezitev Modrega Nila 180 km nad Kartumom na ozemlju Sudana je nastal spor zaradi uporabe te vode. Anglija je hotela vodo Modrega Nila uporabiti izključno za ureditev ogromnih nasadov bombaža na področju Sudana; po dolgih pogajanjih z egiptsko vlado pa je morala popustiti in se zavezati, da bo izkoristila le polovico kapacitete in da bo pustila Egiptu eno milijardo kub. metrov vode. Anglija je iskala potem drug izhod na ta način, da bi odvedla po posebnem prekopu vodo Modrega Nila iz jezera Tana v Abesiniji. Ta načrt pa je propadel zaradi ugovora Italije. Zato je Anglija zgradila 40 km južno od Kartuna drugi jez s kapaciteto 2.5 milijarde kub. metrov. Iz tega navedenega sledi, da je Velika Britanija a svojimi načrti za izkoriščanje Nilove vode življenjsko ogroža sam Egipt in je razumljivo, da je prebivalstvo nerazpo-loženo nasproti Angležem, ker se zaveda, da je usoda vsega Egipta odvisno od vode; ki jo dovaja Nil. Razstava umetnin Nikolaja Plrnata ta Rajka Slapernika v Obersnelovi galeriji odprta od 9. do 12. in od 15. do 18.30 MUK J TTIIjfTiillJirUIiinfltEUitf (f HTtillllff f TI ItfHfftTIltinilllHIiniTHtli*? !f 11 iUifitTfl škodljivcev itd. Nova združenja bodo vodila tudi produkcijsko in ostal« kmetijsko stat:stiko, upravljala bodo kmetijske poizkusne in kontrolne postaje ter nadzirala vskladiščenje žitnega pridelka, ki je nadalje prepuščeno agrarnim konzorcijem. Nova organizacija bo brez dvoma pripomogla k popolno rešitvi vprašanja prehrane v dobi vojne. = Elektrifikacija železnic. V načrtnem izvajanju avtarkije zavzema elektrifikacija železniškega omrežja v Kraljevini eno najvažnejših mest, saj omogoča ta elektrifikacija znaten prihranek premoga, ki ga je treba sicer uvažati iz inozemstva. V teku lanskega leta je bilo za elektrifikacijo železniškega omrežja izdanih 816 milijonov lir, predvsem za izpopolnitev ln razširjenje obstoječega elektrificiranega omrežja. V preteklem letu je bila zaključena elektrifikacija proge Bologna—Trento, ki obratuje od novembra lanskega leta na električni pogon. S tem se je celotno omrežje elektrificiranih prog povečalo od 8218 na 5423 km. Sedaj so pričeli z deli za elektrifikacija pete dolge proge, in sicer od Domodossola do Rc-ggio Calabria v dolžini 1445 km. = Letina v Italiji. V vsej Italiji je mlatenje pšenice v popolnem teku in obratujejo mlatilni stroji podnevi in ponoči. Prvi vzorci nove pšenice iz nižine Gornje Italije kažejo hektolitrsko težo do 81 kg, medtem ko je znašala v preteklem letu standardna teža 75 kg, pred vojno pa 78 kg. V nižini Pada so letos v večjem pričeli gojiti novo vrsto pšenice »Canne Ja-oometti«, ki je bila vzgojena v Itai.ji s križanjem kanadske trde ozemne pšenice »Manitoba« z drugimi vrstami. Nova vrsta daje moko z znatno vseb5no beljakovin, ki jo označujejo italijanski mlinarji kot krepostno rnoko (farina di forza). Ta nova pšenica pa se je izredno dobro obnesla tudi glede količine, kakovosti in teže pridelka in je bila dosežena hektolitrska teža 83 kg in še več. Pridelek sena je kvalitativno zadovoljiv, po količini pa nekoliko zaostaja za lanskim letom, vendar se obeta znatnejši pridelek otave. Spričo padavn zadnjih tednov, ki so znatno koristili tuli nasadom okopavin. = Industrija v Voronežu. Z zasedbo Vo-roneža je Sovjetska Rusija izgubila važno industrijsko središče. Mesto leži na reki Voronež, ki se nedaleč od mesta steka v Don. V zadnjih desetletjih je bila v Voronežu zgrajena močna oboroževalna inlu-strija. Približno 20 km vzhodno od mesta leži na vzhodnem obrežju reke Voronež novo industrijsko mesto z obsežnim industrijskim kolodvorom, ki je obenem križišče važnih prog. Najobsežnejše so industrijske naprave za proizvodnjo letalskih motorjev in letal, združene v letalski tvornici Vo-rošilov z okrog 12.000 delavci. Tudi tvor-nica motorjev Stalin je bila preurejena za izdelovanje letalskih motorjev in je imela do 5000 delavcev. Omeniti je še važne tvornice strojev, ki so bile preurejene za izdelovanje lahkega orožja in municije, poleg tega pa še velike tvornice izdelkov iz gumija, ki so zaposlovale do 10.000 delavcev ter tvornice vagonov in železniške delavnice. Od manjše industrije pa je omeniti tvornice za izdelovanje električnih in radijskih aparatov. Okolica mests je zelo rodovitna. Staro in novo mesto je iteio okrog 350.000 prekvalcev. = Težave švicarske živinoreje. Zaradi omejitev pri uvozu krmilnega žita in drugih krmil so nastopile težave v švicarski živinoreji, ki so dovedle do zmanjšanja številčnega stanja živine. Letos pomladi je Švica izvedla štetje živine, ki pa je pokazalo, da nazadovanje pri goveji živini ni tako občutno, kakor se je splošno sodilo, število goveje živine je v teku enega leta nazadovalo le za 5.8% na 1,492.000 glav. Občutnejše je nazadovanje števila svinj (zaradi pomanjkanja krmilnega žita). V sega je bilo letos spomladi 670.000 svinj, to je za 12% manj nego prejšnje leto in za 30% manj nego pred dvema letoma, navzlic temu pa je imela letos spomladi Švica še za 300.000 svinj več nego leta 1918. število konj se je držalo na nespremenjeni višini in tudi število ovac in koz je le nebistveno nazadovalo. Pač pa se je znatno zmanjšalo število perutnine. = Krojači ženskih oblek (krojačice), ki želijo biti uvrščeni v I., H. ali IH. razred in krojači perila (šivilje), ki želijo biti uvrščene v I. ali II. razred, naj se zglasijo v četrtek 16. t. m. med 6. in 7. zvečar pri Odseku za obrtništvo v Čopovi ul. 1; za krojačice obleK, ki se ne bodo zglasile. se bo smatralo, da spadajo v III. razred, za krojačice perila pa v II. razred. Novo nemško lovsko letalo Rim, 14. jul. s. V angleških vojaških krogih posvečajo mnogo pozornosti novemu tipu nemškega lovca »Focker Wulf 190«, kj je bil uporabljen z uspehom tudi kot bombnik v zadnjih dneh pri bombardiranju južnozapadne angleške obale. Po škodi sodeč, kj jo je povzročilo to letalo, ki je izredno okretno, piše neki vojaški strokovnjak v neki angleški reviji, je to letalo najboljše na svetu. RAZNAŠALKO (-CA) ca okraje KOŽARJE - PODSMREKA — sprejme takoj uprava »Slovenskega Naroda«. — V poštev pridejo domačini iz omenjenih krajev. KULTURNIPREGL ED Krišpiti in njegova botra Delo, ki je nastalo v prvi polovici 19. stoletja pod vplivom idej, skrbno izogiba-jočih se vseh novotarij, čeprav se naslanja na bogata izkustva italijanske opere, ne more mi: za današnji čas zanimivo, zlasti ker nima v sebi modnih osebnih potez. Nastalo je v ča3U, ko je bila VVagnerjeva re-forma že cio malega iognana in ko je tudi v simfonični glasbi Liszt že utrl nova pota. In takrat naj bi to delo, čigar ustvarjalca sta bua Verdijeva našprotn.Ka zaradi njegovih »novotarij«, pomenilo kakršen koli napredek, mejnik ali sploh važen dogodek v opernem razvoju razen čisto navaunega trenutnega pomena »enodnevnih« umetnin? — Bajka o čevljarju m smrti, ki je deloma doma tudi v naši ljudski bajki, je v Vi-teslavu Novaku našia svojega prvega resnega o!xielovalca (Smrt kmotrička). Brata Riccija sta vso snov obrnila v humori-stično. deloma satirično stran, časi se s smrtjo ni šaliti — saj tuli ljudske bajke s tako vsebino prehajajo v grotesko (pr.im. Smrt in kovač), če že niso docela religi-jozna kakor n. pr. ona prelepa pravljica o lučih življenja, ob katerih se plemeniti otrok žrtvuje za svojo mater. Baš obratno dela naš Krišpin — sicer v slogu svojega temperamenta — ko hoče priliti svoji ugašajoči brlivki olja iz ženine svetilke. Toda razumemo, da sta dediča lahkožive operne umetnosti, katero je dičila izredna odrska spretnost in okretnost, tej snovi skušala dati zabavno in duhovito potezo. Za tisti čas se jima je to tudi posrečilo in še danes bi njuno delo poslušali z večjim zadoščenjem, če ne bi bilo muzikalno tako malo pomembno in v svojih šalah večinoma tako revno. Ta preprosta komika, ki nas spremlja celo v kraljestvo smrti, prav ob tak'h n; izcgibno treznih in resnobnih pojmih onemi in postane sama sebi v napoto, ali pa bi morala biti vse globlje zasukana. Vse to je razlog, da Krišpin nima važnosti to posebne cene ne v opernem razvoju (saj si brez njega prav lahko mislimo operno rast) ne kot delo samo. Niti stvaritve Ric-cijevih sodobnikov (Bellini Donizetti, Ros-s.ni) nam danes niso več veliki mejniki, četudi so bile ob svojem nastanku vse drugače pomembne, šele veliki mojster iz Le Roncole je pokazal nova pota. Glasbeno so zanimiva predvsem tista mesta, kjer prihajajo na dan prvi utrinki romantike. Seveda je bila v naši ljubljanski izvedbi partitura smiselno popravljena in tudi dopolnjena, sicer bi bil vtis mnogo slabši. Glavna hiba Riccijeve glasbe je pač ta, da je vsa iznajdljivost strnjena že v prvi sliki itn se kasneje samo ponavlja. Nekoliko utrujajočo glasbo pa poživlja pestra scena. Le-to moramo predvsem pohvalno omeniti ter s sceno v zvezi vse nastopajoče, ki so zlasti igralsko dali kar največ. Obe veliki ženski vlogi sta bili kajpak tudi pevsko dobro podani. Statična, skoraj koncertna vloga Smrti se odlični pevki Golobov i prav tako dobro poda kakor živahna in gracijozna Aneta Mlejnikovi; ki tu žanje svoj tretji veliki uspeh v letošnji sezoni. Daleko najtežja in najodgovornejša je vloga Krišpina, katero kreira Primožič z velikim znanjem in poznavanjem odra. Veli-kopoteznost tega, svojčas evropsko znanega pevca je blagodejna za vso okolico, katero podžiga in pritegne k močnim dej-stitvam. žal je Primožičeva dikcija zaradi sunkovitega izgovora včasih težko umlji-va. Deloma velja to tudi za Anžlovarja, ki sicer s svojo živahno in močno karakter-no igro ugodno preseneča. Dober v izgovorjavi, ki je glavna zahteva te opere, je Janko, na mestu kakor ve Ino. Ostale manjše vloge po jO: Lipušček s svežim tenorjem grofa del Fiore, Zupan dobro zadetega starega skopuha, Barbičeva, v podobnih dekliških vlogah vselej izvrstna, predstavna Lizeto, Simcnčic pa ubogega ponesrečenca Bortola. Inscenacijo lahko ocenimo kot dobro ustrezajočo vsebini in značaju komedije, kakor jo je — sicer precej realistično in manj pravljično — pojmoval in prikazal rež'ser Primožič. Pri pultu je Neffat, čigar zasluga je poleg dobrega naštudiranja tudi prepotrebna redukcija partiture in uvedba nekaterih samostojno prikrojenih odstavkov, ki so delu le v prid in mu njegovo slogovno stran (ki je pa tu seveda ne iščemo v kakem strogem smislu), na-rede nekoliko pestrejšo. Vodja zbora, ki je pevsko :n igralsko dober, je Simoniti. Stritofov prevod je izvrsten. Marijan Lipovšek. ronlka DRAMA Sreda, 15.: zaprto. Četrtek, ob 17.: Romeo in Julija. Red četrtek. Petek, 17.: zapito. S obota, 18. ob 17.30: Učiteljica. Prva letošnja uprizoritev. Izven abonmaja. Cene od 15 lir navzdol. Nedelja, 19. ob 17: Učiteljica. Izven. Cene od 15 lir navzdol. William Shakespeare: »Romeo in Julija«. Igrali bodo: prolog — Verdonik, Escalusa — Gregorin, Parisa — Drenovec, Montega — Pavel Kovič, Capuleta — M. Skrbinšek, Romea — Jan Mercutia Kralj, Benvolia — Peček, Tybalta — VI. Skrbinšek, Lo-renza — Linah, Janeza — Brezigar, Baltazarja — Nakrst, Petra — Plut, lekarja — Raztresen, paža — Benedičič, grofico Mon-tegovo — Gabrijelčičeva, grofico Capule-tovo — Danilova, Julijo — Vida Juvanova, dojko — Nablocka, poveljnika straže — Raztresen, stražnika: Košuta in Raztresen. Režija dr. Bratko Kreft, inscenacija ing. E. Franz, scenska glasba D. Žebre. Kot predstavo izven abonma ja bodo uprizorili prvič v soboto Dano Niccodomijevo igro »Učiteljica««, v režiji Jožeta Koviča. OPERA Sreda. 15. ob 17: Krišpin in njegova botra. Rfo f-.fcJa. četrtek : zaprto. Petek, 17.: zaprto. Sobota, 18. ob 17: Krišpin in njegova botra. Red A. Nedelja, 19. ob 16: Carmen. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. Luigi in Federico Ricci: »Krišpin in njegova botra«. Fantastična-komična opera v osmih slikah. Prevod: Niko štritof. Peli bodo: Krišpina — Primožič, Mirabolana — Anžlovar. Fabrizia — Janko, Asdrubala — Zupan, Contina — Lipušček. Bortola — Si-mončič. Aneto — Mlejnikova, botro — Go-lobova, Lizetto — Babičeva. Dirigent Anton Neffat, režiser Robert Primožič, zborovodja Rado Simoniti, inscenacija R. Primožič.^ * Prof. Josip Kamnikar umrl. V Osijeku je 9. t. m. izdihnil svojo plemenito dušo znani naš rojak glasbenik g. prof. Josip Kamnikar v 67. letu svoje starosti. Pokojnik je b:l zlasti v Osijeku znana in zelo spoštovana glasbena osebnost. Od 1. 1902. je deloval v Osijeku kot regens chori rim. kat. župne cerkve dalje kot umetniški vodja Hrvatskega pevskega društva »Lipa« in še posebej pozneje kot profesor glasbe in petja na tamošnji realni gimnaziji ln viš. dekliški šoli. Znan je tudi po svojih harmonizacijah slovenskih in hrvatskih pesmi. Pokojnika je vsakio spoštoval za-rali njegovega kremenitega značaja in plemenite duše. Bodi mu ohranjen lep spomin, svojcem pa naše globoko sožalje! * Nagrade novoporočencem. že nekajkrat smo poročali o veliki pozornosti, ki jo fašistična oblastva posvečajo pospeševanju rodbinskega življenja. O tem nam nazorno priča tudi primerjava nagrad, ki so bile izplačane novoporočencem v prvem trimesečju tekočega in preteklega leta. Letos je ta vsota v celoti dosegla 16,675.G00 lir, medtem ko je lani znašala 13,336.300 lir. Največji delež je pripadel pripadnikom industrijskih in trgovskih poklicev (10 milijonov 190.600 Ur, lani 8,033.400), njim pa sle.le poljedelci (4,979.200, lani 4,464.100 lir). * Odlikovanje romunskih generalov. Generalfeldmaršal von Manstein je izročil rumunskima generaloma Vasiliju Ra-scanu in Baldescu, čijih planinske čete so bile učinkovito udeležene pri zavzemanju trdnjav pred Sevastopolom, red železnega križa prvega razreda, s katerim jih je Fuhrer odlikoval. * Bolgari dobe patriarha. Ministrski predsednik Filov je v četrtgk sprejel me-tropolita Neofita iz Vidina, ki mu je predložil osnutek novega statuta bolgarske pravoslavne cerkve. Po teh določilih naj bi dobila cerkev vrhovnega poglavarja v obliki patriarha. Predlog mora odobriti ministrski svet, preden bo dokončno sprejet od svetega sinoda. * Obletnica argentinske neodvisnosti Pretekli četrtek je minilo 126 let od proglasitve neodvisnosti Argentinije. Praznik je bil po vsej državi na svečan način proslavljen. Na željo vlade so bile sveč^iosti v okviru svetovnega mednarodnega položaja in argentinske nevtralnosti. Vojaške parade se je udeležilo preko 15.000 mož. Zvečer je bila v gledališču v Buenos Al-resu svečana predstava. * Ladijski promet med Segedinom ln Novim Sadom. Od 6. t. m. obratujejo tedensko petkrat osebni parniki med Segedinom in Starim Bečejem. Parnik, ki odpelje v ponedeljek iz Segedina, ima v Novem Sadu priključek na brzovozni promet med Budimpešto in Novim Sadom. * Hrana v prvi vrsti za poklicne ljudi. Iz Dresdena poročajo o posebnih ukrepih glede prehrane v tamošnjih gostinskih obratih. Opoldne med 12. in 13. ter zvečer med 6. in 7. uro, se sme v vseh gostinskih obratih postreči z jedili izključno samo poklicnim ljudem in pripadnikom vojske. Na ta način hočejo doseči, da bodo jedila, ki se dobe brez karte, prišla v prid v prvi vrsti gori imenovanim ljudem. * Zbirka starih oblek in blaga je po podatkih iz Berlina vrgla 5,680.145 kosov moških oblek in 4,414.743 kosov ženskih oblek. Razen tega je bilo zbranega mnogo perila in drugih oblačil. Na zbirališčih je bilo oddanih 51,457.400 kg blaga. Z darovanimi starimi oblekami se bo lahko obleklo 2 in pol milijona moških in 2 milijona žensk. * Planinske koče v Nemčiji bodo postregle z obedom brez kart. Vodstvo nemškega planinskega društva je dobavilo oskrbnikom koč nekaj živil, s katerimi bodo lahko postregli članom brez kart. Obe$ bo po poročilih nemških listov izdaten. Tehtal bo 50 dkg in bo treba plačati zanj eno marko. * Dve novi smrtni nesreči sta se primerili v avstrijskih gorah. V nedeljo se je odpravila 161etna Marija Kirschbichlerjeva z enako mladim spremljevalcem v planine na Admontom. V steni se ji je utrgel klin in je padla 150 m globoko. Seveda je obležala mrtva in so jo po nekaj urah spravili iz prepada ter jo odpeljali v domači kraj. Na Mrtvem pogorju pa je padla Marta Blumenkampova iz Berlina 100 m globoko. Ko so prišli reševalci do nje, je bila že mrtva. « Odkritje starega grobišča lz bronaste dobe. V vasi Alapraia blizu Lizbone so pri kopanju naleteli na prazgodovinsko grobišče z obilico zanimivih predmetov. Grobišče se nahaja prav za prav v neki podzemski jami in je eno največjih te vrste na svetu. Kakor sodijo, izvira iz dobe okrog 2500 let pred Kristovim rojstvom. * Nenavaden primer kihanja. V neko bolnišnico v šanghaju se je te dni zatekla neka stara Kitajka z boleznijo, kakršne zdravniki doslej še niso poznali. Potožila je, da se ji je pred petimi dnevi začelo ki-hati in od takrat kiha nepretrgano vse dni in vse noči. Napad se ji je pred zdravnikom ponovil in kihanje se je ni več ustavilo. Zdravniki si pojava niso mogli prav razložiti, izrekli so samo sodbo, da je živčnega značaja. * V Carigradu je požar uničil 24 hiš. Velik požar je v Carigradu uničil 24 hiš. Škoda je znatna in okrog 200 oseb je ostalo brez strehe. * Zakon, ki je trajal eno samo minuto. Pred sodiščem v Oslu je bil te dni ločen zakon, ki je trajal eno samo minuto. Zadeva je bila naslednja: Neki gospod Smr-son, ki se je oženil pred 13 leti, se je želel ločiti, ker ni bilo otrok. Sodnik je pri razpravi opazil, da na poročnem listu sploh ni duhovnikovega podpisa. Skratka, duhovnik, ki je Smrsona in nevesto porodil, se je pozabil podpisati in po ondsinih paragrafih zakon sploh ni bil pravno veljaven. Da bi pa žena ne ostala brez ali-mentov, je kavalirski gospod Smrson pristal, da so poklicali duhovnika, ki je k sreči še živ in stanuje v bližini sodišča. Duhovnik je prišel in se je naknadno podpisal na poročni list. Črnilo se še ni posušilo, ko je sodnik razglasil, da je zakon, ki je bil dejansko pravkar sklenjen, že razločen. * Najstarejši časnik na svetu izhaja na Kitajskem in se imenuje »čing-Pao«. Letos mineva 1030 let, odkar je začel izhajati in je do danes ohranil svoje prvotno ime. Založniki se lahko pohvalijo, da imajo shranjene vse primerke od leta 912. do danes. Evropska časnikarska tradicija ni tako stara, vendar pa je evropsko časnikarstvo še nekoliko starejše kakor kitajsko. Julij Cezar je bil med prvimi, ki je s svojimi dnevnimi objavami dal pobudo za razvoj časnika kot javnega obveščevalca. Rojstno lepo prvega pravega evropskega časnika je bilo 1505, ko je začel izhajati časnik v Ausgburgu. * Pri Tunisu je padel velik meteor. V bližini premogovnika Dytenfeck pri Tunisu je te dni sredi silnega neurja padel na zemljo velik meteor. Njega padec je bil spremljan s silnim triščem in s plameni, ki so požgali vso rast daleč naokrog. * Parižanke v znamenju slamnikov. Ker pariške modistinje ne razpolagajo s klobu-čevino. z izbranim blagom ali z nadomestkom. kakršen je celofan, ki je bil preteklo pomlad zelo v modi, s0 se vrnile k svoji prvi ljubezni, k slami. Na vse načine jo uporabljajo in sicer za klobuke kakor tudi za garniture. Veliki klobuki (canotiers, to-ques), široki ali ozki, na glavici spred ali bolj vzad, vse je iz slame. Prav tako su slamnate različne pentlje, okraski in cvetje v raznovrstnih barvah. Slamnata industrija, ki se je čudovito izpopolnila, beleži letos uspeh, ki ga je že dolgo zaslužila. * 104 obtoženci zaradi sleparske loterije. V Torinu je bila pred dnevi zaključena preiskava v znanem procesu zaradi številnih sleparij z loterijo. Razprava se bo pred torinskim sodiščem začela 10. novembra in bo trajala kakšen mesec dni. Obtoženi so 104 osumljenci, izrned katerih se 67 nahaja v sodnih zaporih, 39 se jih brani s J svobode, proti 2 pa se vrši postopek in contumatiam. * Ko se je reševal izpod tramvaja, ga je do Smrti povozil tovorni avto. Zamotana, huda nesreča se je pripetila 571etnemu delavcu Augustu Bucchignoliju v Bologni. Šel je z ročnim vozičkom preko ceste pa je bil toliko nepreviden, da ni opazil tramvajskega voza, ki je z vso silo prihitel od strani. Voz ga je podrl in ga delj časa vlekel s seboj, pa tako, da mu ni prizadejal hudih poškodb. V trenutku pa. ko se je pobral s tira in se ozrl za svojim vozičkom, je iz nasprotne strani prihitel tovorni avto in ga s toliko silo vnovič vrgel cb tla, da je obležal s hudimi poškodbami, ki jim je podlegel kmalu nato. * Otroke je rešil smrti v vodi. Nedavno je bila na Koroškem huda nevihta. Hudournik, ki je pridrvel s hriba, je zajel v svoj objem tudi hišo družine Huber. Oče je mogel v naglici še potegniti otroke s postelj in z njimi priti do kuhinje, kjer je z zadnjimi napori poizkušal malčke rešiti pred utopitvijo v blatu in vodi. Za to pa mu je zmanjkalo moči. Gozdnega delavca Alfonza Furstauerja, ki je stanoval v bližini, je šumenje in bobnenje vode zbudilo. Planil je pokonai in v nevarnosti za svoje lastno življenje začel reševati iz stanovanja družine Huber starše in otroke. Z največjim naporom se mu je posrečilo spraviti vse na vurno. Bili so nepoškodovani, le gospa Huberjeva je dobila živčni šok. * V Švici zapirajo mesnice. Z ozirom na pomanjkanje živine so v Švici odredili, da 14 dni ne bo dovoljeno uživanje mesa v nobeni obliki. S tem v zvezi bedo mesnice ostale dva tedna zaprte, švicarski listi beležijo, da je prebivalstvo to sicer dra-konsko odredbo sprejelo z razumevanjem in disciplino. V resnici se je stanje živino v Švici zadnji čas občutno skrčilo, tako da država po uradni statistiki premore samo še 38.000 glav. Na tako nizko število je švicarska živinoreja padla samo leta 1918. * Za gojitev kavčuka na švedskem. Akademija znanosti v Stockholmu je določila 17.700 kron za eksperimentalne saditve gu-mijoznih rastlin, zlasti nekaterih kavka,-ških vrst, ki so dale doslej zelo dobre rezultate v Rusiji in na Baltiku. * Blagor obrazom z jamico. Madžarski zdravnik dr. Sevestyen se že dolga leta ukvarja z raziskovanjem človeških obrazov in posebej s pojavom jamic v licih in bradah. Pri tem se je prepričal, da jamice v licih in bradah niso samo pridevki lepote, temveč so tudi nesporni znaki moralne vrednosti oseb, ki jih je narava oblagoda-rila z njimi. Dr. Sevestyen je prav za prav kriminolog in že 20 let proučuje obraze zločincev. Na tisoče in tisoče zločincev je šlo ta čas mimo njega, natančno je raziskal na milijone njihovih fotografij z vseh koncev sveta. Niti enega obraza z jamicami, pravi učenjak, ni našel med njimi. Ljudje, ki jih imajo, spadajo torej v izbrane vrste človeštva. To so ljudje, pravi dr. Sevestyen, ki premorejo zirave duhovne sile, imajo jasno sodbo, da zmerom ločijo narobe in prav, in nikoli ne zapadajo finančnim težkočam. Za najboljše med ljudmi moramo pač smatrati tiste, ki imajo jamice v licih in v bradi. IZ LJUBLJANE u— Nove maše v Ljubljani. V nedeljo dopoldne so bile v ljubljanskih cerkvah štiri nove maše, ki se jih je udeležilo mnogo meščanov in okoličanov ter bližnjih sorodnikov in znancev novomašni-kov. V stolnici je maševal g Maks Ocepek iz Komende, na Viču je imel prvo svojo mašo g. Ludovik Šivic, v cerkvi sv. Cirila in Metoda je zapel prvo »Glorio« g. Ivan Markič iz Strahinja pri Kranju, v karmeličanski cerkvi na Selu pa je prvič maševal g. Martin Tavčar iz Trebi je pri Stari Oselici. u— Poroka. V ponedeljek sta se poročila v Ljubljani učiteljica gdč. Marta Berger ln rudarski inženjer g. Gadžič Sreten. Bilo srečno! u— Poroka. V ponedeljek sta se v šišenski cerkvi poročila poročnik Vojeslav Ootič, sin profesorja Cotiča v Ljubljani in Lidija Debevc-Lah. Poročil ju je nevestin sorodnik profesor Josip Sodja. Kot priči sta bdla Franc Lah, hišni posestnik in strojevodja v šiški, ter Evgen Lutman, uradn k tvrdke »Lesna« v Ljubljani. Izredno lepo in okusno je s cvetjem okrasila cerkev teta neveste ga. Korsikova. Novoporočencema želimo obilo sreče! u— Smrt uglednega obrtnika. " Včeraj popoldne so na pokopališču pri Sv. Križu zagrebli pozemske ostanke g. Ivana Sto-jana, znanega krojaškega mojstra in posestnika z Jesenic. Umri je 58 let star. Po rodu je bil pokojnik z Gorij pri Bledu. Prejšnja svetovna vojna ga je zanesla daleč po svetu — dolga tri leta se je v družbi z avtorjem knjige »Skozi Sibirijo« Martinom Mucem mučil in ubijal po Sibiriji in Mandžuriji. V Rusiji se je tudi oženil, a ko se je po dolgih odisejah vrnil v domovino, si ;e na Jesenicah ustvaril prijeten dom in odpri krojaško delavnico, ki je zaslovela daleč naokrog. Po razpadu Jugoslavije se je preselil v Ljubljano, a je bil že močno bolehen. Od februarja se je zdravil v bolnici, a prizadevanje zdravnikov je ostalo zaman. Vrlemu rojaku blag spomin, njegovim pa iskreno sožalje! u— Ob krsti mladega jurista. V nedeljo zjutraj je v bolnici umrl diplomirani pravnik Aleš Kovič, komaj 30 let star. Po rodu je bil pokojnik iz Gornjega Doliča pri Gornjenm gradu. Po osnovni šoli je obiskoval klasično gimnazijo v Št Vidu nad Ljubljano in v Mariboru, nato pa je dovršil pravno fakulteto ljubljanske univerze. Se preden si je utegnil ustvariti življenjski položaj, ga je vojna potegnila v svoj vrtinec. Prezgodaj se je utrnilo mlado življenje. Pogreb mladega, simpatičnega jurista bo danes ob 5. iz kapelice sv. Jakoba k Sv. Križu. Pokpjniku blag spomin. njegovi rodbini pa iskreno sožalje! u— Ljubljanski mesarji pred sodiščem. Puetekli teden je bila pred sodiščem razprava proti mesarjem Francetu Ahlinu, Francetu černivcu, Pavlu Dolinšku, Antonu Gorniku, Alojziji Kastelic, Josipu Ha-mu, Ivanu Javorniku in Francetu Stupni-ku. Obtožen-; so bili uporabe maščob brez dovoljenja. Kaznivo dejanje je bilo take narave, da je bilo zanj pristojno vojaško vojno sodišče v Ljubljani. Mesarji so bili spoznani za krive in obsojeni na večletne zaporne kazni in visoke denarne globe. Višina kazni se giblje od 3 do 8 let zapora in od 8000 do 15.000 lir globe. u— Jezikovni tečaji italijanščine in nemščine (dopoldanski, popoldanski, večerni) za zaeetn.ke in spretnejše. Pojasnila in prijavljanje od 9. do 11.: Trgovski učni zavod, Kongresni trg 2. Tudi od 9. do 11.: Gregorčičeva 27, pritličje. u— Strojepisni in stenografski tečaji pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2. Pričetek dne 15. julija 1942. Priglaševanje :n pojasnila vsak delavnik od 9.—11. ure dopoldne v pisarni zaveda (telefon 2986). Z Gorenjskega Povečanje golniške bolnišnice. Kakor znano, so nemška obiastva po zasedbi Gorenjske preuredila zdravilišča za jetične na Golniku v javno boln:šnico, da tako oi-pomoiejo potrebi pokrajine, ki je bila poprej navezana na zdravstveno oskrbo iz Ljubljane. Nedavno so na Golniku dogo-tovili tudi napol dokončani paviljon. Bolnišnica ima kirurški oddelek z nad 200 posteljami, oddelek za notranje bolezni s 140 in oddelek za tuberkulozne z 80 posteljami. Vodi jo šef kirurškega oddelka dr Hermann Saunnig. V gradnji je še oddelek za nalezljive bolezni s 70 posteljami, ki bo v teku leta dograjen, nakar bo zavod razpolagal v celoti s 490 posteljami. V načrtu sta še postaja za otroške bolezni in očesni oddelek. Smrt kmečke gospodinje. V Šenčurju so pred dnevi zagrebli 65 letno kmečko gospodinjo Ivano Blažonovo. V Beljaku se spominjajo generala Rom-mela iz prejšnje svetovne vojne. Leta 1917. se je pred pričetkom velike ofenzive na jugu mudil polk virtemberških strelcev, katerega štabu je pripadal tudi nadporoč-nik Rommel, danlanes slavni poveljnik os-n h sil v Afriki. Polkovni štab je imel takrat svoje prostore v beijaškem hotelu pri Jagnjetu, katerega lastnik še hrani mnogo dragocenih spominkov na tiste dni. Nesreča pri delu. Jakob Pečovnik, 34-letni mizar iz Celovca, se je pri delu ranil v roko, da so ga morali prepeljati y sanatorij. {■ Strela ga je ubila. Pred dnevi je okrog Tržiča razsajala silna nevihta. Hribarjevi v Lomu so pravkar na travniku spravljali seno, pa so se zatekli v bližnjo šupo v zavetje. Na nesrečo je strela udarila prav v šupo 'n ubda malega Hribarjevega Ivana, njegovega očeta in sestro, ki sta stala zraven, pa je omamila do nezavesti. Smrt na železniški progi. Na progi od Me i nega do št. Vida so našli razmesarjeno truplo Marije Malenškove. Kakor je pokazala preiskava, je nesrečnico povozil tovorni vlak. Iz Spodnje Skoraj četrt milijona mark je zbrala Spodnja štajerska za Rdeči križ. Zbiranje prostovoljnih prispevkov za Rdeči križ dne 27. in 28. junija je vrglo 241.000 mark. Največ se je nabralo v Celju (nad 64.000), v Mariboru (nad 57.000) in v mariborski okolici (nad 38.000 mark). življenjski praznik najstarejšega Mariborčana. Pred dnevi je obhajal svoj 97 rojstni dan Franc Putzl, ključavničarski preddelavec državn:h železnic v pokoju. 70-letnico rojstva pa je v Šoštanju obhajal te dni znani trgovec Fritz Terschan. Smrt kosi. V graški bolnišnici je umrl 64 letni Hans Tomaschek, kočevski naseljenec iz Brežic. Umrli so 49 letni Ivan Medved iz škofje vasi, 77 letna Marija Kunstek roj. Topolovec iz Celja, 76 letni Martin SpegJič iz Celja, 38 letna Alojzija Primožič s Pake, 33 letni Avgust Zaje s Polzele, 36 letni Jože Letnar iz Celja, 33-letni Stanislav Arlič iz Velenja, 39 letni Martin Cerenjak iz Celja, 39 letni Franc štempihar iz Podzida pri Trojanah, 35 letni Avgust Kovačič iz Celja, 41 letni Franc Vodovnik iz Braslovč, 49 letni Lovrenc Go-ličnik iz Moziija, 37 letni Anton Praprot-nik s Polzele, 39 letni Anton Mutec iz Celja, 33 letni Franc Parnkovič iz škofje vasi,'42 letni Anton Kolar in 40 letni Franc Miklavc iz Gornjega grada, 63 letni Jože Gričar iz Litije, 39 letni Alojz Gašperič iz št. Jurija ob j. ž. ter 40 letni Pavel Roze ničnik in 42 letni Marko Rozeničnik iz Mozirja. življenje in smrt v Braslovčato. V juniju so v Braslovčah zabeležili 6 rojstev in 4 smrtne primere. Poročili so se Franc Luk-nar in Angela Rakova, Martin Luknar in Marija Rakova, Mihael Cas in Marija Dre-venškova, Franc Cohar in Marija Travnar-jeva, Jernej Umek in Karolina Novakova. Umrli so 17 letna Vera Leskovškova, 78-letna Karolina Pretnarjeva, 53 letna Helena Ramšakova in 61 letna Marija šušter jeva. Moško truplo v Dravi Pri Svečini je Drava naplavila moško truplo, katerega identiteta doslej ni mogla biti ugotovljena. Truplo je po vsej priliki ležalo 3 ali 4 dni v vodi, mrtvec je 162 cm visok in ima veliko plešo nad čelom, temne lase, obrit, na desnem prstancu pa nosi po- ročni prstan in prstan z velikim štiriogla-tim rdečkastim kamnom. Huda nesreča. Vodja traktorja Franc Weber je v nekem mariborskem industrijskem podjetju skušal svoje vozilo čistiti z vročo vodo. Na lepem pa se mu je cevka pretrgala in Webra je oblil silovit curek kropa, da so ga vsega opečenega prepeljali v bolnico. , , _ Kup nesreč. V mariborsko bolnišnico so pripeljali 17 letnega električarja I. Paze-viča iz Trgovišta na Hrvatskem, ki je padel na cesti in si zloma nogo. V neki mariborski tovarni si je poškodoval roko pri delu 33 letni delavec Andrej Teskač. Iz Hrvatske Maršal Kvaternik v Bratislavi. Na po- vablo generala Catloša je v nedeljo odpotoval v Bratislavo hrvatski vojni minister maršal Kvaternik. Sprejet ie bil pri ministrskem predsedniku dr. Tuki in predsedniku države dr. Tisu. Maršal Kvaternik bo ostal na Slovaškem do 16. t m. in si bo v tem času ogledal razne vojaške -naprave. Reforme v ustaškem gibanju. Pripravlja se nova organizacija v ustaškem gibanju. Nova pravila so že izdelana. Najvažnejša sprememba je ta, da bosta v bodoče dve vrsti članov, ustaši in ustaški pripadniki. Slednji bodo imeli manj dolžnosti in pravic, kakor ustaši. Novi uspehi hrvatskih letalcev. Poveljstvo letalskih sil poroča o novih uspehih hrvatskih letalcev na vzhodnem bojišču. Nadporočnik Bencetič je sestrelil 2 sovražni letali, zastavnik Galič in major Fe-renčina po enega, major Culinovič pa je bil zaradi izredne hrabrosti v napadih na sovjetske kolone in vzletišča, odlikovan z železnim križem 1. razreda. Gojenci visoke telesne šole v Rimu so prišli na počitnice. Pred dnevi se je vrnilo v Zagreb 24 gojencev visoke telesne šole v Rimu, ki s0 prišli v domovino na trimesečni odmor. Zanje sta bila prirejena dva tečaja, potem pa so bili udeleženci poslani na deželo med ustaško mladino, kjer bodo ostali do oktobra. Razpisana je služba predstojnika notranjega oddelka Zakladne bolnice v Zagrebu. Prošnje je treba vložiti do 22. t m. v tajništvo! Zakladne bolnice. Evangeljska cerkvena občina v Zagrebu je imela preteklo nedeljo majhno svečanost. Proslavila je 251etnico dušebriž-niškega dela svojega župnika dr. Poppa. Grško-katoliška vera Se imenuje odslej pravoslavna. »Narodne novine« dajejo velikim županom in upraviteljem šol navodila, da v spričevalih v rubriki za oznako vere ne uporabljajo več izraza grško-katoliške vere, ampak pravoslavne vere. Grob Osmanbega odkrit. Že delj časa so strokovnjaki iskali grob znamenitega Trav-ničana Osmanbega, toda njihovi napori so bili brez uspeha. Te dni se je posrečilo kustosu hrvatskih muzejev v Sarajevu Der-višu Korkotu odkriti kraj, kjer je bil Osmanbeg pokopan. Obvezno delo za člane nemške dijaške službe. Po odredbi vodje nemške narodnostne skupine m Hrvatskem morajo vsi član* nemške dijaške zveze v počitnicah pomagati pri poljskih delih. Zagrebško gledališče je šlo na počitnice. Minulo nedeljo sta bili zaključni predstavi, in sicer »Sunčanica« in »Kontrolor«. Pevsko društvo »Trebevič« na turnerji. Pretekle dni se je sarajevsko pevsko društvo »Trebevič« odpravilo na turnejo po velikih župah Vuki in Baranji. Najprej je priredilo koncert v Sarajevu, ki je nad vse pričakovanje uspel. V torek bodo pevci koncertirali v Osijeku v dvorani Državnega gledališča. Dopusti vajencev. Hrvatski listi opozarjajo vajence na zakonske odredbo, ki predvideva zanje redni letni odmor. Vajenci do 16. leta imajo pravico do treh tednov neprekinjenega letnega odmora, oni pa, ki so to starostno dobo že prekoračili, imajo pravico do dveh tednov odmora. Samo iz Zagreba je konec preteklega in v začetku tega meseca šlo na dopust preko 800 vajencev. Sarajevsko gledališče v pretekli sezoni. Preteklo nedeljo je bila zaključena prva sezona hrvatskega državnega gledališča v Sarajevu. Letni odmor bo trajal do začetka septembra. V minuli sezoni je bilo uprizorjenih 211 predstav. Na sporedu je bilo 19 premier. Gradnja okrevališča za železnica rske otroke. Odbor Bolniške blagajne državnega prometnega osebja je sklenil graditi otroško okrevališče v Hrastovici pri Pe-trinji. Zemljišče je v krasnem gozdnem predelu ob gorskem jezeru in reki Petrin jčici. Poslopje bo grajeno v planinskem slogu in bo v njem prostora za 120 otrok. Nova mestna uprava v Travniku. Za župana v Travniku je notranje ministrstvo Imenovalo Mehmed Alijo Catiča, za podžupana pa trgovca Krunoslava Alaupoviča. Čiščenje v Bosni. Graški dnevnik poroča: Srbski komunisti, ki jih vodijo boljše-viški agenti in katerim so se pridružili razbiti ostanki bvše jugoslovanske vojske, vodijo tudi še po končanem balkanskem pohodu gverilsko vojno na svojo pest. Večina teh organiziranih tolp sestoji iz poklicnih cestnih roparjev in pohajačev, ki so se poskrili v težko dostopnih gorskih dolinah in višavah, od koder napadajo ropajoč, moreč in požigajoč samotna posestva ln odročne vasi ter silijo prebivalstvo, da se jim pridruži. Proti njim so začele energičen boj nemške, italijanske in hrvatske čete. Pri očiščevalnih akcijah sodelujeta tudi nemška in madžarska rečna mornarica. Težišče bojev je sedaj v Bosni, številne tolpe so bile obkoljene in uničeno. Vzhodna Bosna je pomirjena. Zadnje dni so tolpe tudi v zapadni Bosni izgubile 2000 mrtvih. Iz Srbije Srbsko-madžarsko sodelovanje. Sotrudnik madžarskega vladnega glasila »Esti Ujsag« je imel s srbskim gospodarskim ministrom Oljčanom daljši razgovor o bodočem gospodarskem sodelovanju med Madžarsko in Srbijo. Po opisu težkega gospodarskega položaja v Srbiji je minister Oljčan dejal, da bo zastavil vse sile za čim tesnejše fo-delovanje med obema državama na gospodarskem področju. V prihodnosti se interesi obeh narodov ne smejo več križati. Po dolgem času je to prvič, da je madžarski tisk poročal o madžarsko-srbskem razmerju. ŠPORT Smisel športa v sedanji vojni Nemški državni športni vodja von Tschammer und Osten je napisal o gornjem tele zanimive vrstice: »Mnogi se morda čudijo, da nemški šport živi in dela kljub vojni in se celo dalje razvija v teh težkih časih. Vsi tisti, ki se čudijo temu pojavu, sodijo po čisto vnanjih okoliščinah. Kajti ono, kar vidijo, to je samo del nemške telesne vzgoje, in sicer njen bistveni del. Vedeti je treba namreč, da se v Nemčiji, preden pride do kakršnekoli večje prireditve v športu, dogaja še nekaj, česar široka javnost sploh ne vidi. To je športno življenje v društvih in majhnih skupinah. Da to življenje v vojnem času ni zamrlo, to je uspeh, na katerega sem bolj ponosen od vseh vnanjih uspehov, ki nam jih je naš šport navrgel tudi med vojno. Baš vojna, ki je res huda preskušnja za marsikatero človeško sposobnost, je pr! nas vzbudila tudi na športnem področju mnogo krepkih sil. Ce se bo nemški telesni vzgoji posrečilo do konca voine ohraniti samo to, kar je dosedaj ohranjenega, potem umo dosegli uspeh, čigar vrednosti za bodočnost danes niti ne moremo zadostno oceniti. Ni prišlo slučajno, da smo dvema nalogama v tej vojni posvetili posebno pozornost, in sicer telovadbi dece m telesni vež-bi žene. Vse ono, kar je pred vojno veljalo v glavnem komaj za podlago ali za namere, vse tako, kar je začelo šele zoreti,. to se je v teku te vojne razvilo nenavadno hitro. Mnogo načrtov z moškimi ni bilo mogoče izvesti, ker so toliki od njih odrinili na bojišča, kjer so jih čakale važnejše naloge, toda zaradi tega je športno vodstvo posvetilo še večjo skrb onim, ki so ostali doma. Telesna vzgoja ni stvar zase. temveč tvori bistveni in sestavni del narodnega življenja. Zato je razumljivo, da tudi šport ni mogel ostati nedotaknjen od vojnih posledic, tembolj, ker je bila vsa naša športna igra tudi v mirnih časih v prvi vrsti posvečena domovini. Da smo v Nemčiji sredi vojne vihre lahko nekajkrat organizirali prireditve z nad 100.000 obiskovalci, za to se moramo spet zahvaliti zaščiti naše oborožene sile. Če športne prireditve v vojni postajajo najzgovornejše manifestacije našega zaupanja in naše nezlomljive sile, potem nas to samo krepi v prepričanju, da ima telesna vzgoja tudi v najbolj burnih časih svoj tehtni smisel in globoki pomsn. Telesna vzgoja živi pri nas v narodu, v velikih in majhnih društvih in skupinah, v vseh manifestacijah narodnega in mednarodnega športa, pa tudi v vsaki akciji našega vojaka. Po vsem tem je veliki cilj, Iti ga zasledujemo, v znamenju gesla: Zdrav duh v zdravem telesu! če sedaj sredi te odločilne borbe trdim in zahtevam, da mora telesna vzgoja obsegati še mnogo več moških in žensk, kakor jih ima pod svojim okriljem dandanes, potem delam to zato, ker se dobro zavedam sreče in zadovoljstva, ki ju telesna vzgoja prinaša vsem njenim pristašem. Vojna zahteva od nas marsikatero odpoved, dokler nam na koncu kot hrabrim in odlončim ter vztrajnim in borbenim ljudem ne pokloni zmage. Telesni vzgoji pa vojna ni odvzela ničesar, temveč celo dvakratno nagradi one, ki se Ji posvetijo, ker jih krepi telesno in navdaja z zaupanjem v lastno moč. obenem pa jim kaže cvet, za katerega se noč in dan bore — in če treba tudi umirajo — naši vojaki. (Po športni službi »E. S.«) Sem in tja po svetu V štajerskem okrožju pripravijajo za bodočo prvenstveno sezono v nogometu nekatere preureditve, ki se tičejo tudi spod-nještajerskih klubov, Okrožno vodstvo v Gradcu se je odločilo za tako rešitev, da bo od jeseni dalje v okrožnem razredu igralo vsega 14 enajstoric, kar pomeni, da od letošnjih udeležencev ne bo nihče pomaknjen v nižji razred, pač pa bodo pritegnjeni še nekateri dobri klubi iz nižjih skupin, med niimi tudi železničarsko moštvo iz Maribora. Iz gospodarskih, prometno-tehničnih in časovnih razlogov pa bodo vsa ta moštva razdeljena v dve ločeni skupini, jn sicer v skupino A (južno), v kateri bodo igrali zagotovo dva mariborska kluba ter Celjani in moštvo iz Leibnitza ter v .skupino B (severno), v katero bodo uvrščena moštva iz krajev severno od Gradca. Uvrstitev graških klubov v te skupine bo posebej proučena in odrejena pozneje. Hrvatska nogometna zveza je v zvezi z nedavnim pozivom državnega športnega .vodje Miška Zebiča za čim strožjo uvedbo reda in discipline na športnih terenih — glavno vsebino tega poziva smo objavili v naši nedeljski številki — že izrekla prve zelo hude kazni za nogometaše, ki so se nesportno vedli na eni zadnjih nogometnih tekem v Zagrebu. Občutno kaznovanih je bilo od prizadetih klubov Haška in vara-ždinskega Zagorca 5 dobrih igralcev — s prepovedjo igranja za dobo od šestih mesecev do enega leta, v«č drugih pa suspendiranih —, tako da bosta ta dva kluba v bodoče lahko samo zelo okrnjena nastopala v prvenstvenih tekmah. Voditelji hrvatskega nogometnega športa so trdno odločeni vztrajati pri teh strogih merah vse dotlej, dokler ne bo zavladal popoln red na terenih. Gundar Haegg, švedski rekorder, ki se je v prvih desetih dnevih tega meseca spet dvakrat uvrstil v seznam svetovnih rekorderjev z novima rekordoma na eno in dve milji, je pred kratkim naskočil še tretji rekord, in sicer na 1500 m na mitingu v Oestersundu. To pot mu stvar ni šla tako od rok, kakor je hotel, čeprav je tudi v tem teku pokazal odlično formo in dosegel izborni čas 3:48.4, je vendar za 0.8 sekunde zaostal za svojim dosedanjim najboljšim uspehom v tej disciplini. Znani nemški nogometni klub Holstein Kiel je zadnji čas izgubil dva člana svoje prve nogometne enaistorice. Na vzhodni fronti sta padla podpolkovnik Heinz Tromm in poročnik Werner Widmeyer, od katerih je slednji že dvakrat zastopal Nemčijo v mednarodnih tekmah proti švedski in Norveški. 30 milijonov frankov je določil francoski nacionalni odbor za šport kot delni prispevek k stroškom za nakup športnih prostorov in zgraditev športnih dvoran p,o Franciji. Cepljenje mpe? tifus Ljubljana, 14. julija Strah pred cepljenjem zoper tifus se je po pojasnilih, objavljenih v dnevnikih, pri osebju mesarskih in gostilniških obratov naglo polegel, da so mestni zdravniki v Mestnem domu že drugi dan imeli dosti opravka. Tudi v Ljubljani je namreč že popolnoma dokazano, da cepljenje proti tifusu ne vpliva slabo na prav noben telesni organ. Za pričo je 800 lani z uživanjem tablet cepljenih mlekaric in peric, saj prav nobena med njimi ne more povedati kakih slabih posledic. Ta način cepljenja zoper tifus ni škodoval niti najnežnejšim in najbolj občutljivim ženam, saj niso občutile prav nobenih slabosti niti noseče žene, enako se pa niso pojavile nobene slabe posledice pri onih, ki so pozneje zanosile. Lani cepljene perice in mlekarice sedaj upravičeno zafrkujejo one korajžr.e možake, ki so v svoji lahkovernosti trepetali pred uživanjem zaščitnih tablet, namesto da bi se veselili, ker jih bo cepljenje zanesljivo obvarovalo pred nevarnim tifusom. Lani je bilo pa cepljenih tudi dosti mlekarjev in lastnikov molznih krav, prav tako pa tudi vse moško osebje pralnic, ki letos ne morejo verjeti, kaj naj bi bilo mesarsko in go- stilniško osebje oplašilo pred zaščitnimi tabletami, ker vendar tudi lani cepljeni moški niso občutili nobenih slabosti ali sploh neprijetnih posledic. Pa ne samo zaradi obvarovanja lastnega zdravja, temveč tudi zato, da bi necepljeno mesarsko in gostilniško osebje ne razširilo tifusa na druge, bi se moral mesarski in gostilničarski stan zavec.ti, da je cepljenje zoper tifus stanovska dolžnost slehernega, ki imajc opravka z ž. vili. Cepljenje osebja teh dveh stanov bo tra-ja.o ves ta leden, zato je pa tudi še v sredo j 15 t. m. čas, da zamudniki pridejo k prvemu zauživanju raščitnih tablet, seveda pa že ob 7.30 uri, ker cepljenje traja samo do 9. ure. Ne pozabite prinesti kozarcev za vodo s seboj! Prihodnji teden pridejo na vrsto prodajalci in prodajalke drugih živil, ker moramo Ljubljano ohraniti zdravo ter jo obvarovati pred vsemi boleznimi, ki nam sodobna medicina proti njim nudi učinkovite pripomočke in tako zanesljivo zaščito kot so tablete zoper tifus. Zemlja ognjenih jezikov V neki laponski vasi je prišlo do velikega razburjenja zaradi pojava, ki nima sicer nič nadnaravnega na sebi, a je veniar zme-del glave preprostim vaščanom. Ponoči se je nad pokrajino zgrnila silna nevihta, lilo je ko iz škafa, vmes pa so švigale strele. Na lepem so ljudje opazili, kako iz zemlje švigajo veliki, svetli ognjeni jeziki, ki jih kar ni več ne konca ne kraja. Tudi potem, ko se je nevihta polegla, so plameni preko vsega polja še zmerom švigali iz tal. Domačini so si izprva prizadevali, da bi nenavadni ogenj pogasili, in so metali zemljo nanj. Nazadnje pa so opazili, da je ves napor zaman, popustili so in zbežali. Kakor domnevajo, se v zemlji nahajajo znatne količine petroleja, ki so ga električne iskre izpod neba zapalile. Mali oglasi tteseda l — -6C. taksa —M.' M daianie aasiova tli n iifro L 5.—.___ Postrežnico za vsak dopoldne iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9376-1 Frizersko pomočnico sprejmem takoj. Salon »Jožica«, Tyrševa c. 51. 9373-1 Postrežnico iščem 2 do 3 ure dnevno. Koblarjcva 15. 9336-1 Čevlj. pomočnika sprejme takoj Brodnik, Rimska cesta 21. 9390-1 Brivci, pozor! Nove britve od firme Possert prodam. Poianc, Kopitarjeva. 9403-6 Otroški voziček globok, skoraj nov, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. ' 9395-5 •beseda l —.JO. taksa — .60. '.» daiaoir naslova ili za _tiho L Z.—. Kup Beseda L —.60. taksa —.60. za daianie naslova sli za iifro L }.—. ©HKHOli najboljše odvajalno sredstvo Upokojenec Išče službe inkasanta. skladiščnika, vratarja ali kaj sličnega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Upokojenec 666-t. 9339-2 -c? m TT* !' Beseda L —.JO. taksa —.60, za daianie aasiova tli za •iifro L 2.— Posteljo kompletno in trodelno žimnico, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9392-6 Prodam pod velikost 6 x 9 m, krit z opeko, v dobrem stanju, za 14.000 lir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 9404-6 im otomano, večjo, dobro ohranjeno in večdelno etažero za knjige. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Otomana«. 9371-7 Visoko omaro kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Omara*. 9335-7 Športni voziček dobro ohranjen, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9394-7 r/ >H\ beseda l- —.60. taksa —.60. •j daianie naslova ti) za iifro L 3.—. Elegantno spalnico prvovrstno izdelano iz olivnega Jesena, proda: Krže. pohištvo, Vrhnika. Ogleda se v skladišču: Ljubljana, Tyrševa 47, poleg kavarne Majcen. 9210-12 CEilšlSEESft »escaa —-60. taks* —.60. u daianie naslova ah la iifro L S.—. Dvo- ali trisobno stanovanje na Mirju, Trnovem ali Glincah iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9363-21a Sobo odda Beseda L — 60, taksa—.60. za daianie naslova ali za {itro L 3.—. Opremljeno sobico separirano, v mestu, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9377-23 Samostojen gospod išče opremljeno sobo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj ali pozneje«. 9374-23a Prazno sobo z uporabo kuhinje, ev. bi eni osebi kuhala, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Miroljubni«. 9382-23» Dva gospoda kot sostanovalca sprejmem v sredini mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9387-23 Opremljeno sobo lepo. oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9398-23 Opremljeno sobo sončno, električna luč, poseben vhod. oddam. — Nislov v vseh poslovalnicah Jutra. 9380-23 ZAHVALA ^ 'V-. Beli luk srebrnjak je najranija. zelo čislana čebula. Sejemo jo od junija do septembra. — Prezimi brez pokrivanja. V rani pomladi napravi za prst čebele, poru podobne rastline. Večji del se je porabi v nedozorelem stanju. Kar Jo nismo porabili, pa dozori meseca maja v srednje debelo čebulo. Sever & Komp.. Ljubljana. 9393-6 Prodam 2 dobro ohranjeni postelji lz orehovega lesa in 2 žična vložka po zmerni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Ogled od 14. do 16. ure. 9381-12 WM538M Beseda L —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za I iifro L J.—. I Starejšemu solidnemu gospodu oddam sobo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9383-23 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom, oddam takoj. — Marmontova ul. 41. 9402-23 Opremljeno sobo s souporabo kuhinje išče zakonski par brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod j.Obojestranska pomoč«. 9384-23a ENSERmAJ V „JUTP.U"! Beseda l —.60. taksa —.60. '.a da<3n