o tira Amerikanski Slovenec List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 31. ŠTEVILKA. JOLIET, ILLINOIS, 7. JULIJA 1911. LETNIK XX SILNO TRPLJENJE VSLED VROČINE. fT ____ V Chicagi umrlo za solnčaričo v petih dneh nad 100 ljudi, mnogi utonili ali zblazneli. OD 100 D0111ST0PINJT0PLINE Posebno otročiči vsepovsod silno trpeli in umirali. Chicago, 111., 6. jul, — Strašna vročina se je nadaljevala včeraj, in spet je zlezel slop živega srebra na 102 stopinji. Bil je peti dan te grozne nadloge. In spet je umrlo vsled pe-jJtline osemintrideset moških in žensk. S^n moški je zblaznel in se obesil. Smrtnih slučajev med otročiči je bilo zglašenih sedemindvajset. Vsled soln-carice se je zgrudilo devetintrideset oseb. V peterih dneh meseca julija je bilo 84 smrtnih slučajev naravnost vsled pekoče vročine, nadalje (oliko samomorov in utopov, da znaša število žrtev nad 100. Med otročiči je bilo že 125 smrtnih slučajev zglašenih v teh peterih dneh. Sedaj se prorokujejo plohe in nevihte, tako da bo morda konec najhujše vročine. Chicago, III., S. jul. — Štirindvajset Oseb je umrlo v Chicagi včeraj samo vsled silne vročine. Toplomer je kazal 102 stopinji nad ničlo, tako da je bil najbolj vroč dan v zgodovini ihicaški, izvzemši dan 21. julija 1901, ko je toplomer kazal 103 stopinje. Poleg mrtvih vsled vročine se je onesvestilo na stotine ljudi in mnogi so zboleli baje na smrt. Število otročičev, ki so umrli vsled vročine, se ni moglo natančno prece niti snoči. Pogrebna"dovolila so bila izdana za šestintrideset otročičev. Toplomer je ostal na svoji višini čez eno uro. Uradna cestna toplota pri zavez-nem poslopju je bila 104 nad ničlo. Nič olajšbe ne obetajo vremenski Proroki. Mogoča nevihta utegne do-"esti samo začasna ohlajenost, a potem se bo nadaljevalo toplo vreme, kakor prorokujejo vremenoslovci. Predvčerajšnjim, to je, v ponedeljek Je ze strašno trpelo vesoljno prebivalstvo. Že celo prejšnjo noč je kazal toplomer nad 82 stopinj, in čez je poskočil do 99J4, kakor letos e nikdar ne. Na tisoče ljudi spava Pod milim n^bom, posebno v judovskih okrajih. Najbolj trpe vsled tro-Picne vročine dojenčki, čeprav se mestna in okrajna oblastva trudijo na-moč> olajšati njihov položaj. Vsa dežela vzhodno od Skalnatega gorovja se pali pod vročim zračnim valom. Toplota je bila včeraj zaznamovana od 98 do 111 stopinj v osem-'"petdesetih mestih. Dvojni jubilej kardinala Gibbonsa. Baltimore, Md., 30. jun. — V kapelici neke hiše, kjer biva sedaj na obisku, oddaljene kacih 50 milj od Buffala, je kardinal Gibbons čital zahvalno mašo v spomin na najvažnejši dan svoje dolge poti življenja. Dovršil je namreč 50. leto svojega duhovništva in 25. leto, odkar je bil povišan v kardinala in v imenskega glavarja katoliške cerkve v Ameriki. Bilo je dne 30. junija 1861, da je bil Father Gibbons po dovršenih ukih v St. Mary's seminarju posvečen v duhovnika v tukajšnji katedrali po nadškofu Kendricku. Ravno 25 let pozneje, dne 30. junija 1886, mu je bil v istej katedrali podeljen rdeči kardi-nalski klobuk. Dočim so prvemu dogodku prisostvovali samo nekateri sorodniki in prijatelji Fathra Gibbonsa, so bili pri drugem navzoči vladni zastopniki, stoteri cerkveni dostojanstveniki ter brezštevilni občudovatelji in prijatelji iz tega mesta in drugih krajev. Kardinal je vstal, kakor navadno, ob 6. uri in daroval z enim edinim asistentom sv. mašo brez vsacega muzikalnega sporeda, pri kateri so bili prisotni samo člani gospodarstva. Ce kvena svečanost v spomin na omenje na dogodka se bo vršila v katedral meseca oktobra, dočim je bila posvet na slavnost v čast kardinalh tukaj dne 6. junija, katere so se udeležili pred sednik Taft in drugi visoki vladni u radniki. LETOS MANJ ŽRTEV ČETRTEGA, Streljanje je bilo omejeno, zato smrtnih slučajev v celi deželi baje samo 39. KRASNA PARADA V CHICAGI. Časopisi hvalijo posebno češke, hrvatske in poljske skupine. Strašen čin vsled vročine. Lockney, Tex., 30. jun. — Truplo gospe Maude McCrary iz Los Ange lesa, Cal., je bilo najdeno viseče na vetrnem mlinu, ki se nahaja za hi šo, v kateri je tu stanovala, in njeni trije otroci so bili najdeni mrtvi s pre rezanimi vratovi v plevelu, ki raste za hišo. Kakor je dognala preiskava, je vze la gospa svoje otroke v sobo gorenje ga nadstropja in jim je tam prerezala vratove s črepinjami razbite okenske šipe, nakar je vrgla trupla v plevel Potem se je sama obesila. Zapustila je listek, da ni nihče kriv nego ona sa ma. Iz načina, kako je bil ta listek popisan, je sklepati na to, da je go spa vsled vročine začasno zblaznela. Vsepolno žrtev. Washington, 2. Jul. — Toplomeri v spodnjem mestu so kazali 107 stopinj 111 s tem je bil za tukajšnje vreme po-stavljen rekord za to letno dobo. U-radno je bila navedena toplota 98 sto-in vlaga v zraku je delala vročino neznosnejšo. Pravijo, da ni upanja na skorajšnji konec te pečne vročine. Vremenski urad obljublja, da bo Prihodnji teden v jugoatlantskih drža-h in v onih ob Mehikanskem zalivu sploh po ozemlju zapadno od Mis-S'ssippija zmerna toplina. Visoke topline bodo prve dni v tednu po sever-"'h državah in po onih vzhodno od ^'Ssissippija, nakar se toplota zniža v,teh krajinah v sredo. Potem nasto-P'Jo krajevne plohe in nevihte. Pittsburg, Pa., 2. jul. — Ce je toplo-,l tukaj že meseca junija dosegla re-ord, pa se pričenja jtilij celo v zna-'ll(;njih, ki kažejo, da bo vreme za da-.J® časa še toplejše. Danes je bil po 'zkazu vremenskega urada najtoplejši "an v 10. letih. Toplomer je kazal na strehi neke nebotične hiše 95 stopinj, °čim so drugi zasebni toplomeri ka-?ali 105 in 106 stopinj. Nad 50 oseh Je zbolelo vsled vročine, 4 osebe so "tonile, 2 sta izvršili samoumor in 1 je 2a>ar« «»> vi;< ministrov, ki mora biti dogotovljen pred zopetnim pričetkom državno zborske delavnosti. - ___ ni, za zemeljske narode našem boja najti pot, ki drži do miru in sprave v soglasju z zakoni pravičnosti in ljubezni do bližnjega, po katerih bi se moral pač vsakdo ravnati." Oče in sin graduirana. Iz Ann Arbora, Mich., se poroča: John Webster iz Omahe, Neb., bogat in odličen mož v onem delu dežele, in njegov sin, John Potter Webster, sta bila odlikovana z akademiškim dostojanstvom na vseučilišču michiganskem dne 29. junija t. I. G. Webster se je vpisal v univerzo leta 1872. a jo je moral kmalu potem zapustiti radi pomanjkanja denarja. Da ni moge| uka nadaljevati in doseči akadennške stopnje, ga je zelo peklo. Uspeval je gmotno v poznejših letih, a nikdar ni pozabil razočaranja svoje mladosti. pre(j vej ie-ti je obvestil vseučilišče michigansko, da mu daje na razpolago $1,000, kojo vsoto obnovi vsako leto, v podporo vseučiliščnikom, ki bi sicer morali zapustiti univerzo. Zaradi svoje vnetosti za javni blagor in svoje radodarnosti nasproti potrebnim ljudem po vsej deželi je zdaj prejel stopnjo takozvanega "bachelor of arts", kakor njegovi sodijaki leta 1876, s katerimi bi bil graduiran, ako bi bil finančno sposoben ostati na vseučilišču. Njegov sin je letos dovršil svoje delo, potrebno za isto odlikovanje, in oče in sin sta skupaj prejela svoja akademiška diploma zadnji četrtek. Štrajk pomorščakov končan. London, 3. jul. — Štrajk pomorščakov je takorekoč končan. Kolikor je prihajal v poštev njegov mednarodni značaj, je bil že od začetka ponesrečen. Vendar je bil v Veliki Britaniji sami zelo občuten, in trgovina in promet sta trpela pod njim. Na stotiso-če ljudi, ki so zaposleni v prevozni službi, je bilo zamotanih vanj. Štrajkarji res niso vsega dosegli kar so zahtevali, vendar so pridobili bistvenih zboljšav. Med temi se nahaja pripoznanje njihove unije, ki je bilo v Liverpoolu, Glasgowu in dru gih pristanskih mestih najtehtnejša ovira za hitro sporazumljenje. Oceanski parniki, ki so morali vsled tega svoj odhod preložiti, imajo sedaj spet svoje polno moštvo in lahko kmalu odrinejo. Izidi ožjih volitev. Dne 20. junija so se vršile v Avstriji ožje državnozborske volitve. V Ljubljani je bil izvoljen kandidat narodno-napredne stranke, dr. Vladimir Ravni-har, ki je dobil 3283 glasov; kandidat S. L. S., dr. Gregorič, je dobil samo 1839 glasov. Na Spodnjem Štajerskem v ptujsko-ormožkem okraju je zmagal kandidat Slovenske kmečke zveze, Mihael Brenčič, ki je dobil 5135 glasov; dvorni svetnik dr. Ploj je o-stal v manjšini s 3560 glasovi. Na Krasu je prodrl tržaški odvetnik dr. Gregorin; propadel je kandidat S. L. S., dr. Stepančič. Toliko za danes. Vrbanič oproiten, Hibbing, Minn., 29. jun. — Po K; kratkem posvetovanju so porotniki Petra Vrbaniča (Vorbanicha) oprostili obtožbe napada z namenom usmrtiti. Vrbanič je zaposlence neke lesne družbe/oviral, plaviti hlode počre* po njegovi zemlji na reki Hen, in se upiral prijetju po šerifih. Miloš Mandič spet ujet Ottawa, 111., 2. jul. — Iskanje Miloša Mandiča, ubeglega zaveznega jot nika iz Clevelanda, Ohio, se je končalo snoči z njegovim prijetjem v'Day tonu, štiri milje od tukaj. Mandič je bil skočil u vlaka Rock Island-železnice v tem mcsttj dne 20. junija, ko ga je Z. D. pomožni maršal Fanning vedel v Fort Leavenworth, da odsluži v tamošnji kaznilnici dvanajstletno kazen. Skri.yal se je v ho-sti ob Fox riverju in ni imel ničesar jesti zadnje štiri dni. Našli šo ga, ko je poskušal skočiti na tovoren vlak. Njegovo zločinstvo je bilo ponarejanje denarja, tako da je narejal iz de -setakov ($10) stotake ($100). Maršal Fanning se je nocoj odpeljal z Mandi-čem v Fort Leavenworth. Konvertiti na Angleškem. Prestopi v katoliško Cerkev vedno bolj naraščajo na Angleškem. Eden zadnjih odličnih mož, ki se je povrnil v naročje katoliške Cerkve, je lord Alfred Douglas, brat markija Queens berryja, ki je sam pred leti postal katolik. V Brightonu je več kot 400 Anglikancev sledilo svojima dvema župnikoma in njihovim vikarjem v katoliško Cerkev. Te duhovnike in še dva druga anglikanska duhovnika je zadnjo nedeljo že kardinal, državni tajnik Merry del Val posvetil za sub-dijakone. Povodenj na Bolgarskem. Plovdiv, 4. jul.—Vsled povodnji napravljena škoda je silno velika. Na 20 milijonov dolarjev jo cenijo. Vsepolno poslopij je bilo izpodpranih, in daleč naokrog so vrtovi in polja opustošena. Sedaj pa preti mestu pomanjkanje vode, ker je vodovod tako razdejan, da bo trajalo najmanj mesec dni, da se škoda popravi. Prebivavci mnogih krajev v južni Bolgariji so se zatekli v gorovje. Jolietske novice. — Postaja št. 65 društva r,v. Barbare priredi drugo nedeljo, dne 16. julija, svoj piknik v hosti onostran Theiler-jevega parka ob Broadway-. Prbtf vstopnini enega dolarja bo na prosto razpolago raznovrstna pijača, izboren prigrizek in najimenitnejša zabava. — Vsled vročine v ponedeljek zvečer in v torek je v Jolietu ena oseba umrla in deset se jih je zgrudilo, da je morala na lice mesta ambulanta. -r- Tužne žalostinke je svirafa dvajset mož broječa godba včeraj dopolo-dne v pogrebnem izprevodu^ kije veljal v torek umrlemu.rojaku g. Antonu Vogrinu, in marsikatero oko so zahvale sočutne solze. Društvo Vitezov sv. Jurija št. 3 K. S. K. }■ £ polna-številno spremilo svojega pt£o5nega zvestega člana k večnem« potitkn - • od hiše žalosti do slovenske cerkve "in potem na pokopališče. Udeležba .je bila tudi od strani drugih prijateljev in znancev mnogoštevilna, »i je bil pokojnik splošno znan in priljubljen. Zavarovan je bil kot član dr. sv. Jurija za $1,000 in kot član div "Modem Woodmen" za $2,000. Pogreb je bil rokah pogrebne tvrdke A. NemapicH & Sin. Žalujoči soprogi, gospej Ani Vogrin, in sinu Antonu naje najisk« nejše sožalje! Blagemu pokoj*»«kn.pa večen mir in trajen spomini IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 5. jul. — Strašna je zares vročina zadnjih dni, da ljudje take skoro ne pomnijo. Nobene sapice, nobenega oblačka in prav nič upanja, da se skoraj obrne na bolje. Iz glavnega vremenskega urada v Washing-tonu se poroča: "Sedanji vroči zračni val je razsežnejši in silnejši, nego katerikoli v naših zapiskih. Prizadeta sta po njem skoro ves vzhod in dolina reke Mississippi. Na skorajšnjo olajšbo ni upati. Izredno visok baro-metrski pritisk čez Atlantski ocean povzroča vroči Val. To stanje se o-paža že izza dne 13t junija. Tako silne in trajne vročine ne pomnijo vre-jnenoslovci tega zaroda." Seveda je vsled vročine tudi v Jolietu vsepolno ljudi zbolelo; primerjajo se tudi smrtni slučaji. Posebno trpe nedolžni dojenčki. Toplomeri kažejo dan za dnenl pad 100 stopinj. — Umrl je včeraj (dne 4. julija) po-poludne v bolnišnici sv. Jožefa po o-peraciji slepiča g. Anton Vogrin, črev-Ijar, 210 Ruby st. Pokojnik je bolehal že več let, a letoš ga je bolezen neprestano mučila, tako da je bila nazadnje neizogibno potrebna operacija, ki je pa bila na žalost brezuspešna. S pokojnikom smo izgubili navdušenega sokola, dobrega pevca in gledališkega diletanta, ki je prejšnja leta vedno sodeloval pri vseh naših družabnih iti zabavnih prireditvah. List za listom pada... O pogrebu poročamo na prvi ?trani. - — Letošnja parada Ha dali četrtega julija je bila res krasna prireditev, ki je vkljub neznosni vročini Uspela v splošno zadovoljstvo. Odlikovala se je predvsem po mnogoštevilnih avtomobilih in slavnostnih vozovih, ki so kar tekmovali med sabo glede originalnosti in elegantne opreme. Splošno pohvalo , so želi bratje Hrvati, ki so pripravili dva ogromna vozova, da sta 'vzbujala največjo pozornost, in posebno še po veleprimernih napisih. Tudi voz bratov Poljakov je zasluzil nagrado. In tudi vrli Slovaki so se postavili. lil .potem Italijani in Madžari in dr. Vse nar-odnosti so bile zastopane po svojih društvih. Slovensko čast je rešilo triniajst •'upornih" sokolov. To je vse. _ Samo cerkveni strežniki so imeli piknik predzadnji torek v Electric parku, a ne vsa mladež naše župnijske šole, kakor nas je napačno obvestil nas poročevalec. — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Babic Sava, Derenci-novič Petar, Opeka Frank, Prebeg Roža, Zupančič Anton, Žarko^Mike. lini. Blagor tistim, ki ne vidijo pa vendar verujejo, pravi naš Gospod Bog. Zatorej je upati, da bodo se srca vseh ljudi omehčala in šli bomo za teboj z bratovsko ljubeznijo. Težavna je pot, katera pelja v večnost veselja, toda kateri jo najde, je tudi več zgrešil ne bo. — Blagi mi list, rad in veselo te prečitam od vrste do vrste. Rad čitam dopise iz si. naselbin: zdi se mi kot bi govoril z rojakom, da mi pripoveduje o tej in onej stvari. Torej rojaki, na dan, na svidenje z dopisi! K sklepu pozdravljam vse rojake in prijatelje širom Amerike ter Oj anem vedno zvesti sotrndnik, naroč 'ik in član slavne K. S. K. J. j. S. Waukegan, 111., 2,7. jun. — Cenjen? g. urednik, prosim, priobčite p; r vrstic v list Am. Slov. kar se tiče napredka v naši naselbini. V društvenem oziru lepo napredujemo, kajti v kratkem času smo videli razvili svoje in zopet pričakujemo tretjega. To je gotovo nekaj ponosnega za nas Slovence v VVaukeganu. Torej v društvenem o-ziru smo med prvimi, Ali žalibože, da SMO pa na drugem polju najslabši, kar je narodnosti v Waukeganu. In sicer: vse kar rabimo za vsakdanje življenje, izvzemši jest-vine, moramo kupovati za denar, katerega smo težko prislužili, a kje kupujemo? Pri tujcu, kateri nas ne po- Joliet, 111., 24. jun. — Prosim, gospod urednik, da sprejmete v vaše predale ta moj dopis. Poročati imam, da smo imeli kamnoseški obrtniki 22. — 23. junija polletno zborovanje v Quincy hotelu, Quincy, 111. Udeležili so se kamnoseški obrtniki iz raznih mest dežele 111. in ukrenili smo marsikaj koristnega za procvit našega obrta. Mesto Quincy je že marsikateremu rojaku znano, vendar želim malo opisati, kako smo se imeli v tem krasnem mestu na tretjem kamnoseškem zborovanju. Dospel sem 21. jun. zvečer v Quincy in drugi dan v jutro sem se podal na sprehod. In ko sem zagledal sredi mesta Washington drevored (park) in ulice polne lepo košatih dreves, kakor tudi okoli mesta zelene senčnate kraje, šinila mi je nehote misel na belo Ljubljano, Gradec in druga lepa mesta, ktera so bogata krasnih drevoredov, kakoršnih tukaj v dosti mestih ze o pogrešamo. Zborovanje se je vršilo v 7. nadstropju, odkoder je prav prijazen razgled na Mississippi River, kjer plavajo razne barčice kakor po morju. Ko smo 22. popoldan zaključili s'ejo, nas je že čakala lepa vrsta avtomobilov, ktere smo zasedli in liajd po mestu in zunaj mesta naokrog/ Ogledali smo si razne drevorede (parke), pokopališča, kaninospško delavnico naših članov G. Brosi & Brm-koetter, bivališča starih vojakov, in naposled po dvourni vožnji smo obiskali še veliko tovarno Gardner Governor Co., kjer izdelujejo razne motorje in orodje. Naposled so nas vodje te Co. povabili v posebno izložbo, kjer so nam predstavili polne mize za nas pripravljenega piva in prigrizka, kar nam je po dolgi vožnji prav dobro šlo v slast; konečno so nas pa še obdarili s krasnim darilom, katerega si bo gotovo vsak obdržal za spomin. Potem smo se zopet nazaj vrnili v Quincy hotel, kjer smo imeli skupno večerjo, . in konečno pa so nastopili razni govorniki. Drugi dan 23. se je zopet zborovanje nadaljevalo, in le prekma- lp je prišel čas, da smo si podali roke in se poslovili eden od druzega v nadi , da se zopet čez 6 mesecev vidimo v jnestu Decatur, 111., kjer se bo vršilo prihodnje zborovanje. Konečno pozdravljam vse cenj. ci-tatelje' in čitateljice tega lista, želec, ' da bi ga prebiral vsak sin in hči majice Slavije. Vas, g. urednik, pa prosim potrpljenja s tem dopisom, zelec Vam obilo vspeha. Simon Šetina, slov. kamnosek. Joliet, 111., 2. jul — Priljubljeni nam list A. S.l Prosimo, natisnite teh par ■vrstic, katere vam pišemo. Ni poseb- nih novic, katere vam ne bi bile znane, ampak nekaj se bo že našlo. Najprvo Vam damo vedeti, da nas je poletni čas obiskal in strašna vročina je pritisnila. Ubogi delavci v tovarnah! No, to vam je itako vse znano. Nadalje vam damo vedeti, da smo naredili iznenadbo ali "surprise party" za gdčno. Angelino Zimerman, 1137}^ N. Hickory st/, katera odpotuje k svoji sestri v Manistique, Mich., na obisk za nedoločen čas. Družba je .bila vesela, ker so se je udeležile vse njene tovarišice in mladi fantje na čast svojej tovarišici. "Fajn" smo se imeli do ranega jutra. lil smo jej kupili lepo, darilo za spomin na jolietske "dve društvi, kateri sta fante in dekleta. In želimo jej srečno nove društvene zastave potovanje in dobro bodočnost, in želimo, da se vrne naša draga Angela, zdrava in srečna nazaj v Joliet k svojim prijateljem in tovarišicam. Še enkrat: srečfio potovanje! Če te ne bo nazaj, ostaneš nam v spominu kakor ena najlepših cvetk v jolietski naselbini. Mike Staresinich, Frank Sodeč. Brockway, Minn., 29. jun. — Vele-cenjeno uredništvo Am. SI.! Danes, na praznik sv. Petra in Pavla, naj ti sporočim naše novice, katerih imamo za danes mnogo prav lepih. Pred tednom dni, liamrec dne 22. junija ob polosmi uri zvečer se je pričel tukaj milostni čas sv. misijona. Pobožnosti smo imeli ves teden, sv. maše ob osmi uri, s pridigami v slovenskem in tudi v nemškem jeziku. Zvečer smo imeli pridige in blagoslov ob polosmih. Spovedovalo se je ves čas svetega misijona. V petek popoldan je bil sveti križev pot in spoved Ea prvoobhajance; v soboto popoldan spoved za dekleta in mladeniče; v pondeljek za žene, in v to^k za moške. Torej prav vsi smo imeli prav lepo priložnost, prejeti svete zakramente. V tem času sta nam misijonarja Rev. Dr. J. Seliškar in Rev. F. X. Bajec povedala prav mnogo lepega in poUučljivega. Pridige so bile tako lepe, da kar lepših misliti ne moremo. Slovesni sklep sv. misijona je bil v sredo 28. zvečer, s pridigami, blagoslovom misijonskih spominkov, katere so blagoslovili naš presvetli vla-dika sami, s petimi litanijami Matere Božje pred razpostavljenim sv. Reš-njim Telesom; vseh skupna ponovitev krstne obljube, prošnja odpuščenja; papežev blagoslov in blagoslov z Najsvetejšim. Včeraj popoldan so prišli naš g. škof, Rt." Rev. Jakob Trobec. Bir-manci so jim šli nasproti, ■ in Anica Slamnik jih je nagovorila in jim podala šopek cvetic. Danes so pa mili vladika podelili zakrament .sv. birme mnogim otrokom. Ob deveti uri je bila sv. maša, pri kateri so bili birman-ci pri skupnem sv. obhajilu. In_ po maši so imeli lepo pridigo g. škof, potem je bila birma; po birmi so Rev. Seliškar imeli slovensko prinigo posebno za birmance. — Popoludne en četrt do ene je bil blagoslov zastav ženskega in dekliškega društva. Botri ženskega bandera društva Rožniven-^ke Matere Božje sta bili ga. Marija številu udeležili sprevoda, ko smo spre mili pokojnika k zadnjemu počitku, ter mu tako izkazali zadnjo čast. Ob-jednem smo podali lep vzgled tistim, ki še ne spadajo k nobenemu društvu. Tu je vzgled, kako društvo s častjo ostanke izroči materi zemlji tistega, ki spada k društvu. Pred enim mesecem je tudi nesreča doletela rojaka Martina Skubic. Njega je namreč; ko je prišel z dela zjutraj domov, potem pa ko je šel v mq-sto obleko kupit, na cesti povozil neki motor, nakar je po preteku ene ure v bolnišnici umrl. Pokojni je bil do-ma iz i 'atiie Brezovice pri Vrhniki. Tukaj 7 ;i po sv. maši šel na silit. Kako smo neumni! Moramo enkrat Slovenci spoznati, da le oni lahko pripomorejo k lepšemu napredku, ako jih mi podpiramo ne da bi nas kaj; stalo, samo kadar si namenjen k judu, pojdi k Slovencu! Pustimo ljudi, ki so že od začetka Sveta na slabem imenu! Ali nas ne bode sramota, ko ne bodemo imeli Slovenci nikakega prodajalca o-blek?! Po številu Slovencev bi lahko imeli 4. Vzemimo si mesto Joliet: Eagle prodajalno, ki je skoraj največja v celem mestu. Skličimo se skupaj vsi Slovenci in bomo tudi povabili naše prodajalce in se stvar ukrene na način, da bodemo lahko ponosni. Za žejo pogasiti je obljubil neki gospod 2 sodca piva, kar je drugo bodeino potem videli. Torej Slovenci, na noge, da nam ne vzamejo judi vse v naši aselbini! JI koncu pozdravljam vse Slovence širom republike. Tebi, list, pa želim obilo naročnikov. M. Og«n. Waukegan, 111., 26. jun. — Cenjeni g. urednik! Prosim nekoliko, prostora nam priljubljenem listu. Zahbog, dragi čitatelji, da vam nimam kaj veselega sporočati, pač pa žalostnega. Dne 19. junija je umrl naš dobro znani in priljubljeni rojak John Pe~ trič. Doma je bil iz Verda pri Vrhniki. Tu je bival več let in opravljal vsakovrstna težka dela po tovarnah, koder si je nabral jetiko, za katero je bolehal dolgo časa; približno 9 mese-cev se je zdravil v zdravilišču za jetic-ne, proti koncu bolezni se je revež mučil in hudo trpel, nakar je previden s svetimi zakramenti mirno v Gospodu zaspal. Tu zapušča dve sestri, brata ter več prijateljev, v starem kraju pa žalujočo mater. Pokojni je bil član tukajšnjega društva sv. Jožefa štev. 53 K. S. K. Jednote, ki mu je priredilo krasen pogreb. Pogreb se je vršil 21. junija. Ob poldeveti uri zjutraj se je zbralo veliko občinstva pri hiši žalosti, kakor tudi podporna društva. Nato so društva spremila pokojnika v cerkev k peti sv. maši, katera se je brala za dušo pokojnika. Po sv. masi, ko so g. župnik blagoslovili ostanke pokojnika, se je sprevod začel pomikati proti mirodvoru. Sprevod je bil dokaj lep. Na čelu je igrala godba žalostinke. Za godbo so korakali člani društva Marije Pomagaj št. 79 K. S. K. J., s svojo zastavo; za njimi je korakalo društvo sv. Jožefa štev. 53, ce-gar član je bil pokojnik. Nato je sledil mrtvaški voa, pred katerim so nesli mladeniči, člani gori imenovanega društva, dva krasna venca. Za mrtvaškim vozom so se pa peljali sorodniki in znanci pokojnika. — Zatorej tem potom izrekamo najtoplejo zahvalo dr. Marije Pomagaj št. 79 K. S. K. J., katerega člani so se v tako velikem J ! iu postavili napis takole: "Tu, o Kraljica, sezidali smo Ti hram —- zdaj pa š'e vžgi Ti srca nam!" Zlate črke so se svetile od daleč, tako da je vsak lahko bral izdaleč. Binkoštno nedeljo že ob 4. popoldne se je kar nenadoma slišalo streljanje topov in pa pritrkavanje, milo donečih zvonov. Prihajale so dekleta iz bližnjih vasi, da pomagajo olepšati in o-atiro j kinčaii našo lično kapelo, tako'da' jc' i ro- po-Mer. GLAVNICA $50,000.00 Ustan. in inkorp. leta 1910 1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. Jjf* (Nadaljevanje na 7. strani.) Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. Lokalni zastopnik: Mat. Grahe(k. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmu! Ilirija Grenčica v steklenicah iti Baraga Zdravilno Gretiko Vitio SEVEROVA ZDRAVILA SO PRILJUBLJENA, KER SO ZANESLJIA. Polletna težava, KOLERA, DRISKA, GRIŽA, KRČI IN ŠČIPANJE V ČREVESJU napadajo otroke in odrasle v tej letni dobi. Ta obolenja utegnejo postati resna, ako se napadi ne preženejo s tem, da se uživa Severovo Zdravilo zoper kolero in drisko. Večja steklenica 50c. Manjša steklenica 25c. Lakoto , TRPETI SREDI OBILNO-STI. TO MORAJO LJUDJE S SLABO PREBAVO. Slasti nimajo do jedi in kar jedo, jim dela težavo v želodcu, ker ne morejo rpebavili. Tega ne bo ako uživate Severov Želodčni Grenčec. En dolar steklenica. Severova Zdravila so na prodaj v lekarnah in trgovinah z lekis skoro vsepovsod. Nikdar ne sprejmite nobenega druzega leka, če se Vam ponuja namesto pristnih Severovih zdravil. 1 morejo prenesti. VAŠE OBISTI NE MOREJO PRENESTI VEDNEGA NAPO R A, KATEREMU S O PODVRŽENE, NE DA BI OSLABELE. Okrepiti jih morate, kajti krepke obisti pomenjajo zdravo telo. Oboje dosežete, ako uživate Severovo Zdravilo za obisti in jetra. Večja steklenica, $1.00. Manjša steklenica, 50c. Tresoče se roke. NEMIR, RAZDRAŽLJI-VOST, NESPEČNOST, STRAH IN BOJAZEN SO NEKATERI ZNAKI BOLNIH ONEMOGLIH ŽIVCEV. Je zdravilo čegar vsak popitek pomaga utešiti raztrupane živce in jih spet ozdraviti. Uživajte Severov Nervoton. En dolar steklenica. PO ZANESLJIV ZDRAVNIŠKI SVET PIŠITE NA NAŠ ZDRAVNIŠKI ODDELEK. W. F. Severa Co xVAWWV A www CEDAR RAPIDS IGWA Av\\\s: STRITARJEVE ULICE 2 --= sprejema vloge na knjižiee in na tekoči račun ter je obrestuje po čistili Delniška glavnica K 5,000.000. Rezervni sklad K 500.01 PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO, GORICA. — V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 13. ■junija 19 Slovencev, nazaj pa je prišlo 5 Slovencev in 35 Hrvatov. — "Po amerikansko". Pod tem naslovom poroča ljubljanski "Slovenec'1' z dne 19. junija: Sinoči je prišel v neko gostilno v Cerkveni ulici nek Dolenjec, ki je bil dosedaj v Ameriki. Poklical je več pijače in z njo pogostil svoje prijatelje. Ko je bilo treba plačati, je vrgel na mizo mnogo denarja, a iHitegnil tudi iz žepa samokres ter dejal: "Mojega denarja ne bo nihče jemal z mize." Ker je bil možakar precej vinjen, so poklicali stražnika, da je napravil red. — "Glavna" posojilnica. Kakor smo že poročali, se je vršila porotna obravnava proti Glavni posojilnici v Lju bljani dne 6. do 10. junija ter sta bila obsojena načelnik dr. Hudnik Matija na 3 leta težke ječe in revizor Franc Jošt na 2 leti težke ječe, a vsi ostali (Rogel, Knific, Maček, Turk, Čad in Putrih) so bili oproščeni. Zanimati utegnejo amerikanske Slovence še naj slednji podatki iz obtožnice: Proti koncu leta 1910. se je začela širiti po Ljubljani in sploh po slovenski javnb-sti vest, da Glavna posojilnica slabo stoji, da je prezadolžena, da ne more vračevati naloženega denarja. Dne 19. ali 20. dec. 1910 je morala Glavna posojilnica ustaviti vsa plačila, ker ni •bilo nikake gotovine več. Vsled tega se je sklical na 8. januarja 1911 občni fc^bor, na katerem je preobvladalo mne-pije in se je sklenilo, stopiti v likvidacijo in ne napovedati konkurza. Gla-■ som mnenja izvedencev-strokovnjakov ; so v knjigovodstvu in zadružništvu za časa likvidacije znašale negotove in neiztirljive terjatve 2,277,007 K 2 v. — Zakrivila sta ta položaj načelnik dr. Hudnik in-pa tajnik Leon Rogl (—kakor je obravnava dokazala, je bil drugi krivec Jošt, ne Rogl —), katera sta imela Glavno posojilnico popolnoma v svojih rokah, ter. sta delala, kar se jima je poljubilo. Upravljala sta denar Proti vsem gospodarskim principom in dajala ogromna posojila popolnoma % saniolastno in brez vsake varnosti. Kriva polofna je pa tudi velika brezbrižnost, ostalih udov načelstva, kakor tudi njihova nezmožnost.' Elija Pre-dpvič, ki je bil tudi občinski svetnik, je notabene popolen anallabet, in takim ljudem so bile na razpolago jlrse knji-Jž?S kakor zatrjuje dr. Hudnik. — Člani uprave in nadzorništva so bili sami špekulanti in so špekulirali s tujim denarjem, največ z denarjem malih vložnikov, katere so vedeli z raznimi zvijačami in pretvezami pridobiti za to, da so naložili denar v Glavni posojil-nici. katera jim je po vrhu še obljubila najvišjo obrestno mero. — Glavna posojilnica je bila pravzaprav že leta 1905 I Pasivna in bi morala že takrat napovedati konkurz. Položaj je postajal od meseca do meseca, od leta do leta vedno bolj obupen in opasen, dokler ni Prišlo do poloma. Obravnava sama je bila jako zanimiva, ker je razgrnila marsikatero tajno zaveso. —• Vložniki baje ne bodo izgubili nič, ker se bo Prisililo zadružnike, da bodo poplačali Primanjkljaj. — Sankcioniran deželni zakon. Od dež elnega zbora kranjskega sklenjeni zakon glede preložitve vidošiške o-rajne ceste med Dolcem in Vidoši-wami ter glede preložitve okrajne ceste Metlika-Drašica pri Kodelovcu in med Dolcem in Drašicami v cestnem okraju Metlika, je dobil najvišjo sankcijo. — Zopet preteriran. Okrajni glavar ,v Litiji g. Viktor Parma je odličen u-r^dnik. Svoje dolžnosti izpolnjuje vestno in natančno in gre v njegovem okraju vse v najlepšem redu. Malo je Političnih uradnikov, ki bi znali vse tako dobro ukreniti, 'storiti in voditi, da so ž njim pravzaprav vse stranke in ?»> ljudje zadovojjni. Toda pri dež. Predsedništvu kar ne morejo odpustiti S- Parmi, da je—slovenski skladatelj. Ko bi svoje proste ure posvečeval konjem, kvartam, ženskam ali kakemu sPortu, bi bilo vse v redii, ali da se ba-V z umetnostjo in posveča svoje moči celo slovenski umetnosti, tega mu ne R^lpuste. In tako so ga zdaj zopet ^Pfetcrirali. Že drugič je bil g. Par-ma na vrsti, da, postane deželnovladni svetnik in že drugič se je zgodilo, da je preskočil mlajši uradnik. G. Paf-111 a naj se tolaži s tem, da vživa povsod veliko več zaupanja in simpatij, kakor tisti gospodje na deželnemu Pfedsedništvu, ki so ga zdaj že drugič Preterirali. — Odlikovanje častnika Slovenca, rojak g. F. Mazuran, stotnik pri bosansko-hercegovskcm pešpolku v Sarajevu je bil te dni odlikovan ter je dobil "signum laudis". Ko se je nekoč vračalo vojaštvo od velikih vaj, sta bila dva vojaka v nevarnosti, da ^oneta. Hrabri stotnik je obema re-sil življenje. Odlikoval pa se je stot- f"'k Mazuran Več let tudi kot vodja šo-za enoletne prostovoljce. Njegovi oivši učenci so polni hvale o njem. Svečanostno odlikovanje je obavil Slo venec podpolkovnik Plaveč. Vsi sa- — Konkurz je napovedal Anton Kocjan, trgovec v Št. Vidu pri Zati-čini. — Smrtna kosa. V Tržiču je umrl Anton Peharc, l^i je v majniku obhajal zlato poroko. — V Lomu pri Tržiču je umrl Marko Kocijančič, Radec-kijev veteran. — V Štepanji vasi je u-mrl Franc |nglič. — V Ljubljani je u-mrl gostilničar Ivan Slobodnik. — Istotam je umrl nadrevident južne železnice Anton Kozlevčar, star 50 let.— Nadalje so v Ljubljani umrli: Oton Je rman, dijak IV. realke, 16 let star; Janko Zavašnik, posestnikov sin, 17; Jakob Koprivšek, hlapec, 41; Peter Kozina, hlapec, 75; Franc Kranjc, o-pekarniški delavec, 64; Jako'b P.eter-nel, zidar, 45; Katarina Kunej, mesarica, 35; Adolf Krašovec, tovarniški ključavničar, 18; Nikolaj Špehar, mestni ubožec, 95; Fran Ženiva, tovarniški delavec, 18. . — Na otroka šel z nožem in ju nevarno ranil. Dne 16. junija popoldne se je raznesla po Ljubljani vest, da sta pod Trančo, v hiši, kjer ima zlatar . Meisetz prodajalno, zabodena dva o-troka. Nabralo se je pred hišo mnogo občinstva in res se je kmalu pripeljal voz rešilnega društva, ki je dva ranjena otroka odpeljal v deželno bolnišnico. Storilec je asistent Mestne hranilnice Avgust Petrič, ki je prišel popoldne pijan domov. Ker je razgrajal, sta ga 13 let stari Anton Klop-čič in 18 let stari Jožef Klopčič hotela zapreti v sobo in pred razgrajačem mp begniti. Petrič je šel z nožem na o-troka in 13 let starega Antona Klop-čiča nevarno zabodel v trebuh, kletnemu Antonu Klopčiču. ki je prišel bratu na pomoč, je pa globoko prereza! roko. — Bolno seStro hotela obiskati. Dne 12. jun. je na ljubljanskem južnem kolodvoru službujoči stražnik ustavil 21 letnega Alojzija jPotočarja iz Bučne vasi in 221etnega Alojzija Potočarja, rojenega v Komencah pri Rudolfp-vem, pri katerih so se kazali znaki se odtegniti vojaški službi in jo popihati v Ameriko. Fanta sta prvbtno vse tajila in se izgovarjala, da gresta na Jesenice ^iskat bolno sestro. Konpnp sta priznala, da sta hotela v Ameriko. Oddali so ju sodišču. — Pretep med ponočnjaki. Anton Medic, čevljar v Rakovniku pri Novem mestu si je v noči med 11. in 12. jun. žejo tolažil v gostilni. Ko je bii pa zavžil že toliko množino alkohola, da ni vedel kaj se ž njim godi, so ga napadli drugi pondčnjalu in mu v dveh krajih prebili lobanjo. A£o še ozdravi, se ima zahvaliti le spretnosti pri-marija dr. Fr. -Buha, ki mu je v operaciji odstranil v možgane potisnjene kose razbite lobanje, mu zašil pretrgano možgansko mreno in zopet skup sestavil razbito lobanjo. — Nesreča. Mizarski mojster in posestnik mizarske tovarne v Kandiji, Karol Jevšček, je 10. junija idoč po svojih opravilih na potu padel in zlomil si koževnico v levi nogi. — Nevaren drug. Iz Novega mesta: Dne 5. jun. so bili zbrani šentru-perski fantje v gostilni na Veseli gori, katerim se je pridružil neki Franc Smrekar iz Bojane. Temu pa družba ni bila prav po volji in namesto, da bi svoj čut izrazil v besedi je šel tiho iz gostilne ter ustrelil nazaj iz samokresa, ne da bi koga zadel. Nato so fantje skočili iz gostilne za njim in pred-no so mu vzeli samokres je oddal Smrekar še dva strela. Z enim je Antonu Malenšek iz Šentruperta pre-strelil telovnik, z drugim ga je zadel pa v desno nadlehtje. Dotični se zdravi v kandijski bolnišnici, kjer so mu izrezali krogljo in je upati, da kmalu ozdravi. — Prijet goljuf. 711etni mlinar Jožef Šmajdek iz Toplic se je po Dolenjskem izdajal za najemnika velikega mlina in je pod to pretvezo izvabil raznim strankam 189 K 30 v. Sedaj je pa možakarja orožništvo izsledilo in ga izročilo okrajnemu sodišču v Krškem. — Ko se je vsega naveličal, se je vrnil domov. 251etni Valentin Šporar iz Ždinje vasi pri Noven*f mestu, že v svoji mladosti ni bil prida. Ko je bil zaradi tatvine opetovano in občutno kaznovan, je izginil pred več leti od doma. Potikal se je po južnih deželah po morju, in največ pa po Nemčiji, kjer je presedel največji del svojega časa v ječah. Nazadnje je bil izgnan iz Nemčije in pritiran v Kufstein, kjer so ga zaprli, ker je avstrijski vojaški begun. Doždaj je imela občina Šent-peter pri Novem mestu mir pred njim. — Če dva enega dekleta obožavata. V Markovcu služi neko dekle, ki je dvema fantoma zmešala glavi in nju nehote pripravila v nesrečo. Ta dva sta Janez Gale, 20 let stari Žagar na Vrhniki pri Starem trgu, njegov tekmec je bil pa Lovrenc Vrhove, fant iz Starega trga. Da je bila bolj naklonjena Galetu, sledi iz tega, da mu je izročila od Vrhovca podarjeno brošo, kar je še bolj Galeta razburilo. Slednji je že enkrat grozil svojemu tekmecu in tudi na njega prežal, da bi ga dobil v pest. Bilo je v nedeljo, 19. marca rajevski časopisi so jako pohvalno pisali o našem rojaku. t. 1., zvečer, ko sta nasprotnika zadela v gostilni Marije Troha v Markovcu vsak pri svoji mizi in v svoji družbi. Gale je začel Vrhovca dražiti z omenjeno brošo ter ga gonil spat. Nastal je prepir, in sicer najpreje v gostilniški sobi, kjer je bil Vrhovec udarjen po glavi, nakar je Vrhovec skočil nazaj v gostilniško sobo, skočil na mizo svoje družbe, odtod se pa vrgel na svojega tekmeca Galeta, vrgel v njega litersko steklenico, nato ga pa udaril s pivsko steklenico po glavi, da se je zdrobila. Zdajci pa potegne Gale svoj nož in dregne Vrhovca tako nesrečno v levo stran, da mu je prerezal veliko žilo odvodnico, nakar je Vrhovec v nekaj trenutkih izkrvavel in umrl. Obdolženec dejanje priznava in se zagovarja s silobranom. Obtoženec je bil obsojen na tri in pol leta težke ječe. ŠTAJARSKO _KOROŠKO^_J — Imenovan je za župnega provi-zorja v Št. Juriju ob Ziljski dolini č. g. Anton Stritof. — Iz okolice Marija na Žili. Pri nas. imamo prav vnetega, pa ne posebno prebrisanega poročevalca nemško-nacionalnih listov. Kadarkoli se mu KRANJSKO. — Volitvene tiskovine. Mariborska "Straža" piše: Volilni boj je končan in spada že v zgodovino. Čez 50 let na primer bo zanimivo, kako je razvijal leta 1911 volilni boj. Priča tega so v znatni meri tiskovine, ki so se izdale v volilnem boju. Vse take tiskovine, bodisi lepaki, letaki, vabila it.14,610, na socialiste 10,226. V V. okraju, v okolici, je izvoljen dr. Ry-bar, V II. okraju, torej v sredini me- sta, je prišlo do ožje volitve med laškim liberalcem dr. Gasserjem in med Slovencem dr. Ribarem. V prvem o-kraju je ožja volitev med Pittonijem in Menesinijem. V III. okraju je izvoljen liberalec dr. Pittaco. V IV. okraju je ožja volitev med Olivo in dr. Braidottijem. Izvoljen je torej 1 Slovenec in 1 laški liberalec; vršiti se imajo tri ožje volitve, v katerih bodo odločevali Slovenci. — Gorica. V Gorici je prišlo do ožje volitve med italijanskim liberalcem Ussaiem in slovenskim števnim kandidatom dr. Frankom. To je zopet' nepričakovan uspeh Slovencev. Ne bo 10 let, in Gorica bo poslala svojega slovenskega zastopnika v državni zbor. — V tolminskem okraju je izvoljen kandidat S. L. S., dr. Gregorčič, s sijajno večino. Na Krasu, ki je veljal dosedaj za liberalno, nepremagljivo trdnjavo, je prišlo do ožje volitve med kandidatom S. L. S., dr. Stepan-čičem in med liberalcem dr. Gregori-nom. V goriški okolici je izvoljen kandidat S. L. S., Fon, z veliko večino. — V Furlaniji sta izvoljena laška kršč. socialca dr. Burgatto in dr. Fai-dutti. — V Podgradu je izvoljen z večino dr. Mandič. — V Pulju je ožja volitev med italijanskim liberalcem dr. Rizzijem ! in hrvaško-slovenskim kandidatom dr. Laginjo. —• V Voloski je izvoljen dr. Spinčič, italijanski protikandidat je ostal v veliki manjšini. j HRVATSKO. — Toča, debela kot golobja jajca, je padala v noči od 10. na 11. junija skoro pp celi Slavoniji. Vse je opusto-šila. Škoda na polju ogromna. Sadje popolnoma uničeno. — Pomanjkanje hrvaškega naraščaja v trgovini in obrti se je pokazalo na Hrvaškem. Hrvaško društvo za nameščanje vajencev v teh važnih panogah je imelo mesec majnik 63 vpra- šanj od trgovcev in obrtnikov, a Ie 21 ponudb od strani fantov. — Srbsko meso v Zagrebu.' V Zagreb dohaja vsak drugi dan po en vagon govejega mesa iz Srbije, ki se na drobno razprodaja v mestni in dveh drugih (zasebnih) mesnicah. Doslej je došlo v Zagreb 40 vagonov srbskega mesa. — Tujski promet v Dalmaciji je gla-spm podatkov "Statistische Monats-sehrift" znašal 1909. leta 66,588 oseb, od teh 66 odstotkov iz Avstrije. Kako se tujski promet v Dalmaciji od leta do leta viša, kažejo naslednje številke: Prišlo je tujcev 1903. leta 11,424, 1905.. leta 12,517, 1907. leta 53,178 in 1909. leta 66,588. Ana Vogrtti Izkušena babica 210 Ruby St, N. W. 1727, Joliet. 111. Garnsey, Wood & Lennon Advokati. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, ILL. J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Tel. 101 Joliet, 111. Antonija Knaus izučena in izkušena BABICA 512 N. Broadway JOLIET, ILL. SVOJI K SVOJIMI Važno za vsacega rojaka. Kadar pošiljate denarje v staro domovino ali kadar namtravate potovati v staro domovino, ali vzeti sorodnike, ali prijatelje iz stare domovine v to deželo, obrnite se za n^^D parobrodni in železniški listek s popolnim zaupanjem na FkANK SAKSER CO., 82 Cortlandt Street, New York City, ali na podružnico 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O. •V ,'f \ , ;'. • \ : 'j j [ s 1 I Tisoče in tisoče rojakov in rojakinj se je že cbrnilo v teh zadevah na to tvrdko, a nikdo ni zgubil centa, in vsakdo je bil uljudno in pošteno postrežen. 13T Kdor Vam drugače svetuje ni Vaš prijatelj in neče Vara dobro. ^ 8VOJ1 K SVuJiM! "Look Out! You'd better care of "Yburself" Glavobol, bolečine v grlu, v prsih in straneh, slabe žleza in drugi znaki prehlade ne bodo imeli nevarnih posledic, če bodetle rabili Dr. Richterjev in-Expeiler po predpisih, ki so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. stekleuice. Čuvajte se ponaredb in pazite na Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki petek SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA. Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 509. Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the SLOVFNIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Prva in edina slovenska umjska tiskarna. ("TRAPES [|Ja^'(cOUN3jt> CERKVENI KOLEDAR. 9 jul. Nedelja Anatolija, dev. 10. " Pondeljek Amalija, dev. 11. " Torek Pij I., papež. 12. " Sreda Mohor in Kortun. 13. " Četrtek Anaklet, papež. 14. " Petek Bonaventura, šk. IS. " Sobota Henry I., cesar. VZEMI IN BERI! (V obrambo temeljnih verskih spi- ' Anton Sojar.) (Dalje.) 2.) Kakšna ni človeška duša in kakšna je. rečete otroku: Pokaži, koliko imaš mamo fad — takrat otrok stegne kolikor mogoče narazen obe svoji roki in pravi: toliko! Otroku nihče ne zameri, če meri svojo ljubezen na metre, decimetre ali centimetre. Ker si otrok ne more drugače pomagati, pa pokaže vidno z rokami čuv-stvo n e v i d n e ljubezni, ki jc v njegovem srcu. To je otroško. Takemu otroku je podoben odraščen človek, ki bi rad le na svoje oči videl, kakšna je duša. Zato si nekateri ljudje prav na .'-mesen način predstavljajo dušo kakor košček mesa v človeku; to je največja nesmisel. Duša je duh, in zato nima telesa, nima oblike. Duša ni ne majhna, ne velika, ne okrogla, ne štirioglata, ne mehka ne trda, ne z mesa ne s kostij, duša je duh, ki ga 7 očmi ne moremo videti, kakor z očmi ne moremo videti ne razuma ne proste volje. Tako človek ne more videti tudi ne magnetizma, ne elektrike, ne zraka, ne mislij — pa vendar je magnetizem, je elektrika, je zrak in so misli. Če vidiš dim, ki se kadi iz dimnika, boš takoj sklepal: V peči je o-genj, zato se kadi. A ognja ne vidiš; veš na, da je ogenj, ker ti dim i,niča. Tako iz razuma in iz proste volje, ki jo imaš, sklepaš, da poleg telesa je v tebi neko drugo bitje, ki se imenuje duša. — V gostilni je sedel pri steklenici vina neki gospod in prodajal svojo učenost Dejal je: jaz ne verujem ničesar drugega kot, kar čutim in vidim. V svoji navdušenosti je začel na dolgo razkladati svojo učenost.V Steklenico je potisnil nekoliko v stran, naslonil se na mizo ter govoril sVojemu nasproti sedečemu tovarišu. Med tem časom pa eden izmed navzočih gostov skrivoma seže po steklenici tega učenjaka in za njegovim hrbtom izpi-je vino. Ko se modrijan obrne in zapazi prazno steklenico, vpraša ves razjarjen: "Kdo mi je izpit vino?" Tu ga vpraša oni, ki je vino izpil: "Kako morete verovati, da vam je kdo vino izpil? Ali ste videli, da vam je kdo vino izpil?" "Ne!" "No, potem pa tudi ne sinete verovati, da vam je kdo vino iz-jni, saj ste ravnokar rekli, da verujete samo to, kar sami vidite." In izobra-r.cni gospod je obmolknil. Nekateri pa ugibajo takole: Morda pa človek duše sploh nima, saj človek misli samo z možgani. Odgovorimo jim na kratko: Prvič: Živali imajo tudi možgane, zakaj pa živali ne mislijo, zakaj nima jo pameti, zakaj nimajo proste volje, zakaj ne poznajo nobenega napredka? Če so možgani vse, bi morale tudi ži vali misliti. A živali ne mislijo, če prav imajo možgane. Drugič: Če so možgani vse, potem bi moral tak človek biti najbolj 'kunšten', ki ima debelo glavo in v njej veliko možganov. Možje z debelimi glavami bi morali biti sami učenjaki, možje z drobnimi glavicami pa sami buteljčki. Pa se velikokrat zgodi, da ima človek majhno glavico, pa je brihtna. Možgani niso vse! Tr e t j i č: Poglejte za zfeled kakega slavnega učenjaka! Dvajset, trideset ali štirideset let — skoraj celo svoje življenje je študiral. Ljudje, ki pridejo v njegovo stanovanje, vidijo ve liko zalogo knjig, ki jih je ta«učenjak sam spisal. Učena glava! — tako pravijo. Toda: kje pa je učenost tega moža? Nekje mora biti. Cele bukve gotovo niso zlezle temu človeku v glavo. Bukev je cela skladnica, glava je majhna. Učenosti v možganih ni; možgani tega učenjaka niso veliko različni od možganov navadnega, ne-učenega človeka. Torej učenost ni v možganih, ampak učenost je takore-koč nakopičena na duhoven, neviden način v nevidni duši učenjakovi. Če rtič: Dokazano je, da vsakih sedem let se človeško telo popolnoma izpremeni. Kakor se koža olupi in pod olupljeno kožo se napravi nova gladka koža, tako izgine s človeškega telesa tekom sedem let polagoma vsa snov in se nadomesti s popolnoma novo; tako da človek lahko reče: Pred sedmimi leti ni bilo na meni niti drobtinice tega, kar imam danes. A vkljub temu, da se v sedmih letih snov človeškega telesa izpremeni, vendar se človek zaveda, da je vedno ista ose-b a, vedno isti jaz. Starček ve, da je on pri 80 letih ista oseba, kakor je bil kot 12 leten deček. In vendar se je telo starčkovo ž\e šestkrat lzpremeni-lo! Tudi možgani so se izpreminje-vali in 80 letni starček nima niti drobtinico onih možganov, ki jih je imel v svojih mladostnih letih. In če so v človeku samo možgani, bi moral ta starček s svojimi prejšnjimi -možgani vred vse izgubiti, kar je kedaj vedel in se naučil. Ali vendar starček ve pripovedovati o svojih mladih letih vse tako živo, kakor bi se včeraj zgodilo. Kaj je to, kar se v človeku ne izpremeni, kar ostane isto v mladosti kakor v starosti? To je duša človekova. — Res je, da so človeku za pravilno mišljenje potrebni zdravi možgani. A s tem še ni rečeno, da človek misli z možgani. Če hoče pesnik napisati pesem, rabi črnilo ali tinto; ali s tem ni še rečeno, da pesmi plavajo v tinti. Igralec mora imeti harmoniko, da zaigra poskočnice, a 'viže' polke niso skrite v harmoniki. Kdor zna — ta zna! Tako tudi duša s pomočjo zdravih možgan pravilno misli, kakor umetnik le na dobro orodje more igrati lepe skladbe. A tisti, ki igra, je umetnik in ne orodje; in tisti, ki misli, je duša in ne — možgani. Vsak človek ima torej dušo. Duša človeška pa ni telo, ampak je duhovno bitje, je duh, ki se ne da pokončati in ki ne more nikdar umreti. Pokončati se dajo samo sestavljene stvari. Vse reči na svetu so sestavljene iz posameznih delov. In kadar se kaka stvar pokonča, tedaj se razkroji ali razpade v posamezne dele. Na primer: Steklo se ubije (v posamezne dele); posoda se zdrobi (v posamezne dele); obleka se raztrga (v posamezne dele ali cunje); roža zvene in segnije (v posamezne dele praha ali gnoja); telo živalsko ali človeško razpada (v posa-v mezne dele), dokler ne nastane prah in pepel. Kako naj pa človeška duša razpade, ker ni sestavljena? Duša ni sestavljena iz nobene take stvari, ki bi se dala ubiti, zdrobiti, strgati, preparati, raniti ali ki bi mogla segniti. Duša je nesestavljeno, duhovno bitje (filozofi pravijo: duša je enotna, nesestavljena, duhovna substanca); zato se ne da pokončati. Duša sama od sebe tudi ne izgine v prazen nič, ker to bi bilo zoper vse naravne zakone. Nobena stvar v naravi ne izgine v nič; stvari se izpreminjajo, se pretvarjajo, se prenavljajo, nobena stvar pa ne more izginiti brez sledu. Voda v loncu zavre in izpuhti. Ali je izginila? Nikakor ne! Če se para shla-di, pa zopet dobiš vodo. Na svetu ne izgine v nič niti en prašek. Veter ga pač prenaša sem in tja, ali uničiti ga ne more. Sveča gori in izgori. Ali s tem ni izginila brez vsega sledu, ker z gorenjem se je prav za prav izpre-menila v razne pline (gas). Zakon na rave je torej, da se stvari na svetu pač izpreminjajo, nikakor pa ne morejo izginiti v prazen nič. In zaradi tega se tudi duša ne more uničiti. Le poglejte, kakšen kapital duševnega bogastva je v duši kakega učenjaka. In ves ta veliki kapital učenosti, vse te bogate duhovne sile naj bi s telesno smrtjo izginile brez sledu? Ne, ni mogoče! Če se materija in njene sile ne morejo uničiti, kako se bo dala uničiti duša in dušne sile! Veda in zakon narave torej dokazuje: človeška duša je neumrljiva VSAKDANJE SV. OBHAJILO. Nemško spisal Rev. Louis Schlathoel-ter. Poslovenil John Plaznik. — Rojaki, naročajte in priporočajte naš list svojim znancem in prijateljem ker "A. S." je edini slov. katoliški list v Ameriki, ki naj bi zahajal v vsako slov. hišo v Ameriki. Le $1 na leto. II. Želja Jezusova in Njegove cerkve. Bralec je že slišal, da dovoljuje sedaj papež vsem vernikom, pristopati vsaki dan k sv. obhajilu. To ni natančno povedano. Papež ne dovoljuje samo. Pravi sicer, da je to najbolj goreča želja Kristusova in sv. cerkve. Pravi v svoji odločbi: "Župnik, spovednik in pridigar naj navaja vernike večkrat in z veliko gorečnostjo k tej sveti in blažilni uporabi." Papež se obrača v svojej odločbi na vse vernike in zabičuje vsem vernikom, naj se ne drznejo vsakdanjega sv. obhajila komu odsvetovati, kdor je prost smrtnega greha in ima dober namen. Spovednik naj spovedovancu stoji na strani s svojim svetom, naj mu daje navodila, kako najlažje doseže sad vsakdanjega obhajila, nima pa pravice tega komu prepovedati. Torej ljubi bralec, če vse to premisliš, se nam zdi, da moramo svoje mnenje o pogostem sv. obhajilu, oziroma o sv. obhajilu sploh spremeniti. Mnogi izmed nas imajo pač napačne pojme, ker nas preveč prevladuje duh krivega nauka, katerega hoče sv. Oče iztrebiti. Vsi vemo, kaj da j e sv. obhajilo. Sv. obhajilo je prejem Telesa in Krvi Gospoda našega Jezusa pod podobo kruha v našo dušno hrano. Pod podobo kruha, pod katero se daje naš Zveličar v prejem, nam naznanja, da ga moramo večkrat vživati. Kruh ni, da bi ga spravljali, ampak je, da ga vživamo. Čudoviti kruh, katerega so Izraelci v puščavi dobivali, ki je bil predpodoba Najsvetejšega Zakramenta, so zbirali vsako jutro in ga tekom dneva povžili. "Kdor ne je mojega mesa in ne pije moje krvi," pravi naš Zveličar, "nima življenja v sebi." Če pa govorimo o jedi in pijači, gotovo ne mislimo, da naj se to zgodi le e n-k r a t na m e s e c ali vsako nedeljo. Cerkev ni nikoli smatrala prejema sv. obhajila vsako nedeljo kot pogostnim sv. obhajilom. Vse življenje v naravi se vzdržuje z jedjo in pijačo. Če dolgo ne dežuje, se vse posuši. Tako se mora tudi dušno življenje s hrano, namreč hrano sv. obhajila, vzdrževati; ta hrana se mora duši vedno dovajati, sicer zboli in kmalu odmrje. Velika napaka, katero velikokrat storimo, je ta, da si domišljujemo, da : moramo biti z različnimi čednostmi • olepšani, če hočemo pristopiti k mizi i Gospodovi, da ga prejmemo kot ne- j kako plačilo za svoje lepo življenje. | Mislimo, da mu napravimo nekako u-' slugo, če ga povabimo, da bi pri nas ' ostal. Cerkev nas pa uči in Zveličar sam pravi, da sv. obhajilo ni plačilb za dobra dela, ampak hrana, za življenje potrebna in zdravilo za bolnike. Mi vsi smo bolni na duši, ker mi vsi j smo storili več ali manj malih grehov. Mrtev na duši,je tisti, ki je v smrtnem i grehu. Takemu pa sv. obhajilo ne; more koristiti, kakor telesno mrtvemu ne koristi hrana. Ce se tega držimo, da je sv. obhajilo hrana za okrepljenje, zdravilo za slabotne in bolne, tedaj morajo takoj vsi premisleki proti pogostemu prejemanju izginiti. Še eno vprašanje bi se nam mogoče stavilo: Mi jeli mogoče vsako jutro pristopiti k mizi Gospodovi? Slab sem in bolan sem tudi. Torej mi je sv. obhajilo, najboljša hrana in zdravilo, tudi potrebno. Seveda so med nami tudi ljudje, ki si domišljujejo, da niso niti slabotni niti bolni. Zato nam sv. cerkev pred vsakim sv. obhajilom trikrat zakliče P° duhovnikovih ustih: Gospod,nisem vreden i. t. d. Velikokrat slišimo ljudi, tudi katoličane, ki pravijo: Če bi bili vsi taki, kakoršen sem jaz, potem bi bilo že dobro in svet bi bil boljši. Taki ljudje so pač slepi in čisto na robu propada. Bog se vstavlja prevzetne-žem. Če t i prejmejo ponižnega Zve-ličarja, gotovo nimajo nobenega vžit-ka nad nebeško hrano. (Dalje prihodnjič.) Hartford, Conn., rabi več elektrike na glavo prebivavstva, nego katero koli drugo mesto. Zaklad v mravljišču. V gori Hasl, Hanover,"so našli delavci v nekem mravljišču skritih 150,000 mark. Na križ pribita so dobili carinski stražniki nekega moškega in žensko. Pribita sta bila na malem plavil, ki je plul po Volgi. Jasnajo Poljano, last pokojnega ruskega pisatelja-prvaka grofa Leva Ni-kolajeviča Tolstega, je kupila ruska vlada za pol milijona rubljev. Ob državnozborskih volitvah dne 13. jun. t. 1. je bilo po celi Avstriji za 516 mandatov mnogo nad 2000 kandidatov. Volilcev je bilo skoro 6,000,000. Ravnatelj inomoške vseučiliščne knjižnice ponesrečil na planinah. Ob binkoštih je ponesrečil na planinah knjižničar inomoške vseučiliške knjižnice dr. Hittmair. Padel je z neke sk,ale 100 m globoko in se ubil. Tobak se podraži v Avstriji dne 1. julija. Bienerthova vlada si ni dala dopovedati, da je že na vsakem polju preveč draginje in da je za ljudstvo vsako podraženje njegovih potrebščin nov udarec. Sokriv pa je tudi zadnji parlament. O mehikanski devici orleanski se je poročalo iz Londona: 700 vstašev si je izvolilo za svojo načelnico senorito Neri, 18 letno dekle. Nova "Jeanne d' Are" je hči generala Neri, ki se je uprl proti predsedniku Diazu ter je padel v boju proti njemu. Gospodična Neri jezdi vedno lla čelu svojih vstašev ter jih v boju navdušuje h hrabrosti. Milijonarka umrla vsled lakote. V Moskvi je kneginja Šahovski, znana milijonarka, umrla lakote. Stanovala je v lastni hiši, iz katere se dvajset let ni ganila. Po njeni smrti je policija odprla sobo. v kateri je umrla in ki jo je našla v groznem neredu. Umrla je bila zavita v cunje, obleka ji je naravnost gnila na truplu. V sobi je bilo vse polno nesnage, gnilobe in u-mazanih cunj. S pisemsko znamko se je zadušila, kot poročajo iz Koblenca, 14 let stara hčerka učitelja Kermesa. Pisala je svoji teti razglednico, ki jo je hotela frankovati. V tem trenutku pa se je je lotil hud kašelj in znamka ji je zdrknila v grlo, kjer je obtičala. Pre-dno je dosla pomoč, se je že zadušila. To spominja tudi na slučaje, ko so si nekateri, ki so močili znamke z jezikom, zastrupili kri. Prepričani smo, da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število malih vlog Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo za uloge ali pa za čekovni ali trgovski promet. Plačamo 3% obresti na vlogah. Fi rst National Bank Cor. Chicago and VanBnren Sts. Najstarejša banka v Jolietn. Glavnica in preostanek $400,000 00. Mačka zadušila otroka. Iz Stolnega Belgrada poročajo: Žena delavca Ivana Vecseia je imela opravke zunaj hiše ter je pustila doma svoj^ 13meseč-110 dete pod nadzorstvom lOletne hčer ke. Ko pa je deklica odšla iz sobe, je skočila domača mačka k dojenčku v zibelko ter se vlegla nanj. Ko se mati vrne domov, je mačko prepodila, toda otroka, ki se je pod njo zadušil, ni bilo mogoče več oživiti. Friburg v Švici. Dne 24. maja je umrl Edvard Vogt, slavni muzik in organist katedrale sv. Nikolaja v Fri-burgu. Imel je čast, okoli 40 let igrati najslavnejše orgije na svetu, katere je postavil mojster Mooser leta 1824—34. Orgije so nekako čudo; imajo 74 registrov in 7800 piščalk. Kakor pravijo, jih glede mogočnosti glasov druge pre kašajo, a glede nežne in melodične čistote glasu pa stoje prve na svetu. POGOVOR Z GORILO. IViobčuje John Plaznik. * Nedavno sem bral v Excelsior-u pogovor s človeku prav nevarno opico, gorilo. Stvar se mi je tako dopadla, da sem sklenil povedati jo tudi Slovencem, Kako se je vsa stvar godila, nam dotični pisatelj tako-le pripoveduje: Pred nekaj časom se je javila po amerikanskih časopisih prezanimiva vest, da si je neki Amerikancc pridobil velikanske zasluge na znanstvenem polju s tem, da je odkril opičji jezik. Hm, sem si mislil, to bi se dalo praktično vporabiti. Takoj sem brzojavil dotičnemu Amerikancu, če bi smel poslati k njemu svojega najboljšega prijatelja, pravega navihanca, da bi se naučil tega jezika. Ta Amerikanec mi je takoj odgovoril, da si naj trud in stroške raje prihranim. Poslal mi je pa kot vzorec brez .vrednosti valjar za fonograf, na katerem je bila spisana vsa slovnica opičjega jezika. Res, čez deset dni sem dobil ta eksemplar popolnoma nepoškodovan. Moj prvi zastopnik, gospod Blovicki, je dejal valjar takoj v aparat, ki je prav imenitno deloval. Sedaj se je gospod Blovicki zaprl v svojo sobico, pridno študiral noč in dan, in po preteku enega tedna se mi je zopet prikazal, pa čudo, govoril je v popolnoma nerazumljivih frazah, le s silo in težavo sem spravil (Nadaljevanje na 8. strani.) Dohodki vladarjev. Ob priliki raz-motrivanja civilne liste, ki jo dobiva nemški cesar kot pruski kralj, prinašajo berolinski iisti sledeči pregled dohodkov raznih vladarjev: Rusija 34 milijonov 200,000, Avstrija 19,226,-000, Turška 16,274,000, Pruska 15,719,-000, Italija 12,800,000, Angleška 11,-600.000, Španska 7,400,000, Japonska 6,500,000, Bavarska 5,403,000, Saška 4,-167,000, Belgija 3,500,000, Holandska 2,100,000, Virtemberška 2,000,000, Norveška 500,000, Črnagora 200,000 mark. Advokata stepla pred sodiščem. Pred okrajnim sodiščem v Zomboru se je dogodil pred dnevi zelo mučen škandal. Bezdanski advokat dr. Julij Rona in zomborski advokat dr. Ludo-vik Czeise sta se srečala po neki sodni razpravi na hodniku sodišča ter se začela prepirati. V teku prepira pa so začele leteti zaušnice, bila sta se š pestmi, tepla s palicami in suvala z nogami, seveda v veliko veselje gledalcev. Le s težavo ju je Jočil sodni sluga. O tem dogodku bo seveda sedaj razpravljala pristojna advokatska zbornica. Za ljudske šole izdaja avstrijska država' 8,282,270 kron na leto. To jp 34-100 odstotkov vseh državnih dohodkov. Od vsake davčne krone odpade 1-3 vinarja za ljudsko šolstvo. In še to gre večinoma za nemške šole v nemških krajih, ki so namenjene o-trokom oficirjev ter uradnikov nemške narodnosti, ki jih vlada pošilja v nemške kraje. Dve tretjini vseh ljudskih šol v Avstriji so enorazrednice in dvorazrednice, torej popolnoma nezadostne šole. Še leta 1900 je bilo v Avstriji več kakor 5 milijonov ljudi nad šestim letom, ki niso znali ne či-tati ne pisati. Vsako leto ostane po 200,000 za šolo doraslih otrok brez pouka. Ugodna prilika za varčevanje Vzajemno Podporno Društvo 1Q Kongresni trg. v Ljubjani reg. zadruga z omej. jamstvom. Ustanovljeno 1.1893. Sprejema i« obrestuje hranilne vloge PO 41 % Denar se zamore pošiljati naravnost, lahko ga se vloži tudi pri vsaki večji amerikanski banki PROTI drafiu na "Kreditni zavod za trgovino in in obrt" v Ljubljani. Darft naj se potem posije NAM, mi pa Vam nato pošljemo hranilno knjižico. Lastno društveno premoženie koncem L1910 K. 401.520, Stanje hranilnih vlog koncem 1 1910 okoli K 3 156,206.83. Bodite pozorni in ne opuščajte prilike, ki se vam ponuja, da boste lahko postali sami svoji s tem, da boste z delom svojim rok postali samostojni in n« sužnji kapitala, tako tudi vaši otroci. Pripravite si lastno ognjišče in dom za svojo deco, da bo neodvisna. Tam boste živeli v miru in zadovoljstvu vi in vaši otroci ter otrok deca — na svoji zemlji. Nova občina in fara se orga-(. nizira še tekom tega leta. Tudi Slovenci lahko dobelepe zemlje za svojo kolonijo v severnem Wisconsin-u, na lahke obroke in po nizki ceni. Za podrobnosti in pojasniia pošite na: F. M. CMELJA 1827 Blue Island Ave., CHICAGO, ILLS. inl sii Pooblaščeni Agent od vsih Parobrodskih Družb, za So. Chicago in okolico je Frank Medosh 9483-85 Ewing Ave., So. Chicago, 111 le en blok od naše cerkve. Rojki! Slovenci! Največja in najbolj vama hranilnica v stari domovini jc o i Mestna hranilnica ljubljanska V fiJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. Denarnega prometa koncem 1. 1910 je imela 564 MILIJONOV KRON," VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 200 TISOČ KRON. Vložen denar obrestuje po 4J% brez vsakega odbitka Za VARNOST denarja jam« REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA * vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj varno "šparkaso". NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobimo za Vas denar. SVOJ NASLOV NAM PIŠITE ION?NVXVN NI ONJOTZVH Ali vas glava boli? Čitajte odlomek pisma, katero nam je poslal g. Jos. Hovorka, Hinton, Okla., ki piše: "Vem, da se ponujajo razna zdravila zoper glavoboljo a nobeno ni tako varno, tako izdatno in tako hitro delujoče, kakor Severovi Praški zoper glavobol." Ti Praški u-stavijo glavobol in nevralgijo ter podelijo občutek udobnosti. Cena 25c škatlica. Na prodaj v lekarnah. Izdeluje samo W. F. Severa o., Cedar Rapids, Iowa. 1-3 999999 K. S* K« ****** 999999 JEDNOTA ****** Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Predsednik:.......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111. I. podpredsednik:.............Marko Ostronich, 49 Villa St., Allegheny, Pa. tU. podpredsednik:........Frank Boje, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo. lavni tajnik:....................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. — omožni tajnik:.............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City. Blagajnik:..........John Grahek, cor. Broadway & Gran te Sts., Joliet, 111. Di>.ovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111. Pooblaščenec: .................. Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Vrhovni zdravnik......Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111. Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Frank Opeka, Box 527. N. Chicago, 111. PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: Blaž J. ■ Chulik, Gage Block, Lyons, la. Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111. Leo. Kukar, Box 426, Gilbert. Minn. .S. [0 dan. «4 >A N-* IA N-A-nj bi- >vi U-10-rsci le-:a- Joliet, 111., 5. jul.—Naznanjam vsem članom in članicam društva sv. Jožefa št. 2. K. S. K. J. v Jolietu, 111., da je zgorajomenjeno društvo imelo svojo navadno mesečno sejo kakor po navadi. Obenem se je tudi dal šestmesečni račun, iz katerega se razvidi, da društvo lepo napreduje v vsakem oziru, kakor tudi v finančnih zadevah, tako da so člani društva sv. Jožefa lahko ponosni. Tudi so vabljeni vsi tisti rojaki, ki niso še pri nobenem društvu, pristopiti k temu društvu, saj je pristopnina ko nizka. Društvo sv. Jožefa pla-je svojim članom po pet dolarjev ($5) na teden bolniške podpore za eno leto. potem pa po dva dolarja in pol ($2.50) za drugo leto. Po redni seji je tudi društvo imelo volitev poslancev ali delegatov za na 11. glavno zborovanje K. S. K. J. Ker Je društvo sv. Jožefa št. 2 opravičeno do treh zastopnikov za to zborovanje, se je izvolilo zraven rednega zastopnika gospod Frank Horvat-a še dva druga ali pomožna zastopnika in to sta gospod Anton Golobitsh in gospod John Živic. Volitev je bila v jako le-Pem redu mirna in nepristranska. Z bratskim pozdravom vsem članom in članicam društva sv. Jožefa in s- K- J. A. Korevec, tajnik, j Chicago, m., 2. jul. — Naznanjam članicam društva Marije Pomagaj št. j K- S. K. j.( (|a bomo imele vredno Mesečno sejo 18. julija ob 2. uri popol-Vse članice omenjenega društva so_ prošene, da se polnoštevilno ude-ezijo (e seje, ker bo polletna seja in °Jo nadzornice poročale o društvenih dohodkih in stroških. Tudi se bomo Posvetovale glede delegata za 11. konvencijo K. S. K. J/, katera se ima vrši- i 'et°s. Torej vas še enkrat opozarjam, da se vsaka udeleži te seje, da ne 0 Pozneje kikanja in nepotrebnih besed. pozdravljam vse članice in člane K. ' K J- K. Kenig, tajnica. , Waukegan, 111., 26. jun. — Nazna-bi se člani društva sv. Jožefa št. 53 . v K- J., da prihodnja seja se bode ^rsila dne 16. julija in h kateri vabim ,.S?. našega društva, zakaj ker uh boclemo delegate za na konven-zatorej pridite v velikem številu, a 'zvolite člana, kateri je sposoben posebni urad. Nadalje opozarjam, da ravno tako ,t: dolžnost vsakterega, da se udeleži P°'uletne seje, ker bode prebran dru-stveni račun za prvo polletje; da bode ^Saki to vpošteval, ker drugače bode n?2n°van po pravilih oziroma 50c kaz-kedor se te seje ne udeleži; izjema . gotov vzrok. Zatorej bratje dru-orlk' pr'd'te, da se izognete sitnosti k b°ru in sami sebi. Dolžnost je vsa-da se ravpa po pravilih društve-in K. S. K. J. ,. ** koncu mojega dopisa pozdrav-vse člane našega društva in jim j? m> mnogo uspeha v bratski ljubez- • ' da bi združeni delovali za društvo v *a K. S. K. J. Bratski pozdrav •j članom in članicam K. S. K. J. isle katoliški list, pa želim, da bi ob-oval vsako katoliško hišo. Frank Brence, predsednik. ^Waukegan, 111., 26. jun. — Prosim, } se člani društva sv. Jožefa št. 35 K. J. malo bolj udeleževali red-'Uesečnih sej, zakaj vsak ima čas od tega". Društvo kar po svoje sklepa, če so vsi navzoči a^i pa ne, zatorej je nujno potreba, da se seje vsak mesec v polnem številu udeležimo, potem se bode društvo povzdigovalo ter mirnim poteton korakalo naprej. Nadalje prosim cenjene člane, da bi se blagovolili vdeležiti redne mes. seje dne 16. julija. Na programu imamo, poleg polletnega računa, volitev delegatov, kateri bodo zastopali društvo pri 11. gl. zborovanju, ter več drugih društvenih reči. Prihodnja seja je pol letna seja; kateri član se ne vdeleži te seje brez posebnega vzroka, zapade kazni v smislu pravil. H koncu pa še podajam polletni račun članom dr. sv. Jožefa štev. 53 K. S. K. J., iz katerega bodete sprevideli, v kakem finančnem stanju obstoji društvo: Stroški v pretečenih 6 mesecih so bili naslednji: Na Jednoto je bilo poslano $1318.90 Bolniške podp. se je izplačalo. 531.25 Raznih drugih društvenih stroškov je bilo..;......... 140.75 Skupni stroški znašajo.......$1990.90 Skupnih dohodkov je bilo v pretečenih 6 mesecih.......$1871.96 Primanjkljaj v blagajni.......$ 118.94 V blagajni 31. dec. 1910......$1556.69 Primanjkljaj v pret. 6 mes.. .. 118.94 «« t m ■tih j^"0 nedeljo v mesecu, da lahko pride Vss<* za tistih par ur. In da bi tudi Vaj član pravočasno in redno plače- del- -S.Voje mesečne doneske, da ne bi tv ! časa sam priti k seji, pošlji po lal' "iaš meni in sebi sitnostI' Ako Jem prijatelju. Ložje se plača en la 1 kakor pa dva, in tudi lažje en do-in pa dva. Mesec naglo mine 81 2°l)et drugi, tako da se nabere na-taj ycl'ka svota skupaj in potem je pa O kriv vseSa teSa' in Praša' "za Se.8a imam toliko plačati." Redno se vs ^."deležujmo in redno plačujmo za n0, 1 mesec sproti, pa ne bo nikdar Veje',c sitnosti in pomote in vsaki bo • el> kaj se sklene pri društvu. Več-se je že slišalo, ko je društvo kaj no,00'10 in Potem tajnik sporoči čla-' kai in kako da so sklenili, pa s,kateri pravi: "Jaz nič ne vem Glavnica v blagajni 31. jun... .$1437.75 Pregledano in potrjeno po g. nadzornikih 26. junija 1911. I^akor je razvidno iz računa, je društvo izplačalo samo bolniške podpore v pret. pol letu čez $500.00 dolarjev, kar je tudi lep dokaz, kako prepotreb-na so podporna društva. Zatorej brati Slovenci, bodimo složni! Pristopajte k društvom, katera skrbijo za nas ter nam dajejo podporo v bolezni. Sezimo si v roke po bratsko, da moremo pred svetom pokazati, da smo tudi mi narod, ki skrbi za bodočnost svojcev in naslednikov. Objednem pa tudi prosim cenjene člane, da bi pri prihodnji seji, ker tipam, da se je bodo polnoštevilno udeležili, vsaki član oddal svoj natančni naslov svojega bivanja. Kateri član pa ima poseben vzrok, da ne more k seji priti, pa prosim, naj odda svojemu prijatelju svoj naslov, da ga na seji meni izroči. Z bratskim pozdravom John Petkovšek, tajnik. Allegheny, Pa., 27. jun. — Naznanjam članom društva Marije Sedem Žalosti št. 50 K. S. K. Jednote, kateri se niso udeležili zadnje seje, katera se je vršila dne 11. junija t. 1.: na isti seji je bilo zaključeno, da priredimo v korist društvene blagajne izlet (piknik) dne 30. julija t. 1. na Fisher's farmo, West Ena, Pa. Zatorej bo vsaki član zgoraj omenjenega društva plačal v ta namen na prihodnji seji svoto 50c v društveno blagajno. Tudi so naprošeni vsi člani, da se udeležijo seje v obilnem številu, ker bo voljen posebni odbor za delovanje na pikniku, in še je mnogo važnih stvari na dnevnem redu, katere se bodo morale razpravljati na isti seji. Tudi se ima vršiti volitev delegatov za prihodnjo konvencijo ali 11. glavno zborovanje K. S. K. Jednote. Nadalje pa opozarjam vse člane in članice omenjenega društva, kateri mi niso še oddali spovednih listkov, da isto store na prihodnji seji dne 9. julija t. 1., ker do tega dne bom še jih sprejemal in tudi na seji, in potem jih izročim duhovnemu vodji K. S. K. Jednote. Kateri tega ne stori, se bo ž njim ravnalo po društvenih oziroma Jednotinih pravilih. Enako opozarjam vse, katerim je potekel čas veljave potnega lista, oziroma kateri dolgujejo društvu spadajoče prispevke, da isto poravnajo na prihodnji seji, da ne pride kateri v kako zadrego. Konečno pa pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote. Tebi, vrli list, pa mnogo predplačnikov! Frank Mravintz, I. tajnik. Finančno poročilo K. S. K. J. za mesec junij 1911. — Katoliški list je prepotreben za vsak dom. Naročajte in priporočajte "A. S.", ki je edin« slov. katoliški list v Ameriki. Le $1 na celo leto. Prebivavstvo Japonije narašča za 500,000 na leto. Sedaj šteje skoro 50, 000,000. 1. Sv. Štefana, Chicago, I1II.................... 2. Sv. Jožefa, Joliet, 111........*................ 3. Vitezi sv. Jurija, Joliet, 111................... 4. Sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn........... 5. Sv. Družine, La Salle, 111.................... 7. Sv. Jožefa, Pueblo, Colo..................... 8. Sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111.............. 10. Sv. Roka, Clinton, Iowa..................... 11. Sv. Janeza Krstnika, Aurora, 111.............. 12. Sv. Jožefa, Forest City, Pa.................. 13. Sv. Janeza Krstnika, Biwabik, Minn........... 14. Sv. Janeza Krstnika, Butte, Mont............. 15. Sv. Roka, Allegheny, Pa...................... 16. Sv. Jožefa, Virginia, Minn.................... 17. Marije Pomocnice, Jenny Lind, Ark.......... 20. Sv. Janeza Krstnika, Ironwood, Mich. 21. Sv. Jožefa, Federal, Pa....................... 23. Sv. Barbare, Bridgeport, Ohio............... 24. Sv. Barbare, Blocton, Ala.................... 25. Sv. Vida, Cleveland, Ohio.................... 29. Sv. Frančiška Sal., Joliet, 111.................. 30. Sv. Petra, Calumet, Mich..................... 32. Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash........ 33. Matere Božje, Pittsburg, pa.................. 38. Sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans......... 39. Sv. Jožefa, Riggs, Iowa....................... 40. Sv. ^arbare, Hibbing, M:nn.................. 41. Sv. Jožefa, Pittsburg, Pa..................... 42. Sv. Alojzija, Steelton, Pa..................... 43. Sv. Jožefa, Anaconda, Mont.................. 44. Vitezi sv. Florijana, So. Chicago, 111.......... ♦5. Sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont...... 46. Sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y....... 47. Sv. Alojzija, Chicago, 111.................... 49. Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa............ 50. Marije Sedem Žalor-ti, Allegheny, Pa.......... 51. Sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich ... 52. Sv. Alojzija, Indianapolis, In<}................ 53. Sv. Jožefa, Waukegan, 111.................... 54.. Srce Jezusa, Chisholm, Minn.................. 55. Sv. Jožefa, Crested Butte, Colo............... 56. Sv. Jožefa, Leadville, Colo.................... ?7 Sv. Jožefa, Brooklyn, N. \................... 58. Sv. Jožefa, Haser, Pa........................ 59. Sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn....,........ 60. Sv. Janeza Krstnika. Wenona, 111............. 61. Vitezi sv. Mihaela, Youngstown, O........... 62. Sv. Petra in Pavla, Bradley, 111.............. 63. Sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio................ 61. Sv. Jurija, Etna, Pa............'............. 65. Sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wiss......... 66. Sv. Frančiška, Cleveland. Ohio............... 67. Sv. Nikolaj?, Steelton, Pa.................... 68. Sv. Barbare, Irwin, Pa....................... 69. Sv. Jožefa, Great Falls, Mont................. 70. Srce Jezusa, St. Louis, Mo................... 71. Sv. Antona Pad., Goff, Pa.................... 72. Sv. Antona Pad., Elv, Minn.................. 73. Sv. Jurija, Toluca, 111........................ 74. Sv. Barbare, Springfield, lil................... 75. Vitezi sv. Martina, La Salle, IH............... 77. Marije Vnebovzete," Forest City, Pa............ 78. Marije Pomagaj, Chicago, 111................ 79. Marije Pomagaj, Waukegan, 111.............. 80. Matere Božje, So. Chicago, 111................ 81. Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, pa.......... 83. Sv. Alojzija, Fleming, Kans................... 84. Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich..... 85. Marije Čistega Spočetja, So. Lorain, Ohio____ 86. Sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo......... 87. Sv. Antona Pad., Joliet, 111................... 88. Sv. Alojzija, Mohawk, Mich.................. 89. Sv. Petra in Pavla, Etna, Pa.................. 90. Sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr........ 91. Sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa............... 92.. Sv. Barbare, Pittsburg, Pa.................... 93. Friderik Baraga, Chisholm, Minn............. 94. Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo.. 95. Sv. Alojzija, Broughton, Pa................. 96. Sv. Barbare, Kaylor, Pa...................... 97. Sv. Barbare, Mount Olive, 111................ 98. Sv. Treh Kraljev, Rockdale. Ill............... 100. Sv. Jurija, Sunnyside, Utah................... 101. Sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, Ohio........ 102. Novi Dom, Newark, N. J...................... 103. Sv. Jožefa, Milwaukee, Wis.................. 104. Marije Čistega Spočetja, Pueblo, Colo......... 105. Sv. Ane, New York, N. ..................... 107. Sv. Barbare, Moon Run, Pa.................. 108. Sv. Genovefe, Joliet, 111...................... K*9. Sv. Družine, Aliquippa, Pa.....-............. 110. Sv. Jožefa, Barberton, Ohio.................. 111. S 5rca Marijinega, Barberton, Ohio......... 112. Sv. Jožefa, Ely, Minn........................ 113. Sv. Roka. Denver, Colo........................ 114. Marije Milosti Polne, Steelton, Pa.... 115. Sv. Veronike, Kansas City, Kan«............. 118. Sv. Pavla, Little Falls, N. Y................. 119. Marije Pomagaj, Rockdale, 111.."............ 120. Sv. Ane, Forest City, Pa..................... 121. Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y........... 122. Sv. Jožefa, Rock Springs, Wyo.............. 123. Sv. Ane, Bridgeport, Ohio................... 124. 'Sv. Jakoba, Gary, Ind......................... 126. Sv. Martina, Mineral, Kans.................. 127. Sv. Ane, Waukegan, 111...................... 128. Sv. Barbare, Etna, Pa........................ 129. Marije Pomagaj, So. Omaha, Neb............. 130. Sv. Pavla, De Kalb, 111................. 131. Marija sv. Rožnega Venca, Aurora, Minn..... 132. Društvo sv. Roka, Frontenac, Kans............ 133. Društvo sv. Ime Marije, Ironwood, Mich..... 134. Društvo sv. Ane, Indianapolis, Ind............ 135. Sv. Cirila in Metoda, Gilbert, Minn........... 136. Društvo sv. Družine, Willard, Wis............. 137. Društvo sv. Ant. Pad., Aurora, Minn......... 138. Dr Marije Vnebovzete, Imperial, Pa.......... 139. Društvo sv. Ane, La Salle, 111................ 140- Društvo sv. Rozalije, Springfield, 111......... 141. Društvo sv. Janeza Nepomuka^^I^inton, Ind.. Skupaj J 156.15 315.40 128.70 83.65 125.65 327.90 110.20 11.70 43.17 270.70 66.25 197.20 142.00 36.65 55.55 103.30 39.15 31.48 278.95 71.05 123.85 56.65 17.85 138.45 90.45 101.00 83.40 187.35 47.70 35.30 61.90 49.85 209.70 43.50 113.00 211.95 111.60 135.05 100.50 76.65 222.00 46.10 72.60 22.50 162.70 68.05 100.65 34.55 44.40 28.20 68.65 34.35 86.10 61.80 143.00 90.35 90.70 85.80 84.20 101.85 91.50 26.20 29.70 89.70 48.80 65.45 5.45 109.20 41.75 113.45 52.75 81.30 33.25 53.45 40.35 39.70 34.25 15.80 66.35 48.70 32.95 10.30 37.00 10.60 22.85 11.65 118.05 46.80 16.00 50.05 33.75 15.85 25.85 32.55 54.70 31.15 72.40 38.30 53.50 13.80 9.80 17.60 58.70 32.60 15.75 12.70 15.60 28.25 13.00 9.45 25.35 19.85 $8312.90 Preostanek dne 31. maja 1911.................................. Plačanega od društev ................................$8,312.90 Obresti od posojila Math Samida od 19. julija 1910 do 19. jan. 1911 ..................................... 90.00 Obresti od posojila Math. Kambič od 9. julija 1910 do 9. jul. 1911 ....................................... Obresti od denarja vloženega na First National Bank, Joliet, 111. na čekovni promet..................... 95.00 Plačana posmrtnina za:— 4572 Franc Lenarčič, preost. del.........$ 400.00 13528 Anton Gliha ........................................1000.00 3457 Mihael Zobec .........................1000.00 16449 Matiia Korenič, del....................250.00 16422 Tomaž Pučar........................................1000.00 2012 Anton Skala ............................................1000.00 1090 Marija Petrošič .................. 1000.00 2356 Franc Kožar ..................... 1000.00 6,650.00 Plačana poškodnina: 16179 Alojzij Koncilija ................. 500.00 1024 Mihael Bahor ..................... 500.00 1,000.00 Antonu Nemanich, polletno plačo (1911)____$ 100.00 Josipu Rems, polletno plačo (1911)......... 100.00 John Graheku, polletno plačo (1911)........ 150.00 Znaki gl. uradnikov $150.75 in križ za na Jed- notino zastavo $3.50.................... 154.25 677.95 8,327.95 Preostanek 30. junija 1911.......................................$191,003.66 .$190,812.34 21.37 8,519.27 $199,331.61 IZ URADA GL. PREDSEDNIKA K. S. K. JEDNOTE. Vsem krajevnim društvom K. S. K. Jednote v naznanje: Na podlagi pravil stran 5 "Kraj inčas zborovanja", tem potom naznanjam vsem slavnim društvom, da se bode prihodnje ali 11. glavno zborovanje Jednote pričelo dne 14. avgusta 1911, in sicer v mestu Joliet, III. v dvorani K. S. K. Jednote. Zborovanje se prične točno ob deseti uri dopold. Kakor znano vsem članom naše slavne Jedjiote, se že nad dve leti in pol napada gl. uradnike Jednote od nekaterih Strani, ter se jim očita in predbaciva nepravilno uradovanje in nepoštenost, vsled tega sem bil primo-ran na podlagi teh nesramnih napadov in obrekovanj tudi premeniti čas in kraj gl. zborovanja. Zborovanje se bode torej pričelo v Jednotini hiši, ker se bode gg. delegatom pokazalo vse delovanje sedanjega odbora. Pokazali se bodo vsi računi in druge stvari, tako, da se bode mogoče vsakteremu bratu delegatu osebno prepričati o delovanju in poslovanju sedanjih Jednotinih uradnikov, ter tako bode vsakteremu posamezniku kakor tudi skupni delegaciji dana prilika po lastnemu prepričanju izreči sodbo nad Jednotinimi uradniki. Po pregledu vseh računov in popolnemu prepričanju o celemu Jednotinemu poslovanju, se bode zborovanje nadaljevalo v So. Chicago, 111. Ker razdalja med Jolietom in So. Chicago ni velika, vsled tega upam, da bode vsem gg. delegatom po volji, ker bodo imeli priliko ogledati si celo Jed-notino premoženje, ter tako o istem na društvenih sejah po svojem lastnem prepričanju poročali. S tem se bode članom in članicam pojasnila resnica in ne pretiranje, kakor se je to delalo in jih slepilo po nekaterih listih, ki gledajo le kako bi škodovali naši lepo napredujoči organizaciji. Z bratskim pozdravom Joliet, 111., 6. julija 1911. ANTON NEMANICH, gl. predsednik K. S. K. J. IZ URADA GLAV. TAJNIKA. - Kakor razvidno iz uradnega naznanila gl. predsednika Jednote, se bode 11. gl. zborovanje pričelo dne 14. avg. 1911. Vsled tega prosim vsa slavna društva K. S. K. Jednote, da si na podlagi pravil izvolijo svoje delegate ali zastopnike na mesečnih sejah v mesecu juliju, kakor bilo že poročano, ter mi imena istih najzadnje do 31. t. m. naznaniti blagovolijo. Z bratskim pozdravom sem Vam udani sobrat Joliet, 111., 6. julija 1911. JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote. PRIPOROČAMO VAM DOKTOR IVEC (Water Doctor) kot najboljšega in najizkušenejega zdravnika. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)! To-raj, ka/dar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagno-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnogo ozdravil, ga imenujejo kot "water doktor". On je specialist za moške, ženske in otroške bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož tn žena, ako je to sploh mogoče. Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost, kilo ali bruh, srbtčino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri-šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni. Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno. Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in oa Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako: DR. MARTIN J. IVEC, 900 N. CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS. EDINA SLOVENSKA TVRDKA Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vs« potrebščine z društva in jednote. DELO PRVE VRSTE. CENE NIZKE. F. KERŽE CO. 2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ DRUŠTVO PODPORNA ZVEZA SLOVENSKIH FANTOV. štev. 23. S. H. Z. na Calumet, Mich. Uradniki za leto 1911: Predsednik: John Kambich, Box 572. Podpredsednik: Mike Pavlith. Prvi tajnik in zastopnik: Jos. B. Me-tesh, Box 625. Drugi tajnik: John Šu-tej. Blagajnik: Math Sotlich. Odborniki za dve leti so: John Z. Kure, Joseph Staudohar, George Mi-helich, Jos. Schueler. Odborniki za eno leto so: Marko Mourin, John Sajnich, John Weiss in John Bohte. Maršal: Andrew Ženko. Poslanec: Steve Verderber. Bolniški obiskovalec: Anton Male-rich za Mohak in Ahmeek. Zdravnik: Dr. Raunavaara. Društvo ima svoje redno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v italijanski dvorani na 7 cesti vselej točno ob 2. uri popoldan. Slovensko-IJrvačka Zveza izplačuje svojim članom v slučaju smrti $800.00. Za izgubo ene noge $300.00. Za izgubo ene roke $300.00. Za izgubo enega očesa $150.00. Imenovano društvo spada h S. H. Z. in plačuje svojim članom v slučaju bolezni $1 na dan za dobo Sest mesecev, potem pa plačuje S. H. Z. drugih šest mesecev $20 na mesee. To je edino društvo, ki plačuje tako podporo. K obilnem pristopu vabi odbor. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les. če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrst-aega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre, desk in iinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar. W. «T. LYONS Naš Office in Lumber Yard na vogla DES PLAINES IN CLINTON STS. Frank Opeka gostilničar Corner State and llth Street, NORTH CHICAGO, ILL. Telephone 213. Prodaja na drobno in debelo najbotfh californljska vina. DENARNICA. -G) —6). Tisoč mail; je bilo razpisano kot nagrada onemu, ki bi poizvedel in naznanil oblasti morilca, ki je zavratno napadel in oropal oskrbnika Hugona Planka. Tako je razglasilo državno pravdništvo po svojih časopisih. Omenjeni je šel mesto svojega brata, lastnika graščine, po večjo svoto denarja v tri milje oddaljeno mesto. Ta je namerava] kupiti večje število goveje živine in je zato poslal po denar v mestno banko. — Zvečer istega dne pa je pri(i;rjal konj sam brez jezdeca domov — Odpravili so se takoj 7. bakljami in svetilkami iskat ponesrečenca, — kakor so vsi mislili. Graščak jih je vodil osebno in vsi so odšli po bližnji poti, ki pelje v mesto Skoro pol ur so hodili po polju in med njivami, Ae da bi bili opazili kaj sumljivega. — Prišli so do nizkega grmičevja; tu so s podvojeno pazljivostjo nadaljevali zasledovanje. Res, komaj 50 korakov odtod so prvi iskalci prišli na prostor, kjer so zasledili sumljive znake Ob potu na desno je bila razliojena trava in na dveh grmih jfc bilo polomljeno nekaj vej Pot, ki je bila s peskom posuta, bila je videti razorana ter se je zdelo, kakor bi bil kdo tod vlačil težko stvar Medtem, ko sta dva hlapca dotični kraj natančneje preiskovala, šli i ostali dalje za sledovi v goščo. — Iv'i trajalo dolgo, kar so oni, ki so preiskovali prvotno mesto, začuli klic presenečenja ednega izmed hlapcev, ki so hiteli naprej. Našel je v travi ležečo denarnico.— Bila je uspjata; na edni strani ste bili na vijoličasti svilnati podlagi z zlatimi nitkami vdelani črki H. P. — Hlapec je oddal najdeno denarnico svojemu gospodarju, ki jo je takoj spoznal kot last svojega brata. — Bila je — razven nekaj z raznimi opazkami popisanih listkov-*.— pi j :na. Pisma, denar in bančne nakaznice: vse je izginilo. ' Grozna slutnja se je lotila brata; podal se je sam v goščo ter vspodbu-jal hlapca k natančnemu raziskovanju. — Preteklo ie zopet nadaljne pol ure, a vse! isfcajijg bilo je brezuspešno. Go- se, mi je spodar je pus od j aha i hlapca na mestu ter •jem diru na svoje po-seslvo Po preteku komaj četrt ure pa si je že vrni! v gozd, ž njim pa njegov dobri lovski pe- -Nero. ''Išči, Nero Jhati T mu je ukazal in mu larnico. — Pes je ta-'eh sled. po kateri je sto lesovje. — Gospo-šli za njim po raznih ••e ni pes ustavil pred fostim gnndjn ter za-■o razkopavati zemljo. peščen in ravno tam čen prod, kjer so lju-,k za posipanje; več- dal po koj zavohal na sledil dalje v K dar in hlapci si ovinkih, dokler nekim posebnu čel cviliti in s t Kraj je bil tu se je nahajal j dje dobivali pd krat >e je pripe zemlja. Od tega ki a praviti, zato ..< odstranjevati p speha. kajti žc-delu izvlekli ..j i>o Hrugonovc Ubita mu ji se je dalo pre kim kamt-non globoke ram Odprjsyili mrliča domov, umor-jtiičev bral pi l- vkljub duševni boleli, ki ga je n ; lajala, mislil nato, kako bi e prišlo--.torilcu na sled. — U-panja je bilo ,:elo malo. Pnsedši dor v, preiskal je še enkrat natančno bratovo denarnico. — Skoro bi bil p: vzkliknil. - em .strm i beležnice zapazi krvav madež. , ko je tega ogledal, vije nalaučt; ,, da je odtis prsta — \ lulca, Gorenji, široki dobro razločiti, to-tam kjer prehaja proti silo. — \a tistem kra- lo, da se je tam udrla -e pes ni dal več od-začeli trfm kopati in ^k. — In ne brez u-o polurnem napornem > zpod peska okrvavlje-truplo. bila črepinja, — kolikor oditi vsled udarca z težila čelu je še krvavel iz senečenja na ves glas je del brezdve člen se.je dal da konca pi i , nohtu, se tii bilo ju ]>a je krivih potez ogledoval to I bil uverjen, da n: videti več. nepravilnih. — Cinulalje je graščak vavo sled, tembolj je ira biti to odtis pohabljenega ,„,., _ To jo izborno odkritje - m ,1,1 je-Hank samprisubi m skoro b. bil navzlic iafesti po bratu ve.'Ija poskoči1. Začel je i izmišljava«: navada bratova m bila n 40varjati se o denarnih zadevah, tctnmartj celo v gostilnah ali ima pri sebi več de- drugod kazal , iiarja. Roparski um način izvršiti, zlate ure in tak nsruice. — t ' o i le biti človclc, k pri sebi vei> > treba iskati stf mestu, je bilo i Graj »pa k j ■ [ »r se je moral na vsak lt je bil oropan tudi verižice ter žepne og nas že preskrbi tudi na naši rodni grudi! Pa mene poglej! Stara sem že in malo vredna. En mrzel zimski il-ečer — in matere ne boš videl več." Tako je govorila mati. Tone si je pa mislil po svoje. "Ali misliš kmalu odpotovati? 8a je vprašala mati. "Da, že jutri zarana," je odgovoril To'ne. "Zmenil sem se že z agentom zaradi potovanja. Mnogo denarja ne potrebujem. Pomagal ) bom na ladji kot delavec, zato je vožnja zame brezplačna." "Toda vendar bi bilo bolje, da bi ostal." "Ne morem..." Izza peči je gledalo četvero bratcev in sestric, nedolžnih oči, ki so ga s pogledi prigovarjali: "Ostani!" A Tone se ni dal pregovoriti. so mu ravno te nedolžne oči in mati v oskrbi. Kmalu se je podala cela družina k ponočnemu počitku. Toda Tone je pospravljal svojo obleko v kovčega in postavil, vse v red, predno je legel- V postelji nista mogla ne Tone ne mati spati. "Oh, moj Bog, že jutri, že jutri, pa zarano, predno solnce vzide... Obleka jc naložena, voz z agentom se pripelje in Tone ž njim v tuji svet, v Ameriko..." Drugo jutro, predno je vzšlo solnce, je bil Tone že na nogah. Poklical je mater, prijel jo za roko in jo poljubil v slovo, morda zadnjokrat... Šel je k bratcem in scstricam, poljubil vsakega posameznega in odšel na voz, k agentu, ki ga je čakal z vozom pred hišo. Mati je šla za sinom in mu šepnila na uho: "Ljubi Tone, ogibaj se hudobnih ljudi! Pa srečen ostani! Tak kakor si bil do sedaj. Ne pozabi svoje matere, pa tudi bratov in sestric ne!,Pa priden bodi in pošten, skrbi za nas in piši nam ob priložnosti!" Mater in sina so posilile solze... Sin je objel mater, mati sina, in oba sta plakala... Poljubila sta se v slovo še enkrat: Bog s teboj, z Bogom-,• Tone!- Bog e varuj!" je šepnila žalostna mati in jo licih so ji lile solze. Ločitev je bi-a grenka. Konj je potegnil in se izgubljal v laljavo. Zadonel je jutranji Ave. Tone se je odkril in molil, a ne tako srečno, kakor sinoči, bil je že osamljen. Mati je strmela za vozom, s katerim se je odpeljal Tone, naposled se je vrnila v kočo. Na klopi v sobi je skoraj v' omedlevici jokala žalostna mati. Morda se vrne Tone čez leto, morda za dve, za deset let, morda nikoli. Zvečer je zadonelo Ave Marijo. V hiši je molil eden manj — Tone. Mati in otroci so ga pogrešali. Tone ni slišal več domačega zvona. Bil je daleč od domače koče. Molil je v tujem kraju, v tuji hiši, morda že na razburkanem morju. In mati j>e v koči še bridkeje zaihte-la. morda se je zamislila na sina, na morje, na Ameriko. A stari domači cerkvenik je še mnogo in mnogokrat zvonil pobožflim va-ščanom večerni Ave, a Tonetu ga od tedaj ni več. Morda ga pa bo--- Vina napr Rojakom priporočam moja izvrstna vina, novo vino muškotel ali črno vino po 30c gal., resling 35c gal., rudeči zin-fandel 35c gal., vino od leta 1909 muš-katel ali črno vino 40c gal., resling 45c gal., staro belo vino 50c gal., drožnik ali tropinovec ?2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Vinograd in klet St. Helena, naslon Kaj I ia naročila: "Hill Grit Vineyard" Stefan Jakše, lastnik. Box 657. Crockett, Cal. tevr Ali nas kmalu GEO. M1KAN MODERNA GOSTILNA Popolnoma varno naložen denar -JE PRI- Hranilnici in posojilnici za Kandijo in okolico, , REG. ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAZVEZO. Za varnost denarja jamči poleg rezervnega zaklada čez 2200 zadružnikov j vsem svojim premoženjem. Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega če je njen ud ali ne, ter se obr« stujejo po 4Ya odstotke na leto brez odbitka rentnega davka, katerega plačuj sama iz svojega ne da bi istega odtegovala vlagateljem. Hranilnica in posojilnica ima svoj lastni mestu. — Naslov: "Dom" v Kandiji pri Novell. d HRANILNICA IN POSOJILNICA V KANDIJI, KRANJSKO, AVSTRIJA Pri metli je največ zabave in in najboljša postrežba. N. \V. telefon 1251. 202 Ruby vSt. JOLIET, ILL. SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvi. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. B S( 10 Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, HI. Telefoni Clii. 2275 N. W. 480. ob nedeljah N. W. 344 sc ■ i ; * * * * * * 4 « « ffo «#i ^ f&t ffr ffo % § § Zgodnji znak sušice. Ta grozna bolezen, ki pomori tisoče naših ljudi, je skoraj ni mogoče spoznati, dokler že ni prepozno. Vsi zdravniki zatrjujejo pa, da je ozdravljiva, ako se jo pravilno zdravi in sicer v pravem času. Prvo znamenje jetike je bleda barva Ljudje pripisujejo bledost različnim vzrokom, toda nihče ne misli, da je to prvi znak sušice. Bledi ljudje vedo, in bi morali vedeti, da njih kri ni v redu, nima dovolj rudeče tvarine, da je preslaba, da bi zamogla prav rediti truplo. Koža izgubi svojo naravno rudečkasto barvo ter postane bleda, rumenkasta ali sivkasta. Živčevje in mišičevje oslabi, želodec noče več pravilno delovati in celo telo polagoma oslabi. Radi tega je potrebno ustvariti novo, čisto in bogato kri, vendar tega ni mogoče doseči, dokler želodec ne sprejema dovolj dobre in redilnc hrane in dokler narava sama ne postane tako krepka, da zamore sama iz trupla pregnati vse ono, kar je škodljivega, ker le če se zgodi, se zamore napravljati zopet čista in zdrava kri. Poznamo samo eno sredstvo, s katerim se to doseže, in to je: Trinerjevo ZdravilnoGrenkoVino To zdravilo, ki je napravljeno iz dobrega rudečega vina in zdravilnih zelišč, koja so skrbno izbrana, okrepi želodec, tako da je sfopet sposoben za pravilno delovanje. Po tem bodete zopet lahko jedli in prebavali vašo hrano. Vaša kri bode postala zopet čista in močna, vaša polt bo zado-bila zopet pravo barvo in gladkost. Naj že bode vaši bledosti karkoli vzrok, rabite TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO. Izguba teka Nepravilno prebav-ljanje Slabost po jedi Običajna zabasanost Glavobol Nahod Kolika in krč Izguba moči Rumenica Onemoglost Nekatere ženske bolezni Izbruhi 4tt ki« F so nekatere bolezni, ki se odpravijo z rabljenjem Trinerjevega Zdravilnega Grenkega Vina. To sredstvo je bilo na razstavi, v Seattle leta 1909, odlikovano s zlato kolajno in veliko nagrado (najvišjo nagrado) na razstavah v Londonu m Bruselju 1911. C JOS. TRINER, kemični laboratorij, 1333-1339 S. Ashland Ave._CHICAGO, ILL. JOSIP KLEPEC JAVNI NOTAR Izdeluje vsev notarsko delo spadajoče listinej lOOG N. CHICAGO ST. JOLIET Will lin III ir-^^i^^iagr^B^ mmsxmESJssssmiwmsmi Straka vam očisti in pogladi obleko. Čistimo razno brago iz kože in dlakasto, rokovice, »ženska krila, suknjiče, moške obleke vseh vrst. Mi delamo dobro in prav. Ne čakajte zadnjega dne. Pokličite nas danes. Oba telefona 4S8. Professional Cleaners and Dyers STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass Street Branch Office Cor. Ottawa and Van Buren Streets. Bray-eva Lekarna SepriporoČa slovenskemu oleinstiv v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 1C4 Jefferson St., bli2U mosta, Joliet SLOVENSKI PRAVNIK. R. F. Kompare ADVOKAT Telefon S. Chi. 439. SOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVE SO. CHICAGO, ILL. Pozor Rojaki! Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih. Pridite k nam, da se pomenimo. M. B. Solmster Young Building. Frank Žagar \ KROJAČ, 205 Indiana St Joliet, 111. , N. W. telephone 962. Šivam, popravljani in čistim obleke. C. W. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet. Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri r.ieni. priporočan Gostilno, Ro J.A.KOM priporočam svojo Phoeni) Buffei »e toči vedno sveže pivo, žga» l«r najboljša vina. Tržim tudi domače smodke. Ant. Sfeoff N. W. Phone N. Hickory St.. Joli Prank Terlep nova gostilna 1134 N. Hickory St., Joliet, 111 N. W. tel. 503. tJ?v°jim mnogim znancem in prija ^Jem naznanjam, da sem otvoril lep in°R rCn saIun na v°8alu N- Hickorj j>0 ¥ sredah ob 1. popoldan in Trsta otoso-botah ob 2. popoldan proti New Yorku. Vsi parniki imajo brezžični brzo^ky, električno razsvetljavo Jn so ma..oko spadajoča pisanja. Govori nemško In aagMUra. VIWWWWVWWWWVWW National Studio (R. PAWLOVSKI.) 515-517 N. Chicago Street, Joliet, 111 Edina slovanske fotografija t Jolietu. NajboljSe delo. POZOR, ROJAKI! Hoderno g-o«tilii«< National Buffet r katerej bodem točil najboljše po terjevo pivo, izvrstno žganje, doma* viuo in prodajal dišeče smodk«. Prodajam premog. ANTON T. TERDICH, 203 Ruby SL N. W. Phone «35 loUat. fe JOUCT.IU. PUSTO PIVO V STEKLENICAH Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St. Both Telephones FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zope ogenj pojdite k ANTONU S C H A G E R North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banka ANGLEŠČINA brez učitelja! SIovJ sko-Angleška Slovnica, Tolmač in . gleški Slovar stane samo $1.00, in i dobiti pri V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St, New York, N. tj Največja zaloga slov. knjig. Pil po ceniki "Utah". Rockland, Maine, 26. jun. — Nova bojna ladja "Utah" je razvijala pri svoji poskusni vožnji v tukajšnjem vodovju največjo hitrost 21.637 voz'* ali skoro cel vozel več, nego je zahtr vala pogodba. Stroji bojne ladje raJ' vijajo 28,477 konjskih moči. Stroji 1 turbinske vrste. >■' Stanje vlog dne 31. decembra 1910 čez 21 mil. kron.Denarni promet do 31. decembra 1910: čez 85 miL kron. Lastna glavnica 608996.84. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje! LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo Mikloštčeva cesto štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela "Union" za frančiškansko cerkvijo V LJUHLJANI sprejema hranilne vlog' vsak delavnik od 8. A zjutraj do 1. ure popold*' ter jih obrestuje po 41% brez kakega odbitka, t* ko da prejme vložnik vsakih vloženih 100 kro" čisti 4:50 kron na leto. Mflnui« trg- Dr. Ivan Sušteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsed. Odborniki: Anton Belec, posestnik, podkf. nik in trgovec v Št. Vidu n. L. Fran Povše, vodja, graščak, državni in deželni poslanec. Anton Kobi, posestnik^ trgovec, Breg p. B. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Iv* Kregar,' svetnik trg. in obrt. zbornice in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posest, in blagajnik "LjudsP posojilnice' Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. Gregor Slibar, zqpmk na Rudnih Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje M ter je najboljša pijača. E. Porter Brewing Company Oba telefona 405- S. Bluff St., Joliet, 111.