»-«fnfna o'»*««* v erotovtm. Leto XII., štev. 48 Ljubljana, petek 27. februarja I93I Cena 2 Din Jpravuiàtvo; Ljubljana. Knafljeva ulica 5. - TelefoD št. 3122. 8123,. 3124. 3125 3126 In9eratni addelek: Ljubljana. Selen-burgova uL - Tel *492 ln 2492. Podružnica Maribor A l«ksanr|rnva cesta št 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje. üoceuova ulica št 2. - TelefoD št 190. Računi Dri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842. Praba čislo 7« 180 i» 10?« 241 Naročnina «uaèa mesečno 25 — Din. za inozemstvo K).— Din Ure«lništ*o: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon 5t 3122. 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova c^sta 13. T^ lefoD št 2440 (ponoči 2582) Celje- Korepnva ul 3 Tp|pfon 51 190. Rokopisi se ne vračajo — Oglasi do ta rifu Jug® slo venski škofje rojake pod Italijo Skupna poslanica jugoslovenskegc episkopata katoliškim vernikom Jugoslavije — Javne molitve za Slovence in Hrvate na Primorskem Zagreb, 26. februarja, d. »Katoliški List«, glasilo zagrebškega nadškofa in vsega jugoslovenskega episkopata, objavlja pastirski list, ki ga je v soglasju z vsemi jugoslovenskimi škofi izdal zagrebški nadškof dr. Ante Bauer. Pastirski list razpravlja o verskih razmerah, v katerih morajo živeti naši rojaki pod Italijo, in pravi med drugim: »Naš Odrešenik Gospod Jezus Kristus je večkrat prorokoval svojim učencem težke boje in preganjanja, ki jih čakajo na svetu. Sami smo bili v naših dneh priče krvavih preganjanj, ki so divjala proti duhovnikom in vernikom v Mehiki in še danes slišimo o prav satanskih delih, ki jih počenja ruski boljševizem proti cerkvi, proti veri sploh in proti Bogu samemu. Tudi po drugih deželah se moti in jemlje cerkvi svoboda v izvrševanju njenega božjega poslanstva, četudi ne tako krvavo. Tako mora sedaj katoliška cerkev v Litvi prestajati veliko preizkušnjo. In nič boljše usode niso deležni naši bratje po krvi in jeziku, Hrvatje in Slovenci, ki so po mednarodnih dogovorih ostali pod Italijo. Duhovniki in učitelji slovenske narodnosti so skoro vsi izgnani, kar jih pa je še ostalo, ne smejo rabiti slovenskega ali hrvatskega jezika v šoli in cerkvi. Nikogar torej ni, ki bi otrokom razlagal verski nauk, Kristusov nauk v materinskem jeziku, ki ga edinega razumejo. V mnogih krajih je vernikom prepovedano javno moliti v hrvatskem ali slovenskem jeziku. Duhovnike pa, ki se drzneio pridigova-ti v narodnem jeziku, pozivajo na odgovor kakor zločince. Zares težka ie njihova usoda in njihova bolečina odmeva v naših srcih, ker nam niso bratje samo po veri, am- pak tudi po krvi in jezipu. In to bolečino še bolj občutimo, ker kot katoličani vemo, da je to velik greh proti naravnemu in božjemu zakonu. Tako je Sv. Oče že ponovno stopil v bran za naše pregamene brate. Podobno so tudi nekateri škofje odločno nastopili pri državni oblasti kot branite-Iji teptanih pravic naših narodnih bratov. Toda oblasti, zaslepljene od poganskega nacionalizma, nočejo uvideti in popraviti globokih žalitev naravnega in božjega zakona. Jasno je, da je v teh razmerah vera naših bratov v težki preizkušnji in oni sami so v nevarnosti, da v versko nravnem oziru popolnoma propadejo. Predragi verniki! Previdnost božja vodi svet m nič se ne zgodi na svetu brez sklepa ali vsaj dopustitve svete božje volje. Toda Gospod je hotel, da tudi mi vplivamo na razvoj dogodkov na svetu, in to z molitvijo. Zato odločam v sporazumu s prečasti-tim jugoslovenskim katoliškim episko-patom, da se dne 19. marca t. m. na praznik sv. Jožefa, zaščitnika sv. Cerkve, ali kjer se ta praznik ne praznuje slovesno, v nedeljo po tem prazniku, opraviio v vseb katoliških cerkvah v vsej državi iavne molitve za versko svobodo naših narodnih bratov. V ta namen naj se po sveti maši ali pri ve-černicah izpostavi sv. Rešnje Telo in izmoli'jo litanije sv. Jožefa in pripadajoče molitve. Duhovniki naj to mojo okrožnico razlože vernikom in jih povabijo, naj v ta namen ne molijo samo ta dan, ampak vedno.« V Zagrebu, dne 30. januarja 1931. Anton, 1. r. nadškof, predsed. škofovskih konferenc. Posredovanje nemškega centroma v Parizu Brezuspešna neoficijelna pogajanja za večje francoske kredite Nemčiji - Odklonitev nemških zahtev po odpravi prepovedi oboroževanja Berlin, 26. februarja, d. V zadnjih dneh so objavili francoski in tudi nekateri nemški listi vesti o pogajanjih, ki so jih imeli v Parizu gotovi nemški politiki. Pariški dopisnik j>Kölnische Zeitung« se bavi v svojem včerajšnjem poročilu obširno s temi razgovori. Po njegovih trditvah se je v zadri iem času v resnici mudila v Parizu cela vrsta zastopnikov centruma, ki so imeli posvetovanja s francoskimi krogi, sorodnimi p-o katoliškem mišljenju z njimi. Med temi zastopniki centruma so bili bivši minister za delo dr. Braun, poslanec Joost, glavni tajnik centruma dr. Vockel in drugi. Bili so tudi na večerji pri francoskem ministru za pokojnine Champentierjem de Ribes, ki je clan katoliške frakcije v francoskem parlamentu, nadalje zajtrku pri bivšem ministru in sedanjem bankirju Francoisu Marsalu in končno na obedu v nemškem poslaništvu. Ker je sedanji državni kancelar član centruma, je nastal na francoski strani utis, kakor da gre za poizkus od strani nemške vlade, da bi se razjasnilo v gotovih vprašanjih razmerje nemško - francoskih idno-šajev, tako n. pr. o francoskih kreditih Nemčiji, o razorožitvi itd. Kakor poroča ^Kölnische Zeitung'., so razgovori potekli praktično brez uspeha, ker je bilo nemškim zastopnikom rečeno, da se dolgoročni krediti Nemčiji ne morejo dati in da na posojila niti misliti ni, ker bi francoski državljani ne podpisali nobene obveznice posojil Nemčiji. Glede na razorožitev se je od nemške strani sicer zatrjevalo, da nikakor nočejo konkurirati s francosko armado, da pa se vsekakor morajo omiliti določbe ver-sailleske posodbe. Skoro istočasno so se raznesle govorice, da se mude v Parizu tudi zastopniki Stahl-helma in hitlerjevcev. Izkazalo se je pa, da ne gre za Stahlhelm in za hitlerjevce, temveč za uglednejše nemške osebnosti, med njimi za dr. Cleinowa, ki je znan po svoji pisateljski delavnosti in svojih prejšnjih poluradnih misijah, za industrijca Tauscha iz Halleja in druge, ki so stopili v zvezo s 6enatoriem Lemerryjem. Neelede na poročila »Kninische Zeitung«, sedaj tudi oficijelno objavljajo, da nima sedanje jx)tovanje nemškega poslanika llö-scha v Berlin nobene zveze s pariškimi razgovori, ki so bila za vlado popolnoma neobvezni ter so imeli izključno zasebni značaj. Medtem je o vprašanju razorožitve govoril tudi že francoski vojni minister Maginot pri razpravi parlamenta o vojnem proračunu in ako je dejal, da Francija v nobenem slučaju ne bo privolila na spremembo vojaške klavzule versailleske pogodbe, se mo-reio njecove besede bržkone smatrati kot odgovor na zahteve nemških politikov, ki so jih izrazili v Parizu. Maginotov govor ie v ostalem r krogih berlinske vlade in nemških parlamentarcev zbudil -nnoffo pozornosti Govori se. da bo državni brambni minister dr. Gröner porabil priliko pri razpravi o voinem proračunu, ki je bila odgodena za nekaj dni, za odgovor francoskemu vojnemu ministru, ker je Maginot v svojem govoru zopet označil Nemčijo kot napadal- ca, ki se mu mora še strožje omejiti oboroževanje. V zvezi s tem se zasledujejo z veliko pozornostjo tudi francosko - angleško - italijanska mornariška pogajanja. Oficijozno zatrjujejo, da se mora sporazum pomorskih velesil pozdravljati, obenem pa izražajo upanje, da se z njim ne bo zavlekla razorožitev na kopnem. Berlin, 26. febr. s. Kakor poroča »Kreutz» zeitung« iz Pariza, so se voditelji nemških desničarskih strank pogajali v Parizu s francoskimi državniki o nemàko'fraecoskem sodelovanju v skupni obrambni froaiti pro» ti boljševizmu. Ker pa zatrjujeta Hitler m Stahlhelm da se njihovi ljudje teh poga» janj niso udeležili, je še vedno nerešeno vprašanje, kateri desničarski voditelji so bili v Parizu. Istočasno poroča list, da je bilo tudi več politikov centruma v Parizu, ki so izrecno zahtevali, da se njihov obisk prikrije. »Germania«, ki je blizu državne» mu kancelarju, odgovarja sedaj na vse to, da so se znani zastopniki nemških katoli» ških krogov v Parizu pogajali s prijatelji m da nudijo dovolj jamstva, d? se tamkaj niso vršili nedopustni diplomatski posli. Mobilizacija železničarjev in pekov v Grčiji Atene, 26. febr. č. Ministrski predsednik Venizelos se je z ozirom na nevarnost stavke državnih nameščencev odločil odrediti mobilizacijo železničarjev in pekov Na ta način bo onemogočena splošna stavka. Ta ukrep vlade zagovarja tudi opozicija, ki je odločno proti stavki državnih nameščencev. Venizelos je izjavil ob tei priliki, da je treba nastopiti zoper štrajk državnih nameščencev, saj celo sovjetska vlada najljuteje preganja vsakogar, ki poskuša stavkati. Poljski protest v Moskvi Varšava, 26 febr s. Poljsko poslaništvo v Moskvi je včeraj izročilo sovjetski vladi izčrpno noto svoje vlade, ki je v zvezi z aretacijo neznanca v prostorih poljskega poslaništva v Moskvi. Neznanec se je iz» dajal za pismonešo. našli pa so pri njem kupone uradniške zadruge GPU Skušal je vdreti v kabinet poljskega poslanika Pate» ka. ko ga ni bilo v Moskvi. Poljska nota obširno popisuje ta incident in zahteva po» jasnilo zadoščenje in zagotovilo, da seslič» ni dogodki v bodoče ne bi ponavljali. Rjazanov izključen iz ruske komunistične stranke Moskva. 26. februarja, s. Stalin je izključil iz komunistične stranke nalstarejšega Lieninovega sodelavca, ravnatelja Marx-Englovega zavoda v Moskvi. Davida Rjaza-nova, ki ga prištevajo med najstarejše Sane boljševiške stranke. Osrednji kontrolni odbor je Rjazanova zaradi simpatiziranja s Trockijevimi idejami suspendiral iz službe. RIM IMA BESEDO Odločilna pogajanja med angleško in italijansko vlado — Konferenca med Mussolinijem in angleškima ministroma — Francija je šla v svoji popustljivosti do skrajnih mej Rim, 26 febr. d. Snoči so dospeli v Rim zunanji minister Henderson, prvi lord ad» miralitete Alexander in ostali člani angle» ške delegacije. Na kolodvoru so jih spre» jeli zunanji minister Grandi, mornariški minister Sirianni in šel generalnega štaba italijanske mornarice admiral Borsaglio z večjim spremstvom. Navzoč je bil tudi ita» lijanski pooblaščenec minister Rosso, ki je zastopal Italijo pri londonskih pomorskih pogajanjih kot strokovnjak, nadalje rim» ski angleški poslanik z vsem svojim osob» jem. Henderson je s svojim spremstvom odšel v angleško poslaništvo, kjer se je na» stanil. Prvi oficijelni razgovor je bil določen za danes dopoldne. Sestali so se Grandi, Siri» anni, admiral Borsaglio in minister Rosso za Italijo ter Henderson, Alexander in Graigie za Anglijo. Fašističn'- listom je bilo od merodajne strani naročeno, naj bodo še bolj rezer» virani kakor doslej in naj počakajo na uspeh poseta angleških gostov. V krogih Hendersonove okolice izjavljajo, da raču» najo na dobro voljo na italijanski strani, in da zaradi tega upajo, da se bo pri teh pogajanjih morda le našel način, ki bi Ita» liji omogočil pristop k londonski pomor» ski pogodbi. Morda se bo to dalo doseči na ta način, da bi Francija vsaj v Sredozem» skem morju pristala na pariteto z Italijo. Seveda pa bi Italija s tem priznala doslej vedno pobijano francosko stališče, po ka» terem mora francoska mornarica prekašati italijansko že zaradi tega, ker je zastopana na dveh morjih. Italija bi pristala na tak dogovor, ki bi itak veljal samo pet let, tudi zato, ker njena finančna sredstva res» ničnega tekmovanja s Francijo sploh ne dopuščajo. Angleška ministra pri Mussoliniju Rim, 26. febr. AA. Danes popoldne je sprejel Mussolini angleškega zunanjega mi» nistra Hendersona in prvega lorda adrpira» litete Alexandra, Snoči je zunanji minister Grandi priredil na čast angleški delegaciji banket O razvoju pogajanj glede pristopa Itali» je in Francije k londonski pomorski po» godbi ni zanesljivih vesti. Zunanji minister Henderson se je razgovarjal dalje časa z italijanskim zunanjim ministrom Grandi» jem, prvi lord admiralitete Alexander pa je posetil italijanskega mornariškega mini« stra admirala Siriannija. Strokovnjaki obeh držav so med tem imeli dolgotrajna posve» tovanja. Razgovori so se vodili v zelo pri» jateljskem duhu. Optimizem Hendersona, rezerviranost Brianda Pariz, 26. februarja, d. Pred svojim od» hodom v Rim je angleški zunanji minister izjavil novinarjem: »Sedaj potujem prvič v svojem življenju v Rim Prepričan sem, da bom zelo zadovoljen, ko se vrnem iz Ris ma, še bolj zadovoljni pa bodo moji frans coski tovariši.« I Te besede se upravičeno tolmačijo tako, da se Henderson trdno nadeja, da bo d,o» segel kompromis med Italijo in Anglijo. Od informirane strani se zatrjuje, da sta Hen» derson in A!exander predlaga'a italijanski vladi, naj pristane na kompromisno formu» lo, ki je bila sprejeta za podlago franco» skosangleškemu pomorskemu sporazumu. Na ta način bi Ital'ja uredila svoje pomori ske odnošaje do Francije ter omogočila razširjenje trojnega pomorskega pakta na ; vseh pet pomorskih velesil i Francoski zunanji minister Briand je po» dal kratko izjavo, katere smisel je. da se od Francije ne more še več zahtevati in da ! je odgovornost za morebitni neuspeh Ion» donsk'h sklepov za omejitev pomorskega oboroževanja za njo definitivno pdjprav» ljena. Odpor francoske desnice Pariz, 26. februarja, d. Francosko»ang!eški mornariški kompromis je dal francosk5 des» niči povod za novo ostro kampanjo proti Briandu. Poslanec Ybarne»Sarray je izjavil včeraj v zunanjem odboru zbornice, da ne bo njegova skupina nikdar pristala na koncesije, priznane od Brianda ki znižuje» jo premoč francoske mornarice nad italijan« Ustanovitev češkoslovaško - jugoslovenske gospodarske zbornice v Pragi Konferenca zastopnikov češkoslovaških gospodarskih organizacij z jugoslovenskimi predstavniki Beograd, 36. febr. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine poroča: V Pragi je bila konferenca zastopnikov gospodarskih odborov, korporacij, zastopnikov našega poslaništva in zastopnikov češkoslovaškega ministrstva za zunanje posle. Šlo je za to, da se doseže sporazum o ustanovitvi češkoslovaške-jugoslovenske gospodarske zbornice v Pragi. Predsedoval je generalni ravnatelj Zivnostenske banke in predsednik saveza češkoslovaških industrij-cev dr. Preis. Predsednik je raztolmačil pomen take zbornice in navedel razloge za njeno ustanovitev. V tej zvezi je poudaril, da so gmotna sredstva za to ustanovo že preskrbljena. Prisotni so soglašali s tem, naj se ta zbornica ustanovi s sodelovanjem zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu. Izvoljen je bil pripravljalni odbor petih članov, ki bo predložil oblastvom načrt pravil, nato pa sklical ustanovno skupščino. Za predsednika tega pripravljalnega odbora je bil izvoljen bivši opolnomo-čeni minister Dvoraček, zdaj ravnatelj Živ-nostenske banke. Zbornica bo začela poslovati po vsej priliki že prve dni meseca marca. Pogajanja Nemčije z agrarnimi državami Nemčija se prične prihodnji mesec pogajati z Rumunijo, Jugoslavijo in Madžarsko o novih trgovinskih pogodbah Iz zasebnih razgovorov z udeleženci agrar» ne konference se more sklepati, da je pred* siavljala odsotnost Rusije veliko praznino pn pogajanjih Ako računajo udeleženci konference na poznejša pogajanja z Rusijo, notem se morejo smatrati sedanji razgovo« ri samo kot dragocena priprava. V n^prot» nem slučaju bi ostala vsa prizadevaanja le napol dovršeno delo. Pariz, 26. februarja, d Po končanih raz» pravah agrarnega odbora, ki ga je imeno» val evropski studi jsk: kom'te, je izjavil nemški zastopnik dr. Hermes, da so bila pogajanja v tesni zvezi s trgovinsko»poli» tičnimi razgovori, ki jih vodi Nemčija z Rumumjo, Jugoslavijo in Madž irsko Če» prav nemško kmetijstvo zelo trpi zaradi neprodanih presežkov krompirja, ovsa in rži. ki so v direktni konkurenci z zalogami pšenice, koruze in ječmena na Balkanu, bo nemška vlada že prihodnji mesec stonila v praktična pogajanja z omenjenimi podonav» skimi državami Ker se klavzula o največjih ugodnostih ne sme kršiti, bo naloga stro» kovniakov. da najdejo ravnotežje med uvo* zom agrarnih proizvodov v NemčMo in iz» vozom nemških industrijskih izdelkov na Balkan Kar se tiče Rusije, je bilo to vprašanje v teku pogajani ponovno omenjeno, ven» dar pa se ni podrobno razpravljalo o njem Druga evropska agrarna konferenca Pariz, 26. febr. AA. Danes popoldne so pod pokroviteljstvom panevropskega odbora o tvorili v francoskem zunanjem ministrstvu drugo evropsko žitno konferenco. Otvoril jo je francoski zunanji minister Briand. ki je rekel, da so sklepi prve žitne konference o uporabi presežka žita zapadli v sredo. Na sedanji konferenci je zastopanih 11 držav. Prodaja renaracijsldh bonov nedonnstna Beograd, 26. februarja. AA Ker objav» ljajo v posameznih dnevnikih razne privat» ne ustanove, da kupujejo potrdila o neiz» danih bonih zi reparacije na osnovi čl. 11 zakona o vorni škod ali da so pripravljene na najhitrejši način pospešiti likvidacijo niihovih izplačil je oddelek za državne doVove in za državni kredit izdal tole po» jasnilo: Po zakona o vo'ni Skodf se izdaiaio po» trdila in izo'aòn'ejo fa notrdHa. oziroma se sprejemalo mesto pialla za d~vke samo od onih oseb. Ir» «o iim b"!a l/dana aH pa n'<,,.tm v prltferw. dn o*»«*«»; 'alo davčni raost-nM Pofodbe o oflpt^n«? niu Dravic do Irp'»?"« In vsa po'n«mPč'a za inkaso teh potrdil in bonov so neve* ljavna. Postopek v teh posl'h je predpisan z zakonom. Z"to nihče ne more posredovati zaradi hitrejšega izplačila teh potrdil ali bonov; Sodniki ori ministru pravde Beograd, 26. febr. p. Minister pravde je sprejel predstavnike Udruženja sodnikov kraljevine Jugoslavije, ki so mu stavili svoje predloge v zvezi z novim zakonom o sodnikih in z izenačenjem zakonodaje. V tej zadevi je bila ministru pravde pred» Iožena pismena spomenica. Veterinarske zadm^e Beograd. 26. februar'a, AA. Včeraj je j bila v veterinarskem domu konferenca o ust~navlianju zdravstvenih veterinarskih ^adrurt P-edcedoval ii ie načelnik dr L?u* devit Prohaska. poročal na je pT°d«!pdn'k vpterinarsV«*«» ud m ž »n? a Milan Gec Po noro*'1u ie b?la rarprav- r> «lavnih n**"'!!-! ♦•h 7dravs*v"fTi vet^r'narsk;b radru« Kon fererca ?e sklem'a. da fe treba te v**cri narske zdravstvene zadruge ustanovit' kier koli ie to mofj^če. a v okviTu saiveza zdrav, stvenih 7adruö. Zdravstvene veterinarske : zadruge bodo delovale po istih metodah ka-- kor ostale zadruge. sko na komaj 160.000 ton ter zmanjšujejo tonažo francoskih podmornic od pribl^žnjih 90.000 na 55.000 ton Na njegov predlog je sklenil odbor, da naprosi Brianda. na poda pristojnim odborom za zunanje zadeve in mornarico na skupni seji potrebna pojasni» la o sklenjenih dogovorih Briand je nato odgovoril, da se pogajanja še vrše in da mu ni mogoče podati kake izjave, kljub te» mu pa je pripravljen informirati predsednika zunanjega odbora PaukBoncourja o stanju pogajanj. Glasovi listov Rim, 26. febr. d. Francosko*angleški raz» govori v Parizu ter sporazum, ki je bil ob tej priliki zaključen, so presenetili fašistič» ni tisk, ki v glavnem samo registrira potek razgovorov in poudarja, da skuša angleška vlada sporazum razširiti tudi na Italijo. »Tribuna« opozarja, da je za rešitev tako kočljivega vprašanja, kakor je omejitev po» morskega oboroževanja, treba kar največ takta in razmišljanja. Edino »Giornale d' Italia« pravi, da je prihod Hendersona in Alexandra v Pariz presenetil rimske po» litične kroge ter vso javnost, zatrjuje pa, da gledajo italijanski oficijelni krogi z obi» čajno mirnostjo in hladnokrvnostjo na to novo epizodo, ki dokazuje, da ima angle» ška vlada največji interes pri ustvaritvi po» morskega sporazuma med pomorskimi vele silami na Sredozemskem morju. »Corriere della Sera« piše, da je Italija vse prej ko nepomirljiva. Mussolini je po» novno izjavil, da je Italija pripravljena omejiti oboroževanje. »Ni dvoma,« zaklju» čuje list, »da sta Italija in Anglija priprav» Ijeni. da se sporazumeta.« London, 36. februarja. AA. Londonsko časopisje posveča nenadnemu odhodu Hendersona v Rim veliko pozornost ter pripisuje temu dogodku največjo politično važnost. >Daily Herald« odločno zanika vse vesti o Hendersenovih koncesijah Franciji v vprašanju oboroževanja na kopnem v zameno za francosko - angleški pomorski sporazum. Nemško in francosko časopisje spremlja Hender9onovo akcijo z velikim zanimanjem ter se zaenkrat vzdržuje vseh komentarjev. Ban dr. Marušič v Beogradu Beograd, 27. febr. p. Davi je prispel v prestolnico ban dravske banovine g. dr. Marušič v spremstvu načelnika finančnega oddelka g. dr. Božiča. Njun prihod je v zvezi s proračunom dravske banovine, o katerem razpravlja proračunska komisija finančnega ministrstva. Ta komisija je v glavnem že dovršila svoje delo in odobrila že proračune sedmih banovin. Sedaj sta na vrsti še dravska in savska banovina. (Pro» račun dravske banovine je našim čitateljem znan že iz razprav v banskem svetu. Op. uredništva.) Zagreb, 26. febr. č. Ban savske banovine dr. Ivo Perovič je odpotoval v BeogTad, da se udeleži razprave o proračunu savske banovine v finančnem ministrstvu. Bana spremlja načelnik finančnega odseka dr. Ivo Mašinski. Nj. Vel. kralj v trgovinskem muzeju Beograd, 26. febr. p. Nj. Vel. kralj Aleksander je včeraj posetil trgovinski muzej, kjer sta ga sprejela minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič ter šef od» seka za pospeševanje izvoza Juraj Tomi» čič. Kralj si je z zanimanjem ogledal raz» stavo. Pred poslopjem se je med tem zbra» la velika množica občinstva, ki je kralju pri njegovem odhodu prirejala prisrčne ovacije. Prestolonaslednikov prispevek za zgradbo guštanjskega Sokolskega doma Sokol v Guštanju je prejel od kraljevega maršalata dvora v Beogradu 5000 Din kot prispevek prvega staroste Sokola kraljevine Jugoslavije Nj. Vis. prestolonaslednika Petra za gradbo Sokolskega doma v Guštanju. Ministrski predsednik v Zemunu Beograd, 26. febr. č. Predsednik ministrskega sveta general Pera živkovič je posetil danes Zemun in obiskal razne tarn ošnje naprave in institucije. Admiral Guepratte na grobu neznanega voiaka Beograd 26. februarja, p. Francoski admiral Guepratte je danes dopoldne s svojim spremstvom odšel na Avalo ter položil vence na grob neznanega vojaka. Tekom dneva je posetil razne svoje osebne znance in prijatelje in je bil tudi danes povsod, kjerkoli se je pokazal, predmet vsestranske nozornosti in navdušeno aklamiran od publike. V Sast francoskemu generalu Guepratteu ie bila prirejena v francoskem poslaništvu slovesna večerja. Iz državne službe Beoorad. februarja, p. Današnle »Služ-heue Novine« objavljalo ukaz. s katerim je menovan za stalneea sodni pripravnik v "Mariboru Vladimir PunCuh. Beograd. 26. februarja. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je napredoval v 1-7 prof. na državni srednji tehnični šoli v Ljubljani Roman Gregi, dozdaj 8-L Pogajanja v Rimu Ljubljana, 26. februarja. Evropa je te dni obrnjena v Rim, kjer se vršijo pogajanja med predstavitelji Anglije in Italije. Navadno se imenujejo tà pogajanja po pomorski razorožitvi; ali dejansko gre le za omejitev oboroževanja na morju in ne za razorožitev. Da sta se Henderson in Alexander, predstavitelja velikobritanske vnanje politike in vojne mornarice, napotila iz Pariza kar neposredno v Rim na pogajanja, iz tega dovolj jasno odseva, kako velik pomen pripisuje sedanja angleška vlada razorožitvenemu problemu in kako aktualen se ji zdi. Saj se je pomorske razorožitvene akcije lotila z največjo vnemo ravno Macdonaidova vlada in treba se je le spomniti, s kolikimi na-dami je spremljala javnost potovanje šefa delavske vlade v Washington, kar je imelo pomeniti pričetek sporazumevanja z ameriško Unijo. Akcija se je posrečila vsaj deloma; pogajanja, ki so sledila v Londonu, se sicer niso zaključila s popolnim uspehom, toda prinesla so vsaj velevažni sporazum med tretni poglavitnimi pomorskimi silami, Veliko Britanijo, Ameriko in Japonsko. Sporazum vsebuje podrobne določbe o omejitvi pomorske oborožitve vseh treh držav za dobo do 1. 1936. Francija in Italija se sporazumu nista mogli ali .dsta hoteli priključiti, ker delata obe omejitev gradnje vojnih ladij odvisno od medsebojnega dogovora, od ugotovitve in določitve ključa, po katerem naj gradita mornarico do 1. 1936. Drugih ovir ni za pristop obeh držav k londonskemu sporazumu treh, zakaj diierence, ki so bile med Francijo in Veliko Britanijo, posebno glede gradnje francoskih podmornic, katerim so se v Londonu pro-tivili, niso tako hude in se dado razmeroma lahko odpraviti. Ali med Francijo in Italijo ni bilo mogoče doseči sporazuma; tu zahteva Italija trdovratno, da se postavi za gradnjo ključ popolne enakosti, dočim se Francija prav tako trdovratno brani takega razmerja, sklicujoč se na potrebo, da varuje pozicijo svoje matice-države na dveh morjih, Atlantskem in Sredozemskem, in da varuje zvezo med svojimi kolonijami, raztresenimi po vseh oceanih okrog in okrog zemlje, v čemer se Itali ia niti od daleč ne more primerjati z njo. Kliub mnogim poskusom kompro- misa ni bilo mogoče doseči, nasprotja so se pokazala doslej kot nepremostljiva. Posredovali so tudi vnanji faktorji, lani pričetkom jeseni na primer zastopnik Amerike, ki je v ta namen prišel v Rim in Pariz, pa brez vidnega uspeha. Težava je v tem, ker si je Velika Britanija pridržala pravico, da revidira svoje omejitve v oboroževanju, ako se ne posreči doseči sporazuma s Francijo, odnosno točneje, ako bi Francija spričo nesoglasij z Italijo gradila več, nego bi bilo v soglasju z razmerjem do angleške gradnje. Angleška in francoska omejitev gradnje morata biti med-seboino vezani, v pravem razmerju, in ako tira Italija s svojo konkurenco Francijo v nujnost, da grada več, nego more biti všeč Angliji, je nujna posledica tega, da se poruši tudi že doseženo ravnovesje med Anglijo, Ameriko in Japonsko. Da sta se Henderson in Alexander napotila v Rim, za to torej ni bila merodajna samo težnja, posredovati med napetima sredozemskima sosedama, marveč še boli stremljenje, zagotoviti lastni omejitvi oborožitve eksistenčno možnost. Malo je verjetno, da bi se bila podala Henderson in Alexander na oficielno pot v Pariz in Rim, ako ne bi imela utemeljenega upanja, da se ne vrneta praznih rok. Gotovo nosita s seboj nove načrte in predloge, ki skušajo po možnosti ugoditi tako italijanski kakor francoski tezi. Kakšni so ti predlogi, je seveda v podrobnostih še neznano in se ne da posneti niti iz tega, kar se je izvedelo o sporazumu, doseženem med Anglijo in Francijo pred dnevi v Parizu. Ta sporazum seveda ni bil posebno težak, kolikor se tiče razmerja med mornaricami teh dveh držav. Ker pa je to razmerje končno zopet odvisno od ureditve pomorskih odnošajev med Francijo im Italijo, je definitiven uspeh pariškega sporazuma vendarle odvisen od sedanjih pogajanj v Rimu. Francija je pristala v Parizu na dragocene koncesije. Sla je do skrajnih mej, ki ji jih dopuščajo oziri na njeno varnost. Pokazala je s tem iznova svojo konciiljantnost in miroljubnost in znatno olajšala Italija pristop k splošni pogodbi o razorožitvi na morju. Sedaj je vrsta na Rimu, da pove svojo besedo. Brünina ne poseti Dunaja Nemški državni kancelar je odpovedal poset na Dunaju zaradi notranjepolitičnih težkoč — Pogajanja s socialnimi demokrati za glasovanje o agrarnih predlogih in vojnem proračunu Berlin, 26. februarja, d, Včeraj je bilo oficiielno objavljeno, da je državni kance* lar dr. Brüning (»pustil nameravani poset na Dunaju zaradi nujnih notranjepolitičnih pogajanj. Nasprotno bo zunanji minister dr." Curtius ppsètil Dunaj, kakor je bilo pr* votno določeno Dr Brüning je opustil svojo namero, ker so razprave v državnem rboru o proračunu zašle ravno sedaj v koč* Ijive razmere in ker mora državni kmcelar dr. Brüning glede na dejstvo, da so nem* ški nacijonalci pdrekli svoje sodelovanje in se za enkrat nočejo vrniti v državni zbor, iskati večino za agrarne zahteve vlade ter za proračun državne brambe. Zaradi te» žavnega položaja, v kateregi je prišla vlada, ne more državni kancelar zapustiti Berlina niti za par dni. Ni izključeno, da bo Brii* ring posetil Dunaj k sneje po zaključitvi državnozborskega zasedanja. Berlin, 26. februarja, d Kakor se dozna* va. obstoja možnost, da socialno-demokr ;t* ska stranka ne bo odrekla državnemu kan» cclarju Briiningu svoje podpore pri glaso» vanju o agnrnih zahtevah. Sedaj se išče način, kako bi se mogla zagotoviti podpora socialnih demokratov, ne da bi došli v na» sprptje s svojimi strankarskimi načeli. Ob* stoji upanje, da se bo našla primerna obli» ka. Mnogo večje težkoče povzroča proračun državne brambe. ki vsebrje nadaljnji ob* rok za zgradbo oklopne križarke B. za ka* terega socialnim demokritom ni m^oče glasovati. Kljub temu so v parlamentarnih krogih mnenja, da se bo tudi v tem vpra* šanju našel izhod. Pet milijonov brezposelnih v Nemčiji Berlin, 26. febr. č. Ker je število brezposelnih v Nemčiji doseglo 5 milijonov, so posetili predstavniki strokovnih organizacij delavstva predsednika vlade dr. Brii-ninga in ga opozorili, da je potrebna nova izdatna pomoč delavstvu, zaradi česar ne sme biti nobenega govora o kakem ponovnem reduciranju delavskih mezd. Pristop Anglije k obveznemu mednarodnemu razsodišču Spomenica angleške vlade — Obveznost mednarodnega razsodišča ne velja za spore med člani britskega imperija Ija, da je sprejela to razsodišče le pod gotovimi pogoji. Ta metoda naj ne velja v primeru, če se nasprotni stranki sporazumeta za drug način mirne poravnave- Na dalje so izvzeti primeri sporov med članicami angleškega imperija. Nadalje so mi-šlijeni primeri, ko je treba rešiti te spore na podlagi že obstoječega mednarodnega prava potom notranje jurisdikcije posameznih držav. »Bela knjiga« končno omenja, da se je o vprašanju razsodišča v mednarodnih spornih vprašanjih razpravljalo na zadnji imperij alni konferenci med angleško vlado in drugimi vladami britskega imperija. Angleška vlada bo v kratkem predlagala spodnji zbornici, naj odobri pristop Anglije k razsodišču in tako pripomore k utrditvi svetovnega miru. London, 26. febr. AA. Nooo-j .ie bila objavljena spomenica o pristopu angleške vlade k obveznemu razsodišču v vseli sporih mednarodnega značaja. Ratifikacija tega pristopa, pravi spomenica, je bistven del prizadevanja, ki skuša okrepiti mir z resnimi in efektivnimi ukrepi proti vojni. Načelo o mirni ureditvi vseh mednarodnih sporov pred sodiščem je bilo predmet razprav Društva narodov na skupščini teta 1928. Važnost tega načela je v tem, da se razso-diščni sistem raztegne na vsa mednarodna sporna vprašanja. Ker takozvani pariški pakt o obsodbi vojne kot sredstva za reševanje meddržavnih sporov ne predvideva posebne metode za mirno rešitev teh sporov, je opcijska klavzula in pristop k obveznemu razsodišču logična posledica sprejema gornjega pakta. Angleška vlada izjav- A1 Capone pred sodiščem Chicago, 26. febr. č. Mesto Chicago je imelo danes senzacijo prav posebne vrste. Na sodišče so namreč pripeljali Al Capo» na, znanega poglavarja ameriških apašev. Pričakovalo ga je najmanj 50 operaterjev za zvočne filme. Okoli sodne palače se je natrpalo toliko občinstva, da je moralo nastopiti pri vzdrževanju reda in miru 200 redarjev. Al Capone je stopil v dvorano neopaženo pri zadnjih vratih V dvorani je sedel same senat, nekaj novinarjev, 50 po» licistov in 12 mož osebne straže Al Capo» na Al Canone je založil 80.000 dolarjev (4.5 milijona Din) kavcije, nakar je zapu» stil sodno dvorano. Pri izhodu so ga ata» kirali novinarji, fotografi itd Al Capone je novinarjem izjavil med drugim: »Posel gre sicer slabo, vendar ne tako. da bi se moral vzdrževati z literaturo.« Veliki listi so namreč Al Caponu ponudili za njego» ve spomine, če jih sniše. malenkost 2 mili» jona dolarjev ali 120 milijonov dinarjev. Smrt starega narodnega borca Kastav, 26. febr č V 80. letu starosti je umrl Kuzma Spinčič. brat istrskega narodnega voditelja prof. Vekoslava špinči-ča. Veličasten pogreb pokojnika je najbolj dokazal, kako priljubljen je bil Kuzma špinčič v vseh krogih prebivalstva. Velike poplave v Boliviji Newyork, 26. febr. č. Iz Buenos Airesa javljajo, da je Bolivija strahovito prizadeta od poplav. Zlasti močno sta narastla pritoka Amaconke Beni in Rio Grande Pod vodo je na stotisoče oralov zemlje. Iz mesta Riveralta na ustju Inambara so se umaknili prebivalci na višje ležeče kraje, kamor pa so se zatekle tudi divje zveri, zlasti jagvarji in pantrl ter so doslej raztrgale 10 oseb. Mestu RI verniti preti splošna projjast pred vodo. Brezžični klici iz mesta, ki Je zaradi poplave popolnoma odrezano od sveta, javljajo, da je stiska zelo velika in da bo vse mesto propadlo, če né bo kmalu prišla pomoC. Ljubljanski občinski proračun V sredo je bil predložen ljubljanskemu občinskemu svetu proračun za leto 1931. Redni Izdatki znašajo 50.6 milijona dinarjev, izredni 46.4 milijona, redni dohodki 49.5 milijona, izredni dohodki pa 46.4 milijona dinarjev. Skupni Izdatki znašajo torej 97 milijonov, skupni dohodki pa 95.9 milijona dinarjev. Glavne postavke med rednimi izdatki so: splošna mestna uprava, vzdrževanje mestnih poslopij In zemljišč, stroški za pobiranje davščin in taks, obrestovanje in odplačevanje posojil, vzdrževanje cest. ulic in trgov, socialno skrbstvo, zdravstvo, šolstvo in kultura, stroški prenešenega le lokroga itd. V primeri z lanskim proračunom (48.5 milijona dinarjev) so redni izdatki povišani za 2.1 milijona dinarjev. Približno na enak način so razdeljene postavke v proračunu rednih dohodkov. Izdatki splošne mestne uprave znašajo v novem proračunu 9.2 milijona dinarjev (lani 8.7). Od tega odpade na prejemke mestnih uslužbencev 4.6, na pokojnine 2.4, na stvarne potrebščine pa 1.5 milijona dinarjev. Nova službena pragmatika za mestne nameščence bo zahtevala pol milijona po-viškov, približno 100. tisoč pa je določenih za eventualno potrebna nova službena mesta. Izdatki za mestna poslopja so proračuna-ni na 3.4 milijona, dohodki od poslopij in zemljišč pa 3.1 milijona: od tega odpade na najemnine v mestnih hišah 2.4 milijona dinarjev. Občinske davščine In takse, ki ostanejo nespremenjene, naj bi vrgle po proračunu 36.6 milijona (lani 32.7) ; od tega odpade na doklade na državne davke 7.2 milijona dinarjev, ostanek pa na občinske davščine In takse v ožjem pomenu. Stroški za pobiranje davščin in taks so proračunanl na 4.7 milijona, od tega 3.1 milijona za osebne Izdatke. Za obresti in odplačevanje mestnih dolgov je določen znesek 6.3 milijona dinarjev, vendar pa znaša tudi kritje v tej postavki 3 milijone. Izdatki za ceste, ulice In trge so določeni z 9.8 milijona dinarjev (lani 10.6); od tega odpade na redno vzdrževanje 6.2, na čiščenje 2.3, na razsvetljavo 0.7 milijona. Dohodki Iz te postavke znašajo 4.7 milijona, od česar odpade največji del na priznavalnino elektrarne in plinarne za porabo občinskega sveta pri električnem, odnosno plinskem omrežju. Za socialno skrbstvo je določenih 5.1 milijona dinarjev; od tega gre za starostno preskrbo 1.7, za mladinsko skrbstvo 1.5 in za mestno zavetišče za uboge onemogle 1.3 milijona dinarjev. Proračun za zdravstvo izkazuje 1.8 milijona dinarjev (lani 1.4); na mestni flzi-kat odpade 453.000, na reševalno postajo 309.000 in na podporo osrednji protituber-kuloznl ligi 100.000 Din. Izdatki za šolstvo znašajo 4.1 milijona, dohodki pa 0.5 milijona dinarjev, prvi in drugI približno toliko kakor lani. Za podpiranje znanosti in umetnosti je določenih 5S5.000 Din. Od tega odpade na Narodno gledališče 200.000 Din In na Narodno galerijo 150.000 Din. Proračun za prenešeni delokrog izkazuje 2 milijona izdatkov; od tega odpade na prispevek za vzdrževanje državne policije 1.5 milijona dinarjev, na vojaški urad pa 398.000 Din. Med raznimi Izdatki v skupnem znesku 2 milijonov dinarjev je določeno za poklicno gasilstvo 364.000 osebnih in 178.000 dinarjev stvarnih izdatkov, za prostovoljno gasilno in reševalno društvo 71.000, za novo pravoslavno cerkev 80.000, za doklade cerkovnikom in organistom 98.000, za vzdrževanje grobov in spomenikov 108.000, za reprezentacijske stroške občine 250.000, za popravilo uršulinske cerkve 77.000, za tujski promet 100.000 Din itd. Izredni izdatki so proračunani na 46.5 milijona dinarjev, dočim so znašali v lanskem proračunu 37 milijonov. Povišek pa je le navidezen, ker je med izdatki tudi velika vsota skoro 24 milijonov za novo carinarnico, ki jo bo občina zgradila na račun kaldrminskega fonda. Drugi važnejši izredni izdatki so 1.2 milijona za tlakovanje cest, za kanalizacijo 2.9, za regulacijo mesta 4.3, za renoviranje magistrata 1.3. za regulacijo Ljubljanice 2, za novo poslopje dohodarstvenega urada 3 milijone, za novo šolo v svetokriškem okraju 2 milijona dinarjev Itd. Večina teh postavk predstavlja le nadaljevanje že v zadnjih letih odobrenih tn začetih del ter so za nje potrebna posojila že najeta; za nova dela pa bo treba najeti nova posojila v približnem znesku 10 milijonov dinarjev. Danes oli 4m 7« in 9. url! Premiera briljantne šaloigre petja, nepozabnih arij, smeha in zabave, film v stilu kot »Dvoje src v % taktu« DUNAJ mesto petja Govore In pojejo: Charlotte Ander Max Hansen Igo Sym, Paul Morgan Vsa Ljubljana poje nove popevke In vsi se prisrčno smelefo ter zabavajo! Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ur«. Želje in predlogi beograjskih mdustrijeev Predlog o osnovanju skupnega odbora gospodarskih organizacij in trgovinskega ministrstva Beograd, 26. febr. AA. Pod predsedni-štvom Ignjata Bajlonija in Vlade Iliča je imela beograjska industrijska zbornica snoči plenarno sejo. Na seji so razpravljali o vseh važnih gospodarskih, prometnih in davčnih vprašanjih kakor tudi o zakonu o socialnem zavarovanju. Tajnik zbornice Popovič je poročal o pogajanjih, ki se vodijo v Prtgi glede nove trgovske pogodbe. Po vsem izgleda, da bodo naši delegati podvzeli vse, kar je v bitnem interesu naše domače industrije in skrbeli za to, da ne bodo ti interesi trpeli, to tem prej, ker je izvoz v češkoslovaško mnogo manjši kakor naš uvoz v Češkoslovaško. Z ozirom na veliko važnost trgovskih pogajanj je bilo sklenjeno, da podvzame zbornica pri ministrstvu za trgovino in industrijo v Beogradu potrebne korake, da se trgovinska pogajanja v bodoče vodijo v Beogradu in da se delegati pred začetkom pogajanj obrnejo na gospodarske organizacije, ki jim lahko poročajo ne samo o željah poedinih panog gospodarstva, temveč jim lahko dajejo tudi mnogo koristnih obvestil. Seja je sklenila, da zbornica zaprosi ministra za trgovino in industrijo, da v bodoče delegati za trgovinska pogajanja vsekakor pred začetkom pogajanj stopijo v stik z gospodarskimi organizacijami. Dalje je bilo sklenjeno predlagati vladi osnovanje odbora predstavnikov ministrstva trgovine ln gospodarstva, ki b! imel nalogo proučiti vsa vprašanja v zvezi s trgovinskimi pogajanji. Tajnik zbornice Miličevič je nato refe-riral o potrebi komentarja k carinski tarifi iz leta 1925. Carinjenje se vrši zdaj na osnovi tolmačenja teksta same carinske tarife. Zato je potreba po komentarju velika. Posebni interes na komentarjih ima industrija, ki uvaža razne potrebščine iz inozemstva. Težko je ugotoviti v poedinih prilikah, ali se ima blago cariniti po tem ali drugem odstavku carinske tarife. Zaradi tega se dogaja, da je industrija večkrat izpostavljena nevarnosti večjih izdatkov in močnejše konkurence, kar pre- prečuje njeno pravilno delovanje in napredek. Carinjenje brez komentarja lahko dovede do samovoljnega tolmačenja in sporov, kar zopet obremenjuje državno administracijo. Vprašanje komentarja ni neizvedljivo; če se sestavi odbor strokovnjakov, bo to vprašanje lahko rešiti. Na seji je bilo sklenjeno predlagati ministra za trgovino in industrijo osnovanje odbora, ki naj zbere materijal in izdela tekst komentarja. Nato je tajnik Miličevič referiral o prometnih vprašanjih, o delu tarifnega odbora in dnevnem redu zasedanja tega odbora. ki se začne 27. t. m. Plenum je sprejel na znanje referat in sklenil, da predstavniki zbornice v tarifnem odboru posvetijo pažnio odbora na elaborat zbornice, ki vsebuje predloge poedinih panog našega gospodarstva. Tajnik je nato referiral o vprašanju skupnepra davka na poslovni promet. V tem referatu se prikazuje tok dela zbornice in gospodarskih organizacij kakor tudi uradne komisije za ugotovitev stopnje za tarifo skupnega davka na poslovni promet. Ker bo breme padlo na industrijo in na veliko uvozno trgovino, je sklenjeno, da se počaka do končne ugotovitve gtop-nje in da se potem skupno z ostalimi zbornicami in ostalimi organizacijami store ukrepi pri finančnem ministru, da bo to breme znosno. Tajnik Popovič je nato referiral o vprašanju izpremembe zakona o socialnem zavarovanju in o elaboratu, ki ga je o tem vprašanju predal minister za socialno politiko in narodno zdravje. Seja je sprejela elaborat in sklenila, da se počaka na le-zultate statistične odmere strokovnjakov, ki imajo nalogo, ugotoviti povišek bremen, nakar bi šele sledila intervencija pri ministru za socialno politiko in narodno zdravje. Na seji je bila izražen» želja, naj bi zastopniki delodajalcev imeli pri delti več vpliva. Naposled le bil odobren obračun zfcor-I niče za prešlo leto. Izseljeniški problem Beograd, 26. februarja. Na inicijativo ministrstva za socialno po» Htiko se -je vršila minule dni v Beogradu konferenca, k' se je bavila z izselieniškim or/>blemom. Osnovo razprav je tvoril na* črt novega izšel ien'skega zakona, kj ie bil pri tej priliki definit:vno urejen. Konferen* ce so se udeležili Dušan Jerenrč. načelnik oddelka za socialno skrb, Stevan Herman, šef izseljeniškega odseka v ministrstvu za ■socialno pol'tiko in narodna zdravje, dr. Fedor Aranicki, šef izšel teniškega komisa» ri jata v Zagrebu, Peter Cirl'c. član zskono* davnega sveta in dr Artur Benko*Gr^do, bivši šef izšelieniške službe Na konferenci so razpravljali o poimu izseljenca, to ie o osebi, ki iz kraljevine Jugoslavije odhaja na zaslužek v inozemstvo, bodisi v izven* evronske ali evronske države Nato so raz* oraviiali o ooimu vračaiočih se. to je o osebah, ki se iz inozemstva vračaj p v do» m ovino, dalje o pojmu priseljencev, to ie o tujih državljanih, ki prihajajo v Jug os a* viio z"Tadi zaslužka. Razpravliali so dalje o vnrašanni reorganizacije državne irselje-niške službe v inozemstvu, ori čemer se ie nod črtala potreba, da prideio organi te službe čimbol? v kontakt z našemi izseljen* ci. Ti organi bi morali obiskovati naselbine •■»■sel i en cev in poročati o svojih oroazanuh. Ti organi bi se morali izb'rati v prvi vrsti iz vrst pravnikov, ki bi imeli nalogo, da orouče Tiosebno privatno p'-avo v držav h, kjer služilo. Za člane frsel ien'skega sveta bi se moralo jemati osebe, ki se bavno z izšelienwkim vprašanjem in predstavniki izšelienišk:h organizacij ter &osnodarskib ustanov Dalje so razpravljali o eliminaciji onih delov zakonske osnove, ki se nanaša* jo na prišelievanie tuiih delavcev m na notranjo kolonizacijo Ta maternal bi se moral obdelati v posebnem zakonu 1 re* vladovalo je mišljenje, da bi se mprle opustiti odredbe, ki predvideva* zavaro* vanje za primer smrti in brezposelnosti v orimerih. ko po enoletnem bivanju v držaji priseljenci padeio v breme izseliemskega fonda, ker ta fond ne bi mogel nositi t-kega rizika. Po izšel teniškem zakonu bo tzde'an praviln'k. da bi se kod'fikacija pravnega materijala prWitve uredila primerno raz* vpiu emigraciiskih orilik v nasi državi .n prilagodila duhu zakonodaje kraljevine Ju* goslavije. Nevaren r»o*ar v Beogradu Beograd. 26 febr p. Nocoj ie izbruhnil v delavnici beograjske obrtne zadruge v Sindževičevi ulici št. 38 požar, ki se je ze» lo naglo širil in ogražal vso okolico. V de* lavnici je bilo v popravilu več avtomobilov in motornih koles, ki so postali žrtev pia* mena. Ker se nahaja v neposredni bližini benzinski rezervoar, je obstojala tudi ne* varnost eksplozije. Gasilcem je po daljšem prizadevanju uspelo požar lokalizirati m pogasiti. Skoda je prav znatna. Kako je ogenj nastal, še ni ugotovljeno, zdi pa se, da je posledica neprevidnosti. Aretiran trgovec z dekleti Novi Sad, 26. febr. č. V Vrscu je- bil aretiran trgovec z dekleti Jovan Mohany. 2e lani smo javili, da so prišla oblastva na sled trgovini z belim blagom, ko sta bili odpeljani dve stenotipistki v Vršac, od ko» der sta Še zadnji trenutek ušli. uvidevsi svoj neprijeten položaj. Mohanva je zašle» dovala policija tudi zaradi tega. ker ga zasleduje vojno oblastvo, ki ga je obsodilo in contumatiam na tri leta robije zaradi pobega iz vojske. Danes so Mohanva pre» peljali iz Vršca v Novi Sad, kjer je konč« no priznal, da je barantal z dekleti m da je imel pri tem tudi pomagače. Izplačilo kuponov 7 % investicijskega posojila Beograd, 26. februarja. AA. Lastniki kuponov 7% investicijskega posojila iz leta 1921. se opozarjalo, da se začne izplačevanje 19. kupona 15. marca t. 1. Poleg blagajne oddelka za državne dolgove in državni kredit pri ministrstvu financ bodo vršile izplačevanje vse davčne uprave ter Poštna hranilnica v Beogradu s filijalaml v Zagrebu. Ljubljani In Saraievu s podrejenimi poštami ter denarni zavodi, ki so za to posebno pooblaščeni. Mariborski občinski svet Maribor, 26. februarja Nocoj ob 18. se je vršila prva letošnja seja mariborskega občinskega sveta. Uvodoma je župan dr. Juvan poročal o akciji z hotelirsko šolo v Mariboru. Tudi je javil, da je banska uprava izrekla svojo pripravljenost, da prispeva k najemnini za prostore državnega ženskega učiteljišča letno IS tisoč dinarjev. Dosedanji nadzorni odbor Mestne hranilnice sestoječ Iz gg. Hraste-lja, Petejana in dr. Strmšlta je zopet potrjen. Sprejet je bil predlog obč. svet. Petejana in tovarišev, da se ukrene vse potrebno, da se ustavi pobiranje odkupnine za kuluk v Mariboru, ker mariborska občina itak dosti skrbi za svoje ceste. Za prvi odsek je poročal dr. Veble. Sklenjeno je bilo, da se izvrši likvidacija- hipo-tekarnega zavoda Mestne hranilnice, 4fm bodo realizirane vse obligacije. Glede preureditve vojaškega grobišča na Pobrežju je bilo sklenjeno, da se bodo stari grobovi vojakov bivše Avstro-ogrske in drugih držav ekshumirali do 31. majnika 1932 In da bodo reklamacije upoštevali še do konca tega leta. Napravili bodo skupno grobnico in postavili monumentalen spomenik, le grobnica letalcev ostane kakršna je. Obč. svet St-mšek je predlagal sklep drugega odseka glede podpiranja brezposelnih. Naročeno je bilo, naj mestni gradbeni urad poišče vse možnosti zaposlitve brezposelnih in naj predloži komisija tozadevni načrt občinskemu svetu. O poročilu obč. svet. Stabeja za tretji odsek se je razvila daljša debata o konven-clonalni globi, ki se zahteva od lastnikov hiš, ki jih nadzidavajo samo za eno nadstropje kljub predpisom gradbenega urada, da je treba nadzidati dve nadstropji. Tako je bila predpisana trgovcu Martina koncencionalna globa 100.000 Din, če De bo v desetih letih, kakor, se je zavezal, zgradil tudi drugega nadstropja na svoji hiši v Gosposki ulici, kjer je za enkrat prizidal samo prvo nadstropje. Po daljši debati je bila ta konvencionalna globa znižana na 50.000 Din in vknjižena na drugo mesto. Za četrti odsek je poročal obč. svetnik Pušenjak. Načelno je bilo sklenjeno, da bo mestna občina tudi v naprej še dajala od slučaja do slučaja gradbene garancije za gradbo novih stanovanjskih hiš, vendar samo do 60 odstotkov gradbene vsote. Sklenjeno je bilo tudi, da se Izvrši revizija uličnih imen ln je bil izvoljen v to svrho poseben odsek s člani dr. Juvanom, dr. Vebletom, Grčarjem, dr. Strmškom in dr. Kieserjern. Razne prošnje za podporo so bile odložene. Mestnemu avtobusnemu podjetju In mestni plinarni je bila odpisana vodna naklada ter je bilo določeno, da sta obe podjetji oproščeni tudi v bodoče plačevanja te naklade. Po daljši debati je bilo sklenjeno, da se bo na podlagi j>osebnega pravilnika zahtevala v bodoče oglednlna za od zunaj uvoženo in predelano meso v iznosu 50 par za kilogram. Sledila so še poročila petega odseka o raznih koncesijskih prošnjah. —■ Javni seji je sledila še tajna. Pregled živine za milansko razstavo Beograd. 26. februarja, č. V soboto odpotujeta v Maribor svetnik ministrstva za trgovino in industrijo Jasa Grgaševič ter strokovnjak Milorad Petrovič, ki bosta pregledala živino, ki je pripravljena za mednarodno razstavo v Milanu. Imenovana uradnika bosta obiskala o tej priliki službeno tudi urade dunavske Ln savske banovine. Vr*mp?iska nanoved Zagrebška vremenska napoved xa dane»: Spremenljivo, večja oblačnost, zmerno topleje, stalno vreme. — Situacija včerajšnjega dne: Visoki pritisk z Oceana in s področja vzhodne Evrope prehaja vedno bolj na kontinent. Zaiel je sedaj tudi področje Sredozemskega morja in Jadrana, dočim leži depresija nad severno Evropo. Pritisk je padel nekoliko v gornjem Primorju ter 'v se-vero-zapadnih delih države, drugod pa se je dvignil za 0.1 do 5 mm. Dunajska vremenska napoved »a petek: Slabše in toplejše. Naši kraji in ljudje S smučarskih tekem v Bohinju Okrepčilo med tekom Funkcionarji JZSS in častniki pri skakalni tekmi V Logarski dolini grade hotel Gornji gTad, 25. februarja. Posestnik Plesnik v Logarski dolini gradi na svojem zemljišču hotel, ki bo imel poleg gostilniških prostorov 26 sob za goste, odnosno letoviščarje. Načrt hotela je baje delo nekega ljubljanskega arhitekta. Ker Plesnik sam ni imovit, se sodi, da mu Je za zgradbo potrebni kapital dalo na razpolago podjetje, katerega ime pa javnosti ni znano. Ljudje mnogo ugibajo, čigav je kapital. Eni pravijo, da je denar iz Celja, drugi, da je iz Ljubljane, tretji pa zatrjujejo, da je Plesnikovo posestvo kupilo škofijsko ©skrbništvo v Gornjem gradu. Katera vest je prava, za enkrat ni mogoče ugotoviti. Hotel bo dograjen že do konca meseca junija. Pri Piskrniku bo baje zgradila Savinjska podružnica SPD še eno poslopje, ki pa bo manjše, kakor je sedanji Tillerjev dom. Tujski promet je v zadnjih letih v Logarski dolini tako mogočno narasel, da bi se izplačalo tamkaj sezidati velik, vsem modernim zahtevam ustrezajoč hotel. Toda pri nas nimamo za to potrebnega kapitala, še manj pa podjetnosti! Sevniško učiteljstvo za kmeta Sevnica, 26. februarja. Učiteljstvo narodne šole v Sevnici je or» ganiziralo poleg svojega izvenšolskega dela pri Sokolu še kmetijskogospodarska in go» spodinjska predavanja, ki se vrše vsako ne« deljo v šolskem poslopju. Prvo predavanje je bilo 15. t. m. dopol» dne. Predaval je učitelj g. Zomer o vzrokih splošne gospodarske krize ter njenih vpli« vih na domače razmere, posebno glede sad« jarstva in vinogradništva. Drugo predava« nje je 22. t. m. imel učitelj g. Dolgan o umetnih gnojilih. Poslušalci, sami kmetski možje, se po vsakei»* predavanju živahno udeležujejo debate. Ze po prvem predava» nju se je Jsem udeležencev prijavilo Kme» tijski poizkusni in kontrolni postaji v Ljub» Ijani, da so pripravljeni delati poizkuse z umetnimi gnojili. Prihodnje predavanje bo to nedeljo ka» kor običajno ob 8. v šolskem poslopju. Pre» daval bo živinozdravnik g. dr. Sočavec sle» Čehoslovak Šimunek ki si je na mednarodnih tekmah v Bohinju priboril naslov smučarskega prvaka Jugoslavije za leto 1931 deče: o hlevski higijeni, o prvi pomoči pri nezgodah živine in o bistvu spoznavanja kužnih bolezni. Vstop je vsakomur prost in so posebno kmetovalci vabljeni, priporoča« mo pa obisk predavanj tudi vsem drugim, saj je edino dobra udeležba v moralno za» doščenje požrtvovalnemu učiteljstvu. Tragedija rojaka v tujini Ljubljana, 26. februarja. Danes se je v našem uredništvu zglasil bivši krojaški mojster Matevž Langeršek, pristojen v Šmartno pri Celju a ni nikdar bival v slovenski domovini Pred 46. leti se je rodil v Prevaljah na Koroškem Starši so po prevratu postali avstrijski državljani, njemu pa je ostalo jugoslovensko državljan» stvo, ker za Avstrijo ni obtiral in ker ga sploh nihče ni poučil, kako je z domovin« skimi in državljanskimi zadevami. Bival pa je itak ves čas med tujim svetom se tam izučil svoje obrti in končno postal samo« stojni krojaš1-5 mojster v Innsbrucku. Še od predvojne občinske uprave v Beljaku na Koroškem je imel domovnico ter je živel v Innsbrucku v dobri veri, da je avstrijski dr» žavljan. Ko so mu povedali, da to ne zado» stuje, je napravil tudi prošnjo za avstrij» sko državljanstvo. Prošnja je šla svojo pot. on pa, da bi se izkazal še posebno lojalne» ga, se je vpisal v Heimwehr Sprejeli so ga takoj in mož je mislil, da je s tem vse v redu. V vrstah Heimwehra pa je bilo v zadnjem času vse polno sporov in intrig in kar naenkrat je postal njih žrtev tudi Lan» geršek Izključili so ga in izključitvi je v par dneh sledil oblastveni odlok, da je iz dežele izgnan kot nadležni tujec. Tako hi» tro je vse to šlo, da še svojih zadev ni mo» gel urediti in da mu je vse, kar je imel, ostalo tam. Mož, ki je povrh še bolan, je sedaj v Ljubljani in se prav težko preživlja. Pre» pričan je, da so ga izgnali zaradi tega, ker je bil priča, kako je leta 1925 Heimwehr v Innsbrucku im v Celovcu skrivala topove pred antantnimi komisijami. Požarna nesreča Gorje, 26. februarja. Danes ob 8. zjutraj je izbruhnil požar v vasi Polšica pri Gorjah ter upepelil posest» niku Simonu Ažmanu pritlično stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje. Zgoreli so vsi pridelki, nekaj kokoši in dve svinji. Eno svinjo so rešili iz hleva, a je sama tekla na» zaj Ln zgorela. Takoj so prihiteli na pomoč domači gasilci. Ker ni bilo vode, so gasilci in vaščani ometavali gorečo hišo s snegom. Mirno spanje krepi telo in duh. Pijte torei kofeina prosto crnato kavo KAVO H AG Ker stoji Ažmanovo posestvo na samem, ni bilo nevarnosti za vas. Aiman ima nad 60 tisoč dinarjev škode, zavarovan pa je bil sa» mo za 20.000 Din. Polšica je stara naselbi« na, v kateri pa, kakor zatrjujejo, že 200 let ni gorelo. Kako je ogjenj nastal, še ni ugo» to vi j eno. Afriški pesek na Gorenjskem Zanimiv prirodni pojav v naših krajih — Odkod rumen sneg? Ljubljana, 26. februarja. Kdor se je zadnje dneve vozil po Go» renjskem je opazil, da je vrhnja plast snega pokrita s tenkim slojem rumenega prahu. Ta pojav sicer ni redek, a tudi ne cuin« stven. Opazimo ga izključno pozimi, ko je zemeljska površina pokrita s snegom. Ta prah prinesejo namreč južni in južnozapad« ni vetrovi iz Severne Afrike preko Sahar» ske puščave in Sredozemskega morja proti Evropi. Če namreč dospe z Atlantskega oce» ana nad severno Afriko izredno goloboka in široka depresija, nad severno Afriko, tedaj pihajo v njenem prednjem delu južni vetro» vi, ki so pri dobro razviti depresiji izredno močni in širokopotezni. Ves ta depresijski sistem potuje nato od zapada proti vzhodu in nam prinaša oblačno vreme z dežjem, pozimi pa sneg. Tendenca teh depresij je, da potujejo poleti z Atlantskega oceana naravnost preko srednje Evrope, pozimi pa preko Sredozemskega morja in severne Af« rike. Prošli teden je ležala nad severno Afriko dobro razvita depresija, ki je povzročala stalne močne južne vetrove in obilo pada» vin pri nas. Ker so ti vetrovi pihali preko severnoafriških puščav, so zajeli mnogo naj» finejšega peska in ga prinesli seboj v Ev» ropo. Tu je padel s snegom zopet na tla. Ko se je sneg začel topiti, se je količina te» ga prahu vedno bolj razkrajala na površju in je postala tem bolj vidna. Če bi namestu snega padal dež, bi ta prah ne bil viden, ker bi mu manjkala bela podlaga in bi se sled na naših tleh, ki je več ali manj rumen» kasta, zabrisala. Na svoji nedeljski turi na Planino na Kraju v Bohinju sem opazil, da tamkajšnji vrhovi niso pokriti s tem pra» hom. Ko pa sem snežno odejo s smučki drl, sem videl, da je tudi sneg pod vrhnjo plastjo rumen. Prah je tedaj pokril tudi vr» hove, kasneje pa je zapadel nov sneg in pa zakriL Med 9. m 12. marcem 1901 je sličen prah pokril celo južno in vzhodno Evropo vse do Vzhodnega morja in Poljske Ozemlje, ki je bilo pokrito s tem prahom, je segalo od južnoalžirskih puščav do danskih otokov, torej preko 2800 km daleč. Prah je v smeri proti severu padal vedno kasneje, kar je dokaz, da izvira z juga. Meteorologi so ga primerjali z afriškim peskom in videli, da sta oba peska slična. Kvantum takrat v Evropi padlega prahu so cenili na dva mili» jona ton. Brzina širjenja proti severu je zna» šala približno 70 km na uro. Take primere so potem še večkrat opazovali. Tudi lani je baje sicer v manjši meri »>adal tak prah. Tudi na drugih kontinentih opazujejo slične pojave, celo v večji meri, tako da se prah lahko opazi tudi brez snežne pod« läge. Leta 1902 so močni južni vetrovi pri» nesli iz avstralske puščave obilo prahu proti severu, ki je popolnoma pokril celotno Ma« la j sko otočje. Dobro bi bilo, da bi čitatelji na deželi, predvsem oni na Dolenjskem, v okolici Ma» ribora in v Prekmurju, javili ta pojav Za« vodu za meteorologijo na univerzi v Ljub« ljani in to predvsem, kdaj se je pojavil prah in v koliki meri. Taki podatki so kas« neje zelo dobrodošli za znanstvena raziska» vanja. Dt. O. Reva. Doraščajoči mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Josef ove« gren-čice, ki doseza radi tega ker čisti kri, želodec in čreva pri dečkih in deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Franz Josefova« voda že pri malih največ težko zagatenih bolnikih. »Franz Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Morilec Lakner izročen sodišču Ko so v jetnišmci sprejemali Laknerja, je skušal pobegniti gojenec poboljševalnice, obsojen na 3 leta V ponedeljek 23. t. m. popoldne so orož» niki aretirali v Sapu pri Šmarju na Dolenj» Ljubljana, 26. februarja. Danes je poteklo teden dni, odkar je orožniška patrulja iz Radne pri Sevnici pri« peljala v Ljubljano morilca mengeškega nadžupnika Fr. Kušarja — Ivana Laknerja, ki je bil izsleden in prijet na domu svojih staršev v Studencu pri Sevnici. Morilec Lak» ner je bil do danes v policijskih zaporih jetnišnice v samotni celici pod strogim nad» zorstvom. Takoj, ko so ga prvi dan zašli» šali, so ga oblekli v kaznilniško raševimasto obleko. Odvzeli so mu nove čevlje, črno obleko, suknjo in vse perilo ter mu dali kaznilniško robo. Lakner se je že v policij» skem zaporu popolnoma vdal v svojo uso» do. Težko mu je bilo, da ni smel vsak dan na sveži zrak, kajti v policijskih zaporih niso odrejeni dnevni sprehodi. Ljubljanska policija skupno z orožniki je zbrala proti Laknerju ogromen obtežilen materijal, kajti osumljen je mnogih težkih vlomov in te'-vin, ki jih je izvrševal s svo» jo organizirano vlomisko tolpo. Bil je nekak glavar te tolpe. Točno ob 3. popoldne je v policijskih za» porih službujoči stražnik pripeljal v spre» jemno pisarno jetnišnice triperesmo detelji» co Antona Lampreta, Valentina Fertiča in Ivana Laknerja. Korakali so s pogledom v tla drug za drugim. Anton Lampert in Va» lentin Fertič sta pod Laknerjevim vod» stvom izvršila več tatvin. V sprejemni dvo» rani so ju že čakali nadpa^Jki. Izvršene so bile formalnosti. Lakner je ves čas zrl v tla. Je zelo bledega obraza in močno spreme» njen. Na razna vprašanja, ki so se nanašala na njegove osebne podatke, je odgovarjal tiho in prihuljeno. Vsi trije so že stari gost» je jetnišnice. Ponovno so vse tri izmerili. Lakner ie 165 cm visok. Čedno sta oblečena Laknerjeva tatinska tovariša. Po formalnostih so pazniki vsakega pose» be odvedli v samotno celico preiskovalnega zapora. Ko je La'-ner korakal iz sprejemne pisarne, je nekdo pripomnil: — Prej tako eleganten, sedaj pa v raže» skem očeta Laknerjeve ljubice, starega gro« barja Jakoba Javornika. Z večernim dolenj» skim vlakom so ga eskortirali v Ljubljano ter izročili deželnemu sodišču. Javornik je bil aretiran zaradi suma, da je dajal Lakner» jevi družbi potuho. V torek je Javornika zaslišal preiskovalni sodnik, kateremu je Laknerjeva zadeva poverjena v preiskavo. Javornik je bil včeraj izpuščen na svobodo. Ko so v sprejemni dvorani prevzemali Laknerja in tovariše, je bila nepričakovano alarmirana vsa jetnišnica. »Neki jetnik je pobegnil,« so se čuli klici. Res je bilo tako. Okrog 15. so nekateri, po Kralja Petra trgu hiteči pasantje opazili, kako je skozi glavna vrata justične palače švrknil mlad kaznje» nec in jo urno ubral proti Cigaletovi in da« lje proti Pražakovi ulici. Ljudje so hitro nanj opozorili stražnike in pasante. Ti so šli za njim. V Pražakovi ulici je kaznjenec smuknil na dvorišče Mühleisnove hiše, kjer imajo svojt pisarne tvrdka Nickelsbacher & Smrkolj in tvrdka Pogačnik. Splazil se je pri Jugoavto na hlev in se tam zaril v seno. Stražniki pa so ga kmalu izsledili in odved» li nazaj v jemišnico. Bil je 18«letni gojenec poboljševalnice, po poklicu mizarski vaje» nec. V jetnišnici imajo namreč poseben od» delek za gojence, ki so obsojeni v pobolj» ševalnico za dobo treh let. Ta gojenec je bil zaposlen pri renoviranju uradov deželne» ga sodišča Ker je bil brez strožjega nad» zorstva, je norabil priliko in izginil iz ju» stične palače. Prav kratek čas je užival zla» to svobodo... vmi. Še to : Al Capone iz -Jugoslavije O rodnem kraju slepega pevca Homerja se je v stari Heladi prerekalo sedem mest, in nobeno ni bilo pravo. V današnji moder» ni in mnogo manj okusni dobi so se pri» čele razne evropske države (prerekati o KULTURNI PREGLED »Dijak prosjak« v ljubljanski operi V vsem kulturnem prizadevanju Evrope je za nastopajočo dobo značilno, kako se odvrača od trenutnih povojnih bolnih in puhlih izrastkov, zlasti na področju vseh umetnosti; kako se stopnjema pomirjajo razburkani duhovi in se delno vračamo k zdravim solidnim nekdanjim umetniškim vrednotam, ki 90 seveda predelane v smislu modemih tehničnih in umetniških pridobitev. To je nova renesansa, konsolidacija, zdravje. Tudi »moderna« opereta, ki je hotela biti zlasti mladim ljudem dražilo najnižjih instinktov, se polagoma umika; prav nič ni čudno, da se čedalje bolj pogosto pojavljajo na operetnih odrih prenovljena in prerojena dela Straussa, Offen-bacha. Andrana, mlajšega Leharja, Suppe-ja, Millfjckerja itd. Nanovo in temeljito na-študirana, postavljena z vsemi novimi tehničnimi, slikarskimi, režijskimi, baletnim!, glasbenimi in pevskimi sredstvi, učinkujejo kot dobrodošle, življenja vredne novosti, pomirjajo gledalce in izvrstno rabijo kot zdrav, zabaven materijal s primesjo lahko prebavljive, popularne glasbene umetnosti; namenjene so najširšim ljudskim plastem, v prvi vrsti pa onim, ki si po utrudljivem dnevu žele take glasbene hrane, ki ne razburja in ne sili k razmišljanju in po kateri človek Labó zaspi... Tak je tudi Millöckerjev »Dijak prosjak«. Libreto ima svojo literarno vrednost, je celo bolj ali manj zgodovinsko resničen, poln dejanja, spretno razvit, brez osladnih lažisentimentalnosti, pa tudi brez dvomljivih dovtipov, če odštejemo ekstempore. Ta libreto bi sploh bil vreden resnejšega glasbenega peresa, kakor pa se ga je poslužil Millöcker. A tudi v muzikalnem pogledu prekaša nešteto ducatnih operetnih zmašil novega časa. Za izvajanje je treba predvsem solidnega, vestno naštudiranega orkestra; le - ta ne zahteva nič manj dela, nego resna opera. Vsaj glavne uloge je treba opremiti z opernimi pevci; dalje se je treba pošteno obleci, sestaviti okusne slike, delo kolikor mogoče sodobno zrežirati, postaviti na noge ves baletni aparat, ne prezreti in omalovaževati niti navidezno najmanj pomembnega dejstva. Če je gledališče to storilo, tedaj bo »Dijak prosjak« s svojo bogato in dovolj ljubeznjivo glasbo zalegel za marsikatero nezadostno in muzikalno manje vredno opero. Kakor je pokazala včerajšnja repriza pod taktirko gosp. Neffata in v režiji gosp. Pov-heta, bo »Dijak prosjak« zaradi eksaktnosti izvajanja in zelo posrečene splošne uprizoritve ostal dalje časa na našem odru. Zupan je bil prav imeniten Ollendorf, G osti Č zlasti pevski neoporečen Rymanovicz, Dre-novec igralski znamenit Janicki, Peček v maski Ln splošno kolosalen Enterich, dame Kogejeva, Poličeva in Ribičeva, vse zelo na mestu, delno prvovrstne; vse manjše ali večje postranske uloge so bile v vestnih in spretnih rokah. Podčrtati treba lepa, pestra izvajanja balerine Mobarjeve, baletnega mojstra Gotovina in celotnega baleta, dovolj skrbno in širokopotezno režijo, dobre slike, gladko skupno petje in živahen tempo igre. Predstava bi pač zaslužila, da bi bila boljše obiskana in imela hvailežnejše občinstvo. Frartkova »Karel hi Ana« v Mariboru Silneje kakor Latzsko ali H. Barbusse, morda tudi kakor Remarque, je vpodobil v dinamično močni obliki ekspresijonlzma L. Frank svoje doživetje vojnih grozot ln po njih zamotanih vprašanj, odnosno med ženo in možem v tej svoji drami, ki jo^ je pravkar uprizorilo mariborsko gledališče. Komad »Karol in Ana« je delo iskrenega spoznavalca in kakor Cankarjeve »Podobe« ogledalo onih težkih dni, v spomin in kot časovno izpričevalo. Zverinstva vojnih taborov, nastajajoča nostalgija, ki rodi osrečujoče privide in varljive iluzije, ki jih pobija kruta, neizproslji-va vsakdanjost, so duhovno gibalo te drame. Vojna ujetnika, Karol in Rihard, si v skuipni boli ob blagi podobi Rihardove žene Ane lajšata strahote ujetništva. Oba tipa sta bila psihološko pogodena in podana v globokem doživetju: Jože Kovič kot Karol, še silneje Rihard po Pavlu Koviču. Ob nastopu gosp. Furjana kot paznika ujetnikov je občinstvo vztrepetalo; izredno pogodena realistika v maski in govoru. To je bito pravo ujetniško taborišče, ki ga_ je izpopolnila nema dobrodušnost stražnika, gosp. Blažar ter dveh ujetnikov, gg. Gorinška ln Tovornika. Ana. žena ujetnika Riharda, je bila res ona podoba iz sanj, po kateri sta koprnela Rihard in Karol; igrala jo je z vso ženskostjo gdč. Kraljeva. Videli smo ubrane slike prvega časa po vojni Ga. D. Savinova je podala prijateljico Ane v ljubki nežnosti nekdanje tekmovalke, gdč. Starčeva pa je bila docela verjetna nesrečni ca, ki je podlegla premočnemu vplivu krvi in mesa. Njenega moža, ki se strt vrne na fronto, ko izve za sramotno nesrečo, je igral gosp. R. Nakrst v prav dobri obliki. Režija je skrbno izdelala idejno plat drame in se potrudila podati skladno podobo vse zadeve. Vodil jo je prav srečno gosp. Jože Kovič. Odkrito pa moramo priznati, da bi si sedaj občinstvo želelo kaj drugega: kajti po »Dnevih našega življenja«, »Življenje je lepo« in po »Zemskem duhu«, je ta želja dovolj upravičena. A—c. Izvoz knjig is Nemèije. Koliko knjig se izvaža iz Nemčije, pričujejo naslednje številke: Leta 1930. je šlo čez mejo 87.163 meter skih stotov knjig, in sicer največ v Avstrijo (20.095 q). Na drugem in tretjem mestu sta Češkoslovaška in Švica, ki konzumirata vsaka približno 13.000 q. Na četrtem mestu je Amerika itd. V primeri s prejšnjim letom je lani izvoz knjig padel za kakih 2000 q. tem, kje se Al Capone — ni rodil. Al Capone je vodja čikaških banditov, in stokratni milijonar. Njegov žalostni sloves se je posebno zadnji dve leti razširil po vsem svetu. Ime ga izdaja za Italijana. To» da Italijani so rekli, da je Španec Na Španskem, kjer je takisto vse v najlepšem redu, so imeli ravno dovolj časa, da so na» šli Al Caponeovo poreklo na Madžarskem. In nu, Madžari, ki imajo že od pamtiveka odlične pojme o viteštvu, so se požurili in prav natanko ugotovili, da je Al Capone doma iz Jugoslavije. Budimpeštanski »A Regel« javlja v svet — »po zanesljivih informacijah«, kajpak — da se je Al Capone v mladosti imenoval Kornelij Kapovič, rodil se je v Aradu in njegov oče še danes živi kot dninar v Veli» kern Varadinu v Rumuniji. V mla-Jih letih se je Al Caipone odločil Za mizarski poklic, a je že po dveh dneh uka pobegnil, začel krasti in slednjič pobegnil v Ameriko. »A Regge« pravi, da je policija že leta 1910 po zaslišanju očeta dognala, da sta Al Capone in Kornelij Kapovič istovetna. Kdo bi po tako močnih dokazih še ugo« varjal! Al Capone naj napiše svoje memo» are. Zanimivo, da bodo po njih najbolj hlastno planili tisti, ki se ga danes krčevito otepajo. Na kulinarično razstavo! Ljubljana, 26. februarja. Ljubljančani se ustavljajo pred učinkovi» timi Justinovimi plakati in so že tudi od» ločeni, da letos zopet trumoma poromajo v Union pogledat kuhinjske mojstrovine belih kap in še marsikaj drugega, kar se tokrat obeta v znatno večjem obsegu kakor lani in v povsem novem aranžmanu. Otvoritev II. kulinarične razstave, ki bo nepreklicno trajala le tri dni, bo v nedeljo dopoldne ob 10. Povabljeni so k otvoritvi številni odlič» ni predstavniki in gostje. Pokroviteljstvo je prevzel g. ban dr. Marušič, častni damski komite tvorijo gospa Franja Tavčarjeva, Gabriela Sernečeva, Pirkmajer jeva, Olga Pucova in Anči Kramerjeva, v častnem od» boru pa je dolga vrsta odličnih javnih čini» teljev v Ljubljani in vsej banovini. Razsta» va sama pa bo res tudi nudila najlepšo sli» ko, kako lepo stopnjo je v Sloveniji, ob« mejni pokrajini Jugoslavije in deželi vedno bolj razstočega tujskega prometa, že do» segla spretnost naših hotelskih in restavra» cijskih mojstrov ter z njimi vseh onih tvrdk, ki javne in zasebne kuhinje zalaga» jo s sladokusnimi dobrotami. . Prijave se bližajo kraju. Unionske dvora» ne bodo razdeljene v koje, ki si jih bo vsak razstavljale« uredil po svojih najboljših zamislekih. Taka konkurenca je najuspeš» nejša in sama jamči, da bo razstava v po» sameznostih in v celoti na višku. Poleg Uniona, Slona, Zvezde se bodo postavile tu» di mnoge druge ugledne ljubljanske resta v» racije, nadalje Mladika, Delavska zbornica, Krekova gospodinjska šola. Šola kraljice Marije; prvovrstno kolonijalno blago bo» sta razstavila dvorni dobavitelj Verbič in trgovec Legat, slaščice, pecivo Voltmann, Dolinar, Depa; specialne testenine Bežek, kekse Pauer. — Naravno, da bo Centralno mlekarsko društvo zopet postreglo vsem obiskovalcem z vzorci sira, Bolaffio z vin» sko pokušnjo, Juhan s skodelico juhe, na vse te dobrote pa se bo imenitno prilegla čašica prvovrstne Motohove črne kave. Se» veda, častilcem kranjskih klobas ne bo manjkalo na ogled Urbasovih in Rozmano» vih klobas, gospodinje in restavraterji pa bodo še posebej zanimali moderni Agnolovi servisi in hladilni aparati tvrdke Frigidaire. Ni mogoče beležiti imen vseh razstavljal» cev in že v naprej razodeti vseh novosti le» tošnje kulinarične razstave. Pomenili se še bomo o njih, kakor to vsi razstavljalci s svojim prizadevanjem res tudi zaslužijo. A. občinstvu obisk prav toplo priporočamo. Pridite pogledat tudi z dežele! Koroške novice Lani se je naselilo na Koroškem 33 dru» žin iz Nemčije, ki so kupile 950 oralov zemlje. Vseh naseljencev je sedaj 109, ki imajo 4811 oralov sveta. Na slovenskem ozemlju jih je 55 s 300 člani. Povprečna cena za oral je 939 šilingov. Naseljevanje pospešuje zemljiška posredovalnica »Hei» matbunda« v Celovcu, ki skrbi tudi za na» jemnike, kateri nimajo baš sredstev za na» kup posesti pri rokah. Na Koroškem je se» daj tudi več nemških mladih fantov in de» klet, da se seznanijo z razmerami in se po» tem priselijo. Lani so se začeli zanimati za Koroško tudi premožnejši krogi v Nem» čiji, ki so kupili več velikih podjetij. Na svojem zborovanju v Celovcu so sprejeli z zadovoljstvom na znanje poročilo, da se naseljencem omogočijo posojila na dolgo škadenco in najnižje obresti. Tam so dobi» li tudi navodila, kako morajo vršiti v ob» mejni deželi svojo nemško misijo in se povspeti do prevladajoče pozicije s prid« nostjo, vztrajnostjo in značajnostjo. Pri» sel j enei morajo tvoriti uspešno dopolnitev koroškega nemštva in delovati na to, da se Avstrija in Nemčija v doglednem času združita v eno državo. Celovec je štel 1. t m. 29.055 prebivalcev, moških je 13.325, ženskih 15.730. Volilno pravico jih ima 18.888 in sicer 8370 moških m 10.518 ženskih oseb. Podpiranih brezposelnih je bilo na Ko» roškem sredi februarja 14.295. V občinski seji v Rudi so sprejeli prora» čun za šolo v Gorenčah, ki kaže izdatkov 30.200 šilingov. Za pozidavo prvega nad« stropja dobi občina 15.000 šilingov poso» jila iz plebiscitnega fonda, ostanek stroškov pa bo morala oskrbeti občina. Krajni šolski svet je sklenil, da naprosi »Schulverein« za podnoro, ki bo gotovo stavil pogoje, kate» ri Rudi in Gorenčam ne bodo v korist V Škocjanu v Podjuni so imeli kuharski tečaj, ki je uspel izborno. Na razstavi se je kar trlo ljudstva, čuli pa so se tudi lepi govori o dekletih kot bodočih gospodinjah in o važnosti kmečkega stanu. Sledeča pri» reditev s petjem in tamburanjem je zado» volj ila vse. Pw*owite k „Vodnikovi družbi" / Jia Mina Kralj valčka Danes premiera ob 4., pol 8. in 9. uri V prvem nemškem govorečem filmu Ciaire Kommer, Hans Stiiwe in Fred Louis Lerch Doživljaji znamenitega dunajskega komponista * J. Straussa KINO DVOR Telefon 2730. Domače vesli * Zdravniške vesti. Banska uprava Dravske banovine razglaša, da so bili iz imenika Zdravniške zbornice črtani naslednji zdravniki: sanitetna kapetan dr. Niko.a Co-sic v Ljubljani in sanitetni polkovnik dr. Dobrivoj Stojnic, oba zaradi premestitve v Bitolj; nadalje višji okrajni zdravms v pokoju dr. Edvard Šavnik, ker je letos IS. januarja umrl, in dr. Josip Freudenthaler, sezonski zdravnik v Rimskih TopJici.h ker se nad leto dni ni prijavil zbornici in se nahaja ves čas v Adredlbe ministra za so= cialno politiko se te dni zaključujejo vo» litve obratnih zaupnikov po tovirnah. Ne= kateri inozemski tovarnarji, večinoma Nemci iz severne češke, pa so skušali te volitve zaupnikov onemogočiti s tem, da ni» so javili banski upravi ni njenp zahtevo najstarejših delavcev svojega obrata, ki morajo izvesti volitve. Ekspozitura Delav» ske zbornice je sedaj dotične inozemske podjetnike n znanila Inšpekciji dela pri banski upravi. a— Zlato poroko sta praznovala pred kr tkim 80 letni Gregor in 70 letna Ivana Škof, posestnika na Aninem hričku v Krče» vini, kjer imata tudi svojo vilo. Oba sta še čvrsta in d.obrega zdravja. Cerkvene obre? de v Marijini kapeli je opravil pomožni škof dr Tomažič ob isistenci treh duhov« nikov. Se na mnoga leta! a— lz gledališča. Priljubljeni tenorist Mario Šimenc bo gostoval v soboto kot Janko v Smetanovi popularni operi »Prodana nevesta«, že rezervirane vstopnice naj se nemudoma dvignejo, sicer se prodajo. — V nedeljo 1. marca se bo ponovila ob 15. zanimiva vojna drama »Karol in Ana«, ob 20. pa se bo ponovila priljubljena opereta sčardaška kneginja«. — Drama pripravlja »Učlovečenje« in Fin-žgarjevo »Verigo«. — Beograjska skupina moskovskega hudožestvenega gledališča bo gostovala pod vodstvom slavnih igralcev Pavlova in Grečeve v ponedeljek 2. in v torek 3. marca. Uprizorili bodo prvi večer Gogoljevo znamenito komedijo »Revizor«, drugi večer pa zanimivo dramo »Bela garda« katere snov je zajeta iz ruske meščanske vojne. V primeru zadostnega poseta obeh prvih >redstav bodo Hudožestveniki podaljšali gostovanje v sredo ter bodo uprizorili tragedijo »Rusija na razpotju«. a— Lutkovno gledališče Sokola=matice upriizor v nedeiijo, 1. marca ob 15. ••ri pravljično igro v štirih dejanjih »Gašpeiv ček v peklu«. Ponovitve ne bo. a— Delavsko gibanje za nadure Po ma» Hhorskih tekstilnih tovarnah se je razvilo pravcato delav-sk.o gibanje z i izplačevanje zakonitega 50 odst. poviška opravljenih nadur. Po nekaterih obratih so nastali za« r di tega ostri konflikti med delavstvom in inozem«k'mi voditelji podejtij, ki se bra» ni jo izplačila nadur. Nekateri podietniki so zahtevali, da bi delavstvo podpisalo izjavp s katero se odreče 50 odst. naplačilu n~d» ur, kar pa so delavci odklonili V ekspozituri Delavske zbonrce je dan na dan po.« no delavcev ki iščejo informacij in inter« vencij zaradi n'dur. pa tudi na sodišču se množijo tožbe pnoti inozemskim tekstilnim tovarnariem. Delavstvo po večini do zad» njega Časa ni poznalo tozadevnih določil zakona o zašč'tj delvcev. a— Avtobusni promet na progi Maribor— Sv. Lenart obnovljen Sentlenarška avto. busna družba bo od ponedeljka 2. m rea zopet redno trikrat na dan vozila po sta« rem voznem redu na progi Maribor—Sv. Lenart. Potnski promet na progi Sv. Le» nart—Cmurek je ukinjen še n"prej. a— Predavanja o vrtnarstvu. Zadruga trgovskih vrtnarjev za Dravsko banovino, odsek Maribor, priredi v nedeljo 1. in 8. nr1 rea. obakrat od 9: do 12. v prostorih va» jen;škega naraščaja teoretični učni tečaj za svoj vaiemški in pomočniški naraščaj. Predavali bodo prof. dr. M +ko Heric in Ava» les o razvoju rastlin in pravilni izgovorjavi rastl'nslrih imen O vzgoji cvetlic, vzor» nem vedenju in oliki bodo predavali vrt« narji Urhanec. Jemec m Boronka a— 1000 Hin je podarila pevskemu zborti 1 Glasbene Matice gospa Ida Sricklerjeva, lastnica k vame Central Zbor ji izreka :skrcnft zahvalo. a— Ponesrečen trgovski potnik V sredo proti večeru se le neki trgovski potnik vo» ril z avtntn i z Pesnice proti Mariboru. V bližini odcepki ceste proti Sv. Lenartu je našel na cesti neznanca, okrog 60 leta sta» Veliki dogodek v nedeljo* dne 1. marca: Pričeteb nove zgodbe s slikami Vrtlsutrselc In šiionoska MED MALIMI OGLASI v »JUTRU« rega, vsega krvavega po obrazu Možakar je tožil tudi sicer p hudih bolečinah sti v nogah. Avtomobilist je odp»!jal neznanca na policijo v Maribor, kjer so ugotovili, da gre za trg. potnika Raimunda Hergo \z Du» naja, k.i je prišel 23. t m. v Maribor. Pre=> peljali so ga v bolnico. a— Na zledenelih tleh je padla včeraj zjutraj med 2 .in 3. uro, ko se je vračala z družabne prireditve, v Bad lov i ulici b ro» niča Tenchert iz Maribora. Z reši krm avtom so odpremili v sanatorij g. primarija dr. černiča. a— Nezgode, 65 letna Marija Bauer je v Frankopanovi ulici na oledenelih tleh tako nesrečno padla, da si je zlomia desn^ nogo v členku. — Enaka nezgoda se je pripetila na Koroški cesti posestnicj Marjeti Sutovi iz Sobri pri Bresternici. Pri padcu na robu pločnika si je prebila levo koleno. Obe po» nesrečenki je reševalni avto odpeljal v splošno bolnico. a— Težka nesreča v kurilnici drž. želez» nie. V sredo pppoldne je 30 letni Josap Pauko iz Stražgoncev pri Ptuju pri poprav» Ijanju neke lokomotive padel med delom z mokrega tenderji med odbijače, ki so mu stisnili prsni koš in polomili več reber. Pati» ko si je vrh tega zlomil tudi desno roko in dobil še razne diruge poškpdbe. Ponesre» čenča so takoj prepeljali v bolnico in je njegovo stanje zelo resno. a_ Iz kinematografov. Grajski: v petek Willy Forst »Gospod po naročilu«. Union: od četrtka dalje »Vihar nad Mont-Blanconv sijajna govoreča in zvočna drama z visokih planin. Apolo: v soboto in nedeljo: »Črni jahač« Fred Thomson. Iz Celja Hudožestveniki pridejo v Celje. V nedeljo 1. marca ob 20. bodo vprizorili v mestnem gledališču Gogolievega »Revizorja«. Sezite čim prej po vstopnicah, ki j l'i je še dovolj na razpolago. Dobe se v knjigarni Goričar & Leskovšek. e— Upravni odbor krajevne Protituber-kulozne lige v Celju se je na seji 25. t. m. konstituiral takole: predsednik Bogomir Zdolžek, I. podpredsednik dr. Ivan Rajšp. H. podpredsednica Fanica Stermecka, III. podpredsednik dr. Jakob Rebernik, tajnik Viktor Smigovc, njego-v namestnik g. Franc Rojnik, blagajnik Anton Gorup, njegov namestnik Josip Jagodic. Odbor je na seji nadalje razpravljal o sestavi finančnega načrta in o dolračitvi smernic bodočega ligi-nega dela. Članarina znaša za redne čiane letno 12 Din, za podporne člane 50 Din in za ustanovnike 1000 Din. Na vse denarne zavode in ustanove ln večja industrijska podjetja bodo vložene po izvoljenih delegatih Mariji dr. Goričanovi in dr. Jakobu ftc-berniku pismene prošnje za podporo in za pristop k ligi med ustanovnike. Pobiranje letne članarine za ligo je poverjeno Antonu Korenu in se meščani naprošajo, da ga ie odklanjajo. Dolžnost vsakogar je, da sto^i v vrste bojevnikov proti j etiki in da lig» podpira v tem boju. e— Opozorilo javnosti. Sresko načelstvo razglaša, da bo sprejemalo odslej stranke le vsak torek in soboto od 8. do 12. dopoldne. Ostale dni v tednu se stranke ne bodo sprejemale, razen v izredno nujnih in neodložljivih primerih. Stranke naj se točno ravnajo po tej določbi, da ne bodo brezuspešno in zaman tratile časa in de-narja. e— Strašna posledica žalosti. V celjsko javno bolnico je bila pripeljana 47-letna vdova Uršula Gunžetova, kočarica iz Me-stinja. Pred 2 dnevoma ji je nepričakovano umrl mož, kar jo je tako potrlo, da je pričela blazneti in se je v hudem obupu zaletavala z glavo v zidove s tako silo, da se je občutno poškodovala na glavi. Njeno stanje se tudi v bolnici zaenkrat še ni nič izboljšalo in bo sirota le počasi okrevala. e— Z drevesa je padel. V škofji vasi pri Celju je padel z drevesa 46-letni posestnik Karel žlavs tako nesrečno, da si je zlomil levo golenico. Ponesrečenca so prepeljali v celjsko javno bolnico. e— Ni samomor. Poročali smo, da je izginil 20Ietni brezposelni mesarski pomočnik Bernard K. iz Spodnje Hudi nje. Včeraj pa se je zadeva pojasnila. Dočim so člani gasilnega in reševalnega društva, poMcija in ostalo občinstvo 2 dni vneto iskali po vsem pobočju Starega gradu Bemardovo truplo in ga je grobar prišel iskat že kar s krsto, je sede! obupani Bernard v neki predmestni gostilni in zbijal zabeljene šale na račun svojih reševalcev. Včeraj dopoldne pa se je pojavil tudi v mestu na veliko začudenje vseh onih. ki so bi!i prepričani, da si je ta naša dolina solz vendarle enkrat oddahnila od Bernardove muhavosti. e— Lovski ples. V krasno okrašenih prostorih Narodnega doma bo 28. t. m. ob pol 9. lovska plesna prireditev, ki obeta mnogo neprisiljene zabave in lepega razvedrila. Ne zamudite prilike in poselite to svojevrstno prireditev. Dobro došli vsi, ki lijubiifce zeleno bratovščino! e— Mestni kino v Celju bo predvaiai drev! ob pol 21. krasni nemšk' film iz zim-skosportnega življenja »Sin be' h planina V glavnih vlogah nastopajo Louis Trenker, Karl Steiner In Renate Möller. Ali si že ^dnikove družbe? >m»ntHMniiiili Za poslado: «r •Mirim coRolado iihiiiimimmuimmhiiiimm,, Iz Kranja r— Kino Narodni dom. V soboto 28. te» ga meseca ob pol 9 zvečer m v nedeljo 1 marca ob 4., 6. ;n po! 9 uti zvečer »Dijak plesalec«, izvrstna ve'emestna veseloigra v 6 dejanjih. Glavne vloge: Willy Fritsch in Stizy Vernon V nedeljo ob 6. s spremlja* njem jazz-orkestra. r— Jutri v kavarni Narodni dom družab» na zabava s plesom brez vstopnine. Iz Škofje Loke šl— Občni zbor škofjeloškega Rdečega križa se je vršil pred kratkim v mestni po» svetovalnici. Udeležba članstva je bila do» kaj pičla, ko je otvoril skupščino vseletni, zaslužni predsednik društva g. Avgust Blaž» nik. Rdeči križ šteje okoli 80 članstva. — Včlanjene so občine Škofja Loka. Stara Lo» ka in Sora Rdeči križ ima v zasnutku ure» di tev bolniške sobe v mestni ubožnici na Spodnjem trgu za 6 postelj (stroški 16.000 Din). šl— V ledenih vodah Selščice. Škofjelo» čanom je še v živem spominu ko je meril drzni Andrej svoje sile s skokom v Selšči» co, in že se je nudil te dni nov dogodek. Nekemu možakarju je odnesel veter s ka» pucmskega mostu klobuk v vodo. Še pre* den so se ljudje prav zavedli, je gologlavi človek obšel bližnje hiše, odložil obleko m se snustil za klobukom v vodo. Toda lede» ni nlad mu očividno ni prijal. Ves premra» žen in drgetajoč je moral neznanec na breg. Klobuk so ujeli ljudje pri Labovem mostu. šl— Ustavljen promet Veliki snežni za» meti po vsem škofjeloškem okraju so z na» stopom južnega vremena tako poslabšali cestišča, da je bil s koncem preteklega ted» na ustavlien "es avtobusni promet s Selško in Poljansko dolino in je težko reči kdaj bo zveza z dolinama zopet otvorjena Moč» no okrčeni osebni in blagovni prevoz oskr» bujejo s sanmi Redna pa je zveza Škofje Loke s kolodvorom, ker g. Eržen kljub ve» likim naporom promet vzdržuje. Iz Novega mesta -n— Kino »Meteor« bo predvajal film »Neoženjeni soprog« v petek, soboto in ne» delio, vsakikrat ob 16., 18 in 20. uri. Iz Litlie i— Vrtnarsko —cdavanje. Drevi ob 19. bo predaval banski sadjarski nadzornik g. Andrej Škulj o vrtnarskih zadevah. Preda» vanje bo v tukajšnji osnovni šoli. Vstop brezplačen. Pridite! i— Darila za Ciril in Metodovo družbo. Namestu venca na krsto dolgoletne članice CivlD g. Josipine Koblerjeve je nabrala gdč. Pavla Meškova 325 Din za CMD Učiteljski zbor iz Šmartna nri Litiji pa je naklonil v isti namen 105 Din namestu venca na grob nedavno umrle matere «merskega šolskega upravitelja g. Maksa Kovačiča. Iz Trbovelj t— Praznovanje. V mesecu marcu se bo v naših obratih praznovalo 15 dni in delalo samo 16 dni. t— 1'rosvetna šola Sokola. V soboto 21. t. m. zvečer je predav .1 učitelj br. Jule No» vak d zgodovini telovadbe. V lepo zasno» vanem referatu nam je pokazal razvoj telo» vadbe od najstarejših časov do d'nes Gr» ki so največjo pozornost posvečali harmo» nični vzgoji duha in telesa Rimljani so v pogledu telesne vzgoje zaostajali za Grki. Ohr čali so večjo pažnjo umstveni vzgoji, telesni pa le v toliko, v kolikor so jo potrebovali kot dobri vojaki. V srednjem veku je prevladal nazor, da je človeško živ» Ijenje samo priprava za življenje na onem svetu. Telo se n- negovalo, dostikrat pa naravnost uničevalo, da se duša čimprej Osvobodi spon, ki so jo vezale na ta svet. Izjemo je tvoril le viteški stan, ki se je uril vmečevanju, jahanju, plavanju in drugih telesnih spretnostih Humanizem ie zahte» val človeško ali humano izobrazbo. Vzor so mu bili stari klasični narodi. Uvedla se je zopet skrbna teelsna vzgoja, V Nemčiji se je začel zanimati za splošno telesno vzgojo Jahn, ki je ustvaril podlago turner» stvu. Na Švedskem s,o gojili tako zvano zdravstveno telovadbo. Med Slovani so bili prvi Čeh1 (Tvrš in Fiigner), ki so nam ustvarili Sokòlstvo, ki je postato v teku let vseslovanska telovadna organizacija. Iz Hrastnika h— Kino Narodni dom bo predvajal v soboto in nedeljo film o junakih morskih globin i z svetovne vojne »Podmornica šte* vilka 24«. — V nedeljo ob 5. uri uprizore gralci Športnega kluba Hrastnik v Narpd» nem domu veseloigro »Namišljeni bolnik«. — Zdravnik g. dx Arnšek bo pred ;val v nedeljo ob 3. popoldne v šoli članom ga» silnega društva o prvi pomoči pri nezgodah. h— Dva mladoletna tatica so prijeli na= šii orožniki. Pri prvem 16 letnem Jakobu Hochkrautu so n šli moške škornje in otroške snežke. Oboje je izmaknil iz gar» derobe Narodnega doma S svojim drugom E d vinom Kramžarjem sta pa priznala tat» vino dveh zajcev, ki sta jih odinesla iz hleva krojača g. Arnška. Obenem sta pa pustila še vratca od zajčjega hleva odprte, t ko da so ostale štirje zajci ušli iz hleva in jih ni bilo več nazaj. Ukradena dva zajca sta ma» lopridnika skuhala in snedla doma v odsot» nosti staršev. Prikuho v obliki krompirja sta pa dobila v kleti gostilne Zavrašek. Ma» lopridnika imata na vesti morda še več ma» lih tatvin. Iz Ptuja i— Karel ta Ana, zelo napeta in pretresljiva drama, se bo uprizorila na ptujskem odru v ponedeljek 2. marca. Gostovalo bo mariborsko gledaJišče. Režiral bo Kovič. j— Kino. V soboto 28. t. m. ob 8 uri in v nedeljo 1. maTca ob pol 19. in pol 21. »Po» rabljene osebe« Iz Braslovč br— Sokolova maškarada je bila na pustni torek s tekmo najoriginalnejših mask. Prvo nagrado je dobila gdč. Emiča Pretnarjeva z g Adolfom Sušcem iz Šoštanja, ki sta bila res najoriginalnejši par tega večera, drugo gdč. Kati Malingerjeva ln tretjo g. Rojäek. Najlepša zahvala vsem cenjenim gospem in gospodičnam, ki so pripomogle do tako lepo uspele maSka-rade. br— še vedno smo BraslovCanl brez avtobusne zveze. Na Braslovče še vedno ne vozi noben avtobus, čeprav že ni več snežnih žametov. Res je bila cesta takšna, da ni bilo mogoče niti s sanmi se peljati po njej, kaj šele z avtobusom. Krivda je pa na tem, ker ni bila cesta pravilno raz-orana. Na nekaterih mestih so kar po njivah napravili gaz. Kje pa se nahaja plug, ki ga je občina posedovala? če ga ni več, naj se nabavi nov. Iz Slovenske Bistrice sb— Inšpekcija garnizije. Od 23. do 25. t. m. je inspiciral komandant konjeniške divizije brigadni general g. Dokič iz Zagreba sloveniebiatriško I. divizijo konjeniške artiljerije. sb— Licitacije za dobavo gramoza na okrajne ceste sloven jbistriškega sodnega okraja se bodo vrš le 9. marca ob 9. v pro» štorih bivšega cestnega odbora v S!. Bi» strici. Posamezno se bo oddala dobava, iz» delovanje, dovoz in zlaganje tolčenca za na» slednje cestne predele: Slov. Bistrica—Polj» čane — Mislinje, Konjice — Poljčane — Maj» šperk; Pečke—Slov. Bistrica, Ptujska gora— Vrhloga, Slov. Bistrica—Š kole—H jdina, Gornja—Spodnja Polskava, Pekel—Laporje, SI. Bistrica—Sv. Martin n P.. S'ov Bistri» ca—Tinje ter kolodvorski cesti SI. Bistrica in Poljčane. Za n "štete proge je potrebno 3615 kubičnih metrov gramoza v proračun» nane-m znesku po 279.690 Din L:citacija bo jstmena, sprejemajo se pa tudi pismene ponudbe, ki morajo b'ti kolkovane s 100 di» narje-v. Vsak licitant mora položiti 10 odst. kavcijo, te pa ni treba poV>žiti pesestn kom nepremičnin, katerih vrednost dosega vsaj 15 odst. proračunanega zneska Dobave se bodo morale izvršiti najpozneje do 30. sep» tembra, sb— Gostovanje celjskih diletantov. Sokol priredi v soboto 28. t. m. ob 20. v dvorani hotela »Beograda« dvoje veselih spevoiger (operet), in sicer »Snubač« in »žene je treba«. Gostovali bodo iz prijaznosti celjski diletantje. To bo po večletnem presledku prva gledališka prireditev našega Sokola. Zato po pravici pričakujemo, da bodo meščani posetili predstavo, in to tem bolj, ker je snov obeh enodejank polna humorja. Vstopnice se dobijo v predprodaji pri prosvetarju Romu. sb— Za lovce. 4. marca bo v gostilni Watland občni zbor Lovskega društva, v soboto 7. marca pa priredi mariborska podružnica SLD pri nas lovski dan. Pozivamo lovce slovenjebistriškega okraja, da se lovskega dneva polnoštevilno udeležijo. sb— Živinski in kramarski sejem 24. te» ga meseca je bil še dovoli živahen Manj» kalo je le kupcev na živinskem tržišču. Ve» čina kmetov torej ni prišla na svoj račun zlasti še, ker so cene zelo p die. Dogon ži» vine je znašal 264 glav. večinoma pitanih volov. Prihodnji mesec bosta izjemoma dva sejma in sicer 11. marca in na cvetni pe» tek 27. marca. sb— Licenciranje bikov za naš okraj ho 10. marca ob 10. na Spodnji Po'skavi. ob 14. na v Slov. Bistrici in 11. marca ob 8. na Štatenbergu ter ob 13. v Poljčanah. Tri» gnati je treba vse bike, stare nad 15 me» scccv. GOSPODA Preureditev občinske trošarine v Ljubljani V zvezi s proračunom za leto 1931. je mestna občina ljubljanska sestavila tudi predlog naredbe o občinski tr-^arini .n d v» ščini na blagovni promet, ki ppmem preure» ditev občinskih trošarin v Ljubljani Kakor znano je bila lani v aprilu uveljav» Mena nova razširjena tarfa občinske trošarine in se je tudj prejšnja uvozmna pri» čela pobirat: kot trošarina. Nove trošarine pa so, kakor znano, dale povod pritožb m trgovcev, ki jim je bila zar di pobijanja trošarine zmanjšana konkurenčna zmožnost n-sproti trgovcem izven mestnega okoliša, katerih b'ago ni bilo obremenjeno s troša» nno. Trgovci so se predvsem op rali na do» ločbo trošarinskega zakona, ki pravi, da smejo občine nalagati občinsko tre« nno le na predmete, potrošene na ozemlju občine. Nova naredba pa razlikuje zopet tarifo /a občinsko trošarino in tarifo za občinsko davščino na blagovni promet (uvoznano), tako da se bodo v bodoče določbe trošarin» skega zakona lahko uporablj le le na tro* šarino in ne na uvoznino Splošne daoebe naredbe veljajo smiselno tudS za pobiranje občinske davščine na blagovni promet ne p i določbe, ki se nanašajo na prosta skia» d SCB. Postavke novih tarif so ostale nespreme» niene kakor v dosedanji skupni tanti V ta» rifo občinske trošarine so vneseni predmeti za prehrano in uživanje, m sicer alkoholne pijače, živina, meso in mesni izdelki, perut» ntrta, ribe, sadje. moka. riž; sir lediIno olje. milo, čokolada, kava, čaj delikatese kolo» nijaio blago. mleko in poljski pndelki Vsi ostali predmeti pridejo v tarifo občinske d 'arščine na blagovni promet. V proračunu je predviden donos trošarin z vsoto 12.6 milijona Din. donos davščine na blagovni promet pa z vsoto 7.3 milijona dinarjev, skupaj torej 19.9 milijona Dm. V lanskem proračunu pa je bil P^deota donos v višini 18.5 milijona Dm Čeprav na so se povišane trošarine pričele pobirati feìe % aerila pret. leta in so bile v jeseni nekatere postavke zniz ne, znaša za pretek» lo leto finančni efekt 19.2 mriijona Din Do» nos za letošnje leto je torej previdno kal» kuliran. Zloraba ugodnosti po za; konu o prisilni poravnavi Kakor ie bilo pričakovati, se od dne do dne množe razglasi o uvedbi prisilnih poravnav izven koukurza, kar pričajo tudi številke insolvenčne statistike. Kdor pozna naše gospodarske prilike in zlasti kdor zasleduje način izvrševanja trgovskih obv.-izno-sti, ve, da se prisilne poravnave ne množijo samo zaradi splošnih neprilik, ampak tudi zato, ker nudi zakon o prisilni poravnavi kljub različnim kartelom brezvestnim dolžnikom še vse preveč prilike za izkoriščanje upnikov. ,. . • . Industrija in veletrgovina, ki sta pn tem v prvi vrsti prizadeta, in do gotove mere tudi denarni zavodi, bodo morali zato ne le iz lastnih interesov, ampak tudi iz splošnih gospodarskih razlogov, osredotočiti svoje prizadevanje proti temu izkoriščanju, ker jih bo sicer čas prehitel in jim prizadejal neprecenljivo škodo. Društvo industrijcev in veletrgovcov v Ljubljani je zato pokrenilo akcijo med svojimi člani, naj brez odlašanja prijavijo vsako insolvenco in založijo pri društvu svoja pooblastila, da bo društvo moglo kar najhitreje zbrati vse potrebno gradivo za ugotovitev upravičenosti ali n .»opravičenosti predlagane poravnave in na podlagi pooblastil ukreniti, da se interesi članov kar najbolje zaščitijo Akcija društva ni naperjena proti odjemalcem, bi zaidejo v prekären položaj po nesreči, pač pa je naperjena proti brezve-stnežem, ki izrabljajo obstoječe stanje. Zato ie smatrati, da bodo akcijo pozdravili vsi. ki želijo ozdravljenje naših gospodarskih razmer, in da ji bodo posvetili vso pozornost in podporo, ki je potrebna. = Novo rekordno nizko stanje obtoka bankovcev. Padec obtoka bankovcev pod 5 milijard ie že v zadnjih izkazih vzudil pozornost. Izkaz od 22. t m. pa beleži novo rekordno nizko stanje obtoka, ki je ponovno nazadoval za 183 na 4727 milijona Din. To nazadovanje obtoka je nastopilo zaradi znatnega povečanja državnih in privatnih žirovnib vlog, čeprav je Narodna banka v zvezi s povečanjem deviznih rezerv (z nakupom deviz) izdala za 100 milijonov bankovcev. Povečanje žirovnih vlog pa je seveda znaSalo preko 200 milijonov Din. Devizne rezerve, ki so v zadnjih treh tednih nazadovale za 185 milijonov Din, so se v tret.fi četrtini t m. povečale za 103 milijone Din. Stanje od 22. t. m. je bilo naslednje (v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju od 15. t. m.): aktiva: kovinska podlaga 231.1 (4- 10.4), saldo raznih račnnov 529.9 (+ 92.6), posojila na menice 1266.6 (— 27.1), lombard 202.9 (— 0.2); pasiva: obtok bankovcev 4727.3 (— 133.2), žirovne obveznosti nasproti državi 218.2 (4- 109.5), ostale žirovne obveznosti 906.4 (+ 75.7), razne obveznosti 147.1 (+ 24.2). = Hmeljski nasadi v Vojvodini reducirani na eno desetino nasproti letu 1926. Zagrebški sObzor« poroča, da so bffli v Vojvodini in Sremu hmeljski nasadi tudi letos reducirani od 2000 na 1600 katastralnih oralov, tako da znaša sedaj površina teh nasadov le še eno desetino površine iz leta 1926., ko je dosegla maksimalni obseg 16 tisoč oralov. Dalje poroča ta list, da so vzorni vojvodinski hmeljarji že sedaj v predprodaji prodali okrog 5000 kg novega hmelja po 20 Din (?) za kg. = Peti milijon brezposelnih v Nemčiji, število breziposelnih delavcev v Nemčiji je v prvi polovici februarja doseglo nov rekord 4,991.000, torej le za malenkost manj kakor 5 milijonov nasproti 2.685.000 ob koncu prvega polletja pret. leta, odkar kaže statistika stalno naraščanje. Vendar pa je prirastek v prvi polovici februarja manjši nego je bil prejšnje mesece in ga pripisujejo predvsem sezonski brezposelnosti, ki se kaže baš v februarju. Navzlic temu pa je petmilijonska armada brezposelnih delavcev v Nemčiji znak brezprimernih gospodarskih težkoč. = Uradni tečaji za mare. Finančni mini» ste-r je za mare določil naslednje uradne tečaje: 1 napoleondor 218.60 Din, 1 zlata turška lira 249.—, 1 angl. funt 276.—, 1 dp» lar 56.60, 1 kanadski dolar 56.30, 1 avstr šiling 7.98, 1 belga 7.92, 1 madž. penga 9.90, 1 brazilski milrajs 5.25. 1 egiptski funt 283.—,. 1 urugv ;jski pezes 36.—-, 1 argent. pezos 14.40, 1 turška pap. lira ali 100 pja» strov 26.80, 100 zlatih frankov odn švic r» skih frankov 1095.90, 100 frane, frankov 222.70. 100 ita0g« in »0ge< 245 - 265, *2« 215 — 230 : »5« 185 do 195: j>6< 175 - 185; >7« 140 — 145; >8« 105 — 115. Otrobi: baški 95 — 97.5; sremski in banaški 90 — 95. -f- Budimpeštanska terminska borza (26. t. m.). Tendenca čvrsta, promet miren. — Pšenica: za mare 14.81—14.S2 (14.80), za maj 14.94—14.95 (14.90); rž: za mare 11.11—11.13 (11.10), za maj 11.21—11.22 (11.20); koruza: za maj 12.50—12.52 (12.50), za junij 12.77 do 12.79 (12.80), tranzitna za maj 9.80—9.82 (9.80). Damam je neobhodno potreben! Sport Medklubske skakalne tekme bo priredil športni klub Bratstvo na Jeseni* cah v nedeljo 1. marca ob po' 15. pod čast* nim pokroviteljstvom dr. M. Obersnela na 20 meterski skakalnici »Lada Kočarja« na Jesenicah. Prijavnino 10 Din za tekmovalca je treba vposlati skupno s prijavo na športni klub Bratstvo, Jesenice, Gorenjsko, najkasneje do 1. marca 12. opoldne. Žrebanje in zdrav* niški pregle ' bo pol ure pred skakanjem na skakalnici Zveze vlakov so iz vseh strani zelo ugod« ne, tako da je vsem tekmovalcem mogoče, da dospejo z vlakom okrog 14. na Jesenice. Vodstvo tekme je v rokah smuško tehnič» nega odseka SK Bratstvo. Vsi tekmovalci morajo biti verificirani pri JZSS. Tekmuje se po pravilniku JZSS. Prvi dobi skakalne smuči, drugi in tretji častne kolajne. Razdelitev daril ter razgla» sitev rezultatov, bo istega dne ob 17. v So» kolskem domu na Jesenicah. Pritožbe je via» gati na razsodišče v smislu pravilnika za smuške skoke JZSS. V primeru, da bi se prireditev ob neugodnem vremenu ne mogla vršiti, bomo to pravočasno sporočili v ča» sopisju. Alpsko smuško tekmo za prehodno da» rilo Kranjske industrijske družbe na Jese» nicah bo priredil TK Skala, podružnica na Jesenicah v nedeljo 8. marca. Start Rožca» sedlo, cilj Planina » Sv. Križ. Proga 6 km, višinska razlika 660 m. Pismene prijave je poslati na podružnico TK Skala Jesenice najkasneje do 6. marca. Naknadne prijave na dan tekme pred žrebanjem ob 8. pri Ko» pisarju v Sv Križu. Startanje dovoljeno sa» mo pri JZSS verificiranim tekmovalcem. Razglasitev rezultatov »pri Jerci« ob 15. — Poleg prehodnega darila, ki je razstavljeno v trgovini R. Mežik. je razpisanih še tro* je ličnih diplom I. do III. za posamezne tek« movalce. Vabljeni vsi klubi, smuski odseki in društva. SK Ilirija (smučarska sekcija). Danes ob 19. sestanek tekmovalcev zaradi udelež» be na teikmi v smuku na Zelenici. — Lahko» atletska sekcija ima sestanek načelstva da* nes ob 20.30 v kavarni Evropa. Va?no! šaljivo Itofetno tekmo priredi Zimsko* športni odsek SPD Maribor v nedeljo 8. marca. Start ob 9. zjutraj pri Mariborski koči. Cilj Istotam Prijave se sprejemajo do začetka tekme, na kar opozarjamo posebno »kanone« iz inozemstva. Prijavnina 5 LHn za osebo. (hrioa. inSIuenca) skrbe prečesto ljudi, zlasti rodite-telje, ki se tresejo zaradi svojih otrok. Oblasti priporočajo za spre-čevanje infekcijskih bolezni največjo opreznost in čistočo. je vedno laže nego boriti se proti infekciji, ki je že nastopila. Po sedanjih izkušnjah je znano, da prihajajo bakterije skozi organe za sopila v telo. Zaradi tega morate vsako jutro in tudi nekolikokrat preko dneva izpirati svoja usta in grlo z mlačno vodo, v katero na-kapate nekoliko 99 francoskega žganja. Njeno dobrotvorno delovanje je poznano že cele decenije, a tudi z Vaše strani boste dosegli uspeh v pobijanju prenašanja infekcije. Dobiva se povsod. Razpis cross country a za prvenstvo Ljubljane. ASK Primorje v Ljubljani raz* pisuje na dan 22. marca ob 11. dopoldne 10 km cross*country za prvenstvo Ljublja* ne. Proga tekmovanja se bo pravočasno ja» vila. — Prijave treba poslati do 15. marca ob 12. na naslov S. Sancin, Ljubljana, Tav» čarjeva ulica 1*111. Prijavnina in drugi po* goji tekmovanja analogni saveznim pogojem za državno cross»countrv prvenstvo. Redna letna glavna skupščina SK Brat* stvo na Jesenicah bo 1. marca ob pol 10. dopoldne v stranski dvorani Sokolskega do« ma na Jesenicah. Ker je dnevni red skup* ščine izredno važen, se pričakuje udeležba vsega članstva, dobrodošli so tudi prijatelji društva. — Popoldne ob 15. bo medklubska skakalna tekma, o čemer poročamo na dru» eem mestu. Vremensko poročilo s Pohorja: Pri Mariborski koči in Ruški koči na stari pod» lagi 20 cm novega snega pršiča. Tempera* tura —6. Smuka idealna. Prognoza za ne» deljo povoljna. Sankališče uporabno od Ru* ške koče do Ruš. Športni drobiž Na ponedeljski seji upravnega odbora JNS se je tudi razpravljalo o vprašanju sklicanja glavne skupščine, na kateri bi se sklepalo o načinu odigranja državnega prvenstva. Kakor znano, je redna glavna skupščina odklonila uvedbo lig. Vendar pa se nikoli ni smatralo, da je to vprašanje definitivno reseno. Na posamezne podsa-✓eze in klube je JNS nedavno poslal vprašanje, ali so za lige ali ne. Na ponedeljski skupščini se je razpravljalo o položaju, ki je nastal po odgovoru interesiranih klubov in podsavezov. Ker se ni dosegel sporazum, se je sklenilo, da se to vprašanje kakor tudi vprašanje sklicanja izredne glavne skupščine odgodi do prihodnje seje. V nedeljo se bo nadaljevalo jesensko prvenstvo v Zagrebu, ki še ni končano. Sedanje stanje je naslednje: Hašk 7 6 1 0 29:9 13 Gradjanski 7 6 0 1 26:7 12 Concordia 7 4 1 2 19:11 9 Železničar 7 3 1 3 17:13 7 Viktoria 7 3 0 4 10:15 6 Grafičar 7 1 2 4 10:17 4 Sokol 7 1 2 4 4:13 4 Sparta 7 0 1 6 0:24 1 Na skakalnici v Davosu je Norvežan Siegmund Ruud izven konkurence v krasnem slogu skočil 81 m. V konkurenci je zasedel drugo mesto za Švicarjem Kauf-mannom. V soboto se pričnejo tekmovanja za svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju. Za svetovno prvenstvo gospodov, ki ga brani Dunajčan Schäfer, se je prijavilo 12 konkurentov, med njimi seveda Schäfer, dalje inž. Sliva iz Prage. Dosedanja prvakinja Sonja Henie bo morala braniti svoj naslov proti desetim tekmovalkam. Najnevarnejša ji bo vsekakor Dunajčanka Fritzi Burgerjeva. Dosedanje svetovno prvenstvo dvojic drži zakonska dvojica Bru-net iz Pariza. Za to tekmovanje se je javilo 10 parov, manjka pa dvojica Brunet. Pač pa bo gospod Brunet startal pri tekmovanju za svetovno prvenstvo gospodov. Zanimivo je, da večkratni svetovni prvak Šved Gillis Grafström ne bo startal. Ze drugič bo torej prepustil ponosni raslov svetovnega prvaka brez borbe zmagovalcu. Največ šans v tem tekmovanju ima seveda sedanji prvak Schäfer. Primorske novice Leta 1913. je bilo v tržaških osnovnih šo* lah nad 28 tisoč otrok. Prebivalstva je šte* lo mesto takrat 242 tisoč. V preteklem šol* skem letu 1930. je bilo v tržaških osnovnih šolah samo 22.705 otrok. Prebivalstva šteje mesto sedaj 250 tisoč. Fašistični tisk sezvi* ja ob ugotovitvi znižanega števila šolskih otrok, končno pa mora priznati, da je pol« no italijanskih družin, ki ne pošiljajo svo« jih otrok v šolo in na vprašanje, zakaj ne, odgovarjajo, da nimajo denarja za knjige in obleko, zato pa drže otroke doma. Od» šle so pač iz Trsta družine, ki so znale ce* niti šolski zakon, in došle so italijanske družine z juga, navajene analfabetizma.. V ulici Lazzaretto Vecchio št 8. v Tr* stu so otvorili skladišče istrskih vin in po raznih ulicah nekaj vinotočev. Fašistična zveza istrskih kletarskih zadrug pripravlja skladišča tudi v Puli, Gorici. Reki, Tržiču, Turjaku in Šempetru na Krasu. Pri otvo» ritvi so govorniki značilno pozdravljali rta* lijanskega istrskega vinogradnika ... V Opatiji se je vršilo zborovanje zdravi» liških interesentov, na katerem so razprav» ljali o prikloipitvi obrežne cone občine Veprinac z Iko in Ičiči k opatijski občini v svrho polnega razvoja vsmga obrežnega turističnega teritorija. Nekateri so bili pro* ti pridružitvi, boječ se novih davčnih bre* men zbog velike zadolženosti opatijske ob» čine in zdraviliške uprave. Predlog za pri» klopitev je bil končno sprejet Iz življenja in sveta V Pasteurjevem zavodu v Parizu Prof. August Pettit preiskuje iz Afrike poslano opico, da proučuje na njej simptome rumene mrzlice. Omnibus posekal hudiča Cerkev občine Duffield v angleški grofiji Derbyshire leži nekoliko oddaljena od kraja, kar daje komodnim Duffieldčanom priliko za izgovore, da jim ni treba posecati službe božje. Cela stoletja so se duhovni pastirji v tem kraju borili proti tej komodnosti, a šele novi župnik je našel pravo sredstvo. Kupil je omnibus, ki ga šofira sam, in s tem omnibusom se vozi vsako nedeljo pred vrata svojih ovčic in jih pobira pa prevaža v cerkev. Akcija je imela uspeh in tako se je lahko pohvalil premeteni pastir v nekem cerkvenem listu pod naslovom »Omnibus je posekal hudiča« na sledeči način: »Že tisoč let so duffieldski verniki baje radi prevelike oddaljenosti cerkve in hudiču v veselje zanemarjali službo božjo, a novi župnik jo je hudiču pokazal. Za dvanajst beličev se lahko vozi vsak vernik v udobnem omnibusu izpred lastnih hišnih vrat do cerkve in nazaj. « Kajti to smo še pozabili omeniti, da je nova komoditeta, ki se ponuja z omnibusom duffieldskim vernikom, nekoliko dražja od prejšnje komodnosti, ki jih ni stala nič. Gospod Bog in Nemec Nemci vživajo kljub vsemu v svetu sloves pametnega in treznega naroda. Njih voditeljem sicer svet ne more priznati teh lepih lastnosti, ker so v letih 1914 do 1918 pokazali svojo popolno brezumnost in politično nezrelost. Znano je, da je Bethmann-Hollweg, predsednik nemške vlade, označil svetovno vojno kot končni obračun med slovanstvom in nemštvom, pozabljajoč, da je v nemški armadi na tisoče in tisoče Poljakov in da je vojska avstrijskega zaveznika po večini slovanska. Isti kancelar je izustil tudi znano krilatico, da je mednarodna pogodba, ki jo je podpisala tudi Nemčija, le krpa papirja. Doživeli smo celo čase, ko so Nemci imenovali gospoda Boga za svojega policijskega eksekutorja in trdno pričakovali, da bo zdrobil v prah vse nemške sovražnike. Recimo, da je to bila vojna psihoza, ki ji je podlegel s čudno enodušnostjo ves nemški narod. Hitlerjevci pa skrbe, da ta psihoza ne poneha niti po dvanajstih letih po vojni. S tega stališča lahko ocenimo blazno hvalisanje germanskega duha, ki ga proslavljajo nemški narodni social-ci v nebroj knjigah, časopisih in publikacijah. V Lipskem izhaja »Nem-ško-narodni katekizem«, ki priobčuje naslednjo zahtevo nemškega učitelj- Maurus : Doživljaj v Argentini V svojih mladih letih sem bil član »Društva brezdomcev« v Buenos Aire-su. V klubu je bilo prav prijetno. Vsak večer smo igrali hazardne igre, prepevali smo in se smejali do ranega jutra. Prve dni mi je bilo malce nerodno, ker nisem imel nobenega prijatelja, a kmalu sem se seznanil s tremi odličnimi osebnostmi: s predsednikom, polkovnikom in znamenitim profesorjem. Priznati moram, da se še danes rad spominjam tega prijateljstva. Takrat sem bil mlad in neizkušen, a oni so bili zreli možje, ki so bili že mnogo doživeli in se že mnogo udejstvovali. Obžaloval bom do svoje smrti, da se nisem zanimal za imena teh vrlih mož. V društvu so imenovali predsednika »predsednika«, čeprav ni bil on predsednik našega društva (Bog ve, kje je bil predsednik), polkovniku so rekli polkovnik, čeprav ga nisem nikoli videl v uniformi, ker je hodil vedno le v civilni obleki, in profesorju so rekli profesor, a nihče ni vedel, kje je profesor in kateri fakulteti pripada. Jaz pa sem bil mlad in me vse to ni prav nič zanimalo. In tudi v našem društvu se ni nihče zmenil za to. Glavna paž-nja je bila posvečena igralcem in bankirju, vse drugo je bilo od muh. Nekega lepega večera, bilo je marca, (tega dne ne bom nikoli pozabil), sem jrečerjal s predsednikom, polkovnikom stva za reformo nemškega šolstva: »Pred vsem je potrebno,« pravijo nemški učitelji, »razdeliti učence po njih plemenskih vrednostih. V šolo naj se sprejmejo le svetlopolti in plavolasi otroci, zastopniki asijsko-junaške rase. Pouk naj se začenja z molitvijo, ki jo je priporočil turinški minister Frick in ki poveličuje nemškega človeka. Zgodovinski pouk naj se začne z Germani, ki so bili najplemenitejši in naj-odličnejši narod na svetu. Nemci kot njihovi potomci smejo zato in morajo zahtevati zase prvo mesto v svetu. Pri verouku naj se sv. pismo stare zaveze odstrani popolnoma, Kristov nauk pa se naj očisti vsega židovskega. V zvezi s tem je treba dokazati mladini, da je bil Jezus German in da je sam gospod Bog pravi pravcati Nemec po ob-čevalnem in materinem jeziku.« Naj se jih tedaj usmili, saj je njihov rojak. Potrebni so ravno božjega usmiljenja, človeško bi bilo premajhno. Smešni verskTpredsodki Na kakšne zapreke zadevajo često kolonijalne oblasti evropskih držav, kadar v daljnjih deželah skrbe za blaginjo in zdravje svojih podanikov, razločno govori boj angleške zdravstvene oblasti proti malariji v Bombayu. Zdravniki so dognali, da so vir malarije tamošnji odprti vodnjaki, v katerih so stalna legla komarja anofelesa, ki raznaša bolezen Ker so strokovnjaki izjavili, da toliko časa ni misliti na uspešen boj zoper malarijo, dokler se vsi vodnjaki ne pokrijejo, je zdravstvena oblast dala ukaz meščanom, da morajo pokriti svoje vodnjake in tako onemogočiti dohod komarjem in soln-čnim žarkom do vode. Modra oblast pa ni računala z verskimi predsodki, ki so v Indiji jačji nego kjerkoli drugje na svetu Odloku so se odločno uprli Indijci in Parzi iz golih verskih razlogov «Bramanci verujejo, da žive v vodi vodni bogovi in da jim človek ne sme zabraniti izhoda na suho, kadarkoli si tega požele. V pokritih vodnjakih bi bili tudi bogovi zaprti, kar je seveda greh. Parzi pa so častilci soln-ca in po njihovi veri človek ne sme zabranjevati dohod solnčnih žarkov k vodi Taka zabrana pomeni hudo žalitev solnčnega boga. Ti verski predsodki so sicer z našega vidika gola neumnost, ali Angleži morajo računati ž njimi, ako nočejo, da se politične težkoče v Indiji poostre še z daleko opas-nejšo versko noto Zdravstvena oblast je morala zato dodati k svojemu odloku pojasnilo, da naj se vodnjaki Par- iLLu.iU in profesorjem na verandi igralnice. Pili smo precej in kmalu smo bili vsi sijajne volje. Člani društva so sedeli v Igralnici okoli mize Ko je polkovnik zapazil, da smo ostali sami na terasi, nam je pomežikal in dejal: »Gospodje, imenitno idejo imam. Čez eno uro bo prvi aprili Ali ste dovzetni za kako šalo?« »Poslušamo vas, gospod polkovnik,« je dejal predsednik in se nasmehnil. Polkovnik je nekaj časa premišljeval, nato pa je rekel: »Ali imajo gospodje samokrese pri sebi ?« Predsednik je odgovoril: >Da!« Profesor je pokimal z glavo: »Jaz tudi !« Polkovnik se je zasmejal. »Prav. Tedaj je vse v najlepšem redu. Jaz imam pri sebi dva samokresa in lahko enega posodim našemu mlademu prijatelju« S temi besedami mi je stisnil v roko samokres. »Pol dvanajstih. Malo moramo ie počakati. Prvi april se začne šele ob dvanajstih. Točno ob tri četrt na dvanajst se dobimo v čitalnici.« »Kaj nameravate, gospod polkovnik?« sem vprašal zvedavo. »To boste za časa zvedeli! Zdaj se pomešamo med nič hudega ne sluteče žrtve!« Ubogali smo polkovnika in se spravili v igralnico, kjer smo ostali do tri četrt na dvanajst. V igralnici je bilo zelo živahno. Banko je držal neki zov pokrivajo s steklenimi pokrovi, ki ne branijo solnčnim žarkom stiks z vodo, vodnjaki vernikov Brame pa morajo biti pokriti s kovinasto mrežo, ki komarjev ne bo propuščala K vodi, vodni bogovi pa bodo kot zgolj duhovi lahko prihajali aa prosto skozi luknjice, kadar si bodo tega zaželeli. S to òa-lomonsko rešitvijo je modra zdravstvena oblast zadovoljila obe veri, dosegla pa je tudi svoj namen v obrambi proti komarjem in malariji. Z enim udarcem je tako pobila dve muhi in nebroj komarjev. Rembrandtova čast rešena Amsterdamsko sodišče je razveljavilo razsodbo, s katero je isto sodišče slavnega, obubožanega in bankrotiranega slikarja Rembrandta pred 261 leti proglasilo za človeka brez časti. Še istega leta je Rembrandtova žena vložila priziv proti tej razsodbi, a sodnikom se očitno ni mudilo. Pred kratkim so dosegli nekateri navdušeni častilci velikega holandskega mojstra, med njimi znani pisatelj Hendrik van Loon, da je sodišče obnovilo proces, ki se je sedaj zaključil s formalno izjavo, da je bila Rembrandtova čast neoporečna, ker mojster ni po lastni krivdi zlezel v revščino in ostal dolžan ljudem, ki so delali z njegovimi slikami dobičke. Rembrandtov duh, duh enega največjih umetnikov vseh časov, je bil gotovo vesel ko je zvedel, da so mu ljudje po dveh stoletjih in pol priznali vsaj nekoliko svojih čednosti... - Cirkuški ravnatelj bi rad postal berlinski višji župan Mesto berlinskega višjega župana privlačuje, kakor vse kaže, na poseben način cirkuške ravnatelje. Pred krat kim se je potegoval za to mesto, ki je ta čas prosto, lastnik znanega cirkusa Sara8anija, sedaj se je « gladil še cirkuški ravnatelj Gleich iz Kölr.a Na slovil je 3Vv>jo prošnjo na vse berlinske mestne zastopnike in jo podprl s prospektom o svojem podjetju. Ker še ni bil gotov pravega učinka, je navedel, da je pripravljen berlinski rnestr.i občini posoditi 3 milijone mark, če li ga izvolili za višjega župana. Gleich je, kakor videti, praktičen človek, ki se razume na kupčije. Eleganten model večerne toalete Bela satenska obleka, garnirana z žametom. Usoda Marijine slike Ameriški listi so nedavno poročali, da je ameriški Čeh, slikar Vladimir Šamberk, dobil zagotovilo iz Vatikana, da bo smel slikati sv. očeta. Novinarji so češkega slikarja takoj posetili, da pozvedo, kako se mu je posrečilo doseči to odlikovanje Slikar jim je odvrnil, da se ima za svojo srečo zahvaliti neki stari Marijini podobi, ki jo je prinesel s svojega potovanja po Češkem in jo podaril samostanu cisterci janov v Okaucheeju v Severni Ameriki Patri so se tako navdušili za umetnino, da so slikarju ponudili dosmrtno stanovanje in hrano v samostanu, obenem pa so ga povsod priporočali kot prvovrstnega umetnika. Pisali so celo v Rim svojemu generalu, nakar je ta izposloval na papeškem dvoru Šam-berku največje odlikovanje cerkve, ki ga je lahko deležen slikar: obljubo, da bo smel portretirati papeža. Ta odlika ima zlasti v Ameriki za slikarja velik pomen, ker se Američani kar trgajo, da bi jih portretiral slikar, ki mu je sam sv. oče sedel za model. Tej odliki je seveda primerna tudi cena, ki jo Šamberk lahko zahteva od svojih naročnikov. Komaj pa so ameriške novine raznesle vest o dragoceni Marijini sliki po svetu, že se je oglasil tudi nje pravi lastnik, ki je bil šele sedaj opozorjen na nje veliko umetniško vrednost. Češko mesto Rakovnik je namreč kot oa-tron cerkve sv Julija zahtevalo od vlade, naj se potrudi, da bo slika, ki je pred dvema letoma izginila, vrnjena cerkvi. Dognalo se je pri tem, da je slika stara več ko 700 let ter pohaja iz dobe Vaclava II Takoj uvedena preiskava je dognala, da je cerkovnik Kraus takoj javil, da je slika izginila, ker pa se za staro cerkvico nihče ni zmenil, so tudi ovadbo cerkovnika vrgli v koš. Okvir slike je bil sestavljen iz dragega kamenja, ki pa je bilo tako zaprašeno, da ni vrednosti okvira nihče niti slutil Dognali so, da je sliko imel poslednji neki kaplan, ki je trdil, da je slika njegova last in jo je v cerkvi samo hranil. Ko pa se je preselil na Južno Češko, kjer si je kupil vilo, je vzel sliko s seboj. Zdaj preiskujejo oblasti, od koga je kaplan kupil sliko in kako je prišla ta v Ameriko, negle-de na to, da je izvoz umetnin iz Češkoslovaške strogo zabranjen Zdaj se je tudi izkazalo, da slika izvira prav za prav iz neke kapelice blizu mesta Rakovnika in da jo je moral od tam nekdo odnesti. Umakni se pravočasno iz javnosti Sir Henry Coward, znan angleški glasbenik, skladatelj in dirigent, je izjavil te dni poročevalcu »Sunday Wis-patcha«, da se misli končno odpovedati javnemu delovanju in stopiti v pokoj. Dejal je, da bi moral mož, posebno pa umetnik, prenehati z delom v cvetu svojih let, ne pa čakati, da ga v javnosti dohiti starost. »Tako sem se odločil, da se umaknem, še preden se pričnejo javljati znaki starosti,« je dejal sir Coward »Sem v letih, polnih moči, in ne bi rad videl, da bi bil svet kdaj pozneje v zadregi, kaj naj počne z ljubim, starim gospodom.« Sir Coward pa je res še korenjak in šteje ta čas samo — 81 let. Izredna sreča dveh sankačic Češko mestece Hoška ima lepo san-kališče, ki privablja dan za dnevom množice tamošnje mladeži, da se pove-sele v zimski prirodi. Malo nerodno je samo to, da vodi sankališki tir preko železniške proge. Pred prihodom vlaka se zapore sicer spuste, ker pa nimajo mreže, drve sankači kljub zaprtim zaporam često preko tira. Celo vabljiva je ta zadeva za predrzno mladino, ki rada pokaže svojo bravuro in pogum osobito tam, kjer oboje ni umestno. Nedavno sta se tik pred prihodom vlaka spustili po sankališču dve deklici na sankah in sta prileteli do zatvornice v trenutku, ko je vlak že vozil preko onega dela sankališča. Spredaj sedeča devojka, videč, da ni mogoče ustaviti sani, se je prijela s obema rokama zapore in je obvisela na nji. Druga pa ni mogla napraviti enako ter je s sanmi zdrčala pod vlak. Na veliko svojo srečo pa je zavozila ravno pod dolg tovorni vagon, naložen s hlodi, ter je brez vsake nezgode in nepoškodovana smuknila pod vagonom na drugo stran. Vsi okoli stoječi so bili trdi od groze in so šele po odhodu vlaka spoznali, kako neizmerno ^rečo je imela deklica, da se je brez vsake poškodbe rešila izpod tekočega vlaka. Vendar je dogodek tako preplašil sankače, da se je sankališče nemudoma izpraznilo. Letalka Victor Bruceova Gosj» Bruceova ob sprejemu na angleäkers letališču v Croydonu. Preletela je tri celine in 23 raznih držav. Iščejo se ženitveni glasbeni komadi Obred civilne poroke je daleko trez-nejši in daleko manj slavnosten nego so verkvene poročne ceremonije. Pri civilnem zakonu velja pravilo: enotna taksa, enotni obredi, kar je vsekakor vsaj zelo demokratično. Pri cerkvenih obredih pa se zadeva ravna po čisto drugih načelih. Nekemu francoskemu županu, ki mora dan na dan poročati mlade in stare pare, pa se je zazdel civilni postopek le nekoliko pretrezen, zato si je mož v pisarno postavil gramofon, ki je ob vsaki poroki zaigral Mendelsohnov »Sen poletne noči«. S tem je vrli mož pridal nekotiko veselja enostavnemu poročnemu obredu, novost pa je tako ugajala javnosti, da so ga začeli posnemati drugi županL Nastalo je povpraševanje po ploščah s poročnimi marši in sonatami, da so bile take plošče kmalu razprodane. S stalno vporabo istih plošč pa je nastopila seveda kmalu prejšnja enoličnost, zato poziva francoski list »Excelsior« mflade nadebudne skladatelje, naj napravijo nove skladbe za take priložnosti. Razpisane bodo nagrade za primerne poročne komade, da tako poro-čenci vsaj prvi dan svojega zakonskega življenja vžijejo malo veselja. Za treznost in enoličje bo v prihodnjosti že izdatno poskrbljeno. Dober človek mora biti ta francoski župan, ki si je izmislil to stvar. Najbrž je mož tudi sam oženjen, da ve, kako in kaj. Rusija uvede reden zračni promet Moskovski svet ljudskih komisarjev je sklenil, da uvede še letos reden zračni potniški promet preko vse Sovjetske Rusije in sicer s tremi orjaškimi zrakoplovi Zeppelinovega tipa. Zgradbo teh zrakoplovov bodo vodili nemški in ameriški inženjerji in sicer se bodo vsa dela izvršila v Rusiji sami. trgovec z usnjem z dežele. Pred njim je ležal velik kup bankovcev. Ob tri četrt na dvanajst smo se dobili v temni čitalnici. V sobi je bila tema, samo skozi steklena vrata, ki so vodila na hodnik, je prihajala medla luč. Polkovnik je dal vsakemu izmed nas nekaj svilenega blaga: »Potegnite si to čez glave!« Pokazal nam je, kako naj storimo; v tistem kosu blaga sem spoznal čepico, ki mi je zakrila del obraza, vso glavo in lase. Videti je bilo, da je predsednik uganil, kaj namerava polkovnik, zakaj mahoma se je zasmejal in potrepljal polkovnika po rami: »Jaz že vem, kaj nameravate. To bo imenitna šala!« Zdaj se je tudi profesor zasmejal. Tudi meni je bila ta maškerada zelo všeč. Prav nič nisem bil presenečen, ko mi je polkovnik rekel: »Gospodje, točno o polnoči stopimo v igralnico in zaplenimo banko!« V naslednjem trenutku je ura odbila polnoči! Smuknili smo na hodnik. S samokresi v rokah smo krenili za polkovnikom, ki je sunkoma odprl vrata igralnice in glasno zakričal: »Roke kvišku!« Predsednik je skočil k električnemu stikalu, da ne bi mogel nihče ugasniti luči. Profesor se je postavil pred vrata, ki so vodila v sosednjo sobo, jaz pa sem ostal pred vhodom. Nu, in zdaj si lahko predstavite, kakšen prizor se nam ponudil. Ljudje so bili kakor ob pamet. S prepadenimi očmi so počasi vzdignili roke kvišku in obupno strmeli v svoj denar, ki je ležal na mizi. Polkovnik je stopil k igralni mizi, kjer je sedel trgovec z usnjem, ki je držal banko. Polkovnik je spravil ves denar v žep. Profesor je hodil od člana do člana, jim preiskaval žepe ter pobiral denar, prstane in kra-vatne igle. Člani društva »Brezdomcev« so bili videti kakor okameneli. Nihče se ni upal črhniti besedice in nikogar ni bilo, ki bi se bil spomnil, da je to le aprilska šala. Ko so moji prijatelji pospravili plen v svoje žepe, je polkovnik utrnil luč in prijazno rekel: »Gospod, ki je doslej držal banko, bo tako prijazen, da bo štel do dvesto. Potem lahko sedete na svoje prostore in nadaljujete igro.« S temi besedami je odprl vrata in izginil. Za njim sta planila profesor in predsednik, a ko sem hotel tudi Jaz za njimi, so me — gotovo se je to zgodilo pomotoma — odrinili in od zunaj zaklenili vrata. Ostalo mi je samo še toliko časa, da sem si strgal masko z obraza, jo vrgel na tla in se postavil s hrbtom proti vratom. Trgovec z usnjem je štel do dve sto. V sobi se je spet zableščala luč in člani društva so besno planili proti hodniku Tudi v sosednjih igralnicah so gospodje prestali igrati. Hiteli so k telefonu in obvestili policijo o drzni tatvini. Zdajci mi je postala vsa stvar sumljiva. Stopil sem k vratarju in ga vprašal, ali je videl moje prijatelje. Vratar mi je prijazno odvrnil, da jih je videl, kako so smejé se odšli skozi vrata in stopili v avtomobil, ki jih je čakal že ves večer. To me je nekoliko pomirilo. Ko sem se vrnil v igralnico, sem videl trgovca z usnjem. Slonel jo ob mizi in glasno jokal. Tarnal je, če£, da je zdaj po njem, da ie izgubil ves denar in tako dalje. Stopil sem k njemu, mu položil roko na ramo in ga jel tolažiti. »Gospod, nikar se ne razburjajte. Nič se ne bojte za svoj denar! Mar ne veste, da je od dvanajste ure dalje prvi april ?« Nekaj gospodov, ki so stali v bližini, je slišalo moje besede. »Kaj prvi april?« so veselo vzkliknili. »Seveda!« Veliko olajšanje je obšlo vsakega posameznika in vsi smo upali, da prinesejo naši prijatelji še tekom večera denar nazaj. A naših prijateljev ni bilo nikoli več. Ko sem čez nekaj časa spet prišel v društvo »Brezdomcev« me je predsednik poklical k sebi in mi vljudno velel, naj ne pridem več. To me je takrat globoko užalilo. Nikoli si ne bi bil mislil, da so Argentinci tako sovražni ljudje A še bolj od tega me je žalilo, da nisem nikoli več videl svojih očetovskih prijateljev, predsednika, profesorja in polkovnika, ki so me imeli vendar tako radi... če bi vsaj vedel njihova imena! E. M. Hali} Nazadnje se je pogreznila v polnezavest, in ko jo je nov sunek z vso silo vrgel v šejka, je bila preveč utrujena, da bi bila vedela, kaj se z njo godi. Cutila je, kako jo je vzdignil s sedla in jo v nekaj zavil, a potlej se ni spominjala ničesar več. Ko se je predramila je bila še vedno trudna, a vendar jo je navdajal občutek udobnosti in varnosti. Noč je bila hladna in jasna, in Diana je ležala čez sedlo pred šejkom, ki jo je držal v naročju. Z glavo mu je slonela ravno na srcu; čutila je, kako je enakomerno utripalo. Toplo zavita v plašč m varna v močnem objemu njegovih, se je nekaj časa vdajala blagodejnemu občutku telesnega pokoja. Tako lepo se ji je zdelo ležati brez napora z ohlapnimi mišicami in čutiti mehki veter, ki ji je božal obraz, ter umerjene, dolge skoke živali, ki jo je nesla naprej. A zdajci ji je srce burno vztrepetalo. Kaj se je bilo zgodilo z njo? Zakaj se ni upirala stisku šejkove roke in dotiku njegovega toplega, močnega telesa? Kaj je to pomenilo? In — zdajci se je zavedela — zavedela se, da ga ljubi; da ga je ljubila že zdavnaj, ko je še bežala pred njim, misleč, da ga sovraži! Mahoma je spoznala, da jo prevzema vsemogočna, strastna ljubezen, ki jo je kar plašila s svojo neskončnostjo. Moški, ki so se prejšnje čase potezah zanjo, niso imeli dovolj moči. da bi zbudili njeno dušo. Nobenemu ni bila podarila svoje ljubezni; mislila si je, da sploh ne more ljubiti in lahko živi brez tistih čuvstev, na katerih ie narava osnovala vse človeško življenje. A zdaj je vedela, kako je to. Bila je ljubezen, tako popolna v svoji vdanosti, da ni bila nikoli slutila enake. Njeno srce je bilo šejkovo, ki se je tolikanj razlikoval od vseh drugih mož; ljubila je tega divjaka izven zakona, ki jo je bil ugrabil, hoteč zadostiti svoji trenutni želji! Nič ni delo, da je bil Arabec in kdo je sploh bil; bil je tisti, katerega je ljubila. Slonela je na njegovem srcu in objem njegovih rok je bil zanjo neizrekljiva radost. Diana se je rahlo premaknila in položila glavo tako, da je videla v mesečini njegov obraz. Naglo sopeč ga je opazovala. Strmel je naravnost, oči so se mu bliskale v hladni svetlobi* obrvi so bile stisnjene in podbradek je odločno štrlel naprej. Začutil je njen gib in jo pogledal. Za hipec mu je pogledala naravnost v oči in nato s tihim vzdihom pritisnila glavo k njemu. Ničesar ni rekel; a zdelo se ji je, da jo je tesneje potegnil k sebi. Pozno je že bilo, ko sta prijahala v tabor. Povsod so se iskrile luči in razburjena množica se je zgrnila okoli njiju . Diana se je trudno zgrudila na divan in si pokrila obraz z rokami. Kaj bo zdaj storil z njo? Spet in spet si je z drhtečimi, nemi* mi ustnicami zadajala to vprašanje ter molila za zbranost in pogum. Nazadnje je začula njegov glas ter ga zagledala med vhodom. Šejk je stal z obrazom proti odprtini šotora in dajal še nekim možem povelja. Slišala je, kako je majhen oddelek jezdecev odja-hal na razne strani. Šejk se je delal, kakor da niti ne vidi Diane; prižgal si je cigareto in jel hoditi po šotoru sem ter tja. Ni se ga upala ugovoriti; izraz njegovega obličja je bil strašen. Nazadnje je stopil pred Diano in jo čudno pogledal. Strahoma je iztegnila roke. »Kaj mislite storiti z menoj?« «Vse je na tem, kaj se je zgodilo z Gastonom. Na njegovo usodo menda sploh niste pomislili?« «Kaj bi se mu utegnilo zgoditi?« je vprašala. Šejk je odgrnil platno ob vhodu šotora in pokazal v temno puščavo. »Na jugu od nas živi šejk Ibrahim Omar. Njegovo in moje pleme sta izza davna v sovraštvu. Ni še dolgo, kar sem zvedel, da se je pomaknil bliže k nam nego katerikratkoli doslej. Sovraži me in v veliko srečo bi si štel, če bi mogel ujeti mojega osebnega slugo.« To rekši je spustil platno in jel iznova hoditi sem ter tja. Nekaj temnega v njegovem glasu je bilo mahoma pokazalo Diani nevarnosti, ki so grozile Gastonu. Misel, da je zaradi njenega bega nemara zadela Gastona nesreča, ji je kakor kamen legla na srce. Tako vljuden in ustrežljiv je bil zmerom nasproti njej, ona pa ni pomislila nanj, ko je zapodila njegovega konja in ga pustila tako daleč od tabora samega v puščavi! Siromak je bil zanio samo gospodarjev podanik in njen ječar. • Šejk je neslišno stopal po preprogi sem ter tja; njegovi koraki so IjLIi dolgi in zibävi, kakor kretnje divje zveri. Dianina pravkar vzdramljena ljubezen je koprnela po izrazu. Ce bi mu le smela povedati, če bi le imela pravico iti k njemu in s poljubi izbrisati okrutne črte okoli njegovih ust! A tega ni smela storiti, morala je počakati, da jo pokliče. Plahta ob vhodu se. je zdajci odgrnila in v odprtini se je pokazal Gaston. »Gospodi Gospod!« je zajecljal in iztegnil roke. Šejk ga je prijel za robe rameni. »Gaston! Vendar že!« je rekel in v njegovem glasu je zazvenelo nekaj, česar ni bila Diana še nikoli slišala. Nato se je zasmejal, kakor da mu je odlegla težka skrb. »Zahvaljen bodi Allah, Vseusmi-ljeni.« »Cešceno bodi Njegovo ime,« je odvrnil Gaston. 1 ^^^^^^ l^f^^^ ž ^^^ I PIVOVARNA IN SLADARNA . !l Tovarna za špirit in kvas v Ljubljani I j | poštni predal 45. . priporoča svoje lzborne izdelke, in sicer: ! svetlo in črno pivo v sodih in stekleni- J Call pekovski kvas, čisti rafinirani in denaturirani špirit. . Podruzna pivovarna v Mariboru I TELEFON: Ljubljana 2310 in 2311. — Maribor 2023. BRZOJAVI: Pivovarna Union Ljubljana — Maribor. 3 Radio Izvleček iz programov Petek, 27. februarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti — 13; Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Popoldanski koncert. -18.30: Socijalni pomen meništva. — 19: Francoščina. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20: Chopinov večer. — 22: Napoved časa m poročila. Sobota, 28. februarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti — 13: Napoved časa, plošče. — 17.30: Popoldanski koncert — 1S.30: šahovska ura. — 19: Dr. Veber: Filozofija evangelijev. — 19.30: Angleščina. — 20: Plošče. — 20.30: Prenos iz Narodnega gledališča v Beogradu. — 22: Napoved časa in po toc ila. BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Koncert ràdio - orkestra. — 16: Plošče... — 17: Pevski koncert. — 17.30: Lahka godba orkestra. — 20: Koncert tamburaškega zbora. _ 20.30: Preuos iz Narodnega gledališča: Brucknerjeva maša v 1) - molu in Te-deum za soliste, zbor in orkester. — 20.20: Poročila. - Plošče. - ZAGREB 12.30: Piovre. — 17: Koncert radio - orkestra. — 20.30: Prenos iz Beograda. — 22.40: Godba pjes. _ PRAGA 16.30: Jazz - band. — 18.25: Klavirski koncert — 19.40: Koncert eodbe na pihala. — 20.30: Prenos koncerta iz Beoorada. — 22.55: Zabaven proiram. „_ BRNO lß.30: Jazz - band. — 18.30: Arije in pesmi. _ 20: Koncert slovaških l.iubnv- nih pesmi. — 21: Plesni večer. — 22.50: Zabaven večer iz Moravske Ostrave. — VARŠAVA 16.45: Koncert mladih glasbenikov - 20.30: Orkestralen koncert. — 22.15: Chopinove skladbe. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Plošče. — 12: Opoldanski koncert orkestra. — 15.25: Plošče. — 17.15: Koncert komorne glasbe. — 20: Petje in godba po avstrijskih vaseh. — 21.40: Lahka godba orkestra. — BERLIN 19.35: Zabaven program. — 20: Sprehod po Berlinu. — 21.10: Zabaven večer. — Godbe za ples. — KÖNIGSBERG 16.30: Popoldanski koncert — 20: Zabaven večer. — Godba za ples. — MÜHLACKER 16.30: Prenos orkestralnega koncerta iz Wiesbadena. — 18.05: Prenos cerkvenega koncerta. — 19.45: Kmetiška glasba. — 20.15: Dunajski večer. — 22.35: šiagerji. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert orkestra. — 17.35: Ciganska godba. — 1S.35: Koncert budimpeštanske filharmonije. — 21: Mešan program. — 22.15: Orkestralen koncert. — RIM 17- Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Prenos opere iz gledališča. Iz s^Hepib oMav Vpisi v zadružnem registru: Na novo je vpisana zadruga Hranilnica in Posojilnica v Kovorju r. z. z n. z. Vpisane so spre» rnembe pri^ zadrugah: Hranilnica in poso» jilnica v Naklem pri Kranju r. z. z n. z. je izbrisala člana načelstva Janeza Jenka, \pisala pa Mihaela Pavlina. — Pri Hranil» niči in posojilnici v Planini pri Rakeku r z. z n. z. je izbrisan član načelstva Josip Podboj, vpisan pa Anton Kolar. —Pri Na» rodnem domu v Kranju r. z. z o. z. so iz» brisani člani načelstva Janko Sajovic, dr. Stanko Sajovic, Konrad Tepli, vpisani pa Dorè Kosmač, Drago Repič, Adalbert Ros, dr France Semrov in Tone Stempihar. — Pri Vodovodni zadrugi v Bizoviku pri Ljub» l ani r. z. z o. z. je izbrisan član načelstva Anton Bricelj, vpisan pa Ivan Bricelj. Bonska uprava razpisuje drugo javno pist meno ofertalno licitacijo na dan 11. marca ob 11. za dobavo cevovoda za vodovod v Veliki in Mali dolini. Skupna vsota naba» ve ie proračunana na 148.370 Din. Mestno načelstvo mariborsko razpisuje prvo licitacijo za zgradbo nove lampisiaru je na glavnem kolodvoru v Mariboru, in si» cer za dan 21 marca ob 10. Odobreni pro» račun znaša D:n 456.533.47 Dražbe nepremičnin Pri okrajnem sodi» šču na Vranskem 27 marca ob 9 zemlj. knj. k. o (^rni vrh vlož. štev 128 cenilna vrednost 55.701.05 Din. najmanjši ponudek 37.135 Din. — Pri okrajnem sodišču v Tr» žilu 3. aorilä ob 9 zemlj knj. Sv. Katarina vi. št. 48 in 2=155 vložka 232 in z vložkom 4^ zvezanih vložkov. Cenilna vrednost Din 45.749, najmanjši ponudek 30.500 Din. Za raznravljanje in sklepanie o predlogu prezadolženca Franceta Svetelja, posestni» ka in trgovca v Mostah 35, se določa narok za 7. marca ob 11. pri okrajnem sodišču v Kamniku. »Portland»cementna tovarna d. d.« Dov» je bo imela 30. marca ob 11. v prostorih podružnice Jadransko podunavske banke v Ljubljani redni občni zbor. V izvršilni stvari zahtevajoče stranke Paller .Karoline, roj. Čisar, učiteljice v Kut» feju na Madžarskem, po dr. Strasser Ar» minu, odvetniku v Dolnji Lendavi, proti Tibaut Veroni, roj. Zver. pos. v Dolnje Lendavskih goricah 221. radi razrušitve skupnosti s prip., se bo vršila dne 10. mar» ca 1931 ob devetih pri okrajnem sodišču v Dolnji Lendavi v sobi št 21 dražba Pai» ler Karolini. roj. Cisar. in Tibaut Veroni, roj. Zver lastnega zemljišča, vi. štev. 1413 k. o. Dolnja Lendava pod B 6 in 8 (5). Zemljišče, ki tvori pare. "tev 699, gorice, klet in travnik v izmeri 2 oralov 72 kv. sežnjev in pare. št. 700»a. travnik v izmeri 184 kv. sežnjev, je do polovice last Paller Karoline, roj. Cisar, in do polovice Tibaut Verone, roj. Zver Izklicna cena je spora» zumno določena na 35.000 D;n, pod to ceno se zemljišče ne proda. Vadij znaša 35^0 Din. Stvarne pravice in bremena, osobito zastavne pravice na tem zemljišču, ostane» jo v popolnem obsegu neglede na pToddno ceno. Izkupiček, dosežen na dražbi, se po» loži v roke dr. Strasser Armina, odvetnika v Dolnji Lendavi. SOKOL Sokolska župa Ljubljana je izdala prav ličnp poročilo za glavno skupščino, ki ob* sega poročilo vseh župnih funkcijonarjev in odsekov ter končni obračun o župnih financah v preteklem letu Uredništvo je prejelo letno poročno župe Novi Sad, ki prav pregledno podaje svojim društvpm račun o delovanju župne uprave v pretek» lem letu. Priporočljivo je. da župe na ta način seznanijo nekaj časa poprej svoje ed'ti ì ce. da lahko pridejo delegati pripravljeni na zbor. Sokolska župa Ljubljana ponovnp opo» zarja društva na župno glavno skupščino v nedeljo ob 9. v mali dvorani Sokolskega doma na Taboru. Župna skupščina Mariborske župe bo 1. marca Naj se je udeieže vsa društva po ßvojih delegatih. Seja društvenih načelnikov in prosve» tarjev Dravinjskega sokolskega okrož:a se je vršila 22 t. m. v Narodnem domu v Konjicah. Mariborska župa je razdeljena na 9. okrožij, od katerih tvorijo društva Konjice, Oplotnica, Zreče. Loče, Poljčane. sokolski četi Kebelj in Špitalič Dravinjsko okrožje. Vse te edinice so se udeležile seje, izvzemši Vitanja Seji je pr sostvoval tudi zastopnik pripravljalnega odbora za ustano» vitev sokolske čete v Stranic.h. Konstituiralo sc je okrožno načelništvo, ki bo od» slej vodilo tehnično in prosvetno delo v krožju. Vsa cLrušrva in čete okrožja napra» vijo 3. maja majniškj pešizlet k sokolski četi v Špitalič, k'cr se bpdo vršile tekme v metanju krogle Okrožni zlet Dravinjskega okrožja bo v Konjicah 14. ali 21. junija, ob* vezen za vse edinice. 8. marca se prične v Konjicah okrožni vaditeijski tečaj, ki se bo obdržaval ob nadaljnjih pet zapored« nih nedeljah Z gotove strani se še^ vedno rovari z^jper Sokola in se mu skuša ško» dovati na najrazličnejše načine. Zbor je iz» rekel protest glede napadov, ki so bil* izne» šeni pri zadnjem zasedanju banskega sveta na učiteljstvo, ki opravlja zlasti v okrožju večii del sokolskih poslov. Sokolsko društvo Griže je priredilo na pustnp nedeljo veseloigro »Utopljenca«. Najboljši je bil kovač Smola (br. Zavolov» šek), dobro sta igrala tudi bogatin Stefan (br. J ur h ar) in njegov prijatelj (br. Zupa» nek). Katrico je odigrala nekoliko prehlad» no in preenakomerno s. Potočnikova. B.olj« ša je bila s. Raizpotnikoiva v svoji vlogi. Vsekakor ie bil uspeh prav lep in obisk po» voljen. Tako naprej! V okvir vsesokolskega zleta v Pragi 1932 spadßjo tudi tekme za prvenstvo Zveze slovanskega Sokolstva. Tekmovalo se bo: posamezniki za prvenstvo SSS, tekma vrst in posameznikov v SSS, stafetni tek članov in članic ter v smučanju na češkoslovaškem teritoriju, najbrž v Krkonoših. Vaje za tekme na orodju bodo predpisane najkasneje do 30. junija t 1. Celotna tekma za Sane bo obsegala po eno obvezno m eno poljubno vajo na glavnih štirih orodjih, preskoke preko konja vzdolž, skok v daljino, plezanje, plavanje na 50 m, tek na 100 metrov, metanje diska, eno obvezno prosto vajo za zlet in eno poljubno prosto vajo za zlet in eno poljubno prosto vajo. Za članice je predpisana ena predpisna in ena poljubna vaja na bradlji in krogih, poljubna vaja na gredi,. preskok preko konja, skok v daljino, tek na 60 m, metanje krogle 4 kg, obvezna prosta vaja. Tekmovalci za prvenstvo ne smejo tekmovati v vrstah in obratno. V znak priznanja dobe zmagovalci veliko kolajno SSS, velike in male diplome. Dopisi ŽIROVNICA Vprašanje razširjenja tu» kajšne banovinske elektrarne še vedno visi v ztakit Baje ni feredna! Pravda bi bilo. da se zadeva temeljito preštudira. Naša elektrarna na Završniči je visoko aktivna, a cene toka ne zniža. K nameravanim no« vim napravam samo to: Ako je dovolj in» dustrijskih konsumentov za tok, potem le krenko naprej 1 Tudi nas tlači huda kri» za pa bi se z gradbo gotovo gmotno pre» cej opomogli. Pri tej priliki naj omenimo, da je komisija za odkup potrebnega sveta za nove električne naprave postopala več kakor čudno. Ponujala je za kvadratni me» ter sveta 50 par. Menda se je iz ljudi samo šalilal Prav je imel dotični posestnik, ki je po komisiji pojedel žemljo in rekel: »Se» daj sem pa snedel kar cel kvadratni meter svoje zemlje!« — Ustanovni občni zbor So» kola bo 8. marca ob 15. v salonu g Rud. Osvalda. Sokol bo združil v sebi vse one, ki imajo v sebi čisto jugoslovensko zavesti Nekaterim je Sokol hud trn v peti, a na te se ne bomo ozirali. — Katoliško izobraže» vaino društvo na Breznici je v nedeljo zve» čer proslavilo 601etnico pisatelja g. Frana Ks. Finžgarja, ki je brezniški rojak. Prire» ditev pa se je vršila tako nekako na tihem, da razen izbranih ni nihče vedel zanjo. Imamo še torej nestrpnike, čeprav ni več političnih strank. Na proslavi sami je imel lep govor tržiški g. župnik, tudi tukajšnji rojak Igralo se j? tudi 1. dejanje »Divjega lovca«, ':i bi se pa moralo glede na slavnost in na g. pisatelja»jubilanta podati pač ne» koliko dovršene je. kakor se je. v resnici. DOL PRI HRASTNIKU. Na razmeroma lepi udeležbi se je vršil v nedeljo občni zbor. podružnice CMD Kakor že več let si je tudi tokrat priboril med dobrotniki po» družnice prvenstvo g. šihtmojster Miloš Babič, še predvojni delavec pri vseh na» rodnih društvih. — Ker se vrši pouk v no» vozgrajeni narodni šoli, je staro šolsko po» slopje odstopila občina gasilnemu društvu, ki je že pričelo z adapcijskimi deli V spod» njih prostorih bo shramba za gasilno orod» je, v zgornjih pa bo društvena dvorana a stanovanjem za hišnika. Nadalje bo v pre» novljenem poslopju transformator in pro» stor Sadjarske in vrtnarske podružnice. — Občinski odbor je v svoji seji imenoval so» glasno za častne člane občine gg. Antona Gnusa, Babiča Blaža in Veternika Antona. Počastitev zaslužnih mož je upravičena. Diplome je okusno izdelal učitelj g. Dacar Viktor. z Vitanja vi— Najlepša priredätev v predpustu je bil plesni venček sokolske plesne šole 7. fe* bruarja, a tudi sokolska maškarada na pust« no nedeljo ni zaostajala. Ob tej priliki se je vršila lepotna konkurenca dam in je bila izvoljena za »miss Vitanje« v letu 1931. gdč. Micika Pirchova, hčerka župana br. Piroha. Na pustni torek popoldne je pa ra» jala deca v sokolski dvorani br. Korena, kjer «o med drugimi najbolj ugajali posre» čeni k,ostumi Milana in Zaiike Roškarjeve in Valterja Regoviica. vi— Vprašanje zdravstvenega doma. Na pobudb zdravnika dr. Silam Stanka se je vršila 22. februarja seja zastopnikov zdrav» stvene občine v svrho osnovanja zdrav» stvenega domi. Zdravstvena občina naj bi kupiia hišo gdč. Friede Jaklincrre, katero bi potem banska uprava adaptirala v te svr» he. Do končnih «tki lučkov ie ni pri&p « bo vsaka občina zase sklepala o tem vpra« San ju. Dasi obstojajo pomisleki glede več» je obremenitve posameznih občanskih pro» računov, je pa vendar treba upoštevati dej» stvo, da se bodo ti izdatki plodonosnno inve* stirali na eni strani* z zboljšanjem zdrav» stvenega položaja, na drugi strani pa z večjim dotokom počitniških kolonij od ka» terih bo imelo prebivalstvo samo koristi. Pa tudi iz socijalnegi stališča je ta akcija hvale vredna in potrebna splošne podpore, kajti .poleg šolske poliklinike, otroškega dispanzerja, posvetovalnice za matere, jav» nega kopališča bi obstojal tudi brezplačen ambulatorij za revne sloje. vi— Likvidacija agrarne zajednice »Ko« mune«. Na občnem zboru 22. februarja se je med drugim načelo tudi vprašmje pro» daje vsega posestva. Ta zadeva pa ni bila končnp rešena, temveč je zbor sklenil pro» dati v primeru ugodne konjukture samo svoje gozdne komplekse, pridržati si pa še nadalje elektrarno. vi— Avtobusna zveza s Konjicami. Nedavno je občina prosila za koncesijo avto» busnega prometa s Konjicxmi. Ta korak pb» činskega sveta je naletel na splošno odo« bravanje. Bilo bi pa dobro, da bi občinska uprava uredili ves avtomobilski promet ta» ko, da ne bi ustrezal samo Občinstvu, po» tujočemu iz Vitanja, temveč tudi pnemu, ki ima opravke pri nas Posebno 6eje pri tem treba ozirati v poletnih mesecih na le» tovišČJrje. Poleg sedanje redne zveze s Ce» Ijem naj bi se uvedla še ena, kateri bi bila pcikijučena zveza s Konjicami, in sicer ta» ko, da bi pri vozi! avtobus zjutraj iz Gelja i® nato nadaljeval vožnjo na Konjice, po» poldne bi se pa vrnil iz Konjic, prekinil za nekaj ur vožnjo in nadaljeval proti večeru pot proti Celju. Pri tem bi se trredila tudi zveza z dobrnskim in mariborskim avtobu» so«m'v Vojniku. oziroma pri križišču držav» ne ceste z banovinsko. Iz Gor. Radgone gr— Za zaključek nož. Na pustni torek sta* jo prima ha la skupno v neko gostilno v Ivam j ci h svaka 42 letni Gregor Kavčič, že» lat iz Ivanjšpvskega vrha, in 28 letni Anton Kreft, delavec iz Biserjinov Pri pijači je nanesel pogovor na razne kočljive rodbin» ske zadeve. Ker prepira le ni bilo konec, ju je gostilničar odslovil Na cesti se je prepir nadaljeval in je Kavčič udaril Krefta z roko pO glavi. Tedaj sta se pograbila, segla celo po žepnih nožih in se z njima obklaa la, kp» der je padlo. Kavčič je prejel nekaj manj» ših ran po glavi in levem ušesu, dočim ima Kreft hujšo poškodbo v zapestju na roki. Zdravniško pomoč jima je nudil okrožni zdravnik dr. Sokolov pri Sv Juriju pb Sčav» niči, ki je ranjenega Krefta odpravil v bol» niško oskrbo v Maribor. Kavčič se zdravi doma gr— Tvrdjca Bat'a otvori v letošnji po» mladi svojo ppdružnico tudi v Gornji Rad» g,oni v pritličnih prostorih g. Franca Korošca starejšega. Repertoar!! LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Petek, 27: Zaprto. Sobota, 2S. ob 16.: Glavni dobitek. Dijaška predstava po znatno znižanih cenah. Izven. Nedelja, 1. marca ob 15.: Princeska in . pastirček. Ljudska predstava po znižanih cenah. — Ob 20.: Trije vaški svetniki Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20 Petek, 27.: Revizor. Gostovanje Hudožestve-nikov. Sobota, 28.: Bela garda. Gostovanje Hudože-stvenikov. Izven. Nedelja, 1. marca ob 15.: Tosca. Ljudska predstava po znižanih cepah. Izven. — Ob 20.: Dijak prosjak. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Petek, 27: Zaprto. Sobota, 28,:. Prodana nevesta. Gostovanje gosp. Marija Šimenca. Izven. Nedelja., 1. marca ob 15.: Karol in Ana. Kuponi. — Ob 20.: Cardaška kneginja. Ponedeljek, 2.: Revizor. Gostovanje lluds-žestvenikov. Izven. Torek, 3.: Bela garda. Gostovanje Hndože-stvenikov. Izven. PTUJSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20 Ponedeljek, 2. marca: Karol in Ana. Gostovanje mariborskega gledališča. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20.15, Sobota, 28.: Extemporale. Nedelja. 1. marca: Extemporale. Madame Elizabeta slovita bistrovidka, in 181etnl velikan Ernst ostaneta v Ljubljani samo do nedelje 1. marca. Madame Elizabeta je fenomen, ki prečita na razdaljo več metrov z zavezanimi očmi vsako legitimacijo z imenom in pred imenom in rojstnimi podatki z največjo zanesljivostjo. — Obenem izreka istočasno za zeà? prijazen sprejem in koiosalen obisk svojo najsrčnejšo zahvalo cenjenemu občinstvu. Vidi se jo samo še do 1. marca v restavraciji pri »šestici«. 3434 Prvovrstno blago! Cene zmerne! OTVORITEV MESNICE! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da bom v soboto, dne 28. februarja otvoril svojo lastno mesnico v GRADIŠČU št. 7, poleg trgovine »Riba«, in se cenjenim odjemalcem najvljudneje priporočam. 3427 ALOJZ STANIČ, mesar in prekajevalec, LJUBLJANA GRADISCE 7._ LJUBLJANA, GRADISCE 7. Simmerinški Dieselovi motorji na bencin, moderna prvovrstna konstrukcija, za vsako uporabo v poljedelstvu» obrti in industriji. DIESELOVE LOKOMOTIVE NA BENCIN s prenosom električne sile. Nikako stikalno in stopničasto gonilo. Za vsako kolotečino. Zmogljivost 6—200 HP. Za prevažanje blaga in premikanje. DIESELOVI DINAMIČNI MOTORJI g^cer Moderne naprave za neodvisno proizvajanje svetlobne in električne sile. —— Za vsako vrsto toka in napetost. DIESELOVE MOTORNE SESALKE ŽŽnci* Stabilni in prevozni agregati v vsaki kapaciteti za namakanje in odvod vode. Zahtevajte brezplačne prospekte od TOVARNE STROJEV ET V A G O N O V, D. D. V SIMMEMNGU Maschinen- u. Waggonbau-Fabrik, A. G. Wien XL, Simmeringer Hauptstr. 38/40 Tastopstvo : INŽENJERSKI BIRO JTJLIO BREITWIESÈR, Zagreb, ; Vodnikova 11. — Telefon broj. 26—89. 138 CENE MALIM OGLASOMi Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par Ce na) pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«. je plačati posebno pristojbino 2 Din. če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 Mdor hoče me mu pošlje po pošti nam lov aR QaQo drugo m/crmaeifc tiéoèo me malih cglamov na; prt/o» v »namtcah a /¥% • mieer ne bo prejet odgovora / ^9 ' 'tft CENE M A UM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda I Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din Vse pristojbine je uposla-ti obenem t naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri PoU. hranilnici v Ljubljani. 11842. flaòCovi malih ogCaòov fai drage tnformacije, tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnici »JUTRA« ▼ TSrbovliah T hiši g. dr. Baumgartner ja. Male ogrlase to inserate naročajte v naši podružnic!. Trgovski pomočnik izvežban v tr {rovini mešanega blaga, dober železničar in manufakturist, z dobrimi referencami, dobi takoj me,sto pri tvrdki Franc Moče, trg. mešanega bla ja, Dvor pri Žužemberku 8804-1 Vajenko išče modni salon Michali-iek, Stritarjeva ulica 7/III 8837-1 Učenko iz dobre hiše, sprejmem s 35. marcem v trgovino mešanega blaga. Hčerke železničarjev imajo prednost Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Močna in zdrava«. 8768-1 Pek. vajenca ▼ moderno pekar.no vzame v učenje Stojan Josip, parna pekarna, Pišece pri Brežicah. Oskrbim ga tudi z obleko. 8808-1 K otrokom sprejmem gospodično. Prednost imajo one, ki znajo nemško. — Hotel Lončar, Tržič. S762-1 Prevzemalca lesa rezanega in tesanega, ki bi bil vesten in zanesljiv, sprejmem s 1. marcem. — lastnoročno pisane ponudbe je nasloviti na podružnico »Jutra« v Celju pod ■j Zanesljiv lesni prevzemale«. 8683-1 Šofer damo izučen mehanik, neomenjen in vojaščine prost dobi stalno službo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod "šifro »666«. 8656-1 Mlad vrtnar d"-"bro verziran v vseh kulturah in dober vezalec. dobi službo. Ponudbe na o^ias oddelek »Jutra« ood šifro »E. K.« 8612-1 Fotografskega pomočnika (co) takoj sprejmem v stalno (Jitžbo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Stalna«. 8852-1 Oblastveno koneesijonlrana šoferska šola I. Gaberščik bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiwei-sova cesta 53. — Prihodnji redni tečaj prične 2. marca. šola se preseli s 1. marcem na Dunajsko cesto št. 31, ne daleč od kolodvorov. Vhod tudi iz Blei-tveisove ceste. 8611-4 Učiteljico nemščine išče gospa. — Ponudbe na ogrlas. oddelek »Jutra« pod »Na dom«. 8841-4 Italijanski jezik poučujem in oba vi jam trgovsko italijansko korespondenco. ponudbe pod »Italijanka« na oglas, oddelek »Jutra«. 8526-4 »Liublianski Zvon« letnik 1900, 1901 in 1902 kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zvon«. 8830-8 Knjigo »Strah na Sokolskem gradu« kupim. P-omudbe s ceno ra naslov: Viktor Kržič, Nad-Iesk 41, pošta Stari trg — Rakek. 8815-8 Prodajalko sprejmem takoi v mešano trgovino na deželi. Predvsem mora biti izurjena v manufakturi. Plača po dogovoru. stanovanje m hrana v hiši. — Ponudbe na <>:rlas. oddelek »Jutra« pod »Man-ufakturistinja«. 8868-1 Kapelo za sezijo iščem za Dalmacijo. Pismene ponudbe na ojrlasni oddelek »Jutra« pod šifro »Le počitnice«. 8864-1 do^nodično t?fem k dvema deklicama, za nemško konverzacHo. Dnevno od 4.—7. nre. Naslov pove ocrlasni oddelek ».Tntrac. " 8S86-1 Pisarniško moč mlajšega, vojaščine prostega. z znaniem slov., srVo-hrvaškega in nemškesa jezika v besedi ir. pisavi, nemške stenografie in strojepisca, sprejme takoj Bergmann in drug v 0°!ju 8891-1 Natakarja veSčega slovenščine in nem-šfine. sprejmem takoj za kavarno in restavracijo. Oferte pod »Letno name-ščetnje« nr. podruž. »Jutra« v Mariboru. 8895-1 TVsM potniki Potnico agilno, trg naobražemo, » prikupljivim nastopom — iščem za obisk privatnih strank. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Dnevnina in provizija«. 8648-5 Fiksum in provizijo dobe v manufakturi verzi rani potniki za obisk pri vatnih »trank v Ljubljani, okolici in vsej Dravski ba novini Nastop takoj. Pis mene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljublja ni pod šifro »Fiksum« 80665 Šivilja zmožna šivanja oblek in perila, gre šivat na dom po 20 Din na dan. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 8827 Zastopnika za Kranjsko vpeljanega rabi renomirana vinska tvrdka na Štajerskem. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Izborna moč«. 8794-3 Camemikova šoferska šola Ljubljana. Dunajska e. 36 (Jugo Auto) Pr»a oblaet koncesijonirana — Prospekt zastonj Pišit» oonjl 251 ti'A Frizerka stara 23 let, ki on d utira, manikira, dela vodno >n-dulacijo, trajne kodre po sistemu Nam in Maver — išče zaposlenje s 15. marcem. — Dopise na naslov: Holy, frizer, Brežice. 8811-2 Trgovski pomočnik samostojen železninar, tudi di*ber skladiščnik, z 10.000 Din kavcije, išče stalno službo. Dopise na oglasni o-ddelek »Jutra« pod šifro »Pravičnost 1903«. 8834-2 Strojni ključavničar in avtogenični varilec — mlad in d-otiro izurjen, išče službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Varilec«. 8842-2 Natakarica z večletnimi spričevali, H zna (udi šivati, išče službo v boljši hiši na prometnem kraj-u. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Večletna praksa«. 8819-2 Kot šofer ali skladiščnik pri industrijskem podjetju iščem nameščenje. Nudim tak o j 100.000 Din kavcije. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod značko »100«. 8614-2 Kuharica ki je samostojno vodila penzione in večie gospodinjstva. vešča fine kuhe, išče službo v boljšem gospodinjstvu. Govori nemško, hrvatsko in madžarsko. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fina hrana«. 8850-2 Žive ribe ii Štajerske — namočeno polenovko najboljše vrste, vedno tre žo ter vse delikatese to špecerijsko blago nudi v veliki izbiri F R- Kovačič na Miklošičevi cesti št 32 7747-6 Puhasto perje Slxto čuhano kg po 48 Dtn Jruga vrsta po Din 38 Kg čisto čobaLO kg po 48 Din Din in čisti puh kg po Dir 350. — Razpošilja po poŠt Dem povzet]» L Brozovié Zagreb. Ilica 82- kemična čistilnica perja. 863 Prodam: posteJjo, otomamo, mizo, tablo za firmo in petrolej sko svetiljko. Naslon v oglasnem oddelku »Jutra« 8847-6 Špecerijska oprava kompletna, za 2 manjša ali 1 večji lokal, ugodno prodam — tudi na obroke. Event, tudi posodim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod ».Prilika 51«. 8851-6 Avto - potniki Popolnoma nov, dvosedežen avto radi likvidacije zelo poceni naprodaj. Nas'ov v oglasnem oddelku »Jutra« 8822-10 Zaprt avto dvosedežen v brezhibnem stanju, malo rabljen, dobre znamke, kupim. Ponudbe na naslov: M. Rudolf, Vojnik pri Celju. 8591-10 Priložnostna prodaja! Motor na premični tok 20 HP, 220/380 voltov, 1440 obrat-ov, zaganjač, stikalo in varovalke za 10.000 Din proda Loher in Sinovi, Kustošija. Telefon 38-81. 8870-10 Zvočnik Arcophon izboren. skoraj nov za 320 Dia proda Japelj v Tržiču. 8099-9 Srečke, delnice in obligacije kupuje Upravništvo Merkur Ljublana, šeleoburgova ul. št. 6/IL 8782-7 Kompleten drog prenosljiv, event. z blazino rabljen, dobro ohranjen kupimo. Ponudbe z opisom in ceno na Sokolsko društvo Vitanje. 8652-7 Poljskih tračnic za žago. 300 m in 5 va-gončkov ali delov Istih, dobro ohranjeno kupimo Detajlirane ponudbe na na slo>v: Oprava Snežnik, pošta Stari trg — Rakek. 8594-7 Pristopim h kakem podjetju z 8000 do 10.000 Din. ali položim ta znesek kot kavcijo za kjerkoli, zanesljivo, dobro in stalno službo. Sem za vse poraben. delaven, stro go zanesljiv in marljiv. — Točne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Družabna moč 31«. 8736-16 Frizerka starejša, samostojna, ki bi imela veselje sredi Ljubljane vpeljati novo obrt, lahko pristopi kot družab-rcica_, aJi pa sama prične Reflektantinj-e naj pošliejo natančen naslov na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožna svoje obrti«. 8856-16 IX Kupim hišo v mestu Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Poletje« 8715-20 Prodajo in najemnino vsakovrstnih posestev najugodneje pospešuje posredovalnica Mat. Lesjak, Teharje 14 pri Celiu. Velika izbira. Za odgovor priložite znamko. 8813-20 Kupim hišo po možnosti v bližini glavnega kolodvora. Ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Plačam takoj«. 8821-20 Hišo s pekarno dobro idočo, na prometnem kraju kropim ali vzamem v naietm. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8820-20 920 m svile po 12 Din meter in skoraj novo otroško posteljo za 450 Din prodam. Naslov v oglasnem oddelku »J-utra« 8853-6 2 krasni Izložb! 4 m visoki in 2 m široki, iz prejšnje Staculove trgovine, naprodaj. Vprašati v lekarni Bahovec, Ljubljana 8884-6 Avtomobillsti ne vozite i razdrapanimi hladiči, katere edino stro-kovnjaäk« in hitro popravi in renovira tudi vse vrste blatnike, priznana kleparska delavnica Gustav Pue, Ljubljana, Tržaška cesta. 8831-10 Hišo z maihnim vrtom, sredi trga, ob cesti, pripravno za obrtnika, po zelo zmerni daje ga. Marian Novak, hotel Rak, Velenje. 8805-20 Hišo s trsr. lokalom prime,rno tudi za vsako obrt, na zelo prometni točki v Velenju prodam. — Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 8777-20 Stalne abonente od 10 Din naprej dnevno, s 1. marcem sprejme gostilna pri Univerzi, Židovska steza. 8865-14 Otroka oddam v oskrbo proti mesečni plači naprej. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 8S89-14 Kino-aparat kompleten, dobro ohranjen ali nov, vzamem za po-skušnjo v najem, event. kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kino G. d. K.« 8869-17 oi&utki Izbran fižol nizki koks. kg po 2 Din kupim. Povzorčene ponti Ibe na naslov: Setina. Radeče-Ziidani most. 8809-33 Trgovec dozdaj družabnik, želi prevzeti podružnico z meša/n;m blagom, na prometnem kraju na račun, proti kavciji ali proti odplačilu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 8800-19 Pekarna naprodaj v velikem Indu- srtri.iskem krajn v Sevnici. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8810-19 Čevljar, delavnico radi odhoda prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8824-19 Natakarica vešča tudi kuhinje, ki lahko položi večjo kavcijo išče službo v boljši ? »stilni. ali pa prevzame isto na račun. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Prijazna«. 8772-19 Kuhinjo na račun dam s 1. marcem v Ljub Ijani. Prednost imajo do bro vpeljani in zanesljivi za gostilniško kuhinjo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8722-19 fUmevania Stanovanje obstoječe iz čiste, soinčne sobe in velike svetle kuhinje, vse kompletno opremljeno, poleg tudi vse pri-tikline, v nov.i vili, parket, elektrika in kopalnica — takoj ugodno oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8833-21 Stanovanje lepo, čisto in solnčno, sobe, kuhinje ter pritiklin takoj oddam na Celovški cesti — Kosovo polje 159. 8832-21, Stanovanje solnčno, velike sobe in kuhinje takoj oddam na Celovški cesti 90. 8854-31 Stanovanje 3 sob, kuhinje in predsobe za junij ali julij išče ves dan odsoten zakonski par, brez otrok. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Plačam do 1000 Din«. 8859-21 Stanovanie 2 sob in kabineta, ali 3 sob, išče stranka 4 odraslih oseb za takoj ali s 1. aprilom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »1200«. 8888-21 Renovirano stanovanje 4 sob in kopalnice, STedi mesta takoj oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Renovirano«. 8885-21 Mlada gospa zanesljiva — s koncesijo, išče gostilno na račun, ali mesto natakarice pri do brih ljudeh Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8703-19 Brivnico na prometni točki v Ljubljani prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Prometna točka«. 8855-19 Opremljeno sobo s parketom, centralino kurjavo, električno razsvetljavo in souporabo kopalnice oddam. Naslov pove oglas, zavod Aloma Company — Aleksandrova cesta št. 2/1 8829-23 Opremljeno sobo 9 kopalnico, v centru mesta oddam s 15. marcem 2 gospodičnama. zakoncema ali gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8826-23 Lepo sobo oddam boljšemu gospodu s 1. marcem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 8744-23 Opremljeno sobo čisto in solnčno. v novi vili, parket, elektrika, ko palnica in lepa kuhinja, takoj oddam zakon. paru. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra«. 8619-23 Solnčno sobo z elektriko, blizu gorenjskega kolodvora oddam go-spodn. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 8861-23 Sobo takoj oddam v Beethovnovi ulici 15, desne stopnjice vrata 17. 8866-23 Sobo s poeebram vbodom, event. s hrano, v centru mesta oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 8857-23 3 gospode aß dijake sprejmem s hrano kot sostanovalce v lepo iu veliko sobo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 8S60-23 Opremljeno sobo za 150 Din oddam takoj na Mirju, Verstovškova 8, pritličje. 8848-23 Krasno sobo z 2 posteljama, elektriko in krasnim razgledom oddam na Taboru štev. 5/1. 8862-23 Majhen kabinet z zajtrkom oddam za 300 Din v Bohoričevi ul. 18/1. 8858-23 Elegantno sobo s 1. marcem iščem proti dobremu plačilu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zora«. 8S83-23 Sostanovalko sprejmem v Ilirski ul. 19,11 desno. 8873-23 Majhno sobico sredi mesta oddam gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8875-23 Itepiti Ljubček Pridi gotovo na določeno mesto. — m. in. 8815-24 Samostojna 42 Dvignite pismo. 8849-34 V oglas, oddelku »Jutra« dvignite sledeča pisma Agflnost, Amerikansko ve-lepodjetje, Amerikanski sistem, Kckl 555, Blondinka Bratstvo 8478, Brezskrbna bodočnost, Cimpreje, Oisto in snažno, Cela oskrba v hiši, Dobro mesto, Dober promet 731, Družabna tr-oč 31, Delikateea, Dobro ide-ča, Dobro ohranjen. Domača zavarovalnica. Delaven, Dobra kupčija, Frankfurt, Fiksum in provizija, Fortuna, Hitra tečna. Humanist, H. A. 28, Hiša VTF Harmonija 30, Hilda. I. Z. 50, Industrija, Izobražena gospodinja, Industrijalec, J. J., Kavcije zreoina, Kuhar 100, Knjigovodja, Ko-respondentinja. Ključavničar, Kmetija, Kemija, Lepa soba, Ljubezen in sreča Lepo stanovanje, Lokali, Ljubeznjiva, Lokal, Lep nastop. Mlekarna 16, Marec 1931, Malo denarja. Mirna bodočnost, Ljublja- Dnevnega portirja (glavnega) POTREBUJE za svoj prvovrstni hotel HOTEL MIKLIČ V LJUBLJANI Reflektanti samo z večletno hotelsko prakso, vešči slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, pridejo v poštev. — Stalna služba. 3428 Kamnik Restavracija Franc Rode Kamnik 7, prodi več stavb nih parcel ob prometni ce sti. 3 minute od kolodvora _ velike 500—10.000 m'. Solnčna lega, brez prahu in električna napeljava ob cestì. 8637-20 Hišo ali parcelo v centru mesta kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »83«. 8623-20 Njiva 7000—8000 m1 velika, med dvema tovarnama ob banski cesti poleg Kamnika, zelo pripravna za ^radbo hiš, ugodno naprodaj. Ponudbe na oglasni odd»lek »Jutra« pod šifro »Usroden nakup 1000«. 8846-20 Vilo v Dubrovniku na lepem položahi Lapada v bližiini kopališča, novo solidno zgradbo, 20 let davka prost», z 10 sobami, kuhin'o, kopališčem. 6 postranskimi prostori, teraso, in s tekočo vodo v sobah tako? oddam za penzlon ali «lično, event. prodam. Fon u db» na naslov: Milan Javor, Dubrovnik n — Lapad. 8882-20 Obvestilo» Ker sem g. Ljudevitu Copu v Novem mestu ln g. Franju čopu v Črnomlju odvzel zastopstvo šivalnih strojev »Vesta« ter pri moji firmi nista več nameščena, zato opozarjam s tem javno vse cenjene odjemalce, kateri so potom njih od moje firme kupili šivalne stroje in kolesa, da ista nimata več pravice v imenu moje tvrdke prodajati niti inkasirati denar. IVAN MALNAR zastopnik »VESTA« šivalnih strojev, Ljubljana, Kolodvorska 26. 3432 Zahvala Ob bridki izgubi na&e nepozabne Zofi Foršek se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so naši dragi pokojnici v zadnjih urah stali ob strani, dalje vsem darovalcem lepih vencev in cvetja. Naša prisrčna zahvala za mnogobrojne pismene in ustmene izraze sočutja in vsem, ki so jo v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Novo mesto, dne 25. febr. 1931. ŽALUJOČI OCE, SESTRE IN OSTALO SORODSTVO. S431 na, Marljiva družabni ca, Mlajša moč, Manufakturni pomočnik, Marljiva in poštena, Moških let. Marljiva Šivilja, Mlada gospa. Maja Marija, Nakup gostilne, Nisem začetnica. Nastop takoj 34, Naklonjena sreča, Natančno, Natančna 744, Najemnina do 1000 Din, Ob cesti, Osmošolec, Obrt, Prijateljstvo 23, Pridnost in napredovanje. Promet 333, Prazna soba. Prodajalka 22, Potnik 999, Pomoč v stiski, Pekarija, Plača po dogovoru. Prilika 1931, P. F. M., Periferija mesta. Pristni angora. Planjava. Pletilja, Poštenih staršev. Rožica v samoti, R. V. F., Redoljubna, R. F. 9, Rujavi škornji Resni značaj, Reelno. R. A., Zmajski most 21/Xn, R. P. 300, Samostojna gospa. Samo prvovrstna. Stalni zaslužek, Svoj dom 14. Samostojna 42. Sem trgovka, S. b. S., Starejša kuharica Solidna 25, Samski inže-njer. Simpatija, Stavbena parcela. Skok v srečo. Suho stanovanje. Skupni izleti, Spoštujem Te, Stanovitna. Srečna pomlad. Šofer. Špecerijska, špecerija 72, Točen V, Trgovina v Ljubljani, Takoj 2, Takojšen nastop, Ugodnost 666. Ugodno kupim. Vesela pomlad, Vesten in trezen. Vesten in pošten, Vrhov-nik Josip, Weiss Fran jo. Vrt, Vijolica 2626. Veselo življenje, V. R. 77. Vera, Vijolica 22, Zdrav fant. Zobozdravnik 3383, Zabava Z. Za vsako delo. Začetni manufakturist. Zdrava in poštena. Zdravnik, Zmožen jamstva. Za vse spodoben 301etni. Zenitev v spomladi, Zivljenska doba. Ženit-bena ponudba 32, 480, 400. 368, V Ljubljana, 20090, 7000. 100. Senitv€ Mladenič STednjffh let, dobro si tu Iran želi poročiti 20—40 let staro gospodično, ki bi imela gostilno in nekaj premoženja. Oglasijo naj ee le varčne in pridne gofeti 1 niča rke — vdove niso izključene. Samo resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Živahen mladenič 2929«. 8880-25 m ^TTSTF? dobro Ponudbe Trzin. Planino ohranjen, kupimo, s ceno na Solo 8 757-26 prodore, oddelek Klavir Naslov pove ogl. »Jutra«. 8878-26 mumm Pisalni stroi že rabljen, kupim. — Ponudbe z navedbo firme in cene na naslov: Joško C e b n e r, ž and. stani ca. Kranj. 8814-29 Lanz lokomobilo vročeparno. 48/60/72 HP v brezhibnem stanju prodamo Vprašanja na oglas, od ie lek " - - - bila«. »Jutra« pod »Lok-"ne Stroj za mešanje betona (Mischmaschine) ki produ-cira 1 m® na uro, s strojnim pogonom ugodno prodam. Naslov pove podružnica »Jutra« v Celju. 8892-29 Cfrf+t Razglednice za sezijo naročite že se daj. "la boste imeli prvo vrstno Izdelavo in popust, ki Vam ga nudi tvornica fotografskih razgleduc in slik Lojze Smuc, Ljublja na VIL Aleševčeva ulica št. 26. 98 Uniforme Deine plašče, vse potreb tčine » zalog: 8imon Kli manek. Selenburgova 6. 106 Tkalce 1 Telefon 2059 za tkanje americana p _ „ M1 „ „ sprejmemo. Zaslužek J r rulluS dober. Posel stalen. — i SUha drva Obrnite se na tovarno L . .. „ _ .. , r , , J.i Pogačnik. Bohoričeva št. 5 Smederevske kreditne banke, Niš. 3419 I gHnmQHHDwgä "a ; \ : Poziv Gospod, ki se je dne 10. avgusta 1930, ob priliki ka rambola avt-omobila z motorjem, na cesti oa Mirje ob Curkovi vili ustavil z avtom na kraju nezgode, se naproša, da sporoči svoj naslov pisarni dra. Stareta Emila, odvetnika v Ljubljana, Pražakova ulica 15. 8835-31 IZVANREDNA PRILIKA» Železna služinska patent postelja zložljiva, s ta- Ìieciranom madracom, ze* o praktična za vsako hišo, hotele, nočne službe^- in potuiuče osobe stane samo Din 390.—« Razpošiljam po poštne Bom povzetju. tako ogleda SLQ2EN Umm palesi polletja, zložljiva. • tapecirani® madracom. zelo prak-lična. stane «amo O 280. Poleta ttna« veliko zalogo Čisto čoha-nog perja kg po D 48.—, druga vril kg po D 38—, čisto belo gosje kg po p 130___ in čisti puh kg po D 250.—. Razpošiljam po poštnem povzetju. Modroci_ punieni * volnom »laneju samo Din 758.—. L. BROZOVlč, ZAGREB Dica 82. Slike za legitimacije izdeluje najhitreje Hug>o Hibšer. fotograf. Ljubljana. 8690-29 Sv Petra cesta 25 Vrtnarskega pomočnika z dokazano prakso v vrtnarstvu, sposobnega za urejevanje parka, IŠČE industrijsko podjetje v Južni Srbiji. Prošnje s prepisi izpričeval ter nazna« cenimi zahtevki poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod znakom »P. S. 1000«. 3430 Mat poì prodajamo več sto parov čevljev finega domačega ročnega izdelka, da izpraznimo zalogo. V zalogi so vse številke za dame, gospode in otroke. „Doko" Iv. čarman Šelenburgova ulica 6. 3426 L. MIKUŠ Mestni trt* f«r Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih — — palic — — IŠČEMO rabljeno ali stabilnega stanja polstabilno lokomobilo, kotel 35 m2 grelne površine, 10 — 12 atm. napetosti z ograjenim pregrejevalcem pare stopnjasto rešetko. Prednost izdelki Wolf ali Lanz. — Ponudbe s točnimi podatki starosti, izvora, izdelave, teže in stanja, kje se nahaja ter kraja sedanje umestitve na oglasni zavod Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9, pod šifro »Jeftin«. 3368 PERJE od Din 35.— dalje. Posteljne odeje iz pulia, volne m bombaža. Kemično čiščenje perja Din 15.— za kg. — Fein, Zagreb, Zrinjsld trg 17. 302 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za interatni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.