VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v maju 2014 ................................................................................................................. 3 Razvoj vremena v maju 2014 .................................................................................................................... 24 Podnebne razmere v pomladi 2014 .......................................................................................................... 31 Meteorološka postaja Veliki Trn ................................................................................................................ 44 AGROMETEOROLOGIJA 51 Mednarodni fenološki park ........................................................................................................................ 56 HIDROLOGIJA 58 Pretoki rek v maju 2014............................................................................................................................. 58 Temperature rek in jezer v aprilu 2014...................................................................................................... 62 Temperature rek in jezer v maju 2014....................................................................................................... 65 Dinamika in temperatura morja v maju 2014............................................................................................. 68 Zaloge podzemnih voda v maju 2014 ....................................................................................................... 74 ONESNAŽENOST ZRAKA 79 Onesnaženost zraka v maju 2014............................................................................................................. 79 POTRESI 88 Potresi v Sloveniji v maju 2014 ................................................................................................................. 88 Svetovni potresi v maju 2014 .................................................................................................................... 91 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM Fotografija z naslovne strani: Predvsem nadpovprečno topla marec in april sta prispevala, da je bila povprečna pomladna temperatura med nekaj najvišjimi doslej. Padavine so spomladi presegle dolgoletno povprečje le na jugu države, v večjem delu Slovenije je bila pomlad bolj sončna kot običajno. Take podnebne razmere so se odražale tudi z zgodnejšim nastopom fenoloških faz (foto: Tanja Cegnar). Cover photo: Spring 2014 was among few warmest ever, precipitation was mostly below the normal, while sunshine duration mostly exceeded the long-term average (Photo: Tanja Cegnar). 92 IZDAJATELJ Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Branko Gregorčič, Tamara Jesenko, Mira Kobold, Stanka Koren, Inga Turk, Verica Vogrinčič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V MAJU 2014 Climate in May 2014 Tanja Cegnar M aj je zadnji mesec meteorološke pomladi. Moč sončnih žarkov je že velika in primerljiva z julijsko. Temperatura zraka od začetka do konca meseca narašča, vendar ogrevanje ozračja ni enakomerno, saj skoraj vsako leto zabeležimo kakšen izrazit prodor hladnega zraka, pogosto pa tudi skoraj poletno tople dneve. Letos je ohladitev lepo sovpadala z »ledenimi možmi in mokro Zofko«; hladnemu obdobju je sledila občutna otoplitev. 12 KREDARICA odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) 12 8 4 0 -4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 0 -4 1 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 12 12 NOVO MESTO odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) 4 -8 -8 8 4 0 -4 MURSKA SOBOTA 8 4 0 -4 -8 -8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 1 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 12 12 BILJE odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) LJUBLJANA 8 8 4 0 -4 -8 PORTOROŽ 8 4 0 -4 -8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka maja 2014 od povprečja obdobja 1961–1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961–1990, May 2014 Maj je bil nadpovprečno topel, vendar je bil odklon z redkimi izjemami večinoma majhen in le v Ljubljani in Lescah je dosegel 1,1 °C. V več kot polovici Slovenije so zaostajali za dolgoletnim povprečjem padavin. Ponekod v Zgornjem Posočju, delu Notranjske in Gorenjske je padlo le od 40 do 70 mm padavin. Nadpovprečno obilne so bile padavine v spodnjem delu Vipavske doline, na jugu Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slovenije in v dokaj širokem pasu vzdolž meje s Hrvaško od Bele krajine do vključno Pomurja; za več kot tretjino so dolgoletno povprečje presegli v Beli krajini in Lendavi. Na jugu države je sončnega vremena primanjkovalo, večina Slovenije pa je bila nekoliko bolje osončena kot običajno. Pozitivni in negativni odkloni so bili večinoma v mejah ±10 %, le v Ljubljani in na severovzhodu države so zabeležili pozitivni odklon med 10 in 20 %. Na sliki 1 so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. Maja so bili odkloni najmanjši na Obali in Goriškem, drugod po državi sta bili ohladitev in otoplitev precej izrazitejši. V drugi tretjini meseca smo imeli opazno ohladitev, ki je bila najbolj izrazita v gorah in Prekmurju. Že ob koncu druge tretjine se je povprečna dnevna temperatura ponovno dvignila nad dolgoletno povprečje povsod po državi. Mesec se je iztekel s hladnim vremenom. 10 30 KREDARICA 25 20 15 10 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) LJUBLJANA 5 0 -5 -10 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 5 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961–1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu maju Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in May and the corresponding means of the period 1961–1990 V Ljubljani je bila povprečna majska temperatura 15,7 °C, kar je 1,1 °C nad dolgoletnim povprečjem in povsem v mejah običajne spremenljivosti. Najvišja povprečna majska temperatura je bila zabeležena maja 2003 in je znašala 18,3 °C. Tudi v letih 1985 in 2009 je bilo izjemno toplo, saj je bila povprečna majska temperatura 18,1 °C, kar je druga največja vrednost, odkar potekajo meritve. Daleč najhladnejši je bil maj 1957 z 11,5 °C, z 12,1 °C mu je sledil maj 1991, le malo višja je bila povprečna majska temperatura v letih 1980 (12,2 °C) in 1978 (12,3 °C). Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 10,1 °C, kar je 1,1 °C nad dolgoletnim povprečjem; najtoplejša jutra so bila maja 1986 z 12,1 °C, najhladnejša pa maja 1957 s povprečjem 6,3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 21,7 °C, kar je 1,3 °C nad dolgoletnim povprečjem. Majski popoldnevi so bili najtoplejši leta 2003 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 25,3 °C, najhladnejši pa maja 1991 s 17,0 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature, zadnjih nekaj mesecev pa je v neposredni bližini merilnega mesta gradbišče. Tako kot po nižinah je bilo dolgoletno povprečje preseženo tudi v visokogorju. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 0,0 °C, kar je 0,2 °C več od dolgoletnega povprečja. Doslej je bil najhladnejši maj 1991 z −3,7 °C, −2,9 °C je bilo maja 1970, −2,5 °C maja 1980, −2,4 °C pa leta 1957. S 3,8 °C je bil najtoplejši maj 1958, s 3,4 °C mu je sledil maj 2003 in s 3,0 °C maj 1999. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna majska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Na Kredarici je bilo 23 hladnih dni, v Ratečah 2 ter v Kočevju in Slovenj Gradcu po en tak dan. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. Maja se temperatura redko povzpne tako visoko. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani 12 majev, ko se je živo srebro dvignilo na vsaj 30 °C (slika 3), od tega so bili trije maji (1958, 1969 in 2005) s po tremi vročimi dnevi. Letos maja je temperatura v Slovenji le v Črnomlju dosegla 30 °C. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo 25 °C in več. Tople dneve so zabeležili povsod, razen v visokogorju. Največ jih je bilo v Črnomlju, in sicer 8, 7 so jih našteli v Kočevju in Ljubljani. V prestolnici smo tako presegli dolgoletno povprečje za 2 dni. Največ toplih dni je bilo leta 2003 (20), od sredine minulega stoletja pa je bilo 6 majev brez takih dni. 4 25 LJUBLJANA LJUBLJANA 20 število dni število dni 3 2 15 10 1 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 3. Število vročih majskih dni in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 3. Number of days with maximum daily temperature at least 30 °C in May and the corresponding mean of the period 1961–1990 Slika 4. Število toplih majskih dni in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 4. Number of days with maximum daily temperature above 25 °C in May and the corresponding mean of the period 1961–1990 Na Kredarici je bila najnižja izmerjena temperatura −7,6 °C, in sicer 15. maja. V preteklosti je bilo že občutno hladneje, tako je bilo maja 1957 kar −15,8 °C, maja 1970 so izmerili −13,9 °C, le nekoliko manj mrzlo je bilo maja 1979 z −13,7 °C in maja 1962, ko je bilo −13,6 °C. Istega dne je bilo najhladneje tudi v Biljah, temperatura se je spustila na 4,2 °C. V pretežnem delu države je bilo najhladnejše jutro 5. maja. V Ratečah so izmerili −2,5 °C, v Slovenj Gradcu −0,5 °C in v Kočevju −0,4 °C, drugod po nižinah se temperatura ni spustila pod ledišče. V Ljubljani je bila najnižja temperatura 3,9 °C; v preteklosti so maja že izmerili tudi negativno temperaturo, na primer v letih 1957 (−2,8 °C), 1962 in 1976 (obakrat −1,2 °C), 1952 (−1,1 °C), 1969 in 1978 (obakrat −0,4 °C), v zadnjih tridesetih letih pa se maja v Ljubljani temperatura ni spustila pod ledišče. Dan kasneje se je najbolj ohladilo na Bizeljskem (3,3 °C) in v Murski Soboti (2,6 °C). 34 LJUBLJANA LJUBLJANA 32 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 8 4 0 30 28 26 24 22 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 -4 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) majska temperatura in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in May and the 1961−1990 normals V večjem delu države se je živo srebro najviše povzpelo 22. maja. V Ljubljani je bil absolutni 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo maksimum nadpovprečen, izmerili smo 28,3 °C; v preteklosti je bilo najtopleje maja 1999 z 32,4 °C. Na Kredarici se je ogrelo na 10,8 °C, najvišjo temperaturo na tem visokogorskem observatoriju pa so izmerili leta 2009, in sicer 14,4 °C. Najvišjo temperaturo so izmerili v Črnomlju, in sicer 30,0 °C. Na Bizeljskem (28,6 °C) in v Murski Soboti (28,8 °C) se je najbolj ogrelo 23. maja. Na Obali, Krasu, Goriškem in Postojnskem je bilo najtopleje 25. maja. V Biljah so izmerili 28,2 °C, v Portorožu 26,3 °C, v Godnjah 26,5 °C in v Postojni 25,7 °C. 6 20 4 LJUBLJANA temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) KREDARICA 2 0 -2 18 16 14 12 -4 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 20 20 18 PORTOROŽ temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) MURSKA SOBOTA 16 14 12 18 16 14 12 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 20 20 CELJE 18 16 14 12 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) NOVO MESTO 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 18 16 14 12 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 6. Potek povprečne temperature zraka v maju Figure 6. Mean air temperature in May Povprečna temperatura zraka je bila maja letos v Sloveniji enaka ali višja kot običajno. V Murski Soboti, Celju, na Kredarici in Obali ostaja najtoplejši maj 1958; v Ljubljani in Novem mestu je bilo najtopleje maja 2003. Najhladnejši maj v Murski Soboti, Ljubljani in Celju je bil leta 1957, v Novem mestu tudi leta 1991; na Kredarici in Obali je bilo prav tako najhladneje maja 1991. V Portorožu je bila letos povprečna majska temperatura 16,2 °C, v Biljah in Črnomlju 15,9 °C, v Murski Soboti in Novem mestu 15,1 °C, v Mariboru in Celju 15,0 °C. Odklon je bil največji v Lescah in Ljubljani, dosegel je 1,1 °C. V Postojni, Črnomlju in Celju so dolgoletno povprečje presegli za 0,9 °C. Na Obali, na letališču v Portorožu so dolgoletno povprečje izenačili. 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 15 30 BILJE KREDARICA 10 temperatura (°C) temperatura (°C) 25 20 15 10 5 0 -5 5 -10 0 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 30 30 LJUBLJANA NOVO MESTO 25 temperatura (°C) temperatura (°C) 25 20 15 10 5 0 20 15 10 5 0 -5 -5 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 dan dan 30 30 CELJE MARIBOR 25 temperatura (°C) temperatura (°C) 25 20 15 10 5 20 15 10 5 0 0 -5 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 30 MURSKA SOBOTA PORTOROŽ 25 temperatura (°C) temperatura (°C) 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 30 25 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 20 15 10 5 20 15 10 5 0 -5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 dan 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 7. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), maj 2014 Figure 7. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), May 2014 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 8. Odklon povprečne temperature zraka maja 2014 od povprečja obdobja 1961−1990 Figure 8. Mean air temperature anomaly, May 2014 1°C 0°C Povprečna mesečna temperatura zraka je bilo povsod nad dolgoletnim povprečjem, odklon je nekoliko presegel 1 °C le v Ljubljani in manjšem delu Gorenjske (v Lescah), vendar je tudi tam ostal pod 2 °C. Višina majskih padavin je prikazana na sliki 9. Največ padavin je bilo v Zgornjem Posočju, kjer so mestoma presegli 170 mm. V Kneških Ravnah je padlo 212 mm. Velika večina ozemlja je imela od 90 do 130 mm. Med 50 in 90 mm pa so zabeležili le na manjših območjih Štajerske in Gorenjske. 170 mm Slika 9. Prikaz porazdelitve padavin, maj 2014 Figure 9. Precipitation, May 2014 130 mm 90 mm 50 mm Slika 10. Višina padavin maja 2014 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 10. Precipitation amount in May 2014 compared with 1961−1990 normals 130% 100% 70% 40% Slika 11. Ob koncu maja so začele zoreti jagode; Grosuplje, 27. maj 2014 (foto: Iztok Sinjur) Figure 11. Strawberries started to ripen; Grosuplje, 27 May 2014 (Photo: Iztok Sinjur) Dolgoletno povprečje padavin so presegli v spodnjem delu Vipavske doline, na jugu Slovenije in v dokaj širokem pasu vzdolž meje s Hrvaško od Bele krajine do vključno Pomurja. Za več kot tretjino so 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo dolgoletno povprečje presegli v Beli krajini (137 % dolgoletnega povprečja) in Lendavi (136 % dolgoletnega povprečja). Ponekod v Zgornjem Posočju, delu Notranjske in Gorenjske je padlo le od 40 do 70 % padavin. V Lescah so dosegli le 42 %, na jezerskem pa 52 % dolgoletnega povprečja. 250 400 PORTOROŽ višina padavin (mm) višina padavin (mm) KREDARICA 300 200 100 0 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 200 150 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 250 250 NOVO MESTO višina padavin (mm) višina padavin (mm) MURSKA SOBOTA 200 150 100 50 200 150 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 12. Padavine v maju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 12. Precipitation in May and the mean value of the period 1961−1990 Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Slovenj Gradec Maribor Slovenske Bizeljsko Sevno Celje Črnomelj-Dobliče Novo mesto Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Portorož Godnje Bilje Kneške Ravne Kobarid Soča Log pod Mang. Lesce Rateče Kredarica Podljubelj Jezersko Brnik Kamniška Bistrica 0 50 100 150 povprečje 1961 - 1990 200 maj 2014 Slika 13. Mesečna višina padavin v mm maja 2014 in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 13. Monthly precipitation amount in May 2014 and the 1961–1990 normals 9 250 300 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Največ dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo na Kočevskem in v Novem mestu, in sicer po 15. Na Kredarici je bilo 14 takih dni. Najmanj takih dni je bilo na Jezerskem, kjer so jih našteli le 5. 25 LJUBLJANA število dni 20 15 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 14. Število padavinskih dni v maju. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 14. Number of days in May with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Maja je bilo v Ljubljani 94 mm padavin, kar je dobre tri četrtine dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin maja 1958, namerili so le 7 mm; nekoliko bolje je bilo v maju 1952, ko je padlo 24 mm, maja 1960 je bilo 30 mm padavin, maja 1979 pa 31 mm. Najobilnejše padavine so bile maja 1962 (254 mm), 234 mm je padlo maja 1972, 220 mm so namerili maja 1955, četrta najvišja vrednost je bila dosežena maja 2013 z 210 mm, sledi pa z 199 mm maj 1982. 300 Slika 15. Padavine v maju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 15. Precipitation in May and the mean value of the period 1961−1990 višina padavin (mm) 250 LJUBLJANA 200 150 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer merijo le padavine in snežno odejo, če je le-ta prisotna. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi na klasičen način merila tudi potek temperature. Snežne odeje maja niso zabeležili na nobeni izmed teh postaj. Slika 16. Posledice mrzlega jutra, Trboje, 6. maj 2014 (foto: Blaž Šter) Figure 16. Consequences of the cold morning, Trboje, 6 May 2014 (Photo: Blaž Šter) 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, maj 2014 Table 1. Monthly meteorological data, May 2014 Postaja Padavine in pojavi NV Kamniška Bistrica Brnik Jezersko Log pod Mangrtom Soča Kobarid Kneške Ravne Nova vas Sevno Slovenske Konjice Lendava Veliki Dolenci 601 384 740 648 487 263 752 722 515 730 345 195 RR 185 91 89 174 181 142 212 116 97 92 106 97 RP 96 78 52 78 87 59 81 100 91 100 136 116 SD 13 10 5 10 13 10 13 13 11 9 11 11 LEGENDA: LEGEND: RR RP SD RR RP SD − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s padavinami ≥ 1 mm Slika 17. Trajanje sončnega obsevanja maja 2014 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961–1990 Figure 17. Bright sunshine duration in May 2014 compared with 1961−1990 normals − precipitation (mm) − precipitation compared to the normals − number of days with precipitation 110% 100% 90% Na sliki 17 je shematsko prikazano majsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Manj kot običajno je bilo sončnega vremena na jugu države, vendar tudi tam primanjkljaj ni presegel desetine dolgoletnega povprečja. Večina Slovenije je bila nekoliko bolje osončena kot običajno, presežek večinoma ni dosegel desetine dolgoletnega povprečja, med 10 in 20 % je presežek znašal v Ljubljani in na severovzhodu države. Slika 18. Meteorološka hišica Meteorološke postaje Grosuplje, 27. maj 2014 (foto: Iztok Sinjur) Figure 18. Meteorological shelter on Meteorological station Grosuplje, 27 May 2014 (Photo: Iztok Sinjur) 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 400 400 KREDARICA NOVO MESTO 300 število ur število ur 300 200 200 100 100 0 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 400 400 MURSKA SOBOTA PORTOROŽ 200 300 število ur število ur 300 100 200 100 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 Slika 19. Trajanje sončnega obsevanja Figure 19. Sunshine duration Slika 20. Ostanki zime na Storžiču - velike opasti, 4. maj 2014 (foto: Blaž Šter) Figure 20. Remainings of snow, Storžič, 4 May 2014 (Photo: Blaž Šter) 12 Agencija Republike Slovenije za okolje 40 Urad za meteorologijo 16 40 16 20 8 10 4 0 padavine (mm) 12 sončno obs. (ure) 7 8 10 4 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 40 dan 16 40 16 30 12 20 8 10 4 0 padavine (mm) NOVO MESTO sončno obs. (ure) padavine (mm) LJUBLJANA 0 1 3 5 7 30 12 20 8 10 4 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 40 dan 16 40 16 MARIBOR 12 20 8 10 4 0 12 padavine (mm) 30 sončno obs. (ure) padavine (mm) CELJE 3 5 7 20 8 4 0 1 0 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 40 dan 16 40 16 PORTOROŽ 12 20 8 10 4 0 0 3 5 7 padavine (mm) 30 sončno obs. (ure) padavine (mm) MURSKA SOBOTA 1 sončno obs. (ure) 5 20 sončno obs. (ure) 3 12 0 0 1 30 30 12 20 8 10 4 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 1 dan sončno obs. (ure) padavine (mm) 30 sončno obs. (ure) BILJE KREDARICA 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 21. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) maja 2014 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 21. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, May 2014 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 21 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 400 LJUBLJANA število ur 300 Slika 22. Število ur sončnega obsevanja v maju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 22. Bright sunshine duration in hours in May and the mean value of the period 1961–1990 200 100 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 V Ljubljani je sonce sijalo 233 ur, kar je 11 % več od dolgoletnega povprečja. Največ ur sončnega vremena je bilo maja 2011, in sicer kar 332 ur. Veliko sonca je bilo tudi maja 1958 (303 ure), 1979 (295 ur), 1973 in 2003 (obakrat 283 ur) ter 1997 (282 ur). Najbolj sivi so bili maji 1954 s 119 urami, 1978 s 134 urami, 149 ur pa je sonce sijalo maja 1957. V Potorožu je bilo prav tako najbolj sončno maja 2011, ko je sonce sijalo 356 ur oz. 41 % več časa kot običajno. V Murski Soboti je sonce sijalo 166 ur, kar je le 4 % dlje kot običajno. Maja 1979 jih je bilo 326, maja 2011 pa 321. Na Kredarici je letošnji maj s 166 urami sončnega vremena povsem običajen, saj je le 4 % nad dolgoletnim povprečjem. 9 20 LJUBLJANA LJUBLJANA 15 število dni število dni 6 10 3 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 23. Število jasnih dni v maju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 23. Number of clear days in May and the mean value of the period 1961–1990 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 24. Število oblačnih dni v maju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 24. Number of cloudy days in May and the mean value of the period 1961–1990 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo v Ratečah in na Obali, in sicer po 6. Dan manj je bilo jasno v Lesah, na Bizeljskem in v Črnomlju. Najmanj jasnih dni je bilo na Kredarici, Goriškem, Krasu, v Postojni in Kočevju, v teh krajih sta bila le po dva jasna dneva. V Ljubljani so bili 3 jasni dnevi, kar je toliko kot v dolgoletnem povprečju. Največ jasnih dni je bilo v majih 1976 in 1979 ter 2011, našteli so jih po 7. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ oblačnih dni je bilo na Kredarici, in sicer 14, po 12 so jih našteli v Kočevju in Mariboru. najmanj oblačnih dni je bilo na Obali, imeli so le 5 takih dni. V Ljubljani je bilo letos maja 8 oblačnih dni, kar je dan manj od povprečja. Najmanj oblačnih dni je bilo v majih 1958, 1973 in 2000 ter 2011, in sicer po 2. Kar 17 oblačnih dni pa je bilo v letih 1951 in 1957. Povprečna oblačnost je bila največja v visokogorju, na Kredarici so oblaki v povprečju prekrivali 7,0 desetin neba. Najmanjša je bila povprečna majska oblačnost na Obali, kjer so oblaki prekrivali le 5,1 desetin neba. nad pretežnim delom države so oblaki v povprečju prekrivali od 5,5 do 6,5 desetin neba. 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, maj 2014 Table 2. Monthly meteorological data, May 2014 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje Letališče Portorož Godnje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota NV TS TOD TX TM 515 2514 864 55 2 295 533 468 299 170 220 196 240 275 452 188 13,6 0,0 10,8 15,9 16,2 14,4 13,0 12,9 15,7 14,9 15,1 15,9 15,0 15,0 13,6 15,1 1,1 0,2 0,6 0,2 0,0 0,1 0,9 0,1 1,1 0,2 0,8 0,9 0,9 0,3 0,8 0,6 19,3 2,6 17,6 22,3 21,6 20,7 18,9 20,3 21,7 21,3 21,1 21,8 21,1 20,6 19,6 20,8 7,6 −2,1 4,5 10,0 10,9 9,9 6,8 6,7 10,1 8,9 8,7 8,7 8,4 7,5 7,4 9,1 Temperatura TAX DT 27,0 10,8 25,1 28,2 26,3 26,5 25,7 29,3 28,3 28,6 29,6 30,0 28,7 28,6 27,4 28,8 22 22 22 25 25 25 25 22 22 23 22 22 22 22 22 23 TAM DT SM SX TD 0,5 −7,6 −2,5 4,2 4,4 5,0 0,5 −0,4 3,9 3,3 2,2 2,0 1,0 3,4 −0,5 2,6 5 15 5 15 5 5 5 5 5 6 5 5 5 5 5 6 0 23 2 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 3 0 1 6 3 3 1 7 7 6 5 8 6 4 3 6 67 619 218 8 0 17 102 131 12 45 47 45 48 71 116 75 Sonce OBS RO 220 166 191 231 246 224 199 104 100 105 97 101 233 111 207 97 221 231 213 244 104 113 104 111 PO 5,9 7,0 5,6 6,0 5,1 5,6 5,8 6,4 5,6 5,6 5,9 5,5 5,9 6,4 5,8 5,7 Oblačnost SO SJ 10 14 9 11 5 6 10 12 8 9 9 8 10 12 8 10 5 2 6 2 6 2 2 2 3 5 4 5 3 4 3 3 Padavine in pojavi SD SN SG SS SSX DT 42 63 81 111 119 94 73 128 77 125 108 137 88 82 99 127 9 14 8 10 11 12 12 15 10 12 15 13 10 13 12 11 0 390 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) RR RP 52 107 117 121 89 107 97 157 94 120 103 139 85 77 102 92 5 4 2 9 8 6 6 5 5 5 6 5 6 7 5 5 0 17 1 3 0 0 2 4 2 4 2 0 0 0 1 2 0 31 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Tlak P PP 748,2 917,7 1007,6 1014,0 5,3 9,0 12,6 12,9 979,7 985,9 11,4 11,4 11,5 11,4 11,6 992,2 11,7 12,5 988,2 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤12 °C). n TD = ∑ (20 °C − TSi ) i =1 če je TS i ≤ 12 °C 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka, maj 2014 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature, May 2014 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci I. dekada II. dekada T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp 14,7 15,1 12,3 12,0 10,4 13,2 13,1 13,1 15,0 14,4 14,4 13,6 13,9 14,3 14,1 14,0 13,8 20,4 21,7 18,9 20,0 17,9 19,5 19,3 20,3 21,7 20,4 20,9 20,5 20,7 21,0 20,2 20,4 19,0 23,8 26,8 24,0 25,6 22,2 23,0 23,6 24,1 26,0 24,7 25,6 23,9 25,3 24,1 23,3 23,7 22,4 9,2 8,8 5,3 5,2 3,2 6,0 5,9 5,2 8,4 7,6 6,9 7,6 6,9 7,7 8,1 7,3 6,8 4,4 6,6 0,5 −0,4 −2,5 0,5 −0,5 −0,5 3,9 2,2 2,0 3,3 1,0 2,3 3,4 2,6 4,2 III. dekada Tmin5 T povp abs Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp 7,4 8,0 4,3 4,9 0,4 5,0 3,4 2,4 5,5 −1,0 −0,7 −5,6 −0,5 −2,4 5,1 6,0 4,6 −0,5 0,0 −1,0 4,6 6,1 −1,3 0,6 5,0 4,4 −0,6 0,0 20,6 20,9 16,6 17,6 15,0 16,6 17,0 17,7 19,4 18,8 19,2 18,7 18,5 18,5 17,7 17,8 16,5 22,1 22,9 20,4 25,0 20,0 21,6 23,1 22,8 24,0 24,8 26,0 25,6 24,4 26,0 24,4 24,7 23,5 10,4 9,0 6,2 5,4 3,1 7,2 6,3 7,7 9,1 7,4 7,2 7,9 7,2 8,0 7,8 7,8 8,2 5,7 4,2 3,0 0,6 −1,1 4,5 3,6 4,3 5,0 4,5 3,0 3,8 3,4 4,8 5,0 5,2 6,0 15,7 14,9 11,6 11,1 8,7 11,8 11,5 12,5 13,8 13,2 14,6 13,0 13,3 13,3 12,9 12,7 11,9 LEGENDA: Tmin5 T povp abs Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs 7,8 8,4 5,1 5,2 1,2 6,8 5,3 3,0 3,4 1,0 −0,5 −4,1 4,5 1,8 4,7 3,0 2,0 1,0 3,2 9,5 9,0 5,3 3,6 0,6 4,0 4,0 3,9 8,0 5,9 5,0 5,0 5,6 7,0 8,9 8,7 8,5 5,9 7,5 8,2 10,5 2,9 5,2 6,5 6,6 2,7 4,0 12,8 12,1 8,7 9,1 6,9 9,4 9,6 9,5 12,4 11,0 11,7 11,0 10,8 12,2 12,3 11,8 11,9 5,7 7,2 4,5 3,0 −2,2 3,0 0,9 2,8 2,6 0,0 26,3 28,2 25,7 29,3 25,1 27,0 27,4 27,0 28,3 29,6 30,0 28,6 28,7 29,5 28,6 28,8 27,1 10,9 11,4 7,5 8,4 4,2 8,7 7,7 7,1 6,3 4,8 23,7 24,0 21,0 22,9 19,8 21,7 22,1 22,6 24,0 23,8 24,8 24,3 24,0 24,5 23,6 23,9 21,9 6,4 9,2 9,9 8,0 3,8 2,2 18,0 17,7 15,0 15,3 13,2 15,7 15,9 16,4 18,1 17,4 18,6 17,6 17,4 18,4 17,8 18,2 17,2 LEGEND: T povp Tmax povp Tmax abs − povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − manjkajoča vrednost T povp Tmax povp Tmax abs − mean air temperature 2 m above ground (°C) − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) − missing value Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni, maj 2014 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days, May 2014 Postaja Padavine in število padavinskih dni I. LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2014 LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2014 III. M p.d. RR p.d. RR p.d. 32,9 21,5 15,6 42,4 11,5 8,9 15,9 5,0 14,2 9,1 23,3 59,7 32,0 5,0 18,8 26,3 17,5 19,3 5 4 5 5 4 5 4 3 5 4 4 5 5 5 5 6 4 4 5,1 35,2 43,5 60,2 78,5 22,8 74,9 55,7 51,3 54,2 50,5 58,1 65,0 66,6 81,7 41,4 68,1 70,4 3 3 5 6 5 4 7 7 5 6 8 7 9 6 7 6 7 7 51,0 64,3 37,9 54,3 26,8 20,0 11,5 30,2 28,5 33,3 28,7 21,5 22,9 13,3 11,9 9,6 6,8 7,5 6 5 6 5 3 5 3 5 5 5 7 4 6 3 4 4 3 4 RR 89,0 121,0 97,0 156,9 116,8 51,7 102,3 90,9 94,0 96,6 102,5 139,3 119,9 84,9 112,4 77,3 92,4 97,2 od 1. 1. 2014 p.d. RR 14 12 16 16 12 14 14 15 15 15 19 16 20 14 16 16 14 15 520 886 912 794 945 899 519 685 680 590 495 685 446 501 419 364 296 290 − dekade in mesec − višina padavin (mm) − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm − letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. maja 2014 800 višina padavin (mm) Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci II. RR − decade and month − precipitation (mm) − number of days with precipitation 0,1 mm or more − total precipitation from the beginning of this year (mm) LJUBLJANA 600 400 200 0 1.jan 17 1.feb 1.mar 1.apr 1.maj Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor 4.6 % 2.0 m/s N 10 % 5% 6.5 % E1.8 m/s N 19.8 % 9.0 m/s 3.1 % 1.5 m/s 17.2 % 1.5 m/s 7.3 % 1.4 m/s 15 % 4.9 % 3.9 m/s 2.2 % 1.8 m/s 14.7 % 1.4 m/s 6.5 % 1.2 m/s 1.2 % 0.9 m/s 2.9 % 1.6 m/sW N 9.4 % 2.1 m/s 4.7 % 1.3 m/s 1.5 % 0.7 m/s 20 % Kredarica 7.4 % 2.5 m/s 8.8 % 3.3 m/s 22.5 % 7.2 m/s 2.5 % 1.2 m/s 5.9 % 1.6 m/sW 2.7 % 3.1 m/s 1.6 % E0.9 m/s 2.2 % 3.0 m/s 13.2 % 5.7 m/s 2.9 % 2.6 m/s 6.8 % 7.6 m/sW 3.1 % E2.3 m/s 6% 13.4 % 2.6 m/s 1.1 % 1.0 m/s 5.5 % 1.9 m/s 3.4 % 1.0 m/s 8% 1.9 % 7.9 m/s 8.5 % 3.8 m/s 12 % 18.5 % 2.7 m/s 0.8 % 1.0 m/s18 % 4.0 % 1.5 m/s 8.7 % 1.8 m/s S 2.1 % 1.7 m/s 2.6 % 1.4 m/s Novo mesto 8.9 % 2.0 m/s 0.0 % 24 % 0.0 m/s 3.3 % 1.1 m/s Bilje 2.0 % 2.7 m/s 7.6 % 1.8 m/s S Portorož – letališče 35 % N 1.9 % 2.0 m/s 1.7 % 3.2 m/s 28 % 9.0 % 3.8 m/s 1.0 % 2.8 m/s 1.3 % 1.2 m/s 0.8 % 3.4 m/s 4.0 % 1.5 m/s 9.8 % 4.4 m/s 0.6 % 2.9 m/s 5.0 % 2.5 m/s N S 16 % 0.1 % 1.3 m/s 9.6 % 2.9 m/s 3.2 % 1.4 m/s 2.9 % 1.8 m/s 10.0 % 1.5 m/s 1.8 % 1.9 m/s 1.4 % 3.9 m/s 27 % N 1.5 % 1.5 m/s 3.5 % 1.3 m/s 18 % 21 % 4.3 % 1.2 m/s 5.2 % 1.7 m/s 5.3 % 3.3 m/s 4.1 % 1.8 m/s 7.1 % 4.4 m/s 14 % 6.5 % 1.3 m/s 9% 7% 10.6 % 1.3 m/sW 2.8 % E1.3 m/s 4% 4.0 % 3.4 m/sW 2.9 % E2.9 m/s 4.2 % 1.7 m/sW 26.2 % E1.4 m/s 8% 12 % 9.8 % 1.0 m/s 2.0 % 1.1 m/s 9.8 % 1.5 m/s 3.1 % 1.0 m/s 10.1 % 1.6 m/s S 8.2 % 1.1 m/s 4.0 % 3.7 m/s 12.9 % 2.6 m/s 4.2 % 3.6 m/s 33.2 % 3.3 m/s 3.1 % 3.5 m/s S Slika 25. Vetrovne rože, maj 2014 7.8 % 2.1 m/s 4.2 % 1.0 m/s S 4.1 % 2.6 m/s Figure 25. Wind roses, May 2014 18 16.3 % 1.2 m/s 9.5 % 2.7 m/s 4.5 % 3.4 m/s 3.9 % 3.8 m/s 11.2 % 1.0 m/s 3.8 % 1.8 m/s 3.0 % 1.5 m/s Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 25) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; v Portorožu sta prevladovala jugovzhodni in vzhodjugovzhodni veter, skupaj jima je pripadlo 46 % vseh terminov. Najmočnejši sunek vetra je 14. maja dosegel 17,5 m/s, bilo je 9 dni z vetrom nad 10 m/s. V Kopru je bilo 12 dni z vetrom nad 10 m/s. V Biljah sta vzhodnik in vzhodjugovzhodnik pihala v dobrih 42 %. Najmočnejši sunek je 27. maja dosegel 18,4 m/s, bilo je 5 dni z vetrom nad 10 m/s. V Ljubljani je jugozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 41 % vseh terminov. Pogost je bil tudi severni veter z 9 %. 11. maja je veter v sunku dosegel 19,9 m/s, bilo je 11 dni z vetrom nad 10 m/s. Na Kredarici je severozahodnik s sosednjima smerema pihal v dobrih 55 % vseh primerov, jugovzhodnik in vzhodjugovzhodnik pa v 18 %. Bilo je 14 dni z vetrom nad 20 m/s, od tega 4 z vetrom nad 30 m/s. 15. maja je veter dosegel 40,2 m/s. V Mariboru je bil najpogostejši severozahodnik, ki je skupaj s sosednjima smerema pihal v 41 % vseh primerov. Jugjugovzhodnik s sosednjima smerema pa je bil zastopan v dobrih 28 %. Sunek vetra je 14. maja dosegel 16,8 m/s; bilo je 13 dni z vetrom nad 10 m/s. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik, južni in jugjugovzhodni veter, skupno v 60 % vseh primerov, severovzhodnik s sosednjima smerema pa v 17 % vseh primerov. Največja izmerjena hitrost je bila 16,7 m/s, in sicer 11. maja, bilo je 8 dni z vetrom nad 10 m/s. Na Rogli je najmočnejši sunek 16. maja dosegel 3098 m/s. Bilo je 25 dni z vetrom nad 10 m/s, od tega 5 z vetrom nad 20 m/s. V Parku Škocjanske jame je bilo 11 dni z vetrom nad 10 m/s, najmočnejši sunek je 11. maja dosegel 18,1 m/s. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961–1990, maj 2014 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961–1990, May 2014 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M I. 0,0 0,9 1,5 0,4 1,6 1,8 1,6 1,2 1,7 1,5 0,7 0,2 1,2 1,0 0,8 0,8 0,9 Temperatura zraka II. III. 0,1 0,7 −1,1 0,9 −0,8 2,0 −2,1 1,5 −1,9 2,0 −1,1 2,3 −1,6 2,2 −1,2 2,3 −1,2 2,6 −1,5 −0,8 −2,1 −1,2 −1,7 −2,2 −2,2 −2,8 2,3 2,7 2,2 2,4 3,0 2,3 2,8 2,1 M 0,0 0,2 0,9 0,1 0,6 1,1 0,8 0,9 1,1 0,8 0,9 0,2 0,9 0,8 0,3 0,6 0,2 I. 122 62 39 110 26 24 54 15 41 31 85 183 107 20 78 98 83 71 Padavine II. III. 24 174 120 140 95 81 151 121 167 50 59 42 242 27 147 67 137 58 154 79 159 79 182 56 217 64 200 35 294 35 132 26 286 24 302 22 M 119 111 73 128 81 42 99 78 77 91 108 137 125 88 131 82 127 116 I. 98 127 123 Sončno obsevanje II. III. M 84 109 97 91 101 105 72 110 101 129 77 98 100 130 75 109 104 135 76 125 111 123 70 102 97 132 74 109 104 139 129 81 81 120 123 113 111 − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961–1990 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − tretjine in mesec − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1961–1990 normals(%) − bright sunshine duration compared to the 1961–1990 normals (%) − thirds and month 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Prva tretjina maja je bila na Obali tako topla kot v dolgoletnem povprečju, drugod pa nekoliko toplejša, največji odklon so imeli v Lescah, kjer je bilo 1,8 °C topleje kot v dolgoletnem povprečju. Padavin je v pretežnem delu države primanjkovalo, najbolj na Brniku (padlo je le 15 % dolgoletnega povprečja) in v Celju, kjer so dosegli le petino dolgoletnega povprečja. Na Obali, v Kočevju in na Bizeljskem so dolgoletno povprečje presegli, največji presežek, kar 83 % pa so zabeležili v Črnomlju. Le na Obali so nekoliko zaostajali za dolgoletnim povprečjem, drugod je bilo le to opazno preseženo, v Postojni za 23 %, v Mariboru pa kar za 39 %. Slika 26. Svež sneg na Pohorju pri Osankarici (1280 m), 15. maj 2014 (foto: Iztok Sinjur) Figure 26. Fresh snow on Pohorje, Osankarica, 15 May 2014 (Photo: Iztok Sinjur) V osrednji tretjini maja so le na Obali za spoznanje presegli dolgoletno povprečje, drugod so za njim zaostajali, v velikih Dolencih je bilo kar 2,8 °C hladneje kot običajno. Na Obali so dosegli le četrtino običajnih padavin, v Lescah tri petine, nepomembne zaostanek so zabeležili tudi v Postojni, drugod je bilo dolgoletno povprečje preseženo, v Velikih Dolencih je padla trikratna običajna količina padavin. Sončnega vremena je povsod primanjkovalo, na Goriškem je bil primanjkljaj okoli desetine, v Novem mestu pa kar tri desetine. Zadnja tretjina maja je bila nadpovprečno topla, odkloni so bili od 0,7 °C na Obali do 3,0 °C v Staršah. Na Obali (174 % dolgoletnega povprečja), Goriškem (140 %) in v Kočevju (121 %) so padavine presegle dolgoletno povprečje, drugod so za njim zaostajali, najbolj v Prekmurju, kjer niso dosegli niti četrtine običajnih padavin. Nepomembno so za običajno osončenostjo zaostajali v Ratečah, drugod je bilo sončnega vremena več kot običajno. Dolgoletno povprečje so v Ljubljani in Prekmurju presegli za četrtino, v Mariboru pa za petino. 700 600 KREDARICA višina (cm) 500 400 300 200 100 0 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 27. Največja višina snega v maju Figure 27. Maximum snow cover depth in May 20 Na Kredarici je bila prve tri dni maja snežna odeja debela 390 cm. Maja 2001 so namerili 650 cm, kar je najdebelejša snežna odeja izmerjena na tej postaji v mesecu maju, leta 2007 pa so izmerili najtanjšo, 130 cm. Med bolj zasnežene spadajo še maji 1979 (630 cm), 1977 (557 cm) in 1978 (529 cm) ter 2009 (520 cm). Malo snega je bilo v majih 1964 (166 cm), 1966 in 1993 (obakrat 170 cm), 2000 (175 cm) ter 1957 (183 cm). Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V nižinski svet v notranjosti države lahko ob zelo močnih prodorih hladnega zraka res izjemoma prinese kakšno snežinko. Maja 2014 snežne odeje po nižinah ni bilo. V Ljubljani so snežno odejo maja nazadnje zabeležili leta 1985. 400 KREDARICA višina (cm) 300 200 100 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 29. Sneg v gorah je počasi kopnel, 4. maj 2014 (foto: Tanja Cegnar) Figure 29. Snow in the mountains was slowly melting, 4 may 2014 (Photo: Tanja Cegnar) Slika 28. Dnevna višina snežne odeje, maj 2014 Figure 28. Daily snow cover depth, May 2014 15 15 NOVO MESTO 10 število dni število dni LJUBLJANA 10 5 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 19561961196619711976 19811986199119962001 20062011 15 15 RATEČE 10 število dni število dni MURSKA SOBOTA 5 0 1951 19561961196619711976 19811986199119962001 20062011 10 5 0 1951 1956196119661971 197619811986 1991 1996 20012006 2011 Slika 30. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v maju Figure 30. Number of days with thunderstorms in May Število dni z nevihto maja hitro narašča in doseže vrh junija in julija. Največ dni z nevihto ali grmenjem je bilo na Goriškem, in sicer 9, dan manj pa na Obali. V Mariboru je bilo 7 takih dni. V Ratečah so zabeležili dva taka dneva, na Kredarici pa 4. Na Kredarici so zabeležili 17 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. V Kočevju in na Bizeljskem so bili po 4 taki dnevi, marsikje pa jih maja 2014 ni bilo. 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani sta bila dva dneva z meglo, kar je toliko kot lani. Od sredine minulega stoletja so bili tu štirje maji brez opažene megle, maja 1952 pa je bilo 12 dni z meglo. 15 Slika 31. Število dni z meglo v maju in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 31. Number of foggy days in May and the mean value of the period 1961–1990 število dni LJUBLJANA 10 5 0 1951 19561961196619711976 19811986199119962001 20062011 Slika 32. Pomlad na Koseškem bajerju, 19. maj 2014 (foto: Tanja Cegnar) Figure 32. Koseški bajer, 19 May 2014 (Photo: Tanja Cegnar) Na sliki 33 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Maj se je začel z nizkim zračnim tlakom, 2. maja je bila zabeležena tudi najnižja vrednost, 974,4 mb, le za spoznanje višja je bila vrednost 3. dne. Nato je tlak strmo narasel in 6. maja dosegel višek, 983,6 mb, toliko je bilo dnevno povprečje tudi 21. maja. 20 990 tlak vo dne pare (m b) zra čn i tla k (m b) LJUBLJANA 985 980 975 LJUBLJANA 16 12 8 4 970 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 33. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare, maj 2014 Figure 33. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure, May 2014 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 33 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Povprečni tlak vodne pare je v prvih dneh meseca večinoma padal, 4. maja je bila zabeležena vrednost 7,7 mb. Vsebnost vodne pare v zraku je nato počasi naraščala, v sredini meseca pa je bil zabeležen še en padec in 15. maja se je vsebnost vodne pare spustila na 7,4 mb. Najvišji je bil delni tlak vodne pare 26. maja s 15,6 mb. SUMMARY The mean air temperature in May 2014 was up to 1 °C above the 1961–1990 normals, only in Ljubljana and Lesce mean air temperature exceeded the long term average by 1.1 °C. On the evening of 11 May a cold wave reached Slovenia and temperature significantly dropped below the normals. At the beginning of the last third of May a warm period started, but the last days of the month were again colder than usual. The most abundant precipitation was recorded in parts of Upper Soča valley where more than 170 mm fell. Most of the country reported from 90 up to 130 mm. In Kneške Ravne 212 mm were reported. Between 50 and 90 mm fell in parts of Štajerska and part of Gorenjska. Across more than half of Slovenia precipitation was below the normals. The precipitation long-term average was exceeded in the Goriška region on south, southeast, east and northeast of Slovenia. Anomaly of more than one third was reported in Bela krajina and Lendava. There was less sunny weather than on average in the reference period over the south of the country, but most of the country registered more sunny weather than on usual. Most of the anomalies were in the interval ±10 % with exception of Ljubljana and northeast of Slovenia where the anomalies were in the interval between 10 and 20 %. At the beginning of May 390 cm of snow was reported on Kredarica. Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature < 0 °C − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 23 − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V MAJU 2014 Weather development in May 2014 Janez Markošek 1. maj Delno jasno, popoldne krajevne plohe in posamezne nevihte Nad vzhodno in srednjo Evropo je bilo plitvo ciklonsko območje, ozračje nad nami je bilo nestabilno. Dopoldne je bilo pretežno jasno, popoldne pa delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Nastale so krajevne plohe in posamezne nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 23 °C. 2. maj Spremenljivo do pretežno oblačno, sredi dneva in popoldne krajevne plohe in nevihte Nad vzhodno in srednjo Evropo je bilo še vedno plitvo ciklonsko območje. V višinah se je od zahoda približala dolina s hladnim zrakom. Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, dopoldne v vzhodni Sloveniji še delno jasno. Sredi dneva in popoldne so bile krajevne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 23 °C. 3. maj Pretežno oblačno, občasno dež, severovzhodnik, šibka do zmerna burja Nad Italijo in Jadranom se je poglobilo ciklonsko območje, v višinah pa je bilo tam jedro hladnega zraka (slike 1–3). Pretežno oblačno je bilo, občasno je deževalo, več dežja je bilo v zahodni in južni Sloveniji. Na zahodu so bila tudi obdobja delno jasnega vremena. Zapihal je severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 13 do 17, ob morju do 19 °C. 4. maj Razjasnitve, sprva na vzhodu še rahel dež, vetrovno Nad srednjo Evropo se je okrepilo območje visokega zračnega tlaka. Višinsko jedro hladnega zraka se je pomaknilo nad Balkan. Nad naše kraje je s severozahodnimi vetrovi pritekal postopno bolj suh zrak. Od severozahoda se je počasi jasnilo, v vzhodni Sloveniji je bilo zjutraj in del dopoldneva še pretežno oblačno z rahlim dežjem. Najdlje je popoldne ostalo oblačno na Dolenjskem in v Beli krajini. Pihal je severni do severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 20 °C. 5.–6. maj Pretežno jasno, zjutraj ponekod slana Nad srednjo Evropo in Alpami je bilo območje visokega zračnega tlaka, ki je drugi dan oslabelo. Veter v višinah se je s severozahodne drugi dan obračal proti jugozahodni smeri. Pretežno jasno je bilo, drugi dan je zapihal jugozahodni veter. V mrazu izpostavljenih legah je bila zjutraj slana. Postopno je bilo topleje, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 17 do 24 °C. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 7.–8. maj Prehod vremenske fronte s padavinami Nad severnim delom zahodne in srednje Evrope je bilo ciklonsko območje. Vremenska fronta se je v noči na 8. maj ob zahodnih višinskih vetrovih pomikala prek Slovenije (slike 4–6). 7. maja je oblačnost od zahoda naraščala, v hribovitem svetu zahodne Slovenije je občasno rahlo deževalo. Pihal je jugozahodni veter. Zvečer in ponoči je povsod deževalo. Do jutra je dež ponehal, najpozneje zgodaj dopoldne tudi v južni Sloveniji. Pričelo se je jasniti, popoldne so nastale le kratkotrajne krajevne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile v večjem delu Slovenije od 18 do 23 °C. 9. maj Pretežno jasno, popoldne krajevne plohe Nad Alpami je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka. Ozračje nad nami je bilo nekoliko nestabilno. Pretežno jasno je bilo, občasno ponekod zmerno oblačno. Popoldne so nastale krajevne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 26 °C. 10. maj Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, vetrovno Nad zahodno Evropo je bilo ciklonsko območje z izrazito vremensko fronto. Pred njo je nad naše pritekal topel in še razmeroma suh zrak. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Na Primorskem je pihal jugozahodnik, drugod severovzhodni do jugovzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 26 °C. 11. maj Prehod izrazite hladne fronte – nevihte, nalivi, sunki vetra, močna ohladitev Nad južno Skandinavijo in severnim delom srednje Evrope je bilo ciklonsko območje. Hladna fronta je dosegla Alpe in zvečer od severa prešla Slovenijo. Za njo je pritekal občutno hladnejši zrak (slike 7–9). Sprva je bilo delno jasno, čez dan je oblačnost naraščala. Najdlje je bilo sončno v jugovzhodni Sloveniji. Pozno popoldne in zvečer so bile ob prehodu hladne fronte nevihte, ki so jih spremljali močni nalivi in močni sunki severnega vetra. Ohladilo se je, marsikje je padala sodra, v Zgornjesavski dolini je za krajši čas snežilo. Pred prehodom hladne fronte so bile najvišje dnevne temperature še od 14 do 25 °C. 12. maj Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne krajevne plohe, sveže Naši kraji so bili v plitvem ciklonskem območju in v coni močnih zahodnih višinskih vetrov. Pritekal je razmeroma hladen zrak. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne so bile krajevne plohe. Sveže je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 14 do 18, na Primorskem do 21 °C. 13. maj Oblačno s padavinami, ki popoldne ponehajo, vetrovno, hladno Vremenska fronta se je ob jugozahodnih višinskih vetrovih pomikala prek Slovenije. Ponoči se je pooblačilo in pričelo je deževati. Čez dan je bilo oblačno s padavinami, meja sneženja je bila med 1000 in 1300 metri. Popoldne so padavine slabele in postopno ponehale. Na Primorskem je bilo popoldne že suho in ob morju delno jasno vreme, zapihala je šibka do zmerna burja. V vzhodni 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Sloveniji je zapihal severni veter. Hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 13, na Primorskem do 17 °C. 14. maj Sprva pretežno jasno, nato spremenljivo s krajevnimi plohami, krepi se severni veter Nad Balkanom se je poglabljalo ciklonsko območje, nad zahodno Evropo pa se je krepilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je nad naše kraje še pritekal razmeroma hladen zrak. Zjutraj in dopoldne je bilo pretežno jasno in ponekod po nižinah megleno. Sredi dneva in popoldne je bilo spremenljivo oblačno s posameznimi plohami. Krepil se je severni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 14 do 19, na Primorskem do 22 °C. 15.–16. maj Pretežno oblačno, ponekod v vzhodni in osrednji Sloveniji občasno rahel dež, močan severnik Vzhodno od nas je bilo globoko ciklonsko območje, v višinah pa obsežno jedro hladnega zraka, ki je vplivalo tudi na vreme pri nas (slike 10–12). Z močnimi severnimi vetrovi je pritekal razmeroma hladen zrak. V zahodni Sloveniji je bilo občasno delno jasno. Drugod je prevladovalo pretežno oblačno vreme, ponekod v vzhodni, drugi dan pa tudi v osrednji Sloveniji, je občasno rahlo deževalo. Pihal je močan severni veter, ki je bil najmočnejši v vzhodni Sloveniji, pod Karavankami in v zgornjem Posočju. Drugi dan popoldne je veter slabel in v noči na 17. maj večinoma ponehal. Hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 11 do 17, na Primorskem do 22 °C. 17.–18. maj Spremenljivo do pretežno oblačno, občasno krajevne padavine, deloma plohe, posamezne nevihte Ciklonsko območje vzhodno od nas se je polnilo, v višinah pa se je tam še vedno zadrževalo jedro hladnega zraka. Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, občasno so bile krajevne padavine, deloma plohe in drugi dan posamezne nevihte. Drugi dan je zapihal južni do jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 15 do 21 °C. 19. maj Spremenljivo, krajevne plohe, jugozahodnik Nad zahodno Evropo se je poglobilo ciklonsko območje, veter nad nami se je obrnil na jugozahodno do južno smer. V zahodni Sloveniji je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, nekaj dežja je padlo v zgornjem Posočju. Drugod je bilo sprva delno jasno, popoldne pa spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami. Pihal je jugozahodni veter. Topleje je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 24 °C. 20.–21. maj Ponekod v hribih zahodne Slovenije pretežno oblačno, drugod pretežno jasno, jugozahodnik Nad Alpami in Balkanom je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka. Od jugozahoda je pritekal toplejši zrak. Pretežno jasno je bilo, le v hribovitem svetu zahodne Slovenije je bilo občasno bolj oblačno. Pihal je južni do jugozahodni veter. Postopno je bilo topleje, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 22 do 27, v Beli krajini do 29 °C. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 22. maj Pretežno jasno, južni do jugozahodni veter, toplo Nad zahodno Evropo je bilo obsežno ciklonsko območje, nad vzhodno Evropo pa območje visokega zračnega tlaka. Z južnimi vetrovi je pritekal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, pihal je južni do jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 25 do 30 °C. 23.–24. maj Prehod vremenske fronte s padavinami in nevihtami Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo ciklonsko območje, vremenska fronta se je ponoči pomikala prek Slovenije. V višinah je bila nad zahodno Evropo obsežna dolina s hladnim zrakom (slike 13–15). Prvi dan je bilo na vzhodu do poznega popoldneva še delno jasno. Drugod se je pooblačilo, sredi dneva in popoldne so bile v zahodni in delu osrednje Slovenije že krajevne padavine, deloma nevihte. Ponoči je bilo nekaj dežja tudi drugod po državi. Drugi dan zjutraj je ponekod na vzhodu še rahlo deževalo, na zahodu pa se je že jasnilo. Dopoldne je bilo delno jasno, popoldne pa spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 29, prvi dan v alpskih dolinah le okoli 20 °C. 25.–27. maj Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, krajevne plohe in nevihte, vetrovno Nad južno polovico Evrope je bilo območje enakomernega zračnega tlaka. V višinah je bila nad zahodno Evropo dolina s hladnim zrakom, ki je segala tudi nad Alpe. Spremenljivo oblačno je bilo, občasno ponekod pretežno jasno, občasno pa so nebo tudi povsem pokrivali oblaki. Sredi dneva in popoldne so se pojavljale krajevne plohe in nevihte. Najmanj jih je bilo v vzhodni Sloveniji. Prvi dan je pihal šibak vzhodnik, drugi in tretji dan pa južni do jugozahodni veter. Prvi dan je bilo še precej toplo, nato pa se je nekoliko ohladilo in so bile najvišje dnevne temperature od 17 do 24 °C. 28.–30. maj Spremenljivo do pretežno oblačno, občasno krajevne padavine, deloma plohe in posamezne nevihte Naši kraji so bili v plitvem ciklonskem območju, v višinah pa je bilo nad Evropo več samostojnih jeder hladnega zraka (slike 16–18). Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, občasno so bile krajevne padavine, deloma plohe in posamezne nevihte. Zadnji dan neviht ni bilo, v severovzhodni Sloveniji se je popoldne delno zjasnilo, ponekod je pihal severovzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile večinoma od 18 do 23 °C. 31. maj Pretežno jasno, občasno zmerno oblačno, krajevne plohe Nad Alpami je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka, v bližini naših krajev pa je še bilo višinsko jedro hladnega zraka. Pretežno jasno je bilo, čez dan so rasli kopasti oblaki in nastale so krajevne plohe. Ponekod je pihal severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 15 do 22 °C. 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 3. 5. 2014 Slika 2. Satelitska slika 3. 5. 2014 ob 14. uri ob 14. uri Figure 2. Satellite image on 3 May 2014 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 3 May 2014 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 3. 5. 2014 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on 3 May 2014 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 7. 5. 2014 Slika 5. Satelitska slika 7. 5. 2014 ob 14. uri ob 14. uri Figure 5. Satellite image on 7 May 2014 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 7 May 2014 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 7. 5. 2014 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on 7 May 2014 at 12 GMT 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 11. 5. Slika 8. Satelitska slika 11. 5. 2014 ob 14. uri 2014 ob 14. uri Figure 8. Satellite image on 11 May 2014 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 11 May 2014 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 11. 5. 2014 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on 11 May 2014 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 15. 5. Slika 11. Satelitska slika 15. 5. 2014 ob 14. uri 2014 ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 15 May 2014 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 15 May 2014 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 15. 5. 2014 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on 15 May 2014 at 12 GMT 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 23. 5. Slika 14. Satelitska slika 23. 5. 2014 ob 14. uri 2014 ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 23 May 2014 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 23 May 2014 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 23. 5. 2014 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on 23 May 2014 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 28. 5. Slika 17. Satelitska slika 28. 5. 2014 ob 14. uri 2014 ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 28 May 2014 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 28 May 2014 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 28. 5. 2014 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on 28 May 2014 at 12 GMT 30 PODNEBNE RAZMERE V POMLADI 2014 Climate in spring 2014 Tanja Cegnar M esece marec, april in maj prištevamo k meteorološki pomladi. Na začetku na kratko povzemamo značilnosti posameznih mesecev, sicer pa prispevek namenjamo trimesečnemu pomladnemu obdobju kot celoti. Povprečna mesečna temperatura je marca vsaj za 2 °C presegla dolgoletno povprečje. Presežek je bil najmanjši na skrajnem severozahodu države, v Ratečah le 2,4 °C, drugod je bil odklon med 3 in 5 °C. Po nižinah je bila povprečna temperatura večinoma druga ali tretja najvišja, v visokogorju pa je bil tokrat marec med desetimi najtoplejšimi. Hladnih dni je bilo po nižinah opazno manj kot običajno. Sončnega vremena je bilo nadpovprečno veliko. Na severozahodu je bilo vsaj za desetino več sončnega vremena kot običajno, drugod je bil presežek še večji. Najbolj sončni sta bili Obala in Goriška. Najmanj ur sončnega vremena je bilo na Kredarici, in sicer 155. Na večini ozemlja je sonce sijalo od 30 do 40 % več časa kot v dolgoletnem povprečju. Za več kot dve petini so dolgoletno povprečje presegli ponekod v hribih Zasavja in na območju od Vipavske doline do osrednje Slovenije. Največ padavin, nad 160 mm, so zabeležili v delu Posočja; v Soči so namerili 202 mm. Proti vzhodu in jugu so padavine pojemale; na Krasu in skoraj v vsej vzhodni polovici Slovenije so namerili pod 40 mm. Le 5 mm je padlo v Murski Soboti, 8 mm pa v Lendavi. Dolgoletno povprečje so nekoliko presegli le na manjšem delu Posočja. Večina vzhodne Dolenjske, v južnem in vzhodnem delu Štajerske in v Prekmurju niso dosegli četrtine običajnih padavin. Snežne odeje po nižinah ni bilo, je pa bila obstojna v alpskih dolinah. V Ratečah je sneg tla prekrival ves mesec, 2. marca je dosegel višino 84 cm. Na Kredarici je bila snežna odeja 3. marca debela 530 cm, kar je četrta najvišja vrednost. April je bil povsod vsaj za 2 °C toplejši od dolgoletnega povprečja, odklon nad 3 °C so zabeležili na Postojnskem, v osrednji Sloveniji, na Koroškem, v delu Julijcev, Dolenjske in Štajerske. Povprečna mesečna temperatura je bila med štirimi do sedmimi najvišjimi doslej. V večini krajev so bili popoldnevi v prvi tretjini aprila toplejši kot v nadaljevanju meseca. Sončnega vremena je bilo povsod manj kot običajno, najbolj ga je primanjkovalo v Beli krajini in Novomeški kotlini, kjer so za dolgoletnim povprečjem zaostajali 20 do 30 %. Med 80 in 90 % običajne osončenosti so zabeležili v visokogorju, Pomurju, na Kočevskem, v delu Dolenjske in Štajerske. Drugod so bili zaostanki manjši. Prva tretjina meseca je bila nadpovprečno sončna, v zadnji pa je bila osončenost le med eno in dvema tretjinama običajne. 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Največ padavin je bilo na jugu Slovenije, in sicer v delu Notranjske, na Kočevskem in v Beli krajini, kjer je padlo nad 180 mm. Najmanj padavin so imeli na severozahodu in severovzhodu države, kjer niso dosegli 60 mm. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je bila najbolj namočena Bela krajina, tam so namerili nad 150 % dolgoletnega povprečja. Na Jezerskem in v Posočju ter na skrajnem severozahodu pa niso dosegli niti polovice običajnih padavin. Majska izrazita ohladitev je sovpadala z »ledenimi možmi in mokro Zofko«; hladnemu obdobju je sledila občutna otoplitev. Maj je bil nadpovprečno topel, vendar je bil odklon z redkimi izjemami večinoma majhen in le v Ljubljani in Lescah je dosegel 1,1 °C. V več kot polovici Slovenije so zaostajali za dolgoletnim povprečjem padavin. Ponekod v Zgornjem Posočju, delu Notranjske in Gorenjske je padlo le od 40 do 70 mm padavin. Nadpovprečno obilne so bile padavine v spodnjem delu Vipavske doline, na jugu Slovenije in v dokaj širokem pasu vzdolž meje s Hrvaško od Bele krajine do vključno Pomurja; za več kot tretjino so dolgoletno povprečje presegli v Beli krajini in Lendavi. Na jugu države je sončnega vremena primanjkovalo, večina Slovenije pa je bila nekoliko bolje osončena kot običajno. Pozitivni in negativni odkloni so bili večinoma v mejah ±10 %, le v Ljubljani in na severovzhodu države so zabeležili pozitivni odklon med 10 in 20 %. Na slikah 1 in 2 so prikazani odkloni povprečne pomladne najnižje dnevne in najvišje dnevne temperature zraka. Odklon povprečne jutranje temperature je bil pozitiven, večinoma se je gibal med 1,7 in 2,7 °C, največjega pa so zabeležili v Godnjah, kjer je znašal 2,9 °C. Murska S. Sl. Maribor Celje Črnomelj Novo Bizeljsko Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Rateče Kredarica Lesce -1.0 Slika 1. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature v °C spomladi 2014 od povprečja tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 1. Minimum air temperature anomaly in °C in spring 2014 0.0 1.0 2.0 3.0 Odkloni povprečne najvišje dnevne temperature so bili prav tako pozitivni, večina odklonov je bila med 2 in 3 °C, v Kočevju in Postojni je odklon dosegle 3,1, v prestolnici pa kar 3,4 °C. Vendar je potrebno upoštevati, da se je okolica opazovalnega prostora v Ljubljani v zadnjih desetletjih močno spremenila, še posebej velike pa so spremembe v zadnjih mesecih. K nadpovprečno topli pomladi so torej nekoliko bolj prispevali nadpovprečno topli popoldnevi kot nadpovprečno topla jutra. 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 2. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature v °C spomladi 2014 od povprečja tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 2. Maximum air temperature anomaly in °C in spring 2014 Murska S. Sl. Maribor Celje Črnomelj Novo Bizeljsko Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Rateče Kredarica Lesce -1.0 0.0 1.0 2.0 3.0 4.0 Povprečna pomladna temperatura je bila povsod nadpovprečno visoka, odklon je bil med 2 in 3 °C. Slika 3. Odklon povprečne temperature zraka spomladi 2014 od povprečja 1961−1990 Figure 3. Mean air temperature anomaly in spring 2014 3 °C 2°C 2 Za prikaz pogostosti toplih pomladnih dni smo izbrali prag 25 °C (slika 4). Na prikazanih postajah število toplih dni tokrat ni pomembno odstopalo od dolgoletnega povprečja. Opazimo pa, da so po letu 1990 topli dnevi pogostejši, kot so bili pred četrt stoletja. 25 8 LJUBLJANA RATEČE 20 število dni število dni 6 4 2 15 10 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 25 25 MURSKA SOBOTA NOVO MESTO 15 10 20 število dni število dni 20 15 10 5 5 0 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 4. Število dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 25 °C Figure 4. Number of days with maximum daily temperature above 25 °C 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 40 60 LJUBLJANA RATEČE število dni število dni 30 40 20 20 10 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 40 40 NOVO MESTO MURSKA SOBOTA 30 število dni število dni 30 20 20 10 10 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 5. Število dni z najnižjo dnevno temperaturo pod 0 °C Figure 5. Number of days with minimum daily temperature below 0 °C Precej pogostejši kot topli so spomladi hladni dnevi (slika 5), to so dnevi z jutranjo temperaturo pod lediščem. Tokrat je njihovo število opazno zaostajalo za dolgoletnim povprečjem. V Ljubljani od sredine minulega stoletja še nobeno pomlad ni bilo tako malo hladnih dni, saj se je med hladne uvrstil le en sam dan. V Novem mestu sta bila dva taka dneva, to je toliko kot v doslej s hladnimi dnevi najbolj skromni pomladi 2007. Prav tako je s 7 hladnimi dnevi izenačen minimum iz pomladi 1999 in 1994 v Murski Soboti. Ledeni so dnevi, ko temperatura ves dan ostane pod lediščem. Taki dnevi so po nižinah spomladi redki. V nižinskem svetu jih to pomlad ni bilo. 30 Slika 6. Potek povprečne dnevne (črna črta), najnižje (modra črta) in najvišje (rdeča črta) dnevne temperature spomladi 2014 (tanke črte) in v povprečju obdobja 1961–1990 Figure 6. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) temperature in spring 2014 (thin lines) and the average in the reference period 1961–1990 LJUBLJANA temperatura (°C) 25 20 15 10 5 0 -5 MAREC APRIL MAJ Za Ljubljano, Kredarico, Mursko Soboto in Bilje smo prikazali dnevni potek najnižje, povprečne in najvišje dnevne temperature ter ustrezna dolgoletna povprečja. V Ljubljani je bila najvišja temperatura letošnje pomladi 28,3 °C, izmerili pa so jo 22. maja; 12. marca je bilo z −0,3 °C najbolj mrzlo pomladno jutro. V preteklosti je bilo že kar nekaj pomladi z nižjo temperaturo kot tokrat, na primer v letih 1963 (−18,2 °C), 1958 (−15,7 °C), 1955 (−14,7 °C) in 1976 (−14,6 °C). 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 15 Slika 7. Potek povprečne dnevne (črna črta), najnižje (modra črta) in najvišje (rdeča črta) dnevne temperature spomladi leta 2014 (tanke črte) in v povprečju obdobja 1961–1990 KREDARICA temperatura (°C) 10 5 0 Figure 7. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) temperature in spring 2014 (thin lines) and the average in the reference period 1961–1990 -5 -10 -15 MAREC APRIL MAJ Na Kredarici je letošnjo pomlad najvišja temperatura dosegla 10,8 °C, in sicer 22. maja. Najbolj mrzlo je bilo 25. marca z −12,5 °C. V preteklosti je bilo na tej visokogorski postaji spomladi že občutno hladneje, leta 1971 so spomladi izmerili −28,1 °C, leta 2005 pa −25,8 °C. Tudi najvišja dnevna temperatura je bila v preteklosti že višja kot letos; v pomladih 1967 in 2003 so namerili 14,0 °C ter 13,8 °C spomladi 1969. 30 Slika 8. Potek povprečne dnevne (črna črta), najnižje (modra črta) in najvišje (rdeča črta) dnevne temperature spomladi 2014 (tanke črte) in v povprečju obdobja 1961–1990 MURSKA SOBOTA temperatura (°C) 25 20 15 10 5 0 -5 MAREC APRIL MAJ Figure 8. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) temperature in spring 2014 (thin lines) and the average in the reference period 1961–1990 V Murski Soboti je bilo najtopleje 23. maja z 28,8 °C, kar je precej manj od rekordnih 32,9 °C iz leta 2008, tudi spomladi 1958 je bilo precej bolj vroče, in sicer 32,0 °C. Najhladneje je bilo 9. marca z −1,6 °C. Najnižjo pomladno temperaturo od sredine minulega stoletja so v Murski Soboti izmerili leta 1963, ko je bilo −23,7 °C, leta 1955 so izmerili −22,4 °C, spomladi 2005 pa je bila najnižja temperatura −20,5 °C. 30 BILJE temperatura (°C) 25 20 15 10 5 0 -5 1.mar.2014 MAREC 1.apr.2014 APRIL 1.maj.2014 MAJ Slika 9. Potek povprečne dnevne (črna črta), najnižje (modra črta) in najvišje (rdeča črta) dnevne temperature spomladi 2014 (tanke črte) in v povprečju obdobja 1961– 1990 Figure 9. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) temperature in spring 2014 (thin lines) and the average in the reference period 1961–1990 V Biljah je bilo najbolj mrzlo jutro 12. marca, izmerili so 0,2 °C, najvišjo temperaturo so zabeležili 25. maja, ko se je živo srebro povzpelo na 28,2 °C. V preteklosti je bilo najbolj vroče spomladi 2007, ko so namerili kar 33,7 °C. 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 14 0 MURSKA SOBOTA -2 temperatura (ºC) temperatura (ºC) KREDARICA -4 -6 -8 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 12 10 8 6 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2010 14 16 NOVO MESTO 14 temperatura (ºC) temperatura (ºC) PORTOROŽ 12 10 12 10 8 6 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 8 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 14 10 LJUBLJANA 8 6 4 temperatura (ºC) temperatura (ºC) RATEČE 12 10 8 6 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 10. Povprečna spomladanska temperatura zraka Figure 10. Mean spring air temperature Na zgornji sliki je podan potek povprečne pomladne temperature zraka na šestih merilnih postajah. Kot je razvidno iz podatkov, je bilo dolgoletno povprečje povsod pomembno preseženo. V večjem delu Slovenije je bila najtoplejša pomlad leta 2007, v Murski Soboti pa pomlad 2000. V Ljubljani je bila povprečna temperatura 12,9 °C, kar je 3,0 °C nad dolgoletnim povprečjem in druga največja vrednost od sredine minulega stoletja. Najvišjo povprečno temperaturo so izmerili leta 2007 (13,4 °C), na tretje mesto se uvršča pomlad 2009 (12,8 °C) in na četrto 2000 (12,7 °C). Kot lahko vidimo, so bile vse najtoplejše pomladi zabeležene v tem stoletju; najhladnejša pomlad v prestolnici je bila leta 1955 s 7,8 °C. Povprečna pomladna temperatura v Murski Soboti je bila 12,3 °C, kar je 2,6 °C nad dolgoletnim povprečjem in druga najvišja vrednost od sredine minulega stoletja. Najtopleje je bilo leta 2000 (12,4 °C), najhladneje pa leta 1955 s 7,4 °C. Na Obali je bila povprečna pomladna temperatura 13,6 °C, kar je 2,0 °C nad dolgoletnim povprečjem in četrta največja vrednost od začetka meritev. Najhladnejši doslej sta bili pomladi v letih 1970 in 1987 (obakrat 10,1 °C), najtoplejša pa je bila leta 2007 (14,7 °C). V Novem mestu je bila letošnja pomlad z 12,5 °C za 2,8 °C toplejša od dolgoletnega povprečja; od sredine minulega stoletja je to tretja najtoplejša pomlad. Spomladi 1955 je bilo povprečje le 7,5 °C, 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo leta 2007 pa kar 12,8 °C, spomladi 2000 je bila povprečna temperatura 12,6 °C. Tudi na Kredarici je letošnja pomlad z −1,8 °C kar za 2,2 °C presegla dolgoletno povprečje in je skupaj s pomladjo 2009 peta najtoplejša. Najtoplejša je bila pomlad 2007 z −1,0 °C, sledijo pomlad 2000 in 2012 z −1,5 °C ter 2011 z −1,7 °C. Najhladneje je bilo spomladi leta 1970, ko je bilo le −6,2 °C. V Ratečah je bila povprečna temperatura pomladi 2014 7,4 °C; šest pomladi je že bilo toplejših, najtoplejša je bila pomlad 2007, ko se je živo srebro povzpelo na 8,7 °C. Pomlad 1961 je bila enako topla kot tokrat. Sončnega vremena je bilo v pretežnem delu države več kot običajno, le na delu Dolenjske so za dolgoletnim povprečjem nekoliko zaostajali, a primanjkljaj ni presegel 5 %. V pretežnem delu države so bili odkloni v mejah ±10 %. Le na območju, ki se razteza iznad Vipavske doline nad osrednjo Slovenijo in v delu Štajerske se je presežek gibal med 10 in 20 %. Največ sončnega vremena je bilo na Obali, in sicer 628 ur, najmanj pa na Kredarici, kjer je sonce sijalo 428 ur. V Ljubljani je bilo dolgoletno povprečje preseženo za 16 %, v Novem mestu pa je bil primanjkljaj 4 %. Lavrovec Sv. Florjan Šmarata Lisca Murs ka Sobota Sl. Gradec Maribor Celje Novo mesto Ljubljana 110% Pos tojna Portorož 100% Bilje Rateče Kredarica 90% 90% 100% 110% 120% Slika 11. Sončno obsevanje spomladi 2014 v primerjavi s povprečjem tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 11. Bright sunshine duration in spring 2014 compared to the average of the reference period Slika 12. Trajanje sončnega obsevanja spomladi 2014 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961–1990 Figure 12. Bright sunshine duration in spring 2014 compared with 1961−1990 normals 800 LJUBLJANA trajanje (ure)aa 600 Slika 13. Trajanje sončnega obsevanja Figure 13. Sunshine duration 400 200 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 1000 800 PORTOROŽ MURSKA SOBOTA 800 400 trajanje (ure) trajanje (ure) 600 600 400 200 200 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1955 37 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V Ljubljani je sonce sijalo 581 ur, kar je že zgoraj omenjenih 16 % več od dolgoletnega povprečja. V prestolnici je bila doslej najbolj sončna pomlad 2011 s 755 urami sončnega obsevanja. Veliko sonca je bilo tudi v letih 1997 (710 ur) in 2003 (679 ur) najmanj pa spomladi leta 1954 (327 ur). Na Kredarici so s 428 urami izenačili dolgoletno povprečje, s 580 urami sončnega vremena je bila najbolj sončna pomlad 2011. V Portorožu je bilo v letošnji pomladi 628 ur sonca, kar je 3 % več kot običajno, najbolj sončna pa je bila pomlad 2011 z 821 urami neposrednega sončnega obsevanja. Najmanj sončnega vremena je bilo na Obali v pomladi 1978, sonce je sijalo le 504 ure. Veliki Dolenjci Lendav a Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Sl. Konjice Celje Črnomelj Nov o mesto Lisca Bizeljsko Ljubljana Kočev je Nov a v as Postojna Godnje Portorož Bilje Podljubelj Jezersko Kam. Bistrica Rateče Kredarica Lesce Kneške rav ne Kobarid Soča Log pod Mangr. 40% 420 mm 350 mm 280 mm 210 mm 140 mm 60% 80% 100% 120% 140% Slika 14. Padavine spomladi 2014 v primerjavi s povprečjem tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 14. Precipitation in spring 2014 compared to the average of the reference period Slika 15. Prikaz porazdelitve padavin spomladi 2014 Figure 15. Precipitation amount in spring 2014 Spomladi 2014 je bilo največ padavin v delu Posočja, kjer so padavine ponekod presegle 420 mm. Na severovzhodu države in v Lescah je padlo od 140 do 210 mm padavin. V Murski Soboti so zabeležili 146 mm, kar je 80 % dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja je bilo v Murski Soboti največ padavin spomladi 1965, ko je padlo 330 mm, komaj 59 mm pa spomladi 1952. V Ratečah so zabeležili 256 mm, kar je 68 % dolgoletnega povprečja. Največ padavin je bilo leta 1975 (760 mm), najmanj pa leta 1993 (163 mm). Na Kredarici so v letošnji pomladi namerili 291 mm, kar je 65 % dolgoletnega povprečja. Doslej je bila najbolj namočena pomlad leta 1975 (822 mm), najmanj pa leta 1993 (212 mm). V Portorožu 261 mm ustreza 115 % dolgoletnega povprečja. Najmanj namočena je bila pomlad 1993 (80 mm), najbolj mokra pa pomlad 1970 s 417 mm. V Ljubljani so opazno zaostajali za dolgoletnim povprečjem, padlo je 227 mm, kar je 69 % dolgoletnega povprečja. Največ padavin je bilo spomladi 1962, ko so namerili 554 mm, v pomladi 1952 pa je padlo komaj 133 mm. V Novem mestu so namerili 235 mm, kar je 88 % dolgoletnega povprečja. Spomladi 1965 je padlo 398 mm, najbolj suha pa je bila pomlad 1952 z 92 mm padavin. 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 600 1000 LJUBLJANA KREDARICA padavine (mm) padavine (mm) 800 600 400 400 200 200 0 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2010 600 600 PORTOROŽ padavine (mm) padavine (mm) MURSKA SOBOTA 400 200 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 400 200 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 800 600 RATEČE NOVO MESTO padavine (mm) padavine (mm) 600 400 400 200 200 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 16. Padavine Figure 16. Precipitation 100% Slika 17. Višina padavin spomladi 2014 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 17. Precipitation amount in spring 2014 compared with 1961−1990 normals 75% 50% Padavin ne ocenjujemo le po količini, ampak tudi po njihovi pogostosti. V ta namen uporabljamo število dni s padavinami nad izbranim pragom. Najpogosteje uporabljamo število dni s padavinami vsaj 1 mm (slika 18). Takih dni je bilo v pretežnem delu države manj kot običajno, med prikazanimi postajami so dolgoletno povprečje presegli le v Novem mestu. 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 60 60 LJUBLJANA RATEČE 40 število dni število dni 40 20 20 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 60 60 NOVO MESTO MURSKA SOBOTA 40 število dni število dni 40 20 20 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 18. Število dni s padavinami vsaj 1 mm Figure 18. Number of days with precipitation at least 1 mm 30 80 RATEČE LJUBLJANA 60 število dni število dni 20 40 10 20 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 30 NOVO MESTO število dni 20 Slika 19. Število dni s snežno odejo ob 7. uri Figure 19. Number of days with snow cover at 7 a. m. 10 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Na sliki 19 je prikazano število dni s snežno odejo v marcu, aprilu in maju. Povsod so zaostajali za dolgoletnim povprečjem. V Ratečah je snežna odeja tla prekrivala 35 dni, njena največja debelina v pomladnih mesecih pa je bila 84 cm. Zaostanek za dolgoletnim povprečjem je bil nepomembno majhen. V Ratečah so bili spomladi leta 2012 le trije dnevi s snežno odejo, največ pa jih je bilo leta 1951 (63 dni). Drugod po nižinah to pomlad ni bilo snežne odeje. Posebej smo prikazali dnevni potek debeline snežne odeje v obdobju od novembra 2013 do maja 2014 ter povprečne razmere v primerjalnem obdobju na meteorološki postaji Kredarica (slika 20), saj je to merilno mesto značilno za razmere v visokogorju. Pozimi in spomladi v visokogorju beležijo snežno odejo vse dni. Sredi novembra je debelina snežne odeje za nekaj časa presegla dolgoletno povprečje, 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo nato pa je ponovno zaostajala za običajno višino. Šele januarja je debelina snežne odeje spet presegla dolgoletno povprečje in ostala nadpovprečno debela vse do konca pomladi 2014. 600 v iš ina s nega (c m ) 500 KREDARICA Slika 20. Potek dnevne višine snežne odeje v zimi 2013/2014 in pomladi 2014 (modri stolpci) ter v povprečju obdobja 1961–1990 (črna črta) Figure 20. Snow cover depth in winter 2013/2014 and spring 2014 (blue columns) and the average in the reference period 1961– 1990 (black line) 400 300 200 100 0 NOV DEC JAN FEB MAR APR MAJ Potek dnevnega zračnega tlaka smo prikazali za Ljubljano. Marca je tlak močno nihal, že v prvem pomladnem mesecu sta bili doseženi najvišja in najnižja vrednost zračnega tlaka v pomladi 2014. Najmanjše spremembe zračnega tlaka pa so bile v maju. 1000 LJUBLJANA Slika 21. Potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka spomladi 2014 (svetla črta) in v povprečju obdobja 1961–1990 (temnejša črta) Figure 21. Mean daily air pressure spring 2014 (pink) and the average in the reference period 1961–1990 (dark line) zračni tlak (mb) 990 980 970 960 MAREC APRIL MAJ 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje Slika 22. Vetrovne rože, pomlad 2014 Figure 22. Wind roses, spring 2014 42 V preglednici 1 smo za nekaj krajev zbrali podatke o najvišji in najnižji temperaturi zraka, sončnem obsevanju in padavinah ter snežni odeji v pomladi 2014. Preglednica 1. Meteorološki podatki, pomlad 2014 Table 1. Meteorological data, spring 2014 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje Letališče Portorož Godnje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Veliki Dolenci Temperatura Sonce NV TS TOD TX TM TAX TAM 515 2514 864 55 2 295 533 468 299 170 220 196 240 275 452 188 190 10,7 −1,8 7,4 13,4 13,6 12,2 10,5 10,2 12,9 12,6 12,5 13,0 11,8 12,4 10,5 12,3 12,1 2,7 2,2 2,0 2,1 2,0 2,3 2,8 2,0 3,0 2,4 2,8 2,6 2,5 2,4 2,6 2,6 2,5 16,8 1,0 14,4 19,7 19,0 18,3 16,1 17,1 18,8 18,6 18,2 18,8 18,4 18,0 16,9 18,3 17,0 5,0 −3,9 1,8 7,8 8,7 7,8 5,0 4,6 7,5 6,8 6,7 6,4 5,6 6,7 4,8 6,4 6,9 27,0 10,8 25,1 28,2 26,3 26,5 25,7 29,3 28,3 28,6 29,6 30,0 28,7 28,6 27,4 28,8 27,1 −1,5 −12,5 −4,8 0,2 2,2 1,7 −2,5 −3,5 −0,3 −2,0 −1,0 −3,0 −3,2 −4,2 −1,6 −0,2 OBS Padavine in pojavi RO 587 428 521 606 628 604 541 −99 581 112 −99 116 494 96 528 554 552 576 103 111 108 109 100 103 112 103 RR 175 291 256 251 261 268 299 377 227 237 235 361 223 182 196 146 164 RP SS SSX 51 65 68 77 115 81 76 103 69 93 88 122 86 75 75 80 86 0 92 35 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 530 84 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 LEGENDA / LEGEND: NV TS TOD TX TM TAX TAM OBS RO RR RP SS SSX − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − absolutni temperaturni minimum (°C) − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) Vetrne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 25) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. SUMMARY The mean air temperature in spring 2014 was significantly above the long-term average. The anomaly was between 2 and 3 °C. Spring 2014 mean temperature is ranked second to sixth in the period 1950−2014. In the lowland only few cold days were observed. Precipitation exceeded the normals only on the south of Slovenia, about half of Slovenia reported more than 75 % of the normals. In Soča valley, Gorenjska and Karavanke from 50 to 75 % of the usual precipitation fell. Sunshine duration was slightly below the normals only in Bela krajina and Novo mesto. Elsewhere the normals were exceeded; part of Štajerska and the area extending over Vipava valley towards the central part of Slovenia reported 10 to 20 % more sunny weather than on average in the reference period. On Kredarica the snow cover depth exceeded the normals. The maximum snow cover depth in spring 2014 (530 cm) was observed in March. 43 METEOROLOŠKA POSTAJA VELIKI TRN Meteorological station Veliki Trn Mateja Nadbath V eliki Trn je ena od šestih padavinskih postaj v občini Krško. V publikaciji sta bili že predstavljeni postaji Puste Ložice in Brege, ostale postaje so še Smednik, Brod in Planina v Podbočju. Poleg padavinskih so v občini še tri samodejne postaje: dve v Krškem in ena v Podbočju. 1 Slika 1. Geografska lega meteorološke postaje (vir: Atlas okolja ) 1 Figure 1. Geographical position of meteorological station (from: Atlas okolja ) Postaja Veliki Trn je v istoimenskem kraju; je na nadmorski višini 415 m. Instrument je postavljen na vrtu, v bližini je opazovalčeva hiša, posamezna drevesa, travniki in cesta; v širši okolici pa še posamezne hiše z gospodarskimi poslopji, njive in gozd. Na tem mestu je postaja vse od konca aprila 1952. Družina Pirc opravlja meteorološke meritve in opazovanja vse od junija 1951, ko je bil opazovalec Jože; z letom 1955 je to delo prevzel Ivan starejši, od oktobra 1982 vse do danes pa je meteorološki opazovalec Ivan mlajši. Omenjeni Jože Pirc je bil prvi meteorološki opazovalec v Velikem Trnu, meritve in opazovanja je opravljal že v obdobju od januarja 1925 do februarja 1941. Po drugi svetovni vojni, v času od junija 1947 do maja 1948, je bila meteorološka opazovalka Hermina Vodopivec, ki jo je nasledil Simon Turšič, Janez Hribšek je bil opazovalec od novembra 1948 do junija 1951. 1 Atlas okolja, 2007, Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2012 / ortofoto from 2012 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Postaja v Velikem Trnu je ves čas delovanja padavinska. Na njej merimo višino padavin in snežne odeje ter opazujemo osnovne vremenske pojave. Meritve in opazovanja potekajo od junija 1947 do danes nepretrgoma, pred februarjem 1941 pa je bilo nekaj krajših prekinitev. 1085 mm padavin je letno referenčno povprečje2 v Velikem Trnu; v obdobju 1971–2000 je letno povprečje 1088 mm in 1083 mm je povprečje obdobja 1981–2010. V obdobju 1961–2013 smo največ padavin namerili leta 1962, 1381 mm, le Slika 2. Lokacija meteorološke postaje Veliki Trn, 704 mm padavin smo namerili leta 2011, kar je označena z modrim x, iz leta 1972 (arhiv ARSO) Figure 2. Location of meteorological station Veliki Trn, najnižja letna višina padavin omenjenega obdobja (slika 3 in preglednica 1 ). blue mark, from 1972 (archive ARSO) 1500 mm 1200 900 600 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 2013 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 0 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 300 Slika 3. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1961–2013 ter referenčno povprečje (1961–1990, zelena črta) v Velikem Trnu Figure 3. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1961–2013 and mean reference value (1961–1990, green line) in Veliki Trn Od letnih časov pade v Velikem Trnu običajno največ padavin poleti3, 364 mm padavin je referenčno povprečje, povprečje obdobja 1971–2000 je 359 mm, 356 mm pa je povprečje obdobja 1981–2010 (sliki 4 in 5). V obdobju 1961–2013 je bilo najbolj namočeno poletje 2005, s 640 mm padavin, najbolj sušno pa leta 2003, ko je padlo 148 mm padavin. Pozimi izmerimo na postaji v povprečju najmanj padavin, referenčno povprečje je 177 mm; zimsko povprečje obdobja 1971–2000 je 174 mm in povprečje za obdobje 1981–2010 je enako referenčnemu 2 3 Referenčno obdobje je 1961–1990, referenčno povprečje je izračunano iz podatkov tega obdobja. V članku so uporabljeni in prikazani izmerjeni meteorološki podatki, ki so v digitalni bazi, to je od 1961. Reference period is 1961–1990, mean reference value is calculated from the data of mentioned period. Meteorological data used in the article are measured and already digitized from 1961 on. Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar Meteorological seasons: spring = March, April, May; summer = June, July, August; autumn = September, October, November; winter = December, January, February 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo (sliki 4 in 5). V obdobju 1961/62–2013/14 je največ padavin padlo v zimi 1976/77, 324 mm, najmanj pa jih je doslej padlo pozimi 1974/75, 43 mm. Povprečja padavin posameznih letnih časov tridesetletnih obdobij 1971–2000 in 1981–2010 so v primerjavi z referenčnimi nekoliko nižja spomladi; poleti in pozimi se gibljejo okoli referenčne vrednosti, medtem ko sta jesenski povprečji višji od referenčnega (sliki 4 in 5). Z majem se je končala meteorološka pomlad. Spomladi 2013 smo v Velikem Trnu namerili 221 mm padavin, kar je 88 % referenčne povprečne vrednosti (sliki 5 in 6); pomladansko povprečje obdobij 1971–2000 in 1981–2010 je 233 mm (slika 4). Najbolj deževna je bila pomlad 1972 s 400 mm, le 103 mm padavin pa smo namerili spomladi 2003, ki velja za najbolj sušno v obdobju 1961–2014. pomlad spring jesen autumn poletje summer zima winter 1000 177 174 177 800 294 323 315 364 359 356 250 233 233 mm mm 1200 600 400 200 1971–2000 1981–2010 400 350 300 250 200 150 100 50 0 1971–2000 2013/14 zima winter Slika 5. Povprečna višina padavin po letnih časih in po obdobjih ter v zimi 2013/14 v Velikem Trnu Figure 5. Mean seasonal precipitation per periods and in winter 2013/14 in Veliki Trn 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 2013 mm Slika 4. Povprečna višina padavin po obdobjih in po letnih časih v Velikem Trnu Figure 4. Mean precipitation per periods and seasons in Veliki Trn 1961–1990 1981–2010 pomlad poletje jesen spring summer autumn 0 1961–1990 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 Slika 6. Pomladna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1961–2014 ter referenčno povprečje (1961–1990, zelena črta) v Velikem Trnu Figure 6. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1961–2014 and mean reference value (1961–1990, green line) in Veliki Trn Od mesecev v letu sta v Velikem Trnu junij in avgust meseca z najvišjim povprečjem padavin (slika 7), referenčno povprečje je 127 oz 125 mm, povprečje obdobja 1971–2000 je 126 oz. 121 mm, v obdobju 1981–2010 pa sta povprečji 124 oz. 128 mm padavin. 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Najnižje mesečno povprečje imata januar in februar, v referenčnem obdobju je povprečje 56 oz 52 mm, v obdobju 1971–2000 49 oz. 51 mm in 50 oz. 54 mm padavin je povprečje v obdobju 1981–2010. 1961–1990 mm 200 1971–2000 1981–2010 2014 150 100 50 0 J F M A M J J mesec / Month A S O N D Slika 7. Povprečna mesečna višina padavin po obdobjih in mesečna višina padavin leta 2014 Figure 7. Mean monthly precipitation per periods and monthly precipitation in 2014 V nasprotju z navedenimi nizkimi povprečnimi vrednostmi smo januarja in februarja 2014 izmerili mnogo več padavin, januarja 87 mm, februarja pa 157 mm, kar je najvišja februarska višina padavin obdobja 1961–2014. Do sedaj je bil na postaji najbolj namočen februar 1969, 147 mm padavin. 200 mm 150 100 0 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 2013 50 Slika 8. Majska višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1961–2014 ter referenčno povprečje (1961–1991, zelena črta) v Velikem Trnu Figure 8. Precipitation in May (columns) and five-year moving average (curve) in 1961–2014 and mean reference value (1961–1991, green line) in Veliki Trn Maja 2014 smo v Velikem Trnu namerili 106 mm padavin (slike 7, 8 in 9), kar je nadpovprečna količina padavin. Majsko referenčno povprečje padavin je 97 mm, povprečje za obdobje 1971–2000 je 94 mm in 91 mm za obdobje 1981–2010. Največ majskih padavin smo v obravnavanem obdobju namerili maja 1972, 182 mm, najmanj pa leto kasneje, le 26 mm (sliki 8 in 10). Ob pregledu višine padavin na padavinskih postajah občine Krško (slika 9) je maja 2014 najmanj padavin padlo na postaji Smednik, 90 mm, največ pa v Pustih Ložicah, 149 mm; enako višino kot v Velikem Trnu smo izmerili tudi na postaji Brege. Za pravo predstavo o padavinskih razmerah v občini ali v državi je pomembna gosta mreža merilnih mest. 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 34 Celje Portorož Smednik Brnik Murska Sobota Ljubljana Bežigrad Brod Šmartno pri Sl.Gradcu Novo mesto Brege Veliki Trn Kredarica Lisca Planina v Podbočju Rateče Maribor Cerklje Bilje Puste Ložice 85 21 89 90 91 92 94 24 36 29 31 23 98 41 102 103 106 106 107 113 115 117 119 121 121 25 35 28 36 27 19 66 35 30 33 39 0 10 20 30 149 40 50 60 70 80 90 mm 100 110 120 130 140 150 4 400 350 300 250 200 150 100 50 0 140 374 81 80 60 54 52 40 71 60 64 47 40 20 0 J F MA M J J A S O N D mesec / Month J F MA M J J A S O N D mesec / Month Slika 10. Najvišja in najnižja mesečna višina padavin v obdobju 1961–maj 2014 v Velikem Trnu Figure 10. Maximum and minimum monthly precipitation in 1961–May 2014 in Veliki Trn 4 96 95 100 182 117 116 120 mm mm Slika 9. Mesečna in najvišja dnevna višina padavin maja 2014 na izbranih meteoroloških postajah (s pikastim vzorcem so označene padavinske postaje iz občine Krško) 4 Figure 9. Monthly and maximum daily precipitation in May 2014 on chosen meteorological stations Slika 11. Najvišja dnevna višina padavin po mesecih v obdobju 1961–maj 2014 v Velikem Trnu Figure 11. Maximum daily precipitation per month in 1961– May 2014 in Veliki Trn Dnevna višina padavin je vsota padavin od 7. ure prejšnjega dne do 7. ure dneva meritve; višina je pripisana dnevu meritve. Daily precipitation is measured at 7 o'clock a. m. and it is 24 hour sum of precipitation. It is assigned to the day of measurement. 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V obdobju 1961–2014 smo v enem samem dnevu izmerili 117 mm padavin, to je bilo 4. avgusta 2005 (slika 11). Dnevno višino padavin vsaj 100 mm smo v Velikem Trnu izmerili še 16. junija 1964, 116 mm. V 67 dneh obdobja 1961–maj 2014 je bila dnevna višina padavin višja od 50 mm. Maja 2014 je bila najvišja dnevna višina padavin izmerjena 12. dne v mesecu, 28 mm (slika 9). Najvišja majska dnevna višina padavin obdobja 1961–2014 je bila izmerjena 16. maja 1961, 81 mm (slika 11). Snežna odeja v Velikem Trnu in okolici leži 51 dni na leto, to je referenčno povprečje, povprečje obdobij 1971–2000 in 1981–2010 je 43 dni. Leta 2013 je bilo s snežno odejo 58 dni (slika 12). V zimi 2013/14 je snežna odeja ležala 17 dni. Maja 2014 ni bilo snežne odeje; majska snežna odeja je bila v Velikem Trnu zabeležena le enkrat: 3. maja 1985, ko je bila debela 11 cm. V majih leta 1969, 1978 in 1979 je snežilo, snežna odeja pa se ni obdržala. 100 80 60 40 20 0 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 2013 število dni / Number of Days . cm Najvišja izmerjena višina snežne odeje v Velikem Trnu obravnavanega obdobja je 85 cm, izmerjena je bila 20. februarja 1969 (slika 12). V zimi 2013/14 je bila najvišja snežna odeja izmerjena 25. januarja, 29 cm. Največ svežega ali novozapadlega snega smo v Velikem Trnu izmerili 24. februarja 1984 zjutraj, zapadlo ga je 40 cm. 5 Slika 12. Število dni s snežno odejo (krivulja) in najvišja snežna odeja (stolpci) v obdobju 1961–2013 5 Figure 12. Annual snow cover duration (curve) and maximum depth of total snow cover (columns) in 1961–2013 Prvi sneg lahko v Velikem Trnu pričakujemo novembra, v 72 % novembrov obravnavanega obdobja je bilo tako. Redko sneg zapade že oktobra, od 53 oktobrov obravnavanega obdobja so bili trije takšni. Nazadnje je bila oktobrska snežna odeja zabeležena 29. oktobra 2012, debela je bila 28 cm, obležala je štiri dni. Zadnji mesec s snežno odejo je v Velikem Trnu običajno marec, marčna snežna odeja je bila zabeležena v 91 % vseh marcev obdobja 1961–2014. V dobri polovici aprilov obravnavanega obdobja smo še zabeležili snežno odejo. 5 Dan s snežno odejo je, kadar snežna odeja pokriva več kot 50 % površine v okolici opazovalnega prostora Day with a snow cover is when 50 % of surface in the surrounding of observing site is covered with snow 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk na postaji Veliki Trn v obdobju: 1961–maj 2014 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on meteorological station Veliki Trn 1961–May 2014 največ maximum letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) pomladna višina padavin (mm) precipitation in spring (mm) poletna višina padavin (mm) precipitation in summer (mm) jesenska višina padavin (mm) precipitation in autumn (mm) zimska višina padavin (mm) precipitation in winter (mm) mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) najvišja višina snežne odeje (cm) maximum snow cover depth (cm) višina novozapadlega snega (cm) fresh snow depth (cm) letno število dni s snežno odejo annual number of days with snow cover število dni s snežno odejo v sezoni* number of days with snow cover in season* leto / datum year / date najmanj minimum leto / mesec year / month 1381 1962 704 2011 400 1972 103 2003 640 2005 148 2003 526 1998 161 2006 324 1976/77 43 1974/75 374 avgust 2005 0 januar 1964, 1989 oktober 1965 117 4. avgust 2005 — — 85 20. februar 1969 3 20. februar 1975, 29. marec 1975 40 24. februar 1984 — — 91 1969 5 1989 106 1962/63 6 1989/90, 2006/07 * sezona: od julija do konca junija naslednjega leta * season: from July to the end of June in the following year SUMMARY In Veliki Trn is precipitation meteorological station. It is located in eastern Slovenia; on elevation of 415 m. Station was established in January 1925. Measured parameters are: precipitation, total snow cover and fresh snow cover; meteorological phenomena are observed. Meteorological observer is Ivan Pirc. 50 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust P ovprečna mesečna temperatura zraka je bila v maju, v večjem delu Slovenije med 15 in 16 °C, v hribovitih območjih do okoli 10 °C, je bila zelo blizu dolgoletnega povprečja. Kljub temu sta maj zaznamovali dve hladnejši obdobji, prvo v drugi dekadi maja in drugo v zadnjih dneh maja, ko so temperature zraka padle več stopinj pod dolgoletno povprečje in značilno vplivale na rastne razmere. Podobno je bila tudi mesečna akumulacija temperature zraka blizu dolgoletnega povprečja, na obalnem območju pa celo nekoliko pod njim (preglednica 4). Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, maj 2014 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, May 2014 Postaja Portorož-letališče Bilje Godnje Vojsko Rateče-Planica Bohinjska Češnjica Lesce Brnik-letališče Topol pri Medvodah Ljubljana Nova vas-Bloke Babno polje Postojna Kočevje Novo mesto Malkovec Bizeljsko Dobliče-Črnomelj Metlika Šmartno Celje Slovenske Konjice Maribor-letališče Starše Polički vrh Ivanjkovci Murska Sobota pov. 3,4 3,4 2,7 2,7 2,9 2,8 3,0 3,0 3,1 3,7 2,6 2,9 3,4 2,9 3,4 3,0 3,1 2,9 2,8 3,2 3,8 3,5 3,7 3,6 2,9 2,7 3,7 I. dekada max. Σ 4,7 34 4,9 34 3,6 27 3,4 27 3,8 29 3,5 28 3,8 30 3,8 30 3,8 31 4,8 37 3,6 26 3,8 29 4,4 34 3,9 29 4,3 34 4,3 30 4,1 31 4,6 29 4,0 28 4,2 32 4,6 38 4,1 35 4,7 37 4,5 36 3,5 29 4,0 27 4,5 37 pov. 3,8 3,4 2,7 2,5 2,6 2,8 3,1 3,4 3,1 3,4 2,5 2,7 3,3 3,0 3,0 2,9 3,1 3,1 2,7 3,1 3,5 3,1 3,6 3,3 2,7 2,7 3,1 II. dekada max. 5,0 4,6 3,9 3,5 3,8 3,9 5,3 5,5 4,8 5,2 3,5 3,8 4,5 4,4 4,4 4,7 4,7 5,5 4,4 5,0 5,5 5,0 6,2 5,6 4,8 4,4 5,3 Σ 38 34 27 25 26 28 31 34 31 34 25 27 33 30 30 29 31 31 27 31 35 31 36 33 27 27 31 III. dekada pov. max. 4,4 6,0 3,8 5,3 3,1 4,1 2,9 3,8 3,2 4,6 3,1 4,6 3,2 4,3 3,7 5,5 3,3 4,8 4,2 5,8 2,9 4,1 3,1 4,3 3,7 4,8 3,2 5,3 3,8 5,3 3,4 5,5 3,7 5,3 3,9 6,1 3,3 4,8 3,7 5,5 4,0 5,4 4,0 5,9 4,3 6,5 4,1 6,1 3,5 4,7 3,3 4,2 4,3 5,3 Σ 48 41 35 32 35 34 35 40 36 46 32 34 41 36 41 38 41 43 36 40 44 44 48 45 38 36 47 mesec (M) pov. max. Σ 3,9 6,0 120 3,5 5,3 110 2,8 4,1 88 2,7 3,8 83 2,9 4,6 90 2,9 4,6 91 3,1 5,3 96 3,4 5,5 105 3,2 4,8 98 3,8 5,8 117 2,7 4,1 83 2,9 4,3 90 3,5 4,8 107 3,0 5,3 94 3,4 5,3 105 3,1 5,5 97 3,3 5,3 102 3,3 6,1 103 2,9 4,8 91 3,3 5,5 103 3,8 5,5 117 3,5 5,9 110 3,9 6,5 120 3,7 6,1 113 3,0 4,8 95 2,9 4,4 90 3,7 5,3 115 V severovzhodni Sloveniji in na Primorskem je povprečno izhlapelo do 3,9 mm vode, v posameznih dneh v zadnji dekadi maja ponekod celo več kot 6 mm. Manj vode je izhlapelo v hribovitih predelih in na izpostavljenih planotah Notranjske. Skupna mesečna količina izhlapele vode se je gibala med 80 in 120 mm in razen na Goriškem in mariborskem presegla količino padavin, tako da je bilo mesečno stanje vodne bilance negativno z največjimi primanjkljaji na Obali ter v osrednji in severovzhodni Sloveniji (preglednici 1 in 2). 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Že v prvi dekadi maja se je zaloga vode v tleh na severovzhodu države in tudi ponekod na osrednjem Štajerskem izčrpala in postala težko dostopna za rastline. Vodna bilanca je bila povsod negativna z največjimi primanjkljaji na celjskem in v osrednji Sloveniji. Občutljivim vrstam zelenjadnic s plitvim koreninskim spletom je bilo potrebno v tem obdobju vodo vsaj enkrat dodati. V severovzhodni Sloveniji je bila zaloga vode že izčrpana pod nivo lahko dostopne vode, rastline so se že znašle v občasnem vodnem stresu. V zahodni Sloveniji je bila založenost tal z vodo precej ugodnejša, skoraj ves čas na nivoju rastlinam lahko dostopne vode. Kot vso zgodnjo pomlad je fenološki razvoj tudi v tej dekadi prehiteval za dobrih štirinajst dni glede na dolgoletno povprečje. Akacija, pomembna medonosna rastlina, je v osrednji Sloveniji cvetela že v prvih dneh maja, več kot štirinajst dni prej kot običajno. Preglednica 2. Dekadna in mesečna vodna bilanca za maj in vegetacijsko obdobje od aprila do septembra 2014 Table 2. Ten days and monthly water balance in May 2014 and for vegetation period from April to September 2014 Vodna bilanca [mm] v maju Opazovalna postaja I. dekada Vodna bilanca [mm] II. dekada III. dekada mesec (1.april – 31. maj) Bilje −12,6 0,8 22,9 11,1 3,2 Ljubljana −22,3 16,9 −17,8 −23,2 −4,4 −9,3 20,1 −12,6 −1,8 46,8 Celje −32,6 31,9 −30,8 −31,5 13,8 Maribor – letališče −15,5 44,2 −27,1 1,6 8,4 Murska Sobota −19,0 36,8 −40,4 −22,6 −53,2 −1,0 −32,7 3,1 −30,6 11,6 Novo mesto Portorož – letališče Po obilnih padavinah v drugi dekadi maja so bila kmetijska tla spet dobro založena z vodo po večjem delu države, razen na Obali, kjer je je bilo padavin precej manj kot drugod, voda v tleh pa je že postala težje dostopna. Zaradi močnih nalivov in visokega izhlapevanja so iz severovzhodne Slovenije poročali o močno zbitih in zaskorjenih tleh. Kmetijsko svetovalna služba je pripravila navodila za prerahljanje površinskega sloja tal, kar je bil hkrati tudi ukrep prezračevanja tal. Dodatna in skrb vzbujajoča nadloga je bil pojav polžev, ki so povzročili škodo na oljni ogrščici in zelenjadnicah. Ob padavinah in vetru se je tudi precej ohladilo. V setveni globini od 2 do 5 cm so se tla ohladila celo pod 10 °C, kar je oviralo kalitev zelenjadnic oziroma njihovo presajanje na prosto. Vznik so upočasnili tudi koruzni posevki. Močan severni veter, ki je pihal med 14. in 16. majem, je povzročil precej škode. Najmočneje je pihalo v delu osrednje in severovzhodne Slovenije, kjer je podiralo rastlinjake, ruvalo drevesa in odkrivalo strehe. Moč vetra je strgala tudi številne mlade poganjke pri vinski trti in sadnih drevesih. Neugodne razmere za rast zaradi prenizkih temperatur zraka so se ponovile tudi ob koncu zadnje dekade maja. Iz severovzhodne Slovenije so poročali o slabi kalitvi bučnic, marsikje so morali setev ponoviti. Pogoste padavine in ponekod tudi močan veter ob močnejših padavinah so povzročile poleganje ječmena, nepokošene trave, ponekod tudi pšenice. 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, maj 2014 Table 3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, May 2014 Postaja I. dekada Tz2 Portorož-letališče Bilje Lesce Slovenj Gradec Ljubljana Novo mesto Celje Maribor-letališče Murska Sobota 15,5 17,2 15,7 14,5 14,6 15,3 16,5 15,1 15,5 Tz5 15,7 17,3 15,1 14,4 15,1 15,2 15,6 14,9 15,6 Tz2 max Tz5 max 25,7 28,3 28,9 23,2 23,8 23,5 35,4 25,3 24,0 24,8 26,7 25,4 20,7 23,2 21,8 26,4 22,3 24,1 II. dekada Tz2 min 8,6 12,7 6,4 7,2 8,0 8,7 7,4 7,3 8,3 Tz5 min 9,4 13,2 7,2 8,0 8,2 9,3 8,4 8,3 8,3 Tz2 17,7 17,4 13,1 12,8 14,1 14,2 14,2 13,2 13,8 Tz5 17,9 17,7 12,7 12,7 14,6 14,2 13,8 13,1 13,9 Tz2 max Tz5 max 28,0 27,8 25,0 23,8 25,2 22,5 31,0 24,2 23,6 26,0 26,2 21,9 21,1 24,3 21,1 23,1 20,4 24,5 III. dekada Tz2 min 11,8 11,6 7,4 8,5 9,2 10,7 8,6 8,4 9,2 Tz5 min 12,3 12,2 7,7 9,0 10,3 11,0 9,9 9,4 9,5 Tz2 20,7 21,1 18,7 17,8 19,2 18,4 20,1 19,7 20,4 Tz5 20,5 21,4 18,0 17,6 19,4 18,3 18,7 19,1 20,5 LEGENDA: Tz2 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz2 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz2 min Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Slika 1. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, maj 2014 Figure 1. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, May 2014 53 Tz2 max Tz5 max 31,0 32,1 33,0 28,1 29,7 25,8 35,8 31,6 29,4 28,6 30,5 29,3 25,1 28,0 24,1 28,5 25,5 29,5 mesec (M) Tz2 min 14,8 15,1 10,0 11,6 12,8 13,2 12,0 12,6 15,2 Tz5 min 15,2 15,1 10,6 12,2 12,7 13,4 13,1 13,7 15,0 Tz2 18,1 18,6 15,9 15,1 16,1 16,0 17,0 16,1 16,7 Tz5 18,1 18,9 15,4 15,0 16,5 16,0 16,1 15,8 16,8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4, Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, maj 2014 Table 4, Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, May 2014 Postaja Portorož-letališče Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Maribor-letališče Murska Sobota Veliki Dolenci I. II. 147 150 122 120 104 132 131 131 150 144 144 136 139 143 141 140 140 138 157 149 116 111 87 118 115 125 138 132 146 130 133 133 129 129 127 119 Tef > 0 °C III. M 199 195 165 169 145 173 175 180 199 191 204 194 192 202 196 198 200 190 503 494 403 400 336 423 422 437 488 467 494 461 465 478 466 466 468 447 Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. −12 8 29 2 19 19 25 27 34 25 31 6 28 26 11 11 18 5 97 100 72 70 54 82 81 81 100 94 94 86 89 93 91 90 90 88 107 99 66 61 37 68 65 75 88 82 96 80 83 83 79 79 77 69 144 140 110 114 90 118 120 125 144 136 149 139 137 147 141 142 146 135 348 339 248 245 181 268 266 282 333 312 339 306 310 323 311 311 313 292 −12 8 28 1 16 18 24 26 34 24 30 6 28 26 11 11 18 5 47 50 22 24 10 32 31 31 50 44 44 36 39 43 41 40 40 38 57 49 18 16 4 21 18 28 40 33 46 32 36 34 30 30 29 23 Tef > 10 °C III. M 89 85 55 59 36 63 65 70 89 81 94 84 82 92 86 88 90 80 193 184 95 99 51 115 114 129 179 158 184 152 157 170 157 157 160 140 Vm Tef od 1.1.2014 > 0 °C > 5 °C > 10 °C −13 7 18 −1 6 12 16 20 32 20 26 3 24 23 7 8 15 2 1815 1699 1244 1187 726 1171 1138 1212 1489 1446 1515 1432 1351 1430 1381 1369 1389 1355 1063 952 574 538 279 544 530 574 813 772 833 758 691 764 724 709 732 699 388 341 140 144 58 164 169 182 310 286 331 281 251 296 278 264 279 260 LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1961–1990) − ni podatka Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C 54 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Pogosta omočenost listov je zlasti na Primorskem omogočala številne sekundarne okužbe s peronosporo, pogoste padavine pa so izpirale obloge zaščitnih sredstev, zato so imeli vinogradniki precej težav z izvajanjem temeljite zaščite. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Σ(Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm I, II, III, M declines of monthly values from the average decade, month SUMMARY In May monthly average air temperature that ranged between 15 and 16 °C were pretty close to the long term average. Two cold periods were recorded, first in the second decade of May and the second at the end of May. Unusual low air temperatures recorded in the mid of May hindered growth of young maize crops. The emergence of vegetable crops in the north east regions of Slovenia was seriously hindered; sowings were in spots necessary to repeat. Temporary water stress was observed at the beginning and at the end of May due to the lack of precipitation. The exception was the second decade of May when precipitation abundantly refilled the soil water reservoir. 55 MEDNARODNI FENOLOŠKI PARK INTERNATIONAL PHENOLOGICAL GARDEN Ana Žust V erjetno ni veliko obiskovalcev ljubljanskega Tivolija, ki bi vedeli, da v nedrjih parka obstaja mednarodni fenološki park. Zanimivost, ki si po svojem izjemnem pomenu zasluži pozornost. Za obeležitev svetovnega dneva podnebnih sprememb, je bila podoba parka 23. maja 2014 dopolnjena z informativnim gradivom, ki bo njegov pomen približal tudi širši javnosti. Informativne table in označbe dreves so izpisane tudi v pisavi za slepe in slabovidne. Urejen in informativno opremljen mednarodni fenološki park je plod sodelovanja med Agencijo Republike Slovenije za okolje in Mestno občino Ljubljana. Mednarodni fenološki park v Tivoliju je uvrščen v mednarodno mrežo evropskih fenoloških parkov. Ta je bila ustanovljena leta 1957 na pobudo Komisije za agrometeorologijo pri Svetovni meteorološki organizaciji. V mednarodnih fenoloških parkih uspevajo drevesa in grmi s posebno lastnostjo. Vsi so klonski potomci ene svoje matične rastline. To omogoča enotno primerjavo in proučevanje vpliva podnebnih dejavnikov na rastline v širšem geografskem prostoru. Mednarodna evropska mreža danes šteje 89 fenoloških parkov. Zajema širok geografski prostor od Irske in Finske na severu, do Portugalske na zahodu, Makedonije na jugu in Baltskih držav na vzhodu. Pokriva različna podnebna območja, od hladnih do toplih, od tistih pod vplivom morja do povsem kontinentalnih območij celinskega dela Evrope. Dolgoletni nizi fenoloških podatkov so neprecenljivi z vidika spremljanja in proučevanja podnebnih sprememb in njihovega vpliva na razvoj rastlin. Slika 1. Ob obeleževanju svetovnega dne podnebnih sprememb je mednarodni fenološki park v Ljubljani dobil informativne table in označbe dreves, ki javnost seznanjajo o posebnostih in pomenu tovrstnih fenoloških opazovanj, 23. 5. 2014 Figure 1. On the occasion of this year's world day of climate change the International phenological garden in ljubljana was newly equipped with information panels to promote the meaning of phenological observations to the public. May 23, 2014 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Fenološki park v mestnem parku Tivoli je edini tovrstni park v Sloveniji. V njem že več kot petdeset let potekajo neprekinjena opazovanja razvoja dreves in grmov v odvisnosti od vremena oziroma podnebja, ki jih strokovno imenujemo fenološka opazovanja. Podatke o opazovanjih posredujemo v arhiv podatkov mednarodnih evropskih fenoloških parkov, ki se nahaja na Humboldtovi Univerzi v Berlinu. Podatki fenoloških opazovanj so bili vključeni med podatkovne vire za mednarodne raziskave podnebnih sprememb. Ena od pomembnejših ugotovitev je bila, da se rastline odzivajo na podnebne spremembe. Pojav spomladanskih fenoloških faz je zgodnejši, jesenske fenološke faze pa so kasnejše. Letno rastno obdobje se podaljšuje. Po zadnjih ugotovitvah Agencije Republike Slovenije za okolje je trend povečevanja spomladanske temperature zraka za zadnje petdesetletno obdobje 0,4 °C na desetletje. Tudi v fenološkem parku v Tivoliju se odražajo vplivi podnebja v določenih spremembah razvoja rastlin. Opazen dvig temperature zraka je sprožil zgodnejši pojav spomladanskih fenoloških faz opazovanih rastlin. Podatki dolgoletnih opazovanj kažejo, da na primer sivi topol, ki je najstarejše drevo v parku, v povprečju olista do 9 dni prej kot pred petdesetimi leti. Tudi letošnja pomlad nas je presenečala z nadpovprečnimi temperaturami zraka, spomladansko prebujanje rastlin pa se je uvrstilo med izjemno zgodnje. Sivi topol je olistal že v prvih dneh aprila, dobrih 16 dni prej kot povprečno. SUMMARY Phenological garden in park Tivoli in Ljubljana is a member of International European Phenological Gardens network (IPG). The International Phenological Gardens is a unique network in Europe for the phenological observation of plants. In all gardens genetically identical trees and shrubs are planted in order to enable large-scale comparisons among the timing of different developmental stages of plants. Phenological data recorded in the frame of that network are unique by the investigations of the impact of climate change on plants. International Phenological Park in park Tivoli was established in 1958 and continuous the long standing tradition. It is the only IPG in Slovenia. Long term phenological data recorded in IPG in Tivoli are reflecting the impact of climate change. Analysis of observational data revealed that spring events, such as leaf unfolding have advanced. Populus cannescens develops leaves on average 9 days earlier since the early 1960s. On the occasion of this year's world day of climate change the International phenological garden was newly equipped with information panels to promote the meaning of phenological observations to the public. Renewed and well-tended international phenological garden in Ljubljana is the result of cooperation between the Slovenian Environment Agency and Municipal Community of Ljubljana 57 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V MAJU 2014 Discharges of Slovenian rivers in May 2014 Igor Strojan M aja je bila vodnatost rek v celoti gledano le nekoliko manjša kot običajno. Najmanj vodnate so bile reke Reka, Sora, Idrijca in Vipava, najbolj pa večje reke Drava, Mura, Sava v zgornjem in srednjem toku, Soča, Krka in Kolpa. Vodotoki so se večkrat povečali ob večinoma manjših padavinah, ki pa so bile v goratem svetu pogostejše in obilnejše. Visokovodne konice so bile podpovprečne, največji porast pretokov je bil med 12. in 14. majem. GORNJA RADGONA 1,11 VIDEM RADOVLJICA 1,35 1,12 BORL+FORMIN 1,55 SUHA 0,48 ŠENTJAKOB HRASTNIK 0,79 1,24 VELIKO ŠIRJE 0,67 SOLKAN 1,10 DOLENJE nip MOSTE PODROTEJA RAKOVEC 0,83 PODBOČJE 1,21 0,61 ČATEŽ 0,71 0,66 CERKVENIKOV MLIN 0,43 RADENCI 1,22 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek maja 2014 in povprečnimi srednjimi majskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the May 2014 mean discharges of Slovenian rivers compared to the May mean discharges of the long-term period SUMMARY May was hydrologically average month. The most dry rivers were rivers Reka, Sora, Idrijca and Vipava and the most wet rivers were Drava, Mura, Sava, Soča, Krka and Kolpa. 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 120 900 800 100 PRETOKI (m3/s) PRETOKI (m3/s) 700 600 500 400 300 80 60 40 200 20 100 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 BORL+FORMIN 21 23 25 27 29 31 1 3 5 GORNJA RADGONA 7 9 11 13 15 17 19 21 RAKOVEC 500 23 25 27 29 31 27 29 31 27 29 31 VELIKO ŠIRJE 140 450 120 350 PRETOKI (m3/s) PRETOKI (m3/s) 400 300 250 200 150 100 80 60 40 100 20 50 0 0 1 3 5 7 9 11 15 17 19 ŠENTJAKOB 21 23 25 27 HRASTNIK 29 1 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 SUHA ČATEŽ 350 300 300 250 23 25 PODBOČJE 250 PRETOKI (m3/s) PRETOKI (m3/s) RADOVLJICA 13 200 150 100 200 150 100 50 50 0 0 1 3 5 7 SOLKAN 9 11 13 15 17 DOLENJE 19 21 23 25 27 29 31 PODROTEJA 1 3 5 7 9 11 13 CERKVENIKOV MLIN Slika 2. Pretoki slovenskih rek v maju 2014 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers in May 2014 59 15 17 19 21 MOSTE 23 25 RADENCI Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 7,0 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 M O ST E SU H A Qvk maj 2014 SO LK A N D O LE N JE PO CE D RK RO V TE EN JA IK O V M LI N G O RN JA RA D G O N BO A RL +F O RM IN 0,0 RA D EN CI 1,0 V ID EM V EL IK O ŠI RJ E RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK RAZMERJAPRETOKOV 8,0 Qvk maj 1971 - 2000 4,0 3,0 2,0 Qsr maj 2014 D O LE N JE PO CE D R RK O TE V EN JA IK O V M LI N SO LK A N M O ST E RA D EN CI SU H A BO RL +F O RM IN G O RN JA RA D G O N A 0,0 RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK 1,0 V ID EM V EL IK O ŠI RJ E RAZMERJAPRETOKOV 5,0 Qsr maj 1971 - 2000 2,0 Qnp maj 2014 D O LE N JE PO CE D R RK O TE V EN JA IK O V M LI N SO LK A N M O ST E RA D EN CI SU H A BO RL +F O RM IN G O RN JA RA D G O N A 0,0 RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK 1,0 V ID EM V EL IK O ŠI RJ E RAZMERJAPRETOKOV 3,0 Qnp maj 1971 - 2000 Slika 3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki maja 2014 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in May 2014 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Pretoki maja 2014 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Discharges in May 2014 and characteristic discharges in the long-term period REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA KRKA SORA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ PODBOČJE SUHA RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN Qnp Maj 2014 m3/s dan 186 400 8,4 20 7 18 10 31 53,0 59,0 133 100 5,6 26,0 17,9 19,0 47,0 2,8 2,2 0,8 Qs 11 31 31 29 31 26 26 26 31 25 10 26 278 533 14,0 31,1 76,5 87,7 173 209 8,6 58,4 57,4 42,5 128 6,3 4,1 2,9 Qvk 641 832 31,6 110 12 12 16 14 141 217 315 471 31 120 268 108 322 17,0 16,0 7,4 12 12 14 14 12 5 4 14 12 14 12 29 nQnp sQnp vQnp Maj 1971–2000 m3/s m3/s m3/s 94,1 97,2 1,5 9,8 1,1 15,1 25,8 45,6 68,5 3,2 11,7 7,2 10,1 25,7 2,3 1,4 0,6 nQs 166 197 4,9 23,3 2,4 36,6 66,4 90,1 174 8,5 22,6 16,9 25,2 62,3 3,7 2,2 1,8 sQs 253 333 11,7 44,8 5,3 64,2 123 134 322 16,7 41,9 36,7 45,2 112 5,9 3,8 4,4 vQs 157 212 2,5 14,8 2,2 20,4 31,7 58,3 92,5 4,9 15,7 11,8 16,0 37,3 3,6 1,9 1,3 nQvk 251 344 10,4 46,4 7,8 68,1 110 140 296 17,9 48,2 47,2 51,5 116 9,6 6,8 6,8 sQvk 385 483 26,4 116 31,4 106 179 209 621 39,2 129 108 124 187 17,9 13,1 25,5 vQvk 188 341 3,9 30,3 4,16 44,4 65,3 81,6 127 7,1 25,3 18,6 27,5 66,3 13,0 2,7 2,1 459 586 43,5 181 39,0 183 315 304 714 76,0 138 231 136 468 41,4 42,0 42,9 903 1153 160 560 234 378 742 472 2860 273 329 590 344 908 84,5 110 305 61 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu opazovana konica - Qvk the highest monthly discharge - extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period Qs srednji pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge daily average - nQs najmanjši obdobju v nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period srednji pretok vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period mali pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qnp Qnp the smallest monthly discharge - daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small period discharge in a vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period TEMPERATURE REK IN JEZER V APRILU 2014 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in April 2014 Peter Frantar T emperatura vode aprila 2014 je bila v primerjavi z obdobnim mesečnim povprečjem višja na vseh postajah za 0,5 do 2,5 °C. Največje pozitivno odstopanje je imela Savinja v Laškem, ki je bila višja za +2,5 °C, najmanjše pa je imela Soča pri Solkanu z +0,5 °C. Bohinjsko jezero je bilo v primerjavi s povprečjem toplejše za +1,0 °C, Blejsko jezero pa za +2,2 °C. Temperatura vode rek v aprilu je bila skozi ves mesec precej podobna. Opazneje je narasla le na Dravi ter na Savi pri Šentjakobu, na Krki se je temperatura proti koncu meseca še celo znižala. Na večini rek smo imeli na začetku in koncu meseca toplejše temperature, sredi meseca pa bolj ali manj izrazito ohladitev. Temperatura jezer je skozi mesec naraščala enakomerneje kot na rekah. Najnižje temperature vode na jezerih so bile tako v začetku aprila, najvišje pa v dneh na koncu meseca. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura v °C vode aprila 2014 in v obdobju Table 1. Average April 2014 and longterm temperature in °C postaja / location APRIL 2014 Mura G. Radgona 10,8 V. Krka Hodoš 12,0 obdobje / period 1981–2010 razlika / difference 8,9 1,9 Drava Ptuj 9,9 Bohinjka Sv. Janez 8,9 Sava Radovljica 8,5 6,8 1,7 Sava Šentjakob 9,9 8,6 1,3 Sava Jesenice na Dol. 12,4 Ljubljanica Moste 10,8 9,7 1,1 Savinja Laško 11,6 9,1 2,5 Krka Podbočje 12,0 11,1 0,9 Soča Solkan 10,0 9,5 0,5 Vipava Dolenje 10,1 Reka Cerkvenikov mlin 11,0 10,0 1,0 8,3 7,3 1,0 11,5 9,3 2,2 Bohinjsko jezero / Lake Bohinj Blejsko jezero / Lake Bled 62 Urad za hidrologijo in stanje okolja 15 15 13 13 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje 11 11 9 9 7 7 1. 3. 5. 7. 1. 3. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. april april V. Krka Hodoš Sav a Radov lj ica Drav a Ptuj 15 15 13 13 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Mura G. Radgona 11 9 Sav a Jesenice na Dol. 11 9 7 7 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. april Sav inj a Laško april Lj ublj anica Moste Krka Podbočj e Soča Solkan 15 13 Temperatura (°C) Sav a Šentj akob 11 9 7 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. april Bohinj sko j ezero Blej sko j ezero Slika 1. Temperature pomembnejših slovenskih rek in jezer v aprilu 2014 Figure 1. The temperatures of main Slovenian rivers and lakes in April 2014 63 Vipav a Dolenj e Reka Cerkv enikov mlin Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v aprilu Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in April SUMMARY The average water temperatures of Slovenian rivers in April were higher as compared to the long term average on all the selected rivers from 0.5 to 2.5 °C. The average monthly temperature of the Bled lake was 2.2 °C higher as in the longterm average and the temperature of the lake Bohinj was 1.0 °C higher as in the long term average. 64 TEMPERATURE REK IN JEZER V MAJU 2014 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in May 2014 Peter Frantar T emperatura vode maja 2014 je bila v primerjavi z obdobnim mesečnim povprečjem na kraških in primorskih rekah praviloma nekoliko nižja, na ostalih rekah pa višja. Največje pozitivno odstopanje je imela Sava pri Radovljici, ki je bila višja za +0,9 °C, največje negativno odstopanje pa je imela Krka pri Podbočju z -1,5 °C. Obe jezeri sta imeli povprečno mesečno temperaturo pod obdobnim povprečjem. Bohinjsko jezero je bilo v primerjavi s povprečjem hladnejše za -1,2 °C, Blejsko jezero pa za -1,0 °C. Temperatura vode vseh rek v državi je skozi mesec maj precej nihala. Imeli smo 3 ohladitve, prvo krog 4. maja, drugo sredi meseca ter tretjo konec meseca. Vmes sta bili dve izrazitejši otoplitvi temperature rek, prva z viškom okoli 10. maja, druga pa okoli 25. maja. Najnižje temperature rek so bile maja praviloma sredi meseca, najvišje pa v dneh okoli 25. maja. Temperatura jezer je skozi mesec naraščala z manjšim nihanjem in opaznejšim porastom v dneh po 22. maju. Najnižje temperature vode na jezerih so bile tako v začetku maja, najvišje pa konec meseca. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura v °C vode maja 2014 in v obdobju Table 1. Average May 2014 and longterm temperature in °C postaja / location MAJ 2014 Mura G. Radgona 12,1 V. Krka Hodoš 13,9 Drava Ptuj 12,2 Bohinjka Sv. Janez 10,3 obdobje / period 1981–2010 razlika / difference 11,7 0,4 Sava Radovljica 9,9 9,0 0,9 Sava Šentjakob 11,9 11,3 0,6 Sava Jesenice na Dol. 14,5 Ljubljanica Moste 12,5 13,0 −0,5 Savinja Laško 13,9 13,1 0,8 Krka Podbočje 13,6 15,1 −1,5 Soča Solkan 10,8 11,3 −0,5 Vipava Dolenje 10,7 Reka Cerkvenikov mlin 12,8 13,6 −0,8 Bohinjsko jezero / Lake Bohinj 10,2 11,4 −1,2 Blejsko jezero / Lake Bled 14,7 15,7 −1,0 65 Urad za hidrologijo in stanje okolja 20 20 18 18 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje 16 14 12 16 14 12 10 10 8 8 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. maj maj V. Krka Hodoš Drav a Ptuj Sav a Radov lj ica 20 20 18 18 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Mura G. Radgona 16 14 12 10 Sav a Jesenice na Dol. 16 14 12 10 8 8 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. maj m aj Sav inj a Laško Lj ublj anica Moste Krka Podbočj e Soča Solkan 20 18 Temperatura (°C) Sav a Šentj akob 16 14 12 10 8 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. m aj Bohinj sko j ezero Blej sko j ezero Slika 1. Temperature pomembnejših slovenskih rek in jezer v maju 2014 Figure 1. The temperatures of main Slovenian rivers and lakes in May 2014 66 Vipav a Dolenj e Reka Cerkv enikov mlin Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v maju Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in May SUMMARY The average water temperatures of Slovenian rivers in May as compared to the long term average were lower on karstic and near coastal rivers and higher in more landlocked rivers. The average monthly temperature of the Bled lake was 1.0 °C lower as in the longterm average and the temperature of the lake Bohinj was 1.2 °C lower as in the long term average. 67 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V MAJU 2014 Sea dynamics and temperature in May 2014 Igor Strojan M aja je bila višina morja 9 cm višja kot dolgoletnem primerjalnem obdobju. Morje ni poplavljalo. Srednja višina valov je bila 0,26 metra, najvišji val je bil visok 1,5 metra. Povprečna temperatura morja na mareografski postaji Koper 17.6 °C je bila nekoliko višja kot običajno. Ob slovenski obali, obali Istre in ustju rek Soče in Pada je bilo morje nekoliko hladnejše kot v zahodnem, severnem in osrednjem delu severnega Jadranskega morja. 40 360 30 300 20 0 180 Vs (st.) dP (mb), Vv (m/s) 240 10 -10 120 -20 60 -30 -40 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Vv dP Vs Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v maju 2014 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in May 2014 25,0 400 Temperatura (°C) 300 15,0 200 10,0 100 5,0 0,0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Temperatura zraka 19 21 23 25 27 Globalno sevanje Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka in sončno sevanje v maju 2014 Figure 2. Mean daily air temperature and sun radiation in May 2014 68 29 31 Globalno sevanje (W/m2) 20,0 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Višina morja Srednja mesečna višina morja je bila maja 223 cm in tako 9 cm višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Morje je maja poplavilo nižje ležeče dele obale le 11. maja ob 20:20 uri, ko je bila najvišja višina morja na mareografski postaji Koper 310 cm. Južni veter in znižanje zračnega pritiska sta zvišala višino morja za nekaj več kot 30 cm. 360 20 20,0 320 280 Odkloni višin morja (cm) Višina (cm) 200 160 120 80 40 10 0,0 -10,0 0 -20,0 Odkloni zračnih pritiskov (mb) 10,0 240 0 -10 -40 1 3 5 7 9 11 13 Hmer 15 17 19 Ha 21 23 25 27 29 -30,0 1 31 3 Hres 5 SMV NVVV May 1960–1990 Sr cm Odkloni zračnih pritiskov Legenda/Explanations: Mareografska postaja/Tide gauge: Koper Min cm 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja in srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečij v maju 2014 Figure 4. Declination of daily sea levels and mean daily pressures in May 2014 Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v maju 2014 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristically sea levels of May 2014 and the reference period cm 9 Odkloni višin morja Slika 3. Izmerjene urne (Hmer), astronomske (Ha) in residualne (Hres) višine morja v maju 2014. Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska “ničla” na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod državnim geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 216 cm Figure 3. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in May 2014. Maj 2014 7 Max cm SMV 223 199 214 226 NVVV NNNV 310 144 263 122 286 139 328 152 A 166 141 147 176 69 NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v juliju 2014. Celoletni podatki za leto 2014 so dostopni na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/morje/Plima2014_a5_final.pdf Figure 5. Prognostic sea levels in July 2014. Data are also available on http://www.arso.gov.si/vode/morje/Plima2014_a5_final.pdf 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Valovanje morja Povprečna višina valov, ki so večinoma prihajali iz jugozahoda, je bila 26 cm. Valovanje morja je bilo najvišje 11. maja zvečer, ko je bilo polurno povprečje valov nekoliko višje od enega metra, najvišji izmerjeni val pa visok 1,5 metra. Porazdelitev smeri valovanja ni mnogo odstopala od običajne porazdelitve (slika 7). 400 4,5 3,5 Smer valov (stopinje) 300 3 250 2,5 200 2 150 1,5 100 1 50 0,5 Srednja višina valov 1. 6. . . .5 31 . .5 30 . .5 29 . .5 28 . .5 27 . .5 26 . .5 25 . .5 24 . 23 .5 . .5 22 . 21 .5 . .5 20 . .5 19 . .5 .5 17 18 . . .5 16 . .5 15 .5 . Smer valov 14 . .5 13 . .5 12 . .5 .5 11 10 8. 5. 9. 5. 6. 5. 7. 5. 5. 5. 4. 5. 3. 5. 0 2. 5. 0 1. 5. Višina valov (m), Perioda valov (s) 4 350 Perioda valov Slika 6. Valovanje morja v maju 2014. Meritve na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Figure 6. Sea waves in May 2014. Data from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. Slika 7. Roža valovanja morja v maju 2014. Podan je odstotek pogostosti in povprečna višina valov v določeni smeri. Višine valov so barvno porazdeljene vsake 0,2 metra. Podatki so rezultati meritev na oceanografski boji VIDA NIB MBP Figure 7. Sea waves in May 2014. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Temperatura morja Temperatura morja se je maja zviševala, ohladitev sredi meseca je temperaturo morja na mareografski postaji Koper znižala za 4 °C. Površina morja se je ohladila tudi zadnji dan maja in sicer za 3 °C. Morje se je maja okvirno ogrelo iz 14 °C v začetku meseca do okvirno 21 °C v zadnjih dneh meseca. Povprečna temperatura je bila maja 17,6 °C in nekoliko višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju (preglednica 2). Potem, ko je bilo marca morje ob plitvih predelih severne ter zahodne obale ter ob ustjih rek še hladnejše kot v osrednjem delu in aprila ob zahodni in severni obali že toplejše ter v notranjosti Tržaškega zaliva hladnejše kot v osrednjem delu, je bilo morje maja v povprečju najbolj hladno le še ob obali Istre, ob slovenski obali ter ob ustju rek Soče in Pada. Temperaturna razlika med najbolj hladnimi 16 °C in najbolj toplimi 20 °C predeli morja je bila 4 °C. 23 22 21 20 Temperatura (°C) 19 18 17 16 15 14 13 12 11 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura morja Slika 8. Srednje dnevne temperature morja v maju 2014. Podatki so rezultat neprekinjenih meritev na globini 1 metra na merilni postaji Koper Figure 8. Mean daily sea temperatures in May 2014 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v maju 2014 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Table 2. Temperatures in May 2014 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 30-year period 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Long-term period of sea temperature data is not homogeneous. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Maj 2014 Maj 1981–2010 Min Sr Max °C °C °C °C 13,5 11,0 12,9 16,3 Tmin 17,6 14,3 16,5 18,9 Tsr 22,4 17,3 20,0 22,5 Tmax 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 9. Srednje mesečne temperature morja v severnem delu Jadranskega morja v maju 2014. Figure 9. Mean daily sea temperature at the northern Adriatic in May 2014. SUMMARY In May the mean monthly sea level was 9 cm higher if compared to the long-term period. The monthly mean sea temperature at tide gauge Koper was 17.6 °C and the average waves were 0.26 meters high. The highest wave was about 1.5 meter high. 73 ZALOGE PODZEMNIH VODA V MAJU 2014 Groundwater reserves in May 2014 Urška Pavlič M aja so se gladine podzemnih voda v primerjavi z mesecem aprilom nekoliko znižale, kar je običajno za ta letni čas, ko se poveča izhlapevanje in poraba vode zaradi rasti vegetacije. Kljub zniževanju vodnih gladin so v medzrnskih vodonosnikih prevladovale normalne zaloge podzemne vode. Izjema so bila območja Kranjskega in Krškega polja ter južni del doline Kamniške Bistrice, kjer so bile zabeležene podpovprečne gladine podzemne vode in nekatera območja z visokimi zalogami podzemnih voda. Kraški vodonosniki so bili različno vodnati. Na Dolenjskem smo v tem mesecu spremljali nekoliko nadpovprečne izdatnosti kraških izvirov, medtem ko je bilo zaledje kraške Ljubljanice in območje visokega dinarskega ter alpskega krasa podpovprečno vodnato. Napajanje vodonosnikov je bilo aprila različno. Nadpovprečno je bil namočen južni in vzhodni del države, medtem ko dolgoletne majske količine padavin niso dosegli v osrednji Sloveniji ter na severu in zahodu države. Na območju medzrnskih vodonosnikov Murske in Dravske kotline je presežek padavin znašal eno četrtino običajnih mesečnih količin, na kraškem jugovzhodu pa so zabeležili za približno eno tretjino padavin več, kot znaša dolgoletno majsko povprečje. Najmanjše obnovljive količine iz padavin so maja prejeli medzrnski vodonosniki Ljubljanske kotline, kjer je padlo za približno eno četrtino padavin manj od običajnih, v kraškem zaledju izvira Podroteje pa so maja zabeležili padavinski primanjkljaj reda velikosti dveh petin dolgoletnega padavinskega povprečja. Suhih dni je bilo maja malo, največ padavin je bilo zabeleženih v drugi dekadi meseca. Slika 1. Meritev pretoka na območju izvira Završnice 13. maja 2014 (Arhiv ARSO) Figure 1. Završnica spring discharge measurement on 13th of May 2014 (ARSO archive) Gladine podzemne vode so se maja v primerjavi z mesecem aprilom znižale. Največja znižanja so bila izmerjena v vodonosniku Kranjskega polja. V Cerkljah je podzemna voda upadla za 336 centimetrov, 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja v Mostah za 255 centimetrov, v Hrastjah pa za 136 centimetrov. Glede na razpon nihanja na lokaciji se je gladina podzemne vode maja najizraziteje znižala v Šentjakobu v vodonosniku Šentjernejskega polja, to je za 21 % razpona nihanja gladine V Cerkljah in Mostah na Kranjskem polju je relativni upad podzemne vode znašal 17 %, v Hrastjah pa 18 %. Dvigi podzemne vode so bili maja zabeleženi redko. Največji dvig je bil s 55 centimetri oziroma 25 % razpona nihanja izmerjen v Bregu v vodonosniku spodnje Savinjske doline, kjer je režim nihanja podzemne vode pogojen z režimom nihanja vodostaja Savinje. Povprečna vodnatost izvirov v povodju Krke je bil maja nekoliko višji od srednjega pretoka dolgoletnega primerjalnega obdobja. Pretoki izvirov Ljubljanice so bili maja generalno v upadanju, v času povečanega napajanja z infiltracijo padavin med 11. in 18. majem pa so se ti kraški vodonosniki nekoliko obnovili in za krajši čas presegli povprečno raven. Na območju Alpskega krasa je bilo stanje zalog podzemne vode razmeroma ugodno zaradi taljenja snežne odeje, ki se je nalagala v visokogorju v času zime in začetka pomladi. Kraški izviri na jugozahodu države so bili maja podpovprečno vodnati, k čemur je pripomogla mala količina mesečnih padavin in dobra razvitost krasa, za katerega je značilen hiter odtok obnovljive količine podzemne vode. Količinsko stanje podzemne vode je bilo v medzrnskih vodonosnikih maja manj ugodno kot v istem mesecu pred enim letom. Maja pred enim letom so bile v pretežnem delu vodonosnikov Apaškega, Murskega, Ptujskega, Dravskega, Krškega in Ljubljanskega polja zabeležene zelo visoke zaloge podzemnih voda. Slika 2. Meritev pretoka na območju izvira Ljubljanice (Močilnik) v Vrhniki 8. maja 2014 (Arhiv ARSO) Figure 2. Ljubljanica spring (Močilnik) discharge measurement in Vrhnika on 8th of May 2014 (ARSO archive) Zaradi zniževanja vodnih gladin smo maja v večini medrznskih in kraških vodonosnikih spremljali zmanjšanje zalog podzemnih voda. Izjema so bili deli vodonosnikov na vzhodu države, kjer je dvig podzemne vode povzročil povečanje vodnih zalog. 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Lipovci - Prekmursko polje 100 100 75 75 75 50 50 50 25 25 25 0 % 0 0 -25 -25 -25 -50 -50 -50 -75 -75 -75 -100 -100 20072008200920102011201220132014 -100 20072008200920102011201220132014 Tezno - Dravsko polje 20072008200920102011201220132014 Trgovišče - Ptujsko polje Levec - sp. Savinjska dolina 100 100 100 75 75 75 50 50 50 25 25 25 0 % 0 % % Zgornje Krapje - Mursko polje 100 % % Žepovci - Apaško polje Urad za hidrologijo in stanje okolja 0 -25 -25 -25 -50 -50 -50 -75 -75 -75 -100 -100 20072008200920102011201220132014 -100 20072008200920102011201220132014 Skopice - Krško polje 20072008200920102011201220132014 Kleče - Ljubljansko polje Preserje - d. Kam. Bistrice 95 100 100 70 75 75 45 50 50 25 25 20 -30 -55 -80 0 0 -25 -25 -50 -50 -105 -75 -75 -130 -100 -100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Britof - Kranjsko polje 20072008200920102011201220132014 SOV Meja - Sorško polje Šempeter - Vipavsko Soška d. 100 100 75 75 75 50 50 50 25 25 25 0 0 % 100 % % % % % -5 0 -25 -25 -25 -50 -50 -50 -75 -75 -75 -100 -100 -100 20072008200920102011201220132014 20072008200920102011201220132014 20072008200920102011201220132014 Slika 3. Odklon izmerjene gladine podzemne vode od povprečja v maju glede na maksimalni majski razpon nihanja na merilnem mestu iz primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 3. Deviation of measured groundwater level from average value in May in relation to maximal May amplitude in measuring station for the reference period 1990–2006 76 0 100 176 Apr-14 Jan-14 Jul-13 Oct-13 Apr-13 Jan-13 Jul-12 Oct-12 Apr-12 Jan-12 Jul-11 Oct-11 500 274 600 Apr-14 Jan-14 Oct-13 Jul-13 Apr-13 Jan-13 700 273 Padavine (mm) 400 Oct-12 Apr-14 Jan-14 Oct-13 Jul-13 Apr-13 Jan-13 Oct-12 Jul-12 Apr-12 Jan-12 Oct-11 Jul-11 Apr-11 Vipavska dolina - Šempeter 600 275 Jul-12 500 137 300 Apr-12 138 200 Oct-11 400 100 276 Jan-12 139 0 Jul-11 300 140 Apr-11 Ljubljansko polje - Hrastje AMP Nivo podzemne vode (m n. m.) 141 241 277 200 Jan-11 500 600 Padavine (mm) 142 243 600 100 143 Nivo podzemne vode (m n. m.) 400 0 144 136 300 Apr-11 Čateško polje - Čatež 145 245 Jan-11 Apr-14 Jan-14 Jul-13 Oct-13 Apr-13 Jan-13 Jul-12 Oct-12 Apr-12 Jan-12 Jul-11 Oct-11 Apr-11 175 Jan-11 500 200 Padavine (mm) 400 Padavine (mm) 200 300 247 100 178 177 Sp. Savinska dolina - Levec AMP 0 Jan-11 Mursko polje - Zgornje Krapje 179 Nivo podzemne vode (m n. m.) Urad za hidrologijo in stanje okolja Nivo podzemne vode (m n. m.) Agencija Republike Slovenije za okolje 800 0 61 100 Padavine (mm) 300 400 51 500 Apr-14 Oct-13 Jan-14 Jul-13 Apr-13 Jan-13 Oct-12 Jul-12 Apr-12 Jan-12 Oct-11 Jul-11 46 Apr-11 600 Jan-11 Nivo podzemne vode (m n. m.) 200 56 700 Slika 4. Srednje mesečne gladine podzemnih voda (m.n.v.) v letih 2011, 2012, 2013 in 2014 – rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990-2006 Figure 4. Monthly mean groundwater level (m a.s.l.) in years 2011, 2012, 2013 and 2014 – red circles, in relation to percentile values for the comparative period 1990-2006 SUMMARY Groundwater levels were decreasing in May due to lack of monthly precipitation in some parts of the country and evapotranspiration, which is typical for spring period. Karstic springs in Alpine karst and in western part of the country were depleted with groundwater while groundwater reserves in Eastern part of the country were normal for this period of time. 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Murska Sobota Maribor Kranj Celje P 100 Zelo visoke vodne zaloge (very high GW reserves) Ljubljana Nova Gorica Postojna Krško P 90 P 75 Novo mesto P 25 P 10 Visoke vodne zaloge (high GW reserves) Normalne vodne zaloge (normal GW reserves) Nizke vodne zaloge (low GW reserves) Zelo nizke vodne zaloge (very low GW reserves) P0 Koper P 0...Minimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GW levels) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v. th (N percentile values of GW levels) P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Maximum values of GW levels) Slika 5. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu maju 2014 v večjih slovenskih medzrnskih vodonosnikih Figure 5. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in May 2014 78 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V MAJU 2014 Air pollution in May 2014 Anton Planinšek O nesnaženost zraka je bila v maju razmeroma majhna. Koncentracije delcev PM10 so samo na treh merilnih mestih presegle dnevno mejno vrednost, koncentracije ozona pa še niso bile visoke zaradi pogostega deževnega in za maj hladnega vremena. Bilo je le eno toplejše obdobje okoli 20. maja. Dnevne koncentracije delcev PM10 na treh lokacijah sedemkrat presegle dnevno mejno vrednost. Koncentracije ozona so presegle ciljno vrednost, največkrat na gorski merilni postaji Krvavec, urne vrednosti pa se še niso približale opozorilni vrednosti. Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila nizka. Pod mejnimi vrednostmi so bile tudi koncentracije dušikovega dioksida, ogljikovega monoksidom in benzena. Najvišje koncentracije dušikovih oksidov so bile izmerjene v Ljubljani na postaji Center, ki je izpostavljena emisijam prometa. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana, MO Celje, Lafarge Cement Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar MO Maribor EIS Anhovo Občina Medvode Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Služba za ekologijo podjetja Anhovo Studio Okolje LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana MO Celje Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje 79 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, Lafarge cement, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana in EIS Anhovo Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je bila v maju majhna. Najvišja urna koncentracija, 129 µg/m3, je bila izmerjena na merilnem mestu Šoštanj, najvišja dnevna, 22 µg/m3, pa prav tako na v merilnem mestu Šoštanj. Koncentracije SO2 prikazujeta preglednica 1 in slika 1. Dušikovi oksidi Koncentracije NO2 so bile povsod pod mejno vrednostjo. Kot običajno so bile precej višje na mestnih merilnih mestih, ki so pod vplivom emisij iz prometa. Najvišja urna koncentracija NO2 99 µg/m3 je bila izmerjena na merilnem mestu Ljubljana Center, najvišja urna koncentracija NOx 207 µg/m3pa na merilnem mestu Ljubljana Center. Koncentracije dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 2 in na sliki 2. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile povsod, kot običajno, precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Ozon Koncentracije ozona (preglednica 4 in slika 3) so bile že višje kot prejšnje mesece, vendar se niso približale opozorilni vrednosti. Ciljna vrednost je bila presežena na več merilnih mestih, največkrat na merilnem mestu Krvavec. Najvišja urna koncentracija 153 je bila izmerjena na merilnem mestu Kovk nad Hrastnikom. Delci PM 10 in PM 2,5 V maju je bila mejna dnevna vrednost prekoračena trikrat na merilnih mestih Ljubljana Center in AMP Gaji v Celju ter enkrat v Žerjavu. Koncentracije delcev PM2,5 so bile v maju pod vrednostjo, ki je dovoljena kot letno povprečje. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 4 in 6 ter na slikah 4, 5 in 6. Ogljikovodiki Povprečna mesečna koncentracija benzena, za katero je predpisana mejna letna vrednost, je bila nižja od mejne vrednosti na vseh merilnih mestih. 80 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Preglednica 1. Koncentracije SO2 v µg/m v maju 2014 3 Table 1. Concentrations of SO2 in µg/m in May 2014 MERILNA MREŽA Mesec / Month Postaja po dr DMKZ OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Lafarge cement EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Celje LJ Bežigrad Celje Trbovlje Zagorje Hrastnik LJ Çenter Vnajnarje Zelena trava Šoštanj Topolšica Zavodnje Veliki vrh Graška Gora Velenje Pesje Škale Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv. Mohor (10s) AMP Gaji % pod 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 3 2 3 4 4 4 7 3 3 1 2 4 3 1 4 8 8 6 3 3 4 6 7 33 6 9 11 8 23 43 129 27 29 45 15 18 34 75 59 27 31 48 9 28 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 UB 99 UB 100 SB 99 UT 99 99 SB UT 97 RB 99 RB 95 SB 100 RB 99 RB 98 RB 98 RB 96 UB 100 RB 99 RB 96 RB 94 RB 97 RB 96 RB 97 RB 96 SI 100 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 5 5 6 8 7 11 9 22 2 5 11 6 3 6 16 11 9 9 15 7 8 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 Preglednica 2. Koncentracije NO2 in NOx v µg/m v maju 2014 3 Table 2. Concentrations of NO2 and NOx in µg/m in May 2014 NO2 Mesec / Month MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana TE-TOL Ljubljana Lafarge cement EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Celje MO Maribor 1 ura / 1 hour Postaja podr % pod Cp Cmax Ljubljana Bežigrad Maribor Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Koper Ljubljana Center Vnajnarje Zelena trava Zavodnje Škale Kovk Dobovec Sv. Mohor (10s) AMP Gaji Vrbanski plato UB UT UB SR UB SB UT UB UT RB RB RB RB RB RB RB SI SB 99 100 99 98 81 99 98 100 97 99 100 94 93 90 95 89 100 95 16 28 22 8 17 12 13 14 35 4 7 4 5 5 13 4 17 8 62 96 85 60 67 52 57 62 100 17 26 38 78 34 53 18 51 46 >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours NOx Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 22 51 36 9 23 21 24 16 49 4 6 6 6 14 6 22 7 3 Preglednica 3. Koncentracije CO v mg/m v maju 2014 3 Table 3. Concentrations of CO (mg/m ) in May 2014 MERILNA MREŽA DMKZ Ljubljana Bežigrad Maribor Center Trbovlje Krvavec Podr UB UT UB RB Mesec / Month %pod Cp 99 0,1 99 0,3 99 0,4 99 0,2 81 8 ur / 8 hours Cmax >MV 0,5 0 0,6 0 1,0 0 0,2 0 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Preglednica 4. Koncentracije O3 v µg/m v maju 2014 3 Table 4. Concentrations of O3 in µg/m in May 2014 MERILNA MREŽA postaja podr mesec/ month % pod Ljubljana Bežigrad Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje DKMZ Hrastnik Koper Otlica Krvavec Iskrba MB Vrbanski plato TE-TO Ljubljana Vnajnarje Zavodnje EIS TEŠ Velenje EIS TET Kovk EIS TEB Sv. Mohor (10s) MO Maribor Pohorje UB UB RB UB UB UT SB UB RB RB RB UB RB RB UB RB RB RB 99 89 99 81 99 99 100 100 95 99 100 86 99 98 100 94 96 96 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours Cp Cmax >OV >AV Cmax >CV 67 66 65 69 60 59 67 89 95 110 62 68 97 93 75 102 89 92 122 129 131 140 134 120 132 148 139 151 137 135 147 135 137 151 139 138 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 118 120 118 133 129 117 129 140 133 146 124 117 138 132 132 142 134 132 0 0 0 5 3 0 4 7 5 15 2 0 11 9 6 12 6 6 **Okvara merilnika 3 Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 v µg/m v maju 2014 3 Table 5. Concentrations of PM10 in µg/m in May 2014 Mesec MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Lafarge Cement EIS TEŠ EIS TET MO Celje MO Maribor Salonit Postaja Ljubljana Bežigrad Maribor Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Hrastnik Koper Iskrba Žerjav Ljubljana BF Kranj Novo mesto Velenje Ljubljana Center Vnajnarje Zelena trava Pesje Škale Šoštanj Prapretno Kovk Dobovec AMP Gaji Vrbanski plato Morsko Gorenje Polje Podr % pod UB 100 UT 100 UB 100 RB 90 UB 100 SB 87 UT 97 SB 100 UB 100 RB 74 RI 94 UB 100 UB 100 UB 100 UB 97 UT 97 RB 91 RB 100 RB 97 RB 99 SB 97 RB 96 RB 90 RB 100 SI 100 UB 100 RI 96 RI 96 Cp 14 21 17 14 14 18 18 13 13 10 16 16 13 12 13 26 17 10 16 14 7 16 8 9 18 13 10 11 Dan / 24 hours Cmax 32 49 35 25 31 39 38 31 27 21 54 34 32 25 32 47 45 4 39 35 14 38 17 23 36 38 24 22 >MV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 >MV ∑od 1.jan. 14 12 25 14 12 17 20 8 12 0 1 9 7 16 13 20 0 0 6 4 0 2 0 0 22 2 4 6 (R) - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method (TF) - koncentracije, izmerjene z merilnikom TEOM-FDMS/ concentrations measured with TEOM-FDMS (T) - koncentracije, izmerjene z merilnikom TEOM/ concentrations measured with TEOM Meritve koncentracije delcev PM10 na merilnem mestu Velenje izvaja ARSO. 82 >CV ∑od 1. jan. 1 5 0 9 9 0 9 12 18 30 16 0 24 16 9 29 22 11 AOT40 3967 4055 4019 4859 5049 3202 5537 8146 7344 10827 4914 3622 7950 7109 6575 9786 6499 6326 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Preglednica 6. Koncentracije delcev PM2,5 v µg/m v maju 2014 3 Table 6. Concentrations of PM2,5 in µg/m in May 2014 MERILNA MREŽA DKMZ Postaja Podr. Maribor Center UT Iskrba RB Ljubljana BF UB Maribor Vrbanski plato UB % pod 100 77 100 97 Cmax 24 ur 23 12 29 23 Cp 13 8 12 12 3 Preglednica 7. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v µg/m v maju 2014 3 Table 7. Concentrations of some Hydrocarbons in µg/m in May 2014 DKMZ OMS Ljubljana Lafarge Cement Občina Medvode Ljubljana Maribor LJ Center Zelena trava Medvode Podr. UB UT UT RB SB %pod. 92 90 98 100 100 Benzen 0,4 0,7 2,2 0,8 0,5 Toluen 1,3 1,8 4,2 0,1 3,8 Etil-benzen 0,2 — 0,3 — 0,9 M,p-ksilen 0,9 — 4,2 0,0 2,6 Slika 1. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne koncentracije SO2 v maju 2014 Figure 1. Mean SO2 concentrations, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in May 2014 83 o-ksilen 0,3 — 0,3 — 0,3 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 2. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 ter število prekoračitev mejne urne koncentracije v maju 2014 Figure 2. Mean NO2 concentrations and 1-hr maximums in May 2014 with the number of 1-hr limit value exceedences Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije O3 ter število prekoračitev opozorilne urne in ciljne osemurne koncentracije v maju 2014 Figure 3. Mean O3 concentrations in May 2014 with the number of exceedences of 1-hr information threshold and 8-hrs target value 84 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Slika 4. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (µg/m ) in padavine v maju 2014 3 Figure 4. Mean daily concentration of PM10 (µg/m ) and precipitation in May 2014 85 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 5. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti v maju 2014 Figure 5. Mean PM10 concentrations in May 2014 with the number of 24-hrs limit value exceedences Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM2,5 (µg/m ) v maju 2014 3 Figure 6. Mean daily concentration of PM2,5 (µg/m ) in May 2014 3 86 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna koncentracija v µg/m3 / average monthly concentration in µg/m3 maksimalna koncentracija v µg/m3 / maximal concentration in µg/m3 število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 3 Mejne, alarmne in ciljne vrednosti koncentracij v µg/m : 3 Limit values, alert thresholds, and target values of concentrations in µg/m : Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 350 (MV) 1 200 (MV)2 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 5 40 (CV) 120 (CV) 4 50 (MV) Delci PM10 Delci PM2,5 40 (MV) 26 (MV) 1 3 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu – cilj za leto 2012 2 Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY Air pollution in May was rather low. Temperatures were low for May and there was pretty rainy. The daily limit value of PM10 was exceeded at only 3 monitoring stations, altogether 7 times. Ozone concentrations exceeded target value, most frequently at mountain station Krvavec. Maximum hourly values were not near information threshold. SO2, NO2, NOx, CO and benzene concentrations were below the limit values at all stations. 87 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V MAJU 2014 Earthquakes in Slovenia in May 2014 Tamara Jesenko, Ina Cecić S eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so maja 2014 zapisali 221 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih podatkov za 36 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, in za dva šibkejša, ki so ju prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega poletnega časa se razlikuje za 2 uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v maju 2014 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji, maj 2014 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, May 2014 88 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, maj 2014 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, May 2014 Leto Mesec Dan Žariščni čas h UTC m Zem. širina °N Zem. dolžina °E Globina Intenziteta Magnituda km EMS-98 ML Področje 2014 5 2 2 9 45,66 14,28 21 1,6 Jurišče 2014 5 2 18 52 45,69 14,32 20 1,5 Jurišče 2014 5 4 21 35 45,91 14,79 5 0,4 Ivančna Gorica 2014 5 5 14 10 45,35 14,58 10 1,5 Škrljevo, Hrvaška 2014 5 6 20 40 45,65 14,26 15 1,0 Drskovče 2014 5 8 20 53 45,66 14,26 17 1,2 Palčje 2014 5 9 11 28 45,74 14,86 2 1,0 Polom 2014 5 9 13 48 45,40 14,30 14 1,0 Mučići, Hrvaška 2014 5 9 15 45 46,51 14,06 9 1,0 Tallach (Slov. Tale), Avstrija 2014 5 9 19 33 45,98 14,60 12 1,1 Tlake 2014 5 10 0 46 45,83 14,83 8 1,1 Kamni Vrh pri Ambrusu 2014 5 10 22 36 46,46 14,93 7 1,1 Jazbina 2014 5 11 16 9 45,38 14,51 19 1,0 Soboli, Hrvaška 2014 5 12 0 43 46,32 15,71 8 1,5 Spodnja Sveča 2014 5 12 2 56 46,32 15,72 5 1,1 Spodnja Sveča 2014 5 12 6 46 45,75 14,85 1 0,6 Seč 2014 5 12 7 41 46,32 15,72 4 1,1 Spodnja Sveča 2014 5 13 6 28 46,33 15,72 18 2,4 Spodnja Sveča 2014 5 13 7 33 46,32 15,71 10 1,4 Dežno pri Makolah 2014 5 13 9 40 46,32 15,70 12 1,1 Dežno pri Makolah 2014 5 14 13 59 45,59 15,22 7 1,2 Vranoviči 2014 5 14 20 56 45,75 14,86 2 1,1 Polom 2014 5 15 13 52 45,66 14,25 15 1,7 Drskovče 2014 5 15 15 4 45,75 14,85 2 1,6 Seč 2014 5 15 21 48 45,65 14,24 16 1,7 Drskovče 2014 5 16 22 40 45,80 14,07 12 1,1 Strane 2014 5 17 3 45 46,32 14,24 9 1,0 Dobro Polje 2014 5 18 2 6 46,04 14,42 14 2,8 Podsmreka 2014 5 18 16 2 46,15 14,35 21 2,1 Draga 2014 5 20 21 4 45,55 15,24 7 1,5 Tribuče 2014 5 22 9 52 46,23 14,92 9 1,0 Zgornji Motnik 2014 5 22 9 53 46,67 15,22 0 1,4 Eibiswald (Slov. Ivnik), Avstrija 2014 5 25 3 23 46,23 14,50 17 2,2 Vopovlje 2014 5 27 2 55 46,20 13,43 10 1,0 Robidišče, meja Slovenija - Italija 2014 5 27 2 57 46,20 13,40 10 1,5 Robidišče, meja Slovenija - Italija 2014 5 27 10 8 45,91 14,53 10 2014 5 29 7 24 46,11 13,87 15 2014 5 31 14 41 46,49 14,63 8 89 čutili čutili IV IV III V 1,4 Škrilje 3,4 Polje 1,0 Lobnig (Slov. Lobnik pri Železni Kapli), Avstrija Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Maja 2014 so prebivalci Slovenije čutili 6 potresov. V nadaljevanju so omenjeni tisti, katerih intenziteta je bila vsaj III EMS-98. Trinajstega maja se je ob 6.28 po UTC zatreslo v bližini Majšperka. Magnituda potresa je bila 2,4, intenziteta pa IV EMS-98. Zmeren potres so čutili prebivalci v okolici Limbuša, Ruš. Majšperka, Žetal, Vitomarcev, Rogatca, Makol, Stoperc, Rogaške Slatine in okoliških krajev. Potres 18. maja ob 2.06 po UTC z nadžariščem pri Podsmreki je prebudil in vznemiril kar nekaj ljudi. Magnituda potresa je bila 2,8, intenziteta pa IV EMS-98. Čutili so ga prebivalci osrednje Slovenije, zbudil je posameznike celo v 70 km oddaljenem Celju. Dvajsetega maja se je ob 21.04 po UTC zgodil potres v bližini Črnomlja. Potres magnitude 1,5 in intenzitete III EMS-98 so čutili prebivalci v Dragatušu, Črnomlju, Semiču in okoliških krajih. Potres je spremljalo bobnenje. Najmočnejši potres v tem mesecu se je zgodil 29. maja ob 7.24 po UTC v bližini Cerknega. Magnituda potresa je bila 3,4 in intenziteta V EMS-98. Potres so čutili v Cerknem, Idriji, Kanalu, Soči, Spodnji Idriji, Šempetru pri Gorici, Dornberku, Srednji vasi v Bohinju, Mostu na Soči, Tolminu, Črničah, Novi Gorici, Kobaridu, Radovljici, Ročinju, Grgarju, Čepovanu, Sovodnju, Trnovem pri Gorici, Bohinjski Bistrici, Godoviču, Slapu ob Idrijci, Kalu nad Kanalom, Grahovem ob Bači, Volčji Dragi, Kropi, Dobrovem v Brdih, Žirovnici, Kojskem, Hotedršici, Postojni, Železnikih, Bohinjskem Jezeru, Zgornjih Gorjah in številnih okoliških krajih. Potres je povzročil kar nekaj preplaha, gmotne škode ni bilo. 90 SVETOVNI POTRESI V MAJU 2014 World earthquakes in May 2014 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, maj 2014 Table 1. The world strongest earthquakes, May 2014 Datum Čas (UTC) ura min Koordinati Magnituda Globina širina dolžina Mw (km) Št. žrtev Območje 1. 5. 6:36 21,45 S 170,36 E 6,6 106 Nova Kaledonija 4. 5. 9:15 24,61 S 179,09 E 6,6 527 Fidži 12. 5. 18:38 49,94 S 114,80 W 6,5 11 Vzhodnopacifiški hrbet 24. 5. 9:25 40,31 N 25,45 E 6,9 10 Egejsko morje V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v maju 2014. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških življenj (Mw – navorna magnituda). Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, maj 2014 Figure 1. The world strongest earthquakes, May 2014 91 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION 1 Andreja Kofol Seliger , Tanja Cegnar V letu 2014 poročamo o obremenjenost zraka s cvetnim prahom v Izoli in Ljubljani. V maju smo zabeležili cvetni prah 36 različnih vrst rastlin. Največ cvetnega prahu je bilo v Izoli in sicer 3.929 zrn, od tega je bilo 24 % trav, 14 % oljke, 13 % iglavcev, 10 % hrasta in 5 % koprivovk. V Ljubljani smo zabeležili 3.858 zrn od tega 37 % trav, 34 % iglavcev, 3 % hrasta in 6 % bezga. Primerjava mesečnega indeksa za maj 2014 z lanskim kaže, da je bila obremenjenost zraka podobno kot v aprilu znatno nižja kot leta 2013. Izrazito manjše so bile količine cvetnega prahu lesnatih rastlin: gabra in gabrovca, cipresovk, malega jesena, orehovk, bukve in hrasta. Količina cvetnega prahu travniških rastlin: trav, trpotca in kislic pa je bila primerljiva z lanskim letom. Mesečni indeks za vse vrste cvetnega prahu je bil v Izoli lani 8.224, letos pa le 3.929 oz. 48 % lanskega. Še nekoliko večja je bila razlika v Ljubljani, lani je bil mesečni indeks 9.997, letos pa le 3.858 oz. 38 % lanskega. Na sliki 1 je prikazana povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku maja 2014. 500 Izola Ljubljana Število zrn/m3 400 300 200 100 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu, maj 2014 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, May 2014 V začetku mesca so sončna obdobja pogosto prekinjali oblaki, občasno je deževalo, povprečna temperatura je bila blizu dolgoletnega povprečja. 5. in 6. maj sta bila sončna, sledil jima je oblačen dan z nekaj dežja. Od 8. do 10. maja je bilo ponovno sončno in predvsem v Ljubljani dokaj toplo. Večina 11. dne je še bila topla, zvečer pa nas je dosegel val hladnega zraka, padavine so bile obilnejše v Ljubljani. Koncentracija cvetnega prahu je bila ta dan še visoka. Že naslednji dan pa je kljub sončnemu vremenu znatno upadala, saj je bilo vetrovno. 13. maj je bil spet bolj oblačen z občasnimi padavinami, bolj sončno pa je bilo naslednji dan. Od 15. do 18. maja je prevladovalo oblačno vreme, nato pa so sledili po večini sončni in topli dnevi, nekaj več oblakov kot v osrednji Sloveniji je bilo na Obali. Zadnjih šest majskih dni je bilo vreme ponovno bolj nestalno, temperatura pa nižja, občasno je 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 92 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo deževalo, zato je bilo v zraku manj cvetnega prahu, le zadnji dan meseca je bilo ponovno večinoma sončno. 140 TRAVE 120 Izola Ljubljana Število zrn/m3 100 80 60 40 20 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav, maj 2014 Figure 2. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, May 2014 40 SMREKA Število zrn/m3 30 Izola Ljubljana 20 10 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu smreke, maj 2014 Figure 3. Average daily concentration of Spruce (Picea) pollen, May 2014 60 BEZEG 50 Število zrn/m3 Izola Ljubljana 40 30 20 10 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bezga, maj 2014 Figure 4. Average daily concentration of Elder (Sambucus) pollen, May 2014 93 31 21 23 25 27 29 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 70 HRAST 60 Izola Ljubljana Število zrn/m3 50 40 30 20 10 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu hrasta, maj 2014 Figure 5. Average daily concentration of Oak (Quercus) pollen, May 2014 20 Izola Ljubljana CIPRESOVKE TISOVKE Število zrn/m3 15 10 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk, maj 2014 Figure 6. Average daily concentration of Cypress/Jew family (Cupressaceae/Taxaceae) pollen, May 2014 200 Izola Ljubljana Število zrn/m3 150 TRTA 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trte, maj 2014 Figure 7. Average daily concentration of Wine (Vitis) pollen, May 2014 94 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 40 MALI JESEN Število zrn/m3 30 Izola Ljubljana 20 10 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu malega jesena, maj 2014 Figure 8. Average daily concentration of Manna ash (Fraxinus ornus) pollen, May 2014 100 Izola Ljubljana Število zrn/m3 80 OLJKA 60 40 20 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu oljke, maj 2014 Figure 9. Average daily concentration of Olive tree (Olea) pollen, May 2014 250 BOR Število zrn/m3 200 Izola Ljubljana 150 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 Slika 10. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bora, maj 2012 Figure 10. Average daily concentration of Pine (Pinus) pollen, May 2012 95 17 19 21 23 25 27 29 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 20 Izola KOPRIVOVKE Ljubljana Število zrn/m3 15 10 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 11. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk, maj 2014 Figure 11. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, May 2014 Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Izoli in Ljubljani, maj 2014 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Izola and Ljubljana in %, May 2014 Izola Ljubljana oljka cipresovke tisovke trpotec bezeg trta 14 1 2 1 1 3 1 6 17 2 hrast 10 3 smreka bor koprivovke 1 3 12 30 5 2 trave 24 37 Do 10. maja je bilo ponovno sončno in predvsem v Ljubljani dokaj toplo. Večina 11. dne je še bila topla, zvečer pa nas je dosegel val hladnega zraka, padavine so bile obilnejše v Ljubljani. Koncentracija cvetnega prahu je bila ta dan še visoka. Že naslednji dan pa je kljub sončnemu vremenu znatno upadala, saj je bilo vetrovno. 13. maj je bil spet bolj oblačen z občasnimi padavinami, bolj sončno pa je bilo naslednji dan. Obremenitev zraka s cvetnim prahom hrasta in trte se je po dežju močno zmanjšala in do konca meseca ni več dosegla visokih vrednosti. Začela pa je cveteti oljka. Od 15. do 18. maja je prevladovalo oblačno vreme, nato pa so sledili po večini sončni in topli dnevi, nekaj več oblakov kot v osrednji Sloveniji je bilo na Obali. Zadnjih šest majskih dni je bilo vreme ponovno bolj nestalno, temperatura pa nižja, občasno je deževalo, zato je bilo v zraku manj cvetnega prahu, le zadnji dan meseca je bilo ponovno večinoma sončno. Sezona cvetnega prahu hrasta, bora, smreke, malega jesena, trte, cipresovk in bezga se je iztekla, nadaljevala se je sezona trav in koprivovk. Iz razmerja med majskim indeksom v letu 2013 in 2014 za nekaj vrst cvetnega prahu razberemo, da je bilo v Izoli maja 2013 kar 38-krat več cvetnega prahu gabra in črnega gabra kot v maju 2014. V Ljubljani je bila obremenjenost zraka s to vrsto cvetnega prahu v lanskem maju skoraj 80-krat večja. Tudi za cvetni prah hrasta, orehovk, malega jesena ter cipresov in tisovk velja, da je bila obremenjenost zraka maja lani nekajkrat večja od letošnje. SUMMARY The pollen measurement has been performed in Izola and in Ljubljana. In May 2014 pollen concentration was less than the amount recorded in May last year. In the article are presented the most abundant airborne pollen types in May: Hornbeam/Hop hornbeam, Cypress/Yew family, Manna ash, Walnut family, Olive tree, Spruce, Pine, Plantain, Grass family, Oak, Alder, Nettle family and Wine. 96 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001– 2013 na zgoščenki DVD. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne prek uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. DVD lahko naročite na Agenciji RS za okolje. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod povezavo Mesečni bilten. Omogočamo vam tudi, da se naročite na brezplačno prejemanje mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten . arso @ gmail . com. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na elektronski naslov pošiljali verzijo po vašem izboru, za zaslon (velikost okrog 4–6 MB) ali tiskanje (velikost okrog 10–15 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o mesečnem biltenu Naše okolje in predloge za njegovo izboljšanje. Naše okolje najdete tudi na Facebooku.