„DOM  IN SVET!' 1891, štev. 5.
233
je spominjali v svojih oporokah; posnemaj mo jih mi Slovenci pri svojih društvih. Imovina društvena je vsekako znatna in šteje 134.580 gld. 33 kr.; povečala se je od 1. 1889. za 7441 gld. 38 kr., kar je izvestno lep napredek. Tudi si misli društvo še tekom t. 1. sezidati društveno hišo.
Le nekaj bi želeli, da bi si društvo pridobilo še več udov. Do 1. 1890. bilo jih je v društvo vpisanih 9196, kar je sicer lepo število, vendar mnogo in mnogo premalo za hrvaški narod. Bodimo odkritosrčni in recimo, da se Hrvatje še vedno premalo zanimajo za to tako koristno društvo. Najbolji dokaz je temu tudi glavna seja! Na sejo naj bi vendar prišlo lepo število udov iz vseh stanov, povedalo tamkaj svoje želje in pomagalo odboru z dobrimi nasveti. A v resnici pride na sejo le nekoliko, največ duhovne gospode in profesorjev, a obrtnikov, kmetovalcev, nižjih slojev naroda zaman iščeš. Naj bi tudi ti znali malo bolje za društvo, katero je največ zaradi njih utemeljeno, za društvo, v katerem smejo tudi oni slobodno izraziti svoje želje. V prospeh društva delati, bodi sveta dolžnost vsakega rodoljubnega Hrvata posebno v sedanjih hudih časih, ko preti narodu od vseh stranij toliko sovražnikov, kateri mu hote ali materijalno ali pa, kar je še huje, tudi duševno škoditi. Zavedajmo se te dolžnosti! In izvestno bode tedaj društvo tudi v svojih udih bolje napredovalo, širilo se na vse strani lepe hrvaške domovine, kar mu i mi ocf srca  želimo.
Rimski dostojanstvenik.
0 srbskem slovstvu leta 1890.
Pismo iz Slavonije.
Borba srbskega naroda za svoj jezik in narodnost je mnogo ovirala zadnja leta njegovo književno delovanje. Mnogi, kateri so v svojih prvih književnih delih pokazali lepih sposobnostij in od katerih se je srbski narod mnogo nadejal, obrnili so se na politiško polje, a v naporni borbi za narodnost preostajalo jim je malo časa, da goje lepo knjigo. Tudi nemila smrt ni prizanašala srbskemu narodu in mu pobrala mnogo zaslužnih sinov. In vendar je še precej lepo uspevala srbska knjiga v L 1890. Oglejmo si malo najvažnejše književne pojave!
Središče, okrog katerega se zbirajo srbski pisatelji, je »Matica srpska«. V 65 letih svojega obstanka je obogatila »Matica« svoje slovstvo s 163 knjigami » Letopisa « , katerega izdaje vsako leto po štiri knjige V »Letopisih« se je gojila od nekdaj največ zgodovinska , modroslovna stroka in pa kritika. V letopisih 1. 1890. nahajamo : »Istorijsko - kri-tički pregled sloveno-srpske gramatike do g. 1847.« od prof. Gj. Magaraševiča in »Uče-šče titelskog krajiškog šajkaškog bata-lijuna u austro-turskom ratu god. 1788 do 1791«, od A. Gjukiča. Poleg teh spisov nahajamo v prvih treh knjigah dva zanimiva potopisa, eden po gorenji Slavoniji, a drugi po Srbiji; potem »Pjesme svakidanke«, katere je zložil slavni pesnik Jovan Hranilovič; početek Ilijceve razprave »Srbska demokracija u srednjem vijeku« in nekoliko kritik.