Leto XXIIL9 št. 107 Ljubljana, sreda 12. maja 1943'XXI Upiivoiitvo: LjutJliana. Puccmitevi alica 9« Teiefoo fc. 31-22. 31-23 »1-24 tastratnj oddelek: Ljubljana. Fuconijeva ali* ca S — Telefon b. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto-- Ljubljanska cesta 42 Satani: za Ljubljanske pokrajino c« poitno čekovnem tavodn it. 17.749, za ostale kraje Italije Servtzjo Cona. Con Post No 11-3118 IZKLJUČNO iASlOFSTVO za oglase b Ki. Italije in inozemstva ima Uoinne Pnbbliciti tralians S. A MILANO Cena cent. 80 Iskal« vsak aao az Ntto^oiai aah as e B InoMmstro rključno < »Poaed«lidcim Lil 36.30. h ponedeljka tečno Lit 18.—* UtedoHtto: LjaUina. Pucdnijen ulica tet. ). te*. 31-22. 31-23. 31-24. Rokopnt a« a« »talajo. CONCESSIONAR1A ESCL UŠIVA pa i* pob- bliati di proveaienra taliios id ffffft s U ni one Pnbbliciti haliana S. A. MILANO Vztrajen odpor osnih sli na južni tuniški fronti Junaštvo divizije »Mladi Sašlsti" — Bombardiranje bik v Alžiru in Gaksu — 17 sovražnikovih letal sestreljenih Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 11. maja naslednje 1081. vojno poročilo: Na južni tuniški fronti so se ponovni britanski napadi na postojanke, ki jih drži naša 1. armija, zlomili ob žilavem odporu osnih čet, ki so ne glede na to, da so bil«1 ogrožene s hrbta, v silovitih protinapadih uničile vse pridobitve, ki jih je dosegel sovražnik spočetka. V akcijah zadnjih dni se je po svojem j junaštvu odlikovala d:vizija »Mladi fašisti«, i Na jugovzhodu Tunjsa so kolone sovraž- j ne pehote in oklopni vozovi nadal jevali pro- i diranje teT so po hudih bojih z italijansko-nemškimi silami dosegle južnovzhodno obalo polotoka Cap Bon. Luki v Alžiru in v Gabesu sta bili učinkovito obstreljevani. Sovražni poletj so bili izvršeni nad Tra-pani, Porto Empedocle in Pantelleria; javlja se neznatna škoda. Protiletalsko topništvo je sestrelilo 7 ameriških štirimotornikov; 4 v Trapaniju, 1 v Messini, 2 pa nad Pantellerijo. Nadaljnja 2 štirimotornika ter 8 lovcev se je zrušilo v morje ob južni Siciliji. Njihovo pogubo so povzročili nemškj lovet J VI O priliki proslave druge ob'r ustave in p: iključitve Ljubljanske pokrajine je bila poslana Duceju naslednja brzojavka: Duce, Rim. — Ob drugi obletn;ei objave zakona o ustavi in priključitvi Ljubljanske pokrajine, ki ji je po Vaši volji bila zagotovljena možnost življenja in razvoja ob spoštovanju njenega jezika, kulture in izročil, Vas prosijo. Duce, župani v imenu prebivalstva, predstavniki kulture, prav osodja in vseh proizvodstvenih slojev, občudujoč odlične ustvf? rrtve, ki jih je dosegla fašistična vlada ter njena plemenita stalna pobuda za vsakršno delavnost na tem ozemlju, tla izvolite sprejeti ponovne in tople izraze njihove hvaležne vdanosti m trdnega zagotovila popolne lojalnosti. V veliki zmagoviti fašistični Italiji in v luči Rima ima slovensko prebivalstvo trdilo zagotovilo lastne uspešne bodočnosti. Visoki komisar Grazioli, Gregor, škof ljubljanski, ljubljanski župan gen. Kapnik, predsednik vrnovnega sodišča dr. Lajovie, rektor univerze prof. K°s, predsednik Akademije znanosti in umetnosti prof. Vidmar, podpredsednik Pokrajinskega sveta korporacij dr. Mohorič, novomeški župan dr. Polenšek, kočevski župan Gabri jan, logaški župan Oblak, črnomaljski župan Klemene, predsednik Pokrajinske zveze delodajalcev tir. Slokar, predsednik Pokrajinske zveze delojemalcev dr. Aiujevič, predsednik Pokrajinske zveze svobodnih poklicev jn umet- NemšM komentar o puložafu v Tunisu ' Berlin, 11. maja. s. O vojaškem položaju v Tuniziji poroča DNB: Po izpraznitvi Tun'sa, ki so ga osne čete izvršile po načrtu, ko so uničile važnejše vojaške jn pristaniške naprave, so se itali-jansko-nemške čete umaknile v popolnem redu na nove postojanke. Premaknile so se naravnost k obrambni črti južnega odseka in tvorijo vzdolž obširnega prostora zaporni zid pred polotokom Cap Bon. Na teh postojankah se sedaj osne čete izredno trdovratno upirajo britanskim silam. Vest, ki jo širijo iz Londona in po kateri se je Ham-mamet predal, je brez vsake podlage, kajti ta kraj je zelo oddaljen od postojank v južni Tuniziji ter še ne spada v prizorišče boja. Razen tega se položaj vzdolž južnega odseka fronte kljub vsem britanskim naporom doslej šo ni popolnoma nič spremenil. O lažnivosti sovražne propagande priča tudj vest o predaji generala v. Manteufia, poveljnika neke divizije v Tuniziji. Britanci pripovedujejo, da je prišel v njihovo ujetništvo, dočim je ta general že nekaj časa v Nemčiji, kjer si zdravi na bojišču pridobljene rane. Po šestih mesecih Oslo, 11. maja. s. Norveški tisk posveča veliko pozornost sedanjim bojem v Tuniziji in podrobno opisuje razvoj tamošnjih borb, odkar so zavezniki osredotočili nad-močne sile proti osnim četam. Listi nagla-šajo žilavo in junaško obrambo osnih vojakov, ki služi v prvi vrsti za to, da se pridobi na času in da se zavezniške akcije čim bolj zavro. »Aftenposten« naglasa, da je bilo treba šest mesecev ter silovitih žrtev ljudi in orožja, da so zavezniške vojske končno le dospele v Tunis. Isto razdobje je izrabila Os za to. da je izpreme-nila Korziko, Sardinijo, Sicilijo in Kreto v nepremagljive trdnjave, ob katerih se bodo zlomili vsi morebitni poizkusi vdora. Listi objavljajo tudi resnične podatke o vztrajnih obrambnih bojih na polotoku Cap Bon. Norveški tisk je objavil tudi mnogo člankov iz italijanskih listov o priliki slovesnih proslav obletnice ustanovitve Imperija in Dneva vojske 9. maja. Angleži zasegli vsa živila v Egiptu Ankara, 11. maja. s. Vlada je zasegla vse zaloge živil in obleke pri grosistih po vsem Egiptu. Po poročilih iz Kaira je bil ta ukrep izvršen na zahtevo Britancev, ki hočejo imeti pregled o vseh zalogah države, da lahko preračunajo, s kakimi količinami Se razpolagajo za vojaške namene in izvoz y druge kraje Srednjega vzhoda, zlasti x crajina nikov inž. Pirkmajer, predsednik Pokrajinske zadružne zveze prof. Remec. — « * * Ob drugi obletnici ustave Ljubljanske pokrajine in nje priključitve h kraljevini Italiji so najodličnejši zastopniki našega javnega življenja, kulturnega, verskega in gospodarskega udejstvovanja obnovil; vdano lojalnost, k: veže naše ljudstvo z italijanskim narodom v strnjeno neporušijivo celoto. Brzojavka je bila naslovljena na Duceja kot voditelja italijanskega naroda naglasiila pa je okoliščino, da je ta odlični državnik dal pobudo za ustavo naše pokrajine ter s svojo znano šlrokogrudnostjo priznal etnične posebnosti slovenskega živ-Ija, nagiasivši nedotakljivost naših kulturnih izročil, jezika, šeg in navad. Velikodušna volja Duceja nam je zaščitila naše največje narodne svetinje pred vsakimi morebitnimi samovoljnimi posegi, ki bi utegnili zmanjšati obseg širokogrudno priznanih ugodnostih. Bnfojavn; pozdrav Du ceju je umestna zahvala za njegovo državniško uvidevnost. Obnova lojalnosti, ki so jo podčrtali predstavniki naše javnosti, pa je tudi potrdilo prot 'komunističnega pravca. ki preveva zdravo večino našega ljudstva, iz dna svoje duše odklanjajočega škodljivi tuji politični nauk. Slednji nam je povzročil že ogromno nepopravljive škode in so zastopniki v resnici govorili v imenu vsega prebivalstva, ko so zatrdil.; trdno voljo slovenskega ljudstva, da na svojih tleh ne dopušča razmaha razbojniške in divjaške zablode. Tudi ta del izjave je bil naslovljen na pravo mesto, saj je Duce oni evropski državnik, ki je prvi dvignil prapor borbe proti komunizmu v spoznanju, da ta škodljivi nauk prinaša narodom samo pogubo. Sirijo, Libanon in Irak, kjer je draginja zavzela izreden obseg. Tudi izjava načelnika anglosaške komisije za preskrbo Srednjega vzhoda, Jacksona, da te dežele ne smejo več računati na kakršno koli dobavo za civilno prebivalstvo, da si morajo bogatejše države svoje blago deliti z onimi, kjer se opaža že občutno pomanjkanje, je zelo značilna. V Siriji so angleške vojaške oblasti zahtevale od vlade, naj ji vrne vojaške avtomobile, ki jih je sirska aprovizacija svoj čas dobila od britanske vojaške uprave. Ta zahteva je zelo težko prizadela preskrbo z živili, zlasti zato, ker so bile dobave avtomobilov iz Amerike izvršene le v neznatni meri. Albanija ob proslavi Vojske in Imperija Tirana, io. maja. s. Tisk posveča z največjim poudarkom pozornost obletnici dneva Vojske, Imperija in Italijanov v svetu. V uvodniku zatrjuje sTomorm«, da je Italija v tej vojni junak drame sredozemskih narodov. Omenjajoč odločno zalržanje Italije, ki je 1. 1935 kljubovala sama angleškemu imperiju, zatrjuje list, da se je Italija, ko je zagrabila za orožje proti močnemu nasprotniku, čutila močno zaradi pravične stvari. List Tomorin« piše, da je Italija kot država brez velikih bogastev in surovin, ki se bori že 35 mesecev z neupogljivo energijo in neukrotljivim junaštvom navzlic neusmiljeni srditosti brezvestnega sovražnika, ki napada najlepša mesta in njihovo prebivalstvo, resnično država, ki ima veliko življenjsko silo in ki je poklicana od usode za visoko poslanstvo med narodi. Albanska brzojavna agencija piše mel drugim: Zedinjenje z Italijo po volji skipe-taa-skega naroda je dejanje zavestnega vrednotenja zgodovinskih in zemljepisnih dogodkov. Zgodovina je naučila albanski narod, da je zaradi svoje številne sestave stremel za njim, zemljepis pa ga je naučil, da so njegove kopne meje nesigurne in da ga morje ne loči, temveč veže s prijate'jskq in sosedno državo,- ki Albaniji lahko zajam-či življenje, varnost in uspevanje. Pripad-ništvo k fašističnemu imperiju Rima pomeni za Albanijo pripadništvo k aristokraciji narodov, ki se pripravlja, da da svetu bolj pravičen in človeški red. čestitke japonske vojske Rim, 9. maja. s. Duce je prejel naslednjo brzojavko: »Ob proslavi dneva slavne italijanske Vojske želim izraziti Vam, Ekscelcnca, svoja najodkritesrčne ša voščila za sre^o italijanskega orožja. Silovita prekaljenost vojakov v epičnih junaških dejanjih, s katerimi so bile nap:sane strani najčistej šega junaštva povsod in vedno, so svarilo, pouk in jamstvo za dosego svetlih in neizbežnih zmagovitih ciljev, ki ste j'h Vi pokazali. Japonska vojska se tovariško pridružuje italijanski ter znova potrjuje neomajno voljo po uničenju skupnih sovražnikov. Vojaki in narodi nsših držav, preizkušeni z nadvse visekim duhom, tvorijo eno samo vojsko neuničljivega jeklenega bloka in bodo zmagali. — General Moriokira Simizu, japonski letaisk: ataše v Rimu.« Prestava v Bukarešti Bukarešta, 10. m;jaa. s. Italijanska za-jednica v Bukarešti je proslavila dan Italijanov v svetu s popolno udeležbo na zborovanju, ki je bilo v Domu f3Š:ja. Član italijanske kulturne komisije v Ru-muniji, profesor Gicvanni Vulla. je rojakom govoril o usodi Italije in Afrike in o mučeništvu Borga Pisanija. Mogočna vojaška parada v Bwkares»i Bukarešta, 10. maja s. N.a današnji praznik Rumuncv, ki proslavljajo svojo narodno neodvisnost, je bila velika vojaška parada. katere so se udeležili kralj Mihael, kraljica mati, kondukator, člani vlade, diplomatski zbor, vojaški in civilni zastopniki ter posebna italijanska misija z ar-madnim generalom senatorjem Grazioli-jem na čelu. nemška vojaška misija in slovaški minister za prosveto. Parada katero je otvoril rumunsko-nemški bataljon mornarjev in letalcev obeh narodov, je trajala dve uri. Oddelki so defilirali pred kraljem in kondukatorjem ob vzklikanju množice. Defiiirale so tudi edinice. ki so se nedavno vrnile z vzhodne fronte, kjer so se izkazale s slavnim zadržanjem. V paradi so bile tudi nove edinice. brezhibno pripravljene ih opremliene z najmodernejšimi vojnimi sredstvi. Prvič je defiliral tudi oddelek rumunskih padalcev. 86 let indijske borbe za svobodo Obletnica upora indijskih vojakov proti angleškemu nasilju Rim, 10. maja. s. Centrala svobodne Indije poroča: Danes je 86-letnica dneva, ko je Indija pričela svojo borbo za neodvisnost proti Angležem. Dne 10. maja leta 1857 se je indijski narod dvignil z orožjem proti angleškemu ropai skemu impe-rijalizmu, ki se je s sleparstvom in korupcijo polastil Lidije in uvedel neusmiljen režim nasilja in brutalnega zatiranja Gibanje za svobodo se je tako uveljavilo, da je v 6 mesecih Angležem grozil poraz in izgon iz Indije. Usoda pa ni bila naklonjena indijskim nacionalistom, ki so se borili brez pomoči, brez zadostne munl-cije proti sovražniku, ki je bil opremljen z modernim orožjem in dobro oskrbovan. Kljub temu indijski nacionalisti niso izgubili poguma in so se naprej dve leti borili, dokler ni junaški odpor dosegel vrhunca in je moral popustiti spričo premoči nasprotnika. Angleži so se posluževali najbolj krutih ln barbarskih sredstev, da bi zadušili uporniško gibanje, in so skuša h na vse načine iztrebiti nacionalističnega duha. Kljub vsemu trpljenju indijskega naroda pa ni ugasnil plamen svobode in je črpal iz barbarskega napada in angleškega zatiranja nove moči. V borbi, ki se je pričela 10. maja 1. 1857 in ki jo angleški pisatelji označujejo za upor indijskih vojakov, vidijo Indijci pričetek borbe za obnovo svobode. Pred 86 leti je indijski narod prižgal bakljo narodne vojne in tudi najbolj kruto preganjanje s strani Angležev mu ni vzelo poguma. V tem letu, ko se Indija nahaja v srditi borbi za življenje in smrt proti angleškemu imperija-lizmu, proslavljajo Indijci 10. maj v prepričanju, da niso sami in da bodo dosegli končno zmago skupaj s silami, ki se bore proti skupnemu sovražniku. šonan, 10. maja. s. Predsednik akcijskega odbora lige za neodvisnost Indije je izjavil ob 86-letnici prve indijske bitkt za svobodo: Trden sklep za borbo in zmago ter vera v naglo in veliko zmago na a angleškimi sovražniki navdihuje dane? vse Indijce. Omenjajoč zgodovinski incident dne 10. maja 1857, ko so se indijske čete v Meerutu uprle z orožjem proti Angležem, je Bose podčrtal, da to ni bil navaden upor čet, temveč revolucija, v kateri so kmetje in ljudstvo podpirali indijske čete. To je bil začetek uaredne volje Indije proti sovražniku in vojaki ter ji-dijski narod so skoraj pregnali angleške napadalce. Angleški surovi sili in izdajstvu pa je uspelo podjarmiti Indijo in angleški imperijalizem je pričel sistematsko decimirati politično, gospodarsko, kulturno in duhovno indijski narod. Vojno za neodvisnost, ki se je pričela pred 86 leti, nadaljujejo indijski nacionalisti, katere podpira ves svet. L. 1857 je izšla impe-rijalistična moč Anglije, danes pa Anglija iztroša svoje sile in angleški imperijalizem je močno omajan. 1857 se je Indija brez upanja borila proti Angležem, danea pa jo podpirajo in vzpodbujajo velike sile. L. 1857 je bila vzhodna Azija igrišče zapadnega imperijalizma, danes pa je velika vzhodna Azija svobodna. L. 1857 so se Indijci sami borili, pa so skoraj porazili Anglijo, 1. 1943 pa s popolno pomočjo Japonske in moralno pomočjo vsega sveta, ki dobro misli, lahko preženejo Anglijo in dosežejo popolno narodno neodvisnost. Sovjetske izgube ob Kubanu V desetih dneh je bilo nničenfli 159 sovražnikovih tanko* Iz Hitlerjevega glavnega stana, 11. maja Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na kubanskem mostišču je sovražnik včeraj napadel samo na nekaterih mestih s šibkejšimi silami. Napad je bil razbit deloma že na izhodiščnih postojankah. Pri uspešnih obrambnih bojih ob kubanskem mostišču so v času od 29. aprila na 10. maja samo oddelki kopne vojske uničili, zaplenili ali onesposobili za premikanje 159 sovjetskih oklopnih voz. Na Barentskem morju je bil z bombami potopljen 3000 tonski tovorni parnik. Jugovzhodno od Tunisa je sovražnik po-vedel številne sveže pehotne in oklopne oddelke v napad proti postojankam nemških in italijanskih čet. Kljub največjemu pomanjkanju in večtedenskemu neprekinjenemu bojevanju so hrabro boreče se čete vseh vrst orožja tudi včeraj nudile neprestanim napadom sovražnika najtrši odpor. Hudi in za obe strani z izgubami združeni boji se nadaljujejo z nezmanjšano silovitostjo. Na afriškem bojišču sta se posebno odlikovali 90. lahka afriška divizija pod vodstvom generalnega poročnika v. Sponeka in 15. okiopua divizija pod vodstvom generalnega majorja Borowitza. Obe diviziji sta se odlično borili od začetka afriške vojne. Protiletalska divizija pod vodstvom generalnega majorja Neuferia je uničila še z zadnjimi granatami 37 sovražnih oklopnih voz. Zmeda v sovjetskem železniškem premetu Berlin, ll. maja. s. »Volkischer Beobach-ter« poroča, da je bil StaVn prisiljen te dni razglasiti izjemno stanje na vsem sovjetskem železniškem omrežju. List pravi, da je ta izredni ukrep nova potrditev velike zmešnjave, ki vlada v organ zaciji železniškega prometa v Sovjetski Rusiji. Pomanjkanje kuriva v Rusiji St°cktao>lm, 10. maja. s. Vojni dogodki so zmanjšali sovjetske oskrbovalne vire kuriva. Premogovna ležišča Ukrajine je zasedla Os. prometne zveze s Kavkazom uničuje zavezniško letalstvo, petrolejsko središče v Mafkopu je uničeno. Veliki cevovodi. po katerih je tekel petrolej v Rcatov 1n cjo c:sternskih ladij na Donu, so brez kapljice dragocenesra črnega soka, ki je potreben za vojno. Boljševiki so ob več prilikah pokazali svojo skrb spričo tega nevarnega pomanjkanja, ki hromi električne centrale in vojne industrije. Na dnevni red je tako prišla šota, katere je mnogo, zlasti v Sibiriji. Sovjetske oblasti si že nekaj časa prizadevajo, da bi ojačile izkoriščanje tega skremnega, toda za nj h dragocenega goriva. Vprašanje ni enostavno jn tudi ne rešeno zaradi številnih težkeč v zvezi z velikimi razdaljami in pomanjkanja železniškega materijala, kakor tudi slabo hranjenega osebja. Pomemben je glede tega članek, ki ga je objavila sovjetska »Pravda«. Mt-d vojno, piše list. je postala važnost šote za neprekinjeno delo industrije izredno velika. Lani je izkoriščanje šote slabo napredovalo, kar je imelo škodljive posledice za delovanje električnih central in tovarn. L. 1942 so bile hude pomanjkljivosti v napravan za kopanje šote. Potrebna sredstva nisc Di-la pravočasno pripravljena. Mnogi voditelji rudarskega trusta niso zadostno poskrbeli za žensko delovno silo. Področja šote niso bila zadostna pripravljena, nezadostno in zanemarjeno pa je bilo tudi oskrbovanje delavcev s hrano. Vse to je treba odpravit: Treba je dati č:m največ kuriva rdeči vojski. elektrarnam in industrijskim podjetjem. Pridobivanje šote je treba povečati, čeprav se letos položaj normal-zira, vendar pripravljalna dela v mnogih rudarskih področjih niso boljša. Vrsta rudarskih trustov se ne zmeni za brezbrižnost voditeljev. Na nekem področju je bilo popravljenih samo polovico naprav in strojev. Vlaki za prevažanje- šote se sploh še niso pričeli popravljati. Rajonski tajnik komunistične stranke in krajevni predstojniki se ne brigajo za življenjske okolišč*ne delavcev in delavk, ki delajo v industriji šote. Vse te pomanjkljivosti je treba odpraviti, zlasti pa zboljšaii življenjske gmotne pogoje delavcev, de se hoče zajamčiti izvedba državnega načrta za pridobivanje šote. Bivši litovski minister o sovjetskem nasilstvu Hamburg, 10. maja s. »Hamburger Frem-denblatt« objavlja članek bivšega litovskega zunanjega ministra Kreveja Mikeli-ciusa o njegovih razgovorih L 1940 s komisarjem za zunanje zadeve Molotovom. Najprej omenja dogodke v Litvd 1. 1940 in ustanovitev tako zvane ljudske vlade na ukaze iz Moskve. 14 dni po ustanovitvi te vlade je profesor Krevea Mikelicius zaradi težkoč s strani sovjetske vlade zahteval razgovor z Molotovom. Po mnogih dneh mu je bil razgovor dovoljen. 30. junija je Molotov ob tej priliki jasno izrazil željo Sovjetske zveze po prisilni priključitvi k Sovjetski zvezi iz razlogov splošne varnosti, kakor je dejal. Nič niso pomagali protesti in argumenti Krevea MikeLiciusa. Nekaj tednov nato je deželo zadela nesreča v obliki sovjetskega terorja Angleško letala na švedskim ozemljem Stcckholm, io. maja s. Neko angleško letalo je ponoči priletelo nad švedsko industrijsko področje Boforea. Protiletalsko topništvo je streljalo, toda letalom je uspelo pobegniti. Podmorniška nevarnost Lizbona, 10. maja. s. »Daily Mail« piše o podmomiški vojni Osi in opisuje zgodbo nekega mornarja, čigar ladja je bila na treh potovanjih v konvoju iz Amerike v Anglijo trikrat torpedirana. Izjavil je, da so videli z vseh strani, kako so mrgolele podmornice Osi. Potopljen angleški rušilec Lizbona, io. maja s. Angleška admiraJt-teta poroča o izgubi rušilca »Pakenharoa«. Ta rušilec s 1.640 tonami je bil med najmodernejšimi angleške mornarice in je bil zgrajen L 1939/40. * Hitlerjev proglas za Rdeči križ Berlin, 11. maja. s. Nemški tisk se danes bavi predvsem s četrto pomožno kampanjo v korist nemškemu Rdečemu križu. Vsj listi objavljajo na vidnih mestih proglas, ki ga je ob tej priliki naslovil Hitler nemškemu narodu in v katerem proslavlja žrtve in junaštva bojevnikov na fronti ter vzpodbuja narod v zaledju, naj z darovi podpre borbo za skupne cilje. S tem bo narod pokazal v najlepši luči vso svojo globoko hvaležnost do oboroženih sil. Berlinski listi objavljajo ta proglas z obširnimi komentarji. Smrt generala BrockdorfSa Berlin, 11. maja. s. Po težki bolezni, pridobljeni na fronti, je danes umrl general grof Brockdorff, junaški branitelj predmostja na jugu Ilmenskega jezera. General Brockdorff je bil pozimi 1941-42 mnogo mesecev popolnoma odrezan s svojimi četami od nemške glavnine ter se je z veliko hrabrostjo končno le prebil iz sovražnega objema. Hitler je določil, da se mu priredi pogreb na državne stroške. Pokojni general se je bil odlikoval že v prvi svetovni vojni 1914—1918. Nova japonska ofenziva na Kitajskem Japonske čete so obkolile več sovražnih divizij Tckio, 11. maja s. Med tem ko so japonske s;ie na mejnem področju Šansi-Honan 6. maja nenadoma pričele ofenzivo oroti 3000 vojakom kitajsko-komunističnih čet pod poveljstvom generala Liupajberga, se doznava, da so i^ponske edinice samo v aprilu v operacijah severno in južno od Rumene reke v severnih odsekih pokrajin Santung. Honan in Anhvej naštele 6.472 padlih sovražnikov in zajele 6.562 nasprot-n kov. Mesečni vojni pregled kaže. da je med padlimi sovražniki 1.360 kitajskih komunistov. med ujetniki pa 481 komunistov. V aprilu zajet plen obsega 7.315 pušk, 109 lahk h strojnic ter velike količine drugih vojnih potrebščin in oskrbe. Porušene so bile naprave sovražnika, med njimi 7 arze-nalov in 4 skladišča za obleko in oskrbo. Kaže se, da se je pričela ofenziva proti kitajskim komunistom kot dopolnilo^ očiščevalnih operacij proti 24. skupini čung-k nške armade. Poročila s fronte pravijo, da ie bilo v soboto zasedeno strateško oporišče sovražnika Matienken Japonci pa so zasedli Šehsien, glavni stan 18. armadne skupine. Nadaljnje vesti s fronte pravijo, da je bil uspeh operacij severno od jezera Tungting v srednji Kitajski zasedba Nan-srfena in Ahnsianga. Oba kraja sta bila zasedena v soboto. Poudarjajo, da so bile obkoljene 77., 161.. 162. in 5. divizija sovražnika. Japonci so nekaterim divizijam odrezali pot za umiik. Zajetih je bilo mno-večal in je dosegel rekordno višino (lani je bilo prevoženih 159 milijonov oseb, za 15 milijonov več kakor v prejšnjem letu). — V trgovinskem prometu z inozemstvom je spričo znatno skrčenega prometa s prekomorskimi državami daleč na prvem mestu Nemčija- Po neuspelih pogajanjih sredi januarja je nastopilo v razmerju med Švico in Nemčijo brezpogodbeno stanje, vendar je bilo sklenjeno. da se nadalje vodijo klirinški računi. Kakor se zdi, bo v kratkem uspelo premostiti težave na novih pogajanjih, ki se bodo v kratkem pričela v Bernu. V podobnem položaju glede oskrbe s su-rožene sile, stroške za nujna javna dela j rovinami je Švedska, ki je bila prav tako in stroške, ki so v zvezi z državno pomo- -----J—!----—--------"------- čjo za begunce ter ono prebivalstvo, ki je zaradi delovanja odmetnikov izgubilo krov nad glavo. Končno je še upoštevati vrsto izrednih izdatkov, ki se lahko označijo kot ustanovitveni stroški države. Čeprav se zavezniške vojske na področju Hrvatske v zadnjem Času oskrbujejo in hranijo izključno iz lastnih zalog, vendar je gibanje znatnega števila vojakov na državnem področju zahtevalo precejšnje izdatke v kunah, ki jih je posodila zavezniškim vojskam hrvatska država. Te terjatve nasproti zavezniškim državam se vračajo v blagu. t. j. predvsem v orožju in v ostalih potrebah oborožene sile. V vojnem gospodarstvu se morejo cene urejevati samo z upravno gospodarskimi in upravno policijskimi ukrepi. Zato bosta finančno ministrstvo in državna banka napravila vse korake, da se obtok obdrži v določenih mejah in da se z uspešnimi u-krepi zaustavi dviganje cen. Zato je bil ustanovljen sklad za izenačenje cen. čigar znatna sredstva se bodo uporabljala za dajanje premij proizvajalcem. Na tej osnovi je uspelo urediti cene že za vrsto važnih potrošnih predmetov in surovin. Minister je še opozoril na nujno potrebo štednje v vojnem času in na potrebo najetja notranjih konverzacijskih posojil za plačilo prelujmov pri državni banki in za zmanjšanje obtoka bankovcev ter najetja nadaljnjih državnih notranjih posojil za izredne državne izdatke. Letošnji državni proračun izrednih izdatkov v višini 4.5 milijarde kun se bo kril do zneska 3.5 milijarde kun z izdajo zakladnih bonov. Minister je ob tej priliki sporočil, da je iz lana zakonska odredba, po kateri se v ponedeljek, 10. t. m., prične izdaja zakladnih bonov za 1 miljar-do kun. Poleg kratkočasnih zakladov bonov se bodo izdali tudi lOletni zakladni boni z obrestno mero 6.5 % in z emisijskim tečajem 97 %. Povišana je tudi obrestna mera za kratkoročne zakladne bone, in sicer za 3mesečne na 3 %, za 6mesečne na 3.25 %, za enoletne na 4 % in za 31etne na 5 %. Nalaganje v ta državni papir je vseskozi sigurno, kajti ne glele na državne dohodke in državno premoženje predstavlja že samo podržavljena imovina, po zmernih cenah računano, večjo vrednost kakor ves obtok bankovcev skupaj z državno zadolžitvijo na podlagi doslej izdanih zakladnih bonov. Doslej izdanih zakladnih bonov pa je v obtoku za nekaj manj kakor 3 milijarde. V vojnem financiranju se smatra kot ugodno, če se 50% državnih rednih in izrednih izdatkov krije z rednimi dohodki. Od 10. aprila 1941 do 31. marca t. 1. pa je IZŠEL JE drugi del slovitega romana »Deževje je prišlo" Oni naročniki »Dobre knjige«, ki knjige sami dvigajo v upravi naših listov, lahko takoj pridejo ali poSljejo tudi po novo knjigo. Ostalim se te dni dostavlja na dom. V podrobni prodaji se dobi knjiga v vseh knjigarnah ali v naši upravi v Narodni tiskarni. Broširan izvod velja IS lir, vezan ln na boljšem papirju tiskan pa 28 lir. Oba dela romana »Deževje Je prlglo« lahko dobite po znižani ceni, s tem, da se naročite na zbirko »Dobro knjigo«. Naročniki za nazaj pa se seveda sprejemajo le tako dolgo, dokler je na -azpo-lago Se kaj Izvodov prvega dela romana. v predvojnem času v znatni meri navezana na uvoz surovin. V Švedski se je posebno razvila kemična industrija za pridobivanje domačih surovin. Zgrajene so bile obsežne produkcijske naprave, ki niso namenjene samo trenutnim potrebam. Švedska tekstilna industrija je pred vojno predelovala 95 °/o inozemskih surovin, danes pa prevladuje predelava celulozne volne in umetne svile. Spričo znatnega gozdnega bogastva Švedske, kjer je bila že pred vojno močno razvita industrija celuloze, se je naglo razširila proizvodnja umetnih tekstilnih vlaken, kar je še znatno pospešilo tehnični napredek v proizvodnji umetnih tekstilnih vlaken, ki se danes tudi v drugih državah ne smatrajo več kot nadomestne surovine. Švedska je pred vojno uvažala iz prekomorskih držav znatne količine krmilnega žita. Za kritje manjkajočega uvoza krmil je Švedska šla svojo pot s proizvodnjo krmilne celuloze, ki se je prav dobro obnesla in ki se troši v velikih količinah. Kemikom je uspelo proizvodnjo krmilne celuloze tako izpopolniti, da se za krmilo proizvajana celuloza lshko po potrebi uporablja tudi za proizvodnjo papirja, medtem ko so doslej tvornice za krmilo izdelovale posebne vrste celulozo. Znaten tehnični napredek je zabeležila tudi industrija linoleja, ki je ob pomanjkanju surovin, ki jih je prej uvažala, pričela izdelovati linolej iz celuloze. smole in katrana. Ta novi proizvod je v marsikaterem pogledu celo boljši od pravega linoleja. Tudi rudarstvo se je znatno razvilo in se je zlasti povečala proizvodnja bakra, cinka in svinca. Poleg tega so pričeli pridobivati živo srebro, ko-bald, vanadin in molibden. Iz švedske železne rude pridobivajo kot postranski proizvod apatit, ki je potreben kot surovina za izdelovanje superfosfata. Švedska industrija umetnih gnojil krije sedaj preko 50°/» domače potrebe. Končno se je Švedska lotila proizvodnje umetnega gumija in so nedavno pričeli graditi prvo tako tvor-nico. kjer bodo izdelovali umetni gumi iz acetilena. Gospodarske vesti — Obnova železniškega prometa med Sarajevom in Mosta r jem. Po obnovitvi posušenih mostov je bil te dni obnovljen celotni železniški promet med Sarajevom in Mo-starjem. Maksimalni cenik Maksimalni cenik štev. 9, ki velja po na-redbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljaaisko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3.90 lire za leg; enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 Mre za tttsr; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina ao-ljena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg. 3. Kis, 4% vinski 6.35 lire za liter. 4. Mleko 2.50 lire za liter; kondenzdrano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8.35 lire. 6. Mehka drva, razžagana, franko akte* dišče trgovca v Ljubljani 33.60 Ure za stot; mehki roblanci (žamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 Br za stot; trda razžagana drva 40 lir za stol; enotno milo, ki vsebuje 23—27% kislina, 4.10 lire za kg. KULTURNI PREGLED pianista C. Vidussa V veliki filharmonični dvorani je v okviru prireditev Glasbene Matice nastopil v ponedeljek zvečer pianist Carlo Vidusso. Umetnik, ki zavzema v mlajši generaciji italijanskih pianistov že zelo vidno mesto, je našemu koncertnemu občinstvu znan izza prejšnjih nastopov v Ljubljani. Pianist čni solisti nimajo pri nas širokega občinstva, vendar je bil obisk koncerta prav zadovoljiv in občinstvo je po posameznih točkah izrekalo z dolgotrajnim •aplavzom svoje priznanje in zadovoljstvo z Viauss.ijevim odličnim igranjem. Carlo Vidusso je pianist večjega formata, tankočuten umetnik ne le v formi, marveč tudi v interpretaciji del. Njegova tehnika je dovršena. Udari so elegantni, zvoki čisti in jasni, celotno igranje prepričevalno in sugestivno. Ponedeljski koncert je obsegal štiri točke, vendar ie bila polovica sporeda odmerjena Chopinu, ki je tako vtisni! tej prireditvi markanten značaj. Najprej je umetnik odigral Beethovnovo Sonato op. 10., za njo pa šest etud sodobnega italijanskega skladatelja L. Ferrarija-Trecata. Drugo delo je bilo v naših koncertnih sporedih zanimiva in značilna novost. Skladba zastavlja izvajaicu s svojimi raznoterimi motivi in ritmičnimi prelivi možnost tistega na zunaj lahkotnega muziciranja, ki šele pri takem umetniku, kakor je Vidusso. pokaže vso tonsko polnost in notranji blesk skladbine neproblematične, čisto glasbene vsebine. V drugem delu koncerta je umetnik igral dva Chopinova cikla: 12 etud op. 10 in 12 etud op. 25. Prav ti dve točki sta mogli na^lobije zavzeti poslušalčevo pozornost. Navdušen aplavz, ki je včasi proti pravilom prodrl med posameznim; etudami, je pričal, da si je Carlo Vidusso s svojim Chopinom docela pridobil občinstvo. Ob njegovih etudah smo se spominjali naj-boljš h interpretov Chopina, kar smo jih slišali v tei dvorani, med njimi nepozabnega Koczalskega. O vprašanju spalne vzgoje Med najbolj kočljiva vprašanja teoretičnega in praktičnega vzgojstva sodi poučevanje mladine v pubertetnih letih o seksualnih pojavih, o tem. odkod potekajo otroci in kako prihajajo na svet. Ni ga očeta ali matere, ki bi ne bil v zadregi, kako v tem nasititi otrokovo radovednost, ne da bi mu hotel še nadalje prikrivati veliko naravno resnico. Kako torej poučiti otroka ter upoštevati ne le visoko potrebo nravnega življenja in čustvo sramu, marveč tudi negativen učinek, ki bi ga lahko imelo tako odkrivanje na otrokovo fantazijo in morda celo na intimni odnos otroka do očeta in matere? Navodila te vrste so torej vedno potrebna. Pravkar srno dobili v slovenščini dve drobni knjižici te vrste. Ustanovila se je Založba »Nova s t v a r«, ki je izdala brošurici na 20. odnosno 40. straneh. Prva se imenuje »Odkod sem, ma t i« in je namenjena dečkom in deklicam od 8. do 12. leta. Spisala jo ie Marija Bregar, ilustrirala pa Bara Remčeva. V prijetni poetični besedi seznanja avtorica z »lepo skrivnostjo o postanku našega življenja«. Knjižica daje s svojo vsebino tudi materi navodila. kako naj razloži otroku skrivnost človekovega rojstva, ne da bi mu prizadejala moralno škodo. Druga brošura z naslovom »Prebujenje« je delo iste avtorice in ista i'ustratorica je ponazorila vsebino s sl kami. Ta spis je namenjen deklicam po 12. letu. Nadaljuje pouk. ki ga je začela prva knjižica. Lepo in jasno seznanja avtorica mlade čitateljice z razplod itvijo rastlin in prehaja nato k človeku in njegovemu razmnoževanju. Vsak korak pri tem pouku je delikaten in zahteva velike previdnosti in rahločutne obzirnosti; avtorica jo ima. Treba je samo prebrati, kako nežno pripoveduje o pojavu mesečne čišče in o pubertetnih spremembah značaja in kako pravilno označuje vlogo sramežljivosti v človekovem spolnem življenju. Oba spisa sta sestavljena s stališča katol ške morale, vendar sta vzgojno splošno zanimiva in prepričljiva, saj si brez velikega cinizma n: mogoče misliti v teh rečeh pouka, ki bi manj upošteval nravstvene ozire. Pri obeh knjižicah kažeta sodelovanje ilustratorice in zunanja oprema tudi upoštevanje estetskega momenta. ZAPISKI Jezik in nemški humanizem. V »Primatu« .ie objavljen članek »Humanizem v Neme jiki ga je spisal znani nemški filozof Edvard Spranger. V njem se dotika problemov novega humanizma in naglaša pomen novega vrednotenja retorike, ki jo danes pojmujemo kot »magijo jezika in mi-sterii besede, ki se poraja iz prvinske globine duha.« Spranger pravi: »Spada po svojem bistvu k obnovitvenim silam človeka in vseh ljudi. Jezikovna kultura ni samo jezikoslovna zadeva, marveč nujna dolžnost slehernega naroda«. Na vprašanje, kai na^ uči retorična kultura, ki se je že v antiki tako močno razvila, odgovarja Spranger: »Kliče nam v spomin preprosto resnico, da zmožnost govorjenja in pisan,ia ni človeku vrojena kot naravni dar, marveč se pridobiva s strogo disciplino in v šoli velikih mojstrov. Najbližji smoter, h kateremu je usmerjena retorika, je izrazna pristnost, sklad med srcem, znanjem in prepričanjem v besednem izražanju. Toda najvišji smoter retorike je mogoče naznačiti samo približno; ona vzgaja v nas globoko spoštovanje do jezika kot najplemenitejše duhovne stvaritve na sploh. V poeziji razodeva metafizične globine. ki jim moč besede daje objektivnost. — Kjer se pojavlja jezik, tam se tudi odkriva svet. Slehern jezik vsebuje že neki privid sveta in sicer privid, ki korenini v metafizičnem, kar je povedal tudi Fichte v svojih »Govorih nemškemu narodu«, če oživlja v nas to globoko spoštovanje do jezika, tedaj dobiva humanizem za nas tudi javni pomen.« Umetnostne razstave v Italiji. V sporazumu s korporacijskim ministrstvom in Zvezo umetnikov in svobodnih poklicev so bili določeni posebni roki za umetnostne razstave v italijanskih mestih. Tako bo na primer razstava likovne umetnosti v Genovi od 15. aprila do 31. maja, v Rimu od 15. aprila do 15. junija, v Firenei od 21. aprila do 31. maja, v Turinu od 25. aprila do 30. junija, v Bariju od 23. maja do 23. junija, v Benetkah od 15. junija do avgusta, v Campobassu od 1. do 30. avgusta, v Potenzi od 10. avgusta do 15. septembra, Kronika * Nadškof iz Triesta pri papežu. Sveti oče Pij XII. je v nedeljo, 9. maja, sprejel v posebni avdijenci nadškofa iz Triesta monsg. Antonija San ti na. Pridržal ga je v prisrčnem razgovoru ter je ob slovesu sporočil svoj očetovski blagoslov za vse vernika Aantinove škofije . * Advokat prodaja fižol in gnjat. V Lucci so varnostni organi aretirali 35ietnega advokata Enrika Grossija iz Papiane, ki je v Lucci prodajal fižol po 28 lir, prekajeno gnjat pa po 140 lir kg. Advokatu-navijal-cu so zaplenili 145 kg fižola in dve veliki gnjati. * Kolektivna pogodba za ženske sprevod-nice pri železnici, na tramvaju in avtobusih. Z veljavnostjo od 1. maja t. 1. je bila v Rimu podpisana kolektivna pogodba pristojnih sindikalnih organizacij glede zaposlitve ženskih sprevodnic pri železnici, tramvaju in avtobusih. Ženske sprevodni-ce nadomeščajo, kakor znano, moške sprevodnike pri imenovanih podjetjih, kjer so se izpraznila mesta zaradi vpoklicov pod orožje in zaradi dela v tovarnah. * prva števiiKa cusop'sa »LMlnmzia«. Na pebudo vladnih krogov v Dalmaziji je izšla prva številka časopisa »Dalmazija« v ita-iijanskem in hrvatskem jeziku. Članki v tem časopisu obravnavajo razna vprašanja Dalmazije in jugovzhodne Evrope. Med so-trudniki prve številke sodelujejo bivši* guverner Dalmazije Eksc. Bast anini, greof. Volpi di Misurata, Erailio Bcdrero, B"uno Dudan in drugi. * Popila je čistilno sredstvo nato pa umrla. 321etna Ines Tripcli iz Villastellone pri Turinu je te dni popila neko čistilno sredstvo, dan nato pa je umrli. Njena smrt je ^osebno tragična, ker zapušča tri nedo-ra.—^ otroka * Kamen ji je padel na glavo ter jo ubil. 781etna Maddalena Maffessanti se je te dni napotila v Sovere blizu Bergama. Mei-potoma pa je postala žrtev kamna, ki se je odkrušil od stene ter ji padel na glavo s takšno silo, da jo je ubil. IZ LJUBLJANE u— Nov grob. V visoki starosti 87 let je preminil g. Ivan Zavašnik. Na zadnji poti bodo pokojnika spremili v sredo ob 17, iz hiše žalosti, Tržaška cesta 133, na viško pokopališče. Naj v miru počiva! Svojcem izrekamo nrče iskreno sožalje. u— Lojze Klemenčič šestdesetletnik. V ponedeljek je praznoval znani gostiln;čar g. Lo;ze Klemenčič šestdcsetlet.nico rojstva. Rodil se je v lepi Prlekiji in preživel svojo trdo učno dobo v Gradcu. Kot mlad človek je šel v širni svet, da se je izpopolnil v stroki. Bil je v Londonu, Parizu. Niči, Men-tonu. Sheveningenu itd. Ko se je vrnil iz tujine, se je ket podjeten dečko kmalu osa-mosvoj 3, bil je kavarnar v Mariboru, imel kolodvorsko restavracijo na Rakeku, a sedaj gospodar; v znani gcstilni pri Ferllncu v Ljubljani. Ima lepo posestvo v Duplici pri Kamniku, kjer imajo gostje na vrtu njegove gostilne priliko občudovati mogočne kamniške snežnike, a v jeseni »suniti« kako lepo jabolko. Je umen kletar, ki brzo razloči terana od navadnih črnin, pezna pa tudi dobro cviček, gamaj in seveda tudi ljutomerčana. Odvil je že mnogim steklenicam Veuve Clicqot, Pommery. Mumm, Heidsick Monopol in Bouvier zamaške. Za sromake jma vedne- odprte roke in težKc bi se prešteli krožniki juh, ki so jih dobili siromaki iz njegove kuhinje, v kateri gospodarita njegova ljubezniva soproga in hčerka Emica. Prijatelji mu želijo še mnogo srečnih let, posebno mu pa želi vse najboljše njegovo stalna dopoldansko onVzje. u— Družinski praznik. Te dni sta praznovala 35 letnico poroke g. Drago K o m a c, železniški uradnik v pokoju, in ga. L'za, po rodu Drenčeva iz Proseka. že vrsto let. prebivata v Ljubljan1. kjer sta svojim trem sinovem in dvema hčerkama z zgledno marljivostjo oskrbela dobro vzgojo in jim uravnala pot v bodočnost. Kemačev rodo-v:nski krog se je zadnja leta razširil, saj je prišel k praznovanju prisrčnega družinskega prazn"ka tudj že najmlajši rod: dva vnuka n tri vnueice. Toplo čestitamo tudi mi in žel mo še nadake zdravja in sreče! u— Spet senčno vreme. V ponedeljek čez dan se je nebo zjasnilo in nam je spet posijalo sonce, zaenkrat je vreme še precej hladno, četudj je ozračje nrrno. V ponedeljek čez dan smo zabeležili 16.6 stop. C ln barometer se je dvignil na 768 mm. Večer je bil krasen. V čudovti luči so se nam ob sončnem zahodu kazale planine. Ne samo Savinjske alpe. marveč tudi Karavanke »n Triglavsko pogorie so se nam razodeva!« v ostrih, jasnih obrisih. Nekateri vrtninarji so hiteli v bo'azni, da utegrne po zjasnitv1-nastop:t; ponoči slana, pokrivati mladi rod paradižnikov in drugih občutlj:vih rastlin Noč je b;la jasna in precej hladna, vendar rastlinam menda ni prizadela škode. Vea raj zjutraj smo zabeležili 3 stop. C. Nebo je bilo zjutraj docela jasno in kmalu je spe! sonce oblMo z zlatim žarom vso pokrajin) ki iz cvetja prehaja polagoma v dobo zorenja. Danes nastopijo svejo tridnevno vlado ledeni patroni Pankracij. Servacij in Bonifacij — povrhu pa še »mokra« Zofkn — ki imajo pri našem kmetu izredno veljavo v vremenskem pogledu. Letos smo še prav pesebno radovedni, kakšna bo nj hova krat- v Trentu od 24. avgusta do 24. septembra, v Reggiu Calabriji od 1. do 30. septembra, v Napoliju od 3. septembra do 15. oktobra, v Terniju ol 24. septembra do 15. oktobra, v Palermu od 15. oktobra do 15. novembra in v Bologni od 15. oktobra do 15. novembra. Pokrajinske razstave v Triestu, Benetkah in Trentu bodo zlružene v Benetkah, milanska razstava pa bo v Mantovi. Zbirka »Veliki italijanski umetniki«. Med najpomembnejše nove izdaje dela italijanskih slikarjev sodi zbirka »I Grandi Artisti ItaliEini«, ki jo izdaja Istituto Italiano d'Arti grafiche v Bergamu. Vsaka knjiga te zbirke obsega okrog 50 strani besedila kritično-biografskega značaja in 150 velikih ilustracij, delno tudi barvastih. Posamezne knjige vzbujajo pozornost zlasti zaradi kritičnega uvoda, ki ni v nobenem primeru navedna kompilacija, marveč znanstveno vestr.o delo in prinaša v posameznih primerih celč revizijo dosedanjih pogledov. Tako se kritika bavi zlasti z nedavnim zvezkom o Rsffael-lu. V tej zbirki sta v zadnjem času izšli knjigi: Tiepolo v obdelavi Antonia Moras-sija in Botticelli v prireditvi Sergis BettinL ja. Raifaella je obdelal Sergio Ortoloni, Leo-narda Stefano Bottari, Michelangela Enzo Oarli. Izšli 90 tudi še zvezki o Veronesu, Tintorettu in Giorgionu. kotrajna vladavina. Sodeč po včerajšnjem dnevu, utegnejo tokrat napraviti izjemo • soncem in vedrino. u— Slikar gora Edo Dertaj je to pot poleg gorskih pejsažev razstavil motive H bližnje tn daljne ljubljanske okolic« pa tihožitja. Deržajeva olja in akvareli, ki so razstavljeni v Obersnelovi galeriji, tvorijo ubrano celoto, ki jo dopolnjuje Se vrsta grafik iz slikarjeve knjige »Podobe«, ki Je pravkar izšla. — Deržajeva razstava Je odprta vsak dan nepretrgoma od 9. do 18.30. u— Zadnji dan Vavpotičeve retrospektivne razstave je današnja sreda. Vabimo vse, ki jdh zanimajo slovenske kulturne prireditve in ki si časovno urejenega pregleda Vavpotičeve umetnosti še niso oglelali. danes na obisk razstave. Portreti, krajine, kompozicije, cvetlična in druga tihožitja, grafika nudijo, četudi v omejenem Številu. 130 eksponatov — saj moremo računati, da jc resnična zapuščina gotovo več kot desetkrat večja — zadosten pregled začetka, razvoji in viška Vavpotičevega vsestranskega umetniškega ustvarjanja. Donos prireditve je namenjen starostni preskrbi umetnikovo vdove. — Vodstvo v sredo ob petih u— Nova knjiga za mladino z napeto vsebino je Tarzan, kralj džungle. Dobi se v Knjigarni Tiskovne zadruge, Selenbur-gova ulica 3. u— Na 8. produkciji šol3 Glasb. Maitžce bodo nastopili gojenci klavir. in violinskega oddelka, oddelka za solopetje in deka-macijo. Skupno bo nastopilo nad 30 gojencev od 1. šolskega leta do srednje šole Glasbene Matice. Podrobni spored za to produkcijo je na razpolago v Knjigarni Glasbene Matice — IX. produkcija bo v nedeljo 16. t. m. ob V4IO. v veliki filharmonični dvorani; X. pa v sredo 19. t. m. Na produkcijo vabimo. u— Inštrukcije — Novi (Turjaški) trg 5. Priprava za nižje in višje tečajne ter za-vršne izpite na srednjih in meščanskih šolah. Ločena priprava za dijake 3. in 4. razredov srednjih in meščanskih šol se začne 17. maja. Honorar za vso pripravo zelo nizek. Vpisovanje dnevno od 8. do 12. in od 14. do 16.: Novi (Turjaški) trg 5-UI. Inštrukcije. u— Danes v sredo se bo pričela pred-prodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice za XIV. simfonični koncert letošnje sezone, ki bo v ponedeljek 17. t. m. ob pol 7. zvečer v veliki unionski dvorani. Koncert ima odličen spored, ki ga tvorijo naslednja dela: 1. Mancinelli: Odlomek iz suite »Beneški prizori«; 2. Rahmaninov: Koncert za klavir in orkester v c-molu. Solistka-pianistka Rossana Orlandini-Bot-tai. 3. Čajkovski: Simfonija št. 6 v h-molu op. 74 — Patetična. Koncert bo pod vodstvom odličnega dirigenta D. M. Sijanca. izvajal pa ga bo naš priznani simfonični orkester. Tudi za ta koncert vlada živo zanimanje. u— Za onemogle in stare Ljubljančane v mestnem zavetišču v Japljcvi ulici je podaril 100 lir g. Tone Miklič, mesto cvetja na krsto ge. Emilije Weber, soproge univ. profesorja. Mestno županstvo izreka dobrotniku najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli! u— Po pokojni sestri-teti Mariji Aljan-čič, roj Pogačnik iz Bistrice pri Tržiču se bo vršila sv. maša zadušnica v petek 14. t. m. ob 8. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. u— Za otroke s Šmartinske ceste in sve-tokrižkega oežigiajSKcga ostr^ja in iz Most bo javno brezplačno obvezno cepljenje z°pe? koze v četrtek 18. maja popoldne. Starši jz svetokrižkega okraja in sploh iz okolice šmartinske cesto naj prineso otroke ob 16. uri k cepljcnju v ljudsko šolo na šmartinski časti. Starši iz bežigrajskega okraja naj prineso otroke k cepljenju cb 17. urj v ljudsko šnlo za Bež gradom, a starši iz Most in okolice naj prineso otroke k cepl cnju ob 17. uri v meščansko šoio v Mostah. K pregledu je treba prinesti otroke drug' četrtek 20. maja ob isti urj na isti prestor, kjer so bili cepljeni. Pri pregledu dobe starši potrdilo o uspešnem cepljenju otrok ter je treba to potrdilo dobro shran ti, ker ga bedo morali predložiti pri vpisu otroka v šolo. Ce bj tedaj ne imer. potrdila o uspešnem cepljenju zoper koze. bj bili tufu še tedaj kaznovani. Vse drugo o cepljenju zeper koze je razvidno z razglasov na vseh mestn h oglasnih deskah na cerkvenih vratih in drugih prosto-., tu • .10 or.*zplao- vezno cepljenje zop?r koze v sredo 12. maj-nika popoldne. Staiši iz Spodnje Šiške naj prineso ctroke ob 16. uri k cepljenju v i.^ud- V nekem južnoitalskem pristanišču: prispele so ladje, ld to pripeljale ▼ vojne ujetnike, ki so jih v Smlrnl izmenjali ■ »ovratnikom sko šolo v Sp. š!clr., starši iz Zg. Šiške naj prineso otreke k cepljenju ob 17. uri v ljudsko želo v Zg. šiški. a starši iz Draveli in okol;ce naj prineso otroke k cepljenju ob 17.30 uii v gasilski dom v Dravljah. K cepljenju morajo starši prinesti vse otroke, rojena leta 1942. in tudi vse letos rojene,, najmanj tri mesece stare otroke, prav tako pa tudi vse one otroke pri katerih cepljenje doslej ni bi nedavno sklicano v Kranju. Govori! je okrožni vodja Kuss. Ane:iral jc na tovarištvo železn čarjev, ki edino lahko jamči za re in o službovanje. — Nato je gevoril o socialnih razmerah pri državni železnici n je zagotavljal, da se v okrožju državnega železniškega ravnateljstva v Ecljakn stori vse, c-a se zagotovijo socialne potrebe uslužbencev. Nikakor pa r.da" nI cr.s, da bi železničar bolehal za vsako malenk"st. V cstalem je Kuss ugotovil, da izvršujejo železn'čarji na Gorenjskem pridno in vestno svojo službo. Mladinska manifestacija v Kranju jo bila prirejena nedavno, ko je prispel ra Gorenjsko pokrajinski mladinski voaj« Regger iz Celovca. Pelcg okrožnega vodje Kussa so se zborovanja udeležili predstavniki stranke, države tn vojske. Kot posebni zaupn k za Gorenjsko je mladinski vodja Ebner ctvcril in zaključil manifestacijo. pri kateri t« pokrajinski mladinski vodja sporoč1 naredbo o uvedbi nemškega mladinskega prava na Gorenjskem. Rekel je. da je to priznanje za dosedanje delo Hitlerjeve mladeži na Gorenjskem. Iste pravice zahtevajo iste dolžnosti. Regger je zaključil: Pozabit® nase v misli na Re'ch In na velikanske žrtve v tej vojn:. — Nadalje je Regger obiskal Radovijico. Črnuče, kjer bo v kratkem urejen dem Hitlerjeve mladež*, nadalje škofjo Lcko, Kamnik ln Domžale. Ogledal si je tudi stanovanjski dom mladine pri nekem oboroževalnem obratu. V Litijj je bil sklican zbor prebivalstva. Govori Je okrežnl vedja Pilz iz Kamnika. Izrečeni sta bili priznavalnj listini krajevni skupini in obč ni, ker sta sc ti dve potrudili, da je pri zbirkah za zimsko pomoč prS'a Litija na tretje mesto v kamn'.V:«m okrožju. Kazni za črno b°rz<>. Gorenjski tednik navaja, da je bilo lansko leto v radovljiškem ok-"iu kaznovanih 315 eseb s skupno globo 27.450 mark. Dve trgovini sta bili začasno naprti, ena pa dekončno. V 70 primerih je bil? izrečeno da zapade v teku postopka zaplenjeno blago državi. List navaja nekatere posebno značilne obsodbe. b Hrvatske General Robotti pri Poglavnlka. Iz greba poročajo, da je Poglavnik dr. lič sprejel generala Robottija, poveljnika italijanskih Oboroženih sil za Slovenijo in Dalmazijo. V spremstvu generala Robottija je bil general Giancarlo Re ter Šef glavnega stana. Po prisrčnem razgovoru je Poglavnik generala Robottija povabil, naj si s spremstvom ogleda mesto Zagreb in njegovo okolico. Za državnega tajnika v notranjem nilid strstvu je bil imenovan veliki župan dr. Ante Nikolič. Odlikovani železničarji. V glavnem ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu je bila pretekli te len svečana razdelitev odlikovanj železničarjem za njihovo vestno delo. Svečanemu dejanju je med drugimi prisostvoval tudi prometni minister inženir Hilmija Bešiagič. Novo ministrstvo. »Narodne novinec s dne 4. t. m. objavljajo odredbo o ustanovi-t vi ministrstva za pomoč prizadetim krajem. V pristojnost ministrstva spada nasta-njenje prebivalstva iz prizadetih krajev, skrb za zdravje in prehrano, obnova prizadetih krajev in vsi posli, ki izhajajo is omenjenih dolžnosti. Dr. Kallay vseu&IiSki docent, z naredbo notranjega ministrstva je bilo na medicinski fakulteti v Zagrebu imenovanih več novih docentov. Med njimi tudi predstojnik stomatološkega oddelka Zakladne bolnišnice v Zagrebu dr. Jurij Kallay. Razrešeni vladni funkcionarji. V »Narodnih nov in ah« je izšla zakonska odredba, s katero so razrešeni zaupniki, oziroma opol-nomočenci vlade pri posameznih divizijah v operativnem področju. To so: dr. Vekoslav Vrančič, dr. Jožo Dumandžič, dr Drsgutki Toth ln Asim Ugljen. — Z istim dnem je bil razreSen položaja opolnomočenca vlade v Banja Luki dr. Dragan Hadrovič. O finančni politiki na Hrvatskem je pretekli teden govoril v radiu minister dr. Vladimir Košak. V zvezi z novim zakonom o Hrvatski državni banki je najprej govoril o ustrojstvu tega zavoda, potem o obtoku novčanic, o cenah in štelnji, nazadnje pa o državnih obveznicah; finančni minister je pozval vse imovitejše ljudi na vpis teh državnih papirjev. Hrvatski učitelji so preteklo nedeljo in ponedeljek zborovali v Zagrebu. Na nedeljskem sestanku je med dnigimi govoril tudi prosvetni minister dr. Starčevič. V nedeljo zvečer je pevski zbor hrvatskih učiteljev priredil v veliki dvorani hrvatske Delavske zbornice koncert. Sestanek ustaških funkcionarjev. V dneh 4., 5. in 6. t. m. je bil v glavnem ustaškem stanu v ZagTebu sestanek vseh načelnikov' Štabov iz države. Najprej se je Postrojnik dr. Ljudevit šole zahvalil za zvesto sodelovanje in prisotne pozval, naj tudi njegovemu nasledniku vedno pomagajo z ennkim zaupanjem in ljubeznijo. Nato ja zborovalce pozdravil novi Postrojnik dr. Lovro Sušlč, nakar so obravnavah strankine zadeve. O katynskem zločinu je včeraj v zagrebškem radiu predaval vseučiliški profesor dr. Edvard Miloslavič, ki je sodeloval pri mednarodni komisiji v preiskavi o umoru poljskih častnikov. Rumunski kulturni teden na Hrvatskem. Ob priliki proslave rumunskega narodnega praznika je bil v nedeljo v Zagrebu svečano odprt rumunski kulturni teden. V radiu sta govorila rumunski kulturni odposlanec profesor Valentin Clielaru o stikih med Hrvati in Rumuni v preteklosti in bivši hrvatski poslanik v Bukarešti dr. Edo Bulat o iz-rojevanju rumunske državne neodvisnosti pre 1 66 leti. V teku tedna bo prirejenih Se več kulturnih prireditev, na katerih bodo sodelovali hrvatski in rumunski umetniki. Letalska zveza med Zagrebom in Sarajevom. Poleg dosedanjih letalskih zvez z Nemčijo, Italijo in Madžarsko je uvedena nova letalska proga med Zagrebom in Sarajevom. Promet bddo vzdrževala potniška letala tipa Ju 52, ki bodo obratovala dvakrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih in sredah. Odhol iz Zegreba je ob 12.15 in prihod v Sarajevo ob 13.40. V obratni smeri pa je odhod ob 15.30 in prihod ob 16.55. Letala, bodo začela obratovati v ponedeljek, 17. t. m. Radio Ltabliana 8REDA, 12. MAJA 1943-XXI. 7.30 Pisana glasba. 8. Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12.20 PloSče. 12.30 Poročila v slovenščini. 12.45 Lahka glasba. 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12 Orkestralno glasbo vodi dirigent Gallino. 13.45 Simfonična glasba. 14. Poročila v italijanščini. 14.10 Klasični orkester vodi dirigent Petralia. 15. Poročila v slovenščini. 17. Napoved časa — Poročila v italijanščini. 17.15 Koncert kmečkega tria. 17.35 Koncert sopranistke Marije Vemole. 19. »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Politični komentar v slovenščini. 20. Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.20 Radio za družino. 21.05 Orkester vodi dirigent Rizza. 21.45 Koncert violinista Leona Pfeiferja — pri klavirju Bojan Adamič. 22.15 Lahko glasbo vodi dirigent Gallino. 22.45 Poročila v italijanščini. ŠPORT O sodnikih na športnih tekmah Tudi sodnik je z aktivnimi igralci in gledalci važen činitelj v športu Razen gledalcev in aktivnih športnikov ter njihovih voditeljev spadajo tudi sodniki na •pcrtnh tekmah med najvažnejše činitelje, ki vplivajo na vsako športno tekmovanje. Njihova vloga je naravnost odločilna glede pravilne« ga. dostojnega in viteškega poteka vsake športne tekme. Zato morajo sodniki biti predvsem pravični in športno vzgojeni ljudje, še bolj pa morajo znati doseči, da uživajo pri vsaki športni prireditvi popolno zaupanje in obdržijo vso oblast ne samo nad tekmovalci samimi, temveč prav tako tudi nad gledalci in neogibnimi športnimi funkcionarji vseh taborov. Ni treba v zvezi s temi razmcrtrivanji posebej naglasa ti, da mora vsak sodnik, vodja športnega tekmovanja dobro poznati pravila svoje športne panoge, ker brez tega osnovnega pogoja sploh ne more biti govora o tem, da bi lahko svojo dolžnost opravil brez večje zadrege ali celo koristno za stvar. Prav tako od vsega početka ne more biti razprave o tem, da mora biti sodnik pravična in nepristranska oseba, ki pri športnih tekmah ne sme poznati niti prijatelja niti sovražnika, temveč mora strogo ln skrajno objektivno presojati vsako posamezno fazo t tekmi ali igri. Tretji in š& važnejši po* goj za brezhibno opravljanje te funkcije pa je avtoriteta, ki jo je mogoče pridobiti šele sčasoma s pomočjo dokazov dobrega znanja in popolne objektivnosti na terenu. Tudi odločen nastop in hitre odločitve spadajo med temeljne lastnosti dobrega športnega sodnika. Niso osamljeni primeri, da morajo ponekod *a važne in odločilne športne tekme — tudi v Ljubljani se je v prejšnjih časih dogajalo tako. da smo si za drage denarje nalašč najeli tujega človeka za zajamčeno nevtralnega sodnika — klicati sctln ke od drugod samo zato. da prirediteljem domači sodniki s svojim navijanjem ali pomežikovanjem tej ali oni strani niso pokvarili s trudom in stroški pripravljenih velikih dogodkov v športu. Značilno je. da se je pri takih r.rilikah neredko pokazalo da ti slavni sodniki i>d drugod po sposobnostih vsaj v glavnem niti niso prekašali domačih ali pa so b:li tu in tam celo slabši od njih. Kljub temu so imeli pred domačim: sodniki veliko prednost, in sicer to, da so na prostoru obvladali položaj, ne samo nasproti igralcem, temveč prav tako tudi nasproti tako kričavemu in kritičnemu občinstvu. Tako popolna je bila njihova avtoriteta na igrišču. d-.i ie publika opustila vsako vmeša* vanje v njihove odločitve cek> tedaj, kadar sc b;!e čisto napačne. In taka tekma se je kljub vsemu ali prav zaradi tega končala v redu — — seveda z deljenimi občutki na nastopajoče. Mnogi sodniki grešijo cesto tudi zaradi tega, ker so preveč pod vplivom gledalcev ali pa dopustijo, da jih igralci sami zavedejo v napake. Sodniki — in tudi najboljši — so vendarle zmotljivi kakor vsi ljudje na sivetu. toda ■v zvezi s takimi — recimo redkimi — napakami zagrešijo kmalu že drugo nepravilnost, da skušajo namreč storjeno napako ali krivico popraviti tako, da potem — enkrat ali tudi večkrat — nepravilno sodijo v korist onega, ki so ga prej oškodovali. Ta prestopek spada med najtežje, kar jih lahko sodnik zagreši v škodo svoje avtoritete. Kajti že pri prvi napačni od« ločitvi se dvigne del občinstva in igralcev proti njemu, pri naslednji pa nastane vik in krik še pr' drugi poloviei občinstva in med ostalim delom nastopajočih, kar pomeni obenem, da sodnik vajeti nima več v svojih rokah. Vse prizadevanj e. da bi pozneje spravil razmeTe spet v pravi tir, je zaman, kajti ljudje okrog sodnika so že spoznali, da imajo pred seboj človeka slabih živcev, skromne izkušenosti in pripravlja nega za razne popuste in sporazume, ki pa v športni tekmi niso dopustni Zato bodi eno pr« vi h pravil vsakega sodnika, da storjenih napak ne gre popravljati z novimi samo zato. da bi tekmovalci ne trpeli škode zaradi prejšnjih. Dalje je velikega pomena, da sodniki že kar po prvih stikih med tekmeci v športu odločno stopijo na prste onim. ki hi radi uvedli v igro ostrost, izpade in surovosti v kakršni koli obliki. Predvsem je dobro, da pri tem posebej pazijo na tako imenovane — in večinoma že znane — vročekrvne borce, ki se morajo od vsega početka zavedati, da imajo nad seboj nepopustljivega voditelja, kajti vsaka popustljivost se pozneje ne da več popraviti in se rada celo hudo maščuje. Koristno je tudi, da se sodnik pred tekmovanjem izogiba vsakega stika z aktivnimi igralci ali tudi prijatelji posameznih društev in gledalci sploh. Ponekod — in tako je zdaj tudi pri nas — je v navadi, da za ime sodnika nihče ne izve prej. preden ne stopi na igrišče, in sicer tudi samo iz razloga, da tem laže goji svojo nevtralnost prav do začetka nastopa na terenu. Toda tudi najboljšim sodnikom se poslova* nje na igrišču zaplete do skrajnosti, če gledalci in igralci niso vzgojeni, kakor je treba v športu. To velja v enaki meri tudi za razne funkcionarje v športnih društvih, ki marsikdaj radi izkoriščajo svoj položaj v društvih in forumih za to. da poskušajo navezati dobre zveze s sodnikom in ga tako spravljati v zadrego glede njegove trdne volje, da bo ostal nevtralen v vseh okoliščinah in z vzemi posledicami. Iz vsega tega se jasno vidi, kako važna je za pravilno delo v športu tudi funkcija športnega sodnika, čigar poslovanje pa tudi samo zase ne more prinesti popolne koristi, ker je tesno po« vezano z vedenjem in nastopom drug'h dveh faktorjev, igralcev in gledalcev. V športu so torej vsi povezani n:c«i seboj m za uspeh v celoti morajo sodelovati vsi. ki delajo ali sc samo zbirajo na športnih igriščih. * « * Te vrstice so bele napisane še pred nedeljsko tekmo na Hermesevem igrišču, o kateri smo morali reči precej ostrih besed in glede katere bo bržkone še govora marsikje drugod, in se nanašajo seveda v splošnem na vsakega športnega sodnika. Po naključju so nekatera teh splošnih misli o kočljivosti in odgovornosti sodniške funkcije mutafci mutandis še prav posebno vredne premisleka v zvezi % dogodki, ki smo jim prisostvovali v nedeljo popoldne na nogometnem polju med obema železnicama. Toliko pripominjamo, da ne bo kjer koli neutemeljene zamere ali nepotrebnega vznemirjenja. (Op. ur.) Domače tablice Štirje prvenstveni termini v tekmovanju ljubljanskih nogometašev so zdaj za nami. Po dve tekmi sta prejela oba favorita nedeljskih tekem — Mars iz I. in Korotan iz II. divizije — toda vendar se slika tablic spreminja bolj kakor bi sklepali po samih izidih. Ce pač ni presenečenj pri izid h in razdelitvi pik. odločajo samo zgoditki in z njihovo pomočjo je Mars zlezel na drugo mesto pred Hermes med najboljšimi in tud; Korotan prehitel Mladiko v nižjem razredu. Vsekakor objavljamo te tablice s pridržkom morebitnih popravkov v zvezi s protestom, ki je v obravnavi glede tekme med Vičem in Mladiko, in morda tudi z onim. ki bo verjetno — kolikor so kazali že dogodki na igrišču samem — vložen proti verifikaciji zadnje tekme med Marsom in Dopolavorom t. t. Z današnjo veljavnostjo pa je stanje v obeh tablicah naslednje: I. divizija: Ljubljana 2 2 0 0 9:4 4 Mars 2 1 0 1 7:6 2 Hermes 2 1 0 1 3:5 2 Dopolav. t. t. 2 0 0 2 2:6 0 n. divizija: Korotan 2 2 0 0 11.2 4 Mladika 2 2 0 Q 6:2 4 Vč 2 0 0 2 3:9 0 Zabjak 2 0 0 2 1:8 0 Do konca prvega dela tekmovanja manjkata še dva termina, in sicer 16. in 23. maja, ko bosta odigrani tekmi Hermes— Mars in Dopolavoro t. t.—Ljubljana v I. diviziji ter Mladika—Korotan ter Vič— Zabjak v II. diviziji. SK Vič poziva vse člane na obvezni sestanek drevi (v sredo) pri Oblaku (Glinška ulica), in sicer za mladino ob 19.30. za ostale pa ob 20. Vsem. ki ste počastili spomin našega ljubljenega moža, nepozabnega skrbnega očeta, brata, strica, svaka in tasta, gospoda ZAHVALA inšpektorja drž. železnic v pokoju se na tem mestu iskreno zahvaljujemo. Iskreno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, gospodu dr. Prodauu za ves njegov trud in požrtvovalnost, da bi nam ohranil pokojnika. Prisrčno se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja in vsem. ki so pokojnika spremili na zadnji poti. Maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 13. t. m. ob 8. uri z jutra; v cerkvi Marijinega Oznanjenja Ljubljana, dne 11. maja 1943. ŽALUJOČI Spodnja štajerska Obisk vodilnega nemškega rasnega politika. v ponedeljek je prispel v Gradec vodja rasno-političnega urada Narodno-so -cialistične stranke prof. dr. Walter G r o s s. Popoldne ob 17. uri je v avli graške univerze predaval docentom o svetovnem nazoru v zvezi z znanostjo. Danes je skl.can velik zbor graških in okoliških političnih voditeljev, ki jim bo dr. Gross predaval o načelnih vprašanjih rasne politike. Jutri bo dr. Gross imel zaključno predavanje pri rasno-političnem tečaju na gradu Mar-tinshofu pri Gradcu. Naslednje dni bo dr Gross obiskal tudi Spodnje Štajersko, d; spozna tamošnje rasno-politične razmere. Vodilni rasni politik je dobro znan tudi v Italiji, s katero vzdržuje glede na rasno politiko stalne stike. Nemški državni zdravstveni vodja dr. Conti je nameraval 8. maja pr .speti v Gradec. nakar bi obiskal tudi Spodnje Štajersko. Ker pa se je udeležil pogreba smrtno ponesrečenega štabnega šefa SA Viktorja Lutzeja, je preložil obisk na Štajerskem na nedoločen čas. Zborovanja v Mariboru. Mariborski okrožni vodjh Knaus je sklical zborovanja vseh mariborskih krajevnih skupin Zborovanja so se pričela pretekli torek. Knaus poziva prebivalstvo, naj se dosledno posnžuje nemškega jezika. Potrebna je štednja z živili in v gospodarstvu vobče. Omejitve so znane, toda so potrebne zaradi enega samega velikega smotra, zaradi zmage. Vsekakor je orožje nia fronti odločilno. Toda nevarno orožje so tudi govorice, ki jih sovr.žniki skušajo po načrtu sipati med nemški narod, da bi vzbujali nemir in malodušje. Le slabiči postanejo žrtve tega orožja. Proti temu je samo eno sredstvo: k?kor skala čvrsta vera v zmago. Odlikovanja, z železnim križcem 2. stopnje sta bila odlikovana desetnik Rudolf Vak in pionirski podčastnik Hans Kolar, z vojnim zaslužnm križcem 2. stopnje z meči pa je bil odlikovan pianinski nadde-setnik Ernest Ritošek. Poroke. V Celju so se poročili: Jožef in Marija Ferlič, Janez Schrambock in Val-trauda Tomich, Martin Gornik in Katarina Hajdnikova, Janez žnidar in Marija Zelen-škova. V Žalcu sta se poročila mladinski vodja Sepp Leopold in Frida Kozoletova. Poroka je bila svečana. V Ptuju so se poročili: Janez Kodela in Ilza Onebrinkova, oba iz Ptuja; Ignac Bolcar in Francka Golobova. oba iz Vrstja; Maksimiljan Kirbič in Angela Ogrizkova, oba iz Gornje Hajdine, ter Franc Bekovič iz Ptuja in Marija Virtčeva iz Maribora. Počastitev 90-letne Trboveljčanke. Helena Pavškova, ki biva v južnem delu Trbovelj je praznovala 901etnico. Obiskala jo je posebna deputacija krajevne skupine z žensko voditeljico in z dvema otrokoma trboveljske otroške skupine. Otroka sta izročila ženici sliko Adolfa Hitlerja in cvetje, ženica je bila od vodstva krajevne skupine tudi obdarovana. častno botrstvo. Zakonca Cakša iz Šmarja pri Jelšah sta bila te dni obveščena iz voditeljske pisarne v Berlinu, da je Adolf Hitler prevzel botrstvo pri dvanajstem otroku tega kmečkega para. Hčerkica je bila krščena na ime Inge Marija V krstni listini je Adolf Hitler iziazil željo za srečen bodoči razvoj otreka. Staiši so prejeli darilo. Roditeljem, lu sta doslej darovala življenje desetim dečkom in dvema dekliesma, so bile spoi-očene razne česttke. V mariborskem gledališču so ta teden na sporedu naslednja dela: Straussov Cigan baron«, Verdijev »Trubadur«, Ibersova kriminalna igra »Parkstrasse 13« in Smetanova »Prodena nevesta«; v soboto pa bo premiera Lortzinove opere »Car in tesar«. Revanžna tekma graških in mariborskih biljardistov je bila 1. in 2. maja v kavarn: »Evropi« v Gradcu. Gradčani so odločilno zmagali v razmerju 8:0 Pasja steklina je bila uradno ugotovljena v občini Šmarju pri Jelšah. Zato je bil za dobo treh mesecev razglašen strogi kontu-mac. Nedopustno zaznamenovanje telet. Mariborski dnevnik objavlja: Za zaznamenovanje telet je še vedno v navadi zarezavanje znakov v kožo. S tem se poškoduje dlaka in pogostokrat tudi koža živali, namenjene za zakol. Glavno združenje za nemško živinorejo je zatorej prepovedalo tako označevanje izvzemši na glavi Nesreče. 451etni vozniR Franc Kocjančič iz Gornje Kungote je bil od svojega konja udarjen v trebuh in je dobil hule notranje poškodbe. 351etni Vinko Markež jz Teznega je padel s kolesa tn se hudo poškodoval zlasti na desni nogi, katero ima zlomljeno. 481etni Franc Zvižej iz Razvanja je pri po-vratku domov nesrečno padel ln si zlomil desno nogo. Posebno huda nesreča je zadela 221etnega kmetijskega pomočnika Jurija Padijerja iz Tresternice pri Mariboru. Pri naprav ljan ju krme je zašel z roko v stroj. Poškodba je bila tako huJa, da so mu morali v mariborski bolnišnici roko odrezati Mati oglasi Kdor lito ttatbo plat* m «nko Besedo L —JO. aa ar* m pro*. t&&so —jSO. b dajanje naslova ali ttfto L Xf~. Najmanj*! lznoe aa te oglase Je L tx— — Za ftenltve ln dopisovanja Je plača« n vwko beeedo L 1.—. aa vse druge oglase L —JBB ea besedo, aa drž m pro v. takso L —-60 m dajanj* nadna alt Ktro t- 3.— Waimanjii iznos «e to oglas* le L 10 — Hišni posti i&čejo službe Mlado dekle iče službo za čez dan k uemu ali dvema otrokoma. Poštena. Naslov v ogi. >dd. Jutra. 7741-1 Drž. uradnica ■prejme katero koli službo. Gre k otrokom ali kot go-podinja. Ponudbe na ogl. >dd. Jutra pod »Samo za !-,rano«. 7760-1 Hišni posli dobijo službe Postrežnieo a dopoldanske ure iščem. >am hrano po dogovoru, -olska ul. 5 . 7742-la Preprosto služkinjo za vsa dela sprejmem takoj, •redstaviti s knjižico: Cer-.etova 31. 7739 1a rU' Brezove metle in držaje za lopate ter r.otike dobite pri Uo-spodarski zvezi. Blelue sova 29. 7631 6 Prekle za fižol n parad lžnke dobite pri Gospodarski zvezi v Maistrovi ulici 10. 7633-6 Kavni servis, porcelan, krasen, salonska garnitura. 6 delov, in boo, svitia lisica, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 7758-6 Otroški voziček globok, predvojni materi-jal, prodam. Rimska c. 5. pritličje. 7745-6 Mlado dekle pridno, želi službe gospodinjske pomočnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlado dekle«. 7738-la Postrežnieo pridno in pošteno, za štirikrat tedensko, sprejme Ku-šar, Miklošičeva c. št. 13, III. nadstr. 7746-la Postrežnica, 20 do 35 let, ki zna tudi kuhati, se sprejme. Pogoj: poštenost, pridnost in varčnost. Naslov v ogl. odd. Jutra. 7748-la Kuharico ali postrežnieo, išče gospod, ki bi pospravljala 2 sobi in pripravljala kosilo, brez stanovanja, sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra«. 7750-la wiiamii3ii A vtoli carskega Staro blago za obleko, ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 7752-6 Bicikle in tricikle več komadov po zelo ugodnih cenah razprodaja Ga-sogeno-Merkur, Puharjeva 6. 7757-6 Brzoparilnik do 150 liU ov, dobro oh ramen. kupi Rižnar, Mirje št. 11. 7744-7 Pohištvo j Motor 7 HP, 380 V, noveišt tipe. kupim Se- | prodam Je« Bogo. Cesta ver, Marijin trg 2. 7743 9 na Loko 20. 7755-10 Naprodaj parcele: v tiozni ilol.m ia tk z gru j dom ob Bieiwešcvn cesti. > Šiški in v vhodnem delu od | 55 lir za kv. m naprej. — i Xa;ec Andrej. reaT.tetna pi \ suma. Tavčarievs ul. 1". 7730-20 . Hišo, enostanovam^ko, v Šiški, prodam; lahko se preuredi v dvostanovanisko. Naslov v ogl. odd. Jutra od 8—9 in od 1—3 7759-20 Parcelo vzamem v naiem za obdelovanje na dolenjski strani. Naslov v ogl. odd Jutra. 7740-20 Prašiča ca 50 kg težkega, za rejo, kupimo. Prednost ponudniki v bližini Ljub!)ane. Navedba cene in opis na naslov: Ferrum. Leon Stupica, Ljubljana, Gradišče 2. i « « &i f ^iS-c R g? a 5 ^ « s, ® c > c 53 S « S t § « a. > bc 2 2 u s Q = o 05 g W f * 1 •> i. S Skobelni stroj (Šeping) od 300 do 500 mm po možnosti z noži kupim, leše Bogo, Cesta na Loko št. 20. 7754-2» Kupim stružnico 1.50 m stružne dolžine s kompletnimi kolesi za enote rezati, plan-šeibo, ame-rikanska glava, vinkel, L-r.etna, po možnosti z noži. | c Se Bogo, Cesta na Loko it. 20. 7756-29 6871-27 Gosposko sobo kombinirano, moderno, naj-raiši s kavčem, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Moderno«. 7722-12 Kožnato rokavico sivo sem izgubila od Zavetišča Vič po Jeločnikovi do gostilne Fabian. Najditelja prosim, da jo odda v upravi Jutra. 7749-28 Suho sadjo p rod...l a Gospodarska zveza. Bleiweisova 29. 7634-33 Slamo dobite pri Gospodarski zvezi. Bleiweisova 29. 7632 33 sprejmem, ska c. 69. vajenca Horvat, Poljan-7751-44 ................ KUPUJTE edino pri naših OGLAŠEVALCIH! Umrl nam je naš dobri oče in stari oče IVAN ZAVAŠKIK v visoki starosti 87 let, previden s tolažili svete vere. Pogreb bo 12. maja 1943 ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Tržaška cesta 133, na pokopališče na Viču. Bog bodi dobrotljiv plačnik njegovi duši! Ljubljana, dne 11. maja 1943. RODBINA ZA VAŠ NIK , -„-• „ ■ "V: " ZAHVALA Vsem, ki so mi ob slovesu moje ljubljene žene. zlate mamice ZORE KOiEMINA roj. RAKGŠ izrekli svoje sožalje. jo spremili na poslednji poti. poklonili bra3no cvetje, moja iskrena zahvala. Maši zadušnici se bosta brali v petek, dne 14. maja t. 1. na Viču ob 7. uri in v soboto, dne 15. maja t. 1. v cerkvi Marijinega Oznanjenja ob 7. uri. LJUBLJANA, dne 11. maja 1943. Slavko Košenifta s sinčkom A. ALEXAJNUJ£lt: 37 0ZABUENI flPEW_ .ROMAN »Mogoče, kajti moj pogled na stvar ne more vsega pojasniti. A pustiva to. Iz pravkaršnje ugotovitve sledi, da je moral biti morilec nekdo, ki mu je Manhattan zaupal in število takih oseb je precej omejeno. če se ne motim, ste bili tudi vi n-jegov zaupnik?« »Seveda,« je potrdil Huntington. »Zaupal mi je brezpogojno.« »Vse to je postranske važnosti,« je Hearn malomarno dodal. »Mnogo važnejše pa je...« »Ne zamerite,« ga je prekinil Huntington, »kaj vam je zbudilo prepričanje, da je bil morilec Manhattanov zaupnik ?« »Muhe,« je mirnodušno odvrnil mali mož. »Kako? Muhe?« »Da, muhe, stvar je kakor na dlani!« je s prepričan i m glasom vzkliknil Hearn. »Vse muhe v Man-hattanovi hiši so poginile od dušijivega plina, in smrt jih je zaskočila nenadoma, tako da si niti niso utegnile poiskati zložnega prostorčka, kjer bi umrle. Obiežale so, kjer .ie katera bila, to je. neposredno pod okenskimi šipami. Ko bi bili prijatelj živali, bi morali vedeti...« Huntington se je odhrknil. in videti je bilo, da se ga polašča čedalje hujša nestrpnost; toda Hearn ni izpustil nitke razgovora. » ... bi razumeli, hočem reči, da se muhe ponoči drže v notranjščini prostorov, zjutraj pa, kakor hitro se zasvita dan v množicah pritisnejo proti svetlobi, to je, proti oknom. To pomeni, da Man- 1 hattan nikakor ni mogel biti umorjen pred tretjo uro. Tisti, ki je z njim prebil vso noč, je moral po tem takem uživati njegovo popolno zaupanje, drugače ...« »Razumem,« je rekel detektiv, »vaša izvajanja so zelo čudna, toda povsem logična.« »A vse to ni Bog si ga vedi kako važno« je sikromno oporekel Hearn. »Mnogo bolj resno je to, da ste mi med zasliševanjem gospoda Snyderja, ko sem poskusil z vami igro vprašanj in odgovorov, na vprašanje ,tajni predal' odgovorili .stenska ura'. In res je imel Manhattan v svoji veliki stenski uri tajni predal. Ne verjamem, da bi bil vedel zanj kdo drug razen njega samega in njegovega morilca... Kaj menite?« »Saj ste tudi vi vedeli zanj« je Huntington pod-smehljivo odvrnil. »Ali hočete s tem namigniti, da ste morilec?« Mali kapetan je zmajal z glavo: »Jaz nisem zmožen ubijati,« je mirno pojasnil. »Nekoč sem poskusil, pa se mi ni obneslo. Prva žaba, ki sem jo hotel končati, je živela še tri dni, ker nisem imel poguma da bi jo dotolkel. Ko bi se me bilo takrat posrečilo zmečkati tisto žabo, bi bil danes nemara velik zločinec in strah svojih bližnjih, tako pa sem le skromen in neškodljiv policijski uradnik... Zato me. da se vrneva k svojemu razgovoru, ni moči vzeti v pretres kot Manhattanovega morilca, tem manj, ker sem odkril tajni predal v stenski uri šele potem, ko ste me vi s svojim čudnim odgovorom opozorili nanj.« Huntington je jel z dolgimi koraki hoditi po delovni sobi sem ter tja.. Hearn ga je spremljal z očmi in se ni prav nič zavzel, ko je mahoma obstal pred njim. kakor da bi se bil za nekaj odločil. »Torej ste prepričani, da sem Manhattanov morilec?« je brez ovinkov vprašal zasebni detektiv. Njegov obraz je bil negiben, oči hladne in predirljive. »Trdno prepričan,« je s komaj slišnim glasom odvrnil Hearn. »Po tem takem bi bili na moč veseli, da me morete prijeti, če se ne bi bali, da bi moja aretacija marsikaj pokvarila!« »Uganili ste!« je Hearn prikimal. »Pokvarila bi mi dvoje: prvi? ne bi mogel potem nikoli več položiti roke na Wilkinsa, in drugič se bojim... evo, bojim se, da ne bi vaša aretacija stala Manhattana življenje.« Huntington je grozeče blisnil z očmi »Deniva torej, je počasi izpregovoril, »deniv&, da Manhattan še živi —« — pri tej besedi je odločno vzdignil glavo: »Ali pa imate res gotovost, da živi?« je vprašal. »Popolno gotovost!« je odgovoril kapetan takisto tiho kakor prej. 18. POGLAVJE »To sem si mislil že od prvega dne,« je Huntington prikimal. »Od trenutka, ko ste mi rekli, da se je morilec ubril, da si pa ni s klinčkorn ustavil kri.« »Vsak, kdor se ubrije seže po klinčku za ustavljanje krvi,« je pritrdil Hearn s takim glasom, kakor da se hoče opravičiti. »Mogoča je bila torej samo ena razlaga: ta, da ni bril sebe, ampak mrliča!« »Vsak, kdor se ubrije, seže po klinčku za ustav-hattan. Prvič je bil Manhattan že obrit, in drugič ni bilo razloga, zakaj bi ga bil hotel morilec obriti. Rekli ste...« »Nič drugega nisem rekel,« ga je prekinil kapetan s svojo običajno skromnostjo. »Samo prstne odtise sem si ogledal. Tako sem dognal, ne samo da mrtvec ni bil Manhattan, čigar odtise sem našel na raznih posodah in retortah, ampak tudi, da je izvršil dejanje neki Mehičan s črnimi brki, M je že nedavno prej hotel ubiti Manhattana in je s tem namenom streljal po njem.« »Točno,« je dejal Huntington. »Toda, ali vam po teh dognanjih ni prišlo na misel, da bi bil utegnil Manhattan v silobranu ubiti tistega človeka, nato pa bi se bil ustrašil posledic in pobegnil?« Urejuje; Davorin Ravljea - Izdaja za Konzorcij »Jutra«: Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran - Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič - Vsi v Ljubljani