Poštnina plačana v gotovini. Ljubljana, četrtek 5. julija 1934 Cena 2.— Din Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 8122, 3123, 3124. 3125. 3126. Iniseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. - Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica gt_ 11. — Teleton št- 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241. Med levo in desno Druga revolucija v Nemčiji, ki je bila v krvi zadušena, preden se je prav za prav rodila, je naravno razburila ves svet. Še vedno stojd v ospredju mednarodnega zanimanja, akoravno je Hitler s samozavestno gesto že proglasil njen konec. Kljub mnogoštevilnim vestem m komentarjem pa si še vedno m mogoče ustvariti jasne slike, kaj se je prav za prav zgodilo. Zlasti pravi izvor prevrata in vsega, kar je ž njim v zvezi, bo po vsej priliki ostal vsaj za zunanji svet nerešena zagone tka. Doeodki preteklih dna so vsemu svetu odkrili, da je bilo duševno poenotenje nemškega naroda v narodnem socializmu komaj več, kakor pobožna želja, da toliko slavi jena »Gieichschaltung« ni objela niti lastnih pristašev. 2e pred meseci so mcgii pozorni opazovalci slutiti, da gredo mnenja Adolfa Hitlerja in njegovega ožjega kroga na eni ter širokih mas njegovih radikalnih udarnikov na drugi strani daleč vsaksebi. To je bilo takrat, ko sta Hitler in Goring proglasila, da'je revolucije konec in da se ima zs'četi legalno življenje, takrat, ko je Hitler z diktatorsko kretnjo ustavil propagando za izvedbo socialnega programa in proglasil, da se v gospodarstvu ne smejo delati eksperimenti. Množice ^ v rjavih srajcah so se morale pokoriti, oci-vidno pa so težko prenašale izgubo svojih nad in pričakovanj in z mehkim pogledom gledale, kako so prevzeli vodstvo gospodarske in socialne politike možje velikega kapitala, težke industrije in ve-leagrarstva. Ni se čuditi, da so se že takrat mnogi čutili prevarane in prikrajšane. Hitlerjev zmagoslavni pohod na vrhunec politične moči je sionel na armadi riavih srajc. 2 njimi je obvladal ulico in strahoval vse svoje protivnike, pa tud' obvladal civilni in vojaški uradni aparat. Brez Rohmove rjave armade bi ne bao kancelarja Hitlerja. Toda moč, ki jo je iregularna vojska patrijskih pretonan-cev daia voditelju, je skrivala v sebi nevarnost za njega samega. Zbrati in^držati armado sklenjeno je bilo mogoče samo s tem, da se ie njenim množicam dala pravica in prilika izživljati vse instinkte, da zanje ni veljal zakon, da so se smeli čutiti kot privilegirana plast naroda, ne da bi se jim bilo treba bati kazni ali sploh kakršnihkoli posledic za samopašnost in samovoljnost. Na_ ljubo tem uniformiranim množicam se je moralo storiti in dovoliti marsikaj, kar revolucionarja Hitlerja ni motilo, kar pa je bilo za kancelarja Hitlerja nevšečno in kompromitujoče. Voditelj se je začel očividno čutiti jetnika lastnih čet in Je to jetništvo vedno težje prenašal. Iz želje, da se ga otrese, deloma pa gotovo tudi iz obupnega stanja državnih financ, se je rodil sklep o enomesečnem dopustu udarnikov kot prvi korak k njihovi likvidaciji. Odporu udarnikov so se postavili na čelo Rohm in drugi udarniški poveljniki. Tako je prišlo do sobotnega preloma. Na drugi strani pa je konzervativna struja vedno bolj dvigala glavo. Imela je z,a seboj gospodarsko in finančno moč in gotovo tudi zaslombo v okolici državnega prezidenta. Svojo posebno vlogo je imela redna vojska, ki je še vedno v rokah bivših cesarskih oficirjev, večinoma konservativnih aristokratov. Vsi ti krogi so s skrbjo gledali radikalizacijo hitier-jevskih širokih mas, v kateri so videli obnovo socialistične nevarnosti. Obupna gospodarska in finančna kriza, v katero je zašla Nemčija, je netila konservativni odpor. Ti krogi so sicer vedeli, da se Hitler sam nagiblje na desno stran, videli so pa ob enem tudi naraščanje radikalnega pokreta v udarniških vrstah in doživeli so široko zasnovano Gobbelsovo akcijo proti »kritikarstvom in boljševed-jiim rovarjem,« naperjeno pred vsem proti inteligenci in aristokracija. Ta propaganda je bila voda na mlin ekstremi-stov, strnila pa je ob enem desničarsko fronto. Papen je v Marburgu nastopil kot glasnik njenih zahtev. Adolf Hitler je bil postavljen med dva ognja in ni okleval. Z vso brutalnostjo je udaril na levico, ni se pa tudi ustavil pred desničarsko opozicijo. Brezplodno :bd bilo danes ugibati, ali in v čem je obstojala kaka zveza med levico in desnico, med Rohmom in Schleicherjem. Gotovo je, da med obema strujama ni moglo biti ničesar drugega skupnega, kakor negativni cilj: odstranitev »voditelja« in njegovega kroga. Hitlerjeva odločitev izgleda vsekakor kot korak na desno. Zdi se, da je požgal za seboj mostove, ki so ga vezali z radikalnimi voditelji in množicami. Kakor pa izgleda, tu di nima volje sprejeti v celoti konserva tivni program, kakor ga je manifestiral Papen. Vsekakor je značilna aretacija in smrt Papenovih sotrudnikov, če se pomisli, da je ostal trdno na svojem mestu bojevnik proti »konservativni reakciji« Gobbels. Z zahtevanimi osebnimi in političnimi svoboščinami se menda Hitler ju in Goringu prav nič ne mudi. Prezreti se pa ne sme, da se je HitleT podal v veliko odvisnost vojske in gene-ralitete, ki je poslej poleg Goringove policije glavna opora njegove diktature. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126 Mariboi Gosposka ulica 11. Telefon 6t. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. PRED PREOSNOVO HITLERJEVE VLADE VoiaškI krogi vedno bolj uveljavljajo svoj vpliv - Položaj v Nemčiji še ni razčiščen Pariz, 4. julija, n. Iz Nemčije prihajajo še vedno zelo protislovne vesti, tako da si ni mogoče ustvariti kdo je prav za prav gospodar v Nemčiji, Hitler ali vojska. Vlada je imela včeraj dolgotrajno šeio, o kateri pa je bil izdan samo kratek komurrike. Po informacijah parskth listov se zdi, da je Hitler samo še formalni kancelar, v resnici pa je že zavladala vojaška diktatura. Brez vednosti m odobritve vojske ne sme Hitler mcesar več storiti Vse kaže, da je hiJerjev.ka revolucija s protirevolucijo napadalnih oddelkov končana. Najboi; nejasna je vloga in položaj podkancelarja Papena, o katerem bt širijo najbo i protislovne vesti. Na t ni strar* trdijo, da je odstopil in da nočt več sodelo-ati s Hitlerjem, na drugi strani pa zatrjujejo, da je Hitler sicer zahteval njegovo ostavko, da pa se je Papen, naslanjajoč se na zaupanje Hindenburga, njegovi zahtevi uprl.^ Nekateri celo mislijo, da je Papen moz bodočnosti. Vsekakor je trenutno Papen najbolj temna točka poslednjih dogod-kov. Agence Havas poroča iz Berlina, da je nadaljnji obstanek podkancelarja Papena v vladi predvsem odvisen od predsednika republike Hindenburga, čigar zaupanje še vedno uživa. Ako Hitler s svojo zahtevo po izločitvi Papena ne bo uspel, bo njegov položaj zelo omajan, nasprotno pa bd se s tem položaj Papena zelo učvrstiL V nekaterih političnih krogih smatrajo. da ie prav za prav že uvedena vojaška diktatura. Vojska je sicer nastopila pri zadnjih dogodkih, toda ne zato, da bi rešila Hitlerja, marveč, da prepreči državljansko vojno in prelivanje krvi. Sedai je trdno odločena, da napravi konec Hitlerjevi samovladi in poseže v razvoj dogodkov, da se v Nemčiji čimprej vrnejo normalne razmere Berlin, 4. julija, g. Hitler je na obisku v Neudecku skušal prepričati predsednika Hindenburga o umestnosti rekonstrukcije vlade. Izstop Papena iz vlade se pričakuje vsak čas. Njegov naslednik bo najbrže Goring. Razen tega se pričakuje še druga važna iz-prememba v vladi, in sicer ostavka državnega finančnega ministra grofa Schwenna Crossigkha, ki ne soglaša z zadnjim razvojem dogodkov in ga razen tega sili k odstopu tudi težaven finančni položaj države. Končno je zelo verjetno, da bo odstopil tudi državni gospodarski minister Schmitz. Njegovo ostavko bodo utemeljili z boleznijo, toda pravi vzrok je prav tako brezupen gospodarski položaj Nemčije in pa vedno večje težave s preskrbo sirovin. UTadno objavljajo, da je pruski ministrski predsednik Goring imenovan za državnega gozdarskega ministra, čigar resor bo opravljal poleg svojih dosedanjih poslov. Hindenburgova odkupnina za rešitev Papena Pariz, 4. julija, g. V zvezi z brzojavnim" čestitkami, ki jih je Hindenbung poslal Hitlerju in Goringu. krožijo razne govorice. Z veliko trdovratnostjo zatrjujejo v tukajšnjih političnih krogih, da sta bili obe brzojavki državnega predsednika odkup-m.ina za izpustitev podkancelarja Papena na svobodo. Pri tem naglašajo, da so le Tedki listi beležili vest o kratkem obisku državnega kancelaTja Hitlerja na gradu iNeudecku, dočim jih je ostali tisk zamolčal, in da je bil podkancelar Papen edini, ki je bil po razmeroma zelo kratkem času izpuščen iz pritvora. Brez dvoma aretacija Papena ni bila izvršena brez Hitlerjevega znanja in prav tako ni verjetno, da bi se bil dal Hitler zavesti do tega ukrepa samo iz varnostnih razlogov. Zato preostaia-ta samo dve možnosti: da je hotel Hitler prijeti svojega podkancelarja kot talca, ah -pa da je imel dejansko razloge za sum-■ničenja proti njemu. Poslednja možnost je precej neverjetna, ker bi se sicer ti razlogi ne sesuli že po prvem kratkem zaslišanju Papena. žave, ker kaže vse, da se takšni poizkusi ne bodo več ponovili. Dušeče ozračje je razčistila nev hta in strela je udarila ravno o pravem času. »Munchner Neueste Nachricliten« pravijo. da je narodno-socialistična vlada z one-mogočenjc-m 'boljševizma v Nemčiji napravila neprecenljivo uslugo vsemu zapadne-mu svetu. Prav tako je te dni Nemčija napravica evropskim državam dragoceno uslugo, ko je z revolucionarnimi sredstvi zadušila drugo revolucijo. Drugi Hsti pravijo, da so izdajalci 30. junija zbudili v svetu upanja, zgrajena na nemški nesložnosti, toda Hitler je o pravem času posegel vmes in danes stoji Nemč ja kakor en sam mož za svojim voditeljem. Svet se bo moral navaditi, da bo vnovič videl v čvrsti r0J*iciH Hitlerja čini-telja svetovne politike, 300 ustreljenih Berlin, 4. julija, d. Kakor ee doznava, je bilo v kadetnici v Lichterfekki izvršenih 24 justifikacij z ustrelitvijo- Med žrtvami, ki so bile ustreljene v Berlini, se nahaja tudi prejšnji adj/utant bivšega prestolonaslednika polkovnik Miildner. Po nekaterih vesteh sla bila usmrčena tudi bivši državni minister Treviranus in saški ministrski predsednik Manfred Kil-linger, ki je bil obdolžen zarotniškega sodelovanja z Rohmom. V zvezi s Killinger-jevo afero je bilo aretiranih pet saških in srednjenemških policijskih predsednikov. Curih, 4. julija, n. Tu računajo, da so doslej ubili v Nemčiji najmanj 300 ljiutdi, v koncentracijska taborišča pa eo jih spravili okoli 3000. Hitler potrt Pariz, 4. julija, g. Po diplomatskih informacijah iz Berlina so na Hitlerja dogodki zadnjih dni zelo vplivali. Osebe, ki so v toTek govorile ž njim. pripovedujejo, da je zelo potrt. Zdravniki so mu nasve-tovali, naj bi odšel na oddih, ker kaže po sobotnih nočnih dogodkih močno duševno depresijo. Ožjo okolico kancelarja so zunanji simptomi te duševne depresije zelo potrli. Bivši prestolonaslednik izgnan iz Nemčije Amsterdam, 4. julija, p. Tukajšnji listi poročajo iz Doorna, da je prispel tjakaj z letalom iz Berlina bivši nemški prestolonaslednik. Obvestil je svojega očeta, bivšega nemškega cesarja. da so ga izgnali iz Nemčije, ter mu ie podrobno poročal o zadnjih dogodkih. Prestolonaslednik namerava ostati nekaj časa v Doornu in počakati na nadaljnji razvoj dogodkov Berlin, 4. julija, n. V vladnih krogih potrjujejo vesti o izgonu bivšega nemškega prestolonaslednika. Proglas upornikov Pariz, 4. julija, n. »Echo de Pariš« poroča, da je po vsej Nemčiji razširjen proglas ' revolucionarjev, ki naglasa med drugim: Naši voditelji so bili sicer na brutalen način ubiti, toda naša akcija gre dalje. Na mesto ubitih voditeljev so stopili ljudje, ki prav tako odločno odklanjajo Hitlerjev nasilniški režim, ki se je docela udinjal veleindustrijcem in velekapitalu ter preganja dela\'ce. Mi ne bomo mirovali dokler ne strmoglavimo reakcionarnega nasilnika in njegovega režima. Naša zmaga se bliža in ni več daleč. Ne dajte sa ustrahovati in vztrajajte do konca! Gospodarske represalije proti inozemstvu Nemčija grozi vsem državam, ki - m « _ __ ___• blagovni in plačilni promet, s protiukrepi Narodna skupščina Izprememba zakona o volilnih imenikih — Danes pride v razpravo zakon o mestnih občinah Berlin, 4. julija, d. Na včerajšnji seji državne vlade je bik poleg zakona, s katerim se proglašajo ukrepi, izvedeni od 30. junija do 2. julija za udušitev veleizdajni-ških načrtov, kot pTavnoveljavni v silobra-nu države, sprejeta tudi izprememba zakona za zaščito enotnosti stranke in države, po kateri ni treba več, da bi bil vodja štaba napadalnih oddelkov član državne vlade. Vlada je nadalje odobrila se celo vrsto zakonskih načrtov, med njimi zakon o uporabi gospodarskih represalij proti inozemstvu. Kakor pravi oficielni komunike, je postal ta zakon potreben zaradi zagroženih prisilnih ukrepov inozemstva v blagovnem in plačilnem prometu z Nemčijo. Po tem zakonu ima pristojni minister pooblastilo, da ukrene nemudoma vse potrebno za obrambo nemških gospodarskih interesov. Istemu namenu ima služiti tudi novi pooblastilni zakon za prehodno izpremembo carin. Poseben zakon proglaša akademijo za nemško pravo za javno državno korporaci-jo. Odobren je bil tudi zakon o izpremem-bi volilnega reda, po katerem se izpopolnjujejo določbe o državnem volilnem zakonu glede izgube poslanskega mandata in postopanja pri vpoklicanju namestnikov na ta način, da izgubi poslanec svoj mandat, če izstopi iz državnozborske frakcije na-rodno-socialistične stranke, ali pa je iz nje izključen. Določitev namestnikov se prepušča vodji državnozborske frakcije, ki pri tem ni vezan niti na meje volilnih okrajev, niti na vrstni red kandidatov na volilnih listah. Komunike o včerajšnji seji vlade našteva še celo vrsto drugih zakonov, ki so bili odobreni na njej, med drugimi novi lovski zakon, zakon o prepovedi javnih zbirk, zakon o pobijanju papagajske bolezni itd. Beograd, 4. julija, p. Narodna skupščina je imela dopoldne sejo, na kateri je odobrila zakon o osnovanju sreza Suibotica in zakon o isipremembi volilnih imenikov za mestne občine. Pred prehodom na dnevni red je predsednik dr. Kumanudi sporočil, da je prosvetni minister predložil skupščini nujni zakonski predlog o muzejih. Skupščina je nujnost sprejela in izvolila poseben odbor, da zakon takoj prouči. V odboru sta med drugimi narodna poslanca dr. Pivko in dr. Vošnjak. Dalje je predsednik sporočil, da je senat vrnil Narodni skupščini v ponovno razpravo zakon o nespornem postopku in uvodni zakon, ki ga je senat v nekaterih točkah spremenil. Zunanji minister je predložil Narodni skupščini mednarodno konvencijo o vodnem režimu na Du-navu, ki je bila sklenjena in podpisana v Parizu 27. maja 1932 med Jugoslavijo, Avstrijo, Madžarsko, Rumuinijo in Češkoslovaško. _ . Po prehodu na dnevni red je narodni poslanec dr. ivandekič podal najprej poročilo o predlogu zakona glede osnovanja sreza Subotica. Notranji minister je pojasnil, da je ta izprememba postala potrebna zaradi novega zakona o mestnih občinah. Subotica je po številu prebivalstva tretje največje mesto v državi, pa je imela samo policijskega komisarja. Zato je nujno potrebno, da dobi samostojen srez. Skupščina je po pojasnilih ministra zakon brez debate odobrila. Sledila je razprava 0 izipremembi zakona o volilnih imenikih za mestne občine. Po poročilu narodnega poslanca dr. Ivandeki-ča je notranji minister g. 2ika Lazič utemeljil ta zakon, navajajoč, da stremi za tem, da se pritegnejo k sodelovanju v občinskih zadevah naših mest predvsem oni ljiudje, ki so po daljšem bivanju v občini bolj zainteresirani na občinskih zadevah. Zato se s tem zakonom podaljšuje rok bivanja v občini za pridobitev volilne pravice. Ta zakon pa je bil potreben tudi zaradi tega, da se izognemo izpremembi vo-vilnih imenikov za skupščinske volitve, kar bi bilo združeno z večjimi stroški. Narodna skupščina je nato zakonski predlog brez debate odobrila. Seja je bila nato zaključena. Prihodnja seja bo jutri dopoldne. Na dnevnem redu je zakon o mestnih občinah. Likvidacija rjave vojske člane narodno socialističnih napadalnih oddelkov že pošiljajo domov Zakon o muzejih Enotna organizacija muzejev — Muzejsko osobje — Muzejski svet — Zaščita starin in spomenikov Berlin, 4. julija, n. Največjo skrb povzročajo sedaj vladi hitlerjevski napadalni oddelki. Vlada iih je poslala na dopust, toda po večin] so se uprli. Zato je bil danes izdan nov zelo strog nalog, da se morajo pripadniki napadalnih oddelkov takoj poslati domov. Vsem je prepovedana nošnja orožja in uniform. Uniforme smejo do nadaljnjega nositi, kadar so v službi, samo poveiiniki čet, bataljonov in polkov. Vse kaže, da hoče vlada docela likvidirati Hitlerjevo »rjavo vojsko« in jo predvsem očistiti vseh nezanesljivih elementov. Novi načelnik generalnega štaba napadalnih oddelkov Lutze je danes po vsem Berlinu dal nalepiti 12 zapovedi, ki jih je državni, kancelar Adolf Hitler izdal v soboto. Na lepakih so s posebno velikimi črkami natisnjene besede »zahtevam«, »zapovedujem« in »prepovedujem«. Berlinske ulice kažejo tudi danes popol- ---1 ■--■'' ■ - '■■ Vojska se svojega pomena tudi zaveda in je že odidala svoj votlim. Generali so desavuirali pivo izjavo vojnega ministra Blomberga in dali spoznati, da niso brezpogojni Hitlerjevi oprode.. Udarne čete se bodo po službenih izjavah reorganizirale, vendar menda nikdo ne dvomi, da to ne bo več fanatično navdušena in si*-, po vdana armada, s katero je delal voditelj čudeže. Strah in vsiljena disciplina ne bosta mogla vzpostaviti stare nepremagljive vezi. Kako daleč in kako globoko sega nezadovoljstvo in razkroj, je težko soditi, več ko verjetno pa je, da z usmrtitvijo desetin ali stotin upornih voditeljev duh množic ni ozdravljen. Razkol med desnico in levico je tu in noma normalno sliko, le policijskih stražnikov je več kakor sicer. Zato pa zbuja pozornost, da ni nikjer več videti rjavih uniform, ki so zadnji dve leti tvorile eno izmed najbistvenejših značilnosti prestol-niških ulic. Občinstvo se je osvestilo od strahu in razburjenja, k] so ga napravili sobotni dogodki, in šele zdaj začenja ži-vahneje komentirati nastali preobrat Posebno mnogo govore o številu ustreljenih, o čemer še vedno krožijo vse mogoče fantastične in pretirane verzije. V svojih komentarjih o sobotnih dogodkih naglašajo listi, da je Hitler bolj ko kdajkoli prej mož nemškega naroda, ki se zaveda, da dela zanj. E-ssenski »General-Anzeiger« piše: Nemško ljudstvo ima tenak čut za notranje dogodke, ki so dostikrat dali povoda za nezaupanje in skrbi, danes pa ni več tako. Zato se vrača nemški narod z zaupanjem nazaj na delo za obnovo dr- ni mogel biti izravnan v eni sami noči. Pozicija Adolfa Hitlerja, ki stoji v sredi med obema taboroma, je vsekakor kočljiva in ni lahko verjeti, da bo mogel za naprej tako samostojno in neomejeno vladati, kakor doslej. Desnica bo, po dogodkih okrepljena, vztrajala v svoji smeri, za opozicijo na levi pa stoji možnost zveze z onimi proletarskimi elementi, katere je režim sicer izločil iz i>oliti*-nega življenja, a jih ni niti pridobil niti spreobrnil. Drugi revoluciji utegne slediti tretja in m gotovo, ali bo njen izid za voditelja in režim tako relativno ugoden kakor oni zadnjih dni. Kajti vse k?-že, da je tudi konservativna desnic« pripravljena in čaka na svoj čas. Beograd, 4. julija, p. Z zakonom o mu-zeiih ki ga je danes prosvetni minister dr Šumenkovič predložil Narodni skupščini bo izenačena zakonodaja o muzejih, Ki je'bila doslej v raznih področjih države različna, kar je zelo oviralo normalni razvoj in napredek muzejev. Zakon pa jc narekovala tudi potreba, da se naši muzeji organizirajo po modernih načetih m po zgledu drugih evropskih muzejev, upoštevajoč pri tem naše nacionalne in kulturne interese. Naša država, ki je tako bogata na starinah in zgodovinskih spomenikih, postaja vedno bolj upoštevana v pogodu tujskega prometa in je zato treba zbrati in čuvati zgodovinske spomenike ne samo za nas neao za ves kulturni in znanstveni svet. Po določbah tega zakona bodo osnovani, v kolikor še ne obstojajo, državni muzeji v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Splitu in Skopi ju. Njihova naloga je, da zbirajo, čuvajo in znanstveno obdelajo kulturno zgodovinske in prirodne spomenike ter s tem vzgojno vplivajo na narod. Področje vsakega posameznega muzeja bo določil s posebno uredbo prosvetni minister po zaslišanju muzejskega sveta. V Beogradu se bosta združila dosedanji zgo-dovinsko-umetnostni muzej in muzej sodobne umetnosti v državni muzej pod imenom Kraljevski muzej v Beogradu ki bo pod pokroviteljstvom člana kraljevskega doma, ki ga imenuje z ukazom Nj. Vel. kralj. Muzeji se bodo vzdrževali iz sredstev državnega proračuna. Lahko pa imajo tudi svoje posebne fonde, v katere se stekajo darila, ustanove, dohodki od vstopnine itd. vendar pa so tudi ti fondi pod državno upravo. ... Vprašanje muzejskega osobia je urejeno tako. da ohranijo sedanji nameščenci svoja dosedanja mesta. Na novo se uvedejo kategorije pomočnika kustosa in muzejskih tajnikov Iz vrst pomočnikov kustosov se bodo v bodoče izbirali unr«vniki muzeiev Kvalificirani muzejski tainik* so potrebni za vodstvo administrativnih poslov. Za di- rektorje in kustose muzejev se zahteva višja šolska izobrazba. S tem se hoče doseči, da bodo direktorji muzejev in kustosi na višini, kakor jo neobhodno "zahteva važnost muzejske ustanove. Poleg doktorata se zahteva najmanj pet let muzejske službe. Muzeji niso samo ustanova za čuvanje muzejskih objektov, marveč morajo postati važna znanstvena ustanova, ki bo znanstveno obdelala bogato gradivo starin itd. Zato je za direktorje in kustose muzejev predpisana kvalifikacija, enaka kvalifikaciji univerzitetnih profesorjev, a soraz merno se jim tudi poviša čin. Direktorji muzejev lahko napredujejo do II/l. kustosi pa, ki bodo imeli čin univerzitetnega docenta, bodo razporejeni od VI do IJI/2. Kustosi morajo imeti državni strokovni izpit in najmanj šest let državne službe, od tega najmanj 3 leta muzejske službe. Poleg državnih muzejev so po zakonskem predlogu predvideni tudi nedržavni, lokal-n" muzeji in imenovanje državnih in lokalnih konserva tor je v, ki bodo skrbeli za zaščito in raziskovanje starin in spomenikov po lokalnih potrebah in prilikah. Zakon ureja tudi vprašanje kupovanja muzejskih objektov in starin, vprašanje prodaje in zamenjave z drugimi muzeji, da se na ta način preprečijo tihotapstvo in druge zlorabe, zaradi katerih je izginilo iz naše države že nešteto starinskih vrednosti. Obenem ureja zakon tudi vprašanje muzeiskih publikacij. Velike važnosti je ustanovitev muzejskega sveta, ki bo posvetovalni organ prosvetnega ministra. Muzejski svet bo dajal svoje strokovno mnenje v vseh vprašanjih, na katere se nanaša ta zakon, bilo po lastni iniciativi, bilo po zahtevi ministrstva. Prehodne določbe določajo, da ohranijo sedanji muzejski uslužbenci svoj dosedanji položaj in prejemke, tudi če nimajo predpisane kvalifikacije, napredujejo pa po uradn;5kem zakonu vse tako dolgo, dokler ne izpolnijo nogojev, ki so določeni s tem zakonom Obupna borba rudarjev Gladovna stavka se je razširila na vse revirje TPD Pridružili so se ji tudi uradniki in poduradniki ter vsi drugi uslužbenci družbe — Odločitev pade danes na pogajanjih pri ravnateljstvu TPD v Ljubljani Trbovlje, 4. julija. Ko sem v Zagorju stopil iz viaka, sem precej začutil atmosfero, ki vlada te dni v trboveljskih revirjih. V avtobusu je bilo nekaj trgovcev jn obrtnikov in vsi so razpravljali o gladovni stavk:, ki so jo pričeli rudarji. V Toplicah je pred vhodom v fco-tredeš-ki rov stala skupina žen, mladih ljudi in otrok, okrog separae je in po tiru male rudniške železnice so postajal] stavkajoč: rudarji V kratkem je ime! človek podobo o dogodku, .kakršnega Ss ni videla Srednja Evropa: Gladovna stavka rudarjev. V tej akciji so kakor en mož solidarni vsi: Žagorjani, Trboveljčani, Hrastničani, rudarski delavci, nameščenej, uradniki, trgovci, obrtniki, vse prebivalstvo rudniških revirjev. To enotnost je najbolj nazorno demonstriral zadnji trboveljski shod, na katerem se je zbralo okrog 8000 ljudi vseh slojev rz v-seh treh črnih dolin. In kakor na tem shodu, so danes v štrajku vsi delavci, nameščenci obrtniki in trgovci enotni v svoji volji, da preprečijo novo znižanje prejemkov in uničenje kategorij. Kar je bilo v zadnjih letih mezdnih in socialnih gibanj rudarjev, zmerom so šli delavci poraženi iz borbe. Danes je položaj postavljen na ostrino noža. Rudarji so prepričani, da bi bila njihova eksistenca uničena in zdrobljena, če TPD uveljavi svoje zahteve-Odtod tudi njnhova odločitev, da gredo na »numare« in počakajo tam brez dela in brez jela poslednje odločitve o svoji usodi: ali naj žive ali umro. Sklep o gladovni stavki ni prišel od nobene instance. Izmislili so si jo delavci sami. To najbolj živo prikazuje način, kako so jo pričeli. Ob dveh se izmenjata v rudniku dopoldanska in popoldanska partija. V hrastniškem in kotredeškem revirju v Zagorju se včeraj popoldne delavci niso vrnili iz rovov. Kakor blisk je vest o tem preletela hribe, ki ločijo vse tri doline, in drug za drugim so se revirji priključili štrajku. Ob šestih so se snoči vrnili v rov radarji kisovškega revirja, ki so ob dveh prišli .1 jame in so izvedeli doma, da njihovi tovariši v Hrastniku m Kotredežu že štrajkaio. Ob desetih zvečer so se jim pridružili rudarji na Ojstre-m in v skoraj vseh trboveljskih obratih. V Agnezu in na Dobrni, kier ni nočnega šihta, so se delavci davi pridružili ostalim. Danes dopoldne so bili že vsi obrati od Kisovca do Hrastnika v gladovnem štrajku. Ob vhodih v rove se zbirajo množice otrok in žensk kakor ob česu velikih jamskih katastrof. Štrajk, ki ga je v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku pod vzelo okrog 4000 rudarjev, je dal tem dolinam pečat pritajenega, grozečega miru. Otroci, ki so včeraj, kakor po navadi, jrričakovali svojih očetov iz jam, n:so mogrli rarameti, zakaj jih ni. Po kolonijah, po hišah, po bednih rudarskih kvar-tirjih se razlega njihov jok, ki ga matere zaman skušajo uteš:ti. Napeti položaj, v katerem se nahajajo •revirji, neprestano poraja kakšne pretirane, prenapete vesti, k: gredo potem kakor leteči ogenj od ust do ust, iz doline v dolino. Ljudje si pripovedujejo, da so delavci tega ali onega direktorja, ki je prišel Ln-spcirat jame. pridržali in ga ne puste več \i rudnika. Drugi spet vedo povedati, da je rudniški kenzum zaprt m ne izdaja več živil. Resnica pa je samo, da se položaj od ure do ure bolj poostruje. V teku dopoldneva •se je vršila seja rudniških nameščencev, na kateri ie "bilo sklenjeno, da ss tudi ti pr.družijo akciji delavcev. Tehnično osebje, pazniki in jamski nameščenci so se že od vsega početka solidarizirali z delavstvom. Opoldne pa je tirdi vse administrativno osebje ostalo v pisarnah s sklepom, da ne zapusti svojega delovnega mesta, dokler rudarji ne pridejo iz jam. V teku »opoldneva se je vršla še seja zastopstva višjega uradništva, ki je sklepalo v tem smislu, da se tudi višje tehnično in upravno u-radništvo priključi štrajku. Prav ta široka solidarnost, kakršne še ni bilo pri nobeni akciji, daje prebivalstvu mnogo upanja, da bodo rudarji uspeli v svoji obrambi. Opoldne je prispela še vest, da so tudi delavci trboveljske cementarne, ki je rudniško podjetje in .ki je še delala doslej, ustavili obrat s sklepom, da počakajo odločitve generalne d'rekcije TPD. Razmere v rudniških revirjih torej zavise povsem samo od rezultata razprave, ki se bo jutri dopoldne vršila pri ravnateljstvu TPD v Ljubljani. Delavci bodo v jamah in na svojih Obratih čakali sporočila, ki jim ga prineso njihovi zaupniki iz Ljubljane, nakar bode sklepali o svojih nadaljnjih ukrepih. Za zdaj so v obratu samo kompresorji, k; skrbijo za svež zrak v jamah, električna centrala in vodne črpalke. Prav tako obratuje tudi železnica med Vodami in kolodvorom, ki prevaža material za cementarno. Izmed zračnih železnic vozi samo še proga iz Hauckovega kamnoloma. Bagerii in lokomotive v Agnezu in na Dobrni so kurjeni, kolikor je nujno treba. Sicer pa vlada po vseh revirjih od Kisovca do Hrastnika smrtna tišina. V Trbovljah Trbovlje, 4. Julija. Gladovni stavki, ki se je včeraj opoldne pričela v dveh rudnikih v Hrastniku in Zagorju, so se tekom včerajšnjega večera pridružili tudi vsi ostali rudniki, zlasti tudi oni v trboveljski kotlini. Partija za partijo rudarjev, k! je odhajala na delo v rove, se n! več vrnila. Vsi so ostali pod zemljo 1n sklenili, da ostanejo tam in ne sprejmejo v sebe nobene hrane, dokler TPD ne prekliče svojih ukrepov. V rudar. skih stanovanjih in pred vhodih v rove so se odigravali pretresljivi prizori, ko so se rudarji poslavljali od svojcev, kakor da se ne bodo nikdar več videli. Tekcan današnjega dneva so se rudarjem pridružili tudi rokodelci in drugi delavci TPD, ki niso zaposleni v rovih. Tudi oni ne delajo in ne jedo več. Delavstvo je vzorno disciplinirano. Red in mir se ne kalita nikjer. Vsi pričakujejo odločitve. Ki bo padla Jutri na konferenci med zastopnik.; delavstva in trboveljske družbe v Ljubljani. Delavstvo trdno veruje, da bodo državne oblasti energično intervenirale, in se zavzele za življenjske delavske interese. Vse prebivalstvo simpa-tizira z delavskimi napori. Organizacije JNS se zatrdil, da dela fcr. banska uprava z vso vnemo na tem, da se rudarjem ne bo delala krivica. Jutri zborujejo v Ljubljani predstavniki rudarskega akcijskega odbora in obla s te v in tudi zagorska občina bo poslala svojega zastopnika. Potolažene so se po tem pojasnilu odpravile žene proti svojim domovom- Ves mrtev je dan v zagorski dolini. Motorji in stroji so ustavljeni. Poleg delavnic zunaj se molče zbirajo delavci in čakajo, kdaj bo TPD sporočila, da je preklicala napoved redukcije prejemkov. Mnogo se govori o tem, da je sinoči bila v Kisovcu rudarjem ponudena hrana, a so jo odklonili. Isto so storili danes, zjutraj. Obrtniki 'm trgovci so danes «borovall ln so zaprli svoje obratovalnice. Vse prebivalstvo je na strani radarskih družin. Rudniški nameščenci Trbovlje, 4. julija. Poleg rudarjev so zadnji ukrepi TPD hudo zadeli tudi rudniške nameščence, zlasti nižje. »Jutro« je že poročalo, kako se je družba odločila znižati prejemke tudi njim. Nameščenci, ki so v polni meri solidarni z rudarji, so imeli polnoštevilno obiskano zborovanje, na katerem so sklenili poslati banski upravi ln ravnateljstvu TPD spomenici o svojem položaju. Spomenici navajata med drugim: Rudarski nameščenci eo v sedanji krizi že trikrat utrpeli redukcije svojih prejemkov. Tudi stalež osobja samega je bil zmanjšan za okrog 80 oseb, tako da že uslužbeni nameščenci ne morejo v zakonitem delovnem času obvladati svojega dela, za nadure pa nč dobijo nikake odškodnine več. Hudo so nameščenci udarjeni tudi z znižanjem deputatov premoga. Novi depu-tati so nezadostni, tako da bodo nameščenci trpeli še na pomanjkanju kuriva. Upravičeno opozarjajo nameščenci v svojih spomenicah, da so bili vedno steber in jedro vsega narodnega, kulturnega in humanitarnega dela v revirjih. S svojim delom in s težkimi gmotnimi žrtvami so mnogo pripomogli k pomirjenju na črnem ozemlju. Vršili so s tem eminentno državno in nacionalno nalogo in največ pripomogli, da se je delavstvo preusmerilo iz nekdanjega negativnega v pozitivni državotvorni pravec. Znižanje prejemkov, ki bo nameščencem onemogočilo nadaljevanje tega važnega javnega delovanja, zato ne pomenja le udarca nameščencem, temveč tudi hud udarec za nacionalne in državne interese v revirjih. Razumljivo je zato, da nacionalna, kulturna in socialna društva upravičeno pričakujejo, da se bodo za nje nudijo nameščencem, kakor vsemu delavstvu, vso svojo pomoč. Nameščenci pa z vso energijo zavzele tudi državne oblasti. 9,Slovenčeva" blamaža Neprevidno in neumno bahanje z ravno linijo pri poročanju o hitlerjevski Nemčiji in o dogodkih v njej Zaupnica dr. Benešu Praga, 4. julija wk. Danes je poslanska zbornica po zaključeni debati o ekspozeju zunanjega ministra izrekla dr. Bcnošu med splošnim odobravanjem koalicijskih poslancev zaupnico. Za Ncmce je govoril nazadnje zastopnik zveze malih posestnikov podpredsednik poslanske zbornice Zierhut, ki je izrazil zadovoljstvo, ker stremi zunanja politika dr. Beneša za tem, da bi ustvarila državi s pogodbami ustrezajočo pozicijo. Mi se identificiramo, je izvajal Zierhut, s češkoslovaško državo in smo pripravljeni v sporih braniti vsako ped naše zemlje Med živahnim odobravanjem čeških in nemških poslancev Je izjavil govornik dalje, da bo zbornica vztrajala na nedotakljivosti države rn demokrajaciji. če bo sklenjena vzhodna pogodba, l>o našla Češkoslovaška v Rusiji važnega garanta njene samostojnosti. Govornik Je nato poudarjal pošteno prizadevanje zunanjega ministra za mir in naglasil, da mu je zbornica hvaležna, ker se drži demokracije in celotne državne koalicije. Naša sokolska tekmovalna vrsta v Opavi Opava, 2. julija. Na pokrajinskih zletih češkoslovaškega Sokolstva v Opavi in Ustju je zastopala Savez SKJ kot oficielna delegacija vrsta izbranih tekmovalcev, ki so jo tvorili: Mirko Forte, Jože Vadnov, Janko PrLstov, Pero Vukičevič, Ivan Ivančevič in J ura j Budja. Eksipedicijo je vodil savezni podna-čelnik g. Josip Jeras, ki mu je bil pride-ljen kot poročevalec g. Janez Poharc. 2e na češkoslovaški meji v Bfeclavi so češkoslovaški Sokoli in številno občinstvo navdušeno pozdravili jiugoslovenske sokol-ske tekmovalce, jih pogostili in obdarili s cvetjem. Na vseh nadalnjih postajali, kjer se je ustavljal brzovlak, so čakale ju-goslovenake Sokole trume Sokolov, v Pre-rovu pa jim je prišel nasproti senator Hav-ranek in jih pozdravil v imenu zletnega od- ^Naravnost veličasten Je bil sprejem v Opavi. Na peronu je bil zbran ves opavsSd Sokol s starosto prof. Novakom na čelu, pred kolodvorom pa je čakala tisočglava množica, ki je sprejela Jugoslovenske Sokole z nepopisnim entuziazmom. Zlet sam je uspel nad vse sijajno in je znova pokazal organizatorne in telovadne spretnosti bratov Cehoslovakov, njihovo izredno požrtvovalnost in zgledno disciplino. Krona vsega izleta pa je bil vsekakor nastop jugoslovenslke vrste, ki je dosegla višek aplavzov. Jugoslovenski Sokoli so bili kljub deževnemu nalivu sijajno razpoloženi. Naravnost briljirali so na krogih, a na drogu so zadivili gledalce. Desettisočglava množica je bila fascinirana in je neprestano dajala dušika svojemu navdušenju. Sploh so bili Jugoslovenski Sokoli ves čas, kjenkoli so s« pojavili, predmet izredne bratske pažnje; po nastopu, ki so mu prisostvovali tudi .predsednik vlade Maly-petr vojni minister Bradač, generaliteta ln mnogi drugI odličotki, pa so jih naravnost oboževali. Ves Čas svojega bivanja ▼ Opavi je bila delegacija Jugosloveoskih Sokolov gost Sokola v Opavi in je bila povabljena na Številne prireditve, ki so se vi^ile v zletnih dneh. Prepričan sem, da bodo želi enake uspehe tudi v Ustju. J. P. Huda nesreča kolesarja Jezica, 4. julija. Včeraj proti večeru je padel s kolesa 17ktni kleparski učenec Rudi Omladic iz Male vasi tako nesrečno, da je moral v bolnico. Na cesti vštric Stimovega kopališča sta trčila z nasproti vozečim Mirom Dovičem. ki ie odletel kake tri metre daleč m obležal v travi. Omladič je imel na pedalih vezale, pripete s pasom Ker torej ni imel prostih nog, je priletel z vso silo na glavo ob trdo cesto. Nezavestnega m vsega krvavega so prinesli v bližnjo Pal-serjevo hišo, kjer so mu nudili prvo pomoč. S poste pozvani reševalni avto je bil hitro na mestu. Omladič se je med tem zavedel in obupno tarnal o bolečinah v glavi in v prsih. Začel je tudi bruhati. Med prevozom v bolnico je »pet omedlel m prišel v bolnici k ziavesti šele ob 4. zjutraj. Mladi ponesrečenec ima močno pretresene možgane in verjetno tudi hude notranje poškodbe ~ Naročite — čltajte „LJUBLJANSKI ZVON" V Kopitarjevi ulici imajo pri piirejevv nju političnih vesti navado, da zadeve, ki se v ničemer ne tičejo naše domače politike, prikroje na način, ki je v skladu s trenutnimi potrebami slovenskega klerikaliz-ma. Tako »Slovenec« identificira vse svoje nasprotnike enkrat z boljševiki, drugič s hitlerjerc!, nato zopet z marksisti, pa zopet * Rohanom, Gobbelsom ln z vsem. karkoli mu pride na misei, zanašajoč se na nerazsodnost svojih čitateljev, ki jim je na vse zadnje tudi general čankajSek »liberalec že zato, ker mu ^Slovenec« včasih posveti kako neljubeznivo besedo. Višek tega bedastega pisanja pa je dosegel predvčerajšnjim, ko je za Rhomove in Heinesove resnične aH namišljene grehe napravil odgovorne prav nas, češ da smo ji.m vedno dajali potuho. Ko sc je tako bedasto razibobotil in ®opet ankrat dal popra liberalcem, brezvercem in napred-njakom, ni pozabil omeniti, da Je sam »po krvavi soboti v Nemčiji dobil moralno zadoščenje za črto, od katere ni nikoli popustil v presojanju hitlerjevske revolucije. Dogodki so mu dali prav. Tako neokusno hvalisanje mora imeti učinek pri ljudeh, ki »Slovenca« čitajo in mu verujejo. Mi pa smo odprli lanski letnik »Slovenca« in se sladko nasmejali njegovi »ravni črti, od katere nI nikoli odstopil« ln so mu »dogodki dali v vsem prav«. Pa smo naleteli že v številki z dne 18. januarja 1933 naslednje brihtno, debelo tiskano prerokovanje: »Borba med Schleicherjem in Hitlerjem; zmagal bo general — uspehi fašistov so samo bahanje«. Pa ni bilo tako, kajti »Slovenec« je moral 29. januarja javiti: »Socialni general padel — Papenova zvezda zopet vzhaja«. Pa glej nesreče: Ni vzšla, ker je moral »Slovenec« 31. januarja zapisati: »Hitler državni kancelar«. Dan pred svečnico so »Slovenčevi« gospodje še samozavestni: »Centrnm bo (Hitlerjevo) vlado zaenkrat še tolcriral«, 7. februarja pa čisto preneha samozavest in toleranca: »Centrumu se obetajo težki časi«. Toda oklepajo se rešilne bilke: »Odpor na Bavarskem, kardinal Fauihaber obsoja« (9. D.), čez dva dni že pride ohlaje-nje: »Tudi Bavarska pod pruski škorenj« (11. II.). Toda vse nade še niso izgubljene, saj »Slovenec« piše 19. H.: »Tudi s Hitlerjem bi cen trum šel, če bi se dalo«. Dva dni nato zopet žarek nade: »Bavarska proglasi monarhijo; hitlerjcvci proti Ho-henzollerncem« (21.11.). Pa zopet ni bilo nič, saj dne 11. HI. jadi. kujejo v Kopitarjevi ulici takole: »Vsa Evropa je gledala, kaj bo storil bavarski lev. Toda nič se ni zgodilo. Niti zarjovel ni, niti zagodrnjal ni. Evropa čaka, da vsaj zarjove, preden umre kot lev«. Tako je šla linija »Slovenčevega« poročanja v vijugah ki so jih morali njegovi čitatelji verjeti, sicer bi bili liberalci in brezverci. S tem pa še nikakor ni konca mahe-dravemu poročanju. Kar si gospodje želijo, da bi bi bilo, to napišejo, zgodi pa se z dosledno točnostjo, ravno nasprotno. Ta točnost je naravnost ženantna. »Kapitulacija Hitlerja pred katoliškim centrom«, poročajo lani dne 11. marca, čez dvajset dni pa pravijo na čelu lista, da »cerkev priznava Hitlerjev pokret«. Ves članek je samo iz-motavanje, kajti »€entrum se je odločil za sodelovanje (s Hitlerjem)«, kakor mora »Slovenec« priznati dne 7. aprila. Mesec dni prej svetuje avtor znamenitih »Berlinskih pisem: »če bi se združila v vlado (Hitlerjev) nacionalizem in centrnm, bi to ne bilo tako napačno. (5. IK.)«. Isti dan (5. III.) pravi »Slovenec« o nemških volitvah debelo t<«kano: ».Nemški volilci .pod strahovi- tim terorjem«, 7. aprila pa ga poučuje dobrohotno g. duhovni svetnik i z Berlina: »Hitler se lahko ponaša, da je postal gospodar Nemčije ne z nasiljem, ampak po svobodnih volitvah^. Kar na slepo srečo smo odpirali lanski letnik »Slovenca«: in našli to lepo biro, ki je verna slika čudovite krivulje in krasnega poročanja po pravilu: »što «« bab: htilo, to se babi snilo«. Vse to bogastvo »črte, od katere »Slovenec« ni nikoli popustil« smo nabrali v prvih treh mesecih lanskega letnika pri prav površnem pregledovanju znanih »Sloven^evih« debelih naslovov. Prav radi mu privoščimo »moralno zadoščenje«, s katerim se je hvalisal dne 3. t. m. Mi pa imamo tudi svoje zadoščenje s tem, da se spomnimo onega znamenitega »Berlinskega pisma« z dne 7. aprila 1933 kjer »Slovcnčev« dopisnik ljubeznivo čeblja o vrlinah narodnega socializma: V senci kljukastega križa sem pa tukaj vedno na varnem. Hitler in njegova kom-panija je na prri mah prepovedala vse brezverske šole. še na žensko modo se je spravila. Centrum tega ni mogel izvesti, ker je imel zvezane roke po svojih zavez-nikih-socialistih. No, zdaj pa ti pride nemški nacionalizem in bo z železno roko posegel v to nesnago in nam pomagal ta gnoj kidati. Zdaj bi bilo pa lepo, ko bi še Jugoslavija Nemčijo nekoliko posnemala.« Opozarjamo na datum: že lani 7. aprila bi morali posnemati Nemčijo, ko je Fiibrer še prizanašal Rohmu in Heinesu, njihovim zablodam, popivanju in trošenju državnih sredstev, pa bi morda tudi mi doživeli krvavo soboto. Da. ni kaj reči ».Slovenca« in njegovemu berlinskemu poročevalcu, odlikuje jih mahedrava doslednost in skromna pamet Zato pa si medsebojno pojeta himne. Eno izmed njih posnemamo zopet iz omenjenega »Berlinskega pisma-^: »Slovencu« moram pa še enkrat dati spričevalo, da ima izvrstna poročila iz Nemčije. Tako da imate tako dobro sliko o tukajšnjih političnih razmerah, kakor če bi živeli b menoj vred v naši ljubi Prusiji. čast!« * Novinarsko delo pri dnevnikih Je težko in kočljivo. Zaradi pičlo odmerjenega časa in zaradi pomanjkanja originalne jugo-slovenske informacijske službe je mnogokrat nemogoče točno prekontrolirati vesti, ki jih v večernih urah sipajo v redakcije telefon, brzojav in radio. Zato je večtrat zelo težko »držati ravno iinijo« v objavljenih vesteh. Brez samohvale pa lahko ugotovimo, da je »Jutro« v tem pogledu daleč pred »Slovencem« in da nikdar ne hlasta za demagoškimi ali tendenčnimi senzacijami, ki veljajo navadno itak le par dni. Stvar je tudi ta, da so »Jutrovi« čitatelji po ogromni večini mnogo bolj kritični od »Slovenčevih«, pa bi nam zato ne odpustili, ako "bi jim danes hoteli naslikati ■ belo, kar smo včeraj označili za črno. Ako smo kljub vsemu temu danes enkrat s prstom pokazali na »Slovenčevo* blamažo in njegovo nedoslednost, smo sto-rili to le zaradi zlobe, iz katere je »Slovenec« skušal krvave nemške dogodke eks-ploatirati pri ras doma. Ne proti onim, ki bi se tudi med Slovenci radi šli Hitler- ; jevce ali fašiste. O, ne; ti so »Slovencu* celo simpatični. Skušal pa je s hitlerjev- • sffo krvjo oškropiti nacionalno fronto v Sloveniji in zlasti »Jutro«, ki se je tudi glede hitlerjestva in fašizma vedno držalo kritične ravne linije, če so zato naše današnje ugotovitve morda malo nekolegijal-ne, jih opravičuje dejstvo, da jih je ^Slovenec« sam izzval Barthou jev obisk v Londonu Barthou posetl v nedeljo London, da prouči z angleškimi ministri aktualna evropska vprašanja Pariš, 4. julija. AA. Zunanji minister Barthou je imel včeraj z britanskim poslanikom razgovor o evropskem položaju, ka-or tudi o svojem bližnjiem potovanja v London. Obisk francoskega zunanjega ministra v britanski prestolnici ne pomeni prave konference in tudi ne kakšnih pogajanj, temveč samo skupno proučitev evropskih problemov z britanskimi ministri v duhu prijateljstva, ki druži obe državi. London. 4. fulija. A A. Francoski zunanji minister Barthou prispe v London v nedeljo in bo razpravljal z britanskimi ministri o splošnih evropskih problemih. V torek se Barthov vrne zopet v Pariz. Vesti, da pojde Barthou v London zaradi sklenitve formalne britansko - francoske zveze, s« ■uradno demantirajo. Budimpešta. 4. julija, e. Kakor poroča londonski poročevalec sPesti Naplac, zatrjujejo v tamkajšnjih diplomatskih krofih, da bo imelo notranjepolitično vrenje v Nemčiji važne zunanjepolitične posledice. V bližnji bodočnosti bo najbrž prišlo do zaključitra teenejšecra jamstvenega sistema med Anglijo. Francrio in Italijo, ki bi bil po francoskem naziranru glavna garancija za mir. Francoski zunanji minister Baithou najbrž po sedanjih prilikah ne bo potoval v Rine šele v oktobru, temveč po možnosti že v juboiu aii pa najkasneje v avgusta:. Nemško-angleski transferni sporazum London, 4. julija. wk. Danes je bila podpisana nemško-angleška finančna pogodba o transferju. Pariz, 4. julija. w. Kakor poroča »Agence Economique et Financiere«, so ameriSki lastniki Davesovega in Youngovega posojila vložili pri francoskem in angleškem zakladnem uradu spomenico, v kateri prosijo, naj bi se pogajanja z Nemčijo vršila na podlagi, ki naj bi prinesla drugačno rešitev kakor klirinške pogodbe. Zahtevo utemeljujejo s tem, da kaže ameriška trgovinska bilanca z Nemčijo za Ameriko vedno presežke, tako da ameriški upniki s kliringoni ne bi imeli nobene koristi. Čsl. poslanik na Bledu Beograd, 4. iuliia. AA. Poslanik češkoslovaške republike na naščm dvoru dr. Pavel Wellner 1e danes odpotoval na poletno bivanje na Bledu. Iz državne službe Beograd. ^ iulija. p. K oddelku za zaiSito države pri notranjem ministrstvu je premeščen inšpektor banske uDrave v Ljubljani Franjo Batagelj. - Za vtfjega pristava Zdravstvenega doma v Manborj Je imenovan dr. Josip Vrhov«, v višjo skupino pa je napredoval primsrij spložne bolnice v Ljubljani dr. Leopold Jež. Newyork v oblakih prahu Sewyork, 4. julija, n. Po veotedenski vročini je nastal včeraj v državi Newyork silen orkan, ki je ruval drevje in unicc-val nasade. Mesto je bilo na mah zagrnjeno v oblake prahu. Več ur je vladala po ulicah pravcata egiptovska tema. tako da je zastal ves promet. Ulice in hise so bila pokrite z debelo plastjo prahu, ki ga je veter skozi vsako najmanjšo razpoko pritiskal tudi v stanovanja. Ko se je vihar polegel, se je zlila ploha, ki je prah izpre- j menila v blatno brozgo, tako da so mo- > rali danes ves dan čistiti ulice. Neurje ubtto na tisoče poštnih golobov Pariz, 4. julija, n. O priliki vojaških manevrov so včeraj spustili v severni Franciij 3J.OOO postnih golobov, ki bi morali poleteti preko Rokarskega preliva v Anglijo. Na poletu jih je nad Rokavskim prelivom zajelo silno neurje in ra?,gnalo na vse strani. Največ jih je padlo v vodo, kjer «o utonili, mnogo pa se jih je ubilo. \ Anali-jo je prispelo samo 124 golobov. Vremenska napoved Zaerebškm vremenska napoved za danes: Oblačno, hladneje. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Vreme nesig^rno. Maši kraji in ljudje Razhod sokolske armade Nepozabni vtisi na vidovdanski zlet v Sarajevu Armada Sokolov in Sokolic, zbrana v Alek^rovi^ci, k> pisnim navdušenjem prekinjala govor I. podstaroste SKJ Engelberta uangia Cedo Milič, starešina moetarske župe. Hercegovski kmečki Sokoli so tako s svojim junaškim zadržanjem, kakor s preciznim izvajanjem zaslužili polno pohvalo vsega občinstva, vobče pa je bil vsak nastop kmečkih Sokolov dokaz ljubezni n idealne vneme za eokoisko idejo. Posebno naklonjenost Nj. Vel. kralja, ki je poslal svojega zastopnika na zlet, ae je ugodno dojmila sokolske armade. Ta visoka pažnja jih bo, kakor so to pravilno naglasih sokofeski prvaki, samo vzpodbujala pri bodočem deVu. Sarajevo je zadovoljno z zletom, zadovoljno z brati in sestrami iz vseh krajev in po tej grandiozni manifestaciji živi v trdnem prepričanju, da so tudi gostje, ki so ae za Vidov dan zbraU v njem, zadovoljni s sprejemom m z bivanjem v bosanski metropoli. Je naša edina želja, da bi te zadovoljive vtise ohranili dolgo, dolgo, skupno * najlepšimi spomini na belo Sarajevo. __R- Trije jubileji vczeniske šole Vuzenica, 4. julija. Svečanost trojnega jubileja, ki ga je slavila naša šola na Petrovo, in to 150ietnico obstoja javne obvezne šole, lOOletnico pouka pod lastno streho m 501etnico, odkar se poučuje v sedanji gornji šoli, je potekla prav lepo. Po maši je bi sprevod na slavnostni prostor, kjer je bilo po pozdravu šolskega upravitelja še četvero govorov, ki so izzveneli vsi v slavo šoli in njenim učiteljem. Zlasti so se govorniki toplo spominjali učitelja veterana Simona Vihra in učiteljice Vidmarjeve, ki poučuje že 36 let v naši šoli. Nato so odšli posetniki v novo šolo, kjer je bila otvorjena šolska razstava Okusna prireditev in res lepi izdelki so zadivili gledalce. Vsa šolska mladina je bila v Sokolskem domu pogoščena in obdarovana s spominsko knjižico »Šolstvo v Vuzenici« Popoldne so pokazali otroci še svojo odrsko sposobnost z mladinsko igro »Pogumnim Tončkom«. Prav dobro so »e odrezali. Zlasti sta ugajala Tonček in berač Jernač. Kljub neznosni vročini v dvorani je občinstvo vztrajalo do kraja in nagradilo mlade igralce z zasluženo pohvalo. Vemo, da je zahtevala proslava od uči-teljstva mnogo truda in od odbora stroškov, zato pa imajo vsi zdaj zadoščenje v krasno uspeli prireditvi, ki je bila lepo obiskana in bo gotovo vsem ostala v lepem spominu 2600 kmečkih Sokolov je s krasnimi nastopi zadivilo desettisoče obcmstva Sarajevo, 4. julija. Poslednji Sokoli, Sokolice in ostali udeleženci velikega vidovdanskega zleta so šele preteklo nedeljo zapustili Sarajevo in se odpravili proti svojim domovom. Ogromna Rokolska vojska, ki se je ves pretekli teden Zbirala v Sarajevu, je ustvarila našemu mestu čisto poseben značaj m ga pozivela tako, kakor tega naš slavni »šeher« ne pomni. Zlasti so povečale že itak znano slikovitost Sarajeva živopisne narodne noše in sokolski kroji. Vesela pesem, ki je donela dan in noč po ulicah našega mesta, pa je potrjevala prepričanje, da so gostje zadovoljni in da se izredno dobro počutijo v glavnem mestu Bosne ponosne. Zletoi odbor je izvršil organizacijo tega velikega zleta vprav zgledno. V tem je tudi razlog, da so vse manifestacije minile v najlepšem redu in da nismo nikjer beležili niti ene nesreče. Nad 30.000 Sokolov se je zbralo v Sarajevu, a vendar so bili vsi zadovoljni s preskrbo in s Sarajevom vobče. .Zanimive slike je Sarajevo nudilo zlasti v nočeh za časa sokolskih svečanosti. Na sokolskem stadionu so desettisoči gledalcev občudovali ritmične vežbe in ostale prire- ditve, nekateri gostje so napolnili gledah-še, polna so bila tudi razna zabavišča, nekateri pa so imeli zabavo s samim prijetnim pohajkovanjem po mestnih ulicah. Saj so se tudi pod milim nebom vršile razne zabavne prireditve in plesalo se je kolo. Zlasti veselo so zarajali naši stasiti momci in devojke v narodnih nošah. Gajde in tamburice so odmevale daleč naokrog, a okoli plesalcev so se grmadile skupine radovednih, navdušenih gledalcev. Neka skupina Slovencev je križarila sem in tja po mestu. Na čelu je bil veseljak s harmoniko, tip slovenskega prešernega godca. Neusmiljeno je raztegoval mehove, da bi čim glasneje oznanjali njegovo zadovoljstvo in srečo. Fantje in dekleta so ga spremljali s pesmijo. Zares sijajna slovenska družina! Na sarajevskem sokolskem zletu so pobrali najlepše lavorike kmetski Sokoli. To priznanje so jim izrekli: sam podstarešina SKJ E. Gangl, minister za telesno vzgojo dr. Angjelinovič in pa občinstvo, ki je s posebnimi simpatijami in z najvidnejšim zadovoljstvom sprejemalo selske Sokole in Sokolice. Osobito pozornost j« vzbudil osnovatelj in ideolog selškega Sok o ls t va Kakor samo živo cvetje so bile devojke v pestrih narodnih nogah iz raznih krajev države Sora vsaj na najnevarnejših mestih, nas navdaja z zadovoljstvom in tudi z upanjem, da se slednjič nemara le začne obravnavati tudi reguacija Sore. V Radomljah bo otvoritev Sokolskega doma in okrožni zlet dne 15. julija 1984. Zavarovalna dela ob Sori so končana Škofja Loka, 4. julija. Na pobudo predsednika starološke občine g. Antona Hafnerja je določila banska uprava iz bednostnega sklada večji znesek za najnujnejša zavarovalna dela ob Son, in to v odseku med vasmi Retečami, Dolom in Soro. Dela so že začeli sredi ma> te dneve pa bodo delavci, ki vrši nadzor nad njimi tehnični oddelek bamske uprave, končali posle. Sora je napravi j ala v tem delu toka mnogo škode tamošnjim posestnikom. Docela je izpremenila tok struge in ubrala pot po svetu, kjer so se lani kopalci še nemoteno sončili. Obstajala je resna nevarnost, da voda pri prvem večjem nalivu dobro znano Gosarjevo kopališče enostavno odnese in si napravi nov tok še bliže vasi Reteč tik pod bregom. Da se to prepreči, so bila dela nujno potrebna tu, kakor tudi na nasprotni strani kopališča, kjer se je voda zajedala čedalje globlje v travnike in njive kmetovalcev iz Dola in Sore. Ker vreme ni delalo posebnih težav, so delavci v določenem roku nalogo dovršili. V dolžini 500 m so zabili v tla vrsto pilotov, jih krepko povezali in obložili s faši-nami, tako da voda ne bo mogla še nadalje trgati kopnega. Obenem so obrežine čvrsto utrdili ki jih zregulirali, da je pogled na urejeni del Sorine struge tudi na oko lep. S temi deli pa seveda še nikakor ni rešeno veliko vprašanje regulacije Sore sploh, tedaj vprašanje, ki stopa poslednja leta spričo vsakoletnih pomladnih m jesenskih povodnji čedalje bolj v ospredje in ki se bo zanj le morala najti zadovoljiva rešitev. — Pred vojno je že obstajala v ta namen posebna Vodna zadruga v Sori, zdaj pa se nihče prajr ne zgane, čeprav je regulacija Sore eminantno važna zadeva tako rekoč za ves škofjeloški okraj in to iz gospodarskih vidikov. Da je bila v preteklih tednih urejena Jt. firpffftr Krek Za dekana juridične fakultete univerze Kralja Aleksandra I. v Ljubljani za študijsko leto 193411935 je bil izvoljen dr. Gregor Krek, redni profesor rimskega in civilnega prava, velikega slovesa kot znanstvenik kakor tudi kot glasbenik. Ob grobu kapetana Josipa Fabjančiča Ljubljana, 4. julija. Z vsemi vojaškimi častmi je bil popoldne pokopan g. Josip Fabjančič, administrativni kapetan I. stopnje v pokoju, star 74 let Mnogo je trpel zaradi dolgotrajne bolezni, pri tem pa se je vendarle skoraj do zadnjega diha zanimal za dnevne dogodke in je še sleherni dan prečital »Juitro«. Pokojnik je bil istrski domoljub, doma v Podgradu, znanem narodno zavednem trgu, kj^er je dolgo časa deloval politično in gospodarsko znani buditelj Slavoj Jenko. Kakor na mnoge druge, je seveda Jenkovo delo v marsikaterem pogledu močno vplivalo tudi na mladega Fabjančiča. Blizu 40 let je nosil vojaško suknjo pod mačeho Avstrijo, a bit je vedno zaveden slovenski moz. Služboval je dolgo vrsto let v južni Dalmaciji m si je v Boki Kotorski izbral brhko Dalmatinko za življenjsko družico. Krajšo dobo je bu na Tirolskem, a med vojno spet v Puh. kjer je bil pričel vojaško kariero. Konec vojne L 1918 je prišel v Ljubljano, kjer je nato služboval še štiri leta pri vojnem okrožju, potem pa je stopil v zasluženi pokoj. Veliko je čital in se sam izobraževal, ob spominih na Istro pa ga je marsikdaj navdala globoka žalost. Hitro je sel za svojim bližnjim rojakom nacionalistom Francetom Si mčičem ter za stanovsk im prijateljem Alojzijem Stiasnijem. Zapušča poleg vdove dve hčeiki, poštni uradnici-Možu naprednjaku, ki je bil v najtežjih časih naših narodnih borb vedno na pravem mestu, bodi ohranjen časten spomin. Profesorji proti klerikalizmu v šolstvu Predlagajo v obrambo ustanovitev posebne organizacije, ki bo združevala vse učiteljstvo od osnovnih šol do univerze Beograd. 4. julija. Zaradi bližnjega profesorskega kongresa v Banjaluki so včeraj dopoldne zborovali profesorji beograjske sekcije. Razpravljali so o tem, kako naj se zaščiti avtoriteta šole in profesorjev, zlasti pa so odločno zahtevali, da se po šolah onemogoči klerikalna akcija. O tem je prof. dr. Sava M i j i c izvajal naslednje: _ Naša država bi morala napredovati, napredovati čim hitreje, — v tem smo si edini vsi. Vendar pa napredek v šolah v znatni meri preprečuje klerikalna akcija. Evropa je zamračena s klerikalizmom, toda pri nas klerikalizem tem težje prenašamo, ker smo že itak kulturno zaostali za drugimi narodi. Klerikalizem izpodjeda pri nas zdrava prizadevanja, s katerimi hočemo kulturni elan in kulturno voljo čim bolj izkoristiti. Profesorji so kot pionirji prosvete in sejalci kulture med milijoni našega naroda v prvi vrsti pozvani, da se postavijo v bran zoper naval klerikalizma. Naval pa je tak, da je šola že domala izgubila svojo svobodo. V šoli se danes ne more storiti ničesar, v kar se ne bi vmešali klerikalci! Govornik je predlagal ustvaritev specialne profesorske organizacije, ki naj bi v okviru Jugoslovenskega profesorskega društva varovala znanost in znanstvene resnice v šolah. Organizirajo naj se krajevne, sreske in oblastne skupine, ki bodo združevale vse učitelje od osnovnih šol do univerze. Te zajednice naj bi bile obrambni zid intelektualne elite našega naroda, ki bi s svojim delovanjem ustvarjale enoten na črt in bi omogočale enotno motrenje vseh vprašanj kulturnega napredka in bi tako pobijale vmešavanje klerikalizma v šolstvo. Glede verouka sodi dr. Mijič, da ne spada v šolo, aH vsaj ne v taki obliki, kakor ga zdaj predavajo. Namesti verouka, o katerem nekateri sodijo, da nadomešča pouk o morali in etiki, je treba uvesti etiko. Ta pa naj obsega tudi socialne probleme, ki jih verouk ne obravnava. Ob burnem odobravanju polnoštevilno navzočne-ga članstva sekcije je dr. Mijič ostro zahteval konec tega. da morajo dijake vsako nedeljo in praznik voditi v cerkev, pri čemer morajo profesorji asistirati in celo klečati, čeprav imajo povsem svoje nazore o veri in cerkvi. Dr. Mijič je zaključil z vzklikom: »To je naravnost napad na našo vest! Zakaj se ne spoštuje vest in prepričanje profesorjev?!« Pri apnenju v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri polstransko ohromelih z »Franz Josefovo« vodo najboljše uspehe pri iztrebljanju črevesja. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Vsak dan z letalom čez planine Sedaj, ko imamo redno letalsko zvezo med Ljubljano in Celovcem, morejo vso krasoto naših planin prav od blizu občudovati tudi tisti, ki jih pot še nikdar ni zanesla v njih objem, fz letala morejo potniki občudovati čudovite panorame pogorij od Savinjskih planin, Kavarank pa preko vseh Julijskih alp in dalje do Dolomitov in Visokih tur. To so razgledi zares »izključno rezervirani« le za tiste, ki se ognejo zemeljskih poti več ko 3000 m visoko v letalu, od koder človek ves sproščen vsega malomeščanskega vzdušja in zemeljskega prahu šele zamore spoznati in ceniti lepoto zemlje, ki ga živi. Na naši sliki je videti le enega od mnogih lepih in še lepših pogledov po naših planinah, ki ne morejo nikdar postati dolgočasni, saj v zraku ni nobenih poti, nobenih razglednih točk in stolpov, da bi morali potniki občudovati vedno iste poglede. Zato pa bodo tudi potniki pri ponovnem poletu na isti progi vsakikrat deležni novih lepot in je tudi s tem velika prednost za potovanje v letalu. KULTURNI PREGLED Marija Sklodowska-Curie t Kakor poročajo iz Pariza, je umrla gospa Marie Curia, »mati radija« in ena redkih žensk, ki eo se s svojim znanstvenim delom travno' zapisale v kulturno zgodovino Človeštva. Njena svetovna slava je pomenila ženstvu omikanih narodov prepričevalen adut v torbi za ženske pravice. V zgodovini eksakt-nih ved se pred gospo Curiejevo omenja le redkdkatero žensko ime. Nežnejši spol, ki je dal kulturni zgodovini mnogo velikih jj ibimk, inspiratork pesnikov in umetnikov, in manj svetnic, teh vzgledov odpovedi in čistosti, in ki je vso umetnost, vso znanost in vso požrtvovalnost strnil v najzaslužnejšo družbeno funkcijo, v materinstvo, ta spol je dal pred gospo Curiejevo le malo uče-niakini. Dot le i je ves moški svet uganjal slabe dovtipe na račun učanih žensk. Delo in zasluge gospe Cjriejeve eo močno povzdignile lgled ženstva na področju čiste znanosti. Z nio je e*iaj umrla prva vslika žena - učenjakinja. Umrla je najuspešnejša pionirka ženek-znanstvenic. . Marija Omrie je bila po rodu Poljakinja. Rodila se te 7. novambra 1867 rodbini Sklodowskih v Varšavi. Oče jd je bil profesor. Po šolan m v rojstnem mestu je krenila v Pariz, kjer je bila najprej skromna po- strežnica v bemičer-sm laboratoriju na Sor-bonoL Z nadarjenostjo in obsežnim znanjem se je kmalu povzpela do laborantke in nato do asistentke ravnatelja kemični-ga instituta. Ta ravnatelj je bdi profesor Pier-re Curie, njen poznejši soprog. Tudi Icspi Poljakiojji so srčne skrivnosti izkrčile pot v znanost. Kdo ve, ali b(i Marija Sklo-dowska zaslovela kot znanstvenica. 6e ne bi hilo tiat? elementarne »ljubezenske kemije«, ki je zbližate njo in kemika Pierrea Cnriea v zakonsko zvezo, kakor jtfh je malo poznal prejšnji svet? Zvezo, ki ji m bila skupna samo spalnica, marveč budi laboratorij in v kateri je oboje zakoncev z isto straetjp in znanstveno vnemo raziskava k) neodkrite skrivnosti prirod.il V izjemnem sodelovanju dvojice zakoncev ee je zaiskril njima in preko njiju vsemu človeštvu skrivnostni svit radija, ki pomeni največje znanstveno odkritje v začetku našega stoletja. »Radium« je postal izhodišče daljnosežnega preakrete ne le v fizikalni vedi, kjer je dokončno padla stara teorija o nedeljivosti atomov in kjer so se odprli povsem novi pogledi na rtrukturo materije, marveč tudri v medicini, saj eo kmalu spoznali njegov izredni terapevtični pomen. Naj samo omenimo znano dejstvo, da en gram radia v neki deželi pomeni možnost, da se tisočem lrudi, ki so oboleli za rakom, podaljša življenje ali celo vrne zdravje. Mieterij radija je za večno zvezan z imenom Oirrie, in da je imelo pri tem zasluge oboje zakoncev, eo priznali tudi švedski akademiki, bo so jima 1. 1903. podelili Nobelovo nagrado za kemijo. Prof. Pierre Curie se je 1. 1906. ponesrečil. in profesorski 6vet Facult6 des Science* na Sorbonni je izvolil za njegovo naslednico pokojnikovo vdovo. Tako je gospa Ciric postala tudi predstojnica Radiološkega instituta, okoli katerega se je osredotočila vsa radioterapija v Franciji. V teku nadaljnjih let je bila ta učenjakinja deležna še mno^h časti, ki jih dotlej niso podeljevali ženskam. Pariška mestna občina je na njen predlog določila 1. 1920. lep znesek dva in pol milijona frankov za izgraditev Radiološkega instituta in za nabavo dveh gramov radija. Tako je Pariz dobil močno oporišče za boj proti rakiu. in ta velikopotezni zavod se je razvijal pod vodstvom gospe Curiejeve. Prav tako ie ta izjemna ženska sodelovala pri ustanovitvi podobnega zavoda v svojem rojstnem me6tu. v Varšavi Marija Curie - Sklodowska pa se_ zaradi jčenjaštva ni odpovedala naravnim ženskim dolžnostim; tako je bila mati dveh hčera, katerih prva je že kot dvajsetletno dekle dosegla doktorat kemije Vrh tega je delovala tudi na karita+;.vnem področju in povsod, kjerkoli je mogla, je z avtoriteto izjemne žene zagovarjala srčnt resnice, ki šele združene z razumskimi spoznanji ustvarjajo pravo človeško osebnost. To je treba poudariti zlasti v teh časih, ko z ene 6trani vlada pretiran intelektualizem. z druge strani pa se potreba do omiljenju enostranskega raz-umarstva istoveti z br italizrr.om. ki brezobzirno tepta najvišja nrčela omike Ženske - matere so posebno poklicane, da raz-divjanemu svetu oznanjajo poslanstvo ljubezni in miru. Najivečja znanstvenica sodob- nosti Marija Curie se ni odpovedovala tej plemeniti nalogi. Z njo je umrla resnično-velika ženska. — »Življenje in svet« o Jann Nerudi. V pravkar iziišli številki tedenskega obzornika »Življenje in svet« je objavljen članek dr. Antona Debeljaika o Janu Nerudi, čigar stoletnico rojstva slavi prihodnji teden češki narod in z njtiin ves slovanski svet. V tej številki je tudi članek »Meje nazornosti«, dalje začetek povesti jZ dežja pod kap«, nadaljevanje potopisa »Divji paradiž«, nadaljevanje razprave dr. Vlad. Travnerja o »Kugi na Slovenskem« in cela množica drobnih zanimivosti, ki skupno e številnimi ilustracijami zaokrožajo številko v eno naj-mikavnejših publikacij tega tedna. Dva Kuzmiča. Med nekaterimi tiskovnimi napakami v včerajšnjem članku »Dr. Karo) G laser v novi luči« je tudi neka stvarna: V najnovejšem zvezki ČZN nista izšla dva prispevka o prekmurskem pisatelju Štefanu Kiizmiču. marveč ie en prispevek o protestantu Štefanu Kuzmiou in drug o katoliku Miklošu Kiizmiču. Knjiga o K «a ver ju Mešku. Tiskovna založba v Mariborj je pravkar izdala 160 strani obsegajoče, okusno opremljeno studijo prof. Antona Ovna »Ksaver Meško. Njegov razvoj v življenju in literarnem udejstvovanju«. Z njo ie najlepše počaščena bližajoča se šestdesetletnica pesnika Slovenskih goric. 0 6pisu priobčimo ob priliki daljši ra so se zgražali v lastni grdoti, da so se skrivali v lastni sramoti, umivajoč si roke ko Pilat... Srca slovenska pa so zaplala s čudežno silo in z ognjem ljubezni Pismo sprejela in ga predala od roda do roda. Častila Cirila, častila Metoda, ljubila njun jezik, hvalila Gospoda, da v njem se jim je razodeL Zato pa, nebeška brata, otipi rajta rajska vrata — in s svoje besede močjo vodita Slovene v nebo! Griša Koritnik. KODAK - fotoaparate vseh vrst prodaja na obroke FOTOTEHNIKA dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova nlica št. 9. Zahtevajte pojasnila! Razvijamo, kopiramo! Za letoviščarje rešujemo z obratno pošto. + Spominu Janka Čolnarja je posvečen obširen, lepo napisan, z mnogimi toplimi spomini prepleten članek, ki ga na uvodnem mestu prinaša tednik »Naša krila«, glasilo Aerokluba kraljevine Jugoslavije, članek je izpod peresa g. dr. Staneta Ra-peta. Tožne spominske besede so v liste posvečene tudi žrtvam nesreče v Belišču s obžalovanjem: »Letalci so že navajeni žrtvovati sami sebe. Stotine najboljših sinov so že žrtvovale življenje na oltar domovine za moč letalstva. Ali prvič je pri nas" letalo ubilo one na zemlji, zato sta vtis in bolest tem večja«. — Mrtvih je pet tnoških in tri ženske. * Kongres učiteljstva meščanskih šol se jo pričel včeraj dopoldne v Splitu s sejami Slavnega in nadzornega odbora. Glavni kongresni dan je danes. Kongres se vrši v splitski ženski meščanski šoli. + Imenovanja v vojni mornarici. Imenovani so: za poročnike korvete med drugimi naslednji absolventi pomorske vojne akademije: Ivan Loc, Igor Beran, Božidar Breje, Peter Salher, Bernard Kovačič, Alojzij Kavšek, Franc Druškovič, Josip Pretnar Ln Maksimiljan Kocjančič. * Napredovanja pri poštni hranilnici. Napredovali so: pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani za ravnatelja podružnice v 4. skupini 1. stopnje dr. Vladimir Vidmar, za blagajnika v 5. skupini Josip Mogolič, za poštnohranilnične uradnike v 6. skupini Maks Komar, Franc Kramer, Marija Pibernik, Vitoslav Kline in Frančišek Cernič, za arhivarja v 7. skupini Pavel Borštnik, za ekonoma v 7. skupini Josit) Florjančič. * Diplomiran je bil na visoki politični šoli v Pragi g. Jože Tratnik iz Ljubljane. ■— Na zagrebški univerzi je bil diplomiran za magistra farmacije g. Leon Bakarčič, sin lekarnarja g. Gvida Bakarčiča iz Ljubljane. čestitamo! * žpanci na našem Primorju. Ob konca meseca prispe na naše Primorje g. Carlos fera':, za sedaj samo opozarjamo nanj in ga toplo priporočamo. Knjjisa stane 30 Dlin in ge* naroča samo pri Tiskovni založbi v Mariboru. Mladinska revija »Val« priobčuje v pravkar izišlem tretjem zvezku poleg uvodne besede Dušana Vargazona članek o izrednem občnem zboru Akademske akcije za nuniverzitetno knjižnico v Ljubljani (zoper enostransko poudarjanje političnih momentov v tej akciji, obenem pa priznanje eno-d išriosti vseh akademikov v zahtevi, da naj se čim pre; zaradi univerzitetna knjižnica). Framce Artnak je prispeval pesem >Ob cestah?, Zdvojin Cvetkovič pa prozo >Nočic. Anketo >Valas o mladinskem vprašanju otvorja.ro odeovori bana dr. Marušiča, prof. dr Aloraa Zalokarja in Antona Lajovica. O vprršanjn nove reprezentančne organizacije r i5e Staie Bidovec. Naši zapiski in Študentski obzornik zaključujejo novo številko mladinskega >Vala«. Slovenec — madžarski pesnik. V najnovejšem (7.) zvezku zagrebške -»/Hrvatske Revije1: je izšlo poročilo o madžarski pesniški zbirki Avgusta Pavla »Tako pojem psal-me v naročju slepe doline«. Poročevalec J. K. piše o nrtorn med drugim: »Bil je znan filolog. uvaževan r>edagog kot učitelj madžarskega in latinskega Jezika v Szomba-thelvju. kjer je btdii muzejski knjižničar, dokler ni nekega dn<* postal še bolj znan in priznan kot lirični pesnik. Je Slovenec, po rodu iz Cankove: že kot vseučiliški dijak U' pričel sodelovali v časopisih svoje domovine. N'ato i>a je umolknil. Ves ta čas je v njem vrela pesem, ki so jo izzivale bude de Codo Valsa, lastnik največjega španskega dnevnika »La Vanguardia«. Carlos de Codo Valsa potuje s večjo skupino rojakov Na našem Primorju ostane dva meseca. ♦ Sokoltka ulica v Zagrebu. Ob priliki sokolskega zleta v Zagrebu bo tamkajšnji mestni svet eno najlepših alic preimenoval za Sokolsko ulico. ♦ Na izrednem občnem zboru Jugoaloven-skega akademskega društva v Kočevju 30. junija je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Sartory Marjan, podpredsednik Ba-tič SrečKO, tajnik I. Vetrovec Josip, tajnik II. Langof Dušan, blagajnik Ecker Bury-han, knjižničar Stolla Veruša in gospodar Vovko Vlado. ♦ Ustanovitev slovenskega pevskega društva »Cankarja« v Sarajevu. V Sarajevu živeči Slovenci si ustanove pevsko društvo »Cankar«. Ustanovni zbor bo danes. ♦ Iz »Službenega lista.« Službeni list kr. banske uprave dravske banovine št. 53. z dne 4. julija objavlja uredbo glede zva-nja in mesta pomočnika ministra za promet in glede prenosa pristojnosti na starešine, pooblastitev pomočnika ministra za promet, pooblastitev pomočnika ministra za promet glede Poštne hranilnice, odločbe o vodenju poslov uprave pošte in telegrafa, dopolnitev pooblastitve pomočnika ministra za promet v poštno-telegraf s Ki stroki, odredbo o teritorialni razdelitvi direkcij pošte in telegrafa, pooblastitev direktorjev, upravnikov pošte ki telegrafa in pošt-no-carinskih skladišč, šefov telegrafsko-te-lefonskih tehničnih sekcij, poštnih avtoga-raž in poštno-telegrafsko-telefonskih delavnic, razdelitev pošt, telegrafov in telefonov in poštno-carinskih skladišč, dopolnitev pravilnika o .postranskih prejemKih uslužbencev drž. prometnih naprav, uredbo o dnevnicah poštnih uslužbencev, ki spremljajo pošto na železnicah, ladjah in celinskih cestah, uredbo o nagradah in postranskih prejemkih pri Poštni hranilnici, odločbo o ustanovitvi glavne poštno-telegrafsko-telefonske delavnice v Beogradu, ter delavnic v Zagrebu, v Ljubljani itd. ukinitev določb glede poštno hracilničnih vlagateljev, objavo o telefonskem prometu, pojasnilo o taksiranju bianco menic, odločbo o polož-bi carine na koruzo, izvoženo v Nemčijo, popravek k normam o sestavi rudninskih tvarin in asfaltnih snovi, kakor tudi o njihovem preizkušanju, popravek v uredbi o izpremembah in dopolnitvah seznama luksuznih predmetov, razglas o prijavljanju prebivalstva, objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934. ♦ Vozovnice v abonmaju.' Z odlokom generalne direkcije državnih železnic se iz-premeni tarifa za prevoz potnikov prtljage ln ekspresoega blaga, in sicer odstavek, ki govori o stalnih vozovnicah v abonmaju za vse proge. Po tej izpremembi bo stala od 1. avgusta L 1. dalje stalna naročninska vozovnica za vse proge državnih železnic 4000 Din v I. razredu, 3325 Din v II. razredu in 1900 Din v HI. razredu, za 3 mesece 10.000 Din v i. razredu, 8315 Din v II. razredu, 4750 Din v III. razredu, za 6 mesecev 18.000 Dm v I. razredu, 14.965 Din v H. razredu in 8550 Din v IIL razredu, za 12 mesecev 32.000 Din v 4. razredu, 25.600 Din v JL razredu in 15-200 Din v III. razredu. Ta izprememba pa ne velja za na-ročnioske vozovnice, izdane po določbah, ki so v bile r veljavi do 1. avgusta t. 1. ♦ Številni pogrešane!. Varnostna ofo-lastva dobivajo čedalje češče prijave o Po-grešancih tako z dežele kakor iz mest. Od svojega doma pri Sv. Barbari obč. Zmi-nec je izginila že pred dobrim tednom 30 letna posestnikova hči Frančiška Božnar-jeva, ki je nekoliko slaboumna. Ni izključeno, da je napravila samomor, iz Rebri pri žužember^u je odšla tudi nekoliko slaboumna 60 letna Terezija Rokavčeva. Oblečena je v rjavo krilo in zeleno jopico. Domači pogrešajo že nad mesec dni 15 letnega Riharda šramlja iz Planine nad Sevnico. Ni bil sprejet v podoficirsko šolo v Beogradu, kar ga je baje zelo potrlo. Od svoje matere na Trnovskem pristanu 10 v Ljubljani je pobegnil že 28 junija 13 letni slaščičarski vajenec Rado Saje. Dečko je šibke postave in oblečen v siv suknjič in temnosive, dolge hlače. Iz Deškega vzga-jališča na Pcnovičah je izginil 19 letni Stanko Zelič, ki je že zgodaj zašel na '«riva pota življenjske nevihte, dokler ee ni razlila in prekipela v svoji bridki zavrelosti v nešteto pesmi, izmed katerih je izšla 1. 1933. prva zbirka. Nji bo, kakor je izjavil sam Pavel, sledila druga in tretja. Ta zbirka je sad strjene, zrele individjaJno6ti (Pavel ee je rodil L 1886.) m njeni verzi imajo neki tfvr-stejši ton. Barva tega tona je kljub pesnikovemu dolgemu bivanju na Madžarskem in kljub vsemu bogastvu njegovega madžarskega jezika, povsem »slovanska«. Pesmi našega rojaka Pavla so psalrni, ki den se je zatorej odločil prenočevati nad stajo. Okrog polnoči je začul meketanje ovc. Skočil je v stajo. Volk, ki je že zadavil ovco, se je tedaj pognal v Gvozdena in mu zaril kremplje na vratu globoko v meso. Gvozden pa je bil vendar tak junak, da je z eno roko prijel volka za gobec, z drugo pa za tilnik in ga s silno močjo treščil ob zemljo. V takem položaju je nato klical svoje ljud! na pomoč. Sosed je z enim udarcem z nožem zaklal volka, ki ga je obnemogli Gvoi-den držal v svojih rokah. * Zločin 75 letnega starca na pokopališču. V Kruševcu je tragične smrti končal gradbeni podjetnik Petar Radojičič. Ubil ga je 75 letni Ljubomir Milosavljevič, ki je že dalje časa užival blagodat sirotišnice, stoječe v bližini pokopališča. V ponedeljek Sploh pa je >Venac< ni mogel pritoževati, (te bi ga odličnejši književniki zanemarjali. V mjem vedno izhajajo poleg mladinskih prispevkov, ki jim je odmerjena posebna rubrika, spisi priznanih avtorjev in prevodi najboljših pisateljev. »Venacc ustreza nivoju višješolcev na srednjih šolah in je v tem krogu tudi najbolj priljubljen. — Jubilejna številka je opremljena s pregledom vsebine vseh dosedanjih letnikov. Iz njega posnemamo, da so bili med sotrudniki tudi nekateri Slovenci, in sicer dr. Anton Debe-ljak. Vlad. Pfeifer - Hjdinski, Brnest Tiran, Jakob Štuka, Katarina Špur, Ljuba® Hrovatin, Marijana Zeljeznova - Koltalj, Marjeta Breoko. Molislav Rudež, dr. Pavel Breznik, Simon Dobernik, dr. Pran Ilešič in še ta ali oni. >Venac« je ves čas kazal živahno zanimanje za slovensko literaturo in je priobčeval naše pesnike in pisatelje v prevodu ali v originalu. Čakarska lirika. V Zaerebu je nedavno izšla v redakciji I. Jelenovi da in H. Pet risa »Antologija nove čakavske lirike«. V nji so tudi nekatere pesmi Vladimir ja Nazora. 0 latinski Ameriki poroča v pravkar iz-išli knjigi »AriieriQue laftine* znani francoski politični teoretik Andrč Siegfried. Kultura v številkah. V brnskih »Lid. No-vinah« z dne 1. t m. je objavil sloveči Češki pisatelj Karel C a pek članek o kulturni sliki, ki io nudi statistika prevodov za 1. 1933. v pariškem »Indes translationum«. Po teh podatkih je izšlo na Češkoslovaškem 431 prevodov, v Veliki Britaniji, ki je s %v-> jimi 45 milijoni prebivalcev trikrat večja od Češkoslovaške, pa samo 346. Najrveč preva- Dojenčkom od S mesecev dalje se dajejo z dobrim uspehom prikuhe kot špinača, pesa, koleraba ali karfljola, obenem s preizkušenim in znanstveno pregledanim proizvodom HORDENZTN dr. Wandera Prikuho s Hordenzvmom jemljejo dojenčki zelo radL »Hordenzym« se dobiva v vseh dro-gerijab in lekarnah. Cena Din 89.—. mtmamamMmmmmm^mmmm dopoldne je Ljubomir prišel k zidarskemu mojstru Radojičiču, ki je pravkar izvrševal na pokopališču grobnico, čeprav v lepi starosti, je Ljubomir vendar še bil sposoben za delo In je zahteval od mojstra 15 Din mezde. Mojster pa nI hotel dati več kakor 10 Din. Nastal je prepir. Ko Je hotel mojster nagnati starca z desko, je Ljubomir hladnokrvno potegnil velik nož teza pasa in udaril mojstra naravnost v srce. Mrtvega Radojičiča so prenesli v mrtvašnico, starec pa se je miren kakor prej podal na policijo. * Toaletno milo mora ne samo ohranjevati polt čisto, marveč ji mora tudi dajati ugoden vonj. To nalogo v polni meri izpolnjuje PALM1RA, toaletno milo, ker je skoz in skoz parfum irano in ima do poslednjega delca ugoden vonj.- • Obledele obleke barva v različnih bar-vah in pllsira tovarna J08. REICH. Iz LJubljane u— Slovenska Matic« znova opozarja člane Iz Ljubljane in okolice, da lahko osebno vzamejo letošnje Matične redne publikacije v društveni pisarni na Kongresnem trgu 7, med uradnimi urami vsak delavnic dopoldne in popoldne. 4zšla sta zadnja dva dela Tolstega romana »Vojna in mir« (IE. in IV. del) in prevod »Dnevnika cesarja Marka Avrelija« (skupaj nad 1000 strani), člani dobe te knjige za članarino 50 Din. Kdor hoče v platno vezane, doplača za vsako vezavo 12 Din. Po 20. t m. se bodo knjige kakor vsako leto dostavljale na dom za dostavnino 2 Din. u— Angleško društvo (Eoglieh Soclet?) T Ljubljani sporoča svojim članom, da J« preselilo svojo knjižnico te Rožne ulice T Wolfovo ulico »t. 14. u— Pri osmrtnici za Josipom Fabjanči-čem, ki smo jo objavili v torkovi številki se mora spodaj pravilno glasiti: »Užaloščena soproga in hčerki Marija in Ana.« u—• Hranilnice in posojilnice dane« zaradi praznika ne uradujejo. u— Pisarna Rdečega križa se je preselila v Čopovo ulico št. 1 (Delavska zbornica). u— Vrtna prireditev društva »Tabor« bo v nedeljo 8. t. m. od 4. popoldne dalje na vrtu restavracije »pri Levu« (Gosposvet-ska cesta). Nastopil bo društveni mešani zbor ter priznani umetniki. Sodelovala *>o priznana godba. Vstopnina neznatna. Bo prav prijetno! — Taborjani se obveščajo, da bo dre vi društveni sestanek. ZOBOZDRAVNIK DR. MILAN PERKO do 23. julija ne ordinira. u— Izleti z razglednim avtobusom: 8. t. m. Logarska dolina s hrano 120 Din, Jezersko 70 Din. 22. In 23. t. m. krožna vožnja po Sloveniji: Dolenjska, Bizeljsko, Haloze, Dravograd, Logarska dolina 250 Din. u— Trije poškodovanci. Zasebni uradnik Leopold Bajželj iz Gasilske ulice 7, Je odpiral doma steklenico piva. Pa nm Je eksplodirala in se je hudo porezal na desni roki. Hudo nesrečo je doživela včeraj soproga univerzitetnega profesorja ga. Ru-ža Kušejeva. Doma na hodniku v GradiSču 8. je padla in si zlomila desno nogo. Enaka nesreča se je pripetila zidarjevi ženi Francki žitnikovi v Zgornji šiški 25. Pa-dla je po stopnicah in si zlomila levo nogo. Poškodovanci se zdravijo ▼ bolnišnici. Iz Celja e— poslovilni večer bo priredilo Sokolsko društvo v Celju v petek 6. t. m. ob 20. v Sokolskem domu v Gaber ju svojemu dolgoletnemu načelniku br. Rastlcu Polšaku, ki odide na novo službeno mesto t L*Ako. Vabljeno je članstvo in prijatelji. jaio v Italiji (930), nato v Franciji (662), v SSSR (6^9). v Nemčiji (536), na Poljskem (534) in Španskem (461). Kot posebno značilnost ugotavlja Čapek, da se na Češkoslovaškem največ prevajajo zabavne knjige. Med 461. prevodi v španščino je bilo 215 spisov leposlovnih in 201 znanstven, medtem ko je v češčino odnosno slovaščino preloženih samo 70 znanstvenih spisov. Zaradi tega prihaja Čapek k sklepu, da češkoslovaški narod preveč živi iz druge roke, od tujih kuJtir. Medtem ko se da majhno število orevodov znanstvenih kntfs vsaj delno opravičiti z dejstvom, da Čehi razumejo tuje jezike in fiitajo take spise v izvirniku, se vendar pri preobilnem dotoku leposlovnih nrevodov vsiljuje vprašanje, ali je toliko število upravičeno in adi ne izhaja pri tem tudi mnogo odvečnega, vprav slabega knjižnega blaiga. Ob koncu prihaja K. Čapek na osnovi statistike kinematogmaifov, ki tjdi kaže v primeri z večjima deželami izredno visoko število na Češkoslovaškem, do nekam paradoksnega sklepa, da češki narod konzumira oreveč zabave, več nego mnogo bogatejši narodi. — Te sklepe je treba kaj-twk sprejeti cum grano salis, vendar so zanimivi tudi v naših kulturnih razmerah. Predvsem kličejo po še strožn selekciji v nrevodni književnosti. Z druge strani bi bil že čas, da bi naša založništva mislLla pri izdajanju prevodov tudi na poučno književnost. V filozofski, naravoslovni, zgodovinski, sociološki književnosti velikih narodov najr Ješ spise, ki bi misleče Hudi pri nas zanimali vsaj tako kot najboljši romani in ki bi takisto obogatila našo prevodno literaturo. e— TrupU Avgusta Pacchiaffa ln Alojza Kneza so včeraj prepeljali s furgonom iz Tnsta v Celje. Furgoo ljubljanske mastne občine je prispel v Celje ob 14.20. Na Ljubljanski cesti od Mestne elektrarne do Glazije je pričakovala avtomobil velika množica občinstva, mnogi 50 stali po več ur na cesti. Truplo g. Pacchiaffa so prepeljali s furgonom v mrtvašnico na mestno pokopališče, truplo g. Alojzija Kneza pa v mrtvašniko na okoliškem pokopališču. PogTeto g. Kneza bo danes ob 15-, pogreb g. Pacchiaffa pa ob 17. e— Redni mesečni aeatanek upokojenega utttefjBbva te Celja in okolice bo T. t m. ob 13. odnosno 16.30 v restavraciji g. Alojza fcribarja, pri postaji v St. Petou v Sa--vtacMd dolini. Prometne zveze najugodnejše. Pridite ved! e— Delno podalj^nje ur&dnih ur na oclj-skl pošti. Poštna uprava sporeča, da so uradne ure za sprejem priporočenih pošiljk, za predajo vrednotnic in izdajo poste re-stante pisemskih pošiljk na celjski pošti od včeraj podaljšane od 18. na 19. uro. Odslej se torej uraduje pri okencu »pisemski sprejem« ob delavnikih od 8- do 12. m od 14. do 19. Nedeljska službe ostane neizpremeff. jena. e— Obisk tujcev. V juniju je obiskalo Celje 999 ujcer (napram 1053 v letošnje«« maju in 909 v lanskem juniju), m sicer 684 Jujjoslovenov m 215 inozemcev. e— Brezposelnost. Pri ekspozituri borze dela se je od 21. do 30. junija na novo prijavilo 36 breaposelnih. Dne 30. junija je ostalo v evidenci 269 brezposelnih (226 moških in 43 žensk) nasproti 278 dne 20. junija. e— Dve neSr»čL V torsk je stroj pri delu Zgrabil 471etre> bušu svečana otvoritev III. skavtskega tabora dravske i upe. Tabor se vrši v proslavo lOIetnice obstoja skavtskega stega v Mariboru rod pokroviteljstvom ministra za teiesno vzcojo dr. Andjelinovica. ki bo ti*i< sam obiskal tabor. a— Asfaltiranje hodnikov. Ker je bil me 4 hišnimi posestniki in lastnčki parcel ter med mestno občino mariborsko dosežen sporazum giede prispevkov za asfaltiranje bodnjkov po sklepu zadnje občinske seic, so prrčeii včeraj asfaltirati Aleksandrovo cesto. Hodnik bodo asfaltirali od Cankarjeve iriioe pa do mestne meje v Košakili-Tako bo dobil ta del mesta povsem no-vo lice. Tujski promet V juniju je bilo v Mariboru prijavljenih 1435 oseb. Od teh je bilo €56 tujcev, in sicer 107 z Dunaja, 40 te Gradca, 509 pa iz drugih mest a— Mestno kopališče bo zaradi popravil od 9. julija do 1. avgusta zaprto- a— Beg te življenja. Uslužbenci na mariborskem glavnem kolodvoru so včeraj zgodaj zjutraj opazili na lokomotivi tovor-nega vlaka, ki je prispel iz čakovca, sk- Vprašanje je le, koliko mislečih ljudi it: imamo pri nas? Dvoja larreatov Francoske akademij«"- »Nesmrtni« pod kupolo Francoske akademije v Parizu ao pravkar podelili letošnjo vr-Kko nagrado za literaturo Henryju de Mon;-heriantu, nagrado za roman pa Pauli Regnier. Obe nagradi prinašata več slive ne«o denarja. Prvi iavreat je svojevrsten pojav v povojni francoski literaturi. Rodil se je L 1896. in že pričel literarno pisati kol ranjenec med vojno. Posebno pozornost je vzbudil 6 spisom »Chant funebre a'jx Marta de Verdun«. Poveličuje šport in možatost. Njegov zadnji roman se imenuje >Les Ce!i-balairees. — Paula Regnier priznala, da Šteje že čez 40 let, za seboj ima več uspešnih romanov, teveda v knjigah in je bito že 1. 1924. nagrajena 6kupaj z Andrčem Theriveom in Pierreom Dominiqueom kniigo »La Vivante Paix« (nagrada Ral-aac). 0 današnji nemški mladini piše Ernst Erich Noth v knjigi >La Tragčdie de la. Jem-nesse allemfende«, ki je pravkar izšla pri Grassetj^i v Pariza. Pierre Benoit. najmlajši Slan Francoske akademije in tudi pri nas znani pripovednik, je nedavno objavil nov roman 1 naslovom »Monsieur de la Fertet. Werflova nova drama. Franc Werfel je spisal novo dramo »Das Volk der Verheio-6ungc. ki obuja — orav kakor najnovejši roman Tbomasa Manna — legendarno dobo svetopisemskih očakov. Dramo namerava uprizoriti Reinhardt najprej na Dunaju, nato pa priredi z njo svetovno tirne jo. o dove krvi. Kmalu so ugotovili, da je tovorni vlak povozil na vijaduktu v Ptuju 37 letnega zvaničnika Franca Creslovnina, ki 'e bil uslužben na kazenskem oddelku ptujskega okrajnega sodišča. Iz pisma, ki ga Je nesrečnež zapustil, je razvidno, da je šel prostovoljno v smrt zaradi skrajno neugodnih družinskih razmer in socialne bede. Kakor pripovedujejo njegovi znanci je 6t.oril obupno dejanje v hipni duševni zmedenosti. a_ Sleparski trgovec z vinom. Zadnji čas se je pojavil v Mariboru in njegovi okolici mlad trgovec z vinom, ki je osle-paril več gostilničark za približno 4000 Din na ta način, da jim je prodal namesto ziravega vina ali sadjevca pobarvano in posladkano vodo. Dalj časa orožniki niso mogli priti na sled sleparju, ki je pri svojem poslu zelo spretno ravnal- Ko pa »o se na orožniški postaji na Teznem množile prijave, je bil slepar aretiran v celjs«em okolišu. Zasledovali so ga tudi ptujski orožniki, ki so spoznali v njem tridesetletnega posestniškega sina Ivana Vindisa Iz Trbojcev pri Leskovcu v Halozah in izdali za njim tiralico na podlagi katere je bil Aretiran. Vindiš je pred prodajo pri poskusu vina ali pijače vtaknil v sod daljšo leseno cev, v katero je nalil pristnega vina ali sadjevca. Iz te lesene cevi je po gumijasti cevki izvlekel pravo pijačo, dočim je bila ostala količina v sodu pobarvana voda Na ta način je prodal nad 10 polovnja-fcov vina in sadjevca raznim gostilničarji am. Iz Zagorja Z— Predavanja o zdravju in športni vzgo- :ii mladine bo v soboto zvečer v Sokolskem domu. Predavali bodo gg. dr. Slavko Gram, dr. Branko Alujevič m Marij Kuret z_ Novi požarni signali. Gasilno društvo je sporazumno z rudniškim ravnateljstvom •uvedlo L t. m. nova sporočila požara v Zagorju in okolici. Požar v-Zagorju bo naznanila rudniška sirena s trikratnim presledkom ene minute, požar v Lokah, Izk k-ah ali St. Lambertu tudi s trikratnim presledkom in z vmesnim kratkim žvižgom, požar v Kotredežu, na Sv. Planini ali pri Sv. Urbu enako s trikratnim presledkom in vmesnima dvema kratkima žvižgoma. z— Dobrodelna tombola Kola jugoslo-venskih sester bo nepreklicno v nedeljo 8. t. m. ob 14. v Sokolskem domu. Ker je č;sti dobiček namenjen za vzdrževanje kuhinje za lačno rudarsko deco, prosimo ob-činstvo, da pridno sega po srečkah. Zaradi ugodnih zvez vab;mo tudi občinstvo iz Trbovelj in Hrastnika. z— j Zemlja v plamenu« je vojni film, ki jja bo predvajal Rdeči križ v soboto in nedeljo v kinu »Triglavu«. Cene nizke. z— Lovska sreča. V Jelovci, lovišču TPD, je ustrelil g. Karel Birnat, rudniški nameščenec, krasnega srnjaka. Zadnji srnjak je bil v jelovci ustreljen leta 1915. gospodarstvo Trgovinske pogodbe s Turčijo Kakor smo že včeraj kratko poročali, je bik v torek v veliki dvorani turškega zuna- £ ega ministrstva v Ankari podpjsana trgo- v nska pogodba med republiko Turčijo m £ aljfviSoJugoslavijo. Pogodbo je za Tu -a J podpisal voditelj turške delegacije N u-man Rifad bej, za Jugoslavijo pa nas an-karski poslanik in voditelj jugoslovenske delegacije dr. Miroslav Jankovič. Naša trgovinska politika kaze v zadnjih mesecih veliko aktivnost. V kratkem času dveh mesecev smo sklentti poleg važnih dodatnih trgovinskih sporazumov (s irranci-jo, Italijo in Albanijo) tri nove popolne trgovinske pogodbe, in sicer z Nemčijo, Bolgarijo in sedaj s Turčijo. Vse te tri nove pogodbe so vcKkega pomena za nas izvoz; pogodba z Nemčijo zaradi tega, ker je Nemčija v naši zunanji trgovini na enem izmed prvih mest, obe pogodbi z Bolgarijo in Turčijo pa zaradi tega, ker smo s tema dvema državama po desetletnem brezpo-godbenem stanju prišli končno do normalnega trgovfasko-političnega razmerja. Nasa zunanja trgovina je bik zadnja leta tako z Bolgarijo kakor s Turčijo minimalna in se s sklenitvijo trgovinskih pogodb odpirajo sedaj prav znatne možnosti za vzpostavitev živahnejše trgovine. . Trgovinska pogodba s Turčijo je sklenjena na podlagi največjih ugodnosti. Ker smo 'bili doslej s Turčijo skozi 15 let v brezpogodbenem stanju, bo pomenilo uveljavi jen je te pogodbe, da se bodo pri uvozu jugoslovenskega blaga v Turčijo odslej uporabljale minimalne carinsk« postavke. Prav tako je na podlagi največjih ugodnosti rešeno vprašanje pomorske plovbe. Kakor z Bolgari k), bo tudi s Turčijo plačilni promet urejen s posebnim klirinškim sporazumom, čigar besedilo je že sestavljeno m ga bosta v kratkem podpisali nasa Narodna banka in turška Centralna banka. ^^Ski ^^Turčijo se * prejšnja leta navzlic brezpogodbenem sta-£u ra£rijal še v priličnem obsegu zadn^ zvezi s trgovinskimi omejitva uvoz 40.0 12.8 9.7 5.5 13 nju minimum. Turčija je ze v 1931. uvedla kon tangentiranje uvoza, ki J* je pozneje še poostrila. Nesa zunanja trgo-vinas Turčijo se ie/^dnja leta gibal, takole (v milijonih Din): IZVOZ 1926 25f 1930 NJ. 1931 £.9 1932 3-0 1933 0o Gornje številke nam čuten padec našega izvoza v let* 193Z m 1933 po uvedbi uvoznih kontingentov v TZČnovo trgovinsko pogodbo £ »3«™*«-na sedaj možnost izvoza v Turčijo za vse one naše proizvode, ki pridejo v P^stev za Zško tržišče. Podrobnosti o vsebini pogodbe še niso znane. Iz izjave ta jo je podal naš poslanik dr. Jankovič, pa je razvidno, da je v kratkem pnčakovata znatno oživljen je medsebojne izmenjave bUgata- ko v pogledu količine kakor tudi v pogledu vrednosti. Urejeno je tudi vprašanje izkoriščanja cenene transportne zveze med našo državo in Turčijo preko Dim>varaCr nega morja. V zvezi s trgovinsko pogodbo je bila istočasno podpisana tudi konvencija o medesebojni pravni pomoči, tako da je tudi s te strani dana garancija za uspešen razvoj medsebojnih kupčij. V kratkem pa bosta podpisani se dve konvenciji. in siccr konvencija o naseljevanju in konvencija o ekstradiciju zlata in devizah Te še 2". nasproti 2.3 % v prejšnjem tednu. = Konkorz Je razglašen o imovini Petra Rormaniča, trgovca z mešanim blagom v Gornji Radgoni (upravitelj mase dr. Len*rt Lotrič, odv. v Gornji Radgoni; prvi zbor upnikov pri sreskem sodišču v Gornji Radgoni 9. julija db 10., prijavni rok do 4. avgusta, ugotovitveni narok 6. avgusta). — Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Josipa Pernuša, tesarskega mojstra v Kratrju (poravnalni upravnik dr. Igo Šilar, odv. v Kranju; poravnalni narok 3. avgusta ob 9.. prijavni rok do 28. julija, kvota 50^). 10 milijard znašajo lastna sredstva naših delniških družb ee ie v zadnph " lastna, sredstva od 1. 1930. do 1. 1»B. Rešitev v snegu nad prepadom Trbovlje, 4. julija. K poročilu »Srečna rešitev iz nesreče na Grintovcu« v nedeljskem »Jutru« smatram za koristno, da opozorim posebej mlajše planince na nasvete, ki jih je dal znani pionir alpinske smučarske tehnike Matiia Zdarsky že pred več ko 30 leti. Zdarskv pravi v svoji knjigi »Skisport«: »Kdor pade, naredi večinoma napako, da se hoče vzdržati z rokami. Pri tem zgubi rokavice, si odrgne roke do krvi, časih do kosti in se kljub temu ne vzdrži. Roke-v tem primeru niso pripravno orodje. Nekoliko boljši so komolci. Ampak tudi ti samo. če klanec ni prestrm. Najboljše so noge. Kakorkoli padeš, skrbi, da prideš v lego na trebuhu, komolce postavi strmo v sneg, vzdigni pete (to se pravi: vpogibaj kolena) rn udari z vso silo noge v sneg. Uspešneje je, udariti z eno nogo za drugo nego z obema istočasno. To velia za klance od 35 stopinj in manj. Nad 35 stopinj pa naj se uporabi naslednja vaja. ki je popolnoma zanesljiva in lahko izvedljiva, čeprav je treba več besed za njen opis Kdor pade, naj se vleže na hrbet in dene noge narazen, kolikor mogoče Tazkora-čiti. Potem se takoj obrne na trebuh, drži pa noge vedno razkoračene. Pri tem leži ena noga v snegu kakor osredje gibanja medtem ko dela druga noga kar največji možen krog skozi zrak. Na ta način udari druga noga tako močno v sneg, da se padajoči večinoma takoj ustavi, kvečjemu, da mora še druga noga malo udariti. Ako to iz kateregakoli razloga ne bi zadostovalo, se mora padajoči takoj zopet obrniti na hrbet, in sicer vedno v isti smeri (noge vedno razkoračene) in še enkrat na trebuh In zopet udariti z nogami v sneg na opisa ni način. Ker se je pri pr-em poskusu, tudi če se je ponesrečil, vseeno precej zmanjšala brzina padca, se drugi poskus skoraj vedno posreči. Če hočeš zdaj vstati ter se pri tem opirati na roke. potem moraš prste stegniti in stisniti ter jih kakor nož pdariti v sneg... V kratkih besedah: Pa dajoči naj se valja z razkoračenimi nogami in naj udari noge v sneg. — Tako Zdarskv. Discite moniti! Dr. Hugo Baumgarfner. V »Privredi«, mesečni reviji Trgovsko-indjstrijske zbornice v Zagrebu, objavlja Vladimir Rozenberg (Beograd, trgovinsko ministrstvo) obsežno študijo o naših delniških družbah v 1 1932. Po teh podatkih je bilo ob koncu 1. 1932. v naši državi 16J9 delniških druib, od tega števila odpade na denarne zavode 632 družb, na zavarovalnice 27 družb, na industrijska podjetja t>yi družb, na trgovska podjetja 143 družb in prevozna podjetja 51 družb. J se te dražbe so imele 10.062 milijonov Dm delniške glavnice in rezerv (nasproti 9880 milijonom v L 1931. in 9251 milijonom v leta 1930) Od skupne vsote lastnih sredstev Mavnica in rezerve) v navedeni viš:m 10062 milijonov Din. odpade na denarne zavode 3827 milijonov Din in na industrijske družbe pa 5136 milijonov Dm. Bilančna vsota vseh teh družb ee ie zadnja leta precej zmanjšala in je 1. 1932 znašala 31.976 milijonov Dm nasproti 34.396 mi i-jonom v 1. 1931. in 35.851 milijonom v leta 1930 - i.... ' Podrobna statistika p bilancah teh družb nam kaže, da so dolgovi naših industrijskih delniških dražb prav znatni, sati zna-šato 6130 milijonov Din. dočim znašaj terjatve industrijskih dražb nasproti dolžnikom 3064 milijonov Din, investicije m nepremičnine 5032 milijonov Dm, izdelano blago pa 1288 milijonov Dm. Razmerje med lastnimi sredstvi industrijskih delniških družb in dolgovi (krediti) lastna, sredstva od 1. l^J. oo i. «»*. na-risla od 4279 na 5136 milijonov Din, so « jSovfzmanjšaU od 6836 na 6130 miluo- ^Skupni pregled računa izgube in dobička nam kSe. da so 1. 1932- »«še ddnu>W družbe izkasale 389 milijonov Din isgube in 302 milijona Din čiste*a dobička. Pretežni del izgub odpade na industrijske družbe, ki so izkazale 229 mUijonov Dm izgube in 183 milijonov Dm dot^a dočim so denarni zavodi iricaaab 49 milijonov Din iz£jubp in 113 milijonov D m dobička. Iz teh številk je razvidno, da je m 1982. precejšen del naše industrije pa- v naši državi so mili- Blagovna 4. julija. Na ljubljanski bom se oficielni tečaji deviz danes niso bistveno spremenili. Ie New York je popuščal V privatnem klirin-gu notira avstrijski šiling nižje, in s^cer 9.15 do 9.25 (v Zagrebu FO™* P? 9.12, r Beogradu tečaj 9.0093 do 9.1093). V grških bonih je prišlo na ljubljanski borzi do zaključka po 30.25 (v Zagrebu po 30.>9), r španskih pezetah *p* po 6.55 (v Zagrebu po 6.36). Angleški funti v privatnem kfirm-gu so bili v Zagrebu zaključeni po 252.2"». Na zagrebškem efektnem tržišču notira vojna škoda 306 do 307 brez prometa (v Beogradu zaključki po 306.50 in 305). Nadalje je bil promet v 7 odst. Blairovem posojilu po 56 (v Beogradu o 55.50) in v 8 odstotnem Bkirovem posojilu po 61.50 (v Zagrebu po 62). Končno je Ml promet še v delnicah PAB po 212 in 212.50. Device. Ljubljana. Amsterdam 2310.40 _ 2321.76, Berlin 1295.03 — 1309.83. Bruselj 796.24 — 799.18, Curih 1108.35 — 1113.85, London 17186 — 173.46. Newyork 3377.72-3405.98. Pariz 224.49 - 225.61. Praga 141.34-142.20. Tret 291.37 — 293.97 (premija 28.5 odst.). Curih. Pariz 20.2525. London 15.55. New-york 307, Bruselj 71.75. Milan 26.36. Madrid 41.95. Amsterdam 208.40. Berlin 117.30, Du-na 57.40, Stockhohn 80.15/ Gslo 78.15. Ko-benhavn 6950, Praga 12.75, Varšava 58.10, Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 10.85. London 27.35. Milan 46.18, Nevrvork 538.02, Pariz 35.55. Pra«2 21.76, Curih 175.27, 100 S v zlatu 128 S pap Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 3. koruza (po navadni tarifi): popolnoma suna s kakovostno garancijo za julij 147.50--^. moka: bašk» po 2« - 270, banatska po 270 — -275. t . . + Korosadska blagovna borza (4. t. m.| Tendenca mirna. Promet je bil srednji. Pšenica: baška, okolica Sovi Sad srednj^-baška. gornjiebaška. 78 kg, stara Il2.n0 do 115. nova 110 - 112.50: baška okoli« Sombor, 76 kg. stara 109 -111. nova 107.50 - 110; baška potiska, n kg, f^a 116 — 118, nova 115 - 117.50; baska ladja rtara 107 — 109. — Ječmen: baški. sremski, novi, 65/66 kg 84 - 96. - Koruza: baška 102 — 104; okolica Sombor 103 — 10o; ba-n^teka m - 102; ladja Tisa. Dunav 10/ do 109. Moka: baška bonateka >0g< m 185 — 2C6 (sremska. slavonska 185 — 165 - 185 (165 - 175); ,5« 145 _ U> (145 _ 155); >6r 125 - 145) (125 - 135]: >7« 105 — 110 (105 _ 110); >8< 107.o0 Ho 112 50 (107.50 — 112.50). - Otrobi: baski, sremski 87.50 — 90; banatski 85 — *>7.oQ. ŽIVINA. '+ Živinski sejem v LjnblJanL Na živinski sejem 4. t m. so prignali 79 volov. 36 krav, 9 telet, 135 konj in 228 praščlkov; prodanih pa le bilo 37 volov, 18 krav, 5 telet, 14 koni in 145 prašičkov. Dogori * bil precej živahen, kupčija pa srednja. Cene so ostale nespremenjene in znašajo ra kg žive teže: voli I- vrste 4.50-5 iDin. H- vrste 4-4.50 Din. ITI- vrste 3-4 Din. krave debele 2j50—.3.50 Din, krave klobasarice 150—250 Din, teleta 5—6 Din; prašički za rejo so se prodajah po 130—210 Din za komad. Pot v Bakarac L 6iven. Vse delniške družbe 1. 1932. izplačale na dividendah 8o.7 ^nuli jorsa Din nasproti 127 milijonom v 1 1931. tantijemah pa je bilo izplačanih 8.7 na li- li jona Din nasproti 15 milijonom v prejšnjem letu. Največjo izgubo so 1. 1932. im^ le lesno-industrijske družbe, ki so izkazale 84 miliionov izgube in le 7 milijonov Din dobička. Rudarske družbe ao izkazale 28 milijonov Din izsrube in 51 milijonov Din dobička, prehranbene indmetnjske družbe 20 milijonov Din izgube in 34 milijonov Din dobička, trgovske delniške družbe 41 milijonov Din izgube m 7 milijonov Din dobička, transportne delniške družbe pa J* milijonov Din izgube in 3 milijone Din dobička. »» Naročite — čitafte LJUBLJANSKI ZVON" Vremensko poročilo številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga, v %, 5 smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v man, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 4. julija Ljubljana 7, 7«1.5, 16.0, 73, ENE2, 10. 0.2, dež; Ljubljana 13, 763.5, 14.1, 81, El, 10, — Maribor 7, 761.2 15.0, 80, SI, 10, —, -Zagreb 7, 762.5, 16.0, 70, NNW1, 10, 6.0, dež Beograd 7, 759-8, 18.0, 60, NW2, 5, —, -Sarajevo 7, 762.0, 17.0, 90. 0, 0, —, —; Skoplje 7, 759.2, 21.0, 60, W3, 5, —, -Split 7. 759.5, 23.0, 60, NE3, 8, —, ■ Kumbor 7, 759.1, 24.0, 40, ENE3, 5, —, —; Rab 7, 759.4, 21.0, 60. SE2, 5, —, — Temperatura: Ljubljana 17.5, 15.6; Maribor 24.6, 14.0; Zagreb 27.0, 15.0; Beograd 25.0. 16.0; Sarajevo 21.0, 9.0; Skoplje 24.0. 16.0; Split 30.0, 20.0; Kumbor —, 22.0; Rab —, 20.0. Uvedba žitnega monopola v češkoslovaški Kakor poročajo iz Prage, so bila te dni zaključena dolgotrajna pogajanja med vladnimi strankami zaradi uvedbe žitnega monopola, ki bo najbrž uveljavljen ze v tekočem tednu. S sklepom, da se uvede žitni monopol za vse krušno m krmilno žito, stopa češkoslovaška agrarna politika v do-cek novo fazo, ki pomeni pričetek agrarnega načrtnega gospodarstva. Žitni monopol ima namen, za jamčiti kmetovalcem rentabilnost produkcije žita. Češkoslovaška je v zadniih letih napi«vik že številne korake da bi omogočik kmetom rentabilne cene za žito, ki pa niso prinesli zaželjenega uspeha. Produkcija pšenic? se je pod vplivom uvoznih omejitev m visokih carin znatno razširik, tako da se je pridelek občutno dvignil. Lanska letina je bila tako obilna, da je celo prekoračila višino domače potrebe, kar pa je imelo za posledico, da so v jeseni po končani letini cene navzlic zaščitni carini in navzlic znatnim nakupom od strani države občutno padle. Uvedba žitnega monopola ima predvsem ta namen, da se uredi vprašanje žitnih cen. Predvidena je ustanovitev posebne delniške družbe z glavnico 50 milijonov Kč, ki bo imela edina pravico uvoza in izvoza žita. Domači producenti bodo morali vso svojo produkcijo ponuditi družbi v nakup, kolikor žito ne bodo potrebovali za lastno porabo in za setev. Dopustna bo tudi izmenjava žita med posameznimi producenti. Za nakup letine bodo služila predvsem lastna sredstva družbe v obliki dehvške glavnic^, češkoslovaška Narodna banka pa bo pomagala financirati nakup s prevzemom žitnih varan to v. Država sama po načrtu zakona ni dolžna družbi dati na razpolago denarnih sredstev, zato država tudi ne bo udeležena na dobičku in tudi ne bo jamčila za izgube. Le če bi na koncu žitnega leta ostale neprodane količine žita bo država dolžna to žito prevzeti. Ta določba pa za j. 1934—35. nima še praktičnega pomena, ker ie letos žitna letina v Češkoslovaški slaba in ne bo zadostovala za kritje domače potrošnje Uvedba r itn ©ga monopola v Češkoslovaški je mišljena kot trajna institucija* Vprašanje stalnih rentabilnih cen^ bo z uvedbo monopola gotovo ttajno rešeno. Težkoče pa lahko nastanejo, če bi se domača produkcija žita v Češkoslovaški nadalje znat-neie dvignila, tako da bi nastala potreba izvoza. V tem primeru bo morala država po razmeroma visoki ceni prevzeti presežek, ki ga bo pa morala v inozemstvu vnovčiti po znatno nižjih cenah. Ker se z uvedbo monopola ukine vpliv cene kot avtomatičnega regulatorja produkcije, je jasno, da bo morala uvedbi monopola slediti prisilna ureditev produkcije po nosebnem načrtu. V tem pogledu se v češkoslovaških stro- kovnih krogih že dalj čas« vršijo temeljite St Po ^ sporazumu, ki je bil torek dosežen med vkdnimi strankami in ki ga je odobril tudi češkoslovaški ministrski svet, bo znašala osnovna cena za prevzem psemoe od producentov v začetku žitnega leta 1 še v Gradsk-i podrum poslušat zbor Rusov, nato pa k počitku. Zgodaj drugo jutro smo napravili obisk Majki božji na Trsatu, se poklonili sv. Antonu, čigar god je bii tisti dan. potem smo pa zdrčali zopet navzdol proti Sušaku mimo hotela »Jadran« tja proti MartinščicL Tej se obeta še lepa bodočnost, saj je su-šaški župan gospod Ruž ca, kakor mu pravijo. ravno te dni prinesel iz Beograda zagotovilo, da se bo načrt prepotrefbnega spoja Martinščice s sušaSko luko izpeljal. Dijaško zavetišče v Martinščici se že pripravlja, da bo sprejelo stotine in stotine mladih ljudi Komaj smo izgubili pogled na Martmsci-co in se vzpeli z avtom na griče, ki ob-krožujejo ta idealno ležeč: zaliv, se nam je odprl pogled na drugega, še lepšega, na — Bakar. V Bakru smo se ustavili pred dolgim enonadstropn m poslopjem, ki je kakor grad bogatega vlastelina, je pa last proizvajalca edino pristne »bakarske vodice«, gospoda Radovanija. Prijazno nas je sprejel in nam po dobrem zajtrku, pri ka terem je igral njegov proizvod precejšnjo viogo, pokazal, vse bogastvo svojih klet* V njih je nagromadenih na tisoče in tisoče 1 steklenic našega »Šampanjca«, sladke ba- iz grozdja gričkih nad fca-rske vodice, ki se proizvaja posebne vinske trte, rastoče po Bakrom. Seveda je skrivnost umetnosti proizvajanja tega cenenega šampanjca last samo nekaterih, med njimi v prvi vrsti gospoda Radovanija. Solnce je stalo že proti poldnevu, ko smo se poslovil: od Bakra, ki tudi že pričakuje gostov za letošnje letovanje, med katerimi bo gotovo zopet — kakor vsako leto — mnogo našega slovenskega učiteljstva, kateremu se ie Bakar močno priljubil, ono pa Bakarčanom. Kakor v areni vodi cesta dalje iz Bakra proti glavnemu cilju našega izleta, proti Bakarcu. Krasna pot tik ob morju na eni in z vinskimi trtami posejanimi grički na drugi strani. Bakarac je majhno, idilično ležeče selo ob majhnem, lepem zalivu. Naš avto se je ustavil pred lepo. veliko zgradbo, ki jo pravkar vso prenavljajo na zunaj in znotraj. To je Celjski dom, lastKo.a jugoslovenskih sester iz Celja; semkaj pr-haia vsako leto na letovanje mnogo decc •iz nekdanje Štajerske. Adaptacijo te zgradbe nadzoruje Ljubljančanka inž. Sonja La-rajnetova, prvi žensk: slovenski nadzorni inženjer. Ljubeznivo nam je rarkazala ta lepi dom, ves obdan od zelenja, ležeč tik ob morju, bogat solnca in tudi hladnih Ko sem si vse to ogledoval, ser: so spomnil na sestre tam v Celju, predvsem na vedno ljubeznivo gospo predsednico Sern-čevo »n neumorno delavno tajnico gospo ravnateljico Anico Zupančičevo. Kdo zna prav in kdo more povsem objektivno preceniti požrtvovalno delo teh dam, ki so zbirale od vinarja do dinarja, da so kupile in adaptirale ta dom ter prevzele zanj tudi mnogo osebnega jamstva. To pa vse za deco, da se okoplje tam nekaj tednov na solncu in v morju, se odpočije in zabava. da bo zdrava in krepka, ker Jugoslavija potrebuje zdravo in krepko mladino. Sedanje stoletje se more imenovati pr, pravici stoletje mladine. Vsi narodi tekmujejo med seboj v tem. da bi si vzgojili kaT najbolj zdrav naraščal. Kaj vse stori v tem pogledu sosedna Italija! Kakšne telovadnice in sportišča gradi svoji mladini! Tudi organizacija Kok jugoslovenskih sester je v tem pogledu krepko na delu. Na Sušaku imajo vzorno urejen Dečji dom, dalje v Martigščici, v Bakarcu, v Kraljeviči, na Malinski, Omišlju, Selcih itd. Vsa skrb in delo sloni na ramah požrtvovalnih članic teh organizac:j. Čast in hvala jim! Eno prednost ima Bakarac pred drugimi našimi pomorskimi letovišči: izborno pitno vodo in gorski, z morskim pomešani zrak-Tu je že mnogo jelovine, smrekovine, so vinska brda, pred nogam: pa morje. Po vročem popoldnevu se nam je prav dobra prilegel izprehod po krasnem bakarškem parku, ki leži tik ob morju. V njem so košati topoli, pomešani z opojno dišečo smre-kovino in borovjem. Prenočili smo v Celjskem domu in uživali lepoto the noči, katero je prijetno motilo sladko petje sla vekov iz parka in bližnjih vinogradov. Prav težko sem se ločil drugo jutro od tega lepega kraja; toda na programu izleta je bilo še nekaj lepega: Fužine tam gori v Gorskem kotaru, našem Semmeringu. Sklenil pa sem. da se ibom vrnil v Bakarac pri rrvi priliki, in sicer takrat ko bo Celjski dom napolnjen mladine, da bom videl, kako živi in se zabava mladost v tem lepem domu. Kratko tedaj: na svidenje! A. Z. Po krvavih rcnrcsaliiali v Memčiji Zgoraj na levi: Prizor z berlinske ulico po »zatrtem« uporu, ko je bila policija v stalni pripravljenosti. — Na desni: Reichs-wehr koraka pod oknom kancelarja Hitlerja — Na desni v sredi: žena ustreljenega generala Schleicherja, M so jo tudi ubili — Ubiti vodje rjar vi h udarnih čet: Ernst, Schneidhu-ber, v. Heydebreck, Heines in Heyn- — Spodaj (na levi) general Blomberg, (na desni): nekdanji Hitlerjev tekmec G. Strasser šlnsko podnebje Kdo sme in kdo ne sme na hribe Višinsko podnebje se razlikuje od nižinskega po nižjem zračnem tlaku, boli redkem zraku, ki vsebuje tudi mani kisika, po močnejšem žarenju in večinoma tudi po večjih tem,pere turnih razlikah med dnevom j.n nočjo. Dražljaji višinskega podnebja po-\zročajo porast števila rdečih krvnih telesc, pospešitev presnove in dihanja, ki se vrši v čistejšem zraku že dolgo so znani zdravilni učinki višinskega podnebja pri celi vrsti kroničnih obolenj, samo se ga moramo počasi privaditi. Takojšnje večje ture na vrhove se lan-ko končajo z neprijetnimi presenečenji. To velja zlasti za osebe z zdražijivirn živčnim sistemom, ki zapadejo gotovo gorski bolezni. Vzrok te bolemi je v prehitri menjavi višine, ki se ji organizem ne more prilagoditi. Pod nekimi pogoji pa fi lahko zapadejo tudi osebe, ki so gora vajene: n. pr. če so mnogo kadile in pile, si obtežile želodec, si naprtile pretežak nahrbtnik ali se ue-smotreno oblekle. Osebe z zdraž^jivim živčnim sistemom ali z boleznimi krvnega Obtoka bi morale tedaj le polagoma izvršiti prehod iz nižine na vrhove — če ni sploh bolje, da opu-e-te bivanje v višinah, kar jim lahko p^ve zdravnik. Največja ruska kemična tvornica uničena Nesreča ali sabotaža? — Številne človeške žrtve in veEika gmotna škoda — Aretacije se nadaljujejo Največja ruska tvornica kemičnih izdelkov, tovarna Mihajla Frunseja, ubitega boljše viškega vojnega ministra, je bila v drugi polovici prošlega meseca prizorišče strahovite ekssplozije, pri kateri je izgubilo življenje 60 oseb. Ruske oblasti so katastrofo prikrivale, dokler se je dalo. GPU je izvedla precej aretacij sumljivih oseb, ki so danes pod ključem. Komisija, ki preiskuje ozadje eksplozije, pa si še ni popolnoma na jasnem, če gre v tem primeru za neprevidnost ali sabotažo. Vsekako je sum, da je tudi maščevanje v igri, precej opravičeno. V eksplozivnem materialu, ki je raznesel tvorniške naprave. so namreč našli konce električnih žic, katere so mogli atentatorji položiti v sode smodnika in ekrazita kratko pred katastrofo. Zaradi tega je zdaj Frunsejeva tvornica strogo zas-tražena. Nad poslopji krožijo podnevi in ponoči letala, da kontrolirajo tudi nezaželjene obiske iz zraka. GPU je osumila sodelovanja pri atentatu tudi več ravnateljev in inženjerjev ter jih je zaprla. Frunsejeva tvornica je za Rusijo tembolj pomembna, ker je to njena največja kemična tvornica. že pred eksplozijo je bila s+rogo zastražena, zdaj pa je naravnost nemogoče priti v njeno bližino brez posebnega izkazila. Pomenljivost tvornice izpričuje tudi dejistvo, da hodijo straže okolu njenih zadov v plinskih maskah. Lahko si je torej misliti, kaj izdelujejo delavci v poslopjih. Eksplozija se je primerila 16. junija, ko se je izmenjal nočni posad delavcev, šest-nadstrepna zgradba se je trenutkoma sesula v prah. Neka velika posoda za plin se Zmagovalca Oceana Brata Adamowicza, ki sta srečno preletela Atlantski ocean, na letališču Le Bour-getu pri Parizu v družbi poljskega poslanika pri francoski vladi Chlapovvskega je razpočila in začeli so uhajati strupeni plini, ki so spravili na noge ibo okolico. Nastal je velik plinski alarm, na noge so spravili vse gasilske oddelke v okoflici, kajti ozemlje je bilo treba raapitaJtl, požar pa pogasiti. Kljufb temu, da je bila pomoč takoj na mestu, je zahtevala katastrofa mnogo človeških žrtev, zlasti med delavstvom, ki je plačalo svoj kruh z življenjem. Če poročajo iz ruskih virov, da maša gmotna škoda te eksplozije dva milijona njfcfljev, si lahko mislimo, da je v resnici še mnogo večja. Zračni manevri v Angliji Te dna so se začeli nad Londonom veliki zračni manevri, katerih se udeležujejo letala 20 tujih držav, med njimi posebni letalski oddelki iz Francije, Riusije, Romunije, Nemčije itd. Podobno letalsko prireditev imajo v London« -vsako leto. Kar pa ji letos daje še poseben poudarek, je to, da je število angleških letal veliko kakor še nikoli doslej. Manevrov se udeležuje vsega skupaj 200 aeropianov. Med njimi so seveda najnovejši tip% od najtežjega letala za bom/bardiranje do najlažjega lovskega aeroplana, ki lahko leti z brzino 500 km na uro. Letala manevrirajo v krdelih in posamič ter prikazujejo različne faze zračne vojne. Listi, ki poročajo o teh produkcijah ▼ zraku, prav nič ne prikrivajo, da pripravlja Anglija zračno oboroževanje v največjem obsegu. mmrnm Gospodje! Moderni vzore! blaga letne obleke so dospeli. Najugodnejši nakup oblek po meri je ln ostane pri Drago Schwab, Ljubljana .(8)X(8)X(8A (9X(S) C*)XCS)1 Gm® Dekle v zaboju Nenavadna dogodivščina bogatega brnskega dekleta Neki bmski trgovec je pred dnevi naročil nekemu vozniku, naj gre zanj na postajo po večji tovor, sestoječ iz več sodov olja in kisa, zaibojev jajec in sladkorja. Vozniku so izročili zahtevane reči in mož jih je naložil na voz ter jih odpeljal s postaje proti trgovini. Ko pa je prišel na pol pota, se mu je zdelo, da prihaja od nekod ječanje in stokanje. Ozrl se je na desno in levo — nič. Menil je že, da so ga prevarili čuti, tedajci pa se je stokanje ponovilo. Obšel je voz in s« ustavil pri nekem zaboju za sladkor. Resnično, glasovi so prihajali iz njega! Prestrašen je planil voztdk na koala in pognal konje v dir do prve policijske stražnice. Povedal je, kaj je slišal. Na policiji so odprli zaboj in ko so dvigniH pokrov, se je prikazalo iz zaboja mlado, čedno dekle. Pri zaslišanj« je povedala, da se piše Dota Gesnertova in da je hči knovdtega tvomi-čarja. Dori so ponudili okrepčala in ko se je osvestila, so jo začeli spraševati, kako je prašfla v zatooj. Dekle je povedalo, da je Sla proti postaji, kamor je imela prisipeti neka njena prijateljica z vlakom. Kaj se je ngodito poslej, se ne zaveda. Zdramila se je šele na vozni, ko je čutila, da Jo nekaj premetava sem in tja. Deklico so peljali k zdravniku, M je dognal, da je bala odvedena s silo. Na vrat« je bilo videti prstne odtise, na otorazu pa so ugotovili sledove kloroforma, s katerim je neznani storilec ldoroformiral žrtev. Stvar je od tu dalje nepojasnjena, kajti deklica ne more navesti ničesar, kar hi lahko rabilo za oporo kakšnemu maščevalnemu čin«. Policija pa je na koncu ugotovila, da je izginila Dora Gesnertova že pred tremi dnevi z roditeljskega doma in da jo je policija na podlagi očetove ovadbe ves ta čas iskala po mestu. Smrt slovečega psihiatra Umrl je vodja sodno madidnakega zavoda na višji policijski Mi v Rimu, prof. Salva tor Ottolenghi, Id je učakal starost 76 let. Ottolengfal je bil največji Italijanski psihiater, ki je imel veHk ugled tudi v inozemstvu. Bil je svojfeaa asistent znanega psihiatra m teoretika Cesarja Lomtarosa, ki je v njem imel arorjaga najljubšega učenca. L. 1908. je postal OttolengM redni profesor na rimski univerzi Ostal je n* tem mestu do smrti. Ottolenghi je napisal mnogo del o zatiranju zJočtartev s pomočjo znanstvenih pripomočkov. PravomM ministri niso izdali nobenega zakonskega ukrepa za reformo ka«wflrega zakona, če se niso prej posvetovali z njim. Italija je izgubila v pokojnik« naftreftjega učenca Lom-brosa, ki je s velikim uspehom nadaljeval ■učiteljevo d«0o. Zapeljana Neka zdaj 50 let stara ženfca iz Budimpešte je imela 25 let razmerje s nekim moškim svojih let, ki jo je bU zapeljal pred 25 leti in ji potem oMjubil zakon. Po njegovi smrti pa je ženska vložila tožbo tal zahtevala okcOu 50.000 Din odOcottaine za devi-štvo. Sodišče je njeno zahtevo zavra*©. Izjavilo je, da ima pravico do odškodnine samo neizkušena in dostojna deklica, ki se je dala zapeljati samo pod obljubo zakona. Ta dokaz pa se 501etnl bivBi devici nI posrečil, ker je živela s svojim zapeljivcem 25 let v skupnosti in je ve« ta čas uživala tudi njegovo materialno podporo. Čudna hvalnica Barcelonski desničarski list »E1 Correto Catalon« je objavil pred kratkim hvalnico na katalonskega državnega predsednika. Ko pa je pesem izšla se je ugotovilo, da je vsebovala zahrbtno zasramovanje predsednika, kajti začetne vrste, čitane od zgoraj navzdol, so dale besede: »Vse kar tu govorim, je zlagano*. Vlada je zaradi tega obsodila list na 5000 pezet globe. Stražniki v srajcah Ravnatelj newyorške policije je nedavno prejel prošnjo stražmiškega zbora, naj se stražnikom dovoli, da opravljajo svojo službo v vročih poletnih dnevih v srajcah z zavihanimi rokavi. Ravnateljstvo je upoštevalo razloge, ki so napotile prošnjike do te prošnje in je odredilo, da smejo nositi stražniki poleti naznestu jopičev srajce enotne temne barve z znaki, ki se nosijo obKajso na bluzi. Tragična zaroka Dve družini sta doživeli v pariškem predmestju Colombes tragično dogodivščino. Obhajali sta zaroko svojih otrok in po skupni zakuski sta stopila nevesta in ženin s spremstvom v čoln, da bi v njem napravili izlet po Seini. Ko »o veslali okolu nekega otočiča. pa jim je pridrvela nasproti motorka, zavozila vanje in prevrni'a čoln S plavanjem se je rešil samo ženin. Njegova dva brata in njih nečakinja, nevesta m nien brat pa so utonili. Čitafte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" ■gPp - % mrk - ■Ml * > ■t- vhd"^^K^m iBfeT"'" M&U, . < . v iaKSMPMBl INitr— Londonske diskrecije Bistvena odlika vsakega Angleža so hlače, trd črn klobuk in pipa. V lokal* ne dajejo gosti natakarjem m natakaricam napitnine nikoli v roko, tndi je ne položijo 1M TIttTO, IMTTCC jo položijo s posebno diskrecijo pod rob krožnika, da je nihče ne opazi. Anglelki taksiji so tako visoki, da se zdijo nedomačinu silno stari, v resnici pa »o to vozovi najnovejšega izdelka. Angleški kralj je vladar Britskegs imperija, v London pa sme stopiti samo z dovoljenjem londonskega lord majorja, ki je edini gospodar svojega področja. Mnoge borze v Londonu obiščeš lahko samo v cilindru. Cilinder je tam tako obli-gaten, da ga nosijo celo sluge. V Londonu imajo liste, ki izide jo pri vsaki politični ali športni novici v novi izdaji, tako da tiskajo nekatere po desetkrat na dan. Angkfika prestolnica je doživela eno največjih senzacij v zgodovini svojega obstoja tedaj, ko je izšel edikt, da se smejo vršiti kinematografske predstav« tudi ob nedeljah po šestih zvečer. Velite športne prireditve imajo v Londonu ne samo ob nedeljah, ampak že ofc sobotah popoldne, mnogo trgovin pa je zaprtih že v četrtek popoldne. Čajanke so med Angleži neka i svetega, zato servirajo skoro v vseh uradih nameščencem redno čaj. Alkohol se sme v Londonu točiti samo ob določeih urah. Ob 11. uri zvečer pristo-ni natakar k mizi tn pobere z nje vse steklenice in čaše, ne glede na to, če so polne ali prazne. Hladnokrvnega Angleža ne spraviš iz ravnotežja nikoli drugače, kakor pri stavah, nogometu in kriketa. ANEKDOTA Orttry Je nekoč srečal igralca, ki je prSel ▼ Pariz zaradi angno-mana. Vprašal ga je: »Kaj iščete tutcag?« Igralec mu je odvrnil: »Pripeljal sem se v mesto, da bi po po&teni poti napravil karto-to.< »Prav, prav,« mu je odgovoril Guifcrjt, sna ter) poti ste lahko sigurni, da vam ne bo nihče delal toocOcurence^ VSAK DAN ENA V jetnišnici »Vaše ime in priimek?« »Janez Strgulc.« »Rojen?« »3. decembra 1926.« »Samski aR oženjeoT* žito na vozovih in na vodi Kakor v starih časih, ga v Vojvodini zopet prevažajo s parizarji, namestil po železnici Subotica, 2. julija V Subotici pa tudi po vseh drugih vojvodinskih krajih, ki imajo sicer dobre železniške zveze, ali ne leže ob plovnih rekah ali prekopih, se more v zadnjih časih v raznih nočnih in najzgodnejših jutranjih urah opažati zanimiv zelo močen vozovni promet Voz za vozom se vrsti, drug težje obložen od drugega, cele karavane se pomikajo po ccs^i, vse v isto smer, proti reki aH prekopu, kjer je najbliže, dasi morda desetine in desetine kilometrov do njiju. In če ■vprašate, kaj se prevaža, izveste, da se prevaža žito ali kak drug poljski pridelek. Ta pojav je nekaj čisto novega, nenavadnega, a nastopil je kmalu po tistem, ko so se meseca marca letošnjega leta povišale železniške tarife v tovornem prometu. Tedaj so veliki žitni dobavitelji in trgovci začeli računati in so izračunali, da se jim ne izplačuje več pošiljati žita po železnici in je treba, če se hoče kaj zaslužiti s tem promet tom, kreniti po drugi poti. In so jo tudi res našli tako ccnejšo pot. S kmetskimi vozmi. ki so znatno ccnejši kot pa železniški prevoz, se prepelje žito do najbližji je?« rečnega ali prekopnega pristanišča, k jer se naloži na »šlepe«. Vodna pot pa je bila vedno in bo tudi vedno cenejša od železniške, pa gre potem, žito po vodi do okrajne parniške postaje, kjer se šele. pre-_ loži v železniške vozove, ako se tudi odtod nc prepelje z vozmi do namembnega, kraji, če ni preoddaljen. Danes gre tako menda že skoraj vse žito, ki je namenjeno iz vojvodinskih v zapadne in jugozapadne kraje naše države ali preko njih v Inozemstvo po vodi do Broda na Savi ali celo do Siska in se šele tu preklada na železnico. Kaka je razlika v prevoznih' stroških' med kraji, ki leže ob plovnih rekah,ah pre-k ;h in pe onih, ki so uporabljali: doslej . direktni železniški prevoz, vedo povedati Subot;čanje na eni in Sentanci aH StaToka-njižani na drugi strani. Od Senfe ip Stare Kanj.lže, ki ležita ob Tisi, je prevoz skoraj za 80 odstotkov cenejši kot pa pd Subotice, odkoder se je uporabljala le železnica. Danes, ko se od Subotice.pa.dQ reke uporabljajo za prevoz žita kmetski vozovi in gre potem žito po vodi do Broda ali Siska. se pri vagonu žita, namenjenega v Zagreb, prihrani okoli 600 Din. In kar velja za žito.; velja seveda tudi za drugo blago, izvzemši edino le tisto, ki se hitro pokvari in se mcrra zato pošiljati po železniški poti, ki je seveda krajša in hitrejša. - Ta tako sestavljeni -novi vozno-rečno-železniški žitni promet pa ne prinaša velikih koristi samo žitnim dobaviteljem in trgovcem ter vobče trgovstvu, temveč tudi kmet-sketnu. ljudstvu, ki po njem prihaja s svojimi vozmi in vprežno živino? do prav lepe--.ga zaslužka, kar mu je v sedanjih časih denarne stiske vseka ko. velika pomoč; In jc ' res zanimivo, naravnost preseneti livo, kako današnja gospodarska kriza nagiba in uči ljudi, da se v dobi avijonov, • bliskovitih vlakov in drugih takih modelnih ^voznih • . sredstev.vračajo k starim predpotopninv -Oi rekel kdo — t>parizarjetn« ih'drugim takim vozilom iz časov cesarja Janeza in tovornika z »brusilnimi kamni«.1 Martina Krpana. Da železniški upravi to vmčanje v »stare, dobre čase« ni všeč, je pač-razumljivo toda pomagati se ne da. Velja pač tudi tu : ona stara, da je vsakomur lastni žep najbližnji. IžlHS ZaJosien konec ves-oljno veselega človeka: Maks Pallenberg se ie ubil. Z .letalom je treščil na tla, ko se je pripeljal v Karlove Vary — ne da bi si zdravil žolčne kamne, marveč da bi ozdravil druge. Z najučinkovitejšim zdravilom: s smehom. Maks Pallenberg je bil neke vrste čudodelnik. Poleg ekscentrika Grocka najslavnejši nemški komik. Iz neznatne vloge je napravil po svoje kaj, da so se ljudje vili od krčev. Pred meseci je gostoval s svojo družino v Jugoslaviji — v Zagrebu. Dali so komedijo. Menda »Družino Šimek«. Stvarco, ki ne zasluži imena komedije, ker je le plitka burka. Toda Pallenberg je žel triurni. V Zagrebu nič manj kakor prej' in pozneje v neštetih mestih, v svoji .slavni vlogi gospoda Zavadila z marelo, kakor prejšnja leta v vlogi Švejka. Moč Maksa J^altenberga je bila v ekstem-porih. Kar na lepem je padel iz in bleknil po svoje. L;»$e pa V hot. In v vsakem mestu, pri vsaki predstavi, se je domislil česa novega, česa bistrega, aH pa neizmerno glupe-ga. . .„ ..... -— Ne trpim — je nekoč dejal v m-tervjuvu, — da bi mi kdo v naprej pripravljal domisleke in smešne zadrege. Smatram za največjo žalitev, če mi kak vsiljivec reče: gospod Pallenberg, tak moj domislek bo dober. tU se bodo ljudje režali. — Nesramnost prav gotovo, vam kaj diktirati, gospod Pallenberg... — V smešnih vlogah občutim kakor najhujšo bolečino, če moram kak stavek ponoviti dobesedno tako, kakor je natisnjen v knjigi. Ne morem ponavljati kakor papagaj, kar je črnega na belem. — So pa vendar domisleki in komični zapletljaji, ki jih je treba vnaprej preštudirati, gospod Maks! — Že! Toda jaz nimam klišejev za take reči. Pri vsakem nastopu računam sproti s tem, kako so ljudje razpoloženi za smeh — in potem se ravnam po svojem dobrem instinktu. To pa je v vsakem mestu drugače. — Ampak povejte mi, mojster humorja, nad čem se pa ljudje najbolj režijo? — Kako bi vedel! Kot gledalec sem redko v gledališču. Zaradi Grocka sem od smeha prelival solze. Tudi drugi ekscentriki me vselej zabavajo in se smejim tisočerim njiihovini skrivnostnim oslarijam. — A Buster Keaton? — Kadar ga gledam, se niti ne namrdnem. Kakor on. To je že več kakor mehanično. To je komik z mrtvaško masko... Zdajle se spomnim: čudovito sem se smejal pred leti pri premieri neke operete. Sedel sem v prvi loži in sem videl, kako se je za stranskimi kulisami pripravljala kraljica tega večera za svoj dostojanstveni nastop. Fino se je priklanjala in sukala in obračala svojo dolgo vlečko. Ko je takoj nato morala nastopiti, se je pri prvih korakih čez oder zapletla v nesrečno vlečko. In je telebnila po tleh, kakor je bila dolga in široka. Na glas se je zjokala, sirota. Jaz pa sem tulil od smeha... Takih zgodbic bi lahko povedal ducat! — To je škodoželjnost! Ali prosim vas, zakaj se pri vas najbolj smehlja čestiti publikum? — Povedal bom, toda naj ostane med nama. Nekoč sem gostoval v Gdansku. Deset minut pred predstavo se peljem iz hotela v teater. S tramvajem. Stojim zadai in ob meni mlad gospod, očividno študent. Takole sam zase se je smehljal srečni mladi mož. Gledam ga Dostrani in ga zavidam. Kar takole zadovoljno se smehlja!... Ko izstopim iaz, je izstopil tudi on. L'«berem korake proti teatru. On tudi. Stopava vštric. Še se smeji. Tedaj ga vprašam; »Oprostite, kaj pa je danes takega, da...?« Da šte videli'ta obraz. »Kaj ie danes takega? Danes vendar gostuje- največji nemški humorist!« — — Študent je pač zamenjal humorista. s kotnikom.- — Čisto vseeno. Ta študent je vedel, da gostuje nekdo,, nad katerim se človek mora smejati, razumete? To je vedel; vfiaprej. " " ' ^ — Nu, in? _ Nu — pred takimi ljudmi je potem lahiko uganjati komedijo! To je vsa moja skrivnost. * • . ' ! A ■■ . • ' ............... .. Glumcu ne pletejo potomci--vencev, je- zapisal pesnik. Zato ^bržčas tudi Pallenberg ne bo imel spomenika. Ko bodo odmrli tisti, ki jih je v teh te-gobnih časih kuriral s svojimi nastopi, bo pozabljena tudi njegova , izredna, velika in.„ smešha ^t^tnost. f ivel bo ' melm^^u imap to vrlino, -da niso izmišljene. Maks Pallenberg je bil poročen s slavno operetno divo Priči *Massry. Poleg nje je ime1! sila rad dobre gramofonske plošče. Nekoč je na' letovišču navijal svojemu prijatelju "najboljše ameriške popevke. Sredi godbe je tiho in fino vstopila v sobo Frioi Massary. Vprašala je:gosta: »Kako vam je všeč v našem letovišču?« Namesto gosta je odvrnil Pallenberg: »Kdor ob gramofonskih ploščah čveka, nima posluha!« 1 Tiho in fino je Massary zapustila sdbo. Ko je bila plošča pni. kraju, je Maks prepričevalno rekel gostu: »Ampak ,Priti nikakor ni čisto brez posluha!« ■ • ■ * Industrijski magnat V Berlinu je povabil Pallenberga na večerjo. To je bilo pred sedmimi leti. ko se je Maks že srečal, z Arahamom in je bil večkrat kam povabljen. Seveda vselej le k bogatejšim. Tako je tudi, tokrat prišel po predstavi na večerjo. Razgledal se jo po salonu, in glej — polno je bilo umetnin, samih krščanskih umetnin: Kri-stov, svetnikov in svetnic. Tedaj se Pallenberg ni mogel vzdržati in ;ie glasno vzdihnil: »Hvala Bogu, tu . smo pa enkrat pri poštenih Judih!« Maks Pallenberg je mnogo potoval. Navadno ie celo ženo jemal s seboj Pred leti ie objadral svet. Kar tako, za zabavo. In za zabavo je to potem tudi opisal. V čudovito zmešanem, genijai-no smešnem potopisu. Nevarnosti se ni bal. Na poti preko Švice se je peljal z avtom čez strahovito strmino. Vsi drugi potniki, tudi njegova žena in hčerka, so izstopili in racah" -peš do vrha. Le Maks ie ostal v avtomobilu. — Čemu takšno tveganje? — je bila ■žena huda, ko so se spet znašli. — Clovekoljublje! Veš, da bi bilo šoferju dolgčas, če bi se sam prekucnil čez skalo. * Bogve, morda je Maks PaKeflberg mislil tako tuda v svoji zadnji minuti, ko ie treščil z letalom na tla. Vse življenje mu je bilo komedija, ki se je končala žalostno, kakor tega sam prav gotovo ni pričakoval. Ta njegov strašni, poslednji ekstempore je kriv. da se-ie vesoljno veseli komik Maks Pallenberg vendarle enkrat ljudem zasmilil. Dunaj, 29. junija 193.4. —a. —n. Spori Dvakrat Hermes: Primorje Na današnji Ciril - Metodov praznik igrata na igrišču Primarja dve domačino-vi garnituri proti dvema hermežauskima moštvoma. Prva tekma prične ob 16.30, druga ob 18. Prvi par bosta tvorila oba pomladka. Znano je, da imajo šiSkarji najboljši nogometni material, ki ga sproti spravljajo na igrišče, dotoJer jim ga kdo ne odneee. O pri-morjanakih juniorjih pa gre glas, da igrajo mnogo lepše nego prvo mošbvo. Tekma bo torerj zanimiva. V drugi tekmi boeta pa igrali močnejši postavi. Spričo znane rivali/tete med Ši-šikarji in čmo-belimi bo tudi ta borba prav zanimiva. Vstopnina bo minimalna, glavno pa je, da bo tudi na današnji praznik nekaj nogometnega sporeda. Družinsko žensko lahko-atletsko državno prvenstvo V zmis-lu razpisa JS2S od 23. maja t. 1. in sklepa seje podsaveaa JSŽS v Ljubljani od 2. julija t. 1. priredi TKD Atena na igrišč« ASK Primorja v dneh 14. in 15. t. m. družinsko lahkoatleoslovno in mu povedala naslov. »Najlepša hvala, gospodična.« Ko Je bilo to dogovorjeno, se je grof Henikstein odločil, da jo prej ko mogoče popiha z milega rodbinskega slavja, čigar prisrčnost mu je toLi okrutno preizkušala živce. Z Garragaiiom, ki je sedel kakor užaljen Buddha, tako in tako ni bilo moči začeti pametnega razgovora. Po odhodu mladega Avstrijca se je pomenek trudoma privlekel kave. Tedaj je pa Nikolina rekla, da se mora peljati v Berlin, in povabila Garragana, naj jo spremi. Drage volje Si je pritrdil. Ko sta bila na cesti, je Nikolina vprašala: »Ali nisem lepo napravila?« »Kaj pa, Nikolina?« »Nu, da sem vam omogočila odhod! Prav nič mi ni treba hoditi v Berlin, a videla sem, kako strašno ste se dolgočasili.« »Družbo mnogih ljudi še slabo prenašam,« je neprijazno odvrnil. »Jaz sicer nisem družba mnogih ljudi, a nemara da tudi mene tlabo prenašate. Kar brez skrbi mi povejte, nič užaljena ne bom, tiho bom zaihtela in izginila.« »Vas, Nikolina, prenašam z veseljem,« je prostodušno odgovoril. »Hvala,« je dejala, čuteč, kako jo je obšla radost nad njegovo pošteno besedo. »Zdaj se vam celo upam predložiti, da pojdiva nekoliko na izprehod. Pomlad je, Garragan.« Obstal je, se ozrl v višnjevo nebo, ki so ga obrobljale bele ovčice, zapazil nežno lističje na grmovju, začul vodo, kako ae glasneje šumela, in začudeno dejal: »Pa je res prišla pomlad. Da, Nikolina, pojdiva na izprehod.« Potem je dolgo molčal, in Nikolina je čudno tiho stopala ob njegovi strani. Toda v samotnem drevoredu, ki je vodil proti kitajskemu paviljonu, je drozg tako sladko pel v somraik, da Nikolina ni mogla deU molčati. »Kaj vam je prav za prav, Garragan?« je vprašala s toli prisrčnim sočutjem, da je Garragan kar osupnil nad nenavadnim zvokom njenega glasu. »Nič mi ni, Nikolina.« »Kaj se je zgodilo z vami? Čisto ste se izpremenili. Nič več niste prijazni z menoj. Tako žalostni ste postali.« »Spomladi postanejo vsi stari ljudje žalostni,« je odvrnil, izkušaje se šaliti. »Ali veste, da sem si že očitala, zakaj sem vas razžalila s svojo smešno ponudbo?« »Kako vam je moglo priti to na misel, Nikolina?« je vprašal ves prestrašen. »Zakaj bi me bili razžaifili? Narobe, presunjen sem bil Ln ganjen, Nikolina. Zmerom me presune, če vidim, da je človek voljan pomagati človeku. Kar jokal bi, tako čudno se mi zdi, da so na svetu ljudje, ki ne prežijo, kako bi zaprli svojega bližnjega v kletko.« »Pozabiti morate, Garragan.« »Človek zmerom pozablja, Nikolina. Vse pozablja, ker se stara. Sele te dni sem opazil, kolikanj sem se postaral.« »Ali strežete na poklone, Garragan?« je vprašala, in droben smehljaj ji je zaigral na ustnicah. Otožno je zmajal z glavo. »Spoznanja napadajo človeka iznenada. Dvatisočkrat se vidimo v zrcalu, pa ne opazimo ničesar. Dvatisočtretji dan odkrijemo, da je prišla starost. Ali pa imamo načrte, namene in cilje, a nekega večera se zruši na nas spoznanje, da sino le brezvoljna igrača hudobnih sil.« »Ni res, Garragan!« je vzkliknila z odločnostjo svoje mladosti. »Če bi bilo to resnica, bi se moral človek obesiti na prvo drevo.« »Pa je resnica, in človek se vendarle ne obesi.« Obstal je in vzel klobuk z glave. >Pogle(te me, Nikolina. Najmiroljubnejši in naj tišji človek sem, nemara da celo dober človek, niti psa ne morem udariti, tuje gorje mi je neznosno, iz sto ran krvavim, če se le malce v prst urežete, Nikolina, in vendar sem postal modlec. In vendar sem hladnokrvno ustrelil brezzaščitnega in nedolžnega človeka. Ali je to moja volja? Kdo me je določil za morilca?« Iskala je odgovora, pa ga ni našla. »Brez konca in kraja sem sedel v ječi, vsakršno telesno in duševno muko sem pretrpel, vem. kaj je kosanje, skrajni obup poznam, blaznosti sem zrl v plapolajoče oči, iii vendar, vendar sem tako preklet, da moram še enkrat postati morilec. Ali je to moja volja? Ali živimo svoje življenje ali življenje, ki ga določajo in vodijo tuje moči.« Tedaj je vrgla Nikolina glavo vznak ln s hrabrim glasom dejala: »Ne vem; tega nihče ne ve. Vem pa, Garragan, da je to življenje vzlic lakoti in težavam, vzlic smrti in solzam prekrasno in čudovito, zato, ker je enkratno in neponovljivo in samo naše, nikogar drugega ne.« CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za oesedo, Uio 2.— davka za vaa& oglas to enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plavajo oni, ki l&čejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa l>in 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 'S.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. ee zantevate oa Oglasnega oddelka »Jutra< odgovor, priložite Dlll J." v znamkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. fcs«seaa l Diu aaveK i. Din za šilro ali dajanje na »lova 5 Om Najmanjš" znesek 11 D1n Dllatei 13 r>tD Prikrojevalni tečaj za damska in moška oblačila se vrši od 16. julija do 4. avgiTsta 1834 v priznani strokovna šoli. Ta tečaj je priporoči j ijrVudi za privatno uporabo, ker se vrši točno po novo izdani knjigi »Toaleta« katera Je v vseh knjigarnah in v šoli sami na razpolago. — Prijave sprejema !n pojasnila daje lastnik T. Kune, Ljubljana, Sv. Petra cesta 4/II. 17406-4 Službodobi Soseda 1 Din. davek 2 Din za Šifro ali dajanje na »lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Spretne pletilje Jn učenko » stalno sprejme K. Soss, Meseni trg 18. 17681-1 Gospodično srednjih i ©t, pnimApni rm-obraženo, resno in ipcSt.™.^ sprejmem kot gočpo dii n jo. Ponudbe ha oglas. oddelek »Jutra« pod značfco »Delaj in uživaj«. 1771-24 Plačilna natakarica po možnosti 7 znanjem nemščin-e, dobri služIjo takoj. Hote! Kokliič, Novo mesto. 17711-il Restavr. kuharico pfirfefetoo. 7m testenine i.n vkuhavamje sad.ja ter z »run njem t pripravljanja ostalih jedil, i*če Varošta pivnica, Zagreb, Ga.jeva 9. 37710-1 Mlinar ki razpolaga f primerno gotovino, ima na razpolago krasno eksistenco. a.ko prevzame modero m Mm. ki me je 2 vogona tedensko, v b':.?ini Ljcbiiaoe —. Pojasni!« daje Rudolf Zore, Ljubljana. Gledališka nlica fct. 12. Za pismeni odgevor priložite znamko za 3 Din. 17762-1 Saldokon tista i večletno prakso, zmožnega korespondence tudi v srbohrvaščirai, trgovsko naobraženega, sprejme veletrgovina. Lastnoročno pi-sam^ ponudbe n« oglasni oddelek >Jutra« pod šifro »Stalno 33«. 17730-1 Frizerko dobro ondulerko sprejmi« takoj Mihael Godnov v Tržiču. 17708-1 Navijalko volne .popolnoma izurjeno in spretno eprejimem v Hrenovi ulici št. 8. 17736--1 Šivilj, pomočnico sprejme takoj Selan Olga, domska krojačika, Šmartin-sU 6. 17767-1 Učiteljico ali uradnico ki bi ine poučevala v pravopis;«. iščem. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Ure po dogovoru«. 17T63-1 Plačilno natakarico vestno in mtfTijivo, kavcije zmožno sprejme restava-ci;a s t. amgusitoim. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 177T1-1 Korespondenta imunega slovenskega in nemške?« ali hrvatskega lin nemškega jezika v govoru in pisavi, kateri imnj tudi v ostalih trgovskih pisarniških poslih d o h r o prakso. f»pre:m.e tovarniško podjetje v Sloveniji. Samo oni gosoodje, ki f o per-fektni k-orespondenti. naj vipošlje.io svoje ponudbe v obeh jezikih teT priložijo tudi sliko, katera se vrne, na osiac. oddelek »Jutra« pod značko »Koreepomiknt« 17773-1 beseda 1 Din davpfc 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Pek. vajenca sprejme Alojzij Potočnik. Šma.rje-Sa,p. 17719-44 Vajenca eprejimem v manufak,tnrino trgovino. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 17766-44 G. Th. Rotman: Peter Plaveč in Janko Rjaveč potujeta okoli sveta Viš ga, kak0 je zaplaval lepi zmaj! Pa zdaj ga vsaj ni moglo več odnesti. Samo — fojmene, kaj je bilo to? Vlak se je bližal predoru! Z grozo je Peter videl, kako se je črna, temna luknja bližala in bližala; prva polovica vlaka je bila že izginila vanjo... V gostih, dušečih oblakih se je nabiral v predoru dim... Službe išče beseda 60 para davek t Din za ditro aU da-anje naslova 3 Din. Naj mantšt znesek 1? Din Nameščenje v peka.rni, slaSčiča.raii ali podobno iščem. Ponudbe pod »Prid.M iin skromna« na oglasni oddelek Juitna. 17707-2 Gozdar ab6o!v«nit 3 letnikov gozdne šole v Mariboru, vojaščine profct, išče 6lužbo. Ponudbe na. oglae. oddelek »Jutra« pod »Goadar«. 17704-2 Trg. pomočnica z nekaj kavcije, išče silnžbo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena 36«. 17732-2 Mlad zakonski par brez otrok, išče elužibo kot hišnik, vrtnar, dober čebelar, ekladiši&nifk a-lii kot sluigM,. Zema j« dobra kuharica. Greva tudi na posestvo. Cen j. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vestna in poetona«.. 17747-2 u* r*' Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Nudimo Vam za majhet ieaoJ dobra »blaSii*. A. Presker Ljubljana. Sv. petra cesta 133 Otroški voziček globok, dobro, ohranjen prodam. Pojasni'« v Zvezni knjiga-rni v pasaži. 17732-6 Otroški voziček globok, moderem, kupim. Bnandt. Rožua dolina — cesta H št. 14, tel. 30-40. 17753-6 Otroški voziček sitensko uro., damsko ko-io in pisalni stroj kupim. Ponudbe na og!«s. oddelek »Jutra« pod »Denar«. 17744-6 Kupim Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje oa slova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Rabljen inventar za mlekarno kompleten, za izdelavo sira in masla kupim. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »S kantami«. 17547-7 Stiskalnico na vreteno, močno, kupi Renčelj, Voža.rski pot 1, Ljubljana. 17752-7 Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje aa slova i Din. Najmaniš znesek 17 Din. Hišo v predmestju Ljubljane — primerno m majhno dmdn-etrijo, obrt ali vinsko trgovino, prodam. V biži so velike kleti, plin in telefon. Ponudbe n« oglasni oddelek »Ju t rac pod šifro »300.000«. 17406-20 V Št. Vidu prodam parcele 5000 im 3500 m-1, tudi za knjižice Kmečke im Ljudske hra-nilaice Ijubljain^ke. Naslov 7 oglasnem oddtslku Jutra 17554-20 Majhno parcelo v Šiški ugodno proda A. Bpvčar. etavbno podjetje. Ljubljana, Celovška cest« št. 34. 17770-30 Poslopje v Ljubljani v bližini glavn-ega kolodvora prodam. Uporabno za rasne sivnhe. Moderno stanovanje, velika skladišča, kleti, delavnice, pisarna in obsežno dvorišče, zaokroženo. Plačilo 70 % h rami Ime vloge, ostalo po dogovora. Ponudbe pod šifro »111« na oglasni oddelek »Jutra«. 17740-20 Lepo posestvo 18 oralov, električna moč in razsvetljava,, vodmi mlin in lep gozd prodam proti takojšnjemu plačil« 8000 do 9000 šilingov. Poizve se: Lasselsdorf 10 b. Gross St. Floriatn, Anetrija. 17728-20 Lokali deseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje oa *iova S Din. Najmanjši znesek 17 Din Trgovski lokal za prihodnje četrtletje iščem v bližini Kongresnega trga. Ponudbe i opisom lokaia in ceno na oglas, oddeiek »Jutra« pod »St. 444«. 17611-19 Posestvo s trgovsko m gostilniško obrtjo, v zelo prometnem kraju takoj oddam v na-j-em, event. tudi prodam. Ponudbe na podruž. Jutra v Celja pod šifro »Krasna lega«. 17770-30 Vrednote Beseda 1 Din dBvek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din NalmanJSJ znesek 17 Din Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE — juvelir LJubljana, Wolfova ulica 3 /J Beseda i Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 1) Din. Pohištvo predno se nabavite, — oglejte si moje moderne šperane spalnice, trde, mehke ln kuhinje, pleskane. Znižane cene. Jože Kurnik, mizar, Zg. Šiška 51 pod Hribom. i6ol4-12 Kapital tfeseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova i Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hranilne vloge vseh baink kupujemo in prodajamo najugodneje in točno. Poslovni zavod d. d., Zagreb. Praška ulica št. 6/II. tel. int-er. 38-38. Za odgovor priložite 3 Din v znamkah. 179-16 Posredujem denar na hranilne knjižice velikih d«najr»ih zavodov Rudolf Zore, Ljubliana Gledališka 12. 17480-16 Pristopim k že vpeljanemu podjetju, ki vzame v najem velik in sivotel lokal v mes.u na dvorišču. Plim in edek-trika za pogon, voda v 'oka.lu. Oddam tudi sam lokal. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »September«. 177.14-16 Prodam knjižico posojilnice v Gornjem gT3-c Renier, Podčetrtek. 17755-33 C5 tanovanje beseda 1 Din davek 2 Din šifre ali dajanje na slova S Din Najm%nl*' uespk 17 Din Štirisob. stanovanje lepo, solnčno in brozhib-no. z vsemi pritiklinami, v I. nadstropju vile v centru, z uporabo vrta takoj oddern v Knafljevi ul. št. 13/11. 17500-21 Štirisob. stanovanje i vsemi pritiklinami, ob Bleiweisovj cesti vsled selitve « 1. avgustom oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 17583-31 Dvosob stanovanie s pritiklinami, e!oktriko in vodovodom z angustom oddam v Mostah, Prodovi-čeva 9. 17729-31 Trisob. stanovanje komfortavo. oddam v Je-gličevi ulici 29. — Poizve se v I. nadstropju. 17720-21 Dvosob. stanovanje z veomi pritiklinami oddam z avgustom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 17715-21 Štirisob. stanovanje oddam z avgustom. Naslov pove ogasni oddelek »Jutra«. 17721-31 V vili Groharjeva 9 oddam • avgustom komfortno tri-s!i štirieobno ter lepo dvosobno stanovanje. Ogledovanj« dnevoo med 17. »n 18. uro. 17760-31 Dvosob. stanovanje s kopalnioo pn pritiklinami ter uporabo vrta oddam • !. avgustom v Appbovi ul. št. 17 — Bežigrad. 17765-21 Dvosob. stanovanje s kuhinjo m pritiklinami oddam z avgustom. Naslov pove oglas, odd-elek Jutra 17774-31 . Opremljeno sobo v visokem pritličju, s separatnim vhodom takoj oddam. Naslov pove ogl. oddeiek »J uit r a«. 17737-12 Lepo sobo s souporabo kopalnice oddam v strogem centru. — Nasov v ogiesnem oddelku »Jutra«. 17733-23 Štirisob. stanovanje v I. nadstropju, moderen komfort- ve« pritiikline, v bližini kavarne Evropa, in poslovne prostore v pritličju istotam, 3 sobe z modernim komfortom — oddam s 1. avgustom. Vprašanja pod »Zmerna cena« na oglasni oddelek »Jutra«, ali pa ee istotam podxve naslov. 17768-31 Stanovanja Beseda I Din davek 3 Din za Šifro ali dajanje oa slova 5 Din. NaJmanJS' znesek Din Stanovanje eno- ali dvosobno išče zakonski per brer otrok. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Redno in točno plačujem«. 17666-21/a Trisob. stanovanje išče stranke 2 oseb. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17717-21/a SZ33SES9 Besed* 5T para da vet > Din ca Mtrc aU da lanje n avlo v* 3 Din (tal •nanj* 'ne»«*lr 12 Otn Sobo v Beethovnovi ulic« oddam s 15. julijem boljšemu solidnemu gospodu. Naslov pov« oglas, oddelek Jutra 17670-23 Komfortno stanovanje 3 velikih sob oddam s 1. oktobrom. Istotam oddam kabinet Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17608-21 Lepo sobo v pentru mesta oddam solidni osebi za 350 Din. — Naslov v oglasnem odde ku »Jutra«. 17644-23 Opremljeno sobo popolnoma separirano, v vili na Vrtači oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17612-23 Kabinet lepo urejen, z elektrik« in postrežbo, v centru mesta takoj oddam za 300 Din. Knaflje™ ulic« 1311 17589-23 Opremljeno sobo blizu kolodvo-a oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17706-23 Solnčno sobo v mestu oddam stalni in mirtli osebi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17734-23 Prazno sobo pripravno za pisarno, takoj odda uprava Oražno-vega dvorna. Wolfova ulica št. 12, dvorišče. 17725-23 Prazno sobo mesečno, snažno, z lepim raizgledom in vhodom e stopnjišča takoj oddam na Tržaški cesti v Tribučevi hiši, H. nadstropje. 17736-23 Opreml jeno sobico t vhodom e stopnjišč«, poli* »Evrope« z avgustom oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 17700-33 Prazno sobo s centraJno kurjavo — na Miklošičevi cesti oddam »talni ose.bi. Naslov pov« oelesni oddelek »Jutra«. 17776-33 Solnčno sobo čisto, s posebnim vbodom, novoopremljen« za 2 osebi, ob vdeeejimii takoj oddam event. z vso oskrbo. — BevčaT, Celovška cesta 34. 17778-23 Lepo sobo opremljeno oddam pri Sv. Krištofu — Bežigrad 3, vie. pritličje. 17775-23 Lepo sobo soJnčno, separirano, v Stritarjevi ulici oddam solidnemu gospodu. Naslov pove oelasni oddelek »Jutra«. 17780-23 Sobe išče Seseda S0 para. davek !i Din. ea ftlfro ali da-lanje naslova 3 Din. Naj-manl&t znesek 12 Din Majhno sobo iščem v bližini glavnega kolodvora. — Ponudbe na ogiae. oddelek »Jutra« pod značko »Sadjo«. 17736-33/a Opremljeno sobo mesečno, s separatnim vhodom e etopnjišča iščem za takoj. C-eraj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »29«. 17749-23/a Prazno sobo s posebnim »h odom in odgovarjajočo postrežbo išče uradnik — najraje pri mladi vdovi. Ponudbe z navedbo cen« pod šifro »Udobnost« oa ogiasni oddelek »J mtra*. 17746-28/a Dopisi Beseda t Din davek 2 Din za ftlfro ali dajanje na slova S Din Najmanj&i snesek 20 Din. 2 mornariška podčastnika želita znanja, z 2 simpatičnima Slovenkama. Prednost Maribor—Trbovlje. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Morje« in »Vergissm e inniobt«. 17T27-24 MJffilfTI Beseda 2 Din. davek 2 Din za Šifro (Ul dajanje na-siova S Din. Najmanjši znesek 20 Din. Zdiskreditirano je posredovanje Postanite sam svoj posrednik xa diskreciju, bez provizije. It. bor ženitvenih ponuda za Din 10 (marke) razašilj« »Daruvarčcn < — Daru v ar. 17603-35 Glasbila Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gostilničarji! Avtomatični gramofon (dinarski), etirrcevnii radio aparat na direktni priključek, skoraj nova, ugodno proda »Promeit«, Napoleonov trg 7, .nasproti kri-ževniške cerkve. 27745-36 W4 ITfllM Beseda 1 Din. davek 2 Din za Šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek l? Din. Volčja psica se je zatekla v Moste — Pokopališka ulica štev. 5. 17764-37 Informacije Beseda 1 Din davek 2 Din za Šifro ali (lajanje oa slova S Din. Najmanjša znesek 17 Din. Opozorilo Naznanjam, da nisem plačnik za svojo ženo Cecilijo, rojeno Vaiant, ki bi kjerkoli delala dolgove na moje ime. Ivain Stržinar, Jesenice, Industrijska 14. 17718-31 Prazno sobo frepariramo, eventutd. tudi enosob. stanovanje iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Separirano 21«. 17748-33/a Letovišče Nudim lepe in čiste sobe, vrt, caloa, dobro hromo in vBokovnstoa pristna vina. Lepo kopaiiSče, zdrava voda in zmerne cene. Rotteu-bflober, gostilna in mesarija. Skofja Loka. 17118-38 Pension Zanier Sv. PavH pfi Preboldu. Savii.Vka dolina. Dravska banovin«. — Zračne sobe. prvovrstna hrana, lep vrt. smrekov gozd, tenis, 65 m dolg lasten k«fw!m.i boien. Penzij« dnevno 40—55 Din 17777-38 Beseda 1 Din. davek 2 Din za Šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Svilen damski dežnik je odnesla poanana <*e>ba 4. julija iz Mestne hranilnice. Vrne naj ga nemudoma pri likvidaturi istotam, da ne bo imela ne-priiik. 17741-38 Premog drva In KARBO PAKETI pri IV. SCHUMl Dolenjska cesta Telefon 29-51 ki krepi in zdravi ŽELODEC edini proizvajalec LOVRO SEBENEK Ljubljana VTI PREHODNA DEKLIŠKA DOBA JE MED 12. in 17. LETOM. To je doba, ko mora imeti vsako dekle jako in zdravo kri, močne in zdrave živce in izboien tek. To daje »Energin« za jačanje krvi, živcev in teka. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah, pol-litrska steklenica Din 35.—. Reg. S. br. 4787-32 Na križišča centroma Ljubljane oddamo za I. avgust v l. nadstropju komfortno stanovanje jbstojeCe: iz 5 velikih sob in dveh kabinetov, primerno tudi za poslovne lokale za; zdravnike zobozdravnike zavarovalnice odvetnike agenture modne salone. 4740 Vprašati v oglasnem oddelku »Jutra«. Zahvala. mesar Slovenski Javornik Za nebroj vencev ta brezštevilnih spremljevalcev k večnemu počitku se zahvaljujejo Nočem imeti sivih las! »HEINZELMANNCHEN« PHYSICHROMN| E L I K S 1 R ZA LASE je brezhibno sredstvo zoper osivenje. — Ta, ie decenij« presku&ena voda za lase ni nikako sredstvo u barvanj«. To je biološki proces, ki vrača issem naravno zdravo barvo. Lasje vpijajo V> vod« in po tej hrani se vrača sivim lasem njihova prej-§nja naravna barva. — »HEINZELMaNSCHEN« pospešuje obenem rast las ln preorvča osrveoj« tm 6iki«so