i )
ii^Sl 20.

V Trstu, v saboto 10. marcija 1883.
j
Tccaj
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
«4iBMti Ji M««.
»EDINOST* izhaja 2 krat na teden vsako sred« in •abot« o poludne. Gena za vse leto je O gld., za polu leta 3 gid., za četrt leta 1 gld. 50 kr. — Posamezne Btevilke se dobivajo pri opravništvu in v trafikah v Tritn po S kr., v Gorici in v A|d«vi2iai poG kr. — Naročnini, reklamacije m inserate prejema Opravaiitvt »vit Zonta 5«.
Vsi dopisi se pošiljajo Uredništvu *vla Torrent®« Nuova tipograflja;vnak mora biti frankiran. Rokopisi brez posabne vrednosti se ne vračajo. — I*stra.U (razne vrste nakanila in poslanice) se zaračunljo po pogodbi — prav cen6; pri kratkih oglasih z irobulml ,črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.
Državni zbor«
(Dalje.)
Za Hausner-jem je govoril kaj stvarno finančni minister, dr. vitez Dunajevski. — Kolikor ni uže Hausner pobil levičarjev, dal jim je še Dunajevski priklade, tako sicer, da niso mogli pač več pametno ugovarjati in so potem pobitju le Se po otročje iz kotov zabavljali.
Dunajevski je rekel, da je uže precej pri svojem D&stopu razložil, kako si on misli zboljšanje finančnega stanja naše drŽave in da se teb načel vedno zvesto drži. On pričakuje zboljšanje financ le od polagoma, a gotova napredujočega zboljšanja gospodarskih razmer v obče in od polagoma rastočih državnih dohodkov. Dunajevski na to priede k dokazu, da se primanjkljaj, od kar je nastopilo to ministerstvo, vsako leto manjša. — Deficit v letih 1878 do 1880 je znašal poprečno, 35 milijonov na leto, skrčil se je leta 1881 in 1882 na 15 milijonov, letos pa znaša le 9'/a milijonov, ako se odšteje onih 20'/, milijonov za zidanje potrebnih železnic in oni 4 milijoni za javna dela v onih deželah, ki so bile letos strašuo obiskovane po povodnjih. Pravi, da se mu je celo to v greh štelo, ker je še le kesneje v drž. zboru povedal, da sa pokritje tega deficita ima v državnih kasah ule na strani 16 milijonov, tako sicer, da letos ne bode treba nobene posebne finančne operacije, da se deficit pokrije; a on tega ni mogel ne poprej ne pozneje povedati, ker poprej še ni poznal, koliko bo treba še postranskega kredita in je tudi menil, da je najboljše, da to pov6 poslancem baš pred začetkom debate o proračunu. (Čujte cel6 to, da ima 16 milijonov v denarnici, šteli so mu v greh; ali ni to podobno nekej znanej slovenskej opoziciji v Trstu?) Nadalje se čudi, da je Magg rekel, da je ves ta denar prišel od davkoplačevalcev. To se umeje samo ob Bebi ; saj drugače so le Rimljani in drugi pogani znali bogatiti državno kaao, po sedanjih krščanskih načelih pa to ne gre več. — Da se državno gospodarstvo vredi, mogoča sta le dva pota: zmanjšati troške, ali pa povišati dohodke. Prvo pa ne gre, ker poslanci v generalnoj debati pač vedno poudarjajo »manjšanje troškov, pri nadrobnem raspravljanju proračuna pa vse polno poslancev terja zdaj napravo leležnice, zdaj kake univerze in Rploh vse terjatve let6 le na povišanje troškov. — Tudi je opozicija grajala vladne predloge zarad novih davkov in je fi-
Podlistek.
Denar in kredit.
V C—. govoril doktor Bister, Slovencem pa ta govor priobčile: Juri CIČ.
(Dalje.)
»Nu, zdaj umejem«, pristavi občinski pisar Pro-sen »da cena vsakej stvari raste, kedar je več denarja. Ako je več denarja, izda se ga tudi lehko več; stvari se podražijo, treba je torej več denarja, da se nabavijo; kupijo denar sam tedaj zdaj manj velja, in prav za prav povrača se zopet prejšnje stanje, ko je bilo manj denarja, pa je tudi vse ceneje bilo«.
»Nemate prav«, odgovori doktor Bister. »Ako se pomnoženji denarja oslanja na zdrave okoliščine, tedaj se v resnici pomnoži tudi bogastvo dežele.
Ako pade cena nepremičnega blaga, ker ga je dosti v deželi, raste občno blagostanje, ker to ne obstoji samo v velikej množini gotovega denarja, te-muč še bolj v večem obilji raznih koristnih in ugodnih stvari, ki so v deželi. Tako je tudi z denarjem, kader se denar pomnoži, pride ga več mej svet, vsled tega pa napredujejo živahneje trgovina in obrti«.
»Če je taka«, povzame Prosen, »ondaj ako zastaja kroženje denarja, je to kakor da ga je manj, ako pa ne leži. ampak gre hitro od enega do druzega, je to, kakor da se je pomnožil«.
»Dobro ste rekli, to je navadno, kar pa sicer ni brez izjeme. Ako pade javno zaupanje, čuti to jako tudi gospodarstvo naroda; mir in red v deželi pa pospešujeta javno zaupanje, oživljata delo, promet in večata bogastvo. Če tudi javno zaupanje torej ne pomnoži števila denarja v deželi, pomnoži vendar njegov učinek (nasledek).
Mej raznimi predmeti, ki Imajo kaj vrednosti, teče najbrže iz rok v roko novec, človeku je denar koristen iz več, razlogov, toda največ, ker se z njim meri vrednost vseh drugih predmetov in ker se do- I biva zanj vsako drugo dobro (blag6) v zamenjo. Bil
nančnernu ministru očitala, da po vseh državah išče, v katerej l»i mogel najti kako davščino, ki v Avstriji še ni vpeljana; — a naj pomislijo gospodje, da so prav u8tavoverna ministerstva to delala in da so nekaterih sedanjih predlogov bili začetniki baš ustavo-verni ministri. — Da on, minister, študira tudi tuje davkovske naredbe, to je naravno, a to ne dela, da bi jih ponarejal, ampak da bi se podučil, kar pa ni sramota. Opozicija je strašen krik zagnala zarad tega, ker bi se po novej postavi o pridobninskem davku obdačili u že taki obrtniki, ki imajo le 300 gld. dohodka.
To vse so malenkosti, ki se dad6 popraviti, a gospodom ni za to, ampak boje se le za one, kl niso dozdaj od velikanskih dohodkov nič plačevali. Vlada si prizadeva, da po mogočosti ustreza željam ljudstva in njega poslancem; če pa opozicija pravi, da se ne meša v te zadeve, in da noče na se jemati nobene odgovornosti, naj bode ona (opozicija) zagotovljena, da pojde dobro tudi brez nje. — Glede zemljiškega davka pravi, da se je pokazalo, da je v mnogih deželah kmet preobložen, kar se vidi iz zastankov. Od leta 1870 do 1880 so bili zastanki na zemljiških davkih vedno prav veliki in sicer do */» milijona na leto, v letu 1881 in 1882, ko je uže ta davščina uravnana na bolj pravičnej podlagi in nekoliko znižana, pa niso davkoplačevalci zaostajali, ampak plačali so celo za naprej okoli 1,200,000 gld. — Govorilo se je tudi o strogosti pri izterjevanju davka. — Tu In tam se res strože terja, a to je na korist davkoplačevalca samega, da se mu ne naraste dolg, ker malo je lože plačevati, nego veliko; sploh pa je Želeti vsem avstrijskim narodom, da se nauče večje točnosti (Vidi se, da mož pozna razmere). Nek poslanec opozicije je napadal tudi kranjskega poslanca Kluna, češ, da je pozabil povedati, kako visoko so za Kranjsko preli-minirani izvršbeni troški /.a izterjevanja davkov, kar kaže, kako nesrečna je Kranjska pod to vlado; temu je minister odgovoril in dokazal, da izvršbene pristojbine v Kranjskej, iznašajoče I. 1878 le 12000 gld., letos pa proračunene na 45.000 gld., imajo v tem svoj uzrok, da se sedaj vsi terjani davki in pristojbine plačujejo neposredno davkarijam, slednje pa plačujejo eksekutorje, da tedaj ni ved tako zvanih domaČih računov pri političnih uradih, tedaj tudi nikake zlorabe več, in da se v Kranjskej davek zares tuli bolj točno plačuje, kajti zaostanki na davkih, katerih je bilo prejšnja leta po 800.000 gld., 1.1877 Še 250.000
bi gol dobiček, da bi tekle iz rok v roke tudi vse ostale stvari kakor teče denar.
Delo in zaslužek bi se v veliko pomnožila. Do sedaj se ni moglo tega doseči; ali v nekej meri služi temu kredit (vjeresija, zaupanje), kmet more plačati davek, ima sicer pšenico, a ne prodal bi je rad, ker nema cene. Poišče tedaj človeka, ki ima denar, da mu posodi potrebno svoto in zaveže se, da hoče v treh mesecih pošteno in popolno vrnoti. Kmetovalec ima domačijo, ima premično in nepremično blago in ker je poštee, vzajmi (posodi) se mu. Mizarju n. p. manjka lesa, ker želi dalie delati; dobil je gotovih naročil, ali manjka mu denarja, da kupi les. Gre do trgovca, ki kupcuje z lesom in vzame od njega, kar treba na vero, ter se obveže, da hoče, recimo v dveh mesecih, vse točno plačati; taki poslovi so kreditni (zaupni).
Kredit (credit) je latinska beseda, prihaja od besede »credere« in pornenja: verovati, zaupati; zato tudi pravijo Hrvatje kreditu vjeresija. Kredita se poslužujejo ljudje pogosto; kamorkoli se ogledaš, vidiš kreditna posla (opravke). Trgovec prodaja robo na vero, t. j. kupcu daje kredit; kupec pa plača po nekem času pogojeno ceno, ali odplačuje v malih obra-kih; obrtnik dela v svojem rokodelstvu na vero; kmetovalec dostikrat proda vino, žito, drva na upanje; celo delalec daje kredit podjetniku, ako ga ta plača Še le po osmih, Štirnajstih ali več dneh; isto tako sluga in služkinja, katerim se plača zaslužek za mesec ali četrt leta nazaj.
Kredita se mora posluževati razumno; on ni koristen in umesten v vsakem poslu. V malem prometu (kupčiji) je škodljiv, n. p. ako se prodaja kruh, vino, žganje na vero, ker prodajalec tu navadno dražje drži, kupec pa postane lahkouraenji. Znana je slabost ljudska, ako ti ni treba precej plačati, kupuje se več in trosi preko potrebe. Rado se pozabi na oni dobri pregovor: »kdor kupuje, česar mu ni treba, moral bode prodati, kar mu je treba«. Posebno je škodljivo, pa moralo bi se zabraniti krčmarjein prodajanje pijače v malem na vero, kakor se je uže nekoliko sto-
gld., znižali so se na 154.000 gld. in rubežni, iznašajoče 1. 1877 še 100.540 gld., skrčile so se uže 1. 1880 na 37.405 gld.
Rekel je potem, da davek na lišp ni tako lehko izvedljiv, ker je kontrola pretežavna in predraga, odbil je tudi očitanja zarad povišane carine na petrolje ter dokazal, da je petrolje k ljubu povišanju Se vedno na tistej ceni, kakor je bilo pred povišanjem. Do tukaj je odgovarjal čisto stvarno k proračunu. A potem se je obrnol proti drugim napadom levice in je posebno Garnerija šiba). Očital jim je, da imajo v napadanju tako metodo in da rabijo v ta namen taka sredstva, da se minister ne more ponižati, da bi odgovarjal in se branil z enakim orožjem. Levica pravi, da ona edino nosi visoko avstrijsko zastavo, kar pa ni res; le eden (cesar) drži trdno to zastavo in njega podpirajo vsa avstrijska ljudstva In vsi narodi. Poslancu Magg-u očita, da je Cicerona citiral v dokaz, da sedanja vlada ni prava, pa prosi, da še dalje obrača Ciceronovo knjigo de oficiis, v katerej on najde tudi te le stavke: Est autem, quod differat in hominum natione hahenda, inter justitiam et verecundiam: Ju-stitiae partes sunt non violare homlnes, verecundfae non offendere, in quo mazime perspicitur vis decori«. Potem bi bilo dobro, da si g. Magg zapomni tudi ta le citat iz iste knjige: »Suum quisque igitur noscat ingenium acremque se et bonorum et vitiorum tuorum
t'udicem praebeat, nescenlci plus, quam nos videantur tabere prudentiae. lili enim non optimas, sed tibf accomodatissimas fabulas ellqunt«. Citiral mu je potem minister par 6e prav dobrih iz Cicerona in Seneca. Garneriju očita, da je napadal ono časnikarstvo, ki je vladi prijazno, pa ga vpraša, ako on misli, da je sploh mogoče moralno odgovornega storiti urednika kacega lista za vse to, kar pišejo dopisniki v njegov list, in ali meni g. Carneri, da je le tisto časnikarstvo moralno, ki zagovarja stranko, h katerej on pripada, a ono nemoralno, ki zagovarja sedanjo večino parlamenta in vlado. To bi {»omenjalo, da imajo veliko-nemci monopol moralnosti in poštenega časnikarstva. Ošteva ga potem, ker je vladi očital, da namerjava prelomiti ustavo, proti katerej zatožbi odločno pro* testuje v imenu vlade Nj. Veličanstva. Jako nepremišljeno je, naj preje vladi očitati, da dela brez načrta in cilji, precej potem pa tožiti jo, da ima cilj in še kak cilj: nič manj nego ustavolom, in Se dostavljati, da hi ministerstvo poslal na zatožno klop. ako bi bila nje?ova stranka v večini. Kak izgovor je to?
■ ■	■	................'I I
rilo v Galiciji. Koliko kmetov je uže prišlo nakant, ker so marljivo pili na vero, krčmar pa je marljivo pisal s kredo na vrata popite litre ali poliče, in morda včasi tudi kateri več pripisal, nego je bil popit, ker kmet ne pazi in se ne briga zato. Kedar se pa nabere večji račun, glej ga krčmarja, zdaj pa plačaj od koder si bodi. Marsikdo je zapil tako konje ali vole, hišo in polje. Tudi rokodelci bi morali natančneje razločevati mej poštenim ter lahkoumnim in nepoštenim kreditom.
Nu v velikih poslovih trgovinskih, obrtnijskih alt poljedeljskih je kredit potreben in zelo koristen. Da ne bi bilo kredita, moralo bi se vse delati in plačevati z gotovim novcem ali pa robo menjati za robo. Jedno in drugo bi otežavalo poslovanje. Kredit pa napravi, da se dobi potrebna glavnica (kapital), ker ima dolžnik hišo, zemljišče ali drugo robo, kar ima tako veljavo kot novec. Kredit pač predelava na neki način vednost in marljivost, združeno s poštenjem in čistoto značaja (karaVterja), v novec; dostikrat se namreč d& na vero tudi človeku, ki nema nlkakega ali jako malo imetka, toda je znan kot poštenjak, kot umen. delalen in Štedljiv. Daje se mu denarja, kolikor ga zahteva, ker se veruje v njegovo poštenje. Marsikateri upnik ceni te lastnosti dolžnika svojega bolj, nego kako, morda tudi mnogo vredno zastivo (ŽAlog). Pošten dolžnik hoče na vsak način izpolniti točno svoje obečanje, zato si tudi ne sposojuje, dok ni na čistem, ali mu bo pač mogoče izpolniti, za kar se je obvezal, kajti ne koristi nič, Še škoda je pri tem, ako tudi dolžnik da upniku dober zalog, če je pa nemaren, lahkoumen, ne misli, da bi plačal odstotke (Interese), ter ga mora upnik vsak čas opominjati, dosti pot pravdati se z njim, ter mnogo potrošiti, dok pride do svojega novca. Osobna ali moralna svojstva (lastnosti) dolžnikova, t. j. njegovo poštenje, trdna In odločna volja, vredna so pri kreditu največ. Na te lastnosti se upira vsa vrsta kredita, ki ga zo-vejo otobni krtiit. Tu velja dana beseda, kolikor gotov »novec«.
(Dalje prihodnjič.)
E D I N 0» T.
Ako je poslanec prepričan, da se gode take strašne reči pri vladi, potem je njegova sveta dolžnost, da vlado zatoži, naj pa spada potem k manjšini ali večini parlamenta. A tožitelj Carneri bi bil menda zadnji, kateri bi ministerstvo toŠi), ako bi bil poslanec večine. NajboljSe pa je Cirnerija naši bal, ko mu ie odgovarjal na njegovo trditev, da sedanja vlada dela proti avstrijskej državnej ideji, da pomirjenje mej narodi pomenja izdajstvo na značaju avstrijske države in da Avstrija mora biti nemška, ker je nemško delo, ne se svojimi lastnimi, ampak z besedami, katere je Carneri tiskal in mej svet dal leta 1861, katere se glase: »Načelo centralizacije je odpravljeno, in minol je čas neplodnosti, ki je imel marsikako vabljivo stran. Sreča je za Avstrijo, da nje bistvo samo nasprotuje sistemi, katera vzdržuje celoto na škodo delov in z namenom, da vso važnost zedini v središču, popolnoma zanemarja vso drugo deželo«. Drugi stavek se glasi: »Avstrija more le potem obstati, ako sprejme enakopravnost v narodnostnem in verskem obziru.« Zopet tretji: »Vsak naj oponira, ako to zahtevajo načela, katera zastopa. A nepuščajmo na površje take opozicije, ki se vsede na desnico z namenom, da vsemu nasprotuje, kar pride od levice in sploh le zato nasprotuje, ker sedi na levici«.
Leti 1880 pa je tiskal Carneri v svojej »Podlaga etiki: »Umeje se, da v namen ne sme biti vlada rojeni sovražnik ljudstva in da se nasprotovanje vladi od strani poslancev ne sme smatrati za prvo in zadnjo dolžnost.
(Tako je Carneri pred leti pisal; a zdaj, kako govori?) Odbijal je potem minister napade zarad prestavljenja uradnikov, in zarad »Landerbanke«. Glede finančnih operacij se vlada prav tako ot.rača do te banke, kakor do drugih bank in bankirjev,da ni toraj z njo v nobenej po-sebnej zvezi in da se vendar ne more obračati na rajnke banke, katere je popihal krah 1. 1873. Zagovarjal je potem mojstersko sedanjo vladno sistemo in sedanje gospodarstvo in zadn jo hibo je dal levičarjem, ko jim je rekel, da oni sicer stavijo uže horoskop sedanjej vladi, da kmalo pogine in da je nek poslanec celo rekel, da bode delal proti njej, dokler je kaj zdrave krvi v njegovih žilah, a da bodo oni proroki morali še mnogo časa stati pri horoskopu in da oni poslanec porabi še prav mnogo krvi, predno se uresniči to prorokovan je.
Ta izvrstni govor je napravil veliko veselje na desnici, a veliko pobitost na levici in kaže, da se sedanja vlada čuti trdnejšo v sedlu, nego so to mislili celd njeni prijatelji.
(Konec prihodnjič.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Cesar je dovolil, da-re smejo vrnoti v Avstrijo oni ogerski podaniki, ki so zbežali na Rumunsko, da so se odtegnoli vojaštvu, i da bodo oproščeni vsake kazni.
V	gosposkej \bornici je 6. t. m. pravosodnji minister predložil pogodbo z Italijo zastran pravic« ubogih.
Predloge zastran pomoči po povod nji poškodovanim na Tirolskem in Korolkem, in zastran doneskov za vredbo reke Mure in £čave so se nespremenjeno sprejele.
Prolnja isterskik ribičev, naj se izda zakon za ribarjenje v morji, odstopi se vladi, da se nanjo ozira.
V	poslanskej zborntci je 6. t. m. trgovinski minister predložil načrt zakona glede zidanja poštnega poslopja na Dunaji. Načelnik odseka za službeno pragmatiko je naznanil, da se odsek peča zdaj s predpisi za disciplinarno ravnanje.
Potem se je nadaljevala debata o proračunu in dovršila se generalna debata o proračunu za naučno ministerstvo.
Poslanskej zbornici je 7. t. m. vlada podala predlog zastran odškodovanja obsojenih, ki so bili pozneje spoznani za nedolžne.
Po tem se je nadaljevala specijalna debata o proračunu naučnega ministerstva. Minister baron Conrad, je odgovoril poslancu Lustkandlu, da se je Češka ljudska Šola na Dunaji dovolila, nje odpretje pa še ne, ker to spada Se v druge oblasti. — Prav avstrijsko državno mišljenje pa zahteva, da se more vsak domi čutiti v prestolnem državnem mestu. V zakonu za ljudske sole ni nobene določbe, ki bi predpisavala gotov naučni jezik na katerej zasebuej soli. Bojazen, da se zasebnej šoli k malu d& pravica javnosti, ni vte-meljena. Ministrov cilj je enakopravnost, to se pravi, kar je vsakej stranki po času in razmerah najboljše.
Potem je zbornica rešila prvih deset naslovov naučnega proračuna in štiri naslove proračuna za bo-gočastje. Pri naslovu «šolsko nadzorništvo« sta govorila levičar Suess ni desničar KviČala, poročevalec grof (jlam Afartinie pa o češkej šoli na Dunaji. Potem se je unela daljša debata o povišanji plače lin-ikemu liofu; poslanec JViekho/ je hudo napadal škofa i njegovo duhovščino, tako sicer, da ga je načelnik zavrnol.
Lienbacher in PJfagl pa sta te napade odbila.
8. t. m. je naznanil načelnik odseka ta kongruo temu odseku, da v malo dneh podi svoje predloge. — Naučni minister je rekel, da se vlada trudi za preskrbovanje deflcijentov večje zneske v proračun postaviti. Nadaljuje se potem specijalna debata o visocih šolah. — Wurmbrand je priporočal resolucijo, naj se k malu sezida v Gradcu poslopje za vseučilišče in tehnično visoko Šolo. — Naučni minister meni, da mu bo mogoče uže v prvi prihodnji proračun postaviti prvi obrok za tehnično visoko šolo v Gradcl. Naprava medicinske fakultete v Levovu je odvisna od vedno večje potrebe, on upa, da se medicinska fakulteta v Pragi še letos odpre.
Zbornica je potem sprejela proračun za visoke Sole ter začela debatirati o srednjih šolah; grof Co-ronini je naznanil resolucijo zastran dopuščenja italijanskega jezika na srednjih šolah v Primorji.
Nekdanji namestnik načelnika avstrijsko ogerske banke, Lucam, nasvetoval je Itedilnej komisiji, naj se odpravijo samostojni politične deželne gosposke na Sletkem, Korolkem. Kranjskem, Solnogralkem, 9 Istri (II v Istri ni nobene samostojne deželne politične uprave. Uredn.) ter naj se te združijo z sosednjimi večimi deželami. — O tem bi se dalo dosli govoriti, ne le v političnej, temuč tudi v sodniškej in finančnej upravi. Najboljše bi bilo v finančnem i narodnostnem oziru. da se vse češke dežele združijo v eno celoto, in tako tudi vse slovenske, prvej celoti bi imela biti središče Praga, drugej pa Ljubljana, da bi nekoliko bolj oživela i ne bila več tako zaspana.
Na Dunaji žene politično gibanje visoke valove; veselo je to, da volilci v predmestjih Neubau in Jo-sefstadt prav krepko stoje za Avstrijo ter hudo obsojajo fakcljozne i nemške irredentarje. In ti volilci dobivajo vedno več ljudstva za se i za svoje namene. — 6. t. m. so imeli volilni shod ter se z vso odločnostjo izrekli za načela enakopravnosti vseh v Avstriji živečih narodov ter hudo obsodili politikarje svinčenih podplatov in vse, kar na njih in ob njih visi. Nek Frauenberger, ki je v shodu rekel, da ima, ker je domd iz zgornje Avstrije, pred vsem dolžnost, delati za nemške Interese, ker «zgornja Avstrija spada k Nemčiji*, vzhudil je tako vihamo nasprotovanje, da sta zbrane volilce načelnik Rts in kandidat Kreuzig le z velikim trudom potolažila; pri volitvi za poskušnjo pa sta prav ta dva gospo la dobila per acclaraationem vse plasove, razen treh.
Temu nasproti pa nekoliko dunajskih vseučilišč-nikov prav krepko rogovili in dela veleizdajo. Te dni so v krčmi obhajali VVagnerjevo spomenico, katere se je vdeležilo tudi nekoliko profesorjev, znani državni poslanec SchSnerer in dva vseučiliščnika iz Vratislave. Pri tej priliki so se govorili veleizdajski govori, in Če tudi je policijski komisar dalje govore prepovedal, vendar je Schonersr govoril, v govoru pridigoval veleizdajo in boj zoper jude. — Ustavoverci so res čudni in smešni ljudje, in če komu, velja njim pregovor: Quem deus predere vult, dementat. Saj je vendar znano, da so prav oni postavdi svojemu krdelu jude na Čelo, dali jim v roko ustavoverno časnikarstvo ter jih pitali iz korit, zlatom napolnjenih; znano je dalje, da so j udje najhujši i najnevarniši ustavoverci, tej stranki največja i najmočnejša zaslomba; a vendar jim lastni pristaši napovedujejo boj na smrt i živenje. To je čuden dilema ustavovernim časnikom, ki so v judovskih rokab. Prisiljeni so hvalisati tisto stranko, ki jim je zakleta sovražnica. Ta vozel naj razreši kedo, če mu je mogoče, morda «Neue freie Presse«, ki je v zadregah in ne more porabiti zadnje veliko-nemške demonstracije. Vreden je homeričnega smeha, i da bi vladali dan danes še stari bogovi, od smeha bi se tresel Olimp. — In ti ljudje hočejo vladati državo! Risum teneatis, amici!
V	dunajskem občinskem svetu je zopet velika raz-draženost; občinski svetovalec Pfater je namreč v seji 5. t. m. rekel, da je občinski svtt prijatelj za-pitninskej teoriji I
Na Dunajt se je 8. t. m. začela velikanska pravda zoper 29 socijalistov, ki so zatoženi velike izdaje in roparstva; trajajala bo ta jako zanimiva pravda najmanj polu meseca.
Grofu Leo Thunu se je pripetila velika nesreča. V 6. dan t. m. so ga našli v nezavesti v kopelskej sobi; izpuhteli plin ga je skoraj zadušil. Po dveurnem prizadevanji so ga zopet k živenji obudili.
Vnanje dežele.
Zoper one, ki so v Italiji oberdankovali, italijanska vlada strogo postopa; v Rimu državni pravdnik zahteva, da se oni, ki so odkrili doprsno Oberdankovo podobo, postavijo pred porotnike. Rigattieri, ki je osramotil grb avstrijsko-ogerskega poslanca, pride 16. t. m, pred porotnike.
Rumunski državni zbor je soglasno dovolil 15 milijonov za utrdbe. Ministerski načelnik je rekel, da imajo utrdbe edini namen, da Rumuniji zagotove neutraliteto. Sicer pa je treba 10 let in vsako leto 15 milijonov, da se za brambo dežele potrebne utrdbe dovršč.
Francoska vlada je poslala pet vojnih ladij na obali otoka Madagaskar, da z njimi podpira svoje tirjatve, a Madagaskarčani so zelo razdraženi ter delajo priprave, da se Francozov ubranijo.
V	novej Kaledoniji, kamor pošilja francoska vlada politične kaznjence, uprli so se zamurcl, prvega ja-nuvarja je bila mej njimi in francoskimi vojaki prav redna bitka.
Egiptovska vojska je zmagala uporce v Sudanu ter zasedla Sennaar; Krivi prorok je zgubil 2000 moŽ.
Dopisi.
S Primorja 4. marcija.
V Št. 17. »Edidnosti« je nekdo odgovoril mojemu dopisu, naslovoljenemu: »Učitelji — pospeševatelji nemščine« ter mi očita, da jaz nisem poročal povsem resnice. Da ne boste mislili, gospod urednik, da Vam pošiljam lažnjivih vestij ter Vam bo treba tudi za-me popravljati »douch-a«.*) s katerim pretite, zapisal sem te le vrstice.
Jaz sem sporočal pravo pravcato resnico, ker sem navedel vse gospode učitelje, ki so dobili nagrado za poučevanje v nemščini. Le en gospod je dvakrat naveden, kar je pa tiskarska pomota. Gosp. M. K., kojega dopisnik poleg gospoda fB. toliko v zvezde kuje, pa le remuneracije dobil »it Ćeoiu se torej g. dopisnik
*) Čitajte dobro naSo listnico v zadnjem listu.
smeši zagovarjaje ga? Kedo naj »ide k maši«, jaz, ah g. dopisnik, ki take kozolce prekopicava?
Jiz bi g. dopisniku lehko prav mnogo odgovoril, pobijajo ga od točke do točke; pa moje delo bi bilo pač brezvspešno, saj se mi zagotavlja ol nekod, da dopisniku dobrih naukov do sedaj ni manjkalo, pa malo so zdali. Sicer moram ga pohvaliti, če je istinito t dobljenim denarjtrn tako storil, kakor on sporoča, Naj mi verjame, da bi mu bil jaz prvi zapel odo v kakem slovenskem listu, da sem preje to vedel; tako bi mu bil vsaj prihranil trud, ki ga je iinel.
Konečno še nekaj. Gas bi bil vendar uže, da enkrat zavlada mir in sprava mej kratkimi učitelji ter neha raves in kaves, ki je nastal mej njimi po Časopisih. Nadzornik Q., zaradi koiega so se baje uneli ti prepiri, odpovedal se je svojej službi. Naj se torej Udi kralki učitelji odpovedi mej u sobne mu lasanja! Naj si osrčijo besede, katere v tem obziru piše neki dopisnik »iz Logatskega okraja« v 5. št. let. «UČit. Tovariša«: »Par mesecev sem skoro ne mine dan, da bi v tem ali onem listu ne čitali jako neslanih in odurnih prepirov — največkrat za mišjo dlako — v katerih udriha — baje kolegijalno! — učiteij po učitelji očitaje mu to in ono, ne misleč na to, da s tem nespametnim činom spodkopava svoje in dobro ime slovenskega učitcljstva sploh. Kam pridemo z našo avtoriteto, če se bode še dalje to godilo! Tudi drugi stanovi niso nezmotljivi in brez pogreškov, ali imajo vsaj toliko takta, da ne obešajo vsega na vtliki zvon, temuč poravnajo vse lepo in na tihem mej seboj« . ..
Naj bo torej enkrat za zmerom konec časopisnih pravd kraških pedagogov!*')
Iz Podgrrada. 3. marcija.
Ko smo v časnikih čitali, da je popotnim učiteljem kmetijstva za Istro imenovan Italijan, nismo se nadejali, da kedaj pride v naše kraje, ker tu ne mor« drugače poučevati, nego slovenskim govorom. A prišel je in v nedeljo po maši imel v Hrušici prvo svojo • konferenco«, kakor svoje predavanje zove. Da n is je njegov prihod iznenadil In da smo bili radovedni, kako bode poučeval, ni treba še poudarjati.
Gospodu potovalnemu učitelju moramo za njegovo osobo pripoznati, da je izvoljeni predmet — gnoj — temeljito obravnaval. Povedal je v uvodu, da se vsaka rastlina živi s pomočjo svojega nadzemeljskega dela (stebla) in podzemeljskega (korenike), da potrebuje v prvej vrsti rudninskih tvarin, da teb ne more dobivati za izpite zemlje, da je toraj treba zemljo pravilno, umno gnojiti in jej tako qadomestovati redilne tvarine, katere odda zopet rastlinam. Povedal je, iz katerih tvarin mora obstojati gnoj in kako se ga mora pripravljati, da je najbolji. Priporočal je posebno, naj se gnoj ne stavi na prosti kup, kder ga dež izpira in zrak izjeda ter suši, nego naj se izkopa dobra jama, katera ne prepušča in naj se naredi okolo jame jarek, v kateri se gnojnica steka, da se z njo zopet poliva posušeni gnoj. Priporočal je tudi kompost, ali mešanico iz gnoja in zemlje itd. Tudi je omenjal, da ni nikakor dobro, voziti gnoj na njivje in ga puščati tam več Časa na kupih, mesto da se precej raztrosi in njiva zorje. Razjasnjeval je nadalje, kaka razlika je mej raznimi gnoji, kakor govejim, konjskim, ovčjim, prešičjim, pepelom itd., kateri gnoj bolje ugaja onim rastlinam, ki naj bi rodile več listja, in kateri onim, ki naj bi dajale več zrna, koliko globoko treba gnoj staviti v suhej in v mokrej zemlji. Sploh moramo reči, da se nam je zdel predmet dovolj temeljito i jasno razlagan in v tem oziru zasluži gospod potovalni učitelj priznanje. To so bili zlati nauki za našega kmeta, ki se tako trdovratno drži starih navad. Zato tudi vedno bolj zaostaja in sam sebi veliko škodo dela.
V splošnem pa moramo naravnost poudarjati, da smo imeli v nedeljo najlepšo priliko, prepričati se, kako je mogoče najbolje misli, najbolja podjetja privesti — ad absurdu m. Tu se je zopet tako sijajno znesla ona nesrečna politika, s katero se nas osrečuje! Gospod potovalni učitelj, ki ni zmožen naŠčine, trudi in bori se z jezikovnimi zaprekami in gotovo je, da potrati precej dražega časa s tem — a vse zam&n. Ta gospod je še precej gladko Čital svoj spis v hrvatskem jeziku, a z naglasom, ki je pričal, da ga tega jezika ni mati učila. Mi sploh dvomimo, da bi umel hrvatsko, kajti razven onega, kar je čital, nismo čuli »i jedne besede hrvatske iz njegovih ust. Toraj
Eotovalni učitelj, ki zna samo čitati (in ne govoriti) rvatski, naj bi učil našega kmeta kmetovati 1 To je izvrsten pripomoček, utrditi v narodu ono nezaupanje, katero goji nasproti gospodom, ki se vtikajo v kmetijstvo I Težavno je človeku, v takej priliki resnim biti! Naš narod umeje jezik bratov Hrvatov in kolikor bolj se mu bodemo Slovenci bližali, toliko bolje. A v sedanjih razmerah pa vendar ni primerno hrvatsko čitanje za pouk priprostega ljudstva slovenskega. To je uvidel tudi gospod potovalni učitelj ln zagotovil, da si prihodnjič preskrbi slovenBk spis. Vidi se tedaj, da bi rad, a mi smo prepričani, da prvotna na* paka — imenovanje — se ne da tako odstraniti.
Pa še od druge strani moramo stvar osvetliti. Ako Čita slovenskemu ljudstvu naiizvrstnejši popularni slovenski spis dober slovensk čitatelj, nikdar ne dosegže onega, kakor s prosto govorjeno, živ o besedo. Ako pa ga čita mehanično človek, ki ni velfi na&čini, ne more se pričakovati ni najmanji uspeh. Potrebno je pa tudi pri tacib shodih, da potovalni učitelj odgovarja na razna mu stavljena prasanja, da pojasnuje one svoje trditve in dokaze, katerih kmet ni dovolj jasno razumel, potrebno je, da po vasi ali polju grede pokaže to in ono napako, potrebno je sploh, da zna občevati z narodom. Ako ni naše narodnosti, poznati mora naš jezik tako temeljito, hahor ume j o in govori druge jezike Slovenci, ki v Nemcih, Italijanih ttd. z najboljim, onče priznanim uspehom
*•) Tako je prav, in prav zarad tega nasveta smo priobčili VaS dopis.	Ured.
EDINOST.
delujejo. En baš ta razloček mej Slovencem in Itali. janom, ki je tako časten za prvega, a zadnjemu tako rekoč nepr^koračljiva zapreka, ker uplivajo razne okolnosti, mej njimi sedanje šole, domišljavost o nad-vladanji, pičla ali nikaka prijaznost do Slovenca, največkrat celo nasprotje itd. itd. — baš ta razloček pravimo, dela Italijana malokedaj sposobnega, poučevati Slovenca.
Dogodjaji, kakor ta, pri katerih ona nedoumljiva(?) politika tako sijajno kaže svojo nagoto, vredni so zabeleženja, ker na-nje se morejo z najboljim uspehom opirati slovanski poslanci, kadar je prilika za to. *)
Domače in razne vesti.
Cesar Je podaril občini Števerjan v Brdah gld. 100 za napravo neke potrebne ceste. — Podaril
Studi društvu za podporo avstrijskih podanikov v lian u 2000 lir v zlatu.
Dar »Edinosti«. G. Franc Žitko je podaril društva »Edinost« 10 gld., za kar mu izreka presrčno hvalo:	Odbor.
Imenovanje. Finančni minister je imenoval c. k. finančnega višjega komisarja, viteza Steindla za finančnega svetovalca in vodja urada pristojbin, in c. k. davkarskega nadzornika, Ludvika Kočevarja, za fin. višjega komisarja.
Seja mestnega zbora je bila zopet v sredo zvečer. — Prva je bila na dnevnem redu ponudba inženirja Luzzatto zarad zidanja pokritega trgovišča za sočivje, sadje in drugo zelenjaa na lesnem trgu. Govorilo se je dosli za in proti; naposled pa je obveljal predlog Rafaela Luzzatto, naj se ta ponudba odstopi odseku za javno snago in odseku za stavbe, da oba to stvar dobro pregledata in študirata tudi prašanje takih pokritih trgovišč v obče ter kesneje stavita natanjčne predloge mestnemu zboru. — Na to je prišel na vrsto predlog, da se družbi mestnega velicega gledališča podari 20.000 gld. za napravo lepe fasade proti bregu morja. Gled6 tega prašanja ste se obe stranki razdvojile mej saboj. Tako na priliko so se Rittmayer, Piccoli, Viertbaler potezali za to, da se dovoli ta dar, mej tem ko je Rascovich ostro nasprotoval svojemu političnemu prijatelju Piccolu in rekel, r.aj rajše popravijo nezdravo staro mesto, nego da denar mečejo proč za fasade in z njim sta poteg-nola tudi okoiičanska poslanca Nadlišek in Pagao, akoprem sta največja polit, nasprotnika prvega. Kar pa ni Piccoli izrekel in tudi Rascovich zamolčal, to je pri tej priliki slovesno izrekel, in Še sicer prav brez vsake potrebe izrekel, Nemec Viertkaler. On je namreč govoril za dovoljenje jako gorko in svoj govor sklenol 8 predlogom: ker )e bilo takozvano veliko gledišče sezidano v namen, da se v njem širi in razvija le italijanska muza, in ker je Trst sezidan na rimskih razvalinah in je torej Čisto italijansko mesto, da se bodo v tem gledališču, ko bode lepo popravljeno, predstavljali izključljivo italijanski igrokazi, italijanska poezija in italijanska muzika. Ta predlo« je bil aplav-diran na galeriji; a sam, Rascovich mu je bil protiven in mu tudi ni ploskal. Cesar se ni upal izreči noben Iredentar, to je izrekel Nemec in c. k. profesor! Predlog je obveljal, 20.000 gld. pojde na fasado v večo slavo in veselje tržaške plutokrazije, katera bi bila lebko sama v la namen kaj žrtovala. Pa naj bi še bilo; a da se izključi iz javnega gledišča vsak drug jezik in vsaka druga umetnost, razen laške; to je vendar preveč enostransko in celo smešno, posebno pa je bilo smešno v ustin g. Vierthaler-ja, kateri išče s takimi predlogi popularnosti iu ima morda namen nadomestovati rajnkega Hermeta. Na čast pravim Italijanom pa moremo reči, da se posmehujejo tej Viertbalerjevej izjavi »ad capitandam benevoleutiam«, česar je tudi vredna. Ali se ne bode jokal Bismark nad tem Hermanovim potomcem? Kaj porečejo Velikonemci, ki so proklamirali: »Deutscn bis zur Adria«. Molčanje »Triesterce« je pomenljivo. No, proti izjavi nepoklicanega ni niti vredno protestovati; saj nas še veseli, da se Nemci sami smatrajo za goste tukaj na bregovih Adrije, kder niso bili nikoli doma in so sem prišli le iskat sreče, pa dvomjjive popularnosti, ki dela konkurenco samemu R.iskoviču. Ako hoče g. V. pa Še bolj popularen postati, zraisli naj se vendar tudi na Monte Naso (Nanos) in Monte Tricom o (Triglav), potem bo konkuriral celo imenitnemu Garducci-ju. Pustimo to in vrnimo se zopet v sejo. — Zbor je zavrgel prošnjo okoličanov, da bi se jim dovolila dva poljska čuvaja ker za okolico nema denarja in konečno je v tajnef seji imenoval č. g. Mika Jagodica, dosedanji duh. pom. v Bojanu, za kapelana v TrebČah.
Tržaške novosti. — Tudi denes moramo začeti z vremenom. — Mej tem ko je bilo še v sredo precej lepo, prevzela je v Četrtek zopet vlado burja, včeraj in danes pa je zjutraj snežilo inje včeraj in denes v Trstu prava pravcata zima. — Pa kaj bi ne bila, saj dohajajo iz vse Italije, celo iz Napolja poročila, da je tam baš te dni huda zima in sneg. —
Ona gospa, o katerej smo zadnjič poročali, da je bila v blaznici in da je pobegnola od tam, nekda je popolnoma pri pameti In se nahaja zopet doma. Vse — Žalosfn V?r0' zak,ivl1 ,no2 in Prt^iencl njegovi.
. , Sam *f )* predal policiji pri Sv. Jakopu tisti, ki te v uovej iuki v ponedelelc nevarno ranil delalca
colu 343' "»ve se Anton Kurzer in je doma v Ro-
. t *at*jf*cev iz Dalmacije so pripeljali v sredo Hšč - V	odvedli v Gradiško na vseuči-
ter	triaSke mestQe gimnazije, Pe-
*) Primeri članek: »§to se je učinilo za poljodjelstvo u Istri« v »Nafiej Slogi« broj 4 In 6 tekočega leta.
Dopisnik.
Dva majkna požara sta bila te dni v Trstu, a pogasili so ogenj domači ljudje brez pomoči vatrogasce v.
Ogljar Ant. MarenČiČ, iz Čičarije, napil seje sinoči in obležal čez noč na ulici. —Denes zjutraj ga je dobila policija skoro uže mrtvega in odpeljala v bolnico. — Pravijo, da utegne celo umreti. — Oj pijanost!
iiospod Josip CSorap, obče znani rodoljub In blagodušni podpornik vseh Slovencem koristnih stvari, podaril je te dni podpiralnej zalogi graškib vseučiliščnikov 1000 gld.; gotovo lepo svoto je zopet položil ta plemeniti mož na altar domovine. Naj bi ga posnemali po razmerah tudi drugi, katerim je Bog naklonil obilo posvetnega imenja. Bog nam daj mnogo Goru po v t
Sokolski večer bo jutri večer v telovadnih prostorih in oheča lepe zabave.
Porotna sodnija. 7. t. m. je porotna sodnija obsodila nekega mornarskega učenca J. Branič-ana 14 dni zapora zarad pregreška proti naravi. — 8. t. m. je stal pred porotniki Valentin Petoroaso, poljski čuvaj iz Pirana, zatožen, da je zlorabil uradno oblast, da je kradel in sleparil. Porotniki so ga pa krivega spoznali le tatvine v vrednosti 5 gld., zaradi česar je bil obsojen na 4 tedne zapora.
Policijsko. Neko deklo v restavraciji na kolodvorskem trgu in njenega ljubčka je policija dejala pod ključ, ker je prva kradla gospodarjem, a drugemu dajala, da hrani; napravljala sta si pohištvo po prepovedanem potu. — V Miljah je policija ujela ribiča, ker je v Lloydovem arsenalupokral več vrvi in drugih stvari. — Nekemu fakinu je nek potepuh blizo ribjega trga ukradel suknjo raz voza in je tako bitro pete odnesel, da ga ni bilo mogoče ujeti. — SIcer pa so bili tatovi zadnje dni Še precej pošteni.
Tramway ■ parnim strojem iz Trsta v Ml ram ar.Gorico In Ajdovščino. Ravnatelj tržaškega društva »Tramway«, gosp. inženir Schmidt, prosil je ministerstvo za koncesijo železnične proge na način Tramway-a. Ta proga bi šla v Mi-ramar, Devin, vedno poleg morja, potem v Tržič, Ronke, Zagrad, v Gradiško, od tam po goriškej cesti v Pod goro in Gorico in iz Gorice po vipavske; cesti v Cernice, Ajdovščino in Vipavo; iz Ronk pa bi šla ena veja te Železnice tudi v Červinjan. — Misel ni ravno slaba ln bi Trstu in goriškej deželi mnogo koristila. Na Italijanskem take železnice vspešno napredujejo. Tudi se ni bati, da ne bi ministerstvo dalo koncesije; glavno prašanje je le, ako se dobi potrebni kapital za to uže veliko podjetje.
Slovenska Čitalnica v Gorici priredi v ponedelek 12. marcija t. 1. besedo, katere pričetek bode točno ob 8 uri zvečer s tem sporedom: 1. »Občutki«, vglasbil dr. B.lpavec\ poje mešani zbor. 2. »V spomin Val. Vodnika«, vglasbil J. Fleilman: za sopran, alt in glasovir. 3. »Pri zibeli«, vglasbil Kam. Malek; poje mešani zbor. 4. Valentin Mandelc: »Ženski jok«, igra. 5. »Pod oknom«, vglasbil Fr. S. Vilkar; poje mešani zbor in bariton. 6. Titi A., Ouvertura po slovanskih napevih; čveteroročno za glasovir. 7. »Pastirjeva molitev«; poje mešani zbor. Po »Besedi« skupna zabava in tombola.	Odbor.
Gospod m. cigale, tajnik v ministerstvu, vsacemu Slovencu znan rodoljub in jako zaslužen mož na slovstvenem polji, urednik prvega slovenskega političnega časnika ».Slovenija«, s katero je nas Slovence probudil v politično živenje, poklican uže leta 1849 na Dunaj za urednika državnega zakonika v slovenskem jeziku; — dobil je naslov in značaj vladnega svetovalca. — Mi iz vsega srca čestitamo staremu prijatelju, od katerega smo se mnogo dobrega naučili, on nam je v vsakdanjem občevanji utrdil značaj. Takih mož imamo v sedanjem času premalo, ali jim pa plevel brani na površje. Bog živi g. Giga-letal — Zadnjič vesela vest o g. Gregorčiču, danes o g. Gigaletu; eppur si muovet
Josip Hladnik, ki je v prejšnjih, Še jako osornih letih, marsikaj pisal, posebno v »Novicah«, i se mnogo trudil za slovenski narod, umrl je 6. t. m. v St. Jurju na južnej železnici, kder je bil župnik. V zadnjih časih se o njem ni dosti čulo, a temu se ni čuditi, ker je gospod imel uže 72 let. On se je v mladosti veliko trudil, zato je čisto naravno, da je v starosti opešal. Posebno rad je delal slovenske pesmi, če tudi ni bil pesnik, a hvalevredna je dobra niegova volia; da bi vsi sedanji pisatelji bili tako pošteni in rodoljubni, kakor je bil oni
Morilec svoje matere Prelesnik, katerega je, Nj. Veličanstvo presvitli cesar pomilostil, vftdel se je, ko se mu je naznanilo, da se smrtna kazen pre-menila v dosmrtno ječo, jako apatično ter rekel: •Boljše bi bilo, ko bi bilo pri prvej sodbi ostalo, da bi bil obešen*.
Narodna biblioteka. Podjetljiv tiskar, g. J. Krajec v Novem mestu, je začel izdajati pod gornjem imenom vse boljše proizvode naših pesnikov in pisateljev, katero podjetje moramo le pohvaliti in naše občinstvo nanj opozoriti. Cena snopiču je 15 soldov, najboljše pa je, da se naroČi za gld. 1.50 10 snopičev, direktno pri g. Krajcu, ki potem pošilja snopiče, kakor izhajalo franco, po pošti. Prečitali smo uže I. snopič, ki obsega en del Kranjske Čbelice, katera je iz Itnjigotrštva uže popolnoma izginola. Kedor se sploh boče podučiti o domačem slovstvu, naroči naj se na narodno biblioteko.
Hremska vina. Kedor je obiBkal trž. razstavo, prepričal se je, kako izvrstna so sremske vina in sremska različna žganja. Opozorujemo torej naše občinstvo na denašnje naznanilo, v katerem naznanja vrli naš rodoljub, g. Vučkovič, da je on prevzel zastop in zalogo teh izvrstnih sremskih pridelkov.
Dražbe.
.j	P09«*™ Katarine Vidič iz LoviSča, cena
gld. 3060 17. marcija, 14. aprila in 12. maja. - V Trst« posestvo Jožefa Stoka iz Kontovela, cena gld. 4846.82, 16. marcija, 16. marcija, 16. aprila in 17. maja. — V £e-
rlel posestvo Štefana Primouiža iz Pevme, cena eld 1461 28. mariija in 28. aprila. - V Kanale posestvo Ivana in Marije Peternel iz Ajbe, cena gld. 545, 31. marcija in 28 *P, /. .T * B,f,cl Posestvo Joi. Gaapanni iz Imenja, cena sld. 4113 81, 18. aprila in 12. maja. — V fteralna posestvo Jožefa barona Formentinija iz Gorice, cena gld. 31004,
29. marčna, 28 aprila in 29 maja. - V Serlel posestvo Valentina Ve lik oni a iz Sv. Roka, cena gld. 4318.06, 7. maja, 7. junija m 6. Julija. - V Trate posestvo Ivana In Terezije Pison iz Sv. Marije Magd. zgornje, cena gld. 2650, » "^"'J*' I6' aPnIa in l7- maja. - V Bale* posestvo Jožefa Kravanja iz Bolca, cena gld. 169, 2. aprila, 2. maja in 2. junija.	J
Neprevarljivot Pod tem povdarkom nai-nanja se v naSem listu po imenitnemu dr. Pinkas-u iznaj-, deno sredstvo Roborantium, (Lasotvorna esenca) katero je' delalo dosedaj neverjetno proti Izpadanju las, pleSivosti, brezbradnosti in osivelosti, in katero je neprevarljivo gledć uspeha. Ne treba, da kedo posebno opozoruje na to iznajdbo, če tudi bi zaslužilo, ampak čitatelji naj bero naznanilo in naj poskusijo ta lek. Pri neuspehu se dolični zaveže, da povrne brez ugovora denar. —
_____, 1
Tržno poročilo.
— Ker se kaže na vsih trgoviščih ugodno me-nenje za to blago in ker je bila tudi holandska dražba jako uspešna, je bila tudi tukaj te dni prodaja živahna po trdnih, nekoliko viših cenah. Prodalo se je čez 10000 vreč kave Rio po gld. 38, 42, 46, 48, 52 do gld 57, -blizo 1000 vreč Rio lavć po gld. 63 do gld. 80.—, 1000 vreč Santos gld. 52 do gld. 62, 2000 vreč Java gld. 64 do gld. 68. — 400 metr. stotov Ceylon plant. gld. 85 do gld. 125.-, luO fardov Moka gld. 118 do gld. 120.
Slatfkar. — Vsled dobrih poročil iz glavnih trgovišč je postala kupčija tudi v tem blagu boljla, in cene vteg-nejo kaj napeti. Prodalo se je 8000 metr. stot. sladkorja v vrečah po gld. 29 do gld. 32'/4.
Olj«. - Se precej kupčije. — Jedilno gld. 37 do eld. 41.-, namizno gld. 50 do gld. 62.
Sadje. — V tem blagu je zdaj dosti dela po trdnih, le malo spremenjenih cenan, posebno iskane so pomeranče. — Pomeranče, limoni gld. 3 do gld. 6.—, rožiči pulješki gld. 8'/, do gld. 9'/„ mandlji gld. 67 do gld. 74 -, fige v vencih gld. 19.-, opaša gld. 21-, Cismć rudeČe gld. 23 do gld- 24 - Elemć gld. 24 do 33. - Sultanina gld. 35 do gld. 42. —
Petrolje - Še vedno na gld. 10'/4 do gld. 10'/,.
Domači pridelki la žito - mlahova kupčija, cene'šibke.
Let nespremenjeno stanje, cene se Se precej vzdržujejo.
S«no - dobro konjsko gld. 1.60 do gld 2,
Borano porodilo.
Kurzi se vzdržujejo, tendenca v obče dobra.
Dunajttlca bor s«
dne 9. marčna.
Enotni drž. dolg v banitovcih . . 78	gld.	20 kr.
Enotni drž. dolg v srebru .... 78	»	45 »
Zlata renta..........97	»	55 •
50/, avst. renta........92	•	90 .
Delnice narodne banke..... 830	•	— •
Kreditne delnice........ 308	»	30 »
London 10 lir sterlln......119	»	85 »
Napoleon...........9	„	497 »
G. kr. cekini.........5	■	64 •
100 državnih mark.......58	>	55 »
Javna zahvala.
Podpiralnej zalogi slovanskih vseučiliščnikov v Gradci blagovolili so darovati- a) v gotovini s Gospa Nina Froh-hch pl. Felden v Gradci in gospod dr. Gvidon Srebre odvetnik v Brežicah po 10 gld. gospod Jože Gregi, zoboleč-nik v Gradci, gospod dr. Benjamin Ipavic, zdravnik v Gradci in gospod dr. Jože Vošnjak, državni poslanec na Dunaji po 5 gld. gospod Verbošek, uradnik v Gradci 2
fld. in gospod Fran BradaŠka, gimnazijski vodja v Gradci gld.; b) gospod Jotlp fiorup v Trstu, znani slovenski rodoljub, jedno državno obligacijo za 1000 (reci tisoč} goldinarjev n. vr.
Vsem preblagim darovateljem, posebno pa blagorod-nemu gospodu Josipu Gorupu, ko je z svojim velikodušnim1 darom stanje omenjenega zavoda za mnogo, mnogo zboljšal ter si s tem Živ spomenik svoje radodarnosti in milosrčnosti postavil za vse čase, izrekajo podpisani v imenu opravilnega odbora podplralne zaloge tukajšnjih slovanskih vseučiliščnikov, in v imenu vseh onih, ki iz tega zavoda dobrote uživajo, najiskrenejšo zahvalo. Bog povrni!
V Gradci dne 6. marcija 1883.
Prof. dr. Gregor Krek. s. r. Gimn. učit. Jos Lendovlek, s. r.
t. č. predsednik	t. C. blagajnik
stud. phil. Viktor Beiek, s. r. t. č. odbornik.
Izk\ju6\j ivo
LA VERIFICA
prinaša popolni izkaz srečk
Rudećega križa ogerskega
prav natanjčno. 1
Poslano.*)
Hvala lepa gospod! Iz Vašega dopisa v »Edinosti* št. 18. od februvarja, vidim, da sem več vreden, nego sem si sam mislil, in da se mene bojite, ker me hočete uničiti s tem, da me sramotite! Zdaj ste prepričani, da Bonteij ima dobre in prav zdrave zobe; ampak meni jih ni pokazal; — kadar sem ga vprašal po računu o naših dobrih denarjih, mi je pokazal kaj druzega in je zbežal iz pisarne in zapustil zbor Da, dal Bonteij je moder mož, izveden m pripraven in lioČe vse sam narediti, samo da ima učitelja »Serafa« na pomoč. Jaz sem res svoje mlade dni v potu svojega čela kruh služil, pa Vi drugi bi hoteli, da Vam ga drugi služe.
Podgrad, dne 6. marcija 1883.
Kompare Pilat.
') Za spise rod tem naslovom je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva.	Ured.,
EDINOST.
Na dopis iz Krope 19. febr. št. 16 in 17 Vas prosim, da te le besede sprejmete v pojašnjenje:
Denar za Svelarje je B. Schuler, tadajnemu žup anu J. J. v varstro dal, in ne meni F. V. Jaz sem od žup ana le dobival denar za delalce pri kamnu in apnenci, za kaj družeča nič.	. .
Pri ceglu in lesu sta imela dva druga opravila. Zupan jc imel ves račun na tanko zapisan. To vse je dobro anano tem, ki so ta dopis v »Edinost« kovali, delajo pa to vse le iz sovraštva, da resnico prikrivajo in laži po svetu trosijo.
V.
V Kropi 2. marcija 1883.
Zahvala
presrčna slednjemu sorodniku, slednjemu prijatelju in znancu, ki nam je za 8asa kratke bolezni, ob smrti in pri pogrebu naše mile, nedomestljive matere izrazil svoje milovalno sočutje o neizmernej izgubi bodi z besedo, bodi pismom. — Posebe še izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo p. n prečestitemu g dekanu Hofstetterju za tolažilno, preganljivo nagrob-nico, gg. pevcem za poveličevalno petje, obilnim p. n. darovateljem za dragocene vence in sploh vsem sto in stoterim spremljevalcem vseh stanov od blizu in daleč za zadnjo pot na mirodvor.
V Poslojini 6. marcija 1883.	2-1.
Zapuičena rodbina LavrenČiČ- va
Srečke loterije tržaške razstave,
katere so bile izžrebane in so dobile kako dobitko, se morejo predložiti proti pohotnicl vsak dan od 12. ure opoludne do 3. ure popoludne v borznem poslopju (v polustropju). da se tam verificirajo Ve-rificikacija izvrši se v treh dneh po pre<tlož<>uju srečke in se potem izroči tudi dotični dobitak.
Dobitki ali pa denar (za glavne tri dobitke) iz-roče se na)dalje 3 dni po vročbi dotične srečke. Ako dobitnik to zahteva, mu polije podpisani odbor dobitek na dom, v katerem slučaju pa mo a dotični plačati vse troSke za zavivan]e> zaboje itd.
Trst, 26. februvarja 1883.	3—1
Izvrševalni odbor tržaške razstave. slovenci!
Velikonočni prazniki se bližajo!
Podpisani pa je preskrhel v ta namen okusne krače, domače blago, fine triaSke pince, izvrstne gibanice (Presnice), fino domačo moko in vs» potrebne stvari za praznike ter s-1 priporoč t našemu občinstvu, kateremu bo točno in ceno stregel
Ivan jaJČiČ, 6—3	Belvedere S t. 43.
LA FILIALE IN TRIESTE
deli' I. r. priv.
Stabilimento Austriaco di credito
per Commerclo ed Industrla.
versamentTin contanti Banconote: 3V4V0 annne interesa« verao preavviso di 4 glornl
3l/,°/o » » » » » 8 • 3»/*70 » » » » • 30 »
Per le lettere dl versamento attualmente in circolazio-ne, il nuovo tasso d'interesse comincleri a decorrere dalli 27 corrente, 31 corrente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavviso
Napoleoni: 3 °!0 annuo interesse verao preavviso di 30 glornl
3V4°/, > »	»	• » 3 mesl
3l/i*/o • * * » » 6 » Banco Giro:
Banconote 21/2% sopra qualunque somma Napoleoni Benza interessi
Assegni
sopra Vtenna, Praga, Pest, Bruna, Troppavla, Leo-poli, Lubiana, Hermannstadt, Innsbruck, Oraz, Salisburgo, Klagenfurt, Fiume Agram, franco spese.
Acquisti e Vendite
di Valori, divin« e incasso coupons '/«°/o prov-vigione. Antecipazioni sopra Warranto in contanti 5°/0 interesse annuo franco di provigione. Mediante apertura dl credito a Londra 7i°/o provvigione per 3 mesi. » Effetti 6% interesse annuo sino 1' importo di 2000 per importi superiori rasso da convenirsl. Trieate, l Maržo 1883.	(3g)
C. le. priviligirano društvo
Riunione Adriatica di Sicurta
v Trstu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah. Glavniaa In reaerva druitva dne 31. deoembra 1881:
Glavnica društva........gld. 3,3(10.000.-
reaervni fond od dobičkov ..... « 625.927.02 « « za pokritje premikanja
vrednosti efektov.......■ 161.500.—
Premijna reserva vsih oddelkov ... « 6,638.505.—
Reserva za škode......... 284 591.—
V portfelju: Premije, ki se imajo potirjati v prihodnjih letih..........« 13,206.696.47
Skupni znesek vsih škod plačanih od
L Ib38 do 1881.......gld. 103,255 007 57
Urad ravnateljstva Via Valdirivo, fit. 2 (v lastnej hiSi). 24—17
▼
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
T" priprosto in naravno idravilo je prava do-bradejna pnmofl in ni treba mnneih besedi, da »« (lokale njihova Sudovita m-C. fie 88 le rabijo nekoliko dni, nI h j laj » in preienejo prav Vmaln najtrdo-▼ratniie Celodcn« boiesti. Prar izvrst.no Tstrezajo aoner hemorojd«, proti boleznim ni jetrih in na vranici, proti Sreveaiiira bolesnim in proti irliatam. prt lanskih mlečnih nadi^lnostih, znper beli tok, bofjaat, zoper srcopok ter čistija pokvarjene kri. One ne preganjajo 8»".o omenjenih hoiezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. 10-8 Prodajejo se v T»eh glavnin lek^niicah na nvetu ; K »aroftDO in poii-ljatve pa Hdino v lek irnicl Criitnfoltth v Oori.-i, „ Trtrn v lekarni C. /.mnttti i d. B. Rovi' in G. B. Forahnichi. Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati se je pokvarjenih potnetkov, s katerimi se za v olj želje po tobiCku tu pa tam ljudstvo goljufa, dau nimajo nobena mofil in vrednosti.
Suhe gobe!
Ako ima kedo na prodaj lepo poouienlh,
ne piškavih gob, naj ■ .2 pošlje uzore, naj na- S> & znaui koliko jih ima £
•	in po kaki ceni jih da, g. "S pod sledečem našlo- •
•	vom.
UpravniStvo »Edinoati* za A. B. v Trot«.
Sube gobe!
Neprevarljivo I
Znesek dobi vsak precej nazaj, pri katerem nema uspeha moj sigurno delajoč
Roborantium
(sredstvo za rast brade). Prav tako sigurno ? -dela proti pleSevostl"? • In izpadanja las. Uspeh 9 g" garantiran, ako se več- 7 krat rabi. Odpošilja se ■ 5 v originalnih stekle- & i nlcah po f. 1. 50 in g steklenicah za posku- -šnjo po f. 1- po V T ratu pri Pavlu Roeea. J. firolioh v Brnu (Briinn ) Nobena prevara! 10-5
Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno.
Cvet zoper trganje,
po dr. MaliSu,
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmahzem, trganje po udih, oolectne v križi ter livcih, oteklino, otrvnele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo *cvetu zoper trganjt po dr. Malinu« z zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica SO kr.
.Varstvena znamka)
Planinski želiggni sirop kranjski,
izboran zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bnlečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoSi soki in siropi.
Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje,
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, ko2ne izpustke in bezguvne otekline. 1 stekl. 60 kr.
Anaterinska ustna voda,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr.
Kričistilne krogljice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisučkrat sijajno osvedočile pri zabadanji Človeškega telesa, glavoo6lu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Ratpoilljava oe le jeden zavoj.	20-6
Naročila Iz dežele Izvri6 se takoj
v lekarni pr*i „samorogu"
Jul. pl. Trnk6czy-ja
na mestnem trgu v Ljubljani.
pOOOOOOOOOOOOeOOOOOOOOOOOOOO
Nič več kašlja
(10-10)	Prsni čaj
napravljen po lekarničarju O. B. Rovis, v Trstu, Corso 47
ozdravi vsak kašelj, še tako trdovraten, kakor to
^HCujeio mnoga naročila, spričevala in zahvale, dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvi h tuk. zdravnikov.
Ta čaj je sestavljen iz samih rastlin In čisti kri, ima dober okus in velja en zavoi za 8 dni 60 soldov.
Omenjena lekarna izdeluje tudi pilo za pre-oteojo Života in proti madrono iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd. in «e lehko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena ikatlja volja 30 ooldov.
Plaiter in tudi tinktora proti kurjfm očesom in debele] koli — cena 3 plaštrov za kurja očesa 20 soldov. — Ena eteklenlea tinkturo 40 ooltfov. Edina 2tloga v Trato v lekarni Rovla, v fioriol v lekarnah Cristofolettl i Pontoni. AJdovftina: Gueglielmo. V tej lekarni govori se tudi slovanski.
Tinctura Chlnae 4 Rhel comp. vulgo
Marija pmiai žeMečne Kaiću
katere napravlja
Gabriel Picooli lekar «pri angelji» v Ljubljani, Dunajska cesta
To zdravilo napravljeno iz najboljših zelišč, katerih mnoga rastejo v okolici znane romarske cerkve Matere Božje na Brezji na Gorenjskem, ima Čudovito moč v sebi
Omenjano zdravilo služi v pomoč, ako kdo nima dobrega Želodca, ako ima slabo sapo, ako ga napenja, ako se mu peha in ga vije, proti želodečnemu prehlajenju, zlatenici, ako se komu hoče vzdigati. ako ooli koga glava {Še to ne izvira iz želodca), proti zgagi, ako se dela komu kamen in nabira sluz, proti Želodečnemu krču in zaprtju, ako je želodec pokvarjen z jedjo in pijačo, proti glistam, proti boleznim na vranici, jetrih in proti zlati žili, in v različnih mrzlicah. Gena I Steklenice 20 kr,
Fraaeova eoonoo, ki jo izdeluje O. Plocoll, lekar «pri angelju« v Ljubljani, na Dund[okl cesti, je narejena iz rož, je pomagala 2e tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem, kijih izdelovalec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, krč, božjast, trebušno in premenjavno mrzlico, zabasa« nje, hetnorojide, zlatenico itd., ki so vse nevarne, če se v pravem Času ne ozdravijo. 1 steklenica 10 kr.
AntlrrheAmon, pripravil G. Plocoll, lekar «prl angelju* v Ljubljani, na Dunajski cesti. Najboljše zdravilo proti prehlajenji, kostobolfi, hromotl delavnih čut-nic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Cena i steklenice 40 kr.
Najboljie In najvplivnejle provo oorvoiko pohumeljevo jetrne olje proti mramoricl, rhahitisi, plučnici, kašlju itd., v steklenicah a 60 kr., 10 steklcnic 5 gld., z Železnim jodiijem združeno (posebno vplivno pri malokrvnih in kjer treba čistenje krvi) v steklenicah & 1 pld., 10 steklenic 8 gl. Voa naroČila gredi v lekarno Plocoll ■pri Angelu«, Ljubljana, dunajska cesta, velika zaloga najboljših alopatičnih in homeopatičnih zdravil, zdra-vilstvenlh Dosebnosti, rudninških vod, dišav. (34—21)
Bar i tava 1879 B«6 zlata kolajna, „ 1875 Novisaa ilaU kol ijna, „ it70 Ssegeiin sasUina kolajna, „ 187« Sz*«elin uapomena kolajna. „ 1876 Klosterneuburg Sastua kolajn«, > 1877 Theresiopet alata kolajna.
OBJAVA.
Razstava 1877 Praff drlavna nagrada. „ 1877 Llns zaSa^tna kolajna, „ 1878 Pariš ilata kolajna, „ 1878 StohlveUsanburg alata kolajna, „ 1878 Bistrita sasluinu kolajna, n 1883 Tre t alata kolajna.
Prvo Sremsko vinarsko delniško društvo v Iloku
pooblastilo je podpisanega za prodajo vina in Kllvovke odlikovanih na raznih svetovnih razstavah, kakor zgoraj. Kedor želi vzeti na veliko, naj se obrne na podpisanega, a na malo (v botiljah), v trgovino Ant. Paparotti tia S. Antonio 4. 3-1	Gj. Vučković.
Popolni n clvod,
katerega daje v dar svojim naročnikom list
■ a ||gBiaiM|fl a zadržuje koledarček izžrebanj nad 3oo raznih posojil in vse, kar zadeva vsako tako T A |T II11T Mili A pojilo. Potem: Turške srečke, zemeljski kredit (Bodcn-Creditl 3°/8, mobiljarni kredit H II h II I 1 11 i H avstrijski 1. i858, srečke Como, (Milan-Como), srečke Rudolfove, državne od 1.1854, Uli V yiLll lUil državne od 1. 1860, državne 1864, Tise 4%» ogerske 1870, dunajski komunalni 1. 1874,
delnice Tergestea, uredbe Donave, odvezne državne, Graške6®/0, dunajske 5*/0b. n., dunajske 5% v zlatu, duhana (monopol italijanska), južne železnice italijanske 3%» po frk. 5oo, južne železnice italijanske 6°/o po frk. 5oo, južne železnice italijanske 5oo frk., Amsterdamske i36o po frk. 2 5o, Amsterdamske 1867 po frk. 10, Amsterdamske 1874 3% po 100 frk., HamburSke 1866 3% po tolaijev 5o, Ansbach Gunzenhauserske po gl. 7, Kurhesenske 1845 tol. 40, AugsburŠke 1864 po f. 7, Badenske i845 po 35, Badenske 1867 po tol. 100, Barletta 1870 po lir 100, Bavarske 1866 tol 100, Btaunšveigske 1868 tol. 20, Bari 1860 po lir i5o, komunalni kredit belgijski 1861 po frk. 100 3•/„ BukreSke i86g po frk. jo, Colonia-Mindenske tol. 100 3"»/,, Desauske 1857 tol. Z1/,0/«, Finlandske 1868 po tol. 10, Friburške (Kantonske) 1861 da trk iS, Friburške (mestne) 1879 frk. io, kreditne banke v Gothi, Lilbekske i863 tol. 5o 39/0, hipotek banke Meiningske 4®/0, Pappenheimske po f. 7, Pruske i865 tol 100 3°/f, Ruske 1864 rubljev 100 5%, Ruske 1860 rub 100 5°/0, Schaunburg-Lipske po tol. 25, Srbske po frk. 100, Stulvveissenburg-Raab-Graške 1. 1871 po tol 100 4%» Beneške lir 3o, Weebarheidske 1871.	_	4—4
Hir Navod prodaja posebe po soldov so ali franka H Naročnina stane od I. Januvarja do 31. decembra:
Za Trst gid. 35,—, za Avatro-Ogcrsko gld. SB.SO.- Številka soldov O.—, Stareje številke soldov IO.
Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIČ.
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.