Leto VBI, štev. 280 Lfiablfana, nedelja 5. decemora 1926 Poštnina pavšalirana. Cena 3 Din ee laehaja on 4. »jutraj. sc Stane mesečno Din «5-—; i> inozemstvo Din 40'— neobvezno. Oglasi po taritu. Uredništvo 1 Ljubljana, Knaflova uUca štev. s/L Telefon štev. 7a, ponoči tudi štev JUTRO Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko OpravnlStvo: LJubljana, Prešerno« ulica št. 54. - Telefon št 36 Inseratni oddelek« Ljubljana, Prešernova ulica št 4. - Telefon št 49» Podružnici: Maribor, Barvarska ulica It. x. — Celje. Aleksandrova cesta Račun prt poštnem ček. zavodu: M"b-jana št 11.84» - Praha čislo 7«. 180 Wien. Nr tot;.*4i Današnja številka obsega 20 strani in stane 3 Din. Ljubljana, 4. decembra. K italijansko-albanskemu paktu, ki ga je objavila Italija kakor nalašč natančno na praznik našega narodnega ujedinjenja, prihajajo sedaj tudi komentarji italijanskega časopisja. Mora pa se naglasiti takoj, da fašistični časopisni komentarji neugodni vtis, ki ga je objava pogodbe napravila na celokupno našo javnost. Ie še povečuje; italijanske pretenzije, ki so se dokumentirale s tiransko pogodbo, stopajo na osnovi fašističnih komentarjev, izražajočih nedvomno pravo naziranje rimske politike. še jasneje in določneje v ospredje. Fašistični tisk se sklicuje na sklep pariške poslaniške konference iz leta 1921., s katerim se daje Italiji prednost pri čuvanju nad integriteto Albanije. Toda naša kraljevina je pokazala napram Albaniji tako v teoriji kot v praksi dovolj dokazov, da se z naše strani Albaniji ni bati nikakega ogrožanja niti politične niti teritorialne nedotakljivosti. Naša vnanja politika je neštetokrat pokazala, da računa z državno neodvisnostjo Albanije kot s fiksno postavko. Danes bi zategadelj Italija težko do-segla pristanek pristojnega foruma, to je Društva narodov, za tak mandat, kakor trdi Italija, da ga ji ie nameravala prisoditi pariška poslaniška konferenca. Ako bi si v Rimu ne bili tega v sve-sti. pač ne bi sklepali z Albanijo pogodbe, kakor so jo sklenili, ker bi bila odveč. Verjetneje je tedaj nasprotno, da namreč Italija rabi za forum Društva narodov baš tako pogodbo, kakor jo je dosegla v Tirani. Zakaj z njo bi mogla Italija nastopiti v Ženevi z zahtevo, da se ji prizna mednarodna nujnost in pravilnost njene imperijalistične politike na Balkanu. Proti temu mora brezpogojno nastopiti naša diplomacija. Prav tako tudi proti trditvam, ki se z italijanske strani izražajo bolj ali manj prikrito, da so na naši strani izvori neprestanim notranjim nemirom v Albaniji. Ako bi se smela nova italijansko-albanska pogodba razlagati na ta način, da je Ftalija dobila z albanskim pristankom pravica da more v slučaju večjih notranjih nemirov intervenirati, tedaj bi se to faktič-no reklo, da je samo od Italije odvisno, kateri režim je v Albaniji na vladi. Ali ta interpretacija vodi že do absurdnosti in ako bi jo dopustili, tedaj bi pomenilo to ne le nepopravljivo oškodovanje našega državnega prestiža, marveč tudi opasno faktično ogrožanje naše državne pozicije. V naši Narodni skupščini se pripravlja vrsta interpelacij na vnanjega ministra dr. Ninčiča. Nedvomno ostane vsa naša javnost v največji meri pozorna na Ninčičev odgovor. Zakaj iz njega ne bomo videli samo, kako motri naše vna-nje ministrstvo fatalno afero albansko-italijanske pogodbe, marveč tudi, koliko je sposobno parirati nepričakovan udarec od italijanske strani. Italijansko-jugoslovenski odnošaji so prizadeti na tako občutljivi točki, aa se tu ni mogoče več izmakniti točnemu odgovoru in običajna taktika dr. Ninčiča se to pot prav gotovo ne more obnesti. Pa še več nego to. Situacija je tako resna in primer italijanske neprijaznosti — da rabimo najmilejši izraz — tako kričeč, da se vloga dr. Ninčičeva vzpričo vloženih interpelacij ne more motriti samo s stališča notranje politične strukture. Ne le opozicija, celokupna naša javnost, vladna prav tako, kot opozicijonalna. stoji pred nalogo, da prisili svojega vnanjega ministra k točnemu pojasnilu afere. Tudi vladna večina je dolžna, pred seboj, pred državno ce-lokupnostjo. pred vsem narodom, ne le pred svojim ožjim strankarskim forumom, pojasniti vlogo dr. Ninčiča in izreči nad njim pravično sodbo. Tu ne gre več za ministra, pripadajočega radikalni stranki, marveč gre za ministra celo-kupnosti. gre za celotno državno vna-njo politiko, ki ne sme nikdar biti samo politika ene stranke. Ako smo politično zreli, ako se zavedamo izredne odgovornosti, ki jo ima današnjo narodno predstavništvo pred bodočnostjo, pred bodočimi generacijami, tedaj se mora odgovor dr. Ninčiča na stavljene interpelacije motriti samo iz državnega, ne s strankarskega stališča. Ako se izkaže, da dr. Momčilo Ninčič ni bil kos svoji nalogi in da se je njegova taktika napram Italiji popolnoma ponesrečila, tedaj se morajo iz tega spoznanja izvajati konsekvence in v vnanjem ministrstvu se morejo izvršiti izpremembe, ki bodo garantirale zanesljivejšo in uspešnejšo vnanjo politiko. V parlamentarnih državah niso redki slučaji, da stranka prepusti tudi svojega lastnega ministra usodi, ako se izkaže njegova nesposobnost ali makar samo njegova prevelika pogreška. Slučaj italijansko-albanske pogodbe pa ie prav gotovo dovolj važen primer, da se na njem preiskusi dr. Ninčiča vnanjepo-litično delo. i ' Gotovo je, da ni enostavna stvar vo- Zahrbtna politika Italije V Parizu in Londonu simpatizirajo z našim odporom radi tiranske pogodbe. — Dr. Ninčič v zadregi. — Zanimiva izjava prijateljskega diplomata. — Italija je pogodbo izsilila! iem in najtesnejšem prijateljstvu. Ne čudim se razdraženosti vsega jugoslo-venskega javnega mnenja, ker se posle- Beograd, 4. decembra p. Razburjenje radi italijansko-albanskega pakta se v političnih krogih tudi danes ni poleglo. Zanimivo je, da se po poročilih iz Pariza in Londona v tamošnjih službenih krogih simpatično spremlja odpor, ki je bil izzvan v vsej naši državi. Tudi nocoj je bil minister zunanjih del dr. Ninčič na dvoru. Poleg tega je imel dr. Ninčič radi interpelacije, ki jo je vložila opozicija nanj radi albansko-italijan-skega pakta, danes sestanek tudi z dr. Korošcem. Po sestanku je izjavil dr. Ninčič vašemu dopisniku, da je obvestil šefe vseh ostalih parlamentarnih skupin. Ker naš poslanik v Tirani g. Jeftič še vedno ni prispel v Beograd, vlada še nima preciznih in stvarnih pojasnil. Beograd, 4. decembra p. Uredniku »Vremena« je izjavil diplomatski predstavnik ene nam zelo naklonjenih evropskih držav glede italijansko-albanske pogodbe: »Italija je leta 1921. d obla od veleposlaniške konference nekako pravico do posebnih interesov v Albaniji-To je tudi ofcii^.no registrirano pri Društvu narodov Neodvisnost Albanije pa je prišla šele po tem aktu. Kljub naporom Italije ni neodvisna država Albanija niti z enim uradnim činom priznala sklepa veleposlaniške konference glede te posebne pravice Italije, ki je bil storjen pred dosego njene neodvisnosti. Tudi najnoveiš' korak Italije ne odgovarja duhu sporazuma, ki ga je sklenila z Jugoslavijo. Res je, da v sporazumu nikjer ne stoji, da morata obe državi, Italija in Jugoslavija, skupno nastopati v Albaniji. Ali penetracija Italije na Balkan ie popolnoma novo dejstvo in se je začela za hrbtom države, s katero je podpisala pogodbo o največ- dice najnovejšega koraka Italije še ne dajo pregledati. Italija gazi načelo »Balkan balkanskim narodom« s svojim prihodom na bregove Drima. Brezdvomno bo Italija ta svoj pakt registrirala pri Društvu narodov ter ga branila na podlagi svojega. dogovora iz leta 1921.« V političnih, krog h povdarjajo resnost položaja, ki je glede Balkana naenkrat popolnoma nov. V izvestnih krogih na-glašajo, da je Italija nastavila nož na grlo Ahmedu begu Zogu s posledjim uporom in ga teko prisilila, da podpiše pogodbo. . Pariz, .4. decembra, 1. Protifašistov-ski «Oeuvre» pravi o italijansko-alban-ski pogodbi, da je dobila Italija s to pogodbo igro na Jadranu. Ta pogodba, ki prihaja za reško, pomenja velik uspeh Italije. Jugoslavija bo sedai pač morala napeti vse sile, da si zagotovi izhod na Egejsko morje in. pritiskati na Grčijo, da ratificira dogovor glede železnice od Gjevgjelije do Soluna in proste luke v pristanišču tega mesta. Ta dogovor je svojčas podpisal odstavljeni predsednik Panealos In je izzval živahne kritike v Atenah. London, 4. decembra, 1. «DaiIy Tele-graoh» piše o italijansko-albanski pogodbi: Diplomatski krogi pripisujejo veliko važnost sklenitvi pogodbe med Italijo in Albanijo, s katero postaja Italija legitimna protektorica neodvisnosti in nedotakljivosti Albanije. List razpravlja potem o posameznih členih pogodbe in zaključuje: Pogodba pomenja vsekakor znaten uspeh italijanske diplomacije, čeprav ne more biti všeč vsem sosedom Albanije. Kriza je odgodena, a ne rešena Radičev kompromisni predlog znači le delni izhod in pridobi-Težišče situacije še vedno v anketnem odboru. Komunike opozicije. Beograd,'4. decembra, r. Šefi ožje tev na času. Na predvečer ženevskega zasedanja Eno najvažnejših, odkar obstoja Društvo narodov. — Zavezniki razumevajo poljske skrbi. — Svetovni mir odvisen od razorožitve Nemčije. Pariz, 4. decembra, d. Z Briandom je konferiral včeraj tudi poljski zunanji minister Zaleski, ki je dospe! semkaj na potu v Ženevo. Po razgovoru z njim je izjavil: «Razumem thoirvskega duha in želim popoln uspeh stremljenjem zunanjega ministra Brianda. Upam. da bodo dovedla do ponehanja napetega položaja v Evropi.s Listi pravijo, da je govoril Zaleski z Briandom tudi o razširjenju nemških trdnjav v Kraljevat Kii-strinu in Glogavi. Ker je po mnenju angleškega časopisja istega mnenja tudi Chamberlain, ne bo v naziranjih vseh treh zunanjih ministrov nikakih razlik v tej zadevi. London, 4. decembra, (lo.) O včerajšnjem sestanku angleškega zunanjega ministra Chamberlaina s francoskim zunanjim ministrom Briandom in ministrskim predsednikom Poincarejem je bil izdan nastopni komunike: «Oba ministra sta razpravljala o raznih vprašanjih zunanje politike posebno z ozirom na sedanje zasedanje Sveta Društva narodov. Ministra sta izmenjala svoja mnenja in sta se dogovorila, da se bosta posvetovala o drugih točkah in podrobnostih v Ženevi. «Times» pišejo, da tvori debata o razorožitvenem vprašanju Nemčije resno oviro naglemu uspehu locarnske in thoiryske mirovne politike. Ako se hoče zagotoviti svetovni mir, ie potrebna popolna razorožitev Nemčije in omejitev oboroževanja v drugih državah. Ko bo Nemčija razorožena. se bo lahko premestila kontrolna komisija v Ženevo. Splošna razorožitev tvori trenutno glavno nalogo delovanja • Društva narodov. Pariz, 4. decembra, s. Belgijski zunanji minister Vandervelde se je pripeljal popoldne semkaj. Sprejel ga je zunanji minister Briand, ki je imel takoj potem z njim važen razgovor o programu zasedanja Sveta Društva narodov. Zvečer od 9. se odpeljejo zunanji ministri Briand, Chamberlain, Vandervelde in Zaleski z istim vlakom v Ženevo, kamor dospejo jutri dopoldne. Na angleškem veleposlaništvu je bil danes na čast Chamberlainu in njegovi soprogi banket, na katerega so bili povabljeni tudi italijanski veleposlanik Avezzano, nemški veleposlanik Hoesch. generalni tajnik zunanjega ministrstva Berthelot in šef Chamberlainovega kabineta Selby Beograd,'4. novembra, p. Današnje 20.-v dvor. Vašemu dopisniku je izjavil pred odhodom na dvor, da gre le k ministru dvora in da njegov poset ne znači nič posebnega. Viada narodne koncentracije v Grčiji Novo vlado, v kateri so republikanci in monarhisti, sestavil Zaimis. — Zunanje ministrstvo prevzel Mihalokopulos. Atene, 4. decembra, (d-ri.) Nova vlada je sestavljena. Napravili so zanimiv eksperiment, ki se utegne dobro obnesti. Zdi se sicer paradoksno, vendar je dejstvo, da sta sestavili vlado dve stranki, ki sta se deset let sovražno pobijali in s tem silno škodovali domovini. V novem kabinetu sede venizelisti in protivenizelisti, torej republikanci in monarhisti. Oba tabora sta uvidela, da dosedanji boji ne morejo dovesti države do napredka. Zato se je spretnim posredovalcem posrečilo dobiti primerno podlago za sestavitev delovnega programa. Vse nevarne točke, ki so doslej ločile duhove, so pustili na strani, tako predvsem vprašanje oblike vladavine. Kadar gre za načelno vprašanje vladavine, lahko glasuje vsaka stranka po svoji uvidevnosti. Na ta način se je osnovala vlada narodne koncentracije, ki si je nadela kot glavno nalogo izvedbo svojega delovnega programa. Prvotno je bil določen za novega ministrskega predsednika Kafandaris, ki velja za zaupnika Venizelosa in ki se je zadovoljil s financami. Šef novega kabineta je stari 75 letni Zaimis, ki je bil že večkrat ministrski predsednik. Ta mož se ni nikdar eksponiral v strankarskem boju in je bil vedno nevtralen. Zato je bil sedaj najbolj pripraven politik, da združi za delo oba tabora. Zunanji re-sort je prevzel Mihalakopulos. Notranje ministrstvo je prevzel monarhist Zaldaris. Monarhistični general Meta-xas bi bil moral prevzeti vojni resort, v zadnjem trenutku pa se je zadovoljil s prometnim resortom. Vojno je pre- vzel republikanski general Mazarakis, Papanastasiu pa poljedelstvo, Angelo-pulos pravosodje. Ranars mornarico, Kikos lokalno skrbstvo, Merkuris gospodarstvo in Argiros prosveto. V novem kabinetu je šest republikancev in pet monarhistov. V vladi ni Demerdji-sa, ki je bil protikandidat Pangalosa za predsednika republike. Novi kabinet je že prisegel in prevzel svoje posle. Novi poljski tiskovni zakon Varšava, 4. decembra, d. Pravosodni svet se bavi sedaj z novim tiskovnim zakonom, ki pride potem pred ministrski svet, ki ga bo sprejel na eni prihodnjih sej in nato predložil predsedniku republike v podpis. Novi tiskovni zakon bo upošteval načrt novinarskega zakona, ki ga je izdelal sindi* kat novinarjev in določa njihove pra\ice in dolžnosti. Novi tiskovni zakon uvaja pri tiskovnih prestopkih sodno postopanje na< mesto kazenskih sankcij, ki so jih doslej izvajala upravna oblastva. «Glos Prawdv» pravi, da je prišel tiskovni dekret z dne 4. novembra Ie zato pred sejm, da ne bo vrzeli do uveljavljenja novega tiskovnega zakona. S tem v zvezi so krožile govorice, da bo parlament sklican šele za 10. t. m. k seji.. Kralj Ferdinand — zdrav! Bukarešta, 4. decembra, s. Kralj FercH« nand se je kljub slabemu vremenu peljal danes z avtombilom iz palače Cotroceni skozi mesto na dvor, kjer je sprejel no* vega španskega poslanika v svečani avdi» jenci. Prvi dan vlagania kandidatnih list Včeraj so bfle pri sodiščih vložene prve kandidatne liste. — Kandidati SDS za kranjski, kamniški in logaški srez. — Duhovniki ne smejo kandidirati na radičevskih listah. Včeraj se je začel zakoniti 16 dnevni rok za vlaganje kandidatnih lisi za volitve v oblastne skupščine. Fo vesteh, ki smo iih prejeli sinoči, so bil vložene prve kandidatne liste že pri vseh okrožnih in pri ljubljanskem deželnem sodi- ( šču. SDS je včeraj pri ljubljanskem so- I dišču vložila naslednje tri kandidatne i liste: SREZ KRANJ: Kandidati: 1.) dr. Albert Kramer. novinar Ljubljana 2.) Iv. j Lončar, župan in posestnik v Tržiču, ; 3.) Anton Krlžnar. posestnik in gostilni- j čar v Stražišču pri Kranju. 4.) Ivan j Podlipnik, tkalski mojster v Kranju. 5.) i Anton Šteie. čevljarski rfiojster v j Kranju. — Namestniki: 1.) Ciril Pire, i župan in posestnik v Kranju. 2.) Avgust | Primožič, mizarski mojster v Tržiču, j 3.) Ivo Šorli. pekovski mojster Gore- i nja vas nad Škofjo Loko 4.) Anton ; Markelj, sedlar v Tržiču 5.) dr. Fran j Jerala, odvetnik v Škofji Loki SREZ KAMNIK: Kandidati: 1.) Dok-tor Rihard Karba. župan in lekarnar, Kamnik, 2.) Anton Skok, župan, posestnik in trgovec. Domžale. 3.) Franc Ko- Nova brezvestnost in \rtogavost St Radiča Interpelacije, ki so }ih vložili posl. SDS proti Steoann Radiču in njegovim tovarišem, bi rad šel HSS zakril z umetno izkonstru-iranimi protinapadi na druge! — Grda igra radičevcev na koži vlagateljev Sla venske banke. Pred kratkim so poslanci Vilder, Deme- ! gosp. Radiča. kakor da bi ta znesek indi- j rektno zadel tudi vlagatelje, je povsem neopravičena. neglede na to. da je 1 1923 ve kalj, posetnik m kovač. Vrhpolje pri Moravčah. - Namestniki: I.) Franc Ropret. tovarnar. Pristava pri Mengšu, 2.) Franc Klopčič, posestnik. Sp. Loke. obč. Krašnja. 3.) Franc ZlherU posestnik, Vodice. t „ SREZ LOGATEC: Kandidati: 1.) Po-Ijanšek Valentin, posestnik. Dobračeva, 2.) Kovač Karoi, tesni trgovec. Stari trg. 3.) Pire Andrej, posestnik. Rakek. — Namestniki: 1.) Baje Anton, posestnik in delavec. Dol. Logatec. 2.) Turšič Leopold, mizar Cerknica. 3.) Ošaben Fran. kovač. Martinjak 14. SLS ie vložila svoje liste skoro za vse okraje v mariborski oblasti, v ljubljanski oblasti za okraje v področju novomeškega okrožnega sodišča razen črno-meljskega ter za okraje Lj ubijati a-oko-lica. Litija in Kranj. V ljubljanski okolici kandidira tudi bivši minister gospod Jože Gostinčar. Kakor nam poročajo iz Kranja, sta hotela na radičevski listi za kranjski srez kandidirati tudi dva duhovnika. a jima ie škofijski ordinarijat to prepovedal. trovič in tovariši vložili proti Stjepanu Radiču, Košuticu in dr Pernarju interpelacijo, v kateri so te gospode obdolžili na podlagi aktov raznih nelepih dejanj. Stvar je prizadete zelo spekla in vzbudila mnogo smeha in ogorčenja, zlasti glede razkritja, koliko je iz državnih novcev kupil prosvetni minister Stjepan Radič knjig v knjigarni svoje ^proge. [ial.-t banka v vseh krogih nesporno za ene • najjaejih bank v državi iD ni mogel nihče 1 že računati z njenim stanjem tri in pol leta ■; kasneje. j Mi se zaenkrat vzdržujemo ostre kritike ; postopanja raznih radičevskih cpadarjev> j okoli Slovenske banke, ki mesto da bi dela-Očividno da zabašuri pred svojimi volil- j li oa sanaciji, iščejo aa Škodo vlagateljev politične šlagerjp za volitve Sanacija Sla-venske banke, če bi poklicani taktorji storili ci radičevs-ke korupcije ter interpelacije proti njemu in da se maščuje, je danes Radičev prinese! grd napad proti gosp. Sve- i svojo do'žnost in ne bi uganjali samo par Hiške politike in če bi izpolnili »voje oblju be, bi bila danes že lahko osigurana in li kvidacijska npravn Slavenske banke bi lah ko proti vsem dozdevnim in resničnim kriv cem že vložila regresne in odškodninske tožbe, katere edine bi mogle dati objektivno sliko o krivdi Žalostno je. da se nesrefta povsem nedolžnih vlaa^eljev zlorablja politične manevre Odgovornost ta trenotek \ naši državi še merodajnib vladnih činite- •ozarju Pribičeviču. katerega hoče prav nespretno zaplesti v krizo Slavenske banke. Že delj časa šepetajo razui radičevci, da v tej banki fotografirajo pisma, zapisnike in da je glavna svrha njihovega delovanja pri benki na vsak način najti političen materi-jal, ki bi olajšal situacijo Stjepana Radiča na Hrvatskem. Današnji «Dom> objavlja celokupni rezultat tega mnogomesečnega ctru-da= in kot «iokaz» odgovornosti — gosp. Pribičeviča za nesrečo cSlavenske banke, j ijev je z Radičevimi f.-moznimi najnovejšimi navaja sledeče: 1.) da so trije ravnatelji j banke dobivali visoke tantijeme; 2.) da »o ; neki prijatelji in pristaši gosp. Pribičeviča \ prejeli od banke podpore v politične in kulturne svrhe, ne da bi od tega denarja morali polagati račun; 3.) da je radikalna štam-pa v Sloveniji dobila iz tajne rezerve večjo vsoto; 4.) da je dobila podporo radi de>-mokratska organizacija v Zagrebu; 5.) da je neki dtedikalski listi dobil podporo več stotisoč dinarjev; 6.) da je bilo povišanje glavnice Siaveuske banke nesolidno; 7.) da je neki upravni svetnik - Zagrebčan dvignil iz tajne rezerve večje zneske. Vse to je za Radiča popoln dokaz, da je ravno — Svetozar Pribičevič in nihče dragi odgovoren za izgube raznih hranilnic ic vlagateljev pri Slavenski banki To da se posebno razvidi is neke pogodbe, katero je sklenila tiskarska družba Jugošiampa, ki je v Zagrebu izdajala vež časopisov, zlasti dnevnik «Rije£>, s Slavensko banko, in v kateri pogodbi se baje nahaia pasus, ki naj izključuje spore med Jugoštnmpo in Slavensko banko. Že na prvi pogled se vidi da je Stjepan Radič zopet enkrat jako lahkomiselno, obenem pa zelo hudobno Ls trte izvil lažnivo dolžitev, v kateri skuša zlorabiti gospodarsko nesrečo proti političnemu nasprotniku, ki nima ž njo prav nobenega opravka. Saj je notorično znano, da se gosp. Pribičevič nikoli ni brigal ne za banke, ne za gospodarska podjetja in da tudi pri Slavenski banki nikdar ni bil udeležen. Res je le, da je po nesrečnih prilikah Slavenska banka postala velik upnik zagrebške Jugoštampe, ksje listi pa so kljub temu prinašali popolnoma svobodne kritične članke tudi v nepriljg banki. Naravno, da se je banka proti temu pritožila, vsled česar je prišlo do sporov. Zaenkrat so se 1. 1923. ti spori poravuaii s teia, da je sporazumno bil postavljen neki gosp. dr. Biiin, ki je ime! nalogo izravnati nepotrebne spore v gospodarskem delu listov. Ta aranžma pa se je kmalu izkazal kot neizvedljiv in je v kratkem okupirala ban-ka celo Jugoštampo, Izključivši iz nje samostojno - demokratsko glasilo cRiječ-, ko- zelo pomnožena in močno se utrjuje mišljenje, da če Slavenska banka propade na Skoio vlagateljev, bosta teea krivi predvsem strankarska zloba in zaslepljenost njenih tsanatorjev» Načrt zakrpa o osnovnih šolah Ministrstvo prosvete je izdelalo nov načrt zakona o narodnih šolah Načrt je v glavnem oni ki je bil ?e !. 1925 pred-I ložen Narodni skupščini. Važen napredek se kaže v tem da je splošno predpisana ^ letna šolska obveznost, vendar pa so določene za pokrajine. kjer danes še take obveznosti ni — in to so vse razen bivše štajerske - prehodne določbe. Verski pouk je obvezen do načrtu, ki ga bo sestavil prosvetni minister v sporazumu s cerkvenimi oblastvi. Šolsko upravo vodijo šolski upravitelji. okrajni šolski nadzorniki in oblastni prosvetni oddelki ki so v strokovnih poslih neodvisni od velikega župana in ki jih vodijo prosvetni inšpektorji K rajni šolski svet tvorijo žunan. šolski upravitelj. občinski zdravnik in 5 občanov, ki jih voli občinski odbor, v mestih s preko W.n00 prebivalcev pa župan šolski nadzornik ravnateli učiteljišča, šolski zdravnik, občinski inženjer in 5 meščanov. Kra.ini šolski svet izhere iz svote srede predsednika ki je lahko tud> šolski upravitelj: v večjih mestih j«* predsednik vedno žup3n Na namešče-nje učiteljstva kra.ini šolski sveti nimajo nikakega vpliva, ravno tako tudi ne na pedagoška in didaktična vprašanja Stavljajo pa predloge glede zimskih in nadaljevalnih razredov. V njihov delo krog spada skrb za vzdrževanje šol* in skrb. da šoloobvezna deca pouk redno poseča. i Oblastni šolski svet tvorijo prosvet-' ni inšpektor kot predsednik, oblastni šolski nadzorniki ob!astn; sanitetni in jena izdajatelji so pri tem utrpeli težke iz- tehnični reierent v emu najvtsji ravna-nTbe in "so list le z velikimi žrtvami osa telji učiteljišča, srednjih m meščanskih mosvojili Vse to je v Zagrebu tako notorično, šol na sedežu oblasti po en da bi "bil gosp. Radič lahko v vsaki kavarni nabral tehtne dokaze o sporu SDS s Slavensko banko glede Jugoštampe. Tudi ostali cdokazis za ckrivdo> in odgovornost gosp. Pribičeviča v zvezi s Slavensko banko, so za vsakega pametnega človeka že na prvi pogled brez vsake osnove. Da bi gosp. Pribičevič ali kdo njegovih prijateljev banko porabljal za podporo radikalnega časopisja v Ljubljani Ln v Zagrebu, je pač absurdna trditev Dotaknemo se naj samo še slučaja, ki ga navaja gosp. Radič, češ. da je banka dala 1. 1923. na razpolago kredit gosp. dr- Žerjavu do 500.000 Din v politične in kulturne svrhe brez dolžnosti polaganja računa. Ali in koliko se je gosp. dr. Žerjavu iz tega kredita izplačalo v prvi polovici I 1923., Torej pred 3J4 leti. to uge-' toviti se gosp Radiču ce zdi potrebno, dasi bi bil pri tem dognal, da se je cela stvar izvršila v vsakem oziru absolutno korektno iD pravilno Dognal bi pa še več, in sicer to. da izplačilo, v kolikor se je sploh izvršilo, ni niti najmanj obremenilo banke, ker sploh ni šlo iz njenega žepa. Tozadevna dedukcija iinan^ni uradnik in srezki šolski nadzornik, dva osnovnošolska učitelja in iz vsakega sreza po en državljan. V kolikor niso vsi ti člani določeni že po zakonu jih voli oblastna skupščina Oblastni šolski svet ima važen posvetovalni in upravni delokrog vendar tudi on nima direktnega vpliva na nameščanje učiteljstva. Poieg krajnesra in oblastnega šolskega sveta določa zakon tudi takozvano enastavniško vedes (učiteljski svet) v vsakem srezu in v vsaki oblasti za celo državo kot vrhovni posvetovalni or<*an pa «veče za osnovnu nastavu i narodno prosvecivanje*. Privatne šole se morejo osnovati sa mo pod zelo strosrimi pogoji Privatna učiteljišča niso dopuščena Zakonski načrt bo cedaj predmet strokovnih posvetovanj V načelu proti njemu razen morda s kleriV.-slne strani, pač ne bo od->ora Pa' oa se bo razvila debata o podrohn^ dc^n^hnb k.ier bo treba delati še na ve.jo decentralizacijo. Politične beležke Oblastne volitve in socialisti »Delavska Politika« poroča, da je v četrtek imelo pokrajinsko načete tv o socijalistič-ne stranke Jugoslavije v Celin svojo sejo ter soglasno sklenHo delati na to, da nastopijo vse marksistične skupine v Sloveniji s skupno listo pri oblastnih volitvah. V ljub tjanski oblasti je po tej vesti že- dosežen sporazum za enoten nastop na Štajerskem pa se vrše v to svrho danes okrožne konference. Kdo mara za klerikalce? Z ozirom na komtrnikc Davidovideve stranke, ki pravi, da se mu tu rniskio na pogajanja za združitev SDS in Davidoviče-ve DS objavja Vel. 2. Acimovič, ki se je imenoval v »Novostih« kot eden glavnih po-kretašev za zbližani e obeh strank, v beo-rajskrh listin izjavo, da se ie vse (t j- poizkusi za zbHžanje delalo na željo prvakov iz Davidovičeve okolice kakor iz okolice Sv. Pribičeviča. 2e tz tega sledi, koliko je vredno »Slovenčevo« kokodakanje pod naslovom »Sam. demokratov nihče ne mara«. Glasilo klerikalne stranke bi bolje storilo, ako bi pričelo razmišlja ci, kdo mara za klerikalce. Sv. Pribičevič in konzultacije na dvoru Ker so bili doslej v avdijencan na dvom kot šefi poKtičnib strank N Pašič, Lj. Davidov ;č. dr. Korošec in St. Radič, se je dopisnik zagrebških »Novosti« informiral, ali bodo tudi ostali šefi političnih strank pozvani h konzultiranin. Obrnil se je s tozadev nim vprašanjem na Sv. Pribičeviča. ki ura te odgovoril »ia-z nisem zaprosil za avdi-ienco. Tisti, ki so občutili potrebo, da Jo zahtevajo, so io zahtevali in tudi dobili, kakor jo dobi vsak. ako ie uglednejša oseba. Zahteval ie nisem zaradi tega. ker bi sedaj ne mogel, ničesar drugega svetovati kakor volitve, položaj pa za volitve še ni dozorel. Ne čutim potrebe, da bi prosil za avdrjenco pri Ni. Vel kralju.« Svetozar Pribičevič o njedinje-nju z Davidovičevo stranko Z ozirom na komunike, ki ga je Izdalo predsedstvo Davidovičeve D5 priobčuje Svetozar Pribičevič odgovor, v katerim ugotavlja, da niso samo prrvatni poedinci ampak tudi nekateri poslanci Davidovičeve stranke, izjavljaji njemu in njegovim tovarišem. da bi bilo potrebno zbližati oba demokratska krila, ako ie na mogoče združitev v eno stranko. Na vse te izjave je odgovarjal, da so se sam. demokrati razšli z Davidovičem iz načelnih in ne osebnih razlogov. »Vedno sem odgovarjal«, pravi Sv. Pribičevič, »da proti zblržanju nisem načelno, ako gre za eno politiko. Dodajal sem, da ne more biti nobenega zbližanja z de< kratsko stranko, dokler je.v zvezi in dokler politično sodeluje s plemenskimi in verskimi strankami in dokier voai politiko, ka ie nasprotna osnovnim idejam, ki so stvoriie demokratsko stranko. Vedno sem odkrito govoril pred narodom, pa govorim tudi o tem vprašanju, da narod ve, zakaj n« nvore biti zbližani3 med obema demokratskima kriloma in na komu leži odgovornost. Pri nas gre za politiko, ne pa za strankarsko trgovino, in za-;o smo vedno za zbližan-je ako se govori o eni politiki, o oni politični liniji, ki jo je demokratska stranka začrtala ko smo jo osnovali. Iz demokratske stranke niso izstopili posamezniki, kakor bi hotel komunike predsedstva te stranke neresnično predstavljati, temveč se je razcepila na dva dela, od katera e del samostoinin demokratov danes bolj živ, borben in jak med narodom. Zato ne more biii govora o kakem vračanju v demokratsko stranko na podlagi njenih statutov, temveč samo tem. da se vrne demokratska stranka k svo jemu programu in oni nacijonaini politiki, katero so ii namenili tsdeni ustanovitelji«. «Slovenec® ter zbližanje SDS z Davidovičevo stranko Beograjske »Novosti« so objavile pred dnevi vest o poizkusih za zbližanje med SDS in Davidovičevo stranko. To vest smo kot kronisti belež'!i. ODenem pa objavili tudi prvo izjavo Sv Pribičeviča o tem vprašanju Za njim je tudi predsedstvo Davidovičeve strank, demantiralo vesti o pogajanjih za združitev SDS in Davidovičeve stranke in ta demanti je objavi! včerajšnji »Slovenec« pod aaslo om »Samostojnih demokratov nihče ne mara«, v posebni not:c= pa trdi, da bi »SDSarji radi prišH pod Davidovičevo okrilje, da pa je »Jutrovo. ve-seije spričo ves- beograjskih »Novosti« trajalo samo kratek čas « Veruje naj nam »S'o-ver.eeda bo njesovo veselje, ki ga kaže nad razkolom d°mokratskih vrst, zelo kratkotrajno. Dobre stvari počasi dozorevajo in le polagoma se uslajajo velika nasprotstva. Seveda klerkalci sodijo druge po sebi. pa menijo, da bi mogli tud" ssra. demokrati sklepati kaka kravje kupčije s svojim katoliškimi in avtonomisličnim' načeli, ko lezejo eakrat Pašiču dtug.č pa Uzunoviču pod frak in razen vsa še piešeio okoli »frama-zonov. David, vičeve stranke ter »nekrščan-skih« muslimanov dr. Spaha Sklepanje kravjih kupčii » nadeli prepušča SDS klerikalcem in sorrdairn elementom v trdnem prepričanju končne zmage svoje doslednosti in načelnosti. Samohvala g. Lebingerja Pišejo cam: V «Slovencu> čitamo telo razburjeno obrambo oblas'nega kandidata SLS gosp H Lebingerja iz Litije Mi bi se že z ozirom na zelo plitki ton te sajnohvale nanjo ne ozirali, ako a ne bi gosp Lebioger /opet dovolil nekaterih opazk, ki so zanj iuWno zjiačilae. Priznava, da je nedavno napisal, da je SDS mišljenja, da so naši davki še premajhni! S tem je sam obrnil nase očitek, da je to nesramna l"ž. Priznava. da tega ne more dokazaM. vendar se s t praznim zavijanjem skuia izvleči iz te težke obtožbe. Napada dr. Savnika, kar je pač zelo ceno veselje in veliko junaštvo, obenem pa ga opozarja, da Kdo je gosp. Lebingerja postavil za sodnika, ali je kdo v zamudi z davkom iz lahkomiselnosti? Da c pristaši SDS, zanašajoč se na državotvornost in ua dr. Žerjava, niso ni pare davka plačali po cela leta>, ali ne diši to po denun-cijaciji? Sicer p3 je gosp. Lebinger svoj ne-lepi članek napisal samo, da se brani, zakaj je bil formalno in stvarno pristal na kandidaturo na listi tedaj aktivnega ministra dr. Žerjava. On trdi, da je hotel s SDS skleniti 'ia je botei 6kleniti, ker je bil sredstva SDS, kaj ne? Stremljenje, biti izvoljen kjerkoli in celo oa dr. Žerjavovi listi iz osvete proti SLS in gosp. Kremžarju, to je bil3 tnemoraliia nakana!; čigava, go»p. Lebinger? Gosp Lebinger se danes hvali, da estoji v sredi boja za pravice slovenskega ljudstva v edino pošteni SLS.> Leta 1925. je g«p Lebinger o poštenosti SLS imel droge nazore, danes pa stoji zopet sredi boja za mandat, pridušajoč se, da prihodnjič že navije uro gosp. Kremžarju, če se še drzno kandidirati v litijskem okraju ... — u. »Veleizdajniški proces" v Veroni Pred poroto v Veroni se vrši zanimiv proces proti 22 južno tirolskim Nemcem, ki so obtoženi veleizdaje. — Vsi obtoženci zanikajo krivdo. — Obtoženci ne znajo italijanski, porotniki pa nemški! Verona. 4. decembra L Proces prod Nem- i Obtoženci večinoma ne razumejo ftalijan- cem z južnega Tirolskega, ki se je začel v torek, se je dane= nadaljeval. Pred sodiščem je 22 Nemcev, k' so obaoEžem, da so snovali zaroto prof italijanski državi. Obtožnica pravi, da sr leta 1925 imeli v Bolcanu tajna zborovanja, na katerih so sklenili ustanovit? oborožene tolpe, ki naj bi pripomogle, da se de' ozemlja odcepi od države. Glavni obtoženec je 21 let stari ln-gomar Verhonz iz Boicana Obtožnica navaja med drugim, da so po: ic; j ski organi in fašistovska milica izvedeli leta 1925. da se Bolcanc snuje tajna organizacija, katere glavn« namen je -jsvofoditev Poadižja. Organizacija je hotela razpresti svoje mreže po vseh nemških krajih v Italiji Snovala ;e radi tega ob^rožect tolpe, ki naj tri delale preglavice italtjansk v tadi če bi se ta pro-tiviia združi'v i Avstrije z Nemčijo. Končni smoter organizacije pa le bil združitev vseh Nemcev v eno samr narodno državo. Organizacija se je imenovala Bund Oberiand in njeno osrednje vodstvo je bilo baje na Dunaiu Glavni obtoženec Verhor.z, ki je prebiva! na Dunaju je bi! baje nalašč jx>-slan v Poadržje, da zbere tudi tam pristaše in osnuje tajne organizacije Zarotnike je naznanit, kakor vel: obtožnica dalje, nekemu fašistovskemn častniku Fran z Michalek, italijanski državljan in po-nemčen Ceh, ki so ga oberiandovci povabili v svojo sredo Z njegovo pomočjo je po-Ecija vdrla dne 4 novembra 1925 v gostilno, kjer se je vršilo taino zborovanje. Aretiranih je bilo takrat kakih 20 oseb, kasneje pa še nek3j drugih Nekatere so izpustili, 23 pa jih je sedaj pred veronsko poroto. ščine. porotniki pa splob ne nemščine. Zato |e potreben poseben tolmač, ki so ga naročili Iz Trsta. Glavtu obtoženec Verhonz zanika vsako krivdo. Pravi, da je res ustanovil društvo Oberiand, vendar pa da je to društvo negovalo samo šport in da se s politiko sploh ni bavilo. Kakor on, so izpovedah tudi ostali obtoženci, ki jih ie predsednik sodnega dvora danes zaslišal Potem se Je začelo zasliševanje prič. Njihova izpoved se opira predvsem na to, kar je Michalek zaupal fašistu Aitecburgeriu in oblasrvom. Michalek je tudi danes zatrjeval pred porotniki, ča so njegove trditve resnične. Rekel je. da se je udeležil nekaterih sestankov droštva Oberiand, kjer so obtoženci govorili o združitvi vseh Nemcev in se baje zaklinjali, da bodo delovali proti versaiilski pogodbi Verhonz je na enem teh zborovanj govoril baje tudi proti Italiji in Franciji. Po zasliševanju prič !e dobil besedo državni pravdnik, ki je porotnikom priporočal, naj bodo strog! Naglašal Je, da bi obtoženci v smislu novega zakona o zašči'i države prišli pred posebno sodišče, če bi se bila razprava prenesla za nekaj dni Obširno je govoril o delovanja organizacije Oberiand ia utemeljeval obtožnico Končno je po dveunsem govoru zahteval za pet glavnih obtožencev uporabo doiočb paragrafa 134. kazenskega zakonika, ki določa za tak sluča; osem do petnajst let ječe. Govorili bodo še zagovorniki, nakar bo sodišče proglasilo razsodso Nevarnost rudarske stavke na Poljskem Rudarji pretijo s splošno stavko, ako jim lastniki ne povišajo mezd. — Kompromisna pogajanja. Varšava, 4 decembra g. Oblastva in gospodarski krogi so zelo vznemirjeni vsled vesti ki pr bajajo iz premogovnikov. Rudarji namreč prete s splošno stavko, ker odklanjajo lastniki premogovnikov njihove zahteve po povišanju mezd. V Dombrovi se vrši v sredo kongres strokovnih organizacij rudarjev iz doir.brovskesza, gornješleskega in kra-1 ovskega revirja, na katerem bodo sklepali o stavki, ako se dotlej ne sprejmejo nj;hove zahteve. V Sosnovv cah je bil sestanek lastnikov premogovnikov, na katerem so sklenili odkloniti zanteve rudarjev po zvišanju plač Po sestanku so dobile soci-jalist čne strokovne organizacije obve- Madžarske „volitve" Volitve za madžarski parlament bi se morale vršiti pravzaprav od S do 15. decembra. Izvoliti ie 245 poslancev. Toda še predno ie prišlo do pravega glasovanja, je znano že 60 izidov iz tisiiu okrajev, kjer je bil postavljen samo en kandidat. Tam sploh ne bo nobenih volitev, marveč se dotični kandidati kar tako proglasijo za izvoljene. Od teh iih pripada 45 Bethlencrvi stran ki enotnosti. 11 vladi naklonjenim krščanskim socialcem, 1 mandat dobi rasist Julij Gombos. dva pa legrtimista groi Apponv in grof Sigray. Razen trgovinskega ministra Hermarma so dosedaj »izvoljeni« prav vsi člani vlade. V splošnem računa Bethlenova stranka na 170 mandatov. 30 do 35 bi jih odpadlo na vlači prijazno kršč2nsko-so-cijalno stranko in samo 40 do 45 opoziciji. Do takio izidov bo prišla Bethlenova vlada na temelju rea-kcijonamega volilnega zakona sprejetega jnr.ija L 1925. kakršnega ne pozna nobena druga država v Evropi. Zakon je naperjen predvsem proti malim kme-om in delavcem. Komaj polovica odraslih državljanov se more udeležiti volitev. 199 poslancev se voli iavno in sicer voli pri prvem glasovanju 55 okrajev pri drugem pa nadatjnih 104. Le v 40 okrajih se smatra ljudstvo dovolj zrela aa glasuje tajno. In še tu je »tajnost* le izraz za najhujša nasii-ja. Da mora vlada pri takem sistemu in spričo diktature doseči vse, kar hoče. leži na dlani. Redki so eni, ki si upajo pri javnem glasovanja dati svoj gias opozicronaieu. V mnogih slučajih pa do volitev sploh ne pride ker mora kandidat zbrati za postavitev kandidature podpise vsaj desetega dela vo-liitsm opravičencev To te navadno opozi-cijonalco nemogoče Ce pa se ma vendar posreči, se mora pod grožnjam; b dejanskimi napadi končno le nmaknki iz volilne borbe. Vrhtega se osem dni pred začetkom vofitev ne sme vršiti nobena agitacija Ta naredba velja seveda samo za opczicljona!-ce. ki Km ie v sedanjem slačaja ostalo za propagando komaj 14 dni. Vlada počne med iem. kar se ii zlrofci Spričo teh razmer ne bodo podale madžarske »volitve« niti približno točne sSke stilo, da ne morejo dovoliti lastnici premogovnikov rudarjem povišanja prejemkov za mesec december Strokovna "organizacija redarjev je sklenila vztrajati na svojih zahtevah in je odločena proglasiti splošno stavko. Vetiko razburjenje je povzročila vest iz Lvova, ki pravi, da so delavci proglasili stavko v vseh petrolejskih rafinerijah. ker so lastniki odklonili njihove zahteve po regulaciji prejemkov. Od stavke sta izvzeti le državna rafinerija Poimin in rafinerija Premier. Danes so se Z2četa v Lvovu pogajanja med petrolejskimi industrijci in zastopniki delavcev, da se doseže kompromis. o rarpoioženju madžarskega naroda. Prihodnja zbornica bo še boli robsko orodje v Bethienovih rokah nego dosedanja. Vendar se v Evropi nihče ne bo motil o tem, kako ie pnšei Bethlen do svoje »parlmien-tarne« večine. (C?.ej md: pismo iz Bcdhn-pešte na 13. strani.) Demisija danske vlade Kodanl- 4. deccmsra a. Min. predsednik Stauniaz je včeraj nopoldne vsled poraza socialistično demokratske koalicije pri volitvah poda' kralju ostavko celokupnega kabineta. Krali je zaprosi! vlado, naj ostane na svojem mesni do sestave novega kabineta. Kodanj. 4. decembra d. Novo v!ado sestavi najbrie kmeiska levica s podporo koncervanvcev. M .goče pa ie tudi, da vstopijo konservativci v kabinet, čes da so do-biii pri volitvah močan porast glasov Kot naslednika Stauninga tmenujejc bivšega poljedelskega ministra Madsec-Mvgdala, U naj bi p-evzd sestavo ccve vlade Železniška nesreča v Slavoniji vse Striž-ivojnaArpoije ča Brzovlak št 5. ki vozi iz Beograda proti Zajrcfcu. se je ca imenovani postaji radi napačno postavljene kretnice zalete! v ro* vomi vlak št 90, ki ie stal ca pestaii Kei zagrebška železniška direkcija noče dati nikakih pojasnil glede nesreče, še r.i - zna# ne vse podrobnosti: ve se le toliko, da je močno poškodovan lokomotiva hrzoviaka. službeni voz. poštni voz. sp3lni voz in p« salonski voz. v kiterem se je vozil adm'» ral Kocb s svjjo oHtelio K sreči <;e sdml. raln in nobenemu čl»nu rodb;ne ni ničesar "riperilo Ranjeni so vlakovodja manipu« lant brzovlaka :n en potnik Vojno stanje na Litvanskem Varšava, 4. deccmhra (pr ) Litvanska vla da je proglasila po vsei državi poostreno vojno stanje Ta korak ie bate v zvezi > odkritjem komunističnega o*črt» prevrata Danes ob pol 11. 2., pol 5,, 6., pol 8. In 9. uri monumentaini ruski oeieiilni »Carjev glasnik', lil Po znanem romanu JULESA VERNA. — Pri vseh predstavah sodeluje pristni ruski balalajka orkester, ruski pevski zbor in pomnoženi lastni orkester. Takega filma še ni videlo Vaše oko! Danes zadnji dan II. del in konec. Kino j.DVOR" Telefon 730. Predprodaja vstopnic od 10. do 12. in od 2. dalje. Ivana Kobilčeva f Nenadoma ie preminula včeraj v Ljubljani naiodličnejša slovenska slikarica Ivana Kobilčeva. Pokojnica se je narodila 20. decembra 1S61 v Ljubljani kot hči uglednega obrtnika, trgovca in hišnega posestnika. Že kot napol odraslo dekle je kazala izredno nadarjenost za slikarstvo: prvi pouk pa sta ji dajala slikarica Ida Kiinlova in akad. slikar Ferdo Vesel. Z osemnajstim letom je odšla na dunajsko slikarsko šolo, v jeseni 1S80 se je preselila v Monakovo, kjer je ostala učeč se in ustvarjajoč sredi uglednih tovarišev skoraj devet let. Nato je delovala na Ečole Gerves v Parizu. Prvič jc razstaviia 1. 1SS8 v dunajskem Kiinstlerhausu in istega leta tudi v Ljubljani. Žela ie pri nemški in domači kritiki največji umetniški uspeh. L. 1889 je v Zagrebu portretirala dr. Račkega in priredila v Jugoslovenski akademiji razstavo 29 slik. L. 1891 jc razstavila v Monakovem svojo veliko znano sliko »Poletje«, ki je danes last Narodne galerije v Ljubljani. To sliko ia svoje izvrstne »Likarice« ie razstavila tudi v Parizu, kjer je zanju prejela častno odlikovanje. Kasneje je razstavljala še na Dunaju, v Pragi, Rcgensburgu. Monakovem, Berlinu, Draždanali, Budimpešti, Zagrebu, Beogradu in Ljubljani. L. 1894 je študirala več mesecev v Flo-renci in je istega leta na vabilo nadškcia dr. Stadlerja poslikala jezuitsko cerke v Sarajevu. Tam je ostala do 1. 1905 ter v družbi slikarjev bratov Arndiov Liebemvei-na n. dr. silno plodovito ustvarjala. Scde-Sovala je tudi pri »Bosanski Nadi«, »Slovanu^ ter naslikala za mestno občino ljubljansko portret biskupa Strossmaver.ia in alegorijo Kranjska pozdravlja Ljubljano. L. 1906 je bila nekaj časa učiteljica risanja iti slikarstva v ljubljanski Mladiki, nato pa se je preselila v Beriin, kjer ie ostala vztrajno delavna do 1. 1914. V Berlinu je razstavila parkrat z velikim uspehom v Schulterjevcm salonu. Ob začetku svetovne ■vojne se je vrnila v domovino ter je nadalje slikala portrete (n. pr. Iv. Hribarja za mag. posvetovalnico), žanre, cvetje in t. zv. tihožitja. Opetovatio je razstavila na razstavah v Jakopičevem paviljonu. V kratkem je nameravala prirediti kolektivno razstavo svojih del. Namere ni mogla izvršiti več. Število njenih slik ie ogromno, a raztresene so po Nemili i, Dunaju, po Sloveniji, Bosni in Hercegovini, Zagrebu in Parizu, pri zasebnikih, po raznih galerijah in muzejih. Več si.k ima tud; Narodna galerija v Ljubljani. V zgodovini slovenske umetnosti ji ostane ohranjen najčastnejši spomin. Kongres državnih nameščencev v Zagrebu V saborni dvorani n.t .Markovem trgu je bil otvorjen včeraj dopoldne kongres Sa-veza državnih nameščeaicev v Jugoslaviji. 'Zborovanje je otvoril dr. Benkovič s pozdravnim nagovorom, v katerem je izražal svoje veselje, da more pozdraviti delegate iz vseh naših pokrajin: Vojvodine, Srbije, Črne gore, Dalmacije Bosne, Slovenije in iz vseli mest, kjer so sedeži pokrajinskih udruženj. Predsednik Glavnega saveza v Beogradu, generalni direktor državnega računovodstva Niko Jovanovič, je navajal razloge, zakaj se do sedaj še nikdar ni vršil v Zagrebu občni zbor državnih nameščencev, čeprav se je splošno izražala ta želja .Pozdravil je nato* navzočega velikega župana Kramariča in bivšega kraljevskega namestnika za Hrvatsko dr. Čirrriča. Nato je navajal težkoče glede organiziranja enotne fronte državnih nameščencev. Zalibog je bilo do sedaj pri merodajnih činiteljih zelo malo razumevanja za probleme državnih nameščencev, vendar upa, da se bodo po sedanjem kongresu vsa vprašanja resnejše upoštevala. Zagrebški kongres državnih nameščencev, je naglašal govornik, naj bo razpotje, da krenemo nova pota iti dosežemo Ijgljši položaj državnih nameščencev. Sklepi kongresa naj odgovarjajo dostojanstvu državnih nameščencev, interesom države in dobrobiti naroda. Na predsednikov predlog je biia poslana nato med viharnim ploskanjem vseh' navzočih kralju Aleksandru kot pokrovitelju uda-nostna brzojavka. Sledili so govori predsednikov posameznih pokrajinskih organizacij. Posebno prisrčno in toplo je bil sprejet govor predsednika organizacije iz Slovenije g. Lillega, ki je opozarjal, da stavijo Slovenci na ta kongres svoje poslednje na-de in upe, da bodo državni nameščenci dosegli vsaj to, kar jim po človeških pravicah pripada že zdavnaj. Državni nameščenci so pretrpeli mnogo in trpe še sedaj, vendar pa rešitve ni pričakovati niti od vlade, niti od skupščine, temveč od državnih nameščencev samih. V drugih državah, je nadaljeval govornik, rušijo organizirani državni nameščenci vlade in prisilijo parlamente, da delajo noč in dan. To se more zgoditi tudi pri nas, ako se izvede krepka organizacija. Govor g. Lillega je bil sprejet z viharnim ploskanjem, posebno oni pasus, v katerem je naglašal, da je najboljše, da se posamezne organizacije takoj razideio, ako se ne ustvari enotna fronta. Ca 3. popoldne je pričel kongres s svojim rednim delom. Navzoči so zastopniki organizacij državnih nameščencev iz vseh krajev naše države. Dr. Vinko Šercl slovenski Mezzofanti Pred dvajsetimi leti, dne 4. decembra 1. 1906 je umrl v Ljubljani izreden mož, nedosežen velikan v znanju jezikov: državni ruski svetnik in vseučiliški proiesor v p. dr. Vinko Šercl. Porojen 1. 1843. v Berounu na Češkem je zahajal v Pragi v gimnazijo in znal ob maturi že 12 jezikov. Na praškem vseučilišču ie nato absolviral iuridične študije, a se hkratu učil glavnih evropskih' in nekaterih' azijskih', afričanskili ter američan- skiK jezikov. Dne i 2. feoruarja 1866 se je priglasil, da položi izpit iz 40 jezikov. Toda jezikovnih strokovnjakov so imeli v Pragi le za 26 jezikov. Šercl je bil takrat šele 23 let star. O slovanskem Mezzefantiju so s strmenjem poročale vse novine, cclo Blei-\veisove »Novice«. Jeziki, iz katerih je takrat pred jezikoslovnimi prvaki delal izpit, so bili: češki, poljski, ruski, srbohrvatski, bolgarski, angleški, italijanski, španski, portugalski, madžarski, švedski, danski, nizozemski, romunski, arabski, turški, japonski, malajski, hebrejski, perzijski, arnavtski, tibetanski, mongolski, mandžurski, sanskritski in ciganski. V vseh je Šercl gladko govoril. L. 1856. je odpoloval v London, bil uradnik Bntskega muzeja, obenem pa je občeval v VVbitechapiu s Kitajci, Japonci, Mon-golci, Malajci, Veddahi, Kafri, Peruanci, Bosjemi in zatnorko bu.šmanko. L. 1867 je odpotoval v Peterburg, kjer se je pripravljal na profesuro; hkratu pa se ie učil še nadalje sanskrita in perzijščine. L.- 1868 je prebil izpit na sanskrito-zendo-perzijskem oddelku vseučilišča in dosegel stopnjo kandidata orfjentakske fakultete. Rusko naučilo ministrstvo ga je nato poslalo proučevat jezik Cuhoncev, Laponcev, Zirjanov in Samo- jedov. L. 1871. je postal pravi profesor in doktor sanskrita in primerjal, jezikoslovja v Harkovu, kjer je ostal 16 let. Medtem je mnogo potoval po Rusiji in Sibiriji, se naučil raznih kavkaških jezikov ter je napisal različne slovnice. L. 18S5 je prišel na lastno želj o v Odeso ter je na vseučilišču predaval dvanajst let. Ponujali so mu službo na vseučiliščih v Varšavi, v Oxfordu, Tokiu, San Frančišku in drugod, a. dr. Šercl je rajši ostal med Slovani v Rusiji. L. 1897 se je radi bolezni dal upokojiti, se preselil najprej v Prago, nato v Gradec in končno v Ljubljana. Pisal je mnogo v ruskem jeziku, a tudi v češčini in nekaj člankov celo v slovenščini (v »Slovanu«), Zadnji, t. j. 45 jezik, ki se ga je priučil, je bila slovenščina. Pisal in govoril jo je gladko in izbrano lepo. Tudi je v Ljubljani v Ruskem krožku in Splošnem slovenskem ženskem društvu često predaval. Bil je izredno spreten govornik. Poročen z Angležinjo, je imel troje otrok, živi še hči, omožena ^ bančnim ravnateljem Bog. Kajzelom v Ljubljani. ■ • • Zanimivo ie, da je dr. V. Šercl za vsak jezik potreboval 2 meseca do pol leta. Le arabščine se je učil leto dni, kitajščine in sanskrita pa celo dve leti. Nato je vsak jezik predvsem govoril. Trdil je, da jezikov ■ne meša in jih povsem razlikuje. Da je govoril in pisal tudi vse svetovne glavne jezike, se razume. Slovence je jako vzljubil in je sodil o njih takole: »Slovenci so jako nadarjeni, razmeroma naglo napredujejo, jezik se jim izvrstno razvija in njih slovstvo zasluži priznanje. Treba pa jim je več rodoljubja, manj mlačno-sti in več vztrajne prizadevnosti.« Šerclova kritika o nas je pač točna. Jezikoslovec velikan je bil droben, skromen mož izredno ljubeznivega vedenja. Pokopan je pri Sv. Križu. Pednartsko polje pod vodo Že pri zadnji povodn.ii smo opoiorili železniško upravo na nevarnost, ki ji preti v Podnartu pri Savskem kolenu nedaleč nad postajnim poslopjem. Dočim je bil pred zadnjo povodnijo oddaljen desni breg Save okoli 100 metrov od železniškega nasipa, je danes, kljub temu, da je v primeri z zadnjo povodnijo. sedanje naraščanje, vode znatno manjše, oddaljen .kvečjemu še S do 10 metrov. In če dež^vjk.ne popusti, lahko v nekaj dneh doživi Pod na rt, česar že dolgo s trepetom pričakuje, namreč. da voda pretrga progo, onemogoči železniški promet ter poplavi vso vas. In kdo bo povrnil škodo, ki bi se bila lahko zabraniia s tem. da bi se na Most čez Savo v Tacnu pod Šmarno goro so morali popolnoma zapreti za promet, da se s popravili osigura obstoj mosta, ker se jc na tretjem stebru na vižmarski strani pojavila velika razpoka in se je nagnilo železno ogrodje. Začasni most čez Soro pri Medvodah je že odprt za pešce. kupujte pri domačem zavodu Zadružni hranilnici r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta 19, alt pa v oglasnem oddelku »Jutra". Naročenih je velika množina tako, da ni dvoma, da bo med njimi veliko število velikih dobitkov. Kjer je nalvec srečk, ie tudi največ dobitkov. ogroženem mestu zabilo nekaj pilotov ter jih založilo s primernimi fašinami? Stanje v Podnartu je skrajno opas no, ker že pri malem nalivu Sava pre stopi desni breg in poplavlja polje že itak revnih posestnikov. Žaga podjetja Pogačnik in Fister stoji ponovno kot. osamljen otok sredi Save ter je obrat že od sobdte ustavljen. Most preko Save se je tekom včeraj šnjega dneva močno nagnil, vsak čas je pričakovati, da izgine v valovih in s tem bi bila poslednja komunikacija radovljiškega okraja preko Save odstra njena. Spomenik kralja Petra I. Gospod dr. Dobida je priobčil v nedeljski številki «Jutra» z dne 28. novembra članek «Iz stare Ljubljane», ki je zanimiv iz dveh razlogov: prvič, ker seznanja javnost s projektirano regulacijo ljubljanskih trgov ter prinaša v tem oziru nekatere zamisleke in predloge g. prof. arh. Plečnika, tičočih se specijelno Turjaškega trga. Važen pa je ta članek tudi iz razloga, ker je sprožil v javnost vprašanje, na katero mesto naj se postavi bodoči spomenik kralja Petra I. Osvoboditelja. V njem se navdušuje g. dr. Dobida za Turjaški trg. Povsem instinktivno je določila Ljubljana že od vsega začetka v ta namen najprostornejši, v središču novega dela mesta ležeči prostor ter ga krstila kasneje z imenom «Kralja Petra trg». Sicer tvori zbiranje prostorov za postavljanje spomenikov v Ljubljani svojevrsten kuriozum. Prešernov spomenik stoji na Marijinem trgu, Valvazorjev na Muzejskem, Miklošičev na Kralja Petra trgu, pa si mislijo dobri pozna valci stare Ljubljane, zakaj ne bi stal kralja Petra spomenik na Turjaškem trgu. Udruženje rezervnih' oficirjev i rat nikov. ki je prevzelo nalogo, da postavi navedeni spomenik, je takoj v začetku določilo v ta namen Kralja Petra trg. Nepričakovano pa se je mnenje nekaterih gospodov izpremenilo; baje vsled pomislekov glede vsote, ki je potrebna za tako velik spomenik (iz umetniških razlogov), glede slabe arhitekture trga, da je škoda parka itd. Da pa se izogne očitkom, da je premalo upoštevalo mnenje umetnikov in strokovnjakov, je razpisal odbor natečaj za izbiro prostora, njegovega oblikovanja ter generalne zasnove spomenika glede na njegovo velikost, grupacijo mas ter or-ganično združitev z okolico. Mnenja sem. da je navedeni natečaj, vsaj v kolikor se tiče spomenika, nepotreben. Nepotrebna bi bila tudi debata glede na propagiranje ideje, da se postavi spomenik v kakršnikoli obliki na Turjaškem trgu, da ni prišlo do natečaja ter s tem postalo vprašanje prostora sporno. Že v začetku članka sem omenil, da postavlja spomenik celokupni slovenski narod svojemu nacijonalnemu in političnemu osvoboditelju, svojemu prvemu kralju. Ta spomenik se ne more primerjati s spomenikom kakega avstrijskega vladarja. Nam Slovencem je vseeno, ali stoji spomenik Jožefa H. ali Marije Terezije pred dvorno biblioteko ali pred muzejem ali na dvoru samem. Za nas je tak spomenik zgolj umetnina, ki učinkuje skupno z okolico v zvezi z arhitekturo prostora. Ni in ne more nam pa biti vseeno, kje stoji spomenik kralja Petra. Za nas bo ta spomenik več kakor zgolj umetnina. ki naj tvori plastičen zaključek umetniško še tako dobro oblikovanega zakotnega prostora, kot je ravno Turjaški trg. Tega dejstva ne more izpre-meniti nikak. še tako originalni umetniški zamislek. Življensko delo kralja Petra, osvoboditev Jugoslovenov, posebno Slovencev, zahteva od nas več, mnogo več kakor uresničiti zamisleke naših umetnikov. Ono zahteva maksimum. Kar zmore Slovenija v finančnem in umetniškem oziru in to glede na spomenik, kakor tudi na prostor, ki mora biti reprezentančnega značaja, v centru modernega dela Ljubljane s širokimi cestami in odprtimi dohodi. Na njem se bodo vršile vse naci.ionalne slavnosti, vojaške parade itd. ob udeležbi ljudskih množic. Vsem tem zahtevam odgovarja edi-nole Kralja Petra trg v svoji obsežnosti, s krasno urejenimi širokimi cestami in odprtimi dohodi, v bližini prometnih žil, kjer ga vidi lahko vsakdo, ki prihaja ali odhaja iz mesta. V nikakem oziru pa ne more zadostiti navedenim zahtevam Turjaški trg in to vsled svoje zakotne lege. malega obsega, naklonjenega terena ter ozkih dohodov. Že Kongresni, Mestni in Marijin trg so pri slavnostih ob srednji udeležbi naroda natlačeni ter je vsak razvoj obhoda skoro nemogoč. Kako bi to zgledalo na Turjaškem trgu, si more vsakdo sam predstavljati. Ne dvomim, da bo Turjaški trg z zidavo nove mestne stanovanjske hiše v umetniškem oziru mnogo pridobil. Tudi sem prepričan, da bo primeren spomenik celokupno sliko izpopolnil. To nalogo pa more rešiti poljuben spomenik n. pr. Miklošičev, ker je v bližini projektirana univerzitetna knjižnica ali pa kip Povodnega moža, ki bi se skladal z nekdanjo romantiko Ljubljanice ter jo zopet oživil. Naloga slovenskih umetnikov je^da izpopolnijo Kralja Petra trg ter mu dajo. lice in obliko, ki bo. tvorila s spome- nikom umetniško dovršeno celoto. Slovenski umetniki morajo končno razumeti in uvideti, da je njih dolžnost, reševati naloge, ki jim jih stavi življenje. ne pa narobe. Arh. prof. Rado Kregar. Slava suvoborskega polka Težko si jc zamisliti pokolenic, ki bi bilo bolj sposobno kakor sedanje, da pozebi svoje velikane in velike dni. Eden takih dni je bil 3. december 1914, dan, ko se je pred 12. leti pričela znamenita suvoborska ofenziva srbske armade, ki je končala z znanim strahovitim porazom Avstrijcev in Madžarov in prinesla svobodo Beogradu. To jc bila ofenziva, po kateri ie kralj Peter tc-legrafiral ruskemu carju: Na ozemlju Srbije ni več niti enega sovražnega vojaka razen ujetnikov. Znamenit je bil ta dan in ostane za večno znamenit v zgodovini. Kosovska epopeja ji: vzgojila junake s Kumanova, * Bregalnice/ Cera, Dobrega polja in Suvobora, suvoborska veličastna zmaga pa naj postane vzgojiteljica mladih naših generacij. Najbolj je spojeno s tem velikim dnem ime 18. polka v Beogradu. Ravno ta polk je namreč začel ofenzivo, ki ie dobila ime suvoborska. Ovenča! se je takoj prvi dan z gloriolo. ki je postala potem od dne do dne svetlejša. Seveda je veliki boj zahteval od polka tudi težke žrtve: nič mani kakor 42 oficirjev in nad tisoč vojnikov in pod-oficirjev je obležalo na bojišču. V petek je suvoborski polk v Beogradu proslavil spomin na ta veliki in težki dan. Proslavi so prisostvovali: kraljev poseben odposlanec, dalje komandant Beograda general Žečevič, inšpektor pešadije general Grujič, divizijski general Filipovič, rodbine padlih vojakov, rezervni oficirji, številne korporacije in društva in veliko število drugih gostov. Po cerkvenem obredu in rezanju kolača, pri čemer je pel pevski zbor oficirjev in vojnikov, je imel polkovnik Ziv-kovič lep govor o početku suvoborske bilke in vlogi 18. polka ter njegovih zaslugah za srečen izid. Nato je pplk defiliral, popoldne pa se je vršila zabava, pri kateri so nastopili tudi Sokoli. 3aoaoic3ioioBoaoaoBc=> Pride; Pride! Pride! Pride! v H Čudež sv. Terezije) Veleiilm s petjem, ki prekaša .Belo sestro* Pride! Pride! Pride v kino «DVOR». OIOIOIOIOIOIOIOIOIC Razpust občinskega zastopstva in krajnega šolskega sveta v Mežici pri Prevaljah Pod tem naslovom je priobčilo »Jutro« z dne 10. novembra 1926 vest, da se je vsled odredbe velikega župana mariborske oblasti vršila revizija občinskega gospodarstva in da je rezultat te revizije naravnost porazen, ker da je na eklatanten način pokazal. kako se je z javnim denarjem gospodarilo; nadalje da vodi občino v Mežici tudi nekaj prikritih komunistov in da je veliki župan mariborski razpustil občinski odbor v Mežici radi prevelikega razmetavanja in zapravljanja javnega denarja. Podpisani člani razpuščenega občinskcg.i odbora najodločneje označujejo kot neisti-nite pravkar navedene činjcnic e, kolikor se tičejo posledkov revizije. Nasproii povdar-jajo, da je revizijska komisija našla knjige in blagajno v najlepšem redu, niti ni bilo razmetavanja in zapravljanja javnega denarja. Tudi ni res, da bi bil med voditelji občine kak prikrit ah odkrit komunist. Mežica, dne 28. novembra 1926. Razpuščeni občinski odbor v Mežici po svojih članih: L. Osimič, M. Komar. K. Hinter-berger, 1. Mavc, Jožef Golob. Jurij Libnik, F. Blatnik, V. Moderndorfer, J. Perovcc, Fr. Wertačnik, Ludvig Kopmaier, Josef Ipavic, F. Trebovc, Filip Grabner, F. Osojuik. K mežiški senzaciji Zaslužen heroj med delavstvom Pod tem naslovom ;e priobčilo »Jutro« z dne 11. novembra 1926 z ozirom na razpust občinskega zastopa in krajnega šolskega sveta v Mežici, da jima je moral veliki župan mariborski postaviti gerenta radi prevelikega razmetavanja in zapravljanja javnega denarja, ta gerent da ima očistiti Av-gijev hlev. . Podpisani člani razpuščenega občinskega zastopa najodločneje označujejo kot neisti-nito priobčeno činjenico. da bi bil občinski zastop razmetava' in zapravljal javni denar in da bi njegovo poslovanje povzročilo Avgijev hlev. Naspioti je res, da je revizijska komisii.) našla knjige in blagajno v najlepšem redu. Mežica, dne 28. novembra 1926. Razpuščeni občinski odbor v Mežici po svojih članih: L Osimič, M. Komar. K. Hinter-berger, I Mavc, Jožef Golob, Jurij Libnik, F. Blatnik, V. Moderndorfer. J. Pcrovec, Fr. VVertačnik, Ludvig Kopmaier, Josef Ipavic, F. Trebovc, Filip Grabner, F. Osojnik. NISEM vsled bojkota italijanskega blaga NAJCENEJŠI, pač pa sorazmerno s ceno in kvaliteto NA JSOLIDNEJŠI!! Josip Ivančič, Ljubljana, Šeleiiburgova ul. 1 Konickciiska industrija, zaloga češkega ia angleškega sukna: Pismo iz Bele Krajine Metfika, & decembra Štirje napredni veterani so se zbrafe pred kratkim »Pri Kopiniču«. da proslave v kroga napredne Metlike vsak svojo 501etnico. Prvi je naš vrli Julij KopiniS, gostilničar »N'a Gorenjskem«, predsednik krajevne organizacije SDS, občinski svetovalec, odbornik prve dolenjske posojilnice Itd. G. Ko-jšnlč je eden najagilnajših gospodarskih ia sokolskih delavcev. Doslednost in vztraj-cost ga vodita pri vsakem njegovem delu. — Drugi slavljenec je Milan Guštin, trgovec in posestnik podžupan metliški, član uprave prve dolenjske posojilnice, podna-čeltrlk vodovodne ia električne zadruge. Pridobil pa si je ne samo v teh svojih funkcijah velikih zaslug za mesto, temveč tudi kot načelnik domačega godbenega kluba. G. Guštin je bil svoj čas tudi učitelj, predno }e prevzel očetovo gospodarstvo in trgovina Sedaj deluje neumorno na to, da M dobilo mesto čim prej prepotrebni vodovod in dobro električno razsvetljavo Tretji slavljenec je bi' g. Zdravko Novak, naddavkar, predsednik Narodne čitalnice, blagajnik Sokola. Odkar prebiva med nami, je nudil občinstvu že mnogo duševnega užitka. Metlika mu je za njegovo nesebično delovanje iskreno hvaležna, kar n?j mu bo najboljša nagrada. — Redek slavljenec )e g. Ivan Škof, vodja domače godbe Iti cestar. Slavi! je 50-letnico svojega prvega nastopa kot godbenik. Celo polstoletje. ie marljivo deloval pri domači godbi b pri orkestru godbenega kluba, ter še sodaj spodbuja k vztrajnosti godbeni naraščaj. K slavnostnemu večeru se Je zbralo mnogo domačega prebivalstva, svšrai pa je orkester godbenega kluba Jubilante so pozdravili gg. Otmar Sturm, Dako Makar ta Ivan Malešič mlaiši, ki je nazdravil tudi zaslužnemu godbeniku g Muchu. Redka siavnost je potekla v najprijetnejšem razpoloženju. Štcvimhn gratulantom se pridružujemo tudi mi in kličemo jubilantom: Se na mnoga leta! Vlomilci v ptujski davčni urad pod ključem Maribor, 4 decembra V mariborske zapore so danes pripeljati dva zelo nevarna vlomilca, ki imata na vesti celo vrsto drznih vlomov Poročal-; smo svoječasno o vlomu v ptujski davčni urad dne 7. marca, odkoder so vlomilci odnesli 21.000 Din. v Izropan: blagajni pa očividno radi naglega bega pozabi!! vlomilsko orodje Po dolgotrajnih poizvedbah, ki jih je vodil policijski nadsvetnik g. Kerševan, se )e posrečilo ugotovit' izvor orodja (centralni sveder, spiralni sveder, železni vzvodi) Orodje je bilo kupljeno deloma pri Hlrsch-lerju, deioma pri tvrdkah Haioš ter Schu-chardt & Schitze v Zagrebu. To orodje so prinesli postreščk' kratko pred ptujskim vlomom v nek-' fcrtel za Gezo Farkaša tz Novega Bečeja In Ercsta H&fterja tz Novega Sada. Dejanski sta pod temi imeni no-čevala dk pred vlomom dva tujca pri Oster-bergerju v Ptuju in pred tem v Maribora. Za Hrvatsko in Slavonijo je prevzelo zasledovanje zagrebška policijsko ravnateljstvo. Dognalo se je da živita zares oseb. Istih Imen v Novem Bečeju oziroma v Novem Sadu, ki sta svoie legitimacije prodala madžarskima državljanoma Josipu Jiringu in Štefanu Szabo iz Budimpešte. Na podlagi tiralice k! jo je Izdalo dri. pravdnlštvo, je novosadska policija dne 19. oktobra aretirala ob? imenovana osumljenca 'Z Madžarske, k' sta po zaslišanju v Novem Sadu Osijeku in Zagrebu bila danes prepeljana v Marbor. Po njunem dosedanjem priznanju sta prišla oba radi brezposelnosti v Beograd z namenom, da si na nepošten način polščeta denarja v Jugoslaviji. Priznavata vlome v šoli v Sentl, Bje-lovaru, v poglavarstvo v Brčki, Sremskl Mitrovici. Tltelu ter v županstvo v Vinkov« clh in pa v davčn1 urad v Ptuju. Po ptujskem vlomu sta si lopova nabavila v Budimpešti novo vlomilsko orodje Na povratku v Jugoslavijo pa sta prišla v Novem Sadu v roke policije Samo priznani vlomi obsegajo tatvine velikanske vrednosti nad 870.000 Din katere vsote pa ne priznavata v celem Utemeljen Je sum, da sta ta lopova vlomila tira' v meščansko šolo v Cankarjevi ulic* 'ti ljudsko šolo v Razla govi ulici v Mariboru ter v ljubljanske šole meseca decembra lanskega leta. Zagovarjala se bosta pred mariborsko poroto. Dva poklicna uzmoviča Ljubljana, 4 decembra, čim več gneče io drenja tem bolje za že« ptrje. Samo v gneči se počuti žepar dobro in tu se igra kakor ribica v tolmunčku. Kj čuda. da se je v gneči pred Krisperje« vo trgovino n» Mestnem trgu. kjer proda« jajo Miklavža, prav izborno počutil tudi 3Sletni Peter Lovšin, po poklicu žepar, ro« jen v Pulju, pristojen pa v Dolenjo vas pri Kočevju. Lovšin ima za seboj že neznansko ptsa« ro življenje. Pred dobrima dvema letoma je bil pred ljubljansko poroto obsojen radi številnih žepnih tatvin na raznih sejmih, v cerkvah in gostilnah ter vlakih na 3 leta ječe.. Ko je padla sodba, je glasno protestiral. češ: «Za take malenkosti pa 3 leta!» No. in pozneje je bil res amnestiran to v oktobru izpuščen, ko je odsedel dve leti ječe. , Danes dopoldne se jc Lovšin, kakor ze večkrat te dni zopet zagvozdil med ljudi pred izložbo Krisperjeve trgovine. Paril je na vsako priliko, kako bi se poigral S prsti ?> tujih žepih. Slednjič si je izbral za žrtev *r< f .»•režijo Bricelj tz Stopanje vasi. Zc je dr« žal v rokah njeno rjavo listnico s 5S4 Din otovine, ko se je nenadoma znašel v ne« „akih kleščah. Objem mu ni bil nič kaj povolii. Ko p« se je ozrl. gs je minilo sploh vsako veselje. Pogledal je namreč v obraz višiemu stražniku M haelu Potoč« niku. na čegar nasvet je brzo izročil listni« co lastnici nazaj, nakar sta se oba umaknila očem radovednežev na policijo Tamkai »o Petru temeljito preiskali obisti in našli pri niem precej gotovine, kos finepa mila tn v žepu malo srebrne damsko uro s pozlače« Dim robom. Da Peter vsega tega ni kupil, bo pač vsakdo verjeL Tatvina ure policiji ie ai bili prijavljena, znak, da jO ji mor« da izmaknil le nekaj minut prtje. Lastnik, oziroma lastnica, naj Se zato zglaSi na po« bciji. , , „ ... Prejšnjega dne je prišel v roke policiji istotako zrel ptiček, akor>vno mlajši tn okretnojši od Lovšina. Feliks Sever, star 20 let, je po poklicu mehanik. Doma je iž Male vasi pri JeSici Predvčerajšnjim je opazil na Ježici pred trgovino Smrke kolo železniškega uslužbenca Franceta Zotmana. Srečni Srečko je kolo enostavno zajahal in odrdral z njim naravnost v Ljubljano. Ustavil se jc v restavraciji Miklič v Ko« lodvorski ulici. Imel je pri sebi še nekaj denarja, Id ga mu je izročila neka ženska, da ji kaj nakupi V gostilni se mu ni po ljubilo ostati dolgo; zato je stopil k nata« karici. rekoč, da ima še neke opravke in jo prosil, da bi mu kolo shranila Nato se je pričelo veselo popotovanje ia kavarne v kavarno, iz lokala v lokal tn slednjič je okrog 3. zjutraj obsedel v baru na Poljan« ski Cesti. V jutranji megli je stal popol« noma renjsko. Zvečer okoli 8 ure sta se vračala, urno le šlo nazaj v LfuM'-no Trenotno je ženin okrenfl »lavo In mvledal smebllaioče Mce svoie 'zvolienke. ko ie naenkrat vrtre-petal in zletel s svofo i7volienko ne trdo ooročno postelj — na kamenito ce«to: od -Iruce Str-nl ie namre? privreli brez luči kolesar Francelf in z*det na vso mof s ko lesom v motor PrinelMt so tri nezavestne liudf v bolnico, vsi eo bil' teP.-o noSVodnra-ni: ko so osdrnvtle sn morali pred sodnika 'zkazalo »e ie da je Ml Varambola kriv Francelj. ki fe vozil domov v Vodice brez 'ufi in pa po levi strani. Ob=o'en le bil na 2 dni z-nora. pa se mu je dozdevalo preveč in pritožil se je. • Ubogi erber Zo^ar! Mali možlčeV stofl vedno nairate pred vodooadom na Fnfinah. kjer je uslutben in vleda zampkniero peneče se vaV>ve. ali on h"dj po vrtu med svoM-mi rožicami in ii*! skrbno zMiva in trebi plevel. Kdor ea oocrleda. bi si mislil, d« hi niti mn»ie ne moeel ubiti: kadnr na nastopi noč. tedai ŽoKar postane zelo živčen, nie-gov korak ie uren in mož-'ček le kot snre-menien. adat urno wodt oVoll. «d»l se nlagl kot želva. 20har Sivi namreč dvoie živije-Henje: podnevi je Priden vrtnarski pomočnik. a ponoči Iztirjen tat. Ridi tatvine ie bil re večVral kaznovan, vseh V-azni ima na že tO, Čeprav je Se mlad človek. M^le oktobrske noč' so letos spet onozorile na nie-erov poklic, saj ni imel nobene *uVnie. TI-'te dni je bil iz službe ednuSčen. kar mu Je ravno prav "riš'o. 7adnii dan! Ves dan le bodli po Fužinah, se poslavljal od nriiate-ljev in znancev, ki lih je pa m-lo imel. Tu.tl od roi v cvetlifn !aku se ie poslovil. Ni iih zalll s solzami slovesa, na? tia z Vstro vodico, ki jim je menda še boHe borila. Bliž.il ee je mr^k fcohar je naložil svoi nahrbtnik In mimo od^aial. na ?a ie ooVlicsla Vu^a-rlea. čež. da je dovoli ve^erie. nai tudi on rrisede: ker ie r>« i-dlVoval. da se mu muli. da bo sicer prišel prepozno v me«tn. mu je kuharica takoi prinesla porcllo (rohža in za-beljene makarone. Zo^-r ie leda?o urno oo-spravil, baš ko so prišli dnio in se razveselil mile lunlce: sklenil le. 1?i malo novaVivat. Stopil je k steni, d* bi vrel snknlo. pa je Mgel v praznino. »Hudiča, suknie nl.> le opozoril Lamberseria. ki ie takoi ta nfim ponovil v odmev cNi moipT« snVnii?«. ne hlač!> Takoj se jim je zazdelo, odkod pihlja veter. Šla sta z lučjo oboli hiše in videla sledove ogromnih žoharjevib Ikornje*. jih je podedoval po svojem gorenjskem stricu in bi lahko c«! zlezel vanje Sledovi so peljali v travo. Fantiča so prijeli orožniki in priznal je tatvino, šestmesečno >e<«o te mirno sprejel in dejal: vzhičenim nazdravom kralju Aleksandru ln naši jugoslovenski državi Zadonel le salonski orkester pod spretnim vodstvom brata Biziaka tn mogočna Sokolska koračnica je podžgala ogenj navdušenja. Sledile so pevske točke društvenega kvarteta z lepim tn krepkim tenorjem gospoda učitelja Tomažiča NarašČaJnlk Lah nam je podal lepo deklamacijo o ujedmle-nju Zopet se Je oglasil orkester, ponovno le zadonela domorodna pesem Globok utls na vse navzoče je napravil nagovor tukaj živečega bivšeea ruskeia generala Mščen-kova. ki le bi! ganjen d" solz. ko Je prisostvoval tej krasni oatrtlotlčrt slavnostl. Upamo, da se vidimo ravno tako srečni in zadovoljni na nedeljskem Miklavževem večeru pri »Po$t!« SV. JURIJ OB JUŽNI ŽELEZNICI. Dne l. decembra na praznik Narodnega uledl-nienja je priredilo tukajšnje sokolsko dru-štvo igro enodeianko. »Starinarlca*. Vsi igralci so rešili svoje vloge izvrstno. Posebno sta ugajali Amalija in Slavka v lepih, starinskih avtmh in pristnih slovenskih narodnih nošah Pn igrici Se le razvila nfipri-sillena zabava in naš vr!! domači orkester Halo! Cufčefc Halo! prvovrsten, «to nji t ae a Ifntomerska črnina za t! bokrvne bargmiflec einlft 1923 tn različna druga prvovrstna vina priporoča K. SREZOViEK Pomenskega ulica 26 nas je kakor vedno Jt> takih svečanih prilikah kratkočasil ia nam sviral naše ljubke slovenske narodne pesmice V globokem, lepo zasnovanem govoru je brat Hajnšek pojasnil pomen našega velikega praznik« ter nas ponovne opomnil ca naše neodrešene bratce ta sestrice, katerim mora vsak po svojih močeh pomaga« s tem. da podpira Jugoslovenskf Matco. Tokrat so nas obiskali še bUžsiJi sosedje - drameljski fantje in so prepeval', da Je bilo veselje. 05a, prav dober pevski zbor si bo napravfl šentjurski tovarH Gnrišek v Dramljah. Pa Je tod! dobro, da pridejo kmečki fantje večkrat v boljšo družbo Najhitreje se jih pridobi s prijateljskimi sestanki ia potem se tudi pri njih kaj lahke prične z narodnim in soko!-skim delom Le še več takih prireditev in prijateljskih sestankov, da se poživi družabno življenje v št. Jurjul SREDIŠČE OB DRAVI. V nedeljo, dne 38. novembra Je priredilo sokolsko društvo v Središču rb Dravi svojo šesto akademijo. Pestri program Je obsegal predavanje br. A. Skale iz Maribora, ki Je v poljudni besedi obrazložil zgodo\ in o narodnega ujedi-njen.ia ln h koncu povdaril, zakaj Je I. december sokolski praznik, ter telovadne točke moške m ženske dece, moškega In ženskega naraščaja tet članov in članic. Brezhibno je spremljala društvena godba na pihala, nekaj točk. zlasti nastop moškega naraščaja po melodiji »Mladi vojak!« In nastop članic po melodiji »Večer 8a Savi« pa Je bil Izveden po taktu na klavir. Izkazalo se Je, da le celokupni dru&tveni orkester za majhne nastope v dvoran' preftreščeč in preokoren, dočim Je godba na k!avtr, za katerega so pridobili v zadnjem trenotku požrtvovalno sestr^ Moškon, prav prijetno ta primerno učinkovala Tako ie bi! baš z imenovanima nastopoma s klavirjem dosežen višek preciznosti ia gradjozflostl. Med pavzo Je zapel druVve.ni pevski zbor pod vodstvom br Culeka 2 pesmici Duša vse lepo uspele prireditve, ki Js pokazala ve-Ifk napredek sredlškega Sokola, pa je bil delavni ta požrtvovalni br načelnik Vittort. Dvorana Je bila polna občinstva, k! Je z navdušenjem sledilo točki za točko. Šport V lepo jedilnico spada stoiecu nra, katero M« dobavlja komo tt t no aii samo trerk Omara po vzouu pohištva. h. CudeH* Prešernova uK t. P s udo/an «11 Ih.ve »tr ..e K t s s reš o le-enko ap 'te -lm cementom ier % laž >e tune se gaian ano doi avno m novo izoi raio z Za*'Ooni « tnq Ahlte d. Ljub Jana Bohoričev* ulica n4. Tel. it. 530 UNION ČOKOLADA KAKA0 lz Ptuja J— Zbor zaupnikov Srezka organizacija za PtujsOrmož vabi zaupnike !z celega okraja na zborovanje, ki se bo vršilo v sre« do, dne 8 t m ob 11 dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Ptuju. Vse kra« jevne organizacije in vsi zaupniki so obye» žani, da se zborovanja sigurno udeležijo. Na dnevnem redu je posvetovanje o volit« vah v oblastno skupščino in postavitev kand datov za ptujski srez. Pred zborova« njem bo eeia srezkega odbora j— Demokratski večer Krajevna organi* racij« v Ptuju vabi svoje člane in prija-> telje na demokratski večer (dinarski^ dan), katerega priredi v gornjih prostorih Na» rodnega dom« v torek, dne 7 t. m Začetek oh 8. uri zvečer N« programu je petje, "i« itd Pričakujemo poinoštevilne ude« Glasbena Matica v Ptuja priredi dne 8 januarja, n« rojstni dan kraljice Marije, koncert, na katerim nastopilo: prof Ka« ro! Pahor, prof Anka Stohr. prof. M&ry Kub«i. C°dalni kvartet In mladinski zbor Glasbene Matice NaproSaio se društva, da ne priredilo na ta dan nobenega kon« certa, ali kateremkoli bodi stvari. PREKLIC Podpisana Francka In Marija I -vJIT pre* klicu jeva izmišljene žaljivke, da ima Margareta Ropelj nedopustno razmerje x mOt /im možem odnnsno očetom — Marija * \ ierie Francka f.r^-C hčerka. 1523 Lastniki blokov št 35 38. 40.. 44, 48 z dne I. XII. n A 48. A 16. C 28. C 50 F 3, F 18 D 6, D 37 od ostalih dni naj se izvolijo Og a< ti v naši de'a lm otOdri na Dunajski c^st' št. 23., dvorišče, ker zval, da upeljejo zimskosportne seekcite in prično z gojenjem zimskih športov. — Gle« de smučarsfva, ki ga nameravajo uvesti gimnastične organizacije v svoje vrste skle ne Savez v principu, to akcijo v vsakem oziru podpirati — Prihodnja seja uprav« nega odbora se vrši 13 t. m, zbor nastav« r.ikov pa se sestane dne 6. t. m. v dimski sobi Emone ob 8.30 zvečer. — Tajnik IL Hazena tekma Ljubljana : Zagreb se ne vrši. Za danes določeno hazena tekmo med ljubljansko in zagrebško reprezentan« oo je LHP radi slabega vremena odpove« dal. ASK Primorje: A : B team. Danes, v nedeljo, odigrita obe moštvi ASK Primorje prijateljsko trening tekmo, ki obet« zini« miv potek Trening ie bil določen za sre. do, ki se pa ni odigrai rad: slanega vreme« r.a Pričetek tekme ob 14.30 ASK Primorje (Nogom sckcita) Po« zivljam A in B moštvo, da prideta točno ob 14. v garderobo na igrišče radi današnje trening tekme Isto vel j« tudi za nominirs« ne rezerve. — Načelnik S. K. Jadran priredi danes ob poi 8. zvečer Miklavžev večer v restavraciji pri Mraku Darila se sprejemajo cel dan. — ŽSK Hermes priredi danes ob 20. Mi« klavžev večer s plesom v hotelu 20. uri izredna in zelo važna seia^ central« neg-a odbora v garderobi telovadnice n« Resljevi cesti. Prisotnost vseh odbornikov potrebna! — Tajnik TK Skala poriva one člane in naraščaj, k: žele klubove smuči na posodo, da se ja« vijo v pondeljek dne 6. t m ob 8 uri zve* čer v klubovem lokalu Nuino se poziva tu« d, ono članstvo in naraščaj, kateri iste Se niso vrnili, da to od gori navedenem času storijo. —J^mučarski od^ek. SK Slovan (Težkc&lletska sekcija.) V pondeljek. 6. t m točno ob 19 uri redna seja sekci.iskega odbora v garderobi telo« vndnice. Pozivam gg Kveder. Vospernlk, \Ve:bI, Mejač, Banovec. Tičar. da se seje udeleže Važr.o! Sporoča se obenem **le» tOro rokoborcem, da se prično » pondelj« kom zopet redni treningi na blazini, kater« je sedai prevlečena Istočasno se bodo po sekcijskem blagajniku pobirali prispevki za november, nakar se opozarja vse atlete. SK IRrije (Ivahkoatletska sekcija) V torek 7 t m ob 18 uri vabim vse člane sekciie na sestanek v kiubovo sobo v ka« varni Evropa Na sestanku: razgovor o zim skem tren:ngu. razdel tev priznanje izza iu« niorskega mitinga, kratko predavanje in druge podrobnosti Motoklub ^Slovenije* v Ljubljani n«« znanj«, da se vrši letošnji občni zbor v ne« del jo dne 19 decembra 1926 ob 10 dopol. dne v prostorih restavracije aLiublianski dvor» s sledečim dnevnim redom: 1 Poro. Čilo predsednika: 2.) poročilo tajnika: 3.1 poročilo blaga;nika in revizorjev; 4.) voli' tev Bovcjja odbor« in 5.1 slučajnosti Even* tuelne predloge je poslati pismen-m potorr ra naslov ta'nika: Krhne 4*efan. Liubliana Svab'čeva u! št 7 - OdboT DanaSnfe nogometne tekme V Zagrehi se je vrš!la tekma med dnnaisk!m Wa. ekrom in Gradianskim. ki ie Izpadla 4 : 1 z« WacV-er. polfa« 3 1 V Reofiradu ie go. *tov*l H* vreme. Cvetlice in hrošči za božič, ozebline o Jakobu: Sedaj je tudi že svetni* ke prijelo. Miklavža so včasih vsi spreje« mali radostno in so častili belo brado, le» tos pa' se ga strašno boje. Kadar se poj a« vi, govore o krizi! Nasprotno je pa parkelj bil včasih moč« no strašilo. Odkar je pa takorekoč v (vlad« nih) nebesih ali vsaj tik pred vratmi, vidi vsakdo, da nima več ne rogov ne šib, ne verig, njegov koš je luknjast, le njegov rdeči jezik je še dolg in opleta, pa niti po« litična deca nima več strahu pred njim. Mutantur tempora! MAC. * Izpremembe v šolski službi. V osnovno šolski službi so ukazano imenovani za učitelje,- oziroma učiteljice: Rudolf Arašek v Dobrničah, Marija Šteblaj-Sirnik pri Sv. Duhu nad Blokami, Ante Azulovid v Kastvu Venceslav čopič v Ribnici, Zdravko Š vik ar šič v Kranju, Ivana Preželi v Teičah in Ve-koslav Špar.ger v Min-ski Soboti. Vinko Moderndorfer je iz Mežice premeščen k Sv. Barbari v Halozah. Upokojeni pa so: Karel Barle, Ferdo Juvanec, Mihael Kosec, Ivana Kozjak-Simončič, Ivan Malnarič, Pranja Lunder, Ernestina Holmar-Rekar, Jakob Medved, Ljudmila Abram, Lavoslav Abram Hedvika Malovrh, Apolonija FatuT, Ivana Nagu-Zalokar, Olga Wurner, Elizabeta Je-senko, Marija Farčnik-Vebar, Marija Tur-naj-Kocijančič in Alojzij Eajec. * Napredovanje v srednješolski službi. Na srednješolskih zavodih v Sloveniji so napredovali: profesor II. državne gimnazije v Ljubljani Ivan Kavšek v 4. skupino I. kategorije; profesor mariborske realke Josip Pirnat v 5. skupino I. kategorije; profesorica III. realne gimnazije v Ljubljani dr. Angela Piskernik in profesor ptujske gtana zije Ladislav Mlakar — vsi v 6. skupino I. kategorije. * Nadškof dr. Bauer v Beogradu. Zagrebški nadškof dr. Ante Bauer je v petek zvečer odpotoval v Beograd, kjer bo v raznih ministrstvih obravnaval o cerkvenih vprašanjih. * Revizija predpisov o inozemskih delavcih. V ministrstvu za socijalno politiko se v bližnjih dneh sestane komisija, ki naj bi revidirala izvršilne predpise o določilih glede zaposlenja inozemskih delavcev v naši državi. Revizija ima namen, da po možnosti omeji zaposlenje tujih državljanov v Jugoslaviji. !!! Senzacija!!! Damski plašči od Din 350-— naprej Damski plašči s kožu- hovino od . . . . Din 410-— naprej Moški raglani od . Din 700-— naprej Grlčar & Mejač samo Selenburgova ulica št. 3 i. * Zrakoplovna šola vojne mornarice. Kakor smo že poročali, je ministrstvo vojske in mornarice ustanovilo v Gienoviču v Boki Kotorski pomorsko zrakoplovno šolo. Za komandanta šole je imenovan poročnik bojnega broda iu vojaški hidroipilot Nikša Nardeli, ki je bil doslej v službi pri tretji pomorski zrakoiplovni komandi. * Otvoritev uradniškega doma v Zagrebu. V Zagrebu bo danes v prisotnosti delegatov kongresa Glavne zveze naših državnih uslužbencev svečano otvorjen »Dom udruge javnih čimovnrka Hrvatske i Slavonije«:, zgrajen na Sajmištu, v katerem bodo med drugim nastanjeni konvikt za uradniško deco, penzijonat za osamljene uradnike in uradniške vdove ter prenočišče za uradnike, ki z dežele pridejo za par dni v Zagreb. * Osrednji urad za zavarovanje delavcev. Kakor doznavajo zagrebške »Novosti«, so glede novega poslopja, zgrajenega za urade Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, nastale težkoče. Vsled tega je ministrstvo za socijalno politiko poslalo te dni v Zagreb posebno komisijo, da preišče zadevo in reši vprašanje premeščenja tega urada iz Zagreba v Beograd. Za nameščenje Osrednjega urada v Beogradu bi prišlo v poštev poslopje Prometne banke v Bosanski ulici v Beogradu Komisija je sklenila, da Osrednji urad za zavarovanje delavcev začasno ostane še v Zagrebu. + Promocija. Včeraj je promoviral na univerzi v bmsbrucku g- Jože N. Pečan za doktorja vsega zdravilstva. Čestitamo! * Rudnik srebra in svinca v Južni Srbiji. V Openici pri Ohridu so nedavno izročili obratovanju rudnik svinca in srebra v bližini starega rimskega rudnika. Izsledi! ga je in štiri leta preizkušal neki ruski polkov-nik-emigrant. Ruda vsebuje 80% čistega svinca; na eno tono rude pa pride 1.5% čistega srebra. Dnevno se nakoplje dva do tri vagone rude. Za rudnik se že interesiTajo razne inozemske tvrdke, ki ga nameravajo odkupiti. * V naše državljanstvo je sprejet dosedanji ruski državljan Sergije Kelderman, pogodbeni uradnik direkcije šum v Ljubljani. * Himen. V Trstu se je včerai poročil profesor dr. Ivo Pertot, urednik »Edinosti« z gospodično Slavico Košuta. Bilo srečno! * Povodom prvodecemberskih prireditev so dalje naklonili pokojninskemu fondu novinarjev podpore: Trboveljska premogokop r.a družba, zavarovalna banka »Slavija« in Kmetijska družba po 1000 Din. Gremij trgovcev v Ljubljani, veletržec Andrej šara-bon ta predsednik Velesejma Fran Bonač po 500 Din; komisar Ljubljane vladni svetnik Anton Mencinger in industrijalec Gvi-don Birolla v Zagorju po 300 Din; Glavna hranilnica v Sv. Lenartu v Slov." Goricah, predsednik notarske zbornice A. Hudover-nik, lekarnar mgr. Rihard Sušnik, inž. Vladimir Remec, kavarnar Fran Kra-pež in ravnatelj- Jugoslovanske tiskarne Kari čeč po 100 Din ter predsednik odvetniške zbornice dr. Danilo Majaron 50 Din. Vsem podpornikom prisrčna hvala! ♦ Preselitev. Dne 9. t. m. se bo preselila trgovina s papirjem in pisarniškimi potrebščinami Ivan Bonač v Ljubljani v svoje ncve' prostore v isti hiši v Šelenburgovi ulici in prosi, da bi ji p. n. občinstvo blagovolilo ohraniti še nadalje svojo naklonjenost. Tvrdka zagotavlja svojim odjemalcem največjo pozornost, prvovrstno postrežbo in dobavo le najfinejšega blaga po najnižjih cenah. Obenem priporoča najlepšo in največjo izbiro božičnih daril, ki bodo odgovarjala vsakemu okusu. * Organizacija absolventov strojne delo-vodske šole v Ljubljani ima svoj II. redni občni zbor v četrtek, dne 6. januarja ob 9. v poslopju tehnične srednje šole v Ljubljani Predlogi za občni zbor se upoštevajo,, ako jih prejme odbor vsaj do 27. decembra. Morebitna pooblastila se morajo predložiti odboru pred otvoritvijo občnega zbora. Tudi vsi še neučlanjetii absolventi strojne in elektrotehnične delovodske šole naj se udeleže občnega zbora, da uvidijo korist in potrebo čim ožjega združenja. — Na svidenje. — Odbor. Zli SI naj bi bil vsakdo v najboljši in naj-elegantnejši MOok@a- č'!a. * Železniška nesreča v Somboru. V sredo zvečer sta na postaji Somibor trčila dva vlaka, ker je bila kretnica napačno postavljena. Sunek ie bil zelo močan, ker sta oba vlaka vozila z veliko brzino. Obe lokomotivi in več vagonov je razbitih. Težko sta poškodovana vlakovodja Sima Kuhind-žič in strojevodja Josip Kovač. * Čudovito jabolčno drevo. Na vrtu posestnika Gantnarja v Tompojevcih pri Vu-kovaru se nahaja jabolčno drevo, ki je letos že trikrat obrodilo. Iz cele okolice prihajajo ljudje gledat to čudovito drevo. Kraj Tompojevci ima žalosten sloves. Znani ropar Jovo Stanisavljevič-Čaruga je tamkaj ustreli! našega rojaka Pirkmajerja. gozdarja grofa Eltza, ter težko ranil Pirkmajerjevo soprogo in nekega lovskega paznika. * Velik požar v Beogradu. V Karagiorgje vi ulici: blizu savskega pristanišča v Beogradu, se nahaja skupina hiš, menda najstarejših v prestolici. Zgrajene so bile še v dobi turške okupacije. V sredo ponoči je izbruhnil tamkaj požar, ki je uničil največji dve hiši v tej skupini, last inž. Dimitrija Za-ha. Požar je nastal baje vsled tega, ker se je zapalilo bruno, vzidano v dimnik. * Aretacija tihotapca s tobakom. V bližini ■zagrebškega glavnega:, kolodvora je policija predvčerajšnjim zajela približno 35 let starega moža, ki .ie nosil vrečo na rami. Ko ga je policijski stražnik vprašal, kaj nosi, je sumljivi možakar vrgel vrečo na tla ter pobegnil v- temno i noč. Stražnik je streljal za njim in ga ranil ■ na nogi. Ranjenca so privedli potem na glavni kolodvor, kjer je izpovedal, da je Valentin Hrastnik, rodom iz Ritaega v Sloveniji. V vreči je bilo 4500 turških cigaret,"ki so breždvomno vfihotap-ljene. Hrastnika so prepeljali v Zakladno bolnico. . •- - • * Lastno hčerko utopila. Pred sodnim stolom v Zagrebu se ie včeraj vršila glavna obranava o strahovitem zločinu 30 let stare Marije Kopriviiik, rodom iž Gorenje vasi v .Sloveniji. Glasom obtožnice je Marija Koprivnik, služkinja brez stalnega bivališča, dne 15. aprila letos prinesla na Zagrebško goro svojo šest mesecev staro hčerko Viktorijo, Prišedši do neke mlake je položila otročička v vodo ter tiščala glavico nesrečnega otroka, v mlako tako dolgo da se je otrok zadušil. Obtožnica predlaga, da se Marija Koprivnik obsodi na smrt. * Najboljše čevlje «Karo» dobite v Mariboru, Koroška cesta 19. od 1. oktobra tudi Aleksandrova cesta 23, v trgovini St. Čer-netič. 27 * Trgovec, ki ne prodaja »PEKATET«, ni pravi trgovec, ker le z izbornim blagom pridobi odjemalce. * Tkanina «Eternum» glavna zaloga z? Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7. * Volno, bombaž za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izbiri' pri Karlu Prelogu Ljubljana. Stari trg 12 in Židovska ulica 4. * Protj slabokrvnosti, bledici in slabemu teku izborno deluje Kolaferrin (železna aro-matična tinktura z kolo). Izdeluje lekarna Mr Bahovec. Ljubljana «Zvezda», Kongresni trg 12. 1453 Jutri Pono-noma novo! ALEKSANDER DUMAS: GRCF MONTE KRSSTO (Pot do gospo 'Stva nad svetom) « giavtii vlogi JOHN GiuBERt Največ a.-,stnz?pja sezi e 1 "26/27 Vek-f Im .azk^ia in sija a. Velefilm Ijibavf 7.aiub no-t- maščevan a Velefilm trpljenja, sreče in už va ija. Ve!>f m s*ra;ti in sKrn/nosti ELITNI KINO MATICA Danes Meiri^o Kino iseai predrzno stavi. Velika inieresantna pustolovščina Predstave dop ob pol U., pop. ob 3.. pol 5, 6, pol 8., 9. BSB zic, Murska Sobota št. 24S, g. Marija Škrjanc, Bizovik št. 41, g. Elisabeta Brlek, Slivnica, g. Marija Bohinc, župnišče Brezovica, g. Magda Šautek, selo Rudeš, občina Vrapče, g. Marija . Majerič, Sv. Miklavž pri Ormožu, g. Milica Lemaič, Banja Luka, g. Antonija Gros, Dobietina, g. Cecilija Do-ba.i, Duplica pri Kamniku, g. Frančiška Za-krajšek, Nova vas pri Rakeku; g. Bara Si-monič, Vinji vrh, g. Antonija KoTdiš, Retje št. 14 pri Orteneku. ITO zobna pasta najboljša Srečke ariaoae loterije Cena pflSpete! tela Din 109 ', jso ov. Din 50 • četrt Din 25' — Dobe se pri 12« L. PKk. mm ZiMa mita. Iz Ljubljane * Pri ogissu tvrdke Bat'a, ki je izšel v torek in v petek se je vrinila pomota in se ima besedilo tretjega okenca v prvi vrsti glasiti tako-ler preje Din 269, sedaj Din 229 in ne 299, ker je tvrdka te čevlje znižala za 40 Din pri paru. * Krvno, kožno in živčno bolnim se priporoča naravna Franc-Jožefova grenčica kot najboljše sredstvo za redno prebavo. Zdravnik; velikega slovesa priznajo, da so s Franc Jožefovo grenčico dosegli velike uspehe. Dobi se v vseh drogerijah, lekarnah in špecerijskih trgovinah. 65 * Mnogi ne vedo, da je glavni vzrok mnogih trpljenj in bolezni slabo negovano in zato občutljivo telo. Ni domišljavost temveč izpopoinjenje prirodnega zakona, če negujemo polt in lase. Za racijonalno nego telesa slišimo vedno hvaliti: Felierjevo pravo kavkaško Elsa pomado za obraz in kožo, Felierjevo močno Elsa pomado za lase, Elsa mila zdravja in lepote, ki ne ugaja samo po prijetnem vonju- temveč: tudi po koristnih sestavinah, .ki. oplemenjuje kožo. Elsa mil se dobi 6 vrst: Elsa lilijino mlečno, rumenja-kovo, glicerinsko, boraksovo, katransko, ter milo za britje. Za poizkušnjo se moreta naročiti 2 lončka pomade za 38 Din; 5 mil za 52 Din z zavojnino in poštnino pri lekamar-narju Eugenu V. Fellerju, Stubica Donja, Elsa trg 245, Hrvatska. 250-a * Težki tisočaki gredo za zdravila, pa še je vse bolno. Že pri otrocih se začne zaosta lost v rasti bledoličnost, da celo nervoznost so vsakdanji pojavi. Kje so vzroki? Pri otrocih morajo biti predvsem v napačni pre hrani. Ali jim ne dajete pogosto strupov? Kaj dobijo Vaši otroci za zajutrek, za fužino? Ali veste da je prava kava strup? Ali poznate Ziko? Ali Vam je znano, da otroci, ki pijejo Žiko, ne poznajo bledice, da so zdravi kakor dren? 271 * Zlatn-ke v «Gazeia» milu so našli: g Franjo Kralj, Breznik pri Škocjanu, g. M. Belcijan. Litija, g. Neža Breščak, Polzela, g Jana Gjurin, Gravešina pri Zagrebu, g. Ana Slave. Berčice pri Metliki, g. Reberšek, Cerknica, g. Suzana černe, Bezena pri Rušah, g. Marija Vari (Mihova), Kropa, g. Dragutin Špiranec, Karlovac, g. Marija Ko- u— Marija Trdinova f. V petek ponoči je po težki, dolgotrajni bolezni izdihnila svojo neskončno blago dušo tiha, neznana kulturna delavka gospa Marija Trdino-v a roj. Urbančeva. Pokojnica je bila soproga mag. računskega ravnatelja v p. F F. Trdine. Bila je zvesta, veieinteiigentua žena in mati nadarjene dece, med katero je sin, ko je pravkar dosegel svoj akad. poklic, postal žrttv vojne. Bila pa .ie tudi mnogo let delavna odbornica, marljiva knjižničarka in gospodarica Splošnega ženskega društva v Ljubljani Kot izredno načitana, izobražena, vedno postrežijiva knjižničarka ie bila priljubljena med ljubljanskim naprednim ženstvom. V javnosti ni nastopala, a tem več je storila v zatišju svoje obitelji in društva. Plemeniti ženi najtoplejši spomin! Spoštovani obitelji naše prisrčno sožalje! u— Mladi slikarji za novinarski penzijski ! iond. Povodom prvodecemberskega uovi-i narskega koncerta je naslikala cela vrsta j ljubljanskih slikarjev, zlasti mlajših, serijo okusnih, posebno v reklamnotehničnem ozi-; ru zanimivih plakatov, ki so jih radevolje 1 izobesila v svojih izložbah in lokalih razna ljubljanska podjetja in so vzbujali veliko : pozornost. Plakate so narisali gg. Srečko Magolič, Elo Justin, Ra.iko Šubic učenci prof. Znidarčiča v III- letniku kiparske šole ! ter naslednji gg. maturantje Tehniške srednje šole: A. Bernhard, Dušan in Vlado Bo-hitfec, J. Brodnik, F. Furlan, J. Habinc, R. Janežič, V. Kafel, V, Kariš, F. Kosovel, A. Krulc, V. Lang, F. Lesjak, V. Martinec, A. Maršič, M. Oblak, M. Udovč, B. Vivod in i Č. Vrščaj. Vsem iskrena hvala! u— Obrtniško zborovanje v Ljubljani. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priredi v sredo, dne 8. decembra ob 9. dopoldne v dvorani Mestnega doma v Ljubljani veliko obrtniško zborovanje proti šušmarstvu. državnim delavnicam in zavodom, ki vzdržujejo obrtne delavnice; protestiralo pa bo tudi proti obrtnim oblastem, ki za težnje našega obrtništva niso pokazale doslej ni-kakega razumevanja Na to važno zborovanje ponovno opozarjamo vse obrtništvo, ki naj se ga v kar na.ivečiem številu udeleži. MIKLAVŽEV VEČER PRIREDI S. K. JADRAN DANES OB 19.30 V RESTAVRACIJI MRAK Vsied popolne opustitve trgovine se Vam nudi edina prilika, da si kriiete svoje oblačilne potrebščine za Božič po izredno nizkih cenah, ki so znižane pod nabavno ceno. Bogata izbera še vedno na razpolago, dobrim kupcem tudi na obroke. Ne zamud te prilike in oglejte si bogato Zalogo takoj. Q. Bei*naiovi6 Mestni trg. u— Ljubljanska poštna ura. Pišejo nam: Res skrajni čas je že, da neha nered s poštno uro. Ura na poslopju glavne pošte bi morala biti vzor točnosti, pa je v mestu znana kot najbolj nezanesljiva. Upanje, da bo sedaj po renoviranju poslopja boljše, se je izkazalo za neosnovano. Diference z normalnim srednjeevropskim časom so sedaj celo še večje in dosegajo včasih tudi pol ure. Mislimo, da regulacija ure ni tako težka. ko lahko telefonistka s pošte vsako uro vpraša na gl. kolodvor, kjer imajo dobre ure, koliko je ura. Ura na pošti se bo potem sčasoma tudi navadila, da ne bo kazala po »trboveljskem meridi.ianu«. Drugače pa naj se ura raje ustavi, ker taka kot sedaj, ni dobra niti za rendezvouse. u— Poučno ekskurzijo so priredili dijaki Tehniške sr. šole v petek 3. decembra v Kočevje, kjer so si dopoldne ogledali pod vodstvom rudniškega ravnatelja Biskupske-ga kočevski premogokop v profilu, v notranjosti (jamo), kakor tudi vse druge rudniške naprave. Ravnatelj inž. Biskupski je dijakom jako nazorno obrazložil ves rudniški obrat z ozirom na terenske in geologič-ne razmere in težave. Rudniško ravnateljstvo je dijake opoldne tudi pogostilo. Ob tej priliki je gosp. profesor Vošfar podal zbranim dijakom v jedrnatem obrisu zgodovinsko in kulturno sliko kočevskega mesta ta »Kočevske vojvodine« in njenih prebivalcev. Popoldne se je vršil ogled A. Kajfeže-ve tovarne za sukno. Lastnik tovarne vele-industrijaJec g. Kqjfež ta bančni ravnatelj g. Joško lic sta osebno razkazala dijakom obsežno tovarno, ter vzpodbujala dijake na delo za našo industrijo. Zvečer so bili dijaki gostje gg. Kajfeža in lica. Dijaki so zapustili Kočevje z najboljšim vtisom; vseoi MIKLAVŽEV VEČER priredi Ljubljanski Sokol ob 3. pop. in ob 8. zvečer. Godba Dravske divizije. - Ples. ■■■■■BBBC>: SIIIIHHHUaiaM! imenuvamm gospodom pa vodstvo ekskurzije tem potom izraža v imenu dijakov najlepšo zahvalo za nazorni pouk in njihovo gostoljubnost. u— Umrl je včeraj zjutraj v 72 letu starosti g. Leopold Vidmar, strugarski mojster Pogreb bo v pondeljek popoldne ob 4. Blag mu spomin! u — Splošno žensko društvo vabi svoje Slanice, da se v najčastnejšem številu udeleže pogreba dolgoletne odbornice in zaslužne knjižničarke ge. Terdinove. Pogreb 6e vrši v pondeljek ob 2. popoldne iz Leonišča. 1539 u— Stariše naše mladine vljudno opozarjamo na prvo mladinsko muzikalno predavanje v letošnji koncertni sezoni, ki bo v sredo, na praznik, dne 8 t. m. v Filharmo-nični dvorani ob 10.30 dopoldne. Pri predavanju sodeluje celotna vojaška godba pod vodstvom višjega kapelnika dr. Josipa Čeri-na. Muzikalno prednvnnie pod naslovom »Zgodovina vojaške godbe e pos*ebnim ozirom na Ljubljano> je prevzel dr Josip Če^ rin. Vstopnina ;f> nrosta. poseiniki naj si nabavijo le podroben spored, bi se dobi v Matični knjigarni za 3 Din. u— Krajevna organizacija SDS na Viču priredi dne 8. decembra v Sok. domu »Družabni večer,« na katerega vabi vse svoje somišljenike in prijatelje. Začetek ob 8. uri zvečer, vstopnina prostovoljna. Na sporedu petje, recitaciie, godba in ples. Kdor si preskrbui božičnih in novoletnih daril na. ne po-zaoi za moža, ženo, hčerko in prijaielja kup t> slovitih Brajenevib goizarjev, smuških aii športnih čevljev. Izdeioval-nica J. BRAJER, Breg štev. 1. u— J. A. D. »Triglav«. Pozdravni večer novincem (brucovski večer) je v torek 7. L m. ob 20. uri v restavraciji »Štrukelj«. Odbor vabi vse člane in slavne starešine k čim številnejši udeležbi. u— Podružnica Kola jugoslovenskih sester Moste - Sv. Peter priredi danes ob 3.30 popoldne v Sokolski telovadnici v Mostah igrokaz: tMiklavž prihajaj v dveh slikah. Primerno za mladino in odrasle. Po igri obdari Miklavž revne mošanske šolarje in matere. Na čast gostom družabna čajanka e pevskimi točkami in deklamacijo. Vstopnina: Sedeži 5 Din, stojišča 2 Din. u— Sankališče na Strelišču pod Rožnikom je olepševalno in tujsko prometno društvo v Rožni dolini zelo udobno uredilo in sicer iz vrha Rožnika (od Križa) mimo Strelišča do Večne poti. Ker je to sankališče zelo blizu mesta in se bo tudi skrbelo za nočno razsvetljavo, bo našim športnikom zelo ustreženo. Takoj po prvem snegu se sankališče izroči javnosti v vporabo. u— Sokolska akademija. Na akademiji sokolskih društev dne 30. novembra, prirejeni od vseh treh ljubljanskih sokolkih društev so nastopale od društva Sokola II. kakor se nam naknadno poroča samo članice z vajami s kiji in ne naraščajnice s tamburini kot je bilo pomotoma javljeno. u— II. Merkurjev jour lix se vrši v torek 7. decembra (pred oraznikom) ob 8. zvečer v restavraciji Zv.ezda. Odbor. 1530 u— Izlet v Julijske Alpe. Slovensko planinsko društvo priredi prihodnji teden velik skupen izlet v Julijske Alpe. Udeželenci si bodo kljub sneženim metežem in viharju ogledali naše prelepe planine; povspeli se bodo na najvišje vrhove, odkoder bodo zrli v mir planinskega sveta. Prehodili bodo od koče do koče najlepše doline in gore in počivali na skrivnostno lepih krajih Zatorogo-vega kraljestva. Koče bodo sicer zaprte, a zeblo ne bo nikogar in moker tudi ne bo nihče; sedeli bodo namreč lepo na toplem v dvorani »Mestnega doma« in gledali ski-optične slike, najnovejše posnetke amaterja Jože Kunaverja in poslušali razlago Pavla Kunaverja. Na koncu izleta — predavanja — bodo videli naše najlepše cvetice v naravnih barvah, da bodo v duhu prestavljeni na solnčne planinske trate, med divje skalovje in gori na mejo, kjer se bori rastlinstvo za svoj obstanek z mogočnimi elementi gorske prirode. Člani SPD, Skalaši, ter prirodo ljubeči skavti in taborniki ter vsi, ki vas dež ta sneg zadržujeta v meglenih dolinah, pridite! vlzlet« bo izredno poceni: le 5 Din kot vstopnina v planinski raj. Dan tega prvega izleta, ki mu bodo v kratkem sledili še drugi, objavimo pravočasno. Z mske suknje tn druga oblač la nuui v naj-večii Izb r ^40 a J M a c e k. LJubljana Aleksandrova cesta štev 12 u— Sokolsko društvo na Viču ponovno opozarja na svoj »Miklavžev večer» ki ga priredi v Sokolskem domu na Viču. Letos se prikaže sv. Miklavž v popoldoma novi opremi. Za mladino ob pol 18. za odrasle ob 20. uri. Darila se sprejemaio od 14. ure dalje. Vstopnina popoldne 3 Din; zvečer 5 dinarjev. Otroci so v spremstvu starišev vstopnine prosti. Po sporedu ples ta prosta zabava. Velika prodaja iklavža Cene poeDnj znižan« Danes v nedeljo ves aan odprto. o— Policijske prijave. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji sledeči slučaj:: 2 tatvini I prestope!; kaljeisja nočnega miru, 1 nezgoda vsled pijanosti I telesna -poškodba. 4 prestopit-, pasjega kontumaea, 2 prestopka nadlegovama pasantov, 4 prestop ki prekoračenja policijske ure, 3 prestopki boje po železniškem tira in 7 prestopkov cestno-policijskega reda. Aretaciji sta bili izvršeni 2 ia sicer: I radi pijanosti b nedostojnega vedesija in 1 radi poškodbe trie lastnine OBLEKE lastnega idelku vam nuo S/ HH * CEfšEJE Jos. Rojina, Litioiiana, Aleksandrova,! u— Klemenova ljubica v Ljubljani. Te du: Je bila izročena našim obmejnim oblastim na Rakeka ljubica zloglasnega vlomilca Fr Klemena. Angela Podržaj. ki so jo pred dobrim mesecem prijeli skupno ž njim pn pobegu čez našo mejo pri Postojni Klemena in Podržavejo so takrat oddali v postojnske zapore iz katerih pa ie bi! Klemen, ki ?e italijanski drŽ3vl'an. sedaj izpuščen na svobodo. An-geico pa je naš orožnik privedel v Ljubljano, kjer se bo morala zagovarjati kot njegova porr.agačica Pri Angelci ie bila zaplenjena številna korespondenca, sama Klemenova Ijcbavna pisma. v katerih ii ta ob-Ijnbaje večno Ijnbezen in hvaležnost. h— Najden zavitek. Na Tržaški cesti pred gostilno Krčon je bil včeraj popoldee aa^dea zavitek s triko-perilom. Lastnik ga dob; nazaj v zgoraj omenjeni gostite. a— Izgubljeno Pozabljena je bila snočl ob 16.30 v tramvaju taška. Najditelj .saj jo izroča vratarju hotela »Slon«, kier dobi primerno nagrada iz Maribora K; asno al m n a»to >n vse vstr druge oosode ln kurir.isr.e op;etre si nabavi e n. iceneie ri m t» .ju?». J a a St ri trg, u— Nepreviden hlapec. Hlapec Ivan R:>-ž:č je pr ?e';ai \ četrtek popoldne z dvo-vprežnin. vozom na dvorišče Gospodarske zveze na Dunajsk cesti in zadei s svojim vozom v mesarski voziček Evaida Popovi-ča Lahk; voz Pcpoviča je bil vsled sunka raočn-i poškodovat;, splašil pa se je red" njegov kotli. k. se ie odtrgal od voza in zdrvel po Dunajski cesti, kjer so ga pasan-ti ukrotili šele pred kavarno Evropo Vsled neprevidnega ravnanja hlapca bi tako lahki nastala še večja nesreča is— «Ljubljanski SokoU ponovno vabi na svoj Miklavžev večer, ki bo danes, dne 5 t. m. in sicer za deco ob 3. popoldne, za odrasle ob 8. zvečer v društveni telovadnici v Narodnem domu. Opozarja se. da dospe letos Miklavž z izredno mnogobrortrm in sijajnim spremstvom najprej v Narodni dom ra sicer točno ob 3. popoldne, ker ima petem Še aebroj obljubljenih obiskov; vsled tega prosimo točne udeležbe. — Vstopnina ra odrasle Din 5.— za dec-o Din 3.— : pred-jjrodaja vstopnic v sejni dvorani danes od 9. do 12. dopoldne; istočasno se sprejemajo t udi darila. Popoldne m zvečer sodeluje vojaška godba. 1532 u_ Miklavj na" Taboru. Danes poredne '■ririe na Tabor Miklavž z obilnimi darovi mladino in odn>sle. Poleg Miklavževega na»opa je aa sporedu za mladi:.o — ob štirih — godba, nastop moške dece v Sesitmjstorici. potem Uspavanka, ki jo napoje sestra Herma. in rajnim" nastop ženske oece. Pri večerni prireditvi ob 8. je sledeči spored: godba, petje. nastop članic in raznoterosti članov. Po odbodu Miklavža bo p'es Vstopnina 10 Din za osefco. Darila se snre-jemajo dopoldne «1 10. do 12. in popoldne od 1. do 3 — Večerna prireditev se vrši pri pogrnjenih mizah, za okrepčilo skrbi prireditveni r>d?pV Sokola I. Moderni dansski plašči r,? i neiši vetom modno s k"0 Din 550-- Oo /50--. Din -5S0 _ do 4 0-- F. & I. Soričar, L ubljsna Sv etia cesta Oglejte s^ razstavo v izložb. UC6?a u— Z vsem svojim spremstrom ohišee Miklavž drnei popoldne in zvečer Sokola Ljubljana II. na šentjakobskem gledališkem odru in v srosfilni 'P-i Lozsrjuj. Starši, napravite svojim malčkom veselje ter jih priredite k Miklavža po darilca. 1531 u— Prireditve t S»kelskem domo n« > ičn. Dne o. decembra: Miklavž, ob po) 6. dopoldne za deco, ob S. zvečer izključno za oirasle. V torek 7. deoem ob S. zvečer: Sokolska akademija v proslavo ujedinjenja. V sredo S. decembra ob 3. popoldne: otroška iirra: cKrojaček — juasčekv; ob 8. zvečer Zabavni večer SDS. V nedeljo 12. decembra ob S. zv.: burka: cSkapinove zvijače*, gostuje Svoboda. n_ Pevsko društva cLjul>!.:an«ki Zvon. V torek zvečer odborova seja, na praznik ob pol 11 dopoldne v-ia mešanem /.bora n— Božična darila v veliki Izberi, orožja fn potrebščine za lovce, naiceneie pri pa-škaria F K. KAISER, Ljubljana." Seienburgova irfica št 6. u_ Plesna vaja plesnega krožka »Tabor« danes dr.e 5. decembra odpade Prihodnja redna vaja v nedeljo dne 12. decembra. 1531 MCCAVfCE z znamko inziaom naj bo! rs d, n ajtr p ežnejse. zato najccncjsc a— Imenovanje pa/.m.shega usotoja. V ma rioorsk. mošsi kazntiaici so imenovani: za višjega paznika Josip Loba.-ošei, paznik; za paznike zvaničmke pa Ivan Gastarin, Ključavničarski pomočnik v Kropi, Anton Siekcvec, mizarski pomočnik v PoOrežju pn Maribora m Ivan Stopasv čevijarsta pomočnic v sevnici. a— Aate lrstenjakova umetnostna razstava, ki bi se imela zaključiti 4. t. m. se podai,sa še za en dan. Občinstvo se opozarja. da je razstava odprta še danes do petih popoidne a— Vojaška vest. Poveljstva mariborskega vojnega otaužja se mora.>o javiti vsi oni rezervni oficirji, ki so za aašo državo umirali. a niso ao danes sprejeti v naše vojsko. Ke; ie v mcsiij št mnogo taitifa rezervnih oficirjev. p.-Z'va mestn. tnag.strai vse it. .n tudi one ,.pian;e. ki so it prijavljeni, da se nemudoma ig.asijo v roes.nem vojaškem ura-du en to nadalje do ? t. m med uradnimi urami v svrho napovedi pooatkov. ia iib i21,isva Poveljsivo vojnega jkrožja Kei je v.in.eresu vsakega teze:vn?ga a.cirja. ki ši oi spreic' v aašo vojsko, tla :ud- to za-aevo uredi ^-z va mesta1 nag.strat vse, da st icHit Puz:vti ločno oezovejo. a— rreoa, nj ea Ljuesh- un.verzi. Vsled oPoieiosi' n ni Kux»vca st p.eioži pon-jc;j*:)Vi yrcuavac:c o iagoicju na poznejši čas Namesto leg- pred.iva g p;ot uogoviC j vusifi j polov nja v Ameriko. Predavanje )beia Dii. iei< taJi,imv< Krptičoib siik i redavaiijt prip..,rnčifni .enit>oij Kei 'e či-st! Juli.čeh rutiienei pirpiav>jen^ern a— Nevaro« ep.dtimia legiiija v mari-Dofikeii. seuie-iiseu n .čeiaisnieinti članku p^a terr. naslov om aas »bvešča ^ Ji Ma-r.nič umrla j>eoa 7 -^.Hiisiana n^ oila nuna citiveč navaena »airi.pMaaska iiuž Kitna ki o biia /.apovena v pekarn i«! da tli umrla ia cgariu -naiveč vs-eO »rčne Kapi Kai -»leti i Oeistva Ga .e -mela precej močni srčn« napy4i( n da :e Mnr' na-s;opii~- nenien^ a spi emta.aa irocmi -m iu^una Na»-Siinjen tr prtnlai« oi. aiAt, » Magdalen sk: ulic š, I.1 I^naci.- t Rez >n: '. m vložiti potrebni pn šn.e Priložiti ,e učno spričevalo. »pričevalo »nrine nadaiievaine šole. delavsko kmižico m moistrovo 'zjavo a— Strankino zabavo priredb »rezka or-gan:zaci;a ia mesto Maribor v torek i decembra ob pt/i 2U uri v velik' dvoran Narodnega dnina MKleloit g:idba Drave, pevski zbor Jadrana m drugi V zgornr mali dvoran pies a— Srečke državne loterije za novo koio so do5t hrodaja ® iazpoiiij2 Sh B Naglic, glavna pošta Maribor 1541 a— Pomladen Rdečega križa je priredil dne I. decembra v Uotzovi dvorani proslavo narodnega UiediEjenja z izrecno mladinskim nasiopi pevskimi muzikalnimj in rajalnimi Nastopile so L H. IV dekliška m ! deška »snovna šnia s povoljnim erspe-hom dalie deška meščanska šola s svojem irkestrom 'n dekliška meščanska šola 1. pod v.->dsrvom gdč Rozmanove > sprem-ljevan:em šolskega godalnega ansambla ene Marice priietn« in živatmo. kar je tudi publika hvaležno priznala Nastopilo ie rud Državna žensko cč.iteljišče Gojen-ke so prav dobro zapele pod vodstvom proi Sprachmanna Ljsmskega »Putnik« a capella in še eno pesem s pre-nijevameom Klavirja Dalie smo poslušali državno moško učiteljišče ki se pod vodstvom proi Bervaria dobro zapelo dve pesmi, poseb-ro če se oziramo na šele razvijajoče se rao-»ke glasove Akademiki ie zakiiučil3 državna gimnazija z dvema pesmima in »Bože pravde« Ljhko rečemo, da sta bili to itajlepš točki cele prireditve Posebno moški zbor se ie odlikoval po svojih glasovih in čisti izgovarja vi. v čemuT se pozna mojstrska roka stolnega kapelnika g. Ga-šperiča Vobče :e treba pohvalno priznati, da se glasba in petje v zadnjih letih pridno soii na naših šolah Želeti bi bilo ie. da glasbeni pouk zavzame med nančnimi predmeti mesto, ki mu po svoji kulturni vrednosti pripada in tako pokaže naši mladini pot do razumevanja te lepe umetnosti a- Promet avtobusiv Na četrtkovi ob-činsk- seji je poročal župan, aa bi končno rendarle priče' promei avtobusov iz mesta v okolico proti Konjicam, Dravogradu ia St. nju Medtem je namreč že dospel dragi avto, tretjega sr rad: Je odposlali iz Pariza. za popravilo prvega pa je tvrcSta Renault poslala mehanTta. da spr3v; rad: pni avto v promet. Tak'i bo tnrej vendarle v doglednem času zače. toliko zaželjeni avto-promei iz Maribora v okolico a— V tajni seji občinskega sveta so ponovno r3zp-avlia'.' dodelltv; stanovanj v mestni hiši v Smetanov ulici, ni pa bilo nobenih važnih sprememb ampak je ostalo večinoma pn zadnja dodelitvi Občinski svet je razpravljal rud: 0 raznih personalnih zadevah in oklenil predi-'sem defnitivni odpust občinskega nslužbenc' Krbnira rad' nekvalificiranega ibnafania a_ Novi podporniki Ljudske knližnlce Ker so Z3dni; ča« popoHionn fzostala več- ja darila v prid Ljudske knjižnice, le vodstvo uvedlo te dni pri njenih prijateljih podporno akcijo, da more vzdržati knjižnico ca dosedanji višini in zlasti nabavljati sproti vse aktualne novosti ter oskrbeti vezavo raztrgana knug. Pr, pravkar izvršeni reviziji knjižnice Je bilo treba namreč več sto knjig izloči«! iz prometa, ker so jih iz-posojevalca že čisto raztrgali. Ljudska knjižnica mora ba> radi tega svoje knjige veza-j ti v platno, kar jo stane ogromno denarja j- in se tako bori z velikimi težavami, da cao-| re napredovati Nabiralna akcija se bo te ! dni še nadaljevala. Ker stojimo pred zimsko sezono čitanja, bomo te dni nabiralno akcijo še nadaljevali ia prosimo naklonjenosti najširše java aove stavbe, ki morajo le temeljito iskati najemnikov za svoja draga stanovanja in oke najt.m-ane za iokaie pa se vsakdt b -ji. čeprav stoti hiša aa izredno prometnem --.raju. Vsekakor pa b bilo urae^tneie, da najemn ne zm.žaio ko- pa da drže z dragim denar-,-ein zavarovance, zvrajenb stavbo prazna in s Tem le še večajo škodo zavodu, ir.tfc-reK.ni pa še gospouai. življenju me- sta, ki si je po dolg.fa ^pogajanjih stavbo !K -.borilo lz Celja e— Poštne znamke. V mesecu novembru ,e bila povišana poštna taksa v korisi po-plavljencem. Poštne znamke in dopisnice, na katerih je bila aausnieiia večja vrean-jst, s. prišle s prvim decembrom iz prometa i. jih om, ki iih še imajo. laMco zamenjajo do 31 decembra pri vsakem poštnem uradu za polno vrednost. e— Sekanje v gozdu na Pečovnikn ter prodaja lesa in drv pri mestni občini. Mestna občina razpisuje sekanje lesa v gozdu na Pečovniku Posekati se sme in mora do 31 decembra 192S okrog 1200 kubičnih % metrov bukovih drv in okrog 300 kubičnih metrov lesa za žago in železniške prage Ta les bi se moral zvoziti najdalje do 30. aprila 1929 Ponudniki za to delo se r.a oglasijo pismeno ali osebno do 15. t. m. pri mestnem magistratu - Obenem proda mestna občina 250 sežnjev bukovih drv (ce psme) v gozdu pod Tovstom Ta drva se bodo prodala najboljšemu ponudniku in naj ist' stavijo ponudbe do 15. t. tn. pri mestnem magistratu - Na hribu Sv Jožefa se proda 16.34 kubičnih metrov posekanega okroglega smrekovega les3 raznih dimenzij in preko 4 metre dolžme Proda se nadalje na panju stoječ igli čast les na svetu, ki se bo prodal v svrho novih stavb Pismene ponudbe v zaprtih kuvertah je vposlati mestnemu magistratu do vključno 11. L m. ter je navesti ceno za kubični meter že posekanega in ceno za kubični meter še stoječega lesa. Les se lahko ogleda na Ren mesta v navzočnosti mestnega gozdarja dne 7 decembra od 9 do 10 ure dopoldne e— Plesna šola trgovskih in privatnih nameščencev priredi, počenši s por.de! -kom 6 decembra, vsak pondeljek poleg rednih plesnih vaj še trening. Vsi člani plesne šole se vljudno vabijo k rednemu obisku obeh plesnih val. e— Radi Miklavža ostanejo trgovine v Celja danes dne 5. decembra, dopoldne odprte. — Načelstvo grenrijs trgovcev v Celju e— Umri) vo v Celin novembra meseca: V mestu- Katarina Schreyer. f>6 let, zsseb-nica: dr Kari Ba:orh, 61 let, zasebnik; v bolnici: Franc Lah 23 let. delavec. Uboje: Franc Šeligo 62 let. trgovski pomočnik. Pristava- AmaHia Teržan. 15 let. hči malega posestnika Dib;e: Fr2nja Stopar. 57 let, vdova po dr4 gnzdirjn, Radeče; Angela Ojstriž, 30 let b£ posestnika. Sknija vas; lurij Colnarič. 50 let, krojač. Sv Fkirljac; Adam M ar.v 6« tet, Mapec. Braslovče; Fran Sorko. 59 let. zidar. Kariovac; Jera Rose. 56 le:, žena de'ovodje, Lnče; Lenan Skok. 55 let, zidarski moister, okolica Celje: Anton K-bula. 54 let kočar, Lušečka vas: Marija Werk 5f- leu dninarica. Mestinje: Ivan Plrrošek 56 »et. čevllarski mojster m Dnse»tn-'k Vn-ni; Martin Deželak. 64 let, dirlnsr. Sv Lenart — V novembra je torej umrlo v Celju 17 oseb in sicer 2 v mesta 14 pa v javtr bol ici. e_ Francosko predavanje r Celja. V pondeljek, dne 29 nov se je vršilo v mestnem kina pr&davanje lektorja francoskega jezika na Ijnbljanskem vseučilišču g. Rene Martela s skioptičnimi slikami, ki ie bilo izredno dobro obiskano. G. predavatelja je v Irrarkih besedah pozdravil g. dr. Zelenik, na kar je g. profesor Marte! izrazil svoje veselje, da zanimanje do francoskega jezika tt»di v Celja od leta do leta narašča. Izrazil je svojo pripravljenost, da bo še večkrat posetil Celje. Nato ie predaval s pomočjo skioptičnih slik o Južni Franciji ter pred oči! z lepimi b zanimivimi slikami ter z izbranimi besedami razne zgodovinske in knitume zanimivosti teh krajev. Občinstvo ie videlo marsikaj zanimivega ter ie pre davanju zelo lahko sledilo. Motilo pa je da se ie ndeležilo predavanja tndi nekaj mladine, ki predavatelja i vsled jezika i po vsebini m moglo slediti ter se ie zaradi tega proti koncu predavanja vedlo precej nemirno. Drugič bo treba gledati, da se sličnih prireditev udeleže !e taki, ki imajo tudi predpogoje za to. e— Avtonomija ccljskega mesta. Po osna! ka novega občinskega zakona za vso državo kš ga pripravlja sedanji režim radikalov in radičevcev, izgubita mest; Maribor in Ceiie svojo avtonomijo ter postaneta glede delokroga enaki vsem ostalim podeželskim občinam. Mestna občina celjska ima s posebnim štatatom zajamčen svoj razširjen de lokrog že izza ieta 1867 Umevno ie. da tri ukinitev teh že nad 50 let obstoiečih pravic pomenilo velik korak nazaj, ker bi v vseh onih zadevah, ki iih v neavtonomnih mestih rešuje »rezko poglavarstvo, ne odločeval več občinski zastop, učnosno župan kot politični uradnik, temveč srezko poglavarstvo. Khrb deiovne večir.e se ie z vprašanjem glede ukinitve avtonomije že temeljito ba-vi) ter je skleni! uporabiti vsa mogoča in dopustna sredstva, da se nakana današnjega vladajočega režima prepreči. Ne verjamemo pa da bo po zadnjih obžalovanja vrednih dogodkih v celjskem občinskem svetu kaka tozadevna intervencija še sploh mogoča Iz strankarske strasti, ki io podžigajo neidgovorni ta rzvestm elementi, ie združena opozicija klerikalcev, radikalov in Nemcev započeia v celtski reprezentačni hiši proti zakonito izvoljeni delovni večini boj, ki istočasno ruši ugled ceHskega mesta in onem-jgoča vsako cspešno akcijo za ohranitev avtonomnih pravic celjskega mesta Kako naj zahtevamo, da epoštevajo zahtevo po avtonomiji d—utr. ako jo tako malo spoštujemo in cenimo sami Ako mesto Celje po uza k on jetrni novega občinskega reda res izgubi svojo avtonomijo, potem se nahajajo med rt;enimi grobokopi tudi cm občinski odborniki, ki iz politične strasti in sovraštva napravila jo seje nesklepčne ter razbijajo občinski zastop v onem kritičnem času. ko bi se moral sj>orazumno in z največjo vnemo boriti za svoie zgodovinske ;n iegaine pravice Celjsko prebivalstvo ve, na koga pade vsa tozadevna odgovornost in bo te ijudi tudi primerno obsodilo. e— Člani opozicije v celjskem občinskem sveto imajo že staro navado, da pri vsaki priliki eden ali dragi sumniči, ne da bi moče' kai stvarnega dokazati Ako se ga potem poš eno potrolje na pravem mestu, pa žalostno kap tulira. Tudi v pisme, ki ie bilo naslovljeno na načelnika Kluba delovne ve-črne glede Mestne hrafiHmce. se članom na-čelstva in ravnateljstva na prav žaljiv in neparlamentaren način očitajo dejanja, ki Hh nikdar zakrivili niso In bi tih Pri načinu poslovanja v tem denarnem zavoda tndl zakriviti ne mogli. Da pa bodo gospodje prihodnjič pri svojih klevetah nekoliko bolj previdni, bodo morali, kaker čujemo, vlagatelji tega pisma gg Rebeuschegg, Mar-čič in dT. Ogrizek ter lekarnar Posavec, k! se je ovekovečil s tem, da je to pismo v proračunski seji prečital svoje obdoižitvs dokazati pred sodiščem. e— Poverjeništvo Vodnikove družbe ▼ Ceiiu naznanja, da je došlo v Celie 50 izvodov knjig Vodnikove družbe za one, ki želijo postati člani za leto 1926 ter plačati tudi članarino za leto 1927 Knjige naj se dvigne:o v Ptnjsko-prometni pisarni (po-slop.e Prve brv štedionice) Stari člani — iih ie še okrog 30 — se prosijo, da zaradi reda pr-dejo takoj po knjige. V isti pisarni se sprejemajo novi člani za I- 1927. e— CeUanke, ne opnstite prilike, da ne bi obiskale razstave čipkarskih izdelkov E2 deklišk' meščanski šoli. Izdelki so tako krasni, da vzbujajo res opravičeno vso pozornost. tz Trbovelj t— Razpis volitev v II rudarsko skupib no. Rudarsko glavarstvo v Ljubljani je kot nadzorstvena oblast razp salo volitve v IL rudarsko skupino, ki se bodo vršile 12. de« cembra. Med delavstvom na vseh obratih se že trše po£2'an:a glede sestave ene sa« me kandidatne liste Volilno pravico imajo vsi 21 let stari moški in ženske, ki so vsaj eno leto zaposleni pr rudniku Glasovni« ce se že delijo po seznamih, ki so iih sc» stavili obrati Voliti je skupno celega« tov in 37 namestnikov, od teh na zapad« nem in vzhodnem okrožju po 7 delegatov in namestnikov, na dnevnem kopu po 14, ns separacMi po 4. na zunaniem in na stavbenem obratu po 3, v delavnicah^ in v strojnem obratu po 2 Volitve se bodo vr» šile v čakalnici zapaanees okrožja t— K seMavljenjv občinskega pm-aoma. Veliko >ft'nsns-vn v L'"hl;an; if poslalo županstvu v Trbovljah viogo z aa vodili, flede štedenja v občinskem gospodarstvu, ri sestavljanju proračunu za 1 1927 se ima dosea največja varčno»t Odpade naj vse, kar m neobhodno potrebno oz ni v zakona utemeljeno Varčevanje se mors posebno uvaževti pri postavki »podpore* Večje podpore morajo sploh od pasti De« legacija ministrstva financ * Ljubljani >m« nalog od finančnega ministrstva, da se do> sedanje doklade » izmeri 89 ot na di» rektne davke ne smejo zvišati, pristojne oblasti pa oalog, da vodijo strogo kontro« lo tako o sestaviianju proračuna kot o nje» govem izvrševanju t— Praznovanje rudarskega praznika. Danes praznuje celokupno rudarsko delav* stvo v Trbovljah ra v Hrastniku rudarski praznik sv Barbare Dočim bo pramova« nje v Hrasrn:ku skromno, pa se bo vršilo v Trbovljah v veiikem obsegu Delavstvo se bo zbralo pred glavno pisarno ca Vodab. kjer se bo formiral sprevod z rudniško godbo na čelu in s prcdsfavitelji TPD Ma* še v farni cerkvi se bodo udeležili zastop» n;ki korporac:i in društev Porvoldne bodo v vseh domovih domače prireditve Delav« stvo ic najbolj veselo, da dobi izplačano r.agndo. Li ie bila zviSana od 1 Dn na 15 Din za osebo t— Pasji kontumac ukinjen Olc rajno gla» rarstvo v Laškem je ukin lo pasji kontu» rriEc v trboveljski občini t— Volilni imeniki v »vrho reklamacij in popravkov so na občini ca vpogled vo« lilcem do 10 t m t— Kakšne r/v-sri to važne za klerikalce. Ob priliki plenarne seje občinskega zisto. pa se ic vnela od strani klerikalnih občin« skih odbornikov radt postavke ra cerkev živahna razprava Klerikalcem »e je nam« reč zdela postavka za cerkev io cerkvene prireditve v znesku 10 200 Din mnogo pre« majhna Hoteli so. da se zviša ca 41.500 Din. Večina ic klerikalce odločno zavrnil« iu dovolila zgolj znesek 10.200 D-'n in Se tega izrecno za popravilo škarpe ob Trbo veljšicL Iz Krama Vse Trbovlje govorijo o filmu. koje. ga predvaja Sokol-Kino Trbovlje dne 4. in 5 decembra 1926 ia ki se imenuje DANTEJEV PEKEL, fito gigantskih dimenzij, v katerem se vidi življenje v prvih urah po »mrti. grehi m zablode sveta ter več. aa kazen v peklu Tudi Vi zaslužite pekel, eko «i ne ogledate ta filmski umotvor! ^ri večernih predstavah ob S. en igra oiačen salonski orkester SOKOL>KINO TRBOVLJE r— Rezultat prvega tromesečja na tu* ks iir.fi pmnaaji Pretekli petek -o bile razdeljene dijakom oa tukajšnji realni £im« nazij; dijaške knjižicc z uspeh: v prvem tromesečju. Zavod obiskuje 290 dijakov in 95 dijakinj, »kupa; >85 Od teh ie zde. lalo 146 učencev in 5S učank. skupaj 204 ah 53 odst Od ostalih pa je napravilo z enim nezadostnim redom 79. z dvema 47 in z več nezadostnimi redi 55 Kakor raz* vidno, je bil celokupen uspeh sreden Naj« več slabih redov beležita francoščina tn l-e» ruija. Razne ovire je iskati v menjavanju pri razdelitvah učnih ur ter v pomanjka« nju popolnega profesorskega zbora _Dija« štvo je pod vodstvom ravnatelja g. Košni« ka na simpatičen način proslavilo obletni« co ujedinjenja z deklamacijami, nagovori ter nastopom lastnega pevskega zbora, »car dokazuje pravilno umevanje za vzgojo mla» dine v narodno»državnem duhu. r— Pristopajte h Kolu jugoslov sester! Prihodnje dni bodo pobirale ocbomice tu« kajšnje podružnice Kola jugoslov sester letno članarino ter prijave novih članic cev. r— Can.karje\>a proslava na Kranjskem odru. Na predvečer osme obletnice Can« karjeve smrti uprirori kranjski Gledališki oder v petek 10 decembra ob 20 uri v Narodnem domu Cankarjevo delo «Hi-p» cb> v režiji g. prof. Kolarja. r— Šolska vest Za učitelja petja na tu» kajštui realni gimnaziji je imenovan go« spod Zdravko SvikarSc. r— Zopet večji požig v okolici. To pot je pričelo goreti včeraj ob 5 uri zjutraj v Dr p'ah pri Naklem, kjer je zgorelo več gospodarskih obiektov Pri gašenju so uspešno deloval: domači in sosednji gasilci. Prebivalstva se poiašča velik obup nad do« navliaiočinai se požigi v raznih okoliških vaseh, ker se še ni posrečilo prijeti zločin« Iz Siovesjgradca s!— Csebne veJri. V oktobru je odšel It Sk>vcnjgradca na pedagoško visoko šolo v Beograd strokovni učitelj Simon Dobemik. Sokol je izgubil ž njim marljivega vad:tc Ija in odbornika. Čitalnica vestnega tajn.« ka, dramatični odsek pa izvrstnega igralca; na novem mestu mu želimo obilo uspehov. Zapustil nas je tudi šolski uprivitelj Jo. sip Serbec, kapelnik našega »»Ionskega or« kestra. Mesto kapelnika je prevzel novo« došH davčni uradnik Hrovat si— Predavanji dr Jehsrta. V7 soboto dne 6. ia v nedeljo dne 7 novembra je -imel dr Jehart dvoje predavanj m »icer: Pot na Sinaj ia v Jeruzalem. Lepo in izredne zanimivo predavanje je obakrat spremljal« cela serija krasnih skioptičnih slik. Dr. Je« hartu iskrena hvala za njegov trud. Cisti dobiček je dobila podružnica Jugoslovenske Matice. d— Rapallski dan 14. november je bil posvečen spominu ca Rapalio Ves dan so učenci in učeftke meščanske m osnovnih šol pob rali prostovoljne prispevke v mestu in po okoliških vaseh ZvečeT pa se je vr« si' v prostoru Narodne čitalnice številno obiskan Rapcllski večer, na katerem je strokovni učitelj An te Mocrušan, istrski rojak v kra-snih besedah orisal vse trpi je« nje naših bratov na jugu Gmoten kakor tudi moralen uspeh tega dne je prav za« dovoljiv si— Sokoiski praznik Dne I decembra je proslavilo naše sokolsko društvo oblet« nico ujedinjenja z izredno uspelo prosla« vo. Proslava se je vršila v Golovi dvorani, ki je bila nabito polna Ko je od gral or« kester pod veščim vodstvom novega ta« pelnika Hrovata koračnico, ie očrtcl brat starosta v kratkem nagovoru pomen na« rodnega — sokoljega praznika Priče! je nato glavni del proslave: Spicarjeva i^-a za SoKolsko deco: Triglav Krasna igra je bila igrana izbomo. o čemer je glasno s-v». dočilo burno in navdušeno odobravanje Igralci — »amo člani, odnosno članice ter naraščaj in deca našega Sokola so svoje vloge izvrstno rešili Najboljša je bila na« Sa odrska znanka s Ivančeva kot vešča, vražarka Prav nič niso zaostajali br Mo« drušan kot ptičar Cme br 2ivko kot kralj Triglav, ki je bil — danu. — Spodaj: Robert dc Billv, novi francoski poslanik v Tokiju. Senator Cremonesi, guverner Rima, je iz doslej neznanih vzrow kov podal ostavko na svoje mesto, Musso« lini je demisijo sprejel in sam prevzel rim» sko guvemerstvo. Spomenik maršalu Fochu v Kasslu Osnutek za spomeniK, ki ga bodo Francozi postavili na terasi kasselskega gradu. NAZNANJAMO, da se zopet vrši letos velika BOŽIČNA PRODAJA v vseh oddelkih In prostorih veletrgovine R. STER-A1ECKI, CELJE, po globoko znižanih cenah. □□□□□□□□□□naooocgnonnnooDoran ,' ......... " Pristanišče v Rejkjaviku, glavnem mestu Islandije. Ludendorff umira Nemški general Ludendorff. znani bavarski separatist, v svetovni vojni desna roka maršala Hindenburga. da« našnjega prezidenta nemške republike, leži na smrt bolan v Monakovem. Pred dnevi se je moral podvreči operaciji za odstranitev goiše. Zdravniki so operacijo srečno izvršili, toda nastale so kora< plikacije in bolnik je začel pešati, nje« gove moči pa rapirino propadati. Ludendorff, ki je bil po vojni po* novno središče raznih političnih zarot in afer, se je pred meseci ločil od svo« je dotedanje žene in je poročil neko zdravnico. Ta zakon ni trajal niti četrt leta. Ludendorff pač sam ni mislil na to, da mu bo pot od oltarja do težke borbe s smrtjo tako kratka in mučna. Četrturna stavka praških gostilničarjev Na Češkem so gostilničarji — iz konkurenčnih ali katerikolisibodi drugih razlogov — bolj rigorozni kakor pri nas. Nedavno so zahtevali od vlade, da sme voditi gostilničarsko obrt samo tisti, ki lahko predloži spričevalo o strokovni usposobljenosti. Toda praška vlada je predlog odbila in pustila obrt še naprej prosto za vsakogar, ki se hoče udejstvovati v njej. Gostilničarji so se radi tega pobunili in sklenili protestni štrajk. Ta vsekakor ne bo predolg — to bi škodilo gostilničarjem in kavarnarjem, ki so se jim pridružili: trajal bo samo četrt ure in je določen za 10. t. m. Gosti ne bodo mogli dobiti v tistem času ne jedi ne pijače. Potrpeti bodo morali in počakati, da preteče petnajst minut, nato pa pojde življenje zopet naprej po starem tiru. Mož in žena, ki hočeta drug drugega spraviti v blaznico Pred dunajskim sodiščem se je te dni obravnaval interesanten in nevsak« danji slučaj. Dva zakonca, ki sta žive* la 16 let v najlepši slogi, se vedno raz« umela in ljubila, sta začela drug druge« ga dolžiti nepreračunljivosti in trditi drug o drugem, da ne sodi več med normalne ljudi. Prvi korak je napravil mož. Zahteval je psihijatrično preiska* vo svoje žene, češ, ua se ji je zmešalo. Ženo so preiskali najprej na kliniki Wagner«Jauregg in so jo oddali celo na opazovalnico v Steinhof. ker pa ni kazala niti najmanjših znakov blazno* sti, so jo takoj zopet izpustili in poslali možu nazaj. Jvo je žena prišla domov, je obrnila kopje ter naznanila svojega moža po« liciji, češ da se mu meša. Utemeljila ie to zahtevo s korakom svojega moža, ki jo je dal zapreti v blaznico. Seveda je moral ubogi mož nastopiti isto pot, ki jo je prestala njegova žena. Ali v blaznici so ugotovili, da je tudi on nor« malen kljub klevetam žer.e, ki je trdila, da ni pri njem vs«j v redu. Zdravniki na kliniki so izjavili, da je mož inteli« genten, delaven, reden celo do pedan« tičnosti. a koncem koncev vendar mož, ki ve, kaj dela. Žena, ki je bila vsled te izjave zdrav* nikov užaljena, je vložila tožbo ter za* htevala, da se njuna zveza razdere. Stavila pa je tako visoke pogoje glede alimentacije, da jih mož ne more iz« polniti, in sedaj je mož začel vrteti laj« no iznova ter zahteva, da se duševno stanje njegove družice zopet preišče in ugotovi, kdo je prav za prav n-or* malen, on ali ona, oba, ali nobeden. Trg Uema-el-Fua v Marakechu (Maroko), kjer so o priliki nedavne poroke treh sinov maroškega sultana Mulcja Jusufa kampirali žonglerji, kačarji, vedcževalci itd. reffi: Lenoba Nekoč so dnevniki beležili novico, da je našel nekdo mikrob lenobe in da celo že nameravajo ustanoviti za lenuhe poseben sanatorij, kjer jih bodo zdravili s cepljenjem, injekcijami, v prav težkih primerih pa — z odstranitvijo neke žleze, ki se pri lenuhu dela tam nekje blizu nosu. Če je vse to res, je pač silno žalostno! To bo poslednja krivica, ki jo bo storil človek lenobi. V svoji zaslepljenosti je človek osramotil svojo najboljšo, naturno lastnost, jo postavil v eno vrsto s svojimi nedo-statki ter jo ožigosal kot mater vseh pregreh. Ko je Bog proklel Adama, mu je rekel, da se bo moral truditi v potu svojega obraza. Če bi bil Adam priden človek, bi se bil tedaj samo nasmehnil: — Truditi se v potu svojega obraza? Saj je to čisto primerno za mojo naturo. in tudi če ne bi bil proklet, hi rajši dajal prednost temu kakor pa kakemu drugemu razvedrilu. Toda rti se nasmehnil Adam in ni se razveselil, marveč se je vdal in božje prekletstvo je bilo res kazen zanj, kajti zadela ga je v njegovo glavno lastnost in sicer v njegovo lenobo. Če bi človek ne bil len, kakor je, potem bi bilo vsega konec. Zemljo bi kopal z nohti ter pridobival od nje trnje in osat. Toda, glejte, že v petem rodu se je narodil prvi lenuh Fovel, ki je rekel: — Nočem z rokami kopati zemlje. Ne ljubi se mi. Treba bi bilo izumiti nekaj takega, da bi se manj trudil in bi se več pridelalo. In skoval je prvo lopato. Prihodnjemu lenuhu se je že dozdevalo, da tudi lopata zahteva preveč truda. — Ne ljubi se mi! Torej je vprege! konja, da bi mu pomagal. Ko pa je bil izumljen parni lokotnobil, je bil to pravcati praznik za lenuhe vsega sveta. — Nu, zdaj je pa konec — so se veselili. — Dosti smo se gnali. Zanaprej pa le naj stroj dela namestu nas. Mi pa se tačas oddahnemo in malo pokadimo. In tako so zaropotali stroji in so za-puhali lokomobili po vsem svetu. Vsak lenuh je delo svoje stroke zvabil na stroj, sam pa je še nadalje izmišljal, izpopolnjeval, modroval. — Kako bi se neki dalo narediti, da bi človek samo s prstom mignil, pa bi bilo že vse narejeno! Kajti pristen, pravi lenuh ni len samo zase, ampak tudi za druge. Če bi mu bilo dano, da bi sc lahko vlegel in bi drugi delali zanj. bi bil od same lenobe za druge ves truden in bi shiral. Kdor je imel že kdai sam ta silni občutek, tisti pač ve, da vodi človeštvo do napredka ravno to. Lenuh gleda na ulico in vidi, kako stopica utrujen človek: prehodil ie oči-vidno že veliko in gotovo mora še daleč. — Kako da se mu ljubi! Ne bilo bi napačno izumiti tak stroj, ki bi prevažal ljudi, da bi bilo hitro in ne predrago. In evo. tu je tramvaj, ki je bil prav za prav že naročen in samo čaka človeka, oblagodarjenega s posebno veliko in intenzivno lenobo in ki ne bo samo sanjaril, ampak v obupu tudi izvedel in izpolnil to naročilo. Takrat, ko so izumili lokomobile, so priredili ienuhi okrog nj'h cele bakana« li.ie. Flektrika jim mora dajati razsvetljavo. jih mora ogrevati, prevajati, zabavati, mora jim dovajati vodo in jim pomagati razgovarjati se. Lenoba je zagospodovala po vsem svetu. Prepregla je zemljo z železniškimi tračnicami — se ne ljubi hoditi — z brzojavnimi žicami — se ne ljubi pisati — napela antene za brezžični brzojav — se ne ljubi napenjati žic — in vse to je še vedno premalo, zmeraj še išče nove« ga in bolj in bolj napreduje. Sodobni svet nam kaže sliko velikega razvoja pristne, intenzivne delavnosti. Vali se dim iz tovarniških dimnikov, sikajo motorji, puhajo parni stroji, jermenje žvižga. Kaj je to? Zakaj ta silna energija? Zato, ker smo — leni. Če se natanko ogledamo, je okrog nas vse polno proizvodov, nastalih samo iz velikanske lenobe. Glejte, recimo, tvornico tkanin. Nastala je zato, ker so bile ženske preiene, da bi same tkale. Ali predilnico. Nastala je, ker so bile preiene, da bi prele. — Pa porečete, da je konzum naraščal? Pri marljivem človeku raste obenem z njegovimi potrebami tudi njegova pridnost, r azlična ugibanja pa. kako bi se manj trudil in bi vseeno imel lepše uspehe — to je pa že lenoba, vseh grdob grdoba. Glejte, orišli ste domov. Dvigne vas dvigalo. Izumil ga ie človek, ki se ni sramoval priznati, da se mu ne ljubi hoditi po stopnicah. Vrata odprete s francoskim ključem, izumljenim za,to, ker je sluga len; prižgete si električno ■luč; izumil jq je izreden lenuh, ki se m« niti ni ljubilo, da bi pošiljal po petrolej. V prejšnjih časih so lene otroke pretepali. Toda to je, hvala Bogu, malo zaleglo. In mogoče je tudi kateri izmed onih otrok, ki so jih zaradi pičlega časa pozabili pravočasno naklestiti, izumil kakršno že bodi izpopolnilo, ki bi lajšajo njegovo prejšnje, neobhodno potrebno, pusto otroško delo. Toda če začnemo lenobo radikalno odpravljati, potem bo vsega konec. Tedaj se bo vse ustavilo ali pa še celo nazadovalo. — Saj nisem len — poreče trgovec — da se ne bi peljal iz Novgoroda v Moskvo s konji. Časa imam dosti. — Pa saj nisem len, da ne bi šival obleke na roko — poreče krojač. — Čemu mi bo šival stroj? V šsto nadstropje dremo radi tudi po stopnicah in platno tudi lahko tkemo na roko: če smo vztrajni in če se dobro oprimemo dela. ne bodo proizvodi n;č slabši od tovarniških. Tako bodo torej sami pograbili za delo. Mislim pa, da jih" b~o mnogo, ki bi sc Na konju iz Stockholma v Pariz 20 letna Švedinja Klinckowstr8m s! ie privoščila zabavo, da je sedla na konja in prejahala progo do Pariza. Startala je pred približno dvema mesecema v švedski prestolnici. V luki Malmo se je dala prepeljati na splav, s katerega je stopila šele v Lubecku. Nadaljevala je od tam pot v Belgijo, kjer se je udeležila tudi poročnih svečanosti belgijskega prestolonaslednika s švedsko prince-zinjo Astrido. Ko so bile ceremonije zaključene, je daia slovo belgijski deželi in je sedla na konja ter jahala naprej. Tako je dospela zadnjega novembra v Pariz in dobila veliko stavo, katero bo poklonila za doto svojemu bodočemu možu. Stanovanjska kriza v Beli hiši Tudi v Ameriki vlada kriza glede stanovanj. Ta kriza je celo tolikšna da ni prizanesla niti predsedniku ameriške republike Coolidgea. Moral ie namreč izprazniti svoje stanovanje- v Beli hiši. ki jo ravnokar popravljajo ter se izseliti. A kam? Vsa stanovanja v soseščini so zasedena in gospod Coolidge je ostal kljub svojemu visokemu položaju na cestj. Tako huda seveda stvar ne bo: za čas čiščenja bodo že v Beli hiši našli kak kotiček, kamor bodo začasno namestili predsednika republike in njegovo družino. Zakaj si gospod Coolidge ni pomagal na sličen način kakor Mussolini? Tudi njemi se je nekoč primerilo da je zašel v stanovanjsko zadrego. Ali imel je večjo srečo kakor njegov ameriški kolega: našei je neko prazno stanovanje ter je ob devetih zvečer obiskal lastnika in zahteval, da mu ga odstopi za njegovo rodbino. Seveda ie svoj namen dosegel. Toda predsednik Coolidge ni diktator. boljše vrste, si ie poiskala moža v osebi maršala barona SchSnbergerja. Ž njim pa splob ni živela marveč mo i® plačevala vsak mesec dogovorjeno vsoto. Toda denar kj ga je. preje! iz njene toke je bil kakor proklet: dva meseca poiem. ko g3 je Rosy pahnila od sebe. je segel po revolverju in se ustrelil. Kmalu nato je začela baronica s kupljenim naslovom nastopati na konjskih dirkah. Toda aristokracija io ie tako mrzila. da ji je vse nastope onemogočila. Kc je spoznala, da ne more v Av-stro-Ogrski nikamor več naprej je sku-šsla likvidirati svoje zadeve natihoma. a medtem je že postala žrtev plemeni-taških spletk in policija io je vrgla čez mejo. Odpeljala se ie naravnost v Berlin. Kmalu se je uvedla v višje kroge poročila grofa Hohenaua in je bila kmalu na glasu ene prvih kvartopirk v berlinskih klubih. Tudi pri drugem možu ni vzdržala. Ločila se je od njega živela zelo čudno in umazano življenje ter je naposled utonila v mlakuži ki ji ie bila dražja od časti in poštenja Slednjič je dobila raka. na katerem ie tudi umrla. Njena smrt je bfla Dravo nasprotje onega. v čemer je živela vse svoje dni- nikogar ni imela blizu sebe in morala je tudi stradati. Za njo pač velja pregovor, da je končala tako. kakor je začela živeti. Smrt znane pustolovke. V Berlinu je pred kratkim sklenila račune življenja pustolovka baronica Ros:/ Schfinberger. roiena VVallenstein. Celih tridesei let je vznemirjala ljudi in bila ie posebno na Dunaju desert za take kroge, ki nimajo drugega posla kakor obirati senzacije. Dunaj Budimpešta in Berlin so biia mesta, kjer je pozna! Schonbergerjevo vsak paglavec. Na svet ie prišla ia pustolovka kot revno dete nekega madžarskega trgov- I?JI, ca. Že v zgodnji mladosti si ie morala sama iskati zaslužka. Dobila ie službo blagajničarke v neki kavarni na deželi. Tam jo je vide! neki funkcijonar madžarskega ministrstva. Vtepel si je v glavo. da mu mora postati žena. naj stane kar hoče. Ker .ie bila Ros" tedaj siromašno dekle, on pa visok uradnik, je stavi! z nekim prijateljem, da bo ponoči vdrl v njeno sobo ter si jo osvojil Blagajničarka je pravočasno doznala za njegovo namero in je napravila tak škandal, da so ljudje bežali daleč pred njenim jezikom. Potem je pisata po očeta in se je peljala ž njim naravnost v Budimpešto, kjer je prosila za sprejem pri poslancu okraja, v katerem je bila rojena. Ta poslanec je pristal na to, da je zadevo spravil pred madžarski parlament Posledice seveda niso izostale. Uradnik iz ministrstva, ki je hotel oskruniti blagajničarko. je bil odpuščen. za pogumno Rosy pa se je začel zanimati sam pravosodni minister, ki ni bil v tedanjem času nihče drugi kakor Geza Poiony. Tako je Rosy zaslovela in je napravila karijero. Ljubimcev ji ni poslej nikoli manjkalo. Bili so ii na razpolago bogataši brez poklica, pa tudi uradniki vseh vrst Njen ljubezenski roman se je začel s tem. da je ubila sina nekega mad-Ž3* skega ministrskega oodtajnka Padi tega jo ie obsodilo sodišče na osem mesecev ječe. a Rosv ni izgubila poguma. šla je na Dunaj, se prerinila v av-dijenco k Francu Jožefu ter ga kle!e prosila, naj ji odpusti kazen. Pravijo, da se ie pri tem tako nesramno obnašala. da jo je da) cesar vreči skozi vrata. Pomilostil pa jo je vseeno Nato jo je vzei v službo minister Po>ony za katerega je vohunila okrog dunajskih ari-stokratov. Da bi lažje vršila ta posel in da ne bi živela na Dunaju kot vlačuga Smrt prof. dr. Ebertha V Berlinu je umrl profesor doktor Eberth, bivši ravnatelj patološkega in» stituta v Halleju. Dosegel je visoko starost 92 let. Dr. Tos. Kare' Eberth ie bil rodom iz Wiirzburga. Bil je zelo resen človek in je napravil že v svoii mladosti ve* liko karijero. Jedva 30 letnega ga je poklicala curišk? univerza ter mu po* nudih stolico z- patoiogiio. Sledil ie pozivu in ie na zavodu predajal mno» go let patoiogiio in histologiio. L. 1881. se ga 1 • spomnila Nemčiia ter mu po» nudila služho v Halleiu. kamor ie tudi šel. L. ffiOS. ie postal ondi ravnatelj pa+o'oitega instituta. Eberthovo ime ie postalo svetovno* znano, ko se mu je posrečilo o^Vriti bacil tifusa. Bavi" se ie tudi s prohle* mom kretint-rna. in ie v zve7i • tem proučeval an^ešV bolezen. Vendar so si naideli ohran!'fl pnini'*pk= ciie in -sredstva s katerim' se te epide* mije skušamo ubraniti. i«tn o m«««*" Urednik newvnr§ke revije »Forum ! Magazine« ie zadnii,* intervinva' Edisona in ga vpraša' za njegovo mnenie ! o mestu bodočnosti i Sloviti iznaiditeli ie poda' s'edečo iz-iavo: »Mesto bodočnost' bo imelo nosebne ulice za eksnresni promet in nosebne uiict za navadm nromet Takrat nt ho-do nič ve? stražniki 'ireial! nrometa ne. go iih hodn zameni!' avtomati k- iih bedo oskrboval' posebni in?enj'Tii — Strehe nebotičnikov ki zdai vobče ne — Včeraj se® govoril s svojo i eno tn sem ji rekel besedo, ki jo je kai stresla Ze od sinoči ni spregovorila več z menoj! — O. prijgtelj. povej mi tisto čarobno besedo! služijo ničemur, bodo preurejene v postaje in pristajališča helikopterov. ki bodo že v bližnji bodočnosti izpodrinili aeroplane.» Nadalje je Edison izjavil, da bo bodoča doba zlata era davkoplačevalcev. «Davki se bodo vsled vseobče uporabe strojev tako znižali, da si sedanja generacija tega niti ne more predstavljati. Najbolj razveseljivo dejstvo pa je. da bodočnost skoro ne bo več poznala žlo-čincev.s (Edison je velik optimist!) Dalje predvideva Fdison. da bo v mestu bodočnosti vlada! znatno večji ropot kakor danes. «Toda». je dodal, eljudje se bodo sčasoma tako nani navadili da ga skoro ne bodo čuli. vseka-ko pa jih ne bo tako motil kakor da-r,es.» Pripomniti velja, da je Edison popolnoma gluh. PacW s h*an#»ca Na Dunaju se producira že nekaj časa cirkus Adolfi iz Nemčije. Program vsake predstave obsega tudi skupino devetorice štiri moške in pet žensk, ki nastopajo na trapecu. Ta produkcija se vrši v višini sedmih do devetih metrov. Artisti niso zavarovani z nobeno mrežo. Nekateri se morajo držati na žici samo s pomočjo zobovja. Sreča je doslej hotela, da se je skupini vsak nastop posrečil. Toda pri zadnji oredstavi v nedeljo je sreča odpovedala. Ko se je skupina pojavila pred publiko. je bilo v cirkusu mrzlo in hladno. Mraz je spreletel posebno 16 letno Mino Geanderjevo. ki ji je bila dodeljena posebno težka naloga. Ko se je povzpela na višino, da zavzame odgovarjajoč položaj, so jI živci za trenutek popustili, in to je bilo dovolj da se je spozabila in izpustila z zobmi žico. na kateri je visela. V momentu je bila na tleh. Padla je devet metrov globoko. Predstavo so takoj prekinili, ker je začelo občinstvo, sestoječe v veliki množini iz otrok in ženskega sveta, kri- Doqnano je na podlagi znanstvenih izjav in neštetih praktičnih poizhusov, da zavzema hiqijenični, tj. preprečujoči desinfic irajoči in zdravilni učinek zobne vode Odol vedno večji In qloblji obseq ne samo na zobe. usta bezqavke. qrlo itd* ampak indirekfno tudi na celoten organizem čati in bežati iz cirkusa. Toda k sreči so bila tla v cirknsu na debelo pokrita s peskom. Artistka se je kljub veliki globini le neznatno ranila na nogi. v splošnem pa je ostala nepoškodovana. Cirkuški zdravnik je ugotovil, da je poškodba lahka in da bo Geanderjeva v enem tednu zopet lahko nastopila Najboljša nemška knjiga izza Goethejeve smrti Borza nemških knjigotržcev in založnikov v Lipskem ie razpisala interesant-no anketo, ki naj ugotovi najboljšo nemško knjigo izza Goethejevih časov. Seveda ne gre v danem primeru samo za eno knjigo: takšen rezultat bi bil preskromen in prepičel. Zato so si knjgo-tržci postavili na program tucat najbolj, ših knjig. Občinstvo bo glasovalo za najboljše, in knjige bodo nagrajene prva med njimi z nagrado I0CK) zlatih mark. ! Vprašanje, ki ga postavlja anketa, se glasi: »Katerih dvanajst knjig, ki so nastale v dobi zadnjih treh generacij, se dobe v knjižnici vsakega nemškega izobraženca ?i Pri tem vpra'anj'! predpostavlja borza, da so de!a Goetheja in Schillerja ter še nekaterih nemških klasikov že itak v vsaki hiš!. Rezultat ankete bo seveda prinesel nove izglede nemškemu knjigotrštvu. kajti ta plebiscit bo nedvomno povzročit, da bodo ljudje segali po dvanajstorici knjig, ki bodo dobile največ glasov. Komisija. ki bo glasove štela in jih razpre-deUevala. bo imela zelo obilno delo. Praktični Nemci so tudi tozadevno ukrenili vse potrebno, in so delegirali v juryjo nemške književnike, da jim s tem nudijo priliko za zaslužek in olajšajo bedno eksistenco. Pri nas smo do takih poskusov seveda še zelo daleč. — Dejala sem mu, da gg ne ijubim ve® in da ga poslej ne maram aiti videti!!! — 'n? — Verje! mi je! Po slovanskem svetu Cehinja Milka Gerbifer*. V Sanku 5i-kole Falierja v zagrebškem gledališkem listu o prvi uprizoritvi Zajčeve opere »Nikola Subic Zriniskit se je vrinila pomota. Faller trdi namreč, da je Milka Gerbičeva Slovenka. V knjigi »Slovenska žena« pa je povedano. da je bila bivSa naša prva operna pevka Milka Gerbičeva. vdova skladatelja Frana Gerbiča, rojena 1. 1854 v čeikih Tc-ehomeficah. da se je pisala po očetu Dane-3eva in da je bila sestra naše češke pevke pokojne Lujize Danefieve omoiene Trste-njakove. Gospa Milka Gerbičeva živi v Ljubljani in ie matf bivše opeme pevke in da. našnje učiteljice petja Jarmile Gerbičeve. Čehinja Milka Gerbičeva je delovala kot operna pevka v Pragi, tri in r>ol leta v Zagrebu. na nemSkem odru v Ulmu, na poljskem odru v Lvovu ter od 1887—1893 v Ljubljani. Bila je s evoiim možem in svojo sestro ustanoviteljica slovenske opere ter vživa še danes v Ljubljani kot bivša vele-požrtvovnlna umetnica velik tigled. Kako je pravo ime ZinoTjeva. Predsednik takozvane III. to je bol.iSeviške inter-nacijonale je bi! Grigorij Jevsejevič Zinov-jev. Ako bi sodili po tem njegovem imenu, bi on bil čistokrven Rus. Ko. re« svet pa ve. da je Zinoviev. ki ie v zadnjem desetletju kot predsednik III. internaeijonale irv spiriral fikorsi rae revolucijoname pokrete ne samo v Evropi, marveč tudi po vseh vstalih delih sveta, pristen Žid. In kako je njecovo pravo itn«? Doslej se je splošno tniilo. da je n>egovo rodbinsko ime Aptel-baum dopisnik Venkova«. Glasila češkoslovaške rekublikanske stranke, iz Rtge pa zatrjuje, da se Zinovjev ni nikdar pisal Apfelbatim dasi ie nie-ova rodbina listo židovska. Nieejov oče fivi Je danes v Petro-gTadu Mi r>o bolfševiSVo v Ljeningradu tn se imenuje Aren Markov i č Rado-m y e e 1 k ! j. On je lastnik lesne tvrdke »Benois«. Ima tri sine: Abrahama. Aleksandra in Gri^oriis. >Lienl"<"-"d«kl adresar«, ki ga ie ne*l*vno teca irdalfl sovjetska vlada pod imenom Ab^nh-m Aaronovič tn Aleksander Aaaronovlč R^^mvselSH}, prvi (e pr> kurisl v petrtvrj>d*ki HadilnM. drusi pa ravn'»elf delniške drurbe tHl*bonrt'5evi5ki kolnvivlip _ Ž'die, kakor Troc-kii. I.Tln. Kpmenjev itd. T*rei Orispril Jev-se!evi? 7'i"v'ev fJH^ori) Aarenovič Ra-domrso'«Vij. — Film a potovanja češkoslovaških par lameutarret po Jugoslaviji. V četrtek, dne 25. novembra t. I. ki v Tyrševem domu v Fraei prvi? predvajali filtn b polovanja 5e-škoslovaSSkih parlamentarcev po Jugoslaviji. Vstop so imeli samo povabljeni gostje, to je predstavitelji oblasti, poslanci in senatorji. Film te dolg 1 km 300 m. posnel pa ga je štabni kapitan Vvšin iz vojnega ministrstva. Film obsega ^-prejem parlamentarcev v Subotici. sprejem in bivanje v Beogradu, parlamentarce v Topoli na gr^bu kralja Petra, v Leskovcu. bivanje v Skoplju, sprejem v Zaerebu. parlamentarci v Solitu in sprejem v Ljubljani. Film je skrbno izvršen, čist in jasen, tudi ljubljanski del filma je prav dober, dasi je bilo tu skrajno neugodno rr^ me. Predvrjanje je občinstvo sprejelo z največjo pohvalo in priznanjem Film bori*e Zite. Vol na jresnefšega pa je pronadla. ker te bila oeizvr?ljiv« »udi v slučajn, akr b' se na Pollsl rm tudi re« nvedla monarhi-tifna vladavina. Sedaj govore. da je \vi\iš.i«ije ž:- uuj:>uij* c .<► sil, da se Poljska spremeni iz republike v monarhijo. K m Ii bi naj postal ISletni sin knezs Radziwi!a Vladimir. Za »a načrt ie baje že pridobljen marSal Pilsudski, ki bi na čelu regentstva vlada! za kralja do njegove polnoletnosti. Drnga verzija pa pravi, da prihaja v slučaju, da se na Poljskem vzpostavi monarhija, kot najresnejši kandidat za kralja v poštev bolgarski kraljevič Kiril ki ;e, ako se njesov brat bolgarski kralj Rori» ne oženi ali ako bi ne imel v takonu dece, obenem tudi bolgar. prestolonaslednik. Čim bi Kiril postal poljski kralj, bi »e imela takoj pričeti akcija za državnoptrvno idružitev Poljske s Češkoslovaško v obliki personalne unije. Ako bi to uspelo, bi bil Kiril poljski in češkoslovaški kralj, obenem pa tudi bolgarski prestolonaslednik. Ako bi oa njesrov brat Boris nmrl breiz dece. bi lahko Kiril združil tri slovanske države pod gvoje ro rio . . . .Vi nam pač treb8 pripominjati, da so vse te vesti fantastične, dasi ni mogoče tajiti, da bi se na Poljskem ne pripravljal dokaj Intenziven pokret v praveu k monar-hizma Uvaževati je treba, da ima na Poljskem »lefkotprej telo vnlivno besedo plemstvo, »šlabta^, in da odkrito simpatizirajo 1 monaridstičnim pokretom tudi razni odlični Iržavniki in politiki. Tako se na primer sara vodja narodnih demokratov poslanec Roman Dniou-ski namerava baje postaviti na čelo monarhističnetra pokrela. kar bi pomenjalo, da so lanse za to gibanje na Poljskem ie precej ugodne. _ >S|ovaBstTo » ivojih sperih.« Pred kakimi 251 eti je iidajal Ljudevit Kuba pol tem naslovom slovanske narodne pečmi ki jih je sam nabral in harmouiral potukič pO slovanskih zemljah. Ta njegova zbirka je takrat vzbujala v slovanskem svetu splošno perornost. Sedaj namerava mojster Kuba lo svoje znamenito delo znova izdati, seveda znatno izpopolnjeno. Pri tem računa s (TKiotno podporo češkoslovnSke vlade pa tudi ostalih slovanskih držav. Te dni je sprejel prerident dr Mre^rj-k mojstra Kubo. ki mu je poročal o svojih načrtih eiede svoje zbirke sSlovanstvo v gpevih« Prezidenl se je živo zanima! ne samo za to mojstrsko delo, m.iTveč tudi za njegove najnovejše sl.kaiske umot\-ore radi zdravili, kajti lenoba povzroča velike muke. V moji sobi. na primer, je naslanjač, ki ima raztrgano prevleko. Pa skrbno zakrivam pred vsemi io nečednost in jo zagrinjam s platnom- Ljudi, ki imajo posebno dobre oči. posadim prav na tisto strgano mesto. Kajti, če bodo opazili, mi bodo svetovali, naj dam narediti drugo prevleko. Seveda, kaj pa hočejo dragega! To ie vendar najbolj enostavno. Toda človek, ki je oblago-darjen s pravo lenobo, ve dobro, da zadostuje samo ena nepremišljena beseda, pa bo nastal tak šunder, da že svojega življenja ne boš več vesel. Dobro, bom zamenjala prevleko, sprejmem nasvet. Ali veste, kaj bo potem? To-le. Rekla bom služkinji: —• Pokličite mi tapetnika, ki stanuje tam na vogalu. Služkinja pojde , pride nazaj in pove, da ni dobila tapetnika doma. in da mora priti jutri zjutraj. Pojde spet zjutraj, pripelje tapetnika. Ta bo vprašal, s kakšnim usnjem naj prevleče naslonjač. in bo ponudil, da prinese vzorce. — Ni treba vzorcev. Delajte pač tako, kakor vam bolj sodi — porečem, misleč na to. kako bo spet odšel in kako se spet vrne. — Nam vse sodi. saj ae deremo usnja s sebe. kakor veste — odvrne on in poide oo vzorce. Nato pride spet spet odide, potem začne parati staro prevleko, izpod katere se kadi prah in leze žima. A žreblji — saj jih je mnogo v naslanjaču — on iih bo 'zdiral. kak fant mu bo pomaga!, tapetnikova žena pa bo pometala smet:; potem začne prikrojati usnje, primerjati, nato pojdejo. pr!dejo. odidejo... In vse to zaradi moje želje. da bi 'me!a ce! naslonjač. Ta želia je tako sikromna. malovažna. ne posebno razveseljiva Nu. 'orej. ali mi ie kaj do vsega tega? Ne, ne morem! Čutim, da b! b'lo mnogo lažje izumiti kak stroj, ki b' napravil, da bi tekli naslonjači sanr od sebe v špecijalne »ovarne in bi se tam na novo prevlekli. Nič ni treba sanatorijev. ni treba ugonabljat' lenobe. Naj se razvija, utrjuje in naj vodi človeštvo k onemu lepemu cilju, ki stremi k njemu že toliko sto let: nič delati, pa vse imeti Poslednje pa. kar bo človek naBraviL bo velikanski obelisk na niem križem roke in napis: »Lenoba — mati vse kulture.« F. Tonrette: PomUoščen Ko so sodniki in državni odvetnik, ki so spremili upravnika kazni niče. stopili v celico je na smrt obsojen trdno spal. Državni odvetnik m i je m ral dvakrat krepko stresti ram.na. dokler se ni prebudil. »Juvisart bodite hrabri, ura pokore le odbila.« Kand dat smrti se ie bolj začudil tem besedam, nego bi se bil moral preplašiti. Na vse prisotne se ie ozrl z vedrim in osupiim pogledom: «Pa saj to je šala. Meni hočete odrezati vrat! Jaz ugovarjam. Gosnrd državni odvetnik prej ko ste me obsodili na smrt zaradi umora, sem W1 obsojen radi kraje na pet let ječe Želim, da najprej odsedim kazen v temnci.> Ta odločna izjava zločinca je osupnila ter iznenadila vse navzoče ki so zmedeno buljili drug v drugega. Na tak primer niso bili pripravljeni. Treba ie bilo o tem obvestiti višje oblasti in kaipada odgoditi izvršitev smrtne kazni. »Gospoda.« ie izjavil državni odvetnik »nič drugega nam ne predaja, nego da odstop mo Naredbo izdam naj se pospravi orodje in se umakne straža, ki bi morala paziti na red.» Juvisart je ves zadovoljen in vesel potegnil odejo zopet čez glavo in skoraj vnovič zaspal. Zanj je bilo to izvrstno Ker so ga začasno pustili na prehrani na smrt obsojenih. se mu je nosilo vse, kar ie hotel. Dobro ie iedel pi! še bolje in sna! po 12 ur na dan. Preverjen je bil da v Detih letih že kako najde na^m in sredstva. da pobegne iz zapora . . . Pretekli «o trije tedni in ob zori nekega dne je čvrsta roka. stra-arjeva roka pomikastila hudodelca Odprl je očL Iste osebe so ponovno napolnile njegovo stanico Državni odvetnik je stopil korak naprej in izjavil: »Juvisart. predsednik republike vam je izpregleda! kazen »Ah. imeniten možak,» fe kliknil obsojenec in ves radosten sedel na posteljo »Moram mu poslati zahvalno nismo in . . .» «Le počasi.s ga je prekinil državni odvetnik suho r so bite Trbovlje skoraj popolnoma odrezane od ostalega sveta, i Družba -se te zavoljo-tega^razšla-in Franc;;. Ma-trre-r ie bil zopet edin ".posestnik'premo-:; gokopa do 1. 1823, ko ga je predal svojima* sinovoma Pavlu in Francu. Ta dva sta pri-5 čela, da premog čimbolj izkoristita, postav-**, ljati apnenice, in ker se tudi te niso obnesle,5; sta po vzgledu v Zagorju in v L i boj ah sezidala steklarno. Ko ie bila ta postavljena, sta začela okoli I. 1825 energično z odkopa-, vanjem premoga. Ker ni bilo v vsej kotlini niti ene ceste, je bilo potrebno veliko energije, da sta sezidala tovarno. Šele po več letih so zgradili strmo cesto iz Trbovelj v Savinjsko dolino in s tem zvezo na glavno cesto Trst—Dunaj. S tem je bila eksistenca steklarne zagotovljena. L. 1869. po smrti brata Franca Maurerja je sezidal Pavel Maurer še eno steklarno, v kateri Pa je bilo ustavljeno delo 1. 1S73. Kot posebnost omenjamo, da so bili zaposleni delavci večinoma h poreosfcih dežel. V tem času so nastale nemške šole. Neprimerno Žerjav za nakladanje premoga boljša konjunktura pa je nastala za premog okoli 1. 1847., ko so pričeli graditi juž.io železnico. Po njeni otvoritvi j« zavzel trboveljski premc>:i vsa tržišča v takratni Nižji Avstriji ter se je produkcija znatno dvignila. Začetkom 1. 1873. je kupi! »Wie-ner Bank Verein« od več posestnikov pre-mogokope in ustanovil sedanjo Trboveljsko premogokupno družbo. Kupnina je znašala več milijonov goldinarjev, za tedanje čase naravnost ogromna vsota. Z rudniškimi uradniki je sedaj uslužbe-nili v Trbovljah okoli 300 uradnikov in preko 300 podurad likov. V občini poslujejo tri bolnice, dve občinski izoiirnici in ena ubož-nu hiša. Za varnost proti ognju skrbijo tri gasilna društva, katerim je občina zgra- Najmodernejše urejena nova bolnica v Trbovljah povsodi elekiiictto ra-zsvetljavo, lepe ceste^ z živahnim avtomobilskim prometom. Tri pošte, trije denarni zavodi dokazujejo kako živahno je gospodarsko življenje. Obrtni-, kov in trgovcev je v občini nad 700. Nič manj živahna ni kulturna akcija, ki se koncentrira v lepih društvenih do.novin, v Sokolskem domu, (socialističnem) • Delavskem domu, (klerikalnem) Društvenem domu v Trbovljah ter v Narodnem in (soc.) Delavskem domu na Hrastniku. Kulturnih in drugih društev ie v Trbovljah nad 60, javnih knjižnic je cela vrsta. Šolstvo je organizirano v 2 osemrazrednicah, 4 sedemraz-rednicah, 1 dvorazrednici ter meščanski šoli; nadalje delujejo 2 obrtnonadaljevalnt šoli, rudarska šola, gospodinjska šola in otroški vrtec. Zanimivo je, da je letos preteklo 100 let, odkar so pričeli v Trbovljah s sistematičnim kopanjem premoga.- Premog so začeli spoznavati pri nas začetkom 1. 1800. Dva popotnika Thonhauser in Holu-ber, ki sta slučajno prišla v Trbovlje, sta postala pozorna na »črno zemljo«, kakor so domačini označevali premog ter sta o tem na koncu svojega potovanja, ko sta prišla v Dunajsko Novo mesto, obvestila odvetnika Franca Maurerja. Ta je spoznal važnost odkritja obeh rudarjev za bodočnost in je ustanovil družbo, ki je poklicala v Trbovlje kot strokovnjaka rudarskega mojstra Birmamsa iz Belgije. Vendar pa je bilo težko kaj začeti Rudniška separacija kjer se premog čisti in se ga odpošlje dnevno do 500 vagonov tlila uva domova. Rudnik v Trbovljah pa si jc gasilski dom sam sezidal. Vsa tri gasilska društva so opremljena z najmodernejšim orodjem. Za varnost občanov skrbi dve orožniški postaji in ftbčinsko redarstvo v Trbovljah in v Hrastinku. Akcija za proglasitev Trbovelj v trg jc trajala mnogo let. V bivši Avstriji sc jc žc delalo na tem, da sc proglasi občina za trg, toda vedno so prišli vtnes novi zapleti ja;:. Vendar bivši dolgoletni župan in Kercnt g. Vcdušek ni odnehal. Akjiiu, ki jo jc neumorno vodil, jc rodila končno zaželjeni uspeh. Nova trška občina, ponosna na kraljevsko odlikovanje, se tega uspeha upravičeno veseli. Dolgoletni bivši župan ravnatelj Vodušek in sedanji župan g. Siter sta prejela iz vseh krajev čestitke, ki veljajo seveda celokupnemu prebivalstvu. Trg Trbovlje naj napreduje in sc razvija! , . ., PODRUŽNICE: Maribor, Kamnik, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Slovenske Konjice, Slovenj- TRGOVSKA BANKA, D. D., LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA št 4 (v lastni stavbi) Br KAPITAL in REZERVE preko Din 20,000.000 Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. gradeč, Prevalje ® OD Brzojavke: TRGOVSKA Telefoni: 139, 146, 458 ^ QjQ 0 a.: gggggg Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Nedelja, ob 20.: »Skopuh« Ljudska pred; stava pri znižanih cenah Pondeljek, 6.: cKovarstvo in ljubezen*. B. Ljubljanska opera. Nedelja, 5.: ob 15. tGrcfics Marica». V prid 1'družema gled igralcev Izv. Pondeljek, 6.: Zaprto Mariborsko gledališče. Nedelja, 5.: ob 15.: crBajka o voIku». Zni* žane cene. Ob 20.: Hilari; Pernat :. Janko Lavna priobčuje par odlomokov iz svoje angleške študije o Jbsenu pod naslovom . Ibsen kot umetnike. Prevod iz angleškega originala je oskrbe! Griša. Sledi Cvetka Golarja novela v verzih >2enin Matija.', s katero se vrača Golar k svojemu staremu motivu čebelarja fprim. njegovo povest -Čebelarjev greh* v Lj. Zvonu L 1911). Dr. Fran Bradač objavlja članek o Menandrovi komediji — višku antične drame in pravzoru moderne veseloigre. Po daljšem odmoru se oglaša ms-i Zvonovimi pisatelji Ivan Ztcc s pre®} Ban Vnk Strahinja ■'. V formi išče Zoreč novega načina izražanja kakor so to nekateri že poizkusili. Dr. Ivan Lah nadaljnje študijo o rano unilem češkem poetu sociialne note Jifiju Wolkerju. veliki na J i češkega slovstva po vsjui. Univ. lektor dr. Nikolaj Prr-obraienskij prikazuje dalje Novo Rusijo in obdeluje topot pisatelja Leonida Leonova, od katerega ie preve i - Zapiske o nekaterih dogodkih v mestu Gogulevu . Književna poročila govore o IV. zvezka Tavčarjevih zbranih spinov, ki so izšli pri Tiskovni zairugi iu prinašajo med drugiia politično satiro :4000:. A. Bu.ial poroča o dveh prevodih iz erščine. katera je napravil prof. dr. Fr. Bradač ter o Lahovera >Pe»eluhuc. ki je izč-ei v zbirki gledaliških iger pod skupnim naslovom vOder«. V pregledu o srbo-hrvatski literaturi re-cenzira Božidar Borko Poezije Božidrria KoTareviča. ki so ii-Ie pri Cvijanoviču v Beogradu; Kronika pa govori v" Domačem pregledu najprej e -likirski razstavi obeh Maecličev. očeta in sina (poročevalec je K. Dcbida) ter o našem gledališkem naraščaju. O .-iedniem piše Ciril Debevec. Omenjamo še, da se nahaja na platnkah tovemberskega zavezka Li. Zvona razpis Hagride Ti-kcvne ndru^e za ca-boljšo povest. ki se priobči v reviji 1. 192*. Nagra-<:a zaiaša deset tisoč Din. Želeti je, da fci naJi pisatelii zanlo tekmovali v čim večiera Številu. -Lj. Zvon- stane na leto 120 Din iu se iiaroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ul. o-i. Novi češki orevodi F. Ks. Meška Letos sla izšli v češkem prevodu dve knjigi našega pripovednike Ksavera Meška: Založnik J. Birnbaum v Brtnicah je izdal laijigo ;Naš život;, v Slovaški tiskarni K. Novotnega v Uh. Hradišti pa je izšel prevod tridejanske dramatične slike sMatkac. Obe spisa je preložil Ani. Horsak. Knjiga :Naš životc vsebuje zaane Me-- kove črtice iz »Listkov \ Obsega 164 strani v osmerki in je čedno opremljena. Naslovno str2n je narisal in priredil vrsto vinjet naš slovenski grafik Rajko Sabic, Prevedenih je 10 črtic, ki bodo nedvomno našle med Cehi veliko hvaježnih čitate.ljev. Prevod Ant Horsaka je sladek ic lep. Če Ijeni. predelani izdaji-:. Avtor je tedaj pr-\ctno tek.-t izpopolnil in opilii: tako so tebi dobili v svoiem jeziku to z ognjem narodne vere in ljubezni pisano dramo slovenskega trpljenja iu hrepenenja po svobodi in pravici. Ne dvomimo, da bo : Matic radi sorodnosti razmer zašla tudi na odre v čeških obmejnih krajih, kier je še vedno treba krepkih vzpodbud k ljubezni do naroda in mateme besede. Prevod Ant Horsaka je gladk in lep. Če prebere Ceh ;Somrak' ali -Otvlko; (Otili-io). bo spoznal vso nežnost in čustveno bogastvo Meškovega pripovedovanja in mehkobo njegovega slot>s. Predavatelj dobro obvlada skvenščino in rešuje tudi jezikovne finese. Slovenec, Iti dobi oba prevoda v roke. se čudi. da .-ta izšla daleč v moravski provinci. ne v kakem večj?m mestu, čudi se. Z3-kfaj pri nas je malo znano, da tudi v manj-fih mestih cvete tako kulturno življenje, da Iz globin se ne more i njimi meriti nobeno slovensko mesto, ki bi jim bilo enako po številu prebivalstva Naši založniki — v kolikor jih imamo — v Mariboru in v Celjo si ne bi drznili izdati na pr. kak prevod češkega pripovednika K. Raisa. Založnik v ^zakotnih; Brtninab ali v Uh. Hradištu pa je izda! prevod slovenskega pripovednika Ksa-verja Meška. Ne samo, da je Čehov več. ampak na Češkem se knjiga več čita in bolj kupuje. In tudi podjetnosti je več. To je! B. B. 25 letnica Barletove »Svete Cecilije" Zagrebška revija za cerkveno glasbo vSve-ta Cecilija«, katero urejuje slovenski rojak kanonik Barle. ie dopolnila pred kratkim četrtsioletnico svojega obstoja. cSveto Cecilijo; je ustanovil župnik Milan Zjalič. ki pa ni ostal r>ri naoornem in odgovornem delu za povzdigo cerkvene glasbe v Zagrebu dolgo Časa Že po par letih truda in dela je izročil uredništvo smotre kanoniku Jrr.ku Baričtu. ki se je lotil izročene mu naloge z veliko vztrajnostjo in ie dosegel. kakor kažejo sadovi sedaj, po 2oletnem delu, velike uspehe. BarlS je glasbeno visoko naobražpi mož •» ^''-mliivo v>1io in z velikimi organizatoričnimi sposobrostici Vse to je pripomoglo, di je kot urednik revije stalno razširjal delokrog »Svete Cecilije«, ji pridobival ne le novih naročnikov, ampak tudi novih sotrudnikov in napravil iz lista revijo za splošna gl'sbena vprašan ;a. Poročal je ves čas izdajanja smotre o aktualnih dogodkih v sodobni, posebno hrvatski cerkveni glasbi: zbiral je historično gradivo. ki se nanaša na naše splošne razmere in pojasnjeval marsikatera vprašanja za katere ni bilo drugje prostora in spoštovanja. Jubilej revije je omenil urednik nadvse tiho in ga praznoval po svoje: nzširil je . Sveto Cecilijo* od 144 strani ob^-egji n 256 strani. Obenem je priložil jubilejni številki velezinirr '-o - rilo-' sk ^"telia Sirole kompozicijo . Missa poetici«. Skladba je 30 strani dolga in vzo-rno litografirana. V »Sveti Cecilijk sodelujejo tudi naši pisatelji- Dr. Mantuini priobčuje baš sedaj študijo o Križmanu. ki je postavil in napravil nad 500 orgel. Med sotrudniki lista najdemo tudi skladatelja Antona Lajovici. Kanoniku Barl^tu ob petindvajsetletnici li^a iskreno čestitamo, njegovemu delu in »Sveti Ceciliji-: pa želimo v bodoče še lepših uspehov. Opera »Zločin in kazen" Trajalo je nekaj desetletij, preden je dozorel Razkolnikov za junrka v operi. Težavne in odgovorne n?!oge. napraviti iz Dostojevskega romana opero, se je lotil italijanski skladatelj Pedrello. Izvršil je stvar f-ovoljno. Besedilo je prioravii Hbretisl Fo-zano Drž i se ie pri svojem delu nrece.i zvesto smernic Dostojevskega Pedre 11 črva muzika ima to. kar imenujemo osebni pečat: ji bije se pa med glasbo Puccinija in Rik. Straus-sa. Mestoma se zičuie iz petja solistov spev. ki spominja na Rusiio Ta nota je posebno očitna pri pesmih kaznjencev in pri nosi; teijici elavne žensVp vloge. Sonji. Premijera .Zločina 'n ie bila v milanski Scali. Vlo^o Razkolnikova ;e pel Petro Mirassu, partija Sonje je bila poverjena Rose'1 ljal Marmeladova P.irvis Načrte za dekoracije je naor-vil slika'- N. Beiois. Občinstvo je ppreielo ooero dr>'-aj prisrčno Dvo-spev. ki ga izvjata Razkolnikov in ^nia v drugem dejanju, sta morala pevca celo po-navliati. Lidija Wisiakova v pariškem ..Salon d'automne" Naša plesalka gdč. Lidija Wisiakova. ki živi v Parizu in žsnie z" svojimi znani mi Šesterimi slikami s promenade (frnnme. I! castelo veccvk>. Auv Tuilerie? Kvdlo. charette russe. Danse de p<">us-in dan? sa coque, Samuel Goldenberg et Srsmuv!el Plesalko ie snrpm'i-1 " V'c'av Viček Drugi del prcTamn je obsesal tri piani-stične točke, katero je izvajala pianistka rdč. Pilar Gruz fCorcovado. Le soiree de Grenade. Charmes) spremi levalka gdčn" \Visiakove in njenega partneria na klavirju tipa Plevel. Tretji" del sporeda je ime! petero 'očk: Polka. Zephvr (od Suka) Mo«uvemen! Per petuel, Habanera (od Hartinoa) ter Debus sviev iGoIli-K-ogss Cake \ValV; 1'lesalka ie Dve literarni žrtvi našega tiskovnega zakona Srbski pesnik Sima Pandurovič urednik beograjske revije »Misao« in dnev« nika »Reč«, ki e bil pred beograjskim so» diščem obsojen v zapor radi spora, ki so ga izzvali njegovi ic Stefanovičevi prevodi Shakespearejev h d' terarne pravd:- pridejo pred S ol sedmori« ce v Zagrebu, da izreče v njih končnove» 1 javno sodbo. nastopala v kcshnniv', ki jih je nalašč za te plese narisal akad. slikar Fran Kralj iz Ljubljane. Plesni koncert se je vršil v dvorani Ve like palače (Grantf Palais). Omenjamo še. da 90 tiste dni, ko je plesala gdč. \Visi' kova v Jesenskem salonu, gostovale v Grand Pa-laisu same odlične zastopnice daljne orijen-talske umetnosti, med drugimi Indijski Nj-otr Injroka in Vanah Vami ter Japonka Tc-s^ Komori, znanka iz filma *Moč in lepota.« Poleg dveh gostovanj v Lvonu in Nizzi je b'l ta nastop naše mlade rojakinje že četrta samostojna produkcija v Parizu. Koncem januarja priK leta se cxlpe!je gdč. \Visikova na Portugalsko. Angažirana je nsmreč za več nastopov v lizabonskeni gledališču. Četrti zvezek Cankarjevih zbranih spisov (iKnjiga za lahkomiselne ljudi«. »Tujci; Uvod in op3mbe napisal Izidor Cankar Str. XX — 352. Založila Nova založba v Ljubljani. Cena broš. 68 Din, v polplatno vez. 84 Din, v polusnje vsz. 110 Din). Četrti zvezek /.br nih spisov Ivana Cankarja. ki nam redno prihajajo po dvakrat ria letu kot darilo za božič in veliko not. -bsega dve knjigi, k terih prva je izšla ot. koncu I. 1901. in druga v začetku !. 1902 iKnjiga za lahkomiselne ljudi« je na>bol evoluc: onama knjiga Ivan3 Cankarja, je najjasnejša in naibo" d-zni iznoved fi'oz ' ski" irf socinlni*! r.az^rov njesrove mI"dosti V njej se druži nietschejanstvo s socializ oiom iu uihilizmom. a hkratu se tudi ogla ž'* no H vnib T.-.-nr^vlieni1! idealih Delo je torej, ko je izšlo, vzbudilo veliko senzacijo, a ni danes nič mrnj zanimivo, ker nam je najbolj plastična slika miselnega sveta, v katerem so živeli naši najnapre>l ne'ši duhcvi v začetku sedanjega stoletja Umetniški roman j Tujci«, ki tvori drugi lel četrtp-^" 7b—>ni" spisov, ie nj-.-n za prav avtobiografski roman. V nobeni druai knjigi ni Ivan Cankar tako natančno razkazal svojih bojev, nikjer ni tako zvesto opisal lastnih crmotnih tež^v. ljubezenskih doživljajev ter umetniških dvomov io prevar kakor v tem romana: v njem Sre «vw prečen po resnici«, kakor g2 je pesnik sam označil. Ta roman je vrha tega morda smatrati za najbolje zgrajeno delo med večjimi ajegovimi povestmi Izidor Cankar je kakor aoslej tudi v tem zvezku uvodoma podal miselno analizo objavljenega teksta in opo zori! na nujno zvezo med pesnikovim pojmovanjem svoje pripoved ovalne snovi ter cjeno slovstveno formo. V opombah pa je obrazložil postanek obeh del in pokazal literarne posledice, ki sta tih knjigi v našem slovstvu izzvali. Kniigs je tiskana na lepem in trpežnem papirju, je tipografsko brezhibna in ji je poleg teea šteti v zaslugo, da je eaa naših najbolj ekonomičnih izdaj. DrnštTO slovenskih kniiž^viiikov priredi prihodnji teden javno predpv->nie Govori' V kritik J Vidmar Tema pred-vama ?e »Za-govrr ametnosti« Lokal in dan bosta pravočasno naznanjena. Ga. Zikora ▼ beotrajski »A.idi<. Ga. Zdenka TiVova. bivSa p^imadona l;ubljanske opere, sedaj člonica Nar. sled^ii^a v Z.i-erebn. je pela proste dii naslovno partijo Verdijeve »Aide-- v BeoTradu Nieno post> vanje so vsi beog-r>TsV; 1«s»j prav foplo pozdravili in ugodno ocenili Gledališko petind^-aisofletnico bo praznovala meseca marci 1927 članica beograjske drame ga "^oSičeva. Režiser Mav Pcinhardt oddaja za nekaj časa v Ameriko V-ier bo režira! par filmov Od Evrope se poslovi z du^Msko predstavo M-trri-amovp drame »Viktoriia«. MoliSroT >Tartnffe< ie sedaj na sporedu Nar. pleda!'šč" v Splitu. V na?,ovni vlogi na-sfopa igralec Novnl-ovid ki fungira obenem kot režiser Vomediie. Tenorist Tino PafHer* se ie lofil od svoje prve žene in =e namerava poročiti s filmsko igralko Os si Osvraldo. AntoI«H'a namoTejše srti«ke lirike je izšla v založništvu J^sopisa >Misio< v Beogradu. n-Mst-vlia publiki okolp s«=t-decet Vniiževnikov. ki so prisoevali skupno stošeslde=et re=mi. Zbirk* ie okusno opremljena in prin-5a hi d i foto^r»fi'e ntsatoVnv »I>nh naši'' fledovc. V sredo, dne 1. Ae-cemb^ se 'e izvajala v beo vani. Pod krif°m in Po osv-boienra. "»rit-niet F«WIto» r P^of^B^Ti. čla.n naše opere. b"ritonirt H^lodkov. ie pozvan v Beo-rad na gostovanje v Rubinsteinovi operi >rVihar« t Zasrebn. Zagrebška d-pma je v-^rizoriia te dni P-ikesoe-arjev »\rihar« v režiji Alfonza Veriija. Drama je uspelo z»dovol:ivo. V eni najvažnejših vlog ie nastopila tadi naša rojakinja, edčna Podgorska. .Tn^-iVi on'«/« '♦«Iiian*Vem tiska Don Frane Bnlič. znameniti splitski arh?o-log. je v italijanskem svetu precej omr«žen, ker so njegov stvarna arieMnška raziskova- nja in zaključki v opreki i italijanskimi političnimi aspiracijami na Dalmacijo. Zato ie tisk na oni strani Jadranskeg- morja zamolčal nedavno o^ni-k^vo osemdesetletnica. Naknadno se ;e otri^ril »eie r/?->; prof. Randi, pisec znane lrniige o Jugoslaviji, ki prikazuje dona Bulica in njegove r->*'u~e ja sta-rinoslovie v rimski reviji :;L' Eurcrpa orien-:a!e.< Fto Raie v Osijekn. član zagrebške drame Ivo Rinč gostu'e '<-• Hni v Osi:eku. Igra t Ib-senovih »Strahovi!" ter v francoski komediji »Sola za kokoter. Naši slikarji * Berlina. Nemško umetnostno društvo »Der S'urm« ie priredilo v polovici novembra razstavo moderpe 'ugosl> venske slikarske umetnosti v Berlina. Razstave so.se udeležili člani »Kluba mladih« iz Ljubljane Josip Rijavec kot Len«kij. V zasrrebški -»peri imajo sed-j na rx>redn Čaikovskega •Evgenija Onieo Bužan pa pripravlja kolektivno razstavo slik. večinoma portretov reprezentativnih osebnosti. Književni ratečsi heomj«keea draStv* »Cvijeu Znrorič«. Društvo pri;ateliev lepih umetnosti >Cvi;eta Zuzorič« v Beogradu razpisuje književni natečaj za najboljšo povest in pesem v letu 1926. N-jboij5i povesti «e prisodi 4000 Din. n8ibo,;?i pesmi pa 2000 Din nagrade. Kniiževpiki. ki se potegujejo za nagrado, nrnraio poslati svoja obiavliena ali še ne obiavliena dela do 31. decembra na naslov ge. Sianoievičcve. Beograd. Bitoljska nI. 34. Deset zaooredi za slikarje objavlja C. Pan-kok v nemški revij! >Das Kunstblaft«. Zapovedi se glase: Ne riskiraj zmazka! Ne slikaj za razstave! Upoštevaj bolj drevo kakir Picassove iznajdbe! Čuvaj se osebnosti stila! Ne zatrpaj svojim sanjam! Navadi se pozabljati s]-be slike! Ne maliVuj pred dobrimi izdelki! Tmei pri vsaki sliki, ki fa delaš, občutek, da stojiš pred svojim prrim platnom! Odklanja5 vse. kar ti ne priia ne giede na to. če ie stvar naslikal Rembrandt ali Cbagall! Ne imej občinstva sa nemirnejšega od samega sebe! A. Gradnik: De profnudis. MDCCCCXXVI. Dva lesoreza Božidara Jak-a. Založba >Jaa* t Ljubljani. Natisnila Delniška, tf, str. lt"2, cena 30 Din. De r-rofunJ;-. Iz globin prihajajo ti akordi, v globine segajo. Ob njihovih zvokih ob stojiš zavzet, ker so kakor glasovi strun iz večnosti, v tej poeziji (iDe profundis, I—X;) je dikcija filozofije, vse obsegajoče čustvo pomirjenja. panteistična bol. ki izzveni v daritrv. Rabindmnatb Tagore. Celo st--re. banalne rime so zopet nove, ne Mopet nove< :, marveč mlade, samosvoje, in govore istino: saj samo hrepenenje srca vredno je življenje. Slast kopni ko roena sraga« (NB in samo v svrbe -eferat*:: Vsak resničen pesnik je tudi tvorec jezika. Glej rabo besede >vreden: v starem, edino pravilnem slovenskem smislu). j Pisma devojke. iz groba dehteča in njemu ■ donašajoča najgloblja spoznanja in najgloblje i ielje. Ne vem. s kom bi še primerjal. Z Verlaine-om? Ne. Verlaine ni dovolj. Druto poglavje Frančišek Asiški. čisti panteizem. ki mistično izražen, -.fi-ate Šole; prenesen v slovenščino, pontifikaln; čredo, ki izraža isto. kakor rečenica o kaplji rose na veji. Ne izraža »vanitatem«, le naglaša. da so ro»a in veja in solnce in vse — le eno. j Lepota. Treiii oddelek, drobiž, miniature. Nekatere bičane. n3 prvi pogled. A globoke. Zopet poezija filozofija, mistična, zamišljena. Če bom kedaj imel hišo. bom dal naslikati nanio solnčno uro. tako. kakršno, vidiš ia naši škofiji, z letnico 1824. in firad- nikove verze (»Solnčna urac). in če bi bi! bogataš, bi postavi! kamenit vodnjak z vklesanimi verzi (t-Vodnjak«). Na nagrobni ks men bi se. zadaj, smeli vklesati verzi *Črv« Četrti predal. Tu so orameneli listi. i» n'i"n s kurzivno pisavo verzi, poleg njih ilustra-(iie. risbe s tušem, vse skuyj na čistejši biedermajer, p3 če nosijo oesme še tako kitajska imena (Ši-King. Vang-Vej, Čang-Jo-Su. Van CL Li-Taj-Pe. Vn-Ti. S-*-HanV Ne poznam teh imen. razven nemških »Nach-dichtungen- in prevodov Li-Taj-Peja, in ne vem. ali je Gradnik prevajal iz originala (— bržca; ne. ker ni orientaiist —), sli iz angleščine ali nemščine, ali imamo pred seboj torej prevode, ali pesnitve, naslanjajoče se na vzorec, ali so to čisti originali S la' Si-Kings & Cons_ vendar * te »kitajske« stvari vse evropske. Fine sicer ko porcel-n. 2 prav nič ni v niih ne Bnde, ce Koo-fu-ce-ia. marveč slast življenja, radost in bol Tn lirični subjekt i vizem (Danica _ njen prihod s^laši zaljubljenca. On mora od nje. a nad aanico se poprei maščuje: i Lok snemi s stene in čez vse gore puščico to izprosi ji v srce.« Ali pa: ... pokrajina, a ue beii če mlečna mesečina, kot se bleščijo nieni beli udi.« iList na vodi« je iz vseh z-padni* literatur. kitajska bi mogla biti edin«, iinsfra-ei>». reprodukcija zunanje oblike Bistvo ai narodno, je človeško. Peti del. sonate. Vpisi v spominske fenji ge in albe, epigrami, nagovor mladini, osmrtnica Endlicherju revolucionarcu in Tavčarju kouserraticu - ilustracija svetov nega nsziranja. Endlicher in Tavčar, dva an tipoma, oba n"ša. vsak s svojo vrlino Tavčar: -Tesno pri vas je. a je mirno mimo« Ivin Enrilicher: !.Dn'-a seal si v bra®de srr puh teče«. — in »s krvjo oprana .e bila sramota našega suženjstva, in hram svobode so nam odpiral: samo mrliči.« Glasba teh verzov po?4ane fanfara trob Ija vriske, dikcij- k»kor'v >Do'-toria Franceta Poezija^«, uvod v izpoved, ki prihaja v naslednjih dveh oddelki^ Gradnik nam vrač' svojo domovino, jo spaja r. Jugoslavijo in preganis ravnodušneet iz mrzlih src Tam je Soča. tam ie Kras. lam so Brda in Gore! Tam so nekoč kor kale čete slovenski11 kmetov upornikov, z Brd in Gor, s kosami oboroženi in sekirami s« se zbrali v Ko sVem in v Solkanu in v pogodu zavzeli trg pred mestnimi vrati goriškimi, ki se je pozneje imenoval Pirzzr. Csterini. odtod so podili čete l.-5kih plrč-ncev in da vk a rje v čez Koren in »contrado nobel« na Travnik, goriški glavni trg. - in e^en od treh voditeljev je bi! Ivan Gradnik, praded pesnika Alojzija Ivan Gradnik ie bil 'udi kmriu na to eden ;zmed 14 kmečkih voditeljev, ki so bili na istem Travniku razčetverjeni. "iih krvavi udi pa nabiti nad mestna vrrta v svarilo vsem. ki nečejo biti poslušni Alojziju Gradniku rato ne more biti tuje hrepenenje po grudi. ro^u. domovini Va ;ožje pleme, na rodni grudi in f'eg bol mu dneiše in višje življe t.je. In ve tu-di. d- moramo s'„-(zi ptirgatorij. ker si svoiega vstaien-a nismo prislužili s svojo krvjo marveč uganjamo nevernega '"'nnaža. Himnu? domovini prične z domačimi kordi N-slikajo ti pej='ž. Kraški Komen Dornberg med Gori'-o in Vinavo. - z na I isom. ki bi sne! biti vrezan v podboje rral po vsem Gorilkem. in ki bi moral biti zapisan v vsa srca od iV>ških Rrd do Re čine: • Pač morejo uničiti viharji oblastnih hrastov samuioče glave, nikdar ne 5e t*ko teptane trave.« SorioloSki" re»nica. aplicirana na naše i. tivetje. v p-eišnj'h vekih d"nes ponovljeno tam. kjer tuiec gospodari Is>i motiv se do navija, a «^>ntrnrin. v vDevi>-u- -Tu «ta'a je ob prode 'epa Vid ' - hjnna mn''1 ii nI dal? Rrrč« _ vip-c misli i?'-« Ni«eče trka na d^mfč vrato« Ko "H^p ^e'iv*-e. ki »e VT:'č-io P-umifpn te »Kobarid«. c""et. a ie sličen granitnemu spomeniku ^lavni stari Kobarid, kjer je Simon Gregorčič m-njal Dragojili Milek nežne speve, »lavni Kobarid. ;x> katerem je imenovan epični polom laške armade, ena najponosaejših trdnjav narodne misli. v dobi budite!jev. je »Kraj. kjer -t -»e^^, ns^is stara vera bila najdaljše čase je češčena«. a 1 1331 privede inkvizitor Fraccesco de Clugi" beneško križarsko roisko ned poganske Kobaridce. poseka sveto drevo in vir pod njim. -a starček siv glavarju vojske reče' .. in kaj pomaga ti. da vir mašiš, ki ril bo zdaj še v globlje rlobočine. da z večjo silo še drugod priteče.« Besede Gradnika iz goriških Brd. tzg> '»rjene iz srca narodu od Soče do Vardara. spomin na proš'o=t. ki nam ie s^unna vsem »Svatbe v Brdih« je zope' slika, ravna Prešernovi »Vrbi« Odlomek Vitocoj« _ evo. kogar je strah z« slovenščino: »Naš govorica za mukp i-se. ol v-ših zlob »r-čete in za darove v*še vse preklete, n?-ona je srmotn- toi-žiica-) - ta odlom ie nepos-edni uvod. v spoznanja o naš p;edin:eniu. o naši ••eT-oi^sti. o 'omaž stvu. o okovi1-. Vi sc rvlli n*m « čienk rok. pa ne r duha .Nerodni smo in nedozoreli« »Vse vidite, ne vidfte r' mena gorečih du< in src. da vera živa og~ VI vse in sn°ja in toni.« Tei vero'z-«i\-edi. *emn na'ion*lner -redu l-i se ct-rli« ob bok Pre$"TTMvreB>i, pa sl(Hi. k-kor m-i -n ror*t I »Rt na fcol. s'ede sonati, vi ao nadaliev-nie »Venca«. Sonet 'Bežali dnevi so« se čita kot ps- Miklavževo darilo čitateljicam «Jatra« Veliko želi čitatelj!c ostane v modrem oziru neizpoln.en.h Sredstva v splošnem žal niso velika. K temu pa je prištevati tudi več ali manj pomanjkljivo podrobne orijentacijo. ki bi morala vsebovat' ne samo časovno elegantne, temveč tud: ind vidualno praktične smernice ,.,....„ - -i Marsikatera čitateljica ne ve kam bi naslovila svoia modna vprašanja tn kje bi dobila zeljene .ntormacije-Zato se ie znana sotrudnica »Jutra« Mar ia Šarčeva lastnica modnega ateljeja v Ljubljani, odločila, da bo z vsemi, modo in stroko zadevajočinv nasveti vsemu slovensk 'mu ženstvu osebno v ateljeji' kakor .tudi pismeno na razpolago (Pismen m vprašanjem ie priložiti znamko za odgovor.) , , . „ Vsaka dam i. žena dekle lahko svobodno povpraša v modnem ateljeju Marije Sarceve dob 13 bo v moao, okus in stroko spadajoč prijazen, točer in praktično uporaben nasvet Meščanki in deželank, bo gotovo dobrodošel vsak tak nasvet, ker bo s tem olajšana orijentacija ter pravilna in okusna nabava Na vsa vprašanja daje odgovor: Modn' ateljč M Sare Liubliana. Kongresni trg 4/1.____________________________ rafraza onega »Podplat je koža čez in čez postala«, a > Utopljenci« pridiga najmodernejše ravnotežje duha: »Najvišja in najtraj.iejša je slast: spoznanja neizprosni mir iu molk x razsvetljeni brezbrežnosti Nirvane« Psihoanalitična etuda, ko da jo je zapisal eksperimentator, je sonet tSpomink, nad ■ katerim bi Freud imel svoje imuzično va- i selje. (Spomini: prah. ki se nikdar ne zbri-Je. Vse. kar je bilo, vrača se nazaj, ker ni preteklosti in vse je: zdaj.) Portret, kakor Jih je malo v svetovni literaturi in doslej nobenega v slovenski, je pa sonet »Sestri Gusti« Šopki sonetov, štirje »Materi«, eden »Očetu«, štirje »Sinu*, so polni trpkosti, resnobne ljubezni, ki tli nevgasno, spaja ge_nera eije in traja večno, ne osebna, mrrveč človeška. Iz obroča, ki ga okrog njega spaja rod. pa se dviga poedinec in stavi vprašanja'bogu. večnosti- Čemu, kam? Trpkost se stopnjuje v pesimizem, ki moti filozofijo ravnotežja, spoznanja, brezstrastja. Po umetelnosti oblike pesnitev Gradnik še ga ostaja za prvakom slovenske poezije, ne obvladuje vseh raznolikih njenih vrst, pa tudi ne kaže tega stremljenja. Večina oblik bi niti ne bila po godu vsebini. Po tej vsebini, po tehtnosti izraza, po pregnanci in idejni sili je s to zbirko Gradnik stopil na oni Olimp, na katerem razven Prešerna ln Zupančiča še ni nikogar. Ni »man izbral naslova »De profundis — Iz globin.« Willy Corsari: Smaragdi »Torej jo vendarle vzameš za ženo?» *>or;-.i-i 7* /*r1n:;č opisali Pravil- I no sc predočeni pleteni smuški kostum (lumberjack in norveške hlače) Izpopolni s pleteno norveško čepico, ki naj bo termia kakor hlače. Koncem koncev bodi povdar-jeno. da je lumberjack idealno prikladen tudi za sankanje, za Izlete, za drsališče, skratka za splošno zimsko uporabo. ELbGANTNO in primerno darilo damam ne metamorfoze ter se utegnejo letos v širokem obsegu prikupiti. Naravno pa volneno oblačilo ne sme biti upoštevano samo s stališča uporabnosti, marveč mora imeti na sebi tudi vse atribute dnevne mode. Najnovejši modeli se izključno naslanjajo na moderne linije: poleg bluzastih gornjih delov ie videti priljub-liene knickerbockcr - hlače, ki so nadomestile nekdanje breeches. Za volnena oblači-I la je bistveno tudi desiniranie, ki v pretežni meri dal"! posameznim komadom pravi izgled. Videti ie fantazijsko bogate pestre vzorce (ki večinoma izvirajo iz dunajske umetne obrti), poleg njih pa tudi konserva-: tivnejše skladno harmonujoče ornamente, ki učinkujejo decentno, nevsiljivo in zato vedno elegantno. Za primer letošnje volnene športne mode priobčujemo sliko, h kateri veljajo naslednja pojasnila: Skica levo: Nov drsalni kostum obstoja j iz volnenega telovnika, ki je visoko in gosto ! zapet z malimi gumbi ter prepasan z ozkim usnjenim pasom. Mali stranski žepi so vedno praktični K takemu telovniku ie treba izbrati primerne nogavice, ki morajo odgovarjati barvi in vzorcu ter se obenem skladati z visokimi drsalnimi čevlji. Tenrno pleteno krilo, zloženo v plisžiaste votle gube, je za šport vrlo prikladno in se da porabiti tudi za druge namene, tembolj, ker gube nikoli ne pridejo iz reda, dočim plisirana krila iz blaga pri najmanjšem strapacu izgubijo svojo fasono in ne mo-' rejo prestati mokrote ali snega. Tipičen »fregoli - complet« predočujeta / Industrijski trg Tržič — mesto Miklavževa (Otroški prispevek) Mesto Tržič na Gorenjskem Henrik Snei. podžupan mesta Tržiča. Ivan Lončar, župan mesta Tržiča Anten Jeienc, predsednik mestnega finančnega odseka. P • 1 • ' JUDI sveti tJ\iiklav. "Z Ljub! sveti .'»i:..a.".: se je ieto« s.abo odrezal Ljudje v motu tega ne vedo. al; vedo ljudje na deželi, da je ljubi sveti Miklavž pri vsej svoji brezmejni da-režljivosti patron za vode in zoper poplave. A kaj je ukrenil letos v tem svojem resorni? Grozovite poplave so navalile na našo Gorenjsko, s peskom posule polja. - struge zalile blata, porušile jezove naiomile mlinska kolesa. Svet: Miklavž je pri svoji vodni funkciji tud: patron — ne abstinentov — marveč mlinarja . Na Gorenjskem ima obilo kapelic, radi nekaj cerkva, in povsod :rru stoji ob strani velik mlinsiti kamen, ne zato. da bi ga obesil-na vrat tistemu, ki širi pohujšanje, marveč zgolj kot simbol svojega vodnega in mlinarskega patronata. A kakor rečeno, letos sveti Miklavž nI bil na svojem mestu glede vremenskih intervencij pr! svojem častitljivem bradatem tovarišu vremenar-ja St. Petru in bi se spodobilo, da bi namesto drugim nepotrebnežem daroval za poplavljence. Kakor je bik) pusto in deževno celo poletje z jesenjo vred. tako natara tudi k Miklavževemu prazniku letos ne kaže onega romantičnega zimskega sijaja, kakor srno ga iz šolarskih popisov vajen: za Miklavžev praznik, ki ga praznujemo 6. decembra. Lesketati bi se moral prv; krhki sneg kakor Miklavževa brada in tiha zimska idiiičnost bi morala dihati v toplo r a kurjenih domovih. kjer je deca zbrana v pomenkih o neizmerni škofovski velikodušnosti svojega obdarovalca. Tako pa imamo čisto v stihi letošnje podnebne kisavosti umazano žlavso na ulicah, blame ceste po deželi in snega komaj do vznožja naših planin. Pusto je v tej megli. Vendar pa tudi letos r>e bomo opustili tradicionalnega Miklavževanja in vsekakor ni izključeno, da bo Miklavžev večer navzlic vsemu potekel prijazno in veselo. Ne bomo pisali zgodovine o sv. Miklavžu, o njegovem čestitem življenju, ki je bilo morua še za nianso vzgled-nejše od življenja drugih svetnikov ter o njegovem končnem poveličanju v nebesih. Tudi se ne bomo prerekal!, ali je Nikolaj, kakor mu pravimo v novi pismeni slovenščini, večji katoliški ali pravoslavni svetnik. Stoji, da .ie Nikolaj izredno znamenita marša v pravoslavnem koledarju ter irv veličino povdar-ja že samo dejstvo, da njegovo ime že od nekdaj nosi elita mož, počenši od ruskih carjev izpred vojne do črnogorskega Nikite. ter od Pašiča in Uzunovi-ča doli do sreskega pandurja v kaki komodni šumadinski vasL Vsekakor pa ima naš Miklavž pred Nikolajem to prednost, da ga slavimo po gregorijan-skem koledarju za 13 dni prej kakor pravoslavni, ki pa to časovno digresijo skušajo popraviti s tem. da na Nlkolje praznujejo imenitne krstne slave s tako intenzivnostjo, da se nam lahko kar sline cedijo. V galeriji naših domačih slovenskih patronov ima Miklavževo ime prilično takšno eplčno težo, kakor Peter. Martin, Matej. Jože. Pave!. Čudno .ie. da ga slovenska narodna pesem slabo pozna; le ena je otročje popularna, pa še ta je strašansko dolgočasna: Sv. Miklavža cirkuca. gor je namalana mlrkuca. ona mene gleda jaz Pa njo, ;eza me popade. — smuk za njo... Drugače pa je. kakor rečeno, sv. Miklavž slovit kot zaščitnik morjeplovcev (pri nas menda splavarjev), nadalje mlinarjev" in ribičev, ki so glasom legende v Ljubljani postavili prvo kapelico, iz kateie ie zrastla današnja ljubljanska stolnica. Vodeni svet! Miklavž je pravj antipod ognjenemu svetemu Florijana — in če bi letos bilo v dolini kaj snega, b: tudi tokrat po deželi cingljale sanke mlinarjev proti cerkvicam sv. Miklavža k slavnostni maši Letos jo bo.: j ca peš ma':n;;i. Miklavževo na dežel: ostane vsakemu otroku do starosti v najlepšem spominu, zakaj na deželi je Miklavževo zares pravi otroški praznik, bolj kakor v mestu, kjer so deci naklonjene rud: druge prilike obdarovanja. Na deželi pa otroci ne poznajo Božička, ker je njegova velikodušnost vsebovana v kolačih in štrukljih. k! jih napeko mama, ir. tudi velikonočne tpisanice niso nikak dar z nebes, marveč prav naraven kuhinjski produkt tete ali botrice. Edini torej, ki prinese na deželi otrokom darove z nebes, je sveti Miklavž. V nebeški kašči nabere jabolk, krhijev in suhih hrušk, v goščeviu vreže brezov-ko in vse to s korenjem, repo in par preprostimi slaščicami ponoči zlo."! na krožnik nastavljen na mizo ali \ okno. Vso noč hod: okrog s spremstvom nebeških angel.ičkov. ki menda še n so ostriženi na pisker-lonec ter nosijo da- Pornen besed: Ve^«TaTj»o: 3- Siti cirja Dušana. 6. Orožje. t. Otok v Jadranskem mor..j. 8. Ime veš papežev. 9. Skrajna točk;; kontinenta. 11. Bo-ginia. 1-5. Osebni zaimek. Iti. Koloni.ialno blago. 18. Medmet* 19. Kratic;. :-.:.: plemeniti. 30L Barval 21. Kratica. 22. Izraz za pregovor. 24. Divja žival. 27. Avtomobilska znamka. 30. Medme!. 31. Egiptovska rek: . 32. Rastlina. 33. Skala. 35. Travnik zjutraj. 36. Časovna enota (množina). 37. Kr i v Posavju. 41. Ptič. 44. Pavraini zaimek. 45. Ptič. 49. Del obleke. 5o. Oblika od: ukatL 51. Svetopisemske ose- i be ledn.;. 52. Vrh na Krasu. 54. Predi ig. j 55. Malomaren človek. o<. Središče gibanja. | 58. De! celote. 59. Pest snega. 60. Glaarol. 12. j Izraz zs modro barvo (m. ?p.). 63. Sadie. 64. Vojaško pokrivalo. Navpično: 1. Najboljši slovenski dnevnik, j 2. Mrčes. 4. Izraz za časovno dobo. 5. Glas- ; ben:: kratica. 7. Riba. S. Časovni prislov. 10. Mesto ob Vardarju. 12. Poklic. 13. Dvoživka, j 14. Latinski pozdrav. 15. Glasbeni izraz. 17. i Jeze-o v Srbiji. 19. Okrasek zs božično drevo. 21. Zaimek. 23. Zdravilo. 24. Kamen. 25. I Junak iz tiso? in ene noči. 28. \"f»znik. 29. Medmet. 3-1. Veznik. 35. Barva. 37. Dalmatinski otok. 3«. Polarni prebivalci 39. Tnjka zu: moja. 40. PomanjševaJni izraz za: roc. 42. Jezusov učenlk. 43. Pokrivajo glavo >. Martin it do pi-čice ver.ie! resničnosti teh zgodb, ir ker je sam bil dober, vere:: in bede:; Kakor vs: ti otroci, je s trdnim upanjem pričakoval. da bo zdaj. zdaj prišel nekdo, od Boga poslan, in ga bo res !. \ časih je po zimi cele dneve hodil po vaseh, da nabere v nahrbtnik krompirja in moke, da bi oče št- mogel na delo. S pikro besedo so ga odpravili marsikod, po nekod so kosili in so žgane! kar trepetali od zabele, njega pa so lačnega in trudnega s posmehom napodili na mraz: Martin je stopil na cesto, in ko so psi potihnili za njim. se ie s tiho naslado udal svojim skritim sanjam. O. saj pride nekoč! Ko bo do viška, ko ga bodo spet nagnali nekoč iz vasi in ga bodo otroci s kamenjem potolkli, da bo krvav obležal kraj kolovoza, ko bo do viška pride z vozom nekdo, težke vreče bodo naložene, in ga vzame k sebi. Kruha in mleka mu bo dai da se pokrepča, a ko bo voz že blizu doma. bo kakor duh izginil blagi tujec — sam angel božji bo — in Martin bo sam pri-vozil s konji in s polnimi vrečami domov. Tako je Martin veroval v dobro. Marsikdaj je bilo hudo. Trda in tež- ka je bila očetova roka, tud. učitelj ni štedil in debela kasirka v konzumu se mu je režala v obraz, kadar -e bil predujem že izčrpan in je Marin: še in še moledoval z< hlebec, da io. oče imel za ko^iio. Pa vseic. se je hudo naposled prevrnilo v dob"o. Ce se ie zjokal na tihem, se je vse poravnalo, marsikdaj ie bilo očetu žal in še kasirka se je dala omečšti tu na tam. In kadar ie bil pod zimo bos in n bilo beliča pr: hiši sc ga je spomnil sveti Miklavž in mu je prinesel obutev. Zlo se ni škripalo otroškim Martinovim očem. pa tudi Bog se ni tajil. Res se včasih ob najbolj grenki uri ni in ni odzval, zato pa' s. je drugič, dasi ne-prošen. izkaza! z vso svojo veliko dobroto. Bog je velik in Martin je vedel, da ga nikoli ne bo vsega doumei. Najbolj se mu e izpriča! po svetem Miklavžu. To je čudovit svetnik: na noč svojega godu obišče sleherno bajto pod solncem, slehernega otroka in mu prinese daril od Boga. Nebo se spomni zemlje na to noč. njenih najmanjših črvičev in jih .s plačilom in kaznijo opomni kam in kako vodi pot Martin se je dobro ločil od gospod-skih otrok iz doline. Koža njegovih lic ni bila tako gladita in voljna, brez svetile, črne torbice je bil in je nosil knjige kar tako pod pazduho, in če ga .ie sunil kdo, so se mu lisr raztresl: po blata; in .ie bi! kregan. Martin je bil silno mehak fant. :n dasi je bil dober, se je vendarle čutil krivega* pred njimi, pred učiteljem, očetom, pred samim seboj, pred Miklavžem; pogosto zavoljo te zavesti niti na tihem ni grajal Miklavža. če mu r: kakor onim iz doline prinesel torbice in tople suknje, temveč samo .-rajco. k' je bila čisto kakor od materine šivan k e, pa kak zvezek in par rožičev — in se ie od srca veselil teh daril. Do desetega leta ni verjel otrokom, ki so mu neka: namgavali o skrivnosti Miklavža, in že sama taka misel se ma je zdela greh. Bili so ti otroci neugna-na čreda brez vere in brez vesti, niso se odkrivali mimo kapelic in so se ba-hali. kadar niso vedeli odgovarjati ka-teheta Dasi je bil Martin delavski otrok kakor oni, se vendar med njimi ni čutil domač in se je držal sam. Tedaj pa se ie v dolini na tihem prikradel na Miklavžev večer Tiščal se je v temnem kotu. da ga ne bi videl ačitelj, da ga ne bi zalotil parkelj — ni imel denarja za vstopnino in se je prikrade! na tihem — in ie strmel v svetniško opravo Miklavževo in je sa. po pridrževaje poslušal njegov-o pridi- 1 go. Potem so se delili svet:; paketi M -klavž sam je klical imena njegovih znancev iz šole in jim delil in za v sakogar je imel besedo, včasih pohvalno. včasih karajočo, a za vsako je bil Martin zaviden. Morda —.morda rudi njega. Martina, pokliče? Martin je čakal in drhtel, njegovega imena ni bilo. Mimo je hitel součenec, spotoma ie razveza val paket, videl je Martina in ga oogledaL Martinu je bilo tesno. Nekdo odraslih je v njegovi bližini šepetal soseda: »Veš kdo je Miklavž?« — Veiikonja. policaj!* Marina ie presunilo. Ni razumel. Stegnil je vrat. napel je oči Na odra se je pripogibal nad košaro daril dobri svetnik, delil in svaril in ta svetnik je bil Veiikonja — policaj, ki je pred par meseci na občini šiba! Marina zavoljo nekih jabolk. T:sti večer se ie nekaj zrušilo v Martinovi daši Zazibal se je stolpič-igrač-ka na planini, ugasnil je svet za njim. Vera se je izkazala za laž Bil je božji poslanec, tako zaželen in od vekomaj pričakovan, pa ie bil Vdiranja — policaj. Doma ie vprašal Martin s tesmiETn očmi: j Ali naj nastavim?« Oče za S30 se je zdrznil, nervozen brez dolge brade, zato pa ima parklja Radiča z gromozanskim rdečim jezikom. Drugi Miklavž Da ima čisto pravo častitljivo brado in za seboj n>ič manj hudega parklja, ki je že nekaj časa sicer izranžiran iz Miklavževe garde in se celo punta proti njemu, a je vendar najstrašnejše opasen. Nič se ne ve, kaj vse še pride, ampak izkušnje učijo, da je že na deželi pravcati špektakel, če trčita skupaj dve Miklavževi skupini. Kaj bo šele v Beogradu! Vsekakor pa M mi rekli, -da naši klerikalci dajo več na beograjske Miklavže, naj bo prvi ali drugi, kakor pa na onega, v čigar čast stoji v Ljubljani dična stolnica. Kakor deca bi oboževati enega izmed obeh Miklavžev, če le ne bi imel vsak svojega parklja. Končno pa klerikalci upravičeno lahko stavijo zaupanje v radikalske Miklavže, saj jim je bilo že pred časom obljubljeno, da jih bodo radikali vzeli v vlado ravno ob — svetem Nikoli! Inozemska politika Interesantna slika iz dežele fašizma Pred par dnevi je prinesel «Journal des Debats* članek pod naslovom: «V simplonskem ekspresu*, ki bolj kot marsikaj drugega karakterizira razmerje italijanskega prebivalstva do fašizma. Zato ga prevajamo v sledečem: , Na švicarskem kolodvoru v Domo- j dossoli se je ustavi! simplonski ekspres. j častnik je takoj vstopil v vlak: prvo- ; vrstno eleganten, suknjič na boljšega kroja, široke hlače, spominjajoče na Knickerbocker. ... Že je menjal par besed z vodjo vlaka, koraka z enega konca do drugega v vagonskem hodniku, pregledujoč s prijaznimi, toda iz-praševainimi pogledi kupeje in izgine naposled v vagonsko restavracijo, kjer se prične okrepčavati z največjim apeti-tom od svojega trudapolnega posla. Moj sosed se je priklonil pred njim vsak pot. kadar je šel mimo po hodniku in se nasmehni! nalahko. Govoril sem že z njim ob odhodu iz Pariza. Pripovedoval mi je. da je industrijec iz Milana ter da se vrača v svoje mesto. Zdelo se mi je, da je v skrbeh radi stanja trgovine v Iraliji; ni prikrival, da je bilo visoko stanje lire v razmerju s frankom osobito neugodno za trgovce in industrijce in da je oviralo trgovske operacije. Ali bi! sem diskreten in mu nisem postavljal drugih vprašanj. Vzpričo njegovega nasmihanja sem si rpak dovolil vprašati ga po tihem: «A!i je ta-le oficir, ki je šel pravkar mimo, zares oficir, dragi gospod?® Pogleda! je na desno in na levo in odgovoril, ko je bil hodnik popolnoma prazen. «Ne,» je deja! polglasno, «to je nekdanji armadni oficir, toda sedaj je častnik fašistične milice. Brez dvoma je poslan, da se prepriča, če more simplonski ekspres na svojem potu skozi Italijo na potnike napraviti vtis moči, sigurnosti in veličine.* ^Ali končno.* sem mu deja! »bodiva odkrita: kaj ima pos!a v tem-le vlaku?* poroča veliko zalogo ioKa»ic, nogavic za dam« gospode in otroke Čipke vezenine, naramnice svilene 'rakove, ženska ročna dela, volna, svila bomba> Predtiskan a. Ustanovljeno 1887 bila ogromna in po tem potu bi se moje premoženje v enem letu končalo. To stanje je trajaio tri mesece, — tri mesece, tekom katerih nisem ime! ene noči mirnega spanja; vsako jutro se sprašujoč v strahu, kaj postane iz moje domovine. Prepričate se lahko pri podjetju Michelin v Franciji, ki je imela filijalo v Turinu in ta bi vam mogla potrditi točnost mojih navedb; tudi ta je imela nad seboj delavski komite. Država je zaprla oči; sicer pa države sploh ni biio več, marveč kvečjem še par plašnih politikov.* «0 vlakih ni govoriti; vstopili ste lahko kadar ste mogli in izstopili prav tako. koder ste mogli. Na vsaki postaji je bilo treba izstopiti, dati deset lir vla-kovodji, ako ste hoteli, da vam niso pokradli prtljage. Spominjate se, da še ni daleč oni čas. ko švicarske zavarovalnice niso marale sprejemati zavarovanja za prtljago v Italiji. Tatvine v vlakih so bile popolnoma organizirane hi skoro legalne.* «Vzpričo tega boste razumeli, da smo hvaležni Mussoliniju da je. seveda s skrajno brutalnostjo, uvedel zopet red. Toda. razume se, vsakdo ni Cincinna-tus. Malo je ljudi na svetu, ki so se zopet vrnili k plugu ali k svojemu prvotnemu poslu, ako so si pridobili zaslugo. da so rešili domovino. Mussoiini je človek, ni bog. Sedaj se pokori temnim silam stranke, ki ga vodi. in ne vem, do katere mere vodi on stranko. Italija je mirna, dragi gospod.* »Verjamem.* sem odgovoril, «in zato se čudim, ko vidim, sodeč po časopisju, silovito protifrancosko gonjo v Italiji. Precej sem že potoval po vaši deželi in spominjam se. da sem prisostvoval premijeri cNerona* v Milanu. Prostori, ki so imeli blazne cene. so bili vsi razprodani in nisem mogei več dobiti drugega kot sklopni sedež. Italijan, ki je sedel zraven mene v svojem naslanjaču, mi je hotel na vsak način odstopiti svoj prostor, rekoč: «Vi ste Francoz, vi ste naš gost, vi morate videti boljše nego jaz.* In prepustil mi je svoj sedež, ki je veljal 5000 lir. Če je imel človek priliko srečati tako postrežljivega gospoda, ne more verjeti demonstracijam, o katerih se piše.* «Imate prav. gospod, te demonstracije so umetne; so delo peščice obsedencev, ki poskušalo prepričati svet. da prestavljajo vso stranko. Tako so incidenti v Benetkah, v Trstu, v Venti-migliji provocirali isti ljudje, ki izvajajo mobilizacijo nasilja.* Sunajo z najnizkotnejšimi instinkti Teh 500 serij znaša po malem 5 milijard zvaz« kov! Ta blatna povodenj ie imela poleg ničvrednih filmov strašne posledice za na« rodno moralo, o čimer priča posebno mla« dinska kriminalistika Med vojno ie vrhovno poveljstvo odloč« po zabranilo kolpoTtažo literarnega ošpn« da», ki je cvetela v armadi. Čim pa se je vojna končala, se je ašund» zopet bohotno razšopiril. Postal je že naravnost porno« grafičen, goječ celo razne perverznosti (sa* dizem, mazohizetn itd.). Posledice te ali« teratures so bile tako kvarne, da jih je zavohal celo zakonodavec Paragraf 2. člena 118. vveimarske ustave predvideva izvedbo posebnega zakona proti «šundu». Vzgojevalna komisija je poverila profe« sorja Brunnerja, da izdela načrt takega za« kona Brunnerjev projekt zabrar.juje raz« pečavanje sleherne literature med mladino, k. krije v sebi kako duhovno in moraino nevarnost, in predvideva. da se v 17 nem« ških zveznih deželah ustanove posebne cen« zurne komisije, ki bi nadzorovale vso knjis ževno produkcijo Večina Reichstaga. zlasti desnica in cen« trum, odobrava zakon proti ha-medani. Kako že poje narodna pesem? Da nam nije Slunia i Tovunja. i Modruša pod brdom Kapeiotn, u ravnici Oštariie crkve: sve bi turško do Ljubljane bilo. Knez Nikola IV. (Mikuia) je baje pomagal potolči Osmane pri Radgoni. Župančičeva »Veronika Deseniška« nas je pobliž-je seznanila z Jelisavo Frankopanko, ki io je grot Friderik Celiski zanemarjal radi ; krasotice Veronike, nazvane v stari kro- niki »sioffvveib«. rrankopanska zvezda je pričela bledeti, ko je devet Nikolovih sin-ov tekmovalo za oblast: stari greh slovanske nesloge: Ivan VIL mlajši, edin' gospodar Krka. ne priznava oporoke svojega brata Martina ter udari na njegove gradove. A kralj Matjaž pošlje nadenj kapitana Blaža Magjara, ki preide na Krk leta 1480. Knez Ivan pokliče Benetke na pomoč in jim odstopi ves otok. ki so ga do padca beneške republike 1797. upravljali njeni proviGcri. S svojim« odredbami, s preganjanjem hrvaških popov giagoljašev so se Italijani zamerili prebivalstvu, ki se je v povestih rn pesmih spominjalo narodnih knezov. Tole pripovedko je 1SS4. Pravil 80-ieter starček: »Bili so trije bratje (Frankapani): eden v Grobnikt:. eden nekje v Hrvatski, a tretji v Omišljn ra Krki:, kjer je stanoval s svoio vojsko. Nekdaj so Frankapar.a Benečani oblegali v njegovem mestu Omišl.iu. a ves napor iim ie bi! zHir.an. Po dolgi otriegi je da' vreči Frankapan pred tele toliko pšenice. da se ie pošteno najelo. Tedaj veh" zagnati s svooe utrdbe eno tele med beneško vojsko, ti ga je oblegala. Ko so Benečani tele razparali, so se uvedli, da se je hranilo s samo pšenico. Tako so razvide!!, da ima Frankapan v izobilir hrane in da ne bodo mogi! osvojit! mesta. Tedai so se spomnili prevare ter ponudili Fran- kapan u na videz mir in prijateljstvo. Da se zapečati sporazum, pozove knez v goste na svoj grad ugiednejšo beneško gospodo. Benečani niso hoteli ostati kneza dolžni, pa so tudi oni priredili njemu na čast sijajno gostijo na svojih galejah, ki so bile usidrane pod Omišijem. Knez se je odzval vanilu, ali se je i.iuto prevaril. Med pojedino so Benečan! odvezali konope ter odpioviii Ko je potem knez še! na palubo ladje, da se naužije svežega zraka, je opazil, kako so ga grdo prekanili Ladia je biia že pri Glavini (rt na severni strani otoka Krka), odkoder je videl, kako se v daljini beli njegov Omišalj. Knez zasika kakor razjarjena kača in krikne: »E: neviero, ni-kad te ne bilole Vse ie bilo zaman. Benečani so odvedli kneza v BenetKf in tako zavlada'! otoku Krku. V Benetkah so mu rekli: »Ti svojega otoka ne boš več videl, ali mi ti izvršimo vsako drugo željo.« Knez reče: »Naj obdeiovatelji mojih zem!ja pia-čajo samo šestnajstino namesto desetine.«: Tako je tudi bilo.« Na krškem otoku se tudi poje o tožm" usod! poslednjega* kneza Ivana Frankapan a: Kad mletačke plavi, sve same galije, d op! črve d' Omišlja, izkrca se četa. da pozove k n e z a našega Ivana na veio veseue, ko če njemu dati na svojih galijah. Kad su oni bi!i ru.ina vhnea piti, odpioviše s knezom priko creskog mora, i Velim: vrati Kad to biše kneže gori: o opazio, da nevirom Mletčič grdo ga prevari, za Glavinom krikne; j A; teme moj Bpi, lipi ter prostrani, kako sam te lipo, lipo sagradio. a sada ne smijem blizu tebe Priti. Komu te ostavijam? Ostav: ac te ptici, ptici lastovici ka če letnim darom nad toooro letiti; men: tužan spomea, a svitu paklensku revirl tužiti To narodno zavest so pok? zali po prevratu zlasti Puntarji (Runat. Pome), ki so se krepko postavili po robu italijanskim zavojevalcem in po našem vladarju prekrstiš svoj kraj v Aleksandrovo. Jutro" svojfm naročnikom in čttateljem za Miklavža in božične a lanski božič smo omogočili našim prijateljem nakup krasnih slovenskih knjig po jako znižani ceni. Ker se jih je mnogo oglasilo prepozno in ni so mogli več dobiti razpisanih zbirk, zato smo si zagotovili tudi letos najlepše in najboljše knjige Tiskovne zadruge. Te jim sedaj poleg svojih lastnih, stavimo na razpolago kot deset krasnih zbirk knjig. Vsak naš naročnik ali čitatelj jih lahko dobi po čudovito znižflriib cenah. Vseh deset zbirk velja v knjigarnah 2344 dinarjev, naši prijatelji pa jih lahko dobe za 1000 dinarjev, odnosno "vsako zbirko zase le za 100 dinarjev jazen poštnine, ki je navedena pri vsaki zbirki. Kdor hoče vezane knjige, stane vezava za knjige vsake zbirke v kolikor je knjig vezanih, še posebej 50 dinarjev. Vseh deset zbirk obsega 100 popolnoma novih, v zadnjih letih izišlih knjig leposlovne in poučne vsebine. Ugodnost nakupa teh zbirk nudimo le svojim čitateljem in naročnikom in to do 31. decembra. Zamenjava knjig iz ene zbirke v drugo je nemogoča. Nakup in naročila se vrše z naročilnico, ki se izreže iz «Jutra», ter le proti takojšnjemu plačilu. Knjige se dobe v Knjigami Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ulica 54 (nasproti glavne pošte). Kdor predloži «Jutrovo» naročilnico, ima pravico do nakupa vseh desetih ali pa poedinih zbirk. Zunanji naročniki naj nalepijo naročilnico na dopisnico in jo pošljejo izpolnjeno na upravo «Jutra» v Ljubljani« Naročilnica n UPRAVI «JUTRA» v Ljubljani. Podpisani naročam (katero?) ......... zbirko knjig. Istočasno pošiljam za knjige in poštnino znesek Din. ............. Za vezavo knjig dodajam še Din Blagovolite mi knjige po prejemu denarja takoj poslati. Ime naročnika (čitljivo), kraj, pošta • «..»* Istočasno z Naročilnico je treba poslati denar po poštni nakaznici ali po položnici {ne «Jutrovi»!), ki se lahko dobi pri vsakem poštnem uradu za 25 par na naslov- Tiskovna zadruga v Ljubljani, poštno čekovni račun št. 10.708. Seznam knjig v poedinih skupina! I. zbirka: Tavčar Iv.: Cvetje v jeseni. Visoška kro» nika. Kersnik: Cyclamen Roman Kersnik: Agitator Roman Barbusse: Ogenj Ro« man Vajanski: Lceoe ,ence Roman Zba= šnik: Žrtve R"ma-i 1'ci'er Fr Zasnov in vera Shake%pea."^Zi.pančič: Sen kresne noč! Pitamic Pravo .n rcv< Vciia Cela zbirka 100 mesto 235 Din. Poštnina 13 Din (kjer se dostavljajo zavitki na dom 18 Din.) G. zbirka: Tavčar Iv.: Izza kongresa Roman Budsl: Križe v pot Petra Kupljenika Povest Fcw gazzaro: Svetnik Roman Shakespearc^Zu-pančič: Macbeth Zeyer: Tri legende o j-azpelu Čermetj: Materiia in energija Rob« h.ouse: Liberalizem Dr Tičar: Nalezljive bolezni Cela zbirka 100 mesto 248 Din. Poštnina 13 Din (kjer se dostavljajo zavitki na dom 18 Din.) OI. zbirka: Bon ton Knjiga o lepem vedenju, govor, jenju in oblačenju Sorti: Zadnji val Ro. man Stritarjeva antologija Anatole France: Pingvinski otok Roman Dolenc Hinko: Izbrani spisi PuškimPrijatelj: Ke.petanovs hči Povest Melik: lugoslavija I del Ibsen: Gospa z mor i a Hearn: Kniiga o Japonski Vseh 9 knjig 100 mesto 233 Din. Poštnina 13 Din (kjer se dostavljajo zavitki na dom 18 Din.) IV. zbirka: Sienki?wicz: Z ognjem in mečem Roman Pretnar: V pristanu Lah: Kniiga sporni* nov Jenko S : Zbrani spisi Andrejev: Plat rvona Povesti Čehov: Sosedje Povesti Kaš: Dalmatinske povesti Feigel: Tik za fronto Humoreska Veber: Uvod v filozofijo. Vseh 9 knjig 100 mesto 235 Din. Poštnina 13 Din (kjer se dostavljajo zavitki na dom 18 Din.) V. zbirka: Jurčič Jos.: Zbrani spisi IV zv. (ali ni. ali tt zv.).Cankarjev zbornik. Ccster: Ulen« spiegel. Roman Lah. Angelin Hidar Ro. man. Novačan. Saniosilnik Povesti Stare. Lisjakova hči Povest MeRk. Jugoslavija II. del Kmetova Marija. Večerna pisma Vseh 8 knjig 100 mesto 244 Din. Poštnina 13 Dit. (kjer se dostavljajo zavitki na dom 18 Din.) VI. zbirka: Stenkiewicz: Potop 1 Roman Podhmban ski: Zbrani spisi I zv Jenko S.: Pesmi Strug: Jutri Nox>ačan. Veleia Debeljak. Solnce in sence Stritar. Sodnikovi Po» vest Prijatelj: Predhodniki in idejni ute. meljitelji ruskega realizma Vseh 8 knjig 100 mesto 249 Din. Poštnina 13 Din (kjer se dostavljajo zavitki na dom 18 Din.) VE. zbirka: Pota In cilji {Vsi dosedai izišli zvezki po« ljudno s znanstvene zbirke: 4 nt Melik: Zgodovina SHS I in II zv Fr Veber: Uvod v filozofijo A Melik: Jugoslavija 1 in II. del Prijatelj: Predhodniki in idejni uteinljitelji ruskega realizma StFibrny: Si« mon Gregorčič Fr Veber: Znanost in ve» ra Fr Čermelj: Materija in energija Vseh 9 knjig 100 mesto 239 Din. Poštnina 13 Din (kjer se dostavljajo zavitki na dom 18 Din.) VIK. zbirka Prosveii in zabavi (Vsi zaporedni zvez. ki zbirke): Kaš: Dalmatinske povesti. Sta' rc: Lfsiakova hči Povest Dolenc: Izbrani spisi. Stritar: Sodnikovi Povest Zeyer: Tri legende o razpelu Puškin: Kapetano« va hči. Povest Kersnik: Cyclamen Ro« man Kersnik: Agitator Roman Fsstuškin: Križev pot Petra Kupljenika Povest Zba» šnik: Žrtve Povest Hearn: Knjiga o Jsu ponski Kmetova: Večerna pisma Vseh 12 knjig 100 mesto 194 Din. Poštnina 13 Din (kjer se dostavljajo zavit« ki na dom 18 Din) IX. zbirka: Gder (Vsi dosedanji izišli zvezki zbirke): Lah: Noč na Hmeljniku Našič: Navaden človek. Stolba: Stari grehi Petrovič: Ploha Thoma: Lokalna železnica- Linhart: 2upa» nova Micka. Svoboda: Poslednji mož. Nu* šič: Narodni pos'lanec Schonhetr: Zemlja Korolija: Jugana Petrovič: Vozel Žagar J.: Vrtinec. Svoboda: Popek. Lah: Pepeiuh. Thoma: Lotkin rojstni dan. Ibsen: Gospa z morja. Novsčan: Veleja Pregelj: Azazel. Vseb 18 knjig 100 mesto 231 Din. (Vezane zbirke ni.) Poštnina 10 Din. (kjer se zavitki dostavljajo na dom 15 Din). X. zbirka: Knjižnica *Jutra»: tieller: Prigode gospoda Collina. Romaa Heller: Blagajna velikega Da ne pridejo knjige prepozno za darila in da zbirke, zlasti vezane, ne poidejo, priporočamo, da jih naročite takoj. Knjige, zlasti navedene zbirke, so najlepše in najcenejše Miklavževo in božično darilo za mlaui- in odrasle vojvode. Roman. Farrere: Gusarji Roman. Sheff: Hči papeža Roman. Fereal: Veliki iakvizštor. Roman. Htre: Lc cifer. Romai. Leblanc: Tigrovi zobje. Roman Veredtcas Pater Kajetan. Roman. Durnas; Zvestoba do groba. Roman. Me&k; Do Bitolja in Ohrida. Vseh 10 knjig 100 mesto 236 Din. Poštnina 13 Din {kjer se dostavljajo zavitki aa dom 18 Din.) „JUTR0" Danes -ad nji krat! Smeh in zabaval Danes zadnjikrat I rl belem konjičku" Imrna veseloigra ki je pri vseh dosedanjih predstavah dosegla sijaj uspeh. Originalna vsebina polna smeha in duhovitih zapljetljaiev. Si.aina igra vseh sodela oči ti. Prekrasni na.-avni posnetki. V glavnih vlogah lepi in priljubljeni igralci: Liane Hald — Uvio Pavanelli in najbojši nemški komik Benry Beatier Obilo smeha in izvrstne zabave se Vam nudi samo še danes, zato si preskrbite pravočasno vstopni;e — Predstave se vrše ob S., '/j 5., 6, Vs S in 9. nri. Prvovrstni umetniški orkester svira pri v-^h predstavah. ELITNI KINO MATICA najudobnejši Kino v Tel. 124. sredini mesta. Tel 124. Naši onstran iranic Slovenski tečaj za italijanske učitelje! Človek bi ne mogel verjeti, če bi ne či« tal črno na belem! Danes v našem Primorju lahko rečemo, da razen zasebne slovenske šole v Trstu sploh ni niti ene naše šole več. Vse jc uni« čeno in razdejano. Naši otroci v šoli ne sli« šijo niti besedice svojega materinega jezi« ka. In nc samo to. Ne vbija ic jim že v najnežnejši mladosti samo tujščina v gla« ! vo, temveč se jim ž njo tudi naravnost vceplja vsrce sovraštvo in zaničevanje nji« hovega rodu in jezika. Otroci morajo po« ljubovati italijansko zastavo, peti mora;o ono zloglasno Mamelijevo himno, ki _ v svojem refremu «Va feruri d' Italia, stanie« ro» goni nje same in njihov rod kot tuice ; z njihove rodne grude, naganjajo jih v fas t šistovske *balile», kjeT jim Skušajo .ztr« g-ati zadnjo trohico narodnega čuta in jih predelati v napristnejše I*alijane, z eno besdo, vse je storjeno, da bi v najkraj« šem času izginil zadnji sled, da je lekdsj prebival na teh tleh naš narod. Italijanski listi so se še prav pred kratkim bahali, ka« ko pO D2SCm IvT&ScI, po naši Istri, po naši Vipavski dolini in goriških gOTah in brdih vstaja popolnoma nov italijanski rod, ki zlasti, kar se tiče jezika, daleč prekaša sta« re italijanske Tržačane in obmorske Lstra. ne z njihovim tržaško«beneŠkias narečjem, ker govori najčistejšo toskanščino. da ss zazdi človeku, ds e nahaja nekje tam oo« i! okoli Firenze ali Siene, ne pa v Komnu ali pa Tolminu, na skrajni meji Italije, med tujerodnim prebivalstvom, ki pa se je z vso vnemo in ljubeznijo oklenilo svo» je velike italijanske domovine, bicei so še med tem dobrim, poštenim IjudsiVKn po« samezni hujskači, ki ga skušajo odvračati od poti. ki vodi do njegovega lopoliega zlitja z narodom, ki je v Italiii -amo eden, italijanski, ali tem hujskačem ho kmalu odklenkalo za vedno, saj im*tO državne oblasti dovolj sredstev na razpolago, da korenito zatrejo vsak poizkus rovarstvi. In tako bo (talija s skotim smotrenim asimi« lacijskim delovanjem v kratkem imela na svoji najvažnejši meji v obmejnem prebi. valstvu naivneteiše iu najzanesljivejše bra« nilce svoie veličine Po vseh teh tiradah bi se dalo misliti, da jc naše Primorje v resnici že tako tc« meljito poitalijančer.o, da bi zastonj iskali človeka, ki bi še znal, ali pa vsaj io:el govoriti slovenski. In vendar! Fašistovski «11 Popolo di Tricste« ie te dni pod naslovom »Gofrsi di lingua slove« na per insesnanti*. torej «Slovenski težnji za učitclie-n, objavil dot>is ravnateljstva tr« žaškega učiteljišča «Giosue Carducci«, v katerm se pravi, da ravnateljstvo v smislu poziva ministrstva za prosveto, izdanega v posebni okrožnici, sporazumno z ravna« telji ostalih tržaških srednjih šol s 1 de« cembrom t. 1. otvaria večerni tečaj za slo« venski jezik, ki ga bo vodila profesorica Eliza Konstantin, glavna učiteljica sloven« ščine. Dopis pravi dalje, da sc bodo predava« nja vršila vsak torek in petek od 18. do 19 Čas za vpisovanje je do 1. decembra in je treba plačati enkrat za vselej 30 lir, ki gredo v šolsko blagajno Tečaj bo trajal do konca meseca mainika 1927 Če bi se ne vpisalo 30 slušateljev, se tečaj opusti in vplačila povrnejo «tln ker vsako leto izstopajo iz učitelji« šča mladi učitelji, ki normalno začenjajo svojo službo v šolah na deželi, je ravnatelj v svrho. da iim poda najučinkovitejša sred stva za prodiranje italijanske kulture v one vasi. kjer prebivajo skoraj izključno tujerodci, dovolil, da morejo gojenci naj« višjega letnika brezplačno pohajati ta te» čaj za slovenščino. Državni zakon nalaga, da moraio vsi italijanski državljani poha« jati samo italijanske šole: toda še nekoliko let bodo italijanski učitelji trdnejši in spo« sobnejši za izvrševanje svojega velepleme* nitega poslanstva, če bodo z večjo lahkoto mogli ustanoviti plodonosen stik z otroški m: dušami svoiih učencev.« Tako torei! Najučinkovitejše sredstvo za prodiranje italijanske kulture v sloven« ske vasi je znanje — slovenščine, in itali« junsld učitelj jc v rcsnici sposoben za iz« vrševanje svojega poklica, svojega veteplc« menitega poslanstva tedaj, čc more usta« noviti plodonosen stik z dušami svojih učen cev s pomočjo njihovega materinega, slo« venskega jezika! Ali ni vse to tako, kakor se je vedno in vselej povdarjalo ne samo z naše stra« ni, temveč vsepovsod, kjer hočejo imeti šok> po pravih, splošno priznanih pedago« ških načelih? Šolski pouk je v rcsnici uspe« šen in dosega svoj namen zlasti na ljudski šoli samo tedaj, čc ga otrok dobiva v svo« jem materinem jeziku, ker je ravno edino s pomočjo tega jezika mogoče učitelju do« seči tisti stik z dušami uocncev, ki za jam« čuje uspeh! To veliko resnico, ta glavni aksiom vsega šolskega pouka, vse kulture ia civilizacije so sedaj morali priznati isti Italijani, isto italijansko ministrstvo pro« svete, ki je tekom zadnjih par let z narav« nost brutalno silo uničevalo in končno tu« di popolnoma uničilo vse naše šolstvo. Ko« venski pouk popolnoma zatrt, materinščina šolskih otrok vržena iz šole kot nepotreb« na, škodljiva ali celo državi nevarna navla« ka, slovensko učiieljstvo preganjano do krvi, premeščano, suspendirano, odstavljc« nO, izgnano, šolska deca, mrcvarjena S tujščino, zapirana, pretepana, če ni raz« umela učiteija tujca, stariši kaznovani s težkim globami in zaporom, če so se upi« rali takemu hačinu šolskega pouka s tem, da so pridrževali svoje otrok« doma: se« daj pa kakor strela iz vedrega okrožnica ministra za prosveto, ki nalaga otvarjanjc slovenskih tečajev za italijanske učitelje, da bodo mogli uspešneje izvrševati svoj poklic v krajih s tujerodnim prebival« stvom! Pa naj bi človeku ne zastajala pa« met ob takem protislovju! Seveda, slovenščina naj rabi samo kot sredstvo za uspešnejše prodiranje italijan* ske kulture med naš narod! Da bi sc otro« c: učili svojega jezika, da bi v njem čitali, pisali in računali ne. tega ne; njihov ma« temi jezik sme biti edino le sredstvo, da se bodo čim prej in tem temljiteje mogli naučiti čitanja, pisanja in računanja na italijanskem jeziku, sme biti lc sredstvo za čim hitrejše in čim temeljitejše potujče« nje naše miad'ne Tako se torej glavno pc« dagoško načelo vsega kulturnega sve'a, da bodi materinščina podlaga vsega šolskega pouka, v Italiji sedaj priznava v polni me* ri, ali obenem pa tudi popolnoma postavlja na glavo,' oziroma tepta na najbrezobzir« nejši način. Pa še pravijo potem, da so kulturen, civiliziran narod, ki čuti v sebi potrebo in dolžnost, da svojo kulturo in civilizacijo oddaja drugim narodom! Hvala lepa za kulturo in civilizacijo za« hrbtnega fovčarja! p— Mussolini v Trsta leta 1921. Fsši« stovski «11 Popolo di Triesten je nastopil 1. decembra šesto leto svojega življenja. Direktor lista je sedaj fašistovski komisar Barduzzi v Trstu, kateri je odgovoren tu« di na nesramni napad na slovensko Ijud« stvo, ki ga je zagreši! njegov list pred krat« kim z zmerjanjem Slovencev, da so «ostud» ni srbski svinjski pastirji® in abestijalni idiotje-o. Tega nc pozabimo! — List pri« poveduje, da je bil Mussolini v njegovi re« d akciji v noči 23. aprila 1921., ko se je viačal z Reke. Takrat jc bila «Popolova» redakcija... strelski jarek. Vsak urednik je imel na mizi nabit revolver in v pre« dalu bombe, za hrbtom ca steni pa je vise« la nabasan« puška Mussolini se tema ni nič čudil, marveč je potegnil tudi on iz žepa revolver. Zabavali so se, igrali so n« ki* taro in Mussolini je zraven pcL Pravijo, da nc p:jc in ne kadi, kra val pa zna delati še bolj kot Tržačani. Mussolini se jc tudi smejal in «Po-x>kt» piše, da se smeje tako, kakor se smejejo otroci, ki imajo navado «špricati» šolo.. Ta tržaški kompliment mo najbrže ne bo baš po volji — List pri« •poveduje tudi, kako so bili prosluli Giunta in drugi taki fašistovski tiči_ 29 avgusta aretirani iu oddani v kaznilnico v Kopru, katero so zapustili po novem ietu 1922. — Mussolini ozaača fašistovsko skupino v Tr« stu za obmejno garaizijo p— Promocija. Na aniverzi v Padcri je dne 2. t. m. promoviral doktorjem prava primorski rojak g. Viktor Bizjak. p— Idrija jc izgubila tehnični zavod, vzeli so ji gozdarsko šolo in sedaj je odšla podprefektura v Tolmin. Bivši župan Tre« ven je omenil to pri odhodu podprefekta, dostavljajoč, da postaja idrijsko mesto po« lagoma neznatna vas. Državne podpore po« plavljencem se je r.azakak) vsega skupaj 70.000 lir in to sa Idrijo, Spodnjo Idrijo, Cerkno, Ledine. Šentviško goro, Ssbrelje, Dole, Cekovnik in Vojsko. Škode jc pa na milijone! Davčna oblast izvede cenitev Sko de za odpis davka na zemljišče in zemlji« ški dohodek Kakšen bo rezultat? p— V Rovinja v Istri imaio tudi ženski fašij, ki deluje Zadnji seji jc predsedoval izredni komisar učitelj Godina, čestitalo se je prof. Čubelju na imenovanju za rav. natelja tehničnega zavoda, za zaupnico or« gaaizacije »Piccoic luliane» je biia_ ime« novana gdčna učiteljica Štefanija Kavčič, za tajnico mestnega ženskega odbora ra rarpečavanje narodnih produktov pa gdč. Kristina Sriligoj-.. Slovenska kri proti s k* venski krvi! p— V Trbiža se je mudil šolski skrbnik Rema iz Trsta Obiskal je šole in azile. Zc« lo natančno jc poizvedoval po težkočah, ki jih morda povzroča osnovnošolski pouk, posebej še italijanščina Učitelje je vspoc'» burja!, naj krepko nadaljujejo po fašizmu začrtano šolsko delo. Učitelii so mu prei« stavili svoje organizacije «balilla'» m «prc« cole italiane*. Rcinn se je prepričal, da šo» U v Trbižu in okolici, kakor tudi drugod-:, vrši svojo fašistovsko nalogo ki je v stro« g cm nasprotju s pedagoškimi načeli. Oblastne volitve (Dopis iz kamniškega okraja.) Oblastne volitve nas deželane zek> za« nimajo. Sicer je ljudstvo takorekoč proti vsaki politiki in bi najraje ostalo doma, če bi ga duhovni s silo ne gnali volit, a vse kar jc v gospodarskem oziru probuje« nih mož, čuti, da bije sedaj ura za nastop. Oblasti in srezi, to so torišče treznega dc« la. Tu gre za našo kožo, gre za naše cc« ste, za pomoč zoper razdiralne sile vode, ki 'mesto da nam daje delovno silo, hoče odnesti ali pa zasuti sadove našega truda. Tu gre za bolnice ia za vso vrsto pospe? sevanja poljedelstva in malega gospodar« stva. Ljudje tuhtajo, naj bi se stranke za prva štiri leta oblasti takorekoč brez volitev in boja zedinile, da pošljejo v skupščino in odbor najboljše ljudi, da se da samoupravi zdrav temelj. Seveda je ta misel neizved« Ijiva, ker sc klerikalcem že kar oči sveti« jo, da zopet nadaljujejo nasilja nekdanje« ga deželnega odbora. Črna (»ospoda pa caj premisli, da tako kakor v Avstriji nc poj« de več. Prav grdo se ponašajo tudi radi« čevci s svojo nespametno bahavostjo in vso odbijajočo oholostjo. Ta stranka ni prinesla v kmečko življenje nič napredka, samo prepir in sovraštvo proti drugim sta« novom. Delavec jim jc berač, javni name« ščenec grabežljiv požrešnež, trgovec ode« ruh. obrtnik pa manjvreden poklic. Pamet« nejši kmetje, ki so š" pristaši g. Puclja, to obsojajo, a hujskači čeljustajo in podirajo vse. O kakem kulturnem de!a ni govora. HSS vodi podeželsko življenje na rakovo pot. Tembolj je razveseljivo, da sc vsi drugi naprednjaki začenjajo bolj čutiti kot celo« ta in vidijo, čc roke križem drže, da bo za vso slabo. Naprednih kmetov, obrtni« kov, delavcev in nameščencev ni malo in velik vpliv bi imeli, če bi držali vkup in se zavedali svoje moči. Tudi pri nas v kamniškem okraju jc obilo ugodnega te« renst za delo. Čujemo, da jc SDS že postavila napred« no kandidatsko listo za kamniški okraj. Kamniški okraj je nekoliko zastal zadnjih 20 let. Čc se bo iz oblasti takorekoč izklju« čil, pojde še za naprej vse mimo njega. Če je bil doslej na siovesu kot najbolj kle« rikalni okraj cel« Jugoslavije, mu ta rekord pač prinaša samo škodo, ki se čuti na vseh koncih in krajih v splošnem mrt« vilu. Ali je ie prišel čas spoznanja? Ako da, bomo vsi tisti v okraju, ki trdo delamo, pa bodi za plugom ali v delavnici ali v tovarni, ali pisarni, nastopili skupno v volilnem boju za listo vrlega kamniškega župana g. dr. Karbc, ki naj napove boj gospodar, skemu mrtvilu v kamniškem src .tu. Žene so inteligentne In so takoi razumele prsdnost ki j m nad .Tsku' za odstranitev dl?k in d:ač!c. One so kai kmalu opusMe stara sreds va *akot britev, ki je nevarna In draži kožo, tovzroča mozole in zanišca črne pit-e, ali pa deoilatone ki so navadno slabo dišeči In kom.iilorani ter napravijo rojavo kožo Taky (francoski patent) je parinjirana pomada, ki se vnorabi a takšna, kakor iz!d - lz tube n "-atera iztrebi v 5 minutah nepotrebne dlak--. Takv un či dlake do kotenine in napravi kožo belo in gladko brez kakorsnlh bilo p k, dlaka se zelo počasi zopet po avt in končno Izgine. Taky se v tubi nikdar ne nosufci, niti te pokvari. Sigurna garanciia aH pa povračilo deaaria. Več od 1000 žen zahtevajo dnevno Taky in so o niem o-a-a^e. Depo v Beograda pri Mirkovič I Comp., veledrogerija. — Depo v Zagreba, Jucofarmacija, veledrogerija. DoMva se tudi v vseh drugih lekarnah in drogerijah. Tedenski borzni pregled Efektno tržišče t glavnem nespremenjeno. — Državne vrednote malo evrstejše. — Večji ponudba na deviznem tržišču. — Dinar »talen. — Skakanje francoskega franka in italijanske lire. Zagreb, 4. decembra. Zasebne vrednote, tako bančne kakor industrijske, niso zabeležile pomembnejših sprememb. Edino Praštediona je malo krep-keje poskočila, in sicer od 867 na okrog 887. Malo se je okrepila tudi Jugo. Od industrijskih vrednot se je nekoliko popravila Du-brovačka, in sicer na 405. Promet v zasebnih vrednotah je bil zelo slab. Državne vrednote so bile precej mirne in se njihovi tečaji niso v večii meri spreminjali, vendar so malo čvrstejši. Največ se je ta teden trgovala, kakor je že običajno, Vojna škoda, vendar ne v velikih količinah. Reče se lahko, da sta bila ponudba in povpraševanje slaba. Zagrebški tečaji so se ravnali večinoma po beograjskih. Ni izključeno, da se bo ta mesec Vojna škoda dalje okrepila, predvsem zaradi bližanja dobe trgovanja s promesami in mogoče zaradi pokrivanja za ultimo t. m. Tudi investicijsko in agrarne so bili malo čvrstejši. Položaj na d e v i z n e.m tržišču je bil ta teden nekoliko prijaznejši, ker se je ponujalo več zasebnega blaga, vendar je bila dnevno potrebna tudi intervencija Narodne banke, zlasti v devizah na Curih, New York. Prago in v manjši meri na London in Dunaj. Večina deviz tečajev sploh ni spremenila. Ako se je tudi občutila tendenca za dvig. jo je paralizirala Narodna banka. Večje spremembe sta pokazali devizi na Pariz in Italiio, ki sta se mednarodno močno dvignili. Tekom tedna re ie deviza na Italiio dvignila v Zagrebu od 240 — 241 na 242 do 243.5, a deviza na Pariz od 206 — 206.5 na 215 — 220. Dnevni promet v devizah se je gibal večinoma okrog 7 milijonov dinarjev. V današnjem svobodnem nrome-t n sta se Italija in Pariz dalje močno dvignila zaradi svoje mednarodne čvrstoče. Tako je Italija zabeležila 246 — 247, a za Pariz se je čul denar po 225. Za druge.devize so se čule naslednje taksa ci je t Dunaj 799.5 do 800, London 275.15. 275.25, New York denar 56.64. Praga blago 168.2. Tečaj Vojne Bkode je danes nenadoma precej porasel io se je blago iskalo po 342; ponudb ni bilo, kar znači, da bo Vojna škoda prihodnji teden bržčas čvrsta. ščine, doživljajo novo samoprevaro, ko se jim naznačene dinarske cene ne vidijo <še tako zelo vvisoke> in se odločajo za marsikatere, dostikrat tudi neumestne nakupe, kakor bi se sicer. S tem dvojnim valutnim načinom nastaja zlasti pri kmetskemu prebivalstvu med njegovimi prejemki in izdatki neko neprijetno, nezdravo razmerje, v njegovo dvojno škodo seveda. Ta škoda postaja tem večja, čim več se zlasti naše kmetsko prebivalstvo, predvsem ženstvo modernizira in sploh vdaja su-ženstvu mode ter pretiranega lepotičja, kar ga, četudi počasi, vodi v naročje omehkuže-nju, ki povzroča zmanjševanje intenzitete porabnosti za kmetska opravila. Ljubljanski trg Slaba stran računanja Zlasti podeželsko prebivalstvo se še vel-ru> ne more, odnosno noče privaditi na uradno valuto. Še vedno računa, preračunava in prodaja v kronah, a kupuje v dinarjih. Ta navada ima zelo slabe strani, ki nam sicer na prvi hip niso evidentne, a nam postanejo jasne, ako premislimo vse okolnosti računanja v kronah. Prijatelji krone vse svoje proizvode prodajajo v kronah ali vsaj svoj kalkil si (^elajo v kronah. To store deloma zato, ker jim je Earadi stare navade računanje v kronah udobnejše, a bržčas tudi — čeprav morda podzavestno — prijetnejše, ker tako dobivajo večje številke, katere jim vendar ne kažejo one grozne razlike med cenami zlatih časov konjunkture in med današnjimi cenami. Ta samoprevara jim dovoljuje nekako tola-žilno misel, kakor da bi s tem dosegli ugodnejši efekt, boljši izkupiček, dasi je seveda vse to brez podlage. Ko pa taki ljudje kupujejo 6voje potreb- Blaga je bilo ves minuli teden prilično dovolj in tudi cene se v glavnem niso spremenile. Le jabolka so dražja in sladkor se je podražil za en dinar. Divjačine prihaja na trg bol malo. Cene so bile naslednje: Meso in mast: goveje meso 15—18, telečje 17—20. svinjsko 19—22.50, slanina 18—22, mast 23—25, šunka 30—35, koštrunje meso 13—14, jagnjetina 20, prekajena slanina 28 do 30 Din kg. Perotnina: piščanci 20—25, kokoši 30—40, petelini 25—35 Din komad. Divjačina: divji zajci 30—65 Din komad, sr-nje meso 20—30 Din kg. Ribe: krapi 25 do 30. ščuke 35, postrvi 55—60, klini 15—20, pečenke 10 Din kg. Mlečni proizvodi: mleko 2.50—3 Din liter, sirovo maslo 45. čajno 50 do 55, kuhano 40—45 Din kg. Jajca: 1.50 do 1.75 Din komad. Sadje: jabolka 3—8, hruške 3—10, navadni kostanj 4—6. maroni 10 do 12 Din kg. Snecerija: kava 42—72, sladkor kristalni 14.50, v kockah 16.50, riž 8.50 do 10. kg. Mlevski proizvodi: moka »0* 5.50 do 6, kaša 6, ješorenj 7, ješnrenjček 10—13, turščična moka 3.50—4, turščični zdrob 4, pšenirni zdrob 7, ajdova moka 7—9, ržena 4.50 Din kg. ZelenjaTa in drugo: endivja in motovileč 10—12, radič 15—17, zelie 1.50 do 2, rdeče zelie 5—6. kislo zelje 3.50, ohrovt 1.50—2, karfijola 12—14. paradižniki 12 do 14, čebula 3—4, česen 7—10. krompir 1.50 do 1.75 Din kg. Krma: seno 75—100, slama 50 Din za 100 kg. Mariborski trg Zaradi deževnega vremena je dovoz krme včeraj sploh izostal. Slaninarji so pripeljali 66 vozov z 2219 zaklanimi svinjami, ki so jih prodajali na drobno po 10.50—25 Din kg. Krompirja je bilo 8 vozov po ceni 1.50—2 Din kg, čebule 3 vozovi po 3—4 Din kg in zelja 2 voza po 0.50—1 Din komad. Ostale cene: Meso in mast: gov. meso S—18, telečie 10—19, salo 20—23. "sveža slanina 18—22, prekajena 24—30. ovčje meso 8—12, konjsko 5—7 Din kg. Perofnina: kokoši 27.50—45, piščanci 15—35, race 30—50, gosi 50—70 purani 50—.110 Din komad. Domači jajci: 8 do 30 Din komad. Fižol: 2.25—3 Din liter, zelenjava in podobno: l-arfiinln o—7. ohrovt 0.50—1.50. endivija 0.50—1.50. clavnata solata 1—1.25 Din komad, česen 15—18, kislo zelje 3—4, kisla repa 2. naradižniki 3—4 Din kg. Sadje: jabolka 3—6, huške 4—9 Din kostanj 1.50—2. pečeni 5—6 Din liter. Mlečni proizvodi: mleko 2—3. smetana 10_14 Din liter, sirovo m?slo 38—40, čajno 50 io 65, kuhano 45—48 Din kg. Jajca: 1.75 do £ Din komad. Tržna noročila Dunajska borza za kmetijske produkte (3. t m.) Čvrstejša poročila iz Amerike niso mnogo vplivala na dunajsko tržišče. Pšenica se je 6icer ponujala po višjih cenah, katerih pa kupci niso sprejeli. Fž nespremeniena. Vremensko poročil® Viš'na barometra :!0)v Meteorološki iovoi t uualtain 4 decemma 1926 Krai Cas opazovanja Ljubljana . . f /. S. (dvorec) j 14. 21 Maribor . . . 8. 8. Zagreb . . . Beograd . . . 3. Sarajevo ... 8. Skoplje . . . 8. Dubrovnik . . 7 Split .... 7 Praha .... . 7. Solnce vzhaja iarum. Temati, še.. >iia-Si l/C/o Smei vetra m brzina v m UOlo' 101 0—10 /52 9 18 90 NE 0.5 10 7526 21 b0 ENE 0.5 10 7515 38 E 2 . 10 750-8 2-8 82 E 2 10 /53 0 l-( 1 0 N\V 2 10 753 0 20 9d WNW 3 10 i 751 3 2-0 97 N\V 1 10 | /52-1 20 9t mirno 10 ! 750-S 6-0 100 mirno 10 ! 74t S 10-0 75 E 1 7 ! 752 2 20 88 SE 1 10 749-1 9-0 - NE 2 10 Vrsta uauavint > lObilA-at! 1 nn ■ jre megleno 10.1 dež 3.0 2.0 3.0 1619 una /zbaia ob 0610 zahaia ob 16 03 tubljani 4 4 najnižja 3 1 C. £ Tudi v preteklem tednu vreme nad Evropo ni prineslo večjih sprememb. Evropski jugozapad je obvladala manjša depresija, ki se je pričet kom tedna z Atlantskega oceana pojavila nad STednjo Francijo, odtod >a se v noči od torka na sredo prestavila na ^ionski zaliv v Sredozemskem morju, odtod pa na Tirensko morje in še bližje k nam. Dokler se je njeno središče nahajalo nad Francijo, smo imeli pri nas sicer vzhodno zračno strujo, a brez padavin in sploh brez vlage. Ko pa se je preložilo nad Sredozemsko morje, je nastopil dež tudi pri nas.. Deževalo je odslej s presledki ves teden, ali .padlo je le malo dežja. Zakaj kadar vlada v vsem ozračju samo ena struja, imamo običajno le manjšo množino padavin; ako je nad burjo, ki gospoduje v spodnjih zračrnh plasteh, južni zračni dotok, tedaj je posledica hujši sneg. Tega pa ta teden pri nas ni bilo. Temperatura se je držala pod vplivom vzhodne zračne struj razmeroma nizko, vendar ne toliko, da bi dež prežel v sneg. Sele koncem tedna se ja to zgodilo, ko nas je dosegel hladnejši zrak od severovzhoda. Tekom tedna je namreč pravi zimski mraz že preplavil severno Rusijo, Skandinavijo ter Baltiško morje; v teh predelih se je temperatura že znižala ponekod ua 20—25° pod ničlo. Mraz je na mnogih krajih združen s snežnimi meteži. Mrzli tok se pomika proti jugu in jugoznpadu, proti Črnemu morju in srednji Evropi. Ni pa gotovo, da doseže mrzli tok naše kraje že to pot. Zakaj od Islandije se bliža nova depresija in ako doseže dovolj naglo evropski kontinent in povzroči nad njim kroženje zraka od juga proti severu, tedaj bo moral mraz nemudoma nazaj profi severu. • Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Oblačno, mestoma padavine, v gorovju sneg. Temperatura nebistveno spremenjena. Tržaška vremenska napoved za nedelja: Lahni zapadni vetrovi. Nebo večinoma oblačno. nekaj dežja. Temperatura 7—8°. Morje nekoliko vzburkano. Turščica jO zabeležila večji promet. Oves nespremenjen. Kotirajo vključno blagovnopro-metni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 40.25—41.25, madžarska Ti§a, 79—80 kg 45.75—46.75; rž: 30.25-33.75; turščica: 23.25—24.25; oves: domači 24.50—25. = Podražitev sladkorja. V Ljubljani se je te dni podražil sladkor v trgovinah na drobno za 1 Din ori kilogramu," tako da stane sedaj kristalni sladkor 14.50, v kockah pa 16.50 Din za kilogram. To je posledica povišanja cen. na debelo s strani sladkornega kartela. ki je izkoristil sedaaji svetovni tržni položaj in pa razmeroma visoko uvozno carino. Drugega povoda za povišanje cen sladkorni kartel ni imel, ker je znano, da je sladkorna industrija ena ^najrenta-bilnejših industrijskih panog v naši državi. Ker- ta industrija ni potrebna tolike zaščite, se sme s polno opravičenostjo zahtevati, da se v interesu konsumentov sladkorja, tega važnega hranila, primerno zniža zaščitna uvozna carina. =-- Podpisovanje delnic Obrtne banke SHS se je pričelo 1. t. m. V Sloveniji se vrši podpisovanje pri-Ljubljanski kreditni banki, pni Gospodarski zadružni .banki , v Ljubljani in njenih podružnicah ter pri Obrtni banki v Ljubljani. Za sedaj se bo podpisala v vsej državi samo polovica osnovne glavnice, to ie 37.5 milijona dinarjev. Država podpiše 40, obrtniki 51 in prijatelji obrtništva 9 odstotkov. Nominala delnic je 200 Din. Država se je za svoj delež odpovedala dobičku in je banka oproščena vseh državnih davkov, doklad in taks. Po zakonu morajo imeti v upravnem odboru samostojni obrtniki absolutno večin-o. Pri podpisu delnic je plačati 5 Din od vsake delnice za kritje ustanovnih stroškov ter 20 odstotkov nominalne vrednosti.' Ostali znesek je vplačati v enakih mesečnih obrokih do konca marca 1929. Tri delnice dado na glavni skupščini 1 glas, a nihče ne more imeti več kakor 25 glasov. Podpisovanje traja do 15. januarja 1927. Z nakupom teh delnic je denar sigurno naložen in nosi obresti. Važno je, da si pridobi obrtnik pri tem stanovskem zavodu glasovalno pravico, zato naj vpiše vsak vsaj tri delnice. = Prva trornica avtomobilov v Jugoslaviji. Časopisje poroča, da namerava ameriška veletvornica avtomobilov .Hudson Essex zgraditi v naši državi najprej manjšo tvov-nico, v kateri bi se iz uvoženih delov konstruirali avtomobili Hudson Essex. Iz te manjše' tvomice bi se pozneje razvila velika . tvornica avtomobilov, ki bi sama izdelovala večiho sestavnih delov za avtomobile. = Ukinienje dveh gospodarskih zbornic. Iz Beograda poročajo, da je ministrstvo trgovine in'industrije sklenilo ukiniti gospodarski zbornici v Velikem Bečkereku in v Pod-gorici. Pristojnost prve zbornice se bo porazdelila med beograjsko, novosadsko in osiješko zbornico, a pristojnost druge med zbornicama v Sarajevu in Skoplju. = S tržišča jajc. .Povpraševanje po jajcih na inozemskih tržiščih je malo popustilo. Dovozi, dasi so mali, zadostujejo^ in celo ostajajo. Tudi na jug«y;lovenskih tržiščih ni mnogo blaga. Nakupna cena se giblje pri nas okrbg 1.50" Din za komad. Na drobno se prodaja .komad v Ljubljani in Mariboru po 1.50 do 2 Din komad. = Izkaz o stanju hranilnih vlog pri regu-lativnib hranilnicah v Sloveniji. Finančna delegacija objavlja, da izide izkaz o stanju hranilnih vlog (po knjižicah in v tekočih računih) pri regulativnib hranilnicah v Sloveniji za III. četrtletje 1926. v sUradnem listu« od' 4. t." m. Kakor že izkaz, za drugo četrtletje, potrjuje tudi. pričujoči, da vloge sicer še vedno naraščajo, da se pa pojavlja padajoča tendenca prirastka. Ako namreč izhajamo od stanja vlos ob koncu tretjega kvar-tala 1925., ki je znašalo 383,743.063 Din 12 p. vidimo da so narasle vlorte do 31. decembra 1925. za 35.877.642 Din 57 p, do 31. marca 1926. za nadaljnih 45.323.055 Din 94 p, do 30. junija 1926. za nadaljnih 24,884.099 Din 30 p, do 30. septembra 1926 za nadaljnih 18,343.479 Din 20 p. V odstotkih znaša prirastek: 31. decembra 1925. 9.37%, 31. marca 1926. 11.81 30. junija 1926. 6.48%, 30. septembra 1926. 4.78 %. Iz tega je razvidno, da je bil prirastek 30. sentembra skoro za polovico manjši kakor 31. decembra 1925.. dočim. se razlika napram 31. marcu t. 1. približuje celo dvem tretjinam, kar je vsekakor značilno. = Vprašanje skupnih postaj med Jugoslavijo in Madžarsko. * Pred dvema letoma je pokrenila naša železniška uprava vprašanje upostave skupnih postaj z Madžarsko, toda madžarska železniška uprava je rešitev tega vprašanja odložila Te dni pa je madžarsko prometno ministrstvo znova pokrenilo to vpraša njej ker se je pred kratkim uredilo vprašanje skupnih postaj med Češkoslovaško in Madžarsko. Kakor je podoba, bo glavna 6kupna postaja Subotiča ali pa Kelebija na madžarskem ozemlju. . = Zapadnoevropski železarski kartel in češkoslovaške železarne. Iz Prage poročajo, da je zapadnoevropski železarski kartel pozval češkoslovaško industrijo železa, naj se udeleži konference, ki se bo vršila 10. decembra 1.1. v Parizu in na kateri se bo razpravljalo o pristopu srednjeevropske industrije železa h kartelu. = Dobavitelji premoga se opozarjajo na razglas o otertalni licitaciji za dobavo premoga Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani.- Razglas je bil objavljen v cUradnem listu, od 30. novembra t. 1. = Zakon o kontroli semen. V zvezi z anketo in 6voio - pedstavko glede spremembe nekaterih določb o kontroli semen kulturnih rastlin pri uvozu in notranjem prometu je prejela Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani od minish-stva trgovine obvestilo, da je ministrstvo v zadevi interveniralo pri ministrstvu za kmetijstvo in vode ter da bo načrt takoj, ko mu bo predložen, poslalo zbornicam, da podajo svoje mnenje in predloge. = Mednarodna gospodarska konferenca v Ženevi, ki se bo pričela 4. maja 1927 in na katero je povabljena tudi naša država, bo obravnavala, mnoga važna vprašanja, kakor: carinske tarife iti trgovinske pogodbe, svobodo trgovine, zabrane in omejitve, monopole sredstva za- zaščito nacijonalne trgovine ter plovbe, stanje industrije kakor tudi vzroke in težkoče industrijskega razvoja, industrijske zveze in organizacijo industrij, stanjo kmetijstva, vprašanje mednarodne akcije za močnejši razvoj kmetijstva v vseh deželah, devizno kontrolo, vprašanje upostave zlate valute in podobno. = Vinski sejem in razstava v Ivanjkov-eih. Opozarjamo interesente na to prireditev, ki bo 9. t. m. poleg kolodvora. Sejem bo trajal omenjenega dne od 8. do 18. uro. Razstavljenih bo 181 vrst vina, med njimi prvovrstne kakovosti iz ljutomerskih in ormoških goric. Vlakovne zveze so zelo ugodne.'. = 13. mednarodni kmetijski kongres v Rima. Mednarodna kmetijska komisija, ki je pred kratkim zborovala, je pripravila program in vse potrebno za 13. mednarodni kmetijski kongres, ki 6e bo vršil v začetku maja 1927 v Rimu. Ta kongres bo ustvaril nekaj novega, in sicer se bo prva sekcija preuredila pod imenom Mednarodna konferenca kmetijskih udruženj v organ za zastopstvo kmetijskih organizacij in za zastopstvo splošnih kmetijskih interesov na gospodarskem polju. Potom te institucije se bo kmetijstvo moglo v bodoče v gospodarskih stvareh samostojno uveljavljati tudi v velikih mednarodnih organizacijah, kakor v Društvu narodov itd. Provizorično tajništvo vodi švicarski profesor Laur (Brugg) ter opravlja vsa preddela, zidevajoča to konferenco. Prej omenjena komisija se je obrnila tudi na gospodarsko konferenco v Ženevi z vabilom, da uvede v vseh državah poizvedbe o stanju kmetijstva in ji je v ta namen dala na razpolago ves potreben materi-jal Mednarodnega kmetijskega zaveda v Rimu, ki je centrala mednarodnega agrarnega sveta. = Deflacije v Italiji pravzaprav ni. Pred kakšnima dvema mesecema je bil v Italiji izdan dekret o povračilu državnega dolga Italijanski banki (Banco d' Italia) s pomočjo Morganovega posojila in o deflacijskih merah. Naglašalo se je z oficijelnih mest, da bo v najkrajšem času znižan obtok nov-čanic za 2.5 milijarde lir. Zgodilo pa se je nasprotno od tega, kar so s tako samozavestjo napovedovali . Italijani, da se je namreč obtok novčanic še celo povečal, in sicer od 18 milijard koncem avgusta na 18.33 milijarde lir koncem septembra- Poveča ^ obtok lahko, a z zmanjšanjem ne gre tako hto0- . . , = Poslabšanje italijanske trgovinske bilance v prvi polovici 1D26. Uradni podatki o italijanski zunanji trgovini izkazujejo v prvi polovici t. 1. za 14.3 milijarde lir uvoza in za 8.3 milijarde lir izvoza. Pasivnost znaša torej 6 milijard lir in je večja kakor v enakem času lanskega leta. = Kriza Fordovih avtomobilskih tvornic. Iz New Yorka poročajo, da bo podjetje Ford zaradi slabega razpečavanja avtomobilov z novim letom ustavilo delo v dveh velikih tvornicah. . = Semenski sejem v Lvovu. Uprava On-jentalskega sejma v Lvovu bo priredila 14., 15. in 16. januarja 1927 velik sejem za se- mena vseh vrst. Informacijo in prijavnice dobijo interesenti v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. = Letošnji svetovni sladkorni pridelek malo manjši kakor laai. Po podatkih Mednarodnega kmetijskega zavoda v Rimu se je v 15 državah, za katere so statistike znane. pridelalo manj pese kakor lani in be proizvodnja sladkorja v teh državah dosegla 645 milijona metrskih stotov proti 70.7 milijona metrskih stotov lani. Na te države cdpade okrog 90 odstotkov od celokupn« produkcije sladkorja. = Dobave Direkcija drž želez, v Ljublian. sprejema do 7. t. m. ponudbe za dobavo 400 žarnic mrežic, za dobavo 3000 gorilcev, z/ dobavo 2000 snopičev vrvic, za dobavo 15 ms borovih plohov; do 10. t. m. pa za dobavo 405 ms bukovih drv in 5 m3 žamanja. — Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema "do 14. t. m. ponudbe za dobavo 50 m3 borovega lesa (hlodov). — Vršile se bodo naslednja of<>rtaln« licitacije: 7. t m. pri intendanturi dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 1.320 kg suhe slanine; 27. t. m. pri direkciji državnih železnic v Liubljani glede dobave 5000 garnitur natezalnih plošč, glede dobave 8000 kom. mila ter glede dobave 1000 kg ležiščne ovčje volne. _ Prsdmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. CURIH. Beograd 9.14125. Berlin 123.225, New York 518.375. London 25.1375. Pariz 20.57. Milan 22.525, Praga 15.36. Budimpeš'a 0.00726. Bukarešta 2.7425, Sofija 3.735, Dunaj 73.1125. TRST. Devize: Beograd 40.25—41.25. Dunaj 320—335, Praga 67.75—68.75, Pariz 91.50—92.50, London 110.75—111.50, New York 22.90—23.10. Curih 43i0-440. Budimpešta 0.0315—0.0330. Bukarešta 11.50—12.50; valute: dinarji 40 — 41, dolarji 22.80 do 23.10. — Borza ostane zanrta do 8. t. m. DUNAJ. Devize: Beograd 12.475 do 12.515, Berlin 168.30 — 16S.80. Budimpešta 99.12 — 99.42, Bukarešta 3.685—3.705, London 34.335 — 34.435, Milan 30.82 — 30.92. New York 707.85 — 710.35. Pariz 28.13 io 28.23 Praga 20.96875 — 21.04875. Sofija 5.10 — 5.14, Varšava 78.40 — 78.90, Curih 136.51 — 137.01; valute: dinarji 12.46 do 12.52, dolarji 706.30 — 710.30. Deviza Beoerad na ostalih borzah: v Pragi 59.45, v Berlinu 7.402, v Londonu (popoldne) 275, v New Yorku (3. t m. po borzi) 1.76 in tri četrti nke. iiaLllo! Izpadajo Vam lasi? Vas srbijglaua. imate luske? Želite lepe, polne, in duhteče lasi? Vporabtjajte s zaupanjem čez 40 let pre-skušano sredstvo za odgoj lasi Dr. DRfllli-ia brezovo uodo Bodete zamaknjenI z- ospehom. Skladišče za' preproda.ee: .ISIS" D: D. Mdeb* .Scsn Brali«" Zisnb. MaoUZm ML Gasilna društva, pozor! (Motorna Prizgalna 60 m3 na uro do 6(> m visočine Motor: 4 cilindre z 22/36 HP. - Cena brez cevi tranko u,: D2n 38.000 do 40.000 slst auto-brizgalne 30- 40°/e ceneje kot druge \'ODkurenčn izdelki a dobavlja zastopstvo Renault A. LAšSPEST, Dunajska cesta 22 Potrebujem 12372 40 — 50 ks, kratke konstrukcije s pogonom na verigo. Kolesa m karoserija so lah^o poškodovana, drugače pa mora biti avto kompleten in v brezhibnem sta> ju. Oferro z opisom n ceno na Ing Milan Lenarčič, Ribnica na Pohodu. Jfioc osebnega vplivanja Sugestiie - tiipnotizem - osebni magnetizem. Pouk potom dopisovanjai Številna priznam« pisma i Delo obsega 10 pisem, katera vsebujejo najmodernejše metode za vzgojo in jačepje volje, sugestivno in hipnotično tehniko, zdravljenje potom sugestij, telepatijo :td. Uspeh zajamčen ' Prvo pismo naogledt .Veda in znanost", Celje, Razlasova ulica & LIGNOSE glasovite originalne brezdimne lovske palrone. Enoročne pištole. Generalno zastopstvo in ivorniško skladišče .43 2 PIRA D. D. Zagreb, Račkoga ulica 7 d. Zastopnik' vrlo sposoben, ter dobro uveden v vseh modnih trgovinah se išče za prodajo kravat, za vso Slovenijo za takoj ob dobri proviziji. Ponudbe z oznako prvorazrednih referenc na PUBLICITAS d d , Zagreb, Gun-duličeva ul. 11, pod .Za i0.27b". se spava, samo, akc kupite perje v ve letrgovin R. Stermecki, Celjo, st. 20. ed og 2 — 6 stota'v. 12.t7r IVAN ZAKOTNIH »V™ MESTNI TESARSKI MOJSTER Telefon It 379 Parna Saga. J. Stjeous r 2i Sisak ttrunrute oo!;d. tam oario .tri ai> psrtttD r* (ul. il j«tn> vo r.W)o, t, •mu Vsakovrstna tesarska dela. modeme lesene stavbe, os režja u palače. K še. vile. tovarne, cerkve m zvonike, stropi razna (la. stopnice, ledenice, paviljoni, veiande. 'esene o g aje i. t. d. Giadba leseoib mostov. Jeiov ia mlinov. Tovarna furnfr'1. (3-a Trgooino 1236 * manufakturno aH mešane stroke, že vpeljano na prometnem prostoru v mestu ali trgu vzamem o najem. Jonudbe na ogiasir oddelek pod .Februar". -nižant cene m >iaivečje skladi •če dvoKoles, motorjev, otrožkit /ozičKov. -ivaini' stroiev, vsa ovrstnih nadomestnih d e o v oneumatike -osebn oddeleJ za >opoi no joptavo .-majllra nje m rc dvokoles otroških vozičkov, šivalnihstro-frodaja na obroke - Ceniki iranko. „fltiB B. L., tovarna dvokoips in otroških vozičkov t mbliana ka cesta i Kadar nujno rabite lepo po lastni želji črtano poslovno knjigo Vam najbolje postreže A. Janežič LJUBLJANA — Florijanska ultca 14 — Knjigoveznica in črtslnica poslovnih knjig. 1V sv 'td. UNA Karlov IVAN iAX sn SIN UUBLiftNfi .fepcstsUkt cesti 51. ■ Pogubo vsaki družin prnasaji, .aleztlivt tx» lezm štvain. -noji In pletilni .troji - izborne Konstrukcije in ji«K»ntnj izvršitev 'z tovarne v Uncu ilanovljen:) IS67 »ezeme poučuje brezplačno. • Po-' sameznl deli ko e- n šivalni!' strojev •u-ietna ijarancl-a. Pisalni stroji Adlei in Urania --— ' t e> f z [lfvin omrn 03rccjo. >tyna iVaffenrsa. Kiysei TAKO IZGLEDA originalno milo PAL-K90t.It/E. Dobiva se povsed. Skladišče za vso dtžavo FRANCUSK1 MAGAZIN, Os jek. — Za Slovenijo ROK ARHAR, Ljubljana, Št. Vid II. nad Ljubljano. OCOLOCCCOOOCOOOOOOOCCOOCCr (tOHOnHOBILE MOTORJI OlESELOtfl in na sesani plin MEHIKI PINl & MY kompi. žaga Povoljm plačilni pogoji 177 Sreča Fischer t Zagreb, Pantovčak 1b. no> t te* nonorrr i 1243 Zahvala. 12i2( Ceni« i loštmno vre« Din 19'SC i aro Čila aa ttaji garno ftskovae « drog* • <• nOljsn! HHHHHHE Pieminul je dsnes naš p-ePub -oprog, oče, ded brat, s\ak, tast in ^tnc, gospod Leopold U dmer strugarsAi mojster Pogreb nepo?a^nepa b.) v ponede-l ek. /.'. m. ob 4. pipoldne iz hice žs-osti Klade^na ul ca 18 k Sv Križ >. Maše /.adu n ce se bodo brale v >upm ccrkvi v Trnovem. Ljubljana, 5. deccmbra 1926. Žalujoči ostali. Ob prebritkl izgubi našega sinčka Janezka •zrekava tem potom iskreno zahvalo .sem, ki so na ta ali oni načn z nami sočustvovali Posebej pa se čutiva dolžna ?a-hval t; se vsi-rr, ki so darovali niekraane vence ti cvetie ter vsem, ki so soie-mi i našega edltčka na poslednji poU Hvala Vam '.sera. Ljubljana, dne 4. dec. 1926. Žalujoča France In Olga Praprotnic Mali oglasi, Id služijo ▼ posredovalne In sodalne namene obOnstva, vsaka beseda 50 par* Najmanjši znesek Din 5*—s Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din » Najmanjši znesek Dhs I0#—w Pri sinioničnem koncertu ki ga priredi Glasbena Matica v Maribora dne 10. decembra, eodeluja - nad 60 muzlkov. — šesta sinfonija Cajkovskega je njegova, la-bud.ia pesem, ki jo je dokončal na smrtni postelji. 36126 Simonični koncert Glasbene Matice ▼ Maribora ie vrši dne 10. decembra pri Gotzu. — Na sporedu je šesta sinfonija Cajkovskega in Svendsenov karneval •umetnikov. Cene so navadno nizke, tako, da si vsak lahko privošči ta nenavaden muzikaličen užitek. 36276 Občni zbor Maribor, slov. žensk, društva se vrši v četrtek, 9. t. m. ob 20. uri v čitalniški dvorani Studijske knjižnice — Ljudska univerza. Vljudno je vabljen .vsak, ki ga zanima naše delo, naše članice pa prosimo, da se ga zanesljivo udeležijo. Oodbor 26275 Ondulacija, vodna, ondulacija, striženje, barvanje las, nanikura, najtočne-ie se izvršuje v damskem salonu «KELŠIN». Kopitarjeva ulica L Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Huijon Hibser v Ljubljani, yalvazorjev trg. 266 Avtomobile ▼sako vrstne in motoma kolesa popravlja najbolje, najhitreje in najceneje Florjane ii, Karle veka eesta 22. Trajno kodranje, vodno ondulacijo in barvanje las Izvršuje Podkrajšek, frizer v Ljubljani 243 Vulkanizira ▼s« vrste g u m i i & parna vuikanizacija P. Č k a i a r Ljubljani, Simska «. 11. ; 270 dobe Koiar. poslovodjo treznega, starejšega, iščem Zenitev ni izključena. — Ponudbe na upravo cjutra* v Celju pod šifro cObrt*. 35132 Železostrugarja popolnoma samostojnega, s prakso, sprejmem takoj. — Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevkom plače na oglasni oddelek cjutra* pod šifro cZelezostrugar, Celje*. '35329 Pomožno kuharico sprejmem. Naslov v oglas, oddelku cjutra*. 36095 Izurjeno pletiljo iščem za stalno službo v mestu na Gorenjskem. Plačam dobro. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 34334 Zaslužek dober in stalen dobijo dame in gospodje z lahko prodajo novih, v vsakem gospodinjstvu potrebnih cenenih predmetov. Javiti se: Radolin, zastopstvo. Sv. Peter pod Sv. gorami. 34S47 Potnik vin. stroke za vinsko veletrgovino, že vpeljan v Sloveniji, se išče Reflektira se samo na take, kateri so sedaj uslužbeni pri kaki večji vinski trgovini in žele premeniti mesto radi boljših kondicij. — Ponudbe na oglas, oddelek cjutra* pod šifro «Vinski potnik*. S59S8 Zastopnico za Ljubljano iščem takoj za dobro ideč božični predmet. Velik zaslužek. Naslov pri oglasnem oddelku c>utra». 35967 Zastopnike išče tovarna kisa. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod c Produkta*. 35960 Krasen, lahek zaslužek! Iščem 60 potnikov in potnic za razpečavanje drž. vrednostnih papirjev. Nastop takoj! — Kdor sprejme, naj pošlje 20 Din za kolek, dokument in če mogoče, sliko. 50 Din kavcije se pošlje pri prejemu blaga. Najmanjši zaslužek 5—8000 Din mesečno! Josip Plevnik, Maribor, Vrbanova ulica št. 28. 35945 Urar. pomočnika sprejme takoj Ivan Zlebnik, urar, Domžale. 36209 Služkinjo zmožno kuhe in drugih del, sprejme dvoSanaka družina Naslov, v oglasnem oddelku cjutra*. 36203 Ključavničarja spretnega in zanesljivega — samca, sprejmemo. Vajen strojev in stružnice ima prednost. Ponudbe. z nsu-vedbo dosedanjega * službovanja in plače na oglasni o-ddelek «Jutra* pod šifro «Stalno, bližina Ljubljane*. £6201 Pisarnišeka slugo spretnega in zanesljivega, neoženjenega, sprejmem. — Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 36212 Vajenca za elektrotehniko sprejme ^Električna zadruga v Spodnji Šiški*. — Pogoj: nekaj razredov meščanske šole. Pismene ponudbe na označeni naslov do 15. decembra. 36216 Gospodinjo starejšo, sprejmem k mali družini v samostojno hišo v Ljubljani. Pogoji: pridna, varčna, dobra kuharica in perica, za hišo skrbna in energična. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pod ABC, poštni predal št. 9, Ljubljana. 35239 Inkasant Društvo sprejme inkasanta. Ponudbe *na oglas, oddelek «Jutra* pod clnkasant*. 36241 Vajenca za tapetniško obrt takoj sprejme Rudolf Radovan — Krekov trg 7. 36236 2 mizar, pomočnika in vajenca sprejmem. — Ponudbe pod »Mizarstvo* na oglasni oddelek cjutra*. 36030 T.RABIČ \o. Ljubljana SŠgVORSKj^ Modna krojačica Marija Krraelj Ljubljana, Woliova ulica 1 se priporoča za izdelovanje kostumov, plašičev, promenade:*! in veosričh toalet. Cene zmerne! 36164 Lastni izdelki! Nizke ceoel Smučarske obleke kompletne po 780 dinarjev, telovadne oblačilne potrebščine in modni salon gospode orioorofia o. ob-iinstvu in društvom tvrdka Brata Capuder tcej Pero Capuder Ljubljana. Vegova nlica 2. 248 pečale eie, graversivo L SITAR & SVETEK| LJUBLJANA V' c®; Pekarijo cddam v najem, event. tudi gostilno pod ugodnimi pogoju Anton fcužnik, Trebnje. 36254 Največjo provizijo nudi beograjska banka vsakomur, ki se bavi s prodajo jugosL drž. srečk na mesečne obroke. Garancija ni potrebna. — Tudi za izven Ljubljane. Ponudbe na generalno reprezentacijo Josip Vardjan, Ljubljana — "iari trg 2/1. 36078 Učenca za po&kovsko in kovaško obrt sprejme Jože Osenik, Stična, Dolenjsko. 36146 Pečar, pomočnika evant. praktikanta in va-jenca sprejme Ivan Zaplot-nik. pečarski mojster. * Radovljica. 36131 Prodajalko mešane stroke sprejmem takoj v stalno službo v Sav. dolini. — Ponudbe na osrlasni oddelek . 36170 Elektromonter popolnoma samostojen visoke in nizke napetosti, vešč dobro pri parnem stroju, išče stalno službo za takoj. Ponudbe na upravo «Jutra» v 'Celju pod cElektromon-teur*. 36132 Natakarica išče službo. Gre tudi na deželo. Naslov v oglasnem oddelku eJutra*. 36137 Knjigovodkinja in samostojna koresponden-tinja s prakso želi premeniti službo. Ponudbe pod . 36213 Slike in okvirji od najcenejše do najdražje izvršitve — slike Madone, svetvnikov. ikone, kraljeve, pokrajinske, zgodovinske in žanrske slike v umetnem tisku in olju ter uokvirjenje v trgovini z umetninami Brača Jcnič, Zagreb, llica 48. — Znatne plačilne olajšave. 265/111 Pisalne stroje nove, prvovrstne, velike, prodam tudi na obroke — male stroje za potovanje in pisarno 4. vrste tasta-turo, najmodernejši poceni Jo s. Pukl. Celje. Kralja Petra cesta 4. 361S4 Železen štedilnik naprodaj na Poljanski cesti št. 13/111, levo. 36152 Autobus lahek, llsedežen. z zračno pnevmatiko, poceni in pod ugodnimi pogoji prodam. >*aslov v oglasnem oddelku cjutra*. 36156 Banjo za pranje pločevinasto, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 36180 «Gartenzeitung» in cPlanzenzucht im Zim-mer», 18 vezanih letnikov proda Ivan Brodnik, Kranj it. 191. . 36194 Dvokolnica (ciza) lahka, poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*. 35309 Vreče rabljene, vsakovrstne kva iLeie ima stalno v zalogi tvrdka Ljudevit Sire, Kranj. «Pri Solncu» Ljubljana, Pogačarjev trg. Radi preureditve trgovine od 1. do 24. decembra vse blaro po nabaviti ceni. 3-3243 Vato po 10, 14, 19, 28 in 41 Din; sprejmem jo v cufaDje; — odeje, tudi svilene, v delo Kožna ulica 19. S4969 Med pristni, namizni, za potice nudi po Din 22.50 k? A. Maček, velečebelar. Vrhnika 34791 1000 bukev la al: hlodov, 35 cm media, 20 m dolpe. dovoz na Stra-La, prodam, po 87.50 m1. Ponudbe na ojrla?. oddelek cjutra« pod «1000 bukev.. 33357 Motor na surovo olje, Orisrinai Crosler. sistem «Otto» — Manshester. 12.5 H P. prodam po ugodDi ceni. Naslov pove oelasni oddel-k ood šifro . ' 36117 Enodružinsko hišo v Ljubljani ali predmestju kupim z vrtom. Ponudbe pod .Dom 14» ni ogla--ui oddelek , S0262 Bukovih drv okrog 100 vagonov prodam. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» j>od"š;fro cTakojšnja dobava*. 36252 Dva plašča črnega moškegra in ženskega, maio rabljena, radi OU-potovanja ceno prodam. — Naslov p»ri hišnici v Tavčarjevi ulici št. 2. 36257 Pisalne stroje Continental, malo rabljene, po nizki ceni ima ve-.ino v zalogi tvrdka Ant. Rud. Legat & Co.. Maribor, Slovenska ulica št. 7, telefon 100. 36274 BSA motocikelj 5 H P. z ali brez prikolice, skoro čisto nov, poceni naprodaj. Ogleda in poizve se pri S. Kenda, Maribor, ra-stopnik BSA mote., Tatten-bahova 19. 36273 BSA motor 2 Vj HP, z električno razsvetljavo, skoro nerabljen, radi nakupa auta takoj zelo ugodno prodam. — Vprašati pri zastop. S. Kenda, Maribor, Tattenbahova štev. 19. 36272 Sveža jajca po Din 1.60 dobavlja vsako množino Kigler, Pragersko. 36268 Krompirja kupim par vagonov Ponudbe s ceno na oglasni oddelek «Julra> pod «&ompir>. 8 Dobro bukovo oglje kupim cele vagone. Naslov v oglasnem oddelku cjutra* 35951 Majhno peč (gasperčka) dobro ohranjeno kupim. Naslov v o^las. oddelku «Jutra». 35890 Otrobnate vreče za 50 kg vsebino kupimo. Pismene ponudbe na oglas, oddelek cjutra* pod šifro cOtrobnate vreč*. 36085 Vsakovrstne vreče iz bele jute. kupuje v vsaki množini trgovina J. Kušlan v Kranju. 36052 Ponošene čevlje visoke ženske št. 38 in moške št. 39 kupim. Ponudbe pod <čevije» na oglasni oddelek cjutra*. 36202 Železno posteljo zložljivo, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko cPostelja*. 36235 Dvosedežni avto kupim. Ponudb* na podružnico cjutra* v Mariboru pod cTrgovski potnik*. 36266 Stanovanjsko hišo z majhno delavnico prodam po nizki ceni. Stanovanje na razpolago. Naslov pove oglašuj oddelek cjutra*. 36149 Velik vrt s 4 gorkimi gredami oddam takoj Cesta na Rožnik št. 19. 361S5 Vilo s posestvom, gospodarskim poslopjem, velikim sadnim vrtom in veliko betonirano kletjo, zelo pripravno za vinsko trgovino, v bližini železniške postaje oddam^ v najem ali pa prodam. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*. 36084 Vilo ali hišo kupim v Ljubljani. — Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod cGotovo 16*. 36016 Veliko hišo v sredini mesta, s prostim velikim obrtniškim prostorom na dvorišču, prodam. Lepo, veliko, solnčno trisobno stanovanje kupcu takoj na razpolago. Naslov v oglasnem oddelku cjutra* pod šifro c3 sobe*. 36130 Stavbišče 800—1000 mkupim v bližini artiljerijske vojašnice. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 36148 Enonadstropno hišo s trgovino in lepim velikim vrtom za zelenjavo, v lepem kraju poleg cerkve, pošte in postaje, prodam vsled družinskih razmer. — Hiša je tudi primeiraa za mesarja ali p>eka. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 36139 Enodružinsko hišo z velikim vrtom, sredi Maribora za 100.000 Din in posestva potem vile. gostilne in hiše proda Zagorski. Maribor — Tatenbahova ulica štev. 19 36178 Hišo 5 sob, klet, vodovod, elektrika, vrt, poslopje za delavnico s pogonom, prodam Vse takoj prazno. Potreben kapital 55.000 Din, drugo po dogovoru. Naslov pove oglasni odueiek cjutra>. 36088 Nova hiša slična vili, na peščenem prostoru, z vrtom naprodaj 3 sobe z vsemi pritikiinami kujH.-u takoj na razpolage. Nahaja se v Stožicah pri Ljubljani. — Pojasnila daje Jerko, Črnuče. 35S7G Majhno posestvo, krasno, v ltp-m vinorodnem kraju na deželi, v bližini okrajne ce.-te, obstoječe z opeko krite hiše s 3 sobami, kletjo in kuhinjo, novo gospodarsko poslopje, vrt, travnik, njive, gozd in vsakovrstno sadje, za 4 osebe popolnoma zadosti pridelka, pripravno za vsakega rokodelca — posebno souarja. krojača ali čevljarja, brez v-ake konkurence, takoj prodam radi preselitve za 40.060 Din. — Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 35355 Hišo visokopritličLo. z gospodarskim poslopjem. 5 minut od postaje na Štajerskem pcodam. Hiša sestoji na eni strani iz sobe za trgovino in dvema shrambama, na druri strani dve gostilniški sobi in kuhinja, zgoraj sta dve sobi, potem 2 kleti, gospodarsko poslopje Ima eno sobo, eno klet in svinjsko kuhinjo: v hlevu je prostora za 20 g lav živine. 2 svinjaka in kozolec Posestvo obsega 6 oralov zemlje in gozda. Cena Din 125.000. Naslov pov* ogl. oddelek cjutra*. — Prodam radi družinskih razmer. 34615 Zemljišče 8 ba, t. j. 80.000 m*, naprodaj v predm^tju mesta Banja Luke v Bosni. Zemlja je jako rodovitna, obenem pa iele purcele ob glavni ^esti jn v bližini vode. Proda se tudi razkosano. Pojasnila daje Joco Smit, Banja Lfcka-Laui, Bo&o*. 46 Hišo s pekarijo novo, enonadstropno, prostori pripravni tudi za gostilno, na prometnem kraju prodam. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 36145 Lepo posestvo s 5 orali, na Ptujskem polju naprodaj. Starošince 26 — pošta Cekovce. 36031 Maribor Tri trgovine: galanterijska, mešana in galanterijska; 3 gostilniške hiše, dobro ido-če in moderno urejeno kolarstvo s stroji in inventarjem, v sredini mesla, več hiš in posestev tudi v okolici ugodno naprodaj. Naslov: cMarstan*, Rctovški trg 4. 36269 £ckaU Kavarno in restavracijo dobro vpeljano, v večjem kraju Slovenije oddamo na račun strokovnjaku, po ročen cu 6 kavcijo. — Istotam sprejmemo tudi vestnega hišnika. Prosto stanovanje, kurjava in razsvetljava. Ponudbe na ogrlasni oddelek cjutra* pod c Dobra eksistenca*. 36110 Špecerijski lokal v mestu ali večjem kraju vzamem v najem. Pristopim tudi kot družabnik. — Ponudbe na oglasni oddelek eJutra* pod cNovo leto 50* 36153 Lokal z inventarjem oddam v Ljubljani za 500 Din mesečno. Naslov v ogl. oddelku «Ju'.ra». 36195 Tri prostore v sredini mesta, pripravne za pisarno ali skladišča, cddam takoj. Ponudbe na oglasni oddelek eJutra* rod cTakoj 1S68*. 36168 Kovačnico oddam v najem samski 03ebi 0 stanovanjem vred, in sicer s novim ielom. — Naslov v oglasnem oddelka cjutra*. 34457 Mlekarno dobro idočo, najraje bliža žel. postaje, kupim. Stanovanje se zahteya. Cenjene ponudbe do 15. t. m. ha oglas, oddelek cjutra* pol »Mlekarna*. S5990 Obrtniški prostor oziroma skladišče v velikosti 14 X 4 m3 takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 26123 Trgovino z mešanim blagom, oddam v najem na prometni točki periferije. Pismene ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod cDobro vpeljano 93*. 36093 Trgovino z mešanim blagom, slaro, renomirano in dobro vpeljano, v na;l*pot»m kraju Gorenjske, radi bolehnovti z vsem inventarjem z novim letom ugodno odda.n v najem. Dopise na oglasni oddelek cjutra* pod šifro cUgodna prilika 42*. 35142 Gostilno s stanovanjsko hišo, teras-nim vrtom, stekleno verando in vrtom za zelenjavo takoj ugodno prodam v bližini Maribora. Ponudbe na podružnico cjutra* v Mariboru pod cGostiln^*. 36122 Delikates. trgovino z vinotočem, v centru mesta Maribora, radi družinskih razmer ugodno p-ro-dam ali dam v najem. — Ponudbe na upravo «Jutra> v Mariboru pod šifro pod «3t Jakob* 26109 Opremljeno sobo •vent š hrano oddam po-»podoma aii Eakonskemu paru. Brtoncelj, Slovenska cesta — tadnja vila 36C01 2 prazni sobi resani * «ep3ratnim vhodom. parket ia elektrika, oddam Naslov v ogla*neiu oddelku «Jutra». Se205 Lepo sobo &i*to m zračno i elektriko ter posebnim vhodom, oddam takoj solidnemu gospodu Naslov v oglasnem oddelku . S6:ft0 Opremljeno sobo čisto in sračno. po mogočnosti v sredini mesta išče mlad soliden gospod Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra* pod 33973 Gospodično najraje Šiviljo, ki je čes dan odosorna, eprejmem na Bs&novanje. Naslov v oclas. oddelku «Jutra». £5217 Stanovanje STsho in solnčno. 2 dvema »obama, knhfejo tn predso-: bo takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku «Jntra». S622D Mesečno sobo ■ vhodom skozi kuhinjo, oddam z4 200 Din mesečno ▼ sredini mesta Naslov v oglasnem oddelka «Jutra» 36225 K gospodični sprejmem sostanovalko s hrano v Ilirski ulici 20/11. 36224 Sobo z 2 posteljama oddam zakoncema brez owok, 2 gospodoma ali go. spodičnama Poseben vhod in elekirika Ulica na grad it. 5/1. Pomankanje denarja ovira trgovru razvoj njegove trgovine. Vstopivši družabnik pa vloži gotovino in je obenem pomočnik. Ponudbe na oglas, oddelek «Jntra» pod značko . 8G134 Družabnika za mesarsko obrt z malim kapitalom, iščem. Ponudbe pod «16» na oglasni oddelek cjuu~a». 8G174 6000 Din posojila ižčem proti varni vknjižbi. Ponudba t navedbo obrestne mere pod značko .Lep dohodek, ua oglasni oddelek cjutra.. 36193 Trgovski potnik kateri razpolaga . 3(1000 Din, i3če oortnika oziroiaa trgovca f 50 000 Din kapi tala. za izdelavo dobrega predmeta Rizika ni. ker vsak lahko svoj kapital obdrži Ponudbe samo ic. kuSenih trgovcev na oglas oddelek .Jutra, pod -dlro •Dobra iJeja>. S3159 Kemlčar spreten in podjeten i gotovino vsaj tO" 000 Din se lahko udeleži pr1 dobro vpeljanem podjetju - Pri ponudbi navesti speeijalno stroko pod .Vodilno me sto. na Aloma Coaip-ay, Ljubljana 35373 Sobo t »Jtrkoai oddam i 15. decembrom gospodu, v bliSLoi dramskega cledaliBča — Nulov v oglasnem oddelka •Jutra. £6222 Gospod W5e lepo •o b o » poeehniffl vhodom, električno rauret-ljavo in vso oskrbo Ceoj pocn.ibo na oglasni oddelek .Jutra, pod anačko cSnažna •oba.. 36227 Stanovanje I—8 sob. kuhinje iu priti-kHn. po možnosti v bližini TaboTs. iščem nujno! Ponudbe na oglasni oddelek •Jstnu pod «bebf» pU3atB» Renomirano podjetje prvovrstno uvedeno -prej. me v evTho povečanja družabnika z minimalno gotovino Din 100.000. Ponudbe r.a Aloma Company. Ljubljana pod •Dobra udeležba 777. 35373 Družabnika s 65.000 Din kapitala iščem za dofcro vpeljalo novo parno pekarno. Prednost imajo strokovnjaki V isti biši so te 3 druge obrti, pri katerih se lahko tudi udeleži Ponudbe na podrnžnico «.Tutra> r Mariboru [-od »Pekarne > 36034 Generalnega zastopnika agllsega, z nekaj kapitala iičem r.a razpečavo novih gumijslrih konfekcij in higienskih predmetov — Ponudbe na ogiasni oddelek «.Tntra» pod značko «Veij:; dobiček.. 36107 Trgovino na najboljšem prostoru v večjem mestu Slovenije oddam radi osebnih razmer v najem. Pismene ponudbe na oglasni oddelek .Jutra, pod •Dubro mesto 07». 26067 »Kateia je p va in naboj potnima knjiga?' T- a in najbolj potribn? knjiga je: .Kje se dobi ta prv in na i bolj potrebna knjiga?' \l sani knjigarni za 10 dinarjev. Zavaj oa oglas, oddelek «Jntra» 2613C Mlad gospod uslužben pn finančni kontroli v osamljenem kraju, ieli dopisovati z itiotako mlado gospodično, neoma-deSevane preteklosti Po-zneja ženitev ni izključena Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Prva ljubezen* 35950 3«:>letni gospod visoke elegantne zunanjosti želi znanja z lepo. fino. po možnost' neodvisno, ev v ljubezni varano lianio — Tajnost častna zadeva -Cenjen«- i opise na oglasni oddelek «.Julra> pod &ifro «A3varez 35» S6105 Inteligentna dama katero ubija monotonopt malomestnega življenja že U razvedrila ?» starejšim dobro na oglasni oddelek cjutra« 360119 Vdovec visoke oostavr slok oju obraZen brez otrok teli znanja z mlado vdovo — enako brez otrok Dopise na oglasni oddelek «Jut.ra» pod a. naprodaj v Kunskl ulici 19:1. S5244 Violina starejša, izigrana. lep glas, naprodaj za 2S0 Din TCa-siov jicve oglaeni oddelek .Jutra., OGIP^GOL« KajmoBernnlf gramofone ijramoionske plošče (šla-g;erje) v veliki izbiri, po-. 36061 Jazbečarji 6 tednov stari, premlrauih staršev, ceno naprodaj. — Pismene ponudbe na ogla.-ni oddelek »Jutra, pod Šifro •Jamar.. 36259 Listnico i večjo vsoto denarja in važr.imi dokumenti sem izgubil v četrtek dopoldne od Dunajske ceste do Si.ške. — Pošten najditelj se prosi,-ds jo odda proti visoki na-gTadi na policijskem ravna-telj.-tvu. 36215 V koroškem vlaku z dDe 26 novembra sem izgubil palico in zeleno-r-ivo usnjeno moško rokavico. — Najditelj naj javi svoj naslov proti nagradi pri podružnici te. priporoča «Hubertus» mast prirejena Sperijeino z:; lovsko in turistovsko obutev, ki napravi čevlje mehke in aepremočijive Zilitev.-i.itf jti v trgovinah. 36197 Prostovoljna javna dražba pohištva in različnih predmetov v ponedeljek G. t. m. ob 9 uri v Jenkovi ulici 12 .36218 NOVE Vreče RABLJEM vse vrste ima vedno na zalogi dobro znana tvrdka ilb MIRKO MLAKAR* Ljubljana Pisarna: Krakovski nasip 14/1. Skladišče: Slomškova ul. 11 Originalne piMtine zn flPALOGRiiPh. Preservat in Fixai in druge potrebščine. Originalne barve in matrice za Gestetnei Cyklostil. LUOVIG BARAGA ^ UUBUANA, Selenbupgova ulica št 6. Telefon M. 981 Cenjenemu občinstvu v judno naznanjam, dj sem »peljal čeviiaisko dela-ncu ta Zaloški cest ^t. 27, — kjer itvrSuiem vsa v čevliarsko stioho S">adaiofa dela,— Popravila hiiro in sol dno. ^ajamieno prvovrstno delo. Cene najn žiel Cene najnižje Za obilen obisk se prporoča 03 a J. Tkavc, čevljar. šf I POZOR! Ni potrebno, da nosite obledelo obleko, plašče, kostume i. t. d., ker iih tovarna los. Reich, luhl ans, Poliansk nasip 4-6 pobarva najlepše v različnih barvah Spre emaliSte: Šasenburgova ulica 3 Postrežba točna Cene zmerne a n ii \i :5 :5 'l ■MUKmimiimniunuHiunHnmnuunmuiiii g iaBefl9IlfiaH*»I9H!giHH9!Ba*BIBaB« Kajenja se odvadiš! Pi^l ua oglasni oddelek cjutra. pod .Nekadilec, tn tirUoži 10 Din za navodila 36177 Prošnja Dotični gospod v črnem feobastem su2inji nejši in boljšega delovanja kot fran» cosko žganje. Zahtevajte za poskušn.io povsod iz« rečno Fclerjev pravi Magodišeči El> saflttid, v rKiizku=nih stekietričiceh po 6 Din. v dvoinarih steklenicah po 9 Din, aH speci ialnili steklenicah po 26 Din Po pošti pride tem cenejše čim več se naroči naenkrat, z zavoj* nino rn poštnino stane 9 poizkusnih ali 6 dvoj na tih ali 2 specijalni steklenici 61 Din: 27 poizkusnih ali 18 dvojnatih ali f! specialnih steklenic 133 Din; 54 poizkusnih ali 36 dvojnatih ali 12 speci ia'nih steklenic 250 Din. Naročila nasloviti razločno takole: EUSEN V. FEUt-ER l®ksrnai- v StufticJ don-i ELSATRG 245 Hrvatska Ul I- H oJ u mi NO \ 2502 NO K0N1NS r r m H in vse druge britvice vseh znamk prodaja in sprejema v brušenje drogerija „ADRIJA" uiubnana Seienburaova ulica št • Ca no presno maslo kg Dtn 45*— ta p.duraasten domači trap istovski sli kg Oin iS"— la domači trapistovski sir kg Din 20-— la grolei in tllziter kg Din 25--l/2 em-ntaler v hlebcih i—6 kg Din 35 — ia sir za slrugan|e kg Din £5"— pošliem po oošti povzetju reč< popolni ma neškodljivi prah .GALMOL*. Cena Din 12-- Dobiva se v vseli lekarnah in drogerijah. V Ljubila m. DRuGERUa AORUA. Jelenbnrg 1. izdelan LABORATORIJA LAMICO. Bfograd I233S a Kondin ul 15 Stresna lepenka tlako-Saber lepenka, fesai cement dobavlja takoj vsak- množini najceneje ■*r Jos. R. Puh tiiubltana. Orsdaika alica 22. f vsakovrstna po najugod- I fQ|ia ieiSi ceni kakor vsako leto VI CVQ vedno « zalogi Kopim tndi surovi la stopljeni lo]. 'lačam ga 10 najvišji diievni ceni los. Bergman. Liufarans (•ollamkf ces-f 85 irvovrstno novo robo popolnoma dozorelo dobite povsod Prva hrvatska tvormca ea-ame, sušena mesa ' mast) iGiiintiLoviU mu PETRIH JA Glav. zastop za Slovenijo : R BUNC in DRUG Ljublšana Celic DIAMANT «NEIGE DES CEVENNES» To jc edini k2men za svetljenje nohtov. Upcržba in svojstva: «Dia« mant Ncige des Cevennes« se uporab« lja kaj lahko. Treba samo, da kamen Diamant obdrgneš na navadni polis« soir (jelenjo kožo) in z njim poliraš nohte. Takoj dobe diven sijaj, ki se upira vsemu umivanju. Dokazano jc, da ako nohte gladite vsak dan, dobe neprimerljiv sijaj, ki jim daje rož» nato barvo, kakor jo cenijo vsi ele« gantni ljudje. Takisto pa proži ta predmet veliko vrednost, ker en kaj men «Diamact» traja leto dni. Tc prednosti so postavile ta proizvod na prvo mesto vseh dosedanjih sve« til za nohte. Odlična Parižanka ne pozna lepše« ga trenotka nego je čas manikiranja S pomočjo Citroneigea kateremu se zahvaljuje za neopisno belino svojih rok in ^Diamanta® Ncige des Ce> vennes (Sneg s Severu), ki ji nohte napravi resnično graciozne, bo do« bila zares očarljive nohte in pre« krasne roke, pravi znak odličnosti Priporočamo nadalje tudi ostale specijalitcte «Neigc des Cevenncs» (Sneg s Sevcna), ki so v moderni kosmetiki prevzele prvo mesto in s svojo izvrstnostjo nedosegljivi sve« t ovni rekord: krema Neige des Ce« venues za izpod pudra, puder Boi» quet. narejen iz najfinejšega materi« h. Citroneigc. specialiteta za roke, Cold Cream, Ruž za ustnice in lice, tekoč in v pušici, ki se ne odbarva, Matineige, tekoča krema in puder za zvečer. Mousse des concombres (ku» marčna pena), ki odstranja pege, ogr« cc, zajedavce ter olepširje, Lait zajedavcc ter za olepšavanje. Lairt des concombres (kumarčno mleko) za vzdrževanje lepote, Shampooing za lase, Dentinodol, pasta za zobe, ki odstranjuje zobni kamen, milo Ncige m Citroneige. sol za kopanje, parfumi Iotioni itd Ti proizvodi se dobivajo povsod. Kjer bi se pa še ne dobili jih raz« pošilja F ranču ski Magazin, Osijek I. Glavno skladišče za vso našo drža« vo. Tvornica v Pariza 12, Ruo Cal« mels Omenjeni produkti so doSH v Ljub» Ijano. — Poizkušajte te izredne fcvw» litete. «NEIGE DES CEVENNES» oioioioioioioioioia Papirna trgovina Ljubljana Sv. Petra cesta štev.2 ima veliko zaloeo in izbiro najnovejših božičnih in novoletnih razglednic in prodajam 1 komad 1 Din, 25 komadov 18 Din. Na debelo (100 in več komadov) posebne cene. Trgovcem na deželi pošiljamo tudi s pravico vrnitve (tekom 8 dni). . Vebka zaloga božičnih okraskov, jaslic na lepenki in iz mavca (gipsa) v velikost 8 do 25 cm. 12375 Velika izbira tintnikov slik itd. oioioioioioioioioio 123fc3 a Perfektna se sprejme takoj. Potrebno znanje: nemška stenografija ter slovenski in srbo-hr vat ski jezik. Predstaviti se osebno ali pismene ponudbe s spričevali. Nastop takoj ali s 1. januarjem 1927. Saturna s d. d. za pioč. izdelke, LJubljana - Moste. „SP£CTRUAC<» d. d. Inž. Kopista. Oubsky io Krstič, tvornica ogledal te brušenega stekla, Ljubljana VU. Medvedova ui. 38. tel. 343 Zazreb. Beograd. Osjek. Središnjica: Zagreb Zrcalno steklo, por ta! to steklo, mašln-sko steklo 5—6 mm. ogledala. brušeDa vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe. Izbočene plošče, vsteklevanje v med Fina. navadna ogledala H' ciDann^nnaanonnnnannnnDnnonnnnnDDncnnnannnDac *d Prej nego shranite Vaše letne obleke, plašče, kostume itd., dajte jih kemično čistiti in likati pri tvrdki JOS. REICH LJUBLJANA, Poljanski nasip 4-6. _d; n D □ 1.U_ 3mrjuooaocn: nnmnmn;"!nnHH- ?r •rm if' r" Javna zahvala. Podpisani smo imeli zavarovano našo krojaško delavnico pri našem domačem zavoau. ,Croatia" v Zagrebu,. Nesreča je hotela, da je delavnica zgorela 10. novembra. Omenjena zavarovalnica pa nam je škodo takoj kalantno prectnila in izplača a za kar si ti naj-topleje zahvaljujemo in jo priporočamo radi njene so-lidnosti in kuiantnosti. V Slavonski PoiegU dne 27. novembra 1926. i. Pcžeška modna dvorana VILI HELL 1 S/NOVI 12418 Požega, Wilsonov trg. L-i- Lokal v Mariboru iseem v sredini mesta na prometnem kraju. Ponudbe na podružnico »JUTRA« v MARIBORU. Barvarska ul. 1 pod o značko »Lokal 36«. Even-tuelno se sprejmejo prostori tudi v L nadstropju. Na mrtvaški oder so položili danes našo, dobro, skrbno soprogo, milo zlato mam co, bab co, prababico, taščo in teto nepozabno II S h ki nas je ltrujena po dolgi muki zapustila danas ob U dop-v starosti 74 let. Pogreb nepozabne in nfdvse ljubljene bo v pondeljek dne 6. t m. ob 10. ud na cerkniško pokopališče Ohranite jo vsi, ki ste jo poznali v trajnem spominu Cerknica-Ljubljana-Inomost, 4. dec. 1926 Žalujoče rodbine Kcrče, Bergaat, Markelj, 12424 Kopetzk? in ostali sorodniki. 12422 Žalosti strti naznanjamo, da je naša nadvse nam ljuba sestra in teta, gospodična Ivana previdene s sv. zakramenti nenadoma umrla. Pogreb bo v ponedeljek dne 6. decembra ob pol 4 popoldne iz biše žalosti Stara pot št. 2 na pokopališče k Sv. Križu. Ljnbljana, dne 4. decembra 1926. Marija Pintar Br. ivan Pintar Mira Pintar sestra. nečak. nečakinia 1240S Potrti v neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da ie naša dobra mamica, stara mamica, svakinja, teta in tašča, gospa iia ii loi. preminila sinoči cb 11. po dolgi, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb se bo vršil v ponedeljek, dne 6. decembra ob dveh popoldne s Stare poti št 2 na pokopališče k Sv. Kr žu. Maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. V LJUBLJANI, 4. decembra 1926. Fran Trdina, roai^. rač. ravnatelj v pok., soprog. Joža, Mara por. Vidic Nina, Silva. hčtre. — Ing. Ivan Vidic, zet. — Mitjuška, vnuk OIOSOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO Mestni stavbenik PAVEL BREN se je preseiiS v lastni dom v Črnomelj in se tem potom priporoča vsem stavbenim gospodarjem za nadalino naklonjenost. Načrti, troškovniki, cenitve, kakor tehnični nasveti in gradbena dela vseh vrst najsolidneje in najceneje izvršena. „219 oiaBOioioioioaoioioaoioioac3io AvtuoHiiiSti pozor! ia siaoe ceste so neobhodno potrebni atnoni-zerji Hartfort (Stoss-dampfer) dobavni ponai-nizji ce.11 01 i tvrdki 0. Žužek, L ublisna Tavčarjeva ul. 11. radiospecialist išče primerno službo. Dopis: pod šifro .Radio sp.* na oglasni oddelek »Jutra" 1 2 35 Pazljivo glejte na razvoj Vaših otrok! Ne potrebujejo zdravil, da zrastejo močni, dovolsna so zdrava jedila m bogati elementi, katen pospešujejo razvitek. Nenavadno hranljiva, prebavljiva asimilirajoča in bogata vitamina so naravna jedila, Katera ima;o v koncentrirani oblik' hranilni del sladkobe, jaic, mleka in kakava nad vse se jih priporoča za izdržavanie otrok. Takoi po dojenju utrjuje vsakemu bolnemu organizmu, rekonvalescentu, ali bodi si kakor drugače slabemu, neprecenljivi izvor obnavljajoče energije. Ena skodel ca OVOMALTINE s svojo hranljivost^ je vredna kakor 12 skodelic juhe, 7 skodelic kakava ali 3 jajc ter pri tem še veliko iankejša za prebavo. Ovomaitine se dobi v vsaki apoteki in drogeriji po ceni; 218 100 gr 18-50 Din, 250 gi 36-25 Din, 500 gT 63-25 Din. Zahtevajte poskusno pošiliatev, sklicujoč se na ta lisi, od Dr. A. VVANDER d. d. tovarna farmacevtskih In dlietetnih preparatov ZAGREB. Jurievska ul. 37 Pazite na zgornjo zaščitno znamko pravega Trapistovskega sira, Ki se proizvaja že 50 let samo v trapistovskem samostanu „Marija Zvezda", Banja Luka, Bosna. Pri kupovanju trap isto vskega sira zahtevajte vedno samo Trapistovski sir »Marta Zvezda" v Bosni, ki te opremlien - gornjim zaščitnim žigom Roiaki v Avstriii! Rojaki v Avstriji! Friedmannova sreča je kolosalna. Skoro 6,000.000*— dinarjev, S 750.000 — je mogoče zadeti na eno samo srečko. Dobitki: S 500.000-—, 250.000 —, 100 000.— v gotovini brez vsakega odbitka. Najugodnejša loterija na svetu. 100.000 srečk — 50.000 dobitkov. Polovica srečk zadene! Polovica srečk zadene! Božično žrebanje (I. razr.) 28. in 30. dec. 1926. i/g srečke Cene speikami '/« srečke '/2 srečke Vi srečka S A-- (35 Din) S «•- (70 Din) S 16-- (140 Din) S HF Naročite takoj! (280 Din) Tako) po naročilu se odpošljejo originalne srečke z uradnim igralnim načrtom na Vaš naslov. Plačljivo po prejemu srečk. Naročila v zaprti kuverti na naslov: LDDWIO FRIEDMANN, Vien I. Salzgrles 12 8. Knjigovodja s ooDolno trgovsko naobrazbo, absolvent kake trgovske šole i daijšo piakso v industrijsem podietiu, zanesljiv bdandst in dobet koresoondent v slovenščini, srbohrvaščini, nemščini in e» entuelno iudi v italijanščini se c 1 januarjem 1*27 sprejme. 12316 Ponudbe je poslati na upravo tega lista pod šifro .Zanesljiv 1927'. ste LEVER BROS. LTD.. Port Sunlight, ENGLAND. Zastopstvo tn depot: NARBER1 sttiSu • drug, Aagreb. Saimište 51 Telefon 7 -iH ttrz. naslov Nerbni Preselitev! Dovoljujem si tem potom cenj. občinstvu, kakor tudi mojim dosedanjim, sjranttam naznaniti, da sem svojo damsko krojaško delavnico preselil iz Linhartove ulice na Slomškov trg 3 (prej Borza dela) Izgotavljam svoia dela po najnovejši modi, ter se slav občinstvu posebno z izdelovanjem francoskih in angleških del priporočam, opirajoč se na svojo dolgoletno prakso in znano solidno delo. Priporočam se za obilen obisk in naklonjenost tudi molim dosedanjim strankam ter b, ležim 12437 Z velespoštovanjem IVAN SAPAC, damski krojaški atelje. MARIBOR. NAZNANILO PRESELITVE! Vljudno naznanjam cenj. občinstvu, da sem se preselila v szor lastni atelje na Tržaško cesto 11 II. nadstr. levo. ter se cenj damam najiopieie priporočam. MODNI ATELJE LINA KUCLAR. Vegova ulica št. S. 12428 r' PEUGEOT avtomobili Vsi različni najnovejši modeli 1922 dospeli, med temi tudi potniški 5/12 HP opremljeni z vsem komfortom modtrnh avtomobilov. Nabavna cena enaka, stroški obratovanja manjši od močnejšega motocikla. Promptno dobavni od tukajšnjega skladišča, glavnega zastopstva za SHS 0. ŽUŽEk, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11. L.. PozorI Naznanilo« Pozor S Slav. občinstvu vljudno javijam, da sem prevze> £ ■ 1. decembra t. 1. o mariboru, Grajski trg, staro J ■ znano, dobro vpeljano ■ 1 restavracijo .GRAJSKA KLET" I m ——————— a i Točil bom prvovrstna domača kakor iudi različna tu a vina in .Union* pivo. Gorka tn mrzla jedila, raznovrstne morske tibe vsak čas na razpolago. Kot večletni izkušeni kolodvorski restavrater, se bom potrudil svojim gostom postreči samo z izbranimi pijačami in prvovrstnimi jedili. Za obilen obis< se prporočata 12433 Josip in Marija Maidič. Zamen? am lepo stanovanje v Mariboru. * za enako v Ljubljani. — Prijazne ponudbe pod naslov .Mariborsko stanovanje" na upravo .Jutra" v Ljubljani. Kleparski mojster vešč izdelovanja patentnih doz (Klemmdeckel-dosen) ter belopločevinaste embalaže se išče za takoj Cenjene ponudbe na Zagreb, poštni predal štev. 116. 12405 Urejuje franc Puc. Izdaja za Konzorcij «Jutra» Adoli Rihniltar. Za Narodno tiskarno dd kot tiskarna rja Fran Jczeršfik. Za inaeratni del Je odgovoren Alojzij Novak. Vsi * Ljubljani.