Leto til. (X.), štev. 61
Maribor, četrtek 14. marca 1929
<
CC
Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri R«čun pri poltnam £*k. uv. v Ljubljani it. 11.409 Valja masažne, prsjeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Teltfon:
Uradn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglati po tarifu
Oglate sprejema tudi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani, Prsiernova ulica it, 4
Ukradeni mobilizacijski dokumenti
IZ BELGIJSKEGA VOJNEGA MINISTRSTVA SO BILI UKRADENI DOKUMENTI O MOBILIZACIJI ŽELEZNIC ZA SLUČAJ VOJNE.
Balkan in zunanja politika Turčije
Odkar je po veliki balkanski vojni Turčija v Evropi omejena le na Carigrad in na razmeroma malo njegovo zaledje, je interes balkanskih držav za odnošaje s Turčijo seveda znatno manjši. Vendar pa je naravno, da je Turčija še vedno država, ki ji moramo posvečati pozornost ne le kot njem bližji, četudi posredni sosedi, ampak zlasti še v zvezi z vprašanjem tesnejšega sodelovanja z ostalimi bajkalskimi državami, zlasti z Grško in Bolgarsko, ki sta neposredni sosedi Turčije, to tem bolj, ker Turčija danes m več, kar je bila še pred dobrim desetletjem, strah in trepet kristjanov, ampak vod vodstvom Kemal pase država, ki se modernizira na vseh koncih in krajih, se civilizira in hoče korakati v isti vrsti z zapadnimi kulturnimi državami.
Iz teh vidikov ne more biti za nas brez interesa mnenje odličnih turških državnikov o odnošajih Turčije v zunanji politiki, zlasti napram balkanskim državam. Začetkom tega meseca je v pariški »Revue Mondiale« izšla daljša izjava turškega ministra za zunanje zadeve Tevfika Ruždi beja o zunanji politki Turčije. Ruždi bej stoji na čelu tega ministrstva od L 1925., je odločen pristaš Kemalovih notranjih reform, je v zunanjih odnošajih Turčije inavguriral politiko miru in sodelovanja z drugimi narodi po načelih Društva narodov in evropejizacije Turčije. V svoji izjavi predvsem po-vdarja potrebo enakopravnosti držav in miru pravice, ki edini more vposta-viti trajni svetovni mir. dočim smatra, da mir ravnotežja ni idealen in da sistem zvez med državami vodi pogosto do vojn Glede Balkana pravi Ruždi bej, da si ne more zamisliti za Balkan kak šnega generalnega pakta, kakšnega balkanskega Locarna. Kateri elementi bi naj pristopili k temu paktu in kdo bi bil porok za strogo izvrševanje sklenjene pogodbe ? Ideja balkanskega Lo čarna je po njegovem mnenju absurdna. Politika balkanskih narodov, pojmovanje medsebojnih odnošajev i strani vsake posamezne balkanske dr žave in posebna mentaliteta Balkana, vse to bo težko dalo možnost za takšen pakt. Saj je na poziv grškega ministra za zunanje zadeve pred neka leti za sklep balkanskega pakta edino Turčija povoljno odgovorila.
Treba torej zaslgurati mir s posa »nežnimi pakti. Zato je Turčija že skle nila poedine pogodbe nenapadanja in Arbitraže s sovjetsko Rusijo, s Perzijo, Afganistanom in Italijo. Približujejo se koncu pogajanj tudi z ostalim sosedi. S Francijo moramo predhodno jjo rešiti vprašanje sirske meje, z Grčijo problem izmene prebivalstva in likvidacije imovinc, z Jugoslavijo vpra sanje posestev izseljenih muslimanov, smatram, da se bo to vprašanje lahko
BRUSELJ, 14. marca. Na podlagi priznanja falzifikatorja Heineja, ki je ponaredil tajno francosko-belgijsko pogodbo, se je policija posebno zanimala za aktivističnega novinarja Ha-rimana in prišla pri tem do novih senzacionalnih razkritij. Včeraj je namreč izvršila policija hišno preiskavo v tajništvu aktivistične skupine in pri tej priliki našla dokumente, ki se nanašajo na mobilizacijo železnic v slučaju vojne. Ugotovljeno je, da tokrat ne gre za falzifikat, marveč za originalni dokument, ki je bil ukraden iz
Prad razpustom avstrijskega parlamenta
RADI STANOVANJSKEGA VPRAŠANJA. — DR. SEIPEL ŽELI, DA SE POPREJ ŠE NAJAME INOZ EMSKO POSOJILO.
DUNAJ, 14. marca- Ker v pododboru za najemnine ni bilo mogoče doseči sporazuma med večino in socijalisti, sc je danes sestal socialistični parlamentarni klub, ki je ugotovil, da so dosedanja pogajanja potekla brez uspeha in da tre->a zato čhnprej izvesti ljudsko glasovanje- S tem pa je stopila situacija v avstrijskem parlamentu v kritičen Stadij. Ker večinske stranke ne žele plebiscita, se vedno bolj približuje druga možnost — nove volitve. Položaj je tembolj kritičen, cer so se tudi vezi med večinskimi stran
belgijskega vojnega ministrstva. Najdeni dokumenti tvorijo sestavni del mobilizacijskega spisa generalnega štaba in so bili iztrgani iz celotnega akta. Mobilizacijski spis je shranjen v jekleni blagajni, do katere ima ključ eden od generaištabnih oficirjev, dru
dveh popoldne bo istočasno krenil iz Beograda in Zagreba po en aeroplan, tako da se bosta potoma srečala. Ta novi vozni red je uveden radi tega, ker so izkušnje iz preteklega leta ugotovile, da se le malokteri potnik še istega dne vrne nazaj. Na drugi strani pa tudi radi tega, ker je v sedanjem času do kasnega jutra dolina Save pokrita z gosto meglo.
Rekord pri Graiu.
Skoro da ne pomnimo onega dne, ko bi bila mariborska policija aretovala legi pa šifro za odpiranje blagajne. Na I ko m24 ur kar deset oseb, kakor se je policiji zaslišana tajnica Harimana je pripetilo to včeraj. Za ključavnico so ro-izjavila, da ji je te dokumente izročil mali: Julijana V. radi poneverbe, Leo Hariman, ki pa je med tem že pobe- P°ld S- radi suma tihotapstva, Vinko L. gnil. Izpovedala je dalje, da je imel radi suma sleparstva, Leo P. radi sploš-Hariman zaupnika v vojnem ministr- lne£;l suma; Ivan K.. Marjan L. in Mar-stvu.
jan S. radi krošnjarstva; Ivanka Meglič in Marija Nemec radi tajne prostitucijo ter Terezija M. radi pojavnosti. Razen tega so aretovali še detektivi nekaj o seb,	tako	da je	bilo treba	danes pristaviti	»ta	veliki«	lonec za ričet »grofov-
skih« gostov- —
Tatvina v palači pravice.
Jože Senekovič od Sv. Marjete ob Pesnici je imel včeraj opravka na sodi-
kami	v	koaliciji	zelo	omajale.	V	kultur-	|?,ču	m
nih vprašanjih	sta	namreč kmečka zveza	i	3e	'	01 ?• p k}iean	v P3SarPO *
in velenemška stranka v afrontu proti ure» njuxje,.nexI p®zna?ec krščanskim socijalistom- Splošno se za- i* sodpe lC® J?0'] to sodi, da je razpust avstrijskega par- M«? znamke Puch. Ljudje s videli, d
lamenta in razpis novih volitev neizbežen. Dr. Seipel pa želi zaenkrat, da bi bile razpisane nove volitve šele po najetju inozemskega posojila, ker upa, da bo lahko potem uspešno pariral socija-listično agitacijo s stanovanjskim vprašanjem.
Prua seja Urhounega zakonodajnega sueta
BEOGRAD, 14. marca. Današnje prve seje Vrhovnega zakonodajnega sveta so se udeležili vsi člani razen dr. Karhovi-<5a. ki se mudi v inozemstvu. Po seji je bil izdan sledeči komunike:
Predsednik dr. Mihajlo Jovanovič je otvoril sejo ob 10. dop. z nagovorom, v katerem je pozdravil vse člane z željo po najuspešnejšem delu- Nato so posamezni člani podali svoja mnenja glede metod dela, nakar je bilo sklenjeno, da se bo vršila prihodnja seja jutri ob 9. z dnevnim redom: Zakon o odvetnikih. Vrhovnemu zakonodajnemu svetu so bili dosedaj predloženi 3 zakoni: O odvetnikih. državnih provdnikih in šeriatskih sodiščih.
Preč kouinarsko stauko u Rustrlji
se je vozil s tem kolesom neki fantalin, ki ga pa doslej še niso ugotovili. —
Vlomilska vizitka-
V Novi vasi pri Mariboru gradi podjetje Jelenc in Šlajmer nove hiše. Preko zime so vsa dela prekinili in zaklenili poslopja ter pustili v njih razumljivo dokaj lesa in drugih stvari. Ko so v torek 12. tm. obnovili gradbena dela je ugotovil delovodja Majerič, da je zmanjkalo iz neke hiše okoli deset metrov raznega lesa, vrednega tisoč dinarjev. Neznanci pa so vlomili tudi v bližnjo barako za
ZAGREB, 14. marca. Opoldanske »Novosti« poročajo, da je zunanji minister dr. Marinkovič obvestil vlado, da namerava podati demisijo.
DUNAJ, 14. marca. V kovinski in- sjjrambo orodja ter odnesli železno peč-dustrlji je pričakovati za prihodnji te- kovčeg nekega delavca in več ono-den veliko izprtje delavstva. Delavske dja v vlomljeni hiši pa je našel JVlajerlč organizacije so postavile zadnje dni Lanimivo vizitko, listič papirja, na ka-avtomobilskim tvornicam obširne za- Lerem je bilo z okorno delavsko rokona-hteve poklicnega značaja, ki gredo ta- pisano: Bzm0Vc, Jurkovič- Seveni roko daleč, da bi delavstvo samo odlo- parjj bili v tej hiši-« Kaj naj pomeni čevalo o nastavitvah in odpustitvah, beseda »seveni«, ni znano. Policija do-Delodajalci so te zahteve odklonili, ra- L^j nj imeia uspeha v zasledovanju gardi česar groze delavci s stavko. Zve-1 lantnih vlomilcev. — za kovinskih industrljcev pa je skle-	ino**«*! kramar«
nila, da bo na stavko solidarno odgo-	"“J**** J
vorlla z izprtjem vsega delavstva, postajajo vedno bolj nadležni. Akoravno Stavka bi imela izbruhniti prihodnji nimajo dovoljenja našlh oblastev za raz-pondeljek.	pečavanje blaga med občinstvom, imajo
   ■■	vendar obilo posla v mariborskem In
F ptalsbi nrnmet Zaarcb — Pfniskem okolišu. Nedavno sta ponujala LeiaiBRl promeT ^agreo oWeto za m0§ke neki Salomon Trutzen-
Beograo	Iburg iz Rotterdama ter neki Libich, ki
BEOGRAD, 14. marca. Letalski pro- živita stalno na Dunaju In hodita na plo-met med Beogradom in Zagrebom bo dovite ekskurzije v naše kraje- Baje je znova otvorjen 15. t. m. Vsak dan ob imel Abrahamov sm Salp™°n P«
mariborskih boljših družinah precej u-
Med Bolgarijo in Turčijo ni spornih vprašanj in mi smo pripravljeni, da v posebnem ožjem paktu zapečatimo turško-bolgarsko prijateljstvo in da mu damo realnejši pomen. Sedaj proučujemo načrt pakta, ki ga je predložil bolgarski pooblaščeni minister v Angori g. Pavlov. Bolgarsko-turškl pakt mora biti pakt arbitraže, nenapadanja in nevtralnosti, ker so vsa sporna vprašanja med nami in Bolgarsko že rešena s paktom prijateljstva iz leta 1925. in s trgovsko pogod-
bo iz leta 1928.
  	----------------- V splošnem — naglasa Ruždi bej —
B*sllo s sporazumom z Jugoslavijo. I je namerjena naša politika k de««*-
tivni konsolidaciji naših odnošajev do *piEnergična tada^so
^r^r^voiev^^nnfran^eiaRazvoja Trutzenburga prijeli in ga občutno zašili ? fi?.«u v notranjega razvoja J ter mu pokazali, kod se pride v Spflje. in evolucije. V zunanji Politiki se ho- |Libich pa je zglnijf £im je doznal da so
SSh'	SlfinTtivno	zanfaM zanJ pollciia- Ob£ipstvo nal hi
Hočemo definitivno LJq y taklh primerib našim oblastvomna
«o?imt iic^iVSeni J fVf u in Iroko ter iim javlI° Podajalce iz inozem-našimi sosedi, odnošaje Iskrenega in ^ d prepričajo, imajo li potrebna trajnega pri atel stva. Želimo miru v * svoji hiši in krog nas. Zato je v na- dovoljenja ali ne.
Šem interesu, da so tudi naši sosedje	Z	voza	je	padel
konsolidirani In čvrsti.	|34 letni delavec Ivan Maček ter si mo-
Tako Ruždi bej. Nedvomno je v in- čno poškodoval desno roko. Vendar po-
teresu Jugoslavije in vseh balkanskih držav, da se člmprej odzovejo apelu zunanjega ministra Turčije.
škodba ni nevarna. Rešilni oddelek, kj mu je nudil prvo pomoč, ga je odprem« v domačo nego. —
Din
T PoStnlAa pličžffa v gČISvfnl
Maratonki
Osna 1
Mariborski V F C F R N I K Jutra'
V M a r i b' o r u, dne 14. III. 1929.
Naše narodne manjiine
SLOVENCI, HRVATI IN SRBI, KI SO OSTALI PO PARIŠKI RAZMEJITVI
IZVEN JUGOSLAVIJE.
V	času, ko je vsled razprave Društva narodov v Ženevi zainteresirala usoda evropskih narodnih manjšin vse časopisje in s tem ves svet, gotovo ne bo odveč, če se vsaj mimogrede ozremo na one naše brate Slovence. Hrvate in Srbe, ki so po veliki razmejitvi v letih 1919-20 ostali izven mej našei narodne dr žave. Slovenci, ki smo vsled vsiljene razmejitve bili najbolj prizadeti, smo v teh desetih letih zbrali o naših zunanjih postojankah največ materijala, imamo ž njtfni največ stikov in zato so naše narodne manjšine v Italiji in na Koroškem ne samo pri nas, ampak sploh v vsej državi najbolj znane. Hrvatske in srbske narodne manjšine so v tem oziru mnogo slabše obdelane ali pa sploh niso. Edino delo, ki obravnava celokupna naše ne-osvobojene brat?, njihovo statistično in obče stanje pred vojno, njihov razvoj in borbo za osvobojenje, je vsled naših razmer, žal, še vedno v rokopisu-
Naše narodne manjšine, slovenske, hrvatske in srbske, so raztresene po vseh državah, ki mejijo na našo, največja pa je ona v Italiji. V Italiji, v nekdanjih avstrijskih kronovinah goriško-gradiščanski, istrski, svobodnem mestu Trstu, na bivšem Notranjskem, v Kanalski dolini, na Benečanskem, na Reki, v Zadru in na Lastovu živi danes krog 580.000 Slovencev in Hrvatov. Ta naša največja narodna manjšina je pa obenem, žal, tudi brez vsake kakršnekoli pravne ali vsaj faktične zaščite, brez svojih šol, brez društvenega in v zadnjem času tudi brez vsakega kulturnega udejstvovanja.
Druga istotako slovenska inhrvatska narodna manjšina, je ostala v republiki Avstriji in je razdeljena na tri samoupravna okrožja: koroško, štajersko in gradiščansko. Nam najbližja in najbolj znana je naša slovenska manjšina na Koroškem, ki šteje s takozvanimi »nemško mislečimi Slovenci« nad 100.000 duš. Ta manjšina ima sicer več pravic kakor ona v Italiji, je pravno zaščitena, ima svoja društva, glasilo itd., šol pa tudi ta še vedno nima. Ddruga, precej raztresena, z Nemci pomešana in najmanj zavedna, je slovenska manjšina na Štajerskem in v onem delu Prekmurja, ki je pripadlo Avstriji. Ta manjšina, ki živi vzdolž skoro vse meje, od Košenjaka do Rabe, šteje nekako 10.000 duš in je brez šol, brez društvenega in sploh brez vsakega nacijonalnega življenja. Tretja avstrijska skupina so gradiščanski Hrvati. Teh je krog 120.00o in so razdeljeni na več ločenih skupin. Pravno so zaščiteni po mirovni pogodbi, imajo svoja društva, svoje časopisje in nad 50 ljudskih £ol in otroških vrtcev. To je manjšina, ki se ji godi razmeroma najboljše. Celokupna naša narodna tnaniši-na v Avstriji šteje torej krog 230-000 duš.
Na Madžarskem je več raztresenih naših narodnih manjšin, ki se dele na slovensko, hrvatsko in srbsko. Slovenska, ki meji na naše Prekmurje šteje do 10.000 duš. Hrvatska manjšina na madžarskem Gradiščanskem šteje krog 30-000, hrvatsko-srbska v šomodski županiji in v Baranji šteje krog 35.000. hrvatsko (bunjevško)-srbska v Bački pa krog 60.CO0 duš. Skupno živi torej Slovencev, Hrvatov (Bunjevcev) in Srbov na Madžarskem krog 135-000. Ti naš. bratje so na papirju pravno zaščiteni, de facto pa so brez vsakih narodnih pravic, brez šol in razen Bunjevcev v Bački tudi brez vsakih narodnih organizacij.
Na Romunskem živijo naši bratje v dveh ločen h skupinah, v Banatu in v o-zemlju nad Morišem (Makovo itd.) in se dele tudi po veri v pravoslavne Srbe in katoliške Srbe (Krašovane). Prvih je krog 100.000, drugih krog 20.000; skupno torej krog 120.000. Pravno so zaščiten: po mirovni pogodbi in po posebnem medsebojnem dogovoru med našo državo in Romunijo. V zadnjem času so se organizirali v lastni stranki in imajo tudi svojega vladiko- V šolskem ozru so še zelo na slabem. Boljše od pravoslavnih. se drže katoliki, ker jih razlika veri izborno ščiti »pred romunsko asim.-lacijo.
Naša največja narodna manjšina za ono v Italiji živi v grški Makedoniji od naše in albanske državne meje do Vi-strice, Egejskega morja, Soluna in Stru-me. To narodno manjšino, ki šteje okrog 350.009 duš, tvorijo južni Makedonci, ki se po jeziku in običajih le malo razlikujejo od severnih- Ti naši bratje, ki so kompaktno naseljeni in so b li do prihoda grških maloazijskih beguncev skoraj izključni gospodarji vse južne Makedonije do samih oslunskih predmestij, pravno niso zaščiteni- Grki so jim odvzeli vse narodne šole, pregnali skoro vse sveče nike, zatrli vse društveno življenje in jih v veliki meri oropali tudi zemlje, da so mogli naseliti svoje maloazijske begunce. Odkar je padel od morilske krogle makedonstvujuščih njihov voditelj, prof. Spasoje Hadžipopovi<5 v Bttolju. ki je bil sam doma iz Lerina, nimajo tudi v naši državi nobenega pravega zaščitnika več-
Zadnja in najmanjša naša narodna manjšina, ki šteje krog 15.000 duš, živi raztresena poA'ban»iI in je narodno nezavedna, ni zaščitena in nima niti šol niti česa drugega, kar bi pospeševalo njeno ohranitev.
h navedenih podatkov je torej razvidno. da živi danes v naših sosednih državah: Italiji, Avstriji, Madžarski, Romuniji, Grčiji in Albaniji krog 1,430.000 neodrešenh Slovencev. Hrvatov in Srbov.
mariborsko gledališče |
REPERTOAR:
Četrtek, 14. marca, ob 20- uri »Poljska kri« ab. C. Premijera.
Petek, 15. marca ob 20- uri prireditev požarne brambe.
Sobota, 16. marca ob 20. uri »Poljska kri« ab. B.
Ptujsko gledališče.
Petek, 15. marca ob 20. uri »Bajadera«. Gostovanje g. Nerata. Gostovanje Mariborčanov.
Premijera »Poljske krvi«
se bo vršila danes, v četrtek. 14. marca v gledališču, na kar opozarjamo še enkrat. »Slovenčeva« vest, da gostuje v tej opereti tudi gdč. Lubejeva, ne odgovarja resnici- Pač pa bo gostovala v Kratkem v opereti »Bajadera«-
Novo znanstveno pravno delo.
v zaJožbi Tiskovne za-t -	*	obsesajoča znanstvena
kmga univ. prof. dr. Lapajneta »Mednarodno in medpokrajinsko zasebno pravo kraljevine SHS s pravnimi granami in posestnnami«. S tem delom je predvsem ogromno pridobilo slovensko pravno slovstvo, po svoji popolnosti in za-
okroženosti pa stoji nova Lapajnetova knjiga nedvomno na prvem mestu v vsej svetovni pravniški literaturi, kajti v njej je prvič obdelan tudi obči del mednarodnega in medpokrajinskega prava. Ne bo jurista, ki ne bi z veseljem segel po novem slovenskem remek-delu našega odličnega civilista-z ljubljanske univerze! Broširan izvod stane Din 180.—, vezan v celo platno Din 200.—, po pošti Din, 7— več. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova cesta 13.	u
Zakon o državljanstvu z razlago, uredbo za izvrševanje zakona, določbe mirovnih pogodb, mednarodne konvencije, druge dosedanje zakonske določbe glede državljanstva, oziroma doinovinstva in zakon o manjšinah
—	najdete v drugem zvezku Pirkmajerjeve Zbirk? zakonov za upravno službo ki je pravkar izšel. Cena vezanemu izvodu 80 Din, po pošti 3 Din več. Dobi in naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge. Maribor. Aleksandrova 13.	U
Občni zbor Zveze privatnih nameščencev
v Mariboru bo drevi ob 20. uri v dvorani hotela »Pri zamorcu«. Članstvo se naproša, da se ga udeleži polnoštevilno!
Mariborskim dnevni drobil
Spremembe u potniškem prometu
Od torka dne 12. marca vozijo zopet vsi potniški in mešani vlaki objavljeni v stenskem voznem redu, izvzemši slede čih stalno ukinjenih vlakov:
Na progi Maribor gl. k—Ljubljana gl-k. vlak št. 511-612, odh. Maribor gl. kol-ob 23.25, prihod Ljubljana gl. k- ob 3-50 ter vlak št. 627-528, odhod Ljubljana gl-kol. ob 23.8, prihod Maribor gl. k. ob 4-1-Na progi Zagreb gl. kol.—Zidani most vlak št- 628, odh. Zagreb gl- k- ob 22.5 in prihod Zidani most ob 0.30.
Na progi Maribor gl. k—Fala vlak št. 9022, odh. Maribor gl. k- ob 10.30 in vlak št- 9023, odh. Fala ob 11-20.
Na progi Slov. Bistrica—Slov. Bistrica mesto vlaki št. 8332, 8338 in 8342 odh-Slov- Bistrica ob 6.7, 11.15 in 16 ter vlaki št. 8333, 8337 in 8341, odh. Slov- Bistrica mesto ob 6.33, 9.42 in 15-22.
Na progi Maribor gl. k.—Pragersko— Koloriba vi- št- 1119-1120, odh. Maribor gl. k. ob 21-6 ter vi. št. 1121-1122, odh. Čakovec ob 4.5.
Na ljudskih šolah
so upokojeni Ivan Habiht, šolski upravitelj v Radivojevcih pri Dolnji Lendavi. Peter Loparnik. učitelj v Mariboru, Josip Rakovšek, šolski upravitelj v Lembergu, Karolina Mikuš, učiteljica v Mariboru, Ana Krulc, učiteljica pri Sv- Marjeti niže Ptuja, Angela Milčinski, upraviteljica v Mariboru. —
Poslednji politični drušvi v Mariboru sta bil: ta teden razpuščeni, in sicer Splošno obrtno društvo, čigar predsednik je bil čevljarski mojster g. Krajcer in pa Delavska zveza za mariborsko oblast, krščansko socijalno politično društvo, k: mu je predsedoval prof. Prijatelj. Pri prvem so zaplenili par sto dinarjev, pri poslednjem niso policijski organi ničesar naši*, ker se je društvo šele pred kratkim ustanovilo- —
Proti globetrotierštvul Ne mine skoraj dan, da ne bi osrečil naše mesto kak svetovni potnik ali pot-n'ca — minoli ponedeljek pa jih je bilo v Mariboru kar šest: dva Dutlajčana. dva Prusa in dva Makedonca. Nikjer nisi varen pred njimi, nadlegujejo te v delavnici, v uradu, v kavarni in gostilni, kjer ti ponujajo svoje dopisnice, s katerih razbereš strmč. da potujejo — v znanstvene svrhe- Mladi delamržneži, ki se potepajo po svetu na stroške drugih, pač niso poklicani, študirati šege in navade narodov in tudi nimajo za to potrebnh zmožnosti. Zato je umesten poziv občinstvu, da v te svrhe nič ne žrtvuje. Če je po hišah prepovedano krošnjarjenje in beračenje, bo — upamo — policijska oblast tudi našla pota. da nas obvaruje globetrotterske poplave! —
Trgovine na Joželovo.
Trgovski gremij v Mariboru opozarja svoje člane in občinstvo mesta in okolice, da so trgovine po ministrski uredbi na Jožefovo samo dopoldne, na Marijin praznik dne 25. marca pa ves dan odprte. —
Smrtna kosa.
Pred meseci smo poročali, da je uradnika avtoreferata mariborske oblasti g.
TurČinovKa zadela kap- Včeraj popoldne je Turč'novič v starosti 58 let izdihnil v javni bblnici. — Pokoj blagi duši! Zaleglo Je-Pred dnevi smo poročali o škandaloznem stanju Pristana, ki je postal pravcato komunalno smetišče. Sedaj so dU rigirali, tjakaj nekaj partij delavcev, ki razbijajo najgrše okope starega snega* ci le polagoma izginja ter pušča za se-joj cele plasti gnoja in odpodkov- — koncert učiteljskega pevskega zbora, ti je organiziran po zgledu zbora moravskih učiteljev, opozarjamo vse glasbo ljubeče občinstvo iz Maribora in 0-tolice- Pevski zbor nam zapoje spored najnovejših rokopisnih skladb slovenskih 111 hrvaških skladateljev. Program se e izvajal prvič v Ljubljani in ga je kriti-ca sprejela z odprtimi rokami. Pred koncertom bo v kratkih besedah ilustriral izvajajoči program dr. Vurnik Stanko-[oncert sc bo vršil v unionski dvorani dne -6 aprila ob 8. zvečer. Vstopnice bodo v par dneh v predprodaji v trgovini g. Zla'-' Brlšnikove- Segajte po njih! —
Avtobusni promet na praznik sv. Jožeia.
Na praznik sv. Jožefa bo mestno avtobusno podjetje pojačalo promet med Glavnim trgom in Studenci. Pomožni avtobusi bodo vozili od Glavnega trga do »Urana«, po Ruški cesti mimo koroškega kolodvora v Črtomirovo ulico in nazaj po isti progi, dočim se Dromet po Aleksandrovi cesti ne bo vrša-Vsi hišni posestniki iz Maribora se poživljajo v smislu določil zakona o neposrednih davkih, da tekom 8 dni prijavijo davčni upravi v Mariboru one stranke svojih hiš, ki oddajajo opremljene sobe v podnajem! V prijavah je navesti: Ime in priimek najemnika ter podnajemnika, ulico in hišno štev. stanovanja; po možnosti tudi višino podna-jemnine ter poklic najemnika. Zadostujejo prijave na dopisnici- —
Štlridesstletnica društva »Pravnik?*.
V	proslavo štiridesetletnice svojega obstoja in delovanja priredi društvo »Pravn'k« slavnostno zborovanje, ki se bo vršilo v soboto, dne 23. marca ob 18. uri v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani. Spored: 1. Nagovor predsednika- 2. Slavnostni govor odvetnika dr. Fratia Novaka. 3. Izročitev diplom častnim članom. — Po zborovanju ob 20. uri svečan banket v restavraciji »Zvezda«, na katerega so vabljeni vsi člani. Društveniki, ki se nameravajo u-J deležfti banketa, naj javijo to najkasneje do 16. marca in obenem vpošl-ejo znesek 80 Din. Natančneje v vabilh, ki so se razposlala vsem članom. Kdor vabila pomotoma ne bi prejel, naj reklamira pri tainiku. —
Dražba občinskih lovov v srezu Maribor — levi breg.
Dra?ha občinskih lovov v srezu Maribor
—	levi breg se bo vršila no sledečem redu: Dne 26. marca za občine: Andren-cj, Sv. Anton, Sv. Bened'kt, Biš, Cogetinci, Čarona. Čermljenšak, Dražnivrh. Spod. Oašfprai. Sred"ii Gašteraj, Gočo-va, Ihova. Ledinek, Maina, Osek. Dne 27. marca za občine: Partinje, Zgor. Porčič, Rogoznica, Senarska, Smolinci, Sv. Tri;e Kralr. Sv- Troiica, Trotkova, 7g. Vončina, Veriane, Velka. Zimica, Zgor. Zerjavci, Plodcršnica. Dražba bo v občinski pisarni pri Sv. Lenartu. Z dražbanjem se začne vsak dan ob 9. zjutraj in sicer se kličejo občinski lovi po redu, po katerem so navedeni v tem razglasu. Zdravitelj lova mora plačati izven zakupnine tudi letno 20% oblastno takso ra zdražbani najemnini. —
Težka nezgoda neprevidnega dečka.
141etni učenec Oton Strašil iz Melja je nekje staknil patrono, ki jo je v neprevidnosti razgreval z lečo- Patrona je seveda kmalu eksplodirala in fant ie drago plačal svojo neprevidnost. Zgubil je namreč tri prste na levi roki, četrti pa je tudi tako težko poškodovan* da mu ga bodo morali odrezati. Malega neprevid-neža je rešilni oddelek za silo obvezal in ga nato odpeljal v bolnico. —
Četrtek J 4. Kabaretni veter
Velika
Petek 15. Operni vefer
kavarn?
Soboto 16. Donski kozaki
Le mirno spite,
ker ZENSKA HVALA raztaplja nesnago
1 lez noč, a zjutraj jo odpravi Schichtovo terpentinovo milo. — Poglejte naš današnji oglas!
Tvrdka Jullo Me>nl d- d. podružnica v Msriboru,
Gosposka ulica 7 priredi dne 14., 15. i« 16. marca poskusno kuhanje kave, h kateremu si usoja svoje cenjene odjemalce kakor tudi prijatelje kave sploh, naj-uljudneje vabiti. —	527
Da osvežite kri,
pijte nekaj dnij zaporedoma zjutraj čašo naravne »Franc Jožefove« grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franc Jožefova« voda uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, izboljušuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo- Dobi se V vseh drogerijah, lekarnah in špecerijskih trgovinah. 2098
-ZVEČER za A
namakanja
Z3UTPA3 xa
a izkuha=
vanje
KŠchldfiffffii
ŽENSKA WmM
Konec ielve — orjakinie
RADI NJENEGA OKUSNEGA MESA SO ŽE DOMALA POPOLNOMA IZTREBILI ŽELVO-ORJAKINJO, ŽIVEČO NA OTOČJU GALAPAGOS.
Že zopet ogroža človek s svojo neugnano strastjo po pridobivanju mogočih živih in mrtvih stvari — eno naizanimivejš.h živali: uničiti in iztrebili hcče želvo orjakinjo- Lov za želvinim mesom, ki je silno okusna jed, in za dragoceno želvovino je napravil med nekdaj številnim želvjim rodom tako razdejanje, da se najdejo te krote danes samo še na takozvanih želvjih otokih Galapagos.
Želva orjalrinja spada k kopnim in močvirnatim želvam. So to plazilci, ki spominjajo po svojem telesnem sestavu na favno predzgodovinskih dob. Ploščato truplo je tako skrito med trebušnim in hrbtnim ščitom, da more v slučaju nevarnosti spraviti žival tudi glavo, vrat, okončine in rep na varno. Želva je prav-tako počasna kot dolgočasna žival, prav-tako duševno mrtva kot sicer trdoživa. Saj vemo, da dočakajo krote starost več sto let. Zoologi ločijo več vrst želv, kakor 'pač se preživljajo ti plazilci. Predvsem je omeniti aligatorsko želvo- To je majhen, običajno ne preko metra dolg in 20 kg težak stvor, ki živi v rekah in močvirjih južne Severne Amerike in pa severne Centralne Amerike. Ta želva je razvpita roparica rib in drugih vodnih živali- Druga velika skupina je ona morskih želv- Te so radi tega najbolj zaže-Ijene, ker dajejo dragoceno želvovino. Tudi želva, od katere izvira meso za našo želvino juho in ki se baš zato zove želva za juho, spada v skupino morskih želv. Ta pa zraste v dolžino dveh metrov in je često težka nič manj kot deset stotov! Potika se po obrežjih Attent-skega oceana in se preživlja z algami. Njena še dragocenejša sestra z najbolj žlahtno želvovino pa je znatno manjša
in se potegne kvečjemu do enega me-Lovijo jo pa po Atlantskem, Tihem in Indijskem oceanu.
Tretja in največja rodbina želv pa so na kopnem in v močvirju se zadržujoče želve, ki nosijo podolgovato vzbočen hrbtni in ploščnati trebušni ščit. Tudi ta vrsta se deli v dve skupini. Ena se domala popolnoma ogiblje vode in živi še skoro raje na čisto suhem terenu- Uživa rastline in živalsko mrhovino. Krota, ki jo je videti v naših krajih, je takorekoč doma na Ba'kanu, a jo je najti tudi v južni Italiji, Francji in Španiji- Ta želva se običajno ne prerije preko 20 cm dolžine. je	?	-e H se	r a-
koplje po	zimi v	zemljo,	kjer je njeno
meso zelo užitno, jo marsikje jedo z veliko slastjo; zlasti njena juha se visoko ceni- S to	majhno	»grško«	želvo je v	sorodu črna	želva orjakinja,	ki ji preti	po-
poln pogin. Njena domovina je otočje Galapagol, skupina k Ekvadorju spadajočega vulkanskega otočja, kjer je prav malo rastlinstva in prav posebna favna. Dokler ni človek spoznal slaščico želvinega mesa, se je plazilo tamkaj nešteto teh orjaških želv. Potem pa se je pričela divja gonia na te živalice, ki se ne morejo braniti in ki podlegajo kar v deset-tisoče. Želvino meso izvažajo v vse dele sveta. Dobiva pa se ga od posameznega ckscmplarja precej, kajti te orjaki-nje so po osem stotov težke! Ljubitelji živalstva trdijo, da je danes najti to želvo samo še na dveh otokih v prav redkih eksemplarjih. Radi tega jih je nabral zoološki vrt v San Diego, kolikor jih je mogel še najoviti na imenovanem otočju, da se vsaj v vrtu ohrani človeštvu ta zanimiva želva orjakinja-
Beg s Hudičeuega otoka
Hudičev otok je majhna kopnina pred francosko Guayano v Južni Ameriki. Otok, ki so si ga v času zavojevanja Novega sveta po evropskih narodih prilastili Francozi, je bil radi neznosnih klimatskih prilik neobljuden- To je bil tudi razlog, da ga je pariška vlada namenila za izgon težjih zločincev, predvsem pa onih, ki so obsojeni na dosmrtno ječo-
Med izgnanci je bil tudi dr. Piere Burger, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo radi umora, ki ga je izvršil v pariški okolici. Trpljenje in nadloge Hudičevega otoka ga je vznemirjalo. Mladost je trohnela v zdravem telesu, ki je bilo polno volje in krepkosti. Obup se ga je pola-ščal vedno bolj in odločil se je, da uide sicer zasluženemu udarcu usode, četudi tvega svoje življenje.
Izgnani doktor je tudi izvršil svoj naklep. 30- avgusta lanskega leta je zapustil otok v majhnem čolnu in srečno dosegel obalo Venecuele po večdnevni vožnji na divjem morju, sestradan in žejen. 3rez sredstev se je naselil v mestecu (arupanu, ki šteje 21-000 prebivalcev in akoj pričel vršiti prakso- Postal je med meščani priljubljen in se seznanil z mla do zalo Italijanko, ki jo je tudi poročil.
Sedaj živi zločinec in izgnanec zelo srečno. Ima ženo, ki ga zvesto ljubi, dO' čim se je od prve žene ločil pred zločl nom, ki je bil Itak posledica nesrečne jubezni. Sosedje ga imajo radi, ker jim z dobrim svetom vedno na razpolago. Nevolja ga je izučila. Postal je dober in pomaga komur le more in kolikor mO' re, radi česar vživa splošne simpatije prebivalstva- Francoska vlada je sicer zahtevala, da ga Venecuela izroči, toda prebivalstvo se je zavzelo zanj in Venecuela mu bo postala nova domovina.
Noua ursta podgan
Največ skrbi povzročajo občinskim svetovalcem sodobne Rusije podgane, ki se strahovito množe in so prebivalstvi' v veliko nadlogo. Samo v Petrogradu računajo, da se je zaredilo več sto milijonov teh nevarnih glodalcev. Milijonska vojska sive podzemeljske golazni pa je istočasno tudi velika nevarnost za že Itak slabe higijenske razmere v ruskih velemestih. Sovjetska vlada se jo obrala na komisarijat narodnega zdravja s prošnjo, da podvzame vse potrebno v svrho uničevanja in iztrebljenja podgan. Ker pa plini in strupi niso zalegli, se bo moralo minstrstvo narodnega zdravja poslužiti radikalnejših sredstev.
Proučevanje perečega vprašanja pa je rodilo zan mive rezultate- Sestradane podgane postanejo tovarišicam zelo nevarne- Ako je lakota napravila celo iz Človeka ljudožrea, čemu ne bi iz podgan napravila krvnike sivega rodu.
Močnejše, krepkejše podgane so zaprli v specijalne kletke, kjer so jih najprej sestradali, nato pa jim servirali žive Podgane, ki so jim prav teknile. To se je dogajalo večkrat zaporedoma, tako da so sc podgnne v kletkah popolnoma privadile sočni hrani svojih tovarišic. Ka nibalska vzgoja podgan je bila zelo
uspešna in učenjaki, ki so proučevali razvoj teh živali, so po treh generacijah dobili posebno vrsto podgan, ki ni hotela uživati druge hrane kakor mesa drugih podgau.
Dobro dresirane preganjalce in so sovražnike rodu podgan so nato preiz kusili v praksi. Uporabili so jih v 90- uradih, 10. skladiščih in raznih tržnicah, kjer sc je takoj opazilo njih udejstvovanje.
Kanibalska metoda se je torej pri podganah izborno obnesla, kajti za ditev so bili izbrani le močnejši eksem-plarji, ki so kos svoji nalogi. Nevarni pa so tudi radi tega, ker napadajo nepriča kovano, kajti navadne podgane vendar ne slutijo, da jih bodo njihovi »bližnji mesarili.
Ko bodo iztrebili miroljubne podgane, računajo učenjaki, da se bodo klale krvoločne celo med sabo, tako da preti podganam popoln pogin.
To Je tisto!
— Pet lett sem uporabljal ta-le avto, ne da bi bil imel kedaj kakšne stroške ž njim glede popravil!
— Pa ga hočete kljub temu prodati?
— Seveda, če pa pritiska popravljalni ca na plačilo.
Za moralo madžargke
prestolice v
Budimpeštanska občina je pričela ore ganjati javne zaljubljence, ki sc objema-o in poljubljajo na ulicah. Prepovedala javno manifestiranje erotskih čustev, 5oiicija je dobila navodila, da mora ustavljati in razdvajati celo parčke, gredo roko v roki- Pikantno obnašanje mladeničev in deklet po kavarnah in avnih lokalih sploh pa se strogo kaznu e z denarno globo od 200—1000 dinar-ev.
Oblasti so zaprle mnogo barov in lo calov, kjer so bili plesi doslej dovoljen Odslej pa je ples dovoljen le na dosto. nih plesiščih. Dekleta, ki obiskujejo ples ne prireditve, morajo prihajati le spremstvu, plesati pa smejo le s kavalir ji, ki jih stariši plesalk poznajo. V inte resu javne morale je bilo izvršenih že mnogo aretacij.
Senzacijo pa je vzbudil sledeči dogo
TEŽKOATLETSKA MEDMESTNA TEKMA LJUBLJANA:MARIBOR.
Dne 6. aprila priredi SK Železničar prvi javni nastop v težki atletiki in sicer ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma.
Program prireditve se bo delil v tri de-e in sicer: v dviganje uteži, rokoborbo in boks.
Dviganje uteži se bo izvajalo v Mariboru prvič. Tekmovali bodo za Ljubljano atleti SK Ilirije, ki so v tej panogi že se-o izvežbani-V rokoborbi bosta merila moči SK Slovan Ljubljana in SK Železničar, ki edina v Sloveniji gojita to panogo težke atletike. Moči obeh klubov so precej izenačene. Za Ljubljano nastopijo med drugimi Banovec in Tičar, ki sta bila v tekmah za državno prvenstvo vedno med prvimi. Za Maribor pa nastopi bivši večletni jugoslovanski prvak Arzenšek, ki je zopet v formi- Dalje več novih mlajših moči, ki so v zadnji sezoni nad vse pričakovanje napredovale.
Kot zadnja točka bo propagandno tekmovanje v boksu, kjer nastopi poleg SK Slovana in SK Železničara tudi event. SK Ilirija. Ta šport se je pri nas začel gojiti šele pred 2 letoma, pa se je nato zopet opustil. Ker se hoče oživeti tudi to panogo težke atletike in pridobiti novih pristašev, bo nudila prireditev občinstvu tudi to vrsto športa, ki je v Ameriki, Nemčiji, Angliji ifl drugod postala zelo popularna. Dobra izvežbanost ljubljanskih kot tudi domačih atletov je sigurno zagotovilo za čim večji in lepši športni užitek.
V NEDELJO PRIČNE NOGOMETNO PRVENSTVO.
Športni krogi pričakujejo, da bodo do nedelje igrišča že v takem stanju, da se bo prvo kolo pomladanskih prvenstvenih tekem lahko odigralo. Danes se v svrho definitivne določitve termina sestane na igrišču Rapida komisija športnih funkcijonarjev, ki bo končnoveljavno sklepala o prvi prireditvi.
Nadejati se je, da se je Maribor tudi v, nogometu oddaljil od povprečnosti in da bo naloge, ki ga Čakajo spomladi, častno rešil v zadovoljstvo športu naklonjenega občinstva, ki je ponosno na sleherni uspeh domačih klubov.
Koloduor z najuečjim prometom
Na prvi hip se zdi, da je čisto odveS govoriti o tem, kateri kolodvor na svetu ima največji potniški promet, ker h! vsakdo mislil, da so to vsekakor kolodvori velemest Londona, Newyorka, Par
 	  _	riza, Berlina, Dunaja itd. Toda temu n)
dek: Na kolodvoru je policija aretirala tako. Po najnovejših podatkih ima naj-mlad parček, ki se je pred ločitvijo vro- močnejši potniški promet na svetu glav*
če objel in poljubil- Gospod Je razburjal, češ da sta mož in žena, toda zaščitniki morale niso hoteli ničesar, slišati. Mlada zakonca so odvedli na policijo in ju kaznovali z največjo kaznijo. Postopek je komisar opravičil z dejstvom, da jc bil njun poljub ob slovesu prestra-sten izliv seksualne narave čeprav med zakonccma.
ni kolodvor v Melbournu v Avstraliji Dnevno pride na ta kolodvor in odide nič manj ^kot 283-000 potnikov in 2.40G vlakov. Število tramvajskih voz, ki dnevno odvažajo potnike od kolodvor« na razne strani, znaša 3.312, za čast najbolj živahnega prometa pred kolo-dvorom, med 5. in 6, uro zvečer, pa 521 .vozov.
S+nm g
V iA a r i b o r u, due 14. IH. t929.
MarlbnrsM V F
Popusti na Jugoslavija
vlil iz razširjenih oči dv usmevom, da moram na kolena in udaril s č< izmed njegovega ječanja
/Sfrtr«,
Mihael Zevaco
Beneška ljubimca
Zgadavlnakl raman iz starih Benetk 31
Nekaj minut je obstal kakor okamenel.
Ledeni dih bližnje smrti ga je mrazil do mozga.
[zvil se mu je hrapav vzdihljaj, in preko njegovih uutfc je prišla edina beseda:
»Umreti!«
Zvok lastnega glasu ga je prestrašil; zbal se ga iv xakor neznanega, groznega nečesa. Upor živinskega nagona mu je pognal kurjo polt po životu. Dokler je bila smrt še negotova, in je imel še pretvezo, da se je mogel oklepati nade v življenje, toliko časa ni trepet.il.
Toda zdaj... o, zdaj se mu je zazdelo življenje v tej temni ječi kakor zaklad, ki uhaja izmed drhteiih rok. Črni jetniški kruh se mu je zazdel prelestna hrana in ječarji — prijazni ljudje, ki bi tih bil rad objemal in poljubljal, če bi imel še živeti! Zivljenske sile so napale vse njegovo bitje, obšlo ga je nemogoče ke;a-nje... Zaškripal je z zobmi, in hruto ihtenje je zah\> pelo v njegovih prsih; obenem mu je ušla z ustnic beseda, še turobnejša in brezupnejša od prve:
»Živeti!...«
Jetnik se je bil polagoma približal vratom, ki so se po odhodu krvnikovem zopet zaprla, in je iztegnil roke, kakor da hoče nečesa prositi.
Takrat pa je legla tuja roka na njegovo ramo.
Nekaj ga je silno pretreslo. Ves prepadel se je ozrl*
Skozi tkanino svoje vreče je spoznal jetnika, ki se mu je prikazal — Rolanda, ki je vstal izpod zemlje, kakor iz globočine grobov.
»Ah, res, vi ste! . . .« je zamrmral.
Roland ga je pomeril s čudnim pogledom, ki se je kar zasvetil v polumraku. Obsojenec je videl ta pogled, in se je stresel, kakor da mu je zdajci zvedeti nekaj strašnega.
Potegnil si je vrečo, ki mu jo je krvnik nataknil, z glave, in jo je vrgel v kot.
»Vidite, je dejal z žalostnim umreti.«
Mar!hT5Ml V E C C K N ! K
»Kdaj?«
»Jutri zarana!«
Glasno je zasopel ter si z roko otrl mrzli znoj, ki mu je preplavljal čelo. Bil je bled kakor smrt, in Roland ga je komaj spoznal.
Polagoma pa je obsojenec zbral svoje moči in misli- Tisti občutek skrajne groze, kakršna razkraja člo-večko bitje, ki mahoma začuti bližino uničenja, je izginjal, in spet je zmagovala njegova silna, surova živahna natura.
»Umrl boš!« je povzel Roland.
Da, umrl! ... A zakaj me tako gledate? . . .«
»Pričel si mi bil pripovedovati o tisti nesrečni rodbini, ki se ima zahvaliti tebi; da je bila uničena, razkropljena, zadeta od nezaslišanega gorja . . .*
»To je res! ... To je res! . . .«
»Očetu so izdrli oči, kajneda? In mati, ali ni res, je umrla od žalosti? Sina so vrgli v podzemeljsko ječo! Zaročenka ... ah, povej . . . govori ... kaj je bilo z zaročenko? . . .«
»Oh!« je jeknil obsojenec z grozo, »človek bi dejal, da že veste vso to prežalostno povest! . . . Kdo ste? . .. Kdo pa ste? . ..«
»To še izveš! ... A zdaj govori, in povej najprej ti sam — kdo si? . . .«
»Jaz sem razbojnik Škalabrino!« je dejal mož in zašklepetal z zobmi.
»Škalabrino?« je menil Roland, iztikaje po svoiih spominih, »Škalabrino? . • . Sicer pa, kaj je do tega, na vse zadnje? . . . Torej, povej mi resnico! Kaj ti je bil storil dož Kandiano, da si pomagal desetorici uničiti ga? Kaj ti je storila Silvija? Kaj ti je storila Leo-nora? ... In kaj sem ti storil jaz? Povej, lupež! Govori!«
Roland je bil prijel Skalabrina za roko in mu jo je tri v svoji desnici.
Cim je obsojenec poslušal njegova vprašanja, ga je gledal izprva z osuplostjo, nato z grozo, in nazadnje z obupom- Ob zadnjih besedah Rolandovih se mu je oči dvojen potok solza; zgrudil se je s čelom po kamenitih ploščah. In in ihtenja je Roland začul lw-
V	M a r ? 6 o r u, tfne'R ITT 1029.
sede, jecljane z glasom brezmejnega obupa:
»Oh, zdaj vas spoznam! Vi ste gospod Roland! . .. Oh, to pomeni prokletstvo, da se mi prikazujete na smrtno uro! . . ■«
Nekaj minut je bila vsa ječa polna plakanja presenečenega bandita. A tudi Rolanda je izpreletelo ob njegovih zadnjih besedah. To je bil pozabil! Ta človek je bil obsojen, da čez nekaj ur umre- Strašna jeza, ki se je kuhala v njem, je mahoma upadla. Zasmilil se mu je. In čuvstvo usmiljenja se je začrtalo na njegovem obrazu.
»Vstani,« je dejal sočutno.
»Oh, gospod,« je zaječal obsojenec, »iz vašega ifc-su spoznavam, da mi vnovič odpuščate!... Zakaj ste tako dobri! . .. . Zakaj me niste ubili na nabrežju Oli-volskega otoka, takrat, ko ste me imeli pod svojim bodalom! . ..«
Prizor, ki ga je omeni! Škalabrino, se je zdajci obnovil pred Rolandovimi očmi. Spoznal je orjaka, katerega je bil podrl na tla, pa mu je prizanesel.
»Daj,« je izpregovoril, »pripoveduj mi vse, in nikar ne laži!«
Sedel, ali bolje, počenil je poleg Skalabrina; z nagubanimi obrvi se je pripravil, da pronikne v tajnost svoje nesreče.
Škalabrino ga je gledal z divjaško plahostjo na obrazu-
»Gospod,« je dejal žalostno, »na svojo smrtno uro ne znam lagati. Sicer pa vas zagotavljam, da sem se prebridko kesal!«
»Kesal si se? . . .«
»Da, prekasno, to je res, a prisegam vam, da je bilo moje, kesanje odkritosrčno. Rodilo se je že v tistem trenotku, ko ste mi vi dejali: »Nisi se bal, zato ti prizanašam!« Odtlej bi bil pripravljen umreti za vas ... Ali se spominjate-, da sem hotel govoriti z vami. . . toda vi, vi me niste hoteli poslušati!«
»Res je, spominjam se,« je dejal Roland ter si potegnil z roko preko čela. »In kaj bi mi bil povedal, če bi te bil poslušal?«
»Povedal bi vam bil, gospod, da je tista ženska ... tista, ki ste jo vi rešili •. .«
dop>M—in ogte* ai trgavoktga at rcMamnaga wa4«Ja; vsaka feeaarfa 50 p. MjmttiJB wm> Dia tO —
Tehnična pisarna
mestnega stavbenika in obl. pooblaščenega stavb, inž- Viktor Accetto, Maribor, Kosarjeva 41. — Načrti. •— Proračuni. — Nasveti- — Cenitve.
Podjetje
vzame na brezplačno stanovanje osebo katera bi posodila Din 30.000- Lahko se takoj vseli. Dopise nasloviti na upravo »Večernika« pod šifro »Podjetje«-	540
Vajenca za pekovsko obrt
sprejme takoj J. Košar, pekarna, Maribor, Kettejeva 22-	539
Stanovanje,
2 sobi in kuhinje, event. tudi večjo sobo in kuhinjo, išče mala mirna družina s 1. aprilom. Stanovanje naj bi bilo v bližini mesta. Plača najemnino za ■pol leta naprej. M. Likof, Studenci, ICralj Matjaževa ul. 36.	516
Velika zaloga kuhinjske posode,
hišne in kuhinjske potrebščine vseh vrst. Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Hcr-kules« iz tovarne Sphinx- la. aluminijevo in litoželezno postekleno posodo. Nadalje mline za meso, orehe, kavo, mak in poper. Tehnice za kuhinjo |n meropreizkusne za trgovce z uteži, Ribeže ravne, okrogle, polokro. gle in oglate. Lopatice za oglje. Depel in smeti. Sita, deske za testo in valjarje. Likalnike. Razne oblike za vsakovrstno pecivo. Kutije za špecerijo in dišave. Kotličke in šibe za snojj. Kotličke za polento iz kotlovine. Solnike, mlečne vrčke, cedila za juho, čaj, testo in salato. Vedrice, umivalnike in vrče. Nočne posode. Stiskalnice za ocvirke in krompir. Samovare »Phi3-bus« in druge vrste. Škafe okrogle in ovalne. Lonce za kuhanje perila in perilnice. Jedilno orodje vseh vrst-Jedilne servise iz porcelana. Krožni-
PRINCESKO
ZVEZEK LIČNO VEZAN 12 DIN PRI
UPRAVI .JUTRA"
IN „VEČERNIKA"
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
ZVEZDANI«)
Galanterija, drobnina, trikotaža, perilo, nogavice, sukanec, D. M. C. blago, bombaži, papir, baterije	500
 .........NA DBBBLO ===«—=*=*
Josip Mlinarič
Maribor« Glavni trg 20
ke iz porcelana in kamenine. Umival-ne garniture in vse vrste steklene robe. Potne pletene košare in cekarje. Postrežba točna in solidna! Cene konkurenčne! Albert Vice!, Maribor, Glavni trg št. 5.	334
Pristno dalmatinsko vino
črez ulico, liter & Din 8, dobite v Cafovi ulici 7, dvorišče, kino »Union*.
524
Konjsko opremo
od navadne do najfinejše, dežne ponjave za konje in vozove, v vsaki velikosti nudi Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova 13.
Kolesarji, pozor!
Seditj je tisti čas, da Vaša kolesa z malim denarjem postanejo popolnoma nova, in sicer z generalnim popravilom. Emajliranje, poniklanje, popolno razloženje, na novo namazana vsa kroglična ležišča. Shramba koles in motorjev čez zimo po minimalnih cenah. Priznana najboljša, najcenejša mehanična delavnica JUSTIN GUŠTIN ClC, MARIBOR, Tattenbachova ulica 14, nasproti »Narodnega doma«. Zadostuje dopisnica, da pridemo po VaSe kolo na dom-	2519
Popravila nogavic
izvršuje solidno in poceni pletarna L. Golob, Orožnova ulica 6.	169
PARNA
PRALNICA
pere moško perilo kot novol Telefon 480 Centrala s Frankopanova ul. 9. Podružnica! Vetrln|ska ulica 7.
,.IIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIII!II!1In
Spomnite se CMDl
Rokavice
In
nogavice
vseh vrst, kupite najceneje pri Pr. Podgoriek nasl.,
Fr. Bela
Slovenska ulica it. 7
MEDNARODNI
mo« v m
17.-24. MARCA 1929
Shajališče ti^ovcev in industrialcev celega sveta. Izložb« celokupne čehoslov»5ke industrije, ki uživa svetoven sloves. — Usodna prilika za neposreden nakup — Kar poceni blago. Velesejmska palača — — odprta celo letol
nosil za potovanje:
železnicah u osebne in bizovlake 2o% Cehoslovalka 31%, Avstrija 35%, Ogrska 25%. ni potraban • sadoatuja potni IH*.
Pojasnila in legitimacije daje:
Cehoslovaškl konzulat, Ljubljana, Blelarelsova cesta
Jlloma Company, Ljubljana, Alakaan-drova a
,'Putnlk" Ljubljana, Danajska caita 1
 	48
Trboveliski
premog
vsake količine dobite zopet pri
H. Plstor • Maribor
Mlinska ulica ltev. 1«
Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja ln urednik: Fran Broiorlfii Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
Stanko D • t o 1 a v Mariboru