r osluito piscsmi T g U l/O V um. Leto LXV., št. 41 februarja Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemai nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, ve$ji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — > SI o venski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIOTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica št. 5 Telefon st. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 POD K l Z N U JE : MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 12. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c. Tel. St. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101.--- Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. JAPONSKA OFENZIVA Japonci so davi pričeli generalno ofenzivo na šanghaj — Položaj je skrajno napet Šanghaj, 20. februarja. Ob 0.30 zjutraj srednje evropskega časa, to je pol ure pred potekom japonskega ultimata, se je danes pričela že dolgo napovedana generalna ofenziva Japoncev proti Šan-ghaju. Ob tem časn je vrhovno poveljstvo japonskih čet izdalo povelje za generalni napad. Že poprej so japonske Čete zopet zasedle vse svoje postojanke. Ofenziva se razvija od Hongjuparka, od koder je navalilo 15 tankov proti severnemu kolodvoru. Istočasno se je pričela nova ofenziva proti trdnjavi Vnsung. V borbo je poseglo poleg velikega števila bombnih letal 60 poljskih topov in 40 težkih havbic. Kitajci so prav tako odločeni braniti se do skrajnosti, ter so zbrali velike rezerve, Id jih bodo po potrebi vrgli v bitko. Glavne rezerve so se utaborile 20 kilometrov od Šanghaja, tako da so ta- koj na razpolago. V mednarodnih koncesijah vlada veliko razburjenje, ker se je bati, da niti Japonci niti Kitajci ne bodo spoštovali nevtralnosti tega ozemlja. Ženeva, 20. februarja. Zaradi po* ostritve položaja v Šanghaju, je kitajski delegat zahteval takojšnje sklica* nje sveta Društva narodov, da zavza* me svoje stališče. Odbor dvanajstorice je na včerajšnji seji zavrnil ugovor Japonske proti izrednemu sklicanju Drujtva narodov in sp'ošno se priča* kuje, da se bo že danes sestal plenum Društva narodov in splošno se priča* stališče Tokio, 20. februarja, s. Vojni mini* ster je opozoril vlado, da postaja polo* žaj v Šanghaju vedno resnejši, ker bo veliko število kitajskih vojakov Čang* kajška ojačilo 19 armado T7ada naj 7atct fifnri ivcp nofrphnn. da se nrenreči razvoj položaja smeri, ki bi zahtevala vojno napoved. V uradnih krogih izjavljajo, da ja= ponske čete ne nameravajo zasledo* vati Kitajcev preko onih 20 km, ki so omenjeni v ultimatu. Washington, 20. febr. AA. Stimson j c poročal Hoovru o najnovejših do* g dkih na Kitajskem. Po sestanku s Hoovrom je Stimson izjavil, da je po* ložaj tako delikaten, da ne mara poda* ti nobene izjave. Ponesrečena pogajanja so napravila na zunanji urad glo* bok vtis. Uradniki sestavljajo načrte not glede na bližnjo japonsko ofenzivo. Za nastop sveta Društva narodov vlada v uradnih krogih veliko zanima* nje, vendar pa prevladuje naziranje, da nihče ne bo mogel izpremeniti skle* pa japonske vlade, da uredi vprašanje Mandžurije in Šanghaja z direktnimi rx>ea janji s kitajsko vlado. Nova organizacija srednjih trgovskih šol Nekatere važnejše podrobnosti iz novega zakona o srednjih trgovskih šolah Beograd, 20. februarja. Kakor smo že poročali, je Narodna skupščina pred dnevi soglasno odobrila novi zaken o srednjih trgovskih šolah. Glavne določbe tega zako-ba so: § 1. Naloga srednjih trgovskih šol je, ti a poleg splošne izobrazbe v duhu jugoslo-venskega narodnega in državnega edin-stva nudijo učencem strokovno, teoretično in praktično znanje za trgovski poklic. § 2. Srednje trgovske šole so pod vrhovnim nadzorstvom ministra za trgovino in industrijo in pod neposrednim nadzorstvom bana. š 3. Srednje trgovske šole so trgovske akademije in dvo razred ne trgovske šole. Trgovske akademije so popolne, dvoraz-redne trgovske šole pa nepopoliue srednje trgovske šole. § 4. Trgovske akademije s končnim izpitom imajo značaj srednje šole z višjim tečajnim izpitom. Učenci, ki so dovršili trgovsko akademijo in napravili zaključni izpit, lahko nadaljujejo šolanje na visoki ekonomski komercijalni ali kaki drugi visoki trgovski šoli. . 5. Dvorazredne trgovske šole imajo rang 6 razredov srednje šole (realke, realne gimnazije). Učenci, ki so dovršili to šolo in napravili zaključni izpit, lahko prestopijo v m. razred trgovskih akademij, če napravijo dopolnilni izpit. § 6. Srednje trgovske šole so lahko državne, samoupravne ali pa ustanove gospodarskih korpo raci j. § 7. Srednje trgovske šole so lahko moške, ženske ali mešane. § 13. Samouprave in gospodarske korporacije lahko z odobrenjem ministra za trgovino osnujejo in vzdržujejo srednje trgovske šole šole samoupravnin oblasti imajo pravico javnosti, šole vzdrževane od gospodarskih korporacij, pa samo z odobrenjem ministra za trgovino. § 14. Minister za trgovino 1ahko dovoli tudi osnovanje internatov pri posameznih šolah, vendar pa vzdrževanje teh internatov ne sme iti na breme države. Vsak internat mora imeti svoi statut, odobren od ministrstva za trgovino. § 22 V prvi razred trgovsstn srednjfa Šol se sprejemajo učenci, ki so dokončali štriri razrede srednje šole, (gimnazije, realke) z nižjim tečajnim izpitom in učenci s štirimi! razredi meščanske šole. z zaključnim izpitom, a ne smejo biti starejši kot 17 let Učenci, ki so dokončali štiri razrede srednje šole v inozemstvu, morajo polagati dopolnilni izpit iz predmetov, ki se jih niso učili ali pa samo v manjšem obsegu Učenci, ku so izgubili pravico na redno šolanje v srednji šoli, se ne morejo vpisati v srednjo trgovsko šok> kot redni učenci. § 23. Učenci, ki so stari nad 17 in ne nad 19 let, se lahko vp.išejo v trgovske srednje šole samo z odobrenjem banske uprave, odnosno mimstrstva. § 42. Pri vsaKJ srednji trgovski šoK, se osnuje šoleki fond za podporo siromašnih učencev, nabavo sredstev za šolske vežbe, knjig za dijaške knjižnic In za podporo za dijaška potovanja siromašnih učencev. Pravila šolskega fonda mora potrditi minister za trgovino. § 43. Učeno. srednjvati po pravilih. A čeprav je položaj od ve t n kov na Bolgarskem skoraj obupen, je na univerzi vendarle vpisano okoli 1750 pravnikov. To je tembolj nerazumljivo, ker tudi država n" more v svoji administraciji zaposirti nič več prav n kov kakor dozdaj. Painleve vrnil mandat Tudi posredovanje Doumera brezuspešno — Mandat bo dobil najbrže Laval ali Tardieu Pariz, 20. februarja. Kakor so v političnih krogih napovedovali že včeraj dopoldne, se je misija bivšega vojnega ministra Painleveja za sestavo široke koncentracijske vlade izjalovila. Painleve je po dolgotrajnih pogajanjih in neuspelih poskusih davi ob 4. vrnil predsedniku republike mandat za sestavo vlade. Včeraj popoldne je sicer izgledalo, da bo vendarle prišlo do rešitve krize v duhu koncentracije, vendar pa so se tudi ti poskusi izjalovili. Vse frakcije so imele včeraj popoldne svoje seje, na katerih so razpravljale o položaju. Radikalna stranka si je zlasti prizadevala omogočiti sestavo vlade nacionalne sloge, vendar pa so desničarske skupine vztrajale na svojih zahtevah, ki jih je smatral levičarski Painleve za nesprejemljive. Ob 5. popoldne je predsednik republike sam posredoval in pozval v avdi-jenco Painleveja in Tardieua. Avdijen-ca je trajala nad eno uro, vendar pa ni rodila zaželjenega uspeha. Painleve je v teku noči kljub temu nadaljeval pogajanja in je poskušal sestaviti levičarsko vlado. Moral pa se je naposled prepričati, da bi tudi taka vlada ne našla opore v parlamentu ter je zaradi tega naposled vrnil mandat. Predsednik republike Doumer bo danes dopoldne določil novega mandatarja. Pričakuje se, da bo sedaj poverjen mandat predstavniku desnice, po vsej verjetnosti Lava hi ali pa Tardieu-n. Nevaren vlomilec pod ključem Vlom v pisarno »Jugornaterijala« pojasnjen Ljubljana. 20. februarja Dne 30. januarja je bil izvršen drzen vlom v lokal podjetja >Ju£omaterijal< na Dunajski cesti. Na sličen način kakor mesec dni poprej v Krisperjevo trgovino se je med opoldanskimi urami nekdo vtihotapil v poslovne prostore med 12. in 14. ter odnesel železno ročno blacrajno. v kateri je blo okroc 8000 Din. Policija je na podlagi poizvedovanja ugotovila, da se je blizu podjetja v tem času potikal brezposelni Miha Pečarič, rojen v Trstu in pristojen v Koner. Nekaj dni so jja policijski agenti kontrolirali in 10. februarja je bil aretiram. Policija je namreč ugotovila, da je naro&l pri nekem kroeaju^ v Florijanski ulici že 1. februarja dve moški obleki, zase in za svojena prijatelj« Pavla P>eliča, hišnika v Dvofnkovi utfci, rodom tudi iz tržaške okolice. Ko je krojač omenil, da prav rad napravi obleke, samo da hoče nekaj naplačila, mu je Peflari? dejal, naj bo v tem pogledu brez skrbi, češ, da ima dovolj denarja. Dal mu je takoj 1000 Din in 7. februarja, ko sta bili obleki izgo-tovljeni, je plačal še ostanek v znesku 900 dinarjev. Policija je Pečarioa in Belica aretirala ter ju konfrontirala s krojačem iz Flori jen ske ulice. Tedaj je bil Belič zelo ogorčen in je zabrusil kroiaču v obraz: >Vi ste flft-tovo blazni, jaz nisem bil nikdar pri vas, še manj sem kdaj naročil obleko. Sploh ne poznam!< Seveda je policija rajši verjela krojaču, ki je oba gospoda prav dobro poznal in zato je Pecarica in Beliča izročila sodišču. Ko je pri Beliču 18. t. m. napravila hišno preiskavo, je v njegovi drvarnici naletela o* sveženj razne obleke in perila, ki je diftaVo po naftalinu. Belič je zatrjeval, da ne ve, kako je prišel sveženj v njegovo drvarnioo. Zdi se, da gre za ukradeno blago. Med perilom so tri športne hlače, pulover in n*-kaj drugih stvari. Lastnik naj se javi •>* policiji. Mednarodne smuške tekme v Mariboru Maribor, 20. februarfja. Davi so se pričale v Mariboru mednarodne smučarske tekme, za katere vlada v mestu ter mariborskimi i sportnilki ogromno zanimanje. Kakor znano, bi se moralo vršiti v Mariboru preteklo nedeljo državno prvenstvo, ki pa je bilo zaradi slabih snežnim razmer preloženo v Kramjsko goro, Davi se je vršilo tetomovamje na 18 km. Startali so najboljši; tekmovalci iz države, dočim menda od iuozemcev nd bilo nikogar. Njih start se pričakuje jutri. Med drugimi se je prijavil za skoke znani avstrijski skakač Keglovsltsch. Start je bril pri gostilni Aohtig. od tam je .pa prosa vodila po obronkih In pobočjih Pohorja, Smuka je bila prav dabra. Zanimivo je, da so prvih pet mest zasedli cJa-n-1 gorenjskega 5m ljubljanskega, zim«ko športnega podsaveea. Prvi je i>rispel na ci!ij Smoiej z Jesenic v 1:24.03. Srnoiej j« pokazal, da so razvija v enega naSih najboljših tolcmovaJcev; drugi je bil Josko Janša v 1:25.21 (Ilirija), tretjd Jakopič (Dovje-MoJ^trana) v 1:28.14, četrti Bervar (Ljutbljana) v 1:28.19, peti ftramel (LJubljana v 1:2*9.6, šesti Neumamn (Maribor* v 1:32.4 in s odmrl Jurič (Maribor) v 1:36.06. Zvočni kino Ideal Na splošno zahtevo še danes, a nepreklicno zadnjikrat! Georg O4 Brien kot „SIN PRERIJE" Film najnapetejših pustolovščin in senzacij Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. Jutri nov spored! Film vrelega študen tov&kegu živ ljenja, petja in ljubezni ČE MLADOST LJUBI . . . Prvič v zvočnem filmu elegantni WERNER FuTTERER LUCIE ENGLISCH Ob 3, V/45, 6. V?8 in 9 zvečer Amerika pristopi k haaškemu razsodišču W«shington, 20. februarja. Med ziigo-vAdovemk poroča, zborovale; pozdravljali z ap!a\ zom in živahnem odobravanjem, večkrat pa tudi z viharnim priitrjevanjem In bnr iKimi vzkliKi ter medklici. Prvi je govoril kot Član banov.nsk«-ga sveta g. Ivan Tavčar in izvajal: Xovi obrtni zakon so na.mesčc-nci in delavci z zadovoljstvom vzeli na znanje. Ker prenaša znat.na zboljšanja v pogledu socijalnejše ureditve s!užbenego predeli nameščene, odpoved:, a s trdnim upanjem v srcu, da v pravni državi vendarle ne bo mogel obveljati ta-ko nezakoniti fcin gospodarjev. To, kar nudi novi obrtu aukou nam*? ščencem glede dopustov odpovednega roka. Ln odpravniu. je n-ajma.iij. kar so aame ščenc: upravičen; zahtevati. Tako samoob-a»e4>i umijive so be pravice, da bi jih vsi delodajalci po svobod n. volji, sami od sebe in brez zakonitega pritiska le od nekdaj morali nuditi svojim nameščencem. Kaj-t! socijain. fclo&in bi bil. ako b*. tvi-dka. kateri je nameščenec zvesto služil in množil p remont-u j t- •i-.ajsiet iot, vr»»a na-meščenoa na eesto brez, odpravnin«- Novi obrtn. /.tikou vendarie n: bil zalo uzakonjen da b. se ne iavajal Dopusti, odpravnine :n odpovedni rok so vendarle zato. da ^ih bodo nameščenci deležni, m* pa da bi se z navideznimi odipovectoi odpravljale te pravice. Kdor drugao« nrst d dela. ravna proti zakonu in je povrhu še rušilec BOOijatoega miru, ker gre v našem premera z« aajprimRrvaejž« i»ro4beii£eve pravice. Katere neisvajane morajo roditi najveej odpor u nezadovoljstvo. O nezakoniti akciji Grem.ija kjubljan-skih trgovcev je bil informiran tudi banovinski svet po tov. Lovšinu. Banovinsk: svet je z ogorčenjem vzel na »nanje ne-socijalni nastop ljubljanskih vetetržcev Gospod ban dT. Marušič me je pa fte post-bej pooblastil, da v nje-gow.ni iim'iiu i'zja-vim na današnjem shodu to-le: _ Banska uprava je bila že po vlogi Zveze društev privatnih nameščencev opozorjena na odpovedi trgovskim in privatnim nameščencem. Nameščenci Bo lahko prepričani, da bo državna oblast z ozirom na to, ker so odpovedi nameščenstva eklatantno izigravanje obrtnega zakona, vse potrebno ukrenila, da s« take protizakooi-tosti preprečijo. — V imemi PomočnišIvt>ua xbora j«- tajn'U ac. Kravos opisal dosedanji boj proti akcij? gremija tn anketo delodajalcev n delojemalcev pri banski upravu, kjer je zastopnik bana ugotovil nezakonitost m kaznivost postopanja §. trgovcev, še pred anketo je pa eremij u videl, da se je zaletel In je obljubil revidirati svoje »tališče, češ, da m hotel izzvati odpovedi ter je le na inicijativo nekaterih veletrgovcev jo-tel opozoriti na zakon. Trgovci so poda) načelno izjavo, da ni slo za okmjenje dobrin novega zasoua io da nrso niti razpravljali v odpravninah :n dopustih Trg nameščenci so zahtevali, da delodajalci takoj vse odpovedi prekliče\jo in sprejmejo tudi vse odpuščene tovariš^ zopet v službo. Načelnik gremija g. Gre-gorc je predlog sprejel .n prosil, naj razburjenje poneha ter izraanl željo, naj Pomočniški zbor zbere vas konkretni materijal o tej zadevi in predloži na skupni seji. Gremij naj krivico popra/vi z novo okrožnico, vendar si pa trgovski name* ščenoi pridržujejo pravico sklicanja novega shoda. Zanesemo se popolnoma na laj a-vo zastopnika bana in zato upamo, da se vse poprav^. Razburjenja je ros morda preveč, ugotoviti je pa treba, da trgovci z istočasno odpovedjo in zopetnim sprejemom našo prekinili službe, ker je pred zakonom taka odpoved ničeva. Priznavamo, da so poštea; trgovci zmetali OKrotni-ce v koš Bodimo mirni to dtecrpkiniiand ter čakajmo na izid seje delodajalcev e Pomočnišk.m zborom. Ce ne dobimo svojih pravic, skličemo shod drugam! S pozivom k vstopa, v organizacijo je g. Kravos končal svoj sovor. za njim je pa za Delavsko zbornico govoril g. Gol m a jer, ki je opisal borbo Delavske zbora/k-* za pravice privatnih nameščencev ter ostro napadal delodajalce. Ugotovil je sum, da so uaš; trgovci šele na pritisk trgovcev iz drugih banovin izdaLi okrožnice, ker so trgovci po vsej držav.; odpovedali svojim uslužbencem. Ker bo zakon še izpopolnjen s pravitaik: in uredbami, se bomo morali še večkrat sestati v obrambo svojih pra vic. Po svojem govoru je g. GkEtander utemeljeval naslednjo resolucijo, k! je bila sprejeta z največjem odobravanjem: Gremij trgovcev v Ljubljani je sk tenis in izda: okrožnico za svoje člane, v kateri naroča, da trgovci šest tednov pred uveljavljen jem obrtnega zakona z dne 5. novembra 1!>31. ki stopi v veljavo dne 3. marca 1^32. odpovedo svojim nameščencem službe ter sklenejo z njimi nove služben«1 pogodbe. Z ozirom na to akcijo Grem'ia Trgovcev v Ljubljani predlaga shod trgovskih in privatnih nameščencev v Ljubljani, vršeč se dne 19. februarja 1932 v dvorani TVlavske zbornice, naslednje: 1. Generalno, da se novi obr-t-n; zakon uveljavi z dnem objavljenja v .službenih Novioah*. to je z 9. novembrom 1931 in B tem pr^rvreei vsakršna satbotaža določb no-veera zakona. 2. Sklop oziroma okrožnice Gremija, trgovcev v Ljubljani, ki odreja odpoved trgovskim ^n privatnim nameščencem, nai se razve! jav" kot protlia koti it. ker o sklepa a>li sedi ni bil ne obveščen in ne vabljen na sejo Pomočniški odbor gremija, das: določa doslej veljavni avstrijski ts&a-kon. da se mora Pomočnišk. odbor vabiti k vsem sejam gremiija delodajalcev, k: obravnavajo službeno razmerje me.) nameščenci m delodajalci. Saod najodločneje protestira proti uve-Pavljandu odpovedne sr« roka dne 1. in 15. v mesecu na šest tednov. k; je kolektivno !:kt:ran. toda brez sporazuma z zakonIttm zastopstvom pomočnikov, ter bistveno nasprotuj«' tozadevnim določbam novega obrtnega zakona. 3. Gremij trgovcev v Liubljan: noče z navedeno aKCijo obiti določbe novega obrt-netra zakona rer vzeti trgovskim in pr.vat-nim nameščencem f daljš; služben; dob; pridobljene pravice, o/iroma veljavne po- godbe, giede odpovedi, dopustov Itd. Ker novi sakou slede pridobljenih pravic v predhodnih določbah ae omenja • tem pogledu ničesar, predlaga shod. da se ob uveljavljanju novega zakona v iavršil-ni naredbi, ki se te dni i«doluje. izrecno navede, da novi zakon ^kljocuje p-rikraj-ševanje nafneačencev na pridobljenih pravicah, marveč se morajo neokrnjeno vpo-števati ».akor tudi efektivna službena doba v podjetju. V kolikor niso siabejse ka-Kor je določa novi zakon. Za gornji ukrep Gremija trgovcev v Ljubljani ni stvarno vašnega materialnega razloga, zato prosimo, da se naši predlogi upoštevajo Da pristojnia mestih. Točka 2. je rešena ■ anketo, ki je bila danes pri banski upravi, s tem. da Gremij revidira stališče okrožn:ce (auoHraV Za Zvezo društev pri vatu in nameščencev je govoril g Joško Žemljic v enakem smislu, kakor njegovi predgov omiki ter podčrtal, kako se je tudi ta organ /.acvja zavzela pif banski upraA'i in po tovariSu g. Evgenn I^všinu. ki se mu je pridružil tudi iniusrr alec g Bouač, tudi v l»ano vinskem s etu. Tudi ta govora k je u trotovi l, da je mnogo šefov. k>i presojajo da našnjo hauao resno in trezno kot so jo presojali v dobriii čas:h. V imena Strokovnd;»i'k prečita! pozdrav i/ Oelja In cb pol '22. zaključil sestanek, k: so ga shorovai i rt* r-n-i zapustili. Tudi umreti je dobro Pojavila se je nova križarska sekta, ki se zelo uspešno Siri in množi Ljubljana. 20. februarja kontno je treba odločno nastopiti proti večnemu, neizogibnemu taruanju, ki nam aki priliki. Nedavno je neki možak čakal na zdravniško ordinacijo V čakalnicah je človek prepuščen vsemu, kar pride, na milost m nemilost. In strahovito dolgočasno je. Naveličaš se zdehanja. sedenja in revij iz preteklega stoletja, zato je sobesednik pravi odreseuik. Zato je bil tud. ta možak presrečen, ko ua je nagovoril možakar uglajenega vedenja, ki ie vljudno puiral sotrpine naprej, češ, da se mu nikamor ne mudi. — No. szop]>od. zdaj p:i pridete vi na vr-sio, — je dejal — Ne, vi ste bili prej lu — Nič ne de, če se vam mudi. izvol»te! Gotovo imale kakšno neprijetno bolezen — oprostite mi indiskretnost. — Zbade me pod rebri, upajmo na. da ne bo hudega. — Upajmo! Včasih se pa tudi zdravnik zmoti, vendar je bolje gledati na vsako stvar bol.} resno. Oprostite, gospod, saj ni šala. če čkvvek kar tako umre. Posebno v teb slabih oasUl in če ima družino. No. >n ste oženjeni. Ljudje so preveč lahkomiselni, potem pa trpe njihovi svojci. Po mojem prepričanju, bi moral biti vsak družinski p»»-piavar zavarovan za življenje. Človek nikdar ne ve, kdaj ga doleti smola. Potem dobi družina vsaj majhno podporo, ki več zaleže kot vsaka toiaŽbš. — Na takšno zavarovanje se požvižgam! Plaču ješ in plačuješ. nazadnje pa navadno prezgodaj umreš in ničesar ne izplačajo. — Prosim, gospod! Že po 6 tedenskem zavarovanju pri nas izplačamo posmrtnJnoi Če imate kakšnega znanca, starega strica, teto. deda ali kogarkoli, matrari ce je že t«a smrtni postelji _ izvolite pa zavarovat*, takoj, kar ki vam izročim zavarovalno polico! — Neverjetno, pokažite. k> me pa res zani ma! Oznanjevalec nove križarske sekte je bil v čudoviti formi. Začel je sklepati kupčije kar na debelo med bolniki, ki so si s tem imenitno preganjal dole čas, kar je v Čakalnici posebne vrednosti. In kdo bi ae tudi ne vpisal med vernike te sodobne sekte ali bi vsaj ne vpisal pol tuoata svojih zn«mc*v. ko so pa pogoji take ugodni! Ni treba zdravniškega spričevala, ne nobenega drugega dokumenta, ni treba navesti niti točno oseb- nih podatkov o »avnravanCB ter je vseeuo. oe se zmotiš gledr- starosti za nekaj let. koliko je pa star maejari '200 let je tuđi Vseeno. Sekti za zem.i moyooen r#*tnah ... — Uospa, kaj pravite, ali bi ne bilo ^uieni&no. ce bi potegnili po moji smrti nekaj jurjev? je vprašal »šnopsan-ek znanko. _ Ne bom več dolgo živel, vam bi se pa denar le pritekel. Kar dovolim va-m. zato mi boste pa odšteli nek.ij dinarč.kov n\ tobak in ta grenkega. Stoj vidite, kakšen r^-vež s<*m! — Bi vas ž*\ ->amo ne vem. k mi daste metuljčka sem kar pripravljen umreti! Mamico .ia periteriti je obiskal posk>v;n možak. — V.iš sosed je baje hudo bolan, kaj ne? — Da, na smrtni po-stelji leži. Včeraj so n>u že drža li svečo. — Morebiti se bo pa poplavil, nekaj d?ii bo gotovo še živel. — Ne morem reči,, je že zelo star. — Zek>? Koliko pa? — 8o ali t*>. ne vern natančno. — Ali mi ne veste poNedati. katerega leta je rojen? — Ne, ne morem, zćakaj bi p« radi zvedeli ? — Zaradi sava rovanja, ludi vi ga lahko zavarujete. 8e ne bo umrl pred šestimi tedni, dobite nekaj tisočakov zavarovalnine. Če ne veste natančno, koliko je star. je vseeno, ("»lavno je, da dobite denar. Krio bi se branil denarja če se poaaaja tako vabljivo kot Adamu prepovedani sod? >Sekta< 9e širi povsod, tudi r»o dežel: ima mnogo privržencev. Vlak drdra proti Notranjski. Ozname-w»lca nove vere v lepše posmrtno življenje (se razume, da Usti. ki veruje, da bo poteg-nil tisočake, m? sme umreti prezgodaj, sicei tudi zanj Hri »lepšega .posnirtnega' živl*»-»-njas:> sta na poslu. Poskusila sta srečo že pri vseh sopotnikih. Zdai delata bilanco. — Koliko si jih ujel? — MaVo. samo 13, upam pa. da jih bom nabral danes še saj dvakrat toliko. V predmestju se je neki možak podvrgel briveu. Pravkar ga duši z milnico. — Klanjam se. sluga sem! pozdravlja brivec novesra gosta. — livolite vzeti prostor, takoj pridete na vrsto! — Rad bi govoril z gospodom, prosim, obrišite mu milnJeo. da bo mogel govoriti. — Prosim! Možak pred zrcalom je bil tako radoveden tu presenečen, da se ni orotivil. — Oprostite, gospod, pravkar sem govoril z vašo gospo ženo. ki me je poslala in priporočila, da vas zavarujem «a življenje — Zaboga! Ali me misli kdo .okrog prinesti*? *e je ustrašil mož. — Tega ne mislim, toda človek ne ve ure oe dneva. Npr., zdaj, brivec bi vam labko prereza! k«r na lepem vrat in vaša družina bi ostala brez krušnega očeta! — Da bi vas vrag« Za takšne šale nisem ra /položen! — Saj so ne bova prepirala, ^o^pod, do volite samo. da vem preči ta m prospekt! Možaku oJ kazalo drugega, kot da se je takoj zavaroval, obrit je bil samo na pol brade, podjetnega možakarja se po rri m> gel drugače otresti. Nova >sekta< zmagoslavno prodira, tisoči njenih Članov se vesele - smrti. Simfonični koncert Narodno gledelišče je včeraj zvečer v Unionu s ?voj!m opernim orkestrom, pomnoženim s Člani Orkestralnega društva Glasb. Matice in gojenci drž. konzervatori-ja priredilo svoj TI. simfonični koncert. Vodstvo je bilo pod preizkušeno in ve-sfo dirigentsko palico opernega ravnatelj: g. Mirka Poliča, ^nored ie obsegal Mozartovo uverturo k operi Figamva svatba . IV. simfonijo Beetbovr»na. Pravničarjevo •Svirko v treh 1el;!i. istega komponista Slovensko plesno burlesko ki k sklepu Musorgskega "Slike 7 razstave v Ravelovi instrumentariji. Reklama za ta simfnničir koncert, ali bolie. reklama, ki :e pri nas nekaj let sem v navadi za vse glasbene prireditve je za naše glasbene razmere in za naš narod sploh Škandalozna. Prosim, da me razumete prav! Dan za dnem. celo teden za tednom morajo priredite))] kot berači s klobukom v roki in z vabljivimi, milosti proseči m i besedami na ulico, kot rirkuški klovni bobnijo in trobenta io. a vse zaman! lTmetnr>-t stoji objokana, osramočena na vogalu, propj kruha, kriči obupana, a naša 1 ■ inteligentna publika — kako ne bi bila inteligentna, ko pa smo n to že tisočkrat mkli? _ gre oholo mimo nj'^ in ie ne vid', ne sliši! Nobe^ inozemski list. niti ne hrvatski, aH srbski, ne bobna tako gromovite za glasbene prireditve, kakor to delaio naši listi in to reo brez uspeha. Normalni rlovek bi mislil, da bodo koneertni posetniki unionsko dvorano podrli, toliko jih bo. Kaj Se! Včeraj je bila komaj do polovire poln m. Pa dovolj! Človeka ie sram. o tem temeljiteje rnzprnvl]St\ J-osebno v godalih krepko in v resnirj simfonično zveneči orkester je kratko. Ki enega marmornatega kosa izklesano uverturo k Mozartovi operi Figa rova svatba-zaiirra! bravurno. v ognjevitem brezsapnem tempu. Sledila je malo igrana ljubezniva IV. b-dur simfonija Beethovna v štirih stavkih. H. Polič jo je vzel. kot to mora biti, s svežo, živfdino roko. z veselim, mestoma humornim ^zadnji stavek] naglasom, omil'1 nekitere pretirane (po Weingnrtnerju> nv*-tronomske označbe in jM>lal mimici jezno ia v najmanjši Slovenj*ka ple^r>a b^ir'eska«. ki je, v sodobnem slsngii rečeno. *šlj*ger~. a >šLager^ močne umetniške vrednosti. Mislim, da je Brav-ničarjeva moč v groteski, v raznolikosti izražanja io tankem, razumnem prisluškovanju b govoru po5wme7.nih szlnsbU. Da sedi sam v opernem orkestru, je to zanj zavidanja vredna V>}«. V burleski je srečno in imenitno kombiniral dva narodna napeva ter stopnievaie dosegel ogromen, trprav, ko* že rečeno, šlciarerski uspeh. Kar se že davno ni zgodilo orkesTer je mora! eno svojih točk ponovit?! Čestitam1 Knnrert so zaključile •Stike z razstave« Modeste Musorgskega v Rflvelovi instrumentalni prireditvi. 5Slike * razstaven naravnost silijo k instrumentariji. Tako so raznolike in vsebinske raznobarvne, da si jo skoro samo sa klavir pisane ok moreš misliti. In vendar je čudno, da je ni in strumen ti ral n. pr. R. Korsakov (vsaj meni n«i tu znano), ko je vend»r to storil običajno skoraj z vjerni drugimi Slik z razstave-, n. pr. instrumentacija Kusev^e-kega, pred vojno sem slišal pod taktirko Tepiega v Trstu zopet neko drueo. Zdi seini vendar, s svojim kolosalnim aparatom, najmočnejša Kave lova. ki smo io včeraj slišali. Končno pa se bolo ljubitelj; velikega Rusa Musorgskega vrnili le k — originalu za klavir. Monumentalno delo ie veledostojno zaključilo v resnici zanimiv in umetniško do vršeni včerajšnji 11. simfonični koncert. Škodo in sramoto invijo le tisti, ki jih včeraj ni bilo v Unionu. — Zima v srcih, v roki suša V .soboto smo čita'.;, kako k z Narodno galerijo. Predsednik z. dr. Fran Wjndi-scher je v svojem govoru povedal tudi. zakaj je tako, a pri svojih izvajanjih ie bil znani kava'ir vendar morda te preveč mH In tnd: najbrže preveč optirrrštićen. NO res podpirata banovini ;rt rnesto Ljubljana, prav pohvalno ie pa tudi. da 'c votira! 10.000 Hin Maribor in sta nosta!: občini Slovenska Bistrica in Novo mesto zidana naše akademijo m NO. Kaj pa država, druga naša mesta n pa naš velik; dobro fundiran denarni zavodi? Na nrošnjo NO se j« odavalo !e 15 denarnili zavodov, ki so vs1 daroval; 75<\) Din. Da javnost spozna, kdo ima še srce *za napredek naše kuitnre. navajamo imena in da r:la teh zavodov: Posojilnica v Cniom!;u 200 Din Hranilnica in posojilnica za Kan-d'jo m okolico 100 Din. Posojilnica v Trebnjem 2*m* Dta, Savinjska posojilnica v Ža)cu T00 rVn. Posojj?nica v Brežicah H:n. Okrajna posojilnica v L:t::: I0M Ditt, Prekmurska posojilnica SO 0:n. Kmetska hranilnica ;n posojilnica v Radovljici 50 Pm. Hranilnica in posojilnica i' Trebe-lnetn 100 Din. Okrajna nosojilnica v Ljutomeru 30 Din. Hranilnica in posojilnica na Uncu 100 Din. Posojilnica v Kranjski gori 30 Din. Hranilnica kmečk-h ob; r v Liublia-Bi ?poo Din. Posojilnica v Radečah 3W 0:r. in Posojrmca v Cerknic lOcm D n. !z noročila -> nbčnem zboru 'e aadaijc bi!c z.vidno da je Kmetsk, posojilnica v Ljubljani naenkrat darovala lOO.unfl Din in nrav tako : Sobota J«'. Februarja katott&i- ni: Evlevtertj, Dra^ovttn. .Sacio«-, prav NUuv« nI 7. februarju: Parten-jjc. Jutri: NeJclja. 21. fefaroaeia ritnajfanii Eloonora, MUoaiaar, Irena, pra\«rsia\ni i. februarja: Sv. Sava. Današnje prireditve. Kino .Matica: Vesela kavaierij«, Kino dvar: Dekleta današnic Jobe Kino Ideal: Sin prerije. ZKD: »Arijami« ob 14.30 v kinu Ma-tivi. Slovensko itdra\-niško društvo red nt letni oi>oni /.bor ob JO. v io»La»m< »Zvczda«<. Društvo »Soča«: predavanje Krav*-sa Dri Levu ob JO. SJSU »Preporod«: uh lo. predavanje »» r#N iop-tiČTi trni sli^a,mi. šentjakobski gledališki oder: 0>oOtm njogOvUi grehov* ob 2.15. Trezao*tnA akademija ob Jf». v UariOoo. Prireditve v nedeljo. Kino Matica: Voticlu lansiiiiiju. Kino Dvor: Dom »noLka. Kino Ideal: Ce mt ljobi . .. XKD: *Anjana*< ob li. dop. v kinu Matici. Rodna letna glavna *kUp$cina ljub ljan&ke »okojske župe ob o. nA Taboru Mladi n^ki koncert Ljubljanskega orke i>tra oa orglice ob II. Jop. v dvorani kina Lnjbliant4:i dvor. Komemoracija za go. Skiinjarjcvo ob 16.30 v Delavski zJbornioL lutkovno gledališče Ljubljanskega Sokola ob 10. v Narodnem domu. .šentjakobski gledališki oder xSodem njegovih grxAov« ob 20.15. Svoboda : Atletiki ob 14. n« ^n-^-u Primorja. Ilirija : primorje ob 15.30 na igrišču Pr morja. Prva bo^ejak« tekma na ledu med Ilirijo in A thleti k SK (Celovec) 00* 10 30 na dnsalršuu Ilirije. Mladinske tekme v umetnem dr>anju ro 9. vin*a.IJ-^-u SK Ihr^je. Dežurne lekarne. D*ne« in jutri: Suinik. MarJfki trt; 1 Kurarc Gospo^et^ka oosta 10. Znižanje trošarine Sliši se, da bodo državna, banovinska in občinska troSarina na vino zntiane. Zato je tudi potrebno, da ae prav tako uzakoni, da se gostilni carjem za ie za tr odrinjeno vino v zalogah povrnejo diference. Ze v 0a novi ruskem svetu je omenil g. Bajuk, da danes ne prihajajo vex* gostilničarji po vino h kmetom, temveč edinole še vinski trjrov^i . Logično je. da danes ne more in ne sm* gostilničar več riskirati, da bi si nabavil «Uogo. ker se vsakega pol leta izpreminjn-jo trošarine. Vrag: bi ga vzel. ker mora vsak povidek tro&anne takoj drugi dan plaćati, a Ce se trošarine znižajo, mu pa diference nikdo ne povrne. Država, banovine in občine zahtevajo, da mora biti gostilničar pošten — zato ima pa tudi gostilničar pravico zahtevat . da tudi oblasti take diference pošteno obračunavajo. Pri plači'u ae namreč te oblasti prav tako stranka kot gostilničar sam Po mojem mnenju ni na svetu sodišča, ki bi dovoljevalo poviške DOOirati pri t. m bi pa obenem ne zahtevalo povračila diferenc. Pravice pobiranja plačil brez dolžnosti povračila diferenc pač more im.ti nobeni stranka. Da bodo torej gostilničarji brez strahu pred takimi pomembnimi in važnim: iz-premembami in da bodo zavarovani pred takimi občutnim: izgubami, končno pa ludi, da pridejo zopet po kak vagonček vina k domačemu kmetu. naj se vendar uveljavi tudi zakon da se diference pn znižanju trošarin pravilno obračunavajo. Zakon mora veljati za vse obrate en*-ko. sedaj pa oni gostilničar ki si je ze do-sedaj nabavil vino za vse leto in ga zatro-šarinil, ne bi bil deležen nobenih ugodnosti, če se diference ne povrnejo. Zakonodajalec se gotovo ne zaveda. Ja je s tem nekako kaznoval prav one gostilničarje ki kupujejo vino direktno od domačega kmeta, pač jc pa pozabil ua to. da se morajo diference rudi vračali. Anton Rajfet. Ženina bolezen. — Oh. 3*rasno ^em bolna! Glava me boli, da bom znorela* — Ali naj pošljem po zdravnika aii po šiviljo? ♦ Naša proslava Shawove 75 letnice Premijera Shawove komedije »Zdravnik na razpotja44 v naši ~" Oeški literarni historik in kritik Arae ivovak razpra/vdja v svoji študiji o nedav-tio tragično prem..nilem pesniku Viktorju !Dyku o tistem tipu literatov, ki jih fUo-zofsal lahko Imenujemo relativiste. Ti ne priznavajo niti v svetu .Idej, niti v moral-tiem življenju nikakih trajno veljavnih resnic, češ, vse je odvisno od družabne tconstelacije in dobe. Tako so celo z ver-feko resnobo priznani in spoštovani zakon, omajani. Relativisti razširjajo proti vsemu dvome, posmeh, ubijajo iluzije in pridlgu-D^jo neki nihilizem, ki podira glavne teme-*)jf. puwffglre iružbe i a ta spieena (čmernost: >. skepse tn nihJizma izvirajoča dekadentna literatura, ki ni prLnašala dušam nobenega resničnega užitka m poleta, so je morala kmalu umakniti optimističnemu idealizmu, ki ed.!no zadovoljuje. La Shaw, ta glavmi zastopnik relativiškov, je ostal sam sebi zvest. Skeptik je, ki se vsemu roga, se vsemu posmehuje In dosledno dokazuje, da je vse >narobe prav<- kar smatra poprečnlk za prav In dobro, baš ni prav, nego je slabo in grdo Izrazit subjektivlst je, vedno polemičen in tendenčen Njegov! dialogi so duhovit; feljton., ki fascinirajo s svojo predrzno duhovitostjo, izražajo trudit ve, k! konservativnemu poslušalcu imponira jo, a ga obenem žalijo in mu izzivajo bolest. Saj Sja\c n>u trga na kosce vse veljavne principe in ideale, vse veliko pond*žuje v pritllkavost, v vsem Junaškem nadde smešno strahopet-nost. v požrtvovalnosti sebičnost, a za vse najresnejše ima le dovUp, kritičen poros. Vsako medaJJo ^rloda paič predvsem od zadaj. A vendar nI krut, kajti preveč humorja ima in sijajne advokatske duhovitosti, močan dramatik je z Izredno dramatske tehniko in silen psiholog. Ali se strinjaš ž njim ali ne, priznati moraš vsaj, da ima relativno vendarle često prav. zakaj vsaka reč ima pač dve plati .In ob najlepšem eolneu so seveda tudi nadvečje in najdaljše sence Shawovi vselej starao" no živo sli-Kani, čisto indiividuaLnl značaji, vedno presenetljivo dejanje, napeto zanimivo razv;-Hnje prizorov in vedno presenetljivo, fe-.'Jetoniistično osupljtv zaključek dajejo njegovim igram močan odrski uspeh. Klobuk doli pred umetnikom Shawom Ali prijeten ta ostri InteleKtualec ni. Zlasti 6e ga smatrate za duhovrteža, k.i načeloma nalašč vedno ugovarja kl forsirano samotuje .in podira vse, kar stoj.i in bo sta-o. Tudi aa balkanske osvobodilne vojne je imel le ceneno ironijo Ln romanje, ki je Nemcem tako všeč. da so iz ndegovih balkanskih yJunakovs napravil; opereto Danes, po svetovni vojni, ko so tudi Nemci okusili vojno, pa pravijo, da so >Junaki-: — nezmosni! Ako postavlja Shaw zgodovinske značaje na oder jih iz opozicije pusti Klasikom ln pusti realizmu sliko čisto moderno. Tako sta njegova Kleopatra in Ivana (Orleanska) sodobni angleški punčki, kakršne ima Shaw pač tudi v svojih veseloigraj. ki se gode dandanes. Duhovito, a neresnično. Toda odrsko, dramatsko, teatralno je vse brez dvoma. In le če ne pozabljaš pr«. njegovih igrah, da gledaš imeniten teater, ki ga podaja velik gledališki praktik, le takrat imaš užrites Ker pa vsak tega ne more. je končni efekt problematičen. TtkL z njegovim >Zdravnikom na razpotju« se bo večini gledalcev tako godilo Shaw se kaze tu izrazitega relati v ista Ves kulturni svet smatra medicino za najtežjo vedo in zdravniški poklic za najbolj odgovorni soc.alni poklic Zdravnik je največji dobrotnik človeštvu. pravimo Shaw pa trdi, da nI večina zdravnikov znanstveno nič bolj izobražena kot njih krojači, da ni med mazačem Io zdravniicom nobene razlike, ker oba hočeta le služiti, da so zdravniki večinoma brezvestni sleparji ln ciniki, ki se igračkajo s človeškim zdravjem, zlorabljajo ljudi za poskusne kunce, more brez sočutja, ker so nevedneži in zločinci iz pokii*a ttd Napisal je celo knjigo kot predgovor k svoji drami, kf naj sažp isto Duhovito. zabavno, toda neresnično Shaw je za duhovit teater, zato se zdravniki ne morejo čutiti prizadete O vsakem poklicu lahko napiše Shaw tako komedijo un zasluži z njo prav tolike tantijeme ln potem il glede zaslužka — seveda zopet relativno — nobenega razločka med zdrav nikom mazačem in dramatikom Eden se igračKa s človeškim zdravjem drugi pa s človeško moralo, vestjo, s človeškimi .Ideali In načeli Oba pa duhovito! Angleška vlada Je rusko sovjetsKo poslaništvo vrgla iz Lrondona in države, Shaw pa se je dal povabiti v Rusijo, si dal pokazali ondl boljševičke Potjomkinove vasi, se po par dneh vrnil domov in izjavil, da je bdi navdušen in očaran. Seveda je bil očaran nalašč in samo zato. ker so drugi razočarani ln ogorčeni. Tudi v »Zdravniku na razpotju« so vse to slavne >zdravnišket kapacitete in velike avtoritete, ti zreli že stari učenjaki ogorčeni nad slikarjem Dubedatom. ki je umetnik, a amoralen brezvestnež. ki ga ni ničesar sram. A Shaw dokazuje, da so ti zdravnici še večje barabe, ker niso Dube data ozdravili jetifce, rn sir Ridgeon je morilec, ker je rajši ozdravil tovariša. Da Ridgeon nima na svoji kliniki prostora še za slikarja, nego se mora odločiti ali za tovariša ali za slikarja, je prisiljeno •ai čisto nemogoče. V dobi avtov in telefona lahko zdrarvnik zdravi polesr df«eet:h pacientov še enajstega. Toda Ridgeon no če ozdraviti slikarja, ker ga smatra za >človeško uš< in za ^nadarjeno bestijo< in pa ker — hoče vzeti slikarjevo vdovo za ženo! Zdravljenje slikarja Izroči zdravniku Benningtonu, Ki je tudi sir in o katerem zatrjuje stari, resni sir Oullen, da je odlična kapaciteta. A Shaw ga slika kot bolj lahkomiselnega tepca kakor so naš! vaški konjederci! Slikar seveda umre. Da jetika v zadnjem stadiju sploh nI ozdTarvijrra in da hi ntti RI«dgeon slikarja ne ozdravil, Je S-havti brez pomena. Zdrarvniki so tepci >n zločinci, o tem ne dovoljuje dvomiti. Ali zaključek mora biti presenetljiv, humorno ciničen. Vdova namreč pove, da se spet omoži, a z — dosti mlajšim. Ridgeon Je bil namreč tudi toli k tepec, da jo Je pozabil vprašati, preden je storil svoj ■JoCta. ali bi ca spJoa vsela m mota. ko bi vdova... reči pa de ▼ dreanl ee več. Ree K kar pravi Alfred Kerr: >Never)etaoe«U nađasč, to je pač Shavrova metoda«. In rea Je tudi: >Malo prevečTreh mušketirjih-: več kranjskih fantov namesto francoskih ko/va'irjev ... Prav posebej gre priananje g. C. De-bevcu za njegovega sira Patricka Cullena; ustvarM je po maski, kretnjah, dikciji in godrnjavosti Izvrsten tip, ves živ ln močan. Zelo je ustregel u-iogi bolnega zdravnika, reveža m pohlovneža, g. Lipah, prav dohro sta individuailiz'rala g. Cesar in g. Gregorin. k.I je wial vedno iznova vzbujati smea. Odličen je bil Ridgeon g. Skrbinšek, dasi premlad. Kabinetno figuro genijalne-amorailnega slikarja je zopet postavil g. Kralj. Tip neverjetno tepčastega novinarja, Kakršnih pa je, žal, v resnici vse preveč, je podal g. Sancln. a zdravniškega asistenta naravno g. Jerman. Kot Jemnifer Je bila ga. šarlčeva, dasi ne povsem razpoložena, srkiljWo topla za-s!e-Mjenka, označena z mnogimi finimi potezami, a realistično krepka in simpatično resolutna gospodinja ga. Medvedova. Zmerom apartno zanimivi Shaw je privabil občinstva toliko, da je bilo gledališče skoraj razprodano. Problematična igra daje človeku dosti razmišljati in je zato vredna, da najde tudi v bodoče čim več gledalcev. Fr. G. Gospodarske krize in pota iz njih Iz predavanja ravnatelja velesejma dr. Dularja pod okriljem trgovskega društva „Merkur44 Ljubljana, 20 februarja. Svoje obširno predavanje ie razdelil dr. Dular v dva dela. Prvi del obsega analizo gospodarske krize in našteva glavne krize, kar jih ie bilo v zgodovini, drugi del se pa nanaša na sedanjo krizo in na ukrepe, ki bi bili potrebni, da io srečno prebrodimo. Gospodarske krize imamo že od pamtiveka. samo da so bile v starih časih drugačne, kakor zdaj. ker ie bila tudi struktura gospodarskega in družabnega življenja drugačna. Tik pred svetovno vojno smo videli že prve znake svetovne gospodarske krize, ki jo občutimo zdaj v večji meri tudi v naši državi. Sedanja kriza je težja, ker ni samo agrarnega, temveč tudi industrijskega, denarnega in kreditnega značaja. To je kriza industrijske proizvodnje in sedanjega kapitalističnega gospodarskega sistema odnosno družabnega reda. Sedanja kriza je začela pretresati gospodarstvo posebno močno 1. 1930 v onih državah, kjer je močno razvita industrija. Zastalo je blago in obrati so se omejili. Posledice so se pokazale v naraščanju brezposelnosti. Mnogo je kriva tudi Rusija s svojo dum-ping-politiko in prisilnim vzdrževanjem konzuma. Največji revež je zdaj naš kmet, ki je navezan v prvi vrsti na živinorejo in prašičerejo. Tu pa doseže cene. ki so prava sramota za trdo kmetsko delo in niso v nobenem skladu niti z vrednostjo porabljen« krme. Vprašati se je treba, ali bi se ne dala doseči regulacija prodajnih cen, toda brez državnega monopola ali podobne državne intervencije? Tu ima širo-Ko polje hvaležnega dela baš zadružništvo, da določi in učvrst' prodajno ceno živine, in če ne gre drugače,- da samo intervenira pri prodaji. Če bo imel kmet denar, se poveča konzum in promet, davčna moč se utrdi, strah pred redukcijami pa omili. Potrebna je tudi davčna reforma pri našem malem kmetu. Kmet iz okolice mesta lažje in ceneje vnovči svoje pridelke, kot on: iz oddaljenejših krajev, kar gotovo ni pravično. Kmet iz oddaljenih krajev mora plačevati visoko železniško pre-voznino in dobro bi bilo. če bi uvedla železniška uprava tako zvani 4. razred, ki bi omogočil cenejši nrevoz kmetov iz oddaljenejših kraiev. Mestne občine bi pa morale tem kmetom preskrbeti cenena skupna prenočišča in shrambe, kamor bi spravljali živila. Treba bo tudi misliti na omejitev dotoka podežeskega ljudstva v mesta in industrijske kraje. Na kmetih je brezposelnost redka in često primanjkuje delovnih moči. Drugo le kriza v industriji in trgovini ter s tem v najožji zvezi brezposelnost. Tu vidimo napake, ki jih ni težko odstraniti. Marsikaj se producira že v dovoljni meri doma in ni treba uvažati, da ne izvzamem niti državnih dobav, kjer konkurirajo in licitirajo inozemci v škodo naše domače industrije in našega delavstva, do-čim tuje države večinoma zabran j ujejo našo udeležbo na licitacijah za njihove državne dobave. Nadprodukcija in konkurenca v poedinih industrijskih panogah je tudi zlo. Naša navada je takoj kopirati podjetje drugega čim vidimo, da mu še dobro gre. Prekomerni inozemski uvoz teži našo industrijo. To so pogonske sile, ki zavrte kolo nesreče, v zvezi s kmetijsko krizo in slabimi plačami pade konzum, proizvodnja se zmanjšuje, nastaja delna ali splošna brezposelnost delavstva, konzum še bolj pade in kmalu pridemo tja, kjer smo zdaj. Cesto čujemo o brezsrčnosti podjetnikov, ki odpuščajo delavstvo. Pomisliti pa moramo, da je naša industrija pretežno mlada, naprave zdaleka še ne amortizirane, a za kredit je treba plačevati visoke obresti. Delodajalec pri najboljši volji ne more prekomerno proizvajati na zalogo, ker mu neprodano blago jedo obresti, blago se lahko tudi pokvari, zastari in nevarnost je tu, da padejo še cene. Vprašanje je pa, če ima sploh na razpolago sredstva za proizvodnjo na zalogo. Zaenkrat imamo industrije dovolj in bodimo veseli, če bo ta polno zaposlena. Pri ustanavljanju novih obratov je potrebna predhodna stroga kontrola, ki naj odloča o upravičenosti potrebe brez škode obstoječim. Pojavilo se je tudi vprašanje strojev, ki izpodrivajo tn nadomestuieio v znatni meri delovne moči. Stroje ločimo v take, ki izboljšujejo kvaliteto izdelka, in taki>, ki nadomestujejo delovne moči. Zdaj so umestne stroge odredbe, ki omejujejo postavljanje novih strojev v nadomestilo ročnega dela. Zanimivo je, da pred 30 leti, ko še ni bilo toliko strojev, mnog; industrijski izdelki z ročnim delom niso bili dražji, kot zdaj pri izrazitem strojnem delu. Industrijalec kupi stroj v inozemstvu, torej gre denar iz države, in ^ertijc amortizacijskemu računu stroja, ki je ugoden, ki pa velja samo ob nje-ja ,)o!ni :zrabi Ker pa te žal ni, je amortizacija težja m pada v breme višje produkcijske cene. Stroji za izboljšanje kvaiitute so nam pa vsekakor potrebni, da lažje stopimo v ostro borbo z inozemsko konkurenco. Z industrijsko depresijo je v najožji zvezi brezposelnost našega delavstva. Pa tudi ta ni tako huda, da bi *© ne mogli znatno omiliti, če že ie odstraniti. Pomislimo samo na druge države. Ce bi .meli relativno tako brezposelnost kot je v Nemčiji, bi bilo pri nas 1,300.000 brezposelnih, tako jih imamo pa komaj 120.000, pa še ti so pri nas na bo'išem, ker imajo večinoma ozke zveze s svojo domačijo na kmetih, kamor se v skrajni sili lahko zatečejo. Znatno bo treba oog'obiti še vprašanje socijalnih ustanov, po«>ebiio zavarovanja delavstva proti b rez p os»e In os ti in celo proti znižanim mezdam. Tu mora priskočiti na pomoč v prvi vrst?: država, ne pa da se naprtijo nova socijalna bremena delodajalcem in lelavcem. Potreben nam :e pa tudi zdrav optimizem. Krize so bile in bodo ljudje so pa vse premagali in rudi mi Jo bomo premagali Gospodarska *rlza v Jugoslaviji še daleč ni tako osrra, kake v drugih državah. Pa tudi te bi nam ne bilo t«-eba. če bi znali voditi pametnj gospodarsko politiko. Ker smo or»*ežno i^rarm država, moramo v prvi vrsti pomagati kmetu, ker je on glavni konzument in torei lahko samo on dvigne industrijsko proizvodnjo in obvaruje delavstvo brezposelnosti. Vlada pa mora zaščititi industr;j>ko proizvodnjo obstoječih podjetij, reorganizirat5 finančno politiko in dajati dober izgled v svojem gospodarstvu. Slovenski vokalni kvintet Ljubljana, 20. lebaruarja V ponedeljek zvečer priredi Slovenski vokalni kvintet v F!lharmonlčnl dvoran, svoj prvi samostojni koncert. Ta odlični kvintet, ki ga poznamo po mnogih nastopih na koncertnih odrih m v radiu, zlasti pa z lanskega novinarskega koncerta, si je pridobil v dobrih dveh letih svojega pJodovItega delovanja toliko siimpatij m tako velik sloves, da mu je uspeh samostojnega koncerta z a siguran. Brata Petro včlč, Sti-berniK, Jug in Sulc so pevci, ki se lahko z njimi postavimo doma ta v tuđem svotu. Slovenski vokalni kvintet je odlična, simpatična pevska družba, ubranost teh liričnih glasov in stvarna interpretacija skladb sta nam najboljše jamstvo, da bomo imeli v ponedeljeak koncert, ki v polni m ert zasluži splošno pozornost. Odličnim pevcem želimo, da bi začeli s ponedeljkom novo. Se uspe&nejdo ln pJodonosnejso dobo samostojnih koncertnin nastopov, ki naj A« bolj poglobe v nas ljubezen do lepega petja. Slikar Marčič pri Abrahamu Ljubljana, 20. februarja Že skoraj pozabljen je slikar Maje i ž, ker že tako dolgo nismo videli njegovih del na razstavah in ker srečno živi pod žarkim jadranskim 6olcem na otoku Koločepu pr' Dubrovniku, vendar pa ne smemo pozabiti malega jubileje, ki ga slavi danes s 5Nekdo«. Molnar ie znan našemu gledališkemu občinstvu kot jako dober, spreten dramatik, saj so dosegla njegova dela ki so se po prevratu vprizorila v naši drami, vselej fako časten uspeh. Vsebina igre >Nekdo< je originalna in v zapleti jajih zelo duhovita. Glavni vtogi igrata e. Levar in ce. Nabtocka Delo ie zrežiral prof. ft»st. Predstava ie izven abonmaja. Detektivsko komediio »Arsene Lupinjc ponovi naša drama v nedeljo 21. t m. ob 15. no znižanih dramskih renah Prva repriza Shawove drame Z>dravnik na razpotjiK. ki ?e dosegla pri premieri v res-niei velik uspeh, bo jutri zvečer ob 20 Zasedba premijerska. režija g Debevca. Opozarjamo tudi na članke, ki so izšli z ozi-rom na to delo v Gledališkem listu, ki se dobiva pri blagaini in pri bilj eteri ih. Za predstavo veliafo znižane dramske cene. Poslednja veferaa vpriioritev Rai-mnndore pravljteae irre >aZpravljivee« v letošnji sezoni bo v ponedeljek 22. t. m. Vprizori se v običajni zasedbi Režija ie C. Debevčeva Predstava se vt& za red C. Prihodnja dramska premijera bo M1-loševiceva izvirna drama »Jubilej«. Pripravlja jo prof. Sest. OPERA Začetek ob 20. Sobota, 20.: Trije mušketirji. Red D. Nedelja, 21 ob 15.: Viktorija tn njen hu-za* Izven. Znižane cene; ob 20.: Sevilj-ski brivec Izven Znižane cene. Ponedeljek. 22.: Zaprto. Nova vprimritev Ro^inijeve opere »Seviljski brivee< bo hitri zvečer ob 20. v operi. Izredno melodijozna opera, polna pre- lepih ta sladkih arij, je bila svojca«, too ao je prvič dajala na našem odru, pri publiki čredno priljubljena. Danes je delo na novo naŠtudirano in popolnoma na novo tudi inscenirano. V muzikalnem in režijskem ožini je naštudiral »Brivca« ravnatelj Polič. Težko in ve kiko naslovno vlogo poje g. Primožič, ki je pel to vloco neštetokrat v Zagrebu, Osijeku, Budimpešti, v raznih krajih po Italiji ter jo prišteva med svoje najboljše vloge. Rozino poje ga. Obenvalderjeva, ki poje tudi vložek, znano Mozartovo arijo »Povsod pomlad se smeie< z obligatnim violinskim solom — g. Trosi. Grofa Almavivo poje g. Ban o ver. nedosežno dvojico dona Bartola in dona Bazilika pa gg. Rumpel m Zupan. Predstava je izven abonmaja hi veljajo za nfo znižane operne cene. Opereta >Trije mušketirji« se ponovi drevi ob 20. v naši operi v običajni zasedbi pod taktirko dr. Svare in v režiji Br. Krefta za red D. Nedeljska popoldanska predstava v operi. Jutri se poje ▼ operi popoldne ob 15l opereta »Viktorija in njen huzar« v mani uz-vrsfcod zasedbi. Za popoMansko predstavo veljajo znižane operne cene. Ljubljanska opera pripravrja tri Osti-čeve eoodejanke. Premiera bo koncem prihodnjega tedna. Kino Ljubljanski dvor Telefon 2730. Samo Se danes Joan Crawfiord v prekrasnem filmu Dekleta današnje dobe Samo danes ob 4, V»8 in 9 zvečer JUTRI NOV SPORED DOM MOLKA Napeti fikn iz Kitajdcoga in Mandžurije Veieaktjualno! m Novo! Predstave ob 3, V«5, 6, V48 ta 9 mv. Cene 4 in 6 Din Za pravdo in srce Oder viškega Sokola V nedeljo 31. januarja in 14. t. m. je Sokol Vič vprizoril tragedijo v petih dejanjih >Za pravdo in srce«, ki jo je spisal A. Medved. Delo je reži ral g. Lujo Dreno-vec, član Narodnega gledališča v LJubljani. Sokolska dvorana na Vicu je velika hi prvo nedeljo je bila nabito polna, pri ponovitvi igre pa je bil obisk nekoliko manjši zaradi prehudega mraza. Obakrat je tragedija igralsko dobro uspela, kar je največja zasluga g. režiserja, kakor tudi igTalcev samih. Burno aplavdiranje gostov je bil najboljši dokaz da je delo in njega izvajanje doseglo popoln uspeh. G. Jenkova ki je igrala grafičakinjo Barbaro, se je v logo vživela in jo do konca dobro izpeljala Ga. Tahlerjeva je podala ubogo k oca rj evo hči Katarino ljubko in živo: tudi srčni boj v izberi med Andrejem ln Erazmom je bil zadovoljiv. Obe igralki sta dobili v priznanje krasna šopka cvetlic. G. Dacar, ki je igral Lokvanca, voditelja kmetov upornikov, je bil v tej vlogi kot ustvarjen za njo: njegovega sina Andreja je igral g. Podlogar. Id je zelo dobro pogodil svojo vlogo G. P. Borštnik je podal slepca Grajana prav dovršeno ln bfl je v vseh izvajanjih dosleden. Nagrajen je bil s šopkom cvetlic G Grdina je mojstrsko pokazal graščinskega oskrbnika Dizmo v vsej njegovi ponižnosti, hinavsoi-ni in grabežljivosti. G Bartehno, ki je igral Erazma, sina graščakinje Barbare, je sicer mlad igralec a pokazal "Je svoje zmožnosti; še precej se nau je posrečilo podati srčna čuvstva. Tudi gg. Velušček, Leskovec ln Demšar v vlogi »»talih gra-ščakov so se v svojih vlogah dobro kretali. Zborovanje krnetov-upornikov "je bilo enakomerno hrupno, navdušenje bi moralo stopntema naraščati. Splošno pa so bile vloge vseh skrbno naš tudi rane in pripravljene V vseh izvajanjih se je zrcalila strokovnjaska roka režiserja, ki mu gre vse priznanje Zato kličem g. režiserju in vsem igralcem: Le tako naprej! A. F. Danes premiera sijajne šaloigre VESELA KAVM.ERIJA Bomba smeha! V glavnih vlogah Ernst Verebes — Herman Thimig — Otto Wallbnrg — Greti Theimer Predstave danes ob 4, '/48 in 9*U jutri v nedeljo ob 3, 5, 7. in 9 zvečer. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 1 Dnevne vesti Zloraba psihoze gospodarske krize SploSno nezaupanje in skepsa — Razšir je valci gorostas* nih vesti — Psihoza hujša od krize _ Hoverjenikom »Vodnikove družbe«;. Vse gs- poverjeni-ke prosimo in pozivamo, da store svojo dolžnost. Ki so ;^ prevznl! t. j., da nabe.ro člane čim preje in pošljejo svoje nabhalne pole družbeni pisarni v Ljubljana. Vsako poverjeniStvo ima v svojem okolišu že stalen karier svojih Članov, članarino bodo pri teh članih iahko dobi!: kljub gospodarski krizi, sa] to so c".;; \: Vodnikove družbe že od leta 1926: T,>oi z tega pa so bile knjt'ge za leto 1931 tako lepe, da bo vsak praiv ratJ ostal čla: Im že v bodoče Nadale prof nprava Vol-i kove družbe vse gg. poverjenike, da pr: i« be družbi v letu 19&2 čim več novih članov. Nausnešnejša propaganda za pridobivanje novih članov so lanske knjige Na-1I3J naj skuša vsa k poverjenik v svojem okotifšu organizira ti n ka; starin in zan Ijivla članov, ki bodo pod spretno roko po varjenLka postali najboljši agitatorji za pridobivanje novih družbenikov, ter s tem olajšali naporno delo poverjenika. V kratkem objavi družba književni dar za leto 1932. Torej na delo za našo »Vodnikovo družbo^! _ Poštninska prostost fondov vojnega ministrstva. Ministrstvo za vojno in mornarico se pritožuje, da nekatere pošte za.i tevajo plačilo poštnine za poštne nakazni ee, ki jin razpošiljajo v medsebojnem pro metu ali v prometu z d rug-m državnimi ob last vn in ustanovam .Remontsko-ke mora i fond«, >EKonomski fond« in >Fon d za poditzanje zgrada za stanovanje ofic:-ra. vojnih činovnika in ostalih službenika kot vojske m mornarice«. Ker se udejstvu jejo ti fondi kakor državno-pra.vne ustanove tn stoje pod neposrednim nadzorstveni ministrstva za vojsko in mornarico, s«.- nu> rajo smatrati za državne ustanovo. Zato ufcivajo ti fondi kot taki :st<. u.:■ poštmnske prostosti kakor ostal«-* državne ustanov«- — Razdelitev zimske obte'tojbine za pakete nad 5 kg teže. Te pristojbine se določajo no razdalji (pasu) od pošte, ki paket sprejme, pa do naslovne pošte. Ki ga bo naslovniku izročila. Da bo vsaka pošta lah ko in nitro določila razdaljo (pas), v kateri leži druga pošta, je ministrstvo dalo natisniti poštno karto, na kateri so navedene vse pošte našo od6a*-d-n:ška šola kraliice Marije v Zasrrebu spre;-me 10 maja večie število cojeneev. Sprejeti morejo biti samo zadostilo pismeni mladeniči v starosti od 17 do 21. let. Vsa potrebna navodila dobe interesenti pri občinskih ob lasteh. na orožniških slanicah, v osnovnih šolah, na vojaških okrueih in pri pehotnih polkih. — Ciril Metodova družba prosi svoje podružnice, da skličejo občne zbore ter naznanijo novi odbor družbi in sreskemu načelništvu. Naknadno prejeto članarino za leto 1931 je takoj odnoslat.i vodstvu 130-n — V šent Vidu nad Ljubljano prire-V •odružnlca Sadjarskega in vrtnarske^ . iruštva jutri ob pol 8 uri v risainic: na rod.ne šole predavanje. Predava g. Lenart Prido. predsednik podružnice o VX£ . stenskih in prostosroAečib špalirjov (naprava ogrodja, saditev in ob M* o vanje Sna-;i'-jev prvo leto po saditvi) Vstop prost — Smrtna *osa Včeraj je umrl v Ljubljani g Vido Bratova, «?in zaar n*- trgovce .3 vštanuanvi in drugo robo g osne Bratovžcvc na Gallusovem na-or^žjai. Poutojni je bil pred ieti samostojen trgovec postal je pa tudi žrtev splošne g(*vpodtm bilo tudi včerai po vseh krajih naše države Čez noč je zopet pritisnil mraz. ki smo q njem mislili, da ga letos ne bo več. Davi ie zopet škripalo :>od nogami. Najvišja temperatura ie znašala včeraj v Splitu 7, v Skooliu t v Za«^rehu 0, v Sarajevu —J, v Ljubi lani —1.6, v Mariboru in v Beogradu —2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 77*2.6. temperatura je znaša}.! -U.8. — Sanmmor ugrabljenega dekleta. V vasi Marini pri Trojni so našli v četrtek v vodnjaku 17-letuo Jako Nedoščanin. ki jo u* pred dnevi ugrabil Joso Komušinovič. [>ekle |e šlo raišl v smrt. kakor da bi se omožilo s fantom, ki ua ni ljubilo. Oblaki so uveujlo preiskavo, da ugotovijo, kdo je zakrivil njeno smrt. — 34 stopinj p«d ničlo. V sevemozapad-nifa krajih vrbaske banovine so divjali zad nje dni silni snežni meteži. 2e očiščeno že-t^zni£ko pros?o Bosansko Grahovo—Drvar--Knin je zc>pet zamedlo. V Bosanskem Gra-hovn so imeli včerai 34 stopinj mraza. Šole ostanejo do 28 t. m. zaradi hudega mraza zan;rte. Iz LiuMfa&e — Ij Koncert slovenskega vokalnega kvmteta. Kakor že javljeno, nr-iredi 8Jx> vfRSki wka!ni kvintet v ponedeljek, dne 22 t. m svoj prvi, popolnoma samostojni koncert v T^jublja.ni. K v* n tet je znan vsemu našemu mostu, pa tudi v celi Slovesii- !:ot eno najboljših slovenski.! vokaJni.i iidruženj Petorica fepih, avež.. . mehkih izvrstno ubranih pa tud izšolanih glasov IzvajaJi bodo celo vrsto slovenskih zborov-četverospevov pa tudi samospevov, saj nastanijo člani kvdnteta Milan Jug, Tone Petrovčič Ln Roman Petrovčič kot solisti, katene bo spremljal na klavirju prof. Anton Ravnik Obisk koncerta najtooleje priporočamo Predprodaja vstopnic v Matični knijgarni. —Ij Koncert orkestra na orglice. Ljnb-UansKi orkester na orslice priredi jutri ob II. uri v dvorani kina Ljubljanski Dvor mladinski koncert a sporedom ki obsega: Koroške, žtalereke. primorske in gorenjske narodne pesmi ter >T7spavanka<: (Brahmis). >Moment musicak (K Jeraj) in >Ple»i« (W A. Mozart). Pisateljica Vida Jerajeva bo med posameznimi točkami recitirala svoja dela. Navdušenje nas> mlad'ne za ta koncert le splošno in pTa^r taka tudi. radovednost slišati, kake je mo goče na tem prtnrostem Isstinunentu dose če nmetnišKo r»vaArijana«, novi film ZKD. Slovito delo OLaude Aneta. prirejeno za avočn. film je simpatično odjeknilo pri filmski publi&i. posebno zato, ker je bila naslovna vloga poverjena odlični karakterni filmak. igralki Cliaabeti Bersnerjevi. kartere veliki uspehi v nemih filmih so pred leti aadivi-vrli svet. >Arijana« je prav za prav pustolovska povest mlade deklice vendar je njena človeška r&ra ljunezni v tem mojstrskem delu piediješena povsem naravno realno in mehko. Vsaka banaLnost in šablona sta izginil', a značilna erotična psihologija oboh spolov je našla toplo razumevanje ln podajanje v najnaravneiši obliki Vsebinsko predstavlja »Anjanai borbo obeh spolov kremenvtost značaiev in voljo do končnega uspeha Blizabetin partner je Rudolf For-ster, a režiser Paul Czinner Film bo predvajala ZKD v l2Un<*m kinu Matici danns ob pol 15. Ln jutri dop. ob 11. uri. u— Redna letna glavna skupščina ljub» ijanske sokolske župe se bo vršila v nedeljo 21 t. m. ob 9. dopoldne na Taboru. Opozarjamo vsa društva >n čete. de se je zanesljivo udeleže. _ 2UPNA UPRAVA. _ Vaš zdravnik Vam potrdi: najboljš; pri katarju je giedchenberški Konstatinov vrelec. Zaloga: A. £arabon, Ljubljana —Ij šentjakobski gledališki oder v Ljubljani vprizori danes in jutri ob 20.15 izborno burko v 3 dejanjih s pevsko predigro Sedem njegovih grehov*, ki je pr; premijeri tako isvrsavo uspela. Obe dose dami i predstavi sta bili popolnoma razprodani. Zato prosimo cenjeno občinstvo, da sj kupi vstopnice ie v predprodaji. Glavno ženefep vloso OttMje l^ra g-dč. Wrlaehei Iirvina glavni moš;; viogi svetnika Ba<*b» majerja in tovarnarja Seval da pa prignana igralca gg. Lavrič m $&erlj. Ostale vloge igrajo dame Bučarjeva Gorjunova, Koščatkova in Pirčeva ter gg. Karus,, Kune, Moser, Kukman, Hanžič, K^aian, Novak Petrovčič. Tavčar, We'is in ZaJaznik. Pevsko predigro, ki jo je spisa! g. Kilo Bučar izdajata g. Nilo Bučar in mešani zbor. Režijo vodi g. Petrovčič. _)j viii. delavski prosvetni večer Svobode« in >Zarjec se bo vršil v sredo, 24. t. m. ob 20. um v dvorani Delavske zbornice Na sporedu je delavska Sodba 3Zarja«, klarinet-solo, flauta duet, recitacija, govorilni zbor ijublj. del. odra >Svo bodeč, solospevi kons. Drago Burgerja. Dra^> zagerjn in koncertno pevke Štefanije Frankovske-Vukove. Delavsko po sok o društvo 3-Cankart zapoje več pesmi. Pisatelj Angelo Cerkvenik bo predaval o temi: Na rainotju dveh kultur. Večer bo z*-lo i ep. Vstopnine na. —11j Francoski institut v Ljubljani vabi na predavanje france-ske predavater:: a g ispe Chevmol-Vukasovič in afeOF v četr-tefc 39 t. m. ob 21. v drušbventh prostorih v Narodnem domu. Tema: Marcelii.e Des-b&roes-VaJmore. Vabimo. —Ij Carkarjeve »Hlapce« p-cnovi si*-s- is k a organizacija ;žar« na drtavaii kl a sični gim.naziji v Ljubljani na anSeino željo občinstva, kl pri premijeri ni moglo d<»-l>iti prostora. Že prva unriizordtev je Imela velik upeb. brez dvoma pa bo imela repriza še večji. Od prestave do predstave se nam kažejo nove Cankarjeve vrednote, ki so neizčrpne, vedno odkrijemo kaj novega, nam nepoznanega. Repriza bo po zni&air'h dramskih cenah. Občinstvo opozarjamo naj sii vstopnice zagotovi v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. Rep»rtza bo 28. t. m. ob 8. zvečer. _Ij Podporno društvo železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani ima svoj letcšnji občni zbor dne 6. marca v drorani OUZD, Miklošičeva cesta 20. Začetek ob 8. uri zjutrai. K obilni udeležbi 1 M>'r>i odbor. 130-n _lj Sokol Vič prosi svoje člane, kateri i 1 n mera vačo poset.it! VsesokolsK'1 zlet v Pra.gi, da se prijavijo v društveni pisarni. me«i uradnim« urami ali pa pismeno na društveno upravo do 26. t. m. — Umrli v Ljubljani od 12. do IS. t. m.: podlesek Aleksander. 55, leL Vidovdanska c. 9: Ložar Anton, 61 let. mizar drž. žel., llranilniška a 9: Linuš Blaž. 47 let, davčni =duga v p.. Vodovodna r. 56: Kovač Ivan, 73 let. čevljar. Vidovdanska r. 9; Borštnar Marija, S5 let mestna uboca, Japljeva uL 2; Demšar Lovro. 43 let, trgovec. Sv. Petra r. 4; KoroSnk Pavla. 42 let. žena sodneua uradnika, Vidovdanska c. 9: — v ljubljanskih bolnicah umrli: Golorej Frane, 6 tednov, sin r*osestnika, Voklo 24. Trojner Aloizija, 29 let, dninarica Gmšovo 54 nri Mariboru: Ju-van Ivan. 63 let delavec. Mala čolnarska 10; Kovač Mirko, 4 tedne, sin privatne uradnice. Trnovski pristan 4: Dov? J^nko, 5 let, fiin lovskega činiflja. Stožice 73 pri Ljubljani; Poznič Albina. 26 mesecev, bči posest-nikovega sina, Trnjava 2, srez Kamnik; K11-heli Anton, 1 dan. ain posestnika, Jesče 6, srez Litija: Lenarčič Marila. 10 dni. oči dninarja. Drenov iirič 17: O^rcdkar Slavica, l leto, hči sedlarja. Domžale. Ljubljanska c 97; Mohor Vanda, 1 mesec, hči služkinje. Lipičeva ul. 5: Pate Štefka. 9 mesece, hči pis. pomočnika Josipa, Aleksandrova c. 15; Sivka Viktor Alojzij. 1 dan, sin cuvaia Alojzija. Orlova ul. 7: Lombar Marija, 15 minut, zak. hči posestnika Isnacija. Pristiva 3, srez Kranj: Jerina Ivan. 18 let, trnovski vaienec. Kranj 190: Mehle Frančiška. 73 let. užitka-rica. Paradisče 4. ob?inn Smarie—Sap; Ra-ier Franc. 27 let. poseMnik. Luža i pri N, brez rniiie l^atno iztrob-lienie črevesa. Irar novaroci ugoden >-?utek ola75n.nja. Žrira^njiild Mwkovn-iakJ nrinominijiio. da učtnkuie ^^ranz Jose-fova^ voda sigurno in naneSno tudi pri ko«cr^tnrotl tetror« h\ rlpnln. ter pri krčnih žilah. Hemeroidih. oboleli prostati in mebiirnem katariu. »Franz Jo-sefovav« erenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specerifekih trgovinah- Ljubljana, 20. februarja. Vsak veliki pokret, ki zajame široke plasti človeštva, ustvarja posebno razpoloženje množic, ki se kaže pred vsem v miselnosti tn pa tudi v čuvstvovanju, ki se ne gibljeta več v naravnih mejah, temveč se nag bata radi pretiravanja žc k abnormalnosti. Vsako tako razpoloženje pa je že samo na sebi nezdravo, bolehno tn zato tudi škodljivo v svojih posledicah, ki lahko postanejo nedogledne ne samo za ti--te, ki jih j« tako razpoloženje zajelo, temveč tudi za drcrge, ki so skušali ostati naravni in realni, kljub težkim razmeram v katere so bili potegnjeni v splošnem vr-incu. Izredno težke in splošne psihoze postanejo na ta način prav laliko usodepolne ne samo za posamezne sloje, temveč tudi za cele narode m države; da. lahko celo za vse človeštvo. Sedanji rod je že doživel več takih dokaj težkih psihoz. Spominjamo samo na predvojno psihozo centralnih velesil, ko se je vojna poveličevala kot rešiteljica človeštva :n edini spas za srečo bodočnosti Kakšni gorostasni izrodki člove-ke miselnosti in čustvovanja so se porodili v medvojni psihozi posameznih narodov in držav, tega nam ni treba niti navajati, ker je nam še vse v spominu, ln po vojn' je objela cele mase zopet druga, povoina psihoza. Vse se je vrglo na uživanje ž.vi cnja, kakor v nek.iksnem veselju in zadoščenju, da so ostali še živi v onem strašnem vojnem nverjžu. Za uživanje pa je seveda treba denarja, mnosjo denarja, ki <*a lahko in hitro zaslužimo. Zato je vse drlo za denarjem, ne da bi se vprašalo, ali ;e p >šren<' zaslužen, ali ne; ali se ga pa morda še dr že solze in kri drug.h. No. in sedaj preživlja človeštvo novo psihozo, ki jo je rodila svetovna gospodarska kriza. In morda je ta najtežja izmed vseh. ker je objela ves svet in ni pr za nesla prav nikomur. To bolestno razpoloženje človeštva se izraža v nezaupanju človeka do sočloveka, v nezaun-aniu enega sloja do t!ruge«?a. v nezaupanju naroda do naroda, države do države. V tem ie ravno jedro psihoze, ki jo je rodila gespod irska kriza. Nihče n ma več z j upanja niti ne v samega seKe. kaj šole v druga, Mnodcc se ne zanesejo več na svoje voditelje čeprnv ne vedo navesti konkretnih razlogov. Voditelji pa si niso sigurni množice, ki koleba v tej psihozi kaktff omotična in te danes lahke p rvsdigti)« V nebo, jutri te je pa že zmožnu pribiti na križ ali pa sežgan na grmadi. Posamezniki so izgubili z zaupanjem tudi vero v svojo lastno moč in ^o nezmožni poseči v tok dogodkov, da bi jih z.i držali, če jih že ne morejo preok ren i ti: da bi vsaj omilili njihove udarce na lastno osebo, če jim že ne morejo uiti. Posameznikom so pa v tem do ničice podobni rudi celi skiji in široke li-udske množice. Ravno zato je ta psihoza tako težka fn skoraj neozdravljiva. Danes gledamo in čutimo tudi na lastni koži mnoge zle posl-edice te hude bolezni. Obenem pa se zavedamo, da to še niso vse. da nam lahko prinese vsak novi dan novih in 5e hujših. Ln tako nam gineta pogum n vera. Naj nam kdo pove še tako dobro novico, ki sloni na sam! goli resnic . ne verjamemo je. ker smo skeptični, ker je sploh ne moremo verjeti, ker nismo več tega zmožni. Pa drug primer: Pa naj nam kdo sporoči še tako slabo vest, koj smo dovzetni za njo. pa če je še tako neverjetna in gorostssna. Oprimemo se je z neko bolestno naslado, razglabljamo o nji in pri prvi priliki jo zaupljivo povemo drugemu in ta tretjemu. N< ben časopis ni poročal o nji, nobena -«<1 r>-postaja je ni oddala, m v par dneh ve vse podrobnosti cek pokr-jima. cela drž-tva Je to čudovit sistem, ki prenaša sigurno le slabe novce, le tartarske vesti, seveda prt nas največ o Beogradu in ljudeh, ki so na krmilu države. V vseh dobah in v vseh prilikah je dobiti ljudi, ki znajo vsak položaj izrabiti prav mojstrsko v svojo Listno osebno. aH pa politično korist. Seveda je rrmogo lažje izrabljati slabe položaje, neso dobre. Zato je tudi v sedanji težki psihozi gospodarske krize med nami mnogo posamezn-Vov pa tudi večjih skupin, ki se uprav sistematično pečajo z razširjevanjem zlih vesti. Pri tem ne zasledujejo toliko trenutnih osebnih koristi in na videz tudi ne političnih, ker je položaj tak, da nimajo prav nobenega izgleda bodisi v prvem, kakor tudi ne v drugem pogledu. A oni *ive v *rdn; veri, da s tem pripravljajo tla za tisto dobo, ki po njihovem mneniti mora priti in sicer v taki obliki, da bodo ravno ti posamezn'ki in te skupine imele od nje svoj osebni in seveda rudi strankarsko politični dobiček. Kdai pride ta njihova doba, tega seveda nr vedo povedati. Rajši bi jo pa imeli seveda jutri, nego poj'.?tri-šn jem. Zakaj čakati ni prijetno, posebno ne. če n: prav nič izgleda, da b? bilo tako pričakovanje že v doglednem času utešeno. Za enkr je takim posameznikom kakor tudi njihovim skupinam glavni namen v tem, da vzdržujejo in netijo med čm širšimi plastmi naroda nezaupanje in nezadovoljstvo, ki sta ga rodili gospoda rs V o kriza in iz n?e 'zviraioč psihozi. Ljud** ne sme prit: do spoznanja prave, čettid' *rpke realnost: m njenih pravih vzroke'. Ostati mora še nadalje v bolnem razpoloženju. Še nadalje v omotic?, da se ne g =;voje lastne moči. s katero more jed 'ežki položaj v marsikaterem oo?!edu izdatno omiliti. V talcem mrzličnem razpoloženju jo je treba obdržati za vsako ceno. Zate ji je treba dati od časa do čas« po- sebnih doz injekcij. Tako si mislijo in tako dolajo taki ljudje. V sedanjih časih, ko sta radi svetovne gospodarske krze sJcrajno razorani miselnost in čustvovanje človeka, je to prav Lahko delo ln res dobivamo pri nas slasti v zadnjem polletu. odkar smo se začeli pripravljati na skupščinske vol tve in smo pri njih odrezali proti vsakemu pričakovanju dobro, od časa do časa p .a v močne tnjek-cije te vrste v obliki tarta-skih vesti o naši državi in njenih krm larjih Te vesti so se z bi skovito naglico razširile med nami; in čeprav je bilo na dani. da so izmišljene m nalašč prikrojene za poseben namen, vendar so jim ljudje nasedali, jih verjeli ia s strahom pričakovali njih izpolnitev. Sij so razširjevalci navadno navedi skoro dan in uro, kdaj se bo zg >dUo to, kdaj pa ono.. Pa naj navedemo vsaj nekatere take • esti. Saj se iz n ih najbolje razvidi nii-hova ka-akter stika: neresnica in namen netiti bodisi med posameznim sloji kakor med širšimi ljudskimi plastmi nezadovoljstvo z vladajočimi razmerami ter raJto obdržati ljudi še nadalje v nezdravem razpoloženju, nezdravem za njih m za državo. Po volitvah — n še cdo pred njimi — so natanko napovedovali dan novih volitev samo za to, ker sta bila Peter in Pavel už-iljena in nista pri njih sodelovala. I žaljena sra pa bila seveda zato, ker ni šlo pri pripravah vse tako. kakor sta si ravno onadva Želela. Če bi šlo vse po njunem mnenju pa naj bi volitve končale makar! samo s 30% udeležbo, bi bilo vse dobro ;n v redu, seveda. — Ker volitev le m hotel . biti. ie bilo treba vreči novo bombo med nosilce državne ideje m narodne misli, med uradnišrvo. Pa je priletela! L'radništvu bodo znižali a L januarjem prejemke za J5 , . Komaj se je ta razpo-čila, je že priletela druga. Plače bode urad-n štvo prejemalo 10. potem 20. in nazadnje 30. dne v mesecu. Tako si bode država prihranila enomesečne izdatke za svoje na-stavljence. — Pa je prišel 1. j&nuar in normalni prejemki kakor za november in december. Pa so jih sprejeli tudi tisti, ki so prav vneto raz'irjali take govorice. Niso vrn li 25 j in tudi ne čakali na 10. januar. Tudi v februarju so lepo molčali in spravili svoje prejemke. In prav tako bo seveda s .1 marcem. Zadnje dni se zopet širijo podobne re-.-.ti s tato posebno skrivnostno zaupnostjo, kakor je lastna vsem takim vestem. Pri tem pa še pripominjajo, da tudi občinskih volitev ne .v > toliko časa. dokler ne dob ta užaljena Peter in Pavel zadoščenja pni novih skupščinskih volitvah. In vse kaže, da. bosta morala ta dva gospoda še dolgo, do* go čakati na tako zadoščenje in da bo med tem časom lahko še ceio več občinskih volitev tn sicer na podlagi zakona o občinah, pri katerem tudi ne bosta sodelovala. Kakšne bedastoće so se širile med ljudmi o nakanah j _ ni treba še posebej ome- njati. Kmalu pa je ljudstvo videlo, da jo u.iii odredba vlade neobhodno potrebna in v veiiko korist vLg-reljev, kakor rudi skupnega državnega gospodarstva. To 1-dimo sedaj, ko se bližamo v tem pogledu zopet normalnim razmeram. Pa ne samo slabe strani tn dogodke h> rahljajo tudi defetisri v svoje namene, da vzdrže mase ljudstva v mrzličnem razpoloženju g(xspodarske psihoze, temveč tudi dobre. Tuko je n. pr. doseglo delavstvo ▼ državnih železnUkih ds-.avnicah v Mariboru pred kratkim zopet normalni osemumi delava k. Ta pridob tev je v sedanjih časih mnogo vredna. Saj dobi delavstvo samo v tej delavnioi ca 200.000 Din več mesečnih prejemkov. Tega dejstva seveda ni mogel nihče tajiti in nikdo ni zanikal ugodnih posledic. Pa kako so obrnili nekateri posamezniki in njihove skupine? Raztro->Jli so med delavstvom vest da je zopeton* uvedba osemurnega delavnika zasluga tn pridobitev neke banke, ki je državi posodila kar 200 milijonov v ta namen. Res srečna ra banka, k. tako lahko da kar 3*> milijončkov drži vi na razpolago! Se bol; srečna pa bo, če bo v teh težkih časih ta le banka vsaj tako lahko izhajala brez pomoči države, kakor bo država brez njene. Iz teh primerov razvidimo, da je še mnogo hu>ša nego gospodarska kriza sama na sebi. njena hčerka psthoza, ki jemlje ljudem prevdsrnost in razsodnost, da nasedejo ^e tako gorostasnim novicam ter počenjajo v nekaki omotici stvar, katerih b» po zdravem in treznem premisleku gotovo ne storili. Škodo takega razpoloženja nosijo posamezniki, celi sloji in 9eveda tudi država. Zato je dolžnost vsakr>gar. ki hoče in želi, da 9e naše rarmere čimprete zboljšajo. da takim govor cam ne naseda in da s stvarnimi dokazi posVuša ozdravit: ljudi od psihoze gospodarske krize. Pred vsem je to dolžnost naše inteligence, ki Je v neposrednem stiku z narodom. _ Moto »llirijac Zaradi slabe** atanta ceste tn neugodnih sne-žnlb razmer se za nedeljo 21 t m napovedani motorskl ioruls ne bo vrSll. _ Tajnik. Na Škotskem. Kmetica svoiemu mr>žu: Sosod; vh krava je za^Ja na na*e dvorišče Kmet: Zapr vrata ?n pomolzi jo. prddno jo izpustiš. 9tev 4] SLOVENSKI N A R O D«, dne 20. februarja 1932 81 run S Kače ujedo nezvesto ženo Grozna kazen za ženino nezvestobo v nekaterih krajih Indije Inozemski listi so te dni zabeležili vest o brutalnem posasranju primitivnih mduskih zakonov v ženino življenje. Gre za primer drakoničnega kaz~ novanja žene v bogati vasi Srpar pri Nagpuru na b resni levega pritoka Goda vara. V gornji in srednji Indiji je še vidno mnogo krajev, kjer angleški zajkoni nimajo prav nobene veljave. Tu so mohamedanski prebivalci v svojih haremih še vedno neomejeni gospodarji nad življenjem in smrtjo svojih žen in omeniti je treba, da so zelo kruti gospodaril. Med največje krutosti spada kazen, ki doleti v teh krajih nezvesto ženo. ki žive z njo več ali mani v miru. njihovi vladarji, mogočni khani, imajo pa po več žen in često zadostuje samo neznaten sum. r>a zadene ubogo ženo strašna kazen. Gorje ženi indijskega mogotca, če se možu izneveri! Pač se na lahko mož izneveri kadar in koli" kor hoče. saj ima itak več žen in je pač vseeno, če občuj a z desetimi ali z dvajsetimi. Nezvesto ženo slečeno skoraj do nagega in privedo v posebno sobo. kjer stoji več košev z živimi kačami. Tu jo prisilijo, da leže, potem pa dvignejo pokrove košev s kačami in zaklenejo vrata. Edina možnost, da si nesrečnica ohrani življenje je. če ostane nepremično na tleh. kakor da ie onesvesčena. Kmalu prilezejo kače fz košev, razlezejo se po vsej sobi rn začno seveda Pošteno se je urezal Čudno smolo te imel v Newyorku neki mož, ki se je hotel ločiti od sv^ie žene. pa ie iskal dokaze o njeni nezvestobi. Na vse načine si je prizadeval, pa ni mogel nobenega dobiti. Nekega dne ie pa prišel k njemu mladenič in izjavil, da mu lahko postreže z dokazom, da mu je žena nezvesta. Povedal tnu je. da stanuje na drugi strani ulice baš nasproti njegovega stanovanja. Ima fotograski aparat in ker se je dolgočasil, je iskal kaj primernega za fo-. .Hiranje. Nekoč ie baje zagledal zari j m i v nrizor, ki je bil kot ust varjen za fotografiranje. V stanovanju na drugi strani ulice je moški objemal ženo. In po njegovem mnenju je morala biti to has nezvesta žena. ki se je hotel mož od nie ločiti. .Mož je bil seveda zelo vesel tega dokaza in ko mu je fotoamater pove" dai da je ujel na ploščo prizor, ko je njegova žena objemala drugega, mu ie prav rad obljubil za ploščo 5000 dolarjev. Mož se je seveda takoj obrnil na sodišče, toda žena ni hotela o ločitvi rncesar slišati. Tedaj je pa mož potegnil iz žepa usodno ploščo in prosil laziti tudi po ležeči ženi. Cim se ne-srečnica zgane, jo velike kače napadejo in o grizejo. Cesto se pripeti, da se nesrečna žrtev strese, ko začuti na sebi hladne ka" česali pa se zgane od strahu m groze. Kače jo takon napadejo in začno grizti. da nesrečnica od groze kar skače po sobi. Končno jo popadejo krči besnosri. dokler se ne zgrudi onesveščena na tla ali pa se začne obupno boriti s kačam; do popolne iznemoglosti. Dolgo se razlegajo njeni obupni klici iz zaklenjene sobe. končno se pa čuje samo še zamolklo stokanje in hropenie. Mnoge tako strašno kaznovane žene se zaletavajo z glavo ob steno, da počasi in v strašnih mukah umro. Ce pa nezvesta žena vzdrži vse te muke. če ostane mirna navzlic strahu Ln grozi, če leži nepremično 20 minut, zaigra v sosedni sobi godba, odpro se vrata rn kače se brž zvijejo v klopčič in začno svoj ples, ženo pa odneso na varno. Le redki so primeri, da bi kaznovana žena ne zblaznela, ali da bi je kače do smrti ne ujedle. Ta kazen je ena najstrašnejših v Aziji sploh. An" gleški zakoni sicer strogo nastopajo proti nji. toda Indijci se za prepoved ne zmenijo dosti. Tak primer mučenja nezveste žene so imeli nedavno v indijski vasi Šupar in nihče se ni zmenil za angleške zakone, ki to krutost strogo prepovedujejo. Baibutsu Kamakura, simbol japonskega značaja nin" • .-j________-.'. zzzr» ■ sodnika, naj mu dovoli razviti jo. Sud-nik mu je dovolil 'oda mož ie doživel neprijetno presenečenje. Fotografirana namreč ni bila njegova žena v objemu drugega, temveč on sam. kako objema sobarico. Seveda se je žena usodni zmoti od srca smejala, sodišče je pa zakon razveljavilo, toda po moževi krivdi. Podjetni fotoamater pa zahteva zdaj od njega še 5000 dolarjev. Prebivalci Mandžurije V sporu Japoncev hi Kitajcev za nadvlado v Mandžuriji nihče ne vpraša prebivalcev te dežele in ker ne igrajo v sporu nobene vioge. tudi malokdo ve, kdo so prav za prav ii prebivalci. Od plemena Mandžu. ki je po njem dežela dobila ime. so ostali !e še neznatni ostanki. Poleg teh prebivaju v Mandžuriji ostanki staroa^viskih. tunguskih in mongolskih narodov, ka" kor so Buriaki. Giljaki itd., ki se preživljajo z lovom in živinorejo. V Mandžuriji so naseljeni še sosedni narodi, okrog 20 milijonov Kitajcev. 350.000 Japoncev, en milijon Korejcev in 200 tisoč Rusov. Kakor Mongoli, tako SO tudi Man-džuji večinoma peljedelci. Mandžui so tungusko pleme. Oni verujejo. Ja so bili njihovi predniki narod lučev ali Niočev. V starih časih so bili naseljeni v severni Kitajski med reko Luan tja do Pečili in bili so večinoma pastirji, nomadi. Ko je Džingiskan v 13. stoletju razdelil cesarstvo, so se Mandžui podredili Kitajski, ki so jo bih mongolski osvajalci že oslabili. Pozneje so pa Kitadce .zgnali. Leta 1664 so ponovno napeli vse sile in posrečilo se jim je priboriti nadvlado. Mandžui so uvedli na Kitajskem za Kitajce ob" vezno kite. Kita je bila znak podložnosti. Prvi mandžuiski cesar je izdal odlok, da zločinci, kaznenci in pripadniki zanrčevanih slojev kite ne smeio nosi'ti. S tem je postala kita zopet znak časti in dostojanstva. VeČina Mandžuev prebiva med Kitajci na Kitajskem in sprejela je že njihov^ običaje, nošo rn način žrvlienja tako. da jih je težko razli kovati od Kitajcev. Samo neznatni del v severnem delu Mandžurije živečih Mandžuev. zlasti pa v rusiki Sibiriji, je ohranil stare Šege in običaje svojih prednikov. In samo tu se je ohranil še njihov je" zik. Mandžui zdaj nimajo svojega Jezika, ne lastne umetnosti, ne iiterature. Samo njihova krta in noša sta starega mandžujskega izvora. Klinika Mayo v Rochestru (Minnesota.) Morilka v umorfenčevi krvi 7,3 Ierni zasebnik J. Domonkoš iz Komama je sprejel pred dvema mesecema v službo 38 letno gospodinjo M. Stankovićevo, ki je bila med vodno kot sestra na bojišču, pozneje pa 10 let strežnica v bolnic]. Te dni so zaslišali sosedje iz Domoukoševe hišice klice na pomoč in ko so prihiteli v izbo, :>o našli Domonkoša umorjenega, pri njegovem truplu pa zvezano Stamkoviče" vo. Gospodinja jim je pravila, da je prišel zvečer v kuhinjo tolovaj s sekiro v roki in plan*! naravnost na Domonkoša. Stankovičeva je klicala baje na pomoč, toda tolovaj jo je vrgel ob tla in zvezal, potem se je pa onesvestila. Kaj se je zgodilo pozneje, ne ve. Orožniki so našli v shrambi sekiro, ki se ji je poznalo, da je ležala v ogrt;u. V peči so pa našli ostanke sežganega toporišča. Vse je pričalo proti Stanko-vičevi in orožniki so jo aretirali. Ko so io trdno prijeli, je priznala, da je ona umorila i>omonkoša. Mož je prodal pred dnevi v Koma-rnu hišo za 5-4.000 Kč in Stan kovice va se je hotela polastiti denarja. Vzela je sekiro in ubila starca. Pri mšem je našla 1000 Kč. v telovniku pa zlato verižico. Denar je stla" čila v steklenico in jo zasula s peskom ter vrgla v stranišče, da bi jo pozneje lahko našla. Sekiro je vrgla v peč in toporišče je zgorelo. Ker je bila vsa okrvavljena, je Legla na umorjenega starca in se vso noč valjala v njegovi krvi. da bi tako zabrisala sledove svojega zločina, steklenico / denarjem so orožniki našli. Staa&ovićevo so orožnik izročili sodišču. Bojevita žena V francoskem mestu Limo^cs sc je oženil nedavno mlad podčastnik z do= mačinko. ki mu je prinesla v zakon skromno doto. Komaj je pa spravil podjetni stražmojster pri/enjeni de* nar v žep. sc je dal premestiti v Lvon. Mlado ženo je pustil v Limogeso, v Lvon je pa vzel s seboj ljubico. Dobri ljudje so pa njegovi ženi kmalu sporo= čili, da naj pazi nanj, sicer ga utegne ljubiti. Takoj ie odšla k domačemu puškarju in kot dobra žena. priprav* Ijena braniti svoje pred BogOtD in pred ljudmi prisojeno ji imetje, je kupila revolver. Videč razburjeno ženo je puškar tako i spoznal, za kaj are in v revolver je vtaknil slepe naboje. In izkazalo se je, da je ravnal pametno. Ljubosumna žena je poklicala nezvestega moža iz vojašnice in komaj se jc prikazal, je začela streljati po njem. Šestkrat je počilo, a nezvesti mož je se vedno stal. za kar se je moral za= hvaliti uvidevnemu puškarju. Prihitela je straža in odvedla bo* jevito ženo na policijski komisarijat kjer je plakala in iskreno obžalovala svoje dejanje tako, da so jo izpustili proti obljubi, da se nemudoma vrne v Limoges. Toda obljube ni držala. Ljubosumnost jo jc pognala v trgovino z orožjem, kjer je zahtevala revolver z ostrimi naboji. Lvonski puškar je bil f>a enako previden m pameten kakor imogeski. Ko je srečala nezvestega moža na ulici, ga je hotela ustreliti, toda puškar ji je bil dal revolver, ki sploh ni streljal. Ljubosumna žena jc romala drugič na komisarijat. kjer so jo obdržali. Japonska armada Po uradnih podatkih japonske vlade je štela japonska armada lani 17. junija 17.343 častnikov in 239.304 vojake. Všteto pa ni moštvo letalskih oddelkov, niti armadna rezerva. Ker imajo na Japonskem obvezno vojaško dolžnost, se ceni Število izvežbanih re* zervistov na 2 in pol milijona. Japom sko vojaško letalstvo ima 838 bojnih in 234 rezervnih letal ter 6°44 častni* kov in vojakov. Poleg tega ima Japonska 801 hidroplan, od teh 329 na kri* žarkah in posebnih parnikih. Posadka pomorskega letalstva šteje 9877 mož. Celokupna tonaža japonskega voj« neiia b rodov j a se ceni na 830.328 ton. Lani jc imela Japonska 10 bojnih kri* žark. 37 lahkih križark, 3 posebne par* nike za letala, 2 topovska čolna prve vrste, 166 torpedmh rušilcev tn 69 pod; mornic. Gradila je pa že lani dve no* vi križarki, eno ladjo za letala, 9 tor* pednih rušilcev in 6 podmornic. Japon= ska mornarica šteje 85.000 častnikov in mož. Izdatki za armado so znašali lani in predlanskim 210.7 milijonov jen, izdatki za mornarico pa 262.9 mi* lijonov, kar znaša skoraj 40%' držav? nega proračuna. Svetovni prvak v umetnem drsanju Dunajčan K. Schafer Laudenbach — dunajski Kiirten? .Morilec Ane Puberlove Franc Lau* denbacfa je v četrtek dunajski policiji priznal, da je umoril lani 7. decembra tudi Justino Mahrovo. Tudi z njo se je seznanil potom malega oglasa. Usodnega dne jc prišel k nji na dom in ko je odšla po vino, ji je ukradel hranilno knjižico. Ko se je vrnila, je tatvino opazila, Laudenbach je pa po* grabil valjar za testo in jo ubil. Lau* denbach je priznal, da Puberlove ni sa* mo umoril, temveč tudi oropal. Polici* ja je aretirala tudi njegovo ženo, ker nc more verjeti, da bi spala tri noči v sobi. kjer je bilo pod posteljo skrito truplo, pa bi o tem ničesar ne vedela. Laudenbach mora biti sadist, drugače si ni mogoče razlagati načina njego* vega zločina. Truplo svoje žrtve je razrezal in nekaj kosov je spraviJ v nahrbtnik ter si ga oprtal, ko sta sla z ženo na izlet. V istem nahrbtniku je imel tudi jivila in jedilno orodje. Policija pa domneva, da ima Lau* denbach na vesti tudi I71etno Josefino Mazur. 2oletno kuharico Ano Gruber, hišnico Dortmeister in trafikanta Sack. Josefina Mazur. izredno lepo de* klc. je izginila že L 1023 in še zdaj ni 0 nji nobenih sledov. Brez sledu je iz* Rinila pred dvema letoma tudi kuha= rica Ana Gruber. Obe sta stanovali blizu Laudenbacha. .lean Bonot: Hektor Laporcik je bil zares originalen, čudaški fant. Po roditeljih je bil podedoval zapeljivo zunanjost, simpatičen obraz, trdno zdravje, moč in 100.000 frankov lemih dohodkov. Imel je v splošnem vse, kar ie potrebno, je hoče človek na zemlji udobno živeti. Zato se je tudi dogajalo, da so si mnoga dekleta želela položiti nežno ročico v krepko, široko desnico tega dl->bf'odnšnega orjaka. Dvajsetkrat je že prav malo manjkalo, pa bi se bil oženil, toda vedno se je v zadnjem hrpu skesal in ni mogel spraviti iz sebe odločilnega -da«, čeprav ga je kar požiralo dvoje zaljubljenih ženskih oči. — Ne, ljubiš me, dušica moja, — si je mislil na tihem. — mene ne ljubiš, pač denar, ki mi ga je zapustil oče. Hektor je hotel imeti v rokah dokaz, da bo liubljen samo zavoljo svojih 'Jesnih in duševnih lastnosti, ne pa zavoljo svojega denarja. Toda saj bi se bil lahko i znebil svojih nadležnih milijonov. — utegne kdo ugovarjati. Seveda. Njemu se je zdelo pametneje obdr žati jih m ponuditi se svoji bodoči ženici v obleki siromaka. Tako se je torej zgodaio, da je za- čel hoditi z doma v oguljeni, zakrpam obleki kakor berač. — Meša se mu! — so si šepetali so-sodje, Hektor pa se za nikogar ni zmenil, na nikogar se ni oziral. $el je trdovratno za svojo fiksno idejo, da bo preoblečen v siromaka lažje našel nesebično, dobro nevesto. Samotarsko in melanholično se je izprehajal po mestu in iskal svojo kras" no dušico, ki b; znala prečrtati iz njegovih oči vroče hrepenenje po ljubezni. Nekega aprilskega popoldne je sedel Hektor Laponfk v smešno oguljenem svršniku in mnogo prekratkih hlačah na klopfci v Chamos - Elvsees. mirno je kadil cigareto m gledal, kako vozijo pred njim elegantni avtomobili drug za drugim v BuJonjski gozd mlade mikavne dame. smehljajoče in srečne, da je zopet prišla pemlad. Vse dame so se mu zdele lepe, privlačne, zaželjene. Toda vse so žaJ hi" tele rmrno. ne da bi se zmenile zanj, ne da bi mu privoščile vsaj en pogled. Z občutkom brezupnosti se je že pripravljal zapustiti svoje mesto, ko se je naenkrat ustavila krasna limuzina nekaj korakov od klopi, ki je na nji sedel. Oh! Kolika sreča!... Skozi okence avtomobila je pogledala dražestna svetlolaska. Njene krasne oči so se uprle vanj. Nežna ročica v beli roka- vici mu je pomigala. naj se ji približa. Srce Hektorja Lapomka ie utripalo kakor še nikoli. Nerodno ;e vstal in se odmajal proti avtomobilu. Mlada dama ga je ogledovala od pete do glave in na obrazu se ji je poznalo radostno vznemirjenje. — Evo je! TTvo je! — si je mislil Hektor. — Ta bo prava! Mlada lepotica si je pa rudi mislila: — Evo. to je mož. ki sem ga že dolgo iskala! In z zadovoljnim smehljajem je de" jala Hekrorju: — Veseli me. zelo me veseli, da sva se po srečnem naključju srečala ... Pridite k meni jutri ob enajstih dopoldne. Velja? Upam. da vam ne bo žal. In izročila mu je svojo vizitko: Grofica Petrovska, 44 bis, avenue Hoche. Hektor Laponrk je bil očaran od to-Hfte mikavnosti m prijaznosti. Zaman je iskal besed, ki bi izrazile njegovo rodost. njegovo zadovoljstvo. Ko si je slednjič malo opomogel od prijetnega presenečenja, ie bil avtomo-mobii že izginil. Navzlic svojemu čudaštvu in ekscentričnosti Hektor ni spadal med moške, ki se vržejo v rjubavne pustolovščine brez premisleka m potrebnih priprav, istega večera se je m formira* o grofici Petrovski. Informacije o nji so bile sijajne, da, še več kot sijajne. Zvedel je. da je grofica vdova po kozašk -m polkovniku, ki ji ie zapustil čedno premoženje. Zahaja v narboljšo pariško družbo, njeno živ" ijenje je neomadeževano, njeno vedenje vzorno. — Taka žena je kot nalašč zam-! — ie vzkliknil Hektor navdušeno. Drugi dan. točro ob določeni uri, se je napotil k ljubljenemu bitju lepo oblečen, sveže obrit, ves izp remen jen. da bi ga človek ne spoznal. Ves srečen je pozvonil. — Je grofica Petrovska doma? — Madame d<>poldne nikoli ne sprejema. — je odgovoril sluga. — Toda ona me je sama povabila za to uro ... — Ah. tako! Že vem. za kaj gre. Sluga .ie obrnil Hektorju hrbet in zaklical skozi odprta stranska vrata: — He. Marie!... Po tisti zavitek je prišel. — Po kakšen zavitek? — je vprašal prišlec začudeno. In sluga mu ve pojasnil, da se je vrnila gospa grofica prejšnjega dne vsa srečna z izprehoda in naročila sobarici: — Slednjič sem našla krepkega fanta, pravega hrusta, ki nas bo rešil oblek in Čevljev mojega pokojnega moža. Gotovo ima čevlje št. 47. kakor moj pokojni mož ... Marie. pripravite te stvari m napravite velik zavrtek. Jutn ob enajstih pride ta fant ponj. Ženska emancipacija V poedinih državah pokret za žensko enakopravnost ni dosegel enako visoke stopnje. Ženska emancipacija je napredovala ponekod bolj, drugod zopet manj. V Turčiji so ustanovili na primer pri mornariški šoli v Stambulu poseben oddelek za ženske, kjer se uče gojenke za pamišfce kapitane in kurja če. Prve gojenke so se že vpisale V Stambulu imaio tudi tečaje za industrijsko izobrazbo žensk po nemškem zgledu in vodi jih nemška učiteljicu. Gospa Saud je prva Turkinja, ki je napravila pred komisik) 15 strokovnjakov izpit rz kirurgije. Na Češkoslovaškem so dobili nedavno prve samostojne ženske v aJ" vokatskem poklicu. Sedem pravnic .ie napravilo advokatski izpit. 30 se jih pa še pripravlja za izpit po odvetniških pisarnah. V Parizu imajo pa že odbor ženskih advokatov, ki je pristopil k mednarodni uniji, kar bo imelo velik vpliv na zaščito ženskih pravic na mednarodnemu foru. olajšalo bo pa tudi intelekt, in strokovne slike med advokaticami poedinih držav. Aktivne članice tega odbora so lahko samo samostojne ženske v advokatskem p*'" klicu, izvršujoče prakso, pasivni č'ani so pa lahko vsi moški m Ženske, ki so absolvirali jundičue študije. Esperanto n/reino vedik razmah j* zavwl zadnj«* čase esperantski pokret na Japonskem. kj**r rabjdo ta pomožni' je&ik zlasti znan stveai Krosi ▼ raznin publikacijah. Tafco ima znana m-edvetnska revija ^l^a Iži — &irtkbiLn< podnaslov v esperantu i L* mo<^-ouna juraalo), poh\u tosra pa v vsaki st< rilk' še pre^rlfMl v tKperantu objavljenih Člankov. Kemična revja pa nima samo esperantskoga pouna&lova, >Nia K"inio«. temveč prtobeuje tudi Članke v esperantu. Znani fiarikalnri zavod -».Rinek: v Tokiu objavlja rezultata ovojih raaiskavanj tunM ▼ esperantu. — Z novo naredbo srskf-^a pro«rvotne«a ministra je MI uveden pouk esperanta na sr&kih šolah >zaradi važne vloge, ki jo igra esperanto fcdaj v atfUM* ranem svvtu*. kaKor i»ravi ministrstvo. Izdana je bila tudr; ponnbna okru&niea o eeperantu v inforinacioo šolskim nadzornikom. — Ve*#tnik Iritov^kih i^štnih uradnikov >Paeti ruiik u Zodis< priob^uje tečaj esperanta. Na ć>wk<*ilovašk«*m pro^vagjira esperanto me.l poštarje d« I .it Međunarodna lige poštnin in twzoja\■ h uradaiikoT F. Votrubec. u&a je bila uManovljf»na L mi — Tudi poštno ravnateljstvo v flji j« priobodlo pfKlrej poVožiili državni repit. Mesečnik -JSotnoe,. t Pragi raaa podnaslove v esperantu in bo priobdevaJ tečaj esperanta. Nedeljska mlad*nsSk>v!Cko.: nadaljnja bodi letos ».^peranrskt* vaje., ki »kfhajajo vsako drago nedeljo. Tečaja s*' udeležuje tudi mnogo odrasHn. — Na obonem *born zveze stenograiov v italijanskem mestu Brescia je predaval o pomenu espt^ranta ravnatelj ItalijansKeera sktnogriLfskega zavoda pror K. Carocci. TeCatfa, kd je sVedN predavanju, se j« udeležilo nad 40 prijat*-Kje* esperanta, ined njimi turli predsednik UHO ln mnogi profesorji. — V nizozemskim mestih Haagu. Hilversu. Arnbemu in ApelriooriMi so se pričeli novi tečaji esperanta po ČeHOMtodL — Liga portugatekili esperarotistov je priredila \ -^isaboni e*pe-ratntskd teden. Propagandno razstavo je posotiVo nwiPri leru*. i'/dajajo prospekte v esperantu. Tako roa jo taMete prota kaftlju, kj jih prodaja omenjena lekarna, esperantski prospokt. — Bgaptsko eeperantsko društvo v Faromn je rađaJo .na. S ra.n-.ih letak v »raJv&čin-* o ( sperantu. Nedelja, 21. februarja. 8: Tajnik Kafol: O oskrbi sadnega drevja s posebnim ozirom na gnojenje in zatiranje Škode pred pomladjo; 9: Esperantsko predavanje; 9.30: Cerkvena glasba; 10: Prenos protialkoholnega kongresa (Union); 12: Cas, poročila, plošče; 15.15: Dekliška ura: žena ob času krivoverstev (A. Le bar); 15.45: ^Srce in denar«, spevoigra, izvaja pevski zbor z Viča; 16.45: Salonski kvintet; 20: Čajkovski: D koncert za vijolino in orkester, na ploščah; 20.45: Samospevi ge. Marije Golobic; 21.15: Poročilo o rezultatih experixnentaJne fonetične studije (dr. Pr. Veber); 21.30: Plošče; 21.50: Čas. poročila; 22.05: Evropski prenos iz Londona; 22.46: Ca s, poročila ter napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 22. februarja. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: C as, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Prof. Pengov: žito. krompir, zelenjava, sadje in sladkor s fiziološkega stališča; 19: Dt. L Burian: Cefičlna; 19.30: Zdravstvena ura: Pljučnica, nalezljiva bolezen (primarij dr. Mersol); 20: Koncert Radio-k var teta; 21: Salonski kvintet; 22: Cas, poročila ter napoved programa za naslednji dan Torek* 23. februarja. 11.30: Šolska ura: Zimsko življenje v gozdu (g. Kapua Vladimir); 12.15: Ploiče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza: 17.30: Otroški kotiček (Komanova*; iS: Salonski kvintet; 19: Dr. Ivan Grafenauer: Nemsčtna; 19.30: Dr. FT. Veber: Kxpeii-m en talno fonetični studij; 2030: Begovi e »Brez tretjega«, drama (g. Le var. ga. M. Danilova, člana nar. gled): 22: Cas. poročila: 22.15: Salonski kvintet: 23: Napoved programa za naslednji dan »SLOVENSKI N A R O D«, đne 20. februarja 1032 »tev 41 3u Albert Sorel: V čudodelni azdravttifc Roman Rofosse je potem v svojem verskem fanatizmu in iz principa očetovske avtoritete zahteval, naj prime njegovega sina roka pravice tako. kakor je zaslužil. Fontemors je pa zopet hotel, naj bo obravnava čim prej končana in zadeva potlačena. Gospo Rofossovo je veljal ta udarec življenje. Zblaznela je kmalu po razburljivih dogodkih, v juliju 1848. In tako je Rofosse ves zbegan poklical k sebi svojo sestro Athenaido. Athenaida se je teh 18 let julijske monarhije strašno mučila. Februarske revolucije se je ustrašila. Pariza ni hotela več niti videti. Svoje premoženje je združila z bratovim in kupila sta samostan Saint-Vigor v Eureskem kraju, skoraj nasproti Mondreville. In tja sta se zatekla ... Tu je bilo Maškovih zapiskov konec. Chebskv jih je znova zelo skrbno prečital. Potem se je zamislil in vzel iz žepa papirje, najdene v medaljonu slike Jeanne de Pleurs. Prvi hip je bil razočaran. Bili sta samo dve strani pisemskega papirja, počečkani s komaj čitljivo pisavo, ki se ji je poznalo, da izvira od drhteče roke; k pismu sta bila pripeta dva notarska akta. Začel je citati pismo, označeno: Ge-novefa z datumom 27. julija 1849. Maurice... Ure so mi morda že štete; bojim se, da bi ne zblaznela. Resnica mora priti na dan, mora me preživeti. Evo moje izpoved*: Ne spominjam se, kaj se je zgodilo v onih groznih trenutkih. Pravili so mi, da je sin streljal po svojem očetu; to je res. Praviu so mi, da je pobegnil z dijamanti. Spomnila sem se, kaj so mi pravili o njegovem burnem življenju. Njegov oče je bii ranjen, dijamanti so izginili. Sum je prišel proti volji. Prišli so sodniki. Videla sem, da mi mož ne zaupa. Bala sem se. Dejali so mi, naj odgovarjam sodniku. Vprašali so me, če sem vedela za Mauricov prihod. Odgovorila sem. da ne. Vprašali so me tudi, če je Maurice vedel za dijamante. Pritrdila sen«. Ali so bili dijamanti na mizi, ko sem odšla iz sobe? Pritrdila sem. To je bilo vse, kar so hoteli vedeti od mene. Vso noč so mi rojila ta vprašanja po glavi; zdelo se mi je, da nisem storila prav, da sem s svojimi odgovori obdolžila Maurica. Spominjala sem se. da je vpričo mene dijamante odklonil, da sem mu morala s silo natakniti en prstan na prst in da mu je dal moj brat 2000 zlatih frankov, da bi mu ne bilo treba jemati dijamantov. Če je Maurice nedolžen, je mogel samo en človek storiti zločin: tisti, ki je prišel v sobo . . . Spominjam se. da mi je brat zabi- čil, da moram zatajiti pred sodniki, kako je Maurice pobegnil. Spominjam se tudi v vodnjak vrženega zavojčka. Drugi dan sem pa zvedela vse od Gauberge. In tedaj sem se zgrozila, da sem bila tako strahopetna. Uganila sem vse. Ze drugič sem bila žrtev svoje slabosti in bratove lopovščine; izdala sem bila Maurica. Iskala sem dokaze; evo jih. Ali bi jih bila mogla predložiti sodišču? Ne vem. Bojim se. To presega moje moči. Maurice je nedolžen; dokaz leži na dnu vodnjaka: videla sem ga, na lastne oči sem se prepričala, da je Maurice res nedolžen. Chebskv je hitro prečital še oba notarska akta. Dokazi so nepobitni. Vse bo pojasnjeno. Vse se izpolnjuj.e Naenkrat je vstal. Groza ga je spre-letela po vsem telesu. Prijel se je za glavo in se na ves glas zakrohotal, rekoč : — Prisegal sem! Prav imam! Oni niso poznali usmiljenja, jaz ga tudi ne bom! Pobral je po mizi razmetane papirje, potem je pa legel na posteljo. Čez četrt ure se je prebudil ves prepoten, izbuljenih oči in šklepetajočih zob. Vstal je in planil k ogledalu. Odsko-čil je ves prestrašen. — Ah tako? — je vzkliknil. — Na vse zadnje sem še sam zblaznel! Ne, to se ne sme zgoditi! Potrebujem še tri mesece življenja, zavesti razuma! In brž je nalil iz stekleničice nekaj kapljic zelenkaste tekočine, dolil vode in v dušku izpraznil kozarec. Potem je kmalu zaspal in trdno spal. XV. Onesimov dopust je bil končan. For-mygnyski volilci so Čakali na njegove nasvete, da bi izvolili izmed kandidatov tistega, ki bi jim največ obljubil. Oče mu ni prigovarjal. Dejal mu je samo: — Včeraj sem govoril z Rofossom, to se pravi hotel sem govoriti z njim. Saj veš, kakšen je. Ničesar ni hotel slišati o tem in zatrjeval je, da ne bo nikogar poslušal, dokler Genovefa ne bo zdrava. To pomeni, dokler ga bo ta šarlatan odiral... — Ali se vam ne zdi, da je ta Chebskv nekaj opazil ? — je vprašal Onesim. — Ne, meni se ne zdi, da bi kaj slutil ali celo vedel. Sicer sem pa prepariral Athenaido in na njo se zanesem .. . Ona dela sicer proti nama, toda pom gala nam bo najti sledove sovražnikov. Pozneje jo pa že zbegava. Za to že poskrbim. Za enkrat nama pa ne preostane nič drugega nego čakati in opazovati Chebskega. — Mislim, da dolgo ne ostane tu. — Tudi meni se zdi tako. Toda za vsak slučaj ga le vprašaj. Tebi je to lahko, ker imaš ministre za prijatelje. Dobro je biti vedno pripravljen. Potem sta šla oče in sin vsak sebi. ■Drugi dan se je Fontemors priporočil svojemu svaku. Rofossu je bilo, kakor da se mu je odvalil kamen od srca; postal je mnogo nežnejši v občevanju s hčerko in zgovornejši s Chebskvm. Samo Athenais se ni nič izpremenila; ostala je mračna, nezaupljiva, osredotočena, zatopljena v čitanje, Chebskv jo je videl samo po jedi; napram njemu je bila skrajno obzirna in ni hotela vzbujati domneve, da mu kani prekrižati račune. Genovefa se je pa začela ta čas malo gibati, malo živeti. Moči so se ji začele vračati; samo razum se ji ni hotel zjasniti. Samo Gauberge ji je stregla, Emm.i jo je pa opazovala samo skozi steklena vrata; včasih je prišel tudi Rofosse, toda samo od daleč, za trenutek in skoraj skrivaj. Ta čas se je pa sloves Chebskega razširil po vsem kraju. Od vseh strani so prihajata vprašanja in prošnje, ki jih je pa po večini odklanjal, češ, da jc strokovnjak, specijalist, ki se peča samo z duševnimi boleznimi. Samo navdušenju stare markize de Mallesville se ni mogel izogniti. Ta dobrodušna dama se je kar prerodila v svojem zdravju in ni vedela, česa bi se bolj veselila, apetitu, ki se ji je bil vrnil, ali čudodelni moči svoje studenč-nice. Brez zdravnika ni mogla biti in ker je bila zelo ljubezniva babica, je poznala vso zgodovino kraja in jo je zelo zanimivo razlagala. Chebskv je imel z njo potrpljenje. Pri nji se je sestajal z Mavlianom. Kadar je hotel, je znal biti Chebskv zapeljiv. Poskusil je uresničiti svoj načrt, namreč prikleniti nase Andrea, kar se mu je posrečilo. VEČ LITROV MLEKA dobrega, po 2 Din 25 para bi dostavljal na dom v Ljubljano — bližina Poljanske ceste, Mestni ali Marijin trg. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. MODEL ŠT. VID 1 Partija spalnic na zalogi! Elegantno, solidno, poceni! — Vabiva na ogled! Eruian & Arhar ŠT. VID nad Ljubljano 30% znižane cene pohištvu! Dame, gospodične, dijakinje! Vsled denarne krize priredi STROKOVNO KROJNO UCI-LIŠCE, LJUBLJANA, Mestni trg 5/n, v začetku marca brezplačni pri U rojeval n i tečaj damskega krojenja oblek in perila. One. ki ne morejo osebno obiskovati tečaja, istega lahko izvršijo potom pošte z učnimi zvezki. Priglasite se pravočasno, ker število je omejeno! 953 Najcenejši nakup KONFEKCIJA — MODA ANTON PKESRER, LJUBLJANA, Sv. Petra c. 14. 22/T JOUGURT! Bolgarsko kislo mleko, vedno sveže, se po naročilu dostavlja tudi na dom ali kamorkoli, v manjšem ali večjem številu. (V večjem številu popust.) — Isto-tako razpošilja sladko pasterizirano mleko liter a Din 2.50. Mlekarna, Dunajska cesta 17. (Poleg kavarne Evropa). 949 is ^ >vte-;' "I Mtutn: pogrebni uto<1 Ob£ld& Ljubljana Umrl nam je nas srčno ljubljeni soprog, dobri očka, sin, brat, stric, zet in svak, gospod (Rratovz đ3ic&o trgovski zastopnik v petek, dne 19. t. m., ob 20. urit previden s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 21. februarja 1932, ob 4. uri popoldne, izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 20. februarja 1932. Globoko žalujoča soproga Marija, Vidko, Marjan, sinova, in vsi ostali sorodniki. m' ti Zahvala Ob priliki smrti mojega dragega soproga in očeta, gospoda £o (Demšarja izrekam vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mojo prisrčno zahvalo. Posebej se še zahvaljujem zdravnikoma gg. dr. Jamarju in dr. Volavšku, ki sta storila vse, da bi ga ohranila pri življenju, vsem darovateljem prekrasnih vencev, greiniju trgovcev in sploh vsem njegovim prijateljem in znanem, ki so ga v tako častnem številu spremili k večnemu počitku. Masa zadušnica bo darovana v frančiškanski cerkvi v torek, 23. t. m., ob 7. uri zjutraj. V Ljubljani, dne 20. februarja 1932. Minka Demšar in otroka. STAVBNO PARCELO na Domobranski cesti prodam Ponudbe upravi lista pod — >Kn.sna lepra« 903 FRIZERKO- dobro ondulerko, išče fini salon proti 500 Din mesečne plače, hrani, stanovanjem in oskrbo. Ponudbe s sliko na naslov: Salon Kristek, Varaždin, poleg »Grand Hotelac. 945 MED zajamčeno pristen, ho-jev za bolne na pljučih, ajdov za pecivo, cvetlični ln žajbljev nudi »Društvena čebelama«, Ljubljana, Vošnjakova ul. 4, v bližini gostilne »Novi svete. 21/T STANOVANJE treh sob, kopalnice in pritiklin Sče obitelj dveh oseb. Ponudbe na upravo »Slov. Narodac pod »Lepa točka.'394«. ČEVLJI na obroke »TEMPO«, Gledališka 4 (nasproti opere) 19/T ILUSTROVANA REVIJA »SVIJET« knjige HI. do X. letniki 1927— 1930, nevezan, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Ugodna prilika za knjižnice in čitalnice. Naslov v upravi »SI. Nar.«. 937 Nov poklic za dame in gospode z ureditvijo strojnega pletenja doma. Zajamčen zaslužek okoli Din 1500 mesečno, ker napleteno olago prevzamemo; plačamo trud za pletenje in dobavimo prejo za prede-lanje. Pišite po brezplačne prospekte še danes na: Domača pletarska industrija Nr. 11 Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva št. 2. LINOLEJ PREPROGO kupim. Naslov v upravi »Slov Naroda«. 936 MODROCE af rik, vsakovrstne žimnate, otomane, najnovejše couch zofe po agodnih cenah kupite pri tapet-niku Rudolfi Sever, Ljubljana, Marijin trg 2 MKEZE ZA POSTELJE izdeluje najceneje točno po na-ročUu ter jih sprejema tudi v popravilo v lesenih tn železnih okvirjih tvrdka Pavel Strgulec, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 13 (Kolizej) poleg skladišča »Alko«. 125/L KLAVIRJE PLANINE inozemskih svetovnih znamk vam nudi najugodneje Muzika Sv Petra c 40 IS/T KLAVIRJI Zaloga in izposojevalnica klavirjev prvovrstnih svetovnih tvrdk. Prodaja najcenejša, na najmanjše obroke z garancijo. Popravila in uglaševanja se iz-gotavljajo strokovnjaško in ceno. R. VVarblnek, Ljubljana, Gregorčičva 5. 898 MODROCE otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje IGNACIJ NAROKE, Ljub« ju na, GosposvetsKa n sta 6t. 16 (pri Levu) 25/T SOSTANOVALCA solidnega sprejmem. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 954 ENO ALI DVE GOSPODIČNI sprejmem na stanovanje in hrano ali pa tudi brez po zelo zmerni ceni v centrumu mesta. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 952 PRODAM GAsPERCER s cevmi za polovično ceno. — Naslov v upr. »SI. Nar.«. 948 VELIK ZASLUŽEK Za mojih 85 raznih patentiranih novosti, ki se zelo lahko povsod razpečavajo — iščem v vsej državi sposobne in poštene zastopnike, katerim nudim možnost izvanredno velikega zaslužka — Dopise na Trgovačku kuću »Patent Univer-sal«, Djordje S. Stefanovič, Beograd, Lomina ul. broj 39. 947 DRUŽABNIKA zaupljivega, z vloženo glavnico 20.000 do 30.000 Din iščem za donosen posel. Resne ponudbe pod »Compagnonc Bij olj ina, poste restante. 925 KAVARNA I >r 1 l< . SUAAK dobro idoča, radi družinskih razmer naprodaj na najpromet-nejšem prostoru. Ponudbe na naslov: Kavara Delić, Sušak. Račkoga br. 4. 94$ Plošče niso več luksus ker si jih lahko za nizko ceno izposodite pri ŠLAGER LJUBLJANA, Aleksandrova c 8 MARIBOR, Gregorčičeva ulica 20 „KARITAS" Avstrijska >Karitaac, ki ima iste cenike in ugodnosti kot naša »KARITAS c, ima mesečno povprečno 10.000 novih članov. — Zahtevajte prospekte! — »KARITAS«, posmrtninsko zavarovanje, Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice. 955 z e/e DOBITE PRI TAPETNIKU RUDOLF SEVER LJUBLJANA, Marijin trg it. 2. — Telefon 8t. 2622. Izdelujejo s« najnovejši modeli o-troških vozičkov, razna najnovejše lvokolesa. šivalni •troji in motorji. Velika izbira Najnižje cena Ceniki franko. »TRIBUNA« P. B. L. tovarna dvokolea in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta 4. Najcenejše vezenje perila, zaves, mono« gramov pri MATEK & MIKEs, Ljubljana (POLEG HOTELA ŠTRUKELJ) Entlanje. ažuriranje, predtiskanje. — Na izbiro krasno _predtiskani ortirl no izredno nizkih cenah TISKARNA IZVRŠUJE RAZLIČNE TISKOVINE ČASOPISE DIPLOME. REVIJE VREDNOSTNE PAPIRJE KOLEDARJE SREČKE. KNJIGE ITD ENOBARVNI IN VEČ-BARVNI TISK PISMA RAZGLEDNICE. SLIKE. OSMRTNICE. OVITKE JEDILNE LISTE, CEN 1KE. VIZITKE. RAČUNSKE ZAKLJUČKE. POROČNA NAZNANILA IN VABILA i' "'i čE POTREBUJETE TISKOVINE, KATA-IX)GE. PROSPEKTE, TODA SE NE MORETE ODLOČITI V KAKŠNI OBLIKI NAJ SE IZVRŠE BLAGOVOLITE SE OBRNITI NA NASE PODJETJE, KI VAM JE V VSEH POTREBAH IN VPRAŠANJIH DRAGEVOLJE NA RAZPOLAGO. — VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRŠUJEJO LEPO SOLIDNO EN TOČNO. CENE ZMERNE — PRORAČUNI IN PONUDBE NA ZAHTEVO ZASTONJ NARODNA ISKARNA gggg===gggg=wgwi iii ii------ ii •*=^——BB-m—mmm^mi^mm^mimmmsm^Bemm~m^mBmrm±i-. -----^b=b—agescesMi i.....m i —1 Ureiuie Jos;p gupw«c- * ga »Narodno tiskarno« Fran JegerM, — za apravo u> Ktfermi aoi UM- Utoo Ubrutot, - v« ? Ljubijam,