Leto XXIV., St. 57 Bokah« tfc&at f «eterici Postgebühr bat bezahlt Ljubljana, petek 10, marca 1944 Preis — Cena 1.— Ii up-araiitro: LjuDliana fuccraijeva altea Sa ieletoo *t i 1-22 Sl-23 il-24 sfratti) Dddelek Liubliana Pucci tmeva Oli" ca i - lelefoo it. il-25. 31-26 podružnica Nove mesto : Liubliaoska cesta 42 Li.iiučno zastopstvo za oglas* a Italije io i f]i>yemstvo ■ UPI S.A.. MILANO K.,čutu za Liuh(lansko pokrajino pn poštno- čekovnem »vodu it. 17.749, za ostale kraje Itiiije Servizio Cono. Cort Post. No 11-3118 istilla vsak dan razen poocdetika Naročnina mah mesečno Lir 18.—* za inozemstvo vključno » »Pooedeljskim Ju» crom« Lit 36.50. (Jredniitvo : LJubljana, Puednijeva olica St. 5. — Telefon Stev 31-22. 31-23. 31-24. Verluste der USA-Terrorflieger Fortdauer der schweren Kämpfe bei Kriwoi Rog und Schepetowka - Neue Sowjetangriffe bei Krits chew und Orscha abgewiesen — Weiterer Bodengewinn bei unseren Gegenangriffen südwestlich Nar wa ^us dem Führerhauptqnartier, 9. Marz. I'N'B. Das Oberkommando der Wehrmacht £fiht bekannt: Während bei Kertsch mehrere Angriffe der Sowjets scheiterten, drang der Feind •n Einbruchsraum südwestlich KriwOj Kog in schweren noch andauernden Kämpfen weiter vor. Iri den Gewässern nordwestlich der r;?n wurde ein bolschewistisches Schnellboot durch Sieherungsfahrzeuge der Kriegs marine vernichtet. Westlich Kirowograd blieben erneute Angriffe des Feindes erfolglos Im Kaum von Swenigorodka, södl.ch -•ehepetowka, sowie südwestlich Jampol. setzen unsere Truppen den an zahlreichen Ifen mit starken Kräften angreifenden r dsehewisten hartnäckigen Widerstand •tgegen. Dabei wurden allein in einem . rps 'bsebnltt 42 feindliche Panzer abgeschossen. Westl'ch Kritschew traten die Sowjets m=t mehreren Divisionen zum Angriff an sie wurden nach Bereinigung örtlicher Einbrüche verlustreich abgewiesen. An der Autobahn Sniolensk—Orscha ■■•■ixte der Feind seine Durch bruch s ver su -•bc fort, sie brachen abermals im Abwehrfeuer a "er Waffen vor unseren Stellungen zusammen. Südöstlich Witebsk führte ein eigener \ngriff trotz zähen Widerstandes und wiederholter Gegenstösse der Bolschewisten nr Bereinigung einer Einbruchsstelle aus den Kämpfen der Vortage. Zwischen Newel und Pleskauer See ««„•heiterten örtliche Angriffe des Feindes. Südwestlich Narwa gewannen unsere \renangriffe gegen hartnäckigen feine'll-ben Widerstand weiter Boden. So ?er-- chili g die 20. estnische SS-Brigade unter ührung des SS-Oberführers Augsberger -, ammen mit germanischen Freiwilligen eines SS-Panzerkorps in mehrtägigen An-griffskämpfen die beiden feindliehen Nar-wa-Brückenköpfe und fügte dem Gegner hohe blutige Verluste zu. Erneute Angriffe der Sowjets wurden nach Abschuss von 14 feindlichen Panzern abgeschlagen. Im hohen Norden wiesen Truppen des Heeres und der Waffen-SS Angriffe überlegener feindlicher Kräfte ab. Ein Lan-dungsversuch der Sowjets an der Fischer-Halbinsel wurde vereitelt. Von den italienischen Fronten wird beiderseitige Späh- und Stosstrupptätigkcit gemeldet. Deutsche Torpedoflugzeuge griffen in den gestrigen Abendstunden vor der Algerischehn Küste ein feindliches Nachschubgeleit an. 5 Transporter mit 52 000 Ort wurden schwer beschädigt und zwei feindliche Flugzeuge über dem Geleit abgeschossen. In der Ägäis schlugen Sieherungsfahrzeuge der Kriegsmarine bei der Insel Koos einen aus türkischen Hoheitsgewässern heraus geführten Angriff von drei britischen Schnellbooten ab und beschädigten eines der Boote so schwer, dass mit seinem Verlust zu rechnen ist. Bei einem erneuten Angriff nordameri-kanischer Bomber und Jagdverbande gegen die Keüchshauptstadt jn den Mittagsstunden des gestrigen Tages erlitt der Feind durch unsere Luftverteidigungskräfte wiederum schwere Verluste. In heftigen ijuft-kämpfen und durch Flakartillerie wurden 112 feindliche Flugzeuge, darunter 66 viermotorige Bomber, abgeschossen. Durch Bombenwürfe entstanden in einigen Stadtteilen Schäden und geringe Verluste unter der Bevölkerung. Deutsche Flugzeuge griffen in der vergangenen Nacht Ziele in Südengland an. Velika letalska Zopet občutne sovražnikove izgube pri drugem podnevnem vele- napadu na Berlin 8. marca. Malo pred 12.30 sc rncčn oddelki severnoameriških bombnikov z močm .-m zaščito preleteli zapadno državno- me-■ v smeri proti vzhodu. Od 13 m? na sever nozapadnem nemškem prostoru severno in zapadno od Hanovra težki leta'tki boji močnih •itmških lovskih oddelkov z ameriškimi bombniki. - ™ Herlin, 8. marca Severnoameriški bombnik danes v popoldanskih urah ponovno poiz-desečj z močnimi silami Berlin Kakor zvedeli, siici ;zvedba napada skoro popol-via napadu od predvčerajšnjim. Pričakuje •vrv velik obrambni uspeh nemške letalske h' mSe. H&lin, 8. marca Kakor je bilo že kratko •eno, so 8 marca v zgodnjih popoldanskih i severnoameriški bombnik- ponovno poiz-napasti prestolnico Reicha. vendar so va utrpeli težke izgube Od Zuiderškega .ra do prestolnice se je razvila cb jasnem nj velka letalska bitka •fevdne berlinske baterije protiletalskega ■ni-1 va so z odličnim uspehom obstreljevale ražne pričeli najsrditejši letalski boji, ki so se _'!o razširili v novo veliko letalsko bitko, u d Wesero in F.lbo je bilo opaženih mnogo ■.strelitev. Nemške jate lovcev in rušilcev so množicah ali posamezno napadale sovražni--cve bombnike in so si navzlic sovražnikovim vcem uspele utreti pot do bombnikov Od Wesere do prestolnice so bili neprestano boji v zraku. Prvi "oizkus ameriških bombnikov, da direktno od zapada dosegel prestolnico, je K1 odbit Sovražnik sc je trudil, da bi znova • v svoje oddelke, nad prestolnico samo pa — le ob današnjem jasnem nebu in odlični osti kaj uspešne poleg oddelkov lovcev in cev tudi nemške baterije protiletalskega lištva. Amerišk; bombniki so odletelj v ;dni smeri Nad severnozapadno Evropo se ke letalske bitke nadaljujejo Berlin. S. marca. Današnja letalska bitka 'd severnozapadnim in severnim nemškim iročjem. ki se je ponovno raztegnila do -to!n:cc Reicha, je v tesni zvezi s ponovnim ^zkusom strnjenega vclcnapada na Berlin. po prvih vesteh se utegne sklepati, da tud: '..nos sovražnikovim oddelkom n uspel nji- • -v namen. Nove obrambne metode, posebno K.'tiletalskeöa topništvi, so preprečile namero Američanov Nemški cddelk:' lovcev in rušilcev so že pr t eletu meje Rcicha razbili sovražn:kove od-ti'j'ke. ki so prileteli v več skupinah, nad sanai Berlinom pa je bilo pogoste» mogoče opazovati, da so poveljnik- posameznih sovražni-h oddelkov skušali s svetlobnimi znaki zo-• -cr zbrati razpršene bombnike da bi tak., do-napadalno osredotočenje V tem odločilnem trenutku pa je poseglo vmes s točnim m učinkovitim obstreljevanjem nemško predilo tal ko topništvo Z granatami, ki so eksplodirale sredi bombniških oddelkov je bilo setve! jen i h večje število bombnkov nbeiicm pa Bo bili ostali cddelki prisiljeni odvreči brez cilja svoje bombe na zunanje okraie Bcriina Nato so razpršeni oddelki sovražnikovih bombnikov z največjo brzino odleteli proti zapadu Poveljniki lovskih letalcev javi 'a jo. da 60 \mcričani ponovno skušali zaščititi svoje oombnike z močnimi lovskimi silami, vendar ca so pri tem, kakor že 6 marca morali utr-; "H zelo občutne izgube. Ze nad področjem ditate** oà Hancvra je prillo do velikih letak kih bitk. ki so se razširile do Magdeburga. Na dotine kilometrov so napadal; nemški letalci v višini 7000 do 9000 metrov bombniške valove. Žc sedaj je ugotovljeno, da se bile izgube Američanov tudi pri današnjem drugem poizkusu dnevnega ve'ena d a da proti Berlinu zelo veüke. Več tucatov štirimotornih letal in več-t število lovcev z enim motorjem ali dvema >o žc našli razbitih na severe/nemškem ozemlju n področju velikega Berlina Našteli so že 84 sestreljenih ameriških letal Berlin. 9. marca. O dnevnem napadu, ki so> ga v sredo izvršili severnoameriški bombniški oddelki na Berlin, se je zvedelo, da so že včeraj do 23 potrdil"' sestrelitev 84 ameriških letal, med njimj 60 štirimotornih bombn'kov Pri teh začasnih številkah gre le za vesti dela ori protiletalski obrambi sodelujočih lovskih in topn;ških oddelkov. Z znatnim povečanjem sestrelitvenih uspehov m z velikimi sovražnikovim1 letalskimi izgubami sc lahko mimo računa. Velika letalska bitka nad Zuiderskim jezerom Berlin, 9. marca Po težkih letalskih bitkah, v katere so se spustile nemške lovske in ru-šilske jate z 8 marca napada;očimi ameriškimi bombniškim oddelki že ob prihodu nad Nemčijo, zlasti na področje pri Manovra in Magdeburgs so morali vračajoči sc sovražnikovi letalski valovi prestati nad Zuiderskm jezerom še novo vel ko bitko Sveži nemški letalski oddelki so odločno napadli že itak močno razpršene ameriške oddelke, jih obstreljevali iz oddaljenosti kakih 1 «KJ metrov in še manj z vsem orožjem ter jim zadali nadaljnje občutne izgube. V poznih večernih urah prspele vestì o sestrelitvi 84 severnoameriških letal, med njinr 60 štirimotornih bombnikov znova dokazujejo. da vse močno lovsko spremstvo, ki so ga imeli ameriški bombniški oddelki, m moglo vplivati na napade nemških lovskih oddelkov, katerih cilj so še vedno (»tali bombniki Zaman je bil tudi poizkus, da bi s ponovnm iz-preminjanjem svoje smeri ter z velikim ovinki proti jugovzhodu prevarili vodstvo nemške protiletalske obrambe Sovražn" oddelki so sc izredno dolgo ^ zadržali pred zunanjimi okraji prestolnice, nakar so z vseh strani previdno tipali proti mestu samemu in sq se p< prvem stiku s prot'letaJ.'-ko obrambo "takoj zopet umakn'li. Močnejši oddelek štirimotornih bombnikov, ki si je upal na notranje mestne oddelke, je zašel v tako hud ogenj protiletalskega topništva, da ie brezciljno odvrgel svoje bombe na stanovanjske predele, se nato ostro obrnil nroti zapadu in pobegnil. Nemški lovski oddelki in protiletalsko top-irštvo so 8 marca znova pokazali Američanom svojo nezlomljeno udarno moč Napadali 9o jih na več sto kilometrov dolgi peti in se spustili z njimi v niz težkih letalskih bojev, \ katerih so imel' ameriški oddelki znova izgube, ki niso v nikakem razmerju s povzročeno škodo. Portugalska h'če razčistiti zadevo s Umorjeni Lizbona. 8 marca Vlada jc v sredo uradno objavila, da je portugalsk4 stotnik Silva e Costa odpotoval na Timor, da po naročilu portugalske vlade sestavi poročilo o sedanjem stanju v tej koloniji in o dogodkih, ki »o nastali po tamošnjem izkrcanju japonsk-'h čet V iz jav: pripominjajo, da gre za stare zahteve portugalske vlade, ki hoče razjasniti položaj, da bi mogla preiti k pogajan jem zastran ureditve tiroorske Odnosi Bolgarije s Turčija Sofija, 9 marca. Notranji m nister Hri-stov je imel v mestu Vraza javen govor, v katerem je zavzel tudi stališče glede bolgarskih odnosov s Turčijo. Dejal je: ^Bolgarska vlada lahko trdi, da so njeni odnosi s Turčijo odlični in prijateljski. Turški interesi se krijejo z bolgarskimi, kajti tako Turčija kakor Bolgarija želita ohran1-ti mir na Balkanu. Javno izjavljamo,« je zaključil minister, »da od Turčije ničesar ne zahtevamo in da Turčija tudi od nas ničesar ne zahteva.« Sovjetski odgovor o paljski zadevi Bern, 8. marca. Iz Londona javljajo, da je prispel Stalinov odgovor na poljsko izjavo o obmejnem vprašanju, poslano v Moskvo. Vsebina tega odgovora siccr še m znana, javlja »Exchange Telegraph«, vendar pa je jasno, da nj bila premagana mrtva točka. V vprašanju mej in o-ebja Stalin nikakor ni popustil, kakor se utegne razbrati iz poročila angleške agencije Zcdin.ene države :n Anglija pa nista v prid Poljske, zaradi katere je Anglija stopila v vojno, kakor jc- pred perimi leti svetohlinsko zatrjevala, mignili niti z mezincem, da bi pri Stalinu podprli poljske želja Sovjetsko-asigteške intrige v Iraku in Iranu Antakya, s. marca. K ostavki iraškega ministrskega predsednika Tevfika javljajo, da je svoječasno imenovanje Tevfika zelo razburilo iraški parlament, kl je skupno s senatom oporekal ustavnosti tega imenovanja zarad; česar je moral ministrski predsednik pristati na preiskavo najvišjega državnega sodišča o ustavnosti toga imenovanja. Očividno je sedaj to sodišče ugotov lo protiustavnost tega imenovanja. Tako je »nova« vlada, ki jo je ob ken-cu decembra sestavil Nuhri paša na š''rši osnovi in ki bi naj »strnila vse sile naroda«, dokaj malo časa živela. Sicer pa je znač!len ritem, kako sledijo vladnim krizam v Iraku vladne krize v Iranu, pri čemer p~č igrajo pomembno vlogo sovjetsko-angleške intrige. Paragvaj priznal Argentino Ženeva, 9. marca. Paragvajska vlada ie sklenila, kakor javlja Reuter iz Buenos Airesa, da se bo pridružila Chiiu in Boliviji ter skupno z njima nadaljevala diplomatske odnose z Argentine.; Ostavka predsednika kolumbijske republike Madrid, 9. marca. Predsednik republike Kolumbije dr. Alfonso Lopez je po vesti iz Bogote uradno objavil, da se odpoveduje nadaljnjemu predsediiüiovanju in da bo to sporočil parlamentu, čim se bo sestal k izredni seji. Predsednik je nadalj? imenoval no/o vlado. ki naj pripravi predsedniške volitve in zakonito izvede njegov odstop. Zunanji minister nove vlade je Cai los Lozanos, notranji minister Alberti Hiera, vojni minister general Domingo Espinel, ki je že leta piVi àastnik v kolumbijski vladi in uživa zato podporo vse vojske. Finančni minister je postal Gonzalo Restrepo, minister za delo Moises Prietto, minister za rudnike Nestor Pineda. prosvetni minister Antonio Rocha. minister za javna dela Echecar-ria Olocaaga, prometni minister Alirio Coni ez, minister za trgovino pa Sanz de Santa Maria, dosedanji župan v Bogoti. Velike izgube terorističnih letalcev Nadaljevanje težkih bojev pri Krivem Rogu fn šepetovki — Novi sovjetski napadi zavrnjeni pri Kričevu in OrsTì — Nadaljnje ozemeljske pridobitve naših prstiaapdcv južnozapadno gd Narve Führerjev glavni stan, 9. marca. DNB. Vrhovno poveijništvo oboroženih sil objavlja: Dočim se je pii Kcrču izjalovilo več sovjetskih napadov, je sovražnik na vdornem področju južnozapadno od Krivega Koga v težkih fn še trajajočih bojih nadalje napredoval. V vodovju sevemozapadno od Krima so zaščitne edin Ice vojne mornarice potopile boljše viški brzi čoln. Zapadno od Kirovgrada niso imeli ponovni sovjetski napadi nikakega uspeha. Na področju pri Zvenigorodkl, južno od Šcpetovke in južnozapadno od Jampola so se naše čete krčevito upirale na številnih mestih in z močnimi silami napadajočim boljševikom. Pri tem so samo v odseku enega armadnega zbora uničile 42 sovražnikovih oklopnikov. Zapadno od Kričeva je napadlo več sovjetski»- divizij. Po očiščenju krajevnih vdorov smo jih zavrnili in jim zadali velike izgube. Na avtomobilski cesti Smolensk—Orsa je sovražnik nadaljeval poizkuse, da bi prebil fronto, ki jm so se vsi še pred našimi postojankami zrušili v obrambnem ognju vsega orožja. Jnžnovzhodno od Vitebska smo •/. lastnini napadom vkljub žilavemu odporu holjševi-kov in njihovim ponovnim protisunkom očistili neki vdor, ki je nastal v bojih prejšnjih dni. Med Neveljem in Pskovsldm jezerom so se izjalovili krajevni sovražnikovi napadi. Južnozapadno od Narve smo s protinapadi proti trdovratnemu sovražnikovemu odporu pridobili nova ozemlja. Tako je 20. estonska brigada SS pod vodstvom SS višjega vodje Augsbergerja skupno z germanskimi prostovoljci nekega oklopniškega «bora SS razbila v večdnevnih napari Narvi ter zadala nasprotniku velike krvne izgube, ponovne sovjetske napade pa je odbila o!- istočasni sestrelitvi 14 sovražnikovih oklopnikov. Na visokem severu so čete vojske In oddelkov SS zavrnile napade nadmočnih so» vražnikovih sil. Izjalovil se je tudi sovjetski izkrcevalni poizkus na Ribiškem polotoka. Z italijanskih lKijišč javljajo obojestransko delovanje izvidniških in napadalnih čet. Nemška torpedna letala so včeraj v večernih urah napadla pred alžirsko obalo sovražnikovo oskrbovalno spremljavo. Pet prevoznih ladij z 52.000 tonami so težko poškodovala in sestrelila runi spremljavo dve sovražnikovi letali. Na Egejskem morju so zaščitne ediniee vojne mornarice pri otoku Kesu odirale s turških teritorijaJnih voda izveden napad treh britanskih brzih čolnov. Enega so tako težko poškodovale, da se lahko računa v. njegovo izgubo. Pri ponovnem napadu severnoameriških bombniških in lovskih oddelkov na državno prestolnico včeraj v opoldanskih urah so »»dale protiletalske obrambne sile sovražniku znova težke izgube. V silovitih letalskih bojih in s protiletalskim topništvom smo sestrelili 112 sovražnikovih ie-tal, med njimi 66 štirimotornih bombnikov. Odvržene bombe so v nekaterih mestnih delih povzročile škedo, prebivalstvo pa je imelo majhne izgube. Nemška letala so v pretekli noči napadla cilje v južni Angliji. Finsko vojne pircclls Helsinki, 9. marca. Finsko vojno poročilo pravi: Na Aunuški ožini smo cdfci'i urad neke sovražnikove čete. Na. ost"!ih bojiščih je bilo ponekod izvidniško delovanje. K položaju na vzhodnem tepsčn Berlin, 8. marca DNB. Na vsem južnem krilu vzhodnega boj šča traja obr:mbna bitka v nezmanjšanem obsegu in srd tosti. To velja posebno za področje pri Zvenigo-lodki, južno od Sepetovke in severno od Proskurova. Kot merilo teh velikih bojev .služi najbolje vest, da so beljšev ški oklop-niški oddelki, uporabljeni za ta n pad, izgubili v za dnj h treh dneh nič manj kakor Ì57 oklopnikov. Eoljševiki so nadaije 'zgubili 298 težkih motoriziranih topov in 113 havh.c. Te ogromne izguba samo težkega orožja odgovarjajo tudi sovjetsk m izgu-b-m ljudi, ki so posebno velike, ktr so tudi pri tej ofenzivi prisilili v boj popolnoma nezadostno izšolane preb vaxce pokrajin, zasedenih prej po Nemcih. Iz Moskve so sovjetske armade v srednjem ceseku in na severnem krilu prejele očividno zelo ostra navodila- da ne glede na krvave izgube poseg jo v boj. Bržkone hočejo z nadaljevanjem ali obnovitvijo na-pidov v srednjem odseku boj šča in na se,-vernem Krilu ovirati nemško vojno vod-ftvo, da bi s teh področij poslalo ojačenja v razbremenitev nemških južnih armari ki so v težkih boj'h. Tako so ponovno m^čne- Po bombnem napadu na Rim Rim, 8. marca. Angloomeriški teroristični letalci so v torek dopoldne izvršili nov težak terorističen nasad n« mesto Rim. V dveh zaporednih vai »vih so vrgli šceviine zažigalne in rušilne bombe na okraje San Paolo. Testacelo in Trastevere. Zadeli so mnog( hiš in popolnoma porušili cerkerv San Girolamo. Velik vzgojni zavod za zapuščene otroke se je do temeljev zrušil. Doslej še ni uspelo ugotoviti, koliko otrok so ruševine pokopale. Ameriški letalci so z nizke višine obstreljevali 3 avtoambulsnee Rdečega križa, ki so se udeležile reševanja nedolžnih žrtev. Sovražni letalci so imeli približno isti cilj kakor 3. marca, ko so napadli levo od Tibere in južno od Aurelijanskega zidu ležeči predel Ostienze in Testaccio. Manjše napade so izvršili tudi na desno do Tibere ležeča okraja Trastevere in Littorio ter na veliko stanovanjsko naselje Gurba-tella južnovzhodno od okraja Ostienze. Po- nili doslej potegniti 47 trupel. Tudi plinski vod je bil tu zadet. Računati se pač žal mora z izgubo vseh mož, žena in otrok, ki so bili v tem zaklonišču. V nekem drugem mestnem okraju so bombe izkopale globoke lijake na cestah, porušile cele bloke hiš in pustile za seboj pravo zmedo. Pod razvalinami ležijo zasuti. Gasilci se še, borijo z velikimi požari irt odstranjujejo na prometnih križiščih ruševine. V neki stranski ulici je okoli 8 ur po napadu eksplodirala bomba s časovnim prižigalom. Cerkev San Benedetto je porušena, hiša »Pobožne Matere« pa požga-na in težko poškodovana. Zopet drugje je b.j zasutih v nekem zaklonišču zaradi zadetka v polno večje število ljudi. Anglo-ameriški teroristični bombniki so si tokrat izbrali kot cilj tudi pokopališča in s tem pridobili poseono slavo, ki jim jo bo pač malokdo oporekal. še ni nastopil trenutek, ko bi se lahko končalo naštevanje bixitalnlh napadov drli so številne hiše. Števila smrtnih žrtev j prcti večnemu mestu, ugotoviti pa je tre- se ni mogoče ugotoviti Se pred tem napadom v dveh valovih so sovražni letalci okrog 9. zjutraj s strojničnim ognjem napadli Primaporto. kakih 10 km severno od Rima ob Vii Flaminiji, ki pa ni povzročil nikake škode. DNB... V začetku marca (P. K.) 24 ur po zločinskem napadu angloameriških letalcev proti rimskemu prebivalstvu se še vedno ne more ustvariti popolnoma jasna slika o izmeri nesreče. Doslej je več sto ljudi ubitih, zasutih, ranjenih ali pogrešanih. število žrtev je torej zelo veliko. Civilisti, gasilci, reševalci in prostovoljci še vedno pridno delajo predvsem pri hišah, ki so pokopale pod seboj svoje stanovalce. Ko so v petek popoldne priletela številna sovražnikova letala nad Rim in odvrgla nad vzhodom, severovzhodom in jugom mesta svoj bombni tovor, nI več bilo dvoma, da so Angloameričani sedaj končno odstranili svojo hinavsko krinko in pričeli delati po temeljnem načelu svojega letalskega bojevanja, saj piše »Daily Mail« z dne 14. februarja: >»Pri bombardiranju ne igra vloge vprašanje, kako stari so nekdaj posvečeni kamni, kako bogat po tradcijah in cerkveni zgodovini je kraj!« V soboto zjutraj so kazali celi mestni okraji brezupno sliko uničenja. Iz nekega zaklonišča, v katerem je bilo med bombardiranjem nad 200 ljudi, ao uteg- ba, da so Angloameričani po bombardira nju papeškega nevtralnega ozemlja sedaj prešli k bombardiranju odprtega mesta s časovnimi bombami. Kdor meče tempirane bombe na civilno piobivalstvo, noče zadeti gospodarskih ciljev, temveč hoče samo uničevati, moriti in povzročati nemire. Z un'čenjem Monte Cassina so se zločinci sami sodili, napadi proti Rimu pa ponovno dokumentirajo pred vsem kulturnim svetom nj:hovo zavestno zanika-vanje slehernega smisla za kulturo, ki jo ne morejo zadušiti niti v razvalinah, ognju in pepelu, niti utopiti v morju fraz. Angloameriški letalci napadli vlak z begunci Rim. 9. marca. Tudi Rim je imel 8. marca dopoldne večurni letalski alarm Močni sovražnikovi oddelki so preletel1 Rim in odvrgli po dosedanjih poročilih rušilne in zažigalne borni be zlasti na vzhodni mestni predel Portonac-cio. Pri reševalnih del:h po napadu z dne 7. marca so našteli nad 200 mrtvih jn ranjenih, med njimi 10 ohok v nekem otroškem zavetišču. Mestni ekraj Trastevere je resneje trpel, kakor so prvotno mislili Dne 7. marca 90 sovražni letale: pri Sette-bagnih. kakih 17 km severno cd Rima, s strojnicami obstreljevali vlak z begunci iz okolice Cassina. Napad je zahteval 60 smrtnih žrtev io nad 200 ranjenih, po večin: žensk in otrok. je oživeli boji med Berezino in Dnjepr >m. Tudi ob cbeh straneh avtomobilske ceste Smolensk—Orša so nadaljevali boljševiki prejšnji dan obnovljeno veliko akc jo z namenom, da za vsako ceno prodrejo nemško fronto. Tudi severno krilo nemških vzhodn'b armad je bilo posebno pri Pskovu in K rvi pod najmočnejšim sovjetskim pritiskom, toda tudi tukaj boljševikem n; uspelo na-predovati ali celo prodreti nemSke črte. V splošnem se lahko ugotovi, da so nemški oddelki dosegli v srednjem odseku m na severnem krilu pepo-n obrambni uspeh, čigar pomen je še tol ko večji, ker bodo krvave boljševiške izgube in izgube materiala zaradi velike ofenzive na jugu težko nadomestljive. Vreme je dopuščalo po3eg močnih letai-sk h sil na vseh žarščih. Letalci za nizke po!«te so z dobrim učinkom obstreljevali boljševiška napadalna čeia, dočim so oddelki bojnih in rušilnih letal dan in noč napadal* dovoze rezerv. Posebno močno je posegalo letalstvo v boje južno od Narve, ob avtomobilski cesti Smolensk—Orsa in južno od Krivega Roga. Na področju pr: Rogačevu je bilo razrušenih več mostov preko Dnjepra in več tam zasidranih ladij. Na. področju pri Louh'ju je bila na več mestih prekinjena murmanska železnica. Vzhodno in severno od Psk-va ter na področju Slare Ruse pa so bili uničeni trije tovorni vlaki z več ko 80 vagon-". Pri napadih na sovjetske oddelke bojnih letal so nemški lovci in protiletalsko topništvo skupno sestrelili 30 sovjetskih ietai, 3 nemška letala Pa se niso vrn'la na svoja oporišča. Veliki uspehi nemških letalcev Berlin, 9. marca. Težišče letalskih napadov na vzhodnem boj šču je bilo 7. marca kljub neugodnemu vremenu v severnem od seku. V težke obrambne boje južno od Narve in severnovzhodno od Pskova je učinkovito poseglo več sto nemških bojnih letal, ki so pomembno razbremenila nemške čete. S sunki proti sovjet. napadalnim klinom, sovražn kovim zbirališčem in koncentracijam motornih vozil so zadala sovražniku težke človeške in stvarne izgube. V letalskih bojih na tem področju so izgubili boljševiki II letal. V srednjem odseku vzhodnega bojišča so bojna letala napadla sevjetske poljske utrdbe in oklopnike, poškodovala z bombami neki prehod preko Dnjepra in z zadetki v polno izločila iz boja eno sovjetsko baterijo. Na visokem severu so napadla letala oskrbovalni promet na murmanski želez niči. Uničila so 1 lokomotivo in več cistern. Z italijanskega bojišča Berlin, 8. marca. Razen živahnega obojestranskega delovanja 'zvidniških in udarnih čet ni b-lo včeraj na italijanskem bojišču nikjer večjih bojev Sedanje vreme in z njim v zvezi težke ozemeljske razmere -zkijučujejo začasno vse akcije večjega obsega. Močnejši nemški udarni oddelek, kateremu je uspelo vdreti zapadno od ccste Aprilia-Anzie v angleško oporišče, jc razdejal utrdbene naprave in privedel del posadke kot ujetmke do nemških črt. Ostanek posadke je po kratkem streljanju padel. Nenrke daljnostrelne baterije so z dobrim učinkom obstreljevale na morskem področju Nettuno-Anzio natovorjene tovorne in prevozne ladje. En tovorni parnik so jc po več zadetkih vnel. Ponoči so težka nemška bojna letala bombardirala z opazovanim uspehom topniške postojanke in skladišča vojnega gradiva na severnih izhodiščih področja Nettuno-Anzio. Po več bombnih zadetkih jc nastal večji požar, ki je povzročil obsežna razdejanja med vskla diSčeaim vojnim gradivom. Beseda o umetnosti Radijsko predavanj« urednika Božidarja Bocka V sredo zvečer Je v cikln radijskih predavanj Zimske pomoči govoril g. Božidar Borko, urednik kulturne rubrike »Jutra«. Izvajal je: Velikodušno razumevanje, ki ga je pokazal prezident pokrajinske uprave gosp. general Rupnik za sedanji položaj slovenskih upodabljajočih umetnikov, ko jim je v okviru Zimske pomoči priskočil na pomoč, je posebno razveseljivo dejstvo v slovenski kulturni kroniki. Njegov pomen ni samo v gmotnem, marveč zlasti v moralnem učinku. V najtežjih trenutkih slovenske zgodovine se je organizirala naša največja socialno-dobrodelna samopomoč In glej, tudi umetniki, stvarjalci navidezno najmanj »potrebnih« vrednot, niso bili pozabljeni! To je moralno pomenljiva gesta, ki živo kontrastira s tistim plehkim pojmovanjem o umetnosti, kakor ga opažamo pri ma-terialistih, pojmovanjem, ki ga označujejo zgolj mrzlo razumsko gledanje, utili-tarno "rednotenje in svobodni stvarialno-sti nasprotujoče težnje po tendenčnosti. Delo umetnikov — in ne samo upodabljajočih, marveč vseh, ki služijo z umetnostjo modricam — pa ni zidanje Mrrxove družbene nastavbe. ni neke vrste luksus, življenjski previšek. ki ustreza časom izobilja in ugodja, ali pa samo sredstvo, ki lahko služi določenemu bojnemu in propagandnemu smotru, marveč je vdam in zve^a služba naTodu, prisluškovanje utripom njegovega srca, gibt .u njegove duše. Umetnost je velika moralna sila. ki življenje dviga in olepšu-je, je nepogrešlivo duhovno gibalo slehernega narodnega in ljudskega občestva, varovalka njegovih izročil in obenem merilo narodnega razvoja in kulturne rasti. Prav zarad; tega, ker umetnost ni samo ustvarjalka estetskih vrednot, marveč zarod' svojega globoko človeškega in s tem tudi narodnega bistva tudi dragocen vir m Oral nih energij, je narodu potrebna. A nič manj ni potrebno umetniku ljudstvo. Samo od njega dobiva svoje najbolj rodovitne navdihe, samo tedaj, če z njim čustvuje, veruje, trpi in veseli, ustvarja dela, ki izvršujejo v umetnikovem občestvu vzvišeno poslanstvo prave umetnosti. Samo po tej poti se umetnik rešuje pred nevarnostjo tiste izrojene, zlagane, zgolj meščanske ali zgolj proletarske lažiumet-nosti, ki ni zakoreninjena v tleh višje življenjske resničnosti, marveč v družabni modi ali pa v mednarodnih doktrinah in vsiljivih tendencah, ki so sorodne Cankarjevi »Tuji učenosti«. Ni mogoče, da bi po sedanjih pretresljivih izkušnjah slovenskega ljudstva, po njegovem ogorčenem boju zoper komunistično zaroto, ki sega po vsej njegovi tisočletni duhovni formi, k samim temeljem njegove kulture in narodne biti, ne nastopil v Slovenski umetnosti globok prerod. 2e sedaj odpada vse, kar nima v sebi resnične življenjske sile, duhovne pomembnosti, etične resnosti, vse, kar Je bilo narejeno po tujih modnih vzorcih, ali prikrojeno po raznih »socialnih naročilih«, lei so jih dajale pri nas revolucionarno usmerjene ideološke skupine, ko so pripravljale setev, ki jo na veliko žanje smrt v ognju in dimu požarov. Iz krvi, in "»olza slovenskega ljudstva, iz vsega, kar dan-dares naš narod doživlja, mora umetnost izoblikovati nove, žive, neizčrpne vrelce moralnih energij, ki bodo pomagale naio-du zaceliti njegove rane. Tako spreminjanje ljudskega trpljenja v umetniške stvaritve, taka pozorna služba ljudstvu in njegovi večni volji do življenja je mogoča samo tedaj, kadar umetnikov stvarjalni duh res utriplje v ist m ritmu s samim srcem naroda, z vsemi njegovimi boji in bolečinami. Taka umetnost pa ne more pogrešati spoznav, ki jih je veliki Pascal Imenoval srčne resnice in jih postavil v isto vrsto s spo-znavarai kritičnega uma. Samopašen um, razširjen v tehniko in socialno-ekonomsko organizacijo, le prehitro zavrže resnico srca. da tem bolj povzdigne svoje mrzle spoznave, svoio večkrat satansko logiko in prečudno oboževanje tvari in njenih mehaničnih zakonov. In v sedanjem heroično velikem času vemo bolj ko kdaj prej, da je naša rešitev samo v vrnitvi k nekaterim starim, preprostim resnicam, tistim, ki jh k— unizem, ta najznačilnejša stvaritev mrzlega uma in materialističnega oboževanja tvarne narave, tako trdovratno zamiku je. So to resnice, ki jih daje človeku samo srčna kultura. Vrertev k družbeni solidarnosti, vrnitev k moralnemu smislu umetnostnega snovanja in vrnitev k srčni kulturi — to je troje zahtev, ki nam jih vsiljmjejo izkušnje današnjih dni. In prav v tem znamenju je zrasla Zimska pomoč naravnost iz trpljenja, bede in žalosti slovenskega ljudstva, iz pogleda na njegove razdejane vasi, opu-stošena polja in razdrte družine. Zrasla je kot glas srca in klic pravice, ki ponav-Ijatr tudi v viharju sedanjih dnii večno veljavno evangeljsko resnico, da bodo samo usmiljeni usmiljenje dosegli. Ali za narod — proti komunizmu, aH s komunizmom — proti narodu; to je danes vprašanje. Kdor jc za narod, bo podpisal narodno spomenico proti komunističnim zločin- stu&m. Uničenje beloruskega narsda Zanimivo Stalinovo tajno povelje — Prisilno novačenje moških, deportacija žensk in prisilni odgon otrok Minsk, 8. marca Kakšno usodo so sovjetski oblastniki namenili malim narodom, lahko najbolje spoznamo iz načrta, ki ga ima Stalin z beloruskim narodom po ponovni osvojitvi tega ozemlja. V bojih na vzhodnem bojišču prebegli stotnik sovjetske armade Igor Kapor je o tem na podlagi svojih lastnih opažanj in nekega Stalinovega tajnega povelja govoril v Minsku zbranemu prebivalstvu. To tajno Stalinovo povelje načelniku političnega oddelka v štabu beloruske fronte generalnemu majorju Lačevu vsebuje v štirih točkah načrt za popolno uničenje beloruskega naroda. Stalin namreč predvideva takojšnjo re-krutacijo vseh Belorusov v starosti od 15. do 55. leta za sovjetsko armad», kjer naj bi bili dodeljeni kazenskem četam. Ostalo za delo sposobno civilno prebivalstvo, po večini ženske, bodo prisilno mobiliziral! in jih uporabili za obnovitvena dela na do-neškem področju. Matere bodo ločili oü njihovih otrok. Vsi otroci bodo prišli v posebna vzgajališča, ki bodo skrbela- da jih vzgoje v sovjetskem duhu. Izvedbo posameznih ukrepov naj določi predsednik sveta ljudskih komisarjev beloruske repuoli-ke Ponomarenko skupno z oddelki vojaških štabov. Zaradi izvedbe tega povelja se je Ponomarenko večkrat mudil v štabu beloruske- Nedičev poziv Beograd, 8. marca Srbski ministrski predsednik Nedič je v nagovoru pred zastopn'ki srbskih beguncev spomnil vse Srbe na enotnost in zedinjenje ter jih pozval k neizprosnemu boju oroti največjemu sovražniku >rb-skega naroda, komunizmu, ki grozi, da bo b'o-lo^ko :ztrebil Srbe »Ali ne vidite živinske politike Anglije napram srbskemu narodu?«, je vprašal ministrski predsednik. »Ali ne vidite tetja perfidnega Albiona ki meče srbsko jacnje kot žrtev na grmado boljševizma?« Na-mestu enesa nrlijona Angležev je padlo en milijon Srbov in po angleškem mnenju naj jih pade še en milijon Zato morajo biti Srbi ed:-ni v sveti borbi proti T:tu in vsem. ki stojijo za niim Dr. Splajkovic don Kihotjm v jugoslovanskih planinah Beograd, 9 marca Po beograjskem radiju je naslovil bivši zunanji min"'ster in prejšnji srbski poslanik v Pari/u dr. Miroslav Spalaj-kovič poslanico »Dort Kihotom v svobodnih jugoslovanskih p'an;nah«. namreč vojnemu ministru bivšega kralja Petra Draži Mihajloviču in njegovim pristašem Spalajkovič je dejal, da ve ves svet, da Nemčija do 1. 1941 ni bila sovražnica b'vše Jugoslavije, temveč obratno nasprotnica Anglije in boljševiške Rusije, ti dve pa sta zahtevali od Srbov stvari, ki so bile v popolnem nasprotju z njihovimi narodnimi interesi. Zviti Albion jc izkoristil neumnega generala Si-moviča in »bedasto fantazijo naših Don Kiho-tov«. Tudi Stalinu je uspelo pripraviti srbskemu narodu isto šentjernejsko. noč kakor sov-jevskemu. noč, k; traja v sovjetskem raju že 25 let. Sadovi vsega tega so naslednji: Srbetvo ga bojišča in se je udeležil sej z vrhovnim poveljnikom tega odseka armadnim generalom Rokosovskim, šefom njegovega štaba in šefom političnega oddelka. Stotnik Kapor poroča, da so v izpraznjenih področjih pri Vitebsku, Mogilevu in Gomlu že pričeli izvajati nameravano uničenje Belorusov. Moške so, ne da bi jih izvežbaii in dovolj oborožili, takoj poslali na bojšCe. Vlak za vlakom z ženami, ki so jih oropali njihovih mož in otrok, je drvel v daljna industrijska področja. Preostale otroke so zbirali v črede in jih pošiljali neznano kam. To je bila »osvoboditev« beloruskega naroda. Tudi stotnik Kapor je doživel s smrtjo in terorjem spremljano »osvoboditev« Ukrajine. Boljševiki niso prizanesli niti članom bivših tolovajskih tolp, ki so ostale na teh področjih. Zlasti njihove ženske članice so doživele isto usodo prisilnega odgona na delo- Pretresljivo poročalo stotnika Kaporja je prav zaradi svoje kratkosti in vojaške jasnosti prepričevalno vplivalo na prisotne poslušalce. Za njim je govoril član beloru skega centralnega sveta- ki je izrazil ogorčenje Belorusov nad peklensk'mi načrti Moskve in je poudaril voljo vsega beloruskega naroda, da noče nikdar več pasti pod boljševiško vlado. je razkosano, milijon Srbov je pobitih, tisoči srbskih domov pa je uničenih Danes je ne glede na vse ostale razlike v mišljenju in prepričanju dolžnost vseh srbskih Datriotov, da mislijo le na eno nalogo, namreč na obrambo srbskega naroda pred komunistično pošastjo. Napad na polkovnika Masaloviča Beograd, 8. marca. Policijsko predsed-ništvo objavlja, da je bil šef kabineta ministrskega predsednika polkovnik Miloš Masalovič davi ob 8. ustreljen na vogalu Braničevske ulice in Ulice Kralja Tomi-slava, ko je šel v svoi urad Preiskava o atentatu je v teku. Beograd, 9. marca Ministrski svtt je sklenil, da bodo umorjenega kabinetnega šefa polkovnika Masaloviča nokonali na državne stroške Izsiljevalni manever Angležev proti bivšemu kralju Petru Stockholm, 8. marca K nenadnemu povabilu Angležev, naj pošlje jugoslovanska begunska vlada v Kairu takoj svoje vodilne člane v London, poroča londonski dopisnik »Nya Dag-ligt Allehande«. da bo bržkone angleška vlada tokrat popolnoma jasno označila svoje stališče, kakršno zavzemata tudi sovjetska in ameriška vlada. Če bi se jugoslovanska begunska vlada v Kairu še vedno obotavljala pristati na sodelovanje s Titom, ki ga je doslej še vedno imenovala za sleparja, potlej bodo bržkone sporočili bivšemu kralju Petru, da bodo zavezniki kaj težko še naprej vzdrževali odnose z njegovo »vlado«. Zato bodo morda svetoval: biv. šemu kralju Petru, naj imenuje novo »vlado«. Knjižna tombola Vsi, ki boste zadeli dvojke (dve številki v eni vrsti), boste za 10 lir prejeli pet knjig, ki bi na knjižnem trgu veljale najmanj 600 Lir. Jurčič, Gregorčič, Dular, Slapšak, Velikonja... Izbrani umetniki Vam bodo darovali svoje misli in umetnine. In vse za 10 Lir! Ali naj Se kaj pripomnimo? Lojze Perko, morda najdelavnejSi med mladimi slovenskimi slikarji, zraščen z zemljo v prvinski povezanosti, je s svojo priznano umetniško roko vrezal vrsto bakrorezov h Gregorčičevi odi Oljki. Pesnitev bo izšla med dob tki knjižne tombole Zimske pomoči v posebni knjižici. Uvod je napisal pesnik in odličen poznavalec Gregorčičeve umetnosti dr. Joža Lovren-čič. Knjiga bo med najlepšimi, kar jih je izšlo med Slovenci. Zimska pomoč Iz pisarne odbora za »Zimsko pomoč« smo prejeli: Gospod Gliha Viktor, stotnik Slov. domo1—anstva, je daroval od svotfih zaostalih prejemkov 1500 Lir za Zimsko pomoč. V počastitev Spomina pok. ing. Antona Klinarja je njegova soproga daroval 500 Lir za Zimsko pomoč. Za informacije glede »Zimske pomoči« kličite: 47-57! Prostori »Zimske pomoči« so v Gosposvetski ul. 2/1. Denarne prispeke pobijajte po čekovnih položnicah na »Pokrajinski podporni zavod — Zimska pomoč — ček. račun 16.580!« Ghurchiliova slepomišenja »Deutsche Adria-Zetung« je objavila te dni poročilo svojega beneškega poročevalca o komentarju »Republikanske korespondence« k poslednjemu Churchillovemu govoru, v kolikor se je nanašal na Italijo. Poročevalec piše med drugim: »Poslednji Churchillov govor pomeni nov doprinos k vprašanju: zapadne velesile — zasedena Italija. Položaj je v toliko razčiščen, v kolikor se je britanski ministrski predsednik prvič izrekel proti strankam, ki 90 v opoziciji proti Viktorju Emani u in Badogliu. Da je prt med antifašističnimi strankami, zbranimi v barijski »junti«, ln skupino okrog Viktorja Emanuela in Ba-doglia preluknjan, izhaja iz okoliščine, da je bil atentator na Mussolinija in socialist Zamboni izključen iz stranke, ker je bil proti ostrim sklepom svoje stranke in ker je sprejel imenovanje za komisarja za na-rolno čistko iz Badoglijevih rok, čeprav je bil imenovan za častnega predsednika zborovanja v Bariju. Kaj je napotilo Churchilla, da se je zavzel za bivšega kralja in Badoglia, katerima mora kot izdajalcema izkazovati poleg prezira tudi nekoliko hvaležnosti, izhaja iz okoliščine, da bi z odstranitvijo bivšega kralja in Badoglia nastal v Južni Italiji kaos, v katerem bi nihče več ne bil pokoren kaki državni oblasti. Churchill je mnenja, da si pri Badoglijevih četah v Južni Italiji lahko zagotovi spoštovanje s imo generalska skupina, ne pa vlada Croce Sforza. Ni pa Churchill prikril, da smatra vlado z Viktorjem Emanuelom in Budogliom samo za začasno, ki naj ostane na krmilu do zasedbe Rima. Republikanska korespondenca se sprašuje, kako bodo na to Churchillovo odklonitev reagirale antifašislične stranke, ki so toliko pričakovale od demokratsko-liberal-ne vzajemnosti. Mnenje britanske delavske stranke, ki se bistveno ne razlikuje niti o i mnenja spodnje zbornice niti od Churchillo-vega mnenja, je izpovedal Greenvvood, ki je med molkom spodnje zbonrice označil Ba. doglijevo via lo kot vlado, ki Angležem n' pri srcu. Konservativni poslanec S:mthby pa je zahteval jamstvo, da predaja juino-italijanskih pokrajin Badogliu nikakor ne pomeni vrnitve italijanskih kolonij. Razočaranje, ki ga je izzval Churchillov govor v Zedinjenih di-žavah, se nanaša tudi na italijanski del govora. Pertinax se je po nekem ameriškem radiu dotaknil govora z ameriškega stališča, pri čemer je ugotovil, la Zedinjene države nikakor ne dele Chur-chillovih pripomb o Italiji- Churchill je izjavil. je dejal Pertinax dobesedno, da bo vprašanje monarhije v Italiji proučeno po zavzetju Rima. široki krogi pa so mnenja, da se zavzetje Rima lahko še nc dolgo zavleče, medtem ko se odpoved bivšega kralja ne bd smela več odlašati.« Tako se tuli v Južni Italiji ponavljata ista igra ter ista notranjepolitična in zunanjepolitična porazdelitev vlog kakor v francoski Severni AfriM. Vedno na novo se pokaže, kako gledajo Angloameričani v vseh drugih narodih le »topovsko krmo«, ki naj se žrtvuje za njihove cilje. Pravi obraz Sforze Pod tem naslovom objavlja tržaška »Deu tsche Adria-Zeitung« naslednje poročilo iz Benetk: Znani antifaš:st grof Sforza je dovoli! do pisniku »New Timesa« v Neapüu intervju, v katerem mu je orisa' bodočo »Malo ItaTjo« Dodckanez bo nc. izjav Sforze dobi!? Grčija. Abesinija in Albanija bosta zapet neodvisni, na tudi Čma gora bo zopet samostojna Sforza se odpoveduje tud Rek;. k; bo !> svojim zaledjem tvorila nekak nrotektorat. do čim bi Dalmacija pripadla nov Jugoslaviji Tud; za Zader napoveduje Sforza nekako kompromisno rešitev. Trst pa naj bo v bodo če prosta luka rod skupno upravo Ita' je. Jugoslavije. Avstrije Češke in Madžarske Italijanski listi nrinominiajo k temu. da je grof prav velikodušno zavrgel vse talijanske nridob'tve zadnjih 25 let Izdajalci pred sodiščem Vigo. 8 marca Baš brezčastm in izda talski francoski begunci so sedaj uprizorili v Alžiru velik proces proti bivšemu notranjemu m;ni-stru vichijske vlade Pucheuju Izdajaisk- general Giraud. zaslišan kot priča je v poštev za dobave, izvršene v gornjem razdobju, kakor se je to prvotno pričakovalo. Ker pa povzročajo ti obračuni za številne -tränke'obilo dela. jih trgovci poleg svoji' drugih izrednih opravil predvidoma ne bodo mogli izvršiti pred 15. aprilom t. L Zato naj prizadete stranke pridejo ponje dele po tem času k svojim dobaviteljem. Sindikat trgovcev s kuri vota Birowifcfl * Smrt nemškega kontreadmórala. V Gradcu je umrl 821etni kontreadmiral Wilhelm von Kesslitz. 2 njim je izginil iz življenja izvrsten h drograf', ki je dobil svojo izobrazbo leta 1880. na vojaški akademiji na Reki ter je napravil kot pomorski častnik več velikih oceanskih potovanj. Kesslitz je študiral tri semestre na filozofski fakulteti na Dunaju ter se zanimal za geološki sestav Salomonskih otcikov. L. 1895. se je vrnil v Pulj, kjer je uredil magneto-giafsko postajo za avstrijsko vojno mornarico. še pred tem je napravil celo vrsto magnetskih merjenj v Bosni in Hercegovini, nakar je bil imenovan za predstojnika hidrografskega zavoda avstrijske mornarice. Na tem zavodu je osmoval tudi oddelek za geofiziko. Kesslitz je 1.1900. ustanovil v Pulju najmodernejšo opazovalnico za potrese ter si stekel tudi velike zasluge za oceanografsko raziskovanje jadranskega morja. * 13.000 članov Francoske legije- Ustanovitelj Francoske legije nadporočnik Doriot je izjavil, da šteje Francoska, legija, ki se bori za novo Evropo pod vodstvom Nemčije. že 15.000 mož. Borci pripadajo večinoma vojaškim oidelkom SS. 4 Petletnica slovaške sarm>stojnosti. V nedeljo 12. marca se bo sestal slovaški pariament, ki bo obravnaval zakonski predlog o izdanju petdesetkronskega spominskega novca ob letošnji peti obletnici slovaške države. * 39. obletnica bitke pri Mukd^nu. V petek 10. marca bodo obhajali na Japonskem 39. obletnico bitke pri Mukdenu. Japonska vlada je odredila v zvezi s to obletnico razne proslave patriotičnega značaja. - Obnova »Balille«. Predsednik fašističnih mladinskih organizacij »Balilla« polkovnik Ricci je imel z Mussolinijem razgovor o obnovitvi fašističnih mladinskih organizacij. Gre za obnovo Balille v 66 pokrajinah Italije. * Zopetna uvedba brzojavnega prometa v Italiji Iz Benetk poročajo, da je bil med Ital janskim prometnim ministrstvom ter nemškimi vojaškim; oblastmi dosežen sporazum, ki dovoljuje zopetno uporabo za» se brega brzojavnega premeta. V okviru posameznih okrajev je promet prost, za brzojavni promet med okrožji pa je potrebno posebno dovoljenje nemških vojaških oblasti, * Poslopje madžarskega poslaništva v Helsinkih zadeto. Pri enem zadnjih terorističnih napr.dov na finsko prestolnico je bilo z bombo zadeto tudi poslopje madžarskega poslaništva. * žrtve terorističnega napada na Rim. Nemški listi poročajo, da v Rimu še vedno izkopavajo izpod razvalin žrtve strahoval-nega napada angloameriških bombnikov na italijansko prestolnico z dne 3. maroa. So-oijo, da je ta napad zahteval 600 do 700 človeških žrtev. * Sneg v Rimu. Pretekli četrtek popoldne je v Rimu snežilo, pred tem pa so imeli" nekaj dni krasno spomladno vreme. Seveda marčni sneg ni imel dolgega obstanka. Izginil je že čez dobre pol ure, ko je začel na zemljo rositi dež. * Italijanske ujetnike vabijo v tujsko legijo. Po vesteh iz Tanger ja si degau Misti in Angloameričani na vse načine prizadevajo. da bi pridobili čim več Italijanov za vstop v tujsko legijo, ki se bori na južnem bojišču proti nemški vojski. Zaradi tega obljubljajo italijanskim vojnim ujetnikom razne ugodnosti. Med drugim jim zago'tavjajo, da bo njih vojaška služba trajala samo pol leta, na koncu pa jih to-ažijo, da si bodo do vojni iahko pridobili rancosko državljanstvo. Navzlic mede-:im obljubam na se je našlo med več sto 'tab'.ianskimi ujetniki samo 19 takšnih, ki so se zapisali v tujsko legijo. n Kenegait pred italijanskim sodiščem. Milanski dnevnik »La Repubblica Fascista« poroča, da pride v kratkem pred sodiš "e bivši italijanski senator Rossini conte di Val-gramde, tipičen antifašist. ki se je dolga leta hlinil ter izrab1 jal fašistično gibanje v svoje koristolovske namene. Ko se jc v Novari izvedelo za izdajo maršala Badoglia, je šel Rossini na ulico in tam razleljevad ljudem značke aa upornike. Pozival je ljudstvo, naj bo proti fašizmu. Iz Novare je odpotoval v Rim, kjer je nameraval stopiti v Badoglievo Vs&k, ki mu je mm- usada Slovencev, bo s podpisom na protikemunf stični spomenici pokazal, da obsoja narodne odpadnike, komunistične zločince. vlado kot minister za poljedelstvo. Ta nakana pa se mu ni več posrečila, ker je moral izdajalski maršal medtem zapustiti prestolnico in bežati pod okrilje Angležev in Američanov. * Dvojni poletni čas na Portugalskem. Na Portugalskem je bilo oznanjeno da bodo tudi letos uvedli poletni čas. Prvič bodo pomaknili ure nazaj na dan 11. marca, drugič pa 23. aprila. * Vedn° manj kuriva v Angliji. Kakšen položaj vlada v Angliji glede preskrbe s kurivom, o tem nas lahko pouči dejstvo, da so prejeli v letošnji zimi angleški potrošniki 10 % manj kuriva kakor lani. Vzrok za to omejitev so pač bilie velike rudarske stavke v angleških premogovnikih. Iz Ljubljane u— Novi grobovi. V sredo je umrl posestnik, trgovec in gostilničar g. Ivan Oblak. Zapušča soprogo Jožico, rojeno Soklič, hčerko Ivico, sina Joška in številno drugo sorodstvo. Pokojnik leži na Žalah v kapelici sv. Nikolaja, pogreb pa bo v petek ob pol 17., izpred viške cerkve na tamošnje pokopališče. — Na Bregu pri Borovnici je v 78. letu starosti po kratk. in mučni bolezni preminila posestnTca ga. Frančiška š v i g e 1 j, rojena Rozman. Za njo žalujejo soprog Franc, sin Franko, hčerke Antonija poročena Ogrin, Ivanka poročena dr. Hubova, Stanka vd. Kappus, Frančiška poročena Jerše in Nada poročena Kvas, ter drugo sorodstva K večnemu počitku bodo rajnko spremili v petek ob 9. iz hiše žalosti na pokopališč v Borovnici. — Umrl je trgovec gosp. Andrej Zorman. Zapušča soprogo z otroki ter drugo sorodstvo. Na zadnji poti bodo pokojnika spremili v petek ob 14. iz kapele sv. Frančiška na Žalah k Sv. Križu. — Za vedno je zapustil svojce orožniški narednik v pokoju g. Josip S k v a r č. Za njim žalujejo rodbina Skvarčeva in drugo sorodstvo. Pogreb blagega rajnkega bo v petek ob 15. iz kapele sv. Petra na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožaije. u— Vremenski preroki v marcu. V mesecu, v katerem gremo v pomlad, je naš kmet zvezal z godovi posameznih svetnikov najrazličnejša vremenska prerokovanja. To je povsem razumljivo, kajti ko se po zimskem spanju drami priroda in se pričenja novo delo, hoče kmetovalec po starih izkušnjah in sodbah uganiti kakšnf. usoda bo naklonjena posevkom in saditvam, sadovnjakom in vinogradom. Predvsem spoštuje naš kmet god 40 mučencev, 10. marca. Letošnji god 40 mučenikov je še tu in tam pobeljen z lisami snega, mraz pa odjenjava. Drevl bo polna luna. Star je rek. da se bo vreme po današnjem dnevu ravnalo še 40 dni, ali bolj pesn Iko: Kakršno je vreme na štirideset mučencev dan, takšno bo štirideset dni čez plan in ravan, če 40 mučencev dan še zmrzuje, še 40 mrzlih noči prerokuje. u— Veliki simfonični koncert Zveze godbenikov bo dirigiral dirigent Ferdo Herzog, absolvent praškega konservatorija leta 1912. Po absolviranih glasbenih študijah je bil po eno sezono gledališki d rigent v Ljubljani, Pragi in Budimpešti, kjer ga je zatekla prva svetovna vojna. Po dovršeni vojaški službi je organizirai v Mariboru voješko godbo, ki je bila na najboljšem glasu, in izvedel z njo tako v Mariboru kakor tudi v Ljubljani vrsto simfoničnih koncertov. Iz Maribora je šel k godbi kraljeve garde, od tam pa v razna druga mesta. Nazadnje je bil vojaški kapelnik v Ljubljani. Povsod, kjer je služboval, je izpopolnil svoj orkester in ga postav'1 na tako višino, da je izvajal z njim tudi simfonična dela. Posebno plodonosno je b lo njegovo delo v Skopi ju, kjer je na različnih simfončnih koncertih izvajal tudi marsikatero delo slovenskih komponistov. Kot dirigent uživa gospod Herzog velik sloves, zato smo prepričani, ò'a bo veliki simfonični koncert pod njegovim umetniškim Opravičilo Iti popravek Ko se je v naglici sestavljalo obvestilo o nenadni smrti 78 letne gospe FRANČIŠKE ŠVIGELJ roj. ROZMAN, posestnice na Bregu št. 11, je bila pri strojepisnem prepisovanju za tisk vsled skrajno neljube pomote spregledana in potem v dnevniku »Jutru« z dne 9. t. m. med imenoma navedenimi žalujočimi ostalimi izpuščena navedba imena pokojničine snahe, gospe IVANE roj. TURŠIČ, soproge g. FRANKA ŠVIGLJA, posestnika in trgovca z lesom na Bregu št. 11. S tem se včerajšnja osmrtnica popravlja in dopolnjuje. NE ČAKAJTE ZADNJIH DNI! IZBERITE PRIMERNA DARILA ZA JOŽICE IN JOŽETE ŽE DANES, DOKLER JE SE IZBIRA — PRI TVRDKI »JUGOPATENT«, GOSPOSVETSKA CESTA ŠT. 1-3, LJUBLJANA zraven železnine Stupica vodstvom sijajno uspel. Izvajal bo SiOe-liusovo simfonično sliko Finlandia, z orkestrom bo spremljal tri Škerjančeve samospeve, ki jih bo pela primadona gdč. Valerija Heybalova ter violinski solo v Bru-chovem violinskem koncertu, ki ga Do igrala Jelka Staničeva. V drugem delu pa bo izvajal Debussyjevo malo sulto in veliko Wagnerjevo predigro k operi »Mojstri pevci Norinberški«. Koncert priredi Zveza godbenikov v Ljubljani na korist Zimske pomoči, vršil pa se bo v ponedeljek, dne 13. t. m. ob 7. uri zvečer v veliki un'onski dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. u— Glasbena akademija in Srednja glasbena šola priredita v petek 10. t. m. ob 17.30 javno produkcijo svojih gojencev. Na sporedu so pevske, klavirske in violinske točke. Prodaja programov v knjigarni Glasbene Matice in pred nastopom pri večerni blagajni. Cena programov 6 in 3 L. u— produkcija Stogine operne š«le. V soboto 11. marca bo ob 15. uri v Šolski glasbeni dvorani v Pražakovi ulici letošnja produkc;ja operne glasbene šole »Sloge«, ki jo vodi že dolga leta operna in koncertna pevka gospa Pavla Lovšetova. Gojenci Slogine operne šole bodo v nastopih posameznikov, duetov in tercetov prikazali scene iz razn h opernih del. Gotovo bo zanimivo slišati mladi pevski naraščaj Slogine operne šole, ki bo pokazal uspeh svojega dela v operni šoli, pevskem ln drugih oddelkih. Sporedi se dobe v šolski pisarni v Pražakovi uT'ci. ZA MESEC MAREC pripravlja »Dobra knjiga« svojim naročnikom napet ljubezenski roman z zgodovinskim ozadjem: „Napoleonova velika ljubezen" Roman je napisal znani francoski pisatelj Octave Aubry, prevedel pa ga je Vladimir Levstik u— Seznam najdenih in izgubljenih predmetov, prijavljenih pri upravi policije v mesecu febiuarju, obsega 8 najdenih stvari, med katerimi so kar štiri esebne czkaznice, in 56 izgubljenih predmetov, med katerimi je tudi največ izgubljenih osebnih izkaznic ali drugih dokumentov. Seznam najdenih predmetov navaja: denarnico iz črne ero tacije z osebno izkaznico na ime Josipina škufca, dalje 105 Ur, malo ovalno žensko denarnico z vsebino 2.75 lire, navadnim prstanom in ključem, črno denarnico iz era tacije s 3 ključi, 105 RM. in osebne izkaznice na imena: Ana Bukovec, Jože Umek in Angela Bolha. u— Pogreb za pokojno gospo AI°jzijo Beyer, roj. Kopr vec bo v petek, dr.e 10 t. m. ob pol 3. uri z žal, Kapele sv. Andreja. na pokopališče k Sv. Križu. u— Vojteh Pučelik, inšpektor direkcije pošte, telegrafa in telefona, daruje v po-čast te v bi gopokojne g-spe Katinke GJÌy Lir 100 Društvu slepih. u— Društvu slep h darujeta Lir 100.— stranki Levec-Porekar v počastitev spomina svojega umrlega hišnega gospodarja g. Oblaka Ivana. u— Tvrdka Iv. Schumi, trgovina s Kurivom, obvešča potrošnike kuriva, da bo prijave za nakaz lo premoga in drv oddajala in izpolnjene sprejemala v Frančiškanski ul. 10 v pritličju dvoriščne stavbe in v skladiščni pisarni na Dolenjski cesti ob delavnikih dopoldne in popoldne, v nedeljo samo dopoldne v običajnih poslovnih urah v uradno določenem roku. Istočasno sporoča strankam, da bo zaradi oddaljenost* skladišča dostavljala vsako dodeljeno množino kuriva na željo stranke na dom. u— Kitaristi! V tisku ie šola kitarske solo-igre. ki jo je napisal g Hladky Karel Poleg lestvic, kadenc vsebuje 38 etud 23 narodnih pesmi m zgodovino kitare Predprodajna cena 45 lir. Naročila sprejema pisarna glasbene šole Sloge do 18. t m. u— Novi strojepisni tečaji pričenjajo 14. 15. in 16. marca. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti: »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— V kratkem izide Zlata Kn^ga mladeniča in moža. — u— Nesreče. Na cesti v bližini Studcn-ca je bila povožena 301etna kuharica Angela Kržanova iz Ljubljane, pri čemer je dobila poškodbe po životu. Levico si je zlomila pri padcu 681etna perica Marija Posavčeva iz Ljubljane, 631etna gospodinja Antonija Doblekarjeva iz Dobrunj je padla in se potolkla na glavi. V levico se je vsekal 431etni delavec Ivan Rejc iz Ljubljane. 431etni posestnik Alojz Skerjanc iz št Jurja si je na slamoreznici poškodoval pr ste na levici. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici. Iz Trsta Prepoved uporabe električnega toka za ogrevanje. Tržaški prefekt je izdal odredbo, ki prepoveduje uporabo električnega toka za svrhe ogrevanja ob-atnih prostorov, industrijskih laboratorijev javnih lokalov, trgovinskih prostorov, uradov tn zasebnih stanovanj. Kdor bo kršil to odredbo, mu bodo ukinili eleKtuoni tok do 30 dni. Vsi ogrevalni električ.n aparati, ki so v prodaji, bodo blokirani. Njihova prodaja je prepovedana. Razdeljevanje sira. Potrošniki tržaške pokrajine bodo prejeli za marec po 50 gramov sira po 29 l'ir za kg. Smrtna kosa. V Trstu so umrli dne 7. marca 81 letna Marija Skrivan č, 79 letna Marija Priskič, 75 letna Helena Rottaris, enoletni Silvan štoka, 56 letna Marija Ju-rinčič, 46-letna Ana Bušič in 59 letni Ivan čergolj. Razstava cvetja. Razstava cvetja bo otvo-rjena dne 10. marca ob 17. v prostorih tržaške galerije. Za najboljša razstavljena dela so razpisane nagrade v skupnem znesku 8000 lir. Nezgode 291etni g'-silec Renato Nard -ni iz ulice sv. Jakoba na Hribu je skoč 1 na tramvaj, ki voz; k Sv. Ivanu, padel in se pobil po desnem kolenu in obrazu. 15-letni Milan Kavrin iz Koprske okolice je sekal drva v bližini domačije. Pri tem je stopil z desno nego na lovsko puško, k5 je ležala skrita na tleh in se sprožila. Kavrin je bil ranjen. Ponesrečenca se zdravita v tržaški bolnišnici, kamor so prepeljali tudi 441etno gospo S. D. iz ul ce Donado-ni Ženici se ;'e omračil um, pa so domači komaj preprečili, da se ni pognala z okna 3. nastropja. Ročna bomba ranila še»t oseb. 6-letai Hermin Colona iz ulice Moreri 45 je našel v bližini hiše ročno bombo, ki jo je hotel zalučati v daljavo. Toda že pri dotiku je bomba eksplodirala in mu razmesarila desno nogo. Pri tem je bilo ranjenih še 5 drugih oseb, ki so bile v bližini. To so 30 letna Ivanka Viž ntin iz ulice Mlin na veter 7, ki ima poškedbe na levi nogi, nadalje 7 letni Sergij Mlec iz ulice Roreri 45, ki ima ranjeno desno koleno, 7 letni L di j Pregare iz iste ulice, ki ima poškodbe na desnici, 5 letna Lucija Batistonl, k ima tudi poškodovano desno koleno, in 9 letna Nives Ferfolja iz iste ulice, ki ima ranjeno desno nogo. Ponesrečenci se zdravijo v tržaški bolnišnici. Iz Gorice Pridelovalci so oddali koruzo. Iz Gorice poročajo. da so kmetovalci v ondotni pokrajini do 15. februarja oddali zahtevane količine keruze. Nekateri so ob tej priliki oddali celo večje količine, kakor so jih od njih zahtevali. Električn- tok ob neileljah ne bo izklopljen. Pristojne oblasti sporoča.o, ia vel a odredba za izklopitev električne, a toka v opoldanskih urah samo za delavnike. za nedelje pa ne. D'ubava umetnih gnojil. Pri fgri.mem konsoiciju v Go:ici sj kmetovalcem na razpolago umetna gnojila, ki jih rizde juje tudi podružnica konsoicija v Krminu. Zaenkrat delijo amonijev sulfat in k.lcij v nitrat, in sicer v cm.j ni kol čir.i. Pozneje prejmejo lcmetovaici večje množ ne že naročenih umetnih gnojil. Smrt v Solkanu pri Gorici. V pe'ek 3. merca so položili k večnemu počitku 90-letno Kar lino Cicigojevo iz S Ikana- Pogreb pokojni ce je pričal kako velik ugled je uživala med domačini. Ob krompir je prišla. Frančiška Ros?^ iz Podgoie pri Gorici se je te .Ini vračala proti domu s kcšoio krompirja. Na c sli jo je srečal kolesar, ki je ustavil kolo ter se ponudil, da ji popelje krompir n: kolesu. Seveda ^e ženica hvalež.io sprejela ponu bo. Kolesar je naložil košaro na biclkelj to » odpeljal z njim ter izginil ženici izpred oči. Roselerjeva je prijavila tatvino poiiciji. Storilca še niso izsledili. Skrivnotsen zločin. V ponedeljek zvečer je našla neka natakarica v ulici Baiamoti« št. 6 mešetarja Decima Morandin ia mrtvega. Policijska komisija je dognala, da je bdi ustreljen iz samokresa precej velikega kalibru. Vzroki umora niso sicer razčiščeni, vendar se je ugotovilo, da je bila Moraa lini ju ultralena listnica, v kateri je moralo biti po izpovedbi nekaterih prič precej denarja. Policija se zanima za neko skrivnostno žensko, ki so jo videli omenjenega dne okoli 19. ure v bližini hiiše, kjer je stanoval pokojni Moraindmi. V mrtvečevi bližini so našli rokavice, ki pa niso bile pokojnikova last. Zanidivo je, da ni nikdo od stanovalcev v bližini slišal usodnih strelov. Beleinica KOLEDAR Petek, 10. marca: 40 mučencev. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: šola za ljubezen. Kino Sloga: Usoda. Kino Union: Pravica mladine. Produkcija Glasbene akademije ob 17.30 v veliki Filharmonični dvorani. DEŽURNE LEKARNE Dane«: Dr. Piccoli, Dunajska cesta št. 6; Hočevar, Celovška cesta 62; Gartus, Moste, Zaloška cesta 47. DRŽAVNO GLEDALIŠČE D R A M A: Petek, 10. marca: Zaprto. Sobota 11. marca ob 18.: Namišljeni bolnik Red Sobota. Nedelja 12. marca ob 15.: Slaba vest- Izven. Cene od 24 lir navzdoL Nedelja 12. marca ob 18.: Matura^ Izven. Cene od 24 lir navzdol. Spojrrnska pr°slaVa 25letnice smrti Iv^ na Cankarja. V spomin na Cankarja pripravlja naša Drama njegovo poetično delo, visoko pesem hrepenenja »Lepo Vido« v režiji Cirila Debevca, s šaričevo v naslovni vlogi. Ostala zasedba bo sledeča: Višina mati — Kraljeva, Poljanec — Jan, Mrva — Debevec- Dioniz — Korošec, Bitenc. Damjan — M. Skrbinšek, Dollnar — Gregorin, Milena — Ukmar-Boltarjeva, zdravnik — Cesar. Scena: A. Gerlovičeva. Kostumi: Dagmar Kačerjeva. OPERA: Petek, 10. marca: Zaprto. Sobota 11. marca ■cb 18.: Zemlja smehljaja. Opereta Izven. Cene od 40 hr navzdol. Nedelja 12. marca ob 14.30: Princeska in zmaj Mlad. opereta. Cene od 28 lir navzdol. Nedelja 12. marca ob 18.: Melodije src». Izven. Cene od 40 hr navzdol. Operna baletna šola. Vodstvo gleda! šča javlja: Imena otrok, ki so bili sprejeti v baletno šolo, so objavljena v Operi na deski za skušnje. Sprejeti otroci naj se zglasijo v nedeljo od pol 10. do 12. ure v Operi v spremstvu staršev ali njihovih namest-n:kov k defiinitivnemu vpisu, pri katerem se vplača vpisnina za I. semester v znesku 50 lir in kjer bodo objavljeni staršem pogoji za sprejem in šolanje. Otroci naj prinesejo dijaško knjižico aH kak drug dokument s pojatki s seboj. Oddajniška skapina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA PETEK. 10. MARCA 7.00—7.10: Poaočiia v nemščini. 7.10 do 9.00: Ju tri nji pozdrav; vmes od 7.30 cio 7.40: poročila v slovenščini. 9.00—9.10; Poročila v nemščini- 9.10—9.20: Ko.ačniea, napoved sporeda (nem. in slov.), koračnica. 12.00—12.30: Opoidanski koncert. 12.30 do 12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. J2.45—14.00: Koncert za oddih. 14.00 do 14.10: Poročila v nemščini. 14-10—15.00: Vsakemu nek,aj. 17.C0—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda. 17.15—18.00: Glasba ob večerni uri. 18.45 do 19 00: Iz našega leposlovja; Alojzij Gradnik: Pesmi o Maji. 19.00-19-30: Samospeve pojeta sopranistka Erari Kržetova in ba.itonist Boris Popov. 19.30—19.45: Pcočila v slovenščini, napoved sporeda. 19.45—20.00: Za Zimsko pomoč govori fir. Fran Lukman, predsednik Prosvetne zveze. 20 00—20.15: Poročila v nemščini. 20-15 do 23.00: Prenos iz ljubljanske Opere; Puccini: La Boheme. — V odmoru (22.00) poročila v nemščini. Znanstveni uspehi profesorja dr. M Samca Širši javnosti je malo znano znanstveno de!o naših kemikov, zlasti še vodilnega znanstvenika v tej stroki na slovenski un:verzi, g. prof. dr. M. Samca. Prav njegovo delo ie razširilo sloves kemijskih študij na Ijub-! j amici univerzi daleč po znanstvenem svetu. L. 1941 je izdal prof. dr. Samec pri založniku Steinkopfu 543 stran: obsegajoče delo »Die nettereste Entwicklung der Kdloidchemie der Stärke«. ki je postalo v tej panogi kemije mednarodno veljavno, Knjiga, pri kateri je sodeloval tudi dolgoletni sod e'a vec prof dr. Samca dr. M. Blinc, je drugi del velikega priročnika o škrobu izhajajočega v zbirki »Handbuch der Kolloidwissenschaft in Ein-zeldarstellungen«. Prvi de' ie izšel 1. 1927 Že takrat je bila knjiga tako dobro spreiet-j- da je avtorja povabifa »The Chemical Catalog Company« v New Yorku. da napiše kaj podobnega tudi v angleščini L. 1932 sta izšla v okviru »Colloidchenvistrv-Theoretica and ap plied« vpisa prof. dr. Samca »A summarv of the Collivd Chemistrv of Starches« in »Col-loid Chemistrv of Ce!lu'ose<. Sedaj pripravlja prof. dr. Samec zaključni del svojega življenjskega dela o koloidni kem'ii škroba, v kateri je zavzel mednarodno priznano odlično mesto. O zgoraj naveden-' knjigi «Die neuere Entwicklung itd.« je izšla v zadnjih dveh letih v strokovnih časopisih raznih evropskih dežel vrsta ocen. ki kažejo, da pomembnost dr. Sam-če\cga dela ni ostala ne*>pažena niti v vojnih razmerah. Posebno obsrna ocena je izšla v »Zeitschrift für Sp;ritusindustrie« iz peresa berlinskega kemika Krönerja Iz te ocene povzemamo v kroniko našega kulturnega življenja nekatere posebno značilne odstavke. »Kolloidchemie der Stäike«. ki jo je Samec izdal 1. 1927, — piše berlinski strokovniak — je pod imenom »Samec« postala eden najvažnejših pr.ročnikov v industrijah, ki izde'ujejo ali predelujejo škrob, prav kakor seveda v slehernem znanstvenem laboratoriju za raztka-vanje škroba. Zaradi tega je zelo razvesljivo, da se je pisec skupaj s svojim dolgoletnim sodelavcem M. Blincem potrudil, obširno prikazati nove izsledke v kemiji škrobov od leta 1927 dalje in da je delo kljub prevratnim dogodkom, ki so medtem šli tudi preko Ljubljane, mesta peščevega delovanja vendar !e lahko prišlo v javnost Upoštevana ie bi'a najnovejša literatura do 1. 1940. medtem ko ie poglavitna v&ebina knjige izšla že kot »Izs'edk raz-iskavanja škroba« v snopičih zbirke o kob:dni kemiji. Novo delo se odlikuje po b;stveno še bolj dognanem prikazovanju silne množice posameznih dejstev, nego je bilo to že v ptščev prejšnji knjigi. Razdeljeno je v štiri glavne dele: Sestavine škrobovega zrna; Razkroj škroba; konstitucija škroba; Röntgensfcj Spektrum škroba. Bralcu je posebej olajšano s tem. da za razliko od prejšnjega dela literatura in metodični podatki niso v samem besedilu, marveč so strnieni v posebne odstavke. Tako je bil v idealni meri dosežen smoter izda'atelja zb'rke »Handbuch der Kolloidwissenschaft n Einzeldarstellungen«, prof. W Oswalda da se. kar se da prihrani iskanje po izvirni literaturi; zdaj lahko delamo neposredno po predpisih, ki so izčrpno podani v slehernem posameznem poglavju. To pa je glede na težave, k jih imajo kemiki v industriji škroba z nabavljanjem originalnega slovstva, zelo važno. Nato ocenjevalec pravi, da ie kemija škroba od 1. 1927 močno napredovala, čeprav nikakor še ni mogoče trditi, da bi bila končno-veljavno rešena prav najvažnejša vprašanja. Naglas-iti je treba, da pisec to upošteva n obsežno pojasnjuje posamezne nazore. — Zatem prehaja pisec k povsem strokovni karaktenza-ciji vsebine dr. Samčevega spisa, poudarjajoč vednr. znova ne le njeno bogato vsebin'., marveč tudi prednosti piščeve obdelave razsežnega gradiva, metode njegovega raz'a* (21), »Luchs« ni »lisica« in " ne »bukev«, ki je v teh krajih kaj redek pojav. Mogel bi tako še marsikaj pograjati, pa to ni moj namen. Rajši podčrtam željo, da bi se namreč založba odločila za ponatis prevoda, v katerem se bo prevajalka lahko še bolj izkazala, vsaj tako, kakor se je v 6. poglavju, ki j' dela vso čast. Ponatis bi bil toliko bolj zaželjen, ker smo med tem dobili v isti založbi nadaljevanje tega romana »Dediščina gozdov« in je človek, ki ne pozna prve knjige, ob tej drugi močno prikrajšan na užitku. Ne dvomim, da pojde tudi ponatis hitro v denar, čeprav hi bila knjiga zidaj nekaj dražja. V. M, I Franc Vessi i Ljubljana. 8. marca Prečital sem. Enkrat, dvakrat. Kakor strela je udarilo z jasnega.. In nisem dal vere časopisu, ne seb , ne ženi, ki je strmela. varne brez vprašanja- Molče sem oC-rin i časopis- da je tudi ona podvomila o nepr.čakovani in neverjetni novici. Ali je to on, all je pravi? — Ke pred dobro uro smo se bili domenit: V torek. 14 t. m. ob 10. uri se snidemo na določenem mestu. Od tod vsi trije k njemu, kj se je veselil vsakega obiska, pn-našajočega mu vedre oči in pr.jazno besedo. Pa še malce zanimanja za plodove njegovega mnogoletnega snovanja, zbiranja, delovanja in — skrivanja samega sebe med nabite police knjig ter vse mogoče druge šare, ki dviga duha in uverja človeka o nepopolnosti njegovega stremljenju Da, tudi skrivanja! Zakaj mnogo več od leta dn; ni bi) prestopil praga svojega d-movanja na Komenskega cest št. *8 in se pojavil bradat in vesel na utici. Da, bil je pravi, to je bij on, Franc Vesel! * Nič prav se. mi nocoj misli ne rimajo. Samo r tem pesmi, ki je spočeta, a še nerojena, mi udarja v sencih., v široko razpredenih žilali. — Kje ste mladi, lepi časi : Naših moč;« pri Fr ncetu Mecliču v Liu-h ar tov' ulici? Lah, Turžič, Klemenčič, Pu-gelj. Vesel in drugi! Kje ste? Poleg stoječe pokopališče sv. Krištofa, že kdaj napolnjeno. zdaj samo umira. 26- preteklega meseca sva se videla zadnjič. »Pridi zopet kmalu, pa hišna vrata , sam zapri za seboj!« so bile Tvoje poslov-lne besede. In potem? Potem n č več, potem nikoli več! Nikoli več Te ne bom gledal, odetega v belo haljino, pokritega s črno čepico, in Tvojih braSat-h lic, ki so me tolikrat pozdravljala skozi pritlično okno, prav vselej nasmejana in vesela, da so izkazovala čast Tvojemu imenu — V lastnem svetišču si bil svečenik, pripravljajoč veselo daritev tistemu, ki bo dovršil Tvoje poslanstva. « čeprav sem ga zlasti lani mesec za ms-seccfi skoraj dnevno posečal, ne vem o Francetu Veselu mnogo povedati. Vodil je sicer d r: goceno kartoteko o vseh že preminulih in še živih količkaj kulturno pomembnih intelektualen, dvomim pa ^elo, Ce je zapustil kaj posebno tehtnega, k.ir fr osvetljevalo njegovo za marsikoga bo'j ali manj zastrto življenjsko pot- Vse pa, k_r je osta vil, izpričuje eno samo veliko voljo in napor za ohranitev plodov slovenske kulture. Obsežna, žal še ne docela urejena knj žnica, ki ne najde zlepa primere, cela vrsta osnutkov in dovršen h umetnin .naših slikarjev in kiparjev- tisoči njegovih fotografskih plošč, k: prikazujejo naše velmože v najrazl čnejših njhovih življenjskih okoljih in še mnogo drugega, predstavlja Veselovo neumorno dejavnost :n uoejstvovanje na poprišču zbiranja in čuvanja vsega tistega, kar spada v okfir slovenske kulturne zgodovine. Kdoi od poklican'h bo to zapuščino dokončno uredil v njegovem pravcu in njegovo delo nadaljeval — zaključeno, dokler slovenski rod živi, ne bo nikoli — temu pripade uob?5en delež zaslug vse prerauo umrlega in za vse, kar je lepo, vnetega zapustnika. Dolžnost merodajnih èin'teljev, ako po-kejnik ne bi bil zapustil poslednje vrnje. bi torej v prvi vrsti bila, skrbeti za to. da pride V9e to edinstveno zbrano gradivo v prave roke. * Nič prav se mi nocoj ne rfmajo misli. Samo ritem pesmi, ki je spočeta, a še ne rojena, mi udarja v sencih, v široko ras-predenh žilah. Toda kakor vpc druge, bo tudi t? elegična» Jutri Te bom motril zadnjikrat, France Vesel. Kakor vedno, bradatega in veselih, toda zaprtih oči. Nikoli nisi v'dno očitovai bolečin kljuvajočih v Tvojem telesu in srcu- kvečjemu da si vlival tolažbo drugim bolnim dušam. Primanjkovalo Ti je polic in omar za knjige, pa še za to in ono Zato si najel zadnje tedne mizarja in ga zaposli na svojem domu. Marljiv je bd. tudi Ti sam si' se vesel'1 njegovih izdelkov, še in še si prihajal predenj z novim, načrti. A zmanjkalo Ti je dosale. Le àe za Tvojo krsto jih je preostalo. J. B. J .«u 11 Dodatki k dodal Tako je pač zdaj, da dobivamo vse v obrokih in tako tudi športna poročila. In tako se dogaja, da moramo prvim vestem zmerom znova in- teden za tednom pristavljati dodatke. Obljuba, dela dolg — in zato hočemo najprej ponatisniti najdaljše poročilo, ki nam 3« prišlo v roke o dunajski stafetni tekmi na smučeh, na kateri so bili daleč pred estalimi tekmovalci štirje znani smučarji z Jesenic. »N. W. Tagblatt« piše: »Smučarsko stafetno tekmovanje, ki ga je organiziralo dunajsko športno okrožje na terenih po Dunajskem gozdu, je postalo . - kakor je bilo pričakovati — lahek plen odličnih Jeseničanov. Korošci, ki ao nasto- pni v enaki sestavi kakor v barbd za drž. prvenstveni naslov, to je z Antonom Rärin. gerjem. Antonom Pogačnikom, Francem Smolejem in .Jožetorn Knifleem, so zmagali na 4 X 10 km dolgi progi brez konkurence v časi 2:25:28. Moštvo Reichsbahn z Dunaja je ostalo izmed šestih štafet v tekmi na drugem mestu za več kakor pol ure zadaj. Najbolj posameznik je bil Knific, M je s 34:58 dosegel iaboren čas. Izidi; 1.) Jesenice 2:25:28, 2.) Reichsbahn (Dunaj) 2:57:49 itd- Francoska smučarska zveza je priredila v Bianconu posebno tekmovanje v slalomu po načrtu bivšega prvaka ALteisa. Proga je vodila skozi 50 vratic; višinskia razlika je znašala 200 m. Zmagcwaiec in francoski prvak je postal James Couttet, učenec inter. nacionaloa Emila Ailaisa z 1:54,2; drugi je hl Aliais z 1:58,2. V tekmovanju dam je zmagala Lueienne Couttet z 2:30,2; druga je bila Georgette Thielliere. Zdaj pa še malo na zeleno polje- V prvenstvenem tekmovanju Donau-Al-penlanda je vrstni red moštev v najvšjem razredu naslednji: 1) Vienna 23. 2) WAC 20, 3) FAC 18, 4) Markarsdorf 13, 5) Austria 12, 6) Rapid 11, 7) FC Wien 10. 8) Wacker 7, 9) Sportklub 7 in 10) Amateure 'Steyr) 3 točke. Po končanih prvenstvenih tekmah bc Dunaj pozorišče še drugih zanimivih nogometn h tekem. Nemški pokalni zmagovalec V:enna bo na travniku siavi! 50!etnìco obstoja Priredil bo poseben Velikonočni turnir, na katerem bo najzanimivejše srečanje med blavijenccm in Dresdner SC. lanskim državnim prvakom Dne 30. aprla se bcsta v Pratru sestali mestni zastopstvi Dunaja in Bratislave v povratni tekmi. Prvo srečanje se je končalo presenetljivo za Slovake (5:4). Inori dsd ori er AC bo priredil binkeštni turnir ter je nanj povabil moštvo budimpestanskega Ferencvarcsa in zagrebškega Gradjanskega. V tekmah za točke v »Jadranskem Pri-morju«, ki so zadnjo nedeljo prešle v drugo polovico, je stanje tabele po točkah takole: 1) Tržič 11. 2} Ampelea 10, 3) Trie- stina 9, 4) San Giusto (Trst) 9. 5) Udinese 8, 6) Gorica 7, 7) Cormonese 6, 8) Pon-Ziana (Trst) 2 točki. Slovaški table-tenisti so bili konec preteklega tedna na Dunaju. Tudi svoj drugi nastop proti poštarjem so končali zmagovito, in sicer s 5:3. V tem srečanju je bil bivši ljubljanski igralec bele žogice Maks Marinko sl3bše sreče; njegov najnevarnejši tekmec Eadnar se mu je oddolžil za prvi poraz z 2:1. Tudi Slovakinje so zabeležile še drugi uspeh tega gostovanja, in sicer « 5:2. Neka teniška »rang-Usta* — tako imenujejo sezname z oficielno oceno za najboljše predstavnike nekaterih športnih panog — je bila nedavno objavljena na Madžarskem. Med moškimi vodi Asboth pred Szigetijem in Katono. Med elito teniških igralk je prva Alice Florian, aa njo pa Petöffy in Jusits. Damski plavalni klub v Amsterdamu je proslavil 30-letnico obstoja z jubilejno plavalno prireditvijo, na kateri so nastopile razen mnogih nizozemskih prvakinj tudi nekatere izborne plavalke iz Nemčije. Na progi na 100 m hrbtne je zmagala nemška prvakinja m svetovna rekorderka Erna Westhelle s časom 1:16.9, druga je bila G. Gaillard (1:19 8), tretja pa olimpijska zma-gO"~lka z berlinskih olimpijskih iger Nida Scheffor-Senf (1:21,6). V plavanju n3 200 m prsno je zmagala v izbornem času Willy Haverlag (3:00,9), naslednja za njo pa je bila Tony Bijland (3:04). V St. Gallenu v Švici so oni dan končali tekme za prvenstvo meštev v orodni telovadbi. Zmagalo je moštvo Berna s 85 točkami pred Curihom I. (81.65) in Curi-hcir. n. Kot najboljši telovadec se je izkazal Mihael ReuSch (Eera), ki je dosegel 98.6 točk; njemu sledita Leo Schürmann (Curih — 98.2) in Walter Bach (98.2). Na srednjem odseku vzhodnega bojišča je padel eden izmed najsposobnejših voditeljev Hitlerjeve mladine na Tirolskem in Predsrlskem dr. Segfried Pura er. L. 1936, si je priboril pri olimpijskih igrah v Berlinu srebrno kolajno. KINO MATICA Telefon 22-41 Romantična ijubavna pustolovščina v gorah, s smučanjem, petjem tr glasbo ŠOLA ZA LJUBEZEN V glavnih vlogah: tenor.st Johannes Heesters, Viktor Staal, Luise Ulrich Predstave ob- 15.. 17. ln 19. uri KINO SLOGA ID. teden! Preko 15.000 gledalcev. Največje zanimanje za film. Zadnja velika umetnina znamenitega filmskega igralca Heinricha Georgea USODA lz tragičnega življenja oolgarskegs kneza Melnika m njegovih otrok Sodelujejo Gisela Uhlen, "Vernei Hinz, Oskar Sima, Christian 'ayssler. dunajska filharmonija Režija: Geza v. Bolvary Predstave ob: 15., 17 ln 19. uri KINO UNION f PORTIMI VOZIČEK kupim. Ponudbe ni oglas, odd. Jutr» pod »Športni 7« 5307-7 AYTOPONJAVO s ino ocil.čno onranjeno. impregni anega pi.Uia. takoj kup.m. Boyni — Vodnikov 89 . 5428-7 avtodele £2 o6enr::l.n&rsk.! C dilla.-?. kup ni. Roj'na. V-.d-ni kova 89 5429-7 HARMONIKO 80—120 basov. z več regeln, 53 mo prvovrstno, kropim. Ponudbe n,-. ogl odd. Jutra pod KI vrčka«. 5430-7 "Ml PO si ENO DEKLE izučeno v t goviin. išče pr merno zaposlitev — nairaje od 8 zjutr j do 5 zvečer — Ponudbe na oslasm oddìe'ek »Jutra« pbd r,2£ . 5409-1 S * t___ 'A PARCELO bli zu cerkve v celo v Rožni stanovanisko hišo v se-difiču. prod na. Ponudbe na ogl. odd. Jutn pod šiski. par-dolinl, 8- Telefo« 22-21 11 »Pos?rnezno- 5454-20 Usoda moža, ki daje svojim kupčij-skim poslom prednost pred družino. Resnična družinska slika današnjih dni PRAVICA MLADINE V glavnih vlogah: Otto Wer nicke, Hildegard Grethe itd. Predstave ob: 16. in 19.15 uri TOV\ RNŠKE PliOSTORE cca 30x10. iščemo. Ponudbe na ogl. oda. Jutra pod j Tovarn2 lir nlU I 5451-17 Razprava o krvopreütiu v Zvezni ulici Dne 8. decembra je Kaiman Casar streljal na Frančfško Rohovo in jo nevarno ranil. Obstrelil je tudi folografovo ženo A. Potrčevo Ljubljana, S. marca V torek ob il. se k začela pred okrožnim sodiščem razprava proti 39-letnemu delavcu Kalmanu Casarju iz Zavol.ia pts Murski Soboti. ki že več let biva v Ljubljani Obtoženec je na praznik 8. decembra lani v Zvezni ulici v Zeleni jami ^ vinjenem stanju in * navalu velike ljubosumnosti krvavo obračuna' s svojo prijateljico, časopisno ra znaša.'k o Fran-člško Rohovo. Takoj n3to je vw begu iz njenega stanovanja streljal na ženo hišnega gospodarja in fotografa Ano Potrčevo, ki )e slučajno stopila na stopnice Obe sta dobili smrtno nevarne pciScodhe. Rohovi je krogla prebila lobanjo na temenu glave. Potrče-vo p® je zadela v trebuh in ji ran;!a jetra, želodec, črevo in vranico. Morali ste.se dolersi zdraviti in še danes nista popolnoma izven nevarnosti Državni tožilec }e obtožil Casarja dvakratnega zločmsitva zoper življenje in telo p° § — 2 kaz zakona. Obtožnica ugotavlja, da se je Rohfi^a semanila z obtowencem pred 4 let: in da sta se nasdila v Zvesti i ulici št. 5. Pri njih je stanovala tudi njena 12-!etna hči Jelka Rohova. Že cd začetka se niste posebno razumela. ker je cbtoženec boli malo prispeval za skupno gospodinjstvo. Večino svojega zaslužka je zapravil po gostilnah Doma je potem zeio rad razgrajal io pretepal Rohovo To je dalo pobudo hišiemu lastniku Potrču, da jima je že večkrat odpovedal stanovanje in bi se bila morala 15. februarja izseliti. Po mnogih prepirih je končno prišlo tako daleč, da je Rohova odpovedala dva dni pred pobojem Casarju prijateljstvo in stanovanje z utemeljitvijo, da ga ne mere več preživljati. Obtožen«: je z jezo v srcu odšel. Na praznik zvečer se je vrnil in jo nagovarjal, naj ga sprejme nazaj. Ko R&hova ni hotela o tem nič slišati, je pobegnil iz suknjiča samekres in brez besede streljal. Zadel jo je v teme. Nato je zdrvel po stopnicah, kjer je naletel na slučajno tamkaj mudečo se gospodarjevo ženo Ano Potrčevo. Nanjo jc oddal dva strela. Eden jo je pogodil v trebuh, drugi pa je šel skozi kuhinjska vrata in obtičal v stolu. Po dejanju je pobegnil. Na razpravi je obtoženec priznaval dejanje in delno tudi krivdo Zagovarjal se je. da ie bil v toliki meri vinjen, da ni vedel, kaj dela Dogodkov kritičnega dne se s.pom;nja le delno. Popivati je začel že zjutraj. Popoldne se mu je pridružil še policijsk" pripravnik Guzi Jakob, ki ga je Casar nagovoril, naj bi posre>-doval pri Rohovi. da bi se spet spravila z njim. Ta je to zvečer res poskusi, ni pa imel uspeha. Čim je Rohova videla Casarja. ga je začela zmerjat:, pograbila je majhen kuhinj-sfc, nož in sc pognala proti njemu. Guzi je vzel Rohovi nož. nakar se je pomirila. Okoli 8. je na njeno prigovarjanje spravil obtoženca iz stanovanja Casar je bil posebno divji, ker ea Rohova ni pustila v sobo, kjer je spa'a neka njena prijateljica. Bil je prepričan, da sc v sobi skriva kak moški. V trenutku, ko so se pogovarjali pred vrtnimi vrati, so opazili, da se vrača go- a odlistek „Jutra" V NEDELJO ZAČNEMO PRIOBČEVATI vel esani mi v družabni roman z naslovom VELIKI GOSLAČ Roman, ljubezenska zgodba mlade violinistke Inge Garwsove, vodi čitatelja v razgibano življenje glasbenih virtuozov in obda ja jo-čega jih sveta. Dasi teče to življenje po vse drugačnih tirih kakor žitje in bitje povprečnega zemljana, je vendar tako bogato z občečloveškimi zapletljaji, in pisateljica zna svoje junake tako if&reno približati našemu srcu, da so podana vsa poroštva za nezmanjšano zanimanje od kraja do konca. POZOR NA ZAČETEK! snodar. Ker n'so želeli, da bi jih videl, ?o se naglo razšli. Guzi se je oddakijj po cesti, obtoženec pa je šel za Rohovo naz&j v njeno stanovanje. Usodne dogodke opisuje precej po svoje. Trdi, da ga je tam Rohova napadla s sekiro, nato pa še s samokresom, ki ji ga je iztrgal iz rok. Pri tem je oddal strel- ne da bi vedel, kaj je zadel. Naglo je zbežal in se spominja le toliko, da je med potjo padel še en strel. Ne ve pa, kakšen učinek je imel. Zbežal ;e v bližnjo gramozno jamo, kjer se je zjutraj zbudil ves prezebel. Pet dni se je tutu skrival po raznih bunkerjih, nakar se je javil moščanski popelji, ki ji je tudi iz- i ročil revolver. Obtoženec je dolžil Rohovo, da je ona kriva razprtij in da ga je večkrat zlostavljala. Rohova je dramatično opisala svoje razmerje do obtoženca in kako je prišlo do krvoprelitVa. Priznala je, da se je v obupu najprej ona pognala proti obtožencu z nožem, m ga pa dejansko napadla, ker se je premislila. Zanikala je. da bi ga kasneje napadla še s sekiro. Samokresa ni imela. Ko je obtoženec prišel za njo. je bila s hrbtom obrnjena proti vratom. Sliši la je samo, kako je njena hči zavpila: »Joj, očka, ne, ne, nikar!« Obm la se je in videla da meri obtoženec s samokresom proti njej. Skočila je proti njemu in ga hotela prositi, naj ji ne vzame življenja. V tem je že padel strel in sreča je le, da je sklonila glavo, ker b> bila sicer na mestu mrtva. Za bolečine ne zahteva nobene odškodnine. Dejanje mu je odpustila. Potrčeva je izpovedala., da so slišali, kako se v stanovanju Rohcve prepirajo. Ko je slučajno stopila na stopnice, je pritekel obtoženec in ustrelil, čeprav je vladala aa hodniku popolna tema. Zadel jo je v trebuh. Mnenja je, da jo obtoženec n* obstrelil hote. ker ni bilo med njimi nobenega resnejšega spora.. Stroškov z zdravljenjem je imela 20 000 lir. Zahteva povrn'-tev vsaj 6000 lir. Podrobno je opis,3l dogodke pred streli policijski pripravnik Guzi Jakob. Najvažnejša njegova izpoved je bila, da obtoženec ni bil tako pijan, da bi se ne zavedal. kaj dela. Kdo je imel samokres, priča ni vedela. Jelka Rohova je opisala, kako je Casar v odločinem trenutku potegnil samokres iz notran;ega žepa suknjiča in kako je streljal. Sama se je skrila na hodniku, ker se je ustrašila, da bo Se njo ustrelil. Druge priče so opisale nekateie podrobnosti razmerja med obtožencem in Rohovo. Ob 14.30 je bila razprava prekinjena >n se bo nadaljevala v petek. Sodil je mah kazenski senat, ki mu predseduje sos Ivan Kralj. Obtožnico zastopa državni tož lec Branko Goslar, obtoženca pa brani dr. Per-š:n. KINO MOSTE Sprememba predstav: DELAVNIK (razen srede) ob 19. uri SOBOTA ob 17. in 19. uri NEDELJA IN PRAZNIK ob 10.3«, 15-, 17. in 19. uri ali oglas! Z\ PISARNO alt knj ž.mco poiim visoko om.ro g premičnim; roiov, železno visoko omjr., ognji vano tei dve kafeüi z več predai i. Ogied nied 13. tn 15. uro Naslov v oglasnem oddelku 2 Jutr a«. 5424-0 b VILIC. « NOŽEV in tf malih žličk, vse srebrno, prod.uii. Naslov v osrbsnem oddelku Jutr*. » i 5427 6 POTOVALNE KOČE (Reisedecken) nove. Ine. volnene, p edvoine. p o-dam. Primerne z* zaklonišče. Naslov v oglasnem oddelku sJutra«. 5403-6 ŠKORNJE ŠT. 41—ÌZ p i mer ne ai nies rje aH voznike ugodno p odam. Ogledati med 18. in 19. uro. Naslov pove oplisn: ooride ek »Jutra« 5413-6 BLAGO zri pump.rice aii doige h!pie, belo sviio z? dim-ske bluze in staro drap f!;me:o. prod m. Naslov v v ogl. orid. Jutra 5458-6 1.3» m BLAGA " za pumpance n nogavice sa poumpariie. prod.im. Naslov v ogl. odd. Jutru, 5457-6 TR'CIKEt zelo trpežne izdelave. t>->-ceni napr.idaj. Ambrc-š, Ciril-Mettxiova. 71, Bežigrad. 5455 6 ŠPORTNO OBLEKO in hlače zi škornje, or» dam za 1200 Ur. Ilovar, k-ojač, Zvezn? S, Zelen Jam.1. 5450-6 RADIO Pil') ps. o-ce'vn:. prodam Ogled: Legat MikioVče-va c. 28 5444 6 LEPO ŠOBO samsko, komp'etno prodi.™. Miklošičeva 22 b-II. vrata 28. Oeled od 8 do 10 " 5436-6 RADIO APARAT 6-ccvni, po ugodni ceni prodam Naslov v oel odd Jutra 5Š31 -6 VOLNENO PREPROGO lei», veliko. zamenjan za dober šivalni stroj ali radio. Ponudbe ni og! odd Jutra pod »R'bimc 5*3'' 6 OPREMLJENO SOBO s p sebmm vhodom in gašpertkom z-, kuhinje, išče rnl.id gospod s 15. t. I m. Ponudbe na ogl. odd. j Jutra pod sPoiten plač Pik«. 5453-23.'. . Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku Boljša sončno, ali okj. pomi d. Druž; ii-št. i DRVA PREMOG G O M B A £ Gledališka 14 PRIDNO PER'CO in dobro šiviljo, rabimo za takojšen na rop. /glasiti se je p i Organizaciji Todt. Bekleidung und Ausrüstungsleiter, Bauleitung XIiI. 5407-la KUHARICO sa-T.ostoino gospodinjo — Išče druž.na dveh oseto. Plača zslo dob a. Nastopi lahko takoj. Dop se n.i ogLsni oddelek iJutra« pod 7>Le»a služba*. 5399-la POŠTENO DEKLE išče tričlanska družina. Hrana in pl.ča dobra. Naslov pove oglasni oddelek Jut-a«. 5402-la GG SPOD. POMOCNICO sp ejrae proti d-, bri plači Pe-rko, Celovška ce*ta 37 5412-la KUHARICO. ki zna dobro kuhati in opravljati gospodinjita de I a ter ima dobra priporo čila, jpreime boltša druži na treh odraslih oseb. Hra na in oskrba zelo dobra. Nastop takoi ali do zad-nieea marca. Predstaviti se od 15 do 18. Naslov Boijša družina, osebj. mirno, Blagajna, Cente Ica, Cvetoča Copate Čevlje, urur n- | prece) sfca sreča, Distirec.ia 63, Dvosobno z m .n-; m. j Dogovor. Dolenjžlii begu- i nee, Dam.sk kolo. t» ri- j lo. Dober avto. Dober . plačnik. D^b-a siuiba. D,- i rektno od lastnika. Dam j rudi protivrednost. D: j >kret. Dobro pKiam S>9, | Dob o ohranjena, Fabri- j kan'*. Goren ekrj. Goetir» j ski ob at, Gradben ma- j terijal na parceli. G em v gostilno. Gojzer ce. Ga-spodhja 55. Kirmonja, Industrija. Iskrenost. Ku- pim manjšo. Komforr in raaved lo, _rtn.. v li, ii-ap-m aa vsako cenc, Krae. i-^onj.-ek, Kup,ii. gnoj, Kups.c suhe v.. ali n.à.'ie, Kieta . Kod.-ijevo. Kjeikou, Kotei. K boijš: gospej. Ljub teii Ca otrc-ii, Lepa parcel:. Lepo d-riio. Lep ln ob- * žen v.*t. Le čo aro oli : njene. M., fta oseb . Mj>: na tudi zamenjava, i.iv--sečn. zaslužek 8000, Ml -da. Miada postrežn ca. Merkiin. m & e. n » ljubezen. M rna strani; Nebotičnik. Nujno, N m -k: mg. N:h btn:ì:. N .•• 35 let, Nujn^ me jen-ie Nemščin?. No- Nujno Najra-je hr..st. Nu-r.e t-v Nemška a menj va. Op -m cena. Odi čn, leg . Oba v službi. Obse en r Bež-grad. Preprosto cikle z dežele. Pomoč, i moči potrebm. Pouk 7. Potrebujem t soj. P r-7 m sob' 99. Prvi pozk i Po možnost' soup r ib.. kopalnice. Pr dn : P j r.ik'. R d o 380?. R * m vse probleme. Redk' prilika. St"-i-j omara. Skup no življenje. Smokn-. Sre5a. S- alen. S ečn Tli. S-iTOstojn', Famo r^»rj' interesenti. 3-mec !Tt*i Žha v Ljiiblialli. Š0,:c! p-- daia, f-ranni «-o1- .-., S-ebro. ško nii, T šnja žen tev. Tajnost •/ jamčenj. Tud'' jaz To phčn k. Tivo'i, Trgovs-r.• pomcčn;ca. Tečni pl čn ki Takoi od'r'?n k "~f T'koj 3, Usluž-ene-. V< sten vratar. Ugo^n - ee na, U& dnö nakUučie, TJoTS-ben Usoda 30 V sred ;ču_. Volneno b' k ■ Vrtača, Zidni', cena. 7. da.r=ki moj-t^r Zn m Ice Za začetnico. Tie'3 m rn-Zr.n"slj;r3 nicč. Tn^fj.e---ž:r:lr« in kair vo r> f V bim sam. 15 minut o «-1'vne Ty>*te. 2 "osebi, t,-300. 400 0"0 1>". 2 d-' 3 cnhno 100.000 got->- "e 901. "266-1 n. 8 k v ra. 3300. 500 lir n«T1P0 1 4000 ' "f j» HBtan lz'rubil se je ki s!?Si na ime lir . ^.. ri Kdor k a nai javi prof: naslov : Pauli, 2S.tr 37. PES, »Togo«, v, j sili ve o nie narodi Sv. Pc >376 H tROM ANTIN T A Marija Vam točno 02ria>.' Vašo življenjsko pot. Spigiona od 10 do 12 in o< 14 do 17. Ob nedeljah •■ 10 do 12. Novi tri; l'I. 5341- PSA resastega fok'fcerierja o*, dam d bosrrni oseb Ns-slov v oel. odd. Jutr 54SC : ' f Cen), oglaševalce ponovno vljudno naprošamo, naj oddajo male oglase v ogl. oddelek »Jutra« za nedeljsko številko po možnosti že med tednom ali vsaj v petek, ker je ob sobotah prevelik naval in ne moremo jamčiti za priobčitev oglasov, ki so oddani v soboto. S štajerskega Smrt na vzhodnem bojišču. Dne 4. februarja je padel na južnem delu vzhodnega bojišča desetnik Valter Ribič, absolvent trgovske ak?demije, 'z Ptuja. ProtiboijšeMSko predavanje v Mariboru. V četrtek 9. marca je govoril v Mariboru poročnik dr. Heinz Brunner o vojni proti boljševzmu ter o ženi kot pomočnici fron te in zaledja. Gospodarsko poslovanje. V Gornji Radgoni je bilo pred krotkim posvetovanje žu-P ov in krajevnih skupinskih vodij ter kmečkih voditeljev okoliških občin. Na sestanku je poročal strokovnjak Gefrgg o uspehih proizvodnje v lanskem letu ter o nalcoda Su-šte-šič, mehan;čna delavnica. Tyr.:eva cest? 13