Ljubljana, nedelja 28. m*ja 1929 Cena 2 Din KDta, m kniemsM) 40 Din. Uredništvo» r.. i JU ■ ■ ■ idr . I - * - — MBH/Crl ggira B. 1 U&TCO RVfi »122, »133, «24, 3125 in 3126. Maribort AJebuodiov* eesta U. Teietoa it «40. Mat Koctnon tf.2. Tetefoa Ker. 190. BofcopM m M vračajo. - Osfiam po tarifo. Pre*« mor« Alt Teleloa «L 313% 1123, 3124. »128. 312«. tuerstal oddelek: LJubljana. Preierao* ttfica «. Teleloa «1 34912. Podružnica Maribori Aleksandrova aaat »t. 13. Teietoa «1 «5& PodraMca Ccliet Kooeoava alica «t t Telefon tt 190 Katetri pri poit ček. **vtx5ih; Ljubita na it 11-842; Praha často 78.180; Wica Nr. 105-241. LJubljana, 25. maja. Pozornost svetovne javnosti se je pričela zopet obračati proti Kitajski. Tamkaj so se jeli odigravati dogodki, ki pač ne ostanejo samo notranja kitajska zadeva, marveč se bodo tikali tudi od-nošajev tega azijskega kolosa do drugih držav in postanejo s tem predmet intenzivnega mednarodnega zanimanja. Zmagovita nacionalistična struja je lani prodrla popolnoma. Armade, ki so imele svoje idejne in organizacijske temelje v revolucijonarni stranki Kuo-mintang, so triumiirale nad vsemi mnogoštevilnimi nasprotniki. Izhajajoč iz Kantona, kjer je ostalo ves čas središče dr. Sunjatsenove akcije in po katerem so dobile ime Kantoncev, so si osvojile najprej jug in centralne dele Kitajske, na to pa prodrle tudi na sever ter zavzele Peking. Njihov najnevarnejši nasprotnik Cangtsolin, gospodar Mandžurije, je podlegel atentatu; njegov sin in naslednik je pokazal toliko uvidevnosti in patriotizma, da se je podredil nacijonalistični vladi, dasirav-no bi ji mogel v zaščiti Japonske kljubovati brez omejitve. To je bil nedvomno velik uspeh nacionalistične stranke in vlade, ki se je etablirala v Nankingu in se mogla po tolikih letih zopet predstaviti kot enotna, splošno priznana avtoriteta za celo veliko državo. Sledili so uspehi v vnanji politiki. Amerika in evropske države so po vrsti stopile v pogajanja z nankinško vlado ter pričele popuščati napram nacionalističnim težnjam. Kitajska se je pričela otresati po vrsti pravnim, teri-torijalno-političnim in carinskim okr-nitvam, kar so bile zanjo eksteritori-jalne pravice vnan.iih držav. Kitajska je dejansko postajala zares suverena država. Celo Japonska, ki se je najdlje upirala popuščanju, se je naposled uklonila in tudi z njo se je mogel skleniti sporazum. Komaj nekaj tednov je, kar 6e ie sklenil dogovor, da se japonske čete umaknejo iz Šantunga, s čimer se je izpolnila poglavitna kitajska zahteva. Vse to so ogromni uspehi, ki so napovedovali celotno regeneracijo Kitajske in kazali, da bo kmalu prišel čas, ko bo treba to državo gledati popolnoma drugače nego doslej. Toda veliko delo se je naenkrat znova prekinilo. V stranki Kuomintang. ki je nositeljica današnjega režima, se je pojavil razdor, ki je bii spočetka samo političen, a je pred dvema mesecema prešel v krvavo borbo, te dni pa je planil v novo državljansko vojno. Ozadje nove notranje razprtije je v kratkem naslednje. V Kuomintangu so bile v zadnji dobi tri struje. Na levi je bilo komunistično krilo, ki je bilo krvavo poraženo sicer že pred dvemi leti, a se je vendarle še držalo v stranki, je pa brez politične moči. Centrum tvorijo pristaši nankinške vlade s Cangkaišekom na čelu. Desnico pa tvorijo pristaši politikov in generalov, ki so začetkom marca stopili v odkrit boj z Nankingom. Razlika med obema strujama se tiče predvsem različnih nazorov glede bodoče notranje ureditve Kine. Desničarska opozicija zahteva zelo široko samostojnost za posamezne province, tudi v finančnem in .vojaškem pogledu. Tudi Nanking je, zvest načelom Sunjatsena, za tako ureditev države, ki je že blizu federalizmu, vendar pa noče pripustiti provincam tolike samostojnosti, kot hoče opozicija. Poleg tega pa igrajo veliko vlogo osebna nasprotja. Zdi se, da se obrača poglavitni odpor opozicije zoper Cangkaišeka, šefa in vrhovnega poveljnika nankinške vlade, ki je znan po energičnem nastopu in je imel zaradi tega že hude konflikte v stranki. Opozicija, ki se cesto imenuje po poglavitni provinci Kvangsi, se je oprla na zapadni del srednje Kine. Hankov ji je mogel Cangkaišek sicer iztrgati lz rok, toda zato je opozicija zmagovito prodrla proti Kantonu. Najvažnejši preokret pa je nastopil te dni. Znani »krščanski« general Feng-juhsiang je stal nekaj časa nevtralno ob strani. Sedaj pa je posegel v boj in se postavil proti Naffkingu. Zadnja poročila pripovedujejo, da je sestavil v Pekingu, — po novo pravilno Peipin-gu — novo vlado, v kateri je tudi gospa Sunjatsen in proklamiral boj kitajskega severa zoper Cangkaišeka. General Feng ima močno armado, velik vpliv in rusko prijateljstvo za seboj. Pa tudi Cangkaišek je močan. Dejansko pričenja s tem nova krvava vojna, v kateri se bodo borile močne osebnosti in velike sile. Nova, komaj za silo dograjena zgradba nacionalistične Kitajske se je s tem znova zamajala v svojih temeljih in kaki bodo rezultati novega potresa, je silno vprašanje. _ Seipel potuje po Turčiji Berlin, 25. maja (be). Bivši avstrijski državni feancelar Seipel ie na svojem potovanju po bližnjem Vzhodu dospel dane« v Aogoro. Lepe sokolske svečanosti v Beogradu Dvodnevni naraščajski zlet beograjske župe — Naraščajske tekme ob navzočnosti funkcijonarjev JSS Beograd, 25. maja p. Danes in jutri se vrše v Beogradu velike sokolske svečanosti povodom naraščajskega zle-ta beograjske sokolske žoipe. Župni članski zlet se bo vršil letos v Panče-vu, vendar pa se je tudi na naraščaj-skem zletu zbralo veliko število članstva iz vseh društev beograjske župe. Zletu prisostvujeta tudi starosta in načelnik JSS gg. Gangl in dr. Murnik z nekaterimi drugimi člani starešinstva Jugoslovenskega sokolskega saveza. Danes so se vršile ves dan na Ko-šutnjaku naraščajske tekme, katerih izid pa še ni znan. Savezni starosta Gangl je imel na zbrani naraščaj lep nagovor. Jutri dopoldne se bo vršil po mestu slavnostni sprevod naraščaja in članstva, popoldne pa bo javna telovadba. ki bo zaključila dvodnevne svečanosti. 35 zagovornikov Puniše Račiča Razprava se bo pričela jutri ob 9. dopoldne in bo trajala 10 do 14 dni — Pozvanih je nad 50 prič Beograd, 25. maja, p. V ponedeljek ob 9. dopoldne bo pričela pred beograjskim prvostopnim sodiščem razprava proti Puniši Račiču, Tomi Po-poviču in Dragutinu Jovanoviču-Luni zaradi umora v Narodni skupščini, čigar žrtev so 20. junija postali Pavle Radič, dr. Gjuro Basariček in Stjepan Radič, dočim sta bila dr. Ivan Pernar in Ivan Grandja težje ranjena. Za razpravo vlada ne samo v naši, marveč tudi v inozemski javnosti veliko zanimanje. Tekom današnjega dne je prispelo v Beograd mnogo inozemskih novinarjev, zlasti iz sosednih držav, da prisostvujejo tej razpravi. Razprava se bo vršila v dvorani prvostopnega sodišča, ki je glede na število braniteljev in prič ter novinarjev zelo tesna, tako da publika bržkone sploh ne bo pripuščena k razpravi. Novinarjem so bile danes izdane na ime glaseče se legitimacije. Brez legitimacije bo vstop v razpravno dvorano zab ranjen. Obtožence bo zagovarjalo 35 odvetnikov, večinoma iz Beograda in notranjosti Srbije, pa tudi iz prečanskih krajev. Branitelji imajo že več dni konference, na katerih se posvetujejo o načinu obrambe in o razdelitvi referatov. Na razpravo je pozvanih nad 50 prič, večinoma bivši narodni poslanci. Računa se. da bo proces trajal 10 do 14 dni. Obtožnico bo zastopal državni to-žitelj Dobra Nikolič. razpravi pa bo predsedoval predsednik prvostopnega sodišča Miljutin Popovič. Ukrenjeno je vse potrebno, da ne bi došlo do nobenih incidentov. Ojačene bodo orožniške straže ne sajmo v sodni dvorani, temveč tudi pred sodiščem. Zanimiv spor v ruski pravoslavni cerkvi Moskovski patrijarh ne priznava v Jugoslaviji živečega metropoli ta Antonija za verskega poglavarja ruskih emigrantov Beograd, 25. maja r. V ruski pravoslavni cerkvi je nastal zanimiv spor, v katerega bo morala po raznih okoliščinah poseči končno tudi srbska pravoslavna cerkev. V vrstah tkzv. zagranič-ne (emigrantske) ruske pravoslavne cerkve, ki obsega Ruse, živeče izven meja sovjetske Rusije, obstoja že dalj časa spor o tem, komu pripada vrhovna cerkvena oblast. Po razpadu carske Rusije so ruski begunci osnovali svojo lastno cerkev, ki ima svoj sedež v Sremskih Karlovcih, kjer je tudi sedež novega sinoda ruske cerkve, ki ji na-čeluje metropolit Antonije. Karlovški sinod je opravljal doslej o vseh cerkvenih zadevah in reševal vsa verska vprašanja, ki so spadala v njegov delokrog. Že leta 1926. pa je izdal zastopnik patrijarha ruske pravoslavne cer- kve v Moskvi uradno obvestilo, da metropolit Antonije ni upravičen načelo-vati sinodu ruske cerKve ter je imenoval za poglavarja ruske cerkve v inozemstvu metropolita Evlogija, ki stalno biva v Parizu, dočim je sinod v Kar-lovcu in metropolita Antonija proglasil za samozvano in ilegalno cerkveno upravo. Evlogija je priznala tudi večina drugih pravoslavnih cerkev. Sedaj je moskovski patrijarh zahteval od srbske pravoslavne cerkve, naj onemogoči nadaljnje delovanje ruskega sinoda v Sremskih Karlovcih in podredi vse ruske verske ustanove na ozemlju naše države svoji oblasti. Kako stališče bo zavzela k temu srbska pravoslavna cerkev, še ni znano, verjetno pa je, da bo prepustila prizadetim ruskim emigrantom, da sami odločajo o tem sporu. še vedno velike poplave v Srbiji Vsak dan prihajajo nova poročila o neurjih in poplavah da na polju je ogromna — Oviran promet Sfco- Beograd, 25. maia r. Iz raznih krajev Srbije zlasti pa lz Južne Srbije poročajo o ponovnih silnih neurjih in poplavah. Tako poročajo iz Kralieva, da se ie včeraj ponovno utrgal oblak in je bil ves dan ustavljen promet na glavni cesti Kralievo-Čačak Pri vasi Samajli je opustošeno polje na več kilometrov daleč. Voda ie odnesla na cesti Kraljevo-Cačak leseni most. čegar tra-rr.ovje le porušilo tudi neko hišo. fa jo Je nato voda odnesla s seboj. Samo v samajl-ski občini znaša škoda okoli dva milijona. Iz Smedereva poročaio, da znaša od neurja povzročena škoda v iaseniškem in veliko-oraškem srezu 8 milijonov dinarjev in da le prizadetih nad 4000 ha plodne zemlje. Iz Gostivarja poročajo, da je potok, ki teče skozi vas Zugovac narastel za 5 1 metrov in da Je valila voda s hribov ogromne skale. Neko žensko je voda odnesla s seboj. Tudi nad Kirčevom se Je utrgal oblak, ki je povzročil ogromno škodo na poljih in v prometu. Ponekod ie odplavila voda vso prst s Polja. Zapadno od Kičeva proti Ohridu je voda zasula s orodom železniško progo v dolžini 2 km. V selu Srb-liani je povodenj odnesla čredo 10 ovac. Neurje v Beogradu Beograd, 25. maja. p. Nad Beogradom se je danes popoldne ntrgal oblak. Sledila je silna ploha, tako da so po ulicah nastali pravcati potoki. Voda pa ee je naglo odtekla in nebo ee je proti večeru aopet zjasnilo. Pač pa poročajo iz Kruševea. da je tam med nevihto začela padati toča, ki je povzročila mnogo škode. Zastopniki Male antante v Dubrovniku Dubrovnik, 25. maja č. Ministri in novinarji Male antante so se danes dopoldne odpeljali v Cavtat in nato v slovito kopališče v Kupari pri Dubrovniku, kjer so imeli skupen obed. Popoldne so se vrnili v Dubrovnik in se zvečer udeležili banketa, katerega jim je priredila dubrovniška občina. Jutri obiščejo ministri in nekateri tuji novinarji Črno goro, zvečer pa se odpeljejo s» parobrodom Karadjordje v Split. Priprave v Splitu Split, 25. maja r. Za prihod zunanjih ministrov Male antante se vrše velike priprave. Splitska občina je izdala razglas na meščanstvo, ki ga poziva, naj sprejme goste najpresrčneje. Zastopniki Male antante bodo došli v Split v ponedeljek ob 8. zjutraj s parnikom Karadjordje. ki jim ga je dala na razpolago Jadranska plovidba. V Splitu si bodo gostje ogledali mesto in najzanimivejše točke okolice. Opoldne jim bo mestna občina priredila banket v hotelu Bellevue. Popoldne bodo s posebnim parnikom pose-tili Kaštel in Trogir, zvečer pa bodo z brzovlakom odpotovali proti Zagrebu. Izmišljena bolgarska vest Beograd, 25. maja p. V sofijskih listih in tudi v inozemskem tisku so razširjene vesti, da so bolgarske obmejne straže na bolgarski meji ustrelile dva bolgarska begunca. Glede na te vesti je agencija »Avala« izdala nocoj naslednje službeno obvestilo: Povodom vesti v bolgarskem tisku, da je bolgarska obmejna straža v noči od 21. na 22. t m. v bližini sela Dragomana ustrelila bolgarske emigrante Tiska Simova in Dačo Uzunova, ki sta prišla iz našega ozemlja na bolgarsko ozemlje, da bi tam ropala, smo pooblaščeni izjaviti, da so te vesti tenden-cijozne in netočne ter da sta oba omenjena živa in zdrava ter se mudita v Požarevcu. Patrijarh Dimitrije t avdijenci Beograd, 2S. maja p. Patrijarh Dimitrije Je danes popoldne odpotoval v Topolo, kjer je bil tekom popoldneva sprejet od kralja v avdijenci. Jutri dopoldne bo imel patrijarh v Topoli službo božjo. Slava kraljeve garde Beograd, 25. maja č. Danes dopoldne Je proslavila svojo slavo kraljeva garda. Svečanosti se Je udeležilo veliko število vojaških osebnosti, zastopnikov vseh vojaških edinic v Beogradu ter mnogo civilnih povabljencev. Razkrita komunistična zarota v Besarabiji Podroben načrt za izzivanje nemirov v Besarabiji — Oblasti so izvršile številne aretacije, med aretiranci so znane ugledne osebe Bukarešta, 25. maja g. Politični krogi se bavijo že več dni s senzacionalnim razkritjem komunistične zarote v Besarabiji. Zopet gre za delo sovjetsko-ruskih agitatorjev, ki skušajo izzvati nemire. Voiaške oblasti v Besarabiji so zaradi tega podvojile svojo pozornost ter uvedle strogo preiskavo. Govori se, da je bilo že več oseb aretiranih, vendar pa se ne more doznati nič natančnega. Kakor javljajo iz Kišinjova, ie policija včeraj izvršila senzaciionalno aretacijo. Gre baje za zelo znano osebo, čije ime pa še ni znano. Program, k; so ga izdelali zarotniki, vsebuje podrobna navodila za dejanske napade na meio r>b Dniestru in teroriziranje prebivalstva. Takisto so v načrtu predvideni napadi na železniške proge ter uničenje javnih posloDii. Kot eno glavnih nalog pa so zarotniki smatrali pridobivanje novih članov in ustanovitev novih revolucionarnih celic. Vsi zaplenjeni dokumenti izvirajo od komunistične internaciionale. Z izvedbo izdelanega načrta so zarotniki že pričeli. Kriza v slovaški klerikalni stranki Hlinka je začel s čiščenjem — Odstranil bo z vodstva stranke vse madžarone — Prvi je padel kot žrtev generalni tajnik dr. Machaček Praga, 25. maja, s. Tukova afera je postala končno le predmet razdora v slovaški klerikalni stranki. Kakor znano, so pred nedavnim časom nekateri pristaši slovaške ljudske stranke pod vodstvom poslanca Jurige ostro napadli strankino vodstvo, ki se je v vsem solidariziralo s Tuko, posredovalo zanj in skušalo na vse načine opravičevati njegove državi sovražne mahinacije. Za Tuko se je zlasti zavzemal voditelj stranke mons. Hlinka, ki je celo na najvišjih mestih zahteval izpustitev Tuke iz zapora in abolicije procesa. Kakor pa sedaj kaže, se je pater Hlinka le moral vdati zahtevam slo- Zastoj v reparacijskih pogajanjih Pariz, 25. maja. s. Reparacijski stro* kovnjaki držav upnic so danes nadaljeva* li svoja posvetovanja, dočim sta nemška delegata dr. Schacht in Kastel imela raz* govor s predsednikom reparacijske kon» ference Owen Youngom. Na tem razgo« voru je dr. Schacht najbrže obrazložil svoje mišljenje o spomenici držav upnic. Berlin, 25. maja. g. Državna vlada je imela posvetovanja o spomenici strokov« njakov. V berlinskih krogih menijo, da se nemški strokovnjaki ne bodo spustili v nova pogajanja glede številk. Vztrajali bodo pri Youngovem načrtu. Pri tem ra* čunajo na pomoč ameriških strokovnja« kov. V Berlinu so pri proučitvi zavedni« ške spomenice ugotovili, da bi morala Nemčija letno plačati 113 milijonov mark preko ^oungovega načrta. Posvetovanja mednarodnih strokovnih organizacij v Pragi Praga, 25. maja s. Danes je zadnji dan praških pogajanj izvršilnega odbora mednarodnih strokovnih organizacij. Odbor je končal posvetovanja o gospodarskih smernicah. ki bodo služile za temelj bodočemu gospodarskemu programu. Te smernice bo še enkrat proučil odbor strokovnjakov, nakar se bo skupno s predsedstvom izdelal go spodarski program. Predsednik mednarodnih strokovnih organizacij Peverle (Češkoslovaška) je nato podal poročilo o plačanem dopustu nameščencem. Mednarodni urad dela se bo pozval, da pripravi gradivo za sklep primernega mednarodnega dogovora. Izvršilni odbor .ie sklenil, da se vrši prihodnja plenarna seja od 7. do 11. julija 1930. v Stockholmu. Poset Zaleskega v Rumuniji odložen Varšava, 15 maja. d. Kakor poroča polj« ska brzojavna agentura, je v načrtu poto» vanja zunanjega ministra Zaleskega nasto* pila znatna Sprememba. Zaleski bi po pr« votno določenem programu imel na potu v Madrid k zasedanju sveta Društva naro» dov obiskati tudi Bukarešto. Ker pa osta« n« rumunski zunanji minister Mironescu po zaključenih posvetovanjih Male antan. te v Beogradu kot gost jugoslovenske vi a« de, je javil Zaleskemu, da ga pred 31. ma» jem ne bo v Bukarešto ter ga prosil, da naj preloži svoj poset v Bukarešti na po» znejši čas. Združitev dveh anglikanskih cerkva London. 25. mate (lo). Kakor pono&Jo ie cerkvenih krogov, sta se po dvajsetletnem po«aja-njm mvet združili uradna škotska cerkev in svobodna cerkev. Stroge kazni za španske oficirje Pariz, 25. mala (pa). Danes k bila objavljena razsodba voješikega sodišča v obravnav* proti 37 topničarskim oficirjem španske vojska, ki so se z orožjem v rokii udeležili januarskega upora. Od teh je bilo 7 častnikov obsojenih na smrt. 14 na dosmrtno Jeoo, ostadi pa na zaporne kazni od 20 do 30 let. Francoski letalci v Nemčiji Berila, 25. mala (be). Šest francoskih letalskih oficirjev, ki so kot gostje dr. Eckenerja prileteli g »Zeppelinom« v Friedrichshafen, le danes i letali obiskalo Junkersove tvorniee v Dessaua. Letalci so si ogledali industrijske naprave. Iz Desaua nameravajo poset iti tudi Berlin in Se nekatera večja nemška mesta. vaških domoljubov ln prekiniti zveze s Tuko in z njegovim krogom. Začel je čistiti predvsem na najvišjih mestih v stranki, kamor se je bilo vrinilo mnogo madžaronov in židovskih oportuni-stov. Kot ena izmed prvih žrtev je padel generalni tajnik stranke dr. Machaček, ki je danes nepričakovano podal ostavko na svoje mesto. Znano je, da je bil dr. Machaček intimni osebni prijatelj dr. Tuke in je zavoljo tega postal nemogoč na tako vplivnem mestu v stranki. Kakor poročajo, se bo čiščenje nadaljevalo tako dolgo, da bo zamenjan ves dosedanji sestav vodstva s pravimi Slovaki. Dr. Beneš o odnošajih Češkoslovaške do sovjetov Praga, 25. maja r. Danes je bil v parlamentu prečitan odgovor zunanjega ministra dr. Beneša na interpelacijo glede odnošajev Češkoslovaške do sovjetske Rusije. V odgovoru naglasa dr. Beneš, da Češkoslovaška ni v protisovjetskem bloku, v ostalem pa mora ponoviti svoje izjave, ki jih je podal že v odboru za zunanje zadeve, kjer je točno formuliral svoje stališče vlade glede vzpostavitve diplomatskih zvez s sovjetsko Rusijo. Končno naglaša dr. Beneš, da češkoslovaška vlada v vsakem pogledu vztraja na svojem sklepu, da bo ohranila z vsemi državami odnošaje prijateljstva ter vselej in povsod podpirala politiko miru. Madžari se trudijo za naklonjenost Francije Budimpešta, 25. maja. g. Kakor se dozna-va iz poučenih krogov, se bo ministrski predsednik Bethlen na povratku iz Madrida ustavil v Parizu, da stopi v stik e francoskim zunanjim ministrom Briandotn. Ob istem času 6e bo mudil v Parizu tudi poljski zunanji minister Zaleski, ki bo posredoval v tej stvari. Stavka tobačnih delavcev na Bolgarskem Sofija, 25. maia r. V južnoboigarskem centru za predelavo tobaka, v Haskovu, stavka že teden dni 5000 tobačnih delavcev, ker je uprava odklonila njihovo zahtevo po povišanju mezde za 15/ž. Stavka zavzema čimdalje večji razmah. Policija je aretirala več komunističnih agitatorjev ter podvzeia najstrožje ukrepe za pre-prečenje morebitnih izgredov. Železniška nesreča v Nemčiji —Kassel. 25. maja. Včeraj je vlak D 5, ki je odšel iz Frankfurta ob Meni ob 3.41 in bi moral priti v Berlin ponoči, skočil prt Kerzellu v bližini Plauena s tira. Neka ženska iz Berlina, čije identitete še niso ugoto-tovili, je bila težko ranjena, sedem oseb pa je bilo lažje. Ranjena sta tudi strojevodja in kurjač popolnoma razbite lokomotive. Poslanik Balugdžič v Beogradu Beograd. 25. maja. p. Nocoj je prispel v Beograd naš berlinski poslanik Živojin Balugdžič. IX. Ljubljanski mednarodni velesejem od 30. maja do 9. junija 1929 Najboljši nakup vsakovrstnega blaga. Specijalne razstave: pohištva, avtomobili, poljedelski strofi, radio, perutnina, zajci. Razstava meščanskih šol Slovenije. 700 razstavljalcev. 30 glavnih blagovnih skupin Legitimacije po Din 30.— prodajajo denarni zavodi, »Putnikc, fo$pod»rske ustanove. Za stanovanje poskrbljeno. 30% popust na železnicah in avljonih. Popust na parobrodih. 6661 Nova ugotovitev preiskave o zagonetnem beograjskem umoru Policiji se je posrečilo najti še eno sled za morilcem — Novi opis zločinca se strinja z dosedanjimi ugotovitvami preiskave. Beograd, 25. maja, p. V preiskavi o zagonetnem umoru, ki je bil odkrit v Nišu, kjer so našli med potniško prtljago razsekano moško truplo, se je beograjski policiji posrečilo ugotoviti, kje je morilec dobil vrečo, v katero je zašil razmesarjeno truplo. Na vreči so bile s črno barvo napisane črke KBL. Na podlagi teh črk je beograjska policija ugotovila tvrdko. pri kateri je bila vreča kupljena. Trgovski učenec, ki je vre«) prodal, je natančno opisal kupca. Popis se docela strinja s popi- som, ki ga je podal nosač Bobič o človeku, ki mu je izročil zavoj, v katerem so pozneje ugotovili razmesarjeno truplo. Policija je dobila na ta način v roke nove važne pripomočke za svojo preiskavo, ki se nadaljuje z vso intenzivnostjo. Tudi na svoj apel na javnost, naj se ji sporoči vse, kar bi moglo pomagati k razjasnitvi zagonetnega zločina, je dobila policija že precej gradiva, ki ga sedaj raziskuje.' Zadnji del švedskega poso jila izplačan Beograd, 25. maja, p. Narodna banka je danes prejela ostanek druge in tretje transe tako zvanega švedskega posojila v skupnem znesku 22 milijo, nov dolarjev. Posojilo je sedaj v celoti izplačano in bo uporabljeno po navodilih finančnega ministra predvsem za izplačilo zaostalih uradniških razlik, invalidnin in pokojnin ter za ureditev državnih dolgov dobaviteljem. Naša mornarica na Malti Malta, 25. maja. p. Naša vojna morna« rica ki je na obisku pri angleški sredo« zemski floti na Malti, se je danes udeleži« la proslave rojstnega dne angleške kralji« ce. Vsa mesta so v zastavah in ves dan so pokali topovi z naših in angleških voj« nih ladij. Naši mornarji so povsod pred« met velike pozornosti. V Floriani so se vršile danes razne tekme v plavanju in veslanju, pri čemur so naši mornarji do* segli zelo lepe rezrltate. Naša vojna mornarica ostane na Malti do 28. t. m., nakar odpotuje v Bizerto. Vrhovni zakonodajni svet Beograd, 25. maja. "p. O današnji seji Vrhovnega zakonodajnega sveta je bil iz« dan naslednji komunike: Vrhovni zakon o« dajni svet je imel danes od 15.30 do 18.30 sejo, na kateri je razpravljal podrobno invalidskem zakonu. Razprava se bo na« daljevala na prihodnji seji v ponedeljek ob 15.30. Sprejem v gozdarsko službo Beograd, 25. maja. p. Kabinet ministrstva za šume in rude je izdal danes objavo glede namestitve 41 mladih inženjerjev šumske stroke v področju ministrstva za šume. Objava naglasa, da je bile že dalj časa opažena potreba mlajših strokovnih moči. Zato je ministrstvo sedaj namestilo 41 mladih inženjerjev, ki so dokončali svoje študije na beograjski in zagrebški šumarski fakulteti. Po treba po mlajših močeh je bila tem večja, ker od 1. aprila 1927 v šumski stroki ni bilo nikakih novih imenovanj. Da pa bi se mladi inženjerji čim bolj usposobili za praktično službo, so bili razporedeni po onih oblastnih direkcijah in šumskih upravah, ki jim po svoji strukturi in racijonalni oskrbi gozdov nudijo največ prilike za praktično uporabo svojega teoretskega znanja in za nadaljnje ueposobljenje v tej stroki. Med drugimi so imenovani Slovenci: Janko Seljak, Vladimir Rebolj, Srečko Veber in Franc Reiner, prvi trije pri generalni direkciji za šume, zadnji pa pri velikem županu v Mariboru. Sodba v beograjskem komunističnem procesu Beograd, 25. maja. p. Danes je bila pred državnim sodiščem razglašena razsodba v procesu proti 11 komunistom, ki so bili obtoženi zaradi komunistične propagande in rovarenja proti obstoječemu redu v dr« žavi. Obsojeni so: Stevan Čolovic na 5 let, Aleksander Rankovič in Miloš Matijevič na 6 let, Stevan Boljevič na 10 let, Petar Grubor na 12 let in dijak Andrijevič na 15 let ječe. Ostali obtoženci so bili opro« ščeni. Povratek ministra Srškiča v Beograd Beograd, 25. maja p. Davi se je vrnil iz Sarajeva minister pravde dr. Milan Srškič, ki se je mudil več dni v Bosni, kjer je spremljal zunanje ministre Male antante. Akademski svet vojne akademije Beograd, 25. maja p. Glasom objave v »Vojnem listu« so imenovani za člane akademskega sveta vojne akademije general Miloje Jelisijevič, pešadijski polkovnik Gj. Tisakovič in pešadijski podpolkovnik Gjor-gje Skekič. _ Pod vlakom ostala živa Beograd. 25. maja p. Danes dopoldne ie skušala izvršiti samomor dijakinja srednje tehnične šole v Beogradu Milena M. Na progi med glavnim kolodvorom in Topčiderom se je vrgla pod osebni vlak. Njen skok pod vlak pa je bil tako srečen, da se ji ni skoraj nič zgodilo. Obležala je sredi med tračnicama in čez njo je šel cel vlak, odrezalo pa ji je samo palec na desni nogi. Rešilna postaja ji je nudila prvo pomoč, nakar je kandidatinja smrti odšla sama domov. Umoriti se je hotela baje iz nesrečne ljubezni. Tragična smrt neprevidnega dečka Dubrovnik, 25. maja. č. Včeraj se je pripetila na Lapadu težka nesreča. 141et« ni deček Nikolic, ki pomaga pri prodaja« nju novin, se je obesil na rezervno kolo občinskega avtomobila za škropljenje ulic, ne da bi šofer to opazil. Ko je avtomobil došel na ovinek neke ulice, ta je šofer naglo ustavil ter ga zapeljal nazaj, da bi se približal hidrantu in natočil vode Mali Nikolič ie pri tem skočil z avtomobila ter prišel pod kolesa, ki so mu šla preko glave in mu jo pcnpolnoma zmečkala. Bil je ta« koj mrtev. Francoska odlikovanja naših ministrov Beograd, 25. maja p. Predsednik francoske republike ie odlikoval zastopnika zunanjega ministra dr. Knmanudiia in ministra trgovine dr. Mažuraniča z velikim oficirskim redom legije časti, šefa trgovinsko političnega oddelka zunanjega ministra dr. Bodi-ia z oficirskim redom legije časti ter z istim redom inšpektorja ministrstva trgovine Mi-loia Pilo. Novi vojaški atašeji Beograd, 25. maja. č. Današnji »Vojni list« objavlja ukaz, s katerim je za voja« škega atašeja v Parizu imenovan general« štabni konjeniški polkovnik Dimitrije Pre« dič, načelnik štaba moravske divizijske oblasti, za vojaškega atašeja na Dunaju generalštabni polkovnik Milovan Alempid, sedaj na razpoloženju ministm vojske in mornarice, in za vojaškega atašeja v Pra« 0 generalštabni artiljerijski podpolkovnik Uroš Tešanovič, sdaj na razpoloženju mi« nistru vojske in mornarice; razrešen je dolžnosti vojaškega atašeja na Dunaju ge« neralštabni artiljerijski polkovnik Velizar An t i c. Zborovanje centrale industrijskih korporacij Beograd, 25. maja. p. Pod predsedstvom guvernerja Narodne banke Ignata Bajlonija se je vršila včeraj in danes seja centrale industrijskih korporacij. V sprejeti resoluciji prosijo industrijci vlado, naj posveča v prvi vrsti pažnjo ureditvi našega prometa ter skrbi, da bo imela industrija vedno na razpolago dovolj prevoznih sredstev. Resolucija se bavi nato z ureditvijo socijalne zakonodaje, prosi za čim prejšnjo ureditev financiranja samouprav potom posebnega zakona, ki naj regulira odnošaje oblasti do države na eni in do industrije na drugi strani, in končno predlaga, naj bi se državni dobavitelji, ki iz tehtnih razlogov niso mogli izvršiti sprejetih obveznosti do države, oprostili določenih denarnih glob. Velika avtomobilska nesreča v Južni Srbiji Bit olj, 25. maja. p. Včeraj popoldne se je pripetila na cesti med Prilepom in Gradskim težka avtomobilska nesreča. Potniški avtobus, ki je vozil iz Gradskega v Prilep; je z največjo brzino zapeljal v globok in deroč potok. Na ovinku šofer ni pravočasno opazil, da je voda odnesla most in zato avtomobila ni mogel dovolj hitro ustaviti. Bivši poslanec Vasa Trbič in tr« govec Zurak sta bila težko ranjena, ostali trije potniki pa so dobili lažje poškodbe. Močno pa ie poškodovan avtomobil. Ne« srečo je pred vsem pripisovati dejstvu, da ni bilo nikjer svarilne table ali '-akšnega drugega znamenja, da je most porušen. Strela udarila v koso in ubila kosca Zagreb, 25. maja. č. Danes ob 2. popoldne je v Zagrebu zopet pričelo močno deževati. Pri Vrabču, nedaleč od Zagreba, se je nahajal ob pol 2. popoldne seljak Slavko Gju-retič na travniku pri košnji. Ko je dvignil koso kvišku, da bi jo nabrusil, je udarila vanjo strela, ki je Gjuretiča na mestu ubila. Kralj Amanulah na potu V Evropo Berlin, 25. mala s. »Achtuhrblatt« objavlja vest, po kateri je Amanulah izjavil novinarjem, da se namerava začasno naseliti v Parizu ali v Berlinu. V svrho zdravljenja bo več tednov ostal v Nemčiji. Vesti, ki so razširjene v Evropi, da se je v drugič odrekel prestolu, je odločno zavrnil. Kralj je le začasno odpotoval iz Afganistana, kjer )e imenoval državnega upravnika, ki bo mesto njega izvrševal kraljevsko oblast. Državljanska vojna na Kitajskem London, 25. maja. s. Včeraj je nankin« ška vlada izročila generalu Fengu formal« no vojno napoved. General Feng je na to odgovoril s tem, da se je proglasil za dik« tatorja severne Kitajske in pozval vse ino« zemske diplomatske zastopnike, naj osta« nejo nevtralni v njegovi borbi proti ile« galni nacionalistični vladi. General Čang« kajšek je takoj po vojni napovedi izdal povelje za pohod vladnih čet proti po« stojankam generala Fenga. Železniška nesreča v Franciji Pariz, 25 maja s. Brzovlak, ki Je sinoči odšel \z Pariza v Bordeaux, je zaporedoma dvakrat ponesrečil. Druga njegova nesreča je zahtevala dve človeški žrtvi. Najprej je pri Pcitiersu skočila lokomotiva s tira. Čeprav je vlak vozil s hitrostjo 110 k;m na uro, ni bilo večje nezgode in so potniki prestali samo velik strah. Vlak }e nato z drugo lokomotivo nadaljeval vožnjo. Po dveh urah je eksplodiral kotel ter je uničil lokomotivo. Strojevodja in kurjač sta dobila hude opekline, katerim sta kmalu podlegla. Pismo iz Italije Trst, 23. maja. Prihodnji teden bo imela fašistična milica primorskega okrožja svoje velike dni. V ponedeljek pride namreč iz Rima načelnik generalnega štaba fašistične milice general Teruzzi, ki bo pregledal vse štiri legije tega milične-ga področja. V ponedeljek dopoldne bo inspiciral milične čete v Trstu, popoldne pa se bo odpeljal v Senožeče, kjer bo v njegovi prisotnosti odkrit marmornat spomenik umorjenemu fašistu Josipu Cerkveniku iz Škocjana. V torek bo general Teruzzi obiskal Vipavo, Col, Črni vrh, Idrijo in Tolmin, v četrtek pa Postojno, Reko in Volosko. Povsod se delajo velike priprave za njegov sprejem. Učenke osnovne šole v Kopru so poslale glavnemu tajniku fašistične stranke Turatiju lastnoročno izdelano popolno opremo za novorojenčka, ki naj bi jo vodstvo fašistične stranke izročilo kaki italijanski materi, katera se bo v smislu znanega Mussolinijeve-ga poziva vrnila v Italijo z namenom, da se bo njen otrok rodil kot Italijan na italijanskih tleh. Glavni tajnik Tu-rati se je pismeno zahvalil malim da-rovalkam. Italijanski listi z zadoščenjem beležijo vest tiskovnega urada fašistične stranke, da je glavni fašistični tajnik Turati o binkoštnih praznikih sprejel številno deputacijo varšavske in krakovske podružnice italijanske šolske in propagandne družbe, »Dante Allighie-ri«; deputacijo so tvorili sami poljski intelektualci. Listi povdariajo, da je ta sprejem še bolj utrdil tradicijonalno prijateljstvo med Italijo in Poljsko, ki tako uspešno deluje za razširjanje italijanske kulture. Goriška federacija poljedelskih sindikatov bo priredila v začetku junija velik izlet goriških kmetov v okolico Verone. Te dni so bili s kraljevim odlokom imenovani podestati (župani) za štiri občine v goriški provinci. Imenovani so: Carlo Baiardi za Kojsko, Pietro Continella za Rihemberk. Attilio Man-tovani za Zagraj in Valdemaro Portelli za Idrijo. Vsi so iz stare Italije. - Politične aretacije v Bolgariji Sofija, 25. maja. p. Policija je aretirala 80 članov zemljoradniškega saveza. Obto« žuje jih, da so prejemali denar od sosed« nih držav za propagando proti sedanjemu režimu. V političnih krogih prevladuje vtis, da hoče vlada Ljapčeva uničiti zem« J Ijoradniško stranko in jo s sličnimi cbtož« bami onemogočiti Lateranske pogodbe sprejete v senatu Rim, 25. maja g. Na današnji seji senata se Je zaključila generalna debata o vatikanskih pogodbah. Pred glasovanjem ie imel Mussolini kratek govor, v katerem je priporočal, da se sprejmejo pogodbe Pri glasovanju so bile pogodbe sprejete s 315 proti 60 glasovom. Spopadi na poljsko-litovski meji Varšava, 25. maja. s. Kakor javlja »Express Porannv« iz Vilne, je snoči v okraju Bra-slav približno 12 oseb iz Litve prekoračilo poljsko mejo. Poljska straža, ki je takoj poklicala ojačenja, je obkolila begunce. Po daljšem streljanju je poljskemu oddelku uspelo ujeti 10 mož. Gre za litovske kmete, ki so bili oboroženi z revolverji in karabinkami. Kakor javljajo listi, pripadajo najbrže organizaciji Šališ ali pa organizaciji »Železni volk«. Škandali pri nogometni Brnu Zdravstveni fond državnih nameščencev Državni uradnik nam piše: Nedavno sem čital izredno zanimivo in poučno poročilo o poslovnju zdravstvenega fonda državnih nameščencev v CSR. Ta zdravstveni fond je zakonita državna organizacija in je star že več let Pri njem so obvezno zavarovani vsi državni nameščenci, ki fond tudi sami upravljajo. Institucija se ie že zelo lepo razvila. Kakor izhaja iz poslovnega poročila, je samo v lanskem letu na podporah iz naslova bolovanja državnega osobja izplačala veliko vsoto 90 milijon Kč. Rezerve zdravstvenega fonda znašajo 27 milijonov. Časopisje govori z izrednim priznanjem o velikem socijalnem in gospodarskem pomenu tega fonda in podčrtava utemeljenost obveznosti bolniškega zavarovanja državnih uslužbencev. Republika je smatrala preskrbo državnega na-meščenstva za primer bolezni celo za nuj-nejšo državno potrebo, kakor ureditev osta. lih vprašanj službenega razmerja. Bolezen ie strašna socialna kriza. Neiz, prosna ie in v svojih posledicah nedogled-na. Uničiti more eksistenco celo bolje sl-tuiranih oseb Še boli kritična pa je za ma-teriialno slabše situirane, zlasti za fiksne nastavljence z nezadostnimi prejemki. V to skupino spadajo danes v velikem delu evropskih držav tudi državni nameščenci, katerih življenjske razmere so marsikje v mnogem pogledu slabše, kakor življenjske razmere ročnega delavstva, zlasti kvalificiranega. Za državnega nameščenca pomenja zato vsaka resnejša bolezen v hiši pravo katastrofo, ki prinaša materiielni in moralni Pogin. Tudi naš državni nameščenec ie v bolezni prepuščen svoji usodi. Ako oboli, ima sicer pravico do nadal.inega prejemanja službenih prejemkov, kar pa ne odtehta niti od daleč onih dobrin, ki jih nudi privatnemu nameščencu in delavcu bolniško zavarovanje, posebno še, ker dobivata tudi ta dva v večini primerov najmanj dve tretiini svojih prejemkov. Privatni nameščenec in delavec imata brezplačno zdravniško preskrbo vseh vrst, imata zdravila specijalno zdravljenje v Toplicah, sanatoriiih, na klinikah itd. Dr-žavni nameščenec vsega tega nima, zato je njegova beda v bolezni tem huiša. Prejšnji politični strankarski režimi za socijalne potrebe državnega nameščenstva niso imeli umevanja in srca. Zato pa pričakujejo državni nameščenci od sedanje vla. de. da bo vzela v ptretres tudi to nujno in važno vprašanje in oprostila državnega na> meščenca, ki tvori najvažnejši faktor v javnem Življenju, moreče skrbi pred boleznijo. Zavarovano ie že danes tudi pri nas prometno osobie Treba je to zavarovanje le analogno razširiti tudi na ostale kategorije državnih nameščencev. Tako zavarovanje, ki naj bi slonelo na načelu samouprave, ne bi bilo niti drago. S skromnimi prispevki bo možno kriti vsaj najnujnejše izdatke. S krep ko moralno inicijativno podDoro in s pomočjo funkci.ionarjev višiih državnih oblasti bi bila morda izvedljiva tudi prostovoljna organizacija bolniškega zavarovania. sai ima moralna sila mnogokrat večji učinek, kakor avtoriteta zakona. Bencin po 6 Din Silno neurje v Ukrajini Moskva, 25. maja. r. Nad Dnjeprope« troskom se je včeraj popoldne utrgal oblak. Voda je stala po ulicah poldrugi meter visoko. Porušenih je mnogo hiš. Doslej je ugotovljenih 15 človeških žrtev. tekmi v Brno, 25. maja. g. Danes je tukaj go« stovala dunajska Hakoah, ki so jo Žide« niče porazile s 5 : 3 (2 : 3). Prišlo je do škandalov, ko je sodnik Fabian izključil Dunajčana Feldmanna. Izključenec pa ni hotel zapustiti igTišča. Odstopilo pa je celo dunajsko moštvo Tekmo so morali prekiniti. Pogajanja za zopetni pričetek so trajala 20 minut. Namesto Fabiana je prevzel vodstvo tekme brnski sodnik Plichta. Med odmorom je prišlo do pre« tepa med igračem Sternom in enim gle« dalcem. Policija je Sterna aretirala, ven« dar pa ga je po zaslišanju zopet izpustila. Mariborski nogometaši v Subotici Subotica, 25. maja. č. Včeraj se je"tukaj vršila nogometna tekma med kluboma Železničarjev iz Maribora in Subotice. Končala se je z rezultatom 2 : 1 v korist Mariborčanov, ki so nastopili z lepo igro, tehnično mnogo boljšo kakor Subotičani, dasi so bili pred vratmi slabši. j Zopet poraz angleških nogometašev Praga, 25. maja h. Danes je tukaj gostovalo angleško nogometno moštvo Huddersfield. Angleži so bili zopet poraženi. Zmagala je Sparta s 3:2 (1:1). Hmeljski trg 2atec, 25. maja h. Tedensko poročilo. V preteklem tednu je bil dnevni promet 20 do 30 bal. Večinoma so bili tuji kupci, ki so iskali bolišo kakovost. Nakupi na deželi so se razvijali v zelo počasnem tempu. Za domači račun so bile cene 850 do 1000 Kč. Izbrano blago le doseglo boljše cene. Javni marka rajski nrad v Žatcu Je do včeraj zabeležil 119.000 stotov hmelja. Vreme zadnjih dni Je bilo za rast hmelja zelo ugodno. Hmeljski nasadi, ki so zaostali v rasti, trpijo zelo zaradi mrčesa. V nekaterih krajih Je bil hmelj dne 22. t. m. po toči zelo poškodovan. Tudi iz tujine prihajajo vesti o ugodnem stanju hmelja. DESINFEKCIJSKA (razkužeralna) SREDSTVA 133 za vse svrhe proizvaja »Chemotechna« družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg št. 10. Ljubljanski avtomobilist nam piše: Liter bencina za 6 Din! Ta čudež smo do živeli v Liubliani. Prav za res. Čigava je zasluga ie težko reči, kakor ie tudi popolnoma negotovo, kako dolgo bomo ljubljanski avtomobilisti in vsi drugi, ki rabiio bencin, deležni te izredne sreče. Stvar je tale: Ljubljanski avtoklub se že dalie časa bori za znižanje cen bencinu v Sloveniji, zlasti pa za to, da bi dosegel ugodnejše cene za svoje člane. Akcija je bila vodena v dveh smereh. S pomočjo centrale in drugih sekcij Avtokluba se je posrečilo doseči zniža« nje državne trošarine na bencin. Znižanje je stopilo nedavno v veljavo in povzročilo da je padla cena bencina od 8.50 na 7.70 Din. Na drugi strani se ie Avtoklub potegoval pri bencinskem kartelu v Zagrebu, da bi dobil za svoje člane čim večji popust. Po dolgih pogajanjih je naposled kartel pristal na petodstotno bonifikaciio za člane avtokluba, tako da bi ti prejemali bencin za približno 35 par ceneje od dnevne cene 7.70 Din. Med fem je dovršila tvrdka Viktor Boh!-nec montažo svoje nove črpalke na Dunajski cesti in dovolila članom Avtokluba 10% ropust, tako da bi stal liter bencina pri tel črpalki za člane Avtokluba samo 7 Din. Menda kot odgovor je nato bencinski kartel v petek popoldne nastavil pri vseh svojih črpalkah v Ljubljani splošno ceno po 6 Din za liter. Na ta način se ie začela zanimiva borba, s katero bi bili avtomobilisti in drugi kon-zumenti bencina lahko prav zadovoljni. Zal pa ie treba računati s tem, da ta nizka cena ne bo dolgo trajala. Nekateri avtomobilisti so se hoteli zaradi tega založiti tu delj časa. baje pa pri črpalkah ne dobijo več bencina kakor za napolnienie bencinskega rezervoarja v avtomobilu. Kako se bo borba dalje razvijala, bomo videli. Avtomobilisti samo želimo, da bi dobivali bencin čim dalie časa po tej za naše razmere res ugodni ceni. Trasredija v rodbini nemškega industriica Dtisseldorf, 25. maia. d. Včeraj zjutraj je bila policija obveščena o strahoviti ža« loigri, ki se je odigrala v rodbini znaneca nemškega industrijca dr. ing. B;schbil mesto šolskega upravite« lja na Viču. Zaradi odločnega in neomah« Ijivega naprednega prepričanja je bil pre« ganjen. Vič je moral zapustiti in preme« stili so ga v St. Jernej na Krško polje. Krivice so ga potrle in težko je obolel. Bil je že na potu okrevanja, ko se je na« enkrat njegovo zdravstveno stanje zopet poslabšalo in je smrt dokončala tragedijo njegovega plodonosnega življenja. Kot učiš telj se je uspešno udejstvoval na raznih poljih narodne prosvete. Znan je bil kot izvrsten šolnik in sadjar. Bil je agilen so« kolski delavec in dober družabnik. Velika udeležba pri njegovem pogrebu je najbolj« še pričala o njegovem ugledu. Vzornemu prosvetnemu delavcu ohrani« mo časten spomin! Vseslovanski gasilski kongres V letu 1930 bo v Ljubljani Vseslovanski gasilski kongres. Ta ne bo združil samo ogromne desettisoče jugoslovanskih gasilcev, temveč tudi ne-broj delegacij in zastopnikov inozemskega gasilstva Francije, Belgije, Češkoslovaške, Poljske, Nemčije, Bolgarije itd. itd. Kongresni dnevi, v katerih bodo zborovali o svojih človekoljubnih ciljih in idealih Vseslovanski gasilski savez in Mednarodna gasilska federacija, obetajo postati največja manifestacijska prireditev naše mlade države. Kljub temu, da so pripravljalna dela za take prireditve, ki združujejo na razmeroma malem prostoru stotisoče ljudi, ogromna, si je nadel kongresni odbor težko in odgovornosti polno nalogo, prirediti kongres naši vzvišeni gasilski ideji primerno. Delegati inozemskih kornoracij nai odneso iz Ljubljane najboljše vt'se. Vedo naj, da jim je slovenski narod naklonjen in da odobrava težko delo prostovoljnega gasilca. ki tvega tudi življenje za svojega bližnjega. Da nam pa bo mogoče -dostoino sprejeti tuje goste, prirediti kontrres čim veličastneje, omogočiti gasilsko razstavo, nastope moštev, nastaniti gasilske čete, jih nrehraniti. etc. etc. je r>o-trebuo več tisoč Din vsot. Gasilska zveza, katera ves svoj denar redno razdeljuje med društva, žal ne razpolaga r denarnimi sredstvi. Kongresni odbor prosi priia+elie gasilstva za podporo in razpošilja svoje položnice. barvo za usnje! Tudi aktovke, kovčegi, usnjati stoli itd. vse / izgleda Jzakor novo! Dobiva se v vseh drogerijah. ter / trgovinah. 2 barva in usnjem! Tovarna barv Viljem Bikuuts, Celje. Napredku naše mladine Darila tvrdike M. Tičar povodom »Jutrove« akcije za srednješolce Pfed nekaj dnevi so se ustavljali v Šelenburgovi ulici ljudje pred velikim izložbenim oknom tvrdke M. Tičar, znane trgovine s papirjem in šolskimi potrebščinami. Občudovali so sijajno, nekako praznično urejeno izložbo, mar« sikdo se je pa zamislil... Pompozne kasete z najmodernejšim pisemskim papirjem so svoje omamen« te združevale v skupen ornament, ki se je z luksurijoznimi mapami in spomin« skimi knjigami spajal v mirno dekora* tivno celoto. Eleganten pribor za pi« sanje in druga drobnarija pričale, kako globoko posega umetnostna obrt v vsakdanje življenje, in dokazovale, da so estetske zahteve tudi pri nas že visoke. Čez robove široke vaze bohot* no pada španski bezeg, da duhti vse okno, kakor bo zaduhtel popisani pi« semski papir, ki še čaka sladkih besed. Majnikl Vse je v oknu, kar mami mladost na promenadi, ki valovi po ulici in se ustavlja pred izložbo, polno zaželjenih stvari. Študentke in študentje hrepene občudujejo razkošnost in se nemo za« mislijo. Zakaj na sredi te lepote je de« set malih črnih kaset, deset rakev nji« hovih sanj. Ledeno se v njih blesti de« set garnitur šestil, kakor zdravniški in« strumenti. In nad vsako garnituro na« pis: Napredku naše mladine. Tudi ti hladni instrumenti se potapljajo v vonj španskega bezga. Neusmiljen kontrast in pomenljiv, ker nomeni vsebino naše mladine. Me« mento, da ni sanj brez skrbi, da mla« dini brez dela ne cvete španski bezeg, da ie bre^ truda majnik zavržen. Tiho odhajajo od okna študentke in dijaki in mislijo na svojo dolžnost. Na svojo dolžnost pa mislijo tudi starši in vsi prijatelji mladine, saj je v vseh srcih globoko zarezan napis: Napredku naše mladine. Zlasti zavedni trgovci so resno pre« mislili to geslo in se nepozvani javljajo na ».Tutrov« razpis nagrad za naše sred« nješolce. Lepše sl pač ni mogel odzvati nikao, kakor je to s svojim izložbenim oknom in s svojim bogatim darom sto« rila renomirana tvrdka M. Tičar v Se« lenburrtovi ulici št. 1 v Ljubljani. Direkciji »Jutra« je ta firma poklo« nila 10 kaset preciziiskih šestil znane svetovne znamke Riehter, raj z njimi nagradi naše ambiciozno dijaštvo. Iz Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gore-člci v želodcu, krvnih navalih, glavobola, splošni slabosti vzemite zjutrai na tešče kozarec »Franz Josefove« grenčice. Po izkušnjah nabranih na klinikah za nc*ranie> bolezni ie *Franz Josefova« voda izvan-redno dobrodejno odvajalno sredstvo. — Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. novega srebra najskrbnejše izdelana šestila so vredna okrog Din 4000.—, kar je Dač dokaz, kako tvrdka visoko ceni dobre učne uspehe srednješolcev. Dobrotna firma se je v teku 20 let razvila iz skromnih začetkov na Šent* peterski cesti v sedanjo splošno znano veletrgovino v Šelenburgovi ulici. Za« radi svoje realnosti vživa največje za« upanje tako pri dijaštvu, kakor tudi pri velikih trgovskih firmah in uradih, ker jim nudi vedno največjo izbiro nai« solidnejših šolskih in pisarniških po« trebščin. Posebno je pa priljubljena pri naših elegantnih damah, ki vedo, da ▼ tej trgovini dobe po primerno nizkih cenah vedno vso najmodernejšo in naj« apartnejšo drobnarijo, ki je dami nuj« no potrebna, če hoče biti sodobna in v resnici elegantna. Fin okus, ki ga od* ražajo vedno z umetniškim čutom ure« jena izložbena oicna. so odlika te tvrd« ke, ki deluje resnično vzgojno na izboljšanju okusa naše javnosti. Pri vsem tem pa ne smemo pozttbiti na ogromno izbiro razglednic, zlasti ne pokrajinske, ki so mnogo pripomogle za razvoj našega tujskega prometa in širijo po vsem svetu sloves ns ših lepih krajev in, kar pomeni še več, tudi slo« ves, da smo kulturni, ker so razgledni« ce posnete po originalih naših najbolj« ših amaterjev. Sploh, v vsem svojem delovanju kaže tvrdka globoko pojmo« vanje naših potreb, kar je najjasnejše pokazala s svojimi dragocenimi darovi srednješolski mladini. Najde nai obilo odjemalcev in —' posnemalcev! Roparski napad Litija, 25. maja. Neki mladenič vt občine Košce je danes zjutraj v soteski na desni strani Save pod »Cesarsko kamro« srečal moža s kolesom. — Kupiš kolo?, ga je nagovoril mož. Fant je aejal, da bi kolo kupil in vprašal je, koliko bi stalo. — Koliko imaš denarja? je vorašal mož. Komaj je fant povedal, da ima toliko in toliko, je že dobil od neznanca s pestjo po glavi tako silen udarec, da se je zrušil krvav na tla. Ropar mu je vzel denar ter se odpeljal po cesti. Napadeni se je toliko opomogel, da je že okrog 9. naznanil orožnikom, kaj se mu je zgodilo. Orožništvo je odredilo patrulje od dveh strani: Iz Zagorja m iz Litije. Pri gostilni Štrus na Savi sta se patrulji sešli po brezuspešnem zasledovanju. Ko pa so se litijski orožniki vračali na« zaj, so opazili v grmovju nekega moškega, ki se je skrival. Obkolili so ga in zajeli Ko se je raznesla vest o roparskem napa« du. so bili ljudje trdno prepričani, da. jo to Jakopinovo delo. To pa se ni obistinik». Zasačeni napadalec je imei pri sebi delav« sko knjižico na ime Jože Belec, rojen 1909. iz Grlova pri Ljutomeru. Oddali so ga ▼ litijske zapore in uvedli preiskavo, da ugo» tove, kaj ima še vse na vesti. Trtiimf filma! Navdušenje občinstva pri včerajšnja premlieri ▼ Elitnem kina Matica ]e nepopisno! Iltnfflf! illlMMMfirn Usoda mladega policijskega stražnika v rltmn drvečega velemestnega živijeoja. Zapeljan po lepem dekletn zaide pošteni mladenič na stranpot*, prekrši službeno dolžnost, paca globlje ln globlje, dekler ga ljubezen zopet ne reši in vrne čiovešld dražbi.-- Danes ob 3., pol 6., pol 8. In 9. uri. FJJT\I KI KO MATICA Mladini neprimerno! Telefon 2124. Mestni očetje ljubljanski - svatje pri zlati poroki — % Nevarna vlomilca Ljubljana, 25. maja. Kaj takega še ni bilo, kar stoji hiša, kaj hiša, graščina z visokimi in širokimi okni, ki se ji pravi Mestno zavetišče za onemogle. Dolga zastava vihra iz line in palača je vsa okranclja-na zunaj in znotraj. Iz vencev se pa svetijo zlati pušeljčki, to pomeni, da v hiši slave zlato poroko, prvo namreč, čeprav bo zavetišče staro že 30 let. Stopnice ribajo z milom, da so gladke kakor led in vse po smrečju diši m po dobrotah iz kuhinje. Tako se spodobi, zakaj za pričo zlatoporočencema bo sam gospod župan in pa g. mestni fizik dr. Rus, ki pazi na zdravje v hiši in je obenem še rojak in star znanec zlatoporočencev. Oba sta namreč iz moravške fare, on, Janez Cerar iz Sela pri Sv. Andreju, Katra je pa Gričarjeva s Ko-košnje pod Sv. Trojico. Ženin jih je Izpolnil 77, pa ima še goste lase in r.iti enega sivega. Ce ju človek ogleduje, po pravici povedano, bi jima preje prisodil srebrno kakor zlato, čeprav je ona za leto višje. Priletna sta, kakopak, stara pa še davno ne! Dragi čitatelji, nikar se ne smejte in dovolite mi resno vprašanje: Ali je mogoče 50 let oženjen biti, pa ne sivih las dobiti? In povrhu imeti še 12 otrok! Deset jih je že pokopanih. To je trpljenje. Vsega se človek mora privaditi, če vse življenje težko dela in gara. Samo rada sta se vedno imela — to je rešitev uganke. Komaj 12 let je imel, ko je Janez začel služiti, ko je pa odslužil tudi vojake, seveda pri 17. v Ljubljani, je pa šel delat železnico na Gorenjsko. Na Gašteju jo je delal in na Otočah, pa ga je prijelo, da je šel po Katro in sta se poročila na sv. Urbana dan 26. maj- nika 1. 1879. y Moravčah. Sveto leto je bilo, kakor letos. Oba sta bila delavna in pridna. Pri Rusu v St. Vidu je delal — odtod znanje, da mu je g. dr. Rus za pričo — in tam okrog, zlasti pa na Brdu na graščini. »Prav dobro sem poznal gospoda, Janka Kersnika in prav pohvaliti ga moram, da je bil zelo dober. Nikdar ni delavca gonil, tako da se ga nikdar nisem prestrašil, čeprav je prišel še tako nepričakovano. S sedanjim doktorjem Jankom sva pa jablanice sadila. Prav vse so se prijele.« Prištedila sta, da sta si postavila hišico in skopala lep vrtiček. Cez tri leta jima je pogorela in z njo vse. Nista mogla več obstati v domačem kraju in šla sta za kruhom v Ljubljano. Od 1. 1903. je bil Janez za slugo pri Viljemu Treotu do 1. 1918., potem 4 leta pri Obrtni centrali, stražil je tudi Okrožni urad, ko so ga zidali, zvesto in vestno je služil, dokler pred dobrima dvema letoma nista bila sprejeta v Mestno zavetišče za onemogle. Redek par je to. Vprašal sem ju: Ali sta zadovoljna tukaj, meni lahiko odkrito povesta. »Prav zelo in po vOreng sva zadovoljna, rečem lahko vsakemu.« V zavetišču so moški od žensk strogo ločeni. Tudi zakonski pari. Da, celo zlatoporočenci. Velespoštovane priče in svatje, mestni očetje, ki boste sedeli z zlatimi pušeljci na prsih poleg zlate neveste in zlatega ženina pred njunim velikim zlatim pušeljcem na slavnostni mizi, pomislite malo! Pravila so res pravila, ali še v kloštru velja dispenz. Pretehtajte zadevo in gotovo bosta šla slavljenca vsaj za tri dni v domačo faro na zlato svatbeno popotovanje. r- . - rtfmflf K? >sr. -t • Ob 10 letnici osvobojenja mežiške doline Guštani, 25. maja Deset let je minulo, odkar so se v lepi mežiški dolini bili težki boji med Volks-vehrovci in Malgajevimi prostovoljci. Bili so se boji za usodo te lepe doline. Malga-jevci so bili maloštevilni in brez modernih bojnih sredstev. Z nadčloveškimi napori so branili mežiško dolino pred mnogo močnejšimi in dobro opremljenimi Volksvvehrovci. Zavzeli so celo Celovec. Po dolgih letih je bila Gospa Sveta za kratek čas svobodna. Zopet se je zbudil Patovščan. Svobodo je vzel plebiscit, ker so Nemci tudi z orožjem Izsiljevali glasove slovenskih Korošcev. Po 10. letih so skler,i!a narodna kulturna društva v Guštanju, da z veliko narodno manifestacijo obude spomin na osvobodilne boie in spomin na padlega junaka Malgaja. Odbor hoče urediti na guštanjskem pokopališču skupni grob pri osvobojenju mežiške doline padlih junakoV. Slovenci, pohitite 9. junija v Girštanj, da dostojno počastite padle žrtve ter manifestirate jugoslovensko enotnost in ljubezen do domovine in vseh rojakov! Vzor požrtvovalnosti in junaštva V Osijeku je umrl po težki operaciji 35-letni komandir žandarmerijske čete kapetan I. klase Vukašin M. Luburič. Pokojni je bil eden od najhrabrejših oficirjev naše vojske. Rodil se je v Nikšiču v Črni gori 1. 1894. kot sin znanega narodnega junaka serdarja Mrdaka Luburiča, Junak je bil že kot dežko štirinajstih let. Tedaj so črnogorski naprednjaki izdajali v Nikšiču list »Narodna Misao«, zahtevajoč od kralja in vlade moderne reforme. Bila je to doba težke politične borbe v Črni gori. Nastala sta dva tabora — pravaši in klubaši. Eni za staro,, za absolutizem, drugi za novo, za — demokracijo. Starini so mlado opozicijo srdito napadali in končno so naskočili v Nikšiču tudi tiskarno in uredništvo lista »Narodna Misao«. Omladinci so se branili na življenje in smrt in v borbi je bil med prvimi mladi Vukašin. Smrtno je ranil dva napadalca. Z drugimi vred je moral bežati iz dežele in pridružil se je izseljencem v Ameriko. Ob izbruhu svetovne vojne se je vrnil v črno goro. Na meji Črne gore in Bosne, kjer se je boril nekdaj njegov oče, je organiziral četnike, katere je vodil do okupacije Črne gore. Bil je strah in trepet av- strijske žandarmerije. Med narodom pa Je že tedaj slovel kot velik junak. Okupacija Črne gore ga je zatekla na sovražnem ozemlju blizu Nevesinja. Z bataljonom svojih prostovoljcev se je prebil skozi vse avstrijske čete in dospel 6. januarja 1916. v Skader. Tudi tu so bili tedaj že Avstrijci in z orožjem v roki si je prebil pot do morja. V Lješu se je priključil srbski vojski in odšel z njo na Krf. Na solunski fronti se je udeležil mnogih bojev z največjim junaštvom. Delal pa je tudi propagandistično za ujedinjenje Srbije in Črne gore. Ko je bila solunska fronta prebita, so ga poslali s prvim odredom kot žandarmerijskega oficirja v Črno goro, kjer je v kratkem času razgnal vse hajduške tolpe, ki so razbojniško izkoriščale prevratno dobo. Istotako je očistil tudi Hercegovino in šele po nekaj letih težkega in požrtvovalnega delovanja je bil premeščen v mirne in urejene kraje. Za pokojnim Vukašinom žaluje Čma gora in še pozni rodovi ga bodo opevali kot hrabrega junaka. Zagorje, 25. maja. Včeraj smo poročali o vlomu pri posestniku Grabnarju v Kostrevnici, občina Kan-derše, danes pa beležimo že drugo žrtev dveh nevarnih, najbrž istih vlomilcev in roparjev. « Snoči ob 1. sta dva maakiraaa zločinca vdrla v hišo posestnice Ivane Vidergar v Vidergi. Skozi okno sta prišla v gobo, kjer je spala gospodinja in njena 181etna hči Pavla. Eden je zaklical gospodinji: Denar sem! Drugi pa je naperil na njo samokres. — Denar imam v zgornji sobi, je dejala prestrašena posestnica. Po kratkem posvetu je eden od roparjev vodil gospodinjo navzgor, drugi pa je čuval njeno hčer, da ne bi klicala na pomoč. Posestnica je roparju izročila ves denar — tisočak, nekaj stotakov in nekaj drobiža. Ropar je zahteval, da mu odpre še sosednjo sobo. Tu pa je prenočeval delavec Martin Krklikar, ki je zaklical: Kdo je? takoj, ko je začul pred sobo korake. Nepričakovanega moškega glasu' sta se vlomilca in roparja tako prestrašila, da sta poskakala skozi okno in zbežala. Po nevarnem obisku so ugotovili, da sta roparja, še preden sta zbudila posestnico, hišo temeljito preiskala ter odnesla iz neke skrinje uro, verižico, dve britvi, nekaj ključev in zavarovalno polico. Polico so pozneje našli na poti proti Kanderšem. Orožništvo je uvedlo preiskavo in upati je, da bosta nevarna zločinca v kratkem pod ključem. Starec požigalec Novo mesto, 25. maja V Dolenji vasi pri Ratežu je pretekle dni izbruhnil požar, ki pa k sreči ni napravil mnogo škode. Ogenj je prvi opazil Jakob Selak, ki je spal na skednju svojega brata in je okoli 23. začul okoli skednja sumljive korake. Hitro se je dvignil in opazil, da beži od skednja prc»č 60-letni Miha Vene, star sovražnik njegovega brata, ki mu je skušal napraviti škodo, kjer je le mogel in znal. Tako se mu je hotel tudi v tej usodni noči maščevati. Prihuljeno je prišel pred skedenj ter podtaknil ogenj, ki je bliskoma objel slamnato streho. Ko je Jakob Selak opazil, kaj se Je zgo dilo, je takoj zapustil skedenj in odhitel budit domače in sosede, ki so ogenj loka-Iizirali in pogasili, tako da trpi posestnik Anton Selak le okoli 1.000 Din škode na upepeljeni strehi. Orožniki so še isto noč Veneta aretirali ter privedli v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča. Vene je bil že opetovano kaznovan zaradi raznih deliktov, enkrat tudi že zavoljo požiga, zaradi katerega je odsedel tri leta težke ječe v Gra-diški. je aretiranec priznal, da Jih je nkradel ob priliki beračenja v neki hiši na Tržaški cesti v bližini tobačne tovarne. Aretirani Latner je sploh izredno nevaren tat in vlomilec, ki je zagrešil mnogo \ lomov na deželi, a ie pri tem sleparil tudi na ta način, da je pobiral podporo na račun domače občine. Ker njegovi grehi še niso vsi znani, mu bodo na policiji še temeijito izprašali vest, nakar ga bodo izročili sodišču. Mlada hajdukinja Novo mesto, 25. maja ■ 22-letna Marija Lampič, o kateri je znano, da se rada preoblači v moškega, je zelo nevarna tujemu imetju. Te dni se je nahajala v tako zvanem »proštovem borštvu« nad železniško postajo, mimo katere vodi državna cesta. Po tej poti se je okrog 1. popoldne vračal iz Bučne vasi od kosila proti mestu 18-letni krojaški vajenec Fran Makovec, uslužben pri krojaški tvrdki Štal-cer. Ko je dospel do borštva, je opazil v njem kopico šolarjev. Ti so ga poklicali, naj stopi v boršt, da bo videl, kako se neka ženska oblači v moško obleko. Makovec je res stopil v boršt, kjer mu je v prihod njem trenutku priletel z vso silo v glavo težak kamen, ki mu je prebil lobanjo nad levim očesom. Fant se je takoj zgrudil na tla. Nezavestnega ga je našel zastopnik ši valnih strojev g. Kleindienst, ga dvignil ter pozval mimoidočega železniškega delavca Hruškovarja, naj mu pomaga, odvesti ga v kandijsko bolnico. Tam je fant ležal ves popoldan in vso noč do 3. zjutraj v nezavesti. Ko je bflo orožnfštvo o dogodku obveščeno, se je takoj podalo za storilko, a ta je še pravočasno pobegnila. Upati je. da pride kmalu v roke pravice, ker se dolgo ne bo mogla zadrževati brez hrane po gozdovih. Lampičeva ima že več kazni za seboj ter je bila že opetovano izgnana iz raznih krajev. v Žrebanje v državni razredni loteriji Dne 23. t m. so bile nasJedlnje prt nas kupljene srečke izžrebane: »in 4.000 št. 108.102 Din 2000 št. 7695, 17926, 40552, 74657, 75798, 123917. 5772' 7593 7626' 8136' 8137' 8160> 820°. 10-825> 10.845, 10.942, 10-976, 10.996, 10.997, 14.129, 14.131, 17.974, 17.993, 17.998, 18.000, 20.006 20-012, 20.022, 20.092, 20.129, 20.163, 20.199, 22.025, 22.049 22.056 22.071 30.939, 30.992, 34.727, 34.730, 34.775, 34.798, 40.514, 40.544, 40.573, 40.577 46-084, 53.431, 53.423, 53.447, 53.461, 58.213, 58.288, 58.338, 55.853, 66.679 '0-211, 70.270, 70.326, 74.604, 74.607, 74.609, 74.661, 74.665, 74.677, 84.505 84-532, 84.565, 84.575, 84.623, 84.668, 91.770, 91.776, 96.882, 97.317, 97348, 9?-3H 97.405, 97 432, 97.439, 97.448, 99.703, 99.704, 99.710, 99.716, 99.720, "-781' 99.860, 100.727, 103.112, 103.114, 108.130, 108.136, 08-157, 08.201, 08.252, 108.285, 109.723, 109.755, 109.801, 109.809, 109.844, 09-SS5, 115.622, 15.647, 115.668, 115.681, 120.104, 120.163, 120.206, 120.262, 120.265, 123.863, 123.563, 123.575, 123.592, 123.925, 123.951, 123.959, 123.985! Vsem onim igralcem, katerim so bile srečke izžrebane po Din 500__, bomo srečke zamenjali za še neizžrebane, če nam izžrebane takoj pošljejo, tako da bodo mogli nadaljevati igranje na visoke dobitke. Srečke se tudi lahko zamenjajo pri podružnici uprave »Jutra« v Maribora ter v Celju. Zamejavalj bomo seveda lahko samo toliko časa, dokler bo kaj neizžrebanih srečk na razpolago. Žrebanje bo trajalo en mesec. Zadrnžna hranilnica, r. z. z o. z., Ljubljana,, Sv. Petra cesta 19. Lažni zdravnik Hrastnik, 25. maja. Lahkovernost je tudi v naših krajih moč* no vkoreninjena. Čudno, da še vedno na* sedajo ljudje tolikim, ne ravno prebrisan nim sleparjem. Posebno so lahkoverni v ča* su bolezni in razni mazači pridejo na svoj račun, dočiim se zdravnike odklanja. Tako je bajtarico Antonijo Dovč na Brni« ci obiskal nedavno neznan moški, se pred« stavil za dr. Mladiča ter zagotovil, da bo ozdravil njenega mrtvoudnega moža. Izda« jal se je tudi za specijalista za ženske bo* lezni ter tudi gospodinjo preiskal. Raču« nai je 200 Din ter napisal na listič papirja neka zdravila. Ženi je naroc.t, naj gre z listkom po zdravila k nekemu sovaščanu, češ da je pri njem shranil vso svojo apo* teko. Šele ko je zastonj iskala zdravila, je že* na uvidela, da je nasedla sleparju. Slepari* jo je naznanila orožništvom, ki sedaj za* sleduje sleparja im mu je baje že tudi na sledi. V zadnjem času obiskujejo Hrastnik tu« di mnogo sleparskih agentov, ki nimajo no* benih legitimacij od tvrdk, katere naj bi zastopali. Nevaren potepuh Ljubljana, 25. maja Po periferiji Ljubljane, pa tudi v širši okolici mesta se je že dalje časa potepal neznan mlad potepuh, ki se je vedel zlasti napram ženskam v mnogih primerih izredno nasilno. Ljudje so ga opisovali kot mladega okrog 20-letnega fanta, ki se je pojavil zdaj v tej, drugič zopet v drugi hiši in popolnoma nenapovedan stopal v kuhinje. Bil ni posebno zgovoren, vendar pa je podčrtal z gestami, da prosi milodarov. Pričel je sukati jezik šele tedaj, če je videl, da mu ta ali oni ni posebno naklonjen in da bo moral oditi praznih rok. Takrat je privršala na dan cela ploha besedi in če je imel nasilni mladi berač pred seboj žensko, se je te polotil navadno strah, kajti ta mladenič je stopal proti njej in jo prebadal z očmi. Tako je navadno skoro vsako žensko prisilil, da je posegla v žep in mu vrgla novčič. Ker se drugače ni dal odkrižati, je pač vsaka raje odrinila kak dinar, kakor pa da se vsiljivi tujec še dalje nastavlja v stanovanju. Ker so se pričeli ljudje zaradi nesramnosti in vsiljivosti mladega berača pritoževati na policiji, so dobili stražniki nalog, da ga izslede in pripeljejo na policijsko direkcijo. To pa ni bilo tako lahko delo, kajti potepuh se je znal izredno dobro skrivati. Imel je dober nos in je menda že od daleč zavohal pretečo nevarnost Tako se je potepal po Šiški, Za Bežigradom in po Vod-matu ter Rožni dolini še nekaj dni, a ga je končno včeraj popoldne vendar doletela usoda. Okrog 16.30 je stopil v stanovanje tnže-njerja ITurnška v Langarjevi ulici mlad človek in nahrulil gospo v kuhinji za milodar. Gospa je mladega moža zavrnila, naj odide na magistrat, kjer mu bodo že doložili podporo. Takrat pa je postal fant še bolj drzen in ga je gospa le s težavo spravila na cesto. Kmalu zatem je prišel mimo hiše stražnik. Gospa mu je vse povedala in stražnik se je takoj podal na zasledovanje mladega berača. Srečal ga je na vogalu bližnje ulice. Čim pa je fant zagledal stražnika, se je pognal v beg po Lepi poti dalje proti Gradaščici. Pričela se je divja gonja in je fant odvrgel v stran par čevljev, ki jih je stiskal pod pazduho. Slednjič pa ga je stražnik vendarle dohitel. Po kratkem boju ga je ukrotil in ga odvedel na policijsko direkcijo, kjer se je aretiranec legitimiral kot brezposelni delavec Ivan Latner, doma iz Studenca v kamniškem okraju. Na policiji so tudi ugotovili, da imajo v rokah že tako tako dolgo zasledovanega nasilneža. Pri Latnerju, ki Je star šele ip let, so naSfl za pasom dolgo bodalo, za katerega je dejal, da ga je kupil pri nekem brusaču. Kar se tiče čevljev, ki jih je vrgel med begom proč, Belokranjsko pismo Metlika, 25. maja Predpostavljene šolske oblasti si prizadevajo izboljšati obstoječe osnovnošolske stavbe s prezidavo oziroma dozidavo, kjer so pa občine količkaj premožnejše, skušajo privesti do tega, da se zgradi nova šolska stavba. Tako so se do sedaj vršili komisijski ogledi za prezidavo osnovne šole na Talčjem vrhu, a v Črnomlju za zgradbo nove moderne osnovnošolske zgradbe, ker je sedanja šolska stavba neuporabna za šolske namene, dasiravno je zidana šele pred 40. leti. V naši bližnji okolici se je prav tako vršil komisijski ogled za zgradbo oziroma ustanovitev nove šole v Dolenji Lok-vici za vasi: Gorenjo in Dolenjo Lokvico, Trnovec in Grabrovec. Pri komisiji so se zastopniki vasi Grabrovca in Trnovca dokaj upirali tej šoli, češ, da rajši pošiljajo svoje otroke v Metliko v šolo, kakor pa v Lokvico. Vas Grabrovec ima sicer lepšo pot do Metlike, med tem ko je pot med Grabrovcem in Lokvico res slaba. Vas Trnovec je sicer nudila prostor pri cerkvi sv. Antona ob državni cesti, toda komisija ni sprejela in odobrila tega prostora, zaradi česar Trnovčani trdijo, da njihova vas itak ni oddaljena več ko štiri kilometre ter da jih nihče ne more siliti s pošiljanjem otrok v novo šolo na Lokvici. Pri takih prilikah je pač vedno ista pesem, kadar zadeva več vasi, ker bi vsaka vas hotela imeti doma šolo. Na našem trgu so se pojavile prve gnbe, najprej mavrohi, sedaj pa tudi jurčki. Kot najboljši nabiralci veljajo naši cigani, ki imajo zlatega časa dovolj na razpolago ter se pečajo s tem nabiranjem. Zadnji sejem, v torek po binkoštlb, Je bil prav dober, osobito živinski. Prignano je bilo zelo mnogo živine na se.iem in tudi prav lepe živine. Sklenjeno je bilo mnogo kupčij. Naši živinski sejmi se prištevajo med najboljše v Sloveniji, sai je velik dotok živine iz sosednje Hrvatske, kjer drže prav lepo rogato živino. V četrtek zvečer in včeraj zjutraj se je moralo vrniti mnogo ljudi domov, ker so bili šele v Metliki obveščeni. da je običajni petkov sejem v Kar-lovcu zaradi praznika sv. Cirila in Metoda preložen na danes, soboto. Naša šola je včeraj proslavila praznik sv. Cirila in Metoda s šolsko mašo, o nato je učitelj g. Maksimilijan Vilfan imel obširno predavanje o pomenu teh dveh slovanskih bratov-apostolov in naših prosvetite-Ijev. Jutri, v nedeljo, prirede naši podmladkar-ji Rdečega križa ob 16. v šolski dvorani zabavni popoldan z mičnimi dramatskimi in pevskimi točkami. Podmladkarji so prepričani, da jih bo pri tej prireditvi meščanstvo in okolica posetila. Iz zgodovine Rogaške Slatine Rogaški slatinski vrelec ima zanimivo zgodovino. Že pred 250 leti se je pisalo o njem. Ravnateljstvo zdravilišča je prišlo v posest dragocene knjige, ki jo je spisal le« ta 1687. dr. Joh. Benedikt Griindel. Ta knjiga je izšla v nemškem, dve leti poprej pa v latinskem jeziku. Poleg dolgega uro« da ima 406 strani ter opisuje v 48 poglav« jih zdravilni vrelec in njegove učinke, ^e prej in sicer leta 1679. pa je pisal o sla« tinskem vrelcu dr. Pavel Sorbait, zdravnik cesarice Eleonore. soproge cesarja Ferdi* nanda III. Dr. Griindel je v svoji knjigi zdravilni vrele celo opeval v latinskem in nemškem jeziku, V slovenskem prevodu bi se glasila pe» sem takole: Tik svetega Križa vir žlahten šumi, ki^ bolnemu zdravje telesu deli. Učinka je silnega: žolč nam purgira, bolezni iz udov nam hitro iztira Ce v sklepe ti stopijo soki strupeni, da roke otekle so obenem s koleni, nemudoma vrelec te naš bo ozdravfL če v glavi ti vroči imaš bolečine in srce trpi zaradi grozne vročine, če pesek in kamnje v ledvicah se zbira* želodčevo delo popušča in hira, tedaj se pokaže nam vrelca koj moč, ki z lekom koristnim je vedno v pomoč. Poskriite se vrelci vsi drugi okoli, od vseh je rogaški nam najbolj po volji! Pijača nebeška je bila in bodi, sto tisoč ljudi to lahko pogodi! Zaklad je to Štajerske naš dragoceni, zato ga pokusi, popij in oceni! Kmetijski ves Lucerna je važno krmilo Lucerna ali nemška detelja spada med najvažnejše krmilne rastline. Ako proučimo ogromno število publikacij ameriških kme* tijskih poskusnih postaj o tej rastlini, bi smeli trditi, da sloni na njej vsa mlečnost in plodovitost ameriških krav. V državi \Visoonsin se je v 15 letih njena prideloval« na ploskev zvišala od 18 ameriških oralov (aeres) leta 1909. na 267.000 oralov 1. 1934. Pri nas je zaradi raznih težkoč z njo obde« lana površina v zadnjem desetletju prej padla nego se povečala. Danes smo si na jasnem, da vrednost kakega krmila ali hranila ni odvisna le od vsebine beljakovin, tolšče, dušika prostih snovi in rudninskih soli, ki se morejo s ke* mijsko analizo v odstotkih določiti, marveč v enaki meri od kemijsko neznano sestav« Ijenih činiteljev, ki usposobljajo te hranil« ce vrednote, da preidejo v večji ali v manj« ši meri v ustroj živalskega telesa. Lucerna spada med ona hranila,'ki z obilico takih činiteljev nede omogočajo najboljše izkori* ščanje same sebe-po prebavnih organih ži« vali, nego še prispevajo, da se tudi druga, v zmesi z njo pokladana krmila boljše izko« ristijo. H. M. Evans iz univerze v Berkeley poroča na podlagi poizkusov z laboratorijskimi živalmi o antisterilitetnem faktorju X. pro« tijalovostnem činitelju, od Nemcev menda že krščenim za vitamin »E«, ki ga je mogel iz« slediti in potom alkohola celo izločiti v so« lati, v zrnih kanadskega poljskega graha, v lističih lucerne, v klicah ovsenega in pše= ničnega zrna ter v rumenjaku jajca, v go« vejih jetrah in v mišičevju čeljusti ter obra« za govedi. Pridelovanje lucerne je neobhodno potreb no za dobro mlečnost in plodovitost molzne živine, a z enakim uspehom krmimo lucer« no tudi svinjam, perutnini in vsem drugim domačim živalim. Po kemijskih krmilnih vrednotah nudi večje donose nego najbolj* ša polja s krmilno peso ob neprimerno manjših pridelovalnih stroških; na Dan* skem je zato v zadnjem desetletju povsem predrugačila krmljenje govedi. Kadar nam poletna suša zmanjša donose vseh drugih poljskih pridelkov, prav tedaj uspeva lucer« na najbolj bohotno in košato kot zelena rastlina in nudi največje donose semenja. Vse to mora siliti tudi našega kmetovalca, da ji posveti vse drugačno pozornost nego cfoslej. Ni res, da bi domača detelja in me« njalni travniki mogli nadomeščati lucerno s polno vrednostjo; ne*le da nudijo t vseh primerih manjše donose re>drlnih snovi na hektar, temveč jim manjkajo vedno oni vi* tami, ki so srvojelastni lucerni. Med glavne ovire, da se naš kmetovalec ni v večji meri oprijel dosedaj pridelava« nja luceme, spadajo ponesrečeni poskusi z njenim uspevanjem in pa večje težkoče pri pridobivanju njenega semenja na dbmačem polja. ' I V vsaki zemlji mora hfewtwi uspevati, ako ne sega talna voda previsoko, ako nai* de v njej dovolj apna ter ako so prisotne za lucerno tipične bakterije. Apno kot gno» jiilo je pri nas bila doslej dokaj neznana po« treba; o sistematičnem raziskovanju te po* trebe na naši zemlji po javnih zavodih vsled pomanjkanja kreditov ni bilo doslej govora. Suha lucerna vsebuje do 1 in pol odstotka apna (seno navadnih trav in detelj le db pol odstotka) in odvzame zato zemlji vsako leto do 400 kg apna na hektar, od* nosno letni donos lucerne se uravnava po množini razpoložljivega apna. Prvo leto se more luoerna razvijati in se okrepiti le z redilhihni snovmi, ki jih najde v gornji or» niči; še«le v drugem letu in nadalje posta« nejo njene korenine dovolj krepke za pix> diranje v globlje zemske plasti. Bakterijsko cepljenje lucerne se izvrši a D s tem, da zmešamo na hektaT potrebnih 20 do 30 kg semena z 8 do 10 kg prsti, nabra« ne okrog korenin posameznih, dobro uspe« vajočih rastlin lucerne ali bele detelje (prst posušiti, zdrobiti v prah, shraniti na tem« nem prostoru, neposredno pred setvijo omočiti seme lucerne in nato zmešati s tem prahom, ali z uporabo čistih laboratorijskih kultur, ki jih pod nazivom nitragin dobav« Ijajo v inozemstvu vsi državni kmetijsko« znanstveni laboratoriji. Nabavljena stekle« niča -itragina se navadno razre ii v enem (po potrebi več) litru mlačnega prekuhane« ga mleka ali mlačne vode z 1 odstotkom sladkorja in se s to tekočino nato omoči seme lucerne, ki se potem na zraku osuši ali pa se mu primeša prah od prsti, apnen« čevega peska ali žaganja. Pri nabavi nitra* gina, odnosno bakterijskih kultur iz privat« nih trgovskih laboratorijev pa bodi previ« den; iz lastne izkušnje vem, da nam pošlje« jo cesto kaj takega, kar ni v nobenem so« rodstvu z bakterijami, katere smo mi za« htevali. Apnenje se v Ameriki fcvrši navadno z zmletim in skozi mrežo presejanim apnen« cem iz najbližjega kamnoloma. V državi Wisconsin je n. pr. prvi tak potujoči stroj, odnosno mlin za kamenje bil od kmetijskih zadrug nabavljen 1. 1918. in jim je v šestvii letih zrnlel 200 tisoč ton apnenca. S takim surovim apnencem ali n. pr. tudi z apnen i m laporjem moreš gnojiti kadarkoli, celo ob setvi, ne da bi škodil klicam. Dovaja se ga 2 do 10 tisoč kg na hektar (po kislobi zem« ljišča). Žganega ali sprašenega apna je tre« ba primerno manj (1000 do 3000 kg na ha), toda pognojiti je z njim že v jeseni za set» ve pomladi. Tudi v Sloveniji bi mogel tak potujoči stroj za zmletje apnenca donašati milijonske koristi kmetovalcem z odpravo kislobe na poljih in travnikih. Da bi lucema uspevala samo na globo« kem svetu, je povsem napačna trditev. Na« sprotno, lucerna je poklicana, da končno izpremeni v rodoviten svet one od naših gora in voda naplavljene peščenine, ki da« nes donašajo le borno travioo. Korenine lucerne prodirajo na metre globoko v zem« ljo in raztapljajo počasi kamenje s svojimi kislinami; muzej v Bernu hrani Šestnajst metrov dolgo korenino lucerne. Ako ne mo« re lucerna s koreninami v globino, tedaj se le*te plazijo ob površini skale m lucerna uspeva dobro, ako se na skali nahaja le 6e« velj (32 cm) visoko prsti. Povsod, kjer naj« de apna m je ne moti talna voda, bo lucer« na boljše in boljše uspevala, čim večkrat se bo gojila. Ravno za izkoriščanje apnen« častih peščenm, odnosno peščenega sveta jo n. pr. Daoci in ameriške kmetijske poskus* ne postaje kmetovalcem naravnost vsilju« jejo. Tudi pri nas je tako vsiljevanje nujna narodno*gospodarska potreba. Ape. OTROŠKE NOGAVICE *ilGOM NafbolpBC, naftrafnefše, zato 13 najcenejše! Svetovno vojno r žMh slikah vkfite, ako poseflte bojno Igro _ ______________ 66 KALVARIJA dne 3. maja, L to 2. junija ob 20. uri na Kodefjevem. PrecSprodaja vstopnic »Orient«, Dunajska cesta 14. Domače vesti 9 Odlikovanja. Njeg. Veličanstvo kralj je odlikoval dr. Pierea Delbeta, profesorja kirurške fakultetne klinike v Parim, z redom sv. Save drugega razreda. Z medaljo za vojaške vrline sta odlikovana poročnik fregate Marjan Butkovič in poročnik kor-vete Lojze Škufca. ♦ Spremembe v železniški službi. Postavljeni so za poduradnike II. kat., 3. skup.: Helbl Ivan, kretnik, Fala; Zdražba Jožef, sprevodnik, Ljubljana gl. kol.: Bokal Leopold, zapisovalec voz, Ljubljana gl. kol.; Marn Ignacij, premikač, Ljubljana gl. kol.; Jazbinšek Avguštin, kretnik, Rajhenburg; Eierl Franc, sprevodnik, Maribor gl. kol.; Zorko Simon, sprevodnik, Maribor gl. kol.; Rozman Konrad, desetar Slov. Bistrica Lampl Franc, sprevodnik, Maribor gl. kol.; Golež Miroslav, premikač, Maribor gl. kol.; Kavčič Jakob, zapisovalec voz, Rakek; An-drojna Alojzij, sprevodnik, Maribor gl. kol.; Ivančič Anton, premikač, Čakovec; Švagelj Viktor, sprevodnik, Maribor gl. kol. — Premeščeni so: uradnik III. kateg. Deutsch-mann Maksimiljan, Nomeni, za šefa postaje Domžale; poduradnika L kateg. Sodja Janko, Breg za prometnika v Domžale; Česen Ivan, Radovljica za post. paznika v Slovenjgradcu; poduradnika M. kateg. Ja-voršek Ivan, Slovenjgradec, za post. paznika v Radovljico; Gorše - Baša Alojzij, Bubnjarci, za kretnika v Kamanie; Cerkve. Bik Emilija, Maribor gl. kol- za dnevničar-ko v Ljubljano gl. kol. ♦ Izpiti v vojaški službi. Izpit za rezervne ga sanitetnega poročnika je opravil kap-lar - dijak dr. Viktor Rozman: za rezerv cega administrativnega podporočnika in-žmiersko - tehnične stroke kaplari - dijaki: Ant Miklavec, Vekoslav Muršec. Franc Topola, Ivan Stegu in Anton Stergaršek; za rezervnega administrativnega podporočnika sanitetne stroke kaplar - dijak Božidar Dr-nič; za rezevnega administrativnega podporočnika sodne stroke: Fran Balanč, Stanko Tomšič, Aleksander Kuhar, Andrej Kopač in Adolf Korče. V poskusno službovanje za pilota sta sprejeta Leon Korošec fa Konrad Žnidaršič. Dodeljena sta pilotski šoli 7. zrakoplovnega polka. * Preselitev odvetniške pisarne. Gospod 0r. Štefan Rajh, odvetnik v Kočevju, je Odvetniški zbornici v Ljubljani prijavil preselitev svoje pisarne v Celje. Odbor zbornice je preselitev odobril. ♦ Bernard Shaw ▼ Boki Kotorskl. Angleški književnik Bernard Shaw. ki se nahaja že nekaj dni v Jugoslaviji, se mudi seda4 v divni Boki Kotorski, kier z velikim zanimanjem proučava kotorske starine. V sloviti katedrali sv. Trifuna se je mudil ▼eč ur z našim arheologom profesorjem Stjepančevičem. Zanimivo je, da je sivolasi angleški književnik izrazil željo, da bi bil rad fotografiran pred portalom glavnega vhoda v katedralo. Njegovi želji se je ustreglo. »Vaše starine«, je izjavil Sha^ spremljevalcem, »so prava zakladnica. Pisal bom o tem, ko se vrnem v domovino«. * Uradni Rst< objavlja v 54. številki na-redbo ministra za notranje zadeve o postopanju ob pridobitvi in izgubi državljanstva naše kraljevine z opcijo in prošnjo; nadalie zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o pridobitvi pravice do osebne pokojnine civilnih državnih uslužbencev in rlsužbencev državnih prometnih naprav kakor tudi o odpravnini takih uslužbencev, pogodbenih uradnikov in dnevničarjev z dne 1. marca 1929 ter zakon, s katerim se odlagajo volitve trgovskih, industrijskih in obrtniških zbornic. * Otvoritev IX. mednarodnega vzorčnega relesejma v Ljubljani bo že v četrtek na praznik sv. Rešnjega telesa 30. t. m. ob pol dvanajsti uri dopoldne. Nato še posebej opozarjamo, ker so se vsi naši velesejmi doslej otvarjali na soboto. Takoi po sveča* ni otvoritvi bo veleseiem splošno dostopen Poslovne ure so vsak dan nepretrgoma od osme zjutraj do devetnajste zvečer. Vinski oddelek velesejma bo odprt do ene ure ponoči Veleseiem bo trajal do vštetega 9. junija. * Sprejem gojencev v voiaške zavode. »Uradni list« obiavlia v 54. številki natečaj za sprejem gojencev: 1.) v artiljerijsko podčastniško šolo v Mariboru; 2. v pomorsko zrakoplovno šolo v Divaljah in 3.) v bol-aičarsko podčastniško šolo v Nišu, na kar opozarjamo interesente. • Himen. Poročila sta se se na binkoštno nedelio na Brezju g. Jože Novak, učitelj ▼ Ormožu, in gdč. Hermina Mihlerjeva, učiteljica v Ormožu. — Dne 23. t. m. se je poročil v Novem mestu Stanko Pleskovič, davkar v Gornjem gradu, z gdč. Martino Mikoličevo iz Novega mesta, učiteljico v Gornjem Gradu. Čestitamo! * »Zbori«. Revija nove zborovske glasb«. Peti letnik št. 2. Ureja Zorko Prelovec. Izdaja in zalaga pevsko društvo »Ljubljanski Sanatori) „Slavia" Dr. Vladimira BrezovniEa in Dr. Radovana Klisica BEOGRAD — Deligradska ulica 12. (Na Slavii) Telef. 32-31. Z vsemi modernimi pripomočki urejeni kl-rurgično - ginekološki institut Sprejema bolnike za vse operacije, ležanje in nego. Zdravniki - špecialisti za vs« bolezni ordinirajo preko celega dne. Rontgen in fizikalna terapija. (Kvarc, Solux L t d.). Kemično - bakteriološki laboratorij. — Tramvaji štev. 1, 2, 10 in avtobusi do sanatorija. Zvone ▼ Ljubljani. Vsebina glasbenega dela: V. Mirk: Nageljček (moški zbor); V-Ukmar: Lisica - tatica (mešan zbor); Dr. A. Schwab: >Vlak< (mešan abor); J. Pavčič: Zdravi ca (narodna); Oh, kaj se bos jokala (narodna mešana zbora). — Vsebina književnega dela: Dr. P. Kozina: A. Nedved in njegovi učenci; V. Mirk: Tržaška Glasbena Matica; Iz naših organizacij in društev; Listnica uredništva in uprave. Uprava »Zborov« je poslala ta zvezek le onim naročnikom, ki so poravnali vsaj polovico naročnine za leto 1929. Štev. 3. »Zborov« bo izšla v kratkem času za drugo in bo prinesla ve-lezanimivo novo Adamičevo zborovsko delo »Šaljivke«, suito v treh delih za mešan zbor a capella na 30 straneh. Pevskim društvom, pevcem, pevkam in vsem ljubiteljem glasbe priporočamo, da s čim številnejšimi na-ročitvami podpro »Zbore«. Letna naročnina za Jugoslavijo 00 Din. List se naroča po dopisnici na upravo »Zborov«, pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. ♦ Službena obleka za poštne uslužbence. Poštni uslužbenca v Sloveniji prosijo že več let da bi se jim izdelovala službena obleka na sedežu ljubljanskega poštnega ravnateljstva, a ne več v Zagrebu. Končno , ie ministrstvo niih prošnji ugodilo. Prišel je namreč iz Beograda na ravnateljstvo nalog, naj samo razpiše dražbo za oddajo dela za poletno in zimsko obleko. Da se bo s to ministrsko odredbo odprl nov vir dohodkov našim krojačem, je jasno. Tako bodo z obleko zadovoljni poštni nameščenci, krojači pa z zaslužkom. Kino Ideal Popolnoma novo! Pretresljivo! Moje življenje za tvoje Veliki filtm plemenite ljubezni po slovitem romanu »Odette«, v glavni vlo® ^raneesco fieriim Premijera dam« ob 3., pol 5- 6., pol 8. in 9. mri. * Vozni red za državne poštne avtomobile. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani je izdala te dni stenski poštni vozni red z državnimi avtomobili, in sicer na cestah; Brežice — Novo mesto, Šmartno ob Pakl — Gornji grad — Solčava, Mestinie — Sv. Peter pod Svetimi gorami, Rogaševci — Murska Sobota •-— Dolnja Lendava, Mozirje — Gornji Grad, Brežice — Bizeljsko, Brežice pošta - Brežice kolodvor. Pri posameznih progah so navedeni potniški cenov-niki, nadalje prtljažni in blagovni cenovnik. Vmes so tri jasne slike divno lepe Savinjske doline; namreč: Luče pri Ljubnem, Savinsko sedlo in Mrzla gora ter nadvst, ljubka Logarska dolina. Jasno ie, da bo ta stenski vozni red za državne avtomobile dobro služil tujskemu prometu. * Smrtna kosa. Včeraj je umrla v LJubljani po daljšem trpljeniu gospa Francka BizilJ, gospodinja staroznane gostiln? »Pri Kolovratu« Pokojna je bila zelo priljubljena med mnogoštevilnimi gosti. Jutri ob 16. jo polože k večnemu počitku na pokopališču pri So. Križu. — V Begunjah je umrl g. Jože Jeglič, posestnik in gostilničar, član obč. in šolskega sveta. Smrt ga je ugrabila v najlepši dobi 38 let. Pokopan bo jutri ob 10. na domačem pokopališču. — V Sneberju je podlegel težki bolezni g. Franc L o v š e, posestnik in gostilničar. Pogreb jutri ob 17. Pokojnim blag spomin, rodbinam iskreno sožalje! * Naročnikom na glasbeno revijo »Zbori«. Uprava ie prvemu zrezku priložila dopisn-co za prijavo na obnovitev naročbe za leto 1929 in položnico za poravnavo naročnine v znesku 50 Din. Kdor izmed naročnikov še ni vrnil izpolnjene dopisnice in ni nakazal po položnici vsaj polletne naročnine, ni drugega zvezka letošnjega letnika več prejel, ker mu je uprava pošiljanje lista ustavila. Naročnik se mora zavedati svoje dolžnosti. Zatorej uporabite položnice! — Prihodnji zvezek »Zborov« izide začetkom junija in prinese na 30 straneh novo E. Adamičevo zborovsko delo, suito »Šaljivke«. Naročite se na »Zbore« in podprite jih! * Higijenska razstava v Škociiaou. Higi-jenski zavod v Ljubljani bo priredil v dneh 28. t. m. do 2. juniia v Gasilskem domu v Škocijanu pri Turjaku potujočo higijensko razstavo. Vršila se bodo filmska predavanja danes, v nedeljo po rani maši (ob sedmih) in po večemicah (ob treh popoldne), v četrtek popoldne po večernicah in prihodnjo nedeljo, dne 2. junija, zopet zjutraj in popoldne. Razstava bo odprta tudi ob delavnikih od jutra do večera. Ker je razstava zanimiva in koristna, je pričakovati, da si jo bo ogledal vsakdo, kdor se zanima za ljudsko zdravje. * Popravek. Pišejo nam, da požar r Dobu nima zveze z ljubosumnostjo, nego Je poži-galec storil svoj zločin rz sovraštva. Tudi o tem ni govora, da bi bil požigalee ljubimec omenjene gospodične. * Slovensko prosvetno druStro ▼ Zagrebu bo priredilo proslavo šestdessetletnice slikarja Riharda Jakopiča ob sodelovanju odličnih zastopnikov iz Zagreba in Ljubljane. Na čelu v to svrho sestavljenega odbora sta gg. Ivan Meštrovič, rektor Umetniške akademije v Zagrebu, in arhitetkt Jcsip Plečnik, univerzitetna profesor v Ljubljani. Na čast slavljencu se bo 7. junija priredila slavnostna predstava v gledališču na Trgu kralja Aleksandra. Vprizorilo se bo Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šentflorjan-skU. Dne 8. junija ob enajstih se bo o tvo- rila razstava Jakopičevih de! ▼ Umetniškem paviljonu. Slovensko prosvetno društvo je slavljenca naprosilo, naj osebno sodeluje pri tej proslavi, kar je umetnik tudi obljubil. * Izpraševanje poklicev za koncesijo stavbnega mojstra. Rok za pismene izpite prosilcev za koncesijo stavbnega mojstra v ljubljanski in mariborski oblasti je razpisan na dan 10. junija 1929. Na ta dan se bodo pričeli pismeni izpiti, ustni pa se bodo vršili dne 36. in po potrebi tndi dne 27. junija. Prošnje za pripustitev k izpitu ie vložiti do 1. junija pri izpraševalni komisiji v Ljubljani, Turjaški trg 1. Obenem je treba plačati izpitno takso. * Naš pavfljon na barcelonski razstavi Iz Beograda javljajo, da je naša delegacija za mednarodno razstavo v Barceloni v četrtek odpotovala v Španijo. Delegati bodo izvršili zadnje priprave za svečano otvoritev paviljona v prvih dneh meseca junija. Naš paviljon bo izmed inozemskih prvt otvorjen. Doslej je bil otvorjen samo španski nacijonalni paviljon. Upati je. da bo po-set naše razstave v Barceloni zelo velik zaradi konstrukcije paviljona in zanimivosti razstavljenih predmetov. Aranžma našega paviljona je poverjen slikarju Tomislavu Krizmann. * Vzgleden dar. Hranilni in posojilni konzorcij javnih nameščencev in vpokojencev v Ljubljani je daroval Narodni galeriji 5000 Din v počaščeni e 601etnice svoiega zaslužnega predsednika Ivana Podgornika z naslednjimi spremnimi besedami: »Res Je skromno to darilo naše male kreditne zadruge Ali storili smo to v zavesti, da tako najbolj ustrežemo želji našega predsednika, tihega, a odličnega slovenskega kulturnega delavca, da bi s tem dali pobudo večjim denarnim ustanovam, ki reprezentirajo milijone narodnega premoženja. Če bi tudi ti storili svojo dolžnost, potem bi Narodna galerija kaj kmalu dosegla svoj cilj in postavila svetilnik, ki bi kazal pot našemu malemu slovenskemu narodu v krog velikih kulturnih narodov sveta.« Mestni stavbenik gospod Miroslav Zupan pa je daroval Narodni galeriji 2000 Din. Obema darovalce« ma izreka Narodna galerija javno zahvalo. * Češkoslovaški državljani se opozarjalo, da je stopil v veliavo zakon o državnih starostnih podporah. Pravico do teh je uveljati pismeno do 1. julija 1929. Bližje informacije daje interesentom češkoslovaški konzulat v Ljubljani. * SPD, osrednji odbor r Ljubljani javlja, da bo redni letni občni zbor v sredo 12. iuniia v vrtnem salonu »Pri levu« na Go-sposvetski cesti ob 20. z običajnim dnevnim redom. * Hrvati ▼ Južni Ameriki. Po zadnjih statističnih podatkih je v Južni in Srednji Ameriki registriranih 256.315 Hrvatov, in sicer v Argentini 66.000, v Chile 27.000, * Braziliji 56.000, v Uruguayu 19.000, v Bo-liiiji 14.000, v Peru 13.000, ostali pa bo raztreseni po drugih republikah Južne in Srednje Amerike. * Obsodba po tiskovnem takona. Pred sodnim stolom v Belovaru se je vršila glavna obravnava Da tožbo Mi ho vila Tomea, urednika »Koprivniškega Hrvata«, proti bivšemu županu Ivanu Kraljiču, ki ga je žalil z letaki. Kraljic je bil obsojen na 14 dni zapora, pogojno na pet let in na plačilo sodnih stroškov. Zastopnik tožitelja je zaradi preblage obsodbe vložil priziv. * Sokolsko društvo v Žalcu bo priredilo na Telovo, 30. t m. ob 3. pop. na vrtu br. Pikla svojo javno tombolo v prid gradbi Sokolskega doma v Žalcu z zelo bogatimi dobitki, na kar opozarjamo vse interesente od blizu in daleč. * »Neue Montags presse«. Lastništvo tega lista nas prosi za objavo izjave, da so ne resnične vesti, da je list prenehal izhajati. Nastopile so le prehodne ovire tehničnega značaju, v juniju pa bo začel list zopet izhi« iati in bo imel stalno prilogo »Fremden-blatt«, ki bo prinašala ilustrirane propagandne članke o naših letoviščih. * Delavci za Francijo. Pri sreskem poglavarstvu v Novem mestu se Je zglasil uradnik zagrebške borze dela g. Ulrich, ki je začel nabirati delovne moči za Francijo. Priglasilo se je nad 200 delavcev, od katerih pa so izbrali samo 50 najbolj krepkih in zdravih mladeničev, ki dobe delo v raznih francoskih rudokopih in tovarnah. Kakor izvemo, izbira zagrebška borza dela tudi po drugih krajih delovne moči za Francijo. * Vlom v CezanJevcIh. Te dni so vdrli neznani svedrovci skozi okno v trgovino Štefana Rajha v Cezanjevcih blizu Ljutomera. Tatovi so odnesli iz omenjene trgovine 15 m ševiiota, 20 m klota. 20 m kari-rane sive svile, nad 6 m rjavega blaga za moško obleko, 9 m črtastega moškega blaga in nekaj drugih malenkosti. Iste noči je bilo vlomljeno v shrambo Ivana Rudolfa v Cezanjevcih, iz katere so pokradli storilci 20 kg suhega mesa, 5 kg zabele in nekaj pijače. Skušali pa so vlomiti tndi v trgovino Franca Vrbanjaka v Branoslavcih in v trgovino Ignaca Lavrenčiča v Bore-cih, kjer pa so bili prepodeni. Opisanih tatvin so osumljeni štirje nepoznani moški, stari po 30 let, ki so se priklatili r okolico Ljutomera najbrže iz Hrvatske. Vlomilci so oškodovali okradene posestnike za okroglo 6000 Din vrednosti. * Po nesreči ubila ljubim«*. Pred splitsko poroto se je vršila obravnava proti 17-letni deklici Danici Turkovifievi iz Lečevi-ee. Meseca februarja se je Danica kepala s svojim ljubimcem Nikolo Turkovičem. Pri kepanju je namesto snežene kepe dvakrat vrgla manjši kamen. Po neerefi je kamen zadel Nikolo tako nesrečno ▼ sence, da je mladenič naslednjega dne v bolnici umrl. Danica je pri obravnavi • solzami ▼ očeh zatrjevala, da ni imela namena ranili svojega ljubimca in je obžalovala nesrečni slučaj. Porota je Danico soglasno oprostila. * Zagonetna Smrt aesaaae mladenke. Pri Podtnrnu ▼ Medmurju je Mura naplavila te dni truplo neznane mladenke, stare približno 17 let Preiskovalni sodnik k Čakovea se je s komisijo podal na lice mesta, kjer je bilo truplo obducirano. Zdravnik je izjavil, da |b mladenka deflorirana, na truplu p« ni bilo nikakih znakov nasilja. Na srebrnem medaljonu je zabeleženo ime Marija Prost Domneva se, da je truplo od nekod iz Prekmurja ali iz štajerske in da gre za zločin posilstva. Po izvršenem posilstvu pa je nasilnež najbrže vrgel truplo v Muro. Identiteta devojke se ni mogla ugotoviti. * Klobuke iz klobučevine (Filz). damske in moške, kemično čisti in lika tovarna Jos. Reich. * Obleke kemično čisti, barva, plisira hi lika tovarna Jos. Reich. * Preko 22.000 bolnikov je posetilo minulo leto svetovno kopališče Piestany; med njimi iih je bilo celo mnogo iz najoddalie-nejših krajev sveta. V to število pa niso všteti oni tisoči posetnikov. ki posečajo kopališče Plestany samo zaradi oddiha. Značilno je, da se je zadnje leto pri 80% bolnikov opažal uspeh. Kopališče Piestanv je v taki meri priljubljeno ne samo zaradi velikih uspehov v zdravljenju, nego tudi zato ker se tam dobe stanovanja z največjim konforom po zelo zmernih cenah. Za nas leži kopališče Piestany zelo povoljno, ker je od Dunaja oddaljeno le 3 in pol ure. 609 * Za Materinski dan sta poslala naši upravi gospoda R. Štebi in Rajko Turk vsak po 100 Din, skupaj 200 Din. * Preden greste na počitnice ali na potovanje, ne pozabite na polnilno pero in na svinčnik Eversharp! Samoprodaia Iv. Bo-nač, Ljubljana. * Sanoform za dame v vseh lekarnah in drogerijah! Proizvajalec »Chemotechma<, družba z o z. Ljubljana, Mestni trg 10. * Zoper mole je najboljše sredstvo TAR-MOL, ki se dobi v vseh lekarnah in drogerijah. Izdeluje ga »Chemotechnac, Ljubljana. Mestni trg 10 (na dvorišču tvrdke A. & E. Skabrne). 554 * Darujte »Podpornemu društvu slepih« v Ljubljani Wolfova ulica 12. 1S6 Pozor obiskovalci kopališča »Ilirije,,! Garderoba za kolesa bo na dvorišču restavracije pri »Levu«, Gospo svet ska cesta 16. — P. n. obiskovalcem priporočava krasen senčnat vTt, vedno sveže pivo, izboraa v>jna ter gorica in mrzla jedila. — S spoštovanjem Iv. in R. Herzog, restaivracija pri »Levu«. 6/dO Iz Ljubljane u— Spominska plošča na Valvazorjevi rojstni hiši. Muzejsko društvo za Slovenijo bo v torek, 28. t m. svečano razkrilo spominsko ploščo na Valvazorjevi rojstni hiši na Starem trgu št. 4. v Ljubljani. Svečanosti se udeleže zastopniki vseh ljubljanskih kulturnih organizacij, a tudi drugo prebivalstvo je vabljeno, da s svojo navzočnostjo počasti spomin velikega ljubljanskega roia-ka. Spominska plošča je umetniško delo na. šega mojstra profesorja Plečnika. u— Vstopnice za koncert pevskega zbora Hlahol Vinohradsky so že v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Koncert bo v soboto 1. junija ob 20. v Uni-onski dvorani pod vodstvom dirigenta Karla Šejna. u— Stanovanjski odsek Ljubljanskega relesejma naproša vse, ki bi mogli za čas velesejma tudi samo za nekaj večerov dati proti plačilu na razpolago prenočišča, da javijo takoj svoj naslov mestnemu ekspe-ditu, Mestni trg 27/IIL, soba 50, ali pri ravnateljstvu velesejma. u— »Tajnosti pragozda«. Samo danes zadnjikrat ob 11. dopoldne bo predvajala ZKD v prostorih kina Matice izredno zanimiv film. ki nas popelje v skrivnostne poki ajine brazilijskih pragozdov. V krasnih slikah more posetnik tega filma pregledati eksotično živalstvo in bujno rastlinstvo teh pokrajin. Priporočamo zlasti mladini in ljubiteljem narave ogled tega sporeda. Cene najnižje. a— Kopalne cene novozgrajenega športnega kopališča SK Ilirije. Ker je zadnje čase predmet splošnega pogovora v Ljubljani vstopnina v kopališče SK Ilirije rn se navajajo visoki zneski 20 Din in še več za enkratno kopanje, ker bo na razpolago topla voda in ves komfort, si dovoljuje kopališka uprava sporočiti, da je postavila spričo pričakovanih podpor oblastev tako nizke cene, da postane kopališče prava ljudska higijenska ustanova. Cene so malo višie za nečlane SK Ilirije m sicer: Vstopnina in slačilnica (omarice) za mladino 4 dinarje, za odrasle 6 Din. Vstopnina m kabina 8 Din za eno osebo. Vsak nadaljni kopalec 5 Din za isto kabino. Za člane SK Ilirija so predvidene naslednje cene: Vstopnina in slačilnica (omarica) za mladino 3 Din, za odrasle 4 Din. Kabina in vstopnina 7 Din, za vsakega nadaljnega 4 Din. Te cene veljajo za kopalno dobo treh ur. Za vsako prekoračeno začetno uro se naknadno plača pristojbina 1 Din. primati) dl. (pO$CtČntt ordinrra zopet redno za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni._ Dr. med. Igor Tavčar specialist za notranje bolezni ordbiira od 25. tega meseca v*ak delavnik od 9,—11. dopoldne in od 3.-5. pop. Rontgenoioške preiskave za priv. paci-jente vsak torek in četrtek od 8. — 9. Ljubljana, Breg št. 8. DANES! PREMIJERA! DANES! »Ljubezen v snegu" Vsi, ki so ljubosumni, danes k pres mijeri. Sneg sredi poletja vpliva bla* godejno na ljubezen in ljubosumnost Marija Paudler! — Livio Pavanelli! Danes ob: 3., pol 5., 7., pol 8. in 9. KINO »LJUBLJANSKI DVOR«. Telefon 2730. Telefon 2730. o— Otvoritev kopališča SK Iiiriie odpade, če bi ob 10. deževalo. u— Ljubljanskega Sokola iavni telovadni nastop bo danes ob pol 4. popoldne na letnem telovadišču pod Tivolijem. na katerega ponovno vabimo članstvo ljubllanskih in okoliških sokolskih društev ter Sokolstvu naklonjeno javnost. — Odbor. u— Ciril Metodova moška in ženska šentjakobska-trnovska podružnica v Ljubljani sta oddali od jurjevan;a glavni družbi 14.600 Din. Lepa hvala! u— »Soča«. V nedeljo 9. iuniia izlet v Celje. Priglase za izlet sprejemata za mesto tovariša Josip Ivančič, Dunajska cesta 7, in Josip Jurčič, Dunajska cesta 7, za Šiško pismonoša tov. Kovačič. za Moste tov. Ravbar. Prošnja za polovično vožnjo je v teku. Podrobnejša pojasnila slede. u— Pobegel dijak. V četrtek zjutraj ie neznanokam izgini! 121etni diiak I. državne gimnazij; Ivan Marine. Imenovani je šel v šolo v družbi sošolca Leona P. Pred glavno pošto pa se je poslovil, češ. da mora k Bonaču po zvezek. Marine pozneje ni prišel v šolo in se tudi ni več pokazal v stanovanju. Kam ie dečko izginil, je doslej še nepojasnjeno. Marine je za svoja leta dobro razvit, boK bledega okroglega obraza in je oblečen v nekoliko ponošeno obleko z belimi črtami ter temnomodro srajco. u— Tatvine v stanovanjih. V petek dopoldne ie bil delavcu Sulejmanoviču na Glincah ukraden iz žepa bankovec za sto Din. Tatvino je izvršil najbrže kdo izmed tovarišev, ki so prenočevali skupno s Su-lejmanovičem. — Dne 23. t. m. se je splazil neznan storilec skozi odprto okno v stanovanje Adele Premkove v Ulici Stare Pravde 5. Tat je ukradel srebrno damsko uro z verižico, žensko volneno obleko, nekaj drugih kosov ženske obleke ter s tem oškodoval Premkovo za okrog 1000 Din. u— Ukradeno in izsledeno kolo. Posestnik Miha Lenarčič iz Male vasi pri Ježici ie spravil v petek dopoldne svoje 1600 Din vredno, črno pleskano kolo znamke Puch na Figovčevo dvorišče. Kmalu pa je nezaklenjeno kolo izsledil neki tat in ga odpeljal. Oškodovanec je tatvino nemudoma prijavil najbližji stražnici in ie stražnik včeraj izsledil kolo v neki mehanični delavnici, kjer ga Je oddal tat da kolo popravijo. Nerodni tat ki je uporabljal kolo le nekai ur, je kolo nekai pokvaril in ga ie moral odati v reparaturo. Tatu so aretirali že včeraj popoldne v osebi nekega znanega »kolesarja«. a— Pretep aa aBcl Trgovski poslovodja Slavko V. je šel v petek zvečer po Starem trgu, kjer pa je nenadoma skočil proti njemu krojaški pomočnik Viljem P. in ga brez povoda napadel. Sunil ga je z vso močjo v prša, da je V. padel in se pri tem poškodoval na več mestih. Na ulici je nastal zaradi pretepa velik kraval in je moral posredovati stražnik, ki je napadalca legitimiral, tako da se bo moral ta zagovarjati za svojo surovost na pristoinem mestu. u— Zveza slovenskih vojakov LJubljana. Moste poziva vse igralce in igralke boine igre »Kalvarija<, da se udeleže generalne vaje, ki bo v ponedeljek ob 20. na prireditvenem prostoru na Kodeljevem. Zanesljivo in točno!_742 dospele najnovejše ftattco&fte paphnate tapete Zastopstvo M. TIČ AR, Ljubljana 3avna telovadba vseh oddelkov velika ljudska veselica Sokola L - na Tabora v nedeljo 2.VL • Začetek ob 4. pop. (pomiadamtze Dr. F. Kolterer zdraviliški in kopališki zdravnik ORDI SIRA kot vsakoletno v Rogaški Slatini novosti kakor ofcdeke, bluze, damsko perilo, moško perilo, kravate itd. priporoča po izredno nizkih cenah domača tvrdka Ign. Žargi, Sv. Petra c. 3 in 11 Bluze 6785 in damske obleke najnovejšega dunajskega izdelka nudi v krasni izbiri M. KRIŠTOFIČ- BUČAR, Stari trg št 9. Mišice ia fivoe krepi soln-čenje, ako se maže telo z originalnim Mgg&oC eCjem ali fttemo patent St. 5922 z* solnčetvje in masažo. Dot* se v vseh lekarnah in drogerijah. DROGERUA GREGORIČ - Ljubljana Prešernova uL 5. V restavraciji botela 9,Bellevue" danes ter vsako nedeljo in praznik dopoldanski m popoldanski ozir. večerni koncert kakor tudi vsako sredo in soboto od 17. naprej. Zvečer vedno s plesom. Zraven priznano izborne pijače se postreže cen, gostom vsaki čas z izvrstno.kavo, kakaom, čokolado itd. Dopoldne vedno sveži guljaš, vampi in drugo. Opoldne m zvečer velika izbira na,okusne,sih ,edi srbske, francoske in nemške kuhinje. Na razpolago klubske sobe. Abonenti se sprejemajo. ________Priporoča se PERO §T£RK, hotelir In restavrater. »SCHULZ UNIVERSAL« TEHTNICA J« vsakemu trgovcu, obrtniku in mesariu neobhodno potrebna. — Zahtevajte brez-ebvezno ponudbo aH poset zastopnika. Jogo Schulz d. z o. z. LJubljana. Obleke© 6785 sa procesije ima v krasni zalogi špecijalna trgovina otroških oblačil. M. KRIŠTOFIČ - BUČAR, Stari trg št 9. Iz Maribora HjuhitelJeiti Mii*im ccKec/ade 1 Sestavljajte pesmice o Mirim izdelkih fn pošljite jih upravi v Maribor. — Najboljše pesmi prejmejo nagrade v vrednosti do Din 400.—. •01 -ji JU pqsaw 'wiBtiqn{q -o * Tjq?njp •«nqoaioiodq^)< "Bf^.vziojd «qiAS asA cz cci vAisaaas (OTftAefnjtTOj) V3Sri333>IXISaa Iz Celja Celjska redakcija *Jutra« ima telefon Ste Vilko 190, ponoči v nujnih zadevah št. 191. e— Glasbena Matica v Celju naznanja, da bodo Javni in interni nastopi gojencev ka kor tudi obvezni letni izpiti za prestop v višji razred dnevno od 31. t m. do 3. Junija. Klavirski večer bo nepreklicno v torek 4. Junija. Vse prireditve bodo v celjskem mestnem gledališču. e— Celjski legijonarll! Na sestanku 21. t m. v Celju se je pod predsedstvom našega bivšega komandirja kapetana g. Maksa Detička sestavil odbor, ki bo organiziral pro slavo lOletnice naše udeležbe na koroških osvobojevalnih bojih. Odbor je sklenil, da bo proslava v ožjem krogu legijonarjev na praznik Petra in Pavla, 29. junija, in sicer na Ljubnem pri Petku. Zbirališče bo v Celju 29. junija zjutraj, odkoder se odpeljemo i avtobusom na Ljubno. Legijonarji iz Gornje Savinjske doline bodo opozorjeni in vabljeni na proslavo po svojih županstvih. Legijonarji, udeležite se vsi do zadnjega našega sestanka na Ljubnem! Prosimo, da prijavite pismeno ali ustmeno svojo udeležbo do 20. ^nija na naslov dr. E. Mejak, Celje, Prešernova ulica, da moremo potrebno ukreniti glede transporta v Ljubno in prehrane v Ljubnem. Natančnejše podatke bomo objavili pravočasno v časopisih. Maks Detiček in dr. E Mejak. e— Velika prireditev v Celiu. Dne 9. Junija bosta priredili podružnici Jugoslovenske Matice in »Soče« v Celju veliko narodno slavnost. Ob tej priliki se bodo sestali primorski Slovenci in Hrvati, ki žive v naši državi. Prireditev bo imela vseskozi narodno obeležje. V jutranjih urah bo sprejem gostov iz vse Slovenije na kolodvoru z godbo in govori. Nato se bo razvil obhod po mestu, nakar bo sledilo ogledovanje celjskih znamenitosti. En del gostov bo pohitel na starodavni celjski Stari grad, drugi del pa ogledoval znamenitosti v mestu. Popoldne se bo vršila na Glaziji velika ljudska veselica, kjer bodo nastopili številni pevski zbori z umetnimi in narodnimi pesmimi, nakar bodo sledili govori, dekla-macije, igra enodejanka, ples in razne druge zabavne točke. e— Turisti in potniki! Prejeli smo naslednji dopis izletnika na Mrzlico: Kot izletnik naredim večkrat izlet na Mrzlico čez Zabukovce. Ker pa vem, da zahajajo izletniki v te kraje zelo radi in pogosto, jih obveščam, da v Zabukovcl, kjer obstoja državni rudnik, človek ne more nikjer dobiti tople jedi, izvzemši v rudniški restavraciji, kjer sem bil res dobro postrežen, zaradi česar to restavracijo izletnikom toplo priporočam. e— Avtomobilski karambol na Kralja Petra cesti. V petek popoldne je pripeljal s svojim avtomobilom podjetnik Mihael S. iz Kalobja neko težko bolno žensko po Aleksandrovi cesti, hoteč jo čim prej pripeljati v bolnico. Na križišču cest pred trgovino Stermeckega pa S. na stražnikov znak ni dovolj hitro zavrl avtomobila in se je zaletel v zadnji del avtomobila nekega Nemca, ki je v tem trenutku pripeljal po Kralja Petra cesti proti Glavnemu trgu. Nemec je Imel nekoliko pokvarjen zadnji blatnik in je S. pozneje na stražnici nastalo škodo 80 Din takoj poravnal. Nesreča se je zgodila pač »lučajno, ker se je mudilo v bolnico. e— Tragična smrt mlade žene. Včeraj zjutraj je pripeljal delavec Jakob Fric iz vasi Tlake v občini Donačka gora z vlakom v Celje svojo bolno 29-letno ženo Terezijo. Friceva žena si je namreč pred dnevi doma zadrla zarjavel žebel v nogo, zaradi česar ji je pričela noga močno otekatl. Takoj po prihodu mariborskega vlaka, ko so Jo prenesli na peron tukajšnjega kolodvora, je ponesrečena žena za zastruplje-njem krvi na klopi izdihnila. e— Huda nasprotnica, V petek se Je vršila na tukajšnjem okrajnem sodišču obravnava o nekem sporu med 28-letno služkinjo Nežiko in njenim fantom Jakcem, posestni-kovim sinom iz okolice St. Jurija bo juž. žel. Ker je Nežika pravdo Izgubila, se je maščevala nad nezvestim ljubčkom kar v veži sodišča. Junaško je naskočila ubogega Jakca in ga močno obdelala po glavi. Vmes Je morala poseči policija, ki je vzela hudo Nežiko na protokol. e— Dvakrat plačana sflvovka. Gostilničar Jakob Šribar iz Gaberia je naročil svoje-časno potom zastopnika Gradlanske pivovarne, dd. v Daruvaru, pri tej 27 litrov sllvovke za znesek 486 Din. Slivovka je prispela, kmalu pa se je oglasil pri Šribarju zopet potnik F. P. in kasiral omenjeno vsoto. Nedolgo potem je prijel Šribar direktno Od pivovarne račun, katerega ie kljub temu, da je slivovko že potniku plačal, moral poravnati. Pivovarna prvega plačila noče priznati, češ, da denarja ni prejela in da F. P. ni bil upravičen za inkaso. Šribar Je zaradi tega vložil na tukajšnji policiji proti P. ovadbo zaradi sleparstva. a—! Češki koncert pod protektoratom mestne občine. Mestna občina ie na prošnjo JCL razumevajoč kulturno važnost, za Maribor prevzela protektorat nad koncertom »Hlahola Vinohradskega ki obeta biti veličasten družaben in kulturni dogodek. Sprejema »Hlahola Vinohradskega« na kolodvoru v sredo ob 15. se bo udeležila Glasbena Ma. tica polnoštevilno s svojim novim praporom ter bo zapela na peronu in sodelovala na prijateljskem sestanku ob skupni večerji » pevci po koncertu v »Unionu«. a— Sestanek JCL in pevskih društev. V ponedeljek 27. t. m. bo ob 18. v Grajski kleti sestanek širšega odbora JCL z zastopniki vseh društev, ki so bila ž« vabljena na sodelovanje k sprejemu »Hlahola«. Pone deljkovega sestanka se naj udeleže vsi odborniki in zastopniki društev, ker bo končno vellavno določen program. Vsakdo, ki je prevzel kako funkcijo, naj prinese poročilo o ureditvi svojega referata. a— K desetletnici Glasbene Matice t Mariboru. Na izjavo hvaležnosti in udanosti ki jo je podal predsednik Glasbene Matice dr. Jos. Tominšek pri slavnostnem zborova. nju in brzojavno Nj. Vel. kralju. Je dospel od ministra dvora sledečj odgovor: »Pre-jemši z zadovljstvom izraze udanosti s proslave desetletnice Glasbene Matice v Mariboru, mi je Njegovo Veličanstvo kralj blagovolil naročiti, da izjavim udeležnikom te proslave Njegovo toplo zahvalnost!« a— Občni zbor Ljudske univerze se bo vršil v ponedeljek, 27. t m. ob 8. zvečer v čitalnici študijske knjižnice. Na njem se bo tudi razpravljalo o nadalinem obstoju in delovanlu te važne mariborske kulturne institucije. a— Umrla je včeraj zjutraj v 83. letu starosti v Mariboru mati strokovne učiteljice Ivanke Brus v Mariboru, gospa Ivana Brus roj. Krepek. Pogreb se bo vršil v ponedeljek, 27. t. m. ob 15. uri iz Smetanove ulice št. 25, Blag Ji spomin! a— Nogo si je zlomil 38 letni posest. Fr. Vudler iz Sp Jakobskega dola si je včeral popoldne zlomil desno nogo pod kolenom. Z rešilnim vozom so ga prepeljali v bolnico a— Težka nesreča v železniških delavnicah. Včeraj popoldne ob 13. se je v dr žavnih železniških delavnicah težko ponesrečil Matija Rajhman, 62 letni kovač z Ruške ceste št 8. Razgret jeklen drobec mu je z vso silo priletel v levo prsno stran, dva prsta od leve prsne bradavice ter se mu zadri v meso. Poškodba je zelo težkega značaja. Ponesrečenca so prepeljali v bolnico. Istočasno se je ponesrečil še neki drugi delavec, ki mu je prerezalo žile na roki, ki pa ni hotel oditi v bolnico ter je ra-ie ostal v domači oskrbi. a— Ljubosumnost. Na živilskem trgu kjer e zlasti ob sobotah pravcati kongres gospodinj, sta si včeraj po kratkem prepiru skočili dve ženski v lase in se ob splošni zabavi občinstva obdelovali kakor dva petelina. Katrica ie očitala Micki, da ji zapeljuje njenega moža in jo je za plačilo tako opraskala, da je krvavela kakor ranjeni junak po jurišu. Dvoboju je napravil konec stražnik ki Je odvedel obe boievnici na po-icijo, kjer sta bili obe nagrajeni z denarno globo. a— Truplo utopljenke so potegnili iz Mure pri Podturnu pri Čakovcu. Gre za okrog 20 let staro dekle, očividno iz boljše rodbine. Dekle je imelo na sebi modro svileno bluzo in zlato verižico z zlatim obeskom z gravuro M. Trošt. Ker je bilo truplo tudi deflorirano, ni izključeno, da gre za zločin. Salonit cementno azbestni škrllj je za pokrivanje zgraidb najboljši materija!. Iz Novega mesta n— Polaganje telefonskega kabla. — Od glavne pošte do Pavzarjeve trgovine na Glavnem trgu polagajo telefonski kabel. Poštni upravi se je namreč priglasilo okoli 12 interesentov, ki žele dobiti telefon v hišo. Pričakovati je, da se bo število tele« fonskih naročnikov še dvignilo. n— Obravnave pred novomeško poroto se bodo pričele v ponedeljek 3. junija. Iz Kamnika ka— Smrtna nesreča malega dečka. V četrtek je prinesla v Kamnik v naročju žena nekega delavca iz Šmarce, zaposlene« ga na nakladališču lesa pri kolodvoru, svo« jega sinčka popolnoma brez znakov življe« nja in vsega okrvavljenega. Otrok se je med tem, ko je oče použil kosilo, odstranil od roditeljev in sj po lesenih tramih spe« njal v višino. Po nesreči je izgubil ravno« težje, padel in obležal nezavesten. Otroku, ki je bil star kakih 4 do 5 let, se je vlila kri in se ni več zavedel. Nesrečnega otro« ka je mati odnesla v Kamnik. Ke/ pa tre« nutno ni bilo nobenega izmed treh zdrav« nikov doma, ga je polmrtvega odnesla k dr. Karbi. ZdTavnišk" pomoč pa je bila že zaman in je nesrečni otrok skoro gotovo med potjo umrl. Nezgoda je vzbudila v mestu globoko sočutje. Po izjavi matere je otrok padel z višine komaj enega me« tra. Iz Kranja r— Poučno predavanje. Pred par dnevi je priredil ljubljanski klub za propagando idej Društva narodov dobro uspelo propa« gandno predavanje v Kranju. 'Predavanju pravnika Omladiča iz Ljubljane, katero je pojasnjevalo lepo število skioptičnih slik, je prisostvovalo razveseljivo število poslu« šalcev, ki niso štedili z odobravanjem. r— Prešernova koča na vrhu Stola je stalno odprta in dobro oskrbovana. r— Obrtno gibanje. Kakor smo že poročali, je Potočnik Franjo opustil svoje čevljarsko podjetje, katero je prevzel Potočnik Jože. svoiih pametnih nazorov splošno zaupanje in ugled Naj počiva v miru! č— Vodovodna dela, ki bi morala biti v tekočem mesecu že gotova, se še začela ni« so. Tvrdka Dedek še ni prejela vsega naro« čenega materijala in zato tudi ni mogla pri« četi z delom. Kakor izvemo, je naročeno blago že na Jesenicah in se bo v najkraj« šem času pričelo s polaganjem druge vodo* vodne cevi, ki bo napojila žejni Tržič in mu nudila zdrave pitne vode v radostni množini. Iz Zagor ja - Zadnja pot dveh dobrih Sen. V četr« tek dopoldne so položili ob velikem sprem« stvu občinstva iz raznih krajev »Mlrnško mamo« iz Mlinš k zadnjemu počitku na po« kopališče v Kolovratu. Pokojna gospa je bila zaradi radodaraosti in dobrega gospo« darstva znana daleč na okrog. Več let je sama vzorno vodila veliko posestvo, gostil« no. mlin in žago. — V petek popoldne so pokopali v Zagorju priljubljeno gospo Ma« rijo Hribovškovo, mater posestnika in zo« botehnika g. Ivana Hribovška. Lep pogreb je pričal o priljubljenosti pokojnice. — Pokojnicama blag spomin, žalujočim naše sožalje! s— Učenci obrtne Sole so napravili po« učni izlet v Zagreb, kjer so si ogledali raz« ne zanimivosti. V nedeljo 26. t m. se bo obrtna šola zaključila. z— Z lopato po gla\H. Na binkoštno so« boto so bil delavci pri apnenici na šepovni prav dobro razpoloženi. Imeli »o poleg pe« či nastavljen sodček piva in si pridno ga« sili žejo. Po polnoči se jim je pridružil to« variš Polde, ki je prišel že precej okrogel mimo. Ustavil se je m pričel sitnariti, končo pa je ugrabil za »odček, da bi ga treščil ob tla. Nastal je hrušč, ki se je ža« lostno končal, zakaj Polde je z ostrino lo« pate dobil dva udarca po glavi, da se je zgrudil na tla. Dogodek bi ostal najbrže prikrit, a so zanj zvedeli orožniki, ki »o fante zaslišali in ovadili sodišču. Iz Trbovelj Z Jesenic s—Tombola sokol skega društva na Jese> nicah, ki bo v nedeljo nepreklicno, in sicer v primeru dežja pod streho, bo po vredno« sti dobitkov gotovo največja prireditev te vrste na Gorenjskem. Število dobitkov še vedno narašča, tablic za tombolo pa bo morda celo zmanjkalo. Zato naj se vsak« !o potrudi, da si jih čimprej nabavi. 2e« "Iezniške zveze na vse strani so izredno ugodne m je s tem vsem Gorenjcem dana prilika, da za 3 Din pridejo lahko v po« sest krave s teletom, popolnoma novega šivalnega stroja in moškega kolesa, pita* nega prašiča, elegantnega otroškega vozi« čka, kompletne garniture kuhinjske poso« de in nebroj drugih lepih in za gospodinj« stvo potrebnih dobitkov. kT V« V 1 rzica č— Smrtna kosa kosi letos v Tržiču trži« Ske korenine. Komaj srno položili k večne« mu počitku šolskega ravnatelja Ferdinanda Kalingerja, že je odšla za njim ▼ večnost vsesplošno priljubljena ga. Antonija Mali« jeva, hišna posestnica, tovarnarica in vdo« va po davčnem upravitelju Rihardu Maliju, slovečemu baritonistu tržiškega Bralnega društva. Stara komaj 54 let je podlegla po srečno prestani operaciji razkroju krvi v ljubljanski bolnici, od koder so jo prepe* ljali v Tržič, kjer smo jo te dni spremili na tukajšnje pokopališče. S pokojno je le« gla v grob izrazita tržiška osebnost V prej« šnjih letih se je živahno udejstvovala v vseh narodnih društvih, pri Sokolu, Slovenskem bralnem društvu in povsod, kjer je bila po« trebna dobra ženska roka. Zadnji čas se je javnemr delu odtegnila, ker so ga prevzele njene tri hčerke. Gospa Malijeva je bila vzorna garderoberka tržiških diletantov. Njena zaloga starinskih oblek je neizčrpna in rada je postregla vsakomur. Ki se je obr« nil na njo za odersko figuro ali za pred« pustno maskerado. Tržič ji bo ohranil blag spomin! Pogrebci so baš prihajali od nje« nega pogreba, ko jih je presenetila vest, da , e v bližnjem Kovorju za večno zaprl svoje trudne oči gospod Šlibar Franc, posestnik, gostilničar in lesni trgovec. Pokojnik je bil vseskozi napreden mož, ki je svojo števil« no družino vzgojil v strogem narodnem in naprednem duhu. Bil je dolga leta član ko« vorskega občinskega odbora in krajevnega šolskega sveta, kjer je povsod užival zaradi t— Trboveljski odbor Rdečega križa pro« si vse diplomirane samaritane in samari« tanke iz I. in II. samaritanskega tečaja, da se zglasijo v nedeljo 26. t. m. od 10. — 12. v pritličju deške Sole v Trbovljah zaradi samaritanskih izprav. — Predsednik. t— Zadnja pol Bogomir ja Vrhunca. V torek popoldne smo položili na ljubljan« skem pokopališču Sv. Križa k večnemu po« čitku iz naše srede tako tragično iztrga« nega Bogomir j a Vrhunca. Mnogoštevilna udeležba je pokazala, kako priljubljen je bil pokojni Mirko. Poleg žalujočih sorodni« kov smo videli ▼ sprevodu predstavnike centralnega ravnateljstva TPD, oficirski zbor ter številne deputacije iz Trbovelj, med temi zastopnike rudniškega ravnatelj« stva, uradništva in delavstva, deputacijo trboveljskih rezervnih oficirjev, snortnega kluba SK Trbovlje, Sokola z zastavo in ša« hovskega kluba. Krsta in mrtvaški voz sta bila naravnost obložena z lepir-i svežimi venci. Častno stražo je tvoril ocfdelek voj« »ke. Na grobu se je poslovil od pokojnega ▼ imenu SK Trbovlje v ginljivih besedal abiturijent g. Krasnik, v imenu trboveljske« ga Sokola pa g. Hlastan. Bogomirju Vrhun« cu časten spomin! Iz Hrastnika VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod v Ljubljani, 25. maja 1929. Višina barometra 308.8 m. Kraj Cas Barom. Temper. S i Smer vetra in brzina r m in sek. 01—0 OtfJBMO Opazovanja -i 0> OS ► Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik 8. 762 6 761.8 762-3 761-9 17 20 20 19 80 70 80 90 WSW 2 N 2 SE 2 N 1 7 4 9 4 Sboplle 7. 761*3 17 90 S 2 9 Split 760-4 21 70 mirno Pada/vine Vrsta Del t mm do T. ve 78 Solnce vzlaja ob 4.22, zahaja ob 19.32, hma vzhaja ob 22J, zahaja ob 5.0. Najvišja temperatura danes r Ljubljani 25.0, najnižja 13.0. h— Komunistični letaki v Hrastniku. — Neznani komunisti so raztrosili komuni« stične letake. Orožništvo je izvršilo pri ne« katerih osumljencih hišno preiskavo. h— Redna dostava pošte. Poštna direk« cija je poslala drugega pismonošo, ki je že nastopil službo, s čimer je redha dosta« va pošte za ves Hrastnik »opet upostav« Ijena, h— Povečanje brusilntce v steklarni. — Steklarna gTadi pole** sedanje stavbe, kjer je brusilnica, še novo zgradbo, zaradi če« sar se bo brusilnica znatno povečala. h— Tatvina. Deželak Anton, ki je na vo» jaškem dopustu, je ukradel svojemu prija« tel ju rudarju 1000 Din. Proti njemu jc uve« deno sodno postopanje. Iz Slov. Bistrice sJ- - Slava tukajšnje vojaške posadka. Pred dnevi je slavila tukajšnja divizija k y> njeniške »rtiljeri; * dvojni praznik: zapri« sego novincev in slavo divizije v spomin ustanovitve te vrste artiljerije ■ srbski voj« ski. Po lepih nagovorih je zaprisegel mo« štvo pravoslavne vere protu Trbojevič, ka« toličane kaplan šolinc, muslimane pa imam Ahmetaševič. Po zaprisegi je tolmačil mo« štvu pomen prisege komandant polkovnik Prohaska. Obrede lomljenja kolača je iz« vršil prota Trbojevič. Po strumno izvršeni defilaciji so bili gostje pogoščeni. Sloven« ska Bistrica je imela tako prvič priliko vi« deti ta lepi običaj v naši voiski. sb— V davčni odbor so bili pri nedavni občinski seji izvoljeni gg. dr. J. Pučnik, Ivan Kos in Kukovič Karol, za namestnike dr. B. Schaubach, Franc Razboršek in Ivan Zurman. Iz Ljutomera Za binkoštne praznike je srednjo Evropo preplavil znova hladnejši severni zrak, ki se je že v soboto razprostrl čez Poljsko in Nemčijo, do nedelje zjutraj dosegel po« krajino do Alp, nato pa se razširil odtod na vse strani in preplavil tudi naše kraje. Poplava severnega zraka je pri prodiranju pod soparno južno zračno s+rujo, ki je dotlej gospodovala pri nas, povzročila ne« vihte tekom nedelje in trajnejši dež tekom ponedeljka, dočim se je ta čas na Nem« škem in Francoskem že zopet zvedrilo in zjasnilo. Dotok severn. zraka se je pospe« šil in nadaljeval, ker je ostal nad Balka« nom in okrog njega zračni tlak relativno nižji. V nadaljnjih dneh so se nad Podunav« jem, Balkanom, Jadranom ter Italijo dir« žale prav majhne depresije, ki so držale nad naini vzhodni zračni tok. Ta je priha« jal iz vzhodne Evrope, ki je sedaj že pre* cej toplejša nego srednja ter zapadna Ev« ropa, tako daje burja sedaj topel veter. Male depresije pa so bile »redi zelo enako« merno razdeljenega zračnega tlaka, kar je najboljši pogoj za manjše kraj. nevihte, ki so imele le ponekod hujši značaj in večji obseg. V drugi polovici tedna se je nad Atlant« skim oceanom razvila po dolgem preslod« ku zopet večja dervresija, njen učinek pa še ni segel čez Velikobritansko otočje. Vi« »ok zračni tlak, ki se razvija nad srednjo Evropo, mu ovira ekspanzijo do naših kra« jev; Ves teden je bilo v zapadnl bi severni Evropi lepo vreme; najslabše vreme pa smo imeli na Balkanu, v Podunavju ter na Poljskem. Dunajska vremenska napoved za nedet Ijo: Večinoma jasno, hladno, krajevne ne« vihtet 1J— Katastrska uprava. Tud*i Iz Ljutome« ra »e je morala katastrska uprava odseliti, ln sicer je šla ▼ Ptuj. Ker je obstojala ta uprava v našem mestu celo vrsto let ter obsegala ves sedanji srez Ljutomer in ker je za hitro in ceno funkcioniranje uprav« nega aparata sploh potrebno, da ima tudi naše mesto svojo katastrsko upravo, zato je mestna občina storila primerne korake, da se katastrska uprava yri.e ▼ Ljutomer. Prostore za njo ne bo težko najti. Iz Prekmnria mr— Tiskarna »Panonijat: prodana, še ni dolgo, se je bivši poslanec g. Klekl intere« siral za nakup tiskarne »Panonije«. Njegov tednik »Novine« se je medtem že preselil iz Prekmurske tiskarne v »Panonijo«. Sedaj ie Prekmurska banka, d. d., ki je lastnica Prekmurske tiskarne, kupila še «rPanonijoc, in sicer za ceno 220.000 Din. V tej ceni so všteti Ie stroji in črke, dočim je ostali In« ventar izvzet. Ker odkupljena tiskarna itak ni imela lastnega poslopja, se bo ves mate« rijal prenesel v Prekmursko tiskarno, ko se bo ta razširila. Banka že prizidWva ob Ale« ksandrovi cesti podaljšek sedanjemu po« slo® ju. Sokol Doba javnih nastopov Kakor vsako leto, nastaja koncem maja doba sokolskih javnih nastopov. Najmanj« še edinice, so povečini dokončale svoje ve« like priprave za javni telovadni nastop, ki naj pokaže sadove dela v zimskih mese« cih v telovadnici in zadnjih tednov na let« nem telovadišču. Toda tudi okrožja in žu« pe prijavljajo letos svoje nastope, saj bo« do isti nekaka predpriprava za prihodnje leto, ko se vrši v Beogradu II. vsesokolski zlet, kj er naj se pokaže sila in moč jugo« slovenskega Sokolstva. Sokolski javni nastopi so nekako kritiS« no motrilo notranje vrednosti posamezne« ga društva in njegovega članstva. Velika društva se morajo zato tembolj potruditi, da izpade njihov nastop nad vse lepo in častno, saj imajo običajno na razpolago vsa drugačna sredstva za delovanje kakor podeželska manjša društva. Namen vseh javnih nastopov pa ni samo obračun o storjenem delu, temveč služi tudi kot do« bro propagandno sredstvo za razširjenje sokolskega udejstvovanja med vsemi sloji naroda. V tem oziru pa moramo izreči pri« čakovanje, da bodemo vsaj letos videli nekoliko več raznoličnosti in razgibanosti na javnih nastopih, kakor smo jih bili vajeni dosedaj. Neizpodbitno je dejstvo, da so postali sokolski javni nastopi zadnja leta nekoliko enolični, kar gotovo ne služi ▼ oni meri za propagando, kakor si to prire« ditelji mogoče žele ali celo predstavljajo. V tem oziru bi si morala zlasti vodilna društva mnogo več prizadevati, da pokaže« jo na njihovi javni telovadbi kolikor mo« goče pester vzpored iz bogate zakladnice sokolskega telovadnega sistema. Doseda« nji enolični programi morajo biti zamenja« ni. Sedaj se da z malimi sredstvi pokazati tako mnogo lepega in privlačnega za gle« dalstvo. Izhajajoč iz propagandnega name« na javnih telovadb, ne smemo nikdar po« zabiti, da Sokolstvo ni namenjeno samo nekolikim, temveč je skupna last naroda. Idealno bi bilo, da bi se ves narod udej« stvoval v sokolskem delu in ne samo dose« danje, razmeroma majhno število telovad« cev. Dokler pa tega ni mogoče doseči, naj se pripravi javne nastope tako, da zapuete primerno močan utisk pri vseh obiskoval« cih javnih telovadb. To pa se da doseči le z dobro pripravljenimi^ vsestransko ugodno učinkujočimi nastopi posameznih oddelkov, saj občinstvo ne gleda vedno sa« mo na težkočo izvajanih vaj, temveč sodi društveno delovanje po kakovostni strani in izvedbi javnega nastopa. Nov sokolski list. Kakor smo poučeni, izide v najkrajšem času v Ljubljani sokol« ska revija, ki bo kritično motrila današnji položaj v •Sokolstvu in bo objavljala izvir« ne članke najboljših sokolskih delavcev iz cele države. Cena ji bo 24 dinarjev letno, ramezna številka pa po 3 Din. Izdajal bo posebni konzorcij mesečno enkrat. 10 nagovorov je sestavil za društva prosvetni odsek celjske župe s sledečo vsebino: 1. Splošni nagovor, 2. o sokolskem naraščaju, 3. sokolska ideja, 4. namen Sokolstva, 5. stališče Sokolstva napram drugim telovadnim organizacijam. 6. o političnem prepričanju našega članstva, 7. telesna vzgoja, 8. potreba telesne vzgoje, 9. pred ustanovitvijo »Praškega Sokola«. 10. ustanovitev »Praškega Sokola«. Priporočljivo bi bilo, da bi se zbral tudi po drugih župah sličen materijal ter bi se izdal v posebnem zborniku, ker bi prišel marsikje zelo v korist prosvetnim delavcem. Repertoarji LJUBLJANSKA DBAMA. Nedelja, 26.: Theodor & Comp. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 27.: Igra ljubezni in smrti. A. Torek, 28.: Zaprto. Sreda, 29.: Utopljenca. Ljudska predstav« po znižanih cenah. Izven. Četrtek, 30.: Pegica mojega srca. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Petek, 31.: Greh. C. Sobota, 1. junija: Bitka. D. IJUBMANSKA OPEKA. 26., 27., 28. maja: Zaprto. Sreda, 29.: Traviata. Premierskl abonma. Četrtek, 30.: Pri treh mladenkah. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Nedelja, 26.: Zaprto. < ELJSKO GLEDALIŠČE. Nedelja, 26. ob 16.: Grof LuksenburSkf. —, Ob 20.: Poljska kri. Gostovanje Mariborčanov. Dopisi RADOVLJICA. Sokolsko društvo v Radovljici priredi tudi letos veliko etektna tombolo. Glavni dobitki so: spalna oprava, kuhinjska oprava, šivalni stroi in moško kolo. Tombolske tablice po 3 Din so 2« v razprodaji. Tombola se vrši nepreklicno dne 9. junija na letnem telovadišču pri Sokolskem domu. BREŽICE. Ciril Metodova podružnica t Brežicah bo priredila danes 26. t. m. »dan bonbončkov«. Ro 'oljubnim in požrtvoval* nim damam vso čast! BLED. Prostovoli o gasilno društvo Re« čica—Bled II bo priredilo 7. julije slavnost dvajsetletnice obsto'a društva ter veliko tombolo s krasnimi in bogatimi dobitki. (Kompletna spalna oprava, novo lepo mo« ško kolo, vreča bele moke itd.). Opozarja« jo se vsa tovariška društva, da tega dne« va ne prireiaio ves.lic. 726 DOLNJI LOGATEC Pevsko društvo »Slavec« iz Ljubljane bo priredilo danes ob pol 5. popoldne koncert umetnih in na« rodnih pesmi v Dolnjem Logatcu v sokol« ski dvorani. Prisega vatikanskih rekrutov Bistven de! vatikanskih čet so Švicarji, takozvana švicarska garda, ki spremlja papeža pH vseh reprezentativnih svečanostih. Vsako leto se nekaj Švicarjev postara ln zapustijo službo. Nadomestijo se z novimi, čilimi močmi, ki morajo p oložitl ob vstopu v papeževo armado prisego kakor vojak v vojski. Na sliki vidimo, kako za prisegajo rekrute za papeževo gardo na vatikansko zastavo. Največji osvajač ženskih src vseh časov Casanova ni bil legendaren junak, marveč resnična oseba — Ljubezen ga je izmozgala, na stara leta pa je napisal nesmrtne spomine Casanova Je vsaj po Imenu znan j na svrha življenja. Užival jo je iz polne vsakomur, ki se zanima za galantne odnošaje med moškim in žensko v prošlih stoletjih. V zadnjem času je zanimanje za njegovo osebo silno oživelo. O Casanovi se pišejo knjige in romani, ponatiskujejo se njegovi spomini, on sam pa postaja junaik gledaliških iger in kabaretnih popevk,. Joh. Strauss, kralj operete, je napisal celo opereto, za katero so mu dale pobudo Casanovove dogodivščini i Kljub vsemu temu so še ljudje, ki dvomijo, če je Casanova sploh živel. Mnogi trde, da je Casanova zgolj junak legende, ki jo je stvorila ljudska domišljija. Pred nekaj desetletji je bil ta sum morda upravičen, danes ni več. Casanova je, kakor so dognali zgodovinarji, res živel, njegovo življenje pa je bilo burno in. pestro. Vsebina njegovega življenja pa je bila ljubezen. Ljubil je vroče, a cilj njegove ljubezni je bila vedno kakšnia nova ženska. Kakor ga je usoda nosila iz kraja v kraj, tako je prenašal svojo ljubezen od ene na drugo. Bilo je dovolj, da je srečal dekle ali ženo — in že jo je ljubil. Njegova nrav je bila lahka, kakor se je zaljubil, tako je tudi pozabil na svojo ljubezen in poklonil svojo pozornost novi ženski. V ljubezni pa je porabljal na vse, ona mu je bila najvišja in edi- kupe. A Casanova ni bil samo ljubimec brez primere, bil je tudi mož širokega obzorja in velikega znanja. Poznal je v tenčine francosko in italijansko slovstvo; bavil se je z zgodovino, z znanostjo, bil je odličen matematik in fizik in celo verziran v teologiji. Kakor svojo ljubezen, tako je menjaval tudi poklice. Njegova nestalna nrav mu ni dala, da bi se ustalil v katerikoli panogi. Imponiralo mu je samo menjavanje vtisov, novi obrazi, burni doživljaji. Brez njih ni mogel izhajati. Potoval je mnogo in z uspehom. V Parizu je otvoril manufakturno trgovino, iz Londona je predložil beneški republiki nov način barvanja papirja. Na koncu svojega življenja je šele pokazal voljo za sistematsko delo. Urejeval je knjižnico grofa Waldsteina v Duhcovu. Tam je tudi napisal svoje nesmrtne spomine. Graščina v Duhcovu, kjer je Casanova umrl in leži pokopan, je sedaj last češkoslovaške vlade. Tu je preživel Casanova poslednjih dvanajst let svojega življenja. Njegovi burni doživljaji, so mu bili izčrpali življensko moč in silo. Starost mu je bila betežna. Da ni vžival ljubeznive podpore grofa Wald-steina, bi bil mioral umreti v revščini in pozabljenju. Srebro v svinjskem želodcu Nekemiu kmetu pri Milanu je naglo-ma zbolela svinja. Čeprav je prej z veseljem hlastala po koritu, jo je zdaj minil ves tek. Ležala je v kotu in. vse je kazalo, da bo poginila. Tedajci se kmet ojunači in zakolje žival. Gnala ga je tudi radovednost, na čem se je žival razbolela, ko je bila še nedavno tako bodra, čila in zdrava. Poklicali so klavca, ki je opravil svoje delo z veliko spretnostjo. Ko so svinji razparali trebuh in odprli želodec ter čeva, so našli tamkaj dve srebrni žlici. Vsem je postalo jasno, da svinja ni mogla prebaviti vseh predmetov, a vsem je bila težka uganka, kako je živa! prišla do srebrnih žlic. Kmet je bil prilično siromašen in ni pital svinj ni-nikoli s srebrnim priborom. Naznanili so stvar karabinjerjem in ti so začeli preiskovati. Baš tedaj je prišla iz Milana vest, da je bilo v mestu izvršenih več tatvin. Zmanjkalo je večinoma srebrno posod-je. Storilcem so bili na pravi sledi! Pot je kazala naravnost na kraj, kjer je kmetova svinja požrla srebrne žlice. In res so karabinjerji kmalu prijeli tatove. Na zaslišanju so povedali da so pustili nakradene predmete v pritlični sobi, kamor je prišla sosedova svinja »na obisk« in si prav tako kakor tatovi v mestu prisvojila dve srebrni žlici. Raz-iika med tatovi in živaljo pa je ta, da ^........ p..........""■*"' je svinja svojo tatvino plačala z življenjem, dočim bosta delala tatova pokoro samo v ječi. Lindberghova brizgalna Iz Washingtona je prišla presenetlji« va vest, da se je polkovnik Charles Lindbergh, slavljenj, mladi, pravkar poročeni oceanski letalec ponašal na moč nedostojno. O priliki nekega pri« Stanka je zapazil celo tropo častilcev in častilk, ki so drevili za njegovim aparatom, da bi ga takoj, ko bi stopil iz letala, objeli in poljubili. Ves besen je takoj zavozil z letalom v precej ve« liko lužo in oškropil vesele obraze, na« škrobane srajce in svetle pomladanske toalete. Nakar je polkovnik Charles z otroško«diaboličnim usmevom stopil iz letala. Zdaj se ameriški listi obširno peča« jo s problemom, ali si junaki smejo privoščiti luže ali ne. Kako simpatična je ta zgodba! Ven« dar je nekomu postalo trušča preveč, vendar je nekdo postal sit do grla, vendar se je raztogotil in se je po vsem dostojno in pošteno osvetil s prav tistim orodjem, ki mu je prine« slo slave in časti in nezaželjenega ča« ščenja, s prav istim orodjem je tako rekoč zaklel pred se in zavozil v lužo, da je blato oškropilo vse te vsiljivce. Toda polkovnik Charles ne bo imel zmerom luž na razpolago in spoznati bo moral, da ne bo ušel svoji usodi: da se bo vse življenje moral dajati ob« jemati, poljubljati, fotografirati, sla« viti. Charles, polkovnik, letalec, Llnd« bergh: sic deprimit gloria mundi. Francija brez maršalov Pariška vlada je sklenila, da za dogle-den čas ukine maršalski naslov, ki se je podeljeval najzaslužnejšim francoskim vojskovodjem. Ta sklep je dokaj važen. Odkar obstoji Francoska Republika do svetovne vojne je namreč bila Francija brez maršatlov. Šele ob početku svetovne vojne se je pojavila potreba po tem naslovu, da se vzpodbode vojaški elan in utrdi disciplina med najvišjimi predstavniki vojske. Tekom vojne in neposredno po nji je Francija imenovala za maršale šest zaslužnih generalov. Med njimi je bil nedavno umrli Foch, še vedno aktivni Joffre, pokojni Petain in še trije drugi, med katerimi sta dosegla maršalsko čast v zadnjem času še dva, generala Pebeney in" Guillau-mat. Vlada ju je namreč upokojila ter jima podelila častni naslov maršala. V bodoče se ta naslov ne bo več podeljeval, vsaj ne dokler bo mir. »Ruilding Fisher« v Detroitu za katerega Je prejel arhitekt Albert Kahn srebrno kolajno od Njujorške lige arhitektov. Glavni obtoženci s ciganskega procesa v Košicah Zgoraj od leve proti desni: Czemero Estl, ljubica cigana Aleksandra Fllkeja; Roza Malykova, ljubica Pavla Rybarja, M taji svojo krivdo; Pavel Rybar, kolodvodja ciganske tolpe; Jano Ta-mos ta Andraž Czemer. — Spodaj od leve proti desni: Aladar Konya, litrih Zslga, Rudolf Rybar, J osel Zslga ta Piroska Konya. Častniški sluga Umoril lepotico V Vranovi na Slovaškem živi pol« kovnik češkoslovaške vojske Paclik. Njegova žena je bila daleč naokoli znana krasotica. Ker se je čutila ma« ter jo je Paclik zadnje dni pustil do« ma, sam pa je odšel po službenih po« tih v Budjcjovice. Polkovnikovo odsotnost je porabil Paclikov sluga Belava, ki je bil šele dva dni v hiši, za napad na svojo go« spodinjo. Hotel si jo je osvojiti, ona pa se je branila. Po strašni borbi je sluga pograbil za nož in z njim zadal Paclikovi ženi 15 smrtnih ran. Končno ji je razparal trebuh in zbežal. Na vo« jaško stražo, ki na je na begu ustavila, je streljal. Paclikova je bila omožena jedva leto dni. Zločin je povzročil v čsl. oficirskih krogih razumljivo raz« burjenje. T II* *v» ivegan skok iz višine 7000 metrov Francoski vojaški letalec Allegret, član 38. letalske čete v Diedenhofnu pri Metzu je skušal prošle dni potolči višinski rekord z vojaškim letalom. Dvignil se j visoko pod oblake in do« segel 7000 m nad morjem. V tej viši« ni si je nekoliko zrahljal pas, s kate« rim je bil privezan na sedež. To je storil zategadelj, da bi se lažje gibal. Nenadoma pa je potegnilaJaurja. Apa« rat se je nagnil in izgubirravnotežje. Pilot, ki je bil prej čvrsto privezan na sedež, je zletel z mesta. K sreči pa je imel za vsak slučaj na hrbtu prive« zano padalo, ki se je izvrstno obneslo. Odprlo se je samo od sebe in Allegret je polagoma srečno prijadral na zem« ljo. Aparat, ki je bil brez vodnika, pa je iz velike višine treščil na zemljo in se razbil na kose. Zore vodo proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo na-f __ ravno barvo. ZaK. zast. Odobrena od zdravstvenega odseka pod št. 1793—20. kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL, Zagreb Duga ulica 32. Lekarnam, drogerijam, parfumerijam, brivnicam in trgovinam mešanega blaga damo v komisijo. Zlomljeno dvigalo V pariški ulici Jeana Goujona se Je te dni prelomilo dvigalo pri neki novi stavbi. Padlo Je z vso silo na nasprotno stran ulice in močno poškodovalo streho ondotne hiše. Življenje - po smrti Do nedavnega so bili znanstveniki, ljudstvo pa je še danes mišljenja, da je s prenehanjem funkcijoniranja glavnih organov (srca, živčevja) človeško bitie prenehalo živeti. Vendar kažejo znanstveni poizkusi, da temu ni tako. Najprej je naravoslovce opozorilo nase dejstvo, da utriplje srce, izrezano iz žabinega telesa, še po več ur — včasi celo nekaj dni —, če se ga položi v vodo. Pri mrzlokrvnih živalih je poizkus zelo enostaven. Mnogo bolj zapleten je pri toplokrvnih živalih, kjer je utripanje srca odvisno od vbrizgavanja in izbriz-gavanja krvi potom žil (dovajanja kisika in izločevanja kvarljivih snovi). Poleg kofeina in teina ter kafre, ki pospešujejo delovanje srca, se je posrečilo najti zdravnikom še veliko bolj učinkovito sredstvo za obnovljenje mišičnih funkcij: ekstrakt iz stranskih abisti. Potom tega so spravili zopet v delovanje srce, ki je ležalo že 53 «r ločeno od telesa v ledeni omarici. Sredstvo je terapevtično velike važnosti. V mnogih slučajih otrplosti srca se da ta organ zopet spraviti v tek s pomočjo omenjenega ekstrakta. Pa tudi gotove emana-cije radija vporabljajo zadnje čase v podobne svrhe. Iz navedenega sledi, da je tudi pojem smrti le nekaj relativnega in mu bo treba v bodočnosti precej omejiti njegovo območje. Dijaška bitka na mehiški univerzi Na mehiški univerzi so pred dvema tednoma stopili v stavko dijaki pravne fakultete in s tem protestirali zoper uvedbo mesečnih izpitov na zavodu. Ker je merodajna instanca nato skle« nila, da morajo slične izpite opravljati tudi medicinci, so se še ti pridružili stavkujočim. Med njimi in med funk« cijonarji akademskih oblasti je zaradi tega nastala pravcata bitka. Boj je bil vroč, njegov izid pa krvav. Obema ta« boroma je morala prihiteti na pomoč policija, pozneje pa se je pokazalo po« trebno, da posežejo v boj še gasilci. Slednji so ves čas brizgali vodo in so dodobra zmočili sovražna tabora. — Efekt bitke: en dijak mrtev, 32 sluša« teljev ranjenih. Eoidemična malarija v Afriki Na ozemlju Portugalske Afrike se je v zadnjem času pojavila zelo resna epidemija malarije. Bolezen se naglo širi. Doslej ji je podleglo poleg mno« gih domačinov tudi 14 Evropcev. Ma« larija poteka v večini primerov smrt« no, na bolnikih, ki jo prebole, pa ostavlja težke sledove. <2>a sem to pre} vedela t Spanje, ki ga prinašajo začimbe ali sredstva za uspavanje, ni naravno in ne krepi. Ovomaltine je daleč poznano izvorno sredstvo pred spanjem, ker zagotovi spanje na popolnoma naraven način, ki osveži telo. Hranilni elementi, ki jih vsebuje Ovomaltine v obilni količini, poživljajo živce za dobo sipania ter ustvarjajo novo energijo. Zato se boste tudi osveženi in okrepčani z^dili. 0VOMA1TI je hrana za telo in žiivce. Samo s koncentrirano hrano, ki je sestavljena iz najbolj naravne hrane, ki vsebuje vse one hranilne elemente, ki so telesu potrebni, si boste zasigurali mirno spanie. Vzemite Ovomaltine, predno ležete spat. Uvideli boste, da Ovomaltine v istini okrepi trudno telo. — Dobi se povsod za ceno 18.50 dinarjev škatljica. — Zahtevajte brezplačen vzorec, sklicujoč se na list, od Dr. A. WANDER d. d., Zagreb. Dve ljubki sličici s pasje razstave v pariških Tuilerijah Poroko je bil zaspal Francoska »Comoedia« pripoveduje zgodbo, o kateri veli, da je resnična, če pa je zlagana, naj ji bo v čast pove« dano, da je dobro izmišljena. Torej ... Pripravljala se je bogata poroka. Vsi svatje so bili prišli, manj* kal je samo — ženin. V občinskem ura* du so čakali nanj z veliko nestrpnost* jo. Najprej so mislili, da se tako dol* go napravlja, ko ga pa ni bilo na iz« pregled, so šli ponj domov. Nevesti so lile solze kar v potokih. Razočaranje se je strašno povečalo, ko so ji prišli naznanit, da ženina ni doma. Kaj sto« riti? Zadrega je bila nepopisna. Sled* njič opazijo svatje za nekim oglom ob« činske hiše avtomobil. Šofer je dremal pri volanu. Nekoga je obšinila srečna misel, da je odprl voz, in glej ... ženin je spal krepko smrče v poročni obleki in se je zdramil šele po temeljitih stresljajih objokane neveste. Zelo se je čudil, da ga niso našli že prej. Opra« vičil se je, da je tako dolgo jemal slo* vo od samskega stanu, da ni mogel najti počitka drugje kakor v avtomobi* lu. Zarana zjutraj se je dal posaditi v voz, kjer je zaspal v dobri veri, da ga bodo svatje pred občinsko hišo našli in peljali tja, kjer se opravijo poroč« ne formalnosti v imenu oblasti. Neve* sta ga je sedaj dvignila z voza in oba sta prijetno razburjena stopila pred žu» pana. ki ju je poročil. Sterilizacija slaboumnih Guverner Mcihigana je podpisal za* konski načrt, ki se nanaša na steriliza* cijo slaboumnih ter drugih oseb, ki niso v polni posesti svojih duševnih moči. Sterilizacija se lahko izvrši na ukaz oblasti, ki imajo predpisane po* sebne smernice. Poprej so v Michiga* nu sterilizirali samo ljudi, ki so sami privolili v ta postopek. Zanaprej bo njih usodo določalo sodišče. Vsak osmi novorojenec — nezakonsko dete Izšla je službena statistika, ki izpri« čuje, da se rodi v Pragi izredno veliko število nezakonskih otrok. Vsako osmo dete »nima« očeta. Pred vojno je bila v avstroogrski monarhiji najbolj »ne« zakonska« dežela Tirolska. Praga stoji sedaj glede evropskih mest z nezakon« skimi otroci nekako v sredi med Mo» nakovim in angleškimi mesti. V Mo« nakovem namreč prekaša število neza« konskih otrok zakonske otroke, v an* gleških mestih pa ima vsako trideseto dete nezakonsko mater. Gimnazijec strelja na profesorja Ravnatelj realne gimnazije v Budje« jovicah je te dni prišel v osmi razred in prečital imena tistih gojencev, ki se po soglasju prof. zbora pripuščajo k zrelostnemu izpitu. Nekaj osmošol* cev je bilo reprobiranih za dobo ene* ga let|i. Eden izmed teh > jezen šinil pokonci, potegnil iz žepa samokres in streljal na profesorja, ki ga k sreči ni zadel. V razredu je nastala spolšna pa* nika. Atentator je porabil priliko, da je obrnil orožje proti sebi in se usmr. til, preden so mu izbili revolver. Urejuje dr. Milan Vidmar Binkoštni šahovski kongres v Laškem se Je razvil v pravo jugoslovensko prireditev. Spretnosti mariborskega kluba se je to posrečilo Poleg Maribora in Celja je bila zastopana tudi Ljubljana in zraven tega so Zagrebčani prav lepo sodelovali. Dr. Asta-loš pa ie iz Sarajeva pripeljal seboj zelo nadarjenega g. dr. Pravdiča. Ne spominjam se na kongres, ki bi bil tako intimen, tako harmoničen in lepo zavr-šen kot je bil ta kongres y Laškem. Krasno malo slovensko mesto, elegantno zdravilišče in izredna gostoljubnost posestnikov zdravilišča, vse to je vplivalo najugodnejše. Ravnatelj Smertnik, sam šahist, je kot gospodar zdravilišča neumorno skrbel za vsakega udeleženca. Razume se. da je termalna kopelj, izredno radioaktivna, kakor ie, pomagala šahistom, da so se vedno okrepčali po ljutih borbah. Prav za prav šahisti v Laškem niso izgubili niti minute. Neprestano so se premikale figure na šahovnicah. Poleg partij ofi-cijelnih tekem j? bilo odigranih nebroj neo-ficijelnih iger, skratka — šah, šah in zopet šah. Binkoštno soboto popoldne je prispel z Dunaja tudi šahovski mojster nrof. dr. Becker, da igra po programu tekem z našim mojstrom- prof. dr. Astalošem. Dr. Becker je posta! stalen gost naših prireditev. S svojim Ijubeznjivim nastopom si je pridobil prijateljstvo na vseh. Kot urednik glavnega avstrijskega šahovskega časopisa nam mnogo koristi. V soboto zvečer so navzoči člani odbora Jugoslovenskega šahovskega saveza imeli sejo, ki so se je udeležili tudi predsednik T^r^cr?-«^ -~iba, g. dr. Astaloš in g. prof. dr. Becker. Prilika je bila ugodna, da se debatira o nameravanem internacijonalnem turnirju. Izgleda, da bo najbolje prirediti ta turnir o božiču in sicer v Mariboru. Takrat bi se turnirja mogel udeležiti tudi urednik rubrike. Binkoštno nedeljo zjutraj je pričela tekma Maribor-Celje. Istočasno sta gg. dr. Becker in dr. Astaloš začela svojo tekmo. Maribor čani so šli v bol s svojo drugo garnituro. Mislili so pač, da bodo odpravili Celjane brez težav. Prepričani so bili. da svoiih prvih igralcev ne potrebujejo. Zato ni prišel mojster Vasja Pire, tudi ne g. prof. M. Stu-pan in predsednik mariborskega kluba je samo zmagonosno stopal po bojišču, ne da bi se udeleži! boja. Celjani so seveda izrabili ugodno priliko. 2t opoldne se je pričela širiti vest, da Maribor slabo stoji. Kmalu po kosilu je tudi že padla odločitev: Celje 4in pol — Maribor 3 In pol Zmaga Celjanov je zelo zaslužena in dobra lekcija za vsakogar, ki bi poskušal podcenjevati naš celjski klub. V nedeljo popoldne je bila tudi odločena prva partija dvoboja dr. Becker — dr. Asta-ioš. Zmagal je dr. Becker. Presenetil je že v otvoritvi svojega sicer temeljito teoretično podkovanega nasprotnika z novo vari-janto sicilske igre in naglo prešel v končnico, ki je bila več kot ugodna zanj. Priznati se mora, da je dr. Astaloš po prvem strahu izborno izrabi! vse svoje sile. Rešil se je celo opasnega para lovcev protivnika in in dospel, pač s kmetom manj v končnico trdniavo. Toda kmet je nazadnje vseeno odločil. Interesanten del programa Je bil nedeljski brzi turnir, ki se ga je z urednikom rubrike udeležilo 15 igralcev. Pričel ie ob treh popoldne in končan ie bil ob pol osmih. Igrala sta znana najmočnejša borca Zagreba dr. Singer in Kosta Rožič poleg njih naš mata-lor Polianec iz Ljutomera, predsednik ma-iborskega kluba E. Kramer, dr. Pravdič iz ;araieva, Ciril Vidmar in Milan Vidmar un. iz Ljubljane ter najmočnejši Celjani in Mariborčani. Igralo se je v 10 sekundnem empu na dani znak je vsakih deset sekund uorala pasti poteza. S 13 in pol od možnih 14tih sem dobil prvo nagrado. Dr. Singer mi je odnesel remis. Z 10 in pol točkami si je priboril dr. Pravdič drugo nagrado, z 10 točkami tretjo Milan Vidmar jun. Četrto in peto nagrado ex aequo sta delila Zagrebčana dr. Singer in Kosta Rožič. Zanimivo binkoštno nedeljo je zaključil banket, ki se ga je udeležil sreski glavar. Predsednik celjskega kluba g. dr. Schwab se je spominja! 25 letnice moje šahovske karijere. V svojem odgovoru sem podčrtal Ljuba Prenner: V bojih za naš dom (Spomini na maj 1919.) Ko je med mirovno konferenco v Parizu začetkom pomladi 1919. Italija pa-ktirala z Nemci za mejo do Zidanega mostu, so se naši vrli fantje že bili pri Celovcu. Nenadoma, bilo je koncem aprila, so pribežali s Koroškega prvi Slovenci. Nemci so jih bili potisnili preko Veliko vca in Pliberka do Prevalj in La-buda oziroma Dravograda nazaj. Pri nas v Slovenjgradcu se je polotila ljudi strašna razburjenost, zlasti še, ker so se širile med ljudstvom govorice, kako zversko postopajo Nemci z ujetimi Slovenci in z onimi, ki so ostali loma, kar pa deloma ni bilo resnično. Dne 3. maja 1919. se je začela umikati jugoslovenska vojska z generalom Majstrom, ki je v noči od 3. na 4. maja prenočil v prvem nadstropju hiše, kjer smo takrat stanovali. * O dogodkih, ki so se odslej dogajali, mi je pravil Gabrov Groga pred dnevi v gostilni sledeče: »Nu, vidite, to je bilo nekaj mesecev po onih lepih dneh, ko smo vriskali in prepevali »Hej Slovani, naša reč slovanska živo kiije...« ig ka §etn trešči velik pomen 10 letnice mariborskega šahovskega kluba. Seveda so pevci iz krogov naših šahistov zelo poživili večer z narodnimi pesmimi ln veselih govorov je bilo dovolj. G. E. Kramer je lepo čestital celjskemu klubu na zma gi, ne da bi preveč stiska! pesti premaganega. Bilo je res lepo in zabavno. Binkoštni ponedeljek je prinesel drugo partijo tekme dr. Becker — dr Astaloš. To pot je imel dr. Astaloš bele figure in otvoritev njegova je bila skrajno solidna Indijsko obrambo nasprotnika 5e držal z znano Aljehinovo metodo, ki vodi do zelo tež-žke igre. Težišče boj_a je zlezlo kmalu na damsko krilo in operacije dr. Astaloša so postale že v prvih urah boja zelo energične. Še pred opoldansko pavzo ie dr. Astaloš žrtvoval figuro za dva kmeta. Normalno je ta kompenzacija seveda premaihna. Toda Astaloševa kmeta sta oba bila prosta, blokirala sta celo damsko krilo in vrhu tega sta dva lovca njegova vezala skoro vse črne figure. Opoldne ni bilo dvoma, da mora dr. Astaloš zmagati. Zdi se mi, da bi bil dr. Astaloš storil bolje, če bi bil po štirih urah boia šel mirno h kosilu. Brez silno močne konstrukcijo nikdo ne zdrži več. Spielmann na primer je v Newyorku leta 1927. redno v Peti uri popolnoma popustil. Strast boja seveda drži Igralca pri šahovnici. Dr. Astaloš in dr. Becker sta pozabila na poldne, pozabila na kosilo, pozabila na krasno okolico in na celi svet. Igrala sta dalje, razburjena in izmučena. Naenkrat je dr. Becker dobil malo šans na kraljevem Kaj bi bili postali filmski zvezdniki, če bi ne bili prišli k filmu Presenetljiva je sličnost, kako so prišli igralci k filmu. Vsi so namreč hoteli tja, za vsako ceno. Vendar je pa večina bila pr« votno določena za drug poklic. Tako so n. pr. hoteli Janningsovi starši, da bi po* stal njihov sin inženjer. On pa je hotel biti mornar in je zato pobegnil s tovorno ladjo. Toda vožnja od Hamburga v London ga je ozdravila te želje. Vraivši se domov, se je takoj zopet podal v svet, topot s potujočim teatrom. Tu je spoznal svoj talent. Nekaj let nato pa je prešel od gledališča k filmu. Richarda Dixa so določili starši za zdravnika, toda on je lotel k gledališču. Nekaj časa je bil bančni uradnik, vendar svoje želje ni pozabil. Ker oče ni hotel tr» peti igralca v rodbini, je sin to zapustil. Sprva je deloval pri gledališču, kjer se je moral trdo boriti. Končno pa je le imel uspeh in kmalu nato je prišel k filmu. \V a 11 a c e B e e r y bi bil moral obdelo« vati očetova polja. Ker mu posel ni bil všeč, se je pridružil cirkusu. Čez nekaj let je odkril, da ima dober glas; zato je prešel h kabaretu, kjer so ga izvohali končno filmski ljudje. A d o 1 f M e n j o u bi bil moral postati inženjer in je zato tudi obiskoval Cornello* vo univerzo. Zanimali pa so ga bolj dramat» ski večeri, ki jih je prirejalo akademsko društvo, kot inženjerske študije. Kmalu je nastopil v gledališču in nato tudi v filmu. Ni imel posebnega uspeha, dokler ni igral v Chaplinovi »Pariški metresi«. Od tedaj pa je postal slaven. Tako bi lahko našteli še mnoge druge igralce, ki so jih bili starši namenili druge« mu poklicu. Ameriški in evropski film Kakor hitro je filmska industrija prešla stadij popolnega diletantizma in se začela razvijati v pravcu samostojne umetnosti, ki ni v nikakšnih zvezah z gledališčem, se je jela opažati velika razlika med ameri» škim in evropskim filmom, tako da je mar. Ijiv posetnik kinematografov, ne da bi po* znal režiserje in produkcijo, po stilu in ne« kih posebnostih lahko takoj ugotovil, kak film ima pred seboj, ameriški ali evropski. Zakaj i ameriški i evropski film sta dobila neke posebne oznake, pri obeh se je razvil poseben slog v igri, režiji, najbolj pa se« veda v izgradnji dejanja samega, tako da so domačega filma vajeni Evropci dolgo potrebovali, preden so se navadili na ame» riškega, in obratno. Glavna razlika med ameriškim in evropskim filmom je bila že od vsega početka v načinu filmskega izra« žanja in v docela drugačnih pogledih in nazorih o svetu in življenju, a ne najmanj tudi v vsebini. Vedri in optimistični Ame< ričani so snemali filme, polne veselja do življenja, vselej z zmago dobrega nad zlim m s happvendom, med tem ko so evropski režiserji ustvarjali filme mrke vsebine, tra« gične in nevesele, ki so sicer res človeka avstrijskega orla s takšno silo ob tla, da se je na drobne kose razletel. Nekaj starejših ljudi se je sicer malo kislo držalo, ko je padel ta grb, ki so ga tako častili — pa kmalu so se potolažili in peli z nami. Zima je minila in dobivali smo novi časopis »Jugoslavija« in ga prav radi brali. Tedaj pa je mahoma začelo pokati nad nami, zrakoplovi, ki jih vso dolgo vojno ni bilo videti, so krožili nad našimi jarki in fantje so jo potegnili proti Celovcu. Jaz sem imel ravno delo pri Vršiču, ki se mu je hči možila in sem-šele pozno zvedel, da je ves Slovenjgradec poln koroških beguncev. To je bilo petega maja. Zvečer, ko sem šel proti mestu, je zažvižgala nad menoj prva granata. Po mestu je stalo vse pred hišami, s kmetov je prišlo nekaj moških in fantov, da bi kaj novega zvedeli. Vozovi so stali pripravljeni za odhod, ženske so tarnale in si strahoma pripovedovale, koliko stvari bodo morali pustiti doma in vsak je hitel skrivati po pečeh in dimnikih, nekje so celo v kleti izkopali jamo, kamor so deli svoje dragocenosti. Drugi dan se mi ni moglo delati. Skozi okno sem videl, kako .hodijo ljudje Mg 3 žfcjtg gra£n£ jLJfc&g krilu. Posrečilo se mu je žrtvovati figuro za prostega kmeta na krajnem robu kraljevem. Da je bil dr. Astaloš še čil in v Dolni svoji moči, bi bil brez težav odstranil pretečo nevarnost Izmučen pa ni videl več jasno. Podlegel je halucinaciji, izgubil odločilni tempo in naenkrat je črni kmet drvel po prosti poti v damo. V usodni poziciji je pač dr. Becker še stal čisto pod pritiskom prestanih težav. Bil je najbrže tudi sam že na koncu svojih moči. Ponudil je remis v čisto neiasni poziciji, remis, ki bi se moral zanj njegov nasprotnik prav za prav zelo težko boriti. Zaključek tega interesantnega boia ni zadovoljil. Tekma dr. Becker — dr. Astaloš je tako končala z zmago dunajskega moistra, ki je dosegel rezultat 1 in pol proti ool. Dr. Becker se je izkazal kot zelo soliden in vztrajen borec. Dr. Astaloš pa je vkliub nesrečnemu izidu tekme zopet enkrat dokazal, da je izredno fin in jak igralec, ki mu v Jugoslaviji ni zlepa para. Zaslužil ie povsem diplomo častnega mariborskega kluba, ki mu jo je izročil na banketu predsednik E. Kramer. Prav tako pa je predsednik celjskega kluba g. dr. Schvvab zaslužil diplomo častnega člana mariborskega kluba s svojimi interesantnimi in lepimi šahovskimi problemi, ki jih že dolga leta prinaša našim šahistom. Kongres v Laškem je končal v lepi harmoniji, v polno zadovoljstvo vseh udeležencev. Mariborskemu klubu moram čestitat na tej lepi prireditvi.. Vivant sequentes! pretresli, a ga obenem tudi utrudili. I eni i drugi so v kratkem času stvorih posebne filme, tako Američani groteske in kome« dije, Evropci, posebno Nemci, pa salonske komedije. Zanimivo je, da evropski film po smrti Maksa Lindera nima niti enega pra« vega komika kakor jih ima Amerika v Clarlieju Chaplinu, Busteru Keatonu in Haroldu Lloydu, prav tako pa nima niti enega zastopnika prave groteske, ki jih je v Ameriki brez števila. Amerika na drugi strani nima salonskih komikov tipa Rein« holda Schiinzla, Emsta Verebesa itd. in jih sigurno tudi nikdar ne bo imela, že 'z tega razloga ne, l;er onstran Oceana nima« jo zmisla za take vrste komedije. Ameriški film je pred evropskim že od nekdaj imel veliko prednost — kapital. Kapital je mnogo pripomogel do izpopolnje« ne tehnike tako v konstruiranju dekoracij kakor tudi fotografiji, ki je tudi v najslab« ših ameriških filmih v zadnjem času čista in jasna. Sicer ima tudi nemška filmska industrija operaterje, ki umejo sneti filme zelo jasno in z velikim umetniškim oku« som, toda v glavnem se lahko reče — in temu tudi nihče ne ugovarja — da stoji ameriški film v tehničnem pogledu mnogo višje od evropskega. Nečesa Američanom Evropci še do ne» davna niso mogli oprostiti: slabe in blede vsebine njihovih filmov. Ta vsebina je bila sicer skoro zmerom prikazana vrlo zani« mivo in na zabaven način, tako da publika skoro nikoli ni zapazila njene bledosti; Evropci pa so često celo najboljše sujete pokvarili s slabo režijo in fotografijo, a ne najmanj z montažo. I eni i drugi teh filmov so imeli svoje dobre in slabe strani in tako eni kakor drugi so imeli svojo pu» bliko. V glavnem se vendar lahko reče, da je prednost ameriškega filma v tehniki, evropskega pa v vsebini, a pri tem je treba izvzeti izvestn« ameriške in evropske fil« me, ki so i tehnično dovršeni i vsebinsko močni. V zadnjem času je poset kinematogra« fov tako v Evropi kakor v Ameriki padel in ameriški filmski strokovnjaki so začeli iskati, kaj naj bi temu bilo vzrok. Razpi« sali so ankete, sestavili statistike in do« gnali, da je iskati vzrokov temu pojavu v slabi vsebini filmov. In zato so začeli gle« dati na to, da dvignejo film tudi vsebinsko na tisto višino, ki jo danes zavzema teh* nična Tako je nastal pravcat pokret, ki ga vodi režiser Cecil B. de Mille; ta po« kret stremi za tem, da ameriški film os ve« ži in da ga osvobodi šablone. Cecil B. de Mille ima v Ameriki sloveč glas i pri pu» bliki i pri strokovnjakih in mu ni bilo tež« 'ko pregovoriti svoje tvrdke, da reorgani« zirajo oddelek za scenarije in da začno sne« mati čisto drugačne filme kakor doslej in brez šablone. Prvi tak film je bil v Jugo« slaviji predvajan pod naslovom »Golgota naših dni«. De Mille je nedavno izjavil, da je tvrdka M. » G. « M. že napravila celo vrsto takih filmov z igralci Greto Garbo, Johnom Gilbertom, Ramonom Novarrom, Lanom Chaneyem i. dr. Ti filmi se od prej« šnjih ameriških produkcij baje temeljito razlikujejo. V njih ni šablone, ni običajne« ga happy«enda in niso sneti po tako zva« nem star«sistemu. Z drugimi besedami: sce« goro. Iz kaplanije je odšel prvi kaplan in dekla je spravljala veliko košaro obleke v klet. Grem za njo, in ko je odšla, sem si vso stvar bliže ogledal. Vzel sem samo škatlo cigar, ki je bila skrita med perilom. Mislil sem si, bolje je, če jo jaz pokadim, kakor če bi se je Nemci radovali. Proti večeru sem šel na slovenjegraški kolodvor, odkoder je odhajal zadnji vlak. Oblasti so jo bile s svojimi blagajnami že nekaj dni poprej odkurile — pa vendar je bilo še dokaj beguncev, največ žensk in otrok. V$i Zbegani in zmedeni so vlekli razne potrebne in nepotrebne stvari s seboj. Obleko, perilo, kuhinjsko in drugo posodo, slike in stare rodbinske fotografije, ptičje kletke, kure, pse in neka starejša gospa je nosila v eni roki težko usnjato torbo, v drugi pa petrolejko s porcelanastim senčnikom. Malo sem spal tisto noč, zjutraj pa me je prebudilo ropotanje, ki sem ga dobro poznal s fronte. »Mašinca!« Moji delodajalci so vsi pobegnili, ker jim je bil prejšnji večer nekdo natvezil, da režejo Nemci našim nosove ln ušesa; še skuhali mi niso ničesar. Ce ste pa taki, sem si mislil, naj vam pa sobe in hišo tudi kdo drugi poslika. Sploh pa je v mestu zmerom kaj novega, poj- 4iffl2 lajli tja, Qrsra M™? W| — m narist se v njih ne trudi, da bi vsebino skonstruiral glede na zvezde, ampak mu je glavno, da je dejanje dramatsko močno. Tako n. pr. v poslednjem Garbo«Gilbert« filmu nastopajo tudi igralci, ki so že igrali glavne vloge v drugih filmih, kakor n. pr. Lewis Stone, Douglas Fairbanks jr. i. dr. V zvezi s tem se prizadevajo ameriški pro« ducenti, da bi našli kar največ novih igral« cev in družba Metro«GoIdwyn«Mayer je las ni sama angažirala kakih dvajset mladih igralcev, ki so nastopili v dokaj pomemb« nih vlogah (Anita Page, Raquel Torresova, Kari Nyeva, Ralph Graves, Joyce Murra« yeva itd.). Podoba je, da se je tako ameriški film osvobodil enega svojih največjih nedostat« kov, kar bodo ljubitelji filma brez dvoma sprejeli z navdušenjem. (^udlo® Izvleček iz programov LJUBLJANA (57/m 4 kw), ZAGREB (309 m 0.7 kw>. PRAGA 349 m 5kw), BRNO (441 m 3kw). VARŠAVA (1111 m 10 kw), BERLIN (484 m 4 kw). FRANKFURT (428 m 4 kw), LANGENBERG (469 m 20 kw). STUTTGART (380 m 4 kw), DUNAJ (517 m 15 kw), LONDON (Daventry 1604 m 25 kw) RIM (448 m 12 kw), BUDIMPEŠTA (558 m 20 kw), STOCKHOLM (Motala 1380 m 30 kw). Nedelja 26. mala LJUBLJANA 10.30: Špiritizem na Notranjskem (dr. Bartol) — U: Koncert radio-orkestra. — 15: Zeleznik »Tajinstvena zadeva* izvajajo člani nar. gledališča. — 15.30: Reproducirana glasba. — 16: Planinski spomini (prof. Mlakar). — 16.30: Koncert radio-orkestra. — 20: Koncert godbe Dravske divizije. — 22; Napoved časa in poročila. Ponedeljek, 27. maja. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borzne vesti in reproducirana glasba. — 17: Koncert radio-orkestra. — 18: Ceščtaa. — 19: Francoščina. — 19.30 Organiza-zaciija borbe proti raku (prof. dr. Zalokar) — 20: Literaren večer g. Z. Pahorja. — 20.30: Koncert pevskega društva »Slavec«. — Valčkov večer (radio orkester) — 22.: Napoved časa in poučila. ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 17: Popoldanski koncert. — 20.30 Prenos mednarodnega koncerta z Prage. — BEOGRAD. 12.10: Reproducirana glasba, gospodarske in borzne vesti. 12.45 Radio-kvartet. 13.15: Poročila. — 17.45 Koncert vojaške godbe. — 20.50: Koncert komorne glasbe. — 22.25: Narodne pesmi. — 23: Program za inozemstvo: jugoslovenska glasba. — PRAGA. 16.30: Reproducirana glasba. — 19.05 Prenos programa iz Brna. — 20.30: Mednarodni koncert češke glasbe. — 22.25: Reproducirana glasba. — BRNO. 19.05: Kabaretni program. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Prage. VARŠAVA. 17.55: Popoldanski koncert lahke glasbe. — 20.30 Prenos mednarodnega koncerta iz Prage. — 23: Godba za ples. — DUNAJ. 11: Dopoldanski koncert. — 16: Popoldanski koncert kvarteta. — 20: Brahmsova glasba. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Prage. — BERLIN 17: Koncert gojencev konservatodja. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Prage. Godba za ples. — FRANKFURT 16.15: Prenos koncerta iz Stuttgarta. — 20.15: koncert orkestra in solistov (lahka glasba). — Reproducirana glasba. — LANGENBERG 17.45: Popoldanski koncert. — 20: Večerni koncert orkestra. WakJ-teufloive plesne skladbe. — Koncert lahke glasbe — STUTTGART 16.15: Popoldanski koncert. — 20.15: Klavirski koncert iti koncert godalnega onkestra. — Drarosiki večer. — Koncert filhar-moničnega orkestra. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.45: Popoldanski koncert lahke glasbe. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Prage. — Koncert ciganske godbe. — LONDON 19.45: Orkestralen in pevski koncert. — 21.50: Koncert komorne glasbe. — 22.30: Godba za ples. — RIM 17.30: Popoldanski koncert. — 21.30: Koncert ta dramski večer. — STOKHOLM 18.30: Koncert lahke godbe. — 20.15: Mešan večer. — 22: Reproducirana glasba. Torek 28. maja. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — — 13.: Napoved časa borzne vesti in reproducirana glasba. — 17: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Zgodovina Slovencev (prof. Kranjec). — 19: Nemščina. — 19.30: Naše sosednje države: Srednja in južna Italija (prof. Bohinjec) — 20: Anton Medved »Kacijanar«, žaloigra v 5 dejanjih (izvajajo člana nar. gled.) — 21.30: Koncert radio-orkestra. — 22: Napoved časa ta poročila. ZAGREB 13.50: Reprodtioirana glasba. — 17: Popoldanski koncert. — 20.30: Prenos programa iz Ljubljane. — BEOGRAD 12.10: Reproducirana glasba. — 13.15: Poročila. — 17.45: Koncert vojaške godbe ali pa radio kvartet. — 20.25: Kon-oert orkestra srbskih ciganov. — 21.15: Poročila- — 22: Koncert radio-kvarteta. — PRAGA 16.30: Koncert vojaške godbe. — 19.05: Orkestralen koncert lahke godbe. — 20: Operetna glasba. — 21: Kom. koncert kvar. Zika. — 22.20: Koncert lahke godbe. — BRNO 16.30: Prenos koncerta iz Prage. — 19.35: Večerni koncert. — 21: Prenos kom. konc. iz Prage. — VARŠAVA 17.55: Večerni koncert. — 20.15: Koncert orke- prazno, hiša in hlev, plug in brana, vse je ležalo še na polju — vse je bilo pobegnilo pod Urško. V mestu sem dobil nekaj za pod zob, potlej sem pa »lajnal« nazaj proti Staremu trgu. Pokanje je bilo ponehalo in le od daleč je bilo slišati zamolkel šum. Ležim v mehki travi za farovšklm kozolcem in čakam kaj bo. Okrog pete ure vidim nekoga, kako beži iz mesta po »Štibohu« navzgor. Imel je doJg havelok, ki se mu je venomer zapletal med kolena, tako da je skoro za vsakim korakom padel, spet vstal in bežal naprej. Moral bi se bil smejati — pa mi je zaprlo sapo. Spoznal sem v bežečem sotrudnika jako zavednega slovenskega trgovca. In to, da je tako cepal po tleh, je bilo njegova sreča. Streljala sta za njim nemška vojaka in gotovo bi ga bila zadela kaka svinčen-ka, da ga njegov nerodni »havelok« nI tako čudno obvaroval. Ko je prišel do vrha. se je hitro in lahko skril v hosto in vojaki so se vrnili v mesto, jaz pa za njimi. To vam je bil cirkus. Pet možlcev je bilo prijahalo iz Dravograda, da bi zavzeli Slovenjgradec. Tn vzeli so ga! Pa kako! Nekaj starih »avstriiakov« in drugih mladi Jugoslaviji sovražnih ljudi je kriče letalo po trgu, največ kra- stra ln sofistov. — Pr«w>s kiozemskUi postai. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncer: orkestra. 17.30: Glasbeni program za deco. — 19.30: Prenos iz dunajske državne opere: Pucci-nijeva opera »La Bohžme«. — Koncert lahke godbe. — BERLIN 17.30: Orkestralen konccr: lahke godbe. — 20: Zabaven večer. — 21: Koncert Pfitznerjeve glasbe. — FRANKFURT 17: Orkestralen ta pevski koncert. — 20: Sluhoigra. 21,30: Moderna komorna glasba. — LANGENBERG 17.45: Prenos koncerta iz Frankfurta. — 20.15: Dramski večer. — STUTTGART 16: Popoldanski koncert. — 20: Prenos programa iz Frankfurta. — 21.30: Prenos komornega koncerta iz Frankfurta. — Orkestralen koncert lahke godbe. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.40: Koncert ciganske kapele. — 19.30 Prenos iz budimpeštanske br. opere. — Koncert ciganske godbe. — LONDON 19.45: Pevski koncert in vojaška godba. — 20.30: Koncert skladb Moszkovskega. — 21.50: Mešan proirram. — RIM 17.30: Popoldanski koncert. — 21.: Zandonaieva opera »Romeo ta Julija«. — STOKHOLM 19.15: Godba na harmoniko. — 20: Koncert švedske glasbe. Da damo vsem interesentom za turhinsšee naprave priliko, da izvršijo merjenje vodnih sil, odločili smo se poslati našega turbinskega strokovnjaka v prvi polovici meseca junija na potovanje po Sloveniji. Vsi oni, ki želijo postaviti vodne turbine naj nam to takoj javijo, da jih more naš strokovnjak obiskati in izmeriti vode. 6587 Strojne tovarne ln livarne d. d„ Ljubljana. Higijena kožne nege Lep teint je prvi predpogoj lepote. Toda lepa koža je le zdrava koža, kajti na njej se odraža skoro vsako nerazpoloženje notra-nijih organov. V pretežni večini slučajev zakrivi slaba prebava nečistoče in neprijetne izpuščaje na teintu. Temu je mogoče odpo-moči s sistematično uporabo čistilnih čajev in z dijeto, ki naj jo predpiše zdravnik. Na vsak način pa je priporočljivo zmanjšati mesne in jajčne obroke ter omejiti uživanje sladkorja, čokolade in živalskih masti. Najboljša hrana za teint je sadje in sok citron, sveže sočivje in kruh iz grobo zmlete moke. Delovanje dijete podpirajmo s telovadbo in s čim več gibanja na svežem zraku. Da dobimo lepo kožo, pa je potrebna tudi skrbna zunanja nega. Večinoma se prikrivajo lepotni nedostatki s šminko in pudrom, za kar je vsekakor treba manj časa kot za higijenično nego kože, ki zahteva dan za dnem vztrajnega dela. Dobro ie, če se kozmetika izpopolnjuje s higijeno. Šminkanje brez vsakodnevnega, temeljitega očiščenja z mastno kremo, pa je v stanju za vedno uničiti lepoto kože. Najbolje .ie, če se odrečemo umetnim lepotilom in skrbimo s sistematično nego za popolnost našega teinta. Presuha koža je razpokana in raskava, na njej se tudi najprej pokažejo znaki staranja v podobi gub. Kakor hitro namreč mine prva mladost, postane krvni obtok počasnejši. Zato je treba privesti koži hrano na drug način, potom trkalne masaže. Vsak preparat, ki služi zboljšanju teinta, se mora utr-kati. Zvečer umijte lice v topli vodi, na kazalec in sredinec obeh rok vzemite toliko mastne kreme, da vam navzlic masiranju lice preveč ne pordeči. Začnite lahno udarjati od brade navzgor po licih in sencih do čela. Nato odstranite kar je odveč masti, s koščkom vate. Zjutraj se umijte v mrzli vodi. Gibi pri umivanju naj se vrše od spodaj navzgor. Uspeh se pokaže v kratkem, naj vas pa nikakor ne odvrne od nadaljevanja vsakodnevne masaže, sicer se razpoke in nesveži izgled zopet povrne. Drugače je treba ravnati z mastno kožo, ki jo navadno spremljajo izpuščaji na nosu, čelu in bradi. Najboljše sredstvo zoper to so parne kopeli. Preskrbimo si jih lahko na zelo enostaven način: lice nagnemo nad posodo z vrelo vodo, glavo pokrijemo tako, da visi pokrivalo čez rob posode in para ne more uhajati. Proti nastajajočim gubam uporabljamo vroče - mrzle obkladke in sicer: brisačo zamočimo v čim bolj vročo vodo, potem Jo izžmemo in položimo na lice. Čez par minut jo snamemo in skrbno namažemo čelo, lica in nos z dobro mastno kremo, ki jo pustimo na obrazu eno minuto. Potem jo odstranimo z vato in položimo na lice brisačo, ki smo jo zamočili z ledeno mrzlo vodo. Z eno roko držimo brisačo na licu, z drugo lahno udarjamo po njej in sicer nad čelom, senci in lici. Po mrzlem obkladku namažemo še enkrat obraz in pustimo kremo čez noč na koži. To je treba ponavljati vsak večer. Najvažnejše pri negi kože pa je potrpežljivost in vztrajnost. Negovati se je treba temeljito in redno, da se pokaže zaželjeni uspeh. » vala pa so delali otroci. Vneto so »haj-lali«, sami ne vedoč zakaj. Hitro so sklicali še isti večer občinsko sejo — zavrgli jugoslovensko gerentstvo, si izvolili nov občinski, svet in gospoda Oskarja Reitterja — največjega hujskača, ki si je pridobil svoje imetje med Slovenci — za župana. Pričakovali so kompanijo Nemcev iz Dravograda in kjer so videli še kako slovensko dekle ali ženo, so se seveda krepko obregnili obnjo in obljubljali vse mogoče. Ko sem se prihuljeno plazil ob zidu, me zagleda tak smrkavec, ki je služil za Judežev groš, in hitro zavpije: »Aha — da ist auch so einer — nieder — Hande hoch!« Presneto — tako sem ga lopnil po čeljusti, da se je kar zvrnil — potem pa v dir! Vso noč sem hodil okoli in oprezoval, šele proti jutru sem legel. 8. maja dopoldne mi pride neki fantiček pravit, da je vse mesto v avstrijskih in nemških zastavah, v Starem *rgu pa kradejo v farovžu. Hitro vstanem in hitim pToti Staremu trgu. 2e od daleč vidim z vseh koncev in krajev ljudi, kako dirjajo s piskri in vrči, vedri in kar je še kaj držalo. Pred župniščem je stal voz z Vršičevimi konji, ki so jih imeli v fa-rovškem hlevu; zraven voza je stal nemški vojak. Kili© Kraljestvo Da W mirno In enostavno ravno linijo Vsaj malo poživeli, skušajo veliki modni saloni za poletje uveljaviti zopet kepe, a ne v podobi fantastičnih kreacij, temveč le kolikor mogoče preproste modele. Kep k sreči ni vezan na modo določene dnevne dobe in ga prav tako radi nosimo na Izletih kakor na popoldanski promenadi, poleg tega se pa tudi elegantna obleka pri posebnih priložnostih, n. pr. za poletne večere in na letovišču, kaj rada poslužuje kepa. Večkrat kep celo ni posebno oblačilo, temveč Je na obleki le naznačen v obliki kepu podobnih kril ali volan. Da je-kep za vsako damo prikladna moda, Je popolnoma napačno naziranje, ker se poda le vitkim postavam in je v stanu, da obilnejše dame napravi celo smešne. Izdelan je iz najrazličnejšega materljala tn sicer ali iz sukna, seveda le iz lahkih, prozornih modnih tkanin, nikakor pa ne iz težkih ln kompaktnih materijalij, ki smo jih prej rabili za kepe — na drugi strani pa tudi iz svile vsake vrste, kakor so kitajski ln maroški krep, da, celo iz prosojnih ga-zov. Zlasti vzorčasti muslini so za kepe skoraj neprekosljivi. Čeprav si navadno napravimo kep Iz Istega blaga, kakor k njemu spadajočo obleko, imamo vendar tudi kepu slična ogrinjala, ki so sešita iz kontrastirujočih tkanin. K svetli obleki iz georgeta lahko vzamemo dolg kep iz črne svile, ker je tudi zato praktičen, ker ga lahko ogrnemo tudi čez vsako drugo obleko, saj je letos črna barva posebno priljubljena. Večkrat srečamo tudi enobarven kep v rvezi s pisano letno obleko. Apartno obleko lz gaza z velikimi cvetlicami namreč ogrnemo z napol dolgim kepom iz georgeta v glavni barvi obleke. Pri tem morajo klobuk, čevlji ln rokavice v barvi harmonirati, da pisana svila pride še bolj do veljave. Zelo uporabno oblačilo vidimo na naših prvih treh risbah. Pred seboj imamo navadno obleko z bluzo, ki sestoji iz temnega krila, položenega v ozke votle gube in iz belega žemperja brez rokavov (1. risba). Druga skica nam kaže preprosto jopico k Isti obleki. Jopica je iz enakega blaga kakor krilo in ima vrezane žepe. Tako je nastal letos tako priljubljeni kostumni komplet. Obleko pa še lahko izpremenimo s kepom lz enake tkanine. Nosimo ga čez jopico in je zelo pripraven za izlete in popotovanje, pa tudi za promenado v mestu. Kako naj si mislimo »naznačeni« kep, nam predočuje predzadnja slika. Na njej vidimo eleganten svilen plašč črne, temnomodre ali srednje beige barve, da je popolnoma indiferenten in ga lahko nosimo k vsaki obleki. Linijo kepa dosežemo s tremi zvonča- Kep sto rezanimi volani, ki so v obliki podkve prišiti na hrbet plašča. Volani se ponavljajo tudi na volanih. Ogrinjalo te vrste je potrebno v vsaki garderobi, ker ni prikladno samo za popoldneve, temveč tudi za večerne prilike. Glavno vlogo ima pa kep v zvezi z elegantno letno obleko iz pisane svilene gaze. Model na naši zadnji sliki ima okrog pasu rahlo ovito partijo in zvončasto krilo, ki je spredaj mnogo daljše. Kratek kep iz pisano desinirane tkanine je tej obleki najlepše ozadje. Širok žimnat klobuk s prozornimi kraji iz tula ima namen, da ugodno zaokro-ji vso sliko. Zapestnice iz marmorja in alabastra Čeprav so take zapestnice precej težke, vendar jih modna dama rada prenese, ker so lepe in originalne, saj združitev kamna s kovino res Izvrstno deluje. V skladu z barvo obleke si izberemo zapestnico iz svetlega ali temnega marmorja. Posamezni členki verige so celi izrezani iz kamna ter zvezani med seboj s kovinskimi členki. Te »mamor-nate suženjske vezi« so izredno apartne ln bodo zaradi svoje posebne originalnosti kmalu povsod razširjene. pri slabokrvnosti po prestani težki boleznj uživajte samo Chinoferrin Dobi se v vsaki lekarni. 3-a sVe!Vzfitefa perilo samo r sil! prava pomoč! lasno doni tivata vseh, ki ga poznajo. S Persilonv - polovico manj dela, poceni pranje in neoporečno*perilo! - tako pravi vsaka • - * • enkrat noskusila. Ojunačim se in ga vprašam: »Bos mohens do?« »Terc!« mi zabrusi. »Sem pa ja Slovenci« »Ce si Slovenc, kaj pa kradeš? Konji so ukradeni!« »Rekvirirani so! Holc Maul! Če hočeš piti — tam je klet! Jaz sem samo hlapec! Gospod je na dvorišču.« Na dvorišču srečam znanega nemškega veleposestnika iz G., ki je bil vojaško oblečen, namesto čepice pa je nosil širok klobuk. Gledal sem, kako so nosili. Vse so pokončali! Vino, mošt, še »jesiha« so ti vragi polovico odnesli, pol pa po kleti izpustili. Jaz še pol kozarca tistega vina nisem popil, pa sem bil zaraditega sedem tednov zaprt v Celju. Pa to bom že pozneje povedal. Naenkrat, ko so ljudje začeli pohištvo raznašati, pride Reitter z dvema vojakoma in »kraje« je bilo konec. Sedaj se je začelo »rekviriranje«. Splazil sem se proč in šel na Stari Grad opazovat. Popoldne je bilo vse mirno, nobenega hrupa ni bilo več slišati. Postal sem lačen in sem že hotel oditi, ko zagledam, kako se vije izza ovinka oklopni vlak. Počasi leze po dolini navzgor. Ze je pripeljal nekoliko dalje od Šmartna, ko se oglasi z tegen- skega gozda »mašinca«: tek - tek -tek - tek. Holc, fant, to bo pa komedija! Vlak se začne pomikati nazaj — pokanje utihne za nekaj časa, potem že bližje skoro nad slovenjgraškim kolodvorom poči krepka salva. Spustim se v dir in ko pribežim do Starega trga, že vlaka ni bilo več — odkuril jo je jadrno. S »Štibuha« pa se je valila množica ljudi, na čelu jim drugi starotrški kaplan, in kar pretreslo me je, ko sem slišal klice: »Živela Jugoslavija! Kdor je z nami, nam pomaga!« Tako sem tekel, da sem s petami ob zadnjico tolkel in prvemu, ki mi je prišel naproti, sem pobral puško in v dobršni uri je bilo vse spet naše. Iz Reitterjeve hiše so nekaj časa streljali na nas, mi pa krepko nazaj, polagoma je streljanje nehavalo in Reitterjevi so neopaženo ušli skozi sadovnjak in preko Suhadolnice. Naš Franček je drugi dan našel v sadovnjaku dve veliki njati. Pa prebrisani fantič nam ni črhnil beseda ampak jih lepo v »štepih« obesil in jih hodil skozi tri mesece vsak dan glodat. Šele lani, ko je prišel od vojakov, nam je priznal vso reč. Prvo, ko smo zavzeli Reitterjevo hišo, je bilo — jesti! Lačni smo bili kakor volkovi. In glej, »ubogi gospod Pleteni kepi Kakor so modni. saloni pokazali zgoraj opisane kepe, jih je začela izdelovati tudi že pletllska industrija. Navadno nosimo tak pleten kep v zvezi z volneno obleko. Skladati se mora z barvo obleke in ima navadno temne robove. Seveda pleteni kepi niso toliko mišljeni za promenado, kakor za šport, zlasti pa za tenis in za na pot h kopanju. Zdravniška posvetovalnica G. M. B. t L. p. B. G. Relativno večje množine železa vsebujejo zelenjave v obče, posebno špinača, nadalje meso, kri, jajca (rumenjak), fižol, čebula, smokve, slive in datlji. V naši običajni hrani deponirana množina železa popolnoma zadošča za potrebe našega organizma. — Soli mnogo preveč vživamo, kot je potrebujemo. Kar je odveč, seveda izločujemo. — A. E. t O. E. Po vašem opisu trpite verjetno na nervoz-nosti, izhajajoči iz ustroja. Ker ustroja ni moči izpremeniti, je jasno, da ni zanj tudi zdravil. Pač pa je mogoče s simptomatič-nim zdravljenjem marsikatere težave bolniku olajšati. Vsakovečerno umivanje s po-stano (18—12 stopinj C) imejočo vodo s sledečo frotažo in masažo mnogokrat jako pomirjevalno vpliva in tudi dovede mnogo bolnikov do spanja. Velikega pomena je tudi šolanje volje in odvračanje bolnika od samoopazovanja. Prav toplo vam v to svrho priporočamo Pavla Duboisovo knjigo >0 samovzgoji« izšla je z nemškim in francoskim tekstom). Če ne morete izhajati .brez zdravil, vzemite dnevno 2—3krat po 1 noževo konico bromovega natrija. — G. P. T. v R. Klinik, ki vam je v mislih, je menda Niemayer. On je namreč učil, da je največja nevarnost, ki preti sušičnim to, da postanejo tuberkulozni. Da se nam to danes zdi nečuvena bedastoča je umevno. Toda v tistih časih se sploh ni vedelo, kaj povzroča tuberkulozo, kot še marsikaj drugega ne, kar ve danes vsak lajik. Kakor vsak, je bil pač tudi Niemayer otrok svoje dobe. — G. A. D. v K. Umijte se po britju temeljito s toplo vodo, tako da zanesljivo odstranite vse ostanke mila,, za katero je očevidno vaša koža prekomerno občutljiva. Potem se namažite s 1% sali-cilovim špiritom in se naprašite, ko alkohol shlapi s pudrom, ki sestoji po jednakih delih iz cinkovega oksida in iojevca ali riževe moke. Kreme po našem mnenju tudi ne prenesete. Podajamo vam pa v naslednjem recept za tako brivno kremo: stearina 10 gr, glicerina 6 gr, amonijakovca 4 gr, vode 80% gr — ali: stearina 144 gr, amonikajovca 58, boraksa 5, h kateri zmesi je primešati 25 gr nevtralnega mila, s kuhanjem raztopljenega v 100 gr destilirane vode. — G. M. R. v Šp. Naklon k prekomernemu znojenju je lahko prirojen, zavisen je pa v prvi vrsti bodisi direktno ali indirektno od simpatičnega živčevja. Mogoče, da je le-to prizadeto po pljučni bolezni. — Kar se ostalega tiče, leži na dlani, da moreš izločevati samo gotovo množino vode v gotovem času. Ker jo izločuješ večino 9 potom, jo moraš izločevati v manjši količini kot seč. Ker se pa s sečjo izločuje tudi gotova količina primesi, soli, kislin itd. in to ne glede na množino tekočine, je jasno, da je raztopina tembolj zgoščena, čim manj je vode. Vrh tega se v topli vodi večje količine raznih snovi tope, kot v mrzli. Če je raztopina zgoščena ali celo nasičena pri telesni temperaturi, je jasno, da izpade tista množina iz raztopine, ki pri navadni zrač-čni temperaturi presega možno stopnjo raz-topljenja. Izpasti mora torej iz tople (38 stopinj C) seči, ko se le-ta shladi, cela ona količina snovi, ki ni- topljiva v vodi recimo pri plus 10 stopinj C, kot sesedek. Da visoko razrečene raztopine, kot se izkazuje kot taka normalno goste seči na sluznicah ne peko, izhaja iz ustroja in specifične kakovosti teh membran. Jasno pa je, da močno zgoščene raztopine in torej taka seč, mora žgati in peči in siliti k izcejanju. Ako ste, — da pretiravamo, — raztopili žličico kuhinjske soli na 10 litrov, in sedaj poskusite, komaj da čutite slanost, gotovo vas pa vzemek niti ne peče niti ne žge v ustih. Raztopite pa prav toliko soli na pol čaše vode in poskusite sedaj požirek te pijače Reitter«, ki je vedno tarnal, kako slabo da se mu godi, je bil za pričakovano nemško kompanijo pripravil vsega, kar si poželi srce. In ta gostoljubnost nam je prišla prokleto prav. Samo gneča je bila taka, da nisem mogel precej blizu. Ko sem pa le dosegel mizo, sem na svojo žalost našel Ie še klavrne ostanke. Zgrabim torej z roko nekaj tiste maže — »marmolad« ali kako se ji pravi — in pokusim — pa, fej! tako sem jo zagnal v zid, da je kar cel cmok obvisel. Potem smo trgovino odprli in vsak je nesel, kar je hotel. Kaj hočeš. Vojna! Prejšnji dan so oni plenili naše ljudi. Dobro se nam je godilo. Vsak dan smo imeli meso in »šmarn«, pa »nudelj-če« v juho. Vina smo imeli dovolj, še zakuhali smo si ga! (Meso, »šmarn« in ovoja juha z rezanci je za našega človeka poleg pijače največja dobrota na svetu.) Babnice so se bolj ožgale. V temi so grabile na moč iz žaklja na kraju trgovine, misleč, da je »ljubi ka-fe« — ko so ga pa pri luči pogledale, je bil le »žlahtni fižol«. Potem sem bil pa sedem tednov v Celju zaprt. Pravijo sicer, da sem bil naznanjen kot komunist — jaz pa le mislim, da me je kdo zaradi farovškega obdržati v ustih, tedaj čutite kmalu njeno jedkost. — V vašem primeru, če vas to vse res tako silno ženira, si pomagajte na ta način, da pijte mnogo vode, da ž njo zalagate sproti izsušeno telo. — A. M. M. v Lj. Ker ni sredstva, da bi gliste zamorila, celo pa ne njih jajčeca, je treba skrbeti, da se omamljene gjiste takoj spravi naprej z odvajali. Bolnica naj je prvi dan slanike, sardele, češenj, čebulo itd. in pije črno kavo. Potem naj name kako odvajalno sredstvo in naj se drži istih jedi kot prejšnji dan, ter naj vzame 1 običajno, v vsaki lekarni dobljivo santoninovo pastilo. 1—2 uri potem zopet krepka odvajila. Kuro je treba večkrat ponoviti. — X. 1.) Iz večine maliznega značaja. Glede operacije se posvetuje po preiskavi z ginekologom. 2.) Če □i nobenih znakov bolezni Vsekakor vam pa svetujemo, če smatrate stvar za sumljivo, da 6e obrnete čimpreje na kakega ginekologa. — G. P. S. t M. Za zdravega človeka popolnoma neškodljivo. Bolen želodec pa kakor znano, ničesar ne prenese. V tem primeru ne preostane drugega, kot izogniti se takih jedi. Nov pravilnik o prejemnih radio-aparatih »Uradni list« z dne 22. maja 1929. objavlja nov pravilnik o prejemnih radio-anaratih za privatno uporabo. Napram starejšemu pravilniku iz 1. 1926 in določbam, ki so bile doslej veliavne, ne kaže nobenih večjih izprememb. Pravilnik vsebuje 14 paragrafov z 38 členi. Kdor želi imeti prejemni radio-aparat se mora prijaviti najbližjemu poštnemu, telegrafskemu ali telefonskemu uradu. Izpolniti mora posebni prijavni obrazec in sicer v treh izvodih, (čl. 2.) Na originalni izvod se prilepi kolek za 5 Din, Dovoljenia se izdajajo brez privilegijev vsem polnoletnim osebam. Nepolnoletni morajo imeti predhodna dovolila staršev ali varuhov. Dovolila lahko dobe tudi inozemski državljani, če da-ie država, ki ji pripadajo ta dovolila tudi našim državljanom. Dovolila te vrste izdaja ministrstvo za pošto in telegraf (čl. 3.) Kakor hitro dobi naročnik dovoljenje, sme takoj postaviti anteno in montirati aparat. V vseh krajih se morajo montirati antene v skladu s predpisi za izgradnjo električnih naprav vobče (čl.6). Paragraf 4. določa kazenske predpise ln kazensko postopanje. Neupravičena posest prejemnega aparata se kaznuje z globo 900 Din ki se lahko tirja tudi prisilnim potom. Aparat se zapleni v korist države. Kdor vina pritisnil, ki ga še pol kozarca nisem popil. Ko sem se pritožil, da ne bom več jedel »drotferhava« (skuhana koleraba s pesco), ker je pretrd, pa klopi tudi ne bom več »oblal« — sicer pa da sem invalid, sem res dobil boljšo hrano in ležal sem lahko ves dan. Tisti gospod mi je pa rekel: »Kaj se boš Ie neki ti razburjal! Misliš, da si sam v »kejhi«? Saj so tudi gospodje notri, ne samo taki fakini kakor ti.« Odsedel sem svojih sedem tednov in ko sem prišel nazaj, sem začel spet delati. Pa ni bilo dolgo — menda leta 1921., smo šli spet na Koroško. Prostovoljno — seveda! Pride tisti nesrečni izid plebiscita! Pri moj... Šest let sem hodil od boja do boja — pa nikdar se nisem cmeril in kisal. Tam pa! Ko sno stali na kolodvoru v Velikovcu, je nekdo začel peti: »Mav čez izaro... In peli smo vsi — obloženi s culami, z otroki v naročju, z očmi polnimi solz. Glasno sem zatulil, tako bridko se je razlegala pesem: »Zdaj vse minulo je, nič več pev ne bom, zdaj ni več moj ljubi — dragi dom!« -&- ovadi neupravičenega posestnika radio apa* rata dobi nagrado 300 Din. Dovolila za posest prejemnega aparata ss odvzamejo tudi v naslednjih primerih (čl. 11): l) Ce se imetnik dovolila ni držal pogojev, ki so mu predpisani za montiranje in uporabljanje aParata; 2) če uporablja aparat v druge namene, kakor jih ie označil v prijavi, zlasti pa če se prestreza korespondence, ki jih ni upravičen sprejemati, ali če izda tajnost ali zlorabi ono, kar je slučajno sprejel. 3.) Ce ovira tudi po prvem opominu funkcije sosednih radio-aparatov, ker proizvaja radiaciie visoke aH nizke frekvence. 4) Ce ne plača naročnine v 15 dneh po preteku plačanega trimesečja. 5) Vsele) kadar se ugotovi, da čigar koli priprava ograža javni javni red in varnost, ali državno obrambo, ali da postopa naročnik na radio bodisi hote ali nehote zoper predpise tega pravilnika. Paragraf 5 govori o-odgovornosti države: Država ni proti naročnikom na radio nikoli in z ničemer zavezana. Ne daie nobenih garancij zoper vzajemno motitev. ki bi izvirala iz istočasnega funkcioniranja več raz nih postaj in ni vobče nikomur za nič odgovoren (čl. 14). Poleg dovolila za aparate, ki smejo biti le st2lno v določenem prostoru, se izdajajo tudi dovolila za premične aparate. Ti pa se ne smejo postavljati, kjerkoli bi hotel lastnik, marveč samo v prostorih, ki so označeni v dovolilu (čl. 18) Ta dovolila dobe prodajalci radio-aparatov, humanitarna društva in poedinci v svrho propagande. Cl. 19. dovoljuje, da sme vsak naročnik na radio, če biva začasno izven svojega stalnega stanovališča, vzeti s seboj svoj prejemni aparat. V tem primeru mora vzeti s seboj svoje dovolilo. Svoj prihod in odhod mora takoj prijaviti poštnemu uradu, v čigar okolišu je postavil provizorno anteno. Paragraf 9 vsebuje določbe glede uvažanja, izdelovanja in prodajanja radio-aparatov. Poediroi moraio imeti dovolilo za vsak primer, ko uvozijo prejemne aparate za svojo uporabo (čl. 22). Paragraf 10 določa naročnino za posest prejemnih radio aparatov. Letna naročnina znaša za stalne aparate 300 Din. za prestavne, ki služijo demonstriraniu 800 Din; prodajalci apartov plačajo 1000 Din, novinarske redakcije, borzne in trgovske agen-ture pa 1500 Din. Od teh naročnin se sme odstopiti po odločbi ministra za pošto 'n telegraf družbi ali osebam, ki imajo dovolilo za oddajanje (broadcasting) 60%. da Pokrivajo svoje stroške. Cl. 27. navaja osebe, ki so oproščene plačevanja naročnine. Opro ščene so tudi vse tehnične fakultete univerz srednje teh. šole, ki so pod pristojnostjo ministrstva za trgovino in industriio in pomorske akademije. Naročnina se pobira najmanj za tri mesece v naprej in se plačuje pri poštnem uradu, ki je izdal dovoljenje Ce se prijavi naročnik tekom meseca, sa mu zaračuna naročnina tudi za ves oni mesec. v katerem se je prijavil (čl. 29). Paragrafi 11, 13. in 14. urejajo notranjo poslovanj poštnih uradov. Zaftieea/fe r vseh a- speeerijsfeih trgovinah. prfmcre. Sum reden dogodek. Ob 10.30 se bo na svečan način otvorito novozgrajeno kopališče SK Ilirije ob Gosposvetski cesti poleg velesej« ma. Sli bi predaleč, ako bi hoteli natančno oceniti zasluge, ki si jih je SK Ilirija pri* dobila z zgraditvijo tega kopališča za slo* vensko prestolioo. Vprašanje modernega kopališča je bilo za razvijajočo Ljubljano že dolgo pereče. Z njim »o se bavih me< rodajni čkiitelji, toda največji uspeh je pač dosegla zasebna micijativa. Danes imamo v sredini mesta kopališče, katerega lahko s ponosom pokažemo vsakemu. Mew sama in corpore sano. Nuditi »vo» j emu članstvu vse. majrooati, da si krepi svoje telo m da si ohrani svoje zdravje, to.ie bilo vodnjp gesLc^^K Ilirije. Toda pri graditvi kopališča . ni mislila samo na svoje članstvo. Njen/namen je bil od. vsega začetka ta, da^pčvstavi kopališč«, ki bo' dostopno' vsemu prebivalstvu in ki bo v pravem pomenu besede — ljudsko kopali« šče. c , Ob tej prflžkt hočemo omeniti is eno dejstvo. Kakor znano, n^ša slovenski šport« ni klubi gcJtovo niso v materijclnem pogle« du najmočnejši. Zagrebška in beograjska športna društva razpolagajo z večjimi fi« naftčniiiii sredstvi,- Pri nas se le redko naj« dejo nesebični meceni,' ki bi finančno pri« skočili našim klubom na p&moč. Zaradi tega se mora vsak- slovenski športni s po nosom . zavedati dejstva, da je bil kljub vsem oviram in težkočam slovenski športni klub oni, ki je prvi ▼ naši državi postavil moderno kopališče, ki' odgovarja vsem športnim predpišo-m; Slovenska vztrajnost in slovenski dr ganizatorični duh sta tudi topot zmagala. Ze letos se vršijo plavalne tekme za državno prvenstvo v Ljubljani. Ob tej priliki . se bo VzbralO v slovenski prestolici nebroj jugoslovenskih športni« kov, ki bodo z občudovanjem gledali plod dela slovenskega'£portnika. Ko bo danes 'kuni kopališča ljubljanski župan dr. Puc v Navzočnosti civilnih in vojaških oblasti svečano otvoril kopališče, se bodo njegovim željam za procvit te važ« ne naprave pridružili vsi oni, katerim je pri srcu napredek in zdravje našega na« roda, predvsem naše mladine. Pogled na hodnik med kabine Na pohorski „Poštel?" Na zemlji starodavnih spominov ki pravljične zgodovine Takega navala planincev in izletnikov kakor letos Pohorje menda še ni imelo nobeno leto. Naskok na izletne in razgledne točke, zlasti k Mariborski koči, ki pa tega planinskega imena ne zasluži, ker je bolj podobna hotelu nego koči, se vrši navadno z različnih železniških postaj. Pa tudi naravnost iz našega mesta mimo vojaškega strelišča mnogi prav. radi hodijo na Pohorje. Tu pri vojaškem strelišču med Rad-vanjem in Razvanjem, se Pohorje, njegov glavni grebn in razni stranski obronki, obrnjeni proti jugu in severu, stopnjema znižujejo in končno izgine v zelenem Dravskem polju, kakor se potaplja skalnato dalmatinsko obrežje v sinji Adriji. Deset minut hoda se razprostira nad streliščem lepo zaokrožena planina, obrobljena krog in krog s svetlim gozdom. Na levi nas.-pozdravlja"iz hladne sence sadnega drevja in braid-preprosta kmečka "hišica Robnikova, na desno od poti pa naš vabi blizu mrzlega studenca klopica na kratek oddih pred srčkanim znamenjem, okrašenim z živo barvenimi ..svetlinami. To je pri »Habakuku«. V ostrem na desno zakrivljenem loku pelje pot od Habakuka skozi globoko razjedeno, deloma zelo strmo glo-bačo skozi gozd samo nekaj korakov desno nad tablico, ki kaže pot k Sv. Bolfenku; to je »Pri vratih«. Tam, kjer tu že začen-ja markirana pot zavijati na levo, je treba stopiti po izhojeni stezici na desno. Tu se začenja »Poštela«. Prt- poročati bi bilo, da SPD s tablico »- znamuje to mesto. Takoj opazimo mogočen nasip, sedaj ves porasel z gozdnimi drevesi; ni povsod enako močan, enako visok ali enako širok in sega od tam, kjer tu pohorsko pobočje gleda proti jugu na Ptujsko polje, do tja, kjer je že nagnjeno proti severni strani in strmo pada v močvirnata tla za Radvanjem. Baš na teh dveh točkah, na svojem južnem in severnem koncu, je nasip posebno masiven in močan. V polkrogu, ki ga tvori nasip na svojem južnem koncu, kjer zavije ob južnem pobočju navzgor, leži ravna tra-tica z globino v sredi, vsa gosto porasla z bujno travo, z mahom in visoko prapotjo. Tajinstven mir vlada tu. Toda mnogobroini obiskovalci našega Pohorja, ki v dolgih vrstah, pa tudi posamič drve tod mimo, ne iščejo miru, pokoja in počitka, ampak veselega hru-šča in trušča, petja in tudi pitja. Tu v Pošteli pa vsega tega sedaj ni več. Ni čuda torej, da izmed onih tisočev in tisočev. ki hodijo in so že hodili na Pohorje, le malokateri pozna ta tajin-stveni kotiček naše Poštele. Razposajeni škrateljčki v zeleni suknjiči in s čepico na glavi plešejo okoli tebe. če zadremlješ v duhtečem mahu, in te obdare z bogatimi zakladi ali pa ti vsaj pokažejo pot do njih, če si pošten in dobrega srca in te imajo radi. Kajti mnogo bogatih zakladov je tu globoko v zemlji, v strmem vodnjaku s črno žuborečo vodo zakopanih; saj je bila Poštela mogočna naselbina, trdno gradišče: svetišče je stalo tu z dragocenimi darili za bogove. Saj so semkaj ki »oblo mo pred spnvlfetft naS predcfid in vse svoje zaklade sa varno kratim Ttaricom. Celo is vefltaiisSrfli kladov, shranjenih ▼ groba h iraškega kralja Atite ti radodarni škrateljčki obetajo m oblju-bljajo. Spodaj pod nap&oa v gozda pri Habakuka, nad Poštdo oa »Ga 5nfkovem« k na južnem obronka proti Razvanju pa leže grobišča, gomile z darili za sežgane rajnike iz dav&ih, davnih časov, ko so še Ilirci, za ujemi Keltje, potem Rimljani in dragi narodi živeli, se borili in umirali na tem pravljičnem mestu, k ko škrateljčki take veselo plešejo okoli tebe, pridružita sa jim še Bak z vinsko trto in Orfej s svojo pijanko. Res prijetno Je sredi med to veselo družbo dremati tn na Pošteli! Ce pa si malopridnež, če rad kofaieš in si hudobnega srca, švigne preko najvišjega grebena temno-resnega Pohorja z neba na drevo nad tvojo glavo ognjeni škopnik z brezovo metlo, da te kaznuje. In tedaj vidiš, kako je bilo »Staro mesto«, ki je ležalo tam nekje bfcizu Betnave, kjer je še danes svet močvirnat, za kazen pogreznjeno v morje, tako da se le potopljeni zvon še sliši od časa do časa. Gledati moraš, kako brezsrčni bog Mitras prejema človeške žrtve doli v Petoviju in tu na Pošteli. Vidiš, kako je bil gospodar na PošieH zato, ker se je zvezal s Turkom m gospodarjem v Framu proti gosposki krsto kaznovan z razdejanjem m poruše-njem sela Poštele. Tedaj se predramiš iz nesntmega spaTBja: Skopnfk te je kaznoval. Blizn čuješ prepevanje pohorskfh Izletnikov; pridružiš se jim in nadaljuješ pot na Dobo Pohorje. Dr. Fr. Mišic. m petL Havada Je taka, da ssQakl vso tesnjeno B*i*o pomešajo v Save. Ne dajo J« tigamam, m zakopljejo je, uiti me peste, da bi Jo voda odplavila dalje. Ogradijo okrog nje vrbičje, da počasi trohni in razpada v plitvi vodi. Ce jo pravočasno rataknejo ei-gam — t, dober JJm tek. Drugače imajo svoje deleže ribe, Jastrebi, kavke m vsakovrstni mrharJL, posebno tudi psi, razteperti okrog vasi. -Zanikrnost, da JI v Evropi m nore bffl Vesela vdova in njenih sedem snubcev Lahkomiseln večer — Nesrečna gospa Eva in njeno zadnje sredstvo — Študije gospoda Goloba — Kaj je izdalo zagrinjalo Kača v mesečini rotila lepa gospa Eva gospoda Gotoba. — Hm. han . . . je premišljeval gospod Golob, gledaje njeno nožico, ki je nervozno trepljala ko repek ptičke pastaričke. — Potemtakem bi bil edii- Vaim grem oni večer mimo kavarne »Zvezda«, ko me pok tiče znan glas. Se ozrem: tam od ene mize pod kostanji mi pomiguje detektiv Klop. — Pa imam le srečo z vami danes! se je zasmejal, ko sva se pozdravila. — Pravkar sem hotel spet telefonirati ▼ vašo redakcijo. Povsod; vas že iščem. Povejte: aH bi zidajle utegnili? — Za vas utegnem vedno. Pogledal je na uro: — Devet. Ravno prav. Pa greva lahko takoj. Plačati! je zaklical natakarju. Vprašal sem Klopa za najin cm. — Nocoj, za izpremembo: ▼ veselo družlbo! se je smejaL Naredil sem mak) kisel obraz: — Oprostite, za veselo družbo pa nisem prav nič razpoložen. — Tedaj ste tem bolj potrebo! razvedrila. Prvič. Drugič pa: rtvar je ve-leinteresantna. Rečem vam: defikatesa za novinarja. „ , Zdaj sem Mt teveda takoj t« v ognju. In odjavila »va se, baš ko je godba zaigrala uverturo iz »Vesele vdove«. — No, glejte, Je k tema pripomnfi Klop. — Midva greva zidajle tudri k veseli vdovi... Kaj? K dami? sera ostrmeL — In kar takle naj grem? — Imam od nje nakvg. pripeljati vas, kadar, kjer in kakor vas najdem. Udaj-te se, prijatelj, ker vam nič ne pomaga. — Ponudil mi je cigareto in spotoma mi je razložili stvar. — Torej, situacija je tale: Mlada, lepa, bogata vdova, ki ima sedem nestrpnih snubcev, a se ne more za nobenega odločiti. In je vsied tega v silni zadregi in zagati, ln je poklicala mene, da ji svetujem. Jaz sem ji pa nasiveto-val vas. Meni je zastajala sapa in noga, ko sem poslušal ta Klopova razodetja, on pa je ravnodušno nadaljeval: — Greva zdajile k njej na dom. Tam boste našli zbranih vseh sedem snubcev. Vsak teden en/krat je tak večer pri njej, to se pravi: pri njenem papa-Tiiti, ki vse stori, kar hoče njegova edina oboževana hčerka. Radi delikatno-sti in diskretnosti vaše naloge, — je hladnokrvno nadaljeval detektiv, —pa bo najbolje, da vas upeljem v to družbo pod tujim imenom. Saj ne verjamem, da bi vas kateri teh gospodov osebno poznal. Naštel mi je sedem imen, ta' so mi bila vsa neznana, nakar je dejal: — Torej vas bom v sporazumu z damo predstavil, recimo, kot gospoda Goloba. — Golob je prijazno ime! sem pripomni}. — Vaše pravo ime bi namreč utegnilo povzročiti paniko med gospodi in pokvariti dami njene načrte. Saj razumete? — Razumem ki groza me obhaja pred menoj samim! sem reked z votlim glasom. — Ali imate še kaj navodiil? — N5č več. Vse drugo se bosita poni enila z njo, je odgovoril m smehljal tisti svoj tenlki ki nekam hudomušni smehljaj, ki ga je imel nocoj. Sploh je bil videti nocoj ves drugačen, kakor ga poznam sicer. Vsekakor je bil zelo veselo razpoložen. Čez čas pa mi je 5e delal: — Nocoj zaideva mak) r kroge, ki — kakor se talko reče — jemljejo življenje od lahke strani. In kar boste tukaj mogli posneti za svoje pero, to gotovo ne bo sentimentalno. A tudi take stvari ^reba obdelati. Življenje je pisano. Naenkrat pa je obstal, in obraz mn je bil spet resen, zamišljen in nekam otožen, kakor ponavadi, ko je rekel s tihim glasom: — Veste, ona... to je morda malo ekscentrična in premoderna ženska za naš okus. Toda srce, srce ima plemenito. Im upam sčasoma pridobiti tudi njo za našo stvar... Med tem sva dospela do elegantne, vse razsvetljene vile, pred katero sta stala dva avtomobila. — Tukaj smo, mi je pošepetaH Klop fn me stisnil za komolec. — Na dobro isrečo! Jaz sem samo skomigni} z rameni Pet minut pozneje je sedel gospod Golob v razkošnem salonu gospe Eve, srkal neke pijačice, zobal neke slaščice, usluižno se smehljal na vse strani in izskušal biti tudi on vesel, zabaven in lahkomiseln takorekoč. In čez čas sta sedela gospod Golob In gospa Eva sama nekje r Mhem kotičku. krita od široke palme, sedela tako med štirimi očmi in v zelo zaupnem Domenku. — Saj vam fe dofctor Klop jgotovo že razložil moj© nesrečo? je pričela gospa Eva in medihni'ia. — Do prSce vse tm fe mtSoO!. V re-smct: jako težka, močni situacija za vas, milostiva! je potrdil gospod Golob in tudi vzdihuj. — Kajne? Najhujše Je te, da se ne »norem več zaljubi tS. Ljubila sem samo enkrat... svojega moža, $ katerim sem se potem tako razočarala... A teh sedem gospodov, ki me zdaj snubijo, ti so mi vsi enako simpatični. Ako bi sli izbrala tega, bi mi bilo žal, da si nisem izbrala onega. Vem to vnaprej. Potem pa foicfi to: Če se odločim za enega, užalim ostalih šest. Tega pa moje srce mi zmožno. A odločiti se moram kako. Zadnji čas je. Prvega maja sem bila 29. Pomislite! In prosim vas, svetujte mi vi, pomagajte mi! je ni izhod iz te fatalne zagate: Izbrati si osmega! — Saj sem vam že povedala, da se ne morem več zaljubi®. Ako se spet poročim, potem samo z enim teh sedem gospodov, ki so mi zares simpatični. — No, potem je pa najpametneje, prepustiti stvar roki usode. Kocka naj odloči. Gospodje naj vadijajo za vašo roko, milostiva! — Ah, to ni nič. Tako na slepo srečo, — to je lahko baš največja smola zame. Ne! Ne risikiram tega. — Potem je pa edino mogoča rešitev: kar vseh sedem vzeti! je nasve-toval gospod Golob. — Pri nas to ne gre, toda bral sem zadnjič, da tam v Tibetu ali nekje v okolici, tam je v navadi mnogomoštvo. Da imajo ženske hkratu po več soprogov, pravilnih zakonskih mož. Ena, močno junaška, jih ima kar 21, sem bral. Torej ravno narobe kot je na Turškem. Ko W se torej vi, milostiva, s to simpatično s odmori co svojih snubcev podali tja v Tibet ali v okolico in se tam z njimi poročili? Prva Evropejka. pomislite: to bi bila svetovna senzacija! In bi bil to tudi zelo domoljuben in rodoljuben čin takorekoč. Raznesli bi slavo Slovencev po vsem svetu še bolj kot Ita Rina. Gospa Eva se je temu morskemu svetiu, ki ga ii je dal gospod Golob, seveda od srca smejala, nato pa je žalostno povesila zlato kodrasto glavico. — Ah, je vzdihnila. — Vi se šaf.te. Meni je pa tako težko. Povejte, ali ste že videli kdaj nesrečnejšo žensko od mene? Nakar je moral gospod Golob odkrito priznati, da tako nesrečne ženske še ni videl. — Torej mi dajlte pomagati, že iz golega človekoljubja! je sklenila gospa Eva bele roke. — Saj mi je doktor Klop zatrdil, da se lahko na vas zanesem. — To že, milostiva. se je prikloni gospod Golob. — Lahko se zanesete name. Ampak, kaj vam morem za božjo voljo tukaj pomagati! Gospa Eva pa je primaknila svojo glavico bliže h glavi gospoda Goloba in mu je pošepetala skrivnostno: — Veste kaj, je šepetala. — Jaz mislim tako: Ako bi vi kaj napisali o tem v »Jutru«, namreč o tem nocojšnjem večeru pri meni. Tako da bi vse to malo preštudirali in potem podali svoje misli in vtise. Prepričana sem, da se bo kaj našlo, kaka beseda ali kaj takega, kar bo meni pomagalo 'iz zadrege, tako da . . . Saj me razumete? — Če vas prav razumem, milostiva, naj vam torej pomagam, da si izberete pravega iz te sedimorice vaših obože-vatelijev? Gospa Eva je živahno prikimavala. — Ampak, to je vendar strašno ri-skanfcna stvar za mene! se je prestrašil gospod Golob. — Pomislite: prvič bi si nakopal s tem smrtno sovraštvo ostale šestorice. A že ob sami misli, da imam morda kakega sovražnika na svetu, me zazebe okoli srca. Drugič pa: Naj se primeri, da po moji krivdi vzamete nepravega in ste potem nesrečni v zakonu. Jaz bi se od žalosti in sramote moral obesiti! — Ah, ne, ne! pa je zdaj veselo vzkliknila gospa Eva. — Nič se ne bojte. Riznko in odgovornost, to vse prevzamem jaz. prav vse. To je vse moja stvar. Samo da mi to storite, jako vam bom hvaležna. Ampak en pogoj: da boste napisali samo čisto resnico. Tako, kakor res vi to stvar vidite in občutite. Popolnoma objektivno m brez vsakega olepšavaiija. Prisezite! Gospod Golob je prisegel, kaj pa Je hotel! Po tem dogovoru sta se gospa Ev« ki gospod Golob povrnila k družbe, ki gospod Golob je takoo priče! s svojimi študijami. Najprej si je ogledal partijo, ki je tarokiraia s papanom gospe Dve. Tu je dognal, da stari gospod paipa od vseh kart dobro razloči samo še pa-gata, da pa ima tako izvrstne kibšce in tako nobel nasprotnike, da dobi skoro vsako igro. Vzgledna tarok^partfija. Potem je študiral gospod Golob po vrsti oboževatelje gospe Eve in dognal, da ni čuda, ako j je izbira tako težavna. Zakaj, kar zadeva takozvano praktično stran, so snubci gospe Eve: priznan umetnik, zdravnik, dva brata veletrgovca, odličen športnik, graščak, iodiustitijalec (usnje), torej same dobre, soOdne parflje. A 1» csleva Wkwrt- no idealno stran aa zunaj in na znotraj: sami postavni, zdravi, knltmrani možje med 35 in 50, drug šarmantnejS, interesantnejši, simpatične jšfi od drugega, vsak pa enako vreden lepe gospe Eve in njene lepe dote. Potem je študira* gospod Golob odnosa je gospe Eve do posameznih njenih snubcev, v kolikor so biti ti odnošaji vidni, in je dognal, da naj se tu sam vrag spozna. Komaj se je zazdelo gospodu Golobu, da ima ie največ šans umetnik s svojo levjo grivo ki svojo imenitno igro na klavirju, ki je gospo Evo vso zamaroila, že sta razdtia te umetnikove šanse graičak ki športnik hkratu, ko sta z gospo Evo odSvijala spomine na tisto nepozabno skupno ježo na graščakovih vranah rosnega jutra okoM Šmarne gore m na tMo ie bolj nepozabno blazno dirko m «wrt-nikovem novem AJSmj tja čez LjfcjbeH. In zdaj se je zazdelo gospodi Oofobn, da zmagujeta pri gosped Evi elegantna brata veletrgovca, k« ki k mičo izpodrini industrijalec s Min kNp> kftm duhom po ruskem jahtno, kf je — tako se je zdelo gospodu Oofofcu — fine rožnate nosnice gospe Eve spravljal v nekako rahlo drhtenje ... Potem je pa naenkrat mladi beti zdravnik gospo Evo popolnoma zapletel v mreže svoje duhovite konverzacije. In ko je gospod Golob tako vse prt* Študiral, mu je ozračje te sedemkratne zaljubljenosti jelo postajati nekam težko, pa je priliko trenutne odsotnosti gospe Dve in ko je detektiv Klop baš zabaval družbo z nekimi kvartavskSmi triki, porabil v to, da se je zmuznil ven v vrt, da malo zbere svoje vtise. Bila je topla mesečna noč io po vrhi je španski bezeg razlival sladke vonjave. Gospod Golob se je vsedel na klop in si prižgal cigareto. A ko je takole užival ki premišljevat, je zdajci nekaj vzbudilo njegovo pozornost. V zgornji etaži vile, kjer je bilo razsvetljeno eno samo okno, tam se je na zavesi prikazala ženska senca — silhueta gospe Eve, kakor je spoznal gospod Golob. Takoj za njo pa moška senca. Hip se je zdelo, ko da se ženska senca odmiče moški senci, nato pa sta se obe glavi hipoma strnili v., v pravilen, razločen poljub, ki je dolgo trajaL — No, saS sem vede!, se je zasmejal vase gospod Golob. — Osmi tam gori, ta je izvoljenec, teh sedem kavallrjev tu zdolaj pa ... O, diplomatka je ta gospa Eva! Ker se jim sama ne upa povedati, naj pa opravim jaz. Naj bo, ker sam obljubil. Zamišljeno je gospod Golob zrl na ponočno kačico, ki se je vila pred njim skozi rosno travo vsa zlata v mesečini, nato se je podal nazaj v hišo. In je v veži mimogrede videl šoferja ljubimkati z brhko služkinjo »osp Eve. Ko je vstopil v salon, so se ofi gospoda Gdoba srečale c očni gospe Eve, ki je servirala svojim gostom še en liker za lahkonoč. Nljeme oči so vpraševal« — Aft srte zdaj našM tisto? Silno tem radovedna, kaj bo iz tega! Njegove oči so odgovarjale: — Našel sem tisto. In sem tudi jaz silno radoveden. kaj bo iz tegal Detektiv Klop pa je oba opaševa! od strarti in smehljal svoj tenki, hudomušni smehljaj. Jmk> Fr. Knaflfe. Križanka »Ptič 2« Vodoravno: 2. merska ihral; A. gor: 7. arabski predlo*: g. nčtmba; Ni ribiška potrebščina: II. reka ▼ Potoki: !& žensko ime; 14. kratica: 16. žival; 17. kratica; 18. kovina; 19. : 20. osebni zaimek: 21. del nevestine opreme; 23. troo; 24. škatlia; 26. ptič; 27. moško ime; 28. želka; 29. italj. predlog; 31. Halj. zaimek; 32. osebni zaimek! 33. lažna rastlina; 3R. član družinie; 36. del voza; 38. pritrdilnka. Navpično: 1. šivalna potrebščina; 2. seme; 3. reka v Jugoslaviji; 4, grško svetišče; 5. ljudski tribuni; 6. jmak popularnih pustolovščin; 9. žensko ime; 10. ikavsld predlog; U. mesto ob Jadranskem morja; 12. italj. spolnik; 14. žensko ime; 17. mesto v Italiji: 22. ime rimskega kralja: 23. padavina; 25. glagol; 26. ptiči; 29. grška črka; 32. pomožni glagol: 33- sozvočje; 34 osebni zaimek; 36, židovski pisateU. NEGUJ BE moč in lepoto je predpogoj pravilna prehrana vseh organov. To omogoča samo ZDRAV ŽELODEC ki največkrat odpove le vsled tega, ker je preobremenjen s slabo prežvečenimi jedili. Dobro žvečijo samo ZDRAVI ZOBJE vsled česar se mora ravno te, potom rednega dnevnega negovanja varovati. V to svrho je in ostane nepogrešljiv SARG° Fr. Ž.: » Skavt Peter in pijanci Pijanci so resnično vredni usmiljen nja. ' • Prvič, ker jim silno trpi čast. Komaj kdorkoli ugleda pijanca, holajl — že si misli: tole je pijanec. S tako mislijo pa seveda ne koristi ugledu, ki ga želi pijanec, da bi ga užival v človeški družbi. Drugič je pijanec še bolj vreden usmiljenja zato, ker mu zunanjost in notranjost žalibog nista v skladu s pra« vili »Olikanega Slovenca«. Obleka mu je povaljana, nekateremu v laseh tiči slama, a ne dehti prijazno prav iz no* benega in od nobene plati. Še seneni vozovi se pijancu umikajo v pregovo« ru in ne iščejo njegove družbe. Niti mu ni pijača drugače v korist, marveč škoduje njegovemu želodcu in duši tudi in jetrom in obistim in mo* žganom in barvi njegovega nosu. Pijanci so resnično vredni usmilje« nja in ni čudo, da se včasi samemu se« bi tako smilijo, da kar tulijo. V prejšnjih časih se jim je godilo Še huje. V historijah se bere o pijan« cih, ki so bili tako prepojeni z žganjem od pete do temena skoz in skoz, da so se vneli in so zgoreli kakor baklja. Take historije so sila zanimive. N. pr. stoji v mi izmed teh historij, da je bilo lepega pomladanskega dne, pa se je pričel vleči po vsej hiši čuden duh, ta duh je bil smrad in neprijeten, kakor bi se na pokvarjenen špiritu žgale kosti in nohti in lasje in cunje in je postajal smrad tako gost, da se je kar videl. Zdajci so se čuli iz pod* tličja zamolkli glasovi. Prihitela je stra« ža, dim ji je kazal v klet, tam je ^tano* val žganjar Jerin. Stražs je vdrla v klet — kaj so ji uzrle zavzete oči: v kotu kup mesa in cunj, višnjevi pla« menčki švigajo i i kupa zdaj tu, zdaj tam — to je žganjar Jerin. Tn kup še živi in neizrecno smrdi in še govori in vmes mu cvrka meso: »Oj, ^reljubi bratci — beži, podgana! — Kako žalo« sten je konec pijanca! — Cvrk, cvrkl — Ali ni nikoder nikakšnega novinar* ja — cvrk, cvrk — ali risarja, da bi napisal ali narisal strahovito mojo smrt zaradi senzacije in nagrade in zgleda in svarila! — O — cvrk, cvrk — pro* klet bodi demon alkohol! Rajši pijte iz studenca, živi naj absti — »cvrk in šššt!« — pa mu je zacvrknila in ugas« nila še beseda in je črni kup samo še nemo tlel in kmalu ni bilo od žganjar* ja Jerina dosti več, nego za lopato smrdljive žlindre, in ni vedela neuto* lažna vdova, kaj bi z nio. ali jo naj vr* že na gnoj ali naj zanjo tvega stroške pogreba. Resnično grozovita je taka smrt in jo je zelo zanimivo brati. Zdaj se že več let ni nikomur primerila, kar je s stališča svarilnih zgledov v boju zoper alkohol le obžalovati. Morebiti je te* mu kriva boljša jziroma slabša kako* vost alkohola — kakor se vzame. To« da ni izključeno in se lahko zgodi, da bodo kjerkoli izdelovali zopet slabši alkohol oziroma boljši — kakor se vza me —- pa ne bi bilo več zadržka zoper zgoraj popisani pretresljivi način smrt* ne kose. Pijanec, prepojen s poštenim alkoholom, je silno nevaren zastran ognja; dovolj je. da se mu približaš z gorečo smotko, pa se bo vnel, zgorel živ in ga morilni plamen ne bo objel kar v hipu, nego počasi bo tlel in smr* del in cvrkal in nazadnje, kakor reče* no, ga ostane samo še za lopato žlin* dre. To je jako žalostno! Tudi skavt Peter je bral zanimivo hi storijo te smrti. Bral jo je in jo orebral še enkrat in dejal, da je sijajna Že se je spomnil skavtskih zakonov, da je skavt vzdržen in ne pije in da je skavt vsak dan koristen. Preudaril ie vso reč, in ni se mu zdelo prav, da pridigajo treznost po šolah, kjer ni pijancev, in na shodih, kamor prihajajo le najza* nesljivejši trezniki. Nego, je dejal, tre« ba ie med pijance v beznice, ti so po« trebni pridig in svaril in bi jih gotovo pretreslo, če bi zvedeli, v kakšni ne* varnosti so, da "e vnamejo in zgore in jih ne bi ostalo drugega, nego za lopa« to smrdljive žlindre. »Bi pii« je vzkliknil skavt Peter — to je skavtsko geslo in pomeni: Bodi pripravljen! — in je bil skavt Peter pripravljen. — V mračni kleti pri »Zelenem fraklju« ie bil zbran cvet žganjarjev. Bilo jih je dvanajst ali štiriindvajset, s kakr* šnimi očmi si jih gledal, s treznimi ali pijanimi. Med nje je nenadoma stopil klobuk s širokimi krajevci, bil je skavt Peter. Povzpel se je na klop in jim govoril: »Častiti žganjarji, smrdljive posode alkohola, ali ste zavarovani zoper po* žar? Če niste, skrajni je čas, da se za* varujete, in si železne tablice o zava« rovanju obesite ckoli vratu, da bo kaj ostalo od vas, ko zgorite, in da bo m o* či spoznati klavrne Vaše ostanke!« »Ho, ho, ho!« so se začudili žganjar« ji, »kdo nam kvaka in kaj?« in se je eden prigugal pred skavta Petra in mu gostoljubno ponud;l: »Na, pij!« Skavt Peter je pač vzel frakelj, pa ga je tudi že treščil ob tla. Dejal je, da si bo razbiti in razliti ta frakelj vpi« sal v seznam svojih dobrih del in ga dvakrat podčrtal in okrasil s plusom in tremi klicaji. Gostoljubni žganjar je bil drugač* nih misli; pokazal je zobe in renčal in so mu pritrjali tovariši in krčmar. Skavt Peter pa se je neustrašeno umak* nil za mizo in ndaljeval svojo pridi« go: »Častiti žganjarji, zanikarne mavre pijane, že smrdite po smoji! Vidim, trenutki vašega življenja so šteti. Zdaj, zdaj bodo iz vas švignili višnjevi pla« menčki, iz nosa, iz trebuha, iz vsega života. Pri živem telesu boste cvrkali: cvrk, cvrk! in vam ne bo Homoči. O žganjarji, hitro se skesajte, predno po. stanete žlindra!« Žganjarji so bili živo užaljeni — vsak žganjar je užaljen, če mu poveš, da je žganjar. Pa so rjuli, obstopili mizo in že je čutil skavt Peter pesti, ki naj bi mu dokazale, da žganjarji niso žga« njarji. Ta čas pa je zunaj zatrobilo »ta ta«, vrata so se odloputnila na stežaj in v klet so pogledale svetle čelade, v ro* kah so držale cev brizgalne in načelnik Florijan je vprašal kje gori in kdo je tisti Bipi, ki je poslal nujno pošto, naj pridejo. Skavt Peter je zakljical: »Bi«pi, bodi pripravljen! Tukaj gori: dvanajst mož je v smrtni nevarnosti, da zgore, eks« plozija ni izključena, že smrdi smoja - kar sprožite!« In ker mora vsak skavt znati vse, od zapletanja vozlov do kuhanja krompir jeve omake, od brzojavnih znakov do zgradbe mostov, je poznal skavt Peter tudi gasilna znamenja, — s seboj je imel piščal in je zapiskal znamenje za brizganje. Pa so oni vzad na ulici pri* tisnili sesalko in Dognali vodo in so bili vsi žganjarji do kože premočeni: kdor je kričal, je dobil vode še v usta, več nego je je mogel požreti. Tako so bili, hvala Bogu, tisti pot vsi rešeni iz nevarnosti, da zgore in postanejo žlindra. Deležen je bil mokrega blagoslova tudi krčmar pri »Zelenem fraklju« in je bil hud. Vendar mu je bilo všeč, da mu je pritekla voda tudi v posodo s žganjem in se mu ni bilo treba truditi z zalivanjem. Pa ko so potem iskali fanta, ki je napeljal to zmedo, ga ni bilo več najti, kajti je geslo skavta: »Bi*pi!« in je bil tudi skavt Peter pripravljen, da izgine pravi čas. Majda je imela prijaznega oslička, ki jo je imel zelo rad, da, rajši od vseh drugih človeških bitij. Njegov največji prijatelj pa je bila mlada kravica Muki-ca, ki si jo je lastil sosedov Milan. Dobil jo je bil, ko je bila še majhen teliček. Tako sta živela kravica in osliček skupaj v istem hlevu, ki je stal ab koncu vrta. Jedla sta iz enega korita, pasla se na enem travniku in nikoli se nista sprla. Tako je minulo leto dni. Spomladi je zbolel sosedov Milan in njegova roditelja sta ga poslala k tetkj v mesto. Poprej je vedno Milan skrbel za Mukico in jo vodil na pašo, ker ni nihče drugi utegnil. Roditelja sta zdaj odvedla Mukico k Dobravčevim, ki so imeli posestvo onkraj gozda, kako uro hoda od Milanovega doma. Dolgouhec je ostal sam v svojem hlevu in se oziral zdaj na desno, zdaj na levo. a Mukice ni bilo od nikoder. Ko je videl, da je ne bo dočakal, in je naposled razumel, da se Mukica sploh ne bo več vrnila, je žalostno pobesil glavo in solze so mu zalile oči. »Kaj bom delal sam?«* si je mislil in vsako minuto se mu je bolj tožilo po Mukici. Zvečer je prišla Majda v hlev in mu prinesla jabolko, toda Dolgouhec danes ni maral zanj. Majda ga je pobožala po glavi in mu šepetala na uho nežne besede, a Dolgouhec se ni hotel razveseliti. Naposled so prišli v hlev tudi Majdina roditelja in hlapci in gledali oslička in niso mogli razumeti, kaj mu je. Mislili so, da je zbolel in da bo jutri morda boljši, ko se prespi. In tako so spet vsi odšli. Drugo jutro je Majda zarana vstala in hitela v hlev, da vidi, kako se počuti Dolgouhec, a glej. o osličku nj bilo ne duha ne sluha. Vrata hleva in lesa na vrtu, vse je bilo odprto in Majda je bila prepričana, da je nekdo ukradel Dol-gouhca. Maida je hitro poklicala vso služin-čad in vsi so jeli iskati oslička Iskali so ga povsod ter ga klicali in vabili, a Dolgouhca ni bilo od nikoder. Tisti mah pa je prišel Dobravčev hlapec in povedal. da so našli zjutraj Dolgouhca v hlevu. Sam ie bil našel pot do tja in se postavil k Mukici, ki se ga je silno razveselila. Tedaj so vsi razumeli, zakaj je bil Dolgouhec prejšnji večer tako žalosten in zakaj je pobegnil. Nu. Maida ie pa prosila očeta in mater, da sta kupila od sosedovih Mukico in od tistih dob sta spet složno in zadovoljno živela v skupnem hlevu. Gustav Strniša: » Tulipan Na razkošnem vrtu je rasel na črni gredici lep bel tulipan. Ko se je raz-cvel, je bil tako krasen, da so mu vse sestrice-cvetke zavidale njegovo lepoto. Ptički pevci, ki so prihajali k rožicam vasovat, so pa pričeli o tulipanu peti pesem in raznašati njegovo slavo po svetu. Tulipan se je prevzel, postal je ošaben. Ponosno je dvigal svojo prosojno glavico in kazal svoj čašasti cvet. Priletel je gizdalinček, pisan metuljček, se laskavo zazibal okoli prelestne-ga tulipana in mu zašepetal: »Dovoli mi, da se napijem tvoje medice. Daleč po svetu bom zletel in povedal bratcem metuljem in sestricam cvetkam o tebi. Slaven postaneš!« »Le pojdi po svetu, moje medice pa ne dobiš,« je odvrnil tulipan in še bolj ošabno dvignil glavo. Prihitela je vsa zasopla skromna delavka čebela in zašumela: »Daj mi medu, lepa cvetka! V svoj pisani panj ponesem med, ki bo sladak in dober. Iz satovja bo pa vlil svečar bele sveče, ki bodo gorele po oltarjih!« »Bodi zadovoljna z medom, ki ti ga dajejo druge cvetke, jaz ti ničesar ne dam,« je tulipan zapodel čebelico in dvignil svojo cvetno čašo še više. Tedaj ga je zaprosila še biserna rosa: »Biser-rosa sem. Naj kanem v tvojo prozorno čašo in zažarim na nji! Osvežila te bom. Tvoja glavica se bo zale-sketala v solnčnem siju kakor blesteča kronica kraljice' vil. Kdor te bo videl, te bo vesel. Ti boš pa zadovoljno zrl v solnčece, ki te ne bo moglo zmagati, zakaj jaz te bom ščitila pred njim. Ko bo solnce poslalo k tebi v posete svoje najbolj vroče žarke, da bi se poigrali s teboj in se napili tvoje krasote, te bom branila in se žrtvovala zate. Ti boš pa ostal cveteč in blesteč kakor dozdaj!« »Brani sama sebe,« je odvrnil tulipan in še bolj visoko dvignil svoj cvet. da je kapljica kanila mimo njega na skromno mačeho, ki se je tako razveselila rosne kapljice, da je kar vztrepetala. Jutro je minilo. Solnce je sijalo vse silmeje in silneie. Cvetke so pobešale glavice in trpele, a tulipan je drzno gledal solncu v žareči obraz. Ko je solnce zašlo, so se cvetke predramile iz vročične omotice. Vse so bile še žive. Ko so se pa ozrle po samotnem ošabnem tulipanu, ga ni bilo več. Le suho stebelce je ležaio na tleh. Poleg stebelca je pa ležal suh listič, ki je bil še zjutraj ponosen beli cvet. »Sam je kriv,« je dejala skromna mačeha, ki je vedela, da ji je dobra rosna kapljica rešila nežno življenje. Gustav Strniša:» Svatovanje Jež gre v svate: na bodice je zelenje dal, za klobuček pa cvetlice in počasi odcapljal. Črni kos se danes ženi, siromaček bos svatu je, vendar poje v dan megleni, vabi v svate in piruje. Povest o hudem graščaku Živela je nekoč ljubka deklica, ki ni Imela nikogar drugega na svetu razen očeta, ki je bil star in truden mož. De* klici je bilo ime Nada. Njiju dom je bil široki gozd, mah jima je nadome* ščal preprogo, višnjevo nebo jima je bilo streha nad glavo. Časih je bilo prav hudo. Prišla je zima in mraz, drev* je se je vilo pod viharjem in listjje je letelo na vse strani. In kadar je bilo tako, so se sklonile smreke k Nadi in zašepetale: »Pojdi odtod! Poišči si dom čez zimo, zakaj tu te bo uničil mraz in sneg.« Nada si je z rokami tiščala ušesa, da ne bi slišala tega opomina, ker sirotica ni vedela, kam naj se obrne. »Joj, da bi imela svojo hišico!« je vzdihovala. Sredi gozda je stala visoka siva skala in na skali je stal lep velik grad. Nihče ni živel v njem, samo netopirji in pod* gane so se bile utaborile v velikih dvo* ranah. Časih ponoči so slišale živalce v gradu čuden, žalosten glas, ki je veno* mer ponavljal iste besede. »To je gotovo vihar,« je menila stara bela vrana, »saj človek vendar ne mo« re biti tu, ne da bi ga videli!« »Pa kaj govori ta glas?« je prašala Nada belo vrano, ko jo je srečala v gozdu in ko ji je pravila o čudnem gla* su. »Nu, kolikor sem mogla razumeti, ponavlja venomer: »Pustite, da pride ljubezen v grad! Nu, jaz si mislim, da se gotovo vihar malce norčuje iz nas.« Nada pa je jela premišljati o tem in onem, in naposled je dejala: »To ni vihar. To je morda kak duh, ki v grobu ne najde miru, in če on za* hteva, naj vstopi ljubezen v grad, te* daj bi lahko prišla z očetom semkaj. On me ljubi in jaz ga imam neizmerno rada. In ta duh gotovo ni zloben duh in nama ne bo storil zlega«. In res sta šla drugi dan Nada in njen oče v grad. Pot je bila strma in Nada je podpirala starega očeta, oa ni na potu onemogel. »Očka, liubi očka, glej, zdaj imava pravo streho nad seboj!« je vzkliknila Nada. In ko se je zmračilo, je hodila no velikih dvoranah in nemirno čakala, kdaj se oolasi tajinstveni glas. A ni* česar ni bilo slišati. Drugo jutro ie Nada zgodai vstala in zanetila ogeni v štedilniku. V shram* bi ie našla orehe, krompir in velika ja* bolka: takoj je začela pripravljati ko* silo. Potem je pomela vse sobe in od« prla vsa okna, da je zasijalo solnce v vse prostore. Ko je stopila v viteško dvorano, je začula kraj sebe tih, žalosten glas. »Nada, ne hodi odtod in ne boj se me. Beden sem, joj, da bi vedela, kako sem beden! Nikogar nisem nikoli Iju« bil in zdaj moram trpeti. Bodi dobra in skrbi zame!« Nada se je ozrla na vse strani, a nikogar ni bilo videti. Ves dan je mislila na te besede in ko se je zmračilo, je postavila na mizo krožnik jabolk in orehov in čašo sveže vode. In glej: drugo jutro sta bila krožnik in kozarec prazna! »Zdaj,« si je mislila Nada, »ne bom postavila zvečer niče« sar na mizo, ampak sama bom ostala v viteški dvorani in tako bom videla ubogega moža, ki toliko trpi.« In tako je tudi storila. Ko je oče le« gel k počitku, se je vsedla v viteško dvorano za mizo in čakala. Ko je od« bila ura polnoči, je začula glas: »Nada, me čakaš?« »Oh, pomagati ti hočem. Povej, kaj naj storim, da ne boš toliko trpel in da boš mirno spal v grobu?« je zajec« ljala Nada, zakaj vkljub vsemu jo je bilo malce strah, ker ni nikogar videla krai sebe in vendar je razločno slišala vsako besedo. »Povedati ti hočem svoje življenje. Bil sem graščak in vsi na okoli so se me bali. Krut gospodar sem bil. Nihče me ni maral in tudi jaz nisem nikogar ljubil. Umrl sem sam in zapuščen in zdaj so me obsodili, da bom trpel ta« ko dolgo, dokler ne najdem bitja, ki me bo ljubilo in skrbelo zame ter ži« velo v mojem gradu. Dokler ne bo vla« dala tu ljubezen, tako dolgo bom mo« ral trpeti. Joj, pomagaj mi, Nada, po* magaj mi!« je obupno vzkliknil duh. Tedaj se je Nada ljubeče nasmehni* la in dejala: »Živela bom z očetom v tvojem gra* du. On me ima rad in jaz ga imam ra* da in ljubezen bo vladala tu. In tudi tebe ljubim, čeprav si bil krut in ne« izprosen gospodar. Ljubim te, ker si zdaj tako beden.« »O, hvala ti!« je vzkliknil siromak, »nikoli ne bom Dozabil nate in kjerkoli ti bom mogel pomagati, ti bom poma* gal. Bog s teboj!« V dvorani je zašumelo. kakor da bi bil potegnil veter skozi okna. nato pa je bilo vse tijio. Odslej ni ».ihče več slišal stokanja okrutnega graščaka in Nada je s svojim očetom srečno živela v gradu do konca svojih dni. Kupujte „Zvezdanko"! J Iz želodovih že kapic čisto roso družba pije; bober, ded širokih šapic jo pijan razlije. Tenkonoga pastirica jim veselo svira. a pomaga ji sinica, ki med svati par izbira. Brez skrbi se rad osti jo, skačejo po trati, vriskajo in žvrgolijo — juh — pomladni svati. Naročajte JAKOPIČEV ZBORNIK pri Tiskovni zadrugi J®* e nična kava Vidrove kave, ki jo je pred vojno razpo« šiljala tudi v Slovenijo češka tvrdka Vidra iz Prage, se še marsikdo spominja. Vidra je tudi izdajal znani časopis »Domači prit jatelj«. Vidrova kava je pšenična kava in še sedaj zelo priljubljena na Češkem, a v Jugoslavijo se radi visoke poštnine in cari« ne ne pošilja več. V Beogradu se izdeluje po isti metodi kot Vidra na Češkem pše* nična kava »JAVA«. Bivši naročniki Vi« drove kave v Jugoslaviji bodo brez dvoma radi naročali »JAVA« pšenično kavo, ker vedo, kako izvrstna je pšenična kava. Pšenica je naižlahtnejše žito, je bolja nego ječmen ali rž. Iz pšenice se dela najboljša moka. naj* boljši kruh in tudi najboljša kava. — Kava iz pšenice je boljša nego iz ječmena ali rži. »Java« pšenična kava je žgana iz lepe banaške pšenice po preizkušeni moderni metodi. »Java« pšenična kava je izvrstna, zelo redilna, izdatna in zelo okusna. »Java« pšenična kava ne razburja živcev in srca, temveč krepi telo in duha. Je pri* merna zdrava hrana za otroke in odrasle, za slabotne in čvrste, za duševne in telesne delavce. »Java« pšenična kava je zelo okusna ter jo z užitkom pije vsak, tudi tisti, ki sicer ne mara kave. »Java« pšenična kava je zelo izdatna, se je ne sme preveč zakuhati in je torej zelo poceni. Razumna, štedljiva gospodinja upo* rablja torei le »Java« pšenično kavo »Java« pšenična kava ima okus kakor prava kava. Za otroke se kuha sama. za odrasle tudi sama ali pa kot pndatek k pravi kavi. »Java« pšenično kavo razpošiljamo po pošti v zavodih po 5 kg za 70__Din, če se denar naprej pošlje ali pa po povzetju za 75.— Din. Povzetje je Din 5.— dražje. Poštnino plaoamo mi. Vsakemu 5 kg zavoju »Java« pšenične kave je kot darilo pridejana lepa skodelica za kavo. Če hočete piti res dobro kavo in poceni naročite »Java« pšenično kavo' Kdor poiz-. kusi, je zadovoljen in naš stalen odjemalec Prepričajte se in naročite »Java« pšenično kavo. Priporočajte »JAVA« pšenično kavo svo* jim znancem! Kdor pridobi deset naročni« kov. dobi en 5 kg paket «»JAVA« pšenične kave brezplačno in poštnine prosto. Pržiona ......K. D.. Beograd. KefeTja, 25. T. 1929: Šport Otvoritev kopališča SK IKrija V program slavnostne otvoritve športnega kopališča SK Eirija ob Celovška cesti, la se w& danes ob 10.30 dof>ok!ne, je vpleten tudi nastop aporuufcav-piavačev, kj obeta biti po svoji pestrosti športna atrakcija prvega reda. Propagandna sko«kd, izvajani po najboljših ska-kaaSi v državi, bodo sigurno vzbudili med pri-eoiaimi mnogo zanimanja ki žeti obilo priznanja tembolj, ker se bodo ob tej prililoi prvič v Ljub-ftamd izivajaJi skoki s stc!pa višine 5 in 10 m. Sit ara mternaaionalca drž. prvak Bogomir Grilc ki večkratni drž. prvak Srečko Kordelič bosta pofe-a-zaia Ljubljančanom svoj« temeljito znanje in veitloo umetnost. — Poleg njiju sodelujejo nekateri talentirani skakači — juniori SK Ilirije, med nJim bivši dri. prvak Bogomir Lcwijyka io odlični junior Stan« Otruba. Poleg skokov se bo vršila še štafeta 8X50 m, ■esta-viljena iz plavačev vseh kategorij ta vseh ■rilov (jtmior prosto — sendor hrbtno — juniorka prsno — jtmior hrbtno — senior pmsno — serijo rka prosto — junior prsno — senior prosto), pri kateri scdeltrjejo naši najboljši plava<3 jn plavačioe, med nTJim državna rekorderka WoM-fertova, Severjeva, Hamova, Vavpotič, Jenko, Server, Grilc, Enbežnik io drugi. Vsekakor bodo pri slavnostni otvoritvi tw!i gledalci - športniki v pol« meri prišfi na srvoj fačun! Nogometni turnir za JNS odgoden lHrifa Igra prijateljsko tekmo t Slovanom. Upravni odbor LNP je na seji ▼ petek od godil nogometni turnir, ki bi se moral vršiti danes na igrišču SK Ilirije, na kas* Dejši termin, ker bi ASK Primorje zaradi bližnje državne prvenstvene tekme z Gra* djanskim ŠK danes ne mogel sodelovati s L moštvom. Namesto tega igra SK Ilirija danes ob 16. uri prijateljsko tekmo s Slovanom. Nogo« metni tekmi sledi ob 17.30 hazenska prven« štrena tekma Mura (Murska Sobota) : Ilirija. Ostale prvenstvene tekme se odigrajo ▼ napovedanem redu, in sicer: na igrišču Ilirije ob 8.30 Grafika : Na« takar, 10.30 Ilirija jun. : Hermes jun.; na igrišču Primorja ob 10.30 Primorje Jun. : Jadran jun., 15.30 Krakovo rez. : Svoboda rez., 17. Krakovo I : Svoboda I. Najvažnejša med njimi je I. B razredna tekma Krakovo : Svoboda, ki utegne odlo« pdioo vplivati na prvenstveno tabelo. Mura : Ilirija DnsSoli prvenstvena tekma med bazenskimi temž;.rvaima Mure in Ilirije se odigra popoldne »a fenišču Ildrtje in sicer ob 17.30 in ne kakor je bik) voeraij objavljeno, ob- 14.15. Za tekmo vlada t vseh športnih krogih izredno zanimanje, osobito radi prvega nastopa pomlajene k reorganizirane družice Marije. Mlada družina Krije se je za to tekmo vestno pripravita, ker boče pokazati, da je t naša hasema kljub odhodu vseh starih igralk še vedno faktor, s katerim bo moral vsak protivnik resno računati. V družini j« nekaj prvorazrednih igralk, poleg njih pa nekaj noviofc, ki m so jako talentirane. Mnra nastopi s svojo staro gardo, kS je priborila klubu že nešrteto pomembnih uspehov. Po nleni zadnji zmagi nad državnim prvakom Mariborom sodeč, mora biti njena družina ▼ sijajni formi. To in pa dejstvo, da je ta tefctra odločilne v-ažrosti za pomladno prvenstveno tabelo, nam obeta s>portno prireditev prvega reda. Vodsd'vo tekme je poverjeno enemu naših najboljših sodnikov g. Dober let o. Kot predigra se mrši ob 16. uri nogometna tekma med Ilirijo 2b Slovanom. Vstopnina je skupna k obem prireditvam m je jako zmerna. Turneja mariborskih železničarjev po Vojvodini, in Slavoniji Agilni mariborski Železničarji so 17. t. m. odpotovali r.a turnejo v Vojvodino ki Slavonijo. Feriektuirali so tekme v Sombor u, Vinkovcah, Soboti«, Veliki Kikindi in Osijeku. Na binkoštne praznike so nastopili v Sombor* proti Žakn in prvaku Somborskega okrožja sorn-borskemn Sportskenru Udruženju. V nastopnem poročiti o dveh tekmah. Železničarji : 2ak 8:1. tera je bfla lepa, obe moštvi sta predved® tepo kombinacijsko igro ter sta igrali vseskozi lair. Železničarji so že v prvih 10. minutah bili v premoči, ki so jo obdržali do konoa tekme in |n tndi dokumentirali s petimi goli. Somborsko Sportsko U dni ž eni e : Železničarji 3:2 železničarji so nastopili kompletni. Tekma je račel« V zelo ostrem tempn, ki so ga Železničarji dobro i zdržali. Somb. Šport sko Udruženje le proti nizki kcmbinaoijska igri Železničarjev pred vedlo visoko igro z dolgimi pasi. Kmalu pa fo Somborčani začeli igrati zelo surovo. Sodnik C. Sefčič iz Subotice je vidno favoriziraj Som-borčane ter ni hotel preprečiti nefair igro domačinov. Kljub tema so obdržali Železničarji premoč v po?ju, toda v kazenskem prostoru jim le b:lo zaradi fantov od zadaj onemogočeno streljanje na gol. Rezultat te tekme je bil: desni branilec ranjen, desni zvezi Pavlini! fe bila zlomljena leva noga, večina mariborskih napadalcev pa je blesšrana. Predsednik Železničarjev ne je zaradi tega takoj pritožil pri JNS. Pričakovati }e, da bo surovo somiborsko moštvo od našega najvišjega foruma najenergifineje poklicano na odgovornost. Propozicife ca otRgranJe medmestnih bazenskih tekem za festal pokal Jnveliria STEFANOVIČA, Beograd. Pravico tekmovanja imajo reprezentančne irožine me«t. V teh reprezentančnih družinah morejo nastopiti vse verificirane igralke JSH ii ŽS. Tekmmje »e po cnsp-sasteiireu, i« sicer ločeno po okrožjih. tetočno okrožje tvori teritorij BtfPe, eapadmo okrožje pa teritorij LHP event. tudi ZHP. Mesta od igranja poedinih tekem izžrebajo pod sa vezi. AJko konča tekma neodločno, se po-d-aiiša u ZX5 min. V slučaju pa, da konča tudi podaljSe* n«oanija, Francija, Nizozemska. Švica in Italija. Kon« greš je proglasil za svetovne prvai.e: v mušji teži Frankie Gennara, v bantiim Fi. del La Barbo, v peresni Routisa. r lahki Sammy Mandela. v welters Joe Dutidee v srednji Mikey Walkera in v srednjetežki Tommy Loughrana, dočim je v telki teži mesto izpraznjeno Evropski prvaki pa so (kategorije v gornjem vrstnem redu): Plad« ner, Bernasconi, Knut Larsen, SvbiJle, Ge* non, Marcel Thil, Bonaglia in Pierre Char« les. — Kakor je videti, je prazno samo me« sto svetovnega prvaka težke teže. Za to mesto je resen tekmec Nemec Max Schme« ling, ki je te dni zopet odpotoval v Ame* riko. Odšel je v Newyork, kjer namerava podpisati pogodbo za nastop proti Basku Paoiinu. Boj naj bi se vršil 27. junija v Newyorku, in sicer kot semifinale za nai* bolj doneči naslov — boksaškega prvaka težke teže vsega sveta. Kdor <*a doseže, lahko vrže rokavice — v peč! Rešitev križanke „Avto" Vodoravno: 1. Alhambra; 5. B. S. A.; 7. motor; 10. Ba. 11. Bleriot; 12. S. P. D.; 14. Ig.; 15. ar; 16. rio; 18. Srem; 19. Baku: 22. P. n.: 23. vatra; 25. Al.; 27. ni; 28. nit; 29. tara: 32. arena; 35. sak; 36. osa; 37. pakt; 39. ali: 41. osla; 42. ahat; 43. labod. Navpično: 2. Hg.; 3. mana; 4. ara; 5. bor; 6. as: 7. »Mela«; 8. Om; 9. rana; 10. bu; 11. bat; 12. s. r.; 13. do: 17. Ito; 20. ki; 21. Lika: 22. Pt.; 23. Davo; 24. Ana; 26. Bel: 30. do; 31. Oka; 33. rat; 34. Nil; 35. sto: 37. pa; 38. Th.; 40. ab. Pred sodniki Zamudil je Krnet Janez k Ižanskega se je pošteno spri s svojim sosedom, bi ga je nabruM, da ni kaj prida, ker je moral že večkrat na sodišče zaradi pretepa. Janez je soseda tožil zaradi žaljenja časti. Pa Je srečal pred so Stalna uitila razstava slin Velika izbira okvirjev A. KOS, Mestni trg št 25 Nasproti magistra*- Gospodarstvo Naša industrija in avtonomna carinska tarifa lz referata tajnika Zbornice za TOI v Ljub-ini g. Ivana Mohoriča na konferenci zbornic v Novem Sadu.) Haša država ima do svoji gospodarski Strukturi pretežno agrarni značaj. S tem osnovnim dejstvom je treba absolutno računati v naši avtonomni carinski tarifi, za -•o je tudi v naši carinski tarifi od leta 1925 prišla v polni meri do izraza. Vendar je bila fatalna pogreška, če se paralelno z zaščito agrarnih interesov ne bi polagalo do-tsti važnosti na napredek našega domačega dela in naše industrije, kajti, ako bi tudi hoteli, mi ne moremo ostati povsem agrarna država. Agrarni protekcijonizem srednje Evrope, kamor najbolj gravitirajo naši agrarni proizvodi, nam zapira vrata za izvoz. Zato moramo zaradi velike pasivnosti trgovinske bilance in poleg racionalizacije kmetijstva stremeti za tem, da polagoma preidemo na industrijsko produkcijo. Naš mednarodni politični položaj nam nalaga dolžnost, da pospešimo industrializacijo. Ta preorijentacija pa je potrebna tudi iz socijal-no-političnih razlogov, da z zaposlenjem presežka prebivalstva iz pasivnih krajev skušamo zmanjšati število izseljencev in sanirati problem pasivnih krajev. Agrarni proizvodi uživajo v naši državi primerno carinsko zaščito, ki je pri nekaterih predmetih prav visoka. Tako znaša v odstotkih vrednosti blaga carinska zaščita pri svežem grozdju 53 odst., pri suhih češp-Ijah 92 odst., pri svinjah 50 odst.- pri svežem govejem mesu 48 odst., pri polemen-talskem siru 67 odst., pri naravnem maslu 32 odst., pri svinjski masti 35 odst in pri običajnih jabolkih nad 50 odstotkov. Pa tudi carina na vino znaša po znižanju v grški pogodbi za dalmatinska in vojvodinska vina ie vedno 100 odstotkov vrednosti. To visoko aaščito pa potrebujemo, ker bi se drugače uvoz povečal, dočim so možnosti za izvoz agrarnih proizvodov vedno manjše. Sedanja avtonomna carinska tarifa je bila sestavljena v času izredne povojne konjunkture za naše agrarne pridelke. Po stabilizaciji valute pa se je položaj znatno spremenil. Vedno večja zaščita kmetijske produkcije v vseh srednje-evropskih državah je v naši agrarni produkciji izzvala težko krizo. Zato so v zadnjih letih zahtevali agrarni krogi med drugim, da se omo-poči pocenitev kmetijskih priprav in ostalih sredstev za agrarno produkcijo, in sicer potom ukinjenia ali zmanjšanja uvoznih carin na dotične proizvode. Stvarna korist, ki bi nastala za kmetijstvo z ukinjenjem ali znižanjem rarin na priprave in sredstva za kmetijsko produkcijo, pa bi bila minimalna. kar moramo sklepati iz dogodkov zadnjih let ob priliki znižanja naših carin. Tako je n. pr. Italija pred ukinjenjem carine na modro galico prodajala to galico pri nas po 22 angleških funtov, čim pa je bila carina ukinjena in je tvornica galice v Su-footici prenehala delovati, se je takoj cena italijanske palice dvignila na 27 funtov. Od nkinjenja je imela torej korist 9amo Ita lija, ki uvaža k nam letno za 40 do 60 milijonov Din galice. Slicen je primer pri su-perfosfatu in ostalih umetnih gnojilih. Zahvaljujoč propagandi domačih tvornic se je konsum superfosfata v naši državi dvignil od 3900 vagonov v letu 1925 na 6500 vagonov v letu 1928. Ce bi mi že itak nizko carino še ukinili, bi morali na škodo trgovinske bilance uvoziti iz Italije letno za 65 milijonov Din superfosfata, naši domači delavci pa bi izgubili zaposlenost. Po podatkih, ki so bili izdelani na mednarodni gospodarski kongres v Ženevi, znaša pri nas carinska obremenitev poljedelskih proizvodov in proizvodov poljedelske industrije po naši carinski tarifi 48. 3 odst. ©d vrednosti blaga, dočim je bila ta obremenitev izračunana za Češkoslovaško s 34.1 odstotka, za Madžarsko z 32.1 odst., za Romunijo z 29.3 odst., za Poljsko s 27.5 odst., Ea Italijo s 27.4 odst., za Nemčijo s 2G.9 odst., za Švico s 17 odst., za Avstrijo s 16.6 odst. in za Francijo s 13.3 odst. Izmed navedenih držav je agrarna zaščita v naši avtonomni tarifi sorazmerno največja; pa tndi v tej višini ni zadostna, da bi preprečila neracijonalen uvoz kmetijskih proizvodov. Naša prizadevanja, da namesto sirorin izvažamo polfabrikate. nis® pokazala uspeha niti v pogledu agrarnih proizvodov, da ne govorimo o rudarski industriji. Naš uvoz proizvodov poljedelske industrije (carinske pozicije 103 — 111) je n. pr. lani presegal izvoz teh proizvodov za 164 milijonov Din. Pri tekstilijah znaša pasivnost še vedno 2.3 milijarde Din. v skupini usnja in izdelkov iz usnja ln3 milijone Din, pri keramičnih izdelkih 44 milijonov Din, pri steklu 85 milijonov I)in, pri železu 903 milijone Din, da ne govorimo o ostalih skupinah finalnih proizvodov. Te številke nam dokazujejo, koliko napora bo treba, da ee ta situacija vsaj deloma popravi in da c.d uvoza finalnih proizvodov preidemo polagoma na uvoz gotovih izdelkov in po možno-eti na uvoz sirovin. Naša carinska tarifa h leta 1925 ni bila definitivna; minimalne carine niso bile mišljene resno kot skrajna meja za tarifne pogodbe, marveč le kot baza za pogajanja. Zato nova carinska tarifa ni ustvarila zanesljive orijentacije za ustvarjanje nove indnstrije. S trgovinskimi pogodbami je bilo precejšnje število carinskih pozicij v «*eloti ali deloma znižanih. S predstojefimi trgovinskimi pogodbami pa se bo to število se povečalo. Doslej je *bilo v trgovinskih pogodbah v celoti znižanih odnosno vezanih 142 carinskih pozicij, 240 pozicij pa deloma. Države, s katerimi smo sklenili ta-rifske pog(xibe (7 po številu), predstavljajo 43 odstotkov naše skupne uvozne trgovine. Poleg tega pa so te pogodbe kratkodobne, rato predstavljajo za našo industrijo moment nesigiirnosti, zlasti ker obstoja možnost novih pogajanj in novih koncesij. Naša trgovinska politika je bila napram inozemstvu sploh preveč liberalna. Druge države so se poslužile najrazličnejših sredstev, da čim bolj zaščitijo domačo produkcijo, pri nas pa je inozemsko blago pri uvozu celo prosto od davka na poslovni promet. Glede na razliko produkcijskih pogojev v industriji bi morala carinska zaščita znašati okrog 25 ods., v resnici pa znaša pri znatnem številu proizvodov, ki jih izdelujemo doma, mnogo manj, n- pr. pri lanenem olju 20 odstotkov, pri bombažnem predivu 4 —10 odst.. pri boks-usnju 11 odst., pri rotacijskem papirju 3 odst. itd. Na drugi strani pa so številni predmeti iz fiskalnih razlogov visoko obremenjeni e carinami, n. vr. bencin 42 odst. oLinsko oiie 67 odet- olje sa mazila 76 odst., sirovo železo 38 odst., olje od palmovih koščic 20 odstotkov od vrednosti itd. Pogosto se čuje o visokih zaščitnih carinah tekstilne industrije, kar pa ne odgovarja dejstvom. Pri bombažnih tiskaninah. katerih smo lani nvozili za skoro 290 milijonov Din, znaša zaščitna carina za večbarvne tiskan ine 39.6 odst., za dvobarvne pa 28 odst., dočim znaša zaščita za tako blago ▼ Nemčiji 44.9 odst-, v Češkoslovaški 52.6 odstotka, v Madžaarski 72.2 odst. in v Polj ski 76.5 odst. od vrednosti blaga. Enako slabo je aa ščit en a usnjarska, čevljarska in kovinska industrija. V številnih primerih se zaščitna carina zaradi carinske obremenitve sirovin in polfabrikatov zmanjša na mi nimum. Visoka obremenitev elektrotehničnih predmetov je v interesu elektrifikacije povsem neprimerna. Seveda obstojajo tudi nekatere druge carinske postavke, ki so glede na dejansko potrebno zaščito previsoke. Vsekakor je temeljita revizija naše avtonomne carinske tarife nujno potrebna, predvsem zaradi visoke pasivnosti naše trgovinske bilance. Da se doseže sodelovanje gospodarskih zbornic v vprašanju carinske in trgovinske politike, bi bilo zato potrebno, da se osnuje stalni forum, v katerem bi lahko sodelovale naše zbornice in ki bi stalno zasledoval vsa ta vprašanja. = Povišane žitne carine v Franciji in Tta-liji. Francoski finančni minister je izdal od redbo, s katero se poviša žitna carina od 35 na 50 frankov. — V Italiji se je carinska postavka za žito povišala od 11 na 14 zlatih iir in v enakem razmerju tudi postavke za uvoz pšenične moke. Položaj na naših borzah Ljubljana, 25. maja. Pretekli teden je bila tudi na ljubljanski borzi potreba po devizah večja. Čeprav je borza poslovala le 4 dni, je skupni tedenski devizni promet dosegel 20.6 milijona Din napram 20.6, 14.8, 17.8 in 18.5 milijona Din v zadnjih tednih. Večino potrebe je tekom tedna morala pokriti Narodna banka. De-viza na Berlin, ki je v prvi polovici tekočega meseca padla na 13.48, se je v preteklem tednu zaradi zboljšanja stanja nemške Reichsbanke ponovno okrepila od 13.515 na 13.5625. Na efektnem tržišču je bil pretekli teden najznačilnejši pojav ponovni padec tečaja Vojne škode. Kontermina v Vojni škodi še ni prenehala delovati na škodo državnega kredita, temveč še dalje skuša rušiti tečaj Vojne škode, in to ne samo na breograjski, temveč tudi na zagrebški borzi, kjer je pretekli teden popustil tečaj od 410 kar na 400—401. Popuščanje Vojne škode se je proti koncu tedna ustavilo. Kakor se potrjuje, sta Poštna hranilnica in Državna hipotekama banka z večjimi nakupi intervenirali na beograjski borzi. Dejansko so bili tečaji Vojne škode zadnje dni na beograjski borzi višji kakor na zagrebški borzi, dočim so bili prej beograjski tečaji vedno nekoliko nižji, kajti vsa baisse-spekulacija je izhajala iz beograjskega tržišča. Vsekakor bi priporočali lastnikom Vojne škode, naj se od teh mahinacij ne dado preplašiti, ker nikakor ni verjetno in tudi ne dopustno, da bi tečaj Vojne škode dalje nazadoval. Tečaji ostalih državnih papirjev so pod vplivom padca Vojne škode le malenkostno nazadovali. Na tržišču zasebnih vrednot ni bilo pomembnejših sprememb. V bančnih papirjih je bil promet bolj slab. Union banka je za malenkost popustila, Narodna pa se je zopet nekoliko okrepila. Med industrijskimi papirji se je Trboveljska trgovala po 455— 460, dočim so Vevče dalje čvrste pri 126 denar. Ostali papirji so se trgovali po pri-lično nespremenjenih tečajih. 25. maja. Na ljubljanski borzi je bil danes precejšen promet, predvsem v devizah na Prago, Berlin in Trst. Privatna ponudba je krila le potrebo na Trst, dočim je v ostalem povpraševanju zadostila Narodna banka. Berlin se j« dalje okrepil. Krepkejša je za malenkost tudi Praga, dočim sta London in Trs* malo popustila. Od efektov je Kranjska industrijska zabeležila zaključek po 260. Na zagrebškem efektnem tržiščn je Vojna škoda obdržala svoje tečaje. Zaključena je bila; aranžma po 401, maj po 402, 401 in 400, junij 406, december 425. V agrarnih obveznicah ni bilo zaključka, dočim je investicijsko zabeležilo zaključek po 85.5. V privatnih papirjih je bil priličen promet. Od bančnih papirjev se je Zemaljska mala dvignila, od industrijskih pa Slavonija in Trbovlje. Zaključke so zabeležili Praštedio-na po 850, Unionbanka po 204, Kreditna po 93. Jugobanka po 84, Šečerana po 425. Brod vagon po 160, Vevče po 126, Dubrovačka po 500, Trbovlje po 465 do 470. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.8825. Ber lin 13.5475 — 13.5775 (13.5625), Bruselj 0 do 7-9058, Budimpešta o — 9.9255, Curih 1094.40 — 1097.40 (1095.90). Dunaj 7.9795 do 8.0095 (7.9945), London 275.63 — 276.43 (276.03). Newyork 0 — 56.805, Pariz 0 do 222.45, Praga 168.09 — 168.89 (168.49), Trst 296.75 — 298.75 (297.75 — 297.86). Dunaj. Beograd 12.4950 — 12.5850, Berlin 169 47 _ 169.97. London 34.48875—£4.58875, Milan 37-21 — 37.31, Newvork 710.85—713.35, Pariz 27.77 _ 27-87, Praga 21.04 — 21.12. Curih 136.84 — 137 34; dinarji 12.44—12.50. Efekti. Ljubljana, Celj. pos. 158 — 0. Ljubljanska kreditna 123 — 0, Praštediona 850 — 0, Kreditni 170 — 0, Strojne 70 — 0, Vevče 123 — 0, Stavbna 50 _ 0, Kranjska industrijska zaključek 260, Ruše 230 _ 240. Zagreb. Državni vrednostni papirji: Vojna škoda aranžma 4fi0.5 — 401.5, kasa 4C0.5 — 401.5, ultimo maj 400.5 — 401.5, junij ¥15 — 4o6, julij 407 _ 409, december 424 _ 425, investicijsko 85 — 85.5, agrarne 51.5 blago: bančne vrednote: Praštediona 850 — 855, Union 204 — 204.5, Kreditna 93 — 94, Srpska 150 — 152, Jugo 83.5 — 84. Narodna 7600 — 7800, Zemaljska 140 — 144. Ljubljanska krrditna 123 denar, Poljo 15.5 — 15.75; industrijske vrednote: Narodna šumska 35 blago. Našice 1640 denar, Gutmann 200 — 210, Slaveks 105 denar, Slavonija 190 — 200, Drava 395 — 400, Šečerana 422.5 — 425, Narodna mlinska 20 denar, Ljevaonica 175 — 185, Brod vagon 160 — 170, Union 170 — 190, Vevče 125— 130, Is i s 19—21. Dubrovačka 500—540, Trbovlje 470—4(7.5. Nazadovanje žitnih cen Ljubljana. 25. maja. Po skoro šesttedenskem nazadovanju so žitne cene v preteklem tednu dosegle izredno nizko stanje. Nazadovanje žitnih cen je imelo svoj izvor v Ameriki, kjer so tečaji z malimi presledki pričeli popuščati, čim so biia objavljena prva ugodna poročila o stanju posevkov. Gibanju na ameriških borzah pa so v večjih ali manjših razmahih kmalu sledile kontinentalne borze. Tudi pri nas so v teb 6 tednih cene pšenici popustile za okrog 20 Din pri 100 kg, cene koruzi, ki so bile od lanske jeseni izredno visoke, pa celo za preko 30 Din pri 100 kg. Tudi pretekli teden so bile vse kontinentalne borze pod vplivom nepretrganega nazadovanja cen na prekomorskih tržiščih. Iz vseh držav prihajajo ugodna poročila o sta; nju posevkov, v izvoznih državah pa se kopičijo vidne zaloge, kar močno vpliva na tendenco. Povpraševanje za izvoz je ▼ Ze-dinjenih državah kakor tudi v Kanadi zaradi ugodnega stanja posevkov na vsej severni pcluti nazadovalo. Šele proti konen tedna je bilo razpoloženje na terminskih borzah nekoliko prijaznejše ter so se cene na prekomorskih in madžarskih tržiščih nekoliko okrepile. Na vojvodinskem žitnem trgu je tekom tedna cena baški pšenici popustila od 232.5 do 235 na 227.5 — 230 Din fco nakladalna postaja; cena promptni koruzi pa je v Vojvodini dalje nazadovala od 245 na 235 do 237.5 Din fco nakladalna postaja. Mestoma so bile cene še nižje. Proti koncu tedna se je po vseh znakih sodeč tudi naše tržišče nekoliko umirilo ter so prodajalci postali bolj rezervirani. Morda se bo cena pšenici na sedanjem nizkem stanju stabilizirala, za koruzo pa je povsem jasno, da bo morala de ww JetJue ie preeej nazadovati, kajti malo je verjetno, da bomo tudi letos po dveh neugodnih letih imeli v koruza slabo letino. Za bodoči razvoj cene pšenici pa bo odločilna višina zalog stare pšenice v Vojvodini. Od prvotno cenjenega presežka lanske letine od 50.000 vagonov smo doslej izvozili komaj dobro tretjino. Seveda pa so vojvodinski producenti zaradi visoke cene koruzi preeej lanske pšenice pokrmili, pa tudi za prehrano prebivalstva v pasivnih krajih se je porabilo mnogo več pšenice kakor draga leta, ko ee je v teh krajih v veliki meri konsumiral cenejši koruzni kruh. Številčna ugotovitev tega izrednega konsuma pšenice je zelo težavna, zato je težko preceniti, koliko pšenice nam bo še ostalo za izvoz od lanske letine. Mogoče je, da se sploh ne bo pojavila večja potreba po izvozu. V tem primeru bodo naše cene do nove letine ostale več ali manj nad svetovno pariteto. Če pa se bo še morebitni presežek lanske letine v pšenici pojavil v večji meri na našem trgu, tedaj bodo morale cene še popustiti, da bo dana možnost izvoza. + Ljubljanska blagovna boraa (25. t m.). Les: Tendenca mirna. Zaključki: 3 vagoni drv, 2 vagona oglja in 1 vagon desk. Deželni pridelki: Tendenca mirna. Brez zaključkov. Ponujala se je pšenica, slovenska postaja, mlevska tarifa, plačljivo 30 dni, baška, promptna, po 280—282.5; turščica, laplatdka, za maj, zacarinje, slovenska postaja, plačilo 30 dni, po 312.50—315, baška, suha, maj, plačilo 30 dni, po 302.50—305; ječmen, baranjski, pivovarski, po 342.50 — 345; »ves, baški, slovenska postaja, po 295 — 297.50; moka >Og<, fco. Ljubljana. pri odjemu celega vagona, pMSJSrt pd prejemu blaga, po 405—410. + No vosa d ska blagovna bona (25. t n.) ni poslovala. + Dunajska borza ra kmetijske proi*rode (24. L m.) Brez posebnih sprememb. Slabo povpraševanje po turščiei. Ovee mirnejši. Za domačo pšenico se je zahtevalo do 35.85 šilinga ab Dunaj. Uradne notice bo skoro vse nižje. Uradno notirajo vključno blagovnopro-metni davek s carino v šilingih ab Dunaj: pšenica: domača 34.25 _ 35.25, madžarska potiska 37.25 — 38.25, jugoslovenska 35.75 do 36; rž: marehfeldska 31.50 — 31.75; ječmen: izbrani 38 — 39; koruza: 35.25—85^75; oves: domači 28.50 — 29. Rženo moko na vagone in manjše količine nwS PAROMLIN, Grubišnopolje, Hrvatska. Tovarnarji soda vi ce )n likerja, kakor tudi brezalkoholnih pijač nabavljajo svoje potrebe etra in esenc pri DESTILERIJI D. D. Prva jugoslavenska tovarna esenc za ran la likerje, eternega olja ln etera. ZAGREB, B- cesta 35, poštanskl pretinac 143. Ceniki in navodila brezplačno. 6 St Cpii(fCi$ajočct se Četna se$ona stavi nove velike zahteve na Vašo garderobo! Ako Vam Vaši skromni dohodki ne dopuščajo, da zadovoljite zahtevam družbe in mode, ne obupajte, kajti lahko si nabavite vse potrebno blago najmodernejših vzorcev prvovrstne ievalitete na dolgoročno obročno odplačevanje brez vsakih posebnih c pribitkov pri w ^ Oblačilnici HILIRIJI" LJUBLJMA mestni trg štev. 17/1 Telefon 28-25. Pližsl ttiep-Simmerfng. Haupfsfrasse 38 Zahtevajte poset potnika! Zahtevajte vzorce brezplačno! Zastopstvo: In «• e ii i e ur t* ir o Jnlius IIreitwieser Zagreb, Frankopanska $ Potrti globoke žalost! mtm« njamo tužno vest, da je naš ljub« Ijeni soprog, oče, brat, svak, go« spod Franc Lovše, gostilničar in posestnik dne 25. maja ob 4. nri po daljS mučni bolezni Bogtrvdano premi« nul. Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek 27. maja ob 5. urj popoldne na pokopališče v Dev. Mar. v Polje. Sneberje, 25. maja 1929. Žalujoča soproga s sinovi tn ostalimi sorodniki. Zobni atelje v Ljubljani, dobro vpeljan, išče voditelja. Najmanj devetletna praksa pogoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod: «Prvovrstna moč«. 6848 Veliko podjetje v Sloveniji išče za skorajšnji nastop prvorazrednega šoferja-mehanika kateri zna vsa popravila samostojno in zanesljivo izvrševati-Trezni, zanesljivi vozniki daljšo prakso naj pošljejo ponudbe s prepisi spričeval in zahtevkom plače na ogl odd. „Jutra" pod »Prva moč". 6771 t Potrtim sircem naznanjamo vsem sorodnilkom, prijateljem in znancem prebužno vest, da nam je preminul naš nad vse lj uMijeni soprog, oče, stari oče, tast, sin, brat in svak, gospod w T "V "V g Vi V Jože Sustersic posestnik hi gostilničar v žtižerrfberjka. dne 24. maja po kratikl nručmi bolezni ob 9. nri zvečer v starosti 58 let Pogreb predragega pokojnika se vrši v n-ede-ltjo popoldne i z hiše žalosti št. 55 na farno pokopališče v Žužemberku. Žužemberk, djne 24. maja 1929. ŽALUJOČI OSTALI. TOMAŽ BIZILJ naznanja v svojem in v imenu svojih hčerk žalostno vest, da je umrla njegova iskrenoljub-ljena soproga oziroma mati, gospa Francka Bizilj v soboto, dne 25. maja 1929, po daljšem, mukepolnem trpljenju. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 27. maja 1929, ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice, Stara pot štev. 2, na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo darovala v stolni cerkvi sv. Nikolaja. V Ljubljani, dne 25. maja 1929. Brez posebnega naznanila. OMmi L>hljaM ■eaUu pogrebni UT|4 Bolne, goreče, ranjene, ozeble noge !F»liH ta-roj šoti it. Roka z* Boge 1« Din. se » kopel j o ev Roka g o 1 i za noge takoj spravijo 7 red Za dostuje, da raz-»topite jedilno lličko soli ev. Roka za noge v umivalniku tople vode in v njem moSite noge okrog 10 minut. Po tem 6a ot Vam bodo noge kakoT prerojene. Dobi se v vseh lekarnah in drogenj ah Glavni depo za Slovenijo: Drogerija G R E G O R I Č v Ljubljani. Stav bna parcelit lepa, za vilo, v sredini mesta, solnčna lega, naprodaj. Reflektanti naj se ja= vijo pod šifro »Parcela za vilo 1890« na oglasni oddelek »Jutra« 6810 lili LEPOTA CREME ROSE CENTIFOLIA, aajidejl-nejSa francoska suba krema — Daje motni, ljubki in nežni tea Z redovno uporabo odstranimo vso nesnago, a obraz postane mladostni, svei in zategnit vse do kasne starosti. Potrebna ie vsaki moderni dami kot podloga za puder in Šminko za veselice. dIps in Dromenado. — 40 Din GOLD CREAM originalna angleška radioaktivna mastna nočna krema, katera dovršeno prodira v vse gu. be tn tako te&no hrani :n dnevno pomlaja obraz Z naravnost frapantno hitrostjo odstranja vae gube in namreženo kožo izpod oSi in na elepočicah. pa je treba, da bo na vsaki toaletni mizi moderne dame. 42 D in CREME «ORIS» EMAIL DB BEAUTE, najvejj« Izumi, tev moderne kozmetike ter istočasno tajna vsake dame Krema daje ono bajnslovno koloraturo ter »miilirant t«n. inčevši o-i aiabasterskega belila pa do zagasitega rd"čila Perfektno pokriva vsaki znak starosti. Cez vse je potrebna za pleee in veselice. Dobi se v vseh barvah. — Din 28 RDECH.0 nosu ln obraza dela vsakega grdega. — 8 preparatom proti rdeiilu nosu odpravimo rdečilo. Nos in obraz postaneta zopet bela — Din 65. VITKA POSTAVA. Velik trebuh in veliko množino sala izgubimo hitro, ako nosimo «Sa5a pas» od dr. Ballo-witza Pas Je napravljen jako precizno iz porozne gume Vsakemu daje vitko in elegantno postavo, a debelost s vsakim dnevom pada Cena do 100 cm 185 Din. Sez 100 cm >95 Din CENTIFOLIA. kozmetittd savod, Zagreb, Jurišičeva ul 8. — ZaDtevajtt brezplačne iluMrovane prospekte Ako hočete imeti po zelo nizki ceni dobro kolo, gramofon, plošče ali šivalni stroj, pri« dite v špecijalno trgovino „TEHXIK" Josip Banjai, Ljubljana Pražakova ul. 19 (»Ljubljanski dvor«) Največja zaloga koles »Diirkopp«, gramo« fonov in plošč »Columbia« in šivalnih strojev »Minerva«. Prodaja tudi na obroke! - Tone Poljšak Ljubljana, Aleksandrova cesta 5 PROČ Z BATERIJAMI! RadJoaparat, ki Ji! ne potrebni« te k radi ttp najcenejši. Je: 4-cevni radlo-aparat »PoltoslntM IV« za priključek na električni todc, valovna doKGna 200—2000 m, skrajna selektivnost in jaJkost, vsa Evropa v zvočniku. bre2 moteni) električnega toka. Cena z elektronkami Din S250.—■ Vse radlopotrebščlne najceneje! Nov roman 0 je lep zgodovinski roman iz baročne Ljubljane (18. stoletje), ki ga je spisala lika Vaštetova in pravkar izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani, Broširan velja Din 52. vezan Din 62. Izrada i montiranje instalacije za centralni odvod dima u ložionici n polukrugu na teretnoj stanici Novi Sad. Direkcija Državnih železnica u Subotici na temelju rešenja Gospodi na Ministra Saobračaja od 5. juna 1924 godine u aktu Generalne Direkcije Državnih Železnica G. D. Br. 15.849/24 i u smislu članova 86 — 98 Zakona o Državnom Računovodstvu raspisuje na dan 25-og juna 1929 godine dragu ofertalnu licitaciju za izradu i montiranje instalacije za centralni odvod dima u ložionici u polukrugu na teretnoj stanici Novi Sad. Predračunska suma iznosi 520.000 dinara. Kaucija od 5% ponudjene sume za naše, odnosno 10% za strane državljane polaže se na blagajni Direkcije Državnih Železnica u Subotici, i li na blagajnima ostalih Oblastnih Direkcija Državnih Železnica u moneti predvi-djenoj po čl. 88. Zakona o Državnom Računovodstvu najdalje do 10 časova pre podne na dan licitacije, a licitanti su dužnj pokazati revers o položenoj kauciji na dan licitacije odredjenoj komisiji za Državne licitacije. Propisno taksirane ponude u zapečačenom .zavoju' sa oznakom spoUa: »Ponuda za izradu i montiranje instalacije za centralni odvod dima u ložionici n polukrugu na teretnoj stanici Novi Sad od ponudjača N. N.« predaju se naj-kasnije do 11 časova Gradjevinskom Odelenju Direkcije (Trg Vojvode Put-nika Br. 9. II. sprat, vrata br. 9). Pravo za licitaciju imajo samo ona lica i tehnidka poduzeča, koja pod-no&u Komisiji uverenja i svojim preduzimačkim sposobnostima i uverenje o tome, da su svoju radnju za porez prijavili i da su na istu platili sav porez sa pripadajučim prirezima za sve istekle zakonske radove, kao i za sve odobrene obroke po specijalnim rešenjima. Zastupnici ponudjača pripustiče se licitaciji, ako imaju pismeno puno-močje, da jih mogu na ovoj licitaciji zastupati. Planovj ložionice, opšti, specijalni uslovi, tehnički uslovi 1 obrazac ponude mogu se vidjeti i po ceni od 100 dinara nabaviti svakog dana za vreme zvaničnih časova u Gradjevšnskom Odelenju Direkcije. Naknadne ili telegrafskim putem podnete ponude neče se primiti. Iz Direkcije Državnih Železnica u Subotici. Br. 22.287/1929. 6729 „Spectrum" ti. d. tvornica ogledal ln brušenega stekla L j ii I) 1 j a n a VII, se nahaja od 1. novembra na Celovški cesti 81. Tel. 2343 Zagreb, Osijek. — Sredlšniica: Zagreb. Zrcalno steklo, portalno steklo, mašin-sko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe, izbočene plošče, vsteklevanle v med. — Fina — navadna ogledala. 82 h Proda se iz proste roke »V | • V| isaz ob hiši in vrtom za hišo ter pralnico in drvarnico. Hiša leži ob državni cesti, v bližini Ljubljane, oddaljena tri minute od železniške postaje, je v najboljšem stanju in ima 4 stanovanja s pri-tiklinami. električno razsvetljavo in vodovodom ter je pripravna za vsako obrt, posebno za gostilno ali mesarijo. Ustna in pismena pojasnila daje in se zvedo pogoji in cena v pisarni dr. M. Pirca, odvetnika v Ljubljani, Ciga-letova ulica št. 1. 6626 Veliki ilustrovani CeniiC dobite zastonj Zahtevajte ga od skladišča MEINEL & HEROLD tvornica glasbil, gramofonov in harmonik R. Lorger MARIBOR, št. 10I-B Violine od Din 95. Ročne harmonike od Din 85. Tambure od Din 98. Gramofoni od Din 345 dalje. Najbolj bodete zadovoljni, ako kupite moške štofe in zgotovljene obleke, perilo, razno damsko in moško blago pri tvrdki 3van Krošel', £jubljana? JfUtinova cesta 15 in Zaloška cesta 7 Adamčič-Šušteršič naznanja, da bo vozil redno ob nedeljah ln praznikih na novo omnibus ob 8. uri zjutraj in ob 16. uri popoldne iz Ljubljane (izpred Figovca) do Krašnje. Ob 9.30 uri dopoldne in ob 17. 30 uri popoldne iz Krašnje (izpred gostilne »Pri Pavletu«) v Ljubljano. — V ostalem vozni red neizpremenjen. 6812 ATovi Tinodol najlepše kopališče na Jadranu. Lepe prostrane plaže, dolga obalna pot kraj udobnega parka, tenis-igrišče, prvovrstni hoteli in mnogoštevilne moderno urejene vile. Dnevno izleti po kopnem in po morju, kakor tudi plavalni, veslalni in ribiški šport. Pojasnila daje zdraviliščno poverjeništvo Novl-Vinodol. 5508 ■umi ---.'.V . ■ ^'iiirfjfo*.: &B> BOLNIKI, čitajte! Kostanjev les za tanin, hrastov taninski les, bukova drva -633 kupuje stalno in n . jugodneje ERNE5T MARINC-CELJS £rinske.ja ulica št. (■ Te'efon št. I3e >«■1 Poljedelski' »troj! originalne znamke Deering" koeilke, grablje ln vse zraven dele, dalje avtomobile znamke eamovezalke, e2st*Mari*9a (Decva xa (Jont isi /eio0o»;e ssa delo m opravQe (£%ecvcs rsa ssstet lUccoc sa v |cre m teepatisea (&ecVG& za na Save, JSfubtfanSee m Sofo na vseh udobnih m domačih pohodih f1 MATIJVSKI la Portland cement svetovne znamke 'MA6 (Ton i*) dobavljamo v juta in papirnatih, vrečah promptno iz naše tovarne mar|še količine pa iz našega ljubljanskega skladišča poleg špedicije Ranzinger WSPLIT" d. d. za cement Portland Masarjkova cesta 23. 6368 ilsiznanilo! Stavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel v najem gostilno pri Majarončku, Stara pot št. 1 v Ljubljani. Postregel bom gostom i dobro pijačo m jedačo, cene nizke, postrežba točna in brza. Priporočam se za mnogobrojen obisk, posebno sedaj poleti, ko so lep senčnat vrt in prostori za balinanje na razpolago. Tudi notranji prostori so prostorni ter zračni. Pripravljena je tudi ^osebna soba za kako samostojno večjo družbo ali kako ženitovanje ter velik salon. Gostilna je bila nekdaj zelo na dobrem glasu, kar starejši ljudje itak vedo, mlajši si jo pa sedaj oglejte, pa se boste čudili prekrasni legi ter uživali čist zrak na vrtn ter preživeli popoldne kakor v raju v tem zračnem kraju. 6722-a Priporočam se za mmogobrojen obrsk. Ivan Potočnik. Prešernova ulica 4 poleg Frančiškanske ceiikve H. Snttner Ljubljana 4 NaJvečBa zaloga ur, zlatnine ln sre-brnine. Lastna protdkolirana tovarna ur v Švici. irmanska darila Birmanske ure za dečke od Din 49.60 najprej Birmanske zapestne ure od Din 98.— najprej Srebrne vratne verižice (Colliers) od Din 20.— naprej Zlate vratne verižice (Colliens) od Din 85.— naprej HIPOTEKA tX SEMELIC DUBROVNIK I Na obali Jadranskega morja raste zdravilna trava, iz katere izdelujejo zdravilno specialiteto FIGOL-ELIXIR. F1GOL je sigurno in preizkušeno sredstvo proti boleznim prebavnih organov, to je želodca in čreves ter vseh ž njimi vezanih organov kakor ledvic, jeter glavobola, besenice in hemoroidov. FIGOL izdeluje in pošilja proti povzetju po pošti lekariia Seinellč v Dubrovniku. Cena 3 steklenice Din 105, 8 steklenic Din 245; .a -poskusna steklenica 40 Din Zahtevajte na ogled prospekte. Mnogobrojne zahvalnice - in priznanja o FIGOLU. SELCE pri Crikvenicl novo zgrajen na obali tik kopališča, električna razsvetljava, voda v hiši, sobe s teraso, velika terasa na morje za jedilnico. — Popolna penzija za maj D;n 65, za iuni, juli jn avgust Din 75. — Zahtevajte prospekt. 6696 pisalni stroj u&iva »K svetovni sloves Preko 24)00.000 strojev v rabi. Najbolj vpeljan v uradih! Na zalogi pri V Hud. (Baraga, Gjubtjana, Setenhasrgvva utiea štev. 6 Telefon štev. 2980 autom. regulatorje, zatvornice, opreme za žage in '-:» mline izdeluje in dobavlja G. F. SCHNE1TER, Škofja Loka podjetje za zgradbo vodnih turbin Konkurenčne cene. Zahtevajte ponudbe. Prvovrstne relercnce. Soudeleženec z najmanje Din 300.000'— se išče od inozemca za že najbolje uvedeno železoinštalacijsko stroko ali priklop na obstoječe, če tudi slabo idoče, toda dobro fundirano podjetje-Letni promet jamčeno IMn 2 milijona; Zaslužek neto 15%-Želi se komercijelna sodelava. Prednost ima okolica Maribora. Za pisarno in skladišče je potrebno skupaj ca 90 m2. Natančne ponudbe, hitro odločnih dalekosežnih interesentov — v nemškem jeziku — pod „Termotechnik" na o^l. odd Jutra. 6778 Močne mišice, zdravi živci dnevno redno negovanje telesa so najboljša obramba proti bolezni. Zato so že nafi dedje ki pradedje imeS vedno v hiši in s priznanim uspehom dnevno upot*ebovaJi pre ^kušeno domače sredstvo in kozmetikam: FeJlerjev prijetno dišeči »Elsafluid«. Uporabljan na zunaj in znotraj. hrani Fellerjev »Elsafluid« od prehlajenja in okužen ja. ker je tudi izvrstno razkuževalno sredstvo in neguje roke, obraz, zobe, usta in dihala in je rad' tega zanesljiv tucfi pri influenci ter gripi Pomešan z vodo se upo-trebi za grgranje, odstranjuje sluz ter na ta način odstranjuje vzrok kaštju in hriipavosti Pro« bolečinam na potovanju deluje brzo io ugodno. Dobiva se v lekarnah in sorodnih trgovinah, poizkusna stekleničica za 6 Din, dvotna steklenica za 9 Din, velika špecijalna steklenica za 26 Din. Po pošti stane vsaj en zaboi, kateri vsebuje 9 poizkusili h. 6 dvojnih a ki 2 veliki špecijalra steklenici samo 62 Din Trije taki zaboji samo 139 Din, vse že z vračunano poštnino in zavoinino. Naročila naslovite točno na EVGEN V. FELLER. lekarnar, Stublca Donja, Elsatrg 245, Hrvatska. — Kot zanesljivo sredstvo za želo- Vdec in fireva naročite obenem Fellerleve blago delujoče Elsa-krogllce, 6 škatelj 12 Din. __ ________ Opekarna F. P. VIDIC & Komp Ljubljana, Prešernova ulica Tovarniška zaloga stavbnega materijala, krasnih lončenih peči in štedilnikov, čeških emajliranih belih ploščic za štedilnike in obložitev sten, češke samotne opeke itd. — nudi v poljubnih množinah prvovrstne — zarezane strešnike — Pravilno žgano gosto blago, prezimr dobro in se ne lušči; ker ne vsebuje apn&, tudi ne vsrkava tako vode kakor nekateri drugi iz« delki. — Prekrije ravno kakor bobrovec, ter se doseže dobro zaprto streho in gost strešni krov. Morsko kopališče Sutivan na otoku Bračn (Dalmacija) Prekrasna lega, južna vegetacija. Kopališče na plaži s kabinami. Penzijon (hrana in soba) 68 Din dnevno s turi-stovsko posteljo 53 Din dnevno. Informacije daje uprava Hotela „ Vesna" Sutivan. 5597 raievne razgie Po najnovejših fotografijah, izdelane v vzornem ba-krotisku po najnižji ceni dobavljamo takoj. Zahtevajte vzorce in proračun na oglasni oddelek »Jutra« pod »Razglednica«. Dvokolesa najboljših svetovnih inamk v veliki izbiri, zelo poceni Vajnovejši modeli otroških vozičkov ud preprostega do najfinejšega, i t. igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevma tika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. »TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska testa 4. _ fo ii« li z dvojnim enotnim mehom Cillinder) vsemi potrebnimi stroji m orodjem ter velikim delokrogom se vsled smrti mojstra ugodno pioda, event. se tudi odda v najem. Potreben kapital 30.000 Din. — Ponudbe na upravo »Jutra«, Maribor, pod »Kovačija Gen«. 6748 Naznanjam, da sem prevzela restavracijo ^Central" ZAGREB, Smiliic-ka ul. 5 Poskrbela bom za dob ro pijačo in prvovrstno postrežbo. Vodila bo« prvovrstno kuhinjo in vsak čas morske ribe in sortirana vina, domača in dalmatinska. Ahonenti se sprejemajo. Za obilen obisk se priporočam REZI SLiVNIK. Oglasi v Jutru so uspešni! Froie" za kopalne plašče priporoča tvrdka A. & E. Skabernč LJubljana »KJTRO« Si 121 1? rsfrflelja, 26. V. 1929: Cm« malim ofh la oglase, ki služilo v posredovalne in socijalne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa je oglas priob-čen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke 2492, 3492 C«nc malim oglamom t 0€C&Q1F faoCG me tnalih oglaMov naj pri le da me mu pomije po poŠti nam lov ali GaGo drugo informacijo Ctcocc ^ micer ne bo v • 3S« snamfiah prejel odgovora t Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposlati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priobčijo. Številka čekovnega računa pri Poštni hranilnici v Ljubljani. 11842. Pomožno natakarico pridno, zdravo in pošteno, (rijetne runanjosti, ki bi opravlja.!« tudi vsa doma&a dela, sprejmem takoj v Ljubljani. Brhka in spretna ■acetniea ni izključena. — Predstaviti ee je v opcldan-ekih urah. Naslov v oglas. ®d-ielku »Jutra«. 20179 Prodajalko M fino konfekcijo, sigurno v svoji stroki, zanesljivo ia samostojno v po strežbi finih odjemalcev, kS se razume tudi v šivanju, sprejmem takoj. Pismene ponudbe na oglasni •ddelek »Jutra* pod šilro »Sigurnost 15«. 20046 Učenca pridnega in poštenega, knjigoveško obrt sprejmem takoj. Naslov v oglasnem •ddelku »Jutra«. 20064 Tvornica vagonov T Smed. Palanci potrebuje mizarje, kovača (WerkzeuL eehmied) in dva strugarja (Bandagendreher). Cenjene ponudbe poslati na upravo tvornice v Smed. Palanci 20084 Trg. pomočnika »ačetnika sprejmem v trgovino z mešanim blagom v večjem trgu. Ponudbe tahtevo plače je poslati na osr!a6. oddelek ».Jutra« pod fciro »Mešano blago 19iKi-20085 Čevljar, vajenca s hrano in stanovanjem tiši sprejme takoj Alojzij N e g r o, čevljar, L>bno-Podnart, Gorenjsko. 20010 Perfektno sobarico dobro in pošteno sprejmem takoj. Ponudlve s s-liko na naslov: Sofija Popovič, su-pmga apoteiara, Stari Be-eej, Baika. 20O14 Trg. poslovodjo aH poslovodinjo sa mešano trgovino v trgn na deželi, z najmanj 25000 Din kavcije, ki se primerno obrestuje, sprejmem 1. julijem 1929. Vpošteva se !e starejša sa-m-k a oseba. Dopise na oglasni od delete »Jutra« pod značko »Podsreda«. 20016 Delavskega vajenca * vso oskrbo v hiši in nekaj plač« sprejme Pavlin, pekarna. SI. Javornik Gorenjsko. 20018 Mesar, pomočnika izurjenega izdelovalca raz nih klobas sprejmem takoj Ponudbe na ogla* oddelek »Jutra« pod »Izdelovalen«. 20033 Kuharico m&žno in pridno, ki bi •pravljala tudi vsa hišna d^la, sprejmem v trgovsko hišo na deželi Ponudbe na egias. oddelek »Jutra« pod »Pridna moč«. 13684 Učenca Sprejmem v trgovino mešanega blaga, pridnega in poštenega Hrana in stanovanje v hiši. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod »Pošten učenec«. 13674 2 pečar, pomočnika dobra, rab: F. Heuffel — 2unič, Glince pri Ljubljani 13630 Postrežnico RISe samski gospod, prvovrstno moč, ob dobri plati. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 13716 Strojnik eoliden. trezen in marljiv, dobi takoj službo pri lesni Industriji Ponudbe od le dobrih inteligentnih strokovnjakov, z referencami in zahtevami plače na oglasni oddelek »Jutra pod — »1923« 13598 Deklico staro 14 let, brez staršev sprejmem v trgovino. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Sirota«. 13759 Strojnega ključavničarja ki Je le bil zaposlen pri izdelovanju nasadnib spon, (Aufsatzland Fabrikatioo) samostojno popolnoma zmožno laoč. sprejme kot »Ein-stellerja« za gumbne avtomate is vrtalne stroje tovarna. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »2. P. B.« 13491 Šoferja - mehanika neožeujenega, 25— 30 let. potrebujem. Prednost imajo oni, ki poznajo vozove marke Delaž Jlesio je stalno s stanovanjem m obleko. Nastop 1 junija t. 1. Ponndbe e fotografijo po š Jati na Rad Petroviča, poštni predal 102, Beograd 13576 Absolventinjo trgovske šole, bivajučo v Ljubljani (začetnico) takoj sprejmem ko: pisarniško moč Lastnoročno pisane ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro — »Ljubl>na 54«. 13585 Šteparico dobro izvežbano vajeno tudi nekoliko gospodinjstva. sprejmem takoj z vso oskrbo Janko Mladič. Kaka 103 pri Krškem. 13721 2 fotogr. pomočnika (negativ m event. Bromsil berretušerja) takoj sprejmem Ponudbe ca oglasni odd. pod »Zmožen 25« 13635 Dekle zanesljivo, pošteno, v starosti 20—30 let, 6[>rejmem, znati mora kuhati d, br>j meščansko brano je pridno tudi za drugo gc spodinjsko delo. Ozira se pa na dekleta, kate-a so že služila po boljšin mestnih hišah pri družin ih z onoti. Poleg nje je tuji postrvi-niča. 13642 Čevljar, vajenca vso osiirbo ali tudi brez po dogovoru sprejme Iv3n Erman. čevljarski mojster. Ljubljana, Vaivazorjev trg št. 1. 1 20203 Vrtnarja zanesljivega. camostojnega in samskega iščem Ponudbe s spričevala in z navedbo zahtevane plače na Kendovo grajsko u;ravo na Bledu. firana. stanovanje in pranje v hiši. 200S7 Vozač dober, zanesljiv, k osebnemu avtomobilu dobi mesto Ponudbe e spričevali na Feliks Urbane, Ljubljana. 20069 Hišnika (co) takoj sprejmem brezplačno v veliko in svetlo sobo — katera bi tudj proti plačilu prevzela delo postrežnice. — Po-nudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva 37« 20237 Dobrega natakarja in pikolo sprejme hotel »Beilevue« v Ljubljani. 20246 Brivsk. vajenca i-prejUie brivuica, Kette il ur nova 4. 20164 Plač. natakarico z dobrimi spričevali sirej-me gostilna Ražem, Ljubljana, Zabjak 3. Nastop takoj. 20180 2 klepar, pomočnika d-obro izurjena in samostojna delavca sprejme takoj za delj časa tn proti dobri plači Martin Kajtna, klepar v Litiji. 20241 Služkinjo ki ima veselje do otrok in zna nekoliko kuhati, sprejme takoj majhna družina. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Marljiva«. 20218 3 mizar, pomočnike sprejme takoj Franc Goljar, Bled. Stroške vožnje (»vrne. 20221 Vajenca sprejme Plamčki, brivec v Zg. Šiški — Ljubljana. 20233 Kmetskega fanta mladega in poštenega sprejme ia hlapca Jos. Vitek, Ljubljana, Sv. Petra c. 13. 20235 Trg. pomočnika mlajšega, ki bi bil vsestranske uporabljiv, išče začasno tovarna v okolici Ljubljane. Ponudbe »Takoj 76« na ogl. odd. »Jutra«. 20161 Trgovski vajenec zdrav in močan, - primerno šolsko izobrazbo, poštenih kmetskih staršev, dobi takoj mesto v trgovini mešanega blaga na Vrhniki — Ivan Tramšak. 13746 Zobotehnico mlajšo, perfektno, neoma-deževane preteklosti, z ne-fcaj prihranki, išče doktor medicine. Event ženitev mogoča. Izčrpne ponudbe z život opisom in celo adreso pod »Simpatičen 19—28« na 0«rl. odd. »Jutra«. 20149 Str. ključavničarja izurjenega v popravilu lokomotiv, dobro moč, sprejme takoj Kaiman Skri-lec, strojni ključavničar, Pucanci. 20135 Učenko dobro šolsko izobrazbo sprejme trgovina čevljev K. \ ukašinovič nasied.. Maribor, Aleksandrova 13. 20143 Učenca vzamem za čevljarsko obrt, ki se j« že eno leto učil. Matevž Stilni, čevljar, Bled Cankarjeva c. 42. 20134 Gospodično išč m, vajeno v branjarij'. :idn o in pošteno, od 20 o 30 let staro. Naslov v gl. odd. »Jutra«. 20117 Strojnik za večje podjetje, ki mora imeti večletno prakso v -fcrojno-električnem obratu, ki je trezen in navajen na red in izvršuje popravila točno za brezhibni obrat dobi takoj službo. Ponudbe s prepisom spričeval in navedbo plače poleg prostega stanovanja, kurjave in razsvetljave pod »Strojnik« na ogl. odd. »Jutra« 20139 Fotografa retaserja, samo pivovretne-ga ter enega operaterja za na prostem sigurnega delu v vsakem slučaju — sorejme za Rogaško Slatino foto Pelikan, Celje. 20260 Strojevodjo z izpitom za ozkotirno železnico iščem Ref.ektiram samo na zanesljive izučene strojne ključavničarje Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Strojevort;a št. 220«. 20-53 Učenko sprejmem za strojno pletenje. ki hi v dopoMnevih pomagala pri gosjiodinjstvu, popolilne pa v delavnici. Zato dobi hrano in stanovanje. Naslov v Ogl. odd. »Jutra« 7. 20095 Brivskega pomočnika dobrega delavca, po možnosti ondtilerja sprejme Koman, Poljanska cesta 13 20044 Vajence z začetno plačo sprejme tovarna za ključavničarske izdelke pri Mariboru Ponudbe na upravo »Jutra pod »St. 20«. 20006 Šofer samostojen. vešč, trezen pošten in inteligenten, dobi mesto k osebnemu avtomobilu za takojšen nastop. — Ponudbe pod »1929« na osrl. oddelek »Jutra«. 13679 Pletiljo za nogavice sprejmem NasJov v oglas, oddelku »Jutra«. 13643 Pošteno dekle zapuščeno, ki se čuti mater, dobi brezplačno hrano in sobo za nadziranje stanovanja. Pisati na ogasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zapuščena in poštena« 20094 Kuharico samostojno mlajšo, sprejmem začetkon. junija za 4 mesece v letovišče na Gorenjskem. Cernivc. Gradišče št. 8/b, II. nadstropje. 20091 Inteligentna gdč. perlektna v nemščini, z znanjem kuhanja in ročnih del, dobi mesto kot pomoč gospodinji. Naslov v ogla.*, oddelku »Jutra«. 20086 Pletiljo za sviterje in puloverje — popolnoma samostojno moč sprejmem ua deželo. Prednost imajo z lastnim strojem. Oferte na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Spretna«. 20184 Boljša šivilja se prjporoča ?a delo oblek in perila. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 20229 Knjigoveza iščem za večerno delo Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zvečer« 13634 Hotel Beilevue bo vzel od 1. junija naprej učenke za erbsko. franeo sko in nemško kuhinjo Ja viti se osebno ali pismeno na Hotel Beilevue. Ljub ljana 7 13640 Damsko perilo in entianje sprejme šivilja vsako množino — tudi za trgovine po zelo nizki cen*. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13270 Pozor! Potniki, zastopniki m pen zijonisti! — Izredno visoko provizijo in mesečno fiksno plačo nudimo za prodajo naših p-edmetov (6lik na platnu itd ) privat. stran kam. Majhna kavcija Ponudbe na naslov: Sfierial import. Ljubljana, poštni predal 174. 13260 Mlada vdova inteligentna, žeti službo gospodinje pri boljšem gospodu ali boljši družini. Ponudbe pod značko »Mlada inteligentna« na podružnico »Jutra« v Celju. 13658 Elektromonter mlad m samostojen delavec, irvežban za nizko in visoko napetost, želi spremeniti mesto. Reflektira 1« na stalno službo. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra« v Celju pod »Samostojen« 13656 Gospa stara 26 let. popolnoma v*, jena vediti gostilno, z dobrimi spričevali, pridna in zanesljiva, želi mesto samostojne gospodinje. Gre tudi k samostojnemu gospodu. Naslov pove cglas. oddelek »Jutra«. 13713 Elektromehanik hi radiotehnik izkušen, išče službo v kateremkoli mesti: kraljevine. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13715 Za hišnika sprejmem zakonski par r sredini mesta. Krasno stanovanje in postranski zaslužek. Ponudb« pod šifro »Poltena zakonca« na cgl oddelek »Jutra« Provizij, potnika dobro vpeljanega, ki redno obiskuje trgovce živilske stroke v mariborski ob a-sti, iščemo za prevzem že vpeljane tovarne. Cenj. ponudbe z navedbo doeeda njih zastopstev in referenc pod »Agilen« na Aloma Ccmpany, Ljubljana 13769 Trg. pomočnika mešane in' žek-zninske stroke, ki . ima prakso in ve selje do železnine, sprejmem z nastopom po dogo vorn Ponn Ibe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Agilen in zanesljiv prodajalec«. 20003 Točilec z večletno prakso in dobrimi spričevali, vešč slovenskega in nemškega jezika. nekoliko znanja tudi v kletarstvu. s primerno kavcijo se pod ugodnimi pogoji takoj sprejme. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 20154 Lesnega strugarja spretnega v lesni ga ame-riji in d o b r j izurjenega sprejme v stalno delo Drago Višnar, Jesenice. Reflektira .~amo na prvovrstno samostojno moč. Istctam se sprejme slikarja za množin-ska dela — (Massenartikel igrač, spominkov itd.). 20197 Potnike zanesljive in poštene zastopnike ter agente sprejme proti dobri proviziji 20196' tvornica pijač. — Ponudbe [ pod »Zanesljiv 28« na ogl " oddelek »Jutra«. Dekle izučeoo v trgovini, vajeno tudi šivanja in drugih del, z lastnim strojem, išče mesta. Gre tuni k manjšim otrokom v kako trg. hišo. Naslov v oglasn&m oddelku »Jutra«. 13740 Starejša kuharica z večletnimi spričevali, išče službo z 2. junijem v manjšem hotelu za sezono, ali pri manjši boljši obiteiji. .— Dopise na naslov: Ana Pretnar, Zemun. Kralja Petra St 10. 13741 Kinooperater mlad, vojaščine pro.-t. rmo-žen samostojno voditi kino-obrat, išče službo za takoj ali pozneje. Ponudbe pod »Zanesljiv« na oglasni oddelek »Jutra«. 13758 G. Tb. Rotman: Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil Posredovalnica Ogrinc Ljubljana, Miklošičeva 28 (bližina kolodvora) rabi hotelske in privatne kuharice, plačilne natakarice, natakarice ter služkinje. Za odgovor je priložiti dvodinar sko znamko. 20051 Strojepisko prvovrstno .tenegrafi njo iščem Predstaviti se je možno vsak dan ob 3. uri popoldro n.i Miklošičevi c. št. 16/IU, levo. 13730 Vajenca zdravega, za mizarsko cbrt sprejme tako.i Teodor Stopica, mizarstvo, St. Vid-Lukovi^a. 13726 Učenca na triletno učenje, z dobro hrano opoldne sprejme trgovina z železnino. Na-lov v oglasnem oddelku Jutra. 13732 44. Pri Kozamurikovih je zavladala strašna Etrtost. Gospod Kozamurnik, njegova so-oga in tndi Minka so pustili vse v nemar so stekli z Lucetom v kovaenico. Kozamurnik še ni pomnil take dirke, kar je bil tiv! Vajenca sorejme Maksim J e t e k. čevljarski mojster v Ljubliani, Bežigrad, vila Metka PleteTŠnikova »lica 19. 20057 Strugar. pomočnik za le? dobi takoj službo v s trufrar.sk i delavnici s pogonom. V. Babič, Rečica-Laško. 13748 Šoferja le pr vo-vrstnega vozača z daljšo prak=o sprejme takoj D. Pačnik. Laško Treba se je osehno predstaviti. 20083 Trg. pomočnik vojaščine prost, barvne ali špecerijske stroke, sigurnega nastopa, staro-t 22—26 let, se sprejme takoj ali pozneje v trgovini z barvami na Štajerskem. Nemščine zmožni imajo prednost Slovensko in nemško stavljene ponudbe je naslovit: pod -Mars 1929 podružnici »Jutra«, Celje. 20108 Provizij, potnika kolomjaine stroke, ki ie potuje po Sloveniji, išč'-m za dobro vpeljan se« jski predmet. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro vpeljan potnik«. 20058 Mesto kuharice gospodinje ali bolniške strežnice pri gospodu ali dami, v mestn ali na deželi išče samostojna starejša gospa. Nastopi lahko ta-°l>228 koj. Spričevala dolgoletnih služb so na razpolago. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »A. M « 13760 Dekle 15 let staro, brez »tariev, ki se je ie 9 mesecev učilo v trgovini, želi mesto z vso oskrbo v hiši. Ponudbe na podružnico »Jutra« Celje pod »Brez staršev«. 20110 Gospodična I znanjem slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, izučena šivilja, želi mesto vzgojiteljice ali b a-gajničarke. Ponudbe pod »Takojšen nastop« na podružnico »Jutra« Celje. 20111 Službo skladiščnika iščem v kaki večji trgovini blizu mesta ali mestu, grem tudi na provinco. Naslov v ogl odd. »Jutra«. 20119 Otroški voziček lep. zelo dobru ohranjen, prodam. Naslov na ug.a^ni odd. »Jutra«. 13647 Konjska oprema elegantna skoraj nova. naprodaj v Trnovem, Karu-nova ulica 7. 20194 16 vinskih sodov v meri 265 do 4411 litrov, ki so bili enkrat rabljeni, prodam. Ponudbe in ogled v restavraciji gor ko o-dvor, Ljubljaoa VII. 20040 Steklen salonček naprodaj v Ljubljajli, Kette Tricikelj pripraven za trgovino ali obrt. poceni prodam. Na ogled pri tvrdki J. Goreč naslM d. z o. a., Ljubljana. 20116 Moško kolo dobro ohranjeno po nizki ceni proda Jože Jakopič, Sp Pirniče št. 30, pošta Medvode. 13767 Katera gospa bi vzela 131etno deklico, ki je bre« etairšev, v dobro službo h) strogo nadzorstvo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 20132 Šivilja za fcnsko in moško perilo išče službe. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 7. 201-6 Gospodična zmožna vseh pisarniških del išče primerne službe. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Vactna—10«. 20127 Dekle poSteoo, pridno, zmožno kavcije, e petletno prakso trgovini, vešče šivanja, žel. v trgovino ozir. pe-vj.ame podružnico ali slične Naslov v ogi. odd. »J:i-ti»«. 20-30 Krojaški pomočnik izvežban v buljsein delu, kakor tudi krojen.u moških in damskih oblek, išče zaposlen ja takoj v Ljubljani ali kakem drugem kraju. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20223 Damsko kolo malo voženo, skoro novo, radi bolezni prodam. Na Murnova cesta 26. " v, de^vnici Goreč Gosposvet«.ka cesta. 20067 100 sodov od jedilnega olja, a 50 kg prodam. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Tai^oj dobavni 50 kg«. 20002 Otroški voziček dobro ohranjen prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20270 Jeklene vrvi 17. 22 in 35 mm. večjo množino prod* Mihael Kavčič, Zg. Šiška Ljubijana VIT. Telefon 2297. 20230 Leseno banjo veliko prodam. Galjeviea 13 pri dolenjskem kelodvn-u. 20176 Samotež voz skoro nov. pripraven za mlekarno ali vrtnarja, prodam. —• Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20215 Vozovi, dira, vin ta s<*Lla, komati, prsna oprema. zapraviiivčok in trnge naprodaj na Dolenjski cesti št. 72. a>2:il Potnika za vino proti dobri proviziji sprejme D Pačnik, Laško — Osebno se predstaviti. 20090 Prva oblast Koncesljonlrana šoferska šola Cameruik LjuMjaua (Jugu avto) Dunajska cesta 36 lelefoD 2236 Strukovnjašk* teoretični pouk in praktič ae vožnje na različnih mo iernih »vtomobilih. s on četkem vsakega prvega 254 Otroke v skupinah bi se poučevalo v nemščini od 15. junija v Ljubljani in Kranju. Cenj. prijave na oglasni oddelek »Jutra* pod »Mali honorar«. 20-40 Zasebno krojno uči-iišče v Ljubljani, Stari trg štev. 19 sporoča, da otvori 10. junija v tej sezoni zadnji tečaj pri^rojevanja. šivanja damskih oblek in perila. — Izrabite redko priliko, ker je honorar znižan. Izdelava krojev. 20222 Čez počitnice v Gradec spre.rme fina nemška obitelj deklico ali dečka, ki bi se hotel priučiti nemščina. — Strogo nadzorstvo, izborna brana, klavir, kopelj in radio v hiši. Irma von Mo-eing, Graz, Rechbauer tr. Nr. 49. 20258 tz- Veliko denarja zaslužite ako prodajate naš gospo darski predmet Rabi vsa ka hiša Vprašati in prilo žiti Din 1 .— za vzorec navodila Rova. Maribor poštni predal 2 12955 Radio amaterje elektrotehnike ali druge osebe in tvrdke — ki bi prevzele zastopstvo večje adio trgovine na deželi, sprejmemo — Ponndbe na oglas oddelek »Jutra« pod sRadiozaelužek«. 20035 Potnike za dobro idoč predmet, potreben vsakemu trgovcu — iščem. Ponudbe s prilogo 2 Din za navodila in vzorce poslati na o^lani oddelek »Jutra« pod jnačko »Izvrsten predmet«. 20060 Za velesejem išče mesta v kaikem paviljonu trgovsko naobražena gospodična, istega prevzame tndi na svoj račun. — Ponndbe pod »Dobra prodajalka« na oglas, odd »Jutra«. 13469 Mlad gospod inteligenten, želd kakršnokoli zaposlitev. Naslov > oglasnem oddelku »Jutra« 20047 Nadmlinar išče službo v mlinu, litni tTgovini ali kaj primernega Vzame tudi mlin v najem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Potnik 50«. 20050 Zavarovalniški or ganizator, akviziter z večletno prakso, želi pre-meniti svoje mesto. Dopise na ogla-ni oddelek »Jutra« pod šifro »L's[*h«. 20090 Šofer trezen in pošten. H bi opravljal v prostem času tudi druira dela. i.!če službe. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20023 Učenec 16 let star. se želi učiti za brivca, najrajši v Ljublja ni Na»lov pove ogla-ni odd. »Jutra«. 13719 Šivilja (pomočnica), dobra izvežba na. zmožna tudi strojnega vezenja. išče službo v Ljublian- ali okolici. Nastopi lahko takoj ali po dogovoru. Gre event. tudi na dom Naslov v ogl. odd. »Jutra« pod značko »Šivilja«. 13554 trg. ira 1 Deklica meščansko šolo in tečajem, želi mesto nra niče. vzgojiteljice ali kaj primernega. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »De'o« 13644 Učenec s 6 raz- osnovne in 2 razredi meščanske šole. se želi učiti v trgovini z mešanim blagom. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifre »Kmetski fant«. 20198 Akademik išče 8"Z počitn'ce mesta inštruktorja. event tndi kako dmgo zaposlitev — Pmvse na otrla^ni rnVe'ek »Jutra« -jod »Počitnice« 20048 Trgovski pomočnik iznčen v špecerij.-ki in ma-nufaktmni sKroki, želi na-meščenja kjerkoli. — Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Pošten«. 13659 Brivski pomočnik 20 let star, dober frizer za gospode in dame, z daljšimi spričevali, išče prijetno kondicijo. Slavko Ver-bančič. Laško, Slovenija. 20012 Prodajalka slaščičarske stroke, želi službo v dobro idoči slaščičarni. event. za sezone; gre pa tudi v pekarno ali kaj sličnega Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva«. 13692 Prodajalka s sedemletno prakso, išče službo — najraje na deželi Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Praksa«. 13702 Inteligenten čeh 28 let star, absolvent razredov realke in dveh letnikov te"ksrilnega t-ečaja. vešč vseh pisarniških po slov in delom* tudi nem ščine. trenutno zaposlen kot skladiščnik pri svetovni tekstilni tvrdki, je pripravljen sprejeti mesto skladiščnika. Skepedijenta ali tehničnega vodje Pismene ponndbe pod šifro »Dolgoletna praksa« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 13665 Kino aparat naprodaj Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Aparat«. 20104 Brivski inventar komplet«, skoro nov. zelo ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelku »JnUa«. 200-5 Kino aparat kompleten, skoraj nov, x vsemi pripadajočimi predmeti, pripraven za novoustanovljeno kino podjetje, vsled opustitve prodam za četrtinsko ceno. Pojasnila daje H Šimenc. Kon grešni trg 8. 20036 Razno poceni naprodaj Steklen? okrogla omara, pripravna za velesejem. marmornat umivalnik, dve pas. ji hišici, mizica za šivanje. miza, stoli, nikel-nasie palice za izložbo, stojala za kolesa Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20174 Razprodaja pod roko raznepa pohištva. sBk in okvirjev, knh. kredence in razne kuhinjske posode, salonska starinska ura, zlata moška ura z zlato verižico se vrši v ponede-Ije« 27. maja ob treh po-poldm v Ljubljani, Rtro-liška nli<-a št. 8. 13688 n I* Radioaparat štiricevni Hartley-Eumig. ki sprejema 40 evropskih postaj na zvočniku, izredno selektiven in močan, elegantne in solidne konstrukcije, naprodaj za 1550 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20214 Vsakovrstno zlato kupuje po najviSjib cenah Č e r n e — juvelir Ljubljana, VVoffova ulica 3 38 Srebrne krone kupuje F. Čuden, Prešernova ulica. J13 Hlode hrastove, od 20 cm naprej, kupi vsako množino parna žaga V Scagnetti. Ljubljana — za gorenjskim kolodvorom. 9ioi Razpisujemo nabavo 121) m' jamske?« lesa. Pogoji in podatki se dobe pri podjiisani. Direkcija državnega rurinika Za-bukovca, p. Griže št. 234ty 29. 2015Ž Dalmatin, vina pristnega večja množina p« Din 4 liter ter izborno staro ljutomersko vino po 7 Dn vsled opustitve zaloge tskoj naprodaj. — Gjnro Valjat Maribor. 20113 Malinovec pristen iz domačih jjorskih marn ima na zaloei pu 1 kiler. 18 Din L. Rogelj. Vrhnika 13728 Prodaja košnje I. Knez iz Ljubljane b* prodajaj v n»deljo, g. junija t. 1. svojo travo t* obe letošnji košnji. Prodaja «e prične ob 2. uri popoldne pr Ančnikovera kozolcu v Spodnji Šiški. 13708 Pohištvo Več Hrastovih m m»hkib spalnic ter kuhinjskih oprav proda Josip Karnik, Zgor nja Šiška. 12187 2 pisarniški omari večji, dobro ohranjeni kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Omare«. 2H077 Razstavno kojo za velesejem Ivan Seunig, Šmarno goro. prodam. — Tacen pod 13680 Mlada vdova prosi za mesto prodajalke ali hlagajničarke kjerkoli, tudi za čas sezone. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 20063 Prodajalka izučena v mešani trgovini, želi službo pri kaki podružnici. Zmožna je kavcije. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20101 Šivilja išče mesta. i znanjem nem. in slov jezika Gre tudi k enemu otroku, tndi za lahka hišna dela za niz ko ceno Ponudbe na ogl odd. »Jutra« pod »Praktična in zanesljiva«. 20159 Približno 350 m Manesman-cev. in ca. 300 prodam. Ogleda s« pri Ko-mericki, usnjar. Laško. 13584 Trgovsko opravo po izredno nizki ceni pro dam, skoro novo opravo za trg. meš. blaga, poleg pa še nekaj blaga 5 odstotkov pod fakturno ceno Naslov v ogl. odd. »Jutra« 13603 Šofer samostojen monter, rtroini ključavn čnr. zanes'jiv, trezen vozač išče mesta za takoj ali 10.—15 junijem, vojaščine prost, poznavalec cest Dalmacije. Like in Vo;vodine. Ponndbe na nalnica iz mehkega lesa, barvana orehovo! 2 otroški postelji belo var-vani; bela kuhinjska kredenca, 6 postelj, 6toli, 2 umivalnika itd. Vse do 27 maja 1929. Pri mizarju Ivanu Svete, Tomišelj pod Krimom. 13712 Otroško posteljco medeno, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddeleik »Jutra« pod »Postel.ca«. 13729 6 stolic (gotski slog), slike in drugo pohištvo prodam. Naslov pove oglat-ni oddelek »Jutra«. 20188 Avto zaprt »Renauld«, v telo dobrem stanju, radi bolez ni ze'o ceno na prodaj letotam 2 elektro motoria 1 HP 2211/380 Volt Ogle da se pri Malgaj. avtoli čar, Šiška, poleg mitnice. 13724 Potniški avto dobro ohranjen, dvosede-žen, kupim. Ponudbe : navedbo znamke, cene in označbe kilometraže na ogl odd. »Jutra« pod —• »Vovageur« 13763 Moto-karoserije >zdeluje solidno in po zelo zmerni ceni Ferdo Laznik strojno kolarstvo. Radeč« 6690 Kdor prodaja ali kopale AUTO naj se obrne na naslov Karo' Camernik Ljubljana Dunaitka cesta 36 'Jugo Auto telefon 2236) m vpo šlje popi* voza kakršnega želi orodsti ali kupiti Prt tem posredovanju se naj bolj varujejo interesi pro dajalca in knpca 23 Avto enotoniJki. zelo dohro ohranjen. pripraven za trgovca ali obrtnika, radj opustitve tovarne in selitve prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20200 Nov avtomobil Trgovski potniki — pozor! CLimonsinol krasen prodam ali zamenjam za blago. Več se izve v ogl. odd »Jutra«. Cena zelo ugodna. 11730 Avto za prevažanje do 1fi oseb, z možnostjo menjati karoserijo, tako da je spo-soben tudi za vsak tovorni promet, še zelo malo rabljen, ugodno naprodaj Vprašanje na A. Blažek, Ptui. Prešernova ni. 14. 20148 Trgovske stelaže in prodajalne mize. opremljene brez ali s steklom, dobro ohranjene, kupim. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13495 Večjo mizo in omaro za obleiko kupim. Ponudbe s ceno pod »Miza« na ogl. oad. »Jutra«. 20158 Lepe spalnice 2700, kuhinje 1250 Din, priznano solidne izdelave prodaja Vidmar, Zg. Piska št. 2. 3l'125 Starinska skrinja z vložJd in trgovski polt 3.5 m dolg, iz trdega lesa in s 16 predali naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Jjtra« 20128 Svežih jajc večje množine ter finega čajnega ma&ia, samo boljše biago rabim za stalno dobavo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Velike množine«. 20187 Gostilniške mize stole in veniilator, rabljeno. kupim. — Ponudbe na osrlas. oddelek »Jutra« pod »Gostilničar«. 20i>27 Tornistre ;»oeajLezne ali večje število kupm. Ponndbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Skavt«. Družabnika s 50.000 Din kapitala te osebnim sodelovanjem iščem za rentabilno podjetje. Ponudbe na cg:a=ni oddelek »Jutra« pod »Nujno 92«. 20193 Do 55.000 Din posodim ali pristopim k podjetju, katero mi nudi stalno službe. S^m obrtnik lesne stroke. — Resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Resnost 11«. 30004 Sodelujoče družabnike išče tvrdka za izdelovaaje dobičkanosnega predmeta. — Dopise na ogla-ni oddelek »Jutra« pod šilro »Pod»-ten S->3«. 13739 Sotrudnika (družabnika) za vpeljan* prometno pisarno iščem. Prednost osebno sodelovanje gotovina. Sicer kavcija garancija. Ponudbe pod »Refirma« na upravo »Domačih«, Maribor, Koroška c. 10. 10143 Za zastopnika s »talno plačo in provizij« sprejmem agilno, značaju® in trezno osebo s kavcijo 30.000 Din. Ponndbe s j>o-datki na oglasni oddelek ».Jutra« [>od značko »30.000 kavcijo«. 2022T Moderno jedilnico in umivalnik ugodno prodam. Ogledati med 11. in 14. uro. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 20236 Amerik, pisal, mizo z roleto, dobro ohranjeno takoj prodam. — Krakovski nasip 4/1. 4 Kožuhovino damske in moške plašče sprejemam ▼ shrambo in popolno prenovo Cez po letje popravila računam sa mo polovično ceno Peter Semko krznar. Ljubljana. Miklošičev« 14. 118 Platnena obleka za dečka do 15 let starega poceni naprodaj v Streliški ulici 32. 20078 Moške obleke še dobre, poceni prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 20155 Moška obleka Prodam 1 lieter sivo. 1 svetlo obleko, modne hlače in 2 površnika. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20226 Manjša tekstilna tovarna v Sloveniji po ugodni ceni naprodaj. Elektrika ia vodna moč na razpolago. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Predilnica«. 13068 Novo vOo v mestu takoj prodam radi preselitve. Poizvedbe pri oglasnem oddelku »Ja-tra«. 13764 Parno žago z 2 polnojarmen koma. ▼ bogatem lesnem kraju Štajerske. tik kolodvora, ev. z nakupljenim okroglim lesom. radi družinskih ra»-mer takoj ugodno prodam. Ponudbe na oglas odd lek »Jutra« pod šifro »Parna žaga«. 20009 Hišo v Mariboru ali bližnji okolici, z veH-kim vrtom ali sadonosni-kom. v ceni 100—1-0.000 Din kupim takoj Cenjene ponudbe na og.as. oddelek »Jutra« pod »Hiša 120«. 200» Novo hišo z malt« gospodarskim poslopjem. vrtom in vočnja-kom takoj prodam Ima krasno lego. pripravna sa upokojenca ali obrtnika, sredi Savinske doline. ▼ bližini dv»h tovarn Cena 55.000 Din. Naslov ▼ ogL odd. »Jutra«. 13677 Pri nervozi in živčnih boleznih PtAXCTKAu »dravUnUS«) | aepog-edao na izvir bolezni s tem, da pomnot*-\ te Ob6o obnovo t&rva. Na U način sprejmejo imi veft hrane in mrtvilo fiveeT ee odstrani. „PL.A.JfI3€I£A" zdravilni «a| pomsft isločujočim organom, krtfii kri, eree is eetoud organizem ter povzroči, da iivci zopet pravilno delujejo. Zahtevajte t lekarnah iamo prarl JPIASISRA" rdravllni «aj. Hm* prodaja odprto, temveč samo ▼ plombiranih paketih pe Din 20.— X naoisom proizvajalca: Lekarna MR. L. BAHOVEC, Ljubljana, Kongresni trg. Depot »a Avstrijo: Hattlgen Geist Apotheke, Wien i., Operngaseo tt. Večje posestvo ■ kulturo Tina, hmelja ali sadja, z dobrimi stavbnimi tn gospodarskimi poslopji kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Poejed broj 713«. 20015 Stavbna parcela w Koleziji poceni naprodaj Haalov t oglasnem oddrlku »Jutra«. 20043 Stavbna parcela ▼ Hrastniku, pred križi-Ižem ewt Hrastnik—Dol, pripravna ra vsako obrt, trgovino ali gostilno, po ugodni »eni naprodaj. Naslov pove oglasi oddelek »Jutra«. 20034 Rišo novoiMano. kupim, na periferiji nwU. Piraene ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod znač. »150.000« 13-'91 nišo » fJuHJansiki okolfei prodam ta 80.000 Din. K»>1ot po t« ogiaeni oddelek Jutra 20100 Prodam hišo #Todmžin?ko stanovanje 2 •ob. kuhinja, jedilne stiram b« in kleti. HiJa je nuva ln pritlična, x nekaj rrta. Cena po dogotra« pod »Cena 300.000«. 20109 Posestva gostilne, trgovine, lokale, skladišča, stanovanja najcenejša, najeo!i.a jgl. oddelek »Jutra« pod »A. h 31«. 1S681 Realitetna pisarna Arzenšek v Celju Kralja Petra cesta St. 22 tma naprodaj raznovrstna posesava. — V »ajem odda lepe kukale t mestu. 20109 Trgovina dobro vpeljana, ^pec. rob«, center Banjaluke tik sod. poglar., obč., itd. Varok prodaje je selitev v lastno hišo. Fr. Kosnrina, Banja-luka. 20160 Dellkates. trgovina na najiprometnejši ulici Maribora je zaradi bolezni in preselitve takoj na prodaj. Potreben kapital okoli Din 300.000. Takojšnje event. ponudi«« ee pro« na Frane K orent, Maribor, Smetanova al. 48/L 20146 Celo vilo komfortno, v meistu, obstoječo iz 9 sob, kuhinje, kopalnice, pralnic« a vrta, s centralno kurjavo, ▼ celoti ali pa kot posamezna stanovanja oddam. Vila je event. tmdj pod ugednimi pogoji nsSprodaj. Pojasnila daje V. Vardjan, carinski posrednik v Ljubljani, Kolodvorska »lica štev. 3. 20131 Moderna hiša enra&detrapna, s 13 sobami, parkom med Todo in cesto, kjer ni prahu in ne ropota, v lepi vasi, katera se je tudi doslej uporabljala za letne počitnice, je zelo poceni naprodaj. — Kuipci in prodajalci! Za nakup in prodajo Vam imam vedno vsake vrste posestva, hiše, gostilne itd. na razpolago. Obračajte se vedno na mojo posredovalnico. — Rebolj Lo-vto, Kranj. 20067 .POSESC" Realitetna pisarna družba z o. z. LJubljana, Miklošičeva e. 4 proda: H1SO, rili 8 lično, novozi-dano, eno-nadotropno, pod-kleteno, komfortno stanovanje 5 sob, kuhinja, ko.paiji.ica, po-selska soba, pritikline, lep vrt, blizu stare šišenske cerkve — 250.000 Din; 11I3U, pritlično, S stanovanja po 1 eebo, kuhinjo, 1400 m' vrta, Trnovo — 125.0U0 Din; HISO, dvonadstropno, gostilna, trg. lokal, kegljišče, gospodarsko poslopje, večje število stanovanj, 3000 m> zemljišča — prometna cesta Ljubljane, 750.000 Din; VILO v ivicarekem slon, 4 sobe, pritiklin«, tez 4000 io5 zemljišča, 10 minut od pošte, 250.000 Din HISO, pritlično, eno dvo-in eno enosobno stanovanje, vrt, dvorišče — Rožna dolina, 125.000 Din HISO, visokopritličn«, 6 etanoTanj po 1 sobo, kuhinjo, pritikline, 700 m' vrta, Gline«, 150.000 Din; HISO, enonadstropno, vili elično, novozidano, dva dvo.~obna, tri euosobna stanovanja, 650 m1 Trta, Bežigrad, 250.000 Din; HISO, norozidano, vi*>ko-pritlično, 2 sobi, kuhinja, pritikline, 600 m» vrta, Šiška, »5.000 Din; HISO, vjsokopritlično, 4 stanovanja s sobo, kuhinjo, 400 m« vrta, Zelena jama — Din 120.000; DVE HISI sredi mesto — ekojmo 17 stanovanj, ca. 300 m' TeKko skladišč«, 2000 m' zemljišča, primerno za t?ako Tečj« obrt aH industrij«, Din 700.000-, PARCELO, 1000 m«, Polj an«ko predmestje. Din 90 za 1 m>; VEC 8TAVB18C od 1000 do 3000 m', na Bledu, od Din 18 za 1 m' na?«rej; DVE PARCELI, 600 in 700 m', Bežigrad, po 50 Din. Poleg navedenih, vežj« število hiš. vil, trgovskih, goetSlnišl.ih objektov v Ljubljani, na deželi, kmečka posestva. stavbne parcele v centru in vseh predmestjih, v največji izberi in po naugodnejžih cenah. 20220 v Litm je bflo najdenih 2000 Din. Kdor jih ;e zgnbil, naj ee javi pri županstvo t Litiji 80038 £cha4i Lep izložben lokal i prostorno, svetlo delavnico, t sredini mesta odstopim takoj. NssIot pove oglasni oddelek »Jutra«. 20065 Pozor! Lokal aa ssto ptumetnen krm}« prodam ali pa dam oa račun proti kavciji. Oglasiti se je Traovaka 1». 20096 Lep lokal x Izložbo na pr umetnem kraju, t bližini gl. kolodvora, oddam takoj ali 1. avgusta. Naslov pri oglasnem oddelku »Jutra« 13710 Trgovina i ii(*»niiii Magam, aa pro motni točki t bližini Celja takoj naprodaj. Ponudbe na oglaa. oddelek »Jutra« po l šifro »80.000«. 20183 Več prostorov ta pisarne ter skhuiišča io prostorno klet oddamo 1. junija. NasloT t oglasnem oddelku »Jutra«. 20Ž12 Trgovina x me&aniim blagom, n« zelo prometni točki takoj poceni naprodaj. Naslov t ogla*, oddelku »J litra«. SliMB Lokale trgov*4o - pisarniške oddam na Miklošičevi cesti. Pojasnila daje pisarna dr. Fr. Frlana. odvetnika t Ljubljani, Miklošičeva cesta 4. 20186 Lokal se nahaja brtr-nica, primeren tudi za kako drugo obrt, eddam t man Sem mestu Slovenije. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 20055 Veliko delavnico ozir. loti al z dvosobnim stanovanjem in pritiklinaini oddaim s 1. jolijr.m. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 13762 Lokal s 8 Molbami na Mestnem trgu i novembrom sa oddati. Naslov. t ogl. odd. »Jutra«. 80173 Pisarna Za malo pisarno se Bifta ena ali dve sobi t eentru-mu, errent. tudi za pozneje. Ponudbe pod »Mala pisarna« na ogl. odd. »Ju-tra«. 20172 Gostilno in trafiko dobro idočo prodam v Zagrebu s stanovanjem in pohištvom vsled hitrega odhoda ix Zagreba. Vprašati aH ponudbe poslati na Al. Sarotar, Zagreb, Vinograd-ska la. 20153 Mesnico na prometnem kraju ▼ Ljubljani ali na deželi vzamem takoj t najem. — Ponudbe z navedbo pogo-jerv na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mesnica 53«. 20053 Vinsko trgovino kompletno urejeno, t Mariboru, s ca. 2000 hI prvovrstne posode ter vsemi potrebnimi aparati in filtri prodam. V najemi pa oddam izborne kleti proti nizki najemnini. — Gjuro Valjaik, Maribor. 20114 Gostilno oddam v naiem. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Dobro idoča gostilna«. 20037 Mesarijo dobro vpeljano, t nori stavbi tik tovarne Westen oddam takoj t najem. Pojasnila daje J. Lebič, trgovec, Spodnja Hudinia — Celje. 13757 Trgovino dobroldočo, z mešanim blagom in stanovanjem takoj oddam. Ponudbe na upravo »Jutra« Maribor pod »Ren-tabel«. 13661 Travnike za obe košnji V7amei» t najem. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 20213 Gostilna! Kdo odda celo goetfhriSko podjetje na prometnem kraju za avto takse. Vzamem v najem ali tudi kupim v last Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Gotovo plačilo«. 13220 Gostilno oddam v najem za Teč let. Pomtdlbe na upraro »Jutra« t Mariboru pod »Gostilna«. 20108 Mesnico oddam t najem na prometnem kraju bHzn kolodvora Brežic«, i inrfrrtar-jrm pod ugodnimi pogoji. Na«doT t ogl. odd. »Jntra« 20163 MMM)Jb Stanovanje lepo, t mest«, Itirlh sob z balkonom, kopalnico in rrtom takoj oddam. Po-irre se Robbova nlica 21. 13765 Hišnt posestniki! Stanovanj«, ki ftb oddajate bodisi za maj ali poznejSi termin, prijavite za oddajo tvrdki »Posest«. Miklošiče »a eesta 4. — Prijava In posredovanje ca oddajalca popolnoma brezplačno 78 Stanovanje drek sob takoj oddam. Poizvedb« Robbova aUea K. 21. met Stanovanje iščem z Arena sobama la pritiklinaai. Najemnina za stanovanje os izplača m t mesecev v naprej. Ponudbe aa ogl. odd. »Jntra« pod »Vselitev julija«. 13709 Stanovanje 1—S »obe x kopalnico, tudi aa bližnji periferiji za september dalje išče Anglo Jugoslovensko pe-trol. d. d., Ljubljana. Miklošičeva 14. 13727 Stanovanje 1 Telike eobe in kuhinje zamenja za eTent. manjše Miklavčič. Križevniška ul. ši. 6, pritličje. 20206 Stanovanje z 1, «▼. 2 sobama in kuhinjo, na periferiji ali t mestu za takoj išče mirna stranka brez otrok. Plača do 500 Din mesečno, tudi za pol leta ali leto naprej. Ponudbe pod šifro »2 o?e-bi« na oglasili oddeleik »Jutra«. 13750 Gimn. proiesor x doraslim otrokom, išče stanovanje 3 ali 2 sob za avgust ali prej. Ponudbe pros«i pod »Prijaznost« na oglasni oddelek »Jutra«. 20038 Stanovanje oddam v najem v Mariboru Najslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20105 Stanovanje i&Se gospa t sredini me«ta Posredovalnica Mrak. Sv. Petra e. 8. 20163 Sobo in kuhinjo B prdtiklinami mirni stranki oddam. Kremžar, Dravi je 117, glavna cesta. 20178 Rožnik-Mirje Družina treh o«>b išče lepo stanovanje v vili pod Rožnikom ali na Mirju za avgust ali tudi prej. Ponudbe pod »Rožnik-Mirje« na ogl. odi. »Jutra«. 20170 Štirisobno ali petsobno stanovanje, komfortno, v sredini mesta išče mala obitelj za tafcoj al-i pozneje. Ponudbe pod »Zdravo« na ogl. odd. »Jutra«. 20171 Lepo stanovanje obs-fječe is 2 sob, velike ki hinje ln pritiklin oddam f.ota povrnitvi strošk.v. Nislov v tr»fiki Jeršek, Kongresni trg 5. 2>)'.31 Solnčno stanovanje v sredini mesta, obstoječe iz dveh ali treh sob e pri-tiklinami išče miren zakonski par brez otrok. — Ponudbe pod šifro »Solnčno« na oglasni oddeleik »Jutra« mr-Z Otroka sprejmem proii nizki eerf T dobro oskrbo na kmete. — NasleT t oglasnem oddelka »Jutra«. 20020 'J fJ4 Opremljeno sobo prostorno, solnčno in garantirano čisto, po možnosti s hrano, oddaljeno do 10 minut ali bližje od gl kolodvora, išče mlad par s 1. junijem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Cistota«. 20056 Sobo x 8 posteljama in elektr. razsretljavo, v solnčni legi oddam dTema gospodoma takoj ali s 1. junijem Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 20075 Opremljeno sobo čisto, separirano, s souporabo kopalnice, x zajtrkom x!i vso oskrbo iščem v vili pod Rožnikom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Tehnik n«. 20019 Opremljeno sobo s prostim vhodom, elektr razsvetljavo, v sredini mesta oddam le za stalno. Naslov t ogl. oddelkn »Jutra«. 13668 Za pisarno lepo prazno sobo v n. nadstr. na Aleksandrovi c. oddam s 1. junijem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 13755 Lepo sobo zračno, eolnčno, parlket, elekt. hi?, za dve gospodične, najraje uradnice, s 15. junijem oddam. Ieto-t-am se dobi tudi dobro domačo hrano. Na6lor t ogi. odd. »Jutra«. 1S568 Lepo veliko sobo s sfipariranhn Thodom iz stopnišča, zračno, eolnčno, parket, elektr. luč. oddam s 1. jnmijem. Dobi se na željo tndi dobro domačo hrano. NasloT t ogl. odd. »Jutra«. 13569 Opremljeno sobo v Kranju s 1. junijem 1929 išč.a gospod. Ponudbe z navedbo cene na oglaoni • odde'<1k »Jntra« pod značko »Mirna •tranka 333«. 20-211 Sobico BTiteO in onaino, s 1. junijem Sče solidna gospodična, ki gre tudi kot sostanovalka. Dopise na ogl-oddelek »Jutra« pod značko »So ločna 116«. 20245 Prazno sobo • posebnim vbodom tafcaj oddaš t ~ ca 80008 2 gospoda aH gdč. sprejmem v eentr« mesta na stanovanje ia hrane. — Naslov t oglaeaeat oddelku »Jutra«. 801» Solnčno sobo t mesia oddam mani gospodični. Naslov t oglas, oddelka »Jutra«. 80071 Opremljeno sobo lepo t vili oddam boljšemu solidnem« gospod«. Ogledati od 2.-4., Knif-ljeva «L 13./I. 20156 Prazno sobo s sep. vhodom in elektriko oddam takoj. Naslov t ogl. odd. »Jutra« 7. 20157 Sobo »nažno. soparirano oddam t centru. NaoloT v ogl. odd. »Jutra«. 20121 Lepo sobo oddam v sredini mesta s 1. junijem ali talkoj. Naslov t ogl. odd. »Jutra«. 20133 Kabinet oddam s 1. junijem z vso oskrbo ali samo zajtrkom. Poizve se na Tabora 5/II, leTo. 80195 Veliko prazno sobo blizu gorenjskega kolodvora oddam. Naslov t oglasnem oddelku »Jntra«. 20234 Dcpifi Partnerico za veslanje iščem. Dopis« na uglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubljanica«. 22318 Rado« Jarl se! Ljubi Te »metka! 20136 Trgovec iiče diskretno prijateljico. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Merkur 10«. 80310 al a Prosim sporočite rt »vej polni naslov pod »Gcrenc«. Tajnost zajamčena. 20177 Akademiki! Mlada Tržačanka se dolgočasi. Pišite na »Jutro« pod »Morje«. 20081 Diskretno znanje z istotako v zakonu nesrečno ali samostojno damo želi gentleman t srednjih moških lotih. — Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Idea'ist«. 20099 Samostojna šivilja išče znanja z gospodom državnim uradnikom, xieo-madeževane preteklosti. Po-nrdbe pod »Šivilja 28« r.a ogl. o«id. »Jutra«. 2012:1 Simpatična blondinka hrepeni po ljubavi inteligentnega, samo črnega gospoda. Resne dopise s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zlatolaska«. 20243 Mlad obrtnik se želi seznaniti z gospodično, staTO 18—24 let, z nekoliko kapitala. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takojšnja ženitev«. 20239 Ločena stara 28 let, varana r zakonu, lepe zunanjosti, čiste preteklosti, dobra skrbna gospodinja želi znanja i gospodom istih lastnosti, z zajamčeno eksistenco, starosti srednjih let. C«nj. dopise s sliko, le res.ne ponudbe imajo prednost pod »V na-di« na ogl. odd. »Jutra«. 20118 Mlada vdova • pruaiuitujem ia poseat-veaa, aa teii poroči tt « >"g«*l«i rtareJKm goapo-doaa. Tajnost lajančena. — Conjeo« ponudbe aa oglas. Oddelek »Jutra« pod šifro »Zvesta ljubezen«. 13697 Gospodična a aekaj tisoč Din premože-aja, Bče t s vrh« tenitve resnega znanja x gospodom državni m uslužbencem, tudi vdovcem, ne prek« 40 let starim. Le resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značke »Osamljena«. 20080 Obrtnik In posestnik srednjih let, i dobro idočo obrtjo, se želi r svrho tenitve seznaniti X gospodično 34—28 let staro. Šivilje imajo prednost Le resne ponudbe s sliko in polnim naslovom na oglasni oddelek »Jutra« pod »Obrtnfk«. 20265 Veleposjednlk »kad. naobraŽHn, 30 god. star, ix celične porodice, ea hnetikom od 4,000.000 Din ljubitelj prirode i športa, visok, plav, traži u svrhu ženidbe poznanstvo gospo-dice ali dam) ix otmene obitelji, nacbraiene i elegantne. zdrave i vesele — koja bi mu bila iskren i dobar drug I prijatelj, kroz cijeH život. Posredovanje roditelja i najbližih rodafka poželjan. Pisma i fotografije se odmah ponište, odnosno vračaju. Dopise « svim srednjoeuropejskim jezicima na oglaKni cddelek »Jutra« pod šifro »Dvor Hubertus«. 20242 Klavirje ln Janine inposojuje hi prodaja tndl na obroike najceneje Warbinek, Ljubljana. Gregorčičeva 5, v bližini Glasbene Matice. 20190 Klavirji StrofcovnjaSko popravi- lo klavirjev »n harmonijev, kakor tudi čisto uglašenje f« najceneje izgotavlja v tovarni klavirjev Warbinek. Gregorčičeva &, 2 minuti od univerze. 20191 Modern klavir (Stutzflflgri) x jekleno dušo (StimmMoclk) in jefcleno podlago krapim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13496 Dobra violina pri Maribor«, Zrinjskega ulica 1. 20145 Dolg klavir prodam ia 5500 Din. Kje, pove ogl. odd. »Jutra«. 20120 Dobermana diresiTanega proda takoj Ivan Grcsdk, Trebnje. 20185 Psica vol8'e pasme poc-cM naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13686 Poltežkega konja kupim. Kobile izključene. Ponudbe na poštni predal št. 9, Ljubljana. 20097 Pav in pavka dveletna za 50 Din naprodaj. Franc Golob, Ljubljana, Wolfova 8. 20165 i* K. KMlJLK) Koneresni trg št. .R Stavbene parcele iSk postaje, skupno 12.524 m1, se prodajo r nedeljo, dne 2. junija t. 1. na prostovoljni javni dražbi na licu mesta v Lescah. Parcele tvorijo en kompleks med železniškim tirom postaje Lesce in glavno cesto Lesce-Bled. 6693 Najboljši in najekonomičnejši elektromotorji iz znanih čeških tovarn Škodovi Zavodi v Plznjn se nahajajo v velikosti 1/4 do 30 k. s. stalno v naši zalogi v Ljubljani. — Obrnite se na: Zastopstvo Škodovih Zavodov Ii j ii bi j a na, Šelenbnrgova ul. 7. Telefon 2966. 97 i LASTNOSTI HRYSLEREVIH Šoferska šola oblastveno koncesionirana, L GABERŠČIK, bivši komisar za šoferske izpite, LJUBLJANA. Bleiweisova cesta 52. Praktične vožnje z modernimi avtomobili, teoretični pouk na pod-iagi najmodernejših pripomočkov. Prihodnji redni tečaj prične 1. hinija. 6646 za rekonvalekentc 0PČNO ^^^ 5L } 5 HEMOGLOBINOM: TRDIJO,DA3ETA SIRUP ! ^•^fviTALNIM ŽELEZOM MNOGO Bonši OD . 5UR0VLGA ME5A .nDRUGIH ŽELEZ.PREPARATOV Oddajo se 1 malo obrabljene fino izdelane hrastove stopnice z ograjo, 4 metre visoke. Dalje dvokrilna železna vrata, 250/220 široka. Poizve se pri FELIKS URBANCU, v Ljubljani. Najpopolnejši Stoewer šivalni stroji za šivilje, krojače in čevljarje tei za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki Lud. Baraga, Ljubljana Šeienburgova ulica 6 I. brezplačen aouk 15-letru garanciji Telefon št. 980. * Malinska — otok Krk Hotel z dependenco ob samem pristanišču in v bližini kopališča. Lasten park. Blaga in zdrava klima. Dnevna parobrodska zveza s Sušakom. Pension dnevno Din 60-—. Zahtevajte prospekte. Satore, vrtne solnčnike, poljske postelje naslonjače izdeluje MAKS0 SALG0, Osijek in Beograd. Kralja Petra 13 Oslas. Upravi Kragujevačko* Oficirsko« Doma potreba« ]e zakapac, koiji bi n svojoj režiji imao da izdaj« kost k piče za sv« gg. oficir« i statoe posetioc« Doma. f Glavni »slovi sn: dokaz zakupe« o )ačem hnoviiom tfanta I dokaz, da je duže vre mena Ho zakupac iS sopstveaik kakvog red«g hotela tli ustanove slične Oficirskim Domovi ma. Dom se izdaje pod zafcup od 1. jnia »v« godiae p« sa »tororeao weme. Refteirtaurti za ostal« irektre, koji n vito tiHtt da se astmeno Hi pismeno obrate Upravi Knacofevačbo« Oficirsko« Dona najdalj« do 8. fetoa tekate rodine. Stan za zaScupca i nten porodtea i>j_i Dr. Scholl-ov Bunion Reducer ščiti občutljivo mesto stiskanja in zabra-njuje povečanje stopala in razširjenje čevljev. , .......-i Utrujene in boleče noge, ploščate noge, slabe gležnje i. t d., olaša takoj dr. SCHOLL-OV FOOT- EAZER Dr. Scholl-ovi pripomočki za zdravljenje nog jamči,o za brezhibno oporo oslabelih nog, ker s tem obnovijo normalno delovanje mišic in cirkulacijo krvi in zabranjUjejo vsako boleče stiskanje. Prodajo izvriuje strokovno izurjeno osob}«. „PET0VIA", zaloga čevljev, LJUBLJANA ^efif Dunajska cesta š\ l a. Najboljši y materijaln in konstrukciji in najlepši v opremi so šivalni stroji in kolesa „Gritzner" in „Jldler" za dom obrt in industrijo le pr* I0J. PETELINI Liualiana jolag Prešernovi j» iDOfflcnike ob vodi -'ouk vazcnla brezpiatai Večletna garancija Zahtevajte ponudbe Najboljše tamhurice Farkaševega in sremskega sistema izdeluje in razpošilja ob iamstvu stara hrv. tvornica tamburlc Stjepan M. Gilg SISAE 610 Kačlčeva «74 (Hrvatska) Cenovnih cambunt pošljem na zahtevo zastonj. Odlikovan z 2 zlatima kolajnama. Mladost, »vežost, lepota! CREME DAROVAN NafbolJ dovrSeu proizvod modern« ki znanstvene kozmetike. Kar po prvi uporabi postane koža sveža, mehka m fina, odstrani vso nečistost, mozolje, spušča-je, pege, rdečico nosu in drugo Na zahtevo smo razposlali okoli 30 000 po-skušnjih puščic ter na temelju tega prejeli mnogo priznanic io nad 20 000 naročil. Ne verujte nikomur, ampak zahtevajte brezplačno poskusno puščico, da s« prepričate. Pošljemo Vam io brezplačno, ako nam pošljete za stroške v znamkah Din 2.—. Originalne trioglat« puščice dobite po ceni od Din 15.— ▼ vsaki boljša-strokovni trgovini. S pošto pošlj«: 112-« Apoteka BLUM, Subotica 3. Prošnja! Vse gg. sodavičarje, gostilničarje ia «*nj. občinstvo izven kroga mojih odjemalcev, ki vedo za moje steklenice (sifonke, pokalice z napisom L. Rogelj) ali jih imajo v posesti, prosim, da me obveste, da pošljem ponje; plačam primerno odškodnino. L. Rogelj, sodavičar 6747 Vrhnika. Redka prilika V Zagretm b'iz«i glavnega kolodvora bS« hi takoj na prodaj z ali brez opreme pod zelo po-voljnimi pogoji kompletna v pogonu se nahajajoča moderno urejena tvornica pil, kladiv ia podkev na lastnem zemljišču v obsega eeeea jutra s prostranimi tovarniškimi zgradbami in parnim pogonom od 60 KS. — Pojasni)« daj« oglasni zavod R. Mosse snb »PovoBna prifik* 620«. 6736 Kupim takoj hišo z nekaj posestva in trgovino afi gostilno ali tudi brez tega, samo, da je prometen prostor in hiša v dobrem stanjn in k večjem pol ure od želsznice. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Prednost Štajerska, les bi železnica. ertf Vsakovrstne trgovske knjige, štrace, mape, noteze, herbarije, odjemalne knjižice, bioke, zvezke i. t d. nudim po skrajno ngrdnih cenab! IM DEBELO---HH DROBIIG Hnton JanežIC LJUBLJHnn Florjanih!■! 14 Knjigoveznica ia čitalnica trgovskih ksjl f Uroiuie Davorin B a vlita, izd&ia u Junuorcij «Jutraa Adoli Ribnik at, Za Narodno tiskamo d, d, kot tiefcarofj« fraac Jeserfek. Za insccatoi del £ odgovoren Aiojzij Novak. Vsi v Ljubljani,