Poštnina plačana v gotovini
Leto VIII, št. 151
Ljubljana, torek 28. Junija 1927
Cena 3 Dfn
ks iznaja ob 4. acjutraj. sas
Stane mesečno Dm *s'—> za ze.mstvo Din 40'— neobvezno.
Oglasi po tarifo.
Uredništvo i
Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/I. Telefon št. 2072 in 2804, ponoči tadi št. 2034.	t-
Rokopisi se ne »rsčajo.
Dnevnik ^a jgospodiarstvo, prosveto in politiko
Upravništvo: Ljubljana, Prešernov« ulica št. 54.. — Telefon 4t. 2036.
loseratni oddelek; Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 2402
Podružnici: Maribor, AleKsandrova ^ tt 13 — Celje, Aleksandrova cesta
Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub-iana št. 11.842 - Praha čislo 78.180, Wien,Nr. 105.241.
Ljubljana, 27. junija.
Čudna ironija usode je hotela, da se vrši letošnje praznovanje Vidovega dne tako rekoč v zaglušni predvolitve-ni agitaciji. Simbolika Vidovega dne. ki je pred vojno in tekom svetovne vihre živela svoje potencirano življenje v naših omladinskih pokolenjih in v srcu srbijanskih seljakov-vojnikov, je prešla po ustanovitvi naše države v sestavno ogrodje naše Vidovdanske ustave. Kar je nekoč tujec razdružil, to naj bi se razvilo v nov tip slovanskega človeka. v Jugoslovena sedanjosti in bodočnosti. Vsi Srbi, Hrvati in Slovenci naj bi imeli v tej mogočni ideji svoj največji ideal, ki ni samo kažipot poedinca, marveč predvsem kažipot za celokupni narod, za celo državo. Narodi žive od velikih idej, od idej, za katere so voljni se boriti do skrajnosti, do popolne zmage. Na vzhodu, na severu, na zapadu so bili Rusi, Poljaki in Čehi, ki so ustvarili vsak svoj lik slovanskega človeka, vsak svoj tip bodočega Slovana. Tudi Slovenci, Srbi in Hrvati naj bi v bratski Ijubavi in vsak po svojih najboljših močeh v svoji novi državi ustvarili novega človeka, novega Slovana, močnega v materijalni in duševni kulturi, predvsem pa s svojimi posebnimi etničnimi in Tiacijonalnimi znaki. To je bila globoka vera, ki je gnala omladince prečan-skih krajev v borbo proti Avstriji, to je in ostane ideal vseh onih, ki praznujejo Vidov dan z dušo in s srcem in ki jim ta svetli praznik ni samo beseda in prazen zvok. marveč simbolika vsega našega nacijonalnega in državnega življenja.
Logično bi bilo in tako smo vsi pričakovali. da se bo naš državni in nacijo-nalni razvoj po sprejetju Vidovdanske ustave razvil v pravcu Vidovdanskega ideala in da bodo zlasti naše politične stranke opustile vse, kar nas je ločilo ln razdruževalo v pretekosti ter se oklenili z večjimi ali manjšimi diferencami gospodarskega in socijalnega značaja tega, kar bi nas moralo družiti in jačati. Razvoj je nanesel drugače. Večino naših strank razjeda bacil hlepenja po oblasti za vsako ceno. Po sprejetju Vidovdanske ustave je zatemnela ideja Vidovdanske državne nolitike in večina naših strank je pričela oznanjati vse mogoče parlamentarne, plemenske in verske bloke brez idejne podlage. Preko blokov smo srečno prijadrali v omotičen vihar razpaljenih strankarskih in osebnih strasti. Danes se nahajamo v polni volilni borbi in imamo vpričo našega največjega praznika priliko, da presojamo stranke in voditelje po simboliki Vidovega dne. Koliko oddaljenost od naše državne in prave nacijonalne politike in koliko zaslepljenosti nam pokaže tak pregled!
V kalejdoskopu naših strank zavzema Samostojna demokratska stranka po programu in stremljenjih izjemno stališče. Po sprejetju Vidovdanske ustave, ki je v dobri meri njena zasluga, je stranka strmoglavila z idejo nacijonalnega bloka federalistične in avtonomi-stične pokrete ter spreobrnila najnevarnejše nasprotnike jugoslovenskega državnega in nacijonalnega reda. Po tej veliki bitki, ki je končala v nacijona!-nem oziru z zgodovinsko trajnim uspehom, toda v strankarskem oziru s precejšnjim minusom, stopa stranka ponovno na plan in osvaja vso napredno omladino v Jugoslaviji.
Kdo naj zameri Beogradu, ako je v kaosu povojnega kamarilstva in parlamentarnega partizanstva izgubil pravo smernico, se idejno izneveril principom Vidovega dne in jugoslovensko idejo prepodil iz politične arene in jo nadomestil z navadnim političnim kramar-stvom za mandate in ministrske port-felje. Prepričani smo. da bo prišlo iz-treznjenje, da bo prišla preorijentacija.
Dotlej pa bo treba vztrajati na braniku onega, kar nam je najsvetejše. S ponosom in z zadovoljstvom opazujemo. kako se poglabljajo organizacije s kulturnimi jugoslovenskimi programi, kako se pojačava predvsem naše jugoslovensko Sokolstvo. Mi v Ljubljani imamo še posebej razloga, da se radu-jemo takega pokreta naših prvih kulturnih in nacijonalističnih organizacij. Jutri bo otvorjen na Taboru sokolski hram, kakršnega ne premore cela država. Tu notri se bodo vzgajale generacije. ki nam prinesejo ustvaritev naših današnjih idealov.
Takrat bo zopet oživela prava vi-dovdanska ideja in še z večio spoštlji-vostjo in večjo radostjo bomo praznovali Vidov praznik.
Zagreb brez komisarja
Zagreb, 28. junija, n. Ker je bilo mestno zastopstvo zagrebško razpuščeno, je veliki župan pozval banskega svetnika dr. Anto* na Goglia, da prevzame mesto komisarja. Davi pa je dr. Goglia prišel iz Rogaške Slatine k velikemu županu in izjavil, da se temu pozivu ne more odzvati, ker je bolan. Novinarji so zvečer vprašali velikega župa» na, kaj bo ukrenil; odgovoril je, da bo mo» ral poiskati pač drugo osebo, ne ve še, kdo naj bi to bil.
Srdita borba za kandidature
Kandidature ministrov in dru-
— Odpor proti srbijanskim kan-
— Razcepljenost med radikali
kot protikandidat pašičevcu Cirkoviču, finančni minister dr. Bogdan Markovič v Kavadaru, minister pravde Subotič kot protikandidat proti Trifkoviču v Somboru. Bivši zunanji minister dr. Ninčič bo kandidiral v Vel. Bečkereku.
V predsedništvu vlade so se danes ves dan zglašali razni kandidati in taki, ki bi radi postali kandidati in z vladno pomočjo nato tudi poslanci. Ministrski predsednik Velja Vukičevič je imel z njimi toliko posla, da do drugega dela sploh ni prišel, odklanjati pa se jih ne upa, ker se boji, da bi sicer nastopili pri volitvah proti njemu.
Osijek, 27. junija r. Na včerajšnji okirožni konferenci radikalne stranke je bil za nosilca liste izvoljen Djuro Jan-fcovič. Dosedanji nosilec in znan paši-čevec dr. Momčilo Ivkovič je ostal v manjšini. Mestni odbor NRS v Osijeku je v soboto s 23 proti 2 glasovom sklenil. da bo nosilec liste dr. Momčilo Ivkovič. Seja je bila viharna in je na njej došlo do razračunavanja s palicami. Ko je Djuro Jankovič doznal za rezultat tega glasovanja, je odpotoval z avtomobilom po Vsem volilnem okrožju m sklical vse člane okrožnega odbora na konferenco. Ta ga je res izvolila za nosilca liste z 5S prot 26 glasovom.
Osiješki radikali pa niso zadovoljni s to kandidaturo, ker je Jankovič Sr-bijanec. Zato je treba računati, da bodo radikali v r>siješkem okraju nastopili z dvema ah celo s tremi listami.
Nedelja volilnih zborovanj. — gih prvakov vladne koalicije, didatom v prečanskih krajih.
Beograd, 27. junija p. Vse politično življenje je sedaj že osredotočeno na volilno borbo in vsi politični dogodki so samo volilnega značaja. Včeraj je bilo po vsej državi nad 100 volilnih zborovanj in konferenc, na kojih so večinoma razpravljali o kandidaturah.
Skupščinski predsednik Marko Trifkovič je bil včeraj izvoljen za nosilca pašičevske liste v Somboru. Minister Svetislav Stankovič kandidira v Novem Sadu kot protikandidat proti bivšemu ministru dr. Slavku Miletiču. Bivši finančni minister dr Milan Stojadinovič bo nosilec radikalne liste v Črni gori.
Včeraj je bila vložena že tudi prva kandidatna lista, in sicer demokratska lista dr. Ivana Ribarja v Osijeku. Velji Vukičeviču so- splitski radikali ponudili kandidaturo v splitskem okrožju. Dr. Slavko Miletič bo kandidiral razen v Novem Sadu tudi v južnem Banatu. Minister dr. Andrič je sreski kandidat na radikalni listi za mesto Sarajevo. Davidovič kandidira v Vranji, v mestu Beogradu in v beograjskem okrožju. Radikal dr. Ljuba Popovi c je sreski kandidat v Stari Pazovi. Demokrat dr. Šečerov je nosilec demokratske liste v gornjem Banatu. Minister dr. Ninko Peric kandidira v Šabcu, razen tega pa tudi v južni Srbiji.
Radikalni člani vlade kandidirajo dalje: Velja Vukičevič v Skoplju, dr. Obradovič v Tetovu, minister pošte Ko-cič v Kumanovu, Dimitrije Popovič v Štipu, general Milosavljevič v Bitolju
Strah bosanskih radikalov pred Pribičevfčem
S policijo in žandarmerije mu razganjajo shode. — Razočarani bosanski seljak zapušča radikale in se zateka k SDS, — Pribi-čevičeva protestna brzojavka ministrskemu predsedniku
Sarajevo, 27. junija, r. V soboto zjutraj je Svetozar Pribičevič prispel v Sarajevo, kjer ie sprejel novinarje, katere je opozoril na nazadovanje radikalov v Bosni in Hercegovini. 2e zadnje oblastne volitve so to nazadovanje jasno pokazale, sedanje skupščinske ga' bodo še boli. »Ako režim je nadaljeval Pribičevič ne bi prevzel pokroviteljstva nad radikali in ako bi se vlada ne mešala v volitve, bi bili radikali v tukajšnjih krajih docela izbrisani. Ne vem, ako bi bila dva radikala izvoljena v celi Bosni. K temu so mnogo doprinesli sedanji voditelji radikalov v Bosni, ki so svojo politiko istovetili z vsako oblastjo in z vsakim režimom. Zato se poskušajo radikali obdržati z nasiljem. Tako n. pr. je bilo v Travniku kjer sem imel konferenco, od policijske oblasti prepovedano nad 100 prijateljem, da prisostvujejo moji konferenci. Zgodilo se je to na podlagi nekih starih predpisov, ki pa danes niso več veljavni, ker je ustava proglasila, da so volitve svobodne in da se naj zajamči popolna zborovalna svoboda, zlasti za časa volitev. Na tej konferenci sem izjavil, da bodo za taka dejanja, ako se pravočasno ne zajamči popolna zborovalna svoboda, pred narodom in pred zgodovino odgovorni demokrati. Oni so stopili v vlado s parolo svobodnih volitev. Sedaj vidimo, da se policijske oblasti ne obnašajo nič bolje kakor so delale pod radikalskimi homogenimi režimi«.
Sarajevo, ,27. junija r. Za prihod Sveto-zarja Pribičeviča je zavladalo v celem sarajevskem srezu, kakor tudi v ostali Bosni ogromno zanimanje. Zvedelo se je že naprej da bodo radikali poizkušali s pomočjo policijske oblasti motiti njegovo turnejo, ker je postal zadnje čase neobičajno popularen med bosanskimi seljaki in s tem nevaren nasprotnik radikalov.
Včeraj dopoldne ie odšel Pribičevič v spremstvu nosilca liste SDS za sarajevsko
okrožje, Milana Čukoviča v Fočo. Ko je hotel Pribičevič govoriti, ga je prekinil policijski pisar Raštč. ki je izjavil, da mora shod razpustiti, ker ne more iamčiti za red in mir. Pribičevič je protestiral proti razpustu. v tem pa je že nastopila žandarmeriia z nasajenimi bodali ter razgnala prisotne. Pristaši SDS so se nato podali v dvorano največjega hotela, kjer se ie vršila konferenca v prisotnosti več sto ljudi.
Tekom konference .ie Pribičevič prejel brzojavno obvestilo o strahovitih nasiljih, ki jih vrši policija nad njegovimi pristaši v Goraždi. Pribičevič je odposlal predsedniku vlade takoj naslednji brzojavni protest:
»Današnji moj shod v Foči .ie razpustil odposlanec oblasti. V Goraždi. kier sem hotel danes govoriti, je srezki poglavar zaprl ce! odbor SDS, ki je kitil govorniško tribuno za moj shod. Protestiram proti nasilju ki ga vrše oblasti pod vašo vlado in ki se obnašajo kot organi vaše stranke in ne kot organi naroda in države. Zahtevam, da jamčite za svobodo volitev in za svobodo zborovanja«.
Popoldne je Pribičevič odpotoval v Go-raždo. Pod pritiskom narodnega ogorčenja je moral srezki poglavar izpustiti dopoldne zatvorjene člane organizacije SDS. Kmalu po otvoritvi shoda se je pojavila policija in shod kratkomalo razpustila, češ da ne more jamčiti za mir. Pristaši SDS so se morali udati oboroženi sili in so se napotili v čitalnico, kier je bila nato ožja konferenca. Na sestanku je govori! Pribičevič, da se take stvari dogajajo samo še v Albaniji. Radikali so sedaj uvideli, da se jim majejo tla in zato ne izbirajo sredstev. V svoji rodni državi sem dočakal, kar se mi pod Avstrijo ni nikoli pripetilo, da so bili ljudje zaprti, ker so okrasili govorniško tribuno raz katero sem imel govoriti«.

Ameriški list za pravice Jugoslovenov v Italiji
Pariz, 27. junija, (pa.) Tukajšnja izdaja »Chicago Tribune« poroča, da bo skušala Italija prisiliti Jugoslavijo, da pristopi k tiranskemu paktu in da ratificira nettunske konvencije. List piše nadalje, da vlada v jugoslovenskih krogih veliko nerazpoloženje proti Italiji zaradi zatiranja poldrugega milijona Jugoslovenov, anektiranih po Italiji. Jugoslovenska javnost zahteva, da se Ju-goslovenom v Italiji dovolijo iste jezikovne in šolske pravice, ki jih uživajo Italijani v Dalmaciji.
Usoda ruskih emigrantov
Benetke. 27. junija, o. Mlada ruska skladateljica, 24Ietna Valentina Taulecius, se je skušala snoči na trgu sv. Marka usmrtiti s tem, da si je porezala žile na levi roki. Neki stražnik je to še pravočasno opazil in jo spravil v bolnico, kjer je izjavila, da si je hotela vzeti živlenje, ker se je naveličala neprestanega zasledovanja s strani policije, ki jo je kot rusko državljanko smatrala za nevarno osebo. Policija pravi, da te na ved; l>e ne odgovarjajo resnici.
Fašistične skomine po naši Dalmaciji
Milan, 27. junija, o. Včeraj se je vršila svečana posvetitev zastave italijanskih nacijonalističnih udruženj --Adriatico nostro> (Naš Jadran). Uradni govornik fašistični poslanec in bivši poljedelski minister Pe Capitani je govoril o Splitu in Dalmaciji, naglašajoč, da je dolžnost italijanskega naroda. skrbno gojiti in negovati jadransko misel in to predvsem sedaj, ko fašistična vlada dokazuje, da razume najvišje državne jotrebe. Govornik je zaključil svo.i govor z naslednimi besedami:
Vsak Italijan mora dan-js molčati in ubogati, jutri slediti kralju in nepremagljivemu duceju do ciljev, ki jih bosta ona pokazala za veličino in srečo italijanskega naroda.
Tudi drugi govorniki so razpravljali o jadranskem problemu in o italijanstvu Dalmacije. Šolski skrbnik Tuffi je obljubil, da bo preskrbel. da se bo tudi v šolah gojila jadranska misel in razvijala jadranska zastava. Zborovalci so se razšli živahno vzklikajoč <italijanstvu ponosne in neukročene Dalmacije.*
Mogočen uvod v slavnostne sokolske dni. — Pozdravni večer slovanskim Sokolom na Taboru. — Manifestacije za vseslovensko in sokolsko idejo
Ljubljana, 27. junija
V impozantni dvorani nove sokolske trdnjave na Taboru je nocoj, na predvečer Vidovega dne, prvič odjeknila mogočna vsesokolska in vseslovanska beseda. Pozdravni večer, ki ga je priredil svojim slovanskim gostom naš Sokol, krepko zastopan po delegatih iz vseh delov Jugoslavije in ramo ob rami z našo narodno vojsko, je bil iskrena manifestacija sokolskega pobratim-stva Čehoslovakov, Poljakov, Rusov in Jugoslovenov.
Starosta Poljske sokolske zveze grof Adam Zamojski je, burno aklamiran, kot prvi govornik med gosti v nabito polni dvorani povdarja!, da bo ljubljanski zlet nova vez med slovanskimi narodi. V znak bratstva je med viharnim oduševljenjem podaril našemu Sokol-stvu statueto bronastega orla kot dar poljskega Sokolstva, našim vodilnim sokolskim delavcem pa pripel odlikovanje Poljske sokolske zveze.
Starosta Ruske sokolske zveze br. dr. Dimitrij Vergun povdarja, da Rusi pla-
čejo nad Sočo in Korotanom kot nad svojo domovino: vsaj so izpili slovansko bol do dna. Vendar ne obupavaio. ker bo Rusijo zopet ustvarila sokolska ideja. On upa. da bo lahko pozdravil v belem domu v Moskvi brata Zamojskega. Bolgare, Lužičane in vse Slovane v novi eri, ko bo zmagalo člove-čanstvo. Govoru ie sledil viharen aplavz brez konca. Podstarosta COS br. M a šek pozdravlja jugoslovenske znance, ki so jamstvo, da bo čehoslovaški in jugoslovenski Soko! s svojimi srci napravil koridor med obema državama ter dosege! končno zmago. Gromoviti klici so dali duška odobravanju po govoru brata Čeha.
V imenu občine je pozdravi! domače in slovanske Sokole magistratni direktor dr. Z a r n i k, združeni ljubljanski pevski zbori in vojaška godba pa so s svoiitni nastopi še boli podžigali navdušenje, ki ie pr kipelo do vrhunca, ko ie zaorila ogromna dvorana večno lepe himne -»Hej Slovani«, ki jo je na poziv br. Zamojskega zapelo vse občinstvo.
Hrupna seja praške zbornice
Ob priliki debate o upravni reformi so komunisti, nemški socijalni demokrati in nemški nacijonalci vprizorili velik trušč
Praga, 27. junija, s. V poslanski zbornici je prišlo danes do velikih nemirov. Pričelo se je posvetovanje o upravni reformi, po kateri naj bi se razdelitev v okraje določila tako, da ostane razdelitev po deželah, in sicer naj bi ostale štiri enote: Češka, Moravska s Šle-zijo, Slovaška in Podkarpatska Rusija.
Ko je poročevalec dr. Kramar stopil na govorniški oder, so začeli komunisti, nemški socijalni demokrati in nemški nacijonalci kričati in razgrajati. Nemški socijalni demokrati so vpili: «Dr. Kramar hoče ubiti avtonomijo!» Med neprestanim nemirom .ie predsednik objavil, da se za vsakega člana parlamentarnih klubov določa čas govora 10 minut. Nemški socijalni demokrati in nemški nacijonalci so zahtevali, da se čas govora ne omeji. Njihov predlog je bil zavrnjen in predlog za štetje glasov
sploh ni prišel do glasovanja, ker ni imel potrebne oblike, sprejet pa je bil predlog predsednika.
Ves čas je trajal silen hrup, ki je na-rastel posebno takrat, ko je hotel govoriti dr. Kramar. Predsednik je zvonil, dr. Kramar je parkrat hotel govoriti, ni mu pa uspelo drugače, kakor da je svoj poldrugo uro trajajoči govor diktiral stenografom. Ves čas je trajal nepopisen trušč in hrušč, tako da ni bilo mogoče slediti razpravi.
Ko je dr. Kramar za pustil govorniški oder in so mu člani večine čestitali, je pri izhodu prišlo med komunisti in med nekaterimi meščanskimi poslanci do velikega pretepa. Nemir je trajal tudi še takrat, ko je prvi protigovornik Nemec Keibel govoril. Šele po dolgem času ie nastal mir. tako da je poslanec Keibel mogel nadaljevati.
nje z Bolgarijo
Beograd, 27. junija p. Semkaj je dospel naš sofijski poslanik L.iuba Neš;č, ki ostane par dni tukaj po svojih privatnih poslih. Novinarjem je izjavil, da se naši odnošaii do Bolgarije navzlic vsem cbstoječ;m težavam od dne do dne boljšajo. Z zadovoljstvom je poslanik ugotovil, da so se bolgarska javnost in uradni krogi v vseh naših sporih z Italijo in Albanijo obnašali do naše države zelo korektno. Na vprašanje novinarjev, kaj je z vestmi, da je bolgarska vlada odklonila ponudeno zvezo z Italijo proti nam, je Nešič izjavil, da je na tem sicer nekaj resnice, da pa so bile tozadevne vesti v listih vendar pretirane.
Razmerje med Nemčijo
in Italijo
Berlin, 27. junija, s. Na današnji seji državnega zbora se je vršila razprava o nemško - italijanski prijateljski in razsodiščai pogodbi. Poslanec Breitscheid (soc. dem.) je izjavil, da je treba mnogo fantazije, če kdo označuje to pogodbo za instrument novega nemškega imperijalizma. O kakem preokre-tu Nemčije v protirusko fronto ne more biti govora. Z Rusijo sklenjeni pogodbi v Ra-pallu in Berlinu sta mnogo bolj izčrpni kot jiogodba z Italijo. Poslanec Rheinbaden (nemška ljudska stranka) je naglašal, da je v prvi vrsti potrebno doseči z vsemi velesilami prijateljske odnošaje, torej tudi z Italijo.
Amerika proti angleškim predlogom v razorožitvenem problemu
Washington, 27. junija, (lo.) Poloficijozna nota izjavlja, da Amerika ne more sprejeti angleških razorožitvenih pomorskih predlogov. ako ne temelje na absolutni enakopravnosti Anglije in Amerike pri vseh vrstah vojnega brodovia. Nota izreka začudenje in graja stališče Anglije, ki hoče spremeniti načela washingtonske konference, ki so bili izrecno odobreni po angleškem pooblaščencu lordu Balfourju na \vashingtonski konferenci leta 1921.
London, 27. junija, (la.) Kakor ee izve, se posvetujejo ameriška in japonska delegacija glede stališča, katerega naj zavzamejo napram angleškim razorožitvenim predlogom. Angleški krogi žele, da bi konferenca čim preje končala s pozitivnim uspehom, kar bi v veliki meri olajšalo delo pripravljalnega odbora za razorožitveno konferenco, ki se sestane v Ženevi meseca novembra.
Boj proti Zinovjevu in Trockemu
Moskva. 27. junija, s. Dolgo pričakovani udarec proti vodstvu opozicije, ki so ga pripravljali številni protestni sklepi strankinih ■organizacij, delavskih zbornic itd., je bil sedaj izveden. Kontrolna komisija komunistične stranke je sklenila predlagati plenumu centralnega odbora, ki se bo predvidoma sestal sredi julija, naj prihodnji kongres stranke izključi Zinovjeva in Trockega iz centralnega odbora. Gotovo je, da bo plenum na ta predlog pristal.
Valutna politika angleške vlade
London. 27. junija. (Io.) Predmet današnje debate v spodnji zbornici je bila vladna valutna politika. Zakladni minister Churchill je v svojih izvajanjih očrtal trud viade za dosego zlatega standard-i in stabilizacije angleške valute in njene mednarodne vrednosti. Vlada je trajno stremela za tem, da preneha valovanje cen najvažnejših življen-skih potrebščin. Ni bilo važnejšega dela za dobrobit naroda, kot trud vlade, da se spravijo cene dela in potrebščin v sklad z efektivno vrednostjo denarja. Valovanje cen je bilo v prvih povojnih letih znatno, vendar je ta pojav gospodarskega življenja, odk.ir je bil dosežen zlati standard, mnogo izgubi! na svoji intenzivnosti. Cene življenskim potrebščinam so se v zadnjem času izdatio znižale in obstoj posameznih privatnih gospodinjstev je znatno olajšan.
Nadalje se je dotaknil zakladni minister vprašanja angleških bančnih dogovorov ln priznal, da je dvig zlata iz Angleške ban';e ]>o Francoski banki v prven trenotku imel precejšnje posledice za angleški denarni trg. Navsezadnje, je dejal minister, so posledice teh dogodkov stvar angleških in francoskih bančnikov. Zadnje čase se je sodelovanje Francoske in Angleške narodne ba.i-ke znatno ojačilo. V tem trenutku potujeta guvernerja Angleške in Francoske narodne banke v Ameriko, kjer se sestaneta 7. Guvernerjem ameriške <Federal Res. P»anke-».
Z isto ladjo potuje tudi guverner Nemške banke Schacht. Na la način se sestanejo prvič po vojni največje finančne avtorite e Nemčije, Anglije, Francije in Amerike. «Za sedaj ne moremo,« je zaključi! minister, govoriti o rezultatih teh pogovorov in niti o nadah, katere tozadevno gojimo.>
Padec lire
Dunaj, 27. junija, s. Po kratkem dvigu je doživela lira danes dopoldne občuten pa. dec. Kupčije pa so bile kljub precejšnjemu padcu razmeroma mirne, tako da je vzrok tega padca najbrže realizacija dobička.
Primorsko pismo
K odstranjevanju slovenskih napisov. — Fašistični skrbniki našega naroda. — »Le-sini« otroški vrtci. — Tudi cerkev asimilira — Tujski promet
c. d. V Trstu, koncem junija. Ker se je tržaška »Edinost« v nekem dopisu s Krasa deset dni po dogodku, spomnila onega znamenitega sklepa trgovcev in obrtnikov iz sežanske, povirske in štorske občine, s katerim so bili obsojeni na smrt, oziroma na prebarvanie vsi slovenski napisi v teh treh občinah, je dalo to povod fašističnemu »Popolu di Trieste«, da je napisal nekoliko zelo lepih besed na naslov tržaškega slovenskega lista in vseh tistih, ki so toliko predrzni, da se upajo vtikati v fašistično skrbstvo nad našim narodom na Primorskem.
Dopisnik »Edinosti« je bil namreč silno ponižen in skromen Narodne stvari, ki je bila prizadeta z onim sklepom, se niti od daleč ni doteknil. Omenil je le, da se je med zborovalci čtri glas: »Ali je tako postopanje zakonito?« in potožil, da je to sedaj že druga izpremeniba napisov in da bodo prizadeti trgovci in obrtniki imeli zopet nove stroške. Najprej so morali izpremeniti sa-moslovenske napise v dvojezične, sedaj pa pa bo zopet treba brisati slovenski napis, in ker bi ne bila ravno v okras javnega kraja taka premazana napisna tabla, bo pač treba napraviti popolnoma nove napise, kar je zvezano z velikimi izdatki. Dopisnik se končno sklicuje na voiaško oblast, da Je prav te dni dala nabiti po Krasn neke razglase, ki pa so bili dvojezični, italijanski in slovenski, s čimer je bilo ljudstvu zelo ustreženo, ker tako vsaj ve, kaj zahteva vojaška oblast od njega. In tako pravi dopisnik, je prav povsod, tudi v trgovski reklami.
Uredništvo »Edinosti« je pospremilo ta skromni dopisič z ravno tako skromno pripombo, da so v smislu zakona še vedno dovoljeni dvojezični napisi pod pogojem, <ia je italijanski napis na prvem mestu in v vsaj tako velikih črkah kakor slovenski, in da potemtakem niihče ne more siliti nikogar da bi s takega dvojezičnega napisa odstranil slovensko besedilo.
Uredništvo »Edinosti« je sicer prezrlo še tretji, tudi zelo važen pogoj, namreč da je treba za slovenski del napisa plačati dvojno pristojbino ali ta opustitev ni bila povod »Popolu«, da se je razkoračil. temveč je že samo dejstvo, da se ie sploh nekdo drznil obregniti se ob oni tako skrbno pripravljeni, spretno, skoraj da zborovalci niti niso vedeli, zakaj pravzaprav gre, predlagani in enako tudi izglasovani sklep, ki je prinesel sežanskim fašističnim priganjačem, pred vsem pa seveda onemu »poročniku« Gra-zioliju, ki vedri in oblači v vsem sežanskem okraju, in njegovi desni roki. renegatu Jožetu Grbcu, slavo in priznanje, da sta bila onadva prva, ki sta dosegla ta za ooitalijan čenje našega Primorja tako važni sklep. Tujec, ki pojde skozi Sežano, bo prepričan, da se nahaja nekje tam doli v italijanskih Abrucih, ne pa na slovenskem Krasu, ko bodo od vseh strani zijali vani italijanski napisi!
iPopolo« seveda trdi sedaj, da je bilo na onem sestanku rečeno, da sklep ni obvezen, dasiravno je bil sprejet soglasno, ali ker se ga je spomnila »Edinost«, jo je moral hitro denuncirati kot »glasilce SHS« in se ponorčevati, da morda to »glasilce SHS« pričakuje, da bodo voditelii fašističnih organizacij morda pritiskali na slovenske trgovce in obrtnike, naj puste slovenske napise. »Aii so ali niso razumeli, da so se na Krasu razmere izpremenile in da ie naravnost smešno, če se še hočeio oni kazati kot varuhi ljudstva?« vprašuje »Popoo« in zaključuje, da naj se ljudje, ki nimajo dedno pomanjkanje smisla za vsako umetnost, ne brigajo za lepoto krajev in nai ne skr-be zaradi pristojbin, ki iih plačujejo obra-tovalci, ker so pač drugi, ki se dejanski in z vso pravico brigajo za blagostanje drugo-Todnega prebivalstva.
Pa res! Kaj se vendar briga »Edinost« za slovenske napise in pristojbine. Fašisti edini imajo pravico za to in ker so dali izglasovati oni sklep, so o tem skrbeli tudi za blagostanje drugorodnih obrtnikov in trgovcev, ki bodo za samoitalijanski napis pla čali samo tretjino pristojbine, ki so jo doslej plačevali za dvojezičnega! S tem je dokazano, da je edino fašizem poklican, da čuva kakor angel varuh nad drugorodnim primorskim prebivalstvom, da ga s svojo kugo ne okuži takole »glasilce SHS«.
Na Krasu so torej sedaj na dnevnem redu slovenski napisi, to se pravi, odstrani tev slovenskih napisov. Na reški strani od Št. Petra doli proti Reki, pa so začeli z »Leginimi otroškimi vrtci. Prvi kraj, ki ga osrečijo ž njim, bo Trnovo.
Ta otroški vrtec bi se bil mora otvoriti že minulega meseca maja, pa so stvar pre nesli, češ ker so šolske počitnice pred durmi, na mesec oktober. Knez Sch6nburg \Valdenburg ie daroval »Legi« stavbišče za zgradbo poslopja, ženski odbor v Trstu ie daroval 1000 lir, prispevala ie občina pod »poteštatom«, ki ima zelo prikupljivo Ognibene (vse dobro) in tako bo imelo Trnovo svoj italijanski otroški vrtec, ki je, kakor pravi vodstvo »Lege Nazionale«, zelo važen, ker se nahaia v važnem kmetskem središču in si bo znal brez dvoma v kratkem pridobiti naklonjenost prebivalstva, kakor so si jo pridobili vsi ostali »Legini« otroški vrtci v obmejnem ozemliu. Trnovemu bodo seveda sledili še tudi drugi važnejši kraji tja doli proti Reki.
Poitalijančervanje, asimilacija na vseh kon cih iti krajih. Pomagati Je začela tudi že ceTkev in ravno tržaški »Popolo« ugotavlja z velikim zadoščenjem, da se ie cer ker v Primoriu vsaj že tu pa tam v svojih obredih odrekla nertalijanskim. iz Avstrije in Nemčije semkaj presajenim običaiem in uvedla pristno italijanske. Prav posebno
veliko pa je »Popolovo« zadoščenje zato, ker te pristno italijanske običaje uvaja sam tržaški — Skof, dr. Fogar. Tako je n. pr.
odpravil pri procesiji na sv. Rešnjega telesa dan običaj četverih evangelijev, češ, ker je tuj, in ga nadomestil s pristno italijanskim krušnim blagoslovom. Poitalijanče-vanje, asimilacija bo tako gotovo veliko bolje uspevala, ker se vrši s Škofovo pomočjo in njegovim blagoslovom.
Vsekakor pa bi bilo nujno potrebno, da bi se vsaj nekoliko tega blagoslova obrnilo tudi še v kake druge naimene kakor n. pr. za tujski promet, ki ga letos nikakor noče biti in zato tržaški italijanski listi posvečajo vsaki družbici, ki pride čez mejo, že cele siavospeve. Lahko si mislite potem, kako šele polnijo svoje predale s poročili o za-dovoljnosti m navdušenju tujcev zaradi italijanske gostoljubnosti, če se zgodi, da pride odkod kaka večja izletniška družba, ki seveda potem raste po številu od dne do dne, da bi končno skoraj mogla pokriti vso Italijo, kakor kobilice Egipt, če bi ostala kaj dalje časa tu. Tako so včerai ali predvčerajšnjim javljali, da pride v Opatijo 500
češkoslovaških izletnikov in da je telet priredila karlovarska »Urania«.
Danes se Sta v listih, da je bilo teh izletnikov v postojnski jami že 700. Ce pojde tako naprej, jih odide iz Opatije, kjer menda ostanejo teden dni, že 700 + 7 X 200 «= 2100. In kako hvalijo italijansko usluž-nost, češ, da so jim v Postojni, za kar so že vnaprej prosili, tako hitro pregledali potne liste, da so že kmalu popoldne mogli odp> tovati v Opatijo. Ali naj bi jih bili mrcva-rili tamkaj, kakor mrcvarijo, če se jim zlju-bi, onih par potnikov v rednih vlakih?! Poročilo v cPiccolu della Seno pa vendar pripominja, da niso ugodili njihovi želji, da bi jih bila spremljala 9 kolodvora do jame postojnska godba, dasiravno so jo izletniki hoteli sami plačati. <Bilo bi dobro,> pravi list, <da bi se zopet uvedel ta stari običaj in bi se zadovoljilo takim nedolfriim željam tujcev, ki poleg vsega plačajo in prinašajo ne-breapomemben dobiček.*
Če bi bil list še dostavil: «. . . . in posebno letos, ko moremo našteti na prstih tujce, ki prihajajo v deželo!*, bi bila stvar popolnoma točna.
Češki Nemci so se pač že takoj, ko so prestopili mejo, mogli prepričati, kako imajo prav njihovi nemški rojaki, ki izdajajo parolo: tNieht nach ItalienU
Sijajna zmaga SDS v Laškem
Propadanje klerikalnih glasov pri občinskih volitvah tudi v litijskem okraju. — Porast naprednih glasov in mandatov
Laško, 27. junija.
Z vso silo so klerikalci navalili letos na našo občino. Po celjskem receptu so se združili z radikali in nemškutarji. da bi tako potisnili na kolena to posto-;anko, ki se jim tako junaško brani. Na pomoč so poklicali v Celju izkušanega dr. Godniča, strokovnjaka v snovanju compromisov. Kakor se pravi, je radi-cal dr. Flego baš v ta namen sprejel doktorja Godniča kot koncipijenta. Varala sta se oba. Nobenega sredstva se kleri-calci in njih sodrugi niso ustrašili in dr. Godnič je grmel po zaupnih sestan-cih in javnih shodih proti demokratom. Govoril je o Slavenski banki, hujskal proti Okrajni hranilnici in izigraval Okrajni zastop. Pa vse ni nič zaleglo. Danes so se vršile volitve. Volilnih upravičencev je bilo 278, glasovalo jih je 249, torej 89.60 odst. Oni. ki niso volili, so se večinoma izselili. SDS. ki je imela prvo skrinjico, je dobila 183 glasov, «Združena lista* klerikalcev, radikalov in nemškutarjev pa 66 glasov, tako da je dobila SDS od 17 od-borniških mest 13, nasprotniki pa _ 4. Zanimivo. je primerjanje s prejšnjimi volilnimi rezultati: Pri občinskih volitvah 1. 1924. je volilo 217 upravičencev. SDS je dobila 131 glasov. «Gospo-darska stranka» (radikali in nemškutarji 47, klerikalci pa 39 in so dobili SDS 10 odb. mest, »Gospodarska lista® 4.
klerikalci pa 3. SDS je napredovala tedaj za 52 glasov in 3 mesta, nasprotniki pa nazadovali za 20 glasov in za 3 mesta. Pri zadnjih oblastnih volitvah letos je imela SDS 16s glasov, klerikalci 58. Od teh volitev je SDS pridobila 18 glasov, klerikalci 8, to pa le s pomočjo radikalov in nemškutarjev, tako da so klerikalci v istini tudi sedaj zelo nazadovali. Demokratskim, naprednim in narodnim Laščanom je k temu krasnemu uspehu iskreno čestitati.
Zahvala
Tržani! Zopet ste junaško odbili mračni naval. Na tleh lqže naši združeni protivniki, potlačeni in potrti, nad našim lepim trgom pa vihra tro-bojnica in oznanja širom domovine, da je kremeniti, napredni značaj laškega volilca njegova največja krepost. Ob tem Vašem značaju, volilci, se zlomi sovražna sila. In tako mora ostati!	•
Volilci! Zahvale Vam nočemo izrekati, saj ste storili le svojo dolžnost. Izrekamo Vam pa pohvalo, da ste v taki meri pokazali svojo discipliniranost in svojo brezprimerno odločnost. Pred takimi volilci, kakršni ste Vi Laščanje. mora vsakdo spoštljivo kloniti glavo. Čast in slava Vam!
Za vplilni odbor SDS: Predsednik: dr. Fran Roš, župan.
Kdo je kriv zdravniške stavke?
Nesrečni člen 328. klerikalnega fin. zakona za 1. 1927 28, ki uvaja centralistični birokratizem v drugi stopnji
Po občinskih volitvah v litijskem srezu
Litija. 27. junija Včerai so se vršile v našem srezu volitve. ki so prinesle nove občinske odbore za novo upravno dobo prihodnjih treh let.
2e iz vloženih kandidatnih list je bilo razvideti, da pridejo pri občinskih volitvah v poštev osebnosti med domačini. Največje osebnosti pa so prišle do vrhunca ravno pri SLS. Iz njihove stranke ie b:lo ponekje vloženih celo več list. v Šmartnem 3. v mnogih krajih pa ie število klerikalnih skrinjic še bolj narastlo. Rekord pa Je dosegla Polica s svojimi S vloženimi klerikalnimi listami.
Omeniti je treba v svrho umevanja, da je litijski srez (ki sestoji iz Iitfjskega ln višnjegorskegi sodnega okraja) v večini klerikalen. Kakor pa ie razvidno iz pravkar dovršenih občinskih Volitev, napredna misel zavzema čim dalje širši razmah ter prodira že tudi na deželo.
Litija.
Litiji daje vedno nesrečna politična geo. metrja popolnoma napačen izraz. V litijsko občino so včlanjene vasi, ki so po večini klerikalne, in ta masa nasprotnih volilcev utopi napredne glasove. Izid občinskih volitev v Lit'"ji: SDD 53 glasov in 2 mandata, Nepolitična stranka 38 glasov in 2 mandata, SLS 369 glasov ter 13 mandatov.
Prva in druga lista sta proti Lebragerju. Kaikor je videti, je tudi tu napredek! Do sedaj ie bil v občinskem odboru le Kun-stler Franc, ki Je zastopal napredno 'dejo, včeraj pa Je dobil še 3 napredne tovariše. Izvoljeni so torej Fran Kunstler st, železničar Okrogar, Simončič Franc in Šegula Rudolf. Klerikalcev je bilo izvoljenih 13.
V Šmartnem
Je uspeh prav lep! Dosedanji zastopnik na-prednjakov ie M Nace Fiocinger. V nedeljo pa Je Šmartno dobilo drugo lice. Napredni aki so dobili 178 glasov in s tem 9 odbornikov. Kot zastopniki Šmarčanov bodo sedeli v odboru sami naši čislani možje Izgoršek, Rasboršek, F;ncinger in njih tovariši.
Dosedanjem'; klerikalnemu županu Ho-stniku je najbnže odklenkalo, ker ga klerikalci tudi ne marajo. Da ni prišel pri nedeljskih volatvah niti sam dekan Rihar v odbor, je pač najlepša sl!ka boja v Šmartnem. In dekam Rihar je imel do sedaj v občinskem odboru glavno besedo.
Vse klerikalne liste v Šmartnem so dobile skupno 16 odbornikov, nasproti pa jim stoji krepka naša opozicija.
Vače	_
so obdržale napredno postojanko. Od "devetih odbornikov so dobile napredne stranke 5 odbonvkov, klerikalna pa 4. Od naprednih so prišli v odbor dosedanji župan Jaka Kimovec in Zamik. Demokratska lista je bila vezana s 4. l;sto Matetovo. ki ie dobila v odbor nosilca liste Mateta. Samo-stoineži pa so dobili 2 odbornika. Tako ie i tudi Vačam zagotovljen napreden župan.
Zagorje.
Pri nedeljskih občinskih volitvah v Zagorju, katerih se je udeležilo 75 odstotkov volilcev. so dobile liste:
Narodnega delavstva 106 glasov rit 3 mandate.
Narodno gospodarska 91 glasov, 3 mandate.
Socijalistična 105 glasov, 3 mandate. Komunistična 319 glasov, 11 mandatov. Klerikalna 46 ghsov, 1 mandat. Krščanski socijalisti 112 glasov, 4 mandate.
Porast komunističnih glasov je pripisovat? terorju silne agitacije, katere so se tudi žene udeležile. Agitiralo se je od hiše do hiše ter volilce kar šiloma prignalo na volišče. Surovo prerekanje po cestah s socijalisti je zvabilo mnogo pozornost' vo-lflcev. Padli so občutno klerikalci; akorav-no so razvili hudo osebno agitacijo proti gerentstvu in napovedovali v časopisju svojo zmago, so nazadovali od zadnjih oblastnih volitev za 30 glasov. »Madež«, katerega so nameravali s temi volitvami izbrisati, kakor Je »Slovenec« pisal (ker Je napredna fronta pri obl. volitvah dobila več glasov), se je še povečal. Kljub abstinenci narodnih volilcev so narodne liste dobile 197 glasov, če bi storili vsi svojo dolžnost, bi imeli sigurno 2 mandata več. Predsodk' gotovih inteligentov ter razne kritike naj bi se razjasnile pred forumom, kamor spadajo, ne pa izvajati abstinenco volilne dolžnost-'. kar gotovo ni v korist splošnemu naprednemu delovanju.
Tudi somborski občinski svet razpuščen
Beograd, 27. junija, n. V vrsti vladnega terorja pri volitvah je nocoj dospela vest iz Sombora, da je tam mestno zastopstvo razpuščeno.
Dr. Stresemann v Oslu
Oslo, 27. junija, (be.) Danes dopoldne je dospel semkaj v spremstvu svoje soproge in ministerijalnega uradnika nemški zuna* nji minister dr. Stresemann. Na kolodvoru so ga sprejeli in pozdravili predsednik No« blovega komiteja univerzitetni profesor Stang, norveški ministrski predsednik Lyk« ke in zastopniki mestne občine z žopanom na čelu.
K pobegu Leona Daudeta
Pariz, 27. junija, (pa.) Na tako origina« len način oproščenega poslanca Leona JDau« deta policija še vedno ni našla. Vrše se preiskave po vsej Franciji in meje_so moč« no zastražene. Opozicijonalno časopisje pridno izrablja ta dogodek za agitacijo proti vladi in meni, da se je vlada s tem dogodkom poSteno osmešila. (Glej tudi po« ročilo med »Življenjem in svetom«.)
Potres na Krimu
Moskva, 27. junija, s. Včeraj opoldne so čutili v Sevastopolu in drugih mestih na Krimu pet sekund trajajoče potresne sun« ke, ki jih je spremljalo močno podzemelj« sko bobnenje. Na mnogih poslopjih so po« čili zidovi, na več kTajih so se utrgale ze. meljske plasti. Potres, ki ie divjal skoraj po vsem otoku, izvira najbrže iz vulkan, skih sprememb na dnu Črnega morja.
Od sobote naprej so slovenske bolnice ■tako rekoč brez zdravnikov. V obeh ljubljanskih državnih bolnicah stavka nič mani kot 15 zdravnikov. Razumljivo je, da je obrat slovenskih bolnic na ta način skrajno ogrožen ;n da pomeni sedanja zdravniška stavka brezprimeran škandal za državno upravo. Stavka naših zdravnikov ie z vsakega stališča upravičena, od ljudi, ki so potrpeli od 1. aprila pa do 25. junija brez plače in brez imenovanja ter živeli na ramenih svojcev al' pa z dolgovi, se pač ne more zahtevati; da poginejo od idealizma. Zato ie sprejela spomenico zdravnikov vo-lomterjev ljubljanskih bolnic, ki so Jo objavili listi, javnost nadvse prijazno m s popolnim odobravanjem.
Za Slovenijo je bilo s tekočim državnim proračunom sistematiziranih 42 mest sekundarnih zdravnkov, od teh je bik) zasedenih komaj petina. Vsled malomarnosti in brezbrižnosti centralnih uradov ie na ta način Slovenija doživela škandal, da se sistematizirana mesta kratko malo ne zasedejo in da so zato moral' zdravniki pripravniki, odnosno pomožni zdravniki iz slovenskih bolnic na cesto. Te malomarnosti centralnih uradov v Beogradu po 9 letih državnega urejevanja ne moremo razumeti, toda še manj opravičit?. V prvih letih skupnega življenja, v razburkanih socijalnih in upravnih časih splošne organizacije se je dalo marsikaj potrpeti, danes pa ni mogoče več oprostit?, ako se dogajajo tako vne-bovpiioče neregularnosti, kakor Je neimenovani e in nezasedanje že v državnem proračunu, torej zakonito sistematiziranih mes' v državnih bolnicah. Javno zdravstvo je panoga, ki zahteva skrajno ekspeditivnost poslovanja.
Mesta pomožirh zdravnikov so se doslei sistematizirala za eno proračunsko dobo in je lani v smislu finančnega zakona ta ime-
novanja izvrševal minister narod, zdravja. Z letošnjim državnim proračunom, oziroma s finančnim zakonom za I. 1927-28. ki ga je zvarila kot znano SLS v družbi s skrahi-ranimi Uzimovlčevlmi radikal:, pa je bil ta postopek postavljen na glavo, to se pravi, centralistični birokratizem ie bil poslabšan na drugo potenco. Kar je prej pristoialo resornemu ministru, to se je sedaj komplici-ralo na ta nač'n, da se je preneslo v kom-petenco ministrskega sveta!
Cl. 328 fin. zak. za 1. 1927-28 namTeč ukinja vsako nadaljne sprejemanje novih uradnikov in civilnih uslužbencev v državne službo. »Kljub temu se sme sprejeti s pismenim odlokom ministrskega sveta v državno službo nov uradnik in uslužbenec, če je nujno in neodložno treba, po pismeni obrazložitvi te potrebe na predlog resornega ministra in po soglasju ministra za finance.«
SLS je prejšnja leta, in sicer ravno tista leta, ko Je ves svet stokal pod udarci napol revolucionarnih dogodkov povojnega časa in ko so se polagali novi administrativni temelji naše mlade države, udarjala s centralizmom na veliiki boben in proglašala vse za izdajice, ki so bili potrpežljivi. Javnost je pričakovala, da bo SLS, ko je bila letos na vladi, odpravila vsaj tiste člene fin. zakona, ki favorizirajo birokratizem in neenksped«'tivnost. Kakor pri drugih posiih, kjer so se pričakovala pozitivna deiania. take birbkratične in centralistične člene in odredbe, da uvajajo povsem nemogoč centralistični b'rokratizem. Min. svet naj sklepa o nastanitvi in imenovanju vsakega posameznega sekundarnega zdravnika po vsej državi!
Tako Je z dliektnim sodelovanjem SLS in z njeno popolno odgovornostjo prišlo do sedanjega zdravstvenega škandala v Sloveniji!
-S3-
Politične beležke
Škofov list in resnica
O czboru zaupnikov SLS v Ljubljani, ki se je vršil 24. junija, poroča <Slovenec>, da so bili vsi sklepi enoglasni. V resnici pa je bil izvoljen dr. Jerič z večino za načelnika proti oficijelnemu kandidatu dr. Adlešiču, ki je dobil le 6 glasov. Ravnatelj Jeglič je izostal.
«Mi in samo mi»
Kakor znano, eo se klerikalni učitelji <Slomškove zveze* pridružili UJU, kar je SLS zelo pohvalila, češ, da v stanovskih zadevah ne sme biti politike. Zdaj je oblastni odbor imenovali v šolski odbor ljubljanske oblasti 14 zastopnikov — same klerikalce za zastopnika osnovno-solskega učiteljstva v istem odboru pa sta imenovana dva klerikalca in noben naprednjak. Oba ta dva klerikalca sta od nekdaj v prvih vrstah Slom-škarjev.
Francosko-nemški trgovinski provizorij
Pariz, 27. junija, (pa.) Potek včerajšnjih francosko«nemških trgovinskih pogajanj je omogočil podaljšanje provizorne trgovin« ske pogodbe, ki zapade v četrtek.
Berlin, 27. junija, (be.) Kakor poročajo današnji listi, so dospeli iz Pariza novi predlogi glede podaljšanja trgovinskega provizorija. Ni izključeno, da bodo ti pred« logi tvorili podlago za nadialjna pogajanja glede sklepanja končnoveljavne trgovinske pogodbe. Danes je dospel iz Pariza tudi predsednik nemške delegacije ministerijal« ni ravnatelj dr. Posse, da poroča vladi o poteku dosedanjih pogajanj.
Zahteve francoskih socijalistov
Pariz, 27. junija, (pa.) Danes je vsedržav« ni svet socijalistične stranke končal svoja dela in odobril z veliko večino resolucijo, ki se bavi z izpreminjevalnimi predlogi ko« misije senata glede volilne reforme in z zakonom, katerega je odobrila zbornica glede organizacije naroda v primeru vojne. Resolucija se drži strogo socijalističnih na« čel in zahteva med drugim rekvizicijo ka« pitalističnih podjetij, prepoved vojnih do* bičkov in delovanje parlamenta na podlagi enakih pravic vseh Francozov. Končno_ se resolucija izjavlja proti militarizaciji žen« stva in se izreka za svobodo delovanja de« Iavskih organizacij.
Chamberlin in Levine v Varšavi
Varšava, 27. junija, s. Oceanska letalca Chamberlin in Levine, ki sta danes odlete* la iz Marijanskih Lažen, sta popoldne pn» stala v Varšavi.
Nove smrtne obsodbe v Rusiji
Moskva, 27. junija, (be.) V Kijevu je iz* redno sodišče obsodilo deset obtožencev zaradi protiboljševiške propagande na smrt. Smrtna kazen je bila izvršena takoj po razglasitvi obsodbe. Vsi obsojenci so bili na mestu ustreljeni.
Zopet političen atentat v Moskvi
Moskva, 27. junija, s. Predsednik oddel« ka vojnega sodišča Urlov je bil v sodnem poslopju ranjen od strela iz revolverja. Oseba, ki je streljala, je bila aretiran«, vendar še ni identificirana.
Modernizacija Turčije
Angora, 27. junija, (be.) Parlament je sprejel novi civilnopravni red, ki se v glav« nem naslanja na določbe švicarskega civil« nopravnega reda. Za turške razmere pc meni sprejem tega zakona velikanski napredek v pravosodstvu, la se s tem vedno bolj modernizira.
Samostojnost Transjordanije?
London, 27. junija, s. «Daily Express» poroča iz Jeruzalema, da bo postala Trans« Jordanija samostojna z lastno državno ustavo Angleški vrhovni komisar v fa'e stini Plumer bo poleg svojega mests vzel tudi mesto angleškega poslanik* i transjordanskem emirju Abduli.
Razvoj Zedinjenih držav
Zadnji dogodki so zopet osredotočili pozornost sveta na Ameriko. Na eni strani smo imeli Lindberghov in Cham-berlinov podvig, ki sta na eklatanten način demonstrirala tehnični razvoj Amerike dvajsetega stoletja. Na drugi strani pa se vrši v Ženevi ena izmed najdalekosežnejših konferenc po voini, <pomorska razorožitvena konferenca treh», ki jo je sklical predsednik Zedinjenih držav Coolidge z namenom, da z novo mednarodno pogodbo iznudi popolno pomorsko enakost Amerike z Veliko Britanijo in absolutno premoč nad Japonsko. Nekrvavi ameriški imperializem se uveljavlja v polni meri.
Zedinjene države so že od narave izredno oblagodarjene. Po površini so skoro tolikšne kot Evropa, čeprav štejejo mnogo manj prebivalstva, a same proizvazajo več kot polovico vse svetovne produkcije železne rude, bakra in petroleja. Ti ogromni prirodni viri so jim zagotovili neodvisnost in omogočili ,da so se s svetovno vojno povzpele do nezaslišanega bogastva.
Za dobo 51 mesecev, kolikor so trajale sovražnosti, je izvoz Zedinjenih držav presegal uvoz za celih 11 milijard dolarjev, dočim je v celi perijodi od leta 1789. do 1914. znašal prebitek eks-porta nad importom samo 9 in pol milijarde. Ta primera govori dovolj jasno, kako ogromno si je Amerika opomogla s svetovno vojno. Račun je seveda plačala Evropa. Za ameriške dobave v orožju in blagu je morala izprazniti svoje zlate rezerve, vrniti ameriške devize in druge vrednostne papirje in končno še potrkati pri velikih preko-oceanskih bankah za posojila. '
Tekom vojne so Zedinjene države zgradile toliko ladij, da pride danes njihova trgovska mornarica takoj za angleško. Dočim je znašala 1. 1914. komaj eno desetino, jo je sedaj dosegla že čez polovico. Tako so zamogle Zedinjene države silno razviti svojo zunanjo trgovino in se rešiti posredovanja Rv-rope v svojih zvezah s prekomorskrmi deželami. Gospodarsko središče sveta s« je premestilo v Ameriko. Promet skozi panamski prekop že presega promet, ki gre skozi sueški kanal. Tihi ocean je postal glavna cesta svetovne trgovine. Istočasno se bolj in bolj utrjuje moč ameriške industrije, ki se ie že med vojno pripravila za sistematično osvojitev svetovnih trgov, katere je prei obvladala Evropa.
Ni torej čudno, če se je nacijonalno premoženje Zedinjenih držav cenilo že 1 1922. na 353 milijard dolarjev in je po računu zvezne trgovinske komisije leta 1926. znašalo 400 milijard, torej več ne?o skupno narodno premoženje Velike Britanije in Francije, ki se je 1. 1922. cenilo na 200. odnosno 125 milijard.
Cela politika Zedinjenih držav teži za afirmacijo te orjaške gospodarske ekspanzije in finančne hegemonije. Ko se na Kitajskem in drugod razglašajo za prvo pobornico načela »odprtih vrat*, skušajo dejansko samo izpodriniti staro Evropo. V Ameriki se jrm je to že skoro Popolnoma posrečilo. Na Tihem oceanu bijejo žilav boj proti Japonski in se pripravljajo k eksploataciji Sibirije. Cisto odkrito teže za svetovno nadvlado. V to svrho je Bela hiša sklicala 1. J921. pomorsko konferenco v Washiagton, kjer so iznudile Zedinjene države enakost glede velikih bojnih ladij z Veliko Britanijo, prejšnjo gospodarico oceanov. Sedanja konferenca, ki zboruje te dni v Ženevi, pa ima po ameriških mislih nalogo, da se to izenačenje razširi tudi na vse druge tipe vojnega brodovja in da se Janonska enkrat za vselej potisne v ozadje.
\
»Jadranska Plovidba16 na Sušaku
Eno največjih naših narobrodskili podjetij je »Jadranska Plovidba«, delniška družba na Sušaku. Ta družba je nastala po svetovni vojni. Radi spremenjenih prometnih razmer na Jadranskem morju je prevzela tudi plovni park raznih drugih preje obstoječih pomorskih parobrodnih podjetij in sicer jc prevzela paroplovni nark od »Ungaro Croate« s sedežem na Reki, od »Hrvatskega parobrodarskega društva« v Senju, »Dalmatiae«. »Avstro-hrvatskega parobrodarskega društva« v Aleksandrovu in od «Obalne Plovid-be« v Dubrovniku. Ta naroDlovni park Je prevzela od imenovanih družb v
toia odhajajo vsak torek in soboto ob 3.45 in prihajajo na Sušak vsako sredo oz. nedeljo ob 11.15): Sušak - Pag, Sušak - Rab - Olib. Sušak - Rab (br-za proga) Senj - Sušak. Sušak - Met-kovič, Sušak - Senj - Kotor. Sušak-Kotor. Sušak - Pag - Obrovac. Sušak-Aleksandrovo, Sušak - Bakar. Sušak-Vrbnik, Šibenik - Rab. Šibenik - Pag-Obrovac, Šibenik - Olib. Olib - Preko, Sali - Preko. Tijesno - Šibenik, Šibenik - Sali. Šibenik - Žirje, Rogoznica-Šibenik, Skradin - Šibenik. Komiža-Vis - Split, Split - Jelša - Metkovič, Makarska - Sumartin - Solit. Vrboska-Split. Split - Metkovic (brza proga),
Parobrod «Karagjorgje»
«Karagjorgje» je eden največjih pa tudi najlepših in najudobnejših pamikov «Ja« dranske Plovidbe». oKaragjorgjev je zlasti znan od lanskega leta, ko se ja na tem parniku priredila prva jugoslovenska ekskurzija pod našo zastavo po Sredozemskem
morju.
svrho, da bi tako rojačana čim najbolje mogla opravljati prometno službo na Jadranu, zlasti pa na njegovem vzhodnem delu, ki po večini pripada naši državi.
»Jadranska Plovidba «je danes največje parobrodno podjetje za obalno plovidbo na Jadranu in poseduje plovni park, ki obstoii iz 63 Darobrodov razne velikosti in raznega tipa z 23.356 tonami. Delniška glavnica podjetja znaša 12 milijonov dinariev v zlatu in je razdeljena na 120.000 delnic. Največji parnik je »Dubrovnik« s 1882 tonami, drugi največji oarnik ie »Žiga Kopajtič« s 1391 tonami, tretii pa »Ka-ragjorgje« s 1204 temami. Vse ladje »Jadranske Plovidbe« nosiio narodna imena. Navajamo izmed njih samo nekatera n. pr.: Beograd. Jadran. Kosovo, Slovenac, Soča. Srbin. Triglav, Sava, Vardar. Slavija. Hrvatska, Topola, Split, Sušak. Šibenik. Velebit, Učka. Zagreb itd.
Kako je Jadranska Plovidba rešila svojo nalogo, je najboli razvidno iz njenega plovidbenega reda. Družba vzdržuje 42 rednih prog, ki so deloma potniške in na katerih so v Drometu luksuzni in udobni parobrodi. Poleg potniških prog vzdržuje tudi ootniško-tovorne in končno še proge, določene samo za tovorni promet.
Svojo službo na domači obali je razdelila v cone. a izhodne luke so ii Sušak, Šibenik. Split in Gruž. Vsak tudi najmanjši kraj na domačem obrežju ima svojo redno parobrodno zvezo. Razun gori navedenih izhodnih pristanišč je treba omeniti še Trst. od koder vozijo parniki vsak teden na Sušak in v Dalmacijo. Te proge služiio v prvi vrsti naši uvozni trgovini.
Ruzun prometa na Jadranskem morju opravlja »Jadranska Plovidba« tudi redno službo iz jadranskih nristanišč v Albanijo in Grško. Te proge končujejo v Patrasu in v Solunu.
Ladje Jadranske Plovidbe vzdržujejo promet na teh-le progah: brza proga Sušak - Kotor (s Sušaka odhajajo pa-brodi vsako nedeljo in četrtek ob 14.45 in prihajajo v Kotor v ponedeljek odnosno v petek ob 23.15: iz Ko-
Split - Brač - Metkovič. Velaluka-Metkovič - Split - Gruž - Ulcinj, Vela-luka - Hvar, Šolta - Split. Ston - Gruž, Trpanj - Metkovič. Trpani - Makarska, Cavtat - Dubrovnik, Metkovič - Trst, Sušak - Patras. Sušak - Trst - Pirej-Solun in Sušak - Jonski otoki
Jadranska Plovidba je vseskozi solidno podjetje, s katerim tuie paro-brodne družbe ne moreio tekmovati. Promet je izborno organiziran, tako da zadostuje vsem potrebam. Kdor hoče potovati po morju, nai se poslužuje domačih parnikov in nai ne nosi denarja v inozemstvo, ki je nam do večini sovražno. Pot s parobrodom s Sušaka v Kotor spada med nailenše vožnje na svetu in vendar ie med nami malo liudi. ki bi bili že naoravili ta izlet. Zato poznajo našo riviiero. žal, bolj tujci kakor domačini. Želeli bi, da se naše potujoče občinstvo tudi v tem oziru preoriientira.
Brez MoitMurefiea
so naši lastni izdelki pomiaaanstuii obiek in površnikov
fOS. PO "N A »lel sandrova c. 3
Ljubljanska splošna bolnica in novi finančni zakon
Finančni zakon za budžetno leto 27-28 po katerem se ne smejo nastavljati, razen z dovoljenjem ministrskega sveta, novi državni nameščenci, je dovedel razmere v ljubljanski splošni bolnici do absurda. Po neki drugi ministerijalni odredbi so bili namreč odpuščeni asistenti s tistim dnem, ko so dovršili svojo dveletno špecijalizaci-jo, in reducirani vsJ stažisti. Tako se je zgodilo, da je ostal n. pr. oddelek za notranje bolezni brez nastavljenih in honori-ranih zdravnikov.
Notranji oddelek, katerega sprejemna številka je narastla do danes preko 1500 bolnikov, ki ''ma torej najmanj 10 pacijen-tov dnevnega prometa, oddelek, katerega stanje šteje dnevno 150 in več bolnikov, so vodili vedno primarij, dva stalno nameščena asistenta in do pred tremi meseci plačani, nastavljeni zdravn;ki-stažisti, ki jih je bilo vedno določeno število (štiri do šest). Prav nikomur ni preostajalo časa, nobenemu manjkalo dela. Kdo tudi ve, koliko dela je na dan s 150 bolniki!
To-ogromno in odgovorno delo so opravljali zadnj' čas z vso požrtvovalnostjo in dobro voljo samo trije neplačani zdravniki volonterji. Čakali so pol leta na rešitev svojih prošenj, oziroma dočakali njih negativno rešitev; čakali so v nedogled, kajti Beograd ni rešil, kratkmalo ni odgovoril; pričakovali sc, da se jim nakažejo prazne zdravniške sobe, da se jim dovoli hrana. Zaman! Delo ie teklo nemoteno naprej brez resne škode za paciiente. Seveda vsled tega pri obilnem številu bolnikov tli bilo časa, da bi se na oddelku uporabljale komplicirane, finejše in zamudnejše preiskovalne metode, ki so izraz modernega in visokega nivoja zavoda, kakršen naj bi bil drž. spi. bolnica v Ljubljan;. Delo v laboratoriju je b:Io n. pr. prepuščeno sestram. To delo je bilo reducirano na najobičajnejše preiskave, ki jih danes zmore že vsak povprečen zavod Rontgen je govoril svojo tehtno besedo. Zdravniki sami niso mogl' izčrpati in izkoristiti bolezenskih primerov v svojo lastno izpapohrtev, kje je bilo časa, da se posamezni bolniki pobližje preštudirajo, da se prečita literatura o njih. da se sledi razpravam v medicinskih revijah., da se sploh ne govor o kakem samostojnem znanstvenem delu.
Kdor je po trudapotaem delu v okuženem ozračju fizično izčrpan, kdor nima časa niti za lasten oddih, ta izgubi interese na delu; kdor pa le poleg tega še lačen, temu se interes spremeni v mržnjo. To je današnja sliki našega najodl!čnejšega zdravstvenega zaveda.
Kakšne bodo postale razmere na oddelku sedaj, ko je ostal kot rezuUat nevzdržnih razmer simc prkiiarij, si lahko mislimo. Odklanja se sprejem bolnikov, ki prihajaj^ iz daljnih krajev .odklanja se vse, razen najnujnejših slučajev; odpustil1 so vse parijente, ki niso neobhodno potrebni stalne navzočnosti zdravnika, ki jim ne gre za golo življenje. Primarij poleg tega primoran odk.anja vso odgovornost za dogodke in delo na oddelku v njegovi odsotnosti.
Dal Bog. da bi nihče ne poplačal malomarnosti v upravi državnih bolnic z nepopravljivo šk >do na svojem zdravju, vsaj ne « svoiim živl;eniem'	Zdravnik
Sokolski dnevi v Ljubljani
Zdraviliški dom s parkom v Rogaški Slatini
V zadnjih tednih smo priobčili več zanimivih poročil iz znamenitega našega zdravi« lišča Rogaške Slatine, ki je v poletni sezoni sestajališče naše najboljše družbe. Da« nes priobčujemo sliko Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini s prekrasnim parkom
preu njim.
Ljubljana in z njo vse jugoslovensko So-kolstvo slavi letos za Vidovo velike praznike. Sokolski dnevi s V. pokrajmskim zle-tom so posvečeni predvsem otvoritvi novega sokolskega doma na Taboru, ki naj postane torišče sokolskega dela za Ljubljano, in Slovenijo.
Narodna, sokolska Ljubljana se tega pomembnega praznika v polni meri zaveda. Ni je skoraj hiše, k! bi ne bila okrašena z zastavami in narodna Liubljana je včeraj .navdušeno sprejemala številne goste, ki so prihiteli od blizu in daleč, da skupno z nami slave zmago sokolske misli in sokolskega dela. Sokolsk' dom na Taboru, ki bo ob tej priliki slovesno otvorjen. je mogočen dokaz življenske sile Sokolstva.
Prihod zunanjih gostov
Ze v nedeljo popoldne in včeraj v prvih dopoldanskih urah so se pojavili na ljubljanskih ulicah prvi sokolsk gostje. Skoraj vsak vlak je pripeljal večjo ali manjšo delegacijo sokolskih žup iz vseh krajev naše države, zlasti iz Srbije. Vojvodine in Hrvatske. Posebno številno so zastopani bratje !z juga, tako iz Niša. Kragujevca, Kruševca, Beograda, Zemuna itd. Tudi iz kršne Bosne in Hercegovine ie prihitelo lepo število Sokolov in Sokolic, da skupno z nami proslave ta, za celokupno Sokolstvo pomembni dogodek. S popoldanskim brzo-vlakom pa so prispele delegacije češkoslovaškega ;n poljskega Sokola. A zvečer so po ulicah odmevale koračnice sokolskih fanfar z novimi številnimi gosti iz raznih kra iev države.
Sprejem Čehov v Mariboru
Že na skrajni severni meji Slovenije je bil prirejen gostom iz obeh severo-slovanskih držav prisrčen sprejem. Do Št. Ilja jim je pohitel nasproti v imenu JSS br. Jos. Turk, v Mariboru pa jih je pričakovalo narodno obč;nstvo z mariborskim Sokolom. S popoldanskim brzovlakom se je pripeljala delegacija ČOS, v kateri je 18 odličnih voditeljev češkega Sokola in dve sestri. Odlične goste je pozdravil v imenu mariborskega Sokola, ki se je zbral v lepem številu v krojih in v civilu z zastavo, br. Struna, v imenu starešinstva JSS pa br. dr Boštjan-čič. Sprejema se ie udeležila v častnem številu tudi JČliga. S češkoslovaškimi Sokoli je prispe! tudi vodja ruskega Sokola br. dr. Vergun iz Prage.
Vlak je sta' v Mariboru okrog pol ure in se je v tem času razv;l prijateljski razgovor. JČliga je obdarovala goste z domačimi češnjami, mlade Sokolice pa so poklonile bratom s severa krasne šopke. Ko je vlak odhajal, ie zanril na peronu mogočen »Na zdar«, mnogi mariborski S>koli pa so se pridružili gostom in skupno z nj''mi odpotovali že danes v Ljubljano dočim gre glavna delegacija mariborskega Sokola šele jutri.
Sprejem v Ljubljani
Kljub temu, da na kolodvoru ni bil predviden oficijeln-' sprejem, ker se je vršil zvečer na Taboru na čast zunanjim gostom poseben pozd-avni večer, se je zbralo na kolodvoru mnogo narodnega občinstva, da kar najprsrčnejše sprejme brate s severa, ki so v Ljubljani že od svojih prejšnjih po-setov dobro znani. Na peronu je pričakovala goste četa Sokolov v Kroju z godbo Sokola 1. in starešinstvo JSS s starosto br. Gan_ glom ''n tajnikom br. dr. Fuchsom na čelu. Navzoč je bil -udi starosta Sokola I. br dr. Pestotnik kot gospodar, sokolskega doma na Taboru kateremu velja v glavnem ta poset. Med občinstvom smo opazili tudi načelnika poljske sokolske zveze iz Poznanja, zastopnike reške in zagrebške župe. ki so že med prvimi gosti prihiteli v Ljubljano, nadalje atašeja češkoslovaškega konzulata dr. Sicbera, predsednika ČL prof. Vadnala, zastopnika JČlige ravnatelja Pu-stoslemška in dr. Gregorina ter številne druge odlične zastopnike ljubljanske družbe.
Ko je privozil vlak na kolodvor, je zaigrala sokolska godba :n občinstvo je navdušeno pozdravljalo mile goste. Izredno prisrčne ovaci!e ie prirejala množica starosti ruskih Sokolov, sivemu prijatelju našega naroda br. Vergunu, ki ga je starosta JSS br Gangl pozdravil z objemom in poljubom. ter podstarosti ČOS br Stepane-ku in Mašk' Z gosti je prispela tudi namestnica načelnice ČOS sestra Fučikova v spremstvu več drugih dam, med katerimi je vzbujala posebno pozornost zastopnica mo-
ravskih članic v svojem slikovitem izvezenem kroju. Skupno je prispelo 26 oseb, med njimi blagajnik ČOS br. Dvorak in tehnični načelnik br. Nimshaus.
Tudi spotoma s kolodvora v pripravljena prenočišča je množica, ki je tvorila pred kolodvorom in po Miklošičevi cesti gost špalir, goste navdušeno pozdravljala :n jim vedno znova prirejala prisrčne ovacije.
Tekme za prvenstvo članov in članic JSS.
Včeraj zjutraj ob 7. so se pričele te najtežje in najnapornejše sokolske tekme, ki stavljajo na tekmujoče ogromne zahteve z ozirom na spretnost, moč ;n vztrajnost Cla. niče so končale tekmovanje ob pol 1., člani pa so morali vztrajati v naporni borbi do 4. popoldne.
članice so tekmovale v prostih vajah, na bradlji, na drogu, na krogih in v skoku v višino. Na orodju so izvajale razen dosr težavnih obveznih vaj tudi poljubne vaje. K tekmi je pristopilo 29 tekmovalk, in sicer iz Ljubljane 8. Sušaka 6. Celja 6. Ljubljane I. 5, Metlike 2 in iz Zagreba 2. Prvo mesto ''zmed vseh ostalih je dosegla sestra Marija Gangl (Metlika) s 139 točkami od 149 dosegljivih Sledijo II Milka Lojk (Celje) 138 s/i točk, III. Križmanič Marija (Celje) 137 'U točk. IV. Marta Podpac (Ljubljana I.) 137 '/s, Zorana Luznik (Celje) 136 'A.
Razveseljivo je, da se je tekme udeležilo mnogo članic izven Ljubljane, k-' so dosegle lepe uspehe. Posebno se mora pohvaliti celjsko društvo, ki je zasedlo med prvimi petimi mesti kar tri.
Včerajšnja tekma članic je velike važnosti rad-' tega. ker je pobila predsodke, ki so bili še jako razširjeni z ozirom na orodno telovadbo članic
Kot baza za tekmo članov so se vzele vaje, ki so določene za olimpijado v Amsterdamu. Tekmovalni red se je radi tega nekoliko spremenil in prlagodil redu, ki se uporablja na mednarodnih tekmah. Ker so predpisane vaje na bradlji, na drogu in na krogih jako dolge in naporne, so se razdelile v dve vaji, katere je moral vsak tekmovalec izvesti. S tem se je omogočilo tekmovanje tudi mlajš:m, manj izvežbanim telovadcem.
K tekmi je pristopilo 14 tekmovalcev, in sicer iz Ljubljane I. 5, Ljubljane 4, Celja 2: Zagreba 2 in iz Sušaka 1.
Tekmovalci so šli v boj po abecednem redu. Začeli so z obvezno (zletno) prosto vajo, pri kateri je marsikateri dober telovadec izgubil po nepotrebnem točke, ker '■se je zmotil. Boljši uspehi so bili pri poljubnih prostih vajah, kjer smo videli ie-kol'ko uspelih, težkih kombinacij. Odlikovali so se zlasti Antosiewics, Orel. Primožič in Ban.
Po končanih prostih" vajah so šli tekmovalci na bradljo, kjer je bil zavratni začetek obvezne vaje kamen spodtike. Lepo sta izvedla to vajo Porenta :n Primožič, ki je tudi v poljubni vaji pokazal visoko formo. Vsled poškodbe na roki je moral odstopiti Orel Vlado (Ljubljana), ki je veljal kot re. sen konkurent za prva mesta. v.
Izgledalo je da se bo vršila borba za prvenstvo med Drimož.ičem in Porento, ki pa je žal na sledečem orodju, to je na drogu, dosegel slabe rezultate. Lepe izvedbe obvezne vaje so pokazal' Antosiewics. Primožič in Gregorka, pri poliubni vaji pa Je naravnost fasciniral vse navzoče Primožič s svojo občudovanja vrednj vajo.
Pri skoku s palico, kjer je bila zahtevana višina 265 cm, smo doživei razočaranje. Edini Gregorka se je z lahkoto povzpel preko te višine in dosegel 10 točk. Ban in Jeras sta dobila 7 točk, nekoliko telovadcev po 5 točk ostali pa ničle
Preko konja vzdolž (180 cm visok) se je izvajal poljubn1 preskok z odrivom s prožne deske. Lepe preskoke so izvedli Anto-sie\vics, Primožič in Porenta.
Lahka vaja na konju na šir z ročaji z odrivom $ navadne deske se v splošnem n; dobro izvajala. Najboljši je bil Porenia.
Vsled dežja se je nadaljevala tekma v telovadnici. Na konju na šir z ročaji s"o bili v obvezni in poljubni vaji dobri MaleJ, Primožič in Porenta.
Zadnje orodje — kroge — so v splošnem vsi še najbolje obvladali Odlikovali so sc zopet Primož-c. Malej, Porenta in Jeras.
Po končani tekmi je nagovoril tekmovalce savezni načelnik dr. Murnik in jih navdu.
Fran Werfel:
Čabrinovic
Dnevnik iz leta 1915.
Prijazen podčastnik me ie povabil, da grem z njim v opazovalno celico v vojaški bolnici.
«Imeli boste priliko nekaj videti!® Prišla sva preko nekoliko zrahljanih stopnic, v predsobo polno onega bednega, zameglenega polmraka, s katerim so napolnjeni vsi vojaški prostori. Na leseni postelji sedita dva vojaka z nasajenimia bajonetoma. Pred sivimi vrati v ozadju — prebiti z malo, mreža to linico za opazovanje — stoji narednik. Zdaj pa zdaj odpira zaklopec na linici in pritiska svoje ostarelo, izživelo lice na šipo.
Moi kaplar pristopi, pozdravi in mu pomoli svoje povelje:
«Čabrinovic se vrne ob treh!»
«Eh, že vem,» se brani narednik, ki je preveč samozavesten, da ne bi že vnaprej vedel za vsako povelje.
«Naj se pripravi pes!»
«Jeli-to Čabrinovič,® vprašam, «ki je izvrši! atentat v Sarajevu?*
Potrdivši, me ošine s prezirnim pogledom.
Potem odpre narednik vrata celice.
V celici je zelo svetlo. Svetlo, ali od
neke posebne, žolte svetlobe, ki ni podobna solnčni. Še predno se moje oko privadi na njo in jedva razloči še nedotaknjeno vojaško posteljo, mi pojasni kaplar:
«Morrlec nadvojvode, Čabrinovič, je prišel semkaj pred štirinajstimi dnevi iz trdnjave. Tuberkulozno vnetje žlez. Neozdravljiv. Danes bo odpravljen v svojo ječo. Ne v bolnici, v Terezijan-skih kazematah mora umreti.*
Vidim: bela, neizrecno uvela postava se drži čvrsto za železno postelj z roko. ki se svetlika, kakor od fosforia. Zdi se, kakor da je ovita v pošastno belo rjuho, ki jo tesno objema. Ni to vtis oblečenega skeleta. Ne, še prej drhti tu slaboten sij, jedva vidno tre-petanje vzduha. V neprirodnem, neobičajnem rumenilu prostora, drhti duh, ki se hoče osvoboditi.
Čabrinovič se je oprl z roko ob ograjo, z nogama pa je napravil, kretnjo človeka, ki stoječ hoče, da jih vtakne v hlače. Čezmerno šiljasti koleni stojita eno proti drugemu, nogi drhtita brzo in v finem rr-merju udarcev.
Moj kaplar, sicer uljuden in pošten človek, ga je napadel z nerazumljivo okrutnimi besedami, sikajoč, besen, iz neke nedosegljive višine. Sam sebi sem si rekel, da mora biti
neka tajna, globoka sila, ki preobraža glas tega kaplara V tako strašne golt« nike. Ne verujem, da bi se mogla ena sama od oseb, ki imajo posla s to senco tam, upreti tej sili. Nihče ne bi postopal z njim boljše. Vsi smo sužnji tuje usode in nesreče drugega. Mora* mo igrati svoje uloge sluge in poroč« nika, kakor se nam ukaže in niti ena sama beseda se nam ne odpusti.
«Pritožil si se zaradi hrarie» — kap-larove besede postajajo razumljive zaradi njihove osornosti.
«Dobil je dobro četrto dijeto,® se obrne k meni.
«Zdaj se lahko zopet povrne k svojemu postnemu loncu.»
Blag, kakor sneg beli obraz se okre-ne proti nama, nekoliko sklonjen.
«Prosim, jaz se nisem pritožil.® Čabrinovič izgovori to v dobro zloženi nemščini, s popolnoma spremenjeno prijaznostjo, samo nogi mu se še bolj treseta.
Dvajset let mu je.
Nenadoma se pripravlja njegov obraz kakor na smeh. To gre zelo težko ali končno je vendar tu. Čutim brž: ta nasmeh je za mene. kot poskus, da se pokaže skupno človeštvo, da bi ne bilo potrebno bati se in sramovati se. Istočasno je ta nasmeh pozdrav, pozdrav
z onkraj trpljenja, pozdrav duševne svetlobe, ki prodira iz vseh strani, iz razvalin izmučenega telesa in išče v mojem temnem krepkem telesu bratsko svetlobo. Dolg, tajinstven trenutek me je zajel silen val iz srca — hotel sem se nasmejati, da izmed tega brezna vrnem nasmeh njemu.
Ali ni se mi posrečilo, da mu vrnem pozdrav osmeha. Pa tudi z obraza bolnikovega je izginila težina; polagoma se je vračalo v svojo nežno, resno in vedro ljubeznivost. V tem prostoru sem izgubil svojo svobodo: usoda onega človeka, ki je bil povod strašnega umiranja, me je silila, da sem stal pred njim strog in nemilosrčen, proti svoji volji in razumu.
Kot otroku mi je čestokrat prišlo na misel: ali si more človek predstavljati najboljšega in najslabšega, najsrečnejšega in najnesrečnejšega človeka? In, ali nima najboljši, vsaj v lastni zavesti, pred seboj neskončnost boljših in najr.e-srečnejši brezkončnost nesrečneiših? Tako stojita najboljši in najnesrečnejši vedno v neki skupni sredini?
Ta obraz v celici, ta dobrota, ki ni več niti bolna, ta poševno nakrivljena prijaznost, ta preobražena slabost, to je — vedel sem, pretresen — bilo čudovito ozarjeno obličje poslednjega med vse-
mi, onega, ki je izvržen iz sredine, ki stoji na skrajnem robu človeštva.
Prav kakor na obrazu junaka, sem spoznal v teh izgubljenih črtah lepoto in dostojanstvo smrtne in nerazumljive samote onega, ki se nikdar več ne more vrniti v sredino ljudi.
Čabrinovič je napravil nekoliko korakov. Ni imel okovov na nogah, ali vendar je hodil s kratkimi koraki okovanega. Od njega se je odražal tako globok vtis. da se je za trenutek pretrgalo udarjanje s čevlji, kokodakanje in brbljanje obeh vojakov na straži.
Da! Ta mladenič .ie bil izbrani človek usode. V oblaku zarotništva, blodeč skozi globoki sen za bombo, čakajoč na vogalu z zastavami okrašene ulice na veliki posel, izbran od resnih bogov (ki edini vedo, kaj hočejo), potujoč v nočeh in potreben kakor nota v melodiji, kriv in nedolžen, slučajen in vnaprej odrejen kakor adut v veliki igri.
Prva dva revolverska izstrelka, iz-paljena iz negotove daljave, sta pogodila prestolonasledniški par. smrtno. Neverjetnost se je dogodila. Milijarda izstrelkov bo počila in ne bo zadela. Ali so morilci oni. ki so ubili?
Tu je torej stal deček v žolti. neobičajni svetlobi svoje celice, zavržen, gol rekvizit tragedije, nezaveden, ali ven-
Sil za nadaijni trening z visokim ciljem: Prvi na svetu!
Rezultati, ki so jih dosegli posamezni tekmovalci, so sledeči:
1.	Primožič Tošo (Ljubljana L). 352.35
2.	Malej Tone (Ljubljana I.)	349.40
3.	Gregorka Boris (Ljubljana)	335.20
4.	Jeras Drago (Ljubljana)	326.93
5.	Poljšak Rudolf (Celje)	322.10
6.	Porenta Anton (Ljubljana I.) 321.90
7.	Ba® Rafael (Sušak)	294.60
8.	Amosiev,ics Ante (Ljubljana) 289.40
9.	Rožič Srečko (Ljubljana I.) 288.53
10.	Čeme Viktor (Zagreb I.)	265.21
11.	Suica Stevo (Zagreb I.)	240.57
12.	Stemberger Drago (Ljubljana 1.) 196.73
13.	KasteFc Rudolf (Celje)	172.35 Ako presojamo včerajšnjo tekmo z ozirom na našo udeležbo na olimpijadi v Amsterdamu prihodnje leto, lahko upravičeno upamo, da bo mogoče sestaviti vrsto, ki bo ponos naše domovine, posebno, ako se lotijo resnega treninga razen včerajšnjih tekmovalcev tudi še drugi telovadc.% ki smo jafi včeraj pri tekmi pogrešali. Naj imenujemo tukaj zmagovalca pariške olimpijade štruklja, zmagovalca mednarodne tekme v Lyonu Šumija, dalje še znane mednarodaiike Žilica. Derganca. Zupana in Osvalda.
K celotnemu poročilu pripominjamo, da savezni tehciiani oddelek še ni aprobiral navedenih rezultatov in jih je torej do odobritve smatrati zgolj za informativne podatke.	i .
Sokolski Vidovdan
Danes popoldne ob 4. bo nastop Sokola I na Taboru. Sodelovalo bo vojaštvo 40. peš-polka z dvema vajama, nastopili bodo tudi še nekateri gostje s svojimi posebnimi točkami
Ves nastop bo obstojal iz samih vaj. ki so prirejene specijalno za otvoritev Tabora ter bodo nastopili vsi oddelki Sokola I. Najmanjši. deca. vežbajo proste vaje skupno deklice in dečki, sestave, ki sta jih izdelala s. Mfca Kržetova in br. Tone Gorjanc, oba dolgoletna vodnika dece. 2;enski naraščaj natopi ^kupoo s članicami na sedmih gre-teb. Vaje — sestava sestre Trdinove — so jako okusno sestavljene, deloma precej težke ter povem odgovarjajo ritmu godbe. Ker so oddelki v različnih telovadnih oblekah, nudijo telovadke lepo in pisano sliko.
Moški naraščaj tekmuje v prenašanju vreče. v teku in v prestopanju preko visokih lestev. Dalje nastopi v šestnajstorici. ki je lepa kombinacija težkih prostih vaj, v štirih sestavah, izvedenih deloma v skupinah, ter simbolizirajo zgodovino Tabora. V prvi ~e-tavi izvedeni prevali, preskoki premetavanje in stoje na lopaticah predstavljajo čas, ko je bil na Taboru še travnik in se je mladica tu po svoje zabavala. Druga sestava predočuje z gibi pri prekopavanju, nakladanju z lopatami, ometavanju zidu dela na Taboru, kjer je z naporom zrasla krasna stavba. V tretji sestavi pa vidimo siste-matičip sokolske telesne vzgoje s težkimi in napornimi vajami, ki končajo v lepi skupini četrte sestave, predstavljajoč višek telesne vzgoje, za katerim stremi Sokolstvo. Šest-najstorico je sestavil br. Ryška, godbo pa je zložil operni dirigent br. Balatka. ki se je držal modernega "stila, naslanjajoč se točno na ritem vaj. Obema se je delo prav dobro posrečilo.
Člani bodo izvajali vzorne proste vaje br. Svetliča. Kombinacije prostih vaj, ki so jih zmožni le prvovrstni telovadci. Dalje nastopijo še s tremi sestavami prostih, od katerih je prvo zložil načelnik br. Miklavc, drugo br. Svetlič in tretjo najtežjo in najdaljšo br. E. Lovšin. Tudi te sestave so V-pe kombinacije in napravijo na gledalca .iober vtisk. so pa tudi za telovadce dokaj izdatne. a ne duhomorne. Člani bodo izvajali na treh drogovih hkratne vaje po kombinaciji br. Svetliča.
Program taborskega nastopa bo učinkovit in mnogovrsten. Po javni telovadbi bo na telovadišču sokolska zabava s sodelova-r;em godbe Dravske divizije in Sokola I.
V sredo zjutraj priredi godba Sokola I ob 6. zjutraj budnioo po nastopnih ulicah: Tabor. Slomškova. Miklošičeva, Marijin trg. Prešernova, šelenburgoa. Kongresni trg, Gradišče. Križevniska, Breg, Jurčičev trg. Mestni trg. Stritarjeva. Sv. Petra cesta, Škofja, Tabor.
Ob 6. zjutraj bodo glavne izkušnje za popoldanski nastop, ob 10. pa zbiranje članstva 7.:i slavnostni sprevod po' mestu izpred Narodnega doma na Tabor. Začetek sprevoda cb 10.45.
Otvoritev Sokolskega Tabora bo ob 11.15 po vzporedu, ki je objavljem v Zletni brošuri.
Popoldne ob 15. javna telovadba pokrajinskega zleta na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola, kjer nastopijo vsi od del-
i - pokrajinskimi vajami, dalje vojaštvo in gostje.
Zvečer je poslovilni večer na Taboru s sokolsko zabavo. Vstopnina 5 Din.
Jezdni odsek tel. dr. Sokol v Ljubljani
se udelež5 prilikom pokrajinskega zleta sprevoda v sredo 29. t m. člani se pozivajo, da se zberejo točno ob 7. zjutraj v artiljerijski vojašnici. Kdor ima lastno sokolsko ogrtačo za konja, naj jo prinese s seboj. Zdravo! Odbor.
Sokodartvo, zbrano v Ljubljani, opozarjamo na sokolsko literaturo iin na spominske predmete, album, Sokolski Tabor, razglednice, ki se prodajajo na Taboru in po mestu. Pri nakupu se ozirajte na tvrdke, ki so inseri-rale v zletni brošuri.
Vnanja društva in župe ponovno opozarjamo, da se dogovore pravočasno z gostilničarji in restavraterji glede prehrane. Zletni odbor ne bo nakazoval prehrane in ni odgovoren za redno funkciioniranje prehrane, pač pa na prošnjo žup ali društev posreduje oziroma nasvetuje gostilno.
Narodne noše se zbirajo za maniiesta-trvno povorko v sredo ob 10. pred Narodnim domom ob Bleiweisovi cesti. Čim več, tem bolje! Dosedanje prijave obetajo mnogo.
Sa Ivanom Oraženom
Uspomena.
Danas, kad a su se sa. sviju strana naše lepe i velike Domovine okupili u Beloj Ljubljani predstavnici sviju Sokoiskih žu« pa i kada se crvena košulja vida skoro na svakom koraku po gradu, setio sam se svo« ga nezaboravljenoga druga, prijatelja ibra« ta Ivana Oražena, koji nas je onako izne« nada, onako tragično pre 5 godina za na vek ostavio na ovom prolaznom svetu i nije dočekao da vidi jasnu sliku glorifika« cije svoga neumomog rada.
Ivan Oražen, retka figura ne samo u slo« venačkom delu našeg naroda, več u našem narodu u celoti. S njim sam preveo naj« sla.de godine našeg džakovanja u Beču, te je bilo više godina da smo dano — nočno bili zajedno. On i ja študenti, uvek bez novaca a uvek orni i dobro raspoloženi za rasgovor i sedenje.
I tako jednom ja ga i nehotice zapitah: je li bre Ivo. otduka ti to ime Oražen?
—	Evo otkuda, reče mi on, bacajuči ci« garetu iz usta i nasmejavši se blagim svojim prijateljskim izrazom. Moji su stari bili gusari i uskoci iz Senja i zadavali strah i trepet mletačkim brodovima. I kad su Mlečiči razorici to gorštačko gnezdo. mo« rali su se stari seliti gore u planine. Tako je moj pTedak aospeo u slovenske gore, pa kako je kav uskok nošio uvek oružja kraj sebe, nasvaše ga meštani Oružan, od čega docnije posta OTažen.
Dmgom jednom prilikom pripitah ga, kad smo se vračali iz crkve sa AlseTstras« se, gde smo jednom umrlom Slovencu pe* vali na koru pravoslavno Svjati Bože i Vječnaja pamjat: šta misliš o katoličkoj crkvi.
—	To je velika i jaka organizacija i mi ne smemo da se borimo protiv njenih predstavnika u našem narodu. Ja sam uve« ren, da kao što su pravoslavni popovi spa« sli Srbe od konačne propasti, isto tako i našim slovenačkim svešteoicima ne smemo odreči patriotisam. jer im mi mnogo dol« gujemo za sačuvanje naše narodnosti od Germana i Latina. Ali ako naši popovi počnu uvlačiti politiku u crkvu, onda se moramo svim silama boriti. Mi moramo narod vaspitavati i prosvečivati. da iako je katolik ipak da bude dobar Slovenac i dober Slovenin. te u politici naročito da ide srpskim putem.
A šta misliš o Ljubljani, koja je sada jedna lepa i tiha varoš austriskih penzic« tiara.
—	Šta mislim, biče što i s Pragom. pTe« porodiče se brzo i postače velika sloven« ska tvrdžava, te če davati otpor mučkim
napadima nemačke najezde.
*
Tih sam se misli setio velikog nam po« kojnika. I tvoje su se reči obistinile. I po« slednji tragovi germanstva utiru se. Naša bela Ljubljana postala je slovenski, naj« slovenskiji grad u našoj Domovini Silan otpor neprijateljima dat je baš iz Ljub« Ijane.
Naše Jugoslovensko Sokolstvo nckad malih rasmera razbuktalo sc u Ljubljani, u veliku reku narodnjaka i patriota. I da« našnje slavlje, veliki slet sa osvečenjem najlepšega i največega Sokolskog Doma na Taboru, dokaz su toga razbuktalog ne« umornog i oduševljenog rada na gradnji velike i sjajne budučnosti našeg naroda.
Ali brate Ivane, ti to ne dožive. čako si svojim umnim očima sve to predvidžso.
U ovom času opšte naše radosti, mi te se sečamo. Neka ti je večan spomen medžu nama.	Dr. V. Kujundžič.
Iz pomorske vojne akademije v Dubrovniku
Iz Dubrovnika mam pišejo: Pomorska vojna akademija, ki nam je lani dala prve častnike za našo vojno mornarico, zaključuje četrto leto svojega delovanja. Po koc-čan% izpitih se bodo vršile razne športne prireditve in tekme v plavanju, veslanju, nogometu, tenisu. Akademiki, ki so zadnje tedme delali skoro izključno duševno ir. se pripravljali za težke izpite, sedaj pridno tren;rajo v telesnih vajah, da tudi v tem dosežejo Sm boljše uspehe. Vrsta najboljših telovadcev pa se pripravlja za sodelovanje pri javni vežbi tukajšnjega sokolskega društva Za današnji Vidovdan je določena svečama prevedba absolventov za pomorske oficirje (poročnike korvete). Letošnji absolventi so med drugimi Krepel Otmar, Kvac Jože. Satarc Savo, Rauš Fr., Hofbauer Albii, Kandare Ladislav, Tomažič Boris. Za odhodmioo bo zvečer velika vrtna zabava. Novi oficirji gredo potem na kratek dopust, mlajša dva razreda akademikov pa se 'ufcrcata na križarko »Dalmacija« za dvomesečno praktično šolo in potovanje.
Zgradba Principovega doma
V Grahovu v Bosni se je nedavno osnoval odboT za zgradbo doma GavriJa Principa v rojstnem kraju. V svrho pridobitve denarnih sredstev ie reproduciral odbor uspeli portret pokojnega Principa, delo našega domačega umetnika Keslerja. S prodajo teh slik s! hoče odbor zasigurati sredstev za zgradbo doma, v katerem naj bi našla zavetje vsa patrijotična, kulturna in humana društva. Te dni je dospel poseben delegat odbora v Slovenijo, da tudi Slovenijo pritegne k sodelovanju in da tudi maša severna pokrajina doprinese svoj obu-lus k hvalevredni aktrji. Opozarjamo na sliko Gavrila Principa, ki je razstavljena v izložbi ljubljanske tvrdke Magdič.
Strela
Ptuj, 26. junija.
V	soboto okrog 9. dopoldne je nenadoma prihromela preko Slovenskih goric nevihta z gromom, nalivom in mestoma s točo. Zlasti je toča razsajala po gornjih Halozah, pri Sv. Trojici, v Podlehniku in tam okrog.
V	Spodnji Hajdiaii je strela treščila v hišo železničarja Manharta. V hiši so bili žena in otroci. Strela je oplazila starejšo hčerko, ki se je takoj onesvestila. Nadalje je ubila kravo, in dvoje svini. Hipno je švignil iz hiše plamen in kmalu ie bilo stanovanjsko in gospodarsko poslopje v ognju Ptujski gasilci so bili tekom četrt ure na mestu. Njihovemu neumornemu prizadevanju je uspelo, da so ogenj lokalizirali in preprečili, da se požar ni razširil na sosedne hiše, ki so bile v skraini nevarnosti. Onesveščeno hčerko so k sreči pravočasno rešili in jo odpravili v ptujsko bolnico.
Škoda, ki jo je strela povzročila s Požarom, je seveda občutna, ker je bil oškodovani zavarovan le za maihno svoto.
Truplo učiteljiščnika Tomca najdeno
Hrastnik. 27. junija Kakor smo že včeraj poročali, so našli pri kolodvoru v Hras-anku golo moško truplo. Našel ga je delavec kemične tovarne Majes. ki je šel na delo. Na lice mesta so takoj odšli orožniki, ki so v utopljencu spoznali učiteljiščnika Viadimirja Tomca.
Tornčevo truplo je b''lo kljub temu, da je bilo od 18. t. m. v vodi, še precej dobro ohranjeno. Edino obraz je bil poškodovan od rib. O najdbi je bil še istega dne obveščen pokojnikov7 oče, ki se je pripeljal v Hrastnik in uredil ves potrebno za pogreb.
Ker so truplo našl; v področju doiske iare, so ga prepeljali na hriboviti Dol nad Hrastnikom, kjer se je danes ob 3. popoldne vršil lep pogreb. Usoda tragično preminulega mladeniča .'e vzbudila splošno sočutje s težko prizadelo rodbino.
urar
se je preselil z Dunajske ceste
■ ne Su. Petre cesto 36 -
Šport
Villacher Sp. V. : S. K. Slovan
Danes ob 18. uri na igrišču Ilirije.
Danes igra v Ljubljani renomirani Vil« lacher S. V. proti SK Slovanu. Villacher S. V. je pretočeno nedeljo odpravil prvaka Celovca z visoko zmago 7 : 0, kar dovolj kaže njegovo moč. S to zmago je postal tudi -prvak Koroške. SK Austria (Dunaj), ki je v Celovcu dvakrat zmagal, je moral Villacher S. V. kloniti z rezultatom 4 : 2. Ljubljanski ASK Primorje je istotako mtu ral kloniti s 4 : 3. Mestno reprezentanco Celovca je Villacher S. V. nadvladal s 6 : 2. Tudi ljubljanska Ilirija se je v nje« nem jesenskem srečanju s Villacher S V. morala zadovoljiti z neodločnim rezultat tom 3 : 3. V Ljubljani nastopi Villacher S. V. v njegovi najjačji postavi in sicer: Socher«Santer II. Geitzer«Biedermann L Polster, WaIlner«Mayer, Reinhart, Richter, Biedermann IL Santer I.
Tudi Slovan, ki je v jesenski sezoni igral v prvenstvenem tekmovanju z lepimi uspe« hi, a je v pomladnem tekmovanju opešal, je zadnje čase okrepil svoje moštvo z no« vimi močmi, ter izgleda, da bo Beljačanom enakovreden nasprotnik. Osobito njegova obramba je trdna.
Igra se na igrišču SK Ilirije. Začetek ob 18. Kakor že najavljeno se tekma vrši v korist spomenika kralju Petru Osvo« boditelju in je pričakovati, da se bo občin« stvo v največjem številu udeležilo te pri« reditve.
Pripominjamo še, da je SK Ilirija daia igrišče, upoštevajoč namen te tekme, brez« plačno na razpolago.
Tudi obiskovalci telovadbe bodo imeli čas, da posetijo tekmo, ki se vrši šele po končani telovadbi t. j. ob 18. uri.
Kot predtekma se vrši prvenstvena tek« ma Ilirija rez. : Slovan rez. in sicer ob 16.
Cene prostorom: Sedež 15 Din. stojišče 10, dijaške, vojaške in verificiranih igral« cev (proti izkaznici) 6 Din.
Nedeljske nogometne tekme
MARIBOR: ISSK Maribor : SD Rapid
2 : 0 (1 : 0). MariboT je v prijateljski tek* mi v veliki pTemoči zasluženo porazil okr. prvaka. Tehnično ga je zelo nadkriljevai Pred večjo katastrofo je Rapida obvaroval njegov vratar čerče. Vsa prizadevanja Ra« pidove enajstorice so se razbila ob solidni obrambi Maribora. Običajno najšibkejši del mariborskega moštva krilska vrsta je topot bila ofenzivno in defenzivno izvrši« na. Notranji trio je bil premalo odločen. Rapidovo moštvo je precej odpovedalo. So dil je g. Nemec precej nesigumo. — Ma« ribor rez. : Rapid rez. 6 : 3 (4 : 0). Maribor naraščaj : Rapid naraščaj 13 : 1.
ZAGREB: Tekmi za Balokovičcv pokal: Hašk : Croatia 2 : 0 (1 : 0), Gradjanski : Železničarji 7 : 1 (4 : 0). V finale 10. juli« i a prideta Gradjanski in Hašk.
BEOGRAD: Jugoslavija : Slovan (Du* naj) 2 : 1 (1 : 0).
OSIJEK: Osijek : Sombor 6 : 2 (2 : 1).
SUBOTICA: Bastva (Segedin) : Suboti« ški športni klub 4 : 0 (0 : 0), Sabarija : Sand 4 : 0 (1 : 0).
DUNAJ: Admira : BAC 5 : 0 (1 : 0). S to zmago si je Admrra priborila leto* šnje prvenstvo. Sportklub : WAC 4 : 4 (2 : 4). Rapid : FTC (Budimpešta) 3 : 3.
KRAKOV: Vienna : Cracovia 6 : 1 (3 : 1) in 4 : 4 (2 : 2).
BRATISLAVA: Hertha (Dunaj) : FC Bratislava 3 : 2 (1 : 1).
OLTEN (Švica): Arsenal (Kairo) : FC Olten 4 : 1 (1 : 0).
VINNEPEG: Giants«Hakoah : AII Starš
9	: 2 (5 : 1).
OSLO: Švedska ■ Norveška 5 : 3.
MONAKOVO: FC Bavern : Europa (Barcelona) 4 : 1 (3 : 1). ' PRAGA: Cechie Karlin : ČAFK 3 : 4 (1 : 2).
TOPLICE: Teplitzer FK : Slaviia (Pra= ga) 5 : 4 (4 : 1)^_
Stafetni tek za Petrinovičev pokal
Danes bi bile morale teči štafete jugosio« venskih mest na progi Avala«Beograd za Petrinovičev pokal. O tem pokalu se je v naših novinah že mnogo pisalo, tudi iz« ven športnih rubrik. Po intencijah našega mecena iz Južne Amerike, ki je z gesto dolarskega kneza poklonil dragoceno dari«
10	kot trofejo najboljšim športnikom na« ših mest. hoteč združiti dvoje velikih so« dobnih idej, nacionalno in športno, ki mo« rata biti našemu mlademu pokoljenju ena* ko sveti, bi se bila morala ta prireditev iz« vesti že lani na Vidov dan. Medtem smo doživeli da se lani ni teklo radi ortehnič« nih ovir® in da je letos posegel vmes ju« goslovenski lahkoatletski savez. ki je pre« povedal izvedbo te sportno«nacionalne ma« nifestacije. Kolikor vemo. je izšla ta pre« poved iz formalnih razlogov, ker ni beo« grajski lahkoatl. podsavez, ki mu je po« verjena naloga, da prireditev organizira in
dar, po onem. kar mu je opredeljeno, neki višji človek; ta siromak, čigar težko izčrpano telo ni bilo samo žrtva ječe in mržnie monarhiie — vsakteri od milijonov mrtvih v vojni je odtrgal košček z njega. .Ali vendar, samo mlad človek, kakršenkoli, človek, ki ni mogel dorasti meri svojega strašnega poziva, pasiven, kakor obroč, ki ne vem. kam se kotali.
Zdi se mi. da ie^značiino tudi to. da ie bolni obraz Čabrinovičev obvila brada, kakršno nahajamo pri nekoliko svttih ljudeh zemlje.
Kaplar se ie zopet zadri: »Pripravite se!» Čabrinovič se je poskusil zopet nasmejati in je še strašnejše zadrhtel.
Nadzemski izraz njegovih rok je nemogoče popisati.
Kasneje sem stal na hodniku pred stopnjiščem. ki vodi v ono predsobo celice za opazovanje. Zbralo se je mnogo ljudi, ker vest, da bo sarajevski atentator odveden, se ie razširila skozi vse dvorane vojaške bolnice.
Ranjenci in nekoliko žensk so se še-tali gori in doli.
Moj kapiar se je vrnil zopet k meni in mi pokazal povelje, v katerem je stalo, podpisano z roko komandanta bolnice, da je Čabrinovič «sposoben za nadaljevanje kazni*.
Neki šaljivec je dodal z rdečo tinto: «Nevaren da pobegne U
Dva sanitejca sta prinesla nosila na kolesih. Tu in tam je padla, skozi stisnjene zobe, surova šala. Neki starejši vojak, ki se ie moral že drugi dan vrniti na fronto, ie izvlekel pipo iz ust in rekel, ne da bi preje izpljunil, kakor ponavadi: (Poslednji sprevod!*
Vrata so se odprla in pred dvojico oboroženih vojakov ie stopal zdaj počasi in zelo naporno od stopnice do stopnice Čabrinovič z istim blagim osvetljenim obrazom kakor preje, globoko in plemenito, zaprto vase.
Nosil je vojaško jetniško uniformo: od sivega, nečloveškega blaga, plašč, čepico in hlače, skro.iene od strašnega platna. Ali vendar se nisem mogel osvoboditi vtisa neke plemenitosti, skoro elegance. Z upognjenimi koleni se .ie privlekel do nosila.
«Da mu nihče ne pomaga,* se je zadri napihnjeni poročnik in stiskal pesti. Ali še prej se je bil Čabrinovič preplašil nekoga, ki mu je hotel pomagati in je skomignil z rameni, s plemenitim taktom človeka, ki je zavrnjen.
Šele sedaj sem razločil, da ta obraz ni imel barve umiranja in groba: ne, imel ie neko višjo, neznano, nadzem-sko barvo, barvo prineseno iz carstva
mrtvih, bolj belo od bele ali vendar ne belo, ne plavkasto.
Polagoma se je izprožii na nosila. Za trenutek si lahko videl zelo nežen členek noge. ki ie morda nekoč pripadal počrnelemu dečku, ki je plezajoč po vejah dreves v srečnotemnem vrtu bil v svojem svetu, na svojem domu.
V tem trenutku mi je prišla na um rečenica. ki ie. kakor najvišje razodetje. obsijala vse moje čute. Zdaj so besede mrtve in jaz bi jih istotako ne mogel razumeti, kakor tudi ne moji čitalci. Vendar jih hočem postaviti semkaj:
«Vse Trpljenje je objektivno, vsa bol ie v rokah božjih.*
Zavoljo naglega utripanja srca sem se moral izprehoditi nekolikokrat gor in dol.
Medtem so se bili ljudje približali no-silom. V poltemi so gledali to lice. motnega odseva in to slabo, plavo brado.
Neka seljakinja je zakričala histerično: zdelo se .ie. kakor da je odkrila v Čabrinovičevem obrazu neko podobnost, ker je strmela vanj nekaj časa. kakor obsedena, rotem se je prekrižala in začela ječati. da je pokalo srce.
Mnogo ljudi je stalo tu — pomešanih: ranjeni, pohabljenci, izgubljeni, komaj rešeni, v oblekah, umazanih od zemlje.
okrvavljenih, mnogi samotneži v svojih gluhih kletkah, s pipami in cigaretami v ustih, vsak zase, vsak v svojem zaporu, nebroj doživljajev usode: pomladni večeri, veselja ob trgatvi. Iju-bavne noči, napadi na sovražnika, smrtne "boli . . .
Toda ni še konec. Od vseh teh stvari je bilo njim in meni še nekaj usojeno.
Vsi so gledali na ono plemenito lice. ki se je zožilo, s temno mirnimi očmi, tam na nosilnicah: in v surove duše .e prodrla tajnost. Ljudje so stali strme, mirno, spoštljivo, kakor da ie med njimi starešina. Jagnietu ie natovorjena krivda. To bitje ne bo občutilo ničesar več. niti ljudske smrti. Zaradi tega nid-kriljuje vse.
Nagnil sem se nad nosilnico. Hotel sem. da še enkrat najdem astralni nasmešek poln pozdravov. Ali v črtah mladeniča, z odprtimi očmi brez pogleda. je bila sedaj svetla mirna ravno-dušnost. ki je pomenila le nekaj več. kakor oni usrnev.
Zaslišalo se ie povelje. Ljudje so odstopili. Saniteici so dvignili nosilo! Hrupen razgovor, smeh. kašeli in šale so osvobojeno zaieknili po hodniku. Narednik se ie oddahnil.
izvede, tekmovanja pravilno razpisal. Ven« dar se nam zdi, da tudi JLAS ni brez vsake krivde, tudi njega zadene vsaj indirekt* na krivda na tem, da že drugo leto ni mo« gooe izvesti te nadvse odlične športne pri« reditve. Kajti naloga Saveza ne obstoji sa« mo v tem, da budno čuva nad tem. da bi se poedina športna prireditev izvrši for« malno v skladu s pravili ali ne, od našt vrhovne lahkoatletske instance bi že smeli in morali pričakovati toliko lastne iniciati« ve, da bi vzela organizacijo take priredit« ve v svoje roke, če je njen podrejen organ (BLAP) radi nesposobnosti, nedelavnosti ah iz bogve kakega še hujšega vzroka ni v stanu izvesti V toliko štejemo to ponor* no blamažo tudi JLAS«u v greh in mislimo, da smemo od njega upravičeno zahtevati, naj se pobriga, da se bo stvar čim preje in v redu izvedla. Saj vendar ne bomo z iz= vedbo te prireditve odlašali ad infinitumi Kake pojme o naših nacionalnih sposobno* stih bodo dobili naši odlični krogi v Južni Amerik:, ko bodo videli, da niti naša šport na mladina, ki bi morala ob vsaki priliki pokazati najvišjo stopnjo iniciative, raz* umevanja za naše velike nacionalne ideale in primerno dozo samozatajevanja, da tu; di ta mladina ni kos taki skromni nalog:, kot je brezhibna izvedba v tehničnem po« gledu čisto osakdanje športne prireditve. In ne pozabimo! To so oni krogi, ki jim gre, poleg naše junaške vojske, glavna za* sluga za uresničenje naših stoletnih sanj. to so oni krogi, ki so med vojno s svojimi neizmernimi gmotnimi in drugimi žrtvami dali pač najlepši vzgled, po katerih potili naj bi korakala zdrava mladina zdrave ra« se. in ki še vedno z budnim očesom sprem« Ijajo razvoj vsega našega javnega življenja. Ali naj se v očeh teh naših odličnih roja« kov do kosti osramotimo?
Apeliramo na jugosl. lahkoatl. savez v Zagrebu, da se te stvari resno loti in da po možnosti realizira krasno Petrinovičevo za« misel še tekom tega leta.
IV. kolo državnega prvenstva v nogo« metu. V nedeljo, 3. julija se nadaljujejo tekme za državno nogometno prvenstvo. V IV.. predzadnjem, kolu se srečajo v Ljubljeni Ilirija in subotiški Sand, v Za« grebu Hašk in BSK (Beograd) in v Splitu Hajduk in Sašk (Sarajevo;. Vesti, da S«.nd v Ljubljani ne bo nastopil, so brez pTave podlage, nasprotno je Sand že obvestil Ilirijo, da prispe njegovo moštvo v Ljub= Ijano v soboto popoldne, in sicer v svoji najmočnejši postavi.
Službeno iz LSP. Seja posL odbora v četrtek 30. M. ob 20.30 v posebni sobi ka« vame Evropa. — Tajnik II.
SK Ilirija : Atletik SK (Celje). Ilirija igra jutri, na praznik prijateljsko tekmo z Atletik SK v Celju. Za prvi letošnji nastop podsaveznega prvaka v Celju vlada sevc= da veliko zanimanje.
SK Ilirija, nogometna sekcija. Danes ob IS. trening I. skupine; radi nedeljske prvenstvene tekme s Sandom potrebna poi« noštevilna prisotnost moštva, ki igra v drž. prvenstvu. Po treningu ob 19. sestanek pr« venstvenega moštva na igrišču odn. v gar« derobi: ako bi deževalo, se vrši sestanek ob 19.15 v klubski sobi v cEvropi«. — Re« zerva igra jutri ob 16. prvenstveno tekmo z rezervo Slovana. Sestava moštva v član« ski knjigi
ASK Primorje, nogam, sekcija. Danes, v torek, ob 18. trening na našem igrišču na dva gola. Sledeči igralci naj bodo ob 17.30 na igrišču: Erman Jos in Ad., Siamič, Pečnik. Dramičanin, Vindiš, Pišek, Čamei« nik, Čebohin. Bervar. Privšek, Teroek. Za« iar, Anžlovar, Ivo. Turkovič, Sočan, Kora« dini. Pečar, Jug I in II, Šenica, Glavič II, Ravnih ar.
SK Slainia. Danes točno ob 20. pri Štoru seja poslovnega odbora. Istotam ob 20.30 sestanek članov nog. sekcije. Šesta« nek .je za vse nogometaše z ozirom na tek« me. ki se vrše 29. t. m. strogo obvezen.
SK Svoboda. Na praznik 29. t m. os 9. trening tekma na igrišču Slavij e v M o« stah poleg Mladinskega doma, točno ob 8.30 morajo biti sledeči igralci ca igrišču: Kolega, Ban. Novak. Baggia. Gaberšek, Sušnik, Toplišek, Potrato, Šeme, Kovač, Je« senko. Breznik, Pavečič, Zajec. Tossoti, Papi-* in Kaiman.
100 tekem za ISSK Maribor je povo» don- nedeljske tekme Maribor : Rapid od« igral levi krilec Evgen Bergant. Jubilant je v znak hvaležnosti sprejel od kluba lično darilo — zlato uro. Želimo mu še mnogo
uspehov.
Hazena v Beogradu. Jugoslavija je v nedeljo porazila družino BSK »6:5. Nje« na d"užina je s to zmago postala prvakinja
BHP-
Koturaški Savez kraljeinne SHS aPod« rdbor Ljubljana mesto«. Z razpisom z dne -22. t m. je potrdil Koturaški Savez SHS v Zag-ebu ustanovitev «Pododbora Ljubija« na mesto*, katerega so osnovali kolesar« ski klubi in sekcije ASK Primorje, Ilirija. Disk in Sora. Na ustanovnem občnem ztK>« ru dne 26. t. m. sc je vodstvo tega podoa« bor., konstituiralo sledeče: Predsednik: Ruti. ZalokeT (Ilirija), podpredsednik Ju« ri: Man k o (Sora), tajnik in blagajnik Al. Pečr.ik ('Dirija), tehnični referent: Fr. Bru« mat ASK Primorje). savezni delegat Stan« ko Stok_ (Disk), odborniki: Riko" Vospei« nik ASK Primorje). Fric Trapečar (Sora) in i"an Cedilnik (Disk). Za prvo kvartalno kolo prvenstvenih dirk so se določili sle« deči termini: 17. julija 50 km. proga Ljub« i :aria«Btagovica z ciljem v Domžalah, ene 31. "Jlija 75 km. proga Ljub!jana«Celie, dne 7. avgusta j 00 km iia progi Ljubljana«2i« rovr.ica s ciljem v Št. Vidu nad Ljubljano. Dne 31. julija t. 1. priredi .Pododbor Ljub« liana mesto® obenem s prvenstveno dirko, običajno vsakoletno <rZvezdno dirko* r Cf e. katere se bodo udeležili vsi kolesar« ski klubi Jugoslavije. Točne razpise prv-i^ stvenih _dirk. kakor tudi nov dirkalni prz« vilnik Koturaškega .Saveza SHs se bo pr* hotinie dni razposlal vsem klubom, kateri so včlanjeni v Pododboru.
Kako se naučiip fotografirati
;e ravnokar izšla v druei popravnem"
izda i. — Dobi se v vsaki krji?arrv, C'na Din 10—
3aiasnile ._nižant razne Kertt D-mnekrf z« ■
potovanja v Švico
Uradna švicarska orometna pisarna
Wien. Sckwanenb«rtierpl»ti IS~
način pranja
Domače vesti
mrlo? Pozivamo za to merodaine faktorje, da obvestijo javnost vsaj nekoliko o društvenem delovanju. Škoda bi bila, da za Slovence tako važna in potrebna institucija neha delovati. Mogoče je iskati vzroke v slabem finančnem stanju. Potem bi bila dolžnost vseh premožnejših Slovencev da društvo denarno podpro. — Jamar.
Program II. Jugoslovenskega abstinenc nega kongresa v Ljubljani. 2. julija ob 10. predpoldne sprejem gostov in abstinentov na kolodvoru. Popoldne ob 16. otvoritev skupščine Saveza trezvene mladeži. Ob 19. pričetek dela sekcij na realki. Ob 21. pozdravna čajanka. 3. julija ob 9. otvoritev kongresa na Taboru in predavanja. Ob 12. uri manifestacija po mestu. Popoldne. Razgled velesejma, higijenske razstave. Od 16. do 18. ure skupščina raznih oblastnih središč. Ob 20. uri akademija na Taboru 4. julija ob 7.30 skupščina Saveza trezvenosti in predavanja. Ob 20. poslovilna čajanka. 5. julija se vrše izleti po želji. — Oblastno središče trezne mladine v Ljubljani kot kongresni odbor vabi vse abstinente in prijatelje treznostnega pokreta na II. Jugoslovenski abstinenčni kongres v Ljubljani, ki se vrši od 2. do 5. julija. Stanovanje s prehrano za časa ljubljanskega bivanja stane 100 Din Prijave se še sprejemajo do 30. t. m. na Oblastno središče — kongresna pisarna — Stan in dom. Prehrana se preskrbi samo za tiste, od katerih bomo že imeli 30. t. m. denar v rokah. Samo še tri dni je do abstinenčnega kongresa. Prijave se sprejemajo samo do 30. t. m. Na poznejše prijave se ne moremo ozirati. Kongresna pisarna.
*	Zdravljenje vojnih invalidov v Toplicah prj Novem mestu prične 5. julija za vse upravičene invalide ljubljanske in mariborske oblasti. Obsega radioemanacijske kcpelji, po potrebi tudi mehanoterapijo; ves čas zdravljenja imajo brezplačno popolno oskrbo (hrana in stanovanje) v Invalidskem domu v Toplicah. Pravico do brezplačnega zdravljenja imajo na osnovi določil čl. 10 invalidskega zakona težki in popolni invalidi, izmed lahkih in težkih pa samo oni, ki plačujejo manj nego Din 20 neposrednega davka, odnosno oni. ki so radi revmatičnih in sorodnih bolezni proglašeni za vojne invalide. Prošnie je nasloviti na velikega župana ljubljanske oblasti. Prošnji mora biti priloženo: 1. uradno poverjen prepis sodnega sklepa o priznanju invalidnine, 2. zdravniško izpričevalo uradnega zdravnika, da ie zdravljenje potrebno; po potrebi Pa še: 3. potrdilo davčnega urada o plačevanju neposrednega davka in 4. invalidsko uverenie o zadnjem pregledu. Dobo zdravljenia določi v posameznem primeru kopališki zdravnik povodom prve preiskave. Opozarja se končno rta to, da je nastanitev le skupna v Invalidskem domu, ker dosedanji ločeni prostori (v baraki) niso na razpolago.
*	Izlet srbskih planincev v Slovenijo. Srbsko planinsko društvo priredi velik izlet v Slovenijo v dveh smereh in sicer v Savinjsko in Logarsko dolino, oziroma v Kamniške planine, ki bo trajal približno S dni, ter izlet v Triglavsko pogorje s severne strani s sestopom na Bohinisko jezero, ki bo trajal 6 dni. Odhod iz Beograda za prvi izlet dne 30. julija, za drugi izlet pa dne 6. avgusta. Obe skupini se sestaneta dne 8. avgusta v Mojstrani.
Namočiti, v ekstraktu za
H-jtl Pran>e ženska hva 1 a'
J Izprati s Schichtovim
V—"' Terpentinovim milom
tomobilom Milana Popoviča v Beogradu, marke Studebacker štev. 1348. Šofiral je Milan Popovič sam. V nedeljo ob 17. so prispeli do Buloga- pri Sarajevu. Tamkaj se je, kakor trdi Popovič zlomil volan in avto, ki ie vozil z veliko brzino, je polomil neko ograjo, se prevrnil na pašnik in se razbil; Aldrich, in njegova žena sta obležala mrtva, Popovič pa je bil ranjen in prepeljan v bolnico. Sarajevska Dolicija je o nesreči obvestila ameriško poslaništvo v Beogradu. Vest o katastrofi ie povzročila v Sarajevu veliko senzacijo. Prebivalstvo splošno obžaluje nesrečno usodo ameriškega novinaria.
*	Mariborska koča na Pohodu (1080 m) je najmirnejše in najcenejše letovišče. Leži sredi gozda na solnčni strani. Solnčne kopeli. Senčni sprehodi. Slap. Kopelj v hiši. Igrišče za otroke. Na razpoiago ira 23 lepo opremljenih sob s 50 posteljami. Pension od 45—55 Din. Najugodnejši dostop od postaje Hoče p. Mariboru. Informacije daje oskrbnik M. Reš, Maribor, poštni predal 68.	97g
*	Opozarjamo na veliko vrtno veselico, ki jo priredi društvo za narodno zdravje v Lukovici dne 3. julija t. 1. pri Slaparju z sporedom, ki bo pravočasno objavljen. Ker je čisti dobiček namenjen človekoljubnemu namenu; zgradbi hiralnice za brdski okraj in veselica vstopnine prosta vabimo cenj. okoličane zlasti pa izletnike k obilni udeležbi. Prireditev se vrši oh vsakem vremenu. Vozovi k večernemu vlaku do Domžal na razpolago.	975
*	Uničevanje golazni. Toplo poletno vreme še prav posebno pospešuje razvoj in raz-nmožitev vsakovrstne golazni, stenic, bolh, ki niso samo velikanska nadlega v stanovanjih, vojašnicah, barakah in prenočiščih, marveč so tudi nevarne kot prenaševalke in razširjevalke nalezljivih bolezni. Pri uničevanju tega mrčesa pa je treba zlasti paziti, da &e poslužujemo le takih sredstev, ki niso škodljiva za pohištvo, posteljnino, pre-vlako, obleko, perilo itd., torej sredstev, ki nimajo nobenih škodljivih lastnosti. S tem opozarjamo cenjene čilatelje prav posebno na sredstvo, ki združuje vse te dobre lastnosti. Dobiva se v lekarnah in drogerijah pod imenom »Certanc. S tem sredstvom se ne uničijo samo stenice in njihova zalega, marveč tudi ves drugi mrčes pri go-vej živini, konjih, svinjah, pseh in vseh ostalih domačih živalih. Vsakemu zavoju je dodan prospekt, z obširnim navodilom za uporabo, in se s tem že samo po sebi opozarja na to sredstvo, ki je zelo poceni in ob enem očiščevalno vpliva na kožo in dlako domačih živali.	17(3
*	Ker izide prihodnja številka <:Jutra® v četrtek, bo inseratni oddelek v sredo odprt za stranke od 8. do 10. ure. Danes je inseratni oddelek za stranke zaprt.
*	Kralj in kraljica na Bledu. Nj. Veličanstva kralj in kraljica sta v soboto zvečer z dvornim vlakom iz Beograda, odpotovala-na Bled, kjer bosta tudi letos preživela poletje v kraljevskem dvorcu Suvoboru. Veliki župan Vodopivec se je kraliu in kraljici peljal naproti do Zagreba, istotako tudi direktor državnih železnic Kneževič. Na ljubljansko postajo sta prišla podpolkovnik Lokar in policijski direktor Guštin. Ob 10.35 se je kralj z avtomobilom odpeljal na Bled, dočim je kraljica z dvornim vlakom nadaljevala pot na Bled. Na Bledu je kraljevsko dvojico pozdravil načelnik ministrstva za notranje zadeve Rada Todo-rovič z blejskim županom I. Kendo.
*	Odlikovanje odličnih bizantologov. Kakor javljajo »Službene Novine«, je kTalj z redom Sv. Save 3. razreda odlikoval naslednje znamenite bizantologe: češkoslovaškega proiesorja Kadleca, poljskega profesorja Sajdaka, bolgarskega profesorja Ivanova in rumunskega profesorja Popesca.
*	Diplomski izpit za inženjeria in arhitekta je položil g. Stanislav R o h r m a n, sin kmetijskega svetnika gosp. Viljema Rohrmana.
*	Častno predsedstvo letošnjega mednarodnega vzorčnega velesejma v Ljubljani od 2. do 11. julija. Gospod minister za trgovino in industrijo dr. Mehmed Spaho je prevzel častno predsedstvo te naše največje ttarodno-gospodarske prireditve v državi. Nadalje so bili izvoljeni v častno predsedstvo veliki župan ljubljanske oblasti g. dr. Vodopivec, veliki župan mariborske obl asti g. dr. Schaubach ter vladni komisar mesta Ljubljane gospod Anton Mencinger.
*	Shodi narodnega poslanca dr. Pivka.
V soboto 25. junija je govoril dr. Pivko na javnem shodu pri Sv. Lenartu v Slov. goricah v prostorih g. ReceTja. Poleg članov krajevne organizacije SDS se ie udeležilo shoda kljub dežju in večerni uri obilo okoličanov. V nedeljo 26. junija dopoldne je dr. Pivko obiskal krajevno organizacijo pri Sv. Trojici. Popoldne so si osnovali pristaši SDS iz občin Negova, Očeslavci, Ivanjci in Ivanjševci novo krajevno organizacijo v Ivanjcih. Ustanovni občni zbor se je vršil ob 3. uri pri g. Kozariu v Ivanjcih. Organizacija šteje že na začetku 30 članov. Po občnem zboru je poročal dr. Pivko o političnem položaju. Ob 8. zvečer se je vršil občni zbor krajevne organizacije v Radencih pri g. Domaniku z obširnim poročilom narodnega poslanca dr. Pivka.
*	VII. mednarodni Ljubljanski vzorčni velesejem, ki se vrši od 2. do 11. juiija 1927 v Ljubljani je najstarejša in najbolj ibiskti-na gospodarska razstava v naši državi. Obi skovalci imajo tukaj največjo izbiro vsakovrstnih industrijskih in obrtni,-< izdelkov ter najboljši pregled za nakup cd prvovrstnih in solidnih tvrdk. Vsled vt'ike konkurence so cene zelo umer;~!ie. Na pidlagi sejmske legitimacije, ki se prodaja po vseh denarnih zavodih po Din 30. se ima pravico do polovične vozni 13 no železnici in parobrodih. V zvezi z obiskon velesejma si oglejte prirodne krasote dlvne Slovenije.
9-3
*	Zrelostni izpiti na srednjih šolah so v
celi dTžavi malone končani. Iz Dcročil, ki jih je prejelo ministrstvo prosvete, je razvidno, da ie uspeh mnogo bol.ii kakor v prejšnjih letih. Tudi zrelostni izpiti na naših učiteljiščih so relativno povsem zadovoljivi.
*	Sprejem gojencev za medicino in farmacijo. Po odredbi ministrstva vojske in mornarice se sprejme letos 12 gojencev za študij medicine in 20 gojencev za študij farmacije — na domačih fakultetah. Sprejemajo se za medicino sedanji medicinci, v prvi vrsti oni, ki imajo izpit iz prvega ri-goroza in se obvežejo, da bodo slušali vojno higijeno na univerzi, za farmacijo pa absolvirani maturanti s tirocinijem ali pa dijaki iarmacije. Gojencem se nakažejo pre jemki s 1. oktobrom in sicer štioendij po 1200 Din mesečno, za nabavo knjig in ostalih šolskih potrebščin po 600 Din za semester ter potrebne zneske za šolnino in izpitne takse. Prošnje naj se pošljejo neposredno sanitetnemu odeleniu ministrstva vojske in mornarice najkasneje do 20. avgusta. Interesente opozarjamo na tozadevni konkurz v 140. številki »Službenih No-vin« z dne 25. juniia.
*	Smrtna kosa. Na Vrabčah pri Vipavi e 18. t. m. umrla gospa Frančiška Š k a -.3in, mati znanega mariborskega odvetnika g. dr. Karla Škapina. Dosegla ie lepo starost 72 let. — Ge. Slavi Turkovi v Ljubljani je umrla mala hčerkica Evica. — N. v m. p.!
*	Zemeljski ostanki Gjure Daničiča prepeljani na novo beograjsko pokopališče. Na starem pokopališču v Beogradu so v zadnjih dneh izkopali zemeljske ostanke nekaterih znamenitih mož ter jih prepeljali na J novo pokopališče. Odprli so tudi grob veli kega slavista Gjure Daničiča, čegar telo je bilo svojedobno balzamirano. Ko so dvignili krsto, je padla od trupla Daničičeva glava, dočim je truplo ostalo nepoškodovano. Da-ničičevo truplo je bilo na svečan način prepeljano na novo pokopališče. Staro pokopa- I lišče se je definitivno opustilo in se iz-premeni v park.
*	Kaj je z delovanjem »Društva za razi-skavanje jam«? Pišejo nam: Zadnje čase se o tem društvu ne sliši prav nič več. Prejšnje čase, posebno pred voino, je obveščalo javnost o svojem delovaniu potom časopisja, sedaj se pa ne čuje o njem nič več. Ali je delovanje društva povsem za-
E§ii io rniim
priporočamo zalogo krasnih damskih oblek, kril in bluz najm-dernejšega kroja
BELllIAR & VELEPIC — MESTNI TRG.
7089-a
*	Solnčni mrk. Jutri, v sredo nastane popolni solnčni mrk, ki ga bomo le deloma videli tudi pri nas, pač pa bo nad Anglijo, Norveško, Švedsko in severno Rusijo solnce popolnoma zakrito. Pri nas bomo videli solnčni mrk ob po! šestih zjutraj. Lunina senca bo v času največjega mrka pokrivala dve tretjini solnca.
*	Hidroplan padel v morje. Iz Ercegno-vega v Boki Kotorski prihaja poročilo, da je v petek padel v morje vojaški hidroplan, pri čemer je izgubil življenje mladi strojni inženjer mornar-dijak Momčilo Petrovič, ki je lansko leto v Beogradu absolviral tehnično fakulteto. V hidroplanu se je nahajalo pet oseb. Razen Petroviča so se vsi rešili. Pri padcu je Petrovič dobil udarec na sence; onesvestil se je in utonil. Šele čez 40 minut so njegovo truplo potegnili iz moria.
*	Železniška nezgoda pri Sušaku. V nedelio zjutraj ob šestih se je od postaje Bakar odpeljal tovorni vlak proti Sušaku. Pri selu Draga ie nekoliko vagonov skočilo s tira. vsled česar je bil promet na tem delu proge ustavljen. Osebni vlak, ki bi imel prispeti na Sušak ob po! sedmih, je prispel s triurno zamudo.
*	Toča v hrvatskem Zagorju. V soboto popoldne je v Pregradi in okolici v hrvatskem Zagroju divjala silna nevihta. Padala ie izredno debela toča. ki ie napravila ogromno škodo. Pogled na žitna polja je žalosten Tudi vinogradi so močno poškodovani. koruza skoraj popolnoma okleščena in brez listja. Škoda je ogromna.
*	Grozna avtomobilska nesreča v Bosni. V nedeljo popoldne se je v neposredni bližini Sarajeva pripetila grozna avtomobilska nesreča, pri kateri sta smrtno ponesrečila ameriški novinar Edgar Aldrich iz Newyorka in njegova soproga Helena. Iz Aldrichovih potnih listin je razvidno, da je prepotoval skoraj ves svet. V zadnjem času se je mudi! na Kitajskem, v Indiji, Turčiji in Perziji ter je končno prispel v našo dtžavo. V Jugoslaviji je potoval z av-
Kar prinaša današnja damska in moška moda, nudi Vam vse stara in renomirana tvrdka
P. Magdič
modna in športna trgovina
Ljubljana
Razložbe in cene govore! __________
*	Čudežne zdravilne uspehe dosežete pri revmatizmu. krčih, nevralgijah (ischias). Pri živčnih in ženskih boleznih, pri zapne-nju žil. moteniu preosnove. ostarelosti. kron. kožnih boleznih, svoje telo okrepčate in
■pomladite, ako napravite kuro v starodavnem radioemanaciiskem termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36—38° C. Postaja Straža-Toplice (3 km). Sezona od 1. maja do 30. sept. Ves modern komfort. Prospekte na zahtevo Pošta telegraf in telefon	142
*	Pri zastajajočem telesnem odvajanju, napetem telesu, odvečni želodčni kislini, glavobolu, razdražljivosti, občutku tesnobe splošnih slabostih, utrujenosti pcspešuie prirodna grenčica 'Franz-Josef« brez truda in bolečin lahko izpraznitev. Nvzrameni-tejši zdravniki tega stoletja so vodo *rranz Josef z velikim uspehom porab'la.i pri moških, ženskah in otrokih. DorVa se v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah.
+ Previdna gospodinja, ki ve. da ie prava kava škodljiva, kuha žitno kavo. In ker je najboljša žitna kava iz rži, kupuje Žiko v rdečih zaviktih.	276
ITO — zobna pasta najboljša!
*	Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, Ljubljana, Stari trg 12 in Židovska ulica L	93
'* Tkanina »Eternum«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7.	95
*	Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »PEKATETE«, ki prekašajo po okusu in kakovo_sti vse druge.	5
*	Pomnite: Z »Žensko hvalo« čez noč namočeno perilo se s Schichtovim milom posebno lahko izpere.
Kadar nad poljem solnce pripeka, kmetic za vlusom se opoteka, takrat naivečie niegove so nade, da se napil bo »CLIO« limonade.
*	»Kušakovičev kalodont« ie res najboljši pravi vsakdo, kdor ga uporablja. Poskusite tudi Vi! Dobi se povsod.	175
*	Aktovka, vzeta včeraj v popoldanskem vlaku Maribor - Ljubljana, nai se vrne proii vračilu stroškov na naslov: Milan Florjančič, Maribor, bolnica.
*	Pisalni stroj »Continental« na Ljubljanskem velesejmu. Obiščite paviljon E 18 —20. Ivan Legat, specijalist za pisarniške stroje, Maribor, Vetrinjska ulica 30, telefon int. 434.	962
Iz LiobHane
u— Promocija na ljubljanski univerzi. V
četrtek, dne 30. t. m. ob 12. bodo promovi-rani na ljubljanski univerzi za doktorje tehnike gg. ing. Ladislav G u z e 1 j, Janko Kav čič in Vinko Kramaršič.
u— Odlični gostje v Ljubljani. Prilikom otvoritve letošnjega mednarodnega vzorčnega velesejma pridejo v Ljubljano številni riajodličriejši tu "in inozemski gosti. Za časa velesejma t. i. do 11. julija-pa najmanj 30.000 zastopnikov pridobitnega sveta in drugih posetnikov veleseima. Uliudno naprošamo cenjeno ljubljansko občinstvo, da naj bo napram gostom najprijaznejše, da praktično dokažemo poznano pristno slovansko gostoljubnost.
u— Vojaška parada na Vidov dan. Kakor nam poročajo se je program vojaške parade na Vidov dan ki se vrši na velikem vežba-lišču pri Zalogu, spremenil v toliko, da se parada vrši ob 8. in ne ob 8.30. kakor je bilo prvotno določeno.
u— Gg. ljubljanskim pevcem! Nastop na Taboru na dan sv. Petra in Pavla ob pol enajstih dopoldne. Vsi ki so na vseso-kolskem zletu peli Adamičevo »Molitev«, nai se nastopa gotovo udeleže. Arhivarji, note seboj! Naj bo naš nastop mogočen in veličasten! — Prireditveni odbor. 532 u— Nogometna tekma za spomenik kralja Petra. Vršeč svojo nalogo v seh ozi-rih odigra S. K. Slovan danes mednarodno tekmo v korist spomenika kralju Petru Osvoboditelju I. S tem činom skuša klub poudariti svojo nacijonalno zavest in zasluži v tem oziru vso pohvalo in priznanje naše javnosti. Znano je tudi. da ie ravno SK Slovan v času, ko je ime! Sokol I. največje težave z gradnjo Tabora priredil prireditev, koje čisti dobiček je poklonil Sokolu I. za gradnjo Tabora in Olimpijskemu fondu in to navzlic temu, da sam in to še danes ne živi v baš prijetnih gmotnih razmerah. Dolžnost javnosti je, da ga. v njegovem stremljenju podpre in poseti tekmo Slovan : Villacher S. V. danes ob 6. pop. v čim večjem* številu in tako pripomore do čim lepšega uspeha prireditve. Čuiemo tudi. da proslavi SK. Slovan letos 15 letnico obstoja ter da se bodo v ta namen vršile razne športne prireditve. Glede tekme prinašamo podrobnejše v današnji športni rubriki.
u_ Na moškem učiteljišču v Ljubljani so se vršili zrelostni izpiti pod predsedstvom ravnatelja A. Dokleria v času od 13. do IS. junija. Ori 23 pripuščenih kandidatov je položilo izpit 18 in sicer: Ankelc Franc, Ban-dek Dušan, Berce Vladimir. Dacar Viktor, Dodič Ivan, Ferjan Milan, K lun Franc (z odliko), Kobilica Rudolf, Košmerl Vinko, Majnik Ferdo, M i h e 1 i č Franc (z odliko), Primožič Ivan. Roje Avrelij, Tome Iv., Turk Josip (z odliko), Tratar Josip, Volk Stanko in Železnik Marijan. Pet kandidatov je dobilo ponavljalne izpite, ki jih smejo polagati v jesenskem roku.
u— Državna dvorazredna trgovska šola v Ljubljani. Vpisovanje za šolsko leto 1927 /2S bo dne 30. junija in 1. juiija, vse"ei od 9. do 12. ure. Sprejemni izpiti bodo 2. julija ob 8. uri. Vpisnina znaša 100 Din. Sprejemni pogoji so razvidni iz rbhvo na razglasni deski.
u— Razstava čipkarskih izdelkov in ženskih ročnih del se vrši na Drž. osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani. Turjašk: trg 4/1 od 28 junija do 1. julija 1927 Vstop prost.
u— Na nemški manjšinski šoli v Ljubljani bo vpisovanje otrok za šolsko leto 1927 /28 dne 1. m 2. julija od 10. do 12. ure na Coizovem grabnu, prvo nadstropje.
u— Otroško igrišče društva »Atena« (mimo Narodnega doma čez železniški prelaz takoj na levo) se prav lepo razvija. Na krasno urejenem prostoru 7. različnimi otroškimi igrami, peskom itd. se naša mladina lepo navaja k smotrenemu razvedrilu.
Dostop imajo proti mali odškodnini otroci vseh slojev in vseh strank, za katerih celodnevno nadzorstvo bo od 1. julija naprei skrbela voditeljica znana izza lanskih počitnic. Vpisovanje in navodila ob dnevnih urah na igrišču. — Društvo »Atena«. 972 u— Ortopedični zavod društva »Atena« v Mladiki, Šubičeva ulica 9, sporoča, da stalno sprejema gojence v ortopedično zdravljenje, katero prepreči oziroma ublaži skrivljene hrbtenice ter razne druge nedo-statke na isti, slabo držanje. neenaka ledja neenake boke, visoko lopatico, ramena, otrpnjenje mišičnih skupin, naknadno zdrav Ijenje po operaciji in drugih takih neprilik, katere zanemarjene, utegnejo človeka pohabiti in telesno ter duševno onesrečiii. Tudi ne prispevajo k lepoti telesa. Pojasnila daje ortopedski odsek vsak delavnik od 9. do 11. Zavod ostane tudi čez počitnice odprt, kar je še posebno ugodno za otroke iz dežele. — Društvo »Atena«.	972
u— Pojasnilo. V »Jutru« dne 8. aprila smo poročali, da je gdč. Ana Janžekovič. rodom iz Ptuja, hotela storiti samomor s tem, da si je z ostrim steklom v vlaku prerezala žile na roki. Gdč. Ana Janžekovič šivilja, stanujoča v Ljubljani, Knezova 18., nas prosi za ugotovitev, da ona ni identična z goraj imenovano Ano Janžekovič iz Ptuja.
u— Nesreča. Predmestni otroci imajo grdo razvado skakati na vsak voz. ki privozi mimo po cesti. Najraje pa se seveda motovilijo okrog senenih voz s katerih jih voznik ne more opaziti. Tako so otroci v soboto zvečer tudi na Ižanski- cesti plezali na s senom naložen voz. Najurneiša je šele 6 letna Olga Janežičeva, stanujoča v mestni baraki na Ižanski cesti, ki pa se je pri odskoku z voza vjela z nogo za večjo verigo nato pa zdrsnila pod voz, ki ii je stri levo nogo. Deklica je pri padcu dobila poškodbe tudi po ostalem telesu. Prepeljana je bila v splošno bolnico.
u— Okradeni bolniki. Skozi straniščno okno na dvorišču okolustičnega oddelka javne bolnice sc ie splazil v nedelio ponoči ncopaženo drzen tat. Uzmovič ie stikal pod posteljami spečih bolnikov za denarjem ker pa do tega ni prišel se ie zadovolji! z oblekami, ki jih jc ukradel ključavničarju Josipu Pečarju, posestniku Ivanu Nagliču ter delavcu Jakobu Kranjcu. Skupno je oškodoval vse tri za 700 Din. Tatvine je osuuiljen neki bivši bolnik, ki so mu bile razmere v sobi dobro poznane.
u— Drobna policijska kronika. Od nedelje na pondeljek so bili policiji prijavljeni naslednji primeri: 3 tatvine, 1 izgred, 1 nezgoda, 4 prestopki kaljenja nočnega miru. 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 1 prestopek obrtnega reda. 1 prestopek predpisa o sladoledarjih in 5 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacija ie bila izvršena 1 in sicer radi razgrajanja.
u— Novo urejeno kopališče »Tabor« odprto vsak dan do nadaljnega od 8.—12. ter od 14. do 19. ure. Vhod s severne strani nasproti vojašnice.
u— Trnovsko žegnanje. ki se vrši namesto 26. junija dne 3. julija v idiličnem Hribarjevem gaiu, bo vsekakor najzabav-nejša veselica. Na spored pride tudi bogat srečolov in razne komične igre, ki so za enkrat še v tajnosti. Plesalo se bo na novem kakor parket gladkem odru. cb zvokih izborne godbe. Za najfinejša okrepčila ie preskrbljeno.	901
u— Aškerčeva klet, nasproti Tehnične srednje šole se priporoča vsem prijateljem dobre kapljice. Prostori udobno urejeni in prijetno hladni. Mi|;la jedila prve vrste na razpolago. Ne bo Vam žal. ako se o tem sami prepričate.	929
u— Specijalna trgovina dunajskih biuz in otroških oblačil nudi veli'<o izbiro po m/ki ceni. Krištofič - Bučar.	-0
u— Izgubljeno. Včeraj od 16. do 17. se je izgubil briljantni uhan od trg. Urbano po WolfoVi ulici do trgovine Sevčik v Židovski ulici. Pošten najditelj nai ga odda proti nagradi v trgovini Fr. Ks. Souvan na Mestnem trgu.
u— Železniško legitimacijo ic izgubila uradnica ček. urada pri letalskem mitingu na vojaškem vežbališču. Najditeli se prosi, da odda legitimacijo proti nagradi na naslov, ki je razviden iz nje.
u— Zeparji na trgu. V Ljubila«;' neka; časa sem ni bilo čuti o kaki drzneiši tatvini na trgu. Tržno nadzorstvo in čuicči stražniki ter detektivi so tatinsko sodrgo povečini pregnali in spravili na varno, drugi pa so se vstrašili in niso smatrali trga za kaj priporočljivo torišče svojega delovanja. V nedelio pa sta se pojavili na Vodnikovem trgu zopet dve rafinirani. doslei še neizsle-deni mladi tatici, ki sta želi uspeli. Okrog 10. dopoldne sta se ustavili pred prevžit-karico Uršulo Zakraiškovo iz Lesičjega. ki je prodajala jagode in sicer s prošnjo, da jima zamenja papirnat denar v drobiž. Ko sta se poslovili iz izginili v gneči, je Za-krajškova presenečena ugotovila, da sta ii tatici odnesli 100 Din drobiža. Malo pozneje sta tia enak način okradli drugo pro-
dajalko jagod Albino Bolte r. Dobrove za 120 Din. Žeparici sta bržkone domačinki. Policija upa, da tudi te dve tiči spravi kmalu za zapah.
Zvezo Kulturnih druitev
w Uubliani
predvaja v poMdcliak in torok
27. in 38. iuniia 11.
v KINU MATICA velefilm
VII. MM M IIPrani
Predstave se vrše vsakokrat ob 11. dop.
Cene Din 2'— in 4*— za sedež.
Iz Maribora
—a Beseda k slavnosti t kasarni Vojvode Migi«. Iz poslanega nam programa slavno-sti, razvidimo, da je najavljen oficijelno od odbora kot govornik med drugimi samo poslanec SLS in še župan Maribra, ki je tudi voditelj SLS. V cirkularju pravi odbor, da je govornik od SLS poslanec Maribora. To ni ravno točno, ker prav tako je potem tudi gosp- dr. Pivko, poslanec Marifbora. Sicer pa je skupščina ie davno razpuščena in sedaj sploh nimamo nobenih poslancev in tako torej tudi g. Zebot ni več po6lanec, najmanj pa poslanec Maribora, ker Maribor sploh ne voli sam zase poslanca. Pri" takšnih patrijotičnih slavnostih se morajo pač primerno upoštevati vse stranke in sloji enako, izrazite strankarje pa bi bilo treba sploh izločiti, da niso užaljena čustva enega dela naroda. Povrh tega pa so zadnje volitve pokazale, da je ravno SLS v Mariboru v manjšini in je iz tega vidika še manj utemeljeno, da bi govoril samo poslanec SLS pri izrazito pairijotski, nestrankarski slavnosti. kar se nam je zdelo potrebno pravočasno pribiti.
a— Občinski banket. Občinski svet je na zr.dnji tajni seji sklenil, da priredi ob priliki odkritja spomenika junakom, ki so padli v koroški ofenzivi, na Vidov dan banket, h kateremu bodo povabljeni oficirji, korporacije in sorodniki padlih. Odkritje spomenika, ki so ga oskrbeli mariborski oficirji, se %-rši na Vidov dan ob pol 11. v vojašnici vojvode Mišiča.
a— Na državni dekliški meščanski šoli I v Mariboru (Miklošičeva ul.) se bo vršilo vpisovanje za šol. leto 1927-28 v četrtek, 30. t. m. in v petek, 1. julija vselei od 8. do 12. in od 15. do 17. ure. V prvi razred se sprejemajo učenke, ki so dovršile 4. šobko leto z dobrim uspehom. Javijo naj se v spremstvu staršev ali njih namestnikov z zadnjim šol. izpričevalom in krstnim listom. Vpišejo se lahko tudi pismeno. — Ravnateljstvo.
a— Konec »Park kavarne«? Občina je Že davno odpovedala najemniku »Park kavarne* v mestnem parku. Ker kavamar zadeve ni uredil, je sklenil občinski svet predvčerajšnjim na tajni seji, da bo kavarno sodnim potom izpraznil.
a— V Studencih pri Mariboru se letos slovesno proslavi 50 letnica deške šole. Priprave za proslavo so v polnem teku in sodelujejo pri njrh vsa krajevna kulturna in humanitarna dTuštva s hvalevredno vnemo. Proslava se vrši v soboto 2. in v nedeljo 3. julija po sporedu: V soboto zvečer ba-kljada po Studencih, po bakljadi pa mladinska predstava s pevskimi in telovadnimi točkami. V nedeljo dopoldne slovesna sa*. maša, nato ogled šolske razstave. Popoldne ob 15. velika ljudska proslava pri deški šoli s pogostitvijo vseh šolarjev, godba, petje, telovadba in prosta zabava. Nadejati se je številnega obiska od strani domačinov, kakor tudi od vseh tistih, ki so v tem polstoletju obiskovali šolo, pa čeprav ne žive več v Studencih. Tudi bivše učiteljstvo bo po možnosti posetilo prireditev.
a— Petrov dan. V prid fonda za postavitev spomenika kralju Petru Velikemu Osvo boditelju v Mariboru se bo vršilo na praznik 29. t. m. na rojstni in zodovni dan pokojnega prvega našega kralja, prodajanje znakov, na predvečer ob 19. pa promcn.idni koncert v parku.
a— Z noži na tratL V nedeljo je popiva! v nekem vmotoču 25 letni posestniški sin Karel Potrč. Po prepiru s prijatelji se je vrni! domov in se vlegel pred hišo na trati. Kmalu so prihiteli za njim liubeznjivi tovariši in ga z noži tako obdelali, da so ga morali prepeljati v bolnico.
a— Preveliko navdušenje pri nogometnih tekmah. Minulo nedeljo je vladalo na nogometnem igrišču tako velikansko navdušenje, da si je dijak Josip Bertomen pri »drukanju« zlomil desno nogo in so ga morali prepeljati z igrišča v bolnico.
a— V napačnem vlaku. Na mariborskem kolodvoru se cesto dogajajo nesreče ni ta način, da ljudje vstopajo v napačen vlak in potem izskočijo, ko vidijo, da se zasu-če vlak v nasprotno smer. Minulo ncdel;o se je hotel odpeljati s popoldanskih ijub-Ijanskim vlakom neki usnjarski pomočnik v Konjice, toda vstopil je v koroškj vlak. Šele na ovinku, ko je zavil vlak proti koroškemu kolodvoru, je fant opazi! svojo malo zmoto in v polnem diru skočil na progo. Svojo drznost je precej drago plačal Zlomil si ie levo nogo in mora sedaj čakati v mariborski bolnici, da se bo mogel zopet s pravim vlakom vrniti v Konjice.
a— Nezgoda v novi stavbi. Pretekli teden je vzbudila v mestu precejšnje razburjenje nezgoda v novi stavbi, ki k sreči ni zahtevala večje žrtve, pa bi lahko sicer napravila katastrofo. V neki čisto novi stav bi, katero so šele lansko iesen dogoiovili, se je naenkrat vdrl strop sobe v prvim
nadstropju. Ugotovili so, da je dal stavbenik svež tram v strop, v les je prišel tako-zvani »zeleni volk« in tram že čez zimo razjede!. Sedaj sta obe sobi v pritličju in prvem nadstropju nerabni. Nadzorstvo pri novih stavbah se mora v interesu življenjske varnosti prebivalcev poostriti.
a— Otrok pod vlakom. V nedelio ie prišel pred tunelom v Lajteršbergu na progi proti Pesnici 2 letni otrok Pavel Rojnič iz bližnje čuvajnice na progo, kjer ga je povozil tovorni vlak in mu na levi nogi odtrgal meče do kosti, stopalo in aa desni nogi prste. Ubogega otroka so prepeljali v bolnico.
Iz Celja
e— Osebna vest. Sodniški izpit ie položil dne 25. t. m. pri vrhovnem sodišču v Sarajevu z dobrim uspehom g. dr. Vilko šri-bar, avskultant okrožne sodniie v Travniku.
e— Odlikovanje. Kakor smo že svoj čas poročali, je Nj. Vel. kralj odlikoval gg. Ant. Cestnika in Martina Mastnaka, profesorja na državni realni gimnaziji v Celju z redom Sv. Save IV. stopnje. Ker je g. prosvetni šef mariborske oblasti opravičil svojo odsotnost službenim opravkom, je dne 27. t. m. v ožjem krogu učiteljskega zbora pripel odlikovancema najvišje odlikovanie s primernim nagovorom direktor zavoda g. Ant. Zupan. Povdar.ial je med drugim, da je pristojno mesto znalo ceniti požrtvovalno vzgojno delo obeh gospodov in da služi odlikovanje tudi v čast zavodu. Odlikovan-ca sta prosila g. direktorja, da predloži na najvišje mesto najudaneišo zahvalo. Interno slavlje se je nato zaključilo v prijateljski družbi v hotelu »Evropi«.
e— Zaključek šolskega leta na drž. realni gimnaziji v Celju. Zavod je štel začetkom šol. leta 461, koncem šol. leta 433 učencev, med temi 72 odnosno 68 učenk. Z odličnim uspehom je izdelalo razred 16 4 učencev (3.75%), s prav dobrim 47 (12) (10.9%) z dobrim 146 (23) (33.7%) z zadostnim 113 (12) (36.1%) razredni izpit jih ima 83 (14) (19.2%), padlo jih ie 24 (3) (5.5%), neredovani so 3 (0.7%). šolsko leto se zaključi danes na Vidovdan z zahvalno službo božjo ob 8. ter z Vidovdansko proslavo v šolski telovadnici, h kateri se vljudno vabijo starši in dobrotniki dijaštva.
e— Pevsko društvo »Oljka« priredi v soboto, dne 9. julija ob 20. v Gozdn! Testav-racjii v Celju družabni večer. Vstopnine ni.
e— Smrtna kosa. V celjski iavn! bolnici je umrl dne 26. t. m. g. Ivan Ivanšek, višji pisarniški predstojnik okrožnega sodišča v Celju v 61. letu starosti. Rajni se ie nameraval po dobro uspeli operaciji že vrniti domo, a ga je zadela kap. — Dne 27. t. m. je umrla v Celju ga. Minka Jicha. roj. Za-bukovec, kavarnarjeva soproga v 56 letu starosti. — V Ložnici pri Celju je umrla dne 26. t. m. ga. Marija Kavčič, posestnica, stara 69 let. — Dne 26. t. m. je umrl v Celju Josip Vrečer, zasebnik in bivši pobiratelj tržnih pristojbin v 78. letu starosti.
e— Godbeno društvo železničarjev v Celju vabi vse člane in prijatelje godbe na izlet, ki se vrši na praznik sv. Petra in Pav la, dne 29. t. m. na goro Oliko. Udeleženci si naj kupijo železniško karto do Rečice ob Pa ki, ki velja tudi za povratek. Obed bo v Braslovčah. Izletu se lahko pridružijo tudi Savinjčani.
Snažni zobje
Dobro žvečenje je pol prebave. Za to so potrebni dobri snažni zobje. Kdor želi svoje zobe najbolje negovati, ta bo redno uporabljal >Pebeoo< pasto za zobe. Okus je prijeten in osvežujoč.
PEBECO, pasta za zobe.
Iz Trbovelj
t— Tatvina. Nadučitelju Dragu Korošcu je neznan zlikovec pokradel raznega blaga v vrednosti 4200 Din. Storilca so izsledili.
t— Trboveljska mladina gre ' k morju. Včeraj se je mudil v Ljubljani pri oblas« nem odboru Rdečega križa g. Omerzu ra* di 40 otrok, ki jih pošlje trboveljski Rde« či križ k morju. Akcija se je posrečila, ker je darovala v to svrho TPD 15.000 Din, občina 5000 Din in država 500 Din. Z otro« ci gre tudi več učiteljskih moči.
t— Tifus se je pojavil. Komaj se je ob« činska izolirnica spraznila, se že zopet poi» ni. Obolelo je več ljudi na tifusu. Bolniki so iz Studencev in Retja, kjer ne vladajo ravno higijenske razmere. Bati se je, da se tifus še razširi.
t— Nabori v Trbovljah so potekli v naj. lepšem redu in miru. Na nabor je prišlo okoli 500 nabornikov. Obenem z nabori se je izvršila revizija vojaškega oddelka in predstavitev trboveljskih rezervnih ofi« cirjev.
t— Za kralja Petra spomenik. Trbovelj. *ka občina je nakazala za spomenik kra. lja Petra Osvoboditelja znesek 5000 Din.
t— Razstava ženskih ročnih del na de« kliški šoli v Hrastniku je bila v nedeljo zaključena. Razstava je pokazala presenet« ljive uspehe. Posetilo jo je več sto ljudi.
t— Vidovdansko proslavo priredi danes šolska mladina v Hrastniku v Narodnem domu. Na sporedu so deklamacije in pri« rori. Vidovdan ska proslava v Trbovljah pa se je že vršila v soboto in nedeljo. So. botne predstave se je udeležilo okoli 1300 šolarjev, nedeljske pa radi pomanjkljivega opozorila do 500 odrastlih.
t— Zaključek šolskega teta Z današnjim dnem se na vseh trboveljskih šolah zaklju. či pouk. Učni uspehi so zadovoljivi.
t— Separacijo v Hrastniku začno graditi meseca avgusta. Ker zahteva zgradba nove separacije ogromno dela, bodo letos izvr. šil! le najpotrebnejša dela. Tako bodo pre« nesli drugam lesno skladišče in istotako skladišče strojev. Večinoma pa bodo za« posl en i s postavljanjem opornih zidov ob okrajni cest L
lz Zagorja
z— Sokol. Minulo nedeljo je imel tuk. So« kol svoj javni telovadni nastop na katerem so nastopili vsi oddelki proste vaje ter 3a» ni še na bradlji, skok s palico in vzorna vrsta na drogu. Vse točke so izpadle do« bro. Prihitela so bratska društva iz Laške« ga, Celja, Radeč, Trbovelj in Litije. Poka« zalo so je kako Sokol agilno deluje in na« pireduje, ker udeležba je bila polnoštevilna, v kroju okrog 60 članov, telovadcev in te« lovadkmj z naraščajem pa okoli 200.
Iz Novega mesta
n— Ponesrečena tatvina. Tone Krnc iz ŽAtovšč je predrzen tat. Kakor gost je vstopil v Ferličevo gostilno, si naročil vina in si začel ogledovati tuje predmete. Ker je bila doma samo služkinja, je porabil tre« nutek njene odsotnosti in pretaknil vse ko« te. Ker je bilo V9e pod ključem, je segel po steklenicah in kozarcih in jih stlačil v na« brbtnik. Imel pa je smolo, ker je služkinja poslala Se pravočasno po orožnike, ki so ukradene predmete vrnili lastniku, Krnca pa odpeljali v zapor.
Dva težka karambola motociklistov in kolesarjev
Smrtna žrtev.
Kron:ka beleži letos že izredno mnogo nesreč na naših cestah, povzročenih radi neprevidnosti posameznikov ali po res nesrečnem slučaju. Skoro sleherni dan le slišati o avtomobilskih, motociklast;čnih ali kolesarskih nezgodah ali pa tudi o kaki večji nesreči, neredko tudi taki, ki zahteva celo smrtne žrtve. V nedeljo dopoldne, okrog 11., se je zopet zgod-'la smrtna nesreča na glavni cesti nad Mednem, katere žrtev ie postal 31tetni trgovski potnik Anton Bučar, zaposlen pri tvrdki Rosenfeld, stanujoč v hotelu »Soča« v Ljubljani. Peljal se je na svojem motornem kolesu po Opravkih proti Kranju. Na cesti je dohitel kolesarja Tineta Gabrovška, uslužbecega v šentviški zvonarni, ki ga je hote! prehitet«. V istem hipu pa je pridrvel nasproti neki avtomobil, radi česar ie bil Bučar prisiljen kreniti v stran. Pri tem pa se je z vso s:lo zaletel v kolesarja. Motorno kolo se je pri tem preveč nagnilo in Bučar je odletel daleč v cestni jaTek. kjer je cbležal s težkimi zunanjimi in še težjimi notranjimi poškodbami. Tudi Gabrovšek je padel, toda k sreči je odnesel le neznatne praske. Ponesrečenega Bučarja so prenesli takoi v bližnjo hišo, nakar so s postaje obvestil-' o nesreči ljubljansko rešilno postajo, ki ga je z avtomobilom prepeljala v ljubljansko bolnico, kjer pa je kmalu nato podlegel težkim poškodbam.
Težja nesreča se je pripetila na isti cesti pr: e.Mdvodah tudi v soboto popoldne.
Na križišču ceste in železnice je dohitel na kolesu proti Ljubljani vozečega invalida Ivana Rozmana, stanujočega v baraki nasproti Obrt/ne šole neznan motociklist. Drveči motociklist se je z vso s:lo zaletel v Rozmanovo kolo, da ga je vrglo daleč po cesti. Vsled padca je Rozman dobil težke telesne poškodbe. Motociklist. Sigar identiteta še ni ugotovljena, se za nesrečo ni niti zmenil in je oddrvel naprej. Težko poškodovanega Rozmana so na večer z rešilnim avtom prepeljal-' v bolnico.
Na Hvaru
Hvar, 24. junija Nahajam se že teden dni tu in se ne morem riavžrti krasot, ki jih .nudi prijazno mesto Hvar. Tu je mnogo Hrvatov, Srbov, Cehov. Nemcev in Madžarov. Pogrešam Ie Slovence ;n sklepam, da je večini ra romantičen krai nepoznan. Zato par podatkov, ne za reklamo, pač pa za informacijo.
Hvar šteje okrog 3000 prebivalcev prijaznega značaja in veselega humorja. Obvarovan je od vseh strani od vetra. Leži 350 m nad morsko višino. Odlikuje se s krasnrrki starimi, še dobro ohranjenimi ostanki nekdanjih mogočnih trdnjav. Krasen razgled je iz trdnjave Spanjole. To vse daje mestu mnogo privlačnosti. Preskrbljeno je z zdravo pitno vodo iz mestnega vodovoda, je električno razsvetljeno ki ima razne dnevne parobrodne zveze s Splitom še brzovozne proge do Dubrovnika, Kotora. Sušaka in Trsta. Rad; slikovitosti ga radi posečajo umetniki, slikarji in sploh ljubitelji narave, ker jim nudi razen d:vre prirode še umetnišk-' užitek s svojimi masivnimi zgradbami v starem stilu.
Iz sredine morja se dviga ponosno 5 malih otokov, tako zvani »Peklenski otoki«.
V	mestu stoje v etike palače, -zmed katerih se najbolj odlikuje palača Paladini in nekdanji Arzenal. V zgornjem delu te stavbe je sedaj občinski urad in gledališče še iz 16. stoletja.
Gornji del trga krasi vel:častna katedrala v lombardskem stilu. Hvar je rojstno mesto glasovitih pesnikov: Lučica, Hekto-roviča, Gozaroviča, Pelegrinoviča. Klima je zelo mila, brez posebnih sprememb temperature. Pravjo, da Hvar lahko tekmuje z Nizzo in Napotjem, kajti sneg je tu le r«.. dek gost. Blago podnebje najbolj dokazuje njegovo rastlinstvo, ki tako lepo uspeva. Tu vidimo rožiče, oranže. c;ixone, paime, aloje, kaktuse. Hvarsko vino je pa itak dobro znano tudi v Sloveniji,.
Ako greš na -"zprehod do kopališča, te ob levi spremlja morje, ob desni pa krasna šuma, poraščena z borom, palmami in alo-iami. Tu ni prahu ln ne megle. Za zabavo je za goste prirejen zdraviliški salon, kjer so gostom vsi večji časopisi na razpolago. Hote! »Grand Palače« pa zadovolr tudi razvajen? plesake. Kdor torei še ne ve, kje bi preživel svoj dopust, in si želi pravega užitka in mira, naj se poda v Hvar.
V	hotelu Kovačič. kjer bivam, je prijazna in dobra postrežba, dnevna cena 65 do 75 Din. Hoite! tik ob morju. Res je Hvar malo daleč, ampak zato se ne imenuje zastonj jugoslovenska Madeira.
Subskribirajte Shakespearea s pri Tiskovni zadrngif :
Kam naj se usmeri realčni abiturijent?
Razmišljanje o poklicu kemika.
Pri izbiri poklica abiturijentu je mar« sikateri oče v zadregi, kam naj napoti svojega otroka, posebno če nima sin izrazitega nagnjenja do kakega določe« nega poklica.
Spričo današnjih razmer nima študij na juridični ali medicinski fakulteti no« bene posebne bodočnosti; obe stroki sta že davno prenapolnjeni.
Povpraševanje po absolventih filo« zofske fakultete je menda tudi že iz« ostalo. Trebalo bi torej napotiti mladi« no v praktične poklice!
Lajik bi menda mislil, da ima baš v agrarni državi agronom lepe izglede! Moti se; v tej stroki ni nič. Torej pre« ostaja le študij na tehniki.
Uverjen pa sem, da se tudi absol« venti tehnike borijo za prvo službo in čitali smo nedavno, da si je vzel življe« nje mlad 25 letni kemik doktor kemije, ker ni mogel priti do kruha . . .
Ker pa me vprašujejo v enomer star« ši za nasvet glede poklica kemika, naj sledi tu nekoliko nasvetov.
Koliko obratov je v Jugoslaviji, ki bi rabili kemikov! *Koliko obratov je, ki sploh ne vedo, da eksistirajo kemiki! Navadno se polaga v takih obratih največjo pažnjo na pisarniško osobje. Ta metoda dela je čestokrat zgrešena.
Res je, da našim podjetnikom ni po« magano z začetnikom«kemikom. ki je prinesel še nezganjeno diplomo z uni« verze. A tu tiči nesreča. Starih obratov s kemiki pri nas ni. Mladi kemiki se ne morejo toliko naučiti od starih, kolikor bi krvavo potrebovali, da bi prišla ta stroka pri nas do veljave.
Poklic kemika je lep poklic in ima bodočnost pri nas, če se posvetijo tej stroki ljudje, ki bodo res zavzemali pozneje mesto s celo dušo. Gizdalini z lakastimi čevlji so seveda pri tem po« klicu več ali manj izključeni. Oni, ki čakajo na udobne fotelje v državni službi, se takisto varajo. Kemiki v dr« žavni službi so bele vrane m še te tra« tijo energije ponavadi z delom, ki bi ga lahko opravljali drugi. Kemiki v dr« žavni službi so slabo plačani, zato pa mora vsak kemik gledati, da pride čim prej v privatno podjetje.
Kemik bo torej v prvi vrsti navezan na privatno prakso. Zanjo se mora pri« merno pripravljati.
Le popolnoma zdravi ljudje so upo« rabni v kemičnem tovarniškem obratu. Na dober vid in sluh se polaga naj« večja važnost. Neprecenljive vrednosti je dalje prirojena inteligenca, bister um, jasen spomin in lahko razločeva« nje vseh barvnih nians. Kemik mora biti dober računar in kalkulant in mo« ra prinesti iz srednje šole vse potrebno /nanje na visoko šolo.
Oni, ki niso imeli dobrih profesorjev za kemijo na srednji šoli, storijo bolj« še. da si izberejo kak drug poklic, kajti le dober profesor z globokim teo. retskim in praktičnim znanjem more položiti kal v štirinajstletnega fanta za bodoči poklic. Profesor iz kemije, ki ni duševno prebavil kemije, je slab in ne bo nikdar vzgajal potrebnega narašča« j a za kemično industrijo, pa najsi ima vse mogoče izpite! To govorim iz last« ne izkušnje, ker posledice slabih profe« sorjev iz fizike na srednji šoli čutijo nekateri na lastni koži celo svoje živ« ljenje.
Če ni mlad abiturijent imel na sred« nji šoli analitskih vaj iz kemije in se ni tudi doma bavil s kemijo v največjo nadlego soseščini, ne bo nikdar dober praktik. Baš starost med 14. in 16. Ie« tom je prikladna za pridobivanje ne* kega reda, spretnosti in natančnosti, ki je potrebna bodočemu kemiku.
Prakticiranje v kemičnem laborato« riju na srednji šoli ne zadostuje, če se fant ne poglobi v delo raznih obrtni« kov. Potrebno je zanj znanje in spret« nost mehanikov, kovačev, livarjev,_ zidarjev, pečarjev, mizarjev, sodarjev, kleparjev, elektrotehnikov itd.
Koristilo mu bo tudi prakticiranje v drogeriji, trgovini z drogami in kemi« kalijami. Neprecenljive vrednosti je, da si ogleda mladenič delo na kmetih, osobito ono v vinorodnih krajih, kajti vse to mu razširja duševno obzorje.
Obvlada naj tuje jezike, in sicer nemščino, angleščino in francoščino. Naj bo perfekten stenograf in naj po« zna tudi tujo stenografijo, preden se poda v tujino na študije.
Onemu, ki je ustregel vsem gori na« vedenim zahtevam, se lahko nasvetu« je visokošolski študij kemije, zlasti če ima tudi nekaj denarja.
Študij kemije namreč zahteva mno« go denarnih žrtev in si je predočiti, da
je svoje dni komaj 30 odstotkov onih, ki so se vpisali na tehniki z namero pripravljati se za ta poklic, napravilo prvi državni izpit. Prvi državni izpit je nekakšne vrste sprejemni izpit za na« daljni študij. Lahko se računa, da po« loži le 30 odstotkov imatrikulirancev drugi izpit. Od onih, ki so položili dru« gi državni izpit, pride morda vsaki de« seti na zeleno vejo. Če so morda, danes razmere drugačne, bodo posledice strašne, ker bomo imeli toliko dušev« nega proletarijata, da ne bomo vedeli kam ž njim.
Štiriletni študij kemije stane danda« nes najmanj 50.000 Din. Če je le mogo« če, naj gre mladenič študirat v tujino, kjer je velika industrija doma. Tako se bo otresel našega kampanilizma. Boljše je jesti vsak tretji dan kaj gor< kega v tujini, nego stradati celo živlie« nje. ker ni bilo poguma za velik polCT.
V tujini si izberi kemik le prvovrst« no visoko šolo in se okleni enega iz« med profesorjev, ki ima največji vpliv nanj. Kmalu postaneš lahko brezpla« čen privatni asistent — če imaš le pra« vi nastop in potrebno znanje. Ugladilo ti bo pot k cilju, ker boš lahko sčaso« ma nastavljen kot plačan asistent in se boš še seznanjal z metodami in nauki tvojega duševnega mentorja. Kasneje poskrbi navadno visokošolski profesor mlademu možu službo v indu» striji. Oni, ki si ni znal prisvojiti te« kom visokošolskih let srca svojih pro« fesorjev, naj se po dokončanih študi« j ah prime prve službe, ki se mu ponu« di, in naj se je krčevito drži.
Službi naj posveti vse svoje moči. Uotiti se je vsakega dela, ob vsakem času in vsakem vremenu. Navadno stoje kemične tovarne daleč od kultur« nih centrov. Pomniti je tudi, da je pri kemiku ženitev izključena. Oženjeni kemiki se navadno ne nastavljajo.
Ko se je naš človek udejstvoval več let v tujini in če hrepeni po domovini, se lahko vrne, da si ustvari eksistenco pri nas kot špecijalist ali da se usamo-svoji. Prihranki, ki jih prinese s seboj, so lahko veliki, zlasti če je bil zapo« slen v tropah. Saj je bila tudi njegova odgovornost velika. Riskiral je vsak čas svoje zdravje. A ni bil strahopetec in se ni izogibal dela. Če je pušča« la kaka peč iz nastale razpokline in če so drugi bežali pred nevarnostjo, je moral kemik ohraniti mirno kri, tve« gati življenje in često s kepo ilovice mašiti špranje. Nanj je padala vsa odgovornost, on je bil duša celega podjetja in ne dninar. S svojim nasto« pom je rešil prekarno situacijo, morda celo obstoj dotične industrije.
Če so mlademu abiturijentu dane vse gori naštete lastnosti, naj se po« sveti poklicu kemika. Videl bo, da mu ne bo žal. Kemik opravlja eminentno produktivno delo. Stan kemikov je da« našnji kulturi nujno potreben, zahteva pa celih mož.
Rusticus a Galauca.
Dopisi
ŠIŠKA. V dneh 6. in 7. avgusta t !. slavi šišenski Sokol 2oletnico svojega rojstva. Ta proslava se bo kar najbolj svečano praznovala. Na predvečer skušnje za javni nastop, po skušnjah bakljada po Šiški in pod-oknica. Drugi dan dopoldne slavnostni obč. zbor, popoldne sprejem gostov, nato po-vorka aa telovadišče. kjer se vrši javna telovadba ;n nato velika ljudska veselica. Pri te' priliki se otvori novo letno telovadišče ki ga izroči Sokolu društvo za zgradbo sokolskega doma v Šiški v uporabo. Tudi se vrši ia dan v Šišk; okrožni zlet ljubljanskega sokolskega okrožja, ki je obvezen za vsa društva v ljubljanskem okrožja. Vabljena so tud druga društva na ta naš jubilej. Zdravo!
ŠT. VID-GROBELNO. Dne 20. t. m. je podlegel vojnim posledicam tukajšni' po. sestnik Ivan Frišek. Bil je vr! in priden go-Sipodar. samouk v vseh kmetskih rokodelskih potrebah. Kot fant je rad nastopal na gledališkem odru. bil je nadarjen in čislan pevec. Na zadnji poti so mu zapei; tovariši ginljivo slovo. Zapušča mlado žero in tri sinčke. Počivaj po trpljenju sladko v domači grudi!
Srečke!
Efektna loterja Invalidskega doma Trbovlje nudi mnogo krasnih dobitkov, glavni eno-nadstropna hiša. ki ve lahko zadene z malenkostjo enega kovača ali 10 Din.
Vremensko poročilo
Meteorološki »arnd » Li'ihliam 27. junija 1927._ Višina barometra 308.8 m
	Kraj	Gas	g	k |	Of s	Smer vetru Ir brzin* t metrih	o -32	Padavine	
			t>	£			P		
	jpazovanjo		ca	f-<				Vrsta	• aa io 1 v
	Ljubljana (dvorec) , < .	7. 14. 2L	't V-2 757-0 '7564	170 22-2 20-3	88 65 70	E 0 S 3 N 1 NW 4 SE 2 mirno irlrno SE 1	10 10	megla, dež [	21.9
	Maribof . • • Zagreb . • * • Beograd i > > Sarajevo « . • Skopije ,«t • Split ■ « , i Dubrovnik , , Praha . . :	*	756-4 757-2 75S1 758 4 7 0-6	18-C 21-0 25-0 240 23-0	/0 79 63 48 55		3 6 0 0 0	' -1 i - ■ ! dei	. L0
		1.	759-4 758-4 755-1	240 24-0 18 0	57 64	mirno ESE 8 ESE 2	2 1 7		1
Solnce vzhaja ob 4.14, zahaja ob 19-51. luna vzhaja ob 2.13, zahaja ob 18.40.
Najvišja temperatur* danes v Ljubljani 25.2 C, najnižja 14.4 C. Dunajska vremenska napoved za torek: Spremenljivo, semintja deževno. Bolj hladno. Tržaška vremenska napoved za torek: Lahki vetrovi z nazziih strani. Nebo oblačno t dežjem. Temperatura od 18 do 23 stopinj. Morje nekoliko razburkano.
Dve senzaciji velikega kalibra
Nelly Grosavescu oproščena, L. Daudet izpuščen iz ječe
V soboto opolnoči je bil zaključen proces proti morilki tenorista Grosavesca; porotniki so zanikali umor in potrdili uboj; na vprašanje, če je morilka izvršila zločin v duševni zmedenosti, je odgovorilo osem porotnikov z «da», štirje pa «ne», — Sodni dvor je proglasil oprostitev.
Leon Daudet, vodja francoskih rojalistov, je z zvijačo dosegel svojo izpustitev iz zapora. — Na podlagi telefonskega razgovora mu je prolos dal svobodo; velik škandal v Parizu. — Prof os ječe odstavljen. — Ukrepi in odredbe francoskega ministrskega
sveta.
V soboto zvečer se je na Dunaju zaključila sodna obravnava proti Nelly Grosavescu, ki je letos 15. februarja ustrelila svojega moža. Damacse je zagovarjala pred poroto.
0 prvih dneh procesa smo že poročali. Manjka še, da dopolnimo poročilo z izjavo zapriseženih psihijatrov.
Kaj pravi temešvarski ginekolog.
Dr. Salvator Bujak je primarij v temešvarski porodnišnici. On je edini prijatelj pokojnega tenorista, s katerim je simpatizirala celo umetnikova žena Nelly. Njegova izjava se glasi:
Zakon med Trajanom in Nelly ni bil srečen. Pevec mi je kmalu po poroki zaupal, da se ne čuti srečnega. Natančnejše tega razmerja ni obravnaval, ker mu žena ni dopustila niti da bi se nekoliko delj časa razgovarjal s svojimi prijatelji. Če sem bil pri tenoristu na obisku ter sva govorila sama v sobi, navadno ni trajalo dolgo, da se nama je pridružila Nelly ter s svojo prisotnostjo onemogočila vsak nadaljni razgovor. Edino enkrat mi je bila dana priložnost, da govorim z umetnikom o tej stvari na samem. Bilo je tedaj, ko se ie Grosavescu vračal s pogreba svojega pokojnega očeta.
To je bilo v Lugosu. Tenorist me je obiskal ter mi povedal, da je v njegovi hiši neminljiv kreg in prepir. Nekoč ga je Neliy napadla z brivno britvijo; k sreči pa ji je iztrgal rezilo iz rok in tako preprečil katastrofo. Obrezal si je le mali prst. Svetoval sem mu torej, naj se da ločiti od Nelly, nakar pa mi je odgovoril, da se ne upa ženi niti staviti takega predloga, ker bi potem docela pobesnela. Šel sem dalje in mu priporočil. naj se torej obrne na kakega odvetnika. Obljubil mi je, da si bo stvar premislil in da mi bo brzojavil. In res, prejel sem čez nekaj dni brzojavko, pa ne takšne, kakršno sem pričakoval, marveč čisto drugačno. Tenorist mi je sporočil, da se je izmiril s svojo polovico.
Psihijater dr. Hoevel
pravi v svojem poročilu o gradivu, ki mu je bilo na razpolago:
Nelly Grosavescu je inteligentna ženska brez psihičnih motenj in duševno popolnoma zdrava. Podoba je, da sta oba zakonca občevala maskirano; vsak od njiju je imel svoje skrivnosti. Na zunaj sta se delala srečna, v resnici sta bila nesrečna. Za temi maskami se je odigravalo povsem drugačno življenje.
Po značaju ni mogoče soditi drugega, kakor da sta se našla dva nenavadna človeka, drug drugemu docela nasprotna. Nelly Grosavescu je bila oblastne, gospodujoče narave, energična in zelo samostojna; to je tiste vrste ženska, ki rabi psihijatrija zanjo oznako «možač»! Ni dvoma, da je morilka nadpovprečno bitje.
Njej, možaču, je stal naproti žensko nežen moški. V takih zakonih preti ved, no nesreča, če sta zakonca nepopustljiva in če ostajata trdovratno pri svojem. Nasploh se opaža pri takih moža-ških ženskah, da imajo velik vpliv na žensko navdahnjene značaje moških, če jim ti pridejo v roke. To potrjuje primer Grosavescu v polni meri.
Grosavescu je bil dokaj enostaven mož. Izšel je iz kmečkih razmer. Bil je mačohist in je imel svojstvo, da se je rad podvrgel. To nedvomno izpričujejo njegova pisma, ki so se brala v tajni razpravi. Tam stoji pisano, da se ne bo nikoli dal ločiti in ponekod na-
ravnost direktno prosi, naj se ga postavi pod skrbstvo. Bil je biseksualen, t. j. občeval je lahko z moškimi, pa tudi z ženskami. Z ženo ga je vezala erotika, odbijala pa ga je šibkost volje.
Nelly Grosavescu je v primeri z možem žena z Janusovo glavo. Po eni strani je bila visoko aktivna oseba, ki se je silno trudila v prilog svojemu možu. Po drugi strani pa ga je ovirala s svojo ljubosumnostjo. Kljub temu, da ni ne lepa ne dražestna, ima nekaj fa-scinujočega na sebi. V tem, da je svojega moža potiskala naprej, leži pač nekaj egoističnega, kajti hotela je sama doseči visoko stopnjo. Sebičnost in ljubosumnost sta ji prirojeni lastnosti.
Državni pravdnik in branitelj obtoženke sta govorila vsak s svoje strani. Dr. Steger je obtoženko branil, podčrtaval, da je obtožnica nepopolno sestavljena in da je treba na dogodek gledati tudi drugače, kakor ga tolmači obtožnica. Državno pravdništvo je zastopal dr. Tuppy.
V poznih večernih urah se je sodni dvor umaknil ter stavil porotnikom dve vprašanji. Prvo se je glasilo:
Ali je Nelly Grosavescu svojega moža umorila ali ubila?
Vseh dvanajst porotnikov je odgovorilo, da je obtoženka moža ubila, ne pa umorila.
Drugo vprašanje je bilo:
Ali je bila Nelly Grosavescu za časa svojega dejanja pri pameti ali zmedena?
Osem porotnikov je odgovorilo, da je ravnala v duševni zmedenosti, štirje pa, da se je zavedala, kaj počenja.
Na podlagi teh izrekov je sodišče Nelly Grosavescu oprostilo. V sodni dvorani je nastalo čudno ozračje. Slišalo se je nekaj živio-klicev, pa tudi psovke «Fej» so padale precej nagosto. Razsodbo je sprejela dunajska javnost z razočaranjem. Tudi dunajski listi po-vdarjajo, da so pričakovali čisto drugačnega izida.
*
Druga velika sobotna senzacija je zvijača, s katero se je Daudet izmotal iz pariških zaporov.
Leon Daudet je, kakor znano, voditelj francoskih rojalistov. Sodišče ga je obsodilo v zapor in ker se ni hotel pokoriti, je morala policija cernirati palačo uredništva «Action Francaise». kateri je Daudet idejni voditelj. Dramat-ske prizore, ki so se odigravali pri lovu na moža, smo že popisali v «Jutru».
Daudet se je imel v zaporu zelo dobro. O kakem ričetu se mu sploh ni sanjalo. Pil ie šampanjec, razpolagal z denarjem in se sploh imel zelo dobro. Če bi bil še godec, kakor je naš Stepan Radič, bi si bil dal prinesti v zapor celo tamburico. Ampak gospod Daudet je samo političen godec. Zagodel jo je francoskemu justičnemu ministru tako, da ne bo zleoa pozabil njegove muzike.
V soboto okrog poldneva je nekdo iz pariškega justičnega ministrstva klical ravnatelja pariške jetnišnice ter mu naročil, da ima nemudoma izpustiti Dau-deta in Delesta ter komunističnega tajnika Semarda. Ravnatelj je bil precej osupel in je hotel vest kontrolirati. Klical je notranje ministrstvo. Vse proge, razen ene, so bile zasedene. Tako se je zgodilo, da je dobil zvezo s pisarno notranjega ministra. Njegov osebni tajnik mu je javil, da je naročilo pravilno in da je dekret o izpustitvi Dau-deta, njegovega tovariša Delesta in komunista Semarda že podpisan. Ravnatelj ni slutil, da je nasedel. Oznanil je veselo novico vsem trem jetnikom ter jih spremil do vrat z veliko parado. Daudet in Delest sta jo pobrisala neznano kam in tudi Semard je izginil kakor bi se udri v zemljo.
Pariški policijski prefekt Chiappe je dobil informacijo o dogodku že potem, ko je bila stvar izvršena. Alarmiral je nemudoma policijo, toda brez uspeha. Podoba je, da je bil komplot premišlie-no izveden in da so «Camelots du roi» svojega poglavarja dobro skrili.
Lindberghov sprejem v Newyorku.
Zgoraj: Lindbergh v vladnem avtomobilu skupno z majorjem Jamesom J. NValkerom. — Spodaj: Parada vojaštva pred letalčevim vozom na Broad\vayu.
Program
za torek 28. (unija
ELšTNi SCiNO RfiATtCA
iz prostosti
Nevihta. — Brutalni pomorski kapetan Be* nett in lepa Indijanka Nakome. — Tajni beg z broda v neznani kraj. — Na ledeni Aljaski. — Ljubav krasne Necije in mia» dega poročnika Burrella. — Zlato. — Vis šck sreče. — Fantom iz prošlosti... — Hči Indijanke. — Kolosalna je scena, ko se odroni velika ledena gora. — V glavnih vlogah tega sijajnega veleliima vidimo slav« nega
Lionela Barrymore,
lepega in vedno elegantnega
Normana Kerry
in srčkano
Marcelino Day.
Predstave ob: 3., pol 5., 6., pol S. in 9.15. Istočasno Vas opozarjamo na naš jutrišnji spored!
Radi te izpustitve je bil takoj sklican na posvetovanje pariški ministrski svet' kateremu je predsedoval Poincare. Na seji je bilo sklenjeno, da mora direktor ječe «La Sante» nemudoma zapustiti svoje mesto, ker je postal žrtev misti-fikacije. Pariz je radi tega dogodka ves na nogah in sipi je aovtipe na ta račun kar iz rokavov.
Stoletnico
svojega rojstva bo prihodnje dni slavila madame Duquesne iz francoskega mesta Pas*dc*Calais. Rojena 4. julija 1827 jc kljub visoki starosti šc ved* no zdrava in čila. — Med vojno je moraia dvakrat bežati pred sovražnim obstreljeva. njem in njena hiša je bila porušena do tai.
Berlinski drobiž
Poraženi dolarji. — Chamberlin in častna plaketa. Mittelholzer v Capitolu.
— Epizoda v kavarni.
Berlin, koncem junija.
Zopet je poražena armada dolarjev. Leto dni je preteklo, odkar je šia po Nemčiji deviza: vse na obroke. Odmev je bil različen, deloma za, deloma proti. V B. je šlo to tako daleč, da so veletrgovine v časopisju nastopile proti sistemu na obroke in označile na vseh vidnih mestih v trgovinah, da dovolijo plačilne ugodnosti. Financijelno stran tega pokreta je prevzela ameriška In-vestiment Trust Co. Ta tvrdka je pred kratkim ustavila financiranje obrokov in tega pokreta «radi pomankanja prilike za udejstvovanje», kakor je sama izjavila. To je že drugi slučaj, da se ameriške metode v Nemčiji niso obnesle in prisilile dolarje na umik ali vsaj na izbiro druge metode.
Na drugi strani je Chamberlin, ameriški pilot. Udeležil se je nešteto banketov, podpisai na stotine kart s svojo sliko. Bil pa je tudi na grobu največjega nemškega pilota, v. Richthofena, in položil tam venec na gomilo nekdanjega nasprotnika. S tem dejanjem je storil Chamberlin za zbližanje obeh narodov več, kot marsikateri "diplomat. Zakaj ga niso imenovali za častnega meščana v Berlinu, ni še popolnoma razčiščeno. Najbrže je bila temu na poti dobesedna interpretacija tozadevnega določila, ki pravi, da more postati častni meščan Berlina Ie oni, ki ima posebne zasluge za mesto.» V Cottbusu so bili meščani očividno drugega mnenja Neznatno mesto je postalo za par ur središče inozemskega zanimanja in kiaravana avtomobilov, ki se je privlekla tja iz Berlina, je dala dosti zaslužka raznim blagodejnim ustanovam tujskega prometa. In zato sta bila Chamberlin in Lewine vredna častnega meščanstva malega lužiškega mesta, v Berlinu pa sta dobila le častno plaketo mesta.
Naj ob tej priložnosti omenim tudi pogumnega švicarskega pilota Mittel-holzerja, ki je kot prvi preletel progo
K.:
čebljajoče dete
Hči mojega prijatelja, Zorka Kos* mačeva, zna prav ljubko kramljati. Vsakdo jo z naslado posluša, čeprav mala nagajivka ne govori kdo ve kako razločno, marveč izrazito sleka in zez* Ija. Ondan je v cestni železnici na mah osvojila mladega hribolazca, ki je sedel poleg nje. Ves čas je srčkanemu škra* tu pihal na nedolžno srčece. Ko se je Zorka ozrla skozi okno, se je celo pre* drznil in jo poščegetal za vratom. Blis* koma se je okrenila in mu zapretila z rožnatim prstkom jutranje zore: »Ti, porednež, to je prepovedano!« Nato se junak v okovankah in z nahrbtnikom na plečih izreče: »Saj te nisem jaz, ma; mica te je«. Nekaj minut poteče. Zor* ka je videti zamišljena v svoje reči. Zdajci pa v neopaznem trenutku uščip* ne soseda za uhelj. »Čakaj, čakaj, navi* banka,« ji z nasmehom zagrozi priza* deti sopotnik, »ali je mar to dovoljen no?« Nato pa Zorka nedolžno: »Saj te nisem jaz, mamica te je!«
Zorka se čez nemoč zanima za nara* voslovske pomenke. Tako je stricu Ju* šu nedavno na ta*le način opisala kra* vo: »Krava ima štiri noge. na vsakem
oglu eno, v sredini pa nosi pompa-duro.« Stric Juš je bil tega izvirnega orisa tolikanj vesel, da je nečakinji po* daril živalsko slikanico. S sveto vnemo sedi krasna mladenka pri podobicah in se uči pesmic na pamet. Nekatere že zna. Tako na priliko to*le: Oj petelinček, kokotiček, zarana poje zgodnji ptiček, perjad se vsa krog njega veseli, pa kaj na svetu naj si še želi?
Nič manjšega veselja ji ne delajo vrstice pod ovčicami:
Če bi bila jaz bičica, vrtila bi se z janjčki, če bila bi pa ptičica, letala bi s škrjančki.
S temi in podobnimi kiticami se je že nekolikokrat imenitno postavila . . . .
God stare matere se bliža. Zorka se mora učiti dokaj dolge prigodnice, da se bo prikupila babici. Vendar verzi iz živalske slikanice ji dosti bolj prijajo. Slovesni dan je napočil. Vsa družina je po napornih dneh zbrana v slav; nostnem krogu. Malo poprej je bila Zorka mamici zašepetala na uho veli* ko skrivnost: »Včeraj me je gospodič* na navadila nove živalske pesmice.«
Svečana minuta je tu. ko mora česti* teljica stopiti pred starikavo godovni*
co in povedati svoje stihe. Spočetka ji jeziček teče gladko in sladko, pozneje se zatika, nazadnje se več ne premika. Da bi jo rešil mučnega položaja, ji oče Kosmač potihem nasvetuje: »Pa povej katero iz slikanice.« In z resnim na* vdušenjem jame pretkana umetnica re* citirati najnovejšo štirivrstičnico:
Zakaj li, prašiča, h koritu se siliš?
Globoko v srce ti meni se smiliš.
Tako je med nami zatrdno že sklenjeno:
Življenje še kratko je tebi namenjeno! •
Zorka si neznansko želi bratca in poizveduje pri materi, naj ji trosi slad* korčka štorkljasti štorklji, da bi se nje* na srčna želja čim prej uresničila. Mati z nasmeškom prikima, potlej pa dostavi, da je treba popred očeta vprašati, ali bi bil zadovoljen z novim kričačem. In jejhata! Očka se je grdo namrgodil. Zorka je vsa žalostna nesla nepovoljni odgovor mamici. Ali nenadoma ji šine objesten smehljaj preko ličeca in šepe* taje meni: »Oh. nič ne de. mamica, bo* va pa sami skrivaj napravili.«
vetovna muka Cendro de ros« Roune mandarine Bourjois - Pariš
1
Z. J..
Oznanjenje
Janez je prišel z lova. Obesil jc pu> ško r i vogal omare in stopil v sobo. Marjana, njegova mlada žena, je sede* la na skrinji in pletla jankaru. Jezno sc je Ir'..la in obrnila Janezu hrbet, ko je vstopil.
»Dobro jutro, Marjanca!« je pozdra* vil mladi mož.
Nič odgovora. — Že nekaj dni se je Marjana držala. Za vsako stvar se jc hotela koj skregati. Janez si je zanetil civko in sedel Marjanci za hrbet na skrinjo. Snel je klobuk in ga položil poleg žene. Zraven krivca so dehtele drobne šmarnice. Ko se Marjana ni nič zmenila zanj, ji je položil roke na ra* me. Žena ga je otresla in jezno vzdih* nila.
Zdaj je bilo pa tudi Janezu že pre* cej! Srdit ji je puhnil nekajkrati dim v obraz. Ze to ga je jezilo, ko je zjutraj ob treh vstal in šel na petelina, pa je »falil«. Zato ga je bilo kaj malo za en groš!
»Kar proč mi pojdi s to smerajo,« ga je nahrulila Marjana.
»Tak kaj pa ti jc spet, dečva, da si tako prstena?«
«Africa from Cape to Cairo» ali točnej-še, od Kaire do Kapa in to na nemškem letalu, v katerem je izvršil tudi vse svoje ostale prekodeželske polete. Nedavno je priletel s svojo «Switzerland» v Berlin, da bi tu osebno prisostvoval premijeri svojega filma, ki ga je napravil med poletom preko Afrike. Ca-pitol kino je bil poln, publika je Švicarju navdušeno aklamirala. Na letališču pa ga je pričakovala le peščica ljudi, o zastopnikih oblasti in sličnih funkcijonarjih ni bilo niti sledu. Po pravici so povdarjali časopisi, da niso pripravili možu, ki je s svojimi poleti izpričal visoko stopnjo nemške letalske industrije pred celim svetom, niti sence onega triumfa, ki ga je doživel Chamberlin, ki sploh nima direktnih zaslug za Nemčijo. Iz tega pač sledi resničnost onega starega izreka o hvaležnosti in naklonjenosti mase.
«Capitol» kino pa je o priliki Mittel-holzerjevega ekspedicijskega filma otvoril svojo hladilno napravo, ki dovaja pred predstavo svež, ohlajen zrak izpod tal, med predstavo pa od stropa. To pomeni nov korak v luksuzni opremi modernih gledališč in je prva te vrste v Nemčiji, če ne na kontinentu. V praktični Ameriki seveda to ni novost.
Za zaključek še velemestno sliko.
Paul Valery,
eden r.ajodličnejših francoskih esejistov (zgoraj) jc bil lani izvoljen za člana Aca« demie Fran^aise, te dni pa je ob običajnem ceremonijelu slavil svoj vstop v Akademijo. Spodaj: njegov promotor Gabriel Hanotauv
»Dečva je tista, ki ti je šmarnice dala!«
»Na parobku Duple sem jih nabral, ko sem šel davi na petelina, da veš! Tebi sem jih prinesel, da se ne boš tako trobasto držala.«
»Maram za šmarnice od takega jagra, ki je petelina ,falil'.«
»Le draži me Marjana, tristo šmarnih pajkov! Ti bom žc še prinesel peteli* nov, da ne boš vedela kam z njimi, je* zik jezikavi. Kakšna ti je to ratala, da bi jo lažje vkreber nosil kot navzdol poslušal!«
»Kaj boš kričal, smovač smovasti! Ven se poberi pa živino vardevat, če ne bom koi šla. Me ne boš nič onegavil, strup ti tak!«
Janez je šel tiho iz sobe. Na pragu je togotno pljunil v tla in stopil v hlev. Jezno je brcnil mačka, ki mu jc skoči! na pot.
Živina mu ni danes nič nagajala, kot bi vedela, kako jezen je mladi gospo* dar. Prišedši iz hleva je ošteval hlapce in dekle, ki so se posmehovali in suvali s komolci.
»Delat pojdite, šleve! Saj vsak ve, kaj ima opraviti. Brez dela ni jela!«
Posli so se razpršili, Janez pa je šel v kamro in vzel harmoniko. Žena mu je spet pokazala hrbet, ko je stopil v
dogodek, ki bi se lahko dogodil v kakem dragem velemestu, kakor se je v Berlinu. V dobro obiskani kavarni sedi v družbi dam mlad, elegantno oblečen gospod. Nenadoma potegne browning in si požene kroglo v glavo. Zdravnik, ki takoj prihiti, ugotovi smrt. In med tem, ko nesejo truplo v rešilni voz, in-tonira godba na novo charleston in pari se vrte in gibljejo v ritmu glasbe, kakor da ne bi pred par trenutki tu končalo mlado življenje. Moj znanec, ki mi ie to pripovedoval, je po pravici vprašal, če ie to napredek modernega velemesta. Ce hočem biti odkrit, moram priznati, da je ta epizoda naravnost tipična za velemestno življenje. Nov dokaz, kako malo srčne kulture ima ona publika, ki je «edita» bulvar-jev in šetališč. Tako izgleda evropska civilizacija po vojni. Če bi sodili po nji nivo človeštva, bi morali reči, da pada. K sreči pa stoji za velemestom dežela, ki je drugačna.
Kje je kovček?
Drzna tatvina med Dunajem in Špiljem?
Na kresni dan se je vozila kneginja Kristina \Vindischgratzova z dunajskim brzovlakom proti Trstu. Odpeljala se je z ekspresom, ki zapušča Dunaj ob 20. uri 50 minut. Ko se je pet minut pred 2. popolnoči pripeljala v Špilje, je opazila, da ji je med vožnjo izginil ročni kovček, v katerem je imela svoje dragotine. dijamantno brošo in dva ni* za biserov.
Kneginja se je vozila v I. razredu in ne ve, kako ii je mogel izginiti kovček, šele ko je vstopil v železniški voz av« strijski obmejni policijski komisar v špilju ter prosil za potni list, je dama opazila, da ji nekaj manjka. Morda je izkoristil priložnost kak mednaroden tat. ki se je med dremanjem kneginje vtihotapil v oddelek ter ukradel kov« ček. v katerem je vohal bogat plem Dama pa ie izjavila, da tudi ni izključeno, da ne bi mali ročni kovček padel med vožnjo skozi okno. Policijski komisa« rijat v Špiliu ie o zadevi obvestil orožništvo in policijo na Dunaju, toda do« slej še ni poročila o kakem uspehu.
Umetna neobčutljivost
Ljeningrajskemu biologu prof. S. Me« taljnikovu se je posrečil občudovanja vreden izdelek, ki postavlja dosedanji boj proti kužnim bolezni na glavo.
Našim čitateljem je še znan temeljni nauk velikega ruskega učenjaka I. Pav« lova o pogojnih refleksih. Vsako dra« ženje: zbodljaj z iglo, zavživanje hra« ne, mraz, vročina in slično, povzroči neko kretnjo in občutek. Če posprem« Ija to draženje gotov pojav, postane pojav polagoma njegov naznanjevalec. Psa, ki ga zovemo z zvoncem k hrani, cedi sline, takoj ko zasliši zvonenje, če tudi še ne vidi hrane. Ta občutlji« vost napram določenemu znamenju se imenuje pogojni refleks. V vsakem ži« vem bitju sc kupičijo pogojni refleksi. Tako nastanejo izkušnje. Otrok n. pr. ne bo prijel goreče sveče, ker ve, da se je že prej enkrat opekel in se celo zjoče. če še enkrat zagleda plamen.
Glavna naloga psihičnega življenja ie zaznamovati in izkoriščati osebne 12* kušnje. Prof. Metaljnikov se je prepri« čal, da se njegov izsledek nanaša tudi na prostejše organizme n. pr. na infu« zorije. Tako je nastala sijajna misel otopeti dovzetnost najnižjih celic na« šega telesa. Tako zvani fagociti. bela te« lesca v krvi. imajo nalogo požirati ne« varne mikrobe in braniti na ta način organizem pred boleznijo (odkritje znamenitega Mečnikova). Prof. Metalj« nikov si je tedaj postavil vprašanje: ali v organizmu ni mogoče izzvati mo« bilizacijc fagocitev tudi s pogojnimi refleksi? Dosedaj je služila za to dra« žilo injekcija z nekaterimi manj nevar« nimi mikrobi. Ali ne bi mogoče zado« stovalo tudi gotovo znamenje, ki ved« no spremlja injekcijo?
Čc vbrizgamo morskemu prašičku kake mikrobe, reagira njegov organizem na vbrizg s povečanjem števila belih stanic v krvi. Če eno in isto injekcijo večkrat ponovimo, nastane neobčutlji« vost za dotično bolezen, tako zvana specifična imuniteta. Prof. Metaljnikov je na temelju teh znanih podatkov dnevno vzbrizgaval morskim prašič«
kom kulture različnih mikrobov (ko« leričnih, streptokokov, stafilokokov in drugih) in to 15 do 20 dni zaporedoma, Pred vsako injekcijo je bil prašiček iz« postavljen pogojnemu draženju; po« praskali so ga za ušesi ali pa so mu šli čez glavo z vročo kovinsko ploščico. Po 15 do 20 dneh, ko se je ustvarila ne. občutljivost napram mikrobom, so pustili živalice 10 do 14 dni na miru. Po poteku tega roka so se prepričali, da je tekočina v prašičkovi trebušni mreni brez levkocitov (belih stanic). Proti mi« krobom mobilizirana vojska se je tedaj že razšla.
Nato so uporabili pogojno draženje brez injekcije, t. j. prašička so eno« stavno popraskali za ušesi. Deset pra« šičkov izmed 14 je takoj nato dobilo zaščitno reakcijo: trebušno tekočino so napolnili levkociti vseh oblik. Mobilt« zacija se jc tedaj izvršila kot pogojni refleks v odsotnosti pravih mikrobov. Še važnejše uspehe pa je dala sledeča, ponovna revizija. Po praskanju za uše«
si so vzbrizgali prašičkom smrtno koli« čino kolernih vibrionov. Isto injekcijo so dobili drugi prašički, ki pa niso bili prej izpostavljeni pogojnemu draže« nju. Posledice so bile presenetljive. VsJ prašički, katerih niso popraskali za uše« si. so crknili. Zato so pa ostali živi vsi ostali z izjemo enega, ki je živel le 36 ur: dobil je namreč premočno kolerič« no injekcijo. Pogumna misel prof. Me« taljnikova se je torej izkazala kot res« nična: nedovzetnost (imuniteta), se lah« ko ustvari kot pogojni refleks.
To odkritje bo imelo nedogledne praktične posledice. Razen pobijanja nalezljivih bolezni imajo pogojni res fleksi velik praktičen pomen tudi za vse bolezni, katerih značaj tvorijo na« padi. Dosedanje izkušnje so se že raz« tegnile na naduho (astmo), srčne na« pake in nekatere živčne bolezni (ne« vroze). Pogojni refleksi: patološki in zdravilni imajo velikanski vpliv na po« tek teh bolezni.
-3SS-
Civilizacija — grobokop človeštva
Angleški antropolog, prof. Grafton Elliot Smith je zbral obširno gradivo, s katerim hoče na znanstven način podpreti svojo tezo, da so naši predniki pred približno 10.000 leti živeli mnogo bolj srečno kakor današnje človeštvo. Pračlovek je bil po naziranju antropologa poštenejši. boljši ter instinktivno miroljubnejši od človeka današnjega časa.
Jamski človek,
katerega nam slika znanost kot brutalno bitje, je bil po mnenju Smitha v resnici čisto nasproten tip današnjega človeka. Zaključki, do katerih je prišel po-sredstvom študija življenja primitivnih narodov, pravijo, da je bil napol divji človek v davnini veder, dobrosrčen, pošten, obziren, kreposten in miroljuben ter dovzeten za umetnost in za druge veščine. V nasprotju s pojavi našega časa je bil tudi zelo moralično bitje. O tem priča že njegova monogamija in zvestoba v zakonu.
Orožje — produkt civilizacije
Do početkov civilizacije ne najdemo pri pračloveku nobenega sledu o takem orožju, ki bi lahko služilo napadalnim svrham proti njegovim sovrstnikom. Pračlovek se je oboroževa! samo za lov. ne pa za poboje s sebi enakimi bitji. Odločno je treba zavrniti tezo. da bi bil človek po svoji naturi krvoločen. Navadno se navaja kot razlog za to trditev hipoteza, da ie v živlienskem boju vedno zmagal oni. ki je bii vajen borbe. Ta argument pa ni v skladu z Dar-winovo teorijo. Dokazano ie. da je človek porušil temelje svoie sreče v zlati dobi človeškega rodu baš z bojevanjem. Imam v rokah dokaze, pravi Smith. ki jasno pričajo, da je šele civilizacija-izpridila človeka in ga pobarbarila.
Bojaželjnost ni prirojena lastnost
Bojaželinost ni človek podedoval od svojih prednikov, marveč se je je na-vzei od tistih soljudi, ki so mu jeli zavidati. Politiki sicer zatrjujejo, da je človek po svoji naravi, po svojem značaju krvoločen stvor. To je velika pomota. Dejstvo, da se je človeštvo v zadnjem stoletju izredno razvilo, izpričuje sicer, da rodi razvoi spore. Treba pa je vedno imeti v mislih, da v preprostih življenskih prilikah ni povoda za konflikte. Dokler se ljudje niso oblačili. ni nihče mislil na to, kako bo svojega bližnjega prekosil v odelu. Takrat niso bili ljudje niti zavidni, niti grabežljivi.
Izvor egoizma
Šele z nastankom civilizacije so se razmere izpremenile. Ljudje so si razdelili zemljo. začeli so .io obdelovati, razdelili so jo v parcele in tako se je rodila sebičnost. Postavljen je bil temelj za razredni sistem, iz katerega je izšel sistem koristi in interesov. Šele ko so liudje spoznali, da lahko en sam človek s svojo nenasitnostjo škoduje drugim ljudem, so nastala med njimi nasprot-stva.
Primitivni narod je bil kralj, ki jim je stal na čelu. osebno odgovoren za vse.
kar se .ie zgodilo v deželi. Šele pozneje so se stvari predrugačile in takrat se je začela med ljudmi moritev. Tako je nastalo organizirano vojskovanje, ki se je ohranilo do danes ter zavzema vedno ostrejše oblike.
Civilizacija in kmetijstvo
Civilizacija je dobro pogodila, kje leži izhodišče človeških odnošajev. Vrgla se je najprej na kmetijstvo. Začela je urejevati človekovo življenje. To je bilo približno okoli 4000 let pred Kristusovim rojstvom v Egiptu. Preden se je civilizacija obdržala na površju, je minilo kakih 500 let. Surovost človeka pa se ie pojavila naibrže v dobi, ko so faraoni začeli graditi piramide.
Izgledi komunizma. — Potreba družabnega sistema
Nastane vprašanje, kaj treba storiti, da se izboljšajo življenski pogoji človeka. Ali more preobraziti naše življenje komunizem? Ne. Ker človeštvo ne more več nazaj, ie nujno potrebno, da civilizacija ostane. Gre samo za način, kako nai negujemo naravne dobrine v človeku in kako naj jih razvijamo.
Po kateri poti naj torei hodimo? Treba je urediti socijalne razmere, ustvariti pogoje občega zadovoljstva, izdelati družaben sistem, katerega prva in poglavitna vrlina bo strpljivost. Kajti nihče ne more tajiti, da se današnji človek ne počuti dobro v prvi vrsti zbog tega. ker vidi. kako ga žuli jarem zakona in postave, ki mu onemogoča stopiti v stik z ostalimi njemu enakovrednimi občani.
Življenje Krnita Hamsuna
Knut Hamsun je največji romanopisec Norveške in Skandinavije sploh. Rojen je bil 4. avgusta 1859 v Lomu. Bil je kmetiških staršev in je imel strah pred mestom. Vzgajal ga ie stric, izredno strog pastor, ki je dečka navajal k aske-zi.
Dečko se je sprva poskusil v prodajalni. pozneje se ie učil čevljarstva. Z osemnajstimi leti je izdal svoj prvi roman, liubavno zgodbo »Zagonetka<. Skušal ga je prodati v Kodanju in Oslu, a zaman. Lotil se je zopet dninarstva. poskusil se je kot cestar. Izselil se je v Ameriko, delal na farmi, dobil jetiko. se vrnil domov, okreval in bil izžvižgan kot predavatelj. Odpotoval je vnovič v Zedinjene države in postal tramvajski sprevodnik. S sedemindvajsetimi leti je bil zopet težak na farmi.
Razcapan se ie vrnil v Oslo in prinesel v redakcijo lista »Politiken« roman »Glad«. Glavni urednik Edvard Bran-des, brat letos umrlega kritika G. Bran-desa. ga je že hotel zavrniti. Pogledal
Naredniki dijaki
*
m
Najcenejšo letno uniformo si nabavite pri tvrdki Drago SCHWAB, Ljubljana, Dvorni trg.
Platnena uniforma 400 Din.
Polvolnena uniforma 580 Din.
sobo in sedel k njej na skrinjo.
Besno jc nategnil meh in pritisnil s prsti na prvi ton. Harmonika je zapela:
»Men se dečva smil", ki je včasi moja b'la.«
.Marjana se je jezno zmrdavala in vzdihovala. Ni mogla najti besede, s katero bi ga pregnala. Odmeknila se je in ga jezno pogledala čez ramo. Janez pa se je nasmehnil, saj ga je harmoni« ka vedno potolažila, in je zaigral:
»Odrin" od kraja proč, odrin' od kraja preč--«
Ko je harmonika utihnila, je sredi dvorišča glasno zaklical hlapec, ki je gnal konja podkovat:
»Brez dela — ni jela!«
Janezu se je spet stemnilo čelo. Mar« jana pa je hitro pograbila:
»Vidiš, še hlapec je bolj pameten od tebe. Lep bo tvoj grunt, če boš takole gospodaril.«
»Tak povej mi no, kaj ti je. Kaj si bolna, kali?«
Janez se je prijazno primaknil k nji in ji položil roko okoli vratu. Izvila se mu ie in šla k peči sedet.
»Pri miru me pusti! Tak si pa že. da! Prav nobeno delo ti ni mar. Samo sedel bi tu in mene dražil. Hlapci in dekle ti lenarijo po njivah, ko jih nikoli ne ob« hodiš. Jaka in Neža se kar očitno 5tc*
mata in nič nc delata. Norec si, da
veš!«
»Pa ti pametna bodi. čveka čve« kasta!«
Mladi gospodar jc vrgel harmoniko na skrinjo, vstal in odšel. Ko je že iz« ginil za kozolcem, je vstala Marjana in šla pripravljat južino.
Janez je šel na njive in je pregledal, kako napreduje delo. Zmerjal jc hlap« ce in dekle, da je bilo joj. Ko je še pri kovaču oštel svojega hlapca, ki je kle« petal, ko je bil konj že davno podko« van, je zavil skozi vas in v krčmo.
«0, bogdaj Janez!« ga je pozdravil krčmar. «Kaj se pa ti tako držiš, kakor bi samega hudiča v malhi nosil?«
«Kaj se boš šalil! Polič prinesi!«
Mladega gospodarja je strašno jezilo. da ga je žena tako v nič dala.
«Pa ne da bi te bila žena natepla.» je mežiknil oštir.
«VeS. Mehuš. tebi povem, ko sva pri« jatelja. Pa da boš tiho! Marjana je že dober teden dni taka do mene kot ko« priva! Koj krega se naprej in naprej. Ne smem biti vesel, ne smem pipe ka« diti, ne smem pri njej ležati — nič, prav nič. Kaj vem. kai ji je?«
«Si že nreveč med lizal.« sc je za« grohotal dobrodušni gostilničar.
«Kaj se to pravi?» jc radovedno vprašal Janez.
«To se pravi,» je nadaljeval krčmar
s pritajenim glasom in prisedel k Ja« nezu na klop, «to se pravi, da ni več sama na sebi. I, no, nikari me ne zijaj tako goveje, sina boš dobil, no, če drugače ne razumeš.»>
Janez je plačal in odšel.
«Kaj si že spet tukaj?« ga je po« zdravila žena, a hrbta mu ni pokazala, saj ji je prinesel Janez naročje drv. Ko jih je vrgel pod peč, se je obrnil k njej.
«Marjanca,» je dejal in ji toplo po« gledal v oči. ^Kaj si še huda name? Veš, ozimina žc tako lepo zeleni in krompir se tudi žc sadi. Jakca sem po« slal gozd trebit. Neža pa v svinjski ku« hinji svitke plete.«
Marjanci sc je srcc otajalo. ko je Janez tako lepo pomodroval. Kar nič drugega ni mogla kakor nasmejati se. Janez jc hitro vprašal:
«Ali me še kaj obrajtaš?«
«1 seveda te. no. Pa pusti mc že!»
Mladi mož jo je privil k sebi: «Po« vej, Marianca, mar sc bo res treba kmalu za botrom ozreti?«
Marjanca ga jc pričela biti po glavi in prsih in ga je smehoma zmerjala.
«Grdavšna ti taka, kai ti to žc vse ve. Kdo ti je pa povedal?«
«1. ko si pa tako nataknjena zadnje čise!«
«1. h:»
Smrtni
Velika pustolovna drama, polna senzacij in satanskega tempa. Borba avtomobila in aeroplana na živ' ienje in smrt. — Lepa Lorraine in zapeljivi Tvlerr. — Strah pred mačeho. — Junaški Jack. — Zahrbtni boj. — Xova nevarnost. — Nove senzacije. — Sijajna režija. — V glavnih vlogah: ameri« ška krasotica
Jacquline Gadsdon
in predrzno smeli, splošno priljubljeni
Buck Jones.
Predstave v sredo ob: 3., pol 5., 6., pol 8. in 9.15.
Program
za sredo 29. junija
ELITNI KINO MATICA
mu .ie v obraz in je videl v njegovih očeh tolik obup, da ga je pridržal. Vzel je rokopis, ga začel čitati. se navdušil zanj in ga sprejel, čez dva meseca je bil Knut Hamsun slaven. Tri leta pozneje je napisal svoie najboljše delo »Pan«. Zimo 1S94-95 je prebil v Parizu. V kavarni Regence je včasi plačal do 25 vrčev piva za svoje siromašne prijatelje.
Leta 1920 je dobil Noblovo literarno nagrado.
Tako je teklo življenje enega največjih poetov človeštva.
Klub proti samomorilstvu
Poročali smo že o samomorilski ma-niji, ki je zavladala med ameriškimi študenti. Lahkota, s katero so se mladi kandidatie smrti poslavljali od doline solz — kjer pa najbrž še niso imeli prilike izjokati se od srca —. je dala nekaterim študentom baltimorske univerze pobudo, da so osnovali klub proti samomorilstvu. V svojem proglasu izjavljajo, da bodo skušali z vsemi poštenimi
sredstvi dokazati, da ima življenje še vedno dovolj dobrin, in upaio, da bodo tako marsikaterega dvajsetletnega ob-upanca še pravočasno iztrgali iz rok grabežljive smrti.
Ob tej priliki velja omeniti, da je obstojal pred vojno v Newyorku klub. ko-jega cilj in nameni so bili baš nasprotni onemu, ki se je te dni osnoval v Balti-moru. Imenoval se je »Suicide Club» (Klub samomorilcev), njegovi člani pa. sami samci, so se morali ob vstopu zavezati, da si bodo takoj pognali kroglo v glavo, kadar bo žreb prišel nanje. Seveda je policija klub razpustila.
wwmMmwmimm
Jtajlepša prilika!
Vsled opustitve trgovine Bernatovič v Ljubljani, Mestni trg št. 5, 1. nadstopje, se razprodaja konfekcijsko blaso za vsako ceno— tudi v partijah. 679Sa
tehnika
Hlajenje eksplozijskih motorjev
Še vedno si niso posamezne tvrdke edine glede najboljšega načina hlajenja. Vedno si stoje z vodo in zrakom hlajeni motorji nasproti in tekmujejo za prvenstvo. Zakaj pa pploh hladimo stroje? Saj je znano, da veli-
ke temperaturne razlike vplivajo prav slabo na ekonomičnost stroja. Vendar je hladilna naprava ne le upravičena, marveč tudi potrebna. ne toliko radi motorja in njegovega teka, kolikor radi ohranitve materijala. Pri eksploziji plina v cilindru se razvije toliko toplote, da bi se slednjič motor ugrel do žara. njegovi važni deli bi se začeli mehčati in taliti; motor bi se torej ustavil. Mnogokrat, ko odpovč hladilni aparat, se zgodi, da iztečejo ležaji na glavni gredi, ker se vsled veliČe vročine stalijo.
Hlajenje na motorjih je spruvedeno na prav mnogo različnih načinov, pri motorjih avtomobilih prevladuje še vedno indirektno, to ie vodno hlajenje. V hladilniku, ki sestoji iz sistema cevi, gre zrak mimo vode, ki cir-
kulira v njih in v vodnsm plašču cilindrov. Cirkulacija je ali avtomatična, termosifon-ska. ali pa jo oskrbuje vodna črpalka, katero žene motor. Pri fprmosifonski napravi izkorišča lastnost vode, da postane lažja, če se ugreje. Lažja vroča voda gre po odvodu (slika 1) iz cilindrovega vodnega plašča b v hladilnik a. odkoder doteka oo anodnjem
cevnem vodu zopet k cilindrovemu plašču že ohlajena. Pri vodni sesalki cirkulira voda jx>d pritiskom; vrhu tega imajo za hladilnikom nekateri avtomobili še ventilator, ki prisesava zrak, tako da ga nadomešča v hladilniku. obenem pa direktno hladi notranji okrov motorja. Tako napravo kaže naša slika št. 2. Poleg hlajenja z vodo ali neposre i-no z zrakom pa hladimo stroj tudi z oljem. Pri modernih eksplozijskih motorjih gre olje po sredi vrtečih se gredi v ležaje in odteka odtod prosto v karter, nekako ponvo poi strojem. Tam se olje zbira in odtod ga iz-pumpa črpalka zopet nazaj k novemu delu. Razumljivo je, da se olje medtem že ohladi in da pomaga prav krepko hladiti stroj.
Druga vrsta hlajenja je direktno zračno hlajenje. Tega vporabljajo predvsem mot-->-cikli; v zadnjem času so se pa pojavili tuli prav dobro uspeli poizkusii na polju gradnje avtomobilov. Cilinder ima na zunanji strani lamele, ki so ali vlite, ali pa izrezane s posebnimi stroji. Te lamele odvajajo toplo!", mimoidoči zrak pa jih hladi. Pri motornih kolesih zadostuje za ohlajenje večinoma že struja zraka, ki jo dobi motor med vožnja Pri avtomobilih bi pa ta proces pomenil preveliko izgubo na zračnem trenju. Tako ie n. pr. pri znani mali >Tatri< nameščen motor pod pokrovom, ima pa dve odprtini, skozi kateri sesa turbina, ki je obenem zama-šek, zrak mimo lamel in proti oljnemu re-
zervoarju. Jasno je, da igra pri vseh z zrakom hlajenih motorjih olje in njegova cirkulacija jako veliko vlogo. Mali »Tatrai n. pr. ima pumpo. ki sesa olje neprestano preko čistilnega filtra iz charterja v oljni tank. Zanimivi so načini hlajenja na motociklili. Najnovejši model D. K. W. ima zračno turbino. ki piha zrak na cilinder; drugi imajo zopet vodno hlajenje. Kakor je previsoko ugrevanje usodepolno, se je treba varovati prenK nega hlajenja. To pri avtomobilih v naJih krajih ne pride toliko v poštev, četudi te ic marsikak hladilnik razbila voda. ko je zmrznila Važnejša pa je stvar pri aero-plani) Motor vleče najbolje, ako ima gotovo enHk^merno toploto, zato pazijo konstruktorji izredno na to. da ga ne »prehladi«-k. Posebno stranski deli motorja, n. pr. spl -r.jač. prisesalne cevi in oljni vodi so zeio izpostavljeni prehlajenju.
Kakšne gorostasne številke more roditi povečanje stroja, kaže sledeče dejstvo: Mlin r LPgrave-jev i-Lunbeamt je imel mol r, ki razvija 1100 konjskih sil; pri tem je rabil za hlajenje 102 litra vode in 26 litrov olja. Po končani 50 kilometerski vožnji je bilo v hladilniku še 9S litrov vode. Olja je ostalo pa le 5 litrov.
Hia^nje eksplozijskih strojev je danes problem. Na materija! stroja vpliva enostransko hlajenje, na drugi olati na preugre-vari;p gotovo uničujoče. Ako vpoštevamo !u-di hi=terezo in dobro prevodnost kovin, nastajajo vendar v notranjosti plasti kovin, ki pomenjajo cm rt materijala. Posebno težkn ja najti pravo mero hlajenja ia moderne viso-koturne stroje, ki imajo preko WP0 obratov na minuto.
Pričakovati je torej tudi na t^in polju močnih sprememb in preobrata Danes pa :e ne vemo, če ?<> ho odločila tehnika za vodo ali za zrak
F. L. Y.
ob domačih vodah
Skrivnostna Rakova Jelša je zopet oživela. (Kdo je bil ta prazgodovinski Rak?)
Dolga vrsta visoko obloženih voz škripa čez Mali graben po mostiču. Avtomobilom je prehod prepovedan. Vsaj debeli napis pravi tako. (Mi, pešci, bi si želeli več sličnih napisov mesto vijugastih kač, zagonetnih trikotov in drugih znamenj avtomobilske abecede, ki govori z latami.)
Gospodje iblajtarji imajo torej zopet enkrat mnogo opravila. Prevzetni kosec ti nažene konjička v dir. Sladek vonj svežega sena vsaj nekoliko ublaži zrak ob Opekarski cesti, kjer se kadi iz črnih jarkov kakor iz okopov srednjeveških viteških gradov. Ožgani paglavci, ki jih zakrivajo le nekakšna figova peresa, si služijo dinarje v potu svojega obraza. Dečad prevaža ob Trnovskem pristanu goste Mestnega kopališča, ki hočejo skrajšati pot čez dolgo KarloVško cesto.
Kopalci so zelo številni. Ce bi se ne glasilo vsakdanje, bi rekel, da jih je toliko, kolikor peska v morju. A »če bi imel deset ust in deset jezikov, povrhu pa še neusahljiv glas in bakrena pljuča,« ne bi mogel našteti vseli, ki se zatekajo po tolažbo v vodo. Naj mi tedaj stari Homer stoji ob strani pri tem težkem poslu.
Bosanci in Arnavti, ki počasi kopljejo Gradaščici novo strugo, so kopalci posebne vrste. Samo enkrat na teden odložijo slikovite cunje in se sprehajajo ob vodi kakor maček okolu klobase, ki se kuha v vreli kaši. Oni, ki je najbolj pogumen in junaški, pripoveduje družbi in zagotavlja tovariše, da se ni treba bati. Voda je, pravi »mila kot mleko in rakija«. Ti ljudje se sigurno ne kopajo radi zabave. Tudi ne iz športnih ambicij. Njihova žrtev ima neke višje razloge.
Njih bratci po duhu so tudi ne posebno mršavi pristni Ljubljančani, ki sopiha-joč preplavajo po večkrat na dan domačo reko. Vidi se jim, da to opravilo ni lahko. Njih zunanjost se pa ne izpre-minja. Takoj bomo videli, zakaj.

Stari, debelušni gospodje so stalni gostje lesene barake, kjer je še nedavno točila pivo siva branje vka. Zdaj leži reva v bolnišnici s prerezanim vratom. Njena bela mačka obupno mijavka pred zaklenjeno bajto vsako pot, ko ugleda znane kopalce.
Ljubljanica pa je idealna reka tudi za veslanje, ker ima ravno strugo in razmeroma miren tok. A ta reč je predrago in slabo uspeva. »Ljubljanski športni klub« lepo čuva svoje drage čolne; ima jih pod streho. Zabavljači v Mestnem kopališču so soortnike krstili z »bratovščino za poplakovanje nog«. Tudi »Primorje«, ki je lani gojilo vsaj plavanje in skakanje v vodo, se je nekam omajalo ter izginilo z Račje špice.
Škoda, da se še ni našel podjetnik, ki bi skušal nadomestiti naravnost ob-rrflilvo pomanjkanje čolnov. Mestna
mornarica trohni v Tivolski luži. Škoda zanjo. Na Ljubljanici je dobiti komaj nerodno zbito plavalo v obliki stare coklje, ki se vrti okrog sebe. In za to pripravo je treba plačati od ure! Ni čuda, da pri teh razmerah križariio sem in tja samo zasebni čolnički premožnejših ljubljanskih meščanov! Vljudni galani pa prevažajo sem in tja izletov potrebno ženstvo. Časih se primeri, da naletiš ob nedolžni vodi na razkačeno ženo z otroci, ki zaman čaka ure in ure na svojega moža. Morda ne sklepa brez pravice, da ji je čoln odpeljal polo-vičnika v Podpeč »na mlekce«. Seveda ne samega, kajti na tak izlet se navadno povabi kaka kratkolaska, ki običajno ne odreče.
Pravi športniki pa rajši sedejo na vlak ali pa jo kar peš mahnejo na Savo. Tam imajo, hvalabogu, mivko mesto mastne ilovice, ki drži skupaj bregove Ljubljanice. Od Tomačeva do Medna lučajo ti ljudje ploske kamne čez vodo ter se urijo v skakanju. Štrbun-kajo v vodo, a telovadijo tudi na suhem.

Eden izmed te družbe sedi vedno kakor angel varuh ob svoji obleki. Previdnost je potrebna, kajti ob vrbinju časih čemijo nepoklicani opazovalci tujega blaga.
Športniki na tem terenu navadno ne pozabljajo na pripomočke, zlasti ne na rumeni vazelin, katerega si nakladajo v drobnih plasteh na hrbte, da se obvarujejo opeklin prevročega soinca. Zato se ne čudi, če naletiš na kopalca, ki se vrača s Save, pa diši kakor avtomobil, ki je pravkar prisopihal v garažo._
»Vsak po svojem šakenu«, pravijo ugledne ljubljanske dame, katerim je postala francoščina drugi materin jezik. (Zaradi previdnosti bodi povedano, da se temu pravi v originalu »Chacun a son gout«.)
Kar se pa mene tiče, kar naravnost povem, da mi najbolj ugaja tiha in zelena Cesta dveh cesarjev. Mali graben, ki tu odjeda vedno več sveta Je izredno slikovit s svojimi neštetimi ovinki in s skupinami vrb žalujk. Če bi bil jaz župan (kar pa nikoli ne bom), bi tukaj naredil najlepšo ljubljansko promenado. Ljudje bi se sprehajali na obeh straneh potoka. Zdaj pa je cesta v takem stanju, da bi si cesarski konji na nji že davno zbili svoja trda kopita. Primerna je kvečjemu za oklopni avto.
Čevljar še vedno stanuje v lepi klasični uti. katero je tu postavilo mesto Ljubljana visokim cesarskim gostom. Čevljarjev dimnik, ki gleda skozi okno, pa je že okadil stoletni napis.
To je vse, kar še spominja na visoke jahače, zadnjega rimskega cesarja Franca in carja Aleksandra, zmagovalca velikega Napoleona. Nekoč se jc odločala v Ljubljani svetovna zgodovina, naš rod pa je na to srečno pozabil...
Ne smemo pozabiti še na brenclje in na komarje. Ta mrčes ima pravi paradiž v toplih mlakužah in je postal že naravnost egiptovska kazen za kopalce. »Komateljni so kakor štedentje, se smehlja stari gostilničar, h kateremu sem se zatekel. »Pridejo samo za vo-kance. ko je lepše per nas.«
A »komateljni« še niso najhujša nadloga. Tam ob Gradaščici krčevito ponavlja pod grmom skrit gimnazijec vedno eno in isto: »Cezar je rekel, na: napišejo Ariovistu, naj ne dvomi o tem da so mu že davno poročali vohuni o razpoloženju sovražnih tolp. bodisi glede razpoloženja napram Rimljanom, bodisi gled obvarovanja sklenjenih po-
godb. Niti oborožena moč, ne pomanjkanje, ne težavne ceste ne bodo nikoli prisilile Cezarja, da ne bi, ne bi...« Utrujene oči se zapro. Knjiga zdrkne študentu iz roke.
Soince se nagiba. Murni in žabe postajajo glasnejši. Družina ponirkov hiti
z večerjo in samo mati gleda z enim očesom v nebo, ali ni videti postovke. Sladko dišita meta in timijan ter od cveta strupena lepa čemerika. Hitro v vodo, žrtev klasične učenosti, dokler je še čas in ne boj se za Cezarja, da ti uide!
Albani j a
D r a č, v juniju.
V	noči smo se ustavili v Baru. malem črnogorskem pristanišču. Na parnik so naložili sloki Črnogorci še nekaj ovac in drugega blaga za Albanijo in Patras. Nebo je bilo posuto z zvezdami, o katerih pravi črnogorska ljudska pesem, da so tu večje kot drugje. V ozkem zalivu kopica luči, v zaledju visoki hribi. Vsakdo se je zavedal, da bo s prvo zoro usidran pred Dračem, albanskim pristaniščem in radovedno je spletala fantazija dogodke. Gruča se nas je zbrala okoli kapitana ladje, izkušenega Dalmatinca, ki vozi že dlje časa po tej poti, ga izpraševala o Albaniji in Albancih. »Nikari se jih ne bojte, takoj, ko pristanemo pred Dračem, bodo albanski čolni naskočili ladjo, divje veslajoči in oboroženi od nog do glave. Veliko jih bo prišlo, mnogo je za nje blaga na ladji, ki ga morajo tekom dneva izkrcati. »No, sem si mislil, to bodo dogodki, bogve, kaj nam še premeteni Škipetari zagodejo?«
V	zgodnjem jutru je parnik pristal pred Dračem — luke ni nobene, zasidramo se zato kakih sto metrov od obale. Drač leži na gričku. Ob morju je cesta, okoli nje razstresene neredno hiše, take, kot jih vidiš kje v skrajnem ljubljanskem predmestju; vrhu hriba poletna rezidenca prezidenta Ahmeda Bega Zoguja, pod njo palača italijanskega konzulata, ki dominira nad celim mestom. Okrog in okrog ravnina, močvirje, kjer je doma malarija. Pred Dračem počivajo in straše dve albanski vojni ladji — minonosca »Skytnia« in »Skenderbeg«, žalostnega lica. To sta dve stari nemški ladji, ki so jih Albanci kupili po posredovanju Italijanov; pri tej kupčiji je albanski prezident »zaradi!« petdeset milijonov lir. Komandanta ladij in strojnika sta Italijana, moštvo je albansko. Barva se je odluščila od njih, zadnji konec je malo pregloboko utipal v morsko globino, na anteni med jambori suše vrli albanski mornarji svoje perilo, nekaka oblačila iz vreče-vine. Po edini vozni cesti ob morju se že celi čas prevaža zastarel in komično širokobočen Ford.
Iz daljave sem prihaja čoln s tremi osebami z večjim elanom, kot je tukaj oko navajeno videti. Fden, najbrže imenitnejši izmed teh treh, stoji v njem v napoleonski pozi z vihrajočim nebesno sinjem plaščem, rdeče podloženim (stari ogrtač italijanskih artiljerijskih oficirjev). Drugi je takisto v vojaški monduri, tretji, ki vesla, pravi Skipetar-vojak v pomanjkljivi vojni opremi: bos, z ovojkami okoli nog in z dvema puškama ob strani, obtežen s pasom smrtonosnih dum-dum krogelj. Vkrcajo se na ladjo; za njimi privesla roj čolnov, polnih oboroženih Skipetarov v vseh različnih uniformah od Garibaldijevih časov sem.
Malo iz bojazni, malo gnan od interesa, da jih opazujem nemoteno iz skrivalnice, se umaknem na najvišjo etažo broda in jih opazujem.
Med tem, ko so izložili puške in ofi-cirjevo prtljago (če se prav ne motim, je obstojala iz polovice daljnogleda in neke stvari, ki je bila svoje čase kupljena ali ukradena kot kovčeg, sedaj pa je nespoznatna; zakaj ruinirane stvari so si vse zelo slične in medsebojno lahko zamenljive), tedaj me je oficir zagledal in je mahnil proti meni s svojim adjutantom. Prišel je nerodno k meni in se še bolj nerodno predstavil, govoreč slabo nemški za generalštab-nega ritmojstra (imena nisem razločil). Takoj nato je začel svoje zadeve oznanjati, ne da bi ga vprašal; to je vedno znak ljudi, ki zavzemajo višji položaj, nimajo pa k temu primerne intelektualno im/e Nerodno ie pojasnjeval, do je
bil med vojno aktivni oficir insbruškega polka, da ima znano dunajsko višjo vojno šolo, vse pripovedovanje je bilo zagrnjeno z naivno hohštaplersko pozo.
Gestikuliral je' oglato z rokami, dasi ni nič povedal; prestopical je nervozno z mesta na mesto in se razburjal ter zagovarjal z vnemo svoje besede, dasi mu ni nikdo nič oporekal. Potegnil je iz žepa zlato kolajno, na čije eni strani je bil relief glave Ahmeda Bega Zoguja, na drugi strani pa albanski: »Ahmed Beg Zogu, prijatelju svojemu«. Pripovedai je, da je on eden izmed dvanajstorice, ki so izvedli revolto in postavili na čelo Albanije Zogua. Vsi ti so dobili po eno tako kolajno, na podlagi katere dobe vsak teden en zlatnik — napoleondor,
v naši vrednosti 1000 dinarjev, poleg svoje redne plače. Vprašal sem ga previdno o italijanskem vplivu in kako on sodi o tem. Pravi, da je italijanski vpliv danes velik', da pa ni daleč čas, ko bodo Albanci pognali Italijane v morje, češ, da Ahmed Beg Zogu ne simpatizira ž njimi in da jih sedaj prenašajo le zato, ker liočeio pod njihovo zaščito napasti Srbe (menda ni prav dobro poučen o .Jugoslaviji). Omenja sicer včasi Hrvate in tudi Slovence, če se kaj upirajo Srbiji, toda vsi pojmi so mu zmešani in medli.
Opozoril me je na močne fortifikacijc, ki so jih Italijani dogotovili v zadnjem času na Sezanju blizu Valone. ležečemu nasproti Brindizija, ki zapro popolnoma najožjo distanco med Balkanskim in Apeninskim nn'otoVorr»: z daljnogle-
dom se točno vidijo baje težki trdnjav-ski topovi, ki imajo svoja žrela obrnjena proti morju.
Pod nama in okoli nas se pa dela. Albanski delavci z belimi fesi in širokimi belimi mohamedanskimi hlačami vztrajno izlagajo blago s pomočjo žerjavov in ga nalagajo na velike čolne. Vse vprek se sliši internacijonalne signale: vira, manja, torna, s pomočjo katerih dirigirajo delo. Največ se uvaža v Albanijo cementa in sladkorja; izvažajo pa Albanci v velikih množinah sir, živino in koruzo. Prošli teden so izvozili 15S0 sodov sira v Ne\vyork.
Zvečer odplujemo naprej proti Va-loni. Ritmojster potuje z nami in mi bo, tipatn, še ka' zaupal. O tem prihodnič.
M.
Someščani!
Gospod veliki župan je odredil, da se na Vidov dan dne 28. junija 1927, ko se vsako leto praznuje spomin preminulih bos riteljev za domovino in vero, razobesijo na poslopjih državnih uradov in oblastev dr* žavne zastave. Isto stori tudi mestni magi> strat na svojih poslopjih. Zato poživljam ljubljansko meščanstvo, naj okrasi na ta dan svoje hiše z državnimi in narodnimi zastavami. Obrtna in trgovinska podjetja ostanejo med slovesnim rekvijem v stolnici ob desetih dopoldne zaprta.
Gospod ministrski predsednik in mini* ster za notranje posle sta odredila, da mo» rajo državni uradi ob priliki V. pokrajin; skega zleta Jugoslovenskega Sokolskega Sa> veza v Ljubljani v dneh od 27. do 29. juni* ja 1927 na svojih poslopjih razobesiti dr» žavne zastave.
Vabim torej ljubljansko meščanstvo, da tudi v teh dneh sledi vzgledu mestne ob--čine ter okrasi svoje hiše z zastavami.
Vladni komisar: Mencinger l. r.
Materam!
Sedanjo splošno brezposelnost nedvomno najboj občutijo žene, bodisi direktno kot na-stavljenke, ki jih pri vsaki redukciji prve postavijo na cesto, še bolj pa kot matere, ki jim eksistenca njihovih hčeri prizadeva čim dalje večje skrbi. Poleg splošne gospodarske krize pa leži velik vzrok brezposelnosti tudi v napačnem pojmovanju poklicne izbrazbo naših hčera. Vse sili v trgovske šole, tako da bi trgovina, tudi če bi bila v najlepšem procvitu, ne mogla zaposliti vseh absolventk; zato ni čudno, da se tako težko dobe službe v tako kritičnih časih pri toliki nadproduk-ciji pisarniških moči.
Nujno je lorej potrebno, da začno tudi naši stariši misliti na druge možnosti zaposlitve njihovih hčera. Zlasti se bo treba ozreti po raznli socijalnih poklicih, ki tvorijo prav za prav najbolj naraven delokrog žene. Eden takih poklicev, ki se je začel uveljavljati tudi že v naši državi, je poklic sestre pomočnice. Zanimanje zanj je tem bolj priporočati, ker je v naši državi delo na socijalnem polju šele v početkih in bodo imela dekleta, ki se mu bodo posvetila, nedvomno veliko bolj sigurno stališče kot po drugih službah.
ftola za sestre pomočnice bo otvorjena letos v Zagrebu. Njen namen je vzgajati strokovne sestre za zdravstveno delovanje v raznih socialno-medicinskih napravah (dispanzer, ambulatorij, poliklinika). Ravnateljica šole, naša priznana strokovnjakinja g. dr. A. Šimec, je bila tako ljubeanjiva in se je odzvala naši prošnji, da natančneje seznani pašo širšo javnost o namenu in organizaciji šole. Zato vabimo stariše, da se udeleže predavanja, ki bo v četrtek, dne 30. t. ni. ob 8. uri zvečer v fizikalni dvorani realke. Pre- * davanje bo seveda slovensko.
Ženski pokret
jfeuue
m a)'b o! fš £, n a j t r p ežn ej še, ro+o hafcen?,jše.
Prva vseslovanska sokolska šola v Pragi
i.
Jutro je in nedelja. Brzovlak drvi mimo sočnega zelenja, zaspanih gričkov in dolinic; vstajajoči dan je poln sladkega vonja in majskega cvetja. Nebo pa sivo in čemerno, kujavo prši lahna rosa — le daleč tam spredaj je pripet na nebo svetel, žareč trak. V daljavi vstajajo dimniki — visoki prsti, za njimi hišice, stavbe, nadstropja. Odpirajo se ulice, ceste, levo in desno, zdajci zagrmi tlak pod visoke oboke. — Smo na Wilsonovem kolodvoru v Pragi.
Zaspanost in utrujenost nas mine mahoma, s hrepenenjem se vržemo v Tvoje naročje, mati naša »Zlata Praga« —
Engelbert Gangl,
starosta Jugoslov. Sokolskega Saveza.
In glej ga — že stoji tu naš prijatelj lir. Štepanek. Konzul Češkoslovenske Obce sokolske; siv je sicer, a še vedno čil in mladosten. Oko mu zažari, ko zagleda nas Jugoslovene. Krepko si se-žemo v roke, z br. Ganglom se prisrčno poljubita. Ta poljub ni veljal samo našemu starosti, veljal je vsem nam južnim Slovanom — bil je poljub brata bratu.
Hvala Ti zanj, stari sokolski borec, kajti že o priliki tega prvega prisrčnega sprejema se je porodila v naših dušah slutnja, kako globoko pojmujete bratje Cehi vseslovansko bratstvo! II.
Tyršev dom. Kompleks hiš, mogočna stavba, ki jo je zgradilo z požrtvovalno roko češkoslov. sokolstvo. Kakor v cerkvi se čutimo, v božjem hramu, ki ga prešinja veliki duh Tyršev, da si , komaj upamo glasno govoriti. Tukaj je žarišče velike sokolske ideje, tukaj sprejema mladina od izkušenih sokolskih borcev one čiste, zlate nauke, ki jih potem raznaša §irom svoje domovine v najoddaljenejše kraje--
Dr. Adam Zamojski,
s;uv»ta poljskih Sokolov, je včeraj prispel v Ljubljano na pokrajinski zlet.
Ob 10. uri zasedemo veliko, okusno opremljeno posvetovalnico. V tem prostoru, kjer delujejo sicer samo prvaki COS, se pozdravljajo in bratijo danes zastopniki vseh slovanskih narodov. Prihiteli so Poljaki s svojim starosto Zamojskim. Rusi s star. Vergunom, Ju-gosloveni s star. Ganglom in saveznim načelnikom dr. Murnikom, prišel pa je tudi iz juga dr. Zumparov, kot odposlanec bulgarskih Junakov, in s severa, najmanjši med nami, lužiški Srb br. Mercin Nowak.
In glej: spoznali smo se, govorili — pa se razumeli! Ničesar ni bilo, kar bi tvorilo kako zidovje, kake meje med nami. Odkrili smo drug drugemu svoje pošteno slovansko srce — pa smo se našli.
Sijajen je bil govor br. Scheiner-ja, staroste COS, o »Sokolstvu in Vseslo-vanstvu«. Krasno so govorili za njim še zastopniki drugih sokolskih save-zov — a kaj, lahko jim je bilo govoriti, ko so videli blesteče, radostne oči svojih poslušalcev — katerih duše
od 22. do 27. maja 1. 1927
so že zdavnaj našle, ki so le še čakali na ono lepo, veliko besedo--
III.
Popoldne je imel Sokol Praga VII. svoj letni telovadni nastop. Trume, procesije so romale k telovadišču ter zasedle točno pred začetkom nepregledno število sedežev. Namestili so nas na tribuni ter podarili vsakemu lep znak in krasen šopek svežih cvetic.
Vrstile so se točke za točko, vzorno, hitro, gladko. V vsakem oddelku je nastopilo na stotine telovadcev — ali je mogoče, da je vse to članstvo samo enega društva?
Da, — so pritrdili Cehi — to je celo komaj eno izmed manjših praških društev.
In to mnogobrojno občinstvo! Marsikateri od nas se je nehote spomnil na enake prilike doma in primerjal: tu Sokol, tam Sokol — a vendar--
In zvečer potem v Narodnem gledališču: Libuša.
Kdo ni zadrhtel ob mogočni pesmi, ob veličastni skladbi, ki je polnila dvorano, kdp ni vztrepetal, ko se je poglabljal daleč nazaj v zgodovino češkega naroda — sam stoječ v času uresničenja preroških sanj! !
IV.
In spet je večer. Slavnostna akademija v Lucerni. Velikanski prostori podzemske dvorane so nabito polni. Na tisoče bratov Cehov je prihitelo, da pozdravijo tukaj svoje slovanske goste. In kakor so nas sprejemali doslej zastopniki Sokolstva, tako prisrčno nas je pozdravila tu Praga. Besedam br. Scheiner-ja se je zahvalil naš starosta br. Gangl.
Dejal je:---prešinjeni smo od
radosti nad ljubeznijo, s katero ste nas sprejeli, a najvišja sreča za me je, da sedim danes v vaši sredi, meni ob strani pa moj južni brat. ki so ga sovražne sile toliko časa ločile od nas---
In ko se je nato Bulgar Danaev iz spontane srčne potrebe vrgel v naročje našega staroste, ko sta se spričo vseh teh tisočev objela in poljubila dva južna brata, tedaj je zaorilo po dvorani in je prikipelo navdušenje do vrhunca.
Dr. Dimitrij Vergun,
starosta ruskih Sokolov.
Nemo smo stali sredi tega orkana, a v srcih smo prisegali, da bomo Sokoli poiskali in našli pota in sredstva za zbližanje in za vpostavitev srčnih, bratskih vezi z našim južnim sosedom.
A ne samo južni Slovani, tudi br. Poljaki in Rusi so tu javno pokazali svoja stara nasprotstva ter sklenili hoditi odslej skupno po poti, ki naj jih dovede do končnih vseslovanskih ciljev.
Ta večer — večer pobratimstva. sijajen po svojem sporedu, velepomem-ben za vse Sokolstvo, bo gotovo ostal v večnem spominu vsakomur, kdor je imel srečo, da se ga je udeležil.
V.
Kraljevski Vinogradi!
Ni jih sicer več. da bi rodili bratom Cehom žlahtne kapljice. Na njih mestu se košatijo danes burni kostanji. Prijazen, ves v zelenje odet griček se dviga med hišami, a skrbno gojene steze te vodijo v kraljestvo njegovega miru. Tu zgoraj med Ptički si ie postavil Sokol svoje gnezdo. Prostrano je, veliko, vse s steklom in stebri odeto.
Danes je bilo to gnezdo slavnostno okinčano, vse v cvetju in zastavah; pričakovalo nas je žensko članstvo, od najmanjših do najstarejših, da nam pokaže. kar zna — oziroma česar se uči v eni telovadni uri.
Pred telovadbo so nam pripele nežne roke dorostenk na prsa dehteče šopke in starosta društva nas ie iskreno pozdravil, omenjajoč, da bo ta dan zabeležen z zlatimi črkami v zgodovini društva, kajti videlo ie v svoii sredini prvič zastopnike složnega Vseslovan-stva in Vsesokolstva.
In vstal je zopet naš pesnik Gangl:
---Kraljevske ste in ostanite
po duhu, a vinograd bodi vaše življenje, katerega okopujte in negujte, sebi v čast, narodu v blagor. Kar ie ta nežni šopek v moji roki. to ste ve — popki in cvetje — v Sokolstvu; ostanite čiste, kakor so te šmarnice. da bodo čiste vaše misli in vse vaše delovanie--.
VI.
In spet smo se zbrali v drugem domu, v telovadnici Praškega Sokola matice. Tu, kjer ti veje iz vsakega kotička
nasproti nesmrtni duh Tvrša in Fiig-nerja, tu smo gledali zbrane Dri telovadbi tri generacije: mladeniče, može in starčke---
Ali jih vidiš, kako so še mladostni, čili in žilavi, ti osiveli Sokoli, s kako vnemo in ognjem še telovadijo očetje in dedki, kakor da so pozabili, da je preteklo že trideset, petdeset let, odkar so stopili v ta hram — k zibelki Sokolstva.
Tukaj čutiš živo resnico besed brata Scheinerja. ki je dejal, da ie preobrazila sokolska telovadba strukturo češkega naroda, da je rodila može, ki si ohranijo v visoko starost še vso mla-deniško čilost, zdravje in svežost.
VII.
"Dnevi prve vseslovanske šole v Pragi so bili en sam velik praznik, ne praznik počitka, temveč praznik trdega dela. Tu smo se spoznali, povedali smo si, kaj nas teži. tu smo si začrtali pot, po kateri bo odslej hodilo Sokolstvo, da uresniči svoje velike vseslovanske ideie.
To, kar je ob priliki ustanovitve Slovanskega sok. saveza v Varšavi dne 17. avgusta 1925 polnilo srca vseh navzočih — ona pobožna želia. ono hrepenenje slovanske duše — ie našlo svoje uresničenje, svoj realni, praktični temelj v Pragi.
Postavil se je temeljni kamen veličastne stavbe, katero bodo občudovala še stoletja za nami. stavbe, iz katere bo vel nov duh, nov ogenj, ki bo usmeril na nova pota ne samo živlienja Slovanov, 4emveč bo preobrazil tudi razmerja posameznih plemen do drugih narodov, do svojih bližnjih in daljnih sosedov, do vsega človeštva.
VIII.
V temno noč. proti jugu hiti vlak. S solzami v očeh, z bridkostjo v srcu smo se poslovili od vas. bratje Cehi, od tebe, zlata Praga---
A v tem, ko vas v duhu še enkrat objemamo, se spominjamo tudi onih bratov in sestric, katere je usoda pregnala iz rodnih domov pod vašo gostoljubno streho. Videli smo bisere v njih očeh. ko smo dejali, da se vračamo v domovino, videli smo. kako se jim je krčilo srce v bolesti. In želimo jim iz dna svojega srca. da bi iim kmalu, kmalu spet bila Volga njih orava. ljubeča matuška. Na zdar! R. Lintner.
Delegacija JSS v I. vseslov. sokolski šoli v Pragi.
Od leve: Horvat, Komac, Stanič, dr. Buič, starosta Gangl, Klemene, dr. Murnik (sav. načelnik), Lintner, dr. Gradojevič, Telban, Bogunovič, Kavčič.
Srbi, Hrvati in Slovenci smo en narod ne samo po vrlinah, marveč tudi po napakah. Zato nam je bila tudi usoda bolj ali manj enaka. Imeli smo svoje samostojne države, pa smo iih izgubili. Zato smo vsi trije bratje stolatja in stoletja hlapčevali tuicu.
Tudi v našem odporu proti tuji oblasti smo si podobni. Vsi smo bili uporni v čuvanju naše narodne zavednosti in naših narodnih odlik in vsi smo željno pričakovali trenutek našega osvobojenja. Tu in tam smo se razlikovali le v načinu borbe, ki je dII odvisen od objektivnih pogo>eGlavno je, da smo se znali v vsaki situaciji pomagati na način, da smo iz nje Izšli kot zmagovalci.
Občudovanja vredna ie hero.ska vstaja Srbov proti Turkom, toda nič manj mučna uporna ie bila tudi borba Hrvatov za njihove pravice, kakor tudi sistematičen odpor Slovencev proti Germanom in germanizaciii. V tej težki in nevarni borbi ni podlegel iti Slovenec niti Hrvat, niti Srb. Razvijajoč v sebi v prvi vrsti one sposobnosti, ki jih je zahtevala borba, -e :iam ie posrečilo, da smo ohranili svojo življen-sko moč neokrnjeno. Od sovražnika smo se naučili tistega, česar sami nismo imeli.
Ta raznoliki način borbe in življenja pod različnimi okolnostmi sta povzročila. da se mi Srbi. Hrvati in Slovenci. dasi smo bili nekoč eno in isto, danes v nekem oziru razlikujemo.
Toda ta razlika nam ni v kvar, marveč v korist. V našo uiedinieno veliko državo ie prinesel vsak izmed nas gotove vrline, ki so dobrodošle d.-ugi dvojici, ker jih nima razvitih v zadostni meri. V skupnem živlieniu ie medsebojno razumevanje lažje in popolnejše med onimi, ki dopolniuiejo drug drugega. Srbskemu junaštvu ie dobro došel hrvatski socijalni duh. a obcr.a slovenski smisel za organizacijo in vsakodnevno podrobno delo. Vse troje pa je neobhodno potrebno za obstanek, napredek in razvoj naše Nacije in Države.
Nevarna zmota.
Iz vseh prej navedenih razlogov je nastala po osvoboditvi in uiedinjenju nevarna zmota in često ie bilo slišati krivoverstvo misel kakor, da smo se predčasno ujedinili. Ni večje zmote od te!
Ako bi bili že deli časa živeli razdvojeno, bi se še boli razlikovali drug od drugega.
Osem let našega skupneg.1 življenja mo zapravili v splošnem nesporazum-ljenju. ker nismo mogli razumeti drug drugega. Od tod tudi ono nezaupanje in sumničenje. Obtoževali smo drug drugega, mesto da bi se potrudili, da spoznamo in razumemo drue drugega.
Kdo ve kako daleč bi to šio in kam bi nas to dovedlo. ako bi bila žioionska moč naše Nacije slabejša! Nesporazum je bil tako velik, da ie bil našim sovražnikom v pravo zabavo.
opomin
Prorokovali so celo razpad naše Države. Toda kaj se .ie zgodilo? Do 'olj je bilo, da se je sovražnik samo pojavil, pa smo se vsi, i Srbi i Hrvati i Slovenci strnili v stisnjene vrste brez razlike na plemensko, versko in strankarsko razcepljenost.
Najboljši dokaz za vse to ie uspeh, s katerim Narodna Odbrana ob navdušenju Srbov. Hrvatov in Slovencev izpopolnjuje svojo organizacijo. Dela na Jadranu in v Vojvodini, v Slo.-eniii. Hrvatski Bosni, Cmi gori in Južni Srbiji. Zdrave ide.ie Narodne Odbrane o bratski slogi in strpljivosti so našle povsod navdušen odmev, ker odjem-Ijejo težak kamen z rodoljubnega srca vsakega poštenega Slovenca. Hrvata in Srba. V Narodni Odbrani zro t'iie bratje iamstvo. da se bodo za naš sinji Jadran borili ne samo Hrvati, marveč tudi Slovenci in Srbi in da je južna Srbija vsem nam enako draga in potrebna.
Nesloga tlači.
Vendar nam ie nesloga povzročila mnogo škode Ona je v prvi vrsti kriva. da v marsikaterem oziru še niso urejene naše notranje razmere. Radi nje ni bila izkoriščana kakor bi bilo potreba, marsikatera sposobnost in mnoga živa sila leži zakopana. Skrajni čas je. da za vedno izgine nesloga in nezaupanie med brati!
Potrebno si je enkrat za vselej zapomniti: da je notranja konsolidacija pivi pogoj za zunanjo varnost in da s« prepiri med narodi v mirni dobi prav tako opasni kakor v času vojne. Zato je treba posvečati največjo pozornost gospodarskemu, zdravstvenemu, prosvetnemu, sociialnemu in sploh kulturnemu razvitku našega naroda, ako hočemo, da vztraja v kritičnih tre-notkih in da izide iz borbe kot zmago-gpvalec. Svetovna vojna ie pokazala, da je v sodobnem voievaniu - orašanje kruha in moralne čvrstine orav tako važno, kakor vprašanje čisto vojaške izvežbanosti in pripravljenosti. Malo-posestniški sistem v Srbiii kot izraz socijalne pravičnosti ie bil eden glavnih razlogov za široke sloie našega naroda izven njenih meja, da so v nji zrli Pijemont in da so hrepeneli po osvoboditvi in po ujedinieniu ž njo. Močna in organizirana avstro - madžarska monarhija je razpadla, ker ni bila zasnovana na načelu narodne modrosti, da je pravica temelj vsake države.
Osvoboditev in uiedin;pnie ie postavilo našo državno upravo pred ogromne probleme in naloge, pri čemer je tudi nova doba stavila svoie velike zahteve. Te probleme so ori nas često reševali na vrat na nos brez zadostnega predhodnega proučevania in često s stališča ozkih, pokrajinskih potreb. Vsako pleme, vsak razredi pa tudi po-edinci so tako vlekli vrv na svojo stran. Zato so se tudi pri nas škodljive posledice vojne mnogo močneiše občutile. kakor pri mnogih drugih naro-
dih. Pojavile so se razne krize: gospodarska, moralna, upravna. Sovražniki naše Nacije so se po raznih vidnih in nevidnih potih trudili, da bi se zmeda še bolj povečala. Zato so bili trenutki, ko se je zdelo, da je kaos ponolen in da je naš položaj vsak dan brezup-neiši.
Vsakovrstne klevete in naiogabnejša natolcevanja so se širila o našem narodu in o naši državi. Še dandanašnji delajo naši sovragi vse mogoče, da bi nas pred svetsko javnostjo predstavili kot večno nemiren element, ki ogroža svetski mir in red. In vse to radi tega, ker smo kl ub svoji nekonsolidiranosti pokazali čvrsto voljo, da hočemo živeti v svobodi in da se hočemo razvijati v neodvisnosti.
Nevarnosti še niso odstraniene!
Naša Nacija je še daleč od tega, da bi lahko bila mirna in pokojna. Naši mnogobrojni sovražniki neprestano kujejo zarote, kako bi nam ugrabili ta ali oni košček rodne grude. Drugi pa se trudijo na vse mogoče načine, kako bi nas gospodarsko oslabili in zasužnjili, osvojili naše gospodarstvo in nam vzeli naše morje. Nihče na nam ne priznava pravice, da bi bili ravno-pravni z drugimi.
Da bi mogli kljubovati vsem tem nevarnostim, je neobhodno in nuino potrebno, da vsi Srbi. Hrvati in Slovenci složno bratsko in energično delujemo na konsolidaciji naših notranjih razmer in na reševanju vseh onih vprašanj, ki zavirajo naš uspešen napredek in razvoj. Napnimo svoje sile do skrajnosti in storimo vse. da postavimo čvrste temelje naši skuDni bodočnosti! Žrtev nam ne sme biti žal. Osebni, razredni, plemenski in vsi drugi predsodki se morajo umakniti interesom Nacije in Države kot celote. Baš v tem, če ie kak narod v stanju, izravnati vsa interesna nasprotstva in jih dovesti v sklad, se javlja moč ali nemoč njegove življenske sile. Gorje narodu, v katerem manjšina v sebične svrhe neomejeno in brez usmiljenja izkorišča večino! Težko narodu, kier vsak poedinec misli samo nase in na lastne interese, ter mu ni mar. če vse okrog njega propade! Gorje narodu, v katerem je pohlepnost po materijalnem bogastvu ubila idealizem in rodoljubie!
Pod nobenim pogojem ne smemo dovoliti, da se to zgodi z našim narodom. Učiniti in izkoreniniti moramo sebičnike. naj pripadajo temu ali drugemu razredu, tej ali oni profesiji. Odstraniti moramo krivico, pa nai jo dela kdorkoli. Vdušiti moramo nemoral-nost in korupcijo, ne glede na to kdo je njen tvorec. Lastno svoio desno roko moramo odsekati, ako nas pohujšuje in spravlja v skušnjavo. Zakaj samo tisti narod ima pravico do živlienja, ki je junaški in v stanju, da samega sebe premaga.
In naj se na prvi pogled zdi. da so v našem narodu zamrle vse te vzvišene in viteške vrline. Narodna Odbrana veruje čvrsto in neomajno da so te vrline še žive in da še živiio oni, ki so na njih nadčloveški požrtvovalnosti zasnovali svoje življenje. Zato ker to veruje, je Narodna Odbrana naneia vse svoje sile, da iih zbere v svoio kolo. da bi oni ujedinjeni predstavljali živo zavest naše Naciie.
Nečemo več kosovskih katastrof!
Narodna Odbrana ne more. ne sme in noče dovoliti, da bi doživeli novo kosovsko katastrofo. Zato ie pripravljena, da nastopi proti vsem in proti vsakomur, ki zavestno ali nezavestno, voljno ali protivolino slabi obramben« moč naše države, zavira napredek našega Naroda in uničuie živliensko moč naše Nacije. V obrambi naših nacijo-nalnih interesov se Narodna Odbrana ne boji ovir in zaprek. V vršenju svojih nacijonalnih dolžnosti je ona pripravljena na nadčloveške žrtve in nadčloveška samozataievania. Ni je sile. ki bi ji mogla v tem oziru zapreti pot.
Ker je Narodna Odbrana organizacija vseh poštenih Srbov. Hrvatov in Slovencev, ne pozna ne razrednih ne drugih razlik. Ona zbira okrog sebe bogataše in siromake, meščane in seljake, razumnike in delavce, — skratka vse, ki jim .ie blagor Naciie in Države sveta in nedotakljiva stvar. Zato ni Narodna Odbrana niti levičarska niti desničarska. marveč občenarodna ustanova.
Ker je Narodna odbrana mesto fraz jela oznanjati vero v ljudi, je voljna sprejeti vsak umesten predlog, ne g:e-de na to, odkod pride Kadar je prav, se ona zavzema za naše delavstvo z isto energijo kakor nastopa v obrambo našega obrtništva, naše trgovine, naše industrije. Verujoč, da so moralni zakoni oni, ki vladajo svet. veruje Narodna Odbrana neomaino da se zato tudi v vsakem slučaju, vedno lahko najde ono, kar je prav, dobro in umestno.
Na tem potu našega splošno narodnega pomirjenja ne bo mogel Narodne Odbrane ustaviti nihče. Nai se stare Nacije koljejo in naj razpadajo! Mi smo se s stoletnim robovanjem zadostno od-kupili za grehe prošlosti.
Mi nečemo več padati v naaake! Mi hočemo živeti in napredovati!
Slaveč Vidovdan kot večen opomin naši Naciji kliče Narodna Odbrana:
Naj žive složni bratje Srbi. Hrvati in Slovenci!
Naj živi Njegovo Veličanstvo Aleksander I. in njegov vzvišeni dom!
Naj živi vojvoda Stepa Steoanovič, dosmrtni predsednik Narodne Odbrane!
© solnčenju
Prišel je zopet čas, ko se prebivalci mest trumoma selijo na kmete, da umirijo svoje živce in se navesele v božjem solncu svoje prostosti. Zopet bodo polna kopališča in bregovi rek. Ljudje se bodo hladili v mrzlih vodah.
Ko greš po cestah in srečaš človeka, krasno zagorelega in zdravega, si nehote zaželiš solnca in časa, da bi se tudi ti solnčil.
Razmotrimo solnčenje nekoliko z znanstvenega vidika.
Solnce je vir toplote, ki pošilja na našo zemljo žarke. Vsak preprost človek ve. da so ti žarki za vsa bitja na svetu vitalnega pomena. Prav tako za najdrobnejšo mušico, kot za najpopolnejšega človeka in prav tako za najne-znatnejšo rastlinico kot za stoletno lipo. Nešteto poizkusov je to dokazalo.
Znanost pa je tudi dokazala, da izžareva solnce več vrst žarkov. Ce pustimo pronicati solnčno svetlobo skozi spektralno prizmo in dobljene žarke
•a
vjamemo, tedaj dobimo na zaslonu tzv. solnčni šar al i spektrom. Iz barv, ki jih tak šar izkazuje, so dognali in dokazali natančno, da izžareva solnce v glavnem troje vrst žarkov. Prvi so svetlobno učinkujoči ali svetlobni žarki. Te vsakdo dobro pozna. Prav tako so tudi toplotni žarki vsakemu znani.
Mnogo jih pa ne ve, da izžareva solnce še kemično učinkujoče žarke. Ti se imenujejo tudi vijolični ali prekovijo-lični, ali s tujko ultravijolični žarki. Šar jih izkazuje na skrajnem koncu vijoličnih žarkov.
In baš ti kemični žarki so pri solnčenju najvažnejši. Zal na tem mestu ne morem nadolgo razmotrivati o kemičnem preosnavljanju naše kože pod vplivom teh žarkov. Povdariti moram Ie dejstvo, da ni solnčna toplota tisto, kar nam koristi, temveč da nam prinašajo korist le kemično učinkujoči žarki.
Cas za solnčenje je najprikladnejši zjutraj. Tedaj imajo solnčni žarki večji vpliv na našo kožo, ker so prihajajoči. Vsak normalen človek lahko vstane ob 5. zjutraj in skoči do bližnjega gozda ali na samotnejši travnik odn. na kako teraso ter se izpostavi solncu. Jutranja svetloba je najboljša, ker je najučinkovitejša.
Prav tako je tudi od letnega časa mnogo odvisno. Pričela je zopet kopalna sezona. Solnce je na višku. Hitimo, da okrepimo zdravje in moč, ki jo sip-lje žareča nebeška obla na našo zemljo! Prihodnje leto pa pričnimo zgodaj spomladi, kajti — kot že omenjeno — so prihajajoči solnčni žarki aktivnejši kot odhajajoči. Ko je človek dovolj utrjen, se lahko tudi pozimi solnči in sploh vselej, kadar sije solnce.
Ce te prične med solnčno kopeljo zebsti (če se solnčiš n. pr. zgodaj zjutraj, ali pozimi) prični s kakimi prostimi vajami Surenovimi ali Miillerjevimi, kožo pa dobro in energično sfrotiraj. Solnčiti se je treba popolnoma gol. Tudi nehigijenskih kopalk ne uporabljaj in izpostavi solncu cel život.
Vsak začetnik naj bo pri solnčenju zelo previden, da do stvari ne izgubi veselja. Pričeti je treba predvsem polagoma in sicer takole:
Nekaj dni (5—7) se zadržuj samo v senci kakega drevja. Dnevna svetloba sama je v stanu, da ti kožo nalahko, enakomerno pobarva. Šele tedaj, ko izgine bledica s tvojega telesa, se lahko izpostaviš solncu, v žgoči objem.
A tudi tukaj bodi previden! Stopnjevati moraš čas solnčenja polagoma. Prvi dan se solnči le kake pol ure, drugi dan nekoliko več itd. Nikakor pa se ne žgi vse popoldne ali celo ves dan na vročem, poletnem solncu.
Čestokrat opaziš kakega človeka, ki se kar v umazani in preznojeni obleki vrže v travo in pravi, da se solnči. Solnči se tako dolgo, dokler ne zaspi. Potem ga pa še nekaj ur obseva vroče solnce. Ko se mož prebudi, izjavi, da mu solnce škoduje. Ali se mu bomo čudili?
Merilo pri solnčenju naj ti bo porde-čenje telesa. Kakor hitro postane tvoja koža rdeča, takoj prekini kopel. Paziti moraš, da se enakomerno obračaš na solncu, da boš povsod enako rjav.
Primeriti se zna, da se na solncu opečeš. V tem slučaju opusti za nekaj dni solnčenje in pazi, da do opekline ne pride vlaga. V svrho desinfekcije jo posipaj s salicilnim praškom.
Ko si že navajen in se solnčiš po več ur, menjavaj v svrho pomirjenja srca in živcev, solnčne žarke s senco. Nikdar pa ne z vodo, da ti koža ne razpoka. V senci izvajaj nekatere dihalne vaje.
Solnčenje je tudi nekaka telovadba, pri kateri se mišice polagoma enakomerno in lepo razvijajo. To lahko sklepamo iz dejstva, da smo po vsakem solnčenju utrujeni kot po telovadbi. Znani nemški kirurg dr. Bier imenuje solnčenje «Nacktiibungen».
Skoro bistvena stvar pri solnčenju je oljenje. Oblačenje je našo kožo oropalo mnogo tolšče, radi česar je zelo pomehkužena. Nekaterim osebam škoduje celo zračna kopelj. Solnčenje brez olja je pa neoporečno škodljivo za vsakogar. Zavedajmo se, da nismo pomehkuženi samo mi, ampak, da smo mehkužnost že podedovali.
Pomen oljenja so poznali že stari na-I rodi, n. pr. Grki in Rimljani in sa po-
znajo tudi še dandanes narodi, ki so na «nižji stopnji« kulture od nas.
Vsaka tolšča, ki jo dovajamo našemu telesu, mora biti brezpogojno rastlinskega izvora. Animalna (živalska) in mineralna tolšča pa škoduje naši koži. V drogerijah dobiš posebno olje za solnčenje. To olje vsebuje kemikalije, ki nas obvarujejo solnčarice in peg. Poleg tega ima olje svojstvo, da zelo pomirljivo vpliva na živce in zlasti na srce.
Kadar se solnčiš, es torej bogato na-olji. da ti koža enakomerno porjavi in se ne opečeš zlepa. Olje tudi zabranjuje, da se koža ne poti preveč in na ta način ne izgublja prepotrebnih tolšč.
Nekateri ljudje menijo, da ni dobro, če naša koža porjavi češ. da ji to škoduje. To so pač moderni ljudje, ki so že preveč senzitivni. Drugi zopet mislijo, da se je treba solnčiti le v ka-
kem strašno dragem kopališču, ob morju ali kjerkoli in da si je treba v ta namen nabaviti krasne kopalne kostume. Vsi ti se motijo. Ljubo solnce sije povsod in vsakomur zastonj, za kostum pa je mati narava primerno poskrbela. Napačno pa je, če se gremo solnčit v kraje, katerih podnebja nismo vajeni.
V različnih krajih so solnčni žarki različni. Na vsaki prisojni strmini so aktivnejši, ker padajo na zemljo več ali manj pravokotno. V višje ležečih krajih so radi čistine in redkosti zraka .vplivnejši. Prav tako tudi na morski gladini ali na snežnih poljanah, kjer imajo domala dvojno moč. ker se odbijajo od tal. Pazite torej na vse te okoliščine, posebno turisti in pozimi smučarji. Ne zapravite nobene leas nedelje v zakajenih krčmah, ko vam ponuja solnce vsepovsod zdravje in radost!	Ivo Zor;
-es-
Naše ljudsko-prosvetno delo
V navzočnosti odličnih prosvetnih delavcev iz Ljubljane in Maribora ter iz drugih naših krajev, kjer se ljudska prosveta goji z vso ljubeznijo in resnostjo, se je v nedeljo, dne 26. junija vršil v ljubljanski Kazini VII. redni občni zbor Zveze kulturnih društev, matice našega prosvetnega dela. Zborovanje je posetil poleg drugih naprednih prosveti-teljev tudi nar. posl. in bivši minister dr. Žerjav. Bili so med drugimi navzoči delegati iz mnogih slovenskih krajev; imenoma omenjamo tudi Hrastnik in Zagorje, Jesenice, Tržič ter Domžale. Mariborsko oblast je zastopal predsednik ondotne centrale gospod Skala.
Občni zbor je otvoril s pozdravnim nagovorom predsednik ZKD ravnatelj A. Jug. Omenil je težke gospodarske razmere, v katerih se nahaja vse naše, posebej še prosvetno življenje; ZKD kot matica naprednega prosvetnega dela ima v teh prilikah vse prej nego zavidno vlogo, katero pa vrši z veliko vztrajnostjo, in, kakor kažejo uspehi, tudi z lepimi rezultati. ZKD beleži kljub ofenzivnemu nastopu 6 strani nasprotnikov napredek in to je, kar ji daje pogum, da ne odneha, ampak še bolj trdovratno rije naprej ter orje ledino, ki ne trpi besed in zahteva samo dejanja.
Po govoru ravnatelja Juga je podal tajnik ZKD g. Rudolf prešeren pregledno poročilo, iz katerega navajamo:
Tajniško poročilo
Matična knjiga ZKD šteje danes 241 včlanjenih društev in sicer 156 ustanovnih in 85 rednih društev. V zadnjem poslovnem letu je na novo pristopilo 33 društev, kar pomeni stalen in lep napredek ZKD.
Zveza je delovala z vsemi razpoložljivimi silami v progpeh in napredek ljudske prosvete.
Ustanovila je v pretekli sezoni 9 novih knjižnic v Cadrežah, v Stari vasi pri Brežicah, v Loškem potoku, na Sinjem vrhu, v Ljubnem, Semiču, Jurkloštru, Sv. Lenartu in Vitanju. Tem knjižnicam je poslala 837 novih vezanih knjig.
Knjižnice ZKD
Skupni stalež v ZKD ustanovljenih knjižnic je danes 52. Poleg tega je ZKD dobavila že obstoječim knjižnicam na novo 329 knjig in s tem knjižnice založila z novim čtivom. Za ustanov tev javnih ljudskih knjižnic tudi v najrevnejših krajih je darovala Tiskovna zadruga ob priliki njene 10-letnice Zvezi 10 kompletnih knjižnic. Vsaka darovanih knjižnic obstoji iz 60 poljudnih knjig njihove zaloge. Od teh 10 garnitur so se v zadnjem letu porabile tri garniture, katere so prejele Iri mlade, jedva ustanovljene knjižnice.
Predavanja
Drugo torišče kulturnega delovanja ZKD so njena predavanja. Pri tem je šel Zvezi zelo na roko posebno državni higijenski zavod, ki je dal na razpolago gg. zdravnike kot predavatelje in potrebna sredstva (filme in skioptične slike). Sama ZKD pa je pridobila 42 predavateljev, ki so se z veliko požrtvovalnostjo postavili v službo narodnih učiteljev.
Do 1. maja t. 1. je priredila ZKD 230 predavanj v 68 krajih ljubljanske oblasti. Ta predavanja je obiskalo 12.800 ljudi. Največjega obiaka so bila deležna predavanja, združena 6 skioptičnimi slikami ali filmi.
Kinematografske predstave
še mnogo lepšo sliko dobimo, če pregledamo statistiko naših letošnjih kinopredstav, katere je prirejala Zveza na deželi in v mestu. Uvidevši silno razpoloženje ljudstva za poučne filme in kinopredstgve si je nabavila ZKD za podeželska društva dva potujoča kinoaparata.
Zveza je nabavila 15 poučnih in zabavnih filmov manjše dolžine, druge so ji dobavile filmske izposojevalnice. Zelo 6ta šla Zvezi pri tem delu na roko češkoslovaški in francoski konzulat v Ljubljani ter tvrdka Ame-rikan-motor. Zveza je zalagala s temi kulturnimi filmi 37 društev ter pri njih v kratki dobi od 20. februarja do 31. maja priredila 119 kinopredstav, katerih obisk je znašal okoli 14.000 ljudi.
ZKD v Ljubljani
Še mnogo lepši je bil uspeh ZKD tozadevno v Ljubljani, kjer so se vršila od 11. oktobra 1926 v kinu Matici vsako soboto in nedeljo ter vsak praznik poučna predavanja in kinopredstave. Ljubljansko občinstvo je pokazalo za te produkcije ogromno zanima-
nje. Vse prireditve, ki so bile res zanimive, so imele naravnost rekorden poset. Do 31. maja t. 1. 6e je igralo 30 sobot ter 37 nedelj in praznikov, skupno torej 67 dni. Predstav in prireditev je bilo skupno 97, katerih obisk je dosegel ogromno število 60.000 posetni-kov. Na tem polju je torej izvršila ZKD v letošnji seziji zelo potrebno in vižno delo v prid in zadovoljstvo najširšim plastem ljubljanskega prebivalstva ter bo to svoje delo z vsemi močmi prihodnje leto nadaljevala. Edina senčna stran in ovira nadaljnjega razvoja teh zaželjenih in potrebnih prireditev tvori grozovit davčni sistem, ki prihodnje leto najbrže ne bo več dovoljeval izredno nizkin cen, katerih se je ZKD držala v zadnji sezoni.
ZKD in gledališče
Nadalje je posvečala ZKD svojo skrb razvoju gledališke umetnosti na podeželskih odrih. Oskrbovala jih je proti izredno nizki izposojevalnini s kostumi in igrami. Na raz. polago so bili kostumi za narodne igre.
Arhiv gledaliških iger se je v tekoči sezoni povečal za 14 dramskih del in obsega danes 111 iger, pripravnih za podeželske odre. Vse te igre eo prepisane v najmanj pet izvodih. Poleg tega ima ZKD 82 dram v tisku. Bkupno število vseh iger, ki eo danes last ZKD, je 748 komadov. Iz arhiva je črpalo do 31. maja 195 društev in odrov, katerim se je izposodilo skupaj 382 iger, torej 106 iger več, kot v pretekli sezoni.
ZKD je priredila tudi dva krajevna tečaja za šminkanje, katera je vodil šef lasuljarne Narodnega gledališča ljubljanskega g. Emil Navinšek. Tečaja sta se vršila na Bledu za društva na Gorenjskem in v Logatcu za društva tamkajšnje okolice. Uspeh je bil zelo dober.
ZKD je uvedla tudi kratke krajevne igralske tečaje, katere je strnila z gostovanji ljubljanske drame. Gostovanja so se vršila v Logatcu, v Kranju, Novem mestu in Brežicah pod vodstvom g. prof. šesta, ki je šel z g. Rogozom in dvema igralkama na deželo.
Glasba, tamburaška društva
Na polju glasbe in petja je ZKD podpiralo zlasti ustanavljanje tamburaških društev in odsekov. Na novo se je ustanovilo letos 10 tamburaških društev, katerim je dobavila ZKD 105 instrumentov. ZKD ima danes 25 tamburaških društev in odsekov, ki razpolagajo z 214 instrumenti.
«Prosvetni glasnik»
ZKD izdaja svoje mesečno glasilo »Prosvetni glasnik« za ljubljansko in mariborsko oblast. Namen in cilj tega lista je seznanili društvi z delovanjem obeh central ter biti tako stalna vez med zvezama in člani. Letna naročnina lista znaša 40 Din.
Pevska društva in odseki
Pevskih društev in odsekov je včlanjenih v ZKD 46 z 907 pevci, med njimi je 632 pevcev in 275 pevk. Nastopila so ta društva S0-krat, prireditve je obiskalo 9.875 ljudi. Tudi na tem polju kažejo društva večjo aktivnost. Društev z godbo je včlanjenih v ZKD 67, in sicer je 163 godcev na lok, 167 godcev na pihala in 478 tamburašev; skupaj je torej 808 godbenikov. Ta društva izkazujejo 175 prireditev z udeležbo 22.658 ljudi. Na tem polju kaže dežela razveseljiv napredek.
Po tajniškem poročilu se je razvila diskusija, v katero je posegel s stvarnimi pojasnili nar. posl. dr. Žerjav. Nato je profesor Jeraj kot revizor predlagal, da se izreče staremu odboru absolutorij, tajniku Prešernu pa pohvala. Predlog je bil sprejet. Sledile so volitve nov«^ odbora.
Izvoljeni so bili: za predsednika ravnatelj Anton Jug, za odbornike pa: J. Breznik, I!. Binter, Fr. Majcen, Al. Adlešič, Rado Pavlic, R. Prešeren, Avgust Pertot, Fran Govekar, Emil Adamič, A. Patik in Jos. Paternost. -Revizorji so: prof. Jeran, dr. Lah in Ferdo Juvanc. Po volitvah je še enkrat povzel besedo ravnatelj Jug. Naglašal je, da se bo novi odbor držal trdno začrtanih 6mernic ter da bo svoj program izvajal z vsemi razpoložljivimi silami in sredstvi. ZKD bo v novem poslovnem letu nabavila nov skioptikon ler bo tudi preuredila svoja predavanja. Včlanjena društva bodo delila gmotna bremena s centralo. S pomočjo Nar. gledališča bo organizirala ZKD že v kratkem enomesečni tečaj za režiserje in igralce. »Prosvetni glasnik«, glasilo ZKD, se po možnosti izpolni In razširi in priredi se tudi .»Kulturni dan«, ki se doslej še ni mogel vršiti.
Dosipa Jurčiča zbrani spisi
Druga izdaia. Urejuie dr. Ivan Prijatelj.
I. zvezek. Platno Din 50.—, poifranc. Din
56.—.
Urednikov uvod. Pesmi. Narodne pravljice in pripovedke. Spomini na deda.
Prazna vera. Uboštvo in bogastvo. Je senske noč med slovenskimi polharji. Juri Kozjak. Domen. Urednikove opombe. II. zvezek. Broš. Din 36—, platno Din
50__, poifranc. Din 56.—.
Uvod. Spomini starega Slovenca. Tihotapec. Juri Kobila. Dva prijatelja. Vr-ban Smukova ženitev. Grad Rojinje. Urednikove opombe.
III.	zvezek. Boš. Din 36.—, platno Din 50.—, poifranc. Din 56.—.
Uvod. Kloštrski žolnir. Deseti bral.
Urednikove opombe.
IV.	zvezek. Broš. Din 72.—, platno Din 86.—. poifranc. Din 92.—.
Uvod. Golida. Hči mestnega sodni ka. Nemški valpet. Dva brata. Božidar Tir-telj. K oslovska eodba v Višnji gori. Črta iz življenja političnega agitatorja. Sin
kmetiškega cesarja. Sosedov sin. Ure dnikove opombe.
Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani.
iKulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska opera:
Torek, 28.: s-Gorenjski slavčekc. Izven Sreda, 29.: > Poljska kri«. Izven.
Operne predstave t torek in sredo. V torek, dne 28. t. m. se poje v ljubljanski operi ob 20. -uri Foersterjeva narodna opera »Gorenjski slavček« z eo. Lovšetovo, Ribičevo ter gg. Kovačem, Šubljem, Zupanom in Mo-horičem v glavnih vlogah. Pri tej predstavi se začasno poslavlja od ljubljanske gledališke publike operni pevec g. Drago Zupan, ki je brez dvoma eden najpriljubljenejših članov našega opernega ansambla, ki je vsikdar in v vsakem pogledu storil svojo polno dolžnost. Odhaja namreč v Zagreb. Prnpminjamo pa, da gosp. Zupan ne odhaja stalno z našega gledališča, temveč bo tudi v 1. 1927.-28. večkrat nastopal v raznih vlogah, ki so primerne za njega v bodočem reperlo-arju. Predstava se vrši kot izven predstava. Začetek ob 20. uri zvečer. Cene običajne operne. Opero dirigira proL g. K. Jeraj.
Nedbal: poljska krit. Ta priljubljena in vsled svoje velike muzikalne vrednosti stalno na repertoarju se nahajajoča opereta s*s poje kot repriza v sredo, dne 29. t. m. ob 20. uri zvečer v isti zasedbi kakor pri premij^ri pod vodetvom ravnatelja g. Poliča v ljubljanski operi.
Važni sklepi PEN kluba v Bruslju
Letošnji kongres PEN kluba se je vršil v Bruslju in je sklepal o velevažnih vprašanjih, ki zanimajo ves pisateljski, pa tudi tateljski svet. Najvažnejši sklep, ki je bil eto-rjen, je pač oni, ki govori o stališču pisateljev do morebitnih vojnih konfliktov. Francoski, angleški, nemški, norveški in švedski delegati so izdelali in zborovanju predložili resolucijo, ki povdarja v glavnem to-le:
Literati priznavajo narode, a odklanjajo meje. Izmenjava literarnih del mora biti svobodna. Ovirati je ne smejo nobeni pripetljaji med narodi. Umetniška dela, last celokupnega človeštva, morajo stati nad narodnostnimi in političnimi strastmi, člani PEN kluba morajo zastaviti ves svoj vpliv, da se to spoštovanje med narodi učvrsti ia ohrani.
Predsednik belgijskega PEN kluba v Bruslju je označil te sklepe kot minimum, ker so Belgijci prvotno predlagali mnogo radikalnejšo stilizacijo sprejetih načel. Posredovalec za sprejetje kompromisne formule je bil francoski pisatelj Jules Romains, ki se mu je posrečilo doseči popolno enotnost v tem vprašanju.
Mnogo se je tudi razpravljalo o prevodih. Zastopnik Amerike, pisatelj Seidel-Canebv, je predlagal ustanovitev urada za prevode. Pisatelj Hans Jakob je ob tej priložnosti spregovoril o moralnih pravicah avtorja, ki da je naravnost dolžan kontrolirati prevode svojih del. Treba bo izdelati listo prevajalcev. V tej diskusiji se omenja tudi svoječas-ni predlog francoskega pesnika in esejista Paula Valeryja, ki je že sprožil idejo prevodne akademije. Definitivna odločitev v tem vprašanju je prepuščena prihodnjemu kongresu PEN kluba v Oslu. glavnem mestu Norveške.
Kongres PEN klubovcev se je zaključil z banketom, katerega je počastil s svojo navzočnostjo tudi belgijski ministrski predsednik Vanderveld-e. V svojem nagovoru je po-vdarjal, da se počuti med člani PEN kluba kakor med prijatelji. Umetnost mora biti vzvišena, je dejal, obvladati mora kakor znanost in delo narodne in mednarodne strasti ter voditi človeštvo k višjim ciljem. Za Vanderveldeom je govori 1 predsednik angleškega PEN kluba John GaIs\vorth. Izjavil je, da nacionalizem in internacionali-zem ue sineta tekmovati med sabo. ampak se samo dopolnjevati. Prof. Sanger je poveličeval enodušnosl, ki vlada v PEN klubu. Jules Romains pa je zaključil vrsto govornikov z besedami, polnimi vere v silo duha.
„Mir iskustva" v Parizu
*Mir iskustva? nikoli ni bil deviza posebne umetniške šole. ZedLnil je samo najbolj nadarjene, najbolj kulturne ruske slikarje Okoli leta 1890 je rešil >Mir iskustva« rusko moderno jarma preživelega socialnega protesta. V onih časih je bil umetuik v očeh javnosti nazadnjak, če nf narisal poleg golobov na dežju kakega političnega prognanca, ki opazuje ptiče skozi zamreženo okno. I.e-vi ta na. »drugega Cehova«, so mučili z zahtevami, naj »oživi pokrajino s kakim mr-šavim kljusetom. Za te opazovalce je bila Levitanova slika samo znak kmečke revščine. Gledalci pač niso razumeli barvne simfonije umetnika.
Pod boljševiki je priredil >.\lir iskustva« samo dve razstavi. Postali sla nekak protest zoper sovjetski futurizem. Občinstvo je !o občutilo. Sovjetski kritiki so napadli »stari-kavi estetizem«. Tako se je zgodilo, da so odšli drug za drugim vsi najboljši somišljeniki >Miru iskustva« v tujino. Priredili so zdaj v Parizu več ali manj slučajno, toda poučno in razveseljivo razstavo. Najstarejši so nastopili v isti obliki kakor pred vojno. Bilibin je ostal redek po/.navalec ruske pravljice. On je skoro kaligrafično slikovit v egiptovskih prizorih. Korovinove gledališke skice, prizori iz nočnega Pariza kažejo še vedno stari i-mpresijonizem. Bolj zanimvo je zadnje delo pred kratkim v Petrogradu umrlega Kuatodijeva, velik Šaljapinov portret z ljudsko veselico v ozadju. Slikovite podrobnosti ruskega življenja, katere je tako ljubil Ku.stodijev, igrajo tukaj menda prvič podrejeno vlogo. Dobužinski je razstavil lei>e žive slike Petrograda pred vojno in po revoluciji, ki učinkujejo kot pretresljivo nasprotje. Ima tudi lepe pariške slike. Izme.l ostalih je najbolj zanimiv in svojevrsten P. Grigorjev z izredno slikovitimi, i*>vsem modernimi portreti. Najbolj ostro in prepričevalno učinkuje krasen portret Maksima Gor-kega. Ostre in bodeče linije nudijo nenavadno izrazito sliko pisateljev mnogostran-ske osebnosti. Večina članov >Miru iskustva« živi zdaj v Parizu. Poznajo ga od mladih let. A ohrnnili so svojo osebno noto. ne da bi utonil v mednarodni, enolični tolpi slikarjev novega Babilona.
Delovanje
Raztopimo li manjšo količino soli Sv. Roka sa noge v topli vodi, dobimo vodo, nasičeno z oksigenom, ki izredno ublažujoče deluje na bolno nogo ter ustavlja boli, iov-zročene s pritiskom čevljev. Leči tudi naj-trdovratnejše ozebline ter trganje, povzročeno z ozeblino ter vsako rano na nogi. Po daljšem mehčanju postanejo kurje oči in trda koža tako mehki, da se morejo odstraniti brez noža in britve. Docela je sigurno, da sol sv. Roka tudi najzapuščenejše noge postavlja popolnoma v red. Tesni četudi novi čevlji, postanejo tako udobni, kakor da ste jih več let nosili. Morete hoditi kolikor Vas je volja, morete cele ure stati na enem mestu, ne da občutite tudi najmanjšo bol ali utrujenost. — Veliki zavitek poli sv. Roka za kopeli nog stane 16.— Din.
Dobiva se v vsaki lekarni in drogeriji.
Glavno zastopstvo za SHS:
Nada drogerija Kolar i Gabrič,
Subotica, Strossma.verjeva ul. 2. Tel. 637.
aii na
drogerijo »SANITAS«. Ljubljana, depot za Slovenijo.
Dobro je, ako se od časa do časa na to spomnimo, da je pravilni nega zob skoraj najvažnejša med vsemi higijenskimi pravili, po katerih se mora moderni človek ravnati, da si ohrani svoje telo zdravo. Malokdo sluti, da slabi zobje ne uplivajo samo izdatno na naše razpoloženje, temveč (nova raziskovanja so dokazala to na presenetliv način) so mnogokrat izhodišče najrazličnejših bolezni, katerih vzroki so nam ostali cesto zagonetni. Pravilno čiščenje zob more biti samo tako, da vsak dan uničujemo povzročilce gnilobe, ki razjedajo zobe in ki se vsak dan na novo tvorijo v ustih. To moremo doseči edinole na ta način, da dnevno uporabljamo resnično antiseptično sredstvo za čiščenje ust in zob. In to je Odol. Odol učinkuje prav posebno. Med tem ko učinkujejo druga sredstva za čiščenje ust in zob samo v hipu čiščenja, učinkuje Odol še ure in ure potem, ko smo si že osnažili zobe in izprali usta. Ta izredna dolgotrajna učinkovitost temelji na tem, ker se Odol pri izpiranju ust dobesedno vleze v zobe in sluznico, iste nato na poseben način prepoje in to tvori nekako antiseptično zalogo, ki potem učinkuje še ure in ure dolgo na gnilobne procese, ki razjedajo zobe. Odol je antiseptičen! Odol je brez dvoma antiseptičen! Odol je popolnoma antiseptičen!
S krepkim ispiranjern da Odol ustam sveže dišeči dih
Naš izvoz v maju
Izvoz tnrščice znatno nazadoval.
Po najnovejši statistiki generalne direkcije carin je tudi naš izvoz v maju znatno nazadoval. Dočim je lani naš izvoz zaradi nižjih cen agrarnih proizvodov nazadoval le po vrednosti, po količini pa celo napredoval, opažamo letos (posebno v aprilu in maju) primanjkljaj tako v količini kakor tudi v vrednosti.
V maju t. 1. smo izvozili 379.986 ton v vrednosti 519,308.158 Din napram 564.783 ionam v vrednosti 745,674.214 Din v maju preteklega leta. Naš izvoz v maju je torej v primeri z izvozom v istem mesecu 1. 1926. nazadoval po teži za 32.7 odstotka, po vrednosti pa za 30.2 odstotka. Največ smo v maju izvozili gradbenega lesa (89.1 milijona Din), jajc (53.9), turščice (48.3). sirovega bakra (35.5), pšenice (30.3), živili svinj (22.4), žive govede (18.8), lesnih izdelkov (12.4), ostalih vrst žita (12.3) in živih konj (10.6).
Za posamezne mesece tekočega leta nam kaže statistika izvoza nastopno sliko (v oklepaju odstotne razlike r.apram odgovarjajočim mesecem preteklega leta):
v 1000 tonah v milij. Din januar 314.5 (— 12 %) 483.8 (— 15 %) 321.6 (— 7 %) 455.4 (— 12 %) 425.9 (4- 4 %) 608.4 (— 11 %) 352.4 (- 34 %) 467.9 (- 42 %) 380.0 (— 33 %) 519.3 (- 30 %)
Primanjkljaj našega izvoza v aprilu in maju, ki znaša preko pol milijarde Din (571 milijonov Din), je v prvi vrsti pripisati nazadujočenju izvozu turščice. V aprilu m maju preteklega leta smo izvozili turščice za 607 milijonov Din, v istah mesecih tekočega leta pa samo za 89 milijonov Din. Razlika v izvozu turščice znaša torej nič manj kakor 518 milijonov Din ali 86 odstotkov celotnega primanjkljaja. Iz gornjega je razvidno, da se uvoz ostalih predmetov giblje približno na lanski višini. Poleg tega ie pripomniti, da je bil baš v aprilu in maju preteklega leta naš izvoz izredno velik.
februar marc april maj
Tržna poročila
NoTosadska blagovna borza (27. t. m.) Pšenica: baška, 76 kg. 2 %. 287.5—290. T u r š i c a: baška Indjija, 2 vagona 172.50. Moka: baška -0», 1 vagon 440; banatska <0g>, 1 vagon 435; baška <2>, 3 vagoni 417.50; baška «5», 2 vagona 397.50; baška <6», 1 vagon 372.50. Tendenca nespremenjena.
Živinski sejem t Mariboru (27. t. m.) Dogon 10 konj, 8 bikov, 115 volov, 259 krav in 10 telet; skupno 402 komada. Povprečne cene za kg žive teže so bile: debeli voli 8 do 8.25. poldebeli 6.50 — 7.50, plemenski 6. biki za klanje 7 — 7.50, klavne krave debele 7 — 7.25, plemenske 5.50 — 6.50, krave za klobasarje 3 — 4, molzne in breje 5.50 do 7. mlada živina 6 — 8.25 Din. Prodano je bilo skupno 249 komadov, od tega za iz-vog v Avstrijo 25. Mesne cene so naslednje: govedina 10 — 19, teletina 12.50 — 20, svinjsko meso 17 — 30.
= Akcija francoskih in švicarskih obligacij on arje v za valorizacijo predvojnih srbskih posojil. Kakor smo nedavno poročali, so francoski in švicarski oblgacijoaarji odločno nastopili za valorizacijo predvojaih srbskih posojil. Francoska organizacija posestnikov predvojnih obligacij je pred kratkim izdala brošuro pod naslovom <La question des emprunts serbes> (Vprašanje srbskih posojil), v kateri ostro protastira proti plačilu snuitet srbsikih predvojnih popojil v papirnatih frankih in zahteva plačilo v zlatu. Imenovana francosika organizacija se opira na besedilo obligacij, po katerem imajo obli-gacijonarji pravico zahtevati plačilo v zlatu, kakor tudi na mišljenje pariškega profesorja mednarodnega prava A. de Lapradel-la. po katerem je zahteva glede plačila v zlatu popolnoma utemeljena. Finančno stanje Jugoslavije po naziranju francosike organizacije ni tiko nepovoljno, da bi izključevalo možnost plačila anuitet v zlatu, kar potrjuje prospekt, ki je bil izdan ob priliki subskribcije druge tranše Blairovega posojila. Po tem prospektu znaša naš skupni državni dolg (vključno na našo državo pripadajoči delež dolgov bivše avstro - ogrske monarhije) 562 milijonov dolarjev ali 43 dolarjev na prebivalca, dočim znašajo zostav Feni dohodki našegunonopola za prvih pet mesecev v letu 1925. okoli 51-5 milijona dolarjev. Francoska organizacija obligacijo-narjev zahteva uvedbo razsodiščnega postopanja. — Tudi balkanski komite švicarske
zveze bankirjev, ki zastopa velik del posestnikov predvojnih srbskih obligacij, zahteva plačilo anuitet v zlatu, vendar zastopa stališče, da je treba glede na jasni pravni položaj navezati direktna pogajanja z našo državo. Naprosil je švicarski zvezni svet, da pozove diplomatskim potom našo vlado k pogajanjem.
= Nameravana ustanovitev Zveze jugoslovenskih tekstilnih tvornic. Jugoslovenske tekstilne tvornice nameravajo v kratkem ustanoviti svojo posebno organizacijo, ki naj bi ščitila interese te industrijske panoge, katera se v zadnjem času v naši državi lepo razvija. Zveza bo v prvi vrsti skušala doseči primerno zvišanje carin na proizvode tekstilne industrije, ker je naša domača produkcija zvezasa z velikimi režijskimi stroški. Mnenja smo, da zvišanje carin na tekstilne proizvode ne bi bilo v interesu našega gospodarstva, ker današnje carine že itak močno obremenjujejo konsumenta. na drugi strani pa je današnja carinska zaščita za nadaljni razvoj te industrijske panoge zadostna.
= plačevanje davkov z SOodstotnimi boni.
Po vesteh iz Beograda je fincnčni minister izdal navodila za plačevanje davkov z 20-odstotnimi boni. Te bone bodo v srho davčnih plačil sprejemale vse državne blagajne, toda le od oseb, na katerih ime glasi, bon. rdnosno od njihovih naslednikov. Sprejemali se bodo le boni v iznosu preko 1000 dinarjev. Davkoplačevalci, ki se poslužujejo te ugodnosti, izgubijo pravico na plačevanje davčnih zaostankov v obrokih.
= Poziv hmeljarjem. Ministrstvo za kmetijstvo in vode je dalo velikim županom nalog, da pozovejo hmeljarje k uporabi obrambnih sredstev proti peronospori in da izdajo potrebna navodila za škropljenje. Po naziranju kmetijskega ministrstva obstoji nevarnost, da nam peronospora uniči velik del pridelkjr
= Oficijelni katalog letošniega veleseima bo izredno lep in pester. Vsebina zelo zanimiva in poučna. Katalog bo najboljši priročnik trgovcem in drugim pri dobavljanju raznega blaga tudi po zaključku velesejma. Istočasno pa je katalog izboren vodič po Sloveniji.
= Valorizacija in povišanje delniške glavnice družbe cUnion« (paromlin) v Osi-jeku. V zvezi z valorizacijo bilančne vrednosti investicij bo osiješka paromlinska d. d. <Union> potom izdaje grafe delnic povišala delniško glavnico od 7.5 na 12 milijonov dinarjev.
= Konkurz beograjske tvornice papirja Milan Vapa d. d. Beograjsko sodišče je otvo-rilo konkurz o imovini znane beograjske tvrnice papirja Milan Vapa d. d. Aktiva m asa j o okrog 30 milijonov Din, pasiva pa le okrog 15 milijonov Din.
= Gospodarska literatura. Prejeli smo knjigo <La Vougoslavie economique», ki jo je izdal nacijonalni odbor SHS Mednarodne trgovske zbornice v francoskem jeziku. Knjiga ima svrho naše propagande na kongresu Mednarodne trgovske zbornice v Stockhol-mu. — clrgovski Tovariši. Izšla je 6. številka, ki vsebuje: J. J. Kavčič: Ročno delo in absolventi naših trgovskih šol; Peter ši-lec: Pazite, koga namenjate trgovstvu!; Fr. Zelenik: Reklama in trgovina; Ivan Mohorič: Položaj trgovstva v Sloveniji 1. 1926.; Jan. Zbiral: Iz zgodovine ljubljanskega trgovstva; Josip Golob: Nemška trgovina najnovejše dobe; Fran Zelenik: Poročila o žitni trgovini: Mihael Kobal: Avtomobili itd. <Trgovski Tovariš> stane letno 36 Din.
= Naraščanje italijanskega izvoza avtomobilov. V 1. 1926 je Italija izvozila 34.000 avtomobilov napram 29.000 v 1. 1925., 19.000 v !. 1924.. 12.800 v 1. 1923. in 11.400 v letu 1922. Izvoz avtomobilov se je torej v zadnjih petih letih potrojil. Največji del izvoza (v 1. 1926. 83 %) odpade na znamko Fiat. V tekočem letu pa je izvoz avtomobilov zaradi visokega stanja lire zopet nazadoval.
= Konsres Mednarodne trgovske zbornice. Včeraj se je vršila v Stockholmu slovesna otvoritev kongresa Mednarodne trgovske zbornice, katerega se udeležuje 580 delegatov, to je zastopnikov posameznih na-cdjanalnih odborov. Nemčija, ki je bila šele lani sprejeta v Mednarodno trgovsko zbornico, je poslala na kongres 164 delegatov, Zedinjene države 161, Anglija pa 79 delegatov. Čeprav se bodo na plenarnih sejah kongresa obravnavali po večini isti problemi ka kor na svetovni gospodarski konferenci, vendar je v interesu smotrenega sodelovanja. da se ti važni problemi čim temeljiteje razčistijo.
= Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. t. m. ponudbe glede "dobave 400 m poljskih tračnic; do 5. julija glade dobave Knorrovih zavor, zrač-
nih črpaljk, 2000 kg železne pločevine in 1 jeklene gibljive spiralne cevi. — Direkcija "državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 7 julija ponudbe glede dobave 120 m s jamskega lesa. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 4. julija pri ekonomskem odelenju generalne direkcije državnih železnic v Beogradu glede dobave 7,600.000 kg drv za podkurjenje železniških lokomotiv ter glede dobave raznega lesa (deske, plohi, grede, furnirji in ročaji) (pogoji za to licitacijo so .ia vpogled pri ekonomskem odelenju direkcije državnih železnic v Ljubljani); 14. julija pri 16. artilerijskem polku v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave raznih živil (testenine, zdrob, fižol, olje, kavine konzerve, mast, krompir, sladkor itd.). — Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za trgovino, obrt in industrije v Ljubljani.
Borze
27. junija.
LJUBLJANA. Vrednote: investicijsko 84.5—0, Vojna škoda 342—343.50, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195—197, Ljubljanska kreditna 150—0, Merkantilna 0—98. Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 170, Vevče 138 — 0, Stavbna 55 — 65. šešir 104 — 0. — B 1 a -g o: Tendenca za les neizpremenjena, za deželne proizvode mlačna. Zaključeni 4 vagoni lesa.
ZAGREB. Vojna škoda je nekoliko popustila. Na aranžma se je trgovala 341.50, kasa po 342.50, za julij po 344.50, za avgust pa po 347.50. Hipotekama banka je popustila na 59, Slaveks pa na 100. — Deviza na Italijo, ki je v soboto dosegla rekordni tečaj (30.15 v Curihu), je opoldne popustila na 29.83 denar. V ZagTebu se je trgovala po 328 — 329. ob zaključku borze pa po 327 do 327.25. Notirale so devize: Dunaj 799.6 do 802.6, Berlin 1348.5 — 1351.5, Italija 326.88 — 328.88, London 276 — 276.60. Pariz 222.375—224.375, Newyork 56.70—56.90, Praga 168.20 — 179. Curih 1093.5 — 1096.5; efekti: bančni: Eskomptna 93 — 94. Hrvatska 27.50 — 32.50. Poljo 15 — 16, Kreditna Zagreb 93 — 95, Hipo 59 — 60. Jugo 90 do 92, Ljubljanska kreditna 150 — 155, Obrtna 40 — 43, Praštedio.ia 850 — 855; industrijski: Našice Union 1000, Gutmann 280 do 290, Slaveks 100 _ 110, Slavonija 17.50 do 18. Danica 145 — 175, Drava 575 — 580. Miinska 16 — 17, Vagon 0 — 45, Union Osijek 300 — 0. Vevče 140 — 142.50, Dubrovač-ka 410 — 420, Trbovlje 450 — 470; državni: investicijsko 84.5 — 85, agrarne 0 — 50.50.
Vojna škoda aranžma 341.75 — 342.50, za julij 344 — 345, za avgust 347 — 347.5.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.4025 do 12.5025, Berlin 1S8 - 168.50, Budimpešta 123.555 — 123.855, Bukarešta 4.327—4.257, Londodn 34.4325 — 34.5325, Milan 40.82 do 40.92, *gwyork 708.85 — 711.35. Pariz 27.775 — 27.875, Praga 20.99 — 21.07, Sofija 5.10625 — 5.14625, Varšava 79.21 _ 79.49, Curih 136.45 — 136.95; valute: dinarji 12.44 — 12.50, dolarji 705.75 — 709.75.
BEOGRAD Devize: Pariz 222.45 do 224.5. London 276 — 276.80, Newyork 56.6S do 56.88, Italija 324.34 — 329.34, Praga 168.20 _ 169. Dunaj 799.75 — 802.75, Budimpešta 992 — 995, Berlin 1347.5 — 13505, Bruselj 791.5 — 794.5, Bukarešta 34.58 do 35.08, Atene 76.75 — 77.25, Sofija 40.75 do 41.25.
CURIH. Beograd 9.135, Berlin 123.13. Newj-ork 519 in devet šestnajstink, London 25.2325, Pariz 20.35. Milan 29.85, Praga 15.40, Budimpešta 90.60, Bukarešta 3.105, Sofi;a 3.755, Varšava 58, Dunaj 73.115.
TRST. Devize: Beograd 30.40 — 30.90, Dunaj 240 — 250. Praga 51.41 — 51.75, Pariz 68 — 68.50, London 84.35 — 84.75. Curih 333 — 337, Newyork 17.30 — 17.40. Budimpešta 299.50 _ 308.50. Bukarešta 10.20 do 10.70; valute: dinarji 30 — 31, dolarji 17 — 17.40.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.11, v Berlinu 7.41.
Uranifa zelenilo
preizkušeno sredstvo proti kislemu čr vičku na trti se dobiva v drogeriji »Sanitas«, Celje. (Za dobavo je pa treba vedno oblastno dobavnico za strupe!)	6996-a
Javna zahvala!
Podpisani rodbini si štejeta v dolžnost se tem potom javno zahvaliti vsem, ki so požrtvovalno sodelovali pri gašenju po» žara.
Posebno zahvalo izrekamo gasilnemu društvu v Zg. Šiški, katero nam je prišlo prvo na pomoč — Zahvaljujemo se na* dalje Ljubljanskemu gasilnemu društvu, katero je prihitelo na pomoč z motorno brizgalno in s tem omejilo, naglo se raz* širjajoči požar in gasilnemu društvu v Sp. Šiški.
Končno iskrena zahvala vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so prihiteli na pomoč pri katastrofi.
Prisrčna zahvala vsem!
Rodbini: PERUZZI in REMIC.
Gospodinjo
starejšo, zmožno in pošteno, išče vdovec s tremi odraslimi sinovi za vodenje skromnega gospodinjstva Ponudbe pod »Dozi«--Ijenska služba« na Aloma, anončni in reklamni zavod Beograd. Kolarčeva 7. 7312-a
LEaaaannaamDConnmni n b ti inanpa
Stofe
gradi za žimnice, belo in rujavo kon-tenino kuaite naiugodnejše pri
Ivan Kroieli 250
Kette-Murnova (Martinova) c. št. 15.
Aleksandrovo na otoku Krku
Lastnik olača opčnsko takso in daje gostom dobro dnevno oskrbo in posteljo za 55 Din. Informacije da>e lastnik D. Manzoni.
NE REKLAMA
temveč kvaliteta ie prinesla svetovni sloves vkuhovainim čašam znamke
„W E € K"
Zato zahtevajte pri vašem trgovcu Wecka Zratno znižanje cen! Tovarniška zaloga: Krekov trg 10.1 pri tv. FRUCTUS. Ljubljana	158-a
Najsigurnejše v porabi, torej najboljše.
REFORM
.	steklenice	2
: . za konzerviranje sadja in po.
vrtnin v vseh velikostih ter	jf
vse druge pritikline in Zu.	„
panoevo knjigo: Konzervira.	, 2
nje sadja in povrtnin ima v	£. zalogi tvrdka
L0VR0 PET0VAR, Ivanjkovci.
Ceniki se pošljejo na zahtevo
Javna zahvala.
Dne 2. junija mi je požar uničil h'šo in gospodarska poslopja. Zavarovalna družba ,Jugoslavija" pri kateri sem bila zavarovana, mi je izplačala odškodnino v mojo posebno zadovoljnost
Zahvaljujem se družbi javnim potom in jo vsa-komur toplo priporočam. fosipina Krautsdorfer)
72-0-a	posestnica, Loče pri Konjicah.
Po znižani cen
vu.;oiesa, motorji, •'»atiovistn. -»troa.-i itki, namestili deli in pneumatika. Poseoi jddelek za popolno popravo emajliranje poniKiidu	.io$ldli vozičkov šivalnih stroiev Itd Proda
ia obroke — Ceniki tranko
,,TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles >n otroškin vozičkov Ljubljana, Karlovška cesta št. 4
tovarniško poslopje
na periferiji Ljubljane, pripravno za tekstilno, železno, elektrotehnično in drugo industrijo
prodamo takoj
eventuelno oddamo v najem.
Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »TOVARNA 250«.
Specijalna mehanična delavnica 7.
za popravo vseb pisalnih, račonskib, kopirnih in razmnoževalnih strojev in blagajn po konkurenčni ceni.
IiUD. BARRGfl, Ljubljana, Šelenbargova ul. 6/1. Taieioa soo.
Javna dražba.
V konkurzno maso Antona Steinerja spadajoče nepremič< nine se bodo prodale na javni dražbi dne
30. junija 1927 ob 10. uri dopoldne na št. 15 okrajnega sodišča v Ljubljani,
in sicer:
a)	Polovica vi št 95 k. o. Trnovsko predmestje, obsto. ječa iz hiše na Opekarski cesti št. 31, s hlevom in kletjo ter travnikom, ki mer 941 m', cenjena na 50.124 Din 83 p; naj. manjši ponudek 26 249 Din.
b)	Hiša v Jeranovi ulici št 11 z gospodarskim poslopjem in travnikom oa Rakovi jelši, ki meri 4281 m2, cenjeno na 75 387 Din 40 p najmanjši ponudek 37 980 Din.
c)	Stavbna parcela 98 6 v izmeri 1727 ma s pisarn poslop. jem, cenjena na 2P.074 Din, najmanjši ponudek 17.491 Din.
d)	Stavbna parcela 98/1 v izmeri 4086 m' z zidano šupo, cenjena na 40.695 Din. najmanjši ponudek 25 130 Din.
e)	Dva travnika v Mestnem logu v izmeri 21.306 tn', ce» njena na 9.450 Din 20 p. najmanjši ponudek 6 301 Din.
Dražbeni pogoji so na vpogled pri okrajnem sodišču v Ljubljani ali pa pri konkurznem upravitelju drju Josipu Klepcu, odvetniku v Ljubljani, Janez Trdinova ulica št 8.
Originalne barve.
matrice (kože), voščeni papir za Gestetner orkiostii specijalni papir za razmnoževanje, se dobi najceneie pri
LUD. BARAGA, L,ub"anTae'ie?ofVHSST" 61
J. O. Curvvood:
reganjema
žena
Roman.
I.
Ženi, ki je bila gosto zastrta z biserno sivim pajčolanom, se je zdelo vse novo, marsikaj tudi neobičajno dramatično in celo grozno. Že osemnajst ur je bila v privaiu »horde« edino človeško bitje, ki je s široko odprtim očmi prepadeno, a bistro opazovalo svojo okolico. Slišala je glas za seboj, ki je govoril o vsem tem kot o »hordi« — teman, hripav, oduren glas, in je uganila brez oziranja, da prihaja iz bradatega obraza. Strinjala se je z njim. To je bila resnično horda — tista horda, ki je vselej krčila civilizaciji pot in tako polagala s svojimi lastnimi telesi in svojo krvjo temelje narodom. Po cele mesece je neprestano drla v gore — vedno le tja, nikoli ne nazaj, smejoča se, kričeča, prepevajoča in preklinjajoča horda. Vsakomur v njej so otrpnile mišice in zarjavele pesti, samo »izgubljenim angelom« niso. Eden teh ji je sedel nasproti, temnooko dekle s pobarvanimi ustnicami in upalimi lici. Cula je bradatega moža, kako je nekaj pripovedoval tovarišem o »preslepljenih ženskah« in o »angelcu tamle na onem sedežu«. Ta opazka, raskavo zagodrnjana v brk, jo je poučila, da jih je med hordo na tisoče, ki bi ga s surovostjo še prekosili. Nato je zašepetal nekaj takega, da je mahoma stisnila komolce k sebi in vroče zardela od sramu. Privzdignila je pajčolan ter počasi vstala, delaje se, kakor da si popravlja obleko. Pri tem je zdajci naravnost pogledala bradača in njegovega tovariša, ki sta ii sedela za hrbtom. Oba sta presenečeno zazijala vanjo. Poslej ni slišala o »izgubljenih angelih« ničesar več, ampak samo fantastično zagonetne čenče o »strelcih« in »coyotih«, ki poganjajo cela pogorja v zrak, in tisoč stvari o pokrajini, kjer se končava proga. Zvedela je, da je treba vsak teden pet sto glav govedi za prehrano horde, ki je bila raztresena ob Grand Trunk Pacificu med Hogan's Catnpom in morjem, in da živi v Tete Jaune do dva tisoč duš v kraju, čigar stoletni mir je motila še pred nekaj meseci samo prisotnost Indijancev. A tedaj je vlak obstal na progi sredi zavinkov, in kosmati mož ter njegov spremljevalec sta izstopila. Ko sta šla mimo nje, sta jo kradoma ošinila z očmi. Bila je spet tesno zavita v svoj pajčolan. En sam svetal kodre je uhajal izpod njega. To je bilo vse, kar sta videla.
Zastrta žena se je globoko oddahnila, ko sta odšla. Opazila je, da je večina ljudi izstopila. V tem koncu voza sta ostali samo še ona in devojka z upalimi lici. Čeprav je bilo obema pusto, se vendar nista upali začeti pogovora. Ena izmed njiju dveh je spet odgrnila pajčolan in se je ozrla po hodniku. Velike, mračne in trudne oči »angela« so se za trenutek uprle vanjo. Kakor bradač in njegov tovariš, je tudi ona menila, da jo razume; zadrega in vznemirjenost sta ji živeje pordečili obraz. Oči, ki so ji zrle naprot, so bile sinje, odkrite, nežne in krasne. Odgrnjeni pajčolan ji je pokazal lice, ki ni imelo s hordo ničesa skupnega. Usta so se ji smehljala, prelepe oči so jo pomirjevale s pogledom polnim umevanja — a že jih je spet zagrnil pajčolan. Vznemirjenost na dekletovem obrazu je pogasnila; tudi na njenih ustnicah je zaigral nasmeh.
»Ali se peljete v Tete Jaune?« je vprašala.
»Da. Samo nekaj minut mi je še ostati z vami. Pa sem vas hotela vprašati toliko stvari!«
Devojka z upalim obrazom ji je napravila prostor zraven sebe.
»Mar ste tujka?«
»čisto tuja sem tu.«
Odgovor in glas, s katerim je bil dan, sta bila taka, da je dekle naglo obletelo sopotnico z očmi.
»Tete Jaune je kraj posebne vrste,« je dejala. »Strašen kraj za žensko.«
»In sc vendar peljete tja?«
»Prijatelje imam tam. Vi ne?
»Nikogar nimam.«
Devojka jo je usuplo pogledala. Glas in oko sta ii postala drzna.
»Brez svojcev se peljete — semkaj?« je vzkliknila. »Niti moža nimate — še brata ne?«
»Kako se imenuje ta kraj?« je vprašala sopotnica in vzdignila pajčolan, da bi ji svobodno pogledala v obraz. »Ali bi mi hoteli povedati?«
»To je Miette,« je odgovorila devojka in rdečica ji je iznova udarila v lice. »Eden največjih taborov železniških delavcev tu doli v ravnini. Skozi okno ga lahko vidite. Reka, ki teče tamle, je Athabaska.«
»Ali vlak tukaj dolgo stoji?«
Dekle je brezupno skomignilo s šibkimi rameni.
»Dovolj dolgo, da bom šele pozno v noč na cilju,« ie potožila. »Pred dvema urama se ne ganemo odtod.«
»Tako bi mi ustregli, če bi mi mogli povedati, kje se lahko okopljem in dobim kaj jesti. Lačna nisem zelo, a strašno zaprašena. Tudi preoblekla bi se rada. Ali je tu kak hotel?«
Tovarišici se je zdelo to vprašanje sila zabavno. Zahihitala se je, preden je odgovorila.
»Vi ste pa res tuji tu,« je jela razlagati. »Mi tukaj nimamo hotela. Imamo prenočišča s posteljami, obedovalnice v šotorih in barake, kjer se človek lahko prespi. Vprašajte za Billovo kočo tu doli v ravnini. Dokaj dobra je. Dado vam sobo, dovolj vode in zrcalo — vse to za dolar. Šla bi z vami, pa čakam zdajle prijatelja, in če se kam ganem, ga lahko izgubim. Vsak vam pove, kjer stanuje Bili. Šotor je rdeče in belo progast in — zelo na dobrem glasu.«
Mlada neznanka se je zahvalila in je prijela za svojo prtljago. Ko je ostavljala voz, ji je dekina sledila s hudobnim bleskom v očeh, ki so žarele čudno kakor dve pogrebni sveči. Nič ni skrivala lokavega bleska svojih vohunskih zrenic in še zdaj je bila polna notranjega gneva na tujko s krasnimi sinjimi očmi, ker se je drznila opazovati jo in ji tipati obisti. Gledala je za odhajajočo — njena velika, sloka in skladna postava jo je navdajala z zavistjo in s topim občutkom mržnje. Pri tem ni čula korakov za seboj. Šele ko ji je nekdo zaupno položil roko na ramo in ji je raskav gas nekaj šepnil na uho, je z zamolklim jekom pritvorjenega strahu skočila na noge. Mož je mignil z glavo v drugo stran voza, ki je bil zdaj prazen.
»Kdo je ta vaša nova prijateljica?« je vprašal.
»To ni moja prijateljica,« se je odrezalo dekle. »Ena tistih je, ki prihajajo, da bi odrešile svet. Nedolžna je tako, da se čudi, zakaj ni Tete Jaune pripravno bivališče za dame brez spremstva. Skle-
nila sem, da jo malce potegnem, in sem jo zato poslala k Billu. Bože ti moj, še to sem ji natvezila, da je tam jako spodoben kraj!«
V burni veeslosti Se je zazibala na sedežu. Njen družabnik je porabil to priliko in je pogledal skozi okno.
Vitka, sinjeoka tujka je za trenutek obstala na poslednji stopnici voza, da bi si pričvrstila pajčolan, in je pri tem pokazala ves obraz. Nato je lahkotno stopila na tla, z licem obrnjena proti solncu in gorovju. Z odprtimi usti je globoko vzdihnila zrak ter presenečeno, obenem pa brezskrbno pogledala okoli sebe. Bilo je prvič, da je stopila z vlaka, odkar je vozil med gorami; zdai je razumela, zakaj je v vozu nekdo primerjal Miettsko ravnino s solnčno »lužo«. Kamorkoli je pogledala, so kipele gore s prekrasno zelenimi boki, se-gajočimi prav do golih vrhov od sivega skrilja in rdečkastih skal ali celo do isrečili se snežnih temen. V to »lužo« — to kotlino v okrilju gora — je pritiskalo solnce kakor strašna poplava. Kri ji je zaigrala kakor ob godbi. Sopla je hitreje, rahla rdečica ji je pobarvala lice; odsev neba je dal njenim očem skoro temnovijoličasto barvo. Lahna sapica je kuštrala sproščene pramene rjavih las okoli njenega obraza. Takšno jo je videl bradač, ki je nepremično zrl nanjo skozi okno voza — in uro po tem se je dekle z upalim obrazom čudilo nerazumljivi izpremembi njegovega vedenja.
Vlak je obstal na robu širokega odrastka, ki se je raztezal ob dolini. Dolg vlak je bil, vlak, ki je imel svoj delež v razvoju zgodovine— mešanica tovorov, potnikov in »drhali«. Vozil je s povprečno brzino osem milj na uro. vzpen.ia.ie se proti Yellowheadskemu prelazu, tja, kjer je bil konec proge. »Drhal«, grmeča poplava prečudno izpremešanih ljudi, se je usula iz zatohlih, smradnih vagonov. Zastopanih je bilo do tucat raznih narodnosti, in ko sc je mlada ženska ozrla po njih. ni .io povzročilo v njej nikakega preobrata čuvstev ali celo prezira, amnak ie le ojačilo burni utrip njenega srca ter .ii i^vnlvln n.n^eli. ki je skrival v sebi nekakšno ponosno zavzetost. Tak to je bila horda, surova, nestvorna horda, polna prvobitne sile in strasti, ki ie prevračala gore v svoji borbi, da bi spojila Grand Trunk Pacifik s pristani Tihega morja. V tej hordi, razdeljeni na manjša krdela, ki so strujila proti njej in počasi odhajala mimo nje, je videla nekaj enako vsemogočnega, kakor so bile gore same. Ljudje horde niso poznali poraza. Slutila .ie to, čeprav jih dotlej še nikoli ni videla. Zanjo je imela zdaj horda srce in dušo. To so bili graditelji države: človeška zver, ki je omogočala civilizaciji oprezno in varno prodiranje v nove kraje in nove svetove. S čudno ganjenostjo se je spomnila pol tucata majhnih, osamljenih lesenih križev, ki jih je videla ob progi skozi okno voza.
Zdaj je iskala ceste v dolino. V ta namen je morala preko železniškega tira, ki še ni bil posut z gramozom. Mimo nje je pridrd:al voz, na čigar steni so svarili veliki rdeči napisi »Dinamit!« Zdelo se ji je, da jo ta edina beseda prešinja z duhom čudovite energije, ki jo je izžarevalo vse okoli nje. Iz gorskih dalj je prihaja! semkaj globoki, mrki odmev vzbuhov »malega črnega velikana«, ki je na rožljajočih vozovih drdral mimo nje. Ponavljal se je venomer, kakor grmeči glas gora, krik njihovega protesta in njihove trme. Vsak trenutek je čutila čudne tresljaje ta! in drhteči dotik nečesa daljnega, božajočega sluh kakor rahel veter. Prišla je k drugi progi; spet jo je obdalo škripanje voz. Onkraj te proge je dospela na izhojeno cesto, ki je vodila nizdoli, in je krenila po njej v ravnino.
M
B
a
n
Bi
n
s v
Patent spalni divani,
mali divani, v več oblikah, otomane, garniture, madrace, žimo, afrik - blago za madrace
kupite najceneje In solidno pri:
RUD. SEVER, Ljubljana,
Marijin trs štev. 2,
nasproti frančiškanske cerkve.
Štev. 5106-2
EAlfiltAS.
Mestna občina Celje proda v Pečovniku, gozdni odde lek 12, okrog 2000 m3 dozorelega bukovega lesa, določenega v posekanje po gozdno-gospodarskem načrtu, in sicer stoječega (na panju). Od te lesne množine je približno '/3 porabna za tehnične svrhe (hlode, železniške prage), ostali */« pa za drva.
Pismene ponudbe, kolekovane s Din 100'— v katerih naj se navede cena za m3, okroglega lesa in za seženj drv, je vposlati zaprte predstojništvu mestnega magistrata v Celju, naikasne e do 15. julija 1927 do 5. ure zvečer.
Reflektanti naj se radi podrobnejših informacij in radi ogleda za prodajo razpisanega lesa obračajo na mestnega gozdarja (magistrat soba št 9).	7314
Mestni magistrat celjski,
dne 23. junija 1927.
Vladni komisar: Dr A. Farčnik s. r.
Manometre
lfakuummetre Thermometre Pyrometre
Reducir-ventile in druge aparate za kontrolno merenje
izdeluje:
7158 a
,Mehanika'K.D.
Zagreb, Vlaška ulica št 92
Edina tvornica te stroke v SHS. Prevzema reparature vseb s'Stemov.
AleKsondrouo -- ofob M
Restavracija - kavarna Orlic
sloveča že mnogo let radi izborne kuhinje in dobrega domačega vina, pripo roča se gospodom ki bodo prišli na
letovišče odnosno kopališče. Dnevna oskrba 40 Din. — Pri restav-7292 a	raciji velik vrt.
Priporoča se M. ORLIC
Moč osebnega vpliva

M
«»1
Zahvala.
Vsem, ki so lajšali moji ljubi nepozabni ženi
Dragici
med bolezijo bol in jo v težkih, mukepolnih urah krepili in tolažili: Bog plačaj.
Zahvaljujem se tudi za lepo cvetje ter za tako obilo izkazano ji čast na zadnji poti: p. t. pevs skima društvoma «Ljubljana» in «Grafika», za* stopnikom raznih oblasti, društev, zavodov in korporacij, kakor tudi ostalim p. t. udeležencem in sočustvujočim. Ponovno Prisrčna hvala.
K. Čeč.
sugestij, hipnoze, osebnega magnetizma itd. Najpopolnejše učno delo. Takojšen uspeh za-lamčen I Zahtevajte prospekt! — 1 pismo Din 8 —v znamkah. V tisku je nova zanimiva knjiga Couetizem.
VEDA IN ZNANOST*, Celje,
Razlagova ulica 8.
■■iiiiiiimniiiiiiiiHiiiiiHifliiiiiiiiii
t
Pozor izletniki in turisti, ki prihajate v Bohinj!
Bliža se sezona. V prospeh tujskega pro« meta sem se odločil ustreči izletnikom s cenejšo in udobnejšo vožnjo s kolodvora do Bohinjskega jezera in do Zlatoroga. Do sedaj je plačal vsakdo Din 25— za enkrats no vožnjo. Letos imam pa dva voza za skus paj 20 potnikov, in sem določil ceno 25 di» narjev za obe smeri, če se voz vnaprej nas roči, drugače pa Din 15.— za vsako stran. Šolski izleti 10—20 Din tja in nazaj. Cena za kočijo je ista kakor za auto. — Naro« čila, kakor tudi vsa tozadevna vprašanja: Josip Ažman, izvošček, Bohinjska Bistrica.
7134*a
Najboljši in naiekonomičnejši
elektromotorji
iz znanih čeških tvoinic
Škofovih zavodov v plznju
se nahajajo v velikosti l/4 do 30 KS stalno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na:
Civ. inž. jut. fi. Stebi, Djubljana,
šelenburgova ul 7	Telefon itev. 296t
se išče za večji denarni zavod v Sloveniji. Sprejme se le prvovrstna, zanesljiva moč, ki ima popolno trgovsko izobrazbo ter večlet io prakso pri banki ali večjem denarnem zavodu. Ponudbe naj se naslove na upravo .Jutra' pod št 736.
upi m
nov ali malo rabljen
stroi za mletev
ozir. drobljenje soli.
Ponudbe na oglasni oddelek BJutra" pod š tro „Promel"
Naše zlate nepozabne, nadvse ljubljene
EVICE
ni več. Nedoumljiva usoda nam je utrgala to nežno cvetko danes ob 17.45 Odšla je za svojim papač. kom n sestrico tja, odkoder ni več vrnitve, ter nas je ostavila v globoki tugi. Pogreb naše miljenke se vrši v STedo, dne 29. t. m. ob 16. popoldne iz hiše žalosti, Streliška ulica 22., na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 27. junija 1927
Slava Turk. manrca; Tonček, bratec; Ana Turk, babica in vsi ostali sorodniki.
t
Potrtim srcem naznanjam tužno vest, da je moja nad vse ljubljena mati, gospa
Frančiška Škapin
zopet poročena Vitez
roj. Rener
dne 23. t. m. po dolgi mučni bo« lezni, v 72. letu starosti, na Vrab« čah pri Vipavi umrla.
Maribor, dne 27. junija 1927.
Dr. Kari Škapin, odvetnik in družina.
naznanilo.
7dl9
Podpisana naznanjata cenjenemu občinstvu, da prevzameta s 1. julijem 1927
Topla in mrzla jedila, sveže pivo in dobra vina se dobe vsak čas po nizki ceni.
Priporočata se za obilen obisk
F. ?n J. ffodenik.
Štev. 729/27.
Razglas.
Mestna občina Celje croda na licu mesta po travnikih pod Celjsko kočo rastoč dozorel
kostanjev les
(247 dreves), ki ga bo posekala in zložila v sežnje, najboljšemu ponudniki.
Odvoz posekanega lesa in nakladanje istega na vagone je stvar kupca.
Reflektanti se vabijo, da vpošljejo pismene zaprte oferte predstojništvu mestnega magistrata do 10. julija 1927 do 5. ure zvečer. V teh ponudbah je navesti ceno za en seženj ali pa za en q posekanega kostanjevega lesa.
S sekanjem se bo po odobritvi ponudbe takoj pričelo. Podrobneje informacije daje interesentom mestni gozdar (mestni magistrat, soba št. 9).
Mestni magistrat celjski,
dne 23. VI. 1927. Vladni komisar: Or. A. Farčnik s. r.
Zahvala.
Ob nenadni izgubi našega pr. dobrega soproga, očeta, sina, biata, zeta, svaka, str ca itd, gospoda
inž. Viktor Zupanca
višjega gradbenega svetnika
izrekamo tem potom srčno zahvalo vsem, ki so z nami sočustvovali v teh težkih urah.
Osobito se zahvaljujemo vsem darova'cem prekrasnega cvetja in vsem, ki so spremili iredragega pokolmka na njegovi zadnii poti. zlasti serodnikom, gespodu vladnemu komisarju Mestne občine nadsvetniku Anton Mencingerju, gospodu direktorju Mestiih uradov Dr. Miijutin Zamiku, gospodu direktorju Mestnega gradbenega urada ing. Matko Prelovškj fg. kolegom, p. n. uradništvu Mestne občine, Lljublj. šahovskemu klubu, Ljublj. Sokolu, Ljublj. športnemu klubu, pre-častiti duhovščini in p n ostalemu občinstvu. Iskreno se zahvaljujemo tud opernemu ^boru in gg. solistom za ganljive žalostmke. Vsem, prav vstm srčna hvala.
Maša zadušmca za blagopokojmkom bo v četrtek dne C. t. m ob 7. uri zjutraj v cerkvi Maiijinega Oznarenja v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 27. junija 1927.
7i04 /
Žalujoči ostali.
Naša krila pod ljubljanskim nebom
Krasen uspeh nedeljskega letalskega mitinga
Ljubljana preživlja slavnostne dni. 2e od sobote je vsa v zastavah, sprejema števiine drage goste in si pri vsem prazničnem razpoloženju želi samo lepega vremena, vsaj tako najinega, kakor ga je nebo nakloni'o v nedeljo za veliki letalski miting, ki je neposredno tvoril sijajno uverturo v ljubljanske pri-rcaitve. Po hudem deževju, Ki je nastopilo v soboto popoldne, res za ne-de io ni biio želeti ničesar drugega, kakor solnčen dan, saj je refc]aTa za prvo vehko letalsko prireditev na vežbališču pri D. M. v Polju bila iz*edno uspešna. Za miting je v vsej Sloveniji vladalo ogromno zanimanje. Na tisoče vstopnic je bilo razprodanih v Ljubljani Ln večjih krajih ie tekom tedna. Napovedani program in lepo vreme, ki je nastopilo v nedeljo zjutraj, pa je pritegnilo še nove desettisoče. ki so prihiteli na miting od blizu in daleč, z vlaki, avtomobili, motocikli, bicikli in navadnimi kmečkimi vozovi. Vlaki od vseh smeri so bili že tekom dopoldne vsi natrpani, a v popoldanskih je vladala naravnost neznosna gneča. Mnogo je prišlo ljudi iz Štajerske in Dolenjske, a nad vse častno so bili zastopani gorenjski kraji. Prišli so vrli kolesarji celo z Jezerskega ter iz Poljanske in Selške doline. Na vozovih so se pripeljali tudi mnogi starejši očanci. ki se jim je razgrela kri ir. sc se želeli nagledati drznih letalskih produkcij.
Iz Ljubljane se ie takoj v prvi popoldanski uri pričelo veliko preseljevanje k D. M. v Polju. Vozili so trije posebni vlaki. Naval je bil velika.iski. Spravili so okrog 8 tisoč ljudi na letališče. V polnem obratu so bili tudi ljubljanski avtomobili in izvoščki, a poleg tega so se po cestah valile ce.-- procesije pešcev. Okrog 16., pred priče :k(,:n, so se vsenaokrog z ogromnim kordonom ki ga je tvorilo ljubljansko vojaštvo, kakor v mravljišču gibale valujoče množice. Udeležba se je cenila na 25.0f>0 ljudi, saj je daleč naokrog izven vežba-lišča bilo tudi nešteto gruč raznih za-stonjkarjev. Ako prištejemo še vse okoliške vasi ter stoti ie opazovalcev na Gradu. Golovcu. Šmarni gori in dragih bližnjih hribčkih, od koder je bil še prav posebno lep pogled na akrobacije v zraku, lahko računamo število gledalcev na 70.000 glav.
Lopingi dveh Slovencev
Prireditev je ob ogromni napetosti gledalcev pričela brez posebnih ceremonij. Drzna lovca — pilota — naša rojaka, kapetan Cenčič in ooslovodja Ernest Turko, sta zapalila motor tn se pognala vsak na svojem lahkem eno-krilnem aluminijastem Devoatinu preko letališča ter se naglo povzoeh v višino. Zakrožita parkrat v velikih lokih na letališču, poskakujeta visok} kakor dva gibka kuščarja in takoj nato preideta v svoje akrobacije. Zasuče se kapetan Cenčič v spiralih, saltomortalih ;n lo-pingih, na drugem kraju mu sekundi ra Turko. ki se z neverjetnim elanom požene kar v serijo lopingov. Zasuče se kakih sedemkrat, nato zopet drči sladko naokrog, preskakuje partnerja 'n se poigrava z letalom. Njegova drznost je bila tembolj vredna občudovanja, ker mu je puščala bencinska cev in bi se pri malenkostnem defektu lahko /.godila katastrofa. In vendar vrli Turko ni maral opustiti svojega programa. Ker ga je borila zavest, da se producira pred svojimi ožjimi rojaki. Ljudie ->o bili fascinirani od prizorov, ki sta jih nudila pogumna letalca. Žela sta vsesp'oš-no pohvalo, ko sta drug za drusrin zo-pe: gladko zdrsela preko 'eta'išca ter se povrnila na svoje mesto.
Redki so izvoljeni...
Sledila je druga točka, ki je posebno privlačevala interes, pa tudi zavist gledalcev. Okrog treh Brandenburgov so se zbrali oni srečni izžrebanci. ki_ so dobili dopustnico za kratek polet. Ner-voznost je bila strašanska. Ne toliko radi poleta samega, kakor rad: hude konkurence. Med izžrebanci je namreč bilo tudi nekaj <-protežiranih». Pokorno so trije pilotje ustrezali redkim izbrancem in jih zapored dvigali s svojimi Brandenburg v primerno višino do 1000 metrov, jih popeljali v velikih lokih r.a ogled pokrajine, ter zopet pristajali in se vnovič dvigali. Skoro dve uri je trajalo to sprehajanje. Dekleta so bila posebno pogumna in navdušena. A med ] množico, ki jo je trla nevoščliivost, so j se že glasno javljale zahteve po na- i daljevanju programa.
«Potez XXV.» v višini
Dvignil se je poročnik Bajdak s svojim «Po tezo m 25». Burno so mu vzklikale množice, kakor je vobče Bajdako-va navzočnost vzbujala posebno pozornost in so mu predvsem ruski rojaki izkazali svoje simpatije s poklonitvijo pokala in cvetja. S seboj je vzel Bajdak podnarednika-mitraljerja Stojana Cirka. Z razantno brzino se je pognal mogočni Potez v višino, zakrožil parkrat nad letališčem in se kmalu nato začel prekucavati. nagibati v ostrih zavojih in se naglo spuščati v primerno nižino, da je nato zopet zabrnel nad glavami preko letališča in se znova in znova pognal v višino. Kljub temu da je Potez pravcati koles napram Devoa-"tinoma. so bili tudi lopingi izvajani s tako eleganco in sigurnostjo, da si ie poročnik Bajdak res zaslužil ovacije, ki so mu jih bližnje množice izkazale ob pristanku.
Skok s padalom
Medtem, ko sta dva Brandenburga še dalje vršila svojo ponižno funkcijo, s prenašanjem izžrebancev, je ljudstvo z napetostjo pričakovalo zaključno točko pograma: skok s padalom. Na tretji Brandenburg, ki se je postiral sredi letališča v smeri proti D. M. v Polju, :-e je vkrcal mali narednik France Egger, obtovorjen s padalom kakor z velikim
Egger ni sam izmuznil z ramen in iz rok svojih častilcev in občudovalk.
Poleg gmotnega močan moralni uspeh
S tem je bil spored zaključen r.a splošno zadovoljstvo vseh gledalcev, ki so poleg izrednega programa imeli svoje zadovoljstvo tudi v tem, da so se počutili kakor na velikanskem žegnanju.
nahrbtnikom. Zdrčal je Brandenburg preko letališča, se po parkratnem kroženju nad letališčem dvignil v viši to 1200 metrov in začel nekako postajati. Takrat se je od letala odtrgala maia črna točka. Kakor bi množico, strmečo v zrak. prešinil električni sunek, so se iz grl izvili kriki: «Pada!» . . . Kakih 16 metrov po odtrganju je Egger padal bliskovito in se kakor klopčič parkrat zasukal, ko se je naenkrat razpelo padalo kakor velika gorenjska «marela».
Eskadra ietai za letalski miting v Lju ' i
Spredaj dva enokrilnika tipa ccDevoitine* na katerih sta se pr^djcir -'.a kapetan C n* čič in pilot Turko. Zadaj tri šolska letala «Brandenburj», ki so vozila pasažirje.
Start poročnika Bajdak a. na «Potezu AXV,»
Bajdak je spomlad: poletel v Indijo.
Let s pasažiijem
Letalo tipa Brandenburg starta s pasažirjem.
Čeprav ... j,-,^ s padalom padal osem metrov na sekundo, je bilo od tal videti kakor da se le počasi maje in ziblje k tlom. Da dokaže svojo hladnokrvnost, je Egger takoj po razpetju padala raztrosil propagandne letake. Niža! se je k tlom v smeri k Savi, onstran gozda, kamor je v neugnanem entuzi.iazmu hitel anajprej mladina, za njo pa tudi ostale množice. Egger je lepo priletel sredi žitnega polja, kamor je z obžalovanja vredno brezobzirnostjo dirjala neugna-na množica poteptala žito in Egsrcrja naložila na rame ter ga v triumfu nri-nesla na letališče, kjer ovacijam ni bi'.'; kraja, dokler se skromni mali junak
Komerz v Kazini
V čast junakom dneva se je zvečer vršil v dvorani Kazine komerz. Priredil ga je Aero-klub, aranžiral pa ga je mojster Krapež, ki je znal temu intimnemu zaključku letalskega dne dati poleg sijajne postrežbe tudi slikovito obeležje s tem, da je mize sestavil v obliki letala ter velike šopke opremil z malimi pestrobarvnimi modelčki aeroplanov.
Pilot narednik Egger s svojim padalom
Bilo je nad vse zanimivo ogledovati pisani svet. ki se je gnetel izza kordonov, oblegal šotore s prigrizki in pijačami ter naglo praznil zaloge. Številni slado-ledarji so tudi poleg ostalih prodajalcev prišli včeraj na svoj račun.
Razhod se je vršil hitro, naval na vlake je bil zopet velikanski. Marsikateri Ljubljančan je raje peš. ubral pot nazaj v mesto, ki je proti večeru zopet oživelo. Naravno vse je govorilo sama o pilotih, lopingih in Eggerju. P'leg
Skok s padalom
Iz višine ca. 1300 m. je skočil naš rojak, pilot Egg-er iz zgoraj vidnega letala. (Sne* tek iz višine ca. 300 m).
Poleg dragih gostov letalcev, gg. velikega župana, rektorja univerze, predsednika obl. odbora, vladnega komisarja, polic, ravnatelja in drugih odličnih predstavnikov ljubljanske družbe, so banketu prisostvovali tudi namestnik divizijskega komandanta general Vuko-vič, zastopnik centrale Aero-kluba major Cervičanin in delegata Aero-kluba iz Zagreba in Beograda Lerher in Po-povič.
S prisrčno napitnico je goste pozdravil podpredsednik ljubljanskega Aeio-kluba inž. Gulič. se zahvalil letalcem za krasno storjeno uslugo, ter sporoči'., da je oblastni odbor Aero-kluba v Ljub' a-ni na svoji zadnji seji izvolil junaška indijska letalca inž. Sondermaveria in poročnika Bajdaka za svoja častna člana. Nato je g. veliki župan naslon i> svojo napitnico junakom zraka. Major Cervenčanin se je zahvalil prirediteljem, a vladni komisar Mencinger je v lepo izbranih besedah nazdravil predstavniku vojske, ki ima take junake, kakor so naši letalci.
Neprisiljeno se je nato razvijal prijateljski razgovor med gosti in junaki dneva. Prav simpatično ie bila sprejeta novica, da je pogumni letalec Ernest Turko kronal uspeh nedelje s tem. da se je pred komerzom zaročil z gospodično Zofko Štepicevo. hčerko znanega veletrgovca v Šiški . . .
Tudi letalci so izražali svoje popo'no zadovoljstvo nad uspelo veliko prireditvijo. Molčeči poročnik Baidak jc v razgovoru z novinarji izrazil divljenie nad kolosalno udeležbo, ki je presezila sprejem ob njegovem povratku iz Indije. Drugi častniki in pilotje so izražali prav prisrčne simpatije do Ljubljane, a slovenski junaki zraka so ponosno pc-! vdarjali. da imajo v Novem Sadu rr.re-: go vrlih in enakovrednih to\rarišev-ro-jakov. saj tvorijo Slovenci dobro četrtino letalskega kadra naše mlade a : brezprimerno pogumne avijacije.
Iz Ljubljane so se letalci včeraj popoldne dvignili k povratku. a i3ro:v'; Bajdak je že zjutraj s svojim <;Po:e-zom» pohitel na današnji letalski miting v Zagrebu.
Na:
V
tistran grame
krasnega gmotnega uspeha .ie oil tudi moralni uspeh neverjetno močan. Kolikor posnemamo iz navdušenih poročil, ki so jih danes prejeli iz raznih večjih krajev, je smisel za letalstvo s srečno uspelo prireditvijo silno narastel. Povsod se čujejo glasovi imponujoče samozavesti. da imamo takšne fante od tare. S tem. da je miting uspel brez slehernega najmanjšega defekta, so popolnoma poplahnili vsi predsodki o letalstvu kot modernem prometnem in obrambnem sredstvu in celo starejši očanci govorijo: «Z vsemi svojimi križi. ki jih nosim, bi pa vendarle rad enkrat splezal na velikega tiča! . . .»
Italijanska igra z narodnimi manjšinami
Zastopnik italijanske vlade je napoved.il -pora-um s =lovai » manišino do oktobra 1927.
Občni zbor svetovnega udruženja društev za Zvezo narodov se je lansko leto vršil v l/ondonu. letos pa v Berlinu.
V Londonu se" je razkrilo pred svetom, kako se Italija igra z narodnimi manjšinami. V Kimu je bilo 31- maja pr. 1. posvetovanje italijanske zveze drušiev za Zvezo narodov. Tam se je zahtevalo. d3 se prizna obstoj nemške in slovanske manjšine v Italiji. To se ie zsrodilo. Italijanski zastopnik Gianni-ni je predlagal, da na: italijanska zveza izroči STX>menico manjšin načelniku vlade Mussoliniju. Predlog je bil sprejet. Ko je v Londonu nemški poslanec baron Sternbach začel govoriti o razmerah manjšin v Italiji, je Giannini burno protestiral, češ, da Stern-bar'n nima pravice govoriti o stvari, katera še ni rešena. Treba počakati odgovora načelnika italijanske vlade. Giannini je imel uspeh. Vzrerenčil se je tudi proti resoluciji, ki je zahtevala, da s? smatrajo manjšine kot vrednot? v državi. Zvezi narodov se je izročilo priporočilo, da opozri svoje članice na aklep tretjega občnega zbora, po katerem naj bi države, ki niso vezane na zakonite določbe, postopale z manjšinami vsaj z ono rrsvičnostjo in strpnostjo, kakor jo zahtevajo mirovne pogodbe.
Na letošnjem zborovanju ,v Berlinu je bil v razpravi poifžai nem-ke manjšine na Južnem Tirolskem. Lani je Giannini kričal, da se mora počakati na Museolinijev odgovor. Tega seveda ni. Pred par meseci so Italijani nepričakovano sprejeli predlog, da naj se vrši razprava v Berlinu. Poročilo sta sestavila Angleža Dickinson in Napier. Ko so se sestavljale mirovne pogodbe, je bila Italija rproščena obveznosti napram manjšinam. ker sjo se odločilni činitelji zanašali na pra-vicol.iubnost in spoštovanje usebne svobode pri italijanskem ljudstvu ter na svečane izjave službenih zastopnikov Italije. Leta 1922. so odposlanci Italije pri Zvezi narodov glasovali za resolucijo, da naj države dajo svojim manjšinam brez izjeme vsaj toliko pravičnosti, kolikor je predpisujejo mirovne pogodbe. To velja torej tudi za one države, ki niso sprejele nobenih pravnih obveznosti, med njimi tudi za Italijo. Nato pa je krenila Italija na druga pota. po katerih hoče južnotirolske Nemce poitalijan-čiti. Angleška porcičevalca sta predlagala sporazum.
' Italijan profesor Villari ;e izjavil takoj, da po črki zakona nima nihče pravice, vtikati se v notranje italijanske razmere. Po mirovnih pogodbah Italija ni obvezana, spoštovati pravice manjšin. Villari je potem priTv>vedoval. kako skrbi Italija za južnotirolske Nemce v gospodarskem pogledu. Končno je rekel: Pustite, »ia rešimo svoie notran;e težave -ami. ker je to edino prava in po-tena pot. Villariju je odgovarjal Anglež Napier. ki je med drugim navedel besede bivš -T? prosvetnega ministra Casatija. da je cilj šolske politike poitalijančenje manišin.
Holandkinja gospa dr. Backer van Rosse je bila tudi na Južnem Tirolskem. Zahtevala je vedno, da morajo manjšine spoštovati državo, ta pa mora biti pravična z manjšinami. Poštenost za poštenje. Predlagal je. da r.ai se do prihodnjega zborovanja prouči tudi položaj slovanske manjšine t Italiji, ki je v bistvu enak onem« na Južnem Tirolskem.
Italijan prof. GaHarvreei je branil italijin-sko stališče in izvajal, da je imela Italija spočetkoma doi.ro voljo in da je s-.rejela nove državi ane z ljubeznijo in pravičnostjo. Sovražnost NVirifv je povročil leta 19*22. preokret v italijanski politiki. Č"im večja je bila njihova sovražnost, tem večja italijanska reakcija. Ako Nemci izpr?mene svoje ravnanje, se pride lahko do sporazuma, drugače ne.
Nemški učenjak prof. Kerschensteiner je
opozarjal Italijane na zgodovinarja Villarija. ki je rekel: cKdor jemlje ljudstvu jezik, mu jemlje življenje.* V fašistični čitanki je napisan opomin: <Ljudstvo, ki izgubi svoj jezik. postane strahopetna sodrgi. s katero počneš, kar se ti zIjubL> Pri vprašanju Južnega Tirolskega ne gre za plemensko sovraštvo med Nemci in Italijani. Najboljši dokaz je položaj slovanske manjšine na Primorskem. Končno izjavlja: Nemško udrti-ženje za Zvezo narodov bi pozdravilo z veseljem. ako bi odbor za manjšine proučil tudi položaj Slovanov v Italiji in se tako prepričal, da ne gre v vprašanju Južnega Tirolskega samo za italijansko - nemško plemensko sovraštvo.
Jugoslovenski vseučiliščni profesor Ibro-vac je nato predlagal, da naj komisija za manjšine prouči položaj slovanske manjšine v Italiji in predloži do prihodnjega zborora-nja izčrpno poročilo o stvari. Profesor Ibro-vac je svoj predlog temeljito podprl in obrazložil razmere, v katerih žive Slovani v Italiji.
Itali jan Gallavresi je takoj odvrnil, da vprašanje slovanske manjšine ni na dnevnem redu. cKar se tiee naše slovanske manjšine, katere zastopnik posl. dr. Besednjak sedi poleg mene, pordarjam. da bomo sT0-je razmere sami med seboj prijateljsko ur* dili. Tako upam in to je v interesu slovanske manjšine same.« Posl. dr. Besednjak je izjavil nato prof. Gallavresi ju, da so Slovani vedno pripravljeni na razgovore in da ga bo zelo veselilo, ako dosežejo z italijansko večino pošten sporazum.
Nevarnost je bila. da se debata zavleče in ker je čas razprave šel h koncu, je predse :-nik manjšinskega odbora predlagal, da r.a j se se;a prekine in nadaljuje meseca oktobra v Sofiji. Predlog je bil sprejet in tako je glasovanje o resoluciji prof. Ibrovca preitoženo na oktober. Preložena je tudi razprava o resoluciji Holandkinje dr/Backerjeve. a-tera se je krepko zavzela za pravice ma:,;-šin in se je bil Gallavresi takoi. ko je t ", prečitana obregnil ob njo.
Poslanec dr. Besednjak poroča še, da mu je prof. Gallavresi izrekel upanje, <da nc bo treba debatirati v oktobru o slovan-ki * manjšini, ker se moramo do tedaj sporaza meti.>
Slovansko manjšino sta zastopala posl;.:: a dr. Besednjak in h koncu zborovanja c • i i ar. \V~fan. Nemška poslanca dr. Tinzl in baron Steinbach nista mogla priti, ker iirr.a italijaska oblast ni hotela dati potnih listov.
\ oktobru se bo torej manjšinski boj n.v daljevaL
p— «Podesta» 7a Trsi. Končno jc le do* bil tudi Trst svojega občinskega nač--i..:.-.a. imen.van je bil pred nekaj dnevi za škega podešta stari general Nobfti katere* mu pa se je zdelo vendarle nespamc.no. da b: se pričel v visoki starosti pečati z občinskimi posli v tako važnem kraj-j kor je Trst. Zato je odkloni! podeštatsko mesto in imenovan je za tržašKtga ob;:r:s skeg£ načelnika domačin Carlo Areh. lesr. trgovec in grapa e ufficiale dt-lla C : .. d' Italia. Roien je leta 1561. v Trstu A- h. mož slovenskega pokoljenja, ie bil irrcdcn= tovec. občinski svetnik, delaven v trgo" * skih organizacijah, na sploh pa bo'- r,e= znaten človek, ki ne bo mogel obvlada': težke naloge na podeštatskem mestu. Trst potrebuje mlajšega, čileg-a načelnika s š.-Os kc izobrazbo Zato pa z Archom Trži. 2?.-: ne bodo zadovoljni pa če je sicer še twi<c> pošten in dober Italijan.
p—_«-To kristjanske učilo*. Izšel je v x\-. sku Katoliške tiskarne v Gorici kateki? m za Rezijane. ki ga je sestavil kaplan J. Kra* maro v Osojanah z naslovom <rTo k-istian* ske učilo«. L'vod povdarja. da se sledi pa* peževemu pozivu, ki <rje ukuazou ca ni se ma dilet Krištušuo učilo vsakemu človiku tu njega aziku.»
p— Cesta skozi Ajdovščino je vedno slabša. Zato je goriška trgovska zbornica znova zainteresirala pristojne oblasti, da bi sc ta cesta, ki vodi do meje. vendar že popravila, kar je nujno potrebno.
Marocdo, m, vsa. dopisa.. tiZ&otrjo, trualLh, oglasov, jt, posiah> na. Oglasno od, dalak -Julra,' £mbJjansx,. VrxJinunta,i..TcX. st. z^gi		Ust, pristojbin* j* vposlcu li obuuim, t njxročdom,,jy c*rn oglasi, a* priobajtr. čtkovnu račuru po/U* Ura,-rokic* [julJjaAaJl. n&4x.
JLaL, oghxsi,. ki, slu.Zyo o parr^cLot>aJjia. in, rodjaL ŽmiHoc, <Lopur<nrxxnja, uu oglasu Irgoufkssgcualt, na, nauruuit, občinstva,■ vsaka, bts&da, >50pcu-.— Maj- nikicuruuiga. isuLČaja,: vsaka. btstda/PLn, — Naj-rrtanjsi zsi&sak. Din, 5--. Pristojbina, za, šifro Vin,j- manjši zji&stk Vin, to - Pristojbina, za, šifro J)in>		
Trst
Rtataorant .Alla Portoaa.
je največje In najboljše shajališče potnikov in trgov eev. Vinki dan svei» ribe. smerne cene.	180
Portorose
Pensiou Villa Lydia, solidne cene, brezplačen prospekt v oglasnem oddelku •Jutra*.	13921
Halo!
Na praznik sv. Petra vsi sa žegnanje k «Jerneju»
gr. Petra cesta 85. Otvoritev novega salona. Domača zabava, godba, ple?. dobra po?trezba ter pristna dolenjska in štajerska vina.
•20151
Kavarna A. Krapš
Skofja ulica. ris. Tabora -3.—29. junija do 3. odprta
Kemična pralnica in barvanje oblek
v najrazličnejših barvah iz-vržuje vsa dela v najkrajšem Času po najnižjih cenah
ANTON BOC Šelenburgova ul. 6'I Tovarna: VIč-Glince.
Vulkaniziram
v»e mle .vtugume Kakor
tuili
galoše in snežne gumijeve čevlje
Popravljal kole«« in mo torje P Škafar Ljubljana, Bi=>.-k» c~>ia 11	12
Pozor!
Kiine in trebušne pasore. aparate, umetne noge ter vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje najceneje Bspdažna-ortopedska delavnica v Ljubljani, Vidovdanska cesta 7.	20120


Hotelskega tekača
sprejme hotel Slon v Ljubljani.
Učenca
•prejmem "" Špecerijsko trgovino v Ljubljani. Naslov ▼ oglasnem oddelku «Jutra» 20096
Dekle
zdravo in pririuo. vajeno vseh hišnih del, dobi boljšo 5 1 u S b o v Tacnu pod Šmarno goro. Ponudbe na oglisni oddelek <Jutra» pod «1. S. ml...	19976
Učenca
■ primemo šolsko izobrazbe sprejmem v trgovino t mešanim blagom. Ponudbe sa oglasni oddelek .Jutra pod «Krepak>.	20205
Prekajevalca
(pomočnika) sposobnega in poštenega sprejmem na Sv. Petra ceeti 79.	20133
Sedlar, pomočnika
(tašnerja) samostojnega delavca sprejmem takoj v Spodnji šiški, Lepodvorska it. 23.	20157
Šoferja
treznega in zanesljivega, sprejme takoi k Ford avtu Alp-Auto prevozna družba. BIfd-Lesce.	2013S
Pek. pomočnika
s triletno pomočniško dobo. »prejme takoj Ivan Mramor. pekarna. Sv. Jurij ob južni železnici. 20135
Trg. vajenca
poštenih staršev, sprejmem
takoj v trgovino z mešan, blagom, na periferiji mesta. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra. pod šifro •Priden uč«nec». 20121
Dobro kuharico
ki bi prišla vsak dan ob 10. uri kuhati kosilo, iščem
•Tj vi naj se med '42—2 pri Zdenko Knez, Ljubljana, Gledališka ulica 13, visoko pritličje, desno.	20143
Dimnikarskega pomočnika
mlajšega, poštenega in to jaščine prostega, sprejmem takoj za Julijsko Benečijo. Istotako tudi
vajenca
Ponudbe na oglas, oddelek .Jutra* pod šifro .Dobra služba 1».	20180
Stenotipistinjo
tudi začetnico, ra slovensko in nemško stenografijo ter hitro strojepisje (predpogoj) sprejme Jugoslov. Siemens d. d., Ljubljana. Dunajska cesta it. 1 b/OT.
20176
Pek. pomočnika
z osebno obrtno pravico sprejmem proti prostem stanovanju in hrani ter dobri plači po dogovoru. Naslov v oslasnem oddelku Jutra.
20198
Mizar
sprejme vsakovrstna pohištvena in stavbna popravila. Naslov pove oglasni oddelek <Jutra». 20119
Muzikanta
(harmonikarja) stalnega — iščem za nedeljo, event. tu-•li soboto zvečer, izven Ljubljane. Dopise na ogl. oddelek «Jufcra» z zahtevki pod šifro «Dober in »talen* 20173
Zastopnike
agilne. sprejmem za vso Jugoslavijo za obisk privatnikov, za prodajo različnih predmetov, proti visoki proviziji in sigurni eksistenci. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod šifro <AgiIen 11».	20201
Abiturijeptinja
gimnazije rlaje instrukcije, zlasti iz matematike, čez počitnice. Gre na deželo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod značko «In-st rukcija 48».	2014S
Stavbenik
išče stalno službo, najraje v Sloveniji. — Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod značko .Avgust 25». 20146
Reduciran
uslužbenec pro^i kjerkoli kako službo, bodisi kot sluga, čuvaj, dostavljalec ali temu podobno Zmožen je slovenščine, nemščine in srbohrvaščine v govoru in pisavi. Glede zaslužka je pripravljen tudi za majhno plačo. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra* 19877
Manufakturistinja
z večletno prakso, išče službo v večji trgovini v mestu ali na deželi. Naslov pove oglasni oddelek •Jutra*.	20187
Mlad mehanik
išče službe, Naslov v oel. oddelku »Jutra*. 20175
Mizar, pomočnik
s triletno prakso, išče primerne dužbe. — Vajen je najfinejšega dela. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra> pod .Mizar I.»	20155
Mesto hišnika
v Mariboru išče miren zakonski par z 2 otrokoma, oziroma posodi 15.000 Din onemu, ki mu da stalno službo. Dopise na naslov: Invalid, Log št 19. pošta imbuš	20216
Svetlobnopavzni aparat
(Lichtpausaparat) poceni naprodaj Na ogled pri hišniku II e b e i n u v palači Trboveljske premogokopne družbe.	20130
Ročno blagajno
20 X 25. prodam za 150 Din Pojasnila v oglasnem oddelku .Jutra* pod značko •Blagajna*.	20197
Pohištvo in knjige
prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 20147
Več vrat
dobro ohranjenih, naprodaj S. julija 1927 ob 9. uri v Ljubljani. Bohoričeva ul. S 201S5
Salonska garnituro
in otomano, popolnoma novo, zelo ugodno prodam. Ogleda se lahko dopoldan. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*.	20166
Dvokolesa » ceni telo padla Pneumatike Michelin, Pm>-lop. Ceniki fianko. Prodaja na obroke F. Batjel, Ljubljana. Karlovska cesta 4 159
Mamice!
10 otroških v ozičkov raznih vzorcev prav po-nenj naprodaj v tovarni Tribuna, Ljubljana. Karlovska o. 4.
159
Pletilje
ki dobro pletejo nogavice in
šivilje
za pletenine naj pošljejo ponudbe na oglasni oddelek «JutTa» pod šifro «Pletilja 12».	20112
Godbenik
zmpžen vodstva godbe, dobi nameščanje. — Prednost. imaj<? vpokojenci. Ponudb«-pod «Takoj 10» na oclasni oddelek «Jutra>. ^20110
Izurjeno pletiljo
sprejmem. — Saslo-c pove oglasni oddelek «Jutra».
20178
Posredovalnica
Mrak potrebuje služkinj* in natakarice.	20131
Vajenca
f predpisano šolsko izobrazbo. v domači oskrbi, sprejme tvrdka M. Teršan. Ljubljana, Kongresni t.rgr.
20168
Melle. Lemaire
Frančiškanska ulica 6 donne lecons pendant va-ea.n ces.	20177
Elektro obratovodja
zanesljivo popolnoma samostojen, vešč vsestransko elektrotehničnih in strojnih montaž, usposobljen vzdrževanja obrata visoke in nizke napetosti, z večletnimi spričevali na vodilnih mestih, išče stalnega name-ščenja. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko <Strokovnjak 444».
19933
Gospodična
zmožna slovenskega, nemškega in hrvaškega jezika, kakor tudi vseh pisarniških del, išče primernega posla na dom. Cenjene ponudbe z navedbo zahtev na ogl. oddelek <Jutra» pod šifro •Vestna 24-.	20155
Trg. pomočnica
dobro izvežbana v m3nu-fakturni in špeceirij. stroki, išče službo v večji trgovini mestu ali na deželi. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	20186
Kontorist
vešč slov. in italijanščine ter perfekten nemški kore-spondent. želi sedanjo službo premeniti. Ponudbe na oglasni oddelek <Jutra» 1 Ljubljani jod šifro «CeIje: 20200
Vrhniško opeko
trboveljski premog kova drv« ©udi najceneje Lotto Krte, Trnov«! d pn-
•tac 13. Poatreibo točna!
81
Drva
Hrastove parketne odpadke od lage ter mehka drva po nizki eenl dostavlja na dom parna žaga V. Scag oettt Ljubljana, ca gorenj skim kolodvorom
Vrtalni stro;, stiskalnico (Spindelpresse) motorček za kolo in kavarn, biljard prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra® 20043
Bukovo oglje; drva
Iščem plačila zmožnega izvoznika, kateri bi 6tavil akreditiv za stalno dobavo suhega oglja in suhih drv. Reflektiram samo na sol-ventno tVTdko, katera eto-pi v večletno zvezo ter nudi potreben akreditiv s bančno garancijo. Ponudbe do 30. junija pod značko .Oglje-drva* na oglasni oddelek »Jutra*.	19996
Čevljar, šiv. stroj
nov, ne obrabljen, prodam po dogovoru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
19935
Trg. pomočnik
mešane stroke, z večletno prakso in vojaščine prost, želi premeniti službo, najraje v mesto. Nastopi lahko takoj. Cenjene dopise na oclasni oddelek »Jutra* pod šifro »Zanesljiv 299».
20199
Bančni uradnik
reduciran, starejši — išče primerne namestitve. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Reduciran*.
20183
Fotograf, pomočnik
samostojen, išče službo. — Ponudbe na oelas. oddelek »Jutra« pod šifro »Foto».
20189
Inozemka
stareiša dama. nerfektna v n»m?šini in ruščini, leli službe čez poletj. pri otrocih ali v gospodinjstvu — na deželi ali letovišču. — N"aslov v oglasnem oddelku »Jutra..	20152
Službe iščem
najraje izven Ljubljane. — 'mam 2 leti starega' otroka Opravlja tj tn.im vsa hišna dela. Plača po dogovoru. Ponudbe na oirlas. oddelek i Jutra* pod šifro »R. 7,» 50211
Hrastova tehtnica
za 1000 kg, stroj za robka-nje, Mayfarthov čistilnik za žito, vse skoro novo, malo rabljeno, ugodno naprodaj. Ogled in poja«nila pri Gospodarski zvezi, skladiščnik g. Zober.	19864
Otroški voziček
v dobrem stanju, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	20208
Gosposko sobo
črno in svetlo spalnico, zelo poceni prodam. Ogled dopoldan. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 20167
Kuhinjska oprava
in lep železen štedilnik naprodaj v trafiki na Mestnem trgu It. 25. 20162
Sedlo
z vsem priborom, v dobrem stanju prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jntra».
20209
Čevljarski stroj
(Hohlmaschine) nov, prodam. Naslov pri podružnici •Jutra* v Mariboru. 20217
Veliko, lepo palmo
(Facherpalme) ln dolg klavir, zelo dobro ohranjen, t lepim glasom, poceni proda Cernivec. Gradišče 8 b/n.
20153
Motorno kolo
rabljeno, dobro ohranjeno, Rodge, Indian, s ali brez prikolice kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe s točnim opisom na oglasni oddelek »Jutra* pod •St. 19881*.	19881
Štedilnik
kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 20124
Par zobnih koles
veliko 1.5—2 m, malo od 40 do 50 cm in par rozet za vrdno kolo kupim. Ponudbe z opisom in ceno je poslati na naslov: Radič, žaga, Zg. Polskava 19908
Družabnika (co)
a kapitalom 50.000 Din sprejmem za izvozno trgo vino. Prednost imajo pisarniških del vešče dame Stalna namestitev in sigurna bodočnost Kapital se lahko vloži po potrebi v obrokih — Cenj ponudbe pod značko »Dobička resna bodočnost* na oglasni oddelek »Jutra*.	19997
Akcije
d, d. hotela »Union* prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	19947
100.000 Din posojila
išče dobro vpeljana trgovina proti popolni menični garanciji za dobo 1 leta in 12 % obrestim. — Dotičnik lahko dobi službo ročnega značaja. Ponudbe pod šifro »Sezona* na oglasni oddelek »Jutra*.	20195
Družabnika
želi dobro vpeljano podjetje radi povečanja obrata, z vsaj 30.000 Din kapitala, ali dobre garancije. V slučaju sodelovanja ima dober korespondent ali potnik prednost. Resni reflektant naj pošlje ponudbo na poštni predaj XVI v Ljubljani.
20174
Večje posojilo
dobi tisti gospodar, ki odstopi prazno separirano sobo. Pismene ponudbe sa oglasni oddelek <Jntra> pod
♦Posojilo 161».	20161
rm
Manjšo trg. hišo
v mestu ali predmestja Ljubljane kupim. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod •Gotovina 4». 20004
Pristen malinovec
dobite v drogeriji Ant. Kane, sinova. Židovska ul. 173
Maline
kupuje Lovro Sebenik — Ljubljana, Knezova ulica.
20210
Kupim
Lisičje
tn vse druge kote od divjačin kupnje in zanesljivo dobro plača D. Zdra-vič, Ljubljana. Florijanska ulica št 9.	47
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih teaafc
Cerne — iuvellr
Ljubljana. VVollova oL 1
«Odol» prazne steklenice
kopo]« Irogerlja Anton Kane sinova. židovska al
it L
Stružnico
(Drehbank) za mehanifcarja z orodjem proda Martin Berlan, čevljar in trg. usnja na Sopčku pri Grosupljem. postaja Mlačevo.
20114
Šivalni stroj
»Singer», nov, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	20144
Kompleten radio
dvoceven, ki sprejema vse evropske postaje, prodam 'a samo 800 Din. Naslov pove oglasni odelek Jutra.
20140
Pozor — mesarji in prekajevalci!
Radi pomanjkanja prostora poceni prodam skoro ttove. dobro ohrrnjene, kompletne stroje. To je stroj za mučkanje mesa (Guetschl). stroj za rezanje (Walf) in za nadevanje klobas. Naslov pove podružnica Jutra - Celiu.	20109
Srebrne krone
cupaje u piaia dobro « Ouden. Ljubljana Preler-nov» nUe. t	K
Hrastovih drv
lepih in suhih, kupim večjo množino, franko nakladalna postaja ali franko meja. — Ponudbe na ogl^f. oddelek »Jutra* pod cV.Tl. O.*
19914
Novo hišo
vieokoprtlično, v lepi legi. z dobro idočo gostilno, trgovskim lokalom, na pro metni točki, s 7 sobami, 2 kuhinjama, avtogaraio, vse z opeko krito, 2 Orala zemlje, z inventarjem vred prodam radi družinskih razmer za 62.500 Din. Potreben kapital 30.000 Din. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Dober promet*.	19971
Enodružinska hiša
obstoječa iz S sob, kuhinje, shrambe in vrta, naprodaj. Pojasnila na Glincah, Tržaška aesta 39.	19887
Gostilno
ali lepo poeestvo kupim. Ponudbe pod »Resni kupec* na poštni predal 33 v Celju.	20194
Majhno hišico
v okolici Zagreba kupim. Plačam do 20.000 Din. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Malu Kučicu* 20164
Hiša v Ljubljani
na Ižanski cesti St. 9, i gospodarskimi poslopji ii nekaj sveta naprodaj Pojasnila pri okrajnem sodišču v Ljubljani, soba 34. Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek I., dne 25. junija 1927.	20128
Knjigarno
in trgovina s pisarniškimi potrebščinami na prometnem kraju v Ljubljani pod zelo ugodnimi pogoji prodam. — Ponudbe na ojla«. oddelek «Juta» pod 'Knjigarna*.
20057
Orehove deske
vseh dimenzij, lepe. kupim. Ponudbe pod šifro »Oreh* ua oglasni oddelek »Jutra*.
20054
Stare obleke
moške čevlje, pohištvo itd. kupujem. Dopisnica zadostuje. da pridem na dom. A. Drame. Ljubljana. Gal-lusovo nabrežje štev. 29.
20044
Železno omaro
za trgovske knjige, ognja varno, kupim, Ponudbe z navedbo dimenzije na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »St. 606*.	20127
Pokrito kočijo
lahko in v dobrem stanju, kupim. Cenjene ponudb« na oglasni oddelek »Jutra* pod »Kočija 37». 20137
Moško kolo
dobro ohranjeno, kupim. — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*.	SOS12
Velik lokal
za trgovino ali pisarno oddam v najem. — Pojasnila da tvrdka M. Berdajs, Maribor.	20.000
Lokal
pripraven za trgovino z mešanim blagom iščem. — Najraje v Celju ali Mariboru. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek •Jutra* v Ljubljani pod šifro »Promet 36*.	1993«
Primeren prostor
•a čevljarsko obrt išče za Bežigradom Ani Klanfar, Sp. Šiška, Kavškova c. 158.
20206
Knjigarna
in trgovina < pisarniškimi potrebščinami na prometnem kraju v Ljubljani, je pod zelo ugodnimi pogoji naprodaj. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro »Knjigama*.	20057
Lokal ali sobo
pripravno za krojaško de. lavnico, iščem. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* nod »Delavnica*.
20150
Primeren lokal
a trafiko iščem v sredini mesta. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod šifro »Takoj 1S0».	20141
Lokal za specerijo
* primernim stanovanjem oddam v bližini mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	20131
Šivilji ali krojaču
odda majhen lok^l Brodnik, Stari trg štev. 20/1.
20181
Pisarno ln skladišče
za trgovino na debelo, ne predaleč od kolodvora — iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »št. 583»	20160
Lokal
zelo pripraven za pisarno alj kakršnokoli obrt, na prometnem kraju v bližini glavnega kolodvora takoj oddam. Informacije v Kolodvorski ulici štev. 30.
20156
Hišo
v zelo obljudeni vasi, 4 km oddaljeno od Ljubljane, letečo ob zelo prometni cesti dam v najem. — Hiša je izredno pripravna za
pekarijo ali mesarijo
Ponudb« sa gospodarsko pisarno dr. Miroslava Lu-kana, Ljubljana, Dunajska cesta 29.	19894
Gostilno
s kovačnico
in orodjem ali brez, vzamem v najem aH na račun na prometnem kraju. Ponudbe sa oglasni oddelek »Jutra* pod »Kovačnica s 1. julijem*	19834
Gostilno
v Sokolskem doma na Viča
oddamo takoj v najem. — Na razpolago je stanovanje in ves gostilniški inventar. Podrobna pojasnila daje g. V. Jeločnik, trgovec v Rožni dolini.	20214
fUmwiwja
Stanovanje
s sobo in kuhinjo oddam v Zeleni jami 212. 20041
Mirna stranka
2 oseb išče sobo s kuhinjo ali kuhinjo in sobo do najkasneje 1. julija. Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Takoj lCkl».	20196
Sobo
oddam 2 gospodičnama v Kolodvorski ulici št. 34/1, de«no.	19925
Sobo
z 2 posteljama oddam takoj v Ulici na grad št. 7.
20159
Sobo
oddam s 1. julijem gospodični. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 20113
Gospodično
sprejmem kot sostanovalko s 1. ali 15. julijem na hrano in stanovanje v sredini mesta. Cena nizka. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
20149
Zračno sobo
rabim za 3 mesece, počenši s 1. julijem. Elektr. razsvetljava in vsa oskrba. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	20179
Sobo
z vso oskrbo oddam dvema gospodoma. Naslov v ogl oddelku »Jutra*. 20182
Lepo, veliko sobo
s separatnim vhodom oddate 2 gospodoma na Poljanski cesti 17. 20190
Mesečno sobo
oddam gospodu na Taboru Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	'	20172
Sobo
z električno razsvetljavo, blizu glavne pošte oddam s 1. julijem boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 20188
Opremljeno sobico
separirano, oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
20170
2 dijakinji ali dijaka
sprejmem v jeseni. Skrbno nadzorstvo, vaja nemškega jezika. Klavir in vrt na razpolago. Vila Suškovič. Prisojna ulica 2, Meljski hrib, Maribor.	20218
Preprosto sobico
v centru mesta oddam s 1 julijem. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra*. 20203
Dijaška stanovanja
preskrbuje ga. Likar, Poljanska cesta štev. 87, vila Bergman.	20115
Stanovanje
suho in svetlo, obstoječe iz 4—5 sob, iščem s 15. avgustom afi 1. septembrom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	20171
Stanovanje
sobe in kuhinje, ozir. prazno sobo s štedilnikom išče miren zakonski par. Cenj. ponudbe na oglas, oddele" »Jutra* pod »Takoj 20».
20213
Prazno sobo
v neposredni bližini glavnega kolodvora oddam • i. julijem. Naslov v ogla«, oddelku <Jutra». 20032
Čez počitnice
za 2—3 mesece oddam lepo sobico v Ljubljani, po nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 19911
2 sobi
prazni ali opremljeni, ev. sobo ln kabinet t vhodom iz stopnišča, t neposredni bližini gledališča iščem s 1 jullj«n. — Ponudbe na dr Dragu, Ljubljana, U-plčeva ulica 2. — Telefon št 29-24.	19822
Snažno sobico
Idam v sredini mesta. N"aslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	20207
Gospodu
oddam ta&oj sobo sa Starem trgu It. 2/in — levo.
2019}
Veliko prazno sobo
solnčno, parketiraso — z električno razsvetljavo oddam a 1. julijem. Naslov r oglasnem oddelku «Jntri».
20129
Lepo sobo
takoj oddam. — Naslov » oglasnem oddelku »Jutra*.
2012S
Deklico (dijakinjo)
sprejmem v zelo dobro oskrbo. Klavir na razpolago. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra. 20117
Sobico
oddam gospodični s hrano in uporabo kopalnic«. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	901*9
Sobo z 2 posteljama
oddam za 300 Din mesečno Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	20204
'Prehrana
Abonente
sprejmem na dobro hrano v Kolodvorski ulici štev. 11/1 20072

Večji gramofon
dobro ohranjen, z 20 ploščami naprodaj za 650 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	20111
Osamljena gdč.
išče korespondenco s samo inteligentnim gospodom — kateri se počuti istotako osamljenega. Cenj. dopise če mogoče v nemščini na oglasni oddelek »Jutra* pod •Dolgčas*.	20116
Dotično gdč. S.?
ki je bila na letalskem mitingu s starši in mlajšo sestro in se vrnila domov v Skofjo Loko, prosi tem potom oni mladenič, da blagovoli sporočiti po pošti svoj naslov ali odgovor pod šifro »Razlog* na ogl. oddelek »Jutra*. 20145
N.
Hvala! Poljublja Te vroče Tvoj.	20192
Kamnik!
V sivi pusti mrak življenja, vsakdanjih praznih dni — mi posijal je solčnl žarek - predraga — to si Ti.
20160-a
Muci!
Tvoja Ti iskreno čestita k Tvojemu godu.	20202
Inteligenten
mladenič
pianist, se želi seznaniti s srčkano devo, katera bi pri njegovem priludiraaju eni-vala san ljubezni. Pismeno na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Oberon*.
20108-a
Ženitve
Fant
<tar 30 let, se želi seznaniti s pošteno gospodično ali vdovo, ki Ima veselje do žsoitve. Resne dopise s sliko pod značko »Mesto sreče* na oglasni oddelek »Jutra*.	20134
Ločenec
se želi seznaniti z damo v starosti od 35—45 let, kateri j« usoda enak položaj ustvarila, v svrho ženitve. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* j^d šifro »Ločenec 36».	20186
ŽiiKiii
Opico
že deloma trenirano. J2 leta staro, majhno, snažno in priljudno — pripravno za družino, ki ima vrt in otroke, prodam. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra» pod šifro «Opica».
20118
Srebrno dozo
težko, sem izgubil v nedeljo na letalskem mitingu v Dev. Mar. v Polju. Najditelj naj jo izroči v ogl. oddelku »Jutra* proti nagradi 300 Din.	20132
Črno listnico
sem zgubil na aero-letališču Ker so v njej trajne vrednosti in dokumenti, naprošam poštenega najditelja, la isto proti nagradi odda pristojni žandarmeriji ali ljubljanski policiji. 20154
Pes
nemški ovčar, z ljubljansko znamko št. 129, se je zatekel. Peizve se v Zg. fiiški v gostilni pri Birtu.
20165

Na počitnice
k dobrosrčni učiteljski rodbini v zdravem, golnčnem kraju, kjer bi se zamoglo dnevno tudi nekaj časa poučevati, oddam proti plačilu sedemletnega zdravega fantka. — Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra* ▼ Celju pod Šifro «Lepo ravnanjem	19917
Mlekarna
na novo ustanovljena v Sp. Šiški, Lepodvorska ul. 29 nudi vedno sveže mleko, surovo in kuhano maslo, smetano, kruh in drugo pecivo. Sprejmemo tedenske ln mesečne zanesljive odjemalce.	19865
nove in rabljene ima vseli vrst vedno na zalogi
Irko Mlakar, Ljubljana
Slomškova ulica 11
|MKHM>MMH»»«
ležalne stole
A Din 160
po povzetju Din 170 nudi
BndolIRadovan
tapeti ik Krekov trg št. 7.
„Ul IIIIII"
BRUSELJ — BELGIJA
STROJI za OBDELOVANJE LESA
NAS UNIVERZALNI MIZARSKI STROJ
nadomešča 7 raznih strojev Majpiifmrntjši stroj za male obrtnike:
Cena Di.i 17.' 00 — franko sklad šče Ljubljana Oglejte s: ga na našem lazstavnem prostoru na Ljubljanskem velesejmu (paviljon FJ
Pojlovnica in glavna skladišče t» kraljevino S. H. i.
ING. G. RdMER Ljubljana, Kongrasni trg 8.1.
Giesshubelsko Slatino
ima v zalogi
H. Šarabon
LJUBLJANA
G avna zaloga tu- in ino.emskih m neralnih voda
Izšla je
skupna, povečana, bogato llustrovana 5. do b. številka
t«
»»
Zahtevajte jo v vseh prodajalnah časopisov.
3©66©G©©666®®©®
Zobni zdravnik
med. univ. dr. IVAN OBLAK
ne ordinira do 18. julija 1.1.
dQQQQQQQQQQQ9G9
Čevlje
za dame, gospode in otroke,
soliden domač izdelek nudi po najnižjih cenati
Trgovina Doko Prešernova lil. 9,
na dvoriiiu.	Prepričajte se sami.
Oglejle si veliko zalogo v trgovini
JOŽE SLAVEC gradbeni podjetnik ZORKA SLAVEC roj. ROBEŽN1K
N
Kranj
potočena
23. junija 1927
Vič pri Ljubljani
ts.
Trgovskega pomočnika
išče manufakturna trgovina d. d. v Zagrebu za v oddelek podšiva in pripadajoče opreme. Oziralo se bode samo na ponudnike, ki so bili nastavljeni že nekoliko let pri stalnih tvrdkah in so strokovnjaki te stroke. Obvladati mora brezpogojno nemščino. Ponudbe morajo vsebovati: Starost, dosedajno službovanje in zahtevo olače. 7269 a Ponaibe na upraoo lis'a pod stev. 620.
Vdova
skrbna gospodinja, z lepim posestvom, s« želi poročiti značajnim gospodom v tarosti 60—70 let. Potreben kapital 4O.000 Din. — Ponudbe s sliko na podružnico .Jutra* v Mariboru pod šifro .Skrbna gospodi.
Lepe poslovne prostore
v I. oz II. nadstropju na Aleksandrovi cesti štev 1 oddamo takoj v najem.
Naslov v Oglasnem odd. Jutra.
SO
dobm
Din
Pdiemali


V*



.V*

v kratkem času sleZ'**'*'
500.000^. I srečk0 štev. So„ 500.000— * -400.000.—








S














300.000. 300.000.-300.000.-250.000.-200.000., 200.000.-^00.000.-. 100.000— 60.000— 60.000— 60.000,— 50.000.— 40.000— 40.000.— 40.000.— 40.000.—
40.000._
40.000__
30.000__
30.000— s ier ttnosro drugih
s'tev- 5.853 8 23.990
*	49.006
*	55.591 a 24.744
*	64.833 8 104.741 s 82.394
*	78.013 s 91.787 8 61.642
91.792 2.746 22.752 65.420 16.388 2.689 83.892 93.130 99.162 106.122 122.866 3.935 44.65 7





















1_\————--T^EiZ^Ess^se^
Ba^enojio-«^^
-- I. | Ti*	---
T'^9"	i
— dvojnih srečk po ^	i0Q.__
celih » " "	50-polovič-

Mesto: Natančni naslov:
SMRT MUHAMA!
Bacili — 6.000.000
bacilov na jedni sami muhi, trdi jcden poznani higijenik. Čuvaj tvojo rodbino s flit-om.
FLIT očisti Vašo hišo v nekoliko minutah od muh in moskitov ki nosijo bolezen. FLIT je čist in se sigurno in lako vpotreblja.
Uničile vse hišne insekte
FLIT uničuje stenice, ščurke in mravlje. On podre v odprtine in raspoke kjer se mrčes skriva in redi, in uničuje insekte i njihova jajca.
Poškropite s FLIT-om Vašo obleko. FLIT ubija mole, ki razjedajo obleke Mnogi pos kusi su pokazali da FLIT ne škodi niti najnežnejšim fabrikatom.
Znanstveno preizkušeno sredstvo za pobijanje insektov
FLIT je rezultat izčrpnih ra ziskovanj strokovnih učenjakov in kemikov On človeškemu zdravju nikakor ne škoduje. FLIT je zavzel mesto starih metod, ker uničuje vse insekte in sicer zelo hitro.
Kupite še danes en zavoj FLIT-a in prskalico. Dobiva se povsod.
Prodaje v Jugoslaviji jedino:
Standard Oil Company of Jugoslavia
uničuje
muha. kumare, mol«, mravje, stenice, JfurKe
Jlnmini »w/ • erom roJto*
ZA KOPALtiG
Zli
A/mmrr
Krorr
[TVORNICA KEM.raon.BAI»
fv N\\\\l	■ mmrn m. ■ »
»UWI t IM I MZZf
OllBAmUKOVJ IRNEŽA mSTCKJCIEM
ljubljana
tn
«	1
Vam nudi
Enai Mišmi, ln\i
zastopnik
J. G. Far eiisdDstrle flktlsigesellscliarft
Abteilung Kunstseide
Berlin, S. O. 36.
166
Foto
aparati id potrebščine po nizkih renah v zalogi
drogerija ANTON KANC. sinova. Ljubljana
Židovska ulica Štev. 1. Aparati v trgovini na ogled. — Zahtevajte cenik za ostale potrebščine.
Novo kožo obraza
dobite z aporabo medecla. biološkega sredstva za lu-ščenje cVenus* Izginejo za vedno vse nečistoče, pege izpihljaji, hrapavost, črne in rdeče lise Lic« postane nežno iu za več let pomla jeno Uspeh garantiran iu uporaba neškodljiva. Garnitura 92 Din Creme Rosa Centifolia, najfinejša in najboljša franc suha dnevna krema, napravi lice nežno belo Ln je neobhodno potrebna za moderno damo Cena 50 Din. «Centifolia». kosmet zavod. Zagreb — llica br 37 — Zahtevajte brezplačie cenike.
fJ
je izredno učinkujoča voda proti
revma^zmu in išiasu, želadčnirn in črevesnim boleznim ter za nego ran
Dobite zopet v vsaki lekarni. Skladišče za grosiste:
ISIS d. d. Ljubljana.
MB—aiwaanw»»»»MBMBB«it»Es
Man meseino ia!«
PRVOVRSTNI MATERDAL-NIZKE CENEII
od 14 cm premera in dal ine 2.20 m naprej. Sme biti smrekovo, borovo ali oa hrastovo. Kdor tak les želi predat1, naj tako pošlje ponudbe na naslov:
Mh.n 6abrlc, Zagi*eb
Hatzova ulica 12 ti. • b a m p s s 0 se a b s b a a a mm««mamov-m»
HŠKERČEVH KLET
podaljšan Cojzo« graben nasproti tehnične srednje šote
toči
zborna naravna ljutomerska, haloska, oizelisko m dolen.sk* vin*
V prijetnem, hladnem lokalu se Vam nudi hvaleže- užitek Prvovrstna mrzla kuhinja. — Za obsk se najtopleje prporočam.
M
Specijaina tovarna stroiev u oodeloian e esc

Klein&Stiefel.
Fulda
Na veieseimu v Liubljsni.
bomo razstavili najnovejše in najboljše stroje za obdelavo lesa v polnem obratu.
Novosti Pogon bret jermena. Obiščite naš prostor 208 paviljon F.
Zastopnik za SHS.
Peter Angelo,
Liubtiana. Hotel SLON

2. - 11 iuliia 1927
pod pokrovitehstvom N]. Veličanstva kralja
UIl. Mednarodni vzorčni uelesejeni
v Ljubljani.
Najstarejša in najbolj obiskana gospodarska razstava v naši državi nudi:
1.	največjo izbiro vsakovrstnih industrijskih in obrtnih izdelkov.
2.	ker velika konkurenca, zelo umerjene cene,
3.	najboljši pregled za imup pri prvovrstnih in solidnih tvrdkah,
4.	na podlagi sejmske legitimacije 50°° voznino na vseh osebnih in brzovlakih in parobrodih.
Oglejte si prirodne krasote divne Siovenrje! Legitimacije se dobe po Din 30.— v vseh večjih denarnih zavodih, potniških uradih, kulturnih in prosvetnih društvih, trgovskih organizacijah itd. Stanovanja preskrbljena! Iniormacije daje: Sejmski 'Jrad.
TOVARNIŠKO ZAL t GO
POHIŠTVA
priporoča za nakup in vabi na ogled
ANDRE KREGAt
ST. VID n. Ljubljano nasproti kolodvora
Vižmarje. Zahtevajte cenik
Zahvala-
Ob prebritki izgubi naše nad vse ljubljene soproge, zlate mamice, hčerke, sestre, sinshe in vnukin e, gospe
soproge bančnega prokurista
izrekamo našo srčno zahvalo vsem, ki so v tež »h trenutkih sočustvovali z nami.
Pusebno se zahvaljujemo vsem daruV2lcem krasnega cvetja in ven ev, gg zdravnikom, ki so lajšali trpijrnie ookojriie, posebn i g. dr. Jamarju, ki si ie naravnost požrtvovalno przadevali da bi ohranil po ojnko pii živ jeniu, nadalje čč. sestram us i iljenkam V ncencjevfga reda za nih res-rbno nego. čč. očetom rančiši-anom, >1. nev>ke nu društvu .Ljubljanski zvon" za ginljivi »alostinki pod \odstvum pevovodje g. Zor^a freiu,ca in končno vsem ki so izkazali bl?gopokojnici s svojim številnim pesetom svojo ljubav ter jo spremili na njeni zadnji poti.
V-em ponovno raša iskiena zahvala-
Ljubljana, 27. junija 1127.
7293 3
Žalujoči ostali.