Fósamela ¿tevilkfe gtar^e 46. fcterflka. Maribor, dno 14. novembra ÍOÍS. 52. ^fatllí. mr ¿m W Sff List ljudstvu v pouk in zabavo. ?'■'•*$» n&k Četrtek I» rslja s peBtateo má te » fltKrfborn i boMM«» nt so« u d« Ms I L po! I i 4 R h n M «Serhodi iid p« aJega, pla& na lete ¡nudo 7 K. - Narotubr »c *oim# n«. OprraRteo Jtewrtw« Gospodari»,« • á«tt»a" doblrsjc M ten posebne Barofato*. - Posta*»»! i p rta - UredrfWr«* Korofta asi* lío», 3. ■ JUt tescrsfa m elita)? «4 aaoffnate petftmt« u enkrat tg - "mánttei lmm>* rtsme hetH« *"-f$cni|s de Vojaško zsf Mobilizacija jugoslovanske armade. enje 18« listopada Vojske je «icer konec, a našim krajem pretijo nove nevarnosti. Y naše kraje se valijo armade, ki bežijo iz Italije v svoje domove. Na Rtotisoče vojakov je prepuščenih popolnoma lastni usodi: brez vodstva, brez živil tavajo okoli, kradejo, plenijo in požigajo. Tudi na druge načine grozijo nemiri in neredi v naših krajih. Mir in red pa more napraviti samo dobra in številna armada. Radi tega je slo- j venski poverjenik za narodno obrano izdal ssoČ svoji lepi domovini v času, ko nam preti velika : aevarnost. da nam ogromni vojaški oddelki opustoši-\ naše kraje. Kaj mar tujeu-vojaku, kateremu jo bi-! 'o Štiri leta vse dovoljeno» Če zdaj v ponehajoei vojski ugonahlja vse naše imetje. Vajene surovosti in zapoveaovanja pojdejo nebrzdane čete preko naša domovine. Kar i« bilo v moči generalovi, je preskr ! zu prebrano teh stoiisočev. Toda x a o .ara je, da letoSnja letina ni bila bogve kaj dobra. Lahko se torej zgodi, da nam včasih pri najboljši volji prehrana zdrsne iz rok. In potom se vsujejo te divje množine iz vlakov in nam poplavijo vso našo zemljo, u-ropajo aomovja in hleve, požigajo in pobijajo in nam v podivjanosti uničijo vse uspehe dolgoletnega truda, in skrbi polnega dela. Zato Vas danes kliče general Maister pod orožje, državljani I Mi, ki ljubimo svojo domovino, moramo z vsemi silami braniti to svojo sveto zemljo in moramo tudi v narodno mešanih krajih ; okazati, da smo politično zrel narod, da znamo u: oštevati današnje strašne razmere, da hočemo ščititi zatirane« in S da imamo gorko d mokratsko srce. razglas, da se morajo častniki, črnovojniki in | Saj Vam bo gotovo že znano: v Mariboru ro-, , aA«A , K2AAA , ' pajo tovorne vlake, na Pragarskem so plenili kleti, moštvo letnikov 1579 do 1900 nemudo- ; hiše in vagone, kolodvorsko gostilno so tam popolnoma zglasiti pri svojih kadrih v Ljubljani, Bo- ' opustošili. V Ptuju so streljali iz vagonov in u -.. , ^ i • ! *tiri civilne osebe. Iz Ljutomera sem dobil poro- I «rilo, da v IVakmurjn drrirajo. 4,o vaseh tovorni avtomobili s strojnimi puškami in streljajo na ljudi. Pet mož so baje obesili v Prekmurju, Sramota in žveplo na take divjake! Lahko si mislite, kaj nas čaka, ako bi se ta podivjanost zanesla v. naše kraje. Tudi železniško osobje je v nevarnosti, ker streljajo ti oboroženi klateži na vagone. rovljsh, Celju in Mariboru. Kdo je torej klican pod orožje ? Iz Ljubljane briojavljajo: ...... v • * j. s Ne maramo, da bi še dalje tekla poštena kri, kajti sano» inai m vec. ivarei pa mora irpeu za gr Mobilizacijski ukaz generala Maistra se bili smo vedno nroti surovi vojski. Pač pa zahteva d jh. Pfav je imel dr Korošec, ko je rekel Ortno • n O no rrrtmlta i»-» n n i^n Xftnl /~f <-> Lnrvvi t tvi /-v n n! * , , j •__. . , ... ___sedaj naša zemlja in naša Čast, da branimo te nai - pojasnjuje tako, da se imajo zglasiti samo j lepšeJ SVQ:e svetinje. rečil cesar V ijem ki je zagrozil, da napove v ■em slučsju Rus ji vojm. Kaj ao trpeli p A njegovo vlada noznenjski Poljaki, se ns da popisati. Po-*upovaii so s silo poljska posestva, naseljevali na ajih Nernce, in prejšnje gospodarje pogoali v svet 3 trebuhom za kruhom. Poljakom n8,one sile, kiso vedele v narodih | jea mehek mir Ujoda Hindenburgova res nI potrebuje! Zstoraj vsi pod jugoslovansko za- | le prtamete izrateljevanja, ne da bi se jim prizn»la j mehka marveC tiko trda da m^ra beiati iz laune , kaka lastna volja. Bil je srdit nasprotnik vsake ; dotnovjne j svobode, nasprotnik katoliške cerkve in srdit so- | > T™ j vražnik siovanstva. Nempre^tolaaasledflik usti-eljei. J Ugosiovam i , Kot nasprotnik svobode je preganjal ljudi, ki i 8-posebnim pozivom Vas je pozval g. ?enera! 1 80 bi,i rtmen]a nego on in na tisoče \ Nizozemsko časopisje poroča, da je bit nem- Maister v vojaško rluibo lil dasilali Da odcepitev od Rima. ?Mbitrsvof°dom,i0k0rUe v S "Ji * VS1' ! Kot sovražnik slovanstva je delal na to, da i U " Ne' kliče Vas na novo pobijanje in morenje, ne j se PolJJki f90 mo8h sporazameti in ko j Miče Vas na požiganje m ropanje, Česar vsega ji< S Je 1 * Pred izbruhom svetovne vojne hotel I ;ila ta dolgotrai^s vojska polna. Kliče Vas na oo nemških državljanov je radi njega trpelo v ječi. f 5ki prestolouAsleduik ustreljen Viljem je že zbežal na Nizozemsko kot navaden begunec. iemška Avitrik r©pti-blika! J«-» f' **« « f« ^v« i/iwi uijunt vtvruv »v/|uu i . Namška Avst*:ja je pr^aSina za republiko, ruski car dovoliti Poljakom samoupravo, je to pre \ V pondeljek dopoldne je državni sv?f Nemške Av- ž. stran, »trije ne predlog socijaiista dr. Rennerja skleni! skoraj soglasno, da se proglasi Nemška Avstrija zt repobliko in da se zveže z repnbliko NemCijo. — Ameriški upravitelj prehrane v Evropi. Iz Berna javljajo: Brzojavni korespondenčni orad je prejel od tu kajšnjega ameriškega poslanstva naslednjo vest: U pravitelj prehrane v Združenih državah Sev. Ame rike, Hover, bo kot posebni Wilsonov odposlanec prispel v Evropo, da se dogovori z entento, kako preskrbeti narode bivše Avstro Ogrske z živili in z drugimi potrebščinami. Italijani na slovenski zemlji. Dne 8 t m. je dospela v Št. Peter na Kra su iz dveh stotnij obstoječa italijanska posadka. V Gorico je dospelo 1000 italijanskih vojakov. Pozdravili so jih zastopniki Narodnega sveta Italijani so zasedli tudi Sv. Lncijo ter odredili razoroženje narodne straže in ukazali, da se mora na občinski hiši izvesiti italijansko trikoloro. Narodni svet je proti temu protestiral. Italijani so zasedli tudi Lušin v Istri in Š benik v Dalmaciji. Velik plea italijanske armade. 1 Italijani so vjeli od 24. okt. naprej 10 658 častnikov, 416 116 vojakov in 6818 topov. Francozi na Reki Minulo sobota sta pripluli v reško pristanišče dve francoski torpedovki, ki jih je tamošnji naš narod sijajno vsprejel. Na pomolu je čakalo več kot 25 000 ljudi z več kot 500 zastavami Poveljnik francoskih torpeoovk je izjavil, da prihaja od francoskega poveljstva na Krki kot dober glasnik bodočih dogodkov. Preporna vprašanja se dajo rešiti šele pozneje, zato potrpite ! Nemčija sprejela pogoje premh ja. Nemčija je sprejela V3e pogoje premirja. Po godba se je podpisala pondeljek opoldne in je premirje nastopilo v pondeljek ob šestih zvečer. Francozi, Angleži in Američani na strani Jugoslovanov. Cela Jugoslavija bo nerazdeljena! — Pismo dr Tre-šiča s Krfa o razgovorih z entento. Reka, 11. nov. Francoska misija je prinesla seboj pismi odposlanca N V. dr. TreSič Pavičiča, eno za krajevni oabor N V. na Reki in eno za N. V. v Zagrebu V pismu poroča Trešič Pavičič, da se mu bode posrečilo rešiti celo mornarico do zadnjega čolniča in da nam bode domovina izšla nepokvarjena iz te težke preizkušnje Fravi, da je treba v tej smeri pomiriti narod in mu povedati, d*, bo mirovni kongres sigurno in radikslno izp^e ¿M. jL iti Hj & «•> Ld. JL Vojaški novinec* Belgijska povast, -felenttk Konsjans; preiožil za „Slov. Gospo-AL ft> (»alj«.) „Gospod, pojdem, a odpustite meni in Jtakobu tudi! Bog vara gotovo povrne, ker je dobro delo, Saj imato tudi vi srce in vsi ljudje na svetu smo si bratje. Kaj ne, gospod nvrednik, da pozabite to? Spo >-minjala se vas bom v vseh svojih molitvah." Narednikova jeza se je polegla, ko je videl, da tako ponižno posluša njegova povelja. Prijetni glas in prJseče modre oči dekletov« so mu omečile src« i» odgovoril j« res mehkejše: „Naj bo, a gle te, da prineta proč in ako prestopek ostane skrit, bom iz usmiljenja do vas stvar lamolčal in pozabil." „Kako sto dober človek 1" vzklikne Katrioa . „Saj sem vedela, da se omečite. Takoj pojdem, samo 5e er9 besedo t slovo!" &e enkrat objam« nesrečnega slepca, ki se molče poslovi od nje, mu nekaj ljubega poSepeta na uho ter s« plakaje obrn« proti vratom. Tam s« ozr» nazni in r«zko zakričiv hoče aopet nazaj in s« bori z narednikom, ki pa jo sedaj šiloma zadržuj«. Deklica je bila nararei opazila, da s« je bil ne-srečen njen prijatelj r kotu zgrudil na tla in z glavo kot mrtev ležal na klopi. Ta pogled Jo je tako pretresel, da s« je tresla od strahu in bolesti ter se beri/ i besno z narednikom, da bi s« oprostila. Ta ga ¡o je potegnil proč in «ebina vrafai aaprl za nj» menil londonski degovor, ker so vse eimpatije A mer kancev, Francozov in Angležev na naši str* ni. Na Krfa je bil dr. Trešič Pavičič sprejet brez prirutrno ljubeznjivo ia je izvedel za stvari, ki s > vse nam v prid. t\ -t t- Franc >ži in Angleži pred gradom En francoski in en angleški torpedai C priplula dne 12 nov. skozi Dardanele pred grad in sta se usidrala pred mestom. Vojaško poveljstvo SHS za Sp. Stajer t Mariboru . Vojaško poveljstvo za Spodnji Stajer v Mari -'^oru bode oddalo v naj rajšem času več sto konj potrebnim kmetovalcem v i ejo pod sledečimi pogoji: 1. Predpogoj je, !a je prevzemnik samostojen ;n zanesljiv kmetovaler da svoje posestvo tudi sam obdeluje in da dokaza, da ima za prehrano zaprošenega števila konj dovolj krme. Kot dokaz teh pogo -jev ima prinesti potrdilo okrajnega glavarja ali vsaj občinskega urada. 2. Vsak prosilec se mora zavezati, da bode krnil prevzeto konje toliko časa, dokler jih v to poklicana vojaška ali druga pravna oblast ne bi zahte -vala nazaj: konji ostanejo neoporečena last Jugoslovanske države in nima najemnik nikako pravice, tir-jati od lastnice kakoršnekoli odškodnine. 3. Prevzemnik je odgovoren za izročene mu ko-lijfi z vsem svojim imetjem ter za vsako po lastni krivdi konjem povzročeno škodo in se zlasti povdarja, da se konji izdajajo le na posestva, dai* morajo torej ostati tudi takrat pri posestvu, ako le-to preide na drugega lastnika, 4. Najemniki kobil so obvezani, slednje j)o predpisih ministrstva za poljedelstvo na lastne stroške pripuščati k žrebcem; ker se bodo breje kobile mo -rale bolj čuvati in bode imel najemnik razmeroma več stroškov, bodo ostala žrebeta last najemnikov» , in se bodo take kobile, ki bodo najmanj Že 8 mesecev oreje, do odstavljenja, najdalje pa 2 mes«ea, po možnosti pustil« v reji. 5. Uzde in druge potrebščine mora vsak Mme -tovaleo s seboj prinesti, ker se te ne morejo odda -jati. ! 6. Vsak prejemnik dobi s nonjem vred obvezni-«o, ki jo mora vsak dobro hraniti. V tej obveznici s« bode označila tudi sedanja vrednost konja, katero določi oddajajoči vojaški poverjenik v sporazumu 8 prevzemnikom. Za cenjeno vrednost konja jamii prejemnik s celim svojinl premoženjem, kakor j« to v čienu 3 določeno. V svrho potr«bn« kontrole bodo dobili tudi ob-iinski predstojniki za vsakega izdanega konja po 1 tako obveznico, tretja obveznica se bo nranila v svp-ho evidence pri prej omenjenem vojaškem poveljstvu. 6. Vsak prejemnik je dolžan, prevzeto Število konj takoj domačemu občinskemu predstojniku prijaviti, ki bode te prijave na podlagi pod točko 6. mu doposlanih obveznic kontroliral. 8. V slučaju izbruha nevarnih ali sumljivih konjskih bolez ¡i mora to vsak najemnik občinskemu predstojniku takoj javiti. V neprijavljenih slučajih nesreče bode vsak prejemnik za nastalo škodo osebno odgovoren. 9. Konji se bodo oddajali r topniški vojašnici v Mariboru vsak dan od 8. ure zjutraj do 4. ure pop.; pobliž e se vpraša pri zapovedništvu topniškega polka štdv 128. V Mariboru, dne 11. listopada 1918». Maister m. p., g.-ra. 11, nov&uiurii 1SUL r Slovenščina na sodnijah. Ravnopravnoet slovenskega jezika v vseh uradih nam j« pa znanem elenu XI X. državnega temeljnega sakona zajamčena i.e nad 50 let, toda nemški sodniki so naS jeaik ved-ae zapostavljali in zatirali, deloma vsled neznanja ,. deloma na iz mržnje do našega naroda. Ker se jo iz-ka*ala sodnija kot uspešno sredstvo poneračavanja , so nam skušali iz Gradca vriniti vedno več nemških in nemškega uradništva, Slovence pa so Ho tudi v sodne dvorane aavel "iU^r^Mggj^.^,^. j* ljudstvo že nagnalo nemška eodne predstojnike v Ljutomeru in Ormožu» so Nemci sprevideli, da tako ne gre dalje. Pretekli teden je predsednik mariborskega okrožnega sodišča izdal na vsa okrajna sodišča ukaz, da se morajo strogo ravnati po jezikovnih predpisih, s slovenskimi «tranka-mi slovenski uradovati ter izdajati sodb« ia vse druge rešitv« v slovenskem i»»ziku. Pri tem s« sklieuje prezident na neko jezik naredbo iz leta 1883, A povemo mu pa, da se s te- , kor ne zadovoljimo , ker vemo, da se nemški so ikinudi zanaproi n« bodo ravnali po predpisih, kaxor se niso do se&aj v zadnjih 36 letih, odkar dotični predpisi obstojajo , Naš jezik mora tudi na sodnijah gospodovati, kar pa s« n« bo zgodilo, dokler nam sodijo nemški sednikL Zato proč i nemščino in nemškimi sodniki! Preisedaik mariborskega okrožnega sedišča je pretekli teden izdal na okrajna sodišča odlok, da se morajo natanko ravnati po jezikovaik predpisih iz 1. 1882. V civilnopravdnih zadevah se naj dr žijo dosedanjč prakse, v kazenskih pa se morajo s slovenskimi straikami delati slovenski zapisniki in izdajati sodbe in sklepi v slovenščini. Tak akaz je v sedanjih razmerah nezadosten, ker se ne moremo zadovoljiti s predpisi, ki bi se morali izvrše vati že 36 let, a so se do tedaj od nenškik sod nikov dosledno prezirali, n, pr, v Gornji Radgoni, Ptuju, Mariboru, Marenbergu in drugod. Z odlokom se bodemo natančneje bavili v prihodnji številki »Straže < Neresnifcae govorice. Cnjemo, da se govori po deželi, da se vrSe v Maribora veliki poboji med Slovenci in Nemci in da so Nemci ubili 50 Slo vencev. Te govorice so izmišljene V Maribora je mir in nobenemu Slovenca se ni skrivil las. V mesta je gospodar naše vojaštvo. Našim meščanom v Mariboru. Med meščani v Maribora se pojavljajo hujskači, ki hočelo pripel jati prebivalstvo mesta v zmoto, češ da Maribor ne bo pripadal Jugoslaviji. To je nevarne in ne dopustno hujskanje. Mi povdarjamo: Maribor leži popolnoma v slovenskem jugoslovanskem ossemlju in popolnoma izključno je, da bi pripadal državno kam drugam. Moč birokrstizma in moč vsenemških hnjskačev je za vedno strta v tej svetovni vojski. Vi mariborski rojaki pa se zavedajte, da boste imeH največji dobiček, ako boste z nami dobri in pošteni jugoslovanski državljani. V naši državi se bo razvijala trgovina in obrt, kakor nikjer drugod na nekdanjih avstrijskih tlek, v naših krajih bo veliko zaslužka v državnih in drugih javnih službah za našo mladino, v »Dtulsch-Otsterreich« pa bodo morali biti hofrati in gene rali pisači in portirji, zato vi obriniki in trgovci, posebno pa še vi delavci, imejte pamet in ne dajte se voditi v zmoto! Mi vam ponujamo pravočasno svojo prsteno roko; sedaj je še čas. a kmalo bo- ic-mcr- Ji - .-jts* Utrujena in polživa od obupa, pokorna kot mn-čenik in skoro brezčutna je Šla med narednikom in korporalom po stopnicah dol in stopila na odprto dvorišče. Tu se je kot v omedlevici dala vleči, ker so Ji noge odpovedale hojo, ki jo je oddaljevala od Jane -za Rekla pa ni nobene besede; tihe solze, ki so ji lile po licih, so bile edini dokaz njenih bolečin. Na pragu vrat, ki so držale na dvorišče, stala je bogato oblečena gospa plemenitega obraza. Oclda-leč je opazovala jokajočo deklico in bi bila očividno rada zvedela, kaj se godi. Cim bliže ji je orihajala Katrioa, da pride k izhodu, tem bolj j« njen pogled Izražal globoko sočutje. Katrica to o, azi, prešine jo žarek upanja. To je zapazil Jakob, ki ji je pošepetal na uho: „To je gospa bolničinega vodje; Jako dobrotlji-va gospa. Iz Antvverpna je doma." Deklica je šla zdaj hitreje, kot bi se ji mudilo, da pride ven. Ko pa je bila blizu gospe, z vzklikom sleče proti njej, pade pred njo z iztegnjenimi rokami na kolena in pravi: „Gospa! — Porao* — usmiljenje — ubogemu slepeu!" Gospa je bila videti osupla in v zadregi zaradi tega nastopa. Nekaj fcasa je opazovala mlado kmetico, ki je upirala vanjo lepe, modr« oči, kot v gore-4i molitvi in se zaupno smehljala me(^ solzami,- kakor da se že zahvaljuj® za prejeto dobroto. Pridela je Katrico za roke, jo dvignila kviSku in ji rekla prav I rijazno: „R«vicfl! Po; lit« r mano, draga moj»! Ka pa rae take žalosti?" S Umi besedami in ne da b: s« kaj zuaenla /a aarednika, B j« bil aljudno roko položil ob fepieo , pelje ubogo deklico ▼ svoje stanovanje ter ji ponudi stei. ; r V sobi je bil lovski častnik, ki je stal pred stojalom in pisal: radovedno in sočutno je pogledal od dela in o. azoval plakajoč« dekle, a je mirno iakat pojasnila. Gospa — bila je častnikova soproga — znova prime deklico za roko in pravi- „Le i otolaži se, draga moja; nič hudega se ti ne zgodi. Povej mi. kaj te je tako razburilo; »ko mi je mogoče, ti bom pomagala." „Oh, gospa!" vzdihne Katrica in gorele poljubi gospej roko. „Bog vas blagoslovi za vašo dobroto. Jaz sem ubogo kmetsko dekle, doma s Kempenskega. Naš Janez se je izžrebal in postal vojak. Pred štirimi dnevi je materi pisal pismo, da je slep za celo življenje. Jaz sem pač dve uri kot mrtva ležala pod hrastom, a njegovi materi nisem smela nič povedati, da bi ne umrla od žalosti, Zarana drugo jutro sem odšla zdoma bosa, da pridem v VenloJ. Povpraševala sem, se izgubila in tekala okroga prestala zadosti sramot« in nadležnosti, hodila podnevi ln ponoči skoro brez jedi in pijače, tako da sem imela krvave noge. Ko sem se muiila tri dni kot izgubljena ovca, sem prišla sem; mladenil iz naše vasi, ki jo korpo-ral, me je iz usmiljenja pustil sem noter; videla sem i prišel je narednik ter me iagnal. Zdaj Janeza ne našega Janeza z ugaslimi odmi, hotela ga tolažiti — bom videla vei; brez tolažbe ga moram pustiti, reveža. Gospa, to vendar ni mogoie. Pomislite, prosim vas, koliko sem prestala, la sera prišla sem in imej-te usmiljenje z nedolžnim jagnjetom, ki tam v temi oU žalosti hira!" „Ali je vaš brat?" vpraSa »astnik za stojalom. Detle povesi glavo, da bi zakrila rdoilee sramu, M ji je ob tem vpratanju iapreletela liee. t- ».i-.'..*. ____ (Dalje pMfaoflnflč.i , hL fiOVSJIMU d. siwiii me» pometali z naj ostrejšo me Ho. Hajakaiev ne trpimo! Državljani Jugosavije! Dosegli ste ono svobodo, o kateri sle prej smeli komaj sanjati. Svobid na Jugoslavija, katere prej še niti imenovati ni3ta smeli, je vatala. Iz temnice t kateri ste živeli po prej, s>te stopili na svetlo, svobodno soince. Svo bodni državljani ste. Kot taki pa se morate zavedati, da Vam bo ta največja vseh dobrot ohranje abor pa sapoja »V hribih se dela dan.« Župan ¡ar-jevške občine pozdravi maaifestaate. Nato odhod na rojstai dom g dr. Korošca; tam zapoje pevski zoor »Bratje, r kolo se stopim j«, na«ar bo aav zofie pozdravil hišni gospodar; godoa zaigra »Slovenec sem « Nato bo slavnostna gorar. Po govoru fta*di promet va težkoč bi bil® dobro, da s« mož- e in fantje, kateri spidajo v rojatae letnik« 1871 —1§00, posebao oai, iti s> bolj odlaijeu ol ili-nbora a i G nja ia airrfijo ni ra^poU^o ¿elazaice, ibero in na vozoria pripeljeta v trdi ¿giašeaja. Taii bi veljalo, da pridejo župani ali dragi ajlod-ni občinski možje s svojimi občani k pregledova- pesem »Lepa naša domovina«, godba pa zasvira »Bodi zdrava domovina « Nato se mladiaa pjtlo- ; nja, da se takoj lahko odloči, koga je iz dralinj-ni preodličaema rojaka. Slede razni nagovori. Po j kih ali gospodarskih in drugih ozirov treba opro-na le tedaj, če bode Vaš državni ustroj redno de j sklepni besedi prosta z bara. Gostilne b .do ta dan j stiti vojaške službe. Kdor ima vojaško obleko,, naj loval. Časi so sedaj še kritični. Od italijanskega | odprte samo od siclepa alavaosti do 5. zvečer. Ob pride v to oblečen k zglašenja Tadi svojega pari bojišča se vračajo skozi jugoslovansko ozemlje če te bivše avstrijske države v svojo domovino. Ker je med njimi dosti takih elementov, ki bi utegnili a plenjenjem in pustošenjem ogrožati Vaše doma čije, treba se je proti tema pravočasno zavarovati. Domovina Vas zato še potrebuje! Kdo ne bi žrtvoval vsega za njo, za katero so tisoči in tisoči darovali svoje mlado življenje? Saj gre samo za nekaj mesecev, mogoče tadi samo tednov. Ni no benega dvoma, da bo vsak izmed Vas storil ne le to, kar je njegova dolžnost, ampak vse, kar je v njegovih močeh, vse kar mu veleva njegovo jugoslovansko srce. Odzovite se torej polnoštevilno o klicu, ki ga je izdal vrhovni poveljnik za Spodnji štajer, general Maister, ter pohitite vsi na pristojna mesta. S tem obvarujete sebe, svoje družine in svoje domače ognjišče preteče nevarnosti. Še kratek čas in domovina bo prosta vsake nevarnosti, slabem vreaae.u slavaost sploh izostane na plan! R>jaki, | la naj vsak prinese po dvoje seboj. Plačala se ms I bo za to primerna odškodnina- Vodja avstrijskih socialnih demkrato/ umrl. Na j Vojaški konji. Zdaj gre maogo trana skozi na Dunaju je dne 11. t. m. umrl vodja nanškoavstr, \ šs sraje. Celje ima že maogo konj, tako tadi Ma socialne nemokracije dr. Viktor Ailer. Bil je ne davno imenovan za zaaaajega ministra Nemške ribor. Ti koaji, ki so izvrstni za vprego, bodo s« vsi oddali brezplačno v porabo posestnikom, ki i- A 'strije. Dr. Adler je bil eden ,najodličnej3ih vodij i majo dovolj krme, da jih prebranijo. V prvi vrsti nemskoavstrijsks socialne demokracije je bodo pri oddaji koaj seveda upoštevali oai po- Č. g. Krajnc Marko, do sedaj vojai karat, gre \ *estaiki, ki pridejo pravočasno k zglaSeaja dne za kaplana v Makole. Slovv;nski napisi t M riboru. ? našem mesta nastajajo kar čez noč sIovea3ki napisi. Pleskarji ia slikarji imajo sodaj obilo posla, da prebarvajo nomike napise. Haši Nemci ho4«jo slovansko ia eatoatino armado, ki bo kmalu dospala v Maribor, sijajno sprejeti .¿g Jugoslovanska budaica. Pod naslovom: »Neka živi Jugoslavija« je izdal mhdi hrvatski skladatelj nakar se povrnete veseli iu prosti k svojim doma- i Avgust Go3tinčar na dopisnicah prav primerno ba čino-n- \ dnico. Po svoji strakturi, melodiki in ritmi ti od- Se «ikrai pozivamo naše ljudi, naj bodo mirni j govarja zahtevi badaice. Tekst badnice je tadi n naj vzdržujejo povsod red. Današnja doba je tako »esna. da se mora na vsak način opustiti vse, kar ♦i kalilo mir in red. Voditelji ljudstva, izobraženci , j n&j povsod j tem smislu uplivajo na ljudstvo* ; Poučne shode o norih razmerah in novi državi I je imel naš član »Nar. sveta« v Ljabljani prete klo nedeljo pri Veliki Nedelji in Sv. Toi»ažu. Pov ; prav dober. Naročaje se v a pravi zagrebškega lista »Novine« (Zagreb, Kaptol 27), za ceno 50 vin. Smrtna kosa. Včeraj jutro je neaadao umrla gdč. lika Goleč, hčerka veleposastaika ia la3taika l gostilne »pri Zlatem jagnjeta« v Maribora g. Josipa Goleč ter sestra slovenskega pisatelja g. Januš Go- --2— » iŠJZtfSfčKffS*IZLZZ pa tadi « resnostjo so sledili izvajanjem in jih odo- \ . " 0 bravali To nedeljo bosta taka poučna shoda pri I n"da$eni ^goslovanki na, sveti rečna luč! Po- Sv. Lovrencu v Slov. gor. zjutraj po sv, maši in j greb v soboto, ob 2. uri popoldne, od biše žalosti | na Pobrežje. Naš pridni dopisnik Peter Dajčman v Dramljah je amrl. N p. v m ! Vrl obm jai Stoirenee nad. Umrl je dna 31. 0-l ktobra po kratki mučni bolezni, sprevidea s sv. I zakramenti, v bolnišnici v Baensrca Feanc Bras, I posestnik a. Svečini. Nakopal si je bolezen v vo jaški službi. Pogreb se ie vršil dae 2. nor. v g zenercu. Rstjai zipušča dva mala sinčka, žalujočo ženo in mater. U nirajoč je še pozdravljal Jugoslavijo. Bbrg -rn spomin! Plačo častnikom ia moštvu narodnih iei Plar I če, oziroma službeni prejemki za častnik» in moštvo 1 narodne vojske so začasno urejeni sledečo: Pristojbine častnikov ostanejo začasno do nove ureditve-ne-izpremenjene in sicer se bodo izplačevali šaržni prejemki in vojna doklada. Moštvo in poddesetniki do -bijo i K, šarže od des tnika dalje pa 5 K na dan in hrano. Vsak oddelek mora skrbeti za prehrano častnikov in moštva. Relutum za preskrbo znaša za vojaške osebe brez r.izlike 6 K na dan. Relutum se sme izplačevati samo onim, ki imajo v kraju, kjer služilo, svoje družine ali starše, pri katerih se lahko prehranjujejo. Onim pa, ki nimajo prilike udeležiti se skupno vojaške prehrane ali prehrane pri svojcih , se sme izplačevati dnevno 9 K, Poveljniki oddelkov mora o skrbeti, da se oni, kateri dobivajo relutum , ne udeležujejo vojaške prehrane. Tuje čete, ki se le samo mimogrede nahajajo na slovenskem ozemlju, na dobijo nobenih denarnih prejemkov. Vsem poveljni -kom je naročeno, da varčujejo z zalogami živil ter da po potrebi urede prehrano Častnikov, in moštva. Sedanja vojaška služba. Prej je bilo vpoklicanje k vojaški slažbi odrejeao na cesarsko povelje. Zdaj kliče bivše vojake dom>vina pod puško, tista domovina, katero smo po težkih bojih in trpljenja vendarle dobili. Jagoslavija kliče in ta klic je mogočnejši, kakor cesarjev, kajti to je aa« klic, ka-teremu se radi pokorimo, ki ne bode slovanskih bratov razdruževal, tem/eč jih spajal v eno samo popoldna po večernic&h pri Sv. Andraža t Slov. gor Vabimo vse moSe, mladeniče, žene in dekleta, f Kaj nameravajo Italijani? Minulo nedeljo je i bival italijanski kralj v Ifstn Sprejem je bil vso-skoai le vojaški. Brzdaj je neprestano imel nago voro na borzi. Izjavljal je. da Italija ne more sprejeti vase toliko Jugoslovanov, zato odstopajo Italijani Dalmacijo državi SHS, medtem ko reklamirajo zase Istro. Na vprašanje iz občinstva: »ali celo?« je odgovoril: »Istro!« Italijanski vojaki so razdeljevali na Reki karte, na katerih jo označena, da Dalmacija pripada državi SHS, medtem ko je za-padna Istra s Trstom pod Italijo; vzhodni del Istre je aa ksrtah označen kot del Jugoslavije. V Polju je sapravljen velik rdeč krič z opombo, da je Palj last Italije, da bodo pa vsi forti raz«treljeni in arzena! odpravljen Protest proti zasedenju jugoslovanskega ozemlja po Italijanih N V. je pri italijanskem zunanjem ministru protestiralo proti zasedenju jugoslovanskega ozemlja od strani Italijanov. N. V. povdarja, da je to proti načelom, na podlagi katerih se je zdrnžila tudi Italija. O spornih vprašanjih radi mej naj odloči mirovna konfereaca N. V. se je obrni lo tudi na srbskega ministrskega predsednika Paši-ča s prošnjo, da v stvari posreduje. Zadnja seja avstrijskega državnega zbora. Dne 12, t. m. se je vršila zadnja seja poslanske zbor niče dunajskega državnega zbora. Seja je bila slabo obiskana. Navzočih je bilo le malo poslancev. Večinoma Nemcev. Slovanov bilo prav malo. Oi Jugoslovanov Fon in dr. š isteršič. Predsednik dr Gross se je spomnil najprej umrlega poslanca dr. Adlerja. potem je pa držal nagrobnico avstrijskemu parlamenta. Omenjal je de' laracij z dne 30 maja 1917; debate, ki so se vršile v zvezi s tem, so bile predigra delitve Avstrije. Dogodki so se prehitevali in Avitrija je razpadla v številne male države, ki si danes stoje deloma sovražno nasproti. Zbornica nima danes nikake naloge več rešiti. — Ker se v smislu ustave ne more sama razpustiti, j celoto. Žene in dekleta na3e so podpisovala de- predlaga predsednik, da se seja zaključi, ne da bi so določil dan prihodnje seje. klaracijo za jagoslovansko stvar, možj-i in faatje pa bodo podpisali najlepSo deklaracijo s tem, da se bodo podpisali jagoslovanskema vpoklhanju v vojake. Vojaške puške. Med ljaistvom po deželi je mnogo vojaikih polk in tadi manicije. Kdor ima Sloreijebistriški dekaH vlč. g Franc Bohak jo te stvari doma, ali ve zanje, naj jih prinese seboj aevarno obolel. Priporoča se v moliiev. k zglašonju. Kadar pride tozadevno povelje, bo Masifestacija t proslavo dr. KoroSca pri St.J«- vsakdo prisiljen dati vso orožje, kar ga ima doma rija ob Ščavnici v nedeljo, dne 17. t. m Ob pol in bo dotični posestnik orožja strogo kaznovan f ari dopoldne šolarska sv. ma*a. Ob 9. ari dop. } radi tatvine, ker jo to orožje last naše sedanje slovosna služba božja s slavnostnim cerkvenim go- h države Jagoslavije, na pa ošabna last. vorom. Po službi božji se udeleženci zberejo na 1 Zglašenj» dae 18. t. ». Slovoaski general Mai-trgn. Godba zasvira »Hej Slo vami!«, domaii pevski f «ter jo odredil mobilizacijo letnikov 1879 do 196$. 18. t. m. Vzdrževalnim. Narodna viada je sklenila glede nadaljaega izplačevaaja vzdržavalaia svojcem vpo-tlicaaih sledeče: Vzlrlavalaiaa se izplaia oaim rodbiaam, katerim aa piačilai poli potrdita žapai in občiaski arad, da so ajihovi vzlrževatelji ali v vojaem vjetaištva, ali pa se še niso vraili iz vojske, ali 33 pa uiaajaio v akUvii vojašu službi naroine vojske, i^vzamši s ažoo aarodiih straž. Rodbinam članov u »r uain straž se torej vz-irže-valaiaa aa izplačuje) lavalidom ter vdovam in sirotam padiih vojakov pa sa vzdržavalaiaa izplačale kakor doslej. Olreioa stopi v veljavo dae lo. t m Poverjeailtvo za fiaaace to sporoči brzojav-aim potom davčnim u*-ai >m N»? rlak med Mariborom ia Središčem. Od 9. i. m. naprej vozi do preklica otajiki lokalni vlak enkrat na dan do Središča. Iz Maribora odbaja ob 7 ari 48 minat zjutraj in pride proti 10 ari v središče; iz Središča vozi ob LO. uri ¿24 minut nazaj v Maribor, kaonr pride glasom voznega reda ob IS. uri 20 minut poeoldne. Opamia slovenskim kmetom. Slovenski žapaa nam piše: Vsak kmetovalec, kateri ima dolgove, naj gloda, da iste brž ko mogoče poravna. Ako nima deaarja, naj kaj pr oda tar plača s roj dolg, ter po vojski se bido dolgovi težlco plačevali. Kjhaaje žganja. Pa ukaza g. poverjenika za finance narodne vlade SM-5 v Ljubljani z dne o. t. m. št. 12. se je s ioraz-amao s fiaaačnim ministrstvom odredilo: Žgaajekaha iz kakoršnihkoli snovi je v bodoče dovoljeaa na podlagi splolnib predpisov o davka na žganj«, tedaj posebao proti oravilni prijavi pri pristojnem oddelka Inančne straže in pri davčnem arada proti plačilu narejnine (žgalne dače) 3 80 K od litra alkohola, kakor se že plačuje od 12. aprila 1917. Licenčna pristojbina 10 K od litra alkohola odpade in pridelano žganje je na razpolago prodaceata (pridelovalca). Posebae nrošaje za dovolitev žgaajekaha toraj ni potreba. Žs vplačane licenčna pristojbina se ne vrnejo. Predpisi za davkaprpsto žganjehaho s tem aiso prizadeti in imajo do iste tudi vsi posestniki pravico. V izogib kazenskih posledic, se straake posebao opozarjajo na občne postavne predpise za žg niskaho. na to, da pravočasao prijavijo, strogo pazijo na uradne pečate, ter se točao držijo za žganiekaho priglašenih ur. Cene za žito in krompir. Narodaa vlada v Ljabljaai je določila te le cene za žito: pšenica, rž, ječmen, oves, koraza, proso, ajda 1 K 1 kg, fižol 2 K, krompir 60 v. Te cene veljajo za zdravo blago, ki se odda prostovoljno. Za s silo odvzeti krompir je cena 50 v. Prouet s sadjem je sadaj v Jagoslaviji pro3t. Prepovedano pa je izvažiti sadje brez dovoljenja preko maj naše države. ^ Sladkor za sladkanje vina je ves zasežen za hrano, ker sladkorja radi te ž toč na železaici primanjkuje. Kože, svinjske, telečja in goveje, 3majo kmetje od zdaj zanaprej brez vsakega dovoljenja dati usnjarjem v delo. Klanje svinj. Z\ naprej do preklica ni treba več oroiiti dovoljenja za klanje svinj. Oskrbi rali premoga. Opozarjamo vsa kroge ia javno zavode, ki rabijo premog, da se obračajo na zaslopnika Narodne vlade iz Ljubljane, stotnika Gombafi* v Celja. Mariborska pltaaraa je dob.la zopet dokaj premoga, tako da oi nevarnosti, da b i Maribor brez loči. Telefonska »veza s Št. Jakobom v Sto v. gor. ,je pretrgana in sicer bliža Železniki, v Vakovakom dols. Poštna aprava, kje si? Narodni davek. Hirratia Ana, učiteljica v Prašni, pošta 2Uec, ziato liro Starlino; Jakob 9ajo-vic, kaplan, ld» K. Preariaa b/ala! Posnemajte! ?. sfrttn. aB!iii»si*!fi53na®si?ssHu Prodaja f vinskega rcošta. Pri Sv. Anircu v Si. gor. ne bo tfne 19. t. m., cb desetih predpoldne, rs drržbi predal Irttinji jezro ribrrni cerkven vinski mošt. t* Lepe cepljene trte' ima Fa prodaj trtričer Fran Slodnjak pn Sv. Lovrenca v Slov. gor. Odretnik dr. Jcsip Leskcvar je zopet ctvcril svojo pissrno v Men boru, Koroška cesta 1 (stara gimnazija pri cerkvi sv. Alojzija) • Notar Hinko Požnn se je vrnil od vojakov in zopet mradnje v svoji pisarni v Gornji Radgoni. Strejnik-tiskar ee takoj sprejme v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Inserati cdpadejo. Radi pomanjkanja p? pirja je nam nemogoče lza&jati list na 8 straneh. Da bo uredništvo imelo več prostora za uredniško tvari-no, bomo odslej popolnoma izpustili inserate. „Male Nrvice" iihaiajo vsak torek, sredo in soboto ob 4. uri popoldne. Dobijo se v Cirilovi tiskarni in tobačnih mflkah izvod po 10 vin. Po pošti se ne pošiljajo. IMHKVia Slovenci v'Dravski dolini. Velika manifestacija za Jugoslavijo te vrši prihodnjo nedeljo, dne 17. nov. v Rušah za celo Dravsko dolino. Zavedaj bo se velikega trenotka, ko smo postsli svobodni državljani v svobodni jugoslovanski državi. Zato v nedeljo vse v Ruše 1 Pričetek ob 8 uri popoldne. Krajevni narodni svet v Rušah. Dopisi. Jarenina. Dne 10. t. m. smo obhajali svečano proglasitev Jugoslavije. Po 1 sv. maši je bil ustanovljen krajevni odbor Narodnega sveta in Narodne Straže. Odborniki so med drugim gg. dekan ČSžek kot predsednik, Ig. Supaaie kot podpredsednik in J Čonč kot tajnik. Ob pol 10. uri je bila slovesna sv. maša, katero je imel dr. Medved. Popoldne je govoril zbrani množici dr Medved. Slikal je v krasnem, navduševalnem govoru žalostno zgodovin© Slovenoev, suženjske razmere naše pred vojsko, nsše vnebovpiječe krivice med vojsko, in je končal z našo sedanjo svobodo. Ljudstvu so segle njegove besede v dno duše. Večkrat ga je prekinilo med govorom, da je dalo duška svojemu navdušeuju, nazadnje je zapela vsa množica gro-movito »Lepa naša domovina.« Shod so posetili med drugimi tudi dr. Hohnjec, profesor Vrefe in divizijski župnik A. Čižtk. Nazadnje se je pri prosti zabavi v veseli manjši družbi zbrala svota 122 K in sicer za dijaško kuhinjo v Mariboru 72 K, sa Narodni svet pa 50 K. j Sv. Jurij v Slov. gor J V nedeljo, dne 17. t. m , po rani sv. maši pri Kranjcu velevažen shod. Pridite! m^M-^1': Sv. Barbara v Slov, gor. Umrl je dne 8. nov. gostilničar in posestnik Janez Čeh na vodeniki. V vojni v Tirolah se je bil prehladil, hirat je začel, domov so ga dali, kjer je upal in upal do zadnje ga na polno zdravje, ali smrtni angel ga je odve-del iz te svetovae vojne v nebeški mir, kjer ga oaj sladko uživa po trudapolnem trpljenju. Veči.a luč mu naj sveti! - V Čad ram u je za obe občini že 14 narodnjakov izvoljenih, koji bodo za občinske potrebe skrbeti morali, nemški napisi v Oplotnici so se ie odstranili. ^ Šoštanj. Naš narodni praznik in manifestacija v nedeljo, dne 8. t. m., sta bila menda med prvimi in najlepšimi v bivšem Spodnjem Štajerskem. Ne da se popisati! Samo glavne točke: Ta krasen obhod od Sv, M haela v mesto! Jz vseh hiš, tudi nemških, plapolajo slovenske trobojnice! Okna v zelenju, cvetju in zastavicah. Sv. maša pod milim nebom na glavnem trgu. Godba in krasno petje. In ta brezštevilna množica ljudstva, kakor še gotovo Šoštanj nikoli ni videl! Prekrasni, navduse-▼alni gover. Daljše so imeli} p'edsednik šošt&njs-kega Narodnega sveta dr. Mayr, župnik Atteneder, dva nadporočnika iz Velenja. Krasen prizor, ko je potegnil sabljo za prisego novi domovini. Krajši nagovori. Ena gdč. učiteljica, zastopnik rudarjev, mozirskega Sokola in kroetskega ljudstva. Živijo klicev ne konta. Vršilo se je vse v vzornem redu. Krasno zadoščenje za majnižki prepovedan shod. — Narodni svet je bil konstituiran že dne 17. oktobra; prevzel mestDO občinsko upravo, vojaštvo (konjsko bolnico) in rudarstvo v Skalah. Vsi nemški napisi, zasebni in uradni, izginili takoj. Za narodno stražo poskrbljeno. Do danes vse v le pem redu. Sv. Križ pri Slatini. Med mnogimi žrtvami šjanbke bojezni je tudi Cecilija Žurman, županova žeDa od Sv. Trojice. Umrla je one 30. okt., stara kom8j 33 let, Mlado, blago, srečno ženo in mater si ie izbrala tokrat bela smrt. Zapušča pet otrok, najmenjše* staro še le Dtkaj mesecev, Doi ra Čila, polivaj sladko! Družini Žurman Oerliccvi naše rajifkrenejše sožalje! — Prve dni meseca novem bra imamo zopet 15mrlifev. Prirrrnjkuje nam ra kev in grobarjev. Kak« je visoko plemstvo skr- Ibelc? za ranjene vojak©, V skladišču Rdečega križa v Pragi se nahaja velika množina živil, ki jih pa niso porabili za ranjene in bolne vojake, temveč so si vse to lepo razdelili med seboj člani visokega plemstva, ki so imeli pri Rdečem križu glavno besedo, in njih pri jatelji. Ntka komisija je iakoj ugotovila, da se v skladišču nahajajo živila, ki so vredna 3,000.000 K, in da se je s temi živili delala nečedna mani pulacija. Zaplenjena korespondenca dokazuje, da so grofice, baronice, veletržci, ravnatelji, advokati itd. dobivali iz omenjenega skladišča živila in de-likatese po neverjetno nizkih cenah. T^ko n. pr. grofa Nostica ni bilo sram, da je tam kupil celo vrečo kave. Grofu Andrassyju so poslali & kg kave, 10 kg čokolade in i kg masla. Za 1 kg ka ve je plačal 18 K. Neki grof Almeyda je vzel 4 kg čokolade in 25 kg marmelade, grof Wolken stein je kupil 45 kg kave, 40 kg čokolade, smok-ve, cigarete itd., grofica Coudenhove (žena bivšega namestnika) 42 kg marmelade, 1 kg čaja in druga živila. V imeniku kupovalcev Riečega križa se nahaja skoro vse odlično češko plemstvo. V zvezi s to umazano zadevo sta bila arsti-rana bivši češki namestnik grof Coudenhove in žena. Grofa so med tem izpustili, grofica je pa še vedno v zapora. LISTNICA UREDNIŠTVA,? Ljabno: PoStna zveza z Ameriko še ni u-rejena. — Dopisnikom: Imamo toliko nujnega gradiva, da je nemogoče spraviti dolgih dopisov v list. Poročajte hitro in kratko. — Sv Ju-rij cb južni žel.: Inserat prepozno. Jugoslavija Jugoslovanom, Knjižica, ki se Jfi tako priljubila našemu ljudstvu, se zopet dobi v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Cena s poštnino vred vin« Slovenci, sežite pridno po njej! Posamezne številke „Slovenskega Gospodarja1 in „Straže" stanejo od 1. oktobra naprej v razproda]-20 v, brez ozira na to, ali imajo- 4 ali 8 strani 1 . -i» Loterijske številke. Trst, 30. oktobra 1918 59 44 4fi 42 63 Dtroaj, 2. novembra 1918 H2 r/9 78 89 8 Gradee, 6. iievembra 1918 24 4 36 70 B7 Kna besed» »taco 20 vinarjev. XX XX Kupim vsij» posestvo KOgeie z mlinom Valentaa ¿Hub, Brester-nica >2, Mati bor. 1681 Kdof Ima na prodaj ievljarski šivalni stroj, *e maj »glasi pri Ti maku Žwrle, čevljtraksn» moj stro t Mcsirju. 1678 Zagorsko apno lepo bslo vai va-gs. of s* (L bi r glavni zalogi pri Iran iadrsM, Maribor, f«hm!d-plats 4. Gospodarji preskrbite s« s a spomlad i »pnom, ker ga na spomlad »aradi fomaajkaaja premega mogoče ae Do. 1688 Oglje za kovsče, kc,..»4; ¿rt&tog «istravski m koks se dobi vsaka množina samo t prodajalci ia glavni zalogi pri Ivanu AndraSli, Maribor, Behii:idplat« i. 153» Hlia 1 uua. od GAsntgi. tiga, ki se z &'/• »brostujo, s» pred« aa 78.000 k. Belinšek, Svgeaova ul 8, Hatibor. — GostiLa euo aro od mesta s aomljiščem se proda. 1559 Sodi na prodaj od 28—840 litrov Vp.ašati je: Stolni trg št. 2, Mirite_15«9 Sllvovka in jaboMuik sa prodaj, išto.ui trg 2, Maribor. 1670 Posestva X ure od Ptuja V Bp°h-Iji it. 68 se prod». Osa a 8 ¿ra le sadnega drevja. 1571 Ruta za ogrniti, moSkr, in iemfce obleke, salonska suknja as zame-nja ca šivila. Koroška cett» 19, Maribor. Po tepnifskem foica St. lias »šfc «In bo. Naslor v uprs-vi ii-.ta. 1698 Se «ar in tspecirar iš«e dilo v h.šo m izven ti še. Meijska e. 61 Maribor. 5577 Gospodična se sprejme n« staoo- vao)«. fiilerjeva ul. 6. 1692 ■ ■■ Hranilnica In posojllaisa v P«d-ietrtku, rog. e. b teom. sav. ima redai eiiai sbor v »tdtlj« dae i;, t. m. ob 9. nri dopoldua v icadrsiaib prosto: ik. Dnevni red 1. Poročilo iiačelstv» in nadaor-siva. 2 Odobritev rač. sakljnčka aa 1. 1917. 8. Volitev aačelatv» ia nadzorstva. 4. Peroetla o iarr šeni revizij . 6. Klašajnssti. — Faislstvo. Čevlji vs< vrst iz dobrega bla ga se lzgotovi, če s» da sekaj usaja sli širil. Csvljar, M»rib»r, Lntk®sj*va ul. 10 ua dv. 1698 Dam £a 15 kg bele in 16 kg kornlie moke, črae sakajeae hU-ee, li liuisk« obUka ra gos^e, ali otročje ¿«rito. Cislao^aiia ^. Maribor. 1578 Ročni mlin s k»aal i« z gonila? ročids a* iolo, »ajoi ivg^tivljea s uesi deli se ztimeaja za i vila. 1565 Dve postelji z ž'enim vloitom in feiita.caiai, ena omara na predal-ce, miza » trčeni stoli in &bei«J-nik za obleka se i*m?»j j za ms-ko ia fišol. Vprala m pri Aabič, Maribor, Trža«ka c. 83. 1684 Kava, sroje in riž s« zamenja zi Mast. Luterjova uliea 5, vrata J Matibor. 1667 M dra ia ir^a obleka se zameti a z* mast, na utiša 16. priti Msrikor. 16~9 U. noTSmlira 1918.. Oreje novin voiikik «««:»* -k Čevljev 4 l>iivi«i (,l»t\ ia kfc) *'Ti.jki vez'ček (ca i-aga nepozr-bnig» seproga ia očeta Franca Inkret-a, orožn etražsnojstra, caobito sa spremstvo na njegovi zBinji poti ter po llonitev Šopkov in vencev, isrekanto u» t en Hiesta naj-igirenejšo zahvalo. Posebej se zskvaljujeme SS. d b ■ všč n!, osobito vlč. g ka ku, veleo. oroiai i.ti , j. pivskemu afco ra, k cr tudi vre«, ki su na ta ali oai način t<šili salo, neizmerno bol. Braslovčo, 1. nov. 1918. Žalujoi-a rodDiea. kožuh se odia Maribor Sskmia^aste 9. 16*8 Šfbloe in kavo ii za jaj««. Ko-rs'.ifc al. 58/1. Maribor. 1619 Zihvala. V neizaerai boli nad prearitio izgabo Bipozab-ne hčerke Barbike Grl! zrtka« najtoplejšo sakva-o vso & tistim, ti so ji te kc RinugoSievilni izkazali zadnjo čast. Pogfcbei se eahvaljujsm č. g. Jaaeia Pa*ee, ki ss tanjko sprevideli, čd gg. t. Elekta in P. Saveriau is Mar bora kakor tudi tiv-rfači (mh)vžžiti za spremstvo pri ¿«grebu. Pri^orj-sam raijko v p< bašuo me Htav — Sv. Peter pri Radgoni, 8. novembra 1918. 1612 Alojzija Grli, mati. Zahvala. Za mnoge dokaze iskre-n°g« sointja ob bolesai in narti natega ljubega in dragega Janeza Lončarič, possstnika »In v Trnlčah i«-tk-mo vsem najtoplejšo iah-a'o Zil isti se rahvtl a-jemo tiomačim» gg. duh»v bikoma za tolašilni obisk ii vod«t o pograka, vs»m i>oroda'kou): sosedom, zusn etm i* prijateljem zlasti pa fiiitem iz liekletom za obilio udeliibo aa zadnji poti dragega rsjaega. Vsem povrni Bog ti?cčirol Trniče-Št. Jani Dr. peiio, d-ae 29. okt. 1818. lifl Žilnjijča rodbina. ZAHVALA. Za ntBOge dokaza iskrenega aoeatja, «b nenadonestni itgabi, viem 8«r.doikom, pri-jatoljem in inauci», ter vsoia ndoleženeem pogreba naiega »rda. ljtbega, blagega »ina in brata « Jožef® Korošec, gostil, in velepos. pri Sv. Lenartu ▼ Slov. goricah,, izrekamo vi«a najprwr4aejšo zahvalo. Pred viem veleč. g. žnpniks, za podelitev bt. zakramentov, g. kaplana in prei. g. frančiškanom od lov. Trojiee. Nadalje vsem trianom in gOModom iz Maribora. Vsem sosedom in voteraaskemn društva od Sv. Lenarta in od Sr. Trojico Ia sploh v»em, posebno ie on m kateri so nam bili v pomoč v bolezni, tor vtem darovatoljem krasnih vencev. Vsota o-uim, kak ri sto pismeno ali astmonc izrazili svojo sožalje, tor lajiali našo težko bol. Dobremu, ljutaznjim sin« ia brata pa blag sponin! Sv. Lenart v Slov. gor., 31. okt 1918. 1567 Zialnjoia rodbina Korošec, Križev pot za vojni čas obsega res v srce se-RajoČa premišljevanja o Kristusovem trpljenju. Poleg tega še ima knjižica veliko molitev za razne potrebe posebno pa toliko potrebne molitve za mir. Stane pa « poštnino vred 20 v komad. 50 komadov pa 8 K. Naroča se v Cirilovi tiskarni v Mariboru. MMaMR In «afctKnflfa KntaliBkn Hnfttv** «rrHf« OaaovornT o redni?Franlo ^eboL (Oak tisfiazn» Otril» ^ ilMRH^