Informativno glasilo občine Dobrepolje letnik XXIII. št. 5 ■maj 2017 A . t\ a «3H I L L ni« ^ I : " ■r- . " CM, Slika zgoraj: Otroci iz vrtca pa preživeli nekaj dni na taboru na Gradu Prestranek pri Postojni. Slika levo: Člani Gobarskega društva Štorovke Šentrumar so se udeležili tridnevnega gobarskega dogodka na Hrvaškem. PAN JAN IVANČNA GORICA KI A 01/32 04 707 TEHNIČNI PREGLEDI NOVA VOZILA (Škoda) RABLJENA VOZILA ZAVAROVANJA SERVIS www.panjan.si AVT0KL6PARSTV0 E: VULKANIZÉK5TV0 T: 01 7SQ7 065 M. 041 990 BGS KOUPDLJ6 77 DonnepoLj« S \ • POPRAVILO IN CENITEV VOZIL ZA VSE f SLOVENSKE ZAVAROVALNICE • BREZPLAČNO NADOMESTNO VOZILO • VULKANIZERSTVO • POPRAVILO VOZIL NA RAVNALNI MIZI • SERVIS VOZIL • PRIPRAVA VOZILA NA TEHNIČNI PREGLED • POLNJENJE IN POPRAVILO KLIMATSKIH NAPRAV » • IZPUŠNI SISTEMI 4 • AVTO DIAGNOSTIKA • AVTOVLEKA . POMOČ NA CESTI POGODBENI SERVIS ZA ZAVAROVALNICO iriglav Začnite nekaj izjemnega z Al Grosuplje. A1 Grosuplje Brvace 1a, Grosuplje M: 040 979 788 FIZIOTERAPIJA KRAJNC Nudimo vam: - fizioterapija po poškodbah - odprava bolečin v sklepih in hrbtenici - Bownova terapija - biodinamična kraniosakralna terapija - odprava težav s čeljustnim sklepom - terapije za otroke s slabo držo - terapije za nosečnice Ana Krajnc, fizioterapevtka m: 041 386 311 e: info@fizioterapija-krajnc.si www.fizioterapija-krajnc.si Lokacija izvajanja: Videm 33a, (Zavod Sv. Terezije) 1312 Videm - Dobrepolje Naš kraj ■ maj 2017 3 Spoštovani bralci Našega kraja. Spoštovani bralci, zdi se, da smo ravnokar praznovali prvomajske praznike in že je tu konec maja. Se tudi vam zdi, da je maj eden tistih mesecev, ki najhitreje minejo? Kot da je od pozebe do vročine preteklo le nekaj dni ... V številki, ki je pred vami, boste spet lahko našli veliko zanimivega branja. Zagotovo vas zanima, kaj so obravnavali svetniki na 17. redni seji v tem mandatu. Potrjen je investicijski projekt za izgradnjo prve faze čistilne naprave v Bruhanji vasi. Nekaj informacij o načrtovanem projektu in predvideni dinamiki izgradnje si lahko preberete v sklopu poročila s seje. Za izgradnjo vrtca je izbran izvajalec in v teh dneh naj bi se začela gradnja. Vroča tema ponovno postaja kamnolom v Predstrugah. Vsi vpleteni se trudijo, da bi storili vse, da se z letom 2021 kamnolom zapre. Več podrobnosti preberite v poročilu. Ljubitelji kulture in vsa kulturna društva zagotovo ne boste spregledali razpisa o sofinanciranju ljubiteljske kulture za leto 2017. V društvih, ki redno poročajo o svojem delovanju, je bilo tudi pretekli mesec pestro. Še posebej dejavni so bili v Gobarskem društvu Štorovke Šentrumar in v številki boste lahko prebrali kar tri prispevke o njihovem delu. Naši mladi glasbeniki, ki se pridno izobražujejo v Glasbeni šoli Grosuplje, so dosegli nekaj odmevnih uspehov na mednarodnih tekmovanjih, mladi pisci iz osnovne šole pa so bili nagrajeni na literarnih natečajih. Na šolskih straneh si lahko preberete tudi malce obsežnejše poročilo o evropskem projektu Odgovorno s hrano. Otroci iz vrtca so preživeli tri dni na taboru na Prestranku, o dogajanju tam pa poročajo vzgojiteljice in številne fotografije. Posebej opozarjam na razpisa Rdečega križa Slovenije - Območno združenje Grosuplje za prijavo na zdravstveno letovanje ter za voditelje v koloniji. Interesenti, bodite pozorni na datume, saj je treba na letovanje otroke prijaviti že v naslednjih dneh. V številki boste našli tudi nekaj vabil na dogodke. Ob 40-letnici Športnega društva Kompolje se boste lahko zavrteli na prvi letošnji veselici v občini. Ljubitelji športa boste našli veliko zabave in adrenalina na 14. Športnem dnevu v Bruhanji vasi, v Tisovcu pa bodo blagoslovili in odprli novo športno igrišče. Mogoče jih boste takrat obiskali, saj okolica vasi ponuja številne zanimivosti, ki jih vsaj na papirju lahko spoznate v tej številki. Naslednja številka bo izšla konec junija, ko bodo šolarji že na zasluženih počitnicah, za nami pa bo tudi dan državnosti. Šolarjem in učiteljem želim čim bolj umirjen in uspešen zaključek šolskega leta. Takega, ki bo vse napolnil s ponosom na prehojeno desetmesečno pot. Ob tem se zahvaljujem devetošolcem, da so še zadnjič raznesli naše glasilo. Naj prihajajoči državni praznik v nas vzbudi vsaj nekaj tistega razpoloženja, ki je pred četrt stoletja pripomogel k odločitvi za samostojno državo. Naj v nas vzbudi ponos in željo po aktivnem državljanstvu, pogasi pa brezplodno kritiziranje in širjenje negativizma. Več o dnevu državnosti pa v naslednji številki. Do takrat vas lepo pozdravljam in vam želim prijetno branje. ■ Nova asfaltna podlaga v Ponikvah Bojan Novak Občina Dobrepolje je v zadnjih letih zgradila čistilni napravi v Ponikvah in v Zdenski vasi. V Ponikvah je bil pri tem poškodovan velik del cestišča, zato je DRSI (Družba RS za infrastrukturo) ob zaključku projekta preplastila celotno cestišče skozi vas ter lokalno cesto proti Zavodu Prizma. S tem so se izboljšale vozne lastnosti in izgled vasi. ■ Naš kraj Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorni urednik: Bojan Novak. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, gsm: 031 536 121. Lektoriranje: Mojca Pipan. Tisk: PartnerGraf d.o.o. • Oblikovanje in prelom: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1330 izvodov. Naslednja številka Naslednja številka izide v petek, 30. junija. Rok za oddajo prispevkov je 20. 6. 2017. Kazalo Iz občine .................................. 4 Obvestila...................................8 Aktualno..................................11 Kultura ....................................12 Iz dobrepoljske ambulante.......18 Iz vrtca in šole.........................20 Iz društev.................................31 Šport........................................40 Pisma bralcev...........................44 Zahvale ...................................46 4 Naš kraj ■ marec 2017 Poročilo s 17. redne seje Občinskega sveta Občine Dobrepolje 17. redna seja OS Občine Dobrepolje je potekala v torek, 25. 4. 2017. Tudi tokrat je šlo za dolgo sejo, na kateri so svetniki obravnavali 13 točk dnevnega reda. Bojan Novak Gospa Marija Ajdič Francelj je predstavila letno poročilo skupne medobčinske uprave Medobčinski inšpektorat in redarstvo za leto 2016. V naši občini je bilo v letu 2016 izvedenih 27 upravnih inšpekcijskih postopkov, največ (15) s področja odvajanja odpadnih voda. Na območju naše občine je bilo zaznanih 13 prekrškov na področju mirujočega prometa, od tega je inšpektorat izrekel 2 opozorili, 11 obvestil in 4 plačilne naloge. V občinah ustanoviteljicah je MIR v letu 2016 skupno izvedel 15 meritev najvišje dovoljene hitrosti na 19 različnih lokacijah. Od skupno izrečenih 488 plačilnih nalogov jih je bilo 30 izdanih v naši občini. Od skupno 709 mimovozečih vozil jih je 30 vozilo prehitro. Zaposleni na medobčinskem redarstvu se bodo še trudili prispevati k urejenosti in varnosti okolja, v katerem živimo. Sledila je razprava o predlogu Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje naše občine. S strani Javnega komunalnega podjetja Grosuplje (Sandi Hribar) je bil predstavljen investicijski projekt za čistilno napravo Bruhanja vas. Na seji so bili prisotni tudi vaščani Bruhanje vasi, ki so budno spremljali predstavitev in podali tudi nekaj svojih pripomb in pogledov. V načrtu je dvofazna gradnja sodobne modularne čistilne naprave. V prvi fazi naj bi se na ČN priklopile naslednje vasi: Predstruge, Podgorica, Bruhanja vas, Videm in Kompolje, kar nanese približno 1200 prebivalcev. V drugi fazi naj bi se priklopile še Podgora, Zagorica in Cesta. Glede zunanjega videza bodo poskušali slediti zgledu ČN Zdenska vas, kjer je večina naprave skrita pod zemljo. Zbirnega centra za odpadke, ki je nekaj časa buril duhove predvsem med vaščani Bruhanje vasi, pri čistilni napravi ne bo. Za potrebe izgradnje bo potrebno zadolževanje (predvidoma SID banke), predviden čas gradnje pa je od leta 2017 do 2019. Ocenjena vrednost za izgradnjo 1. faze je približno 1,5 milijona evrov. JKP Grosuplje je medtem preveril tudi stanje obstoječih kanalizacijskih vodov in jaškov. Ugotovili so, da je kanalizacijski vod na nekaterih mestih potreben očiščenja in obnove. Svetniki so imeli nekaj pripomb glede vključevanja posameznih vasi, posebej Kompolj, za katero bo potrebna podtlačna kanalizacija. Opozarjali so tudi na to, da do nekaterih vasi kanalizacijski vodi še niso izgrajeni, izgradnja pa bo zahtevala visoka sredstva, ki za zdaj v finančnih načrtih za naslednja leta niso predvidena. Svetniki so še izrazili željo, da se projekt izvede racionalno (pomislek o priklopu Ceste in Kompolj), čim hitreje, zato so v tem smislu z osmimi glasovi za in dvema proti podprli predlagani sklep. Na dnevnem redu je bil tudi sprejem zaključnega računa za leto 2016. Najprej so o tematiki poročali predsedniki odborov in komisij. Nekaj svetnikov je izrazilo nezadovoljstvo z (ne)realizacijo nekaterih projektov. Glavna tema razprave je bila ponovno problematika sodelovanja med Občino Dobrepolje in družbo KPL (glede kompenzacije v višini 90.000 evrov). Kot gost je poročilo OŠ Dobrepolje predstavil ravnatelj Ivan Grandovec. Tako kot na vsaki seji je tudi tokrat župan predstavil aktualne dejavnosti (potek projektov). Občinski prostorski načrt je bil objavljen v uradnem listu in je veljaven. Izvedeni so bili sestanki v nekaterih vaseh glede protipoplavne rešitve Logi. Gradnja Suhokranjskega vodovoda poteka po terminskem in finančnem načrtu. Tajnik občinske uprave, mag. Ivan Kenda, je predstavil nova dejstva glede projekta izgradnje vrtca. Izbran je izvajalec (podjetje VG5), v maju naj bi se začela gradnja. Izvajalec bo gradnjo dokončal v času 7 mesecev. V maju naj bi stekla tudi gradnja kotlovnice pri šoli. Judito Oblak je zanimalo, kako se name- rava rešiti promet v okolici šole v času gradnje (tovornjaki). Rešitev je taka, da se bo uredil enosmerni promet po komasacijski poti. Precej prahu je dvignila 8. točka dnevnega reda. Zupan je predlagal, da se sprejme sprememba investicije »Izvedba agromelioracije na komasacijskem območju Podgora« v letih 2017-2020. Sklep je bil potreben, ker ga je treba priložiti vlogi za pridobivanje dodatnih sredstev s strani Eko sklada. Odbor za kmetijstvo je to tematiko obravnaval, prav tako sta-tutarno-pravna komisija. Oba odbora se nista strinjala s potrditvijo. Menili so, da popravljanje in širitve komasacijskih poti sedaj niso nujno potrebni, obenem pa se varčuje na drugih projektih. Po burni debati glede upravičenosti investicije so svetniki vendarle sprejeli sklep. Občinski svet je dal pozitivno mnenje h kandidaturi g. Deana Zavašnika za ravnatelja Glasbene šole Grosuplje ter h kandidaturi ge. Ane Krajnc za predstavnico naše občine v Svet zavoda Zdravstvenega doma Grosuplje. Proti koncu seje so svetniki obravnavali problematiko kamnoloma Predstru-ge. V Predstrugah so imeli nekaj dni pred sejo zbor vaščanov, zdaj pa se pričakuje še neformalni sestanek z vodstvom KPL-ja. Na vaškem odboru so bili prisotni tudi člani lastnika kamnoloma. Ti so zatrdili, da kamnolom dela po veljavnih standardih, ob tem pa predstavili tudi rezultate meritev iz leta 2013. Na sestanku so predstavniki lastnikov predlagali, da vaški odbor pisno obrazloži svoje pomisleke, nato pa se ponovno srečajo. Vašča-ne motita predvsem prah in intenzivno miniranje. Družba KPL naj bi v roku 4 mesecev postavila nov obrat, ki naj bi za 100 % povečal izkop. Po novih načrtih naj bi kopali 1 mesec, nato pa 1 mesec nič, in ta delovni proces naj bi se v tem zaporedju ponavljal. Lastnik kamnoloma je povedal, da bodo vztrajali pri podaljšanju Naš kraj ■ maj 2017 5 koncesije tudi po letu 2021, ko naj bi po novem OPN-ju kamnolom zaprli. V razpravi je sodelovala večina svetnikov, po njej pa je bil sprejet sklep, da občinska uprava takoj začne pripravo OPPN-ja. Svetniki in vodstvo občine so si enotni, da se kamnolom po poteku koncesije (2021) zapre, in bodo storili vse, kar bo v njihovi moči, da se ta cilj realizira. Čisto na koncu seje je bila še točka s pobudami in vprašanji svetnikov. Marko Marolt je ponovno predlagal, da se kostanji v križišču na Vidmu porušijo. Glede na to, da je projekt ureditve križišča potrjen, naj se s tem ne čaka, saj kostanj predvsem v jutranjem času, ko je frekvenca prometa tam velika, zmanjšuje preglednost. Alojzij Palčar je pripravil sklep o ukinitvi sklepa o zaračunavanju najemnine v Jakličevem domu. Svetniki so njegov predlog sprejeli in na ta način omogočili pripravo novega pravilnika, ki bo uredil stanje v Jakličevem domu. Judita Oblak je dala pobudo, da se pomaga dobrepoljskim čebelarjem. Občina Dobrepolje je že stopila v stik s Čebelarskim društvom Dobrepolje in bo poskušala zagotoviti nekaj sredstev za pomoč. Posnetek seje si lahko ogledate na kanalu Youtube (https://www.youtube. com/watch?v=wzc4_kKFTEg) ■ SPREJETI SKLEPI NA 17. REDNI SEJI OBČINSKEGA SVETA OBČINE DOBREPOLJE: • Sprejme se poročilo Medobčinskega inšpektorata in redarstva. • Sprejme se predlog Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje občine Dobrepolje v 1. in 2. obravnavi. • Sprejme se predlog Sklepa o potrditvi IP »Čistilna naprava Bruhanja vas« s predstavitvijo investicijskega projekta. • Sprejme se zaključni račun proračuna za leto 2016 s poročili proračunskih uporabnikov, katerih ustanoviteljica je Občina Dobrepolje. • Sprejme se predlog Sklepa o spremembi investicije »Izvedba agromelioracije na komasacijskem območju Podgora v občini Dobrepolje« v Načrtu razvojnih programov 2017-2020. • Občinski svet Občine Dobrepolje daje pozitivno mnenje k imenovanju g. Deana Zavašnika za ravnatelja Glasbene šole Grosuplje. • Občinski svet Občine Dobrepolje za predstavnika ustanovitelja v Svet zdravstvenega doma Grosuplje imenuje Ano Krajnc iz Kompolj. • Občina Dobrepolje sklene pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice za izgradnjo kotlovnice na lesno biomaso na parceli št. 1306/5, k. o. Podgora, v korist družbe GGE, d.o.o. • Občinska uprava takoj začne postopek priprave OPPN-ja za področje kamnoloma Predstruge. • Občinski svet Občine Dobrepolje sprejme predlog Sklepa o začetku postopka o prodaji deleža v Veterini Dobro. • Ukine se Sklep o potrditvi cenika za najem prostorov v Jakličevem domu, sprejet na 17. redni seji z dne 2. 12. 2008. Razveljavi se tudi cenik, ki je bil priloga tega sklepa. PGD PONIKVE in OBČINA DOBREPOLJE vas vabita na v v skupno OBČINSKO PROSLAVO ob DNEVU DRŽAVNOSTI, ki bo v PETEK, 23. JUNIJA 2017, z začetkom ob 18.30. PROGRAM PRIREDITVE: Ob 18.00 zbor gasilskih enot in Godbe Dobrepolje v vaškem središču. Ob 18.20 parada gasilskih enot s prapori in vozili do gasilskega doma s proslavo ob dnevu državnosti ter kulturnim programom, v katerem bodo sodelovali FOLKLORNA SKUPINA iz Ponikev ter članice in člani PGD Ponikve. Po končani proslavi bo velika vrtna veselica z bogatim srečolovom. Igral bo ansambel NAVEZA. Vljudno vabljeni! 6 Naš kraj ■ marec 2017 Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm - Dobrepolje, objavlja na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 77/07- ZUJIK-UPB1, ZUJIK-B, št. 56/08, ZUJIK-C, št. 4/10, ZUJIK-D, št. 20/11 in ZUJIK-E, št. 111/13), Odloka o proračunu Občine Dobrepolje za leto 2017 (Ur. l. RS, št. 86/16) in Pravilnika o sofinanciranju programov in projektov ljubiteljske kulture v Občini Dobrepolje (Ur. l. RS, št. 39/09) JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov in projektov ljubiteljske kulture v občini Dobrepolje v letu 2017 I. PREDMET RAZPISA 1. Predmet razpisa je sofinanciranje programov in projektov v ljubiteljski kulturi v občini Dobrepolje. 2. Razpisana sredstva v znesku 17.000 EUR so zagotovljena v proračunu Občine Dobrepolje za leto 2017 - na proračunski postavki 0418013 Sofinanciranje programov in projektov kulturnih dejavnosti. II. NAMEN RAZPISA 1. Namen javnega razpisa je sofinanciranje programov oz. projektov na naslednjih področjih: • glasbenem, • pevskem, • instrumentalnem, • gledališkem, • likovnem, • literarnem, • plesnem in folklornem, • izobraževalnem področju ter • področju organizacije in izvedbe prireditev ali projektov občinskega pomena. 2. ZKD Dobrepolje je oblikovan z namenom bogatitve kulturnega življenja ter ohranjanja kulturnih dediščin v občini Dobrepolje. Nalogo spodbujanja kulturne ustvarjalnosti opravlja s povezovanjem kulturnih društev, koordiniranjem in izvedbo prireditev v občini Dobrepolje in širšem prostoru ter s sofinanciranjem strokovnega izobraževanja članov kulturnih društev. III. SPLOŠNI POGOJI • Redno delo društev, sekcije, zveze in posameznega kulturnega ustvarjalca, • stalno pripravljen program za takojšnjo izvedbo, • urejeno članstvo, • sodelovanje na prireditvah v občini in izven nje (dokazila za izpolnjevanje pogoja ...) in • nadgradnja oz. skrb za kulturno dediščino. IV. RAZPISNI POGOJI 1. Na razpis za sofinanciranje programov in projektov ljubiteljske kulture v občini Dobrepolje se lahko prijavijo vlagatelji pod naslednjimi pogoji: • da so registrirani za izvajanje kulturne dejavnosti in imajo sedeže ali stalno prebivališče v občini Dobrepolje, kar dokazujejo s kopijo veljavnega temeljnega akta društva; • imajo zagotovljene materialne, kadrovske (izvajalce, ki so usposobljeni za posamezne dejavnosti), prostorske pogoje in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih kulturnih dejavnosti, kar dokazuje s podpisano izjavo; • imajo urejeno evidenco o članstvu in drugo dokumentacijo v skladu z Zakonom o društvih, kar dokazujejo s seznamom članov in plačanih članarin iz prijaviteljeve evidence; • poslujejo v skladu z zakonskimi predpisi in statutom društva; • so v preteklih letih izpolnjevali pogodbene obveznosti (če so prejeli sredstva iz proračuna Občine Dobrepolje). Če je vlagatelj posameznik, mora poleg navedenih razpisnih pogojev izpolniti še pogoj, da samostojno kot poklic opravlja kulturno dejavnost, ki je registrirana pri pristojnem ministrstvu. V. UPRAVIČENI PRIJAVITELJI (VLAGATELJI) 1. Na razpis se lahko prijavijo: • društva ali sekcije, registrirani za izvajanje programov na področju kulture, • neprofitne ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje kulturne dejavnosti, • posamezniki, ki so registrirani za izvajanje kulturne dejavnosti, kar izkazujejo z dokazilom o registraciji in • Zveza kulturnih društev občine Dobrepolje. IV. UPRAVIČENI TER NEUPRAVIČENI STROŠKI Upravičeni stroški Upravičeni stroški so tisti, ki so povezani z izvedbo programov in projektov izvajalcev na področju kulture, in sicer: • avtorski honorar, avtorske pravice in stroški za SAZAS; • potni stroški (upoštevajo se stroški prevoza dirigenta, kapelni-ka, voditelja, režiserja na vaje, stroški prevoza vseh udeležencev [članov sekcije, društva] na seminar [1x], stroški prevoza za sodelovanje na območnih in regijskih revijah, prireditvah (folklora) in koncertih izven občine [vokalna skupina, zbor], stroški prevoza za eno gostovanje dramske igre, stroški prevoza za glavne izvajalce literarno-potopisnih večerov in stroški prevoza za sodelovanje na extemporu); • stroški letnega koncerta, samostojnega koncerta, premierne predstave (igre, folklore), likovno-fotografske razstave, extempora, premiere celovečernega dogodka - večera (upravičeni so stroški vabil, daril, dvorane - tehnike, scene, hostes in vodenja); • stroški notnega materiala in drugih pisnih gradiv; • stroški pogostitev (upravičeni so samo stroški pogostitev za letni koncert, za premiero [igro], za eno razstavo, za premierno celovečerno predstavo - folklora); • drugi materialni stroški (stroški vzdrževanja in nakupa manjših rekvizitov, vzdrževanja kostumov, popravila instrumentov, tehnične opreme); • stroški izobraževanja (samo stroški kotizacije); • troški najemnin (upravičene so najemnine, ki so sklenjene po pogodbi); • stroški provizij za vodenje transakcijskega računa, priprava in oddaja bilanc in podatkov na davčno upravo, poštni stroški se krijejo iz sredstev za stalni del po pravilniku v vrednosti 200 EUR. Naš kraj ■ maj 2017 7 V. FINANČNI POGOJI 1. Sredstva za ljubiteljsko kulturno dejavnost se zagotavljajo v proračunu Občine Dobrepolje v znesku, ki je določen z odlokom o proračunu za posamezno leto. 2. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu odobritve sredstev. 3. Če vlagatelj, ki so mu bila sredstva odobrena, ne bo pristopil k podpisu pogodbe v roku, določenem v sklepu, se bo upoštevalo, da je enostransko odstopil od odobrenih sredstev in od sklenitve pogodbe. V navedenem primeru se šteje, da je vlagatelj vlogo umaknil. VI. POGOJI SKLEPANJA POGODB 1. Upravičenec, ki bo prejel sklep o dodelitvi sredstev, bo na Občini Dobrepolje v 20 dneh od pravnomočnosti sklepa pristopil k podpisu pogodbe o sofinanciranju javnega kulturnega programa oziroma projekta. 2. Če občinska uprava ugotovi, da izvajalec ne izpolnjuje pogodbe, mu lahko zadrži izplačilo še neizplačanih sredstev ali zahteva vrnitev v ta namen že dodeljenih sredstev, vključno z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva pridobitve sredstev. VII. POGOJI ČRPANJA SREDSTEV 1. Črpanje odobrenih sredstev je dokumentarno in se izvede po podpisu pogodbe ter predložitvi: • pisnega zahtevka za nakazilo sredstev skupaj z izjavo, da so vsa dokazila za namene sofinanciranja programov in projektov ljubiteljske kulture, s katerimi se je vlagatelj prijavil na javni razpis; • izvirnikov računov (v primeru kopij dokumentov je treba napisati in s podpisom potrditi, da je kopija enaka izvirniku); • potrdila o plačilu (npr. bančni izpiski ...) kot dokazila o že opravljenih plačilih računov, ki so podlaga za izvršitev refundacije. 2. Rok črpanja odobrenih sredstev je v letu odobritve sredstev. Način izplačila se podrobneje opredeli s pogodbo o sofinanciranju. Skrajni rok za oddajo zahtevkov za izplačilo sredstev skupaj z ustreznimi dokazili za izplačilo je 30. 11. 2017. 3. Če upravičenec ne bo v roku dostavil ustrezne dokumentacije za črpanje, se bo štelo, da je vlagatelj enostransko odstopil od odobrenih sredstev. 4. Vsi predloženi dokumenti morajo biti podpisani s strani odgovorne osebe. VIII. POGOJI SPREMLJANJA NEMENSKE PORABE SREDSTEV 1. Občina Dobrepolje spremlja namensko porabo sredstev in izvajanje projektov: • z možnostjo, da kadar koli preveri namensko porabo sredstev; • na podlagi zahtevanih dokazil, ki jih mora predložiti izvajalec (npr. pisno povabilo v primeru gostovanja, vabilo oz. plakat o dogodku); • preko letnih poročil o poteku zastavljenih projektov in porabi sredstev; • z zaključnim poročilom projekta (v primeru nabave in vzdrževanja opreme in objektov se poročilu priložijo fotografija opreme in kopije računov); • s spremljanjem prireditev in • s kontrolo in primerjavo programov letnih koncertov. 2. Če izvajalec sredstev ne porabi namensko, je to razlog za prekinitev pogodbe. V navedenem primeru bo občina zahtevala vrnitev nenamensko porabljenih sredstev, vključno z zakonitimi obrestmi od dneva pridobitve sredstev. Vrnjena sredstva se na predlog raz- pisne strokovne komisije razdelijo med druge izvajalce ljubiteljske kulture. Sklep o dodelitvi teh sredstev potrdi župan. IX. VSEBINE VLOGE Vsa dokumentacija ter priloge se morajo glasiti na prijavitelja. Obvezna dokumentacija 1. V celoti izpolnjen ustrezen originalni prijavni obrazec (izpolnjen, podpisan in žigosan) s podpisano Izjavo o strinjanju z razpisnimi pogoji. Obvezna dokazila, priloge ter izjave, ki so sestavni del vloge: 2. Priloga REG: Temeljni akt društva o ustanovitvi. 3. Priloga ČLA: Seznamom članov in plačanih članarin iz prijavi-teljeve evidence. 4. Priloga IZJ: Izjava, v kateri vlagatelj zagotavlja materialne, kadrovske, prostorske pogoje in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih dejavnosti. 5. Priloga PRI: Dokazila o sodelovanju na prireditvah v občini in izven nje. X. MERILA ZA OCENJEVANJE 1. Stalni del za obstoj društva s področja kulturne dejavnosti brez programa v načrtovanem letu (stroški provizij za vodenje transakcijskega računa, priprava in oddaja bilanc in podatkov na davčno upravo) skupno največ 200 EUR. 2. Stimulativni del glede na društveno dejavnost - skupaj največ 225 točk. Število članov v društveni dejavnosti št. članov 3-10 11-20 21-30 31-40 41 in več št. točk 3 6 9 12 15 Jubilejna leta delovanja leta 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 točke 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 Število članov za izobraževanje št. članov do 10 11-20 21-30 31-40 41 in več točke 20 40 60 80 100 3. Promocijski del za podporo pri izdaji knjige, TV-spota, zgoščenke Knjižna publika- Zgoščenka/DVD TV-spot/dok. posnetek cija Pevski zbor 80 T 120 T 120 T Mala vokalna skupina 80 T 120 T 90 T Instrumentalna skupina z več 80 T 140 T 180 T kot 30 člani Instrumentalna skupina z 80 T 130 T 160 T 10-30 članov Instrumentalna skupina z 80 T 70 T 90 T manj kot 10 članov Literarna, izobraževalna 80 T 70 T 120 T skupina Likovna skupina 100 T 70 T 90 T Gledališka skupina 80 T 130 T 120 T Folklorna, plesna skupina 80 T 130 T 100 T 8 Naš kraj ■ marec 2017 4. Variabilni del: programsko-projektni del Pevske skupine z več kot 12 člani Št. vaj Prizna se največ 60 vaj na sezono Letni koncert 120 T Gostovanje v tujini 70 T Samostojni nastop 40 T Sodelovanje na prireditvi 25 T Male vokalne skupine z do 12 članov, ljudski pevci in/ali godci Št. vaj Prizna se največ 60 vaj na sezono Letni koncert vokalne skupine 80 T Koncert ljudskih godcev in pevcev 80 T Gostovanje v tujini 50 T Samostojni nastop 30 T Sodelovanje na prireditvi 15 T Instrumentalne skupine z več kot 30 članov Št. vaj Prizna se največ 90 vaj na sezono Letni koncert 180 T Dan GODBE 700 T Gostovanje v tujini 110 T Samostojni nastop 70 T Sodelovanje na prireditvi 40 T Instrumentalne skupine z od 10 do 30 članov Št. vaj Prizna se največ 70 vaj na sezono Letni koncert 160 T Gostovanje v tujini 90 T Samostojni nastop 70 T Sodelovanje na prireditvi 30 T Instrumentalne skupine z do 10 članov Št. vaj Prizna se 0 vaj na sezono Letni koncert 80 T Gostovanje v tujini 80 T Samostojni nastop 50 T Sodelovanje na prireditvi 30 T Sodelovanjem na prireditvi 15 T Gledališke in lutkovne skupine Št. vaj (ena vaja poteka 3 do 4 šolske ure) Prizna se največ 60 vaj na sezono Premiera celovečerne predstave 180 T Repriza celovečerne predstava 50 T Krajša predstava, do 1 ure 60 T Krajša predstavitev, skeč 30 T Gostovanje 120 T Predstava na prostem 400 T Literarne, izobraževalne skupine Št. vaj Za srečanje oziroma dogodek se prizna največ 30 vaj na sezono (npr.: potopisni večer, literarni večer, poezije, beremo skupaj ...) Premiera celovečernega dogodka 30 T Repriza celovečernega dogodka 20 T Krajša predstavitev - recital, razstava 15 T Sodelovanje 10 T Likovne, fotografske, filmske in video produkcijske skupine Št. vaj Za srečanje se prizna največ 30 vaj na sezono Organizacija likovne, fotografske, kiparske razstave 180 T Extempore 400 T Gostovanje 50 T Krajša predstavitev - inštalacija do 15 min: avdio/video/www 70 T Folklorne, plesne skupine Št. vaj Za folklorno skupino se prizna največ 60 vaj na sezono, za plesno skupino se prizna največ 40 vaj na sezono Premiera celovečerne predstave 120 T Repriza celovečerne predstave 50 T Krajša predstavitev - venček plesov do 15 min 40 T Krajša predstavitev - 1 ples 20 T Gostovanje folklorne skupine 70 T Gostovanje plesne skupine 50 T Vrednotenje dejavnosti ZKD Dobrepolje 400 T Za redno dejavnost koordiniranja dejavnosti kulturnih društev 300 T Za sodelovanje pri pripravi in izvedbi kulturne prireditve (slovenski kulturni praznik) 300 T Za sofinanciranje izobraževanja članov kulturnih društev in podelitve nagrad ob jubilejih in izjemnih dosežkih društev XI. ROK IN NAČIN PRIJAVE 1. Za oddajo prijav velja poštni žig na oddani priporočeni pošiljki. Vloge je mogoče oddati tudi osebno v vložišču na sedežu občine do izteka posameznega roka v času uradnih ur. Rok za oddajo prijav je do vključno 19. 6. 2017. Vlagatelji oddajo vloge s priporočeno pošto ali osebno na naslov Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm - Do-brepolje. Popolna vloga Z NAZIVOM IN NASLOVOM VLAGATELJA NA OVOJNICI mora biti dostavljena v zaprti ovojnici z oznako - »NE ODPIRAJ« ter pripisom »KULTURA 2017«. Vzorec ovojnice je v razpisni dokumentaciji. Na ovojnici vloge morajo biti razvidni datum in čas (ura, minuta) oddaje vloge, ki ju označi pošta oziroma občina, naziv in naslov vlagatelja ter oznaka javnega razpisa. Vloge se odpirajo po vrstnem redu, kot so prispele. Odpiranje vlog za izbor kulturnih programov in projektov bo v petih delovnih dneh po poteku roka za oddajo vlog. Razpis ter razpisna dokumentacija sta na voljo na spletni strani občine: http://www.dobrepolje.si/razpisi ali na sedežu Občine Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm - Dobrepolje. XII. OBRAVNAVA VLOG 1. Vlagatelje, katerih vloge bodo nepopolne, bo komisija pisno pozvala, da jih dopolnijo v roku 8 dni od prejema poziva za dopolnitev. 2. Vloge, ki jih vlagatelj v zahtevanem roku 8 dni od dneva prejema obvestila ne dopolni ali jih neustrezno dopolni, se s sklepom kot nepopolne zavržejo. 3. Vloge, ki bodo prispele prepozno, se bodo zavrgle. 4. Komisija bo enakovredno obravnavala vse popolne vloge, ki bodo prispele pravočasno oziroma bodo dopolnjene v predpisanem roku. O odpiranju vlog in o izboru prejemnikov bo komisija vodila zapisnik. 5. Vlagatelji bodo o obravnavi vlog pisno obveščeni s sklepom, in sicer praviloma v roku 30 dni od dneva odpiranja vlog. 6. Zoper sklep o dodelitvi sredstev je dovoljena pritožba v roku 8 dni od dneva vročitve sklepa vlagatelju. O pritožbi zoper sklep odloča župan občine Dobrepolje. Odločitev župana je dokončna. 7. Vloge, ki ne bodo ustrezale razpisnim pogojem, bodo kot neutemeljene zavrnjene. Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm - Dobrepolje Številka: 41010-0002/2017 Naš kraj ■ maj 2017 9 ( H PODJETNIŠKI KOTIČEK OBMOČNA 01iTN0™Emii4iA ■S^H ZBORNICA O HO i 1) P Ll E PRIHAJAJOČI DOGODKI v Domu obrtnikov v Grosuplju: • seminar »OPRAVLJANJE STORITEV V AVSTRIJI«: v četrtek, 8. 6. 2017, ob 11.00; • računalniška delavnica »Sodobna spletna orodja (delo v oblaku)«, 12.13. 6. 2017; • računalniška delavnica »Kako z brezplačnimi predlogami izdelati spletno stran«, 14.-15. 6. 2017; • usposabljanje »VARSTVO PRI DELU«, torek, 20. 6. 2017, ob 15.00. Ali veste, da se lahko podjetniki iz občine Dobre-polje in njihovi zaposleni zgornjih izobraževanj zaradi sofinanciranja občine udeležite BREZPLAČNO? Preverite na www.ooz-grosuplje.si, kjer najdete tudi prijavnice in dodatne informacije. Seznam dogodkov se sproti dopolnjuje. 15. FORUM OBRTI IN PODJETNIŠTVA: v petek, 2. junija 2017, bo OZS v Portorožu predstavila letošnje zahteve slovenske obrti in podjetništva, ki smo jih pripravili pod geslom Spodbudimo konkurenčnost! Vabljeni, da se nam pridružite. Dodatna pojasnila na OOZ Grosuplje, ooz.gro-suplje@ozs.si, 01 786 51 30, www.ooz-grosuplje. si, kjer smo vam na voljo tudi za kakršna koli vprašanja poslovne narave. Vabljeni! Janez Bajt, univ. dipl. oec., sekretar OOZ Grosuplje Koledar prihajajočih dogodkov Petek, 26. 5. 2017 Šesti krog dobrepoljske futsal lige (Kompolje, 19.00) Sobota, 27. 5. 2017 Sprejemni izpiti za glasbeno šolo (Jakličev dom, od 9.00 do 13.00) Nedelja, 28. 5. 2017 Srečanje 80-letnikov (prostor društva upokojencev, 13.00) Torek, 30. 5. 2017 Rok za oddajo prijavnic za letovanje otrok (RKS - OZ Grosuplje) Četrtek, 1. 6. 2017 Drugi krog košarkarske lige (Cesta, 18.30) Petek, 2. 6. 2017 Bralni klub Dobrevoljci (knjižnica Dobrepolje, 19.00) Petek, 2. 6. 2017 Sedmi krog dobrepoljske futsal lige (Predstruge, 19.00) Sobota, 3. 6. 2017 Proslava in veselica ob 40-letnici ŠD Kompolje (Kompolje, 19.00) Nedelja, 4. 6. 2017 19. kolesarski maraton treh občin (Grosuplje, 9.00) Sreda, 7. 6. 2017 Predavanje o Alzheimerjevi bolezni (Zavod sv. Terezije, 18.00) Četrtek, 8. 6. 2017 Tretji krog košarkarske lige (Predstruge, 18.30) Petek, 9. 6. 2017 Ansambel Meh Ekspres nastopi na festivalu narečnih viž (Škofja Loka) Petek, 9. 6. 2017 Osmi krog dobrepoljske futsal lige (Struge, 19.00) Sobota, 10. 6. 2017 Izlet društva upokojencev (Sv. Višarje, Planica) Sobota, 10. 6. 2017 Dan odprtih vrat Čebelarskega društva Dobrepolje (Videm, od 9.00 do 12.00) Sobota, 10. 6. 2017 Rok za oddajo prijavnic za prostovoljce na letovanju RKS - OZ Grosuplje Nedelja, 11. 6. 2017 Primožev pohod v organizaciji društva Štorovke Šentrumar (več lokacij, 9.00) Nedelja, 11. 6. 2017 Občinsko prvenstvo v prstometu - 1. turnir (Videm, 14.00) Ponedeljek, 12. 6. 2017 Računalniška delavnica Sodobna spletna orodja (OOZ Grosuplje) Četrtek, 15. 6. 2017 četrti krog košarkarske lige (Podpeč, 18.30) Petek, 16. 6. 2017 deveti krog dobrepoljske futsal lige (Predstruge, 19.00) Ponedeljek, 19. 6. 2017 Skrajni rok za oddajo prijav na razpis za sofinanciranje programov kulture Torek, 20. 6. 2017 Usposabljanje Varstvo pri delu (OOZ Grosuplje, 15.00) Četrtek, 22. 6. 2017 Zaključni turnir košarkarske lige (Predstruge, 19.00) Petek, 23. 6. 2017 Občinska proslava ob dnevu državnosti in vrtna veselica (Ponikve, 18.30) Petek, 23. 6. 2017 Deseti krog dobrepoljske futsal lige (Videm, 19.00) Nedelja, 25. 6. 2017 Blagoslov igrišča v Tisovcu (Tisovec, 11.00) Nedelja, 25. 6. 2017 14. Športni dan v Bruhanji vasi (Rekreacijski park 10 Naš kraj ■ marec 2017 (RDEČI KRIŽ SLOVENIJE OBMOČNO ZDRUŽENJE GROSUPLJE Taborska cesta 6, 1290 Grosuplje Tel. 01 781 16 30, faks 01 781 16 31, GSM 051 380 351 e-pošta: grosuplje.ozrk@ozrks.si spletna stran: www.grosuplje.ozrk.si Zdravstveno letovanje, kolonija in samoplačniško letovanje otrok in šolarjev na debelem rtiču 2017: 9-dnevno od 15. 7. Do 24. 7. 2017, 7-Dnevno od 17. 7. Do 24. 7. 2017 1. Zdravstveno letovanje Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Grosuplje organizira zdravstveno letovanje otrok in šolarjev od 5. do 19. leta starosti v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič; sedemdnevno od 17. 7. do 24. 7. 2017 - prispevek staršev znaša 56,00 € - in devetdnevno od 15. 7. do 24. 7. 2017 - prispevek staršev 72,00 €. Zdravstveno letovanje sofinancirajo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, občine Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica ter starši. ZZZS določa, da se zdravstvenega letovanja lahko udeležijo le tisti otroci in šolarji, ki imajo v medicinski dokumentaciji zapise o večkratni hospitalizaciji (dva in več zapisov v času od preteklega razpisa - od 29. 1. 2016 do 24. 2. 2017) ali so bili pogosteje bolni (dva in več zapisov v medicinski dokumentaciji v času od preteklega razpisa - od 29. 1. 2016 do 24. 2. 2017). Zdravnik mora otroka pregledati in ob tem izpolniti Predlog za zdravstveno letovanje. Obrazce bodo imeli pediatri našega območja v ambulantah, lahko pa jih tudi natisnete z naše spletne strani. ZZZS nam je odobril 89 mest za 9 dni in 17 mest za 7 dni, skupaj 106 mest za otroke z našega območja, to je predvidoma 14 otrok iz občine Dobrepolje, 43 otrok iz občine Grosuplje in 49 otrok iz občine Ivančna Gorica. 2. Kolonija Za otroke iz socialno šibkejših družin brez zdravstvene indikacije (ki niso bili več kot dvakrat bolni) pa s sofinanciranjem občin pripravljamo sedemdnevno kolonijo, ki bo potekala od 17. 7. do 24. 7. 2017. Na voljo je 62 mest, za 9 otrok iz občine Dobrepolje, 24 iz občine Grosuplje in 29 iz občine Ivančna Gorica. Prispevek staršev za kolonijo bo 90,00 €. Na prijavnici za kolonijo morajo starši navesti odstotek neto povprečne mesečne plače, ki ga prepišejo z odločbe CSD-ja o otroškem dodatku. 3. Samoplačniška kolonija Prav tako organiziramo na Debelem rtiču samoplačniško kolonijo za sedem dni (298,00 €) ali devet dni (384,00 €), ki jo starši ali skrbniki glede na boljše finančno stanje plačajo sami v celoti. Prijavnice za letovanje dobite v šolski svetovalni službi na vseh šolah našega območja, v otroških ambulantah v Grosupljem, Ivančni Gorici in Dobrepolju, na sedežu RKS - OZ Grosuplje ali na naši spletni strani: http://www.grosuplje.ozrk.si, lahko pa vam jo tudi pošljemo po elektronski pošti. V celoti čitljivo izpolnjene in podpisane prijavnice naj otroci vrnejo v šoli ali oddajo na RKS - OZ Grosuplje čim prej, najkasneje pa do 30. 5. 2017 oziroma do zapolnitve mest. Cena letovanja vključuje stroške polnega penziona (pet obrokov dnevno), prevoza, programa, zdravstvene oskrbe, pedago-ško-vzgojnega vodenja in kolektivnega zavarovanja. Če zaradi slabih socialnih razmer prispevka staršev ne morete plačati v celoti, vseeno izpolnite prijavnico, ki ji dodajte prošnjo za znižano plačilo, kjer kratko obrazložite razloge, zakaj je ta znesek za vas previsok. Na osnovi vašega zaprosila s priloženo kopijo odločbe o denarni socialni pomoči oziroma priporočila centra za socialno delo ali svetovalne službe v otrokovi osnovni šoli pa bomo ta znesek s pomočjo donatorjev znižali. Otroci, ki jim bo odobreno zdravstveno letovanje ali kolonija, bodo dobili na dom položnice junija, prispevek staršev pa bo treba poravnati najkasneje do 4. 7. 2017. Za dodatne informacije smo vam na voljo na tel. št. 01 781 16 30 ali 051 380 351 ali na e-naslovu: grosuplje.ozrk@ozrks.si. Sekretarka RKS - OZ Grosuplje Anica Smrekar Predsednik RKS - OZ Grosuplje Franc Horvat Razpis za voditelje in pedagoškega vodjo na zdravstvenem letovanju in v koloniji otrok na Debelem Rtiču 2017 Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Grosuplje organizira na Debelem rtiču devetdnevno zdravstveno letovanje otrok od 15. 7. do 24. 7. 2017 in sedemdnevno zdravstveno letovanje ter kolonijo od 17. 7. do 24. 7. 2017. K sodelovanju vabimo prostovoljce/ke za vodenje skupin otrok in mladih v starosti od 5 do 19 let. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • starost najmanj 20 let, • študentje in diplomanti pedagoške, zdravstvene ali druge ustrezne smeri, • izkušnje pri delu z otroki in • znanje osnovnih plavalnih veščin. Pisne prijave zbiramo do 10. 6. 2017 na naslov: RKS -Območno združenje Grosuplje, Taborska cesta 6, 1290 Grosuplje, e-pošta: grosuplje.ozrk@ozrks.si, dodatne informacije pa na tel. št. 01 781 16 30 ali 051 380 351. Naš kraj ■ maj 2017 11 Vsako leto se 9. maja spomnimo na deklaracijo o sodelovanju evropskih držav, ki jo je leta 1950, torej kmalu po najbolj črnem obdobju na stari celini, predstavil francoski zunanji minister Schuman. Skupaj s somišljeniki so naredili prve korake k ponovnemu povezovanju narodov in vlili temelje za današnjo obliko politične in gospodarske povezave evropskih držav. Bojan Novak Res je, da se Evropska unija (sedanja ureditev) trenutno sooča z velikim izzivi (Brexit ...), a priznati si moramo, da povezavo držav potrebujemo, saj si je dandanes sobivanje na isti celini brez povezovanja nemogoče predstavljati. Slovenija je uradno del združene Evrope že več kot deset let. Ob letošnjem dnevu Evrope je Eurostat pripravil zanimivo statistično primerjavo med Slovenijo in Evropsko unijo. Mogoče se včasih ne zavedamo, da predstavljamo manj kot 0,5 odstotka evropskega prebivalstva, smo pa kljub temu v nekaterih kazalcih v samem vrhu lestvice držav. ■ Dan Evrope Udavom eu ¡Kaznujemo 9 irqdan mir» m efiolnotli v Ew Na u dan zaznanmiemo ran Evrope In ttriflnicb de* irracijc o novi OMt SoMovai*] v EvffljU kt p £ frauga m ItfMsiul V. maja icia iS» i- :, ¡¡i liani j-rti Ainuiin imnlsLur u-jtji.il Schunun. r« nivir po»ninoYjiu >SCliunun9va iKftlitfMCIla* m bila iut-.l-.-it J;jn;iiii|^ 3fvfbp%kLJ lii - - - ^IrLlj. ii^mrira? rh-klr.-.jvrh- □iqani?;k:i|u ki |c ri.i padljp i]!:--;,ojJ.ir,.*i!'|.i In f Iifiir |.i hix:cliiv.fcm|.i jjirjiilnullB mir n;t shiri (.t-lini Od IkIji JIK: t« lllhe Litmitl {¡«ulovi 5fcwr?ti itaviomi 30.27 J m' JU G.S^ pa v rt • 11 t EU 2,2 % BDP Pictaulstva 5icri«n-f» |2 «2,974 pttO.j predi 0P4 X LtlulilBijj («ir rili a lil ti Ji ELI 18.700 EUR ž> iT?! Llaliuh judmri ¡Mmp I.K |C inf » „ i[J llirlnli* /i f01i|i RuJiIiavb in ru^af BDP na pnAlvalca BDP ■ ■iiir^E M> ■■ ir-mHij i railihivt .n 4i H,i <, FP!'| uurUdpmtJ ili/otn i I^iiliimi vfgdiHilin. t Lu I/ jteim^jjnH* HOS1 m D-isiiii i u.reo fUH im S55CMEUH Ti M P a LIL ^ n JII.ILH .10 ira mu ELut m 0.3* [I6P i flomp tU rn.i % SfiB Ri cifci ir.ir-jp . 10.B % 3 58,7* Ehilklrična nikurgiju if otonov^ivih virov 5«ww?*ji » po defeju riciMlrain|i odpadni imbiliii iro.l M uvrHii m#diigr*pq fU i «uirvi^iiln irlčiSPi.i&Vin ipddnlBK £fe 3044^ imiuja l£i|i>lugi vilirilh (iuniiv ■c a« v SkJi t-'ii,i mi 1W0 |mon|AD(l ZB 1 D,S X, * pa j.i 2i.fi % SUawni,Ji praizvfldB 32,T Sl^ «iiklirifii iurs^i ti obnovljivih virov i lilLftj jh'iiiia!iii ntfl'!li£j ir riilm-gpi I. wji v*£ od tHSvprfrifi v EU1 = 24,5 f/ PcN-aictelisev razpoložljivega do h od h ji tdionm dntiu i^ai^i/jp ihopni« MET Milh JkLl |KJI Ud lic -ilVU ■Lf^Jlil,«.* JOfKlIk. .■,.,'.:„. Ji 5] " O Zaponlsnoai u do)M«n čsi ncd mladimi V In;Far.|iltM dDlOVIH jh1IVnll>TlLK]lh |1E-»I>L1 j.ipiiih 11 i k i jd dr.lirfin ¿ii ■ TJ\njfHil|ivl!Li r Torclamo irofa r aiwv j nj ■ V l^L»!,, UpiiJ i 1an u tiui> nnbi^tr ■ biiim na|..4,v C IJ i*TJ% c.:J.:cL rjirjK) 1J7 n N a e ¿rtuils tedliev nn 1DD penah 5:npn, > : nenoil ■ ■ Skvi i-.- 'J 3l:i™iu. ir Hm itbrkipgnfsiucu 1! ir (JUO»J no Ji-i^U I .«T T h^. iliw iij 1 Ji |idjii.l To .d > CL' i ni r.j|'i.J :h vn = KB.g hrtA t JL Pri£akciv[ina živijunaha dobu Qhb rojstvu V Slmiuu,. p (jiULikLrrbiLa tKiljniji k» idObri uii m|%Ewir ;rtC-i« -'Ji. viJki <>i mv EU i iiUHS 12 Naš kraj ■ marec 2017 r^O /z h a še kttjiztiice Berem, torej sem! Videm 34, 1312 Videm Dobrepolje • tel.: 01/786 71 40 Obratovalni čas: Ponedeljek in sreda: 12.30-19.00 Torek in četrtek: 9.00-14.00 Petek: 12:30-20.00 Beremo s Tačkami pomagačkami Program Branje s Tačkami pomagačkami omogoča posebno spodbujanje branja. Izvajajo ga terapevtski psi s svojimi vodniki, ki so za tako delo še dodatno usposobljeni. Sodelujejo pri branju in pomagajo pri razumevanju prebranega besedila. Program poteka pod okriljem društva Tačke poma-gačke in se izvaja tako v knjižnicah kot zavodih, šolah, zdravstvenih ustanovah. V knjižnici Dobrepolje bomo z mesecem majem zaključili prvo sezono te edinstvene oblike spodbujanja branja, za katero je zelo veliko zanimanje. Branje s kužkom je namenjeno predvsem otrokom prve triade in tistim, ki vstopajo v svet branja ali imajo težave pri branju, npr. dislektikom ter vsem, ki jim primanjkuje motivacije za branje. V družbi kužkov je branje še prijetnejše in nekaj posebnega, otroci se počutijo sproščene, saj ob branju kužke lahko božajo, se jih dotikajo. Kužki ne kritizirajo in dovoljujejo, da otrok bere v svojem ritmu, zato so otroci smozavestnejši. Zaradi prijetne izkušnje tudi bolj z veseljem posegajo po knjigah. Branje s Tačkami pomagačkami je v knjižnici potekalo dvakrat mesečno. Otroci so brali individualno psički Haiti ali psičku Eriku ob spremljavi vodnice Dragice Šuštar. Iskreno se jim zahvaljujemo za njihov prispevek, druženje in pomoč. Ponovno bomo program Tačke po-magačke začeli septembra. Psička Haiti z veseljem in pozornostjo prisluhne vsakomur, ki ji želi brati. Odprtje razstave likovnih izdelkov »Mala šola umetnosti z Meto Mehle« Likovnica Meta Mehle je v okviru JSKD RS OI Ivančna Gorica in pod okriljem knjižnice Dobrepolje izvedla drugi semester Male šole umetnosti. Mladi so se v prostorih knjižnice srečevali ob sredah in spoznavali raznolike ustvarjalne prakse iz sodobne zgodovine umetnosti. Z izjemnim veseljem so se otroci udeleževali srečanj, kjer so pod mentorstvom Mete ustvarili čudovite izdelke in jih nekaj izmed njih predstavili na razstavi, katere odprtje je sledilo zaključku delavnic. Odprtje razstave so s svojim nastopom obogatili Sara Česen in otroci iz folklorne skupine vrtca Ringaraja, pod mentorstvom Simone Francelj in Mateje Lohkar. Strokovno spremljavo ob odprtju razstave je pripravila Simona Zorko, vodja JSKD - območna izpostava Ivančna Gorica. »Temeljni poudarki so bili na slogih pop arta, informela, kolažiranja itd. Informel je abstraktna likovna smer, Uvodni nastop na odprtju razstave je prepričljivo izpeljala mlada Sara Česen. Simona Zorko predstavnica in vodja JSKD -območna izpostava Ivančna Gorica. Naš kraj ■ maj 2017 13 ki se izogiba vsakršnim zakonom in uka-lupljenosti. Gre za nekaj brez oblike, za naravno v najčistejšem pomenu besede. Informel je čutni slikarjev rokopis. Mladi so tako lahko razvijali svojo ustvarjalnost ter predvsem iz svojih občutkov razvili posamezne likovne geste, ki sicer so abstraktne podobe, vendar s svojimi zakonitostmi, kot jih lahko vidimo in prepoznamo v vsem naravnem, ki nas obdaja. V slogu pop arta pa so spoznavali raz- lične tehnike, s katerimi medijske podobe postajajo del vsakdanjega življenja in povezujejo ter širijo urbani, globalizirani prostor v lokalno okolje ter ga spenjajo z različnimi folklornimi elementi konkretne kulturne in naravne dediščine. Meta Mehle mladim omogoča povezovanje s svojimi lastnimi domišljijskimi prostori, jim pomaga upodobiti njim lastna doživljanja prepredenosti sveta ter jim omogoča trdne temelje, na katerih lahko upodabljajo svoje mesto v življenju in svetu. Gre za dragocene izkušnje ustvarjalnih praks, s katerimi poskušamo dopolnjevati vse dejavnosti, ki jih že razvija šolski kurikul. Zahvaljujemo se mentorici in čestitamo vsem mladim ustvarjalcem za njihovo delo, ki je na ogled v zaključni razstavi v prostorih knjižnice« (Simona Zorko). Razstava likovnih izdelkov bo v prostorih knjižnice Dobrepolje na ogled do sredine meseca junija. Bralni klub Dobrevoljci. Beremo skupaj ... Vse tiste, ki vas navdušujejo zanimivi pogovori ob knjigi, ki porajajo številna razmišljanja, pa vabimo, da se udeležite srečanj bralnega kluba Dobrevoljci, ki potekajo enkrat mesečno. Tokrat se bomo družili ob knjigi Tunel pisateljice Tine Batista Napotnik. Gre za literarni prvenec, med drugim nominiran za nagrado kresnik, diplomirane biologinje z doktoratom medicinskih znanosti, ki v generacijskem romanu spregovori o »krizi« srednjih let, ko se protagonisti romana začnejo spraševati, kaj so do sedaj naredili, kam gre njihova pot in ali je morda še čas za nove začetke. O vsebini knjige bomo delili svoje misli in občutke, se pogovarjali in razmišljali v petek, 2. junija, ob 19. uri. Tokratno druženje bo tudi zaključno srečanje te sezone, zato bo še toliko zanimivejše. Ob tej priložnosti bo srečanje potekalo v Kompoljah, zato več informacij o lokaciji prejmete osebno v knjižnici ali preko telefonske številke 01 786 71 40. Ej, ti, preklopi na knjigo! Druženje ob knjigi za mlade Mladi vseh starosti vabljeni na zanimiva druženja ob knjigi, ki potekajo pod vodenjem Anamarije Rebolj. Druženja so naravnana v sproščenem vzdušju in sledijo željam in interesom mladih. Naslednji termin srečanja bo ob koncu meseca junija. Vse knjige, ki so bile obravnavane na srečanjih, so razstavljene in na voljo za izposojo v knjižnici. Izbrane knjige sodijo v kakovostno mladinsko čtivo in ga priporočamo v branje. 14 Naš kraj ■ marec 2017 Na Škofljici se je uspešno zaključil Glasbeni izziv 2017 V nedeljo, 14. maja 2017, se je v avli Osnovne šole Škofljica v organizaciji Društva prijateljev mladine Lavrica odvil slavnostni koncert Glasbeni izziv 2017. Na koncert je prišlo približno 200 poslušalcev iz vsaj petih občin. V kategoriji najboljša izvedba priredbe v skupini glasbenikov starih do 12 let je zmagala Ana Babič iz Tržiča. Pavla Peterle Udovič, predsednica DPM Lavrica, foto: Tomaž Aleksander Udovič DPM Lavrica se močno zaveda potreb mladih po glasbenem udejstvovanju, razvijanju njihovih nadarjenosti in sposobnosti, pridobivanju novih znanj in veščin, po ustvarjalnem preživljanju prostega časa ter spodbujanju medvrstni-škega in medgeneracijskega druženja v občini Škofljica in širše. Ta motiv nas je povezal v sodelovanje s Special orkestrom, ki deluje v okviru KD Rom pom pom v projektu Glasbeni izziv. Vodja orkestra, v njem so večinoma ljubiteljski glasbeniki iz občine Škofljica, je akademski glasbenik Franci Krevh. DPM Lavrica pa vodi Pavla Peterle Udovič, magistrica znanosti s področja arheologije. In ko sta moč združili arheologija in glasba, se je rodil projekt, ki izzove mlade, da javno pokažejo svoje glasbeno znanje, želje in ideje. Ti so nastopili z vokalno ali instrumentalno skladbo, ki je bila bodisi avtorska bodisi priredba. Projekt je bil prvič realiziran v letu 2015. Na tokratnem Glasbenem izzivu se je v 12 točkah predstavilo 17 mladih glasbenikov, ki so tekmovali v treh kategorijah pred komisijo v sestavi uveljavljenih glasbenikov Irene Vidic, Miloša Simica Vsi mladi udeleženci Glasbenega izziva 2017 in Roka Kranjca. Koncert sta povezovali škofeljski osmošolki Gaja Klun in Lara Bajuk, dodatno popestrila pa pevski zbor Rulada in Plesna šola Mojce Horvat. Dogodek se je zaključil z razglasitvijo zmagovalcev v posameznih kategorijah. V kategoriji najboljša avtorska skladba je zmagala sedemnajstletna Petra Ceglar iz Šmarja - Sapa s skladbo To, kar si želim. V kategoriji najboljša izvedba priredbe glasbenikov starih do 12 let je zmagala dvanajstletna Ana Babič iz Tržiča (občina Dobrepolje) s pesmijo Love Yourself (Justin Biber) in v kategoriji najboljša izvedba priredbe nad 12 let trinajstletna Lara Žgajnar iz Grosuplja s skladbo Kaj je to življenje (Eva Boto). Da smo dogodek uspešno izvedli, so nam pomagali prostovoljci, člani društev in donatorji z donacijami v denarju, materialu ali storitvah: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Občina Škofljica, Zveza prijateljev mladine Slovenije, OŠ Škofljica, Chemiplast, Avtoservis Krošelj, Projektant, Bolje, Trgovina Cult Lavrica, Mesarstvo Blatnik, Kozmetika Karbonoir, Be Hempy, Storitve z gradbenimi stroji Spreitzer, Picerija Arkada, Gostilnica Orle, Cukerčki, Sivec Trade, Kozmetični salon Mateja, Le Potica. Vsem se iskreno zahvaljujem. Vsem mladim udeležencem želim veliko veselja in vztrajnosti v glasbenem ustvarjanju ter vabim bralce, da si ogledate izčrpno poročilo v sliki in besedi na spletni strani www.dpmlavrica.org/. Občinstvo v avli OŠ Škofljica Naš kraj ■ maj 2017 15 Nekaj dni po zmagi je Ana spregovorila nekaj besed za bralce Našega kraja. Ana, čestitam za velik pevski uspeh. Kaj ti v življenju predstavlja petje? Hvala za čestitke. Že odkar pomnim, rada pojem in brez glasbe in petja si ne predstavljam življenja. Pojem pogosto skozi cel dan, kar je včasih lahko kar nadležno za druge družinske člane (smeh). Si se na nastop v okviru Društva prijateljev mladine Lavrica veliko pripravljala? No, ja. Imeli smo intenzivne vaje v okviru DPML-ja. Pesem sem dobro poznala že od prej. Katere pesmi pa najraje zapoješ? Imaš priljubljene avtorje, žanre? Najraje pojem predvsem pop glasbo. Sem tudi velika ljubiteljica Justina Bie-berja in pojem večino njegovih pesmi. Se na pevskem področju tudi kaj izobražuješ in izpopolnjuješ? V kratkem bom začela učenje solo petja v Glasbeni šoli Grosuplje. Imaš za prihodnost kakšne cilje, povezane s petjem? V prihodnosti si želim doživljati petje kot hobi, saj si želim postati pediatrinja, petja ne mislim opustiti, saj me sprošča in mi pomaga graditi življenje in prihodnost. Pogovarjal sem se Bojan Novak. Ana Babič, zmagovalka v kategoriji najboljša izvedba priredbe do 12 let Glasbena šola Grosuplje uspešna na mednarodnih tekmovanjih Nina Kaufman, za Glasbeno šolo Grosuplje Mednarodno tekmovanje pihalcev in trobilcev v Varaždinu Med 23. in 30. marcem 2017 je v Varaž-dinu potekalo Mednarodno tekmovanje pihalcev in trobilcev. Na flavti se je v A kategoriji odlično odrezala učenka mentorice Helene Potočnik • SARA ČESEN, ki je dosegla 93,33 točke ter srebrno medaljo in II. nagrado (ob klavirju Lovorka Nemeš Dular). Na saksofonu sta v B-kategoriji tekmovala tudi učenca mentorja Andreja To-mažina: • TJAŠA PERHAJ je dosegla 90,33 točke ter srebrno medaljo in II. nagrado, • MAKSIM GAL - ŠEHIC je dosegel 95,50 točke ter zlato medaljo in I. nagrado (ob klavirju Lovorka Nemeš Dular). Mednarodno tekmovanje Svirel 2017 S ponosom objavljamo rezultate svojih učencev, ki so se marca in aprila udeležili Mednarodnega tekmovanja Svirel 2017: Kljunasta flavta (mentorica Suzana Paternost žužek, ob klavirju Kristina Arnič) • TAMARA MARINČEK MARKOV (kategorija B) je dosegla 90 točk in prejela srebrno priznanje, • ZALA KRAMAR (kategorija D) je dosegla 91 točk in prejela srebrno priznanje, • ISABELA ŠOŠTARIČ (kategorija A) je dosegla 97 točk in prejela zlato priznanje, poleg tega pa še posebno nagrado. Violina (mentorica Špela Janša, ob klavirju Eva Sotelšek) • JURE MALOVRH (kategorija D) je dosegel 94 točk in prejel srebrno priznanje, • BRINA DOLORES OMAHEN (kategorija D) je dosegla 95 točk in prejela zlato priznanje. Flavta (mentorica Nikolina Kovač J., ob klavirju Evelin Legovic) • NEŽA KOŽELJ (kategorija B) je dosegla 97 točk in prejela zlato priznanje. Violončelo (mentorica Tamara Dordevic, ob klavirju Evelin Legovic) • URŠKA HREN (kategorija B) je dosegla 91 točk in prejela srebrno priznanje, • IVANA ŠIFRAR (kategorija B) je dosegla 92 točk in prejela srebrno priznanje. Klarinet (mentor Samo Perko, ob klavirju Evelin Legovic) • URBAN ŠIFRAR (kategorija D) je dosegel 94 točk in prejel srebrno priznanje, • ZALA KATARINČIČ (kategorija D) je dosegla 95 točk in zlato priznanje. • (mentor Jaka Ahačevčič, ob klavirju Roman Gačnik) • OŽBEJ REBOLJ (kategorija D) je prejel 85 točk in bronasto priznanje, • MAKS STRNAD (kategorija B) je dosegel 87 točk in bronasto priznanje. Iskrene čestitke tekmovalcem, mentorjem in staršem! ■ 16 Naš kraj ■ marec 2017 Ansambel Meh Ekspres bo nastopil na 17. Večeru slovenskih viž v narečju V organizaciji Radia Sora bo v petek, 9. junija, v Škofji Loki potekal med ljubitelji narodnozabavne glasbe uveljavljeni Festival slovenskih viž v narečju. Ansambel Meh Ekspres iz Ponikev je bil s skladbo Nejmam cajta izbran med devet ansamblov, ki se bodo predstavili v tekmovalnem delu večera, poleg že uveljavljenih Prifarskih muzikantov, Ravbarjev, Ano urco al pej dvej in drugih. Festival je edina narečna narodnozabavna prireditev pri nas, zato jo je pod pokroviteljstvo vzel predsednik države Borut Pahor. Bojan Novak Člani ansambla se na tekmovanje intenzivno pripravljajo. Skladbo so posneli v studiu, zdaj pa sledijo številne vaje, saj se bodo na odru dvorane Trata vsi izvajalci predstavili »v živo«. Melodijo za skladbo je napisal harmonikar Blaž Škulj, besedilo pa je prispeval Matej Kocjančič. Napisati besedilo v dobrepoljskem narečju je pravi podvig, saj iz vsakodnevnih pogovorov lahko slišimo, da ima vsaka vas kako posebnost pri naglašanju in izgovorjavi. Za celostno podobo v tradicionalnih nošah pa jim je na pomoč priskočila Folklorna skupina Ponikve. Pesem Nejmam cajta je hitra polka, katere besedilo govori o izbirčni gospodični, ki fantom govori, da bo počakala na pravega, ob tem pa na vsakem najde tudi kako pomanjkljivost, zaradi katere ga zavrne. Pravila tekmovanja na festivalu so taka, da vseh devet pesmi pred festivalskim večerom ne sme biti javno predvajanih. Vsak ansambel bo poleg tekmovalne skladbe zapel tudi eno pesem iz narodnozabavne zakladnice. Člani Meh ekspresa so se odločili za skladbo Parižanov (ena izmed prejšnjih poniko-vskih zasedb) Zaupaj svoji zvezdi. NEKAJ O ČLANIH ANSAMBLA MEH EKSPRES: Blaž Škulj - harmonika, klaviature, vokal Blaž se z igranjem harmonike ukvarja že od desetega leta, življenja brez glasbe pa si ne more predstavljati. Napisal je že nekaj melodij za ansamble, v katerih je igral. Maruša Šušerski - vokal Maruša je edina ženska v ansamblu, v našo dolino pa jo je pripeljala ljubezen. Je vedno nasmejana in zaljubljena v glasbo. Pravi, da poje že od majhnih nog, za seboj pa ima tudi že precej ur vadbe klavirja in solopetja. Jernej Gačnik - bas kitara, vokal Jernej izhaja iz znane glasbene družine. Kitaro igra že od otroštva, tudi on pa si življenja brez glasbe ne more predstavljati. Njegova zanimivost je, da se v prostem času rad ukvarja z modelarstvom. Igor Božič - kitara Igor je »čistokrvni Dolenfc«, prihaja namreč iz Novega mesta. V življenju je preigral že nešteto skladb in bil tudi že član nekaj narodnozabavnih zasedb, najbolj znan med njimi pa je Ansambel Rubin. KRATKA ZGODOVINA ANSAMBLA: Korenine ansambla segajo v leto 2002, ko je začel igrati ansambel Parižani. Leta 2008, ko so člani ansambla odšli vsak svojo pot, sta Blaž in Jernej zasnovala novo skupino, v katero sta kot pevko povabila Marušo, in nastal je ansambel Modrina band. A po nekaj letih je prišlo do novih sprememb in zdaj nastopajo pod imenom Meh Ekspres. Nedavno se je pridružil še Igor in s svojimi izkušnjami prinesel v zasedbo veliko dinamike in svežine ter novih idej. Zasedba večinoma nastopa na zasebnih zabavah in na veselicah, igrajo pa poleg narodnozabavne glasbe tudi druge zvrsti (zabavna glasba, popevke, dalmatinske uspešnice ipd.). ■ VABILO Člani Meh Ekspresa vabijo vse ljubitelje narodno-zabavne glasbe na ogled Festivala slovenskih viž v narečju. Za nakup vstopnic se lahko obrnete na člane ansambla (ansambel@meh-ek-spres.si ali 041 985 938 - Blaž). Če bo povpraševanje veliko, bo organiziran prevoz. Naš kraj ■ maj 2017 17 Desetletnica delovanja portala www.pesem.si in enajsti letni zbornik pesmi Pesem si je najživahnejši slovenski portal za objavljanje, komentiranje in ustvarjanje poezije, ki smo ga razvili pri Zavodu za razvijanje ustvarjalnosti. Od nulte točke, 21. 3. 2007, ko smo začeli delovati, se je nanj nateklo več kot 120.000 pesmi, komentarjev, delavniških tem, pogovorov na forumu, virtualnih večerov ter obvestil o dogodkih, natečajih in razpisih. Objavilo jih je več kot 3000 članov (članstvo je prostovoljno in brezplačno). Mag. Ana Porenta Pesem si smo letos dnevno prebirali in urejali: mag. Ana Porenta (glavna urednica), dr. Silvana Orel Kos, Lidija Brezavšček, Tea Plesničar in Franci Novak. Za programiranje in skrbništvo nad portalom sta skrbela Gregor Gre-šak in Žiga Stopinšek. Vsi delujemo kot prostovoljci. Ob zagonu spletne strani (21. 3. 2007) je izšel tudi prvi knjižni zbornik, nato vsako leto eden - letos torej izhaja 11. po vrsti. V njem so na 352 straneh objavljene pesmi več kot osemdesetih avtorjev (pretežno iz Slovenije, tujejezične pesmi so večinoma v jezikih južnoslovanskih narodov, nekatere so v posebnem poglavju tudi prevedene). Uredništvo ob astronomskem prehodu v nov letni čas vsakokrat izbere kratko pesem, pesem v formi ter pesem letnega časa, bralci pa s točkovanjem določijo najboljšo pesem po njihovem izboru. Tem (lahko bi rekli izpostavljenim) 16 avtorjem v poglavju Pesem si izbrana sledijo poglavja: Pesem si podčrtana, Pesem si mladostna, Pesem si prevedena, Pesem si tujejezična, ob koncu knjige pa so kratke predstavitve avtorjev. Tudi letošnje praznovanje desetletnice in izida novega zbornika se bo tradicionalno odvijalo na Trubarjevi domačiji na Rašici. Poetično predstavo, ki so jo narekovale pesmi, objavljene na portalu, pripravlja KUD Primož Trubar in nosi naslov Kapljanje. Na prireditvi bomo prisluhnili tudi nekaj novim pesmim s projekta Poezija v glasbi (Tjaša Tomc in Dejan Došlo) ter v 2. delu avtorskim pesniškim nastopom in glasbeni skupini Frodo And The Suzukies. Srečanje bo v soboto, 27. maja 2017, ob 17.00 na Trubarjevi domačini na Rašici. ■ Zahvala ob spomladanski krvodajalski akciji Za nami so trije dnevi srečevanj z dobrimi ljudmi, ki so prišli darovat svojo kri: v Grosupljem 147, v Dobrepolju 77 in v Ivančni Gorici 170, skupaj 394 udeležencev krvodajalske akcije. Če vam ni uspelo priti, lahko darujete kri na Zavodu za transfuzijo v Ljubljani. Anica Smrekar, sekretarka RKS - OZ Grosuplje Poleg zahvale krvodajalcem želimo izraziti hvaležnost tudi vsem prostovoljcem, ki zgodaj zjutraj pripravijo in po akciji pospravijo prostore, v Grosupljem Gostišču Krpan za podarjen ogromen lonec toplega čaja, kavarni Flet za močno kavico za 120 ljudi, Študentskemu klubu Groš, ki vedno vabi mlade krvodajalce, Drevoredu za spodbujanje in obveščanje, Osnovni šoli Dobrepolje, ki prilagodi pouk, da naredi prostor in pripelje na ogled mlade prihodnje krvodajalce, Srednji šoli Ivanč-na Gorica, še posebej kuharicam, ki so skuhale 170 malic več kot običajno, in še mnogim, ki niso tu našteti. Srečali smo krvodajalca Luka iz Pred-strug, ki je februarja lani, kmalu po opravljenem tečaju prve pomoči za zaposlene, z oživljanjem rešil življenje 30-letni sodelavki Katarini. Medtem ko so drugi nemočno opazovali Katarino brez znakov življenja, je začel masažo srca in pri tem vztrajal, dokler niso prišli reševalci. Februarja letos se mu je prišla zahvalit za življenje. V Ivančni Gorici sta prišla dat kri sorodnika gospoda Janeza, ki je pred šestimi leti doživel transplantacijo srca, za kar so porabili veliko krvi, in domači se z darovanjem krvi želijo zahvaliti in spet nekomu pomagati. Iskrena hvala in lepo vabljeni na krvodajalsko akcijo spet v jeseni, od 23. do 26. oktobra! ■ 18 Naš kraj ■ marec 2017 Piše: Zdravko Marič, dr.med. Iz pravega jekla bo težko solza pritekla Počitek je vsem nam znan pojem, večinoma povezan z občutkom ugodja. Gre za stanje načrtovanega in s strani utrujenega psihofizičnega ustroja spodbujenega izklopa dejavnosti, pozornosti in s tem povezane prekinitve razpoložljivosti osebka njegovi neposredni okolici. Nekdo, ki počiva, naj bi bil razbremenjen učinka zunanjih sil na njegovo telo v največji možni meri. Če počitek primerjamo s stanjem debele jeklene žice, ki je pripeta na eni strani na traktor, na drugi strani pa za drevo in se jo razteguje z močjo 110 konjev, gre za tisto fazo, ki se začne, ko traktorist »spusti nogo z gasa«. Takrat se v jeklu zmanjša notranja napetost, notranje sile v jekleni konstituciji se harmonizirajo, ohladijo in pripravijo na nov razteg. Traktorist med tem šlukne en štamperli šnopsa, smrkne čez nos, pljune čez stransko šipo ter usmeri svoj divji pogled skozi prednje vetrobransko steklo, rekoč sam pri sebi: »Le pazi sedaj, Bau-hausova žica, dovolj je bilo par sekund sprostitve, sedaj te bom spet nategnil, da se bo slišalo pokanje vse do ženinega frizerskega salona.« V naslednjem trenutku pohodi gas s tako silo, da se začne kaditi skozi izpuh, skozi vrteča se zadnja kolesa ter skozi traktoristova ušesa. Glede na potrebo, iz katere izhaja, poznamo štiri pomembne vrste počitka: nočni počitek, sezonski počitek, bolezenski počitek in substančni počitek. Poglejmo, kako je videti tipični predstavnik počivajoče osebe pri vsaki vrsti počitka posebej: 1. Nočni počivavec je bolj ali manj smrčeča, relativno mirno ležeča oseba v spalni srajci, vstajajoča enkrat ali večkrat na noč zaradi opravljanja male potrebe. 2. Sezonski počivavec je tako imenovani Slovenceljn, ki se počuti kraljevsko na 10 kvadratnih metrih kraljevine, imenovane Parcela broj 17 - malološinjski avtokamp Marinada. Prepoznaven je kot kralj v športnih hlačkah, viseči majici, v eni roki drži žezlo v obliki vilice za obračanje čevapčičev, ki jo na vsakih 15 min nadomesti cigareta, v drugi pa pločevinko pira. 3. Bolezenski počivavec se kaže grobo gledano v dveh oblikah: prvi je v postelji ležeči, oslabeli bolnik, ki potrebuje oskrbo svojcev in jemlje terapijo. Drugi vzorčni primer pa je po stanovanju tavajoči, pred očmi sosedov skrivajoči se izkoriščevalec bolniškega staleža, ki za namene njegovega podaljševanja išče in zahteva obravnavo pri različnih specialistih. 4. Substančni počivavec je oseba z odmaknjenim pogledom, ki se lahko izkazuje v razponu od blaženega pogleda v prazno, zasanjanega bedenja z odprtimi očmi pa vse do trdnega spanca, imenovanega motnja zavesti. Povzročajo ga različne oblike avtosugestivno inkorpo-riranih deaktivacijskih parazitov, imenovanih psihogene škodljive substance, kot so alkohol, uspavalo, droga ... Ker gre za sredstva, ki jih počivavec zaužije samovoljno, po navadi ob njem najdemo prazen kozarec ali steklenico, škatlico s tabletami ali injekcijsko brizgo in iglo. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je za posameznika izmed vseh vrst počitka najbolj nevaren prav substančni počitek. Gre za neke vrste nefiziološki, nenaravni in pokvarljivi človeški volji podrejen mehanizem nastanka, ki neustavljivo, vsaj na dolgi rok, vodi v propad, v primeru prekoračenih doz pa nas lahko ogroža tudi ob akutnem opoju. Zato je za vsakega posameznika, ki se substančne-ga počivanja poslužuje, pa tudi za njegove bližnje, izrednega pomena, da se ga poslužuje v najmanjši možni meri, še bolje pa, da se mu popolnoma odpove in koristi naravne in normalne metode počitka. A to je zelo težko, saj gre pri substančnem počivanju za mehanizem, ki povzroča odvisnost. Kot zdravnik se večkrat spomnim prizorov iz otroštva, ko sem opazoval raztegovanje žice s pomočjo traktorja. Pokanje raztezajočega se jekla, tresenje drevesa in dvigovanje prednjih traktorskih gum so se mi vtisnili v spomin za vse večne čase. Večkrat se je zgodilo, da je žica počila in traktor je vrglo naprej kot iz katapulta. Traktorist je začel na ves glas preklinjati in gostilničarjeva žena ga je mirila z novim štamperlom šnopsa. »Enega še popij in v miru pokadi cigareto, da se pomiriš, potem pa nadaljuj ...« A nadaljevanje je bilo še bolj divje, traktor je pregoreval, deblo drevesa, okrog katerega je bilo navito jeklo, je bilo popolnoma oguljeno. Drevesu j e grozil propad. Prizor me je kot otroka tako vznemiril, da sem med šnops pavzo stopil do traktorista in mu rekel: »Stlicek, plosim ne tako mocno kulblati tlaktol, ka bo zelezo pocilo ... « Seveda se mi je »stlicek« samo glasno zarežal, narahlo počil gostilničarjevo ženo po riti in ji rekel: »Daj malemu Bobi palčke in malinovec, jaz častim.« In to je bilo to. Nisem bil okregan, a tudi dosegel nisem Naš kraj ■ maj 2017 19 nič. Teh občutkov ne bom pozabil nikoli, v določeni meri tudi zaradi dejstva, ker jih podoživljam tudi še dandanes v vlogi zdravnika. Predvsem se počutim kot otrok, ki krega traktorista zaradi njegovih neumnosti takrat, ko opomnim katerega od pacientov, da sta alkohol in kajenje škodljiva. A Bobi palčke se v tem primeru pokažejo kot iztegnjen sredinec, malino-vec pa kot voda iz hladnega tuša, ki ga doživim ob odgovoru: »Sem že zmanjšal, čisto pa še ne morem ...« Če dobro premislimo, lahko svoje življenje primerjamo z divjim zaganjanjem traktorja, svojo življenjsko usodo z neuravnovešenim traktoristom, mi smo pa bolj ali manj trpežna jeklena žica, podvržena nategovanju, raztegovanju, zvijanju in pokanju. Če nismo dovolj čvrsti, nas sila življenja raztrga in počimo kot raz-tegovano jeklo. Drevo s svojimi bolj ali manj globokimi koreninami je naša preteklost. Če ima naša preteklost čvrste korenine, lahko kljubujemo 110 konjskim močem traktorja življenja. Če naše drevo nima čvrste podlage, se iztrga. Ljubezen gre skozi želodec, a tudi smrt prihaja skozi želodec. Njen prihod je potuhnjen, počasen, a vseeno zanesljiv. Smrt išče človeka, ki se ne zaveda njenega infiltri-ranja; ko najde svojo morebitno žrtev, pa začne ubirati še druge poti: skozi pljuča v obliki cigaretnega dima ali direktno skozi žilo v kri v obliki drog. Lahko bi rekli, da gre za vsrkavanje matilde po obrokih. Da, matilda se je namreč sposobna razstaviti na nič koliko delčkov in se preko vseh možnih načinov ponujati za infiltracijo v človekov organizem. In ko se vgradi v telo dovolj delcev, se v njem matilda v določenem trenutku sestavi v smrtonosno tvorbo, kot se sestavijo v album po delih kupljene sličice Životinj-sko carstvo. Vsi smo podvrženi temu, da nas matilda napada s svojimi sestavnimi deli skozi življenje. Ampak naša naloga je, da njene sestavne dele prepoznamo in jih po eni strani v največji možni meri zavračamo, po drugi strani pa sproti odstranjujemo iz svojega telesa. Glavni sestavni deli matilde so nezdrava hrana, presnovni strupi, alkohol, tobačni dim, stres, droge, nepotrebna zdravila in še kaj bi se našlo. Čeprav se zdi na prvi pogled zavračanje teh delcev preprosto, pa vendar praksa kaže, da temu ni tako. Veliko ljudi jih namreč nekritično sprejema in se ne zaveda, da se v telesu ti škodljivi delci ne sestavljajo v album s prijetnimi podobicami iz živalskega sveta, ampak kot puzzle v smrtonosno podobo matilde s koso na rami in napisom: »Čuvaj se zdravih navad, da boš prej umrl in ti bo vseeno, kaj se dogaja na Zemlji.« Zato jih moramo čim prej začeti odstranjevati iz telesa, predvsem z dejavnostmi, kot so zdrava hrana, šport in dobra volja. Spet me je presunila želja po mladosti. Kaj bi dal, da bi se mi ta hip v nosnice pokadil prah stare makadamske ceste namesto konservansnega kemičnega prahu zasušene sive plesni iz lupine grenivke, ki mi je padla na tla. Kaj bi dal, da bi namesto po blodnjavem internetu lahko ta hip brskal po starem podstrešju domačije že več deset let pokojnih babice in dedka. Kaj bi dal, da bi podoživel čutna blagodejstva mladih dni. Velike želje, težko izpolnljive, a sploh uresničljive? Morda, vsaj delno. V počitku popoldanskega spanca sem se v polsnu sprehodil po poti žice ... a ne po poteh žice okupirane Ljubljane, katere tradicijo tisti, ki so želeli z enoumjem okupirati slovenske možgane, obešajo na veliki zvon, ampak jeklene žice, snete z velike »špule«, ki so jo v časih mojega otroštva v dolžini petdesetih metrov ravnali s pomočjo traktorja. V polsnu sem se sprehajal ob žici gor in dol, od drevesa do traktorja in nazaj. Kot profesor Baltazar sem med sprehajanjem razmišljal o tem, kako bi pričaral v doživetje svojo mladost, in ko je jeklo tretjič počilo v svojem iztegovanju, kot popokajo vretenca pri kiropraktičnem sunku, se mi je zasvetila žarnica nad glavo in porodila prava in edina uresničljiva zamisel: »Da, naivni sanjač, delno se ti je vseeno posvetilo. Lahko podoživiš trenutke mladosti, samo potruditi se boš moral. Teh trenutkov in občutkov ne moreš kupiti, ne ukrasti in ne zadeti na sre-čelovu. Te trenutke si moraš priboriti, saj so povezani z dejavnostmi, ki si jih počel v mladosti in jih hkrati na bolj ali manj podoben način izvajaš tudi v starosti. A pazi, izbereš lahko samo tiste dejavnosti, ki so povezane z zdravjem in krepitvijo korpusa in spiritusa (telesa in duha).« To so pa tiste dejavnosti, ki izganjajo iz telesa sestavne dele smrtonosne matilde in smo jih navedli že večkrat. Pa zaključimo v pozitivnem tonu in se vrnimo k problematiki substančnega počitka. Popolna abstinenca ni nekaj, kar ne bi bilo mogoče doseči, kar doka- zujete mnogi izmed vas. V zadnjem času namreč opažam kar nekaj primerov popolnega prenehanja kajenja in uživanja alkohola. Moram priznati, da mi vselej, ko mi nekdo v ambulanti pove, da je nehal kaditi ali piti alkohol, postane tako toplo pri srcu, da bi se razjokal od veselja ob novici. Zavedam se namreč, kako velik, težek in poln preizkušanj je ta korak za vsakega posameznika posebej. A dolgoročni učinek je tako velik, da bi osmrtnico, ki se je počasi pisala temu posamezniku, lahko sčasoma zamenjala antiosmrtnica, ki je njeno nasprotje, videti bi pa bila hipotetično nekako takole: Antiosmrtnica št. 1: Po dolgem premisleku nas je v hudi borbi za podaljševanje življenja v 62. letu zapustil naš dragi kadilec, inhalator dima in prežvekovalec tobaka, Franc Pljučnik, po domače Rauharjev ata, doma iz Di-movcev 98. Vse dobro mu na preostalih pričakovanih še 30 letih življenja, ki si ga je s tem podaljšal, želimo žalujoči Marlboro, Filter 57 in West. Pogrešali ga bomo. Antiosmrtnica št. 2: Vsem pivskim prijateljem, bratom in gostilniškim druževalcem sporočamo žalostno vest, da se je nepričakovano za vedno poslovil od nas naš dragi Pivničarjev Jože, po domače Oštarijski oča iz Promi-lovcev 58. Za naslednjih pričakovanih 30 letih življenja v družinskih nebesih, ki jih je ustvaril s svojim dejanjem, mu želimo vse dobro. Njegovi dolgoletni sodelavci Cviček, zvani Špricer, Laško, zvani Pena in Pelinkovec, zvani Ta kratki. Končni sklep razglabljanja o počitku kot sestavnem delu našega življenja je torej naslednji: potrudimo se, da bomo dajali poudarek tistim pravim načinom počitka, ki so najbolj fiziološki, to sta nočni (imenovani spanje) in sezonski (imenovani dopust - a brez alkohola in cigaret). Ob teh dveh bomo resnično spoznali sporočila svetega duha, na podlagi katerih bomo svoje življenje usmerjali v pravo smer. V kolikor pa bomo podvrženi hlastanju po počitku v obliki golega stremljenja po odobritvi neupravičene bolniške in izkrivljenemu počitku, izzvanem s pomočjo kemičnih substanc, bomo izgubili življenjski kompas in ne piše se nam nič dobrega. ■ 20 Naš kraj ■ marec 2017 Čutna pot v vrtcu Ciciban V četrtek, 11. maja, smo vzgojiteljice vrtca Ciciban Kompolje organizirale delovno akcijo na igrišču vrtca, kjer smo skupaj s starši in starimi starši izdelali ogrodje za čutno pot, ki jo bodo uporabljali otroci vrtca. Uporabili smo lesene deske in vijake, postavljene bokse pa smo napolnili z zemljo, peskom, mivko in sekanci, dodali pa bomo še savski kamen, mah in storže. Kolektiv vrtca Ciciban Očki so ob peskovniku zalili betonske podstavke, na katere bomo namestili leseno konstrukcijo za senco. Z mamicami smo posadili maline, ognjič, fižol ter vrbo ovijalko, ki nam bo delala senco ob klopci. Obnovili pa smo tudi stojalo za kolesa, ki bo zagotovo spodbudilo otroke, da bodo prihajali v šolo s kolesom. Na koncu smo se okrepčali z domačo malico in jabolki. Ob tej priložnosti bi se zahvalile vsem staršem in starim staršem za aktivno udeležbo na delovni akciji, predvsem pa gre zahvala družinam, ki so prispevale les, pesek in drug material. Sodelovanje družine in okolice nam veliko pomeni, predvsem pa so tu naši najmlajši, ki čutijo to povezanost. POMEN ČUTNE POTI V koži so za tip preprosto zgrajena tipalna telesca, ki ležijo v usnjici. V njih so čutnice, ki so občutljive na dotik in pritisk. Največ tipalnih telesc je v dlaneh, na podplatih, na blazinicah prstov, na ustnicah in drugje. S tipanjem spoznavamo obliko, velikost, kakovost, površino in težo predmetov. Otroci s čutili zazna- vajo zunanji svet. S pomočjo čutne poti otroke spodbudimo, da poleg vida uporabljajo tudi druga čutila, kar v njih budi željo po raziskovanju. Čutna pot pride še posebej do izraza v toplih dneh, ko se po njej lahko sprehodimo bosi. ■ PROŠNJA Igrišče vrtca je na voljo vsem otrokom tudi v popoldanskem času, zato vas naprošamo, da upoštevate pravila obnašanja in spoštovanja lastnine. V primeru vandalizma se bo obvestilo pristojne organe. Hvala za razumevanje. Naš kraj ■ maj 2017 21 Kolektiv vrtca Ciciban Kompolje vas vabi na dneve odprtih vrat v tednu od 5. do 9. junija 2017, od 10.00 do 11.30. Lepo vabljeni! Otroci in vzgojiteljice vrtca Ciciban Otroci iz vrtca na taboru v naravi Otroci in vzgojiteljice skupin Medvedki in Ježki smo se konec aprila odpravili na tabor v naravi. Bivali smo na Gradu Prestranek blizu Postojne. V tem času smo spoznali okolico in zeliščni vrt, posadili smo tudi svoja zelišča. Seznanili so nas s pasmo konj islandski poni. Konje smo čistili, hranili ter jih z veliko poguma tudi zajahali. Petra Usenik, Anka Kralj Obiskali smo ekološko kmetijo, kjer so nam pokazali delovne stroje, 290 glav goveda in seveda vse pripomočke in načine, kako skrbijo za njih. Ogledali smo si Ovčjo jamo, kjer smo s svetilkami iskali netopirje in pajke. Poskušali smo zakuriti tudi taborni ogenj, vendar nam zaradi močnega vetra to ni uspelo. Kot nalašč nas je drugi dan obiskal pismonoša, ki je imel za naše otroke polno torbo razglednic in pisem, ki so jim jih pisali starši. Iz njihove ekološko pridelane moke, ki jo me-ljejo na mlin, smo si pripravili testo in pekli piškote. Postreženi smo bili 22 Naš kraj ■ marec 2017 z okusno, domačo hrano, otroci pa so bili najbolj veseli pice. Ob koncu so si otroci s pomočjo tempera barv izdelali svojega idealnega konja in ga tudi poimenovali. Za voljo in pogum so bili otroci na koncu s strani vzgojiteljic nagrajeni z medaljo, ki jim bo za vedno ostala v spominu. Imeli smo se zelo lepo, vendar ko smo zagledali svoje starše, kako nas že nestrpno pričakujejo, nam je od veselja poskočil srček. Močan objem, poljub, veselje ... No, pa smo spet doma. ■ Vrtec v naravi v Prestranku pri Postojni Tudi otroci iz skupin Čebelice in Metuljčki so se na začetku meseca maja udeležili tridnevnega tabora. Sabina Novak Tabor je bil zelo bogat z dejavnostmi. Otrokom je približal lepoto in zanimivosti ter zakonitosti narave, pomagal razvijati njihove telesne in duševne sposobnosti ter vplival na medsebojne odnose v skupini. Zanimivost tabora je bila čreda islandskih konjev, ki je namenjena učnim uram jahanja in terapevtskemu zdravljenju. Ogledali smo si tudi ekološko kmetijo, katere namen je, da skrbijo za svojo samooskrbo z ekološkimi žiti in ekološko pridelavo mleka. Otroci so uživali s konji in bili dejavni v vseh dejavnostih, tako da si skoraj niso želeli nazaj domov. ■ 23 Naš kraj ■ marec 2017 '^RAJ* ■t Ekošola OŠ Pobrepolje 22. april - DAN ZEMLJE »Hrana je potreba, užitek; hrana je stvar osebnega in kulturnega izbora.« 22. april je svetovni dan Zemlje, ki ga na pobudo civilne družbe po vsem svetu praznujemo že več kot 30 let. Namen tega dne je opozoriti javnost na ranljivost in enkratnost planeta, na katerem živimo, in iskati poti, kaj lahko dobrega storimo za svoj planet. N -f- 'v RDJilDfl V -HLD KHHJI_[)rt iN jfc n/ # A Wf JUL J:K | H/LE1 U) Vr i-A J \ * WEŽlW Si i If i ffldkl lAM« / 12 » »f ™ T' rit iT"'' * * hk.jlIs»« fJMtfc'J H»fluOTrw »cj j ----- - - ^______. JJ. , M i» r Jim ^. .........................<......— Tematski plakat iz eko kotička na OŠ Dobrepolje AU NA Dušica Hočevar, Metka Laharnar, koordinatorici projekta Odgovorno s hrano Z letošnjim šolskim letom 2016/2017 naša šola Dobrepolje in vrtec Ringaraja preko programa Ekošole nadaljujeta izzive mednarodnega projekta Odgovorno s hrano (We eat Responsibly!), kjer mentorji skupaj z učenci eko predstavniki razredov letos posvečamo posebno pozornost raziskovanju, ozaveščanju in obveščanju o pomembnosti izbora in uživanja ZDRAVE MALICE ALI PRIGRIZKA. Začetek odgovornosti pri hrani je izbira živila, ki ga zaužijemo. Ob tem je zelo pomembno, da vsak od nas pozna odgovore na naslednja vprašanja: Kaj jemo? Koliko jemo česa? Koliko odpadkov nastane pri tem? Od kje oziroma od kod prihaja hrana? Kdo jo prideluje oziroma predeluje? V petek, 21. 4. 2017, so učenci eko predstavniki razredov skupaj z mentorji projekta Odgovorno s hrano na OŠ Dobrepolje, PŠ Kompolje in PŠ Struge izvedli eko dan na temo zdravega prigrizka. Učenci, otroci in vsi zaposleni na šolah so imeli možnost poizkusiti primere zdrave in okusne malice oz. prigrizka, ki smo ga razstavili in ponudili v eko kotičkih na šolah - skutin namaz s peteršiljem, domača marmelada, med, polnozrnat kruh, navaden jogurt s semeni, orešč-ki, rozinami, sadni napitek, suho sadje. Odziv učencev, otrok in zaposlenih je bil zelo pozitiven in vsi so navdušeno sprejeli zdrav pristop prigrizka. Malica oz. prigrizek predstavlja premostitveni obrok med zajtrkom in kosilom oziroma med kosilom in večerjo. Pri pripravi prigrizka sta pomembni doslednost ter uravnotežena in zdrava sezonska izbira živil. Z uživanjem zdravega prigrizka zagotovimo svojemu organizmu in organizmu svojega otroka potrebno energijo, preženemo lakoto ter omogočimo zdrav telesni in duševni razvoj. V pripravo zdrave malice naj bo vključena široka paleta živil iz vseh skupin. Malica naj bo sestavljena po načelih zdrave prehrane (zmernost, raznolikost). Primeri zdravih malic so sestavljeni iz svežega sadja, zelenjave, mlečnih izdelkov, oreščkov, polnovrednih ko- 24 Naš kraj ■ marec 2017 Utrinki iz eko dneva, posvečenega dnevu Zemlje, na OŠ Dobrepolje smo ga mentorji projekta kupili s pomočjo finančnih prispevkov Evropske unije v sklopu projekta Odgovorno s hrano. Mentorji projekta ugotavljamo, da imajo naši učenci na vseh treh šolah velik interes in znanje o odgovornem prehranjevanju. Učijo in zavedajo se, da ima hrana velik vpliv tako na človekovo zdravje kot tudi na lokalno in globalno okolje. Zelo pomembna pa je TUDI PRIDELAVA ZDRAVE HRANE, zato smo prosili gospo Jožico Fabjan, da obiščemo njen eko vrt, ki je urejen po pravilih perma-kulture. Gospa Jožica Fabjan nas je prijazno sprejela, pozdravila in popeljala na ogled vrta. Na vrtu goji različne vrtnine, zelišča, dišavnice, sadno drevje, beli, rdeči in črni ribez, maline, robide, aronije, kosmulje in šipek. Spomladi izpraznjene dele zemlje narahlo zrahlja, po potrebi doda lesni pepel in kompostno zemljo. Ekološke pridelave ni brez hkratnega pridobivanja kompostne zemlje, zato odpadke ločuje in jih odlaga v kompostnike. Gospa Jožica pove, da se rastline vedejo kot druga bitja. Lahko so obzirne, lahko pa tudi agresivne, njihova življenjska doba se razlikuje od ene do druge. Trajnic je na vrtu vsako leto več, prostor za rast si poiščejo same. Tudi plevelu dovoli, da raste, a le dotlej, dokler preveč ne ovira drugih rastlin. V takem primeru jih odstrani in uporabi za zastirko ali v kompostu. Mnogi pleveli so tudi primerni za vsakdanjo prehrano in kot hrana za živali. Samonikle smičev, polnozrnatega kruha, zdravih namazov itd. Ozaveščanje o pomembnosti priprave in uživanja zdrave malice in prigrizka je na naši šoli v mesecu aprilu s strani mentoric, učiteljic in učencev potekalo še na druge načine, kot so priprava zdravih napitkov in suhega sadja s pomočjo sadja šolske sheme pretežno v času podaljšanega bivanja ter s pomočjo mentorjev in eko predstavnikov izdelovanje plakatov tematskih miselnih vzorcev, sloganov, pesmic in Ekolistine v eko kotičku. Pri pripravi zdravih prigrizkov in napitkov so si učenci in mentorji pomagali z uporabo dveh priročnih aparatov - me-šalnika ali blenderja ter sušilca sadja, ki 25 Naš kraj ■ marec 2017 rastline so dobri pokazatelji stanja rodovitne prsti, obstoječih podnebnih razmer in rastlinske pestrosti. Z rastlinami sodeluje vse leto, pri čemer ji pomagajo mnoge živali ter druga narava. Pomembno je, da se vse harmonično preliva. Med letom zemlji po potrebi doda zeliščne pripravke, v sušnem obdobju tla zastira s slamo in travo. Uporablja tudi tehniko visoke grede. Na ta način je mogoče povečati obdelovalno površino in izboljšati rast rastlin z različnimi rastnimi pogoji. Ogledali smo si tudi rastlinjak, ki ga ima gospa Jožica na vrtu. V jeseni presadi z vrta v rastlinjak razne vrste solat, zelišča, gomoljnate rastline, kot so: repa, koleraba, rdeča pesa, korenje in črna redkev. V rastlinjaku ima tudi različne sadike. Vsakemu izmed nas je podarila sadiko LISTNEGA OHROVTA. Ustavili smo se tudi ob ribniku. Mirno okolje, objem sonca in čarobnost ob pogledu na plavajoče ribice so ustvarili prijetno vzdušje. Z gospo Jožico smo se pogovarjali, jo spraševali in izvedeli, da je 24 let poučevala na naši šoli, da je obiskala Avstralijo - zibelko permakulture -, kjer se je udeležila strokovnega usposabljanja, da je leta 2012 dobila naziv mednarodne permakulturne učiteljice, načrtovalke, organizatorke, in da sodeluje z Inštitutom za trajnostni razvoj v projektu ŠOLSKI EKOVRT. Gospa Jožica nas je pogostila tudi z zdravim prigrizkom in napitkom, ki ga je pripravila za nas. Mi pa smo se ji zahvalili s svojim darilcem. Dogovorili smo se, da se bomo večkrat srečali in spoznali eko vrt v različnih letnih obdobjih. Ob tej priložnosti se vsi mentorji projekta Odgovorno s hrano iskreno zahvaljujemo vsem učencem eko predstavnikom, drugim učencem ter učiteljem na videmski in obeh podružničnih šolah za sodelovanje in trud pri realizaciji izvedbe eko dneva ob obeležju dneva Zemlje, vodstvu šole za pomoč in podporo, knjižničarju Mateju Kalanu, osebju v šolski kuhinji ter gospe Jožici Fabjan za ogled eko vrta v Predstrugah. Zdrav prigrizek na PŠ Struge Ideja zdravega in okusnega prigrizka semena in rozine skupaj z navadnim jogurtom ZAČETEK ODGOVORNEGA RAVNANJA S HRANO STA IDEJA IN RAZMIŠLJANJE, SLEDI SPREJEMANJE ODGOVORNOSTI, NAMEN IN CILJ PA STA DOSEŽENA Z AKCIJO IN DEJANJI. SPREJMIMO MI IN NAŠI OTROCI ODGOVORNOST ZA SVOJE ZDRAVJE, ZDRAVJE SVOJIH OTROK IN ZDRAVJE SVOJEGA PLANETA ZEMLJE S PRAVILNO IZBIRO HRANE - ZDRAVE SLOVENSKE LOKALNO PRIDELANE HRANE. Vodja projekta Odgovorno s hrano na OŠ Dobrepolje: Metka Laharnar Mentorice pri projektu Odgovorno s hrano: Dušica Hočevar, Andreja Škulj, Tina Kurent, Jasmina Gujtman, Mateja Javoršek ■ 26 •• Kultura •• Naš kraj ■ maj 2017 27 Naš kraj ■ marec 2017 Predstavitev športnika: Matic Ponikvar Pogosto poročamo o uspehih športnikov naše šole, danes pa sem se odločila predstaviti učenca, ki nam je lahko vzor. Nikakor to ni oseba, ki bi pobirala prav vse lovorike in blestela s prvimi mesti na tekmovanjih, ampak je v njem nekaj več. Zato je pravilno, da ga omenimo. Matic Ponikvar iz 9. razreda se je izkazal predvsem z veseljem in vztrajnostjo pri športu. Alenka Leskovar Matic je izredno marljiv fant in je zato izvrsten primer truda in volje, nepopustljivosti in začrtanih ciljev. Lahko je vzor vsem nam, da ni treba biti nadnaraven talent, da bi v športu užival in postal rekreativni športnik. Lahko bi rekli, da pooseblja že malo pozabljeno staro geslo olimpijskega gibanja, da je pomembno sodelovati in ne zmagati. Sama pa bi dodala, da je njegova najpomembnejša zmaga zmaga nad samim seboj. Šport mu ni bil pri srcu, sedaj pa je ugotovil, da uživa v teku in kolesarjenju. Pomembno je, da si zadamo svoje cilje in jih nato poskušamo s trdno voljo in prizadevanjem tudi uresničiti. Posebej pohvalno je, da v prostem času teče in kolesari. V zadnjem času sodeluje na nekaterih tekih, zadnji je bil Istrski maraton, v kratkem pa se bo udeležil kolesarskega maratona Franja. Če bi imeli vsi od nas nekaj Matica v sebi, bi lahko dosegli cilje, o katerih nismo upali niti sanjati, predvsem pa bi bolj pozitivno gledali na svet, videli svetle trenutke, ki jih sicer niti ne opazimo. ■ 1. mesto na medobčinskem tekmovanju v mali odbojki za mlajše dečke Spet je čas za poročilo z zadnjega športnega tekmovanja, ki so se ga udeležili učenci naše osnovne šole. Akterji so bili tokrat dečki v mali odbojki. Gostiteljica tekmovanja je bila Osnovna šola Zagradec, kjer je šlo za medobčinsko tekmovanje. Tudi tokrat nas naši zagnani fantje niso razočarali, saj so dosegli tisto, po kar so prišli. Dosegli so največ, kar so lahko, to pa pomeni zmago, 1. mesto na turnirju in uvrstitev naprej na področno tekmovanje. Alenka Leskovar Vendar nas odličen rezultat ne sme zavesti, da bi mislili, da je bilo tekmovanje preprosto. Še zdaleč ne, ravno nasprotno. Naši učenci so se izkazali kot zelo borbeni in požrtvovalni, saj brez takšnega pristopa in zagnanosti uspeha ne bi bilo. Pogosto je konkurenca med ekipami velika, vsi so podobno pripravljeni in podobnih sposobnosti, zato odločata telesna priprava in koncentracija, predvsem pa že omenjena požrtvovalnost celotne skupine, povezanost in predanost skupnemu cilju. Igralci naše zmagovite ekipe: Jan Str-nad, Erik Ašič, Jure Marolt, Matic Zrnec, David Nose, Klemen Marolt, Gal Adamič, Erik Fink, Luka Grm, Peter Sadar, Nejc Blatnik, Gašper Tomašič. Še enkrat bi še posebej poudarila, da so ravnali v skladu z navodili, bili pozor- ni in se obnašali, kakor je za športnike primerno. Vedno poudarjam, da ni pomemben samo rezultat, pomembni so predvsem pristop k delu in tudi sposobnost sprejemati morebitne poraze, sposobnost iz neuspeha potegniti najbolj- še, kar je dobra motivacija za trening in napredovanje. Našim učencem želim še veliko uspeha na nadaljnjem tekmovanju, saj ne dvomim, da bodo s ponosom zastopali našo šolo. ■ 28 Naš kraj ■ marec 2017 Nagrada na literarnem natečaju Jaka Grandovec, šestošolec, je nagrajenec poustvarjalnega literarnega natečaja, ki ga je razpisala založba Malinc ob podelitvi zlatih hrušk, najvišji oceni Pionirske - centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana. Ema Sevšek, mentorica Pomembno je omeniti, da gre za sicer manjšo butično založbo. Za založbo s posluhom do bralca. Trudijo se za izdajanje kakovostne literature, zato ne preseneča, da ima večina njihovih izdanih knjig nalepko zlate hruške. A branje je kljub visoki kakovosti prijetno. Želijo privabiti tudi bralce z disleksijo, tisk in papir sta temu prilagojena. Pogosto je besedilo v slovenščini in španščini, kar je lahko v pomoč pri usvajanju enega ali drugega jezika. Problemsko branje za vso družino. Za skodelico pogovora v družini. Potem ko je Jaka prebral besedilo španskega pisatelja Agustina Fernándeza Paza z naslovom Ime mi je Skywalker, se je s pridobljenim in nadgrajenim znanjem po pripravah za Cankarjevo tekmovanje pri dodatnem pouku slovenščine ustvarjalno in raziskovalno zagrizel v problematiko brezdomstva v naši družbi. Priznajmo, da je problematika zaskrbljujoča. Do kosti zaze-be, ko gremo mimo človeka, ki v mrazu leži na klopci v parku. A povsem nemočno gremo mimo. Kako problematiko brezdomstva približati mladim? Je že res, da smo za revščino slišali že v bližnji okolici. A da človek nima doma? Da mora prespati na klopci v parku? Ne, to je preveč. To je težko razumeti. Kako se je človek znašel na taki stopnji revščine? Za pomoč sem se obrnila na društvo Kralji ulice. Prijazno so nam poslali nekaj literature, nekaj izdaj časopisov Kralji ulice in nas celo povabili na varen pohod po trasi Nevi-dena Lublana. Da bi spoznali drugo plat najlepšega mesta. Za slednje sem se zahvalila, a si velja zapomniti. In čemu problematiko brezdomstva približati mladim? Čemu brati mladinsko problemsko literaturo, se o njej pogovarjati in na to tematiko poustvarjalno pisati? Otroku in mladostniku tako krepimo čut za sočloveka, medsebojno razumevanje, strpnost, razumevanje in spoštovanje drugačnosti. Vse te dejavnosti, ne samo branje, so v pomoč pri odločanju in razreševanju njihovih lastnih težav. Da bi stremeli k dobremu in plemenitemu. Da bi se na križpotjih življenja pravilno odločali. Da bi bili srečni. In da bi znali in zmogli pomagati nesrečnim. Jaka je v svojem esejskem besedilu pokazal izjemno mero sočutja do sočloveka, komisija je ocenila, da njegovo besedilo premore tudi visoko stopnjo ustvarjalnosti, in mu ob dnevu knjige podarila knjigo - z nalepko zlate hruške, seveda. Čestitamo! ■ Ni jim treba pomagati, zadoščalo bi, če bi jih skrili Jaka Grandovec, 6. a OŠ Dobrepolje Mentorica: Ema Sevšek Ko sem prebral naslov Ni jim treba pomagati, zadoščalo bi, če bi jih skrili, sem pomislil, da je oseba, ki je izrazila to poved, povsem zgrešila pisateljevo sporočilo te pripovedi. Vsaj mene je ta pripoved naučila, da moramo takšnim ljudem pomagati, ne pa jih obsojati. Mislim, da naslov pričuje o tem, kako bi mi ravnali v današnjem času. Ravnali bi za danes povsem normalno, vendar se moramo vprašati, kako so takšne težave reševali včeraj, kako jih danes in kako jih bodo jutri naši vnuki in vnukov vnuki. Poleg tega se moramo zavedati, da prihodnost gradimo vsi, tudi prej omenjeni brezdomci. Po tem lahko sklepamo, da bi morali vsi sprejemati vsakogar, ker so tudi brezdomci povsem enakovredni nam, čeprav se nam to zdi zdaleč nemogoče. Zato bi morali čisto vsi posnemati dejanja mlade književne osebe Raquel, ki je tej težavi stopila naproti z najmočnejšim orožjem, s pogovorom. In da zdaj zaključim to temo z mislijo: Brezdomcev ne smemo skrivati, za brezdomce je treba poskrbeti. Treba jih je naučiti živeti. Beseda brezdomec, ki sem jo že nekajkrat omenil, meni pomeni nekdo, ki nima svojega doma in je povsod tuj. Vendar to ne pomeni samo to, da nima strehe nad glavo, temveč tudi to, da nima nikogar, ki bi ga imel rad, z njim delil svoje težave in mu pomagal na vsakem koraku, tako kot meni pomagajo starši. Poleg tega mi to pomeni oseba, ki nima denarja, ki je izobčen ... Čeprav brezdomci nočejo nič slabega, jih mi vseeno zavračamo in jim pogosto slabšalno rečemo kar 'klošarji'. Tako je v današnjih časih, ko vsi hitimo po svojih opravkih in težko opazimo, kako se iz dneva v dan komaj preživljajo ti ljudje. Zato se mi zdi prav, da je španski pisatelj Agustin Fernández Paz napisal pripoved, da si lahko v resnici predstavljamo, kako živijo brezdomci, čeprav v resničnem življenju to niso zvezdni ljudje. Seveda pa ne smem izpustiti stanja takšne povsem normalne težave v našem svetu. Mislim, da v Sloveniji to še ni ravno tako hudo kot na primer v kakšni drugi večji državi, kot je npr. Anglija. Pa čeprav se mi zdi, da bi lahko s skupnimi močmi rešili to težavo, ki je prisotna skoraj povsod. Rad berem in sem z veseljem prebral to knjigo, ki mi jo je priporočila učiteljica slovenščine. Za to pripoved sem slišal prvič pa tudi za avtorja te pripovedi. Moram priznati, da me je knjiga zelo navdušila, predvsem ko sem se zavedel, da ta zgodba v resnici govori o nas ljudeh in o naših dejanjih. Knjiga je bila zelo napeta in razburljiva, sploh pa takrat, ko je Raquel prvič pristopila k Skywalkerju, pa tudi takrat, ko je vstopila v tako imenovano 'mačjo hišo'. Zelo zanimivo se mi je zdelo tudi, da se zgodba konča srečno in obenem žalostno, saj sta oba srečna zaradi tega, ker sta oba odkrila, kar sta želela. Žalostna pa je ravno zato, ker tudi sam dobro vem, kako je zapustiti svojega dobrega prijatelja. Navdušile so me tudi ilustracije; čeprav so sivo bele, so vseeno zelo zanimive in lepe. Posebne čestitke pa 29 Naš kraj ■ marec 2017 gredo avtorju tega besedila, saj je zelo lepo uprizoril današnje dogajanje v družbi, dogajanje, o katerem ne govorimo radi in se ga celo sramujemo. Vendar to še ni vse. Zelo mi je bil všeč tudi jezik. Mnogo je stilnih sredstev: poosebitev, okrasnih pridevkov, primer ali komparacij ... Posebno se me je dotaknil čudovit okrasni pridevek »grenka senca«. Vključil pa je tudi odlično primero ali komparacijo. Najbolj me je ganila ravno ta: »Hodili so mimo, kot da sploh ne bi obstajal, kot da ga ne bi bilo tam, kot da ne bi zavzemal nobenega prostora.« S tem hkrati tudi stopnjuje, kako smo brezčutni do drugih okoli sebe. Ravno ob tej misli moram pohvaliti avtorja, da je umetniško ubesedil tako perečo problematiko. Upam, da se bodo vsi, ki bodo prebrali to knjigo, iz tega naučili kaj pomembnega za življenje: do brezdomcev se moramo obnašati spoštljivo, ne pa jih preganjati. Tudi oni so ljudje tako kot mi in si zaslužijo dostojno življenje. Ali če povzamem misel iz knjige Spontana gibanja, slovenskega pisca Igorja Čuriča: »Ko srečaš brezdomca, pomisli, da je človek kot ti, le usodo ima drugačno.« Dejavnost dodatnega pouka slovenščine - vseslovenski likovni in literarni natečaj Centra za mlade Domžale Gre popotnik v novi svet Eva Česen, sedmošolka, je nagrajenka ustvarjalnega likovnega in literarnega natečaja Gre popotnik v novi svet, ki ga je zdaj že četrto leto razpisal Center za mlade Domžale na tematiko mednarodnega leta trajnostnega turizma za razvoj, od tod tudi naslov razpisanega natečaja. Ema Sevšek, mentorica Pomembno je omeniti, da gre za likovno-literarni natečaj, v katerem se lahko izrazijo vsi Slovenci - likovni ustvarjalci iz vrtca in tudi najstarejši ustvarjalci najrazličnejših likovnih tehnik in spretni oblikovalci besed katerega koli žanra. Razveseljiv je podatek, da je letos najmlajši ustvarjalec štel 2 leti, najstarejši pa 94 let. Geslo natečaja Naj kreativnost pride na plan! je razumela tudi Eva Česen, sedmošolka. S pridobljenim in nadgrajenim znanjem po pripravah za Cankarjevo tekmovanje pri dodatnem pouku slovenščine si je izbrala literarni natečaj, ki ji je ponudil največjo mero ustvarjalnosti. Potovanje kot takšno. Ali pa potovanje v domišljijski svet, prihodnost, vesolje, lasten notranji svet ... In Evi je uspelo. Tretje mesto izmed vseh slovenskih besednih ustvarjalcev v kategoriji 3. triade osnovnošolcev potrjuje, da je pred tem uspehom gora kakovostnih prebranih knjig, ki dvigajo kakovost novim zapisom, ki si jih še želimo. Preberite in odpotujte še vi v svet domišljije. ■ Potovanje in spoznanje Eva Česen Nedolgo nazaj je živelo dekle z imenom Anamarija s starši v drugih ljudeh neljubem delu sveta. Tam so dehtele divje rože, bruhali nepredstavljivi gejzirji, prepevale najčudovitejše ptice, se v močnem vetru zibala nepopisljivo lepa drevesa in po sušnih stepah galopirali najbolj krepki konji. Kraj ni imel imena, ker nihče ni našel dovolj lepe besede, da bi ga poimenoval. Tam živeči niso poznali drugega kot narave. Cele dneve so pomagali pri razvijanju in ohranjanju matere narave, zato jim je dajala vse, kar so potrebovali. Nudila jim je hrano, pijačo, celo ležišče in dom. Ker so se med delom in v prostem času spodbujali in vedno spremljali drug drugega, so bili zelo navezani in so se dobro razumeli. Bili so srečni. Nekaj hribovij stran se je razvijala nova vas. Ljudje so za gospodarstvo in lažje življenje naravo oskrunili ali pa jo celo popolnoma zatrli. Ljudje tam so imeli najdražja oblačila, najnovejše naprave, najboljša bivališča in najokusnejšo hrano, niso pa imeli časa. Toliko zanje pomembnih stvari je zapolnjevalo že tako prepolne urnike ljudi, da sploh niso imeli časa spati ali se pogovarjati. Vse proste dni so prespali, saj so bili reveži tako utrujeni od delovnih dni, da je bil spanec neizbežen. Tako so potekali dnevi, tedni, meseci in ljudje so bili na videz zadovoljni, ker so si lahko privoščili bivanje v tako novi naselbini, v notranjosti pa je vse navdajal le nemir. Nekega dne je Anamarija, ko je ravno krtačila svoje od sonca posvetljene lase in je že opravila svoje jutranje naloge, torej oskrbela svojo žrebico, nahranila vse divje ptice v bližnji jati, se okopala v kot solza čistem jezeru in zalila rože z zbrano deževnico, vprašala očeta: »Na svetu je še mnogo več, kajne?« Ta se je le zamišljeno zazrl v pospravljeno bivališče, Anamariji pa se je zdelo, da so se v njegovih očeh zalesketali spomini. Mladenka, radovedna kot le kaj, je z vprašanjem neutrudno vztrajala, pa naj bo to med zajtrkom, skupnim pogovorom, lovljenjem večerje ali med pripovedovanjem zgodb ob mraku. Odgovora na to vprašanje ni nikoli dobila. V tem času je v bližini rastla in rastla vas ter se razvila v mesto. Tu je živel deček Luka v bogati, vplivni družini, dobil je, kar je želel, ni pa bil tak kot preostali člani njegove družine. Že kot majhnega so ga vzgajali v razvajenega moža, saj drugače niso znali, toda bil je drugačen. Drugačen od trume ljudi na cestah, 30 Naš kraj ■ marec 2017 drugačen od ljudi, ki jim ni mar za bližnjega. Bil je dober. Njegova družina njegovega vedenja ni spodbujala, prav tako pa ga ni zatirala. Za to je bil kriv le en dejavnik. Niso se menili zase, kaj šele za sočloveka. Tega niso poznali. Anamarija in Luka sta z leti odraščala in kmalu je prišel čas za odhod v svet. Nekega prelepega dopoldneva se je Anamarija odločila za konkreten prelom v svojem vsakdanjiku. Želela je odkrivati ter razvijati svojo pustolovsko dušo, se osvoboditi po svojem mnenju skoraj dolgočasnega vsakdana. Želela je živeti več življenja. Ko je zajahala svojo kobilo, ki ni bila niti osedlana, a vseeno zelo lepo preskrbljena, je kar brez slovesa odjahala v neskončno naravo. Tako je vsaj mislila. V naravi se ni bala ničesar; če ji je na poti kdaj zasikala še tako krvoločna kača, ji je dekle le prijazno odzdravilo in odšlo naprej. Bilo je neustrašno. Lukova družina je gledala oddajo na svojem najnovejšem televizijskem sprejemniku. Prav vsi. Razen Luke. Luka je obupal nad željo po pogovoru in je zato bral knjigo in ležal na počivalniku. Zaželel si je potovanja in pustolovščin, zato je vzel najudobnejši terenski avtomobil ter se šel vozit po novo asfaltiranih cestah, ki so bile po merilih njegove družine vse preslabe za katerega koli od njihovih športnih avtomobilov. Vozil se je, poslušal glasbo, pel, se zabaval in mislil le na potovanje pred seboj. Želel je doživeti nekaj veličastnega, zato je zavil z razgretih cestišč, ki so v juliju kar žarela, ter se odpravil iskat senco pod katerega od redkih borovcev, ki so še obstajali na obrobju mesta. Anamarija je jezdila in jezdila v neskončnost, uživala je, kot še nikoli. Oboževala je vsako kapljico rose, ki je padla na njeno porjavelo kožo, željno vsrkati kapljico vode. Že nekaj ur je ga-lopirala in se ni ustavljala, zato je bila željna premora. Ustavila se je, in ko je podrobneje pogledala, je po moči sončnih žarkov, ki so ji božali obraz, ugotovila, da se je dan že prevesil. Večerilo se je že in želela se je nastaniti. V daljavi je zagledala mogoče počivališče, zato se je zatekla tja. Luka je ždel pod borovcem, pil osvežilno hladno sadno pijačo in opazoval sončni zahod. Zdelo se mu je skoraj nadnaravno. Množica luči vseh avtomobilov, ki so se zdolgočaseno premikali proti domovanjem. Luči v stanovanjih so se prižigale, v razmiku so nad njim preletavala letala in vsake toliko časa je zatrobila hupa enega od hitrih vlakov, ki so drveli kdo ve kam. Tako zamaknjen sploh ni opazil postave, ki se mu je bližala. Anamarija si je prvič v življenju na smrt prestrašena ogledovala svet okoli sebe. Toliko luči, zvokov, vonjav, celo okusov. Nič ni bilo domače. Ni ji bilo jasno, kje je, ni mogla niti razmišljati, kaj naj naredi. Bila je tako prestrašena. Sedaj se je prvič zavedela globokega pomena te besede. Ničesar ni poznala. Še zrak, ki ga je dihala, ni bil poznan. Zdelo se ji je tuje, nepoznano in zato srhljivo. Nato je opazila nekaj poznanega. Bil je človek, skrčen pod krošnjo nekega borovca. Videti je bil čudno zasanjan in prav neokusno oblečen po Anamarijinem okusu. Vendar je bil lep. Lep kot vsako bitje na planetu, ki ga je poznala. Zazdelo se ji je, da jo je opazil. Luka se je ustrašil. Zagledal je postavo, ki je stala ob terenskem vozilu, s katerim je prispel. Opazil je, da je dekle. Bilo je zelo lepo. Imelo je dolge svetle lase, bilo je suhe in majhne postave. Imelo je temnejšo kožo in bilo je čudno oblečeno. Nekako zastarelo. Imelo je oguljene kratke hlače, ki pa se po njegovem mnenju nikakor niso skladale z majico, zamazano od vseh vodnih kapljic in blatnih madežev. S seboj je imelo veliko žival, prav tako kot v živalskem vrtu na kmetijskem oddelku. Luka je bil bister fant in zato se je prav kmalu spomnil besede, s katero so žival poimenovali - »konj«. Ja, prav res, konj je bil. Opazil je, da je deklica neprekinjeno strmela vanj, zato se ji je sklenil približati. Nepoznani fant je vstal, bil je namenjen k njej. Ni se ga ustrašila, ni se bala ničesar, kar ji je bilo znano. Nato jo je ogovoril. Imel je nizek raskav glas. Pozdravil jo je in ona mu je odzdravila. Bila sta zadržana. Povabil jo je na pijačo pod borovec in začel je pogovor. Začetna zadržanost je minila in prav kmalu sta vedela drug o drugem kar nekaj osebnih podatkov. Iz Lukovih ust je dahnilo tudi vprašanje: »Kje živiš?« A Anamariji odgovor ni bil znan, zato je Luki povedala celotno življenjsko zgodbo. Bil je osupel. Pojmovanja narave še ni prav dobro razumel, zato si je ni mogel predstavljati. Luka pa je bil odprte narave in je Ana-mariji povedal tudi svojo zgodbo. Pogovarjala sta se dolgo v noč in drug drugega seznanjala z novimi dejstvi in stvarmi. Kmalu sta bila sklepčna, da bi se morala še kdaj pogovarjati in mogoče obiskati drug drugega. Po pogovoru je Anamarija ponudila, da bi mu razkazala okolje, v katerem je odraščala ona. Zaradi strme pokrajine, ki jo je bilo treba prečkati, sta se odločila, da bosta pot premagala v naslednjem jutru, začela pa bosta takoj ob zori. Tisti večer sta se zatekla v Lukov terenski avtomobil in tam preživela noč. Zjutraj, še pred jutranjo zarjo, je bila Anamarija pripravljena za pot. Domotožje in želja po domačem sta jo gnala, zato sta bila zgodnja. Luka je bil presenečen nad lepoto in očarljivostjo narave, ki je prej ni poznal. Prebijala sta se skozi različne gozdne pasti. Anamarija je uživala v vlogi vodičke, Luka pa je ves nesrečen zaradi mrčesa in drugih nevšečnosti le sledil deklici v njen dom. Ob poldnevu sta bila na cilju. Zaradi nepredstavljive lepote kraja je Luki jemalo dih. Kmalu sta prišla do urejene votline, kjer je živela Anamarijina družina. Predstavila mu je očeta in mamo, a oba bila sta zelo zadržana in jezna na Anamarijo, ker je odšla brez slovesa. Po nekaj kratkih besedah sta se tudi onadva otoplila in spletlo se je novo prijateljstvo. Proti večeru se je Luka odpravil domov, seveda ga je pospremila Anamarija - tokrat z dovoljenjem staršev. Luka je bil prepričan, da lahko z Anamarijo odpravita zadrtost v njegovem mestu in otoplita odnose med meščani. Ko sta prišla v mesto, sta začela s prvim primerom - Luka je svoji družini predstavil Anamarijo. Ni bilo videti, da bi bilo sploh komu mar. Ker si je Luka želel iskrenega pogovora, je vso družino pregovoril, da so odšli na teraso. Že to je bil dosežek. Svoje namene je pojasnil družini in jih prepričeval, da jim bo bolje, če upoštevajo njegov nasvet. Zaradi radovednosti in neke skrivne želje po boljšem življenju so mu sledili skozi gozd, spoznavali naravo in zopet odkrili temelj družinskega življenja. Začeli so se pogovarjati in si tako olajšali duše. Ko so prišli na cilj, so bili vsi dobre volje ne le na zunaj, temveč tudi v notranjosti. Lukova družina je postala zgled vsem v mestu. V mestu so s pomočjo spodbud Lukovih družinskih članov zopet vzpostavili stik z naravo, to pa jim je pomagalo, da so ponovno odkrili bistvo življenja. Ljudje so se pričeli pogovarjati, se družiti in navezovati stike. Živeli so srečnejše kot prej. Anamarija in Luka sta se preselila v Anamarijino rojstno mesto in si tam ustvarila družino. Bili so zares srečni in Anamarija in Luka sta postala junaka mesta in vse narave, ki ga je obdajala. 31 Naš kraj ■ marec 2017 Avtomatski eksterni defibrilator (AED) je prenosna elektronska naprava, ki zazna zastoj srca pri človeku. S pomočjo električnega sunka lahko srce ponovno požene in s tem reši življenje. Uporaba je varna in preprosta, uporablja ga lahko prav vsak, saj te aparat ob pritisku na gumb zvočno in/ali slikovno vodi. Pomoč z AED! Uroš Gačnik Brez človeške pomoči aparat sam ne zmore ničesar. Ob prenehanju dihanja in prenehanju bitja srca sta potrebna čimprejšnja masaža srca in umetno dihanje, nato pokličemo pomoč na 112 ter nadaljujemo oživljanje. Z oživljanjem ter z dodatno uporabo AED-ja lahko naredimo toliko kot reševalci, ki se nam kasneje pridružijo. Zakaj bi čakali, ko pa vemo, da brez dihanja (kisika) človeški možgani začnejo hitro odmirati? ZAPOMNI SI! • AED je popolnoma varna naprava, ki jo lahko uporablja vsakdo! • Samo uporaba AED-ja, brez stiskov prsnega koša in umetnega dihanja, je neučinkovita! V roku enega meseca smo bili gasilci Gasilske zveze Dobrepolje prisotni na dveh tovrstnih intervencijah: prva se je zgodila 7. 4. 2017, druga pa 3. 5. 2017. Okoliščine dogodkov so botrovale dejstvu, da je bila pomoč v obeh primerih neuspešna. Že pred temi dogodki smo gasilci PGD Videm dajali velik poudarek ravno prvi pomoči in reševanju ponesrečenih, vendar smo se odločili, da periodično usposabljamo svoje člane, saj je praksa, ki jo z vajami dobimo, odločilna v kritičnih trenutkih posredovanja. 5. 5. 2017 smo tako izvedli izobraževanje, ki ga je vodila naša članica Nina Kastelic, ki se tudi poklicno ukvarja s tovrstno dejavnostjo. Usposabljanja se je udeležilo 14 operativcev, ki so osvežili znanje iz prve pomoči in znanje uporabe AED-ja. Tudi v prihodnje - v jesenskem času - načrtujemo usposabljanje za pri-bl. 20 bolničarjev, ki bodo preko stour-nega tečaja pridobili znanja. Ti tečaji pa EEf so razmeroma dragi, stanejo namreč več kot 280 EUR/osebo, pa vendar bo ta denar koristno naložen v varnost krajanov. S temeljnimi postopki oživljanja bi moral biti seznanjen vsak, saj nikoli ne vemo, kdaj bodo naši bližnji potrebovali pomoč. Trudimo se, da bi bili AED-ji dostopni 24 ur/dan, kar je najbolj pomanjkljivo ravno na lokaciji Jakličevega doma, ki je več kot 70 % časa zaklenjen. Pozivam odgovorne, da se lokacija končno premesti na drugo, dostopnejšo, saj se je tudi v praksi že večkrat izkazalo, da so bila vrata zaklenjena. ■ Lokacije AED v Dobrepolju: • notranjost gasilnega doma v Zdenski vasi, • notranjost Jakličevega doma, • notranjost ZD Videm, notranjost Zavoda sv. Terezije, • Elektro Ljubljana, izpostava Videm, • zunaj na starem gasilnem domu pri cerkvi v Strugah, • zunaj na gasilnem domu v Ponikvah. 32 Iz društev Naš kraj ■ maj 2017 IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam Čeprav je najlepši mesec v letu bolj aprilski, smo po vrtičkih in okoli hiš postorili vse, kar smo si zadali. Na okenskih policah in balkonih se že šopirijo balkonske krasotice in čakamo, da se bodo razcvetele v vsej svoji lepoti. Marija Tegel Tudi v društvu smo se že kar razcveteli. 16. maja je svoj visoki jubilej, 90 let, praznovala naša članica ga. Agata Šabjan iz Predstrug. Za njen praznik smo jo obiskali predstavniki društva, Rdečega križa in Karitas. Zaželeli smo ji še obilo zdravja in dobrega počutja med nami. Gospa Agata je živela v Prekmurju, sedaj pa se je preselila k hčerki v Pred-struge. Takoj po prihodu v Dobrepolje se je včlanila v naše društvo, pa čeprav pri tako visokih letih. Na izletu, kot tudi lani na srečanju 80-letnikov, se je dobro počutila. Pogovor je nanesel na njene spomine, družino in službo. Gospa je bila medicinska sestra in s tega mesta pomagala mnogim pomoči potrebnim. No, 20. maja je naš pevski zborček odšel na 7. srečanje pevskih zborov osrednje slovenske pokrajine v Logatec. To srečanje je že tradicionalno in zbori društev se ga radi udeležujejo. Naš zbor je vodil pevovodja Stane Fux. Predstavili so se s pesmima Pozdrav in Pleničke je prala. Nastopalo je 7 zborov ter plesna skupina učencev Osnovne šole Tabor Logatec, kulturno društvo Ziri se je predstavilo s plesnim nastopom parov. Skupaj s krajevno organizacijo Rdečega križa se bomo srečali z 80-letniki. Dobili se bomo v nedeljo, 28. 5. 2017, ob 13. uri v prostorih društva. Vsi, ki ste še pri zdravju, lepo vabljeni. In še zadnje. 10. junija je naš prvi izlet. Zelja mnogih je bila, da gremo na romanje na Sv. Višarje. Ob vrnitvi si bomo ogledali še Nordijski center Planica. Za kratek čas se bomo ustavili še v romarskem središču pri Mariji na Brezjah. Prijave bodo pobirali naši poverjeniki. Lepo pozdravljeni! ■ Gospa Agata se je razveselila našega obiska. 90 let Heglerjeve mame Jožefe iz Rapljevega Lep pomladni dan je kar klical ven v naravo, v mlado zelenje, ko se je naša skupina zbrala in šla voščit Grmovi mami Jožefi Hegler za njenih častitljivih 90 let. Prav na njen rojstni dan smo jo obiskali g. župnik Marinko Bilandžic, predstavnice župnijske Karitas, krajevnega odbora Rdečega križa in župnijskega pastoralnega sveta. Fani Francelj Takoj ko prestopiš hišni prag pri Hegler-jevih, začutiš neko sproščenost, pristno veselje in prijateljsko povezanost družinskih članov vseh štirih generacij. Mama nas je pričakala v bolniški postelji, na katero pa na srečo ni čisto priklenjena in jo kdaj pa kdaj tudi zapusti, da se pridruži domačim pri družinski mizi. Ko smo ji podali roko, ji voščili vse najboljše in izročili darila, je vsakega tako prisrčno in močno objela, kot to zna le srčen človek. Vse njeno življenje se je odvijalo v Rapljevem, kjer se je rodila v fabriški i;Wf yft\ w 33 Naš kraj ■ marec 2017 družini na Ravneh, delala v gozdu in na polju, si z možem ustvarila svoj dom in družino. Kmalu je ostala vdova s sinom Francijem in kasneje dočakala ta visoki jubilej. Dokler so ji dopuščale moči, je rada prihajala v župnijsko cerkev sv. Avguština. Prav on, naš farni zavetnik, je napisal: "Jutro je krmar dneva." Jaz pa pravim: "Mladost pa je krmar življenja." Mladost, prežeta z delom, molitvijo, vedrino, veseljem do življenja pa tudi s preizkušnjami in trpljenjem, ki bru- sijo človekov značaj, pripelje do srečne starosti. Tudi starost in onemoglost sta lahko po svoje lepi; sta kot druga mladost, če ju človek sprejme z veseljem v srcu, kot jo je mama Jožefa. Zapeli smo ji, med drugimi tudi tisto lepo Pod rožnato planino grabila je seno ... Oživeli so spomini, veseli in žalostni, in v oči so se ji prikradle solze. Koliko sena je mama pograbila, koliko trave je pokosila in zemlje prekopala v potu svojega obraza in z žuljavimi rokami? Zdaj pa je prišel čas, da se spočije. Njeni domači jo s sočutno ljubeznijo negujejo, mama pa jim s svojo nalezljivo vedrino in smislom za humor bogati življenje. Dobro okrepčani s telesno hrano in duhovno bogatejši smo se poslovili od gostoljubne Heglerjeve in Nučičeve družine. Draga mama Jožefa, naj vam Bog nakloni še veliko zdravja in dobrega počutja v krogu vaše ljubeče družine. ■ Obiskali smo gospo Marijo Hren iz Kompolj Gospa Marija Hren je aprila dopolnila 90 let. Obiskali smo jo kakšen teden po veliki noči, ko so si že nekoliko oddahnili od praznovanj. Marta Šuštar Pričakala nas je v kuhinji, saj je bilo ravno po kosilu. Voščili smo ji za častitljivi jubilej in malo posedeli v prijetnem klepetu skupaj z njenim sinom in snaho. Gospa Marija je še krepka in bistrega duha. Povedala nam je, da je bilo v njeni družini 6 otrok. Mama je umrla zelo mlada, stara komaj 36 let. Otroci so morali hitro poprijeti za delo in pomagati očetu pri delu na kmetiji. Vendar ima gospa lepe spomine na prejšnje čase. Seveda, bilo je naporno, a tudi prijetno, ko so se mladi in stari pogosto družili ob kmečkih opravilih, se pogovarjali, prepevali in tudi zganjali norčije. Življenjske zgodbe so vedno zanimive. Težki dogodki se še posebej vtisnejo v spomin. Gospa Marija živi skupaj s sinovo družino. Vidi se, da živijo v slogi in prijateljstvu. Pripravili so ji lepo praznovanje v sosednjem gostišču. Rada gre v cerkev in vesela je, da živi tako blizu, da lahko gre. Pokramljali smo še malo o tem, kdo koga pozna in kdo je s kom v sorodu, in seveda, koliko njenih vrstnikov je še živih in kako jim gre. Nazadnje smo šli še pogledat kanarčka, ki je ves čas živahno žvrgolel v sosednji sobi in ga je najbrž zanimalo, kakšni gostje so prišli na obisk. V imenu Krajevnega odbora Rdečega križa, župnijske Karitas in društva upokojencev Vam, ga. Marija, še enkrat čestitamo za visoki življenjski jubilej, želimo Božjega blagoslova in veliko lepih trenutkov v krogu tistih, ki jih imate radi. Gospa Marija Klinc iz Kompolj pa je pred kratkim praznovala 95. rojstni dan. V Domu starejših občanov Loški Potok sta jo obiskala predstavnika župnijske Karitas in ji zaželela vse najboljše. Obiska je bila zelo vesela. Tudi Vam, gospa Marija Klinc, iskreno čestitamo in želimo vse dobro. ■ ™ Karitas Župnijska Karitas Dobrepolje-Videm 34 Naš kraj ■ marec 2017 Pogovor s tajnico ČD Dobrepolje, Jožico Ljubič Jožica Ljubič opravlja delo tajnika čebelarskega društva že vrsto let. Doma je iz vasi Zagorica in čebelari na zelo zanimiv način, morda malo neobičajen za podeželske kraje - malo spominja na urbano čebelarjenje, saj ima svoje panje kar na balkonu domače hiše. Jožica je zelo zgovorna, zato je tudi najin pogovor tekel sproščeno. Kako se je začela tvoja čebelarska pot in koliko let traja? Je to družinska tradicija ali si začetnica čebelarstva v vaši družini? Rodila sem se v družini s čebelarsko tradicijo, saj je bil moj dedek, Jože Miklič, leta 1921 eden od ustanoviteljev Čebelarskega društva Dobrepolje. Po njegovi smrti leta 1956 je delo s čebelami nadaljevala moja mama, ki je ostala na kmetiji. Po njeni prezgodnji smrti leta 1981 smo za čebele skrbeli vsi, kdor je pač imel kaj časa. Otroci smo takrat hodili še v šolo. V veliko pomoč sta nam bila strica, mamina brata Tone in Alojz, ki sta tudi čebelarila in bila aktivna člana ČD Dobrepolje. Po moji poroki in selitvi v Zagorico je skrb za te čebele prevzel brat Tone, ki še vedno čebelari s pomočjo svoje žene Erne. Sama se takrat s čebelami nisem več ukvarjala aktivno, svojih nisem kupila, ker je mož alergičen na čebelji pik, kasneje se je izkazalo, da ima alergijo tudi mlajša hči. To me je prestrašilo in se nisem mogla opogumiti za nakup čebel. V času, ko so bili moji štirje otroci mlajši, so večkrat hodili k mojemu stricu Alojzu pomagat pri točenju medu. Stric je bil predsednik ČD Dobrepolje med letoma 1981 in 1988, bil je v ustanovnem odboru čebelarskega krožka in ga je nekaj časa vodil. Mojim otrokom pa je bilo delo s čebelami zabavno in bili so veseli, da lahko pomagajo. Hčeri sta hodili na počitnice k moji sestrični. Njen mož ima doma veliko število čebeljih družin in hčeri sta tudi pri njih pomagali pri točenju medu. Starejšo hči Anito so čebele močno pritegnile in vedno je bila v čebelnjaku. Podarili so ji štiri prazne panje, za primer, če se bo odločila za čebelarjenje in če me bo uspela pregovoriti. Po pogovoru smo se skupaj odločili, da poizkusimo in kupimo svoje prve čebele. Skrbelo me je edino zaradi alergij. S koliko družinami čebelariš, kakšen med pridobivaš, pridobivaš tudi druge čebelarske pridelke? Pred 4 leti sva dobili prva dva roja. Bilo je zanimivo po 20 letih ponovno imeti svoje čebele. Trenutno nimamo čebel, saj smo v letošnji zimi izgubili vse družine - ali so pomrle ali pa so zapustile panje. To se je v letošnji zimi zgodilo veliko čebelarjem. Pridobivamo v glavnem cvetlični med, žal pa so letine zadnja leta slabe. Drugih čebeljih pridelkov ne pridobivam. Čebelarstvo je odvisno od vremena in leta slabih letin se kar vrstijo. Si v vseh čebelarskih letih kdaj prišla do točke, ko si nisi več želela čebelariti? Ne, po toliko letih brez čebel in ponovnem začetku čebelarjenja želja po čebelarjenju ostaja. Koliko let si že članica ČD Dobre-polje in koliko let opravljaš naloge tajnika društva? Kakšne sploh so naloge tajnika? Z društvom sem sodelovala že kot krožkarica in že v krožku sem opravljala naloge tajnika, in sicer od njegove ustanovitve, leta 1978, do leta 1981. Vsako leto smo se udeležili občnega zbora čebelarskega društva. Tam smo spoznavali »prave« čebelarje in poslušali njihove nasvete. Po smrti mame leta 1981 so me čebelarji sprejeli v društvo, tako da sem njegova članica že 36 let. Delo tajnika društva opravljam že od leta 1991, to je že kar nekaj mandatov. Moje naloge so: skrb za administracijo (zapisniki sestankov, občnih zborov, pošiljanje vabil), organizacija in nabava sladkorja, zdravil, urejanje prispele pošte, posredovanje pošte predsedniku in članom društva, vodenje raznih evidenc (o številu članov, številu čebeljih družin, številu odmrlih družin) ipd. Kot dolgoletna čebelarka si se zagotovo srečevala z napredkom in novimi spoznanji v čebelarstvu. Katere so bile zate največje spremembe v tehnologiji čebelarjenja v vseh teh letih? Največje spremembe so se zgodile na področju zdravljenja čebel in zdravil. V času, ko smo čebelarili doma, še ni bilo toliko varoj (čebelji zajedavec, zaradi katerega čebelja družina brez pomoči čebelarja in zdravil ne preživi več kot dve leti, op. p.), kot jih je danes. Tudi zdravila so bila učinkovita, danes pa je varoja razvila odpornost na večino zdravil, zato se vsak čebelar trudi po svoje. Dobro bi bilo, da bi se vsi čebelarji povezali in bi na celotnem območju zdravili istočasno in z enakim zdravilom, da bi bilo zdravljenje kar najbolj učinkovito. Tudi čebelarska zakonodaja se je zelo spremenila. Treba je voditi veliko papirjev, tako kot v drugih kmetijskih panogah. Birokracije je po mojem mnenju veliko preveč, ampak pravila veljajo za vse in moramo se jih držati, čeprav se nam ne zdijo življenjska. Kako pa bi opisala delovanje ČD Dobrepolje skozi leta, ko opravljaš naloge tajnika društva? 35 Naš kraj ■ marec 2017 Društvo deluje razmeroma dobro. Ob mojem nastopu funkcije tajnika je imelo društvo 30 članov, danes nas je že kar 80. Vsako leto nas je več. Veseli me, da se v društvo vključujejo mladi, ki so polni idej in dovzetnejši za novitete. Moti me, da se nekateri člani ne udeležujejo predavanj in sestankov, ki jih društvo organizira. Večina članov žal ne sodeluje aktivno v društvu. Koliko medu letno pa zaužiješ sama oz. tvoja družina? Pri nas porabimo sorazmerno veliko medu, približno 20 kilogramov letno, včasih tudi več. Kaj ti pomeni čebelarjenje? Kaj te je pri čebelah pritegnilo? Sprostitev od napornega dela, saj šumenje čebel sprošča in umirja. Pa tudi vonj po satju je nekaj najboljšega. Ko pridem od čebel, se počutim, kot bi prišla z dopusta. Tam se čas ustavi. Si za čebelarstvo navdušila tudi družinske člane? Ali še kdo v družini sodeluje pri delu s čebelami? Vemo, da je čebelarjenje za ženske včasih težko delo in prav pride moška roka. Pogosto je treba poseči po orodju in izdelati kaj iz lesa. Hči Anita, ki je tudi članica društva, pomaga pri vseh opravilih, kadar ji čas dopušča. Pri točenju medu pa pomagajo vsi člani družine, tako da si delo razdelimo in ga opravimo zelo hitro. Imam dva sinova, tako da moška roka ne manjka. Nisem še na točki, da bi delala z lesom, čeprav ni rečeno, da ne bom. Trenutno še nimam časa za to. Koliko časa tedensko nameniš čebelam? Odvisno od letnega časa in števila čebeljih družin. V času sezone se z njimi ukvarjam skoraj vsak dan, če ne drugega, jih pa od daleč opazujem. Pogovarjala se je Ana Kaplan Novak. Med Med je naravna sladka snov, ki jo izdelajo medonosne čebele (Apis mellifera). V naravi navadno v cvetovih rastlin najdejo nektar ali medičino ali pa mano, ki jo po sesanju rastlinskega soka izločajo uši, kaparji, lahko tudi škržati. Medičino ali mano predelajo z določenimi lastnimi snovmi, shranijo, posušijo in pustijo dozoreti v satju. Pokrijejo ga z voščenimi pokrovci in čebelar ga iztoči. Med je lahko tekoč, viskozen ali delno do popolnoma kristaliziran. Barva, okus, vonj in aroma medu se razlikujejo glede na rastlinski izvor. Mag. Andreja Kandolf Borovšak, Čebelarska zveza Slovenije Sestava in lastnosti medu Med je zelo kompleksno živilo. Vsebuje približno 200 različnih snovi. V glavnem je koncentrirana vodna raztopina ogljikovih hidratov, med njimi fruktoze, glukoze, saharoze, maltoze in drugih oligo- ter polisaharidov. Povprečna energijska vrednost medu je 321,4 kcal/100 g. Čeprav vsebuje veliko sladkorjev, je vseeno cenjen v prehrani ljudi, saj v manjši meri vsebuje tudi beljakovine, encime, organske kisline, aminokisline, maščobe, vitamine, minerale, flavonoide in fenolne snovi, ki spadajo med antioksidante. Svež med ima podobno antioksidativno učinkovitost kot nekatero sadje in zelenjava. Antioksidanti naj bi preprečevali nastanek rakavih obolenj, raznih vnetij, preventivno naj bi delovali pred procesi staranja. Vsebnost teh sestavin v medu je majhna in lahko zelo variira glede na botanično in geografsko poreklo, v manjši meri pa nanje vplivajo tudi postopki pridobivanja medu in pogoji skladiščenja. Od slovenskih medov imajo najvišjo antioksidativno učinkovitost hojevi medovi, sledijo smrekovi, gozdni, kostanjevi, cvetlični, lipovi in nazadnje akacijevi. Medovi se med seboj zelo razlikujejo, ne samo med vrstami, ampak tudi znotraj vrst medu obstajajo velike razlike, saj čebele medičine ali mane ne naberejo samo na eni rastlini, ampak ve- ČEBELARSKO DRUŠTVO DOBREPOLJE vabi vse, ki bi želeli kaj več izvedeti o čebelarstvu, pomenu čebel in čebeljih pridelkov, na DAN ODPRTIH VRAT v soboto, 10. 6. 2017, med 9. in 12. uro na Videm pred občinsko stavbo. Obiskovalci si bodo lahko ogledali razstavo starega in novega čebelarskega orodja. Na dogodku si bo možno v živo ogledati tudi skrivno življenje čebel znotraj panja. Še enkrat lepo vabljeni. 36 Naš kraj ■ marec 2017 dno na več. Kadar prevladujejo lastnosti ene rastline, ga lahko označimo po tej rastlini. Najpogostejše vrste medu v Sloveniji so: akacijev, lipov, smrekov, kostanjev, hojev in tudi med oljne ogrščice. Kadar čebele nabirajo medičino in ne prevladujejo lastnosti ene rastline, govorimo o cvetličnem medu, kadar pa mano, tak med označimo kot gozdni med. Uporaba medu Med se večinoma uporablja kot nepredelano živilo, uporablja pa se tudi v živilsko predelovalni industriji kot sla-dilo. Uporabljajo ga tudi zaradi okusa in viskoznosti. Zaradi njegove sestave se prebava medu pri človeku razlikuje od prebave drugih vrst sladkorjev. Med vsebuje predvsem enostavne sladkorje, ki jih naše telo lahko neposredno izkoristi. Če ga primerjamo z belim sladkorjem, ima med tudi manjši vpliv na količino glukoze v krvi, in to predvsem zaradi visoke vsebnosti fruktoze. Raznolikost medu lahko s pridom izkoristimo pri pripravi raznovrstnih jedi in napitkov. Uporabimo ga lahko za zajtrk, malico, večerjo pa tudi pri pripravi kosila je uporaben. Poda se pri pripravi piščan-čjih, divjačinskih in azijskih jedeh. Tudi omake, prelivi, marinade in zelenjava dobijo z dodatkom medu posebno aromo. Nepogrešljiv je seveda pri pripravi slaščic. Le kdo ne pozna medenjakov? Pri pripravi jedi iz medu je treba upoštevati tudi njegovo aromo. V splošnem je za svetlejše vrste medu značilna mila, nežna aroma, temnejše vrste pa imajo močnejšo aromo. Zato bomo za slajenje nežnih jedi, kjer ne želimo, da prevladuje okus medu, uporabili nežen akacijev med, v golaž bomo dodali temen gozdni med, medenemu pecivu pa bo odlično aromo dal kostanjev med. Medu pri peki in kuhi ne uporabljamo zaradi njegovih zdravilnih lastnosti, ampak predvsem zaradi njegove arome. Če je le možno, ga dodamo na koncu kuhanja, da ohranimo več sestavin. Uživajmo med slovenskega porekla, ki je lokalno pridelan. Poiščite ekološki med ter medove, ki so vključeni v sheme kakovosti (Slovenski med z geografsko označbo, Kočevski gozdni med z geografskim poreklom in Kraški med z geografskim poreklom), in so podvrženi še dodatnemu nadzoru. ■ Utrinek z enodnevne ekskurzije Društva podeželskih žena Dobrepolje-Struge Lepo, sončno soboto, pisal se je šesti maj, smo se članice DPŽ Dobrepolje-Struge podale na ekskurzijo proti Kostelu, Reki in Trsatu. Marija Nučič, predsednica DPŽ Dobrepolje-Struge Odpravile smo se najprej na Delnice, v Reko in nato k Mariji romarski Materi božji (Majka Božja Trsatska) na Trsat. Na Trsatu nas je pričakal opat, ki nam je razkazal baziliko ter shranjene darove ljudi, ki so se prišli zahvaliti Mariji. Opisal nam je tudi zgodovino nastanka cerkve, ki je zelo obiskana božja pot. Po opravljeni sveti maši, ki je bila darovana v naš namen, smo se odpravile v Opatijo, po malo morskega zraka. Po krajšem postanku smo se vračale proti Delnicam in Kostelu. V Kostelu smo si ogledale izvir vode Costela in slap Ne-žica. Nato smo šle na ekološko kmetijo na ogled in na pozno kosilo. Bile smo v središču območja medveda, vendar ga nismo videle. Smo se pa zato ustavile na poti iz Kočevja in si ga v gostišču ob cesti, kjer imajo na ogled veliko živali, ogledale v živo. Nato smo se vračale proti domu. Bilo je lepo, koristno in poučno, kar smo si tudi zaslužile. Lep pozdrav. ■ 37 Naš kraj ■ marec 2017 * Čistilna akcija v okolici Hočevja in v gobarskem domu na Šentrumarju in v njegovi okolici Vsako leto, ob dnevu Zemlje, v mesecu aprilu po celotni Sloveniji potekajo čistilne akcije. Tudi letos je bilo tako. Gerta Gregorka V naši občini je letos potekala čistilna akcija v soboto, 8. aprila 2017. Člani Društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje in člani Prostovoljnega gasilskega društva Hočevje smo čistilno akcijo organizira- li v petek, en dan prej, kot je potekala v drugih krajih občine. Zbrali smo se pri gasilskem domu v Hočevju. Poleg članov obeh društev so se čistilne akcije, tako kot vsako leto, udeležili tudi krajani Hočevja, nekateri tudi z otroki. Bilo nas je več kot 25. Očistili smo gozdne poti v okolici Hočevja, pobirali smeti ob glavni cesti Zdenska vas-Hočevje vse do občinske table Ivančna Gorica. Najpolnejše so bile rumene vreče, v katere smo metali trdo plastiko, plastenke, pločevinke, konzerve, tetrapak, vse vrste folije . Prav ste prebrali, vse te odpadke smo našli ob glavni cesti, v gozdu, ob gozdnih poteh, povsod tam, kamor sploh ne sodijo. Vsako leto se vprašamo, kdo si in kakšen si človek, da tako neodgovorno odvržeš svoje odpadke. Seveda pa gobarji ne pozabimo na svoj gobarski dom na Šentrumarju. Tudi on je vsako leto deležen temeljitega spomladanskega čiščenja. Pobarvali oz. zaščitili smo lesene dele doma, ki jih je slabo vreme načelo, pokosili, pograbili in očistili okolico doma. Mimogrede smo pogledali tudi za gobe, za marčni-ce, ki običajno rastejo ob tem času, a bili smo neuspešni. Gobarska sezona se šele začenja. Mi smo optimisti. ■ Predavanje o gobah z diapozitivi V prejšnji številki glasila Naš kraj smo vas povabili na predavanje o gobah, ki ga vsako leto organiziramo v Jakličevem domu na Vidmu. Gerta Gregorka V petek, 21. aprila 2017, smo člani Društva gobarjev Štorovke Šnetrumar Hočevje v Modri dvorani Jakličevega doma na Vidmu organizirali predavanje o gobah z diapozitivi. Predavala je članica našega društva ga. Veronika Tratnik - determinator samostojni svetovalec. Rdeča nit letošnjega predavanja so bile glive zaprtotrosnice. Ga. Veronika nam je najprej predstavila strokovni del proučevanja gliv in razvojni krog zapr-totrosnic. Zaprtotrosnice so raznolika in številčna skupina pravih gliv. So glive, pri katerih nastajajo trosi v posebnih me- šičkih, askih. Mednje spadajo npr. glive kvasovke, plesni ter bolj znane, kot sta mavrah in tartuf. Med zaprtotrosnice spadajo tudi zaje- davske glive. To so glive, ki živijo na račun svojega gostitelja, to je organizma, v katerem ali na katerem se naselijo, ga navadno okužijo, da zboli. Podrobno je opisala značilnosti samo nekaj primerkov gliv iz rodu zaprtotro-snic, nam bolje poznanih. Ker so vsi smrčki (mavrahi) pogojno užitni, zamenjava s podobnimi vrstami ni usodna. Nevarnejša je zamenjava s pomladanskim hrčkom, ki je smrtno strupen in raste v istem času. Še veliko zanimivega nam je povedala ga. Veronika, zato nam je čas v njeni družbi prehitro minil. Če tudi vas zanimajo glive, se nam pridružite na predavanjih naslednje leto. ■ 38 Naš kraj ■ marec 2017 Gobarji na 12. Smrčkijadi v Umagu V mesecu aprilu 2017 smo se člani Društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje odpravili k svojim sosedom na Hrvaško, kjer smo se udeležili 12. mednarodne Smrčkijade v Umagu. Gerta Gregorka Društvo gobarjev Bujštine »Boletus« iz Umaga že tradicionalno vsako leto organizira mednarodno srečanje gobarjev v Umagu. Letos je bila v njihovi organizaciji to že 12. prireditev, imenovana »12. Medjunarodni dani gljiva i bilja - SMRČKIJADA«, ki traja tri dni. Prvi dan Smrčkijade potekajo predavanja o gobah, drugi dan organizirajo nabiranje smrčkov (mavrahov) in divjih belušev v okolici Umaga ter izdelavo najlepše gobarske palice, tretji dan pa poteka tekmovanje v kuhanju gobjih jedi. Mi smo se udeležili drugega dneva prireditve. Člani Društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje smo v soboto, 8. 4. 2017, v zgodnjih jutranjih urah svoje potepanje začeli na Vidmu, pot nadaljevali preko Hočevja, Krke, Ivančne Gorice in Ljubljane, kjer so se nam pridružili tudi člani Mi-kološkogobarskega društva Ig, Mikološko gobarskega društva Ljubljana in gobarskega društva iz Velenja. Po kratkem postanku za jutranjo kavico na Ravbarkomandi smo pot nadaljevali mimo Kopra do mejnega prehoda s Hrvaško, kjer smo zaradi poostrenega nadzora potnikov na južni schengenski meji dobro uro in pol čakali za vstop v državo Hrvaško. Končno smo prispeli v Umag. Gostitelji so nam pripravili prisrčen sprejem. Malo smo postali nejevoljni, ko so nam organizatorji Smrčki-jade povedali, da so vodniki s skupinami gobarjev že odšli v okoliške gozdove nabirat smrčke in divje beluše. Naša zamuda je bila zaradi organizirane prireditve prevelika. Da nam je čas hitreje minil, smo se podali raziskovat lepote Umaga in res smo imeli kaj videti. Čudovito mesto, lepo vreme in ugodna morska klima so nam vrnili dobro razpoloženje, da smo lažje počakali nabiralce smrčkov. Njihove košare niso bile pretirano polne gob, vendar jih je bilo dovolj, da so organizatorji lahko pripravili manjšo razstavo gob in determinacijo nabranih primerkov, predvsem smrčkov. Sledil je pozdravni govor podpredsednika Mikološke zveze Hrvaške g. Josipa-Marina Šimica. Pozdravil je vse udeležence Smrčkijade, še posebej predstavnike prijateljskih gobarskih društev iz Hrvaške, Srbije, Slovenije, Bosne in Hercegovine in celo iz Grčije, ter se zahvalil za udeležbo na njihovi vsakoletni prireditvi - Smrčkijadi. Organizatorji so podelili nagrado za najlepšega smrčka in nagrado za najlepšo košaro gob. Nagrada za najlepšo gobarsko palico je letos pripadla članom gobarskega društva iz Grčije. Po končani podelitvi priznanj vsem predstavnikom - udeležencem - gobarskih društev je sledilo še prijateljsko druženje ob zvokih glasbe domačega ansambla. Ob prijetnih zvokih dalmatinske glasbe so odmevale tudi slovenske pesmi, še posebej pesmi ansamblov Slavka Avsenika in Lojzeta Slaka. Prijetno je bilo druženje z gobarji na 12. mednarodni Smrčkijadi v Umagu. Gostiteljem smo se zahvalili za povabilo in gostoljubje ter obljubili, da prihodnje leto zopet pridemo. ■ V nedeljo, 11. junija 2017, boste lahko iz omare potegnili svojo pohodniško opremo in se skupaj z nami odpravili na tradicionalni PRIMOŽEV POHOD do gobarskega doma na Šentrumarju, kjer bo poskrbljeno za topli napitek in še kaj ... Mogoče boste na poti srečali tudi kakšno gobico, saj sv. Primož seje gobe. Gobe, ki jih boste nabrali, vam bomo pomagali determinirati in razvrstiti ter razložili, v kateri rod spadajo, ali so užitne ali strupene . Zbor z vodičem ob 9. uri: - pri Jakličevem domu na Vidmu - čas pohoda približno 1.45 ure, - pri trgovini KRKA na Krki - čas pohoda približno 1,45 ure, - pri gasilskem domu v Hočevju - čas pohoda približno 1 uro. Pohod ni naporen in je primeren tudi za družine z otroki. Pohodniki se udeležijo pohoda na lastno odgovornost. Zaželene so prijave na tel. št. 041 790 424 Društvo gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje 39 Naš kraj ■ marec 2017 Grosupeljski veterani na 10. Pohodu na Krašnji Vrh OZVVS Bela krajina je v sodelovanju s Planinskim društvom Metlika 6. maja organizirala deseti tradicionalni pohod iz Metlike na Krašnji Vrh v spomin na organizacijo sprejemnega centra za prebežnike iz JLA na Vinomeru leta 1991. Poleg domačih članov smo se pohoda udeležili še veterani iz Grosuplja, Novega mesta in Kočevja. Jože Erjavec ka g. Darko Zevnik, nato še predsednik OZVVS Bela krajina g. Matija Brunskole. Po izrečeni dobrodošlici smo krenili na pot dolgo pribl. 15 km in po dobrih treh urah prispeli na cilj, Krašnji Vrh (542 m), to je najvišja točka občine Metlika, kjer Iz OZVVS Grosuplje se je tega pohoda udeležilo 5 pohodnikov. Zbrali smo se na Pungartu, v središču Metlike, kjer nas je najprej nagovoril župan občine Metli- so že čakali 2 pečena odojka in dobra domača kapljica ter domači harmonikar, ki je poskrbel za dobro vzdušje. Ko smo napolnili želodce, smo se v skupinah povzpeli na razgledni stolp, si ogledali Belo krajino ter širšo okolico. Mogočni Gorjanci so kot na dlani, lepo se vidijo hrvaški Klek, naš Snežnik, Mirna gora (1048 m), Krim (1108 m) ter Polhograj-ski Dolomiti. Po ogledu na stolpu smo se nekateri podali še v plezalno steno, saj Krašnji Vrh premore tudi to. Po dobrih treh urah smo se spustili do bližnje vasi Radovica ter si ogledali osnovno šolo iz časov socializma z imenom Brihtna glava, ki je delovala do leta 1957, ter v sosednji stavbi muzej, kjer hranijo 27.000 let staro okostje jamskega medveda. Po končanem ogledu nas je avtobus odpeljal na izhodišče v Metliki. Polni lepih vtisov z druženja z gostoljubnimi Belokranjci smo se odpravili proti domu, drugo leto pa se zopet vidimo! ■ Veterani OZVVS Grosuplje na 22. tradicionalnem pohodu ob ponoru reke Reke Pohodniki Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo iz Grosuplja smo se tokrat odpravili v Regijski park Škocjanske jame, kjer smo se udeležili 22. tradicionalnega pohoda ob ponoru reke Reke. Pohod je bil v nedeljo, 23. aprila 2017. Na pot smo se odpravili s kombijem in z osebnim avtomobilom, skupaj nas je bilo 12. Marko Šuštar Trasa pohoda je speljana po področju Regijskega parka Škocjanske jame in je zelo razgibana. Start je bil na začetku vasi Matavun, vzpenjali smo se proti vasi Dane in nadaljevali po robu udorne doline Sokolak. Kmalu smo prišli do Mohor-čičeve jame, kjer je bila prva kontrolna točka. Z zanimanjem smo si jo ogledali. Pot se je nadaljevala po znamenitostih te zanimive reke, videli smo ostanke treh mlinov, ki so nekoč delovali na tem območju, in si ogledali razvaline gradu Školj, ki stoji nad strmimi pečinami kanjona. Po Gabrku se pot nadaljuje skozi hrastov in borov gozd do vasi Brežec. Sledi spust v ozko dolino Dol in nato vzpon do vasi Gradišče, kjer je bila ob cerkvi svete Helene druga kontrolna točka. Cerkev je znana po svojih freskah, ki jih je naslikal Janez iz Kastva, bolj znan po hrastoveljskih freskah Mrtvaški ples. Sledil je še zadnji del poti proti cilju. Ta se na robu Velike doline, kjer Reka še drugič in zadnjič ponikne, razcepi. Daljša poteka preko naravnega mosta, ki ločuje Veliko in Malo dolino in skozi vas Matavun, krajša pa skozi vas Betanja. Cilj pohoda je bil v Škocjanu, kjer smo se pohodniki lahko okrepčali s hrano in pijačo. Skratka uživali smo v čudoviti naravi te zanimive reke. Pot je bila kar naporna, vendar smo res uživali, tudi vreme nam je služilo, tako da smo imeli lep in zanimiv dan. ■ 40 Naš kraj ■ marec 2017 Predpriprave za »GROŠ na ulici 2017« Z majem se je začela GROŠ-eva BITKA Bendov. Gre za projekt izbiranja skupine, ki bo imela priložnost zaigrati na glavnem odru največje grosupeljske prireditve »GROŠ na ulici 2017«. Zmagovalca izbira občinstvo z glasovanjem na samem dogodku, zato bodite del dogajanja in pridite podpret nastopajoče. Urša Košak, ŠK Groš Prvi predizbor je potekal 5. maja, ko sta se pomerila SickBreed in Buržuazija, ki je na koncu slavila. Naslednji predizbor se bo odvijal 3. junija, po njem pa bo sledil nastop Pera Lovšina. Promocija septembrskega dogodka »GROŠ na ulici 2017« bo 16. junija, ko bodo za zabavo poskrbeli Zgrešeni primeri in Lumberjacki. Vedno živahno, pestro in zabavno je v lokalu GROŠ. 21. 4 je v lokalu nastopala ljubljanska skupina Menendes Brothers, naslednji dan je potekala zabava z ex yugo hiti, ki jih je izbiral DJ DennisDee. 12. maja smo se GROŠ-evci že tradicionalno udeležili jubilejne 20. Škisove tržnice 2017 na Kardeljevi ploščadi. Škisova tržnica je največja enodnevna študentska prireditev v Sloveniji. Letos se je na njej predstavilo 59 študentskih klubov iz šestih regij. Na naši stojnici, ki ste jo lahko našli v Osrednjeslo-venski regiji 01, smo predstavili klub GROŠ in prihajajoče dogodke. Spremljajte prihajajoče dogodke na spletni strani: www.klub-gros.com in uradnem FB-profilu. GROŠ-evcu ni nikoli dolgčas! ■ ŠPORTNO DRUŠTVO DOBREPOLJE IN BRUHANJCI ORGANIZIRAMO > * * ' • zdravo druStvo 14. ŠPORTNI DAN V BRUHANJI VASI, KI BO V NEDELJO, 25. JUNIJA 2017, Z ZAČETKOM OB 10. URI. TURNIR V NOGOMETU NA TRAVI: igra 6 + 1, prijavnina 30 €, obvezne prijave do srede, 21. junija, do 19.00, ko bo opravljen žreb v prostorih ŠD Dobrepolje v Jakličevem domu na Vidmu (število ekip je omejeno na 12, prijava je uspešna samo z vplačano prijavnino na TRR društva). TURNIR TROJK V ODBOJKI NA MIVKI: igra 3 : 3, prijavnina 15 € se nakaže na TRR društva, možna prijava na dan prireditve do 12.00 (predprijave - število ekip je omejeno na 12). Izbrana bosta miss in mister mivke. Najboljše ekipe in posamezniki bodo nagrajeni s pokali oz. medaljami in praktičnimi nagradami. Vsak tekmovalec prejme praktično darilo. SPREMLJEVALNE PRIREDITVE: ŠTAFETNI TEK PAROV: štafeto sestavljata dva tekača, ki bosta vsak trikrat pretekla 1500 metrov dolgo razdaljo. Pare bomo pred tekmovanjem izžrebali. Prijave na samem startu. Prijavnine ni. Štart ob 17.00. NOGOMETNA TEKMA VETERANOV NORDIJSKA HOJA (10.00) Otroci se bodo ob spremstvu staršev lahko zabavali na otroških igralih, namakali v otroškem bazenu in skakljali v napihljivem gradu. Prireditev bo dobila svoj pomen šele z vašo navzočnostjo, pridite in popestrite dan sebi in nam! INFORMACIJE NA TEL. ŠT. 041 669 227 (ALOJZ KUPLENK) ali 031 536 121 (BOJAN NOVAK - odbojka). PRIJAVNINO LAHKO PREDHODNO NAKAŽETE NA NASLOV: Športno društvo Dobrepolje, Videm 34, TRR SI56 0204 6008 9621158, s pripisom Bruhanja vas 2016 (nogomet/odbojka). PRISRČNO VABLJENI! 41 Naš kraj ■ marec 2017 Turnir v namiznem tenisu ob 40-letnici Športnega društva Kompolje V sklopu prireditev ob 40-letnici ŠD Kompolje je v sredo, 26. 4. 2017, potekalo tekmovanje v namiznem tenisu za vse prijatelje in prijateljice namiznega tenisa, ki sodelujejo v medobčinski namiznoteniški ligi, in tudi za njihov podmladek. Marjan Prijatelj, ŠD Kompolje Povabilu so se odzvali 4 deklice, 20 dečkov, 27 članov in 1 članica. Tekmovanje je potekalo po naslednjem sistemu: deklice so tekmovale vsaka z vsako, dečki so tekmovali v dveh kategorijah, v skupinah, vsak z vsakim, v nadaljevanju pa po mestu v skupini na izpadanje. Članica se je pridružila članom, ki so po dogovoru igrali v dvojicah, ki jih je določil žreb. Vsi tekmovalci so dobili spominske plakete. Prav tako smo se s spominskimi plaketami spomnili na prijatelje, ki se niso mogli udeležiti turnirja, in na svoje podpornike oziroma do-natorje. Po končanem tekmovanju smo imeli družabno srečanje v gasilskem domu PGD Kompo- lje. Vsem se zahvaljujemo za udeležbo.S športnimi pozdravi! REZULTATI: Deklice: 1. mesto: Pika Vokal, 2. mesto: Julija Adamič, 3. mesto: Nadja Adamič, 3. mesto: Maja Ašič. Mlajši dečki: 1. mesto: Aljaž Adamič, 2. mesto: Mark Svetec, 3. mesto: Nal Fink, 3. mesto: Oton Petelinšek. Starejši dečki: 1. mesto: Luka Ašič, 2. mesto: Miha Kaplan, 3. mesto: Erik Ašič, 3. mesto: Jakob Pečnik. Dvojice (enotna kategorija): 1. mesto: Bojan Vokal, Igor Sever, 2. mesto: Zvone Omahen, Domen Prijatelj, 3. mesto: Luka Mlakar, Primož Prijatelj, 3. mesto: Damjan Erčulj, Tone Meglen. ŠPORTNO DRUŠTVO KOMPOLJE ORGANIZIRA proslavo ob 40-letnici delovanja društva. Prireditev bo v soboto, 3. 6. 2017, ob 19. uri v Kompoljah. Kulturni program bodo oblikovali otroci vrtca Ciciban, učenci PŠ Kompolje in člani ŠD Kompolje. Po proslavi bo velika "športna" veselica, na kateri bo igral ansambel VESELI SVATJE. Čakajo vas bogat srečelov, okusna hrana in dobra pijača. Dobrodošli! 42 Naš kraj ■ marec 2017 Futsal liga Dobrepolje že v polnem razmahu REZULTATI 1. KROGA, Videm, 21. 4. 2017: REZULTATI 3. KROGA, Kompolje, 5. 5. 2017: REZULTATI 4. KROGA, Struge, 12. 5. 2017: ŠD DOBREPOLJE VELIKI SNEŽAK - A'JE TO TEAM AVTOELEKTRIKA ANDOLŠEK 1 4 BAR MAJOLKA ŠD PONIKVE - OUTSIDER ŠD STRUGE 2 1 GALLOP PUB - ŠD PREDSTRUGE - BAR NA ŠTACJON 2 4 REZULTATI 2. KROGA, Predstruge, 28. 4. 2017: ŠD PREDSTRUGE - BAR NA ŠTACJON - ŠD DOBREPOLJE VELIKI SNEŽAK 2 4 OKREPČEVALNICA ZORA ŠD KOMPOLJE - A'JE TO TEAM AVTOELEKTRIKA ANDOLŠEK 1 5 OUTSIDER ŠD STRUGE - GALLOP PUB 4 1 ŠD PREDSTRUGE - BAR NA ŠTACJON - ŠD DOBREPOLJE VELIKI SNEŽAK 2 4 OKREPČEVALNICA ZORA ŠD KOMPOLJE - A'JE TO TEAM AVTOELEKTRIKA ANDOLŠEK 1 5 OUTSIDER ŠD STRUGE - GALLOP PUB 4 1 OUTSIDER ŠD STRUGE - A'JE TO TEAM AVTOELEKTRIKA ANDOLŠEK 2 5 ŠD DOBREPOLJE VELIKI SNEŽAK - OKREPČEVALNICA ZORA ŠD KOMPOLJE 1 0 BAR MAJOLKA ŠD PONIKVE - ŠD PREDSTRUGE - BAR NA ŠTACJON 2 2 REZULTATI 5. KROGA, Videm, 19. 5. 2017: ŠD DOBREPOLJE SNEŽAK - GALLOP PUB 5 1 BAR MAJOLKA ŠD PONIKVE - OKREPČEVALNICA ZORA ŠD KOMPOLJE 0 0 OUTSIDER ŠD STRUGE - ŠD PREDSTRUGE - BAR NA ŠTACJON 3 4 Bojan Novak V petek, 26. maja, bo na igrišču v Kom-poljah na sporedu že 6. krog letošnje fut-sal lige. Do oddaje prispevkov v tisk je bilo odigranih pet krogov, v vodstvu pa je ekipa A je to!? Avtoelektrika Andolšek. Po doslej prikazanem bo letošnja liga zelo izenačena, saj pravih favoritov pred tekmami skoraj ni. Razlike na tekmah so zelo majhne in le redko se zgodi, da je razlika v zadetkih na posamezni tekmi velika. V prvih krogih je bilo tako odigranih veliko zanimivih in kakovostnih tekem. Naslov trenutno uspešno brani ekipa A je to!?, tudi naslov najboljšega strelca za zdaj ni ogrožen, saj Kristjan Čož pridno zadeva in se vsak krog nekoliko oddalji najbližjim zasledovalcem. Vse informacije o ligi lahko spremljate na spletni strani www.zso-dobrepolje.si. LESTVICA PO ODIGRANIH 5 KROGIH: št. tekem zmage remiji porazi TOČKE dani goli prejeti goli gol razlika 1 A JE TO!? TEAM AVTOELEKTRIKA ANDOLŠEK 4 3 1 0 10 16 6 +10 2 SD DOBREPOLJE VELIKI SNEZAK 5 3 1 1 10 13 9 +4 3 ŠD PREDSTRUGE - BAR NA ŠTACJON 4 2 1 1 7 12 11 +1 4 BAR MAJOLKA ŠD PONIKVE 4 1 3 0 6 6 5 +1 5 OUTSIDER ŠD STRUGE 5 1 1 3 4 12 14 -2 6 OKREPČEVALNICA ZORA ŠD KOMPOLJE 4 1 1 2 4 6 8 -2 7 GALLOP PUB 4 0 0 4 0 6 18 -12 Dobrepoljska košarkarska liga 2017 2. krog, ČETRTEK, 1. 6. 2017, Podpeč: 18.30 BIKI - ŠD PREDSTRUGE - BAR NA ŠTACJON 18.50 KOMA 750 - ŠD PONIKVE 19.10 ŠD ŽALNA - BIKI 19.30 ŠD PREDSTRUGE - BAR NA ŠTACJON - KOMA 750 19.50 ŠD PONIKVE - ŠD ŽALNA 3. krog, ČETRTEK, 8. 6. 2017, Predstruge: 18.30 ŠD PREDSTRUGE - BAR NA ŠTACJON - BIKI 18.50 ŠD PONIKVE - KOMA 750 19.10 BIKI - ŠD ŽALNA 19.30 KOMA 750 - ŠD PREDSTRUGE - BAR NA ŠTACJON 19.50 ŠD ŽALNA - ŠD PONIKVE 4. krog, ČETRTEK, 15. 6. 2017, Podpeč Bojan Novak V organizaciji ZŠO Dobrepolje se je v četrtek, 25. 5. 2017, začela letošnja poletna košarkarska liga. Sodeluje 5 ekip, na sporedu pa bo 5 krogov. Ena izmed ekip prihaja iz Žalne, druge štiri so domače. Tekme se igrajo ob četrtkih po dobrepolj-skih igriščih. Vsaka ekipa se bo z vsako pomerila dvakrat, na koncu pa bodo najboljše štiri odigrale zaključni turnir. Zaključni turnir, ČETRTEK, 22. 6. 2017, Predstruge: 18.30 ŠD ŽALNA - KOMA 750 18.50 ŠD PREDSTRUGE - BAR NA ŠTACJON - ŠD PONIKVE 19.10 KOMA 750 - BIKI 19.30 ŠD PREDSTRUGE - BAR NA ŠTACJON - ŠD ŽALNA 19.50 BIKI - ŠD PONIKVE 19.00 polfinale 1 (DRUGI : TRETJI) 19.20 polfinale 2 (PRVI : ČETRTEMU) 19.40 tekma za 3. mesto 20.00 finale 43 Naš kraj ■ marec 2017 ■ G ■kun ŠD Dobrepolje v sodelovanju z Zvezo športnih organizacij Dobrepolje in Občino Dobrepolje prireja 2. občinsko prvenstvo občine Dobrepolje v PRSTOMETU. Tekmovanje bo potekalo na športnem igrišču na Vidmu v nedeljo, 11. junija 2017, od 14.00 naprej. Pravila in informacije: Kategorije: - ženske posamezno, - moški posamezno, - dvojice. Sodelujejo lahko samo občani in občanke občine Dobrepolje. Prijavnine ni! Žreb bo izveden neposredno pred začetkom tekmovanja. Za igro dvojic bomo izvedli žreb parov. Letošnje tekmovanje bo organizirano v obliki treh turnirjev (maj, avgust, september). Vsak turnir bo potekal po kombiniranem sistemu (predtekmovanje v skupinah, zaključek po turnirskem sistemu). Igra se po uradnih pravilih Prstometne zveze Slovenije, dosegljivih na www. prstomet.si. Igra se do dosežene 13. točke. Vsak igralec igra s štirimi ploščki (posamično, pri igri dvojic pa s po dvema). Tekme se igrajo na določenem prostoru (5 do 10 metrov od izmetne črte), širine 2 metra. Najboljši posamezniki in dvojice bodo ob koncu sezone nagrajeni z medaljami. Predprijave in informacije na 031 536 121 (Bojan Novak) ali na novak.bojan1@siol.net. 19. KOLESARSKI MARATON TREH OBČIN - Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje - bo v nedeljo, 4. junija 2017, s startom ob 9. uri na Kolodvorski cesti. Start in cilj maratona vseh prog bosta v središču Grosuplja na Kolodvorski cesti. Cesta bo zaprta za promet; za udeležence bo postavljen šotor; v bližini bodo zagotovljena parkirišča. Tri asfaltirane proge, enake kot v preteklih letih, bodo potekale po občinah Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica s startom ob 9. uri, in sicer: • 92-kilometrska proga z vzponom na 600 metrov visok Korinj za dobro pripravljene rekreativce; • 80- kilometrska proga po isti trasi, le brez vzpona na Korinj; • 56-kilometrska proga, delno skrajšana v občini Ivančna Gorica. MTB-proga v dolžini 30 km s startom ob 9.20 je primerna samo za gorska kolesa, speljana je po novi Slovenski turnokolesarski poti (STKP) z vzponom na Kucelj. Za družine, manj pripravljene kolesarje in predvsem tiste, ki želijo uživati v druženju in neokrnjeni naravi, bo organiziran DRUŽINSKI MARATON v dveh različicah, 27 in 16 km. Pot je delno makadamska. Start bo ob 9.10 in 9.30. Za spremljevalce, ki ne bodo kolesarili, pa bo organiziran pohod na Cerovo z ogledom učne poti »Po sledeh vodomca«. Otroci do 15. leta starosti se maratona lahko udeležijo le v spremstvu odrasle osebe. Maraton bo potekal v normalno odvijajočem se prometu ob upoštevanju cestnoprometnih predpisov, navodil in opozoril organizatorja. Za usmerjanje na križiščih bo poskrbljeno. Računamo na strpnost med udeleženci, saj organizator ne prevzema odgovornosti za škodo, ki bi jo udeleženci povzročili ali utrpeli. Za vse udeležence je obvezna uporaba zaščitne čelade. S t a r t n i n e: • MARATON (cestni in MTB): 20 evrov; v predplačilu do 1. 6. 2017 znaša 15 evrov. Za skupine 10 ali več udeležencev in za imetnike olimpijske kartice se prizna popust 3 evre (popusti se ne seštevajo). • DRUŽINSKI MARATON: 10 evrov za odrasle in 1 evro za otroke do 15. leta starosti. Popustov ni. • POHOD: 5 evrov. Startnino je možno plačati: - na startu od 7.30 do 8.45; - preko interneta: www.kolesarsko-drustvo-grosuplje.si/maraton od 10. 5. 2017 do vključno 1. 6. 2017 do 12. ure; - v Piceriji Sonček na Kolodvorski cesti 2 v Grosuplju, do vključno 1. junija 2017 do 12. ure. Na internetni strani bodo sproti objavljene vse informacije v zvezi z maratonom, dodatne pa so na voljo na tel. št. 031 206 745 po 16. uri. Udeležencem s plačano startnino bodo ob progah na voljo okrepčila in potujoči servisi, ob vrnitvi kupona na cilju pa bo vsak udeleženec deležen malice, darila, medalje in žrebanja praktičnih nagrad. Posebna priznanja bodo prejeli najstarejši in najmlajši udeleženec ter najštevilčnejša skupina. Glavna nagrada je kolesarski računalnik Garmin Edge 520. Novost na letošnjem 19. maratonu treh občin: Uporabniki kolesarskega družabnega omrežja Strava se boste lahko pomerili tudi v virtu-alni tekmi iz Krke na Korinj. Vzpon na Korinj predstavlja le en odsek na trasi maratona in je dolg 4,3 km z 280 m višinske razlike. Več informacij dobite na: www.kolesarsko-drustvo- grosuplje.si/maraton. Vljudno vabljeni! Kolesarsko društvo Grosuplje in Občina Grosuplje 44 Naš kraj ■ marec 2017 Igrišče v Tisovcu? Verjetno se marsikdo sprašuje, če je igrišče v Tisovcu zares potrebno. Janko Nose Bolje je, da se otroci naučijo rolati na varnem igrišču kot na cesti, pa čeprav ta ni zelo prometna. Lepše se je z otrokom usesti na kolo ali peš odkorakati na igrišče, da povadi mete na koš, za katere bo naslednji dan ocenjen, kot se je peljati sedem kilometrov z avtom do najbližjega igrišča. Lepo je imeti v vasi skupen prostor za druženje na zdrav in prijeten način ... Zaradi dobrega sodelovanja vaščanov Tisovca in občine bo cena tega igrišča zgolj dobra desetina cene nekaterih igrišč v dolini. Obstaja pa še en razlog: pri gradnji in opremljanju igrišča aktivno sodelujejo tudi mladi. S tem dobivajo jasno sporočilo, da niso zgolj ujetniki v prostoru in času, ampak da so oni tisti, ki ta prostor in čas oblikujejo. Mogoče bo ravno to pomagalo, da se bodo nekateri odločili, da ostanejo v vasi, tako kot sta moji generaciji pri odločitvi pomagali asfaltirana cesta in izgradnja vodovoda. Da lažje in hitreje organiziramo opremljanje igrišča, smo ustanovili športno-turistično društvo. Prioriteta društva je ureditev igrišča, obstaja pa tudi želja, da bi se bolje povezali s sosednjimi vasmi in uredili stare steze, ob katerih se skrivajo drobna presenečenja. Odprtje igrišča bo združeno z blagoslovom v nedeljo, 25. 6. 2017. Ob 10. uri bo v cerkvi sv. Petra in Pavla sveta maša, po maši (približno ob 11. uri) pa bo blagoslov igrišča. Po blagoslovu sledi veselo druženje v izbrani družbi ob živi glasbi, dobri kapljici in dobrotah na mizi. Torej, če še ne veste, kako je videti Tisovec, če vas zanima okus vrhunskih belokranjskih vin in domačih dobrot, če bi radi vedeli, kakšen okus ima bukov liker, ter vas zanima okus smrekovega sladoleda, lepo vabljeni. Za tiste, ki kaj od naštetega že poznate, pa že pripravljamo prostor ;-). ■ -A' "\ k 1 ?> j /J a4i J ) t j i m{ i V1 » ■|J> \ i jgtak •a Pa še nekaj presenečenj z roba steza, ki iz Tisovca vodijo v sosednje vasi: Če pozimi zgrešiš pot proti Korinju, te v Ambroževi Ob stezi proti Zagorici je ena lepših jam v okolici: Cavsova jama. stevnici pričaka Alamut. 45 Naš kraj ■ marec 2017 Odgovor na uvodnik župana (Naš kraj, april 2017) v delu, ki se nanaša na protipoplavne ukrepe za vasi Kompolje in Videm Spoštovani g. župan! Vaščani vasi Zagorica želimo opozoriti vse občane občine Dobrepolje, da smo se soglasno odločili, da se nam ne zdi sprejemljiva rešitev odvodnjavanja vode v Loge, s čimer ste bili Vi kot župan seznanjeni 3. 4. 2017. Ne zatiskamo si oči pred poplavno problematiko, ki pesti našo občino, in kot veste, je bilo tudi naše gasilsko društvo vedno pripravljeno priskočiti na pomoč v vsakršnih nesrečah. Kot poudarjate, gre za idejno rešitev, vendar pa se sam projekt očitno ne ustavlja. Kot smo zapisali v svojem pozivu, želimo, da se poišče nova, boljša in za vse občane sprejemljiva rešitev. Poudariti želimo, da ni pravilno, da se zaobide naša volja pri tako pereči zadevi, kot so poplave, in želimo poudariti nujnost reševanja - sodelovanja - pri tej problematiki z občino Velike Lašče, od koder pride glavnina vode, ki poplavlja, in občino Kočevje. Zelimo pa tudi poudariti, da se nam ne zdi prav, da se zapiše poplavna problematika Kompolj oz. poplavna problematika Vidma - tukaj so ogrožene tudi druge vasi -, in menimo, da se pri poplavi ne more reševati posamezno ena ali dve vasi, marveč je treba najti rešitev za vse vasi, sicer pride lahko samo do »prelivanja vode z enega praga na drugega«. Pričakujemo, da Zagorica ne postane iz nepoplavnega poplavno območje. Pričakujemo ustavitev tega projekta v obliki, kot je zastavljena sedaj, in pridobitev dodatnih, novih in izvirnih zamisli, ki bodo boljše, učinkovitejše v smislu reševanja po-plavnosti in sprejemljivejše za občane, ker verjamemo, da si prebivalci Dobrepolja in Strug zaslužimo bolj optimalno rešitev te težave. Vaška skupnost Zagorica Podpisano besedilo izročeno g. županu: Občina Dobrepolje Spoštovani župan g. Janez Pavlin Zagorica, 2. 4. 2017 ZADEVA: Odgovor na vabilo predstavitve predloga rešitve zagotavljanja poplavne varnosti naselja Kompolje V skladu z vabilom z dne 28. 3. 2017, številka 355-0001/2016-12, vam spodaj podpisani vaščani (en podpis za vsako gospodinjstvo) sporočamo, da se nam pred- stavljena rešitev zagotavljanja poplavne varnosti naselja Kompolje za prebivalce naselja Zagorica ne zdi sprejemljiva. Pri sanaciji poplavljenih Dobrepolja in Strug smo sodelovali tudi gasilci Gasilskega društva Zagorica in smo se na terenu seznanili s poplavami v Kompoljah, zato se prebivalci naselja Zagorica strinjamo, da je treba reševati zgoraj omenjeno problematiko. Nesprejemljivo pa nam je, da bo s to rešitvijo problematika zgolj preložena na naše naselje, saj upravičeno domnevamo, da bi bila s tem ukrepom povečana poplavna nevarnost za naše naselje Zagorica, ki sedaj sodi med nepoplavna območja. Mogoče je predstavljena rešitev najhitrejša in najcenejša, vendar pa to ne pomeni, da je tudi najboljša. Poiskati je treba rešitev, ki je primerna za vse prebivalce v vabilu omenjenih naselij oziroma za celotno občino Dobrepolje. Prebivalci vasi Zagorica ostajamo odprti za nove predloge, pobude in ideje, ki bi celostno rešili poplavno problematiko naše občine, hkrati pa ne želimo, da se prezre naše nestrinjanje z zgoraj omenjeno rešitvijo. ■ 46 Naš kraj ■ marec 2017 Izlet na Višarje TD Dobrepolje organizira izlet na Višarje, kjer boste med drugimi dogodki lahko prisluhnili dr. Igorju Kranjcu, ki bo strokovno predstavil slikarske umetnine umetnika Toneta Kralja iz leta 1930, in pevkam vokalne skupine Gallina, katere umetniška vodja je Ana Erčulj. Izlet bo v nedeljo, 25. junija 2017. Odhod avtobusa bo ob 6.30 (avtobusna postaja Videm). Ob prijavi plačate 15,00 evrov, prispevek za gondolo in kosilo pa na izletu. Prijavite se lahko na TD Dobrepolje, preko tel. št. 041 962 823 ali td.dobrepolje@gmail.com. Ne oklevajte s prijavo, pridružite se nam! VABILO NA PREDAVANJE »KAJ PA, ČE JE TO DEMENCA?« Zavod svete Terezije na Vidmu organizira za vse stanovalce, svojce in ljudi, ki bi jih tema zanimala, predavanje psihiatrinje, asist. dr. Lee Veranič Žmuc, dr. med., specialistke psihiatrije, s Psihiatrične klinike Ljubljana O ALZHEIMERJEVI DEMENCI. A ■ Predavanje bo 7. junija 2017 ob 18. uri v pritličju doma. Lepo vabljeni! Ni res, da je odšel - nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini. ZAHVALA Ob izgubi moža, očeta in brata BRANETA MIKLICA (2. 7. 1957-3. 5. 2017) iz Ponikev se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani. Hvala za vsak stisk roke in za vse besede tolažbe. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih, posebno družinam Strnad, Škulj in Ahec. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen obred, g. Marku Zakrajšku za organizacijo, moškemu pevskemu zboru in trobentaču, predvsem pa gasilski intervenciji, Renati Strnad in dr. Denisu Vogi ter medicinski sestri Heleni Bučar iz Grosuplja. Hvala g. Nučiču za izrečene besede v imenu planinskega društva, delovni organizaciji za pomoč in vsem njegovim in našim sodelavcem in prijateljem. Hvala vsem, ki ste se od njega tako množično poslovili in ga pospremili k zadnjemu počitku. Vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Življenje celo si garal, z veseljem polje obdeloval. Za dom vedno si skrbel, za družino vedno čas imel. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka JOŽETA ŠPORARJA (16. 9. 1935-10. 5. 2017) iz Kompolj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev. Hvala gospodu župniku Francu Škulju za darovano sveto mašo, pogrebnemu zavodu cvetličarna Lilija za vso organizacijo. Hvala moškemu pevskemu zboru in gasilcem PGD Kompolje. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju ZD Videm Dobrepolje (dr. Mariču, patronažni sestri Klavdiji), osebju Zavoda sv. Terezije. Hvala Mariji Kramžar za vse molitve. Hvala Silvi Škoda za pomoč v mrliški vežici. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi Dedi, pogrešali te bomo. Manca, Anja, Nina, Aljaž, Ajda, Anamarija in Maj WWW.BLESK2.SI KONTAKT: T://051-334-826 T://01-836-99-33 E://lNFO@BLESK2.SI Sebastjan Pogorelec, Bukovica 2, 1310 Ribnica STEI tSTVO HREN Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: • Brušenje stekla • Fazetiranje stekla in ogledal • Peskanje stekla • Izdelava izolacijskega termopan stekla • Kaljeno steklo t Tuš kabine (po meri, s tesnili) • Ogledala • Kopelit steklo za delavnice • Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) • Montaža vsega navedenega • Ostale steklarske storitve • Intervencija 24 ur na dan •Toplotno izolacijske fasade • Z nami do subvencije ekosklada (do 2.400 €) • Celotna izolacija ovoja stavbe: -fasada - Izolacija podstrešja (volna, celuloza) - dobava In montaža oken (RAL montaža) - hidroizolacija in izolacija sten v zemlji -sanacija kapllarne vlage (vdorvlage iz tal) • Z nami do subvencije ekosklada (do 7.000 €) • Brezplačna 3d vlzuallzacija vašega objekta • Adaptacije, prenove (stanovanjski, poslovni objekti) - slikopleskarska dela - polaganje talnih oblog (parket, PVC, epoksi) - keramičarska dela (prenova kopalnic) • Gradbena in zaključna dela - manjša zidarska dela - ureditevokolice (tlakovci, škarpnlki) - čistilni servis (redna In generalna čiščenja) EKOSKLAD SUBVENCIJE 2015 - brezplačna priprava dokumentacije - krediti + subvencije ZAGOTAVLJAMO - visoka kakovost storitev - konkurenčnecene -100% zadovoljstvo strank BRATA TOMŠIČ Matej 031 461 933 Stane 7" 041 929 388 Krovstvo - strešno kleparstvo, suhomontažna gradnja - knauf, slikopleskarske storitve, polaganje izolacije, barvanje opaža, ... info@brata-tomsic.si www.brata-tomsic.si ^ANITAR, Vojkova 58, Ljubljana TEL: 01/568 27 29 gsm: 031/622 542 041/622 542 e-mail: info@sanitar.si Izdelava vseh vrst ogrevalnih sistemov na ključ (solarni sistemi, toplotne črpalke, peleti, drva, plin, olje) Izdelava vseh vrst strojnih instalacij (vodovod, plin, ogrevanje) Adaptacije celotne kopalnice z vsemi obrtniškimi deli ZA BREZPLAČEN OGLED IN SVETOVANJE pokličite 041/622-542 (Borut) ali 031/622-542 (Vojko). PROIZVODNJA PVC IN ALU STAVBNEGA POHIŠTVA PVC okna in vrata • rolete, žaluzije, senčila, komarniki • ALU okna in vrata • notranje in zunanje police • garažna vrata • adaptacije stanovanj, hiš in poslovnih prostorov ALU VHODNA VRATA -PRIBA BASIC 0 debelina 67 mm 0 nerjavni ročaj 80 cm/ner-javna kljuka HOPPE E5726 0 toplotna prevodnost UD = 0,9 W/m2K 0 cilindrični vložek + 3 kosi ključev 0 pokrivno krilo zunaj in vstavljeno znotraj 0 3-točkovno zaklepanje 0 DOSTAVA IN MONTAŽA 0 elektrozapirnik ENOKRILNA VRATA 1.899 EUR (z DDV) SUPER CENA! OKNA jJjim priba@amis.net»www.priba-okna.si CENA VELJA ZA: • enokrilna vrata brez stranske svetlobe, dimenzije do 1000 x 2100 mm (narejeno po meri) • standardne barve RAL TIGER: 9010, 9016, 9003, 9006, 9007, 7016, 8017, 6005, F29/80077, Grigio ANTICO, PUNTO Grigio • cena vsebuje dostavo, montažo in 9,5 % DDV • steklo standard: SATINATO, ČINČILA, PESEK • cena ne vsebuje demontaže starih vrat, odvoza na deponijo in obdelave špalet z ALU letvicami ali mavčno-kartonskimi ploščami • aplikacije so samo na zunanji strani Sedež podjetja: Kompolje 68, 1312 Videm - Dobrepolje Razstavni salon in proizvodnja: Javorškova 3, 1315 Velike Lašče Kontaktni podatki: telefon: 01 510 55 30; faks: 01 510 55 31; gsm: 041 402 780, 041 449 334, 051 402 780 e-pošta: priba@amis.net www.priba-okna.si Ogled obstoječega stanja in svetovanje brezplačno! Prodaja, servis in vzdrževanje računalniške opreme za podjetja in fizične osebe. JUNITEH RAČUNALNIŠKE REŠITVE Boris Kaplan s.p. Predstruge 95 1312 Videm-Dobrepolje Informacije 051/417-022 boriš. kaplan@juniteh.si