Leto XIII V Celju, dne 15. maja 1903.1 Štev. 38. tokaja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za Inserate se pla£k|l 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petlt-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust — Naročnina za celo leto 8 krak za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja: Upravništvu »Domovine" v Celju. Še ni reda pri naših sodiščih. Dokler se ponemčujoči vpliv naših sodišč v korenini ne zatre, dotlej ne bodemo mirovali. Morebiti bode še marsikatera naša beseda ostala glas vpijočega v puščavi, toda to nas ne moti. Kar nič truda in boja ne stane, navadno tudi nič vredno ni. Kar bomo pa dosegli po dolgem, trdem boju, to se bodemo pa naučili tem višje ceniti in tem dragocenejša nam bode vsaka pridobitev. Zato zopet danes dvigamo glas zoper ponemčevanje naše zemlje s strani c. kr. oblastnij, zlasti vsled nastavljanja nemških, ljudstvu na¬ sprotnih sodnih uradnikov in uslužbencev. Kar pa danes pišemo je le majhen odlomek tega, kar nam jo še storiti v bodočih dneh. Pri celjskem okrožnem Sodišču imamo 8 sodnih svetnikov in izmed teh je samo 1 Slo¬ venec, predsednika pa imajo Nemci še povrh. To se pravi, beseda Nemec se mora razumevati v prenešenem pomenu besede, kajti pri nekaterih bi bilo ime nemčur mnogo primernejše. V očigled tem dejstvom se mora imenovati nečuveno izzivanje našega naroda, ako bi se pri bližajočem se popolnjenju dveh svetniških in predsedniškega mesta morebiti zopet jemalo v poštev kakega novega nemškega nacijonalca ali celo nemčurja. Mi o tem danes le kratkoma govorimo, pravimo pa le, da bomo zagromeli tako glasno in odločno, ako se bode še nadalje uvažalo nove nemške in nemčurske svetnike in predsednike, da bode pravosodna uprava imela jako slabo zadoščenje za svoje morebitne ponemčujoče urade v ti zadevi. LISTEK. Sam sem preslab_ (Spisal V. Podnik.) Zopet mi lega težka mora na prsi... Srce se mi krči in duša ječi, želim si, da bi me ne bilo.... Cel popoldan sem letal po hribih, gozdih in travnikih, posedaval pod senčnatimi hrasti in poležaval v mehkem, blazinastem mahu. Poslušal sem petje drobnih tičkov, skrivnostno šepetanje zelenih listov, tiho žuborenje srebrnočistega po¬ toka sredi gozda. To življenje! Vejica se pripogiba k vejici, list k listu ter si šepetajo skrivnostne besede ljubezni. Visoko na vršiču košate bukve se glasi krilat pevec in zapeljivo vabi v svojo bližino. Oglašajo se druga za drugo lepe družice v bujnopisanih krilih |ter se mu sramežljivo bližajo ... Cvetke vzdigujejo svoje glavice pokoncu in pomladansko solnce jih boža s tankimi žarki. — Vse diha prerojenje, novo življenje, ljubezen. In jaz? Tudi meni je postajalo lažje, tudi jaz sem čutil nekaj novega v srcu. Prosteje sem dihal in z bistrim očesom sem gledal v svet; čutil sem v sebi moč . .. In čutil sem v sebi moč in zaželel sem si čiste ljubezni, ljubezni brez greha, ki bi mi bila v oporo; kajti sam sem preslab- Ker je snov glede nereda pri naših sodiščih tako ogromna, da jo moremo izčrpati le v majhnih odlomkih, govorimo tu o nekem slučaju polpreteklega časa, o katerem bi bilo greh mol¬ čati Storimo to tembolj, ker nas je prizadeti možič naravnost izzval, da se ga spomnimo, rajši nego da bi se udal tihemu upanju o pri zanesljivosti z naše strani, katere bi mu bilo tako nujno potreba. Iz tega slučaja je naravnost razvidno, da naši sodni uradniki hočejo, da ljudstvo vidi črno na belem, kako neizmerno črtijo vse, kar je drago in ljubo narodu, kate¬ remu bi morali kot uradniki nepristransko služiti. Možič, o katerem govorimo na tem mestu, ne vemo, ali njemu v korist ali ne, se imenuja Marckhl in je c. kr. sodni sodni tajnik v Celju. Pisali smo nedavno, da so ob priliki volitev v brežiški okrajni zastop šli uslužbenci tukajšnjih sodišč s privoljenjem uradnih predstojnikov v Brežice svirat kot godci zmagoslavje nad slo¬ venskim narodom, kar je seveda čista resnica. Znani German, c. kr, sodni tajnik Marckhl se je pa kar naenkrat čuti! poklicanega hiteti k znanemu fabrikantu vojnišških nemkih volil cev, dr. Jaborneggu, in sestavila sta klavrn po pravek, da n. pr. Marckhl ni dal užlužbencem dovoljenja. Ves svet se je temu popravku smejal in menili smo, da bi moral biti Marckhl hvaležen, da svet več ne govori o njegovem bedastem popravku Toda ne! Ta človek se zdaj še repenči, da njegov popravek ni bil uvrščen na pravem mestu! S tem seveda ne doseže nič drugega nego to, da bomo mi še brezobzirnejše zasledovali storilce onega nečuvenega čina sovražnosti na Truden sem od popoldanskega izprehoda. | I Doma sedim na zofi in pušim cigarete. Mrak se dela. Sam sem... Tu ni slišati tistega čivkanja, tistega šepetanja, šumljanja in žuborenja, in zo¬ pet mi lega težka mora na prsi... B.lo je pred leti. Zapuščal sem gimnazijo in se vračal domov. Prsi so se mi širile in duša mi je vriskala veselja. Prost sem in začenja se novo življenje; ne čutim več tesnih okovov in verig- Doma sem preživel več tednov, brezskrbnih in veselih. Pozabil sem preteklost, na bodočnost nisem mislil. In takrat, nekega lepega večera, ko sem privriskal iz zelenega gozda, nagovoril me je oče: »Lojze, treba bo začeti pripravljati...” »Pripravljati?” — sem se začudil. »No, da! — Še par tednov in moral boš iti...” Pridružila se nama je mati. »Pa res; Vršičevka mi je pravila, da je njen že napravil prošnjo,” je pristavila in me s paznim očesom pogledala. Od takrat nisem več vriskal po gozdih in brezskrbno skakal po pisanih livadah. Dnevi so potekali in bližal se je čas, da bi uresničil najsrčnejšo željo svojih staršev. A nisem je megel. V meni je vrelo in kipelo in hotel sem v širni svet, hotel sem črpati znanost izvira.,. V duhu sem si predstavljal prostorne dvorane polne slušalcev in krepke, resne besede čmernih | učenjakov-- sproti našemu ljudstvu. Tudi smeši s tem le predsedmštva sodišč, ki si dozdaj še niso upala popraviti ene same besede, katero smo pisali, dočim si ta neznatni človek dovoljuje take burke pod dr. Jaborneggovim jerobstvom kar zapore¬ doma. Da bode naše občinstvo in da bodo pri¬ stojne oblasti izprevidele, kako nečuveno izzi¬ vajoče se pri nas drznejo postopati c. kr. sodni uradniki, sledi tu še enkrat spakedrani Marckhl- Jaborneggov popravek. Smejte se mu, glasi se sledeče: »Ni res in je popolnoma izmišljeno, da so člani godbe od mene kot »znanega Germana” dovoljenje dobili za popotovanje na Brežice; ravno tako je neresnično in izmišljeno, da sem duša celjske nemške godbe in da se po mojem »referatu” sprejemajo kot pisarniški uslužbenci k tukajšnjim sodiščem samo taki kompetenti, ki so sposobni za sodelovanje pri celjski nemško- nacijonalni godbi, — Jaz popravim, da ima ta godba posebno upravstvo (Kapellenverwaltung), kojemu samemu pristoji pravico s godbo raz¬ polagati; trditev, da se člani godbe po mojem referatu kot pisarniški uslužbenci sprejemajo, je neresnična, kajti vse godbo zadevajoče za¬ deve spadajo v delokrog upravstva godbe; jaz pa nisem pri nikomur v tem oziru »referiral”, ker nisem niti upravnik niti njegov namestnik.” Naj za danes zadostuje, kar smo tu zapisali. Sklepamo pa kakor že večkrat: Mnogo gnjilobe je na Spodnje Štajarsko nakidala vlada s potuho, katero daje desetletja nemštvu, ti šibki rastlinici, ki bi sama na sebe navezana bila že davno klavrno vsahnila. Toda to nas, kakor rečeno, ne »Ne bom te silil, a na mene se več ne obračaj,” rekel mi je nekega popoldneva oče. Poznal sem svojega dobrega očeta in sem vedel, da bi me vzlic vsemu ne zavrnil, če bi ga za kaj poprosil. Vedel sem pa tudi, da vselej vztrepeta, ko se bliža njegovi hiši človek s pismi v roki in uradniško kapo na glavi, vedel sem tudi, da so bratje in sestre trdo delali, samo da so pomogli meni. Tako rad bi se jim bil izkazal hvaležnega in jim izpolnil njih željo, a nisem mogel- Takrat sem sklenil delati noč in dan, ne¬ umorno in neutrudno delati, da utešim sebe in da pomorem tudi svojcem. In čutil sem v sebi moč... In ko bi me takrat pomanjkanje kruha ne bilo tiralo v pisarno, gledal bi sedaj ponosno v svet in bi se mi čelo ne mračilo ter oči ne po¬ vešale. A sedaj posedavam v dolgočasnih pisar¬ nah ter mehanično prepisujem misli drugih in proklinjam svojo usodo, Tedni potekajo in mesci in leta enakomerno in enolično, a jaz posedavam tukaj brez volje, brez misli in brez moči. V mračnih in trudnih urah se zapiram v svojo tesno sobico in jokam kot otrok, jokam za izgubljeno voljo in močjo. A pridejo trenotki, ko začutim v sebi stare sile, ko zopet čutim staro moč. Pridejo, a hitro izginejo ... In takrat si želim opore; kajti sam sem preslab .... 220 moti. Dokler Se v naSem ljudstva prevladuje prepričanje, da je to razmerje tujega uradniStva nasproti ljudstva nenaravno in krivično, dotlej nam Se ni treba obupovati, če bi se pa enkrat sprijaznili z mislijo, da bode to še zanaprej tako ostalo, tedaj bi zlomili sami nad seboj palico in se vlegli v grob. Tega pa mi ne na meravamo storiti. Zato brezobzirno v boj zoper naSe Škodljivce! Po boju zmaga! Poslanec vitez Berks za naše hmeljarstvo. V Času od 4. do 7. t. m. se je vršila ob mnogobrojni udeležbi na Dunaja po poljedelskem ministra sklicana enketa, katera naj bi bila izrekla svoje mnenje, ali naj se trgovina s hmeljem uredi s postavo o dolžnosti, da se do¬ kaže, kje je hmelj rasel, in ali naj bo ta dokaz obligatoričen ali pa fakultativen. Gibanje, da se oživotvori ta postava, se je začelo med žateSkimi (Saaz) hmeljarji, in temu gibanju so se priključili vsi češki hmeljarji. Ker je žateSki in sploh češki hmelj že od nekdaj na dobrem glasu, je povsem jasno, da se hočejo češki hmeljarji otresti hmeljarjev drugih dežel, kar bi pomenilo največjo nesrečo za hmeljarstvo izvenčeških pokrajin; prizadeti bi bili Galicija in Štajarska, ki sicer proizvajate izvrsten hmelj pa si Se na hmeljarskem trgu vsled svojih mladih nasadov niste mogli pridobiti tako dobrega glasu kakor češki hmelj. Spodnještajarsko hmeljarsko društvo je od¬ poslalo v to enketo državnega poslanca viteza Berksa, ki je dne 6. t. m. v vplivnem govoru pobijal oživotvorjenje provenijenčnega zakona. Razlagal je, da hočejo oni, ki zahtevajo omenjeni zakon, zase prednost, ki že sama ob sebi povzročuje škodo drugim. Štajarsko hme- ^ ljarsko društvo je odločno proti uvedenju pro¬ venijenčnega zakona, ker gotovo ni nikakega povoda zato, da bi se s certifikatom, da je i hmelj rasel na teh ali onih tleh, dajala prednost temu ali onemu hmelju, ne da bi se gledalo na kakovost blaga, ali je dobro ali slabo. Edino pravo merilo za presojevanje blaga je kakovost, isto velja tbdi za hmelj. Trgovina s hmeljem in pivovarstvo se vedno bolj oddaljuje od mnenja, da je samo žateški hmelj izvrsten in da se d& samo z žateškim hmeljem variti dobro pivo; vedno bolj prodira izpoznanje ,da ni gledati na certifikat o domovini, temveč na kakovost hmelja. Dobro pivo se ne var ( is certifikati, ampak z dobrim hmeljem, zato ni potreba spričevala, kje je hmelj rasel. Dobro blago se samo hvali. To velja o vsem drugem blagu, zakaj ne bi veljalo tudi o hmelju! Ako bi se skrpala taka postava, bi pome¬ nila za naše poljedelstvo precejšnjo nesrečo. Res je, da se v živalstvu in rastlinstvu skoraj vsaka vrsta samo v posebnih krajih vzpne do najvišje dovršenosti, pa ali bodo vsi ti posamezni kraji zato zahtevali svoj provenijenčni zakon? Ali naj se muricodolsko govedo kupuje samo v muriški dolini in pincgavski konji samo v pinc- gavaki? Zakaj ne bi potemtakem tudi za šta¬ jarsko deteljo zahtevali takega zakona. To bi šlo tako naprej brez konca in kraja in v krajih, ki so tako nesrečni, da nimajo nikake specijalitete, bi bilo poljedelstvo skoraj nemogoče. Kakor že rečeno, velja tudi za hmelj, da se ga sodi po kakovosti, ne pa po tleh, na ka¬ terih je rasel. Štajarski in gališki hmelj že kaj občutno konkurirata s češkim in zato zahtevajo provenijenični zakon. In naj bo potem štajarski hmelj še tako dober, naj se še tako skrbno ravna žnjim, vendarle ne pride v poštev, ker ni — češki. Spodnještajarsko hmeljarstvo je do¬ seglo že visoko stopnjo dovršenosti. In zato naj bi morda dolgoletni trud kratko in malo ostal brezuspešen? Ne! Štajarsko hmeljarsko društvo najodločnejše protestira proti uvedenju kakor- šnegako i provenijenčnega zakona. Razlaganje poslanca Berksa, posebno opazka, da se dobro pivo ne vari s certifikati, temveč z dobrim hmeljem, je naredilo globok vtis in misel o obligatoričnem provenijenčnem dokazu hmelja se lahko smatra za pokopano. Vsi gališki zastopniki in zastopniki hmeljne kupčije in pivo¬ varstva so se strinjali z mislimi, katere je raz¬ vijal poslanec Berks. Upirali so se sa “°^ ? hov i čeških hmeljarjev, katere 80 ' bilaproti vsenemški poslanci. Toda ve kupčije, provenijeničnemu zakonu gled ki bo takointako še dovolj trj.ela vsled “'“'Ako 0 Tvlada takšno postavo, pa naj M že bila samo fakultativna, v ^ P ri Li! ne bo dobila večine zanjo. O tem sm PF Ni se torej treba bati našim hmeljarjem, da se uved 1 ta nesrečni zakon. nf11o * nim Poslanec vitez Berks je s svojim odločnim nastopom dosegel, da se je odvrnila ta in drage volje mu zato izrekamo zasluženo Celjske in štajarske novice. (Za Slovenjigradec!) Grozna nesreča ki je zadela prebivalstvo Slovenjegagradca vsled požarja 11. t. m., je tem večja, ker so pogore' “ večinoma ubožnejši ljudje, kateri so si re i i večji del razun življenja samo le ono, kar so imeli na sebi. Od vseh strani prihajajo darila, katera naj bi vsaj za prve trenotke nekoliko olajšala pogorelcem njih nesrečni položaj. Njegovo Veličanstvo, milostni cesar, deželni predsednik itd. so z večjimi ali manjšimi svotami prihiteli nesrečnikom v pomoč, ali če se primeri škoda nad 700.000 K, z zavarovalnino, s katero je po kritih komaj 200000 K, je to le jako malo. Zato poživljamo vsakogar, da pomaga po svoji moči nesrečnim pogorelcem. da se jim zlajša njih žalostno stanje. Tozadevna darila naj se pošljejo ali županstvu slovenjegraškemu ali pa našemu uredništvu, ki bo imena darovalcev pri¬ občilo in denar odpiemilo na pravi naslov. (Učiteljske vesti.) Deželni šolski svet štajar¬ ski je dovolil nemškemu »Scbulvereinu« odpreti v Šoštanju nemško šolo. Učiteljem je postavljen neki Schuen. — Nadučiteljem za Ljubečno je imenovan Karol Wisiak v Gornji Rečici; nad¬ učiteljem v Sv Martinu v Rož. dol. tamošnji učitelj Ivan Kvac; za učitelja voditelja v Plešivecu je imenovan Jernej Pavlič; za učitelja v Studenicah Karol Mayer; na Polenšaku Josip Gorup; na deški šoli v Mariboru prov. učitelj Franc Rus; v Vidmu prov. učitelj Ivan Pavlovič. Učiteljem oziroma učiteljicam so imenovani sledeči prov. učitelji oz. učiteljice: Avguštin Lukežič v Cirk- nici; Ivan Mohorko pri Sv. Juriju na Donački gori; Josip Mithans v Pletrovici; Franc Voglar na celjski okoliški šoli; gospa Elizabeta Mayer v Studencu; gce: Alojzija Dostal v Novi Štifti; Karolina Kranjc v Selih; Ana Klein na Ponikvi; Marija Rupnik pri Sv. Florijanu ob Doliču. Po mcžnim učiteljem za celjski okraj je imenovan Franc Auernik, učitelj na Ponikvi. Upokojena sta nadučitelja Ivan Rupnik pri Št Lovrencu in Franc Slemenšek v Podčetrtku ter Ivan Adamič, šol. vod. na Črešnjevcu. (Izzivanje pri c kr glav. davkariji v Celju) Poročali smo že, da smo dobili v Celju k c. kr, glavni davkariji zopet enega zagrizenega nem čurja Ni še teden dni preteklo, kar se je tukaj naselil, in že izživlja slovenske stranke z „Siid- mark-Zunder*. To damo za sedaj g. predstojniku naznanje, da stvar uredi, da se ne bo to izzi¬ vanje večkrat ponavljalo. Kaj ne, »vahtarca« »Vernaderung«? ” ščev, kateri bi znali napraviti na drevj škode. Vsled tega je okrajni odbor celjski z dopisom z dne 8. maja t. 1. št. 263 vse celjskega okraja na dolžnosti, katere na činam postava z dne 10. grudna 1868 c C št. 5 od 1. 1869, s pozivom, da nar* oklicu in na drug navaden način občan sebno šolarjem, da naj nabirajo hrošč pokončajo, ter je opomnil, da smejo ži vsak liter nabranih pokončanih hroščev °X!r m 1,0 w m »i - —Jaoor oprijemati tiskovnih napak naše, prav, da je naš stavec v onem but glede brežiškega škandala ualuS c. kr. sodišč izpuatil besedico g0 naj bi torej popravili, da nam j« nonravek smatrati za popravek upravatva g 0(ib celjskega muzikalnega društva«, kar naj slabi v e8t dr Jabomegga in njegovih prestrašenih muzi kantoy na ljubo slavno občinstvo na znanje vzame. D, j fc • ---g naj si obenem zapomni, da mi vse to ohi- ’ kakor da bi hoteli njemu ugoditi ali 8e • _—. ^ n — ker smo zakriti z razsodbam. njegovih groženj, m ( istega sodišča, čegar nemškonac.jonalne deli* kvente on kot popravljalec tako pridno zagov at j a Mi le hočemo, da se dr. Jaborneggu še kdo s meji ' kajti to itak dr. Jabornegg ve, kako svet o nje* misli z ozirom na vojniške sleparije V slednjem oziru naznanjamo, da nameravata vojniška „ vi> narska« volilca dr. Mravlag št. 1 iz Maribora j a dr. Mravlag št. 2 iz Laškega prodati svoje voj. niške slavne parcele, da poravnata v šentlenartski nemški posojilnici vso ono škodo, katero so Šsnt. lenarčani trpeli vsled vzornega načelstva nju nega pokojnega bratca Mravlaga št. 3 Dr, Jabornegg Vi slavni kompanjon vojniških nemških volilcev dr. Mravlaga št. 1 in dr. Mravlaga št. 2, ali bost« nam tudi zato novico poslali v imenu svojih »nemških« kompanjonov tako klavrn popravek kakor imate sicer navado! Ni treba, mi tako ne verujemo! (Celjskemu »redarstvu«) mora pač res trda presti. Sicer še nismo nikdar in nikoli popraševali, kako plača dobivajo pri nas možje javnega reda in miru, ali vsekako se jim ne godi najboljše, ker si tupatam skušajo na kak način zboljšati svoje gmotno stanje. Mi jim njih »težko« zaslu¬ ženih vinarjev nikakor ne zavidamo, ampak polagamo samo slavnemu celjskemu občinskemu svetu ponižno željo na srce, da bi svojim Re¬ darjem« plačo toliko povišal, da ne bi jim bilo treba služiti postranskega kruha z akvizicijo za¬ varovancev za kako n. pr. nižjeavstrijsko zava¬ rovalnico, o kateri daje natančna pojasnila gospod redar Wutscher, po domače Bučar. Sicer pa, kakor blagovoli gospoda na magistratu. Ne silimo ravno ne, da bi se mestni proračun vsledtega preveč ne povišal. (Poročilo o dosedanjem porotnem zase¬ danju) priobčimo radi pomanjkanja prostora pri¬ hodnjič. (C. kr. gozdni urad v Celju germanizira) Kmet Č— od Sv. Jurja ob Ščavnici je naročil pri c. kr. gozdnem uradu v Celju 1250 dreves za nasad gozda. Dasiravno je bila prošnja slovenski spisana, dobi slednjič nemški odgovor in samo 500 dreves brez pojasnila, zakaj niso poslali vseh naročenih dreves. To je pa že vendar pre več, da bi slednjič vsi cesarski uradi namenoma germanizovali. Ali res ni pravice na svetu in je že tako daleč prišlo, da se bodo kmetje za urade nemški učili, ako bodo hoteli z uradi, ki jih s svojimi žulji plačujejo, imeti kaj opraviti. Tu imajo naši poslanci res še hvalevredno polje, da spregovorijo o naših uradih odločno besedo, ker drugače bi se pač naši ljubeznjivi c. kr. uradi t preveč trudili, da ustvarijo pri nas drugo prusko domovino svojim nadepolnim potomcem. (Zborovanje društva slovenskih odvetni' ških in notarskih uradnikov dne 1. maja t, 1) Predsednik, kol. Bovha, otvori zborovanje s P°’ zdravom vsem navzočim, posebno še gg. dr. Kar- lovšeku in dr. Kukovcu, ki sočustvujeta z našim' težnjami. V svojem govoru omenja, da se že le {a borimo za eno edino drobtino pravice, katero so vsi drugi stanovi že dosegli, le mi še ne. Krivo da je temu to, ker se dosedaj ni nikoli povsod m skupno agitovalo. Posamezni šefi so sicer uvideli potrebo nedeljskega počitka ter ga up e ’ ja i v svojih pisarnah, ne oziraje se na svoj# u ege, a ostali so bele vrane. Posnemalcev P 1 ° slednjič so sami padli zopet v staro Va °’ ^ a drugi strani pa so gospodje šefi v Trst" sicer splošno uvedli nedeljski počitek, zato pa ujte in strmite — svojim uradnikom as med tednom za pol ure na dan p«« Pe jasen dokaz, iz kako nizkih vzrokov - eiov nedeljskega počitka ne dovolil... Govcrn'1 pri e do zaključka, da se tej naši zahtevi strani šefov popolnoma ne bo nikdar ugodi* Pak bode treba stvar po naših poslancih' oh 5 ? Vnem Z k° ru spraviti do zakonite rešitve- Kni/ 116 ^ ^°^ ro premišljenega govora g- 1 da ° vca p °snamemo sledeče: Poseben slučaj U» 8 t 0ru) ' drUStTO “ -1“ 1- majnifca - »» * praznik, ki so si ga priborili delavci z v 221 liko vztrajnostjo. Delavci smo tudi mi. Toda Cim zahteva naš stan višjih duševnih zmožnosti od navadnega delavca, smo v organizaciji mnogo za najnavadnejšimi tovarniškimi delavci. Naš cilj naj bo odslej dobra organizacija in v vseh za¬ devah združeno postopanje. Kot eden mož mo¬ ramo stati za našimi zahtevami in dosegli bo¬ demo, česar še dosedaj nismo. Časi so minili, ko se je združevanje posameznih slojev smatralo za nevarno revolucijonarno gibanje. Človeška družba je izprevidela, da so delavci, bodisi tudi proletarci peresa, kot del te družbe opravičeni zahtevati zboljšanje svojega stanu in sicer v toliko večji meri, v kolikor je njih stan težavnejši in brez- pravnejši. G. dr. Karlovšek priznava da režejo nekateri šefi svojim uslužbencem zelo bridek in grenek krub, daje društvu dobre nasvete in izjavi, da, akoravno v kratkem sam svojo pisarno odpre, je glede nedeljskega počitka popolnoma na naši strani. To se vzame z odobravanjem na znanje. Nato predlaga gosp, predsednik rezoluciji, kateri ste se že objavljeni v 35 številki „Domovine“. Re¬ soluciji ste bili z navdušenjem sprejeti, na kar zaključi predsednik zborovanje z željo, da se skoraj zopet snidemo. — Da se naše društvo pokaže solidarnim z ostalimi bratskimi društvi, se je pridružilo sklepom društva odvetniških uradnikov za Prago in okolico, ki je zborovalo 2. t. m. v Pragi. (Pri c. kr. okrajnem sodišču v Celju) nas nočejo slišati. V 18. številki „Domovine“ od dne 3. marca 1.1. smo se pod naslovom „Čas je denar" pritoževali zoper postopanje c. kr. okrajnega so dišča, katero je zadnji čas uvedlo pri odpravnem uradu neko čudno prakso. Stranke oziroma njih zastopniki še niti ne prejmejo sodiščniu sklepov, poslanih po pošti, kar pride dostavljalec in za¬ hteva plačilo dostavnine! Zgodilo se je tudi, da se je zahtevalo plačilo iste pristojbine dvakrat. Ali bi ne bilo boljše, da dostavljalec dostavi ob¬ enem sodni odlok, ko pride iztirjevat dostavnino? Ako pa je poštni erar tako potreben tistih vi¬ narjev, potem pa naj se zahteva plačilo dostav¬ nine po pošti obenem s pošiljatvijo, kakor to store zunanja sodišča, ker se strankam s tem prihrani nepotrebno delo dvakratnega vpisovanja. (V čem je razloček?) Zakon z dne 15.de cembra 1871 dež. zak. C. št. 1 od 1. 1872 določuje v § 4., da mora okraj povrniti stroške za hrano onim osebam, katere policija prime in ima za¬ prte tako dolgo, dokler se ne odpošljejo po od- gonu v njih domovinsko občino. Taka odgonska postaja nahaja se tudi v Celju, seveda na mest¬ nem uradu, in stane tam obed za vsakega „gospoda“ odgonca 40 v, beri štirideset vinarjev; dijakom v „Dijaški kuhinji" pa se plača za 'obed, obstoječ iz tečne juhe, mesa, prikuhe in kosa kruha le 30 v, beri trideset vinarjev. Tukaj je mogoče le dvojno: Ali imajo odgonci t. j. brez¬ poselni potepuhi v Celju boljšo hrano kakor di¬ jaki, ali pa ima gostilničar pri odgoncih večji dobiček, kakor oni v „Dijaški kuhinji". (Razmere pri bolniški blagajni) Da osvet limo nekoliko razmere, ki vladajo pri celjski okr. bolniški blagajni, naj priobčimo slučaj, ki se je prigodil pred kratkim. Neki delavec, uslužben pri slovenski firmi, bi bil moral dobiti nakaznico za kopel, katero si je prej že parkrat sam iz svojega žepa plačal. Šel je torej k zdravniku, ki ga je poslal v blagajnično pisarno z besedami, da se, ker je ravno sobota, v bolniški blagajni sami izdajajo močnejša zdravila, kakor v lekarni, In tamkaj mu je pisar bolniške blagajne nalil iz neke steklenice v manjšo steklenico neke tekočine, češ, da naj se s tem maže, da mu bo gotovo odleglo. Seveda se ni upal mož mazati z onim mazilom, ker je dosedaj rabil le ona mazila, ki jih je dobival z receptom v lekarni, in se je bal, da ne bi si s tekočino, ki jo je dobil od pisarja, svojih boiečin povečal. — V drugem slučaju se je bolnika potrkalo s palico 1 po oboleli nogi in se mu reklo, da bo v 14 dneh zdrav, dasi je ubožec potem bolehal cel mesec. Zopet v dru¬ gem slučaju se je bolnika kratkomalo odpravilo, češ, da ni časa, ker je blagajniški zdravnik po¬ rotnik in mora k obravnavi. Takih slučajev bi dalo še mnogo navesti. Slavno občinstvo naj torej samo presedi, ali je pri tej bolniški blagajni vse v redu ali ne. (Shod v Ljubečni.) Nekako nadaljevanje trnoveljskega ljudskega shoda bil je zadnji za¬ upni volilni shod v Ljubečni in ta se je vršil v nedeljo, 10. maja v Venguštovi gostilni. Tudi Lju¬ bečna je del velike občine škofjevaške, kjer bodo v kratkem volitve občinskega zastopa. Ta dan so se prikazali v velikem številu tudi nasprot¬ niki, ki so bili že pred shodom nahujskani, da bi delali nemir. Shod se je vršil po § 2. društ venega zakona in bi torej predsedstvo celjskega političnega društva kot sklicatelj zabavljačem sploh bilo opravičeno vstop zabraniti. Tega pa društvo tokrat namenoma ni storilo, ampak je dalo na imena posameznikov se glaseča va¬ bila celo takim volilcem, ki so kot zagrizeni nemčurji in vohuni vsakemu znam. Mnogo so se ti možje trudili, da bi govornike motili in udeležence begali s svojimi ugovori, ki so bili le sad rovanja s strani sovražnikov slovenskega kmeta. Toda vkljub vsemu temu se je tudi shod na Ljubečni naravnost krasno obnesel. Da bi kak nemčurček spet ne lagal, da je bilo pol ducata zborovalcev, dal je volilce predsednik ob otvoritvi shoda glasno prešteti in se je po¬ kazalo, da jih je bilo — izvzemši vse druge udeležence — v zborov alni sobi že v začetku zborovanja nad 40 domačih posestnikov in vo- lilcev. Mnogo jih je moralo ostati v veži in v vrtu, ker vsi niso imeli prostora. Bilo je prava slast slišati, kako so ugovore nasprotnikov zlasti glede dobrote znanja nemškega jezika enega za drugim pokopali in ob glasnem pritrjevanju in smehu zavednih volilcev razveljavili. Zborovalci so se razšli s prepričanjem, da celjsko politično društvo ne zanaša v občino prepira, ampak mir in dobro mišljene nauke in nasvete. Nemčurji so izprevideli, da so vsi ugovori z njihove strani bili piškavi in so nazadnje osramočeni obmolk¬ nili. Na dan volitev pa se bo pokazalo, da za sovražnika slovenskega naroda in za nemčurske 1 odpadnike ni več tal niti v Ljubečni niti sploh v škofjevaški občini. (Golob.) V Vojniku se je naselil za trgovca Golob. Pa ta ni „golob“ in sicer iz raznih vzro¬ kov. Prvič je golob slovensko ime, torej bi mo¬ ral biti Golob Slovenec; on pa ni Slovenec, am¬ pak je „Nemec“, hud Nemec, ne po rojstvu in krvi, pač pa po mišljenju. Slovenci take novo nastale Nemce drugače imenujejo. On pa tudi ni golob, kajti preži kot jastreb na ljudi, ki hodijo kupovat, da ne bi šel kateri mimo njegovega „gnezda“ in se zablodil v trgovino kakega kon¬ kurenta. Pa dotični kupci pravijo, da niso bili nič kaj zadovoljni v tem golobišču. j (Vojniški Stallner deželni odbornik) Mar¬ sikdo se je morebiti čudil, zakaj se je vojniški Stallner tako silno potegoval zato, da bi postal deželni odbornik. No, šlo se je za preskrbljenje. Sijaj Stalinerjeve obitelji je zelo obledel. Pone¬ srečene špekulacije so razpihale od očeta nabrane tisočake, in tako je g. Moric Stallner videl kot zelo zaželjeno oskrbljenje mesto deželnega od¬ bornika, katero daje varnih 6000 kron na leto. Zastavil je vse sile in izrinil dr. Kokoschinegga iz deželnega odbora. Da, v Vojniku poka. Par glasovitih nemčurjev je v Vojniku, katere cenijo „zvedenci“ še samo na dve, tri leta, — potem pa: „bum“ ! Vse vojniško nemštvo je gnjilo do mozga, in vse sleparije pri raznih volitvah jih ne bodo mogle dolgo več vzdržati nad vodo. Vojniškemu „nemštvu“ se bliža — B vesoljni po¬ top", in le malo bo med njimi Noetov, ki bodo imeli rešilno barko. (Šola na Gorici v Savinjski dolini) priredi v četrtek, dne 21. maja 1.1., to je na praznik Vnebohoda, ob 4 'uri popoldne na Gorici svojo prvo šolsko slavnost ali veselico po sledečem sporedu: 1. Petje šolarskega zbora več narodnih pesmi, v duru in molu. V triglasni pesmi „Huda ura" bobni grem in razsaja piš viharja. 2. Dekla¬ macija. 3. Govor. 4. Razdelitev odpustnic med 14 let stare učence. 5. Med posameznimi točkami igra godba vesele koračnice, poje mešani pevski zbor in igra gornjesavinjski gramofon Vstopnine se plača za sedeže po 40 v, za stojišča po 20 v za osebo. Ves dohodek je namenjen prvi javni šolski knjižnici Savinjske doline, ki se ustanovi za ljudstvo še to leto v šoli na Gorici. Starši in prijatelji narodovega napredka, pridite v obilem številu k svoji prvi šolski slavnosti v svetišče drage Vam mladine!Slavnost se vrši tudi ob slabem vremenu. Začetek točno ob 4. uri. [Šola na Gorici. (V Šentjanžu na Dravskem polju) se je ustanovilo zadnjo nedeljo novo ..Izobraževalno društvo". Udeležba je bila nepričakovano velika, kar je najboljši dokaz, da je društvo res po¬ trebno. Slavnostni govor čast. gosp. Gomilšeka od Sv. Barbare, kateri je z navdušeno besedo razložil zborovalcem pomen tega novega društva, je slehrnemu segel v srce, in ko je bil končan, mu je že 82 udov izreklo zahvalo, katero število se je še tisti večer zvišalo na 92. Za zabavni del so skrbeli tamburaši iz Hajdine pod vod¬ stvom velecenjenega g. učitelja Pogrujca, kateri so občinstvo očarali s svojim krasnim tambu- ranjem Zanimanje za nje je bilo velikansko, posebno zato, ker tudi naše društvo snuje enak zbor. Presenetile so nas tudi pevke od Sv. Bar¬ bare. Odbor izreka obema zboroma, bratskemu društvu v Studencih pri Mariboru za navdušen pozdrav, kakor tudi vsem podpornikom našega društva najsrčnejšo zahvalo. Društvenikom pa kliče: Naprej! Vsak naj stori svojo dolžnost in veselje tega dneva se bo še večkrat ponovilo! (Darilo.) Slavna posojilnica v Gornji Rad¬ goni je darovala kapelskemu bralnemu društvu 20 K. Iskrena hvala! Odbor. Poziv vsem prijateljem domače zgodovine. Rojaki! Tužni položaj našega naroda zahteva, da zberemo in napnemo vse svoje fizične in duševne moči. Politično in gospodarsko delo je sicer pri nas najbolj na površju, vendar pri tem ne smemo zanemariti znanstvenega dela, zakaj znanstvo je ona orjaška moč, pred katero se mora prej ali slej akloniti tudi sirova sila. Najširje sloje našega naroda je zadnji čas prešinila ideja slovenskega vseučilišča v Ljubljani. V nebrojnih peticijah, rezolucijah in časnikarskih člankih in manifestacijah je dobila ta ideja svoj izraz; prodrla je celo v državno zbornico. A s samimi rezolucijami pač ne dosežemo cilja; treba je dejanja. Mi štajarski Slovenci tvorimo znaten del slovenskega naroda, zatorej ne smemo biti pasivni v slovenskem znanstvu. Ni dovolj da podpiramo občeslovanska znanst¬ vena podjetja ampak obračati moramo svojo pozornost posebno na naše specifično štajarsko delo, in to je naša zgodovina in narodo¬ pisje. Z naslednjimi vrsticami naznanjamo rodo¬ ljubnim rojakom v tem oziru nov, zelo važen delokrog. Priporočamo jim v vsestransko, gmotno in duševno podporo novoustanovljeno in od vlade že dovoljeno ..Zgodovinsko društvo za Slovensko Štajarsko s sedežem v Ma¬ riboru". Vsi omikani narodi dandanes skrbno pre¬ iskujejo svojo zgodovino in z velikimi stroški zbirajo svoje starine. Saj se pa tudi res vsak omikan človek, ki še ni svojemu ljudstvu čisto odtujen, kolikor toliko zanima za svoje prednike in za prošlost svoje domovine. Slovenski del štajarske dežele je bil pozo- rišče važnih zgodovinskih dogodkov in je torej kaj plodovit za zgodovinske študije. Ali naj pustimo, da nam le tujci preiskujejo zgodovino naše zemlje, da tujci zbirajo naše starine in ž njimi napolnjujejo svoje zbirke, ali naj prepu¬ stimo, da le tujci, ki ne ljubijo in ne poznajo našega ljudstva, njegove nravi in jezika, pišejo o naših starožitnostih? Neštete gomile, arhivi, knjižnice, cerkve, gradišča, narodna noša, jezik in običaji itd., vse to še čaka preiskovalcev. S cer imamo že dokaj odličnih mož, ki so mnogo sto¬ rili za našo domačo zgodovino, a ti so osamljeni, ker je zanimanje premalo zistematično. Temu hoče odpomoči „Zgodovinsko društvo", ki bi naj družilo stare moči in budilo nove ter skrbelo, da naše starine ostanejo na naših tleh in v naših rokah. Že večkrat se je povdarjalo, da v sloven¬ skem slovstvu pogrešamo občne zgodovine Slo¬ vencev, ki bi povsem ustrezala zahtevam današ- 222 nje zgodovinske vede. A tako delo ne zraste čez noč, [ampak je mogoče le na podlagi mnogih podrobnih Stadij. Štajarski Slovenci moramo torej s svojimi aorojaki v dragih kronovinah znaSati gradivo za sploSno slovensko zgodovino. .Zgodovinsko društvo* je potemtakem za nas naj n a kulturna potreba. A tako druStvo je tudi odlično rodoljubno delo. Zgodovina sicer kot veda ne sme služiti politiki in narodnemu Šovinizmu a z druge strani je nepobitna resnica, da ravno zgodovinski spo mini močno povzdigujejo narodno samozavest. Narod, ki je izgubil zmisel za svojo zgodovino, izgubi zmisel tudi za svojo individualnost, tak narod je blizu pogina. Slovenski narod sicer na svoji zemlji ni imel sijajne preteklosti, a tudi spomin na pre¬ stane krivice, težave in nevarnosti bodri človeka, da ne.omaga v boju in delu trde sedanjosti. Zemlja, na kateri prebivamo, je naSa last, od pamtiveka že to grudo obdeluje slovenska roka, tu imamo pradomovinsko pravico, katero nam le zloba hoče odreči. Poznavanje domače zgodo¬ vine nam bo ojačilo tudi narodno samozavest, ki je naSemu ljudstvu tako živo potrebna. Ali sme novo druStva pričakovati povolj nega uspeha? Naše razmere so sicer tesne, a če se ga oklenejo vsi zavedni in omikani Slovenci, pred vsem Štajarski rojaki, mu je obstanek za¬ gotovljen. Pokažimo, da Se v nas gori domorodni ogenj, da nam napredek ni prazna puhlica, da nam slovensko vseučilišče ni — otročja sa¬ njarija; pokažimo, da hočemo kot narod živeti, da smo vredni, imenovati svojo domovino — ponosne južnoStajarske planine, rodovitna polja, ljubke Slovenske gorice! .Zgodovinsko društvo" bo imelo častne, dopisujoče, redne in podporne ude. Prve in druge bo imenoval le občni zbor, redni ud pa postane lahko vsak kdor plača enkrat za vselej 100 K ali vsako leto 5 K. Podporni ud pa lahko po¬ stane, kdor podari društva kako manjšo vsoto ali kak znatnejši predmet za knjižnico ali za muzej. Udnino sprejema začasno dr. Radoslav Pipuš, odvetnik v Mariboru. Upamo, da ta poziv najde glasen odmev med zavednimi rojaki vseh stanov. V Mariboru, dne 11. majnika 1903. Osnovalni odbor. Druge slovenske novice. (.Slovenski Narod* zoper .Domovino*.) Splošno začudenje je obudila neka notica .Slo¬ venskega Naroda* z dne 13. t m, naperjena zoper naš list. Da tako izvežbani žurnalisti brez pra¬ vega vzroka tako vzrojijo, je težko razumljivo. Šlo se je pa za neko dnevno vest našega lista v kateri nekdo — kratko povedano — izraža svoje ogorčenje zoper poklicane narodne ljubljanske kroge, ki se premalo ustavljajo izzivanju nemških Ljubljančanov, ki nameravajo prirediti v središču Slovenije nemško turnarsko slavnost. Kar se za¬ gotavljanja .Slov. Naroda* tiče. da noben na¬ rodnjak ni za turnarsko slavnost, mu to veru¬ jemo, a obenem ga opozarjamo na mnogoštevilne nenarodne narodnjake oziroma nenarodno posto¬ panje raznih ljubljanskih narodnjakov. Za to se pa v našem slučaju gre. In da nam .Narod* grozi, če mi zoper mlačnost takih narodnjakov nasto¬ pamo, z agitacijo zoper naročevanje našega lista, k temu kavalirskemu delu mu pa res — ne častitamo. Sicer je pa naš račun nasproti .Na¬ rodu* ta, da ni on nam nič dolžan, mi pa njemu nič. Kar se pa mokrih nogavic tiče, s katerimi nam .Narodov* člankar grozi, prijazno svetujemo, naj si sam eno v mrzli vodi dobro pomočeno nogavico priveže čez čelo, eno pa čez čeljusti. Potem bo manj nervozen in si bo napravil manj blamaže. (Manilestačni shod za slovensko vse¬ učilišče v Ljubljani.) Včeraj se je vršil na Dunaju shod slovanskih akademikov v prid slo¬ venske univerze v Ljubljani. Rektor dunajske univerze ni dovolil, da bi se bil shod vršil v vsenčiliščnih prostorih, zato so slovenski akade¬ miki sklicali shod kot občni zbor akademičnega društva .Slovenije*. Povabljeni so bili vsi slo vanski poslanci. — Z veseljem pozdravljamo ta korak naših visokošolcev. bi bo ‘“J ve9 t, da pomen, ker se je ravno sedaj raznesla hoče vlada za Italijane, katerim ^ Trstu odvzela italijanska predavanja, Nadejamo ali Gorici posebno pravno aka J ■ ^ se se, da bo ta shod opozoril naše^ zahteve zavzemajo z vsemi močm najo dločnejši glede slovenskega vseučilišča m 1 j protest proti vladinemu namenu^ da ustano^ na slovenskih tleh Italijanom zavo , , bi bilo kvečjem prostora na Južnem Tirolskem. (Nadvojvoda Josip Ferdinand) se je pn peljal v ponedeljek v Ljubljano, pa 8 v odpeljal na 14 dnevni dopust. Stalno se Ljubljani dne 26 t. m. , • (Poveljnikom 17. dopolnitvenega okraja v Ljubljani) je imenovan namesto umirovljenega polkovnika pl. Lukanca podpolkovnik Herge . (Ponesrečil se je) pri podiranju neke i e v Ljubljani delavec Janez Pleško. Padel je s podstrešja v prvo nadstropje in se tako poško¬ doval, da so ga prepeljali v bolnico. Kmalu potem ga je prišel iskat policaj, ker je sumljiv požiga in tatvine. (Zlato poroko) obhajala sta preteklo nede jo g. Peter Majdič, veleposestnik in lastnik paro- mlina v Jaršah pri Mengšu na Kranjskem ter njegova gospa Marija Majdič. Cerkvena slavnost se je vršila v mengški lami cerkvi s krasnim nagovorom domačega gospoda župnika vpričo sinov, vnukov, sorodnikov in povabljenih gostov ter na stotine broječega ljudstva. Slovesnost je bila zelo ganljiva in gotovo je v tem trenotku kipela iz sto in sto src želja do Vsemogočnega, naj blagima dobrotnikoma fare podeli milost dočakati demantne poroke. Po cerkvenem obredu so se zbrali sorodniki in nekaj gostov na domu g Petra Majdiča, kjer so v prijaznem družbin- skem slavju med raznimi napitnicami končali ta redki in pomenljivi domači praznik. (Celovške novice ) Ustrelil se je 11. t. m. 40 letni magister pharmaciae Julij Lampl v svo¬ jem stanovanju Vrata je zaklenil in so morali šele vlomiti v sobo, da so ga našli. — Celovška gospoda je priredila tri dobrodelne predstave v korist zakladu za prvo pomoč ob uimah. Pred stave so bile dobro obiskane. Čistega dobička je bilo okrog 3000 K Najboljši igralec je bil baje — celovški okrajni glavar baron Mac Nevin. (Velik požar) je ugonobil dne 8. t. m. v Djekšah pri Velikovcu na Koroškem 7 poslopij. Zgorelo je tudi mnogo krme, žita itd. Gasiti ni bilo dosti mogoče vsled hudega vetra in po¬ manjkanja vode. — Dne 10. t. m. je začelo goreti v tovarni celuloze v Poljanah pri Visoki Ostrovici. V tovarni so ogenj omejili. Zgorela sta pa tudi dva skednja in v tovarni več strojev. (Dopolnilne mestne volitve v Gorici) so razpisane na dneve 25, 26. in 27 t. m. (Nesreča) V tovarni za celulozo v Podgori pri Gorici se je delavcu pri velikem stroju Ivanu Brešanu iz Ločnika zdrsnilo, transmisijski jermen ga je pritisnil za vrat in bil je na hip mrtev Zapustil je ženo in enoletno hčerko. j An\k Franjo Jošt, tajnik. Opomba p„. £££“£» J . —» 0 obCn . trias ter sme biti zastonj. Društveno gibanje. (Klub biciklistov , Celjskega Sokola*) priredi v nedeljo, dne 24 maja t. 1,, ob 3. uri popoldne svojo klubovo cestno dirko od Žalca do Dobrtešje vasi in v Žalec nazaj. Dirkači se zbirajo ob 2. uri popoldne pri Hausenbichlerju v Žalcu. Rok prijav za to dirko je nastavljen na 19 maja ob 6. uri zvečer. Vloge znašajo 5 K Na poznejše prijave in vloge se ne bo oziralo' Za dirkače so se določila tri častna darila ki' so od sledeče nedelje dalje razpostavljena v izložbi trgovine g. Salmiča. (Vabilo) na redni občni zbor Zveze venskih posojilnic-, ki s. bode , t 5il\ dne 4. junija 1.1., ob 10 uti predpoldne v Na’ rodnem domu« v Celju. Dnevni red • 1 p "S? predsednika. 2. Poročilo tajnika 10 3. Poročilo računskih pregledovalcev m odlh^' računa 3. Poročilo računskih nr “ odobrenje 4. Razprava osir. .££'‘J 5. Določitev o Izdaji Letopis. 6 V„,> r<>,,2ilL sednika. 7. Volitev odbora. 8. 9. Volite, računskih pregledoval J 0 "'’ 0 ' 0 ''- svet,. V Celju, dne 7. maj. 1903. Mihael V-Injak’ občnem ZDoru »•**“ - ~ ~ -j—a p 0 gojilnica le »n glas ter srne b.t, zastopan. „ pooblaščencu. Udeležit, občnih zborov „ ^ L tudi vsak član v »Zvezi stoječe posojil^ toda le pri posvetovanju, ne pa pri glasovanju’ (Katoliško bralno društvo na P 0 i Zeli) prired i dne 21 . t. m. dve igri in sicer: .Zafc^ soba v gostilni pri zlat. goski ter „Lur ška pastarica*. Prostor: Pn g. Jul. Zigauu na Pol 2eli Začetek ob 3. uri popoldne (Lešnica pri Ormožu.) Dne 17. t. m, ^ nol 2 uri popoldne zboruje »Kmetijsko društvo L Lešnico in okolico*. Ob tej priliki preday a potovalni učitelj g J- Bele o vinarstvu s p08eb . nim ozirom na one vrste trsja, katere je pri po . ročati za naš okoliš. Zborovanje se vrši v ruu eCki šoli in je vstop vsakomur dovoljen. K obilni udeležbi vabi društveni odbor. (Akad. tehn. društvo »Triglav* v Gradcu) priredi 16. maja t. 1. v društvenih prostorih ptVo redno občno zborovanje za letni tečaj 1902/3 s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje za P isnika zadnjega zborovanja. 2. čitanje zapisnika br, dr, Slovenije*. 3 Odborovo poročilo. 4. Glavna p 0 . ročila odbornikov. 5. Poročilo revizorjev. 6, p 0 . ročila klubov. 7. Volitve. 8. Slučajnosti, Dopisi. Iz Crornjegagrada. (Županu in ob- činskim odbornikom v premislek.) Že meseca januarja t. 1. je poročal »Slov. Narod", da se bodo uradi izselili iz Gornjegagrada v kakšen bližnji trg v gornjegrajskem okraju, ker naša občina noče preskrbeti primernih lokalov za nje. Uradi so namreč sedaj nastanjeni v prostorih, ki niti najmanj ne ustrezajo svojemu namenu, posebno, če se pomisli, da so še pred nedavnim časom po teh lokalih rezgetali bili grajski konjički. Uradi so torej nastanjeni v nekdanjih konjskih hlevih. Občinski odborniki, kateri bi se imeli za to novico zanimati, so se posmehovali rekoč, kaj takega se pač ne more zgoditi, saj imamo sodnijo že od pamtivefa, v Gornjemgradu, Tega pa ti gospodje niso po¬ mislili, da bo ravno ta notica dala povod kom¬ petentnim oblastim, da se bodo o vsem tem informirale ter od tukajšnjega sodnijskega urada zahtevale natančnega objektivnega poročila, ka¬ tero pa se nikdar ne more ugodno glasiti za občino. In pripetilo se bode nekega lepega dne, kar vam sedaj nikakor ne gre v glavo, da se uradi premeste v kakšen bližnji trg, ki bo drage volje pripravljen za to postaviti novo, modernim zahtevam popolnoma ustrezajoče poslopje, čemur pa se vi na vso moč ustavljate. Seveda se bo 1 dete po stari navadi pobrigali še le tedaj, ko vam bo voda že v grlo tekla. Toda prepozno bo, Naloga trškega župana in sploh občinskih odbornikov je, delovati na to, da se postavi novo uradno poslopje, ki bode ogovarjalo vsem zahtevam. Brez uradov je Gornjigrad „fuč“- ^ gospod župan, kateremu je izročena vsa skrb za blagor občine, imate v prvi vrsti skrbeti za to, da se zabrani nameravana premestitev. Toda žalibog, ravno pri onem, na katerega stavi oh čina vse svoje zaupanje, da deluje v njen« korist, ravno pri onem se kaže največja mlačnost za tako akcijo^ da, lahko rečeno, celo nekaha nasprotnost. »Če^ se uradi preselijo, grem pa Se jaz za njimi!* Žalostno in značilno za moža, kateri je prvi poklican v to, da zastopa občinah® interese, katere pa so mu kakor razvidno |( eveta briga. Pa tudi nekateri merodajni oh črnski odborniki niso nič boljši. Tudi od 0 smo že slišali enake besede. Tržani, ali se ne bodete zdramili ? Ali h® vidite, kako zastopajo ti modri očetje vaše risti v trenotku, ko se gre za obstanek m ars ‘ katerega izmed vas? Zahtevajte vendar energij vašega župana in občinskih odbornikov, d® vsaj sedaj v skrajnem času pričnejo akcijo za stavbo prepotrebnega uradnega poslopja storijo vse možne korake, da se zabrani P* mestitev uradov. Če pa tega nočejo storiti f da^d? 0 ? 6 ČUtlj ° nezmožne . tedaj pa jih P ozo ?1 e 1^° SVoje “andate. Le pomislite, kol* "S lma w te od tQ jcev, ki prihajajo vsak d* k Uradom > katerih pa seveda več ne bo, » s< 223 uradi premestijo. Pomislite dalje, da bo na ta način marsikateri obrtnik popolnoma uničen in da se bode tudi sedanja vrednost vaših zem¬ ljišč znatno znižala. Zgubilo pa bi se tako tudi vsako upanje, da bi se kdaj zgradila toliko za željena železnica, katera bi drugače vsako leto privabila lepo število tujcev, od katerih trg gotovo nima škode. Celo občino bi zadel gospodarski polom. Ali vidite, gospod župan, in vi modri ob¬ činski očetje, ali vidite, kaj bodete provzročili s svojo malomarnostjo, kam bodete zavozili s svojo politiko? Pobrigajte se vendar malo, po- prašajte na kompetentnem mestu, koliko je resnice na tej premestitvi! Slišali bodete nekaj, česar dosedaj niste verjeli in videli boste tudi, kako dolgo ste spali. Ne mislite vendar, da vam je kaj pomagano z zgradbo posojilničnega poslopja, katero ni urejeno za urade temveč za privatna stanovanja, katera bi se lahko pomno¬ žila na ta način, da bi posamezni hišni posest¬ niki nekoliko popravili dosedanja, drugače jako primerna in lepa stanovanja, česar pa seveda ne bodo prej storili, dokler se vprašanje o pre¬ mestitvi uradov definitivno ne dožene. To pa bi se zgodilo takoj, če občina sama postavi uradno poslopje; tako bi bili uradi takorekoč priklenjeni in konec bi bilo teh morečih skrbi. Zdramite se torej, vi zaspani župan in še 1 bolj zaspani občinski odborniki. Na delo, dokler je še čas! Prašajte na kompetentnem mestu, koliko je resnici o premestitvi in slišali bodete, kaj se kuha za vašim hrbtom. Pohitite naravnost na Dunaj, ker drugod ste že prepozni, in iz¬ poslujte si podporo. Ne odlašajte več in ne pustite se za nos voditi od onih faktorjev, ki vas odvračajo od tega podjetja in to le vsled lastnih interesov na škodo cele občine. Če pa se niti sedaj nočete zdramiti, tedaj pa je dolžnost volilcev, da vas krepko podregajo z zasluženo nezaupnico. Če se ne čutite zmožne za tako delo, tedaj pa odložite svoje mandate, to zahteva že vaša čast, Če pa mislite, da ste zmožni, pa nočete delovati, tedaj pa-! Iz Moravec pri Malinedelji. V št. 7 z dne 5. aprila in v št. 9 z dne 3. maja 1.1. znane ptujske revije z imenom „Šfcajerc“, kate¬ rega naslov že kaže njegov sveti namen širiti vseslovansko misel, sem bil napaden tudi pod¬ pisani. Na prvi dopis se mi ni zdelo vredno, od¬ govarjati na sirovosti „Šfcajerčevega“ dopisnika iz Moravec, a sedaj sem vendar primoran prijeti za pero, kajti njemu bi radi tega lažnjivega dopisa znal zrasti prevelik greben in bi torej znal nazadnje sam svoji ostudni laži verjeti. Sploh pa ljudje takozvanega grofa Szaparija tukaj vobče poznajo kot človeka, ki ni bil in ne bo nikdar mogel izpodkopavati poštenim lju¬ dem poštenega imena, pa tudi B Štajerc“, ko bi bil le količkaj pošten list, bi se zahvalil za take dopisnike, samo B gliha vkup štriha". Sicer bi mu pa tudi znalo ptujsko c. kr. okr. glavarstvo kaj natančnejšega o njegovem slavnem dopisniku povedati in c. kr. okrajno sodišče v Ljutomeru bi rabilo obilo črnila za celi izpisek njegovih „ spričeval*, katera so tam zabeležena? Ali pa more sploh človek, kateri ima toliko lumparij na svoji vesti, kakemu človeku s svo¬ jimi lažnjivimi dopisi, ki kažejo silno duševno siromaštvo, sploh kaj škodovati? Ne! Meni predbaciva, da sem se kot kranjski rešetar, sedaj veletržec, v Moravskem vrhu na¬ selil. Naj mu bo sledeče v odgovor: Z ljudmi, ki ne vedo, da smo si spodnje- štajarski in kranjski kakor tudi sploh vsi Slo¬ venci bratje, ene in iste krvi, a da nas je samo modra vlada ločila in nas še sedaj deli po kro- novinah, z ljudmi, ki se bratijo rajši z nemčurji, dasi so le-ti. naši najhujši narodni nasprotniki, kakor pa s kranjskim Slovencem; z ljudmi, ki se poslužujejo pri svojih učenih „rekurzih“ mesto lepega slovenskega jezika blažene nemščine, toraj z ljudmi, ki so očitni nasprotniki slovenski stvari, dasi jih je rodila slovenska mati in da si samo za silo lomijo blaženo nemščino, s ta kimi ljudmi naroden človek sploh nima govora. Resnica je, da so me dosedaj povsod na Stajarskem bratje Slovenci, kamorkoli sem prišel, prav lepo sprejeli. V drugo mi očita, da sem dal na steni naslikanega sv. Blaža postrgati, ker mi je bil preprost. To je laž. Sv. Blaž, ako hočete vedeti, je bil naslikan na železno ploščico. Ker je ploča zarjavela, sem jo dal sneti in iznova poslikati. Tudi to je laž, da bi bil jaz kdaj prijatelj »Štajerca", pač pa sem in sem bil nasprotnik vsikdar. Ravno taka laž je pa tudi, ker mi pred¬ baciva, da bi jaz vžival kak kredit, kajti jaz kupujem blago proti gotovemu plačilu ter je moje posestvo in imetje brez vsakih bremen; ako pa sem kredit nekdaj vžival, sem ga pa tudi moral pošteno plačati, in me danes toraj ne najdete v nikakšnih knjigah zapisanega. Dopisnik B Štajerca“ je pač kredit vžival, katerega je še sploh dolžan, za kar ne more na posestvo. Naši Ijndje pa dobro vedo, da je svoj čas naročil polovnjak špirita na kredit, a ga ni dobil in ga je moral kupovati po slatinski steklenici. Morda me radi tega tako sovraži ali pa zaradi dolga, katerega sem moral po gospodu dr. Grossmanu iztirjati od njegove žene. Ali pa, ker sem pred ljutomerskim sodiščem parkrat kot priča o njem resnico povedal. To vse peče, kaj ne! Radi tega bi me na vsak način rad spravil ob pošteno ime, pa tega ne ve, da lažnjivcu nihče ne verjame. To bi bil konec mojega odgovora na „Šta- jerčeve“ sirovosti. Upam pa in sem prepričan, da bodo naši kmetje skoro začeli spoznavati, kaj je „Štajerc“. Ako bi bil „Štajerc a res pravi slovenski list, kateri bi zastopal koristi slovenskega naroda, ki bi sam želel pravega napredka, — bi ne delal nikdar tako, kakor dela sedaj. Napadal je in še napada vse kar je slovensko. Napadal je že dozdaj skoro vse stanove slovenskega naroda; duhovnike, odvetnike, uči¬ telje, uradnike in sedaj je začel že napadati tudi slovenske trgovce, dijake, kmete itd. Torej vse, kar se kaže narodno, vse, ki delajo za svoje ljudstvo. In to edino z namenom, odtujiti prosto slovensko ljudstvo od takozvanega raz umništva, napraviti na tak način nekak zid med stanovi slovenskega ljudstva, nahujskati stan proti stanu; in ko bi se to zgodilo, mu je seveda lahko delo, iztrgati iz src slovenskih kmetov in delavcev vsako narodno čustvo, odtujiti tem potom večino slovenskega ljudstva svojemu na¬ rodu in pripravljati tla za vsenemško državo. Ravno zato, dragi kmetje, se liže in hlini vam, ker ve, če iztrga vam ljubezen iz src do slovenskega naroda, da je dobil takorekoč ves narod. Da pa ni prijatelj napredka slovenskega kmetijstva, se kaže v tem, da napada vsako skupno delovanje kmetskega ljudstva v narodnih društvih, zadruge, posojilnice, bralna društva itd Nemcev in nemčurjev ne napada nikdar. Mar Nemec in nemčur ne storita nikdar nič slabega? Kdaj in kje je napadal B Štajerc“ kakega nem¬ škega duhovnika, odvetnika, trgovca itd, in kdaj in kje je priporočal in hvalil sploh kakega slovenskega narodnega človeka? Nikdar in nikjer! Pa zakaj? Ker ga izdavajo Nemci, ker ga pod¬ pirajo nemčurji, ptujski trgovci, kateri napelja- vajo vodo na svoj mlin, katerim so slovenske koristi ne samo deveta briga, ampak trn v peti. Naši kmetje bodo prišli gotovo do spoznanja, a takrat ko bode že prepozno. B Štajerc“ ne bo rešil slovenskega kmetijstva, rešilo ga bode samo naše vztrajno skupno delo. To v odgovor slavnemu dopisniku „Šta- jerca". Ako pa želi kaj več mu tudi lahko povem; ljubo mu gotovo ne bode. Anton Štupica, trgovec in gostilničar v Moravskem vrhu pri Mali Nedelji. Književnost in umetnost. (»Novih akordov") zbornika za vokalno in instrumentalno glasbo, uredil dr. Gojmir Krek, je izšla v založbi L. Scbvventnerja v Ljubljani št. 6 s sledečo vsebino: 1. Dr Benjamin Ipavec, »Dve fuge ti" za klavir. 2. Karl Hcffmeister, „Ko zaspal bom v smrti..." za mešan zbor. 3. Josip Procb&zka, „0 ljubica..." za en glas s klavirjem. 4. Dr. Gustav Ipavec, „Kadrilja" za klavir. 5. Dr. Gojmir Krek, „Zvečer“ za mešan zbor. 6. Risto Savin, »Narodna" za klavir. 7. Dr. Gojmir Krek, „Na tvoje zdravje, Berta . . .* za en glas s klavirjem. S to števiko je drugi letnik »Novih akordov" zaključen. — I. številka III. letnika izide 1. julija t. 1. (Slavnim slovenskim pevskim društvom.) Usojam se, javiti slavnim društvom, da je prvi zvezek mojih »Potočnic" (zbirka mešanih zborov) dotiskan ter ga bodo ovih dni prejela ona društva, koja so se nanj naročila. Društva pak, koja se niso do zdaj prijavila, prosim naj- vljudnije, da mi čim preje javiti izvolijo, koliko primerov žele od vsakega poedinega glasa. V Zagrebu, 8 majnika 1903. F. S. Vilhar. Politični pregled. (Državni zbor.) V torek, 12. t. m. je imel državni zbor po enotedenskem prestanku zopet sejo. Podanih je bilo več interpelacij. Poslanec Prochazka je interpeliral radi zadnjih občinskih volitev v Trstu in zahteval anuliranje volitev zaradi sleparij, ki jih je ob tej priliki izvršila vladajoča stranka. Podale so se tudi interpelacije glede zadnjih nemirov na dunajski tehniki. Naučni minister Hartel je odgovarjal na te interpelacije. Na predlog posl, Steinerja se v prihodnji seji otvori razprava o ministrovem odgovoru. Nujni predlog posl. Stranskega v zadevi »Rectus afere" se sprejme. Nato je zbornica razpravljala o za¬ konskem načrtu glede odprave službenih kavcij državnih uradnikov. Finančni minister se je odločno uprl zahtevi, da bi se tudi za notarje odpravila kavcija. Zakon je bil sprejet v vseh treh branjih. Nato je sledila razprava o izpre- membi zakona o nedeljskem počitku obrtnikov. Poslanci grof Attems, dr. Darschatta, Robič in Wolffhardt so podali nujni predlog za podporo pogorelcem v Slovenjemgradcu. Predlog se je izročil tozadevnemu odseku. Prihodnja seja je danes. Na dnevnem redu je nadaljevanje raz¬ prave o nedeljskem počitku in razprava o od¬ govoru naučnega ministra glede nemirov na dunajski tehniki. (Kvotna deputacija) je imela v torek prvo sejo, ki je bila zaupna, ker ogrska zbornica še ni izvolila svojih zastopnikov. (Cesarska pesem na Ogrskem.) Cesar je baje izdal naredbo vojaškim poveljstvom, da se mora ob vseh javnih prilikah takoj za cesarsko igrati tudi madžarska narodna himna. (Na Hrvatskem) so razmere vedno žalost- nejše Od vseh vetrov sklicano vojaštvo (87. in 27. polk sta tudi zastopana) „miri* ubogi narod, ki pa vzlic temu daje duška svojemu ogorčenju z velikanskimi proti madžarskimi in protivladnimi demonstracijami. Demonstracije v največjem slogu so se vršile na Sušaku pri Reki in v Sisku, kjer so demonstrantje skoraj popolnoma demo- lirali madžaronski hotel „Veliki kaptol". Ječe so že tako polne, da ..redarstvo" ne ve kam z areti¬ ranci. Iz Križevca poročajo, da je nagla sodba že začela svoje „miroljubno" delovanje. Dve osebi so že obesili. V Grubišnem polju so areti¬ rali znanega hrvatskega pisatelja in rodoljuba župnika Ivana Nep. Jemeršča in njegovega kap¬ lana, češ, da sta hujskala narod na upor in de¬ lila medenj oni poziv na vstanek. V Oseku je bil aretiran urednik ..Narodne Obrane" dr. Lor kovic. Vse liste, ki prihajajo na uredništvo lista, zapleni na pošti redarstvo. Opozicijonalni listi ne smejo niti črhniti o demonstracijah, ker so takoj zaplenjeni. Največjo slavo si pa je zaslužila hrvatska policija v Ljubljani, kjer se je od dežel¬ nega sodišča na zahtevo banovo priredila pre¬ iskava v ..Narodni tiskarni", ker je ban sumil da se je oni oklic tiskal v Ljubljani. Seveda se ni nič našlo. Ali par zagrebških polipov straši po Ljubljani in išče zagrebških časnikarjev, ki so pobegnili pred banovo ..pravico". Obnašajo se ti polipi baje jako predrzno. Spominjamo se, da je Korber odgovoril svoj čas na interpelacijo poslanca Biankinija, da Avstrije ne brigajo čisto nič dogodki na Hrvatskem, zagrebški policijski vohuni pa z dovoljenjem naših c. kr. oblasti vohajo po vseh ljubljanskih kotih za Sirovatko in Marjanovičem. Erklaren Sie um Korber-ur, diesen Zwiespalt der Naturi 221 «pr «»r «gr «ir «nr wr wr «|v vir «1» w vir .■... . . . . . .. Lepo stanovanje obstoječe iz štirih sob, kabineta itd , v I. nad¬ stropju se odda v celjski okolici stalni stranki s 1. junijem. Hiša je čisto blizu mesta, ima lepo lego in krasen razgled; zraven hiše je velik vrt in priznano dobra pitna voda. Naslov se izve pri upravništvu „Domo- movine". ( 206 ) 4-2 ■.. . 1.1 u 1. n.. ■»1 ■ 1 > 111 ■ 1111. ■ 111 ■ 1111 ■»»1 ■ 111 ■ * 1 * ■ *" ." m m »trn. m* M m r» Naprodaj V SG stroj 0 ui 1.1 'i-r-.j- za poljedelstvo in vinorejo Brizgalnice za sadno drevje, ' I ~">—o in vanna. ' ’ - je lepo zidana hiša v trgu na Sp. Štajarskem. Poslopje je zelo obfiirno in je pripravno za gostilno. Zraven je tudi veliko zemljišče. — Več pove JOSIP ŽIČKAR v (205) 8-2 SEVNICI St. 84 Enzgčuuivu — z mešalom za mešanico iz bakra in vapna, tako da se naenkrat na dve strani brizga, brizgalnice (štrcaljke) za sadno drevje z na¬ tanko namerjeno petrolmešanico, svetilnice na acetilen, da se ulove leteči hrošči, hidravlične stiskalnice za vino, stiskalnice za vino in ovočje z diferencijalnlm pritiskom, stroje za drobljenje stisikanioe, C C © © © C čisto nove mline za grozdje, 9 © O © g nove priprave proti peronospori in za žveplanje * - kakor tudi vse druge stroje zk 4. ^ • • ■ *- ~~ wr nove priprave proti peronospori ■■■ «.*■ -*-r—-iv, w . . CkO kakor tadi vse druge stroje rfc ik rk rk ij; a,a 3$ sesalke za, vino, 3š cevi za vino, <*$ ******* poijedeutvoiot zbiralnice (trieure), mlatilnice, vitale (gepel) itd, razpošilja kot specijaii ete po najnižjih tovarniških cenah, "SPi IG. HELLER, DUNAJ, II. Pr aterstrasse 49 . - I (19) 16—11 I * Dopisuje se v vseh jezikih’ ■Jf Ceniki zastonj in franko. * Vizitnice priporoča tiskarna D. Hribarja v Slovite žveplene toplice na Hrvatskem St Varaždinske toplice *2E‘ ob Zagorski železnici (Zagreb-Čakovec) Analiza po dvor. svetniku profesorju dr. Ludvigu 1. 1894. 58 stopinj Celzija vroč vrelec, neprekošen po svojem učinku pri mišičnem in sklepnem revmatizmu, trganju, vnetjih in kostolomih, putiki, neuralgiji, ischiji itd., ženskih boleznih, kožnih in skrivnih boleznih, kro¬ nični ledvični bolezni, mehurnemn katarju, kovinski dyskrasiji, kakor zastrupljenjn s svincem in 'živim srebrom itd. itd., pri boleznih v požiralniku, prsih, jetrih, pri želodčnih bolečinah, hamorrhoidih itd. itd. **■ Elektrika. **** Masaža. ** Zdravilišče z vsem komlortom, vodovodom, pripravami za zdravljenje z mrzlo vodo s tušom in po Kneippovem na¬ činu, celo leto odprto; sezona traja od 1. maja do 1. ok¬ tobra. Velik, krasen park, obsežni nasadi, lepi izleti. Stalna topliška godba, obstoječa iz članov zagrebšk ; kraljeve opere. Plesne zabave, koncerti. Na postaji Varaždinske toplice pričakuje gostov vsak dan omnibus. Na razpolago so tudi posebni vozovi in se vljudno piosi, da se aotične naroči naprej pri upravi toplic. Zdravniške podatke daje topliški zdranik dr. A. Longhino. Prospekte in brošure razpošilja gratis in franco (179) 12-5 uprava toplic. • V . ' - ' . Naj večje, najhitrejše ter najvarnejše vrste velikanskih parnikov ki vozijo na AMERIKO Hamburg—New-York (233) 84 le 6 dni. Vozne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja, ter daje pojasnila točno in brezplačno, oblastveno potrjena Agentura Hamburg-Ameriške Linije v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 31 . priv. tovarna strojev, bi-izga.ln.ic, kme Btrojev, X. moravska mehanična tkalnic* cevi in pasov v Čechu pri Prostjevu in Smichov- Praga. Podružnica v Zagrebu, Frankop- ulioa® priporoča slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnico® brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrznenju in s priredu i da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevodje; vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice itd., kmetij® pojore in Peronospora-brizgalnice. — Blago solidno, elegantno •- ' ceno. Plačila po dogovoru. S— — pomaga izborno kot nedo -1 sežen uničevalec mrčesa. Kupi samo v steklenicah. Celje: Ivan Ravnikar » M. Rauscher lekarna a Josip Sriraz • Anton Topolak „ W. VVratschko / Anton Ferjen Dobrna: Jos Sikošek Braslovče: Ant. Plaskan • Josip Pauer Gomllsko: I. Idvoršek „ Fran Cukala Hrastnik: Alojzija Bauerbeim Laško . nonsumno društvo » Josip Wouk ljubno: Fr. X. p ete k Janez Filipič Sevnica: A. Fabiani » S. F. Schalk • Ludovik Smole Tno."l» m Kf Wenk ^ 4 Comp Pristova Marija Suppanz Konsumno društvo J. M. Krammer Fran Pollak Janez Mtiller Jos. Sporn Franc Dežman Ivan Novak Anton Jaklin Trbovlje ,, a.iiq. suppanz Brežice: Fran Matheis ,, Franc V ari ec Žalec: Adalb. Globočnik ,, Albert Geiss ,, Jakob & Marija Janič St. Jurij: Fran Kartici Vojnik: Fr. Zottl Velenje: Karl Tiscbler ,, Josef W\itti Videm: Vitanje lozirjo; SVOJI K 5VOJI|VI! Narodni trgovci in obrtniki, katere priporoča slavnemu občinstvu slovensko obrtno društvo v Celju: Josip Hočevar trgovina z modnimi oblekami in konfekcijami za gospode in dečke CELJE, Kolodvorske ulice štev. 5 priporoča za spomladno in poletno sezono svojo bogato zalogo iz¬ gotovljenih oblek za gospode in dečke, kakor tudi športne suknje, površnike in haveloke po naj- nižjih cenah, san-jssa Bogata izber tu- in ino¬ zemskega modnega blaga. Naročila po meri se izvršujejo najelegantneje, natanko in točno. v Gaborjih pri Celju. Tovarna, za sodovico v sifonih kakor tudi $> z limonado in malinovcem, $> Izborna kakovost! Postrežba točna! Cene nizke Martin Kolšek čevljarski mojster v Celju se priporoča sl. občinstvu v izdelovanje obuval za gospode in dečke. — Vsa naročila izvršuje točno, iz najboljšega usnja, dobro in cen6. Pafael Salmič trgovina z urami, zlatnino in optičnimi predmeti v Celju v Narodnem domu. Največja zaloga zlatih, tula-, srebrnih in nikelnastih žepnih ur. Jako primerna da¬ rila v zlatu in srebru, verižice, uhani, zapest¬ nice, priveski, svetinje, amuleti itd. Žlice, noži, vilice, tabatičre, nastavki za slike, sadje, cvetlice itd. v pristnem in novem srebru. — Zaloga optičnih predmetov. — Velika izber stenskih ur, budilk itd. najnovejših in najbolj¬ ših. Vse po najnižjih konkurenčnih cenah. Vsa popravila se izvršujejo ceno in zanesljivo. Postrežba točna in solidna! Slamnike najnovejše in najmodernejše - -- -kakor tudi solnČnike, dežnike, palice, - — — rokavice in nogavice — — — priporoča Peter Kostič Glavni trg št. 2, GELJE, Glavni trg št. 2 N/ Stajarsko. 9 Za poštna naročila zadostuje pri slamnikih naznaniti velikost v centimetrih, barvo in ceno. postrežba hitra in točna! Velika trgovina tli- in inozemskega manufakturnega blaga na debelo in na drobno KAROL VANIČ v ("Vlili ,Pri dobrem pastirju* v u. Graška cesta . .Narodni dpi' Cesarja Jožefa trg Postrežba, točna! Graška cesta. Cene nizke! IVAN LIKAR glavni zastopnik banke „Slavije“ v Celju ima svojo pisarno v Kovaški ulici (Sehmiedgasse) št. S. Zavaruje poslopja in raznovrstno blago zoper požar sprejema tudi vsakovrstna zavarovanja za človeško življenje po najugodnejših pogojih in nizkih cenah; zavaruje šipe in steklo zoper poškodovanje ter ljudi zoper nezgode ali poškodovanje na telesu, kakor tudi dragocene reči, zlatnino, srebrnino, denar in razno¬ vrstno blago zoper tatvino in vlom. Josip Zobu košek krojaški mojster, Celje, Glavni trg št. 18. 0 0 0 0 0 0 Velika zaloga narejenih oblek od priprostih do najfinejših. Vsa naro¬ čila po meri se izvršujejo dobro, točno in ceno! LASTNIK GOSTILNE NA STAREM "l* » * GRADU, kjer toči najboljša pristna vina in izborno pivo; okusna mrzla jedila vedno na razpolago. Josip Koštomaj gostilničar „pri jelenu 14 priporoča svojo dobro vpeljano g-ostilziO- - IVErzla in topla kuhinja © $ © $ © 0 © © © vedno na razpolago! Edina narodna steklarska trgovina Fran Strupi CELJE Graška cesta št. 4 CELJE podružnica v Laškem trgu. Velika zaloga stekla, porcelana in kamenine. Vsakovrstno v steklarsko stroko spadajoče blago, kakor svetilriice, zrcala, različni ok¬ virji za podobe, šipe za okna itd. na debelo in na drobno. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah, katera se izvršu¬ jejo po najnižjih cenah. Najlepši okraski in dekoracije, jako primerni predmeti za da¬ rila in srečolove. Sl. javne zavode in privatnike opozarjam zlasti na svojo za¬ logo higijeničnih pljuvalnikov. ^Postrežba, točna in. solidna! Odlikovan od vis. c. kr. trg. ministrstva. Martin Stojan mi. stavbni in umetni mizar v Teharjih pri Celju prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvrši v najkrajšem času po konkurenčnih cenah. — Priporoča se tudi v izdelovanje šolskih klopi, vsega pisarniškega pohištva, ter vseh v trgovinah potreb¬ nih mizarskih izdelkov. IVAN REBEK stavbni in umetni ključalničar CELJE, Poljske ulice štev. 14 izvršuje vse v nje¬ govo stroko spa¬ dajoča dela, kakor železne ograje, vrata, - - - štedilnike, vodovode, - - vodnjake i. t. d. Vedno v zalogi strelne | priprave zoper točo. Vse po najnižjih cenah! *?**?* FERDINAND SIKOSEK SLIKARSKI IN PLESKARSKI MOJSTER Nove ulice št 11 * CELJE * Nove ulice št. 11 Izvršujem vsa v mojo stroko spadajoča dela, kakor vse cerkvene, sobne in dekoracijske slikarije, črko slikarska dela na steklo, les itd. Prevzamem vsa Mg*" stavbena in pohištvena pleskarska dela ■ P) katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah. JOSIP KREGAR stavbni in galanterijski klepar v Celju ^ mjSjjt izvršuje stavbna in umetna ter spl 0 ! 1 v t° stroko spadajoča dela — Častiti duhovščini ter cenje- nemu P- n - občinstvu se priporoča C za pokrivanje stavb. Cene jako nizke! Postrežba točna! Anton Topolak trgovec s špecerijskim blagom •v Cel]n (nasproti Narodnemu domu.) priporoča svojo veliko zalogo vedno svežega blaga po najnižjih cenah. Nadalje priporoča iz svoje zaloge sloviti konjak grofa R. Keglevicha. Kupuje in prodaja vse deželne pridelke. Postrežba točna in solidna. Anton Kolenc —jst— trgovec 5 špecerijski^ blagom deželnimi pridelki, sadjenj in perutnino = = V CELJU k = V ,j\farodnem domu* in ,pri kroni Kupuje po najvišjih cenah vse deželne pri delke, kakor predivo, suhe gobe, laneno seme, de teljno seme, malisno štupo, orehe, suhe češplje, vsakovrstno žito, sveže hruške jabolka, fižol itd., sploh vse deželne pridelke in tudi perutnino. JOSIP LEOJM krojaški mojster v Celju, Gosposke ulice štev. 9 priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo vsako vrstnih izgotovljenih oblek. — Izvršujem tudi naročila po meri po najnižjih cenah in najnovejših vzorcih ter se najvljudneje priporočam. Hitra postrežba! Cene nizke Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam da sem prevzel # gostilno # v ,Narodnem domu' v Celju kjer bodem točil vedno sveže, dobro marčno pivo pristna cena vina ter postregel z najboljšo kuhin po nizkih cenah. ANTON KOŠTOMAJ, gostilničar MHHNNmMNUMI 226 Bivši sckundarij graške občne bolnice dr. Janko S er ne e naznanja, da se je kot praktični in zobozdravnik v Celju naselil in da ordinuje ( 216 ) 2-1 v , Narodnem domu' 1 za notranje in druge bolezni od S. — 10. dopoldne, in od pol 3. do pol 1. popoldne; kot zobozdravnik od 8.—12. dojHildne in od 2.-5. popoldne. Ob nedeljah in praznikih samo dopoldne. jNEN! Naznanilo. podobar, slikar in pozlatar v Šoštanju priporoča se slavnemu občinstvu vsa vto^stro spadajoCa dela, posebno župnijs im y ’ ^ 34 (213) nova slikanja cerkev ali p P __ «*► vozne karte in tovorni listi ? ^ AMERIKO Kra lp belgijski pož^ P^^ 1 ^- ^.^ <«y. .j— Zoper grozdno plesnobo (Oidium Tuckeri) ima vinogradnikom na rr zpolago deželna preizkuševalnica v Gradcu (Heinrichstrasse štev. 47) in deželna preizkuše¬ valnica v Mariboru zmleto žveplo v vreCah po 50 kg po 8 K (16 K 100 kg). Manj kot 50 kg se ne oddaja. Zmleto žveplo je najfinejše-vrste (90—95°/ 0 finosti) in se po deželnih strokovnjakih pred odpošiljatvijo preišCe glede čistosti in finosti. NaroCniki naj se obenem z dotičnimi zneski in natančnim naslovom Ipošta in železniška po¬ staja) obrnejo na eno izmed omenjenih deželnih preiz¬ kuševalnih Vsaki pošiljatvi se doda kratko navodilo glede uporabe. GRADEC, meseca maja 1903. (208) 3-1 Štajarski deželni odbor: Edmund grof Attems, 1 r Trgovski pomočnik želi svojo sedanjo službo PT" takoj -Pi premeniti. Naslov pri upravništvu lista (214) l Za hmeljarje! 1200 les = = in dve kompletni sušilnični opravi (štelaže, peči in cevi) v dobrem stanju, takoj skupaj ali posebej po ceni proda Vincenc Janič pek In trgovec z vinom v Celja, Gosposke ulice. NAPRODAJ” štiri mlade breje krave, dve te¬ lici, zeleno, sladko seno, otava in detelja. Posestvo ,LIVADA 1 (Gaberje (2i5) 31 pri Celju). Najslavnejša Puch-kolesa pod ugodnimi plačilnimi pogoji. iga kolesa po cenah od 70 gld naprej. §£i Red Star Linie iz Antverpna naravnost v M Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijovana od vis. c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje Red Star Linie, Dunaj iv. Wienergurtel 20 ali pa Julij Popper, Sudbahnstr. Nr. 2, Innsbruck. :V:Y !vX’ V nobenem slovenskem domu, zlasti ne v sl 0 . venskih društvenih dvoranah, se ne sme Po . grešati (211) 3-1 5 Prešernove sohe ti je »m« izdelal 1 . v «lilto' ’*• itd. lončene cevi, samokolnice, oprav za JL , ° bljanje stropov (Štorje), lezne trgovine Led. ’ ' er vss * s,r ° k ° *•’ govme spadajoče predmete * —- — _ _ saKovrstnih nagrobnih križev. * Postrežba točna II f™" Lastnina in tisk D. Hribarja v Celju. Odgovorni urednik in izdajatetj Rudolf Libensky.