Poštnina plačaoa v gotoriel Postgebuhr bai bezahit Leto XXIVM st 242 Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 Telefon 5t. il-22, 31-23, 31-24 Itneratm oddelek i Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon k- 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase 12 Italije in in>-*zemstvo: UPI S. A., MILANO Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije: Servizio Con ti, Corr. Post. No 11-3118 Strassenkampie in Aachen Alle Durchbruchsversuche in Mifctelitali en geseheitert — Schvvere Kampfe in und sudlich Belgrad — Debrecen gerau mt — Anhalten des Kingen im ostpreus- sisehen Grenzgebiet LjsHjasa, ss&sla 21« efcts&ra I944 Aus dem Fiihrerhauptquartier, 20. Okt. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: In Holland vviesen unsere Truppen in dem verengten Briickenkopf Breskens sovvie an der Landbriicke ilacli Siid-Beveland kanadisehe Angriffe blutig ab. Zusammen-gefasstes Feuer aller VVaffen, hartnacki-ger Widerstand und entsehlossene Gegenangriffe vereltelten ostlich Helmond den Versuch der Englander, unseren Briickenkopf vvestlich der Haas einzudriicken. Eine Anzahl feindlicher Panzer vvurde dabei vernichtet. Die Materialschlacht um Aaohen tobt vveiter. Die tapfere Besatzung der Stadt fiigte in erbitterten Strassenkampfen den eingedrungenen Amerikanern schvvere Verluste zu. Gegenangriffe vom Osten her brachten den Verteidigern Entlastung. An den Talhiingen im Kaum von Bruye-res brachen angreifende feindliche Batai!-lonc in unserem Feuer zusammen oder vvurden in Gegenangriffen gevvorfen. Auch Im Qupllgebiet der Moselotte seheiterten er-neute Angriffe algeriseher Schiitzen- und marokkanischer Gebirgstruppen nach ge-ringem Gelandegevvinn. Eine am Vortage abgeschnittene feindliche Rriiftegruppe vvurde aufgerieben. Von den Stiitzpunkten an der Atlanti-schen Kiiste vverden ausser Artilleriefeuer nnd Stosstrupptatigkeit keine besonderen Ereignisse gemeldet. Das Storungsfeuer der V 1 auf London dauert an. In Mittelitalien vereitelten unsere Truppen auch gestern a !le Versuche der Nord-amerikaner und ihrer Hilfstruppen, unsere Bergstellungen siidlich Boiogna zu durch-stosen nnd damit den Austritt aus dem Gebirge zu erzvvingen. Die Kampfe dehnten sich auch auf den Ahschnitt von Vergato aus. An der Adriatischen Kiiste setzten die Briten ihre von zahlreichen Schlachtflie-gem nnterstiitzten Angriffe auf breiter 1 ront erfolglos fort. • aammaaasamaKmmm Auf dem Balkan stehen unsere Truppen in und sudlich Belgrad in sehvveren Kampfen gegen die von mehreren Seiten andrin-genden Bolschevvisten. In Siid-Ungarn vvarfen deutsche Truppen zusammen mit ungarisehen Verbanden den Gegner siiddstlich SzbLiok zuriick und sties-sen bis Mezotiir vor. Im Raum von Debrecen braehte auch der gestrige Tag sehvver Kampte. Die Stadt vvurde nach hartnacki-ger Gegenvvehr unserer Truppen aufgege ben. Im bisherigen Verlauf der Schlach* vv urden dort seit dem B. Oktober 427 feiii'' Siche Panzer vernichtet. In den Wa!dkarpathen nerrschte geste«-; bei Schnee und Regen geringe Karnpftatl.n keit. Nur im Gebiet dos Dnkla-Passes fiilir te der Gegner zahlreiche ergebnislose Ar. griffc. Nordlich Warschau und in den Narevv Briickenkitpfen bei Seroc und Rozan nah men die Bolsehevvisten ihre Angriffe wi'-rožja, ogorčen odpor in odločni protinapadi so preprečili vzhodno od Helmonua poizkus Angležev, ki so hoteli vtisniti r.aše -redmostje zapadno od Maase. Pri tem smo mirili nekaj sovražnikovih oklepnikov. Materijalna bitka Aacheu divja ua-:rej. Junaška mestna posadka je zadala v gorčenih pouličnih bojih trike izgube ;meričannm, ki »o tjakaj vdrli. Protinapa-'j z vzhoda so branilce razbremenili. Na pobočjih pri Bruyrfesu so se. i.apa-,'ajoči sovražnikovi bataljoni zrušili v na-,em ognju ali pa smo jih vrgli nsizaj. Tudi b izvirih Moselette so se po malem napredovanju izjalovili ponovni napadi alžirskih strelcev in tnarcr.kih planinskih čet. 'Tuičili smo neko prejšnjega dne 'lrezano sovražnikovo skupino. Ojiorišča ob atlantsk« obali ne javljajo razen topniškega ognja in »lasknkovalne aktivnosti nikakih posebnih dogodkov. Motilni ogenj »V 1« na London se nadaljuje. V srednji Italiji so preprečile naše čete tudj včeraj Američanom in njihovim pomožnim četam vse poizkuse, da bi prebili naše gorske postojanke južno od Sologne in si priborili izstop z gorovja. Br»ii so" se razširili budi na odsek pri Vergatu. Ob jadranski obali so Britanci s podporo številnih borbenih letal na široki črti brezuspešno napadali. Na Balkanu so naše čete v Beogradu ln južno od njega v težkih bojih proti holjše-vikom, ki pritiskajo z več strani. V južni Madžarski so vrgle nemške čete skupno z madžarskimi oddelki nasprotnika južnovzhodno od Szolnoka nazaj in so prodrle do Mezotiira. Pri Debrecenu so bili tudi včeraj težki boji. Naše čete so mesto po trdovratni obrambi izpraznile. Doslej smo v tamkajšnji bitki od 8. oktobra dalje uničili 427 sovražnikovih oklopnikov. Na Gozdnih Karpatih so bili včeraj ob snegu in dežju le malenkostni boji. Zgolj na področju prelaza Dukle je izvršil nasprotnik številne brezuspešne napade. Severno od Varšave in ob predmostjih ob Narevu pri Seroeku in Rcžanjd so pričeli boljševiki zopet napadat. Zavrnili smo jih ob istočasni sestrelitvi 33 oklopnikov. Na vzhodnopruskem obmejnem ozemlju med Suvaiki in Scliirvvindtom ter zlasti med Rominter Keide in Ebenrode se nadaljujejo težki boji. V območju neke ljudske grenadirske divizije smo uničili 42 oklopnikov. Južnovzhodno od Liepaje in južno od zaliva pri Rigi so čete vojske ter oddelki germanskih in latvijskih SS prostovoljcev ponovno odbili sovražnikove napade ter uničili 29 oklopnikov. Ob ledenomorski cesti napadajoče sovjetske bataljone smo razbili. Sovražnik »? ojačal svoi pritisk na naše postojanke zapadno od Petrama. Ameriški teroristični oddelki so napadli podnevi južnezapadno nemško področje in vrgli bombe na mesta Mainz, Mannhe'i i, Ludu igshafen, Karlsruhe in Wle*baden. V pretekli nočj sO Britanci ^teroristično napadli Stuttgart in Niirnberg. Protiletalsko topništvo v sestavu letalstva ter nočni lovci so sestrelili 27 ansicameriških letal, med njimi IG štirim -' ~ 'ih bombnikov. Boji na zapa&i Berlin, 20. okt. V središču dogodkov na zapadnem bojišču sta bila predmostje ob Maasi in pa aachensko področje, ne da bi se potek bojne črte kaj bistveno spremenil. Na flandrsko-nizozemskem področju so oddelki kanadske armade zaman poskušali zožiti nemško predmostje. Ta akcija zahteva od Kanadcev zato tako velike izgube, ker jim prepuščajo nemški branilci šele po najhujših bojih meter za metrom svojih višje ležečih in suhih postojank in pa ker so pod stalnim obstreljevanjema težkega mornariškega topništva. Skoraj vsako noč morajo zamenjati zdecimirane kanadske napadalne oddelke, ki zgube v morilskem ognju često do 60 odstotkov svojega moštva. Kljub ojačeni uporabi vseh tehničnih sredstev pa so se Kanadcem tudi v torek posrečili zgolj le krajevni vdori, ki so jih Nemci s krajevnimi protisunki takoj zopet očistili. Na dolgi progi med Eidhovenom in Nij-megnom je zahteval prvi dan napada od 2. britanske armade tiliko sil, da je morala uporabiti pri akciji še neko nadaljnjo britansko pehotno divizijo, neko svežo oklopniško divizijo ter velik del neke ameriške oklopniške divizije s posebno močno, topniško, podporo. Veliki boji drugega dne so bili očitno le priprava za nadaljnjo britansko veleakcijo med Waalom in Maaso. Kljub neugodnemu vremenu, ki je oteže-valo te operacije na zemlji, je uporabil general Dempsey vse razpoložljive letalske sile ter.je vrh tega podprl sunke še z močnimi oklopniškimi silami ter z ognjem številnih britanskih in ameriških baterij. Kljub temu pa se je nemškim četam, ki jih je tudi sijajno podpiralo topništvo, posrečilo, da so s področja pri Venravju proti vzhodu, jugovzhodu in jugu naperjene napade ustavile po težkih borbah, ki so trajale ves dan. ' „V 1" tudi v načl na petek Stockholm, 20. okt. Iz Londona poročajo, da so Nemci tudi v noči na petek obstreljevali z »V 1« južno Anglijo in London. Nastale so izgube in škoda. Boji v Italiji Berlin. 20. okt. Ob drugi strani Albanskih vzdolž obale, je prišlo v spopadov. Pač pa so se vitostjo nadaljevap ! gurski obal-" ter na alp. ki sc vlečejo sredo le do manjših z nezmanjšani' si u-preb:.jain' poizkusi v Etrušk'h Apenmih. Američan; tam že več tednov poskuša'o prodreti prot: Bt-logni vzdolž ceste, ki vodi preko prelaza Fute prolr severu. Z neprestanim"- bočnimi sunki strnjenih skupin je siednjim na več mestih ob obeh straneh cesta uspelo, da so ?\e:n.c dos>'ej še vedno prestregl britanske na-pade n tud; cb obali so doslej le malo napredovali. Italijanska zastopnika v Washlngtonu in Lsudonn ženeva, 20. okt. Londonsko časopisje prinaša kratko poročilo iz Rima, da sta določena za italijanskega zastopniKa v Londonu grof Nicolo Carandoi»i, za zastopnika v Washingtonu pa grof Carlo Sfoiza. Italijanski zastopnik v Londonu bo imel slično kot britanski zastopnik pri začasni fiancoski vladi v Parizu položaj »veleposlanika«, kakor ga ima tudi britanski zastopnik v Rimu sir Noel Charles. Ker pa med Veliko Britanijo in Italijo ni bil sklenjen mir, marveč obstoja formalno nadalje »vojno stanje s premirjem«, ne morejo redno izmenjati veleposlanikov ter ti ne morejo oddati svojih poverilnic kralju. Ali bodo dali grofu Ca-,, i andoiniju na razpolago zgradbo bivšega' italijanskega veleposlaništva v Londonu, še ni gotovo in dobro poučeni londonski krogi tudi dvomijo o tem. Gospodarska katastrofa za zapadno in južno Evropo Stockholm, 20. okt. »Zapadno in južno Evropo bo doletela v tej zimi gospodarska katastrofa, če se ne bo posrečilo rešiti vprašanja oskrbe s premogom«, piše v nekem nevtralnem poročilu, ki se bavi predvsem z izostankom dosedanjih nemških dobav predvsem v Franciji in Italiji. Južna in srednja Italija sta danes odvisni samo od ameriških in angleških dobav premoga. Kaj to pomeni, postane jasno, če se pomisli, da je izvažala Nemčija v prejšnjih časih približno- 1 milijon ton piemoga na mesec. Vsled tega bo oskrba z električnim tokom v italijanskih mestih vedno slabša. V Rimu bodo moral; s 1. novembrom še nadalje omejiti uporabo električnega toka, čeprav' so jo že sedaj zmanjšali na povsem nezadostno mero. Isto velja za Francijo. Nekateri francoski krogi sicer upajo, da bodo dobili premog iz Belgije, toda belgijska premogovna proizvodnja je po angloameriški zasedbi dežele močno padla in lakota, ki je nastopila v deželi, nikakor ne bo vplivala na zvišanje proizvodnje. Kolikor Belgija danes izkoplje premoga, toliko^ ga nujno sama potrebuje. O angleških pošiljkah doslej sploh Ki bilo govora, kajti Anglija vsled svoje zmanjšane proizvodnje ni v položaju, da bi tudi vsaj deloma krila ižostanek nemškega premoga. &?temnfrev od I8.30 do 5*30 Prek — Cesta 1.— L _1 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 25 lir. Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica St. 5. Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. . Bitka pri Formozi Večdnevna pomorsko - letalska bitka pri otoku Formozi, ki je prinesla Japoncem sijajno zmago, Američanom pa v prav katastrofalen poraz, je za Američane in Angleže resen pouk, kako bridko se maščuje nad njimi podcenjevanje sovražnika, zlasti sovražnika s takimi vojaškimi vrlinami, s kakršnimi se odlikuje japonski borec. Vest o ogromnih izgubah, ki jih je v teh večdnevnih spopadih pretrpela ameriška vojna mornarica, bo gotovo delovala na razgreto domišljijo ameriške javnosti kakor neprijeten mrzel curek in kakor blisk iz jasnega. Iz skopih japonskih uradnih poročil izhaja, da je ameriška 58. pomorska divizija pretrpela tako silne izgube, da se ne bodo dale zlepa nadomestiti. Niso še dospela zaključna poročila o bitki, zato tudi obseg ja*-ponskega uspeha še ni dokončno ugotovljen. Kakor pa je že doslej znano, so Zedinjene države izgubile v teh spopadih okoli 500.000 ton vojnega brodovja. Od tega je z vso gotovostjo potopljenih 270.000 ton, ostanek pa odpade na ameriške mornariške enote, ki so bile tako poškodovane, da za daljšo dobo več ne pridejo v poštev za borbo in bo tudi po temeljiti popravi njih bojna sposobnost /.elo dvomljiva. Najhujši udarec je zadel ameriške letalonosilke, od katerih je bilo potopljenih najmanj sedem, dve nadaljnji pa sta odnesli resne okvare. V danem položaju so na Daljnem vzhodu letalonosilke za Ameriko najvažnejši' orožje, ker se. le z njihovo pomočjo ameriška letala lahko toliko približajo japonskim vojnim ciljem, da spioh morejo stopiii v akcijo. Levji del izgub odpade ravno na te ladje in človek si komaj predstavlja veličino ameriškega poraza, ko čujct da je ameriška vojna mornarica samo v bitki pri Formozi i/.gubila 178.000 ton ladijskega prostora letalonos.lk. Poleg tega je bilo potopljenih še 8 drugih ameriških bojnih ladij, med temi 4 križar k e, poškodovanih pa je bilo 16 bojnih ladij, med katerimi so nadaljnje 4 križarke. Po poročilih japonskega admiralskega štaba je treba računati, da se je tudi najmanj dve tretjini poškodovanih ladij potopilo zaradi svojih tjt-žkih okvar. Iz poročil o borbah, ki sc navajajo pod skupnim imenom bitke pri Formuli, izhaja z vso jasnostjo, kako silna je udarna moč japonskega letalstva in njegove mornarice, ki je takisto učinkovito posegla v borbo. Dogodki na Tihem oceanu so nemilo razbili rožnato razpoloženje, v katerega sta ameriško vrhovno poveljstvo in ameriško državno vodstvo namenoma zadihali javnost Zedinjenih držav, ko sta označevali borbo z Japonsko kot bojišče podrejenega pomena, japonsko silo pa kot vojaško moč druge vrste, od katere se ni bati resne nevarnosti. Namenoma je ameriško vrhovno poveljstvo osredotočilo vso pozornost javnosti na evropsko bojišče, kjer v bistvu sploh ne gre za ameriške koristi, marveč opravlja ameriška vojska tam le delo, ki bi mu Velika Britanija sama nikakor ne bila kos. Tako se je zgodilo, da je Amerika, stoječa v službi britanskih plutokratskih načrtov, popolnoma izgubila z vida, kje jc nje boleča točka ter je morala priti do bridkega spoznanja šele po silovitem udarcu pri Formozi, kjer je poleg strahotne gmotne škode ameriška vojna mornarica izgubila tudi do 23.000 mož visoke kakovosti in posebne iz-vežbanosti. Preko tega resnega spoznanja ne bo Ameriki prav nič pomagalo tajenje in izmotavanje, s katerim skuša ameriški mornariški štab svoj strašni poraz prikriti pred javnostjo. Japonska vojna poročala so znana po svoji točnosti, stvarnosti in zanesljivostL Tako je tudi to pot. Preko okvira suhih dejstev sega v poročilih o bitki pri Formozi le ugotovitev, ki daje pravo obeležje velikemu japonskemu uspehu. To je ugotovitev, da je japonska udarna sila slej ko prej v popolni posesti vseh visokih vrlin, ki dičijo japonskega borca in njegovo vodstvo, in da je vsa moč Japonske prišla do svojega pravega izraza v tistem trenutku, ko so Američani z drzno lahkomiselnostjo skušali vlomiti v življenjski prostor japonskega naroda. V zvezi s tem je ja|>onski cesarski glavni stan z vso pravico dostavil svojemu poročilu zagotovilo, da je Japonska v svojih domačih vodah nepremagljiva. Podcenjevanje Japonske in njene visoke vojne sposobnosti s strani Amerike je tem težje uniljivo, ker nudi novejša zgodovina že dovolj vidne dokaze, kako se tako omalovaževanje lahko usodno maščuje. Ravno pred 50 leti (1894—1895) je Japonska odločilno porazila za takratne pojme neprimerno močnejšo Kitajsko, deset let kasneje (1904—1905) pa je presenetila svet s svojo popolna zmago nad carsko Rusijo, ki je veljala takrat za skoro nepremagljivo velesilo. Niti Kitajska niti Rusija si po teh udarcih ni več opomogla in katastrofa carske Rusije, ki je nastopila čez deset let v prvi svetovni vojni, se je v resnici začela že takrat. Vse to pa Amerike ni izučilo, da ne bi sedaj tudi ona izzvala Japonske k borbi na življenje in smrt. Bitka pri Formozi je. hov člen v vrsti silnih udarcev, ki jih je Amerika s to svojo lahkomiselnostjo in prevzetnostjo priklicala nad sebe. Sovražnikove izkrcevalne operacije na Filipinih Tokio, 19. okt. Kakor javlja japonska poročevalska agencija Domei v posebnem poročilu iz Manile, so pričele sovražnikove sile v jutranjih, urah v torek izkrcevalne operacije na področju osrednjih Filipinov. Tokio, 19. okt. Sovražnikova mornarica se je približala z velikim številom prevoznih ladij 17. oktobra zalivu Leyte na Filipinih in je pričela popoldne 18. oktobra obstreljevati in bombardirati obalo. Japonske edinice na tem področju so prešle v protinapad. Ženeva, 17. okt. »New York Herrald Tribune« p" še, da je izjavil vrfiovni poveljnik ameriške pacifiške mornarice general Nietn tz preko radija med ostalim sledeče: Zaključek, da moramo b;ti pripravljeni na večmesečni boj v Pacif:ku slon. na dejstvih, namreč na dejstvih zemljepisja. strategije, razpoložljivega ladijskega prostora in na dejstvih vojake ga in mornariškega znanstvenega značaja. Nienrtz je zahteval nadalje energično -n ae-omejeno podporo za nadaljevanje vojne. Pomagajte tud! onim, ki svojo bedo skrivajo! V sredo zvečer je imel g. Ivo Trebar, tajnik Pokrajinskega podpornega zavoda naslednji radijski govor o Zimski pomoči: Vojna vhra je prinesla tud: slovenskemu narodu tolko bede in pomanjkanja, da se je že v prvem letu vojne pokazala nujna potreba po ob'astveni ureditvi izvajanja dobrodelnosti. Ustanovljen je bil Pokrajinska podporni zavod, k-; je v pretežni mer z državni-m prispevki vršil podporno deld potom posebnih podpornih odborov, kj so bili ustanovljeni v vseh občnah. Že v prvih dveh letih je PPZ na polju dobrodelnosti opravil ogromno delo. ne da bi se apeliralo na javnost Za zasebne prispevke. Nasprotno — ukinjene eo bile celb vse prej običajne javne nab;ralne' akcije ;n "zbirke, k-so jih organ:zirale razne dobrodelne ustanove in društva. Kako obsežno je blo podporno delo, k- ga je opravil PPZ v prvih dveh letih, je razvidno z tega da se je za razne podpore potrošilo izključno samo iz državnih prispevkov v letu 1942 5,400.000 lir. v letu 1943 pa celo 7,000.000 lir. Z Badoglijevo izdajo 8. septembra 1943 so se pa razmere zelo poostrile Zlasti pereče je postalo vprašanje preskrbe ;z Ital je vrača-jočih sie mternirancev n beguncev ki so se v velikem številu zatekl; z mnog h ogrožen h obč;n v Ljubljano. in draga podeželska središča. Tikoj je poslalo jasno, da podpornega dela kot doslej ne bo mogoče uspešno vršiti samo iz javn h prispevkov. Tretja vojna zima je ogrožala eksistenco najširših krogov prebivalstva Ljubljanske pokrajine. Ublažiti je bilo treba tudi bedo onh. ki so jo doslej pri- krivali. Med temi so b'li zelo mnogoštevilni prpadnibi inteligenčnih krogov. Samo v Ljubljani, je bilo treba nuditi zatočišče in vso prehrano do 1800 beguncem m iz Italije vračajoč m se intem rancem; urediti je bilo de-sinsekcijsko postajo in posebno bolnico v Koimanovem gradu,-V to svrho je bilo treba nabaviti postelje, zaslna ležišča in zlasti odeje. Premnoge je bilo treba (jbleči. obut:, predvsem pa oskrbeti s perilom Poleg naraščajočih izrednih potreb je pa PPZ za redno podpiranje najbedrejših potrošil 'v letu 1944 do sedaj že okroglo 6,000.000 It iz državnih prispevkov. Šef pokrajinske uprave g. prezident general Rupnik je odredil zimsko akcijo 1943—1944. Hvalevredno je treba priznati, da se je pre-b valstvo Ljubljanske pokrajine s polnim razumevanjem v taki meri odzvalo tej akc::i, da je bilo mogoče premagati potrebe prošle zime ter ublažiti najnujnejšo bedo Na vrata trka četrta vojna zima. Vsakomur bo jasino. da z dosedanjim^ žrtvami n pri-spevk-' enkrat za vselej ni pomagano. Potrebe te zime bodo verjetno še mnogo večje, ker po dosedanjih ugotovitvah število potrebnih vsako z mo naraste. - Sredstva pokrajinske uprave na ne zadošča i o za ublažitev vsega gorja. Zato je tud: letos potrebna posebna akcija, k: naj zbere sredstva za uspešno pomoč najpotrebnješim. Apelira 8e na vse premožnejše siloje. da priskočijo v največji meri s prostovoljnim prispevki na pomoč svojim bedn m rojakom. vojska — vojaki po haašfcl vojni konvenciji Berlin, 19. okt. Osnovanje nemške ljudske vojske mož od 16. do 60. leta starosti, ki bi naj bili pritegnjeni k obrambi domovine kot ojačenje vojske, prinaša odgovornim krogom množico nalog, katerih rešitev je treba različno hitro urediti. Vsekakor bodo pritegnjeni vsi možje od 16. do 60. leta, čeprav ne istočasno vsi letniki. Izrecno pa je poudarjeno, da bi bilo v nasprotju z bistvom nemške ljudske vojske, če bi pri tem novem gibanju upoštevali, da je kdo nepogrešljiv. Iz dosedanjih uradnih objav je razvidno, da bo stranka orga-nizatorno osnovala nemško ljudsko vojsko, medtem ko bo Reichsfiihrer SS in poveljnik domače vojske vodil vojaške naloge in vojaške nastope. Vpoklici bodo izvedeni po najhitrejši, nebirokratski poti, kakor bo pač stranka to lahko najuspešneje izvedla. Vpoklici se bodo izvedli s posameznimi pozivi ali javno objavo skupinskih vpokli-cov. Temu se priključuje opredelitev posameznih mož za naloge nemške ljudske vojske. V tem pogledu se bo upoštevala sposobnost. Brez nadaljnjega se lahko ugotovi, da ne bo nobenega mladeniča ali moža vpoklicanih letnikov, ki bi bil nesposoben za ljudsko vojsko. Zato je tudi možno tukaj omejiti ter izvesti zdravniško preiskavo le v primerih, kadar bi vpoklicanec sam smatral svojo sposobnost za dvomno ali iz , drugih izrednih vzrokov. Pri tem je treba pomisliti, da so člani ljudske vojske sicer vojaki, vendar pa ne bodo v splošnem izpostavljeni naoorom, katerim morajo biti vpoklicanci vojske dorasli v vsakem pogledu. Z vpoklicom v vojsko pa ugasne v vsakem primeru pripadnost k nemški ljudski vojski. Dodatno k razvrstitvi pa dobe možje povelja za določene čete. Istočasno jim bo izročena vojaška knjižica. Razvrščanje edir.ic ljudske vojske bo izvedeno po kraju bivanja, tako da bodo ljudje razvrščeni po svojem bivališču. Kct vojaške edinice ljudske vojske so predvidene: skupina, vod, četa in bataljon. Razvrstitev mož v čete bo izvedena neglede na izobrazbo, nasprotno pa se bodo na vsak način upoštevala posebna znanja, nredvsem sposobnost vod-. stva. Enotno uniformiranje vojakov ljudske vojske je seveda potrebno, razumljivo pa je. da tega ne bo možno spričo ogromnega pritoka mož in spričo sedanjih vojnih razmer urediti takoj. Zato pa velja naiorej kot načelo, da vsakdo-prinese oblačilo in potrebno opremo s seboj, če bo sprva zaradi tega trpela zunanja slika, ne isrra to nikake vloge. Merodajen je predvsem duh, ki nemške može preveva. Ra-zpn tega bo možno doma najti kak del opreme, ki jo bodo znali s spretnimi rokami koristno uporabiti. Edini enotni del opreme nemške ljudske vojske je za sedaj trak na rokavu, ki predstavlja znak vojaka. odobren po mednarodnem zakonu za znak vojaka. Nemška ljudska vojska je oborožena, prosto se boreča četa, ki je pod vodstvom odgovornih vodij in ki je označena s trakom kot strnjen oddelek. S tem so izpolnjeni pogoji, ki vežejo haaško vojno konvencijo s pojmom vojaka. Nemška ljudska vojska bo pričela izobrazbo vojakov takoj, kakor hitro bo to dovolila vzpostavitev edinic. Ta izobrazba bo izvedena brez nepotrebnega vežbanja. V nemški ljudski vojski na primer ne bo nobenega formalnega ekserciranja; za izvrševanje službenih nalog zadostujejo potrebne vež-be, nasprotno pa veljajo tudi za ljudsko vojsko isti trdi zakoni kakor za ostale vojake. Kakor se kdo lahko za vojake prostovoljno javi, se tudi v ljudsko vojsko lahko prostovoljno Javi. Imenovane starostne meje ne tvorijo prav nobene ovire. Tako mlajšim kakor tudi starejšim je možen vstop v ljudsko vojsko, saj so že večkrat mladeniči in dekleta v starosti od 12 do 15 let dokazali, da z uspehom lahko na-domeste odrasle, čeprav je potrebno vedno upoštevati njihovo mlado sposobnost za delo. Berlin, 19. okt. Za vodstvo, izgradnjo in razčlenitev nemške ljudske vojske so odgovorni v okrožjih okrožni vodje, v okrajih okrajni vodje, NSDAP. Najvišja edini-ca ljudske vojske je bataljon. Poklicane letnike sprejemajo s pomočjo že obstoječih podlag in ureditev kraj. skupine NSDAP, pri 16 do 18 let starih pa s pomočjo Hitlerjeve mladine. Načelno je sposoben za ljudsko vojsko vsak dela zmožen molki. S tem, da nosijo vojaki ljudske vojske trak na rokavu z napisom »Nemška ljudska vojska«, so označeni v smislu haaškega dogovora kot bojujoče se Čete. Ljudska vojska je sestavljena neglede na pripadnost k posameznim razčlenitvam NSDAP ali drugim organizacijam. Načelno ne bodo prevzete zaključene edinice ali oddelki, vendar bodo upoštevali poklicna ali posebna znanja. Posebne edinice so lahko pritegnjene za posebne naloge v ljudsko vojsko. Razepi vpoklicanih letnikov so dopuščeni prostovoljci pod to starostno mejo in nad njo. Pripadniki ljudske vojske bodo predvsem izvežbani za pehotni boj s posebnim ozi-rom na boj z oklopniki iz bližine. Po skupnem zboru bodo vežbali vojaki ljudske vojske v glavnem ob nedeljah. Pri osebah, ki so v vojnovažni službi, bo po možnosti upoštevana določitev službe. Formalno vežba-nje bo omejeno na najmanjšo mero. človeško in vojaško vodstvo, disciplinski red in sodstvo bodo prilagodeni razvoju bojne skupnosti, ki pripada- po smislu vojaškega zakona sicer k vojski, po svoji sestavi pa predstavlja politično aktiven poziv naroda, ki odklanja vsako razredno in stanovsko razliko, ki je pripravljen na skrajne žrtve in ki ga preveva volja do zmage. Vojaška presoja položaja Beri :n, 19. okt. Zavezniška splošna ofen-. živa proti Nemčiji se širi od dne do dne na nadaljnje odseke bojišča, pri čemer je glavno breme še vedno na vzhodnem* bo-jišču — poroča vojaški dopisnik agencije DNB Martin Hallensleben v današnjem poročilu o položaju. Med drugim pravi: Zaradi nemških protiukrepov kaže vsesplošni zavezniški jesenski napad že v začetnem stanju znake, ki izražajo vse drugo, samo ne načrtnega poteka. Za zapadlo bojišče je možno ugotoviti dve stvari: 1. da ni dovedel napad na Aachen do potrebnega hitrega uspeha in da so tamkaj še danes vezane kar največje ameriške sile. Na aachenskem področju je šar-nir za severno krilo, ki ga je pa treba dovolj ojačiti. da bo vzdržal • napore, ki ga prinaša prehitevanje podjetja proti desnemu nemškemu boku na Nizozemskem. Aachen pri tem ni odločilnega pomena, temveč toliko bolj preizkušnja vseh predvidevanj za izhodni položaj, kar je možno le tedaj, če uspe izločiti množično nemško obrambo zapadno. severno in južno od mesta in s tem odvrniti nevarnost eventualnega nemškega protinapada. Da bi pa to uspelo, je malo verjetno. Sklenitev obroča okoli Aachna pove le malo. kajti spričo ogorčenega nemškega obrambnega boja ne pridobiva sovražnikovo vodstvo zaželene prostosti delovanja za severne odseke bojišča; 2. ne dovoljujejo Nemci Angloameriča-nom dohoda k anverskem-u pristanišču z morske strani. Nadaljevanje borbe ob izlivu Schelde potrjuje, kakšen pomen pripisujejo Nemci podaljšanju zavezniških operacij tudi na tem odseku. Dejstvo, da velja zavezniška ofenziva spričo močne nemške obrambe dragocen material, ki je b« določen izključno za prosto gibanje, je odločilnega pomena. Anglpameriško bojišče iaiči po nadomestitvi potrošenega ma- teriala, ki je bil vzet iz zalog za jesensko fenzivo. Zaradi tega zavisi uspešno na-aljevanje zavezniškega velenapada od vprašanja, kako naglo bo omogočen dovoz do anverškega pristanišča. Britanski napad ' vzhodno od Helmonda je bil izveden zaradi tega. Toda ta napad se je zara,di hudih človeških in materialnih izgub izjalovil. Glavno breme generalnega napada na Nemčijo pa nosi Sovjetska zveza. Na vzhodnem bojišču so v teku najtežji boji. Pojavili sta se dve posebni napadalni težišči, ki sta ob vzhodnopruski meji na področju med Schinvindtom in Kalvarijo z naskakovalno smerjo proti Ipsterburgu in na Madžartskem južno od črte Szolnok— Debrecin—Veliki Varadin. Boljševiki so vrgli večji del svojih oddelkov, ki so jih oprostili na Finskem in Estonskem proti vzhodni Prusiji. Borba narašča od ure do ure ter se prostorninsko širi. Boljševiki poskušajo s svojo staro metodo, da bi z množičnim posegom oddelkov topništva in bojnimi letali izkrčili pot svoji pehoti skozi nerrtške poljske utrdbe. Za stanje bojev je značilno, da jim kljub izrednemu posegu moštva in materiala v borbo hi uspel noben prodor niti kak globlji vdor. Nemške zaščitne utrdbe pa igrajo pri obrambi velenapada odločilno vlogo. Njihova zgradba je tako uspešna, njihova razvrstitev ima takšno elastičnost, da je vsa kombinirana napadalna sila topništva, letalstva in oklopnikov brez moči. Izpraznitev kraja Viržbolova po Nemcih, ki so ga žilavo branili, potrjuje, da Nemci ne vztrajajo brezpogojno na posameznih pozicijah. Vzhodnopruska tla so postala enotna, strnjena obrambna naprava, katere obrambno silo je moral okusit?! sovražnik že sedaj v bojih na periferiji naprav. Dalje je treba omeniti, da valovi velika oklopniška bitka na južnem krilu vzhodne- 3&OVENCI — BERITE S mmsm OROD3EMEDNARODNEGAZIDOVSTVA PRETEKLOSTI! General Riapstlk svoflm t astu* k co KRAGUJEVAC 1938 v KNJIGO DOBITE V VSEH ZALOŽBAH IN KNJIGARNAH BefcanntmachKgg 1.) Besitzer oder Pachter von kleinen Feld- und Gartenparzellen erhalten Durch. lasscheine nur bis langstens 31. 10. 44. Biš zu diesem Zeitpunkt miissen die Feldfriichte langst eingebracht und die Wintersaat bestellt šein. Verlangeiungen iiber den Termin hinaus werden nicht ge-nehmigt. 2.) Bauern und Grundbesitzer grosseren Umfanges erhalten Durchlasscheine fiir sich und ihre Helfer nur bis zum 15.11. 44 und miissen bis dahin insbesondere auch ihren Bedarf an Stueu und Laub eingebracht haben. Nach dem 15. 11. 44 erhalt nur der Bauer selbst bezw. bei grosseren Grundstucken noch eine 2. mannliche Ar-beitskraft Durchlasschein fiir das Ausf(ihren von Dung, Ackern unl Brennholzbe-schaffung. Razglas 1.) Posestn-'kom ali zakupnikom manjših poljskih ali vrtnih parcel se bodo izdajale propustnice najdalje do 31. oktobra 1944. V tem času morajo biti vsi poljski pridelki pospravljeni in oz: mina posejana. Prošnje za podaljšanje preko tega roka ne bodo upoštevane. 2.) Kmetom in posestnikom večjega obsega se bodo izstavljale propustnice zanje in njihove pomočnike samo do 15. novembra 1944. Do tega dne morajo pospraviti potrebno količino stelje in listja ter pripeljati na dom. Po 15." novembru 1944 dobi poljedelec sam, oziroma pri večjih zemljišč;h še en pomočnik, propustnico za gnojenje njiv, oranje kakor tudi za preskrbo s kurivom. DER DEUTSCHE EERATEk Ftfc DIE PROVINZ LAIBACH. AMT »SOZIALES HILFSWERK« Verlautbarung Die Lebensmittelgutscheine und Geldunter-stiitzungen fiir den Monat November werden m den Denstrailmen, Laibach, Ble vveiisetrasse 13, :n nachstehender Reihenfolge ausgegeben: Dienstag 24. 10. Nr. 1-^00, Mittvvoch 25. 10. Nr. 401—800, Donnerstag 26. 10. Nr. 801—1.200. Freitag 27. 10. Nr. 1201— 1.600, Samsitag 28. 10. Nr. 1.601—2.000. je-deamal von 8. Uhr bis 12. vormlttags. Diese Einteilung ist streng enzuha'ten, da sonat die Unterstiitzungen !verfai!en. Razdeljevanje živilskih bonov n denarnih podpor za mesec november se vrši v naših uradnih prostorih v Ljubljan. Bleiweisova 13, od 8 do 12. ure oo nasedmem redu: torek 24. 10 št. 1—400, sreda 25. 10. št., 401—800, četrtek 26. 10. št. 80i—1.200, petek 27. 10. št. 1.201—1.600. sobota 28. 10. št. 1.601—2.000. Držite so točno vrstnega reda. ker s:cer podpore zapadejo. Papandreu o grik!h zahtevah Stockholm, 20 ckt »United Press« poroča, da je izjavil gr"ki ran. prčd-,ednk Papan-drtu v svojem prvem povoru r > povrabcu v Grč jo. da zahtevajo Grki Dodekanez, n dejal, da predstavlja cevcnr F.n r. ki spada sedaj k A'baniji. »necdsvojljrv de! Grč je«. Dobro prueeni t>tens< krog- men \r. da ne bo zahtevala. Grčiia le nekater h bolgarskih ozemelj, temveč tud dele Jugoslav.je n Albai "ie ga bojišča vedno sem ter tja. Politični dogodki na Madžarskem niso prav nič spremenili slike na madžarskem bojišču. Ne-vralgična točka na madžarskem bojišču, prehodi v Beskidih, so se izkazali gled^ na dogodke za dovolj odporne. Hitra razjasnitev vprašanja vojaškega vrhovnega po-veljništva nad madžarsko 1. armado je bistveno pripomogla do ojačenega odpora na prehodih ter odvzela boljševikom priliko presenetljivega izkoriščanja situacije. Položaj je tam bržkone prinesel bistveno zboljšanje madžarske in nemške bojne črte. Na področju pri Debrecinu je možno videti, da boljševiki ne bodo mogli prodreti s svojim operacijskim načrtom. Tamkaj so jih nemški oddelki, katerim so bile dodeljene rezerve, tako oslabili, da je potrebna sprememba prvotnih napadalnih ciljev. Boljševiki so doslej izgubili za štiri zbore oklopnikov. Pri Beogradu se je položaj spričo nemških ukrepov ravnq tako' učvrstil. Nemški napadalni podvig v dolini zgornje Morave pri Kruševcu kaže na to, da postaja vidno nemško bojišče na Balkanu. Vsi sovjetski poskusi, da bi ovirali nemški umik z grškega področja, so se izjalovili. S tem pa je južni del vzhodnega bojišča ojačen, tako da bo z železnim zapahom zaprl pot sovjetskim vojnim asplracijam. Naše gospodarstvo za Zimsko pomoč Tajnik Zveze delodajalcev g. Drago P o t o č n i k je v sredo govoril po radiu o sodelovanju gospodarstvenikov pri akciji Zimske pomoči. Izvajal je: Ko se je lani pričela akcija za Zimsko pomoč, je bilo jasno, da bo gospoda, s..vo naše pokrajine prispevalo svoj delež za to akcijo,*kajti odkod naj se sioer vz?mejo sredstva za velikopotezno podporno akcijo, katero je začela Zimska pomoč. Gospodarstvo in njegovi predstavniki pa so se tudi vedno zavedali svojih dolžnosti napram narodu. Mnogokrat, da, v večini primerov ni bilo treba izdajati nobenih pozivov za zbiranje ali za daijanje pomoči potrebnim. Sami od sebe so dajali naši ljudje, ne da bi jim bilo treba kaj predpisovati, sami od sebe so dajali več, kakor jim je bi'o predpisano. Daijali so vše, kar je bilo v nj ho-Vih močeh. Pa tudi ko je bila v ttdcu velikopotezna aikcija za Zimsko pomoč, so se odzvali vabilom m pozivom ker so se zavedali, da gre za človekoljubno akcijo, ki naj pomaga onim, ki so najbolj potrebni. Vkljub temu, da so se lani gospodarstveniki v polni meri odzvali klicu Zmske pomoči, pa moramo vendar pr znati, da so se našli tudi med gospodarskimi ljudmi taki posamezniki, ki se niso zavedali, v kakšnih časih živimo, in se niso odzvali klicu današnjega časa. Njih srce je ostalo zaklenjeno. Toda taki primeri niso nikogar presenetili. Bili so hvala Bogu, maloštevilni in jasno je, da se v vsakem stanu najdejo se-bičneži, ki mislijo samo nase, skup~ ost pa jim je deveta briga. Ti ljudje ne mislijo na to, da so člani narodne skupnosti in se ne zavedajo dejstva, da je njih ravnanje naperjeno proti narodni skupnosti. Ne zavedajo se, da je tudi njih blagostanje odvisno dd blagostanja skupnosti. Pri svojem ravnanju škodujejo naTodu, sebi pa končno tudi ne koristijo, saj se jim njih ravnanje prej ali slej maščuje. Ne čudi nas. da je mnogo takih primerov b~š med pridobit-riiki, saj imajo preveč opraviti najvEi z denarjem. Njih stremljenje čeprav je pridobitnega značaja, nikakor ne sme posati grabežljivost. ■, » n i..i Obvestila »F?evsda« Delitev moke za drugo polovico oktobra Od torka 24. oktobra dalje bodo delili trgovci v mestu Ljubljani moko za preostalih 16 dni meseca oktobra, in sicer na šest odrezkov rženo ter na deset odrezkov enotno. Potrošniki, ki imajo še vseh 16 dnevnih odrezkov, bodo torej prejeli za čas od 16. do 31. oktobra: na osnovno živilsko nakaznico 1116 g ržene moke, 1860 g enotne moke in 22.5 g kvasa; na dodatno živilsko nakaznico za ročne delavce s>RD«, za noseče žene »N« in za-vodarje »Z«: 744 g ržene moke, 1240 g enotne moke ter 12 g kvasa; na dodatno živilsko nakaznico za težke delavce »TD«: 1239 g ržene moke, 2065 g enotne moke in 19 g kvasa; na dodatno živilsko nakaznico za najtežje delavce >NTD«: 1736 g ržene moke, 2893 g enotne moke in 26.5 g kvasa; na dodatno živilsko nakaznico za mladino od 9 do 18 let na odrezek »314«: 248 g ržene moke, 413 g enotne moke, 4 g kvasa; na dodatno živilsko nakaznico za kruh za bolnike: 495 g ržene moke, 826 g enotne moke in 7 g kvasa. Potrošnik, ki ne bi Imel vseh 16 odrezkov, bo prejel moko v razmerju: na tri odrezke rženo ter na pet odrezkov enotno moko, računajoč pri tem dnevno po 186 g. Cena kamene soli Zaloge morske soli so pošle in pride v bodoče v promet iz Nemčije uvožena kamena sol, za katero je določil Oddelek za kontrolo cen pri šefu Pokrajinske uprave nadrobno prodajno ceno 2.80 lire za kg. Gospodarstvo V Braziliji ne uničujejo več kave Ob koncu preteklega leta je Brazilija prenehala uničevati presežke kave, ker se je skrčila proizvodnja in je bila tudi letina izredno slaba. Dolgoletni režim uničevanje presežkov kave nam* nazorno kaže, kam lahko zaide dežela z monokulturo v liberalističnem gospodaiskem redu, če se pravočasno ne ustavi nesmiselno širjenje dotične kulture. Po prvi svetovni vojni se je pridelovanje kave povsod na svetu pričelo širiti. V Braziliji, na katero sta takrat odpadli dve tretjini svetovne proizvodnje, se je površina nasadov kave povečala cd 1.8 milijona ha v povprečju od 1910/14 na 3.7 milijona ha v povprečju od 1930/34; v naslednjih petih letih se je ta površina le nebistveno zmanjšala na 3.5 milijona ha. še v večji meri se je dvignila sama proizvodni o kave. Svetovna gospodarska kriza je vrh tega povzročila nazadovanje svetovne TvVrošnje. ki ie znašala v povprečju 1934/ 37 samo 1548 milijonov metrskih stotov, medtem ko je dosegla v istem razdobju povprečna letna proizvodnja 2392 milijonov metrskih stotov. Leta 1931 se je brazilska zvezna vlada morala odločiti za to, da z uničen iem odstrani presežek kave na trgu. ki je grozil še bolj potisniti cmo navzdol. Po tak- a* =klepu brazilske konference za kavo uničili 12 milijonov vreč kave najslabše vrste. Od tega leta se je vsako leto oonavljalo enako uničevanje kave, ki se je deloma zažgala (po večini so jo uix>rabili namesto premoga za pogon lokomotiv), deloma p» so io pometali v merje. Od leta 1931 so na ta način uniCli 77 milijonov vreč kave. in sioer zgolj zato, da ne bi cena še bolj nazadovala. Z uničeno količino 77 milijonov vreč bi se lahko krila svetovna potreba a» tri ln pol leta. kar najbolj izpričuje nesmiselnost take politike. Sele leta 1939 je pričela tudi površina kavinih kultur na svetu nazadovati. V Braziliji so opustili nerentabilne nasade. Se leta 1940/41 so pridelali 21.9 milijonov vreč kave. letošnji pridelek pa bo po naj. novejSih cenitvah dosegel komaj 'S milijonov vreč. K temu pridelku je prišteti še stare zaloge, ki bodo znaSale ob začetku nove sezone nekaj manj kakor 8 milijonov vreč. Slaba letina bo prvikrat omogočila približno ravnovesle med nroizvodnjo ln potrošnjo. Tako bo nadaljnje uničevanje odveč. Ptrl tem je upoštevati tudi znatno potrošnjo Zedinjenih držav, ki potrebujejo znatne količine kave za ameriško vojsko. Trajna ozdravitev svetovnega trpi kave pa bo Sele možna, ko bo zc|>et omo- Ofo račun za lansko Zimsko pomoč je pokazal, da je gospodarstvo ljubljanske po-krajine prispevalo z njo ogromno vsoto nad 8 milijonov lir. Ta vsota je zaradi svoje velikosti iznenadila pričakovanja, kajti upo-t šitevati moramo, da tudi gospodarstvo čuti na vseh koncih in krajih posledice vojnega stanja. Kakor vsi drugi stanovi, tako se morajo tudi gospodarski stanovi boriti stalno s težavami, ki najbrž niso manjše kakor pri drugih stanovih. Kdor pozna razmere v našem gospodarstvu, ve, kako velika je vsota 8 milijonov v sedanjih časih. Da je gospodarstvo ljubljanske pokrajine to vsoto zbralo, je dokaz, da se je vedno zavedalo svojih socialnih dolžnosti in da je dalo skupnosti vse, kar je moglo dati in je s tem dalo celo več, kakor bi se dalo pričakovati na osnovi številčnih računov. Letos se je akcija za Zimsko pomoč 1944-45 začela prej kakor lansko leto. Zato upamo, da bo potekala še uspešneje, kakor je potekala lani in zato tudi upamo, da bo dala še boljše rezultate kakor jih je dala lani. Saj imamo sedaj na razpolago lanskoletno izkušnjo in bomo tako v organizacijskem pogledu te izkušnje lahko izkoristili. Z ozirom na lanskoletne izkušnje lahko pričakujemo, da se bodo tudi letos slovenski gospodarski ljudje odzvali vabilu Zimske pomoči. S tem bodo ostali zvesti svoji tradiciji in to kljub vsem težavam, ki jih preživlja gospodarstvo v vojnem času. Gospodarski ljudje imajo razumevanje za socialne cilje Zimske pomoči. Zato smo prepričani, da bodo tudi letos podprli prizadevanje Zimske pomeči z izdatnimi sredstvi. Z izdatno podporo Zimske pomoči bodo izvršili svojo socialno dolžnost in se* tako pripoznali k narodni skupnosti, kater® slabše stoječim udom je treba pomagati, da prežive sedanje čase in se tako ohranijo naši narodni skupnosti. gočen izvoz kave na evropsko celino, kajti na Evropo je pred sedanjo vojno odpadlo 40% svetovne potrošnje kave. Gospodarske vesti = Ureditev prodaje šivalnih strojev v Nemčiji. Zaradi vojne se je naravno morala zmanjšati v Nemčiji tudi proizvodnja šivalnih strojev. Glede prodaje šivalnih strojev so že dosflej obstojale razne omejitve. Stroji iz obstoječih zalog in stroji iz tekoče proizvodnje morajo biti v prvi vrsti na razpolago za oboroževalno gospodarstvo, potem za obrtnike, ki so bili oškodovani pri bombnih napad;h. Po novih predpiHh pooblaščenca za strojništvo se v bodoče gospodinjski šivalni stroji ne smejo prodajati zasebnikom. Da se zadosti potrebam civilnega prebivalstva ustanavlja narodna socialistična ženska organizacija javne šivalnice, ki so vsem gospodinjam določenega okraja na razpolago. Z oddajo novih šivalnih strojev takim javnim šivalnicam bo najbolje ustreženo gospodinjam. Teko bo vsaik stroj na razpolago ne samo eni gospodinji, temveč velikemu številu gospodinj. = Vprašanje odškodnine za rudnike n'*k-Ijeve rude pri Pečengi. Kakor je znano, je morala Finska odstopiti na skrajnem severu Sovjetski zvezi področje Pečenge, kjer se nahajjajo znani rudniki nikljeve rude. Agencija Reuter poroča sedaj, da so se glede odškodnine za te rudnilke pričela pogajanja med vladami Velike Britanije. Kanade in Sovjetske zveze. Baje je piišlo do sklenitve začasnega protokola, po kateri bo sovjetska vlada plačala v teku prihcd-Mjih 60 let 20 milijonov dolarjev kot kupno odškodnino prejšnjim lastnikom rudnikov »International Nickel Cornp. of Canada«. = Podaljšanje delovnega časa v ameriški oboroževalni industriji. Z motivacijo, da je treba spričo invazije povečati vojno proizvodnjo, je ameriški vojni minister Stim-son odredil, da se v vseh oboroževalnih obratih, ki so pod državno kontrolo, podaljša delovni čas za eno uro na dan. = Pred racioniranjem kruha v Avstraliji. Avstralija je pred sedanjo vojno vsako leto v velikih količinah izvažala pšenico. Zato si ni nihče predstavljal, da bo kediatj prišlo tako daleč, da bo treba kruh racionirati. Občutno racioniranje kruha, ki nad pranese zmanjšanje potrošnje pšenice od 7.2 na 5.4 milijona meterskih stokov, napoveduje sedaj avstralski ministrski predsednik Curtm. V zvezi s tem racioniranijem navaja, da mora Avstralija poseči po takem sredstvu, ker drugače ne more izpolniti dobavnih obveznosti glede pšenice nasproti Angliji. Tri smrtne žrtve zastrupljeni a Ljubljana 20. oktobra. V torek proti večeru je z vso naglico pripeljal avtomobil ljubljanske reševalne po-staje v splošno bolnišnico tri nevarno zastrupljene bolnike. Na Spodnji Hrušici št. 41 so se zastrupili posestnik Ivan Bre-skvar, njegova žena Marija in njun sin Ivan, delavec v neki tovarni na Fužinah. O vzroku zastrupljenja sta doslej dve verziji. Ljudska govorica splošno pripoveduje, da so Breskvarjevi nedavno morali zaklati prašiča, ki je obolel. V nedeljo in ponedeljek, ko so jedli njegovo meso, niso čutili nobenih posledic. V torek pa so si baje pripravili nekaj drobovine. Kmalu po zaužit ju so se pojavili vedno hujši znaki zastrupljenja, tako da so morali vse tri prepeljati v bolnico. Po drugi verziji pa pri Breskvarjevih omenjenega dne sploh niso jedli prašičjega mesa, temveč gobe. Ko so Breskvarjeve pripeljali v bolnišnico, je bilo že prepozno za učinkovito pomoč. Vsi trije zastrupljenci so že umirali. Zdravniki jim niso mogli več pomagati in so drug za drugim umrli. Od Breskvarjeve družine sta ostala živa še sin in hčerka, ki sta delala kritičnega dne v mestu in nista obedovala doma. Zadeva je bila prijavljena državnemu tožilstvu, ki je odredilo obdukcijo in preiskavo. Zaslišane so bile že nekatere priče. Ker se njihove izpovedi o vzroku smrti ne strinjajo, je preiskovalni sodnik odredil komisijski ogied na kraju nesreče. Ta ogled je bil danes dopoldne v Spodnji Hrušici. O njegovem uspehu in ugotovitvah bomo Se poročali. Pogreb umrlih zastKipljencev Je bU včeraj. Pokopali so jih na pokopališču v Stepanji vasi. Spominjajte se slepih! Kronika * Vsak mora prijeti za delo in pomagati domovini! Gauieiter dr. Jury je minulo soboto obiskal okrožje Eisemstadt, kjer je govoril prebivalstvu.' Pojasnjeval je ljudem smisel in nanten utrjevalnih del, la so potrebna zaradi položaja na jugovzhodu. Govoril je na prostem, v dvoranah, ponekod celo v zakloniščih. Poudaril je, da v sedanjem položaju ne sme nihče obupavati, temveč mora vsak krepko prijeti za delo in s tem pomagati domovini. * 70letnico zidarskega poklica je obhajal Mihael Reichl iz Wartberga pni Krona erižu. Mož je star že 85 let ter je v sedanji vojni zaradi {»manjkanja delovnih moči zopet prijel za zidarsko žlico. Navzlic visoki starosti dela kolikor mu dopuščajo moči in žanje za svojo požrtvovalnost pohvalo svojih tovarišev pa tudi predstavnikov oblasti. * Nemške občine smejo ustanavljati ln viditi kinematografe v lastni režiji tako pravi najnovejši --dLok pristojnega ministra, kj hoče dati prebivalstvu povsod priložnost, da prisostvuje predstavam v kinematografih. * List, ki ima 1400 urednikov. Na Japonskem izhaja samo nekaj listov, zato pa imajo ti ogromno naklado. Predvsem so to listi »Ašakk, »Niči-Niči« in »Jomiuri«. Uredništva vseh teh treh listov so v Tokl-ju, podružnice pa imajo v vseh večjih japonskih mestih. V največji nakladi izhaja list »Ašaki«, ki ima 4 in pol milijona naročnikov. Namenjen je prvenstveno inteligenčnim slojem, dočim čitajo dnevnik >Niči-Niči« preprostejši ljudje. »Ašaki« ima v Tokiu 700 urednikov, v Osaki, kjer je postransko uredništvo pa 1400 urednikov in dopisnikov. Ostali japonski listi razpolagajo povprečno s 400 do 1000 uredniki in reporterji. V raznih krajih Azije ima »Ašaki« 80 dopisnikov, 20 pa jih ima poleg tega še v evropskih mestih. List »Ašaki«- ima za pospeševanje poročevalske službe 25 lastnih letal. * Italijanskim vojnim ujetnikom se ie predobVo godi. V fašističnih krogih severne Italije opozarjajo, da živijo kljub Ba-doglijevi kapitulaciji še srtotisoč italijanskih vojakov v taboriščih vojnih ujertnikov v .severni Afriki v sramotnih, človeka nevrednih okoliščinah. V zvezi s to ugotovitvijo je izreden cinizem nasproti zavezniški Bonomijevi Italiji, če londonsko časopisje izjavlja, da se italijanskim vojnim ujetnikom še predobro godi. Tudi vprašanje vojnih ujetnikov kaže prav tako kot Edenova izjava o kolonijalnem vprašanju, kakšno žalostno vlogo igra Bonomiijeva Italija v krogu svojih zaveznikov. * Tudi finski narodni izdajalci bodo volili. Iz Stookholma poroča DNB: Kakor javljajo iz Helsinkov nameravajo na Finskem v kratkem izvesti, nove volitve za fnski parlament. Nadalje javljajo k temu, da bodo dosedanja pravila v toliko izpre-menili, da se bodo lahko udeležile volitev tudi osebe, ki so bile obsojene zaradi poizkusa ali udeležbe narodne izdaje. * Drugi Katin na Slovaškem. Potem ko so šele pred kratkim poročali o boljševiških množičnih umorih pristašev nemške narodne manjšine na Slovaškem ter odkrili več skupin množičnih grobov, kjer so ležali pripadniki nemške narodne manjšine, ki so jih likvidirali boljševiki, javljaijo, da so sedaj odkrili nove množične grobove. Tako so v Sklabini v srednji slovaški, kjer je bil glavni stan rdečih, pomorili 600 Slovakov. Nadalje javllja slovaški list »Gardista«, da so odkrid več množičnih grobov tudi v dolini Malaciowsky pri Banski Bistrici. List piše, da je tu lahko govora o drugem Katynu. Begunci so izpovedali, da so boljševiki vsako noč pomorili številne nedolžne ljudi. Iz mesta Zwolena so med ostalim odvlekli tudi 170 prebivalcev. * Borba za petrolej. Sovjetska prizadevanja glede pridobitve petrolejskih koncesij v severnem Iranu označuje londonski nedeljski list »Observer« kot namen sovje-tov, da se po vojni pojavijo na svetovnem trgu kot dežela, ki bo izvažala petrolej. List pravi, da Rusiji ne manjka petroleja, pač pa upajo v Moskvi, da bodo z izvažanjem petroleja dobili potrebna plačilna Zavedajte se, da Ce v devetindevetdesetib primerih morda ne bo dejanskega napada sovražnih letal, se enkrat lahko zgodi, da bo zares. Zato ne Izzivajte usode in držite se danih navodil! Predvsem takoj po danen znaka alarma v zaklonišče! sredstva za uvoz strojev in orodja, ki jih bodo potrebovali v dobi obnove. V Iranu pa ne zahtevajo novih koncesij zgolj Rusi, temveč tudi Američani, ki se zanimajo za najdišča v jugovzhodnem Imu. * Izvir Amacoi^ke so odkrili. Kakor javlja agencija »Ejtchan^e« iz Pariza, so sporočili francoski raziskovalci Betrand Flor-ney, Fred Matfcer in Jean de Quebriant, ki se nahajajo že od julija 1941. na raziskovalnem potovanju, izvira Amaconke, da se jim je po štiriletnem ra,ziskavanju posrečilo najti izvir reke v Nina Concha, ki leži visoko v peruanskih Andih, severno od Lame. * Ustavljen izvoz indijskega premoga. Kakor javlja agencija Reuter, je skoro popolnoma prenehal izvoz indijskega premoga. Pred vojno je izvažala Indija premog na Ceylom, Birmo. Kitajsko in Hong-kong. Skoro četrtina indijskega izvoza je šla na Ceylon. Ob pričetku vojne je preskrbovala Indija Srednji vzhod z velikimi količinami premoga za vojno vodstvo. Od leta 1943 je nastopilo v Indiji pomanjkanje premoga in izvoz na Srednji vzhod je prenehal. Takrat so sklenili, da bodo premog nadalje izvažali na Ceylon, ki ;e potreboval le majhen odstotek indijske premogovne proizvodnje. Pomanjkanje pa je postalo sedaj tako veliko, da je bil ustavljen ves izvoz. * Obsojen oderuh. Wemer Titt iz Er-furta je potem, ko je njegov delodajalec, ki je lastnik trgovine z radijskimi aparati, moral odriniti k vojakom, prevzel posle svojega gospodarja ter zače! ne samo prodajati njegov inventar, ampak tudi pridno navijati cene. Prodajal je radijske aparate ne samo po dvojni, temveč tudi trojni in četvorni ceni. Pri tem je bil zasačen, sodišče ga je pozvalo na odgovor ter ga obsodilo kot ljudskega škodljivca na 5 let ječe in 1000 mark denarne globe. * V sklad za pomoč prizadetim zaradi bombnih napadov na Borovnico so darovali: Občinska hranilnica na Vrhniki 5.000 lir; Lazar Franc, lastnik tvrdke »Tribuna«, Ljubljana, Karlovška oesta, 2.490 lir; Miha Tomšič, lesna industrija, Vrhnika. 10.000; 23. četa Sloven. domobranstva 540 lir. Darovalcem, katerih namen je omiliti bedo najpotrebnejših, prizadetih zaradi bombnih napadov se občina Borovnica najlepše zahvaljuje. Knjižna tcsnMa poziva vse, ki so zadeli kakršenkoli dobitek ljudske knjižne tombole, da ga dvignejo v oddelku za tombolo. Doslej smo razdelili že 40.000 lir in 1108 knjig. Gotovino izplačamo vsakomur v roke in si kupi, kjer hoče, poljubne knjige. Iz LfsiMJam u— Nov grob. Umrla je gospa M i n k a B i t e n c , soproga železniškega uradnika. Zapušča užaloščenega soproga, sina Janeza ter drugo sorodstvo. Pogreb blage rajne bo danes, v soboto, ob 15 z žal iz kapelice Sv. Andreja na pokopališče k Sv. Križu. Naj počiva mirno — žalujočim pa naše iskreno sožalje! u— Hlad vedno hujši. Naliv, ki se je zlil na Ljubljano in okolico v četrtek v zgodnjih jutranjih oziroma nočnih urah, je bil zelo izdaten. Po barjanskih travnikih in njivah je voda zalila vse nižje ležeča mesta in so ponekod nastala prava jezerca. Ker je zemlja še od zadnjega deževja dovolj napi ta, ni posrkala vode dovolj naglo. Dosti bodljše tudi tam ni bilo, kjer skrbe jarki za odvod odvisne vode. Naliv je bil namreč tako hud, da se je voda včeraj ves dan odtekala. Neurje ni bilo samo krajevno. To so nam dokazovale vode in gore. Ljubljanica, Gradaščica, Mali graben in potoki, ki se stekajo vanije, so v četrtek zjutraj močno narasli. Ljubljanica, ki se že ves ta mesec ponaša z velikimi količinami vode, se je valila skozi mesto vsa rjava in kalna. Betonska pregrada na Špici je bila skoro popolnoma zalita. Po vodi je plavalo šibje in trava, kar je dokaz, da je Ljubljanica ponekod segala daleč preko svojega običajnega roba in odnesla s seboj razne obrežne odpadke. Na gorah nas je včeraj zjutraj pozdravljal nov sneg. Zapadla ga Je dobršna mera, tokrat že zelo nizko. S snegom so bili pokriti vsi vrhovi Kamniških planin Karavank in Julijskih Alp. Posledi- v ca je, da se je ozračje zopet močno ohladilo. Čeprav je skoraj ves dan sijalo sonce, se zrak ni mnogo ogrel. Nocojšnjo noč se je temperatura še bolj znižala in je bilo današnje jutro med najhladnejšimi le jeseni. u— Posebna zanimivost Gregorčičevega večera, ki bo v ponedeljek 23. t m. ob 18. uri v Drami, bo recitiranje novih, nalašč za to prireditev spizanlh pesmi dr. Alojzija Gradnika »Simonu Gregorčiču ob stoletnici rojstva«. S klenimi in udarnimi verza se je drugi največji slovenski pesnik Goriške poklonil spominu svojega slavnega prednika. Glasnik mlajše generacije slovenskih pesnikov Severin Šali pa je spisal za. jubilejno proslavo značMno pesem »Poslanica Simonu Gregorčiču«. Obe pesmi bo na ponedeljski proslavi recitral ravnatelj Drame g. Ciril Debevec. Nabavite si ob pravem času vstopnice. u— O letošnji čebelarski letini poroča Vlado Roječ v »Kmetijskih Novicah«, da je spomlali dobro kazala, toda kasnejše suho in vetrovno vreme jo je docela skva-rilo. Kaj prida medu menda ni natočil noben čebelar. Marsikdo je bil vesel, če so mu močnejši panji toliko prinesli, da bo lahko z njih presežkom kril primanjkljaj pri šibkejših družinah. Večina pa je morala slabičem, zlasti rojem, katerih razvoj je bil letos zelo nepovoljen, celotno delo podreti in jih pridružiti družinam, namenjenih za pleme. Pametno je ravnal tisti, ki ie združeval že avgusta, torej še prei ajdčvo pašo. čebele so si do sedaj že prav lepo uredile zimsko gnezdo, kar bo ugodno vplivalo na njih spomladanski razvoj. Ajdova paša seveda ni izpolnila zadnjih upov. čebelarji so čakali nanjo kakor duše v vi-cah, pa ni bilo melu niti za skromno malico. Prazne sate so pobrali iz medišč in jih shranili v neprodušno zapirajočih se omarah, kjer bodo počakali bolj razveseljivih časov. Pisec daje podrobna navodila za. letošnje vzimovanje čebel. *p Vas rada boli glava? Zakaj ne pove- | • ste, nam, ko bi vam igraje lahko • pomagali ? u— Pogumna kopalka. Meščani -so zelo dovzetni za nastopajoči mraz. Na ulicah skoraj ni človeka, ki ne bi bil topleje oblečen. Zračenje stanovanj je postalo kratko-trajnejše. Gospodinje se zadovoljujejo s skromno izmenjavo zraka. Sonce je prešibko, da bi moglo ogreti notranjost stanovanjskih prostorov. Kopalno sezono smo zaključili v začetku septembra. S špice so že pred tedni pospravili vse ležalne pode, sla-čilne kabine in klopi, špico obiskujejo sedaj le še redki sprehajalci, ki uživajo svojstve-nost narave ob vodi. Včeraj se je tem redkim nud:l na špici nevsakdanji prizor, čeprav je nočni dež močno ohladil ozračje in čeprav je narasla Ljubljanica zelo mrzla, se je popoldne, ko je sijalo sonce, v njej kopala mlada kopalka, ki se je pogumno prepuščala valovom. Ob sedanjem hladu je kopanje v Ljubljanici nedvomno nevsakdanje dejanje, ki ne bo našlo mnogo posnemalcev. u— Večerni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2/II., piične s poukom ta teden (knjigovodstvo, kore» spondenca, računstvo, stenografija, jeziki itd.). Izbiia predmetov po želji. Vpisovanje še ta teden, tudi zvečer. Ravnateljstvo. u— Sodna razprava o prometni nesreči. Prizivni senat okrožnega sodišča je včeraj razpravljal o prizivu zoper sodbo okrajnega sodišča, ki je obsodilo nekega ljubljanskega mesarja, ker je zakrivil prometno nesrečo. Obtoženec je i. julija letos vozil s svojim poltovornim avtomobilom po Gerbi-čevi ulici, pravilno po desni strani. Na križišču z Rezijansko ulico je trčil v kolesarja, 14 letnega dijaka, ki se je pripeljal iz omenjene ulice po levi strani. Trčenje je imelo za kolesarja precej neprijetne posledice. Ranil si je čeljust, dobil poškodbo na glavi in si pretresel možgane. Okrožno sodišče je obtoženca spoznalo za krivega in ga obsodilo na 500 lir denarne kazni, pogojno za dobo 2 let. Obtoženec, ki se je bolj kakor kazni bal odškodnine, je vložil priziv. Prizivni senat jfe v četrtek zaslišal sodnega izvedenca inž. Josipa štolfa, katerega mnenje je bilo potem odločilno za zavrnitev priziva in potrditev prvostopne sodbe. Pri nas velja predpis, da mora avtomobllist pred vsakim križiščem zatrobiti. Obtoženec po izpovedi prič pred Rezijansko ulico ni dal znaka s trobljo in je zato sokriv nesreče. Dolžan bi bil zatrobiti posebno še zato, ker je križišče nepregledno. u— Prijatelji gospoda Sugjiča so zbrali za dom slepih v Ljubljani 600 lir namesto venca na'grob njegove blagopokbjne gospe soproge Marije. Pisalne stroje d>bft> ohranjena, boljše znamke, kupi takoj po najvišji dnevni ceni tvrdka Everesi, Prešernova ulica 44. u— Učite se strojepisja' Novi eno-, tivo-in trimesečni tečaji pričenjajo 23., 24. in 25. oktobra. Znanje strojepisja vsakomur koristno in potrebno. Pouk dopoldne, p«fcx>I-dns»nli zvečer po želji. Prospekti: Trgovsko učilišče »Chritofov učiti mod«, Domobranska u— Zapestna ura je bila najdena v tem tednu.v kinu Unionu. Zgiasiti se je v upravi kina. u— Nesreče. Javh Frr.nc, 10 letni dijak j iz Ljubljane, se ie vsekal v desnico. 9 letni sin delavca Miroslav žibert iz Ljubljane je bil povožen od nekega voznika in je dobil poškodbe po vsem životu. Seifred Franc, 9 letni sin slikarja lz Ljubljane, si je pri padcu zlomil desno nogo. Vsem trem mladim ponesrečencem so .nudili zdravniško pomoč v ljubljansM splošni bolnišnici. Z Gmniske^a Celovški mladinski rbor. Sinoči, v petek, ob 19.30 je bil v veliki glasbeni dvorani na Mežiški cesti v Celovcu VI. apel celovške HJ. Geslo zborovanja je bilo: »Koroška svobodna in nedeljiva!« Govoril je g. Maier-Kaibitsch. Prepeval je mladinski pevski zbor. Poleg mladine so bili povabljeni starši in vzgojitelji. Koroška zvestoba. Pred koroškim deželnim dvorcem je bila velika manifestacija kot odgovor na proklamacijo o ustanovitvi nemške ljudske vojske. Govoril je okr. vodja dr. Pototschnig tisočerim Celovča-nom, ki so se spontano zbrali. Poleg okr. vodje sta bila generalni poročnik Noelde-chen in vladni predsednik Wolsegger. Okr. vodja Pototschnig je naglasil, da je koroški odgovor naslednji: »Fiihrer, ml smo pripravljeni!« Tudi v koroških okrajnih mestih se je zbiralo prebivalstvo k manifestacijam zvestobe, da je naglasilo borbeno voljo do kraja. Koroški občinski tajniki so bili sklicani v poseben izobraževalni tečaj, da spoznajo velike smernice komunalno-političnega dela NSDAP. Predavali so: okrajni vodja dr. Pototschnig o občinskem uradniku kot služabniku ljudstva, Maier-Kaibitsch o nalogi Koroške v okviru Nemčije, župan O. Kraus o tovariškl vzajemnosti stranke in občine ter štabni vodja dr. Petutschnig o občini kot temeljni celici države. Materinske dolžnosti je zanemarjala in se je zato morala zagovarjati na celovškem vsodišču neka 21 letna ženska, ki je zaradi svoje lahkomiselnosti povzročila, da jo Je zapustil mož. Obtoženka je ostavila svojega 15 mesecev starega a'ro.ka ter se napo-, tila v Celovec, kjer je prosila, naj ji naka-' žejo kakšno službo. Službo so ji nakazali, toda delo ji ni dišalo. Kmalu je delo zapustila ter se vdala vlačuganju in veselja-čenju. Sodišče jo je obsodilo zaradi lahkomiselnosti na 5 mesecev zapora. B staferskega Letos ne bodo zbirali prispevkov po ulicah. Glede na posebne naloge spodnješta-jerske dežele je Gauieiter odredil, da se na štajerskem letos ne bodo vršile nobene cestne zbirke za zimsko pomoč. V mesecih oktobru, decembru in marcu bodo zbirali samo po hišnih gospodinjstvih. Pač pa bodo ostale še nalalje v veljavi daritve-ne nedelje, ki bodo pripomogle k zbirkam za zimsko ustanovo. Pred 40 leti je doživela Radgona hudo poplavo. Deževje je povzročilo, da je Mura nenadno narasla, začela podirati drevesa, mostove in tudi človeška bivališča. Nevarnost je bila tako velika, da so morali ljudi reševati s čolni. V največji stiski je neki orožnik rešil 25 oseb. Mož se pše Webar in je upokojen orožniški stra. mojster. Navzlic svojim 80 letom je še čil in čvrst ter pripoveduje, kako je bilo pred 40 leta. Nove tobačne nakaznice za nemške po- 'trošnike, kii veljajo tudi na področju Gorenjske, Štajerske in Koroške, so bile pravkar dostavljene upravičencem. Nakaznice so novost v pogledu dodeljevanih obrokov, ker imajo vrednost 16 tednov, to ie za dobo od 16. oktobra t L do 4. februarja 1945. Zaklonišča je treba od časa do časa prezračiti. Ako imate v zaklonišču stalno nameščene odeje, jih je treba redno IztepatL Pitno vodo menjali vsak dani SeteinSca - — KOLEDAB Soboto, 21. oktobra: Ifrš^la. DAS A AN J K PRIREDITVE Kino Matija: Premiera Kino Sloga: Med Hamburgom in Hatt! Kino Union: Njeno življenje Kino Moste: Vizija na jezeru DEŽURNE LEKARNE Danes:. Mr. Sušnik, Marijin trg 6, Deu-Klanjšček Dia,, Gosposvetska cesta 4, Bo-hinec ded., Gesta 29. oktobra 31. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 18-30 do &S0 DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Sobota, 21. oktobra, ob 18: Jakob Roda. Red Sobota. Nedelja, 22. oktobra ob 14.30: Triglavska roža. Mladinska predstava. Premiera. laven. Cene od lir 40 navzdoL Nedelja, 22. oktobra, ob 18: Kar hočete. Izven. Cene od 40 lir navzdol. Iv. Cankar: »Jakob Ruda« je psihološka drama sebičnega, ki koleba med svojim hotenjem in dolžnostjo do sočloveka. V njej je razkril Cankar prepade človeškega značaja in konflikte vesti. Režiser: M Skrbinšek. Prva mladinska predstava v letošnji sezoni se bo vršila v nedeljo dne 22. t. m. ob 14.30. Uprizorili bodo Mirka Kunčiča bajko v treh dejanjih »Triglavska roža«. Režijo Ima E. Gre gori n, glasbo je komponiral He-ribert Svetel. OPERA Sobota, 21. oktobra, ob 18: Mignon. Premiera. Red Premierski. Nedelja, 22. oktobra, cb 17: Jenufa. Izven. Cene od 60 lir navzdol. * A. Thomas: »Mignon«. To delo, ki ga bo uprizorila naša Opera v popolnoma novi zasedbi, je prineslo skladatelju po raznih poskusih svetoven uspeh. Režiser in koreo-graf P. Golovin. Uprava Državnih gledališč obvešča občinstvo, da je iz varnostnih ozirov policijsko prepovedano dovoljevati zamudnikom vstop v avditorij potem, ko se je dejanje začelo, ker zamudniki zatrpajo izhode. Zato priporoča uprava občinstvu, da prihaja k predstavam točno, in da tudi pred začetkom nadaljnjih dejanj pravočasno zasede svoja mesta. Iz varnostnih ozirov je za hranjeno tudi jemati k večernim predstavam otroke, ker bi v primeru alarma njihova navzočnost ovirala hitro izpraznitev gledališča. Oddajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA SOBOTA, 21. OKTOBRA 7.00—7.10: Poročila v nemščini 7.10 do 7.50: Jutranji pozdrav. Vmes od 7.30 do 7.40: Poročila v slovenščini. 7.50—9.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Jutranji koncert. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 12.00—12.30: Opoldanski koncert. 12.30 do 12.45: Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda. 12.45—14.00: Radijski orkester vodi D. M Šijanec. 1400—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Vaška godba in baritonist Mirko Dolničar (spremljava: Jože Povše — harmonika). 17.00 do 17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18.00: Prenos glasbe iz osrednjega nemškega sporeda: Intermezzo. 18.00 do 18.30: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Nesmrtna beseda nemških mojstrov: »Ljubezen in zakon«. 18.30—18.45: Pregled športnih dogodkov (nemško in slovensko). 18.45 do 19.00: Gospodinjsko predavanje — Vida Bizjak: Oskrbovanje shrankov. 19.00—19-30: Fantje na vasi. 19.30 do 19.45: Poročila v slovenščini. 19.45 do 20.00: Aktualno predavanje — govori Hans Fritzsche. 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.00: Pridi, čar noči! 21.00 do 2200: Vesela zvočna igra, napisali Jože Dular. — Izvajajo člani radijske igralske družine, vodi inž. Ivan Pengov. 22.00—22.15: Poročilo v nemščini in napoved sporeda. 22.15—2400: Prenos osrednjega nemškega sporeda. NAROČAJTE »DOBRO KNJIGO« KULTURNI PREGLED Obnovljena »Jenufa« L. 1903 nastala opera češkega skladatelja Leoša Janačka je pri nas že znana; tako je v sezoni 1940-41 dosegla topel sprejem v zasedbi, ki — prav kakor sedanja — navaja Karlovčevo in Heybalo-vo v obeh glavnih ženskih vlogah. Ta ve-ristična opera iz rodu Charpentierove »Lu-ize« ali »Katarine Izmajlovne« je spisana na tekst drame iz življenja moravskih Slovakov, katere avtorica — Gabriela Preissova — je pri nas zaslovela s povestmi iz slovenskega življenja. Opera nas presune s svojo strastnostjo, ki si je našla ustrezajoč glasben izraz in učinkuje v celoti kot delo nenavadno robustne sile, živo nasprotje izlizani in preobloženi oper ni tvorbi tradicionalne smeri. Iz Janač-kove umetnine čutimo dih zemlje, prvin-sko moč kmečke ljubezni, ponosa' in duševne bolečine, čar sveta, ki še ni izčrpan, zato pa je še v marsičem neuglajen in silovit, kakor vse, kar kipi od mladosti. Po operah italijanskega stila in sploh romanske fasone — nič ne more njihovim vrhovom vzeti lepoti in sile — po utrujajoče sladki melodiki in ljubkih nastavkih bel canta čutimo v takih delih šum druge, težje in gostejše umetniške krvi. vzhc ve_ liki m težkočam, ki so bile že v adekvatnem jezikovnem prenosu melodične linije ljudske govorice, na kateri je Jan&ček zgradil svojo glasbo, si je »Jenufa« počasi in po začetnih neuspehih usvojila častno mesto med reprezentativnimi stvaritvami češke opere, v bližini »Prodane neveste« in drugih Smetanovih oper, ali Dvofa-kove »Rusalke« in »Jakobinca«. »Jenufa« je povzdignila tudi ostalo delo svojega skladatelja, kadar je napočil njegov čas. Zakaj Leoš Janaček je bil nekaj korakov spredaj pred svojim časom, kakor so sicer vsi umetniki, ki imajo na jeziku svojega duha res kaj novega in tehtnega. »Jenufa« kaže, kakšen inspirativen vpliv ima ljudska glasba tudi n« modernega skladatelja, če ume dobrp prisluhniti ne toliko njeni melodični linijo, kolikor nje- nemu notranjemu ritmu, ki je izvirna govorica narodne duše Kdor je občutil kdaj na licu mesta genia loci moravskih Slovakov, slikovitost njihovih noš in živo zgovornost njihovih omamen tov — svet, ki mu je dal Uprkov čopič toliko svežih podob t— bo mahoma doživel ne le v zunanji zgradbi, marveč tudi v izrazito glašbenih značilnostih Janačkove opere njihov svet Vzlic temu pa je »Jenufa« vseskozi otrok Janačkovega stvarjalnega duha, izraz njegovega do svetopisemske meje življenja mladostno neuravnovešenega temperamen ta. Po vseh glasbenih prijemih in formalnih značilnostih je to tako korenito Janač-kovo delo, kakor je katera koli Smetanova opera nosila kljub dozdevnemu eklek-ticizmu jasen pečat skladateljeve umetniške osebnosti. Delo je v začetni ekspozkaji nekoliko medlo, vendar se kmalu razživd in vzkipi v udaren plesni ritem, ki se pozneje izlije v skoraj molitveno petje v d-molu (»Vsakdo mora v življenju svojo bol pretrpeti«). V drugem dejanju so krasne partije, ki slikajo duševno napetost ponosne cerkovnice Burgyjevke — tega poosebljenega duha vaške soseske ~ preden se odloči, da žrtvuje sreči svoje pastorke njenega nezakonskega otroka; dalje pretresljiva soloscena z Jenufo. Tretje dejanje je prav posebno razgibano: po začetnih ženi tovanjskih prizorih se žanrska muzika čedalje bolj stopnjuje, dokler ne nastopi veliki dramatski moment: umor otročička je odkrit, srd vaščanov se obrača proti Jenufi, nakar se dvigne iz svoje obupane osuplosti cerkovnica Buryjevka, zrase pred sosesko kakor groza zločina in greha in skrušeno omahne v priznanje svoje krivde: prizor, ki — prekrasno ilustriran z Janščkovo muziko — spominja na Ni-kitovo priznanje v Tolstojevi »Moči teme«, dasi ostaja Buryjevki tudi v tem trenutku maska hladnega rodovnega ponosa. Kdo drug bi končal dramo z drhtečim molom razbičane in poražene osebnosti, češki skladatelj pa je posvetil v temo strasti, zločina in ponižanja, v noč trpljenja, ki čaka ponosno, a svojeglavo ženo, s sonč- nim sijem ljubezni, združujoče Jenufo in Laco v srečno dvojico, ki tudi iz katastrofe rešujeta svetle in svete pravice srca ... V isti režiji Cirila D e b e v c a, kakor je zagotovila tudi uprizoritvi v sezoni 1940-41 njen uspeh in pod muzikalnim vodstvom dr. Danila Š v a r e srno dobili lepo, pevski in glasbeno izenačeno predstavo. E. Karlovčeva v viogi cerkovnice Bury-jevke in V. Heybalova v naslovni vlogi njene pastorke stojita tudi zdaj v živem ospredju umetniškega učinka: vsaka po svoje močna in prepričevalna, Jenufa zlasti v bolesti strtega dekliškega srca, ki ga jame znova dvigati ljubezen, cerkovni-ca v podobi robustne, skoraj bi dejal kmečko-aristokratske postave, ki zrase v neubranljivo močni igri in krasnem pevskem podajanju Kariovčeve v malone sha-kespearski lik. Vlogi obeh polbratov, La-ce Klemena m Števe Buryja, sta zasedeni-na novo; V teh tenorskih partijah nastopata J. Lipušček (Laca) in A. Uršič (Števa), prvi z izrazitim glasovnim in igral skirn poudarkom v bolj lirično smer, drugi z igralsko medlejšim, toda pevsko dokaj trdnim nagibom v dramatičnost Izmed novih zasedb v manjših vlogah se najbolj odlikuje F. Golobova kot stara Buryjevka: izrazita v igri in topla v svojem polnozvenečem glasu. Simpatično sta opozorili nase tudi V. B u k o v č en a in D. Sadnikova, takisto M Dolničar, ki je nadomestil v. Janka v vlogi mlinarja. Nadalje nastopajo D. Zupan, Š. Poličeva, F. Senegačnikova in E. Barbičeva. Važna vloga je dana zboru, ki uspešrto zastopa v prvem in tretjem dejanju glas in duha vaške skupnosti. Zbor vodi S. Hubad. Igralsko, pevsko in orkestralno lepo uravnovešena in v glavnem že vigrana predstava doseza zaslužen uspeh. Krstna predstava Kunčičeve »Triglavske rože« lz razgovora z režiser fem Edv. Gregorinom Drama bo uprizorila v nedeljo 22. t m. mladinsko M. Kunčiča, ki je znan na3 javnosti kot pisatelj pfpovedk za mladino. Njegova zbirka bajk iz naše folklore nam je odkrila še dosti neznanih motrvov, ki žive v ljudstvu 'ji bodo mladini bogatili domišljijo. Tudj igra »Triglavska roža« spada med nje. Med igrami. vposlan;mi za uprizoritev _ v letošnji sezoni, je bila izbrana Kunčičeva prav zaradi izvirnega obeležja, klenega jerka, originalnih izrazov, predvsem pa. ker predstavila vsebinsko lepo c&ravnavano snov :n nastopajo v njej bajeslovna bitja, k- živijo v fantaziji prebivalcev naših goratih krajev. Živo slkani. plasfcno predstavljeni liki iz ljudskih mitov so groteskno-pošastna, a v bistvu \endarle dobra bitja. Tako nam predstavlja gorskega moža Robavsa. ki gospodari v podzemeljska jami kjer je Zlato jezero z zlatimi ribicam; in kjer živi zmaj. Kdor od Zemljanov prestopi prag podzemeljskega kraljestva n zagleda Zlato jezero — oslepi. Robavs sicer straši ljudi, a je v bistvu vendarle dober duh On je gospodar nad vBemi bamlmi bitji žarkžcne, rojene ;z sončnih žarkov, so dobre in plemenite in pomagajo ijudem v stiskah in nadlogah. Imajo svojo kralj:co. Vešča je nekakšna blodna hič, ki zvodi ljudi s prave poti. Gorski škrat čuvar zakopanih zakladov, pa ima to moč. da jih lahko spremeni v oglje. 6e jih najdejo ne-vretfcr ljudje. Pehtra baba. Čatež in Kragu-ljež (nekakšen Kurent) strašijo ljudi in jhn radi nagajajo; Mora pa jih tlači in muči v spanju. Škrate, strežaji gorskega moža. so ljubki in dobri in vsakomur, ki pride v pod-remlje, radi postrežejo 8 potico, sladkotčld 'n medom. Snov te tridejanske bajke je sledeča: Ljubezen matere Matičevke do njenega sina Gregca, ki bi ji rad prinesel čudodelno triglavsko rožo in jo z njeno pomočjo ozdravi, a ga ugrabi Robav«, je toHkšna. da ga gre iskat. S posredovanjem čarovnice Anoe in 6 pomočjo kraljice Zarkžena pride v Robav-sovo kraljestvo m ugleda Zlato jezero Za rešitev Gregca žrtvuje svoj vid. Robavsu pa se omeči srce n na prigovor kraljice Žarie-žent vrne dečku triglavsko rožo, t njeno pomočjo pa mafi spet spregleda. Poleg tega dajejo igri pestrost se: ovčar Rodar. dobrosrčna prirodna duša. ki verjame, kakor je takrat verovalo vse ljudstvo — v moč čarovnic in bajeslovnh bitij; dalje pušča vnik Sabljica, star naglušen mož, ki skrbi za zabavo in kratek čas. ter ima zarjavelo eabljico, k" jo je sukal kot vojščak Radecke-ga; potem vaški norček Kokodeo, poosebljen bojazljivec. kj pa se v družbi rad poba-ha s svojim vel kim junaštvom, in čarovn ca, Žilijeva An ca, ki s svojo premetenostjo siuži denar in darove. Igral" bodo: Matičevka-Kraljeva, Gregec-Bajde, Rodar-Gorinšek. Sabljicar-Peček. Ko-kodev-Sever, Žilijeva Anca-Rakarjeva, Ro-bavs-Vl. Skrfonsek. kraljica Žarkzena-Rajsfoer-gerjeva, Žarkžene: Pugljeva, Svetelova. Ro-doskova m Bezjakova, Vešča-J. Boltarjeva, Pehtra baba - Raztresen, Kraguljež - Bitenc, M6ra-Dol"nar. Čatež - Verdonik. Igro je zrežiral E. Gregorm, scensko glasbo je zložil Heribert Svetel, načrte za kostume je oskrbela Dagmar Kačarjeva, načrt za sceno pa ing. arch. E. Franz. Tako sinemo pričakovati, da bo s to uprizoritvijo dobil mladi svet bajko, ki bo za siroe in za oko. Njena vrednost leži predvsem v tem, da je domača, da predstavlja kos nar šega kmečkega življenja m našo miselnost. Igralci in režiser so se z enako ljubezn jo zavzeli za uprizoritev tega dela. Maša SL Zapiski O Podbevškovi antologiji slovenske lirike je izšla v pravkar-lzišli številki »Knjižnega razgledni ka založbe Ljudske knjigarne« odločna in jasna ocena iz peresa pesnika Se-verina galija. Pisec sodi, da sestavljalcu manjkajo za tako delo trije osnovni pogoji: kritični duh, estetski okus in Objektivno gledanje. Severin šali je naslovil na Podbevška več utemeljenih vprašanj, ki jih mora odobriti vsak literarno razgledan Slovenec, ko je pregledal »Slovensko liri-ko«. Kritik je dobro postavil vprašanje kulturne in socialne odgovornosti sestavljal ca pesniške antologije in opozoril na neizpodbitne pomanjkljivosti Podbevškove Izbire. »JUTRO« St 242 = Sobota, 21. X. 1944 ŠPORT ~ ttensies m Iztsk — Mladika Jutra popoldne Ma. dame Butterf'y« in kot »Mamselle Nitcu-che«. Haderbolčeva kot »Logarjeva Kri-sta«, Franta Bchuslav v »G'ofu Luksem-burškem«, Dragutinovič kot zlodej v »Pohujšanju« in kot Shevlock, Fr. Buk.š^k kot igralec in pevec, Levar Ivan kot pjgolet-to in dr S kakšno vnemo sta delala ka-pelnika Beniška in Thnlich! Spoiri iam se prvih nastooov Julija Betetta, ki .je bil takoj kot začetnik izberen pevec, isto tako Josipa Križaja in Kunčeve. Nemogoče mi je vse nešteti, bili so leni časi. , Bili so v vsem drugi časi: v šestih mesecih so naštudirali 12 oper in operet, ki so jih peli samo po parkrat. Imeli sr>v> takrat le dva abonmaja, »par in »nepar«. S ponosom in spoštovanjem se spominjam na naš takratni zbor. Vsi člani so bilj čez dan drugje v službi, zvečer pa so zahatali k vajam in predstavam. To so bili sami navdušeni in idealni pevci, katerih pr'"ki so bili: Fr. Rus, Lumbar. Vovko, Pip, štsmcar. Lumbarjeva, Puhkova in drugi. Bili so časi navdušenega in po*> tvovrine-ga dela... Večino občinstva so predstavljal: uradniki, javni in zasebni, gledališč? je bilo često slabo zasedeno in znto sem marsikaterega dijaka spustil tudi brez vstopnice na stoi šče in kakega revnega, a navdušenega gledalca celc v parter. Vedeli smo. da ni-maio denarja, bili so na pravi prijatelji gledališča in če so nas di-jački premeteno varali s kuponi, smo radi včasih zami?'3Ti na eno oko. Mor1 a je kateri takratnih študentov danes poticen gospod in hodi v ložo in gleda, kako se dijaki prerivajo po stojišču — kakor se je bil on nekoč prerival. Jaz pa sem ostal v desnem parterju, gledam predstave z novimi pevci in novimi obiskovalci. Marsikaj se je izpromani-lo. (Najbolj sem bil žalosten, ko ie bil med prejšnjo vojno v gledališču kino; niti v njegovo bližino nisem maral.) Toda v celem so ostali obiskovalci t?ki kakršni so bili, in pevci tudi. Eno pa je gotovo: v teh 40 letih sem se prepričal, da so dobrega umetnika naši ljudie zelo veseli in mu zelo hvaležni, čeprav imamo vedno nove ljudi na odru In vedno nove ljudi v parterju.« G. Ighču k njegovemu jubileju iskreno čestitamo! Umrla nam je naša ljubljena soproga in mati, gospa Mlnka Biteisc soproga žel. uradnika Pogreb drage pokojnice bo v soboto 21. t. m. ob 3. uri popoldne z žal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu. Ljubljana, 20. oktobra 1944. Žalujoči: PETER, soprog; JANEZ sin in ostalo sorodstvo HALI OGLAS! Kdor išče službo, plača za vsako besedo L 0.50, najmanjši znesek za te oglree Je L 1A.— Za ženitve in dopisovanja je plačati za vsako besedo L 2.—, za vse druge oglase & — ra besedo, vendar pa plačajo posredovalci L 1-50 za besedo. Najmanjši iznos za. te oglase je L 15.— Za vsak oglas Je treba plačati drž. ur prov. taks« L 0.60, za dajanje naslova ali Šifre pa L 3— GOSPODINJA želi službo pri .-tarejšem gospodu kot samostojna Ponudbe nn. oglasni oddelek Jutra pod -Samostojna« 27860-1 t r.-; i PISARN. MOč trgovsko nnobraženo — sprejmem Ponudbfi na ogl. odd. Jutra po-i šifro »Spretna* 27933 la HLAPCA h konjem. za domala dela aprelmpm t2koj. — Joško Jela čin. rtalenj -kn cesta. 27653 ln SAMOSTOJNO gospodinjo k tričlanski mirni druiMni iščem za takoj. Javiti se v Pod-limbjirskega ulici 25 v Šiški 27798-la GOSPODINJO samostojno k tričlanski družini, -pref-erro takoj H. Tušar Medvedova c. 30. Šiška. 27Pt8 la DOF5R\ SOBARICA in likariRa za priv tno ft tnovajije. dob: takoj službo Gostilna >M- :k-. Emska 4. /t27-la GOSP. POMOČNICO tudi začetnico, sprejme-to. Naslov v ogl. cdd. Jutra. 27785-la POLIRJA za gndfoena aela v bližji Ljtibl.i.ne iščemo. P nudoe na cgl. oddelek Jutra pod *?o!ir« 27892 la POSTREŽNICO mlajšo za d->p oldanske ure ali oarkr it t°den--ko k ^"ema, oseba ra ir=čem N'.°'ov v oglasnem odd. Jutrn. 27899 la TKAI.KE izurjene takoj sprejmemo za lithke av+im->t-statve. K-\S;io v tovarni N-slov v ogl. 'V-' tra. 27755-la VAJENCA spre;'nem. Sedovnik — .-trojno k'ju;avnič rstvo. LjuHUna VII. černeto-va 2S. 27931-14 VOI.NO angir^kilv zajcev -predem tik. j J proti majhni oc; kodnini oziroma pia-čiiu Muh.-.r. Ja vorniko-va 3 (nasproti pivc^-.i -ne Union). 27332-3 ■ -:u. en-.l;i .Naroii« je edini list. ki izhaja ob poneCHjkih ter prinaša poleg zadnjih poročil 7 boiiSč tudi ahilo drvgeffa "'onimi-vflga «rrad:va Zato se "DENTAMIN, zobna pa.,ta vam vaše aobe oči-ti. beli m zdsa vi. Dobi st v vseh dro gerijib. Drogerija fi-o na Iv Kane. nebcj.čuik. (26103-6 POLT mladostno, čisto, zdra vo dosežete s smotrno nego vaše kože z biološkimi »Eiokutol« preparati. Navodila, zaloga— Drogerija Emona Iv. Kane nebotxnik. 26102 6 roke hrapav«- n razpokane vam napravi zopet než ne ln gladko Ivleicder-.n glicerin gelee krema.— Drogerija Emona Iv. Kane nebotičnik * 26101-6-ŠIV Al NI STROJ pogrezlj v. z okroglim čoimčkom. v brezhibnem stanju ugodno pro dam. Nova trgovina.. — Dunajska 3c nasproti Gospodarske zveze. 27564 6 10 rjuh nove. nerabljene veMke. in blago črtasto Za mo. ške srajce, prodam. 27812-6 prodam rjav. kratek zimski suk njič s krznom podložen za mcinn moško postavo. Kavšek. Traažka c. 10-1. 27784-6 MOŠKO KOLO znamke Steyr. v brezhib nem stanju z dobrimi gumami in dinamom z Iiičjo. ugodno prodani. Vprašati: Rimska cesta 13. priti. levo. 27783 6 SMUČARSKE HLAČE za dekM/ro st:.ro 10—14 let, prodam Marmonto-va ulica 12. 27739-6 "*SPALN'CE pleska ne in jelenove nu d: m-iz. rstvo štigl. Trata 27 Dfavljs. 27806-6 ^TVALNI STROJ Necchi. nerabljen, prodam. Naslov v cg'.. oc'd. Jutra. .27817 6 MOTO SUKNJO temnomodro. predvojno blago z- manjšo postavo. prodam ali zamenjam z- dsm^ko kolo.— 4|«v-i 1- - r ŽELEZEN ŠTEDILNIK v '.t.. -----j . dani. Povčatova 3-1. — Pavli. 27850 6 KUH/ OPRAVA komo'., nov:, solidno :z delana. n..p:-odaj pri g. Piršu. Kiiiovika ce^ta. dvorišče, g. Jur:irx;č 27856-6 BEL KOŽUH Manjčjii prodem. Vprašat iz prijaznosti v trgovini . Singer* (Gaje-v;i) Verdijeva ul. 3. 27863-6 D\MSKO -TOPO črno iz finega predvojne ga blaga in črno svileno bluzo, oboje ^fcoro nerabljeno, zamenjan ali prod.-m. Obleci od 9. do 12. ure dopoldne.' Naslov v ogl. odd. Jutra. 27387 6 ČRN PLAŠČ pliša?t predvojno blago prodam Naslov v oglas nem odd. Jutra. 27865-6 KRASNO DARILO za- moško ali žensko ose bo. ugodno prodam. — I-totam prodam stajo za zajce ali kokoši. Dunaj-' ska 69a-III. desno. 27380-6 KRASEN PES bern.irdinec. naprodaj.— Sr.ebrjp 27. D. M. v Fo-lju. 278S9-6 DAMSKI PLA3Č za v tko post?vo, modre barve, pr«-'-vojno blago, prodam. Nislov v oglasnem odd. Jutra. 27839 6 JEDILNI Pr.IROR nov za 6 oseb Be-ariorf rostfrei. prodam O-rled od 9.—12 ure Našlo-' v og' odri. Jutra. 27838 6 RADIO popo'noma nov. mod"'-na kaseta, prodnm. Na otrled od 17. 'ure dalje. Einsp! plerjeva ul. 15 — vis. priti. 27918-6 DA?TSKT PLAŠČ krznen, 'črn. popolnoma nov prodam Nasiov v ogl. odd Jutra. ?792C 6 DAMSKI PT.AŠČ (mareneto) skoraj nov. Za srednls postavo, p-o-d-»-T! Naslov v og'. o-^d. Jutra-, 27938 6 2 PETELINA olemen^ka (Štajerca in Lp^homl stara 6 m«e-cev. nr^dam. Celov^Va c št. 74a 27937 6 m.ADILNICA original Ni ve>: — ze'o ugodno n-prodo.j. — T. Brišček R mska c«"*" 6-1 27957-6 PLAš'* bi co volneno sivo. prodam Vprašati: Z^f-to-va 25 T 2796? 6 ČEXrLJE fT T^O ženske, otročio r^bli^ne "ti--^7 r i;j trgovina s čevlji '"Tp-ir-riov-, 12. 27962-6 P"or»"vr mo'-iro suknio 'z nred-voinerrn bl-gr. Nadev pirl ,-^rl Jnf-, 27,3S6-6 ZNAMKE predvsem evropske, kupim. Ponudbo na ogl?s n! odd Jutra pod 771 v ropa* 27000-7 I TTTF>T. I ZVON Tv^anvsne letnike od 1. JP.31—1917 ter 1933—1940 Ponudbo n1* ogl. orid Tutra pod Zbiratelj* 27001-7 prp^rr. PRFPROGO ali frotsko oH privabifVa. ki-pim. Ponudbe na op! '. Jutra no d »Dobro pl? '•T-1// "1 "T - 1 _"7 ŠPORTNI VOZTrFT< dobrn ohranjen. kup:m. P nudbe n-' ogl. odd. Ju:ra pod »šport"!« 27929 7 DIVJI KOSTANJ ir majhen železen š+e-dilni!- kup'm Knafljeva 6 rrr. 2~s52-7 KINO SLOGA Tel. 27-30 Film domotožja in ljubezni MED HAMBURGOM IN H A ITI Gustav Knuth, Gisela Lhion Predstave danes ob 16. in 19., jutri ob 15., 17. in 19. uri KINO UNION Telefon 22-31 Ljubezenski roman kmetrkega dekleta — Sijajna filmska umetnina s slovito Paulo \Vessety NJENO ŽIVLJENJE Predstave ob 16. in 19.15 uri KINO MATICA Telefon 2:2-41 Temperamentna Marika Rokk in Wolf Albach Retty v zabavnem filmu PLES S CESARJEM Predstave ob 16. in 19. uri Ali niste |»omislili, da drugim ovirar« vstop v zaklonišče, če. se postavite pred vhod z namenom, da v svojo zabavo nadzirate. kdo vse priliaja. v zaklonišče. Nespametni so oni, ki se smejejo tistim, ki se vestno drže navodil za zaščito pred letalskimi napadi, ker se ravno njim lah a o zgodi, da bodo bridko obžalovali svoj« neumestno junaštvo in vsevednost. GOJZERICE št. 45 46 kupim. oz. zamenjam za.nje skoraj nove št. 44 in ev. doplačam. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 27668-7 DE2NI PLAŠČ dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na naslov: Trgovina s čevlji Pevec.— Medvedova ul 27857-7 BRIVSKI APARAT električni, kupim. Ponudbe z oznako znamke na ogl. odd. Jutra pod ^Brezhibno stanje* 27914-7 PISALNE STROJE dobro ohranjene, boljše znamke kupi takoj po najvišji dnevni .ceni — tvrdka Everest. Prešernova ul: 44. 27803-7 KUPTM HIŠO Od 500 do 600 tisoč lir. v šiški. za Bežigradom, ev. trudi zamenjam par. "elo za Bežigradom. Ponudbe na ogl. odd. Ju-tra pod »Bežigrad* 27842 20 OPREMLJ. SOBO iščem. Ves dan od-otni. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prvi no vember« 27859 23a IZGUBIL SE JE prašiček okoli Večne poti. Najditelja prosimo, na) ga proti nagradi vrne na narlov: Večna pot 32. Strelišče. 27807 37 IZGUBILA SEM dne 15. t. m. potno prepustnico, ko sem šla z gl. kolodvora v mesto. Poštenega najditelja ororim naj jn vrne proti nagradi v ogl. oddelku Jutra. 2760 37 PRSTAN z briljanti sem izgubila na glavnem trgu ali v bližini. Poštenega n.-j ditelja nro^im. naj ga vrne proti nagradi v gostilni Kolovrat, Pred škofijo 14. 27855 37 ČETRTOšOLCI (KE) dobe učno pomoč. Ura 6 lir. Novi trg 5 27873 37 IZGUBIL SEM v Slomškovi ulici denar nico z vsebino 550 lir. Poštenega najditelja naprošam. naj .io vrne v ogl. odd. Jutra. 27396 37 IZGUBILA SEJI v torek zvečer denarni-> co s 4 kijučki -n moTl-tvenikom od Tovarniške uiice dn Ulice sv. Marka. Najditelja p-o-s;m. naj vrne proti nagrad1 v Ulici sv Marki št. 20 . 27920 37 IZGUBILA SEM osebno izkaznico na i—e Pr->šek Ljudmila. Najdi, telja prosim, na- io vrne na ogl. odd. Jutra. 27921 37 T7GUBTL SEM od 15. do 19. t. m. t-n- bačna. nakaznico na ime Mandar'č Ivan. Resijeva 18-1. desno. Prosim po-Stenega 'najditelja, naj jo vrne o roti odškodnini na zgornji naslov. 27960 37 (A^rfeissradcKi Gestera!i) GENERALNI ZASTOP »A«, L JUBLJANA, SV. PETKA CESTA ŠT. 2 se je preselila s svojim požarnim, transportnim in škodnim oddelkom V PALAČO »DUNAV«, BEETHOVNOVA ULICA ŠT. 14-1, telefon št. 24-10 in s svojim življenskim, nezgodnim oddelkom ter blagajno V PALAČO ZEDINJENE ZAVAROVALNICE, CIGALETOVA ULICA ŠTEV. 1-1. telefon št. 29-17. szK — sveže in suhe KUPUJE IN NAJVIŠJE PLAČA »A L P A« HRANILNI PROIZVODI LJUBLJANA, VIDOVDANSKA ŠT. 18 11 M D. Goebeler: 17 ie »on« Roman »Kako čudno,« je Cilika dejala »Pomisli, prav ondan sva z Mio Holmovb govorili o njem. Pred nekaj dnevi ga je srečala, prijatelj Mie Holmove se je z njim vozil iz Helsinkov na Dansko. Tom MaMen je vendar pogosto prihajal k nom. Kaj se ga ne bi spominjala? Natanko še vem, kakšen je bil na oko. Velik, vitek, temnorjav dečko. Kakšne pustolovščine je moral ta doživeti! Mia Holmova pravi, da ni bil daleč od severnega tečaja. Stavim, da je postal velik svetovni potnik.« Roza se je pobranila. »Najprej je šel itakrat k nekemu stricu na Nizozemsko, da je delal pri njem v tovarni, potem pa na Švedsko, kar trudi ni bilo kdo ve kako daleč. Sicer me pa ni zanimalo, kem ga vodi pot.« Cilika je odnehala, a njeno pripovedovanje je postajalo čedalje bolj živahno. »Izginil je čez noč, rečeno pa je bilo, da se vrne.« . »Rečeno, rečeno,« je dejala Roza, »toda vrnil se ni, ker so jeli takrat šiSšljati o nesreči našega očeta!« Zadnje besede so bile ostre kakor nož. Cilika je premolknila in debelo pogleda- la. Nato pa, mahoma, kakor bi bila zdajci nekaj spoznal in se vrnila k davno'pozabljenim rečem, je zavpila: »Roza, Roza, zdaj spet vem, čeprav takrat nisem razumela. Stara Gusta, ki je šivala pri nas, mi je nekoč nekaj omenila. Kaj ne, Roza, da si — ali mar nisi bila zaročena z njim?« Prijela je sestro za roko in jo stisnila v tihem sočutju. Starejša jo je odrinila in se za-smejala: »Pusti, Cilika, pusti, vse to je zdavnaj premagano in pozabljeno. Zaročena še nisva bila, to sva hotela storiti o božičb, a taikrat je ležal najin oče že pod zemljo, in vsi častiti quiedlinburški meščani so udrihali po nas. Gospod Malten pa je bil varno spravljen pri sVojem stricu na Nizozemskem.« »In se vfajub svoji obljubi ni več vrnil?« »Cilika, človek se nerad vrne k dekletu, iki imajo njenega očeta za samomorilca in sleparja. Tomaž Malten vsekako ne dela takih neumnosti.« Nekaij časa sta obe molčala. »A zdaj j"e spet tu in ti je pisal. Roza, prav za prav je vendarle zanimivo. Pomisli, kaj bi ta lahfco vse povedal.« Cililki so se zableščale oči. »Kafršne pustolovščine je moral že doživeti!« - »Najibrže. o tem še malo ne dvomim.« Rozin odgovor je bil nekam posmehljiv. »Zdaj ti je spet pisal.« »Da, zdaj je spet pisal. V Kodanju je srečal Heinza Jordana in je od n.iega slišal, kako se je tu vse dobro izteklo.« Trdo se je zasmejala. »Menda bi rad prišel semkaj. Nemara da se zdaj oženi s teboj.« »O tem v svojem pismu seveda nič ne pravi. Tako nerodno Tomaž Malten nikoli ne začne. Za zdaj nima drugih namenov kakor zgladiti se, obiskati staro prijateljico izza mladih let in obuditi stare spomine. Očitno misli, da bi bilo zdaj vredno poskusiti.« Spet se je oglasil prejšnji trdi smeh. Pobrala je svoja pisma, stopila k omari, vzela iz nje delovno haljo in jo nataknila povrhu svetle letenske obleke. Cjilika jo je molče opazovala: »In ti?« ie vprašala čez nekaj časa. »In ti, Roza? Roza, če — bi ga bilo vendarle še volja, ali bi ga vzela?« »Ciliika!« Ogorčen vzkrik je" jeknil po sobi. »Ciliika, za koga me imaš?« Dolg molk je nastal. Nato je bila Rnza tiista, ki je prva izpregovorila:, »Heinz Jordan je ravnal drugače kakor Tomaž Malten. Ta se nas ni ogibal — Heinz Jordan je prišel, kakor hitro je zvedel, kaj se je zgodilo. Pomagal np je, mi pridobival prijatelje, ki so nam mogli pomagati, in mi utiral pot do moje življenjske naloge. S tem, ljuba Cilika. je tudi tebi pomagal.« »Da!« Tiho in malodtišno Ji ie prišla beseda iz ust. »Torej mu nameravaš odpirati. naj nikar ne hodi k nam? Gospodu Mal-tenu. mislim?« »Ne,« je rekla Roza Faibriciusova. »Sploh nič mu ne odpišem. In zdaj niti besede več o tej stvari, zadeva s Tomažem Maltenom je opravljena« C Otrobom na kliniki je šlo tudi nadalje dobro. Martka Bbckova je ze pokonci sedela v posteljici in je lahko pomolila Rozi in sitricu doktorju ročico, kadar -sta prišla k nji. »Se nekaj dm, pa vzamemo naše detece spet domov!« je rekla »mamica Roza« in pobožala deklico po redkih plavih laseh. *In po ona dva pridemo takisto.« Pripeljala se je bila z Wannskega jezera, da vidi. kako se imajo »njeni malčki«. Jasen smeh in vrisk ji je žadonel naproti m se razširil od postelje do postelje. »Da, rešili smo jih!« je rekel H^inz Jordan, ko sta pol ure kesneje sedela v njegovi delovni šotni. »Martka se bo šele zdaj prav raževetela. Največ so bile vendarle krive bezgavke, te so jo spravile tako na nič. Prava sreča, da je Ahim p;«eei spoznal kako in kaj. Kar ponosni bodimo nanj.« Odkrito navdušenje *e mu je zrcalilo na obrazu. Roza mu je pokimala: »Tudi meni se tako zdi i, in Ciliki se čudim, da ne izprevidi.« »Kaj res ne izprevidi? Človek bi vendar mislil, da ga brez tega —« »— da ga brez tega ne bi bila vzljubila, hočeš reči? Sodim, da nie. A zdaj je huda « nanj.« »Še vedno? Ji mar še ni pi .. ..CiiCl' * Urejuje: Davorin Ravljen — Fiir da« Konsorttom »Jntrot ste Vezteg Za ttokjjrnJM-ja: Fran Jerao — Ftti den Konzorcij »Jutra« kot izdajatelji* Stanko Vi rani — Fttr »Narodna tiskarna K ai» Orunkstr>llp Inseratenteo) veraatvrortlicb - Za uiseratm oddelek odgovarja: Ljubomli Volčič /a »Narodno tiskarno