Naš čas, 29. 1. 2015, barve: CM K, stran 1
ISSN 0350-5561
9 , IUJJU
za konec tedna
V petek (0/0 °C) in soboto (-1/0 °C) bo snežilo, v nedeljo (-3/4 °C) bo delno sončno.
številka 5
četrtek, 5. februarja 2015
Zima, zima
• • •
V teh dneh imamo tudi pri nas belo zimo, z veliko snega. Ta še vedno pada, zato lahko mirno zatrdimo, da imamo letos tudi v Šaleški dolini zimo, ki jo mnogi mlajši poznajo le iz pri-
povedovanj in pesmic. Zima bo še vztrajala, najbolj veseli pa so zagotovo otroci. Prosti čas preživljajo na hribih in hribčkih, poleg sankanja pa je gotovo aktualno tudi kepanje. Ne dvomimo, da bo marsikdo izdelal kakšnega sneženega moža. Ker se bližajo zimske počitnice, bi bilo lepo, če bi bela zima vztrajala vsaj do konca februarja. Po dolgih letih bi namreč bila zares bela tudi v dolini.
Most nad Socko maja
Na Direkciji za infrastrukturo pojasnjujejo, da so se dela zavlekla zaradi vremenskih razmer
Mira Zakošek
Kaj se bo dogajalo z željeno hitro cesto, še ni znano. Trenutna cestna povezava pa že dolgo ni več vredna besed, saj je bilo o njej že toliko povedanega in napisanega, pa tudi gospodarstvo je o njej in lastnih potrebah po novi cesti povedalo svoje.
Zadnjega tričetrt leta je promet na njej še dodatno oviran zaradi sanacije mostu v Socki (pri Skrlinovem gradu), kot vse kaže, pa bo tako še vsaj do maja.
Zakaj zamuda, saj je bilo obljubljeno, da bo cesta končana že preteklo leto, smo povprašali na Direkciji za infrastrukturo, kjer so nam
pojasnili, da so imeli v poletnem in jesenskem času veliko težav pri gradnji zaradi visokega vodostaja, zato dela niso potekala po načrtovanem planu. Tudi sicer je dinamika del povsem odvisna od vremenskih pogojev. V zimskem času, na primer, ni možno asfaltiranje zaradi nizkih temperatur, pa tudi sicer so čez zimo asfaltne baze zaprte.
Semafor so zaradi izvedbe rekonstrukcije podpornega zidu in ceste postavili v drugi polovici novembra. Računajo, da bodo varovalno ograjo na podpornem zidu in objektu postavili v prihodnjih dneh, vsekakor pa v prvi polovici februarja. Takrat bodo semafor tudi začasno
Spoštovani,
11 ■ ^f■ i n < . irn slovenskem kulturnem prazniku
irv vas vabimo na osrednjo o bon s ko slovesnost ki jo pripravimo
v petek, 6. februarja 2015, ob 18. uri v Domu kulture Velenje.
vnostna govornica na proslavi bo 73 k It aro mag. Jufijana Bizjak Mlakar.
bodo pripravili učenci in učitelji nje 'i usposabljanje Velenje.
to
Župan. Suet in Uprava
Mesire re Velen e
1,80 EVR
HAIMO
VELENJE
50 odtenkov kulture
Bojana Špegel
	S
	•p—1
	i«
	S
	CD
	
	
	H
odstranili. Potem jih čaka še rekonstrukcija ceste na tem območju. Tako računajo, da bo nadomestni most čez Socko pri Skrlinovem gradu končan maja letos.
Ob opisanem se lahko le nasmehnemo in se vprašamo, kako vrhunski gradbinci so bili v rajnki Jugoslaviji, ko so takle mostiček zmogli postaviti v razumnem roku kljub skromni tehnologiji in vremenskim razmeram, o katerih se današnjim gradbincem še sanja ne. No, ali pa je zgornji izgovor Direkcije za lase privlečen.
■
Čeprav mi je blizu, se vsako leto znova tudi sama ustavim pri vprašanju, kaj sploh je kultura. Tokrat, ko o njej razmišljam na pragu državnega kulturnega praznika, ki bo letos na nedeljo, se najprej vprašam, ali bo to, da tokrat zaradi praznika ne bomo ostali doma, kaj vplivalo na samo praznovanje. Včasih smo, se še dobro spomnim, prosti delovni dan, če je praznik »padel« na vikend, prenesli na prvi delovni dan v novem tednu. Sedaj že dolgo ni več tako. In letos bomo zaradi praznikov bolj malo doma.
Razmišljam in brskam po spletu. Ta je pogosto potuha, tudi za našo duhovno in kulturno rast. Včasih smo knjigo morali res prebrati, če smo hoteli napisati obnovo ali esej, danes mladi pogosto poiščejo bližnjico in na spletu poiščejo obnovo. Ker enim knjiga pač ni blizu. Po zadnji raziskavi bralnih navad Slovencev seje število nebralcev oziroma tistih, ki niso v zadnjem letu prebrali nobene knjige, iz 39 % leta 1998 lani povečalo na 42 %. Najpogostejši razlog za nebranje je menda-da pomanjkanje časa, lenoba, dolgočasnost ... Sama krepko sodim med tistih 58 % Slovencev, ki berejo. Redno in veliko. Zato me morda ti podatki toliko bolj presenečajo. Ker vem, da se čas za branje vedno najde. Če ima človek le interes. In ne, nič slabega ni, če je med prebranimi knjigami svetovna uspešnica 50 odtenkov sive, ki naj bi bila po mnenju kritikov branje za zdolgočasene gospodinje. Kot ne bo nič slabega, če bo edini kulturni dogodek, ki ga bodo te iste bralke obiskale v februarju, obisk velenjskega kina na dan, ko bodo v njem vrteli film z istim naslovom. Ker smo zelo različni in ker vsakemu od nas besedica kultura pomeni kaj drugega. Kliknem še na Wikipedijo, ki ve skorajda vse. Tam piše, da je besedica kultura izpeljanka iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«. Različne človeške družbe imajo različne kulture, osebna kultura posameznika pa se lahko razlikuje od kulture drugega. Drži kot pribito. Potem vzamem v roke knjižico februarskih kulturnih dogodkov v Velenju. Nič kaj debelejša ni kot v kakšnem drugem mesecu leta. Prav velikih dogodkov ob kulturnem prazniku ne bo, bo pa slavnostna govornica na velenjski občinski proslavi ministrica za kulturo. Ko sem se v teh dneh pogovarjala z mag. Ivanom Marinom, kije prejšnji teden dobil visoko državno priznanje za življenjsko delo, izvem, da je učil njenega moža. Ker je ta Velenjčan. Kako majhen je ta svet, a ne? In strinjam se z njegovim mnenjem, da je bilo Velenje vedno naklonjeno kulturi in ustvarjalcem. Tudi zato jih imamo ne le veliko, med njimi so odlični, prepoznavni v domovini in tujini. In zato se »kultura« pri nas dogaja vse leto. V različnih odtenkih, tudi sive.
Zimska služba zatajila
Prejšnji konec tedna so bili številni prebivalci mestne občine Velenje slabe volje, nekateri kar ogorčeni, saj so bile tukajšnje ceste, tako državne kot lokalne, slabo očiščene, kar nikakor ni bilo logično, saj so bile tokratne vremenske napovedi dobesedno na minuto natančne.
Nezadovoljen je bil tudi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, ki pravi, da se bodo o tem z izvajalci vsekakor pogovorili, ocenil pa je, da njihove odločitve niso bile prave, ali so šli na teren prepozno ali pa premalo-krat, potem pa se jim je zgodilo, da je sneg zmrznil in se oprijel cestišča. Običajno z lokalnimi izvajalci (PUP in Andrejc) niso imeli težav, saj so kritike letele predvsem na državne ceste, tokrat pa so bile vse očiščene slabo!
Državne ceste skozi Velenje so bile še ob pol štirih popoldan takšne.
■ mz

9770350556014
Naš čas, 29. 1. 2015, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA
5. februarja 2015
Skazova mlada menedžerka leta
Ljubljana, Velenje - Združenje Manager je na januarskem srečanju podelilo priznanja. Mlada menedžerka leta 2014 - priznanje so podelili prvič - je pripadlo direktorici družinskega podjetja Plastika Skaza Velenje Tanji Skaza.
Podjetje z dvesto zaposlenimi je lani prejelo več visokih priznanj in nagrad. Prejelo je Dnevnikovo prestižno priznanje zlata gazela za najboljše slovensko hitro rastoče podjetje in certifikat družini prijazno podjetje, ki ga je podelil Ekvilib, inštitut skupaj z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Direktorica družinskega podjetja Skazova pa je po izboru bralcev slovenskih revij, ki poteka pod okriljem revije Eva, lani postala tudi najbolj usodna slovenska ženska - femme fatale.
■ mkp
lokalne novice
Za stanovanjsko gradnjo 330.000 evrov
Šoštanj - V proračunu Občine Šoštanj so za potrebe stanovanjske gradnje letos zagotovili 330.000 evrov. V načrtu imajo pridobitev šestih različno velikih stanovanj v izpraznjenih objektih dveh nekdanjih enot vrtca, Barbke in Brine.
■	mkp
Razpis za sofinanciranje MKČN
Šoštanj - Občina Šoštanj je objavila javni razpis za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN) za letošnje leto v višini 1.000 evrov. Upravičenci so lastniki stanovanjskih stavb na območjih zunaj aglomeracij, znotraj katerih se predvideva izgradnja javne kanalizacije. Letos so v proračunu Občine Šoštanj za te namene zagotovili 40.000 evrov. Sredstva bodo dodeljevali po vrstnem redu prispelih vlog.
■	mkp
Število turistov se povečuje
Velenje - Lani so v MO Velenje zabeležili 31.844 turističnih prihodov. Od tega je bilo 90,15 % domačih, in 9,85 % tujih gostov. To je 6,99 % več kot v letu 2013. V Velenju je prenočilo 18.663 gostov, od tega 13 % domačih in 87 % tujih. V TIC Velenje so nam pojasnili, da je število nočitev tujcev v primerjavi z letom 2013 večje, manj pa je bilo nočitev domačih gostov.
bš
Nova vrednost turistične takse
Velenje, 2. februarja - V Mestni občini Velenje je začela veljati nova turistična taksa. Ta sedaj znaša 1,265 evra. V skladu z zakonom jo morajo pobirati in odvajati vse pravne osebe javnega in zasebnega prava, samostojni podjetniki posamezniki, sobodajalci in kmetje, ki sprejemajo turiste na prenočevanje. V letu 2014 so v Velenju s turistično takso zbrali dobrih 17 tisoč 200 evrov.
O občinski malhi
Mislinja, 5. februarja - danes ob 18. uri se bodo na 4. zaporedni seji sestali mislinjski svetniki in svetnice. Glavna točka dnevnega reda bo zagotovo obravnava in sklepanje o dopolnjenem odloku občinskega proračuna za letošnje leto. Poleg tega bodo odločali o 20-od-stotnem povečanju pravnih poslov nepremičnin glede na vrednost, ki so jo načrtovali za leto 2015. Obravnavali pa bodo tudi predlog odloka o ukinitvi Stanovanjskega sklada občine Slovenj Gradec.
bš
Razstava o Kozjanskem parku
Nazarje - V nazarskem muzeju so sinoči odprli fotografsko razstavo Tea Hrvoja Oršaniča o Kozjanskem parku. Skupaj sta jo pripravila Muzej Vrbovec in Kozjanski park. Oršanič, avtor razstave in direktor Kozjanskega parka, je skozi fotografije predstavil dobre prakse Kozjanskega parka.
Za petino več prehladnih obolenj
Celje - Na Celjskem ugotavljajo v tem času za kakšno petino več prehladnih obolenj in gripe kot decembra, vendar je takšno stanje običajno v tem letnem času. Sezona teh obolenj se je začela in bo trajala še ves februar in morda še marca, pravijo zdravniki.
Še več gospodarskega in prijateljskega sodelovanja
Velenje so obiskali predstavniki vlade Republike Srbske
Velenje, 29. januarja - Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je sprejel delegacijo iz Republike Srbske - predsednico vlade mag. Željko Cvijanovic, ministra za industrijo Petra Djokica
in poslanca v narodni skupščini Marka Vidako-viča. Namen srečanja je bil okrepiti gospodarsko, kulturno, športno in politično sodelovanje, poiskati možnosti za izmenjavo dijakov in študentov ter za skupno koriščenje evropskih sredstev, predvsem v okviru programa Obzorje 2020 za odličnost v znanosti in industriji ter v okviru programov Evropa za državljane, Erasmus + in Me-diteran na področju »mehkih« politik.
»V zadovoljstvo mi je, da sem danes v Velenju, kjer smo slišali mnogo dobrih izkušenj v zvezi z delovanjem lokalne samouprave. V delegaciji je tudi minister za energetiko, saj smo zainteresirani za gospodarsko sodelovanje pa tudi nad-
Bojan Kontič, mag. Željka Cvijanovič, Breda Kolar in Peter Djokič
gradnjo naših prijateljskih odnosov. Že županu Velenja sem dejala, da bomo podprli vsako idejo, ki bo poglabljala naše sodelovanje, ki ga želimo po vzoru Velenja in Prijedora - je odlično steklo - razširiti še na druge občine. Predvsem pa želimo okrepiti naše gospodarsko sodelovanje. Slovenija je za nas pomemben trgovinski partner in
Gostje so si ogledali tudi proizvodnjo najsodobnejših aparatov Gorenja.
vlagatelj pri nas. Tukaj na obisku v Velenju sem zaznala veliko priložnosti,« je po obisku dejala Cvijanovičeva.
Zelo dobro je obisk v Velenju ocenil tudi minister Djokič: »Vsekakor gre za eno najpomembnejših lokalnih skupnosti republike Slovenije, ki ima dobre in bogate izkušnje, ki so nam lahko zgled pri graditvi naše lokalne samouprave. Seveda nas zanima predvsem gospodarstvo, še posebej industrija, rudarstvo in energetika, in Velenje je mesto, kjer je vse to visoko razvito. Želimo vzpostaviti nove stike s potencialnimi vlagatelji iz tega okolja v Republiko Srbsko, to je tudi eden najpomembnejših ciljev našega obiska.«
Župan Bojan Kontič je poudaril pomen sodelovanja, s katerim ima Velenje veliko izkušenj, le da smo včasih iskali predvsem prijatelje, s katerimi smo se srečevali v kulturi in športu, zdaj pa je v ospredju gospodarstvo. »Politika ima danes pomembno nalogo, da odpira gospodarstvu vrata. Možnosti za to je v Srbski krajini veliko in prepričan sem, da smo na začetku zelo optimistične poti.«
Gostje so obiskali tudi Gorenje, največjega slovenskega izvoznika v Srbsko krajino. Sodelovanje z njim želijo še poglobiti.
Ni letelo perje, naježena je bila naša deželica
Ne kot kura, kot jež - Kaj bo naredila komisija -Gospodarski minister bolj turističen - Kidriča bodo prestavili - Kekec je naš, tudi Kraljica mortadela
V zadnjih dneh Slovenija nikakor ni bila podobna kuri, ki nese zlata jajca, bolj ježu. Ker ne nese dovolj zlatih jajc, so se močno naježili po domala vseh občinah, saj naj bi jim mati država namenila precej manj denarja, kot bi ga želeli oziroma potrebovali. Malo so jim predstavniki vlade le pogladili bodice, povsem polegle pa se še niso. A če ne bo vlada ob poletju izpolnila obljub, se lahko kaj hitro znova dvignejo. Sicer pa je bilo na državni ravni znova precej slišati o naši nekdanji skupni zvezdi, ki zdaj mnoge močno bode v oči. Pa o himni, a ne njenem glasbenem delu, ampak o tem, katere vse kitice naj bi peli in kdaj. Odločili niso nič, saj nedodelani predlog (seveda) podpore ni dobil. So pa bili parlamentarci bolj enotni, ko je bilo treba odločiti o novi komisiji, ki naj bi dala pod politični drobnogled dogajanje v zvezi s projektom Teš 6. Razprava je bila dolga, dolga tudi vrsta očitkov z raznih strani - pa tudi pomislekov, ali bi taka komisija res kaj razkrila. Po reklu: kdor noče nekaj rešiti, ustanovi komisijo. Mnogi pa zadnji čas znova sprašujejo, ali se bo kaj na bolje spremenilo v našem turizmu. Da je to lahko eden od naših vlečnih konj, že dol-
go trdimo, a za to premalo storimo. Tako vsaj zagotavljajo turistični delavci. Korak naprej naj bi naredil naš »regijski« gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Spet bo osamosvojil STO, Slovensko turistično organizacijo. Pa ne le to, naš minister je tudi obljubil nekaj milijonov za vnovičen zagon za turizem pomembne žičnice Kanin, da bi zaživelo tudi tamkajšnje smučišče. Naklonjen je tudi projektu na drugem koncu, da bi med Koprom in Izolo, kjer bo kmalu promet stekel po novi cesti in po predoru, uredili morsko plažo. Očitno je vsaj v turizmu naš minister dobro zagrabil!
Marsikje pa turistični delavci opažajo, da je vse manj ruskih gostov. Te pa so imeli najraje, saj radi trošijo. V Rogaški Slatini se nad tem še ne pritožujejo najbolj. Ker je tam, kot smo že poročali, tudi vse več hotelov v ruskih rokah, pričakujejo, da tudi teh gostov ne bo manjkalo. Da se bodo še bolje počutili, so v tem mestu že obnovili večino znamenitega zdraviliškega parka, zdaj načrtujejo še obnove dela pred Terapijo in okoli znanega paviljona Tempel. Ob tem naj bi bil načrtovalcem malo »napoti« Kidrič. Ne sla-tinski župan Branko Kidrič, saj ta obnovo naj-
bolj podpira, ampak spomenik revolucionarja Borisa Kidriča. A ne toliko, da bi ga odstranili, le malo ga bodo menda prestavili. Ta trg pa bodo s potjo tudi povezali s kulturnim centrom Anin dvor.
Ta center je s še nekaterimi drugimi znamenitostmi že postal neke vrste prepoznavni znak tega kraja. Kot so za našo državo prepoznavne nekatere druge blagovne znamke. Pa mnogim ne gre v račun, da prehajajo v tuje roke. Tudi preko rok nekaterih naših propadlih tajkunov. Izgubili smo Fructal, Kolinsko, cockto - pijačo naše mladosti, pa donat, barcafe, zdaj odhajajo še tri srca - če naštejem le nekatere. Še dobro, da bomo lahko še naprej po slovensko peli »vesele pesmi«, saj smo obdržali Kekca. Pašteto s tem znanim imenom je na dražbi v boju s Hrvati priboril slovenski podjetnik, ne sicer z našega konca, Roman Moškotevc, lastnik podjetja Ahac iz Grobelnega, ki seje tudi potegoval zanjo. Je pa dobil Pomurko. Celjske mesnine oziroma Izidor Krivec pa je kupil blagovni znamki MIP in Kraljica mortadela. Vsi naj bi proizvodnjo teh priznanih blagovnih znamk seveda nadaljevali. V Podčetrtku pa se pripravljajo na veliki finale. Zgradili bodo še zadnjo čistilno napravo in s tem s tovrstnimi čistilnicami »pokrili« vso občino. Pravijo, da jo bodo postavili, četudi ne bi uspeli na kakem razpisu za evropski denar.
Pa še to: že prvič, ko je v tej zimi zapadel sneg, so imeli v Celju nove težave. Neprehodna je bila nova Splavarska brv čez Savinjo. Zaradi snega in ledu. No, vsaj ob tem primeru kritika ne leti neposredno na občino, saj je brv zdaj še v »pristojnosti« izvajalca. Na občino je kot običajno že tako letelo dovolj ledenih puščic zaradi mestnih cest in pločnikov.
■ k

m

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: TIskarna SET d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 29. 1. 2015, barve: CM K, stran 3
POLITIKA	3
5. februarja 2015	**H*JLS
Sejnina svetnika v Velenju znaša 200 evrov
Pregledali uresničevanje razpisov - Za razvoj podjetništva 1,9 milijona evrov
Mira Zakošek
Velenje, 3. februarja - Svetniki Mestne občine Velenje so na tokratni seji namenili pozornost predvsem obravnavi poročil o opravljenih razpisih. Nanje niso imeli pripomb. Tako so se seznanili z razpisom za prireditve in druge dejavnosti (ki niso opredeljene v drugih razpisih, z njimi pa društva, klubi in posamezniki bogatijo dogajanje v občini. Več kot 100 takšnih vlog so lani obravnavali, zanje pa namenili dobrih 100 tisočakov. Podoben razpis bodo objavili tudi letos, za to imajo predvidenih 90 tisočakov. So pa ta pravilnik zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti nekoliko spremenili. Financirali bodo zgolj dejavnosti, ki bodo izboljšale kakovost
življenja občanov, takšne, ki bodo postale s sredstvi razpisa bolj dostopne občankam in občanom. Prijavitelj, ki sodeluje na tem razpisu, ne more dobiti sredstev na drugih razpisih, vsebinsko so združili nekatera merila, predvsem pa uvedli obrazec za poročanje, ki bo sestavni del razpisne dokumentacije. Do sedaj obrazca za poročilo niso imeli, kar je povzročalo kar nekaj nejasnosti. Obvezna priloga obrazca bodo fotokopije računov v višini odobrenih sredstev.
30.000 za male čistilne naprave
Do konca leta morajo imeti imetniki individualnih hiš, ki niso priključeni na osrednje kanalizacijsko omrežje, zgrajene male čistilne naprave. Občina zato že nekaj let razpisuje nepovratna sredstva za te namene, a za zdaj odziva še ni bilo veliko. Lani je bilo tako zgrajenih 22, za vsako so namenili 1.000 evrov. Toliko pa je predvideno tudi letos (skupaj je na voljo 30.000 evrov).
Veliko za podjetniške spodbude
Uspešno so lani spodbujali tudi razvoj podjetništva, med drugim so za te namene razdelili 200 tisočakov (spodbujanje naložb, ustvarjanje novih delovnih met, subvencioniranje najemnin poslovnih prostorov v mestnem središču). Letos bodo za te namene razpisali 150 tisočakov, skupno pa za razvoj podjetništva (podjetniški inkubator in poslovno cono Stara vas) namenili milijon 900 tisoč evrov.
Tudi ta odlok so nekoliko spremenili. Spremembe je predstavila vodja urada za razvoj in investicije Alenka Rednjak
Za kulturne programe skoraj 59 tisoč evrov
Uspešno so lani izvedli tudi razpise za sofinanciranje kulturnih programov (kulturni programi, kulturni projekti, kulturni projekti s področja založništva te delovanje kulturnih društev). V ta namen so razdelili 58.750 evrov. Na javni razpis je prispelo 75 prijav, v sofinanciranje pa so jih sprejeli 52, vsi pa so bili v lanskem letu tudi realizirani.
Do sejnine upravičen tisti, ki je prisoten dve tretjini zasedanja
Svetniki so na torkovi seji potrdili tudi pravilnik o plačah, sejninah in drugih prejemnikih funkcionarjev ter članov drugih organov in delovnih teles. Matej Jenko (SMC) je sicer predlagal umik te točke, ker je menil, da bi morali biti z njo seznanjeni tudi predsedniki svetov krajevnih skupnosti, a tega svetniki niso sprejeli. Na pobudo Franca Severja so določili, da je do izplačila sejnine upravičen svetnik, ki je na seji prisoten vsaj dve tretjini trajanja seje. Sejnina znaša 200 evrov neto, nagrada podžupanov pa 500. Povprečno trajajo posamezne seje sveta 8 ur, na leto pa jih načrtujejo sedem ali osem. Skupni znesek sejnin posameznemu svetniku ne sme preseči 7,5 odstotka letne županove plače.
Ustanovili javno dobro
Vodja Urada za urejanje prostora mag. Branka Gradišnik je predstavila sklep o ustanovitvi javnega dobrega na območju
poslovne obrtne cone Trebuša. To jim bo omogočilo, da bodo cesto, ki tam poteka ustrezno kategorizirali.
Spremenili odlok o obremenjevanju nepremičnin
Branka Gradišnik je predstavila tudi spremembe odloka o obremenjevanju nepremičnin v lasti Mestne občine Velenje s služnostnimi pravicami ter oddaji v najem ali zakup. Od leta 2012, ko je bil sprejet, so se razmere na nepremičninskem trgu spremenile, saj so cene nepremičnin padle za pet, lani pa še za 7 odstotkov, za prav toliko pa naj bi še letos. Zaradi trenutnih razmer si Mestna občina Velenje prizadeva spodbujati delovanje in obratovanje lokalov ter spodbuditi oživitev mesta tudi z znižanjem najemnin in služnostnih pravic. Namen znižanja najemnin in odškodnin za ustanovitev služnostnih pravic je pritegniti nove ter ohraniti že obstoječe najemnike ter s tem omogočiti občanom koriščenje dodatnih storitev. Glede na navedeno je bilo potrebno poseči v višino izhodiščne vrednosti za izračun najemnin, z znižanjem le te za 50 odstotkov. Enako je potrebno znižati tudi višino odškodnine za obremenjevanje nepremičnin s služnostnimi pravicami. ■
Zupan sprejel gospodarstvenike
Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič poudarja, da so pomembno gibalo razvoja lokalne skupnosti gospodarstvo, podjetništvo in obrt, saj so ključni za višjo ka-
kovost življenja. Gospodarstvenikom, podjetnikom in obrtnikom se že tradicionalno zahvali za njihova prizadevanja na vsakoletnem sprejemu. Tokrat ga je pripravil v velenj-
ski glasbeni šoli, obogatil pa ga je ženski vokalni tercet Casta Diva, ki ga sestavljajo operne pevke Urška Arlič Gololičič, Martina Burger in Gordana Hleb. Ustanovile so
ga lani v želji po skupnem ustvarjanju in približevanju klasične glasbe širšemu občinstvu. Pojejo dela iz svetovne operne in druge klasične literature, tako solistično kot tudi posebej prirejene za njihov tercet. Vsako izvajalko odlikuje specifičen "timbre", ki v tercetu omogoča bogate zvočne in po obsegu zahtevne izvedbe skladb.
Bojan Kontič je v pozdravnem nagovoru predstavil ukrepe, ki jih udejanjajo, da bi podjetnikom pomagali pri uresničitvi njihovih ciljev. Za ta namen so pridobili nepovratna sredstva, ki jih bodo namenili za podjetniški inkubator, ki ga bodo še v letošnjem letu uredili v prostorih nekdanjega Standarda, zmanjšali so komunalni prispevek, uredili bodo obrtno cono Stara vas, za konkretne podjetniške spodbude pa imajo za letos v proračunu rezerviranih 200 tisoč evrov.
■
3
$
v
znanja (¡059
ŠOLSKI CENTER VELENJE mavr ci
Učenci in dijaki zaključnih letnikov!
Vabljeni na informativna dneva srednjih sol
v
in Višje strokovne šole Šolskega centra Velenje v petek, 13. 2. 2015, ali v soboto, 14. 2. 2015.
Podrobnejši razpored najdete na www.scv.si in na spletnih straneh posameznih sol.
Trg mladosti 3 • Velenje 03 896 06 00 • info@scv.si
www.scv.si

—
S#č ■■ i
PRIDRUŽITE SE NAM POD MAVRICO ZNANJA
Večinski ali proporcionalni volilni sistem?
Svetniki Občine Šmartno ob Paki potrdili program športa za letos - Revizija ni odkrila večjih pomanjkljivosti
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 2. februarja - Svetniki Občine Šmartno ob Paki so se v ponedeljek sešli na prvi seji v tem letu. Od predvidenih 11 točk dnevnega reda so jih obravnavali 10, saj je župan Janko Kopušar predlagal umik točke o spremembah Pravilnika o plačah in plačilih občinskih funkcionarjev in nagrad članov.
Od 14 na 12 ali 10 svetnikov
Poleg osnutka odloka o občinskih cestah so nekoliko več pozornosti namenili osnutku sprememb in dopolnitev Statuta lokalne skupnosti. Poleg odprave manjših pomanjkljivosti predvidevajo zmanjšanje števila članov občinskega sveta s 14 na 12 ter manjše število članov delovnih teles. Spremembe bodo začele veljati od rednih lokalnih volitev 2018.
Pod predlagane spremembe se je podpisal župan Kopušar. Kot je pojasnil, se je o omenjenih spremembah pred tem uskladil z vodji svetniških skupin, obravnavali so jih že člani statutarno pravne komisije, so pa rezultat varčevalnih ukrepov. »Glede na velikost občine je 14-članski občinski svet prevelik, pa tudi vodje poslanskih skupin so omenjali težave pri pridobivanju kandidatov za svetnike na lanskih lokalnih volitvah,« je še dodal Kopušar.
V razpravi je svetnike zanimalo, zakaj je predlagal 12-članski občinski svet, svetnik iz vrst SDS pa je menil, da bi bila racionalizacija poslovanja občine še umnejša s prehodom na 10-članski občinski svet. Dogovorili so se, da bodo razmišljanja o večinskem ali proporcionalnem volilnem sistemu pred nadaljnjimi obravnavami sprememb tehtno premislili.
Občina Šmartno ob Paki je na začetku samostojnega delovanja že imela večinski, leta 2006 pa je prešla na proporcionalni volilni sistem.
Letos za program športa 33 tisoč 700 evrov
Lokalna skupnost bo predvidoma ta mesec objavila razpis za sofinanciranje programa športa za letos. V občinskem proračunu je za ta namen predvidela 33 tisoč 700 evrov, od tega največ za kolektivni šport, precej manj pa za športnike posameznike in športno rekreacijo. Za tekoče vzdrževanje športnih objektov pa je v letošnjem občinskem proračunu predvidenih dobrih 19 tisoč evrov. Svetniki so na seji predlog programa športa za letos potrdili. Zeleno luč je prav tako dobil Pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo objektov in naprav za izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
Poročilo nič posebnega
Na seji je župan Kopušar seznanil svetnike še s poročilom o opravljeni notranji reviziji. Državna notranja revizorka pri pregledu poslovanja občine za leto 2013 ni odkrila večjih pomanjkljivosti. Je pa ob koncu poročila pripisala nekaj priporočil, ki jih bodo - tako Janko Kopušar - upoštevali že pri letošnjem poslovanju občine.
■
nikoli samiJ^Q^ g
M
Naš čas, 29. 1. 2015, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO
Men
5. februarja 2015
Poslovanje Gorenja zaznamovale razmere v Ukrajini
Kljub težavam izpolnili pričakovanja in leto sklenili z dobičkom - Letos načrtujejo še dvig dobičkonosnosti, a manjše prihodke
Mira Zakošek
Velenje, 30. januarja - Vodstvo Gorenja je seznanilo nadzorni svet z oceno poslovanja skupine Gorenje v lanskem letu, potrdili pa so tudi poslovni načrt za letos. Lansko poslovno leto so sklenili z dobičkom, za letos pa načrtujejo še izboljšanje dobičkonosnosti.
Žal so poslovanje v lanskem letu, potem ko je še ob polletju zelo dobro kazalo, zaznamovale številne težave, povezane predvsem z ukrajinskim in ruskim trgom, od katerih so v Gorenju zelo veliko pričakovali. Dotedanje uspehe so hitro »potopile« politične razprtije in posledično katastrofalni padec rublja. Na tem trgu so zato ustvarili kar za 27 milijonov evrov manj prihodkov, kot so načrtovali.
V vsakem od prvih treh četrtletij je Gorenje poslovalo pozitivno, ob koncu trimesečja so izkazovali celo 4 milijone evrov čistega dobička, v zadnjem četrtletju pa se je poslovanje zaradi izrednega razvrednotenja rublja poslabšalo.
Leto so kljub vsemu zaključili bistveno bolje kot leta 2013. Vodstvo meni, da je na to v veliki meri vplivalo prestrukturiranje, ki so ga izvedli v letih 2012 in 2013. Prihodki so za 0,3 odstotka presegli dosežene v letu 2013, dosegli so jih v višini milijarde 240 milijonov evrov. Izkazali so za 40 milijonov
dobička (čisti dobiček bo znašal okoli 100 tisočakov, leta 2013 pa so imeli 25 milijonov izgube). Višje prihodke so ustvarili v Nemčiji, ZDA, Sloveniji, Romuniji in Bolgariji ter na Češkem, Madžarskem, Slovaškem in Daljnem vzhodu. Na večini svojih trgov so tudi povečali tržne deleže in za 26 milijonov evrov zmanjšali skupno zadolženost skupine.
Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja: »S sodelavci nadaljujemo aktivnosti, s katerimi poskušamo omiliti negativen vpliv hitro spreminjajočih se zunanjih okoliščin, in se pri tem osredotočamo na nadaljnje izboljšanje dobičkonosnosti poslovanja in finančne moči. Med drugim bomo svojim kupcem ponudili nove izdelke v višjih cenovnih razredih, kot so nova generacija vgradnih kuhalnih aparatov in pomivalni stroji Asko, s katerimi podpiramo doseganje zastavljenih ciljev.«
Za letos načrtujejo nižje prihodke, a večjo dobičkonosnost
Pri snovanju letošnjega poslovnega načrta je vodstvo Gorenja upoštevalo, da so in verjetno še bodo razmere v Rusiji in Ukrajini še naprej zaostrene. Ob tem je tudi trg panoge gospodinjskih aparatov v Evropi in svetu zelo zaostren. Zato so pripravili več različic poslovnega načrta. Po več kot desetletju rasti pričakujejo nižje prihodke, ki naj bi jih dosegli v višini 1,22 milijarde evrov ali 2,3 odstotka manj kot lani.
Seveda pa bodo, kot poudarja vodstvo, nadaljevali zastavljene aktivnosti za krepitev dobičkonosnosti in finančne moči. Tako naj
Med ključnimi aktivnostmi za doseganje večje dobičkonosnosti je povečanje prodaje višjecenovnih in inovativnih izdelkov. Višje prihodke načrtujejo na neevropskih trgih, predvsem na račun boljše prodaje na
Bližnjem in Daljnem vzhodu ter v Avstraliji.
bi kljub načrtovanim nižjim prihodkom dosegli za 43,1 milijona dobička iz poslovanja (EBIT), kar je 8 odstotkov več od ocenjenega za lansko leto. Poslovni izid iz poslo-
vanja pred amortizacijo (EBITDA) je načrtovan v višini 92,9 milijona evrov in za 11,4 odstotkov presega ocenjenega v letu 2014.
Nadaljnje znižanje čiste zadolženosti
Lani je Gorenje čisto zadolženost znižalo za 26 milijonov evrov, v letošnjem letu pa načrtuje znižanje čiste zadolženosti za nadaljnjih 11,5 milijona evrov. K nižji zadolženosti bodo prispevali tudi učinki odprodaje poslovno nepotrebnega premoženja.
■
Skupaj z Arjo stabilnejša prihodnost
Leto 2014 za družbo Veplas Velenje prelomno - Letalska industrija še vedno velik izziv
Tatjana Podgoršek
Franc Vedenik, direktor družbe Veplas Velenje, je napovedal, da bo leto 2014 za družbo prelomno. »Je tudi bilo. Če imamo kdaj razloge za zadovoljstvo, jih tokrat gotovo imamo,« nam je zatrdil pred dnevi in nadaljeval: »Konec lanskega leta smo namreč dokončno preselili proizvodnjo medicinskih kadi iz Švedske v Velenje. Tako kot mi si tudi švedski poslovni partner ni predstavljal, kako velik in zahteven zalogaj bo to. Švedski gigant je namreč prvič selil takšno proizvodnjo k drugemu partnerju.« Letos jih čaka še drugi del projekta, in sicer zamenjava šved-
skih dobaviteljev z lokalnimi, slovenskimi. Tudi ta del je za družbo pomemben, saj prinaša ekonomske učinke in nova delovna mesta.
Promet bodo skoraj podvojili
Po zagotovilih sogovornika bo največji učinek projekta opaziti pri skoraj podvojeni realizaciji. Letos so jo predvideli za 17 milijonov evrov, od tega naj bi jim posel s švedsko Arjo, za katero so že izdelovali medicinske kadi, prinesel 11 milijonov evrov. Zaposlili so že približno 35 delavcev, v naslednjih dveh, treh letih pa naj bi od 50 do 70 novih zaposlitev zabeležili še njihovi sloven-
Franc Vedenik: »Za nami stoji dolgoročno močan poslovni partner, zaradi tega postaja vse bolj stabilen tudi Veplas.«
ski dobavitelji. Ob tem ne smemo spregledati, pravi Vedenik, da so lani pridobili certifikat za proizvodnjo medicinskih kadi (kar je bil eden od pogojev Švedov), ki je prinesel pre-
Nas dom stoji na Viču, med zelenicami športnega parka, proč od mestnega hrupa, a obenem blizu centra mesta in številnih srednjih šol.
Dijaški dom Vič zagotavlja varno zavetje dijakinjam in dijakom, ki nadaljujejo šolanje v slovenski prestolnici, omogoča uspešno šolanje in prijetno bivanje.
Po obveznih učnih urah in brezplačnih inštrukcijah se naši dijaki in dijakinje srečujejo pri interesnih dejavnostih, kjer se sproščajo in razvijajo svoje interese.
Dijaški dom VIC
Gerbičeva ul. 51/a • 1000 Ljubljana T: 01 47 901 11 F:01 47 901 36 ddv.info@guest.arnes.si • www.dd-vic.si
cej sprememb v sistemu kakovosti in jim dodatno odprl izvozna vrata. »Švedi nam tudi zagotavljajo, da bomo v njihovem sistemu prihajali do drugih njihovih podjetij s kompo-zitnimi izdelki. Imamo že dogovorjene termine v podjetju, ki proizvaja operacijske mize. Proizvajamo pa že nekatere izdelke za njihovo drugo podjetje v Franciji, kjer računamo na nadaljnjo rast prodaje. Za na-
Letos so predvideli 17 milijonov evrov realizacije, od tega naj bi jim posel s švedsko Arjo navrgel 11 milijonov evrov
mi stoji dolgoročno močan poslovni partner, zaradi tega postajajo vse bolj stabilni tudi Veplasovi temelji.«
Prihodnost še drugi programi
Čeprav je medicinski program s 60 do 65 odstotki celotnega prometa podjetja pri njih trenutno na prvem mestu, je to za pogumnejšo prihodnost družbe še premalo. Zato so pozornost namenili drugim projektom in tudi pri njih se kažejo dobri rezultati. Velik izziv, zaradi precejšnjih vlaganj v razvoj v preteklih letih, ostaja proizvodnja delov za letalsko industrijo. Obseg del v tem povečujejo z italijanskim proizvajalcem helikopterjev AgustoWe-stland, predvidoma na začetku letošnjega marca pa naj bi stekla proizvodnja za firmo IFCC iz Lienza, ki je pomemben dobavitelj letalskima družbama Boing in Airbus, dogovarjajo
pa se še drugje. Prav tako povečuje naročila v tem trenutku njihov drugi največji kupec, nemški Carthago, narašča povpraševanje po izdelkih za potrebe tirnega transporta ...
Francozi povečali naročilo vizirjev za čelade
Med poslovnimi partnerji Vepla-sa je tudi eden od svetovnih proizvajalcev osebne zaščitne opreme iz Francije. »Tudi ta je povečal naročilo za dobavo vizirjev za čelade za zaščito vojakov ali policistov. Z njim so razvili omenjeni produkt, razlog za povečana naročila pa so nedavni neljubi dogodki v Franciji.« Na vprašanje, kakšno pa je sodelovanje s Slovensko vojsko, je Franc Vedenik odgovoril: »Pred nedavnim so nas obiskali predstavniki in potrdili, da so zavrnili čelade tujega proizvajalca, ki so
Zaradi nedavnih neljubih dogodkov je eden od svetovnih francoskih proizvajalcev osebne zaščitne opreme povečal naročilo za dobavo vizirjev za vojaške in policiske čelade.
ga izbrali lani na razpisu. Nanj smo se prijavili tudi mi in takrat ostali praznih rok, čeprav smo opozorili na slabšo kakovost izbrane čelade. Izgubili smo precejšen posel. Je pa spodbudno to, da smo se pogovarjali o večjem sodelovanju z domačimi dobavitelji oziroma proizvajalci vojaške opreme.«
Franc Vedenik, direktor družbe Veplas, o tem, ali je delovno okolje res zdravstveno vprašljivo, kar trdijo nekateri zaposleni, delovni pogoji nemogoči, plače za opravljeno delo prenizke, in o njegovih obljubah, da bo kmalu bolje:
»Delovno okolje je bistveno boljše kot v ostalih proizvodnjah kompozitov. Urejeno je v skladu s predpisi, kar dokazujejo odločbe inšpekcijskih pregledov. Plače so v skladu z zakonodajo. Bi pa poudaril, da je po aktih možen dokaj velik stimulativen del plač, ki je odvisen od količine in kakovosti dela. Na zborih zaposlenih smo povedali, da
bo družba v prihodnje vlagala predvsem v kadre in v plače, kar pa bo odvisno od uspešnosti poslovanja. Glede obljub pa tole: Veplas je preživel obdobje velike gospodarske krize, ki jo je izkoristil kot izziv. Tisti, ki kritizirajo, naj pogledajo, kakšen je bil Veplas pred leti in kakšen je danes. Pozitivno usmerjeni zaposleni znajo to ceniti, kajti zavedajo se, da smo si z uspešnim razvojem postavili dobre temelje za prihodnost.
Pred nedavnim sem se sešel z vodstvi sindikatov, a ni bilo kritik na omenjene teme. Pogovori so bili zelo konstruktivni in v prid še boljšemu sodelovanju med vodstvom družbe ter sindikati.«
■
Nas cas, 5. 2. 2015, barve: CM K, stran 5
februarja 2015	GOSPODARSTVO	5
Premogovnik zavrtal v prihodnost
Slogan ob enem od jubilejev je bil Zavrtajmo v prihodnost - Kdo bi si takrat mislil, da bo to treba zato da bodo sploh še imeli jubileje, vrtati na način, kot morajo danes?
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 2. februarja - 22. septembra je bil mag. Ludvik Golob, imenovan za predsednika uprave skupine Premogovnik Velenje. Do nastopa funkcije predsednika je bil v družbi izvršni direktor razvojnega področja, veliko se je ukvarjal s projekti v tujini.
Na pogovor z njim smo čakali precej časa. Pravi, da bi morali to razumeti. Da je bil dan pogosto prekratek za postavljanje novih smernic in iskanje rešitev za obstoj Premogovnika in ohranitev delovnih mest v njem. Premogovnik je bil sredi prejšnjega leta dejansko pred stečajem ali likvidacijo. Kako globoko?
»Osnovno dejavnost izvajamo 450-500 metrov pod zemljo. Vsak dan si tam približno tisoč rudarjev služi trdo prigarani kruh.
Leto 2014 želimo iz poslovnega vidika čim prej pozabiti. Skupini Premogovnik Velenje se je nakazoval najbolj črn scenarij. Treba je bilo ukrepati in pripraviti načrt, kako se stroškovno, poslovno in finančno preoblikovati, dezinvestirati poslovno nepotrebno premoženje, si zastaviti nove cilje. Pred nami je zahtevno leto, ko bo zaradi reševanja insolventnosti družbe, da bomo lahko dolgove tudi odplačevali, potrebna doka-pitalizacija s strani HSE. Verjamem, da bomo v dveh, treh letih Premogovnik spravili na nivo, kot si ga zasluži in kjer smo že bili.« Koliko zaposlenih šteje Skupina? »Konec leta nas je bilo na Premogovniku zaposlenih 1.321 ljudi, na HTZ 799, PV In-vestu 134, RGP 105 in Gostu 84, v celotni Skupini torej 2.443 oseb.« Dobršen del leta ste v strokovnih službah pripravljali načrt, ki ga omenjate - finančnega in poslovnega prestrukturiranja. Kaj zajema?
»Lahko se pohvalimo, da smo bili v Skupini HSE prvi, ki smo ob tem pripravili tudi dolgoročne projekcije do leta 2030. Oboje je potrjeno tako na Holdingu Slovenske elektrarne kot na Slovenskem državnem holdingu.
Načrt zajema štiri skupine ukrepov: stroškovno racionalizacijo, poslovno in finančno prestrukturiranje ter dezinvestiranje.
Vračamo se k osnovni dejavnosti pridobivanja premoga. Poslovno prestrukturiranje zato zajema odprodajo naložb in ukinitev dejavnosti, ki s tem niso povezane. S Premogovnikom ostajata HTZ in delno
PV Invest. Invalidsko podjetje HTZ za Premogovnik izvaja ogromno dejavnosti, brez njega si Premogovnika niti predstavljati ne znamo. Tudi PV Invest izvaja kar nekaj dejavnosti za Premogovnik, denimo jamomer-ske storitve, upravljanje z investicijami, skrb za degradirane površine. Kar se tiče ostalih dejavnosti in naložb - Gost, RGP, Golte, pa jih v daljšem obdobju ne vidimo več kot hčere, ampak kot samostojne subjekte na trgu.«
Združevanje PV in TEŠ? Vprašanje, ki že
nekaj časa visi v zraku.
»To je vprašanje za lastnike, za HSE. V okviru načrtov finančnega in poslovnega prestrukturiranja se tega vprašanja nismo dotaknili. So se ga pa kolegi v TEŠ in tudi mi smo dobili nekaj vprašanj, povezanih s tem. Osebno vidim nekaj sinergij pri upravljanju z deponijo, s pridobivalnim prostorom, na katerem delujemo, ampak, kot sem rekel, to je bolj vprašanje za lastnika. Še prej bi bilo treba urediti formalne zadeve, Premogovnik je delniška družba, TEŠ je družba z omejeno odgovornostjo.«
Prodaja opreme HSE? Zakaj je bilo to potrebno? Kaj to za proces dela pomeni v prihodnje?
»V letu 2014 se je izredno zaostrila likvidnostna situacija Premogovnika Velenje. Kljub sprejetim in izvedenim ukrepom smo zaradi izpada proizvodnje kot posledice zahtevnih geomehanskih pogojev (višje sile) za reševanje kratkoročne likvidnosti in s tem izplačila plač morali sprejeti odločitev za prodajo dela opreme Premogovnika Velenje Holdingu Slovenske elektrarne. Družbi kljub izvajanju ukrepov stroškovne racionalizacije in poslovnega prestrukturiranja brez dodatnih finančnih sredstev s strani Holdinga Slovenske elektrarne ne bi uspelo stabilizirati likvidnostnega in solventnega položaja. Če tega ne bi storili, Premogovnik Velenje ne bi bil sposoben preživeti. V pogodbi o prodaji opreme je bil dogovorjen najem opreme na način, da delovni proces ni bil nikoli ogrožen. Kupnina je bila določena na osnovi Poročila o oceni vrednosti rudarske opreme za namen prodaje-nakupa (»cenitveni elaborat«), ki ga je pripravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti strojev in opreme Slovenskega inštituta za revizijo. S pogodbo je dogovorjena predkupna pravica Premogovnika Velenje in torej ni nevarnosti, da bi bila oprema kadarkoli prodana
tretji osebi brez vednosti Premogovnika. S pomočjo Holdinga Slovenske elektrarne je Premogovniku Velenje omenjene likvidnostne težave uspelo prebroditi. Opravljena je bila potrebna cenitev in vse je potekalo v skladu z zakonodajo.
Finančno prestrukturiranje?
»Gre za dogovor z bankami o refinanciranju kreditov, ki bodo prilagojeni denarnemu toku Skupine v določenem obdobju. V okviru dezinvestiranja se izvajajo aktivnosti odprodaje poslovno nepotrebnega premoženja v obliki nepremičnin. Učinek od prodaje bo namenjen za odplačilo glavnic do bank.««
Pa vam uresničitev tega načrta zagotavlja
pozitivno poslovanje v prihodnje?
»Brez tega sploh ne bi bilo možno. Za doseganje stabilnega poslovanja letos pa je seveda nujno še doseganje proizvodnje.«
In najbrž cena premoga?
»Do konca leta 2014, je bila s tripartitnim sporazumom določena v višini 2,95 evra za gigadžul. Zdaj znaša 2,75 evra/GJ. Zaradi trenutne situacije na energetskem trgu, ko so cene električne energije nizke, se premoga po višji ceni ne da prodati.« Kaj pa NOPII. Boste s to ceno prišli do konca in ga zgradili? »V tem času poteka izdelava novelacije investicijskega programa in analiza alternativnih možnosti za končanje projekta. Trenutno je objekt v mirovanju, izvajajo se samo dežurstva v skladu z rudarsko zakonodajo. Projekt je predvidel izgradnjo novega izvoznega jaška na lokaciji deponije premoga, bližje odkopnim poljem in bi pomenil optimizacijo transporta premoga. Zaradi zahtevnih likvidnostnih razmer smo bili primo-rani delovišče ustaviti. Z novim načrtom iščemo zanj nove rešitve. Ena od teh, naj-
bolj verjetna, je, da bomo jašek preoblikovali v izstopni jašek in bi tistega, ki je zdaj v Pesju, zaprli. Tako bi imeli v pridobivalnem prostoru vse izstopne in vstopne jaške.« Koliko bo izgube v letu 2014? »Tega še ne vemo zaradi izračuna kurilne vrednosti premoga, saj izračunavanje oziroma potrjevanje le-te še vedno poteka. Zaradi uporabe neustrezne opreme in metodologije določanja grobe vlage v premogu, ki potem vpliva na izračun kurilne vrednosti, je bila za leto 2014 namreč s tehničnega vidika ugotovljena in tudi potrjena napaka pri meritvah v Termoelektrarni Šoštanj. Tako bomo šele v naslednjih dneh lahko natančno vedeli, kakšno je bilo poslovanje v letu 2014.« Projekti v tujini. Koliko likvidnostne in druge težave vplivajo nanje? Tega je bilo v preteklosti precej?
»Zaradi bonitetne ocene podjetja je zelo oteženo pridobivanje bančnih garancij, ki so pogoj za sklenitev skoraj vsakega posla. V današnjem času se banke želijo dobro zavarovati za vse tisto, za kar dajo bančno garancijo. Prejšnji mesec smo v Bosni zaključili projekt, vreden 320.000 evrov.« Omenili ste že, da so zahtevni geomehanski pogoji v jami tudi vplivali na poslovanje Premogovnika. Ste morali zaradi tega in zaradi situacije v kakšni ste, v kakšnem delu poseči tudi na varnost pri delu?
»Suvereno lahko zatrdim, da kljub zelo težkim pogojem, posebej likvidnostnim, nismo na račun varnosti privarčevali niti enega evra! Niti na zaščitnih sredstvih niti pri ostali opremi.
Zelo težki geomehanski pogoji v lanskem letu so res povzročili, da smo imeli kakšno nezgodo več kot v letu 2013 in 2012, toda,
če pogledamo poprečje nezgod pred letom 2010, je bilo lansko leto dokaj dobro. Se pa na Premogovniku še kako zavedamo, da je vsaka nezgoda, ki se zgodi, preveč. Zato vlagamo ogromno energije, časa pa tudi denarja, da skušamo odpraviti in odstraniti možnosti in okoliščine, da pride do nesreče, na minimum.«
Podpisan je socialni sporazum za letos. Vsi akterji ga ocenjujete za pozitivnega, zlasti, ker ohranja socialno varnost in delovna mesta. Je pa med zaposlenimi zaradi tistega dela, kjer se je treba odpovedati delu plač, tudi nekaj nezadovoljstva.
»Podpis socialnega sporazuma je z vidika vseh ogromen dosežek. Večina zaposlenih razume situacijo, resnost položaja in ukrepe, ki bodo omogočili dolgoročno vzdržnost poslovanja. Na delnih zborih delavcev so se tudi zaposleni odločili - z dvigom rok - za ali proti podpisu sporazuma. Podpisan je za obdobje enega leta, uprava pa mora vsake tri mesece preveriti in povedati, kakšni so učinki ukrepov.
S sporazumom ne posegamo v izhodiščne plače in druge pravice, zapisane v pogodbah o zaposlitvi, ki so jih podpisali delavci ob sklenitvi delovnega razmerja. Varčevati pa moramo tudi na drugih področjih, ne samo na stroških dela - pri materialu, storitvah, ukinili smo skoraj vse donacije, sponzorstva ... Da so nekateri nezadovoljni, razumem, a na žalost smo se zaradi situacije, v kakršni smo, morali pogovoriti tudi o tem.« Menda je bilo organizirano zbiranje podpisov za zbor delavcev v drugi polovici leta? »Nekateri Upravi očitajo, da je poteze vlekla enostransko. To nikakor ne drži! Organizirali smo dvanajst delnih zborov delavcev. Zakaj delnih? Zaradi same organizacije dela, ki v Premogovniku poteka v različnih izmenah in zaradi tega, da so bile skupine velike od 100 do 150 sodelavcev, da smo lahko vsa vprašanja pretehtali in na vsako tudi odgovorili. Tudi zdaj smo pripravljeni zbore delavcev še enkrat ponoviti, ampak znova z delnimi zbori delavcev. Samo na takih lahko zaposleni na postavljena vprašanja dobijo tudi vse odgovore.«
Boste v Premogovniku od koga zahtevali odgovornost za odločitve in ravnanje v preteklosti?
»S sklepom skupščine se v Premogovniku in hčerinskih podjetjih izvajajo forenzične preiskave. Kaj bodo pokazale, bomo izvedeli do sredine aprila. Bi pa rad poudaril, da naloga Uprave ni iskanje krivcev za nazaj, Uprava mora, če se bo ugotovilo, da je bilo, karkoli narobe, ukrepati skladno s svojimi pooblastili.«
■
Mag. Ludvik Golob:»Uprava mora vsake tri mesece preveriti, kakšni so
učinki ukrepov.«
Prodajajo nepremičnine
Dezinvestiranje Premogovnika z rudniško 'srebrnino' -Barbara, Zimzelen, vila Široko ...
Milena Krstič - Planinc
Velenje - Hotel Barbara v Fiesi, vila Široko z zemljišči v Šoštanju, Steklena direkcija


Restavracija Jezero normalno obratuje.
Vilo Široko odprejo le, če je povpraševanje.
na Rudarski v Velenju, poslovni prostor v Mercatoijevem centru v Šmartnem ob Pa-ki, Bela dvorana v Velenju, Center starejših Zimzelen v Topolšici, hotel Oleander
A K!;
8 nsr
Hotel Barbara odprejo 13. februarja, v tem času je bil hotel vedno zaprt.
v Strunjanu, upravna zgradba Gost, restavracija Jezero v Velenju ter zemljišča. Tak je seznam nepremičnin, ki jih bo Premogovnik Velenje začel prodajati ta mesec. Gre za privlačne objekte in privlačne lokacije. Za rudniško srebrnino.
Prodaja nepremičnin je del finančnega in poslovnega prestrukturiranja. Skupina Premogovnik je v zadnjem obdobju že od-prodala za 1.600.000 evrov nepremičnin in premičnin.
»Da bodo postopki dezinvestiranja pregledni, smo se odločili za javni razpis zbiranja ponudb za odprodajo nepremičnin, ki so v

Hotel Oleander
lasti družb Skupine Premogovnik. Javno zbiranje ponudb bomo objavili v Uradnem listu in na naših spletnih straneh,« pojasnjuje Tadeja Jegrišnik, predstavnica za stike z javnostjo v PV.
Na vprašanje, kaj bo z zaposlenimi, ki v teh objektih delajo, Jegrišnikova odgovarja, da bo eden od razpisnih pogojev tudi prevzem zaposlenih. V hotelih Barbara in Oleander jih je zaposlenih 22, v Zimzelenu 75.
Hotela sta v tem času zaprta. Taka je bila praksa tudi doslej. Odprli ju bodo pred zimskimi počitnicami, 13. februarja. Restavracija Jezero je normalno odprta, medtem ko
Center starejših Zimzelen
je vila Široko v Šoštanju odprta le, če je po tem povpraševanje. Slednjo je Premogovnik kupil po uspešno končanem denacio-nalizacijskem postopku in jo temeljito prenovil. Verjetno ni prebivalca Šaleške doline in širše, ki te vile s svojo mirno lokacijo in lepim okoljem ne bi poznal. Prav tako, kot ni prebivalca Šaleške doline in širše, ki ne bi poznal hotela Barbara v enem najlepših delov slovenske obale, kjer so včasih, ko je bil še Dom rudarjev, množično dopustovali zaposleni in njihove družine.

Naš čas, 29. 1. 2015, barve: CM K, stran 6
6
UTRIP
Men
5. februarja 2015
OD SREDEDO TO
žabje*
perspektiv«
Sreda, 28. januarja
Veliko pozornosti je pritegnilo dogajanje okrog Igorja Bavčarja. Po tem ko smo slišali, da bi se moral do dne pred tem zglasiti na Dobu, on pa je bil sprejet v izolsko bolnišnico Medicor, je pred medije stopila direktorica te bolnišnice. »Ker je imel evidentne težave, sem predlagala hospitalizacijo, ne vedoč, da ima zaporni nalog v rokah. Ker mi tega ni povedal,« je dejala.
Na zaslišanju na državnem tožilstvu je bil novinar Televizije Slovenija Erik Valenčič. Branil se je z molkom in povedal le, da vira ne bo nikoli izdal.
Direktorica Medicorja je zatrjevala, da je bila hospitalizacija Bavčarja potrebna.
Združenje ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva je ostro protestiralo proti uvedbi postopka za razrešitev ravnatelja OŠ Deskle, ki ga je svetu šole predlagal inšpektorat za šolstvo.
Ruska vlada je predstavila sveženj protikriznih ukrepov, vreden 35 milijard dolarjev. Iz njega je razvidno, da bodo skoraj vse proračunske izdatke, razen za vojsko in socialne prejemke, letos znižali za 10 odstotkov.
Grški premier Cipras je na prvi seji vlade napovedal konec politike poniževanja ter dejal, da bo vlada ustavila postopke privatizacije in zaposlila več tisoč javnih uslužbencev, odpuščenih zaradi varčevanja
Četrtek, 29. januarja
Vlada je potrdila rebalans proračuna za 2015, s katerim se proračunski primanjkljaj povečuje na 2,89 odstotka BDP oz. na 1,39 milijarde evrov. Potrdili so tudi socialni sporazum 2015-2016, slovesen podpis dokumenta pa je predviden v prihodnjem tednu.
katerem bo država pri občinah privarčevala 60 milijonov.
Poslanska skupina ZL je odločno obsodila kazenski pregon štirih novinarjev, ki so poročali o dokumentih Sove, in zahtevala sklic nujne seje odborov za pravosodje in notranje zadeve.
Zgodila se je dražba blagovnih znamk Mip, DML, Kekec paštete, Kraljice mortadela Gorica, Pomur-ke in MIP - vse znamke so dobila nove lastnike.
Potem ko je eden od voditeljev napovedal ustanovitev svoje skupine, se je razcepilo nemško protimusli-mansko gibanje Pegida.
Petek, 30. januarja
Dan je popestril sneg.
Državni zbor je ocenil, da je predlog izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu primeren za nadaljnjo obravnavo.
Poslanci so izkazali tudi začetno podporo zakonu, ki bi odpravil neplačana pripravništva; ter soglasno odredili parlamentarno preiskavo o projektu Teš 6.
Inšpektorji so pregledali Medi-cor in zdravstveno dokumentacijo Igorja Bavčarja, ki je hospitaliziran v omenjeni bolnišnici.
Proračunski primanjkljaj se povečuje na 2,89 odstotka BDP oz. na 1,39 milijarde evrov.
Osredotočili smo se predvsem na del rebalansa, iz katerega je razvidno, da bo ministrstvo za izobraževanje letos prejelo 10 milijonov evrov manj - kje bo ministrstvo varčevalo, še ni bilo znano. So se pa mnogi razveselili dejstva, da denar za učno pomoč in odpravo plačnih nesorazmerij bo.
Vlada, Združenje občin in Skupnost občin Slovenije so podpisali dogovor o obsegu financiranja občin iz države v letošnjem letu, po
Zopet so nas razveselili športniki.
Državo je pobelil sneg, ki je povzročil nekaj težav pri oskrbi z električno energijo in še več na cestah.
Nadškofija Maribor je reprogramirala 26 milijonov obveznosti in se tako izognila stečaju, vendar pa je morala zastaviti vse svoje nepremičnine.
Nova grška vlada je izpolnila eno od predvolilnih obljub in zavrnila nadaljnje sodelovanje s trojko mednarodnih posojilodajalcev.
Nadaljevanje mirovnih pogovorov v Minsku je bilo odpovedano zaradi hudih spopadov na vzhodu Ukrajine, v katerih je bilo ubitih več civilistov.
V napadu na Sinajskem polotoku je bilo ubitih najmanj 27 pripadnikov varnostnih sil. Odgovornost za napad je prevzela egiptovska veja Islamske države.
Sobota, 31. januarja
Razveselili so nas smučarski skakalci, ki so v Nemčiji skupaj stopili na najvišjo stopničko.
Izvedeli smo, da se bo zaradi nizke inflacije glede na lani minimalna plača zvišala za 1,58 evra bruto. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve jo je za leto 2015 določilo na 790,37 evra bruto.
Nekateri mediji so poročali, da naj bi nekdanji minister za informiranje, poslanec državnega zbora in Evropskega parlamenta Jelko Kacin postal novi veleposlanik Slovenije pri Zvezi Nato.
Na spletu se je pojavil posnetek, ki naj bi dokazoval, da so pripadni-
ki skupine Islamska država obgla-vili tudi drugega japonskega talca.
Nov krog mirovnih pogajanj med predstavniki Kijeva in proruskimi uporniki v Minsku se je končal brez dogovora. Nasilje na vzhodu Ukrajine se je medtem nadaljevalo - samo tega dne je umrlo 40 ljudi.
V	Madridu se je na shodu radikaal-no levičarske stranke, ki se zavzema za končanje bolečega varčevanja, zbralo več deset tisoč protestnikov.
Članom volilne skupščine v Rimu je uspelo izvoliti novega predsednika - to je pričakovano postal ustavni pravnik Sergio Mattarella.
Nedelja, 1. februarja
Preko dne je državo zopet pozdravil sneg. Na posameznih odsekih cest je bil promet upočasnjen, pojavljala se je tudi izredno neljuba poledica.
In ko smo že bili pri cestah, je minister za infrastrukturo Peter Ga-šperšič Blejcem pojasnil, da v tem trenutku ni nobene možnosti za začetek novih projektov, kakršna sta tudi blejski obvoznici.
V	Katarju se je končalo svetovno prvenstvo v rokometu - naslov zmagovalca so si prislužili Francozi.
še naprej miril strasti. Dejal je, da bi bil izstop Grčije ali Cipra iz območja evra nevaren za stabilnost jugovzhodne Evrope.
Grški premier: »Evroobmočje brez Cipra in Grčije bi bila amputacija JV Evrope.«
Na obisku je bila tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Na Madžarskem. V Budimpešti je madžarskega premieija Viktorja Orbana pozvala k večji odprtosti do opozicije, a on ji je dejal, da ni nujno, da so vse demokracije liberalne.
Vodja proruskih separatistov je po propadu pogajanj napovedal splošno mobilizacijo, ZDA pa naj bi znova intenzivno razmišljale o dobavi orožja Ukrajini.
Torek, 3. februarja
Svetovni prvaki v rokometu so postali Francozi.
Grški premier Aleksis Cipras je pomiril strasti, ko je dejal, da bo Grčija poplačala svoj dolg. Nekako v tem duhu je potekalo tudi srečanje grškega in francoskega finančnega ministra, ki sta napovedala, da država vsekakor ostaja v evroobmočju.
Ponedeljek, 2. februarja
Središče domače medijske pozornosti je znova pritegnil Igor Bavčar. Še vedno se je mudil v izolskem Medicorju, od tam pa so sporočili, da se je njegovo stanje tako poslabšalo, da ga bodo v prihodnjih dneh operirali. »Če ne bo operiran, ne bo preživel,« je dejala Bavčarjeva kardi-ologinja Metka Zorc.
Nadaljevala se je grška zgodba. Premier Aleksis Cipras je šel na prvi uradni obisk - na Ciper, kjer je
Začetek svetovnega prvenstva je bil za Tino srebrn.
Dobre novice so prišle iz ZDA, kjer se je na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju Tina Maze oki-tila s srebrom v superveleslalomu.
Tudi doma smo še imeli stik s snegom - največ težav je novozapadli znova povzročal na cestah.
Družba za upravljanje terjatev bank je na svojih spletnih straneh objavila seznam terjatev za prodajo.
Meddržavno sodišče v Haagu je v celoti zavrnilo tožbi za genocid med letoma 1991 in 1995, ki sta ju druga proti drugi vložili Hrvaška in Srbija.
Jordanija je kot povračilni ukrep za smrt pilota, ki so ga živega zažgali skrajneži Islamske države, usmrtila dva na smrt obsojena iraška državljana - teroristko in člana Al Kaide.
Na Tajvanu se je zgodila letalska nesreča, v kateri je umrlo najmanj 12 ljudi. 28 so jih rešili, 18 pa jih pogrešajo.
Se je mogoče
izogniti omejenosti?
Tjaša Zajc
Ena dobrih stvari srednje šole je, da zaradi kopice različnih predmetov s polno paro migajo različni deli naših možganov. Ukvarjati se moramo tako z matematičnimi, fizikalnimi in kemijskimi formulami kot filozofskimi in književniškimi razmisleki. Mladi so zaradi pomanjkanja izkušenj bolj radovedni, odprti za nove vplive in nove ideje. Na fakulteti se razmišljanje zaradi bolj specifične usmeritve deloma zoži. Razen izjem so družboslovci pogosto nadvse srečni, da se jim ni treba več ukvarjati z matematiko, naravoslovci pa, da ne preučujejo socioloških tem. Specializacija ima dva učinka. Na izbranem področju postajaš vse boljši. Ob tem počasi začne zmanjkovati časa za prilagodljivost za različne načine razmišljanja. Brez terciarnega ali sekundarnega izobraževanja se to zgodi še prej. Marsikomu odleže, ko se začne ukvarjati s specifičnim poklicem. Konec je prisilnega ukvarjanja z zoprnimi predmeti ali temami. Pa so ravno te tiste, ki spodbujajo agilnost. Prilagodljivost. Včasih seje zato že zaradi lastnega razvoja smiselno lotiti neljubih stvari. S staranjem sta prilagajanje in nenehna aktiviranost vedno težja. Temu počasi, a vztrajno sledi rigidnost. Ljudje začnemo pri družbenokritičnih vprašanjih nasedati enostavnim argumentom, ne da bi se vprašali, ali so na mestu ali ne.
Presunilo meje, ko sta mi dva mlada zdravnika, ki sta ravno končala faks, začela razlagati, da trenutna situacija, v kateri je tudi zdravniška izobrazba postala vse prej kot zagotovilo za službo, sploh ni tako huda. Da po diplomi mladi pač odprejo s. p.-je in delajo malo tu in malo tam. Ne samo, da je to ok, „večina si to tudi želi", zato ker je itak predvsem vsak „sam odgovoren za svoj uspeh". Ideologija ameriškega kapitalizma, v katerm lahko „vsak uspe, in če ne, je to izključno po njegovi krivdi". S tem se, ob 200 iskalcih zdravniških specializacij več, kot je razpisanih mest, ob ZUJF-u, ki preprečuje zaposlovanje v javnem sektorju, in obstoječem medicinskem kadru, ki se ne upokojuje skladno s pričakovanji, obenem pa, namesto da bi medse spustil tudi mlajše, zaradi lastne finančne koristi tega ne naredi (marsikje bi namesto delitev dežurstev med obstoječ kader lahko zaposlili novega človeka, pa bi se to finančno bolje izšlo), ne morem strinjati. Da ne bo pomote: dobro je, da starejši, izkušeni in zdravniki, ki jim navsezadnje zaradi dolgoletnega dela zaupamo, ostajajo v sistemu. Ne drži pa, da so mladi predvsem sami odvisni od tega, kako zaposljivi bodo. V naši družbi ostaja več paralelnih svetov. Na eni strani so „resni mediji", kot so RTV, Delo, Dnevnik, Mladina, tudi Der Spiegel, Time, Guardian ..., za katere so njihovi bralci prepričani, da dajejo neko osnovno razumljivo, verodostojno sliko o dogajanju po svetu in doma. Na drugi strani je paralelni svet ljudi, ki teh medijev ne spremljajo, ker spremljajo Planet TV, Svet, Slovenske novice, Fox News in druge rumene medije. Tudi njihovi bralci so prepričani, da jim ti dajejo neko osnovno, razumljivo, verodostojno sliko o dogajanju po svetu in doma, čeprav v duhu senzacionalizma svet rišejo črno-belo. Ko slednjemu razsojanju prikima vse več ljudi, se družba duhovno prav nič ne razlikuje od časov sežiganja čarovnic. Družbeno obsojanje je morda le kanček subtilnejše.
Kolikokrat ste se vprašali, ali so trdovratne družbene norme, v katere ste bili socializirani, smiselne? Pred petdesetimi leti je bilo nezaslišano razmišljati, kaj šele javno izražati mnenje, da bi morali imeti istospol-no usmerjeni možnost poroke oziroma posvajanja otrok. Homoseksualnost je bila vsaj bolezen, če ne zločin. Kdo ve, morda bo čez petdeset let normalna poligamija. Za mnoge živalske vrste ali nekatera ljudstva je povsem naravna. V razvitem svetu pa se ob njej zgražamo, čeprav ni nenavadno, da imajo poročeni ljubimce, neporočeni neobvezne zveze. Partnerske zveze imajo danes ogromno oblik, mi pa se radi pretvarjamo, da je realna in pravilna samo ena. In nekateri mediji s konstruiranjem moralnih panik takšno hipokrizijo z veseljem utrjujejo.
Radikalno razmišljanje je sila nepriljubljeno, ker je navadno neskladno s prevladujočimi prepričanji, ta pa lahko cvetijo samo, če jim to dovolimo z lastno konformnostjo. Nekatere ideje se zdijo kontroverzne samo zato, ker izzivajo obstoječa prepričanja, ki so tako zabetonirana, da nam dvom vanje ne pride na kraj pameti. Kako zelo togo, dolgočasno in žalostno za družbeni napredek.
Študentsko delo je dražje
Ljubljana - Za študentsko delo so se začele s 1. februarjem uporabljati določbe novele zakona za uravnoteženje javnih financ, po katerih je študentov neto zaslužek nekoliko manjši, obremenitev delodajalca pa nekoliko večja. Vendar bo študent vključen v pokojninsko zavarovanje, minimalna urna postavka pa je 3,8 evra neto.	■
■
Naš čas, 5. 2. 2015, barve: CM K, stran 7
5. februarja 2015
■WH
MED VAMI
7
Nabor razvojnih projektov bodo še prevetrili
Na seji Sveta županov regije Saša tudi o delovanju Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije v tem ter lanskem letu
Tatjana Podgoršek
Mozirje, 28. januarja - Na seji sveta županov regije Saša, bila je minulo sredo v sejni sobi Občine Mozirje, so udeleženci pozornost namenili Savinjsko-šaleški območni
razvojni agenciji, določili naj bi prednostne regijske razvojne projekte za dogovor za razvoj regij, seznanili pa so se tudi s cilji delovanja Saša inkubatorja.
Pomanjkanje dela
Jasna Klepec, direktorica Savinjsko-šale-ške razvojne agencije, je glede delovanja agencije v preteklem letu povedala, da so aktivnosti usmerili predvsem na tri področjih, in sicer pospeševanje in promocija podjetništva, spodbujanje skladnega razvoja regije ter razvoju turizma. Finančno je agencija leto 2014 sklenila z minimalno izgubo, pripisala pa jo je med drugim tudi pomanjkanju dela. »Od približno 150 tisoč evrov, kolikor jih potrebujemo za delovanje, prispevajo občine regije Saša 61 tisoč evrov. Ostala sredstva skušamo pridobiti s storitvami, kot so priprava projektov, programov in podobno. Ker ni razpisov, tudi ni tovr-
stnih naročil,« je pojasnila in se s tem odzvala na razmišljanja predstavnikov občin o 10-odstotnem krčenju sredstev za delovanje agencije v tem letu, ker je nujno varčevanje na vseh ravneh. Prisotni so izrazili tudi potrebo po pripravi kazalnikov, s katerimi bi lahko ovrednotili obseg dela agencije.
Bolj poudariti prqjekt protipoplavne zaščite
Med letošnjimi programskimi usmeritvami delovanja agencije je tudi priprava regijskega razvojnega programa in prednostnih projektov za obdobje 2014-2020, primernih za uvrstitev v dogovor z vlado RS. Klep-čeva predlaga od 7 do 10 projektov, ki bi bili najbolj kompatibilni s projekti Savinjske regije, »saj se bo treba še precej bolj povezovati kot v minulem programskem obdobju. Usmeritve so take, da bodo imeli prednost pri sofinanciranju projekti na določenih
področjih in v vrednosti od 8 do 10 milijonov evrov.« Udeleženci seje so soglašali glede štirih prednostnih področij, in sicer pospeševanje podjetništva in nova delovna mesta (pri tem naj bi imela prednost predelovalna industrija, lesarstvo, turizem in energetika), okoljska, prometna infrastruktura ter prenova mestnih središč. Poudarili so še, da je med prednostnimi projekti treba bolj poudariti projekt protipoplavne zaščite. Dogovorili so se, da bodo pripravljen nabor projektov v lokalnih skupnostih ponovno prevetrili.
Mestna občina Velenje je septembra lani od PV Investa odkupila delež družbe Saša inkubator in s tem postala večinska lastnica. V. d. direktorice družbe Karla Sitar je povedala, da ima družba v tem trenutku 10 inkubatorskih podjetij in blizu 80 neformalnih članov. So predvsem iz mestne občine Velenje, želijo pa si, da bi bila tudi
ostala okolja v regiji poznana po podjetniških iniciativah. Za ta namen bodo občine v sodelovanju z območno agencijo poskušale poiskati eno ali dve lokaciji, ki bi lahko bila podporno okolje podjetniškim idejam mladih.
Ciril Rosc, župan Občine Luče, je seznanil prisotne, da se je udeležil predstavitve strategije razvoja prometa. Ta je po njegovem mnenju splošna, saj v njej ni umeščenih konkretnih projektov,« kar pomeni, da ne rešuje težav odmaknjenih območij, kot sta Zgornja Savinjska in Koroška na tem področju.« Zato so sklenili, da bodo na potrebo po umestitvi trase 3. razvojne osi v strategijo pristojne v državi znova opozorili, pri tem pa poudarili, da bodo podprli traso, ki bo ugodnejša tudi za Zgornjo Savinjsko dolino.
■
Velenjska Interspara pometla s konkurenco
Prvo mesto v vseslovenskem tekmovanju za Zlato jelko dodelili Intersparu Šalek, drugo mesto pa Intersparu v Velenjki
Vodja velenjskih megamarketov Interspar Darja Stermecki z delom zaposlenih v najboljšem slovenskem Intersparu. V megamarketu Šalek so na prvo mesto upravičeno ponosni.
Velenje, 28. januarja - Vsako leto med slovenskimi trgovinami in megamarketi Spar in Interspar poteka tekmovanje za najboljšo med njimi, imenovano Zlata jelka. Ker so po velikosti različne, tekmovanje poteka v 4 kategorijah. V obeh velenjskih megamarketih Interspar so od srede, 21. januarja, vsi zaposleni upravičeno ponosni na svoje delo.
Med 13 slovenskimi megamarketi - imajo jih v vseh večjih slovenskih mestih - so namreč zasedli 1. in 2. mesto. Zlato jelko za leto 2014 je dobil Interspar Šalek, torej tisti na Selu, drugo mesto pa je pripadlo Intersparu v Velenjki.
Vodja obeh megamarketov Darja Stermecki je obe nagradi prejela na slavnostni podelitvi v ljubljanskem
Hotelu Union. »Zame in za vse zaposlene v obeh megamarketih je to veliko priznanje našemu delu in dokaz, da smo na pravi poti. Seveda je tudi spodbuda za delo v priho-
dnje, mislim pa, da so naši zaposleni prijazni in strokovno dobro podkovani,« nam je povedala, ko smo jo obiskali. O tekmovanju pa še izdala: »Na več načinov ocenjujejo
urejenost naših trgovin, pa tudi zadovoljstvo naših kupcev. Tako smo imeli lani 6 obiskov skritih kupcev, ki so ocenjevali ponudbo na vseh oddelkih s svežimi izdelki (sadje, ze-
lenjava, kruh, meso, ribe, siri). Vse obiske v obeh velenjskih Interspa-rih so ocenili z vsemi možnimi 100 točkami. Poleg tega pa so dvakrat v letu 2014 opravili anketo med našimi kupci po telefonu in preko elektronske pošte. Njihove ocene naših trgovin so pomemben del končne ocene. Velenjski Interspar Šalek so naši potrošniki ocenili zelo visoko, najbolje v vsej državi.«
Izvemo še, da tekmovanje Zlata jelka poteka zadnjih devet let in da so se Velenjčani vedno dobro odrezali. A tako dobro kot tokrat, še nikoli. Anketo vsako leto opravijo tudi med zaposlenimi. Darja Ster-mecki pravi, da ta kaže, da je zadovoljstvo zaposlenih v obeh velenjskih Intersparih zelo visoko.
■ bš
Že sedma generacija Visoke zdravstvene šole v Celju
V študijskem letu 2015/16 bo študij na Visoki zdravstveni šoli v Celju (VZŠCE) pričela že sedma generacija študentov študijskega programa Zdravstvena nega. Kakovosten študijski proces, odlične možnosti za praktično (klinično) usposabljanje študentov, dobre mednarodne povezave in razvojna usmerjenost utrjujejo položaj visoke šole kot pomembne izobraževalne in raziskovalne inštitucije v regijskem prostoru, pa tudi zunaj nje. O delu in razvojnih usmeritvah je spregovoril dekan VZŠCE izr. prof. dr. Gorazd Voga.
Interes za študij na VZŠCE je že vse od ustanovitve visok, kaj študenti prepoznavajo kot prednost študija v primerjavi z ostalimi visokošolskimi zavodi, ki tudi delujejo na študijskem področju zdravstvene nege?
Smo mlada in razmeroma majhna šola, zato mnogo lažje spreminjamo način dela glede na nove zahteve in študijski proces prilagajamo potrebam študentov. Dobro razvita mreža zdravstvenih zavodov v širši regiji omogoča kakovostno klinično usposabljanje študentov pod vodstvom usposobljenih mentorjev. Nenazadnje pa smo z ustanovitvijo visoke šole možnost študija zdravstvene nege lokacijsko približali študentom, ki so zaposleni in tako veliko lažje usklajujejo svoje službene, študijske in družinske obveznosti.
Katere so razvojne usmeritve šole?
Visoka šola že nekaj časa usmerja svojo strokovno in razvojno raziskovalno dejavnost ter aktivnosti na področju vseživljenjskega učenja v področje paliativne oskrbe. Spodbujeni tudi z aktualnimi demografskimi trendi ter čedalje večjim pomenom, ki ga družba in stroka dajeta paliativni oskrbi, smo se kot prvi v slovenskem prostoru odločili za razvoj podiplomskega magistrskega študijskega programa »Paliativna oskrba«. Načrtujemo, da bo prvi vpis v študijski program možen v študijskem letu 2016/17.
Šolo odlikuje tudi mednarodno povezovanje...
Veseli smo, da smo bili kot eden od treh slovenskih visokošolskih zavodov uspešni na razpisu »Erasmus + Strateška partnerstva« in pridobili mednarodni projekt z naslovom »Healthy lifestyle for aging well«, v katerem aktivno f sodelujemo s partnerskimi inštitucijami iz Finske, Portugalske in Poljske. | Prva večja aktivnost v okviru projekta bo štirinajstdnevna mednarodna 1 poletna šola, ki bo v organizaciji VZŠCE maja letos potekala v Celju. ■ ž
$
VISOKA
ZDRAVSTVENA
ŠOLAVCEUU
Postani diplomirana medicinska sestra / diplomirani zdravstvenik
Vabljeni k vpisu v visokošolski strokovni študijski program Zdravstvena nega
(izredni študij).
Informativna dneva:
•	petek, 13. februar 2015,
ob 16. uri,
•	sobota, 14. februar 2015,
ob 10. uri
v prostorih Visoke zdravstvene šole, Mariborska c. 7, Celje
www.vzsce.si

i
1>

Za šolsko leto 2015/16 na Biotehniški šoli Maribor razpisujemo naslednje izobraževalne programe:
4-LETNI PROGRAMI: NARAVOVARSTVENI TEHNIK VETERINARSKI TEHNIK KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK
PTI (3+2) PROGRAMI: KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK - PTI
3-LETNI PROGRAMI:
MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV
CVETLIČAR
V avtošoli Biotehniške šole Maribor lahko opravite vozniški izpit iz kategorij B, C, E, D in F, prav tako pa pa tečaj VARNEGA DELA S TRAKTORJEM IN TRAKTORSKIMI PRIKLJUČKI.
www.bts.siinfo@bts.si T: 02/ 235 37 00
Naš čas, 29. 1. 2015, barve: CM K, stran 8
8
SOCIALA
Men
5. februarja 2015
Že 25 let korak pred rakom
Jubilej društva za boj proti raku Velenje - Vez med posameznikom in stroko
Tatjana Podgoršek
Velenje, 30. januarja - Društvo za boj proti raku Velenje beleži 25-le-tnico delovanja. Jubilej so zaznamovali s slovesnostjo v orgelski dvorani velenjske glasbene šole, ki so jo popestrili pevci mladinskega pevskega zbora šole.
Poleg podžupanje Mestne občine Velenje Brede Kolar, ki je med drugim obljubila, da bo lokalna skupnost tudi v prihodnje podpirala dejavnost društva, je zbrane nagovorila tudi predsednica velenjskega društva za boj proti raku Branka Drk. Povedala je, da je pobuda za ustanovitev društva prišla iz vrst takratne SZDL, sveta za socialno in zdra-
Tudi za dolgoletno predsednico društva Branko Drk je leto jubilejno, saj je pred 25 leti izvedela za diagnozo rak.
vstveno politiko. Danes je organizacija skupaj z 10 regijskimi društvi del zveze slovenskih društev za boj proti raku, ki je med nevladnimi organizacijami ena najstarejših in najpomembnejših nosilk preventive na področju raka. Njen namen je osve-ščati prebivalstvo o raku, razbijanje
tabujev o tej bolezni, širjenje znanja, kako prepoznati bolezen in se z njo spopasti, ter nudenje podpore v boju bolniku in njegovi družini. »Predvsem pa želimo ljudi seznaniti z zdravim življenjskim slogom in jih tudi prepričati, da zdrave navade postanejo del njihovega vsak-
dana. Dokazano je namreč, da to zmanjšuje obolevnost in posredno tudi umrljivost za rakom.«
Vez med
posameznikom in stroko
Po zagotovilih Drkove se društvo poskuša po svojih najboljših močeh približati posamezniku in biti njegova vez med njim in stroko. S pomočjo programa, ki ga vsako leto pripravijo zelo skrbno, se povezujejo z različnimi ustanovami, društvi, podjetji ter posamezniki, ki skrbijo, da so pri odločitvah upoštevani interesi vseh. Strokovna predavanja, delavnice, pogovori s strokovnjaki, rekreativne vsebine, filmski abonmaji, strokovni izleti in šole zdravja so aktivnosti, s katerimi poudarjajo pomen preventivnih programov in zdravega življenjskega sloga. »Predvsem pa poudarjamo dejstvo, kako pomembno je znati prisluhniti svojemu telesu. Tako smo skupaj z roko v roki že 25 let korak pred rakom.« S programom prav tako uresničujejo prizadevanja in cilje mednarodne zveze in slovenske zveze društev za boj proti raku - Slovenija in rak do 2015. Znanje, ki da delijo, temelji na 12 priporočilih Evropskega kodeksa proti raku. »Upoštevanje treh priporočil dokazano prispeva k nastajanju družbe, v kateri ne bo nihče zbolel ali umrl za rakom zaradi lastne nevednosti ali brezbrižnosti države.«
Priznanja, ki jih je prejelo društvo ali njegovi člani, njihova zavzetost, predvsem pa zavedanje pomena bogatega izročila društva tlakuje pot njegovega delovanja v prihodnje. Skupina Mladi za mlade, ki deluje pod njegovim okriljem, in »odrasli« člani obljubljajo, da bodo še naprej koristen sogovornik številnim strokovnim ter laičnim organizacijam. K skupnemu cilju - okrepitev zdravja prebivalcev Slovenije - pa vodi tudi zagotovilo o nadaljnjem osveščanju ljudi o vlogi nevarnih dejavnikov in pomenu zgodnjega odkrivanja raka.	■
Organizirale bodo izbor kmetice leta
Društvo podeželskih žena Šaleške doline vse bolj prepoznavno -Menihova ostaja predsednica društva
Tatjana Podgoršek
Ravne pri Šoštanju, 28. januarja
- Pred 12 leti so se povezale podeželske žene občin Šaleške doline in ustanovile društvo. Danes to združuje več kot 140 članic.
Na občnem zboru v večnamenskem objektu Reks v Ravnah pri Šoštanju minulo sredo je predsednica društva Marinka Menih menila, da je bilo leto 2014 zelo delovno. Med opravljenimi aktivnostmi je izpostavila izobraževanje. Dodatno znanje so pridobivale na tečajih, predavanjih, izvedle so delavnico tudi na polju. Spominjale pa se ga bodo po priznanjih, ki jih je prejelo 12 članic za svoje izdelke na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju, in po tem, da je njihova članica Darja Miklavžina iz Škal postala kmetica leta v Sloveniji. O tem, da postaja društvo vse bolj prepoznavno v širšem okolju, dokazujejo pogostitve, ki so jim jih zaupali organizatorji najrazličnejših prireditev. Družile
Glede na sprejet delovni program bo tudi letošnje leto zelo delovno, so ugotavljale udeleženke občnega zbora.
so se na izletih, strokovni ekskurziji in pri ogledu kulturnih prireditev. O tem, katera je prednostna naloga društva, je Menihova odgovorila: »Izobraževanje, nato druženje, saj ena drugi povemo marsikaj. Izmenjava primerov dobre prakse nam je v pomoč pri reševanju marsikatere težave.«
Tudi v letošnjem okvirnem delovnem programu so predvidele kar nekaj delavnic, tečajev, predavanj, sodelovanje na Dobrotah slovenskih kmetij, rade bi si ogledale dr-
žavni zbor, se udeležile srečanja kmetic celjske in koroške regije. Poleg zapisanega so predvidele še druženje na izletih, strokovni ekskurziji, načrtujejo ogled kulturnih prireditev. Čaka pa jih še organizacija izbora kmetice leta Slovenije. To bo predvidoma septembra oziroma oktobra.
V nadaljevanju občnega zbora so članice opravile še volitve v organe društva. Najodgovornejšo nalogo za naslednji mandat so znova zaupale Marinki Menih.	■
Marinka Menih ostaja predsednica društva.
Več vpisnih mest kot dijakov
Ljubljana - Na dodiplomskem in magistrskem študiju je za šolsko leto 2015/16 na voljo 19.760 prostih mest, kar je 1.020 manj kot lani. Srednje šole zaključuje 18.737 dijakov. Vpisnih mest je torej očitno preveč. Namesto, da bi na univerze prišli najboljši, lahko pridejo vsi, pa še nekaj prostora ostane.
Olajšava za vzdrževane člane
Ljubljana - Samo še danes imate čas, da oddate vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane.
To lahko naredite zavezanci za dohodnino, ki med letom niste uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, in zavezanci, ki ste olajšavo med letom uveljavljali, pa želite te podatke spremeniti. Obrazec vloge je dostopen na vseh finančnih uradih, lahko pa se ga natisne tudi s spletne strani finančne uprave.
Pogrebna dejavnost na prostem trgu
Ljubljana - Gospodarsko ministrstvo pripravlja predlog novega zakona o pogrebni dejavnosti in upravljanju pokopališč, ki predvideva, da bo upravljanje pokopališč še naprej organizirano kot obvezna občinska gospodarska javna služba, pogrebna dejavnost pa ne bo več v domeni občin, temveč bo prepuščena prostemu trgu.	■
Smo šola s tradicijo, znanjem in izkušnjami, ki jih z veseljem, odgovornostjo in ljubeznijo posredujemo mladim. Šola, kjer je lepo doma.
i.
Šola za
HORTIKULTURO in VIZUALNE UMETNOSTI
Celje
Ljubljanska cesta 97
3000 Ce'ie INFORMATIVNI'DAN
SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA
vabi k vpisu v programe cvetličar, vrtnar, hortikulturni tehnik, aranžerski tehnik
Petek, 13. februar ob 9.00 in 15.00 uri Sobota, 14. februar ob 9.00 uri
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA vabi k vpisu v programe hortikultura, snovanje vizualnih komunikacij in
VESELIMO SE trženja
Petek, 13. februar ob 11.00 in 15.00 uri Sobota, 14. februar ob 9.00 uri
VAŠEGA OBISKA.
Tradicija je na naši strani, znanje tudi.
Info www.hvu.si | 03 428 59 00
ALI VES,
da s pomočjo logistike vsako leto dostavimo toliko piva, da bi z lahkoto napolnili stadion Wembley v Veliki Britaniji?
Pridi na informativne dneve v Celje ali Krško in se prepričaj!
Petek, 13. februar, ob 10. in 15. uri Sobota, 14. februar, ob 10. uri
fl.um.si
A

/fakulteta.za.logistiko
Univerza v Mariboru
Fakulteta za logistiko
Naš čas, 5. 2. 2015, barve: CM K, stran 9
5. februarja 2015
MiCftfl
IZOBRAŽEVANJE
9
Manj statusarjev
V 19 letih delovanja Višje strokovne šole Šolskega centra Velenje 1530 diplomantov -Večina zaposlenih
Tatjana Podgoršek
Velenje, 28. januarja - V Domu kulture Velenje je bila minulo sredo slovesnost, na kateri so podelili diplome študentom Višje strokovne šole Šolskega centra Velenje za uspešen zaključek izobraževanja v enem od njenih šestih programov. Takih je bilo 81 (od tega 43 rednih), v 19 letih obstoja šole pa 1.530.
Direktor šolskega centra mag. Ivan Kotnik je ob tej priložnosti dejal, da so želeli v višješolskem strokovnem izobraževanju narediti še kaj več, a jim mreža šol ne glede na možnosti in pogoje tega ne omogoča. Študenti prihajajo na izobraževanje v Velenje iz vse Slovenije, vendar ta postaja za Šolski center že premajhna.
»Ko ste se odločili za našo šolo, ste se zavedali, da ta pot ne bo lahka. Danes je prišla nagrada za vloženo delo,« je v nagovoru zbranim poudaril Uroš Sonjak, ravnatelj Višje strokovne šole, in zagotovil, da si bodo tudi v prihodnje prizadevali za še višjo kakovost izobraževanja in s tem ohranitev ugleda šole.
Poleg diplom so podelili še ravna-teljevo pohvalo za zgledno opravljanje študijskih obveznosti. Prejela sta jo Vesna Šišarica in Janez Naglič.
Še blizu 20 odstotkov statusarjev
V tem študijskem letu obiskuje izobraževanje v šestih programih višje strokovne šole 417 študentov, od tega sta 302 redna. Poln je pro-
Letos so podelili diplome za uspešno končan študij 81 diplomantom, kar je manj kot lani
gram Informatike, v ostalih petih (Elektronika, Geotehnologija in rudarstvo, Gostinstvo in turizem, Mehatronika ter Varstvo okolja in komunala) pa so še prosta mesta. »Razveseljuje dejstvo, da je večina študentov naše šole zaposlenih in tudi v razpisih boste našli kar nekaj prostih mest za profile, za katere izobražujemo,« nam je povedal Sonjak in dodal, da jih to ne preseneča. Študenti višjih šol v času študija namreč pridobijo veliko uporabnih znanj, na 20-tedenskem usposabljanju v delovnem okolju pa spoznajo
proizvodni proces ter samo delovno okolje. Kar nekaj takih je, ki se med opravljanjem praktičnega dela v podjetju dogovorijo o zaposlitvi po končanem študiju.
Če so v prejšnjih študijskih letih zabeležili med študenti skoraj polovico takšnih, ki so se vpisali le zaradi pridobitve statusa, resnih namenov pa niso imeli, je teh v tekočem študijskem letu manj. K temu je - je pojasnil Sonjak - v veliki meri pripomogel pravilnik, ki so ga sprejeli pred začetkom študijskega leta. Ta omogoča, da lahko študenta, ki ne
Med 81 prejemniki diplome je bilo 43 rednih in 38 izrednih študentov. Največ diplomantov je bilo v programu Informatika (23), 17 v Mehatroniki, eden manj v Elektroniki, 11 na Varstvu okolja in komunali, 9 v Geotehnologiji in rudarstvu, najmanj, 5, pa v programu Gostinstvo in turizem.
obiskuje predavanj, vaj in ostalih študijskih obveznosti, po 3 mesecih neaktivnosti izpišejo. »Približno 20 odstotkov vpisanih je še takih, ki jih bomo pozvali, naj pojasnijo razloge za njihovo odsotnost, sicer jih bomo izpisali.«
Večjih rezov ne pričakujejo
Kljub napovedim o varčevalnih ukrepih večjih rezov ne pričakuje-
jo. Ministrstvo je namreč že potrdilo vse programe šole z enakim številom razpisnih mest za študijsko leto 2015/2016 kot v tekočem študijskem letu. Na nedavnem pre-dinformativnem dnevu so prihodnji študenti izkazali zanimanje za vse njihove programe. Po več letih so znova zaznali večji interes za program Elektronike.
Srečo so delili z Angeliko
Velenje, 27. januarja - Vrtec Velenje je prejšnji teden prvič v svoji zgodovini pripravil dobrodelni koncert, ki je resnično uspel. »Pobuda za dobrodelni koncert je vzklila v enoti Vrtiljak, v katerem so starši prejeli prošnjo za zbiranje zama-škov za deklico Angeliko, ki je sestrica našega varovanca. Ideja je zrasla z najboljšimi željami, z navdušenostjo staršev, otrok, zaposlenih in vseh, ki so pripomogli k izvedbi koncerta,« nam je povedala ravnateljica Nataša Doler.
Tudi zaradi odločitve, da pripravijo večji dobrodelni projekt, so se otroci januarja srečevali s temo, kaj
je sreča, kaj lahko naredimo, da smo zadovoljni, in kako pomagati. »Nastal je prekrasen projekt, ki bo še dolgo odzvanjal v naših prostorih, predvsem pa je pomembno to, da so otroci spoznali tiste vrednote, ki v življenju štejejo največ. Na podlagi bogatih dejavnosti je nastalo mnogo likovnih del, ki so z izjavami otrok opremljeni in razstavljeni v Mestni knjižnici Velenje,« je dodala Doler-jeva. Na večer koncerta so v preddverju doma kulture pripravili tudi dobrodelni bazar z izdelki strokovnih delavk vrtca, dvorano pa so napolnili do zadnjega kotička. Na odru sta se predstavila otroška pevska
zbora enote Vrtiljak, Ženski pevski zbor Vrtec Velenje in folklorna skupina OŠ Gustava Šiliha. »Solidarnost so izkazali tudi vsi ostali nastopajoči na dobrodelnem koncertu, ki so nesebično sodelovali in tako prispevali sredstva za pomoč An-geliki,« še izvemo. Kot tudi, da so s pomočjo sponzorjev in obiskovalcev prireditve, ki so jo pripravili s pomočjo MO Velenje, zbrali 4.500 evrov. »Dobrodelni koncert za Angeliko je vsem prisotnim prinesel zadovoljstvo, dobre misli in zavedanje, da lahko skupaj naredimo veliko, da se znamo povezati tudi takrat, ko nekdo potrebuje pomoč,« je ob koncu dodala ravnateljica Vrtca Velenje.
■ bš
Na dobrodelnem koncertu so nastopili tudi otroci iz Vrtca Velenje. Dobro so vedeli, da s svojim petjem delijo srečo, saj so se o tem veliko pogovarjali tudi v vrtcu.
1 *i y ^ nf
ramiu	<«*■
* rv «i " Ti ...i-' „n» iT
.rlJl It
i, t> >TT -


Generative art
Šoštanj, 29. januarja - Slike Bogdana Sobana iz Vrtojbe, ki razstavlja v Mestni galeriji Šoštanj, nastajajo s pomočjo računalniških programov, ki ob zagonu ustvaija-jo neskončno vrsto edinstvenih podob. Koncept Sobanove ustvarjalnosti sloni na razvoju lastnih programskih algoritmov, ki avtonomno ustvarjajo predvsem abstraktne slike. Pristop je v svetu znan kot generative art in se uporablja kot iskanje rešitev za različna področja ustvarjanja, arhitekture, vizualne umetnosti, glasbe ...
Nekateri avtorji s pomočjo različnih programov za grafično oblikovanje realizirajo svoje zamisli, nekateri pa razvijejo svoje lastne programe, ki nato avtonomno ustvarjajo slike. Sobanova iskanja so usmerjena v izgradnjo algoritmov na osnovi matematike, ki brez omejitev posnemajo človeške ustvarjalne navdihe. Zato je razvil vrsto inovativnih metodoloških pristopov (potapljanje v sliko, mutacije ...), zadnje čase pa se posveča raziskovanju algoritmov, katerih rezultat bi manj spominjal na računalniško poreklo in se bolj približal klasičnemu likovnemu delu.
Bogdan Soban, po poklicu diplomirani inženir strojništva, se je zelo zgodaj preusmeril v informatiko.
Študij na VŠPI Celje je naravnan praktično in učinkovito
Visoka šola za proizvodno inženirstvo s sedežem v Celju je pričela delati v letu 2010. Nastala je na pobudo gospodarstva, ki se že nekaj časa sooča s pomanjkanjem usposobljenih kadrov na področju tehniških ved. Študij traja 3 leta, strokovni naziv, ki si ga pridobijo diplomanti, pa je diplomirani inženir strojništva. Pogovarjali smo se z dekanom visoke šole doc. dr. Gašperjem Gantarjem.
Šola izvaja visokošolski strokovni študijski program Sodobno proizvodno inženirstvo. Na čem je poudarek?
Študenti pridobijo temeljna inženirska znanja, v 3. letniku pa se z izbiro modula usmerijo v področji orodjarstva in konstruiranja oziroma proizvodne logistike. Velik poudarek dajemo tudi poslovnim znanjem, tako da študente poskušamo naučiti, kako spremeniti odlične tehnične rešitve
v finančni uspeh podjetij. Proizvodna podjetja so namreč ključni gospodarski temelj Slovenije. Večina deluje kot podizvajalci končnih proizvajalcev, zato je pridobivanje prednosti v izdelovalnih tehnologijah in organizaciji proizvodnje ključno za doseganje poslovnih uspehov. V čem vidite prednosti Visoke šole za proizvodno inženirstvo?
Študij je naravnan praktično in učinkovito. Izvajajo ga visokošolski učitelji z izkušnjami iz industrijskega okolja, kar je za študij na prvi stopnji izredno pomembno. Študij poteka v odlično opremljenih predavalnicah in laboratorijih. Tudi ankete med prvimi diplomanti kažejo, da so s potekom študija in pridobljenim znanjem zelo zadovoljni. Kakšni so stroški študija? Visoka šola za proizvodno inženirstvo izvaja samo izredni študij, ki je plačljiv ter organizacijsko
Darko Čas, študent VŠPI: »Gledano na pretekla leta, ki sem jih preživel kot študent VŠPI, menim, da lahko smatram to obdobje kot obdobje pridobivanj tako teoretičnih kot praktičnih znanj s področja strojništva. Z zadovoljstvom lahko širim namen in prizadevanja visoke šole, da študente kar se da pripravijo na delo v posameznih podjetjih. Kot sam ugotavljam, mi znanje izredno koristi v vseh segmentih moje poslovne kariere. Zaposlitvene možnosti so precejšnje. Študij omogoča širok nabor del in delovanje na različnih področjih.«
in izvedbeno prilagojen zaposlenim študentom. Pri tem naj omenimo, da so stroški izrednega štu-1 dija v domači regiji (šolnina) ob upoštevanju po-; datkov iz raziskave Eurostudent pravzaprav pri-: merljivi s stroški rednega študija zunaj regije. ■ i
Z leve: Bogdan Soban, Anamarija Stibilj Šajn in Kajetan Čop
Kot dober poznavalec programov je začel v prostem času raziskovati ustvarjalne možnosti računalnika. Slike, ki nastajajo, so odvisne od množice naključij, ki jih avtor definira v času zagona programa, so bogate z barvami, nepredvidljive in nikdar več ponovljive. Bogdan Soban uspešno razstavlja od leta 1995 in razvija program in tudi predava
na to temo, kljub dilemam stroke o avtorstvu.
Razstavo je odprl direktor Zavoda za kulturo Kajetan Čop, o avtorju in njegovem delu je spregovorila Anamarija Stibilj Šajn, na ogled pa bo do 20. februarja.
■ MBK, foto Amadeja Komprej

VISOKA ŠOLA ZA PROIZVODNO INŽENIRSTVO
Znanje, ki ga bos:? i lahko uporabili! -
ostani diplomirani inženir strojništva
Vabljeni k vpisu v visokošolski strokovni študijski program Sodobno proizvodno inženirstvo
(izredni študij)
Informativni dnevi:
13.	2. 2015, ob 16. uri,
14.	2. 2015, ob 10. uri,
v prostorih Visoke šole za proizvodno inženirstvo, Mariborska c. 2, Celje 1. nadstropje.
Zakaj se splača študirati pri nas preveri na:
www.vspi.si • info@vspi.si
Naš čas, 29. 1. 2015, barve: CM K, stran 10
10
KULTURA
Men
5. februarja 2015
Kulturnemu prazniku v pozdrav
Dogodki v Velenju se vrstijo že ves teden, potegnili se bodo tudi v prihodnjega - Osrednja občinska proslava bo jutri
Velenje, 2. februarja - Že od ponedeljka se tudi v MO Velenje vrstijo prireditve, posvečene letošnjemu kulturnemu prazniku. Začeli so v Kinu Velenje s predstavitvijo štirih študentskih filmov ljubljanske akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT). Po projekciji so študij prestavili tudi študenti in profesorji, med njimi tudi Velenjčanka Jerca Jerič. V torek je osnovna šola Antona Aškerca v domu kulture pripravila tradicionalno prireditev Mavrica prijateljstva - za-pojmo skupaj, ki so jo tudi tokrat obarvali medgeneracijsko. Sinoči so v vili Bianca odprli razstavo del dolgoletne članice Šaleških likovnikov Marjane Verbuč, v mali dvorani doma kulture pa so predstavili 24. številko zbornika Hotenja, ki jo je tokrat ustvarilo 32 literatov.
Prireditve se bodo vrstile vse do
konca tega tedna. Festival Velenje bo danes dopoldne pripravil dve lutkovni predstavi Lutkovnega gledališča Velenje, ki so jih poklonili osnovnošolcem ob kulturnem prazniku. Ob vsaki predstavi jim bodo pripravili tudi poseben kultur-novzgojni program. Danes bodo videli predstavi Bikec Ferdinand in Metuljček cekinček. Ob 19.19 uri bodo v velenjski knjižnici gostili gledališkega igralca in lanskoletnega dobitnika zlatnika poezije, pesnika Toneta Kuntnerja. Z njim se bo pogovarjala Alenka Gortan. Ob 19.30 bodo prazniku v čast profesorji velenjske glasbene šole začeli koncert, ki je postal že tradicionalen. Vabijo v orgelsko dvorano.
Osrednja občinska proslava bo v Velenju jutri ob 18. uri v domu kulture. Program pripravljajo učenci in učitelji Centra za vzgojo in izo-
braževanje, slavnostna govornica pa bo ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar. Sobotni večer bo ljubiteljem glasbe polepšal Koncert mešanega pevskega zbora Gorenje. Člani zbora se z ubranim petjem ukvarjajo že 38 let. Ker je tokratni koncert poklon slovenskemu kulturnemu prazniku, bodo v domu kulture peli slovenske umetne in ljudske pesmi. Na odru pa se jim bodo pridružile tudi članice kvarteta Sončnice iz Nazarij, ki vadijo pod mentorstvom Katje Gruber, ki bo tokrat vodila tudi MePZ Gorenje, saj trenutno nadomešča zboro-vodkinjo Špelo Kasesnik.
Na praznik brezplačno
V nedeljo, na praznični dan, lahko brezplačno obiščete Muzej Velenje na vVelenjskem gradu in hi-
šo mineralov v Starem Velenju, saj pripravljajo dan odrtih vrat. V Kinu Velenje si lahko ob 20. uri brezplačno ogledate slovenski road movie Pot v raj. V velenjskem eMCe pla-cu pa bodo člani Šaleškega študentskega kluba skupaj z Mladinskim centrom pripravili prireditev »Neki fajnega ob kulturnem prazniku«. Pravijo, da bodo v dobrem vzdušju in s pravim »Žmohtom« prebirali poezijo in radijske hite različnih 'de-bilnih' glasbenih izvajalcev.« Obljubljajo smeha polno vrečo.
Prireditve prazniku v čast pa se bodo vrstile tudi v prvih dneh prihodnjega tedna. Lutkarji OŠ Miha Pintarja Toleda bodo v ponedeljek ob 17. uri v mali dvorani doma kulture predstavili igrico Zverjasec in Zverjašček. V torek ob 19.19 bodo v velenjski knjižnici predstavili knjigo Velenjčana Stojana Kneza Iz duše v tvoje srce. V sredo ob 13.30 pa ste vabljeni v Muzej Premogovništva Slovenije, kjer bodo odprli razstavo skulptur Cirila Hočevarja. Tokrat jo bodo postavili 60 metrov pod zemljo, v najgloblje ležečem razstavišču v Sloveniji.
■ bš
ÄLTIERHATOR
Za kulturni praznik Kaos sveta
Zaprite oči in odprite svoje srce
Šoštanj - Zavod za kulturo Šoštanj bo letošnji kulturni praznik zaznamoval z osrednjo občinsko proslavo, na kateri bodo obiskovalci imeli priložnost premierno videti film z naslovom Kaos sveta Aleksandre Bellian in Klemna Belavica s podnaslovom Zaprite oči in odprite svoje srce.
V filmu nastopajo svetovni popotnik in humanitarni delavec Tomo Križnar ter novinarja Ervin Hladnik Milharčič in Erik Valenčič.
Vstop je prost, premiera filma pa bo v soboto, 7. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu Šoštanj.
Dan odprtih vrat Vile Mayer
Šoštanj - Na slovenski kulturni praznik 8. februar bo Vila Mayer v Šoštanju obiskovalcem na široko odpla vrata. Obiskovalci si bodo lahko ogledali vilo in stalne zbirke v njej.
V sklopu kiparske zbirke pa si bodo lahko pogledali Napotnikovo upodobitev Franceta Prešerna iz leta 1931. Relief nosi naslov Prešeren in Netka.
■ mkp
Franetu
Milanskemu Ježku v spomin
Šmartno ob Paki - Jutri (v petek) ob 19. uri bo v dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Izvajalci - učenci šmar-ške osnovne šole - jo bodo skupaj z gosti namenili Franetu Milčinske-mu Ježku.
Osrednji govornik bo Jože Robida, novi predsednik tamkajšnjega kulturnega društva.
■ tp
Nadaljujejo tradicijo praznovanj
V Mesecu kulture v Zgornji Savinjski dolini več prireditev kot lani -Slavnostna akademija v Lučah - Najvišje priznanje Viktoriji Venišnik
Tatjana Podgoršek
»Kljub varčevanju na vseh koncih in krajih bomo v občinah Zgornje Savinjske doline tudi letos zaznamovali slovenski kulturni praznik s spletom prireditev. Mesec kulture sicer nima posebne finančne podpore pri lokalnih skupnostih, toda kulturna društva, kulturne organizacije, skupine pa kljub temu nadaljujejo tradicijo praznovanja slovenskega kulturnega praznika v tukajšnjem okolju,« pravi Simona Zadravec z Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Mozirje.
Prireditve v okviru praznika se že vrstijo, zadnja bo na sporedu 7. marca. To bo tradicionalni etno večer, ki ga bo tokrat pripravilo Kulturno društvo Gornji Grad. Sicer pa, zagotavlja Zadravčeva, so društva pripravila raznolike in bogate dogodke, od literarnih srečanj, koncertov, pogovorov s kulturni-
Simona Zadravec: »Mesec kulture nima posebne finančne podpore pri lokalnih skupnostih Zgornje Savinjske doline.«
mi ustvarjalci, otvoritve razstav, literarno izobraževalno delavnico, največ pa bo gledaliških predstav.
»Primerjava lanskega in letošnjega programa Meseca kulture kaže, da bodo tukajšnji kulturni zanesenjaki pripravili še kakšno prireditev več. Nastopili pa bodo na odrih v vseh sedmih občinah Zgornje Savinjske doline.«
Osrednja prireditev bo na predvečer slovenskega kulturnega praznika, v soboto, 7. februarja. To bo otvoritvena slovesnost praznovanja Meseca kulture in medobčinska slavnostna akademija. Ta bo v kulturnem domu v Lučah. Začeli jo bodo ob 18. uri, na njej pa bodo podelili priznanja sveta območne izpostave za posebne dosežke v p kulturi v letu 2014 (dobitnikov bo devet), jubilejna priznanja (teh bo pet), priznanja sveta (trije dobitniki), najvišje priznanje sveta območne izpostave pa bo za življenjsko delo prejela Viktorija Venišnik iz Gornjega Grada.
Ljudska pesem vabi
Velenje, 7. februarja - Turistično društvo Vinska Gora bo letošnji kulturni praznik popestrilo s tradicionalnim srečanjem ljudskih pevcev Ob vaškem perišču. To bo že 8. po vrsti, pripravljajo pa ga v soboto ob 17. uri v Krstnikovem domu v Vinski Gori. Letos bo na prireditvi sodelovalo 10 glasbenih sestavov iz vseh koncev Slovenije, tako da bo na odru stalo vsaj 100 ljudskih pevcev in pevk, ki ohranjajo ljudsko izročilo različnih slovenskih pokrajin. Na prireditvi bo nastopila tudi domača zasedba Reber.
■ bš
Prvi koraki v svet kulture
Festival Velenje je pripravil zanimiv projekt kulturne vzgoje za najmlajše - V njem bo pet dogodkov
Velenje, 31. januarja - V soboto se je v mali dvorani velenjskega Doma kulture s predstavo Štiri črne mravljice Lutkovnega gledališča Ljubljana začel simpatičen projekt kulturne vzgoje za najmlajše, ki so ga v Festivalu Velenje poimenovali Prvi koraki v svet kulture. Projekt najmlajšim obiskovalcem ponuja ogled petih predstav na malem odru, ob vsaki prestavi pa se bodo odvile tudi tematsko vezane poučne in vzgojne aktivnosti.
Idejna vodja projekta je Andreja Zelenik, nam je povedala: »Z vzgoj-no-poučnim programom za najmlajše širimo kulturno ponudbo v prostor male dvorane, ki obiskovalcem omogoča intimnejše dojemanje in spremljanje odrskih del. Prvi koraki v svet kulture so priložnost za vse otroke stare od tri do osem let, da na zanimiv, simpatičen in za-
Velenje: 55 let »Ubranega jamranja«
Matjaž Salej
V preteklih dveh mesecih sta Velenje navdušila dva kratka avtorska filma, ki predstavljata mesto in ga vsak na svoj način promovirata. Eden je zasnovan glasbeno in prikazuje skozi peto besedilo (vokalno) probleme Velenja, drugi je zasnovan promocijsko in prikazuje mesto kot filmsko razglednico. Tudi dolžina obeh kratkih filmov je podobna, eden ima okoli šest (6:04), drugi okoli deset minut (10:07). Oba izdelka sta narejena profesionalno. Nastajala sta vsaj leto dni, če ne še več. V obeh so igrani elementi, v prvem seveda vsi. Celotna fabula (zgodba) je odpeta, večglasno, oktetovsko, moško. V drugem filmu pa so ob sodobnih dokumentarnih kadrih mesta in vsega, kar se dogaja v njem in okoli njega, igrani vložki predvsem promocijske in »turistične« narave.
Gre seveda za film Šaleškega študentskega okteta (ŠŠO) iz Velenja na temo Ubrano jamranje in film Mateja Vraniča: Velenje 2014 - 55 let mesta.
Šaleški študentski oktet se je lani spomladi lotil avtorskega projekta Ubrano jamranje, v katerem so prebivalce Velenja povprašali, kaj jih moti v mestu. Odgovore so uglasbili v vokalno skladbo. Kot so fantje pojasnili, gre za projekt, ki se na svetovnem spletu imenuje »complaints choir«. Vokalni aranžma je pripravil Ambrož Kvartič, pod videospot pa se je podpisal Marko Kumer Murč. Drugi film je delo fotografa in snemalca Mateja Vraniča, ki je zbral okoli sebe ekipo in zadostil občinskemu naročilu s tuiističnopromocijskim filmom ob 55-letnici mesta.
Filma sta bila seveda ustrezno predstavljena, promovirala sta Velenje in temu primerno razvnela ljudi v pozitivnem smislu. Informacijska tehnologija je tu odigrala svojo vlogo. Vsi, ki so zamudili promocijo oz. javno predstavitev, so imeli takoj možnost posnetke videti na spletu (You Tube, družabna omrežja ...). Zamudniki so se zgrinjali za računalnike in vsi v dobri nameri hvalili ter skoraj nič kritizirali oba filma. Mogoče se ne bom zmotil, če napišem, da so ljudje v dolini (ne drugje) drli k računalnikom kot pred leti, ko je po Balkanu zaokrožil »home made porno« pevske dive Severine. Vsi s(m)o z iskrenim interesom film(e) gledali, se čudili, ga obrekovali ter ga seveda komentirali. Oba filma pa imata seveda tudi kakšno slabost. Ubranemu jamranju se kljub kompleksnosti v samoironiji izmuzne pozitiven pogled na bivanje in življenje v mestu, kar je ravno to, kar je v promocijskem filmu Velenja ironično. Film vsebuje kar preveliko mero idealiziranja, ki je ob tehnični dovršenosti pripeljana do skoraj banalne skrajnosti. In kot so ŠŠO-jevci zapisali na svoji FB strani, so sklenili z jamranjem končati in leto 2015 začeti optimistično ter posneti kaj o pozitivnih stvareh v Velenju. Pa jih je Matej Vranič, kot kaže, prehitel.
Vsekakor se po ogledu obeh filmskih izdelkov lahko vprašamo: Imamo res tako majhne in drobne težave? In predvsem: je Velenje res tako fotografsko všečno in enkratno mesto? Pa da ne bo pomote, resnica je po vsej verjetnosti nekje vmes in stvar sama po sebi je v obeh filmskih primerih uspela, oba sta dobra. Ob tem, da ima seveda vsak svojega favorita, gredo avtorjem čestitke, da so uspeli pokazati Velenje na način, ki je odmeven. Tudi v diametralno nasprotnih kadrih, »pozitivno-šimfajočih« napevih in »pop-artovsko-idealiziranih« razglednicah obeh filmov lahko rečemo, da je Velenje pač takšno ...
baven način vstopijo v svet umetnosti na področju igre, gledališča in plesa. Že prvi dogodek je odlično uspel. Družine z otroki so prejele tematsko zgibanko, v kateri so spoznali pravljičarko Anjo Štefan, ki je napisala prigode o Štirih črnih mravljicah, namige kaj lahko počnejo pred ogledom predstave, da bo vsebina še bolj zanimiva, in ideje, kaj jih bo kratkočasilo po obisku gle-
dališča. Po ogledu lutkovne igrice smo otrokom pokazali izdelek, ki so si ga lahko sami izdelali doma. Danes že dobivamo fotografije z njihovimi izdelki,« nam je povedala v ponedeljek. Naslednja predstava bo najmlajše poučila o pravilih obnašanja v prometu. Igrana predstava Tri kepice prometa Gledališča Ku-kuc bo na programu 28. februarja.
■


Naš čas, 12. 2. 2015, barve: CM K, stran 11
12. februarja 2015
107,8 MHz
11
^DDJQKO t DÛ Č/Š\S@rosdom M
Tjasa Rehar
Na športnih straneh tednika Naš čas ljubitelja športa v Šaleški dolini, sploh pa v občini Šoštanj, gotovo ne spregledajo prispevkov izpod peresa Šoštanjčanke Tjaše Rehar. Sodeluje predvsem s tednikom, z Radiem Velenje pa ne, ker ji za to zvrst poročanja zmanjkuje časa.
Naša zunanja »športna« sodelavka je že vrsto let. Menda že kar 20, je ugotavljala. »Hvaležna sem takratnemu odgovornemu uredniku Stanetu Vovku za ponujeno priložnost, napotke in spodbude. Začela sem s košarko, nato pa pisala še o šoštanjski odbojki (moški in ženski) ter nogometu. Morda so bili tudi ti srednješolski začetki povod, da sem se vpisala na študij novinarstva in ga uspešno končala.«
Poleg časopisnih prispevkov za Naš čas je nekaj časa o tekmah šoštanjskih klubov pisala tudi za ostale slovenske medijske hiše: Delo, Večer, Dnevnik, Slovensko tiskovno agencijo
in Ekipo ter tudi šoštanjski List. Ko pa se je zaposlila na Občini Šoštanj in postala mati, je ostala zvesta samo še Našemu času, v katerem še vedno poskuša čim bolje dogajanja na košarkarskem parketu »prenesti« na časopisno stran. To - po njenih besedah - ni naključje, saj sta s košarko ves čas povezana tudi njen oče Toni in brat Ali, ki sta ji predvsem na začetku veliko pomagala.
»Moram ob tem še povedati, da z družbo Naš čas sodelujem tudi službeno kot občinska uslužbenka. Tudi tpri tem imam odlične izkušnje z vsemi zaposlenimi (uredniki, novinarji, oblikovalci, marketingom ...), predvsem pa z novinarko Mileno Krstič Planinc, ki je zadolžena za območje občine Šoštanj,« je še povedala Tjaša Rehar.
■ Tp
Tjaša Rehar:»O tekmah šoštanjskih klubov sem poročala za več slovenskih medijev, po zaposlitvi in materinstvu pa sem ostala zvesta le tedniku Naš čas.«
Glasbene novičke * Glasbene novičke * Glasbene novičke
Restart kmalu na malih zaslonih
Šank rock so leto 2014 začeli s ponovno združitvijo, zaključili pa z novo skladbo Restart ter tradicionalnim koncertom v Velenju. V kratkem bo skladba dobila tudi video podobo v obliki videospota, ki so ga posneli na velenjskem koncertu 27. decembra lani. Na nepozabnem večeru v polni Rdeči dvorani je občinstvo dihalo z njimi od prvega do zadnjega takta, Šank rock pa so dokazali, da še vedno premorejo veliko energije in navdiha. Na koncertu so za svoje najbolj goreče oboževalce pripravili tudi posebno presenečenje, ki bo pravzaprav stalnica njihovih prihajajočih koncertov. Pripravili so spoznavno srečanje ter si vzeli čas za klepet in fotografiranje z oboževalci, ki so si lahko koncert ogledali tik pod odrom, domov pa poleg skupnih fotografij s svojimi idoli odnesli tudi nove majice.
Alex Volasko gradi hišo večnih sanj
Alex Volasko, ki že štiri leta aktivno soustvarja slovensko glasbeno sceno, predstavlja novo pesem z naslovom V hiši večnih sanj. Nova
Pravljica, A bi z mano šla in druge. Zagon pri ustvarjanju novih besedil in glasbe mu je dala tudi nagrada za najboljšega mladega izvajalca oziroma avtorja na Melodijah morja in sonca 2013 za pesem Tam na obali, v letu 2014 pa se lahko pohvali s sodelovanjem na Slovenski popevki in nastopu na gala koncertu Poletna noč.
Ringo Starr marca z novim albumom
Nekdanji član legendarnih Bea-tlov Ringo Starr napoveduje izid svojega novega albuma. Izšel naj bi konec marca, na albumu z naslovom Postcards From Paradise pa bo enajst pesmi, je na svoji spletni strani objavil glasbenik, ki se bo podal tudi na turnejo. Ringo Starr se je rodil leta 1940 v Liverpoolu kot Richard Starkey, najbolj pa je zaslovel kot bobnar legendarnih Beatlov. V svoji karieri pri liverpoolski četverici je nekaj pesmi tudi odpel in se podpisal pod nekaj besedil. Pri-
Faith No More spomladi z novim albumom
Legendarna rock skupina Faith No More bo po osemnajstih letih izdala nov album. Ta naj bi izšel predvidoma maja, še pred njegovo izdajo pa se bo skupina podala na turnejo po severnoameriških mestih. Niz petnajstih koncertov bodo začeli 15. aprila v kanadskem Van-couvru, sklenili pa mesec dni pozneje v Filadelfiji. Evropski del nastopov naj bi sledil poleti. Novi album zaenkrat še nima imena, bo pa to sedmi studijski album te zasedbe, ki bo izšel pri njihovi lastni založbi Reclamation Records. Mesec dni pred turnejo bodo izdali singl Superhero, ki bo sledil singlu Motherfucker, objavljenemu novembra lani. Posnetek bo na vinilni plošči iz-
1. PETAR DRAGOJEVIC - Potpisujem
2.	ALEX VOLASKO - V hiši večnih sanj
3.	MARK KNOPFLER - Beryl
Splitski pevec Petar Dragojevic predstavlja novo skladbo z naslovom Potpisujem. Nastala je v sodelovanju z znanim hrvaškim avtorjem uspešnic Dušanom Bačicem, to sodelovanje pa pomeni novost v glasbeni karieri splitskega pevca. Skladba, narejena v lahkotnem pop-rock slogu, je plesna, spevna in gre hitro v uho.

LESTVICA DO
MACE GLASBE
šel 17. marca, v digitalni obliki pa 31. marca.
Glas koale iz Zasavja
Iz Zasavja prihaja zanimiva skupina z nenavadnim imenom Koala Voice. Žanrsko je njihovo glasbo zelo težko opredeliti, saj se v njej prepletajo vplivi indie rocka, modernega popa in disca, pa tudi moderne alternative in progresive 70-ih let. Štiričlanska skupina bo 6. februarja izdala album z naslovom Kangaroo's a Neighbour, na katerem bosta tudi pesmi Go Disco, Go in Nothing. Štiričlanska zasedba nastopa skupaj od leta 2012, leto kasneje pa je že nastopila na Rock Otočcu. Trenutno v sklopu Klubskega maratona gostujejo po glasbenih klubih po Sloveniji.
N N N N N N N N N N N N N N
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1. 2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
Ansambel Saša Avsenika in Jurij Zrnec - Cuzi muzi popek špric
Naveza - Še te ljubim
Vikend - Lahko bi te objel
Boštjan Konečnik - Kriza
Javor - Nagajivo srce
Malibu & Mirko Šlibar - Na valentinovo
Novi spomini & Rock Partyzani - Nocoj pri meni druga spi
Poet - Sprehajam se
Smeh - Bodi moja mala
Svetlin - Nataša
. več na www.radiovelenje.com
N N N N N N N N N N N N N N N N
cH
HAMO & TRIBUTE 2 LOVE
Člani zasedbe Hamo & Tribute 2
Love so v roke vzeli čopiče in naslikali sto ovitkov za vinilke z naslovom Pol. Namenjene so njihovim najbolj zvestim fanom, ki bodo do njih lahko prišli 5. marca na njihovem koncertu v ljubljanskem SiTi teatru. Na pravi izid albuma bo treba počakati najverjetneje do konca leta 2015.
REBEKA DREMELJ
V	nedeljo, 8. februarja, prihaja na radijske in televizijske postaje Rebekina nova skladba in videospot z naslovom Tašča. Pesem je avtorsko delo Rečana Andreja Babica, Rebeka pa jo je posnela v slovenskem in hrvaškem jeziku. Videospot za pesem je pod režisersko taktirko Janija Pavca posnela v Portorožu, v vlogi tašče pa je nastopila Zvezdana Mlakar.
ZNANI OBRAZI
V	novi sezoni priljubljenega šova Znan obraz ima svoj glas bodo sodelovali

... na kratko...
Žana Povše Salobir, Kataya, Vesna Zornik, Nuška Drašček, Klemen Buder-la, Simon Vadnjal, Tim Kores in Frenk Nova. V komisiji bo poleg Tanje Ribič in operne pevke Irene Yebuah Tiran sedel še igralec Gojmir Lešnjak.
ALMA MERKLIN
Alma Merklin, ki je s svojim glasom navduševala v šovu X factor, bo v prostorih založbe Dallas prihodnji četrtek, 12. februarja, predstavila svoj prvenec z naslovom Almanah. Pri njegovem nastanku je v veliki meri sodeloval avtorski tandem Denis Horvat in Matevž Šalehar - Hamo.
LOVELY QUINCES
V soboto, 7. februarja, bo v velenjskem eMCe placu nastopila hrvaška kantav-torica Dunja Ercegovic z umetniškim imenom Lovely Quinces. Njen prvenec No Room For Us je bil leta 2013 po mnenju kritikov izbran za album leta na Hrvaškem. Pred koncertom hrvaške glasbenice bo nastopil domačin Stojan Kneževic s svojo skupino.
skladba priljubljenega pevca, ki smo ga vsako soboto spremljali v oddaji Moja Slovenija, tako kot predhodna singla Song ter Prižigam luči utrjuje pot novemu albumu. Alex je svoj debitantski album Tvoji nasmehi izdal pred dobrim letom in z njim predstavil skladbe Tvoji nasmehi, Kratek dih, Najin trenutek,
znana glasbena revija Rolling Stone ga je razglasila za petega najboljšega bobnarja vseh časov. Po razpadu Beatlov v 70-ih letih prejšnjega stoletja je izdal vrsto uspešnih sin-glov, med njimi It Don't Come Easy, Photograph, You're Sixteen in Back Off Boogaloo. Doslej je izdal sedemnajst albumov, zadnji z naslovom Ringo 2012 pa je izšel leta 2012.
Sovin kotiček
Dragi študentje, dijaki, mladi in mladi po srcu. Sredi zimske idile smo se v Šaleškem študentskem klubu odločili, da se vam ponovno oglasimo v Našem času in vam tudi tukaj predstavimo naše delovanje. Pa da ne bosti mislili, da smo ves ta čas zatišja porabili za zimski spanec - bili smo zelo pridni! Za nami je že mnogo projektov in pred nami jih je še mnogo več, zato le spremljajte Sovin kotiček tudi naprej, da ne zamudite pestrega dogajanja v kulturi, zabavi, izobraževanju, sociali in športu.
Pretekli petek smo nasedali z Društvom nasedlega kita. V eMCe placu smo obeležili natanko polovico leta, ki nas loči do naslednjega Festivala nasedlega
kita. Ob dobri glasbi smo obujali spomine iz preteklosti in zagotovo ustvarjali takšne, ki jih bomo obujali ob naslednji priložnosti. Tudi v soboto smo se posvečali glasbi. Jam session je poskrbel za mnogo ropota-
nja, cviljenja in tudi dobrega »jamanja«. Morda pa se kmalu na odru eMCe placa ponovno ustvari kakšna nova lokalna skupina. Kljub precejšnem številu že obstoječih bi jih bili vsekakor veseli! Kaj pa sledi v prihodnje? Že ta vikend bo v eMCe placu pestro, saj se bomo v petek spomnili rojstnega dneva Boba Marleya, si ogledali dokumentarni film o njegovem življenju in delu ter poslušali reggae glasbo. V soboto sledi Sound Arson, na katerem bo nastopila hrvaška kantavtorica Lovely Quinces in lokalni glasbeni ustvarjalec Stojan Kneževic. Seveda v nedeljo ne bomo pozabili niti na kulturni dan, ki ga paradoksalno slavimo ob obletnici smrti (in ne rojstva) našega najprepoznavnejšega pesnika Franceta Prešerna. Kaj se bo dogajalo? Nekaj zabavnega ob kulturnem prazniku!
Več pa na www.ssk-klub.si MS
Naš čas, 29. 1. 2015, barve: CM K, stran 12
12
Men
5. februarja 2015
^^ Svetnika občine Šmartno ob Paki iz vrst SDS Polona .^.Miklavžina in Jože Slemenšek se na sejah tamkajšnjega občinskega sveta dopolnjujeta. Polona je »doma« pri številkah, Jože na drugih področjih. Ko ju je Čvek ujel, sta menda razpravljala o tem, da je Skupnost občin Slovenije »zgrešila« naslov, na katerega je poslala kodeks ravnanja izvoljenih predstavnikov na lokalni ravni. Jože Poloni: »Če se s čim strinjam z našim županom, se z njegovo ugotovitvijo, da kodeksa šmarški svetniki ne potrebujemo, ker se zavedamo svojih pravic in obveznosti.«
Po tem, ko se je lani in letos že veliko ukvarjal s Wtrpečimi srci - zaradi projekta Ukradeno srce, seveda - se direktor velenjske knjižnice res veseli druge polovice februarja. Ni skrivnost, da je Vlado Vrbič več kot navdušen nad pesnikom Karlom Destovnikom Kajuhom. Celo na dopust ga vzame s sabo. 21. februar pa bo tudi zanj prav poseben dan. Večer pred obletnico Kajuhove smrti bodo namreč v njegovem rodnem Šoštanju premierno predstavili dokumentarni film RTV Slovenija »Za srečnejše dni -Kajuh«. Vesel pa je tudi, ker je v muzejskih arhivih odkril dve verjetno še neobjavljeni fotografiji, na kateri sta Kajuh in njegova baletka Brina. Eno je umestil na februarski koledar prireditev Knjižnice Velenje.
Če še niste videli tele doma narejene inovacije, potem v zadnjem času niste drsali. Vsaj na velenjskem drsališču ne. Treningi hokeja in curlinga so naporni, fantje pa žejni. In da jih žeja ne bi ustavila, so našli izvirno rešitev. Na ograjo drsališča so namestili poseben obešalnik s stojali za pločevinke. Kaj je v njih, vam je zagotovo jasno, kaj je v nahrbtniku ob njih, pa nismo uspeli odkriti. Izvedeli pa smo, da se stojalo največ uporablja v večernih urah, čez dan pa sameva. Jasno, saj treningi odraslih navdušencev nad drsanjem potekajo le zvečer in včasih pozno v noč.
Aktivnost sonca ob rojstvu vpliva na življenjsko dobo
Skupina norveških znanstvenikov se je lotila raziskave, v kateri so proučili demografske podatke Norvežanov, ki so se rodili med letoma 1676 in 1878 in jih primerjala z opazovanjem Sonca. Ugotovili so, da je življenjska doba tistih, ki so se rodili ob solarnem višku (za katerega so značilni močna svetloba in geoma-gnetni viharji) v povprečju za 5,2 let manjša od tistih, ki so se rodili ob solarnem minimumu. Znanstveniki so ugotovili še, da ima ak-
potrebne še nadaljnje raziskave, v katerih bodo sodelovali tudi ljudje z drugačno barvo kože in iz krajev drugih zemljepisnih širin.
Med 20.00 in 8.00 pes ne sme lajati
Hrvaško sodišče v Pulju je sprejelo začasni ukrep proti psu, poimenovanem Medo, iz kraja Peroj: Z ukrepom je določilo 20 tisoč kun (2610 evrov) kazni za njegovega lastnika, če bo čuvaj hiše zalajal med 20. uro zvečer in 8. zjutraj. Lajež namreč moti sosedo, ki je zadevo tudi prijavila. Ta pravi, da zaradi nenehnega laježa ne
Njegov lastnik je po odločitvi sodišča zdaj sklenil, da bo triletnega psa čez noč zapiral v hišo. In upal, da ne bo lajal.
Francoski policisti zaslišali osemletnika
Policija v Nici na jugovzhodu Francije je pretekli teden pol ure zasliševala osemletnika, ker naj bi v šoli izražal solidarnost z džiha-dističnimi napadalci. Deček naj bi dan po napadu na tednik Charlie Hebdo zavrnil sodelovanje v minuti molka, izjavil pa naj bi tudi: »Nisem Charlie, sem s teroristi«. Ravnatelj šole se je odločil, da o vsem skupaj obvesti policijo, pri čemer pa ni šlo za tožbo. Policija je posledično dečka in njegovega očeta poklicala na pogovor, saj jo je * zanimalo, kako lahko osemle-tnik izraža tako skrajna stališča. Dečka so poslušali 30 minut,
Gradovi kralja Matjaža
Minuli konec tedna je v deželi pod Peco znova zaživela zimska pravljica: 48 domačih in tujih ekip je na tradicionalni 23. prireditvi Gradovi kralja Matjaža iz umetnega in novozapadlega snega ustvarjalo snežne skulpture. »Legenda o kralju Matjažu pravi, da je bil dober kralj in da bi ga Slovenci najbolj potrebovali. Vemo, da že dolgo spi in bi bilo prav, da pride med nas,« je
tivnost sonca večji vpliv na deklice kot na dečke; med drugim rojstvo ob solarnem maksimumu pomembno zmanjšuje plodnost žensk, ki so iz revnega stanu, pri ženskah in moških iz bogatega stanu pa tega vpliva niso ugotovili. »Prvič smo pokazali, da z aktivnostjo Sonca statistično ni povezano samo preživetje dojenčkov in njihova pričakovana življenjska doba, pač pa tudi rodnost,« so zapisali znanstveniki. Ob tem so opozorili, da bodo
more spati, to pa ji povzroča tudi zdravstvene težave. Lastnik psa pravi, da se je soseda zaradi la-ježa pritoževala od prvega dne, ko so dobili psa. Dodaja še, da so se z njo pogovarjali, a dogovora niso dosegli. »Medo sicer ne laja veliko, temveč zgolj, ko zagleda mačko ali ko se njegovemu ozemlju približa neznana oseba,« je še dejal lastnik. Soseda medtem vztraja, da ima tudi videoposnetke, ki dokazujejo, da je pes vsako noč neznosno glasen.
JE SUIS PAS CHARLIE
nato pa zaslišali njegovega očeta. »Otrok očitno ne razume, kaj je dejal. Ne vemo, kje je prišel do teh izrazov,« je po zaslišanju povedal policijski načelnik Marcel Authier.
dejala Romana Lesjak, županja Občine Črna na Koroškem, in dodala še, da se je priljubljeni kralj vendarle zbudil ter se sprehodil med ustvarjalci snežnih skulptur in bil nad svojo novo deželo navdušen. Poleg prihoda kralja Matjaža so v okviru zabavnega programa organizirali še nastop harmonikarjev, ognjeno predstavo, najboljšim ustvarjalcem pa so podelili nagrade.
470 ur za skulpturo iz lego kock
Ryan McNaught se je za muzej Nicholson univerze v Sydneyju lotil posebnega projekta: iz lego kock je postavil Pompeje. To sicer ni njegovo prvo tovrstno delo, saj je za omenjeni muzej doslej postavil že Kolosej, Rim in Akropolo. A tokrat je za delo porabil 470 ur in 190 tisoč posameznih lego gradnikov (kock). Stvaritev je največji model kateregakoli starodavnega mesta iz lego kock.
Šaleški tresimir
Šoštanjčani so ponosni na svojega nekdanjega kneza Tresimirja, vse bolj pa negodujejo nad podzemnim. Rudnik namreč prepogosto trese njihov mir.
Brez počitka
Na bližnjem počivališču Lopata v nedeljo nadzorniki Darsa še zdaleč niso počivali. Prvi dan novih vinjet so naredili »zasedo« in Darsu služili denar. Na račun tistih, ki niso računali, da bodo budni tudi na gospodov dan.
Pod prste
Pravijo, da moramo politikom dobro gledati pod prste. Dobro bi bilo, če bi ustrezni organi bolje gledali tiste, ki imajo dolge prste.
Staramo se!
Tudi Velenje sodi med mesta, v katerih posvečajo več pozornosti starejšim. Kako tudi ne, ko po postaja tudi vsa Slovenija vse starejša. A zaradi tega na mladih svet nič manj ne stoji. Le možnosti nimajo.
Zakaj ne na les?
Tudi naši gozdarji bodo pri svojem delu uporabljali električne avtomobile. Le zakaj ne kakšnih takih na bio maso. Goriva bi imeli dovolj kar na deloviščih.
Vemo že vse?
Ob razpravi o novi preiskovalni komisiji smo o projektu Teš 6 spet slišali veliko stvari. A nekateri še vedno menijo, da o njem še ne vemo vsega. Le (delajo se, da) ne vedo, koga vse vprašati.
Zdravstvo - sodstvo
Zdravstvo in sodstvo sta na videz močno različni področji, nekaj podobnega pa vendarle imata. Tudi v sodstvu nekateri (še) ne verjamejo alternativi v reševanju sporov. Še vedno bolj verjamejo tradicionalnemu sodstvu kot mediaciji.
Kam s konjički?
Šoštanju naj bi z ureditvijo trgov dali bolj mestno podobo. Pa vendar je mnoge najbolj strah, da bodo izgubili mesta za konje. Za svoje jeklene konjičke.
Res brez denarja
Spletni goljufi so napadli tudi naše banke oziroma komitente teh bank. Menda ne le zato, da bi se prepričali, če smo Slovenci res brez denarja.
Naš čas, 5. 2. 2015, barve: CM K, stran 13
5. februarja 2015	■WH	7
NASI KRAJI IN LJUDJE
13
Za vse je kriva ljubezen do »muzike«
Glasba je za mag. Ivana Marina več kot le umetnost - Vse je počel z veliko ljubezni in pravo mero reda in strogosti - Nagrade ga vedno razveselijo
Velenje, 30. januarja - Prejšnjo sredo zvečer je na osrednji prireditvi Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti v ljubljanski Filharmoniji prejel zlato priznanje za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju glasbene dejavnosti. To ni prvo visoko priznanje, ki ga je mag Ivan Marin prejel za svoje delo. Ne nazadnje je od leta 2002 tudi častni občan MO Velenje, saj je za to mesto in dolino naredil ogromno.
A v sredo zvečer, nam pove, je bil občutek ob prejemu visoke državne nagrade nepopisno lep. Tudi zato, ker so bili ob njem na odru člani »njegovega« Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, ki so ta večer pripravili del koncerta z mojstrom Mojmirjem Sepetom, ki so ga v Velenju izvedli pred nedavnim. »Človek je, ko izve za takšno nagrado, še vedno presenečen. Vsaj jaz sem bil. Čeprav so mi znanci in prijatelji vsi po vrsti zatrjevali, da je bila nagrada pričakovana. Tudi komisija se je soglasno strinjala. Najlepše presenečenje zame pa je bilo to, da je na podelitev nagrade prišlo veliko pevcev, dirigentov, glasbenikov, s katerimi sem skupaj potoval in ustvarjal. Sploh na različnih srečanjih pevskih zborov in rudarskih godb. Vzdušje bilo zelo prijetno,« nam je dan po prireditvi zaupal zlati nagrajenec mag. Ivan Marin. Ob tem pove, da ga je presenetil tudi zelo lep plakat z njegovo sliko, ki je krasil vhod v dvorano. Dva je dobil za spomin. »Zdi se mi, da je tako zgovoren, da vse pove. Vsaj meni in moji ženi, ki je prosila zanj,« vidno
ganjen doda naš sogovornik. Potem nam pokaže zlato plaketo in značko, položeno v lepo škatlico. Med številnimi priznanji v njegovem domu na Gorici bosta ti priznanji imeli posebno vidno mesto.
»Muzika v dolini je rasla iz godbe«
Glasbi se je zapisal že kot otrok. Ne slučajno. Položena mu je bila
m¡
H
Osnovnošolska in nižja gimnazijska leta sem preživel v Šoštanju, moji sošolci in sosedje so bili Joco Žnidaršič, vsi Natki, kirurg Vengust ...,« se spominja. Glasbeno izobraževanje se je začelo doma; »njegov« instrument je postal klarinet. »Vedel sem, da bom nadaljeval v muziki, a sem si najprej želel postati tonski snemalec. V mojih časih jih v Sloveniji ni bilo veliko. Na
v Beogradu. Čeprav je takrat v žepu že imel nekaj nagrad za svoje delo s pevskimi zbori in rudarsko godbo, je moral opraviti sprejemni izpit. »Zanimivo- obvezna skladba je bila klasična maša. Tu se pravzaprav vsa muzika prične, pri cerkveni glasbi. Izbral sem tudi slovensko, Srebo-tnjakovo Naivni Orfej,« se spomni. Potem sežemo še nazaj. Ko je leta 1964 prevzel vodenje velenjske

v

Nagrado za življenjsko delo je mag. Ivan Marin prejel v ljubljanski filharmoniji. Bil je vesel in ponosen.
Sploh, ker je bila ta večer z njim tudi velenjska rudarska godba. (Foto: Janez Eržen)
v zibelko. »Še preden sem šel v osnovno šolo, je oče že igral. Bil je trobilec, poslušal sem ga, ko je vadil. Leta 1946 smo se iz Trbovelj preselili v Šoštanj. Zaradi muzike, seveda. Povabili so ga k Zarji.
mojo glasbeno in življenjsko pot pa je, ko sem bil že v Ljubljani, močno vplivalo moje sodelovanje pri folklorni skupini Franceta Marolta.«
Klarinet je študiral na ljubljanski akademiji, magisterij pa je opravil
rudarske godbe, je stopil v očetove čevlje. Pravi, da ni bilo lahko. »Malce lažje mi je bilo le zato, ker je oče po operaciji na odprtem srcu - bil je prvi slovenski pacient, ki so mu jo izvedli - dolgo počival. Vsi v godbi
so nekako pričakovali, da bom stopil na njegovo mesto, čeprav sem bil takrat še študent. Vsi, ki so bili takrat v pihalnem orkestru, med njimi je bil tudi nekdanji župan Srečko Meh, pa novinar Stane Vovk - so se učili pri mojem očetu in drugih članih orkestra. Interno izobraževanje je namreč teklo v okviru rudarske godbe, od tu je rasla muzika v dolini.« Ob tem se spominja, da je takrat Velenje hitro raslo, z njim pa tudi glasbeno izobraževanje. Kmalu je začel v dolino vabiti dobre glasbenike, ki jih je spoznal med študijem. »Živel sem v glasbenem internatu. Tam smo se vsi poznali in tako sem počasi začel v Velenje vabiti tudi profesorje za druge instrumente. Še danes je velenjska glasbena šola tako lepa, da jo hodijo gledat iz vsega sveta. Ponosen sem nanjo,« doda mag. Marin, ki je bil dolga leta direktor te šole.
In kako je rasla »njegova« rudarska godba? »Zagotovo je bilo dobrodošlo, da sem, preden sem jo prevzel, sodeloval tudi v policijskem orkestru. Takrat sem že vedel, da na Nizozemskem organizirajo tekmovanje pihalnih orkestrov. Spomnim se, da smo najprej šli tja le poslušat. Oče je šel zraven. Čez štiri leta, ko je bilo naslednje tekmovanje, smo šli prvič tekmovat. In potem je to teklo. Lahko rečem, da sem bil na
?
J
pol doma v Holandiji,« izvemo. Na petih svetovnih tekmovanjih pihalnih orkestrov v Kerkradeju na Nizozemskem je velenjska godba pod njegovim vodstvom dosegla prvo mesto, osvojila zlato plaketo in s tem priznanje za odličnost. Gostovali so po vsej državi, koncertirali po vsej Evropi. In povsod navdušili. Pred 10 leti, ko se je upokojil, je predal tudi dirigentsko palico. Že prej je opustil vodenje dekliškega pevskega zbora velenjske gimnazije, ki je pod njegovim vodstvom postal eden najboljših v nekdanji Jugoslaviji. Ne more izbrati, kaj je najraje počel. »Vse, kar sem počel, se je dopolnjevalo, vse je bilo povezano,« doda. Spomini ga spet ganejo. In prizna, da je bil pogosto strog. »Brez reda ne gre. Tega sem se zavedal, tega sem se držal tudi sam.«
Kriza ljudi povezuje
Mag. Ivan Marin je še vedno aktiven. Je v številnih komisijah na tekmovanjih pihalnih orkestrov, je član programske komisije pri Zvezi pihalnih orkestrov in reden obiskovalec kulturnih dogodkov v dolini. Trudi se, da vsako leto posluša vse pevske zbore na regijskih pevskih revijah. Trudi se, da obiskuje tudi druge dogodke. To ga vedno obogati. »V Šaleški dolini smo imeli kulturniki vedno dobre pogoje za delo. Mislim, da se to tudi pozna, da sedaj žanjemo, v kar smo vlagali. Imamo odlične umetnike na vseh ustvarjalnih področjih, ki so z delom začeli prav v dolini. Sedaj je res kriza. A ta pogosto ljudi še bolj poveže. Postanejo še bolj ustvarjalni, še bolj enotni. Tudi v kulturi namreč prav nič ni samo po sebi umevno. V Velenju kriza kulture ne more uničiti.«
In tukaj končava. Spomini so še vedno zelo živi, a vedno razburkajo čustva. Po dobri uri pogovora je bil čas, da jih utišamo.
■
Kozerija
Sneg pozimi
Milena Krstič - Planine
Zima je. Sneg pozimi naj ne bi bil nekaj, s čimer so se konec tedna spet začenjale prve strani vseh časopisov ter televizijske in radijske oddaje. Senzacija. Sneg pozimi?
Pri nas, v Sloveniji, pa to očitno postaja. Ko sneži, Slovenija stoji. No, koga zanese s ceste. Kdo si zlomi nogo. Kdo se postavi počez. Kdo se krega. Kdo pa toži. Brez tega nas ni.
Marsikaterega voznika je sneg presenetil. Poslušanje vremenskih napovedi ni obvezno. Je pa znova presenetil marsikatero zimsko službo. Zanjo bi poslušanje vremenskih napovedi moralo biti obvezno. »Cesta iz celjske smeri do Velenjke je očiščena, naprej pa ...A v Velenju nimate zimske službe?« Vprašanje znanca, malo za šalo, malo pa čisto zares. Saj je tudi bilo videti, kot da je nimamo.
Sama nisem malenkostna. Ko sneži, je treba od doma prej in računati na kakšno oviro na cesti. Če si peš, je dobro biti primerno obut. Potem boš že še gazil po kakem neočiščenem pločniku. Vsi tako ali tako ne morejo biti pohodni naenkrat. Ampak tokrat me je pa skoraj vrglo! Na ploščadi pri Centru Nova. Na steklenem delu, ki pozimi, ko še ni prekrit s petdeset odtenki črnega snega ali šestimi pestmi peska, služi izključno temu, da koga vrže. Poleti pa? Se da od spodaj videti pod kikle? Res me zanima, čemu tisto steklo služi?
In ko nam zmanjka idej za sosedske prepire, jih nekaj vedno navrže še sneg. Zakaj je plug odrinil s ceste sneg pred moja in ne pred tvoja vrata? Kdo je dolžan čistiti pred večstanovanjskimi bloki? So, ki mislijo, da hišniki. In so hišniki, ki so prepričani, da vsi.
Kako se izogniti takim in podobnim sitnostim s snegom pozimi? Tako, da sneg prepovemo s posebnim zakonom. Zberimo podpise!?
Pevski recital
Kulturno-umetniško društvo Utrip z Rečice ob Savinji je prejšnjo soboto (31. 1.) v tamkajšnji osnovni šoli pripravilo nepozaben pevski recital Od ljudskih pesmi do opernih arij, ki je bil primerna spodbuda in uvertura v mesec kulture v tem kraju in širše.
Domačinka (nekdanja učenka OŠ Rečica ter študentka Glasbene šole Nazarje) sopra-nistka Mojca Bitenc (sedaj tudi študentka medicine), baritonist Domen Križaj ter pianist Tadej Podobnik so izvedli nekaj slo-
venskih ljudskih in ponarodelih pesmi (Nocoj, pa oh nocoj, Moj očka so mi rekli, Kje so tiste stezice, Kam ter Kaj bi jaz tebi dal) ter več arij iz znanih oper W. A. Mozarta, G. Bizeta in E. Kalmana, dve sta pevca zapela v priredbah za duet.
Izvedba glasbenega večera je zelo navdušila polno dvorano obiskovalcev, predsednik KUD Utrip
Bela je »zelena« Logarska
Na debelo je v minulem tednu pobelilo Logarsko dolino, ki je bila že več zim brez prave zimske idile (s kratkotrajnimi izjemami). Tudi letos do konca januarja ni bilo prave snežne odeje. Zato so tamkajšnji domačini ter vodstvo družbe Logarska Dolina sklenili, da pobelijo z umetnim snegom vsaj nekaj travnikov, ko pa so to poskusno storili, jim je na pomoč »priskočil« še oni od zgoraj. Da so se v Logarski odločneje spoprijeli z obdobji netipične turistične sezone že pred kakšnim letom, pove dejstvo, da so v več projektih združeni Logarska, d. o. o. (vodi jo
direktor Marko Lenarčič), Zavod Rinka in Občina Solčava ter nekaj lastnikov domačij in turistično--gostinskih objektov v ožjem delu Logarske doline odločili narediti malodušju konec. Potem ko so v lanskem letu bolje vzdrževali nekatere poti, lesene objekte ter zgradili povezovalne lesene mostiče, so za letošnjo zimsko sezono investirali (tudi z veliko urami udarniškega in strokovnega dela) v boljšo ureditev tekaških prog, naravnih drsališč ter sankališča v Plestu. Ker imajo sedaj svoj top za zasneževanje in teptal-nik za pripravo podlage in izdelavo smučin, bo od zdaj ob ugodnejših
Sandi Oblak pa je bil vesel tako obiska kot tudi izjemne izvedbe mladih glasbenikov in umetnikov ter vsem zaželel, da se v mescu kulture še večkrat tako številčno odzovejo na njihove prireditve.
■ Jože Miklavc
Mojca Bitenc in Domen Križaj sta pričarala lepoto domače in zahtevne operne glasbe.
Družbeniki in Logarska, d. o. o., so investirali v najnujnejšo vodovodno instalacijo ter kupili stroja za izdelavo umetnega snega in vzdrževanje tekaških prog.
vremenskih pogojih v Logarski dolini pravi eldorado za smučarje tekače. Le smučarska vlečnica na
Logarjevem bo še morala počakati do naslednje sezone, je bilo slišati.
■ Jože Miklavc
■
Naš čas, 29. 1. 2015, barve: CM K, stran 14
14
NASI KRAJI IN LJUDJE
Men
5. februarja 2015
Ko je pes res človekov najboljši prijatelj
Vaja državne enote reševalnih psov - Doma največkrat iščejo pogrešane v naravi - V tujini pomagajo predvsem pri iskanju preživelih po potresih
Bojana Špegel
Velenje, 31. januarja - Muzej Velenje je v soboto gostil prav posebne obiskovalce, ki se jih je slišalo že na daleč. Na območju Velenja in Savinjske doline je namreč potekala vaja mobilne državne enote reševalnih psov za iskanje zasutih v ruševinah. Ta je usposobljena za reševalne akcije doma in v tujini, šteje pa 20 reševalnih ekip. V Velenje jih prišlo 16.
Eden od razlogov, da je del vaje potekal prav na gradu, je v tem, da je član državne enote reševalnih psov tudi Blaž Verbič, kustos v Muzeju Velenje. Njegov zlati pri-našalec Rudi je igriv pes, ki mu na gradu rečejo tudi »vitez Rudi«, saj tu in tam spremlja Blaža v službo.
Pred vhodom v opuščeni del muzeja na gradu, v katerem je bil nekoč muzej premogovništva, je bil lajež zelo glasen. Večina psov je želela povedati, da so veseli našega prihoda. Pa jim ustrežemo. S čohanjem po hrbtu in za ušesi, kar obožujejo. Ko se oglasijo njihovi vodniki, takoj ubogajo. Rudi, ki se mu vidi, da je na gradu doma, opreza nad vhodom v jamski del muzeja, v katerem že poteka vaja. Zdi se, da želi tudi on v rov, v katerem eden od njegovih pasjih prijateljev išče ponesrečenca, ki ga je zasulo. Seveda le teoretično. Blaž Verbič
nam pojasni: »Predpostavka vaje je, da se je zgodila nesreča v delu premogovnika. Ker treniramo v opuščenem delu nekdanjega muzeja, je situacija takšna, kot bi bila, če bi se zgodila takšna nesreča v še delujočem premogovniku. Vodniki so se s psom morali spustiti s pomočjo vrvne tehnike. Ob tem so psa privezali nase. Na tem delovišču imamo dva pogrešana; eden ima poškodbo hrbta, ki jo morajo vsi vodniki oskrbeti in poškodovanca prinesti iz objekta.« Izvemo še, da gre za zahtevno vajo, v kateri sodeluje avtonomna enota reševalnih psov. Pri Kinološki zvezi Slovenije takšne vaje pripravijo večkrat letno; nekaj jih je v Sloveniji, nekaj v tujini. Letos je bila to prva vaja za to enoto, potekala pa je na treh deloviščih; po tem, ko so opravili na Velenjskem gradu, so se prestavili v Staro elektrarno. Objekt je velik, orientacija pa zahtevna,
zato je bila izbira po Verbičevih besedah dobra. Vajo so pozno popoldne končali v stari sušilnici hmelja v Šempetru.
Dobro usposobljeni psi in vodniki
Državna enote reševalnih psov za iskanje zasutih v ruševinah ima tudi svojega zdravnika in veterinarja. Blaž Verbič nam pojasni: »Veterinar oskrbi pse, ki se lahko v intervencijah tudi poškodujejo, zdravnik reševalce, če pride do
Blaž Ve/b/č in njegov Rudista mldržavne enotereševalnih psov. Rudi se na gradu počuti kot doma, saj ga dobro pozna.
poškodb pri njih. V Sloveniji nas največkrat na pomoč pokličejo pri iskanju izgubljenih v naravi. Tovrstnih nesreč je precej. Smo pa izurjeni tudi za reševanje v ruševinah. K
pomemben karakter psa, manj pa pasma. Med njimi so tudi mešanci, veliko je avstralskih ovčarjev, labradorcev, zlatih prinašalcev in border colijev. »Pes mora biti umirjen in socializiran do ljudi. Do neke mere mora biti igriv, imeti mora željo do dela. Ne sme se bati nevarnejših situacij, recimo spustov po vrveh, hoje po lestvah, glasnih pokov. Ker pogosto dela več psov
V jamskem delu nekdanjega muzeja Premogovništva psička išče zasutega v rudarski nesreči. Ob tem ji pomaga njena vodnica.
sreči v Sloveniji takšnih intervencij že nekaj let ni bilo, upamo, da tako tudi ostane. Naša ekipa pa, če pride do potresov, sodeluje tudi pri intervencijah v tujini kot del državne ekipe Civilne zaščite. Sam na takšni intervenciji še nisem sodeloval, sem pa bil lani na vaji v Črni gori, kjer smo sodelovali vodniki in psi s celega Balkana.« Izvemo še, da je za psa reševalca zelo
naenkrat, ne smejo biti »pretepači«. Psi reševalci morajo biti malo večje rasti, da lahko premagujejo različne ovire, biti pa morajo tudi v dobri kondiciji. Trening za psa, ki postane reševalec, se začne že v njegovi mladosti, saj je takrat najbolj učljiv,« nam še pojasni naš sogovornik. In ja, zelo pomembno je tudi, kakšen je vodnik. To so zagotovo posebni ljudje. Z velikim srcem za živali in soljudi.	■
Začetek obetaven, konec katastrofalen
Skrb za podmladek se obrestuje - Prenova strehe velik zalogaj
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 1. februarja
- Na občnem zboru minulo nedeljo so člani Čebelarskega društva Šmartno ob Paki leto 2014 ocenili za delovno in uspešno, glede čebelarske letine pa: začetek je bil obetaven, konec katastrofalen.
Predsednik društva Tomaž Lesnjak je povedal, da so člani v povprečju natočili za 75 odstotkov manj medu, kot so načrtovali. »Pridelek je zelo skromen, čebele so se zaradi vremenskih razmer slabo razvijale. Izobraževanje je zagotovo prispevalo k temu, da beležimo manjše umiranje čebeljih družin v primerjavi z drugimi čebelarskimi društvi. Zimo bodo preživele, upamo pa, da jim bo prihajajoči čas bolj naklonjen.« Pri opravljenem delu v minulem letu je Lesnjak izpostavil več let načrtovano obnovo strehe na čebelarskem domu. Obnovili so jo s pomočjo prostovoljnih prispevkov, Občine Šmartno ob Paki in udarniškim delom. »To je bil za naše društvo, ki sodi med ^ manjše, velik zalogaj. V prihodnje bomo izvedli še preostala potrebna dela, najbolj pomembno pa bo, da damo domu večji pomen.« Obrestovala se je tudi skrb za podmladek. Na šmarški osnovni šoli deluje čebelarski krožek, od tam prihaja
podmladek v čebelarsko društvo, kar se pozna pri strukturi članov. Povprečna starost v društvu je 40, v drugih društvih presega 60 let. Poleg omenjenega so se šmarški čebelarji vključevali v dogajanja v lokalni skupnosti, sodelovali na tradicionalnem slovenskem zajtrku, dogodkih Čebelarske zveze Saša in krovne organizacije.
Letošnji prednostni cilj je skrb za čebele, podmladek in izobraževanje. Ostale aktivnosti bodo pustili nekoliko ob strani, saj si morajo - dodaja Lesnjak - finančno opo-moči in nabrati moči za naslednjo sezono, ko bodo pred njimi večji izzivi.	■
S šoštanjskim grbom do nagrade
Ekipa Turistično razvojnega društva Raztok iz Šentvida nad Zavodnjami je tudi letos sodelovala pri gradnji gradov na Mitneku pod Peco.
Ekipa v sestavi Ivanka in Marjan Piko, Vojko Koštomaj, Vikica in Matjaž Voler, Fanika Osojnik in Damjan Šumah si je za izziv postavila »zgraditi« grb Občine Šoštanj, katere sestavni del je tudi najvišje ležeča krajevna skupnost Šentvid nad Zavodnjami.
Potrebnega je bilo kar nekaj truda, da so grb najprej zrisali za podlago, nato pa ga izdelali iz ledenih zidakov. A okostje ekipe so sestavljali že prekaljeni in večkrat pomrznjeni člani društva, saj jim to ni bilo prvič, da so sodelovali pri gradnji gradov.
Nalogo so uspešno opravili, neuradno so bili celo v igri za najboljšo skulpturo, a so na koncu prejeli posebno nagrado za svoje delo, kar jim je poživilo ohlajena telesa in mrzle roke, po zaužitem kuhančku pa so si obljubili, da se še vrnejo pod Peco.
■ th
S Cindi Velenje vam bo šlo lažje!
Hiter vsakdanji tempo nam prepogosto opredeljuje tudi slog življenja in prehranjevanja, ta pa največkrat ni prijazen do nas samih. Nepravilno prehranjevanje, navadno le enkrat dnevno, pa še to zvečer, nepravilna priprava hrane, premalo gibanja in nenadoma postanejo oblačila preozka, celo tako, da z njih odpadajo prvi gumbi. Zaradi neustrezne prehrane in preskromne telesne dejavnosti neopazno pridobimo težo. Debelost, ki jo Svetovna zdravstvena organizacija prišteva med kronične presnovne bolezni, je ena najbolj množičnih bolezni razvitega sveta in je danes za kajenjem drugi najpogostejši vzrok prezgodnje obolevnosti in umrljivost pri odraslih. Prekomerna telesna teža vpliva na zdravje, povečuje zgodnjo umrljivost in zmanjšuje kakovost življenja. Zdrava prehrana, redna
telesna dejavnost in izogibanje razvadam, kot so kajenje, pitje alkohola, uživanje drog .. , predstavljajo ključne korake k izboljšanju zdravja Slovencev. Hujšanje je stvar prepro-
ste matematične formule: porabiti morate več kalorij, kot jih zaužijete. Toda kako to že enkrat za vselej doseči?
V poplavi izdelkov, ki se vsak dan ponujajo na policah trgovin, je pomembna izbira pravega in zdravega, a za to potrebno znanje. Toda ni pomemben le izbor prave hrane, pomembna je sposobnost reči ne nepotrebnim stvarem. Zavedanje o pomenu zdravega prehranjevanja sicer vse bolj prihaja v našo
zavest. Toda težko je spreminjati navade. Če ste bili doslej vajeni pospraviti vse in še več, kar se vam je ponujalo v obliki hrane, vam zna že zmanjšanje na pol tega prinesti presenečenje, če ne pravi šok. Zelo pomembna pa je tudi telesna aktivnost. Hujšanja brez gibanja ni, pa če se nam še tako ne da, ker brez gibanja tudi zdravega načina življenja ni. Vse to in še mnogo več boste lahko spoznavali na letošnjih delavnicah zdravega hujšanja CINDI Velenje.
Trimesečna Cindi delavnica Zdravo hujšanje se bo začela v ponedeljek, 16. februarja, ob 17.30 v predavalnici 1 Zdravstvenega doma Velenje. Če je vaš indeks telesne mase 30 ali več, ste ogroženi za srčno-žilna obolenja. Če ste do sedaj neuspešno hujšali, potem pridite k nam in nam dovolite, da vam pomagamo. Marsikomu smo že.
V skupini in z nami vam bo cilj veliko laže doseči. Kontaktni osebi: Karmen Petek, mag. zdrav. nege, in Urška Bandalo, dipl. ms, telefon: 03 / 89 95 647 ali 628.
■ Zdravstvenovzgojni center Velenje, Karmen Petek
Naš čas, 5. 2. 2015, barve: CM K, stran 15
5. februarja 2015	■WH	7
NASI KRAJI IN LJUDJE
15
Javni posvet o varstvu narave v Vinski Gori
Že dolgo načrtovan posvet o varstvu narave, ki je bil sklican na pobudo Planinskega društva (PD) Vinska Gora (VG) Odseka za varstvo gorske narave (VGN), je končno dočakal svoj trenutek. Skrbniki narave smo si posvet želeli zaradi vedno bolj opaznega poseganja v podobo skal pod cerkvijo, saj opažamo, da so pogledi naravovarstvenikov, obiskovalcev, lastnikov ... prepogosto diametralno nasprotni. Vsak pušča tu svoje sledi, podoba tega enkratnega prostora »bisera Vinske Gore«, ki ima status
Vsakoletna prireditev živih jaslic, ki je med domačini in obiskovalci zelo dobro sprejeta, na drugi strani odpira nekatera upravičena naravovarstvena vprašanja. Ljudje in nastopajoči, ki hodijo po skalah ter v vznožju čreda živali (oslov in ovac) pustijo svoje sledi in skale uničujejo. Za vzpon na prizorišče so vdelane stopnice, ki bi jih lahko nadomestila začasna lestev. Tudi osvetljevanje je močno in kali mir tukajšnjih netopirjev (na Krasu so vse jame zaprte od oktobra). Naravovarstveniki razumejo,
ki bi na obeh zemljiščih kdaj pokosil rastline, ki rastejo brez nadzora, odstranil razne odpadke in skrbel za lepo podobo tudi zaradi obiskovanja turistov, predvsem pa zaradi krajanov samih in ugleda kraja.
Že dolgo je načrtovana izgradnja prireditvenega prostora, kar je želja in potreba vseh krajanov. Ob tem pa bo treba najti strpen in enakopraven dogovor vseh.
Čeprav na sestanek niso prišli vsi vabljeni, se je v spodnji dvorani večnamenskega doma v Vinski Gori
Udeleženci javnega posveta o skali pod cerkvijo v Vinski Gori. (Foto Tomaž Kumer)
naravne vrednote državnega pomena in je zaščitena z Zakonom o ohranjanju narave (ZON), pa si to vse manj zasluži, zato je za njegovo ureditev treba najti rešitev v zadovoljstvo vseh. Pod skalami teče priključna pot na krožno planinsko pot »Po poteh Vinske Gore«, v njegovi neposredni bližini je tudi parkirišče, ki je izhodišče za alpiniste, ki se odpravljajo na plezališče Gonžarjeva peč, sem prihajajo naključni obiskovalci. Ni nam vseeno, kakšen vtis o nas domačinih odnesejo ljudje v svet.
Težave trenutno niso takšne, da jih ne bi zmogli uskladiti z malo dobre volje in zavestjo vseh, da je ohranjanje naših naravnih lepot v korist nam in našim zanamcem ter osnova uspešnega razvoja turizma. Na posvetu smo opozorili na nekatere najopaznejše.
da je s pripravo jaslic ogromno dela, vendar kulise ostajajo tudi čez celo leto in kazijo pogled na to stvaritev narave. Zato menijo, da bi bilo prav, da bi bile kulise, narejene po vzoru gledaliških, ki bi jih med letom shranili - s privoljenjem lastnika morebiti na bližnjem skednju. Dostop do naravovarstvene table ob skalnati steni že najmanj tri leta ovira skladišče peska za posipanje cest. V skale so vbetoni-rani privezi za konje za čas prireditev, ko sodelujejo tudi konjeniki. Nekateri krajani so v preteklosti na obrobje cestišča neodgovorno pripeljali odpadni gradbeni material in ga razsuli po pobočju. Sem prihajajo nezaželeni (nočni) obiskovalci in puščajo svoje odpadke. Naravovarstveniki so bili na sestanku zato mnenja, da bi se morali dogovoriti o skrbniku,
zbralo kar veliko pristojnih za ta ranljiva vprašanja. Žal se je tudi tokrat pokazalo, da »imajo vsake oči svojega malarja«, saj večina povabljenih v omenjenem poseganju v naravo ni zaznala večjih težav.
Tako so se težave preoblikovale v »izziv«, ki pa vendar daje upanje, da se bodo na pobudo KS VG v bližnji prihodnosti na mestau samem zbrali vsi tisti, ki imajo interes, sredstva in pridne roke, ter v miru in s strpnostjo poiskali skupen, za vse sprejemljiv dogovor.
Glede na očitno omejen obseg našega delovanja pa lahko planinci novemu »izzivu« zaželimo le še: Srečno, Vinska Gora!
■ Marija Lesjak
Ko so na svetu dobri ljudje
Vedno zelo rad preberem dogodke in dogodivščine izpred mnogih let, kijih tako prijetno in šaljivo opisuje gospod Bojan Glavač. Ob prebiranju njegovega "Hlebčka kruha"pa sem se spomnil na eno svojih dogodivščin, kije povezana z njegovo družino, z njegovo mamo. Morda bo branje moje zgodbe razveselilo tudi gospoda Bojana.
Štelo je leto 1965. Bili smo delavska družina. Šest otrok nas je bilo. Nismo bili ravno revni, bili pa smo zelo zelo skromni in nikakor nismo imeli vsega na pretek. Otroci smo morali že kar v rosnih letih poprijeti za različna dela. Bil sem najstarejši in sem bil zadolžen, da skupaj z očetom obdelujem velik vrt, ki smo ga imeli v najemu in je veliko prispeval k našemu gospodinjstvu. Poleg tega sem z očetom hodil tudi v "taverh"k velikim kmetom v bližnji okolici. Dolge ure sva delala za borno plačilo in borno mali-
co. Bil sem droben 12-letni fantič s slabim želodcem in mi težka in mastna hrana resnično ni odgovarjala. Domov sem prihajal bolj lačen kot sit. Potem pa se mi je tisto pomlad ponudila priložnost (še sedaj ne vem, kako), da "preštiham" vrt gospe Glavač (Bojanova mama). Po končanem delu me je povabila v toplo dišečo kuhinjo, kjer me je čakal kakav, kruh z maslom in medom, sladkarije, pa še denarček. Medtem ko sem jedel, je sedela poleg mene, se pogovarjala z mano in me povabila, da pridem spet, ko bo treba vrt okopati in opleti. Seveda sem šel z veseljem in potem še nekajkrat. Zdelo se mi je, kot da prihajam k babici. Vedno sem bil prijazno sprejet, v kuhinji so me vedno čakale dobrote in takrat sem začel verjeti, da so na svetu tudi dobri in prijazni ljudje.
■ Miran Jančič
Zna z bobni, rada bere, piše ...
Neža Vipavc je 13-letno dekle, ki obiskuje 8. razred OŠ Gorica. Zagotovo ni vsakdanja osmošolka, ki prestopi šolski prag z nejevoljo in mrkim obrazom, ki se kar ne more spoprijateljiti z učbeniki, domačimi nalogami in vsem šolskim. Neža pravi, da rada hodi v šolo, ker se uči o zanimivih stvareh. Je tipična naravoslovka, saj bi v urniku imela predvsem matematiko, fiziko, kemijo in računalništvo. In ta ljubezen do številk, naravnih zakonov in novodobne tehnologije se ji obrestuje. Je stalna članica tekmovanj in posega po najvišjih mestih. V soboto, 17. januarja, se je udeležila državnega računalniškega tekmovanja Bober, ki v Sloveniji poteka šele četrto leto. Tekmovalci se pomerijo v nalogah, ki preverjajo računalniško razmišljanje in pismenost. Torej zabavno in poučno reševanje logičnih vprašanj. Barve OŠ Gorica je zastopala skupaj še s sošolko Petro Žvikart in sedmošolcem Til-nom Kandolfom Jahirijem in bila zelo uspešna, saj je bila v svoji kategoriji 3. in osvojila zlato priznanje.
Zelo ustvarjalno in radovedno dekle
Šolski Center Šentjur
v šolskem in študijskem letu 2015/2016 razpisuje naslednje izobraževalne programe:
SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA
1.	ŠTIRILETNI PROGRAMI
•	Živilsko prehranski tehnik
•	Kmetijsko podjetniški tehnik
•	Naravovarstveni tehnik
2.	TRILETNI PROGRAMI
•	Mehanik kmetijskih in delovnih strojev
•	Slaščičar
•	Pek
3.	DVOLETNI PROGRAM
•	Pomočnik v biotehniki in oskrbi
4.	PROGRAM 3+2
•	Živilsko prehranski tehnik (3+2)
•	Kmetijsko podjetniški tehnik (3+2)
Informativna dneva:
13.	februar ob 9.00 in I5.00
14.	februar ob 9.00.
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
•	UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE - za naziv inženir kmetijstva in krajine
•	ŽIVILSTVO IN PREHRANA - za naziv inženir živilstva in prehrane
•	GOSTINSTVO IN TURIZEM - na naziv organizator poslovanja v gostinstvu in turizmu
•	NARAVOVARSTVO - na naziv inženir naravovarstva.
Informativni dnevi:
13.	februar ob II.00 in 16.30
14.	februar ob I0.30
28. februar ob I0.00.
Informacije: www.sc-s.si
Informacije dobite na Šolskem centru Šentjur ali na telefonski številki
03 746 29 00
se zaveda tudi pomena znanja tujih jezikov, svojo zbirko priznanj je tako obogatila še s srebrnim priznanjem iz znanja angleščine. Da ji z jezika gre tudi materinščina, je dokazala s prispevkom o pomenu vključevanja invalidov v družbo v okviru Pedagoške akcije ZDIS. Nežino preživljanje prostega časa je zelo pestro. Rada bere in se tudi sama poskusi v vlogi pisateljice. Zato jo na šolskih hodnikih lahko večkrat opazimo z zvezkom, v katerega zapisuje ideje, nedokončane zgodbe z opisi glavnih likov, trenutne navdihe. Tuje ji ni niti risanje, tako je v zvezku še veliko skic. Kot pravi, jo bomo večkrat našli tudi, ko bo sedela pred računalnikom ter igrala igrice ali ustvarjala razne animacije. In ker brez glasbe ne gre, igra tudi bobne.
Ko smo jo vprašali, kako bi se sama
y ¿i
opisala, je samozavestno povedala: »Sem zelo ustvarjalna, splošno razgledana in radovedna, predvsem pa sem ves čas nasmejana in dobre volje. Znanja in pameti ni nikoli preveč, vedno je še nekaj, kar lahko izveš.«
In cilji za prihodnost? Je ena redkih osnovnošolcev, ki ve, kaj jo veseli. Fizika. Torej po gimnaziji obisk Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani. Zelo rada bi pomagala fizikom s celega sveta odkrivati nove predele vesolja in mogoče sama ugotovila nekaj zelo (ali malo manj) pomembnega. Čeprav je navdušena naravoslovka, pa večkrat sanjari tudi o lastni knjigi, in to ne zgolj na slovenskih knjižnih policah.
Sporočilo sovrstnikom? Zaupajte vase ter dodajte malo truda, in če bo obojega dovolj, bo celo nemogoče postalo mogoče.
■ Novinarji OŠ Gorica
Bankomati niso samo za dvig denarja
Opravite lahko tudi:
•	plačilo položnice (UPN) - potrdilo o plačilu prejmete takoj,
•	polog gotovine - polog je takoj pripisan na vaš račun,
•	izpis prometa - izpiše se vam zadnjih 7 prilivov in odlivov.
nlb®
www.nlb.si/bankomati
01 477 20 00
Naš čas, 29. 1. 2015, barve: CM K, stran 16
16
SPORT
5. februarja 2015
Zadovoljstvo ni popolno
Zaradi slabih vremenskih razmer nogometaši Rudarja še nobene pripravljalne tekme niso igrali doma - Niso jih zaobšle poškodbe oziroma obolenja
Nogometaši Rudarja so zaradi snega tudi četrto prijateljsko tekmo v pripravah na spomladanski del prvenstva odigrali v gosteh. Prejšnji teden pa so gostovali v Kidričevem pri Aluminiju, ki je po jesenskem delu peti na prvenstveni lestvici druge lige. Na tej tekmi sta oba trenerja, Rudarjev Jernej Javornik in domači Damjan Romih, dala priložnost za igro vsem igralcem. ,Rudar-ji' so zmagali z 1 : 0, gol pa je na začetku drugega polčasa dosegel Nikola Tolimir. Zaradi bolezni ali poškodb proti Aluminiju niso igrali Leon Črnčič, Aljaž Krefl, Senad Jahic, Dragan Jelič, Nejc Plesec, drugi vratar Matej Radan in najmlajši Gašper Kurež (19). Priložnost za igro pa so dobili Rudarjevi upi Žan Mišetič, Tilen Lešnik, Safet Gavranovič, Sašo Džo-kic, Semin Omerovič (igral je tudi že proti Sturmu na prvi tekmi). Po dolgem času je bil v prvem moštvu tudi visoki branilec Alen Bukšek (19). Ta nadarjeni igralec ima celo že en mednarodni nastop, in to na lanski evropski tekmi z albanskim Lacijem v Tirani. Potem je bilo nekaj narobe z njegovim zdravjem, zdaj pa se -kot sam pravi - spet počuti odlično. V Kidričevem je prvič Rudarjev dres oblekel, 23-letni vratar in 191 cm visoki Celjan Matic Čretnik (23). V jesenskem delu je bil član Krke, pred tem pa nekaj sezon celjskega Šampiona, ki tekmuje v 3. ligi. Rudarjev dres bo nosil najmanj leto in pol. Drugi vratar Matej Radan ima težave s hrbtenico in je trenutno na terapiji.
Četudi bi dobil zeleno luč od zdravnikov, da lahko igra, pa seveda ne bi bil še telesno dovolj pripravljen za zahtevne prvenstvene tekme. Prav zato je vodstvo kluba privabilo Čretnika. Pred njim je bil kratek čas na preizkušnji tudi
20-letni Michael Lovrec (NK Maribor), vendar so se v klubu odločili za izkušenejšega Celjana. To je edini novi Rudarjev igralec v januarskem prestopnem roku, zapustil pa jih je le njihov dolgoletni član Uroš Rošer (28). Sedaj nosi dres avstrijskega prvoligaša SAK Celovec, ki ga trenira nekdanji Rudarjev igralec Goran Jolic. V soboto pa so gostovali v glavnem mestu Hrvaš-
ke. Njihov nasprotnik je bil Zagreb, trenutno peti v tamkajšnji najmočnejši ligi.
Oba trenerja sta se dogovorila za dve tekmi. Prvo moštvo Rudarja je zmagalo z goloma Ivana Firerja in Maria Babica z 2 : 0. Zaradi bolezni oziroma poškodb tudi tokrat trener ni imel na voljo vseh nogometašev. Manjkali so Dragan Jelič, Leon Črnčič, Aljaž Krefl, Senad Jahic, Nejc Plesec. V srečanju drugih ekip pa so bili Hrvatje boljši z 2 : 1. Edini gol je za goste na tej tekmi dosegel mladi Safet Gavranovič. Ob koncu tekme so imeli gostje priložnost, da se izognejo porazu, vendar Enis Sara-mati ni zadel z bele točke. Rudarjev trener Jernej Javor-nik je po tem, kar so igralci pokazali na zadnjih dveh tekmah, zadovoljen. »Ti prijateljski dvoboji so za igralce dober trening. Čeprav ne odločajo o ničemer, pa si mora igralec tudi na teh želeti zmagati. Do nadaljevanja prvenstva je še dober poldrugi mesec in verjamem, da bomo dobro pripravljeni. Seveda pa si v tem trenutku želim, da bi imel na voljo vse igralce. Upam, da bodo prve tekme (21. februarja v gosteh pri Dobu) vsi ozdraveli oziroma okrevali.« Te dni pa je na antibiotikih tudi sam trener.
Sicer pa bodo rudarji tokrat vse priprave opravili doma, saj jim zaradi finančnih težav oziroma varčevanja vodstvo kluba ne more omogočiti niti nekajdnevnih priprav v hrvaški Istri, kamor so prejšnja leta redno odhajali.
■ S. Vovk
S tekme z Aluminijem
Šoštanjski nogomet začenja nov preporod
Uprava NK Šoštanj z Romanom Kavškom na čelu bo gradila na mladih - Čim več jih želi vključiti, čeprav ne bodo vsi veliki nogometaši
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - Nogometni klub Šoštanj letos praznuje 95-letnico delovanja. V tem času je doživel tako vzpone kot padce. V zadnjem obdobju predvsem padce. Zdaj se pod novo taktirko počasi znova dviga. Predsednik kluba Roman Kavšak je z upravnim odborom zastavil drugačno pot. Rdeče številke bledijo, vnema pa se krepi. »Tudi s pomo-
nih 50 otrok. »Bilo jih je že veliko več. Trudili se bomo, da jih bo spet,« pravi predsednik upravnega odbora. Glede na to, da je otrokom, sploh fantom, »brcarija« že
Vse preveč jih je, ki večino časa preživijo za računalniki. Ko smo razmišljali o tem, smo se odločili, bomo med zimskimi počitnicami organizirali nogometni krožek, ki
Rdeče številke bledijo, vnema se krpi.
čjo dveh, ki imata zasluge, da klub sploh še deluje, Janija Vačuna in Josipa Vugrinca,« pravi Kavšak.
Zadnja leta, dve, tri so se v klubu dogajale stvari, kakršne se tam, kjer delujejo v glavnem prostovoljno (nekatere naloge pa seveda morajo biti finančno podprte), ne bi smele. »A pustimo to. Zdaj smo zastavili na novo. Gradimo na mladih, ki predstavljajo temelj naslednjih selekcij, mladinske in članske. Vse tekmujejo v Medobčinski nogometni zvezi Celje.«
Danes je v NK Šoštanj vključe-
Roman Kavšak: »Mladinske in članske selekcije izhajajo iz
najmlajših.«
v genih, da se praktično takoj, ko shodijo, zapodijo za kakšno žogo, bo ta cilj hitro dosežen. Treba pa jim je dati priložnost. »Zakaj ne bi omogočili šoštanjskim otrokom, čeprav morda ne bodo, ko odrastejo, veliki nogometaši, da zdravo in kakovostno preživljajo prosti čas?
smo ga imenovali Brcanja. Dogajala se bo vsak dan med 9. in 12. uro v telovadnici Osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha. Pristopnina je sicer 10 evrov, a menim, da jo bodo starši zmogli. Otroci bodo za ta denar dobili spominsko majico in sadni obrok.«
Roman Kavšak je tudi član sveta Občine Šoštanj. Prizadeva si, da bi tudi Športna zveza Šoštanj začela znova delovati, in da bi Dneve rekreacije, ki so bili nekdaj ena največjih rekreativnih prireditev v Šaleški dolini, trajali so praktično ves mesec, organizirali pa so jih s pomočjo klubov, povezanih v zvezo, znova obudili. »Pogrešamo pokojnega Nina Ošlovnika. Bil je motor zveze in prireditve. Stvari je peljal, kot je treba, čeprav si je moral včasih pomagati z njemu lastno trmo,« pravi Kavšak, ki upa, da bodo klubi in politika zmogli stopiti skupaj, ker bi povezani lažje prišli tudi do donatorskih in sponzor-skih sredstev. »Brez močne športne zveze na lokalni ravni donatorjev praktično ne moreš dobiti. Sploh, ker v času krize le stežka dajo denar za aktivnosti, ki v javnosti niso tako odmevne. S tem posredno sami, ker se o njih ne sliši daleč, ne pridobijo veliko. Včasih so bili dovolj trije, štirje sponzorji, da se je lahko kaj naredilo, danes jih potrebujemo petnajst, dvajset. Lažje jih več da manjša sredstva, kot manj velika. Športna zveza pa bi tukaj zagotovo lahko odigrala precejšnjo vlogo.«
■
Druga zmaga zaporedoma
Rokometašice Velenje po pokalni zmagi boljše tudi v prvenstveni tekmi z Nakelčankami
Velenjske rokometašice so se tudi z drugega gostovanja v tem delu prvenstva vrnile zadovoljne. V 12. krogu so gostovale v Naklem in tako kot nedavno pred tem v pokalni tekmi so bile boljše tudi v boju za prvenstvene točke. V osmini finala slovenskega pokala so slavile z dvanajstimi goli razlike, v tokratnem prvenstvenem dvoboju pa s petimi. Izid je bil 29:24.
Po prvem delu ni kazalo na takšen
razplet, saj so tekmo izgubljale za dva gola (13:15). V drugem polčasu so zaigrali veliko bolj zavzeto v obrambi, kar jim je omogočalo hitre nasprotne napade in na koncu veselje s petimi goli razlike v njihovo korist.
V tem krogu so igralke Celjskih mesnin v svoji dvorani visoko, z osmimi goli razlike, premagale gostje iz Pirana. Na tej tekmi so ljubitelji rokometa videli pravo točo golov, več kot enega v minuti. Izid je bil 38:30. S tem so se Celjanke z njimi izenačile po točkah, na prvih dveh mestih pa so še vedno Kri-movke, ki so še edine brez poraza, in igralke Zagorja. Pred sedaj tretjimi Celjankami in četrtimi Pirančan-kami imajo s tekmo manj pet točk prednosti.
Kljub bojevitosti jim ni uspelo
Šoštanjski košarkarji nadaljujejo svojo neugodno serijo porazov v ligi Telemach. Premoč so tokrat morali priznati ekipi Grosbasketa, ki se sedaj s to zmago celo spogleduje z uvrstitvijo v ligo za prvaka. Rezultat ob koncu je glede na prikazano igro z obeh strani celo malo visok, saj je bilo večji del srečanje zelo izenačeno. V 33. minuti je bil rezultat še izenačen (52 : 52), do tedaj pa si nobena ekipa ni priigrala obču-tnejše prednosti. Gostje so za osem točk vodili v 8. minuti, Elektra pa v 23. za štiri. V treh minutah zadnje četrtine od 33. do 36. minute pa je bil zmagovalec odločen po popolnem strelskem mrku Šoštanjčanov. Gostje so zgrešene mete in napake Šoštanjčanov hitro kaznovali in svoj zaostanek za tri točke z delnim izidom 17 : 2 spreobrnili v svoje vodstvo 54 : 66. Tomič Zagorac, Julevič in Trampuš so nezgrešljivo rešetali domači koš.
Razlika se je na koncu pokazala za odločilno, saj so košarkarji Grosbasketa z mirnim nadaljevanjem prednost zadržali in prišli do dokaj zanesljive zmage z rezultatom 64 : 77.
V domači ekipi je manjkal oboleli prvi organizator Urban Bukovič, so
pa kar nekaj minut igranja dobili kadeta Kaj Špegel in Grega Buko-vič, pa tudi Jan Kosi in Aldin Hasič.
Letošnja usmeritev kluba , da bodo poudarek v igri dobili domači igralci, tako že prinaša sadove, saj so košarkarji Elektre z bojevito predstavo tekmo izgubili šele v zadnjih minutah srečanja. Jernej Kobale, trener Elektre, je po srečanju dejal: »Tekma je bila 32 minut izenačena, nato pa enostavno nismo zdržali. Poznala se nam je odsotnost našega prvega organizatorja igre Urbana Bukoviča. Grosbasket je zasluženo zmagal.«
Dodatna zanimivost te tekme so prosti meti, ki sta jih obe ekipi končali brez zgrešenega poizkusa. Elektra 2/2, Grosbasket pa 11/11. Najboljši igralec tekme je bil Željko Zagorac z indeksom uspešnosti 25, ki je 19 točkam dodal še 12 skokov.
V	ekipi Elektre pa je bil najuspešnejši Sven Malus z 20 točkami uspešno pa so zaigrali še Bajramlič, Zagorc, Brčina, Kosi in eden najmlajših Grega Bukovič.
V	naslednjem krogu se bodo košarkarji Elektre na lokalnem der-biju doma pomerili s polzelskimi Hopsi. Tekma v Športni dvorani Šoštanj bo v soboto ob 19. uri ■
Tako so igrali
Liga Telemach, 16. krog
Elektra Šoštanj -Grosbasket 64 : 77 (48 : 49, 28 : 29, 15 : 19)
Elektra Šoštanj: Kosi, Špegel, Zagorc 8, Malus 20, Lekič 5, G. Bukovič 4, Bajramlič 6 (2-2), Hasič, Brčina 12 Vrstni red: 1. Tajfun 29, 2. Zlatorog Laško 26, 3. Krka 24 (-1), 4. Rogaška (-1), 5. Grosbasket (-1) oba 23, 6. Šenčur Gorenjska gradbena družba 22, 7. Hopsi Polzela (-1), 8. Portorož, 9. Maribor Nova KBM vsi 20, 10. Helios Suns 19, 11. Elektra Šoštanj 14 (-1)
1. A DRL- ženske, 12. krog
RK Naklo Peko Tržič - ŽRK Velenje 24:29 (15:13)
Velenje: Edita Amon (10 obramb), Simič, Gyorke, Tomič, Ferenc 5, Nakič Milka 4 (1), Naglič 7, Nakič Branka, Amon Ines 3, Mičič 1, Halilovič 9, Tabakovič. Trenerka: Snežana Rodič.
Sedemmetrovke: Naklo 6 (7), Velenje 3 (4); izključitve: Naklo 4 minute, Velenje 12 minut.
Drngi izidi: RK Zelene Doline Žalec - ŽRK Mlinotest Ajdovščina 25:21 (14:9), ŽRK Celje Celjske mesnine - RK Piran 38:30 (21:11), RK Ljubljana - RK GEN-I Zagorje 25:44 (14:20), ŽRK Branik - Ž.U.R.D. Koper 28:30 (17:15), RK Krim Mercator - ŽRK Krka 38:27 (19:12). Včeraj (13. krog) Velenje - Krim. Vrstni red: 1. Krim 11 tekem - 22 točk, 2. Zagorje 11 - 20, 3. Žalec 12 - 17, 4. Piran 12 - 17, 5. Celje 12 - 15, 6. Krka 12 - 13, 7. Ajdovščina 12 - 12, 8. Koper 11 - 8. 9. Velenje 11 - 6, 10. Branik 12 - 4, 11. Ljubljana 12 - 4, 12. Naklo 12 - 2.
Kegljanje, 2 liga -vzhod 13. krog
Šoštanj: Pergola 2 : 6 (3166 : 3196 )
Šoštanj : Jug - 529 (0), Arnuš - 544 (1), Pintarič - 516 (0), Hasičič - 529 (0), Kramer - 524 (0), Sečki - 524 (1).
Naš čas, 5. 2. 2015, barve: CM K, stran 17
5. februarja 2015	Jílíií AS
Nordijska kombinacija
Berlot in Jelenko do točk
Konec tedna je v italijanskem Val di Fiemmu potekal svetovni pokal nordijskih kombinatorcev, in sicer ekipni sprint in posamična tekma. Velenjčana Gašper Berlot in Marjan Jelenko sta izjemno dobro nastopila v ekipnem sprintu. Na skakalnici je bil uspešnejši Berlot, ki je zmogel 125,0 m, Jelenko pa je pristal pri 119,0 m, kar je na koncu za našo dvojico pomenilo šesto
Atletika
Prvenstvo Slovenije
V	soboto, 31. januarja, je bilo v celjski atletski dvorani odvilo prvenstvo Slovenije za mlajše mladince in mladinke. Rezultati mladih atletov AK Velenje so bili dobri. Najbolj se je izkazal Tim Vučina, ki je v močni konkurenci osvojil bron v teku na 60 m z rezultatom 7,28 sekunde.
V	nedeljo, 1. februarja, je bilo Atletsko društvo MASS Ljubljana organizator prvenstva Slovenije za kategorijo pionirk in pionirjev U14 v posamičnem in ekipnem mnogoboju. Otroci so med sabo merili moči v teku na 60 in 600 m, skoku v daljino in metu težke žoge. Ekipa pionirjev in pionirk AK Velenje, se
Mladi so se izkazali
V nedeljo, 25. 1., je v velenjski Rdeči dvorani potekalo 2. odprto prvenstvo severovzhodne regije v namiznem tenisu. Turnirja se je udeležilo 74 igralk in igralcev iz 12 klubov severovzhodne regije, pome-
Kegljanje
Derbi pripadel gostom
Šoštanjčani so po porazu v Mariboru doživeli še en poraz. Na domačih stezah jih je premagala tretjeu-vrščena ekipa Pergole, ki je po tej zmagi prevzela vodstvo. Domačini so srečanje pričeli zelo nervozno, kar se je poznalo pri igri posameznikov. Igra v prvem paru je bila še enakovredna, tako da sta si ekipi razdelili točki, prednost 35 kegljev pa je bila na domači strani. V drugem paru pa polom domačih fantov. Ko je že kazalo, da bodo Šošta-njčani osvojili obe točki, je prišlo v igri gostov do velikega preobrata.
Plavanje
Najmlajšim bronasta medalja
V soboto in nedeljo so v Mariboru na prvenstvu Slovenije tekmovali mlajši dečki (rojeni 2003 in mlajši) in mlajše deklice (rojene 2005 in mlajše). Na dvodnevnem posamičnem in ekipnem državnem prvenstvu se je zbralo 255 plavalcev iz
mesto. Za vodilnima Avstrijcema sta po »prvi polovici« zaostajala 48 sekund.
Na tekaškem delu se je že nekje po približno treh kilometrih ustvarila skupina sedmih ekip, ki so bile v ospredju, med njimi pa sta bila tudi naša člana. Jelenko in Berlot sta stik z najboljšimi držala vse do zadnjega kilometra, nato pa so jima nekoliko pošle moči, a je končno
rili pa so se v 4 jakostnih skupinah. V prvi jakostni skupini so igrali trije velenjski igralci in bili odlični, saj je Jan Jevšnik zmagal; v finalu je s 3 : 2 premagal trenutno tretjega kadeta v državi Ptujčana Marsela Šegulo. Oskar Rosc je osvojil 4. mesto, Patrik Videc pa 9. mesto. Predstavnike smo imeli tudi v 4. jakostni skupini, v kateri pa so se
Ti so v zadnjih metih presenetili same sebe in tako povedli s 3 : 1. Za popoln preobrat bi domačini v tretji igri potrebovali obe točki. Tudi tukaj je dobro kazalo, vendar pritiska domačina nista vzdržala. Tako je derbi pripadel gostom. Šoštanj-čani se lahko tolažijo le s tem, da je srečanje izgubila tudi vodilna ekipa, tako da razlika v točkah ostaja minimalna. Na lestvici sedaj vodi Pergola s 17 točkami, prav toliko jih ima druga Litija, Šoštanjčani na tretjem mestu pa za njo zaostajajo za točko. Zaradi svetovnega članskega in mladinskega pokala sledi teden dni premora. V naslednjem 14. krogu čaka Šoštanjčane novo derbi srečanje. V Litiji jih pričakuje trenutno drugouvrščena ekipa Litija 2001. ■
23 slovenskih klubov. Plavalni klub Velenje je predstavljala številčna ekipa 15 mlajših dečkov in 5 mlajših deklic. Razen Lana Vrčkovnika bodo lahko vsi mlajši dečki v tej kategoriji nastopili tudi v prihodnjem letu. Najmlajši velenjski plavalci so na državnem prvenstvu pokazali velik napredek. Med posamezniki je bila najuspešnejša Sara Navodnik, ki je v disciplini 200 m
hrbtno osvojila bronasto medaljo.
■
sedmo mesto dober rezultat.
Velenjska nordijska kombinator-ca sta se tudi na posamični tekmi zavihtela med dobitnike točk. Uspešnejši je bil Marjan Jelenko, ki je v cilj prišel 18. Po polovici preizkušnje je celo držal odlično izhodišče z devetim mestom, nato nekaj časa tekel z najboljšimi, a proti cilju izgubljal. Gašper Berlot, ki je v letošnji sezoni nanizal že nekaj dobrih uvrstitev, je tokrat končal na 26. mestu.
Pred tekmovalci do svetovnega prvenstva v Falunu ni več tekem svetovnega pokala.
■
igralci velenjskega Tempa uvrstili od 4. do 9. mesta. Uspeh igralcev kaže na dobro delo trenerja Žige Jazbeca, zato lahko pričakujemo, da bodo ti igralci posegali tudi po najvišjih mestih na državni ravni. Spodbuden je tudi podatek, da se za namizni tenis v Velenju odloča vedno več mlajših otrok, ki vidijo v tem športu dovolj tekmovalnosti, pa tudi odlično obliko rekreacije.
■
Skoki
Vid in Gašper na EYOF 2015
Minuli teden so v Avstriji in Lie-chsteinu potekale igre EYOF oz. 7. evropski mladinski olimpijski festival. Med 39 mladimi slovenskimi športnicami in športniki sta se iger udeležila tudi nordijska kombina-torca Vid Vrhovnik in Gašper Bred, člana Smučarsko-skakalnega kluba Velenje.
Najboljšo uvrstitev prvega dne tekmovanja EYOF 2015 Vorarlberg & Liechtenstein je dosegel Vid Vrhovnik z 10. mestom v nordijski kombinaciji. Po skokih mu je kazalo še bolje, saj je bil uvrščen na 2. mesto. Gašper Brecl se je uvrstil na 33. mesto
Na ekipni preizkušnji za nordijske kombinatorce so bili naši tekmovalci po skakalnem delu na odličnem 3. mestu. Na zelo težki tekaški progi pa so končali na 8. mestu. Tekli so 4 x 5 kilometrov.
V petek, 30. januarja 2015, so se pomerili še v posamični preizkušnji
Judo
Odlični na državnem
Zadnjo soboto v januarju je bilo v Slovenski Bistrici državno prvenstvo za kadete U18 in starejše dečke in deklice U14. Med kadeti je nastopilo 140 tekmovalcev in tekmovalk. V starostni kategoriji U14 starejši dečki in deklice pa 205 tekmovalk in tekmovalcev.
V zelo močni konkurenci med več kot tridesetimi slovenskimi klubi so odlično nastopili člani Judo kluba Velenje.
Dopoldan so se v judo borbah pomerili kadeti. Velenjski judoisti so pričakovali vsaj tri medalje od izkušenih tekmovalcev, ki so dosegali že do sedaj odlične rezultate. Vprašanje je bilo le kakšne barve
ŠPORT
v NK v avstrijskem Tschaggunsu. 41 tekmovalcev letnik 1998 in 1999 se je pomerilo na skakalnici HS 108. Po skakalnem delu je Vid Vrhovnik končal na odličnem 5. mestu, Gašper pa na 31. mestu. Na tekaški progi dolgi 5 km se je Vidu 300 metrov pred ciljem nesrečno zlomila palica in je padel. Z zlomljeno palico je vseeno prišel v cilj, vendar je izgubil nekaj mest in končal na 9. mestu. Gašper Brecl je tek zaključil na 31. mestu.
Ožbej in Rok na stopničkah na Rogli
Na zasneženi Rogli je v nedeljo, 1. februarja 2015, potekal drugi del tekmovanja za pokal Cockta v nordijski kombinaciji za dečke in deklice do 15 let. Prvi del tekmovanja so izvedli že v sredini januarja (17. 1. 2015) na skakalnici v Kisovcu. Tekaškega dela tekmovanja takrat zaradi pomanjkanja snega na Rogli niso izvedli.
V nedeljo je bila na Rogli prava zimska pravljica. Pred začetkom in med samo tekmo je močno snežilo,
bodo te. Prvenstvo za kadete se je končalo odlično s preseženimi pričakovanji. Naslova kadetskih prvakov sta osvojila Nik Lemež v kategoriji do 55 kg in Veronika Mohorič v kategoriji +70 kg. Bronasto medaljo je dodala še Hanna Štor. Vsi trije nosilci medalj so si s tem uspehom pridobili tudi status kategoriziranih športnikov. Lemež in Mohoričeva sta sedaj resna kandidata za slovensko reprezentanco in uvrstitev na evropsko kadetsko prvenstvo.
V popoldanskem delu državnega prvenstva med starejšimi dečki in deklicami velenjski judoisti niso imeli tako visokih pričakovanj. Tekmovanje pa se je končalo tudi z njihovim velikim uspehom.
Prva je presenetila Živa Dokl, ki je izkušene tekmovalke premagovala suvereno in na koncu z enim porazom osvojila tretje mesto. Nada-
17
vendar se fantje in dekleta Smučar-sko-skakalnega kluba Velenje razmer niso ustrašili. Ožbej Jelen se je veselil odličnega 2. mesta, Rok Jelen pa 3. mesta. Jan Bombek je osvojil 5. mesto, Denis Pikelj 11. mesto, Jerneja Brecl pa je pritekla v cilj 18.
Žiga Gajster 4. na DP za cicibane do 9 let
V soboto, 31. januarja 2015, so se tekmovalci Smučarsko-skakalnega kluba Velenje udeležili državnega prvenstva v smučarskih skokih za cicibane do 9 let. V lepem vremenu so tekmovali na skakalnici HS 14,25 v Kranju. Zbralo se 42 tekmovalcev in veliko gledalcev. Pred zadnjim skokom si je Žiga Gajster delil tretje mesto, a je po zadnjem skoku za 0,5 točke zaostal za tretjim mestom. Aljaž Samec je končal na 5. mestu, Anže Brecl na 10. mestu in Nik Tovornik na 35. mestu.
■ SSK Velenje
ljevanje uspehov je sledilo, ko je Urh Štober med 22 tekmovalci v kategoriji do 46 kg zmagoval vse do polfinala, kjer je že dobljeno borbo nesrečno izgubil. Kljub temu se je še enkrat zbral in prepričljivo premagal nasprotnika ter osvojil bronasto medaljo. Vendar to še ni bil konec bere medalj. Tretjo medaljo je v kategoriji do 50 kg priboril Urban Kuhar. V tej kategoriji je nastopil tudi Vid Jelaš, ki se sicer ni boril za medaljo, a je bil opazen njegov napredek. V zaključku prvenstva pa se je v kategoriji do 66 kg v finale uvrstil še Miha Ciglar. Kljub bučnemu navijanju s tribun je tokrat finale izgubil, vendar je bil zelo vesel srebrne medalje. Judo klub Velenje se je po številu medalj uvrstil na peto mesto med 38 klubi iz vse Slovenije.
■
k
\
Cilji.
D Doseženi.
Vam blizu!
Z UQODNE]ŠIMI AVTO KREDITI BO LAŽJE!
Preverite ponudbo v najbližji poslovalnici ali na www.banka-celje.si!
4) banka celje
www.banka-celje.si
je dobro borila in zbirala točke, kar jim je na koncu prineslo tretje mesto. Tudi posamezno so bili uspešni, a dvakrat ostali na nehvaležnem četrtem mestu.
Nina dosegla normo
Skakalka v daljino in lanska finalistka Evropskega prvenstva na prostem Nina Djordjevič -Kokot je na atletskem mitingu v italijanskem Vidmu zmagala v skoku v daljino in s 6,31 m in izpolnila normo (6,30 m) za dvoransko evropsko prvenstvo, ki bo marca v Pragi.
Maja Mihalinec, ki je normo za evropsko prvenstvo izpolnila že pred štirinajstimi dnevi, pa svojo formo še stopnjuje. Na mednarodnem mitingu na Dunaju je ta vikend dosegla dvojno zmago in
debelo izboljšala kar dva svoja osebna rekorda. 60 m je tekla odličnih 7,26 sekund, na 200-metrski razdalji pa je dosegla čas 23,47 s. S temi rezultati je še dodatno potrdila normo za EP v dvorani.
■
Namizni tenis
Naš čas, 29. 1. 2015, barve: CM K, stran 18
MODROBELA KRONIKA
IS
Dogovorili so se sami Ostal brez plačila Dva brez vozniškega
5. februarja 2015
Velenje, 28. januarja - V sredo malo po 14. uri so pri pekarni Presta trčila tri vozila. Pred prihodom policistov so se udeleženi o krivdi sporazumeli sami in posredovanje ni bilo potrebno. Policisti so samo preverili, ali vse drugo 'šti-ma': veljavno vozniško dovoljenje, registrirano vozilo in negativen alkotest. Ker je bilo vse tako, kot mora biti, so policisti udeležencem napisali zgolj potrdilo o odstopu z ogleda.
Se bodo pa policisti morali pogovoriti z voznikom, ki je istega dne odpeljal s kraja nesreče na Celjski cesti. Voznik, ki je vozil iz smeri Celja, je vozil po levi in trčil v vozilo, ki je pripeljalo nasproti, potem pa pobegnil.
Velenje, 28. januarja - V sredo je velenjskim policistom ogoljufani oškodovanec podal predlog za pregon kaznivega dejanja goljufija. Že pred časom je opravil gradbena dela pri stranki, ta pa jih očitno ni imela namena poravnati in ga je oškodovala za 19.000 evrov.
Ovadba za pojedeno štručko
Velenje, 29. januarja - Ker je
trgovina Lidl zoper potrošnico zahtevala kazenski pregon, jo bodo policisti ovadili. Pravosodje se bo ukvarjalo s primerom, v katerem je varnostnik zalotil občanko, ki je v trgovini pojedla štručko, ni pa je plačala.
Za štiri odgovorne sedem kazenskih ovadb
Vransko, 3. februarja - Celjski kriminalisti so od leta 2013 preiskovali sume številnih nepravilnosti pri poslovanju gospodarske družbe z Vranskega (neuradno KIV Vransko), ki je medtem že v stečaju, in njenih povezanih družb. Zoper štiri nekdanje odgovorne osebe so podali sedem kazenskih ovadb zaradi storitve triindvajsetih kaznivih dejanj kršitev temeljnih pravic delavcev, poslovnih goljufij, oškodovanja upnikov in neupravičene uporabe tuje oznake ali modela.
Nekdanji odgovorni v družbi so z navedenimi dejanji povzročili okoli 2,5 milijona evrov premoženjske škode. Zaradi neizplačila plač in socialnih prispevkov v obdobju od avgusta 2011 do aprila 2013 so oškodovali 97 nekdanjih zaposlenih za več kot 1,5 milijona evrov, medtem ko so s poslovnimi goljufijami za okoli 860.000 evrov oškodovali štiri gospodarske družbe z območja Celja, Maribora in Kopra, s katerimi so poslovno sodelovali.
Kriminalistična preiskava sicer še poteka v delu, ki se nanaša na sume sumov kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic, s katerimi so osumljeni oškodovali gospodarsko družbo, ki so jo zastopali. ■
SREDNJA ZDRAVSTVENA S0LA CELJE
Ipavčeva 10,3000 CELJE
VABIMO K VPISU
J
v programe formalnega izobraževanja za šolsko leto 2015/2016:
•	zdravstvena nega (SSI, štiriletni program);
•	zdravstvena nega (PTI, 3+2);
•	bolničar/negovalec (SPI, triletni program);
•	kozmetični tehnik (SSI, štiriletni program).
Izvajamo tečaje:
•	Zdravstveni reševalec/zdr. reševalka; NOVO
•	Maser/maserka;
•	Pediker/pedikerka;
•	Vizažist/vizažistka;
•	Maniker/manikerka.
Izvajamo tudi postopke za preverjanje in potrjevanje Nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Pristopite k preverjanju in potrjevanju NPK in si pridobite poklic:
•	Zobozdravstveni asistent/zdr. asistentka; NOVO
•	Zdravstveni reševalec/zdr. reševalka; NOVO
•	Maser/maserka;
•	Pediker/pedikerka;
•	Vizažist/vizažistka;
•	Maniker/manikerka.
Pridružite se nam na enodnevnih delavnicah s področja nege, dietne prehrane in kozmetike:
•	Pomoč pri premeščanju delno pomičnih in nepomičnih oseb;
•	Nega bolnika na domu;
•	Dietna kuhinja: Prehrana sladkornega bolnika;
•	Dietna kuhinja: Brezglutenska dieta;
•	Ličenje za vsak dan;
•	Nega rok in nohtov.
Informativni dan za mladino in odrasle bo v petek, 13. februarja, ob 9. in 15. uri ter v soboto, 14. februarja, ob 9. uri.
Velenje, 29. januarja - Vožnja brez vozniških dovoljenj očitno ni tako redka, če je sklepati po tem, da so se velenjski policisti prejšnji teden srečali kar z dvema takima.
V	četrtek malo po 20. uri z enim na Prešernovi cesti. Večkratnemu kršitelju cestnoprometnih predpisov so vozilo zasegli.
V	nedeljo, 1. februarja, pa so se s še enim srečali na Kidričevi cesti. Ta je tudi »napihal« in tudi temu so vozilo zasegli.
Voznik zbil pešca
Velenje, 30. januarja - V petek malo pred 2. uro zjutraj je voznik osebnega avtomobila na parkirišču pred hotelom Razgoršek z objestno vožnjo, tako da je vozilo obrnil s pomočjo ročne zavore, zbil pešca. Ta je najprej padel na pokrov motorja, kasneje pa še po vozišču.
Voznik je s kraja pobegnil. Policisti so ga izsledili s pomočjo registrske oznake in glede na težo dejanja primerno ukrepali.
V gostilno po denar
Žalec, 30. januarja - Policisti so v Petrovčah v petek obravnavali drzno tatvino. Neznanec je v gostinskem lokalu zagrozil zaposleni in zahteval denar. Ko mu je izročila okoli 250 evrov, je odšel. Podobna drzna tatvina pa se je zvečer zgodila tudi v enem od lokalov
v	Žalcu. V tem primeru je neznanec odrinil zaposleno, stopil za točilni pult in vzel okoli 160 evrov gotovine.
Ukradli golfa
Velenje, 1. februarja - V nedeljo ponoči, policisti so obvestilo dobili malo po polnoči, je bil izpred stanovanjskega bloka na Kajuho-
vi	ukraden osebni avto VW Golf, registrskih oznak CE FF662, sive barve, letnik 2006.
Švicarske franke menjal s ponarejenimi evri
Šoštanj, 2. februarja - V ponedeljek so šli policisti v Raiffeisen banko v Šoštanj. Tam je njihov komitent menjal denar, švicarske franke v evre. Pri tem pa je bilo
ugotovljeno, da je bil 100-evrski bankovec ponarejen. Policisti bodo s komitentom opravili razgovor, da zvedo, kje je ponarejeni bankovec dobil.
Dolg preplačal, potem pa jih še »fasal«
Velenje, 2. februarja - V ponedeljek zvečer je občan policistom naznanil kaznivo dejanje izsiljevanja in oderuštva. Prijavitelj si je od znanca izposodil denar. Tega naj bi mu v več obrokih v celoti tudi vrnil, celo preplačal. Znanec pa je, ker je trdil, da mu še vedno dolguje, z njim fizično obračunal in mu grozil. Oškodovani je zdravniško pomoč iskal v zdravstvenem domu, storilca pa čaka kazenska ovadba.
Štirje vlomi v enem kraju in dveh urah
Polzela, 2. februarja - Policisti so v ponedeljek obravnavali štiri vlome v stanovanjske hiše na območju Brega pri Polzeli.
O prvem so bili obveščeni malo po 18. uri, ko je neznanec skozi vrata na zadnji strani hiše vlomil vanjo. Odnesel je več zlatnine, nekaj gotovine in fotoaparat.
Čez eno uro so bili obveščeni o drugem vlomu. V tem primeru je vlomilec v hišo prišel skozi pritlična balkonska vrata. Ko pa je ugotovil, da so v zgornjih prostorih stanovalci, je hišo zapustil, ne da bi kaj ukradel.
V drugih dveh primerih, istega večera, pa je storilec odnesel nekaj gotovine in več zlatnine.
Pregledovali lokale
Inšpektorji za hrano in uradni veterinarji Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so v okviru inšpekcijskega pregleda preverjali, ali so izpolnjene zahteve živilske zakonodaje. Inšpektorji so lani pregledali 1384 gostinskih objektov. V dobrih 58 odstotkih niso ugotovili nepravilnosti, žal pa so večja neskladja odkrili v 247 objektih ali 17,8 odstotka vseh pregledanih gostilnah. 59 objektov so zaprli oziroma izdali začasno prepoved obratovanja.	■
Iz policijske beležke
Nasilen sošolec
Velenje, 28. januarja - V sredo opoldne je dijak Šolskega centra prijavil nasilnega sošolca, ki je tak tudi do drugih. Ker naj bi se nasilje dogajalo že dalj časa in to ni bil edini primer, bodo policisti nasilnega učenca ovadili.
Prilastil si je torbico
Velenje, 29. januarja - V četrtek so policisti prijeli storilca kaznivega dejanja, ki si je prilastil izgubljeno denarnico z denarjem v njej. Ob prijetju je imel pri sebi posušene delce, najverjetneje marihuane.
S psom v lokal
Velenje, 30. januarja - V petek malo po polnoči je v lokal Pit stop prišel gost, ki je s seboj pripeljal psa. Kljub opozorilu, da pes ne sodi v lokal, gost z njim iz lokala ni hotel. Posredovali so policisti, ki so mu napisali plačilni nalog zaradi nespodobnega vedenja v javnosti.
Zmerjala starejšega občana
Velenje, 30. januarja - V četrtek zvečer je občanka na Šercerjevi cesti zmerjala starejšega občana in se
nespodobno obnašala. Policisti so ji napisali plačilni nalog.
Varnostnika gostu pomagala iz lokala
Velenje, 31. januarja - V soboto, malo pred pol drugo uro zjutraj, sta varnostnika zaradi nesramnega vedenja do osebja in drugih gostov, enega pospremila iz lokala in o tem obvestila policiste. Ko so ti prišli na kraj, kršitelja ni bilo več. Ko ga izsledijo, bodo primerno ukrepali.
Sin odrinil mater
Šoštanj, 2. februarja - V ponedeljek ob 14. uri so policisti posredovali na Aškerčevi, kjer je prišlo v družinskem krogu do nasilja. Sin se je nedostojno vedel do matere, do spora pa je prišlo zaradi mobilnega telefona. Policisti so sinovo ravnaje kaznovali s plačilnim nalogom.
Vredno pohvale
V sredo, 28. januarja, je pošten občan na Policijsko postajo Velenje prinesel bankovce za 70 evrov, ki jih je našel v Mercator Centru v Velenju. Denar pri policistih čaka na tistega, ki ga je izgubil.
Sneg in nesreče na cestah in
V • ^ V • f
smučisčih
Adil Huselja
Prejšnji petek je sneg ohromil precejšen del države, saj je na nekaterih cestnih odsekih promet dobesedno obstal. Močno sneženje je zmanjševalo vidljivost, zasnežene in poledenele ceste pa so zahtevale pozorno in umirjeno vožnjo, daljšo varnostno razdaljo in seveda popolno zimsko opremo. Zaradi vožnje z neustreznimi pnevmatikami ali neprilagojene hitrosti vožnje so vozniki tako tovornih kot osebnih avtomobilov imeli težave in so zdrsnili z vozišča ali pa so povzročili prometne nesreče s trki v druga vozila. Vremenoslovci napovedujejo, da lahko tudi v prihodnjih dneh pričakujemo nizke temperature in snežne padavine, kar od vseh udeležencev v prometu zahteva več pozornosti in previdnosti pri vožnji ter ustrezno opremljenost vozil.
Če je sneg ustvarjal nevšečnosti za voznike, je toliko bolj razveselil upravljalce smučišč in turistične delavce, z njimi pa tudi ljubitelje smučanja. Po lanskoletni zeleni zimi je letošnja snežna odeja poskrbela, da bodo v smučarski centrih vsaj normalno obratovali in tako povrnili stroške, ki so jih vložili v infrastrukturo. Trenutne zimske razmere obetajo tudi ugodne pogoje za smučanje med šolskimi počitnicami, ki se počasi približujejo. Ravno v času šolskih počitnic bo gneča na smučiščih največja, zato ni odveč opozorilo, da nesreč na smučiščih ne smemo podcenjevati. Smučanje in ostali zimski športi ustvarjajo veliko užitka in zaradi njega marsikdo pozabi na temnejšo plat - nesreče, z njimi pa tudi poškodbe.
V lanskem letu so policisti evidentirali 642 nesreč na smučiščih, v katerih je en smučar umrl, 27 je utrpelo hude, 27 pa lahke telesne poškodbe. Nesreč na smučiščih je bilo verjetno več, le da jih udeleženci niso prijavili ali pri tem niso bili (huje) telesno poškodovani. Najhujše poškodbe smučarjev so se zgodile ob višji hitrosti, zato ni presenetljivo, da strokovnjaki opozarjajo na podobnost poškodb udeležencev v prometnih nesrečah na cesti ter poškodovancev na smučiščih. Zato za oboje velja opozorilo, da je treba hitrost vožnje prilagoditi razmeram. Zakonska urejenost smučanja na smučiščih ni tako urejena in določena, kot je vožnja po cesti, zato je od vsakega smučarja odvisno, ali bo upošteval navodila in varnostna opozorila ter svojim (smučarskim) sposobnostim in opremi prilagodil hitrost in način vožnje.
Priporočena hitrost na smučišču ne daje vsem tudi adrenalinskega užitka, zaradi katerega marsikateri smučar pride na smučišče. To je tudi eden od razlogov, da nadzorniki smučišč skrbijo za zagotavljanje reda in varnosti na območju smučišč, pri tem pa jim pomagajo tudi policisti. Vsak smučar bi moral biti seznanjen z »10 FISpravili«, ki določajo obnašanje na smučišču. Upoštevanje slednjih lahko pripomore k večji varnosti in užitkom ob smučanju, hkrati pa zmanjša tveganje za nesrečo in telesne poškodbe. Poleg upoštevanja pravil in previdnosti je treba opozoriti tudi na ustrezno zaščitno opremo. Tako kot pri kolesarjih in voznikih motornih koles je tudi pri smučarjih čelada vse bolj nepogrešljiva. Sicer je za otroke do 14. leta starosti obvezna, toda vse več smučarjev čelado jemlje za sestavni del smučarske opreme, saj je ravno čelada marsikoga obvarovala pred hujšimi poškodbami glave. Vse bolj se uveljavlja tudi t. i. »želva« za zaščito hrbta in hrbtenice. Poleg neprimernosti uživanja alkoholnih pijač med smučanjem želim dodatno opozoriti na presojanje o lastnih sposobnostih ali - če drugače zapišem - na nevarno precenjevanje lastnih sposobnosti. Poleg smučarskega znanja in opremljenosti je treba tudi prisluhniti telesu in se pravilno odločiti o izbiri in težavnosti smučarskih prog, trajanju smučanja, krajših in daljših odmorih in pravočasnem zaključku smučanja oziroma smučarskega dneva. Veliko poškodb se zgodi predvsem zaradi precenjevanja in podcenjevanja, zato naj navedena opozorila ne bodo odveč. Ne glede, ali boste na cesti ali na smučišču, upoštevajte razmere in lastne sposobnosti. Srečno!
Mesnica v Starem Velenju
Za pusta hrusta -prekajene krače, glave ... Meso slovenskega porekla
Delovni čas:
Tor - pet: 8. - 17. ure, sob.: 8. - 13. ure,
ned: 8. - 11. ure. Ponedeljek in prazniki zaprto.
■
Dodatne informacije:
03 428 69 00 | info@szsce.si www.szsce.si
Naš čas, 5. 2. 2015, barve: CM K, stran 19
5. februarja 2015	■WH	7
UTRIP
19
Sankali v Hrastovcu ...
Konec leta so v Hrastovcu (krajevna skupnost Škale - Hrastovec) ustanovili turistično društvo, ki ima tudi že svojo zastavo. Znak društva predstavlja hrastov list, saj so krajani prepričani, da je bilo nekoč na njihovem območju veliko hrastov, nekaj ga je še danes, in po tem mogočnem drevesu je najprej dobil ime zaselek v takratnem kraju sv. Bric (vanj je sodil tudi zaselek Drucova). Nekaj let po vojni pa je zaselek prerasel v kraj Hrastovec, prejšnje ime pa je utonilo v pozabo. Prejšnjo nedeljo je društvo, ki je torej še v povojih, dokazalo, da ne bo samo sebi namen. Izvedlo je prvo tekmovanje v sankanju za staro in mlado. Bilo je nadvse zabavno, šaljivo, a tudi tekmovalno. Po skrb-
no steptani progi so se najprej spustili najmlajši, tudi tisti, ki so komaj shodili, seveda v naročju očetov ali mamic, nato pa še drugi, ki so jih razdelili v tri
starostne skupine. Najstarejši sankač jih je imel krepko čez sedemdeset. Društvo je za najboljše pripravilo zanimive praktične nagrade, nagradili
pa so tudi tekmovalca, ki je s svojimi vragolijami po strmini požel največ smeha. Tovrstno druženje bo gotovo postalo vsakoletno. ■ S. Vovk
... in Belih Vodah
Sankanje s sv. Križa nad Belimi Vodami je postalo že kar tradicija. Organizira ga Kulturno-športno društvo Vulkan iz Belih Vod. Narava je prav te dni poskrbela tudi za pravo zimsko vzdušje. Proga je bila dovolj zasnežena, utrjena in ravno prav hitra. Za pravo doživetje in dobre rezultate pa so tekmovalci uporabili sani, ki so čim hitreje tekle po zasneženi strmini. Na startno listo se je prijavilo 17 tekmovalcev. Poskusna vožnja ni bila odveč, potem pa se je začelo čisto zares. Čas smo izmerili do stotinke sekunde natančno. Nika-
kršnih zapletov. Nihče ni bil diskvalificiran. Vse je teklo kot po maslu. Toplo okrepčilo je pomagalo, da med sankači ni bilo čutiti nervoze in napetosti. Tekmovalci so opravili tri vožnje, potem pa smo se vsi odpravili do gostišča pri Savineku, kjer smo imeli svečano podelitev medalj in prehodnega pokala. Zlato medaljo si je tudi letos prislužil lanskoletni zmagovalec Janez Navodnik. Tako bo še eno leto hranil tudi prehodni pokal. Svojo zbirko sankaških medalj je z drugim mestom dopolnil Zdrav-ko Bačovnik. Bron pa je šel v roke
Boštjanu Urbancu. Ob dobri pijači, sladkem prigrizku in veseli druščini smo nadaljevali naše nedeljsko druženje v domačem gostišču. Če niste
imeli časa, da bi se nam pridružili letos, lahko to storite prihodnje leto. Vredno je. Imeli smo se res lepo. ■ KŠD Vulkan Bele Vode
Zgodilo se je ...
od 6. do 12. februarja
-	na 6. seji sveta občine Šoštanj 6. februarja 1996, je nepreklicno odstopil predsednik sveta Franc Pečovnik; 25. aprila so svetniki na seji sveta Občine Šoštanj za novega predsednika izvolili dotedanjega podpredsednika sveta Antona Skornška;
-	8. svečana je slovenski kulturni praznik v spomin na največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ki je umrl na 8. februarja 1849 v Kranju; pobudo za ta praznik je 1. februarja 1945 dal Slovenski narodnoosvobodilni svet, Prešernove nagrade, ki se ta dan delijo za dosežke v kulturi,
pa je uvedlo ministrstvo za prosveto Narodne vlade Slovenije 13. februarja 1946, prvič pa so Prešernovo nagrado podelili 8. februarja 1947;
-	9. februarja 1982, ko je Šaleška folklorna skupina Koleda proslavila 10. obletnico delovanja, pa so ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika prvič podelili priznanja takratne Kulturne skupnosti Velenje - Napotnikovo priznanje, Napotnikovo diplomo in Napotnikovo plaketo;
-	10. februarja 1980 so člani Zveze šoferjev in avtomehanikov občine Velenje pri Starem jašku pripra-
Nakupovalni center Velenje (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
vili prvi uradni sejem rabljenih avtomobilov, neuraden sejem pa je bil že nedeljo prej;
-	10. februarja 1995 je bil v Topol-šici ustanovni kongres sindikata pridobivanja energetskih surovin Slovenije - SPESS;
-	10. februarja 2001 se je z zaključnim koncertom v velenjskem domu kulture končala 2. Max club jazz klinika, to je mednarodna šola džeza, ki sta jo skupaj pripravila velenjski Kulturni center Ivana Napotnika in Max club; mladim jazz glasbenikom
so predavali priznani profesorji in glasbeniki iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije;
-	11. februarja 1995 so v šoštanjski termoelektrarni začeli enotedenski preizkus zagona razžvepljeval-ne naprave bloka 4;
-	12. februarja 1995 je Kulturno društvo Ivana Cankarja iz Plešiv-ca pri Velenju proslavilo dvajsetletnico svojega delovanja;
-	12. februarja 1997 so v Velenju svečano odprli nov nakupovalni center s skupno površino 11.316 m2.
■ Damijan Kljajič

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50
- — r i-tf«?08 205 53 52
najugodnejši™™«»'» ^izvajalcev
"	Vw^L;. PREŠERNOVA CESTA 9 A
Bodoni
Stari trg 26 3320 Velenje TeL: 03/897-49-80 GSM: 041/728-017 e-mail: bodoni@sioL.net
Vabljeni v prenovljen salon!
Delovni čas: pon - pet 9" sobota 9K
17 ■12h
SALON ZAVES IN SENČIL
Ikamno^^	
Šalek 20, Velenje, tel.: 03 897 0 300 GSM: 070 849 569, del. čas: 8. - 16., sob. 8. - 13. ure	DO KONCA FEBRUARJA
Izdelava in montaža nagrobnih spomenikov, okenskih polic, granitnih stopnic in tlakov, kuhinjskih in kopalniških pultov. www.kamnosestvo-podpecan.si	15% POPUST NA VSE STORITVE
hU
oros kop
Oven od 21. 3. do 21. 4.
Mnogi bodo opazili, da se umikate v osamo, kar sicer ni ravno značilno za vas. To, da ste zadnje čase veliko preveč sami s seboj, pa ne bo čisto nič dobro vplivalo na vas. Če si boste želeli ali ne, tok dogodkov bo takšen, da bi se najraje za nekaj časa potuhnili pred svetom in predvsem ljudmi, ki vam veliko pomenijo. Že nekaj časa se vam zdi, da je napočil čas za spremembo. A se nekako kar ne boste mogli odločiti, da bi naredili odločilen korak. Zato, ker vas ni strah le samote, ampak tudi prihodnosti. Življenje pa žal ni pravljica. Drži pa, da ni nič narobe, če imamo jasne želje. In vi jih boste te dni imeli res veliko.
Bik od 22. 4. do 20. 5.
Zmedeni boste kot že dolgo ne. Ne boste vedeli, kaj se pravzaprav dogaja z vami, saj izkušenj s podobnimi situacijami nimate veliko. Še sreča, saj boste precej izgubljeni in tudi razdvojeni. Glava vam bo velela eno, srce pa čisto nekaj drugega. Nehote boste sanjarili o nekom, ki se vam zdi čisto nedosegljiv. Pa je res? Veliko bolj verjetno je, da to ne drži, saj iskrica ne bi preskočila, če ne bi oba pokazala, da nista ravnodušna. Od tu naprej pa pot ne bo lahka. Sploh, če nihče ne bo zbral poguma za prvi korak. Potem se bo agonija vlekla še nekaj časa, vi pa nikoli ne boste vedeli, kako bi bilo, če bi se vaše sanje uresničile. Dokler ne boste pustili preteklosti za seboj, za vas ne bo prave prihodnosti.
Dvojčka od 21. 5. do 21. 6.
Te dni bo čas velikih odločitev. In ko se boste odločili, da boste začeli bolj skrbno planirati svoje življenje, kar sicer res ne počnete radi, bodo načrti kar hitro padli v vodo. Zdelo se vam bo, kot da so se vsi zakleli proti vam, a boste iz muhe delali slona. Če boste na položaj pogledali realno, boste ugotovili, da ste imeli še srečo. In da ste se pravzaprav v preteklosti že prevečkrat zanašali na to, da se bo v zadnjem trenutku čisto vse dobro izteklo. Je že tako, da mi obračamo, življenje pa obrne. Presenetilo vas bo tam, kjer v teh dneh najmanj pričakujete. Razlogov za smeh in dobro voljo bo potem vsak dan več. Začelo pa se bo v nedeljo. Ne ustrašite se.
Rak od 22. 6. do 22. 7.
Zime ste se letos res naveličali, čeprav šele zadnje dni kaže svoj pravi obraz. Želi si boste, da bi pomlad že bila v deželi, a dobro veste, da želje prehitevajo resničnost. Pazite, koliko boste na svežem zraku, saj temperature temu, da bi bili ob tem povsem ležerni, še ne bodo najbolj naklonjene. To vas zna stati tudi zdravja. Podvrženi boste prehladom, pa tudi počutje ne bo prav bleščeče. Pa ne bo krivo le vreme, a si tega nekaj časa ne boste priznali. Želeli boste predvsem poskrbeti, da zaradi zadnjih dogodkov nihče od tistih, ki so vam res dragi, ne bo občutil vaših dvomov. Morda bo napaka ravno v tem. Čustveno bo teden hladen, ker boste povsem v svojem svetu, finančno pa soliden.
Lev od 23. 7. do 23. 8.
Zdelo se vam bo, da je najhuje za vami, zato boste spet pretiravali z aktivnostmi. Posledice bodo hitro tu. Energije v naslednjih dneh ne boste imeli prav na pretek, zato boste zagotovo še nekaj dni potrebovali veliko počitka. In tudi bolj zdravega načina življenja, saj ste končno ugotovili, da nihče ne bo poskrbel za vas in vaše počutje, če tega ne boste storili sami. Ob koncu tedna vas čaka veliko presenečenje, ki ne bo povezano z delom, ampak z osebno srečo. In ta vam bo v teh dneh pomenila več kot vse drugo. Vi že veste, kaj vas osrečuje. Zato poskrbite, da bo trajalo! In da vam občutij ne pokvari slaba vest, ker veste, da zaradi zadnjih dogodkov trpi vaše delo. A ne tako zelo, da bi to opazili tudi drugi. Če bo trajalo, pa bodo, zato se vzemite v roke.
Devica od 24. 8. do 23. 9.
Včasih vas jeza zanese in poveste več kot bi bilo treba. S tem boste v naslednjih dneh nehote poskrbeli za slabo voljo v službi, žal pa tudi doma. Kar ne boste mogli verjeti, kakšen plaz lahko povzroči po nerodnosti izgovorjen stavek, pa čeprav se boste zavedali, da ste imeli prav. Resnica pogosto boli in tokrat bo tako. V naslednjih dneh boste izvedeli tudi lepo novico, ki vam bo dala nov polet. Prav zaradi nje boste začeli življenje, sploh prosti čas, veliko bolj skrbno načrtovati. Vse bolj se boste namreč zavedali, kaj je v življenju pomembno in kaj bodo vsi pozabili, pa četudi se vi trudite na vse pretege. Sobotni večer bo nekaj posebnega, odprl vam bo oči. Končno vam bo jasno, kdo je do vas iskren in kdo se le igra z vami in vašimi čustvi.
Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.
Zima se, kot kaže, še ne poslavlja, in vi v tem prav uživate. Čeprav niste odvisni od vremena in na vas ne vpliva prav močno, se boste v teh dneh precej ukvarjali z njim, saj imate lepe osebne načrte, ki bi se še lepše iztekli, če vam bo šlo na roko tudi vreme. Življenje boste uživali z veliko žlico, saj vas je pred kratkim streznilo neko spoznanje, ki ste ga imeli ves čas na dosegu roke, a ga niste hoteli videti. Tudi če si boste nakopali preveč dela, se ne boste jezili. Opravili ga boste sproti, ali pa druge zadolžili, da ga opravijo. Skratka, organizacija bo v teh dneh vaša vrlina. Imeli boste toliko energije, da boste poskušali življenje urediti in organizirati tudi drugim. Navada je pač železna srajca, kajne?
Škorpijon od 24. 10. do 22. 11.
Vsi okoli vas se bodo pogovarjali o zimskih počitnicah, ki bodo hitro tu, vaše misli pa ne bodo nič kaj lahkotne. Razlog bo razumljiv. Skrbi se bodo delno izkazale za upravičene. Delno se boste končno pomirili in nehali ves čas misliti le na to, kaj se lahko zgodi, če se vaši sumi izkažejo za resnične. Še naprej pa boste uspešno vztrajali pri novem načinu življenja, ki sicer ni lahek, ugotavljate pa, da vam zelo godi. In da vam bolje sledita tako telo kot duša. Žal se vam vaše počutje vedno vidi že na daleč, nikoli ga ne morete skriti. To je lahko čisto dobro, če le tega ne bodo opazili tisti, ki vam ne želijo prav dobro. In bi se radi okoristili z vašim delom. Zato bodite bolj pazljivi, predvsem pa manj zaupljivi. Zdravje bo solidno.
Strelec od 23. 11. do 21. 12.
Letošnje leto se je za vas zelo dobro začelo. Po uspešnem januarju kaže, da bo tak tudi februar. Vse, česar se lotite, se spremeni v lahko pot in uspešen cilj. Začeli se boste bati, da je dobrega preveč na kupu in da to lahko pomeni tudi to, da se zgodi kaj slabega. A boste poskušali na to kmalu pozabiti. Sploh, ker vam bo uspelo pokrpati tudi finančne luknje, ki so na vašem računu zevale, kar nekaj mesecev. Sedaj si boste obljubili, da boste vsak evro dvakrat obrnili, preden bo spolzel iz vaših rok. Težko verjetno je, da vam bo to tudi uspelo, a vsaj poskusite lahko. Jutri zvečer boste lahko več kot zadovoljni. Pokazali pa tega ne boste. Delovali boste hladno kot špricar, v resnici pa bo v vas, kar vrelo. To bo začetek lepe zgodbe, brez skrbi. Uživajte!
Kozorog od 22. 12. do 20.
1.
Želeli si boste, da bi naslednji dnevi prinesli tudi konec vašega zimskega spanja. Zadnje tedne ste namreč povsem brezvoljni, ne glede na vreme. Partner bo želel narediti družinske načrte za pomlad, vi pa ne boste pokazali prave volje, energije in zanimanja. To vam bo zelo zameril. Ko boste povedali, kako si predstavljate prihodnost in stvari poskušali postaviti na pravo mesto, bo ogenj v strehi. Predolgo ste čakali, da bi lahko partnerja in sodelavce prepričali, da tokrat mislite resno. Najprej se vam bodo smejali, potem pa znajo biti tudi zoprni. Sploh, ko bodo ugotovili, da mislite resno. Vse, kar načrtujete, jim ni všeč. Tokrat bodite mož beseda in vztrajajte. Splačalo se vam bo. In to že kmalu.
Vodnar od 21. 1. do 19. 2.
Čeprav ste začeli želje že tlačiti v pozabo in podzavest, se bodo stvari začele odvijati v vašo korist. In to prav konec tega tedna. Res je, da ste lahko zadovoljni že s tem, kar ste dosegli, a ste tip človeka, ki mu nikoli ni dovolj. Kar je po svoje prav. Samozavest, ki ni vaša najmočnejša točka, pa bo v naslednjih dneh ključna, če želite, da se vam želje v celoti uresničijo. Čeprav boste imeli več dela kot sicer, si vzemite čas tudi za partnerja in prijatelje. Te zadnje čase res zanemarjate, kar vam zamerijo. Utrujenost še ni znak bolezni, če vas bo preveč skrbelo, pa le ukrepajte. Morda več počitka tokrat ne bo dovolj. Lahko pa vse skupaj pripišete tudi napetostim v službi, ki vas res morijo. Pa če si to priznate ali ne.
Ribi od 20. 2. do 20. 3.
Februar se je šele začel, a vi že veste, da bo letos ne le lep, ampak tudi naporen. Izzivov za vaše možgane bo v naslednjih dneh spet več kot dovolj, če jih boste le imeli voljo prepoznavati in se zabavati z njimi. Žal telesno še ne boste tako močni, kot si želite. Nekaterim se bodo spet oglasile stare zdravstvene težave. Priznajte, da ste veliko krivi tudi sami. Ko je hudo, si vedno obljubite, da boste naredili več za svoje počutje, ko mine, pa na obljubo pozabite. Pa čeprav imate potem slabo vest. Dobro veste, da ste mojster reševanja zapletenih življenjskih težav, a si ves čas želite, da do njih ne bi prihajalo. Te dni se vam bo želja uresničila. Partner vas bo ganil s svojo gesto, ki je res ne boste pričakovali. Pokažite mu, koliko vam pomeni.
Naš čas, 29. 1. 2015, barve: CM K, stran 20
20
TV SPORED
našijs
5. februarja 2015
Četrtek, 1	1 Petek,		Sobota,		Nedelja,		Ponedeljek,		Torek,		Sreda,
5. februarja 1	1 6. februarja	1	7. februarja	1	8. februarja	1	9. februarja	1	10. februarja	1	11. februarja
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.15	Vem!, kviz
11.10	Turbulenca: Strah pred
staranjem
11.40	Odprta knjiga
12.20	Kaj govoriš?-So vakeres?
12.35	Evropski magazin
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.35	Iskanje carskega zaklada Romanovih, dokum. odd.
14.20	Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.45	Pim in Pom, ris.
15.50	Firbcologi
16.15	Točka preloma, ponov.
17.00	Poročila ob petih
17.15	Šport
17.25	Ugriznimo znanost
18.00	Infodrom
18.10	Živalski čira čara, ris.
18.15	Bacek Jon, ris,
18.25	Vem!, kviz
18.50	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tarča
21.25	Prava ideja!
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Osmi dan
23.35	Sveto in svet
00.30	Ugriznimo znanost
01.00	Dnevnik, ponov.
01.50	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.10	Infokanal
06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.15 Vem!, kviz
11.05 Ugriznimo znanost: Kako do
dobrega spomina 11.55 Sveto in svet: Tujec sem bil in
ste me sprejeli 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tarča, ponov. 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Mali kralj, ris. 15.50 Vipo, ris.
16.00 Kapitan Sabljezobi, 19/26
16.15 Osmi dan
17.00 Poročila, vreme, šport
17.25 Razred zase
17.55 Novice
18.00 Infodrom
18.10 Pujsek Bibi, ris.
18.25 Vem!, kviz
18.50 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozab. odd. 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.10 Polnočni klub 00.20 Dnevnik, ponov. 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Infokanal
TV SLO T
0 07.05 Pokukaiimo na zemljo, ris.	m,""u,ml 00 55 Dnevnik Slovencev v Italiji
07.10 Zoran in Žarko, ris.	Al **	^^ 0125 Infokanal
07.15 Slastni prigrizki, ris.	TV SLO	I ». ^ ^^
06 00 Otroški kanal 07.20 Prihaja Nodi, ris.	" w	*	TW CIA f
07n0 OK Klri ris 07.25 Medvedek, ris.	07.25 Na lepše * "	&.
06.00	Otroški kanal
07.00	Slastni prigrizki, ris.
07.05	Pokukajmo na zemljo, ris.
07.10	Zoran in Žarko, ris.
07.15	Slastni prigrizki, ris.
07.20	Prihaja Nodi, ris.
07.25	Medvedek, ris.
07.35	Svet živali, ris.
07.40	Neli in Cezar, ris.
07.45	Mili in Moli, ris.
07.55	Živalski čira čara, ris.
08.00	Pujsa Pepa, ris.
08.05	Slastni prigrizki, ris.
08.10	Male sive celice, kviz
08.50	Infodrom, ponov.
09.00	Zabavni kanal
10.15	Dobro jutro, ponov.
13.00	Točka, glasb. odd.
14.30	Glasnik
15.05	Bleščica, odd. o modi
15.40	Segrevanje planeta: Krokodili iz
dežele ob Nilu, dok. odd.
16.40	Mostovi Hidak
17.15	Pričevalci: Franc Repič
19.00	Točka, glasb. odd.
19.50	Žrebanje Deteljice
20.00	Lea in darija, hrvaški film
21.40	Sodobna družina (III.), 16/24
22.05	Polbrat, 3/8
22.50	Avtomobilnost, ponov.
23.25	Točka, glasb. odd.
00.15	Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponov.
.00	Drobižki, ris.
10	Medved Rupert, ris.
20	Glumpki, ris.
25	Zojina omara, ris.
.40	Tika taka, ris.
.50	Tara, ris.
08.15	Ana kuha
08.45	Tv prodaja
09.00	Queen Latifah show, am. ser.
09.50	Tv prodaja
10.05	Moje srce je tvoje, nan.
11.00	Tv prodaja
11.15	Barva strasti, nan.
12.10	Tv prodaja
12.25	Dubrovniška zora, nan.
13.20	Queen Latifah show, am. ser.
14.20	Kuharski mojster, am. ser.
15.20	Ana kuha
15.55	Moje srce je tvoje, nan.
16.50	Barva strasti, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Barva strasti, nan.
18.00	Dubrovniška zora, nan.
18.55	24ur, vreme
19.00	24ur
20.00	Epilog
21.05	Hitchcock, am. film
22.55	24ur zvečer
23.25	Vohun v nemilosti, nan.
00.15	Obdarjen, nan.
00.45	24ur zvečer
01.15	Zvoki noči
07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.45 07.55 08.00 08.05 08.10 08.35 08.40 10.15 11.55
13.45
14.35 15.05
16.25
17.25
18.40
19.00 20.30
21.30 22.00 22.50 00.25 01.10
Otroški kanal Slastni prigrizki, ris. Pokukajmo na zemljo, ris. Zoran in Žarko, ris. Slastni prigrizki, ris Prihaja Nodi, ris Medvedek, ris. Svet živali, ris. Neli in Cezar, ris. Mili in Moli, ris. Živalski čira čara, ris. Pujsa Pepa, ris. Slastni prigrizki, ris. Firbcologi, ponov. Infodrom, ponov. Impro Tv, odd. za mlade Dobro jutro, ponov. Smučanje porostega sloga: smuč. kros, sp, prenos iz Arose
Meje možganskih zmogljivosti sp v pomnjenju, japon. dok. odd.
Avtomogilnost Biatlon, sp, posamične mešane štafete, prenos iz Novega Mesta Zadnja ura: Černobilska nesreča, 1/6
Biatlon, sp, mešane štafete, prenos iz Novega Mesta Alp. smuč., sp, studijska oddaja
Smuk (Ž), prenos iz Vaila Barzah, med dvema svetovoma, litovska dok. odd. Starši v manjšini (V.), 1/6 Krivda, 2/3 Policist, am. film Točka, glasb. odd. Zabavni kanal
06.10 Odmevi
07.00 Zgodbe iz školjke: Zlatolaska in
trije medvedi 07.25 Timotej hodi v šolo, ris. 07.50 Tabaluga, ris. nan. 08.15 Studio Kriškraš: Gimnastika 08.35 Ribič Pepe 09.00 Firbcologi: O izpadu
električnega toka 09.25 Male sive celice, kviz 10.10 Infodrom
10.25 Razred zase: Pejte vi po svoje 11.00 Tivanaku - večno mesto, dok. odd.
11.55 Tednik, ponov. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.20 Na vrtu, izob. odd. 13.55 O živalih in ljudeh, izob. odd. 14.25 Komisar Rex (XII.), 5/12 15.15 Drevesa pripovedujejo: Javor, dok. odd.
15.55 Zasebna vojska - nova tarča
pregona 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Velika imena malega ekrana:
Drago Mislej - Mef 18.20 Pred Prešernovo proslavo 18.30 Ozare 18.40 Peter Zajec, ris. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Prešernova proslava: Sejalci svetlobe in podelitev nagrad 21.10 Prešerno po Prešernu 22.00 Vaje v objemu, slovenski film 23.35 Poročila, vreme, šport 00.10 George Gently, 4/4 01.40 Ozare, ponov. 01.45 Dnevnik, ponov. 02.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 03.00 Infokanal
07.00	Živ žav
sledi	Nanigugu, ris.
07.05	Svet živali, ris.
07.10	Vivi Vijak, ponov.
07.15	Žanov svet, ris.
07.25	Živalski čira čara, ris.
07.30	Minuta v muzeju, ponov.
07.35	Larina zvezdica, ris.
07.40	Zajček Belko, ris.
07.45	Svetovalka Hana, ris.
07.55	Vesela kmetija, ris.
08.00	Olivija, ris.
08.10	Mucika, ris.
08.25	Čarli in Lola, ris.
08.35	Mili in Moli, ris.
08.50	Oblakov kruhek, ris.
09.00	Pujsek Bibi, ris.
09.05	Adi v človeškem telesu, ris.
09.15	Peter Zajec, ris.
09.25	Timoteihodi v šolo, ris. nan.
09.50	Pim in Pom, ris.
09.55	Tabaluga, ris.
10.20	Minuta v muzeju
10.25	Danov Dinosvet, 14/26
10.45	Prisluhnimo tišini
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja, tv Maribor
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25	Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.
15.00	Iskanje, slovenski film
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Igralci brez maske - Rado Pavalec
18.40	Mucika: Posebna pošiljka, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Naš vsakdanji kruhek, 18/18
20.25	Zapuščina, 10/10
21.30	Portreti Prešernovih
nagrajencev
22.15	Intervju: Janko Kos
23.10	Poročila, vreme, šport
23.35	Alpe, Donava, Jadran
00.05	Dnevnik, ponov.
.55	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.25	Infokanal
pop
06.00 24ur, ponov. 07.00 Drobižki, ris. 07.10 Medved Rupert, ris. 07.20 Glumpki, ris. 07.25 Zojina omara, ris. 07.40 Tika taka, ris. 07.50 Tara, ris. 08.15 Ana kuha 08.45 Tv prodaja
09.00 Queen Latifah show, am. ser.
09.50 Tv prodaja
10.05 Moje srce je tvoje, nan.
11.00 Tv prodaja
11.15 Barva strasti, nan.
12.10 Tv prodaja
12.25 Dubrovniška zora, nan.
13.20 Queen Latifah show, am. ser.
14.20 Kuharski mojster, am. ser.
15.20 Ana kuha
15.55 Moje srce je tvoje, nan.
16.50 Barva strasti, nan.
1 7.00 24ur popoldne
17.10 Barva strasti, nan.
18.00 Dubrovniška zora, nan.
18.55 24ur, vreme
19.00 24ur
20.00 Prvi poljub, am. film 21.55 24ur zvečer 22.25 Rachel se poroči, am. film 23.15 Eurojackpot 23.20 Rachel se poroči. nad. 00.40 Dobro srce, island. film 02.30 24ur zvečer 03.00 Zvoki noči
07.25	Na lepše
07.55	Tv poroka
08.30	Polnočni klub: Kam greš,
slovenščina?
09.45	Studijska oddaja
10.00	Deskanje na snegu: paralelni
veleslalom, prenos
11.10	Smuč. prostega sloga, smuč.
kros, sp, vključ. v prenos
12.25	Biatlon, sp, sprint (Ž), vključ. v prenos
13.45	Športni izziv, ponov.
14.15	Leteči človek, dokum. film
15.25	Biatlon, sp, sprint (M), prenos
16.30	Nord. smuč., sp, smuč. skoki
(M), vključ. v prenos
18.30	Alp. smuč., sp, studijska oddaja
19.00	Smuk (M), prenos
20.30	Evelyn, ang. film
22.05	Aritmija
22.45	Točka, glasb. odd.
23.05	MI2 - Čista jeba, koncert
00.20	Bleščica
00.55	Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	OTO čira čara
07.01	Tobi in njegov lev, ris. 07.10	Mumu, ris.
07.20	Lupdidu, ris.
07.35	Hobonavti, ris.
07.50	Yoohoo in prijatelji, ris.
08.05	Maša in medved, ris.
08.10	Želvica Lulu, ris.
08.25	Maša in medved, ris.
08.35	Pikica in Pepermint, ris.
08.45	Lego prijateljice, ris.
09.10	Winx klub, ris.
09.35	Lovci na zmaje, ris.
10.00	Tenkai vitezi, ris.
10.25	Anubisova hiša, nan.
10.40	Tv prodaja
10.55	Vragova nevesta, češki film
12.50	Tv prodaja
13.05	Rizzoli in Isles, nan.
14.00	Zmenki milijonarjev, am. ser.
14.55	Hladnokrvni umor, am. film
16.35	Glej, kdo se oglaša, am. film
18.25	Vrtičkanje
18.55	24ur, vreme
19.00	24ur
20.00	Vzpon Viteza teme, am. film
23.00	Ljudstvo proti Larryju Flyntu,
am. film
01.30	Oko zveri, kanad. film
03.10	Zvoki noči
©
Prešernova proslava: Sejalci svetlobe in podelitev nagrad 09.20 Prešerno po Prešernu 10.05 Slovenski po svetu: Zdomec Anton Aleš, nomin. za Nobelovo nagrado 10.45 Operna matineja 12.45 Zima je zakon, studijska oddaja 13.00 Biatlon, sp, zasled. tekma (Ž), prenos
14.55 Biatlon, sp, zasled. tekma (M), prenos
15.30 Nord. smuč., sp, smuč. skoki
(M), vključ. v prenos 17.30 Alp. smuč., sp, studijska oddaja 18.00 Superkomb. smuk (M), prenos 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Na utrip srca sledi Prostozidarji in glasba 20.50 W.A. Mozart 21.15 Kamilo Mašek, Davorin Jenko,
ponov. 21.25 City folk: Daka 22.00 Alp. smuč., sp, studijska oddaja 22.15 Superkombi. SL (M), prenos 23.15 Butnskala, sloven. film 00.45 Aritmija 01.25 Točka, glasb. odd. 01.50 Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	OTO čira čara
07.01	Tobi in njegov lev, ris. 07.10	Mumu, ris.
07.20	Lupdidu, ris.
07.35	Hobonavti, ris.
07.50	Yoohoo in prijatelji, ris.
08.05	Lupdidu, ris.
08.10	Želvica Lulu, ris.
08.25	Maša in medved, ris.
08.35	Pikica in Pepermint, ris.
08.45	Skrivnostni ranč, ris.
09.10	Grozni Gašper, ris.
09.20	Legende Chime, ris.
09.45	Lovci na zmaje, ris.
10.10	Hitri prstki, ang. ser.
10.30	Anubisova hiša, ang. nan.
10.45	Tv prodaja
11.00	Sanje o ljubezni, am. film
12.45	Tv prodaja
13.00	Rizzoli in Isles, nan.
13.55	Moja Afrika, am. film
17.00	Garfield, am. film
18.25	Vrtičkanje
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Traktor, ljubezen in rock'n'roll,
slovenski film
21.55	Razredni sovražnik, slovenski film
00.10	Lov na čarovnice, am. film
02.25	Zvoki noči
08.55 Na
09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.30 Oglasi
10.35 Pop Corn: Flora&Paris, Nino 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Videospot dneva 12.05 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mladi za Veleje: eMCe plac se dstavlja
gionalne novice 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: Navihanke, ans.

¡.55 Napovedujemo ¡.00 Dobro jutro, informativna
18.40
21.15 Regionalne novice
21.20	Brezpilotna zračna plovila 21.45 Ptica smrdokavra, dokumentarni film
22.00	Iz oddaje Dobro jutro
23.30	Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila
10.30	Oglasi
10.35	Naj viža: Navihanke, ans. Pogled
11.50	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.15	Videospot dneva
13.15	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Miš maš
18.40	Regionalne novice
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Skrbimo za zdravje: bolezni srca
in ožilja
21.00	Regionalne novice
21.05	Jezne in zaljubljene, romantična drama
23.00	Iz oddaje Dobro jutro
00.30	Videospot dneva
00.35	Videostrani, obvestila
08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš
09.40 Ustvarjalne iskrice (104): Moj
žepni prijatelj 10.00 Oglasi
10.05 Popotniške razglednice: Ukrajina
11.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.30 Videospot dneva 1.35 Videostrani, obvestila jjemo
li za Veleje: eMCe plac se predstavlja 18.40 Dotiki gora: Hum nad Laškim 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2270. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Videospot dneva 20.30 Ob slovenskem kulturnem prazniku: pogovor z Antonom Peršakom, državnim sekretarjem na Ministrstvu za kulturo
21.30 Spev 2014 - Po Slakovi poti, 1. del
22.45 Jutranji pogovori 00.15 Videostrani, obvestila

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš
09.40 2269. VTV magazin, regionalni
-	informativni program 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek
10.15 2270. VTV magazin, regionalni
-	informativni program 10.35 Kultura, informativna oddaja 10.40 Ministrski stol: Gorazd Žmavc,
minister za Slovence v zamejstvu in po svetu 11.40 Bob leta 2014, posnetek prireditve
13.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (103):
mehka kapa 18.20 Čas za nas, tabornike! Zimovanje medvedkov in čebelic
18.55 Pop corn: Flora & Paris, Nino 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: Navihanke, ans.
06.15	Utrip
06.30	Zrcalo tedna
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.15	Vem!, kviz
11.05	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.35	Polnočni klub, ponov.
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Maks in Rubi, ris.
15.50	Studio Kriškraš, ponov.
16.15	Duhovni utrip
16.30	Odprta knjiga
17.00	Poročila, vreme, šport
17.25	Slovenski magazin
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.10	Čarli in Lola, ris.
18.25	Vem!, kviz
18.50	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tednik
21.00	Studio city
22.00	Odmevi
23.05	Platforma
23.35	Slovenska jazz scena
01.15	Duhovni utrip, ponov.
01.30	Dnevnik, ponov.
02.20	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.50	Infokanal
TV SLO T
06.00	Otroški kanal
07.00	Slastni prigrizki, ris.
07.05	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.10	Zoran in Žarko, ris.
07.15	Slastni prigrizki, ris.
07.20	Prihaja Nodi, ris.
07.25	Medvedek, ris.
07.35	Svet živali, ris.
07.40	Neli in Cezar, ris.
07.45	Mili in Moli, ris.
07.55	Živalski čira čara, ris.
08.00	Pujsa Pepa, ris.
08.05	Slastni prigrizki, ris.
08.10	Profesor Pustolovec, pouč. odd.
08.25	Zgodbe iz školjke
08.50	Infodrom
09.05	Zabavni kanal
10.15	Dobro jutro
13.00	Točka, glasb. odd.
13.55	O živalih in ljudeh, izob. odd.
14.30	Prava ideja!
14.55	Legende velikega in malega ekrana: Drago Mislej - Mef
15.55	Barzah - med dvema
svetovoma, litovska dok. odd.
16.50	TV poroka
17.30	Alp. smuč., sp, studijska oddaja
18.00	Superkomb. smuk (Ž), prenos
19.20	Točka, glasb. odd.
20.00	Dediščina Evrope: Clara Immerwahr, koprod. film
21.55	Alp. smuč., sp, studijska oddaja
22.15	Superkomb. SL (Ž), prenos
23.15	Zadnja ura: Zadnja ura poleta
številka 11, 2/6
00.05	Odprta knjiga, ponov.
00.25	Točka, glasb. odd.
01.05	Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Drobižki, ris.
07.10	Medved Rupert, ris.
07.20	Angelina balerina, ris.
07.25	Zojina omara, ris.
07.40	Tika taka, ris.
07.50	Legende Chime, ris.
08.15	Ana kuha
08.45	Tv prodaja
09.00	Queen Latifah show, am. ser.
09.45	Tv prodaja
10.00	Moje srce je tvoje, nan.
10.55	Tv prodaja
11.10	Barva strasti, nan.
12.05	Tv prodaja
12.20	Dubrovniška zora, nan.
13.15	Enostavni obroki Rachel Allen, ang. ser.
13.45	TraKtor, ljubezen in rock'n'roll,
slovenski film
15.55	Moje srce je tvoje, nan.
16.50	Barva strasti, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Barva strasti, nan.
18.00	Dubrovniška zora, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Erin Brockovich, am. film
22.25	24ur zvečer
22.55	Na kraju zločina, nan.
23.50	Vohun v nemilosti, nan.
00.40	Kaliforiciranje, nan.
01.10	24ur zvečer
01.40	Zvoki noči
©
21.15 Napovedujemo 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Iz arhiva VTV: 50 zvezd za
otroke (9) 23.40 Videostrani, obvestila
08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.30 Oglasi
10.35 2270. VTV magazin, regionalni
- informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 To bo moj poklic: Inštalater hladilnih, ogrevalnih in vodovodnih naprav 18.30 Regionalne novice 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pogovor z ANTONOM PERŠAKOM, državnim sekretarjem na Ministrstvu za kulturo 21.00 Regionalne novice 21.05 Spev 2014 - Po Slakovi poti, 1. del
22.20 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila
06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.15	Vem!, kviz
11.10	Duhovni utrip
11.55	Prisluhnimo tišini
12.20	City folk: Daka
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Studio city, ponov.
14.20	NaGlas!
14.35	Evropski magazin
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.40	Viki Vijak, ponov.
15.50	Ribič Pepe
16.15	Platforma, ponov.
16.45	Eko utrinki: Biomasa
17.00	Poročila, vreme, šport
17.25	Posebna ponudba, izob. odd.
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.10	Olivija, ris.
18.25	Vem!, kviz
18.50	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00 Pokličite babico, 10/10 Zadnja skrivnost Jalte, dok.
21
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Globus, ponov.
23.35	Pričevalci: Ljubo Sirc
00.45	Posebna ponudba
01.10	Dnevnik, ponov.
02.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.25	Infokanal
TV SLO T
06.00	Otroški kanal
07.00	Slastni prigrizki, ris.
07.05	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.10	Zoran in Žarko, ris.
07.15	Slastni prigrizki, ris.
07.20	Prihaja Nodi, ris.
07.25	Medvedek, ris.
07.35	Svet živali, ris.
07.40	Neli in Cezar, ris.
07.45	Mili in Moli, ris.
07.55	Živalski čira čara, ris.
08.00	Pujsa Pepa, ris.
08.05	Slastni prigrizki, ris.
08.10	Studi Kriškraš: Gimnastika
08.25	Zgodbe iz školjke: Zlatolaska in
trije medvedi
08.55	Infodrom
09.05	Zabavni kanal
10.45	Dobro jutro
13.45	Točka, glasb. odd.
15.15	Zasebna vojska - nova tarča
16.15	Mostovi Hidak
16.45	Na vrtu
17.20	Portreti Prešernovih
nagrajencev
18.00	Pogled v vesolje: Betelgeza -
smrt zvezde, jap. dok. ser.
19.00	Točka, glasb. odd.
19.50	Žrebanje Astra
20.00	Odkrito
20.50	Avtomobilnost
21.45	Alp. smuč., sp, studijska oddaja
22.15	Ekipna tekma, prenos iz Vaila
00.15	Glasbeni večer, simf. ork. RtvS
01.05	Točka, glasb. odd.
01.55	Zabavni kanal
06.00	Kultura
06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.15	Vem!, kviz
11.05	Posebna ponudba
11.55	Zadnja skrivnost Jalte, dok. odd.
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Intervju: Janko Kos
14.25	Glasnik
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.40	Male sive celice, kviz
16.25	Globus, ponov.
17.00	Poročila, šport, vreme
17.25	Turbulenca, svet. odd.
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.10	Oblakov kruhek, ris.
18.20	Minuta v muzeju, ponov.
18.25	Vem!, kviz
18.50	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Prepovedano območje, franc. film
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Točka preloma
23.35	Turbulenca
00.10	Dnevnik, ponov.
01.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.25	Infokanal
TV SLO T
06.00	Otroški kanal
07.00	Slastni prigrizki, ris.
07.05	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.15	Slastni prigrizki, ris.
07.20	Prihaja Nodi, ris.
07.25	Medvedek, ris.
07.35	Svet živali, ris.
07.40	Neli in Cezar, ris.
07.45	Mili in Moli, ris.
07.55	Živalski čira čara, ris.
08.00	Pujsa Pepa, ris.
08.05	Slastni prigrizki, ris.
08.10	Ribič Pepe
08.30	Zgodbe iz školjke
08.50	Infodrom
09.00	Zabavni kanal
10.15	Dobro jutro
12.45	Točka, glasb. odd.
13.30	Zasebna vojska - nova tarča
pregona, dok. odd.
14.40	Pogled v vesolje: Betelgeza -
smrt zvezde, jap. dok. ser.
15.45	Slovenski magazin
16.15	Igralci brez maske - Rado
Pavalec
17.40	Mostovi Hidak
18.10	Tivanaku - večno mesto, dok. odd.
19.00	Točka, glasb. odd.
19.50	Žrebanje Lota
20.00	Podelitev Bloudkovih nagrad;
50 let, prenos iz Ljubljane
21.00	O Bloudku
21.20	Športni izziv
21.50	Bleščica, odd. o modi
22.20	Cezar mora umreti, ital. film
23.35	Točka, glasb. odd.
00.25	Zabavni kanal
i ¿aoavni Kanai
pop pop
06.00 24ur. Donov.
24ur, ponov.
07.00	Drobižki, ris.
07.10	Medved Rupert, ris.
07.25	Zojina omara, ris.
07.40	Tika taka, ris.
07.50	Tara, ris.
08.15	Enostavni obroki Rachel Allen,
ang. ser.
08.45	Tv prodaja
09.00	Queen Latifah show
09.50	Tv prodaja
10.05	Moje srce je tvoje, nan.
11.00	Tv prodaja
11.15	Barva strasti, nan.
12.10	Tv prodaja
12.25	Dubrovniška zora, nan.
13.20	Queen Latifah show, am. ser.
14.20	Kuharski mojster, am. ser.
15.20	Ana kuha
15.55	Moje srce je tvoje, nan.
16.50	Barva strasti, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Barva strasti, nan.
18.00	Dubrovniška zora, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.10	Ure, am. film
23.05	24ur zvečer
23.35	Vohun v nemilosti, am. nan.
00.30	Kaliforniciranje, am. nan.
01.05	24ur, ponov.
01.35	Zvoki noči
24ur, ponov.
07.00	Kopalčki, ris.
07.10	Medved Rupert, ris.
07.20	Glumpki, ris.
07.25	Zojina omara, ris.
07.40	Tika taka, ris.
07.50	Tara, ris.
08.15	Ana kuha
08.45	Tv prodaja
09.00	Queen Latifah show
09.50	Tv prodaja
10.05	Moje srce je tvoje, nan.
11.00	Tv prodaja
11.15	Barva strasti, nan.
12.10	Tv prodaja
12.25	Dubrovniška zora, nan.
13.20	Queen Latifah show
14.20	Kuharski mojster, am. ser.
15.20	Ana kuha
15.55	Moje srce je tvoje, nan.
16.50	Barva strasti, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Barva strasti, nan.
18.00	Dubrovniška zora, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Gola zabava, am. film
22.00	24ur zvečer
22.30	Na kraju zločina, nan.
23.25	Vohun v nemilosti, nan.
00.20	Kaliforniciranje, am. nan.
00.50	24ur, ponov.
01.20	Zvoki noči
©
.55 Napovedujemo ¡.00 Dobro jutro, informativna
8.55 Napovedujemo 9.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Oglasi
10.35 Pogovor z Antonom Peršakom, državnim sekretarjem na Ministrstvu za kulturo 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Videospot dneva 12.05 Videostrani obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo: Kaj pomeni nov zakon
o študentskem delu? 18.40 Oglasi
18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2271. VTV magazin 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna informativna oddaja 20.40 Dotiki gora: Medvedja jama 21.00 Na obisku ... pri Tonetu Vrablu 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila
10.30	Oglasi
10.35	2271. VTV magazin, regionalni
- informativni program
10.55	Kultura, informativna oddaja
11.00	Športni torek
11.10	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.30	Videospot dneva
11.35	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Ustvarjalne iskrice (105): cesta
promet
18.20	Žogarija (15)
18.40	Regionalne novice
18,45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.00	Videospot dneva
19.05	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Aktualno: Medvrstniško nasilje
21.00	Regionalne novice
21.05	Pop Corn: Bassless, Samuel Lucas
22.05	Iz oddaje Dobro jutro
23.35	Videospot dneva
23.40	Videostrani, obvestila
Naš čas, 5. 2. 2015, barve: CM K, stran 21
5. februarja 2015	■WH	7
PRIREDITVE
21
Knjižne novosti
HRANI jih za spomin, če me več kdaj nazaj ne bo
od - Odrasli / 94«1914/19« - 1. svetovna vojna
Medtem ko je Šaleška dolina v drugi svetovni vojni obsežno obdelana, je prva svetovna nepopisana knjiga. Zato je toliko bolj pomembno pionirsko delo o sledeh in odmevih prve svetovne vojne v naši dolini. Šaleški vojaki, ki so se v njej bojevali, so po sto letih začetka vojne v tej knjigi »neposredno« prisotni v besedilih pisem, dopisnicah in razglednicah, ki so jih pošiljali svojcem s fronte ter v beležkah ali dnevnikih in fotografijah. Posredno pa v spominih na njihova pričevanja o vojni, ki so jih pripovedovali sorodnikom, prijateljem ali sosedom. Skozi sto zgodb šestdeset domačinov obuja spomine njihovih prednikov, ki so sodelovali v bojih po vsej Evropi. Skorajda enako težo
kot besedila imajo v knjigi fotografije in razglednice; gre za več sto doslej večinoma neznanih fotografij iz zasebnih zbirk ter desetine razglednic in dopisnic. Med njimi je iz zasebne zbirke Zvoneta A. Čebula okoli štirideset dopisnic, ki jih je z bojišča domačim v Lokovico pisal Ivan Klančnik. Po njegovem nasvetu domačim na eni od dopisnic, naj jo hranijo za spomin, če ga več nazaj ne bo, pa je dobila knjiga naslov. Spomini, fotografije in rokopisi imajo v knjigi osrednjo vlogo, spremljajočega uredniškega besedila pa je le toliko, kolikor je pač bilo potrebno pojasnilo k objavljenemu gradivu. Kar se v tej izvrstno oblikovani knjigi pokaže kot prednost: iz fragmentov spominov in pričevanj je nastal mozaik, ki prepričljivo in pretresljivo predstavi vojne razmere in duh časa pred sto leti. Knjigo je uredila Špela Poles, izdala pa jo je Občina Šoštanj.
VERMES, Timus: Spet je tukaj
od - Odrasli /
Izgubljen v času se Hitler leta 2011 zbudi na nekem berlinskem dvorišču. Kljub spominski luknji, ki sega vse do leta 1945, se postavi na noge in sprva negotov in zmeden postaja čedalje bolj samozavesten. Eden njegovih prvih vtisov je, da se je Turčija pridružila nacističnemu taboru, kajti v Berlinu je videti nenavadno veliko turških priseljencev. Od Hitlerjevega Rajha iz tridesetih let prejšnjega stoletja danes ni
ostalo nič, zato se loti spreminjanja sodobnega sveta. Po spletu ironičnih naključij postane zvezda razvedrilnega TV šova, s svojo premočrtno, enodimenzionalno in populistično razlago sveta v rekordnem času pridobi privržence. Razmeroma duhovita knjiga ni le satira »Hitlerjevega lika in dela«, je tudi soočenje sveta velikega Rajha z današnjim svetom brez kritične distance, od tod tudi tanka meja med njima. Knjiga je nemška uspešnica leta, številnim prevodom pa bo sledil tudi film posnet po njej.
CANFORA, Luciano: Izvoz svobode
od - Odrasli /
Za marsikoga s kratkim zgodovinskim spominom bo presenečenje, da se izvoz svobode in demokracije na bajonetih, ne prične v 20. stoletju ali celo z Bushevo koalicijo voljnih, po 11. septembru, na začetku 21. stoletja, ampak izvira že iz antičnih časov. Starogrška mestna država Atene je namreč svoje imperialistične apetite do zavezniških mestnih držav opravičevala tako, da tem državam prinaša »svobodo in demokracijo«, kar ni osamljen primer iz antičnega obdobja. Poldrugo tisočletje kasneje se je podoben vzorec ponovil v Napoleonovih vojnah, sovjetskem zatrtju madžarske vstaje leta 1956 in posegu v Afganistan ter nedavni ameriški okupaciji Iraka in Afganistana. Avtor knjige je klasični filo-log in zgodovinar antike ter politični mislec. S pomočjo poznavanja antike pojasnjuje dogajanje v sodobnem svetu, antično Grčijo in Rim pa analizira tudi skozi politiko kasnejših obdobij, vključno z današnjim. Avtorjevi izleti v zgodovino kažejo, kako je že zdavnaj v veljavi orwelovski novorek: svoboda, kot jo deklarirajo oblastniki, je nasprotje svobode, je boj za vzpostavljanje gospostva nad drugimi ljudmi in državami.
■ Silvo Grmovšek
Agatha Christie, Mišolovka, umor ...
15. januar 1952. Radio. Snežna nevihta. Umor. Temen plašč, svetel šal, klobuk. Gosti prihajajo. Klic s policijske postaje. Narednik. Telefonske linije pretrgane. Snežni vihar. Kraljica kriminalk Agatha Christie je spretno zapisala skrivnostno dogajanje v idiličnem angleškem gostišču. Dejstvo, da nihče ne zaupa nikomur, gledalca drži v elegantni napetosti in ga na koncu pusti odprtih ust. Eno Agathinih najbolj znanih dramskih del je prav skrivnostna kriminalka Mišolovka, ki velja za najdlje trajajočo neprekinjeno gledališko predstavo v zgodovini gledališč, krstno izvedena 25. novembra 1952 v Londonu. Ta teden si jo boste lahko ogledali tudi v naši bližini. Gledališče mozirsko premiero pripravlja v soboto, 7. februarja, v kulturnem domu Mozirje. Začela se bo ob 18. uri.
■ vg
Solunska fronta na gradu
V Muzeju Velenje so, 27. januarja, odprli gostujočo razstavo Narodnega muzeja Valjevo »Solunska fronta v objektivu slikarja in vojnega fotografa Dragoljuba Pavlovica«. Odprtja se je udeležil tudi veleposlanik Republike Srbije v Sloveniji, Aleksandar Radovanovic. Na razstavi so na ogled fotografije dopisnika, slikarja in vojnega fotografa Dragoljuba Pavlovica. Odprtje je z glasbo popestril harmonikaš Dejan Erceg, člani Srbskega društva dr. Mladen Stojanovic Velenje pa so v srbskih narodnih kostumih poskrbeli še za pogostitev.	■
Kdaj - kje - kaj
VELENJE
Četrtek, 5. februar
8.00 Zbirno mesto: Avtobusna postaja
Planinski pohod 13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje
Bralne urice 14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku
Bridge turnir 18.00 Knjižnica Velenje
Srečanje članov Gobarskega društva Marauh 19.19 Knjižnica Velenje
Pogovor s Tonetom Kuntnerjem 19.30 Glasbena šola Velenje
Koncert učiteljev ob kulturnem prazniku
Petek, 6. februar
16.00 UMstvarjalnica, trg mladosti 6 Delavnica kvačkanja in pletenja 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 19.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana
Zvoki klasične kitare 20.00 Drsališče Velenje
Curlig 21.00 eMCe plac Klubski večer
Sobota, 7. februar
8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 9.00 Letni kino, Ribiška koča
Najhitrejši krog po kolesarsko sprehajalni stezi 10.00 Knjižnica Velenje
Predavanje Otrok in pes 10.00 UMstvarjalnica, trg mladosti 6 Ustvarjalna delavnica Mladi popotnik - Madžarska 10.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Magični kabaret Sam Sebastiana (Pikin abonma in izven) 17.00 Krstnikov dom, Vinska Gora Ob vaškem perišču, srečanje ljudskih pevcev in godcev 18.00 Dom kulture Velenje Koncert MePZ Gorenje v počastitev slovenskega kulturnega praznika 19.00 Drsališče Velenje
Disco na ledu 21.00 eMCe plac
Saund Arson 5.1: Lovely Quinces in Stojan Kneževič
Nedelja, 8. februar
10.00 Velenjski grad in Hiša mineralov Dan odprtih vrat ob Slovenskem kulturnem prazniku za posameznike
13.00 KAC, Efenkova 61
Brezplačno kosilo za vsakogar 17.00 KAC, Efenkova 61
Stezosledci 20.00 Kino Velenje
Filmska predstava Pot v raj ob slovenskem kulturnem prazniku 20.15 eMCe plac
Neki fajnega ob kulturnem prazniku
Ponedeljek, 9. feb.
14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ure pravljic v srbskem jeziku 17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana
Zverjasec in Zverjašček 19.19 Knjižnica Velenje
Predstavitev knjige Stojana Kneza Iz Duše v tvoje Srce 20.00 Kino Velenje
Filmsko gledališče: biografska drama Foxcatcher: Boj z norostjo
Torek, 10. februar
13.00 Avla upravne zgradbe Premogovnika Velenje Odprtje spominskega obeležja veteranov vojne za Slovenijo 14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice
16.00 Start:up Velenje (poleg stranskega vhoda v Rdečo dvorano) Atrium arhitekturni kotiček 17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v nemškem jeziku
17.30 Dom kulture Velenje
V svetu risanih filmov, polletna produkcija Plesnega studia N 18.00 Velenjski grad
Klepet pod arkadami z Dragom Semetom 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert TASF - Trobilnega ansambla Slovenske filharmonije (Abonma Klasika in izven)
Sreda, 11. februar
9.00 Glasbena šola Velenje
18. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja 13.30 Muzej premogovništva Slovenije -podzemni del
Odprtje razstave skulptur Cirila Hočevarja 14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 15.00 Dom za varstvo odraslih
Valentinovo 17.00 Knjižnica Velenje
Pravljična joga 18.00 Glasbena šola Velenje Koncert nagrajencev 18.
regijskega tekmovanja mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja 18.00 Knjižnica Velenje
Branje je žur, reading is cool 19.30 Rdeča dvorana Velenje
Rokometna tekma ŽRK Velenje : ŽURD Koper
ŠOŠTANJ
Četrtek, 5. februar
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljične ure (Holly Webb: Izgubljeni kužek | Pripoveduje Marjetka Blatnik)
Sobota, 7. februar
9.00 OŠ KDK Šoštanj, Podružnica Topolšica
16. Menihov mednarodni memorial v namiznem tenisu 19.00 Športna dvorana Šoštanj
Elektra Šoštanj : Hopsi Polzela (Tekma 1. slovenske košarkarske lige - lige Telemach)
Nedelja, 8. februar
X Odhod iz AP Šoštanj
Turna smuka in pohod na Boskovec 10.00 Športna dvorana Šoštanj
Elektra Šoštanj : Haloze-Majšperk (pionirji U15) 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Dan odprtih vrat Slovenskih muzejev
Ponedeljek, 9. feb.
9.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje
18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski Bridge turnir
Torek, 10. februar
19.00 Mestna knjižnica Šoštanj Potopisno predavanje (Bikepacking: Črna Gora, Albanija, Kosovo)
Sreda, 11. februar
12.30 Središče za samostojno učenje Šoštanj
Računalniška delavnica: Osnove Worda
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 5. februar
17.00 Hiša mladih - sejna soba
Glasbena šola GVlDO - klaviature, solo petje 18.00 Dvorana Marof
Vodena vadba Koronarnega kluba 19.30 Dvorana Marof Pilates
Petek, 6. februar
19:00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Proslava ob počastitvi kulturnega
KINO VELENJE • SPORED
ASTERIX: DOMOVANJE BOGOV
Astérix - Le Domaine des Dieux (Francija) Anim. komična pustolovščina, sinhr. v slovenščino, 85 minut. Režija: Alexandre Astier, Louis Clichy. Slovenski glasovi: Mirko Medved, Iztok Lužar, Aleksander Golja, Sašo Prešeren, Tina Ogrin, idr.
Petek, 6. 2., ob 18.00 Sobota, 7. 2., ob 18.00 Nedelja, 8. 2., ob 16.00 - otr. mat.
Leto 50 pr. Kr. Skoraj celotno Galijo je zasedlo Rimsko cesarstvo. Vas, v kateri prebiva skupina neuklonljivih Galcev, se še vedno upira zavojevalnim hordam. Razkačeni Cezar se odloči, da spremeni taktiko: če ne uspe s silo, bo barbarske Galce očarala rimska civilizacija sama. Zaukaže v bližini vasice zgraditi luksuzne rezidence za rimske družine in jih poimenuje Domovanje bogov. Se bodo galski prijatelji uspeli upreti pohlepu in mamljivosti rimskega udobja? ... Asterix in Obelix bosta storila vse, da Cezarju prekrižata račune.
TEORIJA VSEGA
The Theory of Everything (VB) Romant. biograf. drama, 123 minut. Režija: James Marsh. Igrajo: Eddie Redmayne, Felicity Jones, Charlie Cox, Emily Watson, idr.
Sobota, 7. 2., ob 20.00 Nedelja, 8. 2., ob 20.15
Biografska drama življenja enega največjih človeških umov - Stephena Hawkinga. Mladi nadarjeni fizik se na univerzi zaljubi v prikupno Jane, toda življenjske načrte mu prekri-
ža bolezen gibalnih nevronov, ki ga prične ovirati pri vsakdanjih opravilih. Kljub temu ga Jane ne zapusti, temveč ga spodbuja pri novih fizikalnih teorijah, s katerimi osupne svet in na novo zariše naše poznavanje vesolja. Čeprav ga bolezen naposled posadi v voziček in oropa glasu, Stephen kljubuje ...
JUPITER V VZPONU
Jupiter Acsending (ZDA) ZF akcija, 125 minut. Režija: Andy Wachowski, Lana Wachowski. Igrajo: Mila Kunis, Channing Tatum, Sean Bean, Jo Osmond, idr.
Petek, 6. 2., ob 20.00 Nedelja, 8. 2., ob 17.45
Film pripoveduje zgodbo o dekletu Jupiter Jones, katere rojstvo naj bi napovedalo konec vladavine kraljice Vesolja. Hiša Abrasaxovih že celo tisočletje vlada vsemu poznanemu v vesolju. Ko umre poglavarka družine, se njeni otroci spopadejo za dediščino. Sčasoma postanejo pozorni na novo dedinjo Jupiter Jones. Odrasla sanjari o zvezdah, a se prebudi v hladni resničnosti, v kateri čisti hiše drugih in nikakor ne dobi prave priložnosti za boljše življenje. Šele ko na Zemljo prispe genetsko prirejeni nekdanji vojaški lovec na glave Caine, da jo izsledi, Jupiter zasluti, kakšna usoda jo čaka ...
JAUJA: RAJ NA ZEMLJI
Jauja (Argentina, Brazilija, Danska, Francija, Nemčija, Mehika, Nizozemska, ZDA) Drama, 108 minut. Režija: Lisandro Alonso. Igrajo: Viggo Mortensen, Diego Roman, Ghi-ta Norby, Mariano Arce, idr.
Petek, 6. 2., ob 18.30 - m. dvorana
Sobota, 7. 2., ob 20.15 - m. dvorana Nedelja, 8. 2., ob 19.00 - m. dvorana
Stari modreci so pripovedovali, da je Jauja mitološka dežela, v kateri se cedita med in mleko. Odročna vojaška postojanka v Patagoniji leta 1882 med tako imenovanim 'osvajanjem puščave' izvede brutalno bojno operacijo, katere cilj je bil iztrebiti prvotno prebivalstvo. Poveljnik Gunnar Dinesen s hčerko pripotuje iz Danske, da bi pri argentinski vojski prevzel delo inženirja. Kot edina ženska daleč naokoli Ingeborg med moškimi povzroči precejšnje vznemirjenje. Zaljubi se v mladega vojaka in neke noči z njim zbeži v divjino. Ko Dinesen ugotovi, kaj se je zgodilo, se po hčerinih sledeh odpravi globoko na sovražnikovo ozemlje v upanju, da jo bo našel, preden jo ujame zloglasni Zuluaga.
POT V RAJ
(Slovenija) Romantična komična drama, 85 minut. Režija: Blaž Završnik. Igrajo: Ajda Smrekar, Klemen Janežič, Igor Žužek, idr.
Nedelja, 8. 2., ob 17.00 - mala dvor.
Je lahko na jadranju nepravi čas za pravo ljubezen? Žak, študent fizike iz majhnega slovenskega kraja, se po pogrebu obeh staršev izmuzne iz depresivne sedmine. Njegov cilj: očetova jadrnica, iskanje miru in obujanje spominov. Po večdnevnem pešačenju, izogibanju prometnih cest in nočeh pod zvezdami mu pot prekriža zgovorna Lučka, ki hitro ugotovi, da sta oba namenjena proti morju. Po mučni skupni poti do obale Lučka Žaka vendarle s svojo simpatičnostjo in zmedenostjo prepriča, da jo vzame s sabo na jadrnico do otoka Olib. Počasi postajata nekaj več.
praznika; OŠ bratov Letonja Šmartno ob Paki
Sobota, 7. februar
10:00 Pekarna Rednak (bivša trafika Marina)
Otvoritev nove pekarne Nedelja, 8. februar
10:00 Tradicionalni zimski pohod
(odhod izpred Kulturnega doma Gorenje)
Ponedeljek, 9. feb.
16.00 Dvorana Marof
Plesno gibalne delavnice Polone Boruta (šolska in predšolska skupina)
20.15 Kulturni dom Gorenje Zumba
Torek, 10. februar
14.00 Hiša mladih - sejna soba Glasbena šola GVIDO - kitara
18.00 Marof - zgornja dvorana Joga
18.00 Dvorana Marof
Tečaj družabnih plesov
Sreda, 11. februar
16.30 Hiša mladih - dile Plesna šola Spin
Lunine mene
12 • februarja, ob 4:51, zadnji krajec
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 5.2., 14.00-19.00 Biotržnica
•	Petek, 6.2., 14.00 Kmečka tržnica
•	Nedelja, 8.2., 11.00 Pravljične urice, Podvodni mož
•	Do sobote, 7.2., Bike weekend
•	Vsak dan od 10.00 -12.00 in od 17.00 - 19.00 kolesarski show v Citycentru
•	Ujemite Citycentrova zimska dekleta za vikend, 7. In 8.2. na Rogli
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki
UGRABLJENA 3
Taken 3 (ZDA) Akcijski triler, 109 minut. Režija: Olivier Megaton. Igrajo: Maggie Grace, Liam Neeson, Forest Whitaker, idr.
Ponedeljek, 9. 2., ob 18.00
Življenje upokojenemu agentu Bryanu Mill-su se vnovič obrne na glavo, ko ga po krivici obtožijo umora nekdanje žene. Na begu in z detektivom Frankom za petami mora še zadnjič uporabiti vse svoje posebne veščine, da izsledi pravega morilca ...
FOXCATCHER: BOJ Z NOROSTJO
Foxcatcher (ZDA) Biografska drama, 130 minut. Režija: Bennett Miller. Igrajo: Chan-ning Tatum, Mark Ruffalo, Steve Carell, Anthony Michael Hall, Sienna Miller, idr.
Ponedeljek, 9. 2., ob 20.00 - f. gledališče
Po resničnih dogodkih posneta zgodba o odnosu med ekscentričnim multimilijonar-jem in rokoborcema, ki stopita pod njegovo okrilje. Mark Schultz je rokoborski prvak, ki nikoli ni izstopil iz sence svojega starejšega brata Dava. Priložnost začuti, ko ga bogat dedič DuPont povabi na svoje posestvo, da bi ga tam treniral. Du Ponta pri tem ženejo skrivni motivi, še posebej dokazovanje svoji aristokratski materi. Njegov značaj se začne spreminjati, kar vpliva na Markovo krhko ravnovesje, zato Du Pont na posestvo povabi še rokoborčevega brata. Ko du Pont spozna, da so na svetu stvari, ki jih denar ne more kupiti, začne odnos med njim in rokoborcema drseti v brezno, iz katerega ni vrnitve.
Naš čas, 29. 1. 2015, barve: CM K, stran 22
22
OBVESCEVALEC
Men
5. februarja 2015
Nagradna križanka Pust šoštanjski
Turistično olepševalno društvo Šoštanj
IZBRUH SMEHA POD SMREKOVCEM 62. KARNEVAL PUST ŠOŠTANJSKI
V	soboto, 14. februarja ob 13.30, bo sprejem predstavnikov skupin pri županu v Mayerjevi vili in ob 15. uri vabimo vse, željne smeha in zabave, na VELIKI KARNEVAL. Sodelovale bodo karnevalske skupine iz Slovenije in Evrope. Poleg godbe , šoštanj-skih košev in Tresimirjev pridejo skupine iz Lajš, Skornega, Pristave, Šentvida, skupina korentov Demoni, Dobovski fajšenk, skupina Korant 94, pust mozirski, korenti od tu in tam, skupina Ptujska gospoda in iz Hrvaške skupina Zasadbreg. Srbijo bodo zastopale skupine iz Šabca, Vrnjačke banje, Novega sada, Niša, Banje Koviljače in Kruševca, iz Makedonije Strumica, iz Belgije Liessge in Pernik iz Bolgarije.
Pridite v Šoštanj, ki bo v soboto, 14. februarja zaživel v pravem pustnem vzdušju in pustnih norčijah.
Po karnevalu vabijo na maškarado v športno dvorano v Šoštanju , kjer bodo izbrali najlepše maske in podelili nagrade, nagradni fond znaša 700 evr. Zabavali vas bodo ansambel Smeh, Šaleški kvintet in Gadi.
V	okviru letošnjega pustovanja si boste lahko ogledali: v soboto, 7.2. otvoritveno povorko na Ptuju, v ponedeljek 17.2. Pust mozirski, v torek,. 18.2. ob 16. uri pogreb pusta šoštanjskega na krivem mostu ob Paki in v soboto, 21.2. Dobovski fašjenk.
Rešeno križanko pošljite na naslov Naš čas, d.o.o., Kidričeva cesta 2a, Velenje s pripisom » Šoštanjski pust « najkasneje do 16. februarja. Izžrebali bomo tri nagrade.
www.fkpv.si
INFORMATIVNI DNEVI
13. in 14. februar

Naložba v vašo prihodnost
OPER/OP DELNO FINANCIRA EVROFSKA.UNIJA.
Evio; ski socialni sklad

Visokošolski študijski programi prva stopnja:
Komerciala
Poslovna informatika
Turizem
Varnostni menedžment
Magistrski študijski programi druga stopnja:
Komerciala
Poslovna informatika
Turizem
Doktorski študijski program tretja stopnja:
Poslovne vede
Operacijo razvoja novih študijskih programov Poslovna informatika in Turizem delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov 2007-2013, razvojne prioritete 3:»Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja«; prednostne usmeritve 3.3 »Kakovost, konkurenčnost in odzivnost visokega šolstva«.
Celje ■ Ljubljana ■ Maribor Nova Gorica . Murska Sobota
POVEČAJTE
nucui
z oglaševanjem v naših medijih!
iiilBIl
038981750
snežna freza MTD ME 66
799 99 €
REDNA CENA: 1.007,1 1 € motor MTD SnowThorX 80, 4-takt OHV 277 cm3 7,5 KS, širina 66 cm, elektro zagon, prestave 6 naprej/2 nazaj
snežna freza MTD OPTIMA ME 76
PRODAJALNA LATKOVA VAS
Pestra in ugodna ponudba programa

Dereze ICE TRACK
1.19999 € 26" €
motor MTD SnowThorX 90,	REDNA CENA: 29,54 €
4-takt OHV375 cm310,5 KS,	Dereze za čevlje
širina 76 cm, elektro zagon,	za zasnežene
prestave 6 naprej/2 nazaj	in poledenele površine.
Dereze MOUNT TRACK
34 59 €
REDNA CENA: 38,43 € Dereze za čevlje za zahtevnejše pohodnike in planince.
PAN TIM d.o.o. Latkova vas81 d, SI - 3312 Prebold I Slovenija T: 03 777 1 4 23 M: 051 665 566 I E: trgovinaSuniforest.si
DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek: 7.30-16.00, sobota: 7.30-11.00
tU)'
RADIO VELENJE
ČETRTEK, 5. februarja
6.0
Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 6. februarja
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 7. februarja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 8. februarja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PONEDELJEK, 9. februarja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 10. februarja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 11. februarja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 26. januarja do 1. februarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 26. januarja do 1. februarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
■ blriÉLm^^
^mM^U»»- ¡*m n h»* i i im*.!*r»»l
Naš čas, 5. 2. 2015, barve: CM K, stran 23
5. februarja 2015	■WH	7
OBVESCEVALEC
23
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)
mali OGLASI
JABOLČNIK, race, domači kis, borov-ničevec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.
^ŽIVALI
NUDIM
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
STI	K	I -V
PO	Z	nANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve, z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495
pridelki
SENO v kockah, okoli 60 kom, ugodno prodam. Gsm: 041 268 244
TELIČKO, simentalko, težko 180 kg, okoli 5 mesecev staro, prodamo. Cena po dogovoru. Gsm: 041 557 829 PRAŠIČA, težkega okoli 170 kg, krmljen z domačo hrano, prodam. Lahko tudi polovico. Gsm: 031 523 748 PRAŠIČA, težkega okoli 180 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. Gsm: 041 936 919
PRAŠIČA, težkega okoli 170 kg, lahko tudi polovico, prodam. Gsm: 041 986 071
PRAŠIČA, težkega 120 kg, hranjenega z domačo hrano, prodam. Gsm: 051 207 296
BIKCA, čb, težkega 60 kg, starega 14 dni, za nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 031 266 194
RAŽNOHU
ŠTIRI zimske gume na platiščih za vozilo dacia duster, dim. 195/60/16, prodam. Gsm: 051 805 669 PC računalnik HP 6000 PRO E8400, z monitorjem, miško, tipkovnico. Licenčni windows 7 slo. Prodam za 179 evr. Gsm: 041 692 995
ROZRA
RENAULT SCENIC 1.6 16v Exception, letnik 2005 srebrne barve, prev. 139.000 km. Lepo ohranjen in redno vzdrževan. Veliko opreme, avtomatska klima, ABS, 4x el.stekla, senzor za dež, alu platišča, 8x zračna blazina. Cena: 3600 evr. Gsm: 041 517 248
Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas dne 22. januarja 2015, so:
1. Jože Vajdl, Studence 32 b, 3310 Žalec (mobilni telefon); 2. Franc Omladič, Šmartno ob Paki 41, 3327 Šmartno ob Paki (avto-polnilec); 3. Avgust Špilak, Tomšičeva 35, 3320 Velenje (folija za mobitel).
Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: PLAČILO POLOŽNIC
ZAHVALA
V bolečini smo obstali, ko je odšel od nas dragi mož, oče, dedi in tast
JOŽE LEŠNIK
Topolšica 161, Topolšica 5. 2. 1944 - 22. 1. 2015
Iskreno se zahvaljujemo osebju Bolnišnice Topolšica, g. Kolarju in Premogovniku Velenje, godbi Zarja, prijateljem ter vsem, ki ste nam stali ob strani in ga pospremili na
njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Zakaj, zakaj ravno ti? Pa toliko dobrega je bilo v tebi.
ZAHVALA
Prenehalo je biti plemenito srce našega dragega sina, brata, svaka, strica, nečaka in prijatelja
MILANKLAVS - ŠVEJK
4. 6. 1973 - 22. 1. 2015
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob žalostnih trenutkih stali ob strani, stisnili roko in sočustvovali z nami. Zahvalili bi se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala SKEI Gorenje, sodelavcem KA Gorenje, gasilcem PIGD Premogovnika Velenje, KS Kavče, g. Kolarju za besede slovesa, pevcem Eros - vokalna skupina, g. župniku Luku Mihevcu za opravljen obred in sveto mašo ter Pogrebni službi Usar. In na koncu velika zahvala vsem in vsakemu posebej, ki ste kakorkoli pomagali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči mama, ati in sestra Saša z družino
ZAHVALA
MARIJA MARICA CENTRIH
29. 12. 1929 - 22. 1. 2015
Ob izgubi drage mame se vsem, ki so kakor koli izrazili sožalje in sočustvovanje, iskreno zahvaljujemo.
S sestro Tatjano se zahvaljujeva tudi sodelavcem Gorenja, d. d., sosedom MČ desnega brega Velenje, KS Stara vas, KS Škale-Hrastovec, lovcem LD Velunja, zdravstvenemu osebju Bolnišnice Topošica, Komunalnemu podjetju Velenje, pevcem in govorniku, znancem in sorodnikom ter vsem njenim prijateljem in prijateljicam. Iskrena hvala.
Zdenko Hriberšek in Tatjana Korošec z družinama
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223
Veliko garsonjero na Goriški v Velenju, 30 m2, zgrajeno 1977, 4/5 nad. na dobri lokaciji. ER: D(60-105 KWh/m2a). Cena 35.500 evr.
4-sobno stanovanje v Topolšici, zgrajeno 1992, 95 m2, 2/2 nad. vredno ogleda. Primerno za družino ali kot turistični apartma. ER : D (60-105 KWh/m2a .Cena 79.000 evr.
DEŽURSTVA
[ZDRAVSTVENI
|DOM VELENJE |
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
gigARNAvE^gjE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je
organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
IÍobozdrSvniki
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 7. in 8. 2. - Jernej Dobelšek, dr. dent. med.
SeterinarskB POSTAJAh
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm
031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13:
ponedeljek, sreda, petek 15.00 -17.00, torek, četrtek 7.30 - 9.00
GIBANJE PREBIVALSTVA
več na
**** 1	I	I ■ I	■
www.habit.si
Upravna enota Velenje
POROKE
Porok ni bilo za objavo.
SMRTIIHIHI
Pušnik Andrej, roj. 1942, Žalec, Migojnice 118 a; Prislan Ivana, roj.
1927, Ljubno, Ljubno ob Savinji, Cesta v Savino 2; Kvas Stokavnik Eva, roj. 1930, Laško, Sedraž 26 a; Kovač Stanislav, roj. 1950, Velenje, Hrastovec 45; Obu Franc, roj. 1934, Šmartno Ob Paki, Rečica Ob Paki 12 a; Albiani Cecilija, roj. 1929, Vransko, Ločica pri Vranskem 51.
Profesionalno in s piatoto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
24 ur na dan
Plačilo na obroke
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacije
•	s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
Mali oglasi, zahvale in osmrtnice ( 898 17 50
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem, in večno mir mi zaželite.
ZAHVALA
31. januarja 2015 se je od nas poslovil
STANISLAV KOVAČ
iz Hrastovca pri Velenju 3. 5. 1950 - 27. 1. 2015
Zahvaljujemo se bratu in sestrama, ostalim sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, svete maše in denarne prispevke. Hvala zdravstvenemu osebju za izkazano pomoč, Planinskemu društvu Škale-Hrastovec, govorniku Stanetu Vovku za lep poslovilni govor, g. duhovniku za opravljen pogreb ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
Zdaj ne trpiš več, draga mama. Zdaj počivaš... Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. (S. Makarovič)
ZAHVALA
Prenehalo je biti plemenito srce drage žene, mame, ome, sestre in tašče
ŠTEFANIJA OVČJAK
iz Florjana 26. 12. 1946 - 22. 1. 2015
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za topel stisk rok, izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vam, ker ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Zahvala članom ŠKD Mačji Kamen, pevcem MoPZ Ravne, g. Filipu Vrabiču za besede slovesa in Janu Ovčjaku za odigrano Tišino. Posebna zahvala je namenjena dr. Zupančiču in medicinski sestri Simoni, osebnju Splošne bolnišnice Celje in Nataši. Hvala Pogrebni službi Usar in g. dekanu Jožetu Pribožiču za opravljen pogreb. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči mož Tone, sin Edo in hči Sabina z družinama
Naš čas, 29. 1. 2015, barve: CM K, stran 24
»Prepričan sem, da si zabaviščnega parka ob jezerih ne želimo«
Tako pravi velenjski podžupan dr. Fran Žerdin - Strateški svet za razvoj jezer v Šaleški dolini do dokončnih usmeritev tudi s pomočjo občanov - Številne raziskave in projektne naloge bodo pomagale pri odločitvi
Bojana Špegel
Velenje, 29. januarja - Tik pred iztekom lanskega leta je župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič imenoval strateški svet, ki se bo ukvarjal z razvojnim projektom Jezera v Šaleški dolini. O tem smo na kratko že poročali, tokrat pa smo se po dodatne odgovore odpravili k podžupanu dr. Francu Žerdinu, ki je tudi namestnik predsednika projektnega sveta. Zanimalo nas je namreč, kako so zastavili svoje delo in kako hitro lahko pričakujemo prve rezultate, saj se vsi zavedamo, da gre za razvojno zelo pomembno področje v Šaleški dolini.
Dr. Franc Žerdin je najprej poudaril, da ima razvojni projekt, ki že nastaja, naslov »Poslovne priložnosti, ki jih ponujajo objezerske površine in jezera v Šaleški dolini«. Gre za tri jezera, katerih potencial ni dobro izkoriščen; najmanjše je Škalsko jezero, največje Velenjsko, ki obsega kar 142 hektarov, vmes pa je Šoštanjsko jezero, ki konture še vedno močno spreminja zaradi posledic rudarjenja. Zato je naloga trenutno omejena le na obe velenjski jezeri, na šoštanjsko pa jo bodo širili kasneje. Ker si želijo, da do odgovorov, v katero smer razvijati to področje, pridejo čim prej, po možnosti še letos, so že v začetku imenovali zelo širok strateški svet. V njem je trenutno 17 strokovnjakov z različnih področij. »Želimo uresničiti projekte, ki bodo dejansko dali dodano vrednost, kot so delovna mesta, komunalna infrastruktura, nove dejavnosti, razvoj turizma in povezovanje te lokacije z Zgornjo Savinjsko dolino, slovenskimi zdravilišči in mnogimi institucijami, ki se s turizmom ukvarjajo in od njega živijo. Ker
je problematika obširna, smo se odločili, da mora biti strateški svet sestavljen iz raznolikih strokovnjakov. Trenutno jih je v njem 17, po potrebi pa ga bomo še širili. Dejstvo je, da nimamo definiranih jasnih odgovorov, v katero smer bi usmerili razvoj tega področja. Preden pridemo do odločitev, nas čaka še veliko dela.« Žerdin si želi, da jih bodo oblikovali še letos, a prej morajo opraviti številne okolj-
ske, sociološke, energetske in druge analize. »Premogovnik mora povedati, kje bodo odkopavali in kakšni bodo še vplivi na okolje na tem območju, TEŠ mora povedati, kaj bo z odlagališčem pepela in sadre. Ugotoviti moramo, kako bo z odvozi, kako z novo infrastrukturo na tem območju. Želimo pa spoznati tudi izkušnje objezerske-ga turizma v sosednjih državah,« še doda naš sogovornik.
Usoda Stare elektrarne še ni znana
Objekt Stare elektrarne že nekaj let močno kazi videz območja ob Velenjskem jezeru. Sedaj je objekt že tako dotrajan, da so morali okoli njega postaviti varovalne ograje, da ne bi prišlo do poškodb mimoidočih ali avtomobilov na parkirišču ob njej. Kdaj naj bi prišlo do obnove in kaj bi naj bilo v objektu, pa še ni znano. Dr. Franc Žerdin nam je povedal, da bodo rešitev iskali v okviru projekta razvoja objezer-
skih površin, in dodal: »Objekt je trenutno v lasti PV Investa. Za obnovo objekta, ki je zame zelo lep in atraktiven, smo pridobili evropska sredstva v okviru Razvojnega centra Energija. Danes žal vemo, da so aktivnosti za ta razvojni center prekinjene, že prej pa je bila sprejeta odločitev, da se sredstva za obnovo stare elektrarne usmerijo v druge naložbe. Zato iz tega naslova stare elektrarne ne bomo nikoli obnovili, prepričan pa sem, da si bo MO Velenje na vse načine prizadevala, da to težavo rešimo v naslednjih letih.«
Muzej Premogovništva Slovenije. Zelo pomemben lastnik zemljišč na tem območju je državni Sklad kmetijskih zemljišč, veliko zemljišč ima v lasti Premogovnik Velenje, pa MO Velenje, nekaj pa je zasebnikov. »Tudi temu vprašanju se že posvečamo, mislim, da bomo analizo lahko predstavili marca letos. Zemljišča bo potrebno pridobiti ali zamenjati ali kupiti, v nekaterih primerih pa pridobiti soglasje o služnosti.«
Idej je veliko, menda so tudi investitorji
Pri izvedbi projekta želijo, da pozneje ne bi prihajalo do konfliktov, je slišati tako mnenja strokovne kot laične javnosti. V okviru spletne
Stara elektrarna bo vsaj še nekaj časa propadala.
Analiza lastništva zemljišč že marca
Gre za zelo veliko območje, kjer je lastnikov zemljišč več. »V ta projekt smo zajeli zemljišča, ki segajo od izliva Velenjskega jezera v reko Pako, celotno območje Avto kampa Jezero, Bele dvorane, starega turističnega jezera, območje naselja Kinta Kunte, golf igrišča in vse do graščine Turn. Kompleks zajema tudi Staro elektrarno in
Dr. Franc Žerdin: »Upam, da bomo rešitve našli do konca letošnjega leta.«
strani MO Velenje bo v kratkem zaživel portal z naslovom »Jezera«. Občani bodo lahko tam napisali, kaj si želijo. Marca pa bomo izvedli niz delavnic z različnimi javnostmi; povabili bomo mlade, starejše, aktivne v športu, kulturi in druge. Želimo namreč, da strnemo ideje, ki jih je že sedaj zelo veliko, v projekt, ki bo naš, ki ga bomo imeli radi,« zatrdi Žerdin.
Hkrati z iskanjem smeri razvoja objezerskih področij pa že iščejo finančne vire, saj izvedbe v nobe-
nem primeru ne bodo poceni. »Karla Sitar se s svojo projektno skupino že nekaj časa intenzivno ukvarja s tem. Računamo tako na kohezijska kot regionalna razvojna sredstva, kjer smo se prijavili s projektom »Jezera v Savinjski in Šaleški dolini«. Pridobili smo že sredstva za ureditev komunalne in prometne infrastrukture na tem območju.« Jasno je, da MO Velenje sama ne more financirati celotnega projekta, zato se bodo potrudili pripraviti tako atraktivne programe, da bodo pridobili tudi investitorje. »Moram reči, da se ponujajo že sedaj; eni bi tukaj postavili Gardaland ali podoben zabaviščni park. Prepričan sem, da za to na koncu ne bomo zainteresirani. Dejstvo je, da se z investitorji ne moremo začeti dogovarjati, dokler ne bomo vedeli, v katero smer bomo vodili razvoj atraktivnega področja ob jezerih.
Prireditveni prostor
»» • •
še v igri
Na tem območju je MO Velenje že v času, ko je bil aktualni projekt EPK, pridobila gradbeno dovoljenje za gradnjo velikega odra in ureditev prireditvenega prostora na mestu, kjer je bilo nekoč turistično jezero. Moderno in zanimivo zasnovanemu objektu se še niso odrekli. »Čeprav načrt obstaja, bomo koncept tega prireditvenega prostora še premleli in ugotovili, ali bo ostal sestavni del aktivnosti, ki bodo umeščene v ta prostor,« dodaja Žerdin. V letu 2015 bodo na območju velenjske plaže vložili vanjo še nekaj sredstev, saj se je ta odlično prijela. Obnove čolnarne pa za letos še ne načrtujejo. »Vanjo bomo vložili le toliko, da bomo vzdrževali standard sanitarij in prostorov, ki jih uporabljajo potapljači in Klub vodnih športov. Z naložbami bomo počakali, dokler ne sprejmemo odločitve, v katero smer bo šel razvoj področja,« še izvemo.
■
Šoštanjčane spet trese
S številnimi klici so se vznemirjeni obrnili na župana - Ta se je po pojasnila obrnil na Premogovnik
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj, 5. februarja - Številne občanke in občani Šoštanja so se pred tednom dni z zaskrbljenimi klici obračali tudi na Občino Šoštanj in spraševali, kaj se dogaja, da je tresenje tal v mestu znova tako pogosto.
Ker jih je večina dogajanje povezovala z odkopavanjem premoga oziroma sprostitvami napetosti v jami, je župan Šoštanja Darko Menih za pojasnilo in razlago zaprosil Premogovnik Velenje. Ljudje so pripovedovali, da jih je strah, da so zaskrbljeni in celo, da se na objektih pojavljalo že tudi razpoke. Nekatere naj bi bile skrb vzbujajoče.
Odgovor so iz PV Investa dobili hitro. »Pojasnili so, da po rudarski
zakonodaji v Premogovniku tresenje tal spremljajo od leta 1996 po nemškem standardu za tresenje tal DIN 4150 in da lahko glede na do zdaj izmerjene podatke trdijo, da sprostitve napetosti v jami niso nevarne ne za ljudi ne za objekte na površini,« pravi župan.
V PV Investu dodajajo, da do danes v vsem obdobju rednega spremljanja dovoljene vrednosti te za stanovanjske objekte niso bile nikoli prekoračene. »Občani tresenje tal občasno bolj čutijo tudi zaradi vremenskih vplivov - v deževnih dneh so tla bolj zasičena z vodo, kar pripomore k temu, da se vibracije po tleh bolje prenašajo,« so v odgovoru glede tresenja tal zapisali v PV Investu.
O vsakem dogodku jih lahko na posebni številki 080 1158 Šoštanj-čani (in seveda tudi drugi) sproti seznanjajo. Dosedanja statistika pa kaže, da je tovrstnih klicev malo. Lani so jih zabeležili 23, leto pred tem 24, v letih 2012 in 2011 po en klic, dva klica pa so prejeli letos do 28. januarja.
■
Eni si letake želijo, drugi neodprte vržejo stran
Na Lopatnik jih ob torkih in petkih poštarji ne prinesejo - Ker pridejo kasneje, gre kakšna akcija že mimo
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 28. januarja - Medtem ko eni v istem trenutku, ko odprejo poštni nabiralnik in se iz njega vsujejo letaki, s katerimi trgovske verige potrošnike seznanjajo o vsem, kar mislijo, da moramo vedeti, te nepregledane odložijo v kakšno škatlo, ki je vsaj v stanovanjskih blokih običajno kje v bližini, si drugi takih letakov želijo.
Seznanjajo o akcijah, izrezani kuponi v določenih dneh pomenijo popust ... »Danes je treba paziti na vsak cent. Sem ena od tistih, ki mi letaki veliko pomenijo,« je v eni od naših radijskih oddaj razložila poslušalka z Lopatnika, razloženega naselja pri Velenju. »Pregledam jih, da vem, ko grem po nakupih ...,« je pripovedovala. Po nakupih se odpravi premišljeno, saj ni, da bi tja v en dan še trošila gorivo in čas. Težava pa nastane, ker poštarji letakov ob torkih in petkih na Lopatnik ne dostavljajo. »Tako dobim torkov letak v sredo, petkovega pa šele v ponedeljek,« pravi. V tem času pa gre včasih akcija že mimo.
Je kakšna možnost, da se ta reč uredi, jo je zani-
malo. Pa smo šli z njenim vprašanjem na Pošto Slovenije. Megi Jarc iz Službe korporativnega upravljanja je pojasnila, da praktično ne. »Zaradi racionalizacije poslovanja in reorganizacije delovnih procesov smo se v Pošti Slovenije za oddaljena naselja, naselja z manj kot 30 gospodinjstvi, odločili, da dostavo nenaslovljene direktne pošte oziroma letakov izvajamo le trikrat
tedensko. To velja tudi za naselje Lopatnik, ki obsega manj kot 30 gospodinjstev.«
Dodala je, da pa Pošta Slovenije v skladu z Zakonom o poštnih storitvah najmanj petkrat tedensko zagotavlja vsem gospodinjstvom dostavo pošiljk iz nabora univerzalne poštne storitve, v kar pa letaki ne sodijo.