INTERVJU NASA TEMA SPORT rt v* o Tj- = m m СЛ = O c- On Manj plastičnih vrečk zgolj Derbi zasukov pripadel prvi korak str. i2-i3 celjskim košarkarjem ^ 18 St. 2 / Leto 74 / Celje, 10. januar 2019 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik Akademija zdravega življenja \ m. } Sport + psihologija + prehrana + medicina z Novim tednikom. Radiem Celje in 24alife™ str. 38 AKTUALNO Pomagajmo! ^ p™™ d k J avtocestnega odseka str. 2-3 Komaj 22-letnemu Žanu Kotniku iz Galicije, ki je pred letom ostal brez očeta in pred tremi leti brez mame, je požar vzel še dom. Kljub optimizmu, ki ga gospodarstvo mladenič ob tako hudih življenjskih preizkušnjah premore, mu ta čas največ pomeni pomoč ljudi. Samo z njo bo lahko dobil nov dom. Objavljamo, kako mu Ta mesec lahko kupite lahko pomagate. Brez te pomoči je fantova prihodnost negotova. str. 14 Turško mačko str 4 5 Tudi Kompas odhaja iz mesta str. 4 Do poletja nov hotel in nova delovna mesta str. 5 IZ NASIH KRAJEV Načrtovanih je kar nekaj blokov str. 7 ROGLA Prvi snežni wake park str. 9 KULTURA Film Bohemian Rhapsody rušil rekorde tudi v mestnem kinu str. 11 EKOLOGIJA Na vsakem koraku sooblikujemo prihodnost sveta str. 32-33 POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 ■VI I TRANSPORT PO SLOVENIJI _ BREZPLAČEN! ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH do 2,60 € + davek (bio + 0,20 €) Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (do 0,20 €). CL O > X CNI TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg! * Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "p^ntc- ., d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana 2 AKTUALNO ZADETKI »Zagotovo niso problematične samo plastične vrečke, ampak celotna pogosto pretirana plastična embalaža, še posebej plastični izdelki za enkratno uporabo.« Katja Sreš, Ekologi brez meja »Ljudje se ne zavedajo, kako zelo se bo hrana v nekaj letih podražila. Zato je pametno izkoristiti lastne vire ali se vsaj zalagati pri kmetih, ki jih poznamo. Samo na ta način krepimo samooskrbo.« Irena Rotar, Eko civilna pobuda Slovenije »Že Platon je govoril o tem, da bi moral vsak človek v življenju delati izključno tisto, za kar je nadarjen in poklican.« Nenad Vladić, avtor knjige Od talenta do uspeha »Odraščala sem v družini, v kateri smo v prvi vrsti poslušali narodno-zabavno glasbo z Avse-nikom na čelu. Ne glede na to sem bila v najstniških letih rokerica.« Irena Vrčkovnik, pevka »Tokrat sem od naših navijačev slišal besede, ki jih nisem pričakoval. Igram za ekipo, pokazal sem, v kolikšni meri ji lahko pomagam.« Jan Rizman, košarkar Celja PETEK » SOBOTA NEDELJA Na avtocestnem odsek Letos prenova odseka Šentrupert-Vransko in rušenje cestninskih postaj Po prvomajskih praznikih bo postal del avtoceste skozi Spodnjo Savinjsko dolino veliko gradbišče. Republiška družba za avtoceste bo začela obsežno obnovo avtocestnega odseka Šentrupert-Vransko. Živahno bo tudi na nekaterih drugih slovenskih avtocestah. Na odseku Šentrupert-Vransko je mogoče, da se bodo posamezna pripravljalna dela začela celo že pred prvim majem. »Zaradi teh del večjih zastojev ne pričakujemo, lahko pa do njih pride v fazi postavljanja oziroma prestavljanja zapore ter v času praznikov, še posebej avstrijskih,« odgovarja Marjan Koler iz družbe za avtoceste. »Prenovljenih bo osem kilometrov dotrajanih smernih vozišč oziroma po štiri kilometre ceste in objektov v vsako smer vožnje,« napoveduje. Med deli, ki so načrtovana, so nadgraditev vozišča, širitev odstavnega pasu in premostitvenih objektov, ureditev bankin in talne signalizacije. Zaradi močnega prometa s težkimi tovornjaki bo vlagatelj poskrbel tako, da bo za varnejšo vožnjo na sredinski pas med smernima voziščema nameščena betonska varnostna ograja. Ta bo omogočila veliko možnost zadrževanja. Dela bodo trajala približno tri mesece in pol ter bodo stala enajst milijonov evrov. Pogodba z družbo Pomgrad, Za sekcijsko merjenje hitrosti na avtocestah pripravlja republiška agencija za varnost prometa predlog spremembe zakonodaje, kar bo omogočilo učinkovito upravljanje sistema. »Sprejetju zakonskih sprememb bi sledila podpis dogovora s policijo ter nov razpis dobave, vzpostavitve in vzdrževanja sistemov sekcijskega merjenja hitrosti na odsekih avtocest in hitrih cest,« omenja Marjan Koler iz Darsa. Družba je postopek razpisa ustavila, saj dogovor s policijo o prevzemu in upravljanju sistemov ni bil dosežen. Paroh h katoličanom, škof k pravoslavnim CELJE - Številni pravoslavni verniki so v začetku tedna slovesno praznovali božič. Začelo se je v nedeljo, ko je bil tako imenovani badnji dan, predbožični dan. Tako kot pri katoličanih božič nekako simbolizira smrečica, je med zunanjimi simboli pravoslavnega božiča, mlado hrastovo drevo. Pri obojih vernikih je cilj isti. »Za kristjane je rojstvo Božjega sina osrednji dogodek svetovne zgodovine. Ta je prejel človeško obličje in Pravoslavni verniki v Celju že več desetletij uporabljajo katoliško podružnično cerkev sv. Maksimilijana pri mestni avtobusni postaji. ДИЕ bil položen v jaslice,« je ob še enem božiču povedal celjski pravoslavni paroh Milan Du-duković. »Novorojeni Kristus nam sporoča, naj kot njegovi učenci ljubimo svojega bližnjega. Naš sveti patriarh pa poudarja, naj ljubimo tudi državo, v kateri živimo, ter naj nosimo odgovornost do svojega doma. Zato, da bo tudi nam dobro,« je še dodal pravoslavni župnik. Celjska pravoslavna parohija oziroma župnija je na širšem območju Celja, Velenja in Zasavja. Mlado hrastovo drevo, ki ga srbski pravoslavni verniki imenujejo badnjak, so na badnji večer prinesli v cerkev tudi v Celju. Tam uporabljajo pravoslavni začasno že dolga leta katoliško podružnično cerkev sv. Maksimilijana, ki je pri mestni avtobusni postaji. Pravoslavna božična polnoč-nica je bila v noči z nedelje na ponedeljek, vernike pa je motilo pokanje petard v okolici cerkve. Božič je namreč tudi za pravoslavne vernike praznik miru in ne veseljačenja. Pravoslavne polnočnice, tako imenovanega božičnega jutranja, se je udeležil tudi celjski škof v pokoju dr. Stanislav Li-povšek. Pred tem se je za katoliški božič pravoslavni paroh udeležil polnočnice v celjski stolnici. Odnosi med obema celjskima verskima skupnostma so namreč že več desetletij zelo dobri. Srbski pravoslavni verniki praznujejo božič nekoliko pozneje zaradi julijanskega koledarja, ki velja v tej cerkveni skupnosti. Pravoslavni božič je bil na sam božični dan tudi v Celju v znamenju slovesne božične liturgije in nato še večerne molitve. BRANE JERANKO Foto: SHERPA AKTUALNO 3 u letos delavci ki bo dela med Šentruper-tom in Vranskim izvajala, je bila sklenjena novembra. Na štajerski avtocesti bodo letos, kot vse kaže, delavci tudi tam, kjer cestninske postaje lani še niso bile odstranjene. Gre za Vransko, Tepanje in Slovenske Konjice ter še nekatere dolenjske postaje. Državna revizijska komisija je namreč jeseni odločitev o izvajalcu razveljavila. Po cestninjenju cev Na slovenskih avtocestah je bilo lani nasploh pestro in tako naj bi bilo tudi letos. Slovenija je bila lani prva evropska država, ki je sistem z zapornicami nadomestila z elektronskim cestninjenjem v prostem prometnem toku. Gre za cestninjenje tovornih vozil in vseh drugih z največjo dovoljeno maso nad 3,5 tone. »Nobena država doslej še ni dvignila zapornic in sočasno vklopila elektronskega sistema. Ko smo izklopili starega, je moral novi delovati brezhibno, saj vrnitev ni bila mogoča,« omenja Koler. En sam dan cestninjenja težkih vozil namreč prinaša po milijon evrov, zato se je Dars na novost pripravljal kar dve leti. Poleg elektronskega ce-stninjenja je lani prišlo še do ene pomembnejše novosti. Od konca novembra namreč povezuje obmejne kraje Šentilj, Draženci in Gruškovje dokončana štiripasovnica. Odmevni projekti so na vrsti tudi letos. Prišlo bo do gradnje druge cevi karavanškega predora ter nadaljevanja postopkov za gradnjo severnega in južnega dela tretje razvojne osi. »Na severnem delu z izdelavo projektne dokumentacije in s pridobivanjem zemljišč, medtem ko načrtujemo za južni del v letu 2019 že objavo razpisa za gradnjo 5,5 kilometrskega odseka od priključka na avtocesto A2 pri Novem mestu do priključka Osredek,« je še povedal o načrtih Koler. Med obsežnejšimi prenovami bo v tem letu na vrsti prva cev predora Golovec na vzhodni ljubljanski obvoznici, druga naj bi bila obnovljena prihodnje leto. Poleg najobsežnejše prenove avtocestnega odseka Šentrupert-Vransko bodo opravljena dela tudi na odseku Grosuplje-Ivančna Gorica. Poleti naj bi bil obnovljen še krajši odsek severne ljubljanske obvoznice (pod krožiščem Tomačevo). Če bodo razpisi za izvajalce uspešni, bodo jeseni na vrsti obnove odsekov na gorenjski avtocesti mimo Jesenic ter na odseku Kranj-Podtabor, v Vipavski dolini pa pas med Vogrskim in Šempetrom. Že spomladi naj bi se začela tudi obnova odseka dolenjske avtoceste Dobruška vas-Drno- vo. BRANE JERANKO Foto: arhiv NT (SHERPA) Kako ste bili zadovoljni z medicinskim osebjem? Ministrstvo RS za zdravje je že konec decembra dalo možnost ljudem, da izpolnijo poseben vprašalnik, s katerim želi ugotoviti, v kolikšni meri so bolniki zadovoljni z nekaterimi vidiki kakovosti zdravstvene obravnave pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti. »Januarja traja pilotsko preverjanje procesa v izbranih zdravstvenih zavodih,« pravijo na ministrstvu za zdravje. Kot je zapisano v predstavitvi ankete, naj bi bili odgovori v pomoč, da bi v zdravstvu še bolj prilagodili delo potrebam in pričakovanjem bolnikov. V anketi morajo anketiranci opredeliti, v kateri zdravstveni ustanovi oziroma ambulanti ali zdravilišču (zavodu za rehabilitacijo) so opravili obravnavo. Navedejo tudi, ali je šlo za javni ali zasebni sektor. Anketa je možna v slovenskem, angleškem, madžarskem, italijanskem in nemškem jeziku. Med ocenami obravnave so možne zelo slaba, slaba, niti slaba niti dobra, dobra in odlična. V anketi ministrstvo zanima, kako dolgo so anketirani čakali od prihoda v ustanovo do pregleda in kakšen je bil stik z zdravstvenim osebjem. Ministrstvo v anketi zanima tudi, koliko se je po mnenju ljudi zdravstveno osebje poglobilo v zdravstveno težavo posameznika, ali je pri tem upoštevalo zasebnost bolnika in ali je odgovorilo na vsa vprašanja, ki jih je zastavil. Anketirancem daje tudi možnost, da ocenijo, na katerem področju dela zdravstva vidijo priložnosti za določene izboljšave. SŠol Za boljšo osveščenost o preprečevanju nasilja Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je objavilo javni razpis za sofinanciranje projektov na področju enakosti žensk in moških. Razpis je osredotočen na dve področji: osveščanje o preprečevanju nasilja med zmenki in na osveščanje o preseganju stereotipov. »Po slovenski nacionalni raziskavi je psihično nasilje v partnerskem odnosu doživela vsaka druga ženska, fizično skoraj vsaka četrta, spolno nasilje je doživelo sedem anketirank. Nasilje, ki ga ženske doživljajo v partnerskih odnosih, se velikokrat ne začne, šele ko se par preseli v skupno stanovanje, ampak že v času, ko še hodi na zmenke. Ko sta dva torej par, a še ne živita skupaj. Namen tovrstnih projektov sta osveščanje in opolnomočenje mladih, da prepoznajo prve znake nasilja, kot so pregledovanje telefonskih klicev, sporočil, omejevanje stikov s prijatelji ... O tej vrsti nasilja v naši družbi ne govorimo dovolj, mladi pa imajo velikokrat popačene predstave o partnerskih odnosih,« pravijo na ministrstvu. Težave so tudi spolni stereotipi, torej družbena pričakovanja, kakšna naj bi bila vloga žensk in moških v družbi. Takšni stereotipi nimajo negativnega vpliva zgolj na ženske, ampak tudi na moške. »Z razpisom želimo spodbuditi nevladne organizacije, naj naslovijo tista področja, kjer spolni stereotipi vplivajo na fante, na primer izbira smeri šolanja ali poklica, njihova vloga v odnosu in podobno,« še pojasnjujejo na ministrstvu. Predvidoma bo sofinanciranih vsaj pet projektov, vsak posamezni projekt lahko prejme največ deset tisoč evrov. SŠol Popravek V reportaži o novoletnem obisku mamic v celjski porodnišnici, ki smo jo objavili v Novem tedniku 3. januarja, smo na podlagi podatkov Splošne bolnišnice Celje napačno zapisali ime mamice, ki je rodila zadnja v letu 2018. Njeno ime je Sintija Jesenko in ne Lidija Jesenko, kot je bilo zapisano. Za napako se gospe Jesenko opravičujemo. Hkrati je popravek napačne navedbe medijem poslala tudi Splošna bolnišnica Celje. Zaradi zaključka redakcije in tiska časopisa na praznični dan, 2. januarja, tega popravka žal v reportažo pravočasno nismo mogli vnesti. Fotografija je simbolična. (Foto: splet) Kdaj v pokoj in kako v pokoju Starostna, predčasna in vdovska pokojnina - Uskladitev pokojnin in letni dodatek Novo leto prinaša posamezne spremembe tudi na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pozanimali smo se, kako je letos s pravicami do pridobitve starostne, predčasne ali vdovske pokojnine. Za tiste, ki pokoj že uživajo, smo izvedeli tudi, kako je letos z uskladitvami pokojnin, z letnim dodatkom ... Med drugim smo še poizve-deli, kako je letos s plačilom najnižje osnove za plačilo prispevkov za posamezne kategorije zavarovancev. Za izračun pokojninske osnove se tudi letos upoštevajo osnove iz 24 najugodnejših zaporednih let zavarovanja, od leta 1970 naprej. In kakšni so splošni pogoji za pridobitev starostne pokojnine v letu 2019? Za starostno pokojnino mora zavarovanec izpolnjevati tako pogoja zadostne starosti kot tudi zadostne pokojninske dobe. Tako za ženske kot za moške velja, da morajo dopolniti 60 let in imeti 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Ženske se lahko starostno upokojijo tudi, če imajo vsaj 20 let pokojninske dobe ter so stare 64 let in 6 mesecev (oziroma če so stare 65 let in imajo vsaj 15 let zavarovalne dobe). Moški se lahko letos starostno upokojijo tudi v primeru, če imajo vsaj 15 let zavarovalne dobe in so stari 65 let. »Starostna« tudi pred 65. letom V nekaterih primerih je mogoče pridobiti starostno pokojnino že pred 65. letom. To velja za matere rojenih ali posvojenih otrok, za služenje vojaškega roka ali za delo pred 18. letom. Ženski se lahko starostna meja zniža za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, in sicer za enega za pol leta, za dva za 16 mesecev, za tri za 26 mesecev ... Moški je lahko upravičen do takšnega znižanja starosti, le če je prejemal nadomestilo za starševstvo. Zaradi služenja vojaškega roka se starostna meja zniža za dve tretjini njegovega dejanskega trajanja, za delo pred 18. letom pa za ves čas obveznega zavarovanja, in sicer vse do začetka polnoletnosti. Pravica do starostne pokojnine pri nižji starosti velja tudi za tiste, ki so delali na delovnih mestih s tako imenovano benificira-no dobo ali zaradi osebnih okoliščin, ki so pogojene z zdravstvenim stanjem. Tisti, ki še niso stari 65 let, lahko uveljavljajo pravico do predčasne pokojnine. Zanjo morata biti ženska ali moški stara 60 let ter morata imeti 40 let pokojninske dobe brez dokupov. Za vsak mesec manjkajoče starosti se odmerjena pokojnina trajno zniža za 0,3 odstotka, v celotnem seštevku pa za največ 18 odstotkov. Moškemu se to trajno odšteva do starosti 65 let ter ženski do njenega 64. leta in 6 mesecev. Pridobitev vdovske pokojnine je letos nekoliko otežena. Po novem pridobita vdova ali vdovec to pokojnino praviloma, ko dopolnita starost 56 let in 6 mesecev. To je pol leta več kot lani. Uskladitev in letni dodatek In kako je za upokojence z letošnjo uskladitvijo pokojnin? Po zakonu je poleg redne uskladitve določena njihova morebitna izredna uskladitev. Predvideno je bilo, da bo znašala izredna uskladitev en odstotek v primeru, če bo gospodarska rast v letu 2018 presegla 3 odstotke bruto domačega proizvoda (oziroma 1,5 odstotka, če bo gospodarska rast presegla 4 odstotka bruto domačega proizvoda, ter 2 odstotka, če bo presegla 5 odstotkov bruto domačega proizvoda). Upokojence seveda zanima tudi nova višina zneskov letnega dodatka, ki bo izplačan skupaj z julijsko pokojnino. Tisti, ki prejemajo pokojnino, ki je nižja od 470 evrov, bodo prejeli 437 evrov letnega dodatka, za do 570 evrov pokojnine bo 297 evrov letnega dodatka, za do 670 evrov pokojnine 237 evrov letnega dodatka ... Kaj je letos še novega? V letu 2019 bo znašal najnižji znesek osnove za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za samozaposlene in kmete 60 odstotkov povprečne plače, za delavce v delovnem razmerju 56 odstotkov povprečne plače in za družbenike 85 odstotkov povprečne plače. Znesek se namreč postopno zvišuje. Leta 2018 se je končalo prehodno obdobje ugotavljanja trajanja zavarovalne dobe na podlagi drugega pravnega razmerja, to je dela po pogodbah civilnega prava (to so podjemna pogodba oziroma pogodba o delu, avtorska pogodba .) ter za začasno delo študentov in dijakov. Za vse te primere se zavarovalna doba ugotovi tako, da je priznan po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 60 odstotkov povprečne mesečne plače iz leta, za katero je opravljen izračun (vendar največ 12 mesecev za posamezno koledarsko leto). In kako bo letos z akontacijami pokojnin? V letu 2019 bo akontacija pokojnin obračunana le od pokojnin in nadomestil, višjih od 1.095 evrov. Večina slovenskih upokojencev tako akontacije od mesečnih pokojnin ne bo plačevala. BJ NAGRADNA KRIŽANKA POMOČ: ESKADRON-osnovna enota v konjenici, INOVATORKA-ženska, ki uvede kaj novega, SAKA-velika roka, VRHOVINA-les v obliki drevesnih vrhov Nagradna križanka Geslo križanke iz TV Okna št. 1: Igralca v filmu starec in pištola. Nagrajenci so: Francka Šolar, Kropa, Petra Grajzar, Ljubljana in Jože Hrastnik, Laško. Prejeli bodo Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil. Geslo nagradne križanke pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Trije reševalci bodo prejeli Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil. S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 TV okno tedenska priloga slovenskih regionalnih časopisov: Primorske novice, Novi tednik, Gorenjski glas. Izdajajo: Primorske novice, d.o.o., Koper, Ul. OF 12, NT&RC, d.o.o., Celje, Prešernova 19, Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova 4. TV sporedi: Uredništvo Vikenda, Mateja Košir. Oglasno trženje ovitka Primorske novice, Telefon: 05/335-93-28, E-pošta: irena.nabergoj@primorske.si.Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Izhaja ob četrtkih in petkih. Naklada 70.000 izvodov. 4 GOSPODARSTVO Ta mesec lahko kupite Turško ma Na Celjskem bo januarja naprodaj več gostinskih lokalov, delov tovarn in ves tovarniški kompleks - Veliko nepremičnin v regiji imata tudi DUTB in Heta Po zatišju ob koncu lanskega leta se januarja na Celjskem obeta več zanimivih dražb. Z izjemo šentjurskega hotela Žonta, ki je na dražbi pristal zaradi izvršbe, in počitniške hiše na grškem otoku Krf, ki je v lasti celjskega podjetnika Darka Zupanca, gre pri ostalih nepremičninah za premoženje v preteklih letih propadlih podjetij. Zato v januarju na trgu pravzaprav ni nič novega, saj gre večinoma za ponovljene dražbe. Izjema je spet le hotel Žonta, ki je na dražbi prvič. Dražba šentjurskega hotela bo danes, v četrtek, na Okraj- nem sodišču v Šentjurju. Izklicna cena za skoraj štirideset let staro stavbo, ki že nekaj let propada in je zaprta od sredine preteklega leta, ko so se iz nje umaknili zadnji najemniki, je 710 tisoč evrov. Med najresnej-šimi kupci je Roman Moško-tevc s svojim podjetjem Ahac, ki je zaradi lanskega odkupa terjatev vpisan tudi med upnike Marjana Žonte, lastnika hotela. Moškotevc je odkupil terjatve, ki jih je do Žonte imela imela Heta, slaba banka nekdanje Hypo Alpe-Adria banke. Terjatve so znašale malo več kot 2,2 milijona evrov, za koliko jih je prodala Heta, ni znano. A ker je Roman Moškotevc odličen trgovec, bo ne glede na to, kakšen bo izid dražbe, nekaj dobil. Če bo edini ponudnik, bo hotel njegov, kupnino, najverjetneje vso, bo kot največji upnik dobil vrnjeno. Če bo ponudnikov več in bo kdo od njih ponudil višjo ceno ter zmagal na dražbi, bo zaradi višjega izkupička delež poplačila njegove terjatve še višji. Načrtov o tem, kaj bo naredil s hotelom, če bo na dražbi uspel, Roman Moškotevc še nima. Kot je dejal že pred časom, je možnosti veliko, od hotelske do trgovinske dejavnosti, v stavbi pa bi lahko uredil tudi stanovanja. Stavbo Izklicna cena za hotel Turška mačka se je od prve do druge dražbe znižala le za pet odstotkov. Bo na drugi dražbi več zanimanja za nakup počitniške hiše na otoku Krf, kjer je včasih dopustoval Darko Zupanc? (foto: arhiv stečajna pisarna Gregorja Beleta) bi bilo mogoče urediti ponovno za gostinsko oziroma hotelsko ali za trgovinsko dejavnost. Lahko pa bi jo prenovili v stanovanja. Grška hiša cenejša za deset odstotkov Prihodnji teden, 16. januarja, bo ponovno na dražbi počitniška vrstna hiša na grškem otoku Krf, ki je v lasti Darka Zupanca. Grška počitniška hiša je poleg dveh parkirišč v Portorožu edino večje osebno premoženje, ki ga je Zupanc še imel pred osebnim stečajem julija 2015. Stečajni upravitelj Gregor Bele je parkirišči prodal že predlani, in sicer za 25 tisoč evrov. Koliko mu bo uspelo iztržiti za hišo, je težko napovedati. Na prvi dražbi, ki je bila oktobra lani, je Bele počitniško hišo prodajal za malo več kot 200 tisoč evrov, kar je tudi njena tržna vrednost, ki jo je določil sodni cenilec. Zanimanja za nakup ni bilo. Tokrat bo izklicna cena nižja za približno 10 odstotkov in bo znašala malo več kot 181 tisoč evrov. Hiša je velika 68 kvadratnih metrov, pripada ji še 120 kvadratnih metrov zunanjega zemljišča. Oddaljena je le sto metrov od peščene plaže, 600 metrov od središča mesta Krf in nekaj kilometrov od letališča, zelo blizu je tudi ena največjih grških marin. Kupec bo poleg kupnine moral plačati tudi vse stroške, ki bodo nastali zaradi vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo v Grčiji. Vendar znesek po oceni stečajnega upravitelja naj ne bi bil previsok. Zanimanje veliko, bo veliko tudi kupcev? Med najbolj zanimivimi dražbami v januarju bodo zagotovo prodaje hotela Turška mačka, slaščičarne Zvezda in gostilne Pri mostu. Gre za znane gostinske lokale v središču Bo država prodala ali obdržala Abanko? Konec decembra se je iztekel rok za oddajo ne-zavezujočih ponudb za nakup Abanke, h kateri se je oktobra 2015 pripojila Banka Celje. Zaradi zaveze, ki jo je dala Evropski komisiji, mora država banko, ki je v njeni 100-odstotni lasti, prodati najkasneje do konca letošnjega junija. Država je pred štirimi leti obe banki dokapitali-zirala - Abanko v skupni vrednosti malo manj kot 600 milijonov evrov, v Banko Celje pa smo davkoplačevalci vložili 190 milijonov evrov kapitala. Ob tem je bilo na Družbo za upravljanje terjatev bank iz Abake prenesenih za skoraj 1,1 milijarde evrov slabih posojil, iz Banke Celje pa za 411 milijonov evrov. Po nekaterih napovedih naj bi vlada v Bruslju poskusila ustaviti prodajo Abanke, čeprav postopek prodaje že teče. Za nakup je, potem ko je oktobra lani Slovenski državni holding objavil javni poziv, prispelo več nezavezujočih ponudb. Zainteresirani kupci so tuje banke in skladi - med njimi madžarska OTP banka, ameriški sklad Apollo, ki je že lastnik slovenske bančne skupine NKBM, in avstrijska Erste Group. Po oddaji nezavezujočih ponudb naj bi se ta mesec začeli skrbni pregledi Abanke, tem bi sledila oddaja zavezujočih ponudb in izbor kupca, kupoprodajna pogodba pa bi morala biti sklenjena najpozneje do 30. junija. JI Tudi Kompas odhaja iz mesta Kompas Celje prodaja svoje poslovne prostore v Celju V središču Celja skoraj ni več trgovin in drugih poslovnih prostorov, v katerih bi isti ponudniki vztrajali deset ali celo več let. Med redkimi je Kompas Celje, ki ima že od nekdaj svoj sedež in agencijo na križišču Prešernove ulice in Glavnega trga. A očitno tako ne bo več dolgo. Lastniki podjetja so se namreč odločili, da bodo prostore v mestu prodali. Kompas Celje, ki se je od seda tako imenovan »šalterski« nekoč velikega slovenskega turističnega podjetja Kompas odcepil pred 28 leti in postal samostojna družba, ima v središču Celja 275 kvadratnih metrov poslovnih prostorov. Tretjino za- del v pritličju stare meščanske zgradbe na križišču Prešernove ulice in Glavnega trga, ostalo so pisarne in nekaj pomožnih prostorov v prvem nadstropju. »Poslovanje potovalnih agencij se je že pred časom preselilo na svetovni splet, zato tako velikih prostorov zares ne potrebujemo več,« pojasnjuje predsednik uprave in večinski lastnik Kompasa Celje Branimir Preša. Zato jih zdaj podjetje prodaja. Za prostore v pritličju, ki merijo 93 kvadratnih metrov, pričakuje 180 tisoč evrov, prostori v prvem nadstropju, kjer sta po naših informacijah le dva zaposlena, so naprodaj za 230 tisoč evrov. Za Celje sta ceni dokaj visoki, vendar gre za elitni del središča mesta, pravi Preša, ki bi v primeru, če se za nakup pritličja ne bi zanimal nihče, te prostore oddal v najem. Še več posla na tujih trgih V Kompasu Celje, ki ima poslovni enoti v Velenju in Ljubljani, se za prodajo prostorov niso odločili samo zato, ker ne potrebujejo toliko pisarn, ampak tudi zato, ker potrebujejo denar. Kot pojasnjuje Preša, so se v času krize zadolžili pri eni od bank. »Najetje posojila je bilo edina rešitev, da smo preživeli, zdaj je treba dolg vrniti.« Ker podjetje ustvarja premalo dobička, da bi lahko redno poravnavalo vse obveznosti, je torej edina rešitev prodaja premoženja. Preša še pavi, da Kompas Celje že zdaj večino posla opravi s pomočjo spleta, za turistično poslovanje je opremljeno z najsodobnejšimi tehnologijami. Zaradi velike konkurence doma se vedno bolj usmerja na tuje trge, kjer največ sodeluje s špansko govorečimi državami. Trenutno v tujini ustvari 15 odstotkov prihodkov, cilj v naslednjih letih je 40 odstotkov. JI Foto: SHERPA radio celje GOSPODARSTVO 5 VI I ■ I ■ V ■ ^ v ■ ■ ■ cko ali hišico v Grčiji Celja, ki so prav tako povezani z Darkom Zupancem. So namreč del stečajne mase propadlega podjetja Domine, ki je bilo del Zupančeve skupine PSZ. Dražbe bodo zadnje dni januarja. Čeprav je po besedah stečajnega upravitelja Benjamina Pačnika zanimanje za vse tri nepremičnine zelo veliko, prve dražbe niso bile uspešne, saj morebitni kupci očitno čakajo na nižje cene. Te so običajno na ponovnih dražbah nižje za najmanj 10 odstotkov, za tri celjske gostinske lokale bodo nižje le za 5 odstotkov. Izklicna cena za hotel Turška mačka, ki zaprt propada že deset let, bo tako na drugi dražbi, ki bo 28. januarja, znašala 521 tisoč evrov. V ceno so všteti tudi vi-traži v notranjosti hotela, ki jih je zasnoval znan slovenski slikar Jože Spacal. Izklicna cena za 406 kvadratnih metrov veliko slaščičarno Zvezda, ki jo ima približno dve leti v najemu manjše gostinsko podjetje, bo 285 tisoč evrov. Prav toliko bo na novi dražbi znašala izklicna cena tudi za gostilno Pri mostu, ki v celoti meri 615 kvadratnih metrov. V Garantu naprodaj le še parkirišče Januarja bo tudi dražba, na kateri bo stečajna upravitelji-ca Milena Sisinger ponovno prodajala 3 tisoč kvadratnih metrov veliko parkirišče pred vhodom v nekdanjo tovarno pohištva Garant na Polzeli. Gre za zadnji del šest hektarjev velikega tovarniškega kompleksa, ki še ni dobil novega lastnika. Morda ga bo tokrat, saj je po več dražbah izklicna cena zanj padla na malo več kot 33 tisoč evrov. Večina stavb in zemljišč, ki so sestavljali nekdanji Garant, je bila prodana v zadnjih dveh letih, čeprav je podjetje šlo v stečaj že leta 2012. Kompleks je namreč kar nekaj časa bil na- prodaj kot celota in zanimanja zanj, čeprav se je cena z vsako novo dražbo znižala, ni bilo. Šele ko se je začela prodaja po delih, so prišli tudi kupci. Predlani je približno polovico kompleksa kupilo podjetje Edit iz Braslovč, ki se ukvarja s prodajo pakirnega materiala. Za nepremičnino, ki jo sestavljajo proizvodni prostori s kotlovnico in skladiščem, je plačalo 1,3 milijona evrov. Aprila lani je upravno stavbo s trgovino in skladiščem kupila družba Matis pohištvo. Za stavbo je plačala 250 tisoč evrov. Konec lanskega leta je stečajni upra-viteljici uspelo prodati še večje zemljišče s skladišči. Za malo manj kot pol milijona evrov ga je kupilo uspešno družinsko podjetje Antona Blaja iz Griž, ki se ukvarja s proizvodnjo zahtevnejših vijakov. Kakšne načrte imajo z nepremičnino, v podjetju še ne razkrivajo. Povedali so le, da jo potrebujejo za širitev svoje dejavnosti. Paronu padla cena Zadnji dan januarja bo na dražbi ponovno tovarniški kompleks Parona v Spodnji Rečici pri Laškem. Izklicna cena bo tokrat znašala malo več kot 2,5 milijona evrov. Skupaj s 2,5 hektarja veliko nepremičnino, ki jo sestavlja več proizvodnih hal in skladišč, bodo naprodaj še oprema v pisarnah in energetske naprave. Na prvi dražbi, ki je bila avgusta lani, je izklicna cena znašala 3,2 milijona evrov, vendar zanimanja za nakup ni bilo. Tovarna Pa-ron je šla v stečaj novembra 2015. Stečajni upravitelj Grega Lippai je upnikom priznal za malo več kot 15 milijonov evrov terjatev, od tega so 8 milijonov evrov terjatev prijavili ločitveni upniki, med katerimi je na prvem mestu Družba za upravljanje terjatev bank. Slabi banki prodaja ne gre od rok Poleg naštetih nepremičnin, ki jih bodo prodajali na januarskih dražbah, je na Celjskem trenutno naprodaj še veliko zemljišč, stavb in drugega nepremičnega premoženja, ki je v lasti propadlih podjetij ali Družbe za upravljanje terjatev bank in Hete. Med »stečajnimi« nepremičninami bo letos najverjetneje naprodaj poslovna stavba podjetja Leonardo v Gosposki ulici v Celju, vprašanje je tudi, kako se bo razpletala prodaja premoženja tovarne nogavic na Polzeli. Stečajni upravitelj Zlatko Hoh-njec je kompleks lani poskušal prodati kot celoto, vendar zanimanja za nakup ni bilo. Zato se je odločil za prodajo po posameznih sklopih. Tisti, ki jih bodo kupili, proizvodnje najbrž ne bodo poskušali obuditi, saj so zgradbe in stroji v njih popolnoma dotrajani. Najbolj modro bi bilo, menijo mnogi, vse skupaj porušiti in na območju nekdanje tovarne zgraditi stanovanja. Kar nekaj stavb in zemljišč na Celjskem prodaja tudi slaba banka. Premoženje je dobila bodisi v izvršbah ali ga je prevzela v stečajih podjetij. Iskanje novih lastnikov ji ne gre prav od rok, saj so na primer že zelo dolgo naprodaj Vila Savinja v Celju, za katero želi iztržiti malo manj kot milijon evrov, pa nekdanja Riemerjeva vila v Slovenskih Konjicah, ki stane 850 tisoč evrov, ter aparthotel Natura v bližini Nazarij, ki ga je prevzela v stečaju žalskega podjetja Caffe Tropic, potem ko se ni strinjala s ceno, ki jo je ponujal Sicom Invest. Mimogrede, ta ljubljanska družba je nato kupila gorsko turistično središče Golte. Veliko nepremičnin v regiji prodaja tudi avstrijska slaba banka Heta. Ker se Heta umika iz Slovenije, že nekaj časa pospešeno prodaja terjatve, ki jih ima do slovenskih podjetij. V lasti ima tudi za 110 milijonov evrov nepremičnin. Med večjimi na Celjskem so poslovna stavba Konusa v Slovenskih Konjicah, ki jo že nekaj let prodaja za 1,5 milijona evrov, pisarniški prostori v Velenju, Celju, Rogatcu in Kozjem, velik parkirni prostor v Rogaški Slatini, dva gostinska lokala in več zemljišč v Velenju in Spodnji Savinjski dolini. JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (SHERPA, GrupA) Povezano življenje v Las Vegasu Skupina Gorenje se je pod okriljem novega lastnika, skupine Hisense, s povezljivimi velikimi gospodinjskimi aparati, izdelanimi v Sloveniji, prvič predstavila na sejmu CES v Las Vegasu. Gorenje se lahko po zaslugi uspešne pridružitve v Skupino Hisense pohvali z novo platformo ConnectLife, ki omogoča neovirano brezšivno komunikacijo med povezljivimi izdelki vseh podjetij iz omenjene skupine. Platformo ConnectLife ter linijo povezanih aparatov, ki med drugim vključuje pečice, pomivalne, pralne in sušilne aparate ter hladilnike, bo na trgih ponudilo v letošnjem letu. Gorenje in Hisense tako na sejmu v Las Vegasu predstavljata tudi prve rezultate združevanja izkušenj in znanj obeh podjetij. S sodelovanjem pri razvoju novih izdelkov oblikujeta celovito ponudbo za pametni dom prihodnosti. Sejem CES je največji sejem potrošniške elektronike in inovativnih tehnologij na svetu. Na njem več kot 4500 razstavljavcev, tako tehnoloških velikanov kot prodornih zagonskih podjetij, vsako leto predstavlja inovacije naslednje generacije na področju potrošniške elektronike. TS Do poletja nov hotel in nova delovna mesta Nova hotelska zgodba Zorana Podkoritnika - Vrednost naložbe ostaja skrivnost Če so bile konec lanskega leta stvari glede gradnje novega žalskega hotela v Arnovskem gozdu še zavite v tančico skrivnosti, je zdaj jasno, da bo nastajajoči sodoben hotel ob avtocesti vodil Zoran Podkoritnik. Investitor hotela je uspešen žalski podjetnik Enes Draganović, čigar osnovna dejavnost ostaja prevozništvo. Kar nekaj časa se je ugibalo, kje bo poslovno pot nadaljeval Zoran Podkori-tnik, ki je po desetih letih zapustil podjetje Eurotas, ki ima v Celju v lasti hotela Evropa in Celeia. Z novim letom je postalo jasno, da bo prevzel vodenje Hotela A, ki ga v Žalcu gradi podjetnik Enes Draganović. »To je moj tretji projekt, ki ga začenjam tako rekoč iz nič. Verjamem v uspeh. Imam znanje in izkušnje, a tudi podporo ljudi, sodelavcev,« je povedal Podkoritnik. Pred leti je uspešno hotelsko zgodbo spisal v hotelu Žonta v Šentjurju, ki ga je vodil od leta 1998 do 2008, ko se je preselil v celjsko Evropo. Vrednost naložbe ostaja skrivnost Hotel je zasnovan na sodobnih arhitekturnih smernicah. Imel bo štiri zvezdice, Sodoben hotel v Arnovskem gozdu gradi podjetje Remont. Hotel naj bi prve goste sprejel že to poletje. Koliko bo stala gradnja modernega hotela za zdaj ostaja skrivnost. v njem bodo restavracija, konferenčna soba, wellness, fitnes in 48 sob. Hotel bo namenjen predvsem poslovnim in tranzitnim gostom. »Tudi turistov je tukaj vsako leto več, turizem je v razcvetu, veliko je produktov, nenazadnje ima Žalec pivsko fontano, Celje je blizu. Gostom bomo ponudili različne kulturne in kulinarične pakete. V celjski regiji je vsako leto več zahtevnih gostov, ki iščejo sodobne hotele z dobro ponudbo in prav tu vidim našo prednost. Ukvarjali se bomo tudi s poslovnimi dogodki, s cateringom in z organizacijo porok,« pravi Podkoritnik. V prihodnjih nekaj letih bodo dejavnost v Arno-vskem gozdu še razširili. Druga faza bo obsegala bencinsko črpalko za osebna vozila, restavracijo s hitro prehrano, poslovne prostore s pisarnami in z avtopralnico. V nadaljevanju naj bi na vrsto prišla še črpalka za tovorna vozila. V hotelu bo že v tem letu zaposlitev dobilo več deset ljudi. S širitvijo in z novimi projekti bo zaposlitev še več. Ostalih številk sogovornik še ne razkriva, tako še vedno ni znano, koliko bo celotna naložba stala. LKK, foto: Hotel A 6 IZ NAŠIH KRAJEV Plačilo položnic brez provizije VELENJE - Občani in občanke lahko položnice za različne storitve na mestni blagajni plačujejo tudi letos. Storitve mestne blagajne, kjer je plačilo postavk možno brez provizije, opravlja Delavska hranilnica v dveh poslovalnicah, in sicer na Šaleški in Kidričevi cesti. Občina je k projektu mestne blagajne pozvala vse doslej sodelujoče partnerje. Do danes so se temu med drugim pridružili velenjska ljudska univerza, tamkajšnje komunalno podjetje, center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje, glasbena šola, osnovne šole, mladinski center, Festival Velenje, krajevne skupnosti Bevče, Pesje in Vinska Gora ter več stanovanjskih podjetij. Velenjčani lahko sicer položnice plačujejo tudi na mestni blagajni Občine Šoštanj, kjer storitve prav tako izvaja Delavska hranilnica. Prav tako lahko občani Šoštanja plačujejo položnice na velenjski mestni blagajni. TS Zaprtje pošte kljub nasprotovanju krajanov VELENJE - Pošta v Krajevni skupnosti Gorica je z novim letom zaprla svoja vrata, kljub temu da so tej odločitvi Pošte Slovenije nasprotovali krajani in da nad njo niso bili navdušeni niti v upravi Mestne občine Velenje. Pošta Slovenije podatkov o tem, za koliko je upadlo število storitev poslovalnice v KS Gorica, ni želela sporočiti. V odgovoru na naša vprašanje je navedla le, da je bil obseg poslovanja skromen. Kot vzrok za zapiranje poslovalnice je dodala, da ljudje vedno bolj komunicirajo s pomočjo sodobnih naprav. Podjetje je zaprtje poslovalnice na Gorici, kjer je sicer največ krajanov v velenjski občini, napovedalo že leta 2017 in pri tem tako kot v letu 2018 naletelo na buren odziv. Med drugim se je krajevna skupnost na pošto obrnila s protestnim pismom, a ni zaleglo. Pošta ni sprejela niti predloga Mestne občine Velenje, ki je želela odkupiti obstoječe prostore poslovalnice na Gorici. Pošti je predlagala, naj poslovalnico preseli v večje prostore v tamkajšnji novozgrajeni stanovanjski soseski. Iz službe za odnose z javnostmi Pošte Slovenije so sporočili, da imajo krajani Gorice še naprej zagotovljeno dostavo poštnih pošiljk petkrat tedensko, del storitev pa lahko opravljajo tudi pri pismonoših. TS PROSTA DELOVNA MESTA C*TEHflOS \ protwdr^rtrojevin orodij predelava gumeln plastike Zaradi širitve na nova tržišča vabimo v svojo ekipo nove sodelavce KOMERCIALISTE PRODAJE ŽELENA ZNANJA, LASTNOSTI IN KOMPETENCE: • aktivno znanje tujih jezikov (ruščina, češčina, slovaščina, poljščina, španščina, italijanščina) • odlična sposobnost komuniciranja • organizacijske sposobnosti, samoiniciativnost, fleksibilnost... • pripravljenost na službena potovanja • znanje administrativnih del NALOGE IN ZADOLŽITVE: načrtovanje in izvedba prodajnih aktivnosti, iskanje novih poslovnih partnerjev in sodelovanje z obstoječimi, sodelovanje na demonstracijah in sejmih kmetijske mehanizacije. NUDIMO: • urejeno in fleksibilno delovno okolje, možnost osebnega in profesionalnega razvoja, • zaposlitevza polni delovni čas, redno plačilo in možnost dodatnega izobraževanja. OBLIKA ZAPOSLITVE: nedoločen čas s poskusno dobo 6 mesecev, določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Motivirani in zanesljivi kandidati oddajte vlogo v 14dneh na sedežu podjetja Tehnos, d. o. o.. Cesta ob železnici 1,3310 Žalec ali na elektronski naslov financetatehnos.si Za vse dodatne informacije pokličite na telefonsko številko 03 713 30 79 Nepremičninski trg se trenutno umirja Vzrokov za njegovo umirjanje ne manjka - Na bankah še vedno ugodno »Stanovanjski nepremičninski trg je trenutno še vedno živahen. A opažam, da se rast števila opravljenih transakcij počasi umirj a. Gre za primerjavo s prvo polovico preteklega leta in z letom 2017,« opisuje trenutne razmere na nepremičninskem trgu posrednik Amadej Par-fant iz celjske družbe Kapital nepremičnine. Umirjanje pripisuje »navitim« cenam prodajalcev, čakanju kupcev na novogradnje in novim pravnim omejitvam pri prodaji nepremičnin. Po novem je namreč zahtevano tudi gradbeno oziroma uporabno dovoljenje. Podobno ugotavlja na celjskem območju Vasja Crnja-kovič iz mednarodne nepremičninske družbe Re/max. Te ugotovitve veljajo tudi za ostale kraje Slovenije. »Ponudba glede na povpraševanje je razmeroma slaba, poleg tega je novogradenj manj, kot je na trgu zanimanja zanje,« dodaja Crnjakovič. Za leto 2018 je opazil za prodajo hiš 22 odstotkov manj sklenjenih poslov kot leto prej, za stanovanja 25 odstotkov manj, za zazidljive parcele 35 odstotkov in za poslovne prostore 30 odstotkov manj. »Povečana pričakovanja prodajalcev ceno nepremičnin dvigajo, vendar kupci ne sledijo brezglavo temu, kar prvi zahtevajo,« opaža Crnjakovič. Drugačne razmere Razmere so se od obdobja pred veliko svetovno gospodarsko krizo precej spremeni- Amadej Parfant, Kapitol nepremičnine le. »V primerjavi s predkrizni-mi leti je ponudba stanovanj manjša, saj novogradenj ni bilo na voljo,« pravi Parfant. V knežjem mestu jih na trgu še kar nekaj časa skoraj ne bo, z izjemo nadstandardnih stanovanj, ki bodo nastala v Medlogu. »Zahteve kupcev so se spremenile, danes imajo pri nakupu drugačna merila. Iskana so predvsem stanovanja na dobrih, to je mirnih in zelenih mestih v bližini potrebne infrastrukture. Kupci iščejo energetsko prenovljene in dobro vzdrževane stavbe z dvigalom in dovolj parkirnega prostora,« ugotavlja Parfant. Prodajalci nimajo posebnih zahtev, razen da bi bila njihova nepremičnina prodana po čim višji ceni. Cene so se že približale tistim, ki so veljale v predkriznem obdobju. Rabljenih stanovanj, ki niso prenovljena, je na trgu dovolj. »Zanje se kupci zanimajo, če so njihove cene primerne nji- Poldrugi milijon evrov dali za ceste ŠMARTNO OB PAKI - Ob pregledu vseh uspelih naložb so v občini z letom 2018 izjemno zadovoljni. Največ denarja so v tem času namenili ureditvi prometne infrastrukture. Ena prvih nalog tega leta bo sprejemanje proračuna za letos. Ureditev cestne infrastrukture v Šmartnem ob Paki je bila v minulem letu vredna milijon evrov in pol, pravi tamkajšnji župan Janko Kopušar. Od tega je dve tretjini denarja prispevala država, tretjino občina. Njen prvi mož med pomembnejšimi pridobitvami izpostavlja obnovo mostu v Rečici ob Paki, gradnjo pločnika z javno razsvetljavo v Paški vasi, ureditev nivojskega prehoda čez železniško progo in popolno obnovo kilometra regionalne ceste Gorenje-Skorno. »Glede na to, da je občinski proračun vreden približno dva milijona in pol, si lahko predstavljamo, kako pomembne so bile za nas omenjene naložbe v prometno infrastrukturo,« je še dejal šmarški župan. Po njegovih besedah je bilo zahtevna naloga tudi financiranje šole, vrtca, mladinskega centra in društev. Občinska uprava bo zdaj zagrizla v sprejemanje proračuna za letos, nato bo skušala uresničiti že začrtane načrte. V Rečici ob Paki želi urediti del cestišča, pločnike in javno razsvetljavo, v Malem Vrhu in Gavcah želi zgraditi nekaj kanalizacijskega omrežja. Zaprla bi rada nezavarovan železniški prehod proti Slatinam. Se bodo pa v Šmartnem ob Paki posvečali tudi pridobivanju različne dokumentacije, med drugim bodo snovali občinski prostorski načrt, potrebujejo tudi dokumentacijo za gradnjo prizidka k vrtcu. TS hovemu dejanskemu stanju,« opaža Parfant. Crnjakovič pravi, da so iskana stanovanja predvsem v vrednosti do 80 tisoč evrov. Kupce hiš zanimajo takšne, ki imajo do 150 kvadratnih metrov površine in stanejo do 150 tisoč evrov. Kupci povprašujejo po različnih stanovanjih, od garsonjer do štirisobnih. V Celju znaša cena kvadratnega metra rabljenega stanovanja med 750 in 1.500 evri na kvadratni meter. Povprečna cena je 1.200 evrov za kvadratni meter, ugotavljata tako Parfant kot Crnjakovič. Za hiše pravi slednji, da se je njihova cena celo rahlo dvignila. In kako je z zazidljivimi parcelami? »Kljub temu da trg kaže, da je manj prodanih, je zanimanje zanje celo nekoliko večje. Ocenjujem, da so se kupci zaradi slabe ponudbe nepremičnin odločili, da bodo vzeli lopato v roke kar sami. Takšna nepremičnina bo tudi ustrezala vsemu tistemu, kar želijo,« je še povedal * % m Vasja Crnjakovič, Re/max Crnjakovič. Ponudbo zazidljivih zemljišč ocenjuje kot zadostno. Povpraševanje po poslovnih prostorih je zaradi splošne gospodarske rasti povečano. V Savinjski regiji primanjkuje večjih skladišč in drugih večjih poslovnih prostorov, dovolj je pisarniških. Ponudba slednjih je zadostna v središču Celja, iskani pa so izven njega. Vpliv novega zakona Prodaja stanovanja traja od enega tedna do več mesecev. Na nekoliko nižji promet je vplival, kot že povedano tudi nov zakon, ki velja od junija lani. Po njem je za prodajo stanovanja ali hiše treba imeti uporabno dovoljenje. »Glede na to, da številne gradnje niso v skladu z gradbenim dovoljenjem, ima takšen zakon svoj smisel. Obenem me skrbi, da pred sprejetjem ni bilo dovolj vpliva strokovne javnosti,« meni Crnjakovič. Upravne enote imajo z izdajanjem uporabnih dovoljenj dela vrh glave, zato je prodajni postopek za nepremičnine podaljšan. Zadnjo besedo imajo seveda banke in njihova poslovna politika. »Obrestne mere za najem stanovanjskega posojila so še vedno razmeroma ugodne. Nekatere banke zahtevajo gradbeno ali uporabno dovoljenje tudi za stanovanja v več stanovanjskih stavbah,« omenja Parfant. BRANE JERANKO Kdo ima najbolj urejeno okolje? VOJNIK - Objavljeni so rezultati ocenjevanja okolja v letu 2018 na območju krajevne skupnosti Vojnik. Gre za ocenjevanje Turističnega društva Vojnik, katerega komisija si je ogledala gospodinjstva, kmetije in javne ustanove. Za najbolj urejene domove bodo priznanja prejeli družine Verbič, Grlica in Kotnik, Marjeta Pušnik, Slavko Belak, Borut Sitar, Borut Jereb, Bojan Trkaj ter Rozalija in Andreja Pušnik. Najbolj urejena kmetija je Adamičeva v Ivenci, med javnimi ustanovami bo priznanje prejela Zdravstvena postaja Vojnik. BJ Prenovili laboratorij VELENJE - Prostori v enoti za laboratorijsko medicino v tamkajšnjem zdravstvenem domu so obnovljeni. Zahvaljujoč obnovi so v zdravstvenem domu izboljšali učinkovitost, kakovost dela, dostopnost in zasebnost za uporabnike laboratorijskih storitev. Prenovili so sanitarne prostore, prostore za odvzem krvi in administracijo ter uredili nov prostor za sprejem bolnikov. Razširjen prostor za odvzem krvi zdaj omogoča sočasen sprejem treh bolnikov. Obnovljen laboratorij ustreza najnovejšim standardom in tehničnim zahtevam za laboratorije. Naložba je znašala malo več kot 128 tisoč evrov, od tega je Mestna občina Velenje sofinancirala 100 tisoč evrov. TS IZ NAŠIH KRAJEV 7 Tako bo izgledala soseska Frenga v središču Žalca. V prvi lameli naj bi bilo še letos dokončanih 29 stanovanj, vsega skupaj jih bo 59. t; IV ! H II II 11 II i t 1 [ rs -i —i V kriznih letih je bilo stanovanja težko graditi in težko prodati, danes je stanje - vsaj zaenkrat - povsem drugačno. Na trgu se pojavljajo predvsem rabljena stanovanja, ki jih je treba obnoviti in so zato med kupci manj iskana. Pomanjkanje kakovostnih stanovanj vpliva tudi na njihove sedanje višje cene. Stanje naj bi se v prihodnjih letih spremenilo. V Celju in okolici načrtujejo različni vlagatelji več novih gradenj blokov. Na nekaterih gradbiščih je že živahno. Tako je bila tik pred novim letom končana gradnja bloka v Mozirju. Kot smo že poročali, bo nastala v celjskem Dečkovem naselju nova soseska s 140 stanovanji. Gre za 13 milijonov vreden projekt, ki bo uresničen v sodelovanju med Mestno občino Celje in družbo Nepremičnine Celje. Gradnja v Dečkovem naselju naj bi se začela konec poletja. Vsa stanovanja bodo najemna, nobeno ne bo namenjeno prodaji na trgu. To v knežjem mestu ne bo edina nova soseska. Še eno bodo zgradili tudi v celjskem Medlogu, in sicer na območju nekdanje mlekarne, to je ob cesti proti Žalcu. Tam načrtuje družba Klima Celje šest vila blokov s po štirimi nadstropji. Gre za stanovanja višje kakovosti bivanja, namenjena prodaji na trgu. Njihovo točno število in njihova velikost še nista znana, saj se bo vlagatelj sproti prilagajal potrebam trga. Če bo šlo vse po sreči, bosta prva dva stolpiča končana še letos. Savinjska gradbišča Živahno je že na gradbišču bloka v Žalcu v bližini Lidlo-ve oziroma Tuševe trgovine. Graditeljem vreme letošnjo zimo dobro služi, zato je lahko gradbeno podjetje nadaljevalo dela takoj po praznikih. V eni od lamel je trenutno že postavljena plošča nad pritličnim delom, v drugi lameli postavljajo stene drugega nadstropja. Sosesko, ki se imenuje Frenga, gradi podjetje Gradia-tim iz Šmartnega ob Paki, ki je postavilo v preteklih letih že dva bloka v Nazarjah. V Žalcu bo 59 stanovanj, od tega 29 v prvi lameli, ki naj bi bila vse-ljiva še letos. Druga lamela naj bi bil končana v prvi polovici prihodnjega leta. Stanovanja 3 BH Načrtovanih je kar nekaj blokov V Mozirju je bila končana gradnja pred koncem lanskega leta, drugod še gradijo ali načrtujejo bodo namenjena za prodajo na trgu. Nov blok s stanovanji za prodajo na trgu gradi vlagatelj tudi na Polzeli. Zanj je pridobil gradbeno dovoljenje že nekdanji Vegrad, celjsko podjetje Malteški dvori pa to, kar Vegradu ni uspelo, končno uresničuje. Blok z 38 stanovanji naj bi bil končan do konca tega leta. Ob tem bloku je bil jeseni položen temeljni kamen še za dodaten blok, v katerem bodo oskrbovana stanovanja. Soseska se imenuje Malteški dvori. Nova stanovanja nastajajo tudi na Vranskem, ki je med drugim zanimivo zaradi avtocestnega priključka in ne prevelike oddaljenosti od Ljubljane. Gre za novo stanovanjsko območje Grofice na območju nekdanje kmetije, kjer bo 49 stanovanj. Načrtovanih je sedem stolpičev, od teh naj bi bili prvi štirje vseljivi do konca tega leta. Prva dva, Elizabeta in Veronika, v katerih bo 32 stanovanj, sta že pod streho. Novo sosesko gradi projektno družinsko podjetje Mejor invest iz Ljubljane. In kako je v Zgornji Savinjski dolini? V soseski Podrožnik v Mozirju je bila pred koncem leta končana gradnja že drugega tamkajšnjega novega bloka. V njem je 25 stanovanj. Dve stanovanji sta že prodani, poleg tega obstaja več rezervacij. Vlagatelj je družba SGP Graditelj iz Kamnika. Najživahneje v Konjicah Po gradbeni plati je na našem območju najbolj živahno v Slovenskih Konjicah, kjer sta že dve gradbišči blokov, tretje naj bi oživelo na začetku spomladi. Kot vse kaže, bo do začetka prihodnjega leta v mestu na voljo kar 51 novih stanovanj. V vseh treh blokih so namenjena prodaji na trgu. Največ stanovanj bo zgradilo Stanovanjsko podjetje Konjice in to v dveh blokih. Prvi blok s sedmimi stanovanji že gradi v Spodnjih Prelogah na robu mesta, drugega - z 31 stanovanji - bo začelo graditi spomladi v središču mesta. V Spodnjih Prelogah gradi manjši blok tudi domače gradbeno podjetje Kongrad. V bloku, ki ima 13 nadstandardnih stanovanj, bo začel v prihodnjih tednih nameščati stavbno pohištvo. V stanovanjih bo med drugim steklena stena z veliko svetlobe, za blok je predvidena tudi polnilnica za električna vozila. Še eno gradbišče bo nastalo v sosednjih Zrečah, kjer namerava občina letos začeti gradnjo bloka s šestimi nepro-fitnimi stanovanji. Osnutek projekta je pripravljen, občina se prav tako pogovarja z republiškim stanovanjskim skladom o njegovem sovlaganju. BRANE JERANKO Foto: Gradiatim Božični Vojnik je zaprl vrata VOJNIK - Po novem letu se je končala prireditev Božični Vojnik, ki je privabila množice obiskovalcev. »Tako kot že pretekla leta smo tudi letos z obiskom zadovoljni. Ocenjujemo, da je obiskalo prireditev približno 40 tisoč obiskovalcev,« je povedala predsednica Turističnega društva Vojnik Nataša Kovačič Stožir. Predzadnji Božični Vojnik je obiskalo približno 35 tisoč obiskovalcev. Gre za največjo takšno prireditev v Sloveniji, ki jo sestavljajo razstava zunanjih in notranjih jaslic, koncertna ponudba in praznična tržnica. Obiskovalci so prišli iz različnih delov Slovenije ter tudi iz Avstrije in s Hrvaške. »Organizirane skupine so si prireditev ogledale predvsem s turističnimi agencijami, ki so tržile ogled Božičnega Voj-nika,« je povedala Kovačič Stožirjeva. Božični Vojnik je bil odprt od 15. decembra. Dogodki Božičnega Vojnika so bili pripravljeni v sodelovanju med Turističnim društvom Vojnik, Katoliškim kulturnim društvom Ivana Šoparja in občino. BJ V ospredju dvorana LUČE - Pred prazniki se je občinski svet sestal na drugi seji v novem mandatu. Njena osrednja tema je bil rebalans letošnjega občinskega proračuna, ki je ga bilo treba uskladiti. Po novem znaša letošnji proračun 4,2 milijona evrov, kar je štiri odstotke manj, kot je bilo najprej načrtovano. V novem občinskem svetu je enajst svetnikov, od teh je kar osem novih. Zato jim je vodstvo občine postavke najprej podrobno obrazložilo. Glavni vzrok popravka proračuna je naložba v športno dvorano, katere gradnja zaradi nepredvidenih del nekoliko zamuja. Zaradi zelo globokih izkopov je bilo namreč treba brežino dodatno zaščititi. Zaradi tega naj bi bila dvorana dokončana konec aprila. Gradnja dvorane, ki bo večnamenska, je največja naložba v zgodovini luške občine. Občina je prejela zanjo v drugi polovici decembra z ministrstva za izobraževanje, šolstvo in šport 448 tisoč evrov za sofinanciranje. Pozno jesensko vreme je občina izkoristila tudi za asfaltiranje cest v Raduhi in Strmcu. V občini že pripravljajo letošnji občinski proračun, ki bo svetnikom predstavljen na januarski seji. V njem sta v ospredju nadaljevanje gradnje športne dvorane in gradnja osrednje čistilne naprave za odpadne vode. BJ Živahno v naselju ob avtocesti POLZELA - V naselju Rimske terase v Ločici ob Savinji je vedno bolj živahno. Občina je nedavno dokončala komunalno infrastrukturo. Zgradila je pločnik z javno razsvetljavo, medtem ko je že pred časom uredila vodovod in kanalizacijo. Projekt bo skupaj stal približno sto tisoč evrov. Rimske terase so novonastalo naselje ob avtocesti v Ločici ob Savinji, ki je začelo nastajati pred približno desetimi leti, ko je občina začela pripravljati občinski prostorski načrt, v katerem je to območje opredelila kot stanovanjsko. Različni investitorji so zgradili nekaj deset novih hiš do tretje oziroma četrte gradbene faze, ki so takoj dobile nove lastnike. »Novi lastniki prihajajo od vsepovsod. Kar nekaj jih je tudi iz ljubljanskega dela, kar potrjuje naše ugotovitve, da se tudi v našo občino vedno bolj priseljujejo ljudje iz tega dela države. Lokacija je namreč zaradi središčne lege in bližine avtoceste izjemno zanimiva,« je povedal župan Jože Kužnik. Še vedno je na voljo nekaj zazidljivih zemljišč, kar pomeni, da se bo naselje v prihodnje še širilo. ŠO ■ I' «v ■ i v Urejanje se ni končano VOJNIK - Občino čaka v krajevni knjižnici še kar nekaj dela. Lani spomladi je uredila del prostorov v sosednji stavbi, nekdanji družinski hiši, ki jo je odkupila. Zaenkrat je tam uredila pritlične prostore, ki jih je povezala z obstoječimi prostori knjižnice. V novem prireditvenem prostoru so organizirane pravljične ure, javne predstavitve knjig, razstave, delavnice ... Knjižnica je tako pridobila približno 60 kvadratnih metrov dodatnega prostora, s čimer se je večinoma rešila prostorske stiske. Občina je vložila približno sto tisoč evrov. V ta znesek je vračunan nakup sosednje stavbe. »S prijavo na projekte Las se trudimo, da bi uspeli nabaviti še različno opremo,« je povedal župan Branko Petre. Po nakupu sosednje stavbe je knjižnica pridobila tudi vrt, kjer je bila poleti čitalnica v senci stare jablane, organizirane so bile tudi počitniške dejavnosti, pravljice na prostem ... Krajevna knjižnica Vojnik deluje kot del Osrednje knjižnice Celje. To ni edina naloga, ki jo želi občina še opraviti v kupljeni sosednji stavbi. Urediti mora tudi prostore v prvem nadstropju, ki trenutno še samevajo. V teh načrtuje občinsko muzejsko predstavitev preteklosti Vojnika ter galerija. Za prvo nadstropje občina prav tako išče možnosti za pridobitev denarja iz različnih virov, saj ne želi, da bi vložila le sredstva občinskega proračuna. BJ, foto: krajevna knjižnica «u Ss In I m птл 31 £ V večnamenskem prostoru pritličja odkupljene stavbe, kjer je knjižnični večnamenski prostor. 8 IZ NAŠIH KRAJEV Dokaz za resnično boljši jutri Zavarovalnica Triglav pomagala pri izboljšanju prometne varnosti in pri nakupu defibrilatorjev Ček za izboljšanje prometne varnosti je županu Občine Šmartno ob Paki Janku Kopušarju simbolično predala Alenka Novak, direktorica celjske območne enote Zava- Celjska območna enota Zavarovalnice Triglav je že peto leto del svojih sredstev namenila za različne preventivne projekte. Tokrat je na ta način izboljšala prometno varnost v občini Šmartno ob Paki. Finančno je pomagala pri ureditvi nove svetlobne signalizacije pri Osnovni šoli bratov Letonja Šmartno ob Paki. Gre za akcijo Za boljši jutri in za projekt, s katerim je tokrat izboljšala prometno varnost pešcev. Gre za območje, kjer je promet skozi kraj gost, prehodi za pešce pa so precej slabo označeni. Na enem se je pred leti zgodil tudi tragičen dogodek, ko je življenje izgubil pešec. »Varnost v cestnem prometu - še posebej, kadar gre za pešce - je ena od rdečih niti naših prizadevanj. Zato smo z veseljem podprli ureditev še ene varnejše točke v občini Šmartno ob Paki,« pravi direktorica celjske območne enote Zavarovalnice Triglav Alenka Novak. Pet let dobrih del »Takšni projekti dokazujejo, da se s sodelovanjem, z dobro voljo in relativno majhnimi denarnimi vložki lahko v lokalni skupnosti postori marsikaj, tudi na tako pomembnem področju, kot je prometna varnost šolske mladine,« je na simbolični predaji sredstev dejal župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar. V občini se zavedajo, da je treba izvajati tudi preventivne ukrepe, še po- sebej na najbolj kritičnih mestih. Pri tem so posebne pozornosti deležni najšibkejši udeleženci prometa, otroci, šolarji, pešci, kolesarji in druge ranljive skupine. Novoletna preventivna akcija Za boljši jutri poteka že peto leto zapored. »V zadnjih štirih letih je Zavarovalnica Triglav s pomočjo akcije podprla skoraj sto preventivnih projektov po vsej Sloveniji, medtem ko jih bo letos še malo manj kot trideset. V preteklih letih je pomagala številnim gasilskim društvom po državi, sofinancirala nakup defibrilatorjev, ultrazvočnega aparata in EKG-apara-ta ter podprla številne druge projekte na področju zdravstva, civilne zašči- te, poplavne in prometne varnosti ter razvoja in varnosti otrok,« dodajajo pri Zavarovalnici Triglav. Za reševanje življenj Lani je na primer celjska območna enota zavarovalnice sredstva namenila tudi za ureditev pločnika na območju Zdraviliškega trga v Rogaški Slatini. V tej občini bodo letos ravno pod okriljem Triglavove akcije ukinili nepregleden in nevaren nivojski železniški prehod na lokalni cesti, ki vodi v Ulico Kozara, in izboljšali varnost na nevarnem cestnem zavoju lokalne ceste v Tržišču, kjer je bilo v preteklosti že več prometnih nesreč. »Veseli nas, da Zavarovalnica Triglav s konkretnimi dejanji že vrsto let potrjuje svojo družbeno odgovornost na področju prometne varnosti. Njen prispevek je zaznaven tudi v naši občini in je s sofinanciranjem teh projektov le še pomembno nadgrajen. Z odpravo prometno nevarnih točk je storjen nov pomemben korak k večji varnosti vseh udeležencev v prometu v občini,« dodaja vodja inšpektorata in redarstva v občini Rogaška Slatina Marko Razboršek. S pomočjo Zavarovalnice Triglav bodo letos v občinah Luče in Šoštanj kupili dva defibrilatorja, ki bosta 24 ur na dan na voljo v novozgrajenem Športnem centru Luče in v novi glasbeni šoli v Šoštanju. »Novozgrajen športni center Luče bo nadomestil staro majhno telovadnico, posledično to pomeni povečanje števila ljudi, ki se bodo zadrževali na območju telovadnice in v njej. Namestitev avtomatskega defibrilatorja tako zagotavlja večjo varnost vseh obiskovalcev centra in tudi mimoidočih,« je povedal direktor občinske uprave v Lučah Klavdij Strmčnik. »Nakup in montaža defibrilatorja na takšen objekt sta za naše občane izjemnega pomena,« pojasnjuje župan Šoštanja Darko Menih. NT, foto: Zavarovalnica Triglav Hrana ni za tjavendan Program Ekošola in Lidl Slovenija sta se že peto leto povezala pri izvedbi projekta Hrana ni za tjavendan. Z njim osveščata otroke, mladostnike, učitelje in starše o zmanjševanju količin zavržene hrane. Želita tudi vzbuditi razmislek o socialnih, okoljskih in ekonomskih problematikah, povezanih z zavrženo hrano. V tem šolskem letu se je prijavilo rekordnih 111 izobraževalnih ustanov iz vse Slovenije, od tega 24 vrtcev, 71 osnovnih šol in šol za otroke s posebnimi potrebami ter 16 srednjih šol. »Med prijavljenimi je tudi 16 izobraževalnih ustanov iz Savinjske regije, in sicer 10 osnovnih šol, 5 vrtcev ter Srednja poklicna in strokovna šola Šolskega centra mn7r muzejnovejšezgodovinelcelje ROJSTNI DAN PRI HERMANU LISJAKU Si želiš zabavno, raziskovalno, poučno, ustvarjalno, drugačno, zanimivo in nepozabno praznovanje? Svoj rojstni dan praznuj v družbi Hermana Lisjaka! Izbiraš lahko med kar petimi različnimi programi rojstnodnevne zabave. Informacije in rezervacije v odpiralnem času muzeja osebno v muzejski informacijski pisarni ali na telefonski številki (0)3 428 64 28 ter na spletni strani www.muzej-nz-ce.si Šentjur. Letos se projekt še posebej osredotoča na spremljanje količin zavržene hrane v domačih gospodinjstvih, zato so partnerji projekta pripravili poseben družinski dnevnik zavržene hrane, ki ga bodo sodelujoči otroci izpolnjevali s svojimi starši,« so sporočili iz Lidla. Bistvo projekta je, da sodelujoče šole in vrtci pripravijo različne ukrepe, s katerimi pripomorejo k zmanjšanju količin zavržene hrane, obenem pa otroke in mladostnike osveščajo o bolj odgovornem ravnanju s hrano. »Lani je v projektu sodelovalo več kot pet tisoč otrok, v povprečju so kar za 30 odstotkov zmanjšali količine zavržene hrane,« še dodajajo v Lidlu. »Izredno nas veseli, da izobraževalne ustanove v okviru meritev dosegajo odlične rezultate in da število sodelujočih otrok iz leta v leto narašča,« je povedala Tina Hribar, vodja projekta Hrana ni za tjavendan pri programu Ekošola. V okviru projekta bo tudi letos natečaj Reciklirana kuha-rija, kjer bodo otroci, učenci in dijaki raziskovali inovativne načine ponovne uporabe živil in oblikovali nove recepte iz ostanka živil ali obrokov. Snovalci projekta bodo zmagovalne recepte poustvarili, jedi fotografirali in jih izdali v priročni kuharski knjižici. Za sodelujoče ustanove so v projektu pripravljene različne dejavnosti, od posebej ustvarjenih likov v obliki gospe Kuhle ter gospoda Polentnika za najmlajše do možnosti snema- Med prijavljenimi osnovnimi šolami so iz naše regije: OŠ Frana Kranjca Celje, OŠ Glazija, OŠ ob Dravinji, OŠ Šmarje pri Jelšah, VIZ OŠ Rogatec - POŠ Donačka Gora in PŠ Do-bovec, I. OŠ Žalec, I. OŠ Žalec - POŠ Gotovlje, OŠ Polzela, OŠ Šmarje pri Jelšah - POŠ Šentvi. Med vrtci pa sodelujejo Vrtec Slovenske Konjice, Vrtec Šoštanj, Vrtec Velenje - enote Najdihojca, Lučka in Tinkara. nja kratkih filmčkov ali video dnevnikov na temo zavržene hrane za starejše otroke. Vse sodelujoče šole so prejele Kuhlin družinski dnevnik zavržene hrane, ki ga bodo otroci izpolnjevali doma s svojimi starši. Dnevnik bo krožil med družinami, v njem bodo poleg meritev ugotavljali, zakaj prihaja do tolikšnih količin zavržene hrane, kaj narediti s preostankom jedi, zapisali bodo tudi družinsko zavezo za zmanjševanje zavržene hrane. SŠol IZ NAŠIH KRAJEV 9 Zabava v prvem snežnem wake parku je mogoča z lastnimi smučmi ali snežno desko, mogoče pa si je izposoditi tudi tubo. Park z zabavnimi ovirami in skoki je v neposredni bližini otroške proge Uniorček in Pohorske vasice. V snežnem wake parku lahko uživajo otroci in njihovi starši. Izkušnje niso nujne, potrebna je volja in dovolj poguma. Zabava pa je zagotovljena. m M J ШИИГвЕ Na Rogli prvi snežni wake park Adrenalinska doživetja za stare in mlade ZREČE - Že dober mesec ljubitelji vseh vrst snežnih radosti uživajo na Rogli. Od decembra lahko adrenalinski navdušenci svoje spretnosti preizkušajo tudi na prvem wake parku na snegu. Wakeboarding ali vejkanje je tudi pri nas vse bolj priljubljen šport. Gre za deskanje ali smučanje na vodi oziroma na snegu. Gre za šport, pri katerem se posameznik drži vlečne vrvi, ki je pritrjena na vlečnico oziroma »lift«. Šport je zelo popularen posebej med mladimi, vendar se z njim vse pogosteje ukvarjajo tudi starejši. Razvil se je iz kombinacije tehnik deskanja in smučanja na snegu ter vodnega smučanja, surfanja, skejtanja in deskanja. V Sloveniji je že urejenih nekaj tovrstnih vodnih parkov, ki obratujejo v poletnih mesecih. Sedaj pa so prvi snežni wake park uredili na Rogli. »Wake park Rogla se odlično povezuje z ostalo doživljajsko ponudbo, ki jo v zadnjih letih razvijamo tako za poletno kot tudi za zimsko ponudbo,« je povedala Tina Tinta Kovačič, predstavnica za odnose z javnostmi pri Uniturju. Prvi snežni Wake park v Sloveniji z zabavnimi ovirami in skoki je adrenalinskim navdušencem in vsem ostalim na voljo v neposredni bližini Snežnega bara Uniorček oziroma Pohorske vasice. »Obratuje od torka do nedelje, med 10. in 16. uro. Zabava v njem je mogoča z lastnimi smučmi ali snežno desko, medtem ko si je mogoče izposoditi tudi tubo. Obvezna oprema je zaščitna čelada,« je še pojasnila predstavnica podjetja. LKK Foto: Unitur Nad januarsko turobnost z drsanjem POLZELA - Od sobote je tudi na parkirišču pred občinsko zgradbo v središču Polzele na voljo mobilno zunanje drsališče. Občani bodo lahko na njem brezplačno drsali mesec dni. Drsališče, ki je tokrat prvič na voljo Polze-lanom, so uradno odprli v soboto zvečer. Nastopila je umetnostna drsalka Maruša Udrih iz celjskega drsalnega kluba, zbrane je nagovoril pobudnik projekta, župan Jože Kužnik. Kot je povedal, so drsališče najeli za mesec dni, torej bo na parkirišču pred občinsko zgradbo postavljeno do 4. februarja. Odprto je vsak dan med 17. in 21. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 22. uro. Pridobitve so najbolj veseli otroci, ki doslej niso imeli možnosti tovrstne rekreacije na Polzeli. Drsanje je brezplačno, možna je tudi izposoja drsalk. ŠO, foto: TT inr TOYOTA NOVOLETNA PONUDBA! TOYOTA C-HR Izkoristite novoletno ponudbo novega vozila Toyota C-HR in si zagotovite privlačno darilo v vrednosti 800 € do 31. 1. 2019. FRMOBIL AVTOCENTER AC FRI-Mobil, Dečkova 43, Celje, 03 425 60 80, www.fri-mobil.si Povprečna poraba goriva za vozila Toyota C-HR: od 3,8 do 6,3 1/100 km in emisije CO2: 86 do 144 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6W. Emisije NOx: od 0,0096 do 0,0225 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delce PM10 in PM2, ter dušikovih oksidov. Slika je simbolična. 10 KULTURA Biser, ki bo zasvetil v Pelikanovi MNZC bo fotografsko dediščino predstavil na novem razstavišču - Z razstavo bo med drugim opozoril še na sto let društva Svoboda kleti Za razstavo Zemlja pleše v MNZC beležijo veliko zanimanja. Direktor muzeja dr. Tone Kregar je zadovoljen, da so tudi ostale razstave in spremljevalni dogodki dobro obiskani. »To je pomembno, saj programa ne ustvarjamo zase, ampak za našo lokalno skupnost. Vedno več ljudi ugotavlja, da lahko pod našo streho najde marsikaj zanimivega zase.« Razlagova ulica 5 v Celju, kjer sta Fotoatelje in galerija Pelikan, bo v letos dobila nove vsebine. Muzej novejše zgodovine Celje (MNZC) tam med drugim načrtuje pregled zgodovine fotografije od konca 19. stoletja do konca 20. stoletja. Tovrsten prikaz »in situ«, torej na mestu, bo nekaj posebnega v evropskem prostoru. Septembra letos bo minilo 120 let od gradnje hiše v Razlagovi ulici 5, kjer še danes domuje fotografski atelje iz konca 19. stoletja. Kmalu bo minilo tudi sto let, odkar je hišo odkupil in fotografsko dejavnost na tem mestu prevzel Josip Pelikan. To je po besedah direktorja MNZC dr. Toneta Kregarja dovolj razlogov, da se bo s sodelavci lotil postavitve pregledne razstave zgodovine fotografije. Zaživela bo na novem razstavišču, in sicer v kletnih prostorih Pelikanove hiše v Razlagovi ulici 5. Hišo je namreč Mestna občina Celje odkupila od Pelikanovih dedičev in jo predala v upravljanje MNZC. Sogovornik je prepričan, da bo pregled zgodovine fotografije od konca 19. stoletja do konca 20. stoletja »in situ« nekaj posebnega v evropskem prostoru. »To bo biser v kroni celjske kulturno-turistične ponudbe,« je prepričan. Eden večjih avtorskih projektov MNZC letos bo tudi razstava, posvečena stoti obletnici začetka delovanja Kulturno-prosvetnega društva Svoboda Celje. To je po Kregarjevih besedah celotno 20. stoletje in vse do danes združevalo številne generacije Celjanov. Na poletno muzejsko noč bodo junija v muzeju odprli še razstavo o uspešnih ljudeh, ki izvirajo iz različnih kotičkov našega planeta in so svoj novi dom našli v Celju. Muzej bo s svojimi vsebinami gostoval v različnih ustanovah in tudi sam gostil predstavitve različnih vsebin. Med drugim bo maja v Celje povabil glavnega urednika Sobotne priloge Dela Alija Žerdina z njegovim projektom Muzej tiska. Ta bo predstavil približno sto časopisnih naslovnic z vsega sveta, sledil bo pogovor o vlogi tiska nekoč in danes. Plešoča Zemlja še privablja obiskovalce Kregar ocenjuje, da je MNZC v letu 2018 uresničil začrtane cilje in naloge ter jih v veliki meri tudi presegel. Razstava Zemlja pleše, ki je aprila zaživela med stenami Otroškega muzeja Hermanov brlog, bo na ogled še celo letošnje leto. »Finančno, vsebinsko in programsko gre za najzahtevnejši projekt muzeja v preteklem letu, ki je naletel na izjemno dober odziv. Skupine otrok in mladostnikov iz vse države nas bodo obiskovale tudi v naslednjih mesecih.« Za odraslo občinstvo so v muzeju minulo leto pripravili dve razstavi, ki sta se dotikali stote obletnice konca prve svetovne vojne in razpada Habsburške monarhije. Darja Jan je pripravila razstavo Buči, buči, morje Adrijansko. Z njo je predstavila usode slovenskih Primorcev, ki so se po letu 1918 naseljevali na Celjskem. Lani so v muzeju odprli še razstavo, namenjeno Franju Malgaju, junaku bojev za slovensko Koroško. Ob odprtju je izšel tudi strip, ki predstavlja Malgajevo življenjsko pot na način, ki je morda bolj zanimiv mlajšim obiskovalcem muzeja. Sicer so v MNZC s tamkajšnjo glasbeno šolo pripravili razstavo ob 110-letnici glasbenega šolstva v Celju. Gostili so razstave drugih hiš in svoje razstave predstavljali po različnih ustanovah doma in v tujini. Z namenom ohranjanja kulturne dediščine tega prostora in soustvarjanja pestrega kulturnega utripa so se povezovali z najrazličnejšimi izobraževalnimi in kulturnimi ustanovami na Celjskem. TINA STRMCNIK Foto: arhiv NT (SHERPA) Človeška neumnost in aroganca nimata meja Vanja Tajnšek je v novi knjigi kritična s pomočjo fotografij Celjska ljubiteljska foto-grafinja Vanja Tajnšek je konec leta po dveh knjigah za otroke izdala še knjigo za »odrasle« Vanja raw, s katero želi gledalce predramiti iz dnevne otopelosti. »To je knjiga zgodb, ki bralca spodbudi k razmišljanju. Je za tiste, ki jim ni vseeno, ki si upajo priznati. In je vsekakor za tiste, ki se želijo zabavati.« Konec lanskega leta je izšla vaša tretja knjiga, ki je precej različna od prejšnjih dveh. Kaj je tokratna tema? Na 80 straneh so predstavljene fotografije in kratka spremljajoča besedila v slovenskem in angleškem jeziku, ki pripovedujejo o ozadju posnetka ali z njimi le podam svoje videnje dogajanja. Fotografije niso tehnično dovršene, niso obdelane v po-stprodukciji, so posnete s fotoaparatom ali kar s telefonom, saj namen ni bil, da bi posnela tehnično dovršen posnetek, ampak je pomembnejša predstavitev zgodbe. Lahko rečem, da gre za fotografije, posnete v »snap shot« tehniki, saj večina ne omogoča ponovitve posnetka. Zaradi tega se mi je zdela beseda »raw« (surov, neobdelan) zelo primerna. V fotografskem žargonu se redno uporablja, gre za sopomenko za nekompresirano fotografijo. Knjiga tako nosi naslov Vanja raw in podnaslov Fotografijo je Vanja Tajnšek poimenovala Revni milijonar in ob tem zapisala: »Ko vidim nekaj takega, me najprej zgrabi bes in malo kasneje žalost. Pa kje ti je srce, da puščaš toliko ostankov hrane? Če mi ostane kos kruha ali mesa, ga zavijem v prtiček in ga nesem domov. Ali ga kasneje pojem sama ali pa ga dam psu. Res bi rada videla to osebo. Po vsej verjetnosti bi bil njen komentar - saj sem plačal. Pa tako polna usta so nas o tem, kako ljudje nimajo več niti za kruh, da je kriza, da država ne naredi nič za ljudi in vse kar je še podobnega.« Skozi oči fotografa / cinično - kritično - zabavno. S podnaslovom želim pri bralcu še dodatno vzbuditi pozornost in mu povedati, da ne gre le za knjigo fotografij, ampak tudi (na)pisanih zgodb, ki ne opisujejo le družbeno kritičnih tem s ciničnega, ostrega kota, ampak se gledalcu oziroma bralcu obeta tudi zabava. Kako dolgo je nastajala zbirka fotografij in kje ste jih posneli? Zbirka je nastajala več let. Še vedno nastaja, zato tudi zaključne besede na zadnji strani knjige: »Konec. Ne pa ni.« Glede na teme, ki se v knjigi pojavijo, bo bralcu hitro jasno, da sta človeška neumnost in aroganca skregani z moralnimi vrednotami in zdravo kmečko pametjo. Fotografije so posnete večina v Sloveniji. Nikakor si ne sme- mo domišljati, da prej našteto velja samo za nas Slovence, čeprav smo v marsičem prav zares neverjetni. S knjigo ste torej želeli malo prebuditi otopele Slovence? Veste, kakšni so ljudje -enkrat pravijo brigaj se zase, drugič se zgražajo, ker je vsem vseeno. No, meni ni vseeno in nisem človek, ki se obrne stran ali tišči glavo v pesek. So stvari, ki me strašno razjezijo in užalostijo. Ker se že vrsto let ukvarjam s fotografijo, se mi je za motive izostrilo tudi oko in morda res vidim stvari, ki jih drugi ne. Moje mnenje je, da gre v večini primerov le za omejenost in otopelost ljudi ter da večina misli na svojo »rit«. A so lahko fotografije tudi smešne. Pravzaprav so se obiskovalci moje fotografske razstave, ki sem jo imela pred leti na to isto temo, naravnost zabavali ob ogledu mojih fotografij in še bolj ob branju spremnih besedil. Na razstavi je res viselo le 15 fotografij, ampak spremljala jih je projekcija več kot sto drugih iz te iste serije. Lahko torej rečem, da ljudje prepoznajo problem, jih je pa treba marsikdaj k temu spodbuditi. Jih dobesedno soočiti s temo in prisiliti k razmišljanju. Omenjate kritičen in ciničen pogled na svet okoli nas. Ali se vam zdi, da je tega v sodobnem času premalo? Se prehitro ustavimo ob razmišljanju, da se ničesar ne da spremeniti, in nam je vseeno za svet okoli nas? Vedno več ljudi samo tarna, nič ni več dobro v tej ljubi deželici, vedno iščejo za težave krivca povsod drugod, le pri sebi ne, in vedno jim je sosedova trava bolj zelena. A vendar od nekdaj velja, da je treba vzeti tistemu, ki tarna. Na živce mi gre miselnost, da sam ne morem nič spremeniti. Ko vidiš na gozdni poti ogromen kup asfalta, zgražanje ni dovolj. Javi pristojnim. Ko vidiš krivico, naredi kaj! Ko vidiš neumno početje, ne obrni se stran, reci vendar kaj! To ni »špecanje«, ki ga sicer pri nas, roko na srce, še kako dobro poznamo. Ce gre za dobronamernost s pravo mero kritičnosti je to dobro. Naj se ne ustavi pri objavi na Facebooku. Naša dežela je čudovita. Rada jo imam. Rada imam Celje. Morda bo kdo rekel, da te besede vendar ne gredo skupaj z vsem, kar sem do zdaj povedala, ampak gre. Vam povem, da gre. Jaz le poskušam ljudi pocukati za rokav, da bi bilo dobro kaj spremeniti, popraviti. Zakaj ne bi za silo spremenili v dobro in dobro v odlično? Ali lahko izpostavite fotografijo, ki se vam je še posebej vtisnila v spomin? Joj, kar nekaj se mi jih je še kako vtisnilo v spomin ... Kofi tajm, kjer mamici kofetkata, medtem ko sta malčka v vozičkih zunaj pred oknom. Nas ne bo nobeden jebo, kjer sem fotografirala strašno zabavno sceno s preureditvijo parkirnih mest v Celju, in zagotovo Arbitraža, kjer sta soseda po sredini dovozne ceste v asfalt zabila kovinske stebričke in tako cesto prepolovila - oh, kako slovensko! BARBARA GRADIC OSET KULTURA 11 Film Bohemian Rhapsody rušil rekorde tudi v mestnem kinu Mestni kino Metropol je v letu 2018 obiskalo 22 tisoč ljubiteljev filma Samo Seničar je ponosen, da imajo Celjani radi slovenske filme. V letu 2018 si jih je ogledalo 5.142 gledalcev. V Mestnem kinu Metropol so zadovoljni s preteklim letom, saj si je predstave v njihovem kinu ogledalo rekordno število obiskovalcev. 461 projekcij si je lani ogledalo 21.576 gledalcev. »Lani smo postavili nov rekord glede števila obiskovalcev, odkar ima Društvo za ustvarjalnost Filter v upravljanju mestni kino. Predvajali smo 180 različnih filmov, med katerimi je bil najbolje gledan film Bohemian Rhapsody s 1.100 gledalci. Slovenski film Posledice režiserja Darka Štanteta je bil z 973 gledalci najboljši med slovenskimi filmi. Predvajali smo 22 slovenskih filmov, ob njih smo večinoma gostili režiserje ali igralce ter imeli z njimi pogovore. Slovenske filme si je ogledalo 5.142 gledalcev, kar je zelo lep obisk. Med drugim smo gostili Roka Bička, Vlada Kre-slina, Petra Bratoša, Natalijo Gros, gostili smo tudi tuje ustvarjalce,« je dobro leto v številkah povzel programski vodja mestnega kina Samo Seničar. Slovenski film vedno na prvem mestu Poleg rednega sporeda so pripravili tudi vrsto drugih dogodkov. Kino je sodeloval na Festivalu Celjski grad s projekcijami filmov na Starem gradu, v kinu so drugič gostili revijo animiranega filma, vedno zelo dobro obiskan je bil tudi Festival gorniškega filma, ki ga že vrsto let gosti celjski kino. »Še posebej smo presenečeni nad obiskom Tedna družinskega filma, ki smo ga lani prvič pripravili. Malo več kot tisoč obiskovalcev si je ogledalo filme v enem tednu. Bilo je pestro leto in predvidevamo, da bo takšno tudi leto 2019.« Tudi letos bodo dali prednost slovenskemu filmu in bodo poskusili v dvorano pripeljati slovenske ustvarjalce. 19. januarja bo premiera filma Igram, sem in po projekciji bo pogovor z režiserjem Miroslavom Mandićem. V februarju bo mogoče tudi v Celju videti dolgo pričakovani film Urše Menart Ne bom več luzerka. Ob tem je treba omeniti tudi abonma Srebrno platno, ki je nastal v sodelovanju z univerzo za tretje življenjsko obdobje. Vedno več je abonentov upokojencev, ki si v dopoldanskih urah vsak Filmi po izboru Sama Se-ničarja: »Moje srce je pri slovenskem filmu. Rad si ga pogledam, lani sta me zagotovo najbolj navdušila film Roka Bička z naslovom Družina in film Darka Štanteta z naslovom Posledice. V letu 2019 se najbolj veselim filmov Ne bom več luzerka Urše Menart in Izbrisana Mihe Mazzinija.« prvi torek v mesecu ogledajo film. »Še posebej sem vesel, ker si projekcije pogosto ogledajo tudi študenti, kar je lep način filmskega med-generacijskega sodelovanja,« je zaključil Seničar. BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA Muzej Velenje o rojstnem dnevu mesta Šestdeset let po odprtju središča Velenja bo tamkajšnji muzej prenovil dve svoji stalni postavitvi V Velenju bodo to leto obeležili šestdeset let od odprtja mestnega središča. Zaznamovanju tega jubileja se bo s svojim delom posvetil tudi tamkajšnji muzej. Ta med drugim napoveduje prenovo dveh stalnih postavitev na Velenjskem gradu, medtem ko se je lani posvečal predvsem številnim okroglim obletnicam v Šaleški dolini. Muzej Velenje želi v letu 2019 obnoviti razstavo z naslovom Kako je Velenje postajalo mesto in postavitev, s katero predstavlja ostanke mastodontov, v Šaleški dolini odkritih leta 1964. Direktorica muzeja Mojca Ževart si želi, da bi bili obe omenjeni vsebini predstavljeni na sodoben način. »Postavitev ostankov mastodon- tov je res že zelo stara, nikoli ni bila posodobljena. Delovni naslov prenove razstave je trenutno Šaleški prasloni. Gre za tematiko, ki je zelo privlačna za otroke in družine. Ko razmišljamo o posodobitvah, se moramo zavedati potreb in navad sodobnih obiskovalcev muzejev.« Razstava o novejši zgodovini mesta, o povojni zgodovini Velenja, je lahko po prepričanju sogovornice eden nosilnih produktov turizma v Šaleški dolini. Prav zato jo želi s sodelavci zasnovati tako, da bo zanimiva za širok krog obiskovalcev. V letu 2019 se bodo zaposleni v muzeju posvetili tudi predstavljanju in delni posodobitvi enote v Šoštanju - gre za Muzej usnjarstva na Slovenskem, ki bo to leto obeležil deset let delovanja. Kako obsežne bodo omenjene prenove, je seveda odvisno tudi od tega, koliko virov financiranja bodo v velenjski muzealci pridobili za načrtovane projekte. Od Cankarjeve muze do osamosvojitve V Muzeju Velenje si bodo leto 2018 sicer najbolj zapomnili kot evropsko leto kulturne dediščine. In po tem, da so s prireditvami, z razstavami, z izdajo publikacij in še kako drugače spomnili tudi na številne pomembne obletnice v Šaleški dolini. Med drugim so zaznamovali Cankarjevo leto. Pripravili so razstavo o Ani Lušin, učiteljici, ki je delala v Plešivcu pri Velenju, kjer je tudi pokopana. Ana Lušin, ki je znana še pod imenom Nuša Bregant, je bila Cankarjeva mladostna ljubezen in njegova dolgoletna prijateljica. V Muzeju Velenje so v Cankarjevem letu med drugim poskrbeli tudi za uglasbitev ene od pesmi, ki jo je svoji muzi posvetil veliki slovenski literat. Sodelavci muzeja so spomnili tudi na 130 let od rojstva akademskega kiparja Ivana Napotnika, na 70 let košarkarskega kluba Elektra Šoštanj. Obeležili so 70 let delovanja Nogometnega kluba Rudar Velenje in 60 let Rokometnega kluba Gorenje Velenje. Veliko so se posvečali skladatelju Franu Ko- runu Koželjskemu, ki se je rodil pred 150 leti. Ob vsem naštetem so se posvetili še stoti obletnici konca prve svetovne vojne. Minulo leto si bodo v Muzeju Velenje zapomnili tudi po odprtju Spominskega centra 1991. Slednji je obiskovalce prvič sprejel oktobra na dan suverenosti. In po besedah direktorice muzeja je center dobro zaživel. Velenjski muzealci bodo tam v naslednjih letih pripravljal programe za mlade in za vse druge, ki želijo izvedeti več o času, ko je Slovenija postala država, in o dneh vojne za neodvisnost. S tem želijo prispevati h krepitvi domoljubja, domovinskega ponosa in narodne samozavesti. TINA STRMČNIK Pesmi Glorjane Veber v bengalskem jeziku Pesniško zbirko V bližini tišine, ki izhaja iz pesniškega prvenca Glorjane Veber Prosti pad, je mogoče brati tudi v bengalskem jeziku. Knjiga je nastala pod okriljem časopisa The Teerandez, ki deluje v okviru združenja pesnikov Univerze v Daki. Za prevod je poskrbela v Združenih državah Amerike živeča bengalska prevajalka in pesnica Razia Sultan. Zbirko so pripravili v dvojezični izdaji, v bengalščini in slovenščini, saj želijo vzpostaviti simbolično jezikovno vez med dvema kulturama. V bližini tišine je druga avtoričina knjiga, izdana v tujini, prva je izšla leta 2015 v Italiji, sicer je njena poezija prevedena v 21 jezikov. Stoletje od izida prve številke celjskega časnika Nova doba 4. januarja 2019 je minilo sto let od izida prve številke celjskega časopisa Nova doba, ki je kot slovensko liberalno glasilo celjski medijski prostor pokrival vse do leta 1941. Liberalno celjsko glasilo je izhajalo enkrat do trikrat tedensko. Članki in prispevki so prinašali novice iz Celja in okolice ter obravnavali kultura in gospodarska vprašanja območja. Njegov prvi urednik je bil Vekoslav Spindler, ki je urejal tudi prvi celjski dnevnik Narodni dnevnik, ki je izhajal v letih 1909 in 1910. Istoimenski časopis Nova doba je v Celju izhajal tudi med letoma 1990 in 1995. Dvesto let od smrti Valentina Vodnika 8. januarja je minilo dvesto let od smrti jezikoslovca, pesnika, prevajalca, časnikarja in duhovnika Valentina Vodnika, čigar dediščina je zelo bogata. V Osrednji knjižnici Celje v originalih hranijo prve izdaje omenjenih Vodnikovih knjig, ki si jih lahko obiskovalci ogledajo v domoznanskem oddelku. Valentin Vodnik je prvi na več področjih, med drugim je sestavil prvo slovnico v slovenščini, se podpisal prvo posvetno pesniško zbirko Pesme za pokušino, zbral recepte za prvo kuharico v domačem jeziku. V uradnem spisu francoski vladi je Vodniku uspelo prepričati Francoze, da so opustili namen, da bi v šolski pouk na Kranjskem namesto slovenščine vpeljali hrvaško dal-matinščino kot v preostalih delih Ilirskih provinc. Po njegovi zamisli je slovenščina postala učni jezik v enotni osnovni šoli in gimnaziji, v zadnjem letniku tudi učni predmet. BGO 12 NAŠA TEMA Vrečka manj še ne odnese težave stran Z novim letom nič več brezplačnih plastičnih nosilnih vrečk Plastika, čudežni material, ki zmore skoraj vse. A nam je V Sloveniji porabi posameznik povprečno 90 vrečk na leto, cilj države je zmanjšati to količino pod 50 oziroma 40 do leta 2025. kljub vsestranski uporabnosti zrasla čez glavo. Počasi, a zanesljivo nas duši. Zato jo je treba omejiti. Tudi v Sloveniji smo napovedali »vojno« njeni pretirani uporabi. Prvi korak je narejen. Z januarjem je namreč začela veljati uredba, ki trgovcem prepoveduje brezplačno deljenje plastičnih nosilnih vrečk. Kljub temu bomo sveža živila v trgovinah zaradi higienske zakonodaje še vedno lahko »pakirali« v tanke plastične vrečke. Pri blagajnah resda ni več mogoče kupiti plastičnih nosilnih vrečk. A plastične vrečke v trgovinah še ostajajo. Ne zgolj vrečke, na trgovskih policah ostaja veliko (nepotrebne) plastične embalaže. Omejitev prodaje plastičnih vrečk je zagotovo korak v pravo smer. Če bomo želeli resnično zmanjšati plastično nesnago v svojih življenjih, bo potreben precej večji preskok v naših glavah. Z ukrepi naj bi odpravili smetenje, spremenili naj bi se vedenjski vzorci potrošnikov, kar naj bi se odrazilo v manjših količinah »pridelanih« odpadkov. Vlada želi s tem ukrepom spodbuditi trajno zmanjšanje potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk in obenem preprečevati splošno povečanje proizvodnje embalaže. S tem je v slovenski pravni red vnesla tudi evropsko direktivo glede zmanjšanja tovrstne potrošnje. »Plastične nosilne vrečke imajo zelo majhno maso, obenem so močne, obstojne in poceni. To so glavne lastnosti, ki so pripomogle k njihovi razširjeni in masovni uporabi. Posledici sedanje ravni potrošnje plastičnih nosilnih vrečk sta visoka raven smetenja okolja in neučinkovita raba virov. Smetenje s plastičnimi nosilnimi vrečkami povzroča onesnaženost okolja in povečuje močno razširjen problem smetenja vodnih teles, kar ogroža vodne ekosisteme po vsem svetu,« je zapisano v evropski direktivi. Z vidika varstva okolja so najbolj problematične plastične nosilne vrečke z debelino stene manj kot 50 mikronov (lahke plastične nosilne vrečke), ker jih redkeje ponovno uporabimo kot debelejše vrečke. To pomeni, da hitreje pristanejo med odpadki, zaradi svoje majhne mase tudi pogosteje smetijo okolje. V okolju se ne razgradijo tudi več kot sto let, tam se akumulirajo in s tem povzročajo okoljsko, gospodarsko in družbeno škodo, pojasnjujejo na ministrstvu za okolje in prostor. V uredbi je določen okolj-ski cilj, da bi se do konca leta 2019 zmanjšala letna raven potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk pod 90 na osebo in pod 40 lahkih plastičnih nosilnih vrečk na osebo do konca leta 2025. Trgovine brez embalaže - smo pripravljeni nanje? Silva Verglez: »Ljudje so kaj kmalu uvideli, da je fino, če lahko določenih sestavin kupiš manj, samo zato da jih poskusiš ali pa ravno toliko kolikor jih takrat potrebuješ in zato ni treba kupovati celega kilograma. V Celju imamo zato bogato izbiro oreškov, semen, riža, testenin.« Tudi v Sloveniji je že kar nekaj trgovin, kjer je možno nakupovati določene izdelke brez embalaže. Ta je vračljiva, lahko pa vsak prinese svojo. Po zgledu iz tujine sta mlada podjetnika na predvečer božiča v prestolnici odprla prvo trgovino brez embalaže, katere lastnika želita ljudi spodbuditi k bolj premišljenemu nakupovanju. »Zero waste« ideologija je način življenja, pri katerem proizvedemo karseda malo odpadkov. Visoko zastavljen cilj je težko doseči, zato je na spletu mogoče najti veliko blogov, ki nas učijo, kako presekati vezi z idejo nenehnega nakupovanja v plastiko zavitih stvari, ki jih pravzaprav ne potrebujemo. Skrb za okolje sta mlada Ljubljančana Manca Behrič in Primož Cigler spremenila tudi v posel in v prestolnici odprla prvo trgovino povsem brez embalaže. V Rifuzlu, kot sta poimenovala prodajalno, prodajata izdelke brez embalaže. Na voljo so suha živila (žitarice, stročnice, semena, testenine, oreščki, suho sad- je, čaji in začimbe), mlečni izdelki, jajca, vložena hrana, veganski namazi in jogurti. Po vzoru podobnih trgovin v tujini Rifuzl ponuja vse, kar potrebuje gospodinjstvo. Kupci lahko v svoje posode natočijo tudi čistila in izdelke za osebno higieno. Za tiste, ki se šele podajajo na pot zmanjševanja odpadkov, so na voljo tudi pripomočki za »zero waste« način življenja. Tudi v Celju je že nekaj trgovin, ki posamezne izdelke ponujajo brez embalaže s sistemom »rifuzl«. Ena takšnih je poslovalnica Bio trgovine Norma. »Pri nas nikoli nismo imeli oziroma ponujali lahkih plastičnih vrečk, saj nikoli niso sovpadale z našim prepričanjem. Ljudi skušamo navaditi, da bi v trgovino prišli z lastno okolju prijazno vrečko. Seveda najdemo ustrezne rešitve tudi za tiste, ki je nimajo,« pravi Silva Verglez iz Norme. »Rifuzl« ponudbo so strankam predstavili pred dvema letoma in kot pravi Verglezova, so jo do danes ljudje že dobro spoznali in sprejeli. Smo se pripravljeni odpovedati plastičnemu udobju? Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja je prepričana, da smo ljudje že od nekdaj pripravljeni, a smo na to nekoliko pozabili. »Tudi naši starši in stari straši so brez težav shajali brez nepotrebne plastične embalaže. Seveda pri tem ne mislimo, da se je treba vrniti v >prazgo-dovino< in postaviti udobje na stranski tir. Ampak kdo pravi, da okoljska odgovornost ni udobna? Le malo organizacije zahteva na začetku, potem pa prinaša veliko več koristi kot zgolj udobje. Začeti moramo z majhnimi koraki (na primer nakupovanje z lastno trajno vrečko) in potem sprememba tudi bolj zakoreninjenih navad ne bo tako težavna.« LKK V trgovini Norma v Celju so tako imenovane rifuze uvedli že pred dvema letoma. Ljudje so jih dobro sprejeli in jih vse pogosteje uporabljajo. NAŠA TEMA 13 Vrečke zgolj pljunek v morje plastične poplave V Sloveniji letno porabimo 30 milijonov vrečk, v vsej Evropski uniji prebivalci porabijo kar sto milijard. Številne države so že prepovedale izdelke za enkratno uporabo iz plastike, mikroplastične delce v kozmetiki in podobno, Slovenija je začela pri vrečkah. Od 1. januarja v trgovinah ni več brezplačnih plastičnih nosilnih vrečk, a še vedno ostajajo brezplačne za sadje, zelenjavo in samo plastične vrečke, ampak celotna pogosto pretirana plastična embalaža, še posebej plastični izdelki za enkratno uporabo. Osveščenost težko merimo in opišemo s številkami. Prav tako dvomimo, da bo zaradi plačljivosti vrečk več posameznikov poznalo posledice onesnaževanja, vedelo, kaj je mikroplastika, ali se odgovorno obnašalo tudi pri ostalih plastičnih izdelkih. Zagotovo je tako imenovan zaviralni dejavnik v obliki stroška za nakup eden od dejavnikov, ki bo pripomogel k temu, da bo več kupcem na voljo tudi FSC-pa-pirnata nakupovalna vrečka, je povedala Anja Marjetic, vodja korporativnega komuniciranja. »Potrošnike želimo osvestiti o uporabi razgradljivih vrečk in tako prispevati k varovanju okolja. Potrošnik ima pri nas na blagajni možnost izbire nakupovalne papirnate, trajne, tekstilne in biorazgradljive vrečke ali kartonske škatle. Tudi na oddelku sadja in zelenjave smo omogočili uporabo stoodstotno razgradljive vrečke. Te so trenutno na voljo v sedmih su-permarketih po Sloveniji, naša Katja Sreš: »Zagotovo lahko prisila spremeni večje množice ljudi, vendar menim, da teh nekaj centov marsikomu ne bo težko odšteti. Če bomo res želeli premakniti stvari na bolje, bo treba še ogromno osveščevalnega dela tako države, nevladnikov kot trgovcev. Ljudje morajo razumeti, da ne gre za to, da bi želeli na ta način trgovci povečati svoje dobičke, ampak da gre za to, da skupaj želimo ohraniti našo Slovenijo in naš svet s čim manj odpadki. Morda se bodo miselnost in predvsem navade ljudi vendarle spremenile. Vsekakor moramo vedeti, da plastične vrečke še zdaleč niso edini žulj, imamo namreč še ogromno plastike za enkratno uporabo, ki se ji moramo začeti čim prej izmikati.« druga nepakirana živila. Poleg njih ostaja tudi vsa ostala plastična embalaža, ki je ni malo. A nekje je treba začeti. Zato je sprejetje omenjene uredbe korak v pravo smer, so prepričani v društvu Ekologi brez meja, kjer zadnja leta Slovence s pomočjo različnih okoljskih akcij osveščajo o pomenu varovanja okolja. »Drži, prvi korak je narejen. Glede na to, da so plastične vrečke še vedno prisotne vsaj na oddelkih z nepaki-ranimi živili, je odvisno od potrošnikov in trgovcev, ali bomo dovolj ambiciozni in bomo naredili še korak naprej ali ne. Zagotovo niso problematične ljudi prišlo v trgovino s svojo vrečko. Največje spremembe pričakujemo v neživilskih trgovinah (tekstilne trgovine, drogerije), kjer so bile doslej vrečke brezplačno na voljo,« je povedala predstavnica društva Katja Sreš. Ljudje so vedno bolj osveščeni Večina trgovcev je potrošnike na spremembe začela navajati že pred meseci. Tako so v Tušu že jeseni iz prodaje popolnoma umaknili klasične plastične nakupovalne vrečke, ki so jih nadomestili z okolju prijaznejšimi vrečkami, med drugim je želja je, da bi tovrstne vrečke vpeljali v vse poslovalnice,« je še dodala Marjetičeva. Tudi diskontni trgovec Lidl se je na spremembe pripravil že junija lani. Plastične vrečke so že takrat zamenjali s papirnatimi. »Od sredine decembra lahko kupci na blagajnah posežejo tudi po naši novi bombažni vrečki iz proizvodnje >fair trade<,« so pojasnili. Pri Sparu so naredili še korak naprej. »Smo edini, ki ponujamo tudi vrečke za sadje in zelenjavo za večkratno uporabo. Mrežaste vrečke so izdelane namensko za nakupovanje svežega sadja in zelenjave. Izdelane so iz po- liestra, ki nastane z reciklažo plastenk. Večkratna uporaba ne bo težava, saj so vrečke pralne,« pojasnjujejo. Od januarja so plačljive tudi vrečke v trgovinah z oblačili in obutvijo. V celjskih nakupovalnih središčih je bilo zato v prvih dneh leta mogoče opaziti več ljudi, ki so trgovine zapuščali s škatlami v rokah. Je pa res, da veliko trgovin s tekstilom že dlje časa namesto plastičnih vrečk uporablja papirnate. Minister bi jih ukinil Okoljski minister Jure Leben je takoj po prevzemu funkcije nakazal, da želi na področju varovanja okolja nekaj spremeniti. Vladne službe in nevladne organizacije, predvsem okoljske, večinoma stojijo na nasprotnih bregovih, a se sodelovanje v zadnjem obdobju poglablja. Tudi zaradi prizadevanj za manjšo uporabo plastičnih vrečk. Na ministrstvu pravijo, da nova uredba sicer ne prepoveduje uporabe plastičnih nosilnih vreč, a morajo biti te obvezno plačljive. Ob tem so zapisali še, da je Slovenija s prihodom ministra Lebna jasno poudarila, da bo stremela k temu, da bi ukinili prodajo lahkih nosilnih vrečk. Prizadevanja ministra pozdravljajo tudi Ekologi brez meja: »Dobivamo znamenja, da je naše ministrstvo za okolje in prostor postalo zelo ambiciozno pri tem, tako da si v prihodnosti zagotovo lahko obetamo težko pričakovano prepoved vseh plastičnih vrečk,« je povedala Katja Sreš in dodala, da z ministrstvom dobro sodelujejo pri širjenju in vpeljavi trajnostnih navad tudi v slovensko javno upravo. LEA KOMERIČKI KOTNIK Foto: SHERPA Bi zbirali plastenke za plačilo? Tudi kmetije preplavljene s plastiko Časov, ko so naše kmetije krasili kozolci, skoraj ni več. Danes so gospodarska poslopja pogosto obložena s plastičnimi balami silažne krme. Na ta problem je opozorila tudi naša bralka Mihaela Kotnik. »Pozdravljam pobudo za prepoved plastičnih vrečk, a glede na stanje našega planeta je to bistveno premalo. Žal imamo končni potrošniki na vse skupaj premajhen vpliv. Ukrepati je treba na ravni zakonov in uredb. Velik problem je tudi kmetijstvo. Silažna krma je namreč zavita v več kilogramov plastike, ki po uporabi marsikje enostavno ostane na kmetijskih zemljiščih. Takšni odpadki so grdi in škodljivi.« Bo silaža v plastičnih balah tudi v prihodnje ostala prva izbira za številne konvecionalne kmete? STO, foto: MK Včasih smo prazno, predvsem stekleno embalažo vračali v trgovine in s tem celo nekaj malega zaslužili. Na Hrvaškem vračanje embalaže, tudi plastenk, še vedno živi. Na Hrvaškem ljudje zbrane plastenke vračajo v trgovine in zanje prejmejo plačilo. V Sloveniji smo za ločeno zbiranje plastenk in ostale plastične embaleže postavili ekološke otoke, ki se marsikdaj spremenijo v vse prej kot urejeno odlaganje ločeno zbranih odpadkov. Bi ponoven sistem vračljive embalaže pri nas obrodil sadove in bi »pridelali« manj odpadkov? Na ministrstvu za okolje pojasnjujejo, da se za uvedbo kavcij za odpadno embalažo vlada ni odločila, ker so za vračljivo embalažo, ki se večkrat uporabi v embalažnem krogotoku, že določene z uzanca-mi pri vračanju in prevzemanju vračljive embalaže. Uzance so na podlagi svojih statutov sprejele trgovinska, gospodarska in turistično gostinska zbornica.« Ob tem na ministrstvu pojasnjujejo, da imamo v Sloveniji že več kot 15 let vzpostavljen dober in uspešen sistem zbiranja odpadne embalaže. »S tem je za več kot tri četrtine prebivalcev zagotovljeno ločeno zbiranje odpadnih plastenk in pločevink po sistemu od vrat do vrat. S tako visoko kakovostnim javnim sistemom ločenega zbiranja odpadkov se lahko pohvali le malokatera država EU, kar Sloveniji priznava tudi Evropska komisija,« izpostavljajo na ministrstvu. Prepričani so, da bi uvedba kavcij po vzoru Hrvaške nedvomno predstavljala določena administrativna in finančna bremena za proizvajalce, uvoznike in pridobitelje tovrstnih izdelkov, še posebej za mala in srednja podjetja, ter za trgovce, ki bi morali v prodajalnah ali poleg njih zagotoviti ustrezen prostor za skladiščenje vrnjenih odpadnih plastenk in pločevink ter v teh prostorih izvajati higienske, protipožarne in druge ukrepe. Na ministrstvu bodo v tem letu pripravili predlog novega Zakona o varstvu okolja, k predlaganju možnih rešitev bodo povabili kar najbolj širok nabor strokovnjakov. Kot so še zapisali, bodo ponovno preučili vse možne rešitve za zbiranje in predelavo odpadne embalaže, tudi uvedbo kavcij. LEA KOMERIČKI KOTNIK FOTO: SHERPA LEA KOMERIČKI KOTNIK OB ROBU Plastične vrečke smo omejili. Kaj zdaj? »Smo prepovedali plastične vrečke, da bomo lahko vso nakupljeno plastiko domov nosili v kartonastih škatlah?« je zgolj eno od mnogih vprašanj, ki so te dni zaokrožila po medmrežju. Že res, da ukrep ni drastičen, da ga marsikdo ne bo niti zaznal, a prvi korak v boju proti plastiki je. Čeprav drobcen. Nekje je pač treba začeti. Če je to pri vrečkah, tudi prav. A še zdaleč to ne pomeni, da se lahko državni uradniki in z njimi vsi mi tolčemo po prsih, kaj nam je uspelo. V resnici nas čaka še veliko dela. Za začetek smo plastične vrečke »izgnali« na posamezne trgovinske oddelke z jasnim opozorilom, da niso zaželene. A dejstvo je, da so postale del nas in našega vsakdana, zato jih bo težko povsem eliminirati iz naših življenj. Plastične nosilne vrečke so močne in poceni. Prav cena je tista, ki nas velikokrat pripravi do tega, da pozabimo na okolje in ob misli nanj zamižimo na obe očesi. S trdno zaprtimi očmi v nakupovalno košaro - iz plastike - zmečemo vse, kar potrebujemo. In se ob tem še zavedamo ne, da je vsak izdelek obdan z očesu prijetno embalažo, ki je v večini iz plastike. A če je slovenska birokracija na papirju naredila korak v pravo smer, je morda čas, da preskok v glavah naredimo tudi potrošniki. Vsak od nas lahko izbira. In večina nas žal še vedno izbere udobje, ki je največkrat zapakirano v plastiko. ANKETA Trgovci so ljudi na spremembo zakonodaje v zadnjih mesecih dobro pripravili in večina vprašanih je v trgovino prišla z lastno vrečko. Vprašani zadnjo uredbo vlade o prepovedi brezplačnih plastičnih nosilnih vrečk podpirajo. Vojka Romih, Celje »Najbolje bi bilo, če bi plastične vrečke povsem umaknili iz trgovin. Nosilno vrečko imam vedno s seboj, zelenjavo in sadje še nabe-rem v plastično vrečko.« Jani Starlekar, Kompole »Premalo se zavedamo, koliko gorja naredi plastika našemu planetu.« Ana Kroflič, Zadobrova »Nikoli nisem kupila vrečke. Vedno sem jo imela s seboj. Tisti, ki smo v visokih letih, smo tako navajeni.« Nada Vrtovec, Celje »Se povsem strinjam s tem, da je treba plastične vrečke plačevati. Nosilne vrečke za večkratno uporabo uporabljam že leta. Vselej ko grem v trgovino, imam s seboj vrečko iz blaga. Plastike je v svetu resnično preveč. Po televiziji lahko vidimo, kaj se vse najde v oceanih, zaradi plastike umirajo živali. Prav je, da se uporaba plastike omeji.« 14 KRONIKA Hudo sobotno jutro V naslednjih dneh bo znano, ali bodo morali hišo porušiti ali bo možno ohraniti kateri del in jo samo obnoviti. Usoda mu je vzela starše in dom 22-letni Žan Kotnik ostal brez vsega, a tragedija mu ni vzela upanja Goreti naj bi začelo pri nadstrešku, v bližini terase. Za obnovo oziroma novogradnjo bodo dobrodošli izvajalci, gradbeni material in finančna sredstva, ki jih lahko nakažete na: RKS - OZ Žalec, Hmeljarska ulica 3, 3310 Žalec, TRR: SI56 1010 0005 5598 261, sklic: SI00 2019-24214-2, koda: CHAR, namen: Pomoč Žanu Kotniku. Kuhinja, v kateri je bilo ogromno stvari, je popolnoma pogorela. Komaj 22 let je star. Med pogovorom je mogoče čutiti, da ne glede na vso tragedijo, ki jo je doživel, ostaja močan in ima pozitiven pogled naprej. »Nekako bo,« je dejal. Žan Kotnik. Minulo soboto je iz ognjene hiše uspel rešiti le dokumente in nekaj denarja. Ostal je brez doma. Lani tudi brez očeta, leta 2016 brez mame. Toda v tako hudi situaciji ni sam. Ob strani mu stojijo lokalna skupnost in prijatelji, zato ni dvoma, da tudi dobrosrčni ljudje ne bi priskočili na pomoč. Da bo Žan kmalu spet imel streho nad glavo. V hiši, v kateri je s svojima staršem preživel otroštvo, je zagorelo v soboto zgodaj zjutraj, nekaj minut pred 5. uro. Žan je takrat spal v svoji spalnici v prvem nadstropju. »Nenadoma sem slišal pokanje. Nato sem videl, da gre za pokanje stekel na oknih. To me je zbudilo,« pravi. Če ga ne bi, bi bila danes tragedija še večja. Ko so okna popokala, je začelo goreti še v notranjosti hiše. To je bil skrajni čas, da je Žan pobegnil na prosto. Medtem je lahko vzel le dokumente in denar. Ostalo so uničili ognjeni zublji, visoki več metrov. Žan v požaru ni bil poškodovan. Ker se je nadihal dima, so ga preventivno pregledali v celjskem urgentnem centru, vendar poškodb nima. Lokalna skupnost na pomoč Ogenj naj bi izbruhnil pri nadstrešku stanovanjske hiše, govori se tudi, da je prišlo do kratkega stika na zunanji električni vtičnici, a točen vzrok še ni znan. Do zdaj so celjski kriminalisti potrdili le, da ne gre za kaznivo dejanje. Požar je gasilo več kot 60 gasilcev iz okoliških prostovoljnih društev z osmimi gasilskimi vozili in z vso opremo. Že takoj po požaru je bilo mogoče videti, da bodo hišo zelo tež- Žan Kotnik ko obnovili in da bo potrebna novogradnja, toda o tem bodo zadnjo besedo rekli gradbeni strokovnjaki, ki si bodo uničeno stavbo ogledali. Ko se je po Galiciji in Žalcu razvedelo, kaj se je zgodilo, je lokalna skupnost takoj priskočila na pomoč. Že v nedeljo. »Najprej je bilo treba počakati, da so svoje delo opravile strokovne službe, policija in tudi zavarovalnica. Zdaj bo stavbo treba počistiti in ugotoviti, ali je primerna za obnovo ali bo nujna novogradnja,« pravi predsednik Krajevne skupnosti Galicija Peter Vipavc. Že v ponedeljek popoldne je bil sestanek, na katerem so bili predstavniki Krajevne skupnosti Galicija, Občine Žalec, prostovoljnih gasilskih društev Velika Pirešica in Za- vrh pri Galiciji in Rdečega križa ter Aleksander Reberšek, ki bo glede na svoje pretekle akcije pomoči koordiniral tudi izvedbo del v tem primeru. Čiščenje pogorišča »Zanj bo zagotovo ves čas poskrbljeno, da bo ustrezno nameščen,« odgovori Vipavc na vprašanje, kje bo v tem času bival Žan. Trenutno je v enem od celjskih hotelov, kar mu je omogočila zavarovalnica. A tam ne bo dolgo, le nekaj dni. Zato naj bi mu po naših podatkih tudi Občina Žalec že iskala ustrezno namestitev za čas, dokler mu s pomočjo donacij ne bodo uredili novega doma. Kot so sklenili na ponedeljkovem sestanku, naj bi konec tega tedna že začeli čistiti pogorišče. »V nasle- Nekateri bi finančna sredstva raje darovali neposredno tistemu, ki jih potrebuje, toda zaradi teh dodatnih nakazil zaposlena oseba plača dohodnino. Če je prejemnik takšne neposredne denarne pomoči tudi prejemnik denarne socialne pomoči, pa lahko takšno dokazilo onemogoči, da bi prejemal socialno pomoč. Zato humanitarne organizacije ponudijo svoje TRR v dobrobit osebam v nesreči. KRONIKA 15 iz zunanjega dela hiše razširil še v notranjost. Dom, ki so ga uničili ognjeni zublji. dnjih dneh si bodo pogorelo hišo ogledali gradbeni strokovnjaki, ki bodo predlagali obnovo ali rušenje stavbe in z ostalimi izvajalci ocenili predvidene stroške. V tem času bodo gasilci in prostovoljci Krajevne organizacije Rdečega križa Galicija zbirali finančna sredstva,« pravi Matjaž Črešnovar, sekretar žalskega območnega združenja Rdečega križa Slovenije. »Porabo denarja bomo budno spremljali« Ta teden je bil ustanovljen tudi poseben odbor, ki bo vodil nadaljnja dela, predvsem bo bdel nad porabo denarja, pravi Črešnovar. »Vsa zbrana sredstva bomo skupaj dnevno in tudi na naših rednih sestankih pregledovali in nato na podlagi sklepov odbora plačevali račune, ki bodo povezani s pomočjo Žanu Kotniku,« dodaja Črešnovar, ki opaža, da so ljudje še vedno nezaupljivi pri takšnem zbiranju denarja. »Ljudje naj nikar ne mislijo, da bo ta denar porabljen za druge namene. Višino zbranih sredstev bomo dnevno objavljali na na svoji strani na Facebooku,« pojasnjuje Črešnovar. Dodaja tudi, da je bilo v prvih dveh dneh po odprtju transak-cijskega računa za pomoč Kotniku zbranih 700 evrov. Velik del v okviru pomoči naj bi izvedla tudi žalska občina. Po nekaterih podatkih naj bi že iskala pomoč pri lokalnih podjetnikih, ki naj bi pomagali pri obnovi ali gradnji nove hiše. Žan nima lahkega življenja. A kljub vsemu pozitivno zre v prihodnost. Usoda je družinsko hišo Kotnikovih udarila večkrat. Leta 2016 je Žanova mama nenadoma umrla po epileptičnem napadu. Doma. Takrat je bil ob njej Žanov oče. Nato je prišel lanski september. Oče je do- živel srčni infarkt. Mrtvega ga je doma našel ravno Žan, ko je prišel iz službe. 22-le-tnik trenutno opravlja delo preko študentskega servisa, ker še študira na Visoki strokovni šoli v Šentjurju. »Kako bo naprej, bomo videli, ostaja mi upanje, da se bo vse odvilo tako, kot se mora,« pravi. SIMONA ŠOLINIČ FOTO: KS Galicija, GZ Žalec Po zadnjih podatkih policije naj bi bil vzrok za požar napaka na električni napeljavi. Največ poškodb zaradi precenjevanja razmer Letno na smučiščih poškodovanih osemdeset ljudi Letno se v Sloveniji zgodi približno tisoč nesreč. V zadnjih letih ni bilo smrtnih smučarskih nesreč, vendar obstajajo dogodki, ko posamezniki zaradi bolezenskih stanj umrejo na smučiščih. Na Rogli, Kopah in v Kranjski Gori bosta tudi letos za varnost na smučiščih poleg slovenskih policistov skrbela hrvaška policista. Gre za zdaj že večletno sodelovanje policij tudi zaradi hrvaških turistov. Policisti bodo opozarjali na previdnost med smučanjem. Najpogostejši napaki, ki se vsako leto ponavljata med smučarji, sta slabša telesna pripravljenost in precenjevanje lastnih sposobnosti, vključno s sposobnostjo glede obvladovanja hitrosti. Sodelovanje je zdaj že večletno in traja v prvi polovici januarja. Hrvaška policista v času, ko je na smučiščih v Sloveniji več hrvaških državljanov, pomagata pri sporazumevanju z njimi, jim svetujeta v primeru morebitnih nevšečnosti ter pomagata pri stikih s hrvaškim veleposlaništvom v Sloveniji. Letno se na slovenskih smučiščih zgodi kar tisoč nesreč. Lani se je v takšnih nesrečah v Sloveniji hudo poškodovalo več kot 80 ljudi. Nekatere Zaščitna smučarska čelada je obvezna za otroke, mlajše od 14 let, njena uporaba je priporočljiva tudi za odrasle. nesreče tudi niso prijavljene, ker se posledice pokažejo kasneje. »Največ nesreč se zgodi v prvi tretjini smučarskega dne. Smučarji se morajo še pred začetkom smuke pozanimati, kakšne so razmere na smučiščih, preveriti morajo svojo opremo in se na smuko dobro pripraviti tudi fizično. Policisti opažamo, da pridejo ljudje na smučišče pogosto neogreti in smučajo nevarno ne glede na to, da je na smučiščih veliko ljudi. Razmere na smučišču se ves čas spreminjajo, čeprav je morda vreme lepo. Spreminjajo se struktura snega, fizična kondicija ljudi, vidljivost in ostale vremenske okoliščine. Vse te spremembe morajo smučarji prepoznati in svoje smučanje temu tudi prilagoditi,« pravi vodja Sektorja splošne policije na Generalni policijski upravi Tomislav Omejec. Policisti, ki so prisotni na smučiščih, izvajajo tudi nadzor nad tem, ali so smučarji pod vplivom alkohola. V osnovi pa so za varnost na smučiščih odgovorni upravljavci in nadzorniki smučišč. SŠol Foto: PUC Dvajset policistov z vseh policijskih uprav, ki skrbijo za nadzor nad smučarji, se je lani tudi dodatno usposabljalo. Glavni poudarek pri usposabljanju je bil na predstavitvi tehnik in zakonitostih smučanja, tipičnih smučarskih poškodbah, obratovanju smučišč ter ukrepih za varnost, red, nadzor in obravnavo nesreč. Dobila dve leti zaporne kazni Na Okrožnem sodišču v Celju so v ponedeljek izrekli sodbo Tadeji Falnoga zaradi očitanega kaznivega dejanja poslovne goljufije. Gre za domnevna kazniva dejanja izpred leta 2010, ko je bila še direktorica v podjetju SGP Nova. Sodišče, ki je Falnogo oprostilo za del očitkov, jo je obsodilo na dve leti zapora in plačilo stroškov postopka, a sodba še ni pravnomočna, saj je mogoče pričakovati pritožbo njene obrambe. Tožilstvo je predlagalo višjo kazen, in sicer tri leta in deset mesecev zapora, odvetnik obtožene pa je predlagal oprostilno sodbo. Kot je znano, jo je obtožnica bremenila, da naj bi preslepila več poslovnih partnerjev, pri čemer za svoje delo, šlo naj bi za gradbene in druge storitve, ki so jih izvajali za SGP Nova, niso dobili plačila. V eksploziji se je poškodovala ženska Na silvestrovo se je v eksploziji v Velenju hudo poškodovala 69-letna ženska. Zaradi pregretja je eksplodirala manjša plinska kartuša, ki je bila shranjena v garažnih prostorih stanovanjske hiše. Poleg ženske se je poškodoval tudi 39-letni moški, a je dobil lažje poškodbe. Petarde zasegli osemdesetletniku Policija je na silvestrovo na Mednarodnem mejnem prehodu Bistrica ob Sotli 80-letnemu moškemu zasegla skoraj 50 kosov prepovedanih petard. Gre za državljana Hrvaške, pri katerem je petarde našla policistka med nadzorom pri vstopu v Slovenijo. 80-letniku je zasegla zavoj s 40 kosi petard znamke Velika mega in zavoj z osmimi kosi petard znamke Tenkovska. Oboje je bilo v originalni embalaži. Zoper kršitelja je bil izveden hitri postopek z odločbo za plačilo globe v višini 400 evrov. Oropal frizerski salon V soboto dopoldne je neznanec v Vrunčevi ulici v Celju oropal frizerski salon. Ropar je star približno 40 let, ima krajšo brado, v času ropa je bil oblečen v temnejša oblačila. Na glavi je imel rjavo kapo. Vstopil je v frizerski salon, zagrozil lastnici in od nje zahteval denar. Ko mu ga je izročila, je odšel iz salona v neznano smer. Policija ga še ni izsledila. Odnesli orodje Minuli četrtek so neznanci v Trubarjevi ulici v Laškem vlomili v ograjen prostor in osem zabojnikov. In njih so odnesli več ekranov, tiskalnikov in električnih podaljškov. Podjetji iz Novega mesta so oškodovali za približno tisoč evrov. Podobno se je zgodilo tudi v Žalcu. Tam je neznanec iz dveh gradbenih zabojnikov in barake na gradbišču ukradel električni sesalec, bencinski agregat in različno orodje. Umrl Celjan Pretekli teden je na območju Mislinje v prometni nesreči umrl 63-letni Celjan. Med vožnjo iz Mislinje proti Slovenj Gradcu je v četrtek zapeljal levo in trčil v panelno ograjo ob cesti. Kljub nudenju nujne zdravniške pomoči je umrl na kraju. Za ugotavljanje vzroka smrti je bila odrejena sanitarna obdukcija. Po vseh zbranih podatkih bodo s policije poslali poročilo na pristojno državno tožilstvo. Vzeli denar in ga pretepli V Čretvežu pri Slovenskih Konjicah se je v sredo zgodila roparska tatvina. Trije znanci so oškodovanca odpeljali na pošto, kjer je dvignil manjšo vsoto gotovine. Po prihodu domov je med njimi prišlo do spora. Pri tem so z njim fizično obračunali in mu na silo odvzeli denar. Policija okoliščine primera še preiskuje. 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober naku odlično storitev? Preglejte aktualno ponudoo \/sak drugi prebivalec Slovenije ima v lasti osebni avto. EUROSERVISERJI LAHKO DOSTOPAJO DO VSEH POMEMBNIH PODATKOV Vse Euroservis delavnice so povezane s sistemom TecDoc, ki omogoča iskanje rezervnih delov glede na znamko vozila. Tehnični postopki, podatki in normativi, vpoklici in servisni intervali za posamezno vozilo so Euroserviserjem dostopni s pomočjo programa HAYNESPRO. AUTOANALITICA - NOVO V EUROSERVISIH Mreža Euroservis z novim letom v svoj nabor storitev vključuje tudi popolnoma avtomatiziran in standardiziran postopek pregleda stanja vozila Auto-analitica. Po 3-urnem pregledu ključnih točk na vozilu računalniški algoritem poda oceno stanja vozila, ki je popolnoma objektivna in prodajalcu rabljenega vozila pomaga pri hitrejši prodaji, kupcu pa olajša odločitev za nakup. Več na www.autoanalitica.si Storitev AUTOANALITICA zaenkrat izvaja devet Euroservisov v Sloveniji. svoj avto? Pod vodstvom Primoža Rožnika, vidnejšega slovenskega strokovnjaka na področju servisiranja vozil (skrajno desno), so se s postopkom Autoanalitica do sedaj seznanili serviserji 9-ih slovenskih Euroservisov. Če je vaš odgovor »V Euroservisu«, potem ste v naši avtoservisni mreži zagotovo našli nekaj, kar vas je prepričalo, da smo prava izbira za vas in vaše vozilo. Če je vaš odgovor drugačen, vas vabimo, da o konceptu Euroservis izveste več. Avtoservisno mrežo Euroservis, ki je del globalne svetovne mreže Eurogarage, sestavlja več kot trideset neodvisnih servisov, ki so bili skrbno izbrani na podlagi svojega dobrega dela in v skladu s kriteriji celotne svetovne servisne mreže. Vrhunsko popravilo po pošteni ceni V Sloveniji se avtoservisna dejavnost deli na dva sistemska sklopa. Prvega predstavljajo pooblaščeni servisi proizvajalcev vozil, drugega neodvisni mehaniki. Mreža Euroservis je edinstven koncept, ki vam ponuja le najboljše lastnosti obeh zgornjih sklopov: vrhunsko vzdrževanje in popravila vašega vozila po pošteni ceni. V Euroservisih so dobrodošla vozila vseh starosti in znamk. 10 let je povprečna starost osebnega avta v Sloveniji. Zanimivo tudi za podjetja: mreža Euroservis vam nudi celovito storitev vzdrževanja avtoparka službenih vozil. Zakaj bi izbrali najbližji Euroservis? 1. Nižje cene od pooblaščenih servisov 2. Zagotovljena tovarniška garancija 3. Vgradnja originalnih in originalom enakovrednih rezervnih delov 4. Usposobljeni serviserji in vrhunsko opremljene delavnice 5. Enoletno jamstvo za storitev 6. Prisotnost po Sloveniji omogoča hiter dostop do servisiranja 7. Možnost pomoči na cesti Euroservis asistenca 8. Hitra storitev Poiščite najbližji Euroservis na www.euroservis.si in se prepričajte, da je prava izbira za vaše vozilo in varno vožnjo. Zobozdravstvene storitve Sofija Nlaksimović sedaj tudi v Celju Za naročanje pokličite 040463888 Sofija Maksimović s.p,r Pohorska ulica 13 b, 3000 Celje 4dF BIRO BIT servis in trgovina d.o.o. Teharska cesta 24, 3000 Celje tel 03 4256100 fax 03 4256124 e-naslov:info@birobit.si www.birobit.si - PRODAJA PISARNISKEGA-POTROSNEGA MATERIALA TER BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME - NAJEM TISKALNIKOV IN MF NAPRAV - VZDRŽEVANJE BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME Specializirani za zdravljenje vraščenega nohta in glivičnih obolenj! Najsodobnejši center ^ v medicinske pedikure Rezervirajte svoj termin: 051 661 665 Aškerčeva ulica 14, (pritličje, Celeiapark) www.annika.si EUROSERVISI V VAŠI BLIŽINI: Euroservis Celje, d. o. o. Ljubljanska cesta 37, 3000 Celje T: 03/ 426 44 02 M: 041 774 311 Euroservis Damjan Šmit * Savinjska cesta 24, 3330 Mozirje T: 03/ 583 32 15 M: 041 403 181 Euroservis Žgajner - Žis * Neodvisni servis vozil Renault Zgornje Negonje 36a, 3250 Rogaška Slatina T: 03/ 818 22 74 M: 051 646 441 * Kvalificirani za opravljanje pregledov vozil po postopku Autoanalitica pred prodajo in/ ali nakupom vozila. ZAPOSLOVANJE IN KARIERA 17 Kako ohraniti zagon za iskanje nove službe v novem letu? Za mnoge je januar mesec za doseganje osebnih ciljev. Nekateri se ponovno vpišejo v fitnes, drugi navežejo stik s starimi znanci, tretji si zadajo, da bodo našli sanjsko službo. Ker je iskanje zaposlitve stresen proces, marsikomu pade motivacija, zato si preberite nekaj nasvetov, kako zdržati pritisk. Postavite si določene cilje Ko si rečete, da si boste poiskali novo zaposlitev, je to nekako tako, kot če poveste, da bi radi šli na počitnice. V redu, super! Kam? Kdaj? Kako? Kaj bi radi počeli, ko boste šli tja? Iskanje službe in postavljanje točno določenih ciljev se od načrtovanja potovanja niti ne razlikujeta tako zelo, kajne? Potrebujete smernice. Bodite pozorni, da si boste postavili specifične cilje, da jih boste lahko dosegli. Postopoma dosegajte cilje Lažje je nadaljevati, če dosegate in občutite majhne zmage, saj ste na ta način bolj osredotočeni na nadaljevanje. Iskanje službe spremenite v dosegljive manjše naloge. Zadajte si cilj, da se boste v enem tednu prijavili na pet prostih razpisov, poslali deset e-sporočil za mreženje in raziskali dve novi podjetji. Te majhne zaobljube bodo spodbujale nadaljevanje, ko boste opazili, da so za vami male zmage. Naj bodo vaši rezultati lahko merljivi Ne želite se znajti v situaciji, ko več ne veste, kam ste že pošiljali prošnje in za katero delovno mesto. Namesto tega si pripravite tabelo, v katero boste vnašali vse novosti in posodobitve, vključno z nazivom podjetja, delovnim mestom, zahtevami v razpisu, morebitnim odgovorom podjetja ... Sledite vsaki spremembi, saj vam bo tako lažje primerjati in spremljati vsak korak in uspeh. Poleg tega si pripravite tabelo s podjetji, kjer si želite biti zaposleni. Vanjo zapisujte ugotovitve med raziskovanjem, morebitne razpise ... Na ta način boste ostali organizirani in na tekočem glede celotnega dogajanja. Najdite si podporno skupino Več glav več ve. In timski duh lahko prinese boljše rezultate, kot če igrate individualno. Ustvarite skupino na socialnih omrežjih, v katero boste vključili ljudi, ki iščejo zaposlitev. Izmenjujte si nasvete, delite prosta delovna mesta, dobite se vsaj dvakrat mesečno, da si pomagate še v živo in si zaupate napredek ... Prednost te skupine je tudi, da vam bo v določenem trenutku razpis predlagal prijatelj, ki ga določeno delovno mesto ne bo zanimalo in vas bo opozoril nanj. Pogosto se pohvalite Kakorkoli se že smešno sliši, se ne pozabite pohvaliti in si čestitati za majhne zmage, ki jih boste dosegli. Za vsak uspeh si lahko nekaj kupite - čokolado, čevlje, večerjo. Če se ne trudite, nagrade ni. Vas to dovolj motivira? Anja Damjanović za MojeDelo.com Če iščete novo zaposlitev, ne spreglejte prostih delovnih mest na portalu MojeDelo.com. И MojeDelo.com Direktor veleprodaje (m/ž) (Celje) Delovne naloge: vodenje, organiziranje, koordiniranje in razvoj dela oziroma tima v veleprodaji (več blagovnih skupin ter približno 50 zaposlenih - pretežno komercialistov), aktivno sodelovanje pri snovanju planskih in razvojnih dokumentov, opredelitev strategije nabave in prodaje na trgu v okvirih strategije podjetja.. Inpos, d. o. o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 19. 1. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja trgovine in prodajni svetovalec (m/ž) (Celje) Iščemo vodjo trgovine in prodajnega svetovalca za prodajo modne blagovne znamke Galileo. Galileo Monile, d. o. o., Avenija Dubrovnik 16/7, 10000 Zagreb. Prijave zbiramo do 2. 2. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komercialni referent (m/ž) (Gomilsko) Glavne naloge in odgovornosti: podpora kupcem in področnim vodjem prodaje v prodajnem procesu, sprejemanje in obdelava naročil v prodaji ... Silco, d. o. o., Šen-trupert 5a, 3303 Gomilsko. Prijave zbiramo do 20. 1. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajno-tehnični svetovalec (m/ž) (Štajerska regija) Zaradi krepitve prodajne ekipe in trženja visokokvalitetnih izdelkov v svoje vrste vabimo novega sodelavca - prodajno-tehničnega svetovalca za območje Štajerske. NCH, d. o. o., Parmova ulica 53, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 20. 1. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Finančno-računovodski delavec - fakturist (m/ž) (Žalec) Od vas pričakujemo visoko ali srednjo stopnjo izobrazbe finančne ali druge ustrezne smeri, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na področju fakturiranja, poznavanje dela z računalnikom (MS Windows, MS Office še posebej Excel, e-po-šta), aktivno znanje angleškega in osnovno znanje nemškega jezika, vozniško dovoljenje B-kategorije. Easytrans, d. o. o., Cesta ob železnici 4, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 3. 2. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prodajalci (m/ž) (Celje z okolico) Zaželeno je, da imate izkušnje z delom v trgovini, da vas veseli delo z ljudmi, da ste vestni in zanesljivi ... Mercator, d. d., Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 31. 1. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Upravljalec lesnoobdelovalnih strojev (m/ž) (Velenje) Pričakujemo končano III. ali IV. stopnjo izobrazbe lesne smeri, izpit B-kategorije, osnovna računalniška znanja, pripravljenost na delo v treh izmenah, delavnost, urejenost, natančnost, zanesljivost. Isokon, d. o. o., Slovenske Konjice, Mestni trg 5a, 3210 Slovenske Konjice. Prijave zbiramo do 2. 2. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kontrolor na tehničnih pregledih (m/ž) (Žalec) Obvezni pogoji za prijavo: srednja izobrazba smeri strojni tehnik, avtoservisni tehnik, prometni tehnik, tehnik mehatronike ali poklicna šola z opravljenim mojstrskim izpitom podobne smeri, 3 leta delovnih izkušenj na področju servisiranja ali popravil vozil, nekaznovanost ... Avtokontrol, d. o. o., Cesta na Lavo 1, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 2. 2. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kontrolor na tehničnih pregledih (m/ž) (Velenje) Vaše zadolžitve: izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil, izpolnjevanje in podpisovanje dokumentacije, skrb za redno kontroliranje merilnih naprav, druga sorodna dela. Avto Velenje, d. o. 0., Koroška cesta 64, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 2. 2. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Čistilka (m/ž) (Žalec) Vaše zadolžitve: ročno in strojno čiščenje poslovnih in sanitarnih prostorov, pometanje in mokro čiščenje talnih površin, praznjenje in čiščenje košev za smeti ... Avtokontrol, d. o. o., Cesta na Lavo 1, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 2, 2. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Delavec na lesnoobdelovalnih strojih (m/ž) (Velenje) Pričakujemo končano OŠ ali III. stopnjo izobrazbe lesne smeri, izpit B-kategorije, osnovna računalniška znanja, pripravljenost na delo v treh izmenah, delavnost, urejenost, natančnost, zanesljivost. Isokon, d. o. o., Slovenske Konjice, Mestni trg 5a, 3210 Slovenske Konjice. Prijave zbiramo do 2. 2. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja oddelka I (m/ž) (Ljubljana in Celje) Pogoji za zasedbo delovnega mesta: specialistično izobraževanje po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnje)/specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja), visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prejšnje)/vi-sokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja), magistrsko izobraževanje (druga bolonjska stopnja)/ magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja) ... Dars - Družba za avtoceste RS, Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 11. 1. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Sistemski inženir za omrežja (m/ž) (Celje) Zahtevano: 5 let delovnih izkušenj na področju varnosti in omrežij, odlično poznavanje mrežnih protokolov (routing, switching, VLAN, QoS, OSPF, BGP ...), odlično poznavanje mrežnih tehnologij (Cisco, Juniper ...), dobro poznavanje brezžičnih tehnologij in standardov, dobro poznavanje varnostnih rešitev (Firewall, IPS, IDS ...). S&T Slovenija, d. d., Leskoškova cesta 6, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 21. 1. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Inženir za področje upravljanja uporabniških identitet / IAM-inženir (m/ž) (Celje) Področje dela: implementacija in vzdrževanje sistemov za upravljanje uporabniških identitet, razvoj funkcionalnosti po meri v sistemu IAM, razvoj modulov po meri v sistemu IAM ... S&T Slovenija, d. d., Leskoškova cesta 6, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 21. 1. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Raziskovalec-razvijalec RF-sklopov in naprav - Senior RF Designer (m/ž) (Celje) Pričakujemo zanesljivost in doslednost, sposobnost timskega dela, samoiniciativnost, odgovornost do dela in doseganja ciljev ... Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 26. 1. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Specialist za digitalni marketing (m/ž) (Celje) Pričakujemo odlično znanje angleškega jezika, tehnično predznanje (npr. elektrotehnična srednja šola ali fakulteta in podobno), nadgrajeno z oblikovalskim ali novinarskim delom, občutek za estetiko pri oblikovanju tekstov z orodji namiznega založništva, odlično znanje dela z orodji MS Office, predvsem PowerPoint, vozniški izpit B-kategorije. Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 26. 1. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. 18 ŠPORT Derbi zasukov pripadel celjskim košarkarjem Uspel jim je delni izid 34:3! V soboto zvečer je bil derbi druge slovenske lige za košarkarje, ki je navdušil predvsem nevtralne opazovalce, medtem ko je navijačem moštev in predvsem obema trenerjema paral živce. Celje je s 97:90 premagalo vodilno ekipo lige, Terme Olimia Podčetrtek. Gostje so v dvorani I. Osnovne šole vodili že za 16 točk, nazadnje tik pred koncem prvega polčasa pri izidu 40:56. V naslednjih osmih minutah je sledil izjemen delni izid 34:3 gostiteljev. Kljub temu je bila končnica napeta. Podčetrtčani so vrnili udarec s 17:0. V slogu nenavadne tekme so košarkarji v rumenih dresih pripravili še en protiudarec in zadnje štiri minute dobili s 17:5. »S pendrekom po glavi« Blestel je Jan Rizman s 33 točkami, Matic Grušovnik jih je dal 22, kapetan Tadej Koštomaj 20, ki je bil znova izjemen v končnici. Pri gostih sta bila najbolj učinkovita Dejan Milašinovič in Žiga Švigelj s po 19 točkami. Oba trenerja so prevevali mešani občutki, tudi stratega zmagovalnega moštva Vladimirja Rizma-na. Med glavnim odmorom smo ga opazili pred dvorano, kjer se je »hladil«. Pred tem je v slačilnici stopil pred igralce, jim povedal svoje in očitno uspel v svoji nameri. »Kar sem govoril, naj ostane med našimi štirimi stenami. Mi imamo pravo ekipo, tudi če manjkata Salih Nuhanović in Jimmie Hunt. Na razpolago je bilo devet igralcev, članov, in trije mladinci. Sposobni so dobro odigrati. A očitno jih je treba udariti s pendrekom po glavi, da začnejo igrati košarko. V prvih dvajsetih minutah so bili mlačni, neza-interesirani. Zaostajali so za 13 točk, pred koncem tretje V tej sezoni je ogromen kakovostni preskok v igri uspel Maticu Grušovniku. Desno njegovo akcijo spremlja Jan Rizman. Z leve stojijo košarkarji Term Olimia, Rene Žvan, Žiga Švigelj, Dejan Milašinović in Nejc Strnad. četrtine so nato povedli za 15 točk. Tega še nisem doživel. Za to sem jim čestital,« je dejal Rizman. Nato je poudaril: »Ni v moji navadi, da hvalim posameznike. Tokrat moram izpostaviti Jana Rizmana. Odigral je svojo najboljšo tekmo. Vsa čast mu. Sicer sem se tudi njemu povedal svoje ob polčasu. Hvala, sinko, sem mu dejal. Igralci so si dokazali, da se lahko enakovredno kosajo z vsemi ekipami v tej ligi. Toda le, če primerno pristopijo k tekmi ...« Opozarjala s kapetanom Po deset zmag imata Terme Olimia in Sežana, po sedem pa Celje, Triglav in Plama Pur. V uvodnem krogu druge slovenske lige so Terme Olimia v Podčetrtku po podaljšku Vladimir Rizman Davor Brečko premagale Celje. Tokratni gostitelji so se jim uspeli oddolžiti, čeprav je med glavnim odmorom kazalo, da bo zmaga potovala v Podčetrtek. »Celjanom čestitam za odlično in borbeno igro. Nam se je zelo poznala odsotnost našega prvega centra Anžeta Cerkovnika. Med tekmo nas je šokirala poškodba Jureta Štruca. Veliko bi nam lahko pomagal z natančnimi meti proti conski obrambi. Igrali smo pravzaprav le s šestimi igralci, dva sta bila vseskozi na parketu, eden le malo manj kot 40 minut. Ničesar jim ne očitam. Še naprej se bomo borili,« je v uvodu izpostavil trener Davor Brečko, ki odlično krmari barko Term Olimia. Kako je vodilna ekipa dopustila tekmecem komaj verjeten delni izid? »Pred začetkom drugega polčasa sva s kapetanom Str-nadom opozarjala igralce na naš morebiten padec v igri. Celjane smo imeli v pesti, počasi so se že >razpadali<. Mi smo se premalo gibali proti conski obrambi, zapravljali smo mete. Domačini so dobili velik elan.« Pri Termah Olimia je prišlo do nekaj sprememb. »Med prestopnim rokom sta klub zapustila Rade Lisica in Tadej Tabak, okrepil nas je Matija Radanović. Še več priložnosti bodo dobili mladi igralci. Takšna je naša in moja filozofija. Lahko se pohvalimo z odličnimi rezultati kadetske in ekipe U15.« Kakšne so želje v nadaljevanju članske sezone? »Fantje želijo zmagati na vsaki tekmi. Gremo do konca ...« je povedal Hrastničan Brečko, ki je priznal, da v Podčetrtku nimajo imperativa po preboju v prvo ligo, četudi bi bili najboljši v končnici druge lige. Že jutri bodo Podčetrtčani gostili ekipo Plama Pur, Celjani bodo v soboto odpotovali v Medvode. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA »Slišal sem besede, ki jih nisem pričakoval« V soboto je Jan Rizman, trenerjev sin, ekipi Terme Olimia nasul 33 točk. Zbral je enajst skokov, za dve točki je zadel vseh deset metov. Njegov statistični indeks je bil izjemen - 38. Ni dvoma, da ste imenitno začeli novo leto. Vsekakor to drži. A začeli smo slabo. Naša močna želja je bila prisotna, toda mi potrebujemo vsaj deset minut, da pridemo k sebi. Na koncu smo imeli dovolj pameti in tudi sreče. Zadevali smo z različnih položajev, tekmecem pa se je ustavilo pri metih in, hvala bogu, zmaga je ostala doma. Zakaj začnete tako neodločno, medlo, predvsem v obrambi? Drži, da nismo bili pravi. Ugotoviti moramo, kaj se nam dogaja. Morda pregorimo v preveliki želji, morda ne upoštevamo v pravšnji meri navodil. Najbolj pomembno je, da smo se po visokem zaostanku vrnili med žive, obenem je ekipa prikazala pravi značaj. Čeprav smo še enkrat popustili, smo ostali treznih glav in uspeli še enkrat preobrniti rezultat. Začetek novega leta je res lep. Delni izid 34:3 je res fantastičen. Kako vam je uspel? Morda so se gostje malce sprostili med glavnim odmorom. V prvem polčasu so neverjetno natančno metali na koš, Znali so si pripraviti ugodne položaje za mete, mi smo jim to dopuščali. Ko so nato zgrešili pet, šest metov zapovrstjo, mi pa smo dosegli nekaj košev na lahek način, se je položaj spremenil. To je košarka, ima poseben čar. Marsikdo je dvomil v vaše sposobnosti. Ste uspeli z odlično predstavo spremeniti njihovo mnenje? Takole bom dejal. Že dolgo poslušam pripombe. Na njih se sicer ne oziram. Tokrat sem od naših navijačev slišal besede, ki jih nisem pričakoval. Igram za ekipo, pokazal sem, v kolikšni meri ji lahko pomagam. Verjamem, da so to ljudje opazili. Upam, da se bo vseh dvanajst igralcev Celja ob koncu podpisalo pod uspešno zgodbo. Kar osem moštev bo igralo v končnici za drugoligaškega prvaka in za napredovanje med elito. Si boste v naslednjih treh krogih uspeli praktično zagotoviti uvrstitev med osmerico, kajti igrali boste proti ekipam, ki so uvrščene od devetega do enajstega mesta? Res je, da smo ekipo Medvod doma visoko porazili, kar pa ne pomeni, da nam bo to uspelo tudi v gosteh. Troti so nas v Novem mestu celo premagali. Treba se bo potruditi. Pozna se nam odsotnost Saliha Nuhanovića in Jimmiea Hunta. Zagotoviti znata mirnost v ekipi. Zato so določeno odgovornost prevzeli Amar Ejup, Andraž Stropnik, Aldin Hasić ... Vsi so dokazali, da imajo >jajca<, lažje nam je bilo ob bučni podpori s tribun. Kaj se dogaja z Nuhanovićem in Huntom? Upam, da bosta čim prej zacelila poškodbi in se vrnila med nas. Pogrešamo visokega Saliha. Vsak igralec nam veliko pomeni, pa naj gre za Hunta ali pa za Gašperja Nerata, ki ne igra veliko, a nam pomaga na treningih, da jih dobro izpeljemo. Upam, da bomo kmalu tekmo odigrali v popolni postavi. DŠ Foto: GrupA 9 SPORT Cleveland Joseph Thomas (z žogo) je bil najboljši igralec Zlatoroga proti Primorski s statističnim indeksom 28. Le malo je za njim zaostajal Nejc Barič (26, levo). Polzelani s sedmo zmago tik pod vrh Slatinčani ujeli sredino lestvice Košarkarji so odigrali vse tekme 14. kroga državnega prvenstva. Med ekipami s Celjskega so se veselili v taborih Rogaške, Hopsov in Zlatoroga. Slatinčani so s 85:81 v domači dvorani premagali Šenčur, Polzelani so s 77:76 slavili na gostovanju pri Heliosu, Laščani so bili pred domačimi gledalci z 92:72 uspešnejši od Primorske. Koprčani so v Laško pripotovali skoraj neposredno iz Skopja in močno utrujeni od pomembne tekme ter tudi zmage v 2. Aba ligi. Posledično v dvorani Tri lilije niso imeli velikih pričakovanj. Laščani so to izkoristili in prišli do pete zmage. Velik preobrat Šenčur, ki je tokrat gostoval v Rogaški Slatini, je novo leto začel z novim trenerjem. Radeta Mijanovića je nasledil Konstantin Subotić, ki se je pred gostovanjem pri Rogaški razveselil velike zmage proti Krki. Tudi proti Slatinčanom je Šenčurjanom izvrstno kazalo. Pri vodstvu s 57:42 sredi tretje četrtine se je zdelo, da bodo košarkarji Šentjurja zanesljivo zmagali, toda domači se niso predali, zaostanek, ki je bil precejšen že od prve četrtine, pa so začeli zmanjševati. Do konca tretje četrtine so bili le še pri treh točkah zaostanka, nato so uvodnih minutah zadnje četrtine poskrbeli za preobrat. Šenčur je nazadnje vodil z 62:61 v 33. minuti. Končnica je sicer tesno, a na koncu brez večjih težav pripadla domačim. V dresu Rogaške je Mirza Sarajlija dosegel 18 točk. »Tekme nismo začeli dobro, saj je bil Šenčur tisti, ki mu je vse uspevalo. V drugem polčasu smo se zbrali, res dobro odigrali in na koncu vpisali zelo pomembno zmago,« je dejal Mirza Sarajlija. Trener Damjan Novaković je pristavil: »Na začetku se je poznalo, da je bila to tekma, na kateri smo enostavno morali zmagati. Imeli smo kar nekoliko zvezane roke. Vedeli smo, da Šenčur v zadnji četrtini včasih popusti, to smo izkoristili in vztrajno pritiskali na žogo. Čestitke igralcem za vrhunsko borbo.« Sledila je prva tekma četrtfinala pokalnega tekmovanja z ljubljansko Olimpijo. Slednja je v Rogaški Slatini zmagala s 95:92. Povratna tekma bo v Ljubljani v ponedeljek. Že v soboto bo Rogaška gostila Ilirijo. Sijajna zmaga Obračun Heliosa in Hopsov je bil v Domžalah izjemno izenačen in negotov. Veselje je na koncu prinesel gostom s Polzele, ki so se razveselili sedme zmage. Domžalčani so odlično odprli dvoboj in ob koncu četrte minute povedli z 11:4. Ob polčasu so bili z 48:43 v vodstvu košarkarji Hopsov. Vse do konca dvoboja je bila tekma povsem odprta, v prelomnih trenutkih je bilo več preudarnosti na strani varovancev gostujočega trenerja Boštjana Kuharja. Še 19 sekund pred koncem je bil razplet tekme povsem negotov, saj so se gostitelji po trojki Paša-ljića približali na točko zaostanka, tesno zmago gostov pa sta potrdila Tjaž Rotar in Simo Atanacković, ki sta zadela tri od štirih prostih metov za vodstvo s štirimi točkami približno pet sekund pred koncem dvoboja. V polzelski ekipi sta bila najbolj učinkovita Casey Bryan Benson in Donovon Matthew Jack, ki sta dosegla po 13 točk. »Glede na to, da smo igrali brez poškodovanega Če-bularja, se je videlo, da nam v igri manjka nekaj izkušenj, a smo kljub temu uspeli zmagati. Helios doma vedno igra zelo agresivno, močno, pravo košarkarsko obrambo in naši branilci so se spet malo slabše odzvali, čeprav smo se na to pripravljali. Kljub temu smo predvsem z igro >pick&roll< tekmo uspeli obrniti v svojo korist,« je po zmagi dejal trener Boštjan Kuhar. Njegovo moštvo je na prvi četrtfinalni pokalni tekmi slavilo v Ilirski Bistrici. Domačo Plamo Pur je premagalo s 96:80 in si posledično pred ponedeljkovo drugo tekmo na Polzeli priigralo lepo prednost. Ni veliko manjkalo Odločitev o zmagovalcu obračuna v Stoži-cah med domačo Olimpijo in Šentjurjem je padla povsem na koncu. Prvi del srečanja so tesno dobili domači, ki so si nato do polčasa priigrali nekoliko večji naskok (38:32). A šest točk ni bila razlika, ki bi že zagotavljala varno nadaljevanje, gostje so Olimpijo ujeli pri 49:49. Šentjurčani so pet minut pred koncem tekme s košem Miloša Pešiča povedli s 63:62. Jan Špan je spet poskrbel za vodstvo domače ekipe in Žiga Jurček na drugi strani še za eno vodstvo Šentjurja, ko je bilo manj kot dve minuti do konca na semaforju 69:68. Po izenačenju 72:72 sta za domačo zmago nato poskrbela Simonović s košem in Lapornik s prostima metoma. Pri Šentjurčanih je 17 točk dosegel Žiga Jurček, 12 sta jih dodala Miloš Pešič in novinec Royce Woolridge. »Čestitam igralcem obeh ekip za razburljivo tekmo. Petrol Olimpija je na koncu zasluženo zmagala, a tudi če bi zmago slavili mi, to ne bi bilo nezasluženo. Nekaj odločitev v zadnjih 90 sekundah tekme je tehtnico nagnilo na stran domače ekipe,« je dejal trener Šentjurja Ja-kša Vulić. Šentjur bo v soboto gostil Helios Suns, ki ga je na prvi tekmi četrtfinala pokala premagal s 84:60, kar bi moralo zadostovati za ponedeljkovo povratno srečanje. MITJA KNEZ Foto: SHERPA NA KRATKO Zadrga za nejevoljo Bischofshofen: Novoletno turnejo štirih skakalnic je klavrno zaključil Timi Zajc. Bil je razočaran, predvsem pa besen. Zataknila se mu je zadrga na rokavu. Ko je bil na vrsti, so bile razmere za skok zelo ugodne, a jih je zamudil, saj mu niso dovolili skočiti. Ko je le uredil opremo, je 18-letni smučarski skakalec iz Hramš storil napako. Ostal je brez finala, vrhunska uvrstitev je po spodrsljaju splavala po vodi. Turnejo je končal na dvajsetem mestu. Kljub vsemu je edini, ki si v naši izbrani vrsti zasluži pohvalo. Neugodno prizorišče Bad Gastein: Tekma svetovnega pokala de-skarjev v paralelnem slalomu se ni končala po željah slovenskih reprezentantov. Celjan Tim Mastnak je ostal brez finala, bil je sedemnajsti. Drugi Celjan, Rok Marguč je imel 12. čas, Velenjčanka Gloria Kotnik 13. Oba sta izpadla v osmini finala. Na včerajšnji ekipni tekmi sta Slovenijo zastopala Mastnak in Kotnikova. Naslednjo posamično tekmo bo 19. januarja gostila Rogla. Anini koleni ... Ljubljana: Še slabša novica kot s tekme de-skarjev v Bad Gasteinu je prišla s Kronplatza, kjer si je smučarka Ana Drev iz Šmartnega ob Paki na treningu veleslaloma poškodovala desno koleno. V ljubljanskem kliničnem centru so ugotovili, da gre za strgano sprednjo križno vez, kar so potrdili tudi po opravljeni magnetni resonanci. Drevovo je operiral Marko Macura. Že prej se je zelo krhka triintridesetletnica spogledovala s koncem tekmovalne poti (po treh operacijah levega kolena), zdaj se bo za to bržkone morala odločiti. Drevova je bila dvakrat druga v svetovnem pokalu, januarja 2016 v Flachauu in Mariboru. Na OI v Torinu leta 2006 je bila deveta, na SP leta 2017 v St. Mo-ritzu pa sedma. Priprave za Velenje Celje: Rokometaši Celja Pivovarne Laško so se vrnili k vadbi po dveh tednih počitka. 18. januarja se bodo na pripravljalnem turnirju v Škofji Loki pomerili z domačo Loko in Mariborom. Prva uradna tekma bo 2. februarja, v prvenstvenem obračunu se bosta v Velenju spopadla Celje in Gorenje. Nekdanji trener obeh klubov Branko Tam-še je v začetku tedna tudi uradno postal trener Zagreba. Vadili bodo tudi v Turčiji Celje: Vodstvo Nogometnega kluba Celje je sporazumno prekinilo pogodbi z branilcem Morisom Nusujevim in napadalcem Tilnom Pečnikom. Vezist Lovro Cvek bo po podpisu nove pogodbe celjski dres nosil še dve leti. Po uvodnih testiranjih je sledil temeljit zdravniški pregled pri klubskem zdravniku Sašu Đuriću. Med 28. januarjem in 11. februarjem se bodo pripravljali v turški Antalyji. Tam bodo odigrali vsaj štiri tekme. S tretjeligašem Šampionom se bodo pomerili 19. januarja. Pred nadaljevanjem prvenstva je 16. februarja predviden obračun z avstrijskim prvoligašem Wolfs-bergerjem. Manj minusa Ljubljana: Rokometni klub Zagorje je zaradi velikanskega finančnega dolga izstopil iz 1. slovenske lige. Vsi njegovi rezultati se brišejo. Nekaj ekip bo tako izgubilo točke, nekaj ekip pa bo z izstopom Zagorja pridobilo. Med njimi sta kluba s celjskega območja. Celjski klub Z'dežele je namreč v Zagorju izgubil s 26:24, Velenje pa s 33:23. Gladko med štiri Celje: Košarkarice Cinkarne so prepričljivo slavile tudi na povratni tekmi četrtfinala pokalnega tekmovanja. Prvo tekmo v Slovenskih Konjicah so dobile s 70:55, v torek so ekipo Konjic pred domačimi gledalci premagale z 88:40. Celjanke so se še 24. uvrstile na zaključni turnir slovenskega pokala. Gostitelj turnirja, ki bo v mesecu marcu, še ni znan. (DŠ) MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI O TRGOVINA Z GRADBENIM MATE RIALOM O SUHOMONTAZNA DELA OGRADBENADELA Kon taki tel:03 425 -70 10 i;- m ai I :seba@seb a.si -aww.se Aa.oi SeRA MOTORNA VOZILA Naročila sprejemamo nie Od1404 835.u0-i0iq0jaGinifflo RA0L AS0RA, AREKOLTRG 8, CELE ImaDe vi ali ludi^ od vaš>h AlžinOih težave z vlAholomO AA 'inAliAnot lrhko pomagata: Kontakta: >a atoholikn: wwvE.aa-sliv/eni^.si (tel.: 031 802 710); za svojce in La;atel|B: www.al-anon.si (tel.: 031 744 722) PRODAM RENAULT clio, letnik 2005, dizel, prevoženih 180.000 km, prodam. Telefon 040 161-349. KUPIM PR ODAM NADGRADNJO za avtomobilsko priko>ico za prevoz drobnice, prašičev, goveda, kosilnici. Bucher, Acme moto>, 110 cm in elektro motor, 7,5 kW, prodam. Telefon 041 983-800. 22 PRODAM HIŠO zvinagradom, na Virštanju, prodam. Telefon 040 211-346. p PRAŠIČE, težke od 30 do 180 kg, ter izločene svinje (za predelavo v salame), prodamo. Domača hrana, možna dostava. Telefon 031 311-476. p PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 170 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. n PRAŠIČA, težkega približno 200 kg, kuhana hrana, prodam. Telefon 041 268-432. 18 PRAŠIČE: težke 120 leg, prodam. Telefon 070 556-695. 28 TELIČKO simentalko, staro 10 dni, °iroda-mo. Telefon 070 555-403. 27 VEČ domačih petelinov različnih sa>t prodam. Telefon 031 731-350. 26 {ПТЖ1Ш tastrologinja 0906430 KUPIM cena pvgoav aa min utojalj 25 ODDAM AVTOMOBILSKI .sklico in moped Tomos 4 kupim. Telefon 03 1133465. 03 OBNOVLJENO kmečb hišo ugodno damo v najem alEažlai a podnželjz. Telefon 031 404-7E6. PRAŠIČE, težke od 30 do 140 kg, prodam. Domala vz reja, doma če hrana, cena agodna, dostava všteta. Tnlšfon 031 58T-147. 21 BURSKEGA koala, primernega za razplo. ali zakol, okolica Griž> prodam. šena po dogovoru. Telefon 041 860-066. 0035 PRAŠIČE, težke od 70 do 120 jag, domače vzreje, možna dostava, in domače peteline I)rama prodam. Telefoo 041 7 47-0.2. 212> PRAŠIČA, težkega 180 kg, domača kuhana hrana, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 051 390-988. 2133 KRAVO za zakol, staro 5 let, hranjeno s suho krmo, prodam. Cena po ogledu. Telefon 031 888-862. 1 V OKOLICI Šmarja prodam prašiča, težkega 160 kg, hranjenega s kuhano domačo hrano. Možen zakol, tudi polovica.Telefon 031 777-353. 5 4-letnega burske ga koz l a prodam. Telefon L4l 687-022. 9 PRAŠIČA, teokega priVllžno 200 kg ali polovico prašiča, hranjenega z domačo hrano, prodani Telefon 803) 5774097,051 423-641. 16 DVE teličli, limuzin in eimentalka, stari 9 in 10 mesecev, ena pašna, prodam. Telefon 031 840-282. 19 Podjetje ENERGOSTIK d. o. o. ZAPOSLI delavca s IV. stopnjo izobrazbe na delovnem mestu električar energetik za avtomatizacijo procesov in robotiko; izkušnje niso pogoj (prak-tikanti). Kandidat mora imeti vozniški izpit. Prijave sprejemamo po pošti ali na elektronski naslov: ENERGOSTIK d. o. o Dramlje 6, 3222 Dramlje energostik@siol.net Kalejdoskop N AROCIINIC A I novi tednik Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Plačilo (ustrezno označi) □ v enkratnem znesku za 12 mesecev 106,02 evra □ za 6 mesecev 55 evrov □ za 3 mesece 27,93 evra □ mesečno 9,50 evra CENE SO S POPUSTI (DDV je vključen) 'Pivi v 'V&ß'iji ! Datum rojstva: Telefonska št.: Datum: Podpis naročnika: S podpisom potrjujem naročilo Novega tednika do pisnega preklica. Naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova ulica 19,3000 Celje, s pripisom »naročilnica«, ali pa jo prinesite na oglasni oddelek. Naročite se lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com. narodiwzabcwna TV oddaja ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. n PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. TeleVon 040 647-223. p - rt, --- Vsak četrtek ob 20.00 na programu VTV - Vaše televizije VTV - Vaša televizija, Žarova c. 10, Velenje t,: 03 898 60 OO, vtv.studio@siol.net www.vtvstudio.com, www.facebook.com/najviza OSTALO PRODAM SEN0 v kockah, prva in druga košnja, možna dostava, prodam. Telefon 041 763-763 . 2099 TElIČKO, težlo 2L0 kg, alfo za kuhanje hoane psašičem in neijaveč lo tel prodam. Telefon 5778-332. 2036 GROBNI prostor na mestnem pokopališču v Celju bo zaradi prekopa spomladi lahko prevzel nov najemnik. Po dogovoru prodam tudi marmorni nagrobnik in prekrivno ploščo. Informacije: Marta Kolar, telefon 041 990-660. p KNJIGE romane, lepo ohranjene, prodam. Telefon 040 412-452. 23 HLODOVINO in drva, z dostavo, celjsko območje, prodam. Telefon 041 472380. 32 8-letni Celjan, 170/80, čustven, zaposlen, ljubitelj narave bi rad spoznal prijateljico za kasnejšo resno zvezo. Telefon 040 210-295. 10 |PONUDBE| zo zsvln, resne ijudn vie dažtvt 031836378 http://www.zau.si 49-letai podjvtnik z jeo>m nadmehom, 175 cm, rekreativni športnik, netodi-lep ljubitelj narave, monja, išče žensko dobrnua videza. Tnlefon 031 879-739; morjaoVa@gmaij.com. p IZVAJAMO posek spraviloin odkup vneli vin lesa. Telefon 040 211-346; Sima--les, Zagorje: 31, Lesično. p GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29a, telefon 541-5011, 041 531-976. 30 SLADKO seno v kockah, prva in druga košnja, ročno spravljeno, prodam. Telefon (03) 5805-332. 20 UALE1 silažne, kakovostne, rezane, prodam. Telefon 031 612-160. 29 MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Srce je omagalo, dih je zastal, v srcih boš naših večno ostal. V SPOMIN Z žalostjo sporočamo, da nas je v 74. letu zapustil naš dragi mož, oče in deda FRANC MOHORIČ Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 7. januarja 2019, na mestnem pokopališču v Celju. Vsi njegovi Če bi solza te zbudila, ne bi zemlja te zakrila. Za vedno se je poslovil od nas JOŽE PESAK iz Šmarjete zadnje leta je stanoval v Grižah (8. 1. 1948 - 2. 1. 2019) Ostal nam boš vedno v lepem spominu. Žalujoči vsi tvoji ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega SLAVKA MESARIČA iz Celja (1949 - 2018) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom ter zdravnici Damijani Smole, DRS Celje, Rokometni zvezi Slovenije, Teniškemu klubu Celje, MDDI Celje in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Njegovi najdražji ZAHVALA ob boleči izgubi ljubljenega moža BOGDANA LILIJE (2. 4. 1956 - 27. 12. 2018) Od njega smo se na Frankolovem poslovili 3. januarja 2019 s slovesnim gasilskim pogrebom. Iskreno se zahvaljujem gasilcem in gasilkam PGD Frankolovo, veteranom vojne za Slovenijo Vojnik in Čebelarskemu društvu Vojnik, ki so ga na zadnji poti pospremili v svečanih uniformah ter z vsem spoštovanjem nesli žaro, križ, praporje in zastave. Hvaležna sem hčeram Nuši, Maji, Katji in Jerneji z družinami, moji mami Mariji Kovačič ter Bogdanovi mami, bratu in sestrama, ki so mi v težkih trenutkih njegove bolezni in pripravah na pogreb stali ob strani. Hvala duhovnikom: Branku Cestniku, Srečku Hrenu, Dragu Svetku in patru Primožu Kovaču za darovano sveto mašo in opravljen obred. Posebna zahvala cerkvenemu zboru Frankolovo, ki je poslovilno mašo naredil slovesno in nepozabno. Albina Ločnikar je sestavila in povedala čudovit govor. Hvala Kvartetu Frankolovo za zapeti pesmi, Okroglim muzikantom za zaigrano skladbo, ki si jo je zaželel Bogdan, in Leonu Polancu za zaigrano Tišino. V času tihe priprave na pogreb in molitvah so mi stali ob strani številni. Naj se posebej zahvalim družinam: Janeza Karo, Tonija Brecla, Draga Brecla, Alfonza Pačnika, Dragice Vezenšek, Draga Letonje, Monike Mavhar, Vikice Planinšec ter staršem vseh štirih partnerjev mojih hčera. Turist Frankolovo je pripravil bogato pogostitev za vse pogrebce, Hilda Goršek je napekla več vrst kruha, potic in flancatov, Miloš Bezenšek, Domen Jevšenak in Dušan Horvat pa so prinesli najboljše vino iz svojih kleti. Hvala. V bolezni sta Bogdanu stala ob strani dr. Sanja Bu-latović ZD Štore in dr. Gašper Boltežar iz Ljubljane. Hvala Bistroju Scotch, Baru Klenovšek, KS Frankolovo in članom številnih društev, v katerih je Bogdan bil zelo dejaven. Hvala Branetu Petretu s soprogo Brigito in sošolcem 4. TEaš. Aeroklub Celje se je poklonil s preletom letala. Hvala našemu kolektivu Elektroinženiring Lilija, ki mi stoji ob strani; kljub smrti našega direktorja bomo predano nadaljevali z delom. Hvala vsem in vsakomur posebej, ki ste ga pospremili na zadnji poti, izkazali sočustvovanje in darovali svete maše, vence, cvetje, sveče in darove. Pogrebna služba Raj je izvedla brezhiben obred. V hvaležnem spoštovanju, da v svoji žalosti nisem bila sama: žena Vera Če me iščete, me iščite v svojih srcih, če imam tam svoje bivališče, bom vedno pri vas. V SPOMIN Minilo je dolgo leto, odkar se je od nas poslovila DANIJELA PEŠEC iz Vojnika Vsem, ki ste jo imeli radi in ji prinašate svečke ter cvetje, se iskreno zahvaljujemo. Žalujoči: sin Dejan z Veroniko, vnuki Jernej, Rok, Naja in mož Janez Z ljubeznijo in za vedno v tihi žalosti čuvamo zaklade spominov na naše skupne dni. ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je zapustil dragi mož, ate, stari ata, brat in stric JANEZ IVAN KOPINŠEK iz Goričice 1a, Šentjur (27. 11. 1935 - 13. 12. 2018) Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za pisna in izrečena sožalja ter podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala njegovi osebni zdravnici dr. Vesni Pekarovič in ostalemu zdravstvenemu osebju ZD Šentjur za skrb in pomoč. Hvala osebju bolnišnice Topolšica in bolnišnice Celje. Iskrena hvala osebju Špesovega doma Vojnik. Hvala gospodu župniku Vinku Čonču za lepo opravljen obred. Hvala Faniki Gobec za čustveno molitev, Darku Bezenšku za lepe besede slovesa ter pevcem skupine Rogla za lepo petje pri sveti maši in odpete pesmi v slovo. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Žalujka, pogrebcem za lepo organizacijo pogreba in trobentaču za ganljivo odigrano Tišino. Žalujoči: žena Stanka, sin Jani in sin Fredi z družino Spomin... Edini, ki ostane močan nad vsem. Edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. V SPOMIN Minilo je pet let, kar nas je zapustil ljubljeni LUKA ANDERLUH (1. 3. 1993 - 26. 12. 2013) Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in na njegovem prezgodnjem grobu prižigate svečke. Tvoji neutolažljivi 33 2128 14 34 Poroke Celje Poročila sta se: Klaudija GVARDIJAN iz Münchna in Damir GRBIĆ iz Šibenika. Laško Poročila sta se: Barbara BORIŠEK iz Vojnika in Benjamin KONRAD HLADIN iz Laškega. Žalec Poročili so se: Mateja STROJANŠEK in Boštjan SATLER, oba iz Dobrovelj, Špela DERNULOVEC in Matic TAVČER, oba iz Založ. Velenje Poročili so se: Katja KOP-ČIĆ in Miran REDNAK, oba novi tednik Vedno г штј! iz Paškega Kozjaka, Teja PUŠNIK iz Velenja in Matej REDNAK iz Paškega Kozjaka. 90,6 95,1 95,9 100,3 radio celie Vedno z илеиој/ Smrti Celje Umrli so: Angela NOVAK iz Prebolda, 90 let, Berta JE-ZERNIK iz Lokrovca, 90 let, Antonija OREHEK iz Celja, 95 let, Marija MEŽNAR iz Vojnika, 85 let, Jožef KOŠEC iz Celja, 69 let, Vladimir MI-LOSAVLJEVIĆ iz Laškega, 69 let, Alojz KRIVEC iz Kasaz, 78 let, Janez KOPINŠEK iz Goričice, 83 let, Marija GRIL iz Vrbja, 88 let, Cirila OMER-ZEL iz Rimskih Toplic, 82 let, Olga SEVER iz Celja, 92 let, Ivan ČATER iz Vodruža, 88 let, Alojzija KOMERIČKI iz Roginske Gorce, 87 let, Boris PAVIĆ iz Celja, 62 let, Jožefa JURAK iz Celja, 82 let, Ivan PAJENK iz Silove pri Velenju, 65 let, Irena PEVNIK iz Podvina pri Polzeli, 71 let, Irena TERGLAV s Polzele, 58 let, Jože KNEZ iz Solčave, 76 let, Marija HABJANIČ iz Celja, 92 let, Angela BIZJAK iz Celja, 92 let, Marijan SKA-MEN iz Celja, 87 let, Marija ŠKROBAR iz Celja, 83 let. Laško Umrli so: Stanislav NEMEC iz Sedraža, 83 let, Anton CIRAR iz Gabrnega, 91 let, Marija GRABNER iz Vranskega, 86 let, Jože OBLAK iz Laziš, 65 let. Žalec Umrli so: Štefanija ŠTEL-CI iz Dobriše vasi, 83 let, Borislav PALIR iz Vrbja, 70 let, Elizabeta TURK iz Na-zarij, 89 let, Franc VERDEV iz Gotovelj, 88 let, Marija OCVIRK iz Latkove vasi, 82 let. Šentjur Umrli so: Štefan JAGO-DIČ iz Dramelj, 92 let, Aleš VERBOVŠEK iz Voduc, 38 let, Stanislava PLETERSKI iz Celja, 87 let. Velenje Umrla sta: Ana RIBIZEL iz Šmartnega ob Paki, 77 let, Cvija KOVAČEVIĆ iz Velenja, 69 let, Mladen GORIČANEC iz Velenja, 68 let, Adolf PIRNAT iz Skorna pri Šoštanju, 75 let, Jakob GOLOB iz Florjana pri Šoštanju, 82 let, Franc TRAP iz Šoštanja, 83 let, Marija ŠPE-GEL iz Velenja, 91 let. 22 NAPOVEDNIK radio celje 90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 10. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev -ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev PETEK, 11. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 11.15 Yugo, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana SOBOTA, 12. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.00 Novice, 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 11.15 Prvič, zadnjič in nikoli več, ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Strokovnjak svetuje, ponovitev, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Pop čvek, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev NEDELJA, 13. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.00 Novice, 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 19.15 Radi ste jih poslušali, ponovitev PONEDELJEK, 14. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Prvič, zadnjič in nikoli več, 14.00 Regijske novice, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca TOREK, 15. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev SREDA, 16. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.00 Šport danes, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev Po slovensko s Katrco 1. Ultima: Klopca pred hiško 2. Veseli Dolenjci: Sedemkrat 3. Novi spomini: Srcu verjemi 4. Jan, Modrijani in Coto: Dal bom besedo 5. Ans. Petra Finka: Fant iz naše vasi Kino CINEPLE Spored od 10. 1. do 16. 1. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Adriana Lecouvreur - opera sobota: 18.55 Aquaman - akcijski, pustolovski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.00, 20.40 petek: 18.00, 20.40, 21.40 sobota: 18.00, 20.40, 22.25 Asterix: Skrivnost čarobnega napoja - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.10 sobota, nedelja: 14.10, 16.10 Bohemian Rhapsody - drama, biografski četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 19.30, 21.10 sobota: 18.50, 21.20 Bumblebee - akcijski, fantazijski od četrtka do srede: 18.50 Grinch - animirani, družinski, komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 16.50 sobota: 13.50, 15.00, 15.40, 16.50 nedelja: 13.50, 14.50, 15.40, 16.50 Južni veter - kriminalni četrtek, sobota, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 19.50 petek: 19.50, 22.25 Mary Poppins se vrača - muzi-kal, družinski, fantazijski četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 19.00 Prijatelja za vedno - komedija, drama četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.20, 20.00 petek, sobota: 17.20, 20.00, 22.30 Ralph ruši internet: Razbijač Ralph 2 - animirani, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.40, 18.20 sobota, nedelja: 14.20, 16.40, 18.20 Ralph ruši internet: Razbijač Ralph 2 - animirani, pustolovski, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 17.30 sobota, nedelja: 13.40, 16.00, 17.30 Robin Hood - pustolovski, akcijski petek: 22.10 sobota: 21.40 Snežna kraljica: Dežela zrcal - animirani, komedija, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.40 sobota: 13.30, 15.30, 17.10 nedelja: 13.30, 15.30, 17.40 Snežna kraljica: Dežela zrcal - animirani, komedija, pustolovski, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.20 sobota, nedelja: 14.30, 16.20 Spider -Man: Novi svet - animirani, akcijski, pustolovski četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.25 sobota: 14.50 Zdaj ali nikoli - komedija, romantični četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.10, 20.20 petek, sobota: 18.10, 20.20, 22.30 Zvezda je rojena - muzikal, drama od četrtka so srede: 20.50 metropol ČETRTEK 19.00 Zvezda je rojena - drama PETEK 18.00 Dobrodošli v Marwenu - biografska drama 20.00 Otok psov - komična drama SOBOTA 16.00 Ralph ruši internet: Razbijač Ralph 2 - animirani pustolovski 18.00 Starec in pištola - komična drama 20.00 Dobrodošli v Marvenu - biografska drama NEDELJA 16.00 Ralph ruši internet: raz-bijač Ralph 2 - animirani pustolovski 18.00 Dobrodošli v Marwenu - biografska drama 20.00 Bohemian Rhapsody - drama, biografski SREDA 19.00 Bojevnica - drama KINO VELENJE PETEK 17.00 Ralph ruši internet: raz-bijač Ralph 2 - animirani, pustolovski, sinh., 3D 17.15 A je to: Pat in Mat znova v akciji - animirani film brez teksta 19.00 Dekle - drama 19.15 Prijatelja za vedno - komedija 21.35 Zvezda je rojena - glasbena drama SOBOTA 17.00 Ralph ruši internet: raz-bijač Ralph 2 - animirani, pustolovski, sinh. 17.15 A je to: Pat in Mat znova v akciji - animirani film brez teksta 19.15 Zdaj ali nikoli - komedija 20.00 Dekle - drama 21.30 Bohemian Rhapsody - drama, biografski NEDELJA 16.00 Ralph ruši internet: raz-bijač Ralph 2 - animirani, pustolovski, sinh., 3D 16.30 A je to: Pat in Mat znova v akciji - animirani film brez teksta 18.15 Prijatelja za vedno - komedija 19.00 Dekle - drama 20.35 Zvezda je rojena - glasbena drama PONEDELJEK 17.30 Bohemian Rhapsody - drama, biografski 20.00 Starec in pištola - komična kriminalka Kulturne prireditve 17.00 Dom kulture Velenje Menopavza komedija Špas teatra 18.00 Savinov likovni salon Žalec Linija uvida dialog kiparja Darka Golije in večmedijske umetnice Aleksandre Saške Gruden; odprtje razstave DOGODKI MED 14.in 17. januarjem2019 PONEDELJEK, UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE 14. januar, Majevska mesta in rajske plaže polotoka Jukatan ob 17.30 Predavala bo Valentina Pavlic TOREK, ŠTUDIJSKA ČITALNICA 15. januar, Pomlajevanje obraza za vse-nuja ali prestiž? ob 18. uri Predavala bo Daša Kovacic Bekovic, dr. med. V sodelovanju z Društvom DVE SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 16. januar, Ure Kralja Mina (Bina Štampe Žmavc) ob 17. uri Gledališka predstava v izvedbi Gimnazije Lava ČETRTEK, GLASBA FILM 17. januar, Bralno pogovorna urica ob 17. 30 Vodi Silvester Pur 19.00 Galerija Velenje_ Ustvarjalnost v grafiki odprtje pregledne razstave Rika Debenjaka 19.30 Celjski dom_ Celjski dan saksofona koncert orkestra saksofonov SOS 19.30 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Slovenski zvoki in novi spomini koncert za narodno-zabavni abonma in izven 19.30 Dom kulture Velenje Menopavza komedija Špas teatra, Zeleni abonma (4) PETEK, 11. 1. 19.30 Gledališče Zarja Celje Čarovnik iz Oza predstava za otroke v izvedbi otroške gledališke skupine Gledališča Zarja Celje 19.30 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Godba Liboje novoletni koncert 20.00 Kavarna Beli vol_ Večer popevk gostje: Mladi glasbeni ustvarjalci BK studia; vstop prost SOBOTA, 12. 1. 10.00 Kinodvorana Kozje 15. Zmajčkov abonma: Veveriček posebne vrste nastop Kaličopkovega gledališča 12.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 17.00 in 20.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Menopavza muzikal, Špas teater 19.30 SLG Celje_ Stanislaw Ignacy Witkiewicz: Norec in redovnica Hrvaško narodno gledališče Varaždin; izbrana predstava za abonente in izven 20.00 Dvorana Centra Nova Oxana & La Banda koncert; Abonma Klub in izven NEDELJA, 13. 1. 11.00 Cerkev sv. Lenarta Nova Cerkev Božič brez tebe koncert Staneta Vidmarja NAPOVEDNIK 23 19.00 Cerkev sv. Jožefa Celje Tuba - evfonij Gostuje: Ansambel Glasbene šole Kranj; koncert iz sklopa Glasba na hribu; vstop prost 19.00 Dom kulture Velenje Divjad drama; KD Gledališče Velenje TOREK, 15. 1. 14.00 Gallusova dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop tekmovalcev Temsig-a: klavir, diatonična harmonika, komorne skupine, sledijo pihala in petje 18.00 Glasbena šola Velenje Zimski tris koncert pihalnih orkestrov Glasbene šole Velenje SREDA, 16. 1. 16.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Zimski javni nastop učencev osnovne stopnje 5. in 6. razred, sledi 7. in 8. razred 18.00 Dom kulture Velenje Boksarsko srce LGL in Valič teater v sodelovanju s SiTi teatrom BTC; Abonma Mladost in izven 18.30 Dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec 5. javna produkcija vstop prost 19.00 Dom sv. Jožef Celje Leksikon filozofije predstavitev knjige; gost: ddr. Anton Stres Ostale prireditve 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljična ura za najmlajše primerno za otroke do 3. leta starosti 10.00 Društvo Novus Velenje Otroci in njihov čas pred zaslonom pogovorna delavnica 16.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Ženska ruta srečanje knjižnično bralnega kluba 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Ježkove pravljice poslušanje pravljice in ustvarjanje na temo pravljice za najmlajše 19.00 Dom sv. Jožef Celje Krščanstvo od razsvetljenstva do danes predava: prof. dr. Drago Karl Ocvirk 19.19 Mestna knjižnica Velenje Ciper-otok boginje Afrodite potopisno predavanje Francija Horvata PETEK, 11. 1. 18.00 Mestna knjižnica Velenje Cool knjiga: Zgodbe za fante, ki si drznejo biti drugačni pogovor bo vodila Andreja Kac SOBOTA, 12. 1. 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica 10.00 Branibor club Celje_ Otroške ustvarjalne delavnice starši na kavo, otroci na zabavo; vstop prost 10.30 Galerija Velenje_ Kaj je grafika? galerijska sobotnica; delavnica je primerna za otroke starejše od osmih let in mladostnike 19.00 Špital za prjatle Celje Januarska izrekanja ošilite pisala in nas sezujte s pesmijo - sentimentalno, nostalgično, ironično, ki se suče okrog besede »midva«; vstop prost PONEDELJEK, 14. 1. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje delavnice, igre, pomoč pri učenju; vsak teden od ponedeljka do četrtka 17.00 Dom sv. Jožef Celje_ Pogovori o življenju in smrti vodita: Metka Klevišar, dr. med. in Julka Žagar, dr. med. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Majevska mesta in rajske plaže polotoka Jukatana potopisno predavanje Valentine Pavlič v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 18.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Ta vesela urica pravljično-ustvarjalno-družabna delavnica namenjena otrokom od 4. leta dalje, vodila jo bo Darinka Bizjak 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Srečanja s Salopijani predstavitev potopisnega romana Erne Ferjanič TOREK, 15. 1. 10.00 do 22.00 Dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec Klavirski seminar Lidije Malahotky Hass s koncertom ob 19.30 vstop prost 17.00 Pokrajinski muzej Celje Verigarji - prve slovenske znamke in Celjska izdaja predava: Bojan Bračič; vstop prost 17.00 Vila Rožle Velenje_ Torkova peta ustvarjalnica za otroke in starše 17.00 Vila Bianca Velenje Kaj počnem, ko moj mož v službi porabi vse besede in kaj imata skupnega keramika in predpasnik? odprtje razstave Brede Pritržnik 17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku pripovedovala bo Romana Bonno 18.00 Osrednja knjižnica Celje Lepota in zdravje predava: Daša Kovačič, dr. med. spec. 18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Potepanje po Nepalu in Island Peak 6.189 potopisno predavanje zakoncev Sinigajda Jež 19.00 Knjižnica Laško Večer s kuharjem Markom Pavčnikom SREDA/16.1. 10.00 Društvo Novus Celje Vpliv barv na naše počutje, 1. del pogovorna delavnica 10.00 Mestna knjižnica Velenje Moč branja bralni klub za odrasle bosta vodili Brina Zabukovnik Jerič in Andreja Kac 10.00 Mestna knjižnica Velenje Moč branja bralni klub za odrasle 10.30 Mestna knjižnica Velenje Malčkova zakladnica predavanja o otrokovem razvoju in druženje za mamice 11.00 Celjski dom_ Ob antibiotiku potrebuje telo dodatno podporo predava: Martina Urbane, mag. farm, spec.; vstop prost 17.00 Večnamenski dom Rimske Toplice Smeh osvobaja predava dr. Karel Gržan 17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic namenjena otrokom starejšim od treh let; z vami bo Vesna Gaber Podhovnik 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Ure kralja Mina gledališka predstava v izvedbi dijakov Gimnazije Lava Razstave Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmentacije zgodovine; do preklica Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Galerija Nika Ignjatiča Celje: razstava Klovnonanija, avtorja Mateja Cepina; do preklica Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Zemlja pleše; do konca leta 2019 Muzej novejše zgodovine Celje: razstava Franja Malgaja; do 8. 2. Zgodovinski arhiv Celje: Dekade, četrta iz serije razstav, ki obravnava šestdeseta leta 20. stoletja v Celju in okolici; do maja 2019 Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Jelke Flis, Geometrija bivanja; do 20. 2. Likovni salon Celje: razstava Tomaža Crneja, Oče je bil lovec/ Father was a hunter; do 3. 2. Galerija Kvartirna hiša Celje: razstava Tine Konec, Krista-lizacija; do 15. 1. AQ galerija Celje: razstava Ane Kučan, L'espace infini; do 30. 1. Ste zadovoljni v karieri? Če veste, kaj vam poganja kri po žilah, ste blizu tega, da ne boste hodili v službo, temveč na delo, ki vas veseli. Takrat je karierna pot napredovanja in zadovoljstva odprta. Izpostavite svoje sposobnosti Še preden vas o tem, v čem ste dobri, vprašajo na razgovoru, si na to vprašanje odgovorite sami. Naštejte in zapišite vse, kar vas odlikuje, tudi tisto, kar vas ne. Če se poskušate prisiliti v nekaj, kar vam resnično ne leži, boste zgolj hodili v »službo«. Iščite ali ustvarite si delo na področju, kjer se čutite sposobni in močni. Nadgrajujte Učenje se ne zaključi v šoli. Pomislite na to, kaj vas veseli in kaj bi vas naredilo še bolje opremljene za delo na vašem področju. Računalniški programi, tuji jeziki, mehke veščine ... Če ste prilagodljivi glede plačila, se prepustite pripravništvu ali »mentorira-nju«. Prosite nekoga v podjetju, če mu lahko nekaj dni sledite. Upravljajte s svojo kariero Uporabljajte karierna orodja, tudi če ne iščete službe. Največje pri nas je MojeDelo. com, ki poleg prostih delovnih mest ponuja ogromno kariernih nasvetov, orodij ter dogodkov. 24. januarja bo na Celjskem sejmišču potekal Karierni sejem MojeDelo. com - edinstvena priložnost za pogovor s kadrovskimi strokovnjaki iz podjetij vaše regije. Na sejmu se lahko udeležite psihometričnega testiranja ali fotografiranja, lahko vam pregledajo vaš življenjepis. Več na kariernisejem.com. Izkoristite svoj potencial Razgovori z delodajalci, karierna predavanja, karierno svetovanje. Mt« KARIERNI SEJEM MOJEDELO.COM Celje, Celjski sejem, 24. januar 2019 10.00-18.00 I Vstop prost I kariernisejem.com Zavod Republike Slovenije @ MojeDelo.com iverije ' i# Osrednja knjižnica Celje: razstava Božidarja Ščurka, Obujeni spomini; do 20. 1. Galerija Železarskega muzeja Štore: razstava Božidarja Šču-reka, Obujeni spomini; do 20. 1. Dom sv. Jožefa Celje: razstava Hermine Pacek Prva foto-grafinja med s. usmiljenkami; do februarja 2019; razstava slik Nostalgični Vlado Geršak in njegov čopič; do 26. 2. Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke: olja na platno različnih avtorjev; do 31. 1. Avla Doma II. Slovenskega tabora Žalec: razstava likovnih del Odraščanja, dijakov programa umetniške gimnazije likovna smer Gimnazije Celje - Center; do 31. 1. Zavod Stanislava Gornji Grad: tradicionalna razstava jaslic in zbirka angelov, voščilnic ...vse sobote in nedelje od 16.00 do 20.00; do 19. 1. MaLe živaLi veLiKe LJUB6ZNI Vsak torek ob 12:15 na Radiu Celje avtor: Luka Žerjav j ЈСРЖ ЛЗi\ LXCt Pokrajinski muzej Celje ter Fiiatelistični in numizmatični klub Celje vabita na predavanje mag. Bojana Bračiča VERIGARJI PRVE SLOVENSKE ZNAMKE in CELJSKA IZDAJA ZGODBA NESOJENIH ZNAMK. Knežji dvor, Trg Celjskih knezov 3, Celje. Torek, 15.januarja2019 ob 17, uri. Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencij a@nt-rc. si Vodja marketinga: Bojan Kune NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcij skega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI Zemlja, planet plastike Svet se utaplja v plastiki. Material, ki je s svojo uporabnostjo prejšnje stoletje obnorel svet, postaja vedno večji okoljski problem. Od leta 1950 je svet proizvedel več kot 8,3 milijarde ton plastičnih odpadkov. Približno polovico smo ljudje odvrgli v zadnjih 15 letih, mnogi pristanejo na deponijah, v reciklažnem sistemu in seveda v morju. Nekateri strokovnjaki napovedujejo, da bo leta 2050 v oceanih plavalo več plastike kot rib. Vsako minuto ljudje kupimo milijon plastenk. Leta 2021 naj bi to število naraslo še za 20 odstotkov. Ne le da je plastika povsod, pojavljajo se opozorila, da vstopa tudi v našo prehranjevalno verigo. Plastika je skoraj povsod. Med materiali, iz katerih so narejeni današnji avtomobili in letala, je petdeset odstotkov plastike. Več oblačil je narejenih iz najlona in poliestra, ki sta iz plastike, kot iz bombaža ali volne. Plastika je v lepilu za tesne-nje čajnih vrečk. Plastične so igrače, drobnarije, ki jih uporabljamo v gospodinjstvu, embalaža. Živimo v imperiju plastike, barvitega in vsakdanjega materiala sodobnega življenja, je v Guardianu zapisal Stephen Buranyi. Na svetu proizvedemo kar tristo milijonov ton plastike na leto. Proizvodnja naj bi se v prihodnjih 25 letih povečala še za trikrat. Odpadna plastika že onesnažuje pitno vodo, zastruplja vodne živali in povzroča zdravstvene težave. Onesnaženost s plastiko se ne zmanjšuje, in ker večina plastike lahko obstane tudi več sto let, si znanstveniki že dlje časa prizadevajo, da bi našli učinkovit prijem za odpravljanje te težave. Plastični otoki Kako hude so posledice onesnaženja s plastiko, smo se začeli zavedati šele zadnja leta, ko smo bolj ali manj po naključju ugotovili, da velik del svetovnih oceanov prekrivajo ogromni otoki plastike. Po oceanih pluje pet ogromnih zaplat plastike. Dve v Atlantskem oceanu, ena v Indijskem in dve v Pacifiku. Največja je v Tihem oceanu in naj bi bila po ocenah znanstvenikov velika kot celotna Avstralija. Med največjimi onesnaževalci so plastične vrečke. Vsako minuto prodajo kar dva milijona plastičnih vrečk, na leto njihovo šte- vilo preseže tisoč milijard. Z mehurčkasto embalažo, namenjeno ovijanju, ki je porabljena v enem letu, bi lahko desetkrat ovili Zemljo okrog ekvatorja. Med glavne onesnaževalce sodijo tudi plastenke, ki smo jih v letu 2016 proizvedli kar 480 milijard. Na žalost naj bi kar osem milijonov ton plastike vsako leto končalo v morju. Države, ki naj bi bile najbolj zaslužne za velikansko onesnaženje, predvsem za nastanek velike zaplate v severnem Pacifiku, so Kitajska, Indonezija in Filipini. Onesnaženje s plastiko je izredno problematično, saj ta material potrebuje izredno dolgo časa za razgradnjo. Plastenka kar 450 let, plenice za enkratno uporabo prav tako. Plastična vrečka se razkraja od deset do dvajset let, ribiška vrvica pa kar šeststo let. So našli rešitev? Ameriški in britanski znanstveniki so po naključju ustvarili encim, ki je sposoben razgrajevati plastiko. Znanstveniki Univerze v Portsmouthu in laboratorija za obnovljive vire energije v okviru ameriškega ministrstva za ener- Na svetu vsako leto proizvedemo 340 milijonov ton plastike, kar pomeni, da bi z njo lahko napolnili vse nebotičnike v New Yorku. gijo so se posvetili raziskavi bakterije Ideonelli sakaien-sis, ki se, kot vse kaže, hrani izključno s plastiko tipa PET, ki se uporablja za izdelavo plastenk in različnih plastičnih posod. Prepovedi in več recikliranja Da bi se spopadle s problemom onesnaženja s plastiko, se različne države zatekajo k različnim ukrepom: od prepovedi uporabe plastičnih vrečk do prepovedi uporabe plastičnih slamic. Nova zakonodaja EU med drugim zahteva zvišanje deleža recikliranih gospodinjskih odpadkov z zdajšnjih 44 odstotkov na 55 odstotkov do leta 2025, na 60 odstotkov do leta 2030 in 65 odstotkov do leta 2035. Do leta 2025 naj bi reciklirali 65 odstotkov embalaže. Podatki državnega statističnega urada kažejo, da je leta 2016 v Sloveniji nastalo 59 tisoč ton odpadkov iz plastike. LEA KOMERIČKI KOTNIK Foto: splet FOTO TEDNA t— V VI" I I -v Srčne zelje se zlepa ne izbrišejo Foto: GrupA Tednikovei.nzaodbe St. 2 / Leto 74 / Celje, 10. januar 2019 Celjski pokal privabil 303 mlade plavalce - - Foto: GrupA Kap v cvetu mladosti ji ni ukradla poguma str. 28 Izhod iz primeža alkoholizma str. 34-35 Z velikani na poti od talenta do uspeha str. 36-37 26 INTERVJU Rokerica, ki že ves čas ostaja z narodnozabavni glas Irena Vrčkovnik glasbenih odrov ne obožuje nič manj kot nekoč Nedavno je obeležila trideset let glasbenega ustvarjanja, obenem je lani poleti dopolnila petdeset let. V vseh teh letih je uspela ustvariti zavidanja vredno glasbeno kariero. Kljub temu da je pred leti blišč odrskih luči zamenjala za učilnico, glasbi še vedno ostaja zvesta. Poleg pisanja besedil in glasbe za skladbe se namreč v prvi vrsti posveča poučevanju solo petja. Občasno jo zanese tudi na glasbene odre, ki jih ne obožuje nič manj kot nekoč. Njen zadnji veliki koncert je bil konec lanskega leta, ko je v Domu II. slovenskega tabora Žalec z velikim slavnostnim koncertom, ki ga je poimenovala IR1 - Praznuj z menoj, obeležila abrahama in tri desetletja glasbenega ustvarjanja. Ob tej priložnosti so se ji na odru pridružili vsi glasbeniki, s katerimi je do zdaj sodelovala. »Odločila sem se, da abrahama ne bom praznovala na klasičen način ob hrani in pijači, ampak da bom ljudi povabila na svoj koncert. Namesto daril so prispevali dobrodelne prispevke za bolne otroke. Denar sem nato namenila ustanovi za pomoč otrokom z rakom,« pojasni Irena Vrčkovnik, ki je s koncertom napovedala novo obdobje svojega glasbenega ustvarjanja. Nekoč ste bili del številnih festivalov, poslušalci so vaše pesmi vedno zelo lepo sprejeli. se na nenapisana pravila, da naj po štiridesetem letu ženske ne bi imele več dolgih las in da naj ne bi nosile takšnih in drugačnih oblačil. Z dolgimi lasmi se namreč počutim zelo dobro. Do zdaj sem imela že najrazličnejše frizure, od tistih zelo kratkih do paža in podobno. V vsem tem času sem ugotovila, da mora človek poslušati sebe in tako se bo počutil najbolje. Na glasbeni sceni ste že tri desetletja. Kako zelo se je v teh letih spremenil vaš glasbeni slog? Odraščala sem v družini, v kateri smo v prvi vrsti poslušali narodnozabavno glasbo z Avsenikom na čelu. Ne glede na to sem bila v najstniških letih rokerica. V prvih glasbenih zasedbah, v katerih sem ustvarjala, smo izvajali vse zvrsti glasbe. Kasneje - v času samostojne glasbene poti - sem ostajala zvesta zabavni oziroma pop glasbi, v nekem obdobju sem ji dodala pridih countryja. Ob strani me je ves čas spremljala narodnozabavna glasba, na »žurih« pa sem že ves čas rokerica. Se še spomnite svojega prvega koncerta? Čisto prvega koncerta se ne spomnim. Moji najzgodnejši spomini so povezani s prepevanjem v družini. Ati je bil ljudski godec. Sam se je naučil igrati klavirsko in diatonično harmoniko, bariton, kitaro in »ni da ni«. Imel je magnetofon, na katerega je mene in sestro snemal med petjem, sam pa je predhodno nasnel glasbeno podlago. Pesem Moj očka ima konjička dva, ki sem jo objavila tudi na YouTubu, je moj prvi tonski zapis. Stara sem bila manj kot tri leta. Kasneje sem se vpisala v nižjo glasbeno šolo, kjer sem se na atijevo željo učila igrati harmo- »Ne oziram se na nenapisana pravila, da naj po štiridesetem letu ženske ne bi imele več dolgih las in da naj ne bi nosile takšnih in drugačnih oblačil.« Ustvarili ste kar nekaj uspešnic, ki jih je prepevala vsa Slovenija. Ali pogrešate tiste čase in pesmi, ki jih še danes predvajajo? Zagotovo je prisotne nekaj nostalgije in pogrešam te čase. Obudila sem jih s slavnostnim koncertom v domu II. slovenskega tabora v Žalcu, ko je bila dvorana polna in so obiskovalci prepevali z menoj. A nič še ni končano. Še vedno nastopam in prepevam, vendar ne v tako velikem obsegu kot nekoč. Nikoli nisem imela menedžerja, ki bi mi urejal nastope. Že od nekdaj sem navajena, da vse delam sama. Danes se v prvi vrsti posvečam bolj zasebnim zadevam, kot so poroke in podobno, še vedno pa me je občasno mogoče videti tudi na kakšnem večjem odru. Lani poleti ste se po dolgem času udeležili festivala Melodije morja in sonca. Kako to, da ste se po vseh teh letih odločili za sodelovanje? Pred časom sem si rekla, da nikoli več ne nom šla na noben festival, potem me je lani marca poklical Aleš Klinar in me s svojim značilnim hripavim glasom vprašal, kakšne načrte imam v življenju. Čeprav sem najprej odklonila, me je nato le prepričal, naj sodelujem na Melodijah morja in sonca. Glede na to, da sem poleti praznovala petdeset let, se mi je to zdela dobra priložnost, da napišem besedilo za skladbo na to temo in jo predstavim širši javnosti. Skladba Številka srca govori, da so leta le številka, v kar sama močno verjamem. Da ne bi bila sama na odru, sem k sodelovanju povabila članice skupine Mjav, ki prav tako prihajajo iz Spodnje Savinjske doline. Poleti ste, kot sva že omenili, praznovali petdeset let. Pri tem ne moremo mimo vašega mladostnega videza. V čem je skrivnost? Vsi se spreminjamo, tudi jaz. Je pa res, da mi energije nikoli ne manjka. Morda mi jo dajejo otroci, ki jih poučujem. Mislim, da si energijo kar predajamo, jaz njim, oni meni. Ne oziram Študirali ste glasbeno pedagogiko v Mariboru in po končanem študiju dve leti poučevali. Kaj je bila tista prelomna točka, ko ste se odločili, da se boste posvetili izključno nastopanju? Obdobje mojega učiteljevanja ni bilo prav dolgo, saj sem po izidu prve plošče leta 1991 imela toliko nastopov, da sem težko usklajevala oboje - nastopanje in poučevanje. Leta 1991 sem učila v OŠ Griže in v njeni podružnici v Libojah, naslednji dve leti v OŠ Antona Aškerca v Velenju. Kdo ve, mogoče bi se moje poučevanje v tej šoli tudi nadaljevalo, a sem leta 1994 odšla na porodniški dopust, po izteku pa sem vso energijo in čas namenila spet svojim glasbenim nastopom. Brez poučevanja nato niste dolgo zdržali. Začeli ste poučevati mlade pevce. Takrat ste to počeli v skupinah, danes temu še vedno ostajate zvesti, a v obliki poučevanja solo petja. Z »mularijo« sem že ves čas povezana. Otroke imam rada in tudi oni imajo radi mene. Čutila sem, da se moram vsaj deloma vrniti k pedagoškemu delu. Bolj kot poučevanju v šoli sem želela posvetiti poučevanju petja. V to sem lahko dala sebe in bila svobodna, ker učni načrti so boš šla. Ti še za knjige nimaš.« Kot prvošolke so se me te besede zelo dotaknile. Učiteljici sem že tisočkrat oprostila, samo njenih besed pa ne bom nikoli pozabila. Čez nekaj let sem bila ena redkih, ki je glasbeno šolo tudi dokončala. Nekajkrat ste se že selili. Zadnja leta živite v Spodnji Savinjski dolini v Preboldu ... Sem nomad. Do zdaj sem se selila že petkrat in morda se bom še enkrat. Čeprav sem bila ves čas navajena življenja v hiši, mi zdaj v bloku v Preboldu nič ne manjka. Po eni strani je življenje celo prijetnejše. Ni mi treba skrbeti za zelenico, odprem radiator in je »to to«. Seveda je nova hiša še vedno moj cilj, v njej si želim preživeti vsaj kakšno leto. Morda se mi bo to uresničilo in je to slišal Božiček. Že kar nekaj časa jo namreč gradiva s partnerjem. Tudi on je močno povezan z glasbo. Je član skupine Happy band, tonski tehnik in »skipper« oziroma poklicni kapitan. Je sploh kaj doma? Bolj malo. Za ozvočenje skrbi na velikih koncertih po vsem svetu. Mislim, da ga še bolj cenijo v tujini kot pri nas. Nazadnje je kot tonski mojster gostoval z enim od priznanih italijanskih big bandov štirinajst dni na Kitajskem. Veliko dela v Avstriji in tudi drugod po Evropi. »Zagotovo je prisotne nekaj nostalgije in pogrešam te čase. Obudila sem jih s slavnostnim koncertom v domu II. slovenskega tabora v Žalcu, ko je bila dvorana polna in so obiskovalci prepevali z menoj.« niko, čeprav sem si želela igrati violino. Skupaj sva nato začela nastopati. Najprej sem z njim hodila na poroke. Kot osmošolka sem z njim sodelovala na festivalu Graška Gora, kjer sva oba igrala harmoniko in osvojila tretje mesto. Kako se spominjate najstniških let? Ste bili del kakšnega najstniškega ansambla? Kot najstnica sem ustanovila najstniški ansambel Aurora, v katerem smo izvajali svetovne pop uspešnice. Obenem je bilo to obdobje, ko sem začela pisati prve avtorske skladbe. Povsem prvo sem nato čez nekaj let, ko sem že imela svojo lastno glasbeno pot, uvrstila na album Tisto noč. Kasneje sem postala članica ansambla Vesna, ki je bil takrat v Šaleški dolini zelo popularen. Bil mi je nadvse všeč, zato sva ga z atijem pogosto hodila poslušat. In ko so me člani povabili k sodelovanju, sem bila najsrečnejša deklica na svetu. Igrali smo vse zvrsti glasbe, za prvo kaseto pa smo izbrali na-rodnozabavno. Še danes se spominjam, kako smo garali, ko smo jo pripravljali. Z ansamblom Vesna ste leta 1989 postali najboljši debitanti na ptujskem festivalu narodnozabavne glasbe, kar je bila za vas odskočna deska v svet zabavne oziroma pop glasbe. Kako se je sploh zgodil ta preskok? Za ansambel Vesna sem napisala kar nekaj avtorskih narodnozabavnih skladb, med njimi je bila tudi Sramežljivi zapeljivec, s katero smo postali najboljši debitanti na ptujskem festivalu, kjer me je slišal peti lastnik založbe Sraka iz Novega mesta. Prišel je k meni in me vprašal, če bi želela ustvarjati in snemati zabavne oziroma pop skladbe. Takoj sem bila za. V tistem času si lahko snemal izključno v pravih glasbenih studiih, glasbeniki po domovih še nismo imeli svojih malih studiev kot danes, zato je bilo to precej drago in starši mi tega takrat ne bi mogli nuditi. Nastala je moja prva kaseta Polepšaj mi ta dan, pri kateri je kot producent sodeloval Tomaž Kozlevčar. pa le zapisani. Solo petje še vedno poučujem, otroci zelo radi prihajajo. Veliko se naučijo, vse, kar zapojejo, lahko tudi slišijo. Njihovo petje namreč posnamem, pri čemer zelo uživajo. Vsekakor mi je všeč, da se zavedajo, da biti pevec ni le to, kar vidijo na televiziji in na spletu, temveč se za tem skriva ogromno dela. Otroštvo ste preživeli v Šoštanju. Kako se spominjate teh let? Imela sem zelo lepo otroštvo. Živeli smo v tistem delu Šoštanja, ki ga danes ni več zaradi po-grezanja tal kot posledice izkopavanja lignita. Ker smo se morali tamkajšnji prebivalci odseliti, so starši zgradili hišo v Florjanu pri Šoštanju. To so bili časi, ko so ljudje gradili ogromne hiše, prepričani so bili, da bodo doma ostali vsi otroci. Čeprav smo živeli skromno, sem v otroštvu imela vse. Nikoli ne bom pozabila, ko je učiteljica v prvem razredu osnovne šole vprašala, kdo se bo vpisal v glasbeno šolo. Vsi »muloti« smo dvignili roko. Meni pa je rekla: »Irena, ti pa ne Se mu kdaj pridružite na jadrnici? Ne morem, ker je to njegova služba. Se mu pa vsako leto pridružim, ko imamo savinjsko re-gato. Takrat sem na sodniški barki in dvigujem zastavice ter gledam, če je vse pod nadzorom. Kje sicer rada plujeta? Dalmacijo sva objadrala po dolgem in počez. Najljubši so nama »kičasti« Kornati. Kako je z motorjem? Glede tega se mi zdijo najlepši Dolomiti poleti. Ravno lani, ko sem želela ubežati abrahamu, saj nisem želela kakšnega »ofiranja«, sva šla na izlet po tem delu severne Italije. Ampak ta presneti abraham me je celo tam našel (smeh). V medijih se je veliko govorilo tudi o vaši poroki, čeprav se je nato izkazalo, da govorice niso bile resnične. Kaj pravite na to? Jaz in moj dolg jezik. Včasih povem tudi to, česar mi ne bi bilo treba. Nekateri se čudijo in jim ni jasno, kako se lahko zelo dobro razumem s svojim nekdanjim možem. Z njim namreč INTERVJU 27 :vesta bi nisem v slabih odnosih. Ko ima par otroka, je povezan za vse življenje, tudi če ni več skupaj. Otrok mora imeti občutek, da je ljubljen, da ima oba starša. Razna podtikanja, prepiri mu le škodujejo. Nekdanji mož je pred dvema letoma dopolnil petdeset let. Na praznovanje je poleg vseh ostalih prijateljev povabil tudi mene. Na koncu smo ugotovili, da nismo na praznovanju, ampak na njegovi drugi poroki, kjer sem mladoporočencema tudi zapela. Domov me je pripeljal sin v avtomobilu s tablico, na kateri je pisalo »pravkar poročena«. Na Facebooku sem se pošalila in zapisala »danes sem se domov pripeljala z avtomobilom s tablico pravkar poročena, a pozor, le tablica je bila takšna«. Za nekatere medije sem bila od tistega trenutka poročena. Nisem bila nič jezna, kaj pa objavljam takšne stvari. Voznik avtomobila je bil torej vaš sin, s katerim ste še vedno zelo povezani, kljub temu da je že odrasel. Žan je star štiriindvajset let. Je odrasel človek, ki živi zase in ima službo. Prvi del materinstva sem torej opravila - otroka sem »spravila« do kruha. Drugi del poslanstva matere se ne bo nikoli končal. Še vedno ga opozarjam, naj pazi na cesti, naj bo toplo oblečen in podobno (smeh). Vesela sem, da je takšen, kot je. Torej sem pri vzgoji že nekaj naredila prav. Ob koncu samo še to - kako naprej? Po koncertu IR1 - Praznuj z menoj sem dobila namig od svojih treh največjih oboževalcev, da bi bilo super, če bi se s tem programom, ki sem ga pripravila ob petdesetletnici in tridesetletnici glasbenega ustvarjanja, predstavila še po Sloveniji. To bi bilo res zelo lepo, a bi bilo to logistično gledano zelo težko povsem enako ponoviti. Vsi ti gosti, ki so z mano prepevali na koncertu, bi se težko udeležili še vseh preostalih koncertov po Sloveniji. Še vedno je v igri različica koncerta, na kateri bi se predstavila solistično in ob spremljavi Happy banda. Želim si, da bi se šla pokazat po Sloveniji in da bi dokazala, da abrahamke še nismo za v koš. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA »Odraščala sem v družini, v kateri smo v prvi vrsti poslušali narodnozabavno glasbo z Avsenikom na čelu. Ne glede na to sem bila v najstniških letih rokerica.« Njeno življenje je glasba. Nedavno je obeležila trideset let glasbenega ustvarjanja, obenem je poleti praznovala petdeset let. Mm , * ШШТШ XW T • t 28 ŽIVLJENJSKA ZGODBA »Ko me je doletela kap, se nisem obremenjevala z branjem blogov ali spletnih strani o tej bolezni. Prepustila sem se zdravljenju, sledila sem navodilom zdravnikov in terapevtov v Soči. Tja vsako leto pošljem voščilnico, a tudi kakšno fotografijo svojega sinčka in tega so zelo veseli,« pravi Vanja Selič. Kap v cvetu mladosti ji ni ukradla poguma Vanja Selič je možgansko krvavitev doživela sredi nosečnosti - Do tistega trenutka je bila zdrava kot riba Pričakovanje otroka je čudovito obdobje, a kljub temu čas, prežet z mnogimi skrbmi bodočih mamic. Ko je bila Vanja Selič iz Nove vasi pri Šentjurju v 22. tednu nosečnosti na enem od pomembnejših pregledov ploda, morfologiji, jo je doletela še ena preizkušnja. Med obiskom ginekologinje kar naenkrat ni mogla premikati desne roke in noge, desni kotiček ustnice se ji je povesil, ni mogla več govoriti. Pri komaj 27 letih jo je zadela kap. Namesto da bi urejala otroško sobo in nakupovala pripomočke za novorojenčka, je sogovornica številne tedne preživela v bolnišnici in na rehabilitacijah. S trdno voljo je od plenic in odvisnosti od drugih ponovno prišla do svoje samostojnosti. In z možem Gregorjem srečno dočakala rojstvo sina Reneja. »To, da sem bila v trenutku, ko me cijski inštitut Soča. Tam so jo spod- je zadela kap, v bolnišnici, sicer ni imelo pomembne vloge. Dali so mi zdravila, a drugega pravzaprav niso mogli narediti,« se spominja Vanja. Najprej so jo pregledali v Celju, nato so jo napotili v Maribor. Ker je bila noseča, so zdravniki odlašali z morebitnimi posegi na njenih možganih. Na srečo se je krvavitev ustavila sama od sebe. Vanja je ves čas ležala v postelji, glavo je lahko dvignila največ za 30 stopinj. S spominom na srečo ni imela težav, drugače je bilo z bujali, da je nabirala moči, a ves čas z mislijo na to, da zaradi nosečnosti ne sme pretiravati. »Tja sem prišla na invalidskem vozičku, s katerim sem si pomagala dva tedna. Nato sem poskusila hoditi ob stojici, vendar mi ni ustrezalo. Ko so mi dali palico in sem lahko šla sama na stranišče, sem bila vesela, kot da bi odkrila Ameriko,« pravi. Delala je najrazličnejše vaje za roko in nogo, obiskovala fizio-terapijo, delovno terapijo, socialno delavko, logopedinjo in psihologa - »Nikoli si nisem predstavljala, da lahko človek doživi kap v mladih letih. Vedela sem za Jana Šilca, ki je imel možgansko krvavitev pri 24 letih. A on je imel prirojeno napako. Slednjo so iskali tudi pri meni, a je niso našli.« govorom. Začele so se ure in ure vaj z logopedinjo. In tudi ta skupna druženja so sogovornici vlivala nove moči. Po mesecu v Mariboru je prišla ponovno v Splošno bolnišnico Celje. Prvi dan so jo postavili na noge, začele so se fizioterapije. Neverjeten občutek je bil, ko so ji odstranili kateter in plenice ter jo spodbujali, naj bo čim bolj dejavna. Sama je lahko jedla, medtem ko so jo prej hranili drugi. Za praznike je odšla domov. Nato je njen novi dom za slab mesec in pol postal Univerzitetni rehabilita- slednji je preverjal predvsem njene sposobnosti mišljenja. Vmes so se vrstili ginekološki pregledi. Ves čas - do nekaj dni pred carskim rezom v mariborski porodnišnici - je jemala zdravila proti strjevanju krvi. Drugačni začetki v troje V Sloveniji kap prizadene približno štiri tisoč ljudi letno. Sogovornica se je med bivanjem v Soči najbolj zamislila nad tem, da je med obolelimi ogromno mladih. »Nikoli si Leto 2015 je bilo prelomno. Poleti se je poročila z Gregorjem, sledili so medeni tedni in vesela novica, da se jima bo pridružil nov družinski član. Novembra je med enim od pregledov pri ginekologinji doživela kap. Zdaj je okrepila levo stran telesa, tako da piše in je z levico. Zadnji dve leti je bila na bolniški, letos se je magistrica logistike ponovno zaposlila v moževi kovinarski delavnici. nisem predstavljala, da lahko človek doživi kap v cvetu mladosti. Vedela sem za Jana Šilca iz Šmarja pri Jelšah, ki je imel možgansko krvavitev pri 24 letih. A on je imel prirojeno napako. Slednjo so iskali pri meni, a je niso našli,« pravi. Če se mladi močno trudijo, da bi okrevali, sta- rejši za razliko od njih velikokrat izgubijo voljo. Vanjo so naprej vlekle predvsem misli na bitjece v njenem trebuhu, želja po neodvisnosti in podpora moža in družine. Ko je z novorojenčkom prišla iz porodnišnice, so bili skupni dnevi nekoliko drugačni kot v drugih mladih družinah. Ker je imela prizadeto desno stran telesa, Reneja namreč ni mogla povsem brezskrbno pestovati, da ji ne bi padel iz rok. Z novorojenčkom sta se raje stisnila na postelji, kjer je bilo zanj bolj varno. »Zdelo se mi je, kot da je vedel, da imam nekaj omejitev. Nikoli ni želel, da bi ga samo nosili po rokah. Raje je sam raziskoval prostor.« Mož Gregor je dečka previjal in ga negoval do šestega meseca. Takrat je mali korenjak vedno pogosteje zahajal tudi v mamino naročje, ko so bile njegove mišice že mnogo bolj razvite in ni več potreboval toliko podpore kot na začetku. Kaj se dogaja v možganih? Do kapi je bila zdrava kot riba, tudi z morebitnim stresom se je dobro spopadala. Vsak dan je z očetom vsaj enkrat na dan prehodila dva ali tri kilometre, zdravstveni dom je obiskovala le redko. Zdaj zdravnika obiskuje nekoliko bolj pogosto. Enkrat na leto ima preiskavo z magnetno resonanco, da specialisti spremljajo dogajanje v njenih možganih. Deset mesecev po kapi so ji opravili preiskavo DSA, s pomočjo katere odkrivajo morebitne spremembe ožilja. Preiskava je pokazala, da je v Vanjini glavi vse v najlepšem redu. Mesta, kjer je počila žila, niso našli. En dan se počuti bolje, drugi dan bi se, ko vstane, najraje kar takoj vrnila v posteljo. Njeno počutje se precej spreminja. Sploh pozimi sta roka in noga nekoliko bolj togi kot sicer. Vsak dan skuša nekaj časa nameniti počitku in nekaj časa vajam. A vedno ji oboje ne znese, saj Rene vedno manj časa namenja popoldanskemu spancu in je pri Se-ličevih vedno več »akcije«. »Razmišljam o nakupu prilagojenega kolesa. Takšno kolo med drugim potrebujem zato, ker od kapi naprej nimam enakega ravnotežja, kot sem ga imela prej. Kolo bo pomembno za mojo rehabilitacijo, pa tudi za mojo dušo.« Rojstni dan praznuje dvakrat Sogovornica vsako leto obiskuje fizioterapije v Splošni bolnišnici Celje. Ponovno je opravila vozniški izpit, le da se zdaj po opravkih odpravi z avtomatikom. Preden je šla ponovno v službo, je obiskovala tudi center za poklicno rehabilitacijo, ki pod okriljem Soče deluje v Mariboru. Tam so predlagali, da bi se zaposlila za polovični delovni čas, vendar so v Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije presodili, da lahko dela osem ur z omejitvami. »Nad to odločitvijo sem razočarana. Pri ZPIZ utemeljujejo, da si zaradi posledice kapi lahko le do 50-odstotni invalid. Kaj pa so tisti, ki ne vstanejo več iz postelje? Veliko pove že to, kako je izgledal pregled. S kladivcem so me udarili po vsakem kolenu in mi brez vsakega vprašanja o mojem počutju povedali, da bom odločbo prejela domov.« Zdravstveni sistem, ki ga je v zadnjem času spoznala do drobovja, ji sicer ni vzel veselja in optimizma. Zadnji dve leti praznuje rojstni dan dvakrat, enkrat novembra, ko je doživela krvavitev žile v možganih, in drugič decembra, ko je bila rojena. Zaveda se namreč, da se je na srečo vse dobro izšlo in da je v njej moč, ki se je do njene življenjske preizkušnje še zavedala ni. TINA STRMČNIK Foto: GrupA Na to, da je podvržena kapi, ni nikoli pomislila. Občasno jo je bolela glava. Ves čas je imela nizek krvni tlak, takega so ji izmerili še na dan, ko ji je počila žilica v glavi. Svoj 28. rojstni dan je praznovala v bolnišnici. (Foto: osebni arhiv) Bolnišnice v Sloveniji sprejmejo približno 4.400 bolnikov z možgansko kapjo na leto. Možganska kap lahko doleti vsakogar, celo otroke. Najpogostejša je pri starejših od 65 let z dejavniki tveganja za aterosklerozo. V več kot 80 odstotkih imajo oboleli ishemično možgansko kap - gre za moteno prekrvavitev dela možganov. Vir: abczdravja.si REPORTAŽA 29 Predsednik PK Neptun Celje Mitja Ručigaj je bil zadovoljen z izpeljavo tekme in tudi z dosežki mladih klubskih predstavnikov. Celjski pokal privabil 303 mlade plavalce Novost: lovljenje norm za državno prvenstvo tudi pri najmlajših Plavalni klub Neptun je na bazenu Golovec organiziral miting Celjski pokal 2019, ki je bil hkrati četrta tekma Razvojnega pokala Slovenije. Nastopili so 303 plavalci iz sedemnajstih slovenskih klubov, stari do 14 let. Mladi tekmovalci Neptuna so osvojili dvanajst medalj, v ekipnem točkovanju za Celjski pokal so osvojili šesto mesto. Drugi celjski klub, Društvo vodnih športov Posejdon, je bil štirinajsti. Sobotni miting je ponujal zadnjo možnost za izpolnitev norm za nastop na državnem prvenstvu za dečke in deklice ter za mlajše dečke in mlajše deklice. V tem pogledu je še marsikaj nedorečeno, mnogi starši se z odločitvijo krovne zveze ne strinjajo. Tudi prireditelj prvenstva bo prikrajšan, saj bo - po sedanjih predvidevanjih - za četrtino štartov manj in s tem manj tudi vplačanih štartnin ter zaslužka. Plavalci Neptuna (bilo jih je 51) so dvanajstkrat stali na stopničkah. Ekipno so bili pred njimi plavalci Olimpije, Fužinarja, Ribnice, Triglava in Ilirije. »Drugo ekipo« je vodil trener Robert Kekec. Sebastjan Jug je zmagal na 50 prosto, drugi je bil na 100 hrbtno. Drugi sta bili štafeti 4x50 mešano miks v obeh starostnih kategorijah. Tretja mesta so osvojili Julijan Pevec na 100 hrbtno in 200 mešano, Izabela Pakiž Rumpf na 100 hrbtno in Staša Jezovšek Špiljar na 800 m. V »tretji ekipi« pod vodstvom trenerja Franca Božička so se izkazali predvsem Jon Kočevar, prvi na 50 prosto, Miha Čujež, drugi na 100 hrbtno, in Danilo Obačkić, tretji na 50 prosto. V »ekipi selekcije«, ki jo vadita Matej Čretnik in Ivan Perić, je izstopala Lui Uplaznik Sunarič s tretjim mestom na 100 hrbtno. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA PK NEPTUN CELJE Odprto združeno prvenstvo Slovenije za kadete, mladince in člane bo med 24. in 27. januarjem v Ljubljani. V Mariboru bo najprej v začetku februarja moštveno in posamično prvenstvo Slovenije za dečke in deklice, teden kasneje pa še DP za mlajše dečke in mlajše deklice. V soboto zjutraj so se pred začetkom ogrevanja zbrali nadebudni plavalci celjskega Neptuna. 30 REPORTAŽA Andreja Križan Lipnik se ne more sprijazniti, da bi dediščino tisočletij preprosto zdrobili v prah. K\ '.2 Ш k 1 ттшш tmr^i .rit «i РЧ. МЕ&гИ^ ± v- ■ Жк iz [ОШмШШ ШЈШПЦП^ аГгПГвз Srečko Krajnčan, predsednik KS Loka pri Žusmu: »Pobudo, da bi ohranili kamne, pod piramo. Nekateri so še globoko v zemlji in jih bomo lahko prepeljali šele takrat, ko se bo kamnolom razširil do njih. Prepričan sem, da bomo skupaj našli primerno rešitev za vse.« Koncesija za obdobje 28 let je bila sicer podpisana lani, kamnolom pa se bo s sedanjih treh predvidoma razširil na osem hektarjev zemljišča. V c ® mv ■ ^ j • ■ ■ 1 - Kamnolom Žusem se že globoko zažira v istoimenski hrib in precej kazi podobo očaka, na katerem so pred nekaj leti postavili Stolp ljubezni. V vsakem primeru gre za gospodarski interes, ki je dobil soglasje v lokalnem in širšem občinskem okolju. Skupina domačinov si v zadnjih dneh prizadeva pred uničenjem rešiti vsaj gradiščne kamne, ki naj bi na pobočju označevali svetišča naših prednikov. Povprečnemu opazovalcu velike skale na bregu ne pomenijo veliko. Dr. Karel Gržan, ki je podobne strukture opisal že v Ori-onovi poti, opozarja na izjemen pomen tega območja. »Ti veliki kamni so megaliti, ki očitno niso del skalovja. Jasno je vidno, da so oblikovani in zelo premišljeno postavljeni na svoje mesto. Ti kamni odsevajo nebesno harmonijo in jo s tem ustvarjajo tudi na Zemlji.« Žusemski megaliti naj bi označevali ozvezdje Kačenosca. »Gre za "ORK fantastične strukture. Že dolgo je jasno, da so na Žusmu izjemno pomembna gradišča. Žal so nekatera že uničena in kot vse kaže, se bo kamnolom širil tudi na območje, ki je že prepoznano kot zgodovinsko in arheološko pomembno.« Kam s kamni? Ena od tistih, ki je opozorila patra Gržana vzela resno, je tudi Andreja Križan Lipnik. »Ob pozornej-šem opazovanju lahko vidimo da so kamni postavljeni v krožne in polkrožne strukture, med posameznimi strukturami so nižji grebeni kot nekakšna povezava sistema.« Ena manjših kamnitih struktur je stala na zgornjem robu kamnoloma. »Sedaj, kc so kamni podrti, je jasno vidno, da niso bili odlomljeni od monolitne stene, ampak so jih s stroji iz-ruvali. Kako so bili tja nameščeni, lahko samo ugibamo.« Nekatere so pri izkopu močno poškodovali, nekaj je ohranjenih, nekaj pa jih še stoji na svojem mestu in čakajo na rušenje. Prvotna zamisel, da bi jih Križan Lipnikova preprosto odpe- »Gre za očitno obdelan velik kamen oziroma me-galit v poslanstvu uravnavanja zemeljskih energij za dobrobit človeka. Njegovo poslanstvo je bilo oskrunjeno,« pravi Karel Gržan. -ri» ' t < / \ t v m 'V-— Mf$ ' џтшт ШШ5Ш? ^Ваи&е.., ■ №___ ■, .'S. -i Za koncesionarje v kamnolomu so skale na pobočju zgolj skale. ШШШш ш^љ &ШШ8 ljala k sebi domov, se je po tehtnem premisleku izkazala za težavno in ne najboljšo rešitev. Z vodstvom krajevne skupnosti se je zato že dogovorila za boljšo možnost. Kamne bodo umaknili na primeren skupni prostor na Žusmu. Tam bodo v prihodnje uredili tudi informacijsko točko. »Žal so bili prvi dogovori neposredno z izvajalci izkopov brezplodni. Upali smo namreč, da bodo relativno majhno gradišče na zgornjem robu kamnoloma ohranili nedotaknjeno. Da ga bodo varovali kot biser kamnoloma.« Nič od tega se ni zgodilo. Križan Lipnikova verjame, da so na ravni lokalne skupnosti vseeno našli zadovoljujočo rešitev za vse strani. »S pomenom teh kamnov se ne ukvarjamo samo na območju Žusma. Tudi na območju Planine pri Sevnici si je mogoče ogledati in prebrati o pomenu gradišč, urejene imajo namreč turistične poti z opisi.« Tudi simbolna gesta pomembna Gržana in Andrejo Križan Lipnik je pri prizadevanju za ohranitev gradiščnih kamnov podprl tudi Mirko Čander. Pred leti je s sodelavci v Šentjurju izpeljal celo evropsko podprt projekt geoman-tije oziroma uravnavanja zemeljskih energij. Kot pravi, so na področju pomembnih arheoloških najdb povsem spregledani duhovna komponenta in s tem povezani veliki potenciali zdravilnih vrelcev. Da so žusemski megaliti posebni in vredni ohranitve, ne dvomi. Ta prizadevanja podpira tudi Gržan. A kot pravi, so s premikanjem kamni svojo vlogo že izgubili, svetišče je oskrunjeno in škoda je nepopravljiva. »Žal danes te ostaline namerno spregledujemo, jih uničujemo in rušimo ravnovesje. Naša civilizacija gre svojo pot, vedno manj je obzirna do stvarstva in ljudi. Kapital ima svoj interes in človeka preprosto povozi.« SAŠKA T. OCVIRK Foto: MIRKO ČANDER PORTRET 31 Cerro Tore, najlepša gora na svetu, v Patagoniji Silvo Karo na vrhu Nalumasortoqa, Grenlandija 1996 Ko ne smeš biti prehitro v nebesih Legendarni alpinist Silvo Karo svojih 40 let alpinizma predstavil v knjigi Alpinist »Naslov knjige je zelo enostaven, kot je alpinizem vedno zame bil. Res sem jo pisal dolgih sedem let, a še večji problem je bil najti primeren naslov, kajti večino dobrih naslovov so že pobrali moji alpinistični kolegi,« je razložil svojo 40-letno alpinistično pot domžalski alpinist Silvo Karo, ki je tako, kot je bil neomajen pri osvajanju gorskih sten, tudi pri nastajanju knjige. To je avto-biografija o navdihujočem borcu. Od kod Slovencem ljubezen do gora? Verjetno jo imamo v krvi. Triglav je simbol slovenstva in gorništvo del slovenske identitete. Gore so nam blizu in v slovenski kulturi je začrtano prepričanje, da če želiš biti pravi Slovenec, moraš vsaj enkrat stopiti na Triglav. Silvo Karo se je nanj povzpel pri 16 letih. »Leta 1976 je v Ihan prišel mlad župnik Jože Hauptman in nas navdušil za hribe. Nekega dne nas je po večerni maši odpeljal na Triglav. Spomnim se, kako je bilo v kraju veliko začudenje, da župnik pelje svoje mladince zvečer v hribe. A nekaj se nas je zbasalo v župnikov avto, še dva polna avta sta šla zraven in smo se zapeljali do doline Kot, od koder smo ponoči krenili na Triglav. Seveda nas je bilo strah, kako bomo hodili ponoči, a jutranje sonce nas je ujelo na Malem Triglavu in malce kasneje smo bili že na vrhu, tudi zaspanost je že zdavnaj minila. To je bil lep uvod v svet gora,« je na predavanju v Gorici pri Slivnici, kamor ga je povabilo Planinsko društvo Slivnica pri Celju, razkril Silvo Karo. Silvo Karo je opravil več kot 2000 plezalnih vzponov in se udeležil 27 alpinistično-plezalnih odprav. Svoje alpinistične vzpone bo predstavil 16. januarja v Hotelu Zreče. (Foto: Nina Gradič Planko) Služenje vojaškega roka in nabiranje kondicije Leto kasneje se je že vpisal v alpinistično šolo, spoznal Boruta Veselka, s katerim sta bila dve leti kasneje že sprejeta med alpiniste. Skupaj sta preplezala kar nekaj smeri. Sledilo je služenje vojaškega roka in na priporočilo alpinističnega društva ga je lahko služil v kasarni v Bovcu. »Prednost tega obveznega služenja vojaškega roka je bilo tudi, da so imeli vodje posluh za šport. Tam sem spoznal dobrega atleta Tomaža Križaja in skupaj sva vse proste popoldneve tekla na dolge razdalje. Od Bovca do Trente in Loga pod Mangartom, s čimer sem pridobil precej kondicije, kar je bila nujna predpriprava za alpinistične vzpone.« Malo pred koncem služenja vojaščine si je na nogometnem igrišču blizu vojašnice zvil nogo. Res se mu je služenje podaljšalo, a dobil je tudi mesec ležanja v vojaškem zdravilišču v Rimskih Toplicah. Naključje je hotelo, da je tam srečal takrat že znanega alpinista Frančka Kneza, ki se je na steni pri zdravilišču pripravljal na jugoslovansko odpravo na Lotse. Poleg srečanja s Knezom je bilo ključno tudi srečanje z Janezom Jegličem - Joha-nom, ki se mu je pridružil v alpinističnem odseku PD Domžale. Trije mušketirji Trije ambiciozni alpinisti so v letu 1983 v dveh dneh naredili 19 prvenstvenih smeri, vse samo zato, da bi se čim bolje pripravili na Patagonijo. V tistem času se jih je prijel vzdevek trije mušketirji. »Nekaj smo vsekakor imeli skupnega po slavnih »Les trois mousquetaires« Alexandra Dumasa: to, da smo bili neločljivo povezani in da smo živeli po načelu eden za vse in vsi za enega. Zelo fajn smo se ujeli, se bodrili s humorjem med plezanjem in na bivakih in sploh je bila takrat zelo zdrava klima z ogromno energije, ki smo jo proizvajali z intenzivnostjo plezanja. Zdi se mi, da se je ta energija kar pretakala med nami,« je zapisal Karo v Alpinistu. Dejavno je sooblikoval zlata leta slovenskega alpinizma Skupaj so osvajali najnevarnejše in najzahtevnejše smeri, ki so po treh desetletjih še vedno neponovljene. Osvojene stene Fitz Roya, Cerro Torreja, Torre Egger-ja, Bhagirathija so najbolj zaznamovale njihovo, kot tudi Karovo alpinistično kariero. »Zvesto sem sledil modernim smernicam vrhunskega alpinizma in ga pripeljal do >light and fast<. Izpiljeno veščino lahkih in hitrih vzponov v velikih granitnih stenah z Ronaldom Garibottijem sem prenesel v dolge smeri v Patagoniji.« V novem tisočletju je lahki in hitri slog plezanja s pomočjo vremenske napove- di nadgradil v »nonstop« plezanje - v enem, 36- ali 48-urnem zamahu, z minimalno opremo, brez bivakiranja, čez steno na vrh in nazaj v bazni tabor. Bolečina ob izgubi prijateljev Od treh mušketirjev je ostal Silvo Karo sam. »To je bolečina, s katero moraš živeti. Spominjam se dneva, ko se je ponesrečil Janez Jeglič. To je bilo leta 1997, bil sem na festivalu v Kanadi. V tistem letu sem bil dogovorjen, da grem z drugim kolegom plezat v Patagonijo, in po tej nesreči nekaj časa nisem mogel plezati. A čas gre naprej.« Dejstvo je, da je treba poleg razuma imeti v gorah tudi precej sreče. »Samo pomislim, kolikokrat je bilo nevarno. Ko sva z Janezom plezala južno steno Cerro Torreja sva morala prečiti nevaren jezik. Tam sva šla vsak posebej, ker sva vedela, da je nevarno. Ko sva prispela v bazni tabor, sva gledala nazaj, kje je ta jezik, ki sva ga prehodila. Nikjer ga ni bilo, ker ga je v vmesnem času že odneslo. Za veliko stvari smo vedeli, da so nevarne in kaj bi se lahko zgodilo, a velikokrat nismo vedeli, kako blizu smo bili smrti.« Veselje je še večje, če ga deliš Kot je dejal Silvo Karo, je bilo zanj vedno veliko bolj zanimivo plezati v dvoje ali v skupini. »Nikoli nisem bil takšen egoist, da si ne bi mogel deliti pet minut slave s soplezalcem. Vedno mi je bilo v veliko veselje, ko sva si na vrhu podala roke, saj sva oba zelo garala, da sva prišla do vrha. »Kako je stati na vrhu? »Pomembno je, da nisi prekmalu v nebesih. V zavesti moraš imeti, da je treba priti še v dolino, saj se večina nesreč dogaja ravno nazaj v dolino, ko trenutek koncentracije popusti in takrat je napaka tragedija.« 58-letni Silvo Karo je še vedno plezalec, še vedno v dobri kondiciji, a zdaj se bolj posveča alpinizmu na filmskem traku. Je namreč pobudnik in organizator Festivala gorniškega filma, ki je zadnjih nekaj let prisoten tudi v Mestnem kinu Metropol. »Ko sem zaključil alpinistično kariero, sem si želel, da bi bil tudi v nadaljevanju povezan z alpinizmom. Na začetku smo imeli s festivalom precej težav, a zdaj je že uveljavljen med Slovenci in tudi v tujini.« BARBARA GRADIČ OSET Foto: osebni arhiv S Frančkom Knezom na vrhu Torre Eggerja, decembra 1986, zadaj se vidi Cerro Torre. 32 EKOLOGIJA kvWLWUU Na vsakem koraku sooblikujemo Noben prazen žakelj ne stoji pokonci, ne glede na to, ali govorimo o posamezniku ali državi. A dokler se nam zdijo njive ob mimobežnem pogledu s ceste polne in trgovinske police izvrstno založene, o tem razmišljajo redki. Člani Ekoci že leta opozarjajo na to, da je svetovno ravnovesje v prehranski preskrbi eno najbolj krhkih v sodobni družbi. Moderno kmetijstvo se je prostovoljno predalo za talca agrokemičnim multinacionalkam, naftnim lobijem in proizvajalcem kmetijskih strojev. Naravna pestrost in znanje naših prednikov sta ob tem postala kolateralna škoda v boju za čim večji kapitalski dobiček. Kmetje travnike dandanes neprestanim večanjem hek- kosijo tudi petkrat letno. To pomeni, da trave niti enkrat ne dozorijo in ne semenijo. V nekaj letih se travniki izčrpajo, cvetlic ni mogoče videti praktično nikjer. Krmni donos kmetje popravljajo s ponovno setvijo travinja. Ker površine gnojijo z gnojnico, morajo ravnovesje v tleh popraviti z mineralnimi gnojili. Ob vseh stroških, ki jih ta sistem prinaša, so tu še nakupi težkih traktorjev in pripadajočih priključkov. Podoben začaran krog v kmetijstvu pomenijo monokulturni posevki na njivah. Donos ali vsaj preživetje kmetije omogočajo samo velike hektarske površine. Ob teh kmetje ugotavljajo, da gre denar sicer z velikim vozom noter, a še z večjim ven. Podobo klasične slovenske kmetije zadnja leta kazijo ogromne skladovnice plastičnih bal. »Ta konzervirana silažna krma je kisla. Vsak pridelovalec domačih jogurtov vam bo povedal, da iz mleka krav, ki jedo to krmo, na primer naravnega jogurta ni mogoče narediti. To je samo en vidik intenzivnega kmetijstva, ki z tarskega donosa komaj lovi lastno ekonomsko učinkovitost,« trenutno stanje v kmetijstvu razlaga Irena Rotar. Rešitev je bio krožno gospodarstvo Edina trajnostna rešitev teh težav je sonaravna pridelava hrane. »Bioraznolikost našega okolja je izjemna. Sploh kmetije na nadmorski višini med 300 in 500 metri so pravi raj na Zemlji. S tradicionalnimi znanji naših prednikov in mladostno ino-vativnostjo bi lahko ustvarili uspešen kmetijski model za trajno in ekološko neobre-menjujočo samooskrbo,« pravi Rotarjeva. Leta 2020 bo Slovenija spet predsedovala Evropski uniji, hkrati se bo razglasila za petzvezdično kulinarično turistično de-stinacijo. »Žal ne pridelamo dovolj ekološke hrane niti za otroke v vrtcih, bolne in starejše, kaj šele za turiste. Vsak dober kuhar ve, da iz nekakovostnih sestavin ne more skuhati dobre jedi. Z našo civilno pobudo želimo ljudi spodbuditi, da bi »Ne bi rekla, da je bilo včasih lažje živeti. A res je, da ima danes vsaka družina vsaj za 150 evrov stalnih stroškov za elektriko, telefon in ostalo. Tudi skromen avto pomeni od tri do pet evrov neizogibnih stroškov na dan. Zato ljudje z minimalno plačo danes komaj preživijo. Revščina ne pomeni več, da nimaš česa jesti. Revščina se Irena Rotar se za boljši svet zavzema pod okriljem eko civilne pobude Ekoci. v tem videli dobro ekonomsko priložnost. Trg ekološke in vegetarijanske prehrane se povečuje za 20 odstotkov letno, pri čemer število ekoloških kmetij v Sloveniji ostaja pri številki 3.500.« O tem, kako zelo smo izgubili stik z zdravo pametjo naših prednikov, priča zadnja uredba, ki za kurjenje mokrih drv predvideva visoko finančno globo. »Vsaka stara mama je nekoč vedela, da je treba drva pripraviti za dve leti vnaprej. Glede na to, da kar 60 odstotkov populacije v Sloveniji živi na podeželju, bi lahko z nekaj socialne pomoči in lastnega dela vse energetske reveže primerno oskrbeli z drvmi. Tako pa uvažamo nafto, les mešamo s kemičnimi dodatki in ga predelujemo v pelete. Stvari smo zapletli do neznosnosti,« je kritična Rotarjeva. kaže na drugih ravneh.« »Z optimizmom in s ponosom me navdajajo novi rodovi, ki vedno glasneje zahtevajo zdravo hrano za svoje otroke v vrtcih in šolah. Upam, da bomo skupaj uspeli »Ko gre za okolje, morajo priti spremembe od zgoraj navzdol. Torej se moramo združiti v civilne pobude in se s peticijami obrniti na vlado. Oblast predstavlja interese ljudstva. A če mi ne vemo, kaj hočemo, in nismo pripravljeni za svoje interese ničesar narediti, potem odgovornost za svojo prihodnost prepuščamo drugim.« navdušiti čim več kmetov. Trenutno ekološke hrane še zdaleč ni toliko, kot je potreb in povpraševanja.« »Biokrožno gospodarstvo pomeni, da za primerne in neoporečne surovine poskrbimo že na začetku. Krožno gospodarstvo plastiki samo podaljša uporabnost, še vedno pa gre ogromno energije v nič, na koncu se tudi odpadkom ne moremo izogniti. Če že na začetku poskrbimo za naravne sestavine, model v resnici postane trajnostno vzdržen.« Poskrbimo spet za slovensko nit in platno Povsem skregano s kmečko pametjo naših prednikov smo se Slovenci najprej odpovedali tekstilni industriji in pridelavi sladkorja. »Dokler kupujemo majice za tri evre in podpiramo hitro modo, na tem področju ne bo sprememb,« opozarja Rotarjeva. »Naši predniki so še znali narediti blago iz domače volne, lanu in konoplje. S sodobno tehnologijo bi lahko to nadgradili v izvrstne izdelke. Včasih smo dobili nova oblačila dvakrat v letu, lahko jih je nosilo več gene- racij, ljudje so bili urejeni. Danes so nas prepričali, da so kitajska poceni oblačila in plastični čevlji udobni in dostopni. V resnici nas potiskajo v sivo povprečje in nam posledično zbijajo samozavest. Niso zastonj rekli, da obleka naredi človeka. To je vedel že Napoleon. Njegova vojska je Evropo osvajala v izbranih uniformah. Kdo so podložniki, je bilo v vseh družbenih odnosih vidno že od daleč.« Globalna tekstilna industrija ne zastruplja samo okolja, ampak s kemikalijami v tekstilu tudi uporabnike. Kožnih, hormonskih in drugih bolezni je zato vedno več. Težave se začnejo že s plenicami. »Si predstavljate kakšne možnosti bi se odprle, če bi danes delali plenice, vrečke in papir iz industrijske konoplje? Drevo raste dvesto let, konoplja vsako leto. Možnosti za biokrožno gospodarstvo so neizčrpne. A premakne se komaj kaj.« Zasejmo gredice in prazne njive Irena Rotar se v prvi vrsti bori proti ukoreninjenemu mišljenju mnogih, da se domače hrane ne splača pridelovati. Z nekaj znanja in posluha za naravne zakoni- EKOLOGIJA 33 »Sejmo domača, ekološka in avtohtona semena. Ekoci v ta namen organizira izmenjevalnice semen in znanja. Samo na tem lahko dolgoročno gradimo trajnostni razvoj kmetijstva in trdno samooskrbo države.« »Ohranjajmo stara drevesa na naših domačijah. Drevesa varujejo vodne vire in zemljišča pred plazenjem. Tudi zato je bilo nekdaj ob hišah toliko orehov. Poučiti se moramo o temeljih geomantije in naravnih zakonitostih, ki jih združuje perkmakulturni pristop kmetijstva in vrtnarjenja.« Mleka krav, ki še jedo naravno hrano, skoraj ni mogoče več dobiti. i ! i . 11, ■ Na nadmorski višini med 300 in 500 f ... - t:.:, 4 • ».... - i"./' v,»« metri je mogoče na kmetijah ustvariti pravi raj na Zemlji. Domači pridelki bodo vedno bolj iskani. prihodnost sveta Irena Rotar iz Eko civilne pobude Slovenije - Razmišljajmo globalno in delujmo lokalno tosti - pa naj temu rečemo permakultura, sonaravno vrtnarjenje ali kaj tretjega -lahko vsako gredico in vsako njivo spremenimo v priročno zakladnico domače hrane. »Ljudje se ne zavedajo, kako zelo se bo hrana v nekaj letih podražila. Zato je pametno izkoristiti lastne vire ali se vsaj zalagati pri kmetih, ki jih poznamo. Samo na ta način krepimo samooskrbo, ki bo iz leta v leto pomembnejša. Še posebej v luči podnebnih sprememb.« Pod okriljem Društva Ajda je Ekoci podarjala seme ajde. S tem je krepila naravno pestrost kmečkih posevkov, v kulinariko in v setveni nabor vračala pozabljeno slovensko kulturo in s to medono-sno rastlino podpirala tudi čebelarstvo. »V trajnostnem kmetijstvu ima izjemen potencial tudi industrijska konoplja. V stotih dneh nekatere vrste zrastejo celo do štiri metre. Pred leti je bilo navdušenja veliko, a žal nismo uspeli vzpostaviti ce- lotnega kroga predelave. To ostaja izziv za prihodnost.« Kot so vedeli že naši predniki, je pametno rastline saditi tako, da druga drugo ščitijo in podpirajo. Tudi ta znanja širijo člani Ekoci. »Če ob koruzo posadimo fižol, vmes buče, lahko njivo okopljemo samo enkrat, pridelek pa je zelo pester in bogat. V Sloveniji še imamo kakovostne avtohtone vrste koruze in fižola. Sploh slednjega moramo v večji meri vrniti na svoje jedilnike.« »Če seštejemo vse vhodne stroške in končni izplen trajnostne-ga ter konvencionalnega kmetijstva, je jasno, da je prihodnost v ekološkem kmetijstvu. Mi pa se obsipavamo s plastiko, pa naj gre za obleko, plenice, hrano ... Ti odpadki bodo kazili ta svet, ko nas že stoletja več ne bo.« Lov za dobičkom je redko na etični pogon Kot pravi Rotarjeva, preusmeritvi v ekološko kmetijstvo v prvi vrsti botrujejo osebno zavedanje, kaj je dobro in dolgoročno vzdržno. Žal tudi pri kmetih v lovu za dobički etičnost pogosto odpove. »Poznamo primer kmetij, ki pridelujejo hrano za trg, za lastne potrebe pa jo kupijo pri bolj ekološko naravnanem sosedu. Tudi mnogi, ki oddajajo mleko, v trgovinah kupujejo jogurte tujih blagovnih znamk. Kot da se ne bi zavedali, da pljuvajo v lastno skledo. In vsi tisti, ki iz trgovin nosijo sladke pijače fluorescentnih barv ... V sadovnjakih je zgnilo na tone domačih jabolk. Nihče jih ni predelal v jabolčni sok ali zdrav čips za otroke.« Podobno stroga je Rotarjeva, ko Eko civilna pobuda v sodelovanju z vladnimi predstavniki organizira tudi številne posvete in okrogle mize. beseda nanese na donacije hrane. »To bi morali ukiniti, ker na ta način povsem razvrednotimo vrednost hrane. Številne humanitarne organizacije nenehno prosijo za pomoč, a hkrati ne naredijo nič, da bi pomoči potrebni sami naredili nekaj za svojo samooskrbo. Za začetek bi lahko organizirali akcijo pobiranja jabolk.« Enako velja tudi za šole. Namesto smučanja bi morali pripraviti resnično šolo v naravi. »Da bi otroci znali preživeti kakšen teden, tudi če ne bi bilo elektrike. Da bi se zavedali, kako pridemo do hrane in kako se je mogoče oskrbeti, če bi trgovine za dan ali dva zaprle vrata. Spomin na žled je še dokaj živ. Sploh pa se moramo na hude čase pripravljati takrat, ko nam gre dobro.« Srebrni trg dela in družbeno koristno delo Ekoci v zadnjem času poskuša uveljaviti tri pobude, s katerimi nagovarja vlado in pristojne službe. »Zavzemamo se, da bi upokojencem poleg pokojnine brez večjih omejitev dovolili delati, kolikor zmorejo in imajo voljo. Tako bi uredili črni trg dela, okrepili medgeneracijsko sodelovanje, socialno vključenost starejših ter omilili epi- demijo demence.« Podobno kot so to uredili v Nemčiji, Ekoci predlaga uvedbo sto ur družbeno koristnega dela za prejemnike socialne pomoči. »Seveda bi izvzeli tiste, ki res ne morejo delati, za vse ostale bi bilo to zelo koristno. Dela, kjer bi lahko posameznike vključili, je ogromno. Lahko bi čistili okolico, pomagali starejšim in bolnim, otrokom in dijakom nudili pomoč pri učenju, delali na kmetijah.« V tem smislu bi lahko po vzoru nekdanjih socialističnih brigad obudili tudi sodobne različice medgeneracijskih delovnih brigad. »Prostovoljni gasilci so trenutno najbolje delujoča organizacija civilne družbe. Pod okriljem približno tisoč gasilskih domov po državi bi lahko uredili iz-menjevalnice hrane, uslug in pomoči v lokalni skupnosti. Tudi v primeru nesreč in izrednih razmer bi bila to središča, kjer bi ljudje dobili vso potrebno pomoč in podporo,« je prepričana sogovornica. Res pa od tega tuje korporacije ne bodo kovale dobičkov in zato zunanje podpore ni mogoče pričakovati. »A Slovenci smo vedno znali stopiti skupaj in se podpreti. Prepričana sem, da bomo to znali za hude čase v prihodnosti zastaviti že zdaj.« SAŠKA T. OCVIRK Foto: osebnih arhiv »Z vsakim evrom v denarnici lahko prispevamo h globalizaciji in podpiramo neetični kapitalizem ali obratno. Z vsakim evrom lahko podpremo domača delovna mesta, čisto okolje in zdravo hrano. Če dovolimo, da se naš denar z dobički tujih korporacij pretaka v tujino, smo si v glavnem krivi sami.« 34 ŽIVLJENJSKA ZGODBA »Najtežje si je priznati alkoholizem. To je ne le za posameznika, ampak tudi za njegovo družino največja prelomnica. Ves ta strah ... A ga je mogoče premagati. Ko padeš čisto na dno. In ko ugotoviš, da nižje ne gre. ■ Ko se spremeniš, si zgled tistim, ki potrebujejo enako pomoč. Ravno to, da si drugačen, jim lahko da moč. Nikoli ne obsojam pijanega človeka. Nikoli. Le pomislim, da sem bil tudi sam nekoč takšen ...« Iz groze v lepoto življenja Peter alkohola ne uživa že deset let »Pri prenovi hiše sem pogosto pil alkohol skupaj z mojstri, sledilo je praznovanje jubileja, ki je bilo le še pika na i. To niso izgovori, danes vem, da sem bil za pitje alkohola kriv sam, vendar so bili dogodki, ki so alkoholizem le še pospešili. Prvič sem ugotovil, da je moja težava prešla vse meje, ko sem začel alkohol skrivati. Pil sem skrivaj. Nikoli v družbi in nikoli v gostilnah. Samo doma, intenzivno in le žgane pijače. Nihče ni vedel, da sem alkoholik. Niti prijatelji. Doma so člani družine zaradi mojega početja trpeli ... Alkoholizem je družinska bolezen. In to drži. Pojavili so se grozni občutki krivde. Vedel sem, da to, kar počnem, ni dobro, a upreti se nisem mogel. Sredi noči sem se zbujal napol trezen ... Bilo je tako hudo, da tudi takrat brez alkohola ni šlo ... Doma smo se o tem veliko pogovarjali. Vrgel sem alkohol stran. Dobesedno. V smeti. Spominjam se, da je bil višnjevec. Naslednji dan sem doživel tako hudo stisko, da sem šel do smeti in pobiral višnje iz njih ter jih jedel ... Alkohol pušča težke posledice. Ključna pri moji odločitvi za zdravljenje je bila družina. Še danes se velikokrat pogovarjamo o tem, kako nemočna je bila v resnici takrat, čeprav mi je želela pomagati, da bi prenehal piti. Toda alkohol je bil vedno močnejši. Ne morem reči, da mi je bilo lepo, ko sem pil, a brez alkohola nisem zmogel. V teh groznih nočeh in jutrih z občutki krivde sem si ves čas obljubljal, da ne bom več pil. Vedno sem obljubo prelomil, zato je bil občutek krivde še močnejši in vedno znova sem se tolažil s pitjem. Spominjam se, da sem pred zdravljenjem pil tri dni skupaj, spal sem v posebnem prostoru, jokal pod odejo ... Nisem znal iz tega kroga! In ko so mi rekli, da bom šel na zdravljenje, sem strto privolil. Istočasno je zdravniška preiskava pokazala, da bi zagotovo umrl, če bi še naprej pil. To je bila pika na i. Po zdravljenju sem redno obiskoval srečanja Društva anonimnih alkoholikov Slovenije. Še danes jih. Na prvem srečanju se mi je po prvih petnajstih minutah od srca odvalil težak kamen in od takrat je ta skupina »moja«. Toliko življenjskih zgodb, kot sem jih slišal v skupini, jih nisem nikjer in nikdar. Te zgodbe mi dajo ogromno. Vsakemu, ki trpi zaradi alkoholizma, bi mu rad privoščil, da bi začutil lepoto treznega življenja v primerjavi z grozo vseh dni, ki so prežeti z alkoholom. Zdaj občutka krivde nimam več. Zdaj ne počnem ničesar narobe. Trezen sem. Kot tak poznam bolečino, ki jo prinese alkoholizem, in vso lepoto življenja, ko gledam nanj s popolnoma drugimi očmi. Zdaj vem, da okolica nikoli ni kriva za to, kar se dogaja z nami. Za alkoholizem smo krivi izključno sami. Družba je na žalost še vedno preveč strpna do pitja alkohola. So oddaje o alkoholizmu, ki trajajo le nekaj minut. Potem nadaljevanke »Podatki za Slovenijo kažejo, da skoraj polovica (43 odstotkov) odraslih prebivalcev, starih od 25 do 64 let, pije visoko tvegano Vsak drugi 17-letnik je bil v življenju že vsaj dvakrat opit.« in filmi, kjer je alkohola preveč, včasih so njihova poimenovanja celo povezana z alkoholom. Zame, ki sem danes drugačen kot pred leti, to ni tveganje. Morda pa je za nekoga, ki se ravno odloča za zdravljenje. Morda ga pahne korak nazaj ... V mojem alkoholizmu je bilo toliko grdih stvari, da si tega enostavno ne želim več. Ker mi je prineslo preveč gorja. To, kar čutim danes, je lepota življenja.« V obstaja Objavljamo tri resnične zgodbe, ki kažejo, kako hudo se lahko alkohol zažre v pore človeških življenj, družin. Lahko ubije ljubezen, poruši odnose, uniči spoštovanje. Tudi samospoštovanje. Nato pride trenutek odločitve. Življenje lahko postane lepše. Ozdravitev je mogoča. Tri zgodbe. Tri družine. imeli težave z alkoholizmom. Danes dojemajo svet kot svet V zgodbe nismo posegali. Z priložnosti, sobivanja in ljube- enim namenom: ko človek pre-zni. A še pred leti ni bilo tako. bere te besede, se zamisli. Mor-Gre za osebne izkušnje dveh da v njih spozna sebe. Morda zdravljenih alkoholikov iz Dru- dobi moč za iskanje rešitve. Ta štva anonimnih alkoholikov namreč obstaja. In te zgodbe Slovenije in ženske iz skupine so trden dokaz za to. Al-Anon. Ta skupina pomaga SIMONA ŠOLINIČ svojcem tistih, ki imajo ali so Foto: splet »Zdravstveni stroški, ki so povezani s pitjem alkohola, so bili v Sloveniji v letih 2012-2016 v povprečju 147 milij onov evrov letno. Če k temu prištejemo še nekatere druge stroške, kot so stroški zaradi prometnih nezgod, nasilja v družini, kraj, vandalizma, se ta številka zviša na 228 milijonov evrov. Vsem tem stroškom bi bilo treba prišteti še nekatere druge, kot so stroški zmanjšane produktivnosti in stroški, ki nastanejo zaradi duševnega trpljenja bližnjih, predvsem otrok.« Vir: nijz.si ŽIVLJENJSKA ZGODBA 35 Branko alkohola ne uživa že dvajset let »Zelo hudo je bilo. Delodajalec, ki je opazil, da sem imel očitne težave z alkoholizmom, me je postavil pred dejstvo: ali zdravljenje ali izguba službe. To me je >streznilo<. In podpora družine. Zdravil sem se v psihiatrični bolnišnici in pri zdravljenju je sodelovala tudi žena. Niti enkrat v treh mesecih ni manjkala na srečanjih ... Vse to me je privedlo do trenutka, ko sem moral razčistiti sam s seboj, si priznati, da sem preveč pil. Da je bil alkohol premočan ... Če bi šlo tako naprej, bi bilo vprašanje, kaj bi se zgodilo. Bil sem star komaj štirideset let. Strah pred izgubo službe je bil prelomnica, saj bi bilo s tem ogroženo tudi preživetje moje družine. Bilo je hudo. Ampak odločitev za zdravljenje je bila vredna vsega. Življenje, kot ga poznam zdaj, je popolnoma drugačno kot groza, ki sem jo doživljal v alkoholizmu. Med treznostjo in pitjem je tanka meja. Moraš si priznati, da si pred alkoholom nemočen. To je prva stvar. Na novi poti so mi izjemno pomagala in mi še vedno srečanja v Društvu anonimnih alkoholikov Slovenije. Tam sem srečal sebi enake. Ko je nekdo ubesedil svojo zgodbo, sem v njej videl sebe. Najprej sem mislil, da bom na srečanja hodil le nekaj let, upal, da bom morda kdaj lahko spil kakšno pivo. Potem je druženje postalo dolgotrajno in mi pomagalo do spoznanja, da se brez alkohola zelo lepo živi. Poznam grde in lepe plati življenja. V tem času, ko ne pijem več, sem doživel ogromno lepega in niti na misel mi ne pride, da bi alkohol kadarkoli še zaužil. Družba? Ta je še vedno preveč strpna do alkohola. Toda vsak je odgovoren sam zase. Dokler si ne priznaš, da imaš težave zaradi alkohola, je težko storiti korak dalje. In se upreti. Spominjam se, kako sem alkohol skrival. Pijačo sem nosil tudi v službo ... Bilo je veliko trpljenja, skrivanja, laži ... Ne, ni bilo vredno. Prej sem lagal sebi, družini in drugim. Otroci si niso upali več sesti v avtomobil z menoj... Sam sem bil kriv. Nihče drug. In moral sem pasti na dno, se soočiti z najtežjim delom življenja, da sem lahko sprejel odločitev, kako naprej. Tisti, ki so to razumeli, mi še danes stojijo ob strani. Teh ljudi ni veliko ... So le iskreni prijatelji.« Imate vi ali ima kdo od vaših bližnjih težave z alkoholom? AA in Al-Anon lahko pomagata. Stika: za alkoholike www.aa-slovenia.si (tel.: 031 802 710), za svojce in prijatelje www.al-anon.si (tel.: 031 744 722). Za nasvet se lahko obrnete na izbranega osebnega zdravnika, psihologa in druge strokovnjake v zdravstvenem domu, centru za socialno delo in nevladnih organizacijah. Viri pomoči so zbrani na www.infomosa.si, www.sopa.si in www.nalijem.si. V Življenje je zdaj dobilo smisel Tanja, žena nekdanjega alkoholika »Vzgojena sem bila v družini, kjer alkohol ni bil nikoli prisoten. Zato o alkoholizmu nisem vedela veliko. Toda alkohol se je zarezal v življenje družine po moji poroki. Moževo pitje je bilo najprej v normalnih mejah. Nato sva dobila otroka in alkoholizem je začel neopazno širiti svoje lovke. Spregledala sem mejo med normalnim pitjem in alkoholizmom. Nisem bila dovolj poučena o tem, kakšne težave lahko alkohol prinese s seboj. Krivila sem moža. In njegov alkohol. Nisem mogla prepoznati, kdaj je prestopil mejo v odvisnost. Krivila sem ga za vse stvari, ki so se dogajale v družini. Z najvišjo zavestjo sem začela delovati v smeri, da bi družina spet zaživela normalno. Ščitila sem alkoholika ..., da bi vsaj delovali kot družina. Družino sem popolnoma osamila, opravljala vse stvari namesto moža, prevzela sem njegove obveznosti... Samo zato, ker sem mislila, da ga bom na ta način >pote- gnila< stran od alkohola. Tudi z besedami preveč piješ<, >to ni dobro< in z zlivanjem pijače stran, z grožnjami, da bom odšla ... Zdaj vem, da sem s tem storila več škode kot koristi. Mož se je zaradi vsega samo oddaljeval od mene. Nato so se prikradli jeza, strah, nemoč. Karkoli sem naredila, ni pomagalo, da bi alkoholika pripeljala do spoznanja, da preveč pije. Potem se je v nekem trenutku vame naselilo celo sovraštvo ... Tako enostavno ni šlo več naprej. Šele takrat se je mož začel zdraviti. Toda moje mišljenje o alkoholizmu se ni spremenilo. Mož je začel ponovno piti in spet sva bila na istem ... Jeza in nemoč sta bila tako pošastno velika, da sem se predala. Istočasno so moževe težave z alkoholom opazili v njegovi službi, kjer so mu zagrozili, da mora na zdravljenje, če želi službo obdržati. Sreča je bila, da sta mu bili družina in služba več vredni kot alkohol in da se je dokončno odločil za zdravljenje. Pri tem sem sodelovala kot njegova žena in na srečanjih v okviru njegovega zdravljenja sem izvedela, da je alkoholizem družinska bolezen. Da ima alkohol dolge lovke in hude posledice. Ljudje, družina, svojci alkoholika se morajo ozavestiti o tem, kako ta bolezen poteka in kdaj je čas za pomoč. Po zdravljenju se je mož vključil v skupino anonimnim alkoholikov, jaz pa v skupino Al-Anon, ki nudi pomoč svojcem. Začela znavati sebe in ugotovila, da sem v času moževega pitja storila ogromno napak, saj sem pitje s svojim delovanjem podpirala, na trenutke sem celo mislila, da sem jaz kriva za to. Ker sem opravljala moževe obveznosti, saj zaradi alkohola ni bil zanesljiv, sem samo pripomogla k alkoholizmu. To je bil trenutek, ko sem spoznala, da moram spremeniti svoj odnos. Sebe. Po vseh letih vključenosti v skupino Al-Anon sem občutila notranji mir. Zdaj vem, kaj je alkoholizem, kako alkoholik deluje. Opustila sem stare oblike vedenja, opustila sem nadzor, manipulacije, možu sem dala svobodo, da sam odgovarja za svoja dejanja. Na ta način ima občutek, da mu stojim ob strani in mu pomagam pri abstinenci. Skrbim zase, ampak s tem delujem tudi na moža. Na žalost je danes alkohol v družbi prisoten tudi tam, kjer ne bi smel biti. Zato ga družba jemlje kot nekaj normalnega. Družine je sram priznati, da jih je načel alkohol, čeprav sta morda prisotna tudi psihično in fizično nasilje. Ko enkrat razumeš, da je alkohol družinska bolezen, je lažje priznati. In ravnati pravilno. Včasih pri ljudeh prepoznam obnašanje, kot sem se v preteklosti obnašala tudi jaz. Toda vsak mora pasti na dno<, da lahko stori korak naprej. Tako svojci kot alkoholiki. Spremeniš se lahko samo takrat, ko se sam odločiš. Samo takrat pride do uspehov. Pomagaš najprej sebi, šele potem drugemu. Odkar sem spremenila svoj način življenja, delujem s svojim zgledom. In to je v družini najpomembneje. Zdaj je življenje lepše. Cenimo vsako malenkost, vsak dan. Tako ima vsak trenutek smisel.« »Splošno prepričanje, da je alkohol poživilo, je napačno. Alkohol je zaviralec osrednjega živčevja in v visokih odmerkih lahko povzroči nezavest, komo, prenehanje dihanja in bitja srca ter smrt.« 36 OSEBNA RAST Z velikani na poti od talenta do uspeha Motivator Nenad Vladić vabi na dogodivščino z desetimi uspešnimi Slovenci Če kdaj, se na prelomu leta ali ob osebnih prelomnicah znajdemo pred različnimi bivanjskimi dvomi in vprašanji. Naše delo res predstavlja naše življenjsko poslanstvo? Je normalno, da vso energijo namenimo opravljanju službe, ki nam ne daje pravega zadovoljstva? Nam je bil v zibelko zaupan kakšen talent, ki smo ga zakopali in sami sebi zatajili? Vladić v zrcalu desetih izjemnih življenjskih zgodb pripoveduje o tem, da za korak v pravo smer ni nikoli prepozno. Njegova osebna zgodba je vrnitvi domov ga je pustilo ena tistih, v kateri se lahko dandanes prepozna ogromno ljudi. Zaposlen v javni službi se je izgubljal v enoličnosti, ni znal obvladovati stresa in nazadnje se je znašel pred pragom izgorelosti. Potreboval je predah in obisk babice v daljni Kanadi se je zdel izvrstna priložnost. Z dekletom se je tja odpravil v pozni jeseni. »Hotel sem videti, kako ljudje v tej deželi zares živijo. Nisem hotel samo površnega turističnega vtisa, ki bi ga verjetno dobil v katerem bolj prijaznem letnem času.« Dva meseca je preživel v mrzlem tujem svetu, v katerem ga nič ni zares navdušilo. Še kitajske in grške restavracije so se zdele samo bled ponaredek sovrstnic iz katerega drugega dela sveta. Takoj po še dekle. Sedemletna zveza, skupne naložbe, življenjski načrti ... vse se je v trenutku sesulo. »Bil sem povsem na tleh. Nista me več zanimali ne služba ne družba. Vedel sem, da moram najprej najti samega sebe.« Sanje kot navdih in kot odgovor »Nič ni bolj vzvišenega in koristnega za prihodnje življenje kot prijeten in lep spomin iz otroštva,« se glasijo prve besede Nenadove knjige. Morda ste podobno modrost slišali že iz ust katerega drugega sodobnega guruja. Nenadu jo je povedal dedek. Ko sta se vrnila s katere od njunih pustolovščin, ga je namreč posadil na koleno in mu polglasno zašepetal v uho: »Dragi moj vitez, vedi, da lahko en dogodek, ena oseba ali samo ena beseda popolnoma »Bojimo si natočiti čistega vina, ker nenehno živimo v nekem >grehu<. Tudi lenoba je takšne vrste greh. Vemo, da obstajajo možnosti, da imamo sposobnosti, ampak se delamo, da jih ni, da ničesar ne moremo. A globoko v sebi vemo, da smo preprosto preleni, da bi kaj ukrenili. In to si je težko priznati,« pravi Vladić. spremeni tvoje življenje.« Ko se je Nenad kasneje znašel pred zidom, je poslušal veliko ljudi in prebral veliko knjig. A odgovor na najbolj temeljno človekovo vprašanje - »kdo sem« - je ostal nem. Do tiste usodne noči. »Sanjal sem, da se utapljam. Povsod okrog mene je bila voda. Umikal sem se ji po strmih stopnicah in se v zadnjem trenutku zaprl za mogočna lesena vrata. Kot bi se zaprl v katedralo. V tišini nedoumljive notranjosti je bilo zbrano vse znanje človeštva, zdelo se je, da so v tistem miru prisotni vsi največji umi sveta. Težko bi opisal občutek, a spoznanje je bilo razsvetljujoče. Talent je v življenju bistven.« Vsak jih ima za svoj šopek V življenju je preprosto treba zbrati moč in zaživeti v skladu s svojim talentom. To je skupno sporočilo desetih Slovencev, s katerimi se je pogovarjal avtor knjige. Njihova imena so povsem samoumevno padla na seznam. »Že Platon je govoril o tem, da bi moral vsak človek v življenju delati izključno tisto, za kar je nadarjen in poklican. Mi pa se za nek poklic izučimo v šoli in pristanemo na delovnih mestih, ki pogosto nimajo zveze ne z našim šolanjem ne z osebnim poslanstvom. Le redki srečneži uspejo svoj konjiček spremeniti v poklic. Kar je narobe. Verjamem, da je vseeno lažje odkrivati svoje poti in razvijati svoje talente kot se vse življenje mučiti z nečim, kar ni zame.« Ko govorimo o talentih, najpogosteje pomislimo na glasbenike in športnike. V resnici je talentov nešteto. In vsak od nas jih je ob rojstvu dobil cel šopek. »Talent je tudi to, da znaš prinesi sonce v sobo, da znaš povedati dobro šalo. Nekoč si nismo predstavljali, da bi iz tega kdo naredil kariero. Danes komiki za uro svojega časa dobijo tudi tisoč evrov. V Sloveniji. Si predstavljate?« Praznino našega neba mašijo instant zvezde »Starši so nas usmerili, kot se je v tistem trenutku zdelo najbolje. Šola še vedno stoji na izhodiščih, ki jih je ute- meljila industrijska družba. Ta je potrebovala predvsem nezahtevne ljudi za tekočim trakom. Ampak ljudje nismo ustvarjeni za proizvodnjo vijakov. Čeprav nas še danes želijo uniformirati, smo vsak zase edinstveni,« pravi Ne-nad. In se ne čudi, da se toliko ljudi v življenju zapije, vztraja v slabih družinskih odnosih, pade v depresijo. »Enostavno potrebujemo nek ventil. Potrebujemo način, da se izklopimo, ker bi se nam sicer zmešalo.« Svet je tako nastavljen. Ko iščemo službo, zahtevajo pravo izobrazbo, izpit prave kategorije, izkušnje in tako naprej. Nikogar ne zanima, kakšni ljudje smo, s čim vse se ukvarjamo in kakšni so naši resnični talenti. »Žal smo se navadili, da sledimo instant zvezdam iz resnično-stnih šovov. Ne zanimajo nas pametni, sposobni ljudje, ne zanimajo nas voditelji, ki bi nam lahko bili v navdih.« Zakaj je tako težko izstopiti iz cone udobja? Ko gre za načine in izgovore, s katerimi se izogibamo lastni odgovornosti za svoj položaj, naša iznajdljivost ne pozna meja. Med najpriljubljenejšimi je refren, da nimamo časa. »Če smo iskreni, nam je pomanjkanje časa všeč. Občutek imamo, da smo zaradi tega bolj cenjeni, bolj iskani, da smo nekaj vredni. In ker to godi našemu egu, ne sprejmemo boljše rešitve, tudi če tvegamo, da bomo zboleli in izgoreli.« Zaverovani v svoj svet lažnega udobja smo se navadili kričati, naj vendar Uroš Perić je eden redkih bel cev s popolnim občutkom in glasom za džez, bluz in soul glasbo. Je reden gost uveljavljenih glasbenih odrov v ZDA in po Evropi. »Ker sem začel igrati iz ljubezni, nisem niti za trenutek razmišljal o denarju. Samo igrati sem želel. Danes se pogosto dogaja, da glasbeniki končajo dve ali tri leta džez trobente v Gradcu ali Celovcu, in čeprav nimajo za sabo nobene ga koncerta, najprej vprašajo, koliko bodo za nastop plačani. Moja cena je danes precej visoka, a vsakič ko v projektu prepoznam nekaj zares vrednega, jo spustim. Vselej me vodi skromnost.« Bernarda Marovt je najuspešnejša slovenska manekenka in fotomodel vseh časov. »To, kar od mene pričakujejo, dajem brez težav, ker rada delam to, kar delam. V tem uživam. Delo je zame užitek. Ni mi težko, če moram napraviti nekaj, česar kdo drug ne bi. Če pri delu uživaš, se to vidi na tebi, vidi se na slikah, vidi se povsod.« Katarina Venturini je najuspe venska plesalka, večkratna s in državna prvakinja v stane in latinskoameriških plesih. I1 Peter Florjančič je največji slovenski izumitelj vseh časov. Prijavil je več kot štiristo patentov, med desetino najbolj uspešnih so razpršilec za parfum, zračna blazina in vžigalnik s stranskim vžigom. Ш Alen Kobilica je najuspešnejši slovenski maneken. je oslepel, je ustanovil center Vidim cilj, podjetje Organika+ in postal izvrsten Ko paratriatlonec. »Zame je uspeh relativen. Če sem naučil plavati nekoga, ki tega ni znal, je to zame uspeh, ki mi prinaša zadovoljstvo. Ne vem, ali sem bil bolj zadovoljen takrat ali ko sem delal na Armanijevi reviji. Toliko stvari se mi je zgodilo v življenju, da težko rečem, kaj je uspeh. Preprosto delam stvari, ki jih imam rad. Ne mislim si: >Vau, zdaj pa uživajmo v tej slavi! <« »Bil sem otrok, ki so ga veselile številne stvari. Še vedno mi je všeč veliko stvari. Ne razumem, kaj pomeni, da nimaš motivacije. Mislim, da je življenje tako močno in posebno, / da je že samo po sebi motivacija.« »Vedno sem bil v akciji. Vedno sem vse gledal, poslušal, vse me je zanimalo, vse življenje. Zato imam danes glavo, da lahko govorim, ' mislim in delam. Star sem 98 let, nimam pokojnine, imam 75 let delovne dobe, 70 let sem bil poročen z isto žensko. Za uro svojega znanstvenega predavanja prejmem 2.500 evrov.« »Vsa ta leta me je motiviralo samo razi Ni bilo toliko pomembno, da držim kot včeraj, da se izpopolnjujem, da s Robert Lešnik je svetovno i vozil. Trenutno je glavni vod nja v skupini Mercedes-Benz »Že Ljubljana se mi je takrat, po s Preprosto nisem bil dovolj samozav* pomislil na tujino. Potem ko mi še t, mnih izpitov v Ljubljani, nisem imel ali pa za vselej pokopljem željo po o OSEBNA RAST 37 kdo ujame tatu, v resnici pa priložnosti krademo sami sebi. Svojemu egu tudi vse življenje natikamo takšne ali drugačne maske. »Ko gremo na prvi razgovor za službo, si želimo biti lepši, boljši in bolj sposobni. Sčasoma to igro igramo v vseh svojih vlogah in nazadnje nas nihče več ne pozna zares. Potem se tu in tam zgodi osebna tragedija, človek umre, samovoljno in nenadoma odide. Vsi okrog njega so v šoku, kako je to mogoče. Saj nikoli ni nič rekel. Ampak v tem hrupnem svetu ni zagotovila, da bi ga kdorkoli slišal, tudi če bi kaj rekel.« Saj bom ... enkrat Ta stavek je za življenjske spremembe eden najpogub-nejših. Časovna razsežnost je za naše možgane ena najbolj nedoumljivih. Načrt nekje v abstraktnem vesolju je za naš notranji računalnik prav tako dober, kot če bi se zadeve lotili takoj. Zato si moramo svoje cilje in načrte nujno zapisati. Potem je težje zbežati v omamo, se zavaliti na kavč in čakati, da se bo svet sam od sebe spremenil na bolje. »Ne zavedamo se, da večino svojega časa pravzaprav bežimo pred seboj. Iz naporne službe zavijemo v hrupno restavracijo, kino, športno dvorano, nakupovalno središče ... Velikokrat samo zato, da se nam nekaj dogaja. Če finančno zmoremo, na urnik damo še izlet v London, Pariz, na Obalo ... Nikoli ne bomo priznali, da nam je tako natrpan urnik všeč, ker bi se morali sicer vprašati, kaj in »Kot otrok sem bil izrazit šahovski talent. Oče je rekel, da je to brez veze. Od tega se ne živi. Če nam v mladosti vcepijo misel, da smo neumni, grdi in nesposobni, bomo to vse življenje nosili s seboj. Mnogi ljudje mislijo, da takšni v resnici so in da so se takšni rodili. A ni res. To so ponotranjili. Teh vzorcev ni enostavno počistiti. To je boleč in dolgotrajen proces,« pravi Nenad Vladić. kako je z nami. Ko nehamo bežati, se moramo soočiti s seboj in si naliti čistega vina. To pogosto ni lahko.« Veliko lažje se je sklicevati na usodo, ki nam preprosto ni naklonjena. »Pravico, da se vdamo v usodo, dobimo šele potem, ko preizkusimo že vse možnosti in izčrpamo vse svoje moči. Do tja pa ne pridemo skoraj nikoli.« Izgovori so ščit pred sulicami strahu Čustvo, ki nas v življenju najbolj hromi, je strah. Strah nas je neuspeha, izgube, smrti, bolezni, socialne izključenosti in družbenega obsojanja. Ob tem mimogrede spregledamo, v kako neverjetnem času živimo. Sodobna tehnologija in odprtost sveta nam omogočata, da svojo zamisel uresničimo z nekom, ki je v tem trenutku na drugem koncu sveta. Meja skoraj ni. »Vprašati se moramo, kakšno bo naše življenje čez pet let, če ne bomo nič spremenili. Živeli bomo enako, premle- šnejša slo-vetovna lardnih »Prepričana sem, da se dobro vrača z dobrim. Včasih se zgodijo krivice, ki so morda učna ura, ampak na dolgi rok se stvari popravijo Alenka Kraigher je mednarodna gledališka in filmska igralka. Igrala je glavne vloge tudi ob zvezdnikih, kot so Willem Dafoe in drugi. »Mislim, da je na svetu veliko skrivnosti, lepote, ki nas bogati. Čudenje nad tem nam lahko veliko prinese. Mene čudenje dela živo. Čudenje in neznanke, premagovanje strahu. Največji smisel pojmujem kot trenutek, v katerem človek stoji nad pečino, nato se vrže v neznano. Takrat se zgodijo neverjetne stvari.« Dejan Zavec je mednarodno uveljavljen profesionalni boksar, svetovni, medcelinski in evropski prvak. vali iste zgodbe, brodili po istih težavah, se družili z istimi ljudmi ... Kaj če končno začnemo vlagati vase, v svoje znanje? Morda je prihodnost v vrtnarjenju in kmetijstvu, morda bodo še komu všeč ogrlice, ki jih delamo, morda si zaslužimo poiskati tisto, kar bi res z veseljem delali .« Seveda ne gre za to, da bi od danes do jutri pustili osovraženo službo in na vrat na nos skočili v bazen brez vode. »Vsakdo mora plačati svoje položnice, tega ne moremo spregledati. Morda se konjiček ne bo takoj ali se sploh nikoli ne bo spremenil v kariero. A s tem, ko delamo nekaj zase, za svoje veselje, lažje hodimo v službo ter lažje in lepše živimo. Zato je vredno izbrskati svoje talente in jih razvijati. Ne glede na leta in izkušnje.« SAŠKA T. OCVIRK Foto: osebni arhiv »Zdi se mi pomembno, da povem svojo zgodbo, predvsem zaradi ljudi, ki so bogu za hrbtom. Da vidijo, da niso izgubljeni, če se rodijo v slabem. Da lahko marsikaj dosežejo. Ivo Boscarol je izdelovalec ultralahkih letal. Izdelal je najboljše električno letalo na svetu. Je član kluba izjemnih inovatorjev Evrope. mišljanje, da si želim biti boljša. pokal, ampak da sem boljša e izobražujem, da vem več.« uveljavljen oblikovalec Ija zunanjega oblikova-. srednji šoli, zdela zelo daleč. esten in pogumen, da bi sploh etjič ni uspelo opraviti spreje-druge izbire. Ali grem v tujino oblikovanju avtomobilov.« »Edina stvar, za katero vem, da je v življenju ne bom doživel, je upokojitev. Letalstvo ni zadnja stvar, ki jo počnem v življenju. To je dejstvo.« I »Že kot otrok sem bil uporniški. Če ne poskusiš, je to največji greh. Večkrat sem kaj poskusil na svoji koži in ni bilo vedno prijetno. Ampak poskusil sem in danes sem najverjetneje zaradi tega takšen, kakršen sem. V življenju je najmanj primerno, da se vdaš v stvari, ki so določene.« »Najprej sem se ukvarjal s fotografijo. Razstavljal sem po vseh celinah, bil sem na več kot tisoč koncertih in spoznal veliko glasbenikov. Od fotografije sem živel enako dobro kot od letalstva. Podjetje Pipistrel je nastalo iz konjička v času, ko sem v svoji tiskarni izdeloval priponke in plakate za glasbene koncerte za vso nekdanjo Jugoslavijo. Kupljenega motornega zmaja sem preoblikoval po svojih standardih. To sem naredil še za nekaj svojih prijateljev. Ko so mojega zmaja videli Italijani na nekem tekmovanju, se je odprla poslovna priložnost. Začel sem jih izdelovati in danes postavljam standarde v letalstvu.« Lara Bohinc je svetovno priznana oblikovalka nakita v Londonu. Njene kreacije krasijo največja zvezdniška imena svetovne estrade. »Že kot otrok sem se veliko ukvarjala z oblikovanjem. Izdelovala sem različne stvari iz gline, opeke. Sama sem si delala obleke, naučila sem se plesti, kvačkati, šivati, barvati pohištvo. Starši so me k temu zelo spodbujali, učila sem se od stare mame.« »Včasih dobim kakšna zelo nerealna pisma. Ljudje želijo, da bi jim pomagala, ampak žal jim ne morem. Mnogi mislijo, da tu poteka vse po zvezah, kar ni res. Tukaj se moraš dokazati. 38 AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA Začela se je pot do zdravega življenja /AKADEMIJA V ZDRAVEGA П ŽIVLJENJA Simpatične, polne energije, poguma in zagnanosti. Tako bi lahko opisali udeleženke v skupini Akademije zdravega življenja. Da, prav ste prebrali. V skupini so letos samo ženske. Njihove zanimive življenjske zgodbe so s združile na poti do istega cilja: spremembe življenjskega sloga. Akademija jim bo v treh mesecih postregla z najsodobnejšimi smernicami na področju zdravega načina življenja. Z vztrajnostjo in s pozornim sledenjem navodilom, ki jih bodo dobile od 24alife, bo njihovo življenje že čez tri mesece drugačno. Takšno, kot si želijo. V ponedeljek se je skupina s strokovno ekipo sestala prvič. Preverili smo vzdržljivost, izmerili telesno maso in zdravstveno stanje udeleženk. To je uvod v nadaljnje delavnice in vadbo, ki je bil sproščen in tudi nasmejan. Tudi zato, da bi se med seboj še bolj spoznali. Naslednji ponedeljek bo šlo že zelo zares. Sledile bodo prve informacije o pravilni prehrani, kjer bodo, to vam lahko zaupamo, tudi presenečene nad nekaterimi dejstvi o zdravem prehranjevanju. Skupina bo imela tako dostop do trenutno najsodobnejših dognanj. Naj spomnimo, da je 24alife partner ameriške Mayo klinike, ki na področju zdravja, prehrane, psihologije in vadbe premika svetovne meje. Uvodno testiranje. Naslednji teden se bo začelo s polno paro. Tamara Volasko Obljubljamo, da bomo uresničili cilje, ki so si jih zadale: zdravo življenje zdravo prehranjevanje več telesne dejavnosti druženje izboljšanje samopodobe izguba teže boljše počutje Tokrat vam predstavljamo deseterico, no, pravzaprav enajsterico ... V skupini je namreč tudi Tamara Volasko, ki je s pomočjo lanske akademije izgubila kar 30 kilogramov. Ker želi izgubiti še enkrat toliko in ker je dokaz, da se cilji dajo doseči, se nam je kot motivatorka v skupini pridružila tudi letos. Boža Volf ТЦТЈ1 SSTt* UUPPI* Irena Božič Zdenka Drobne Vidojka Pikelj Šibanc Vida Verbek Irma Rančigaj Nataša Repas Nataša Lojen Karolina Gaber Helena Fužir ZA ZDRAVJE 39 In kakšno zobno ščetko uporabljate vi? Ne pozabite na zobno nitko Na trgu je ogromna ponudba različnih zobnih ščetk, električnih in navadnih, tako imenovanih manualnih. Toda ali so vse primerne za pravilno umivanje zob? Niti ne. Kot pravi Sofija Maksimović, dr. dent. Med., spec. zobne protetike, se mora posameznik pred nakupom električne ali navadne zobne ščetke zelo dobro pozanimati o njeni kakovosti. Še vedno namreč ljudje kupimo ščetko kar po »občutku«. To se dolgoročno ne izkaže kot dobro. Pravilna izbira je pomembna za ustno higieno in vzdrževanje zdravja ustne votline, da se po nepotrebnem ne razvije karies. Proizvajalcev zobnih ščetk je ogromno, a to še zdaleč ne pomeni, da so vsi zelo dobri. »Iz lastnih izkušenj in iz izkušenj ljudi priporočam kombinirano uporabo električne in navadne zobne ščetke. Zjutraj naj si posameznik zobe umije z navadno krtačko in zvečer pred spanjem z električno. Opažam, da električna ščetka zobe umije vsaj za trideset odstotkov bolje. A poudarjam, da moramo pred nakupom preveriti, kaj kupujemo,« pravi Ma-ksimovićeva. Enostavnega recepta, kaj je najboljše, ni. »Sama sem poskusila kar nekaj električnih ščetk in nekatere so zelo >agresivne<, šumijo ali so tihe. Predvsem slednje so boljše,« dodaja zobozdravnica. Tudi zobna nitka pride prav Ob tem še poudarja, da moramo pri umivanju zob biti še posebej pozorni na medzobne prostore. Če so zobje postavljeni tesno drug ob drugem, medzobnih prostorov ne more dobro očistiti nobena ščetka. Takrat zobozdravnica za odstranjevanje zobnih oblog priporoča zobno nitko. »Zadnje čase večkrat slišim, da zobna nitka poškoduje dlesni. To je res, saj vedno ne odstrani hrane, ki se med zobni zatakne. Toda če so zobje postavljeni pretesno drug ob drugem, v ta prostor lahko pride edino zobna nitka. Če so medzobni prostori širši, je dobro uporabiti tako imenovane medzobne ščetke, ki so manjše in temu prilagojene. Pri mlajših otrocih priporočam čiščenje z zobno nitko vsaj enkrat tedensko,« pojasnjuje Maksimovičeva. Ne glede na to, kakšne ščetke ljudje uporabljamo, je pomembna tudi pravilna tehnika umivanja zob. Pri tem smo še vedno površni, dodaja zobozdravnica. »Ljudje pri umivanju pogosto zanemarijo čiščenje zob v ozadju ustne votline. Tam se nabira hrana, ki sčasoma razpade in bakterije začnejo delovati, kar vodi do vnetja dlesni. Te začnejo krvaveti, česar se ljudje ustrašijo. Krvavenje dlesni je lahko znak, da je prišlo do vnetja. Zato morajo biti še toliko bolj pozorni na pravilno umivanje zob. Dlesni krvavijo dva ali tri dni, potem se mora zadeva umiriti,« dodaja. In še to: za umivanje zob ni ravno priporočljivo uporabljati ščetk, ki imajo zelo trde ščetine. »Je pa pozitivno, če so ščetine čim bolj goste in srednje mehke ali srednje trde. Če ima oseba dlesni po kakšnem posegu v ustni votlini občutljive, je dobro uporabljati mehke ščetine, da ne poškodujejo rane,« razlaga zobozdravnica. SŠol & 'H* Pri električni ^ ščetki je treba upoštevati tudi navodila za njeno uporabo. ^A / 1 Zobna nitka je priporočljiva le takrat, če so zobje tesno drug ob drugem ... 4 A. k. v Za čiščenje medzobnih prostorov so primerne medzobne ščetke. Ali ste vedeli? Zdravje obzobnih tkiv predstavlja področje, kjer je povezava ustnega in splošnega zdravja najbolj raziskana. Raziskave kažejo številne povezave z različnimi bolezenskimi stanji, med njimi tudi z boleznimi srca in ožilja ter nekaterimi zapleti med nosečnostjo. Sladkorna bolezen je prav tako povezana z zdravjem obzobnih tkiv, ki so pri sladkornih bolnikih bolj občutljiva za razvoj vnetja. Poleg ustrezni presnovni urejenosti morajo sladkorni bolniki posebno skrb nameniti tudi primerni higieni zob. Vir: nijz.si Karies je najbolj razširjena kronična nenalezljiva bolezen. Njen nastanek je tesno povezan s prisotnostjo bakterij v zobnih oblogah, ki presnavljajo sladkorje iz hrane v kisline. Druga zelo pogosta bolezen v ustni votlini je parodon-talna bolezen, ki je povezana s prisotnostjo zobnih oblog. Bakterije v oblogah ob zobnem vratu povzročajo vnetje obzobnih tkiv in sčasoma tudi mineralizirajo (zobni kamen), kar še oteži učinkovito odstranjevanje oblog in vodi v napredovanje bolezni. Poleg tega, da je povezana z ustno higieno je nastanek parodontalne bolezni pogojen tudi s kajenjem, ki je z uživanjem alkohola pomemben dejavnik tveganja tudi za nastanek raka v ustni votlini. 40 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Plesno ljudsko izročilo Celjske folklorne skupine (2) Plesi iz Prekmurja Plesi in pesmi iz Prekmurja so v osnovi enaki kot drugod, le da jih imenujejo drugače. Močno je opazen madžarski folklorni vpliv tako na plese kot tudi na glasbo in pesmi. Plesi Ravenskega se razlikujejo od tistih z Goričkega, zato je Celjska folklorna skupina v spletu zajela nekaj z obeh območij. Tudi oblačilna kultura se precej razlikuje od klasične slovenske, saj so opazni vplivi sosedov. Tu so se ohranili nekateri cehovski plesi, ki so izgubili svoj prvotni pomen in so ponekod prerasli v spretno-stne plese. Takšen ples je »tka-lečka«, ples tkalcev, kjer fantje tekmujejo med sabo, kdo bo hitreje pretikal robček pod kolenom. To pretikanje ponazarja gibanje čolnička na statvah. Najhitrejši fant ima pravico do prvega plesa. Posebnosti so »Gospod-gospa« in »Sotiš«, varianta plesa, ki je prišel s Škotske. »Točak« je razširjen tudi drugje po Sloveniji, le da je znan pod imenom »rašpla«. »Pajeriš« plešejo kot vrtenico s potresavanjem, in sicer v paru ali vsak zase. Ples na Goričkem, najbolj severovzhodnem predelu Slovenije, ki se »stiska« med Avstrijo in Madžarsko, je bolj temperamenten, gibi so sunkoviti, koraki poudarjeni in povezani s tresenjem telesa. V www.kamra.si kamra splet so vpleteni mlajši plesi -»gorički valček«, »rejzlpolka« in »ceplpolka«, ki so tipični predstavniki Goričkega. Na koncu še »čardaš«, ki je na Goričko prišel z Madžarske, vendar v preprostejši obliki. Pripravila: Vera Orešnik in Srečko Maček Foto: arhiv društva Se nadaljuje. Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Nicolas Barreau: Pariz je vedno dobra izbira Ljubezenska zgodba v mestu luči Dve potovanji v Pariz sta bili zame odločno premalo. Če ne drugače, potujem v francosko prestolnico med platnicami najrazličnejših knjig. V delu z naslovom Pariz je vedno dobra izbira ne manjka opisov najbolj romantičnega mesta na svetu. Na trenutke pa tudi otožnih spominov na veliko ljubezen, ki bi lahko cvetela, če življenje ne bi imelo drugačnih načrtov. V knjigi spoznamo Rosalie Laurent, lastnico ljubke papirnice v srcu Pariza, v okrožju St. Germain. Rosalie je pri štirih letih v dar prejela vodene barvice, ki so za vedno spremenile njeno dojemanje sveta. Ko ubere svojo podjetniško pot, v lastni papirnici ustvarja voščilnice. Z naslikanimi motivi zna v imenu naročnikov potrkati na dušo obdarjencev. Zdi se, da je njeno življenje precej idilično. Živi v podstrešnem stanovanju nad prodajalno, kjer ji družbo delata pes in njen fant, kondicijski trener. Pomembna prelomnica zanjo se zgodi, ko se v njeni trgovinici oglasi priljubljeni pisatelj otroških knjig Max Marchais in ji ponudi sodelovanje. Rosalie ilustrira Maxovo zgodbo Modri tiger in med njima z ostarelim pisateljem se splete prijateljstvo. Рсч CM rov T f Knjiga postane uspešnica, ilustratorka jo ponosno postavi v izložbo svoje papirnice. Ko naslovnico zagleda Američan Robert, ki je v Pariz prišel, da bi počastil spomin na svojo umrlo mamo in premislil o smislu svojega življenja, se mirno življenje Parižanke za vedno spremeni. Robert namreč trdi, da je zgodba o Modrem tigru plagiat, saj jo je njemu, ko je bil še otrok, na drugem koncu sveta vsak večer pripovedovala mama. Je inicialka, zapisana na prvi strani knjige, ki jo je Max podaril Rosalie, pa tudi na tipkopisu, ki ga hrani Robert, posvečena Parižanki, Američanu ali komu drugemu? V romanu sicer ne manjka skomin na sveže rogljičke. Pisatelj nas popelje tudi med nekatere priljubljene kotičke mesta luči. Od mostičkov čez reko Seno, kamor zaljubljenci »zaklepajo« svojo ljubezen s ključavnicami in seveda do Eifflovega stolpa, od koder Rosalie vsak rojstni dan vrže voščilnico s svojo največjo željo. Se ji bo slednja uresničila? TS O avtorju: Nicolas Barreau je na Sorboni do-študiral romanistiko in anglistiko. Pod njegovim imenom je izšla tudi knjiga Skrivne sestavine ljubezni, ki je prav tako kot knjiga Pariz je vedno dobra izbira, prei>edena v številne jezike. Sicer pa lahko na spletu preberemo, da je Nicolas Barreau eden od psevdonimov nemške avtorice Daniele Thiele. Zlato priznanje za goričke plese na državnem srečanju folklornih skupin, Beltinci, 27. julij 2014. ALBUM S CELJSKEGA 4. januarja 1919 je začel izhajati celjski časnik Nova doba Bil je liberalno celjsko glasilo, ki je izhajalo enkrat do trikrat tedensko. Prispevki so prinašali novice iz Celja in okolice ter obravnavali kulturo in gospodarska vprašanja območja. Urednik in predstavnik konzorcija Rado Pečnik je vtisnil liberalno in jugoslovansko usmerjenost. Prevladovali so informativni prispevki, analitični članki so razčlenjevali gospodarska vprašanja in obravnavali kulturno življenje v Celju in okolici. Časnik je izhajal do leta 1941 in nato pod istim naslovom še od leta 1990 do 1995. Časnik je za obdobje 1919-1941 v digitalni obliki dostopen v Digitalni knjižnici Slovenije www.dlib.si. Projekt digitalizacije in objavo je uredila Osrednja knjižnica Celje. Vir: Enciklopedija Slovenije, zv. 8, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994, str. 12. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www. kamra.si MLADI ZA MLADE 41 »Najpomembnejše je imeti ljubezen do glasbe« Pevski zbor in orkester I. gimnazije spet navdušila Tradicionalni božično-no-voletni koncert mešanega mladinskega pevskega zbora in Orkestra I. gimnazije v Celju je odzvenel 13. decembra v veliki dvorani Celjskega doma. Letošnji repertoar je bil zanimiv in pester, saj so se prepletale melodije svetovno znanih uspešnic skupine Abba in dobro znanih slovenskih skladb. V Celju je prvič zazvenela kantata za mešani zbor in orkester Eno je dete rojeno priznanega slovenskega skladatelja Alda Kumarja. Od kod ideja za izbiro takšnega repertoarja? Profesor Tomaž Marčič, zborovodja pevskega zbora na I. gimnaziji, je povedal, da je bil povod za izvajanje pesmi skupine Abba dogodek z vaje oziroma s priprav na nastop: »Ko smo s pevci čakali v Gimnazijki, so začeli nekateri navdušeno peti njene pesmi - nekdo od pevcev je celo zavzel oder in s krajšim glasbeno-dramskim vložkom požel aplavz. Po kratkem posvetu s pevci me je njihovo navdušenje prepričalo. To je bilo to. Protiutež tem angleškim in večinoma lahkotnim pesmim tako po vsebini besedil kot tudi po glasbeni plati sem iskal in našel v krajši kantati Alda Kumarja, ki je uporabil in na svoj način obdelal tri stare slovenske božične pesmi. Bolj ponotranjeno in tehtnejše.« Prireditev sta povezovala Nika Gradišek, dijakinja tretjega letnika, in Timotej Klinc, predsednik dijaške skupnosti. Glasbeno pester večer je napovedala himna I. gimnazije v Celju, ki nas opominja na 210-letnico delovanja naše šole. Sledil je govor ravnatelja dr. Antona Šepetavca, ki je med drugim povedal: »Čas teče ciklično, izteka pa se linearno.« Zaželel nam je leto, polno veselja, zdravja, uspehov in miru, ter poudaril, da naj leto 2019 zares doživimo v najboljšem pomenu besede. Pevski zbor na I. gimnaziji ima bogato in razkošno zgodovino, ki sega v drugo polovico 19. stoletja. Svoje novodobno delovanje je za- Tudi Orkester I. Gimnazije v Celju ima dolgoletno tradicijo, že iz časa pred drugo svetovno vojno. Pobudnika za njegovo ponovno oživitev sta bila dijaka Simon Dvoršak in Gregor Deleja. V naslednjih letih so orkester vodili še nekdanji dijaki I. gimnazije - Tomaž Marčič, Luka Železnik in čel pod vodstvom profesorja Egona Kuneja, leta 2009 ga je vzel pod okrilje profesor Tomaž Marčič. Pod njegovim vodstvom je zbor sodeloval že na mnogih državnih in mednarodnih tekmovanjih ter festivalih, kjer je prejel veliko priznanj in pohval. Martina Anderlič. V šolskem letu 2017/18 je v velike čevlje stopil Peter Tovornik, prav tako eden od nekdanjih »ka-juhovcev«. Na letošnjem, zdaj že kultnem dogodku ob koncu koledarskega leta je nastopil tudi Mešani pevski zbor Gimnazije Litija, ki ima 19-letno tradicijo. Njegov program je raznovrsten, saj izvaja vse - od sodobne zborovske literature do popularne glasbe, a tudi slovenske ljudske pesmi. Na koncertu so pevci zbora zapeli štiri pesmi v angleščini, ena je bila v afriškem narečju z naslovom Baba Yetu. Profesorja Marčiča sem vprašala, kako je sploh prišlo do sodelovanja. »Lani nas je zborovodja Blaž Rojko povabil k sodelovanju na prireditvi Gimnazijada, kjer smo se predstavili trije gimnazijski zbori. Takrat smo se spoznali, bilo je prijetno, zato smo jih tokrat povabili še mi. Vesel sem bil, ko so se odzvali vabilu, in se mi zdi, da so s svojim zabavnim programom in sproščeno izvedbo lepo dopolnili celoten večer.« Vsako leto koncert popestrijo tudi nekateri solisti in solistke. Letos jih je bilo kar šest. Kako jih zborovodja izbere? Profesor Marčič je povedal, da je ta izbira v zadnjih letih postala kar velik izziv. Zdi se mu namreč, da je vedno več vedno boljših solistov - predvsem solistk! Kateri so kriteriji, po katerih zborovodja določi soliste? »Kriterija sta dva: kakovost in starost - rahlo prednost imajo namreč pevke in pevci, ki se s tem šolskim letom poslavljajo od nas. Priložnosti za solo v določenem koncertnem večeru tudi ni ogromno, zato je to tehtanje včasih res neprijetno, a je vseeno neke vrste sladka skrb.« Po glasbenem dogodku sem spregovorila nekaj besed z eno od solistk Hano Prtenjak, dijakinjo četrtega letnika. Pravi, da je trdega in resnega dela v zboru navajena še iz osnovne šole, kjer je imela priložnost delati z zahtevnimi profesoricami. Ko se je odločala za vpis v srednjo šolo, je bil eden glavnih razlogov, zakaj se je odločila priti na I. gimnazijo, ravno pevski zbor. Povedala je še: »Zbor na I. gimnaziji je vsekakor presežek mojega zborovskega udej-stvovanja, delo v njem pa mi je vedno v ponos in veselje.« Kakšna je izkušnja drugih dijakov s petjem in predanim delom v zboru naše šole? Luka Jeršič, dijak prvega letnika, je že v osnovni šoli obiskoval pevski zbor. Ko sem ga vprašala, ali opazi kakšne razlike v primerjavi z zborom v naši šoli, je odgovoril: »Popolnoma drugačni so način vadenja in učenja pesmi, delitev po glasovih, odnosi med nami - pevci in zborovodjo. Tudi število pesmi je večje in s tem pride tudi več vaje.« Povedal je še: »Menim, da je zaradi tempa, ki ga imamo pri zboru, dobro imeti glasbeno podlago in posluh, vendar se mi zdi najpomembnejše imeti ljubezen do glasbe.« Katja Zapušek v zboru sodeluje že vsa štiri leta. Kaj meni o repertoarju? »Čeprav mi morda ni vedno najbolj všeč, kar pojemo, moram reči, da je vedno zanimivo in pestro. Pojemo vse - od popularnih pesmi do tistih klasičnih in povezanih z zgodovino. Velikokrat so pesmi, ki jih izvajamo, tudi v tujih jezikih.« Pravi, da ji je bilo posebej v veselje lansko sodelovanje s skupino Mi2. Neža Apšner, dijakinja drugega letnika, ima od vseh načinov izvajanja pesmi najraje a cappella. Na vprašanje, ali vsak potrebuje talent, da se vpiše v zbor v naši šoli, je odgovorila: »Gotovo potrebuješ nekaj talenta, vsekakor pa se lahko v zbor vpiše vsak, ki ima strast in voljo do petja in se je pripravljen potruditi.« Nika Brance, Kajuh Press, I. gimnazija v Celju Foto: Vid Rojc Zbor I. gimnazije nastopil v župnijski cerkvi sv. Duha V petek, 4. januarja, se je Mešani mladinski pevski zbor I. gimnazije v Celju prvič predstavil poslušalcem v župnijski cerkvi sv. Duha v Celju. S pestrim programom božičnih, domoljubnih in novoletnih pesmi je deloma sodeloval pri večerni sv. maši ob 18.00. Neposredno po njej, ob 18.30, je izvedel glavnino pripravljenih pesmi. Za to priložnost je zborovodja Tomaž Marčič priredil večino spremljav, ki so bile izvedene tako na orglah kot tudi na klavirju, Avsenikova Veter nosi pesem mojo pa je zazvenela ob spremljavi harmonike. Obiskovalce koncerta je poleg povezovalca Gala Šmajsa, dijaka drugega letnika, pozdravil tudi ravnatelj I. gimnazije v Celju dr. Anton Šepetavc. Ob koncu se je zbor še zahvalil za toplo dobrodošlico gostitelju, župniku mag. Srečku Hrenu. NP 42 MLADI ZA MLADE Novoletni koncert Gimnazije Celje - Center Glasbeniki z Gimnazije Celje - Center so v ponedeljek zvečer z novoletnim koncertom v celjski cerkvi sv. Duha tradicionalno začeli drugi del sezone. Žlahtna tradicija glasbenih sestavov, ki letos beležijo že 61. sezono neprekinjenega glasbenega ustvarjanja, je nedvomno tradicionalni novoletni koncert. Že štiriindvajsetič zapored so mladi ustvarjalci v drugo polovico letošnje sezone s pesmijo zakorakali v cerkvi sv. Duha v Celju. Nastopili so Dekliški pevski zbor GCC pod vodstvom Davida Prelo-žnika, FaVoZa pod vodstvom Gregorja Deleje, Nonet+ GCC pod vodstvom Barbare Arlič Kerstein in The Šlagers pod vodstvom Saša Šonca. Tudi tokrat so v edini srednji šoli naše države, ki se ponaša s statusom Kulturna šola, pripravili pester program del iz slovenske in evropske glasbene zakladnice, ki jih je navdihnil božično-novoletni čas. Na GCC, ki s tremi izobraževalnimi programi in več kot devetsto dijaki sodi med večje srednje šole v regiji, se lahko pohvalijo s števil- nimi uspehi in obšolskimi dejavnostmi, med katerimi ima posebno mesto in tra- dicijo prav glasba. Letos v šoli deluje kar devet glasbenih sestavov. V letošnjo glasbeno sezono so na GCC vstopili z množičnim nastopom na Noči Modrijanov ter novembrskim koncertom ob 90-letnici skladatelja Jakoba Ježa, ki mu je sledil glasbe-no-literarni večer Poezija iz samovarja. Decembrski Miklavžev koncert in veseli december na šolskih hodnikih sta služila kot uvod v drugi del sezone, ki se začenja z novoletnim koncertom. Tudi druga polovica šolskega leta bo na GCC zelo pestra - mesec kulture bo v znamenju številnih nastopov, marca bo sledil maturantski ples GCC, kjer imajo posebno mesto tudi glasbene zasedbe, nato bodo v šoli pripravili še koncert v Bistrici ob Sotli in veliki ruski večer 21. marca 2019. Dan kasneje bodo dekleta in The Šlagers odpotovali na tekmovanje v češki Pragi, aprila in maja bodo sledili Pomladni koncert ter revialni nastopi, konec junija se bo FaVoZa odpravila na tradicionalno turnejo ob dnevu državnosti, ki jih bo tokrat vodila k Slovencem, živečim v Srbiji. GD V Podružnični osnovni šoli Trnava so se od starega leta poslovili z Mačjim sejmom. Z letali so mački prileteli z vseh koncev sveta. Manjkal ni niti general Mačeta. S svojim obiskom so povzročili kar nekaj preglavic županu mesta in muci Maci. Na srečo so vse težave premagali in se na koncu skupaj s starši zbrali ter pove-selili ob praznično obloženih stojnicah - kot se za sejem spodobi. Ponujali so domače piškote, zeliščni kis, metin sok, lipov in metin čaj ter šentjanže-vo in sivkino olje. Vse dobrote so pripravili učenci ob pomoči učiteljic. Piškote so pomagale speči tudi babice. TT Koledovanje v Hiši generacij Laško Otroci in vzgojiteljici skupine Ježki iz Vrtca Laško smo se v petek, 4. decembra, odpravili v hišo generacij. Tam so nas pričakale »babice«. Ah, seveda, vi ne veste, kdo so to. To so prostovoljke, ki se občasno družijo z nami, drugače pa imajo veliko dela, saj pripravljajo različna druženja za vse generacije. Ob prihodu sta nas pozdravili vodji programov Petra in Adrijana. Sedli smo na pripravljene stole in povedali, da smo prišli pogledat, kako izgleda obisk kolednikov. Saj veste, kdo so koledniki? To so tisti prijazni ljudje, ki pridejo k hiši, zapojejo čudovite stare pesmi, uprizorijo kakšen dramski prizor, da se domači lahko še nasme-jijo, in tako prinesejo k hiši blagoslov za letino, zdravje, srečo ljudem in živini, za kar prejmejo darove, kot so jajca, klobase ali slanina, včasih tudi denar. Na takšen način ohranjajo tradicijo druženja ob prazniku Svetih treh kraljev in prav je, da to vidijo tudi naši najmlajši. Ob nastopu kolednikov smo se nasmejali od srca, z zanimanjem prisluhnili pesmi v starem narečnem jeziku, ki ga starejši še poznajo, skupaj zapeli in zaplesali, na koncu pa smo bili deležni še dobrot, kot so pecivo, domač kruh in kranjska klobasa. SABINA ŠMAUC Foto: DAMJAN KOLŠEK Okrepili so dobrodelnost Tudi letos smo bili v Srednji zdravstveni šoli Celje zelo dobrodelni. Letos smo jo še okrepili tako dijaki kot tudi vsi zaposleni v šoli. Od novembra do božično-novoletnih počitnic v decembru smo v šoli zbirali hrano z daljšim rokom uporabe, osnovne higienske pripomočke, družabne igre, šolske potrebščine ... za Materinski dom Celje, ki je namenjen materam z mlajšimi otroki, nosečnicam, ženskam, ki se znajdejo v socialni, osebni, stanovanjski stiski. Nekateri dijaki in dijakinje so pomagali na tradicionalnem dobrodelnem koncertu Klic dobrote, ki ga Slovenska karitas z RTV Slovenija organizira vsako leto v Celju. Dijaki 1.b, program Zdravstvena nega, so se odločili sodelovati v dobrodelni akciji Božiček za 1 dan. Obdarili so 13-letnega dečka. Dijaki programa Zdravstvena nega iz oddelka 4.c so bili pomočniki v Božičkovi tovarni in so tako pomagali razveseljevati otroke Humanitarnemu društvu Enostavno pomagam. Preden smo zakorakali v praznične počitnice, je v šoli bila še tradicionalna prireditev Ljubavizija 2018. Nastopilo je več kot 70 dijakov - odlični vokalisti, inštrumentalisti, vokalna skupina Glog in letos prvič tudi mažoretki. Nekateri so se predstavili prvič, nekatere smo že poznali, že drugo leto zapored sta se nam z glasbenimi točkami pridružila nekdanja dijaka - Sara Lamprečnik in Gašper Zupanc. V imenu naše prireditve Ljubavizija je ljubezen. In december je čas, ko ta vzcveti v številnih oblikah. Tudi dobrodelnost je ena od oblik ljubezni, kajti z njo pokažemo ljubezen do sočloveka, ki pogreje srce. In srca smo ob tej priložnosti odprli tudi mi vsi. Naš prispevek za prireditev smo namenili v šolski sklad za dijake iz socialno ogroženih družin. PETRA MRZDOVNIK, prof. Foto: arhiv Srednje zdravstvene šole Celje BRALCI POROČEVALCI 43 ч j" «p' Na prazničnih pohodih 270 planincev Planinska društva v Spodnji Savinjski dolini so v počastitev božiča, dneva samostojnosti in enotnosti ter novega leta pripravila štiri tradicionalne planinske po- hode. Skupaj se jih je udeležilo približno 250 planincev. Prva dva so pripravili vran-ski planinci - 25. decembra tradicionalni božični nočni pohod na Čreto in 31. decem- bra silvestrski pohod iz Tabora na Črni vrh, Udeležilo se ju je približno sto planincev. Člani PD Dobrovlje - Bra-slovče so bili na 30. jubilejnem pohodu v torek, 2. januarja. Po besedah predsednika PD Dobrovlje - Braslovče Franca Kumra se je pohoda udeležilo približno sto planincev, cilj je bil Dom borcev na Dobrovljah z družabnim srečanjem. Člani PD Liboje so se na 21. novoletni pohod podali v torek, dan po novem letu. Predsednik libojskih planincev Adolf Teržan jih je ob začetku pohoda na zbirnem mestu pri mostu čez Savinjo nagovoril, jim zaželel srečno in zdravo leto 2019, nato je približno 70 planincev krenilo na kočo na Brnici. Na cilj so prišli po približno treh urah hoje. Vse pohodnike je spremljalo prej pomladno kot zimsko vreme. TONE TAVČAR Boginja lova Diana tokrat omogočila lovski blagor Krst lovskega pripravnika Prva januarska sobota je bila v občini Žalec poleg vsega drugega tudi letos v znamenju druženja zelene bratovščine in prvega skupnega lova LD Gozdnik Griže in LD Žalec, ki se pri organizaciji izmenjujeta. Tokratno druženje, imenovano tudi županov lov, je letos organizira LD Žalec. Lovci, skupno 64 iz obeh družin, so se z županom Jankom Kosom in njegovimi gosti v soboto 5. januarja, pred začetkom 18. novoletnega lova, zbrali pri lovskem domu LD Žalec na Rinki nad Gotovljami. Pred odhodom na lov je zbrane nagovoril vodja lova Janko Stebernak, ki je predstavil tokratno lovno območje in ob tem posebej opozoril na varnost pri lovu in na divjad, ki jo je dovoljeno upleniti. Tokrat so lovili lisice in divje prašiče - ozimce in lanščake. Lovce in goste je nato pozdravil še župan Janko Kos in ob tem pohvalil delo obeh lovskih družin in pomen njihovega delovanja kot tudi tovrstnega druženja. Po razpore- ditvi po skupinah so se lovci odpeljali na območje velikega lovišča Kjumberk, ki se razprostira od kamnoloma Velika Pirešica nad cesto za Velenje in Dobrno. Razporedili so se na predvidena mesta in čakali na divjad, ki naj bi jo pred puškine cevi prignali gonjači s psi. Boginja Diana jim je tokrat bila naklonjena. Pred puškine cevi jim je poslala lisico in enoletno divjo svinjo - lanščakinjo. Divjadi je bilo sicer še precej več, a ne tiste, ki bi jo lahko uplenili, kar nekaj prašičev pa se jim je izmuznilo iz obroča. Lovsko srečo pri upleni-tvi divje svinje je imel tokrat lovski pripravnik Peter Štraus iz LD Gozdnik - Griže, ki se je tudi prvič udeležil novoletnega lova. Po dveh urah in pol so lov končali in se vrnili na Rinko, kjer so opravili tradicionalni lovski blagor s pozdravom lovini in z zahvalo boginji lova za njeno letošnjo radodarnost. Temu je sledilo okusno kosilo, nato še obredni lovski krst Tonija Žoharja. TONE TAVČAR 44 VRTNARIMO Ograja naj bo živa Če se odločate za ograjo okrog svojega zemljišča, izberite živo mejo Pri sajenju žive meje upoštevajte, da rastline zrastejo in so lahko kmalu na sosedovem zemljišču. Srednje visoke rastline posadite meter in pol oddaljeno od meje s sosedom. I Večina navdušenih vr-tičkarjev mrzle zimske dni izkoristi za načrtovanje vrta za prihajajočo sezono, poigrava se z idejami o modnih ali večnih zasaditvah balkonskih rastlin, marsikdo snuje novosti v sadnem vrtu, tu in tam tudi kdo razmišlja o novi ograji. Če želite živalim in rastlinam omogočiti več bivanjskega prostora ter sebi lep in naraven pogled, se odločite za živo mejo. Najprej dobro razmislite, kakšne rastline bodo dobro uspevale na zemlji, ki jo imate na zemljišču, in koliko prostora lahko rastlinam v živi meji namenite. Najbolj osnovne odločitve so, ali boste izbrali zimzelene ali listopadne rastline, in ali bodo te rastline prosto rastoče ali takšne, ki jih je treba obrezovati. Pri tem upoštevajte, da se rezane žive meje sčasoma zelo zgostijo. Naravno rastoče žive meje se bolje prilegajo naravnemu vrtu, a potrebujejo več življenjskega prostora. Tam, kjer grmovnice lahko rastejo prosto in se nemoteno razvijajo, nastajajo dragoceni življenjski prostori. Te »mini« rastlinske oaze so izjemno dobrodošle za živali, ki se lahko tam naselijo. Nemalo je takšnih, ki se izkažejo kot koristni sodelavci vrtnarja pri zatiranju škodljivcev v sadnem in zelenjavnem vrtu. Vendar bodite previdni pri zasajanju takšne žive meje. Če ^Bsfl^B^ ne boste upoštevali irf 1 Živa meja iz kivijev, ki vas bo s plodovi razveselila pozno jeseni. Pod kivije lahko posadite Ko jeseni odpade ovenelo listje, je naravno, da ga pustimo na svojem mestu, pod živo mejo. To ni primerno le za humusno bogatenje zemlje, ampak tam najdejo zatočišče mnoge drobne živali. pi^IP primerne sestave in ureditve zasaditve, se lahko vaš vrt preveč zaraste, nastane lahko tudi preveč sence. Za manjša zemljišča »Živi zidovi«, ki jih obrezujemo, imajo pomembno vlogo zlasti v strnjenih naseljih. So filter za slab mestni zrak, »sesalec« za obilico prahu, zmanjšujejo hrup. Takšne žive meje potrebujejo manj prostora. Ob rednem rezanju jih lahko dolgo ohranjamo na določeni širini ali višini. Precej pogosto opazimo takšne žive meje ob novejših hišah. Listopadni grmi, primerni za takšno živo mejo, so gaber, kalina in glog. Med najprimernejše zimzelene grmovnice za takšno mejo uvrščamo pušpan, tiso, češmin, klek, lo-vorikovec in pacipreso. Listo-padne rastline, kot sta gaber in glog, obrezujemo dvakrat letno, vedno zelene žive meje poleti. Na manjšem zemljišču zasadite rastline, ki ne zrastejo previsoko in preširoko. Primerne so medvejka, češmin, dojcija, petoprstnik, japonski šipek, rumeni ribez. Vse so nezahtevne, ne potrebujejo posebne oskrbe, vendar z veliko cvetja in obilo plodov poskrbijo, da vrt v vsakem mesecu leta zasije v drugačni podobi. Da bi živa meja postala pestro naravno življenjsko okolje, je pametno pod njo posaditi nizke trajnice, kot so pljučnik, jetrnik, podlesna vetrnica in vijolice. Dokler tla po prvi zasaditvi še niso preraščena, je na robovih dobro posaditi nekaj cvetočih čebulnic in gomolj-nic, kot so narcise, anemone in žafrani. Te rastline se bodo tam ohranile in lepo vključile v novo zasaditev. Nič ni narobe, če na območju žive meje raste tudi nekaj kopriv. Pri zasaditvi upoštevajte razdalje med rastlinami, zemljo pripravite že mesec ali vsaj teden pred sajenjem. Strokovnjaki svetujejo, da iz zemlje odstranite plevel, zlasti trajen in močno rastoč, zemljo prerahljate in pokrijete z zastirko. Pri sajenju dodajte kompost, če pa ste že prej na tem mestu zasadili rastline za zeleno gnojenje, kar je priporočljivo, jih pred sajenjem vdelajte v tla. NT, foto: arhiv NT (GrupA) IZ SVETA ZABAVE 45 Kdo nas bo letos zastopal na Evroviziji? Znanih je vseh deset izvajalcev, ki se bodo na Emi 2019 potegovali za nastop na velikem evrovizijskem odru. Fed Horses, INMATE, Kim, Lumberjack, Okustični, Raiven, Renata Moho-rič, Rene, Ula Ložar, Zala Kralj & Gašper Šantl so slovenski glasbeniki, ki bodo nastopili na na Emi 2019. Štiričlanska komisija, ki so jo sestavljali glasbenica, pevka in predstavnica na Pesmi Evro-vizije 2018 Lea Sirk, muzikologinja in vodja založniške dejavnosti Mojca Menart, glasbeni urednik in urednik glasbenega uredništva Vala 202 Žiga Klan-čar ter urednik Eme Aleksander Radić, je izbrala deset pesmi in izvajalcev, ki se bodo predstavili na Emi 2019, ki bo tudi letos februarja. Občinstvo bo imelo končno besedo O dveh superfinalistih bo najprej odločala strokovna žirija, medtem ko bodo o zmagovalcu izključno presodili gledalci in poslušalci s telefonskim glasovanjem. BGO Senidah ruši (slovenske) rekorde na Youtubu Senidah, 33-letna pevka skupine Muff, ki trenutno velja za vrh slovenskega popa, je s pesmijo Slađana postala prepoznavna tudi na balkanskem prizorišču. Ljubljančanka s črnogorskimi koreninami je s pesmijo Slađana postala mednarodna pevska zvezda. Videospot omenjene pesmi je v približno mesecu presegel sedem milijonov ogledov na portalu Youtube, do danes pa jih je naštel več kot 30 milijonov. Senidah je tudi pevka, ki jo na družbenih omrežjih pozorno spremlja priljubljen slovenski glasbenik Magnifico, ki je tudi sam uspel na Balkanu. BGO Skupina Koala Voice izdala nov studijski album Pred štirimi leti je slovenska indie rok skupina izdala svoj prvi album, pred koncem lanskega leta je presenetila s svojim tretjim studijskim albumom z naslovom Woo Horsie. Koala Voice je štiričlanska slovenska glasbena skupina, ki jo sestavljajo vokalistka in kitaristka Manca Trampuš, kitarist Domen Don Holc, basist Tilen Prašnikar in bobnar Miha Prašnikar. Album Woo Horsie je skupina opisala kot »enkraten projekt, ki je gveri-la in pomemben opomnik, da ne jemljimo življenja preveč resno. Je projekt s punk odnosom in pop prizvokom.« Pred Koalami je pestro leto. Med drugim so trenutno na koncertni turneji po Nemčiji, do poletja bodo nastopale po Balkanu, jeseni bo sledila velika evropska turneja v sodelovanju s Kinom Šiška, saj so bili Manca, Miha, Domen in Tilen prejemniki letošnjega kulturnega evra. Skupina bo nov album v celoti premierno predstavila 14. februarja 2019 v Orto baru v Ljubljani. BGO да»* $ v> #1 jJ#%W00 HORSIE** BY KOALA VOICE * ^ V -o od m D0DL3LT Mary Poppins se vrača »Slavna magična varuška.« Kljub Emily Blunt, ki posrečeno pooseblja slavno varuško, ogled filma Mary Poppins se vrača izveni kot žvečenje stare »žvečilke« brez okusa. Ni toliko kriva nezapomnljiva glasba (kje je Supercali-fragilistic ...). Kriva sta tudi nekonfliktno posredovanje informacij tako o likih kot o zgodbi ter nepripadnost modernemu času - film je kot fantasy za tiste, ki ga še nikoli niso gledali. Z nerazdelanimi sporočili kot naključnimi kamni, vrženimi v zid gledalca. Režiserju Robu Marshallu je bilo najverjetneje naročeno, naj predvsem korektno in z moderno tehnologijo ponavlja scenaristične korake originala. OCENA: 3/10 Zelena knjiga »Naključna prijatelja.« Filmu Zelena knjiga je možno očitati, da obravnava medrasno problematiko na precej lahkoten način. A očitno prav ta doba izredno potrebuje film, ki se bo loteva predsodkov na tako osnoven način -da je nekaj primernega za pogovore (tudi) z osnovnošolci. Rasizem 101. Močnejša kritika filmu je, da se preveč in na premnoge načine osredotoča na lik (in igralca) Vigga Mortensena. Toda kljub temu gre za izrazito gledljiv film, v katerem je le malo »napadalno umetniškega«; kamera se naravnost izogiba vsemu, kar bi lahko škodovalo premikanju zgodbe. Lepa, zabavna in čustvena drama. OCENA: 7/10 PETER ZUPANC PRIHAJA Ralph ruši internet: Razbijač Ralph 2 Vanellope, prijateljica antijunaka videoigric Ralpha, po njegovi krivdi izgubi svojo dirkalno stezo. Oba slišita, da se menda na internetu da kupiti vse ... Pomembno: nadaljevanje animiranega hita z nekaj nostalgije po stari tehnologiji. Dobrodošli v Marwenu Žrtev brutalnega napada Mark okreva v Marwenu, kjer si je postavil miniaturno mesto iz druge svetovne vojne. V tem izmišljenem svetu ženske, ki jih je poznal, postanejo borke proti negativnim likom. Pomembno: v filmu Roberta Zemeckisa igra Steve Carell. Prijatelja za vedno Dva moška iz različnih razredov - en bel in bogat, drugi temnopolt in reven - kljub preprekam postaneta prijatelja. Pomembno: hollywoodska priredba francoskega hita Prijatelja / Intouchables izpred nekaj let - igrata Kevin Hart in Bryan Cranston. novi tednik 46 RAZVEDRILO »Kako si uspela pokvariti nov avto?« Oven Tehtni ca ШШ ^^ »Peljala sem 160, potem pa sem želela preizkusiti raketo!« Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Kava »Kako se po štajersko reče >Coffe To Go