Poštnina piacana v gotovini LgtO LVII. V Ljubljani, v petek, dne 22. novembra 1929 St, 267 it. 2 Dir Naročnina Dnevna izdaja zi krillcilno Jugoslavijo mesečno 23 Din polletno 130 Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedel|ska Izdaja ceiole.no vJugo Slavili 120 Din, za Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petli-vrsto mali oglasi po 130 In 2 D.veCfl oglasi nad 45 mm vlS'nt po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po lo Din o Pn veCiem □ naročilu popuM Izide ob 4 zjutraj razen pondeiJKa in dneva po prazniku vrcanlMvo /e ,v Kopitarjevi ulici 41. GUMI Kokoptsl St: ne vraia/o, nelranklrana pisma se ne sprelemalo * brednl&tva telefon it. 2050, upravalštva SI. 2328 Ustavna borba na Poljskem Od prevrata maja lanskega leta traja na Poljskem latentna borba med vlado in p a r 1 a m e n t o m. Vlada sestavljena po volji maršala Pilsudskega izvršuje vso oblast, parlament izvoljen od ljudstva pa v svoji pretežni večini te politike ne odobrava. Dva dolgoletna prijatelja in boritelja za svobodo poljskega naroda, za uveljavljenje demokratičnih načel, si danes stojita nasproti kot voditelja dveh po miselnosti diametralno uasprotujočih si skupin. Maršal Pilsudski, vojni minister, na eni in predsednik parlamenta Daszysld, vodja poljskih socialistov, na drugi strani. Prijatelja v mladih letih sta oba skoraj četrt stoletja delovala skupno v vrstah revolucionarjev, borcev za' svobodo poljske države, za uveljavljenje demokracije ua najširši podlagi. Bila sta ideologa onega pokreta, ki je, temelječ na načelih nespornih pravic suverene ljudske volje, prinesel svobodo ne samo poljskemu narodu, marveč bil tudi odločilen za vstvaritev nove Evrope. Po vojni sta se razšla. Maršal Pilsudski je popolnoma spremenil svoje stališče. Stopil je na čelu vojne lige, podpirane od bivših dobrovoljcev in visoke buržuazije, v odkrito borbo proti parlamentu in proti vsem pridobitvam ua polju demokracije. Z redko brezobzirnostjo je ponovno ožigosal parlament radi njegovega delovanja in odpornosti proti maršalovim poskusom. Iz ust državnikov doslej niso še padle take besede na račun poslancev kakor jih je tekom zadnjega leta v presledkih spustil maršal Pilsudski na račun sejma, na račun političnih strank. S temi napadi je soglašala vlada in z njo približno ena tretjina poslancev, na katere vlada g. Svvitalskega lahko računa. Ta skupina smatra, da je parlamentarizem škodljiv za poljsko državo. Ker je v njej anacionalen element precej močan in ker so Poljaki sami razcepljeni na kakih dvanajst političnih skupin, zato da je demokratična ureditev nevarna za obstoj republike. Precej močan monarhistični pokret, ki ima svoje središče v starodavni Vilni pod vodstvom kneza Radzi\vila, stoji v najbcljši zvezi s to skupino, upajoč, da bo preko nje in z njeno pomočjo vstvaril svoje sanje o vstajenju velikopoljskega kralja. Sejmski maršal Daszinski, že v Avstriji znamenit parlamentarec, pa je ostal zvest svojim načelom. Dasiravno je v visoki starosti, je vendar še vedno idejni voditelj demokratičnih elementov. Predsednik je najmočnejše stranke in se z njo v parlamentu in med ljudstvom odločno bori za ohranitev demokratičnih ustanov. Skoraj poldrugo leto že traja odkrita borba med obema skupinama, ne da bi prišlo do odločilne poteze z ene ali druge strani. Maršal Pilsudski vlada, sejm zboruje. Vlada se za sklepe parlamenta le malo zmeni, parlament pa od časa do časa vprizori kako demonstracijo proti vladi. Nezdravo je tako stanje in vsa uprava precej trpi. Zakonodaja počiva; vlada se omejuje le na izdajanje raznih uredb, ki se striktno izvršujejo. Vsi veliki župani, vsi okrajni glavarji in večinoma tudi župani večjih občin so aktivni častniki. Ves državen aparat je tekom te borbe tako preustrojen, da je popolnoma v rokah maršala Pilsudskega. Časopisna cenzura je zelo stroga. Vse živi v negotovosti, v pričakovanju odločilnega udarca s te ali one strani. Že spomladi se je ta odločitev napovedovala za jesen, ko se sestane sejm. In res so vse opozicijske stranke, ki imajo veliko ve-j čino v parlamentu, izvršile za to zasedanje vse priprave, do odločitve pa vendar še ni prišlo. Ko se ie sestal parlament na svojo prvo sejo, je prišlo — kakor znano — do znanega incidenta s častniki, ki so zasedli sejmsko zgradbo. Parlament je bil odgoden za mesec dni. Medtem obe skupini delata veliko propagando. Vso se zdi, da nismo daleč od odločilne poteze. Večina parlamenta zahteva takojšen odstop vlade in svobodne volitve pod vodstvom parlamentarne vlade. Predsednik vlade pa zahteva takojšen razpust sejma, ne da bi govoril c novih volitvah. Zahteva pa spremembo ustave v tem smislu, da se dajo predsedniku vlade čim najširša pooblastila, prei-ogative parlamenta pa naj se omejijo. Vladni list »Czas« pa omenja sledeče tri možnosti: 1. Padec vlade vsled izglasovanja nezaupnice od strani sejma ali radi notranjih nasprotstev. Ta predpostavka ni verjetna. Vlada je konečno le imela precej uspeha tako Delo eksehuthe kat. epishopata Belgrad, 21. nov. (Tel. »Slov.«) Ekseku-tiva katoliškega episkopata: škofje dr. Bauer, dr. Bonefačič, dr. Jeglič in dr. Rodič, se je danes mudila v pravosodnem ministrstvu, kjer je razpravljala z načelnikom katoliškega oddelka dr. Cičičem o proračunu katoliške cerkve. Pretresali so vsa vprašanja zadevno materij elnih potreb episkopata z ozirom na proračun pravosodnega ministrstva. Dalje so se škofje javili v trgovinskem ministrstvu, kjer so razpravljali o vprašanju verouka m trgovskih šolah. Obiskali so tudi gozdarsko in rudarsko ministrstvo. Danes bi se bil moral vršiti med njimi in predstavnikom svetega Sinoda skupen sestanek. Ker pa je imel danes patriarh Dimitrije svojo krstno slavo in je bil zadržan, se je ta sestanek odložil na jutri. Ločeni uradi v banovini nemogoči Resen opomin uprave dravske banovine Ljubljana, 21. nov. A A. Uradno se objavlja: Kr. banska uprava dravske banovine je prejela v zadnji dobi od raznih občinskih uradov iz bivše mariborske oblasti vloge, v katerih se vlagatelji zavzemajo za to, da bi dosedanji oblastni uradni aparat deloval v okvirju kr. banske uprave dravske banovine še nadalje v Mariboru. Vse došle vloge so izdelane po skupnem vzorcu, iz česar se more sklepati, da gre za organizirano akcijo, naperjeno proti smotre-ni in dosledni izvedbi zakona o banski upravi. Javnost se opozarja, da je tako početje, s katerim sc ustvarja nepotrebno vznemirjenje prebivalstva in neti nerazpoloženje napram veljavnim zakonom in obstoječemu stanju. nedopustno in se bodo v bodoče proti inspi-ratorjem in pošiljateljem stičnih vlog uporabila zakonita sredstva. Vprašanje upravnega ustroja je z zakonom o banski upravi za vse in vsakogar kon-čnoveljavno rešeno. § tega zakona izrecno določa, da za posle banovinskega področja nc sine biti ločenih uradov. Pač pa sme ban za te posle dodeliti občeupravnim oblastvom prve stopnje strokovne referente v breme banovinskega proračuna. To zakonito pooblastilo nudi dovoljno jamstvo za intenzivno in ekspeditivno izvajanje poslov banovinskega področja. Vsaka bojazen glede zapostavljanja i testnih delov banskega območja je povsem ncosnovana. Proti desiruMivni pisavi bulvamega časopisja Oklic Masarykovega zavoda za ljudsko prosveio Praga, 21. nov. AA. Masarykov zavod za ljudsko prosveto objavlja utemeljen protest proti takezvanemu bulvarnemu čase ,>isju. S svojim opisovanjem zločinov in mrzličnim prizadevanjem, da jih opisuje samo s senzacionalne strani, budi to časopisje in vzgaja najnižje nagone velemestnih množic ter deluje tako ne- Trgovska pogodba s Špansko uzakonjena Belgrad, 21. novembra. (AA) Danes je bila uzakonjena trgovinska pogodba med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Španijo. Pogodba je bila podpisana 27. septembra t. 1. v Madridu po naši trgovinski delegaciji, ki ji je bil predsednik naš kr. poslanik v Madridu g. Dragomir Jankovič. Pogodba bo stopila v veljavo po izmenjavi ratifikacijskih listin v Madridu v prihodnjih dneh. Imenovani® v tehničnem oddelku banovine Belgrad, 21. novembra (AA) Z ukazom Nj. Vel. kralja so bili na predlog ministra javnih del inž. Savkoviča postavljeni med drugim v dravski banovini: v tehničnem oddelku načelstva okraja Kranj za tehničnega svetnika Emer Fran inž., za tehničnega višjega pristava Pavel Miklauc, inž., oba tehnične sekcijo v Kranju; v tehničnem oddelku načelstva okraja Ljubljana za tehnična svetnika Avrelij Kobal in Karel Šturm, inženerja tehnične sekcije v Ljubljani, za tehničnega višjega pristava Rudolf Kralj, inšpektor tehnične sekcijo v Ljubljani, za praktičnega tehnika Franc Jerina, praktični tehnik tehnične sekcije v Ljubljani; v tehničnem oddelku načelstva okraja Novo mesto za tehničnega svetnika Ahlteld Valter, inž. tehnične sekcije v Novem mestu; v tehničnem oddelku načelstva okraja Celje za tehničnega svetnika Ivan Marek, inšpektor tehnične sekcije v Celiju; v tehničnem oddelku načelstva okraja Maribor za tehničnega svetnika Oskar Jeran, inšpektor tehnične sekcije v Mariboru, za tehničnega višjega pristava Janko Kukovec in Feliks Celestina, inženerja tehnične sekcije v Mariboru, za praktičnega tehnika Josip Preteršek, praktični tehnik tehnične sekcije v Mariboru. v zunanji politiki kakor tudi pri konsolidaciji gospodarskih in finančnih razmer. 2. Možnost sporazuma med vlado in sejmom v ustavnem vprašanju. Tudi taka rešitev ima zelo malo izgledov na uspeh, ker je borbeno razpoloženje stopnjevano do skrajne napetosti. 3. Razpust sejma in nove volitve. Ta rešitev se zdi najverjetnejša. Vladni krogi se za njo zavzemajo, zato ni dvoma, kako bi take volitve izgledale. Vsekakor pa je notranji politični rnzvoi Poljske na preokretu. izbežno destruktivno in povzroča splošen razpad vseh zdravih čuvstev v prebivalstvu. Zato poziva zavod vso češkoslovaško javnost in vse češkoslovaške javne in prosvetne delavce, da sc z vsemi svojimi silami upro pogubnemu delovanju tega časopisja. (Tudi v naši državi se je žal to bulvarno časopisje Ie preveč razpaslo.) „Seljačka sfoga" preneha? Zagreb, 21. nov. (Tel. Slov.) Kakor čujemo se bo v kratkem času izvršila likvidacija »Sc-Ijačkc sloge« znanega hrvatskega kulturnega društva. Istotako se bo v kratkem tudi izvršila likvidacija pevske župe »Matija Gubec«, ki je bila ustanovljena v svrho sodelovanja hrvatskih kmetijskih pevskih zborov. V -2upi je bilo včlanjenih lepo število kmetijskih pevskih zborov. Istočasno bodo seveda tudi prenehali izhajati listi, ki so jih izdajale te organizacije. To je predvsem »Seljačka prosvijeta« in »Hrvatska narodna pesma«. Vzrok prenehanja delovanja teh društev ni iskati v slabem interesu od strani kmetov, ker je bilo včlanjenih v obe društvi mnogo kmetovalcev. Težave so v prvi vrsti fi-nancijelne narave. V zvezi s temi likvidacijami sporoča zadnja številka »Doma<-, da se bo vršila 8. decembra skupščina »Seljačke sloge«, na kateri se bo razpravljalo o nadaljnem obstoju ali prenehanju društva. Del Bosanske Dubice pod vodo Bosanska Dubica, 21. nov. (Tel. Slov.) Zaradi dolgotrajnega deževja je reka Una narastla 10 in poi metra nad normalo. Velik del mesta je poplavljen. Po ulicah se vrši promet s pomočjo splavov. Ako bo deževje trajalo še nadalje, se je bati velikanske katastrofe. Belgrajske vesti Naša uprava monopolov je sklenila z romunsko upravo monopolov pogodbo, po kateri dobimo iz Romunije 3000 vagonov soli. Uprava državnih monopolov bo te dni izdala pogoje za licitacijo za prodajo soli, tobaka in vžigalic. Mešlrovič, znani jugoslovanski kipar je bil danes sprejet na dvoru. Stilizacija zadružnega zakona je končana. Cirikov, znani ruski pisatelj, se nahaja v Belgradu, kamor je prišel iz Prago, kjer stalno živi. V Belgradu bo ostal en mesec ter bo imel v ruskem znanstvenem društvu več predavanj o Gorkem, Andrejevu itd. Izseljeniški komiserijal je izdal statistične podatke, o izseljevanju iz naše države od 1. januarja do konca septembra t. L V tem času se je izselilo iz naše države skupno 13.(500 ljudi in sicer v Ameriko 3577, v Argentinijo 4501, v Kanado 3625, v Urugvaj 797, v Brazilijo 462, v čile 184, v Avstralijo 137. Prejšnje lelo se ie v istem času izselilo 2642 oseb več. l/prava le vKopltar/cvl ul.Sl.O - Čekovni račun: C/ubllana Stev. 10.6S0 I n 10.349 :o Inserate, SaralevoSl.7363, Zagreb St. 39.011. Vraga ln lliinal SI. 24.797 Sofijska pogajanja Sofija, 21. nov. A A. Bolgarska agencija poroča, da je bila današnja seja bolgarsko-jugo slovanske konference, ki ji predseduje g. Rasu-kanov, posvečena proučevanju postopka pri likvidaciji dvolastniških posestev. Prihodnja seja bo jutri. Zapadni Zagreb dobi svojo cerkev Zagreb, 21. nov. (Tel. Slov.c) Očetje konventualci so skupno z društvom katoliških mož, kateremu načeluje slovenski rojak dr. Jože Marjetic, organizirali loterijo, ki je sijajno uspela. Namen loterije je bil, zbirali sredstva za gradbo velike cerkve v zapadnem delu mesta Zagreba. Cerkev bo posvečena sv. Antonu in bo istočasno nova župnija za ta okraj. Danes se je zglasila deputacija za gradbo te cerkve pri mestnem županu dr. Sr-kulju in ga zaprosila, da posreduje v tem smislu, da bi zagrebška občina podarila zemljišče za to cerkev. Mestni župan je izjavil, da bo mestna občina radevolje ustregla tej prošnji, ko se bo zbral potreben materijal za gradbo nove cerkve. Občinska blagajna oropana Sarajevo, 21. novembra. AA. V noči med 19. in 20. je bila izropana občinska blagajna v Vrancih. Tat je odnesel 11.030 Din. Orožniki so naslednjega dne aretirali težko osumljenega Sulejmana Angjeliča. Na njegovem domu so našli 9966 Din. Angjelič je na to priznal tatvino. Prestolna debata v sobranju Sofija, 21. novembra. (AA) V sobranju so nadaljevali razpravo o odgovoru na prestolno besedo. Poslanec Pastuhov se je največ bavil z notranjim položajem na Bolgarskem. Stavil je na vlado ponovno vprašanje, ali je Uzunov prestopil državno mejo in pobegnil v inozemstvo. Prehajajoč na neprestane medsebojne poboje makedonstvujuščih je Pastuhov izjavil, da bi morali ti poboji prenehati že zaradi ideje, ki jo zastopajo makedonstvujušči. Posebno ostro pa je zatem Pastuhov napadel Bolgarsko fašistično organizacijo Rodna za ščita«, ter očital predsedniku sobranja, di je prisostvoval nedavno manifestaciji te organizacije, iu se obregnil tudi ob prisotnost odposlanca dvora. Proces proti sofijskim komunistom Sofija, 21. novembra. (AA) Včeraj se je pričela razprava proti 52 komunistom, katerih zarota je bila odkrita septembra meseca. Po otvoritvi razprave je bila prečilana obtožnica, nakar je sodni dvor zasliševal priče. Med občinstvom prisostvuje procesu tudi znani pariški odvetnik in vodja francoskih komunistov Berton. Nesoglasje med Madjarsko in Italijo Bratislavski madjarski list A Nap« objavlja na prvi strani članek, čegar podnaslov se glasi: »Italija bo odpoldicaia svojega jx>slanika ' v Pragi. Konec prijateljstva med Madjarsko in Italijo. Mussolini se orientira napram mali an-tanti. — V članku se pravi, da se je Bethlen pridružil legitimistom, ki hočejo v najkrajšem času vzpostaviti madjarsko monarhijo. Politika Gom-bosa ne odgovarja čisto politiki Mussolinija. Italija jc morala v obrambi Youngovega načrta glasovati proti Madjarski in ona bo isto storila tudi v Haagu, ker Madjarska sploh nc izpolnjuje svojih obvez, sprejetih po triatlonskem dogovoru. Po odpoklicu madjarskega poslanika v Budapešti, bo odpoklical tudi praškega poslanika in se že sedaj ve, da pride na mesto Luigi-ja Vanutelli-ja fašistični poslanec Oradio Fe-brazei? V Italiji pričakujejo, da bo izbruhnila madžarska kriza o priliki zasedanja liaaške konference in da je demisija grola Bethlena neizogibna. List ugotavlja nadalje, da se maje zunanja politika grofa Bethlena. Bethlen išče sedaj prijateljstvo Jugoslavije in Francije, kar sc mu pa ne bo posrečilo iz enostavnega razloga, ker je tudi Mussolini spremenil svojo politiko napram mali antanti. Ta sprememba sc bo v kratkem pokazala tudi praktično. Dunajska vremenska napoved. Se noltem-spremembe suhega in mileča vremena ne bo Bolgarske reparacije in Italija V belgrajski »Politiki« objavlja bivši bolgarski poslanik v Belgradu Kosta Todorov zanimive podatke o zgodovini bolgarskih reparacij. Za časa mirovnih pogajanj v Parizu je bila določena višina bolgarskih reparacij na 5 milijard zlatih frankov, plačljivih v 37 anuitetah. Ta vsota je bila določena na podlagi napačnih informacij, ker se je čisto prezrla devalvacija valut. Zato je bila lakoj znižana ta vsota na 2 milijardi in 250 milijonov zlatih frankov s klavzulo, da sme reparacij-ska komisija to vsoto še znižati in tudi čisto brisati, če ne bi zmogla Bolgarska reparacij. Na konferenci v Spaa pa se je Italiji posrečilo, da je dobila zelo visok odstotek bolgarskih reparacij. To je Italija takoj izkoristila ln pričela izvrševati na Bolgarsko pritisk, da jo prisili pod jarem svoje politike na Balkanu. Tcda Stambclijski je vztrajal ;n se ni udal. Tedaj je hotela veleposlaniška konferenca, kateri je predsedoval princ Borghese, že skleniti, da se zasede del bolgarskega ozemlja. Za Bolgarsko je nastala tedaj najtežja situacija, iz katere pa je rešila Bolgarsko Jugoslavija. Jug. zunanji minister se je namreč tedaj obvezal bolgarski vladi, da Jugoslavija na noben način ne zasede bolgarskega ozemlja Veleposlaniška konferenca zato ni megla svoje grožnje izpolnili in s tem jc bila Bolgarska rešena pritiska. Takoj nato je bila reparacijska vsota znižana Bolgarski na 550 milijonov zlatih kron. Pri tem pa je bila ohranjena klavzula, da se smejo bolgarske reparacije šc bolj znižati in tudi čisto brisati. Nevarnost je bila s tem odložena, ne pa čisto odpravljena. Itlija je zopet pričela pritiskati na Bolgarsko in zahtevala, da sklene Bolgarska z Italijo popolno zvezo. Kljub vsemu pa Ljapčev te želje le ni mogel skleniti, ker je bila cena za italijansko prijateljstvo previsoka. Bolgarska bi morala dati kri. Tako se jc v slučaju reparacij izkazalo, da sta bili edino Jugoslavija in Češkoslovaška, ki nista hotele izkoristiti težavnega položaja Bolgarske. Tako jc bolgarski narod šc enkrat spoznal, da je samo prijateljstvo slovanskih držav brez izsiljevanja. Odmev nemških volitev Rezultat nedeljskih volitev na Pruskem, Saškem in llesensKeni je v marsikakem pogledu naravnost preseneti jn. Velika razrva-nost, ki jo je nemška politična javnost kazala prva povojna lela, se je pod smotreno centru-maško in pomirljivo socialistično politiko polagoma ublažila, zlasti ker so tudi nekatere • druge stranke prispevale svoje najboljše za konsolidacijo države. Naj omenimo le Strese-irnnna, ki je zadnjih par let avtoritativno dajal smer ne le zunanji, ampak ludi notranji poli i i ki. Nedeljske volitve pa zopel kažejo na neko j nervozno iskanje in poganjanje v ekstreme, ki je sumljivo. Hugenbergova akcija, ki je mesece roval proti sprejetju obveznosti, katere nalaga Nemčiji Youngov načrt, je obrodila presenetljiv uspeh, ki ga on sam ne bo vesel. Izradikalizirane nacionalistične mase so šle docela v ekstrem k narodnim socialistom, ki so od 346.000 glasov, ki so jih dobili lani pri majskih volitvah poskočili na 881.000. Ta ogromen porast je šel na škodo Hugenbergovih nacionalistov, ki so padli topot za 350.000 glasov. Ni pa ta velika pregrupacija volilstva na desno edin simptom nedeljskih nemških volitev. Ogromno so izgubili socialisti, do 800.000 glasov. Razlagati moremo to le na ta način, da se socialistično volilstvo 111 zadostno od- , /valo volilni dolžnosti. Socialisti za komunal- ! no politiko niso posebno vneti in radi ono podrobno delo v občinah, kjer se je treba pokazati stvarnega in praktičnega delavca, prepuščajo drugim, da imajo svobodnejše roke za agitacijo, "isto velja za komuniste, ki so sicer v Berlinu močno narasli, a sicer drugod po deželi padli za kakih 350.000 glasov. Zelo velike izgube zaznamujejo tudi demokrati (240 tisoč glasov), katerim se pozna, da so izgubili Stresemanna. Za tem pomembnejše moramo radi tega smatrati volilne uspehe katoliškega centruma. Centrum je od lanskih majskih volitev napredoval za 210.000 glasov. Znaki postopne konsolidacije med nemškimi katoliki so torej že vidni in po vsej verjetnosti se je politična linija končnoveljavno obrnila navzgor. Medtem, ko so razni levičarski pokreti, ki so nastali po vojni in se organizirali v samostojnih političnih skupinah, — kakor Vitus Hellerjevi pristaši okrog Das neue Volk« in katoliški socialisti, ki izdajajo »Das rote*Blatt«,reducirani le še na nekaj tisočev, naznanjajo vsa poročila, kako gre baš katoliškim omladincem največja zasluga na tako lepem uspehu, ki ga je dosegel centrum. Skrbi pa povzroča Nemcem njihova pre-stolica. Berlin je pokazal tolikšno politično izrudi! aliziranost, da bi bilo j ako opasn<», ko bi se ista raztegnila po republiki. Res, da so socinlisti še vedno vodilni s 650.000 glasovi in 65 mandati, toda, takoj za njimi so komunisti, ki so pridobili v samem mestu 200.000 glasov iu dvignili število svojih volilcev na 565.000 z 56 mandati. V prestolni občini Nemčije bo torej občinsko delo zelo otežkočeno. Komuniste uiso podprli le sovjeti, ki se Izrecno prizadevajo izboljsevizirati Berlin, ampak mnogo ludi nerodno občinsko gospodarstvo socialistov, ki ni moglo zadovoljiti delavskih mas. Glavna borba v Berlinu bo tudi poslej med socialisti in komunisti, medtem ko meščanske stranke, če izvzamemo nacionaliste. stoje precej brezbrižno ob strani. Cen-iruui pa jc- tudi v Berlinu s svojimi 80.000 vo-lilci kot diaspora prav dobro zastopan. Clemenceau zelo resno obolel Bali se je vsak hip katastrofe Pariz, 21. novembra. (Tel. Slov.«) Zdravstveno stanje Clemeneeaua se je danes dopoldne zelo nevarno spremenilo. Pri njetn je zbran zdravniški kolegij, ki je mnenja, da stanje Olemeneonua še nikdar nI bilo tako resno, kakor sedaj. Sodi se, da se je treba pripraviti n« najhujše. Ivo se je Clemenceau davi pripravil k običajnim jutranjim telesnim vajam, so ga mahoma zapustile moči. Ob 11 dopoldne je nastopila Izredno htltlft kriza. Zdravniški komunike ugotavlja, da Ima bolnik trebušno bolezen tel' da je v olajšanje silnih bolečin in za ojačenje srčnega delovanja dobil več injekcij morfija in kafre. Ob 3 popoldne je nastopila nova kriza. Prijateljski odnošaji z Avstrijo mso skaljeni Iz ava našega dunajskega poslanika Mi!ojei)iča Dunaj, 21. nov. AA. Današnja Neue Freie Presse« priobčuje izjavo jugoslovanskega poslanika ua Dunaju Dr. Milojeviča, v kateri pravi, da je vznemirjenost v Jugoslaviji in v Avstriji postala zaradi pisanja nekih listov, da pa to nc bo imelo nobenega vpliva na prijateljske ednešaje med obema državama. Dr. Milojevič pravi dalje: »Za časa svojega dolgoletnega tlela kot poslanik Nj. Vel. kralja na Dunaju, sem se vedno trudil, da omogočim po intencijaJi Svoje vlade najboljše odnošaje med cbema državama, kar je v lastnem interesu obeli kot držav-naslednic. Z zadovoljstvom lahko poudarjam, da san v tem pogledu našel najpopolnejše razumevanje in uslužnost s strani avstrijske vlade. Trenutne razlike v naziranju časopisja obeh držav, ozir. enega dela jugoslovanskih in avstrijskih listov, ne morejo skaliti obstoječih dobrih odnošajev med obema državama. Sicer se pa nadejam, tla bo to vznemirjenje kaj kmalu prešlo.« groze s svo|o Napadi na dir. Beneša — Dunaj obvladujejo govor.ee Dunaj, 21. novembra. (Tel. »Slov.«) Ofi-ciehii list Heimvvehra L)ie Freiheit« priporoča danes vladi: »Ce rdeč kar ji, ki so postali predrzni radi vpitja inozemskih listov, ostanejo nepopustljivi, naj se jim vzanile veselje za nemire s tem, da se ves Heimvvehr v Avstriji uradno pozove kot zasilna policija.« »Tlroler Anzeigetv, ki je v najožjih zvezah s tirolskimi heimvvehrovskimi krogi, kateri so še vedno duša vsega pokreta, pa piše: »Naloga Heimvvehra nikdar ni obstojala v tem, da na vsak način dela hrup, temveč v tem, da vodi dobro in solidno državno politiko, Heimwehr danes diktira, ne diktira pa ničesar več, kakor je potrebno in pametno. To je smisel velikega preokreta, ki se je izvršil v naši državi.« »Die Freiheit«, ki nastopa posebno ostro profi češkoslovaškemu zunanjemu ministru dr. Bene- šu, poroča, da zahtevajo Heimvvehri zakon, ki je naperjen proti onim dunajskim časopisom, kateri steje pod inozemskih vplivom. List izjavlja. da je poučen o tem, cla. je bil v zadnjem Času z merodajne avstrijske strani v tej stvari vložen protest pri češkoslovaškem poslaništvu na Dunaju. Sedanje razpoloženje ua Dunaju pušča še vedno vsem govoricam popolnoma svobodno pot. Danes se je govorilo, da je zvezni kancler dr, Schober demisioniral, kar pa je le-ta s smehljajem demontiral. Dalje se je govorilo ludi o mobilizaciji Ileinlvvehrovev na Senune-ringu in na gornjem Štajerskem. 'Freiheit priznava, da je vodstvo Hgimatschutza v Glogg-nitzu radi napačnih vesti o umoru dr. Steidle-ja na Dunaju v svoji ogorčenosti zbralo v dveh urah 3000 mož. Prezgodnja vest o tjsenarodni čsl. vladi Zopet se govori o sestavi koncentrac^she vlade Praga, 21. nov. (Tel. Slov.) Vest, da se jc prizadevanje Udržalovo za sestavo nove vlade končalo s tem, da sc sestavi vsenarodna češka koalicija, jc povzročila v vsej politični javnosti največjo pozornost. Predsednik Masaryk jc dane dospel v Prago, cla čuje poročilo ministrskega predsednika Udržala. Dasi se o njunem razgovoru nc čuje ničesar, je verjetno, da predsednik Masaryk ni zamolčal svojih pomislekov preti nameravani sestavi vlade. V rcsnici je podoba, dn. sestava vsenarodne koalicije ni povsem verjetna. Danes se namreč žc zopet govori o sestavi koncelracijskega kabineta na najširši pediagi. Praški študentje demonstriralo še naprej Študente pod uplivom šovinistov Praga, 21. nov. (Tel. Slov.) V Pragi so bile danes zopet nove demonstracije, in sicer samo s strani čeških študentov, za kar so očividno prevzeli inicijativo fašistični elementi. Dopoldne so študenti v češkem histologičnem'institutu sprejeli resolucijo, ki zahteva od prosvetnega ministrstva, da se določi numerus clausus na vseh čeških šolah, in sicer tako, da število ino-zemccv ne sme prekoračiti 5% vseh slušateljev. Inozemski študenti bi morali pri inskripciji podpisati reverz, da zdravniške prakse ne bodo izvrševali v Češkoslovaški, tudi tedaj ne, če bi dobili češkoslovaško državljanstvo. Gimnazijska zrelostna spričevala inozemcev bi se morala natančno kontrolirati, tudi pri onih študentih, ki so že inskiibirani. O splošni izobrazbi bi se morali inozemci podvreči izpitu, ravno tako tudi izpitu o znanju češkega jezika. Vsa honorarna učiteljska mesta smejo zasesti samo češki državljani. Nostrifikacija inozemskih diplom se mora odkloniti načelno. Predavanja in vaje se morajo deliti v dva oddelka za domačine in inozemce. Pri praktičnih vajah morajo imeti vedno prednost domačini. Slušatelji agronomske in juri-dične fakultete ter slušatelji gradbene in strojne j tehnike so izjavili svoje simpatije za medicince. Obenem je bila v poslopju, nemške tehnične Težak poraz praških komunistov Praga, 21. novembra. AA. V nedeljo so komunisti okoli :>Polit-biroja« v Pragi doživeli hud poraz. Vršile so se namreč volitve upravnega odbora komunističnega doma v praški predmestni četrti Karlin Pri volitvah je šlo za kandidate »Polit-biroja« in za kandidatno listo, ki jo je postavila komunistična opozicija. Kandidati »Polit-biroja« so ostali v manjšini z 62 glasovi proti 219, ki so ji prejeli kandidati opozicije. Zmaga komunistične opozicije jc dokaj pomembna, ker se ccni vrednost tega doma z njegovo opravo na 6 milijonov Kč. Časopisje pripisuje tej zmagi velike politične posledice in napoveduje nadaljni razkroj češkoslovaške komunistične stranke Nedeljske volilve so jasen dokaz, da zapušča Polit-biro< že tudi trezno komunistično delavstvo. Bruselj, 21. nov. AA. Vlada je sestavila glavne smerfiicc načrta zakona o ffoniizaciji vseučilišča v Geritu. Načrt tega zakona !h,> predložen parlamentu prihodnji torek. viseke šele druga skupščina študentov, na kateri so govorili tudi rektor, razni profesrji in več študentov. Tudi tu so bile sklenjene slične resolucije. Po končanih zborovanjih so odšli študenti na Vaclavski trg. Policija jih je pozvala, naj sc razidejo, študenti pa so posebno pred uredništvom »Češkega Slova«, ki piše proti njim, začeli demonstrirati, nakar je morala policija nastopiti s pendreki in je študente razgnala. Več študentov je bilo ranjenih, mnogo aretiranih. Šele policija na konjih jih je potisnila v stranske ulice. Na obeh nemških visokih šolah so se danes zopet začela predavanja. Praga, 21. novembra. (Tel. »Slov. ) Tudi na bratislavski univerzi so bile danes proti-židovske demonstracije slovaških študentov. Sprevod 600 študentov je šel k deželnemu predsedniku in zahteval, da se vseučiliški instituti spopolnijo, da uvede numerus clausus za inozemce in da se v notranjem prometu na vseučilišču rabi izključno slovaški jezik. Inozemski slušatelji morajo polagati izpit za slovaški jezik. Deželni predsednik je izjavil, da smatra zahteve za upravičene in da se bodo izpolnile. Študenti so potem mirno odšli. Židovski slušatelji se niso udeležili predavanj. Seja mariborskega občinskega sveta .Maribor, dne 21. novembra 1920. Ob napovedani uri je otvoril župan dr. Juvan sejo občinskega svefa ler podal svojo poročilo. Poslal je čestitke banu in podbanu ob priliki njujinllt Imenovanj. V svojem odgovoru sta obu obljubila mariborski občini svojo pomoč. —■ Z ozirom na vlogo dr. \Vindiaciierja Iz Ljubljane bo meslna občina posredovala ptl banu s posebne vlogo, da so ustvari v Mariboru zadružni instriik-torat, ki bo istočasno vodil nadzorstvo nad zavodom za pospeševanje obrti. Za Ustanovitev tega zavoda je mestna občina že svojčus dovolila 50.000 Din podporo. Vloge hišnih posestnikov in gostilničarjev, ki se nanašajo na sestavo novega proračuna, «e odstopijo finančnemu referentu v svrho vpoštevn-nja želj hišnih posestnikov in gostilničarjev. Električni odsek predlaga, da se inkasantom zviša dosedanja plača m 10%. Oni inkusantje, ki imajo 5 let službene dobe, dobivajo razen tega po-višek 100 Din, tako da bodo znašali njihovi mesečni dohodki 1420 Din. letno 14.820 Din. Omenjeni sklepi odseka stopijo v veljavo s 1 januarjem 1. 1030. Dnovuičarjem so dovoli lii. plača za 1. l!)2i). Z ozirom na vlogo trgovskega greni i ju glede pospe&itve zidave novega carinskega iu kolodvorskega poslopja izjavi župan, da bo na pristojnem mestu interveniral. Odobri se nabava lestve z;i tukajšnje gasilno društvo. Lcstvu bo stala 0083 šilingov brez carine in embalaže. Z ozirom n« nedavni sklep komisije, sestavljene iz predstavnikov okrajnega zastopstvu mariborske ničelne občine in železniške Uprave je mestna občina pripravljena prevzeti uieljsko cesto v svojo upravo, izvzeniši del od železniškega podvoza proti kolodvoru. Vprašanje pooliatiju plute občinskim delne-ceni, se bo razpravljalo na prihodnji občinski seji. Z ozirom na priložbe proti mesarju pri klavniški stojnici bo župan uvedel preiskavo, V zadevi ustanove Ane Friedlove, se bo poročalo na prihodnji seji. Poročilo tretjetju odseku. Poroča občinski syel» nik Štabe j. — Josipu Povodu i ku dovoli postavitev gostilniške prenosne terase nu rotovSkein trgu. — Naprava skladišča starega vodovoda v Slovenski ulici 42 se odobri. — Pod določenimi pogoji se odobri tudi zvišanje delavskega poslopju v Pristaniški ulici 11. — Ugodi se prošnji Romana Pelicana za postavitev paviljona nu Kralja Petra trgu. V paviljonu bo čakalnica za avtobus, javna govorilnica in trafika. Vendar pa se mora gradnja izvršiti sporazumno z električnim in avtobusnim podjetjem. — G. Accettu se dovoli postavitev gospodarskega poslopja, vendar brez hleva. Poročilo ietrtciia odseku. Poroča občinski svetnik Vladimir Pušenjak. — Zu kritje primanjkljaja pri mestnih podjetjih se na predlog mestnega knjigovodstva najame posebno posojilo. Anuitete bodo morala doplafevati podjetja sama. Garancijsko kritje za gradbeno posojilo se zviša od 5 na S miljonov dinarjev. — Predlog meslnegu upra-vlteljstva za postavitev zasilnih stanovanj se bo obravnaval v zvezi s proračunom. — Mestna občina kuju zemljišče za aerodrom v bližini llcč in pošlje v odbor tukajšnjega aerokluba svojega zastopnika. Glede subvencije so bo razpravljalo v zvezi s proračunom Nabavi se nov snežni plug zn 19.000 Din. — Računski zaključek mestne t;u p o g r e b n e g u z a v o d a za upravno dobo 1027-28 bo pregledal občinski svetnik Vladimir PuSenjak. Vprašanje otvoritve nove spodnje Razvanjske ulice se bo obravnavalo v zvezi s proračunom. — Ugodi se prošnji za garancijo oziroma za zvišanje garancije za gradbo hiš sledečim prosilcem: Rudolf in Lavra Novak, Anion in Ivanka Obreza, Filomena Jarc, Peter Močnik, Viktor Devetak, Ivan Kranjc, Frančiška Tinta, Ivan Špralnnan in prof. Viktor Šveiger. Dušanu Petkoviču se ugodi prošnja za nakup parcelo ob Koroških vratih. Sledi poročilo petega odseka, pri katerem se rešijo razne koncesijske zadeve. Na lajni seji se je obravnavalo več vprašanj za s|>rejcin v občinsko zvezo, razen tega nekatere prošnje, ki se tičejo personalnih zadev občinskih uslužbencev. Iz podrečja tretjega odseka se je govorilo o prestavitvi slajališča IzvoSčkov. Mussotimievi nameni Berlin, 21. nov. AA. Nemška v Liga za Človeške pravice« je priredila manifestacijo proti režimu. Bivši italijanski poslanik Nitli je pri tej priliki rekel, da Mussolini stremi za tem, da ustvari katoliški blok držav, v katerega bi šle Italija, Avstrija, Madjarska, Bavarska, Hrvatska in Češkoslovaška. Tako upa ublažiti nezadovoljstvo širokih mas. ko na Youngovem načriu Pariz, 21. novembra (Tel. »Slov.«) Cuje se, da angleška vlada ni izjavila nobenih načelnih pomislekov proti temu, da se določi začetek haaške konference na dan 3. januarja. V najkrajšem času se ima sklicati odbor ju-ristov, ki ima na podlagi sklepov raznih organizacijskih odborov sestaviti načrt za mednarodno pogodbo. Odbor juristov bo zboroval v Haagu ter bo začel svoje delovanje takoj, ko bo izmenjava misli med posameznimi vladami dovedla do rezultata tudi o točkah, ki so še sporne (vzhodne reparacije). Upati je, da se bo to zgodilo najpozneje do srede decembra, tako da bo vsaj juridično sprejet Youn-gov načrt šc pred koncem tekočega letu, nakar se bodo posvetovanja vlad meseca januarja lahko skrajšala na par dui. Berlin. 21 nov. (Tel. »Slov. ) Karahan, novi namestnik sovjetskega zunanjega ministra, ,|e privaluo dospel v Berlin. Cuje se, d:i 1 hoče obiskati Č i Oeri na v Wiesbadnu» V Moskva, 21. nov. AA. V židovskem ifa-rečju pisani list »Steni von Harkov« priobčuje članek, v katerem ostro napada pasivnost sovjetskih oblaslev do protižidovskega gibanja. To dokazuje tudi postopanje sovjetskega sodišča v Harkovu, ki je morilce židovskega prebivalstva deloma oprostilo, deloma pa jim znižalo kazni ua uprav smešno malenkost. List pravi, da je protižidovsko gibanje močno, zlasti v Ukrajini, kjer so sov je t-j ska oblastva odkrito proti Zidom. Madžarska zasSrtspifevalka pred sodiščem Budimpešta, 21. nov. (Tel. »Slov, £) V velikem procesu radi zasuupljevanja preti velikemu številu žensk iz Nagyreva, ki so obtožene, da so z arzenikom zastrupile svoje može in druge družinske člane, da bi prej prišle do dediči ne, bo prva razprava 13, decembra na sodišču v Szolnoku. Neka obto-ženka .je v zaporu zblaznela in so jo morali prepeljati v umobolnico. Vi«ilt zdrvefl v skladišče London, 21. nov (Tel. »Slov.«) Pri Bathn je vlakovodja nekega premogovnega vlaka na klancu zgubil vodstvo nad strojem, nakar je ve svluk s hitrostjo 50 milj zdrvel v neko skladišče. Vlakovodja iu dva železničarju sta mrtva dva pa sta ležko ranjena. Udarec je l.il lako silen, da bo ga slišali po vsem mesiu. Veselje v domu žalosti Nova kapelica na Studencu Pogled na kapelico in beli dom od spredaj. Ljubljana, 21. novembra. Pol ure peš od Ljubljane je za nizkim zidom žalostno domovanje. Bolnišnica za duševno bolne na Studencu, grob živih ljudi, največjih revežev, večjih od slepcev. Le malokdaj zaide v bolnišnico na Studencu vesel dogodek. Mrko teko tam dnevi, prav počasi in po kačje se plazi čas, kraj je poln groze, trpljenja in žalosti. Danes pa je bil na Studencu radosten dan, poln velikega, iskrenega veselja. Okrog novo kapelice in doma ca usmiljene sestre so bili postavljeni mlaji, med njimi verige zelenja in pozdravni napisi vladiki in visokim gostom na čast. Danes dopoldne so blagoslovili kapelico in beli dom. Od starih, od časa že zatemnelih bolniških poslopij se nova stavba — kapelica in dom sta zgrajena kot enotna stavba, — prijetno razlikuje po svoji snežni belini, kakor roža radosti in kraj počitka v tem domovanju trpljenja. Skromna in vendar slovesna je bila svečanost, ki so je danes ob 10 dopoldne vršila tu. Sam škof koadjutor dr. G. Rož man je prišel blagoslovit kapelico in dom, slovesnost pa je počastil vrhovni šef dravske banovine ban ing. Dušan Sernec, dalje bivši oblastni in sedanji banski referent dr. M a y e r, referent ing. R u e h , ravnatelj usmilj. sester za vso državo g. Z o r k o, ljubljanski superior g. S e d e j ter župnik pri Devici Mariji v Polju g. Janez M u 11 e r. Goste je sprejel hišni gospodar, primarij dr. D i vijak. Vsi gostje, primarij, zdravniki, uslužbensko osebje, usmiljene sestre in tudi del bolj zdravih bolnikov — saj ravno tem je kapelica namenjena. — so odšli v kapelico. Tu je blagoslovil kapelico ob številni duhovniški asistenci škof dr. G. Rozman. V novo posvečeni kapelici je škof dr. Rož-man imel nato kratek nagovor. Zahvalil se je vsem tistim, ki so pomagali, da sta se kapelica in dom po dolgem trudu res zgradila. Kapelica je posvečena sv. Trohici. Tu bodo častili sv. Trojico, ki bo delila bolnikom tolažbo, potrpljenje pa vsem tistim, ki se z bolniki trudijo. Nato jo g. škof daroval slovesno službo božjo. Nekaj lepega, krasnega pri službi božji je bilo Notranjost nove kapelice. petje zbora usmiljenih sester, pomnoženega z nekaterimi moškimi glasovi. Po službi božji je g. škof blagoslovil še doni usmiljenih sester, nakar je bila slovesnost končana ter so se vsi prisotni razšli, v zavesti, da je sedaj v bolnišnici na Studencu dovršeno veliko, plemenito delo. Kapelica in dom za usmiljene sestre je delo bivše oblastne samouprave. Dasi bi bilo oboje že davuo prej potrebno, jo šele oblastna samouprava to spoznala in temu odpomogla. Delo je bilo sklenjeno 1. 1927. Leta 1928. se je pričela stavba zidati, letos se dogradila in danes blagoslovila. Stavba je veljala poldrug milijon dinarjev. Ta vsota je bila krita v oblastnem proračunu. Idejni osnutek za stavbo in kapelico je dal prof. Plečnik, projektant stavbe je prof. ing. F o e r s t e r. Za stavbo so si dalje pridobili zaslug poleg primarija dr. Divjaka še referenta dr. Majer in ing. Rueh ter stavbni vodja oblastni tehnik Ciril Stanič. V kapelici, ki ima kor in cerkveno galerijo, je prostora za 300 oseb. Kapelica napravi na vsakogar zelo prijeten, blagodejen in pomirjevalen vtis. To je res zavetišče za vse duhovne tolažbe željne! V domu .jo prostora za 3t> sester. Po šest in šest jih je v vsaki spalnici. Dalje so tu vzorne kopalnice, in bolniško sobe za sestre, ločeno od teh pa za zdravniško osebje. Čudovit red in snažnost vladata v tem pokojnem prebivališču, ln to usmiljene sestre pri svojem muke in truda polnem de-tudi tudi res zaslužijo. Samo pomisliti je treba, da so preje spale v napol razdrtih barakah. Prejšnja leta so bile te barake v tako slabem stanju, da so morale usmiljene sestre ob deževju imeti nad svojimi ležišči razpete dežnike, če niso hotele biti premočene. Nova kapelica in dom je lep spomenik, ki si ga je postavila bivša oblastna samouprava. Prisotnost g. bana pri današnji slovesnosti pa je tudi znak, da hoče g. ban dosedanje blagodejno delo oblastne samouprave nadaljevati in pospeševati. V dom žalosti na Studencu je danes posijal radosten žarek. Ta žarek bo stalno ostal v tej beli kapelici in bo vabil k sebi vse njjegove trpeče prebivalce. Žrtve mariborske letalske nesreče Maribor. 21. nov. 1929. Z ozirom na zdravstveno stanje obeh ponesrečencev je izdal šef kirurškega oddelka dr. černič sledeči komunike: Pri dr. Šestanu se je morala na levi nogi napraviti široka urez in sc je tako odstranila prečna razbija kost skočnica. Rana se je izdatno trenila. Ker ni to zadostovalo, in se jc proces zastrupljenja širil dalje, se je morala danes dopoldne izvršiti operacija. Amputirala se je leva noga pod kolenom. Upati jc, da ostane desna noga ohranjena. Kakor znano je g. dr. Šestau na enem očesu čisto oslepel, na drugem mu bo bržkone ostala le 10 odstotna vidnost. Pri pilotu Miiller ju je viselo desno stopalo samo na nekoliko raztrganih kitali, tako da se jc rana inficirala. Zato so je izvršila amputacija desne nogo nad gležnjem. Smrt pod vozom Mokronog, 20. novembra. V torek 19. novembra okoli 20 se je vozii s sejma domov trgovec z manufakturo Č r č e k Jožef. Pri mokronoškem pokopališču je zavil voz proti Slepšeku, zadel ob nizek mejnik, se prevrnil in pokopal pod seboj Jožefa črčka in voznika, posestnika Zupeta iz Slepšeka. Zupet si je odrezal hlače, da se je oprostil, potem pa šel onemogel spat v hlev k stari pošti. Na cesti jc pa ležal voz z vsem blagom na črčku. Konji so stali vpreženi mirno, dokler ni ob štirih prišel iz trga trgovec Ziherl. Ta je zaslutil grozno nesrečo in sklical ljudi. Potegnili so izpod voza mrtvega Jožefa črčka. Na sencih mu je zijala velika rana, črez grlo ga je prijelo blago in zadušilo. Splošno je vsem žal za vrlega mladeniča, ki je bil veren, lepega obnašanja, zelo priden in varčen. Nesreča v mlinu V mlinu Slavka Stijiča v Galdovu pri Sisku se je pripetila nenavadna nesreča. Stijič je kupil nove mlinske stroje, ki so jih te dni preizkušali. Med drugimi je stal tam zraven tudi Stijičev hlapec Gjuro Gregorič. Nenadoma je zahreščalo: veliki novi mlinski kamen se je razletel na sto kosov. Kamenje je zadelo Gregoriča tn ga dobesedno razneslo. Težko ranjen je obležal tudi mlinar Deželenčič, lastnik mlina Stijič je pa ostal nepoškodovan. Novomeške zadeve Novo mesto, 20. novembra. V ponedeljek, dne 18. t. m. se je vršila ob 3 pop. v občinski posvetovalnici občinska setja. Trajala je do 8 in je bilo navzočih 18 odbornikov, torej ravno primerno število, da je bila seja še sklepčna. Seja sama je potekla zelo mirno in je bila debata precej stvarna. Župan je najprej poročal, da je dal novo šolsko poslopje zavarovati za 1 milijon 500.000 Din. Nato se je podelila gostilničar-ki Mariji Košir pravica za izvrševanje gostilniške obrti v njeni novi hiši na Ločenski cesti. V upravni odbor mestne hranilnice sta bila izvoljena urar Alojzij Raje in pa trgovec Turk. V kmetijski odbor pa so bili izvoljeni Ludvik I'uš, strokovni učitelj na Kmetijski šoli na Grmu, gostilničar Windischer v Kandiiji in posestnik Kastelic iz Bršljina. Kot namestnika sta bila izvoljena mlinar Kovačič Franc in. g. Matko, nadučitelj v pok. v Novem mestu. Nato se je obravnaval dopis sreskega načelnika v Novem mestu, v katerem predlaga, naj bi občina prispevala k tlakovanju mostu, ki vodi iz Novega mesta v Kandijo. Most bi se tlakoval z lesenimi kockami in bi bili skupni stroški ca. 120.000 Din. Predlogu se ni ugodilo, ker občina prispeva običajno le k manjšim popravam in to vedno s polovico zneska. Ravno tako se je razpravljalo o dopisu sreskega načelnika glede premestitve sejmišča s sedanjih prostorov na Loki. Zadeva se je odstopila gospodarskemu odseku z nalogom, da o teij stvari razpravlja na svoji seji in potem poroča na občinski seji, nakar se bo sklepalo o premestitvi sejmišča. — Turk Matevž, vpok. železničar in Janežič Marija, sla sprejeta v občinsko zvezo. — Kmetijski šoli na Grmu se je dovolilo, da sme grabiti listje v občinskih gozdovih. Zimska športna sekcija športnega kluba Ela-na si prizadeva, da bi zgradila zimsko drsališče, ki naj nudi mladini razvedrilo v zimskem času. Zanimanje za ta lepi šport je v Novem mestu precejšnje. Radi tega se je odbor SK. Elana obrnil na občino s prošnjo, da bi mu ista dovolila napravo drsališča na prostoru pred letnim kopališčem pri železniškem mostu. Občinski odbor se je s to prošnjo pečal in je dovolil napravo zimskega drsališča, vendar samo začasno. Prošnja za denarno podporo v svrho naprave drsališča pa je bila odklonjena. V nedeljo dne 17. t. m. je dekliška Marijan-ska kongregacija dijakinj vprizorila ljudsko igro v 5 dej. »Ljudmilo«. Igralci so svoje vloge rešili dobro in v splošno zadovoljstvo. Obisk občinstva je bil v nedeljo zelo številen tako, da se je moralo veliko občinstva vrniti, ker ni bilo prostora Kakor čujemo. se bo igra v nedeljo ponavljala. Brez premisleka Osnovnošolski zakon čaka končne rešitve in polrjenja Tudi meščanske šole dobe svojo novelo. Dijjaštvo meščanskih šol je bilo doslej naporno zaposleno z učenjem in delom v šolskih klopeh, vsled tega je učenje na domu zaostajalo. Ni ugovarjati, če se šolski penzum nekoliko vtesni. Manj modro in manj vestno pa je, da se je na nekem posvetovanju učiteljstva med učnimi predmeti, ki naj bi prišli pri okrnitvi vpoštev, omenjal tudi verski pouk. Vse je nekaterim tako važno in potrebno, samo verstveni pouk — tega se jim nič škoda ne zdi; zato so predlagali v 3. in 4. meščanskem razredu samo po eno uro! Slovensko ljudstvo je skoraj soglasno izrazilo svoje želje in svojo voljo v leni oziru, ko je na najvišjem mestu zaprosilo, naj bo pouk krščanskega o«uka tudi na srednjih šolah neokrnjen, kar tembolj za meščanske šole, ki imajo značaj Mednje nižje šole. Kaj pa je prvi namen teh šol? Meščanske, šole imajo dolžnost ne le izobraževali, marveč v prvi vrsti mladino vzgajati za krepostne in trdne značaje. Le taki morejo premagovati nižje nagone in strasti. Mladina teh strokovnih šol je vprav v oni dobi. ki se imenuje vihrava, razburkana; v dobi, ko se mladostni učenci in učenke razvijajo in potrebujejo skrbnega vodstva, varne opore. Kdo jim pa to nudi, če ne verski in etični pouk!? Tega ne moremo dovolj podčrtali. Zato je pa naravnost neumevno, kako more človek, ki je pedagoško naobražen, priti do te misli, da bi sve-loval še to malo verskega pouka in verske odgoje krajšati! Kako naj se mlad človek drugače utrjuje v krščanski značajnosti? Kako naj se vežba v vestnem izvrševanju dolžnosti do Boga, do sebe, do bližnjega, do bratov, do vladarja, do države?! Za to vzgojo ni trdnejših temeljev, kot so večno-veljavni zakoni božji. Kakšne uspehe bi mogel katehet doseči, če se mu odkaže v 3. in 4. razredu samo po ena tedenska ura, ko je znano, da se od časa do časa še ta umane ali radi praznika, ali radi raznih prireditev! — Vsak skrben učitelj se poteguje za svoj resorni predmet, to je res. Toda zapostavljati pri tem verski jx>uk in ga skušati okrniti v dobro kaki manj potrebni veščini, tega krščanski človek ne more umeti. Tega pa uvidevni graditelji močne Jugoslavije ne bodo pustili. Varstvo naših izseljencev Za ponesrečeno Slovenec v Kanadi. Ljubljana, 21. novembra. K tozadevnemu poročilu v Slovencu 20. novembra 1929 imamo še objaviti, da je prejel oblastni izseljeniški urad v Ljubljani od izseljeniškega komisarijata v Zagrebu sporočilo, da jo vdova Marija Sever iz Bojanega vrha pri Krki prejela po svojem v Kanadi ponesrečenem možu ludi zavarovalnino v iznosu 141.583 Din, katera vsota bc izplačana na okrajnem sodišču v Višnji gori. Marija Sever in njeni otroci so po nesrečni smrti Alojzija Severja torej dobili iz Kanade: naj-prvo 000 dolarjev, potem 1500 dol. in končno 141.853 Din, to je skupaj okroglo 257.000 Din. Vse posredovanje je vodil oblastni izseljeniški urad v Ljubljani, ki je zbral polrebne dokumente. P. Kazimir Zakrajšek, predsednik družbe I sv. Rafaela za varstvo izseljencev, je prevedel vse spise na angleščino in izseljeniški komisarijat v Zagrebu je potom našega konzulata v Montrealu izpeljal vso zadevo spretno in popolnoma brez plačno. V tem slučaju je brezhibno poslovanje naših izseljeniških uradov več kakor dokazano, in naš; dolžnost je, izreči izselijeniškemu komisarijatu \ Zagrebu in oblastnemu izseljeniškemu uradu \ Ljubljani posebno pa našemu konzulatu v Montrealu svojo zahvalo. Hvaležno se moramo ludi spo minjati dobrega socialnega zakonodajstv.-v v Kanadi. Vsi naši rojaki v Ameriki, Kanadi, Brazi liji, Argentiniji, Nemčiji, Franciji, Belgiji, Holan-diji, Avstraliji in koderkoli se nahajajo, naj skrbi jo, dokler so zdravi, za to, da bodo v slučaju nesreče njih nesrečne družine dobile vse, kar jo po soeijaluih zakonih dosegljivo. Tozadevno bo družba sv. Rafaela za varstvo izseljencev objavila v svoj' prihodnji knjižici potrebne nasvete in navodila. Pod skalo ... Zagorje, 20. novembra. »Na Sv. Planini ga že mečejo,« je rekel Polde na predvečer svojega godu, ko je stopil v konzum — moker od dežja. V Zagorju po dolini dež, po hribih sneg. In sv. Leopold je prijezdil na Sv. Planino na belem konju, ki je pogledal Zagorje, da je zazeblo. En teden za tem zopet nov sneg na hribih in prva slana v dolini. Pozna je letos — lani nas je zeblo že oktobra, da bi bili morali kuriti pred uradno zimo — letos pa nam je mraz prizanesel — hvala Bogu! — prav do sedaj, tri tedne po Vseh svetih. Krizanteme po vrteli so se morale ukloniti — toda tam v Toplicah »pod skalo« pa še cveto! Tam, kjer je naša rudarska in steklarska Marija iz Lurda. Sveč cela vrsta gori tam leto in dan pred Marijo, kot bi venec krizantem ovijal preprosto znamenje — venec, ki se tudi mrazu ne umakne, katerega streha ščiti pred dežjem in kjer je tudi kraj tak, da še veter ne more prav preveč uganjati svojih muh in pogasiti lučic, ki jih prižiga pobožna roka. Visoka je skala — saj se še hiše pod njo imenujejo »pod skalo«. In v to skalo je vsekano znamenje —■ saj skalo znamo sekati, saj lo je naš poklic, da rijemo in in sekamo po zemlji in dol-bemo tudi skozi skale. In pokrilo je s steklom celo lo znamenje — saj smo bili včasih steklarji in stekla pri nas je bilo nič koliko. Zato ima naša Marija v skalo vsekano in stekleno znamenje. Radi imamo rudarji to našo rudarsko Marijo. Ona je, ki nas ne zapusti; Ona je, ki je ni sram naših črnih obrazov; Ona — naša rudarska Marija »pod skalo?, sredi vagončkov s premogom, gleda na nas in z nami trpi — in nas posluša — pa je morda katerikrat naših besed žalostna, ko v prevelikem naporu privre kletvica — morda celo zoper Njo — našo rudarsko Marijo. Upamo pa, da nam bo oprostila — saj ne nalašč — o, — pa knapje smo... To je tiaša zagorska — knapovska Marija, pred katero vsak dan gori cel venec sveč kot venec krizaulem ... Zima prikima Veliki snežni zameti na liški progi. Tisti vremenski preroki ki so napovedovali ludi za letos hudo zimo, utegnejo imeti prav. Kajti zima, ki se sredi novembra naznani z ogromnimi snežnimi zameti, ki ustavljajo na [Kiti močne avtobuse in celo vlake, kakor se je lo zgodilo te dni v Liki — pač ne obeta biti mila. Velika Kapela je pokrita s 1 in pol metra visokim snegom in pri Zrnianji so morali vlak z lopatami izkopavati iz snega. O takih dogodkih smo vajeni slišati o božiču, ne pa kmalu po Vseh svetih. Celo iz Italije že prihajajo vesti o mrazu in snegu. Nič ne bo tedaj napačno, ako se tedaj pripravimo na trdo zimo. Kdor more, naj se le pravočasno preskrbi s kurivom, da potem ne bo take stiske kakor lani, ko so gospodinje kar tekmovale v prijaznosti in darežljivosti nasproti premogarjem in je pome-njala vreča umazanega premoga pravo dragocenost. Treba je pa seveda misliti ludi na tiste, ki »ne morejo«, ki so kakorkoli prisiljeni, da sproti kupujejo kurivo. Na te naj misli mestni magistrat in drugi poklicni činitelji. Pri nas v Sloveniji imamo po hribih že ludi sneg, a pravega zimskega mraza še ne — zmrzo-valo letos še ni. A lo nas ne sme navdajali s posebnimi nadami; lani smo še o novem letu imeli tako miln 7itnn, d;i ie hilo popje že napelo. A kako nas je grudilo potem v pozno spomladi Zločinec alkohol Mokronog, 20. novembru. V Volčjih njivah so se fantje stepli in sedaj vidiš razrezane obraze po vseli cestah. — Nesrečni alkohol! Uboj na svatbi Brežice, 20. novembra. \ nedeljo 17. novembra sc je v Župelevcu pri Brežicah vršila svatba na domu Jožefa Pre-melča. Kakor po navadi so se zbrali tudi tu do. mači fantje kakor tudi fantje iz bizeljske občine. Tekom večera šc ni bilo med fanti nobenega prepira, dasi jih jc bilo nad 30 zbranih. Po polnoči pa so bili že precej razgreti od vina in žganja, tako da je malo besednega zbadanja povzročilo krvav obračun. Zadet po težkih udarcih s koli se je zgrudil Franc Kržnnčič nezavesten na tla. Dejanja so biili [)o očividcih osumljeni trije fantje, od katerih sta dva pobegnila, tretjega pa so orožniki zaprli. Težko poškodovanega Kržančiča so sicer spravili z vozom v brežiško bolnišnico, vendar je še tekom ponedeljka umrl. Pokojni France Kržančifč je bil pameten in miren fant in se jo šele lani vrnil od vojakov, napadalci pa so dobro znani pretepači. Lojzek - deseti brat Vič, 21. novembra. Mrzlo deževno jesensko vreme zadnjih dni nas vse navdaja s strahom pred hudim nasto-pajočim mrazom in z nevcselim spominom na lansko izredno ostro zimo. Vsa bleda in ledena že kuka starka zimo od vseh gora in gričev doli na naše ljubljansko polje in žc čutimo njen ledeni dih, tesneje se zavijajoč v svoje suknje. Ptice, ki poleti s svojim prepevanjem vsepovsod odpirajo blagim čuvstvom pot v naša srca, so žc zdavnaj odletele. Vsaka živa stvar si išče sedaj zavetja in zatočišča pred nastopajočo zimo. Tudi |K)vsod po/.nnni Lojzek od Sv. Katarine doma, si je domislil, da bo pozimi prijetneje sedeti doma nn gorki peči, kakor hoditi okrog bos po zmrzlih tleli. Saj ga menda poznate. Lojzka od Sv. Katarine, priljubljenega popularnega prosjačka? Pozna ga vsa ljubljanska okolica in celo po Ljubljani sumi ima baje znance. Ni/.kili krač, oguljenih hlač in predolgega suknjiča z raztrgano, do kolen mahajočo podlogo in pokvečene vehe na glavi, jo primaha ob leskovki Lojzek bos vsake spomladi k nam doli v dolino, ko sc enkrat vreme že bolj ustali. Vedno vesel in smejočegu obraza hodi od hiše do hiše, i/, vasi v vas; nima navade prositi kot drugi prosjaki, ker mu ljudje rndevolje dajo »živeti in spali«. Pomudi sc prav rud pri dekletih, pohlevno pride, jih.po jiar hudomušnih besedah napravi rdečelične in zardelo iu prešerno se smejoč odide daljo svojo pot. Možato se zna odrezati med možaki, otroško vesel jc med otroci, ki mu jih nikoli ne manjka za spremstvo. Igra sc z, njimi, pleše z njimi »ringurnja« in »kolo« in če sc pri tem nekoliko spotakne in pade, kdo bi jim napravil večje veselje! Tako živeč popolnoma očitujc pravega desetega oralu, le sem in tja mu uide bolestno trpek, otožen smehljaj. Pa kako in zakaj? Ali nima morda Lojzek idiličnega brezskrbnega življenja, boste morda vprašali? — Star ni mnogo čez 30 let, /astal v rasti, da meri komaj en meter in pol, jc bolnih oteklih nog, ki ne trpe obuvala in norčava vo-selost izhaja iz ruzbolclc pameti. Vse to pa jc posledica pomembne zemeljske katastrofe. Bilo je leta 1895. V zadovoljstvu jc živeli, tiste <1 ni tam pri Sv. Katarini žena v svesti si skromne, tihe sreče blagoslovljenega stanja, /r je imelo dete kmalu priti na svet. ko se jc nenadoma liste velikonočno noči sunkoma začela tresti hiša, slike so ropotajo |»opadnlc s sten nn tla, šipe so žvenkctnle v oknih, trumovje jc škripa jo rilo v strop in ga vsak čas pretilo zrušiti nad ženo, zemlja pa je v krčevitih sunkih grozno 1» učala. Nenavaden silen strnil jo je kmalu nato položil v prezgodnjo postelj. Dete pa je imelo i ki h a l bolestno trpek, otožert izraz.,. noge, na ustccali pa je lezni Koledar Petek. 22. nov.: Cecilija, devica mučenica. Osebne vesli Za veterinarskega delegata pri uaiem po-s auištvu na Dunaju je iinenovau g. dr. Janko Ka-jar, dosedanji državni oblastni veterinarski referent v Mariboru. Opozarjamo na veliko važnost tega imenovanja (»sebtio z ozirom na izvoz naše živine in mesa v Avstrijo. — lz vojaške službe. V višji tečaj konjeniške šole v Zemunu'so odrejeni med drugimi poročniki Stanko Turk, Franjo Trulinger in Juro Horvat. — Nov župan v Gfderovcih (Slov. Krajina). Bivši veliki župan mariborske oblasti je razrešil dolžnosti župana Janeza lidšid in je na njegovo mesto imenoval Štefana Gibičaria. Novi grobovi + V Ptuju je umrl po kratki bolezni g. Josip Slavinec v starosti 74 let Pokojnik je bil znan narodnjak že pred vojno Slovenci iz Ptuja so se zbirali dolgo vrsto let v njegovi gostilni, ki ie bila skoz in skoz narodna.. Z ujim smo izgubili mar-kantno osebnost izmed Ptujčanov stare slovenske garde. N. v m p. I ■f V Murski Soboti v holmci je umrl Horvat Nikolaj, uslužbenec pri veleindustrijalcu J Benku. Smrt je povzročila rana, ki jo jc dobil pri žaganju. Po neprevidnosti mu je tovariš zagnal v čelo poleno. Pri tem ie zadobil precejšnjo rano, katero mu je zdravnik sešil. Pred dnevi se je rana zopet odprla. Prepeljali so ga v bolnico, toda pomoči ni bilo. Vnela sc mu je možganska mrena in temu ie podlegel. Mala f-»onika ■fr jubilejne znamke. V spomin 1000 Ictnice hrvatskega kraljestva so izšle jubilejne znamke po 050, 1 in 3 dinarje, ki se prodajajo po 1 dinar dražje, nego so označene Cisti dohodek ic namenjen za dovršitev spominske bazilike v Totnislav-gradu na Duvaniskem Poliu. ★ Arhitektonski natečaj. Delniška družba za zgradbo hiš v Noveui Sadu razpisuje za idejno skico o poslovni in stanovanjski hiši tri nagrade v zneskih po 15.000, 10.000 in 500(1 Din s pravico do odkupa skice za 2000 Din. Podloge se dobe proti plačilu 50 Din pri Akcionarskem društvu za gradienje kučac v Novem Sadu. pisarna Zemljo-radničke centralue kredi,ne zadruge. Novi Sad, Željeznička 98. .. •fr Poštni službeni zdravnik. Po pravilniku o odsostvovanju in bolovanju ur; dni tov in uslužbencev poštne in brzojavne stroke je treba vsak izostanek zaradi bolezni" opravičiti v prvi vrsti z zdravniškim izpričevaloni službenega z d r a v n i k a. Takih zdravnikov pa ministrstvo ua področju naše oblastne poštne in brzojavne uprave do sedaj še ni imenovalo v nobenem kraju. Poštno, brzojavno in tekfonsko osobje naj zato opravičilo svoje odsotnosti predlaga izpričevala državnih zdravnikov, kakor: sanitetnih referentov banske uprave in okra nih načelstev ter zdravnikov poliriiskih uprav. * Detomor. Okrožno sodišče v Mariboru naznanja: Dne 19 oktobra 1929 so našli v mrtvašnici pokopališča v Radvanju novorojeno dete ženskega o pola. ki je bilo, kakor je ugotovila sodna komisija pri obdukciji, takoj po porodu zadavljeno. Truplo je bilo zavito v cunje in rujav papir ter položeno v papirnato škatljo. Ta škatlja je 9 cm visoka, 16 em široka. 28 cm dolga, ima na pokrovu napis »Hess . znotraj pokrova 4 fotograiične posnet'e tovarn ter pod istimi napis: Betnebe der M. it L. Hess Schuhfabrik A.-G. Erfurt. Na eni čelni strani škatlje je nalepljena vigneta v obliki elipse žolte barve, na kateri se nahajajo v tisku napisi: Hess, Boxcalf, Z 6, Form 82, Art. Abs, 1923. S svinčnikom je napisana komaj vidna štev. 350. dobro vidna je št. 510163, a nn levi spodnji strani vignete je napisan s črnilom trgovski znak: L. Z. Ta škatlja se nahaja v shrambi okrožnega sodišča v Mariboru. Ker je mogoče priti na sled storilcu na ta način, da se ugotovi, kdo da je bil v posesti le škatlje, naj trgovci s čevlji sporoče okrožnemu sodišču v Mariboru, če je kaka oseba kupila v zadnjem času kake fine ženske čevlje omeniene tvornice in če se je pri tem uporabila opisana škatlja. -fr Smrt angleškega industrijca v Jugoslaviji. Znani angleški industrijec Hubert NVitliam Jones, predstavitelj angleškega kapitala pri delniški družbi Destilacija drva v Tesliču v Bosni je v teku treh DA ES ZADK u<5! SENZACIJA DNEVA! SLON NURI se postavlja oj ljub'jan-kei.'a obCins va, l.i K« le Iv d-i požteno Zfljaval. NiO l < '14 *'» ■>. lir Hlnn t|qltl|an.4 stopinje Celzija. Barometer 769.1. Tudi drugod je bilo oblačno, lo v Belgradu in Splitu jo bilo jasno. O N'a motorju iz Ljubljane v Rim in iz liimu v Prago je naslov nocojšnjemu predavanju, ki ga bo imel g. dr. Aleš Stanovnik no VII. prosvetnem večeru. Predavanje jo bogato ilu-strovnno s skioptičnimi slikami ki nas seznanjajo z vsemi zanimivostmi katere je srečal predavatelj na brzem poletu preko Italije, Južne Tirolske, črez visoke turo skozi Salzkamer-i^u' do Prage. Na lo predavanje vabimo zlasti naše športnike, ki že kujejo načrte za svoje iioleie prihodnjo spomlad. Začetek ob 8 zvečer v verandni dvorani, konec ob 9. Cena: reze virani "5 Din, sedeži ^ Din, stojišča 2 Din. O časnikarski koncert privabi vsako leto toliko ljubiteljev lepega petja in glasbe, pa tudi prijetne družabne zabave, ki se razvije po koncertu, skrivnost sv. Miklavža. Šest-, ! sedemletni možici in prav toliko stare gospodične sede zvečer doma in napenjajo svoje mlade možgane. da vendar ne bi ničesar jiozabili prositi sv. Miklavžu, naj prinese to in ono. Počasi in z globokim upanjem narekujejo starejšim bratceai. kaj vse naj napišejo v pismu na tega nebeškega rado-darnika. Na prste štejejo, koliko dni je še do sv. Miklavža. »Štirinajst«, pravi mamica in možic ugiblje, ali je to več, kakor je prstov ua obeli rokah. Več, toda le za malo Potem bomo šli v IJnion, kamor bodo sv. Miklavža povabili šentpe-terski Orli Še vsako leto je sv. Miklavž tu najraje delil in najlepše se je tu slavil njegov prihod. Letos, pravijo, bo angelov in parkljev skupaj celo več kakor slo. Koliko bo lakih, ki hočejo biti obdarovani, pa še nihče ne ve, le to se ve, da jih malo ne bo in da bodo iz vseh koncev mesta in vsake vrste stanu. Torej: sv. Miklavž pride letos spel v Union. O Izprememba rodbinskega imena. Na prošnjo Ivana Poscha, mizarskega mojstra v Ljubljani, je odobrena na temelju zakona o osebnih imenih izprememba njegovega rodbinskega imena v ime: Dogan. 0 Slikarski tečaj otvori umetniška šola »Probuda«. Istočasno opozarja vodstvo šole javnost tudi na grafičen tečaj, ki ga vodi slikar grafik Smrekar. Podrobnosti so razvidne na razglasili deski >Probuda«, v vestibulu tehniške srednje šole v Ljubljani. © Na smrt obsojeni kostanj v Lattermanno-vem drevoredu, desni prve dvojice pri gornjem parku, brsti in si je ohranil tudi sveže zeleni šop listov. Vsekakor nekaj nenavadnega ob tem času, ko je toplomer padel že pod 0. O Pripetilo se je, da le dni ni našla komisija ljublj. mestnega stavbenega urada neke nove ulice v našem mestu. Ce se potem kak navaden zemljan izgubi v Ljubljani, ni torej nič čudnega. In to samo zato, ker smo se navadili ulice najmanj dvakrat na leto na novo krščevati. Ni zlomek, da bi se č.ovek ne izgubil. So miif-it«* otrok z ribun> nliero, pravi vsak, ki je preizkusil posebno prijetni izdelek ki je prirejen iz ribjega olja. Dobiva se v vseh lekarnah. Veselje v vsahl iifši! vsakovrstne Tudi Vi kupite v Vašo največjo za- dovoljnost pri nas. Priporoča se Jf LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 20 U pasaž? Okrožnega urada Maribor L □ Nasiopiio predavanje imel v sredo ob 19.30 v avli tukajšnjega bogoslov;. bogoslovni docent Stanko C a j n k ar. lz globin stare in nove zaveze je črpal obravnavajoč vprašanje božjega primata v sv. pismu, za kar je žel od vseh navzočih topel aplavz in priznanje. Slovesnosti so se udeležili prev.viš.ui kuezoškoi dr A. Karlih pomožni jikof dr. 1. Tomažič, bivši oblastni komisar dr. Leskovar, mariborski stolni kanoniki s prosi .1 dr. Malekom na čelu, predsednik Prosvetne zveze dr. Hohnjec, vpokojeni minister I. Vesenjak, ginm. ravnatelj dr. Tominšek, bogoslovni profesorji, številni docentovi sošolci in drugi povabljeni gostje ter bogoslovci, ki so pred in po nastopnem predavanju odpeli dvoje primernih pesmi U Mala senzacija v gradbenem oziru bo za Maribor gotovo načrt izpolnitve prostora od Osc-tove hiše pa do Državnega moslu. Že dolgo let sem se pretresa vprašanje, kako bi se dal ta zapuščeni 111 zevajoči del ob najprometnejšeni mariborskem predelu spraviti v okvir monumentaluega in za mariborske razmere izredno prostranega Glavnega trga ter sosednih velikih stavb (Klančmk, Oset, Velika kavarna). Svojčas so nameravali zgraditi tukaj novi rotovž; pozneje so se pojavili načrti glede preselitve mariborske tržnice na terase, ki bi se zgradile na lein mestu poševno nizdol k Dravi. Sedaj sta se pa v znani svoji podjetnosti odločila A Žlahtič in H. Berg postavili na omenjenem prostoru dvoje tronadstrepnih stanovanjskih in trgovinskih poslopij, ki bi upo nila prostor od Osetove hiše pa do Drž. mostu- Meslna občina je zemljišče v to svrho že dala na razpolago proti primerni odkupnini. V obeh poslopjih bodo v pritličju trgovski lokali; v posameznih nadstropjih pa večja stanovanja. Gradbene predpriprave so že v leku in mora gradbeni urad samo še izdelati načrt glede arhitektonske strani ler preureditve prometa na Glavnem trgu, ki bo dobil v zvezi z gradnjo obeh navedenih poflopij čisto drugo licc. □ K, zgraditvi Delavskega azila. Borza dela ponuja mestni občini za zgradnjo omenjenega zavoda posojilo v znesku 1,000.000 Din po 4%. Primanjkljaj v znesku 18.000 Din bi nioraln nosili inesina občina. Ravno radi tega še ni padla končno-veljavna odločitev in se bodo pogajanja z Borzo dela še nadaljevala. Gradnja omenjenega zavoda, kjer bi imeli potujoči in samski delavci .eno prenočišče in hrano je projektirana za prihodnjo spomlad. □ Na delovnem (rgu. Takoj dobi zapslitev preko tukajšnje Borze deia; 1 brivec, 2 čevljarja, 1 krojač, več gozdnih delavcev in rudarjev, več vajencev slaščičarske in pekovske obrti in 4 pletiljke. □Dokazi bsde. v Razvanju biva krojač S. Že delj časa je brezposeln Ker nima denurja za stanovanje, stanuje že več mesecev 6em s svojo ženo in štirimi nedoletnimi otroci pod nekim -- skednjem. Odpri srce, odpri roke . Darove sprejema tukajšnja uprava »Slovenca«. □ Še dva reklamna kioska z električno uro dobimo v Mariboru. Eden se bo postavil na glavnem kolodvoru, drugi pa na Kralja Petra trgu. Sjx>- Fr. Jaklič: V poprevratmh dneh (Iz knjige; »Agrarna reforma.«) Vseh pa le ni bil ogrel. Med njimi so bili nekateri, ki so imeli precej papirja, živino v hlevu in že kako drugo blago, s katerimi bi se kdovekaj zgodilo, ako bi se začelo zares premoženje zravnavati. »To ne more biti! Tako ne bo šlo k so ugovarjali le-ti. »Kdo mi sme vzeti, ako nočem dati sani?« /Kdo ti je pa doslej jemal? Ali so te kaj vprašali? V kaščo so prišli in dati si moral, kolikor so obsodili, pa naj je bilo žito ali fižol. Nič ti ni pomagalo, ako si še tako javkal, da nimaš dosti za preživljanje. Kaj si mogel, ko so gnali iz hleva najboljšega vola ali kravo? Molčati si moral in še Boga hvaliti, ako so ti kaj papirja dali. Ali je kaj pomagalo vreščanje bab, ko so šla jajca in ntast? »To je bilo enkrat, pa ne bo nobenkrat več. Zalo pa vse ni nič zaleglo, ker je bilo miljonkrat prekleto. 0, nas so že izučili! Pri meni ne bodo ničesar dobili, že vem, kani ee spravi.« Raje vse zapijem,Hahaha!« so se krohotali oni, ki so soglašali z delitvijo. »Nič ne boste skrili in utajili. Vsi vemo, koliko kdo premore. Vse bo prišlo na dan! Hahahak »Poznate tiste možičke z bajoneti? Tisti bodo zopet delali čudeže. Ali ste že pozabili? Nobeden ni nič imel, nobeden m hotel dati ničesar, ko so pa ti prišli na vas, je bilo naenkrat vsega v izobilju! Delili bomo! Hahahak Tako so kričali vse vprek in se zbadali oni, ki bi bili radi delili in oni, ki so se bali za blago in premoženje. Je že tako na svetu, da vsak raje drugo razdeljuje kakor svoje, a se ne brani segati po drugem. Pazduh jili je nekaj časa gledal in je premišljeval, kako bi zavil in ko se mu je zdelo, je pa udaril: Na Polici sle slepi in gluhi! Zadnjič sem vam moral mreno izpraskati z oči, da ste v ideli kupe blaga, ki ga je bila pustila vojska. Potlej ?te šele šli k delitvi. Ali je komu žal, da je spregledal in je šel k delitvi? Ali je komu kaj škodoval moj svel? Sedaj vam moram pa ušesa odmašiti, da boste tudi vi slišali zvon, Iv i (»oje glasno, da ga posluša ves svet in se pripravlja na novi čas, ki ga oznanja veliki zvon Greh je. ako zamudite mašo, kadar vas vabi zvon in škodo boste Imeli, ako boste preslišali zvon, ki sedaj poje po vsem svetu in napoveduje /jednačenje vseh pravic, vsega premoženja. AH ne slišite silnih udarcev: vsi moramo imeti enake pravice! Nobenih revežev ne sme več bili na svetu Svet I je dovolj velik in boga! za vse. Razdelimo blago! Razdelimo premoženje! Razdelimo zemljo!'?, »Pa si prav slišal? Zemlja se bo delila?<; je zagnal eden izmed polišldh kmetov in je uprl oči željno na usla govornika in je po-sluhnil, da bi ne preslišal odgovora. »Tako jaz slišim in tako razumem in vam pravim, ne preslišite tega glasu, da ne pridete prekasno, da ne boste oškodovani.« In ves zibor je planil enodušno in soglasno: »Kje se bo delila? Kje? Pazduh! To nam povej k, Vsi so bili pripravljeni planiti k delitvi in strah jih je začel oblivati, da ne bi prišli prekasno. Nestrpno so pričakovali odgovora. Pazduh jc sedaj čutil, da je delitev zemlje tista vzmet, ki je Poličane privzdigovala, da sebičnežem tli prijala delitev blaga in premoženja, ker so se bali za sva,jo last, a všeč jim je bila delitev zemlje, ker so bili prepričani, da jo imajo vsi premalo. V njihovih srcih je zvonilo: zemlje! zemlje! in oči so čakale znamenja delitve. »Povedal sem vam, da boino delili zemljo grajščin in veleposestev, zemljo Komun in države, vso tisto zemljo, katere lastniki ne morejo obdelovati in jo imajo več, kakor jo potrebujejo za svojo družino. Vsaka družina naj ima svoj grunt!« Tako je pravk so kriknili mnogi. Grunt mora biti dovolj velik. Kje ga bomo dobili? Kdaj?- "Ozrite se naokrog pa boste videli dovolj J zemlje, ki vpije po novem gospodarju. Ha! Ne vidite nič? Ne slišite nič? Posluhnite! Za gorami buči! Za našimi gorami, kjer se razprostira graščinska zemlja po dolih in bregovih. Tam je satno en močan glas, ki vse zaduši in prihaja iz močnih kmetskih prsi: Zemlje! Zemlje! Graščina mora iti v kose! Mi bomo obdelovali graščinsko zemljo. Ali slišile tistega, ki vpije: Le vkup uboga kmet-sfta gmajna? Ali se v vaših žilah kri več ne premika? Ali vam ne diši graščinska zemlja z zelenimi logi in temnimi gozdovi? Ha! Ali boste res zamudili glavno mašo in nečete nobene zemlje?« »Kdo pravi, da ne? Zemlje nam daj! Tudi mi jo hočemo!« »Zemlje nimamo. Povedal sem vam, kje se dobi, kje se deli. Tja pojdite, da si zagotovite svoj del. Potem pu glejle, da vam drugi izpred nosa ne vzamejo, kar vam samo ponuja. Kaj pa gozdovi ua Suhi Polici in v Mrzli gori?« »Vse mora biti uaše!« »Nič ne bo vašega, nlco boste dremali. Ne vidite, kako segajo sosedje po gozdovih na Suhi Polici? Ne slišite, kako vpijejo: Mrzlo gora jo naša?« »Pobijemo jih! Sami sino potrebni gozdov in logov. Naj le pridejo, če hočejo iiueti krvave glavel« Tulili so. kakor bi se ravnokar spoprijeli, srditost, jim je bliskala v očeh, s pestmi so pa krilili und glavami in zamahovali. Goric buči. ob katero bi se bila pest zadela! mladi pa se bedo postavili na raznih mestnih delih še štirje reklamni kioski. [J Mariborska Zadružna podzveza ima v torek, dne 26. t. m. ob pol 10. uri v dvorani Prosvetne zveze svoj redili letni občni zbor. (J Strokovna šola JSZ. Drevi oh pol 20. uri predavanje tov. Grampovčana o temeljih kr&č. socializma. Delavci in vsi, ki sc zanimajo, iskreno povabljeni. □ Nov park. Mestjani imajo svoj park in še-tališče ob vznožju Piramide, Magdalene! onstran železniškega lira. Prikrajšani so pa občani v smeri proti Teznu Nimajo kam. Zato je hvalevredna pobuda tukajšnjega Olepševalnega društva, da se uredi na parcelah ob mestnem vodovodu lepa drevesnica, ki bo služila kot Setališče v poletnih dneh in kol park. Tozadevno zemljišče prepusti omenjenemu društvu mestna občina v specielnc namene □ Smrtna kosa. Preminula je v 3tarosli 27 let Frančiška Lešnik, usnjarjeva soproga, Einspieler-jeva 24. Pogreb danes ob 16 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju. □ f*«-« za — kravo. V Konjicah so prikriti ponočnjaki odpeljali kravo: bogve kam. Pa jc moral Ekdoll, tukajšnji policijski pes. v Konjice, da po-grunta sledove brezobzirnih tatunov. □ Soduo-dvoranski prizorčki. Radi beračenja se je moral zagovarjati 42-letni Urh, ki je v šir in deli potoval po Evropi in Afriki. »Še mlad sem; posla pa nobenega Beračit ue sinem, pa tudi ne, saj samo pobaram. Le kar vstran se obrnem, če mi ničesar ne dajo.« — V prisilno dclavnico p-ojdete, Če se ne boste poboljšali.« -— »Uh, lepo prosim, lepo prosim. To bo nekaj zame. Pod streho bom in ba-rati mi ne bo treba nikogar. Kar prosilk« (Smeh v sodni dvorani). Celie Razveseljivo je ugotovili, da je Shakespeare ue le v Celju temveč celo v rtaljni celjski okolici vzbudil izredno živahno zanimanje. Predstavo Othella po diletantili Gledališke družine Katol. prosvetnega društva v Celju so vsekakor lako redek dogodek, da se mu izplača prisostvovati. Kakor tujemu, je režiser g. Marjan Maroll predstave pripravil tako, da bodo nudile resnično lep užitek. Tudi igravci, ki morajo poleg svojih napornih poklicev zmagati še ogromno tvarino Othella«- so vsi najboljše volje in zro z zaupanjem v uspeh truda. — Vstopnice prodaja danes in jutri še Slomškova tiskovna zadruga. •0 Poroki. Redek praznik je obhajala v sredo družina občespogtovanega posestnika in gostilničarja g. Franca Sodina v Uukovemžlaku pri Teharjih. Domača hčerka gdč. Pavla se je namreč tega dno poročila z znanim celjskim trgovcem g. Mirkom VI-dicem iz tir Petra ceste, siu France pa z gdč, Ju-stiko ltopanovo, hčerko ugledne družine iz Ljubeč-uega. Mladim novoporočencem želimo obilo sreče in božjegu blagoslova Nov mestni avtobus. V sredo dne 20. t. m. popoldne je dospel v Celje drugi uvlobus znamke Mercedes-Benz, Ki bo zamenjal doslej od tvrdke zgolj na poskuSnjo posojenega. Tudi tu voz ima vse prednosti izvrsuie in doslej na celjskih progah vseskozi uspele znamke Mercedes-Benz. Poleg tega jo to vozilo posebej prilagojeno uašini hribovitim cestam. V primeri s prvim mestnim vozom tega tipa ima ta po 1 prestavo več in tudi peresni sistem je ojačen. Na kateri progi bo vozilo obratovalo, še ni določeno. & Proračunska seja celjske mestne občine. Drevi ob (i se vrši proračunska seja celjskega mestnega občinskega sveta Poleg proračuna so na dnevnem redu še evenl nujna poročila odsekov. -© Občni zbor SK Celie se vrši letos dno 4. dec. v sredo v kavarniški sobi hotela »Union po sledečem dnevnem redu: 1 Sprejem novih pravil. 2. 1'oročilo odbora. 3. Volitev akcijskih odborov. 4. Raznoterosti. Občni zbor se začue točno ob 20. V slučaju nesklepčnosti se vrši istotam eno uro kasneje občni zbor ob vsakem številu navzočih. Pravico prisostvovati ua občnem zboru imajo lc člani, ki so poravnali članarino do konca leta. Eventuelne samostojne predloge je poslati na naslov kluba najkasneje 3 dni preje, t. j. vsaj do 26. t. m. Pozneje došli predlogi ne morejo priti v pretres. — Odbor SK Celje. -er Otvoritev kavarne »Merkur«. Po 3 mesecih dela na adaptacijah ter reuovacijah na kavarniškem poslopju Hranilnega in posojilnega društva na Krekovem trgu se bo jutri 23 novembra opoldne zopet otvorila priljubljena kavarna »Merkur«, vsa nova in prezidana, da je skoraj poznati ni. Opremljena z najmodernejšim udobnostnim komfortom bo kavarna »Merkur« lahko služila za prvovrstno zbirališče celjske družbe in tujcev. Vse prezidave so se izvršile po načrtih celjskega stavbnega podjetja Al. Kališnik, ki je izvedlo tudi vsa gradbena dela. Ta-peiarska dela delajo čast tvrdki Oton Josek v Celju. Prijetno učinkujejo mizarska dela tvrdk Franja Ve-hovarja in Blaža Sodina v Celju ter Stolarne Zbe-lovo. Deeentno so izvršena slikarska dela po akademskem slikarju Pavlu Schmidtbauerju iz Gradca ter celjski tvrdki Stojana Holobarja. Vseskozi priročne vodovodne in najmodernejše sanitarne naprave pričajo o visoki kvalifikaciji tvrdke G. Gradt v Celju, Moderna in prijetna električna razsvetljava hvali instalaterja Franca Severja iz Celja. Vseskozi liigijensko in z najnovejšimi tovrstnimi stroji opremljeno kavarniško kuhinjo je dobavila tvrdka Z. F. Mayerhofer z Dunaja, centralno kurjenje s toplim zrakom v vseh prostorih pa Gebel A. G. Wien. Kamnoseška dela je izvršilo kamnoseško podjetje Fr. Kullich v Celju, elastična tla sistema -Eubolilh pa položila Pilot d d. v Zagrebu, Že tvrdke same jamčijo, da so stvorilo s svojim dolom v kavarni »Merkur : prostor, kjer se bo posetnik udobno počutil Novi kavarnur, prejšnji dolgoletni iu popularni plačilni natakar kavarne Evrope g. Ignacij Lebič, pa hoče svojo dolgoletno prakso staviti popolnoma v službo svojih cenj. obiskovalcev. Slovenski Radto GLAS IZ INOZEMSTVA O UELGMAJSKEM RADIU. Revija >Riulio-Woche- prinaša laskavo oceno programov radia v naši državni prestolici. Med drugim člankar ugotavlja, da je belgrajski program Izrazito jugoslovanski in hvali precizne prenose programov ostalih srednjeevropskih radio-postaj, ki jih je belgrajska postaja nedavno uvedla. Postaja je pred kratkim ueluuovila lastni gledališki ansambel, ki ho nastopal samo v radljevem studiu. Belgrajska postaja šteje danes 16 000 naročnikov, pričakuje pa se, da bo to število do konca leta naraslo lin 25.000. Tudi ljubljanski) postaja bi si jih želela toliko. Res je tako. Borzijanec posluša po radiu, za koliko so padle njegove delnico. Naenkrat pride iz aparata glas; Kr-r-ah. Sluga priskoči, da bi popravil aparat. Borzijanec zamahne z roko: Le pustite, saj je res krnil na borzi!- Programi Radio-Ljubljana: Peiek, 22. novembra: 12 30 Reproducirana glasba 13 Časovna napoved, bor/.a, reproducirana glasba. - 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 17 30 Koncert radio-orkestra. — 18.30 Jugoslovanska Industrija, pred. ing. S. Levičnlk. — 10 Delavska uru: Delodajalci, njih dolžnost) in pravice po zakonu za zavarovanje delavcev, ravnatelj Dole. — 10.30 Italijanščina, poučuje dr. Lebon. — 20 Glasbeno predavanje, pred. dr .Ion čerln — 2080 Va-rietetni večei Slovenske zdravice. poje g. Brantl-steter. — 21 Klasična glasba, izvaja radio-orkester. 22 časovna napoved In poročila. — 22.15 Morsejevi znaki, predava g. PovSe. Sobota, 23. novembra: 12.80 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, borzu, reproducirana glasba; — 18.30 I/, današnjih dnevnikov. — 17.30 Koncert radio-orkestra, — 18.30 Esperanto, poučuje g. liorkev. — 19 Rodbinski večer, poglavje iz vzgoje-slovja. Poro Horn. — 19 80 Nemščina, poučuje prof. dr. Grafenatier. — 20 Sueški prekop, predava dr. V. Bohinec — 20.30 Koncert zbora -Turopoljac . prenos i/. Zagreba. — 22 Časovna napoved i n poročila. 22.15 Koncert radio-orkestra. Drugi programi i Sobota, 23. novembra: Belgrad: 20.80 Koncert okteta Stankovič . — 21,30 Žena ob oknu , igra. — 22 Čas, dnevne vesti. — 22.10 Prenos plesne glasbe. — Zagreb: 20.30 Pevski koncert hrvat kmet. zbora »Turopoljac:. — 21.30 Zabavna glasba •— I'aršapa: 10.15 Reproducirana glasba. — (7.15 Literarna ura. — 17.43 Mladinska ura, — 16,25 Reproducirana glasba. — 20.30 Kneginju Olala ., opereta. — 23 Plesna glasba. — Budapeat: 9,15 Pevski koncert. — 12 Zvonenje. — 12.05 Koncert vojaškega orkestra, — 17 10 Reproducirana glasba — 18.45 Violoncello s klavirjem. — 19,50 Radio-drama. — 22 Koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 15.30 Mladinska ura. — 16 Popoldanski koncert. — 18.20 Komorna glasba. — 20.05 : Cirkuška princesac, opereta — Milan: 11.25 Reproducirana glasba 18.30 Koncert radio-orkestra. 16 30 Mla-Cnska ura. — 17 Koncert kvinteta. — 20.30 Prenos operete iz Torina. — 23 40 Prenos iz Torina. — Praga: 20 Ljudski zabavni večer in plesna glasba. — Langenberg: 16.45 Knjižna ura za mladino. — 20 Veseli večer s prizori, godbo in petjem. — 24 Jazz. — It itn: 16.30 Mladinska ura. 17 30 Popoldanski koncerl — 21.02 Orkestralni in pevski koncert, vmes . Kraljevič«, komedija. — Berlin: 19 Zabavna glasba. — 20.30 Pester večer. Katovice: 16.20 Reproducirana glasba. — 17.10 Mladinska ura. — 20.30 Prenos operete. -- 28 P'esna glasba. — Slultgart: 15.30 Popoldanski koncert. — 19.30 Komorna glasba. — 20.15 Koncertni večer. — 22.15 Veseloigra v glasbi. — 23.15 Plesna glasba. — Torino: 20.30 Radio-kvinlet. — 21.05 : Vesela vdova , opereta, Lehar. — 24 05—1 Prenos iz Amerike. M. Ostrava; 11.80 Reproducirana glasba. — 12.30 Opoldanski koncerl. ■— 16.30 Mladinska ura, — 17.30 Zabavna glasba. -- 19.05 Koncert. — 20 Ljudski večer, nato plesna glasba. — 22.20 Zabavna glasba. Iz društvenega žfviienia Prosvetna zveza vabi, da včlanjena društva pošljejo vsaj po enega člana na kinooperater-ik' tečaj, ki bo v nedeljo 24. novembra ob 0 dopoldne v Prosvetni /vezi. Tečajniki se bodo seznanili z ravnanjem filma, z malim Putlie Ba-byem aparatom, potovalnim kinobox aparatom iii z običajnim gledališkim aparatom. Vsak udeleženec se mora Izkazati z izkaznico dotienega društva, katero ga pošlje na tečuj. Gledališka predstava v Rokodelskem ilomu. V nedeljo dne 24. t. m, ob )"-S8 zvečer bo vprizoriio rokodelsko društvo v Rokodelskem domu, Komen-skega ulica 12, dr Jan. Ev. Krekovo veseloigro Občinski tej)čekf. Igra je polna dobrih dovtipov in zdravega humorja. V veselem razpoloženju sledimo razvoju dejanja v igri in niti ne opazimo, kako blagodejno vplivajo dogodki tudi na nas. Mnogo tisoč src, ki čutijo bližnjikovo bol, in mnogo požrtvovalnih rok, ki so pripravljene pomagati bližnjiku, je že vzbudila igra v naši domovini. Naslovno vlogo v igri bo igral v nedeljo znani komik g. Janko Novak. »Beneška noč«, opereta izredne inuzii.kulue Vrednosti in duhovitega libretu, so poje jutri v operi v korist ->Bolniškega fondu Združenju gledaliških igralcev. Opereta je imelu pri vseh dosedanjih vprizoritvah velik uspeh. V glavnih vlogah nastopijo gg. Gostič. Drenovee, Peček, Povhe iu dame Potičevu, Balatkovu itd. To klasično opeieto, ki je točusno tudi na repertoarju dunajske držuvne opere, režiru pri uus g. Povhe, dirigira pa s. Neffut. Tridesetletnica Prvega društvu hišnih posestnikov v Ljubljani se bo pruznovulu v soboto, dne 14. decembra l(J2*) zvečer v veliki dvorani hotelu »IJnioiK \ Ljubljani. V nedeljo, 24 nov, se vrši na Homcu zadruž-no-pospodarskl tečaj. Pridejo predavatelji iz Ljubljane Pričelck ob 10 v Društvenem doinu. Redni občni zbor Konjerejskega društva zn ljubljansko oblast se vrši 4. decembra 1929 ob 11 dopoldne v dvorani Kmeti jske družbe v Ljubljani nu Turjaškem trgu. Ptuj. Ustanovni občni zbor zadruge iSlordc. Slovenska radio-delavnica, r. z /. o. z., se vrši 22. novembra ob 6 zvečer v Mladiki Nova družba ima namen razširjati zanimanje za rad.iofo-nijo, proizvajati pravilno skonstruirane aparate in jih razpečevati po primerno nizki ceni ter ustanoviti od inoslranskih podjetij te stroke neodvisno domačo industrijo. Brcžice. V nedeljo, dne 24. t. m. predava v ri-salnici tukajšnje meščanske šole ob 20 gosp. prof. Janko Mlakar iz Ljubljane o Mont Blancu. Oospod predavatelj bode navzoče ob projeciranju diapozitivov povedel v sinje višave tega veličastnega orjaka. Ker se slično predavanje vsaj po preobratu v našem mestu še ni vršilo, se nadamo mnogoštevilnega obiska. Že ime spoštovanega in v splošnem znanega priljubljenega prijatelja jamči prijateljem narave za izredni užitek. Novo mesto. Zahvala. Svečano so dne 10. t. m. doneli akordi glasbenega in pevskega zbora v proslavo Napoleonove Ilirije; deklamacije, draniatski prizori, slavnostni govor in alegorična živa slika so deloma v stavljeni muzikalni francoščini, deloma v lepo zveneči slovenščini, v pestri menjavi oblike predstavljali zgodovinski dogodek, ki je važen za Jugoslovane. Zavedno občinstvo vseli slojev Novega mesta je napolnilo slavnostno dvorano, da se na-užije zgodovinskih spominov; nadalje da se zave pomembnosti Ilirije, oživljene kot predhodnice sedanje miljene Jugoslavije, In da naposled izjavi hva ležno priznanje dobrotnemu geniju francoskega naroda. — Jugoslovanska Matica, ki je proslavo priredila, se toplo zahvaljuje radovoljnlm izvajalcem sporeda slavnosli In vnem in vaškemu, in ne manj tudi ucleležnikom za moralno zaslombo iu za inaterijalno pomoč v prid narodno obrambemfp namenom. —' Odbor. Položaj je jioslal nekoliko ugodnejši, kakor pa je bil minulih par tednov Mraz je postal občutnejši in tako tudi cena za drva. Vprašuje se stalno zu suha drva, ponujajo se pu v velikih množinah sveža. Italijanski ter švicarski interesenti so se morali radi tega ponovno obrniti nu hrvatske dobavitelje, ki vršijo produkcijo drv skozi celo leto v velikem obsegu, tako da imajo vedno zadostno množino suhega blaga v skladiščih, obenem pa dosežejo vedno višje cene kakor pu naši trgovci. Izdelovanje drv v malo večjem stilu, kakor do sedaj, bi bilo tudi za nase producente vsekakor priporočlijvo. Kakor smo Informirani, so večje italijanske firmo nakupile na Hrvatskem precejšnje množine tudi razžaganih (20, 25, 33 cm) in obenem razcepljenih drv, kakor tudi, da v Italiji nimajo pravzaprav nobenih večjih zalog drv, kar 1)1 pri nastopu hudega mraza povzročilo splošno hoso v ceni kuriva, istočasno pa bi se morali zadovoljevati tudi s polsuhimi, ozlr. svežimi drvmi. V b u kovini se opaža interes za testo-n e. Kn klijent vprašuje za 20(X)—3000 m1' teslonov od 10 do 25 cm Širine In zahteva ceno f o b Sušak. Z ozirom ua dejstvo, da se zahteva skoro samo ozka robo, jc upati, du so bo lahko zadostilo vprašanju In sicer v prvi vrsti od strani dolenjskih producentov, ki Imajo Se stare zuloge toga blaga. — Bukovi hlodi so iščejo od strani Italije v večjih množinah. — V j o 1 o v i n i je najbolj živo po-vpraševanjo za reinoljne in sicer v debelinah 58X58, 68 X08, 78X78, 98X »8 mm (največ 68 krat Francija - bankir sveta Pred vojuo je bil poleg londonskega denar-nega trgu tudi pariški trg svetovnega pomena, ob katerih so bila ostala tržišča kapitala kakor nemško. ameriško, švicarsko in holandsko, majhna. Velika varčnost Francozov je zbrala veliko miljard kapitalu, ki -BeIokrajina«, Črnomelj, 29, novembra. Likvidacije: Posojilnica za občino Črnci. r. z. z n z. v Črncih; Spar- und Darlehens-Konsumver-ein fttr die Ortsgemeinde PrSvali. r. z. z u. z. v likvidaciji. Izprememlj« v trgovinskem registru. Vpisi: Avlomotor, delavnica in garaža Šulgaj & šot man, Celje; ^Alpina<•, izdelava in prodaja alpinističnih potrebščin, d. z o. z. v Ljubljani (20.000 Din; Šporn Stane); Rude in kovine, d d., Ljubljanu (1 milj. Din); Meinel & Herold, trgovina z glasbili (Mel-nel Kari Osvvald in Herold Ernst, pp. Lorger Rudolf); Kralz Friderik, d, z o. z. v Straži,šču (30,000 Din; Kratz Friderik, Delela Oton). -- Izbris: Prazarjia in kemična tovarna, d- d., Ljubljana, podružnica Celje (opustitev podružnice). Vpisi v zadružni register. Tiskarna sv. Družine v Črensovcih s podružnico v M. Soboti, r. z. z o. z.; I. Mariborsko delavsko konzumno društvo, r. z. z o- z.; Zadružna posredovalnica v Mariboru, r. z. z o. z.; Živinorejska zadruga v Naklem, r. z. z o. z.; Hranilnica in posojilnica v Ratečah-Plsniča, r. z. z n. z.; Kmetijska zadruga za Staro Loko in okolico v Stari Loki, r. z. z o. z. Največja pivovarna v Srbiji, Vajfertova v Bel-gradu izkazuje zn 1928-29 zmanjšanje čistega dobička. Pri kapitalu 30 milj in tujih sredstvih 25.2 (21.5) milj. Din jo znašal bruto donos 19.9 (26$) milj., od tega pivo 19.3 (28.0) milj. Med izdatki so se poveiSali upravni stroški in davki. Čisti dobiček znaša 4.75 (7.33), prenos pa 032 (0.32) milj. Din. Zakup bečkerečkn elektrarne, Mesto Veliki Bečkerek je dalo s 1. jan. 1930 v zakup svojo elektrarno (1050 k. s.; letno oddaja toka ca. 0,8 milj. kilovatnih ur) tvrdki oz. skupini Mac Dniilel With Co., Newyork, Zakup traja 50 let, letna najemnimi 650.000Din; za ulice in mestna poslopja da 0.2 milj. ur toka zastonj, za ostali tok pa plnča od uro 5 par. Nadalje da skupina mestu posojilo 200 tisoč dolarjev (11 milj. Din) po 8% zu 20 let; emisijski tečaj obligacij je 99. Borza Dne 21. novembra 1929. DENAR trg 68 mm) v dolžinah 4, 5 iu 6 m (največ 5 m). —■ I stota ko za madriero 110, 140, 160 min debele, od 25 cm širine naprej in od 5.50 m naprej. — Kratice od 12, 18, 24 mm od 10 cm naprej in v dolžinah od 1.00 do 8.50 m se lahko oddajo v ogromnih množinah; ker je pa tu robu namenjena za prevoz preko morja, jo seveda potrebno izdelati jo pravilno t. j. paralelno, ostrorobo, očeljeno, obenem jo pa vezali- — Istotako je dospelo veliko vprašanje za zaboje in sicer za preko pol milijona garnitur. Tozadevne natančne dimenzije so razvidne iz službene tečajnice Ljubljanske borze, V hrastov in i se iščejo še vedno podnice, posebno 58 mm debele, 2.85 in dolge, kakor tudi lopi neobrobljeni plohi za Izdelavo vagonov, — Nadalje, je interes za hrastove prueove 2.60 inX2o X14X11/12 cm in 2.60 111X24X11X11/12 cm za izvoz preko Sušaka. Oglja, bukovega, vilnnoga, suhega se je prodalo zadnje dni precej vagonov po ugodni ceni in sicer za izvoz v Italijo. — Vprašanje pa je tudi za enako blago via Špilje. Pri tej priliki opozarjamo producento oglja, da naj nikar ne uničujejo broške in bukovega prahu, k! se zelo lahko prodata in to ]x> zadovoljivi ceni- — Zelo veliko vprašanje postoji tudi ia suhe jalovo in v zadnjem času ludi bukove odpadke (žamanje) I m dolge-vezano v svežnje, kakor tudi za jelove vkoiobarje (poveže) vezane 20X50 eni. Industrije v bližini železnice bi morale no vsak iineiu inioti v vidu tudi to vrsto blaga, kar bi jim bilo lo v zboliSanh njihovih kalkulacij. Zagreli. Amsterdam 2275.26—2281.% Berlin 13411 — 1352. Budimpešta 987.9-1—900.04, Curil 1094.40—1097.40, Dunaj 792.97—795.97, London 274.97 — 275.77 Nevvvork 56.275-50.475, Pari/ 221.25—228.25. Prag« 167.05—107.85. Trst '294.85 do 296.55. Uelgrujsku iu iiovo»iid*kii borza radi pravoslavnega praznika nista poslovali. Curih Belgrad 0.127."), Berilu 123.23, Budiui-peltu 00.12. Bukarest 3.075, Dunaj 72.48. London 23,12625, Madrid 71.70, Nevvvork 51545, Pari/ 20.285, Pragu 15-285, Sofija 3.72. Trst 26.98. Varšava 57.775. Dinar notlru: na Dunaju (devjza) 12.59123, aliita) 32.54. v Londonu, Nevvvorku in v Pragi Nu deviznem vtrliitu tečaji jejo oslabitev, le Dunaj in Trst met je bolj 6lab. Narodna banka vseh zaključnih devizah. Ljubljana. (V oklep, zaklj. 2278.BO b|., Berlin 1349- 1852 789.70 bi.. Budimpešta 089.04 b).. 1097,40 (1095.90), Dunaj 792.97 London 274.97—275.77 (275.37). I>1.. Pariz 222 2-j bi., 1'raS'i 107 n." Trst 29Š750 bi ponovno izkazu-sta čvrstejša. Prejo intervenirala v teč.) Amsterdam (1350.50), Bruselj Curih 1094,40 do -795,97 (794.47), Nevvyork 58.875 -107*3 (167.45), (v nespremenjeno. VREDNOSTNI PAPIR|I Ljubljana. Celjska pos. 170 den., Ljublj. ki. 123 den., Praštediona 9U5 den., Kred. zavod 170 den., Vevče 130 den., Stavbna 50 den., Sešir 103 den.. Rušo 250—260. Zagreli, Drž. i>ap.: vojna škoda ar. 436—438, kaša 486 138, termini: XI, 435-438, XII. 43U-II',), Inv. pos. 83—86 (83.75). agrari 51.30— 32.75. Bančni pap.: liipo 200—201 (200), poljo H' --17, tlrv. 50 d,, Kred. 94 d., .lugo 83-84. Ljublj. kred. 123 il„ Nar, 8200, Prastod. 905—910, Srpska 137, Zein. 128 d.. Obrt. 86-40, Etno 104 d., Katol. ii3 d. (ud. pap.; Gultmuiin 155—190 (190), Slavonk 153-160 (153), Slave>; 90-100, Danica 113 den.. Drava 820 -380, Sečerana 880—885 ( 380), Osji Ijev. 210-220, Brod, vug. 140-150, Union 125— 145, Isis 19 d., Raguse« 420—440, Trbovlje 150— 455 (452.50......155). Nar. šum. 40 <]„ Piv, Sur. 160— 190, Nar. mlin. 20 d.. Cement Solit 6U0 d. Jadr. plov. 330 d,, Oceanla 180 d Duimj. Podou-suvsku-jadran, 88.09, Wiene» Bankvereln 21.60, Creditanstalt 52.25, Escoinpteg 170, Aussfgor Chemischt 220, Ruše 31, Mundus IOO.dO, Alpine 84.95, Trboveljska 50,15. Kranj ind 41, Rima Murany 105.80. Žito Danes jo ostal položaj nu naseju domačem tržišču uelzpremenjen. Torej se včeraj započeta hosa ni nadalje razvijala, vendar so cene pridobljene višine obdržale, času primerno suha koruza volja 120, umetno sušena 137.50--140, gornjebučka pšenica 187 50 192.50, vse za prouipt, irunko bačka nakladalna postaja. Dan Je bil mirnejši, ker rudi pravoslavnega praznika novosadslju borza danes ni poslovala. Vkljub temu pa je bilo neka; male kupčije v vagonskem izvozu za Avstrijo iii Italijo. Kontennln se še nadalje krije, vendar v manjšem obsegu. V Ljubljani so notacije neizpremenjene Budimpešta, Tendenci' oslabljena. Pšentes marec 23.17-23 30, zaklj, 23 47-23.48, marec 24.15-24.21. zaklj. 24.18-21.19, rž marec 16.60-16.58, zaklj 16.58—16 59. koruza maj 16.53—16.56, zaklj. 16.51—1653, koruza tranzit maj 16.15—16.20, zaklj. 16.18—16.20. Živina \lafa se sedaj nahaja v neki bolnišnici, kjer bo ostal, dokler mu ne popravijo njegovega zobovja, ki je slabo, ker je deček stradal. Nato bo šel mali Mustafa v šolo. Kaj je z ženitvijo angl, prestolonaslednika Zadnje čase listi zelo mnogo pišejo o že-nitvi Waleškega princa in pred kratkim je o tem celo izšla knjiga. No, sedaj pa postaja cela zadeva resna. Namreč bodoča konferenca britanskega kraljestva bo razpravljala o neki zelo važni stvari. Preden vsak angleški kralj zasede prestol, mora priseči, da ne bo I prestopil v rimsko-katoliško cerkev,. niti, da Novoimeuovani pariški nadškof Verdier. Ameriški izvoz avtomobilov Zadnji dve leti se opaža v evropski avtomobilski industriji reorganizacija in koncentracija. Evropska avtomobilska industrija želi, da ohrani zase evropski avtomobilski trg in da po možnosti sama pokrije potrebe tako hitro razvijajočega se avtomobilskega prometa, Nemška avtomobilska industrija je izvršila reorganizacijo, v Franciji so nekatere tvornice uvedle ameriški način dela, v Češkoslovaški se snuje kartel, v katerega bi vstopile vse tvornice avtomobilov v državi. Spo-redno s tem pa povišujejo vse vlade evropskih držav, v katerih jc razvita avtomobilska industrija, carinske tarife, da zaščitijo svojo Ugledni trgovec v Nizzi je prejel te dni davčni predpis, s katerim mu je davkarija trikrat večji dohodninski davek predpisala kakor prejšnje leto. Hitel je na davčni urad, da bi se pritožil. Davčni uradnik se je silno začudil, ko je slišal pritožbo, zakaj davek je bil predpisan na podlagi podatkov, ki jih je trgovec sani napovedal. Sedaj se je začudenje preselilo k trgovcu. Ta je odločno protestiral in zagotavljal, da on ni nikoli napovedal višjega dohodka, ker ga tudi nima. Poizvedbe so dognale, da si je neki dobri prijatelj dovolil šalo in je poslal davkariji z imenom trgovca podpisano pismo, v katerem je sporočil, da so se njegovi dohodki potrojili. »Sedaj vidite, da ste mi napravili krivico,« je dejal trgovec olajšan, ko je zvedel za to. »Znižajte torej predpis na tretjino., — ;?Ne, to pa žal ne gre,« je odvrnil davčni uradnik. Davkoplačevalec mora plačati davek, ki mu je predpisan, tudi če so ugovori opravičeni. Še le, ko so ugovori pra-vomočno priznani kot utemeljeni, dobi nazaj, kar je preveč plačal.« Trgovec je moral tedaj zaenkrat plačati trikratni davek. Seveda se je pa svojemu dobremu prijatelju za izkazano uslugo zahvalil tako krepko, da mu bo v bodoče prešlo veselje še enkrat napraviti lako šalo. Velike povodnji na Angleškem so ]>ovzročile ogromno škodo. Posebno težko je prizadeta zapadna obala. V južnem Walesu so bile vse ceste poplavljene. Na sliki vidimo, kako vozi avtobus na poplavljeni cesti. se bo poročil s kako princezinjo rimsko-ka-loliške veroizpovedi. Bodoča konferenca ima med drugim odločiti o tem, če se ta prisega ukine ali ne. To pa radi tega, ker je angleški prestolonaslednik zelo naklonjen neki dami iz visokega angleškega plemstva. Ta dama je Mary Crichton Ilypen Stuart, hči markija Bute. Stara je 23 let in pravijo, da je zelo lepa. Po razpoloženju sodeč, bi bila la ženitev zelo povoljno sprejeta in da bi jo v celi Angliji srčno pozdravili, predvsem radi tega, ker ta dama izvira iz rodbine Stuart, torej iz rodbine, iz katere so izšli mnogi slavni angleški kralji. Edina zapreka pa je, da je rodbina Stuart katoliška in se po zakonu prestolonaslednik z njo ne more poročiti. Poročiti bi se pa mogel z njo seveda, če bi se odrekel prestolu. Iz dvornih krogov se ta vest niti ne potrjuje niti ne zanika, ima pa vseeno precej verjetnosti. Vendar jo je treba vzeti z rezervo. Pri/ori z berlinskih volitev. Na levi: Državni predsednik Hindenburg zapušč* volišče. spravile na volišče. Na desni: Tudi težko bolne volivce so posamezne stranke avtomobilsko industrijo pred ameriško konkurenco. Za sedaj ni približnih podatkov c produkciji avtomobilske industrije v posameznih evropskih državah, toda če sodimo po podatkih prve polovice tekočega leta, lahko pričakujemo, da evropska industrija ne bo pokazala naraščanja produkcijo. Na drugi strani pa je izvoz ameriških avtomobilov prišel do velikih številk. Po podatkih revije »Economic and Financial Revieu< zavzema v izvozu Zedinjenih držav 1. 1929. prvo mesto izvoz avtomobilov. Še preteklega leta je bila na prvem mestu svila, a avtomobili na drugem. V prvih sedmih mesecih tekočega leta je izvoz avtomobilov poskočil za 35 odstotkov in dosegel v vrednosti ogromno številko 402'1 milijonov dolarjev. Izvoz potniških in tovornih avtomobilov je nasproti lanskemu letu narastel za. 57 odstotkov. Ako ostane izvoz na taki višini še v drugi polovici leta, potem lahko računamo, da bo do konca leta izvoz avtomobilov dosegel vsoto 680 milijonov dolarjev. Število voz samih pa bo gotovo doseglo številko 1 milijon. Iz vsega tega se vidi, da reorganizacija evropske avtomobilske industrije ni nič škodila ameriški. V bližnji bodočnosti lahko pričakujemo še ostrejšo konkurenco, ker Amerika svojo produkcijo in izvoz organizira tako, da se ji n' treba bati evropske konkurence. Že zopet si prišel brez peresnika v šolo'? Kako bi pa vendar imenoval vojaka, ki bi šel brez puške v vojno?« : General, gospod profesor!« * Lojze: »Vidiš, oni-le človek biva v marmornati palači.« Tone: >Ali je mar milijonar? Lojze: .Kaj še! Nočni čuvaj je v neki banki.« tč. duhovščini najuljudncie priporočani fini črni tirolski loden kot specijaliteto zn pelerine, hubertus plašče itd. itd. Cenen nakup zagotovljen. DBAGO SCHWAB. LJUBLJANA Češke umetniške nagrade 1929 Znano j«, da porazdeli češkoslovaška država sleherno leto za »najizrazitejše« plodove v umetnosti nekaj denarnih nagrad. Prav za prav so lo zgolj nekake častne pohvale, ker vsote še zdaleč ne sežejo do višine nagrad, ki jih dajejo za umetnost nekatere druge države. Podelitev je poverjena posebni jury, ki izbira med nairesneišimi kandidati in se slednjič odloči po svoji uvidevnosti in neredko še ix) simpatijah. Zatorej bi zmotno kdo sodil, če bi mislil, da so to zares najkrepkejša umetniška dela, ki bi bila močna beseda ne le o nUiožlifki prc(l;,!'clji, temveč tudi o kvaliteti češkega utr.e slvarjanja. | o i t*l tlora je prejel nagrado za svojo pesniško knjigo »Deset let«, o kateri sem na tem mestu že pisal v začetku oktobra. Izmed treh preostalih pesnikov-konkureiitov, ki so prišli za letos v poštev t. j.: J o s, Seifert z zbirko -Basni«, Vit. Ne z val s knjigo »Edison« 111 Konstantin Biebi z :>Novym lkarem«, se je Hora relativno najbolj dvigni! s svojimi pesmimi, ki so zrasle v umetniku, ki ima za seboj ze prenekatero odlično pesniško zbirko m ki ga sodijo med najmočnejše pesniške osebnosti po preobratu vobče. Potenca njegovega dela je v živem gledanju v brutalnosti vsakdanjega življenja, ki jih odene v svojo blestečo besedo in izostri s finim občutjem lzcize-liranega ustvarjavca. — »Za zbirko pe tni z naslovom . Božske uzlv« le bil v tem oddelku nagrajen še slovaški pesnik Jan Smrek V primeri z Horovuni »Deset let« te pesmi precej za-^jajo, kar je natunio že zategadelj, le- je njih avtor vse nilajf . ic;al tu st nekam začetniški, če.vav je napisal . >Jej ze trt knjige. Smrek je na inoč razdvojena .:.a?. liatura. O zlatih poljih piše in o zelenih dc^ ir: i ljubeznijo brezdomca, ki tava po tujem, p:i lako-ie včasi izlije v pesem začudo lepo misel na do;a Po svojih prvih pesmih, zbranih v knjigi: »CJsudeny k ve-čitej žizni«, kjer je docela posnema: Brzino, se je bolj osamosvojil v zbirki: »Chva lajici dni«, ki ie izšla prvič leta 1925 in izide zdai že v drug. izdaji. To je knjig« polna otroške neposrednosti, odedalo tistih dni ko ga je zajela v svoj vrtin«: in divji temix> Bratislava njega, še otroka drobnega mesteca, in ga č:sto prižela s svojo veliko-mestno bučnostjo. Tisti čas je bil vesel sebe in življenja. V svojem jedru je bil do mere revolucijonar, pa je razmišljal o preureditvi sveta. Potem se jc vse izpremenilo: še je čakal »so žiariacima ocnna« Kardinal Rampolla hot državni tajnik Septemberska številka berlinske revije »Euro-paisehe Gesprache« objavlja zanimivo studijo prof. Maximiliatia Claara o kardinalu Rampolh kot državnem sekretarju Vatikana. Claar poudarja, da objavlja to studijo namenoma, da ob sklepu lateranske pogodbe osvetli stališče enega največjih kardinalov do problema: Vatikan in Rim. V zadnji dobi proti 18S7 je vladalo v italijanskem javnem mnenju pričakovanje o možnem sporazumu med Kvirinalom in Vatikanom. Vodili so to razpoloženje kardinal Galimberti, ki je nadomestoval bolnega državnega sekretarja kardinala Jacobinija in monsignor Tosti, opat benediktinskega saniostana na Monte Častno, k! je celo izdal brošuro »La concihazioner Toda •> junija 1S87 je bil imenovan za državnega tajnika kardinal Rampolla, ki je dal nadaljnim dogodkom novo in silno zanimivo smer. Za prvi konflikt med Rainpollo in takratnim italijanskim ministrskim predsednikom Cnspijem jc dalo povod odkritje spomenika od Cerkve obsojenemu Giordanu Brunu. Liberalno časopisje je silno napadalo Cerkev Kake važnosti je bil konflikt, se vidi .jasno v dejstvu da ie še letos pri lateranskih pogajanjih Cerkev zahtevala da se Brunonov spomenik odstrani. Rampo.la ie takrat začel veliko diplomatsko akcijo, da se j>a-oež iz Vatikana izseli. Seveda je bila vsa akcija zgolj diplomatskega značaja in do realnih razgovorov vsled važnosti problema sploh ni pnslo. Naj-pjrej se je Rampolla obrnil v Madrid, da Španija prepusti papeži Valencio. Toda takrat vladajoča španska Mal ica Marija Kristina je bi a ^rodmea r ranca Jožefa, ki e bil v rozvezi z tali o. Ram-rolla je po avtorjevem innentu nato poskusil v Fran-Sj iS e poleg Avstrije, ki pa je bila v zvez. z [ jo i. tako u i prišla v poštev bila edina ka o-liška država. Rampolla je pripravil silno akcijo d« se francoski katoličani zopet spravijo z, državo n republiko. S to usmeritvijo si je Rampolla nakopal sovraštvo posebno Nemčije. Toda Drevfusova afera f Franc Ji je pomedla desničarsko večino m. sledil je režim MiUeranda, Brianda in Clemenceauia, ki je [zvedel ločitev Cerkve od države. Vendar ,e ta doba S Cerkve silno dvignila in i zasidrala tako evropsko i^zicljo, kakor jo je Cerkev malokdaj pre, zavzemala Za o !X>litiko sta se Rampolh Avstrija fn posebno Nemčija hoteli maščevati. Vendar avto nrllečuo pobija naziranje, da se je Franc Jožef ho el maščevat s vojim vetom nad izvolitvijo Rampelle za papeža 1. 1903 zbog afere ob samomoru princa Rudolfa Po avtorjevem mnenju e bil prav. avtor veta nemški kancler knez Bu!ow, ki je cesarja Viljema nagovoril, da Franca Jožefa prisili, da izrazi ^to da se s tem maščuje nad politiko Rampolle, ki ie bih preveč usmerjena proti interesom trozveze in ' tem Nemčije. Iz teh izva anj se da sklepati, di ie bd Rampo la nepopustljiv do Kvinnala in da je izgubo papeževega' Rima slejkopre, smatral za rop na cerkvenem premoženju. * Znameniti naš naravoslovec dr. Ivan Kegen (Režen), čigar življenje in dela je opisal mod kratkim v posebni knjižici univ. prof. dr. B. Za -k objavil je zopet nov spis o razvoju lajčne za-lese male kobilice (thamnotrizon apterus tab.), katero je on dolgo let silno skrbno opazoval tei pri tem kot prvi prirodoslovec dognal, da potrebuje ta žuželka za svoj razvoj od jajčka do popolne ličinke poldrugo leto in zato dvakrat prežim i. Razpravo o tem je objavil Kegen v »Zoologisclier Anzeigeiv, knjiga 83. zvezelt 11/12 r 1 N-tdalie ie naš znanstvenik poročal v cnsojiisu ■ l'orsclumgen und Fortscbritte, Berlin 1028. o svoiih epohalnih poizkusih in dokazih glede posluha žuželk in o tozadevnih poslusnih organih, dosedai še ni nobenemu drugemu raziskovalcu i snelo Več o tem jemocoče razbrati v gori navedenem Žvotoplsu. - Kakor poroča dr. L Regen svojemu prijatelju v Ljubi mil, pripravlja sedaj za tisk večie znanstveno, fizijološko-biolosko delo /, okrog 80 slikami, kar dokazuje neumornost m mlideniško žilavost 00 letnega slovenskega ziinn-"tvenikr svetovnega slovesa, ki vztraja |>r. svojem tnidapolnem delu po 10 in če treba tudi 18 ur vzdržema. ...........»»«.»«««»««»»« Pod airajteSlov. Stražo" Redni v • jutro odrešenja, pa se od nikoder še nI zasvetila niti zarja. Iz bratislavskih dni je odšel v samotuost brezupnih, sivih koč in cest, in napisal novo knjigo »Božske uzly«, čeprav je bil sklenil, da ne iiaplšt" nobenega verzu več. Te jjcsmi so čisto kakor izven življenja, iz neznanega onostranstva, in vendarle ne iz tistega • mističnega sveta, ki ga zaslutis pri Bfezlnl in Kdaj pa kdaj v Durjchovi liriki. Jan Smrek pa je še zmlrom eden i/iticd onih tvorcev, ki naj bi slovaško pesništvo dvignili na višjo stopnjo iu jo pripojili k »avantgardi »veta« (Tldo J. Oašpar.) Nagradi v področju beletristike sta prejela: Vojtech M a rti ne k za roman Pl»meny« in Vladislav Vančttra takisto za roman -Poslednl soud«. Martlnkova knjiga Plameiiv« je zamišljena kot drugi del razsežnega tridehicga" romana, posvečenega industrijski Ostravl. Opisuje razrvanost v premogovnih dolinah ostravsklli, grenke socialne razmere, pijančevanje zavoljo trenutne |:ozabc silnega gorja iu čudežno lepoto šlezklh pokrajin Dejanje romana je prepleteno i liričnimi razglabljanji o dobrem in zlu; v bistvu gre za sjjor med brati zaradi imetja. Martinek je pokazal že z vsemi dosedanjimi spisi, da je zrel realistični zidavec tudi tako 1 v širino zasnovanih del, kakor ie bas pričujoča trilogija. Roman »Poslednja sodba< od Vladislava Vaii-čure, ki je izhajal izprva kot osrednja jjevest v književni reviji »Plan«, jc prišla zdaj na 6vetlo še v knjižni obliki pri Odeonu v Pragi. Upravičeno rečem, da jc ta knjiga samo za izbrance. Dasi je Vančura velik mojster češke proze, ki -mu je od te strani težko najti vrstnika, ima vendarle prav maloštevilen čitateljski krog. Piše tudi drame. Njegovi bizarni domisleki s težko zgoščenim, arhaičnim jezikom, ki je vidno'poiskan iz starih knjig, pa ne najde preveč oboževavcev, četudi zasluži njegovo močno, originalno umetniško delo vse večjega odziva med publiko. — Tretja nagrada za lejtoslovje ni bila podeljena nikomur. V odseku za esejistiko iu literarno zgodovino, kritiko, jx>topise 1. dr. je kritik Ame Novak prejel nagrado 'za esej z naslovom ; J osel Dobrov-eky«, losef Pek ar pa za razpravo »Svatf VS* ciav«. Oba odlična češka znanstvenika sta vsestransko obdelala svojo snov na podlagi dolgejza študija literarne in splošne zgodovine. Njuni deli sta resnični mojstrovini sodobne znanstvene proze. Arnc Novak je celo svojo nagrado daroval pisateljskemu društvu Svatobhor. Vlad. Zorzut. Drugi katoliški filmski kongres v Franciji V torek, dne 5. novembra t 1., je bil otvor-jen v Parizu drugi katol, filmski kongres Po pozdravnih besedah msgr. Fillona je bil prebran brzojav sv. očeta. Nato je govoril kanonik Simonin iz Besancona o postanku katolišk« filmske zvoze. Sledila so poročila in diskusije o zgolj administrativnih in tehničnih vprašanjih. Prvo zborovanje se je končalo s proizvajanjem katehetičnega filma. Na popoldanskem zborovanju je predsedoval msgr. Crčpin. Navzoči so bili M. Delac, zbornični podpredsednik, msgr. Fillon, general Castel-nau, več poslancev in senatorjev ter številni zastopniki francoske filmske industrije. Kanonik Raymond je predal izčrpno poročilo o delovanju katol, filmske zveze. V najožjem stiku s hierarhijo je uživala zveza tako doma, kot v tujini na internacionalnih filmskih kongresih najvišji ugled. Naše delo je blagoslovil sv. oče sam in nadaljevali ga bomo z vso vnemo. M, Delac je govoril v imenu strokovnih organizacij filmske industrije. M. Lelas v imenu prosvetnega oddelka, general Castelnau v imenu katoliške ljudske stranke. Msgr. Crcpin je izjavljal, da bo hierarhija z molitvijo in blagoslovom podpirala začeto delo. Pripomnil je, da je pokojni kardinal Dubois že zgodaj spoznal moč filma in je zato ustanovitev katoliške filmske zveze podpiral z vsemi sredstvi. Zvečer se je zopet predvajalo več filmov, ki so bili od zborovalcev simpatično sprejeti. Na zborovanju v sredo je govorila predsednica katol. ženske zveze gospa de Bčlard, prav-tako predsednica katol. dekliške zveze gdčna. de Rostu Poudarjali sta zlasti, da ker se zavedamo močnega vpliva filma na mlado dušo, moramo energično stremeti za tem, da katoliki sami pro-duciramo čimveč dobrih filmov in da si sami osnujemo čimveč lastnih kinogledišč. P. Dassonville je omenil važno dejstvo, da je katoliška publika v Franciji dovolj močna sila, ki bo, ko zmore dovolj lastnih kinogledišč, filmske fabrikante sama prisilila, da bodo izdelavah dobre filme. Pri popoldanskem zborovanju je predsedoval Francois Saint-Maur, senator in podpredsednik katol. ljudske stranke. Pater Webert, znani psiholog in moralist, je poudarjal, da je treba publiko, zlasti mlajše, vzgajati s tem, da se jim pred predstavo obrazloži, kaj bodo v filmu videli Na ta način naj se skušajo izpodbijati slabi vplivi filma. Cilj katolikov naj bo, da film vedno bolj in bolj stopi v službo resničnega, lepega in dobrega. Večerna filmska predstava je bila otvoriena s predavanjem filmskega režiserja Julien Duvi-vier-ja o razvoju filmske umetnosti V četrtek so se zborovalci udeležili službe božje v S. Madelaine, V krasnem cerkvenem govoru je msgr. Beapin poudarjal, v koliko se cerkev interesira za filmsko umetnost in kako čudovita lepa pota so tej umetnosti odprta, če se bo zavedala odgovornosti in moči, ki jo ima. Če nas nade, ki jih nanjo stavimo, ne bodo varale, si sme biti v svesti, da jo bo cerkev vsikdar radevolje podpirala in pospeševala. S tem je bil zaključen drugi katol filmski kongres, in kot vidimo, so francoski katoliki na tem polju zavzeli vodilno mesto nu svetu. Želja je, da jih posnemamo tudi pri nas. ..M............................ Odmevi Remarquove ftnjitfe List londonskih književnikov »Lile and Let-lers« prinaša zanimivo Remarcjueovo koresjioii-denco. Ko ie prečital general sir Haniilton knjigo »Na zapadu —- nič novega« je napisal nekemu pri-jate'ju: — »Včasih gre la Nemec jjredaleč. in je tega kriva njegova mladost. Drugače pa je ta knjiga globoko iskrena. Le |xnnislimo na parado v navzočnosti cesarja Viljema. Mladi novinec zapiše samo: ,Mislil sem, da je večje |x>stave iu iina močnejši glas'. Ta preprostost je čudovita. Dosti manj bi učinkoval pacifistični govor, brez katerega ue bi izhajal v tem trenutku drugi vojni romanist, n. pr. Barbusse.« Reniarqtte je zvedel o tem pismu in tako se je pričelo dopisovanje nemškega avtorja z vodilnim angleškim poveljnikom. Najrosled je Haniilton priporočil: »Nadaljujte, dragi prijatelj, boj zoper vse pravljice in lažnjivo slikovitost, ki hoče zakriti pravo pridobo vojne.« Torej so angleški vojaki drugačnega mnenja, kakor njih ko'cgi na celini, ki so žc v več slučai'h prepovedali vojakom Remarqueovo delo. V nedeljo se vrši v Zagrebu redilo letno zborovanje našega nogometnega parlamenta. To zborovanje ima radi zahtev belgrajskih klubov /a razvoj našega nogometa velik portlen. Borba za prenos sedeža JNS. ki se je že |>ričela na lanskem zborovanju, je dobila radi direktnih zahtev jasno obliko. Na dnevni red letošnjega zborovanja pride vprašanje prenosa zveze v Belgrad Zahteva sc tudi reorganizacija celotne uprave. JNS, ki ni docela upravičeno. Pač pa sedanji ustroj zveze nc odgovarja. Posamezne |wdzvczc zahtevajo čin večjo avteno-mijo. Kako ustreči tem upravičenim zahtevam, to naj bo glavna naloga tega zborovanja. Vprašanje prenosa zveze je pa docela postranskega pomena. Predlogi za spremembo ustroja JNS. Najbolj priznana hi najavtorifatlvitcjša oseba v nogometu, profesor tir. Šuklje, dolgoletni |M'ed-sednik ZNP, si je zamislil nov ustroj takole- JNS naj se razdeli v tri samostojne zveze s sedeli v Belgradu, Zagrebu in Splitu V teh zvezah ostanejo še nadalje teritorijalno pripadajoče podzveze. Te zveze naj uresničijo zahtevo |jo večji avtonomiji. Kot vrhovni forum, reprezentančni naj pa ostane JNS. Ta bi vršil nada je svoje iunkeje samo napram inozemstvu. SklejMl bi kot do sedaj razne državne tekme in vršil druge reprezentančne funkcije, med tem ko bi vsi upravni posli prešli izključno v kompe-lenco teh treh novih zvez. Sedanji poslevodeči podpredsednik ZNP g. Ho-janlč se v glavnem strinja s predlogi Stikljeta, -.amo da predlaga mesto treh, dve zvezi. Malogur3ki (Su-botica) predlaga, da se ustanove poti zvezo po banovinah, upoštevajo naj sc pa kot do sedaj predvsem železniške zveze. Te pod zveze jx> banovinah naj bi dobile lo avtonomijo, ki jo je Šuklje zamislil za zveze. Stavili so se še razni drugi predlogi, ki so pa v bistvu isti kot gornji. Zanimiv pa jc predvsem predlog, ki zahteva, da se ukine splitska podzveza | in združi s sarajevsko. Splitsko pod z vezo predstavlja samo Haiduk v Splitu in je v resnici odveč. Zato tudi ni izključeno, da la predlog predre. Prenos zveze. Mnenje merodainih športnikov radi sedeža eveze je, da ostane JNS še nadalje v Zagrebu, kajti momentano nudi le Zagreb garancijo za dobro upravo, kar je za uspešno delovanje tudi glavno. Belgrad za svojo zahtevo prav za prav nima |io-trebnih vzrokov. Obljublja, da bedo dobili klubi v slučaju gostovanj polovično vožnjo |X> državnih železnicah. Ta obljuba je jia skrajno nelojalna in odbija. Razni drugi očitki Belgrada so več ali manj neutemeljeni, kajti jasno je, da kdo.- dela. ta tudi pogreši. Ni pa napravil JNS nobenih takih jjogrešk, ki bi opravičevale zahtevo jx) prenosu zveze. Sicer ima Belgrad sam iiadjx>'ovično večino, vendar jc tudi med samimi belgrajskimi klubi v tem vprašanju nesoglasje. Tekmovanje za državno prvenstvo. Poleg reorganizacije uprave JNS je posvetiti tudi temu vprašanju vso pažtijo. Avtor večine dosedanjih sistemov tekmovanj za državno prvenstvo ing. Simonovič je tudi za to skupščino predlagal spremembo, in sicer za tekme za državno prvenstvo naj sc osnuje nova liga 12 klubov. Prišli bi v to ligo prvopla6irani 3 klubi Belgrada in Zagreba iu prvaki Ljubljane, Osijeka, Splita, Sarajeva, Subottce iu Skoplja. Tekmovalo bi sc po dvojnem bod-sisle-mu. Državno prvenstvo bi se odigra o čisto ločeno od podzveznih prvenstev, kjer ti kljubi sploh nc bi sodelovali. Na koncu sezone bi pa novi podzvezni prvak igral kvalifikacijsko tekmo s klubom., ki igra Priprave v Uruguayu za svet. nogometni turnir Zelo se trudijo v zadnjem času poslaniki države Urtiguay, da skušajo pridobiti nogometne zveze v posameznih državah za to. da se s svojimi prezentančiiimi moštvi prih. leta udeleže svetovnega nogometnega turnirja v Montevideo. Poznalo sc je to posebno ua zadnjem zasedanju Fifc v Oeuul. Iznenadetio je bilo vse v Montevideo, ko so skoraj vse evrcj>ske države odpovedale svojo udeležbo na tem turnirju, tako n. pr. Češkoslovaška. Ogrska, Nemčija, Nemška Avstrija itd. Res je težko in nemogoče skoraj za evropske razmere dobiti igralce, ki bodo prosti tri mescce. ki bodo morali dobili trimesečni dopust vsak v svojem poklicu. Razumeti pa moramo tiidi Uruguayce, ki so bili z velikimi žrtvami že dvakrat v Evropi in so sedaj seveda zelo presenečeni, ko so jim odrekli svojo udeležbo tudi oni, na katere so naibolj zaupali. Kljub temu pa v Montevideo še vedno upajo. Toda še ena okolnost je, ki Uruguayce sili k tej veličastni prireditvi. Svetovni nogometni turnir se bo vršil ravno ob proslavi 100 letmee države Uruguay, vsled česar pridobi ta turnir še toliko^ večna svojem pomenu. Lc iz tega razloga je država sklenila celo stvar z velikimi podporami in drugimi ugodnostmi omogočiti na vsak način, četudi oi bilo treba ve'iko žrtvovati. Gotovo je, da bodo na tako prireditev prišli v Montevideo vsi uruguayski športniki. V ta namen zidajo ogromen stadion za l20.UK.) Gledalcev. Da bo Montevideo mogel sprejeti toliko tujcev v svojo sredo iu jim dati primerno prenočišče, se v tem izgledu že sedaj delajo priprave. Onemogočiti nameravajo oderuštvo hotelov _ na ta način, da bo povsod veliko prenočišč za primerno ceno in hoteli ne bodo mogli dvigniti ceno svojih sob. Ena največjih zgradb v Južni Ameriki palača mmmmmm^maamm^mammsmmtmmmmmmmmmgamf Liubliansko gledališče Dramfl: Začetek ob 20. I Petek. 22. novembru: Zaprto. I Sobota, 2\ novembra: BRE/. LJUBE/NI premi-jeru. Red D , .„.,,-■, Nedelja 24. novembra ob to uri: jAM./t.K-NOŠANCFK mladinska predstavil. Izven. Ob 20. uri: NEVESTA S KRONO, Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Opera: Začeten ob pol 20 Petek. 2J. novembru: VALKIRA. Red C. Sobota, 23. novembra: BENEsKA NOc. Na korist Udruženja gledaliških igralcev. Ljudska predstavil pri /l)i> oeni-h Nedelja. 24 novembru ob pol 20: Ol.UI H..A MARICA opereta. Ljudska Jredstnva pri znižanih cenah. Izven. Mariborsko gledališče Petek, 22. novembra: Zaprto. Sobota, 2"V novembri ob 20: MORALA GOSPt IMILSKE«. Znižane cene. Kuponi, /ladinic NcMjn " novembra ob I". POIM .|.«\i\.|L V DOLIN i šENTKI.OR J AN^KI . /nižniie cene _ Ob 20: AVORMSKl OltOžAIU. zbor J.N.S. v ligi. Klubi pa, ki bi si v ligi osvojili prvo. drugo in tretje mesto, pa kvahlkacijskih lekem sploh ue bi igrali. Spil t je pa predlagal razdelitev državnega iekmovanja v dve skupini, in sioer po Italijanskem v/orcti. Na koncu bi igrala absolutna prvaka obci skupili za naslov prvaka. Očitki JNS. Glavna očitka dosedanji upravi sta predvsan. da je JN6 veliko premalo storil za popularizacijo športa. Ob raznih splošnih manifestacijah, kjer so vedno zastopane razne korjx>racije, pa zastopnikom športa m. Iu vendar je šport danes eden najvažnejših vzgojnih faktorjev. Ko jc izšla prepoved, tla se srednješolci ne smejo udejstvovati v športnih organizacijah, je JNS opustil vsako protiakcijo. ln vendar ta prepoved še danes ogroža obstoj še marsikaterega klub a. JNS tudi ni storil potrebnih korakov, da bi zainteresiral odločujoče faktorje za šport. Težko napako je JNS storil tudi v zadnjih prvenstvenih tekmah s tem, da je B- szveljavil odigrane tekme. Dalje je JNS čiaio crv»fl reprezentančne podzveziie tekme za drag-..- ta. ^.ezni pokal. Res, da podzvezne reprezent. tekme ne vlečejo tako, kot se je pričakovalo. Moral bi pa to tekmovanje organizirati na drugi podlagi, recimo klubski ali pa medmestni Stavljen je bil sicer predlog da sc osnuje novo pokalno tekmovanje, kjer bi sodelovali skoro vsi prvorazredni klubi. Ta predlog je preobširen in se ne bi dal izvesti, kot je zamišljen. Mnenje zastopnika slovenskega športa. Naš 6|x>rtni poročevnlec se je obrnil na g. Be ietia, kakšno stališče bodo zavzeli delegati naših klubov na tem občnem zboru. G. Betetto je izjavil v glavnem: Dosedanja uprava JNS je potrebna spremembe. Ne gre toliko za spremembo pravil, kot Za spremembo celega ustroja JNS. Dosedanji ustroj JinS ne odgovarja vedno večjemu razvoju nogomet nega športa v državi. Smatra, da jc predlog profesorja dr. Šukljeta zdrav. Vendar ima malo izgledov, da bi prodrl. Radi prenosa zveze v Belgrad je izjavil, da ni nobene potrebe za prenos JNS. Upravičeni ao pa očitki, da je NJS polagal premalo »ažnjc na popularizacijo športa in tla ni ukrenil ničesar, kar bi odredbo radi srednješolcev omili o. Je pa za nov način edigranja tekem za državno prvenstvo. Zlasti jc ta načrt dober s stališča manjših podzvez, ker nudi prvakom, da sodelujejo v celem tekmovanju za državnoL prvenstvo. Celotna uprava JNS je bila dobra. Naravno, da kdor dela, (a tudi pogreii. Niso bile pa napravljene nikake pogrešite, Iti bi upravi-čevale zahtevo jx> prenosu zveze v Belgrad. Le v slučaju, tla Belgrad nudi garancije zn svoje obljube, bi sc odločili za prenos zveze v Belgrad. Isto so tudi izjavili celo zagrebški 3portniki, da v slučaju, da Belgrad nudi garancije za boljše jx>sIovanjc kot do sedaj In polovično vožnjo igralcem, kodu glasovali za prenos. Malo pa jc verjetno, da bi predlog Belgrada prodrl. Tudi naše mnenje jc, da je jxjtrcbna nujna rc organizacija JNS. in sicer v glavnem čim večje avtonomije jx>dzvez. Zlasti je pa zdrav predlog ing. Si-monoviča o novem sistemu tekmovanja za državno prvenstvo. Kajti s tem novim sistemom bi klubi bili vedno v ostri konkurenci, ostalo bi pa še dovolj terminov za mednarodne tekme, lil ravno mednarodne tekme so tisto kar dvigne kvaliteto. Kar so pa tiče predloga profesorja dr. šukljeta oz. lloja-niča, smo mnenja, da ako sc JNS ra/deli na zveze, naj bodo sedeži teh zvez jx> uprav, razdelitvi države V tem bi nam bil še najbolj soroden predlog g. Ma logurskega iz Subetiec, ki zahteva razdelitev ped zvez po banovinah s čim sirjo avtonomijo. Salvio. ki* jc 120 m dolga in ki ima 2250 sob, bc preurejena v hotel. Zelo zanimivo jc za nas, kako se bo izvedla organizacija tega nogometnega turnirja. Sklenjeno je, da bo posebna komisija vodila vso prireditev. Debata kdo vse bo v tej komisiji, jc dosegla svojevrsten rekord, kajti trajala jc vec kot 10 ur. Preti poslopjem je pa čakalo več tisoč ljudi na rezultat volitev. Ko je bila volitev razglašena iu imena izvoljenih znana, je množica z velikanskim navdu-šenjeni pozdravila sestavljeno komisijo Novoizvoljeni pa so sprejeli to čast zelo resno in zagotovili so množici, da bo Uruguay tudi tretjič osvojil svetovno nogometno prvenstvo. Komisija se je najprej jMsvetovala o jiosebnem taboru, kjer bi živeli izbrani igralci Uruguaya. Reprezentanca države bo šla na deželo, kjer bo p>od nadzorstvom trenerjev iu zdravnikov živela 3 mesece pred turnirjem in kjer se bo mogla res dovoli resno pripraviti na veliko borbo. Zemljišče v to svrho bo dala država brezplačno. Igralci bodo sina trani za državne nastavljencc, dojiust jim bo jjlačan iu poleg tega bodo od nogometne zveze prejemali še posebno nagrado tako, da bo vsak igralec pripravljen radevoljiio živeti na deželi Te ugodnosti so v Uruguay-ti potrebne in opravičene, kajti boljši igralci ne poznajo tam di-scipline iu le tolike ugodnosti kodo omogočile igralce privaditi na potreben red. Zelo visoke so plače igralcev. Vsak igralec bo tedensko prejemal okoli 80 peset, t. j. več kot 4000 Din, od zveze pa bo dobil še 30% nagrade. Zanimivo je, cla vsi li igralci n. pr. Scarone, Andrade, Nasazzi itd. živijo zelo razkošno, ne delajo drugega, kot da igrajo nogomet in trdijo pri tem, da so amaterji. Stadion že zidajo. Dnevno je zaposlenih 2401' delavcev. Država Urtigtuiy ima le eno veliko skrb: svetovno nogometno prvenstvo. P*»5/elika bi bila žalost, ako bi kaka druga država osvojila prvenstvo. Poleg vsega tega pa so Uruguayci v skrbeh, kaj bo, če evropske države res ne bodo sodelovali na njihovi svetovni prireditvi. * Službeno iz LHP-a. Seja upravnega odbora sc vrši danes zvečer ob 20 v daniskem salonu kavarne Emona, na kar sc opozarjajo vsi gg. odborniki. -- Tajnica. Zimskosportiu sekcija SK Bled sklicuje za soboto, dne 23. t. m. ob 19.30 v hotelu Troha na Bledu 1. letošnji sestanek s sledečim dnevnim redom- Poročilo sekcijskcga uače stva; volitev novega liačel-stva; letošnji zimskosportni program; Sinuški tečaji• nezgodne zavarovanje in polovična vožnja; veri i: kacija smučarjev-tekniovalcev; razni predlogi. Ker je sestanek izredne važnosti za vse smučarje drsalce in sankače, pozivamo vse člane in nečlan na sestanek. — Tajnik. S. K. »OraHlta« - smuška sekcija. Danes v pt. tek, 22. t. m. ob 8 zvečer se vrši sestanek vseh č;;i nov smuške sekcije. Ker jc ua mnogih krajih zardel sneg. je sestanek uuien iu važen, ter zato za \. člane strogo obvezen. Na sestanek ojx3zarjam p sebno člane, ki so se prijavili za opremo. — Na čelnik. . • ' Italijanske prvenstvene tekme v prvi ligi. In , ventus:Modena 1:0- Napoli-.Torino 2:0; GoimpAlc ! ssandria 2:1; Brescia-Irieste 0:1; Lazio:Cre1non;t i 6:0; Pro Vercelli:Roma 2:0; Ambrosiana:Pauua 0: i, Rolotnia-Prn Pntria 9-0: F.ivoruo:MilaU 4:1. Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesekSDin.Oglasinad 9 vrstic se računajo višje.Za oqla*e stroqo litovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Dur Najmanjši znesek 10Din.Pristojbina za šifro 2Din.V>akogla) treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le,čejepriložena2:namka.Cek.računLiubljana10.3ti9.Tel.'št.2?-2S II Službe iičejo II Hlapec 24 let star, zdrav in delaven, išče službo - Naslov v upravi št. 13.076. Žagar z dobrimi spričevali išče mesta na vcnecijanki ali krožni žagi. Nastop lahko takoj. — Pcršin Anton, Zavrh, Borovnica lluibodobe Služkinjo pridno, pošteno ki ima veselje in zmožnost do samostojnega gospodinjstva, z daljšimi spričevali, sprejme Štefan Šer-bek, trgovec, Pameče p. Slovenjgradec Kravar ki zna dobro molzti in ima veselje do živine, se sprejme z novim letom v stalno službo. Istotam se sprejme tudi pošten in priden hlapec h konjem. Naslov- na oglas, oddelek Slovenca pod »Graščina« štev. 13.091. Za takojšen nastop iščemo dobro moč z znanjem knjigovodstva in hrvaščine. Strojepis in znanje ene stenografije predpogoj. Ponudbe na »Titan« d. d., Kamnik. 2 kovaška učeuca od poštenih staršev se sprejmeta v delavnico na deželi z električ. pogonom. - Naslov se izve v upravi »Slov« št. 13.126. no Pouk Šoferska šola JL obl. konc Camernik, Ljubljana. Dunajska c. 36 (Jugoavto). — Tel 2236 Pouk in praktične vožnje Stanovanja Sobo išče po možnosti v sredini mesta, stalen gospod. — Ponudbe nu upravo Slovenca pod »Doktor«, Meblovana soba s prostim vhodom, elektrika in parketirana: se odda Friškovec 6, poleg belgijske vojašnice Poizvedbe Zgubil se je lovski pes Daksbrack, rujave barve, z dolgimi ušesi, ki sliši na ime »Orlek«. Komur je o tem kaj znano, naj javi na: Matija Perko, mizarska tvornica, Ljubljana Vil. Telefon 2372. Velike prostore svetle in suhe, pripravne za tovarne pletenin, konfekcije ali stično, takoj oddamo v Ljubljani, v bližini glavnega kolodvora in ob glavni cesti — Vprašati v Realitetni pisarni društva hišnih posestnikov, Salendrova 6. Posestva StavbišČe 1400 nr, v Stožicah — ugodno proda »Posredovalec«, Tavčarjeva 6. Hišo majhno, v Ljubljani ali na periferiji kupim. Naslov v upravi pod štev. 13.157. 20 % kronske bone kupi Pučka štediona i za-ložni zavod d d.. Osiiek. Desatičina uL 27. Blagajna že rabljena, vloma in ognja varna, se kupi. Ponudbe na upravo pod »Blagajna«, Dobrega psa čuvaja takoj kupim Naslov v upravi »Slovenca« pod štev 13.102 Puhasto perje kilogram po 38 Dio raz-pošiliam po povzetju oat mani 5 kg Potem čist belo gosie kg po 130 Din in čist beli pub kg po 30C Din ■ Zagreb. L Brozovič, Ilica 82. Spalnico kombinirano iz jesenove-ga lesa in cvetličnega ie-sena, politirano zunai in znotraj, solidno delo, moderen slog, prodam kompletno — postavljeno v Ljubljano ali bližnjo postajo za ceno 12.000 Din. Ogleda se pri Jos. Štolfa, mizarstvo, Krašnja, pošta Lukovica pri Domžalah. -Ugod. autozveza z Adam-čičevim autobusom izpred »Figovca«. Vila s takoj prostim stanovanjem za kupca, pod Rožnikom, najlepša lega, 2-stanovanjska, vrt, parket, elektrika, vodovod, ugodno naprodaj. - Potrebna gotovina polovico kupnine. - Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod štev. 13.173. Kutino Želod lipovo in javorjevo seme, vsako množino - plača po najvišji dnevni ceni FRUCTUS - Liubliana. Krekov trg 10/1. mrija drva oglie 2)vigalo kompletno za tovor na električni ali ročni pogon, se kupi. Ponudbe: »Dvigalo 1929«, podružnica »Slov.« v Celju. lliriiakohs »una • \ t-i. :!•- Jabolčnika jako dobrega, ima več polovnjakov naprodaj graščina Prebold, Sv. Pavel v Savinjski dolini Trapist sir prvovrstni, polnomastni, 1 kg 20 Din. Naslov v upravi »Slov. . pod 13.163 Budilke F. Čuden Prešernova Prevzel sem zopet v svojo u ravo gostilno v Kersnikovi ulici St. 5, kjer točim lastna, v Zatonu prešana vina najboljše kvalitete: Črno al;. Teran 11 Din, Opolo belo 11 Din, Opolo rdeče 11 Din, Viško črno 13 D, Prošek prima 30 D, Tro-pinovec iz last. žganjar-ne 40 Din, Olivno olje 20 Din, pravi vinski kis 6 Din. Po navedenih cenah točim tudi na Cankarjevem nabi^žju št. 5 in v Šiški na Vodnikovi cesti št 17. — Za obilen obisk se priporoča Ivan Lasan. Modistinja Anica Puhek, Šelenbur gova ulica 6/1, nudi najcenejše in najlepše dam-ske klobuke že od 60 Din naprei. - Preoblikovanje 28 Din. Debele lupinaste drobe kupite najceneje prt »vrflkl uubitčiua Rcsljeva cestn 24. in drva najboljše vrste dobavlia L Pogačnik. Bohoričeva 5. Telefon 2059. -x Jnserati v-Slovencu- imajo največji uspeh IŠČE SE za urejevanje strokovnega lista kot postransko opravilo inžener - arhitekt - strojnik ali vsaj TEHNIK te stroke. — Pojasnila se dobe pri g. IV. OGRIN, podpredsednik TOI v Ljubljani. Pozor! Volno in bombaž kupite naiceneie pri tvrdki Kari Prelog. Ljubljana, Stari trg štev 12 in Židovska ulica štev 4. štedilniški grelci se izborno obnesejo, Cena 50 Din — izdeluje Fr. Kosmač — Jeranova ulica 5, Ljubljana. Drva, premog, koks pri tvrdki »Kurivo«, Dunajska cesta 33. Javna skladišča. (Balkan), telefon št. 3434 13 V SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NOD1 PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PKEJ g£. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE r) ■ Sjtern Vsa lepota naših divnih pokrajin ie brez učinka, če nas boli glava. Vzemi Aspirin-tabicte, in veselje do življenja in narave se kmalu povrne. Samo morate zahtevati vedno pristni zavoj a modro - belo-rdečo znamko. Inserirajte v ,Slovencu1! »«•♦♦♦« ♦*♦«>»« ♦•»♦♦♦♦♦♦s » tv*M\ USHSStSHfflMSUSStnBHI flcsarfa-prehafevalca s kapitalom išče kot MabniKa večje podjetje v Ljubljani. Ponudbe ..HLADILNICA NA RAZPOLAGO". 5« m. na mm om eas «a tm sem t Nudite otrokom veselja S [JCO » o "o. iri .. mui CM JU V »Q - * a> , . InQ S- s SL tM a o t. J 1 m1" .o O 2.2 d 5 4)UC N X . " S CD O ~ oo S a »i * 2ui igS "-t/i u -Zz po M BZ d — -, l« - n T (J £ . = » z tS<2 d i J a 2 » s IH^I '