'ŠTAJERSKI TEDNIK štajerski TEDNIK PRAZNUJE IN ZVESTE 6j> let NAROČNIKE NAGRAJUJE!
Današnjo nagrado poklanjajo Terme Ptuj Termalni Park
Termejtuj
boste našli na oojasnik sfranek
Aktualno Ptuj •
Usoda PPS še vedno nedorečena
O Stran 2
Kronika Slovenija •
Na naših cestah v 20 letih umrlo 7000 ljudi
O Stran 24
Ptuj, petek, 15. novembra 2013
letnik LXVI • št. 89 Odgovorna urednica: Simona Meznarič
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Cena: 1,10 EUR
KOPALNICI
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE -- OBNOVE KOPALNIC -
■t 1J1^1.7) "' I-jQ^ffjjV ^.'ffifj.1 VÎj^Trff i1 ^ i j ."F "
Ko fantje znova prepevajo
Štajerski TEDNIK
Slovenija • Nadzori se nadaljujejo
Do konca novembra na udaru vulkanizerji
Davčna uprava RS je v preteklih tednih poostreno nadzirala svečarje, cvetličarje in vrtnarje, do konca meseca pa napovedujejo poostren nadzor nad poslovanjem vulkanizerjev.
Dejan Zavec •
»V meni je še dovolj energije in drznosti« O Stran 11
Pri cvetličarjih, vrtnarjih in svečarjih je bilo ugotovljenih malo nepravilnosti. V zadnjem mesecu, ko je bilo opravljenih 224 davčnih nadzorov, so bile kršitve ugotovljene v slabih 6 %. Te so bile ugotovljene v 13, izdane pa so bile tudi štiri upravne odločbe zaradi ugotovljenega dela na črno. S strani carinikov mobilnih enot je bilo opravljenih okoli 900 preventivnih obiskov.
Pri vulkanizerjih pa bodo preverjali ustrezno registracijo, neoddajanje obračunov davka, neplačevanje davkov, neizdaja-nje računov ter »brisanje« evidentiranega prometa. Predstavniki carinske uprave bodo opravljali okoljsko davčno kontrolo (po uredbah o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže, izrabljenih gum, zaradi uporabe mazalnih olj in tekočin) in kontrolo namenske uporabe goriva v prevoznih sredstvih in delovnih strojih zavezancev
Nogomet • Bo
Josip Golubar pozimi zapustil Zavrč?
O Stran 12
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
www.radio-ptuj.si
Foto: Črtomir Goznik
Tednikov objektiv:
Položnica za smeti najvišja na Ptuju in v okoliških občinah
Podaje • Ta čas edini odlagališči v regiji, ki imata veljavno oko-Ijevarstveno IPPS-dovoljenje in obratujeta, sta odlagališče Dobrava v Ormožu in Pragersko. Najdražje smeti od Slov. Bistrice preko Maribora do Ormoža plačujejo občani na območju UE Ptuj.
O Stran 4-6
Je gradnja se upravičena?
So. Podravje • Po zadnjih informacijah Dars-a so vsi postopki v zvezi z gradnjo hitre ceste Ptuj - Ormož ustavljeni. Vprašanje je, ali se bo ta cesta sploh kdaj gradila.
O Stran 3
100 % GARANCIJA - NAKUP BREZ TVEGANJA!!! ČE Z IZDELKOMA NE BOSTE ZADOVOLJNI VAM POVRNEMO KUPNINO!!!

I Dežela Zdravja]
■ Bi bili radi še boljši ljubimci ?
www.sextablete.si
-	NA VOLJO BREZ RECEPTA
-	NARA VNO IN ZA VSA LETA
040 800 560)
4 tablete + 1 brezplačno	=30,60 EUR
9 tablet + 3 brezplačno	= 58,14 EUR (za 12 tablet)
13 tablet + 7 brezplačno	= 82,62 EUR (za 20 tablet)
27 tablet + 13 brezplačno	= 140,45 EUR (za 40 tablet
Kako lahko pride do trajnega povečanja ?
www.penistablete.si
-	ANONIMNA DOSTAVA V 24 URAH
-	BREZ STRANSKIH UČINKOV
031246 8161
z vami ze
5 let]
10 tablet	= 32,74 EUR
20 tablet + 4 brezplačno = 63,51 EUR (za 24 tablet) 30 tablet + 10 brezplačno = 93,30 EUR (za 40 tablet) 40 tablet + 20 brezplačno = 115,24 EUR (za 60 tablet)
9771581625012
2 Štajerski
Aktualno
petek • 15. novembra 2013
Ptuj • Usoda Ptujskih pekarn in slaščičarn še naprej nedorečeno
Probanka se sprašuje o vlogi lastnikov ...
Dogajanje v Ptujskih pekarnah in slaščičarnah (PPS) budno spremljamo že nekaj časa. Potem ko se je bilo minuli teden zaradi blokade vseh štirih poslovnih računov vprašljivo izplačilo plač za mesec oktober, se je direktor družbe Erik Hribernik v tem tednu, v sredo, sestal s predstavnikom sindikata Branko Kolaričem.
Hribernik naj bi Kolariču zagotovil, da naj bi zaposleni v ponedeljek, 18. oktobra, plače prejeli. Denar za plače naj bi zagotovili lastniki družbe. »Kljub obljubi, da naj bi delavci v ponedeljek plače prejeli, je sindikat vložil napoved stavke. Kajti če plač v ponedeljek ne bo, bodo delavci v torek med 15.30 in 21.00 stavkali,« je povedal Gregor Cerar, sekretar Območne organizacije ZSSS za Podravje in Koroško. Ob dejstvu, da so vsi poslovni računi PPS blokirani, se je zastavilo vprašanje, na kakšen način bodo izvedli izplačilo plač. Bodo morda zaradi blokade računov delavcem plače izplačali v gotovini? Direktor Erik Hribernik odgovarja: »Že pred dnevi smo napovedali, da bomo storili vse, da bodo tudi delavci dobili plačilo za svoje pošteno opravljeno delo. V sredo se nam je odprla ta možnost, zato smo jo neposredno povedali zaposlenim, s čimer verjamem, da so tudi sami spoznali, da pravzaprav nimajo nobenih razlogov za kakršnokoli zaostrovanje odnosov med deležniki, saj smo vsi na istem čolnu. Plače bomo izplačali naslednji teden v skladu z obstoječimi zakonskimi možnostmi in finančnimi rešitvami, kot jih predvideva zakonodaja za takšne primere.«
Hribernik pisal predsednici vlade
Vodstvo PPS je v tem tednu (v torek) na predsednico vlade, ministre, poslance in slovensko javnost v zvezi
Foto: Črtomir Goznik in Mojca Zemljane
V ponedeljek bo jasno, ali vodstvo podjetja PPS drži besedo. Če bodo plače izplačane, bo njihova obljuba do zaposlenih izpolnjena. V nasprotnem primeru ...
s problematiko v podjetju naslovilo javno pismo. »Z re-cesijskimi okoliščinami se borimo na vse možne načine, s ciljem, da jih prebrodimo na način, ki bi najmanj prizadel poslovni sistem in naše kupce. V oktobru 2013 smo dosegli rekordno proizvodnjo, poslovne stroške smo zmanjšali. Naša sanacijska prizadevanja so bila grobo prekinjena v začetku tega meseca, ko nam je Probanka, ki je od septembra sama v procesu nadzorovane likvidacije, zablokirala vse poslovne račune. Zablokirala je vse naše poslovne račune s terjatvijo v višini 1,1 milijona evrov iz naslova še neodplačanega dolgoročnega kredita in še za nekoliko manjši znesek iz naslova izdane garancije. Vsa prizadevanja, da bi dobili priložnost v realnem
času odplačati vse naše obveznosti, doslej niso rodila sadov. Za deblokado poslovnih računov se borimo vsak dan. Doslej nismo bili uspešni, kljub številnim racionalnim argumentom in dejstvu, da lahko samo delujoče podjetje odplačuje svoje obveznosti. Sledijo lahko samo še dejanja obupa. Drugih alternativ preprosto ni več, potrpežljivost zaposlenih popušča. Zdržali bomo lahko samo še kakšen dan. Dobesedno. Danes nam iz Probanke v nadzorovani likvidaciji sicer sporočajo, da za poplačilo kredita zahtevajo še dodatna jamstva. V tem ne vidimo nobenih težav, saj ima PPS še dovolj premoženja. Problem pa je, da hkrati zahtevajo tudi anuitete v obliki likvidnih plačil. Sprostitev blokade naših transakcijskih
Zakaj je PPS vlagala v turizem in avtomobilsko industrijo?
Probanka je sicer že skušala pomagati skupini, v katero je vključena PPS, saj je na nedavni skupščini družbe Klasje, d. d., dala svoj predlog za povečanje osnovnega kapitala, ki je bil v dobro družbe ter njenega obstoja in ki je breme pokrivanja obstoječe izgube premikal predvsem na obstoječe delničarje (lastnike), vendar s svojimi prizadevanji ni uspela. »Od lastnikov, prisotnih na tej skupščini, je bila Probanka sicer lastnik z najmanjšim deležem, vendar je bil njen predlog dober, in kot že rečeno, v dobro družbe. Največ glasov na tej skupščini sta imela prav Millcom skupina in PPS,« so dodali v Probanki in poudarili: »Hkrati želimo izpostaviti, da je PPS družba, katere temeljna dejavnost je predvsem proizvodnja kruha, pekovskega in finega pekovskega peciva ter slaščic. Iz javno dostopnih podatkov je razvidno, da je PPS svoja sredstva namenila tudi za finančne naložbe. Razmerje z družbo Klasje, d. d., smo izpostavili že zgoraj. Po stanju na 31. 12. 2012 je PPS izkazovala to naložbo po več kot 1,2 milijona evrov. Poleg tega je PPS izkazala precejšnjo naložbo v Terme Topolšica, in sicer slabih 1,2 milijona evrov, prav tako je iz javnih podatkov razvidna naložba v Cimos, d. d. Zakaj družba ob lastnem kapitalu okrog 2,9 milijona evrov in dolgoročnih sredstvih okrog 4,5 milijona evrov več kot 2,4 milijona evrov teh sredstev izkazuje v finančnih naložbah, namesto da bi ta sredstva namenila za temeljno dejavnost, je (ponovno) vprašanje za njeno upravo in morda tudi največje lastnike. Položaj je toliko bolj nenavaden, ker avtomobilska industrija in zdraviliška dejavnost nista prav blizu temeljni dejavnosti PPS. Skupini, v katero je vključena tudi PPS, smo torej že skušali pomagati. Želimo si, da bi bili lastniki in poslovodstva v prihodnje tudi sami pripravljeni sodelovati z nami,« so za naš časopis navedli v izredni upravi Probanke.
računov bo kljub zadostitvam novih pogojev tako naenkrat brez učinka,« je med drugim zapisal Hribernik.
Kaj na to pravi Probanka
Odgovor na Hribernikovo odprto pismo smo poiskali tudi v Probanki. Dejali so, da zaradi pravil, ki urejajo bančništvo, zaupnih podatkov o pravnih razmerjih s strankami ne morejo razkrivati, zato so »v svojih odgovorih in pojasnilih nujno omejeni«. Vendarle pa so pojasnili, da Probanka pri uresničevanju pravic iz teh pravnih razmerij ravna tako, kot sta se Proban-ka in njena stranka (v konkretnem primeru PPS) vnaprej dogovorili, in tako, kot ji sicer dopušča in veleva zakon, ko morajo njeni organi vodenja voditi posle Probanke v njeno dobro s profesionalno skrbnostjo. »Iz odprtega pisma smo razbrali, da je znesek, ki naj bi odločilno vplival na nadaljnje poslovanje PPS, dober milijon evrov, ki ga PPS dolguje Probanki z naslova kredita. Kreditodajalec je upnik, ki je upravičen do poplačila njegove terjatve. Na drugi strani so delničarji (lastniki) tisti, ki prispevajo (lastniški) kapital, ki se jim (praviloma) ne more in ne sme vrniti. Povedano z drugimi besedami, lastniki in uprava skrbijo za ustrezno kapitalsko opremljenost družbe, tako da lahko ta izpolnjuje svoje obveznosti do upnikov. Iz javnih evidenc je razvidno, da imata Millcom skupina in
Klasje, d. d., v PPS skupaj več kot 58-odstotni delež, poleg tega ima PPS nekaj lastnih delnic. Zakaj največji (obvladujoči) lastniki PPS ne zagotovijo ustreznega kapitala takrat, ko je družba v krizi, je vprašanje za njih in upravo PPS. To velja toliko bolj, ker je PPS sama udeležena z več kot 34 odstotki v družbi Klasje, d. d., torej svojem lastniku. Nenazadnje je gospod Hribernik član nadzornega sveta družbe Klasje, d. d., v katerem sedi skupaj z gospodom Ročnikom, ta pa je tudi član nadzornega sveta PPS. Gospod Ročnik je 80-od-stotni lastnik Millcom skupine in njen direktor, ta družba pa je (poleg tega, da ima več kot 49-odstotni delež v PPS)
Uvodnik
več kot 23-odstotni lastnik Klasja, d. d. Očitno je torej, da je PPS v največji meri odvisna od Millcom skupine oziroma gospoda Ročnika, v manjši meri pa tudi sama od sebe, in to ne zgolj zato, ker uprava PPS vodi njene posle, temveč tudi zato, ker ta ista uprava zaseda mesto v nadzornem svetu svojega lastnika. Na problematiko v zvezi z gospodom Ročnikom in družbami, povezanimi z njim, smo pozorni. Pri obravnavi pravnih razmerij, katerih udeleženka je Probanka, bomo ravnali v skladu z našimi pristojnostmi in dolžnostmi,« pojasnjuje izredna uprava Probanke.
Mojca Zemljarič
So mladi v enakem položaju, kot so bile generacije pred njimi?
Sam sem dovolj star, da sem kar nekaj let preživel v prejšnjem sistemu, v dobi rajnke Jugoslavije. Če si takrat končal srednjo šolo ali kakršen koli študij, si skorajda zagotovo dobil zaposlitev. Pa ne takšne za določen čas, ampak zvečine stalno, za nedoločen čas. Tako je bilo tudi v prvih letih po osamosvojitvi Slovenije, saj je nova država generira-la nova delovna mesta. Tudi sam sem dobil zaposlitev v tem času.
Z leti je glede tega situacija postajala čedalje slabša (pa še zdaleč nisem kakšen zagrizen jugo nostalgik) inpred-vsem mladi, med 20. in 30. letom starosti, imajo vedno manj možnosti za pridobitev stalne zaposlitve. Zasledil sem podatek, da je v letu 2012 od 20 tisoč mladih, ki so dobili zaposlitev, le še 10 % od njih podpisalo pogodbo za nedoločen čas. Tako je le teh 10 % pridobilo nekoliko realnejšo možnost, da si na podlagi stalne zaposlitve pridobijo kredit in s tem uredijo npr. bivanjski problem. Večina mladih danes te možnosti nima. Zaradi negotovih oblik zaposlitve je trenutno v Sloveniji najvišji odstotek mladih v celotni Evropski uniji, ki živijo pri starših.
Pa so današnje generacije mladih res slabše, kot so bile generacije pred njimi, ki so brez težav pridobile stalne službe in ugodne kredite? So res manj zainteresirani za delo? Si sami želijo bivati pri starših, čeprav imajo možnost osamosvojitve? So si res izključno sami krivi za položaj, v katerem so? V večini primerov ne. Na to kaže tudi izobrazbena struktura nezaposlenih, ki je vedno višja. Morda so nekateri med njimi res po svoji volji »večni študenti«, večina pa jih je zagotovo končala srednjo šolo ali študij zato, da bi lahko pridobljeno znanje uporabili za delo, za ustvarjanje, za pridobivanje sredstev za lastno preživetje in preživetje svoje družine.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pripravilo interventni ukrep za mlade, ki delodajalce od 1. novembra naprej z dveletnim oprošča-njem plačevanja prispevkov spodbuja k temu, da mlade zaposlijo za nedoločen čas. To je zagotovo spodbuden ukrep, ki pa ga mnogi delodajalci in tudi iskalci zaposlitve ne poznajo. Obojim pa lahko pomaga, da na razgovoru za službo lažje najdejo skupni jezik.
Jože Mohorič
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-maiiu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narociia@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
petek • 15. novembra 2013
Aktualno
Štajerski	3
Spodnje Podravje • Postopki za izgradnjo hitre ceste Ptuj-Ormož mirujejo
Ali je gradnja hitre ceste še upravičena?
Po tem, ko smo v prejšnji številki pisali o izgradnji avtoceste Draženci-Gruškovje, tokrat razkrivamo najnovejše informacije v zvezi z izgradnjo hitre ceste Ptuj-Ormož. Gradnja omenjenega kraka je po podatkih Darsa vprašljiva, saj se zastavlja vprašanje, ali je po odprtju pomurske avtoceste in vstopu Hrvaške v Evropsko unijo ta cesta sploh še potrebna in upravičena.
Obljube, obljube, obljube ...
Na odprtju Puhovega mostu leta 2007 je takratni prometni minister Janez Božič napovedoval pričetek gradnje 19,5 kilometra avtocestnega odseka med Slivnico in Draženci, ki se je res zgodila, med drugim pa je napovedoval še, da naj bi že konec leta 2009 zabrneli stroji na 13,3-kilometrskem odseku med Draženci in mejnim prehodom Gruškovje, ki naj bi bil končan do leta 2011. To se do danes še ni zgodilo, prav tako ne gradnja hitre ceste od Ptuja proti Ormožu, za katero je v svojem nagovoru dejal, da se bodo dela na prvem odseku začela še istega leta. Od takrat sta se do leta 2012, ko je bila funkcija ministra za promet ukinjena in priključena ministrstvu za infrastrukturo in prostor, menjala še dva ministra Radovan Žerjav in Patrick Vlačič, od lani do danes pa še dva, Zvonko Černač in Samo Omerzel.
Izgradnja Puhovega mostu, ki je stala 8,8 milijona evrov in je obsegala tudi del obvozne ceste mimo mestnega središča, naj bi med drugim izboljšala pretočnost cestnega prometa skozi Ptuj, bistveno pa naj bi se zmanjšale tudi obremenitve mestnega okolja z izpušnimi plini in s hrupom. Ptuj naj bi se s slabe 4 kilometre dolgo cesto, katere del je tudi Puhov most, znebil večine tranzitnega prometa, hkrati je s to cesto povezan z avtocesto od Maribora skozi Slivnico do Gruškovja ter po napovedih izpred petih let s prihodnjo hitro cesto proti Ormožu.
Dars je pred leti že začel odkupovati zemljišča in opravljati prva gradbena dela. Danes je gradbišče prerasla trava, pa tudi gradbenega podjetja Primorje, ki naj bi cesto gradilo, ni več.
Foto: MZ
Postopek umeščanja cestne povezave med Slovensko Bistrico in Ormožem je že zelo star, saj sega pred leto 1996. Cesta je bila po besedah poznavalcev potrebna predvsem v času pred izgradnjo pomurske avtoceste, saj je čez Ptuj, Spuhljo in naselja ob regionalni cesti do Ormoža in naprej do Ljutomera potekal zelo močan tovorni promet, namenjen na Madžarsko, pa tudi tovorni promet za tovarno sladkorja v Ormožu. Postopek umeščanja trase nove ceste je potekal tako, da je bilo obravnavanih več variant, celotna trasa pa je bila razdeljena na več odsekov po občinah. Kot so nam pojasnili na Zavodu RS za varstvo narave, v izbor variant na odseku Ptuj-Markovci v letu 1996 takratni Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine ni bil vključen, čeprav bi po Odloku o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave v občini Ptuj moral biti. Za posamezne odseke je bil postopek že končan in trasa potrjena (v občinah Gorišnica in Ormož). V občini Ptuj je bil zgrajen Puhov most, ki je ena izmed variant te ceste. Odprta je ostala le povezava Ptuj-Mar-kovci. Za ta del pa se državni prostorski načrt pripravlja že skoraj deset let. Obravnavajo se različne variante, med njimi variante čez Šturmovce in varianta, ki poteka čez Ptujsko jezero. V postopku priprave je pripravljavec DPN pridobil več študij, ki obravnavajo vplive raznih variant trase na okolje, tudi na naravo. Območje je namreč določeno kot Natura 2000, poleg tega pa je na tem delu več naravnih vrednot in zavarovano območje KP Šturmovec. Izdelane študije kažejo, da bi izgradnja ceste južno od Ptujskega jezera tako negativno vplivala na naravo, uničila ali bistveno poslabšala življenjski prostor zavarovanih vrst, zaradi katerih je do-
ločeno tudi območje Natura 2000. Zato je ob upoštevanju zakonodaje z vidika varstva narave nesprejemljiva. Teh negativnih vplivov namreč tudi z omilitvenimi ukrepi ne bi bilo mogoče ustrezno omiliti. Severna varianta je s stališča ohranjanja narave sprejemljiva. »Pri posegih na območjih Natura 2000 obstaja možnost, da se poseg, kljub temu da so vplivi na stanje območja Natura 2000 bistveni, izvede. Bistveno za to je, da so izpolnjeni določeni pogoji, do česar je Evropska unija zelo striktna.
Eden od teh pogojev je, da ni drugačnih možnosti oziroma drugih izvedljivih variant. Pripravo DPN vodi Direktorat za prostor, postopke v zvezi s posegi na območjih Natura 2000 pa Sektor za celovito presojo vplivov, ki sta pristojna za to, da postopek tudi končata,« razlagajo na Zavodu RS za varstvo narave, ki je samo eden od akterjev pri pripravi DPN, ki mora prav tako kot drugi nosilci urejanja prostora spoštovati vso zakonodajo in na njeni osnovi podajati svoja mnenja. Ali bo do gradnje prišlo ali ne,
je odvisno od spoštovanja vseh kriterijev, ki so potrebni za pridobitev dovoljenja in verjetno tudi od zmožnosti države, da ta projekt financira.
Dars preverja, ali je cestna povezava sploh še smiselna
Pojasnila Darsa niso nič kaj obetavna, na naša vprašanja o tem, kako daleč so aktivnosti v zvezi z gradnjo podravskega kraka dvopasovnice Ptuj-Ormož, so namreč odgovorili, da na osnovi sklepa vlade s konca oktobra 2012 priprava državnega prostorskega načrta (DPN) na odseku Ptuj-Mar-
kovci miruje do izdelave dodatnih preveritev. Pred nadaljevanjem postopka priprave DPN je namreč treba zaradi sprememb, ki so se zgodile od zaključka študije variant poteka trase v letu 2007 do danes, preveriti upravičenost predmetne cestne povezave. Izdelala se bo prometna in ekonomska študija upravičenosti z upoštevanjem novih dejstev, kot so odprtje pomurskega avtocestnega kraka, preusmeritev prometnih tokov, sprememba predpisov, vstop Hrvaške v EU ipd. Preveritev je sedaj predvidena v okviru priprave Resolucije o nacionalnem programu razvoja jav-
ne prometne infrastrukture v RS do leta 2020 z vizijo do leta 2030, ki jo pripravlja ministrstvo za infrastrukturo in prostor. O nadaljnjem postopku priprave DPN Ptuj-Markovci bo predvidoma odločila Vlada RS po zaključku preveritev o utemeljenosti in potrebnosti investicije v okviru priprave navedene resolucije.
Aktivnosti ustavljene, nadaljevanje postopka vprašljivo
Kot so še pojasnili na Darsu, odseka Markovci-Gorišnica ni možno pričeti graditi, dokler v prostoru ne bo znana povezava odseka Ptuj-Markovci, saj ima vpliv na izvedbo medsebojne navezave odsekov. Še več, dokler odsek Ptuj-Mar-kovci ne bo zgrajen, tudi cesta od Markovcev do Gorišnice in naprej do Ormoža prometu nikakor ne more biti predana oziroma nima funkcije. »Zaradi nekončanih postopkov umeščanja v prostor odseka Ptuj-Markovci in končne odločitve vlade o investicije je nemogoče začeti z novelacijo projektne dokumentacije na delu odseka Markovci-Go-rišnica. Zaradi okoliščine že omenjene priprave Resolucije in odločitev o nadaljnji usodi dvopasovne cestne povezave Ptuj-Ormož ni aktivnosti nadaljevanja del na odseku Gori-šnica-Ormož.
Patricija Kovačec
Markovski svetniki zastopajo javni interes ali le nabirajo politične točke?
O dejstvih v zvezi z (ne)izgradnjo hitre ceste markovski svetniki na čelu z županom očitno niso seznanjeni, saj so na oktobrski seji sprejeli sklep o pozivu državnim organom, naj pospešijo postopek izgradnje.
Na seji občinskega sveta v začetku oktobra so markovski svetniki na predlog župana potrdili sklep za nadaljevanje projekta izgradnje HC Ormož-Hajdina. Župan je pojasnil, da so se občine ob trasi hitre ceste dogovorile, da pozovejo Dars, vlado in pristojna ministrstva, da nemudoma zagotovijo vse potrebne ukrepe za nadaljevanje izgradnje ceste, rezervirane za motorni promet z izvennivojskimi križanji in priključki, v skladu z veljavnim Nacionalnim programom izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, od nesporne točke v občini Markovci do občine Ormož. Hkrati so jih pozvali, naj pospešijo priprave in sprejem končne odločitve o uvrstitvi odseka Markovci-Hajdina in ob upoštevanju karakteristike ceste, v skladu z veljavnim Nacionalnim programom izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, ter pri tem uveljavijo prevlado javnega interesa nad Naturo 2000.
4 Štajerski
Tednikov objektiv
petek • 15. novembra 2013
Podravje • O sistemu ravnanja z odpadki na območju regije
Položnica najvišja na Ptuju in v okolici
Zgodba o smeteh ima v Podravju in tudi v Sloveniji dolgo brado. Ta čas edini odlagališči v regiji, ki imata veljavno okoljevarstveno IPPS-dovoljenje in obratujeta, sta odlagališče Dobrava v Ormožu in Pragersko Slovenska Bistrica.
V	Ormožu se odlagajo mešani komunalni odpadki oziroma ostanek mešanih komunalnih odpadkov iz 16 občin Spodnjega Podravja, mestne občine (MO) Ptuj, vseh treh ormoških občin in območja celotne goriške regije. Mariborski odpadki se odlagajo na odlagališču v Novem mestu, lenarški deloma na slovenskih (ni nam znano, katerih), deloma pa celo na avstrijskih odlagališčih. Odpadki iz območja Slovenske Bistrice in okolice se odlagajo na odlagališču na Pragerskem. Na odlagališču v Gajkah se odpadki ne odlagajo, saj lokacija že šest let (od 31. oktobra 2007!) nima veljavnega okoljevarstvenega IPPC-dovoljenja. Novo vlogo za pridobitev dovoljenja so Javne službe vložile julija letos. Kakšna bo odločitev Agencije RS za okolje, ki o izdaji dovoljenja odloča, še ni znano.
V	tokratnem Tednikovem objektivu predstavljamo cene storitev ravnanja z odpadki v celotni podravski regiji, razkrivamo pa tudi, za kakšen namen se porabijo sredstva, ki se v občinskih proračunih zbirajo »iz naslova smeti«.
MO Ptuj - 15,93 evra
Na območju MO Ptuj gospodarsko javno službo (GJS) celovitega sistema ravnanja z odpadki izvaja občinsko podjetje Javne službe. Obračun storitev se v MO Ptuj gospodinjstvom obračunava glede na število družinskih članov. Strošek ravnanja z odpadki (zbiranje, prevoz, obdelava in odlaganje) za štiričlansko gospodinjstvo v MO Ptuj znaša 8,10 evra, strošek okoljske dajatve je 1,04 evra. Za investicijo Cero Gajke štiričlansko gospodinjstvo vsak mesec plača 6,79 evra. Končen znesek na položnici za storitev GJS ravnanja z odpadki za štiričlansko družino na območju MO Ptuj znaša 15,93 evra. Vsi našteti zneski so z DDV. Na območju MO Ptuj se na letni ravni zbere 3.900 ton mešanih komunalnih odpadkov, 597 ton odpadne embalaže, 849 ton papirja, 462 ton stekla, 1.975 ton bioloških in 171 ton kosovnih odpadkov. Javne službe Ptuj na območju ptujske mestne občine storitev ravnanja z odpadki opra-
Koliko ravnanje z odpadki stane štiričlansko gospodinjstvo?
tenart' 13,80 evta
občine UE Ptuj: 15,93 evra in 16,65 evra
Ott&oi*
ft.O^ e
Slovenska Bistrica: 12,38 evra
>0*
vljajo za 7.512 gospodinjstev in 683 podjetij. Letni prihodek podjetja iz naslova opravljanja storitev GJS ravnanja z odpadki je v letu 2012 znašal 831.523 evrov.
16 podeželskih občin Spodnjega Podravja -15,93 in 16,65 evra
Podjetje Čisto mesto Ptuj je izvajalec GJS na območju 16 občin Spodnjega Podravja. To so občine Cirkulane, Destrnik, Dornava, Du-plek, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Podlehnik, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Trnovska vas, Videm, Za-vrč in Žetale. V sistem je vključenih okrog 14.500 gospodinjstev in 600 podjetij. Tako kot Javne službe tudi Čisto mesto storitev GJS ravnanja z odpadki zaračunava glede na število oseb v gospodinjstvu. Direktor Čistega mesta Janez Letnik na naša zastavljena vprašanja o cenah posa-
Alen Hodnik, direktor Javnih služb Ptuj: » Sredstva za prevoz odpadkov na deponijo v Ormož v tem trenutku med drugim zagotavljamo iz lastnih sredstev - prihranka zaradi spremembe delovnih procesov. Ker določene obdelave več ni potrebno izvajati, prihranimo pri elektriki, uporabi strojev, nižji so stroški dela, prihranek je tudi zaradi neu-porabe kompaktorja in nekaterih materialih, kot sta žica in folija. Prevoze pokrivamo tudi s prihodki iz naslova obdelave odpadkov iz Nove Gorice, s pobrano okoljsko dajatvijo in sredstvi proračunskega sklada Cero Gajke.«
meznih storitev ni odgovoril, svojo odločitev pa pojasnil z besedami: »Pripravljamo se namreč na za nas izredno pomemben razpis, za katerega moramo dokumentacijo oddati prihodnji teden. V skladu z njim pa tudi sledimo poslovni politiki podjetja, ki narekuje, da cen in nekaterih drugih podrobnosti o delovanju samega podjetja pred oddajo dokumentacije ne razkrivamo.« Po vnovični prošnji za odgovore so
Foto: Črtomir Goznik
Vsak prebivalec podravske regije je po podatkih Operativnega programa ravnanja s komunalnimi odpadki v letu 2011 ustvaril za 300 kilogramov komunalnih odpadkov.
nam iz podjetja posredovali cenik njihovih storitev za opravljanje GJS ravnanja z odpadki, sicer pa je cenik objavljen tudi na njihovi spletni strani. Cene storitev in postavke na položnicah so enake kot na območju MO Ptuj, razen za območja, ki so od Cero Gajke oddaljena več kot deset kilometrov. Štiričlansko gospodinjstvo v oddaljenosti do deset kilometrov za zbiranje, odvoz, obdelavo in odlaganje, za ekološko takso in investicijo Cero Gajke plača 15,93 evra. Za primere oddaljenosti nad deset kilometrov je cena za štiričlansko gospodinjstvo 16,65 evra. Navedene cene so z DDV. Na območju 16 občin, kjer je izvajalec GJS Čisto mesto Ptuj, se na letni ravni skupno zbere 8.050 ton vseh odpadkov. Od tega mešanih komunalnih okrog 5.700 ton, odpadne embalaže okrog 580 ton, papirja 600 ton, stekla 434 ton, bioloških odpadkov 554 ton in kosovnih odpadkov 180 ton. Po podatkih Ajpesa je podjetje Čisto mesto Ptuj v letu 2012 ustvarilo nekaj manj kot 2,8 milijona evrov prihodkov. Poslovali so s čistim dobičkom v višini slabih 13.000 evrov. Potrebno je poudariti, da ni nujno, da je celoten prihodek vezan na izvajanje GJS ravnanja z odpadki. Prav tako moramo pojasniti, da določen del sredstev za izvajanje GJS, vezan na obdelavo in
odlaganje, Čisto mesto nakaže Javnim službam, ki so upravljavec odlagališča v Gajkah. Po podatkih, ki so nam jih posredovali iz Javnih služb, gre za znesek 50,90 evra po toni.
Čisto mesto Javnim službam 50, Javne službe Komunali Ormož 88 evrov
Ob predpostavki, da Čisto mesto javnim službam na letni ravni preda 5.700 ton mešanih komunalnih odpadkov, gre za nakazilo v višini dobrih 290.000 evrov. »Realizacija v letu 2012 iz tega naslova je bila 276.702 evrov,« navaja Hodnik. Vendar pa tudi JS obdržijo samo del teh sredstev - tistega, ki je namenjen obdelavi, med drugim sortiranju mešanih komunalnih odpadkov na lahke in težke frakcije. Strošek odlaganja v končni fazi za ceno 88,60 evra po toni zaračuna Komunalno podjetje (KP) Ormož, saj se vse ptujske in okoliške smeti od junija letos odlagajo na deponiji Dobrava pri Ormožu, upravljavec katere je KP Ormož. Tudi ekološka taksa za MO Ptuj in 16 okoliških občin iz naslova GJS ravnanja z odpadki se posredno steka na račun KP Ormož in nato v nadaljevanju na račun Občine Ormož. Sredstva, ki jih občani iz območja MO Ptuj in 16 okoliških občin plaču-
petek • 15. novembra 2013
Tednikov objektiv
Štajerski	5
Podatki GJS ravnanja z odpadki za MO Ptuj, leto 2012
Postavka	Zaračunano	Realizirano / plačano
Zbiranje in odvoz odpadkov	480.604,53	465.450,35
Obdelava in odlaganje odpadkov	336.519,72	331.421,54
Okoljska dajatev za odlaganje odpadkov	118.732,84	107.567,54
Investicija Cero Gajke	696.681,10	688.354,78
Zneski so v evrih.
Vir: Javne službe Ptuj
jejo pod nazivom »Investicija Cero«, tako Javne službe kot Čisto mesto nakažejo v proračunski sklad Cero Gajke, ki je del proračuna MO Ptuj. Skrbnik sklada je Skupna občinska uprava občin Spodnjega Podravja z direktorico Alenko Korpar na čelu. »Takšen način obračunavanja storitev za ravnanje z odpadki izhaja iz leta 1999 in kasneje iz leta 2007, ko so se sprejemale nove cene,« je pojasnila Korparjeva.
Ormož in okoliški občini -9,09 evra
Na območju občin Ormož, Sv. Tomaž in Središče ob Dravi je izvajalec GJS ravnanja z odpadki KP Ormož. Storitev obračunavajo glede na volumen posod, ki jih za odlaganje uporabljajo gospodinjstva. Na voljo so 120- in 240-litrske posode. Štiričlanska gospodinjstva po večini uporabljajo 120-litrsko posodo, skupni mesečni strošek po gospodinjstvu za uporabo posode s 120 litri prostornine znaša 9,09 evra. V ceno je vključen DDV. Strošek izvajanja GJS za celovit sistem ravnanja z odpadki (zbiranje, odvoz, obdelavo in odlaganje) znaša 7,64 evra, brez DDV. Stroški javne infrastrukture za zbiranje, odvoz in odlaganje znašajo 0,59 evra, brez DDV. Del stroška za uporabo javne infrastrukture je obračunan v ceni storitev izvajanja GJS, in sicer znaša 0,37 evra. Skupno se torej za javno infrastrukturo iz celotnega zneska na položnici, ki je 9,09 evra, odvede 1,05 evra. Oba zneska sta z DDV. Znesek ekološke takse za volumen posode 120 litrov je 0,07 evra, brez DDV.
Po podatkih iz poslovnega poročila KP Ormož, objavljenega na Ajpesu, je KP Ormož v letu 2012 iz naslova GJS zbiranja, odvoza in odlaganja odpadkov realiziralo milijon evrov prihodka. Na območju občin Ormož, Sv. Tomaž in Središče ob
Dravi se je v letu 2012 zbralo 2.799 ton vseh vrst odpadkov. Od tega dobrih 395 ton mešanih komunalnih odpadkov, 172 ton odpadne mešane embalaže, 199 ton papirne in kartonske embalaže, 197 ton steklene embalaže, 261 ton bioloških odpadkov in 136 ton kosovnih odpadkov.
Lenart in okoliške občine -13,80 evra
V občini Lenart je izvajalec GJS ravnanja z odpadki podjetje Saubermacher Slovenija. Del odpadkov, ki
jih pridobijo v postopkih obdelave iz mešanih komunalnih odpadkov, odlagajo v Sloveniji, del pa izvozijo v Avstrijo. Storitve občanom zaračunavajo glede na volumen posod in pogostost odvoza. Štiričlanska družina ima običajno volumen posode za mešane komunalne odpadke 120 litrov. V tem primeru plača 13,80 evra na mesec (z DDV). Če se gospodinjstvo odloči še za posodo za odlaganje bioloških odpadkov, se ta storitev (za 120-litrsko posodo) plača 3,83 evra na mesec.
Letna količina zbranih odpadkov za območje občine Lenart je v letu 2012 znašala 745 ton za mešane komunalne odpadke, 218 ton za odpadno embalažo, 235 ton za papir, 95 ton za steklo, 138 ton za kosovne odpadke in 486 ton za biološke odpadke. To so količine, ki so zbrane v okviru gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov. Je pa podjetje Saubermacher Slovenija med drugim tudi izvajalec GJS ravnanja z odpadki v občinah Benedikt, Cerkvenjak, Sv. Ana, Sv. Jurij in Sv. Trojica. V vseh teh občinah so cene storitev enake kot v Lenartu.
Slovenska Bistrica in okoliške občine - 12,38 evra
Na območju občine Slovenska Bistrica storitve zbiranja, odvoza, obdelave in odlaganja odpadkov izvaja Komunala Slovenska Bistrica, ki je tudi upravljavec odlagališča nenevarnih odpadkov Pragersko, kjer se odpadki zbirajo. Komunala Slovenska Bistrica je izvajalec storitev GJS ravnanja z odpadki tudi v občinah Makole, Poljčane in Oplotnica. Storitve zaračunavajo na podlagi sprejete uredbe o metodologiji oblikovanja cen komunalnih storitev, in sicer
| obračunajo težo odpadkov na ose-| bo, pri čemer je minimalni volumen | 120 litrov. Za štiričlansko družino je % znesek na položnici za ravnanje z £ odpadki 12,38 evra, okoljska dajatev je vključena v to ceno, prav tako je v storitev vračunana tudi izgradnja infrastrukture. Na območju občine Slovenska Bistrica se letno zbere 3.020 ton mešanih komunalnih odpadkov, 1.497 ton odpadne embalaže, 260 ton papirne in kartonske embalaže, 492 ton steklene embalaže, 1.140 ton bioloških odpadkov in 41 ton komunalnih odpadkov.
MO Maribor -10,38 evra
V MO Maribor izvaja storitve GJS ravnanja z odpadki podjetje Snaga. Odpadki se po obdelavi odlagajo na odlagališču Leskovec pri Novem mestu. Tudi v MO Maribor se storitev obračunava glede na volumen posode. Štiričlanska družina ima običajno 120-litrsko posodo. Mesečni strošek storitve celotnega ravnanja z odpadki, obračunan preko 120-litrske posode, za štiričlansko družino znaša 10,38 evra (z vključenim DDV). Strošek okoljske dajatve je zajet v ceni odlaganja odpadkov. Ker so stroškovni elementi vezani na zadnjo potrditev cen v letu 2006, stroška okoljske dajatve ni mogoče natančno opredeliti. V obstoječi ceni iz leta 2006 strošek infrastrukture, kot je to sedaj opredeljeno z novo Uredbo, še ni zajet. Na območju MO Maribor se letno zbere 41.400 ton vseh odpadkov, od tega mešanih komunalnih odpadkov 19.800 ton, odpadne embalaže 1.400 ton, papirja 2.700 ton, stekla 1.700 ton, bioloških odpadkov 8.700 ton, kosovnih odpadkov 1.100 ton in ostalih odpadkov 6.000 ton.
Ormož bi namenskemu denarju spremenil namenskost
Medtem ko je na Ptuju te dni predvsem vroče zaradi odločitve, ali bo v Gajkah v bodoče regijski center za ravnanje z odpadki ali ne, pa se v Ormožu porajajo glasna nesoglasja zaradi odloka, ki odreja, da se del namenskih sredstev za pridobivanje novega prostora za odlaganje oziroma sanacijo na odlagališču nenevarnih odpadkov Dobrava -Ormož (vse to na položnicah plačujejo uporabniki storitev) nameni za izgradnjo oziroma rekonstrukcijo in obnovo infrastrukture na območju katastrskih občin Hardek in Ormož. Na območjih teh dveh katastrskih občin se pojavljajo vplivi, ki jih ima odlagališče odpadkov na okolje.
Sofinancerji vsi, lastnik eden
Foto: Črtomir Gozni k
Investicijo CERO Gajke financirajo vsi uporabniki storitev GJS ravnanja z odpadki na območju MO Ptuj in 16 okoliških občin. Lastnik vsega, kar seje iz tega denarja zgradilo, je MO Ptuj. »Občine so leta 1999 podale pisne izjave o odločitvi za novo investicijo izgradnje Centra za ravnanje z odpadki, ki bo regijskega značaja in bo na območju MO Ptuj. S tem so se tudi zavezale za skupno zagotavljanje sredstev za njegovo izvedbo, in sicer iz sredstev cene ravnanja z odpadki, iz državnih in evropskih virov, kreditov in sredstev občin uporabnic centra. 1. julija 2002 so na kolegiju županov občin Spodnjega Podravja sprejeli sklep o potrditvi investicijskega programa za izgradnjo Cero Gajke, s katerim so občine potrdile predstavljeno finančno konstrukcijo s predvidenimi vlaganji v Cero Gajke in se ob tem seznanile, da bo dejanska realizacija projekta odvisna od oblike pridobljenih sredstev,« je povedala Alenka Korpar. Večkrat se je izpostavilo vprašanje, da bi solastnice infrastrukture, ki jo financirajo vsa gospodinjstva v regiji, bile vse občine. Po besedah Korparjeve so o tej možnosti že nekajkrat razpravljali. »Ko je leta 2002 padla odločitev - Gajke DA - so se vsi takratni župani strinjali, da je MO Ptuj investitorka in lastnica. Za to so ji poverili tudi vse pristojnosti in odgovornosti. Vse ostale občine pa so dobile status sofinancerk z neomejeno pravico uporabe - za občane in njihove gospodarske subjekte, kar je med občinami dogovorjeno sedaj tudi z medobčinsko pogodbo, ki se je podpisovala v letih od 2011 do 2013,« je še pojasnila Korparjeva.
Vili Trofenik: »V zadnjem času so se pogoji življenja v bližini odlagališča na Dobravi bistveno poslabšali zaradi nestrokovnega upravljanja z odlagališčem (vprašljivega sortiranja mešanih komunalnih odpadkov) in odlaganja »ptujskih« odpadkov (brez soglasja občinskega sveta Ormož), ki jih vozijo celo iz Nove Gorice in bi jih želela ptujska občina v želji po dobičku preko svojega javnega podjetja čim ceneje odložiti na škodo ormoških občanov.«
Foto: MZ
6 Štajerski
Tednikov objektiv
petek • 15. novembra 2013
Postavke za investicije in priključnine brez zakonske podlage
Naziv		Količina EM
Ravnanje z odp. (4os)		1.0000 MES
investicija CERO (4os)		1.0000 MES
Okoljska dajatev (4os)		1,0000 MES
Biološki odpadki 2401		1.0000 pos.
Obračun DDV:		
Naziv	Osnova	DDV
DDV 9.502	14.55	1.38
Foto: Črtomir Goznik
Na »občinskih položnicah « v letu 2014 nič več postavk za investicije, razne števnine, priključnine in podobno?
Na položnicah za plačilo storitev gospodarskih javnih služb varstva okolja so tudi postavke za investicije, razne števnine, priključnine in podobno, ki pa so brez zakonske podlage. Kot je povedal Samo Jereb, vrhovni državni revizor, Računsko sodišče trenutno izvaja revizijo oblikovanja in določanje ter nadzor cen obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja na vladi RS, v ministrstvu za gospodarstvo, v ministrstvu za kmetijstvo in okolje ter v šestih občinah. Ker revizija še poteka, njenih izsledkov v tem trenutku še ne morejo komentirati, razen zgolj nekaj splošnih ugotovitev. Vlada RS je v letu 2012 sprejela metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, v kateri je določila tarifni sistem obračunavanja teh GJS. Posebni prispevki za investicije v tej uredbi niso določeni, občine morajo svoje odloke z omenjeno uredbo uskladiti najkasneje do konca marca leta 2014. To pa tudi pomeni, da bodo morale občine, ki imajo z občinskimi odloki uvedene razne števnine, priključnine ali prispevke za investicije in podobno, te prenehati zaračunavati, saj zanje ni zakonske podlage. »Že doslej v predpisih na državni ravni, kjer so bili predvideni tarifni sistemi za GJS varstva okolja, takšne postavke niso bile predvidene, vendar v odsotnosti ureditve oz. pomanjkljivi ureditvi v zakonu o varstvu okolja, ki bi moral določiti tarifne postavke, takih občinskih odlokov ni bilo mogoče preizkusiti pred Ustavnim sodiščem,« pojasnjuje vrhovni državni revizor Samo Jereb.
MG
Iz naslova ravnanja in odlaganja odpadkov Občina Ormož prejema sredstva iz različnih virov. Ker je na njenem območju odlagališče nenevarnih mešanih komunalnih odpadkov, je upravičena do okoljske dajatve za vse tam odložene odpadke. Prejema tudi najemnino za uporabo javne infrastrukture ter denar za sanacijo odlagališča in pridobivanje novega prostora za odlaganje. Sredstva naštetih dajatev občani in poslovni subjekti plačujejo v sklopu zneskov na položnicah, konce-sionar pa jih nato neposredno ali posredno odvede na račun občine. Na Občini Ormož so pojasnili, da je bilo na datum 31. 12. 2012 iz naslova zbranih sredstev »za sanacijo deponije Dobrava in pridobivanje novega prostora« nekaj manj kot 1,5 milijona evrov. Sredstva so se iz leta 2012 prenesla v leto 2013.
Po sprejetju novega odloka se načrtuje, da bi se 30 odstotkov do sedaj zbranih sredstev za »sanacijo deponije Dobrava in pridobivanje novega prostora« namenjalo za izgradnjo in obnovo infrastrukture na območju katastrskih občin Hardek in Ormož. »Načrtujemo, da bi iz tega denarja obnavljali vodovodno omrežje na vzhodnem delu Ormoža. Gre za investicijo, ki je na nek način povezana z infrastrukturo odlagališča. Na primarni vodovodni cevovod je na tem območju vezano hidrantno omrežje, ki je pomemben vir zagotavljanja požarne varnosti na odlagališču, kar se je izkazalo letos poleti, ko je deponijo zajel požar,« je za naš časopis pojasnil ormoški župan Alojz Sok, ki je sicer na julijski seji občinskega sveta pri razlagi odloka dopuščal možnost, da bi se s temi namensko zbranimi sredstvi zaradi teže vozil, ki na deponijo dovažajo smeti, obnovila tudi cestna infrastruktura.
Trije svetniki ormoške opozicije, Vili Trofenik, Stanislav Podgorelec in Boštjan Štefančič, odloku, po katerem bi namensko zbrana sredstva iz naslova ravnanja z odpadki potrošili za drug namen, ostro nasprotujejo. Julija, na 24. redni seji, je Trofe-nik odlok označil kot neodgovorno ravnanje župana in občine. »Preko občinskega sveta predlagate nelegalno rabo namenskih sredstev. Kdo ima mokre sanje? Sveta preproščina, tako se vendar ne igra z občinskim svetom. Gre za akt, v katerem mrgoli nezakonitosti. Da bi kot občinski svetnik odločal o takšnem odloku, štejem za osebno žalitev,« je bil ta-
krat glasen Trofenik. Kljub ostremu oporekanju opozicije je bil julija odlok v osnutku, septembra pa v predlogu (celo z enim Trofeniko-vim amandmajem) potrjen. Čeprav je občinski svet akt potrdil, pa le-ta v Uradnem listu ni bil objavljen. To pa iz razloga, ker Trofenik o vsebini odloka zahteva razpis referenduma. Odločitev občinskega sveta o njegovi pobudi bo znana prihodnji teden. »Odlok je v nasprotju z Ustavo RS, je brez vsake pravne podlage, notranje neusklajen in neizvedljiv. Akt se sprejema z enim samim namenom - pridobiti si formalno podlago za legalizacijo nenamenskega trošenja namenskih sredstev. Zato ga je treba odpraviti,« meni Trofenik.
»Od odločitve na tokratni seji občinskega sveta bo odvisno, kako bo z odlokom. Če bo referendum, se vse skupaj zavleče v leto 2014. Če pa referenduma ne bo, bo odlok verjetno obravnavan na naslednji seji občinskega sveta v decembru; odvisno od
ponedeljkove odločitve. V odloku bi bil potem določen novi rok oziroma datum, od kdaj se bo oddvojilo teh 30 odstotkov - verjetno bo to s 1. januarjem 2014,« so na vprašanje, kdaj naj bi določbe, ki jih odreja odlok, stopile v veljavo (ob pogoju, da bo odlok predhodno ustrezno potrjen in objavljen), odgovorili v upravi občine Ormož.
Odgovor o problematiki porabe namenskih sredstev smo iskali tudi pri Računskem sodišču RS. Povedali so, da namenske porabe v konkretnih primerih sicer ne morejo komentirati, ne da bi opravili revizijo, vendar velja, da če se s predpisi določi namen porabe katerekoli javne dajatve ali proračunskih sredstev, je mogoče in pravilno ta sredstva porabljati izključno za namen, kot je določen s predpisi.
Proračunski sklad MO Ptuj
Proračunski sklad Cero Gajke je sestavni del proračuna MO Ptuj in
se v proračunu vodi kot evidenčni račun. Z odlokom je bil ustanovljen leta 2003. Skrbnica proračunskega sklada, v katerem se letno obrne okrog tri milijone evrov, zbranih iz naslova ravnanja z odpadki, je Skupna občinska uprava občin (SOU) v Spodnjem Podravju. Kot je pojasnila direktorica SOU Alenka Korpar, se proračunski sklad ustanovi, ko gre na prihodkovni in odhodkovni strani za namenska sredstva, ki se lahko uporabijo samo za namen, za katerega so bila zbrana. Načrtovane prihodke in odhodke proračunskega sklada Cero Gajke za leto 2014 je na zadnji redni seji v okviru predloga proračuna obravnaval svet MO Ptuj. Iz dokumenta, ki je bil v obravnavi, je razvidno, da naj bi bil sklad v letu 2014 težak 3,8 milijona evrov. Za 1,3 milijona evrov je načrtovan prenos iz letošnjega leta. »Znesek prenosa je tako visok zaradi investicije Cero Gajke. Gre za neporabljena sredstva iz minulih let, ki jih imamo rezervirana za morebitno investicijo - gradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki,« je pojasnila Korparjeva.
Na postavki »Sredstva iz cene odvoza odpadkov za novo odlagališče« se v skladu zbira denar, ki ga uporabniki storitev (gospodinjstva in poslovni subjekti na območju MO Ptuj in 16 občin Spodnjega Po-dravja) na položnici plačujejo kot »Investicija Cero«. Skupno naj bi se v letu 2014 iz tega naslova v proračunskem skladu zbralo dobrih 1,8 milijona evrov.
Ena izmed višjih postavk na pri-hodkovni strani sklada je »Najemnina infrastrukture«. Po novi zakonodaji je izvajalec GJS za infrastrukturo, ki se daje v obdavčljiv najem, dolžan plačevati najemnino. Najemnina se vplačuje v proračunski sklad, predvideni prihodek iz tega naslova v letu 2014 pa je 700.108 evrov. Identičen znesek v skladu najdemo tudi med odhodki, in sicer kot postavko »Subvencija«. Po pojasnilu Alenke Korpar gre za subvencijo izvajalcu GJS, torej Javnim službam. O najemnini za
infrastrukturo na odlagališču pa je Alen Hodnik, direktor Javnih služb, dejal: »Gospodarske javne infrastrukture v računovodskem smislu izvajalci ne upravljamo, v pravnem pa jo. To pa zato, ker je prišlo leta 2010 do spremembe v SRS 35 (2006). Takrat so se vsa sredstva v upravljanju s komunalnih podjetij prenesla v računovodske knjige občin. Medsebojni odnos tako ni več možen kot upravljanje s temi sredstvi, temveč je potrebno to infrastrukturo dati v najem. Končni finančni učinek je pravzaprav enak - pred prenosom je pri podjetjih kot strošek nastajala amortizacija, sedaj tega več ni, nadomesti jo najemnina. Kot koncesionar neposrednih finančnih obveznosti (v smislu koncesijske dajatve) do koncedenta (MO Ptuj) nimamo, je pa naša obveznost do slednjega plačilo najemnine za uporabo gospodarske javne infrastrukture, ki mora biti najmanj v višini amortizacije teh sredstev. Tega je na letni ravni okrog 690.000 evrov.«
Odškodnine in investicije
Občani MO Ptuj, ki bivajo v neposredni bližini CERO Gajke, so zaradi zmanjšanja kakovosti bivalnega okolja upravičeni do odškodnine. Tisti, ki so od odlagališča oddaljeni od 300 do 400 metrov, mesečno prejemajo 60 evrov po osebi. Krajani, ki bivajo v radiju od 400 do 500 metrov od odlagališča, prejmejo 40 evrov po osebi. Od 500 in naprej do zunanjega roba, ki je definiran točno s hišnimi številkami, pa je znesek 20 evrov po osebi. Odškodnino prejema 87 upravičencev, ki imajo v bližini odlagališča stalno bivališče in tam tudi dejansko prebivajo. Na letni ravni skupni znesek odškodnin za zmanjšanje kakovosti bivalnega okolja znaša 40.000 evrov. Krajani v bližini odlagališča so med drugim upravičeni tudi do brezplačnega odvoza odpadkov. Za ta namen je v proračunskem skladu za leto 2014 načrtovanih dobrih 64.000 evrov, za odškodnino za ČS Jezero in ČS Spu-hlja pa še dodatnih 38.600 evrov.
Predvideni odhodki proračunskega sklada v letu 2014 so med drugim tudi: odkup zemljišč za odlagališče Cero Gajke (260.000 evrov), raziskave in projektna dokumentacija za odlagališče Cero Gajke - priprava PGD in PZI dokumentov za pridobitev gradbenega dovoljenja in samo izvedbo gradnje (350.000 evrov), nadgradnja regijskega centra za ravnanje z odpadki Gajke (588.800 evrov), investicijsko vzdrževanje CERO Gajke (123.500 evrov), najemnina večnamenske dvorane v Spu-hlji (288.000 evrov), stroški odvoza odpadkov na odlagališče v Ormož (450.000 evrov), izgradnja zbirnih centrov (420.000 evrov) in športni park Budina (200.000 evrov). Časovni načrt izvedbe slednjega je še pod vprašajem, saj se zatika zaradi postopka komasacije zemljišč.
Večina izmed vas, ki prebirate ta članek, prispeva sredstva v proračunski sklad. In s tem financirate tudi vse naštete odhodke. Štiričlansko gospodinjstvo na leto v proračunski sklad vplača 81,5 evra. In to za investicijo, ki danes le deloma služi namenu. Odlagališče v Gajkah namreč sploh ni več odlagališče, ampak samo »vmesna postaja« za sortiranje odpadkov.
Majda Goznik Dženana Kmetec Patricija Kovačec Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
Na lokaciji v Gajkah se danes mešani komunalni odpadki samo obdelujejo. Odlagališče ni v funkciji, občani pa so še vedno dolžni plačevati investicijo, do katere imajo »neomejeno pravico uporabe«. Pa čeprav se smeti v Gajkah že štiri mesece ne odlagajo več.
petek • 8. novembra 2013
Spodnje Podravje
Štajerski	7
Ptuj • Protest proti davku na nepremičnine
Država naj poišče druge vire za zaprtje proračuna
V Mestni hiši na Ptuju je bila 12. novembra tiskovna konferenca, na kateri so predstavili, zakaj se ne strinjajo s predlogom zakona o nepremičninah, ki ukinja edini avtonomni (lastni) finančni vir občinam, s tem pa krši določila ustave RS in Evropsko listino o lokalni samoupravi. Pravzaprav se občinam s tem odvzema vzvod in vpliv za umno ravnanje s prostorom, njen poselitveni in gospodarski razvoj. Obenem pa povečuje obremenitve za občane, lokalne skupnosti in gospodarstvo ter znižuje razvojna sredstva.
Vladi in pripravljavcu zakona so na več srečanjih skušali prikazati vse te negativne posledice novega davka za občine in njene ljudi. Skušali so jim dopovedati, da na lokalnem nivoju ni drugih možnosti, da bi lahko nadomestili izpad tega davka. Država ima veliko več manevrskega prostora, da najde drugi vir za zapiranje proračuna. Če bi samo za eno odstotno toč-
Med najpomembnejšimi naložbami v teku je po besedah župana Milana Gabrovca urejanje mansardnih prostorov za razstavo stalne etnološke dediščine in gradnja dvigala na občinskem poslopju v Markovcih, poleg tega v Markovcih poteka še energetska sanacija osnovne šole; v Sobetincih gradijo nov vaško-gasilski dom, v Stojncih nov center za medgeneracijsko druženje, od Bukovcev do Markovcev urejajo kolesarsko stezo, nadaljujejo tudi izgradnjo kanalizacijskega sistema Bukovci-Formin in čistilne naprave Formin, v sodelovanju z Direkcijo za ceste pa načrtujejo na regionalni cesti še izgradnjo dveh krožišč, pred Špic marketom in pri Kmetijski zadrugi.
Svetovalec za investicije Branko Zorko je pojasnil, da je podjetje Gradia iz Celja že pričelo gradnjo večnamenskega centra v Sobetincih. Pogodbena vrednost je 621.240 evrov, če pa bodo v proraču-
ko dvignili vrednost davka pri prodaji nepremičnin, bi se v državno blagajno lahko nateklo okrog 400 milijonov evrov, ne samo 200 milijonov evrov, kolikor jih v tem trenutku potrebujejo za zaprtje proračuna. Druge možnost so tudi trošarine. »Davek, ki smo ga imeli prej, je tudi omogočal izvedbo marsikatere investicije, ki bo v prihodnjem na tankem ledu, če
nu za leto 2014 zagotovljena dodatna sredstva, bodo uredili tudi igrišča in okolico. Rok za dokončanje del je v začetku pomladi, del denarja pa so pridobili iz razpisa RRP. Že septembra so s Cestnim podjetjem (CP) Ptuj podpisali pogodbo za izgradnjo medgeneracijskega centra v Stojncih. Gre za manjši center ob sedanjem Gasilskem domu, ki bo obogaten z rekreacijskim igriščem, tekaško stezo in manjšima pokritima prostoroma. Pogodbena vrednost del je 124.982 evrov, rok za dokončanje del je 60 dni. V podstrešnih prostorih občinske stavbe pa urejajo stalno zbirko etnološke dediščine ter umestitev dvigala, pogodbena vrednost projekta, ki ga izvaja tudi Gradia, pa skupno znaša slabih 257.000 evrov.
Pri energetski sanaciji OŠ se je zataknilo
Rok za dokončanje del ener-
se bo ta zakon uveljavil na način, kot se predlaga,« je na tiskovni konferenci opozoril ptujski župan Štefan Čelan. Skupna vrednost odobrenih operacij, za katere še niso sklenjene pogodbe o sofinanciranju, je več kot pet milijonov evrov, MO Ptuj bi za njihovo realizacijo v letih 2014 in 2015 potrebovala 2,696 milijona evrov. V novi finančni perspektivi so se močno
getske sanacije OŠ Markovci so sicer že prekoračili, ker je del ostrešja nad jedilnico in kuhinjo statično nestabilen, zato je pred nadaljevanjem del potrebna temeljita rekonstrukcija tega dela ostrešja. Čeprav dela še potekajo, pouk poteka nemoteno, zagotovili so tudi pravočasno ogrevanje, v zaključni fazi pa je menjava oken ter izolacija z novo fasado. Pričeli so tudi izgradnjo dela kolesarske steze Markov-ci-Bukovci; izvajalec je CP Puj, pogodbena vrednost pa dobih 223.000 evrov.
Poleg tega nadaljujejo z izgradnjo kanalizacijskega omrežja od Bukovcev skozi Stojnce do čistilne naprave v Forminu. V Stojncih je sekundarno kanalizacijsko omrežje že končano. Občina pa sočasno z izgradnjo kanalizacijskega omrežja posodablja tudi javno razsvetljavo ter gradi hodnike za pešce in kolesarje v Bukovcih, v zaselku Siget ter v Stojncih.
M. Ozmec
spremenili tudi instrumenti za sofinanciranje.
Na osnovi zdajšnjega predloga zakona naj bi na območju MO Ptuj v letu 2014 zbrali 3.676.569 evrov nepremičninskega davka. Država oz. proračun RS pa bi občini odstopil del prihodka v višini 1.913.690 evrov, toliko je znašala odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2012, ki pa se zmanjša za znesek pristojbine za gozdne ceste v višini 552 evrov. Od tako zmanjšanega zneska
je treba odšteti znesek davka od stavb v lasti občine in znesek davka od zemljišč v lasti občine, to znaša skupaj 398.322 evrov. Tako bo MO Ptuj iz naslova davka na nepremičnine v letu 2014 dobila le še 1.514.816 evrov ali 400.000 evrov manj, kot so leta 2012 dobili iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Naše izhodišče je, da če že je ta davek, naj ostane v celoti kot izvirni prihodek lokalne samouprave, kot je to povsod po svetu, kar bi tudi
pomenilo, da bi v letu 2014 MO Ptuj iz tega naslova lahko imela 3,6 milijona evrov prihodkov. S tem bi tudi lažje pokrivali potrebe v novi finančni perspektivi, poudarja ptujski župan. Kot že rečeno, pa naj si država teh 200 milijonov evrov poskuša najti iz nekega drugega vira oz. naslova. Za to se zavzemajo tudi v vseh treh združenjih občin, ki bodo tudi zahtevale ustavno presojo tega zakona, če bo sprejet v predlagani obliki.
MG
Hajdinčani bi izgubili kar dobrih 466 tisoč evrov
Tudi v okviru občine Hajdina so obravnavali posledice možnega sprejema Zakona o davku na nepremičnine. Opozarjajo na velike anomalije in nelogičnosti, zato menijo, da je treba zakon takoj umakniti iz postopka sprejemanja v Državnem zboru.
Nesprejemljivo je, da država jemlje izvirne prihodke občine za zadovoljevanje državnih potreb. To je v nasprotju s sprejeto slovensko zakonodajo in Evropsko listino o lokalni samoupravi. „Občine imajo sedaj vsaj delne možnosti, da usmerjajo in zagotavljajo ugodne razmere za poslovne subjekte in ohranjanje ter ustvarjanje novih delovnih mest. S sprejemom tega zakona bi se sredstva, ki so jih v preteklosti prejeli iz tega naslova, bistveno zmanjšala. V letu 2012 je bilo teh sredstev 636.917 evrov, po izračunih ministrstva pa bi se občini Hajdina po novem vrnilo le 170.010 evrov, od tega pa bi morali plačati še davek na javne zgradbe, ki so v lasti občine. Na eni strani to pomeni večje dajatve za naše občane, na drugi strani pa manj sredstev za javne naloge, ki jih mora občina kot prenesene naloge države opravljati (šole, vrtci, infrastruktura ...). Tako se onemogoča enakomeren razvoj vseh delov naše države in se spodbuja centralizem. Prepričani smo, da bo treba znotraj državnega proračuna s prerazporeditvami urediti nastalo problematiko," je prepričan hajdinski župan Stanislav Glažar.
Novo na Ptuju - lajšanje bolečin s svetlobno terapijo
V prostorih Slimmer centra na Miklošičevi 5 v začetku oktobra pričenjajo svetlobno terapijo, ki povsod po svetu velja za novo obliko zdravljenja. Strankam so na voljo na telefonski številki 041 461 266. Bioptron je zdravstvena naprava oziroma tehnologija, ki temelji na izvirni zamisli terapije s svetlobo, deluje naravno s spodbujanjem zmožnosti telesa za regeneracijo, s tem pa pomaga telesu sprostiti lastne možnosti zdravljenja. Leta izkušenj in raziskav so potrdila pozitivne učinke terapije s svetlobo Bioptron in privedla do številnih uporab na različnih zdravstvenih področjih. Znano je, da človekov organizem pretvori svetlobo v elektrokemično energijo, ki sproži verigo biokemičnih reakcij v celicah, s tem pa pospešuje presnovo in krepi imunske odzive celotnega telesa.
Terapija s svetlobo se izvaja individualno, trajanje vsakega osvetljevanja in celotnega zdravljenja je odvisno predvsem od zdravstvene težave in stanja območja, ki se osvetljuje. Bioptron ima zaradi
svojega načina delovanja zelo širok spekter, od protibolečinskega delovanja, zdravljenja opeklin, vseh vrst poškodb, fizioterapije, športne medicine ter tudi kozmetike, saj učinkovito vpliva na videz kože. Obsevanje namreč pospeši celjenje površinskih poškodb kože in spodbuja sintezo elastina in ko-lagena, hkrati pa izboljša preskrbo celic s hranili in kisikom, poskrbi pa tudi za zaščito in boljšo odpornost kože. Izredne lastnosti sistema Bioptron omogočajo, da njegova svetloba prodre ne le do kože, pač pa tudi v tkiva pod kožo. Tako koristni učinki svetlobe Bioptron niso omejeni le na osvetljeno površino kože, pač pa koristijo celotnemu organizmu. Tovrstna terapija izboljša mikrocirkulacijo, uskladi presnovo, okrepi človeški obrambni sistem, sprosti ter lajša bolečine, povečuje odpornost ter umiri glavobol in migreno. Učinkovita je v boju z bolečinami, povezanimi z revmatološkimi obolenji, v fiziote-rapiji in športni medicini, pri športnih poškodbah, mišičnih krčih, zvinih ter poškodbah vezi in mišic.
Svetlobna terapija se uporablja tudi za razjede spodnjih okončin, preležanine, opekline, modrice, rane po poškodbah ali operacijah, saj spodbuja proces regeneracije, pomaga pa tudi pri težavah s kroničnim stresom in utrujenostjo, pri obolenjih sklepov, rehabilitaciji po zlomu kosti, pri kroničnih boleznih nosu, grla in ušes, pri boleznih prebavnega trakta, pljuč, bronhijev, ledvic in mehurja ter pri alergijah in nespečnosti. Ce imate katero od naštetih težav, je svetlobna terapija kot nalašč za vas. PR
Foto: Črtomir Goznik
S ptujske tiskovne konference o nepremičninskem davku.
Markovci • Živahno naložbeno obdobje
Odprta številna gradbišča
Poleg vročih sej je v jesenskih dneh v občini Markovci živahno tudi na številnih gradbiščih v skoraj vseh vaseh, kjer gradbinci lovijo še zadnje lepo vreme in si prizadevajo, da bi do konca leta realizirali čim več tega, kar so si zastavili.
8 Štajerski
Kmetijstvo
petek • 15. novembra 2013
Sp. Podravje • Združevanje zadružnikov ptujske in ormoške kmetijske zadruge
Ptujska zadruga po združitvi največja v Sloveniji
Kmetijska zadruga Ptuj je na osnovi dogovora, sklenjenega v septembru, po korakih pričela uresničevati združitev s Kmetijsko zadrugo Ormož. S tem naj bi tako z vidika članstva kot tudi dejavnosti postali največja kmetijska zadruga v Sloveniji.
Da se bosta ptujska in ormoška kmetijska zadruga poslovno povezali, smo že poročali. Direktor KZ Ptuj Marjan Janžekovič pojasnjuje, da so osnovni cilji povezave, da obdržijo vse obstoječe dejavnosti na področju KZ Ormož: »Poslovno povezovanje je že nekaj let osnovni moto Kmetijske zadruge Ptuj, pred leti smo na podoben način pripojili Kmetijsko zadrugo Korena in Kmetijsko zadrugo
Pesnica, kjer so in smo z rezultati zelo zadovoljni. S tem se nam povečuje obseg poslovanja, postajamo večji in močnejši, pa tudi naša izhodišča za pogajanja s poslovnimi partnerji so veliko boljša. Ormoško področje je za nas zanimivo in popolnoma kom-patibilno z delovanjem ptujske zadruge.« Njihove glavne dejavnosti so živinoreja, poljedelstvo, precej razvito pa imajo tudi vrtnarstvo. Novo
poglavje, ki se s pripojitvijo odpira, je področje vinogradništva, ki se je na ptujskem območju v sodelovanju s ptujsko kletjo v zadnjih letih precej skrčilo, medtem ko je zgodba nekoliko drugačna na ormoškem koncu. Janžekovič se zaveda dosedanjih težav s plačili grozdja, a kot pravi, se bodo trudili, da se bo situacija na tem področju v prihodnosti izboljšala. »Po združitvi v prihodnjem letu pričakuje-
mo odkup preko 20.000 ton žitaric, seveda v normalnih vremenskih razmerah, okoli 2.000 ton grozdja, odkup okoli 6.000 glav goveda, 15 tisoč prašičev ter skupne letne prihodke Skupine KZ Ptuj preko 50 milijonov evrov.« Pri tem kot posebej perspektivno poudarja področje odkupa mleka, z združitvijo bodo namreč odkupili okoli 15 milijonov litrov letno. »Vsa področja želimo pokriti na
tak način, da bodo člani zadovoljni. Naš osnovni cilj je biti kakovosten servis našim članom, jim zagotoviti prodajo tržnih viškov, zagotoviti pravočasno plačilo za tisto, kar bodo prodali, ter zagotoviti kakovostno oskrbo s kmetijskim reprodukcijskim materialom,« kar je po Janžekovi-čevih besedah najpomembneje. Po prenosu ormoške maloprodaje na Kmetijsko zadrugo Ptuj razpolagajo s 40
maloprodajnimi enotami, od tega je 29 enot s kmetijskim reprodukcijskim materialom, 11 pa z živili. Janžekovič poudarja, da bodo prihajajoči novi člani Kmetijske zadruge Ptuj, ki jih bo odslej skupaj z obstoječimi preko 1100, postali popolnoma enakopravni lastniki še večjega in s pričakovanimi sinergijskimi učinki še uspešnejšega zadružnega sistema.
Patricija Kovačec
Slovenija • Podpis dogovora
Odbor zelenjavne verige za večje povezovanje
Člani odbora zelenjavne verige so zadovoljni, da se je letos odkup zelenjave povečal ter da se je izboljšala njena kakovost. Odbor bo deloval v smeri večjega povezovanja pridelovalcev ter zagotavljanja razvoja v verigi z enakovredno odgovornostjo deležnikov za povečanje tržne pridelave.
Kot so sporočili iz KGZ Slovenije, bo odbor pridelovalce usmerjal tudi k pridelavi tistih zelenjadnic, ki jih v Sloveniji trenutne pridelamo zelo malo.
Odbor je na ustanovni seji soglasno podprl uvrstitev predloga okoljskega ukrepa pridelave zelenjave brez herbicidov v program razvoja podeželja 2014-2020, saj lahko ta ukrep pomeni na eni strani podporo pridelovalcem in na drugi strani poslovno priložnost trgovcem za boljšo prodajo slovenske zelenjave. Odbor so ustanovili podpisniki dogovora o sodelovanju in krepitvi partnerstva v zelenjavni verigi in v katerem ima vsak enega člana.
Za predsednika odbora je bil imenovan Jure Vončina, predstavnik Zadružne zveze Slovenije, za njegovega namestnika pa Rinaldo Kert, predstavnik Mercatorja.
S podpisom dogovora o sodelovanju in krepitvi partnerstva v zelenjavni verigi so se konec avgusta zaključila večletna pogajanja in dogovori med partnerji zelenjavne verige. Dogovor so podpisali Mercator, Engrotuš, KGZ Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, GIZ Slovenska zelenjava in GZS - Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij. (sta)
NLB Naložba Vita Multi
Največ dobrih razlogov.
Z življenjskim zavarovanjem NLB Naložba Vita Multi vložite svoj denar v investicijski paket NLB Vita Globalni Delniški, ki ponuja ugodno kombinacijo globalne razpršitve in varnosti vaših investiranih sredstev. Naložba NLB Vita Multi zagotavlja življenjsko in nezgodno zavarovanje brez plačila dodatne premije ter 100-odstotno garancijo v paket vloženih sredstev na dan dospetja paketa. Najnižja premija je 1.000 EUR. Ob pozitivnem poslovanju sklada lahko pričakujete najmanj 20-odstotni donos na dan dospetja paketa.
Enkratna vplačila so mogoča od 4. do 29. novembra 2013. Ob vplačilu do 29. novembra si zagotovite tudi dodaten popust na neto vplačano premijo.
Če želite še več dobrih razlogov, se oglasite v NLB Poslovalnicah na Ptuju in v Ormožu ali pokličite telefonsko številko 080 87 98.
NLBO Vita
Življenjska zavarovalnica
www.nlbvita.si
080 87 98
Ptuj • Z novinarske konference
Z odprtjem zbirnega centra pridobili ovalni žig
Od petka je Mlekarska zadruga (MZ) Ptuj bogatejša za 350 tisoč evrov vreden zbirni center. Po lanskoletni okrogli obletnici, ko je MZ praznovala 20-letnico obstoja, so se odločili za novo naložbo na dvorišču za poslovno stavbo, ki je bila že nekaj časa skrbno načrtovana.
Kljub obdobju velikih družbenih in gospodarskih sprememb se uspešno razvija in ostaja specializirana zadruga ter največji odkupovalec mleka v naši državi. Druženje ob odprtju so združili še z marti-novanjem.
Ob predstavitvi naložbe je direktor Drago Zupanič predstavil še poslovanje v preteklem letu, količine mleka, ki so ga odkupili, ter se dotaknil tudi cen mleka pri nas in drugod. Tako je uvodoma dejal, da so letos odkupili več kot 30 milijonov litrov mleka ter da do konca letošnjega leta pričakujejo odkup blizu 40 milijonov. Leto 2013 je bilo za mlekarsko zadrugo sicer eno slabših, zabeležili so iste številke kot lani, kot razlog za to pa navaja, da vse več majhnih prodajalcev prekinja proizvodnjo, največje zmanjšanje količin pa so povzročile eks-tremne vremenske razmere v poletnih mesecih. Zaradi slednjih se je zmanjšala kakovost mleka, tega pa je bilo
tudi manj kot sicer. »Leto, ki se počasi izteka, je bilo eno težjih za prirejo mleka, po drugi strani pa je dobra novica ta, da se odkupne cene zvišujejo. Povprečna odkupna cena v ptujski mlekarski zadrugi je v desetih mesecih letošnjega leta znašala 34 centov za liter.« Po njegovi oceni je to pripisati trendu izvažanja mleka po svetu. Tudi ptujska mlekarska zadruga izvaža mleko, skoraj polovico v Italijo, 3 % na Hrvaško, okoli 22 % v Ljubljanske mlekarne in odstotek več v Pomurske mlekarne. Sicer pa zadruga trenutno šteje 427 članov, vodstvo pa v prihodnosti pričakuje porast članstva.
Mlekarji od zbirnega centra veliko pričakujejo
Naložba v zbirni center je ptujsko mlekarsko zadrugo stala 350 tisočakov, za katero so najeli kratkoročni kredit. »Zbirni center je velika prido-
bitev tako za kmete kot tudi za zadrugo, z njim si obetamo še večji odkup, v prihodnosti pa si želimo tudi dvig cen. Kot specializirana zadruga želimo povezati rejce.« Zu-panič meni, da bi bilo težav veliko manj, če bi bili kmetje organizirani po panogah. »Izguba Ljubljanskih mlekarn iz slovenskih rok, izguba zadružne mlekarne Košaki, vse to prinaša grenak priokus k zgodbi o slovenskem mlekarstvu. Kljub očitkom, da rušimo sistem, sem prepričan, da je zbirni center velik napredek.« Predsednik Ivan Pintarič je ob tem dejal, da se ob pogledu nazaj vidi, da so v 21 letih delovanja zelo veliko dosegli. »Od zbirnega centra pričakujemo neposredno pot do tržišč izven naših meja. S to investicijo smo si zagotovili ovalni žig, ki ga potrebujemo pri izvozu naše surovine, kar smo morali do sedaj dodatno plačevati. Za mlekarje je to velika pridobitev, verjamem, da nas bo še bolj povezala.«
Patricija Kovačec
Zavarovanje trži in sklepa zavarovalnica NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana. Zavarovanje tržijo poslovne enote NLB d.d. in Banke Celje d.d. Banki pri tem nastopata kot zavarovalna posrednika ter za donose in izplačilo glavnice ne jamčita. NLB Naložba Vita Multi ni depozit in ni vključena v sistem zajamčenih vlog. NLB Naložba Vita Multi je naložbeno življenjsko zavarovanje, pri katerem je donos odvisen od gibanja vrednosti enot investicijskih skladov. Tveganje, da bi bil lahko znesek izplačila naložbenega življenjskega zavarovanja nižji od zneska vplačila v naložbeno življenjsko zavarovanje, prevzema sklenitelj zavarovanja. Za plačilo zavarovalne vsote in/ali odkupne vrednosti police jamči NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana.
Drago Zupanič in Ivan Pintarič ob odprtju zbirnega centra za mleko na Ormoški cesti.
Foto: PK
petek • 8. novembra 2013
Spodnje Podravje
Štajerski	9
Poljčane • S seje občinskega sveta
Nižje cene oskrbe s pitno vodo
Občinski svetniki občine Poljčane so minulo sredo soglasno potrdili nove cene oskrbe s pitno vodo, ki pomenijo nižje stroške za 98 %% občanov. Svetnice in svetniki pa so potrdili tudi Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Rogatec, Podčetrtek, Kozje, Bistrica ob Sotli in Poljčane. Odlok pomeni uskladitev pravilnika z lani sprejeto uredbo in predpisi s področja varstva okolja, pitne vode.
Javno gospodarsko službo oskrbe s pitno vodo v občini Poljčane izvaja OKP Rogaška
Slatina, ki je pripravila elaborat novih cen storitev. Lani sprejeta uredba je namreč
predpisala novo metodologijo za oblikovanje cen storitev gospodarskih javnih služb
varstva okolja, kar pomeni, da so v ceno omrežnine po novem vključeni stroški obnove in vzdrževanja priključkov na javni vodovod. Predlagana cena omrežnine v občini Poljčane za vodomer DN 20, izračunana na podlagi nove metodologije, je za 1,08 evra nižja od veljavne cene omrežnine skupaj z vzdrževalnino in s števnino kot prej in znaša 6,72 evra z DDV. Ta nova cena pomeni, po oceni poljčan-skega župana Stanislava Ko-vačiča, za 98 % nižje mesečne stroške, prav tako pa naj bi bila pravičnejša. »Prej so stanovalci v bloku plačevali omrežnino tako, da se je priključna moč števca delila na število stanovanj, zato so bile razlike tudi več kot 100 odstotkov med individualnimi in temi skupnimi enotami,« je pojasnil župan. Sedaj bo
namreč vsaka stanovanjska enota v večstanovanjskem poslopju plačala omrežnino za priključek DN 20.
Vodarina za 5 centov višja
Za vse občane pa se bo zvišala cena vodarine, saj so po novem v to postavko vključeni stroški vodnega povračila za prodano pitno vodo in za vodne izgube, ki so se do sedaj izkazovali ločeno. Predlagana cena vodarine, ki se obračunava glede na porabljeno pitno vodo, je za 0,05 evra za kubični meter višja od veljavne cene z vodnim povračilom. To pomeni, da se bo potrošniku mesečni strošek ob porabi 10 kubičnih metrov vode na mesec povečal za 0,58 evra oziroma letno za 6,96 evra.
Komisija za okolje in pro-
stor Občine Poljčane, ki se je sestala pred občinsko sejo, je imela pomisleke predvsem glede priključitve na javni vodovod tistih občanov, ki posedujejo lastne vodne vire. »Pomisleke so imeli, ker ne poznajo zadeve. Že prejšnja uredba je to področje definirala enako, kar pomeni, da če si v območju javnega omrežja in oddaljen manj kot 200 metrov, si se dolžan priključiti. Za tem stoji logika. Več kot je priključenih, manjši je strošek izgradnje in obratovanja. Prav tako imajo zagotovljeno kakovost pitne vode, medtem ko morajo tisti z vodnimi viri sami skrbeti zanjo in še v poletnih sušnih mesecih se dogaja, da zmanjka vode. Potem pa panika in takoj na javno omrežje,« je pomisleke občinskih svetnikov zavrnil župan. V občini Poljčane naj bi bilo na javni vodovod priključenih prek 90 odstotkov občanov. Le v nekaterih vaseh pod Bočem imajo občani lastna zajetja, kajti povsod tudi ni javnega vodnega omrežja. Sicer pa naj bi se zanimanje za javni vodovod povečalo tudi zaradi plačevanja odvajanja in čiščenja odpadne vode, ki se obračuna glede na porabo pitne vode.
Mojca Vtič
Žetale • Negativno mnenje računskega sodišča
Napake odpravljene že med revizijskim postopkom
Računsko sodišče je za pravilnost poslovanja občine Žetale v letu 2011 v delu, ki se nanaša na javna naročila pri investicijskih odhodkih ter zadolževanje, izreklo negativno mnenje. Občini je sicer podalo priporočilo za izboljšanje poslovanja, odzivnega poročila pa ni zahtevalo, saj je bila zadeva pred dokončanjem revizijskega postopka urejena. Sicer pa je bila večina napak posledica počasnega dela državnih organov in nasprotujoče si zakonodaje.
Računsko sodišče je v revizijskem poročilu negativno mnenje izreklo, ker je občina bančno garancijo za odpravo napak v garancijskem roku od izvajalca dobila prepozno ter z rokom veljavnosti, ki je bil krajši od zahtevanega. Poleg tega je s sklenitvijo pogodbe in izdajo naročilnice nase prevzela več kot 75.000 evrov obveznosti, preden so bila sredstva načrtovana v proračunu občine za leto 2011. Pri plačilu obveznosti iz proračuna ni upoštevala zakonsko določenih plačilnih rokov ter presegla zakonsko dovoljeno mejo za dopustnost zadolžitve.
Z vidika gospodarnosti, ki je prav tako zakonsko določilo, ravnali racionalno, a kljub temu kršili zakon
Kot nam je dejal župan občine Žetale Anton Butolen, je mnenje Računskega sodišča pričakovano in relativno ugodno, kar se morda sliši čudno, ker je mnenje negativno. »Vendar kdor pozna mnenja Računskega sodišča v drugih zadevah in možnosti, ki jih pri izreku mnenja to sodišče ima, ve, da lahko zahteva tudi odzivno poročilo, uvede porevi-zijski pregled, zahteva različne ukrepe vključno z razrešitvijo posameznega funkcionarja, poda kazenske zahteve ali poda prijavo organom prego-
na. Gre za zahtevno materijo, ki jo je Računsko sodišče pregledovalo polne štiri mesece, devet mesecev pripravljalo in porabilo še nadaljnje tri mesece za končno poročilo. Očitek za kršenje pravil pri javnem naročanju se ne nanaša na konkreten postopek izbire izvajalca za posamezno investicijo, temveč na postopek ugotavljanja usposobljenosti izvajalcev v letu 2009. Takrat smo izvedli dvofazni razpis za izbor izvajalcev za nizke in visoke gradnje. Postopek, ki se je vmes že večkrat spremenil, je predvideval, da se v prvi fazi ugotovi in prizna usposobljenost prijavljenim izvajalcem. Za nizke gradnje smo usposobljenost priznali devetim prijavljenim izvajalcem, za visoke gradnje pa šestim. Z vsemi smo sklenili Okvirni sporazum za štiri leta. V drugi fazi smo nato za posamezno investicijo povabili k oddaji ponudb samo izvajalce, ki jim je bila priznana usposobljenost. Na ta način smo izbrali izvajalca del za obnovo lokalne ceste Žetale-Sto-pnica in Žetale-Krhiče v letu 2010. Na izbor ni bilo nobene pritožbe. Pri kontroli SVLR pa je bilo ugotovljeno, da je bil pri najavi 1. faze uporabljen evropski obrazec namesto naš. Obrazca se razlikujeta samo v tem, da je v glavi obrazca naveden drugi člen zakona. Zaradi te administrativne napake smo ostali brez sredstev,
ki smo jih imeli odobrena. Če bi hoteli plačati investicijo, ki je bila končana, bi morali v letu 2011 vsa sredstva nameniti za plačilo in se odpovedati gradnji vrtca, za kar smo imeli odobrenih skoraj 900.000 evrov sredstev iz RRP. V takšni situaciji smo se odločili, da neplačane situacije za gradnjo omenjenih odsekov cest plačujemo po mesečnih obrokih. Z vidika finančne zakonodaje je to dolgoročni kredit, za kar pa nismo prosili za soglasje Ministrstva za finance, ker ga ne bi dobili in torej nismo v
celoti spoštovali zakonodaje. Z vidika gospodarnosti, kar je prav tako zakonsko določilo, pa smo ravnali racionalno, ker smo s tem v letu 2011, 2012 in 2013 omogočili črpanje skoraj dva milijona evrov sredstev.«
Pri gradnji vrtca nepravilnosti zaradi plačil države
Kot je med drugim še povedal župan Butolen, druge ugotovitve niso posledica njihovega dela, temveč so posledica splošnega nespoštovanja predpisanih rokov, ki se prenaša z
državnih institucij navzdol. »V pogodbi za gradnjo vrtca smo imeli rok izgradnje 15. oktober 2011. Že na začetku gradnje smo vedeli, da roka ne bomo mogli doseči, ker smo pogodbo vladne službe za lokalno samoupravo dobili prepozno. Že v avgustu 2011 smo zaprosili za podaljšanje roka za en mesec. Sklep in aneks k pogodbi smo dobili konec aprila 2012. Ker nismo imeli aneksa, nismo mogli poslati zahtevka za izplačilo zadnje situacije. Lastnih sredstev, da bi jih založili, nismo imeli, zato smo 30-dnevni
plačilni rok zamudili. Tudi če se zahtevek za izplačilo pošlje pravočasno, se pogosto dogaja, da plačilo od države krepko zamuja, zato zamujajo tudi plačila izvajalcev. Sicer pa je zanimivo, da smo imeli za gradnjo vrtca še eno revizijo, ki je ugotovila, da je gradnja potekala racionalno in brez napak.«
Državni organi delajo prepočasi
»Očitek, da smo pristopili k investiciji ceste, preden smo jo uvrstili v proračun, je prav tako posledica prepočasnega dela državnih organov. V letu 2011 smo se prijavili na razpis za ukrep 322 s cesto Strajna-Prekože-Potni vrh. Za lastna sredstva smo želeli uporabiti sredstva po 21. členu ZFO. Na žalost na razpisu nismo bili uspešni, sklep pa smo dobili dokaj pozno. Imeli smo le nekaj dni časa, da pripravimo nov načrt porabe sredstev po 21. členu ZFO, vsekakor premalo, da bi sprejeli rebalans proračuna. Je pa občinski svet na izredni seji potrdil DIIP za cesto Žerak-Fišer in sklep, da se investicija omenjene ceste uvrsti v rebalans proračuna. Za SVLR je bilo to zakonito. Tudi sicer je to praksa pri razpisih. Računsko sodišče meni drugače. Sicer pa je cesta zgrajena in plačana,« je povedal Anton Butolen.
Patricija Kovačec
Foto: arhiv časopisa
Večina napak v zvezi z naložbenim poslovanjem občine je (bila) posledica počasnega dela državnih organov in nasprotujoče si zakonodaje.
10 Štajerski
Kultura
petek • 15. novembra 2013
Ptuj • Osnovnošolci v človekoljubnem projektu
Ladjice v spomin na žrtve genocida
Srednja ekonomska šola Maribor je pričela izvedbo človekoljubnega projekta, s katerim želijo obeležiti spomin na žrtve genocida. Cilj je izdelati 6 milijonov papirnatih ladjic, ki bodo simbolizirale žrtve, pri čemer jim bodo pomagali tudi ptujski osnovnošolci.
Projekt Šest milijonov ladjic za šest milijonov žrtev genocida, ki ga na Srednji ekonomski šoli v Mariboru vodi profesor zgodovine Boris Krabonja, je človekoljubne narave, z njim pa želijo obeležiti spomin na žrtve genocida. Dijaki bodo s pomočjo osnovnošolcev izdelovali papirnate ladjice, ki bodo simbolizirale število umorjenih in pobitih ljudi. „Število zveni zelo neosebno, zato bomo skupaj še z nekaterimi šolami izdelovali ladjice iz odpadnega papirja in se pridružili temu projektu, ki pridobiva na razsežnosti. Žrtev holokavsta je bilo
preko 6 milijonov," je pojasnila Lidija Žmavc iz Osnovne šole Olge Meglic, ki se je pridružila izdelovanju ladjic.
Do sedaj je bilo skupaj narejenih okrog 50 tisoč ladjic, zaključna prireditev pa bo 21. marca, na dan boja proti vsem vrstam genocidov. „V projektu lahko skupaj pokažemo, da nam ni vseeno za ljudi, ob tem pa se družimo, sodelujemo in skupaj dosegamo velike cilje," še pravi Žmavčeva, ki tako kot organizatorji projekta upa, da jim bo zastavljen cilj - ki je visokoleteč, a z izjemno pozitivnim predznakom - uspelo realizirati pravočasno.
Dženana Kmetec
Ptujski osnovnošolci so že pričeli izdelovati ladjice.
Foto: arhiv OS Olge Meglič
Ptuj • Izšel je novi roman Ferija Lainščka
Orkester za poljube
Roman Ferija Lainščka o nečastni sestri Terezi z naslovom Orkester za poljube je zadnja od štirih izdaj v zbirki Zapisani v Ptuj. Predstavili so ga minuli teden v prostorih ptujskega kotička umetnosti, Muzikafeju.
Feri Lainšček je o romanu spregovoril skupaj z avtorico spremne besede Ignacijo J. Fridl in urednikom Mitjem Čandrom, pogovor pa je povezoval Aljoša Har-lamov.
Zgodba je postavljena v leto 1929, osrednja prizorišča
Foto: ČG	t - "i
Feri Lainšček je roman predstavil skupaj z avtorico spremne besede Igna- novega Lainsckov-cijo J. Fridl in urednikom Mitjem Čandrom. Pogovor pa je povezoval Aljoša eg;i romana pa so
Harlamov.	mesta ob reki Dra-
vi - še posebej Ptuj, križniška komenda v Muretincih in splavarsko pristanišče Dolnja Dubrava na Hrvaškem.
V ospredju je zgodba medicinske sestre Terezije, ki izgubi moža, nato pa ji odpovejo še službo. V času gospodarske krize se tako znajde na robu preživetja, zato je prisiljena sprejeti preračunljivo pomoč premožnega meščana Jaroslava Goldinskega, sicer poverjenika v Ptujski mestni hranilnici in posojilnici.
Lainščkov Orkester za poljube (Študentska založba Beletrina) je četrti in zadnji roman iz zbirke Zapisani v Ptuj, v kateri so doslej izšli naslednji romani: Zdenko Kodrič: Nebotičnik Mitra (2011), Miha Remec: Mitrejin koder (2011) in Jani Virk: Kar je odnesla reka, kar je odnesel dim (2012).
Dženana Kmetec
Hajdina • Prva skupna predstavitev likovnikov
Slike življenja in narave
Drugega junija letos je bila ustanovljena Likovno-fotografska sekcija občine Hajdina, ki ustvarja v likovni učilnici OŠ Hajdina, za kar se zahvaljujejo OŠ Hajdina in njenemu vodstvu. Vodi jo Cecilija Bernjak, strokovno mentorstvo pa je v rokah učiteljice likovnega pouka Romane Kiseljak.
Ta se je odločila, da bo po dolgoletnih izkušnjah z mladimi generacijami svojo prakso obogatila še z delom s sta-
rejšimi. V sekciji računajo, da se jim bo sčasoma pridružil še kakšen od osnovnošolcev, ki mu učne ure likovne vzgoje
niso dovolj za razvoj njegovih sposobnosti, je povedala Ber-njakova. Na prvo skupinsko razstavo, ki so jo pripravili v
Foto: Črtomir Goznik
S prve skupinske razstave likovnih del članov Likovne sekcije občine Hajdina.
sodelovanju z ZKD občine Hajdina in ob 14. prazniku občine Hajdina, so člani likovne sekcije povabili 8. novembra. V dvorani društva upokojencev so svoja dela razstavili nekateri dolgoletni likovniki, ki so predstavili dela iz svojega preteklega obdobja, na ogled pa so postavili tudi risbe s svinčnikom, ki so nastale v prvem mesecu delovanja sekcije. Skupaj se je predstavilo 16 likovnikov. Fotografi pa se bodo prvič sestali v drugi polovici novembra. Prvo skupinsko razstavo so pripravili na pobudo ZKD občine Hajdina, je ob odprtju razstave povedala predsednica sekcije Ber-njakova. Ta ima velike načrte, spomladi leta 2014 bodo organizirali tudi likovno kolonijo, na katero bodo povabili tudi likovnike od drugod, da bodo v njihovem, domačem okolju poiskali motive, ki so vredni, da jih ohranijo našim zanamcem. Ena od nalog sekcije bo tudi spoznavanje slovenskih in svetovno znanih slikarjev.
MG
Tednikova knjigarnica
Krive so zvezde
Zvezda, pojasnjuje Slovar slovenskega knjižnega jezika (1994) pod 1, je majhno svetlo nebesno telo, vidno na jasnem nočnem nebu. Pod 2 pravi slovarska knjiga na strani 1690, da je zvezda lik z več koničastimi podaljški, pod 3, da je zvezda, navadno s prilastkom, simbol, znak v obliki peterokrake zvezde. Slovar pod 4 pravi, da v veterinarski stroki pomeni zvezda belo znamenje različnih oblik na čelu živali, pod 5 in tudi navadno s prilastkom je zvezda zelo znana igralka ali pevka. Pod 6 je brati, da je zvezda nebesno telo kot poosebitev tega, kar bistveno določa, vpliva na potek človekovega življenja, na primer: slediti svoji zvezdi, vsak ima svojo zvezdo. Pod 7 razlaga slovar, da ekspresionistično, z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: zvezda njegove sreče je utonila, utrnila se je zlata zvezda srečnih dni. Seveda knjiga še navaja dobro znane pomenske, pogovorne, žargonske in druge rabe besede zvezda, kot na primer: svetijo naj ti prijazne zvezde, zanjo bi sklatil zvezde z neba, udaril se je, da je videl vse zvezde, tako je bilo zapisano v zvezdah, segati za zvezdami, kovati koga v zvezde, rodil se je pod nesrečno zvezdo ...
In tako začenja knjiga z naslovom Krive so zvezde, ki vam jo, spoštovani bralci, srčno priporočam, da jo preberete, če niste mlajši od 11 let:
Pozno pozimi v mojem sedemnajstem letuje moja mama sklenila, da sem depresivna, najbrž zato, ker sem le poredkoma šla iz hiše, precej časa poležala v postelji, kar naprej prebirala isto knjigo, se neredno prehranjevala in dobršen del svojega prostega časa,ki sem ga imela na pretek, posvečala razmišljanju o smrti.
Kadar prebirate kako zloženko ali spletno stran ali karkoli tretjega o raku, je med stranskimi učinki bolezni vedno navedena depresija. Ampak depresija dejansko ni stranski učinek raka. Depresija je stranski učinek umiranja. (Tudi rak je stranski učinek umiranja. Pravzaprav velja to skoraj za vse.) Toda mami je bila prepričana, da potrebujem terapijo, zato meje odpeljala k mojemu splošnemu zdravniku Jimu, ki se je strinjal, da resnično plavam v hromeči in popolnoma klinični depresiji, in daje zato treba prilagoditi moja zdravila, jaz pa moram začeti vsak teden obiskovati podporno skupino.
Ta podporna skupina je bila sestavljena iz spremljevalne zasedbe likov v različnih stanjih slabega počutja, ki so jih zakrivili tumorji. Zakaj seje zasedba spreminjala? Stranski učinek umiranja.
Podporna skupina je bila seveda depresivna kot sam vrag...
Tako steče prvoosebna pripoved šestnajstletne Hazel, ki je zraven sedemnajstletnega Augustusa glavna literarna junakinja romana priljubljenega in večkrat nagrajenega ameriškega avtorja Johna Greena (1977). Roman Krive so zvezde, ki ga je za slovenske bralce prevedel Boštjan Gorenc - Pižama, se je povzpel na večino lestvic najbolje prodajanih knjig in prevajalec na naslovni platnici zatrjuje, da je to tako huda knjiga, da jo bodo brali vsi, tudi če bo za domače branje. Četudi diši navedeno po običajnih založniških reklamnih pristopih, ko gre za nagovarjanje najstniških bralcev, je resnica veliko globlja: Vsega so krive zvezde je zares dih jemajoče branje o tabuizirani temi, o mladostnikih, ki se prebijajo skozi življenje z nadvse mučno diagnozo in z močno verjetnostjo, da bodo kmalu umrli. Prosim, cenjeni bralci, ne recite, da je življenje težko in ni, da bi brali »žalostne knjige«! Knjiga Krive so zvezde je ena najlepših ljubezenskih zgodb, kar sem jih prebrala. Knjiga Krive so zvezde je ena največjih hvalnic prijateljstvu, potrpežljivosti, resnicoljubnosti, je hvalnica mladostnikov in hvalnica družini, je hvalnica korajži in hkrati je hvalnica življenja in smrti. In je hvalnica dobri knjigi in branju, ki glavnima junakoma pomaga ustvariti neverjeten medsebojni odnos.
Knjiga Krive so zvezde je med najboljšimi, ki sem jih prebrala zadnje čase!
Liljana Klemenčič
Nogomet
Bo Golubar pozimi zapustil Zavrč?
Stran 12 Športno plezanje
Mina drvi proti naslovu državne prvakinje
Stran 12
Rokomet
Pred Veliko Nedeljo na Ptuju še Dubajčani
Stran 13
Boks
Pet zmag za Ring, ena za Legionar
Stran 13

Cristea V. Loredana
»Ptujska ekipa sodi med najboljše v 2. ligi«
Stran 15
Kikboks
Ptujčani v Zagorju osvojili 10 kolajn
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiíajt¿ riaí
na íuáounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
tta- ¿filetee www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Boks • Dejan Zavec
V meni je še dovolj energije«
»
Dejan Zavec je eden izmed najpopularnejših slovenskih športnikov, pri svojih 37 letih pa mu ne manjka motiva in izzivov za prihodnost. Kako gleda na dosedanjo kariero in kakšne načrte ima za prihodnost, pa nam je razkril v pogovoru.
Petek zvečer je, pa si še vedno na treningu: je to običajno?
D. Zavec: »Bolj ali manj je. Čez ves teden imam po dva treninga na dan, ko pa nisem v tujini, naredim še dva ali tri izredne treninge v telovadnici.«
Si borbo proti Allaisu že »zložil« v svoj predal?
D. Zavec: »Ni bilo veliko 'zlagat', slika pa je že narejena. Znova sem poskušal narediti nekaj novih elementov, ki bi lahko bili še koristnejši ob kakšnem naslednjem, težjem dvoboju. Vrnil sem se v tekmovalni ritem in ob tem vknjižil zmago. Pomembno je, da je pred mojim imenom znova zelen znak za zmago, ki pomeni možnost napredovanja. S tem je že bil storjen prvi korak k naslednjemu dvoboju.«
Pred in med dvobojem si prekipeval od zdravja: še vedno uživaš v tem?
D. Zavec: »Ja, na srečo se to nadaljuje. Do samega sebe, treninga in nasploh do življenja se obnašam kar se da previdno in razumno. Mislim, da je to prava pot.«
Zagotovo je pokazatelj prave poti tudi dejstvo, da te je na dvoboju v Leipzigu spremljala slovenska veleposlanica Marta Kos Marko.
D. Zavec: »To je zame še ena dodatna čast in teža temu, kar počnem. Vemo, da veleposlanica pač ne gre na vsako športno prireditev, kaj šele na boks. Zaradi tega sem bil zelo počaščen. Nič pa ne more odtehtati tega, da so bili v Leipzigu prisotni moji navijači. Brez njih sploh ne bi prišel do možnosti, da me pride gledat - v tem primeru - veleposlanica. Kamorkoli grem, vedno so z mano in to mi je izjemno dragoceno.«
Si se po dvoboju že srečal z menedžerjem Ulfom Ste-infothom?
D. Zavec: »Ne, že dva ali trije termini so se nama izmuznili. Bila pa sva v telefonskem kontaktu: obema je jasno, da želiva znova na vrh. Vsak naslednji dvoboj bo zato maksimalnega pomena, Ulf pa je obljubil podporo pri tem.«
Boksarski večer v Leipzigu se je ob pomoči TV-po-staje SAT 1 izkazal za velik
Foto: Matija Brodnjak
Dejan Zavec je v Leipzigu zabeležil svojo 33. profesionalno zmago, ne manjka pa mu niti načrtov za prihodnost.
spektakel, kar je velik kompliment tvojemu klubu SES boxing, ki je bil organizator.
D. Zavec: »SAT 1 ima ob boksarskih večerih 4 ali 5 milijonov gledalcev, kar je tudi za Nemčijo veliko. Tudi sam dogodek je bil na visokem nivoju in s tem SES še utrjuje svoj vpliv na nemškem trgu. Ta vpliv je vedno večji in klub ima posledično v svojih vrstah vedno več kakovostnih borcev.«
Izmed najpomembnejših lestvic si najvišje po verziji IBF - na 13. mestu. V tej verziji si bil tudi svetovni prvak. Na lestvici spletnega portala boxrec si uvrščen okoli 35. mesta.
D. Zavec: »Če bi to mesto
Lahko poveš kaj več o tvojih razmišljanjih glede nadaljevanja kariere?
D. Zavec: »Popolnoma sem prepričan, da bom še enkrat naredil vse, kar je v moji moči, da pridem čim bližje vrha ali na sam vrh. Popolnoma se zavedam, kaj vse je potrebno, da se stvari zložijo in prideš do takšne borbe. Srečo imam, da sem to enkrat že doživel in da sem imel ob trdem delu tisti kanček sreče, ki je za to potreben. Na drugi strani sem bil dovolj pogumen, da sem srečo izzval in to se mi je potem vrnilo. V meni je še dovolj energije in drznosti, da poskusim še enkrat.«
gledal iz perspektive, da sem bi nekoč pri vrhu, potem je to slaba uvrstitev. A treba se je zavedati, da je zelo težko doseči 30. mesto in da je kakovostna razlika med prvimi 50 borci v posamezni kategoriji izjemno majhna. To se vedno znova dokazuje z raznimi presenečenji, ki niso redka - izjema je seveda nepremagljivi Floyd Mayweather. Sam se z leti vedno bolj zavedam, kaj sem naredil s tistim naslovom prvaka, želja po ponovitvi pa še vedno ostaja enaka. Nikoli nisem treniral zaradi tega, da bi nekoga prehitel na lestvicah, ampak zaradi uresničitve osebnostnega maksimuma - to ponavljam že dolgo časa in sem verjetno že dolgočasen. Če bi vse delal samo zaradi denarja, slave, prepoznavnosti, potem verjetno sedaj ne bi bil to, kar sem in bi že vrgel puško v koruzo. Sam sem mnenja, da ko nekaj delaš, poskusi priti do maksimuma.«
Med najboljšimi po verziji WBO sem našel tudi Bet-huela Uushono, ki si ga ti v Mariboru zanesljivo ugnal.
D. Zavec: »En dvoboj ali dva lahko spremenita celotno zgodbo - tako sem tudi sam prišel do dvoboja za naslov svetovnega prvaka. Najpomembnejša zgodba v tem je sposobnost menedžerja, da takšen dvoboj organizira - gre za velik posel. Na koncu vsake zgodbe je dvoboj v ringu - kot pika na i, a prej se zgodi veliko stvari: komu kot boksar odgovarjaš, kakšen je časovni okvir zgodbe, kdo je organizator in kaj s tabo pridobi ... Tudi moj
primer dvoboja s Thurmanom je specifičen: če bi takrat zmagal jaz, bi imel takoj dvoboj za naslov svetovnega prvaka, ker pa je tabor Thurmana 'skregan' s taborom svetovnega prvaka, on te možnost ni dobil. Tega seveda sam ne podpiram in sem za fair-play igro, a tako stvari pač potekajo.«
Ti misli še kdaj uidejo na dvoboj s Thurmanom v New Yorku?
D. Zavec: »Seveda! Najverjetneje ne bom pozabil nobenega svojega dvoboja, s Thurmanom pa še posebej ne. Bil sem v podrejenem položaju od začetka do konca in sem dobil hitri tečaj - 'šnelkurz' - o tem, česar ne smem narediti nikoli več (smeh).«
Izmed tistih, ki jih pogosto omenjajo kot tvojega naslednjega tekmeca, je Američan, Paul Malignaggi, ki, zanimivo, prihaja iz Bro-oklyna.
D. Zavec: »To je še vedno realna opcija, gre pa za borca izpod samega vrha. V ta krog spada še vsaj deset boksarjev, proti katerim zmaga šteje dvojno in je velik korak proti vrhu. Evropejci smo v tej zgodbi posebna kategorija, saj smo v očeh Američanov samoumevni poraženci, zato nas radi izbirajo. Sam bi bil vesel takšne priložnosti.«
Na vrhu lestvice velterske kategorije je Timothy Bradley, kategorijo višje kraljuje Floyd Mayweather. Sta to najboljša borca tega ranga?
D. Zavec: »Kar se tiče May-weatherja, nedvomno! Tudi
Bradley je nesporno kakovosten, a ima po mojem mnenju preveliko podporo in s tem olajšano pot. Dvoboja proti Provodnikovu in predvsem Pacquiau bi moral po mojem mnenju izgubiti, a je po točkah zmagal. Posel lahko zmeša marsikatere štrene. Tudi Devon Alexander (3. na lestvici vel-terske kategorije, op. a.) je poseben, saj ima specifičen način borbe. Oba z Bradleyem dajeta občutek, da želita le ubraniti naslove, ne ponudita pa dovolj značilnega boksa za veltersko kategorijo - to je dinamike in napadalnosti.«
Je Manny Pacquiao že nekoliko izven te elite?
D. Zavec: »Ima napovedano borbo z Brandonom Riosom na Kitajskem - ta trg se vse bolj odpira za podobne spektakle, čeprav ga predvsem Evropejci podcenjujemo. Glede 'Pac Mana' nimam slabih besed: kar se mu je zgodilo proti Marque-zu (KO v 6. rundi, op. a.), se lahko zgodi vsakemu. Še vedno ga vidim zelo visoko, veliko pa bo odvisno od tega dvoboja.«
Na občini Juršinci so zate po borbi pripravili sprejem, na katerem si izpostavil, da se med temi ljudmi odlično počutiš.
D. Zavec: »Rodil sem se in živel v Halozah, zato bom vedno ostal Haložan, zelo dobro pa se počutim tudi v Juršin-cih. To je moj dom, kjer sem si ustvaril družino. Zelo lepo pa so me sprejeli tudi ljudje v širšem krogu. Tudi takrat, ko še nisem bil poznan, name nikoli niso gledali kot na kakšnega prišleka. Samoumevno je, da sedaj gledam na to bivanje v prid otrokom: v Juršincih imamo zdravnika, zobozdravnika, lekarno, dom upokojencev, vrtec, ki ima zelo širok čas odprtja, odlično osnovno šolo ter zelo urejeno infrastrukturo. Meni odgovarja tudi ta
Če bi lahko v tem trenutku izbiral, katero od naštetih mest bi izbral za svoj naslednji dvoboj: Las Vegas, Los Angeles ali New York?
D. Zavec: »Iskreno povedano - še enkrat Stožice! Tisto, kar pa bi dokončno potešilo moje ambicije, pa bi bila zmaga kjer koli v ZDA.«
majhnost, kamor se lahko v teh turbulentnih časih odmaknem v samoto. Tem ljudem ni pomembno, kaj sem bil pred desetimi leti, kaj bom čez deset let, ampak me sprejemajo takšnega, kot sem sedaj.«
Se tako dobro počutiš tudi v trenerski vlogi: je to tisto, kar si želiš početi po končani karieri?
D. Zavec: »Ne skrivam, da me to zanima, vendar ne trdim, da bom to zares počel. Glede na možnosti in poznanstva, ki sem si jih ustvaril, imam odprte številne opcije, skoraj zagotovo pa bodo povezane s športom. Moja velika želja je, da bi lahko večjemu številu mladih fantov omogočil ali pomagal do boljših možnosti treniranja, kot sem jih imel sam. Zame bi bil uspeh, če bi kateri od njih presegel moje dosežke.«
Kako daleč je zaključek kariere?
D. Zavec: »Zaenkrat se počutim predobro, da bi jo končal (smeh). Obstaja seveda razumna časovna meja za konec kariere, vendar verjamem, da 38 let, ki jih bom dopolnil marca, še ni preveč. Morda pri 39 ... Bomo videli, kaj se bo zgodilo v tem času, tudi zdravstveno stanje bo pomembno vplivalo na mojo odločitev. Pravijo, da se zarečenega kruha največ poje, zato ne bi rad govoril o kakšnem natančnem datumu.«
Jože Mohorič
Rokomet • 1. SRL (m) Z borbenostjo do nove zmage
Rokometaši Jeruzalema v tej sezoni ob številnih težavah s poškodbami »ustvarjajo prave čudeže«, saj imajo na računu že tri zmage oz. šest točk, kar bi zaenkrat bilo dovolj za obstanek v ligi. Obstati v ligi je še vedno glavni cilj Ormožanov v tem prvenstvu.
V klubu je bil pred pomembno tekmo proti Krškemu zaradi številnih poškodb prižgan rdeči alarm in opravljena splošna mobilizacija vseh sil v klubu. Del kadetske ekipe se je od ponedeljka preselil k članom, da je trener Saša Prapotnik s svojimi varovanci sploh lahko normalno opravljal treninge. Najbolj zaposlen v klubu je fizioterapevt Izidor Cukovic, ki pred oddajo teh vrstic ni vedel povedati, kdo izmed poškodovanih bo v petek, 15. 11., ob 19.30 le lahko zaigral proti Krčanom.
Pred tekmo s Krškim je trener Prapotnik povedal: »Z borbenimi predstavami smo letos že zbrali šest točk in tu se ne mislimo ustaviti. Kljub težavam s poškodbami smo se z igralci, ki jim imamo na razpolago, pripravljali na ekipo Krškega, ki je sestavljena iz mladih igralcev, ki gojijo hiter in agresiven rokomet. Tudi tokrat bomo zaigrali do zadnjega atoma svojih moči in ob pomoči naših glasnih Ormožanov verjamem, da lahko osvojimo nove točke.«
ku
12 Štajerski
Šport
petek • 15. novembra 2013
Nogomet • NK Zavre
Zimski prestopni rok bo zelo zanimiv
Foto: Črtomir Goznik
Josip Golubar (Zavrč, beli dres) utegne v zimskem prestopnem roku zapustiti Zavrč.
Tenis
Blaž na Japonskem uspešnejši v igri dvojic
Kljub reprezentančnemu premoru nogometaši Zavrča ne počivajo. V miru se pripravljajo na zadnje tri uradne tekme v letošnjem koledarskem letu, ki pa bodo nadvse zahtevne. Najprej bele v Stožicah pričakuje ljubljanska Olimpija, nato sledi gostovanje v Mariboru, 7. decembra pa v završki Športni park za konec prihaja ekipa Celja. Več kot dovolj razlogov za maksimalno angažiranost na treningih, s katero je strateg Viktor Trenevski zadovoljen. Glede na to, da smo že v pozni jeseni, ko so vremenske razmere že precej muhaste in je tudi zaradi tega možnost poškodb še večja kot običajno, v tej pavzi Zavrčani ne bodo odigrali nobene prijateljske preizkušnje. Situacija glede poškodb je na srečo iz dneva v dan boljša. Peter Murko, ki se je poškodoval v prejšnjem reprezentančnem premoru in vse od tedaj ni igral, bo kmalu začel vaditi s polno paro in bo zaostril konkurenco v obrambi. Bolje je tudi s kapetanom ekipe Sandijem Čehom, ki že nemoteno trenira. Nekaj bolečin še čuti Rene Mihelič, toda tudi on bo kmalu povsem nared.
Golubar v Avstrijo?
Zavrč je kot novinec med prvoligaši prav gotovo lepa popestritev lige, obenem pa je ta uspeh v ospredje izstrelil tudi kakšnega posameznika. Tujih oglednikov jeseni ni manjkalo, zaradi dobrih rezul-
Konec prejšnjega tedna je bila v Škofji Loki na sporedu tretja letošnja tekma za državno prvenstvo v težavnostnem plezanju. Pri dekletih je znova slavila Mina Markovič (Plezalni klub 6b Ptuj), pri fantih pa Domen Škofic (ŠPO Radovljica). Tekma na plezalni steni v dvorani na Podnu je služila kot odličen preizkus forme in generalka slovenske vrste pred finalom svetovnega pokala 16. in 17. novembra v Kranju.
Markovičeva in Škofic sta preizkus forme opravila z odliko in brezhibno, kajti oba sta v svojih konkurencah do vrha preplezala tako kvalifikacijsko kot tudi finalno smer. Marko-vičeva je pri članicah edina preplezala do vrha obe smeri in na tekmi ni imela prave konkurence. Dvakratna zmagovalka skupnega seštevka svetovnega pokala v težavnosti in kombinaciji ter s 15 osvojenimi zmagami v svetovnem pokalu najuspešnejša Slovenka je bila zlasti prepričljiva v finalu, ko je vse tekmice pustila zelo daleč za seboj.
Državno prvenstvo se bo sklenilo v Kranju s tradicionalnimi plezalnimi dnevi in
tatov Zavrča pa so imeli tudi kaj videti. Kot smo uspeli neuradno izvedeti, bi že v zimskem prestopnem roku lahko prišlo do kakšnega odhoda. Zaenkrat je najbližje temu odlični hrvaški zvezni nogometaš Josip Golubar, ki je s svojim atraktivnim slogom igranja bojda navdušil predstavnike enega izmed avstrijskih prvoligašev, ki so zelo zainteresirani za njegove usluge. Obenem ima igralec, čigar glavna posebnost je atraktivno preigravanje, možnost odhoda v Iran. Ali bo do prestopa res prišlo, je v tem trenutku težko reči, drugim klubom
finalnima članskima tekmama 30. novembra v težavnosti in 1. decembra v balvanih.
Zaključek svetovnega pokala v Kranju
V soboto in nedeljo bo v Kranju na sporedu zaključna tek-
pa so zanimivi tudi nekateri drugi nogometaši Zavrča. V primeru odhoda kakšnega nogometaša bi bržčas sledila hitra reakcija in nadomestilo zanj. Pred letošnjo sezono je v klub prišlo kar nekaj nogome-
ma sezone svetovnega pokala v težavnosti. Mina je trenutno v skupnem seštevku na 2. mestu, 30 točk za Korejko Jain Kim.
»Zadnje časa s trenerjem Romanom Krajnikom predvsem delava na tem, da izboljšava moje plezanje v tako imenovanih 'moških' smereh. Roman ima pod svojim okriljem tudi precej dobrih fantov, tako da sem na treningih mimogrede deležna kakšnih njihovih kombinacij,« je dejala študentka psihologije. Pred kranjsko tekmo pa pravi: »Vse, kar si želim, je, da se čim bolje pripravim na tekmo in nato odplezam ter
tašev iz Hrvaške, in ker zaradi vstopa v Evropsko skupnost ti nimajo več statusa tujca, je tudi v zimskem prestopnem roku to najbolj verjetna smer prihoda kakšne okrepitve.
tp
pokažem, kaj znam. Vem, da sem zelo dobro pripravljena, zato se želim čim bolj osredotočiti na tekmo, ki me čaka, sproščena vstopiti v smer in pokazati to, kar mi je uspelo v soboto v Škofji Loki.«
sta, jm
Na tekmo svetovnega pokala v Kranju je prijavljenih 106 tekmovalcev - 44 deklet in 62 fantov -iz 24 držav (lani 92 tekmovalcev iz 20 držav).
Challenger turnir v Yokohami
Ptujčan Blaž Rola (186. na lestvici ATP) je po zaključku afriške turneje nekaj dni ostal na Ptuju, kjer je okreval po zastrupitvi s hrano v Maroku. Za zaključek uspešne sezone 2013 je odpotoval v deželo vzhajajočega sonca, kjer bo nastopal na dveh challenger turnirjih.
Najprej je po nekaj dneh treninga zaigral na turnirju v Yokohami (50 tisoč dolarjev nagradnega sklada). V 1. krogu se je pomeril z mladim, 20-le-tnim Avstralcem Benjminom Mitchellom (270.). Avstralec se je izkazal za izjemno težkega tekmeca, saj je na koncu zmagal. Prvi niz se je končal v tie-breaku, saj je obema igralcema uspel po en break. V podaljšani igri je bil Michell uspešnejši z rezultatom 7:4. Drugi niz je prinesel še več dinamike, saj so se odvzemi servisa kar vrstili. Blaž je izkoristil obe priložnosti, tekmec tri od petih. S tem si je pridobil odločilno prednost, ki jo je zadržal do konca dvoboja - 6:7(4), 4:6.
Blaž je v dvojicah združil moči z nekdanjim sošolcem na univerzi v Ohiu, Američanom Chasom Buchananom. Ta kombinacija je bila izjemno uspešna v ameriški študentski ligi, zato je bilo snidenje na Japon-
v
V Ravnah na Koroškem je v nedeljo, 10. 11., potekal 1. TOP sezone za člane in članice. Najboljših 24 slovenskih igralcev je bilo razporejenih v tri kakovostne skupine po osem igralcev. V prvi, najkakovostnejši skupini, so med drugimi nastopali Danilo Piljak (Šternmatik Cirkovci), Gregor Zafoštnik in Matic Slodej (oba ZM Maribor). V tretji skupini je tekmoval Luka Krušič (Šternmatik Cirkovce).
Prva skupina je postregla s kakovostnimi in izenačenimi dvoboji, prvega mesta pa se je na koncu nekoliko nepričakovano veselil mladi Ludvik Per-šolja (Letrika). Ta je v neposrednem dvoboju za zmago s 3:2 premagal tudi prvega nosilca Uroša Slatinška (Krka). Peršo-lja je ugnal tudi 2. nosilca, Ptuj-čana Gregorja Zafoštnika, ki je na koncu zasedel 4. mesto.
Gregor Zafoštnik (ZM Maribor)
skem zelo veselo. V 1. krogu sta izločila 3. nosilca, Moserja in Reida, ki sta na lestvici ATP dvojic uvrščena okrog 100. mesta (Rola in Buchanan okrog 500.). V dvoboju sta ubranila vseh devet priložnosti tekmecev za break, sama pa sta izkoristila tri od petih, kar je bil ključ do zmage. Četrtfinalni dvoboj proti ameriško-novozelanski dvojici Klahn-Venus (okoli 150. mesta na ATP) je postregel z izjemno izenačenostjo. Rola in Buchanan sta dobila prvi niz, drugega pa sta po izenačenju na 5:5 v svojo korist obrnila tekmeca. Sledil je skrajšan tretji niz, v katerem sta imela več sreče Klahn in Venus, ki sta izkoristila prvo zaključno žogo in slavila 8:10. O izenačenosti dvoboja priča tudi končno razmerje osvojenih točk: 71:71 ... Naslednji teden bo Blaž nastopal na challenger turnirju v Toyoti (35 tisoč dolarjev nagradnega sklada).
JM
Challenger Yokohama (50 tisoč dolarjev):
rezultati, dvojice:
1. krog: Rola/Buchanan (Slovenija/ZDA) - Frank Moser/Matt Reid (Nemčija/Avstralija, 3) 6:3, 6:2;
četrtfinale: Rola/Buchanan - Bradley Klahn/Michael Venus (ZDA/Nova Zelandija) 6:4, 5:7, 8:10.
, Piljak 6.
1.	skupina, končni vrstni red:
1. Ludvik Peršolja (Letrika) 7:0,
2.	Uroš Slatinšek (Krka) 6:1, 3. Tomaž Roudi (Ilirija) 4:3, 4. Gregor Zafoštnik (ZM Maribor) 4:3, 5. Bojan Ropoša (Kema Puconci) 3:4, 6. Danilo Piljak (Šternmatik Cirkovce) 2:5, 7. Matic Slodej (ZM Maribor) 2:5, 8. Patrik Sukič (Kema) 0:7.
Član mariborskega kluba je ugnal tudi svojega soigralca Matica Slodeja in Cirkovčana Danila Piljaka. Ta je imel na začetku precej smole, saj je uvodna dvoboja (proti Peršolji in Roudiju) izgubil 2:3. Kasneje je zabeležil dve zmagi, ugnal je tudi nekdanjega igralca NTK Ptuj Matica Slodeja (3:2).
V 3. skupini je Luka Krušič izgubil vseh šest dvobojev in je končal tekmovanje na 7. mestu.
Jože Mohorič
Rezultati dosedanjih tekem za DP:				
Šmartno		Tržič	Škofja Loka	skupaj
1. Mina Markovič (6b Ptuj)	100	100	100	300
2. Maja Vidmar (Škofja Loka)	80	80	47	207
3. Katja Kadič (Rašica)	51	51	80	182
4. Tina Šušteršič (Kranj)	65	65	43	173
5. Jera Lenardič (Kranj)	55	47	55	157
Športno plezanje • DP in svetovni pokal v težavnosti
Mina drvi tudi proti naslovu državne prvakinje
Foto: Zdenka Mihelič
Mina Markovič je odlično razpoložena pred zaključno tekmo svetovnega pokala v Kranju.
Foto: Črtomir Goznik
2. SNL: Aluminij za konec z Ankarančani
Konec tedno bodo slovenski drugoligaši odigrali zadnji krog jesenskega dela prvenstva. Kidričani se bodo na domačem igrišču pomerili z ekipo AH Mas Tech iz Ankarana. Ta je v zadnjiem času v zelo dobri formi, saj je nanizala kar tri zaporedne zmage (Veržej, Šampion, Bela krajina). Ker so tudi Kidričani v podobnem pozitivnem nizu, se ljubiteljem nogometa obeta lepa nogometna predstava. Srečanje bo odigrano v nedeljo, 17. 11., ob 13.00.
JM
Namizni tenis • 1. TOP (člani)
petek m 15. novembra 2013
Šport, rekreacija
Štajerski	13
Tenis
Pislakova v finalu dvojic boljša od Zidanškove
Tamara Zidanšek je ta teden nastopala na mladinskem ITF-turnirju 3. kategorije v Izraelu. Ob njej je slovenski tenis predstavljala še Manca Pislak.
Med posameznicami sta obe Slovenki izpadli že v uvodnem kropu: Tamaro je z rezultatom 4:6, 6:4, 2:6 ugnala leto starejša Ukrajinka Alina Yeroshenko. 15-letna članica TK Terme Ptuj pa je bila uspešnejša v igri dvojic, kjer je nastopala skupaj z
ITF U-18, Izrael:
rezultati, dvojice: 1. krog: Zidanšek/Pribylova (Slovenija/Rusija) - Julia Grabher/ Karoline Kurz (Avstrija, 1) 6:3, 6:3; četrtfinale: Zidanšek/Pribylova
-	Nikolina Jovic/Emily Smith (Srbija, VB) 6:4, 6:4;
polfinale: Zidanšek/Pribylova
-	Arianne Hartono/Inger van Dijk-man (Nizozemska, 3) 2:6, 7:6(5), 10:1;
finale: Manca Pislak/Katarina Stresnakova (Slovenija/Slovaška, 4) 4:6, 0:6.
rusko vrstnico Anno Pribylovo. V 1. krogu sta ugnali 1. nosilki, Avstrijki Grabherjevo in Kur-zovo, kar jima je dalo dodatnega zagona in močno povečalo možnosti za dober rezultat. V takšnem stilu sta nadaljevali v drugem krogu in ugnali srb-sko-britansko dvojico Jovic-Smith. Nov dramatičen dvoboj sta odigrali v polfinalu, kjer sta zaostajali 0:1 v nizih, a uspeli v tie-breaku drugega niza rezultat izenačiti. Skrajšani tretji niz je bil po tem le še formalnost, saj sta ga Zidanškova in Pri-bylova dobili zelo prepričljivo, 10:1.
Sledil je le še finalni dvoboj, kjer sta na nasprotni strani mreže stali 4. nosilki, Pislakova in Stresnakova. To je bil dvoboj dveh slovenskih reprezentantk v selekciji U-16, ki je letos dosegala lepe uspehe na evropskem in svetovnem ekipnem prvenstvu. Uspešnejša je bila Manca, ki je skupaj s svojo partnerico iz Slovaške slavila v dveh nizih.
JM
Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj)
Bovling • Podjetniška liga
Vodilni ne popuščajo
Osmi krog je prinesel visoke zmage vodilnih ekip, s čimer se niso spremenila razmerja na vrhu. Še naprej sta v vodstvu ekipi Saška bar in VGP Drava, ki tokrat nista oddali niti točke. Enak izkupiček je uspel tudi Elektru Maribor, le nekoliko manjši zmagi sta dosegli ekipi MO Ptuj in Radio-Tednik Ptuj. Najbolj izenačeno srečanje sta odigrali ekipi Tames in SKEI Ptuj, malenkosti (en ali dva podrta keglja v posamezni igri) pa so tehtnico nagnile na stran prvih. Podobno je bilo tudi v dvoboju Gostišče Iršič - MP Ptuj.
Med posamezniki sta izstopala Blaž Ivanuša in Črtomir Goznik, ki sta presegla mejo 800 podrtih kegljev. Najboljši ekipni rezultat je znova dosegla ekipa Saška bar (2790). Ekipi DaMoSS in Talum sta nastopili le s tremi igralci, kar je tekmecem precej olajšalo delo.
REZULTATI 8. KROGA: SKEI Ptuj
-	Tames 3:5, MP Ptuj, d. o. o. - Gostišče Iršič 2:6, Radio-Tednik Ptuj -Boxmark Team 7:1, Mestna občina Ptuj - DaMoSS 7:1, Elektro Maribor
-	Lekarne Ptuj 8:0, Talum - Saška bar 0:8, VGP Drava - Čisto mesto Ptuj 8:0.
Najboljši posamezniki 8. kroga: 1. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 846, 2. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 806, 3. Robert Šegula (Tames) 768, 4. Sašo Vidovič (Saška bar) 763, 5. Igor Gaber (MO Ptuj) 754, 6. Aleksander Vidovič (Elektro Maribor) 733, 7. Robert Kurež (Saška bar) 726,
8.	Franjo Skuber (Talum) 705,
9.	Tadej Vreže (MO Ptuj) 702,
10.	Gregor Miložič (Saška bar) 699.
1. SAŠKA BAR	8	2790	47	169,9
2. VGP DRAVA	8	2710	47	162,6
3. ELEKTRO MARIBOR 8		2595	45	160,6
4. MESTNA OBČ. PTUJ 8		2668	43	164,0
5. TAMES	8	2676	41	164,1
6. GOSTIŠČE IRŠIČ	8	2713	40	160,5
7. MP PTUJ	8	2509	36	155,3
8. SKEI PTUJ	8	2479	35	160,9
9. DAMOSS	8	1838	31	151,6
10.	RADIO-TEDNIK	8	2595	28	154,1
11.	TALUM	8	1904	20	152,3
12.	BOXMARK TEAM	8	2331	17	140,4
13.	ČISTO MESTO	8	2159	14	135,7
14.	LEKARNE PTUJ	8	1963	4	129,0
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) povprečno 191, 2. Igor Gaber (MO Ptuj) 187, 3. Aleksander Vidovič (Elektro Maribor) 184,2, 4. Gregor Miložič (Saška bar) 183,1, 5. Jani Kramar (Da-MoSS) 180,3, 6. Sašo Vidovič (Saška bar) 179,5, 7. Robert Kurež (Saška bar) 178,4, 8. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 175,2, 9. Robert Šegula (Tames) 175,1, 10. Branko Kelenc (VGP Drava) 173,8.
Pari 9. kroga (ponedeljek, 18. 11.): ob 17.30: Saška bar - Lekarne Ptuj, Elektro Maribor - MP Ptuj, d. o. o., VGP Drava - Tames; ob 20.00: Talum - Boxmark Team, Gostišče Iršič - Čisto mesto Ptuj, Radio-Tednik Ptuj - Mestna občina Ptuj, DaMoSS - SKEI Ptuj.
JM
Rokomet • Mednarodna prijateljska tekma
Pred Veliko Nedeljo na Ptuju še Dubajčani
Drava Ptuj - Al Nasr Club Dubaj 27:31 (15:15)
Drava Ptuj: Gerčer, Jerenec 1, Lesjak 3, Janžekovič 4, Reisman 1, Veit 1, Korošec 2, Lukežič 1, Požar 1, Feidrih 2, Sabo 1, Pukšič, Kenda 1, Žuran 2, Silovšek 5, Petrovič 1, Bedenik. Trener: Uroš Šerbec
Rokometaši Al Nasr Cluba iz Dubaja so v Sloveniji na pripravah, v sklopu teh pa so v sredo zvečer v športni dvorani Ljudski vrt odigrali prijateljsko tekmo proti Dravi. Gostje iz Združenih arabskih emiratov so v njihovi prvi ligi uvrščeni v sredino lestvice. Tekmo na Ptuju so vzeli zelo resno, medtem ko je domači trener Uroš Šerbec v prvem polčasu igral z bolj izkušenimi igralci, v drugem delu pa je ponudil priložnost mlajšim rokometašem.
Na domači strani so bili v prvem delu zelo razpoloženi vratar Gerčer, levo krilo Jan-žekovič in levi zunanji igralec Silovšek. Slednja sta popeljala Dravo v vodstvo s 6:3 in 11:7, a so se fizično močnejši gostje vedno znova približali. Po 20.
Foto: Črtomir Goznik
V sredo sta se na Ptuju v prijateljski tekmi merili ekipi Drave in Al Nasr Club iz Dubaja.
minuti je domača ekipa zaigrala agresivneje v obrambi in iz protinapadov dosegla nekaj lahkih zadetkov (15:10). To je bil alarm za goste iz Dubaja,
Pokal Slovenije:
Drava v četrtfinalu s Svišem
V Ljubljani so izžrebali pare četrtfinala rokometne zveze Slovenije. Med osmimi ekipami sta tudi dva 1. B-ligaša, in sicer Drava Ptuj in Dol Tki Hrastnik. Ptujčani bodo igrali s predzadnjo ekipo letošnjega prvenstva v 1. A-ligi, in sicer z ekipo Sviša. To je velika priložnost za ptujske rokometaše, da opozorijo nase in se morebiti celo uvrstijo na zaključni turnir. Nobeno srečanje ni lahko, vendar je treba verjeti v odmevnejši rezultat.
Pari četrtfinala: Drava Ptuj - SVIŠ Ivančna Gorica, Celje Pivovarna Laško - Istrabenz plini Izola, Slovan - Gorenje, Dol TKI Hrastnik - Trimo Trebnje. Srečanja se bodo igrala 12. decembra.
DK
ki so do konca polčasa s serijo 5:0 postavil izid polčasa 15:15. V nadaljevanju so Ptujčani najprej zaigrali obrambno različico 5-1. Mlada kombinirana postava Drave je z zelo željnimi dokazovanja Dubajčani držala korak do 48. minute, ko so gostje prvič na tekmi povedli (23:24). Vodstva do konca sre-
čanja niso več izpustili iz rok.
Ptujčane čaka v petek, 15. 11., veliko bolj pomembna prvenstvena tekma 7. kroga 1. B rokometne lige: v lokalnem derbiju se bodo ob 19. uri v športni dvorani Ljudski vrt pomerili z ekipo Velike Nedelje Carrera Optyla.
David Breznik
Uroš Šerbec, trener Drave: »Ponovno nas čaka lokalni derbi, v katerem bodo gostje dodatno motivirani, še posebej zaradi prve zmage letos v preteklem krogu. Mi se bomo skušali čim bolje pripraviti na tekmo, bi pa si želel, da moji fantje ponovijo igro z zadnjega srečanja s Cerkljami. Tam so odigrali odlično, ta pristop pa bi bilo treba ponoviti ta pristop tako v obrambi kot napadu. Igramo v domači dvorani, v kateri bo veliko naših in tudi gostujočih navijačev, zato pričakujem dobro vzdušje. Seveda bi izkoristil priložnost in na tekmo povabil vse ljubitelje rokometa.«
tp
Boks • 1. slovenska liga
Pet zmag za Ring, ena za Legionar
Boks klub Slovenska Bistrica je v domači športni dvorani v soboto izvedel 1. krog tekmovanja v slovenskih boksarskih ligah za sezono 2013/14. Letošnje tekmovanje je ponovno razdeljeno glede na starostne skupine na šolarje, kadete, mladince in člane, prav tako pa je razdeljeno na tri razrede, glede na število uradno odboksanih dvobojev.
Na uvodnem krogu so bili prisotni borci iz 13 klubov, ki so pred 150 gledalci prikazali 16 dvobojev. Ptujski boks sta zastopala kluba Legionar in Ring. Slednji so do sedaj vsa leta v ligah dosegali odlične rezultate in tako so tudi startali v novo sezono: zabeležili so kar pet zmag, kar jih je s 15 osvojenimi točkami postavilo na vrh skupne prvenstvene lestvice.
Pri »ringovcih« je najprej nastopil kot šolar (schoolboy) Urh Zebec, kateri se je boril proti Elvisu Osmanoviču (BK Tezno Maribor). Šlo je za sila izenačen obračun, v katerem je bil v svojem tretjem obračunu bolj aktiven Zebec, ki je na koncu zmagal z 2:1. V tretjem razredu (gre za boksarje, ki imajo od nič do pet uradnih dvobojev, op.p.) je Robert Šimončik proti Denisu Lizziju (ŽBK Maribor) ponovno pokazal svojo kvaliteto, saj je svojega tekmeca strl z izjemnim tempom in ga je dobesedno zasul s čistimi
Od leve stojijo: Urh Zebec, Blaž Skrjanec, Timotej Pučko, Ivan Pučko, Sašo Pučko, Aleš Kujavec, Denis Lazar, Robert Simončik (vsi BK Ring Ptuj)
udarci. To mu je na koncu tudi prineslo gladko zmago. Še bolj se je v drugem razredu izkazal še en zelo talentiran član BK Ring Denis Lazar, ki je premagal Marka Roškerja (BK Tezno). Lazar je zasipal svojega nasprotnika s težkimi udarci, tako da je bil dvoboj prekinjen v drugi rundi.
V zadnji dveh dvobojih sta se predstavila dva bolj izkušena boksarja, Aleš Kujavec in Blaž Škrjanec, ki sta oba vpisala zmagi. Škrjanec je nastopil v kategoriji do 64 kg z Markom Muratovičem (Sande Team Ruše), ki je bil ptujskemu bo-
ksarju enakovreden tekmec le v uvodnih treh minutah, nato pa je v drugi in tretji rundi prevladoval Škrjanec. Ta je »iskal« borbo in je bil zelo uspešen predvsem z levimi direkti. Veliko bolj izenačen dvoboj smo spremljali med Alešem Ku-javcem in Jernejem Gajškom (Sande Team Ruše). Šlo je za odprto borbo, v kateri je Ku-javec svojega tekmeca večkrat dobro zadel, kar mu je prineslo zmago 2:1. Pozitiven rezultat je iz BK Legionar Ptuj zabeležil David Kramberger, ki je bil suveren v ringu in je gladko ugnal Lindiana Lokmanija (BK
Tezno Maribor). Drugi predstavnik iz kluba Dejana Zavca, mladi Tomi Lorenčič, se je v uvodnem dvoboju pomeril z Mitjem Grušovnikom in po sila izenačenem obračunu klonil z 1:2.
BK Ring je v 1. krogu skupno zbral 15 točk, na 2. mestu jim z 8 točkami sledi ŽBK Maribor, na 3. mestu sta s 7 točkami pristala BK Ljutomer in BK Knockout Ljubljana. BK Legio-nar Ptuj je za zmago in poraz dobil štiri točke in je trenutno uvrščen na 7. mesto.
David Breznik
14 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 15. novembra 2013
Nogomet • Mlajše selekcije
Stojnčani z vsemi selekcijami
V NK Stojnci dajejo veliki poudarek delu z mlajšimi selekcijami, zato so letošnjo sezono pričeli s prav vsemi mlajšimi selekcijami. Na fotografiji je ekipa mlajših dečkov NK Zavrč-Stojnci U-13, ki nastopajo v prvem kakovostnem razredu MNZ Ptuj. Igralci trenirajo trikrat do
štirikrat na teden pod vodstvom trenerja Danijela Breca. Čeprav se v tej starostni kategoriji že vodi lestvica, tej ne dajejo primarnega poudarka: ta je namenjen temu, da otroci čim več delajo z žogo in spoznavajo vse elemente nogometne igre.
Ur
Ekipa NK Zavrč-Stojnci U-13
Futsal • Liga U-18
Zmaga mladih petelinov
Liga U-18 - B skupina
Športni napovednik
REZULTATI 3. KROGA: FC Ptuj - AGROREMONT Sveta Trojica 5:3 (1:0), KMN Benedikt - KMN Slovenske gorice 1:29 (0:14), Tomaž Picerija Ozmec - RE/MAX Brezje Maribor 9:4 (1:1).
1.	SLOV. GORICE 3 3 0 0 51:13 9
2.	TOMAŽ P. OZMEC 3 3 0 0 29:11 9
3.	KMN BENEDIKT 3 2 0 1 10:31 6
4.	FC PTUJ 3 1 0 2 16:20 3
5.	BREZJE MARIBOR 3 0 0 3 11:26 0
6.	A. SVETA TROJICA 3 0 0 3 6:22 0
Tomaž Picerija Ozmec - Brezje Maribor 9:4 (1:1)
STRELCI ZA TOMAŽ: Domen Školiber (4 x), Aleš Kamenšek (2 x), Niko Matjašič (2 x), Mitja Ga-šparič (1 x), Kevin Belšak (1 x).
TOMAŽ PICERIJA OZMEC: Star-čevič, Ketiš; Školiber, Kamenšek,
Nogomet • Mlajše kategorije
Proti Mariboru do štirih točk
Mladi nogometaši Aluminija so se v prejšnjem krogu dobro odrezali na gostovanju pri Mariboru Braniku, saj so osvojili štiri točke. Mladinci so z dvema zadetkoma Elvina Podbrežnika gladko zmagali, kadeti pa so remizirali.
1. SML
REZULTATI 15. KROGA: Maribor Branik - Aluminij 0:2, Jadran Dekani - Domžale 0:2, Bravo - Šam-pion 6:0, Olimpija - HIT Gorica 3:1, Krka - NŠ R. Koren Dravograd 3:0, Celje - Interblock 1:0, Rudar Velenje - NOGA Triglav 2:0, Koper - Ilirija 5:3
1.	DOMŽALE 15 11 1 3 32:12 34
2.	KOPER	15 10 3 2 49:20 33
3.	HIT GORICA 15 11 0 5 49:19 33
4.	ALUMINIJ 15 10 2 3 27:14 32
5.	MARIBOR BRANIK 15 10 1 4 52:14 31
6.	OLIMPIJA 10 8 3 4 32:19 27
7.	ILIRIJA	15 7 2 6 28:30 23
8.	KRKA	15 6 3 9 20:25 21
9.	CELJE	15 6 2 7 19:29 20
10.	RUDAR VELENJE 15 6 1 8 16:31 19
11.	NOGA TRIGLAV 15 5 2 8 32:26 17
12.	INTERBLOCK 15 4 3 8 16:28 15
13.	BRAVO 15 4 0 11 23:43 12
14.	ŠAMPION 15 3 2 10 16:35 11
15.	NŠ R. KOREN 15 3 1 11 20:60 10
16.	JADRAN DEKANI 15 2 2 11 16:38 8
1:0, Krka - NS R. Koren Dravograd 5:1, Celje - Interblock 5:2, Rudar Velenje - NOGA Triglav 0:4, Koper - Ilirija 1:0
14.	JADRAN DEKANI 15 1 4 10 9:36 7
15.	ŠAMPION 15 2 1 12 15:44 7
16.	NŠ R. KOREN 15 1 2 12 10:55 6
1. SKL
REZULTATI 15. KROGA: Maribor Branik - Aluminij 0:0, Jadran Dekani - Domžale 0:2, Bravo - Šam-pion 1:0, Olimpija - HIT Gorica
1.	OLIMPIJA 2.	DOMŽALE	15 11 15 11	1 0	3 4	34:5 42:13	34 33	Liga U-15
3. ALUMINIJ	15 9	4	2	23:16	31	REZULTATI 16. KROGA: Kovinar
4. CELJE	15 9	2	4	32:19	29	Tezno - Aluminij 0:7, Rudar Vele-
5. HIT GORICA	15 8	1	6	36:25	25	nje - NŠ Poli Drava 5:1, Šampion
6. BRAVO	15 8	1	6	18:13	25	- Maribor Branik 3:4, Pobrežje -
7. KOPER	15 6	6	3	22:12	24	Dravinja 0:2, Žalec - Krško 0:1,
8. NOGA TRIGLAV	15 6	4	5	20:14	22	Nissan Ferk Jarenina - Korotan
9. KRKA	15 5	6	4	32:22	21	Prevalje 0:0, AHA EMMI Bistrica -
10. RUDAR VELENJE 15 6		3	6	27:36	19	Farmtech Veržej 2:4, NŠ R. Koren
11. INTERBLOCK	15 5	2	8	24:34	17	- Celje 3:1
12. MARIBOR BR.	15 3	7	5	20:19	16	1. MARIBOR BRANIK 16 15 1 0 69:5 46
13. ILIRIJA	15 4	4	7	21:22	16	2. KRŠKO 16 15 0 1 78:5 45
Rokomet • Mlajše kategorije
Mlajši dečki A -vzhod II
REZULTATI 5. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Arcont Radgona 43:3 (17:1), Drava Ptuj -Pomurje 20:8 (13:4)
1.	DRAVA PTUJ 4	4	0	0	8
2.	V. NEDELJA C. OPTYL4	3	0	1	6
3.	MOŠKANJCI-GOR. 4	2	0	2	4
4.	POMURJE 4	1	0	3	2
5.	ARCONT RDGONA 4	0	0	4	0
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL - ARCONT RADGONA 43:3 (17:1)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Tobi Torič 13, Enej Kovačec 2, Uroš Horvat 3, Žan Toplak 3, Jure
Lukman 1, Gašper Cvetko, Aleš Zemljič, Aljaž Kosi 3, Vid Munda 1, Tilen Pfeifer, Elvino Kuhar 7, Žiga Borko 4, Žiga Herga Rizman, Niko Sovič 6. Trenerja Branko Bokša in Jernej Kosi.
2. mladinska državna liga - vzhod
REZULTATI 5. KROGA; Maribor Branik - Velika Nedelja Carrera Optyl 41:33 (22:12), Rudar - Jeruzalem Ormož 25:23 (11:9)
1.	MARIBOR BRANIK 4 2 2 0 6
2.	JERUZALEM ORMOŽ 4 2 115
3.	ŠMARTNO 4 2 0 2 4
4.	RUDAR	4 1 1 2 3
5.	V. NEDELJA C. O. 4 10 3 2
MARIBOR BRANIK - VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL 41:33 (22:12)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Jure Hržič, Filip Bombek 2, Matej Moravec 1, Uroš Šerod 2, Aljaž Tement, Domen Lorenčič, Matic Bokša 4, Aljaž Sok 11, Uroš Mendaš, David Hržič, Gregor Ho-jžar 8, Aleš Bezjak 5, Uroš Kuko-vec. Trener: Robi Mesarec.
Zaradi pomembnosti istočasne večerne članske tekme ekipa ni nastopila v popolni postavi. Prošnje za prestavitev tekme na poznejši termin Mariborčani niso uslišali. V gostujoči ekipi je bil najučinkovitejši Aljaž Sok z 11 doseženimi zadetki.
Danilo Klajnšek
U. Goričan, Belšak, Matjašič, Pla-vec, Vnuk, Rajh. Trener: Marjan Magdič.
Po izstopu članske ekipe Tomaža iz 2. slovenske futsal lige so pri Svetem Tomažu zdaj vse sile usmerili v perspektivno ekipo fantov do 18 let, kjer kar mrgoli fantov, katerih glavno breme kluba v preteklosti so nosili njihovi očetje. Mladi To-maževčani so zabeležili še tretjo zmago v tretjem srečanju. Po zmagi nad Ptujem (7:6) in Sveto Trojico (13:1) so po zaslugi odlične igre v 2. polčasu slavili še proti Mariboru (9:4). S štirimi doseženimi zadetki se je izkazal Domen Školiber. V 4. krogu v soboto, 16. 11., sledi tekma proti Benediktu, ki je v prejšnjem krogu s kar 1:29 izgubil proti Slovenskim goricam.
ku
3. ALUMINIJ	16 12	0	4	64:16	36
4. FARMT. VERŽEJ	15 10	1	5	54:27	31
5. NŠ R. KOREN	16 10	1	5	41:21	31
6. ŠAMPION	16 9	2	5	43:27	29
7. KOR. PREVALJE	16 8	3	5	40:24	27
8. CELJE	16 8	1	7	39:31	25
9. DRAVINJA	16 6	4	6	20:36	22
10. RUDAR VELENJE 16 7		0	9	35:45	21
11. POBREŽJE	16 5	1	10	13:30	16
12. ŽALEC	16 4	1	11	12:57	13
13. NŠ POLI DRAVA	16 3	2	11	15:54	11
14. KOVINAR TEZNO 16 3		0	13	15:71	9
15. FERK JARENINA	16 2	2	12	7:34	8
16. A. E. BISTRICA	16 1	1	14	9:71	4
2. SML -	vzhod				
Foto: Črtomir Goznik
Mladinci Aluminija (rdeči dresi) so v soboto dosegli odmevno zmago v gosteh; premagali so vrstnike Maribora.
NS POLI DRAVA - ZELEZNICAR 1:4 (1:1)
STRELCI: 1:0 Peter Jaušovec (24.), 1:1 Hlebec (13. z 11 m), 1:2 Markovič (50.), 1:3 Goznik (77.), 1:4 Markovič (81.)
2. SKL - vzhod
NS POLI DRAVA - ZELEZNICAR
6:1 (3:0)
STRELCI: 1:0 Šalamun (18.), 2:0 Bauman (35.), 3:0 Bauman (40.), 4:0 Cesar (64.), 5:0 Cesar (68.), 6:0 Cesar (70.), 6:1 Kolar - Robnik (80.)
SKUPNA LESTVICA:
1.	KRŠKO	25 21	1 3	87:14	65
2.	NŠ POLI DRAVA	25 18	1 6	90:28	55
3.	FARMT. VERŽEJ	25 18	1 6	71:35	55
4.	G. M. JARENINA	25 15	6 4	76:28	51
5.	DRAVINJA	25 11	5 9	50:34	38
6.	ŽELEZNIČAR	25 10	6 9	56:51	36
7.	MALEČNIK	25 9	5 11	42:48	32
8.	POHORJE	25 9	3 13	44:67	30
9.	ŠMARTNO 1928	25 8	5 12	48:45	29
10.	A. E. BISTRICA	25 7	4 14	38:56	25
11.	ŠMARJE PRI J.	25 7	4 14	32:79	25
12.	ŽALEC	25 5	6 14	28:49	21
13.	NAFTA 1903	25 6	3 16	36:87	21
14.	ZREČE	13 0	0 13	4:81	0
Danilo Klajnšek
Konjeniški šport:
Zmaga Osterčeve kobile v Trstu
Zvonko Osterc, član KK Slovenske gorice Lenart, je s kobilo Regino OZ (voznik Vili Martineli) nastopil na mednarodni kasaški prireditvi v Trstu in v dirki na 2080 metrov dolgi stezi zmagal s kilometrskim časom 1:19,8. Za prvo mesto je prejel denarno nagrado v znesku 3000 evrov.
NŠ
Nogomet • 2. SNL
PARI 15. KROGA - SOBOTA ob 13.00: Krško - Farmtech Veržej, Kalcer Radomlje - Bela krajina; SOBOTA ob 14.00: Sampion - Rol-tek Dob; SOBOTA ob 18.00: Senčur - Smartno 1928; NEDELJA ob 13.00: Aluminij - AH MAS TECH
3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 13. KROGA - SOBOTA ob 13.30: Malečnik - Drava Ptuj, Fosi-lum Sentjur - Grad, AHA EMMI Bistrica - Avto Skafar Beltinci, Šmarje pri Jelšah - Nafta 190; NEDELJA ob 10:30: Rakičan - Avto Rajh Ljutomer; NEDELJA ob 13.30: Odranci - Čarda Martjanci, Tromejnik G Sukič, Dravinja Kostroj
SUPERLIGA
PARI 12. KROG - SOBOTA ob 14.00: Podvinci Betonarna Kuhar - Bukovci (na igrišču z umetno travo na Ptuju), Apače - Boč Poljča-ne, Središče - Hajdina, Stojnci - Carrera Optyl Ormož; NEDELJA ob 10.30: Videm - 1A avto Gerečja vas
Rokomet • 1. A SRL (m)
11. KROG: Jeruzalem Ormož - Krško (PETEK ob 19.30)
1. A SRL (ž)
8. KROG: Mlinotest Ajdovščina - Tenzor DP Logik Ptuj (SOBOTA ob 20.00)
1.	B SRL (m)
7. KROG: Drava Ptuj - Velika Nedelja Carrera Optyl (PETEK ob 19.00, v OS Ljudski vrt), Grosuplje - Moškanjci Gorišnica (SOBOTA ob 20.00)
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž)
5.	KROG: Benedikt - AC Prstec Ptuj (SOBOTA ob 18.00)
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
6.	KROG: Kema I - Ptuj (SOBOTA ob 17.00)
2.	SNTL(m)
6. KROG: Sternmatik Cirkovce - Melamin (SOBOTA ob 10.00); Sternmatik Cirkovce - Krka II. (SOBOTA ob 14.00)
Boks • V soboto na Ptuju 33. Zlata rokavica
Zlata rokavica v boksu ima izjemno tradicijo: z organiziranjem tega tekmovanja je pričel nedavno preminuli Slavko Dokl. Letos bo na sporedu že 33. rokavica, na kateri organizator, Boks klub Ring iz Ptuja, napoveduje vsaj sedem dvobojev. Prav v vseh bodo dobili svojo priložnost ptujski boksarji in boksarke iz BK Ring in BK Legionar. Drugi nastopajoči prihajajo iz BK Tezno, Combat Academyja, ŽBK Maribor, BK Slovenska Bistrica in FC Ljubljane. V soboto, 16. 11., se nam od 18. ure naprej v športni dvorani Gimnazije Ptuj obeta odlična športna prireditev, ki jo bo odprl Dejan Zavec. Lanske lovorike zaradi poškodbe ne bo branil lanskoletni zmagovalec Nejc Nedeljko. Med nastopajočimi boksarji je to nagrado že osvojil Blaž Skrjanec. Najboljši nastopajoči bodo dobili nagrade za najboljšega mladega boksarja, najboljšo boksarko, najboljšega tehničnega boksarja, razglasili pa bodo tudi dobitnika 33. Zlate rokavice. Spored 33. Zlate rokavice: Urh Zebec (Ring Ptuj) - Elvis Osmanovič (Tezno) Anja Jabločnik (Ring Ptuj) - Ema Kozin (Combat Academy) Monika Božičko (Ring Ptuj) - Majda Osmančevič (Tezno) Robert Simončik (Ring Ptuj) - David Kramberger (Legionar Ptuj) Blaž Skrjanec (Ring Ptuj) - Edin Sejdinovič (Maribor) Aleš Kujavec (Ring Ptuj) - Alen Pauman (Slovenska Bistrica) Denis Lazar (Ring Ptuj) - Luka Mejač (Ljubljana)
Mali nogomet • Zimska liga Ormož
Sportno društvo Pušenci razpisuje tekmovanje za Zimsko ligo v malem nogometu Ormož 2013/14. Liga je rekreacijska in je namenjena ekipam iz Občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. V primeru manjšega števila ekip lahko sodelujejo tudi ekipe iz drugih občin. Tekme se bodo ob sobotah in nedeljah igrale v Sportni dvorani na Hardeku. Tekmovanje bo potekalo v članski in veteranski ligi. Pravico nastopa v veteranski ligi imajo igralci, ki so na dan tekme stari 35 let ali več. V članski ligi ni omejitev. V tekmovanje članov se sprejme 16 ekip, v tekmovanje veteranov pa 8 ekip. Igralni čas tekem bo 2 x 15 minut. Igra se po sistemu vsak z vsakim v skupini. Prvaka v članski ligi bo odločala končnica; prvak v veteranski ligi bo ekipa, ki zbere največje število točk.
Liga v malem nogometu se bo pričela predvidoma 23. 11. 2013. Prijavnina za tekmovanje članov znaša 180 EUR, za veterane 150 EUR. Prijavnino je treba poravnati na TRR Sportnega društva Pu-šenci, štev. 04103-0000757896, s pripisom »Za zimsko ligo malega nogometa« in »ime ekipe«. Prijavnina mora biti plačana do datuma žreba za tekmovanje. Žrebanje bo v soboto, 16. 11., v Vaškem domu Pušenci ob 19 uri. Na žrebanju lahko sodelujejo ekipe s plačano prijavnino.
Nagrade: prve tri ekipe v vsaki ligi prejmejo pokale, pokal prejmeta tudi najboljši strelec in vratar.
Prijave: Miran Kuharič (041 907 413), Miran Senčar (031 201 656), Miran Tušek (051 324 399).
Vse informacije so vam prav tako na voljo na teh telefonskih številkah. Izpolnjeno prijavnico pošljite po elektronski pošti miran.tusek@ teleing.com ali miran.tusek69@gmail.com do 16. 11. 2013 ali jo prinesite na žrebanje.
DK, DB, UK
petek • 15. novembra 2013
Šport
Štajerski	15
Odbojka • Cristea Voichita Loredana, ŽOK AC Prstec Ptuj
Športni napovednik
Namizni tenis • Na Kidričevem 1. letošnji mladinski TOP
V	nedeljo, 17. novembra, bo v organizaciji NTK Clrkovce v športni dvorani na Kidričevem od 10. ure naprej potekal 1. letošnji TOP turnir za mladinke in mladince. Pravico nastopa ima najboljših 24 igralcev in igralk po lestvici NTZS, ki bodo razporejeni v tri kvalitetne skupine (1. - 8., 9. - 16., 17. - 24.). V teh bodo igrali vsak z vsakim, zato lahko pričakujemo kvalitetne in izenačene dvoboje. Pri dekletih bosta nastopili članici NTK Ptuj Anja Bezjak (2. skupina) in Katja Krajnc (3. skupina).
Predstavitev športa invalidov na OŠ Ljudski vrt Ptuj
V	ponedeljek, 18. novembra, bo na OŠ Ljudski vrt na Ptuju potekala predstavitev športa invalidov za učence od 6. do 9. razreda po naslednjem sporedu:
9.15: odprtje projekta -Andreja Razlag (predsednica DŠI MOST), Tatjana Vaupotič Zemljič (ravnateljica);
9.30 do 12.30: predstavitev naslednjih športov:
-	šah za slepe
-	streljanje
-	namizni tenis na vozičkih
-	kegljanje za slepe
-	odbojka sede
-	košarka na vozičkih
-	golball - igra z zvenečo žogo
jm
»
Ptujska ekipa sodi med najboljše v 2. ligi«
V ženskem Odbojkarskem klubu AC Prstec Ptuj so v začetku sezone zares presenetili, saj so na mesto trenerke postavili nekoč odlično igralko, v zadnjih letih pa tudi vedno bolj uveljavljeno trenerko Cri-steo Voichito Loredano. Ta je v Romuniji nastopala za Clui - Napoca, nato pa je nekaj let igrala za mariborski ženski odbojkarski klub. Novo KBM Branik Maribor je trenirala med letoma 2004-2008, nato je v prvi ligi vadila ruško ekipo, medtem ko je nazadnje tri leta vodila moško ekipo Maribora. Že pred časom je bila v stiku z bivšim predsednikom ptujskega kluba Štefanom Vrbnjakom, ki je Loredano tudi pripeljal na Ptuj. Izkušena bivša igralka in ambiciozna trenerka je prišla v novo sredino, v kateri je nekaj igralk, ki jih že pozna, saj jih je trenirala že v Mariboru, in ne-
Strelstvo • 22. Nagrada Pohorja
Šumak, Vernik in Kuharic v finalu
V novi športni dvorani v Hočah je minuli konec tedna, v organizaciji domačega SD Franca Lešnika Vuka iz Hotinje vasi potekalo največje slovensko mednarodno klubsko tekmovanje v streljanju z zračno puško za 22. Nagrado Pohorja in 6. Memorial Bruna Skodiča. Tekmovanje, ki je zadnja leta potekalo v Račah, se je preselilo v Hoče, kjer so domačini v okviru nove športne dvorane dobili tudi novo, 11-stezno avtomatizirano, domicilno zračno strelišče. V močni konkurenci 110 strelcev iz petih držav (Hrvaške, BIH, Madžarske, Rusije in Slovenije) so slovenski strelci dosegli eno posamično zmago v konkurenci mladink, kjer je slavila Grosu-peljčanka Klavdija Jerovšek Od slovenskih strelcev so si posamična odličja priborili še Robert Markoja in Željko Moičevic med člani ter Žan Kelenc med mladinci.
Strelska društva iz Spodnjega Podravja tokrat niso imela svojih predstavnikov v članskih vrstah, zato pa so med mladinci nastopili trije ormoški strelci in en kidričevski mladinec. Med mladinkami sta se v finale najboljše osmerice uvrstili Ormožanki Urška Kuharič s 405,6 kroga na 5. mestu ter Petra Vernik s 402,1 kroga na
7. mestu. Najboljšo predstavo dneva je pokazala Madžarka Katinka Szijj s 409,8 kroga. V finalu, kjer strelci začnejo iz ničelnega izhodišča, je z dobrim streljanjem zmago slavila Slovenka Klavdija Jerovšek in postavila nov finalni državni rekord z 204,2 kroga. V finalu se je dobro borila tudi ena izmed najboljših slovenskih mladink, kovinarjeva strelka Petra Vernik, ki je s 159,6 kroga osvojila 4. mesto, napaka v 5. strelu, ko je zadela 8,1 kroga, pa ji je preprečila osvojitev odličja. Druga ormoška finalistka Urška Kuharič je s 115,7 kroga osvojila 6. mesto, njena neizkušenost z zahtevnimi finalnimi preizkušnjami pa je posledice pustila že takoj v začetku finala, ko si je s petimi slabimi streli nabrala velik zaostanek za konkurentkami, tega pa je le še delno ublažila v naslednjih šestih strelih, ko je zadela pet desetic in bila izločena po 12. strelu, kar ji je na koncu kljub temu prineslo dobro 6. mesto.
Med mladinci so se med finaliste uvrstili štirje slovenski strelci, izmed katerih je najboljši kvalifikacijski rezultat dosegel Ormožan Jan Šumak s 611,5 kroga na 3. mestu, kar predstavlja v povprečju dosežek 101,9 kroga na serijo.
Slednji lahko še vedno nastopa na mednarodnih turnirjih kot mladinec do novega leta, čeprav je z novo sezono že prestopil v člansko vrsto. V kvalifikacijah si je prvo startno pozicijo za finale priboril hrvaški strelec Martin Oboroveč-ki, ki je dosegel lep rezultat s 618,2 kroga, kar predstavlja v povprečju 103,0 kroga na serijo. Kidričevski strelec Aleš Pernat je dosegel 597,0 kroga in osvojil 11. mesto, finalno osmerico pa je zgrešil za slabih devet krogov. V finalu pa se je odlično odrezal Žan Kelenc iz Črenšovcev, dosegel 202,3 kroga, postavil nov finalni državni rekord in osvojil 2. mesto. Or-možan Jan Šumak je bil izločen v 14. strelu finala, kar mu je prineslo 5. mesto, v finalu pa je dosegel zanj povprečni rezultat z osmimi deveticami in petimi deseticami.
V članski konkurenci je nov finalni državni rekord postavil tudi Robert Markoja z 206,4 kroga, odličen dosežek v kvalifikacijah pa je pokazal Željko Moičevic s 597 krogi, zaradi tehničnih težav z elektronskimi tarčami še po starih pravilih. Slavil je odlični mladi madžarski strelec Istvan Peni (597 + 208,1).
Simeon Gonc
Kvalifikacijski turnir SZS: Stojak do nove zmage
Na prvem kvalifikacijskem turnirju v sezoni, ki smo ga v prejšnjih sezonah poznali pod imenom odprtega kontrolnega tekmovanja, je najboljši nastop dneva s pištolo v svoji kategoriji pokazal ptujski mladinec Sašo Stojak in zmagal z dobrim dosežkom 566 krogov, njegov mlajši klubski kolega Tadej Širec je osvojil 3. mesto s 545 krogi. Med članicami je Ptujčanka Majda Raušl s 372 krogi osvojila 2. mesto, zmagala je Petra Dobravec s 373 krogi, preostali Ptujčanki Mateja Pešakovič in Mateja Levanič pa sta s 366 in 365 krogi osvojili 6. in 7. mesto, pri čemer Levaničeva nastopa za ormoški Kovinar. Med člani je odlično streljanje pokazal Ormožan Kevin Venta, ki pa je zaradi velike napake v 4. seriji, ko je zadel enico, ostal brez pričakovane zmage, saj je dosegel le 568 krogov in osvojil 7. mesto (brez napake bi dosegel 576-577 krogov in zanesljivo zmagal). Pirančan Emerik Hodžic, ki nastopa za ekipo Kovinarja, je z enakim rezultatom kot Venta osvojil 6. mesto, oba pa sta zgrešila zmago za vsega dva kroga. S 570 krogi je namreč slavil Ka-
mničan Rožle Repič. Miklavška strelca Jožeta Keren-čiča, brata Boštjan in Simon Simonič, sta s 560 in 554 krogi osvojila 12. in 20. mesto.
V mladinski konkurenci s puško je znova visoko posegla ormoška strelka Urška Kuharič in s 383 krogi osvojila 2. mesto, Petra Vernik je bila tretja s 382 krogi, slavila je Klavdija Jerovšek s 390 krogi. Med mladinci je zmagal Anže Presterel s 583 krogi, Kidri-čan Aleš Pernat pa je s 570 krogi osvojil 5. mesto. Med člani je z novo zračno puško znamke Pardini, pri razvoju katere je aktivno sodeloval najboljši strelec na svetu, Italijan Niccolo Campriani, zmagal Željko Moičevic s 594 krogi. Ormožan Jan Šumak je dosegel 583 krogov in osvojil 9. mesto. Preostala Ormožana Boris Hergula in Tadej Horvat sta s 568 in 562 krogi osvojila 25. in 32. mesto. Ormoške strelke Tovarne sladkorja Vesna Mele, Suzana Petek in Lea Majcen pa so med članicami s 373, 360 in 349 krogi osvojile 12., 14. in 15. mesto, zmagala je Živa Dvoršak s 398 krogi. Rezultati kvalifikacijskega tekmovanja štejejo za uvrstitev na Državno prvenstvo ter so lahko v pomoč vodji reprezentance pri sestavi izbrane vrste za velika tekmovanja.
kaj mladih igralk, ki jih na novo spoznava. Cristea Voichita Loredana nam je v kratkem intervjuju opisala, kako vidi trenutno situacijo v ekipi in nam je tudi povedala, kakšne so njene želje na trenerskem mestu.
Kako to, da ste sprejeli izziv vodenja ptujske ženske odbojkarske ekipe?
Cristea Voichita Loredana: »Zaradi porodniške sem bila skozi poletje brez ekipe, zato sem sprejela ponudbo Štefana Vrbnjaka. Glede na to, da sem poznala nekaj igralk, s katerimi sem v preteklosti že delala pri Braniku, mi ni bilo težko sprejeti vlogo trenerke ptujske ekipe.«
Kakšna se vam zdi ekipa ŽOK AC Prstec Ptuj?
Cristea Voichita Loredana: »Zagotovo bo treba še veliko vaditi in izboljšati samo tehniko pri igralkah. Kot trenerka namreč vsepovsod zelo rada delam na izboljšavi tehnike. V ekipi je veliko mladih igralk in tudi nekaj starejših, ki sestavljajo dobro celoto. Želela pa bi si, da bi lahko imela moja ekipa še kakšen trening več na teden, saj bi tako lažje napredovala. Imamo namreč le dva skupna treninga, kar je premalo za vidni napredek.«
Kakšen je rezultatski potencial te ekipe?
Cristea Voichita Loredana: »Trenutno ta ekipa sodi med prve štiri v 2. ligi vzhod. Mogoče bi lahko s kakšno okrepitvijo ali dvema igrale tudi v prvi ligi.«
Ptuj je pred leti že imel žensko odbojkarsko ekipo
Foto: Črtomir Goznik
Cristea Voichita Loredana je uveljavljeno ime v svetu odbojke.
v prvi ligi: je pot ponovno usmerjena proti prvi ligi?
Cristea Voichita Loredana: »Če bo možnost in če bo Ptuj imel dovolj dobre igralke, potem vsekakor lahko v prihodnosti morda ponovno zaigra v prvi ženski ligi. Kot sem dejala: za preboj v prvo ligo bi ta ekipa potrebovala še kakšno kakovostno igralko, a v prvi vrsti bo moral biti klub finančno sposoben podpreti igranje v prvi ligi - to namreč veliko stane. A če vprašate mene, sem
jaz takoj za, da se na Ptuju ponovno igrajo tekme prve lige.«
Kakšne so vaše želje na mestu trenerke ptujske ekipe?
Cristea Voichita Loredana: »Pogodbo imam podpisano za eno leto, vsekakor pa lahko ostanem na Ptuju tudi dalj časa. Vsekakor bodo čas in rezultati povedali svoje. Sama pa si želim, da bi ekipa, ki jo vodim, čim bolj napredovala v odbojkarski igri.«
David Breznik
Kikboks • Slovenija open 2013 - Zagorje
Ptujčani osvojili 10 kolajn
V Zagorju je v soboto, 9. 11., potekal tradicionalni, že 30. mednarodni turnir v kikboksu, na katerem je letos sodelovalo 580 tekmovalcev iz 65 klubov iz 10 držav.
Člani in članice Kluba borilnih veščin Ptuj so tokrat nastopali z 12 tekmovalci in so osvojili po eno 1. in 2. ter kar osem 3. mest, kar je v tako močni in številčni konkurenci res velik uspeh. Nekateri tekmovalci KBV Ptuj so nastopali v dveh kategorijah in so imeli na turnirju veliko borb.
Posebno priznanje je od organizatorja turnirja, domačega kluba PDK Zagorje, prejelo vodstvo KBV Ptuj za sodelovanje na vseh 30 turnirjih - od leta 1983 dalje. Od vodstva Kikboks zveze Slovenije, predsednika Vladimirja Sitar in sekretarja Iva Vodopivca, pa je 12 članov reprezentance Slovenije, ki so letos osvojili
Rezultati tekmovalcev KBV Ptuj (vsi so nastopali v disciplini point fighting):
1.	mesto je osvojila: Lara Vuzem Vajda (kadetinje do 37 kg);
2.	mesto je osvojil: Patrik Šulek (kadeti do 52 kg);
3.	mesto so osvojili: Lara Vuzem Vajda (kadetinje do 42 kg), Tadej Valenko (člani do 69 kg in člani do 69 kg), Vito Čurin (kadeti do 84 kg), Gašper Mlakar Valentin (kadeti do 63 kg in do 69 kg), Anej Pivec in Tilen Repina (mlajši kadeti do 135 cm).
Foto: Franc Slodnjak
Lara Vuzem Vajda in Vito Curin z Vladimirjem Sitarejem.
medalje na evropskem prvenstvu, prejelo posebno plaketo, med njimi tudi Ptujčana Lara Vuzem Vajda in Vito Čurin.
Na turnirju so brez uvrstitve med prve tri ostali naslednji mladi ptujski upi: Dejan in Nina Duh, Nino Ritlop in Dominik Ljubec. Luka Vin-diš je v prvem krogu naletel na svetovnega prvaka iz Madžarske in tesno izgubil za 2 točki. Ptujsko ekipo je vodil Vladimir Sitar, sodili pa so Edvard Štegar, Mateja Erlač, Aleš Skledar in Milan Breg.
Sedaj čaka tekmovalce ptuj-
skega kluba nastop na mednarodnem turnirju to soboto na Hrvaškem v Kutini, nastopi na še dveh turnirjih v Avstriji ter še nastop na CROATIA OPEN v decembru, ki tokrat poteka v Zagrebu. Člani reprezentance Slovenije pa potujejo v začetku decembra na svetovno prvenstvo v Antalyo v Turčijo. Med izbranci je tudi Tadej Va-lenko, ki se vneto pripravlja na ta nastop v klubu in na pripravah reprezentance. Zadnje priprave bodo potekale ta vikend v Olimju.
Franc Slodnjak
16 Štajerski
Nasveti
petek • 15. novembra 2013
Kuharski nasveti
Glavnati ohrovt
Ohrovt velja za odporno kapusnico, saj nekatere sorte dobro prenašajo slano in zaradi tega ga lahko pobiramo tudi novembra. Glava ohrovta je podobna zelju, vendar so listi nagubani in svetlo zelene do temno zelene barve. Temno zeleni ali zgodnji ohrovt ima več železa in je zelo okusen. Ni pa obstojen za daljši čas in hitro porumeni. Okus ohrovta je prijetno aromati-čen, vendar manj intenziven kot pri brstičnem ohrovtu.

Ohrovt je zaradi različne uporabnosti dobrodošla zelenjava v vsakodnevni prehrani. Iz ohrovta si lahko pripravimo vse skupine jedi razen sladic. Cenjena je ohrov-tova juha, ko ohrovt narežemo na kocke in najprej v vodi skuhamo manjšo količino krompirja, nato dodamo narezan ohrovt in zgostimo s svetlim prežganjem, ki smo ga pripravili iz sesekljane čebule, česna, in moke. Od začimb uporabimo sol, lovorov list in kumino. Za boljši in bolj poln okus lahko pred serviranjem dodamo kislo smetano. Ohrovt je tudi pogosta sestavina enolončnic in zelenjavnih juh. Vse juhe iz ohrovta pa lahko izboljšamo tudi s prepraže-no slanino.
Kremno ohrovtovo juho pa pripravimo iz večje količine ohrovta, ki ga poljubno narežemo, na manjši količini maščobe prepražimo grobo sesekljano čebulo, ko ovene, dodamo česen in pomokamo. Moko prepražimo le toliko, da ne spremeni barve, in zalijemo z večjo količino vode ali juhe. Dodamo narezan in opran ohrovt, dodamo sol in lovorov list in kuhamo tako dolgo, da ohrovt razpade. Juho pretlačimo, okus izboljšamo z mleto kumino in legirjem ter ponudimo. Kot jušni vložek lahko v juho vložimo ocvrti grah, profiterole, biskvitni ponvič-
nik ali zlate kroglice.
Iz ohrovta pripravljamo tudi priloge in prikuhe. Pripravimo lahko okusne narastke, gratinirani ali zapečeni ohrovt in kuhanega ter različno zabeljenega. Od zabel ga lahko zabelimo z maslom ali kislo smetano. Ohrovtove prikuhe veljajo za hitro pripravljene jedi. Če jih pripravimo še s krompirjem, jih lahko ponudimo kot prilogo ali kot samostojno jed, tudi za manjše otroke ali starostnike. Ohrovt s krompirjem pripravimo tako, da 60 dekagramov ohrovta očistimo, liste ločimo od glave, izrežemo glavno žilo in jih narežemo na široke rezance. Posebej olupimo 40 dekagramov krompirja in ga narežemo na krhlje. Narezani ohrovt in krompir damo kuhat v slano vodo. Ko sta ohrovt in krompir kuhana, vodo odcedimo, gosti del po želji razdrobimo s kuhalnico in zabelimo. Če jed ponudimo kot samostojno, jo zabelimo z na koščke narezano in prepraženo slanino, česnom, kumino in poprom.
Tako pripravljeni ohrovt bi lahko ponudili tudi zraven pečene svinjine, dušene ali kuhane govedine. Zabelimo ga lahko tudi s prepraženimi drobtinicami.
Kot glavno jed si iz ohrovta lahko pripravimo ohrovtove zrezke, polnjeno ohrovtovo glavo, ohrov-tove cmoke in ohrovtov narastek,
Foto: Črtomir Goznik
ki bi ga lahko ponudili tudi kot prilogo. Ohrovtove cmoke pripravimo tako, da liste ločimo od glave, izrežemo srednjo žilo in liste 5 minut kuhamo v slanem kropu. Nato jih odcedimo, splaknemo z mrzlo vodo in ohladimo. Pripravimo nadev, lahko iz mletega mesa, krompirja in ribjega mesa. Nadev iz mletega mesa pripravimo tako, da v mleko ali vodo namočimo že-mljo, ki jo lahko zamenjamo tudi z drobtinami. Posebej na maščobi prepražimo pol sesekljane čebule. Namočeno žemljo vzamemo iz vode ali mleka, jo ožmemo in dodamo brez maščobe prepraženo čebulo, dodamo še 40 dekagramov mešanega mletega mesa, 2 jajci ter začinimo s soljo, majaronom in poprom. Ohlajene ohrovtove liste damo na desko, jih solimo in po-pramo, na sredino položimo cmok nadeva in zavijemo z listi. Tako pripravljene in zavite položimo v pomaščeni pekač, prilijemo malo vode in dušimo 20 do 30 minut, odvisno od debeline cmokov. Pred serviranjem jih položimo na krožnik ali ploščo in prelijemo s pre-praženimi drobtinicami.
Lahko pa jih potresemo z nari-banim sirom in v pečici zapečemo, da dobijo zlatorjavo skorjo. Tako pripravljene ohrovtove cmoke pa
bi lahko tudi panirali in ocvrli, vendar v sredino ohrovtovega lista damo manjšo kepico nadeva in za zavijanje uporabimo le polovico kuhanega ohrovtovega lista. Če jih ocvremo, lahko zraven pripravimo drobnjakovo omako in ponudimo kot toplo uvodno ali kot samostojno jed.
Zelo priljubljen je tudi ohrov-tov narastek, ki ga lahko prav tako ponudimo kot prilogo ali kot samostojno jed. Vsaj 80 dekagramov ohrovta očistimo, odstranimo glavno žilo, poljubno narežemo in skuhamo v slanem kropu. Kuhamo 3 do 5 minut. Posebej na maslu ali margarini prepražimo 3 žlice moke, zalijemo z 1/4 l mleka in kuhamo, da se zgosti. Odstavimo in do mlačenega ohladimo. Nato dodamo 4 rumenjake in sneg 4 beljakov. Bešamel po okusu solimo. Nato pekač ali nepregorno stekleno posodo premažemo z maščobo in potresemo z moko. Na dno pekača damo plast ohrovta, nato bešamel omako, nanjo položimo tanke rezine sira in tako ponovimo vsaj dvakrat. Zadnja plast naj bo bešamel omaka. Po želji lahko dodamo še zraven sira tanke rezine šunke. Na-rastek pečemo 30 do 35 minut pri temperaturi 200 °C.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Težave z perianalnimi vrečkami II
Današnji veterinarski prispevek vsebuje nadaljevanje problematike perianalnih vrečk pri psih.
Pri kužkih, ki imajo prepogosto težave s polnimi perianalnimi vrečkami, kar pomeni, da jih moramo ročno prazniti vsakih 14 dni ali pogosteje, saj se drugače pojavljajo reakcije po koži v smislu ekcemov in srbenja, vnetja ušes, svetujemo kirurško odstranitev peri-analnih vrečk in s tem trajno rešimo problem. Operacija je zahtevna za vse tri, za operaterja, kužka in lastnika, vendar kasnejša umiritev problematike praskanja, ekcemov in drsanja odtehta vse težave. Pred operativnim posegom je treba lastniku predstaviti potek operacije in razložiti pooperativno obdobje. Operativni rani sta tik ob analni odprtini, kjer je bolečinsko zelo občutljivo področje in prav tako obstaja možnost infekcije rane, saj vemo, da feces in bližina operativne rane nista najboljša kombinacija. Lastnika kužka naučimo, kako bo redno skrbel za higieno rane, naučimo ga, kako bo rano dez-inficiral in razkuževal večkrat dnevno, predvsem pozoren pa mora biti po odvajanju blata. Poskrbeti moramo tudi, da si kužek sam ne poškoduje rane z zobmi ali s pretiranim drgnjenjem ob tla. Kužek tudi vsakodnevno dobiva terapijo z anti-
biotiki, sprva z injekcijami, po nekaj dneh pa s tabletkami, ki mu jih daje lastnik po navodilu veterinarja. Vsekakor poskrbimo tudi za ustrezno in kakovostno protibolečinsko terapijo, tako da sta zadovoljna oba, ku-žek in njegov lastnik. Operacije obanalnih vrečk opravljamo predvsem v zimskem času, saj poletna vročina in obilje muh zelo obremenjujoče delujeta na operiranega psa. V naši Veterinarski bolnici Ptuj že vrsto let opravljamo v zimskem času veliko omenjenih operativnih posegov z odličnimi rezultati in zadovoljnimi lastniki, saj vsa na začetku prispevka omenjena simptomatika, povezana s polnimi obanalnimi vrečkami
preneha in preneha tudi potreba po pogostih obiskih veterinarja. Operativni poseg odstranitve obanalnih vrečk je nujen, ko pride do gnojnega abscesa vrečk in perianalne fistule, saj se omenjena problematika zelo težko pozdravi z antibiotiki in ponovitve so zelo pogoste. Prav tako je operativni poseg nujen v primeru tumorjev, ki se pojavljajo v vrečkah in so pogosti predvsem pri starejših psih.
Perianalne vrečke ima vsak pes. Ne obstaja diagnostična metoda, s katero bi lahko ugotovili, ali bo naš pes imel težave z njimi ali ne. Preventivno lahko vplivamo na praznjenje vrečk z izborom hrane, ki vse-
Jfeh
Foto: ES
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. buje veliko vlaknine, in hrano, ki vpliva na blato našega psa tako, da je kompaktno in na tak način prazni obanalne vrečke. Če je naš kužek alergik, težave s polnimi perianalnimi vrečkami še poslabšajo zadevo, zato poskrbimo, da vrečke redno praznimo pri izkušenem veterinarju. Če postanejo težave prevelike in prepogoste, vsekakor svetujem operativno odstranitev vrečk, saj s tem posegom bistveno dvignemo kakovost življenja kužka in posredno tudi njegovih lastnikov. Dobro je, da se odločimo za poseg, preden se težave stopnjujejo do te mere, da je poseg zaradi pogostih vnetij, kroničnosti in fistuliranih vrečk težji in obsežnejši in preden kužek preveč ostari. V starosti se morebitne težave, ki so kužka spremljale vse življenje, še stopnjujejo, poseg odstranitve vrečk ga bolj obremeni in možnost zapletov je vsekakor večja. Emil Senčar, dr. vet. med.
MKO obvešča
15. november - dan slovenske hrane
V Sloveniji bo 15. novembra »dan slovenske hrane«, v okviru katerega bo potekal tudi Tradicionalni slovenski zajtrk. Glavni cilj oziroma namen razglasitve tega dne je podpora lokalnim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje zavedanja in pomena zagotavljanja prehranske varnosti, ohranjanje čistega in zdravega okolja, ohranjanje podeželja, seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane ter spodbujanje zanimanja za dejavnosti na kmetijskem področju. Na ta dan bo že tretje leto zapored potekal Tradicionalni slovenski zajtrk, s katerim želimo otrokom v vrtcih in osnovnih šolah približati pomen lokalno pridelane in predelane hrane, zdravega načina prehranjevanja, javne zavode pa spodbujati k nakupu lokalnih živil ter obenem o tem ozaveščati tudi starše, vzgojitelje in drugo javnost.
Ob dnevu slovenske hrane so izpostavljene naslednje pomembnejše vsebine:
•	Hrana iz lokalnega okolja je sezonsko dostopnejša, sadje in zelenjava imata več vitaminov in posledično višjo hranilno vrednost; zaradi bližine proizvodnje se lahko uporablja manj aditivov, kot so konzervansi, barvila ipd., taka živila pa so tudi prepoznavna po bogatem in tradicionalnem okusu.
•	Podpiramo domačo proizvodnjo in ohranjamo domača delovna mesta; posledično s tem skrbimo za stabilno financiranje šolstva, zdravstva, socialnih transferjev itd.
•	Ohranjamo poseljenost, obdelanost in urejenost slovenskega podeželja.
•	Zaradi krajših transportnih poti in manjše uporabe embalaže varujemo okolje.
•	Zagotavljamo večjo prehransko varnost v državi.
•	S tem, ko spodbujamo povečanje samooskrbe s hrano v državi, povečujemo kakovost življenja vseh vključenih v proces, od pridelave do potrošnje hrane.
Ob dnevu slovenske hrane želimo izpostaviti tudi problem zavrž-kov hrane, saj po ocenah Združenih narodov (FAO) vsako leto zavr-žemo okoli tretjino celotne količine proizvedene hrane na svetu. Ta dan je zato tudi priložnost, da se javnost ozavešča o preprečevanju nastajanja odpadkov, o pravilnem ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri vsakodnevnih dejavnostih, racionalnem ravnanju z embalažo ter nenazadnje o zmanjševanju količin zavržene hrane. Pomen ozave-ščanja in zmanjševanja zavržkov hrane ob tem dnevu pa sovpada s tednom ETZO - Evropski teden zmanjševanja odpadkov, ki bo potekal od 16. do 24. novembra letos.
Tradicionalni slovenski zajtrk 2013
V okviru dneva slovenske hrane bo že tretje leto potekal projekt »Tradicionalni slovenski zajtrk« (TSZ), v katerega so vključeni slovenski vrtci in osnovne šole z namenom, da pomen kmetijstva, živilske industrije, čebelarstva, ohranjanja čistega okolja v povezavi s pomenom zdrave in uravnotežene prehrane ter gibanja, spoznajo že otroci. Da skozi idejo o nujnosti zajtrkovanja spoznajo, da je potrebno biti pozoren, kakšno hrano jemo in posledično, da je lokalna hrana ustreznejši izbor.
Tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ), ki se je prvič izvedel leta 2011, je sestavljen iz kruha, mleka, masla, medu in jabolka. V letošnjem letu bo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) zagotovilo finančna sredstva za njegovo izvedbo, skupaj s partnerji projekta (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport - MIZŠ, Ministrstvo za zdravje - MZ, Čebelarska zveza Slovenije - ČZS, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - KGZS, Gospodarska zbornica Slovenije - Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij - ZKŽP, Inštitut RS za varovanje zdravja - IVZ, Zavod RS za šolstvo - ZRSŠ, Gospodarsko interesno združenje mlekarstva Slovenije - GIZ mlekarstva) pa organizacijsko izvedlo celoten projekt. Ministrstvo je za projekt rezerviralo sredstva do višine 130.000 EUR, na osebo bo tako zagotovljenih do 0,43 evra (brez DDV).
Na dan slovenske hrane bodo potekale številne aktivnosti, med drugim bodo najvišji predstavniki države - predsednica Vlade RS, ministri, predsednik DZ RS, poslanci, župani in drugi, obeležili ta dan z otroki v vrtcih in šolah ob tradicionalnem slovenskem zajtrku.
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
petek • 15. novembra 2013	Zanimivosti, Naj prodajalka/prodajalec
Štajerski	17
KOLEKTIV SALONA
inosKo m tensKo
Fiil2£RSCV0 2 Slomškova 22 10 % popust v novembru 3
Tamara je prvič obiskala kozmetični salon, zato ji je kozmetičarka Neda Tokalic podrobneje predstavila postopek nege kože, po katerem se bo tudi sama poskušala ravnati. Pri negi bo uporabljala hidratantno kremo. Ima mešani tip kože, ki jo je treba še posebej skrbno negovati. Po površinskem čiščenju in pi-lingu so ji več povedali tudi o oblikovanju obrvi, ki si jih v nobenem primeru ne smemo briti. Priporočili pa so ji tudi občasno globinsko čiščenje v kozmetičnem salonu.
V Frizerskem salonu Stanka Jožice Pepelnik, s. p., je za Tamarino novo pričesko poskrbela frizerka Sabina Vajda. Lase je pobarvala v svetlo rjavo, krajše postrigla in posušila s krtačo ter stili-rala z lakom.
Vizažistka Minka Feguš je obraz najprej prekrila s pu-
V svojem osnovnem poklicu ni dobila zaposlitve, napisala je prošnjo za delo prodajalke in bila sprejeta. Začela je v Super mestu, nadaljevala na Hajdini in Rogoznici, sedaj je en mesec prodajalka v Mercatorjevi trgovini na Bregu na Ptuju, pred tem je bila eno leto v Vidmu. V trgovini se počuti dobro, nikoli ji ni dolgčas, saj je vedno med ljudmi. Tako se je ujela, da skorajda več ne misli na svoj osnovni poklic in niti ne pričakuje več, da bi ga lahko
O
) :
J_L_
Foto: Črtomir Goznik
Tamara prej ...
drom, ki ga je enakomerno porazdelila po obrazu. Oči je obrobila s črnim črtalom, nato pa zabrisala s temno zelenim senčilom v kombinaciji z bež. Rahlo je poudarila še obrvi in trepalnice. Na ličnice je nanesla marelični odtenek, ustnice pa poudarila z rožnatim glosom.
„Tamari sem najprej določila barvo, potem pa izbrala
opravljala. Vedno bolj razmišlja o tem, da bi šolanje nadaljevala. Najprej si želi v po-slovodsko šolo. »Zdaj sem še mlada, brez obveznosti, lahko se učim,« pove. Čeprav v Vidmu ni delala dolgo, se je, kot kaže, kupcem s tega območja zelo priljubila, že zaradi svoje prijaznosti in večnega nasmeha na obrazu. »Prodajalec mora biti vedno prijazen, z nasmehom na obrazu, samo tako mu lahko damo vedeti, da je dobrodošel, da bo v naši trgovini dobil tisto, kar išče,«
Foto: Črtomir Goznik
... in pozneje
oblačilo. Najino prvo srečanje me je namreč najprej popeljalo v svet barv. Na nek način se mi je zdelo, da je lahko zelo enostaven kos oblačila v ustrezni barvi zadetek v polno. Tako sem se odpravila po 'nakupih'. V trgovini Modiana sem iskala oblačila v zelenih odtenkih. Reči moram, da je na policah kar pisano in je najti kar ne-
je prepričana mlada Nina. Glasovi podpore v akciji, dobila je 377 glasov, so najboljši dokaz, da so jo imeli kupci radi, čeprav ni bila dolgo v Vidmu, za kar se jim zahvaljuje. Ta podpora je toliko bolj dragocena, ker videmska trgovina ni velika trgovina.
V prostem času je najraje v druži prijateljev. Posebnega hobija nima, ker skoraj vedno dela in ni časa. Včasih pa je rada šivala prtičke.
MG
kaj kosov oblačil v živahnih barvah, kar me je navdalo s pozitivno energijo. Prepričana sem bila, da bom našla tudi kakšen kos oblačila, ki sem si ga zamislila za Tama-ro. In res, že v kratkem času sem našla dokaj enostavno oblekico zelene barve iz prijetne mehke pletenine, ki je zelo udobna za nošenje ter jo hkrati lahko kombiniramo z različnimi dodatki, s čimer
Štiridnevni kongres je ponudil bogat in strokoven program predavateljev iz Švedske, Francije, Makedonije, Srbije, Hrvaške in tudi Slovenije, ki so predstavili primere lajšanja kronične in akutne bolečine ter lajšanja bolečine v terminalni fazi bolnikovega življenja. 4. mednarodnega kongresa na Hrvaškem sta se kot predavatelja udeležila dva zaposlena iz Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, Robert Stajnko in Julijana Kozel. Tema diplomiranega zdra-vstvenika Roberta Stajnka je bila Ocenjevanje in merjenje bolečine v ptujski bolnišnici - element zagotavljanja kakovostne zdravstvene obravna-
ji damo novo dimenzijo. Danes sem se odločila, da bom k zeleni obleki kombinirala oker barvo. V tej barvi sem izbrala pas, gležnjarje in torbico. Pas sem našla kar na polici trgovine Modiana, čevlje in torbico pa sem poiskala v trgovini Alpina. Tamara je udobno oblečena in obuta, kar pomeni, da bi ji bilo ugodno tudi, če bi se ves dan potepala naokoli. Ve-
ve. Srednja medicinska sestra Julijana Kozel pa je udeležencem predstavila Lajšanje bolečine s podkožno elastomerno črpalko v Bolnišnici Ptuj. Iz predavanj na kongresu in po pogovoru s predavatelji in strokovnjaki iz drugih evropskih držav lahko z gotovostjo rečem, da je za lajšanje bolečine - tako kronične kot akutne - v ptujski bolnišnici dobro urejeno. Imamo standard o ocenjevanju in merjenju bolečine, ki se izvaja na vseh oddelki, ambulanta za zdravljenje bolečine pa poskrbi za bolnike, ki potrebujejo kontinuirano lajšanje bolečine z različnimi črpalkami.
Udeleženci kongresa so se
likokrat se namreč zgodi, da je naš dnevni urnik takšen, da od nas zahteva več kot le osem ur dela v pisarni, kar pomeni, da je v takšnih dneh treba zelo dobro premisliti, kaj bomo oblekli. Stajling mora biti takrat primeren opravilom, ki jih imamo ta dan na svojem delovnem urniku. Poudarek pa je na tem, da se najprej ves dan dobro in udobno počutimo ter smo videti odlično," je novo Ta-marino podobo predstavila stilistka Sanja Veličkovic.
Tamara si je v kozmetičnem studiu Olimpic izbrala vitaminsko nego telesa. »Ta se prične s pilingom z mare-ličnimi pečkami. V hladnejših dneh, ko postaja problem suhe kože izrazitejši, je zelo pomemben del nega, če želimo lepo in gladko kožo oz. se v svoji koži dobro počutiti. Odstrani odmrle celice in omogoči aktivnim sestavinam v negovalnih izdelkih, da prodrejo globlje v kožo. Po opravljenem pilingu sledi masaža z negovalnimi olji, ki jih prilagodimo željam in potrebam strank. Uporabljena olja vplivajo na tonus kože, priskrbijo potrebne lipide, arome brusnic in gozdnih sadežev pa sproščujoče vplivajo na telo,« je o vitaminski negi telesa in njenih pozitivnih učinkih na telo in splošno počutje povedala kozmetičarka Silva Čuš.
MG
strinjali, da je lajšanje bolečine človekova osnovna pravica in dolžnost vsakega zdravstvenega delavca. Kongres je potekal pod geslom Lajšanje bolečine, življenje dostojnega človeka, z znanjem in izkušnjami do uspešnosti in je združil mednarodni tim za lajšanje bolečine, kar gre velika zahvala predsedniku hrvaškega društva za lajšanje bolečine Josipu Božiču. Pod njegovo taktirko so se na enem mestu zbrali strokovnjaki in predavatelji iz več koncev Evrope. Iskrena zahvala za možnost sodelovanja na kongresu gre tudi vodstvu Bolnišnice Ptuj.
Julijana Kozel
Iščete svoj stil
Tamara v oblačilih za ves dan
Tamara Hvalec je doma v Veliki Varnici (Zgornji Leskovec). Stara je 26 let, po poklicu kuharica in prodajalka, trenutno brezposelna, mamica enega otroka, ki mu posveča ves svoj prosti čas, ki ga izkoristi tudi za sprehode v naravo, ko ne pomaga pri delu na kmetiji. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila sama. Kot pravi, seje opogumila in izpolnila prijavnico. Ni ji žal.
Foto: Črtomir Goznik
Tamara v modno zeleni kombinaciji z oker toni.
Ptuj • Sedmouvrščena
Največ naredi prijaznost
Nina Vindiš iz Podlehnika, po poklicu ekonomska tehnica, sedmouvrščena v poletni akciji Štajerskega tednika Naj prodajalka / prodajalec 2013, se je v Mercatorju zaposlila pred dvema letoma.
Foto: Črtomir Goznik
Nina Vindiš:: „Glasovi podpore so najboljši dokaz, da so me imeli videmski kupci radi."
Opatija • Mednarodni kongres o lajšanju bolečine
Lajšanje bolečine je dolžnost vsakega zdravstvenega delavca
Hrvaško združenje za lajšanje bolečine je oktobra pripravilo mednarodni kongres o lajšanju bolečine, ki je potekal v Opatiji.
18 Štajerski
Odraslim prepovedano
petek • 15. novembra 2013
Glasbeno prizorišče ponuja ...	.
Ansambel Nemir z novim albumom
Ansambel Nemir je na že tradicionalnem 3. Nemirnem koncertu predstavil svoj novi album. Naslovili so ga po uspešnici »Čez praznike ...«, ki jo mnogi že imate v ušesih, saj gre za priredbo zasedbe Obve-
zna smer. Na martinovo nedeljo so tako fantje spet navdušil ljubitelje domače glasbe. V Športni dvorani Mokronog so priredili 3. Nemirni koncert, ki ga je pospremila tudi nova plošča. Album prinaša 10 skladb med katerimi so poleg naslovne glasbe, ki so jo posneli s Tonijem - pevcem zasedbe Obve-
zna smer, še viže: Oj, ta Fani, Da bi nekdo, Pri mami smo se zbrali, Ne bodi ljubosumna in druge. Skladbe so spisali: Marjan Türk, Tine Lesjak, Andrej Zupan, Gregor Moži-na, Matic Uhan in drugi. Besedila so prispevali Andrej Zupan, Vera Soline, Matej Kocjančič, Sašo Du-kič in še nekateri slovenski pisci. Plošči so priložili tudi knjižico z vsemi besedili.
Kreslin predstavlja novo skladbo 'Zibaj me' iz albuma 'Čarobnice'.
'Čarobnice' je Vlado Kreslin izdal v letošnjem maju, iz albuma pa je že predstavil skladbo 'Tisti bejli grm', ki jo izvajata skupaj z očetom Milanom Kreslinom. Vsi trije albumi, združeni v 'Čarobnice', vsebujejo skupaj kar petdeset skladb - na prvem ploščku slišimo kup Kresli-novih zimzelenčkov in nekaj novih skladb, med njimi tudi skladbo k 'Zibaj me'. Drugi plošček vsebuje duete in glasbena sodelovanja, ki H so se zgodila v zadnjem desetletju F (slišite lahko Kreslinove duete z Al-lanom Taylorjem, Mary Coughlan, Neisho, Nenom Belanom, Šajeto, Bambi Molesters, Parnim Valjkom
Humor je precej kočljiva zadeva. Ko ga olupimo raznih žanrskih oznak in se lotimo podrobnejše analize, kaj kmalu ugotovimo, da ga poganja zgolj škodoželjnost. Ni je šale, dovtipa ali komičnega prizora, v katerih bistvo humorja ne bi bila nekakšna oblika negativnega obnašanja oz. odnosa do ciljne osebe, bodisi da gre za (ne)prikrito žalitev, šlampari-jo, izpostavljanje neumnosti, nerazgledanosti, skoposti, va-ranja itd. Humor je eden bolj krutih izumov človeštva, saj v njem objekt ponorčevanja vedno potegne kratko. In to se nam pač zdi smešno.
Jackass Presents Bad Grandpa
Igrajo: Johnny Knoxville, Jackson Nicoll, Spike Jonze, Georgina Cates, Blythe Barrington-Hughes Režija: Jeff Tremaine Scenarij: Spike Jonze, Johnny Knoxville in Jeff Tremaine
Žanr: resničnostna komedija
Dolžina: 92 minut Leto: 2013 Država: ZDA
in drugimi). Tretji plošček pa preseneča s starejšimi biseri - skladbe 'Pustite nam ta svet', 'Čuden si bil že kot otrok', 'Dan neskončnih sanj' in druge, pravo koncertno doživetje pa prinašajo koncertni posnetki skladb 'Od višine se zvrti', Daj mi Micka pejneze nazaj' ...
Perpetuum Jazzile z vročo CD-kompilacijo
Kaj imajo skupnega edinstvena vokalna zasedba Perpetuum Jazzile in kultna ameriška R&B zasedba The Pointer Sisters? Več, kot bi si morda predstavljali!
Medtem, ko so Anita, Ruth in
Zato ni čudno, da je ameriška komična skupina Jackass bistvo humorja prenesla do skrajnosti. Uspeli so s serijo oddaj, v kateri so se namerno samopoškodovali na najbolj trčene načine in ljudstvo se je njihovi bolečini smejalo. Čeprav ne vemo, kaj točno naj bi bilo smešno v tem, da nekdo namenoma z golo zadnjico drsa po smirkovem papirju, da si sname kožo do krvi. Edini logični zaključek bi bil, da je takšna oseba navaden kreten, toda po drugi strani je ravno zaradi tega postala milijonar, torej s(m)o kreteni kvečjemu občinstvo.
Kakorkoli že, za film Nesramni dedi je skupina Jackass svojo vrsto humorja na srečo predrugačila in vzela preverjen recept britanskega komika Sacha Barona Cohena (Ali G, Borat, Bruno) in si privoščila resničnostni humor. Torej gre za film, kjer nič hudega sluteči mimoidoči igrajo v komediji, ne da bi to vedeli, ravno v tem pa je bistvo humorja: odzivi oseb, ki se jim ustaljen svet obrne na glavo.
Tovrstni prizori so tokrat manj uspešni, še več, nekateri
June leta 1983 izdale uspešnico »Jump for My Love«, se je v Ljubljani oblikoval akademski jazzo-vski zbor Gaudemus, ki se je kasneje preimenoval v vokalno zasedbo Perpetuum Jazzile. Naključje ali ne, ob 30-letnici uradnega delovanja so za vas pripravili prav poseben glasbeni videospot, ki vas 'preslika' na oder: »Ste se kdaj spraševali, kako se pevke in pevci počutimo med koncertom na samem odru? Naša energija, prijateljstvo, zanos in veselje do glasbe se izvrstno odražajo v energičnih ritmih funk skladbe »Jump for My Love«. Priredbo je spisal naš švedski sodelavec David
so morda celo malce prisiljeni. Knoxville pač ni Cohen, da bi si upal prestopati nevarne meje in se lotiti pomembnih tem in predsodkov naše družbe, še manj pa, da bi za objekt svojega humorja premogel narediti občinstvo v kinu (kot je to naredil Borat s tistim fantastičnim prizorom v hotelski sobi). Namesto tega čisto po mtvjevsko provocira tam, kjer ni kaj provocirati in vsiljuje straniščni humor zgolj zaradi straniščnega humorja, brez razumevanja širše slike, konteksta ali humorja kot sredstva za podajanje pomembnih sporočil. Najboljše dele filma tako vidimo že v napovedniku, vse ostalo je zgolj balast.
Je pa zaradi resničnostne zasnove Amerika tokrat prikazana točno takšna, kot je v resnici. Takšna, kot jo ameriški kulturni imperializem v svo-
Saulesco, vlogo Pointer Sisters pa so, več kot odlično, odigrale Mateja Mackenzie, Sandra Feketija in Aleksandra Lamut. Video spot glasbeno zaokrožuje naše priprave na vokalni spektakel v ljubljanski Areni Stožice, kjer bomo 9. in 10. novembra nastopili pred 20.000 poslušalci! Kaj kmalu za tem vas čaka krajši zabaven predkoncertni program, med zanimivimi novimi PJ prodajnimi izdelki pa vam bo na razpolago tudi naša najnovejša CD kompilacija z naslovom »Thank You For The Music«, ki jo bomo v dvorano pripeljali tako rekoč še vročo iz tiskarne!«
jem holivudskem in TV-blišču vedno skriva. V tem filmu vidimo vse 'čudovite' posledice tako opevanega prostega trga in nesocialne države. Beda, ki jo začutimo med sličicami filma, poraja nelagodje in vprašanja, zakaj so Američani kaj takega ne le sprejeli, ampak to celo branijo in se s tem hvalijo. Najbrž zato, ker jih je bogata elita uspešno prepričala, da lahko uspe vsak, zato tudi vsakdo sebe ne dojema kot reveža, ampak kot milijonarja v začasnih težavah. Zato tudi reveži v ZDA glasujejo proti obdavčenju bogatih in proti socialni državi. Zato, da bodo nekoč, ko bodo bogati, imeli od tega korist, do takrat pa raje živijo skoraj brez temeljnega človeškega dostojanstva. Aha.
Matej Frece
i(C RADIOPTUJ
89,8° 98,20 10473 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite no naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
PETKOV VEČER
Bodite nocoj 0 družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-1ednik.si
— S T j
D 1 O WA
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. ZABLUJENA GENERACIJA - ČAS USTAVIL BI 9.
-«-—JI PO CEM DISI TA DAN
frbohem; - moje
7. VICTORY - ZALJUBLJENA
6. EVA - DEŽ 5. BILBI - V DNEVNI DOMA 4. ANA KERNEŽA - ZBUDI SE 3. MANCA ŠPIK - TO SO TE RECI 2. TANJA ŽAGAR - ŠTEVILKA 3 1. REBEKA DREMELJ - KARNE
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Dese+ico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico poštljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj
Filmski kotiček
Nesramni dedi
^ J OVEN
(21.3. - 20.4.)
energija vam bo v 'g samopomoč. Pogumno boste sto-.g pili naprej in s svojim znanjem in >;! privlačnostjo pomagali drugim.
-a Intenzivno bo v ljubezni in naJ
"s kazano je, da se bodo vrata sreče 1 odprla na stežaj. Pravilno bo, da 1 ne spregledate smerokazov na delovnem mestu.
m
BIK /
(21.4. - 20.5.) *
Sprostila vas bo dobra družba in prijatelji. Ugotovili boste, kako pomembno bo, da naredite analizo in na takšen način ločite zrno od plev. Varovati se bo treba trme, ki bo izrazita v ljubezni. Vendarle je pričakovati tudi več romantike. Na delovnem mestu boste zelo pridni in marljivi.
m
DVOJČKA
(21.5. - 20.6.)
Spremljala vas bo povečana delavnost in pridnost. Marljivo se boste lotili vseh obveznosti in naredili korak naprej. Po drugi strani bo to tudi čas povečanega nemira in pravilno bo, da boste našli tiste dejavnosti in tehnike, ki vas bodo sprostile. Vsekakor bo v ospredju pogovor in izmenjava mnenj.
¡Sh RAK W (21.6. - 22.7.)
Poglobili se boste v raziskovanje skrivnosti in spremljala vas bo sreča. Plodna energija bo tista, ki vam bo podarila krila in moč za ustvarjanje. Na delovnem mestu bo zelo pestro in energično. Korak za korakom boste pridobili na samozavesti. Več časa boste morali nameniti sebi in osebni sprostitvi.
LEV
f^V
WJ1 (23.7. - 22.8.)
Zdelo se bo, da boste v tem tednu morali pošteno zavihati rokave in se lotiti obveznosti. Prav gotovo boste našli tudi tiste reči, s katerimi ste odlašali. Na instinktiven način se boste postavljali na prvo mesto. Od sebe boste oddajali toplo energijo in tako pridobili kopico prijateljev in znancev.
m DEVICA
(& (23.8. - 22.9.)
V zimskem rastlinjaku boste imeli kar veliko dela. Na splošno se boste bolj sprostili in ugotovili, kako bo najbolj modro usmerjati energijo. Dogodkov pač ne boste smeli prehitevati. Odločno boste zagovarjali svojo resnico in možno bo, da se zanjo borite. V ljubezni bo lepo in harmonično.
petek • 15. novembra 2013
Za kratek čas
Štajerski	1S
SESTAVIL
EDI KLASINC
VAS PRI LOČAH PRI POLJČANAH
SPEVOIGRA
NOGOMETNI VRATAR BOTONJIČ
GRADBENI KAMEN
HOKEJSKI PLOŠČEK
POLITIK (KROFI)
PODŠIV PRI ČEVLJU
MODNA UMETNOST
SLIKA ALBINA LUGARIČA
BLEDA STEPSKA ANTILOPA
PREDSEDNIK ZDA OBAMA
IZPIRALNIK ZA RANE
JUŽNI DEL KOPRA
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA GARDNER
ŽITARICA, VISOKO ŽITO
STELJA, NASTIL
NAŠ KITARIST (OMAR)
POROŠTVO BANKE
SPODNJI TISK
OLGA REMS
IZDELOVALEC KLIŠEJEV
TISKANJE
STEZA
SLABOTNEŽ
OPERNA PEVKA (IRENA)
VRČ, KOZAREC
SNUBEC (ŠTAJER.)
ZORAN OGRINC
HOKEJIST (LUKA)
NAŠ KINEZIOLOG
SPLIT
PELIKAN
SORTA CVETAČE
POKLICNI POSREDNIK
REKA SKOZI INNSBRUCK
NAVAL, NASKOK
ZGODOVINAR (BOŽO)
ČISTOČA
UDAREC PRI KARATEJU, ATEMI
NIZOZEMSKI SLIKAR
STRAN
PASTIR KOZ
IRSKI BRINOVEC
TELEČJE USNJE
30. ČRKA RUS. AZBUKE
NAŠA GLASB. SKUPINA
POSODA ZA GOJENJE INSEKTOV
RIMSKI VOJSKOVODJA
RUDARSKO NASELJE POD BOHORJEM
NAŠA ROKOMETAŠI-CA FREŠER
GOVORNIŠKI ODER, TRIBUNA
PLOŠČATO DROBNO SLANO PECIVO
SOTOČJE REK, ZLITJE
UGANKARSKI SLOVARČEK: BANKAVAL = poroštvo banke, DROBA = gradbeni kamen, KRAVZAR = vrč, kozarec, LAER = nizozemski slikar (Pieter van), ORIBI = bleda stepska antilopa, PLANA = sorta cvetače, PODOB = vas pri Ločah pri Poljčanah, SNOBOK = štajersko ime za snubca, SALARA = južni del Kopra.
"M31S 'aa>H3a>H 'vdaaiw 'vrnv 'oaon3s 'Noidios 'raoviva 'rmvi
->H3SNI 'NID 'dVZO>1 'IVId 'd3V"l '31V 'VOVNS 'OVdVN 'NNI 'iS 'VIS SldOa 'UYA 'OZ 'dVZAVdy lOd ">HIN31SV 'VNdVSID! "IVAWNVa 'VOINJ3dO 'VaOdQ 'dllAIVQ 'Vd3dO 'aOQOd :ouAejopoA "3>HNVZia>H 31 A31IS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 16. november:
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasvet (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val).
NEDELJA, 17. november:
5.00 NEDELJSKO JUTRO:
5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti. 10.00 Vrtička rije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže. 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val). PONEDELJEK, 18. november: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 10.00
Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV. 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 13.45 Aktualno v Podrav-ju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI. 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). TOREK, 19. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NA-SVETI.11.30 POROČILA. 12.00
SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V živo. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). SREDA, 20. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtička-
rije. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov. 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Glasbene uspešnice in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). ČETRTEK, 21. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.00 VROČA LINIJA. 17.30 POROČILA. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Ptuj).
PETEK, 22. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Univox).
Frekvence:
89,8, 98,2 in 104,3 MHz!
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU www.radio-tednik.si IN OBIŠČITE NA FACEBOOKU.

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Blesteli boste v pogledu denarja in naredili načrt. Držali se boste nekih omejitev. V partnerskem življenju vas bo spremljala povečana resnost in odgovornost. Napredovali boste skozi pomoč pogovora. Veliko se učite od svojih otrok in pravilno bo, da boste bolj umetniški in kreativni.
ŠKORPIJONOM STRELEC fi^
(24.10. - 22.11.) \ Y (23.11. - 21.12.)
Ozrli se boste nazaj po prehojeni Ugotovili boste svoje prioritete in
poti in ugotovili, kaj boste lahko spremenili. Kocke usode se bodo v tem obdobju zasukale tako, da boste imeli srečo in povečano moč kreativnega izražanja. Privlačile vas bodo tiste dejavnosti, ki bodo lepe in prijetne. Najbolje se boste počutili doma in se razvajali.
se z njihovo pomočjo dvignili po statusni lestvici. Napredek je razbrati na delovnem mestu. Odločno boste morali zagovarjati svoja stališča. Lotili se boste raziskovanja določenih načel. V prostem času boste veseli in polni notranje
KOZOROG
(22.12. - 20.1.)
V prihajajočem tednu bo veliko prijetnosti, skladnosti in analitike. Ostro oko bo lahko opazilo malenkosti. Težje bo tedaj, ko ne bo vse po vaše. Ampak ravno v tem se boste učili prilagajati. Na delovnem mestu boste kaj kmalu uvideli sadove svojega dela. Reči boste morali bobu bob.

VODNAR (21.1. -18.2.)
Odgovorno se boste lotili vseh obveznosti in nalog. Pogumno boste stopali naprej po svoji poti in boste zelo napredni v razmišljanju. Popaziti boste morali, da ne boste spregledali smerokazov. Sreča se bo skrivala v tem tednu v partnerstvu in spoznali boste, kako veliko moč bo im
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Ustvarjalna in umetniška energija vam bo v pomoč in oporo. Odločili se boste in naredili nekaj, kar vam bo v samopomoč pri samozavesti. Na delovnem mestu boste zelo harmonični in polni nekih prijetnih dogodkov. Zelo dobro se boste znašli v skupinskem delu in obveznostih.
20 Štajerski
Doma in po svetu
petek • 15. novembra 2013
Piše: Mateja Toplak • Dobrodošli v Latviji (18.)
Liepaja
Liepaja. Poskušam se poigravati s prevodom. Beseda bi lahko pomenila nekaj podobnega kot lepotica, ljubezniva ali celo lahkotnost. V resnici beseda nima prevoda, a povem vam, mesto Liepaja, ki leži na zahodni obali, je prečudovito, zato bomo rekli, da je prevod besede lepotica, kajne?
Tretje največje latvijsko mesto (takoj za Rigo in Dau-gavpilsem), za katerega se govori, da je rodno mesto vetra, leži malenkost več kot 200 km jugozahodno od Rige, kar je kot nalašč za vikend pobeg iz prestolnice. Predvsem v poletnih mesecih peščene plaže, čudovita pokrajina in barviti sončni zahodi privabljajo turiste iz širne Evrope in sveta.
Tukaj se odvija tudi velik poletni festival, Summer soimd, ki za nekaj dni združi ljubitelje glasbe, umetnosti in zabave. Ker sem ta poletni dogodek letos na žalost zamudila, sva se s prijateljico odpravili na manjši glasbeni festival, ki je v neposredni bližini Liepaje, v majhni vasici Durbe.
V zgodnih jutranjih urah sva se prebijali skozi gnečo na glavni avtobusni postaji v Rigi, da bi kar se da hitro kupili vozovnice ter se tako pravočasno odpravili proti avtobusu. Zaspani sva želeli le na udoben sedež, da bi še malo globoko premislili, kot je to vedno počel dedek Bedenko. A v hladnem jutru, ob dolgem čakanju na šoferja, ki se je mudil v administraciji, kamor se je odpravil po seznam današnjih potnikov, do trenutka, ko sva končno zaslišali številki svojega sedeža (da sva se lahko povzpeli na avtobus), sva se že dodobra prebudili. Avtobus je bil nabito poln, nekateri potniki, ki so kupili vozovnice le malenkost za nama, so del poti, ob premetavanju levo in desno, preživeli stoje. Oddahnili sva si, saj sva le za las ujeli zadnje sedeže na repu avtobusa - glasnega avtobusa, zato sva se od dremanja kar poslovili.
Po nekaj urah sva prispeli, a dan je bil še mlad, zato sva si ogledali Liepajo po dolgem in počez. Mesto leži med Baltskim morjem in Liepajskim jezerom. Da pesem znane glasbe-
... in Liepajskim jezerom.
ne skupine, z naslovom: Mesto v katerem je rojen veter (Pilseta, kura piedzimst vejš) zasluženo velja za himno tega mesta, sem se prepričala že v prvih minutah. Kapo na glavo in gremo proti morju, bi lahko rekla.
Pešačili sva dolgo pot od avtobusne postaje in končno prečkali mostiček ter se tako podali v stari del mesta (Vecliepaja). Uličice so prepletene s potmi za slepe in slabovidne, pločniki prilagojeni in verjetno je bilo
ravno zato mesto Liepaja leta 2013 imenovano za Evropsko destinacijo odličnosti na področju turizma za ljudi s posebnimi potrebami.
Mesto je pisano, bučno in mladostno - meni zelo všečno. Seveda sva se podali tudi na prostrano peščeno plažo, kjer sva si ob pogledu na sinje nebo, ki se je pazljivo dotikalo razburkanega morja, privoščili malico z nahrbtnika.
Kmalu je prišel čas, da se
Foto: Mateja Toplak
odpraviva na glasbeni festival Zemlika, zaradi katerega sva prišli. Dogajal se je le nekaj kilometrov vzhodno od Liepa-je, v najmanjši latvijski občini Durbe.
Okolje, v katerem je festival potekal, je bilo že samo po sebi zanimivo. Majhna vasica je teh nekaj dni dobesedno živela za festival. Nič nenavadnega torej ni bilo opaziti starejših gospa, ki še ob enih zjutraj sedijo na avtobusni postaji, kjer se glasba še vedno dobro sliši, ter vidno uživajo.
Koncerti so istočasno potekali kar na treh različnih krajih (cerkev, šola in kulturni dom), zato je bila izbira za poslušalce resnično pisana. Najbolj mi je bil všeč program v kuturnem domu, saj smo lahko ob sedenju na slamnati vreči poslušali tudi latvijsko tradicionalno glasbo na kitari in citrah - čudovita izkušnja. Po končani prireditvi nas je organiziran avtobus odpeljal v Liepajo, kjer smo bili nastanjeni, še prej pa smo raziskali tudi nočno življenje. A ne za dolgo, saj smo se morali naspati, da bi lahko na festivalu v Durbah uživali tudi naslednji dan. Lahko noč.
Nadaljevanje prihodnjič
---
—--------—	—	-	. _ - J-
-'"'i / ...
■ ■ ■ , . - ■
™ J |



Pogled na sinje modro nebo, ki se pazljivo dotika razburkanega morja.
Foto: Mateja Toplak
Ptuj • Premiera otroške predstave
Vedno te ima nekdo rad
Začetek novembra sta v Mestnem gledališču Ptuj obeležili kar dve premieri. Uprizoritvi Divjadi je minuli teden sledila še premiera otroške dramsko-lutkovne predstave, ki je malčke navdušila s scenografijo, kostumografijo in igro, njihovim spremljevalcem pa s pomembnim naukom o odnosih otroka in starša močno segla do srca.
Dramsko-lutkovna predstava Romane Ercegovič Vedno te ima nekdo rad je krstno uprizoritev doživela minuli petek na odrskih deskah Mestnega gledališča Ptuj, ki je skupaj z otroškim gledališčem Potujoča hišica in gledališčem Lalanit tudi koproducent predstave.
Režiserki in izvajalki sta luna Ornik in Romana Ercegovič, ki sta tokrat pripovedovali o otrokovi stiski ob kritiki staršev in možnostih, kako lahko ta ponovno pridobi zaupanje vase in pozitivno samopodobo. V simpatični zgodbi kot glavna dramska lika nastopata mala miška in palček, zgodba pa se začne v deželi Srca, kjer vladata veselje in pesem. Palčki, drevesne in cvetlične vile, čarobne živali si pomagajo med seboj, njihovo najpomembnejše delo pa je skrb za čarobni potok, ki napaja srca vseh otrok sveta z vodo veselja. V nekem trenutku ta preneha teči in nastane preplah. Kmalu ugotovijo, da je vzrok za nastale težave srce male miške, ki ni več srečno, ker je njeno srce prekrito s koščkom ledu.
Zgodba govori o tem, kako lahko kazen staršev vpliva na otroka in da je treba, preden otroku rečemo, da je poreden, dobro razmisliti o posledicah. Otroci, ta nežna bitja, si namreč včasih stvari razlagajo po svoje in so za kritiko bolj dovzetni in si jo bolj jemljejo k srcu kot odrasli.
Predstava se na simpatičen, barvit in kostumografsko zanimiv način dotakne otrok in njihovih staršev, obenem pa nas spomni, da je mogoče z razumevanjem, objemom in toplo besedo rešiti marsikatero težavo.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Predstava Vedno te ima nekdo rad, v kateri sta zaigrali luna Ornik in Romana Ercegovič, je navdušila otroke.
Ptuj • Koncert prvim študentom
Od veselja so kar zapeli
S 1. oktobrom je svoja vrata izrednim študentom končno odprla Visoka šola na Ptuju. Pričeli so izvajati prvi in lasten visokošolski strokovni program Bionika v tehniki. Ta dogodek so minuli teden svečano obeležili, in sicer s koncertom v kulturni dvorani dominikanskega samostana.
Po več letih prizadevanj smo na Ptuju končno dobili prvi visokošolski strokovni program. Gre za izredni študij bionike, ki je pionirski v državi in je bil kot še nekaj drugih zasnovan ravno v našem mestu. „Odločili smo se, da ta dogodek svečano obeležimo. Zato smo v čast prvi generaciji študentov ter podjetij, ki so ta program podprla, pripravili koncert," je pred sobotnim koncertom dejala Darja Harb, ravnateljica Visoke šole na Ptuju, ki je naslednica Revivisa.
Šola je koncert pripravila v sodelovanju s komornim orkestrom Kor in komornim orkestrom KUL orkester, naslovili pa so ga Balkan tura. Poslušalcem in prvi generaciji študentov so preko glasbe pričarali nostalgično popotovanje po državah nekdanje skupne države.
Dženana Kmetec
petek • 15. novembra 2013
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Ptuj • Sprejem za Mirana Senčarja
Nova generacija, ki bo aktivno posegla tudi v mestno politiko
Ptujski župan Štefan Čelan se je na priložnostnem sprejemu, ki je bil 7. novembra v Mestni hiši na Ptuju, v imenu mesta in MO Ptuj ter v svojem osebnem imenu zahvalil za ves trud pri vodenju kluba dosedanjemu predsedniku Manager kluba Ptuj Miranu Senčarju. Ta je klub vodil zadnjih deset let. V MO se zavedajo, kako se je težko ob vodenju lastnega podjetja, iskanju kupcev, tudi uspešno družbeno angažirati.
»Temelji kluba so dobri in trdno postavljeni, tako da bo lahko nova ekipa vsaj tako uspešna, kot je bila dosedanja. Tovrstne asociacije so zelo potrebne, četudi je v tem času povezovanje nekih sorodnih grupacij označeno kot lobistično dejanje in dejanje, ki naj bi na nek način pomagalo zgolj nekim socialnim strukturam,« pravi ptujski župan. Mirana Senčarja bo na sprejem spominjalo tudi priložnostno darilo, mala statua Mestne hiše in likovno delo z enim od najprepoznavnej-ših členov oz. stavkom iz me-
stnega statuta, ki pravi, „da kdor z mestom ne trpi, naj se z mestom tudi ne krepi," ki je tudi vodilo Senčarjevega celotnega dela, z željo, da še naprej ostane aktiven državljan, družbeno aktiven še na kakšnem področju. Že doslej je bil ob Manager klubu močno angažiran na področju kulture in športa. „Še naprej bom delal tako kot doslej, pomagal mestu po najboljših močeh. Tisti, ki pravi, da mu mesto ni pomagalo, ne govori resnice. Vodenje Manager kluba sem prevzel ob menjavi generacije starejših direktorjev, ki so
bili na teh funkcijah že dvajset, trideset let. Njihove potrebe so bile drugačne kot potrebe nas, mlajših podjetnikov. Iz klasičnega kluba se je pod mojim vodstvom razvil poslovni klub, ki je v delovanje pritegnil tudi direktorje javnih zavodov, šol in podobnih institucij. V ponos mi je, da mi je uspelo ustvariti ekipo, ki res dela. Danes ima Manager klub Ptuj 75 članov, pred nekaj leti jih je bilo še 125, ki se v več kot 80 odstotkih udeležujejo vseh aktivnosti kluba. Sodelovanje z MO Ptuj doslej ni bilo najboljše, krivda je na obeh
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski župan Štefan Čelan se je zahvalil Miranu Senčarju, ki je povedal, da je čas za nove izzive.
straneh, to je dejstvo. Vedno smo se trudili, da bi vključili čim več podjetnikov, opazna
pa je pasivnost, ne samo zaradi gospodarske, temveč tudi moralne krize. Mestu vrača-
mo premalo, dosti manj, kot nam mesto daje. To smo želeli spremeniti, nekaj nam je že uspelo. Prepričan sem, da bo klub odlično delal tudi v bodoče, verjamem, da se bo izboljšalo tudi sodelovanje z MO Ptuj. Ekipa se bo še okrepila, znova gre za menjavo generacij. Klub prevzemajo direktorji in menedžerji, stari okrog 40 let, ki se morajo tudi aktivno vključiti v vodenje politike na Ptuju," pa je ob zahvali na sprejemu povedal Miran Senčar, ki ostaja aktiven član Manager kluba Ptuj.
MG
Kidričevo • Energetska sanacija dveh šol
Iz Evropske unije pridobili 221.000 evrov
V občini Kidričevo so bili uspešni pri prijavi dveh projektov na razpis ministrstva za infrastrukturo in prostor, in sicer za energetsko sanacijo OŠ Borisa Kidriča ter podružnične OŠ Lovrenc na Dravskem polju.
Več kot pol stoletja staro šolsko poslopje je bilo nujno potrebno celovite sanacije, zato je občina Kidričevo pripravila projekt energetske sanacije OŠ Borisa Kidriča v Kidričevem in podružnične OŠ Lovrenc na Dravskem polju ter po uspešni prijavi na energetski razpis pridobila sredstva v skupni višini 221.000 evrov. Kot je pojasnil Herbert Glavič, višji svetovalec za gradbene zadeve na Občini Kidričevo, je celotna vrednost energetske sanacije obeh šolskih objektov 326.000 evrov. Energetska sanacija OŠ Borisa Kidriča zajema sanacijo fasade, zamenjavo dotrajanega stavbnega pohištva in izolacijo podstrešja z menjavo dotrajanih oken. Tudi energetska sanacija OŠ Lovrenc na Dravskem polju zajema sanacijo
Foto: M. Ozmec
Osnovna šola Borisa Kidriča v Kidričevem je že odeta v gradbene odre, saj so pričeli temeljito energetsko sanacijo več kot pol stoletja starega poslopja.
obstoječih fasad, zamenjavo oken in vrat ter izolacijo podstrešja. Po javnem razpisu je bilo za izvajalca dela izbrano podjetje Gradbeništvo Milan Pintarič iz Spodnje Ščavnice v občini Gornja Radgona, ki se je dela že lotilo, nadzor nad
sanacijskimi deli pa opravlja podjetje Straf, Drago Štrafela iz Skorbe v občini Hajdina. V teh dneh sanacijska dela že potekajo, po terminskem planu pa naj bi bila končana že do 30. novembra letos.
M. Ozmec
Hajdina • 14. Štajerska frajtonarica
Mladi frajtonarji ponovno navdušili
Štajerska frajtonarica, letošnja je bila že 14. po vrsti, je že stalna spremljevalka praznika občine Hajdina. Na letošnji, ki je bila 8. novembra v šotoru pred PSC Hajdina, potekala je v organizaciji KD Valentina Žumra Hajdoše, so se mladi frajtonarji iz vse Slovenije pomerili v treh disciplinah, v kategorijah do 14 let, od 14 do 18 let ter nad 18 let. Oder si je tokrat delilo 24 tekmovalcev.
Komisija v sestavi Jernej Brilej, Miha Kirbiš in Sandi Zajc je pri nastopajočih ocenjevala muzikalnost, ritem, tehnično izvedbo in izbor skladbe ter nastop. Vsak tekmovalec se je predstavil z dvema skladbama. V prvi kategoriji je na zmagovalni oder stopil Anže Krevh iz Zgornjega Lehna na Pohorju, ki je postal tudi absolutni zmagovalec 14. Štajerske frajtonarice, za njim sta se uvrstila Rene Črešnar, Gaberca, Lovrenc na Pohorju, in Alen Gojkošek, Hajdoše; v drugi je bil najboljši Alen Ži-gart iz Oplotnice, drugi je bil Klemen Gungl, Sp. Dobrenje, tretja pa Julija Toplak, Kukava, Juršinci; v tretji kategoriji pa je bil najboljši Dejan Potočnik, Popovci, Ptujska Gora, za njim sta se uvrstila Matic Fišer, Lovrenc na Dravskem polju, in Zlatko Nemec, Po-brežje, Videm pri Ptuju.
14. Jradicionalna revija ŠTAJERSKA FRAJTONARICA
Foto: Črtomir Goznik
Nastope mladih frajtonarjev iz vse Slovenije so obogatili tudi haj-doški Štajerski frajtonarji (na fotografiji).
Predsednica KD Valentina Žumra Valerija Tekmec je po prireditvi, ki so jo obogatili z nastopom domačih Štajerskih frajtonarjev, plesnimi točkami mladih folkloristov FD Lancova vas in plesalcev plesne sekcije KD Valentina Žumra ter Zlatka Nemca na klaviaturah, povedala,
da so zelo zadovoljni z udeležbo, kakovostjo igranja in obiskom na njej. Komisija je svoje delo dobro opravila, na njeno delo tekmovalci niso imeli pripomb. Tekmovalci pa so se lahko pri ocenjevalni komisiji tudi pozanimali o svojem nastopu.
MG
Stajersi

HOTELS&RESORTS Terme Ptuj
ŠTAJERSKI TEDNIK PRAZNUJE IN ZVESTE NAROČNIKE NAGRAJUJE!
Nagrada za tokratne izžrebane naročnike je VSTOPNICA ZA KOPANJE V TERMALNEM PARKU TERM PTUJ.
1.	Anton Gmajnar, Mihovce 46, 2326 Cirkovce	6. Anton Krsnik, Popovci 10/a, 2323 Ptujska Gora
2.	Ludvik Lazar, Kicar 145, 2253 Destrnik	7. Robert Založnik, Spuhlja 88/a, 2250 Ptuj
3.	Marija Murkovič, Mala vas 30, Gorišnica	8. Franc Merc, Jezova 1, 2251 Ptuj
4.	Ljudmila Podgoršek, Nadole 37, 2287 Žetale	9. Anton Slavinec, Žerovinci 9, 2259 Ivanjkovci
5.	Štefka Kunstek, Zakl 2, 2286 Podlehnik	10. Rajmund Novak, Šetarova 3, 2230 Lenart v Sl. Goricah
Nagrajenci boste prejeli nagrado po pošti.	^
Termalni Park
Terme Ptuj
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 15. novembra 2013
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije:
Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/ 749 34 10

Pr avniNas ve t .com
V JU STITIA OMNIBUS - PRAVICA ZA VSE
Imate težave s sosedi, ste se poškodovali, morate tožiti delodajalca ali razdeliti dediščino? Potrebujete dobrega pravnika? Pokličite 090 31 11 ali obiščite spletni naslov www.pravninasvet.com.
Strošek klica znaša le 2,19 € na minuto.
Pravninasvet.com - pravnik vedno pri roki za vas, da vam s pravnim nasvetom rešijo nastalo težavo.
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTUJI
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena J)'
Roleta rstvo ABA
Štuki 26a Gsm 041 716 251
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Ceng, Oprema Barva
fiat punt01.2 8v actual safe	2007	3.450,00 £	serv. knjiga	kov. srebrna
renault karavan megane 1.9 dcidyn. c0nf.	2007	4.700,00 e	klima	kov. b0rd0
volkswagen golf iv1.4basis	2002	2.650,00 e	serv. knjiga	kov. zelena
renault espace 2.2 dci privilege	2006	6.900,00 e	serv. knjiga	kov. Črna
jeepgrandcher0kees.9v8avt.4x4	1998	2.990,00 e	usnje	kov. Črna
renault dynamique lux megane 1.9 dcigt	2006	4.350,00 e	avt. klima	kov. srebrna
chevrolet kalos 1.416v elite	2005	2.150.00c	klima	kov. Črna
peugeot 607 2.216vtitan	2001	2.650,00 c	serv. knjiga	kov. srebrna
peugeot 2061.4swx-design	2005	3.400,00 €	prvi ust.	kov. siva
peugeot 307 2.0 hdixs	2005	3.990,00 €	avt. klima	kov. srebrna
honda prelude 2.2 vti	1999	2.500,00 £	serv. knjiga	kov. siva
mercedes- benz cabrio 320 clk avantgarde	2003	10.900,00 £	usnje	kov. srebrna
opel astra 1.416vn-j0y	2005	4.500,00 £	serv. knjiga	kov. srebrna
peugeot limuzina 4071.6 hdiconf. pack	2007	6.990,00 £	serv. knjiga	kov. b0rd0
seat ibiza 1.4 mpi stella	2002	2.150,00 £	klima	kov. modra
ford fusion 1.416v comfort	2007	4.950,00 £	klima	kov. srebrna
peugeot 3081.416v confort	2008	6.190,00 £	prvi last.	kov. srebrna
renault megane 1.616v elan	2008	5.690,00 £	43.000 prev.	kov. b0rd0
renault megane 1.9 dci cabrio privilege	2006	7.250,00 £	92.000 prev.	kov. siva
mazda61.816v	2005	5.150,00 £	serv. knjiga	kov. zlata
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
£tà/euka budilka,
89,8 98,2 104,3 Mb
Jßoiluiajte nai tudi na âpietu.: www.radio-ptu.j.âi
RADIOPTUJ
89,8 98,2-104,3
^□narašča
. aaos
dobrodelni koncert za družine v stiski
KLIC DOBROTE
sreda, 27. 11. 2013 ob 20.05
Karitas *
Vstopnice: 01 300 59 60 ali info@karitas.si
Prenos RTV Slovenija in Radio Ognjišče.
08:00 Gorišnica - Iz naših krajev
10:00 Otvoritev Kulturnega doma Jurovsk dol
11:00 Utrip iz Ormoža
12:00 Polka in Majolka
13:00 Ujemi sanje
18:00 Ob prazniku Občine Lenart
20:00 Gorišnica - Iz naših krajev
SIP
21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja I
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
08:00 ŠKL
09:00 15. praznik Občine H ajdi na 10:30 TV prodaja
11:00 Martinovanja v občini Videm 13:00 Društvene igre na Poienšaku 15:00 Gorišnica - iz naših krajev 17:00 Koncert MePZ na Destrniku z gosti 18:30 Ob prazniku Občine Lenart 20:00 Kimavce vi dnevi na Ptuju 21:00 Glasbena oddaja
08:00 Kimavčevi dnevi v Majšperku 10:00 Ob prazniku Občine Lenart 11:30 Oddaja iz Ptuja 12:00 Seja sveta Markovci - ponovitev 18:00 SKL
20:00 Martinovanja v občini Markovci 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka In Majolka
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27;
031 627 340
08:00 Praznik KS Sela 09:30 Polka in Majolka 10:20 Oddaja iz Ptuja 10:50 Ujemi sanje 18:00 Martinovanja v občini Videm 20:00 Martinovanja v občini Markovci 21:30 Kimavčevi dnevi v Majšperku 22:30 T V prodaja
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
________________
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.„. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
PTUJSKA TELEVIZIJA
Petek 15.11.
9:00 Dnevnik TV Maribor -9:25 Kuhinjica - por. 10:00 Kronika-jpon.
10:55 Glasbena 8 (tuja) -10. oddaja. - pon.
-pon.
11:30 Modni-non. 12:00 Reci TV Drmo 14:20 Nick Vujičič
12:00 RegiTV UrmožM MMMMpMpon.
16:30 Kuhinjica 17:00 Povabilo na kavo
-pon.
_____________________ pon. (Aleš Arih)
18:30 To bo moj poklic -
Zobotehnik in zobozdravnik 19:00 Delček sekunde-pon. 19:25 Glasbena 8 (slo.) -10. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika -pon. 20:20 Široko oko-7. oddaja 20:40 Ptujske odrske deske -13. oddaja - pon. 21:05 Cista umetnost - 25. oddaja - pon. 21:30 Motoscena - 25. oddaja - pon. 21:55 Regi TV Gorišnica - pon. Sobota 16.11.
9:00 Ptujska kronika - pon. 9:20 Kuhinjica - pon. 9:55 Modro - pon. 10:25 To bo moj.poklic-
Zobotehnik in zobozdravnik - pon. Glasbena 8 (sloj -10. oddaja - pon. ^Zemljajnmi:21. oddaja - pon.
2l20 ^rffoko^oddaja - pon. 3:00 Pregled tedna
3:20 Povabilo na kavo - pon. (Aleš Arih)
4:00 Regi TV Ormož - pon.
5:00 Tri - avtorski proj. Božene Krivec - pon.
6:00 Ptujska kronika - pon.
6:30 Kuhinjica
7:00 Dežela dolgega belega oblaka - pon. 7:30 Ptujske odrske deske -13. oddaja - pon.
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Nedelja 17.11.
9:007tujska kronika - pon. 9:20 Kuhinjica - pon. 10:00 Modro-pon. 10:40 Široko oko - 7. oddaja - pon. 11:00 Glasbena 8 (tuja) 10. oddaja - pon.
!!;20 Zemljin mi - 2fiiidaj;
italiub
_________ _________t«-54.
Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Povabilo na kavo - pon. (Aleš Arih)
__________Ija in ml - zi. oddaja ......
13:45 Film Campus: Kosmata ljubezen -pon. 14:^ Gostilna >Pr Francet« -54. oddaja
19:00 Pregled tedna-pon. j9:2.5.GJaspena8 (slo.) -10. oddaja - pon.
20:00 Ptujska kronika - pon. 20=20 Ptuiske odrske deske 13. oddaja 20:45 Delček sekunde-pon. 21:10 Po zdravje - pon. 21:30 Motoscena - 25. oddaja - pon.
pon.
Ponedeljek 18.11.
9:00 Dnevnik TV Maribor - pon.
9:25 Kuhinjica - pon.
10:40 Pregled tedna -non.
11:00 Glasoena 8 (sloj -10. oddaja - pon.
11:35 Modro - pon.
15:20 Tri - avtorski proj. Božene Krivec - pon. 16:00 Pomurski tednik 16:30 Kuhinjica
17:00 Široko oko - 7. oddaja - pon. 17:20 Glasbeni prodah 17:30 Pregled tedna - pon.
■upa kronika - pon. ■ 8:20 Cista umetnost - 25. oddaja -
■É-pou-
pon.
8:45 Uspehi Mine Markovič 1:00 Pregled tedna _i:25 Glasbena 8 - (tuja) -10. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Sport(no)- 20. oddaja-20:55 Film o gradu Tumišče 21:30 Kimavčevi večeri 2013 22:00 Ptujska kronika - pon.
i.
ÍÍT fffI\
17:50 Film Campus: Mopderno dekle -pon. 18:00 Povabilo na kavo - pon. (Aleš Arih) 18:35 To bo moj poklic - Zdravnik in kirurg 19:10 Sportnikleta 2012 -pon. 19:25 Glasbena 8 (tuja) -10. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Zeleno
20:40 Sport(no)- 21. oddaja - pon. 21:20 Motoscena - 25. oddaja - pon.
Spremljate nas lahko tudi na 12 in SIOLIV
PTUJSKA TELEVPZl J*
TOP^fl VTOMOBItf
t-	VOZILA Z GARANCIJO .J
Hajdoše 22,2288 Hajdlna (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760
M=fJ=1WI d 911 ! I Mej J 9 loi B toi
O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA
(DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA
	LETNIK CENAe		OPR.	BARVA
AUDI A4 AVANT 2.0TDI	2009	13.990,00	1.LAST., VSA OPREMA	BISERNO BELA
AUDI ALLROAD 2.5 TDI QUATTRO	2003	5.490,00	4X4, SLO, VSA OPREMA	KOV SIVA
BMW 318 d TOURING	2009	13.490,00	1. LAST., VSA OPREMA	KOV. ČRNA
BMW 318 dTOURING DIESEL	2004	5.490,00	AVT. KUMA, 17 C0L	KOV MODRA
BMW 520 d Fl 0 NOV MODE	2011	31.990,00	VSA OPREMA	KOV MODRA
CITROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 Hdi	2008	8.490,00	KUMA, KOT NOV	KOV.VIJOUČNA
CITROEN C4 PICASS01.6 HDI	2009	8.990,00	1.LAST., VSA OPREMA	BISERNO BELA
CITROEN C51.6 DIESEL HDI	2011	11.990,00	1 .LAST., NAVIG.	KOV ČRNA
FORD C-MAX1.6 DIESEL TDCIGHIA	2010	9.990,00	1 .LAST., NAVIG.	KOV. SIVA
FORD MONDEO 2.0 DIESEL ÏÏTAN.	2009	9.990,00	AVT.KUMA, NAVIG.	KOV ČRNA
OPEL ASTRA 1.7 CDTI DIESEL	2009	6.990,00	KUMA, 1.LAST.	KOV SIVA
OPEL ASTRA GTC1.616V	2008	6.790,00	C0SM0	KOV. ČRNA
OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDU	2011	13.990,00	VSA OPREMA	BISERNO BELA
RENAULT CU01.216V	2004	2.990,00	KUMA, SLO	KOV.SREBRNA
RENAULT ESPACE DCI DIESEL	2004	3.490,00	KUMA, VELIKI SERVIS	KOV SIVA
RENAULT MEGANE 1.5 DCI	2008	5.990,00	1.LAS, SLO	KOV SREBRNA
RENAULT SCENIC1.5 DCI	2008	6.490,00	KUMA, SLO	KOV ZLATA
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
O PMiklavž C.i
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI. POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA c	BARVA
AUDI A4 AVANT QUATTR0 2.0 TDI DPF XENON	2011	17.580	BELA
BMW 318 d TOURING	2010	13.280	KOV. ČRNA
CITROEN C51.6 HDI TENDENCE FAP	2011	10.780	KOV. T. SIVA
FORD MONDEO 2.0 TDCI XENON	2003	2.850	KOV. RJAVA
FORDS-MAX 1.8 TDCI TRENDI	2008	9.980	KOV. ČRNA
OPEL ASTRA KARAVAN 1.7 CDTI ENJOY	2005	3.880	BELA
PEUGEOT 308 ACTIVE 1.6 E-HDI BUSINESS FAP AVT. 2011		12.990	KOV. ČRNA
PEUGEOT 307 CC DYNAMIQUE 1.616V	2004	4.450	KOV. SREBRNA
RENAULT GRAND SCENIC 1.5 DCI EXPRESSION	2011	9.980	KOV. S. MODRA
RENAULT KANG00 EXPRESSION 1.5 DCI	2009	6.790	BELA
RENAULT MEGANE BERUNE 1.5 DCI DYN. PLUS	2009	5.980	KOV. SREBRNA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI BUSINESS	2011	9.770	KOV. SIVA
SEAT ALTEA XL STYLANCE 1.9 TDI	2008	8.300	KOV. ČRNA
ŠKODA 0CTAVIA COMBI 4X41.9 TDI ELEGANCE	2010	12.980	KOV. ČRNA
VW PASAT VARIANT 1.6 TDI	2010	11.400	KOV. ČRNA
VW PASAT CC 2.0 TDI DPF DSG	2010	16.580	KOV. SIVA
VOLVO S 60 D3 KINETIC NAVIGACIJA	2012	18.800	BELA
ODKUP VOZIL V ENI URI
www.tednik.si
tednik@tednik.si
petek • 15. novembra 2013
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi
STORITVE
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
PREMOG in peleti, zelo ugodno, z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik, tel. 041 279 187.
NOVO V ORMOŽU! Pisarna zavarovalnice GENERALI, d. d., poslovna enota Hardek 34 f, v trgovskem centru Jurkovič v Ormožu. Ekskluzivno zastopanje GENERALI zavarovalnice, d. d., Ljubljana, Robert Ciglarič, s. p., Za-mušani 21 a, Gorišnica. Telefon: 041 789 902.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
OKNA, ROLETE, ŽALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com.

lili»
ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si, info@ roletarstvo-arnus.si.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baut, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170.
PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760.
PRODAM 200-kg svinjo domače reje in nekaj 25-kg pujskov. Tel. 040 561 699.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes, idared. Možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Tel, 769 26 91.
PRODAM prašiča, težkega okrog 200 kg, domače reje. Telefon 761 01 03.
PRODAM svinjo domače reje, težko okrog 180 kg in štiri pujske, težke nad 30 kg. Tel. 02 764 28 61.
NEPREMIČNINE
PRODAMO nova stanovanja v Mar-kovcih, velikosti od 35 m2 naprej, po ceni 1.150 €/m2. Prodamo tudi druge nepremičnine na Ptuju in v okolici. AC NEPREMIČNINE, d. o. o., telefon 031 605 685.
PRODAM ali menjam enosobno stanovanje, 45 m2, za vikend ali hišo v okolici Vidma. Telelefon 031 669 145.
DOM STANOVANJE
NA PTUJU na Volkmerjevi cesti oddamo v najem garsonjero. Informacije na tel. 041 764 395.
ODDAM v najem 2-sobno stanovanje v okolici Ptuja. Telefon 031 623 079.
ODDAM v najem opremljeno enosob-no stanovanje, 45 m2, na Ptuju. Tel. 02 740 70 22 in 041 872 075.
ODDAM lepo 3-sobno stanovanje v Gorišnici za simbolično ceno. Centralno ogrevano, s KTV in internetom. Tel. 041 722 060.
ODDAM 1,5-sobno stanovanje na Ptuju, dekletu ali samski ženski, za daljši čas. Informacije na telefon 041 620 125.
PRODAM bio gnojilo, star predelan konjski gnoj, v 60-kg vrečah, cena vreče 7 €, ob nakupu na 10 vreč nagrada bučno olje. Tel. 031 273 577 ali 720 81 08.
PRODAM hrastove mostnice, suhe, debeline 8 in 3 cm, in jagenjčke. Tel. 031 862 383 in 761 44 41.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
DRVA, bukova in gabrova, ter v hlodih, ugodno prodam, z dostavo. Tel. 051 632 814.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM skoraj nov trosed v marelični barvi. Tel. 041 575 508.
PRODAM električni invalidski voziček. Telefon 051 212 458.
PRODAM kotel za žganjekuho, 60-li-trski. Telefon 041 946 904, 02 745 64 91.
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrtoa, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje
s povdarkom na zobni estetiki. Mosliček, proteze in bela zalivka s popustom cenovno zelo ugodni.
iPoiluiajh mu na iuitounm ijiLtu!
RADIOPTUJ
ta- ¿flte&c www.radio-pluj.si
Nekaj lepega je v tebi bilo. Nekaj, kar nikdar pozabljeno ne bo.
SPOMIN
14. 11. je minilo eno leto, odkar je od nas veliko prerano odšel naš dragi brat, svak, ujec in stric
pater
Alojz Klemenčič
NAZADNJE DUHOVNIK NA PTUJSKI GORI
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in zmolite očenaš za njegov večni mir in pokoj.
Njegovi najdražji
Prireditvenik
Petek, 15. november
8:30 Ptuj, Vrtec, enota Mačice: Dan slovenske hrane, Tradicionalni slovenski zajtrk,
druženje z otroki ob zajtrku, predstavitev čebelarjenja 16:00 Ptuj, Dravska ulica 8: odprtje prostora - osrečevalnice Društva za kreativni razvoj in Kluba soustvarjalcev oddaje Spoznajmose.com, nadaljevanje druženja v Narodnem domu
17:00 Podlehnik, krajevna dvorana: martinovanje, kulturni program, šaljivi krst
mošta, kulinarika, družabno srečanje 19:30 Lenart, Dom kulture: koncert Mance Izmajlove, gost violinist Benjamin Izmajlov 21:00 Ptuj, CID: Jazz v CID-u, Marko Črnčec 4
Sobota, 16. november
8:00 Ormož, Hardek, v šotoru pri Avtocentru: 17. mednarodna razstava malih
pasemskih živali, do 19.00 10:00 Ptuj, Mestni kino: Kino vrtiček, ogled filma Pika in packa in ustvarjalna delavnica Pika, pika, pikica
11:00 Makole, dvorec Statenberg: 5. Martinov pohod po vaseh in kleteh Makol 11:00 Ptuj, dvorana Glasbene šole Karola Pahorja: jazz workshop, Marko Črnčec,
Filippo Orefice, Chris Jennings in Pierre Alain Tocanier 14:00 Dolena 51, kmetija Pajnkiher: martinovanje s hrano in kulturnim programom, šaljiv krst mošta
15:00 Kicar, dvorana gasilskega doma: 12. mednarodno srečanje ljudskih pevcev in
godcev Kicar poje in igra, 12 skupin iz Slovenije in tujine 16:00 Ptuj, Mestni kino: 7. filmski festival gluhih
16:00 Videm, občinska dvorana: srečanje ljudskih pevcev in godcev ob 6-letnici LP DU Videm
19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Divjad, Nejca Gazvode, za abonma Tespis in Orfej ter za izven
20:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe: prleški kabaret Kisla župa, pesnik Marko Kočar in
prleški kantavtor Tadej Vesenjak 21:00 Ptuj, CID: jam session, Marko Črnčec
Nedelja, 17. november
8:00 Ormož, Hardek, v šotoru pri Avtocentru: 17. mednarodna razstava malih
pasemskih živali, do 15.00 10:00 Ptuj, Muzejska hiša, Raičeva 11: Muzejski vikend za družine, Ptički, izdelava
krmilnice in pečatnik s podobo ptička 15:00 Majšperk, dvorana KPC: 2. srečanje ljudskih pevcev in godcev V Majšperku pojemo in igramo po domače, UD Ustvarjalec, Veseli prijatelji
Ponedeljek, 18. november
9:00 Ptuj, OŠ Ljudski vrt: predstavitev športa invalidov 18:00 Slovenska Bistrica, knjižnica: srečanje z Mileno Zupančič, predstavitev monografij SNG Drama o Poldetu Bibiču in Mileni Zupančič 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Jožef in Marija, Petra Turinia
Torek, 19. november
9:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Palčica, Hansa Christiana Andersena, za
šole in izven, ob 9.30 in 11.00 16:30 Središče ob Dravi, OŠ: okrogla miza z Branetom Miličevičem, medobčinska
LAS za preprečevanje zasvojenosti 19:00 Ptuj, CID: Dnevi ukrajinske kulture, Ukrajina v besedi in podobi
Mestni kino Ptuj
Petek, 15., in nedelja, 17. november: 16:00 Pika in packa; 18:00 Plastik fantastik;
20:00 Jimmy F!: Psihoterapija prerijskega Indijanca. Sobota, 16. novembra: 10:00 Kino vrtiček, Pika in packa, sledi ustvarjalna delavnica za otroke in starše; 16:00 7. filmski festival gluhih; 20:00 Jimmy P: Psihoterapija prerijskega Indijanca.
Prog ram TV Ptuj
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Graška gora poje in igra: Nastopajo: Ansambel Roka Žlindre, Ansambel Primoža Založnika, ansambel Veseljaki, Ansambel Marjana Drofenika, Bratje Dobrovnik, Rimljani, Šmarski muzikanti, Trio Pogladič. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
MAI	LE OGLASE,	OSMRTNICE, OBVESTILA
	IN RAZPISE LAHKO NAROČITE	
ZA TORKOVO IZDAJI		1 DO PONEDELJKA ZJUTRAJ J DO 9. URE
ZA PETKOVO IZDAJ(		V DO ČETRTKA ZJUTRAJ J DO 9. URE
na tel. številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Šiajmih'TEDNIK		
Nešteto svečk je že zgorelo, nešteto rožic ovenelo, nešteto solz preteklo je ... Življenja naša so se spremenila, a srca naša te nikoli ne bodo pozabila.
SPOMIN
Tih in boleč je spomin na 11. november 2008, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ati, dedek in pradedek
Pal Kiralj
SELSKA CESTA 15 C, PTUJ
Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Zelo te pogrešamo: tvoji najdražji
Je čas, ki da, je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, tašče in sestre
Marije Jerenko
IZ SLOVENJE VASI 29 D
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz Slovenje
vasi in Nove vasi pri Markovcih, prijateljem, znancem in
bivšim sodelavcem, ki so jo pospremili k zadnjemu počitku
in ji s tem izkazali spoštovanje.
Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše.
Iskrena hvala g. župniku Marjanu Feslu za opravljen obred.
Hvala vsem ter vsakomur posebej.
Žalujoči: mož Jožef, hčerka Andreja z družino, hčerka Jožica in drugi sorodniki
Smrt se izlila je bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
(Simon Gregorčič)
ZAHVALA
ob boleči in nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, tasta in dedka
Viktorja Prejaca
IZ OSLUŠEVCEV 18
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste našega dragega spoštovali, ga spremljali skozi življenje in nenazadnje na njegovi zadnji zemeljski poti.
Za trenutke zadnjega slovesa velja posebna zahvala pogrebnemu podjetju Aura iz Ormoža, duhovnikoma g. Jožetu Šipošu in g. Dušanu Todoroviču za pogrebno mašo in opravljen pogrebni obred, Lovski družini Bresnica - Podgorci, cerkvenemu pevskemu zboru iz Podgorcev ter komornemu pevskemu zboru iz Markovcev, govornikom, godbeniku, rogistom lovske zveze, vsem, ki ste darovali sveče, cvetje, za svete maše ter nenazadnje vsem Vam, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in z nami sočustvovali. Vsem skupaj in vsakemu posebej HVALA!
Vsi njegovi
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
ASFALTIRANJE CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b. 2288 Hajdina
GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net
Slovenija • Poklonili se bomo žrtvam prometnih nesreč
Naj bodo nase ceste varnejše
Na cestah po vsem svetu vsak dan izgubi življenje 3.560 ljudi, oziroma 1,3 milijona letno, nadaljnjih 50 milijonov je poškodovanih, 5 milijonov pa jih za vedno ostane invalidnih. Črne številke so srhljive in prevelike, mnogo prevelike, saj pomenijo življenja.
Lani je na evropskih cestah v prometnih nesrečah izgubilo življenje 27.700 oseb, težje je bilo poškodovanih 313.000 udeležencev. V Sloveniji pa je od leta 1991 do 2012 na cestah umrlo 6.810 ljudi, poškodovanih pa je bilo več kot 309.148 oseb. Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč je dan, ob katerem se spomnimo vseh umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečah,
skupaj z njihovimi bližnjimi, prijatelji, sodelavci, znanci. Obeleževanje spomina na žrtve prometnih nesreč poteka že od leta 1993, ko so spontani začetki prerasli v organizirano gibanje. Leta 2005 so ga podprli Združeni narodi, leta 2007 pa je WHO imenovala tretjo nedeljo v novembru za svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Letošnji slogan svetovnega dneva
Foto: M. Ozmec
Na slovenskih cestah je od leta 1991 do 2012 umrlo 6.810 ljudi, poškodovanih pa je bilo več kot 309.148 oseb.
Podravje • Vlomilci na delu
spomina na žrtve prometnih nesreč, ki ga obeležujemo to nedeljo, pa je: „Naj bodo naše ceste varne!"
V Sloveniji obeležujemo dan spomina na žrtve prometnih nesreč od leta 2007. Po podatkih generalne policijske uprave je zaradi posledic prometnih nesreč od leta 1991 umrlo skoraj 7000 ljudi, med žrtvami pa je največ tistih, ki so stari med 15 in 44 let. Vseh umrlih v prometnih nesrečah se spomnijo tudi v svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj.
Lani na Ptuju 450 nesreč
Predsednik sveta Franc Kozel je na torkovi tiskovni konferenci sicer ugotovil, da se stanje prometne varnosti v mestni občini Ptuj zadnja leta izboljšuje, a črne številke so še vedno prevelike. V lanskem letu se je na območju Ptuja zgodilo okoli 450 prometnih nesreč, v prvi polovici letošnjega leta pa je prometnih nesreč za okoli 40 odstotkov manj, upadlo pa je tudi število telesno poškodovanih.
Statistika mrtvih na cestah od 1. januarja do 10. novembra v letih 2008 - 2013
	200 -,
	180 -
	150 -
	140 -
	120 -
i	
E	1UU -
	
J	80 -
	60 -
	40 -
	20 -
	0 -
190
154
2008
2009
2010
2011
2012
2013
leto
Foto: M. Ozmec
Grafični prikaz primerjave števila smrtnih žrtev na naših cestah od 1. januarja 2008 do 10. novembra 2013 kaže na trend upadanja, a krvni davek je še vedno prevelik.
Kot je še dejal Franc Kozel, za prometno nesrečo ni vedno kriv človek, lahko so tudi ceste, ki so v zadnjih letih slabo vzdrževane in v zelo slabem stanju, zato so tudi manj varne. Njihova obnova je nujna, vendar denarja ni.
Po vsej Sloveniji bodo aktivnosti pripravili na predvečer svetovnega dneva spomina na
žrtve prometnih nesreč, v soboto, v mestni občini Ptuj pa bo spominska in opozorilna prireditev že v petek, 15. novembra, ob 17. uri na ploščadi pred Mestno hišo. Slavnostni nagovor bo imel ptujski župan Štefan Čelan, prireditve pa se bo udeležil tudi predsednik nevladne organizacije Varna pot Robert Štaba. Po
Vlomi se vrstijo tudi novembra
Vlomilci ne mirujejo; od začetka novembra do danes so namreč policisti prejeli že veliko obvestil o vlomih, ki se vrstijo na dnevnem redu.
V začetku novembra, med 2. in 4., je neznanec vlomil v podjetje v Oplotnici. V podjetju je demontiral in odtujil snemalnik video-nadzornega sistema, stacionarni računalnik in zaboj delovnega orodja za popravilo strojev, v kletnih prostorih pa je odtujil dve motorni žagi znamke Stihl. Materialna škoda znaša okoli 4.300 evrov.
Neraziskan zaenkrat ostaja
tudi vlom v novogradnjo, kamor je neznanec vlomil ponoči, med 3. in 4. novembrom, skozi pritlično okno, ki je bilo odprto na »kip«. Odnesel je kuhinjske aparate, pralni stroj, sušilni stroj, posteljo in kuhal-no ploščo in povzročil škodo v višini okoli 5.000 evrov.
Manj sreče pa sta imela vlomilca, stara 20 in 25 let, ki sta isto noč (4. novembra) vlomila v več objektov: najprej
v prostore ribiške družine na območju policijske postaje Rače, nato v lokal v Brunšviku in še v gostinski lokal v Župe-čji vasi. Kot navajajo na PU Maribor, sta se osumljenca z osebnim avtomobilom znamke Ford fiesta najprej odpeljala do Ribiškega doma na območju PP Rače, vlomila vanj in odtujila ribiško opremo ter pijačo. Za tem sta se odpeljala do gostinskega lokala v Brun-
šviku, v katerega sta prav tako vlomila, a ju je s kraja pregnal alarm v objektu, ki se je vključil. Od tam sta se odpeljala v Župečjo vas in vlomila še v en gostinski lokal. Iz tega sta odtujila alkoholne pijače, cigare-
te in menjalni denar z denarnicami vred. Med vračanjem s kraja storitve so ju ustavili policisti PP Rače in jima zasegli ukradene predmete, ju pridržali, med pridržanjem pa skupaj s policisti Policijske postaje Ptuj pri njima opravili hišne preiskave. Ker je en od njiju povratnik, so ga policisti 5. novembra privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Mariboru, ki je zanj odredil pripor. Drugega osumljenca so policisti izpustili na prostost.
www.ZavarovalnicaMaribor.si 080 19 20
primernem kulturnem programu, ki ga bodo pripravili učenci OŠ Mladika, se bodo s prižiganjem svečk na prireditvenem prostoru spomnili vseh žrtev prometnih nesreč in njihovih najbližjih. V spomin na žrtve prometnih nesreč bodo po slovenskih cerkvah darovali maše, slovensko javnost, še posebej voznike in druge udeležence v prometu, pa pozivamo, naj bo svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč, nedelja, 17. november, zaznamovan kot dan brez prometnih nesreč.
-OM
NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO
OKNA-VRATA-GAR. VRATA I\/t 1 'OltS
Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si
Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793204;
-BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA - TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELA
ZELO UGO,
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo sprva oblačno s padavinami, ki bodo čez dan slabele in ponekod tudi ponehale. Meja sneženja bo večinoma med 500 in 800 m nad morjem. Na Primorskem bo pihala zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, na Primorskem okoli 10, najvišje dnevne od 2 do 7, na Primorskem okoli 12 stopinj C.
Obeti
V noči na soboto bodo padavine povsod ponehale. Pretežno oblačno bo, le na Primorskem se bo zjasnilo. Burja bo počasi slabela. V nedeljo bo zmerno do pretežno oblačno, a suho vreme.