PoStnina plačana * gofovfnT,
Leto Xn., štev. 149
LJubljana, četrtek 2. julija 1§5S
Cena 2 Din
L pravništvoi Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratiri oddelek: Ljubljana, Selen« burgora uL 3. — Tet 3492 k» 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon 5t 2455.
Podružnica Celje: ECocenova ulica it 2 — Telefon št. 190.
Računi pri post ček. zavodih: Ljub« Ijana št 11.842, Praha čislo 78 180 Wien št. 105.241.
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva uhca 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te«
lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Koceoova uL 8. Telef. št 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Ameriški izseljenci pri Nj. Vel kralju
Obisk domovine je napravil na vse izseljence nepozaben vtis - 0 kralju govore z izrazi največjega spoštovanja in
občudovanja
Beograd, 1. julija, p. Ameriški izseljenci, ki se mude v Beogradu, so bili danes sprejeti na dvoru v posebni avdijenci od Nj. Vel. kralja. Vladar se je podrobno za« n:mal za prilike, v katerih žive naši izse« Ijenci, ter je z zanimanjem sledil pojasni« lom, ki so mu jih dajalj posamezni vodi« telji iz raznih ameriških pokrajin.
Opoldne ie bil na čast izseljencem pri« rejen banket, zvečer pa so odpotovali v Novi Sad. Na daljši turneji bodo posetili vse večje kraje v državi jn se za p^r dni ustavili tudi na našem Primorju.
Beograd. 1. julija AA. Po sprejemu članov izseljeniškega kongresa na dvoru ie dal g. J ura i Devic, predsednik odbora izseljencev za obisk domovine, novinarjem tole izjavo:
»Leta 1921. sem oriše! v svojo domovino, da vidim našo osvobojeno in združeno domovino in da prepotujem vse njene kraje. Tako sem prišel tudi v svoj rojstni kraj Split in tam mi v moje veliko osuplost ni bilo moči govoriti ne o narodu ne o držav;, nego samo o strankah. Z veliko tugo sem videl, kako se sin bije z očetom, brat z bratom. Isto sem doživel v našem Zagrebu, samo še bolj potencirano: hude borbe in rušenje. Nisem mogel ne hotel iti dalje in vrnil sem se v Ameriko, poln bridkosti in razočaranja. Ko sem slišal o 6. januarju, ko .ie Ni. Vel. kralj prevzel državno krmilo v svoje roke. se mi ie odvalil s prsi težak kamen Vedel sem. da se zdaj obrne na bolje. V svoio veliko radost sem pri zopetnem prihodu v domovino spoznal, da se je to res zgodilo, in onazil povsod silen napredek. Posebno velik napredek kaže Zagreb, ki ne bi bil pod tujo vlado nikdar dosegel tega krasnega razvoja v teh nekaj letih. V Ameriko se vračam poln ponosa nad pro-cvitom naše domovine. Od sprejema pri Ni. Vel. kralju na dvoru, kjer sem bil kot
predsednik odbora izseljencev iz Severne Amerike sem bil uprav očaran. N'. \ el, krali Aleksander se je ustavil pri vsakem izmed nas in izpregovoril nekaj iskrenih besed. Razgovarjal se ie z našimi preprostimi delavci ne kot kralj, nego kot tovariš in niihov prijatelj. Mislim, da niti v najbolj demokratični državi ni demokratičnejšega vladarja od njega«.
G. Grdina .ie rekel novinarjem med drugim: »Naš obisk v domovini in seznanitev z življenjem na deželi in v mestih sta pustila v naš naiiačji vtis. Videli smo. s koliko ljubeznijo ljudje ljubijo državo in kako ie naš rod zadovoljen. Mi smo tuji državljani. toda domovine ne moremo pozabiti. Jugoslavija je rešitev našega naroda. To smo vedno govoril; in bomo govorili še bolj kakor dozdai. Mi smo navdušeni nad sprejemom v domu Nj. Vel. kralja Aleksandra. ki ie največji človek in vreden, da ga država slavi. Njega mi Amerikanci spoštu-iemo On ie velik človek v očeh tujcev in velik v očeh rojakov«.
G. Mladineo je dal tole izjavo:
Kraljeva prijaznost nas je silno očarala ne samo zato. ker ie kralj, nego zato. ker ie toliko človek, da vsi čutimo v njegovi bližini, kakor bi bil eden izmed nas. Vsi vidimo posebno čast v tem. da nas ie Nj. Vel. kralj sprejel in nam žrtvoval toliko dragocenega časa. ko se je z vsakim izmed nas razgovarjal in se zanimal za naše osebne razmere posebno pa za življenje naših ljudi v tujini. Zlasti nas je razveselilo, da je pokazal toliko zanimanja za vprašanje morebitnega povratka naših ljudi v domovino. ki ie največje sodobno vprašanje našega izseljenstva. Izseljenci hrepene po domovini. hoteli bi se vrniti tja. kjer bi mog.i uporabiti svoja izkustva v blagor in pro-speh svojega naroda.«
Avstrijski trgovinski provizoriji
Avstrijski parlament je odobril štirinajstdnevno podaljšanje trgovinskih pogodb z Jugoslavijo in Madžarsko
Dunaj, 1. julija, d. V pomladanskem za« sedanju parlamentu so zaradi pogajanj med strankami in zaradi ministrske krize zastali mnogi posli, zaradi česar so oeta« la nerešena tudi mnoga važna gospodar« sko«politična vprašanja. V zadnjem tre« nufcku je, kakor 9mo kratko že poročali, včeraj parlament sprejel zakone, ki naj bi preprečili za kratek čas brezpogodbeno stanje v mednarodnih trgovinskih odno« šajih. Stranke so se sporazumele, da sprej« mejo podaljšanje do srede julija včeraj poteklih trgovinskih pogodb z Madžarsko in Jugoslavijo in sklenejo med tem od glavnega odbora predlagano povišanje ca« Tine na žito, kakor tudi zakon o prehodni oddaji za žito, rž, pšenično in rženo moko. Trgovinska provizorija z Madžarsko in Jugoslavijo, ki ju je včeraj vlada predlo« ž la v parlamentu, je med sejnini odmo« rom sprejel trgovinski odsek. Na seji so po zopetni otvoritvi razpravljali o teh previzorijih skupno z zakonom o prehod« ni oddaji. Ostali zakoni, kj bi i h vlada tudi rada videla že rešene, so bil' odgode«
ni. Tudi trgovinsko«politični pooblastilni zakon, po katerem bi mogla vlada med poletnimi počitnicami parlamenta zaklju« čki trgovinske pogodbe z Madžarsko, ju« g osla vi jo in Češkoslovaško ter jih uvelja« viti. je ostal nerešen, ker so bili zastop« niki strank mnenja, da je do zaključitve pomladanskega zasedanja še dovolj časa rešiti te pogodbe na parlamentaren način, zlasti, ker je začasno podaljšanje doseda« njih pogodb bilo sklenjeno le za dva ted< na. Prav tako je bil odgoden zakon, ki se tiče uvedbe k on t i mg en t i ran j a utoza iz inozemskih držav, s katerimi obstoja brez« pogodbeno stanje, ker se o tem v parla« mentu še ni doseglo nobeno enotno mnenje.
Podaljšanje naše trgovinske pogobe z Rumunijo
Bukarešta, 1. julija g. Ministrski svet je sklenil za tri mesece podaljšati ruraun-sko-jugoslovensko trgovinsko pogodbo. Med tem se bodo nadaljevala pogajanja za novo pogodbo.
Konflikt pri gradbv pančevskega mostu
Beograd, 1. julija, p. Med francoskim podjetjem, ki gradi veliki panče\ski most čez Dunav, in delavstvom je priš o do hudega konflikta. Delavci so po svojem zaupniku Petru Gjuriču prosili za novo ureditev delovnih pogojev, delovnega časa in mezd. Namesto odgovora pa je podjetje delavskega zaupnika takoj odpustilo. To postopanje inozemske družbe nad domačim / delavstvom je izzvalo med dela.ci veliko s razburjenje. Jugoslovenski nacionalni de- i lavski sindikat je o tem takoj obvestil inšpekcijo dela in zahteval nujno intervencijo. če intervencija ne bo nič zalegla, bodo delavci stopili v stavko.
Sprejemi pri ministru za šume in rudnike
Beograd, 1. julija AA. Minister za'gozdove in rudnike dr. Stanko šibenik bo sprejemal obiske in prosilce samo ob torkih, sredah in petkih od 11. do 12.30. Druge dneve jih ne bo sprejemal.
Zasebna trošarinska shranišča
Beograd, 1. julija p. Finančno ministrstvo je dovolilo zasebna trošarinska shranišča za vino Ivanu Semrajcu iz Tomače-va. Andreju Raspergerju v Loki pri Trbovljah, Edvardu Raku v Velenju, Berti Lam-ner v Loki pri Trbovljah, Josipu Raspot-niku iz Retja pri Trbovljah, Jakobu Božiču iz Loke pri Trbovljah in Milki Plavc iz Maribora, za žganje pa Ivanu Lasanu v Ljubljani.
Zagrebški agronomi v Rumuniji
Bušarešta, 1. julija AA. Včeraj je prispelo v Bukarešto 30 študentov zagrebške kmetijsko-gozdarske fakultete pod vodstvom svojih profesorjev Ugrenoviča in Flegla. Ogledali so si kmetijsko fakulteto v Bukarešti, nato položili venec na grob rumunskega narodnega junaka, danes pa pojdejo v Sinajo. Nato se vrnejo nazaj v Jugoslavijo.
Žrtve Drave pri Osijeku
Osijek, 1. julija p. Nocoj okrog 6. se je prevrnil med prevozom preko Drave čoln, v katerem je bilo 6 oseb. Trije so se rešili, ostali trije pa so utonili in niti ne vedo, kdo so.
Socialistična zmaga v Budimpešti
Budimpešta, 1. julija. Definitivni rezultati volitev bodo znani šele jutri V Budimpešti in nekaterih drugih mestih se ni m no« go izpremeniio. V prestolnici so socialni dem okrasje najmočnejša stranka. Dobili so 87.443 glasov, dočim ima krščanska gospodarska stranka samo 6500, Bethlenova stranka 6132 in liberalna stranka samo 4443 glasove.
Velika amnestija v Franciji
Pariz, 1. julija, h. Ministrski svet ie sklenil izdati ob priliki spremembe na predsedniškem mestu francoske republike da-lekosežno amnestijo. Amnestija se bo nanašala na vse prestopke političnega značaja in prestopke proti tiskovnemu zakonu kakor tudi proti zakonu o zborovanjih itd. Razen tega bo podaljšan tudi termin za revizije sodb pred vojnimi sodišči do 14. julija 1933.
Odprava plemstva v Španiji
Madrid, 1. julija. Po načrtu nove ustave bo v republikanski Španiji ukinjeno plem« stvo. Nihče ne bo smel več nositi plemiškega naslova. Ustava določa versko, tiskovno in organizacijsko svobodo ter ločitev cerkve od države, uvaja splošno vojno obveznost ter priiznava tudi ženskam volilno pravico. Seveda je to še Ie prvi osnutek, ki bo do končnega sprejema še mnogo izpremenjen.
Madrid, 1. julija, g. RevoJucionami pO-kret se v velikem delu države še vedno ni polegel. Posebno v Andaluziji so nemiri na dnevnem redu. V Valenciji, Malagi in Gra-nadi počiva cestni promet popolnoma. Minoffo trgovin so iz strahu, da bi jih ne iz-ropali, zanrli. Vojaštvo ie v stalni priprav« Ijenosti. Po ulicah krožijo vojaške patrulje. Tudi v Cordovi je položaj zelo resen.
Brezposelnost na Dunaju
Dunaj, 1. julija s. Brezposelnost na Dunaju se letos v juniju v nasprotju z izkušnjami v prejšnjih letih ni zmanjšala. Trenutno dobiva na Dunaju 85.250 oseb Podporo za brezposelne, dočim je bilo lani tem času 12.488 oseb manj.
ZOPET BREZUSPEŠEN DAN V PARIZU
Včeraj sta se vršili med francoskimi in ameriškimi državniki dve konferenci — Tri glavne točke nesoglasja med Francijo in Ameriko
Pariz, 1. julija. AA. Pogajanja ameriške« ga zakladnega tajnika Mcllona in ameri« škega poslanika s francoskimi ministri o Hoovrovem predlogu so se davi nadalje« vala. Zdi Pa se, da tudi danes niso doved« la do nikakega rezultata, temveč da so še vedno na mrtvi točki. Francija vztraja na tem, naj bi bila pomoči, ki je namenje« na Nemčiji, deležna tudi Mala antanta, zlasti pa Jugoslavija, ki bi bila po Hoovs rovem predlogjj poleg Francije najbolj pru zadeta. Nemčija naj v smislu francoskega predloga plača brezpogojno anuiteto. Od tega zneska bi dobile v obliki kredita del« ne zneske države Male antante, ostanek pa Nemčija. Znesek, ki bi ga prejela Nem« čija, bi bilo posojilo, kj bi ga morala vr« niti v petih letih.
Listi objavljajo o nasprotstvih v nazira« njih, ki so se pokazala pri parišk:h poga« j&njih, stkoro istovetna poročila, po kate« rih se vrti spor okrog treh glavnih točk. Razen zahteve, da morajo participirati la kreditih iz brezpogojnih anuitet poleg Nemčije tudi one države Male antante, ki bi prišle v težkoče zaradi ustavitve nem« ških plačil, zahteva Francija, naj bi Nem« čija ta kredit vrnila v 5 letih, dočim predlagajo Zedinjene države postopno pla« čevanje v dobi 25 let in sicer s čim manj« šimi obrestmi. Francija končno zahteva, naj se Nemčija obveže, da po enoletnem Hoovrovem moratoriju ne bo v teku petih let, v katerih bi morala nadoknadit: ustav« ljena plačila, zahtevala zase moratorija na podlagi Youn.govega načrta in da v pri« meru taikega moratorija Franciji ne bo treba plačati banki za mednarodna plačila jamstvenega fonda 500 milijonov mark, kakor je določeno v Youngovem načrtu.
Uradni komunike
Pariz, 1. julija, s. Francosko - ameriška pogajanja o predlogu predsednika Hoovra so se danes nadaljevala v notranjem ministrstvu od 15. dalje. Seja je trajala do 17-, prihodnja pa je bila sklicana za jutri ob 19.30. O poteku današnje seja objavlja agen-tura Havas naslednje poročilo:
Državni tajnik Mellon in poslanik Edge sta obrazložila besedilo listine, ki naj točno pojasni stališče ameriške vlade o pogajanjih, ki so v teku. Ta spomenica naglasa na eni strani voljo ameriške vlade, da se pogajanja nadaljujejo, na drugi strani pa našteva tudi precej občutna nasprotstva med obema vladama. Listino, ki obsega sedem na stroj pisanih strani in v kateri zavzema ameriška vlada stališče glede vseh
tehničnih strani problema, bodo jutri proučili francoski pristojni ministri, pozneje pa tudi ministrski svet
Intransigenca Amerike
Wa>hington, 1. julija, č. V tukajšnjih službenih krogih izjavljajo, da ie ameriška vlada pripravljena sprejeti nekatere zahteve francoske vlade glede Hoovrovega predloga, toda pod pogojem, da se nezaščiteni del nemških reparacijskih anuitet preko Mednarodne bapke vrne Nemčiji v obliki brezobrestnega posojila, ki bi ga Nemčija vrnila šele v roku 25 lat. Izrecno se poudarja, da je to najskrajnejša koncesija, na katero more pristati ameriška vlada in v nobenem drugem vprašanju ne more popustiti od svojega prvotnega stališča.
Presojanje v Londonu
London, 1. julija. AA. Danes poteče rok, ki ga je dal predsednik Hoover Franciji za odgovor na njegov predlog. »Danes so se vršile tudi odločilne konference v Parizu med francoskimi ministri in ameriškim za-kladnim tajnikom Mellonom. Zanimanje vsega sveta je osredotočeno na Pariz v upanju, da bodo vendarle premagane težkoče, ki ovirajo izvršitev Hoovrovega predloga. Francija za enkrat še vedno vztraja na svojih pridržkih in zahteva, naj se razen Nemčiji pomaga tudi nekaterim balkanskim državam. Včeraj je imel ameriški zakladni tajnik Mellon dolgotrajen brezžični razgovor z ameriškim predsednikom Hoovrom, ki je danes dal Mellonu končna navodila za pogajanja.
Angleški napadi na Francijo
London, 1. julija, č. Z naraščajočo skrbjo spremljajo angleški politični krogi potek pogajanj v Parizu. Tudi angleškega ti« ska se polašča vedno večja nervozno«t, ki se izraža zlasti v vedno ostrejših napadih na Francijo. Vladni organ »Daily Herald« dolži Francijo za neuspeh Hoovrove akcije in se čudi takemu postopanju države, katere zunanjo politiko vodi največji mirovni apostol BriandA »Daily Express« izraža mnenje, da Francija nikakor ne bo mogla prevzeti odgovornosti, da bi zaradi njenega odpora propadla Hoovrova akcija, ki gre za tem, da se v interesu vseh pomaga Nemčiji. List še vedno upa v uvidevnost francoskih državnikov in izraža nado, da bo naposled vendarle prišlo do sporazuma. Razumljivo je, pravi, da skuša Francija kar najbolj ščititi svoje interese, toda go-
Protižidovski izgredi v Solunu
Spopadi med nacionalisti in Židi se nadaljujejo — Doseda j 10 smrtnih žrtev in nad 100 ranjencev — Energična intervencija oblasti
Solun, 1. julija se. V zadnjih 24 urah se še vedno ni posrečilo napraviti v mestu miru. Prišlo je Donovno do snonadov. Stevi lo mrtvih znaša že 10. ranjenih na nad 100. Židie razmišljajo že o tem. da bi se sploh izselili iz mesta. Mesto ie še vedno pod vojaško kontrolo Čete so dobile nalog, naj streljajo na vse sumljive osebe, ki bi hotele v židovski del mesta. Policijski prefekt je ukazal streljati na komuniste, ki so prirejali demonstracije po slavnih ulicah. Ministrski predsednik Venizelos ie izjavil v zbornici, da ie nemogoče, da bi grška vlada
mozla donustiti domnevo v inozemstvu, da mora na Grškem del prebivalstva trpeti zaradi svoje vere.
Atene. 1. julija AA. Predsednik vlade Venizelos ie izjavil, da bodo krivci solunskih dogodkov eksemplarično kaznovani. Mini-nister za pravosodje ie že prispel v Solun, kjer bo vodil strogo preiskavo. Poslanci :n senatorji iz Soluna in Makedonije so povabili Venizelosa. naj osebno pride tja. da pomiri prebivalstvo. Solunske oblasti so izdale izredne ukrepe, da preprečijo nadaljnje nerede in zaščitijo Žide.
Priprave za novi polet na Severni tečaj
Zrakoplov »Zeppelin« bo startal za polet na severni tečaj preko Rusije
26. julija
Friedrichshafen, 1- julija AA. Zrakoplov »Grof Zeppelin« je včeraj poletel v severne kraje Evrope. Na svoji poti bo obiskal tudi Islandsko. Zrakoplov vodi dr. Eckener sam
Friedrichshafen. 1. julija d. VVilkins ie sporočil dr. Eckenerju. da so poškodbe podmornice »Nautilus« že popravljene in da mu bo v kratkem mogoče nadaljevati svojo vožnjo proti Severnemu tečaju- Kakor zatrjujejo. bo dr. Eckener ponovno proučil načrt nameravanega poleta »Zeppelina« na Severni tečaj. Prof. Ludvik \Veickmann na univerzi v Leipzigu in ruski raziskovalec prof. Molčanov bosta v kratkem prišla v Friedrichshafen zaradi nakupa potrebnih instrumentov, kakor tudi zaradi nadzorstva nad gradnio posebnega predela v zrakoplovu. v katerem bi bil shranjen baton za po-let v stratosfero. Ta balon bo izdelala tvrd-ka Riedinger. ki je izdelala tudi balon za prof. Piccarda. Imel bo prostornine 30 kubičnih metrov ter se bo lahko uporabljal tudi kot signalni balon. V načrtu je tudi sestanek s sovjetskim ledolomilcem »Maligi-nom«. ki naj bi prevzel pošto zrakoplova »Zeppelina«. Polarnih psov ne bodo vzeli v Arktiko, kjer bi bili tamkaj, kjer ie sko-ro 60 odstotkov vodne površine, brezpomembni. nač na bo zrakoplov v»l seboj sani in čolne. Posadka bo reducirana na 30 oseb. Poleta na Severni tečaj, ki se bo bržkone pričel 26. julija iz Friedrichshafna, se bo udeležilo več raziskovalcev in znanstvenikov
Reykjavik, 1. julija. AA. Po nepričakovano nagli vožnji iz Friedrichshafna in nad severnim Atlantskim oceanom je zrakoplov »Grof Zeppelin« prispel sem danes mnogo prej, kakor so pričakovali. Prebivalstvo je zbudil iz spanja močan ropot strojev zrakoplova. »Grof Zeppelin« ni pristal in je krenil proti Horgarfjordu, nakar
se je vrnil pol ure pozneje zopet nad mesto.
Ko je zrakoplov izmenjal pošto, je med navdušenim ploskanjem množice nadaljeval polet proti domu. Poset zrakoplova je napravil na prebivalstvo, ki ni še nikdar kaj takega videlo, silen vtis.
Okoli sveta v 9 dneh
Newyork, 1. julija, č. Z velikansko napetostjo pričakuje velika množica na new» vorškem letališču prihod letalcev Posta in Gattvja, ki sta davi ob 3.30 startala v No-mi za polet na zadnji etapi. Letališče je svečano okrašeno in vse je pripravljeno za čim svečanejši sprejem obeh letalcev, ki bosta s svojim poletom postavila nov svetovni rekord, polet okoli sveta v devetih dneh.
Newyork, 1. julija, s. Svetovna letalca Post im Gattv sta v Edmondtonu startala za nada<Ijni polet okoli sveta. Sedaj nameravata leteti naravnost do Newyorka ter tako še danes zaključiti svoj krožni polet.
Smrtonosna vročina
Newyork, 1. julija, d. Število smrtnih žrtev, ki jih je zahtevala silna vročina, je doseglo že 500. Samo v ponedeljek je umrlo na solnčarici 230 oseb. Največ smrtnih primerov je bilo v Chicagu in sicer 126, od teh samo v ponedeljek 50. V ,Towi je poginilo zaradi vročine ogromno število živine. dočim se morajo v Južni Daikoti ljudje boriti proti velikim rojem kobilic. Nad Loufcville v Kentucflcvju je včeraj divjal silen orkan, kakršnega v tamomjih krajih ne pomnijo. Vihar je razbfl nešteto šip, iz« ruval mnoga drevesa ter odnašal s hiš strehe. Pri tem je bilo ranjeno večje Število ljudi. Viharju je sledil silen naliv.
tovo bo tudi tokrat pokazala svojo tradicionalno plemenitost.
Pristanek Belgije
Bruselj, 1. julija. AA. belgijska vlada je včeraj odgovorila na Hoovrov predlog ter v celoti sprejema ameriški načrt za proglasitev enoletnega moratorija. Belgijska nota poudarja, da ie bila Belgija v voin; zelo oškodovana, upa pa. da se bodo mero-daini faktorji pri izvedbi moratorija ozirali na poseben položaj belgijske države
Stališče češkoslovaške
Praga, 1. julija, d. »Prager Presse« poroča, da češkoslovaška vlada za enkrat še ni zavzela nobenega formalnega stališča k Hoovrovemu predlogu. Zunanje ministrstvo sicer ne prikriva svojega naziranja o tem predlogu, vendar pa češkoslovaška nima nobenega povoda posegati v pogajanja, in sicer iz lojalnosti proti državam, ki so po tem predlogu neposredno prizadete, češkoslovaška hoče počakati na potek pogajanj med prizadetimi državami in Ameriko ter nato brez nadaljnjega sprejeti sklenjeni dogovor.
Nemčija čaka
Berlin, 1. julija s. »Vorwarts« niše v članku ood naslovom »Izredni pesimizem v Berlinu«, da trenutno niti v Washingtonu niti v Parizu ali celo v Rimu ne vidijo možnosti skorajšnjega sporazuma. Zato ne računajo s tem. da bi imela pariška pogajanja v sedanjem stanju pozitiven uspeh. Ameriški poslanik v Berlinu je včeraj po ponovnem razgovoru z zunanjim ministrom dr. Curtiusom poročal svoji vladi, da Nemčija neizoremenieno zastopa stališče da se v tekoča francosko-ameriška pogajanja ne more vmešavati
Hoovrova pomožna akcija tudi za Južno Ameriko
Washington. 1. julija g. Predsednik Hoover pripravlja akcijo v korist južnoameriških držav, kier namerava tudi ustanoviti zavod po vzorcu banke za mednarodna plačila. V novi banki nai bi biie udeležene Fedral Reserve Bank. Angleška banka :n nekateri južno-ameriški finančni zavodi. Nova banka naj bi dobila od Amerike velike rediskontne kredite, da bj mogla otvar-jati južnoameriškim vladam dalekosežne kredite. V londonskih finančnih krogih so mnenja, da zaradi tega ni potrebna ustanovitev popolnoma nove banke, ker bi to nalogo lahko prevzela tudi banka za mednarodna plačila v Basi"
Jugoslavija in prevrat v Bolgariji
Beograd, 1. julija. M. Dopisnik grškega lista »Edefteron Vitma« v Sofiji govori v svojem poročilu očividno po informacijah iz gotovih sofijskih krogov o nekakem navdušenju v Jugoslaviji zaradi rezultata za d« njih volitev v Bolgariji. Ta trditev je vseskozi netočna. Dejstvo je, da je rezultat bolgarskih volitev iizzval v Beogradu in drugod v Jugoslaviji precejšnjo senzacijo, ker je pač velika redkost, da je vlada v Bolgariji pri volitvah poražena. To pa je tudi zaenkrat edini odmev bolgarskih volitev pri nas. Naša javnost bo, v kolikor se nas tar atvar sploh tiče, mimo počakala, da vidi novo bolgarsko vlado na delu.
Kraljeva zahvala Sokolom
Split, 1. julija, n. Predsedstvo sokolske-ga zleta na Jadranu je prejelo od maršal a ta dvora brzojavno zahvalo za vdanostne pozdrave, ki so bili z zleta odposlani Nj. VeL kralju.
Helen Keller v avdijenci
Beograd, 1. julija, p. V posebni avdijenci je Nj. Vel. kralj sprejel danes slepo ameriško književnico Helen Keller. Poklonil ji je lepo rožo, s katere je osebno porezal trnje. Slovita ameriška pisateljica je bila nad izredno prisrčnostjo zelo ginjena.
Vidovdanska svečanost na Westfalskem
Beograd, 1. julija. AA. Minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Marko Kostrenčič je prejel iz Dusseldorfa naslednjo brzojavko: »Jugoslovenska kolonija, zbrana na vidordanski skupščini v Sudavi-chu, se klanja padlim bojevnikom za svobodo in izraža neomajno zvestobo ljubljenemu kralju in domovini, proseč Vas, da prejmete izraze našega spoštovanja. — Odposlanec Deželic.«
Poroka ministra Preke
Zagreb, 1. julija p. Davi se je poročil v Supni cerkvi sv. Marka minister n. r. Ni-kola Preka z gdč. Malvino Radovičevo.
Zakon o prometnem osobju objavljen
Beograd, 1. julija p. Današnje »Službene Novine« objavljajo zakon o državnem prometnem osobju, ki stopi torej z današnjim dnem v veljavo.
Iz državne službe
Beograd, 1. julija AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so imenovani: za tajnika izseljeniškega odposlanstva v Washingtonu v 6. skupini dr. Krešimir Lukatela, pri izselie-niškem komisarijatu v Zagrebu za višjega svetnika v 4. skupini Evgen Kline, doslej v 5. skupini, za primarija v državni bolnici v Ljubljani v 5. skupini dr. Alojz Kunst, šef rOntgenološkega laboratorija dosedanje banovinske bolnice.
Četrtek, 2. VIL 1931
Nov režim v Bolgariji
Sofija, 29. junija.
Po tolikem odlaganju se je končno vendarle zgodilo, kar je z največjo nestrpnostjo pričakovala ogromna večina bolgarskega naroda, a za kar skoraj ni mogla verjeti, da je resnica, da je namreč po osmih letih svoje strahovlade končno vendarle podala ostavko vlada Demokratičeskega sgovora z osovraženima politikoma Andrejem L.jap-čevom in Aleksandrom Cankovom na čelu. Kralj je poveril sestavo nove vlade vodji »narodnega bloka«, predsedniku demokrat; sKe stranke Aleksandru Malinovu.
Bolgarski narod se je oddahnil.
Ko je bil včeraj popoldne poklican v dvor Aleksander Malinov in je po dveurni avdi-jenci izjavil, da mu je definitivno poverjena sestava nove vlade, je v tisočglavi množici, ki ga je pričakovala, zavladalo nepopisno radostno navdušenje, ki se je v hipu razširilo po vsem mestu in tudi povsod po deželi, do kamor je dospela vesela vest o končni popolni zmagi želje in volje naroda.
Predstavniki strank, ki tvorijo »narodni blok«, so se načelno sporazumeli za sestavo vlade snarodnega bloka« sicer že pred volitvami, toda sedaj, ko je bilo treba razdeliti ministrske listnice, je bilo vendar prcccj različnih mnenj in je bilo treba •precej dolgih pogajanj, preden so se zedini-Ii med seboj, in še tembolj, ko ni šlo samo 7.a ministrske listnice, temveč tudi za porazdelitev mest večjih upravnih uradnikov. Bolgarija namreč nima stalnega kadra višjega uradništva, nestrankarskega, temveč se z vsako vladno izpremembo v vladi menjajo tudi višji upravni uradniki, okrožni in sreski načelniki, pač po ključu, kakor je sestavljena vlada sama. Treba se je bilo torej sporazumeti tudi o porazdelitvi vseh teh uradniških mest med stranke, ki tvorijo »narodni blok«, ker je pač umljivo, da so bila doslej vsa ta mesta zasedena po pristaših Demokratičeskega sgovora in njegove glavne opore — makedonstvuju-ščih, nasprotnikov »narodnega bloka«. Dosegel se je tudi v tem pogledu popoln sporazum, tako, da dobe demokrati, ki imajo v svojih rokah ministrstvo notranjih stvari, 50 odstotkov, zemljoradnilti 25, nacionalni liberalci (kjorčevci) 15, radikali pa 10 odstotkov vseh teh uradniških mest.
Tako dobijo demokrati 8 okrožnih načelnikov, zemljedelci 4, liberalci 2, radikali pa enega.
V vladi imajo demokrati predsedništvo in tri ministrske lislnice, zemljedelci tri, nacijonalni liberalci dve, radikali pa eno ministrsko mesto. Zemljedelci so zahtevali sicer zase tri gospodarska ministrstva, ali so končno pristali na to, da dobe dve in poleg njih prosvetno, ker so se radikali odločno upirali sprejemu tega ministrstva. Iz krogov Demokratičeskega Sgovora pa se je med posvetovanji »narodnega blokam 1» Sofiji raznesla vest, ki jfi je bil očividni namen, da bi vojsko nahujskali proti >na-rodnemu bloku<, zlasti pa zemljedelcem, češ, da »narodni bloke pod vplivom zemije-delcev zahteva pomeščanjenje ministrstva vojske. »Narodni blok« je prekrižal te na-sprotniške naklepe z odločno izjavo, da nikakor noče posegati v stvari tega ministrstva in prepušča samemu kralju, da določi za to ministrstvo osebo svojega osebnega zaupanja iz vojaških krogov. Tako je osial dosedanji minister vojske general Kisov tudi v vladi »narodnega bloka«.
Voditelji Demokratičeskega sgovora, torej sedanje opozicije, so dovršili, vsaj za sedaj, svoje »delo« in odhajajo na oddih, v inozemstvo. Potuje Ljapčev, potuje Cankov in potuje še marsikdo, toda ne odhajajo, ne da bi bili novi vladi zapretili s svojo >močjor. Ljapčev je izjavil novinarjem, da iiaj ne pozabijo, da šteje njegov blok 87 poslancev in da bo ta blok vedno pripravljen, da priskoči v pomoč oni stranki »narodnega bloka?, ki bi skušala vreči vlado Aleksandra Malinova. Ker se po mnenju Ljapčeva Narodno sobranje sestane šele 29. septembra, bo opozicija imela dovolj časa, da kuje
Akcija za koalicijsko vlado v Rumuniji
Bukarešta, 1. julija. Kralj je sprejel včeraj v avdijenci maršala Averesca. Po časopisnih vesteh je izročil maršal kralju obsežno spomenico, v kateri obrazložuje trenutno politično situacijo in postavlja zahtevo, naj bi se sestavila koalicijska vlada z udeležbo vseh strank, ker. sedanja vlada ne bo mogla izpolniti vseh nalog, ki jo čakajo. Kakor poroča »Cuventul«, vsebuje spomenica tudi podrobne podatke o vzrokih, zaradi katerih se je vodja narodne caranistične stranke Maniu umaknil iz političnega življenja.
Angleška ekspedirija na Himalajo
London. J. julija, s. Angleška odprava šestih mož je dosegla v Himalajskem pogorju 8482 m visoki Mount Caniet, ki je drugi najvišji vrh na svetu. Mount Camet je sedaj sploh največja gora. na katero j3 kdaj stopila človeška noga. Turisti so poskušali devetkrat doseči vrh, uspelo pa jim je šele pri desetem' poizkusu. Odpravo je vodil mladi turjst Sinj rth.
Svečan pričetek poslovanja novega sreske-
ga načelstva v Metliki
Lepa iri prisrčna proslava v ».belokrajinski metropoli« — Veselje in
sloga prebivalstva v novem srezu
ni izključeno, da se Narodno sobranje skliče prav v kratkem k izrednemu zasedanju, da se konstituira in mu vlada predloži svoj delovni program.
Po Sofiji in vsej Bolgarski veje nov duh, duh spravi ji vosti, prijateljstva, miru in reda ter krepke volje za gospodarsko obnovo države, duh, s katerim bo prežet tudi delovni program nove vlade. Le želeti je, da se vse to uresniči v prid toliko izkušanemu bolgarskemu narodu.
Bivši mehiški predsednik na potu po Evropi
X. — Budimpešta, 29. junija.
Madžarska prestolnica ima zadnje dni zelo zanimivega gosta, otmenega tujca, .kakor pravijo Madžari, v osebi bivšega predsednika mehiške republike Emilija Portez Gila. Portez Gil je voditelj mehiške »narodne revolucionarne stranke«, je bil dve leti predsednik Mehike in je znan sociolog in pravnik. Nedavno se je podal na potovanje po Evropi in bo na svoji turneji posetil tudi Jugoslavijo.
že v svoji zgodnji mladosti, komaj 21 let star, je bil Portez Gil izvoljen za narodnega poslanca. Dve leti pozneje je bil imenovan za guvernerja Tamulipasa, največje petrolejske luke na svetu. Kot guverner je z veliko diplomatsko sposobnostjo napravil red v poprej nejasnem položaju, ustvarjenem po nesoglasjih med mehiško vlado in velikimi severnoameriškimi petrolejskimi sindikati. V vladi Callesa je postal notranji minister, po umoru predsednika republike Obregona pa je bil izvoljen za predsednika, star komaj 36 let. čakala ga je važna naloga, premostiti velika nesoglasja med državo in katoliško cerkvijo. Dve leti je bil predsednik republike. Sledil mu je Ortez Eubio.
Gil namerava prepotovati vso Evropo in proučiti evropske prilike. Izredno se zanima tudi za arhitekturo in posebno ga vleče na orient.
čim se je izvedelo, da je Gil v Budimpešti, že so navalili nanj madžarski novinarji in dopisniki tujih listov. V dobi kislih kumar so taki gostje za novinarje še prav posebno dobrodošli.
Gil je novinarje sprejel zelo ljubeznivo. Ko je eden izmed novinarjev pripomnil, da izgleda jedva 39-letni bivši vladar Mehike še mnogo mlajši, kakor je v resnici, je Gil presenečen pripomnil: »Kaj pri vas ni navada, da tako mladi ljudje vodijo upravo države? Mehiko vladajo že 15 let mladi ljudje. To je od takrat, ko je prišla na krmilo narodna revolucionarna stranka. Stranko je zadela naloga, da je morala izvrševati one zakone, ki so jih sprejele prejšnje generacije, ne da bi jih bile izvajale. To je bil tudi glavni vzrok, da smo prišli v konflikt s katoliško cerkvijo in zaradi tega vlada že 15 let tako revolucionarno razpoloženje v državi, da pridejo čisto naravno na površje mladi ljudje, ki so še polni borbenosti.«
»Ali so že prenehale borbe med cerkvijo in državo?« so se zanimali novinarji.
»Da. Po žalostnih in vsemu svetu znanih krvavih predigrah so naposled uvideli tudi prvaki katoliške cerkve, da Je treba zakone spoštovati, četudi se je to zgodilo v času, ko sem bil jaz na čelu države, ne morem trditi, da je vse to moje delo in zasluga. Cerkev je naredila bilanco 15-let-ne borbe in krvoprelitja ter Je končno pristala na to, da izroči svoja ogromna posestva državi in da se cerkev loči od države. Sedaj med cerkvijo in državo ni več nobenih nesoglasij iz enostavnega razloga, ker cerkev za državo sploh več ne obstoja.«
»Torej je potemtakem Mehika že prestala dobo revolucije?«
»Da. Mi smo morali iti preko te revolucionarne dobe. To ni nič novega, to je doživel vsak kulturni narod. Sedaj se tudi pri nas lahko začne konstruktivno delo. Vse vesti o nekakih banditih in notranjih neredih so samo plod zlonamerne fantazije. Kakor spoznavam, je Mehika za Evrop-ce divji zapad. Toda to ne drži. Javna varnost je pri nas na višku. Mehika je zelo zanimiva pokrajina. Posetili oo jo nešteti novinarji, znanstveniki, umetniki in razni evropski listi so prlnaSali kolosalne senzacije iz romantičnega ln divjega za-pada. Toda lahko vam odkrito rečem, da so ti ljudje vse to videli samo v fantaziji in vse senzacije izsesali iz prstov. V Ameriki so pred dvema letoma razkrinkali naj-slovitejšega »mehiškega« novinarja. Ugotovili so, da je svoja krvava poročila iz Mehike pisal v neki kavarni blizu New Yorka. Razen tega je pomagal tudi kapitalistični tisk, da se socialistična Mehika pokaže v čim slabši luči.«
Portez Gil je dalje izjavil, da se tudi sedaj še aktivno udejstvuje v politiki ter neumorno dela na organizaciji stranke. Bil je v Španiji, Franciji, Švici, Avstriji,
Afera z lovom občine Dovje
Kakor smo že poročali, je nedavno višje deželno sodišče v Ljubljani potrdilo oprostilno sodbo v znani pravdi g. Slavka Plem-Ija proti gg. Rastu Pustoslemšku in Ivanu Kendi. S tem je vsaj za sodišče zaključena nerazveseljiva Plemljeva afera, ki je zbudila toliko upravičene pozornosti v vsej naši javnosti. V pravdi je poleg drugih . , . , - Tr x , - i igral vlogo tudi čudni način, kako je g. svoje spletke za tak poizkus. V ostalem pa PIemelj prišel do dela lovišča občine Dov-
ni r/LMuiconn na ca \ n r-/*wH n i-1 c^hpnnlA o*.- I. I	, . . .	.	_
je. Sedaj je tudi ta afera razčiščena m zaključena. Prejeli smo o tem naslednje zanimivo poročilo:
Lov občine Dovje na Gorenjskem je leta 1920. za 10 let vzela v zakup lovska družba, ki so jo tvorili dr. H. Souvan, dr. Luk-man, E. Mayer ,dr. Treo ln Slavko PIemelj. Pred potekom zakupne dobe je ta družba zaprosila, da bi se ji zakupna pogodba podaljšala za nadaljnjih 10 let. O prošnji je razpravljal občinski zastop Dovje v svoji seji 18. decembra 1929 in soglasno sklenil, da je pripravljen zakupno pogodbo podaljšati za nadaljnjih 10 let, toda samo pod pogojem, ako Slavko PIemelj ne bo več član lovske družbe. To se je zabeležilo tudi v sejnem zapisniku. Na intervencijo so sicer ta pogoj v sejnem zapisniku črtali, vztrajali pa so občinski možje pri svoji zahtevi, da podaljšajo zakupno pogodbo le, ako ne bo več član imenovane družbe Slavko PIemelj. Lovska družba se je končno uklonila tej zahtevi, nakar je bila podaljšana zakupna pogodba za nadaljnjih 10 let.
Začetkom leta 1930. je druiba. dr. Souvan zaprosila občino Dovje za dovoljenje, da bi smela dati del svojega lovišča v pod zakup upravi dvorskih lovišč v svrho aron dacije dvorskega lova v Krmi. Občina je seveda z veseljem dalo to dovoljenje. Na jesen lani pa so na Dovjem, opazili, da v tem delu lovišča lovi izključno g. Slavko PIemelj in njegova rodbina. Ker se jim je zdela stvar čudna, so začeli poizvedovati in so končno dognali, da je pri sreskem načelstvu v Radovljici na enem boljšem in večjem delu dvorski upravi odstoplje nega lovišča prepisan kot podzakupnik SI. PIemelj.
Občina Dovje o tem podzakupu ni bila obveščena. Da dožene, kako je prišlo do tega podzakupa, se je obrnila naravnost na merodajno mesto v Beogradu s vprašanjem, če so morda ondi dali del svojega lovišča v podzakup. Odgovor je bil negativen. Nadaljnje poizvedbe so dognale, da je vložil prošnjo na sresko načelstvo v Radovljici za odobritev odstopa dela občinskega lovišča Dovje -r- tistega, ki ga je družba oddala upravi dvora —.sebi v podzakup dne i5. februarja 1930. g. Slavko PIemelj sam v svojstvu »direktorja dvorskih lovišč in ribolovov«.
Sedaj je afera podzakupa občinskega lova Dovje definitiviio končana. S reško načelstvo v Radovljici je namreč dne 6. maja t. 1. pod št. 4171 izdalo tale odlok:
»Gospodu Slavku Plemlju, tržnemu nadzorniku v pokoju v Ljubljam.
Ker se je naknadno ugotovilo, da niste bili aktivno legitimirani zaprositi za odobritev odstopa dela občinskega lovišča Dovje sebi v podzakup, se tuuradni odlok z dne 27. februarja 1930 št. 1600, v kolikor se tiče odobritve Vašega dela, z ozi-rom na predlog uprave dvora Nj. Vel. kralja razveljavi. Ta odlok se je, v kolikor sc je tikal odobritve Vašega dela, glasil: »Direkciji dvornih lovišč in ribolovov v Ljubljani. — Na prošnjo z dne 15. februarja 1903 št. 21. odobrujem na podlagi § 12 min. ukaza z dne 15. decembra 1852 drž. zak. 257 odstop dela občinskega lovišča Dovje v podzakup direktorju dvornih lovišč g. Slavku Plemlju za solnčno stran doline Kota ter senčno stran doline Vrata, to je del, ki leži med potokom Bistrico ter cesto, ki vodi iz Mojstrane proti Zgornji Radovni, dalje struga hudournika Kotarica ter steza na Triglav, za letno 7500 Din.«
Proti temu odloku je prosta pritožba ra kralj, bansko upravo v Ljubljani v roku 15 dni, računši od dneva, ki sledi dnevu vročitve tega odloka. Morebitno pritožbo bi bilo vložiti pri nadpisanem sreskem načelstvu.
Sreski načelnik: dr. Vidmar s. r.
Italiji; iz Madžarske bo odpotoval v Ru-munijo, Turčijo, Grčijo, Bolgarijo in nato v Jugoslavijo. Po svojem povratku v domovino bo izdal veliko delo pod naslovom »Položaj delavcev in poljedelcev v Evropi«.
Na vprašanje nekega novinarja, kakega mnenja je o madžarskem fevdalizmu in sploh o razmerah na Madžarskem, g. Gil ni hotel dati nobene izjave, češ, da bi se to ne spodobilo, vsaj dotlej ne, dokler uživa gostoljubnost Madžarske.
Angleška križarka v Splitu
Split, 1. julija n. Davi ob 8. je prispela v splitsko luko angleška križarka »Shrop-schire«. Sprejeta je bila z vsemi častmi. Admiral Ronald Oldman je z oficirji v teku dneva posetil bana, župana in komandanta mesta. Križarka ostane v Splitu do 9. t. m.
Smrt pod traktorjem
Mitrovica, 1. julija p. Včeraj popoldne je posestnik Velimir žanič po nesreči padel pod traktor. Hotel je skočiti na traktor, ki ga je peljal proti domu, pri tem pa mu je spodrsnilo ter je padel pod kolesa. Težki traktor mu je šel preko prsi ter mu jih popolnoma zdrobil. Bil je še toliko pri zavesti, da se je poslovil od žene in otrok, nakar je izdihnil, še preden je prispel poklicani zdravnik.
Samomor razočaranega športnega entuziasta
Senta, 1. julija p. Učenec 7. razreda gimnazije Vladan Nedeljkov je izvršil samomor. V pismu, ki ga je zapustil, pravi, da gre v smrt iz žalosti nad tem, da je jugo-slovenska reprezentanca v tekmi za balkanski pokal, ki se je vršila preteklo nedeljo v Zagrebu z Rumunijo, podlegla. Policija pa temu pismu ne verjame in je uvedla preiskavo ali ni morda kak drugi motiv za samomor.
Demanti dunajskega Rotschilda
Dunaj, l. julija AA. Ker so se razširile vesti, da bo dunajska podružnica Rotschil-dove banke ustavila poslovanje, je imenovani zavod objavil poročilo, kjer pravi, da so vse vesti o likvidaciji te banke neosno-vane, dasi je zavod pretrpel pri polomu Kredi tans tal ta velike izgube. Prav tako ni resnična vest, da bo Rotschildova rodbina zapustila Dunaj. Kljub temu demantiju poučeni krogi zatrjujejo, da je baron Louis Rotschild sklenil prodati svoje posestvo v Waidhofnu, ki je eno največjih v Evropi.
Uspehi letalca Scotta
London, 1. julija AA. Angleški kralj je odlikoval letalca Scotta z letalskim križcem v priznanje za njegove polete iz Anglije v Avstralijo. Scott je preletel z letalom tipa »Moth« aprila progo iz Anglije v Avstralijo v 9 dneh in pol. Koncem maja se je vrnil iz Avstralije v Anglijo v 10 dneh. Ti poleti predstavljajo hitrostni rekord za vse vrste letal.
Kolumbovo sidro v Evropi
Pariz, 1. julija. AA. Haitska vlada je poslala na kolonialno razstavo sidro ladje, s katero je odkril Krištof Columbus Ameriko. Po 500 letih se je prvič zgodilo, da se je vrnilo to sidro v Evropo.
Premog na daljnem severu
Moskva, l. julija AA. Sovjetska znanstvena ekspedicija je odkrila na otokih Franc Jožefove dežele sklade črnega premoga, 3 m debele.
Poplave v Rumuniji
Bukarešta, 1. julija, č. Reka Olta je po hudih nalivih poplavila ravnino. Vsa žetev je pod vodo. Poplavljene so tri občine. En tunel je poplavljen ter je ves promet skozi tunel ustavljen.
Kondukter ustreDI predstojnika
Dunaj, 1. julija č. Danes okrog 11.30 dopoldne je sprevodnik mednarodnih vagonov Kresa ustrelil šefa personalnega odseka te družbe Walterja. Kresa je bil prijavljen zaradi nedostojnega vedenja napram potnikom in ga je personalni šef zato pozval na odgovor. Med njima je nastal prepir, nakar je Kresa potegnil revolver in streljal na šefa, nato pa še proti sebi. počim je Walterja smrtno nevarno ranil, je JoLil sam le lažje poškodbe.
Metlika, 1. julija.
Po kraljevem ukazu z zakonom od 23. aprila 1931 je bil z današnjim dnem otvor« jen in je pričel uradovati srez metliški, katertmu pripadajo iz bivšega črnomalj« skega sre/.a občine Božjakovo, Crešnjevec, Drašiči. Gravac, Lokvica, Metlika, Podze« melj. Radovica, Suhor in občina Radato« viči iz jastrebarskega sreza. Za prvega sreskega načelnika je imenovan g. lirnest Karlavaris, dosedanji sreski načelnik v Zlataru. Za sreskega podnačclnika jc imeno« van g..Fran Žnidaršič od sreskega načel« stva v Črnomlju. Srez štojc okoli 12.000 prebivalcev.
*
10 letne želje Metlike in okoliških, občin so sc z današnjim dnem uresničile. Naše staro mesto ob Kolpi je postalo ■ sedež sreskega poglavarstva. Vse. borbe- in delo za pridobitev te oblasti so našli najvidnej«
•	Si izraz v včerajšnjih in današnjih otvo« ritvenih slavnostih. Mesto je vse v zasta« vah. N:i je hiše brez okrasnega zelenja. Se prav posebno pa so okrašene šola, ob* činska hiša in sresko poglavarstvo. Tn»os vine so zaprte, vsi obrati počivajo- Kljub
•	delovnemu dnevu je v mestu in okolici praznično razpoloženje.
Svečanosti so se pričele sinoči z bak« lado -po mestu. Od zbirališča pred mest« no hišo 60 šli manifestantje z mestno godbo, gasilci in Sokoli na čelu prcd.rojst« no hišo prvega podstarešine Sokola kralj. Jugoslavije Engclberta Gangla, kjer mu je zbrano ljudstvo izrazilo zahvalo za dcl»> in trud ?a ustanovitev metliškega sreza. Po kratkem pozdravu sokolskega staroste Dake Makara je sokolski oktet zapel par narodnih pesmi. V zanositem govoru se je za: pozornost zahvalil g. Gangl, zatrjujoč, da ne sprejema nikake zahvalnosti za 6vo« je delo, ker vse, kar je storil, je bila le njegova dolžnost kot. pravega sina svojega rodnega mesta. Pozval je narod, naj se še čvr&tejše združi k delu za edinstvo Jugo« slavije jn s tem pomore do uresničenja najvišjih idealov Nj. Vel. kralja. Zasluž« nega rojaka je pozdravil tudi načelnik be« lokranjske gasilske župe g. Weiss. ome« njajoč, da je imel že slavijenčev pokojni oče velike zasluge za napredek Belokra« jine.
Povofka je šla nato pred 6tari grad, kjer je priredila ovacije novemu STeskemu po« glavarju g. Karlavarisu. kj se je manife« stantom zahvalil, izražajoč, da mu je pri« jetna dolžnost biti prvi načelnik metliške« ga sreza, ker vidi, da so Metličani in osta« ii prebivalci 6reza naklonjeni napredku in je ljudstvo navdahnjeno z istim bratskim duhom, kakor njegovi ožiji rojaki Ka« stavci.
Pred mestno hišo je bil nato razhod, meščani pa so še dolgo letali po razsvet« Ijenem in svečano razpoloženem mestu.
Današnje slavnosti so se pričele ob 9. z mašo v župnj cerkvi, kamor so odšli iz«
pred mestne hiše gasilci v kroju pod vod« stvom načelnika g. NVeissa in podnačclnika g. Marušiča, Sokoli, šolska mladina z uCi« telji in občinstvo z godbo ter zastopn,Ki oblasti. Po maši so 6e zbralj pred okrašeno občinsko hišo. V sejni dvorani je bila krat; ka slavnostna seja, katere 60 se udeležli vsi župani občin, pripadajočih novemu srezu. Župan Golja jc pozdravil zbrane in zaklicai Nj. Vel. kralju trikratni »Ži= viol«, nato pa je prebral brzojavke kralju, ministrskemu predsedniku generalu Živko« viču in savskemu banu dr. Peroviču. Za« hvalne brzojavke 60 bile odposlane tu>1 i za ustanovitev metliškega sreza zaslužnim dr. R. Fuxu, dr. Svetku in tajniku soko:» ske župe Hinku Naglcrju. Šolski upravi« telj g. Barle je prebral v spomin tega zg<u dovinskega dne sestavljeno spomenico, ki so jo podpisali vsi navzoči župani in občinski odborniki.
l'red občinsko hišo je nagovorila sreske^ ga poglavarja učenka Nada Stepanič z le« pim nagovorom in mu izročila velik šop «k iz rož, žita in trte, simbolov Belokrajine. Udcleženci proslave so se nato podali pred grad, kjer je nameščeno sresko načelstvo in kjer jc župan g. Golja izročil uradne pro« store v roke sreskega načelnika. V svojem, v lepi slovenščini pričetem govoru se ;.e g. Karlavaris prisrčno zahvalil za ljubezen in naklonjenost ljudstva in obljubil, da bo ta hiša izvor reda, dela in zakonitost'. Mestna godba je zaigrala državno himno ;n je bil s tem zaključen slovesni program otvoritve metliškega sre^a.
V uradnih prostorih načelstva so zbran: župani čestitali g. načelniku k njegovemu •menovanju.
Opoldne je priredila mestna občina na senčnem vrtu gostilničarja kambiča na čast prvemu metliškemu sreskemu načeln:« ku banket, na katerega je poleg zastopni« kov uradov povabila vse župane sresk i h občin, zastopnika duhovščine. Soko'.stva, učiteljstva in dnevnikov. Povabljene goste je prvi nagovori sreski načelnik, njemu pa =o sledili številni govorniki, med drug:« mi g. Gangl, 6tarosta domačega Soko1.! g. Makar, župan Golja, načelnik gasilske zveze g. NVeiss, gradaški župan g. Mazele. načelnik žumberške občine šošice v jastre« barskem srezu g. Ilija Badovinac, k; jc izrazil željo, da bi tudi njegova občina Hi« la sprejeta v novi srez, zdravnik dr Pa* vešič z željo, da bo tudi bližnja občina Ribnik v kratkem priključena metliškemu srezu, bansk' svetnik Jože Ncmanič *n drugi. Navdušeno razpoloženje je podčrta« vala neumorna mestna godba. Bilo je iz« menjanih veliko lepih mnenj in izrečen'h mnogo iskrenih želja, tako da je načelnik g. Karlavaris že danes lahko 6poznal naj* nujnejše potrebe in težave sreza, ki mu načeluje. Smisla in volje za resno skupno delo in napredek novega sreza so poka« zaP vsi, ki so bili na tej slavnosti zasto« pa ni.
Jugoslovenske šole v Nemčiji
Jugoslovenski izseljeniški odbor je ustanovil za mladino naših izseljencev šest šolskih tečajev
Diisseldorf, 30. junija.
Naša jugoslovenska kolonija v Nemčiji šteje okrog 30.000 duš in je bila velika nevarnost, da se mladina teh izseljencev odtuji svojemu narodu, ker starši pri težkem delu nimajo prilike za odgojo svojih otrok. Po posredovanje Jugoslovanskega lzseljeni-škega odbora je osnovano 6 šolskih tečajev, v katerih se poučuje narodni jezik, zgodovina in zemljepis ter goji tudi narodna pe« sem. ..... . .
Ti. tečaji so ustanovljeni za enkrat v kra-
jih, kjer je naša kolonija najštevilnejša in sicer v Gladbecku, Hochheide, Marlu, Moer-su, Osterfcldu in Sudenvichu, šolska orga-enizacija pa se bo razširila tudi na druge kraje, kjer žive naši rojaki. Šolske tečaje vodijo naši inteligentnejši delavci pod vod, stvorn izseljeniškega atašeja g. Deželica.
Knjige za tečaje je podarila uprava dravske banovine, znatna sredstva za te šole pa je dalo na razpolago ministrstvo socialne politike. Tečaje obiskuje sedaj 150 otrok.
Slavko PIemelj, "tržni nadzornik v pokoju in ribarski izvedenec pri banski upravi v Ljubljani, je v predpisanem roku res vložil proti- zgoraj citiranemu odloku pritožbo na bansko upravo, ki pa je pritožbo kot' neutemeljeno zavrnila.
S tem- je definitivno zaključena afera, z lovom občine Dovje, ki-je vzbujala na GO-, renjskem- vobče,- v lovskih, krogih pa- še: posebej toliko zanimanja in pozornosti!. - ■
V nedeljo 5. t. m. ob 173O
igrišče SK ILIRIJE DRŽAVNO PRVENSTVO
PREDTEKMA Ofc 16.30. 1 ' 8464 v." — •.'•• Ob vsakem vremčnti.
Tragedija dobre matere
Št. Pavel pri Preboldu, 1. julija
V Latkovi vasi sta živela na malem posestvu zakonca Rojnikova. Da spravi svoje otroke do boljšega kruha, je odšel oče v Nemčijo, kjer jc dolga leta garal pod zemljo. Vseh pet '-»trak je sipravil do belega kruha. Dva sina sta ključavničarja, eden ie trgovec, eden ima trgovino v Ameriki in hčerka Karolina je trgovka v Mariboru. Ko so bili vsi preskrbljeni, so pozabili na starše, ki so popolnoma obubožali in so začeli nrodajati zemljo kos za kosom, dokler ni bila prodana zadnja njiva, nato pa sta oče iin mati šla stanovat k tujim ljudem.
Zadnji denar sta roditelja posodila hčerki, ki ima trgovino v Mariboru. Ta jima je obljubila zato vso oskrbo. Hčerka pa ni dr."ala obljube in denarja ni vrnila. Zato sta jo roditelja tožila. Razširila se je vest, da je pri sodišču hecr':a baje izjavila, da ne more dati den-arja, pač pa lahko spravi oba v hiralnico. To je tako porazno vplivalo na TOletno bolehno mater Ano, da je v nedeljo zjutraj odšla z doma. češ, da ne more več živeti.
Dines je v preboldskem ribniku voda n*= plavila njeno truplo. Ob ribniku so pa našli paPco, ki jo je obesila na jelšo, preden je skočila v vodo.
Žrl :trele
Domžale, 1. julija.
Danes ob IS., ko se je pripravljalo k nevihti, je strela, ubila vrtnarja Stariča, uslužbenega v Nastranovem mlinu v Radomljah. Ubilo ga je, ko se je vračal s hlapcem Sušnikom proti domu, • da bi se Umaknil nevihti. Nesreča se je pripetila-v "bliži,nf "nekesfa kožOlča,- kakih 100 m daleč : b'T žčTržniškp • ptoge *pti - Jaršah. Strela; fe-'udarila'StarTča v glavo" in desno scnce ta-to; da':mfi je Se rase cržgala. -tTbilo. ga je, takoj. HFapea Siišnika'je vrglo na tla in ko se je zavedel, je pričei klicati svojega tovariša Stariča," k1- pa nI imel" nobenih-znakov' življenja več. Poklicani zdravnik dr. Kremžar iz Domžal ni mogel drugega ugo-tbviti'"kakor sšmrt Ponesrečeni Starič je doma "Iz l®rr7.'«» inžp. obriha Velika Loka (ia Dolenjskem, ter jf> bil rojen 21. septembra i. 1907. "Bil je vesten uslužbenec ter je bil' njegov gospodar zelo zadovoljen z njim. V Nastrahovem mlinti v Radomljah je bil v službi nazadnje približno pol leta. prej pa je služil šttri leta v gradu črnelo pri Dobu. Stariča je zadela strela v trenutku, ker'jev vračajoč se proti" domu jedel-kruh; =v njegovih-ustih ao namreč še našli ostanke knthar- pri -»dravnišk-em "Ogledu,
Kiirten usmrčen
Berlin, 1. julija, g. Pruska vlada, je potrdila smrtno obsodbo nad večkratnim morilcem Petrom Kiirtenom. Usmrtitev Petra Kiirt^na bo izvršena jutri ob 6. zjutraj v Kolnu. Morilca so v smislu zakonskih določb nocoj obvestili o izvršitvi smrtne obsodbe. Ponoči bodo Kiirtena prepeljali iz kaznilnice v Dii sseldorfu v zapore v Koinu. Usmrtitev bo izvršena z obglavljenjem, ki je v tem delu Porenja še vedno v veljaki.
Senzacijonalna aretacija nemškega slikarja
Berlin, 1. julija, AA. Policija je aretirala znanega berlinskega slikarja Franca H<> ckondorfa, ki jc z bratom Walterjem izvršil razne vlome v vile in stanovanja ljubiteljev umetniških zbirk. Aretacija je za berlinske umetniške kroge prava senzacija. Vlome je izvrševal Walter, dočim je njegov brat prodajal ukradene umetnine interesentom. Med ukradenimi umetninami je tudi neka Rcmbrandtova slika. Hecken-dorf spada med najmočnejše talente mlade berlinske šole. Nekaj let jc b:'l v predsedstvu Secesije. V zadnjem času je zašt-l v dolgove.
Skavtske plavalne tekme v Pragi
Praga, 1. julija h. Davi ob 8. so se pričela v stadionu v Barandovu plavalna prvenstva slovanskih skavtov. Prvo mesto so si s 108 točkami priborili češkoslovaški, drugo z 38 točkami poljski in tretje jugoslovenski skavti, število doseženih točk pri Jugoslovenih še ni izračunano, ker so tekmovanja trajala pozno v mrak.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za danes:
Lahen porast oblačnosti, sicer pa toplo vreme in naklonjenost k nevihtam veiika. — Situacija včerajšnjega dne: Severni in vzhodni del kontinenta pokriva široko področje nizkega pritiska, dočim je centralni, južni in južno zapadni del Evrope pod vplivom slabega anticiklona. Razlika v zračnem tlaku je nepravilna in mala. Zračni tlak se nepravilno izpreminja in je na severu narastel za 0.1 do 1 mm. v centralnih in južnih krajih pa padel. Temperature so večinoma narastle za 1 do 6 stopinj, največ na jugu, neznatno pa so padle v goratih pokrajinah na severu in zapadu.
Dunajska vremenska napoved za četrtek: Bolj oblačno. Vroče z nevihtami
Maši kraji in ljudje
Dr. Fran Windischer
Ljubljana, 1. julij«.
Po tridesetletnem aktivnem službovanju je poslovil danes od naše Zbornice za trgovino, obrt in industrijo njen dosedanji generalni tajnik g. dr. Fran NVindischer. Zbornični plenum je, kakor smo že poro« čali, na svoji seji dne 6. junija ugodil njegovi prošnji za upokojitev, mu ob tej priliki izrazil priznanje in zahvalo za njegovo delo in ga ob enem imenoval za prvega do-pisujočega člana Zbornice.
NVindischerjevih trideset let dela v Zbornici ne pomenja le važno epoho v zgodovini te naše najpomembnejše korporacije, temveč bo zapustilo svoje sledove v vsem našem gospodarskem življenju. Zbornica za TOI se je v tem času razvila v ustanovo, ki smo na njo upravičeno ponosni vsi Slovenci in ki nam je v čast, a tudi v veliko, splošno korist. V nemali meri je njena zasluga, da se je naše gospodarstvo, zlasti po njej predstavljena trgovina, obrt in industrija, tako krepko razmahnilo v zadnjih desetletjih, pred vsem pa od prevrata sem. Zbornica je bila vedno propovednik gospodarske solidarnosti, ki tvori najjačjo podlago za naš gospodarski razvoj. Umela je spretno izravnavati nasprotja med posameznimi gospodarskimi panogami in skrbeti za vse, ne da bi pri tem oškodovala druge.
Zato tudi uživa danes zaupanje vseh gospodarskih krogov.
Ob podpori svojih odličnih in požrtvovalnih sodelavcev v zborničnem uradu, je bil dr. Wmdischer duša velikega dela. Rojen 1. 1877 v Postojni, je študiral gimnazijo v Ljubljani, univerzo v Gradcu in na Dunaju, nato pa vstopil 1. 1900 v službo pri finanč-eni direkciji v Ljubljani. Že naslednje leto, dne 1. avgusta 1901, pa je prešel v službo Zbornice za TOI in ostal v njej do danes, ko odhaja v pokoj. Tudi predno je po upokojitvi g. dr. Murnika postal generalni tajnik, ni bil nikdar samo uradnik, ki birokrat, sko opravlja svoje posle. Podrobno in glo» boko se je oživel v vse naše gospodarstvo, se posvetil najprej obrtništvu, pa kmalu nato še trgovini, pred vojno poleg kmetijstva edinima močnima narodnima gospodarskima panogama, salj narodne industrije takrat še skoro nismo imeli. Do dobra je proučil njune žirvljenske probleme ter povsod bodril, svetoval in organiziral. Ko se je začela po vojni izredno krepko razvijati naša industrija, je z enako ljubeznijo in požrtvovalnostjo posvetil svoje bogate izkušnje ki velike zmožnosti tudi njej.
Umevno je, da Windischerjevo dek> ni ostalo in ni moglo ostati omejeno samo na Zbornico. Postal je eden najbolj plodnih slovenskih gospodarskih novinarjev m publicistov in menda ni našega lista, ki ga ne bi s ponosom štel med svoje sotrudnike. To svoje publicistično delo je smotreno in pravilno dopolnjeval s praktičnim organiza toričniim udejstvovanjem in zopet so redke gospodarske organizacije, ki ga ne bi štele med svoje sodelavce ali celo med ustanovitelje in voditelje. Slovensko obrtniško društvo v Ljubljani, Trgovsko-obrtna zadruga, Obrtna banka, trgovsko društvo Merkur, Trgovsko bolniško društvo, Zveza trgovskih gremijev. Zveza industrijcev, Centrala industrijskih korporacij v Beogradu — vse te in mnoge druge organizacije imajo dr. \Vindischerja zabeleženega v svo_ jih analih na častnem mestu. Njim se pri* družujejo tudi mnoge druge narodne, kulti turne m fcairitatrvne organizacije, ki so ne« štetokrait iskale pri dr. Windischer,ju nasveta in pomoči; ravno pred leti je, kakor znano, prevzel predsedstvo Narodne galerije in se tudi njej posvetil z vso energijo.
Toda vse to so stvairi, ki ne spadajo v naš današnji članek. Saj s tem. da odhaja v pokoj kot generailni tajnik Zbornice za TOT, še nikakor ne odhaja iz našega gospodarskega itn sploh javnega življenja. Mnogo premlad je za to, po letih in po duhu. in mnogo preveč energije in ljubezni do dela je nakopičene v njem. Zato smo prepričani, da se bo zdaj še bolj posvetil koristnemu in potrebnemu delu, in iskreno želi« mo, da bi vršil to delo še dolgo vrsto let zdrav in čil.
Premagano kraljestvo molka
Vidov dan na ljubljanski gluhonem niči — Pomembne izjave bivših
gojencev
Ljubljana, 1. julija.
Mladina na ljubljanski gluhonemnici se je letios pridružila slavljenju vidovdanrslkfrh junakov s svojo prvo javno proslavo. Okoli sto gojencev in gojenk je raz visoki oder v okrašeni telovadnici opazovalo potek proslave, kajti siromaki dojemajo zunanji svet le z očmi. Ravnatelj zavoda g. Grm jiirn je najprej razložiti pomen proslave, kar je mladina sprejela z navdušenim nazdravljanjem našemu kralju Aleksandru. Gojenka Lapuhova iz 6. razreda je deklamirala na« rodno himno, strokovni učitelj g. Kunst pa je orisal v kratkem zgodovino Vidovega dne. Šest telovadcev je nato v krojih sokol-ske dece izvajalo pod vodstvom učitelja Ruipnika simbolično vajo zatiranja in vsta-jamia našega naroda. Pestrost barv in enotnost gibov sta izzvali navdušen aplavz. Velikega razumevanja je bil deležen gojenec Brezovnik iz 4. razreda z deklamacijo »Bog-danček, Jugoslovan ček a. Bolhova iz S. razreda se je nato poslovila od svojih tovarišev in tovarišic, zahvaljujoč se gospodu ravnatelju in vsemu učiteljstvu za trud. Končala je z besedami: »Osem let smo bili v tej prijazni hiši. Dali ste nam govor in s tem nas dvignili iz kraljestva večnega molka, da smo postali enakovredni člani človeške družbe. Hvala Vam!« — Ganljive so bile besede bivšega gojenca ljubljanskega zavoda, g. Cirila Sitarja, graverja in tiskarja v Ljubljani. V prisrčnih besedah in s sol-7ami v očeh se je spomnil, kako je pred 26 leti zapustil v družbi z 12 tovariši, ki oprav, lia.io sedaj najrazličnejše obrti, zavod. Šola jim je pomagala, da so sedaj enakovredni
člani jugoslovenskega naroda in samostojni, neodvisni ljudje. A vsi niso tako srečni! Veliko je še siromakov, ki niso deležni vzgoje v zavodu in kojih duševno obzorje ne presega domačega plota. Zato je živa potreba, da se zavod razširi, po drugih mestih naše države pa postavi nove zavode, ki naj usposobijo na stotine nesrečnikov za zveste in pridne Jugoslovene m člane sploš-1 ne človeške družbe. Ob koncu se je spomnil svojih učiteljev ter izrazil v imenu svojih tovarišev g. Grmu in učiteljici gdč. Zupančičevi iskreno zahvalo. Film iz življe* nja naših kraljevičev v snegu na Bledu je zaključil proslavo.
V predsobi so si ogledali obiskovalci razstavo ročnih izdelkov zavodnih gojencev in gojenk. Med blazinami, prti, robci, oblekami so stali lični izdelki iz pletarstva in lesa. Nad vse priljubljena omara igrač in iger za zavodno mladino je razkazovala svoje bogastvo. Poleg tega so krasile stene risbe in izdelki iz rezbarstva. Tesni prostor je izbral le nekaj del pridnih rok gluhoneme mladine, ali vendar so dela pokazala, da je gluhonemnica važen zavod, kateremu naj javnost po svojih močeh in uvidevnosti po. sveti kar največ pozornosti.
Proslavo so posetili nekateri starši gojencev in zastopnik mestnega načelstva g. V. Ckiha. Druge smo pogrešali, dočim je bil g. Dijordjevič, načelnik ministrstva prosvete, ki je pred nekaj dnevi posetil zavod zaradi izpitov na naših učiteljiščih, zadržan.
Veselih src so se po proslavi odpravljali gojenci na svoje domove pozdravljajoč se s »Pa!«, »Zdravo!« in »Zbogom!« — V. R.
Podrobnosti o smrtni nesreči otroka pod
lokomotivo
Nesreča je bila neizogibna, ker drvečega viafta ni bHo mogoče pravočasno ustaviti
Rimske toplice. 1. julija.
K včerajšnjemu poročilu o smrti otroka pod lokomotivo smo prejeli naslednje podrobnosti in pojasnila: Nesreča se je zgo-d'la pri večernem vlaku št. 525. ki prihaja v Rimske toplice ob 19.50. Vlak, ki je imel močno pomnoženo garnituro zaradi celjskega sokolskega zleta, je privozil blizu čuvaj, niče 536. ko je strojevodja na tračnicah opazil otroka. Strojevodja je takoj vse ukrenil, da bi -po možnosti preprečil nesrečo. Potegnil je brzo zavoro in dal tudi znak z piskom lokomotive. Dete seveda nevarno« sti ni poznalo, vlaka pa tudi ni bilo mogoče pravočasno ustaviti, ker je drvel z brzino 60 km. Ko se je končno ustavil, ni bilo na •lokomotivi in tudi na tračnicah nobenih sledov nesreče. Dete je namreč progovni čistilec zadel in potem odbil na stran. Da bi se točno dognalo, kaj se je zgodilo, je železniški uslužbenec g. Ignac Ljubej nalašč pregledali progo. Ob njej je našel krvaveče otroško trupelce in takoj spoznal, da je žrtev nesreče 15 mesecev stara Marija, hčerka progovnega obhodnika Celinska, ki ije nastanjen v čuvajnici 536 v Modrcu.^ Ko se je zgodila nesreča, so sedeli starši še v kuhinji, iz katere se je dete neopaženo splazilo pred čuvajnico in od tam na progo, kjer se je brezskrbno igralo. Tam, kjer se >je nesrečno dete igralo, je precejišen ovinek in tako strojevodja, ki je edini opazil otroka. sploh ne bi mogel preprečiti nesreče tudi, če bi bil vlak manj obtežen in ne bi tako drveL
Obrok, ki ,je imel močno razbito glavo, je še živel, ko ga je našel g. Ljubej. Doma, kamor je bil prenešen, pa je podlegel težkim poškodbam že v 8 minutah. Ta nesreča zopet opominja starše, naj ne puščajo otrok izpred oči.
Otvoritev smučarske koče »Draga«
Begunje, 1. julija.
Smučarski klub Begunje bo otvoril v nedeljo 5. t. m. na praznit sv. Cirila in Metoda ob vznožju Begunjščice lično kočo, kateri je nadel ime »Draga«. Koča stoji na kraju romantične dodine, ki nudi izletaikom menogo zanimivosti Izletniki sš že sedaj ogledujejo lično kočo, ki je po splošni sodbi prijazna, praktično zidana na n.a,jmriprav-nejsem prostoru, a žal premajhna. Tega se je zavedal odbor kluba, ki pa ni rmel denarnih sredstev za večjo zgradbo.
Iiz Begunj do koče je uro hoda po dobri cesti. Na levi strani koncem vasi je velika naravna voiblina, kjer je bil nekdaj grad Jama, taborišče roparskih vitezov. Razvali« na in opazovalni stolpič tega gradu imenuje ljudstvo Hudičev gradič. Zanimive »o tudi razvaline gradu Kamen. Dobro je ohranjen grajski hlev, ki ima težka okovana vrata in iz skale izklesano korito, iz katerega je Lambergarjev konj z ob al pšenico in pij vino. Za gradom se odpre dolina, obdana od strmih skal ter n potagoma mi
širi o sočne planinske pašnike. Dolina ima samo enega stalnega prebivalca, samotarja, ki je domačin in je bil nekdaj orožnik. Mož je v zadnjem času zelo zaposlen z graditvi« Jo hišice iz lesa in lubja. Samotar je jako prijazen ter obiskovalcem rad razkaže svoje zanimivo domovanje. Pri smučarski koči se dolina zopet zapre z golimi strmimi skalami.
Pred kočo so pridni člani kluba zravnali in posuli obširno dvorišče. Koča ima spodaj tri prostore, zgoraj pa ravno toliko spalnic za turiste in lovce. Okrog koče baš sedaj najlepše cvete rododendroen, do prihodnje pomladi pa bo urejen že mal botanični vrt.
Koča bo otvorjena in blagoslovljena v nedeljo ob 11., popoldne pa bo planinsko slavje, za katero je vse preskrbljeno. Prija« telji narave se bodo gotovo v lepem številu udeležili otvoritve nove športne in tuj-sko-prometne postojanke v lepem gorskem kraju.
Učiteljski dnevi v Ljubljani
Ljubljana, 1. julija.
Jutri se 9estanejo delegati Udruženja jugoslovenskega učiteljstva iz dravske banovine k svojem« letnemu zasedanju, ki bo trajalo tri dni. To delegacijsko zborovanje je posebno važno. Izvršila se bo likvidacija UJTJ —• poverjeništvo Ljubljana, obenem pa bo ustanovna skupščina UJU sekcija za dravsko banovino, da se strokovna učiteljska organizacija reorganizira v smislu predpisov in zahtev novega uradniškega zakona. Izpremembe pa bodo v glavnem teh« ničnega značaja, ker se je učiteljska organizacija kot prva že pred 11 leti na principu narodnega in državnega edinstva razširila po vsej Jugoslaviji. Današnja doba daje tej organizaciji najlepše zadoščenje.
Zborovanja se bodo vršila po naslednjem redu: v sredo 2. t. m. ob 16. bo seja širšega sosveta, ki ga otvorijo vsi predsedniki sre-skih učiteljskih društev — 33 po številu — ter člani ožjega sosveta, kateremu načelju-je poverjenik g. Andrej Škulj. Ta seja bo uredila priprave in podrobnosti zborovalnih dni ter tako olajšala delo glavni skupščini. V petek 3. t. m. bo ob 7. zjutraj začetek skupščine. Po verifikaciji bo skupščino otvoril poverjenik g. Škulj, potem pa bodo sledila poročila tajnika in glavnega blagajnika. Delegati se bodo razdelili na posamezne sekcije, kjer se bodo razpravljale razen strokovne in splošne prosvetne zadeve. — Po poročilu nadzornega od-hora se bo izvršila likvidacija UJU pover« jeništva Ljubljana. Sobota 4. t. m. pa je namenjena ustanovni skupščini UJU, sekciji za dravsko banovino.
Učiteljem, kulturnim pionirjem želimo, da bi jim prinesla skupščina čim več uspehov v korist stanu in v dobro naroda!
Znižane letne cene! 1
Samo še danes ob 4., pol 8. in ■ 914 zvečer
(iiMij:
Oboževana
Marlene Dietrich
v monumentalnem velefilmu 1 ju- | 5j bežni in strasti tajinstvenega Orijenta
MAROKO

Nesreči pri regulacijskem delu
Ljubljana, 1. julija.
Pri kanalizacijskih delih v Rožni dolini se je danes dopoldne pripetila huda nesreča. Okrog 11. so se zbirali ob stroju za kopanje jarkov, ki dela sedaj na cesti št. IX., številni ljudje, ki so opazovali uporabnost stroja. Stroj na pogon z bencinom v trenutku zajame silno količino zemlje in jo potem z »roko« sam odvrže v stran. Posoda je izredno težka in je danes ob imenovani uri nastooila v stroju neka motnja. Nenadoma so odpovedali neki deli in je težka posoda za odmetanje zemlje padla na tla. Zadela je 8»letnega Zvonka Kušarja, stanujočega na imenovani cesti. Fantu je železo odsekalo peto na desni nogi in se je v trenutku zgrudil v silnih bolečinah na tla. K njemu so takoj priskočili drugi ljudje, ki so ga odnesli v domačo hišo, nakar so nemudoma telefonirali po reševalni avto, ki je ponesrečenca odpeljal v splošno bolnico. Sreča v nesreči je bila ta, da železna posoda ni padla v sredo med gledalce in jih, kar bi bilo popolnoma možno, več ubila, saj tehta naprava okrog 3000 kg.
Druga nesreča se je pripetila istotako dopoldne pri regulacijskih delih Ljubljanice ob Krakovskem nasipu. Tamkaj je med drugimi zaposlen tesar, 49-letni Jernej Orožnik, doma iz Daljne vasi pri Rudniku. Groz« nik je no neprevidnosti prijel za električni vod, ki ga je v trenutku tako stresel, da je omedlel. Na pomoč so priskočili Grozniku takoj drugi delavci, ki so ga skušali obuditi k življenju z umetnim dihanjem in masažo. Poskusi pa se jim niso takoj posrečili in se je G rožnik osvestil šele pozneje ▼ bolnici.
V nedeljo 5« m. ob 17*30
igrišče SK ILIRIJE DRŽAVNO PRVENSTVO
PREDTEKMA OB 16 JO. 8464	Ob
Majdica pere za svoje punčke*
Mala Majdica je svojim punčkarr dobra mamica. Ona skrbi za to, da so vse njihove oblekce vedno vzorno čiste. Enkrat na teden ima veliko pranje. Seveda jemlje za to samo Schichtov Radion. Ona je že pri svoji mamici videla, da postane s Schichtovim Radionom oprano perilo belo kot sneg in da se pere hitro in lahko, kajti
S C H I C H T O V
RADION
PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA
Lažni kulukarski revizor
Inkasiral je odkupnino za neopravljeni kuluk, nadzoroval delo na cestah
in vmes kradel
Gornia Radgona. 30. junija.
Na banovinskih cestah do Slovenskih go-ricah se je kmalu na to. ko ie bil kuluk v polnem razmahu, pojavil neki 19-letni hlapec Franc Slaček obiskal nekaj čez 10 občin in se predstavljal tu in tam za banske-ga revizoria. na nekih mestih pa je dejal, da jp poslan kot revizor od cestnega odbora iz Maribora, da nadzoruje kuluk. O tei Dustovščini je časopisje nedavno že kratko poročalo. Kakor običajno gospodje od oblastev ie tudi ta lažni kulukarski revizor vzbujal med kmetskim ljudstvom rešpekt. Za stanovanje si ie najemal sobe v boljših hišah in naročeval izvrstno hrano, vse to seveda zastonj. Pri županih ie zahteval vpogled v razne zapisnike, ki so se nanašali na kuluk. in se posebno zanimaj za one ljudi, ki kuluka iz kateregakoli vzroka niso redno opravljali. Zglaševal se je .iato pri takih strankah, jim grozil s kaznijo in ovadbami ter zahteval takojšnjo odkupnino po 20 Din za 1 dan neopravljenega kuluka. Na samotnejših krajih se je tudi zadrževal po več ur med delavci na cesti in naročeval. kako se naj delo opravi. V več primerih je grozil posestnikom, da se jim bo odvzelo za razširjenje ceste potrebno zemljišče.
V vsaki občini se ie navadno mudil po več dni izvršil med tem tu in tam kak inkaso kot odkup za neopravljeni kuluk. Kjer pa :e nanesla prilika, je segel tudi po tuji imovini.
Prebrisani slepar Slaček je pred nedavnim časom služil nekje v ptujskem okraju kot hlapec in delavec. Ker pa mu je delo zasmrdelo in se mu je zahotelo boljšega zaslužka, je bil od začetka meseca maia brezposeln in brez pravega bivališča. Ker ie imel fant precej dolge prste, ie že doslej imel večkrat opraviti z oblastvi in je najbrž v zaporih, kjer je imel dovolj časa. skoval načrte tudi za druge posle, tako med drugim za kulukarskega revizorja. Kot tak ie obiskal več onih občin, v katerih ie svoj čas služboval. Čudno ie le. da ga ljudje niso spoznali; klatil se je no krajih Drsteljici pri Ptuju. Andraševcih, Oseku. Trotkovi. Brengovi. Cagoni. Ihovi. Smolincih. Župetincih in drugod in slednjič prispel tudi v ljutomerski srez v občino Galušak. Tu ga ie dohitela roka pravice.
Ko ie prispel k trgovcu in posestniku g. Josipu Holcu na Galušaku. zaprosil tamkaj za začasno stanovanje in hrano in se predstavil gospodarju kot kulukarski revizor, se ie g. Holcu zazdel malo presumljiv tip. Od tega suma Pa so slednjič odvrnile g. Holca laskave besede prebrisanca. ki se
Elektrifikacija in povečanje zagorske občine
Zagorje, 1. julija. Prebivalstvo občine Ržiše se je dolgo trudilo, da bi potom skupne zadruge z drugi« mi kraji dobilo električno razsvetljavo. Zaradi nesoglasja med nekaterimi kraji, pa do skupne zadruge ni prišlo, ustanovili pa sta se posebej zadrugi za Loke in za Medijo« Izlake. Loška zadruga prične v kratkem z delom. Na Izlakah je bil te dni izvoljen pripravljalni odbor zadruge, ki bo v par mesecih preskrbel prebivalstvu zaželjeno električno razsvetljavo. V odbor so bili izvoljeni gg. ravnatelj dr. Pretnar, župnik Osolnik, nadučitelj Kavčič in trgovca Blei* vveis in Hribar. Zadruga bo dobila tok od antimonske obratovalnice, ki že ima svojo električno razsvetljavo in je treba samo še zvišati dobavno silo toka. Električna razsvetljava je velike važnosti za znane top= lice, visoko razvito industrijo in tudi za razvoj tujskega prometa v naši dolin'
Tudi zadnja seja zagorskega občinskega odbora je razpravljala o zadevah, ki so važne za vso dolino. Kakor znano, so vasi ržtške občine: Loke, Podkraj, in Kisovec nabrale 332 podpisov, kar tvori 93 odstot= kov prebivalstva, za priključitev k zagorski občini. S to priključitvijo se popolnoma strinja zagorski občinski odbor, odločno odklonilno stališče pa je zavzel napram priključitvi naselja Bevško trboveljski občini. To naselje grativira na Litijo in ni ni' kakega važnejšega momenta za priključitev k trboveljski občini in to tem bolj, ker so hišni posestniki sami proti priključitvi in hoče sploh večina prebivalstva ostati pod zagorsko občino.
Na vlogo glede glavne zaloge soli za za« gorski okoliš je odgovoril monopolski inšpektorat v Zagrebu negativno. Seja je na» dalje priznala organistu oblastno določeno plačo, za katero pa morejo z zagorsko občino vred prispevati tudi okoliške občine. G. Petru Govejšku se je podelila koncesi« a za avtobusne osebne vožme, ker trije dosedanji koncesijonirani že dalje časa ne vz* držujejo voznega prometa.
Naval krvi, tesnoba srca, zasoplenost, tesnobnost, draži ji vost živcev, migreno, otož-nost, nespanje odpravimo kmalu z uporabo naravne >Franz Josefove« grenčice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Franz Josefova« roda pri zagatenju vseh vrst z najboljšim uspehom. »Frani Josefova« gren-Jfiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
je v okrepitev svojih trditev skliceval na razne listine, ki iili je nosil s seboi ne samo v prepisih, temveč celo v originalih. Nato mu ie slednjič g. Holc -obljubil stanovanje za nekaj dni. na kar se je revizor podal v občino, da tamkaj stopi v stik z domačim županom. Kakor poprej pri drugih občinah, si je tudi tukaj zs;"ei izpisovati imena onih. Ki svoieca k:>luV- niso dotlej opravili v redu Od tamkaj Sp je podal slenar k posestnici D. na Galušaku. ki zares ni imela iz opravičljivih vzrokov opravljenega kuluka. in ie zahteval od nje plačilo odkupnine- Pri tej posestnici pa se je prav nekai ur pred prihodom revizorja vrnil z dela domov iz Marbora njen sin. Svoj suknjič in v njem listnico s težo prisluženim denarjem v znesku 500 Din je obesil na klin v bližini klopi v sobi in se nato podal po opravkih v Kutince. V odsotnosti sina se je pojavil tamkaj revizor in sedel na klop. v bližini katere ie visel suknjič, ker je najbrž opazil, da se v njem nahaja listnica. Ko ie lažni revizor ukradel denar, je odšel k drugi žrtvi, kjer je pokradel več nogavic in drugo bla~r Po njegovem odhodu je posestnica D. r da je iz suknjiča izginila listnica njenega sina z denarjem. V skrb; kaj poroče sin ob svoji vrnitvi iz Kutincev, je začela pia-kati in z njo tudi hčerka. Ko se je nato čez kake 4 ure res vrnil sin. sta obe začeli njemu pripovedovati o nesreči, ki se ie med tem časom pripetila. Dejali sta. da se je oglasil pri njih kulukarski revizor, in sta baš tega osumili tatvine.
Med tem časom pa sta se že v občini Galušaku zglasila orožnika, ki sta že dalje časa zasledovala lažnega revizoria. Sreča jim ie bila mila. da sta sleparja aretirala. To novico je med potjo domov zvedel tudi okradeni D., k, se ie v opravičenem sumu takoi podal po poti za orožnikoma in are-tirancem. Vse tri je dohitel na cesti pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah in tamkaj prijavil tatvino. Orožnika sta na to prijavo izvršila preiskavo aretiranca in našla nri njem pod srajco skrito listnico, seveda prazno. Zaradi tega sklepajo, da je moral predrzni slepar in tat imeti s seboj še kakega pomočnika, kateremu ie dajai v shrambo ukradene reči in denar.
Lažni kulukarski revizor je takoj no aretaciji priznal orožnikom, da se je kot delo-mrznež preživljal s sleparjenjem in vese-Ijačil okrog. Zlikovca so spravili za zamrežena okna okrožnega sodišča v Mariboru. Kakor sp sliši ima aretiranec na vesti tudi drup-e delikte. katere bo razjasnila kazenska preiskava.
Spomenik Tarasa Buljbe
Koncem 1. 1916. in v prvi polovici 1. 1917. je v Ukrajini zimoval 5. srbski dobrovolj« ski po.k in imel na zgodovinskih kazaških tleh svoje vojaške vaje. Mnogo slovenskih dobrovoljcev je na ta način prišlo v deže« lo, ki jo mojstrsko opisuje Gogolj v svo» jem romanu »Taras Buljba«. »(iPosloveml ga je naš odlični prevajalec Vlad i m i r Lev» stik.) Tod je hodil tudi slovenski pesnik jR. PeterlinsPetruška, ki je potem opisal v vezani besedi svoja potovanja v knjigi »Po cesti in stepi«.
Na sliki je spomenik Tarasa Buljbe, ki stoji v vasi Voznesenki (Jekaterinoslavska gubernija, Aleksandrovski ujezd). Uro ho» da odtod teče Dnjeper. Pokrajina je zelo flepa, vsa zaraščena s kostanji. Onkraj re* ke leži nemška naselbina Kičkas. daleč !zadao pa se širi nepregledna stepa. Sporne* niik se dviga na mogočni naravni skali. Tam stoji Taras Buljba v nadnaravni ve* lik os ti, vlit iz mavca in črno prepleskan. Pravljični junak zaporoških kozakov, vjet od sovragov, gleda na reko, kakor da b! govoril svojim tovarišem, ki hite svobodi naproti: »Z Bogom, tovariši! Spominjajte se me in vrnite se že v prihodnji pomla» di...!«
Pod spomenikom sede trije slovenski dobrovoljci: poročnik Stjepan Lipovec, pp. Viktor F. Engelsberger in pp. Joža Ber* goč.	V. F. E.
Tako morete jemati kcpelji na zraku in solncu!
Pred sotnlčen.iem, toda ne na mokrem telesu, vdrjrnite svoje telo čvrsto i
NIVEA-CHEME NIVEA- ULJE
olje za kožo in masažo
Oboje vsebuje — edino svoje vrste — Eucerit sestavino za nego kože, oboje zmanjšuje nevarnost solnčarice, oboje napravi polt zagorelo tudi pri oblačnem nebu. Nivea-creme vas ohlaja ob vročini. Nivea-olje vas brani pri neugodnem vremenu pred mrazom in s tem tudi pred prehladom, tako da zamorete tudi za dobo neprijetnih poletnih dni svoje telo izpostavljati svetlobi, zraku in vodi.
Nivea-creme: Din 5.— do Din 22.—. Nivea-olje Din 25.— do Din 35.--Izdeluje
rJugosl. P. Beiersdorf & Comp. d. s. o. j., Maribor, Gregorčičeva ulica 24.
Domače vesti
+ Dopisnikom. Vse gg- dopisnike naprošamo. da v času dopustov ne naslavljajo svojih dopisov in prispevkov na posamezne urednike, temveč naravnost na uredništvo »Jutra.
* Novi oficirji naše vojne mornarice. Na pomorski vojni akademiji v Dubrovniku se je na Vidov dan vršila pomem na slavnost: letošnji absolventi akademije so s kraljevim ukazom bili imenovani za poročnike korvete. Slavnost se je vršila na križarki »Dalmacija«. Komandant akademije kapetan bojnega broda Edgar Vasic ie najboljšemu absolventu Živojinu Angjelicu izročil častno sabljo, dar Ni. Vel. kralja, z zlatimi kraljevimi inicijali. Za poročnike korvete so med drugimi imenovani naši ■oži< rojaki- Hubert Jeločnik. Rudolf Pog.1-čar. Dimitrij Omersa. Janko Tomšič. Branko Voglar. Slavko Kregar, Aleksander Vu-čer in Oton Miklaveič.
*	Imenovanje novih učiteljev. Nameščeni so naslednji učitelji, ki so odslužili vojaški rok: Hribernik Fran v Sv. Andražu v Slov. goricah. Pave Frančišek v Dolenji vasi ori Ribn.ci. Kotnik Konrad v Moravčah Kunaver Fran v Škociianu na Dolenjskem in Koman Leopold na Raki
*	Naši prosvetni delavci na Češkoslovaškem. S podporo ministrstva prosvete poide v kratkem pet profesorjev in deset dijakov srednjih šol na ekskurzijo na Češkoslovaško, da se seznanijo s prosvetnim in kulturnim življenjem bratske države. Profesorji in dijaki ostanejo več tednov na Češkoslovaškem.
*	Promocija na zagrebški univerzi. Na zagrebški univerzi so bili predvčerajšnjim promovirani naslednji ožji rojaki: Josip Meško. kaplan v Mariboru, za doktorja teologije: Jurij Koce. uradnik zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, za doktorja prava, inženier Kari Vrečko, su-plent na srednji kmetijski šoli v Valjevu, pa za doktorja agronomije.
*	Diplomiral je na filozofski fakulteti v Ljubljani g. Bogomil Hrovat. Mlademu pedagogu iskrene čestitke!
BARONA JELAČ1ČA 2
*	XIII. kongres Saveza iugoslovenskih srednješolskih udruženj v Mariboru v dneh od 2. do 5. julija se zaradi nenadnih tehničnih zaprek začasno odgodi. Prav tako se ne bosta vršila najavljena seja predsednikov in občni zbor župe za dravsko banovino. Vse družine SJSU naj se ravnajo po tem obvestilu in naj ne pošiljajo delegatov v Maribor.
Prv; prejemki novo imenovanih uradnikov. Po paragrafu 263 novega uradniškega zakona prejemajo uslužbenci ob napredovanju še eno leto svoje dotedanje stare prejemke. Pri tem je ostalo nepojasnjeno, da-Ii je imenovanje uradniškega pripravnika na uradniško mesto smatrati kot napredovanje in da-li obdrži v tem primeru novi uradnik še eno leto dotedanje svoje, torej pripravniške prejemke. Na zadevno vprašanje gradbenega ministrstva je glavna kontrola odločila, da se imenovanje pripravnika na uradniški položaj ne more smatrati za napredovanje po paragrafu 263. uradniškega zakona. Zato v takih primerih pripada novo imenovanemu uradniku uradniška plača od 1. dne prihodnjega meseca do nastopu službe, oziroma po napredovanju.
*	Pravilnik za avtobusni promet. Dne
f> t. m. se bo v ministrstvu za trgovino in industrijo vršila konferenca, ki se bo ba-viia s končno redakcijo pravilnika za avtobusni promet. Na konferenci bodo. razen interesiranih ministrstev, sodelovali tudi zastopniki Zveze avtobusnih podjetij kra-Iievine Jugoslavije katere sedež je v Beogradu
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
„ Številke za označbo kraja pomenijo: 1. cas opazovanja, 2. stanje barometra. 3. temperatura. 4. relativna vlaga v %. 5. smer in brzina vetra 6. oblačnost 1—10. 7 vrsta padavin padavine v mm. — Temperatura: Prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo.
1. julija.
Liubljana 7. 764.4. 18.8. 54. NEl. 3. —. —: Maribor, ni depeše; Zagreb 7. 763.5. 20 3, 72. tiho 4. —. —: Beograd 7. 761.8. 19.8, 83. NVV1. 0. — —: Saraievo 7. 762 6. 18.3, 7?. tiho. 6. —. —; Skoplje 7. 761.1 21.7. tiho.. —: Kumbor 7. 759.2. 28.6 34 tiho.
—• ~: Split 7. 760.8. 28.8. 48. E4 0.--
Rab 7. 762.3. 26.2, 45 NE2. 0 —. —; V s: ni depeše: Mostar 7. 760.4. 27.9. 48. NNE4* 0. —. —.
Temperatura: v Ljubljani 28.S 16 8: Zagrebu 31.7. 19.8: Beogradu 31.9. 17.2- Sarajevu 29.6. 14.4: Skoolju 29.8. 15.3; Kumboru 31.7. 20.3: Splitu 32.9. 20.7; Rabu 31.4. 20.0: Mostariu 34.6. 20.2.
Solnce vzhaja ob 4.16. zahaja ob 19.51.
Luna vzhaja ob 21.46 zahaja ob 4 48.
* Novi grobovi. Po dolgi bolezni ie v soboto zjutraj preminul v 73 letu starosti g. Valentin Čeme. čevljarski mojster in hišni posestnik na Jesenicah. S pokojnim Cerne-tom je legla v grob stara jeseniška korenina. Bil je dolga leta mestni občinski odbornik in svetovalec in prva leta po vojni jeseniški gerent. Raz poslopje mestnega magistrata, župnišča in drugih hiš so raz-vesili žalne zastave. Pogreba se je udeležila nepregledna množica ljudi, gasilci z zastavo, Obrtniško društvo z zastavo in mnogo drugih društev, katerih član in podpornik je bil pokojnik. — V Trbovljah ]3 po daljšem bolehanju umrl v starosti 72 let g-Jakob Zupan. Pogreb je bil včeraj iz hiše žalosti na Lokah 408 na farno pokopališče. — V Šmartnem v Rožni dolini pri Celju je umrla ugledna veleposestnika ga. Jožefa Ramšakova v starosti 7-4 let. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožaljej
+ Maturantom II. državnP realne gimnazije v Ljubljani iz 1. 1921 Na praznovanie 10-letnice mature v Podbrezju pri Podnar-tu se odpeljemo v nedeljo 5. t. m. iz LUib-liane ob 7.30. Zbirališče v kolodvorski auli. Na veselo svidenje! — Dr. V. Kocijančič, ženska bolnica. Ljubljana.
*• Sprejem gojenk v drž. babiško šolo. Uprava državne babiške šole v Ljubljani razglaša, da sprejme letos v redni šolski tečaj največ 20 učenk v starosti 20 do 35 let. Če ie kandidatinia omožena, mora imeti moževo pismeno potrdilo, overovljeno od pristojnega oblastva, če jp ločena, pa mora to dokazati s potrdilom duhovnega ali civilnega sodišča. Dovršiti je morala najmanj štiri razrede osnovne šole. prvenstveno Da se sprejme v šolo ona. ki je dovršila kak razred srednje šole. Kandidatinia za brezplačno učno mesto mora biti jugoslovenska državljanka ter mora z ubožnim spričevalom dokazati, da ne more iz svojih sredstev plačevati učenja v babi-ški šoli. Učenka ki se šola ob svojih stroških. plačuje v internatu po 500 Din na mesec. Vse učenke imajo stanovanje in hrano v šoli ter morajo plačati ob vstopu v šolo 2000 Din naenkrat ali v enakih mesečnih obrokih za nabavo babiških priprav in učnih pripomočkov Tečaj za babice traja 18 mesecev ter se začne 1. septembra 1931. Opremljene prošnje z^ sprejem naj se vlože najkasneje do 1. avgusta 1931 ori upravi drž. babiške šole v Liubiiani. Staia pot 3. potom pristojnih sreskih načelstev.
*	Zdravljenje vojnih invalidov v Toplicah pri Novem mestu se prične 7 julija 1931 za vse upravičene vojne invalide na teritoriju Dravske banovine. Zdravljenje obsega radioemanacijske kopeli, do potrebi tudi mehanoterapijo ter za ves čas zdravljenja popolno brezplačno oskrbo v invalidskem domu v Toplicah. Pravico do brezplačnega zdravljenja na osnovi čl. 16 in 113 invalidskega zakona imajo vojni invalidi. ki so po mnenju uradnega zdravnika takega zdravljenja potrebni in sicer vojni invalidi od I. do VI. skunine za vse bolezni. vojni invalidi VII.. VIII. in IX. skupine pa le za bolezni, ki so v vzročni zvezi s priznano invalidsko hibo. Vsa potrebna pojasnila prejemajo invalidi pri sreskih '.n mestnih načelstvih. pri županstvih in pri vseh krajevnih odborih Udruženia vojnih invalidov. Priporoča se. da vsak invalid v prošnji označi čas. kdaj želi biti vpoklican ter se vpoklicu tudi točno odzove.
*	Brezplačno zdravljenje v zdravstvenih domovih. Po uredbi o organizaciji in področju higiienskih zavodov, zdravstvenih domov in zdravstvenih postaj se bo vršil odslej v zdravstvenih domovih brezplačen zdravniški pregled siromašnih oseb. Doslej so skrbele za zdravljenje in za zdravila siromašnih občanov njihove občine, v bodoče bodo pa pri zdravstvenih domovih, kjer obstoje, poslovale posebne brezplačne anibulance za reveže.
*	Popotniki III. razreda in jedilni voz. Prejeli smo: Te dni sem bil na progi Maribor—Ljubljana priča konflikta med sprevodnikom. in uslužbencem jedilnega voza v dunajskem brzovlaku. Spor je nastal zaradi tega. ker ie sprevodnik popotnikom III razreda zabranil vstop v jedilni voz ob uri. ki ni bila namenjena kosilu ali večerji. Skliceval se ip na najnovejšo naredbo ki popotnike III razreda izključuje od ugodnosti. ki jo imajo sopotniki I. in II. razreda. da se lahko ob poljubni uri v jedilnem vozu okreočajo. Uslužbenec jedilnega voza ie sprevodniku dokazoval, da ima pravico vstopa vsak. kdor lahko plača, sprevodnik Pa ie moral zastopati stališče, ki mu ga je narekovala naredba. Taki konflikti so baje v zadnjem času na dnevnem redu. Število oseb. ki potujejo v I. in II. razredu, je čedalje manjše. Potreba štedenia sili tudi mnoge turiste, ki sedai prihajajo v našo državo, da potujejo v III. razredu. Na te ljudi, k' se v poletni vročini pote v tesnih vagonih, nikakor ne vpliva ugodno najnovejša odredba glede obiskovania ie-dilnega voza. Stara praksa ie bila po našem mnenju znatno ugodnejša za propagando tujskega prometa nego je ta izpre-memba. ki si jo utegne nepoučen tujec napačno tolmačiti. Pristojne oblasti naj bi iznova proučile to vprašanje.
* Tujskoprometni svet za Liubliano in okolico nam sporoča, da so se naslednii gospodje, odnosno gospodične udeleževali tečaja za vodnike, ki se je vršil v marcu in anrilu 1931 v Liubljani ter rjavili izpit. ki iih lisposoblia za praktično izvrševanje vodniškega nosfe v Ljubliani in najbližji okolici: Buberl Herbert. abs. tehn.. Robbova ulica št. 21; Bukovec Marjan.
stud. med.. Gruberjevo nabrežje št. 14: Hočevar Zvonko, stud. phil.. Vič-Glince XVII.. št. 53; Kozinc Branirnir. magistratni uradnik. Janežičeva cesta št. P: Mohor-čič Francka, strokovna učiteljica. Tržaška cesta št. 5; Mohorčič Tone. Tržaška cesta št. 5: Miiller-Petrič Viktor, stud. tehn.. Kolodvorska ulica št. 39. Potočnik Aloizij. učitelj. Rimska cesta št. 9: Ribnikar Bojan, dijak. Pražakova ulica št 15: Srebrni. Franc, učitelj v pok.. Privoz št. 5. — Tujskoprometni svet za Ljubljano priporoča omenjene vodnike, ker so se v svojem poslu izvežbali pod vodstvom	strokovnjakov (inšpektorja VVestra konser vatoria dr. Steleta in dr. Plessa) ter so do. bro poučeni o topografiji in zgodovini Ljubljane, nje umetnostno zgodovinskih spomenikih ter nie obrti, trgovini in industriji
* Pogrešane! Iz svetovne vojne. Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje da se naslednji pogrešanci iz svetovne vojne proglase za mrtve, ker se more o njih domnevati, da več ne žive. Pogrešajo se: Janez Medic s Toplega vrha že ocl leta 1914: Andrej Špilek iz Prilipe pri Čatežu, Anton Rus iz lioma. Alojzij Erčuli iz Zagorice pri Velikih Laščah- Martin (irozina iz Scla pri Krškem. Jožef Pir kovic iz Orehovice. Janez Novak iz Male vasi nri Vidmu Jožef Brinskele iz Brezja pri Črmošnjici, Jakob Tckavčič iz Zvirč pri Žužemberku. Rudolf Pcrz iz Mlake pri Kočevju. Albin Tomažin iz Vavočie vasi Jožef Janež iz Preske in Janez Petrič i Lahine pri Črnomlju: nadalje Franc Kle-menčič iz Mrtvic pri Krškem, ki ie pred 20. leti odšel v Ameriko in ni o njem nobene vesti, ter Alojz Razdrh. ki se ie tudi izselil v Ameriko in se že nad 10 let ni zglasil. Sodišče poziva vse one. ki bi kaj vedeli o kateremkoli teh pogrešancev. ng.i sporoče to okrožnemu sodišču v Novem mestu.
Prava poletna pijača
ne sme samo za kratek čas osvežiti, da občutimo pozneje šp večjo žejo in utrujenost, temveč mora istočasno povečati tudi našo odporno moč, da lažje prenašamo poletno žejo in utrujenost. S tem si bomo ohranili energijo in živahnost tako za delo,
kakor za razvedrilo. Pri tem nam bo najbolje pomogla
Mladna
OVOMMT1AIE
* Naši v Ameriki. Kakor poročajo iz Chicaga, je v tamkajšnji bolnici sv. Jožefa preminila soproga jugoslovenskega generalnega konzula gospa Antigona Kolomba-tovičeva. Pred meseci se je morala podvreči operaciji. Od takrat ni bila več popolnoma zdrava, v zadnjem času Da ^e ji je zdravje tako poslabšalo, da ni bilo več pomoči zanjo. Pokojnica ie bila no rodu Rusinja — Slovenska župnija v Iolietu ie 14. junija proslavila štiridestletnico svojega obstoja. Kot slavnostni govornik je Dr', tej priliki nastopil rev. dr. Janez Seliškar. profesor semenišča v St. Paulu. — Tehniško višjo šolo v Clevelandu iP dovršil rojak Jurij Jurkovič iz znane elevelandske rodbine, končni srednješolski izpit, enak naš; maturi, ie 10. junija napravilo v Clevelandu pet Slovencev, in sicer Ivan Seliškar. Josip Čelešnik. Edvard Zurc. Rudolf Antončič in Ivan Zakrajšek. Vseh pet je izpit napravilo z odliko. Slovenci v Clevelandu so lahko ponosni na svoje fante. — Iz Gilberta poročajo o žalostnem primeru. Umrla je tam 25-letna rojakinja Frančiška Svajgerjeva. drugi* dan ji je sledil v večnost še njen mož. Skupaj sta ležala na mrtvaškem odru in skupaj sta bila položena v isti grob. Poročena sta bila dve leti. Dne 11. junija je v Clevelandu do hudi bolezni umrl Franc Zupančič, star 46 let. doma iz Št Vida pri Zatični. V Ameriki je bival 15 let. Zapušča ženo in štiri pastorke. Istotam sta umrla tudi Margareta Glažar-.ieva rojena Dolenčeva, no rodu iz Studenca Dri Postojni, in Ferdinand Belai rojen leta 1888. v Sodražici. — V Pittsburgu ie Dreminila rojakinja Ana Krošlova roiena Urekova, doma iz Loč na Štajerskem. Umrla le na Dorodu v 40. letu starosti. Zapušča mo-ža in pet otrok. — V šumi blizu Puva-luoa Da se je smrtno ponesrečil rojak Joža Vidmar, doma iz Senožeč.
*	Zahvala. Za leDO uspe! kmetsko-mla-dinski praznik, kakor tudi za tekmo koscev v Beričevem je naša javnost Dokazala široko razumevanje: Dosebno pa so v veliki meri pripomogli k usDehu posamezniki s svojimi darili za nagrade nri tekmovanju. Tako so darovali ban g. dr. Drago Maru-šič uro z verižico. Zveza slovenskih zadrug uro, tvrdka Friderik Kratz iz Stražišča br-zoklepalnik. Kmetijska družba raznršilnik. konzorcij »Kmetskega lista« uro. tvrdka »Centra« pnevmatiko, konzorcij »Grude« listnico. Kmetijska tiskovna zadruga knjige. konzorcij »Jutra« knjige, tvrdka G:„-bočnik iz Tržiča kose. tvrdka Schneider & Verovšek kose. tvrdka Kaietan Ahačič iz Tržiča kose. tvrdka Breznik & Fritsch kose. tvrdka Josip Zalta & Co kose- Akademski kolegii pa je vzel pod streho naše delegate. Zveza kmetskih fantov in deklet v Ljubljani se vsem darovalcem najDrisrč-neie zahvaljuje.
*	Slovensko planinsko društvo, osrednji odbor v Ljubljani, naznania članom, da se bo vršil izredni občni zbor društva v četrtek 16. julija ob 20. v dvorani Mesineea doma na Krekovem trgu v Ljubljani Na dnevnem redu je volitev predsednika odbornikov za izpraznjena mesta, drločitev prispevkov podružnic z«f osrednio društveno upravo po 8 15 e društvenih pravi! razgovor o spremembi društvenih eravi! in slučajnosti
*	Sokolsko društvo Št. Vid na Dolenjskem priredi svoj prvi telovadni nastop v nedeljo 5. julija nb pol 16. v Št Vidu na Doleniskem Vljudno vabimo vse nriiatelie Sokola, da se udeleže našega Prvega nastopa v čim večiem številu. Poleg domačih oddelkov članov, članic in dece bodo nastopili tudi sosedje. Za zabavo preskrbljeno. Zveze z vlaki so ugodne.
*	Kolonizacija v naših Južnih krajih. Kakor javljajo iz Beograda, ie veliki načrt za kolonizacijo naših južnih krajev odobren in ravno tako tudi potrebni kre:!iti. tako da se bo s kolonizacijo lahko takoj pričelo. V prvi vrsti ori I® v poStev Novi Dorjan. kjer so že zeraje-ie b.še in driiRi
potrebni objekti, nadalje Ovčje polje. Stru mica in sosedni kraji. Ko bo kolonizacija južnih krajev dovršena, pride na vrsto Voivojina "r,b madžarski meii.
*	Egiptska dinastija iz Ohrida? Potomec Ali paše. Abas 1!.. sc je te dni na potu v Carigrad mudil Dar dni v Beogradu Zani miva ie niegova izjava, da sp v kratkem vrne v Jugoslavijo ker namerava v okoli ci Ohrida izsledovati poreklo svoje egipt-ske dinastije. Znano ie — je izjavil novinarjem — da je bil Ali paša iz okolice Ohrida, ni Da točno znan njegov rojstni kraj v ohridski okolici. Bivši kediv Abas II. bo baje letošnio jesen DrisDel v Ohrid.
*	Smrt stoletnega starca. V Medaku ie umrl predvčerajšnjim v redki starosti 100 let dični starina Jakob Prpič. Starec je bi znan daleč naokoli po svoji gostoljubnosti in prijetnem humorju.
*	Utonil je 2-S-letni posestnikov sin Martin Klanšek iz Trnovcev pri Ptuju. V Polj-skavi je lovil ribe. Mladenič ie že dolgo trpel na neki težki bolezni. Najbrž je pri ribolovu med napadom bolezni omahnil in Dadel v Dotok.
*	Neznan utoplicncc. Včeraj popoldne ie priolaval do Savi mimo Krškega moški utopljenec, ki so ga ODazili kopalci ob krški in ob videmski strani. Kopalci so spravili utopljenca najprvo na levi breg. nato pa so ga naložili na čoln ter odpeliai' na desni breg in o zadevi poročali orožnikom. Na odredbo orožnikov so utopljenca prepeljali v mrtvašnico pokopališča v Krškem- Utopljenec ie star okrog 25 do 30 let in je ležal v vodi po mnenju zdravnika samo kake tri dni. Utopljenec je visok okrog 170 cm. močan, kostanjevih las. gladko obrit in rjavil oči. Domnevajo, da sp ie moral ponesrečiti najbrž v nedeljo in ga je voda šele pozneje zopet splavila naprej. Identiteta ie še nedognana.
*	Vlom. V viničariio posestnika Jurce v Ptuju so vlomili neznani vlomilci in odnesli več kosov perila ter razne iestvine v skupni vrednosti 7000 Din.
*	Strela ic udarila med hudo nevihto v torek ob 4. popoldne v Južnovo zidanico v Založah ori Polzeli. Zidanica ie pogore.a do tal, z n.io oa tudi vsa posoda, nekaj sodov in zaloga mrve.
*	Neurje okrog Zagorja. V torek popoldne ie nastala okrog Zagorja huda nevihta. Okrog 16. ie jela padati tudi toča. Pozneje je pričelo silovito grmeti in treskati in ie strela udarila v hišo posestnika Pavška nad Št. Lambertom. Omamila in obžgala ;e domačega 11-lctnega sina Franceta in za-palila hišo. Ko se ie iel valiti iz hiše dim, so prihiteli ljudje ki so bili takrat na polju do hiš nazai in pričeli nemudoma z gašenjem. Hiša je skoro popolnoma pogorela. liudjem na se je posrečilo rešiti pred ognjem vsaj gospodarsko poslopje.
*	Avtomobilska nez<"^ pri Sevnici. V ponedeljek zvečer ie prišlo na banovinski cesti Zidani most—Zagreb, na ovinku v vasi Dolenie Brezovo pri Sevnici do karam-bola dveh avtobusov. Prvi avto je bil iz Zagreba, drugi iz Slovenjgradca. V vsakem vozu je bilo 5 oseb. K sreči so osta:< vsi nepoškodovani, le avtomobila sta dobila nekai prask, poškodovan ie tudi en blatnik. Oba voza sta kmalu nadaljevala not. Vzrok nesreče ie bila prehitra vožnja, ker ie na tem ovin'— cesta nrecei ozka.
*	Surov nanad na gasilskega načelnika. Preteklo nedeljo so ustanovili na Studencu pri Sevnici gasilno društvo. Neki vinjeni razgrajač je kmalu po. odhodu sevn'šk:h in blanških gasilcev napadel novo izvoljenega načelnika g Ivana Pirca ter mu zadal več ran na roki in mu prereza! ži'e. Nesrečnež ie iskal nrvo pomoč zdravniku dr- Mušiču v Sevnici. Surovi napadalec zasluži strogo kazen.
ITO zobna pasta n a | b o 1 i š a !
*	Kemična sredstva, ki so potrebna za zatiranje škodljivcev v sadjarstvu, ima v zalog; tvrdka »Chemotechna«. Ljubljana, Mestni tre 10 (na dvorišču veletrgovine A. & E. Skaberne).	800
Iz LJubljane
u— Iz Liubliane odhaja te dni g. Hubert Kos. dosedanji ravnatelj »Strojnih tovarn in livarn«, da prevzame mesto direktorja istega podjetia v Beogradu. Gosd Kos ie prišel nred štirimi leti v Liubliano in se ie kot Čehoslovak z lahkoto uživel v naše razmere. Bil je mož na svojem mestu in ie s svojim delom, s svojo iniciativnostjo in podietnostio mnogo DriDomogel k temu. da se je Dodjetje. ki ga ie vodil, tako lepo razvilo. Kot ravnateli ie bil napram urad ništvu dobrohoten in Iiubezniv šef. napram delavstvu dh Dravičen in nepristranski predstojnik, zato ga bodo vsi težko pogrešali. Naj bi bilo njegovo delo uspešno tudi na njegovem novem službenem mestu!
u— Svetilniki v Tivoliju. V novo urejenem drevoredu v Tivoliju so nričeli te dni postavljati nove svetilniške stebre. Nekaj so iih postavili že pred tedni, a so takrat delo ustavili, ker ostali stebriči niso bili gotovi. Onkraj železniškega prelaza bo stalo v eni vrsti po sredi drevoreda 15 svetilniških stebrov, ob strani Dri že'ezn c; eden. v Trubarjevem parku pa jih bodo Dostavili sedem. SkuDno bo 23 novih svetilniških stebrov.
u— Cestna dela na Vrtači. Na Vrtači so pričeli z urejanjem cestišča. Planirajo in utrjujejo ga s parnim valjarjem, ki je skoro ves dan na dosIu. Cesta ie bila doslej odprta za vozni Dromet samo dejoma. sedaj oa. ko bo postavljenih še več novih vil. ie bilo treba cesto razširiti in podaljšati do železnice. Cesta se popravlja tudi v Gradišču, kjer tlakujejo levo polovico ceste in bodo dela že v kratkem gotova.
u— Pomanjkanje prostora v splošni bolnici. Dotok bolnikov v ljubljansko splošno bolnico ie tudi sedai poleti čedalie hu.iš.. Včeraj ie bilo sprejetih 121 bolnikov in iih leži sedaj v bolnici že veliko čez 700. Skimno ie bilo letos spreietih v bolnici 3650 bolnikov. Nekai čez 400 več kakor lani do tega časa. Zavod ie vse leto prenapolnjen. bolniki leže oo tleh in na zasilnih ležiščih. Potreba razširjenja bolnice je res nuina
u— Nesreča nikoli ne počiva. V splošno bolnico so včeraj dopoldne pripeljali 79-letno Frančiško Svet. užitkarico doma iz Podskrainika pri Cerknici. Svetova ie doma obešala nerilo. nr; čemer ?i je spodrs-nilo in si .ie zlomila desno nogo — H .do nesrečo je doživel tudi 9-letni posestnikov sin France Benčan iz Planine ori Rakeku. Fanta ie podr! neki voznik in je prišel pod voz ter mu ie kolo strlo nrste na levi nogi.
u— Rusk] Sokol v Liubiiani naznanja, da nriredi v soboto 4 julija ob 20 v hotelu Tivoli veselico s nlesom. s sodelovaniem lastnega orkestra balalajk. zbora in soli-
Okusna in zdrava je
KOLINSKA KAVA!
s tov. Vstopnine ni. ker pa ie namen prireditve omogočiti zlet ruskih SokoJov v Prago. se darila hvaležno sprejemajo in naj se blagovolijo nasloviti na Ljubljanskega Sokola, odsek Ruskega Sokola. Ljubljana. Narodni dom. Obenem prosimo vsa bratska sokolska društva, da obiščej-o našo priredite v.
u— Slovensko zdravniško društvo vabi svoje člane, da si ogledajo obratovanje pivovarne »Union in to v petek 3. t. m. Se-stanemo se v Latiermanovem drevoredu točno ob 15.
u— Pevsko društvo »Moste« v Mostah
naproša vsa društva v Mostah in bližnji okolici, da se ozirajo na proslavo društvene tridesetletnice, ki sP bo vršila 2. avgusta. in ta dan ne orirede društvenih prireditev^	861
u— Ženski Pokret ima drevi sejo v Še-lenburgovi ulici štev. 7 v II. nadstropju (na koncu hodnika) oh 20. uri
u— Podpornemu društvu slepih j-e ne« imenovani gospod daroval 157 Din. Iskrena hvala.
u— Zlata lira in verižica se ie našla oh Savi v bližini Št;rnovega kopališča- D ,bi se ori g. Jos. Magerlu. Emonska cesta 10.
u— Ples v hotelu Tivoli danes. Jazz-kapela.	859
Iz Maribora
a— Najstarejši Radvaničan umrl- Na Petrovo zvečer ie umrl v 85. letu najstarejši Radvaničan g. Franc Braunig. Pokojnik je bil zaveden narodnjak ter je govoril dosledno slovensko tudi v tistih časih, ko so se le premnogi izneverili svoji uiater;nšč:-ni. Med drugim ie ustanovil tudi radvan.'-sko gasilsko društvo. Lani je obhajal stoletnico zidania svoje hiše ter ie bil ves ponosen na to. da ie bila tudi njegova hiša najstarejša v Radvanju.
a— Zaključni izpiti na enoletnem trgovskem tečaju Slovenskega trgovskega društva v Mariboru so se vršili od 17. do 27. junija. Kot uvod k izpitom pa so bile tekme iz stenografije in strojepisja, o čemer smo že poročali. K temu izpitu je bilo pri-puščenih 23 učencev in učenk. Uspeh izpitov je bil: 2 odliki, 6 prav dobrih, 12 dobrih, 1 ponavljalni izpit v septembru in 2 sta bila odklonjena za eno leto. Ustnim izpitom so prisostvovali tudi člani Slovenskega trgovskega društva, ki so bili z uspehom prav zadovoljni ter so se o vsem prav laskavo izrazili. Slovesen zaključek tečaja pa je bil 28. junija, združen s proslavo Vidovega dne. Po proslavi so se razdelila izpričevala in prav krasna darila, s katerimi je bilo obdarovanih 12 učencev. Najboljša učenka tečaja Marija Repolusko-va je bila obdarovana z zlato uro, darilom tvrdke Pinter & Lenard. Najboljša steno-grafinja gdč. Danica Božičeva in najboljša strojepiska gdč. Josipina šerceva sta prejeli vsaka po eno bronasto statuo kot spominsko darilo tečaja. Pozivamo vse narodno misleče trgovce, ki želijo dati našemu naraščaju solidno trgovsko Izobrazbo, da našo akcijo podprejo. Vpisovanje je dnevno od 10. do 11. na Zrinskega trgu 1/1, soba 2Sa.
Planinski dom Koice
1500 m. — Gorsko letovišče. Penzion Din 50 do 60.	8574
a— Iz raznih mariborskih šol. Na drf.
ženskem učiteljišču je bilo v minulem šolskem letu 333 učenk, med njimi poleg 328 jugoslovenske narodnosti 1 Čehinia m 4 Nemke. Z odliko iih ie dovršilo 10. s prav dobrim uspehom 139 z dobrim uspeh nn 103: neredovane so 3, popravni izpit imaio 74. zaostale so 4. — Na drž. klasični gimnaziji je bilo v 18 oddelkih 6s5 dijakov in dijakinj. 651 ie bilo Jugoslovenov. 6 drugiii Slovanov. 27 Nemcev. 1 Madžar. Z odliko so izdelali 104. s prav dobri™ uspehom 226. z dobrim uspehom 183; DODravni izD.t ima 121 zaostali so 44. — Na I. drž. dekliški meščanski šoli je bilo 283 učenk: malo maturo jih je položilo 18. Izdelalo jih ie 209. popravni izpit imaio 53. zaostalo iih ie 19 — Na I. drž deški osnovni šoli ie bilo v 5 razredih 190 učencev, zaostaio iih ie 6. — Na III. drž. deški osrovnj §0ij (Ruška cesta) ie bilo v 13 odde!k'h 469 učencev. Zaostalo iih ie 57. Revščina in deloma tudi zanikrnosf prebivalstva v barakah in vojašnici zakrivlja slabe uspehe. Matere hodiio na delo. otroci so prepuščeni sami sebi. Dnevno zavetišče za magda-lensko predme«tie ie nuino potrebna
a— Cegkoslovaškj dijakj v Jugoslavijo. V izvrševanju kulturne konvencije s Ce« škoslovaško republiko in Jugoslav jo bosta poslali letos obe državi po 11 *srednješoU skih dijakov štipendistov iz višjih razre* dov na 4 tedensko študijsko bivanje in potovanje v drugo državo. Dijak- se mo* rajo predvsem naučiti jež ka, spoznati na» rod. kraj in običaje, JČ lige v posameznih krajih morajo skrbeti, da dobijo d-ijaiki stanovanje prj rodbini, kjer bi lahko go* vorili v domačem jeziku 'n se tudi sicer informirali o razmerah naroda. Za večfje eraje sita določena po dva dijaka, za Msu ribor eden in sioer Viclav Jančar, ki mora >iya<ti v Mariboru 14 dni. Rodbina, ki bi želela imeti tega če3ke«a dijaka na stano« vanju, naj sporoči to JČ ligi.
a— Panait Istratti v Ljudski knjižnici.
Oh priliki konflikta rumunskega pisatelja Panaita Istrattrja z italijanskimi obmej« nimi oblastmi, ki so ga v Postojni zavr« nile, je znatno naraslo zanimanje za. Istrattijeve romane. Ljudska knjižnica v Narodnem domu opozarja, da ima več ro« manov tega pisatelja v nemškem prevodu.
a— Dekliška počitniška kolonija Domlad-ka Rdečega križa v Mariboru šteje letos 7(1 deklic in sP bo odoeliala danes. 2. iulii.a ob 17. v Bakarac v Hrvatskem Primoriu. Vodi io že v tem oziru preizkušena gospodična Hcrma Bračičeva Večina deklic bo uživala odmor na morju brezplačno, kar ie zasluga mestne občine, darežliivosti nekaterih Mariborčanov in uspeha tombole DOmladka Rdcčejra križa.
a— Razstava ročnih izdelkov v Rušah. Osnovna šola v Rušah ie kaj učinkovito zaključila letošnjo šolsko leto: no vidov-danski proslav-: iP otvorila razstavo ročn:h izdelkov: risbe, ročni izdelki učencev in učenk. Risbe izpričujejo dobro zamišljeno šolsko delo in so zelo lep-, in čisto izvršene V ročnem delu se ie polagala naivečia nažnia praktični plati in res življenski potrebi. Izložena dela od nainreprosteišesa do kar modelno izdelane obleke ali zasto-ra. so dokaz izredne sposobnosti in požrtvovalne ljubezni učiteljstva
a— Jadranaši! Za 5. t. m- napovedani izlet na Pohorje je odložen na poznejši čas. Namesto tcca ?p izlet v Št. Ili k taniošnji sokolski slavnosti.
a— Kres na Kozjaku. Na predvečer sodu slovanskih blagovestnikov. v soboto 4. t. m. zvečer bosta Sokol in Bralno dru-Stvo iz Selnice skupno s sokolsko četo iz Sv. Duha zakurila kres na eni najlepših razglednih točk Kozjaka, na Boču pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu.
a— Prve marelice na trgu. Davi so prodajali na mariborskem trgu 'prve marelice iz Vipavske doline. Cena je bila 20 Din za kilogram.
a— Pregled dela rešilne postale. Z junijem ie zaključeno prvo letošnje polletje delovanja mariborske reševalne postaje, fc; je posredovala v 1122 primerih, napram 958 lanskega leta. Rekordno število posredovani ie bilo izvršenih v juniju in sicer kar 213. od tega ie bilo 114 primerov težjih m lažjih poškodb, obolenj ie bilo 59. nrevozov porodnic 33. poskušetiih samomorov nn 7-
a— Od d<tma je pobegirl 13 letni ^in ključavničarja Alojza Bobcka. Fantek je obiskoval I. razred realne gimnazije ter po« beg.nil od doma zaradi slabega izipričeva« la. Odšel je proti 1 Iočam in dejal, da poj* de v Celje in Ljubljano. Je šibke postave, oblečen v sivo obleko in rjavo skavtsko 6rajco.
a— Po stopnicah ie nadel v Trubarjevi ulici 16-letni Vlado Volčič in si .pri padcu nrlomil 'evr> nogo v č'enku. a— Po vlomu v trgovino Karničnik.
Policija vestno preiskuje sledove za vin« milcem. Skupna škoda znaša nad 33.000 dinarjev, ker je vlomilec odnesel povečini najboljše bla.go.
a— Posledica prevelike razigranosti. V bolnico so prepeljali 20-Ictnega kotlarsrce-ga pomočnika Franca Kosa iz Poljčan. Mladenič se je vozi! z osebnim vlakom ,'z Celja s prijatelji. Da bi si preganjali dolgčas. so pričeli z raznimi igrami in prerivanji. Ko je zavozil vlak na Poličane. pa so se nenadoma odprla vrata pri osebnem vozu in Kos ie odletel preko stopnic na zemljo. Pri padcu si ie močno poškodoval ob raz in s; zlomil desno roko v zapestju. Prepeljali so ga takoj z vlakom v mariborsko bolnico
a— Požar na avtomobilu. V torek se je pripeljal z Vvrlmike s svojim osebnim avtomobilom v Maribor šofer Iv. Kavčič in se ustavil na Aleksandrovi cesti pred Se-rečevo trgovino. Nekaj trenutkov pozneje je švignil iz motorja plamen in grozil objeti tudi rezervar za benci. Prisebnosti šoferja in navzočega stražnika je pripisovati, da se je ogenj vdušil že v kali in da je škoda le neznatna.
a— Konja zadela solnčarica. Ko se je vračal popoldan s praznim dvovprežnim vozom hlapec Friderik Gačnik po Meljski cesti iz št. Petra, se je nejiadoma zgrudil na cesto eden od obeli konjev. Konja so prepeljali na dvorišče neke hiše, kjer je ugotovil živinozdravnik dr. Rojko, da ga je zadela solnčarica in da ga je treba takoj ustreliti.
a— Kinopredstave. Grajski kino od četrtka dalje 10(1% govoreči in zvočni nemški film »Tango Ijubavi«. — Union kino do vključno petka 100% nemški govoreči in zvočni film »Valček v spalnem vozu«
Iz Celja
e~ Beseda k današnjemu občnemu zboru Sreskega gremija trgovcev v Celju. Današnji položaj v lesni trgovini je nevzdr-žljiv. Da je kriza, da je nadprodukcija, da ni skoro nič povpraševanja, Je vsakomur znano, vendar je nerazumljivo, zakaj cene dan za dnem padajo že skoro poldrugo leto. Ako malo natančneje pogledamo okrog sebe, vidimo, da je precejšen vzrok za to stanje tudi pri nas lesnih trgovcih samih. Blago se preveč ponuja, na primer: eno partijo tesanega lesa ponudi lastnik najmanj 20 tvrdkam in ako vzamemo sto takih ponudnikov, imamo po Hrvatskem že 2000 ofert. Kupci zbirajo najnižje male ponudbe in z njimi vplivajo na resne večje ponudnike, s čimer vedno bolj pritiskajo na cene. Najobčutneje pa škoduje osebno ponujanje po Zagrebu in Hrvatskem. Sam sem doživel, da mi je neki zagrebški kupec zabrusil v obraz: »Vi ste danes že tretji lesni trgovec iz Slovenije, a to se dogaja skoro vsak dan.« Da tako postopanje ne more izboljšati položaja, je jasno. Zato se ne smemo čuditi, da so padle že itak nizke cene v letošnji pomladni prodajni sezoni še za 20 odstotkov. Mislim, da ima popustljivost v cenah tudi svoje meje, če upoštevamo, da se letos skoro nič ne seka in da se zaloge vendarle manjšajo. Ernest Marine, predsednik lesne sekcije.
e—- Maturanti celjske realne gimnazije iz leta 1921. se vabijo, da se udeležijo skupnega sestanka v soboto 4. julija ob 20.30 v Celju, hotel »Evropa«.
e— Strela zanetila požar na Ostrožnem. V torek 30. junija okrog 16. je divjala nad spodnjim delom Savinjske doline proti celjski kotlini zopet hujša nevihta. Strele so švigale vsevprek in je ena udarila v stanovanjsko poslopje posestnika Alojzija Ra-tajca, po domače Pikla, na Ostrožnem pri Celju. Lepo poslopje je bilo v nekaj trenutkih v plamenih. Vrli gasilci iz Gaberja, ki so bili že od pričetka nevihte v pripravljenosti, so ogenj tako opazili in bili v najkrajšem času na licu mesta. Gasilna akci-
ja jim je šla odlično od rok, vendar ognja, ki je zavzel ogromen razmah, niso mogli več udušiti. Omejiti so se morali na loka-liziranje požara, kar jim je v polni meri uspelo in so rešili bližnjo sosedovo hišo uničenja. Iz Ratajčeve hiše ni bilo mogoče mnogo rešiti. Pozneje so prispeli požrtvovalnim gaberskim gasilcem na pomoč tudi tovariši iz Celja, Babnega in z Lopate. Posestnik Ratajc je imel svoje poslopje zavarovano pri zavarovalnicah »Dunavu« in •j-Jugoslaviji«, vendar pa je škoda le delno krita z zavarovalnino.
e— Tri nesreče. V tovarni podpetnikov v Rimskih toplicah zaposleni 24-letni delavec Martin Lipovšek z Vodiškega se je v torek ponesrečil pri skladanju desk. Neka deska mu je padla z visoke skladovnice na desno nogo in mu zmečkala palec. — Na stavbi palače Pokojninskega zavo-d v Razlagovi ulici zaposlenemu 29-letne-mu delavcu Alojziju Ledniku je padla med delom iz precejšnje višine na glavo zidna opeka in ga tako poškodovala, da je dobil pretres možganov. — Istega dne je kosil v neki strmi rebri 30-letni rudar France Ban iz Hude jame pri Laškem. Kosa mu je nepričakovano zdrknila iz rok in mu je prerezala mišice in meso pod kolenom leve noge. — Vsi trije ponesrečenci se zdravijo v celjski javni bolnici.
e— Mestni kino, ki je začasno preteklo soboto, nedeljo, ponedeljek in torek zopet igral, ostane od danes do nadaljnjega zaprt. Redna kinematografska sezona se bo najbrž pričela s septembrom.
Iz Trbovelj
t__ Kino Sokol. V soboto zvočni film »Marijana« in »Seviljski kavalir«. Ne zamudite krasna filma.
Iz Konjic
nj— Osebne vesti. Prs tukajšnjem sre« skem načelstvu je nastavljen kot kmetij* ski referent g. Nemec Ivan. Dne 1. julija pa nastopi na občini kot pripravnk za mesto občinskega tajnika g. Kolšek Franc. Oba sta znana kot odlična sokolska delav« ca in ju v našem trgu iskreno pozdrav« Ijamo.
Iz Ptuja
j— Fralno čudo v Ptuju. Predvajanje s pralnim kompresorjem bo v petek in so-
boto ob 16. v hotelu Osterberger. Gospodinje, prinesite umazano perilo s seboj. Zastopniki se sprejmejo.
Šport
Prvenstvene tekme prihodnje nedelje
Po odmoru na Vidovdan se bo prihodnjo nedeljo prvenstveno tekmovanje nadaljevalo s polno paro. Nastopilo ne bo nič manj ko 18 moštev. Program je naslednji:
Ljubljana: Ilirija : Primorje.
Zagreb: Hašk : Hajduk.
Beograd: BSK : Slavija.
Skopi je: Jug : Jugoslavija.
Sarajevo: Sašk : Soko.
Novi Sad: Vojvodina : Slavija.
Osijek: Gradjanski : Mačva.
Subotiea: Sand : Obilic.
rančevo: PSK : Bačka.
Koturaški savez kraljevine Jugoslavije,
predsedstvo pokrajinskega odbora dravske banovine vabi nujno gg. predsednike pododborov, tehnične referente in dirkače na obvezen sestanek, ki bo v petek 3. t. m. ob 20. v restavraciji pri »Slonu«. Razdelitev funkcij za nedeljsko prvenstveno dirko dravske banovine na progi Ljubljana— Celje—Maribor ter končni zaključek prijav dirkačev.
Motokolosarski klub Ilirija priredi danes v četrtek 2. t. m. večerni izlet kolesarjev in motociklistov v Domžale. Odhod ob 20. izpred klubskega lokala restavracije »Novi Svet«, sestanek ob 20.30 v gostilni »Ke-ber« v Domžalah. Razgovor o izletu na Podkorensko sedlo in zaključek prijav.
ASK Primorje (centralni odbor). Prosim gg. odbornike, da se udeležijo sestanka danes ob 19. uri na igrišču. Važno! Jutri ob 70.30 seja centralnega odbora v hotelu Miki ič.
SK Grafika. Danes popoldne trening na igrišču ASK Primerja. Pozivamo vse igralce nog. sekcije, da se istega sigurno udeleže. Eventuclna onrema se dobi v društvenih prostorih od 6. ure naprej. — Načelnik.
GOSPODARSTVO
Važni trgovinsko-politični dogodki
Trgovinska pogajanja z Avstrijo
Kakor znano je Avstrija za 30 junij odpovedala trgovinski pogodbi z Jugoslavijo in Madžarsko v pričakovanju, da bo do te-oa termina z obema državama na novo uredila trgovinske odnošaje. V pogajanjih z Madžarsko, ki so trajala več mesecev in »o v glavnem končana pa so zadnje dni nastopile nove težkoče, tako da pogodbe ni bilo mogoče zaključiti pred t. julijem. L naša državo so pogajanja začela mnogo pozneje in so se prav tako zavlekla- l)a se izogne brezpogodbenemu stanju, je Avstrija tako z našo državo, kakor tudi z Madžarsko sklenila v zadnjem trenutku na podlagi diplomatskih not trgovinski provizorij, s katerim se sedanje pogodbeuo stanje podaljša do 15. t. m. z edino izjemo, da se pogodbene carine za žito in moko razveljavijo. Za žito stopi s 1. julijem v veljavo avtonomna carina, ki znaša 10 zlatih kron, dočim je doslej znašala 2 zlati kroni. Za moko pa je bila sporazumno z obema državama določena nova, začasna pogodbena carina v višini dodatka od 3.30 zlate krone k carini za 200 kg dotičnega žita, tako da bo carina ua moko od 1. julija dejansko znašala 23.50 zlate krone, dočim je doslej znašala G. 16 zlate krone za 100 kg.
Pogajanja med Jugoslavijo in Avstrijo so stopila v odločilni stadij. Kakor poročajo dunajski listi so bila v ponedeljek ta pogajanja obnovljena in se sedaj ne vršijo vec na bazi prvotnega predloga Avstrije, po katerem naj bi naša država sklenila^ Avstrijo slično pogodbo kakor Madžarska, to je na podlagi tajne preference v obliki gotovih olajšav in obračunavanja izvoznih'premij. Bodoča trgovinska pogodba ined Avstrijo in Jugoslavijo ne bo vsebovala ni-kake vezave avstrijskih izvoznih carin za žiio in moko, pač pa je predvideno, da nam bo Avstrija dala za uvozni kontingent, ki naj bi se gibal v mejah naše dosedanje udeležbe na uvozu žita in moke v Avstrijo, odkrito preferenco, in sicer nekako po vzorcu pravkar sklenjene neniško-rumun-ske trgovinske pogodbe. Konstrukcija nove avstrijsko-jugoslovenske pogodbe bi bila torej povsem različna od konstrukcije av-strijsko-madžarske pogodbe. Naša država se pri pogajanjih z Avstrijo drži točno priporočil, ki jih" je v pogledu sklepanja prefa-renčnih pogodb izdalo Društvo narodov. Predvsem torej naša država ne namerava dati Avstriji nikake preference za industrijske proizvode. Seveda pa bo uveljavljeni« take pogodbe odvisno od pristanka vseh onih držav, ki uživajo v prometu z Avstrijo največje ugodnosti.
Avstrijsko-madžarska trgovinska pogodba podpisana
Po najnovejših vesteh z Dunaja, so^ bile zadnje dni odstranjene preostale težkoče med Avstrijo in Madžarsko, tako da je v torek prišlo do podpisa nove pogodbe- Pogodba bo stopila v veljavo 15. t. m. Poleg uvoznih kontingentov vsebuje nova pogodba določbe glede ustanovitve stalnega tarifnega sveta^ ki bo kot skupni organ obeh držav skrbel za olajšave v pogledu pr«voza blaga iz ene države v drugo. S temi prevoznimi olajšavami kakor tudi s posebno kreditno organizacijo se bodo ustvarile pre-ferenčne ugodnosti za medsebojno izmenjavo blaga. Na podlagi posebnega dogovora med Avstrijskim kreditnim institutom za javna dela in Girocentralo avstrijskih zadrug na eni strani ter madžarskim kmetijskim izvoznim .institutom ter Madžarskim institutom za zunanjo trgovino d. d. na drugi strani bo ustanovljen skupui »urad za pospeševanje blagovnega prometa«, ki bo s finančno pomočjo obeh držav dajal izvoznikom kredite po posebno nizki obrestni meri. Obrestno razliko., ki dejansko predstavlja izvozno premijo, bosta krili obe državi seveda iz carinskih dohodkov, tako da bo v praksi izvoznikom po ovinkih povrnjen del pri uvozu v drugo državo plačane uvozne carine. Bistvo prikrite preference leži torej v teh prevoznih in kreditnih olajšavah. Obe državi zastopata stališče, da se s temi olajšavami ne krši načelo največjih ugodnosti, češ, da ostanejo uvozne carine za blago iz vseh pogodbenih držav enake.
Označene olajšave pa so seveda vezane na določene kontingente posameznih vrst blaga.
Nemčija namerava dati žitno preferenco tudi Jugoslaviji, Madžarski in Bolgariji
Ze včeraj smo poročali o podpisu nove nem-ško-rumunske trgovinske pogodbe, ki vsebuje carinsko preferenco za rumunsko koruzo in ječmen pri uvozu v Nemčijo, in sicer kot izjemo od splošnega načela klavzule o največjih ugodnosti. Ta pogodba je načelne važnosti, ker bo prvikrat stopil v vpija vo, četudi le na koruzo in ječmen, prefe-renčni režim, seveda če bodo na to pristale vse pogodbene države, ki uživajo v prometu z Nemčijo klavzula največje usodnosti. Nemški gospodarski krogi pričakujejo, da bodo ugodnosti preference pripomogle k okrepitvi rumunskega gospodarstva in s tem tudi kupne moči Rumunije, kar bo imelo za Nemčijo to ugodnost, da se bo povečal izvoz nemških industrijskih izdelkov v Rumunijo. Po komentarjih nemških listov pa je ta pogodba le prvi korak, k novi ureditvi trgovinskih odnošajev z Jugoslavijo, Madžarsko in Bolgarijo, kajti pogodba med Nemčijo in Rumunijo izrecno predvideva, da Nemčija lahko tem trem državam prizna enake preferenčne ugodnosti. Seveda pa je na drugi slrani upoštevati, da je morala Rumunija to preferenčno ugodnost razmeroma drago plačati, ker se je v pogodbi zavezala, da zniža uvozne carinp za veliko industrijskih izdelkov, ki so posebno važni za nemški izvoz. Popusti od strani Rumunije so za nekatere predmete prav znatni, zlasti v primerih, kjer so imele rumunske uvozne carine naravnost prohibitiven značaj, in se nanašajo predvsem na carine za volneno predivo, bombažne in svilene tkanine, usnje, predmete iz usnja, blago iz celuloida, krtače, čopiče, barvan porcelan in gotove vrste steklo, za izdelke iz papirja, lesa, kavčuka, za železno orodje, stroje, elektrot. predmete, svetlobna telesa, kemične proizvode, igrače, glasbene instrumente, bižuteriio in slično Za te carinske popuste od strani Rumunije pa seveda ne velja nikak preferenčni režim in bodo prišli v prid vs3m pogodbenim državam.
_____♦_
= Dr. Fran Windisrher dopisni član zagrebške Zbornice za TOI. Na plenarni seji zagrebške Zbornice za TOI, ki se je vršila v torek, je bil generalni tajnik v. p. dr. Fran Windischer imenovan za dopisnega člana te zbornic«
= Novo zasedanje tarifnega odbora. Iz Beograda poročajo, da bo tarifni odbor prometnega ministrstva sredi julija sklican za več dni k zasedanju, da bo razpravljal o predlogih gospodarskih zbornic glede znižanja prevoznih tarif za gotove izvozne predmete.
= Ukinjene carinske prostosti za nafto, ki jo uvažajo rafinerije. »Službene Novtnss od 30. junija objavljajo zakon o izpremembi pripombe k št. 171 uvozne carinske tarife-Po tej pripombi je bila sirova črna in ne-prečiščena nafta (odn. ostanki nafte pri pridobivanju bencina in petroleja) prosta carine, če so jo uvažale rafinerije za predelovanje ob pogojih predpisanih od fin. ministra. Sedaj pa je ta pripomba v toliko izpremenjena, da plačajo rafinerije pod istimi pogoji carino od 3 zlatih Din pri 100 kg.
= Uradni tečaji za julij. Finančno ministrstvo je v zvezi s taksnim zakonom določilo za julij naslednje uradne tečaje: 1 na-poleondor 218-60 Din, 1 zlata turška lira 249.—, 1 angl. funt 275.—, 1 dolar 56.50, 1 kanadski dolar 56.20, j nemška marka 13.40, 1 poljski ^lot 6.33, 1 avstr. šiling 7.94,
1 belga 7.87, 1 madž. penga 9.87, 1 braz. milrajs 5.20, 1 egiptski funt 282.—, 1 uru; guajski pežos 35.—, 1 argent. pezos 17.55, 1 turška pap. lira ali 100 piastrov 26.75, 100 zlatih frankov ali švic. frankov 1096-80, 100 franc. frankov 221.30, 100 albanskih frankov 1086.—, 100 i tal. lir 296.—, 100 hol. goldinarjev 2275.—. 100 bolg. levov 40.90, 100 rum. lejev 33.65, 100 danskih ali norv. kron 15l4.—, 100 švedskih kron 1515,—, 100 španskih pezet 548—, 10o grških drahem 73.20, 100 čehosl. kron 167.20, 100 fin-
Tudi ob vročih dneh — negovani lasje!^

/a j^Si Vsak teden po enkrat si umijte glavo!
Za to je'potreben Elicia Sham« poo. Čisti, da nobena reč ne tako ... dela lase mehke kakor svila in človeka čudovito osvežil
ELIDA SHAMPOO
skih mark 142.—, 100 letonskih latov 1081.50 Din.
= Stari menični blanketi veljajo do 10. avgusta letos. Z rešenjem finančnega mini« strstva se bodo stari blanketi začeli jema« ti iz prometa od 1. avgusta letos. Veljali bodo stari blanketi še do vštetega 10. av« gusta.
_ Prisilne poravnave. Sklep, s katorim je bila od sodišča potrjena poravnava dolž-nice Elze Fornarove, vdove po Antonu Fornari, trgovke v Celju, je postal pravo-mečen 7. junija. Poravnalno postopanje dolžnika dr Badla Otona v Mariboru, regi-strovanega pod firmo W. Badl. trgovina z usnjem v Mariboru, je končano. Potrjena je poravnava, ki jo je sklenila Rozalija Ko-sarjeva, trgovka na Lavi pri Celju, s svojimi upniki. Prvenstvene terjatve je plačati v celoti, ostali upniki pa dobijo 40-odst. kvoto, plačljivo v 8 mesečnih obrokih.
= Prodaja lesa. Direkcija šum kr. Jugoslavije v Ljubljani sprejema do 7. t. m- ponudbe glede prodaje l^sa. (Otrlas in pogoji so na vpogled v zbornici za TOI).
—	Dobave- Vršile- se bodo naslednje ofertalne licitacije glede dobave živil (mast, olje, testenine, riž. zdrob. kis, ješprenček, fižol, krompir, čebula. Enrilo-kava. cikoriia. sladkor, čaj, goveji loj), in sicer 13. t. m pri S. konjiškem polku v Čakovcu in pri 37 pešadijskem polku na Sušaku, 14. t. m. pri 14. artiljerijskem polku v Varaždinu in 15. t« m. pri 2. pionirskem polku v Karlov-cu. (Oglas je na vpogled v Zbornic: za TOI). Dne 10. t. nt- se bo vršila p i intendanturi komande dravske divizijske obla s! i v Ljubljani licitacija glfde dobave 22.600 kg čistp svinjske masti, 14. t. m. pa glede dobave 2(100 kg paprike. — (Oglasa sta na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri omenieni komandi).
—	Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 6. t. m. ponudbe glede dobave raznega železa, do 7. t. m. glede dobave 5 omotov strešne lepenke in 1-j00 kg mavca, do 8. t. m. pa glede dobave večje množine tiskovin. — (Predmetni pogoji so na vpogled pri istem oddelku). Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 4. t. m. ponudbe glede dobave zobatih koles, do 6. t. m. pa glede dobave 150 bal asfaltne in krovne lepenke. Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 8- t. m. t. 1. ponudbe glede dobave pločevine in plinskih cevi. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do" 9. t. m. ponudbe glede dobave gumijevih cevi, 150 komadov spiralnih svedrov, 1200 kg katrana, usnja, črne smole, črne kreme za sedla, jeklenih krtač itd. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 9. t. m. ponudbe glede dobave 200 kg bodeče žice, 1000 komadov hrastovih pragov, 500 metrov manesmanovih cevi, 300 kg barve, 10 kg izolirnega traku, 75 komadov motvoza, 100 komadov vrvi za konjsko vprego, 3500 kg tračnikov, 150 kg vijakov, 950 kg žebljev in 40.000 kg portland-ce-menta. Direkcija državnega rudnika Sanjski Rudnik sprejema do 13. t. m. ponudbe glede dobave 50 m3 hrastovega lesa, 1050 kg vijakov in 10O m cevi za vodovod, 300 komadov rudarskih sekir, 3000 komadov tiskovin ter glede dobave raznih strokovnih
knjig. _
• —
Borze
1. julija.
Na liubljanski borzi je bil danes devizni promet" srednje velik; največ potrebe je bi-lo v devizah London, Curih in Dunaj. Tečaji deviz so z nebistvenimi izpremeinba-nu ostali na včerajšnji višini.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je danes navzlic nizkim beograjskim tečajem Vojna škoda okrepila za več točk. Za kaso se je trgovala po 393 — 396, za julij po 395 in za december po 398. Do prometa je prišlo tudi v 7% Blairovem posojilu po 80.25. Od bančnih vrednot so se Irgovale Uiiionbanka po 163, Praštediona po 955 do 960, Srpska po 191 in Zemaljska po 120. Od industrijskih vrednot pa so imele promet Šečerana po 250 in Dubrovačka po 330.
De rize.
Ljubljana. Amsterdam 2277.37-2284.21, Berlin 1342.11-1346.13. Bruselj 787.96 do 790.32, Budimpešta 987-55-99051, Curih 1095.15-1098.45, Dunaj 794.52-796.92. London °7510—275.92. Nevvvork 5644.37 do 5661.37, Pariz 221.38-222.04, Praga 167-35 do 167.89, Trst 296.12-297-02. (Vse notacije veljajo za 100 enot tuje veljave, le London za 1 enoto).	___ _
Zagreb: Amsterdam 2277.37 - 2284.21, Dunaj 794.52-790.92, BerUin 1342.11— 1346.13, Bruselj 787-96—790.32, Budimpešta 987.55-990.51. London 275.10—275-92. Milan °9612—297.02, New-York ček 5644.37 -5661.37, Pariz 221.3S - 223.04, Praga 167.39-167.89, Curih 1095.15—1098.45.
Curih. Zagreb 9.12125. Pariz 20.2250, London 25.1250, Newvork 516.55, Bruselj 71.90, Milan 27.04. Madrid 50.—, Amsterdam 207.70, Berlin 12*155, Dunaj 72.62, Sofija 3 73, Praga 15.30, Varšava 57.S5, Budimpešta 90.1750, Bukarešta 3.0750.
Efekti.
Ljnbljana. 8% Blair 91 bi., 7% Blair 81 blago, Vojna škoda zaključek 391, Celjska posojilnica 150 den, Ljubljanska kreditna 120 den.. Praštediona 950 den.. Kreditni zavod J 95 den., Vevče 120 den.. Stavbna 40 den.. Ruše 145 den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 394 — 397, kasa 394 — 396. za julij 304 — 398, za december 397 — 403, investicijsko 85.5 bi., agrarne 46 den., 6% begluške 61 — 62, 8% Blair 90 50 — 91.50, 7% Blair 80.25 — 80.50, 7% Drž. hipotek, banka 80.50 — 81; bančne vrednote: Praštediona 955 — 965, Union 163 — 165, Jugo 67 — 68, Ljubljanska kreditna 120 den., Narodna 6300 — 7000, Srpska 190 — 192. Zemaljska 119 — 120; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 den., Gutmann 110 do 120, Drava 235 den., Šečerana 245—255, Brod vagon 62 bi., Vevče 120 den., Isis 44 do 45, Dubrovačka 315 — 360, Jadranska
530 bl„ Trbovlje 255 — 267
Beograd. Vojna škoda 302. 388. 389, 391-50 zaklj.. za julij 394, 392.5^ zaklj., za avgust 300, 395 zaklj., za september 397 zakli., za november 397, 390 zaklj., 7% Blair SO zaklj., 7r'- Drž. hip. banka 81 bi., 7r/r investicijsko 03, 63.50 zaklj., Narodna 0500 den.
Blagovna tržišča
LES
-f Ljubljanska borza (1. t. m.). Tendenca za les mlačna. Zaključen je bil 1 va-con hmelovk. Povpraševanje je za 1000 do 2000 komadov hrastovih železniških pragov (2.60 m X 26 X 16 X 15 cm največ 50% pa 2.00 m X 25 X 15 X 14, izdelava po predpisih avstrijskih železnic) in za borove hlodiče (črni bor, v vsaki dolžini nad i m, od 15 cm na vrhu navzgor).
2ITO
+ Ljubljanska borza (1- t. m.). Tcnd<»n«® za žito stalna. Zaključkov ni bilo. Nudi s«* (fco slov. postaja, mlevska voznina, plačljivo v 30 dneh): Pšenica: srbobranska, 70 80 kg po 240—242.50, okolica Novi Sad, 79 kg po 237.50—24<>; baranjska, 79 kg po 235—237.50: okolica Sombor, 79 ka po 220 do 222.50; koruza: baška po 142.50—145 (pri navadni vozni ni 147.50—150); moka: baška 0 - 345-350.
+ Novosadska blagovna borza. (1. t. m.). Tendenca neizpremenjena. Promet: 1 vag. pšenice, 3 vag- koruze, 6 vag. moke in 4 vagoni otrobov. Pšenica: srednje-baška, 79/80 kg 1S0—1S5; okolica Novi Sad 79 SO kg 1S0—185: okolica Sombor, 79/80 kg 165—170; baška petiska. 79,80 kg 190 —195: gornjebaška, 7980 kg 190—195; sr^mska. 78 kg 162.5 — 167.5: okolica In-djija. 78 kg 167.5 — 172.5. Turščica: baška, Dunav. Sava 96 — 98; okolica Sombor 94 — 06. Moka: baška :0: in ^OOc 2G0—2S0, »2« 250—260; »5« 240—250; >6« 225—230: >8« 120—130. Otrobi: baški, sremski in banatski 115—120.
+ Budimpcštauska terminska borza (1. t. m.). Tendenca slabša, promet miren. Pšenica: ne lK.tira; koruza: za julij 13.35 do 13-36, za avgust 13.46—13.47, za maj 1932 11.63—11.65.
Iz življenja na dežel?
KROPA. V nedeljo 5- t. m. popoldne prired: tukajšnje gasilno društvo blago« slovitev novega gasilnega doma in nove motorne brizgalne združeno z gasilsko ve« eelico za gasilnim domom v Kropi. Briz« galni kumuje ga.Sabina Zupan, soproga ravnatelja dohbdarstvenega urada v Ljub« Ijani, g. Ivan Zupana. Na pomembno in prisrčno slovesnost vabimo V6a gasilna društva in prijatelje od b¥zu in daleč.
LITIJA. Za zaključek letošnjega šolske« ga leta so Litijani, posebno še starši šo« loobveznih otrok, doživeli prijetno presenečenje. Prvič, odkar obstoja litijska osnov« na šola, je bila prejšnjo nedeljo otvorjena 6ila zanimiva in bogata razstava šolarskih del. Na hodniku in v dveh šolskih soba« nah, do katerih sta vodila dva izvrstno okrašena vhoda, je bilo spretno in oku6« no razmeščenih polno dekliških in fantov« skih ročnih del. 6tene pa so bile okrašene s številnimi risbami. Litijani, ki so trumo« ma posečali ljubko razstavo, se kar niso mogli začuditi, kaj vse že zmorejo njihovi malčki. Vsekakor je to bil najlepši dokaz smotrenega prizadevanja litijskega učitelj* stva, ki je pod vodstvom začasnega šolske« ga upravitelja g. Jožeta Župančiča v prav kratkem času • aranžiralo razstavo. To pa je tem bolj razveseljivo, ker je na raz« stavi bila le izbira najboljših del. Zdaj verno tem bolj. da je vzgoja naše mladine v najboljših rokah in želimo, da bi se slič« ne razstave prirejale vsako leto.
METLIKA. Naše Sokolsko društvo je imelo svojo vidovdansko akademijo v ponedeljek zvečer in je prilično dobro uspela. Udeležil se je je tudi novj sreski načelnik Karlavaris. Šolska razstava dekliških ročnih del je bila v soboto in nedeljo. Soba je bila prav okusno dekorirana, razstavljenih pa je bilo prav mnogo izdelkov vseh razredov. Izdelki sami pa so bili prava umetnina, tako v tehniki izvedbe, kakor tudi v izbiri materijala in izliva barv v harmonično celoto. Posetilo jo je prav mnogo ljudi, med njimi tudi sreski načelnik, ki se je pred-slavil zbranemu učiteljstvu. nato pa si je ogledal razstavljene predmete. Kar ni so mogel načuditi finemu delu učenk, kakor tudi delu ob^h gg. učiteljic ženskih ročnih del. — Naše gasilno društvo se prav pridno pripravlja na svoj 601etni jubilej dne 19. julija. Posamezni odseki so v dobrih rokatt in pričakujemo velik uspeh.
SV. JURIJ OB ŠČAVNICI. V nedeljo 28. junija je mladi Scikol dostojno pro-la* vil Vidov dan. Uprizoril je pravljično igro »Čudežne gosli«. Predstava je usipela nad vse pričakovanje. Glavna zasluga za lep usjpeh pripada sestrama učitdjicasia Kočmutovi in Brumnovi, ki sta zastavili vse svoje moči, da sta uvedlj mladež v skrivnosti boginje Talije. Tudi učitelj brat Korošak je 6 svojo ag;lnostjo pripomogel k tako velikemu uspehu. Pozdravni govor je imel brat starosta šolski upravitelj Her« vatič, ki je v kratkih stavkih op;,cal od;«ea jado jugoslovcnske-ffa naroda do svoje končne zmage. Himna »Bože pravde« je zaključila lepo mladinsko prireditev.
VUZENICA. Izredno svečano sta- proslavila šola in Sokol v Vuzenici letošnji Vidov dan. Po maši se je podalo učitelistvo z učenci v Sokolski dom, kjer je otvoril proslavo šolski upraviteli gosp. Vollmaier s primernim govorom. Sledila je serija de-klamacij in točk pevskega zbora pod vodstvom učitelia goso. Cvetka. Zelo lepo ja učinkovala živa slika, nakar so sledile še štiri telovadne točke, zelo strumno izvedene, zlasti po starejših dečkih. Popoldn.3 ob 16. pa se je pokazala deca še na odru z mladinsko igro »Palček Potepr, ki je bila dobro naštudirana. Le žal, da je bilo zopet tako malo občinstva. Ni čudno, če izgube prosvetni delavci vsako veselje do dela-
Iz živil®
Guma Iz trave
Ruski polnovreden surogat za kavčukovo drevo — Ken* dir, hon&rUa in tavsagis — Kazakstan, bodoča zaklad*
niča kavčuka na svetu
Iz Moskve prihaja vest, da se je boljše* vikom posrečilo odkriti polnovreden suro* gat za kavčukovo drevo, s čimer bodo postali neodvisni od uvoza gumija.
Gre za neko rastlino, ki rase v Trans* kas-piškem ozemlju in ki jo Kirgizj imenu* jejo «kendir«. Rastlina je strupena in po* meni veliko nevarnost za črede nomad* 6k'h rodov, a vsi poskusi, da bi jo zatrli, so ostal; brezuspešni.
Poleti 1927. se je mudil znani učenjak prof. Pavlov v Kirgiški stepi in je pri tej priliki preiskal strupeni sok kendira. L'go* tovil je v njem velik odstotek kavčuka, lakoj ie sovjetska vlada Kirgizom pre* povedala uničevati to rastlino.
Leto pozneje so našli v istem ozemlju še neko drugo rastlino, ki vsebuje kavčuk in ki se imcuje houdrila. Nato so organ izi*
ran vec proučili
ekspcdicij, da bi malo podrobneje rastlinski 6vet v kirgiškem ozem* lju ali Kazakstanu, kakor ga danes ime* nujejo. In tu so našli lansko leto tretjo rastlino, neko travo po imenu »tavsagis«, ki rare zelo bohotno na pobočjih Pamirja in vsebuje v steb'u 15 do 35 odst. čistega, najboljšega kavčuka. Razen tega je ta rast* lina nestrupena.
Sovjetski trust za gumo je takoj prejel naročilo, naj bi se lotil pridelovanja doma* čega kavčuka. Do letošnje jesen; bodo razpolagali že s 13.000 ha tavsagisovih plantaž. Vse ozemlje, na katerem se da ta rastlina gojiti, pa je petkrat večie od Francije, če poj de vse po sreči, bo Kazak* stan v nekoliko letih največja zakladnica kavčuka na svetu.
sveta
Tempo čitanja določajo možgani
Dr. Woodsworth s Kolumbijskega vseučilišča v Ameriki se je bavil obširno s fiziologijo čitanja in pravi naslednje:
Povprečni bralec zmore prečitati 6 besed v sekundi ali običajno knjigo v času 4 in pol ure. če pa preidemo od čitanja težke filozofske ali znanstvene knjige k čitanju napetega kriminalnega ali ljubezenskega romana, brzina čitanja še znatno naraste. A ni oko, ki določa ta tempo, temveč ga določajo možgani in sprejemljivost čitatHja. Oko se ne giblje v kontinuirajoči krivulji, marveč sunkoma in med posameznimi njegovimi sunkovitimi gibi so manjši odmori. Ti odmori imajo dvojno nalogo: prvič, da jasno pregledamo snov, ki jo čitamo, drugič, da to snov z možgani dojamemo. Zadnje je glavna naloga teh odmorov, ki zavzemajo 95 odstotkov vsega čitanja, dočim rabi oko za mehanično či-tanje samo 5 odstotkov. Oko bi lahko brez nadaljnjega hitreje čitalo, nego bi zmogel duh dojeti, a zanimivost štiva nam sama po sebi uravnava brzino čitanja.
Jadralno letalo z raketnim pogonom
Kako govorijo živ
Opičje »besede«, konjski »jezik«, brenčanje čebel in Morsejeva abe
ceda mravelj
Ko je pred kakšnimi 30 leti Američan Garner objavil svojo knjigo o jeziku opic, se mu je vse smejalo. Toda znanost ;e pozneje potrdila njegove izsledke. Z dol* goletnim opazovanjem je bil zbral kakšnih 30 različnih »besed«, t.
j. glasov, ki jih opice kapucinke rabijo za »označenje« raznih delovanj in predmetov. Gar.ner je sestavil ta slovar s pomočjo fonografa, da bi lahko ugotovil, ali razumejo tudi druge opice jezik kapucink. In dejansko so ugo* tovili, da je n. pr. beseda, ki izraža glad, povzročala tudi pri drugih opicah žvečil* ■ne gibe in sline, če so jo predvajali z gramofonom.
Lastniki psov vedo, da imajo tudi te ži* vali svojo govorico, in raziskovalec Ma* dav je po Garnerjevem vzorcu sestavil ■»Slovar konjskega jezika«. Zanimivo je pri konjih, da imajo samo en »izraz« za
prijetne poeutike, štiri pa za neprijetne.
V zadnjih letih so učenjaki proučevali jezik žuželk. Fritseh je študiral n. pr. če*
bde
in je prišel do prepričanja, da
se ra*
zumejo medsebojno na dvojen način, s pomočjo raznih brenčečih zvokov in pa s svojevrstno dišečo snovjo, ki jo ostavljajo na določenih mestih, da s tem opozorijo svoje tovarišice na razne stvari.
Še primitivnejši jc »jezik« mravelj. Po NVasmannu se razumejo z medsebojnimi udarci s tipalkami. Po svoj; moči in šte* vilu imajo ti udarci različen pomen — človek bi se Skoraj spomnil na Morsejevo abecedo. Zanimivo pa je, da so si neke majhne žuželke, ki žive v bližini mrav* ljišč, prisvojile vsaj delno to mravljinčjo govorico, namreč znak za prošnjo »daj mi jesti«. S tem znakom udarjajo mravlje s tipalkami in res jim te postrežejo z jedjo.
Fotografska past za vlomilce
Z Le Bourgeta v Kazati
Epileptični krči
Madame Marvse Bastie je startala te dni na Le Bourgetu z majhnim monoplanom, ki naj potolče svetovni distančni rekord v nepretrganem poletu. Njen cilj je Kazan v Rusiji
Spor za Vzhodni Grijnland
Norveški list Tidens Tegn« poroča iz rita neke norveške lovske odprave, ki se trenutno mudi na Vzhodnem Gronlandu, da je razvila ckspedicija v imenu norveškega kralja na ozemlju med Karlsbergovim in Bcsselovim fjordom norveško državno zastavo. List pripominja, da ni Norveška nikoli priznala danske suverenosti na Vzhodnem Gronlandu, marveč je vedno zastopala stališče, da je to ozemlje prosto in čaka gospodarja, ki ga bo zasedel.
Danski ministrski predsednik Stauning pa je izjavil, ko so mu sporočili, kaj se je zgodilo, da velja v vsakem primeru počakati, kaj poreče k temu norveška vlada. Po dogodku pa ni dvoma, da pride dansko-norveški spor pred mednarodno mirovno razsodišče v Haagu. S tem se ne da več odlašati.
Danska suverenost nad Gronlandom. ki se po danskem naziranju razteza čez ves Gronland, se je na Norveškem vedno tako tolmačila, da se tiče ta suverenost pač predelov, ki jih Danska kolonizira na jugu in zapadu, ne pa na vzhodu dežele. Norveška smatra to ozemlje za prosto, ki ga lahko anektira tisti, ki mu je do njega. Na dan-sko-norveški konferenci, ki je obravnavala to vprašanje 1. 1924., je bilo sklenjeno, da se bo to stanje smatralo za nedotakljivo cTo 1. 1944., zdaj pa so. kakor vidimo, posegli v zadevo sami Norvežani. Po drugi strani pa se čuje, da se je izvršila ta okupacija brez vednosti vlade v Oslu.
Abraham Lincoln -blaznež?
Ameriško javnost, ki veruje v svoje ljub-:;]fnce in junake, je hudo razburila trditev nekega psihoanalitika, dr. Abrahama Ar-dena Brilla, da je bil slavni državni predsednik Abraham Lincoln blaznež, in sicer >sicoiden maniak«, ki je znal le dobro zakrivati svoje nižje instinkte, a spet ne tako. da ne bi priložnostno prodrli na dan. To da dokazujejo med drugim njegovi su-urovi dovtipi in pa kvantaške zgodbe, do katerih se je kdaj ponižal.
Na to nepričakovano insinuacijo spomina velikega državnika se je oglasila cela vrsta njegovih življenjepiscev in ti trdijo, da niso nikoli zadeli na kakšno Lincolnovo zgodbo, ki je ne bi mogli predložiti najbolj dostojnim ljudem. Tudi nemški zgodovinar Emil Ludwig se je oglasil v radiu in povedal, da mu ni nobena zgodovinska osebnost s stališča človečnosti tako impo-nirala kakor baš Lincoln. Dr. Brili bo pač moral svoje trditve dobro dokazati, če noče. da se za vselej zameri ameriški javnosti.
Neurje v Kaprunski dolini
V ponedeljek ie razsajala nad Kaprun-sko dolino pri Zeli am See strašna huda U'-a. Lilo je kakor iz škafa in domač kro-ta.k gorski potok se je razvil v hudournik, ki ie naselbino Kaprun skoro popolnoma uničil. Vas je kakor blokirana, hiše so pogreznjene v globoko močvirje.
Krče lahko povzročajo razna obolenja v črevesju (gliste!), v obistih, v žilju n tudi poškodbe možganov po preohilo za* užitem alkoholu, sifilisu ali oteklinah. Zato je treba dobro preiskati vzrok, pre* den jih pripišemo epileptičnim stanjem.
Pri epilipsiji se človek, čest okra t po čudnih predhodnih znakih, n. pr. nemir* nosti, združljivost itd., hipoma zgrudi nezavesten, mišičevje se mu napne, krči mu spreletavajo telo. dokler se ne umiri v globokem spanju. Bolezen jc lahko pode* deva na, lahko se pa tudi razvije zaradi nerednega življenja, velikih razburjenj itd.
Dolgotrajni in ponovni težki krči vodijo čestokrat do popolne spremembe v značaju. do oslabelega snom i na, bebavosti in hlaz-nivih stanj, v katerih postane bo'nik lahko nevaren tudi drugim ljudem. Zato je treba enileptike zdravniško sikrbno nadzirati. Bolnika, ki ima napad, ie naj* bolje pustiti na kraju, kjer je padel, da se izspi. Ep i lepši ja je često ozdravljiva, če ji doženemo vzrok in ga odstranimo.
Tat, ki ga vidimo na tej sliki, je vlomil pri nekem optiku, ki je imel na svoji blagajni dve kameri. Pri dotiku blagajne se je utrnil električni blisk in sprejel sliko vlomilca, ki je opazil in uničil eno kamero, dočim je druga ohranila njegovo sliko in omogočila izsleditev.
Reforme v italijanskih kaznilnicah
Kakor poročajo italijanski listi, stopi v najkrajšem času v veljavo novi italijanski kaznilniški red. Reforme bodo vidne zlasti v tem, da se odpravi sistem zamotnih celic in da bodo kaznenci dolžni delati. Delo se bo vršilo v skupinah. Na otokih Gor-gona in Capraia se bodo osnovala vzorna poljedelska gospodarstva ie gospodinjstva, v katerih se bodo kaznenci in kaznenke učili vseh specialnih del. V Orvietu so osnovali poseben zavod, ki bo nekakšen srednji zavod med kaznilnico in prostim zavodom. Tu bodo kaznenci prebili zadnjo etapo svoje kazni in se bodo gibali že skoraj svobodno. Mladoletni kaznenci do 21. leta ne bodo zaprti v specialne kaznilnice, temveč pridejo v poseben vzgojni zavod.
Na milanskem letališču so te dni preizkuševali tip jadr.Cnih leral z raketnim pogonom. S tem doseže jadralno letalo potrebno višino brez druge tuje pomoči.
Proces proti sicilski mafiji
Družba, ki je dolga leta ustrahovala Sicilijo, je sedaj likvidirana
V Palermu je bil prošle dni zaključen Dvanajst obtožencev je sodišče obsodil
eden največjih procesov, kar jih pozna kriminalna zgodovina. Obravnava je tra* jala čez leto dni, na zatožni klop j' pa ie sedelo 213 članov banditskih organizacij, ki so sistematično ropali mirno prebivaj* stvo ter vodili dobro zasnovano mrežo umorov, ubojev, izsiljevanj, tatvin in ro* pov.
Obtožnica se je glasila na 43 umorov, 26 poskusov umora, 21 primerov izsiljc* vanja in na veliko število tatvin in ropov. Največje naročilo, ki ga jc bila družba prevzela, je bila krvna osveta. pri kateri je bilo pet oseb ubitih.
V ce'oti je bilo zaslišanih 1300 prič, po* rotnikom pa je sodni dvor zastavil 300 vprašanj. Čitanje razsodbe je trajalo več ur.
je soaisee obsodilo na dosmrtno ječo. sedem iih je dobilo po sedem let robije, 110 pa jih je bilo kazno* vanih z zaporom od 10 do 23 let. Ker so nekateri krivci pobegnili v inozemstvo, so b:li obsojen in contumaciam. druge pa ie moralo sodišče zaradi manjkajočih doka. zov oprostiti.
Med obsojenci je tudi več takih, ki so svojčas igrali v Siciliji veliko družabno vlogo. Bil? so celo v političnih in javnih službah. Tajno društvo jc obstojalo dolgo let. Izdali so jih lastni ljudje — največ iz maščevanja zaradi ljubezni. .Menda ni tre* ba pripominjati, da imajo pri tem delež tudj ženske. One so bile tiste, ki so na* znanile organizacijo policiji, ki je čvrsto prisegla vmes in osvobodila Sicilije šibe. ki jc pestila deželo dolga leta.
Boljševizirani »Hamlet"
Sovjeti predelujejo Shakespeareov o tragedijo in hočejo iz njenega ju-naka napraviti Pavliho z loncem na glavi
Včeraj kras in dika, danes razvaline
Nizozemski paviljon pred katastrofo
M-
Pogorišče nizozemskega paviljona na pariški kolonialni razstavi
V Moskvi so sklenili predelati Shakes peareovo tragedijo in jo prikrojiti miselnosti boljševizma. V ta namen je bil izvoljen odbor, v katerem sedijo zastopniki raznih komunistično prosvetnih organizacij. Med drugimi so v njem predstavniki gledališča, ki bo vprizorilo tragedijo, člani komunistične akademije, zastopniki društva proletarskih pisateljev, centrale za umetnostne zadeve, centrale ruskih igralcev in ruskih tvornic.
Odbor je že napravil načelen sklep, da se mora »Hamlet« tako predelati, da bo predstavljal konflikt dveh družabnih principov. Kot danski princ je Hamlet član najvišjega razreda fevdalne družbe, toda v njem živi tudi ideologija vitenbeiške univerze. Če se ta spor dovolj ostro podčrta, meni cenzurni odbor za ^Hamleta«, se da napraviti iz drame, ki predstavlja po bolj-ševiškem naziranju problem individualistično usmerjenega meščana, igra, ki bo kazala, kakšne strašne posledice povzroča »sedenje med dvema stoloma«.
Delavski zastopniki v odboru za boljše-viškega >>Hamleta« pa s tem še niso popolnoma zadovoljni. Oni izrecno zahtevajo, da se mora postaviti individualizem ?Ham-letas na sramotni oder. Po njihovem nazi-
Zastrupljenje krvi
Povzročitelji bolezni, ki prežijo na koži. na sluznicah, pod nohti, vderejo lahko skozi neznatne ranice v telesno tkivo, ga vnamejo in povzročijo gnojenje, če pridejo do sokrvnih vodov in žlez, se jim tu večinoma postavi po robu živa sila organizma, ki je ne premorejo, kajti sokrvca ima lastnost, da jih ne samo ustavlja, temveč tudi uničuje.
Včasi pa ta obramba zlasti pri oslabelem telesu odreče, povzročitelj najde pot v krvni obtok in prične z zastrupljevalnim delom, ki se lahko hipoma konča s smrtjo.
Najboljša obramba proti zastrupljenju krvi je tedaj ta, da obrnemo svojo pozornost pravočasno na početne znake za-strupljenja na občutek slabosti, utrujenost, znake omrtvičenja, bolečine v mišicah in sklepih, čestokrat. tudi mrzlico. Zdravnik potem lahko odloči, ali je še pomoč možna ob pravem času je vsekakor še možna.
Moški in ženske
Pariški pedagoški list »L' annee psycho-logique« prinaša zanimive podatke o eksperimentih s pariškimi šolarčki v starosti od 12 do 15 let. Osem sto dečkov in osem sto deklic po različnih ljudskih šolah je moralo tekom 4 minut opazovati mlako črnila na šolski mizi in popisati, kar so videli notri. Odgovori so pokazali, da še vedno obstoji kljub vplivom skupne vzgoje velika razlika med moško in žensko du-ševnostjo. Dečki so bolj točni pri popisu in nikoli ne pozabijo, da je opis le plod njih domišljije. Zato vestno pripominjajo, da se jim je »le zdelo« in podobno. Deklice pa kažejo neprimerno večjo domišljijo in popisujejo živahne slike kakor v filmu. Predmeti, ki so jih otroci »videli« v črnilu, izvirajo seveda iz šolskega pouka ali pravljic. Videli so n. pr. zemljevid Anglije, konja, Rdečo kapico z volkom, obutega mačka, grajsko gospodično in slično.
Planinska tragedija v Visokih Tratah
Te dni so nagli v Visokih Tatrah truplo mladega moškega, ki je kazalo poleg težkih notranjih poškodb tudi smrtno rano od strela. Orožniki »o začeli poizvedovati in spoznali, da se je morala odigrati v gorah strašna tragedija. V mrtvecu so naposled ugotovili nekega moža, ki je bil kot rezervni poročnik pozvan na vojaške vaje. Ko je odslužil rok, se ni vrnil takoj domov, ampak je napravil izlet na konico Tatranske Lomnice, ne da bi bil dovolj poznal krajevne razmere. Pri tem je bil zašel in padel čez neko steno v globoči-no, kjer si je zlomil obe nogL 24 ur je klical na pomoč brez odziva. Na koncu svojih moči pa se je poslužil vojaške pištole, ki jo je imel pri sebi, in se ustrelil ▼ sence.
ranju je treba tragedijo tako prikazati, da pogine Hamlet le zategadelj, ker postavlja lastno osebo nad družbo. Te smernice je odbor za ; Hamleta« baje že odobril.
Režiser Akimov. ki bo naštudiral sovjetskega »Hamleta«, je dodal še ostalo. Določil je, da mora predstavljati Hamleta debel, astmatičen igralec. Po njegovi zamisli mora biti novi Hamlet človek, ki ljubi šale in rad brije norce iz drugih. In da lahko počenja te neumnosti, igra Hamlet vlogo blaznika. Tudi bo imel sovjetski Hamlet na glavi lonec namestu klobuka in bo s svojim nastopom pokazal, kakšnih norčavosti je zmožen individualist. Tragedijo so vrhu tega še oklestili. Sovjetska izdaja Hamleta« ima samo štiri dejanja. Namestu petega dejanja so ji obesili na konec predavanje komunističnega esteta Kogana, ki bo govoril o socialnih nasprotjih na Danskem v 16. stoletju. To bo šele tisto, kar bo dalo tragediji »socialno-gospo-darski aspekt«.
Človek se pri tem boljševiziranem Ham-fetu nehote spomni na krilatico »individualističnega«:- Hamleta, ki nekje pravi, da se med nebom in zemljo dogajajo stvari, n kate/ih se šolski modrosti niti ne sanja ...
BAJAZO ZA MOTOCIKLISTE,
dežne plašče za dame in gospode, pomladanske površnike, trenchcoate prodaja po neverjetno nizkih cenah tvrdka
Prago Schwab, Ljubljana
Minister Balbo jedva ušel smrti
Iz Palerma poročajo, da je italijanskega ministra za letalstvo Balba zopet doletela huda letalska nesreča. Ko se je vračal domov z S000 km dolge inšpekcijske vožnje, na kateri je nadzoroval italijansko posest v Egejskem morju v bližini Palerma. Pet ur so premetavali valovi ministra in njegove spremljevalce sem ter tja. šele potem je prišla ladja »Citta di Tunisit in rešila brodolomce, ki so bili že popolnoma izčrpani.
Poskus samomora v krušni peč i
V	Oberueudorfu blizu Linca je že dslj časa trpela na melanholiji kmetica M ari* ja Moshammer. Te dni je naložila v kruš« no peč dračja in drv, zlezla vanjo in jo zaprla znotraj. Nato je zažgala ogenj. Čim pa se ji jc vnela obleka, je začela vp;* ti na pomoč. Domači so jo potegn li z peči. bila pa je tako ožgana, da je kmalu pertem izdihnila v bolnišnici.
Strašna vročina v Ameriki
V	New Yorku vlada zadnje čase takšna vročina, da je mnogo ljudi zadela solnča-rica. Doslej so našteli okoli 200 človeških Žrtev poletja.
Vsak dan ena
Sinko (ki so mu jajca padla na tlafc »Mamica, zakaj pa boš rabila jajca ?€ »Kolač bom zamesila, ljubček.« Hvala Bogu!«
P. Rosenhayn:
(Dagabund v frafeu
t	Roman
Peto poglavje.
Kavalir v beli obleki
• »Indurski predsednik si šteje v čast, da vabi gospo Evelyn Barclayevo na slavnost, ki jo priredi o priliki obiska gospoda Nathanaela Wanamakerja.«
Med tem, ko je Evelyn Barclayeva zamišljeno ogledovala to vabilo, se je začulo s ceste lajanje. Vzrok, da je stopila k oknu, je utegnigla biti tudi radovednost — a v podzavesti jo je gnala neznana sila. Lajanje tega psa ji je bilo znano.. OdgrnUa je zastore m prebledela. Pes, ki je tulil in lajal tam spodaj in obračal glavo proti njeni hiši, je bil kuštrava, trinoga žival.
Vsa prepadena je spustila zastor nazaj. Prepih je buhnil vanjo in zamajal zaveso. Obrnila se je. V okvirju vrat je stal Ca s capo 1.
»Moj Bog!« Iznemogla se je naslonila na zid. »Le kako ste prišli v hišo?«
Tiho se je zasmejal. »Kakor zmerom.«
»Dekleta...«
»... me seveda niso slišala.«
»Kaj hočeš... kaj hočete?«
Pogledala ga je; šele zda i je opazila scnce okoli njegovih oči in sivo svetlikanje na njegovih sencih.
»Kaj hočete?« je ponovila nekoliko tiše.
Pristopil je k njej, s tistim neslišnim korakom, ki je bil tako
značilen zanj.
»Zakaj me vikaš?«
»Ker ste mi postali tujec.«
Ravnodušno je trenil z glavo. »Vse to se bo spet izpremenilo.«
»Ne,« je rekla trdo, »ne bo se izpremenilo.«
Njen glas je bil tak, da je nehote prisluhnil. »Tako odločno govoriš.«
Pokimala je. »Cez štirinajst dni se omožkn.«
Telefon je zazvonil; vzela je slušalo. »Dobro jutro.«
Glas, ki ga je Cascapol začul, je bil moški; brez posebne bistroumnosti je uganil, da je državni pravdnik, ki kliče svojo nevesto.
Zdajoi je rekla Evelyn:
»Cascapol je tukaj.« Majhen premor — očividno je Mac Coy nekaj vprašal — in Evelyn je odgovorila:
»Tu, pri meni.«
Iz aparata se je začulo nekaj razburjenih besed, ki jih ni bilo moči razumeti; nato je Evelyn položila slušalo na vilice.
»Izdala si me!« je tiho rekel Cascapol.
»Da.«
Zakaj?«
»Pojdi!« je rekla tiho.
»Ali me nimaš več rada?«
»Ne.«
Njegov glas se je potuhnil v šepet. »Ali natanko veš, da ne?«
Nehote se je nasmehnila. »Da,« je rekla, »čisto natanko.«
»In res misliš, da me bo dobil, če jaz nočem?«
»Vse eno mi je. Nočem te več videti.«
Pri vratih je obstal. »Tisoč reči ti roji po glavi,« je rekel tiho, prizanesljivo, kakor da bi govoril z obrokom, »ki se ti zdijo v tem trenutku važne — in ki so v življenju žene — mlade žene — prav
za prav samo bežni pojavi. Ničemurne redi, reči družabnega častihlepja. Tam leži tvoje vabilo v Indurijo, vidiš, da vem — odkod, je postranska stvar — in vem tudi, da je gospod Mac Coy tvoj zaročenec, dobil enako vabilo. Sanje o prazničnem sijaju ti kalijo misel in ti razgrevajo domišljijo kakor mladi goski. Cercle — dvor — ali vsaj nekaj podobnega — eh, vsak človek ima svoja otročja leta, ko se mu vidijo take reči važne in resne. Stara Evropa skrbi za to; pošilja nam svoje dvorske istorije, kakor nam pošilja svoje žganje in svoje ženske — vse te strupe, ki na rezkem ameriškem zraku ne uspevajo. Vidiš, prvi učinek se že kaže. Vsa nežnost tvoje duše je kakor iztrebljena in namestu nje se uveljavlja računajoči razum. Opametovala se boš, Evelyn — in spet našla sebe — in mene.«
»Ne,« je odgovorila. »Minilo je.«
»Z Bogom!«...
Ko je prišel domov, ga je sprejela Siri z bledim obrazom. Podal ji je roko in jo v naglici poljubil na usta; nato je šel k svoji pisalni mizi; zamišljeno in raztreseno brskaje po predelih pisalne mape, je polglasno .dejal:
»Odpotovati mora m.«
Obrnila se je; odprla je usta, kakor da bi hotela nekaj odgovoriti; a premislila se je in molčala.
»Ne vem, kdaj se vrnem. Zato hočem poskrbeti, da boš varna, če bi se mi kaj zgodilo.«
Tiho ga je vprašala. »Kdaj misliš iti?«
Bilo je, kakor da je preslišal njeno vprašanje. »Ta hiša z vso svojo opravo bodi tvoja last. Samo moj denar, ki leži tu v pisalni mizi, boš upravljala zame. Ali boš?«
Odgovorila je:
»Za tem tiči ženska.«
Hadio
Izvleček iz programov
Četrtek. 2. julija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Hncvne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18.30: Koncert salonskega kvinteta. — 10.30: Ginmastične vaje." — 20: Ustanovitev ljubljanske škofije. — 20.30: Koncert na orgle (igra prof. Kančigaj). — 21.15: Koncert ljubljanskesa »šramel kvarteta". — 22.15: Prenos z Bleda. — 23: Napoved časa in poročila.
Tetek, 3. julija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 1S.30: Koncert salonskega kvinteta. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20: Vrtnarstvo. — 20.30: Prenos koncerta lz Beograda. — Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Kon-rost radio-orkestra. — 19-30: Koncert lahke glasbe. — 20.30: Koncert na harfe.. — 21: Pevski koncert. — 21.30: Sonate. — 22.40: Poročila. — 23: Koncert radio-orkestra. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Prenos koncerta iz Beograda. — 22.40: Prenašanje tujih postaj. — PRAGA 17-15: Plošče. — 19.25: Prenos opere iLIoffmannove pripovedke-: iz gledališča. — 22.15: Koncert iz Mor- Ostrave. — BRNO 17: Plošče. — 19.25: Prenos opere iz Prage. — 22.15: Prenos koncerta iz Mor. Ostrave. — VARŠAVA 18: Poljuden koncert orkestra. — 20.15: Violinski in klavirski koncert — 22.50. Lahka in plesna glasba. — DUNAJ 12.40: Simfonična glasba na ploščah. — 15.20: Popoldanski koncert. — 20.10: Večer arij in pesmi. — 21.15: Koncert komorne glasbe. — 22: Lahka godba orkestra. — BERLIN7 19.30: Mozartova opera "Figarova svatba-. — 22.30: Godba za ples. — KČ>-MGSBERG 16: Pesmi otrok in navihancev. — 17: Orkestralen koncert. — 20.15: Veseloigra. — 21.30: Komorna slasba. — 22.30 : Godba za ples. — Ml!HLAČ KER 16.30: Orkestralen in pevski koncert. — 20.25: Skladbe Joh. Straussa na ploščah. — 21.10: Napetost in humor. — 21.40: Koncert filharmoničnesa orkestra. — 23-10: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 20.15: Orkestralen koncert. — Lahka glasba. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.10: Plošče. — 21 : Simfoničen koncert.
SOKOL
Sokoli! Bliža se obletnica tragične smrti br. Toneta Maleja. 19. julija 1931. bomo odkrili na njegovi gomil' v Bohinj« s k i Bistrici nagrobni spomenik, krasno delo akademskega kiparja g. Lojzeta Do« linarja. Vc>;, ki se zavedate veličine pokoj« nikove žrtve, boste prisostvoval' tej žalni svečanosti. Sokolska in narodna društva prosimo, da uvažujejo ta datum. Odbor za postavitev spomenika br. Tonetu Ma» leju.
Sokol Konjice, ki je vodil priprave za sijajno uspeli okrožni zlet dravinjske« ga sokolskega okrožja, se iskreno zaliva« 1 ju je vsem darovalcem prispevkov za zlet, vsem strankam, ki so izredno po« žrtvovalno pomagale pred zletom in zla« sti na dan zleta jn sploh vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k tako 'z« redno lepo uspeli sokolski prireditvi 21. junija.
Iz službenih objav
Pri okrajnih sodiščih bodo naslednje dražbe nepremičnin:
V	Litiji 6. avgusta ob 10. zemlj. knj. Vo« d ce vi. št. 359, cenilna vrednost S220 Din, najmanjši ponudek 5481 Din.
V	Ljubljani 14. julija ob 9. zemjj. knj. ! k. o. Sv. Agata vi. št. 1, cenilna vred« 1 nost 129.000 Din, najmanjši ponudek 86 tisoč dinarjev.
V	Dolnji Lendavi 16. julija ob 9. zcmlj. 1 knj. k. o. Genterovci, vi. št. 31, 266, 108 ! in 199, cenilna vrednost 3115 Din, n i j« manjši ponudek 2078 Din — Istotam 21 julija ob 9. zemlj. knj. k. o. Dolga vas, vi. št. 113, cenlna vrednost 1250 Din, naj« manjši ponudek 834 Din.
V	Kranjski gori 17. julija ob pol io. zem'j. knj. Jivornik, v!, št. 256, cenilna vrednost 49.040 Din, najmanjši ponudeik 32.700 Din.
V	Mariboru 29. julija ob 10. zemlj. knj. k. o. Radizel, vi. št. 118, cenilna vrednost 10.913 Din,, najmanjši ponudek 11.000 Din.
V	Kranju 29. julija ob 9 na licu mesti v Šenčurju zemlj. knj. Šenčur, vi. št. 1) 212, 2) 213, 3) 282. cen lna vrednost 1. 175 tisoč 191 Din, 2. 55.491 Din, 3. 15.150 Din, najmanjši ponudek 1 116.728 Din, 2. 36 tisoč 993 Din. 3. 10.796 Din.
Na Brdu 30. julija oh 10 zemlj. knj. k. o. Sv. Miklavž, vi. št. 17, hiša z gospodar« skimi poslopji in zemljiškimi parcelam", cenilna vrednost 92.090 Din, najmanjši po« nudeik 61.394 Din.
Na Vranskem" 31.. julija ob. 11. hiša, go« spodarsko poslopje, zemljišča, zemlj. knj.
k. o. Ojstrška vas, vi. št 154 in k. o. Šmi« klavž, vi. št. 246. Cenilna vrednost 32.436, najmanjši ponudok 21.625 D:n.
V	Kamniku 26. avgusta ob pol 10. zcmlj. knj Domžale, "vi. št. 205, cenilna vrednost 207.752 Din, najmanjši ponudek 106.998 Din. — Istotam 31. avgusta ob pol
10.	zemlj. knj. Volčji potok polovica, vi. št. 160, cenilna vrednost 7107 Din, naj« manjši ponudek 4128 Din.
V	Celju 14. julija ob 9. dražba nepre« mičnin: zemlj. knj. Sv. Miklavž, vi. št. 50, hiša in gospodarsko poslopje, cenilna vred« nost 8000 D;n. zemljišča 34.729 D'n, vi, št. 269, zemljišča 2955 Din, najmanjši po« nudok skupaj 17.389 Din. Prevžitne pra« vice so ocenjene na 20.000 Din .
V	Lpžu 5. avgusta ob 10. zemlj. knj. Babno polje, vi. št. 65 in 261, cenilna vrednost 5600 Din, najmanjši ponudek 5000 Din.
V	Prevaljah 11. avgusta ob pol 9. zemlj. knj. Velka, vi. št. 17, cenilna vrednost 1728 Din, najmanjši ponudek 1152 Din.
V	Celju 11. avgusta ob 9. zemlj. knj. Sv. Jošt, vi. št. 39, h'ša z gospodarskimi poslopji in pritiklinami, cenilna vrednost 23.781 Din. svinjak in sušilnica 2750 Din, zemljišča 29.634 Din, gozdovi 23.056 Din, skupaj 79.221 Din, — zemlj. kni. L'pje, vi. št. 37, zemljišča cenilna vrednost 40 tisoč 806 Din. gozdovi 8360 Din, vrednost skumaj 128.388 Din, najmanjši ponudek 82.592 Din. prevžitne pravice 60 ocenjene na 18.000 Din.
Banska uprava razpisuje za ponedeljek 13. julija ob 11. za bolnico za duševne bo« lezni v Ljubljani dobave raznih potreb« sčin kakor gradla, blaga za brisače, koče, kotenine, hlačevine, servijetov, robcev, rut itd.
Uprava javne bolnice v Celju razpisuje prvo pismeno licitacijo na 16. julija oh
11.	za dobavo 70 železnih bolniških postelj 90 krat 200 cm z žičnim vložkom, belo emajliranih, 70 železnih nočnih omaric,
belo emajliranih in 15 prenosljivih naslos nov za postelje.
Posestnik Korošec France v Z|g. Pod« gorju št. 72, je zaradi pijančevanja in za« pravljivosti omejeno preklican. Za po» močnika mu je postavljen poscstn'k Klanč« nik Peter.
Jugoslovenske tekstilne tvornice Maut«
ner d. d. v Ljubljani imajo 9.»julija ob 11. v Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani 8 redni občni zbor.
Posestnikov sin Terbovc France ;z Brod* nic 13. je zaradi zlorabe alkohola omejes no preklican. Za pomočnico mu je postav« ljena žena Trbovc Marija.
Posestnikov sin Šcrbec Albin v Velikem Kamnu št. 1, sedaj v zaprtem zdravilišču v Ljubljani je zara<T slaboumnosti po* polnoma preklican; za skrbnika pomočni« ka' mu je postavljen šcrbec Anton, gostil« ničar na Velikem Kamni 1.
V	trgovinski register so vpisane nasledi nje tvrdke:
Josip A-žman, trgovina z lesom, No* menj.
»Povrtnina« Josipmn Slamič, Ljubljana.
»Peko« d. z o. z. fabrikacija in prodaja čevljev, podružnea v Murski Soboti.
Brata Naglic, izdelovanje in eksport čevljev, Žiri.
S. Rebolj in drug d. z o. z. v Ljubljani, prodaja šivalnih strojev itd.
Motor Import Cie., agentura in trgovina z motornimi vozili d. z o. z. v Celju.
Hafel Anton in drug, Lava pri Celju, barvanje, apretura 'n pralnica tekstilnih izdelkov.
Jeraj Alojz, trgovina z vinom, Nizka p. Rečica ob Savinji.
Izbrisana je tvrdka Diabolo Separator d. d. Zagreb, podružnica v Ljubljani.
V	zadružni register so se vpisale;
Gospodarska zadruga mizarskih moj«
strov v Ljubljani r. z. z o. z.
Živinorejska selekc'jska zadruga v Ska« ručni r. z. z o. z.
Konzumno društvo za Slovenijo v Ma« riboru r. z. z o. z.
Konzumno društvo za Slovenijo z Pre« valju r. z. z o. z.
Dolnjalendavska hranilnica za mestno okolico d. d. v Dolniji Lendavi bo imela 11. julija ob 14 v Glavni ulici 46 v Dolnji Lendavi redno letno glavno skupščno.
ŠOLSTVO
Na drž. dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani 6e je vršil končni izpit pod predsedstvom g. inšpektorja Mih. Prešla. K izpitu je bilo pripuščenih 79 kandidatov in kandidatinj. Psmeni izpit se je vršil od 8. do 12., ustmeni pa od 16. do 27. te« ga meseca. Izpit je napravilo z odličnim uspehom 4, z dobrim uspehom jih je ab« solviralo 40, z zadostnim uspehom pa 18. Za 3 mesece sta bila odklonjena 2 kandi« dita in 9 kandidatinj. Popravljanje konč« nih izpitov se bo vršilo od 4. do 15. sep« tembra. Prošnje je treba vložiti do 1. sep« tembra.
Na državni trgovski akademiji v Ljubljani so se vršili završni izpiti pod predsedstvom ministrskega odposlanca gosp. inšpektorja Mihajla Prešla od 11. do 26. junija- K izpitom je bilo pripuščenih 26 kandidatov (inj). Napravilo jih je 24, dva kandidata sta bila reprobjrana za tri mesece.
Knptm
ali vzamem za par mesecev v najem dobro ohranjen
Dieselmotor
20—24 H. P.
Ponudbe na oglas. odd. sJutra^ pod
»Pogon 24-.	8680
Zahvala
Gosp. Med. univ. dr. AL. KRAMARIČU, specialistu za kirurgijo
o priliki težke in zelo opasne operacije, izvršene na moji 51etni hčerki, ker jo je s svojo veščo roko rešil gotove smrti, in ga tem potom vsakemu najtopleje priporočam.
Ljubljana, dne 1. julija 1931.	8682
KUCLER MATKO, poštni uradnik
Restavracija »Kosovo", Susak
Ogromen vrt z verando. Najpripravnejši in najbližji lokal do paro Koda in želez, postaje. Zlasti opozarjamo nanjo ekskurzije v sku >inah. Cena za obed zanje Din 16—20. Večerja po jedilnem listu z 10%- popusta. Za šolsko deco obed 10—12 Din, zvečer 8—12 Din, kava s pecivom Din 3.50- Za obilen poset se priporoča lastnik
8658	Š. Vranic.
Bele in barvaste
PLOŠČICE
za
ŠTEDILNIKE
in oblogo kopalnic, kuhinj, mesnic itd. dobavlja in izvršuje najceneje
»MATERIAL"
trg. dr. z o. z.
LJUBLJANA, Dunajska c. 56 2
TELEFON: 27—16. — BRZOJAV: MATERIJ AL
Občina Ljubljana
Mestni pogrebni zavod
Preselila se je v boljše "življenje danes 1. julija 1931 naša dobra sestra, teta in svakinja, gospodična
Franja Wrus
učiteljica v pokoju
Pogreb bo v četrtek, dne 2. julija t. 1. ob 5. uri popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu."
Sledeče jugoslovenske patente pro daju se III se daje licenca istih
Br. 5986.
Poboljšanja u redukciji ruda, oksida i t. stično, g. Henry Edwin Coley, London.
Br. 5598.
Stroj za proizvadjanje staklenih predmeta firme »Vitrea« A. G švajcarska.
Br. 4782.
Proizvadjač za karburirani vodeni ga«, Frankfurter Gasgesellsehaft, dipl. inž. Franz Paul Tillmetz & dipl. inž. Ernst Schumachcr, Frankfurt a. M., Nemačka.
Br. 1986.
Metalna Irgura za ležišta »a velikom sadržinom olova, Fa. Th. Goldschmidt A. G., JCssen (Nemačka).
Br. 4378.
Postupak za izradu tela, koja se mogu naduvati, n. pr. igrački iz ravnih ploea od kaučuka brz upotrebe kalupa. Ing. chem. dr. Lajos Dorogi, Ing. chem. dr. Istvan Dorogi i Dr. Dorogi & Co. Gummi-fabrik A. G., Budimpešta.
Obaveštenja daje Patentna kancelarija Dr. Janka OLIPA, advokata v Beogradu, Terezije 42.	8690
Broj 24.66
8686
Ljubljana, dne 1. julija 1931.
8689
Žalujoči ostali.
Konkurz
Na osnovu rešenja gospodina ministra vojske i mornarice Pov. Dž. O. broj 3225 od 14. aprila tekoče godine Uprava inten-dantske akademije primiče u ovoj godini u nižu školu do 100 mladiča iz gradjanstva.
Kandidati treba da odgovaraju ovim uslovima:
a)	da su naši državljani,
b)	da su potpuno zdravi i sposobni,
v) da nisu mladji od 16 in stariji od 21 god.,
g) da su u ovoj školskoj godini s vršili uspehom i dobrim red gimnazije ili realke, sa najmanje dobrim uspehom i dobrim vladanjem i da dolaze neposredno iz škole.
Kandidati koji su položili viši tečajni izpit oslobadjaju se polaganja prijemnog izpita a ostali ovaj izpit polažu po propisa-nome programu u konkursu.
Program prijemnog izpita i detajlne uslove videti iz kon-kursa kod gimnazija, komanda mešta i vojnih okruga.
Iz Intendantske akademije u Beogradu,
15. juna 1931. god.
Samo kdor v mira izbira, kupi dobro!
Ako hitite od prodajalne do prodajalne in si ogledujete blago, se vam lahko primeri, da se odločite v stiski in naglici za nekaj, za kar vam bo pozneje žal.
ZATO IZBIRAJTE BLAGO DOMA!
Tu imate časa dovolj, da si ogledate vzorce komad za komadom po njihovi vrednosti, nikdo vas ne more nagovarjati za nekaj, kar vam ni po okusu.
ZAHTEVAJTE ZATO NAŠO KOLEKCIJO
sifona in ostalega za žensko perilo
in vi dobite kolekcijo v par dneli, seveda brezplačno in neobvezno. Potem sčdite, izbirajte ono, kar najbolje odgovarja vaši
postavi, vašemu okusu. Ker dobavljamo blago naravnost iz tovarne in ga prodajamo naravnost vam, odpadejo razne provizije, vi torej kupite pri nas boljšo kvaliteto za manj denarja.
2e več kot pol stoletja postrezamo odjemalce v splošno zadovoljnost.
Največja trgovska in izvozna tvrdka
2agcab.
Ako še nimate našega glavnega kataloga, zahtevajte ga! V nekoliko dneh ga imate brezplačno v rokah.	£750
Svarilo t
Vsled izrednega učinkovanja kipelnega in filtracijskega aparata »Filtrup« so se našli ljudje, ki istega ponarejujejo. Ker je aparat pod št. Pr. br. 998—P 63/31 patentiran, bom vsakogar, ki bi na istih principih aparat ponarejal, sodnijsko zasledoval.
IŠČEJO se razpečevalci! Vprašati pri samoprodaji
D• Marušič, Ljubljana
Sv. Petra cesta 40.	8683
(Poslovodjo
in 3 potni(ce
za prodajo proizvodov državne tkalnice preprog in manitfakturnega blaga na obroke IŠČEMO ter •iflektiramo samo na inteligentne, zaupne in agilne moči.
Pismene ponudbe naj se oddajo osebno: Fischer, Hotel Union, od 8. do 12. in od 15. do 17. ure.
Zahvala
Ob težki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega ljubega sina, brata in svaka, gospoda
INSERIRAJTE V „JUTRU"
trgovca v Stari novi vasi pri Ljutomer«
se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili pokojnika na zadnji poti.
Videm »b Savi, 28. junija 1931.
ŽALUJOČI OSTALI 8681
(Prvovrstna šeotesa	Ma}bc1iš* GvaKtet* f Mi*Gm c«m•/	(Prvovrstna ieotesa
J J ^ izdelek sloveče tovarne avtomobilov in ^•^■CEfCt* p koles „Adlerwerkei€ iz Frankfurta in fj

dobite same $1« tvrdfci £foS% (Pete/lIfC^ £fubtf€M€tp Ger /0 ona edini m a m t opni G navedenih tovaren za 5/c
oettfjoi
^ette malim oglasom f
Ženitve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za šifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— I>in. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati še pristojbino 2.— Din. Prit ttojbine je vposlati obenem z naročilom, čekovni račun pri Poštni hranilnic^ v Ljubljani 11.842. — Telefon številka 2492, 3492
SSCastove malih oglasov
dobite takoj po izidu, lista o podružnicah w Jutra' 9 •Mariboru, v	v *Vovem mestu,
9 TSrbovtfah in ms {femerticah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate.
-111* ~ k žl
Frizerko
»možno trajne in vodne on dulacije, sprejme tako brivski salon za dame i gospoie Avgust Del Belio. Domžale.	30639-'
Brivskega vajenca
poštenega in s predpisano šolsko izobrazbo sprejmem Nailov v oglasnem oddelku »Jutra«.	30612-1
Kuharico
i? bi opravljala tudi druga h:šna dela, sprejmem, manjšo gostilno. Naslov oglasnem oddelku »Jutra«.
30500-1
Frizersko vajenko
sprejmem v svrho nadalj nega učenja. Zmožne ondulacije imajo prednost, Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra«.	30581-1
Šiviljo
»prejme Parzer, Trnovski pristan 14.
30719-
Jelonošo
(Speisentrager) z dobrimi spričevali, -veščega nemščine, v celoletno službo t prejme hotel Štrukelj.
30745-
Pametna oseba
priletna in poštena, ki bi opravljala poleg domačih del tudi 2 kravi in kuha }a 3 osebam meščan, lira no, dob! mesto proti |i1a: či po dogovoru. Nastopi lahko t-ak.>j. Naslov pov oglasni oddelek »Jutra«.
30717-1
Brivskega
pomočnika
starejšega, dobro izurje nega delavca in
brivskega vajenca
sprejmem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra r pod »Brivec«.	30712-1
Blagajničarko, ozir. korespondentinjo
i znanjem slov. in nemške korespondence sprejme ta k«; hotel »Union«, Bled 30740-1
Brivskega
pomočnika
prvovrstnega delavca — znanjem nemščine sprejme takoj Mekine, frizer na Bledu.	30729-1
Trg. vajenca
ki Hi imel veselje do tr jgnvine z barvami, sprejmem takoj z vso oskrbo v h:ši. Naslov pove ogl eni oddelek »Jutra«. 307)15-1
Izvrstne pletilje
entlerice. repa sirke za te lovnike in puloverje, išče tvornica trikotaže Spitzer 1 Pollak, Zagreb, Vino-gradska cesta 8-A. Nastop takoj. Pismene ponudbe z zahtevkom plače na o-.načeno tvornico. 30721-1
Knjigovodjo
dobrega bilancist-a sprej-jrtm "takoj. Ponudbe pod »Delazmožen« na oglasni oddelek »Jutra«. 30824-1
Učenko
sorejme takoj M. Rabič. Šivilja v Ljubljani. Bičevje št. 22.	30788-1
2 spremljevalca
l»a avtomob:lu. proti odškodnini za bencin sprejme firma A. Tomšič. Ljubliana, Masarvkova št. GO.
30800-1
Trg. učenca
s primerno šolsko Izobrazbo. v starosti 14 do 16 let. poštenih staršev, s hrano in stanovanjem v hiši, sprejme talcoi trgovina mešanega blaga. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra«.
30818-1
Dekle
M Je vajeno hišnih de! ter zna nekaj kuhati, sprejme takoj učiteljska družina v prijaznem kraju Slovenskih goric. Ponudbe z zahtevo plače je poslati na ogl. odd. »Jutra« v Mariboru pod »Dobra služba«.
30844-1
Postrežnico
i5č»m. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30761-1
Spretna prodajalka
za delikateso in vinotoč dobi službo takoj. Naslov t oglasnem oddelKu Jutra 30766-1
Mizar, pomočnika in vajenca
•prejme Karol Parizek. mizarstvo, Ljubljana. Oeg-»arjeva nlica 4. 30773-1
Ključavničarski pomočnik
ve-sten in priden, s triletno pomočniško dobo, pravilno iz učen. dobi mesto pomočnika. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 30780-1
Šivilj, pomočnico
dobro izurjeno, in učenko sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
30816-1
Postrežnico
pošteno in čisto, ki zna vsa hišna dela opravljati, iščem za ves dan. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. Predstaviti se je med 1. in 4. uro.	30830-1
Učenca ev. učenko
s primerno izobrazbo sprejme večja špecerijska trgovina v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra ped šifro »Delikatesna trgovina«.	30831-
Prodajalka
biagajničarka
zmožna nemščine, želi za takoj ali pozneje službo manufakturni, galanterijski ali konfekcijski trgovin oziroma kako drugo pri merno mesto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobra moč št. 4«.
30750-2
Inteligentna dama
zelo zanesljiva — zmožna slov., nemščine in angleščine v govoru in pisavi nemške stenografije in strojepisja, deloma francoščine in italijanščine, išče mesto v pisarni. Prijazn ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Več letna praksa«. 30744-'
Meti a rji!
Iščemo metlarje. plača po dogovoru. nastop takoj 1 Gospodarska po slovalnlca, Miklošičeva ulica 13.	30839-
potniki
Fiksum in provizijo
nudimo potnikom za obisk orivatnib strank za Ljubljano in okolico ter vso Dravsko banovino. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum in provizija«.	27662-5
i u
Zabava
dobra ln poceni Slager. Iz posojevalnica gramofonskih plošč in gramofonov. Ljubljana, Vegova ulica 2. — Odškodnina malenkostna.
215-3
Zastopništvo
nekaterih domačih tvornic za Beograd. Dunavsko, Mo ravsko in Vardarsko bano vino išče dobro uveden mlad in izurjen trg. potnik ki potuje s svojim avtoma bilom. Da potrebne garan cije in dobre reference. — Cenjene ponudbe pod šifro »Ptitnik« na Oglasni zavod »Farna«, Beosrad, poštan ski pretinac 493.	8315
Osmošolec
bi pripravljal za ponav ljalne izpite iz latinščine, francoščine ter iz vseh predmetov nižje šole. Gre tudi na de želo. Za vsako ceno. — Ponudbe na oglasni od delek »Jutra« pod šifro »Uspeh«.	30493-4
Camernikova šoferska šola
LJubljana, Dunajska e. 36 (Jugo - Auto) telefon 2236, Prva oblast, koncesijonirana Prospekt 15 zastonj — pišite ponjl	251
Šofersko šola
Gojko Pipenbacher
Ljubljana. Gosposvetska c. 2. Zahtevajte informacije.
30616-4
Inštruktorja
za matematiko, geometrijo, zemljepisje in zgodovino potrebujem do 5. gim-lazije. Predavanje hrvatsko, ostalo po dogovoru. Fonndbe na oglas, oddelek Jutra« pod »Pančevo«.
30710-4
Abiturijent
klasične gimnazije, pripravlja za popravne izpite iz vseh predmetov — tudi proti oddihu na deželi. — Naslov pove ogla«, oddelek Jutra«.	30792-4
Učenca
sprejmem v trgovino s špecerijskim blagom s potrebno šolsko izobrazbo. Naslov v ogl. odd. > Jutra«.	30835-1
nstrukcije proti letovišču
bi dajal absolvent VI. realke, odličen matematik. ki je že z uspehom pripravljal za izpite. Perfekten v nemščini. Kovač. Miklošičeva 22. ni. nadstr.	30821-4
Službo hišnice
išče oseba brez otrok. — Alojzija Soline, Gaberje 58 pri Celju.	30702-2
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, ki je prak-ticiral v velemestu, išče primerno namešee-nje — tudi na deželi. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Skromen«.
30590-2
Fant
z dobrimi spričevali, išče službo v Ljubljani — najraje v kakem zavodu, tovarni ali kaj primernega. Natančneje se poi.zve: Vi-krče šteT. 14. Ustmeno ob nedeljah med 2. in 4. uro. J-ovan Montin. 30725-2
Dama
z učiteljsko maturo, sond na, finega obnašanja, per fektna v slov. in angleškem jeziku, išče mest za pripravo na izpite, za nemško konverzacijo, dru žabnico, spremljevalko na počitnice ali slično. Po nudbe prosi na oglas, od delek »Jutra« pod šifro »Zna fina ročna dela«.
30743-2
Službo sluge
ali kaj sličnega išče 26 let star mladenič, ki je od služil 3 leta pri orožnišrvu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	30728-2
Mladenič
s potrebno izobrazbo, vo jaščine prost, išče službo skladiščnika, inkasanta. ali kaj sličnega. Prevzame tu di zastopstvo. Ponudbe na naslov: D. Pergar, Vrhnika št. 200.	30796-2
Šofer-mehanik
samostojen in v tej stroki dobro izvežban Sem oženj en ter re-flektiram samo na stalna mesta. Znam slovenski, srbohrvatski nemški in italijanski. Zaradi plače po dogovoru. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra«.
30786-2
Mladega fanta
za lažja garažna dela išče »Renault«, Cesta na Rožnik 19.	30801-2
Službo šoferja
iščem. — Znam popravljati tudi šivalne stroje ter govorim poleg slovenščine tu di nemščino. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
30777-2
Gospodična
ki zna nemško, dobro ku ha ti in računati, išče službo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Gospodinja ali blagajni čarka«.	30768-2
Vodovodni instalater in klepar
išče stalno službo — tudi z lastno koncesijo. Ponudbe do 15. t. m. na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Instalater«.	30769-2
Uradnik
z dvorazredno trg. šolo, 22 let star, išče primerno zaposlitev v pisarni. 1 mesec gre tudi brezplačno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten« 30781-2
Šofer-ključavničar
vojaščine prost. išče službo, čiček. Magda-lenska ulica 18, Maribor.	30843-2
Mizarski mojster
želi službe v tovarni ali v večjem podjetju kot samostojen mizar. Oba deželna jezika zmožen ter dober delavec. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	30842-2

Vrtne zaklop. stole
prodaja pisarna Tribuč na Glincah — telefon 2605.
30596-6
Voino za modroce
zelo poceni prodaja Šega. Cankarjevo nabrežje 5/1.
27163-6
Zložljivo omaro
iz trdega lesa. staro posteljo in belo moško obleko prodam. Krtel, Masarykova 58. 30815-6
Metoma-
Austro-Fiat
poltovorni. 5 novih pnevmatik, ter »Itala« petsede-žen, generalno popravljen, radi opustitve obrti ceno naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra« pod šifro »Dobri vozovi«. 30063-10
Motorno kolo
znamke »Peugeot«, v najboljšem stanju, z garancijo poceni proda Triumph avto, Ljubljana. 30803-10
Motorno kolo
znamke »Pueh« 250 cm*, s kompletno ek-ktrično razsvetljavo, skoraj novo proda Ant. Lah. Zgornja Polskava-Praiersko.
30S23-10
Gostilne, bifeje,
trgovine s papirjem, re stavracije, mlekarne, men ze, trgovine, vinotoče. vse vrsta obrti, na dobrih mestih v centru mesta prodamo ali damo v zakup proti odškodnini za inventar po najugodnejših pogojih. Vse informacij daje »Kolumbus«, Krvavi most br. 2, Zagreb.
30301-19
Trg. lokal
v Kamniku
oddam s 1. avgustom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovski lokal v Kamniku«. 30422-19
Brivski in damski salon
naprodaj v. industrijskem kraju. Pojasnila daje A Lazar, Ljubljana, Kolo dvorska 31.	30755-19
Avto
znamke Fiat 520, malo vožen, prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
30841-10
Motorno kolo
Puch. 250 kub. cm, ma lo vožen. ugodno pro dem. Hudnik, . Celovška 43	30837-10
2 damski kolesi
poceni naprodaj v garderobi pri Figovcu. 3077S-11
Kupim,
Tehtnico
dobro ohranjeno, nosil nosti do 500 kg, kupi mo. Ponudbe poslati na OLEUM.	Ljubljana
poštni predal 212.
30828-7
Družabnika-
potnika
ki bi investiral polovico gotovine za avto. za potovanje po Sloveniji sprejme A. Remec, Ljubljana, Ma sarvkova št. 60. 30799-16

Več parcel
bližini cestne železnice prodam po Din 35—;40 m5 Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	300911-20
Pozor!
Prodam lepo t-ristannvanj-sko vilo. Stanovanje takoj na ra7>polago. Poizve se v Slomškovi ulici 10 — Kodeljevo.	30638-20
Novo hišo
davka prosto, 1 km od do lenjskega kolodvora — ob Dolenjski cesti pod ugodnimi pogoji prodam. Pojasnila da je Joško Jelačin.
30419-20
Stavbne nasvete
daje tehnični biro »Tehna« Ljubljana, Mestni trg 25/1.
214-20
Posestvo
imenitno glino za lonce in opeko, v brezkonkurenč-nem kraju naprodaj. Čisto na novo najdena glina. Ponudbe pod šifro »Glina« na podružnico »Jutra« v Celju.	30716-20
Hišico
nekaj zemlje, najraje ■na Dolenjskem, v ceni 10 14.000 Din kupim. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod šifro »Hišica« 30763-20
Več parcel
pol ure od pošte, pripravne tudi za restavracijo in letno kopališče. elektrika in voda na razpolago, ugodno naprodaj. Ponudbe pod Nova kolonija« na ogl. odd. »Jutra«.
30794-20
4 oleandri
poceni naprodaj na Vodo-odni cesti 24. 30737-6
Otroški voziček
na peresih, mizo in špansko steno, radi selitve zelo ugodno prodam. Naslov oglasnem oddelku Jutra 30709-6
Steklen nastavek
za pnlt. stelažo in močan voz proda Kaluža. Ljubljana, Sv. Petra cesta 24.
30832-6
Več moških oblek
dobro ohranjenih. pisalni stroj, šivalni stroj, mal radio, postelje z vložki, perilo poceni prodam. Dolenjska cesta 18. I., desno.
30826-6
Hišo v Kranju
pptsobno. z vrtom prodam ali zamenjam s hišo v Liubljani. — Ponudbe pod šifro -Kranj« na • n<r!asni oddelek »Jutra«. 3077-1-20
Gostilno in mesarijo
dobro idočo. s 7 orali posestva, v okolici Maribora. prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
30840-20
Restavracijo
zelo renomirano, v strogi sredini Zagreba prodam zaradi bolezni. Posedujem bogat, sobni, vrtni, kuhinjski in kletarski inventar. Dam tudi na večletna odplačila. Cena inventarja je 300.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
30583-19
Gostilno ali vinotoč
z delikatesno trgovino, do bro idočo, na prometnem kraju vzamem v najem al' na račun. Dopise na ogla« oddelek »Jutra« pod šifro »Promet 5578-19«. 30782-19
Poslovne prostore
primerne za pisarno, od damo za julij ali avgust v I. in TT. nad=trnpjn na sproti pošte. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
30817-19
Brivnico
na zelo prometnem kraju (okolica Celje) prodam. Naslov se izve v podružnici »Jutra« v Celju. 30846-19
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih eenah
Černe — juvelir
Ljubljana, Wolfova ulic* 3 77
Volnen plašček
krem, za deklico 13 let staro, skoraj nov, naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	30S29-.13
'Prehrana
Na domačo hrano
dobro,	v centru mesta
sprejmem	par boljših oseb.
Naslov v	oglasnem oddelku
»Jutra«.	30689-14
Pekarno
v prometnem kraju v središču severnega Prekmurja v Križevcih takoj oddam v najem. Informacije pri Bačičevi v Križevcih Prekmurje.	30724-7
Pekarno
dobro idočo, z vsem pripadajočim inventarjem vzamem takoj v najem. Za dobro vpeljano event. plačam tudi primerno odstop-ino. Ponudbe na naslov: Leon Radičenko, Rogatec.
30731-17
Pekarno
dobro Idočo iščem v najem za takoj. Pismene ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Pekarna«.	30836-17
VrtiUUd
Malinovec
fe aromatičmb gorskih malin, vkuhan 8 čistim sladkorjem, prodaja itara lekarna »fri orlu« t Celjn.
195-33
Vino
ljutomersko staro namizno belo in rudeče ponuja od Din 3.25 liter naprej Alojz Krainz, vinogradnik, Ljutomer.	26275-33
Suhe gobe
k n p u j e po najvišji ceni tvrdka Peter šetina. Radeče. Ponudite povzorčeno 231-33
Suhe gobe
kupuje po najvišji o*ni vrdka Peter Šetina. Radeče. Ponudite povzorčeno 231
Bukovih drv
suhih, cepanih, 1 aH 50 vagonom prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 30133-15
Bukovih cepanic
100 sežnjev suhih in lepih takoj prodam. — Pojasnila daje g. Bogomir BezinSek, Rogatec.	30719-15
h
•i
Kavarna in restavracija »Zgonc«
toči pristna ljutomerska in dolenjska vina. Na senčnaten vrtu nov prostor za balinanje. Vsak dan reproducira-na glasba na vrtu oziroma v notranjih prostorih. Odprto do 2. uri ponoči.
30804-18

Stanovanje
2 sob, kuhinje in kleti oddam mirni stranki s 1. avgustom v Mostah, Korošče-va ulica 13.	S0631-21
Dvosob. stanovanje
veliko, s kopalnico in vsemi pritiklinanv oddam s 1. avgustom za 800 Din — samo stalnemu in točnemu plačniku. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 30632-21
Trisob. stanovanje
s pritiklinami, lepo, «oln5-no oddam s 1. avgustom. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	26300 23
Stanovanje
2 sob. kuhinje, kopalnice in pritiklin išče samec. Ponudbe pod »Miren 23« na oglasni oddelek »Jutra« 30758-21
Enosob. stanovanje
s kabinetom, event. z dvema sobama išče mirna stranka za avgusti — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Mati in hči«.	30756-31
Opremljeno sobo
s kopalnico, v centru me eta oddam. Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 30658-23
Boljšemu gospodu
oddam takoj lepo in zrač no sobo s separatnim vho dom, parketom in elek triko, v sredini mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	30655-23
Opremljeno sobo
lepo in solnčno takoj od dam v Spodnji Šiški. Zi bertova ulica 30/1. 3081-3-23
Lepo sobo
v sredini mesta, takoj al s 15. julijem oddam 1 al 2 gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
30S20-23
Majhen kabinet
svetel, takoj oddam za 190 Din mesečno v Valjavčevi ulici 19, visoko pritl;čje — Kolezija.	308:5-23
Gospoda
sprejmem takoj na stano vanje v sredini mesta. Na sliw pove oglasni nddulek »Jutra«.	30827-23
Sostanovalca
sprejmem takoj ali s 15 juliipm. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30834-23
Sobo
oddam takoj mirnemu stalnemu gospodu, soba je zračna in čista, v visokem pritličju. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	30838-23
Sobo v vili
s strogo posebnim vlvo dom, prosto uporabo ko palnice, verando in celim komfortom oddam takoj gospodu. Kolezija, Zelena pot 4, vila »Kanaria«.
30800-23
Sostanovalko
▼ veliko in zračno sobo sprejmem na Starem trgu št. 22/L	30642-23
Stanovanje
sobe in kuhinje oddam takoj na Rimski cesti 23/L 30708-21
Stanovanje
2 sob in pritiklin, išče zelo mirna »tranka za 1. av gnst.. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Plačam do 900 Din«.
30484-31
Stanovanje
v pritličju, sobe, kuhinje in pritiklin oddam takoj ali z avgustom družini do 3 oseb. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30733-31
Zračno stanovanje
eno- ali dvosobno, event, veliko in zračno, prazno sobo z vhodom iz stopnji-šča iščem z avgustom za samostojno damo. — Ponudbe na naslov: Pavla Sever, Krakovska nI. 27.
30783-21
Lepo stanovanje
2 sob. kuhinje in verande takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
30791-51
Stanovanje
Jako lepo. velika soba. predsoba, kuhinja, pralnica. vodovod, elektrika in vse pritikllne, 4 minute od tramvaia ob Zaloški cesti, takoj ali kasneje oddam le mirni in v vseh ozirih pošteni cenjeni stranki. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
30776-21
Zračno stanovanje
kuhinja, soba, dve podstrešni sobici, vodovod, elektrika, tramvaj itd., oddam mirni stranki odraslih oseb za avgust. Cena 600 Din. Kje pove ogl. odd. »Jutra«.
30822-21
£es
Bukovih drv
za kurjavo, 50 vagonov cepanih, lepih, zdravih in suhih, brez klad, 1 m dolgih kupim takoj proti suksesivm dobavi. — Ponudbe z najnižjo ceno fran-ko vagon nakladalna postaja. na oglasni oddelek Jutra« pod šftro »Plačilo akreditiv«.	30575-15
Bukova drva la
II. razredna st3ra in nova kupim vsako količino. Na ponudbe brez cene ne oziram. Skladišče drva Irica Praznik, Zagreb, Draškovičeva 54, telefon
Selitve
v Liubljani. na deželo.
dežele, z izurjenim osobjem
prevoze
blaga vseh vrst. obav-lja poceni in hitro
»Brzopromet«
avtoprevozniška	družba. Ljubliana,	Miklošičeva cesta 4.	Telefon 2182.	30417-21
Enosob. stanovanje
komfortno, oddam s 15. iiili.iem na Dunajski cesti. Našlo* pove ogl. oddelek »Jutra«.	30767-31
Sobo in kuhinjo
majhno, takoj oddam. — Prednost imaio zidarri. Pojasnila daje Rems, Vogelna št. 5.	30812-21
82-04.
30329-15 ■ »Jutra«.
Gospoda
sprejmem takoj na stanovanje v centru mesta. Naslov po^e oglasni oddelek 308J0-23
Opremljeno sobo
s separatnim vhodom iz stopnjišča oddam v cen tru mesta. Ponudbe pod »C« na oglasni oddelek »Jutra«.	30626-23
I ali 2 stalni osebi
mirni, eprejmem t čisto in opremljeno sobo s posebnim vhodom ter električno razsvetljavo, ▼ centru mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 27654-23
Mesečno sobo
zelo prijazno, z eno ali dvema posteljama, s po sebnim vhodom in elektriko oddam v Japljevi ulici št. 13.	30753-23
Sostanovalko
solidno, sprejmem Ulica na grad št. 9.	30734-2«
Opremljeno sobo
z dvema posteljama in souporabo kopalnice, v visokem pritličju oddam s 15. julijem v Zarnikovi ulici št. 9, levo.	30754-23
Sostanovalca
sprejmem. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
30751-23
Dva gospoda
sprejmem v lepo in zračno sobo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30742-23
Sostanovalca
sprejmem v Grablovičevi
ulici 26.
30738-23
Solnčno sobo
veliko, lepo opremljeno, v sredini me«ta. g |w=ebnim vhodom oddam s. 15. julijem dvema boljšima gospodoma, ali zakon. paru. čez dan zaposlenima. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	30747-23
Kot sostanovalko
k uradniški družini sprejmem boljšo eospodično. — Naslov v oglasnem odde'ku »Jutra«.	30757-23
Sostanovalca
veliko in zračno sobo prejmem na Starem trsrn št. 32/1.	30642-23
2 delavca
sprejmem na stanovanje in hrano na Rim-ki cesti 23. pritličje, dvorišče. 30793-23
Prazno sobo
lepo in veliko, s posebnim vhodom, v centru mesta oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 30S02-23
2 opremljeni sobi
veliko in malo, separirani J« nr»lrtii - VraeT>*m -*»▼-gledom, takoj oddam r vili v Strelski ulici .'6.
307t>l-2i
Črn planino
poceni proda ali posodi na dom Zima, VVolfova ul. 10 3081,:-26
Lepo sobo
in kabinet
takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
30772-23
Sobico
za 150 Din oddam go^pndn Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	30778-23
Prazno sobo
s separiranim vhodom i* stopnjišča oddam v CPntrn mesta. Ponudbe na oglasn' oddelek »Jutra« pod šifro »C«.	30626-23
Lepo sobo
z 2 posteljama takoj od dam v Križevniški ulici Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	30807-33

Dekliški počitniški dom
t. Kastaty In Unteracti a-Attersee (Salzkammergat) * jezikovnim poukom tO vsakovrstnim športom
Veliko laetno posestvo vrtom, lastnim kopališčem čolni Itd. direktno na jezera. Prospekte, najboljše ref. pošilja »TOehterpeosio-nat« Carola v. Kastaly — Wien VTII, Langegasse 65.
194-33

Zlata zapestnica
je bila izgubljena od hotela Miklič do prelaza v Tivoli. — Ker je zapestnica drag spomin, prosim poštenega najditelja, da jo proti nagradi odda v ogl. oddelku »Jutra«. 30707-28
Tatvina kolesa
V noči 28. t. m. je bilo izpred gostilne J. Smeh v Mestinju ukradeno kolo znamke »Anker«. ki nosi številko 15<»3. Kdor bi kaj zvedel o tem kole-sn, se naproša, da poroča lastniku Jos. Grilec, posestnik, Grlice, pošta Podplat.
30720-28
1h>pi*i
Ženitve in poroke
)srednje najbolj vestno in 1 s k r e t n o koocesi joni-rani Zavod za sklepanje zakonov »Rezor«, Zagreb, pošta 3. Informacije in prospekte potilja proti vpo^a-oi poštni znamki za 10 Din 213-24
Visokošolec
simpatičen, visoke postave, išče znanstvo z boljše situlrano gospodično ali gospo, ki bi ga v stiski mogla podpreti z vsoto 400 Din in ki bi mu event. pomagala dovršiti študij na univerzi. Ker sem pomoči nujno potreben, bi se ji za izkazano uslugo dostojno revanžiral. Dopise prosim poslati na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »Na pomoč«.
30495-24
Nov pianino
z lepim glasom, poceni oroda Maska, Sv. Petra e. št. 40.	30619-26
Šivcifi
Pozor, lovci!
Psarna »Hmeljnik« odda mlade, čistokrvne, dolgodlake jazbečarje in sicer: al rjave, iz matere Schneek (ocena: prav dobro, Mona-kovo 1930) — po očetu Schiitzibua von Bergviald, prvak razstave; b) črne. rz matere »Schvrarzi« po očetu »Lump von der Wolf-sangel« (odlikovan na razstavah v Nemčiji z oceno: odlično). Starši mladičev ostri jamarji, zanesljivi barvarji, izvrstni marji in vodarji. Psarna ■»Hmeljnik«. p. Novo mesto — Dolenjsko. 30703-27
Psico - dojiljo
tudi navadne pasme, k malim psičkom iščem ra takoj. Ponudbe na naslov: T Kom, Ljubljana. Poljanska cesta 8. 30752-27
5 pletilnih strojev
malo rabljenih. ,po zel« ugodni ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	30748-29
Kopirno prešo
v uporabnem stanju, kupim Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Preša 702«. 30779-29

Klobuke
radi pozne sezije po glo boko znižanih cenah prodaja modni salon Stuchlv-Maške, Židovska ulica
30686-30
Za orožne vaje
Vam nudi najugodneje uni-formske potrebščine, kakor sablje, opasače, epolete, čepice Itd. A. Kassig v Ljubljani, Židovska al. 7.
222
Kemična likalnica
sprejme takoj izurjeno gospodično 7/3 likanje oblek. »Ideal«, Kongresni trg 3.
30762-30

Preklic
Podpisani Franc Kumer, posestnik in k-oiar v To-pclšici, preklicujem in ob žalujem vse žaljivke, ki sem jih iznesel o ge. Mariji Špendau iz Šoštanja, z ozirom na njene zak n-ske razmere. Obenem &e ji tudi zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega zasledovanja proti meni. — Franc Kumer, Topolšica.
30713-31
Izjava
Nisem plačnik za dolgove, katere napravlja moja žena Marija Kai-ser, roj. Sedovnik. Kaiser Ivan, Staničeva 21, Ljubljana. 30847-31
1
Dražba
pisarniške opreme in gramofona bo dne 4. julija ob >15. uri v Kolodvorski ul. št. 36.	30797-33

Selitve v Italijo
in obratno, kakor tudi rro-voi vsakovrstnega blaga ▼ mestu ali na deželi, prevzame z jamstvom in po zel«
zmernih cenah
Draga Guštin
prvo splošno prevozništvo z brsovoznimi avtom obil-i, Moste-Ljnblja na. — Tefefoa št. 3162 in 3H2. Telegram-. D. Guštin, Moste-Ljubija-na, 30611-37
Ivan Dolmovič
Novo mest«
sprejem« vsa nsročDa ▼ gostilni Ivan Kušak. Ceci brezkonkurenčna. Tejefr-i št- 11.	30197-37
Odstrel divje koze
išče koTe.kt«ri !or«c. Ponudbe z na-lovom in na oglasni oddelek Jutrt pod šifro »Odstrel«.
30714- J
Razptsmemo
nabavo raznih mineralu-1! olj, towtne	macni m heroina . Pogoji	n podatki -a pogodbo na	-lan 16. juF a. t. 1. se dob	i> pod št. 30-2T pri Direkcij	d-i. rudn^-s Zabnkovca.	30789- T
Koroitf	Novoctt
Najnoveša slulroska p;«s teto« železna zelo prak-4 tična složipva postelja n tapeciramo m&dracom —»
SraElična za vstku b>žu* otele, za putujuče oso« be in notne službe. Sta* ne Din 39®—. Razpoiu ljam poštom m železni* com po pevjetHK
Lesena shižinglca patenh na zelo praktična dot-lliv* poslela s tapecira, nrtn madrseom. — S'aiX
Di.
PoHtVa pr^-ntna ^osfrH
složlitva praktična zj tourisfe. v01ake a za fenisine koloni)«. Stac* Dt» 35*___
LictfMfufit pralrttčau
ležanie m »edeme Sta« " A >c Dr a ui^
Po tem rniara čist«, hano perje kg po Di« 48— čisto belo gosi« po Din 130— in čisti puh kg po Dia. 25%___
U BROZOV7Č. ZAGREB niča 82. III.
Oboževateljica iz velesejma!
Torej — četrtek ob U <>. na istem kraju. 30741-24
Sobo
dobro opremljeno in čisto.
posebnim vhodom, iščem za takoj v centru mesta. Ponudbe na ogla«, oddelek Jutra« pod »Solidno«.
3ft798-23
Sobo
opremljeno ali prazno, s štedilnikom, blizu obrtne šole (Riharjeva 2) takoj oddam.	30790-23
Sostanovalca
sprejmem v lepo. čisto in zračno sobo. Na«lov pove oglasni oddelek »Jutra«.
30758-23
Preprosto gdč.
sprejmem na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«.	30765-33
Jožefa Kadivnik
bivša gostilničarka v Lu-šečki vasi, naj naznani svoj naslov drju. Drnov-ku Dominiku. Laško — v važni stvari, proti pm-ra-~"lu stroškov. 30726-24
Ženitve
Žel. uslužbenec
vdovec. 59 let star. se želi oženiti s starejšo gospodično ali vdovo z nekaj kapitala. Ponudbe s sliko, ki se vrne. na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Pokojnina 34«.
30833-25
Poročiti želim
preprosto do 24-letno dekle, četudi brez dote. Ne-ano<iimne dopise po možnosti s rfiko na oglas, odd. »Jutra« pod »Diskre-cija - eksistenca«.
30608-25
Zalivala__
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja ob bridki izgubi našega nad vse ljubljenega in nepozabnega
Dušana
se tem potom najprisrčnejše zahvaljujemo.
Vsem, ki ste ga ljubili, ovili v cvetje in ga spremili na njegovi prerani zadnji poti — Bog plačaj!
V Ljubljani, dne 1. julija 1931.
Globoko žalujoča obitclj
ŠTEFE.	8692
t 4 ■ g 4 'A 4 m i >
Harmoniko
izvrstno, skoraj nov«, ta 800 Din proda Juršič Anton, Boračevo, SI. Radenci 30727-36
CAS VKUHAVANJA SE JE PRIČEL!
Dobra gospodinja uporablja najpopolnejše WECKove priprave za vku-havanje. Pri nakupu pazite na znamko. Tovarniška zaloga za Jugoslavijo: FRUCTUS, Ljubljana, Krekov trg 10. Krajevni prodajalci: Celje: L Jagodic, Maribor: Carl Lotz in Pinter & Lenard. Ptuj: F. Vogel, Brežice: V. Petan, Kranj: »Merkur«, Kočevje: F. Huber, Sevnica: A. Kastelic in P. Setlna, Slovenjgradec I. Rojnik ln K. Rojnik.
Rabljeno parno
LOKOMOBILO
izdelka Lanz, 170 HP, z izvlačljivim kotlom, Coupond stroj, z dvema cilindroma, PRODAMO pod ugodnimi pogoji.
Interesenti naj se javijo »Publicitas, d. d., Zagreb, Ilica 9, pod »Broi 27282«, 8519
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. ysi s Ljubljani.