Poštnina plačana v gotovini« Štev. 35. V Ljubljani, dne 29. avgusta 1923. Leto XXXVI. Glasilo Jugoslovanske Kmefske Zveze z mesečno prilogo „Obilnska uprava". Izhaja vsako sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mn je 13 Din. za pol leta. Za inozemstvo 26 Din. za pol leta. Pofanctn« itevilke ie prodajajo po 1 Din. Spili in dopisi te poiiljajoi Uredništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije In inieratl pai Upravniitvu .Domoljuba*. Ljubljana. Kopitarjeva ulica. V. katoliški shod v LJubljani. Ljudstvo se je zbiralo z dežele, da manifestira za katoliške ideje. Vreme nam nI bilo prvotno naklonjeno, toda sobota je prinesla vsaj to, da so ponehali dežni curki. Ljudstvo je prihajalo v množicah v zavesti, da s tem javno poudari, da so Slovenci in kot taki tudi verni katoličani. Vera v Boga jo bila pri Slovencih tista, ki je držala naše ljudstvo na braniku v boju za naše ljudstvo na braniku v boju ga naše svetinje za katoliško vero in milo materino besedo. Če ne bi bilo v nas Slovencih tako globoko vkoreninjena vera, ki uči ljubezen do svojega bližnjega, potem •je gotovo, da bi ne imeli ljubezni tudi do lepega slovenskega jezika, čas, določen za katoliški shod, je bil čas, ki ga nam je dal Gospod. Bog daj, da bi bili obilni r.jegovi sadovi, da bi se še tesneje oklenili svoje matere katoliške cerkve in še bolj gojili ljubezen do svojega materinega jezika in svoje domovine, čeprav ji kljub petletnemu miru ni posejano z rožicami. Toda katoliško slovensko ljudstvo je hotelo javno pokazati, da so mu se vedno svete tiste svetinje, za katere so se borili naši pradedje v boju s Turki in umirali za križ sveti in zlato svobodo. Prihod apostolskega nuncija. V petek popoldno se jo pripeljal v Ljubljano na katoliški shod kot zastopnik sv. Očeta insgr. Pellegrinetti v spremstvu zagrebškega nadškofa dr. Bauerja. Pozdravil ga je v imenu mestne občine ljubljanske podžupan dr. Stanovnik in depu-tacija pripravljalnega odbora katoliškega shoda. Pred stolnico v Ljubljani, kjer se je zbrala nepregledna množica ljudstva, ga je pozdravil predsednik pripravljalnega odbora prof. dr. Slavič. Za oba pozdrava se je v prisrčnih besedah zahvalil zastopnik sv. Očeta v slovenskem jeziku, povdarjajoč ljubezen in zvestobo slovenskega naroda do katoliške cerkve in končal svoj govor s klicem: »Naj živi katoliška Slovenija!« Apostolskega nuncija so nadalje pozdravili civilni in vojaški zastopniki in zastopniki tujih držav. Pred vhodom v stolno cerkev je pozdravil nuncija naš ljubljeni pastir in vzor Slovenca škof dr. Anton B. Jeglič. Za pozdrav se mu je zahvalil apostolski nuncij. Množica je živahno klicala pozdrav papeževemu odposlancu. Nato je sledil slovesen vhod v stolnico sv. Nikolaja, v kateri je podelil apostolski nuncij msgr. Pellegrinetti papežev blagoslov. Prihod udeležencev. Že v petek so se pripeljali v Ljubljano Hrvatje iz Šibenika in katoliški župnik Wagner iz Belgrada. V noči od četrtka na petek se je pripeljalo okoli 2500 udeležencev iz bivše Štajerske in Koroško in Prekmurja, ki so se šli poklonit nebeški Materi' na Brezje. Proti večeru so se vrnili v Ljubljano. Popoldne so se pripeljali z ekspres-nim vlakom na glavni kolodvor barski nadškof, primas Srbije, dr. Nikolaj Dobre-čič. Visokega gosta so pozdravili ljubljanski škof dr. Anton Joglič in podžupan dr. Stanovnik. Ob pol petih popoldne se je pripeljalo na glavni kolodvor 20 Slovencev z West-falskega. Vsled francoske okupacije ni bilo mogoče našim rojakom priti z Westfalske-ga v večjem številu. Nadalje so se pripeljali štiri provinciali in drugi frančiškani iz Bosne, Hercegovine, Dalmacije in Hrvatske. Zvečer so prišli kat. nar. dijaki, kateri so med sviranjem salezijanske godbe naredili sprevod po mestu. SOBOTA. Prihod zastopnikov vlade in jugoslovanskih škofov. V soboto dopoldne se je pripeljal na shod kot zastopnik cclokupne vlade železniški minister dr. Velizar Jankovic. Pozdravili so ga veliki župan dr. Lukan, ljubljanski škof dr. Jeglič, dr. Korošec, predsednik sprejemne komisije dr. Adlešič in zastopniki obč. sveta, na čelu podžupan dr. Stanovnik. Popoldne so se pripeljali sarajevski nadškof dr. Šarič, mariborski škof' dr. Karlin, škof Mišič iz Mostara, dr. Mileta, škof iz Šibenika, Garic, škof i/. Ba- njaluke, Akšamovič, škof iz Djakova, dr. Marušič, škof iz Senja, dr. Njaradi, škof iz Križevca, dr. Marčclič, škof iz Dubrov« nika, msgr. Dunci, škol iz Lješa, Rodiš, apost. administrator iz Vel. BeSkereka, iu Budanovič, apost, administrator iz Subo* tiče. Visoke goste je v imenu mesta Ljubljane pozdravil podžupan dr. Stanovnik. Zahvalil se je v imenu škofov nadškof dr. Šarič. Goste je pozdravljala na kolodvoru in na potu tisočglava množica ljudstva. Zborovanje visokošolcer se je vršilo v s.1 »to dopoldne. Udelžili go se ga med drugimi naš vladika dr. A, B. Jeglič, apostolski nuncij Pellegrinetti, rektor univerze dr. Aleš Ušeničnik in poslanec Gostinčar. Visokošolci so zlasti povdarjali veliko' misijonsko nalogo, ki jo imamo katoliški Slovenci med pravoslavnimi brati. Zato so sklenili, da morajo vsi katoliški visokošolci obvezno pristopiti v apostolstvo sv. Cirila in Metoda, ki deluje za zbližahje med katoliškimi in pravoslavnimi Slovani in končno versko ujedinjenje. KatoliSki učitelji, ki se kljub nasilnemu in surovemu pritisku ne boje pokazati svojega katoliškega prepričanja in svoje ljubezni do ljudstva, so zborovali v soboto v Mestnem domu. Zbrani so bili ljudje, kremenih značaji, ljudje dela in trpljenja. F. S. Finžgar je imel poročilo o narodnosti in državni zavesti. izvajal je: Kdor sodi, da sedaj, ko' imamo narodno državo, ni več treba govoriti o narodnosti in o državni zavesti, so kruto moti. . Ziasti Slovencem jo tega treba: Hrvati in Srbi imajo svojo preteklost — državno. Slovenci smo bili vedno — Samo je predaleč, Ilirija je bil utrink, »moška punta - goreč zubelj — ki je bil v krvi udušen — podaniki tujih narodov in tujih vladarjev: nikoli nismo bili državljani. Državljan pa imajo svoboščine in pravice, in da kdo zna biti državljan, mn je treba vzgoje za to. Učiteljstvo vzgajaj ^ mladi naraščaj za dobre državljane: Razodevajte naše trpljenje v preteklosti, pa i1 ludi našo čudovito moč Slovenstva, da sploh še bivamo. Pripovedujte o lepoti državljanstva, pa tudi o dolžnostih in žrtvah. Če smo znali biti izvrstni podaniki, naučimo ljudi biti izvrstni državljani. Vzemimo od bratskih narodov, kar je velikega v njih, dajmo jim, kar je dobrega v nas: To je plemenito ujedinjenje. Čas Herrenvolka je minul, naj sino zarja bratovske tekme med ujedinjenimi narodi na polju krščanske prosvete. — Pa ne samo državljane — tudi narodno zavedno državljane je treba vzgajati. Narodna zavest ne pride sama po sebi. In ta zavest nam bo pokazala še bratov in še zemlje, ki je naša — pa še m naša I 50 let so Italijani o neodrešenih bratih poročali neresnico. Vi govorite resnico in gojite ogenj hrepenenja v srcih otrok — po neodrešenih bratih. Če te dve dolžnosti poleg strogo poklicnih vršite, ste celi možje in če se kdo spotika ob Vaš svetovni nazor, ob Vaše katoličanstvo, bodite prepričani, da so krivični udarci katerekoli stranke le sunki z nožem v lastno telo, Vaše bolečine pa bo stokrat odtehtala hvaležna ljubezen poštenega slovenskega naroda. Katoliški dijaki, kateri so poklicani, da postanejo glavni stebri katoliškega pokreta med Slovenci, so sprejeli sledečo sklepe: 1. Katoliško dijaštvo izreka neomajno udanost katoliški cerkvi, ker veruje, da je ustanovljena od Kristusa Boga kot nadnaravna verska družba in da vse čase v njej živi in deluje Kristus Bog. 2. Katoliško dijaštvo stremi za izpopolnitvijo verskega življenja, ki mora biti nadnaravno božji. Nadnaravno, božje življenje pa doteka v nas po zakramentih, posebno po zakramentu sv. Evharistije, ki je naša nadnaravna dušna hrana, zato jo pogosto prejemajmo. 3. Zavedamo se dolžnosti, da se za proučavanje verskih vprašanj in za gojitev temeljitega verskega življenja organiziramo. Najprimernejša verska organizacija pa nam je Marijina družba, ki naj druži v sebi ne lo elito, marveč naj bo verska organizacija vsemu dijaštvu, ki naj ga po načelih vere in organizacije prerodi v katoliško elito. 4. Sleherni katoliški dijak naj ima priliko za osebno versko vzgojo in vodstvo v duhovnih zadevah, zato naj s v ta namen izberejo posebni dijaški duhovni voditelji. Tndi po svojih močeh naj se vsak posamezni dijak v verskem življenju izpopolnjuje. 5. Slovensko katoliško dijaštvo se zaveda velikih nalog do svojega naroda in bo posvetilo njemu in državi vse svoje sile, da jima zagotovi najlepšo bodočnost. 6. Izražamo željo, da pride čimprej do ožjega stika s pravoslavnim delom jugoslovanskega dijaštva, zavedajoč se velikega pomena, ki ga bo imelo zbližanje za Kulturni razmah Jugoslavije. 7. Želimo čimprejšnjega kulturnega abližanja z vsemi drugimi slovanskimi narodi. Zborovanje bo med drugimi pozdravili tudi zastopniki Čehov in Slovakov. 21 ! Krščansko socialno delavstvo je priredilo veličastno maniestacijo. Govo-. rila sta dr. A. Gosar in F. Terseglav. Ob na-i bito polni dvorani Ljudskega doma sta govorila o krščanskem socializmu. Viharno odobravanje je sledilo njunemu govoru. Krščanska ženska zveza je pa imela ob obili udeležbi svojo zborovanje v Unionski dvorani. Gospa S a d a r pl. K1 e i n m a y r je poročala o vprašanju: Krščanska vzgoja otrok in nerazdru-žitev zakona; o ženski organizaciji je poročala gdč. Cilka Krekova; o predmelu: žena in socialno delo gdč. Antonija Lužo-v i č iz Teharjev; o modi gdč. Nežika Pere iz Celja, o predmetu »Žena in treznost« gdč. Miuka G r i č a r iz Št. Ruperia, o »Krščanski ženi« gdč. Marija R e s n i k iz Koprivnice, o predmetu »Žena gospodinja« je re-ferirala gdč. Micika M o g e 1 iz Braslovč in o »Dobrodelnosti« gdč. Minka Zidar iz Št. Ruperta. Sprejete so bile sledeče reso-! lucije: 1. Slovensko ženslvo zahteva, da se slovenska deca v ljudskih, meščanskih in srednjih šolah krščansko vzgaja, da mora zato vse debaiiranjo o vprašanju, če so naj verski pouk ohrani ali odstrani, prenehati, in da morajo merocajni činitelji pozvati kakor v krajevni, tako tudi v okrajni iu višji šolski svet zastopnice krščansko mislečega ženstva. 2. Slovenska žena stoji glede zakona na strogo krščanskem stališču in zato zahteva: a) da se svetost zakona varuje in uvažuje; b) da kakor cerkev, tako tudi civilna oblast naj ne priznava veljavnosti novega zakona ločenih oseb, dokler je prvi zakonski drug še živ; c) da se iz naših novih zakonikov, katerih paragrafi se objavljajo v uradnih listih, iztrebi pojem iu beseda »nezakonita žena«. Slovenska žena prizna možu samo eno družico, in ia je njegova zakonita zakonska žena; d) da nam pošilja vlada na vodilna mesta osebe, ki so nravstveno neoporečne. 3. Slovenska žena zahteva, da smatrata civilna in cerkvena oblast pri nezakonskemu očetu nezakonskega otroka za zakonski zadržek iu varujeta s tem ženo pred izkoriščanjem od strani brezvestnih zapeljivcev in obljubiteljev zakona. 4. Slovenska žena zahteva, da naj nosi zakonski kakor tudi nezakonski otrok očetovo Ime, da je ! pristojen v očetovo občino, in da skrbi oče za njega v ravno isti meri, kakor mora skrbeti zakon eki oče za zakonskega otroka. 5. Slovenska žena zahteva, da prejmejo i uradniki in delavci kakor v zasebni, tako tudi v državni službi človeka vreduo plačo, da bo enkrat k o n c c brezvestnemu izkoriščanju najboljših delavnih moči, konec izmozgavanju žen, ki se morajo, mesto, da bi izpolnjevale svoje družinske dolžnosti, pehati za zaslužkom, da z možem vred obvarujejo otroke pred poginom, konec nagote in lakote naših otrok, ki bi morali biti radost in ponos naroda, a so v teh razmerah dostikrat slučajno zlo. 6. Slovenska žena opazuje z gnevom v srcu hibe našega družinskega in socialnega življa, ki pa jih ne more odstraniti, ker nima političnih pravic. Radi procvita družinskega življenja zahteva, da se ji prizna enakovrednost z možem v drugim In javnosti In se ji da aktivna in pasivna volivna pravita. V soboto zvečer se je vršil pozdravni večer v nabito polni dvorani hotela »Union«. Večer je otvoril predsednik pripravljalnega odbora g. dr. S1 a v i č s krasnim govorom, katerega pa žal vsled omejenega prostora ne moremo objaviti. Na tem večeru so govorili: zagrebški nadškof dr. A. B a u e r sarajevski nadškof dr. š a r i č, veliki župan dr. L u k a n , poslanec dr. Korošec, ruski profesor Jezerski, češki generalni konzul dr. B e n e š v imenu vseh diplomatskih zastopnikov, šibeniški škof M i 1 e t a , ljubljanski škof dr. Jeglič, apostolski nuncij P e 1 -1 e g r i n e 11 i, ljubljanski podžupan dr. Stanovnik in v imenu westfalskib Slovencev g. Tensundern. — Orli pa so ta čas priredili v dramskem gledališču akademijo, ki je bila zelo dovršena. Zopet drugi udeleženci katol. shoda so šli v operno gledališče poslušat Gorenjskega slavčka, zopet drugi v Ljudski dom gledat »Pasijon«. Pozdrave shodu so pcslali minister za vere dr. Vojeslav J a n j i č, načelnik ministrstva za vere L a n o v i c, Slovenci iz Clevelanda, škof Luka P a p p a f a v a, Hvar, kapitularni vikar dr. Goskovič, otok Krk, nadškof K o r d a č, Praga, minister dr. D o 1 a n s k i, Praga, poslanec M y s 1 i v e c, Snemovna, Sigmund L e d o h o w s k i, prelat kaptola olomuškega, urednik dnevnika »Lid«, Praga, veliki mojster križarskega reda Josip V1 a s a k , Praga, Beloruska sekcija Ciril-Metodijske Lige v Pragi, minister Gla-b i n s k i, Varšava, poslanec A d a m s k i, Poznanj. Naše ljudstvo, v zavesti, da manifestira za versko in narodno misel jo prihajalo v noči od sobote na nedeljo trumoma v Ljubljano. Nebo je polagoma pričelo kazati prijaznejše lice in bilo je upanje, da nam v nedeljo napoči dan, dan veselja Gospodu zvestega ljudstva. NEDELJA. Vreme, ki zjutraj šc ni kazalo najprijaznejšega lica, se je začelo vedno bolj ve-driti in ko so bile ob pol osmih že vse ljubljanske ulice polne pisanih množic, je že semintja za trenotek pogledalo solnce izza oblakov. Sprevod je bil tako ogromen in veličasten, da je presegel vse dosedanje ob katoliških shodih. Po celem mestu so zvonili zvonovi, godbe so prihajale, topovi na gradu so grmeli, avtomobili so pršeli po ulicah, množice so se pomikale na svoja zbirališča. Ob pol osmih so sprevod otvorili fanfaristi, ki so z mogočno donečim trobentami oznanjali pričeto slavlje. Za fanfaristi so sledili jezdeci, ki so nosili papeževo in državno zastavo. Potem so šli tuji gostje, vestfalski Slovenci s svojim voditeljem kaplanom Tensundernom. Ne moremo omenjati vseh mnogobroj-nih skupin, temveč samo nekatere. Pozornost so vzbujali slovenski poslanci, katerim so delali širok okvir spredaj belobleče>je deklice, zadaj dečki v rdečih srajcah — vsi e slovenskimi zastavicami. Slikovite so bile narodne nože, katerih Je bila silno dolga, dolga vrsta. Posebno pa smo bili veseli velikega števila katoliškega dijaštva, ki tvori prav posebno skrb in ljubezen slovenskega ljudstva. Za njim je sledilo slovensko učiteljstvo, katero slovensko ljudstvo tem bolj ljubi in ceni, čim več preganjanja mora prestati zaradi' svojega prepričanja in zavoljo svoje ljubezni in nesebičnega dela za ljudstvo. Jedro sprevoda pa so tvorili nepregledni vrsti naših Orlov in Orlic v svojih slikovitih krojih. Korakali so strumno, lahno in disciplinirano v šesterostopih, toda konca ni bilo in ni bilo. Slovensko ljudstvo se vedno bolj zaveda, da je slovenska mladinska organizacija postala bistven del slovenskega katoliškega ljudstva, da daje mogočno oporo krščanskim družinam, ko nudi sinovom pošteno fantovsko druščino in mnogo izobrazbe, ki je družina ne more dati. Nepregledno vrsto so tvorile posamezne dekanije iz štajerske in ljubljanske škofije. Posebno genljivo je bilo navdušeno prepevanje Štajercev. Kralj. Ob sedmih zjutraj se je pripeljal z Bleda na katoliški shod Nj. Vel. kralj v spremstvu kneza Arzena Karagjorgjeviča in ministra dvora Jankoviča. Pred justično palačo so ga pozdravili: papežev poslanik Pel-legrinetti v spremstvu vseh jugoslovanskih škofov, železniški minister dr. Velizar Jan-kovič, predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič, poslancc dr. Korošec, ljubljanski konzuli (češki, avstrijski, italijanski, belgijski in francoski), veliki župan dr. I.ukan, rektor vseučilišča dr. A. Ušeničnik, predsednik pripravljalnega odbora za kat. shod dr. Slavič, podžupan ljubljanski dr. Stanovnik in častniški zbor. Nato se je podal kralj na balkon justič-ne palče, odkoder je z velikim zanimanjem opazoval veličastni sprevod. Ljubljanski škof dr. Jeglič in poslanec dr. Korošec sta kralju tolmačila posamezne skupine, ki so kralja živahno pozdravljale. Na kongresnem trgu. so so zbrali deset in desettisoči množic — ves sprevod in vsi neštevilni gledav-ci. Ogromni kongresni trg je bil poln. Reditelji na konjih so razvrstili sprevod v določenem redu. Ko je bil ves sprevod na trgu, se je pripeljal papežev poslanik Pelle-^rinetti, katerega je vsa množica navdušeno pozdravljala. Celo morje belih robcev vihralo in valovilo nad glavami, papežev odposlanec pa se je globoko ganjen zahvaljeval. Vsi jugoslovanski škofje so spodaj cbstopili oltar, ki je bil zelo preprosto in okusno izdelan, in tako visoko, da so ga videli vsi udeleženci. Ko se je papežev odposlanec napravljal ta sv. mašo, se je pripeljal kralj v spremstvu kneza Arzena, ministra Jankoviča in predsednika narodne skupščine Ljube Jo-ranoviča. Zopet so znova in znova zavalovi-/e množice v navdušenih pozdravih, kralj je ljubeznivo odzdravljal. Orlovski rog je naznanil začetek sv. mate. Cel trg je umolknil, izza oltarja pa se j« oglasil mogočni zbor 1300 grl, s takim vell-častvom in močjo, s tako gostoto, da je človeku šlo do srca. Naša »Pevska zveza« jo svojo nalogo najčastneje rešila. Neumornemu profesorju Bajuku gre v tem oziru neoporečna čast. Po sv. maši je sledila skupna posvetitev slovenskega naroda presv. Srcu Jezusovemu. Knezoškof dr. Jeglič je bral posvetitev naprej, množica je govorila za njim. Nato je predsednik dr. Slavič otvoril katoliški shod ter predlagal za predsednika bivšega ministra dr. Jankoviča, bivšega ministra Gostinčarja in nadučitelja Štruklja. Predsednik Jankovič je nato prečital udanostni izjavi papežu in kralju ter pozdravil še druge visoke goste. Nato je govoril dr. Brejc o sreči in pomenu katoliškega kristjana, advokat dr. Leskovar pa o predmetu: Versko-nravna vzgoja — cilj katoliškega shoda. Telovadba na Stadionu. Popoldan se je vršila na novem Stadionu javna telovadba Orlov in Orlic. Do 40 tisoč gledalcev je napolnilo ogromen prostor. Ljudje so splošno občudovali lep prostor, ki je kakor nalašč ustvarjen za take nastope in vzklikalo, da bo Stadion, ko bo zgrajen, gotovo najlepši in najtrajnejši spomenik na V. katoliški shod. Škoda je Ie„ da je le mal del šele izdelan in še ta le za silo. Raditega tudi nI bilo na prostoru vseh tistih neobhodno potrebnih pripomočkov za vsake proste vaje, ki iih izvaja velika množica telovadcev — vsak telovadec mora namreč imeti natančno s količkom ali opeko zaznamovano mesto, kje mora stati in kje hoditi. Zavoljo tega se tudi rajalni pohod in proste vaje niso izvršile s tisto dovršenostjo, ki smo jo pri Orlih navajeni, zlasti ne, ker radi sobotnega dežja ni bilo nobene prave skušnje. Ogromna množica telovadcev in telo-vadkinj je vzbudila pri vseh gledalcih presenečenje — kakor mogočna široka reka se je pomikala brezkončna vrsta telovadcev v areno. Silno lepa in dovršena je bila orodna telovadba in se ne čudimo, da so dosegli naši Orli v Parizu take uspehe. Tako se je zaključila ena najlepših nedelj, ki jih je doživel slovenski narod. Manifestacija za katoliško slovenstvo je bila najveličastnejša in najvišji krogi so imeli priliko videti, kako globoko resno smatra slovensko ljudstvo svojo katoliško vero v mišljenju in življenju. Manifestacija je minula, pondeljek in torek pa sta bila posvečena samo posvetovanjem in zborovanjem o našem prihodnjem delu. Radi pomanjkanja prostora danes ne moremo poročati o tem. 99 Kuluk" in občine. Kaj je »kuluk«, to ve danes vsa naša javnost, zato pomena ne bomo še-le tolmačili našim občinam. Zakon imenuje to, har se razume pod »kulukom«, — »ljudsko delo za popravo javnih cest«. (Glej člen 25 zakona o proračunskih dva-najstinah, razglašenega v Uradnem listu St, 65 dne 11 julija 1923; St. 235). Radi okrajšave pa ostanimo pri splošno zua-nem pojmu kuluk, kakršen je in ostane. Od raznih strani smo prejeli vprašanja s prošnjami, da se izjavimo, kako naj postopajo županstva v zadevi poslov, ki jih jim nalagajo predpisi o kuluku. Tako nam piše županstvo v A.i Od glavarstva N. sem dobil nalog, da sestavim seznam obvezancev in voz v zadevi poprave cest v tlako. Ljudje so ogorčeni, da bi na eni strani plačevali davke in cestne doklade, na drugi strani pa ceste delali s tlako. Zato nisem tega seznama še napravil in ga ne mislim za enkrat, ker prepričan sem, da bodo potem ceste še slabše, kot sedaj. Kaj naj storim 1 Ali se moremo temu zoperstaviti 1 Naj velja sledeče pojasnilo na to vprašanje splošno vsem. Zakon je tu in občine oziroma županstva se izvršitvi ukazov, ki so jih prejela, in poslov, ki jih jim nalaga zakon, ne morejo upirati, ker pridejo sicer župani v neprijeten položaj, da se bode proti njim morda hotelo celo kazenski postopati. Kakšne posle nalaga občinam odnosno županstvom zakon, je razvidno iz »Pravilnika o uporabi ljudskega dela za popravo javnih cest«, ki je bil razglašen pod št. 260 v Uradnem listu št. 72 dne 4. avgusta t. 1. Poleg tega pa so prejele na podlagi tega pravilnika vse občine še posebna navodila od predstoj-nih političnih oblastev, kako naj postopajo in zlasti, kako naj bodo sestavljeni seznami oseb in voz, ki prihajajo v po-štev pri kuluku. Predvsem morajo občine sestaviti te sezname, in se temu delu ne morejo upirati. Pri sestavljanju seznamov pridejo v poštev oni, ki plačujejo kak neposredni davek, in vsi drugi, ki davka ne plačujejo, a od kuluka niso izvzeti po določbah zadnjega odstavka člena 2. »Pravilnika«. Seveda so v tem oziru mnogotere nejasnosti, ki jih tudi mi nismo v stanu pojasniti. To velja posebno glede oseb, ki so nesposobne za delo in so pri tem siromašnega stanja. — Kdo jo nesposoben za delot Bolniki, onemogli starci i. dr. — gotovo. Toda ti so lahko premožni in plačujejo davke. Torej spadajo ti v seznam po predpisu direktnih davkov. Kaj pa žensk el — Po vseh pojmih — in to velja v naši državi še prav posebno po vojaških predpisih — se štejejo med nesposobne za težaška dela vse ženske brez izjeme, torej te ne pridejo v seznam za izvrševanje kuluka. — Vendar pa velja zopet izjema za one ženske, ki jim je predpisan kak direktni davek. Te ženske se morajo na vsak način vpisati v dotični seznam, pač ne izvršujejo kuluka osebno, temveč z zameno, bodisi da najamejo drugo osebo, ali pa dado zameno v denarju. Da mora vsak davčni zavezanec priti v poštev pri kuluku, torej tudi priti v seznam — ne izvzemši žensk — sledi ravno iz določil drugega odstavka čl. 3 »Pravilnika«, ki določa starostno mejo pod 18. in nad 50. letom vseh oseb, ki so izvzete od osebnega dela, ne pa od dela potom zamene (nadomestovanja ali! 3* odkupa z denarjem). — Po teh določbah morajo priti v sezname torej tudi ne-doletni otroci, ki imajo posestva in jim je predpisan direkten davik. Zameno ali odkup mora v tem slučaju določiti varuh ali skrbstveno oblastvo (sodišče, nadvarstveno oblastvo). — Kdo je naposled siromašen, to naj ugotovi župan s sodelovanjem obč. starešinstva in s pomočjo zaupnikov. V tem oziru menimo, da ni treba še več pojasnil, ker bi nas to vedlo predaleč. Kakor rečeno, je še precej nejasnosti v določbah, a pojasnila dobe županstva od uradne strani, kar je že v teku, zato mi o stvari tudi kasneje ne bomo več pisali, pač pa priporočamo županstvom, da naj se uradnim potom obračajo za vsa potrebna pojasnila naravnost na gradbeno direkcijo v Ljubljani. Še to naj povemo, da spada v seznam in pod kuluk vsak davčni zavezanec, ne glede na to, je-li državljan ali ne. Kajti v tem oziru nima niti zakon niti pravilnik kake posebe določene izjeme. Rekli smo že, da morajo županstva sezname sestaviti na vsak način. Redi pa moramo, da je tudi spremenjeni termin — do 1. septembra 1923 — odločno prekratek. Ce županstva nikakor ne morejo izvršiti seznamov do tega termina, pa naj prosijo za podaljšanje. Vseh del izvršiti v tem kratkem času ne bo mogoče že zato, ker županstva ne bodo mogla dobiti pravočasno od davčnih uradov vseh podatkov o davčnih predpisih. Kakor smo poizvedeli, je bila na-prošena delegacija ministrstva financ, da naroči davčnim uradom, naj izdajajo si znamke davčnih olvezancev občinam brezplačno na razpolago. Vendar pr naj županstva ne odlašajo s sestavo seznamov, ampak naj jih morda že po lastnih zaznamkih in beležkah o davkih sestavijo še poprej, predno dobe od davčnih uradov izkaze o davkih. Te si lahko iz- Eiše pri davkarijah tudi župan sam ali do arugi v njegovem imenu. Važno je določilo, da mora biti seznam objavljen, to je na vpogled občanom. Sploh naj postopajo županstva prav tako, kakor pri volilnih imenikih. Vsakdo ima torej za se ali za drugega pravico zahtevati vpis ali črtanje v seznamu. Za nas — to moramo še povdar-jati — pa ni prav umljivo, zakaj naj bi ne prišel v seznam tudi tak tuj državljan, ki sicer ne plačuje davkov, a je kot volilni upravičenec vpisan v volilni imenik. Če ima kak tuj državljan pravico voliti v državi in v občini, naj ima tudi dolžnost izvrševati kuluk. Končno naj še omenimo, da je poslanec J. KI. Žebot prejel na svoje vprašanje glede kuluka — od ministra gra-djevin (javnih del) Nikole Uzunoviča pismo z dne 1. avgusta t. 1., v katerem pravi ministrstvo, da je sestavljanje spiskov obveznikov za delo na državnih cestah čisto administrativna zadeva, da dobi ministrstvo podatke, koliko je v celi državi obveznikov za kuluk. V Sloveniji — pa stoji v pismu (dalje — se kuluk za sedaj ne ho izvajal. <4' eocoMouaaaaaaocoooocooouooooeooauonanooooooo^^ Gospodarski obzornik. Gospodarska obvestila. DENAR. g Vrednost sovjetskega rublja Po tečaju petrograjske borze znaša vrednost 1 angleškega funta 1277 milijonov, 1 dolarja 271 milijonov in 1 švicarskeg afranka 35 milijonov sovjetskih rubljsv. CENE. g Ž', ječmen 270 do 275 postavljeno na kako železniško postajo v Vojvodini. Z otrobi je živahnejša kupčija in stanejo 165 do 170 Din. Ljubljana. Moka K 25, oves K 13.20, pšenica K 15, koruza K 13, otrobi K 7. g Cene vinu. Naši vinorejci imajo še množine lanskega pridelka, ki bi ga radi prodali, ker novina prav dobro obeta. Na Bizeljskertij kier je bil lanski pridelek razmeroma boljSi kot v ostalih krajih Štajerske, ponujajo liter po 14 K. Po hrvatskem Zagorju se dobi vino celo po 8—10 K. Naši gostilničarji in vinski trgovci ga tudi še dokaj pridno kupujejo, toda v ljubljanskih gostilnah se ne dobi še najslabšega vina po 40 K. Ali je res treba imeti pri ljtru čez polovico čistega dobička? — Iz Italije poročajo, da se bo letos pridelalo tam 46 mili.'onov 100 tisoč hekto.itvrov vina. Lanski pridelek je znašal le 31 milijonov 908 tisoč hektolitrov. g Pri «Gospodarski zvezi« so sledeče cene: Semena: Domača detelja, črna, plombirana, zajamčeno čista brez predenice, po Din 45; rdeča detelja, inkarnatka, po Din 22.50; lucerna ali nemška detelja po Din 40; semenska pesa «Ecken-dorfer« in «Mamuth« po Din 18, — Gnojila: Kalijeva sol 40—42 odstotkov, po Din 150 za 100 kilogramov; kostni supcrloslat z 18 odst. v vodi raztopne losforove kisline po Din 260 za 100 kg, ! z vrečami; rudninski superfosfat, ca. 16 odst. v vodi raztopne fosforove kisline po Din 175 za 100 kg. Vreče po 100 kg. Bela razklejena kostna moka 32—34 odst, po Din 250 za 100 kg. Tomaževa žlindra 21 odst. po Din 275 za 100 kg; To-! maževa žlindra 16 odst. po Din 190 za 100 kg; cene veljajo pri odjemu originalnih vreč, pri va-gonskih pošiljatvah se iste znižajo. — Krmila: Lanene tropine po Din 5 za kg, vreče po 50 kg; orehove tropine, vsebujoče 42 odst. beljakovin in maščobe po 3.50 Din za kg z vrečami vred; vreče po 75 kg, IClajno apno po Din 4. — Vinogradniške in kmetijske potrebščine: Drevesne škropilnice, bakrene, po Din 600, modra galica po Din 10 za kg, žveplo, dvojno rafinirano, po 4.25 Din za kg, Trierji (žitni čistilniki, znamke I A, po Din 3.500, znamke IB po 3000 Din; mla-tilnice na ročni pogon in gepeljni po Din 4000; mlatilnice na gepeljni pogon s siti in tresali po Din 6.750. Gepeljni na 36 obratov po Din 4.500. Gepeljni na 24 obratov po Din 4.000. — Poleg tega so na razpolago vsakovrstni poljedelski strogi, kak or čistilniki (pajtelni), plugi, brane poljedelske, brane travniške, brzopariiniki, gnojnične sesalke, vodne sesalke, lesene grablje, brusi za kose, kose itd. g Draginja v Nemčiji. Kilogram masla stane 1 milijon 800 tiso«, 1 jajce pa 120 tisoč mark. flHVINA. g Cene (Ivini. Zagreb. Zagrebški takolmeno-vanl kraljevski sejem, ki se vrši te dni je v pravem I>oinenu velemestni sejem. Blagovni sejem je bil naravnost nepregleden, prignali so okoli 7000 krajela naša država iz Nemčiie lansko teto m etos 9224 konj. Odslej se ne bodo več pošiljali, IZVOZ IN UVOZ. g Olajšave v izvozni carini. Ministrski svet je sklenil, da se odpravi Izvozna carina na sledeče predmete: mekine, krompir, črno iu belo čebulo, mule in osle, ovce in koze zaklane, očiščene in odrte ter sveže meso; ovce, ovne in jagnjeta, koze kozle in kozliče, zaklane in odi te s tem, da 6e naj plača carina kakor od živih po tar. 7/1.; govedo in bivole vštevsi tudi teleta očiščena in odrta brci razlike kakor sveže in soljeno meso; končno na sveže slive. Izvozna cirina se zniža na sledeče predmete: na pšenico od 00 ua 80 Din; na rž od (iO na 30 Din, na zreli fižol od 200 do 50 Din, na svinje žive preko 70 kg, od 450 do 800 Din in 100 kg m od 000 Din na 300 Din od kosa; na zaklane svinje od 350 Din na 150 Din; na sveže in soljeno meso od 150 do 80 Din (tu je všteta tudi slanina in salame); na svinjsko mast in svežo slanino od 600 na 800 Din; na gosjo mast od 600 na 300 Din, na mesne izdelke od 150 da 100 Din, na suhe slive od 0 na 3 Din, na pšeno od 40 nn 20 Din, na pSeaično moko od 60 ua 25 Din, na perje od perutnine od 200 na 100 Din, na perutnino zaklano od 150 na 100 Din. Ta odredba stopa v veljavo z 22. avgustom t. 1. PROMET. g Nove lokomofive in vagoni. Te dni bo prejela naša vlada veliko množino lokomotiv, luksuznih, potniških in ti zornih vagonov na račun vojne odškodnine Iz Nemčije. Prometno ministrstvo M lokomotive in vagone razdelilo po potrebi med posamezna železniška ravnateljstva. V kratkem nam bo tudi Madžarska dobavila večjo množino '»j komotiv in vagonov. Na ta način se bo ob »vozn sezoni naš železniški promet znatno ojačil. RAZNO. g Dolenjskim sadjarjem. Letos se nam obeta še dosti bogata sadna letina na u° lenjskem. V sadovnjakih imamo nebro vrst, katerih ne poznamo, kar je najmanjše zlo, a sadja ne znamo prodati — Bogat pridelek, ki bi nam dal lepe dohodke, preide v nič. Sadni trgovci ne veda za nas. Da se izognemu vsemu temu, priredi Sadjarsko-vrtnarska podružnica v Novem mestu v prostorih državne kmetijske šole na Grmu sadno razstavo, združeno z predavanji o razpošiljanju sadja, o razni uporabi sadaja etc. Tu bo dosti prilike, da se spoznajo sadjarji in kupci. Marsikdo, ki bi rad kupil sadje, ne ve, kje bi ga dobil, na koga bi se obrnil, — Vsi sadjarji, ki želite razstaviti ter uspešno prodati sadje, prijavite sadjarsko-vrtnar-ski podružnici v Novem mestu vrsto sadja, katero mislite razstaviti ter množino, katero mislite prodati, — Razstava se vrši v začetku oktobra, g Znižane voznine obiskovalcem IO, Ljubljanskega Telesejma. Da sc izogne ncprilikam, sporočamo, da imajo posetniki III. velesejma na progi Maribor — Ljubljana in Rakek — Ljubljana 50 odstotni popust v vseh razredih samo na osebnih vlakih in ne na brzovlakih, ker je to vsled prcnapolnjenostl brzovlakov v lokalnem prometu vsled pomankanja vagonov tehnično neizvedljivo. — Vendar to nič ne Škoduje, ker so zveze z osebnimi vlaki tako ugodne, da pač ni potreba upj- rabljati brzih vozov. — Poleg 50 odstotnega popusta na vseh osebnih vlakih naše kraljevine pa velja isti popust tudi za direktne brzovlakc na progi Djcvdjelija — Beograd—Ljubljana, toraj na južni železnici od Zagreba do Ljubljane brzovlaka Stev, 13 in 14. g III. ljubljanski velesejem od 1. do 10. septembra 1923. Sejmišče Ljubljanskega velesejma obsega 40.000 kvadratnih metrov, na katerem se nahaja 8 velikih in 60 manjših paviljonov. SejmiSče leži v najlepšem delu Ljubljane pod Tivolskim parkom ob Goposvetski cesti, ter je od vseh trani obkroženo z divnimi kostanji. III. Ljubljanski velesejem, ki se bo vršil pod kraljevskim pokroviteljstvom, bo prekosil vse dosedanje. Uprava velesejma je storila vse, da bo ta prireditev v resnici izraz in slika naše gospodarske moči, katera naj pokaže svetu cvet naše industrije in pa trgovino cele države. — SejmiSče je do zadnjega kotička zasedeno ter bo razstavilo 748 razstavljavcev, med temi 148 inozemskih veletvrdk. — Blago bo razstavljeno v 21 velikih skupinah. Zato koristi V3ak samemu sebi, ako obišče to prireditev, ker se tukaj vsakemu nudi prilika, da najugodnejše kupi najboljše, pa vendar najcenejše blago, ker ga kupi iz prve roke. Posebno lepo priliko daje Velesejem obrtnikom in kmetovalcem. Poljedelski kakor tudi drugi »troji bodo ves čas sejma obratovali, tako da bo vsak videt njihov učinek in se o njihovem delovanju na licu mesta prepričal. — Permanentna legitimacija, ki upravi-čuje posetnika na polovično vožnjo in vedno prost vstop na sejmišče, stane 50 Din in se dobi pri vseh večjih denarnih zavodih in pri Uradu Ljubljanskega velesejma. Vstopnica za enkratni obisk pa se bo dobila za Din 15 ob vhodih na sejmišče. g Narodni gospodar št. 8, glasilo »Zadružne zveze« v Ljubljani, je izšel s sledečo vsebino: Kapital in stavbeno gibanje, Zakon o zaščiti male kmetije, Novosti iz nemškega zadružništva, nadalje prinaša nove naredbe vprašanja in odgovore in raznovrstni drobiž. List najtopleje priporočamo, ker je rep vzorno urejevan .in nudi našiui zadružnikom obilo dragocenega gradiva. g 100 milijonov švicarskih frankov na račun Slovenije. Minister trgovine in industrije je dovolil, da se švicarskemu društvu dana koncesija za veliko elektrarno na Fali pri Mariboru podaljša še za 30 let pod pogojam, da navedeno društvo financira belgraisko (državno! hipotekarno banko s 100 milijoni švicarskih frankov. Ta denar nameravajo povabiti za polepšanje Belgrada in še nekatere druge stvari. — To je brezmejna svinjarija, ki so jo sposobni napraviti le v Belgradu. Slovenija ie molzna krava prvovrstne pasme, zato je v belgrajskem Babilonu tak strah pred našo odločno zahtevo po avtonomiji. Samo avtonomija nas more rešiti nenasitnih pijavk, Koliko bo belgrafcka porodica pri te| kupčiji zaslužila, o tem se v javnosti še molči. g Vsem hmeljarjem! Hmeljarsko društvo opozarja hmeljarje na sledeče: 1. Vsled pre-ooilnzga, posebno dušičnega gnojenja in morda tudi vsled izvanrednih vremenskih razmer je leto« zraslo v poedinih nasadih nekaj prav dolgih, deloma tudi z listjem obraslih kobul, za katere kupci ne marajo. Takšnih kobul ne mešajte z drugimi, lepo doraslimi kobulami, ker vam pokvarijo ceno vsega pridekla. Če se med desetimi kobulami nahaja le ena dolga, bo kupec določil ceno po dolgi, ne pa po ostalih lepih kobulah. Sortiranje hmelja se torej v°dno obilno poplača in obenem povzdigne ugled našega hmeljarstva vobče. 2. Vsak zaveden hmeljar se mora pečati tudi z Izbiro hmeljske rastline. Stari in z neenakovrstnimi rastlinami zasajeni, v nizkih legah ali na močvirnati zemlji sc nahajajoči hmeljniki se naj opuste in nadomestijo z novimi na močni in rodovitni zemlji. 3. V to svrho si mora vsak zaveden hmeljar že sedaj pred obiranjem v lastnem ali sosedovem hmeljniku določiti in primerno označiti one rastline, od katerih bo spomladi dobival potrebno štsvilo sadik. Hmeljarji, upoštevajte dani vam nauki — Hmeljarsko društvo. g Izsuševanje močvirnih krajev v Srbiji in pri nas. Dnevno beremo v listih, kako skrbi vlada, da bi se izsušili razni močvirni kraji v Srbiji in dovoljuje v ta namen izdatne zneske. Za prečanske kraje pa ne dajo ficka. Naše Borie še vedno čaka, dela v Ljubljanici še vedno stoje, čeprav bo kmalu poteklo 5 let, odkar je minula svetovna vojna. g Kongres srbskih zemljoradniških z drug v Bosni. Kongres srbskih zemljoradniških zadrug iz Bosne in Hercegovine se bo vršil letos v Bosanskem Brodu 10, in 11. septembra. Na dnsvnein redu kongresa je mnogo predavanj o napredovanju zemljoradniških zadrug v celi državi. Kongresu bodo prisostvovali tudi delegati poljedelskega ministrstva. PRIJETEN IN JAJČAST OKUS je znak testenin < kamniško godbo nt čelu. Pred telovadbo bo govoril g. Bore. — PoleJ godbe, petja in bogatega srečolova bo preskrbijo, no tudi za točno ln n« predrago okrepčilo, ® d Na Planinski Gori bo na nedeljo Marijinega Imena, 9. septembra, običajni veliki jesenski romarski shod. Začne se prejšnji dan zvečer s cerkvenim (tovorom in spovedovanjem. Častilce M. B, ■ Planinske Gore prav liudno vabimo. V nedeljo, 9. septembra bo božja služba zjutraj ob 6. in ob 10. uri; za spovednike je preskrbljeno. d Telovadni odsek «Orel« v Trbovljah priredi dne 2, septembra 1923, na svojem novem letnem telovadfšču javno telovadbo. Vsi prijatelji Orlov iskreno vabljeni. Posebno vabimo sosedne odseke in društva, da sc naše prireditve v večjem številu udeleže, — Bog živi! d Dobrepolje. Anton Sporar, trgovec na Vidmu, jc daroval za orlovski odsek 800 K, Ilvala lepa mul d Kobilice. V Matičevi Polani v Dalmaciji so se pojavile ogromne množine kobilic razne velikosti, ki so pokrile celo polje v dolžini več kilometrov, V par dnevih so uničile pšenico, oves, krompir in travo.tako, da. je zemlja ostala popolnoma gola. Kmalu so sc pojavile cele jate morskih galebov, ki žro in uničujejo kobilice. Trud siromašnih scljakov je bil v par dneh uničen, d Za stavo v smrt. V Zagrebu je neki Sertič, poganjač živine, za slavo izpil v dušku tri litre vina. To je plačal s smrtjo. :Postalo mu je slabo in nekaj časa nato so ga našli mrtvega, d Požar je v vasi Željne pri Kočevju pred par dnevi uničil 6 posestnikom vsa gospodarska poslopja. Zgorela jc krma, komaj omlat eno žito i. dr. Živino so rešili. Ne da se pojasniti, kako jc požar nastal. Trdi se, da se je nad svislim hlevno okno tako razgrelo, da se je unelo seno, kar pa ni verjetno. Drugi dan po požaru je prišel na pogorišče posl. Škulj, ki jc clal nesrečnim vaščanom navodila za prošnje po podpori ter obljubil zavzeti se za hitro pomoč. Škoda gre v milijone. d Železniška nesreča pri Kranju. V bližini železniške postaje se je v ponedeljek, dne 20. t. m. dogodila težka nesreča. Čevljarski mojster Kristijan Kogoj lz Tržiča se je peljal s tržiškim vlakom v Kranj. Malo pred kranjsko postajo je Kogoj skočil z vlaka ter je pri tem tako nesrečno padel, da je prišel pod vlak, ki mu je odtrgal levo nogo. Poleg tega je ■Kogoj dobil še težke notranje poškodbe. Prepeljali so ga takoj v bolnico v Ljubljano, a ni upanja, da ostane pri življenju. d Smrtna nesreča. Na odprti cesti med Radovljico in Brezjem je 8 letni fantek skočil pred avto št. SI. 209 in sc smrtno ponesrečil. Šofer je takoj pripeljal na lice mesta sodno komisijo iz Radovljice, ki je ugotovila gornji dejanski stan. Zopet žalosten dokaz, da so otroci premalo poučeni, kako se imajo vesti pred vozovi na cesti. ICRIŽE PRI TRŽIČU. Orlovski odsek v Krizah pri Tržiču priredi v nedeljo, dne 9. septembra ob 3. uri popoldne s sodelovanjem tržiške srenje svoj prvi Javni telovadni nastop. Spored: Ob četrt na 2. sprejem vseh cenj. gostov na kolodvoru, nato sprevod v Križe, kjer bo takoj nato telovadna kuSnja, ob 6l 3. Itanije, ob 3. pa začetek javn« telovadbe Po telovadbi se vrši na ravno Istem prostoru grečolov in Šaljiva poŠta. Ves čas sodeluje «ale-zijanska godba s Kodeljevega. Prireditev v slučaju deževnega vremena na ta dan izostane In sc vrši teden kasneje ob istem času in z istim sporedom. — Prijatelji orlovske organizacije, bratski odseki in krožki, prihitite ta dan v Križe, pod naše lepe planine! IG-STUDENEC. Jugoslovanska Kmelska Zveza priredi v nedeljo, dne 2. septembra takoj po prvi sveti maši shed SLS v dvorani »Našega Doma«. — Govorila bosta gg. poslanec Ivan Stnaovnik iz Horjula in Franc žužek iz Ljubljane. — Vabljeni ste vsi somišljeniki in somišljenice, da se shoda v velikem številu udeležite. Posebno ve ženske, pokažite, da se res zanimate za politiko, da ne bodo vam samostojne*« rekli, da ste samo za »pred peč«, ra politiko pa ne. Vabljeni ste pa tudi gospodje samostojni, da boste zvedeli, kdo dela resnično za interese delavca in kmeta Posebno vabljeni ste gg. obrtniki in delavci, da se zgovorimo o ustanovitvi naše stanovske organizacije, kar je pri nas na Ižanskem nujna potreba, da delajo v slogi obrtnik, delavec in kmet) JEžICA PRI LJUBLJANI. J. Kregaiju, -Domovinarju« in visokošolcu iz Kle{ želim pri iskanju Domoljubovih dopisnikov v prihodnje ugodnejših rezultatov. S človekom, čigar notranjo lotogralijo kažejo v jasni luči njegovi «do-movinarski« dopisi, polni nečastnih obrekovanj in ogabnih podtikanj, te pa ne spuščam v razgovor, zlasti po ie, ker i svojimi zmazki ni ovrgel niti enega dopisa v "Domoljuba«, • Domoljubur«. VRHNIKA. Dne 15. t. m. se je vrfcll na Vrhniki protestni shod obrtnikov in trgovcev i-/, celega oodnega okraja vsled neznosnega obdavčenja. Shod jc bil nepričakovano dobro obiskan. Padale so na reži in obdavčenja ostro obsodbe, zlasti ua to, da je vprav ljubljanska Okolica /.lasti pa Vrhnika neprimerno kruto obdavčena. Soglasno se jc Izvolil odbor, da donose pismene in ustmene pritožbe na najvišje pristojno mesto. Obrtniki in trgovci, posnemajte! fiKOCJAN PRI MOKRONOGU. To dni sem Se.l po opravkih v Škoejcn. 1'rišedšl v takoimenovani »Kopavni pot« sem opazil, da bode okrajna centa kmalu /. vejami tako zaraščen, da se nc bo moglo skoraj več z vozom skozi preriniti. Želeti bi bilo torej, da bi ne. veje odžagale, živo meje do ftkocjana no dottčiiih lastnikih lepo ostrigle, osad, tako imenovani »kravji stric«, ki ga jc vse polno ob cesti, f korenino popnkal in potem sežgal. Glavni trg pred cerkvijo bi bilo treba vsaj vsako soboto raznih odpadkov oprostili, lo naj bi dal osnažitl vaški načelnik. Veje odžagati, žive meje ostrici in osad zatrdi naj bi dal dotlčnlkom liku?, okrnlnl cestni odbor v Mokronogu. 8TOŽICE Pili LJUBLJANI. Na Veliki šmaren smo doživeli radosten dan, na katerega se jo posebno vsa nafia mladina žo tedne pripravljala. Na okrašenih vozovih smo v slovesnem sprevodu pripeljali tri nove bronaste zvonove za cerkev sv. Jurja, Sprevod ko otvorill v narodno nošo oblečeni fantje na iskrili konjih, nato je sledilo 15 voz z, botrico, beloobleecnimi družicami, dekleti in fanti, vsi v pestrih narodnih nošah ter končno avto, poln naših malčkov ■/. zastavicami v rokah, ki so gledalec živahno pozdravljal'. Pred prvim slavolokom je pevski zbor zajiel zvonovom v pozdrav. Nato je g. župnik Košir v vznesenih besedah pozdravil zvonove, kateri bodo zvesti glasniki tako veselih L kor žalostnih dni našega življenju. ]),'iii jo nato deklamlrala ljubko dr. Merliarj ** je najboljši domači izdelek. Dobi se v vsaki trgovini nalašč v ta namen zloženo pesmico. Po SI! vcsuein sprejemu so je vršila služba božja TI cerkvici, ki so jo dekleta in fantje ]uay,il,',,! oblekli; obkroževalo jo jo 20 vitkih inffi? Na nasprotnem gričku so pokali tupli-l n., poldne smo že jioslušall veselo pritrkavanj. Veliko skrbi in truda ste imeli vsi, ki ste delovali, a danes ste lahko ponosni na svni« delo, ki vam je popolnoma in v splošno ,f dovoljnost uspelo, za kar smo vuiu vsi Icžnl. Posebno zahvalo izrekamo g, župniku Koširju, u'. dr. Merharju za prekrasni Wr. k veni govor, gdč. Sitarjev! za lepe mlaje ho" trlo i gospo Urbančkovl, vsem dekletom, fan. toni iu možem iz Stožlc in Male vasi, ki s« niso strašili nobenega truda ln žrtev ter p«v. skemu zboru, ki je s krasnim petjem povelj, čeval slovesnost in nas do večera zabaval. STA NEGE PRI ST. VIDU. Na St. Jakobsko nedeljo smo imeli b. venredno slav nos t. Dobili smo nove bronaste zvonove. Blagoslovil jih je iiuš dekan gospod V. Zabret pred sv. ninšo. Takoj po blagoslovu to bili zvonovi dvignjeni v zvonik in že Je» pol ure smo zaslišali njihov milo doneči glas ki je radi svoje ubranosti očaral vse navzoče vernike, zlasti, ker se novi zvonovi popolnoma harmonično ujemajo s starim zvonom. Novo zvonove je vlila »Zvonama in livarna v St. Vidu nad Ljubljano« v kratkem času enega meseca ter je dokazala h leni strokov njaSklm delom, da je popolnoma ko« svoji nalogi. kamnik. Telovadni odsek >Orck jo imel dne 12. avgusta vesel dau. .Slavil je 15 letnico stojega obstanka ter blagoslovitev 1, rasne telovadnice. Vi» lepa prireditev se je izvršila v lepem redu. V soboto »večer ob 9. je mladinska organiuirija Orloi iu Orlie priredila previvikenemu go podu kucin-Sdiofu ljubljanskemu sercnado. Pevci to peli in svi-rala je domača godba, nakar ko Sli vsi prisotni r čarobno razsvetljeno cerkev, kamor jc jiriie/ tudi prcvzviJeni in t o pevti peli j /Aatomaširik bodi ¥»-cdrdvljritf. V nedeljo ob 9. jo odsek v skupnem ftevilu ilanov, članic, naratCoja in gojenk W1, odkorakal v krojih v iupno cerkov k sv. maji. Potem -,o prevzvičani ob velik asistenci duhovnikov blagoslovili novo telovadnico. Po končanem olire-du jo pred telovadnico na lepem letnem telovadi-hou pozdravil prcvzvišer.ega gospoda kue/oikol« okrožni predsednik in podpredsednik odseka I rane Bore ter zbrane člane odseka navduševal, naj jm nova telovadnica slitii k smotru, ra katerim hiti slovenska krščanska orlovska organizacij,-.. vi navzočo duhovščino trr brata predsednika ur dr. liic-ajn in mu podeli besedo. Ur. predsednik 0!' jo v lepem govoru iohifr lil provzvlšcncga in >«d I™"! čim Orlom in v daljavi vidnim križem: Za kri', častni in lil svobodo nlalo! na letno telovndišče j" Pri izhodu na letno tclovadišče ie u«1' dom napisano: .Mladina ti hudi« nam upe zlato, .Srce nnni dvigajo pogledi nato! Po važnejših delih steno v telovadnici t« sledeči napisi: Ne plaši se znoja, ne straši se boje. Saj inožko dejanje krepenjo možu, A pokoj ti zdrave moči pokonča, Dejanjo ti ljubi, a boj se pokoja. Bogu otroci, domovini sinovi, n HiKnii nikomur) Z Bogom začni vsako delo, da bo dober tek imelo. Ni praznili, predragi mi, nase življenje, Življenje naj bode Ti delaven dan. Dolžan ni samo, kar veleva mu stan. Kar more, to mož jo storiti dolžan. Ne stan, naslov, zunanje ne priznanje, Ce prav med svetom to največ velja, Jeklen značaj, dolžnosti izpolnjevanja, Najvišja prava dika je moža. Na delo tedaj, ker reBnobni so dnovi. A delo in trud Ii nebo blagoslovi. Navzoči stariši in prijatelji orlovske organizacijo so navdušeno vsprejeli vspodbujajoČi govor. Prevzvišeni se zahvalijo govorniku in pozivajo mladino k vstrajnostl. Popoldne ob pol 3. uri je odsek napravil obhod po mestu in odkorakal v župno cerhcv k lita-nijam (in sicer 52 člauov, 11 obrtnega naraščaja, 2<1 inžjega naraščaja, 32 Orlic in -IG gojenk.) l'o li-tanijah so odkorakali na telovadišče. Tečno ob 4. uri so je pričela telovadba, pri kateri je nastopilo 46 članov in 28 članic ter ves obojni naraščaj. Telovadba jo jasno pokazala, da so članom in članicam kamniškega orlovskega odseka no gre za zunanji nastop, ampak da vestno vršijo tudi notranjo od6ekovno tehnično delo. Bratje Krmavnar, VarSek in Tomšič so telovadbo v lahki atletiki zelo povzdignili. 1'roBtorne tribune in sedeži krog ln okrog telovadila so bili polno zasedeni, v ozadjih pa je stalo vso polno udeležecev javne telo-.vadbe. To je bil res dan, kateri se je vsem članom in članicam globoko zasidral v srca in ga no bodo zlepa pozabili. Pri presti zabavi je bilo vse veselo ln zadovoljno brez najmanjšega slučaja nespora-zumljcnja, dasi je bilo zbrano občinstvo raznih na-ziranj. Vam pa bratje in sestre lepa hvala za napore. 8T. JURIJ PRI GROSUPLJEM. Pred dvema mesecima je amrl tukajšnji orlovski podpredsednik. — Dne 19. avgB&ta nam fe smrt ugrabila 78 let starega cerkvene;'« ključarja «Tabrskep podružnee«, člana «Kat. izobr. društva« ln odločnega pristaša SLS Josipa Vlranta iz Cc-rovega. Rajni je bil pošten {n značajen mož skozi celo življenje ter imel velik vpliv pri tnkafSnjem ljudstvu. Kot občinski odbo uih jc rkozi 50 !e! neumorno deloval za svoje občane. 25 let je bil občinski svetovalce. Naj v miru počival VINKKA ŽUPNIJA. Zadnji čas cc jc po podružnih cerhvah naše lare veliko prenovilo in preslikalo. Najlepše pa je prenovljena podružnica sv. Reka Da Hrastu, ki jc daleč v okolici nujlepša podružna cerkev. Dobila jo r.ov kor in lep sv. križe v pot, katere-{a je na Rokovslto nedeljo slovesno blagoslovil o. frančiškan ir. Novega mesto. — Na Žezlji, kjer je znamenita Marijina božja pot, zietamo vodnjak z votlino in podobo Lurške Matere Božjo. S tem bo nstreženo žclfi romarjev, ki so poprej toliko trpeli zaradi porcenjktmfa vode, — V Izobraževalnem društvu tudi ne spvno. Zadnji čas smo prenovili In poslikali našo društveno dvorano pri «Be-netiču-'. — Dic 15. t. m. pi smo igrali prvič v nji dve igrls «Užitkarji« in -Trifc snubci«. 0-neni'i nam je še, da ras v kratkem Času zapustijo naš požrtvovalni in pri ljudstva tako priljubljeni g župulil To bo veliko Izčuba za našo {aro, katero bomo mi Viničani težko preboleli. Spominjali pa se jih bomo vedno. Njihovo dalo — ta največji spomenik, ki so ga zgradili sami — pa bo ostal še med nami in priSal o delavnosli g. župnika Pavlina Bir.arja. — Beg živil NOVO MESTO. V dnevih letošnjih pasjih dni sc jc zgodilo v Novem mesta ronrsllraj zanimivega — Poročali r,mo že, kako »predirajo« radihrli v našem mestecu, povedali, da je predsednik krajevnega odbora radikalne stranke dr. Grcgorič. Naenkrat pa slišimo, da smo si nakopali hudo zamero pri onih, ki smo jih prezrli in jih nismo omenili. Da potolažimo razburjene duhove, evo še ostale odbornike; ključavničar Lampe, predsednik; učiželj Sr. Borštnik, tajnik; poštni kontrolor Vladimir Vojska blagajnik; obč. tajnik Franc Avsec, trgovec Stane Kaslelic, čevljar Miha PcdbevSek in prog. nad;. Lojk, odborniki. — Torej same znane osebnosti, ki so kot muhe podrepnice zmiraj pripravljene pristopiti tja, kjer so vladne jasli v bližini. Ako bi prevzeli danes vlado »klerikalci«, imamo jatri vse te ljudi na ponudbo. Prej t dušo in telesom demokrati in samostojneži, so se prelevili čez noč v vnete radikale. Pa naj še kdo reie, da ni pri nas iletno. Takega, skoraj dnevnega skakanja iz tabora v tabor ni povsod. V kratkem bomo objavili še imena čanov novomeške radikalije, ker bo posebno zanimivo. Prepričani smo, da bo marsikomu šinila ob tef priliki kri v glavo. Seznam sicer jako maloštevilnih članov imamo že! Znano jc, da je bil dosedanji občinski svet v Novem mestu razpuščen in imenovan gerent v osebi dr. Gregoriča. Reklo ce fe, da bo gerent dosedanji župan Rozman, ki ga je priporočil pokr. upravi okrajni glavur dr. Vončina. Čudno je pa le, da dajo v Ljubljani tako malo na njegove predloge, ko pa dobro vemo, da si gredo ti gospodje sicer radi na robe. Kod odbornika sta imenovana v ob*, zastopstvo čevljar Podbevšek in zobotehnik Ogrič. Pa recite, da Ogrič nima korajže zapustiti samostojne. Sicer pa tudi podgane zaposlijo hlev, če se pojavi na strehi ogenj. Mi želimo, da se pobriga novi gerent, če mu bo preostaialo kaj ča3a od skrbi za raaikalijo, ludi za red na mestnem kopališča in da odpravi nemoralno svinjarijo, ki jo tam dnevno opažamo. Kopališče naj se uredi tako, da bo moški oddelek ločen od ženskega. Tudi skupna vožnja po čolnih nage mladine in letanje ob obrežja v adamovib oblekah, naj se zabrani. Ta, g. gerent, bo za Vas Vfe*-ejSi posel kakor brezplodno prirejanje shodov. R03 PRI VEL. LAŠČAH. Ni Se minilo eno leto, ko je naše društvo obhajalo svojo 30 letnico. Naše veselje nam je takrat kalila zavest, da društvo nima It ca svoj« delovanje primernega doma. Ta večletna želja se nam je letos uresničila; na Veliki Šmaren se je slovesno blagoslovil in otvoril nal društveni dom. Te lepe slovesnosti so se udeležila vsa o-ednja in mnogo oddaljenih društev. Blagoslovitev ja ob prisotnosti več duhovnikov izvršil domači g. župnik potem, ko smo se v cerkvi pri popoldanski službi; božji zahvalili Boga in iarni patrom Materi Božji za vso pomoč pri težavnem dela. Saj (e bil opravičen napis; «V trudu in znoja, pejnem radosti, doma gradimo slavo in časti«, ki pa ima še večji pomen za neše prihodnje društveno delovanje Pri otvoritvi je nastopilo več govornikov, slavnostni gvor pa ji imel zastopnik naše matice SKSZ g. Jernej Hainer, ki nam jc razlnžU pomen diiišiva za sedanji čas ter ncs bodril k nadaljevanja požrtvovalnega in flo^nega dela. Zelo nas jc razveselil nastop pevskega zbora, ki je p:d spretnim vodstvom društvenega voditelja, g. nad-učKclja Intih^rja zapel tri ljubke in za tako s!av-nost teko pomenljive pesmi. Vso slovesnost fe zelo povzdignila tudi orlovska godba iz Škcci-fnnn, sicer mala po Številu, pa dobro izvežbana. Z uprizoritvijo Dr. Ktckove igre «Turški križ«, nam fe društvo zopet pokazalo, kako napreduje na odru (v ch-rnatiki). Tako se jc otvoril z igro Dr. Kreka v njegovem rcjstuem okraju že tretji dom, kjer te bo v njegovem duha izobraževala in vzgajala naša mladina ter sc vedno tesneje oklepala križa in naukov Krišfancga. K temu na! nas tudi opominja lega doma, ko stoji v Gredi med cerkvijo in lf jdsko šolo.Kako pomenljivo za nas! Po dokončani ljudski Soli naj pcliefa nafa mladina v višje ležečo, «višjo ljudsko šolo«, t. j, v naš društveni dem, od tod pa *k Solncu, k svetlobi«, u riogu in k studencem milosti, v ie višje ležeči božji dom, v ccrkcv. Še enkrat sc na tem niesiu zahvalimo, kot fe v svofeni pozdravnem govoru omenil naš dru-61veni voditelj, domačemu g. župniku, ki nam fe dovoli!, da stt.o župnijsko gospodarsko poslopje prezidf.ii, povečali in preuredili v lep društveni dr,m. Zahvalimo se pa tudi vsem drugim dobrotnikom, katerim bo dom kmalu poplačal njih trud in velikodušnost v darovih, če se bodo pridno udeleževali društvenega življenja. To bo gotovo tudi najlepša zahvala našemu nndvse požrtvovalnemu g. nadučitelju, ki fc vodil vsa dela pri zg-.adfci doma in priredil lako lepo slovesnost. Psi vseh težavah in ovirah 6e jc zanašal na božjo pomoč. Zato je iz srca pel z društvenim zborom slavno kantato: «če Gospod nc zida hiše, zastonj sc trudijo zidarji.« Vsi pa želimo, da bi se v dru- štvenem doma vedno aresničevale tudi besede svetega pisma; «Kako dobro in prijetno fe, če prebivajo bratje skupaj v ljubezni.« — Isto boste lahko okušaii tudi Vi, bratje iz čkocijana In Dobre-polj. Zato pa le pridno na delo, da se kmalu vidimo tudi v Vaših novih društvenih domovih —t Bog živil BLAŽENA TEREZIJA OD DETETA JEZUSA. Skoro bodo minuli 4 meseci, odkar je bila ta tiha cvetka Karmela v Lizič, sreča in radost svojih staršev, veselje in ponos ne le svojega reda, temveč danes tudi cele Francoske, v Rimu slovesno proglašena blaženim. Beatiiikacija te 24 letne clružabnice božje se je izvršila 29. aprila t. 1. v baziliki sv. Petra v navzočnosti 9 kardinalov, 1 patriarha ter cele vrste nadškoiov, ško-iov ter drugih cerkvenih prelatov, celega, diplomatskega zbora, sorodnikov bi. Terezije ter brezštevilne množice ljudstva. Ko »e je ta vest raznesla v katol. svetu, se je veselja orosilo tudi marsikatero slovensko oko, saj je razširjeno če-ščenje Male Cvetke med nami že tako kakor, malokatcro drugo. Verni slovenski narod se z zaupanjem obrača do male nebeške zavctnice, ki ftred prestolom božjim zvesto izpolnjuje svojo ob« jubo; .Po smrti bom rosila iz nebes dež cvetlic«. Nešteta so čudovita uslišanja ter mnogobrojnj po« trjeni čudeži, ki te pripisujejo ljubeznjivi priproš-nji Male Cvetke. Razumljiva je zato želja, ki te jc izražala vedno glasneje od raznih strani, naj te izdajo podobice in razglednice a sliko Male Terezije tet molitvami, primernimi za privatne pobožnotti. Te) splošni želji je bilo po dolgem času iele tedaj mogoče ustreči. Izšle sta dve vrsti tlik, — klišeje je mojstrsko izvršila klišarna Jug. Tiskarne, —i in sicer; podobice na finem papirju in dvoji nem listu s sliko in litanijami bi. Terezije od Deteta Jezuta ter nekaterimi molitvami, primernimi za devetdnevnice, in pa razglednice z njena sliko. Razprodajo je prevzela znana Ničmanova trgovina. Komad vsake vrste ttane 1 Din, pri 100 komadih 10 odstotkov popusta, t poštnino za 10Q razglednic 2.25 D, za 100 podobic pa 1.25 Din več. Naj bi izdaja teh podobic nekoliko pripomogla k Še vnetejšemu češčenju Male Terezije med našim narodom! " /nTJ^PS1 Listek« OOOCXK>QOOC)00000000-^00000000000000000001 Cerkovnik Rok. (Z naših gora. — Spisal Pavel Pcrko.) t. Iludnika, tako ni niči Šestdeset let — pa vse sami Nobene ženske pri hiši; colo zdaj ne, ko so koza pripravlja, da bo imela mlade... Ti Rok pa opravi vse: kuhaj, teši in so mežnari zraven! Lub-io ne smo čakati, ko je bila smreka posekana; ker potem deblo ni več meževno in lubje se kolje, namesto da bi so majilo. Kosem pa seka in podira, da bo kmalu vsa Or.berška gora na tleh. Sekačev ima pet; ti liok pa sam maji in jih dohitevaj I In še star si povrhu, iu grbast iu nadložen... Nak, tako no gre! In zraven so jo treba držali svoje mežuarske službe! Gorje ti, ako no boš pozvonil ob uri! Kako jo bilo ono leto, ko jo bila .silno huda zima in nekaj juter ni zvonilo jutranjice?! Ključar Veršaj je spravil vso Gaberško goro na noge in je hotel, da bi so šli pritožit k gospodu Jerneju. Možje so pa naprej zvedeli, da gospod Jernej ob takem mrazu ne bo silil cerkovnika iz postelje; zato so se vstuviJi Veršaju in niso šli. Od takrat je Veršaj goiak cerkovniku lloku in skrbno pazi, kdaj zvoni in kako opravlja svojo službo. Tega pa ne ve, da mora cerkovnik Rok vse sam: kuhati, prati, šivali, za kozo poiskati in Kosmovo smreke majiti. Nak! To ja preveč! Vsega no zmore. In — hudnikal — Tako bo storil, kot mu svetuje sestra Polona. Rotijo, njeno hčer, bo vzel k sebi. Dekletce je staro deset let, a jo brihtno in pripravno. Skuhala bo za silo; kaj bi ne! In kozo bo pasla po grmovju 1 In poleti, ko snega ni, lahko skoči gori k cerkvi, da pozvonil In kako cunjo tudi opere! In koS listja prinese alj malo praproti nažanjel Tako bo dobro storil sebi in njej in Poloni. Otrok bo prišel do jela in dela; ker doma je polno drugih in vsi Rotijo nekam postrani gledajo, ker se je zvrgla po materi in se vidi, da bo grbasta kakor sta Rok in Polona... In Je bo otrok ubogal. .. Čez leto in dan — zakaj ne?! Čez leto in dan ji bo zapustil kočo in tistih par bregov. In potem —? Potem naj se dekle onioži in ko Koka žo zdavnaj več ne bo, bo opravilo cerkovnika še vedno pri koči... Ampak to jo! Cerkovnikova služba na Gaber-iki gori je silno pičla. Tisti poldrugi mernik ajde gruntarja in tistih par hlebčkov kruha, ki jih dobi pri bajtarjih: to ni niči Gospod Jernej je že sam imel nekoč v mislih, da je to beraška bira in da jo bo treba kdaj zvišati. Pa ključar Veršej je pregovarjal, češ, da sam človek od tega lahko živi... Sam človek?! Kje jo pa zapisano, da mora biti sam? H j, ključar Veršaj l In vi Gabrovci! Ce hočete imeti cerkovnika, plačajte ga! Cerkovnik Rok nI vaš suženj! Vse po pnrneti in po postavi! Hudnika! »Že zopet kolneš!« »Kaj — ?« Bila je sestra Polona, ki je prinesla hleb kruta in je prišla pogledat h kozi. >Sam s sboj govoriš in kolneš zraven!« »Hudnika, saj moram! Ali so to kmetje: Veršaj in drugi?! Cerkovnika bi radi imeli iu s sv. Jakobom bi se bahali — cerkovniku bi pa dali tisto beraško biro in rekli: Zdaj pa zvoni in pometaj in briši in snaži ln še po obhajilo hodil Naj, kdor hočel« »Pa vendar ne boš pustil službe?': »Najrajši bi jo! In jo bom, če mi ne priob-ijubijo. Kosem me hvali, da mu nihčo ne omaji nnrek tako čedno kakor jaz... Dela je dosti!c »Pa vendar nikar! Saj bo bolje! Sij se bodo podali! Sedaj pride nov gospod kaplan. Se mu priporoči. V nedeljo bo nastopil. Pravijo, da je mlad iu pobožen gospod .. .« >Ej čez gospr la Tomaža ga ni in ga ne bo! Skoda, da smo ga izgubili k »Nič ne rečem! — Pa kaj sem žo lioiela povedali? Čabraškemu bodo tudi zvišali.« »Biro?« »Biro!« »Cerkovniku?« »No ja! Veš gori lahko. Vas je daleč od cer-;ve; pri cerkvi pa nobene hiše, razen Jeronove. ,!eron pa noče. Zalo: ali pridajte, ali pa boste Vrez ivonenja... In bodo pridali.« :,Hm. In čabraška soseska je za polovico manjša kakor naša ...« ?ln vendar bo dobival sedaj ovsa in ajde pol mernika od grunta; od domače vasi pa pol mernika pšenice pri vsaki hiši.« »Hudnika, to ni slabo.« »Na Voljči bo tudi liotel imeti povišano.« »Andrejec?« 2Andrejec! On pravi: draginja je vedno večja in če so Cabračani priobljubili, zakaj bi Voljčani ne?« »Hudnika! Naša soseska je večja kot sla ča-braška in voljska skupaj!« »Saj pravimi Samo kolni nikar U vEj, kolni ali ne kolni! Vpričo gospoda Tomaža sem zarobanlil, pa me ni kregal... Zdaj pa rečem, da bom res stopil doli h gospodu Jerneju in mu bom razložil, kako je z mojo službo. Če Gabrovci hočejo imeti cerkovnika, naj ga plačajo! Plačajo, kakor se spodobi! Če ne--. Hudnika!« »Ne kolni vendar!« In je potegnil lub, da je zaječalo po smreki. Hm! Seveda! Polona in njene pridige! Med pobožne se šteje. Pijanca je dobila v zakon in dru-zega nima od njega kot trop otrok. Zato pa sedaj moli in gara in dela noč in dan. In Rotijo bi rada oddala. Zato je tudi njej na tem, da se Roku poviša bira. Se bo videlo! Enkrat do jeseni stopi k gospodu Jerneju in mu razloži vse na drobno. In gospod Jernej je previden mož... Gabrovci vendar ne bodo hoteli zaostati za Cabračani in za Volj-čani! — Škoda, da je odšel gospod Tomaž! Ej, z gospodom Tomažem sta se razumela! Pet let je bil v fari. Po trikrat na leto je prišel maševat na Gaberško goro. In po maši, ko so ljudje odšli, sla sedla na tram zunaj pred cerkvijo in gospod Tomaž si je prižgal cigaro in sta se pomenila čisto po domače o vsem: o delu, o vremenu, o tem kaj je novega po svetu, o politiki... O politiki! Kakšen je bil gospod Tomaž na liberalce! Ključarja Veršaja ni mogel, ker je bil ono leto pri občinskih volitvah potegnil z liberalci... Da bi le novi gospod ne potegnil na Veršajevo stran! Pa saj ne more; ker za pravico gre! Iu če bi tudi: kaplan je kaplan, župnik je pa župnik. Iu gospod Jernej je mož, ki vo, kaj je potrebno in prav. Tako je: li gospodu Jerneju pojde! Pa je prišel novi gospod kaplan. Gospod Matevž so mu rekli. Že naprej so pravili, da je natančen gospod in da bo hote! vs,e po novem. Sedaj je prišel In komaj da Be je dobro vstanovil, je že kazal, kaj se pravi po novem... Svetega tran-čiška dan je prišel maševat na Gaberško goro. 1 o maši, ko so ljudje odšli, se je zadržal v cerkvi in je prosil cerkovnika Roka, naj mu rftzkaže cerkveno opravo. Vse je hotel videli in vedeti. Ko bi bil cerkovnik Rok na vse lo naprej pripravljen! A kaj je vedel cerkovnik Rok, kakšne navade ima kaplan Matevž. In tako jima je prišlo takoj iz početka navzkriž. . Sv. Jakob v velikem oltarju mu je bil pre-robato izdelan. »Kdo ga je izdelal?« je vprašal. , vi, rajni Zalogar, Bog mu daj dobro! Tisti, ki je ž»al ogljo tam za Peskovem. Oglje je žgal in kadar'je kopa gorela je svetnike klesal.« »In takemu se izroči v delo svetnik za velik ki oltar« je godrnjal gospod Matevž. Cerkovnik Rok je bil presenečen. Saj je vse spoštovalo Zalograja, dokler je živel, ker živel je kakor puščavnik in če ni klesal svetnikov, je molil rožni venec. Tudi umrl je z rožnim vencem v roki; ker takega so našli čez teden dni po smrti, ko je ležal prod kopo in je bila kopa že davno dogorela ... Svetnik je bili Zato jc pa vsak, ki je ob zegna-11 ju pomolil pred podobo sv. Jakoba, Čutil da je to svetuik, ki ga je svetnik izklesal. Samo gospod Matevž tega ue čutil V stranskem oltarju je stal sv. Frančišek s križem v roki. Ni ga delal rajui Zalogar; ker sama Visošca ga je bila naročila nekje tam daleč na 1> rolskeni. Niemu tudi gospod Matevž ni mogel k.v reči. Vendar, kaj mu ni bilo po volji? S prstom j« potegnil po njem in tisto mrvo prahu, Ju mu je ostal na prstu, je pomolil Roku pod nos, rekoč: »1'ogleite!« »I, to je prah.« Rok se je čudil, kako da gospod Matevž tega ue ve, da se čez leto in dan tudi po cerkvenih svetnikih nabere prahu in nesnage... »Nabere, seveda! Zato se mora pa večkrat brisali.« Brisati? Za listo borno plačo: poldrug mernik ajde in par hlebčkov kruhu? No pa tega zadnjega mu ni rekel. Marija ima strgano oblačilo,« je videl gospod Matevž. Na ženski strani jo v Ironu sedela Marija v zlatih in svilenih oblačilih. Nobena podružnica v fari ni imela take Marije. Ajlarjeva Lenka jo je bila na stara leta napravila za Gaberško cerkev. Ono leto pa, ko je cerkovnik Rok pospravljal rože po Marijinem oltarju, se je vejica pušpana bila zapletla v svilo, in obleka se je razčesnila za palec v dolgost. Kar se jo dalo zakriti, je bil Rok zakril, No, gospoda Matevža očem ni ušlo niti to... Čakaj, še ta teden mora priti Polona in zašiti! »Kako pa to, da so sveče lesene?« »I, leseno so!« je pripomnil Rok. To je bila stvar, ki jo bosta morala le z gospodom Jernejem poravnali; ker gospod Jernej pusti sveče samo za sv. Jakoba. Če jih potrebuje sv. Frančišek, mu jih sv. Jakob posodi...« >Kaj pa to?« »To je pa kdt za smeti.« Pod zvonikom jo bila odprtina, ki se je zapirala z vratci. Nihče ne ve, zakaj so jo bili zidarji pustili. Rok in Rokov oče sta med lelom spravljala noter smeti in le o sv. Jakobu se je počedila ludi ta shrambica. »Še par stopinj in smeti bi bile zunaj, kajne da?« »To je res. Ampak, saj veste: človek sc navadi ...« »Čakajte, še za veliki ollar pogledam.« Hudnika I Tudi za veliki oltar je moral iti. Tam za oltarjem sv. Jakoba je bila v zidu obširna vdolbina. (Sam Bog ve, v kakšno izkušnja vo so jo bili zidarji pustili!) V listo vdolbino je postavljal cerkovnik Rok poleti, ker njegova hiša kleti ni imela, kozje mleko v latvicah, da se je hladilo in ki-salo... Sedaj se sicer mleko ni hladilo tamkaj, ampak — kaj da mu nI prišlo na misel! — tri velike prazne latvice so stale vgreznjone druga v drugo, kakor da na nekaj čakajo... Gospod Matevž je stopil na prste ln pogledal in poduhal... »Ali imate kravo pri hiši?« »Tisto pa ne, gospod Matevži Krave pu nimam!« Saj krave res ni imel. Ampak gorje, ako bi bil gospod Matevž prnšal po kozi... Samemu sv. Jakobu časi in hvala da nič Pa vse to naj bi še bilo; saj gospod je gospod, in cerkovnik jo cerkovnik. Ampak kaj je napruvil gospod Matevž tisti dan! Na potu domov se je oglasil pri ključarju Veršaju! Cerkovnik Rok je to vi-del izpred cerkve in lastnim očem skoro nI mogel verjeti... Gospod Tomaž tega ni bil storil nikoli. Gospoda Matevža pa je bil počakal Veršaj pred hišo in ga hinavsko prijazno povabil. In gospod Ma-tevž je šel v hišo... To je bilo preveč! Sedaj bosta govorila tudi o cerkvi in o cerkovniku. In Veršaj — gorak kakor mu je — bo raznesel po soseski, kulto cerkovnik Rok cerkev snaži iu za red skrbi... TI moj Bogi Potem naj si pa upa Rok poprositi za povišanje pri birl... Nič ne bo! Vse je šlo po vodil Sedaj mu ne kaže drugega kot da vrže pred Vršaja cerkvene ključe iu mu reče: »Nž, sedaj pa ti zvOnl in pometaj, ki te ima gospod Malevž rad! Trideset let sem bil pri cerkvi in moj oče tudi trideset, sedaj pa, Gaberci, si iščite drugega cerkovnika; slarl grbavi Rok je odslužil...« Tako tedaj! Ampak prodno se stari Rok umok-ne, bo izpregovoril še z gospodom Jernejem in niu bo povedal, kakšne cerkvene ljudi ima pod seboj... ___ Pri Treh farah v Belikrajini je v nedeljo 8. septembra političen shod. Govori poslanec Nemarne. i. ii. Dr. Ludovik Mnr, Specialist za bolezni na mehurju, ledvicah in splošno kirurgijo, se je po večletni Specializaciji na urologično-kirurgični univerzitetni kliniki prof. Hocbcnegga na Dunaju, nastanil v Ljubljani in ORDINIRA na Sr. Petra cesti št. 26 od 10.—U. ure dopoldne in od 2.—3. ure popoldne. 5103 Resna ženitna ponudba. 30 letni čevljar z nekaj tisoč gotovine, želi znanja z mladenko aH vdovo od 20—30 let, s hišico ali nekaj premoženja, tudi z enim otrokom. Le resne ponudbe na upravo «Domjljuba« pod Čevljar 5253. SŠČem Učenca od lfTeTctp^za^kl* Adoli KERN, pek in trgovec, Kranj._5297 ■Jinji s tremi sobami ia kuhinjo ter velikim hle* Hit!« vom, vodovodom in električno napeljavo, je naprodaj. Pri hiši je 400 m3 vrla, oddaljeno 10 minut od kolodvora Vižmarjc. Več se poizve pri L. GOLJAR, Gunclje hiš. štev. 4, pošt« Sent Vid nad Ljubljano. 5260 kot prvo, ki je versirana tudi v stroki in manipulaciji, IŠČEMO za ^ češko - Slovaško. ^ Ponudbe z zahtevo plače in opisom dosedanjega službovanja pod: «Standig 382(1« na Anoučno ekspedicijo J. RAFAEL, Wien L, Graben 28._ Kupujemo stalno vsako množino HRASTOV, BUKOV, OREHOV, JAVORJEV, SMREKOV in GABROV ?a razžagaaje. Ponudbe z navedbo cene in količine na: < mizarsko obrt sprejme v C»JI»IH|G Mizarska zadruga nad Ljubljano. v. Floriiana ulica štev. 9. 5162 Sprejmem hlapca STp^S ki je vajen pri konjih ter zna vsako kmečko delo na večjem posestvu blizu Ljubljane. Plača 1500 K mesečno. - Pismene ponudbe na upravo lista pod .POŠTEN IN PRIDEN 5225«. HLAPCA h konjem ki je vajen vseh poljskih del, IŠČEM za posestvo na deželi. Ponudbe pod »Marljiv 5218« na upravo. Kostanjev, taninski les kupuje na postajah dolenjske železnice, po najvišjih dnevnih cenah, franko vagon oddajna postaja. FRANJO GROBOVŠEK, lesni trgovec, Novo mesto štev. 89. 5217 a priložnost Ob prUiki velesejma obiskujte tudi staro znano prod. zadruga kotlarjev, kleparjev, instalaterjev itd. V celi Jugoslaviji priljubljene bakrene kotle. Izdeluje se vse vrste bakrenih kotlov za žganje kuho, prali.ice, štedilnike itd. Na razpolago so se drugi oddelki: kakor splošno kleparstvo, ključavničarstvo, vodovodne inštalacije itd. Prevzema se tudi vsakovrstne i.redmete iz različnih kovin za moderno autogenlčno varanje. Vsa naročila točna ia solidna, Garantirano blago. Ljubljana, Kolodvorska nlica štev. 18. > OMšCiie HE_t SSB B t£B aSZ iMjštitslf! velescjem iMralište vseli gospodarskih krogov NalugoflnrtSa prillha za nahup vsahovrslneifa blaga. Pnrovrsfnl pofje-deishl ln gospjdarsM stroji svetovnih znamK po lovarnšKiri cenah-Velese| I v odnaša prillha za nahup vsahovrsinega Dtafia. pnrovrsini po«e- s ln dosp-Jdarshl stroji svetovnih znamK po lovarnlShlh cenah - 8 l.nslta legitimacija halera se dobi Iza ceno Din 5v frtfovsKin | fcah in v banhah v vseh mestih naše države, opravičuje na f 30% poposf na železnicah i za osebne Vlahe In ftrzovsahe SI. 13 In 14. - Znižana voznlna na parnlhlh i ludosiovonroplovnilidružb. - Vstopnice za enhratnl oblsh veleseimo g se bodo prodajSe po Din 15 - v blagajnah ob vhodih na sejmišče j ^mscii7T Stanovanja preshr&ljena T odisciic J Oblačilno za Slovenijo r. z.z o. z. v LJubljani. haloga prvovrstne manufakturcI Centralno skladišče od 1. septembra 1923 v palači Vzajemne posojilnice« na Miklošičevi cesti poleg ,,Uniona« Prodajalna na drobno v Stritarjevi ulici št. 5 in na Dunajskii cesti št 29 (Gospodarska zveza). Podružnica v Somboru (Bačka). Telefon št 550. Rač' 5ok- 6t 10m Zadružno podjetje I Neveste! NOVA TRGOVINA v Ljubljani na Go-sposvetski cesti štev. 6. — Vse za balo potrebno izdeluje na novo in tudi popravlja po nizkih cenah. Ima žimo vseh vrst, morsko travo in lepe preobleke. — Še stare zaloge dobrega blaga.--Se priporoča. Tapetnik RUDOLF SEVER. Halo! Pozor! Urška: Ncžika kam pa Blaževa Mica tako hiti? Nežika: Veš, »Domoljub, je v kaplaniji pozabila. Blažev oče so ji pa naročili, da ga mora prinesti, ker hočejo vedeti, ali pride Perko z usnjem v Dolenjo vas na sejem. Urška: Pa počakajve Mico, da bomo videli. Tudi naši gredo v Dolenjo vas, ako Perko usnje pripelje na sejem. Ncžika: Ta človek ima res dobro usnje. Saj ie vrabci na strehah čivkajo: Kdor hoie svojo družino dobro obuti, naj kupi usnje na sejmu v DOLENJI VASI IN ČRNOMLJU na stojnici FRANC PERKO. Frlporočomo 1 Holinsko [topijo, j ^paaazčCi.- aats »ste KRaK! Sfc.fio®"OSE r^ Tovarna limmm S f. Rozman. Marl&or j Alelisandrova cesia 57 ? fjriiMsroča !i vse vrste handiiov (bonbonov) § po ftejnlžjiti fovornišftiSi cenah. ® Zahtevajte ccnih! Pj Vi man ase sasa ar* -• uew? ; rm mmt wsm «arr RADI DOLGE BOLEZNI ZAMUDNO zahvaljujem se danes po- \ naznanjam uljudno cenj- vodom svoje izselitve iz | svojim dobaviteljem i. dr. Krškega vsem svojim cenj. \ da sem se 30. maja t l. iz odiemalcem za mnogo- \ Krškega izselil in trgo- brojen obisk in jim Idi- \ vino začasno prekinil čem v slovo Bog vas živi j tfooo/rf Knez> Leopold Knez, trgovec, i Sv. Jurij, Radeče. Ilpnnpo zdravega z dobro lolsko Izobrazbo Uvvllbd Ib poltenih starišev, sprejmi trgovina JOS FARKAŠ, Sv, Juii| ob Sčevnicl, okjr«| Ljutomer. — Hran« ln stanovanj« y hišL BOROVI HLODI dolgi 6—8 m. debelost n» tanjšera kra|u 35 cm, •« KUPIJO po najvišjih cenah. Cenjene ponudb« j« poslati na upravo ista pod Številko 5208. Ržene rožičke, tršlikovo lubje, arnikovo cvetje, planinski mah itd. KUPUJE vedno droge-rija A. KANC, Ljubljana, Židovska nI. 1. 4435 Pošteno dekle koj k mali boljši družini. Znati mora kuhati in in druga lahka hišna dela. Naslov v upr, it. 5252. \l h UTRIPA ZA ČEVLJARSKO OBRT sprej-VAJLFtbA mem. - JOSIP KRISTAN, čev-ljar, Hlebce 3, pošta Lesce. 5163 V SLUŽBO SPREJMEM poštenega, pridnega in zanesljivega F. faidi Tvrifha priporoča vsakovrstne lep8 omare (kostne) z ladelol id tudi visoke ii trd<;gh ,„ mehkega le-a, postel e 0. inpre, tlole, modroce sploh vse pohištvene tlel« tioliis edino le i, m Sv Petra M p. v trgovino s špeccr. blagom v Kranju; nekadilci imajo prednost. Hrana in tanovanie v hiši, plača po dogovoru. Ponuditi se je pri FRANC MAJDIČ, KRANJ, Slovenija. 4935 gagr BSa uelikB isi R?a.ol "^J Priporočamo najboiišo švaine stroe Grltzner za rodbinsko in obrtno rabo, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje. — Edino pri: JosipPelGlinc, lWm Sv. Pelra nasp šl 7. Slarvonsl«! sok. prijetno učinkujoče sredstvo proti naduJliivemo kašlju, kataru v prsih in pljučih, hripavosti itd., Pakračke Kapljice zdravilo proti želodčnim bolečinam, In Febii-Fugo nenadkritivo sredstvo proti mrzlici in malariji, i« dobiva — najmanj po 3 zavoje — ed'nole v le- karni pri »Zlatem orlu«, Mr. J. SVOBODA, PAKRAC, SLAVONIJA. Kunstek & Pleterski LJUBLJANA — VODNIKOV TRG 5, priporoča svojo veliko zalogo ■ V fte mm a čKš J""A S V ia steni poireosci na drobno in debelo. uarno natožiie soo| densr o VZAJSIM1 r. z. z o. z. sedaj poleg nunske cerkve, poleti 1. 1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«. Hranilno vloge se obrestu- £ ©I brez odbitka rentnega in in-jejo po ** validskega davka. Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 5 V^ %. Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po 6 V2 %. Večji vezani zneski se obrestujejo po dogovoru. Zadružna gospodarska banka d. d. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Telefon št. 67. Telefon št. 57. t lastni palači (vis d vis hotela „UnIon"). Kapital In rezerve skupno nad K 60,000.000- — ^ — - — — — Podružnice: Djakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, žibenik. Ekspozitura: Bled. Interesna skupnost z Gospo; darsko banko d. d. v Novem Sadu. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije. Pekovskega vajenca hronn v hiši- Noslov pri uprnvi listo pod št. 4896. " KUPIMO vsako množino '•C starega svinca. PUŠKARNA v KRANJU. ■S" tai/ar. kož in čevljev d. d. Prodslafna UubliEna, Poljanska cesta It. 13. Bogato skladišče moških, ženskih in otroških ceaSi©« iz telečega boksa v vseh barvali, govejega boksa in rjave kravine. Solidno delo! Znižane ccnel HBKBaMgsBassagnaHBanBMBBBaBEBBBBH Kisi, nuni, Me, M D »sa golazen mora poginiti oko uporabi |ato moja najboljn, preizkušena in uploSno hvaljena sredstva kot- proti poljskim !n bitnim nliuim Din. 7'CO. na podgane Din. 7-50, za Sčnrko Dili. 7 60, nn stenice Din.7'60. uniSov. moljev l»ln. «•-, proti mriosom lun. 7S0, mnzilo proti ušom pri ljudeh in pri iivinl Din 4 —, p.a nšl v oblaki ln perilu Din. 7-60, tinkt. proti mrceiiu lia sadju in na '.ele.uavi Din. 7-50, proti mravljam Din, 760. Preprcdainlcl dobo popust Po«tlja po povzetja Zavod za ekspedicijo: AKTES, kem. laboratorij M. JtlNRER, Petrlnjska ul. 3, Zagreb 1. i meter demačepa platna da TOVARNA ŠINKOVEC, Grosuplje za 2 kg prediva — ali 14 kg godenega oziroma 20 kg surovega lanišča. ■ ■■■QBHEIBB!S3Cie!iSaBBEEG!HSiB3B ..................................milini......................mil................ s V LJUBLJANI, Marijin trg it. 8 registrovona zadruga z omejeno zavezo obresti brezod-bitka rentoega in invalidskega »prejema vloge na knjižico in plača čistiti davka. Za večje in stalne vloge kakor tudi vloge v tekočem računu obrestovanje po dogovoru. — Podeljuje kratkoročne trgov- I ske ln personalno kredite najkulantnejo. ............................................................................ !l !> Pri prodaji ali nakupu po;.-štev boste Imeli najbolj! MspeSi ?e se obrntte na »POSEST" obl. konc, pisarna Ljubljana, Poljanska c. 12. Ha prodaj In \> zamenjavo veliko kmellklh posestev, vinogradov, milno« In Jag. HCEM PRIDNO IN POŠTENO DEKLICO do 17 let staro, lahko tudi starejSa moč, za lahka dela gospodinji v pomoC. Dobra plača in oskrba ronndbe na upravj lista pod številko 5018. Veliko zalogo priporoča Sv. Martina cesta 2. stalno v zalogi pri H. PETRIC, LJUBLJANA Dunajska cesta 33. — Telefon itevilka 366. — Skladišče .BALKAN«. 5027 aBBBBISISGaSBBBSBBBBBB&BaBBBBBBEBlIl vliva najcencjc in z dobavnim rokom od 2 do 6 mesecev iIiSMIBM k«H arauiue, St. ISld nad LfubSfsno. !,{ub!ja»a, Sv. Peira cesta Slav. 29 priporoča veliko Izbiro b!ega za molke In ženske obiske, kctenlne bele, pisan* In rujave, vsakovrstnih odej, zimskih volnenih f.opic, veliko zalogo triko-jopic In hlal, svilenih robcev v najnovejših vzorcih, dalje moi^io In sonsko perilo ter razne modne predmete. Prepričajte ae, da kupila Iu znatno ceneje kot povsod drugje. poseliti »»1 j Oddelek št. 154 na Ljublianskem velesejmu. | H______________mmmmmmmm mmmmmmmmmmmmmmmmmmmm-mmmmmmmum»mwmmm Naznanjamo uljudno, da stno preselili svojo trgovino z železnino s 25. julijem t. 1. od Cankarjevega nabrežja štev. 1 v svojo lastno hišo v Stritarjeve ulico Stei. kjer bomo trgovino znatno razširili. Prosimo sodobno za nadaljno naklonjenost, ter zagotovimo cenjenim odjemalcem najboljšo postrežbo. Z odličnim spoštovanjem Brezni & f ritsen, trgovina z žcliznlno. illi se hočete te- ms®, Mljito osvoboditi u i* I m Tisoči so že a —__________________________bili ozdravljeni! „,., !n xIenklh otekli udje, sključene roke in noge, Irganje, zbadanje po raznih deHh lelesV da celo slobosl oči so posledice revmaUčnlh In pro.Insklh^boleznL Ponudim I/am naravno sredstvo za ozdravljenje! * Nlkako univerzalno zdravilo, marveč sredstvo, ki je nudi bolnemu človeštvu mali narava. Vsakemu brez-plačna poizkušnja. Pišite ml takoj ln »f« pošljem sredstvo In poučno razpravo popolno zastonj. Ustali mi bodete trajno hvaležni. . E. Pasternacb. 'U!S£2fS8~~' 1 PoroC, prstani Double verižice Sienske u; e Budilke Že- ne ure Uhani Najstarejša trgovina ur, zlatnino In srcbrnlno p^ CUDEK LMBUAhA 22, Pro trnova 1 « sssBsaeesis^^i KEESSI K X K i X X X m UGODNE CENE nadele pri nakupu suhnenega ln manu-iahtarnego blago za iro2«€ ln zensfte i Ljubljani Pred Sheffjo Ungerleve NetiursEte ulice B. Mit, J M Obstoj fvrdhe blizu 60 let RozpoSlIla se tudi po poS(l X X X X X X X X X X X X X X ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦J f Združene opcfcarnc i. d. ipliSpii ♦ nudijo v poljulsnlli i?.in©žlK«ii ~ # # e<1 lili model Im mem „D" (oleiriM crep), naipsiprostejk, # maVrpežnejSe ln nafceiiešše mm s