(gpedtdone ta abbonamento poct&le mm Fottnlaa	t ptoiUI
Leto XXII., št. 188
Ljubljana, sreda 19» avgusta
Cena cenf.Si
■JpravruSrra. -»uDlmu, f*ucani>ey* Klica
Telefoc H. »1-22. il-Zi 11-24 inserami oddelek i Uobliana. Pacctnijer« ali-d i • leiešoe it «1-29 $1-2«
1'ocLfuinJC« Nore oestoi tlnblbiuki cesta 43 Kaftmit ta Ltnt>l(ansicc pofcr-ajine pn poštno temovnem ta vodo it 17.749. ca »stale kraj« Itali)»	~ "nrr Po»t Mr
IZKLJCCJNV; iAMi'C3|V(, a aguu« o tU
Izaliie to inozemstva Ha» ' !r»inn# *vhbUcirt 'tafisns "i * M71ANO
ll
Nirotaiai
azeo poa ed el i k. m e s c £ o o Lit pa Ut 22.80
U rtdoiiif oi CNbHaaa. Pacam »era ulica tre*. 5. teiefd* (ter. 31-22, 31-23. 51-24
Kokoplii te a e ttiii je
CONCESSIONARLA ESCLUSIVA pet U pnh»
bliad dl provemenza italiana ed esteta: Uoiooe PubbUciti Italiana S. A. MILANO
success
sommergibile In Atlantico
Tre pirosca£š per complessive 18.875 tonn. affondati e ima motonave di I0.000 tonu. colpita
Attivita di artiglierie sul fronte egizlano
II Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 18 agosto 1942-XX i! seguente bollettino di guerra n. 811:
Sul fronte egiziano vivace fuoco delle artiglierie nemk-he efficac«niente contrab-battuto dalle nostre. Qualehe puntata di mezzi corazzati avversari e siata subito re-spinta.
Durante un incurslone notturna su Marsa Matruk, due dei tre bombardieri nemici
dalla difesa della piazza; due «Curtiss» ri-sultano distrutti in combattimenti da cac-ciatori tedesehi ed nn altro dalle batterie controaeree di una grande unita terrestre.
Velivoli delFAsse hanno attaccato le basi aereo-navali di Malta. Su di un grosso mer-cantile che, gravemente danneggiato proce-deva al rimorchio, sono stati messl a segno nuovi colpi.
Roma e stata ieri posta ln allarme poco
pari rfioanti aU'azIone venivano abbattutl t dopo le ore 17 per 1'entrata in maglia di un
apparecchlo dl nazionalltU sconosciuta. La
caccia, levatasi prontamente in volo, con-statava trattasi di un aereo francese.
In Atlantico un nostro sommergiblle, al comando del Capitano di fregata Giovannl Bruno, ha silurato ed affondato la motonave inglese armata »Medon«, il piroscafo americano »California«, un terzo mercan-tile, pure armato, per complessive 18,885 tonn; ha inoltre colpita altra motonave di 10.000 tonn.
ornice na Atlantiku
Trije pazniki v skupsal tonaži 18.875 ton potopljeni tn lo*oco tonska motorna ladja zadeta
Topniško delovanje na egiptskean bojišču
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je »bjavi! 18. avgusta naslednje 813. v«jno poročilo:
Na egiptskem bojišču živahen ogenj sovražnega topništva, ki ga je naše topništvo uspešno zavračalo. Nekaj izpadov sovražnih okiopnili vozil je bilo tek o j zavrnjenih.
Med letalskim napadom na Marso Ma-truh je obramba trdnjave sestrelila dva izmed treh sovražnih bombnikov, ki so se udeležili napada. Nemški lovci so uničili dve letali tipa »Curtiss«, protiletalske baterije velike kopne "dinice pa tretje letalo.
Letala osi so napadla letalsko pomorsko oporišče na Malti. Velik trgovski parnik, ki se je hudo poškodovan umikal, je bil ponovno zadet,
V Rimu je bil včeraj rnalo po 17. dan znak za alarm, ker se je na obzorju pojavilo letalo neznane narodnosti. Lovci, ki so se takoj dvignili v zrak, so ugotovili, da gre za francosko letalo.
'<*a Atiantiku je naša podmornica pod poveljstvom fregatnega kapetana Giovan-nija Bruna torpedirsla in potopila oboroženo angleško motorno ladjo »Medon«, ameriški parni k »California« in neko prav tp.ko oboroženo trgovsko ladjo s skupno 18.885 t°nami. Razen tega je rži dela neko drugo 30 000 tonsko motorno ladjo.
j^ngleškl cSIcir © sposobnostih italijanskih letalcev
Tanger, 17. avg. s. Angleški oficir-pilot, ki leži ranjen v bolnišnici v Gibraltarju, je po letalsko-pomorski bitki v Sredozemlju pedal naslednje izjave:
Če se tudi tokrat nismo mogli prebiti, pomeni, da bo v bodoče še težje. Odšli smo iz Gibraltarja v idealnih okoliščinah, namreč s spremstvom, ki je po številu prekašalo število spremljanih ladij. To se je zgodilo prvič v zgodovini te vojne in morda se
, ne bo zgodilo nikdar več. Podvzeti so bili ' vsi previdnostni ukrepi, da bi se izognili sovražniku tako ob odhodu, kakor tudi v nadaljnji plovbi. Navzočnost štirih nosilk letalk, treh bojnih ladij to cele eskadre križark in manjših površinskih edinic bi morala biti najboljše jamstvo za uspeh. Imeli smo star neporavnan račun z letal-sko-pomorskimi silami osi iz preteklega junija in vsi smo hoteli maščevati naše padle ali poražene tovariše. Izbrani trenutek se nam je zdel ugoden, ker smo mislili, da sta egiptsko in vzhodno bojišče zaposlili velik del letalskih sil osi. Razen tega smo bili prepričani, da so naše pomorske sile tolikšne, da bo Italijo minila volja ponašati se, da obvladuje Sredozemlje in našo vojno mornarico, toda na žalost se zadeva ni razvila tako, kakor smo pričakovali. Sovražnik je bil neprimerno bolj pazljiv, kakor smo to mislili.
Izguba dveh nosilk letal v ne!kaj urah, še preden smo prišli na pravo operacijsko področje, je do neke mere vplivalo na moralo posadk in tudi zmanjšala možnost uspeha načrta naših poveljništev, toda moč in agresivnost osnega letalstva sta pokazali, da so bili tudi mnogi drugi naši računi naslonjeni na preveč optimistične osnove. Nepričakovano nas je napadlo nad sto letal, med katera so se pomešala naša letala tako, da naše ladijske baterije niso več vedele, kdaj ln na koga naj streljajo. Italijanski strmoglavci, bombniki ln lovci so zlasti drugi dan bitke pokazali tolikšen prezir nevarnosti, ki ga doslej zares še nismo poznali in ki ni bil nič manjši od prezira nevarnosti, ki so ga kazali mornarji naglih in zelo zahrbtnih motornih torpedov. Vztrajnost to smelost mnogih italijanskih pilotov sta nas osupnili, saj so se potem, ko so odvrgli bombe to torpede na svoje cilje, spustili v višino kakih 10 metrov nad
naše ladje in s strojnicami obstreljevali posadke to protiletalske baterije. Ti piloti so dokazali, da je v njih polno sposobnosti odličnih lovcev to bombarderjev, izvidnikov in torpednikov.
Oficir je zaključil svoje pripovedovanje z ugotovitvijo, da presegajo angleške izgube nad 50 letal.
Samo 142 rešencev
s križarke „Manchester"
Stockholm, 18. avg. d. Z britanske križarke »Manchester«, ki so jo 13. avgusta potopile sile osi na Sredozemskem morju, se je rešilo po priznanju britanske admira-litete samo 142 mornarjev in troje častnikov. Celokupna posadka potopljene britanske križarke je štela 7000 mož. Poročilo britanske admiraiitete pravi, da so bili preživeli častniki in mornarji spravljeni na krov nekaterih drugih angleških ladij. Imen redkih preživelih mornarjev poročilo britanske admiraiitete ne navaja.
Madžarski tisk o angleškem porazu v Sredozemlju
Budimpešta, 17. avg. s. Sijajna letalsko-pomorska zmaga osi v Sredozemlju je še nadalje predmet pozornosti madžarskih listov, ki s poudarkom navajajo mednarodne odmeve in vesti, ki še bolj osvetljujejo veličino uspeha, ki so ga dosegle letalsko-pomorske sile osi. List »Magyarorszag« piše med drugim, da morajo v Londonu končno sprevideti, da je Sredozemlje rimsko morje, po katerem se brez kazni sovražno brodovje ne more več sprehajati.' Ta zmaga, ki je še enkrat v pravi luči pokazala hrabrost in spretnost italijanskih mornarjev ter italijanskih in nemških pilotov, bo prešla v zgodovino kot eden izmed najbolj žgočih porazov, ki jih je utrpela ponosna britanska mornarica.
OVI 11
na vzhodnem bojišču
12 sovfetskih ladij potopljenih v kavkaških lukah — Velik plen ob Donu — Zopet 12 ladij
potopljenih na Atlantskem in Sredozemskem morju
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 18. avg. ^femžko vrhovno poveljništvo objavlja na-fflednje vojno poročilo:
Na kavkaškem področju se napadi nemških in zavezniških čet kljub trdovratnemu odporu sovražnika in težavnemu terenu v tropični vročini uspešno nadaljujejo. V lukah ob črnomorski obali je bik) z bombami potopljenih 12 obalnih ladij, večja petrolej-ska ladja in osem municijskih čolnov pa hudo poškodovanih.
V severnem zavoju velikega loka Dona je bilo v napadalnih borbah od 15. do 17. avgusta zajetih po dosedanjih ugotovitvah 12.800 ujetnikov, 47 tankov In 252 topov pa zaplenjenih ali uničenih, čiščenje ozemljil se nadaljuje.
Vzhodno od Vjazme je bilo več sovražnih impadov deloma s protinapadi zavrnjenih.
Na prostoru pri Rževu Je sovražnik napadal na raznih krajih z močnimi pehotnimi in tankovskimi oddelki. Vsi napadi so bili zavrnjeni. Od 30. julija je bilo v trdnih obrambnih borbah ob vzornem sodelovanju letalstva uničenih 1.068 sovražnih tankov.
Tudi v severnem odseku fronte se Je
Jzjjalovilo več sovražnih napadov. Finsko letalstvo je sestrelilo v spopadih v zraku
11 sovjetskih letal.
V noči od 16. na 17. avgust je prišlo v Rokavskem prelivu do spopada med nemškimi minolovci in angleškimi brzimi čolni. En sovražni brzi čoln je bil tako hudo poškodovan, da je računati z njegovo izgubo. En lastni čoln se ni vrnil. Daljnostrelno topništvo mornarice je potopilo eno sovražno ladjo.
Pri dnevnih poletih nad zapadno ln severno Nemčijo ter zasedenim ozemljem je izgubil sovražnik pet letal. V pretekli noči je angleško letalstvo napadlo zapadno Nemčijo. V stanovanjskih okrajih Osnabriicka je bila povzročena stvarna škoda in škoda na poslopjih. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. Trije izmed napadajočih bombnikov so bili sestreljeni.
Nemško letalstvo je podnevi in ponoči bombardiralo vojaško važne naprave na južni angleški obali in v vzhodni Angliji z rušilnimi in zažigalnimi bombami. Povzročena so bila razdejanja in požari.
Kakor je bilo objavljeno že s posebnim poročilom, so nemške podmornice v zadnjih 24 urah ponovno potopile v konvojih in posamezno na Atlantiku, na Severnem in na Sredozemskem morju 11 ladij s skupno 72.000 tonami, nadalje eno pomožno kri-žarko z 12.000 tonami in dva s četami na-tovorjena vlačilca.
Tri smeri prodiranja proti Stalingradu
Berlin, 17. avg. s. Glede na najnovejši
razvoj vojaškega položaja na vzhodnem bojišču, opozarjajo na pristojnem mestu predvsem na to, da so nemške čete v zadnjem odseku denskega kolena razpršile in prega-zile poslednje upirajoče se sovražne čete in da so sedaj v teku samo še očiščevalne operacije. Na dlani je, da pomeni likvidacija sovjetskega odpora v tem odseku začetek nove faze velike bitke na področju med Donom in Volgo. V istih krogih prav tako opozarjajo tudi na stalno napredovanje nemških in zavezniških čet južno od spodnjega toka reke Kuban. Iz tega bi se dalo sklepati, da je bil tudi tam sovražni odpor povsod zlomljen, čeprav nudi tu ozemlje velike obrambne možnosti boljševikom. Posebno pozornost posvečajo nadalje v tukajšnjih krogih novi veliki zmagi podmor-niškega orožja. Ako se seštejejo vse potopitve od prvega dne tega meseca dalje, lahko rečemo, da je sovražnik izgubil skoro pol milijona ton svojega brodovja.
Berlin, 18. avg. d- Kakor javljajo s pristojne nemške vojaške strani, so na vojnem področju pri Stalingradu docela prenehali sovjetski protinapadi. Sovjetske sile na tem področju vzhodnega bojišča so bile povsem potisnjene v defenzivo. Sovjetsko
vojno poveljništvo je v mučni negotovosti, od katere izmed treh možnih strani se bo pričel splošen napad na Stalingrad. Nemške sile imajo možnost prodora z jugoza-padne strani, s severovzhoda to naravnost. V pristojnih vojaških krogih v Berlinu na-glašajo v zvezi z boji za Stalingrad, da je treba kot posebno pomembno dejstvo ugotoviti premoč nemškega letalstva nad tem vojnim področjem. Premoči v zraku sovražno letalstvo Nemcem tu nikoli ni moglo osporavati. samo v nedeljo so v letalskih borbah nad tem prostorom nemške letalske sile sestrelile 23 sovjetskih letal. Nadalje opozarjajo isti vojaški krogi na dejstvo, da predstavlja veliko Donovo koleno po uničenju poslednjih sovražnikovih oddelkov močan steber v nemški fronti, ki bo iigral veliko vlogo v nadaljevanju nemških operacij proti vzhodu. Kako velik strateški pomen je tudi sovjetsko vojno poveljništvo pripisovalo Donovemu kolenu, je razvidno iz dejstva, da je več tednov z največjimi napori skušalo zadržati nemške in zavezniške čete pred zapadnim Donovim bregom. Pogled na zemljevid pojasnjuje, kako važen pogoj za nadaljevanje borb na tem vojnem področju je posest ozemlja v velikem Donovem loku.
Pri Vjazmi in Rževu In na raznih drugih točkah v severnem odseku vzhodnega bojišča se nadaljujejo sovjetski razbremenilni napadi na nemške bojne črte. Sovražnik meče tu v borbo izredno močne sile, vendar doslej noben napad ni uspel. Na nekaterih točkah so nemške sile prešle celo v protinapad ln iz raznih odsekov pri Voronežu, Rževu, Vjazmi, Brijansku, v severnem odseku Hmenskega jezera In ob Volhovu je bil pri teh nemških protinapadih sovražnik celo prisiljen umakniti svojo fronto.
Na kavkaški fronti so nemške čete v neprestanem prodiranju ponovno pridobile ozemlje. Vzhodno od mesta Eliste so nemški oddelki prodrli globlje v Kalmiško stepo to zasedli nekatera nova naselja.
Glede nemškega prodiranja v kavkaško pogorje javljajo po zadnjih vesteh s pristojne nemške vojaške strani, da se južno od vzhodnega toka Kuban a nadaljuje nemško prodiranje po cestah, ki vodijo k lukam črnega morja. Povsod so v teku ostre borbe med sprednjimi nemškimi oddelki ter močnimi sovjetskimi zaščitnicami. S tega področja ne objavljajo s pristojne nemške vojaške strani nikakih krajevnih imen, ker bi to utegnilo koristiti sovražniku. V vojaških krogih pripominjajo samo, da so na tem področju sedaj v svojem elementu nemški alptoski polki, potem ko so morali prej več tednov prodirati po prašnih ravninah med Donom in Kavkazom.
Na bojnem področju pri Krasnodaru in južno od Majkopa je nemško letalstvo ponovno učinkovito podpiralo prediranje nemških sil. Razen tega je nemško letalstvo v nedeljo učinkovito napadlo neko luko ob črnem morju, kjer je z bombami potopilo tri sovražnikove obalne parnike in težko natovorjeno tovorno ladjo, dočim je več nadaljnjih ladij hudo poškodovalo.
Berlin, 18. avg. d. o uspešnem napredovanju nemških operacij na terenu pred Sta-lingradom zbuja v berlinskih krogih zanimanje vprašanje, katero smer bo v bodoče zavzela nemška ofenziva na prostoru med Stalingradom in kavkaškim gorovjem. Odprto je vprašanje, ali bodo nemške sile morda obšle sovjetske postojanke južno od StaJingrada to gričevje na področju Jerge-nija aH pa se bodo usmerile direktno proti vzhodnemu toku reke Volge med Stalingradom ln Astrahanom. Nadaljnja možnost je direkten napad nemških sil pri Kaspiškem morju, da se čim hitreje prekine železniška proga, ki teče za Kavkazom proti Astrahanu in ki je poslednja severnojužna prometna zveza med sovjetskimi kavkašfki-mi silami z ostalimi sovjetskimi armadami severno odtod. V pristojnih berlinskih krogih pripominjajo, da bodo vse tri možne
God SV/. Vel. Kraljice
Včeraj 'fe praznovala aro) god Nj.
Vel. Kraljica in Cesarica Elena. Čestit-
kam, ki fih je na ta dan poslal vladarici ves italijanski narod, se pridružuje tudi prebivalstvo Ljubljanske pokrajine z
smeri enako neprijetne Timošenkovim četam pri obrambi nadaljnjega nemškega prodiranja.
Sovjetski poslanik Vinogradov se ne bo vrnil v Ankaro
Ankara, 18. avg. d. V tukajšnjih krogih, ki so znani po svojih bližnjih stikih s sov-
najvdanejšo željo za zdravje in srečo Nj. Vel. Kraljice in Cesarice.
Nj. Vel. Kraljica in Cesarica Elena Savojska se je rodila 8. januarja 1.1873. na Cetinju kot hčerka kralja Črne gore Nikole in kraljice Milene. Pomladi leta 1895, se je v Benetkah seznanila s tedanjim italijanskim prestolonaslednikom Viktorjem Emanuelom. Naslednje leto jo je zaprosil za roko in 16. avgusta je bila objavljena službena zaroka. Dne 25. oktobra 1.1896. se je v Rimu izvršila poroka z največjimi svečanostmi,
Zakon je postal eden najbolj srečnih. Rodilo se je v njem šest otrok, katerim je bila Kraljica Elena najboljša mati. Vsemu narodu je postala vzor dobre žene in matere, vzor blage Kraljice, kateri nobena narodna briga, nobena narodna skrb ni tuja. Zlasti na široko je razpredena njena dobrotvorna delov-nost, a osobito njena skrb za mladi narodni naraščaj in nebogljeno deco. Vso svojo materinsko skrb posveča tudi ranjencem in žrtvam vojne.
Kraljica in Cesarica Elena ne uživa le v italijanskem narodu splošno ljubezen in spoštovanje, temveč je spoštovana in cenjena pri vseh kulturnih narodih kot odlična, vzorna žena in mati kakor tudi kot plemenita Vladarica.
jetsklm poslaništvom, razpolagajo z informacijami, po katerih se sovjetski poslanik pri turški vladi Vinogradov ne bo več vrnil na svoje službeno mesto v Ankari. Sovjetski poslanik se trenutno mudi v Moskvi in v omenjenih krogih pričakujejo, da bo v kratkem objavljen njegov službeni odpoklic z dosedanjega poslaniškega mesta.
Churchillov obisk pri Stalinu v Moskvi
Dramatični posveti v hudi stiski
Rim, 17. avg. s. Uradno poročilo britanske oficiozne agencije javlja, da sta se Stalin in Churchill preteklo sredo sestala v Moskvi in da so razgovori trajali do pretekle sobote. Njunih razgovorov so se udeležili tudi Rooseveltov posebni odposlanec Harriman, šef britanskega generalnega štaba sir Allan Brooke, general Wa-vell, sir Aleksander Cadogan, Molotov in maršal Vorošilov. To vest so istočasno objavili v Londonu, Moskvi in Washing-tonu. Ameriški listi jo objavljajo na najvidnejšem mestu in povdarjajo, da so bili razgovori v Moskvi dramatični.
Berlin, 17. avg. s. V zvezi s Churhillovim potovanjem v Moskvo obvešča nemška agencija, da se je Churchill podal v sovjetsko prestolnico v spremstvu nekaterih angleških vojaških sodelavcev ln Roosevelto-vega zastopnika Harrimana. V Moskvo je prišel tudi ameriški veleposlanik v Ankari Steindhardt. Churchill je potoval v Moskvo preko Kaira in Teherana to je poskrbel na vse načine, da bi njegovo potovanje ostalo tajno. Jasno je, pripominjajo listi, da so mogle le resne skrbi in splošna prestraše-nost glede nadaljnjega razvoja vojne Churchilla pripraviti na tako dolgo potovanje.
Berlin. 18. avg. d. Nemški tisk ;e že v ponedeljek zjutraj celih 12 ur pred Reuter-jevo informacijo iz »zanesljivega vira« objavil vest nemškega poročevalskega urada, da sie mudi v Moskvi predsednik britanske vlade Wmsitan Churchilli. Hkrati s to vestjo nemškega službenega poročevalskega urada so nemški listi tudi zabeležili, da je v Churchillc/vem spremstvu odpotoval! v Moskvo posebni Rooseveltov zastopnik Averell Harriman in da je razen tega v njegovem spremstvu več angleških vojaških osebnosti. Vest nemškega poročevalskega urada, ki so jo objavili nemški listi, posebno podčrtava, da je treba povod za Chur-chifliovo potovanje v Moskvo iskati samo v vznemirjenosti in zaprepaščenju zaradi neuspehov, ki so 'ih utrpele zavezniške sile, in v bojazni pred nadaljnjim razvojem položaja,
Berlin, 18. avg. d. Churchillov obisk v Moskvi in njegove konference s Stalinom smatrajo v pristojnih berlinskih krogih kot znake velike krize. Novica nemškega poročevalskega urada, da je Churchill dospel v Moskvo že 13. avgusta, ni zbudiila v berlinskih političnih krogih nikake senzacije, ker so v Berlinu iz raznih vimv že prej zvedeli za Churchillovo potovanje in tudi za njegovo smer preko Kaira in Teherana. V Berlinu so vobče zmerom dobro poučeni o notranjih dogodkih v zavezniškem taboru. Tako so v Berlinu tudi svoječasno vedeli za Molotovljev obisk najprej v Londonu in
nato v Washingt08Mi, čeprav so to potovanje ▼ sotvražndkovem taboru dolgo skušali ohraniti v tajnosti. V Berlinu so za obiske Motlotova zvedeli več dni prej, preden so bili službeno razglašeni v Londonu. Razumljivo je, da so med obiski Molotova in sedanjim potovanjem Churchilla v Moskvo direktne zveze. Ko so namreč sovjetski oblastniki sipoznaili pri Kerču in Harkovu, da so bili zaman vsti njihovi ofenzivni napori v pretekli zimi, s katerimi naj bi se upog-niila ofenzivna sila nemške armade, so so podvizali v London in Washington z zahtevami po ustanovitvi druge fronte v Evropi. Očitno niso Stalina navdajale siamO skrbi glede vojaške sile Sovjetske zveze, marveč tudli skrbi zaradi anglosaških zaveznikov. kj so v prizadevanju, da bi pridobili na času, že prej žrtvovala Francijo in nato dežele jugovzhodne Evrope ne glede na dane jim obljube. Angleški dopisniki v Moskvi so zadnje tedne ponovno opozarjaAi na zaskrbljenost Moskve glede zanesljivosti anglosaških zaveznikov. Sedaj je Churchil-lova naloga, da v Moskvi razprši te skrbi, posebno še. ker so Angleži zelo zainteresirani na tem, da Sovjetska zveza nadaljuje vojno. Lahko se morda pričakuje kot rezultat moskovske konference druga fronta, ker jo bo Stalin v razgovorih nedvomno zelo energično in v grozečem tonu zahteval, gotovo pa je. da bo imelo važno vlogo predvsem povečanje angloameriskih dobav vojnih potrebščin, pa tudi že petroleja in živil za Sovjetsko zvezo. V te razgovore bo nedvomno posege! tudi Rooseveltov zastopnik Averell Harriman. V berlinskih zunanjepolitičnih krogih opozarjajo v zvezi s Chur-chillovim obiskom v Moskvi na zanimivo okoliščino, da se je Stalin sam odrekel direktnemu poseganju v vladne posle im zopet imenovail za svojega zastopnika v predsed-ništvu vrhovnega sveta Sovjetske zveze Molbtova. Ako so resnične vesti, dia se namerava Stalin posvetiti bolj vojaškim vprašanjem, potem je to le nov dokaz o težavnosti sovjetskega vojaškega položaja. Zastopnik nemškega zunanjega ministrstva je v komentarju o Churchillovem obisku v Moskvi še pripomnil, da so vsa Churchilloma potovanja rodila zelo slabe posledice. Njegovemu svoječasnemu obisku v Franciji je sledila katastrofa pri Dunkerqueu. Njegovemu prvemu obisku v Zedinjenih državah je Sledil padec Hongkonga njegovemu drugemu obisku pri Rooseveltu pa padec Tobruka. Zaradi tega se Churchiillova potovanja v tabor njegovih zaveznikov upravičeno lahko imenujejo glasniki katastrof. Izven dvoma je. da je tudi v Moskvo napotila Churchilla samo kritičnost položaja.
Po sedmih tednih ofenzive na vzhodu
Berlin, 17. avg. Osmi teden velike ofenzive na vzhodu se je začel z novo vrsto važnih uspehov. V kolenu Dona je strt poslednji sovražni odpor, s čimer so ustvarjeni pogoji za uspešno nadaljevanje odločilnih operacij. Tudi levi krak velikih klešč bo kmalu lahko prešel v pokret, medtem ko desni, ki ga tvorijo čete vzdolž železniške proge severno od Sala, prodira vedno globlje v smeri proti končnemu cilju Stalingradu.
Tudi na Kavkazu se vse zadovoljivo razvija. Nemške in zavezniške čete prodirajo v vseh smereh v samo osrčje velike gorske verige. Nemško vrhovno poveljništvo sicer o vsem tem molči, vendar na pristojnim vojaškem mestu poudarjajo, da so bili že doseženi izredno važni cilji, medtem ko bodo nadaljnji cilji doseženi v kratkem.	. _
Zadovoljiv je tudi položaj v srednjem in severnem odseku, kjer meče sovjetsko poveljništvo v borbo vedno nove rezerve! v nadi, da bi na kaki točki prebile nemške črte. V zadnjih 12 urah pa so bili vsi sovražni napadi zavrnjeni tako pri Voronežu kakor pri Vjazmi, Rževu, Volhovu in povsod drugod, kjer Rusom slaba prede.
Ako pa se boljševiki ne morejo pohvaliti z uspehi, se lahko z njimi hvalijo Anglosasi Tako se je baje posrečilo med drugim posebnemu odposlancu Bele hisei generalu Bradlejoi. da je končno izročil Stalinu predsednikovo spomenica Gotovo je, da so sovjetski listi opazili obstoj tega dokumenta 5n da so celo poročali, da so se »razgovori o nekaterih političnih vpraSa-
Nodalfevanje na Z. strani
Madžarska v okambi
krščanske civilizacije
Budimpešta, 17. avg. s. Na kongresu svetovne zveze Madžarov je madžarski propagandni minister Antal pojasnil razloge madžarske vojne proti boljševizmu. Dejal je med drugim, da Madžarska ni zgrabila za orožje zaradi kakšnih teritorijalnih teženj, temveč iz povsem moralnih razlogov. Madžarska se je hotela postaviti v obrambo krščanske civilizacije, ki jo je boljševizem kot zanikanje sleherne moralne vrednosti ogražal. Madžarska se bori za novo Evropo, zasnovano na pravih in zdravih načelih pravičnosti. p0 zmagovitem miru bo Madžarska obnovila svojo domovino in ji vrnila vse njene pravice. Vlada, je zaključil Antal med navdušenjem zbranih udeležencev, vabi vse Madžare, v domovini in izven nje, da sodelujejo z njo za dosego končne zmage in za veliko obnovitveno delo, ki ji bo sledilo.
Novi turški poslanik v Sofiji
Ankara, 18. avg. d. Za novega turškega poslanika v Sofiji je bil imenovan dosedanji načelnik prve sekcije turškega zunanjega ministrstva Kemal Erkin. Dosedanji turški poslanik v Sofiji Berker je bil hkrati imenovan za državnega tajnika v turškem zunanjem ministrstvu. V ankarskih krogih pripominjajo, da je bil v svojem poslu na vodstvu prve sekcije turškega zunanjega ministrstva Kemal Erkin v tesnih stikih z britanskimi krogi v Ankari.
Nadaljevanje s 1. stranI
njih« vršili v ozračju pozitivne prisrčnosti.
Iz nevtralnega vira, ki pa se v glavnem naslanja na anglosaške informacije, se doznava, da so se poslednjih izključno vojaških razgovorov udeležile nekatere visoke osebnosti, med njimi tudi trije ruski maršali. In ker je znano, da so Stalinovi maršali samo trije, (četrti, legendarni Blucher, se baje mudi v Vladivostoku), se more sklepati, da je bil pri teh razgovorih navzoč tudi maršal Timošenko in da so imeli posebni Rooseveltovi odposlanci in sedaj tudi Churchill samo srečo spoznati vojaški položaj v pravi luči. Seveda ni izključeno, da je bil »sovjetski Napoleon« precej rezerviran ali pa je podal povsem drugačno sliko, kakršna je v resnici.
Kako so ti razgovori potekali, je seveda težko razumeti, vendar se ne zdi pretirana domneva, da so odlične anglosaške osebe dobile najrazličnejše vtise.
Zanimivo pri vsem je, da so v Washing-tonu in New Yorku v zadnjem času precej pesimistični, medtem ko je neki londonski list kar na lepem znašel, da je bilanca prvih sedmih tednov velike nemške ofenzive še precej zadovoljiva, in celo opravičuje mnenje onih, ki od vsega začetka niso dvomili nad sovjetskimi informacijami. Kakor znano, je v" začetku Ti-mošenkove ofenzive, ki se je zaključila s porazom pri Harkovu, objavil Kalinin poslanico, v kateri je na nekem mestu trdil, da Nemci sploh ne bodo mogli začeti splošne ofenzive. Kakor ugotavlja vojaški sotrudnik agencije Reuter, je nemški vojni stroj nastopil samo r.a južnem bojišču, medtem ko se je moral na ostalih področjih omejiti na obrambo, kar je jasen dokaz, da je v primeri z lanskim letom šibkejši. Da bi dosegel uspehe, je moral Hitler zbrati vse razpoložljive sile na bojišču. širokem komaj kakih 300 km. Toda prav zato, ker je sovjetski maršal vse to pričakoval, je izvršil svoj veliki umik. Ako bi tega ne bil storil, bi to lanko postalo usodno za sovjetsko vojsko, ki bi mogla biti odrezana in uničena, kar bi potem nemškemu vrhovnemu poveljništvu omogočilo, da bi vse svoje razpoložljive sile vrglo proti Moskvi in Petrogradu. Res je sicer, da je Sovjetska zveza izgubila obsežna ozemlja, izmed katerih so nekatera velikega gospodarskega in strateškega pomena, toda sovražnik ni mogel doseči odločilnih zmag. Važno pa je samo to, da ostanejo vojske kolikor mogoče nedotaknjene do dne, ko bodo lahko zavezniki začeli ofenzivo.
Zdelo se nam je vredno opozoriti na to utvarno anglosaško prozo, pripominjajo v Berlinu, ne le zato, ker se v njej odražajo vtisi, kj jih je britanski veleposlanik odnesel iz moskovskih razgovorov, temveč tudi zato, ker je mogoče v njej spoznati glavni predmet teh razgovorov. Jasno je, da je bilo v središču vseh razprav tako zvano drugo bojišče, prj čemer je potrebno. da boljševiki za vsako ceno vzdrže do trenutka, ko naj bi to drugo bojišče postalo dejstvo.
Tedaj bo razbremenitev nemškega pritiska v dveh pogledih učinkovita ker se bo zmanjšal tudi zaradi bližanja zime m dežja, snega in mraza. Ni verjetno seveda, al- so ti argumenti Stalina prepričali. Bolj verjetno je, da se je samo navidezno zadovoljil z igro v nad.j, da bi med tem dosegel vsaj to, kar anglosaška zaveznika lahko pošljeta. Značilni so v tem pogledu komentarji moskovskih listov, ki sicer z vsemi podrobnostmi opisujejo prihod ameriških letalskih sil v Anglijo, pripominjajo pa, da tisoč bombnikov lahko doseže uspehe, »kj niso manjši od uspelega izkrcanja na kaki evropski obali«. Upravičeno je torej, da se bo Stalin začasno zadovoljil z nadomestkom drugega bojišča, namreč z letalsko ofenzivo. Dejstvo pa je. da rdeči diktator prav dobro ve, da se sme zana::ati samo na lastne oborožene sile in da ne more pričakovati od Angio-sasov nikake druge pomoči
Izmed 38 angleških in ameriških ladij sta samo dve prispeli v Arhangelsk. Druge ladje, katerih prihod je bil napovedan v Perzijski zaliv, so prispele do Sueškega prekopa. To se pravi, da so obljubljene vojne potrebščine postale plen bodisi na Severne m ledenem morju ali pa so nadomestile praznine 8. britanske armade v E giptu. Dobre volje je seveda dovolj. To smo videli v zadnjih dneh tudi v Sredozemlju, ko je britanska admiraliteta skušala prepeljati ojačenja na Malto. Dve tretjini ladij s prevozi vred sta končali na cinu morja.
Na di-ugi strani pa je kaj resna stvar zanašati se samo na lastne oborožene sile, kajti teh je vsak dan manj. Nadomestek drugega bojišča pa bi v sedanjem položaju ne pomenil nikakega olajšanja, toda Sta in se b^ lahko tolažil ob misli, da bo angle-ško-ameriško letalstvo poskusilo, česar sicer za nobeno ceno doslej ni doseglo, namreč podminirati moralo nemškega naroda. (Popolo di Trieste.)
Nov val ogorčenja v Indiji
zaradi skrivnostne smrti Gandhijevega tajnika
Rim, 17. avg. s. Prinašajoč razne vesti, ki prihajajo iz Indije, vztraja britanska oficioz-na agencija, zavedajoč se globokega vtisa, ki ga je v vsem indijskem svetu napravila nenadna smrt Gandhijevega osebnega tajnika. pri verziji o »slabosti srca« katere žrtev je baje postal. Očitno je to nova metoda britanske propagande ki hoče s tem razložiti vzroke nekaterih tajnih odstranitev oseb. ki so angleški viadi posebno neprijetne. In ker se britanska oficiozna agencija tako trdovratno ponovno vrača na to vprašanje, so sumi indijskega sveta še bolj upravičeni, saj se Indijci boje. da bi ne po stali ostali indijski voditelji v zaporu žrtve iste bolezni.
Bangkok, 17. avg. su Vest o smrti Gandhijevega tajnika Desaia Makadeta ni povzročila siilnega vtisa le v Bombaju temveč povsod, kamor je navzlic strogi britanski cenzuri dospela. Znano je, da je bil Desai Makadet do prihoda v zapor odlično zdrav. Zdravnik, njegov prijatelj, je izjavil, da pokojnik nikdar ni trpeli zaradi slabosti srca. Najbolj verjetna je domneva, da je biil Desai Makadet zastrupljen. Ta novi zločin je le še podžgal indijsko sovraštvo proti britanskim zatiralcem.
Snoči se je koloni demonstrantov, ki se je prebila skozi obroč čet, posrečilo doseči najelegantnejša del Bomba ja. Malabar Hi i, kjer prebivajo skoraj izključno samo visoki in bogati angleški funkcionarji. Demon-
stranti so po ulicah vzklikali proti morilcem Desaia Makadeta in metali,i kamenje v okna palač. Naposled se je policiji posrečilo, da jih je z bombami za solzenje pregnala iz okraja. Mnogo ljudi je bilo takoj nato aretiranih. Stražniki so z gumijevkami bili po demonstrantih in mnoge izmed njih ranjene in krvaveče odpeljali v zapor.
Nadaljnji incident se je pripetil v bližin: magistrata, ki so ga zastražili oddelki pehote in konjenice. Tudi tu je policija zelo brutalno nastopila proti demonstrantom z gumijevkami. Nekateri policijski agenti in mnogi demonstranti so bili ranjeni. Večja skupina demonstrantov, ki je nosila napise »Ven z Angleži živela svobodna Indija«, je skušala pritj preko mosta, ki spaja otok Salset s kopnim, toda vojaštvo jo je ustavilo. Demonstranti so začeli metati na vojake kamenje, a tedaj so prispela ojačenja policiji, ki bi bila kmalu poražena. Spopad je bil srdit. Mnogi policijski agenti, ki so se skušali polastiti velikih napisov so bili ranjeni. Šele po prihodu nadaljnjih ojačenj je bilo mogoče razpršiti množico.
Nove demonstracije so bule tudi v Kalkuti. kjer je ogromna množica demonstrantov preplavila mesto. Šef indijskih liberalcev Sahru je izjavil, da ogorčenja indijskega ljudstva ne bo konec in da se t>odo pripetile še hujše stvari, ako bo angleška vlada še nadalje z nasiljem skušala potlačiti indijsko civilno neposlušnost.
GOSPODARSTVO
Pravila Združenja kmetovalcev odobrena
Boji pri Salomonskih otokih
Ameriški poraz v letalski bitki
Tokio, 18. avg. d. S pristojne vojaške strani javljajo, da je prišlo v nedeljo nad vodovjem okrog Salomonskih otokov, kjer so Američani poizkušali izkrcati svoje čete, do velikih spopadov med japonskim in ameriškim letalstvom. V borbah je sodelovalo na obeh straneh mnogo letal, vendar pa so se uspešno končale za japonsko letalstvo. sestreljenih je bilo 17 ameriških letal raznih tipov. Japonci so izgubili samo dve letali.
Rim, 17. avg. s. Britanska oficiozna agencija je davi izdala dve značilni poročili o bitki pri Salomcnskem otočju, ki se zdita kot strupen odgovor na vesti, objavljene zadnje dni v Ameriki o velikih izgubah angleškega brodovja v Sredozemlju. Britanska agencija se namreč poslužuje, ko govori o operacijah Američanov, istega tona, ki se ga običajno poslužuje, ko hoče zmanjšati in skriviti poročila o uspelih operacijah sovražnika. Ždi se namreč, kakor da bi hotela angleška agencija povedati Američanom, da so bile, če je res, da je britanska mornarica doživela v Sredozemlju poraz, na drugi strani tudi ameriške sile pri Salomonskem otočju hudo okrnjene, da niso doslej ničesar dosegle in da so naletele na trdo kost, ki bo zahtevala še mnogo žrtev. Besedilo brzojavk se glasi: »Navzlic uradnim vestem ki krožijo v Washingtonu in po katerih so ameriške čete zavzele 5000 kvadratnih milj prostora na Salomon-skem otočju, je vendar splošen vtis, da bo bitka za Salomonsko otočje takšna, kakršno si želi javno mnenje. Osebe, ki dobro poznajo pokrajino, smatrajo, da se bo borba zavlekla od otoka do otoka in da se bo usoda otočja čez čas spremenila.« Angleška agencija izraža nato jasne dvome glede verjetnosti »oficioznih washingtonskih vesti« in se zateka k mnenju »dobro obveščenih oseb«, da bi skozi njihova usta izrekla napovedi o usodi bitke. Ta prva brzojavka je datirana iz New Yorka. V drugi brzojavki pa govori agencija o »strahotnih izgubah ameriške zaveznice«. Nadalje ugotavlja, da so ameriški padalci, ki so se udeležili napada na Salomonsko otočje, utrpeli izgube, ki jih je glede na obseg mogoče označiti za strahotne. Posebni poročevalec navaja nato iz poročila nekega posebnega ameriškega poročevalca na nekem oporišču na južnem Pacifiku stavek, ki govori o »občutnih izgubah« in o neizbežnih zmotah, k čemur še dodaja, da se bo usoda bojev nujno menjavala.
Letalski napadi na avstralska mesta
Tokio, 17. avg. s. Japonski letalski oddelki so zopet uspešno bombardirali letalska oporišča v severni Avstraliji. Japonska letala so ponovno zadela vojne naprave v Towiisvilu, Cairsu, Wyndhamu, Port Dar-winu in Port Hedlandu. V Tovvnsvilu so bila zažgana skladišča goriva. V morju pri Windhamu so japonska strmoglavna letala potopila 6000-tonsko prevozno ladjo. Razen tega so japonska letala posebno silovito napadla Port Moresby, pri čemer so bila uničena skladišča trgovske družbe na Novi Gvineji. V okolici mesta je bilo pognano v zrak skladišče streliva. Popolno obvladanje neba po japonskih letalskih silah v odseku severno od Avstralije, je razvidno najbolj zgovorno iz dejstva, da so japonski letalci srečali pri svojih operacijah v teku včerajšnjega dne nekaj sovražnih letal samo v zraku nad Windhamom, kjer sta bili sestreljeni dve avstralski lovski letali. Vsa japonska letala so se vrnila na svoje oporišče.
Velik letalski napad
na Port Moresby
šanghaj, 18. avg. d. Japonsko letalstvo je včeraj zjutraj ponovno napadlo Port Mo-resby na Novi Gvineji. Napad je moral biti zelo hud, ker pravi avstralsko uradno poročilo, da je bil to prvi velenapad od 25. julija dalje, ko je 18 japonskih bombnikov v spremstvu 16 lovskih letal napadlo to važno zavezniško oporišče pred Avstralijo. Avstralsko poročilo še pripominja, da novi napad na Port Moresby dokazuje, da imajo Japonci na razpolago še dovolj letalskih sil, ki niso bile torej v tolikšni meri, kakor se je pričakovalo, angažirane v borbah pri Salomonskih otokih.
Kitajski problem
Tokio, 17. avg. s. Novi šef generalnega štaba japonskega ekspedicijskega zbora na Kitajskem, Masakazu Kavabo, je včeraj popoldne izjavil, da je popolna rešitev kitajskega vprašanja bistvenega pomena za dokončno in popolno zmago v vojni za veliko vzhodno Azijo. General je razen tega opozoril na pomen svoje naloge, da čim bolj podpre kitajsko nacionalno vlado in da se zanima za rešitev drugih vprašanj, ki so v zvezi s kitajskim problemom.
Nemška letala nad Anglijo
Berlin, 18. avg. d. V noči na torek so nemška letala ponovno preletela angleško otočje in metala na raznih krajih bombe težkega kalibra na sovražnikove vojaške objekte. Povzročene so bile hude eksplozije in izbruhnili so veliki požari
Britansko letalstvo je preteklo noč preletelo- ozemlje ob desnem bregu Rena Kakor javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, so sovražnikova letala metala eksplozivne in zažigalne bombe, ki so povzročile požare zlasti v stanovanjskih okrajih mesta Osnabriicka.
Berhn, 18. avg. d. Nemško letalstvo ie bilo v nedeljo in v noči na ponedeljek zopet zelo delavno nad angleškim otočjem in okoliškim vodovjem. Kakor javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta so skupine lahkih nemških bombnikov metale bombe težkih kalibrov na razna mesta v Midlandu. Vsa nemška letala so se nepoškodovana vrnila na svoja oporišča. Na drugi strani je več posameznih britanskih bombnikov v ponedeljek popoldne skušalo napadati posamezne cilje na obalnem področju zasedenih zapadnih pokrajin. Eno izmed britanskih letal tipa »Sti:rHng« je moralo zasilno pristati tokraj Rokavskega preliva.
Stockholm, 18. avg. d. Nemška letala so v ponedeljek popoldne bombardirala razne cilje v južni in jugozapadni Angliji. O tem je bilo v Londonu objavljeno posebno poročilo, v katerem je rečeno, da je bila v več krajih povzročena gmotna škoda m da je bilo tudi nekaj človeških žrtev.
Zastrupljenje z gobami v Budimpešti
Budimpešta, 17. avg. s. V nekem budim-peštanskem predmestju je bilo 12 oseb prepeljanih v bolnišnico zaradi slabosti, ker so jedle gobe. Izmed njih jih je 9 umrlo, a tudi glede ostalih ni upanja, da bi bili rešeni.
Potres v Limi
Santiago, 16. avg. s. V Limi so zabeležili močan potres v severnem področju iste republike. Kakor se doslej doznava, ta potres ni povzročil niti škode, niti žrtev.
Novi turški notranji minister
Ankara, 18. avg. s. Uradno obveščajo, da je bil za notranjega ministra na mesto pokojnega Sakrija Tuzera imenovan Recep Peker. Novi minister ..e bil že generalni tajnik turške narodne republikanske stranke, notranji minister, minister za narodno obrambo in minister za javna dela. Njegovo imenovanje je bilo predloženo predsedniku republike v odobritev.
Carigrad, 17. avg. s. Smrt notranjega ministra je v vsej državi zbudila globoko obžalovanje. Zadela je ta nesreča Turčijo prav v trenutku, ko čakajo vlado težke naloge tako na znotraj kakor na zunaj. Pokojni notranji minister je užival splošno spoštovanje zaradi svoje zgledne skromnosti, s katero je vršil svoje posle. Pogreb je bil včeraj popoldne.
Rdeči križ poroča
V	Poizvedovalnem uradu za vojne ujetnike, Puharjeva 2/1, naj dvignejo pošto lz Srbije:
Ark Josip, Ačimovič I. Done, Brate Milka, Cadež Avguštin, Golja Marija-učitcljica, Gostinčar ing Bojan, Krivic dr. Rudolf, Kneisel I., Kalan dr. Ernest, Kremžar Marija, Kettner Emilie, Kramer dr. Albert, Korene Riko, Krume Lea, Lipovne Leopold, Legat Marija. Likozar Helena, Močnik Danilo, Mežnar Simon, Može Ad°lf, Memedovie Mina, Mišič Milan, Neubauer dr. Robert, Nikolič Dragovan, Prodan dr. I., Pešec Aloj., Porekar Mladen, Pahor Karlo, Popov Boris, Pahor Milka, Polič Zoran, Podgajski Milenka, Ozim Rudolf, Omahen Melanija, Rigler Milena, Roganovič Mileva, Suhadob-nik Helena, Sušnik Ivan, Suligoj Draga, Seme Ana, Skuta Eužen, špan Marija, Turk Neva, Vidmar Dana, Vogl Helena - »Štora«, Zavadlal Franc.
V	tajništvu poizvedovalnega urada naj se zavijo: Svojci Mihajloviča Mihajla, Krelj Zalka lz Brezovice, Rupnik Jakob, Rudolf Marija, Pengal Vekoslav, fin. podpregled-nife, svojci podnarednika Rozmana Franca, Rado Lah, Micka Tramšek, Sever Josip Ivan (Pod gozdom 4), Mihelčlč Mara, Ilias Janez, Dobrila Jeličič.
Kdor je poizvedoval za Jugom Ivanom, komandirjem orožniške postaje, Rapuš Leopold. Kdor koli ve naslov ing. Boglča A. Petroviča, peš. kapetana I, razreda.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je odobril pravila Združenja kmetovalcev Ljubljanske pokrajine. Zadevna določba je bila objavljena v »Službenem listu za Ljubljansko pokrajino« z dne 15. avgusta. Pravila vsebujejo v glavnem:
Združenje kmetovalcev Ljubljanske pokrajine vključuje vse kmetovalce, udej-stvujoče se v tej pokra j ni. Včlanjeni kmetovalci se delijo na naslednje skupine in ustrezne sindikate: lastniki in vodje zakupnih podjetij, lastniki in zakupniki, ki neposredno obdelujejo zemljo, lastnki zakupnega sveta, vodje kmetijskih in gozdnih podjetij. Združenje je včlanjeno v pokrajinski zvezi delodajalcev Ljubljanske pokrajine.
Naloga združenja je med drugim; skrb za splošno zaščito včlanjenih strok in pospeševanje tehničnega in gospodarskega razvoja v skladu s splošnimi koristmi pokrajine, preučevanje in reševanje gospodarskih in socialnih vprašanj, zadevajočih te stroke, začenjanje pogajanj kolektivnih delovnih pogodb in sporazumov za ureditev kolektivnih gospodarskih odnošajev na osnovi pooblastil, ki mu jih da od primera do primera Pokrajinska zveza delodajalcev, sprožanje in podpiranje pobud za pomoč, za strokovno, nravstveno in narodno vzgojo članov in za izboljšanje gospodarske delovnosti članov, skrb za ustanavljanje strokovnih šol, imenovanje ali predlaganje predstavnikov včlanjenih strok v vse svete, ustanove in organe, za katere je tako zastopstvo določeno, zbiranje in obravnavanje poročil in podatkov o vprašanjih, ki zadevajo delovno področje včlanjenih strok, izpolnjevanje vseh ostalih nalog, ki so naložene z zakoni, pravilniki in odredbami pristojnih oblastev in Zveze delodajalcev.
Člani
Člani združenja so vsi kmetovalci in kmetijska podjetja v pokrajini. Članstvo obvezuje na spoštovanje teh pravil in drugih navodil, izdanih na osnovi pravil. Kdor se želi v pokrajini udejstvovati kot kmetovalec, mora vložiti prošnjo za vpis pri združenju, ki jo pošlje Zvezi delodajalcev. Članstvo preneha le hkratu s podjetjem.
Člani so dolžni dajati združenju vsa obvestila, poročila in podatke, ki bi jih zahtevalo v okviru svoje pristojnosti ali po nalogu nadrejenih organov. Taka sporočila ostanejo zaupna. Člani so dolžni spolnjevati kolektivne pogodbe in gospodarske sporazume in obveščati združenje o vseh sporih med njimi in njihovimi uslužbenci. Stiki v prid članstvu z delavskimi združenji se smejo vzdrževati le preko združenja ali zveze.
Sindikati
Člani združenja se u vrste v sindikate, ki združujejo člane, izvršujoče isto vrsto delovnosti. Sklepi o ustanovitvi sinlikatov spadajo v pristojnost sveta, odobriti pa jih mora zveza. Ce ni včlanjeno niti 10 tvrdk, izvršujočih določeno vrsto delovnosti, se ne ustanovi poseben sindikat, temveč se tvrdke združijo v sorodni ali splošni sindikat. V področje sindikatov spada med drugim: skrb za sprejemnaje članov, skrb za pogajanja o sklenitvi kolektivnih delovnih pogodb in kolektivnih gospodarskih sporazumov, odločanje o vprašanjih, ki bi jim jiih združenje predložilo v pretres, imenovanje predstavnikov sindikatov v organe združenja ali izven in v ustanove, organe in komisije,' odrejanje disciplinskih ukrepov, skrb za zaščito članov in strokovno izobrazbo.
Predsednika sindikata voli skupščina za tri leta. Izvolitev mora po dobljenem mnenju prelsednika združenja potrditi predsednik zveze. Predsednik sindikata predseduje skupščini in opravlja odkazane mu naloge- Skupščino sindikata predstavljajo vsi občinski zaupniki, ki ostanejo na svojih mestih tri leta. Občinske zaupnike izvolijo pristojni okrajni poverjeniki po zaslišanju predsednika združenja. Skupščino skliče predsednik sindikata po olobritvi predsednika združenja in po zaslišanju predsednika zveze vsaj enkrat na leto. Vsak udeleženec skupščine ima pravico na en glas. Skupščina med drugim odloča o ukrepih za zaščito zadevne stroke, voli predsednika, odloča o sprejemanju članov in o disciplinskih ukrepih.
sednika združenja, obeh podpredsednikov in ne več kot štirih dragih članov, člani izvrševalnega odbora ostanejo na svojih mestih tii leta. Na povabilo predsednika ziruženja prisostvujejo lahko predsedniki sindikatov, kj niso člani izvrševal, odbora, ali drugi predstavniki sindikatov sejam izvrševal, odbora, kadar bi se to smatralo za umestno. Glasovalne pravice nimajo. Izvrševal, odbor sklicuje predsed. vsaj enkrat vsake 3 mesece. Za sklepčnost sej izvrševalnega odbora je potrebna prisotnost najmanj polovice članov poleg predsednika. Vsak član ima pravico do enega glasu. Sklepa se z absolutno večino. V primeru enakosti glasov odloči pri javnem glasovanju predsednikov glas.
Naloga izvrševalnega odbora je med drugim: sklepati najkasneje do 30. septembra vsakega leta o proračunu združenja, odobravati ukrepe, presegajoče okvir redne uprave, sklepati o smernicah za kolektivne pogedbe in sporazume o ureditvi kolektivnih gospodarskih odnošajev, izrekati disciplinske ukrepe, predlagati ali imenovati predstavnike združenja pri ustanovah, organih ali komisijah, izdelovati predloge za ustanovitev krajevnih uradov pri pover-jeništvih zveze, ki jih je predložiti zvezi v odločitev. V nujnih primerih opravlja izvrševalni; odbor vse posle sveta. Izvrševalni odbor lahko ustanovi za nekatere posebne panoge proizvodnje tehničnogospodarske odbore z nalogo, da preučujejo posebna vprašanja strokovne delovnosti, za katero so ustanovljeni. Za sklepe o ustanovitvi teh odborov je potrebna odobritev Zveze delodajalcev in Visokega komisariata.
Nadzorni odbor je sestavljen iz treh članov in dveh namestnikov, ki jih imenuje svet za tri leta. Člani nadzornega odbora prisostvujejo sejam sveta izvrševalnega odbora. Naloga nadzornega odbora je nadzorovati, da je delovanje združenja v Ekla^ du z določbami zakonov, pravilnikov in oblastvenih odredb, teh pravil in s sklepi sveta. Dalje mora nadzorovati upravno poslovanje združenja, prisostvovati sestavi preračunov in računskih zaključkov in predložiti svetu letno poročilo o poslovanju združenja.
Proračuni in računski zaključki
Izdatki združenja so obvezni in neobvezni. Neobvezne izdatke lahko odredi predsednik z odobritvijo najmanj dveh članov nadzornega odbora, a skupaj ne smejo presegati letno 20% rednih dohodkov združenja. Neobvezni izdatki morajo biti namenjeni le občekoristnim poslom ali storitvam v korist strok, ki jih zastopa združenje.
Najkasneje do 30. septembra vsakega leta mora Izvrševalni odbor združenja hkratu s proračunom sestaviti tudi predloge o prispevkih za naslednje leto, ki se morajo predložiti v odločitev Pokrajinski zvezi delodajalcev in jih ta pošlje v odobritev Visokemu komisariatu.
Organi združenja
Predsednika določi z izvolitvijo svet, izvolitev pa mora odobriti Visoki komisar. Ce Visoki komisar odobritev prekliče, funkcija preneha. Predsednik ostane na svojem mestu tri leta. Predsednik med drugim vodi in predstavlja združenje, izvršuje sklepe sveta in izvrševalnega odbora, nadzoruje in skrbi za vzirževanje discipline. Po svojem položaju je predsednik sveta in izvrševalnega odbora. Ce je zadržan, ga nadomešča eden izmed obeh podpredsednikov, ki ju izvoli svet.
Za vsak okraj imenuje predsednik združenja okrajnega poverjenika, ki zastopa predsedn ka in izvršuje v svojem kraju zadevne dolžnosti.
Svet je sestavljen iz predsednika, dveh podpredsednikov, predsednikov sindikatov, iz okrajnih poverjenikov in dodeljenih članov, ki jih ne sme biti več ko osem in ki jih imenuje predsednik po zaslišanju predsednikov pokrajinskih sinlikatov in okrajnih poverjenikov. Okrajni poverjeniki in dodeljeni člani ostanejo na svojem mestu tri leta. Svet se sestane enkrat na leto na redno zasedanje, na izredno pa, kadar to smatra za umestno predsednik ali pa zahteva najmanj tretjina članov. Vsak član sveta ima pravico do enega glasu. Za sklepčnost sej je potrebna pri prvem sklicanju prisotnost najmanj polovice članov, pri drugem sklicanju, ki je lahko eno uro Po prvem, pa je seja sklepčna ob navzočnosti vsaj četrtine članov. Za veljavnost sklepov je potrebna absolutna večina prisotnih. Ob enakosti glasov odloči pri javnem glasovanju predsednikov glas.
Naloga sveta je zlasti, da izvoli iz svojih vrst člane izvrševalnega odbora, da Izvoli vsaka tri leta nadzorni odbor treh članov in dveh namestnikov, da sklepa najpozneje do 30. aprila vsakega leta o poročilih predsednika in izvrševalnega odbora in o zaključnih računih združenja, da oddaja mnenja o vseh zadevah, ki bi jih predložil v preučitev izvrševalni odbor, da sklepa o spremembah teh pravil, ki jih je predložiti svetu zveze in pristojnim organom Visokega komisariata v odobritev, da sklepa o poslovnih in gospodarskih poročilih, preden se predlože priBtojnim nadrejenim organom v odobritev, da izvoli predsednika in dva podpredsednika združenja.
Izvrševalni odbor je sestavljen iz pred-
Disciplinski predpisi
Predsednik sindikata sme izreči ukor članu, ki bi kršil dolžnosti dobrega državljana, se ne bi pokoraval določilom kolektivnih delovnih pogodb ali bi kakorkoli ne izpolnjeval dolžnosti, ki so mu naložene. Ukor se izreče pismeno. Član ima pravico, da se proti takemu ukrepu pritoži na skupščino sindikata in zahteva od predsednika, da skupščino v ta namen skliče. Skupščina sindikata sme največ za dobo treh mesecev razrešiti izvrševanja od vsakega društvenega delovanja člana, ki bi kršil dolžnosti, katere mu nalagajo državni zakoni in pravilniki, ta pravila in navodila in sklepi sindikata in nadrejenih ustanov, ali ki bi se kljub ukoru ne pokoril njemu morda danim navodilom. Prav tako se smejo začasno razrešiti člani, ki bi ponovno zagrešili kršitve, zaradi katerih jim je bil že izrečen ukor. Članu se morajo obdolžitve pred izrečeno razrešitvijo sporočiti s priporočenim pismom. Ce bi bil zoper člana uveden sodni kazenski postopek zaradi dejanja, ki se kaznuje s kaznijo na prostosti, mora predsednik sindikata izreči začasno razrešitev do razglasitve končne sodbe, ako mu je bilo izdano zaporno povelje. Prizadeti ima pravico, da se zoper ukrep o začasni razrešitvi v 15 dneh pritoži na predsednika združenja.
Predsednik sme na predlog skupščine sindikata po zaslišanju izvrševalnega odbora izreči: denarno globo do največ 1000 lir, izključitev člana od uživanja morebitnih ugodnosti, dokončno razrešitev od vsakršnega društvenega delovanja glede člana: če je ponovno zagrešil dejanje, zaradi ka-j terega je bil že disciplinsko kaznovan ali če so njegova dejanja posebno težka, če je pravomočno obsojen in ima ta sodba za posledico traino izgubo pravice do upravljanja javnih služb ali zaščitni nadzor, če je zagrešil nečastno dejanje ali drug prekršek, ki dokazuje nezadostno narodno zavest ali nezadosten nravstveni čut, če izpoveduje načela, ki ga spravljajo v protislovje s splošnimi smernicami vlade. Zadevne obdolžitve se morajo prej sporočiti prizadetemu članu. Prizadeti ima pravico pritožbe na predsednika zveze in v zadnji stopnji na organe Visokega komisariata.
Izvrševalni odbor združenja sme izreči ukor ali za dobo do največ treh mesecev razrešiti vodje sindikatov, ki ne bi izvrševali poslov z dolžno skrbnostjo ali bi prekršili naložene iim dolžnosti. Prizadeti se zoper ukrep o ukoru, odnosno razrešitvi lahko pritoži na predsednika zveze in v zadnji stopnji na organe Visokega komisariata.
Zadevne dolžitve se morajo prej podrobno pismeno sporočiti prizadetemu članu. Ce bi vodje sindikatov ponovno zagrešili dejanja, zaradi katerih so bili disciplinsko že kaznovani ali bi zagrešili škodljiva in nečastna dejanja, pokazali nedostajanje nravstvenega čuta ali narodne zavesti, odloči izvrševalni odbor združenja, ali jih je naznaniti predsedniku zveze, ki ukrene potrebno.
Spremembe teh pravil lahko predlagajo predsednik, izvrševalni odbor ali tretjina članov sveta združenja. O predlogih za spremembo mora sklepati svet in zadevni sklepi niso veljavni, če niso sprejeti z večino, ki šteje vsaj polovico članov sveta z glasovalno pravico. Tako sklenjene spremembe se morajo predložiti v preučitev svetu Pokrajinske zveze delodajalcev, ki lahko zahteva umestne popravke in nato spremembe pošlje v odobritev Visokemu komisariatu.
Kroni
♦	Cenjenim naročnikom »Jutra«! Današnji številki smo priložili položnice za vse one naročnike, ki še nimajo naročnine poravnane za mesec avgust, Prosimo Vas, da se jih poslužite in nakažete naročnino čimprej. One naročnike, ki so z naročnino zaostali, prosimo, da plačajo zaostanek istočasno z naročnino, ker bomo sicer prisiljeni vsem list ustaviti. — Uprava.
♦	Počitnice v Vatikanu. V Vatikanu so se te dni pričele poletne počitnice, ki bodo trajale do 15. oktobra. V tem času bodo vatikanski uradi poslovali v skrčenem obsegu, papež pa Vatikana ne bo zapustil. Posamezni kardinali bodo letovali po večini v samostanih v raznih krajih izven Rima. V času počitnic bo papež sprejemal le cerkvene dostojanstvenike v zelo važnih, neodložljivih zadevah.
♦	Perforirane znamke bodo vzete iz prometa. Glavno poštno ravnateljstvo je obvestilo občinstvo, da bodo znamke, ki so perforirane v obliki črk ali številk, za yes čas vojne vzete iz prometa. Da bodo interesenti lahko potrošili svoje zaloge, »e raba teh znamk dovoljuje še do 30 septembra.
*	Sam si je izkopal grob. Bivši dunajski nadučitelj Janez Hermann, ki se je uveljavil kot raziskovalec starinskih grobišč, se je ponesrečil pri izkopavanju v bližini Aggsbacha (okrožje Krem s). Domneval je, da do v ondotnih naslagah ilovice odkril grobove iz bronaste dobe, zato je začel sloj na raznih mestih odkopavati. V neki taki vdolbini pa se je ilovica viri a in je raziskovalca pokopala. Šele mrtvega so spravili spet na dan.
*	Jagode, debele kakor jabolka so po dolgoletnih križanjih vzgojili letos danski vrtnarji. Po vsej pravici so prepričani, da so to najdebelejše jagode v Evropi, če ne na vsem svetu. Sedem do osem takih sočnih jagod tehta povprečno po pol kilograma. Ker je podnebje severnozapadne Nemčije podobno danskemu, bodo že prihodnjo pomlad skušali enake jagode vzgojiti tudi nemški vrtnarji.
*	Prehrana in kuhanje zahteva vsak dan več pozornosti v našem gospodinjstvu. Dragoceno, najpotrebnejšo praktično znanje o prehrani in celo vrsto uporabljivih nasvetov za kuho najdete v knjižici »Kaj naj danes kuham?«, ki vsebuje zlasti za poletni čas primerne recepte za pripravo raznih jedil, enolončnic, zelenjadnih in drugih. Gospodinjam priporočamo, da si knjižico nabavijo, dokler traja skromna zaloga. Dobi se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ulica 3, za L 8.50.
*	Učenje italijanskega jezika je zelo olajšano, ako se poslužite dr. Gradove knjige »Italijanski tečaj za Slovence«. Metoda učenja sliči priljubljeni metodi Mertner, kjer ni učenja besed in slovničnih pravil na pamet. S čitanjem zanimivih izvlečkov iz dnevnega časopisja in drugih člankov privlačne vsebine si prisvojite potrebni besedni zaklad in prav tako tuli slovnična izrazna sredstva. Mehanično - sugestivna metoda dr. Gradove knjige ima veliko odliko, da čitatelju predstavi res pravi vsakdanji besedni zaklad in način izražanja po neposredni, živi poti. Knjiga se doba v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenburgova ulica 3. Cena Lit 68.40 za 12 zvezkov.
*	Vrane v borbi za svoj naraščaj, še ni
dolgo tega, ko smo v »Jutru« pisali o škodi, ki jo povzroča številni vranji zarod. Te dni se je v sev. Šlezviku odpravilo nekaj mladeničev, da pobero mladine iz gnezda in jih prodajo sladokuscev v mestu. Nekaj časa so se držale vrane stran od gnezd, nenadoma pa so planile v veliki jati nad mladeniče in jih začele neprizanesljivo obdelovati z ostrimi kljuni, šele ko je dečkom prihitel na pomoč bližnji gozdar, ki je začel streljati v vrane, se je jata raztepla. Fantje pa so tako hudo zdelani., da so jih morali prepeljati v bolnišnico.
*	Dve nesreči. Josip Ahčin, 271etni železniški delavec iz Račne, se je usekal v levo nogo. Franja 2gajnarjeva, posestnikova žena z Blok, je padla z voza in si zlomila levo nogo. Oba so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
IZ LJUBLJANE
u— Opazovanje perseidov in planetov.
Najsi je vsakoletni pojav zvezdnih utrinkov v avgustu še tako zanesljivo napovedan, se vendar gostota ne da docela natančno prerokovati. Letošnja gostota menda ni bila prevelika, vendar pa je triurno opazovanje v jutru 12. avgusta (od 1. do 4. ure poletnega časa) pokazalo zanimive " odrobnosti. Zvezdogledi so v tem času ušteli na področju okrog Persejevega ozvezdja 72 meteorjev. Od tega jih je bilo 57 (torej skoraj 80%) izrazitih perseidov. Presenetljivo velik del teh meteorjev, svetlih kometovih drobcev, je razmeroma zelo dolgo svetil po utrinku. To si razlagajo zvezdogledi kot »rekombinacijsko svetlikanje«, kot hladno luč. Delci, ki drve s hitrostjo 60 km skozi vsemirje, dro-be zračne atome v višini med 90 in 120 km vzdolž svoje poti. Delci atomov, ki se polagoma spet strnejo, oddajajo energijo v eter, in to je tisto svetlikanje, ki ga opazujemo za padajočimi zvezdami. Dunajski zvezdogledi vprašujejo, če so opazovalci še kje drugje videli po 1. uri ponoči v severni smeri skoraj vertikalno padajočo. izredno počasi se utrinjajočo oranž-nobarvno ognjeno kroglo. Lepa peeseidska noč, ki jo omenjamo, je nudila posebno zanimive prizore, ko so vzšli trije svetli jutrnji planeti. Pet minut po eni uri se je pokazal obročkani Saturn, poleg ozvezdja Hiad. Ob 3.07 se je pokazal Jupiter desno od dvojčkov Kastorja in Po-luk<;a Ob %4. pa je vzšla Danica (Venera). Njen sijaj je polagoma naraščal, nakar je takorekoč »brez konkurence« zagospodovala na jutrnjem nebu.
u— Poslednje počaščenje ge. Jerice Zem-ljanove. Ko je pokojna ravnateljica gospodinjske šole »Mladike« ga. Jerica Zemlja-nova počivala na mrtvaškem odru v kapelici sv. Nikolaja na Žalah, so jo v teku obeh praznikov in v ponedeljek pred pogrebom obiskovale številne prijateljice, njene bivše gojenke, mnogi spoštovale! njenega uspešnega dela in prav posebno še
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
njenega lepega značaja. Kapelico so krasili lepi venci in pokojnici v naročje so bili položeni šopki izbranih poletnih rož. V najčastnejši meri je bila blagi pokojnici izkazana hvaležnost, katere v življenju nikoli ni terjala, v ponedeljek popoldne, ko je poromala v svoj ozki večni dom pri Sv. Križu. Uro pred pogrebom so se zbir ali pogrebci in pogrebke, predvsem kar najširši zbor njenih v Ljubljani bivajočih bivših gojenk, ki so danes ugledne gospodinje in družinske matere, mnogo vzgojiteljev in vzgojiteljic in mnogo prijateljev iz društev. Po molitvi duhovnega spremstva se je v imenu vsega žalnega zbora poslovila od Jerice njena tovarišica in prijateljica ga. Marija Grošljeva. V nežno izbranih pesniških besedah je poveličevala pokoj-nico in izvabila prisotnim solze. Pri svojih starših in bratu je našla ga. Jerica Zem-ljanova počitek, ki ga v življenju ni dosti poznala. Mir ji bodi v ljubljeni rodni zemlji!
u— čiščenje trotoarjev. Prijatelj lista nam piše: »Popolnoma se strinjam s člankom, ki je pred nekaj dnevi izšel v »Jutru«, da naj bi mestna občina prevzela sna-ženje trotoarjev od hišnih posestnikov, ki bi to želeli Z notico, ki je nato izšla v »Slovenskem narodu« in v kateri se skuša dokazovati, da bj bilo to neizvedljivo, da bi mestna občina prevzela snaženje trotoarjev, se pa absolutno ne strinjam. Tu se navajajo argumenti, ki nikakor ne drže. Mnogo je v Ljubljani hiš, ki sploh nimajo hišnika. Pa tudi tam, kjer je hišnik, ni vedno mogoče, da bi ta snažii sneg. ker ima vedno še drugo, glavno službo, od katere živj in ga P° navadi ves dan ni doma, ker samo od hišništva ne more živeti. Da bi pa v takem primeru šel hišni gospodar sam snažit trotoar. bi bilo Pa res preveč zahtevano. Koga drugega najeti je pa res nemogoče, ker nikogar ne dobiš, če ga iščeš. — Tudi jaz sem imel priliko, da sem se v Nemčiji v več mestih prepričal, da ima snaženje trotoarjev mestna občina v svoji oskrbi. Tudi tam sneži in je poledica in sicer še v večji meri, kakor pa v Ljubljani, pa je vendar vse to izvedljivo. Tudi policijski predpisi so tam enako strogi, če ne še strožji Zato sem mnenja, da bi bilo umestno, da bi se mestna občina informirala pri mestnih občinah v Nemčiji, kako je to tam in naj bi isti način tudi pri nas izvedla, ker kar je tam mogoče, je tudi pri nas. Mestni občini bomo prav hvaležni, če se bo kmalu glede tega na pristojnih mestih informirala in snaženje prevzela v svoj delokrog. Le ta, kdor ima hišo, ve, kakšne skrbi dela snaženje trotoarja hišnemu lastniku. Mestna občina pa se je že tolikokrat izkazala ku-lantno nasproti hišnim posestnikom, zato tudi v tem primeru upam, ne bo odrekla
u— z jesensko meglo smo dobili čez noč spet oblačno vreme. Ponedeljek je bil še prijazen dan, kakor oba praznika pred njim. Ob hladnem jutru, ki je beležilo komaj 10° C, se je čez dan ob toplem soncu ogrelo ozračje na 24.6° C. Večer je bil jasen in lep. V torek zjutraj pa se je Ljubljana zbudila pod meglo, ki je bila sicer redkejša kakor prejšnja jutra, a je zato dan ostal oblačen, brez sonca. Jutrnja temperatura je bila 11.4° C in se je čez dan le malo dvignila.
u— Cepite se sami proti tifusu! V ponedeljek 17. t. m. je mestni fizikat začel s cepljenjem zamudnikov za to obveznih poklicev, prav tako pa cepi tudi vse, ki sami žele biti cepljeni proti tej nevarni nalezljivi bolezni. Tudi število takih, ki so prostovoljno prišli k cepljenju, je bilo prvi dan prav zadovoljivo ter bo zato mestni fizikat s tem cepljenjem nadaljeval do kraja meseca. Cepljcnci lahko zaščitne tablete za-užijejo kar na mestnem fizikatu, vzamejo jih pa lahko tudi s soboj, da jih po navodilih zdravnika uživajo doma. K cepljenju naj bi prižlo več ljudi, da bo Ljubljana s cepljenjem čim najbolj varna pred tifusom, če bi jo ta nesreča napadla.
u— Pridelovalci krompirja dobe za september živilske nakaznice brez odrezkov s črkami A, B im C, ker bodo ti odrezki od živilskih nakaznic odrezani.
u— Vrnjene živilske naKaznice naj zapišejo stranke raznašalcem v za to določen prostor na potrdilu prevzema nakaznic, hkrati naj pa navedejo tudi vzrok, zakaj so živilske nakaznice- vrnili, n. pr. zaradi smrti, odpotovanja, izselitve upravičenca itd.
u— Živilski trg po dvojnem prazniku je
bil v ponedeljek precej živahen. Zelenja-darice so pripeljale mnogo zelenjave in sočivja, na ponudbo pa je bilo tudi mnogo uvoženega sadja, izredno lepih hrušk in jabolk. Nekaj je bilo naprodaj grozdja in še breskev. Domača jabolka gredo zelo hitro v denar. Dve prodajalki sta prinesli tudi nekaj lisičk.
u— Tečaji za popravne izpite. V Trgovskem domu so tečaji za popravne izpite, kjer poučujejo strokovnjaki vse predmete trikrat tedensko. Prijavljanje dnevno od 9. do 12.: Trgovski dom, pritličje, Gregorčičeva 27.
u— Matere, ki iz kateregakoli vzroka svojih dojenčkov ne doje same, temveč so primorane jih popolnoma ali pa vsaj deloma umetno hraniti, naj se z družinsko knjižico žglase od srede do sobote, torej od 19. do 22. t. m. med 8. in 10. uro na mestnem fizikatu v II. nadstropju Mestnega doma.
u— Več pozornosti otrokom! Franc Škoda, 71etni sinček poštnega uslužbenca z Rudnika, se je v igri poškodoval po obrazu. Janez Križnar, Sletni sinček trgovskega zastopnika, je padel po stopnicah in se potolkel po glavi. Leopold Kukovica, 13-letni sin skladiščnika, je padel in si zlomil desno roko. Vsi trije se lečijo na kirurškem oddelku splošne bolnice.
u— Štiri nesreče pri delu. Franja Kocija-nova, 541etna delavčeva žena, se je pri sekanju drv usekala v levo roko. Jakobu Zavcu, 221etnemu trgovskemu slugi, je pri delu padel sod na levo nogo in mu jo poškodoval. Stanku Gartnarju, 371etnemu delavcu, je cirkularka odrezala prste leve roke. Slavoljub Rozman, 201etni ključavničar državnih železnic, se je pri delu urezal s pločevino v levo roko. Prav tako je morala v bolnico tudi 481etna zasebnica Terezija Kregarjeva, ki je doma v sobi tako nesrečno padla, da si je zlomila levo roko.
Iz Novega mesta
n— Občinski podporni odbor je tudi v
juliju pokazal veliko delavnost. V tem mesecu je odbor prejel 54 prošenj za podporo, od katerih je bilo 43 ugodno rešenih, 10 je bilo zavrnjenih, ena prošnja pa }e bila predana v rešitev okoliškim podpornim odborom, v katerih pristojnost so spadali prosilci. V juliju je odbor razdelil 39 bonov za živila po 100 in 50 lir, v skupni vrednosti 2.890 lir, 10 bonov za obleke, v skupni vrednosti 750 lir, 6 bonov za obuvala v skupni vrednosti 450 lir, 12 denarnih podpor v skupni vrednosti 1510 lir in 5 osebam 192 obrokov jedil v skupni vrednost 1344 lir. Skupno je odbor podpiral v mesecu juliju 43 revežev. med katere je razdelil podpore v skupnem znesku 6.914 lir. Do 10 avgusta pa je število podpirancev novomeškega občinskega podpornega odbora že doseglo število 95 oseb.
n— Otvoritev knjižnice Dopolavora. To dni odpre novomeški občinski Dopolavoro v svojem domu ljudsko knjižnico. Knjige se bodo izposojale vsak ponedeljek in petek od 17.30 do 19.30. Cena izkaznici je za depolavoriste 2.50 lir, za druge pa 5 lir. Podroben pravilnik o izposojanju knjig je izobešen v knjižnici.
n— Amortizacija hranilne knjižice. Okrožno sodišče v Novem mestu uvaja na prošnjo Marije Lumprstove iz Slatnika postopek za amortizacijo hranilne knjižice št. 25.492 Mestne hranilnice v Novem mestu, glaseče se na Lumpret Marijo iz Brusnic, z vlogo L 1.533.05. Sedanji imetnik te knjižice naj najkasneje v roku 6 mesecev uveljavi svoje pravice.
Z Gm esfskega
Desetletnica častnega občanstva. V vol-šperškem okraju so te dni praznovali 10-letnico odkar je občina Reichsberg podelila Adolfu Hitlerjru častno občanstvo. Zgodilo se je to 30. junija 1932, ko je takratni občinski svet soglasno sklenil: »Gospod Adolf Hitler, vodja NSDAP se zaradi zaslug, ki jih ima za preporod nemškega naroda, proglasi za častnega občana občine Reichsberg«. K praznovanju desetletnice so se zbrali pristaši iz Lavantinske doline.
Razstava koroške umetnosti je prirejena v renesančnem gradiču Porzia v špitalu Slikarja Arnold Klemenčič in Viljem Gotzl razstavljata motive z Osojskega jezera (olje), Friderik Capellari je prispeval akvarele, Kurt Weiss in Oto Bersterciner prispevata motive iz koroškega ljudstva in pokrajine, slednji še posebno podobo Do-brača, medtem ko prikazuje Emest Rie-derer planino Obir. Dve sliki iz Narvika je prispeval Peter Brandstadter, italijanske pokrajine pa razstavljata Jožef Haber-nig in Roza Ermoeola. Pozornost zbuja motiv iz Planice, ki ga je razstavil Herman Poschinger. Razstavili so še nekateri drugi umetniki.
Zbirka sadja in sočivja za zimsko pomoč. Kakor lani, zbirajo tudi letos odpadlo sadje kot prostovoljen prispevek za zimsko pomoč. Seveda se ne sprejme vsakršno sadje, marveč samo takšno, iz katerega je še mogoče napraviti marmelado. Zbirka se je že pričela in bo trajala do 15. oktobra. Sprejema se tudi vsakovrstno sočivje, zlasti kumarice, fižol v stročju, jedilne buče, zelje, pesa, bob in rdeče korenje.
Iz Spedufe št&lerske
O okrožnem dnevu v Slovenski Bistrici
prinašajo štajerski dnevniki obširna poročila, v katerih pravijo, da je bil višek okrožnega dneva javno zborovanje v nedeljo, ko se je v Slovenski Bistrici zbralo okrog 4.000 pripadnikov He5rnatbunda. Od tega je bilo okrog 1000 uradnih funkcionarjev iz vsega mariborskega podeželskega okrožja. Zvezni vodja Franc Steindl je še enkrat razložil probleme Spodnjega štajerskega
V Mariboru sta se poročila inž. Hans Mansfeld in gdč. Irena Ivanuševa. V Šentjakobu v Slovenskih goricah sta se poročila Franc Kosi mlajši in Nada Grmekova, pri poroki so prepevale dunajske mladenke, ki so pomagale pri žetvi. V Rogaški Slatini sta se poročila Franc Horvat in Kristina Kobula iz Negove. V Ptuju so se poročili Jožef šmigovc in Ljudmila Wambergerjeva ter Alojz Meininger in Ana Predikaka. Na Teharju sta se poročila Adalbert Mlekuž in Vida Marnova.
Na vzhodni fronti je padel dr. Maks Sla-\vitsch, star 37 let in doma iz Ptuja. Bil je poročnik v policijski diviziji SS. Zapustil je vdovo, tri otroke in širok krog sorodstva v Ptuju, Celovcu in na Dunaju.
Smrtna nesreča kolesarja. Po državni cesti proti Mariboru se je peljal v soboto 16-letni krojaški vajenec Ježe Rakuša iz Limbuša. Za njim je pridirjal avto. Rakuša še ni bil izkušen kolesar. Ko je za njim zatrobil avto, je nesrečni fant izgubil oblast nad krmilom in je padel pod avto. Nekaj minut nato je izdihnil.
Poroke in rojstva. V Rogatcu sta se poročila Franc Dolšak in Ana Jeričeva iz Cerovca, v Braslovčah pa Jože Prislan in Jožefa Smoletova. Najvišje število rojstev beleži v celjskem okrožju občina Slivnica. Od 1. junija do začetka avgusta je bilo v Slivnici 25 porodov, 3 poroke in 7 smrtnih primerov. V Braslovčali je bilo pretekli mesec troje porodov, 8 smrti in ena poroka.
Iz Hrvatske
Igralci zagrebškega gledališča za hrvatske ranjence. Državno gledališče v Zagrebu je pretekli četrtek priredilo vesel večer za ranjenca domobranske bolnice, ki se nahaja v šoli pri sv. Duhu.
Polaganje mednarodnega kabla. Pred dnevi smo poročali, da bodo v kratkem pričeli polagati kabel na progi Zagreb— Zidani most—Celje—Maribor. V ta namen je v Zagreb prispelo odposlanstvo nemške državne pošte, da se s hrvatskimi strokovnjaki pogovori o vsem potrebnem.
Zagrebška mestna elektrarna je ustavila nove priključke. Z ozirom na težko dobavo premoga in na omejeno kapaciteto svojega obrata je zagrebška mestna elektrarna ustavila nove priključke števcev za hišne aparate.
Sarajevska radiopostaja dobi svoje poslopje. Vodstvo sarajevske radiopostaje, ki deluje mesec dni, se pritožuje, da dosedanji prostori ne ustrezajo namenu. V teku je akcija, da dobi postaja svoje poslopje, pa tudi nove stroje, ki bodo izboljšali oddajo.
Vse kravje mleko pod zaporo
Vsaka oddaja mleka čez žično ovisr-a m tirkup ali prevzem odslej prepovedani
Ljubljana, 18. avgusta.
V smislu uredbe za oskrbovanje z mlekom za prehrano z dne 22. nov. 1941-XX (Službeni list za Ljubljansko pokrajino z dne 22. novembra 1911/XX, kos 94) je z današnjim dnem postavljena celotna proizvodnja kravjega mleka pod zaporo in na razpolago Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu glasom že izdanih in objavljenih odlokov v sledečih okoliških občinah: Je-žica. Polje, Dobrunje, Rudnik, Brezovica, Log, Šmarje, Dobrova in na onem delu občine Ljubljana, ki leži onstran žične ovire.
Izvzeta je od te zapore v smislu čl. 2 zgoraj citirane uredbe le ona količina i mleka, ki je potrebna za prehranjevalne j potrebe celokupne družine posameznega ; proizvajalca in živinorejske potrebe nje-i govega gospodarstva.
j Vsaka oddaja mleka (tudi brezplnčna sorodnikom itd.) čez žično oviro in nakup ali prevzem (tudi po katerem koli posred-I niku) je torej z današnjim dnem prepovedan in kazniv v smislu zgoraj citirane
Oni, ki imajo že knjižice za mleko, pa n.majo še vpisane količine mleka za III. četrtletje, to je v 3. koloni na drugi strani knjižice, naj jih predlože Uradu za razdeljevanje mleka, Maistrova ulica 10. najkasneje do 22. avgusta 1942. Kdaj bo mogoče te knjižice dvigniti, bo objavlieno strankam že v piiarn; ali v časopisju. Zaradi hitrejšega in enostavnejšega vpisovanja in da ne bo nepotrebnih potov in zamude časa, lahko vse knjižice iz ene hiše prinese samo ena stranka. Le oni. ki imajo že nakazilo za dojenčka, pa nimajo še vpisa za III. četrtletje, naj predi:že knjiž ce osebno in debe knjižice takoj popravljene, ker jih pač že zdaj potrebujejo vsak dan. Ponavljamo, da onim. ki imajo že vpis za III. četrtletje, ni treba predlagati knjižic.
Oni, ki so prejemali zdaj mleko še od mlekaric onstran *ične ovire in imajo otroka do 1 leta. naj pridejo po knjižice in nakazila za mleko takoj in to osebno in naj prineso s seb)j družinsko knjižico. Ostali bodo obveščeni pozneje po časopisju. — Urad za razdeljevanje mleka v
uredbe v denarju do 5000 Lir, v hujših Maistrovi u ici 10 bo posloval do naaalj-
primerih pa z zaporom do 6 mesecev. Vsa zadevna doslej izdana dovoljenja za prenos mleka čez žično oviro neposredno po proizvajalcih oz. potrošnikih izgubijo veljavnost brez vsake izjeme. Zaradi lažje kontrole se v bodoče taka dovoljenja nikakor in nikomur ne bodo izdajala.
njega za stranke ves dan cd 3. do pol 1. in od 4. do pol 7. V Gosposki ulici št. 12 na odseku za mleko dobe informacije ie proizvajalci mleka oz. lastniki krav.
Zapora proizvodnje kravjega mleka v občini Ljubljana to?tron žične ovire sledi v kratkem.
fepred vojaškega sM
llŽirlSi
Vojaško vojno sodišče vrhovnega poveljništva Oboroženih sil v Sloveniji in Dal-mazii, odsek Ljubljana je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti
Lesar Pavii, hčeri Ivana in Ivane Am-brožič. rojeni v Danah 25. X. 1923, bivajoči v Ribnici, nahajajoči se v zaporu. Obtožena je bila
a)	zločina po čl. 1. Ducejeve naredbe z dne 3. V. 1942, ker je sodelovala v družbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družabnega reda v državi,
b)	zločina po čl. 16. Ducejeve naredbe z dne 3. X 1941, ker je bila članica oboro-
) žerega krdela, nastanjenega na področju Ribnice, in mu je dobavljala perilo, obleko in življenjske potrebščine. Ti prestopki so bili ugotovljeni v Ribnici julija meseca 1942-XX.
Iz teh razlogov je sodišče po zavrnitvi vmesnega zahtevka obrambe proglasilo Lesar Pavle za krivo pripisanih ji zločinov in jo je obsodilo v dosmrtno ječo z dodatnimi kaznimi trajne izključitve od opravljanja javnih služb, z zakonitim preklicem, na cbjavo sodbe z vsemi drugimi zakonitimi posledicami ter na plačilo stroškov razprave in preiskovalnega zapora.
Sodišče je obenem odredilo, da se pričujoča sodba objavi po enkrat v izvlečku v »Piccolu« in v »Jutru«.
Ljubljana, 12. avgusta 1942-XX.
Vojaško vojno sodišče vrhovnega poveli-ništva Oboroženih sil v Sloveniji iu Dalma-zii, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti
Pihnotu Francu, sinu pok. Franca in p. Frančiške žnidaršič, roj. 26. VI. 1910 v Za-pužah, bivajočemu na Selih, občina št. Jernej, nahajajočemu se v zaporu.
Obtožen je
a)	poskušenega napada zoper življenje pripadnikov Oboroženih sil (čl. 7 Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker je v ne-ugotovijenem času med mesecema januarjem in aprilom 1942 z namenom, da poskusi napad zoper življenje pripadnikov Oboroženih sil, deloval v spopadu proti vojakom in je bil ob tej priliki ranjen v
| roko;
b)	članstva prevratne združbe (čl. 4. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker je v zgoraj omenjenih časovnih in krajevnih okoliščinah sodeloval v prevratni združbi, ki je imela namen, nasilno prevrniti politični, gospodarski in družabni red v državi;
c)	članstva v oboroženem krdelu (čl. 16. Duceieve naredbe z dne 3. X. 1941), ker je v zgoraj omenjenih časovnih m krajevnih okoliščinah sodeloval v oboroženem krdelu, sestavljenem z namenom izvrševanja zločinov proti državi.
d)	nedovoljene posesti orožja in municije (čl. 2 Ducejeve naredbe z dne 24. X. 1941), ker je v zgoraj omenjenih časovnih in krajevnih okoliščinali imel in nosil strelno orož-
je brez predpisanega dovoljenja merodaj-nih oblasti.
Iz teh razlogov in po zavrnitvi vmesnega zahtevka obramba j? proglasilo sodišče Prh-neta za krivega zločinov, ki so mu pripisani v točkah b), c) in d) in ga je obsodilo v dosmrtno ječo, na dodatne kazni trajne izključitve od opravljanja javnih služb z zakonitim preklice-n za vso dobo trajanja kazni ter r.a objavo sodbe z vsemi nadaljnjimi zakonitimi posledicami, kakor tudi na plačilo stroškov razprave in preiskovalnega zapora.
Oprostilo ga .ie od obtožbe pod točko a) zaradi pomanjkanja dokazov.
Sodišče je obenem odredilo, da se pričujoča sodba po enkrat v izvlečku objavi v »Piccolu« in v »Jutru«.
Ljubljana, 12 avgusta 1942-XX.
Vojaško vojno sodišče vrhovnega povelj-ništva Oboroženih sil v Sloveniji in Dal-rr.azii, odsek Ljubljana, je izreklo naslednjo sodbo v stvari proti
1.	Slaparju Franca, sinu Simona in pok. Josipine Kiošeij, roj. v Preserju, 13. X. 1902, bivajočemu v Ljubljani in
2.	Bo!težarju Andreju, sinu pok. Andreja in pok. Marije Mraze, roj. v Ljubljani 19. XII. 1911, istotam bivajočemu. Oba sta v zaporu.
Obtožena sta bila oba skupno: Zločina po čl. 1 Ducejeve naredbe z dne 3. V. 1942, ker sta sodelovala v združbi, naperjeni na nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družabnega reda v državi. Zločin je bil ugotovljen v Ljubljani 13. VII. 1942.
Razen tega sta obdolžena zločina po čl. 16. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941, ker sta bila člana oboroženega krdela, sestavljenega z namenom izvrševanja zločinov, omenjenih v isti naredbi; prvi, ker se je oktobra meseca 1.1941 napotil v gozde pri Iškem Vintgarju, drugi pa maja meseca L 1942 v gozde pri Podutiku.
Slapar in Boltežar sta vrhu tega obdolžena zločina po čl. 2. Ducejeve naredbe z dne 24. X 1941, ker sta v zgoraj omenjenih časovnih in krajevnih okoliščinah bila v posesti vojaške puške brez predpisanega dovoljenja
Slapar je obtožen še posebej zločina po čl. 5. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941, ker je vršil propagando, naperjeno za nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družabnega reda v državi s tem, da je zbiral denar za prevratno družbo O. F. Dejanje je bilo ugotovljeno v Ljubljani 13. VII. 1942.
Iz teh razlogov je sodišče spoznalo Franca Slaparja in Andreja Boltežarja kriva pripisanih jima zločinov in ju obsodilo v dosmrtno ječo, na dodatne kazni trajne izločitve od opravljanja javnih služb, z zakonitim preklicem za dobo trajanja kazni in na objavo sodbe z vsemi ostalimi zakonitimi posledicami.
Obenem je odredilo da se pričujoča sodba po enkrat v izvlečku objavi v ->riccolu* in v »Jutru«.
Ljubljana, 12. avgusta 1942.
Novi prepisi o cerkvenem
zvszijjestjtt
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je na temelju čl. 3 Kraljeve odločbe z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in komisarske-ga odloka z dne 21. aprila 1941-XIX št. 5, s katerim so biia izdana nova določila za znamenje poplaha v primeru sovražnega letalskega napada ter dovoljeno zopetno zvonjenje za cerkveno službo, smatrajoč za potrebno novo ureditev tega zvonjenja odredil naslednje:
čl. 1. Zvonjenje je v ljubljanski občini praviloma dovoljeno izključno le za versko službo po navodilih cerkvene oblasti. V drugih krajih pokrajine se bo zvonilo razen v namen, omenjen v gornjem členu, tudi za primer sovražnega letalskega napada v znamenje poplaha.
čl. 2. Zvonjenje v središčih pokrajine kot znamenje poplaha za primer sovražnega letalskega napada bo dovoljeno izključno le na povelje pristojnega vojaškega povelj-ništva.
Čl. 3. Zvonjenje tako v ljubljanski občini kakor v drugih središčih pokrajine je v namene, različne od onih, ki so omenjeni v čl. 1. pričujoče naredbe, vezano na pismeno predhodno dovoljenje; za ljubljansko občino izdaja tano dovoljenje Kr. kve-stura, za druga središča pokrajine krajevne varnostne oblasti ali pa, kjer teh ni, poveljništva kr. karablnjerjev, če pa še teh ni, poveljništvo najbližje vojaške posadke.
Dovoljenje se lahko izda za nedoločeno dobo s pogojem, da se zvonjenje vrši ob določeni uri. V dovoljenju mora biti pred-
pisano tudi trajanje in morebitni prestan-kl zvonjenja.
čl. 4. Kdorkoli bi brez dovoljenja zvonil ali dal zvoniti izven primerov in načinov, ki jih določa pričujoča naredba, bo kaznovan z globo do 5000 lir, ako čin ne tvori hujšega prestopka. V primerih posebne brezpomembnosti se lahko izreče samo kazen globe.
Čl. 5. Za presojo prestopkov, ki jih predvideva pričujoča naredba, je pristojno vojaško vojno sodišče vrhovnega poveljništva Oboroženih sil Slovenije in Dalmazie.
Čl. 6. Pričujoča naredba stopa v veljavo z dnevom objave v Službenem listu za Ljubljansko pokraijno.
Ljubljana, 11. avgusta 1942-XX.
Visoki komisar Emilio Grazioli
Drobne zanimivosti
Torino — mesto koles. V Torinu se — kakor v drugih velikih italijanskih mestih — velik del osebnega prometa vrši s pomočjo koles. O živahnosti kolesarstva nazorno pričajo številke o prometu v javnih garderobah za kolesa, kj poslujejo na vseh prometnejših točkah mesta. Tako je shranjevalnica na trgu Porta Nuova v Torinu letos v januarju sprejela 2000 koles — v zimskem času je kolesarjenje pač minimalno — nato pa številka vzdrZema rase: v februarju 6000, v marcu 8000, v aprilu 14.000. v maju 60.000, v juniju 82.000. Značilno je. da je bi] obrat garderobe v juniju najvišji, v juliju pa je številka padla na 75.000 Shrambe koles po mestu so postale tako pribljubljene, da bodo prihodnje leto uvedle letni abonma.
KULTURNI PREGLED
Teden hrvatske umetnosti
V dneh 10. do 15. t. m. je bil prirejen v Zagrebu — prvič v sedanji državi — »svečam tjedan hrvatske umjetnosti«. Vrsta skrbno pripravljenih glasbenih prireditev je bila simbolično združena s proslavo žetve: telesno delo najelementarnejšega pomena, delo, ki daje narodu kruh, je dobilo posvečenje in proslavo v domači glasbeni umetnosti. Le-ta pa išče navdahnjenja na rodni zemlji, v zagorskih bregovih, na širokih poljanah Posavine in Slavonije, pod bcsenskimi gorami in na hercegovskem krasu, med ljudstvom, ki obdeluje to zemljo in goji v svojih vaseh duha domače kulture in narodne umetnosti.
Svečani teden hrvatske umetnosti so začeli v ponedeljek 10. t. m. na Katarininem trgu na Griču s simfoničnim koncertom hrvatskih skladateljev. Koncert je bil prirejen pod milim nebom, v okolju, ki s svojo cerkvijo in okoliškimi baročnimi poslopji daje takim prireditvam primeren arhitektonski okvir, spominjajoč na solno-grajske in druge podobne festivalne prireditve. Izvajala ga je Zagrebška filharmonija pod taktirko Krešimira Baranoviča. Spored je začela Lisinskega ouvertura »Bel-lona» čimer so prireditelji hoteli poudariti tradicijo hrvatske glasbene tvornosti. v ostalem pa so bile na programu samo sodobne skladbe, spisane s posebnim ozirom na kmeta in na žetev. Zato je razumljivo, da so predvsem izvajali Gotov-čeve : Orače«, eno najpomembnejših hrvatskih simfoničnih skladb sploh, veličasten slavospev rodni zemlji in onim, ki jo obdelujejo. Iz cikla Blagoja Berse »Iz moje domovine«, spominjajočega na podobno imenovani mogočni ciklus B. Smetane »Mi vlastso izvajali lirično mehko skladbo »Sunčana polja«. Velik uspeh je dosegla Zlatka Grgoševiča skladba za solo, zbor in orkester »žetev*, ki opeva zagorski žetveni praznik (spominjamo se pri tem krasne literarne slike Ljube Babiča-Gjalskega, ki je opisal stari kmečki obred žetvene proslave). Neki kritik vidi v Grgoševičevi skladbi o žetvenem obredu »zvočno lepoto Matoševega, Galovičevega in Domjaničeve-ga pesniškega izraza«. Spored tega koncerta. ki je vzorno uvedel ciklus glasbenih prireditev, je zaključila simfonična suita iz Baranovičevega »Lectovega srca«.
V torek 11. t. m. je priredila hrvatska pevska župa »Lisinski« reprezentativni koncert zborovske glasbe. Tudi ta koncert je združil izbrane skladbe, ki poveličujejo človekov odnos do zemlje-rodnice in žetveno radost hrvatskega kmeta. Imel je velik uspeh. Za nadaljnje prireditve v tem ciklu je poskrbelo Hrvatsko državno gledališče, ki je vprizorilo kajkavsko dramo Tita Bre-zovačkega »Diogenes«. dva dni pozneje pa »Fir mladoga Derenčina«, dramatsko delo, v katerem sta združeni Hanibala Lučiča »Robinja« in Marina Držiča »Tirana«. Z vprizoritvijo kajkavske drame, ki je nastala v območju Zagreba in Hrv. Zagorja in drame starih piscev iz hrvatskih primorskih in otoških krajev so hoteli poudariti hrvatsko tradicijo in staro kmečko-ple-miško-meščansko kulturo. Vmes med tema prireditvama je bil baletni večer Hrvatskega državnega gledališča. Ciklus prireditev je zaključila skupina hrvatskih kmetov, ki je prikazala hrvatske ljudske običaje.
Prvi hrvatski glasbeni festival v novi državi je imel torej značaj poveličevanja hrvatskega kmeta in hrvatske kulturne tradicije. Z glasbene strani je pokazal, da se v tvornosti domačih skladateljev vedno bolj opaža vrnitev k tradicionalnemu duhu glasbenega razvoja in k inspiracijskim vrelcem narodne pesmi in godbe.
V članku »Se pogled v delo naše Drame« je tiskarski škrat pokvaril smisel prvega stavka v zadnjem odstavku. Pravimo besedilo: »S temi opazkami ni kajpak še zdaleč izčrpana kronika (ne polemika') umetniških značilnosti v naši Drami.«	,
Iz italijanske literature. Diego Valeri je izdal knjigo »Guida sentimentale di Ve-nezia« — R. Marini je obdelal v posebni knjigi »La scuola di Tolmezzo«. Knjiga obsega poleg študije 78 reprodukcij na posebnih prilogah. V isti izdaji (založba »Le tre Venezie« v Padovi) so izšle Tiepolove risbe (Disegni del Tiepoloj s študijo G. Vignija in »Le incisioni di Tiziano« v prireditvi F. Mauronerja. — Piero Barcellini je posvetil posebno študijo Collodijevemu Pinocchiu z naslovom »La verita di Pinoc-chio«. V nji razpravlja o tem italijanskem literarnem tipu. ki se lahko primerja don Quijotu. Oblomovu L dr. — Roman poljske pisateljice Zofje Kossakove »Križarska vojska«, ki ga imamo tudi v slovenskem prevodu, je pravkar izšel v znani Mondadorijevi zbirki »Omnibus« v eni knjigj z naslovom »La divina avventura«.
Razstavo štajerskih umetnikov, ki je bila prirejena v Gradcu, bodo prenesli v
Strassburg, v oktobru pa bodo giragfri umetniki razstavili svoja dela v Gradcu v znamenju »sodelovanja dveh obmejnih dežel Rajha«.
Izdaja draimatskega dela Frana Galoviča. Hrvatski bibliografski zavod v Zagrebu je izdal kot drugi zvezek nove izdaje zbranih spisov nadarjenega, 1. 1914 v vojaški službi umrlega hrvatskega pesnika Frana Galoviča njegovo dramatsko trilogijo »Mors regni« in nekatera nedovrše-na manjša dramatska dela. Tisk vidi v Galoviču predhodnika sedanjega pokole-nja in izraževalca njegovih idealov, ter pravi, da je izdaja njegovih spisov aktu-alnejše kakor kdaj prej, posebej še glede na vzgojo hrvatske mladine. Novo izdajo Galoviča urejuje prof. Julije Benešič, ki je že 1. 1940. izdal pri Binozi dve knjigi Galovičevih pesmi,
Gustav Krklec, eden najznačilnejših hrvatskih lirikov povojne generacije, dolga leta sodelavec raznih slovstvenih rvij v Beogradu, kjer so izhajale njegove pesniške knjige, se je po daljšem literarnem odmoru vrnil v literaturo jn se zopet priključil hrvatskemu krogu. Sodeluje v »Hrvatski Reviji«, ki je priobčila v avgu-stovem zvezku njegove štiri sonete.
Za najboljšo ljudsko dramo je razpisal hrvatski Državni urad za ljudsko prosve-to v Zagrebu nagrado po 20.000. 15.000 in 5000 kun. Drame morajo obravnavati kakšen ljudski običaj ali pa imeti vzgojno tendenco v smislu ustaških načel.
Naše gledališče
DRAMA
Sreda, 19. avgusta ob 17.30: Vdova Rošlinka. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Četrtek, 20. avgusta: zaprto Petek, 21. avgusta: zaprto Sobota, 22. avgusta: ob 17.30: Poročno darilo. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol
Cvetko Golar: Vdova Rošlinka, zabavna
zgodba iz našega kmečkega življenja. Naslovno vlogo igra Polonca Juvanova, ženina Janeza Ivan Cesar, Manico — Vida Juvanova, Tončko — Sancinova, Balanta-ča — Košič, Jernejca — Bratina, Gašparja — Raztresen, Tin četa — Podgoršek. Režija: Fran Lipah. Ponovitev v Drami v sredo 19. t. m. ob 17.30. Cene zelo znižane, od 10 lir navzdol.
Radio Ljtibl^na
SREDA, 19. AVGUSTA 1942/XX.
7.30: Lahka glasba. 8.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 12.20: Operetna glasba. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Koncert kitarista Stanka Preka. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.25: Orkester vodi dirigent Segurini. 13.50: Komorna glasba. 14.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert fdtistke Bogdane Šturm-Stritarjeve in tenorsta Janeza Lipuščka. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Orkester vodi dirigent Petra-lia. 19.30; Poročila v slovenščini. 19.45: Lahka glasba. 20.00: Napoved časa. — Poročila v itaijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 2o 45: Orkester Cetra vodi dirigent Barzizza. 21.15: Orgelski koncert Pavla Rančigaja. Sodeluje violinist Jan Šlaj3. 21.45: predavanje v slovenščini. 22.00: Koncert vodi dirigent Morelli. 22.45: Poročila v italijanščini.
SPOR T
Rekordi vsake vrste
Mnogo je med njimi takih, ki ne zaslužijo tega naziva
Najbolj dragoceni vrhunski uspehi so v športnem življenju brez dvoma oni, ki jih prinaša vsakdanji spored na terenih. Taki uspehi niso preračunani niti napovedani v naprej, temveč se pojavljajo čisto priložnostno spričo ugodmh zunanjih okoliščin in slučajne izredno dobre forme nastopajočega športnika.
Druge vrste rekordi so taki, za katerimi se lovijo še bolj kot aktivni športniki njihovi m*nažerji in prireditelji. Pri rekordih te vrste se rado zgodi, kakor se je na primer primerilo Švedom z njihovim Haggom. ki so kar številčili njegove rekorde, toda takrat, ko so hoteli zabeležiti rekord št. 5 je nastopila kriza pri Haggu, rekorda ni bilo in temna senca je legla tudi na rekorde štev. 1 do 4.
Kjer si v tem pogledu privoščijo še kaj prav posebnega in čisto nesportncga, moramo govoriti o pravih rekordnih neumnostih, ki so med drugim najbolj priljubljene onstran velike luže. Saj je zelo preprosto, da določi kdo razen običajnih standardnih prcg za teke na razne daljave še tisoč drugih možnosti za postavljanje najbolj neverjetnih rekordov Namesto cele ali pol milje se lahko določi proga tudi na tri četrt milje aLi na dve tretjini milje ali na eno in četrt milje in še tako naprej, potem pa se sestanejo gospodje sodniki, svečano priznajo takšen rekord in mu dajo vst oficielno obeležje. Nesmisel je vsak čas lahko povzdigniti v zakon, pc-tem pa ustvarjati rekorde kar na tekočem traku, ka: pa je v glavnem prirejeno za one, ki potrebujejo tu in tam svojo senzacijo, deloma pa tudi za one, ki jih takšni rekordi silijo, da poskušajo iznajti in doseči še nove. pri čemer zgubljajo smisel za pravi vrhunski izid. ki ga edinega priznava, svet. in onim, o katerem je na dlani, da je bil narejen.
pravilo v športu je tako, da rekord' dviga stopnjo športa, ksr dokazuje, da je vsaj eden izmed tisočev fai tisočev alctivnih pristašev te ali one panoge zvesto in pošteno opravil svojo dolžnost in dobil za to najlepšo nagrado v obliki najboljšega Izida na svetu. Mnogo znoja je moral preliti in marsikatero razočaranje je moral doživeti vsak, preden se je dokopal do fce najideal-ne.jše nagrade v športu. In vendar je to edino pravilna pot do vrhunskega izida, ki daje športnemu stremljenju pravo vsebino.
ruhe, na plavalni prireditvi z Italijo v Genovi in amaterski kolesarski dirki v Bratislavi, na nogometni tekmi s švedsko v Berlinu. na teniškem turnirju v Zagrebu in Bukarešti, na boksar3kem troboju z Italijo in Madžarsko v Budimpešti, na nogometnem turnirju v Bratislavi ter na prireditvi rokoborcev z Italijani v Nurnbergu.
Mariborski dnevnik objavlja nekaj podrobnejših podatkov o razvoju športnega udejstvovanja v raznih obratih v Celju. Pri tem omenja na prvem mestu tovarno VVe-sten, ki je za svoje sodelavce zgradila krasno športno napravo, kjer se dan za dnevom nameščenci podjetja udeležujejo raznih športnih vežb. predvsem v nogometu in rokometu. Zelo živahno je dalje športno udej-•Ttvovanje tudi v združbi celjskih poštarjev, ki imajo za svoje vežbe v telovadbi, lahki atletiki in rokometu na razpolago znano igrišče pri »Skalni kleti?;. Tudi celiski ti-
skarji so se zadnji čas vneto oprijeli športnega udejstvovanja pod vodstvom svojih obratov, kar velja tudi za tekstilno tovarno Metko. Kakor igrišče pri Skalni kleti je tudi ono na Glaziji zmerom polno razigrane športne mladine, ki ji odgovorni voditelji posvečajo največjo pozornost.
V New Londonu je postavil Havajec No-kama v prostem plavanju na eno miljo nov svetovni rekord s časom 20:29, ki je za 28.8 sekunde boljši od starega rekorda, ki ga je branil znani Američan Medica.
ZLATI ANGEL
—	Zakaj pa stanuje gospodična M rakova vedno v hotelu »Zlati angel«?
—	Ona že ve zakaj. Strašno ji namreč dobro de, kadar prejme pismo z naslovom: »Gospodična Lenčka Mrakova, Ziati angel !«...
A L 8 OGLASE
Beseda L 0.60. taksa 0.60 <*.a daianie naslova al! za šifro L 3.—.
Služkinjo
ki zna samostojno kuhati. pridno in pošteno, staro od 25 do 30 let, spre.ime rr.aločlanska ob) telj. Naslov v vseh posl. Jutra.	10925-1
Frizerko
in frizersko vajenko sprejmem za takoj ali 1. septembrom. — Salon »Vena*, oradišče 4.
10926
Beseda L 0.60. taksa 0.6C. 'a dalantp naslova al! za šilro L 3.—.
Medicinske
steklenice
parfemske, vinske, šampanjske m druge plača
r.ajbo'jše »Metalla«. Go-sposvetska 16.
10921-
Beseda L 0.60. taksa 0 60. 2a dajanje naslova ali tu šifro L 3.—.
Stavbna parcela
ca. 500 k v. m. lepa sončna točka. voda. elektrika. v sredini lepih vil, zelo ugodno naprodaj. Ne zamudite priliko. — RUDOLF ZORE. Ljubljana, Gledališka ulica 12.
10932-20
Postrežnico
za dopoldanske ure sprej mem takoj. Vprašati Podmilščakova 11.
10927-1
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
IGRAJO SE ODRASLE
—	Otroci, kaj delate tukaj?
—	Igramo se. Tonček je trgovec, jaz pa kupujem.
—	In ti Jožek, kaj pa ta sediš tukaj kakor kup nesreče?
—	Jaz sem očka in moram vse plačati.
DOBRO ZNAMENJE
—	Slišala sem, da prihajate naravnost lz Zagreba. Bog ve, ali stari milijonar Poš še živi?
—	O, prav gotovo.
—	Iz česa sklepate to?
—	Videla sem, da se njegovi dediči na ulici še med seboj pozdravljajo.
LEPO DARILO
Orednik kmetijskega časopisa je dobil po pošti kokoš. Kajpada je bil darila vesel in je rekel ženi:
—	Oskubi jo in speci!
Drugi dan je debil pismo z vrsticami:
—	Gospod urednik, tisto kokoš sem vam poslal, da bi mi povedali, kaj ji je prav za prav bilo: žreti ni hotela, piti tudi ne, še danes ne vemo, zakaj je prav za prav poginila.
Ker smo v gornjih vrsticah že nekajkrat omenili besedico rekord in pri tem omenili tudi take »rekorde«, ki so privlečeni za lase in ustvarjeni za zabavo in kratek čas ljudem, ki so dobre wije, se bo morda ujemal t. naslovom, ki smo ga dali temu sestavku, še naslednji prispevek s področja rekordov, ki pa nima s športom prav nobene zveze' Toda bil je vendarle rekord in pravijo, da se še dandanes marsikdo izmed starejših Gradčanov z veseljem spominja onega »rekorda«, ki je bil edinstven v zgodovini gra-šMh kočija žev. Spomine na ta dogodek obnavlja srraška »Tagespost« približno takole:
Bilo je leta 1912, ko je eden najstarejših graških kočijažev — Albin Turjak so ga klicali in po imenu sodeč niti ni brl domačin tamkaj — stavil s svojim sosedom, da bo s svojo vpreg>o prej prispel v Bruck ob Muri kakor brzi vlak. Možakarja sta se dogovorila za stavo celih — 500 goldinarjev. Mnogo se je govorilo o tej visoki vsoti po mestu in daleč naokrog in oba moža sta se na tihem že kesala svoje lahkomiselnosti. Toda, beseda dana... in napočil je usodni dan. Turjak je odpeljal s svojo vprego še nekoliko pozneje kakor brzi vlak, s katerim je moral tekmovati, toda njegovi konjički so dobro spočiti in kakor da bi se zavedali težke gospodarjeve naloge, neumorno pobirali kilometre tja do Brucka. In tako je Turjak še pred prihodom vlaka po malo manj ko treh urah vožnje stal na glavnem trgu v Brucku. Dobil je stavo 500 goldinar jev; že v Brucku, še bolj pa doma so ga sprejele množice radovednežev in športnikov.
Turjakovega »rekorda« ni pozneje posekal nihče več. Ko sta prišla na cesto avtomobil in motor, je odzvonilo tudi kočijažem in njihovim »rekordom«. Zadnji čas se slika na cesti spet spreminja njim v korist in če bo šlo dalje tako, bomo morda kjer koli lahko spet poskusili popraviti enega izmed rekordov vsake vrste, ki pa nima s športom in njegovimi cilji nič skupnega.
V nekaj vrstah
Nemši državni športni vodja Je za mesec september spet odobril zelo bogat spored z udeležbo nemških športnikov na raznih mednarodnih prireditvah, deloma doma in deloma na tujem. Prihodnji mesec bodo Nemci sodelovali na jadralnih tekmah z Madžarsko na Blatnem jezeru, na strelskih tekmah z Italijo in Madžarsko v Karls-1
Gospodarskega
delavca
sprejme Sušnik. železni na, Ljubljana, Zaloška.
10934-1
Službe išče
Beseda L 0.60. taksa 0.60 za dfc^anip naslova ali za šifro L 3.—.
Kuharica
čista in varčna, ki razume italijansko, želi mesta k boljši družini. Ponudbe pod tčista in varčna« na ogi. odd. Jutra.
10818-2
Postrežnica irlada. želi službo. Ponudbe pod ^Poštenost« na ogl. odd. Jutra.
10937-2
Beseda L 0.60, taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Klavirsko
harmonika
in kiavir poučuje	»o
hitri in aspešni metoii. — Pride tudi na dom NifIot v vseb poslovalnicah Jutra.
Tut
Beseda L 0.60. taksa 0.60. za daianie naslova ali za šifro L 3.—.
Brizgalne
vstavi j Ive. za nišno zaščito, dobite pri Ileršič. Cesta 29. okt. 13.
10700-6
Heraklitne plošče
ima na zalogi Jos. R. PUH, Ljubljana. Gradaška ulica 22, telefon 25-13.
115-6
Prodam
kompletno posteljo. Naslov v vseh posl. Jutra.
10679-6
Spalnico
orehova imitacija, malo rabljeno, na novo lakirano. proda za polovično ceno: Pohištvo Glu-hak, Plorjanska 19.
10917-12
Beseda L 0.60. taksa 0.60. za daianje naslova ali za šifro L 3.—.
Dvosobno
stanovanje
eventuelno s kopalnico in po možnosti z vrtom išče tričlanska družina v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oktober«. 10805-21a
Elegantno spalnico Beseda L 0.60. taksa 0.60 iz orehove korenine ln f ?a	n™a al! z:
drugo pohištvo proda pod ceno Pohištvo Giu-lak vsled opuatitve lokala, Florjauska 19.
10916-12
Spalnica
(mogoča uporaba samske sobe) iz trdega lesa. naprodaj za L;r 3300. šu-steršič. mehanična delav niea, Tvrševp 13 fFigovec levo dvorišče).
10942-12
Besed3 L 0.60, taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Trgovski lokal
center Ljubljane, pripraven za vsako trgovino ali obrt, oddam. Naslov v vseh posl. Jutra.
10929-19
Za Bežigradom
iščem lokal ali dvoriščni prostor, eventuelno tudi pritlično stanovanje. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Suho«.
10941-19
Lepo sobo
s souporabo kopalnice, v bližini Komisarijata. oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh posl Jutra.	10923-23
Opremljeno sobo
veliko, solnčno, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice oddam takoj dvema osebama. — Marmontova ul. 41.
10939-23
Opremljeno sobo
lepo, oddam stalnemu gospodu. Florjanska ul. 31-1.	10935-23
Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.— .
Trgovec
išče opremljeno sobo s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Ljubljana« na ogl. odd. Jutra.
10940-23a
Klavir
dobro ohranjen, -modno naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. 1 '22-26
Pianino
vzamem v najem proti primerni odškodnini. — Ugodna prilika za stranke. ki odpotujejo ali nimajo prostora. — RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka ulica 12.
Špeceristi
Prevažam s konjem vse vrste blago v mestu. — Hlev pri 7,Levu«, Gospo-svetska 16.
Seseda L 0.60, taksa 0.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—.
Elektromotor
2 Ks. 1400 obratov in elektr. kavni mlin »Mahi konig« ter kontrolno bla gajno za Lir 1200 proda Ijeršič, Cesta 29. oktobra 13.	10919-23
Večji stroj
za polnjenje tub
kupimo ali vzamemo v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod *Stro1«.
10338-29
Mlada gospodična
želi priti poceni kot sostanovalka k družini z oskrbo in hrano. Ponudbe pod »Foštena 22« na ogl. odd. Jutra.
10943-23a
Beseda L 0.60, taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
V italijanščino
prevaja prošnje, dopise trgovske in tehniške stro ke. Tehniška pisarna. Cesta 29. oktobra št. 13.
10928-37
Beseda L 0.60, taksa 0.60 za daianje naslova ali za šifro L 3.—.
Lepo parcelo
po zelo nizki ceni prodam. — Ponudbe pod >50.000« na ogl. oddelek Jutra.	10895-20
Primerno poslopje
večjega oblega, za tekstilno industrijo, — \ Ljubljani ali predmestju — kupimo. Samo resni prodajalci naj se oglasijo pri RUDOLF ZORK. Ljubljana. Gledališka ul. št. 12.	10933-20
Prodam
dve leseni pozlačeni kar-nisl. Naslov v vseh posl. Jutra.	10936-6
Hladilne omare
za vsako gospodinjstvo, vsebine 60 litrov, poceni naprodaj. B. Zilič, Go-sposvetska c. 4.
10930-6
Prodam
večjo. krat>no stavbno parcelo v bližini Tržaške ceste, oddaljeno 3 minute od tramvaja, po zelo ugodni ceni. nadalje 6-Hanovanjsko hišo v Šiški, novo zidano pred vojno. Informacije v rea-litetni pisarni Kunaver Ludvik, Miklošičeva cesta 34.
10944-20

Umrl nam je naš ljubljeni soprog, dobri krušni oče, bratranec, svak in stric, gospod
Mlakar Martin
višji poštni kontrolor v pokoju
18. t. m. po kratki težki bolezni, previden s tolažili sv. vere.
Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek, dne 20. avgusta 1942, ob pol 4. uri popoldne z žal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 18. avgusta 1942.
Globoko žalujoči: MARIJA, soproga, JAKOPIČ VEKOSLAV, nečak in sorodstvo.
A IP I« d ¥ ^ sap°netta sintetica in fogli It ^ a; ^ Ju sintetično milo v lističih.
Saponi liquidi — Detersivi Sciampo liquidi ed in polvere — Parafina sintetica — Paga-mento anticipato
Tekoča mila — šampon tekoči in v prahu — Sintetični parafin — Plačljivo v naprej
G I O K E S — Corso 28 Ottobre 31. — MILANO.
h. de Vere Stacpoole:
OTOK BISEROV
Roman
Bila je Polinežanka: ljubko dekle, skoraj še otrok, z medenorjavo poltjo, ogrlico iz drobnih roečih biserčkov vrhu prepasane halje, ki ji ie pokrivala telo. in škrlatnordečim cvetjem v črnih laseh. Bil je utrgan s hibiska, ki je v obilju rasel po vseh gozdičih na otoku.
»To je Izabela.« je rekel bradati mož; »Ka-načka je. in imenuje se tako po kraju, od koder je doma Izabela leži v Salomonovem otočju. Jaz sem Van Houten, trgovec in solastnik .Tonge'. Svoje,« je dodal in pokazal na razbitino. »Pred mesecem dni jo je vrgel vihar na breg; ravno mesec dni je. kar sva tu; razen mene pa Izabele so vsi utonili. Rešil sem nekaj tovora, živil v konzervah in podobnih reči... Kako je vaše ime?«
»Floyd.«
»Nu. v teh krajih ni važno, kako se človek piše.«
Sedel je zraven dekleta na pesek, in Floyd je storil takisto. Nato je vzel Van Houten pipo, si jo natlačil in začel kaditi. Govoril je venomer.
»Postavila sva si tale šotor ček. Izabela spi rajši pod milim nebom. Kanačka, kaj hočete. Med njimi in med živalmi skoraj ni razločka, razen kar se tiče polti. Nu, povejte mi kaj o sebi; kako pra-yite. da ie bilo ime iadrnici. ki ie zgorela?«
Floyd je povedal vso zgodbo; Van Houten ga je poslušal, vmes pa kadil in ga od časa do časa prekinil s kakim vprašanjem.
»Zame je kar dobro, da ste prišli semkaj,« je rekel, ko je ta končal. »Zdaj imamo vaš čoln, in čoln je preteto koristna reč. Lahko bomo veslali na ono stran lagune, kaiti peš ni mogoče priti dalj kakor do onele skupine kokosovih palm. Od tam naprej imate več ko četrt milje samih zdrobljenih koravd, ki reežjo kakor britve.«
-Kakšen ie bil vaš tovor?« ie vprašal Floyd.
»Kotenina, živila v korzervah in blago za zameno; imeli smo misionar ja... ki ga ie val odnesel s palube... in nekai kanaških potnikov pod njegovim vodstvom; Izabela ie bila iz tiste druščine. Angleški zna. Kaj ne, Izabela?«
»Da.« je odgovorilo dekle.
To je bila niena prva beseda, in Floyd je opazil mehkobo nienega glasu.
»Strahovit vihar je bil,« je nadaljeval Van Houten. »Kako sem se rešil, ne vem; bržkone mi ie pomagala Previdnost, kakor Izabeli.«
Floyd je ta čas opazoval svojega novega tovariša. Bil ie mož košate postave in drznega, morda nekoliko trdega, od solnca in vetra zagorelega obraza: kljub svojemu holandskemu imenu je dobro govoril angleški; časih je bilo čutiti lahen ameriški prizvok. Floydu se je zdel simpatičen.
»Pojdiva,« je rekel Van Houten in vstal, »stopiva si ogledat to staro škatlo; precej takega je še na nii, kar je vredno spraviti na varno. Ko bi bil imel škripec pa čoln in kakšno ladjo, da bi
blago odpeliala, bi bil rešil že vse. Saj res, kai ste pa vi pripeliali v svojem čolnu?«
»Prepečenec, konzerve in pločevinasto škatlo, v kateri so ladijski papirji in nekaj denarja ... ne Bog si ga vedi koliko.«
»Denarja, pravite? Koliko ga je?«
Floyd mu je povedal.
»Kaj pomaga,« je rekel Van Houten. »ko nam denar tu nič ne koristi. Škodi pa tudi ne, saj r.e vemo ne ure ne dneva, kdaj se nam odpre pot, da pridemo odtod.«
Krenil ie proti razbitini, Floyd in Izabela pa za njim. Otok je imel štiri razločno vidne pasove, na katerih ie raslo zelenie; človek bi bil rekel, da sestoji obroč, ki ie obdaial laguno, iz štirih otokov, ki jih spaja gola proga koravdnega skalovja.
Mogočen val je bil vzdignil »Tongo« ne severni pomol klečevja. Prevrniena ni bila, pač pa ie z razbitim kljunom in vdrto krmo ležala na levem boku. To, da je še imela iambore, ie bilo nova čudna podrobnost v neštevilu čudnih podrobnosti, ki jih vsak dan srečavaš v zgodovini pomorskih nesreč. Krmilo je bilo odtrgano in je ležalo na skali kakor velika skedenjska vrata. Paluba ie bila na levi strani skoraj do srede ladie vdrta: skozi veliko razpoko, ki je odkrivala ladiisko ogrodje kakor rebra na pol požrtega živalskega trupla, je bila vsebina trebuha in kabin povsem na očeh; nekaj blaga je bilo raztresenega po skali, nekaj pa ga je še ležalo v notraniščini.
»Moj Bog!« je vzkliknil Floyd. »Kakšna škoda!«
»Prav to je tisto,« ie Van Houten priznal. »Srce boli človeka, ko vidi, da gre toliko blaga v nič, posebno še, če ie bilo plačano deloma z njegovim lastnim denarjem. Nu. kaj bi tarnala nad izgubo, ko nič ne pomaga; skušajva rešiti, kar moreva.«
»Pomagal vam bom; vse mi je ljubše kakor čakati križemrok.«
»Pojdiva torej, sinko.« je Van Houten odvrnil; »primite za drugi konec tega zaboja, ti, Izabela, pa vzemi to vrečo riža.«
Med tovorom »Tonge« je bilo še nekaj vreč riža, in čeprav je vse kazalo, da je na otoku dovolj živeža, je bilo Van Houtenu očitno največ do rešitve zalog. Morda je s svojo bistro pametjo, ki mu je bila v življenju že toliko pomagala, naprej videl trenutek, ko bodo te zaloge dragocenejše od enake teže zlata.
Delali so tri ure. nato pa prenehali in se vrnili k šotoru. Van Houten je zakuril ogenj, medtem ko sta Floyd in Izabela pripravljala vse. kar je bilo treba za večerjo.
»Blagor nam, da imamo vodo.« je rekel Van Houten po jedi: »vidite, ko bi bil ta otok navaden, iz morja zrasel koravdni obroč, ne bi bilo na njem niti kaplje pitne vode. Mislim pa, da mu je podlaga nekaj gorskih vrhov, ki jih ob znožju pokrivajo koravde ter jih vežejo drugega z drugim; zato je vode na prebitek ali vsaj toliko, kolikor Je potrebujemo. Nu. iutri se poj demo z vašim čolnom razgledovat po laguni, da vidimo, kaj je na oni strani.«
Urejuje Davorin Ravijen — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi t Ljubljani