kulturno - politično glasilo- VLaiMuefii MODELI BLUZ v najboljši kvaliteti in največji izbiri 9Sbf/i&tuo o KLAGENFURT, Bahnhofstr. 9 svetovnih in domačih dogodkov 10. leto - številka 21 V Celovcu, dne 22. maja 1958 Cena 1.50 šilinga An die osterreichische Offentlichlceit Karnten in Gefahr!... ? Da sich in der letzten Zeit schwerste Angriffe in den Zeitungen gegen die Slowenen mehren, sehen wir nns ve ran laik, auf dem uns einzig zur Verfiigung stehenden Wege ein Wort an die deutschsprechende Bevolkerung zu richten, um vvenigstens cinige wenige Falle der vergifteten Propaganda aufzuzeigen. Koroška v nevarnosti!? Gonja proti Slovencem na Koroškem je v zadnjih dneh postala tako Uroka, koncentrična in očbidno usmerjena proti nekemu cilju, tako da nismo več mogli molčati. Z gonjo laži in podtikovanj je zašel pro-sluli. ,,l)er Štern” dne 21. decembra 1927, kjer je prinesel kopico neresničnih vesti o Slovencih na Koroškem. Tako je med drugim v stolp tinjske cerkve potegnil slovenske zvonove”, čeprav je res obratno, da so napisi na zvonoinh nemški. Glasilo FPOe na Koroškem ,J določenem smislu. Na delu so že gorečniki, ki dajejo navodila za „izjave o nezadovoljstvu prebivalstx/a z dvojezično šolo”, za zahteve po pravici star-šev, za pošiljanje brzojavk na Dunaj. Deželni poslanec dr. Mayrhofer bo baje x/odil posebno deputacijo na Dunaj in zagotovljeno je sodelovanje SchulvereinaS I.ands-mannschafti in še bogzna koga. V tej luči postaja namen te široko razpredene gonje jasen. Toda državna pogodba še vedno x>elja. V njo so bile sprejete določbe o pravicah manjšin, ki jih naj zavarujejo pred samovoljo večine. Ker državna pogodba obvezuje vso državo, smo se obrnili na x/so avstrijsko javnost. Ker nimamo na razpolago nemških listov, smo uporabili naš list in prepričani srno. da bodo naši bralci ta korak razumeli in odobrili. Wehrlos gegen den Rulmord Die Wiener »Presse« vom 27. 2. 1958 schreibt auf Seite 3 unter »Nationalita-tenpolitik am Totenbett« folgendes: »Es gibt hunderte von iiberpriiften Boveisen dafiir, daK sich Geistliche weigerten, ei-nen Sterbenden in deutscher Sprache zu triisten, daK sie Namen in Dokumenten und in Grabinschriften grundsatzlich sla-vvisieren (aus Schenk wird Šenk), dafi sie bei Kirchenbesichtigungen durch Fremde Unkenntnis der deutschen Sprache vor-tauschen und nur Slowenisch reden. Das ist nicht alles. Die in einem Heim in Kla-genfurt untergebrachten, aus Jugosla-wien gefliichteten Priester mufiten erst kurzlich iiber Verlangen der Landes-regierung von Bischof energisch ver-wamt werden. Sie hatten sich als jugo-slawische Propagandisten betatigt. Einen Gipfelpunkt religioser und nationalisti-scher Verwirrung erreichte jene Nonne, die als nachweisbar politisch Verfolgte nach Usterreich gefliichtet war und in ihrem Koffer ein dickes Paket jugoslawi-schen Propagandamaterials heriiberge-schmuggelt hatte.« Hier kann man wohl nur eines sagen, soviel Satze, soviel Liigen. Derartige in-fame Angriffe gegen die katholische Geistlichkeit haben wir nicht einmal in der nationalsozialistischen Zeit der Prie-sterprozesse erlebt. Es ware ein Leichtes in diesem Zusammenhange Namen zu nennen und die kirchliche Behorde ware wohl verpflichtet ganz energisch einzu-schreiten. Es ist uns leider nicht bekannt, ob das bischofliche Ordinariat von der Schriftleitung der »Presse« Aufklarung und Namensnennung verlangt oder ob es eine Berichtigung eingesendet hat. Ein Rafschlag des Verteidigungsministers Herr Bundesminister Ferdinand Graf sprach am Parteitag der Kamtner OVP am Samstag, den 25. Janner 1958 auch iiber die Minderheiten. Laut unvvider-rufener Pressemeldung fiihrte er folgendes aus: »Osterreich, und das ist der ganzen Welt bekannt, weifi, wie es mit Minderheiten umzugehen hat. Die Minderheiten aller Welt waren gliicklich, jene Rechte und Freiheiten auf wirtschaftlichem, po-litischem und kulturellem Gebiet zu haben, wie sie die slowenische Minderheit in Osterreich bzw. in Karnten hat. Wer Osterreich und sein demokratisches Sy-stem bejaht, ist uns ein lieber und selbst-verstandlich gleichberechtigter Staats-biirger. Wer diese Achtung den oster-reichischen Institutionen gegeniiber nicht aufbringen kann, wird wohl den Mut haben, selbst die Konsequenzen zu ziehen. Wir vemeigern niemandem die Ausreise aus Osterreich.« Das Blatt der Freiheitlichen Partei Karntens FPO »Kamtner Nachrichten« vom 16. Mai 1958 berichtet auf Seite 3: »Erst vor wenigen Tagen wiederum wur-de in St. Jakob i. R. eine slowenische Frauenvvirtschaftsschule errichtet, die von slowenischen Schulschwestern gelei-tet wird.« Tatsachlich aber besteht die Schule seit 1908 und beging am 27. April das 50-jahrige Jubilaum. Diese Leute be-haupten Kenner des Unterlandes zu sein und im Namen des Unterlandes die Stimme erheben zu miiBen. Solche Falschmeidungen werden wohl mit Absicht weitergegeben, um dadurch Unruhe zu erzeugen. Zu Dutzenden und Dutzenden konnten wir derartige Ge-riichte aufzahlen. Der VorsfoB der „Volkszeifung" In der »Volkszeitung« vom 17. Mai bringt der Mann mit den drei Sternen einen »Befriedungsartikel« mit konkreten Vorschlagen und lafit ganz eindeutig die Katze aus dem Sack: »Noch weiB nie-mand, ob iiberhaupt neue Schulen errichtet vverden miiBten, denn durch eine klare Entscheidung in der Sprachenfrage kommt nicht ein einziges Kind mehr in die Schule«. Der Schreiber dieses Leitar-tikels weiB wohl, dafi wir im Zeitalter des Kollektivismus leben, in einer Aera der massiven Zusammenschliisse, in der die Menschen bis zu 90 und 99®/» dem Kollektiv erliegen. Durch eine fern und nahgelenkte »Volksabstimmung« ware ja eine ganz klare Entscheidung in der Sprachenfrage zu »erwirken«. Es wiirden sich ja dabci 99®/o fiir die deutsche Schule ergeben und Schulbau-ten waren nicht mehr notwendig, solche kosten ja auch ein »Heidengeld«. Bei der Praxis in Karnten ware es ein Leichtes, j eden, der sich fur eine slowenische Schule oder gar fiir das Kuriosum des Mannes mit den drei Sternen die »zwei-sprachige Schule aussprechen solite, als Irredentisten, als Staatsfeinde, als Kom-munisten zu stempeln. Wir haben es ja erlebt, dafi die Volkszeitung vom 10. Juli 1957 in einem Bericht iiber die Tagung des Grenzlandausschufies in Lindenhof bei Volkermarkt eine ausgesprochene Drohung gegen die Besucher der slowe-nischen Mittelschule bringt. Das Rezept fiir die Forderung »Siid-karnten mufi befriedet werden« erinnert sosehr an die Parole »Dem kleinen Mann mufi geholfen werden«! mit dem Hinter-gedanken, ihm noch das zu nehmen, was er hat. Der Artikelschreiber aber hat sich noch nie der Miihe unterzogen, das We-sen der ztveisprachigen Schule emstlich zu erwagen. Es muB festgestellt werden, dafi in Karnten ein zweisprachiges Gebiet vorhanden ist und dafi einem sol-chen auch eine besondere Schule entspre-chen mufi. Es ist festzuhalten, dafi sich berufene Schulmanner in der Lehrerbe-ratung vom 8. 9. 1950 hundertprozentig fiir diese Schule ausgesprochen haben, dafi gerade diese Lehrertagung von der Landesregierung einen Schutz gegen po-litische Verhetzung forderte und das schon im Jahre 1950. Wir verweisen auf die Enquete in der Kamtner Landesregierung vom 6. 10. 1953, diese riet die Beibehaltung der zweisprachigen Schule mit einer Abanderung nur in gewissen Einzelfalfen. Vielleicht ist es dem Artikelschreiber mit den drei Sternen auch entgangen, dafi ja selbst an den Schulen, an vvelchen die Verordnung zu 100°/« durchgefiihrt wird, 2h des gesamten Un-terrichtes in deutscher Sprache erfolgt. An den Hauptschulen aber ist der gesam-tc Unterricht in deutscher Sprache. ledi- glich drei Wochenstunden wird sloweni-scher Sprachunterricht erteilt. Selbstre-dend handelt es sich bei Slowenisch nicht um eine Fremdsprache, sondern um die zweite Landessprache, die laut Staatsver-trag im zweisprachigen Gebiet auch Amtssprache ist. Einen Frieden im Lan-de kann es und wird es nur geben, wenn eben beide Volksteile in gleicher Weise belastet und erkannt werden, denn sie beide tragen ja auch das Schicksal des Grenzlandes. Am 27. Mai 1958 soli nun in Wien wie-derum der Parlamentausschufi zur Bera-tung ali dieser Fragen zusammentrcten. Dieser Beratung sollen nun Mifistim-mungen der Bevolkerung vorliegen. Daber groBe Eile. Ortsgruppen bekommen Anweisung aus der Klagenfurter und der Volkermarkter Zentrale: »BeschlieBet Unsvillen der Bevolkerung gegen die zweisprachige Schule! Verlangt das El-temrecht! Weiset auf den schlechten Lemerfolg an der zweisprachigen Schule hin! Sendet Protesttelegramme an den Parlamentskluh der GVP, der SPO und der FPO! Versuchet auch SPO-Mitglie-der und -Funktionare fiir diese Protest-aktion zu gewinnen!« So war die Ansveisung am 17. Mai um 11.30 Uhr fiir die Versammlung in Ei-senkappel. Die erganzende Nachricht be-sagte noch, daB zum 27. Mai 1958 der Landtagsabgeordnete Dr. Mayrhofer eine Delegation nach Wien geleiten wird, wobei die Mitarbeit der Landsmann-schaft, des Schulvereines und des Ab-vvehrkampferbundes gesichert ist. Aussohnung durch Ausloschung Wie sich Dr. Mayrhofer die Regelung im Lande vorstellt, aber wissen wir aus seinem Artikel »Staatsbesvufitsein im Grenzland« in der »Furche« vom 5. 11. 1955. Dort hieB es »Die Slowenen, die sich bemiihen »Schriftslosvenisch« zu sprechen, sind fiir die Abtrennung »eines groBen Stiickes von Karnten«. Die windische Mutter spricht »vvindisch mit osterreichischem StaatsbevvuBtsein«. — Das sind massive Drohungen, die ja nach iiberlegter Berechnung schliefilich auch beim Sprachenentscheid nicht den Volks-kundgebungen in den totalitaren Staaten nachstehen und ein Resultat von 95 oder 99% liefern sollen. Das nennt man Befriedung und glaubt damit das zweite Landesvolk in Karnten - die Slowenen - ausloschen zu kbnncn. Wir aber glauben fest, daB einmal die Stimme des Gerechten ertbnen werdc: »Kain, wo ist dein Bruder Abel»? Eine mahnende Stimme erhebt der Text des Staatsvertrages vom 15. 5. 1955. Dieser bietet der Minderheit, die sich ja zahlenmafiig in der Formaldemokratie nie durchsctzen kann, den Schutz. Osterreich hat diesen Vertrag unterschrieben und sich damit verpflichtet, ob es den »Befriedern« und Organisatoren von Protesttelegrammen recht ist oder nicht. Wir aber berufen uns auf den Staatsver-trag als einen Teil der Bundesverfas-sung, weil wir als osterreichische Staats-biirger das volle Recht dazu haben. Die Schulverordnung vom Oktober 1945 ist ein ehrlicher, wenn auch nicht allseits befriedigender, dort wo guter Wille am Werke war, bestens bewahrter Beitrag zur Befriedung Siidkarntens. Der sozialistische »Prominente« hat schon recht gehabt, wenn er meinte, es wiirde mit diesem Versuch eine neue Aera der Minderheitenpolitik eingeleitet. Heute aber sehen wir im Lande, daB der Geist, der die Aussiedlung von 1942 heraufbe-schwor, neue Bliiten treibt und sich die Liisung von Minderheitenfragen einfach im zahlenmafiigen Erdriicken durch die Mehrheit vorstellt. Politični teden Po svetu ... Vrhunska konferenca: Šibko upanje V zadnjem tednu je bolj, slabo izgledalo za kak sporazum med velesilami glede omi-1 jen j a mednarodne napetosti ter vsaj delni razorožitvi. Sovjetska zveza je naenkrat prijazne smehljaje zamenjala z železno nepopustljivostjo. Odklonila je ajmeri&ki predlog o obojestranski ustavitvi poletov atomskih letal v arktičnem pasu, obenem pa je gnala naprej; propagandno ofenzivo proti Ame-rikancem. Sporočilu o ustavitvi atomskih poskusov je sledilo drugo dejanje, ki ne daje posebnega upanja na omejitev oboroževanja, Sovjetska zveza je namreč napovedala, da bo dobavila atomsko orožje tudi komunistični Kitajski. Znamenje, da ga ima že toliko na zalogi, da ga lahko daje tudi zaveznikom. Novo sovjetsko zaostritev v zunanji politik spravljajo v zvezo z notranjimi boji v Kremlju za oblast, kjer baje Nikita Hru-ščev ne sedi tako trdno v sedlu, kot na zunaj izgleda. Stalinisti v centralnem komiteju stranke pod vodstvom Suslova mu dajejo mnogo posla in izgleda, da Molotov in Malenkov nista pri vsej stvari popolnoma nedolžna, kajti sicer ne bi imeli nobenega pomena siloviti izpadi Hruščeva proti Molotovu, ki je poslanik v Zunanji Mongoliji, nekje tam v Aziji, kjer si v stepi lisice lahko noč voščijo, a Malenkov šteje kot direktor kilovate, ki jih proizvaja njegova elektrarna, ena med stotimi v veliki Sovjetski zvezi. Kitajci delijo nauke Toda ne le proti Zapadu, tudi proti Jugoslaviji nastopa Moskva vedno ostreje. Uradno glasilo „Pravda” ponavlja očitke o ..revizionizmu”. Sovjetska vlada pa jih je podkrepila s tem, da je odpovedala trgovinska pogajanja, ki bi se naj v kratkem vršila med obema vladama ter je bila uradna jugoslovanska delegacija že pripravljena za pot v Moskvo. Iz Beograda odgovarjajo, da se ne bodo pustili ostrašiti in jugoslovanski listi prinašajo ponatise cele strani dolgoveznih napadov moskovske ..Pravde” ter prav tako dolge odgovore beograjske „Borbe”. (Oboje le malo ljudi bere in še manj pa razume). V spor so se pa vmešali celo Kitajci, ki se doslej, niso brigali za evropske razmere. Njih napad na Beograd prekaša po ostrini vse moskovske in je spravil takozvane strokovnjake sovjetskih zadev v veliko zadrego. Mao Tse je namreč veljal poleg Gomulke in Tita kot največji nasprotnik Stalina in njegovih metod. Zato je njegovo zavezništvo z moskovskimi stalinisti toliko bolj presenetljivo. Ta kitajski korak tolmačijo kot poskus oslabiti Hruščeva. Kitajski napad je prišel namreč prav v trenutku, ko je Hruščev od- govoril ameriškemu predsedniku Eisen-howerju, da se naj ustanovi poseben odbor strokovnjakov, ki bi naj študiral problem atomske razorožitve ter bi njegovi izsledki služili kasneje vladnim šefom kot podlaga za razgovore. Upanje za v prid' konference je s tem dobilo novega ognja. Kitajcem pa sploh ni nič všeč, da bi se taka konferenca vršila, kajti prav gotovo bi bila brez Kitajske. Amerika namreč še sploh ni priznala sedanje komunistične vlade ter je zanjo uradni predstavnik celotne Kitajske ubezni general Čankajšek na For-mozi. Komunistični Kitajski ne gre v račun, da bi si Sovjeti in Amerikanci ob ministriranju nekaterih drugih manjših sil delili svet, med tem ko bi oni morali sedeti doma. Zato so uprizorili napad na Tita, ki je po mnenjlu teh krogov v resnici napad na Hruščeva. Stara izkušnja pa pravi, da Sovjetska zveza ničesar važnejšega ne pod-vzame v zunanji politiki, če ima težave v notranjosti. Tako bo treba zopet počakati, da se razpršijo oblaki nad Kremljem. ... in pri nas v Avstriji Zmeren program socialistov V domači politiki pa je bil najvažnejši dogodek tedna izredni občni zbor Avstrijske socialistične stranke na Dunaju, ki je sprejel novi program stranke. Pripravljala ga je več kot leto dni posebna komisija poti vodstvom, graškega docenta dr. Kautskega. V njetn je nekaj točk, ki kažejo, kako se sedanja socialistična stranka odmika od nekdanjih ostrih pozicij avstromarksizma in približuje mislim socialističnega humanizma, ki so ga nekako pred pol stoletja začeli razvijati „fabijanci” na Angleškem in potem postal uradna doktrina laburistične stranke. Tako se novi program avstrijskih socialistov brez izrecnega preklica tiho odpoveduje Marksovim napovedim o razvoju gospodarstva ter neizbežni diktaturi proletariata. Zavzema se za sedanjo obliko za-padne politične demokracije, kjer bi naj odgovornost za državno politiko po možnosti nosilo več velikih strank, to se pravi koalicija,, ki že vso povojno dobo vlada Avstrijo. Prizna sicer večini pravico odloče-vanja, vendar zahteva upoštevanje interesov im volje manjšine, katera je tudi del skupnosti. Glede podržavljenja so socialisti postali zelo skromni, kajti zahtevajo le po-državljenje takozvanih ključnih industrij. Kdor namreč obvlada te industrije, ima v rokah veliko gospodarsko moč in lahko z njo odločilno vpliva na politiko, to je na vodstvo državnih poslov, pravi program. Treba je Zato preprečiti, da bi si nekaj maloštevilnih a gospodarsko močnih kapitalistov napravilo državo za deklo svojih interesov. Znaten odklon od dosedanje linije je opazen tudi glede razmerja do vere. Program pravi, da na tem področju socialistična stranka nima lastnih ciljev, to se Tri leta Avstrije med dvema blokoma Minuli teden so pretekla tri leta, odkar so zunanji ministri štirih velesil: Združenih držav, Sovjetske zveze, Velike Britanije in Francije, podpisali v palači Belvedere na Dunaju mednarodno pogodbo, ki je Avstriji po 17 letih najprej nemške in potem zavezniške zasedbe vrnila politično neodvisnost. Avstrijsko časopisje se je ob tej priložnosti spominjalo tega datuma in bilo je brati naslove kot »pogodba, ki se je izvrstno obnesla”. V zunanji politiki se je zares, kajti Avstriji je v teh letih uspelo, da je stopila v družbo samostojnih držav sveta kot enako-pravna članica. Bila je sprejeta v Združene narode in vrsto drugih mednarodnih organizacij. S svojo nev.tralnostno politiko je dobro vozila na vzhodu in zapadu, čeprav je bilo včasih zamere malo tu, potem zopet tam (N. pr. ob uporu na Ogrskem). Čestitke in voščila, ki jih je zvezna vlada prejela ob triletnici sklepa državne pogodbe dokazujejo, da je bila ta politika pravilna. S posebnim veseljem so vzeli na Dunaju čestitke, ki sta jih poslala iz Moskve državni predsednik Sovjetske zveze Vorošilov in ministrski predsednik Hruščev. Kancler Raab jih je prebral, nato pa se vsedel v letalo in odletel v Washington. Takoj ob svojem prihodu je izjavil ameriškim novinarjem, da „ni prišel prosjačit”, ampak da je namen njegovega obiska poglobitev prijateljstva med obema država- ma. Pri tem namerava urediti tudi nekaj spornih vprašanj. Predvsem gre za takozvane fonde iz izkupičkov Marshallovega plana. Po tem načrtu je namreč Amerika dobavila Avstriji blaga v vrednosti več milijard šil. To blago je avstrijska vlada v notranjosti države prodajala industriji in potrošnikom, denar pa je šel v posebne sklade. Za uporabo teh skladov pa mora avstrijska vlada dobiti predhodno dovoljenje Amerike. Vse dobave iz Amerike so bile sicer darilo strica Sama, vendar si je na ta način washingtonska vlada zagotovila uporabo svojih darov v namene, ki meni, da ustrezajo ciljem njene politike. Izgleda, da o porabi tega denarja ni vedno vladalo popolno soglasje med Dunajem in VVashing-tonom in zato je to ena izmed zadev, ki jo hoče ing. Raab urediti ob priliki svojega obiska. Kot dober gospodar pač vidi v ureditvi denarnih zadev najboljše temelje za trajno prijateljstvo. Po povratku iz Amerike se bo pa moral kmalu znova podati na pot, topot v Moskvo. Tam bi rad dosegel znižanje bremen, ki jih je Avstriji naložila državna pogodba. Spričo vseh teh skrbi se ni čuditi, da je ing. Raab v New Yorku na vprašanje nekega novinarja ali morda ne misli (ing. Raab) posredovati za pomirjenje med vzhodom in zapadem), ko se povsod tako dobro razume. Raab mu je odgovoril, da je on pač »prema jhen za tako velik spor.” pravi, da prepušča vsakomur svobodo, da veruje kar hoče in da pripada kateri koli verski skupnosti. Po prvotni Marksovi teoriji je ateizem (brezverstvo) bistven del socializma in tako menijo tudi komunisti vseh dežel, brez ozira na to ali so sicer v soglasnosti z Moskvo ali ne. (»Vera je opij — strup — za ljudstvo” pravijo z Marksom.) Izgleda, da je življenjska praksa avstrijske socialiste pripeljala do drugačnih zaključkov, kot Marksa njegova razmišljanja. Predsednik stranke dr. Pittermann je v svojem govoru na občnem zboru povdaril voljo socialistov do ureditve vseh spornih vprašanj s cerkvenimi skupnostmi, posebno pa s katoliško Cerkvijo in poudaril, da je s strani apiskopata naletel na razumevanje tega stališča. Pri OeVP je bil novi socialistični program sprejet z opazno zadrego, čeprav ugovorov ni manjkalo. Med drugim tudi utemeljenih. Pač pa je glede verskih točk kritika na bolj šibkih nogah. Bilo je brati v nekaterih listih te stranke, da ne zadostuje izjava, da »nismo ne za in ne proti Bogu,” kot pravijo socialisti, kajti zapisano je: »Kdor ni z menoj, je proti meni”. Res je zapisano, toda 'če se spomnimo na poganski šovinizem, ki preveva včasih tisk OeVP na Koroškem ter na številne nekdanje in še sedanje brezverce, ki zavzemajo visoke po- ložaje v tej stranki, potem izgubijo ti razlogi sleherno prepričljivost. Zapisano je namreč tudi: »Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen!” Truppe dela socialistom skrbi Kljub novostim v programu, ki delajo preglavice OeVP, pa ne bo program sam rešil socialistov vseh skrbi. To je posebno vidno na Koroškem, kjer se je iz stranke izključeni Truppe izkazal za trši oreh, kot so strankini funkcionarji ob njegovi izključitvi pričakovali. Sliši se, da namerava samovoljni, vztrajni mož ustanoviti lastno stranko. Množična stranka bržkone to ne bo, vendar se socialistom vsak glas pozna in med njihovim članstvom je mnogo takih, ki s strankinim aparatom ter njenimi oblastnimi mlajšimi funkcionarji niso bogzna zadovoljni. Pravijo tudi, da to nezadovoljstvo ni omejeno samo na Koroško, ampak da sega tudi v druge zvezne dežele. Računajo tudi, da bo marsikateri komunist glasoval za Truppeja, tako da KPOe trepeče iza svoj edini deželnozborski mandat. Razen, če ne najdejo kje drugje novih privržencev in glasov, ki bodo podprli potapljajočo se barko predstavnikov iste ideologije, ki vlada na Madžarskem, kjer krvnik Kadar kolje kmete. Možnost nam je dana - le kdo pai hoče iti v LfL Tretjeredna pisarna v Celovcu prireja to romanje in sicer v jeseni OD 4. DO 20. SEPTEMBRA 1958. Marsikateri je že namreč rekel: Če grem že v Lurd, pa še v Fatimo! Romanje bo vodil pater JAKOB, ki je takšno romanje vodil že leta 1956 in smo že slišali o tem. — Smer romanja je: Celovec, Padova, Genova, Alassio,, Narbon-ne, Barcelona, Montserrat, Zaragoza, Madrid — Madrid, Trujillo, Fatima — Fatima, Batalha, Coimbra, Salamanca, Valladolid, San Sebastian, Biarriz, Lurd — Lurd, Toulouse, Narbonne, Avignon, Riviera, Milano, Brescia, Gardsko jezero, Božen na Južnem Tirolskem, Lienz, Celovec. Za vso vožnjo, vsa prenočišča in enkratno toplo hrano na dan je treba plačati 2100.— (dva tisoč en sto) šilingov — torej kakšnih šeststo šilingov več, kot se sicer navadno računa samo za Lurd. Plačati bo treba šele pozneje (v juniju mesecu enkrat ali po dogovoru tudi pozneje). Pač pa se je treba prijaviti do 31. maja letos. Prijaviti se je treba pri vratarju kapucinskega samostana v Celovcu ali osebno pri patru Jakobu. Enako se morete prijaviti pismeno na isti naslov. V času marijanskega kongresa v Lurdu bomo seveda tam. Bog in Marija z nami! Tretjeredna pisarna. SLOVENCI djuna in wetu Marko Kranjc — sedemdesetletnik V nedeljo, dne 12. maja je obhajal 70. rojstni dan č. g. Marko Kranjc, bivši narodni poslanec in ugledni slovenski javni delavec. Slavljenec je zagledal luč sveta v Zimici, v veselih in sončnih Slovenskih goricah na Spodnjem štajerskem. Gimnazijo je dovršil v Mariboru, bogoslovne vede pa je študiral v Mariboru in Gradcu. Takoj po ustanovitvi slovenske univerze leta 1920 se je vpisal na pravno fakulteto v Ljubljano in dosegel absolutorij. Ilil je dolga leta dušni pastir po raznih spodnještajerskih farah, obenem pa marljiv društveni in narodni delavec. Že kot mlad kaplan je odločno posegel v tedanje narodnostne boje in bil eden izmed graditeljev slovenske politične organizacije l>od vodstvom dr. Antona Korošca. Ustanavljal je orlovske čete in mladinska prosvetna društva. V prvi svetovni vojni je bil kurat in je več let prebil v frontnem območju. Leta 1919 je prevzel uredništvo dveh listov, »Slovenskega gospodarja”, ki je izvršil veliko prebujevalno delo na narodnem in gospodarskem jtodročju, ter »Straže”, borbenega glasila štajerskih Slovencev. • Postal je nato tajnik Slovenske Ljudske stranke za vso Štajersko ter Prekmurje. Bil je izredno spreten in prizadeven organizator ter je ni bilo vasi na njegovem obširnem območju, ki je ne bi v stalnih časovnih presledkih obiskat Razpredel je mrežo zaupnikov stranke, ki je vzdržala vse politične pretresljaje in je bila posebno za časa Živkovičeve diktature dragocena opora »Ir. Korošcu. Bil je večkrat izvoljen za poslanca. Ptujski okraj je bila njegova trdnjava. Prevedel je ttuii več vzgojnih in leposlovnih »lel iz tujih jezikov v slovenščino. Me»l drugim »lelo češkega pesnika Julija Zeyerja »Marijin vrt”, tlelo nemškega jezuita Meschlerja »Trije temelji duhovitega življenja”, ki jo je izdala Mohorjeva družba na Prevaljah. Tik pred zadnjo vojno je spisal za mladino »Svetopisemske junake”. Že pri Mohorjevi družbi v Celju »lotiskano knjigo je zasegla Gestapo in vso naklado uničila. Po vojni se je umaknil na Koroško, nato pa je o»lšel v Rim, kjer živi zadnja leta kot zastopnik Zveze krščanskih srednjeevropskih strank, katere se-»lež je v New Vorku (USA) z delovnim področjem za Italijo, čilemu iu kot mravlja marljivemu jubilantu kličemo: Na mnoga leta! Industrijec Janez Grossmayer je umrl Dne 13. marca je v Penhurstu (Avstralija) umrl industrialec g. Janez Grossmayer. šele 58 let starega je zadela srčna kap. Ob veliki udeležbi ljudstva je bil pokojnik naslednjo nedeljo položen v grob. Ob asistenci čč. gg. p. Ambrožiča in Rev. Breena je pogrebne obrede opravil naš koroški rojak dr. J. Mikula. Kot piše list avstralskih Slovencev »Misli”, je družina Grossmaver, pregnana iz rodnega mesta Tržiča, oropana svoje tovarne in vsega premoženja, našla zavetje in gostoljubje v župniji Hodiše ob Vrbskem jezeru, o»l koder so se Grossmayerjevi med prvimi povojnimi izseljenci odšli v Sidnev v Avstraliji, kjer so si pod vodstvom spretnega sedaj že pokojnega očeta zopet priborili do sorazmernega blagostanja. V nagrobnem govoru je dr. Mikula poudaril trojno povezanost pokojnika: s čudovito naravo Slovenije in Avstralije, preko družine in prijateljev pa s slovenskim narodom, in po verski zvestobi z Bogom, našim končnim ciljem.” Naši pisatelji v nemški knjigi V zadnjem času so se uveljavile posebne knjige, ki v kratki obliki podajajo vsebino romanov in novel. Tako je francoski literarni zgoilovinar Danici Mornet izdal obširno zbirko te vrste z naslovom »Historie des grandes oevres de la literature Fran-casise”. Slovensko knjižno ustvarjanje je podal v 4 knjigah, od katerih so že tri izšle v tisku, prof. Martin Jevnikar v Trstu, pod naslovom »Vsebina slovenskih lei>oslovnih del”, o čemer smo jroročali v posebnem sestavku. Ljerka Primužič je podolžno delo izdala v srbsko-hrvatskem jeziku. Najnovejša zbirka te vrste pa je začela izhajati pri založbi Anton Hiersemann v .Stuttgartu iu obsega nemško ter vso svetovno literaturo. Njen naslov je „Der Ro-manfiihrer. Der Inhalt der auslandischen Romanc und Novellcn.” V 8. zvezku, ki obravnava skupno 400 del, je zastopanih 85 pisateljev, med katerimi je 14 Dancev, 7 Švedov, 3 Finci, 36 Rusov, 6 Poljakov, 2 Čeha, 4 Madžari, 2 Slovenca, I Srb in 1 Romun. Med Slovenci sta obdelana Ivan Cankar in Ivan Tavčar. O vsakem pisatelju podaja tudi osebne potlatke, in kratek življenjepis ter naslove njegovih del, slednji so navedeni tudi v izvirnem jeziku. Povzetek vsebine posameznih »lel je jasen, kratek in točen. Prof. Zvetina lastni doktor Katoliška univerza LoyoIa v Chicagu je svojemu profesorju »Ir. Antonu Zvetini v zahvalo za njegovo več desetletno vzgojiteljsko delo, |>odelila čist ni doktorat. Prof. Zvetina je po vojni bil večkrat član komisij. ki so po naročilih ameriške vlade potovale v Jugoslavijo, da preučijo ondotne razmere. V Chicagu pa je častni predsednik ondotnega Slovenskega radijskega kluba in ob pomembnejših priložnostih rad nastopa na slovenskih radijskih od»lajah in prireditvah z nagovori. Pomagal je tudi številnim mladim Slovencem, da so mogli nadaljevati in dokončati študije v Ameriki. ~j" župnik Nepričakovano je dospela z Dunaja žalostna vest, da je na kliniki umrl prečastiti gospod Jožef Picej, župnik v Šmihelu. Že več let je bolehal na zavratni bolezni, zdravniški pomoči pa se je posrečilo z uporabo najnovejših zdravil bolezen zaustaviti. Blagi pokojni dušni pastir je kljub oslabelosti vršil neumorno in požrtvovalno svojo dušno-pastirsko službo kot dobri pastir župnije Šmihel do zadnjih svojih moči. Kalim' vsako leto je tudi letos z vnemo začel opravljati šmarnice v župniji, da bi v Lurškem Marijinem letu izprosil milosti po Brezmadežni za družine fare. Sredi dela je omagal. Odšel je na Dunaj, da bi tam spet našel pomoči. Njegove življenjske sile so bile izn'pane. V osmini Kristusovega vnebohoda ga je Kristus Kralj, kateremu je nesebično služil in se žrtvoval za njegovo kraljestvo, poklical k sebi. Sam je čutil, da je na kraju svojih telesnih moči. Dobro je bil pripravljen na odhod iz solzne doline v domovino večne ljubezni in blaženosti. Šmihelska župnija žaluje za svojim dobrim dušnim pastirjem, ki je kot skrbni oče delal za s-uojo farno družino. Vsem je hotel postati vse, da bi vse pridobil za Kristusa. Njegova ljubezen se je kazala v vsakdanjih žrtvah. Noben napor mu ni bil pretežak v dušnopastirski skrbi za farane. Ne samo v župni cerkvi, tudi v podružnicah je opravljal pogosto božjo službo, da bi faranom olajšal pot k cerkvi. Skrbel je za bolnike, pogosto jih je obiskoval in jim delil sv. zakramente. Oznanjal je goreče božjo besedo. V vsej polnosti je kot božji sejalec sejal seme božje besede. Spoštovana Voglova družina v Št. Primožu je izgubila dobrega sina, brata in strica. Odšel je za svojimi dragimi starši, brati in sestro. Pokojni je bil rojen 28. julija 1908 v Št. Primožu pri Voglu v župniji št. Vid v Podjuni. Ljudsko šolo je obiskoval v Št. Primožu. le v prvih letih se je pokazala njegova izredna nadarjenost in marljivost. Starši so ga poslali v gimnazijo, katero je obiskoval od leta 1920 do 1928. Izbral si je duhovniški poklic. Vstopil je v celovško bogoslovje in se tam odlikoval po marljivosti in kreposti. Leta 1933 je bil posvečen v mašnika in daroval prvo sir. mašo v Št. Primožu. Poslan je bil v Železno Kaplo in je tam začel delovati kot goreč dušni pastir. Poleg drugega dušnopastirskega dela se je posebno posvečeval mladini. Bil je dober katehet, pa tudi za doraščajočo mladino se je trudil s prosvetnim delom. Leta 1931 pa je odšel kot dušni pastir v Št. Jakob v Rožu in tam deloval z isto gorečnostjo dve leti, nato je bil nastatrljen kot provizor na Brdu pri Zilji. Po smrti župnika Josipa Pintarja v Šmihelu je zaprosil za to župnijo. Julija 1940 je nastopil službo župnika v Šmihelu. Delal je načrte za sodobno dušno pastirstvo in je hotel vse prenoviti ir Kristusu. Z vso vnemo se je lotil načrtnega dela in ga vršil kljub vsem težavam. Sredi dela pa je moral v drugi svetovni vojni zapustiti svojo župnijo, deležen je bil trpljenja v ječi za resnico in pravico, katero je zmeraj neustrašeno pričal v svojem življenju. Potem pa je deloval v raznih župnijah pri Brežah in v Krški dolini. Po vojni se je spet vrnil kot dušni pastir med svojo čredo v Šmihelu. Z novo ljubeznijo je nadaljeval zapo-četo delo. Poleg šmihelske fare je oskrboval tudi dalj časa župnije Vogrče, Šteben in Kazaze. Bil je tudi več let upravitelj pli-berške dekanije. Skrbel je za nabavo novih zvonov za farno cerkev in podružnice. Veličastni veliki zvon pri sv. Katarini, za ka- že tri leta se avstrijki arheologi (stari-noslovci) ukvarjajo s preučevanjem starodavnih grobišč, ki so ga bili odkrili pri Zwettendorfu na ostankih trdnjave iz starorimske dobe. Leže na zemljišču, ki ga z dveh strani obliva Donava in tako nudi idealno varstvo v vojaškem pogledu. Iz dejstva, da so grobovi v vrstah ter da v njih niso našli raznih predmetov — kot bojno opremo — ki so jih v poganski dobi dajali mrtvecem »na pot« v grob, sklepajo znanstveniki, da so ti Slovani bili že pokristjanjeni. Le pri ženskih okostnjakih so bili našli razne okrasne predmete kot zapestnice in zaponke iz brona, steklene bisere in prtane. Posebno lepa najdba je bila zaponka z orlom in karolinške dobe z vložki iz emajla, ki je očividno služila kot zaponka za obleko. Pri glavi nekega drugega okostnjaka so našli uhane iz pločevine v obliki jagod, nadalje ogrlico z raznobarvnimi steklenimi biseri. Skupno so odkrili 190 grobov, toda ker so se v vseh stoletjih našli ljudje, ki so skrunili grobove in v njih iskali »zaklade«, in je tudi na tem mestu bilo videti sledove njihovega početja, sklepajo strokovnjaki, da je na tem pokopališču bilo prvotno okrog 400 grobov. Povprečno starost trupel cenijo na 25 let. V večini grobov so našli otroške in mladeniške okostnjake. To dokazuje, da je tudi pri starih Slovanih, podobno kot prej pri Rimljanih, povprečna starostna doba ljudi znašala samo 25 do 30 let. Šele z napredkom zdravniške znanosti in higijene se je v zadnjih stoletjih starostna doba prebivalstva v kulturno naprednih državah zelo zvišala. Najvažnejša najdba so pa bili trije novci, na katerih je upodobljen češki kralj Boleslav II. in so bili kovani leta terega nabavo je veliko žrtvoval, bo oznanjeval spomin na pokojnega duhovnega pastirja. Skrbel je za rast duhovnega življenja v fari. Poleg rednega dušnega pastirstva je prirejal misijone, tridnevnice, duhotme vaje za razne stanove. Skrbel je za dober tisk. Z veliko ljubeznijo je pošiljal poročila o farnem življenju v naše liste. Kljub mnogoteremu delu v fari je še našel časa za prosvetno delo kot večletni predsednik Krščanske prosv. zveze. Rad se je udeleževal skupnih prireditev, pošiljal tja zastopnike fare, ki je bila zmeraj častno zastopana. Odšel je. Dovršil je svoje bogohoteno poslanstvo. Setev, katero je sejal in gojil v potu svojega obraza, bo rastla in obrodila stoteren sad. 996. To je omogočilo še dokaj natančno določitev dobe iz katere grobovi izvirajo ter je obenem nesporen dokaz, da gre za staroslovanska grobišča. Slovani so namreč imeli navado, da so mrtvecem dajali s seboj v grob denar in sicer so novce polagali bodisi pod jezik ali pa jih stisnili v pest, šele pozneje so jih tu pa tam de-vali poleg mrtveca. Češki starinoslovec Jaroslav Bbhm razlaga to navado na dva načina: a) v grob položeni novec je odškodnina dedičev zapustniku, b) denar za na pot naj služi pokojniku na poti na oni svet. Znanstveniki, ki se bavijo z grobišči v Zvvettendorfu so se doslej zadovoljili z enostavno, a soglasno ugotovitvijo, da so grobišča slovanska. Niso se pa zanimali za to, kateremu slovanskemu narodu pripadajo. V poštev prihajajoči dobi je namreč hi-lo skoraj vse ozemlje današnje Avstrije naseljeno po slovanskih plemenih, in sicer po slovenskih in hrvaških. Slovenci so na Zapadu segali globoko na Tirolsko in Solnograško ter celo v Južno Bavarsko. Na Gornjem Avstrijskem pa sta Wels (Veles) in Muhlviertel ležala v slovenskem naselitvepem področju. Ozemlje pri Freistadtu pa je bilo jezikovna meja med Slovenci in Čehi. Spomin na to dobo predstavlja še danes ime za sadjevec v gornjeavstrijski dolini pri Kremsu; pravijo mu namreč Dideldeitschek (di-deldajček). Splošno znano je, da se je ta svojevrstna beseda ohranila iz starodavnih časov, ko so torej ondi še živeli Slovenci. Da se je pa ta beseda do danes o-hranila, pa je bržkone pripisati njenem veselemu prizvoku. (Tako menita strokovnjaka dr. Topitz in dr. Wochen-s<;han). Sicer pa tudi stare listine samostanov pričajo o obstoju več dobro orga- niziranih slovenskih občin na Gornjem Avstrijskem. Bile so to občine, ko so temeljile na družini in so v župah pod županom tvorile širše občestvo. Na čelu jim je bil župan, ki je bil poveljnik, duhovnik in sodnik obenem. Toda dve tretjini ozemlja sosednje Nižje Avstrije sta bili naseljeni po Slovencih. Jezikovna meja med Slovenci in Mo- ravani je ondi šla od današnjega Wald-vietla (glej kraj1 Eisgarn, slov. Izgorje — to je s pomočjo ognja izkrčeni gozd) vzhodno od Dunaja, ki je tudi bil v slovenskem naselitvenem območju, nato pa zavila proti jugu ter tekla ob Modlingba-chu (mejni potok po slov.) Se razume, da je ta meja jako približna, kajti po tolikih stoletjih je ni več moč natančno ugotoviti. Kralj Samo je bil šele tisti, ki se mu je posrečilo vsaj za nekaj časa zediniti češko- moravska in slovenska plemena pod svojo oblastjo. V tej zvezi opozarjam na knjigo dunajskega univerzitetnega profesorja dr. Karla Oettingerja »Das Wer-den Wiens«, ki je izšla leta 1954. Njen avtor dokazuje, da je bržkone Dunaj bil prestolnica njegove države. Pri tem se sklicuje na Enenkelovo kroniko iz 12. stoletja, ki omenja, da je na Dunaju bil »poganski grad«. Že pred nekako 100 leti pa je češki ipro-fesor šembera, ki je deloval na Dunaju, opozoril znanstveni svet na to »windi-sche Burg«. Opira se tudi na najdbe pri izkopavanjih v Ruprechtskirche na Dunaju, ki tudi dovoljuje domnevo, da je grad »Dunaj« bil vladarska prestolnica kralja Sama. Z istim imenom Slovenci še danes imenujejo podonavsko glavno mesto. Da je v staroslovanski dobi dunajsko področje igralo zelo veliko vlogo, izhaja tudi iz dejstva, da današnja znanost išče prestolnico nekdanjega veliko-moravskega kraljstva na južni strani Donave. Z vdorom Madžarov je bila politična moč podonavskih Slovanov za vedno zlomljena, ni pa propadla njihova kulturna in gospodarska sila. Madžari so se kot ljudstvo jezdecev držali Irolj po ravninah, dočim so se po hribovitih predelih zadovoljevali samo z posadkami v utrjenih krajih, s katerimi so obvladovali deželo. Krščanstvo, ki sta ga v Podonavju u-vedla sv. Ciril in Metod, se je obdržalo tudi pod Madžari. Prav pokristjananje po svetih bratih iz Soluna je za daljši čas preprečilo ponemčenje Slovencev v Gornji in Nižji Avstriji. Ne morem se pridružiti mnenju, da je bilo ozemlje Gornje in Nižje Avstrije spočetka le redko naseljeno po Slovencih. Velika večina današnjih naselbin je namreč že takrat obstajala, razume se, da je bilo število prebivalstva znatno manjše kot danes, pa to velja za vse evropske narode. (Dalje prihodnjič) NA SLEDOVIH sioueMlciU pectdeda/ Iz „Videnske svobodne Usti”, glasila češke manjšine na Dunaju, prinašamo naslednji sestavek g. Frančiška Kordine o staroslovenskih grobiščih v Nižji Avstriji, ki so jih pred kratkim odkrili in je o njih poročalo vse avstrijsko časopisje. Je to najvažnejša starinska najdba v povojnem času. FRAN ERJAVEC, Pariz: 188 koroški Slovenci III. del. I. Anglija je postala tedaj glavni pobudnik in nekak blagajnik vsega vojnega podjetja in njej je pripadla tudi naloga, da poveže vse vojujoče države v trdno koalicijo. Toda ona je to zamhdila in stremela le za svojimi lastnimi sebičnimi cilji. Boj proti skupnemu sovražniku je sicer ustvaril med njimi neko vzajemnost, toda nikoli ni prišlo do 'kakega ožjega sodelovanja. Nekaterim ideologom je šlo za „rešitev evropske civilizacije”, to je za ohranitev fevdalnega družabnega reda, a politiki so prežali zgolj na neposredne dobičke. Angliji je šlo predvsem za njeno nadvlado na morjih, za francoske kolonije in za uničenje francoske trgovske konkurence, a drugim zaveznikom za pridobitev novih pokrajin, kjer koli. Rusiji, Prusiji in Avstriji se je še vedno najbolj mudilo okoristiti se s poljskim plenom. Predvidena nova delitev Poljske je izzvala celo ostro napetost med Avstrijo in Prusijo, radi česar sta poslali poleti 1. 1793 obe državi velik del svojih čet na vzhod. Avstrija je razen tega špekulirala še na zavojevanje severnozapadne Francije, kar je vzbujalo na eni strani medsebojna nezaupanja, na drugi strani pa odbijalo male države. Navzlic temu so pa razpolagali zavezniki na francoskih mejah še vedno z veliko premočjo. Najvažnejša fronta je bila vsekakor na severu in tu je radi demoralizacije francoske armade zaveznikom z lahkoto uspelo pregnati Francoze iz vse Belgije, jih potisniti do Rena, razen tega pa osvojiti še važne točke tudi v južni Franciji (v tedanjih bojih v Porenju se je posebno proslavil znameniti slovenski matematik in topničarski strokovnjak baron Jurij Vega). Toda vse zavezniške akcije so bile tako počasne, da so imeli Francozi celega pol leta časa vnovič zbrati in organizirati večje sile, v 'teku jeseni pa potem v novem navdušenem zagonu doseči na severu in na jugu več važnih uspehov ter spomladi 1. 1794. zopet osvojiti Belgijo, a angleška sebičnost in politična nerodnost sta samo pospešili razpad še tiste rahle vzajemnosti med zavezniki, ki je obstojala dotlej. Zavezniki tudi niso znali ogreti za vojno svojih narodov. Emigranti, časnikarji in govorniki so sicer povsod slikali grozote pariških revolucionarjev in stiske, v katere so pognali deželo, a podobne stiske so trle tudi ljudske množice francoskih nasprotnikov. Glede na to je bilo javno mnenje povsod bolj ali manj deljeno. Nekateri so grmeli zlasti proti framasonom in policije so preganjale vse prosvetljence, od katerih je velika večina pač obsojala teror revolucionarjev, a izražala svoje simpatije za svoboščine, ki jih je bila proglasila revolucija. V Nemčiji so vlade brezobzirno zatirale vse svobodoumnejše pojave in tudi mnogi vodilni duhovi (Herder, Goethe, Schiller) so obsojali pariški teror, dočim so se posebno vidni farmasoni ogrevali za žirondiste. Pariški revolucionarji so preživljali medtem burne dneve, ki so celo grozili upropastiti revolucijo. Začetni porazi na frontah, gospodarska kriza, ki je povzročala vedno večjo draginjo in ponovne nemire v mestih ter upor v Vandeji, so seveda močno slabili vladajoče žirondiste. Boj med njimi in montanjardi se je vedno bolj zaostroval. Montanjardom se je s pomočjo sredine posrečilo izglasovati več zakonov, ki so pomenjali začetek novega terorja in razsula žirondistov. Robespierru, montanjardom, jakobincem in sanskilotom, ki so bili pa med seboj tudi ne-edini, a so se vsi opirali na pariško komuno, je šlo predvsem za uničenje žirondistov. Ti so bili zato ob vsaki priliki prisiljeni popuščati pritisku „množic”, t. j. par tisoč glav obsegajoči sodrgi v Parizu in po par sto v podeželskih mestih, ki so pa s svojo udarnostjo znali terorizirati vso ogromno večino drugega preplašenega, neorganiziranega in zato neaktivnega prebivalstva. Po kratkem zatišju, ki je sledil kraljevemu umoru, je spomladi 1. 1794. ponovno izbruhnila huda politična kriza. Danton je pozival na brezobziren boj proti ..notranjim sovražnikom”, ustanovljeno je bilo posebno revolucionarno sodišče, ki naj bi po naglem postopku sodilo vse ..izdajalce”, montanjardi so obtoževali žirondiste, da slabo vodijo vojno, toda očiten prelom sta izzvala šele Du-mouriezov poskus državnega udara in upor v Vandeji. Komuna je začela novo krvavo gonjo proti vsem »izdajalcem”, ustanovili so posebne »nadzorovalne odbore”, ki so bili sestavljeni navadno iz jakobincev in sanskilotov in ti so se polastili sploh vse policijske službe, začeli zapirati, izvrševati rekvizicije in izvajati skrajni teror. Največkrat so bile to le majhne pocestne tolpe, ki so terorizirale posamezne kraje in napram katerim so bile redne krajevne žirondistične oblasti brez moči. Tedaj so hoteli žirondisti udariti šefa jakobincev, od same krvoločnosti že na pol blaznega Marata, a s tem so izzvali le neizprosen boj z montanjardi. Po Parizu so se vršili burni shodi in podivjana jakobinsko-sanskilotska drhal je vdrla celo v konvent ter zahtevala aretacijo vodilnih žirondistov. Prvič jim to ni uspelo, a dne 2. VI. 1793. so svoj napad ponovili, obkolili konvent z oboroženo silo in izsilili aretacijo 29 poslancev, med katerimi so bili vsi vodilni žirondisti. S tem so bili ti dokončno uničeni in začela se je m o n i a n j a r d s k a (jakobinska) diktatura. Vse vladne posle so prevzeli razni odbori konventa, med katerimi sta zavzemala vodilno mesto »Odbor za javno blaginjo” in »Odbor za splošno varnost”. Glavno izvršilno oblast so poverili zloglasnemu »Odboru za javno blaginjo”, ki je imes skoro neomejena pooblastila, a njegova vodilna osebnost je postal izprva Danton, od spomladi 1. 1794. dalje pa Robespierre z nadutim in krvoločnim S a i n t - J u s t o m . ŠMIHEL PRI PLIBERKU ,Žrtev spovedne molčečnosti” na smihel-skern odru — Župnikova žrtev Ena zadnjih stvari, ki so jih naš rajni g. župnik pred odhodom na Dunaj uredili, je bila, da gostuje Farna mladina iz Št. Jakoba z igro ,,Žrtev spovedne molčečnosti”. Sami so bili navdušeni za prosvetno delo, bili več let predsednik KKZ (Krščanske kulturne zveze), mnogo iger režirali, gostovali z njimi, pa tudi v Šmihelu gostoljubno sprejemali druge igralske skupine. Ne bomo tukaj ocenjevali te lepe igre, ki je radi vsebine in izvrstnega igranja prevzela vso polno dvorano, ampak omenimo, da je prav med igro umrl na Dunaju naš preč. g. župnik. Preč. g. Vinko Zaletel, ki je igro pripravil, je ob koncu igre omenil, da naj bo igra posvečena njihovemu župniku, ki je tudi postal žrtev duhovniške službe, dušnopastirske gorečnosti, ki se je v nesebičnem in požrtvovalnem delu izčrpal in prav sedaj izgoreva in lahko vsak čas ugasne luč njegovega življenja. Z „oče-našem” smo zaključili igro, v očeh vseh pa so bile solze ... Molili smo zanj, ki je res prav tedaj izgorel! Naj bo rajni g. župnik še v nebesih tako navdušen priprošnjik za našo katoliško kulturno delo, kot je bil navdušen kulturni delavec na zemlji! VOGRCE Razne novice iz farnega življenja Sneg nam je pozimi toliko lesa podrl, da je za nas kmete prava katastrofa in kaj takega še ne pomnimo. Zato smo imeli toliko dela v gozdu, da nismo ne pisali ne brali, še jedli komaj. Potem se je radi pozne pondadi poljsko delo kar usulo na nas in šele sedaj smo prišli do sape. Včasih smo se na Florijanovo oddahnili, letos pa je padlo na nedeljo. To je naš največji praznik in vsa okolica pride k nam v goste. Za cele vagone napečemo ,,cvrte” (šnitj, seveda poleg Vseh drugih dobrot. Cerkev smo tako lepo okrasili, da jo gostje kar občudujejo. Sploh imamo sedaj pod novo mežnarico vse tako lepo in čedno v cerkvi, da je veselje. Požrtvovalno ji: pri krasitvi pomaga Čebelarjeva Micka. Procesij pride veliko, največja je bila šmihelska, ki so jo vadili rajni gospod župnik Picej. Pili so že tako slabi, da so komaj maševali. Rekli so ob odhodu našemu g, provizorju, da so zadnjikrat v Vogrčah. Res so bili zadnjikrat, 14. dni pred smrtjo. Rajni g. Picej so bili nekaj časa vogrški župni upravitelj in se vsi farani hvaležno spominjamo prijaznega in požrtvovalnega gospoda in je tudi nas hudo prizadela njegova prezgodnja smrt. Na Florijanovo smo letos po desetletjih enkrat imeli eno sv. mašo na lopci, kar se je izkazalo kot praktično in lepo, saj so edinole tako mogli biti vsi častilci sv. Florijana pri sv. maši in so navdušeno vsi sodelo- mnas naMmkem vali pri ljudskem petju. V nedeljo, 18. maja se je zopet zbralo v Vogrčah veliko ljudi. Po dolgem času smo zopet enkrat v Vogrčah gledali igro in sicer ,Žrtev spovedne molčečnosti”. Niso igrali Vogrjani, ampak Farna mladina iz Št. Jakoba, ki jo je povabil naš. g. župni upravitelj, ki je tudi njihov režiser. Saj je prav, da enkrat vidijo, kako daleč mora on včasih priti k vaji v Št. Jakob. Naši fantje pa so pripravili oder in vse drugo na župnijskem skednju. Veliki prostor je bil popolnoma zaseden, bilo je zračno in hladno in smo tako udobno uživali vsebinsko pretresljivo in lepo podano versko igro. Obljubili so, da pridejo še enkrat z veseloigro, potem bodo pa tudi Vogrčani pokazali, da kaj zmorejo. Na Vnebohod zvečer so umrli Novakov oče, Alojzij Enzi. Še zvečer so bili zdravi in z družino molili rožni venec. Ko so se vle-gli, jih je zadela srčna kap in so bili takoj mrtvi. Stari so bili 68 let. Bili so priljubljen in radi pomagali, kjer je bilo treba. Saj so bili praktičen mož, ki so zn^li ,,vse”. Novakova družina jih bo zelo pogrešala, zlasti pa mali otroci, ki so bili tako navezani nanj. Novakovi družini naše sožalje, očetu pa večni pokoj! ŠT. RUPERT PRI VELIKOVCU O naši farni cerkvi Farna cerkev v Št. Rupertu velja za eno n ajs tare j šilit cerkva na Koroškem. Ustanovil jo je verjetno Okoli 1. 760 solnograški škof Virgilij po sv. Modestu, ki je zgradil tudi cerkev v Gospe Sveti in je tam pokopan. Zgrajena prvotno v romanskem slogu je doživela tekom stoletij veliko sprememb. Že dalj časa je bila zlasti v notranjosti potrebna poprave. Po daljših pripravah se je lansko leto pričelo z obnovitnim delont, ki bo zdaj v glavnem končano. Morda se bo pozneje o tem več kaj napisalo. Za zdaj bodi omenjeno samo to, da se je največja sprememba izvršila pri velikem oltarju, prejšnji novo-gotični oltar se je odstranil in na njegovo mesto je prišel prenovljen oltar sv. križa. Cerkev nudi zdaj obiskovalcu precej drugačno lice. Ker se je pri velikem oltarju postavila docela nova oltarna miza, mora biti zopet posvečena. Zato bomo imeli slovesno posvetitev oltarja na praznik Sv. Trojice, 1. VI. 1958, ki jo bodo izvršili prevzvišeni škof dr. Jožef Kbstner ob asistenci več duhovnikov. Obredi se začnejo Sonina očala • Sonnenbrillen OPTIKER SEKERKA KLAGENFURT, 10.-OKTOBER STR. Vence za prvo sv. obhajilo in birme ter druge lepe novosti dobite v vodilni strokovni trgovini P R I N Z E S S KLAGENFURT, ALT KR PLTZ SENZACIJA! Lahko že dobite popolni električni brivni stroj „Royal Matic", brez toka. Dobite ga tudi na obroke. Nenadomestljiv! Predvajanje: INGSTE VVERKE, Kla-genfurt, lO.-Oktober-Strasse 4. Oglašuj v našem listu! HALI OGLASI VSAKA BESEDA STANE 1.10 Š (IN 10% DAVKA) Poudarjene besede in take z več kot 15 črkami stanejo 2.20 šil. (in 10% davka). — Naročilo malih oglasov naslovite na upravo »Našega tednika”, kjer mora biti najkasneje do vsakega ponedeljka zvečer. Oglas morete naročiti tudi telefonsko (Celovec št. 43-58) miitunnmiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiimiiiiimimiminitimimiiiiiiiiiinmmmimmmiiiiimiiiiniii Tudi letos spt-t Kopalne obleke v ogromni izbiri M O D E N H A U S Ali ste že videli naše nove pletilne obleke? Naše izložbe vam o tem povedo več! BURGCASSE Prodaja rabljenih vozov brez rizika Za vsak avtomobil nudi garancijo OPEL-zastopstvo za Koroško. KLAGENFURT, Villacher Strasse 181 Tel. 26-60 in 54-30 V sobotah ]»rodajamo ves dan! VOBM PUTSiK. C_____^ Klagenfurt, Herrengasse 1 SAKOJE 518.-, 415.- H LA CE 315.-, 275.- OBLEKE 1148.-, 935.- 375.- 235.- 850,- 285.-, 198.- 175.-, 150- 645.-, 598- PLASCE Ninof!ex, Hammerle, No-velin 535.-, 478.-, 435.-, 390.-, 375.- Vcste in puloverje Bogata izbira — poceni Na obroke s sprejemom nadpastirja ob pol 8. uri in se končajo s pontifikalno sv. mašo. Ker je to zelo redka, pa zanimiva in ganljiva slovesnost, vabimo k njej tudi vernike od drugod. GOSPA SVETA Minulo nedeljo je vseškofijsko katoliško žensko gibanje priredilo ktrško romanje v Gospo Sveto. Iz vse Koroške so prišle žene in dekleta, da se priporočijo svoji nebeški vzornici in zavetnici. Ob deveti uri je bila pontifikalna sveta maša, ki jo je daroval naš prevzv. nadpastir dr. Kostne r. V svojem nagovoru je romarje iz Roža, Zilje in Podjune pozdravil v slovenščini. Med delitvijo sv. obhajila so naše romarke zapele dve slovenski pesmi. Ob 12. uri pa je bila posebna sveta maša za slovenske romarke, ki so napolnile obširno cerkev. Sv. daritev je opravil mil. g. kanonik Aleš Z e c h n e r , ki je v svojem lepem nagovoru navduševal zbrane k ljubezni do naše nebeške Matere. Pod vodstvom č. g. dr. Cigana je vsa cerkev v ljudskem petju častila Marijo. Ubrano slovensko petje je /budilo pozornost romarjev tudi iz drugih krajev. SVEČE Nagle in neprevidehe smrti, reši nas o Gospod! Letos so že štirje farani umrli nagle smrti. Tako so Ucarjevo Leno našli mrtvo v sobi v nedeljo 20. aprila. V torek 22. aprila so jo pokopali poleg brata Sko-čaja. Isti dian je vlak zažgal gozd ob železniški progi v Ladinah. Močan veter je ogenj naglo razširil. Kar sedem požarnih hramb je gasilo goreči gozd. Tudi železniški delavci so pomagali gasiti. Med njimi tudi Hans Pak, Tesnar iz Zgornjih Krajev. Pred enajsto uro se je vrnil na dom in potožil, kako vroče mu je. Potne kaplje so mu oblivale čelo. Pa se je že zgrudil in obležal mrtev. Zdravniki so domnevali zastrupitev z dimom, komisija iz Dunaja pa je pozneje ugotovila srčno kap. Pokojni Tesnar zapušča ženo in devet otrok, ki so deloma še nepreskrbljeni. Rajni gospodar Tesnarjeve domačije je bil rojen 1901 pri Tesnarju. Bil je tih, miren človek, ki je poznal le skrb za družino in hišo. Ker je bila družina velika je vsak dan pomagal še doma. Bil je tudi vnet gasilec. Dolgo je bil podpredsednik in ob ognju zmeraj prvi na kraju nesreče. Zelo številni so bili pogrebci: sorodniki, gasilci, sodelavci in vaščani. Godba železničarjev je igrala žalne koračnice. Pogrebne obrede in nagovor je imel bratranec rajnega msgr. dr. Janko Hornbock. Tudi dva zastopnika žel. direkcije in poveljnik požarne hrambe v Svečah so mu spregovorili v slovo. Bodi mu lahka zemlja! Antonu Lajmižu v Vidri vesi v spomin Bridko nas je zadela vest, da je umrl po kratki, mučni bolezni Lajmižev oče Anton. Naslednje vrste so posvečene možu, katerega je spoštovala in čislala široka okolica, Rodil se je Anton Lajmiž leta 1888., meseca majnika. Njegov dom stoji sredi polja in travnikov, za lučaj severno od romarske cerkve pri Božjem grobu. Mladi Tonej se je izučil za pečarja in daleč naokoli ne bo zlahka hiše, kjer bi ne bil on postavil prvega štedilnika, ko so pred desetletji pričeli kmetje predelovati stare črne kuhinje v sodobne stanovanjske kuhinje s štedilniki. Stotine in stotine štedilnikov in peči je postavil po naših vaseh in tudi v Pliberk so ga radi klicali, saj je bil v svoji stroki res mojster. Bil je vljuden, skromen in postrežljiv mož, priden kot mravlja. Po končanem „šihtu” pa je rad pohitel domov, da je na lastni mali kmetiji opravil moška dela in pomagal ženi in sestri. V teku let si je vzorno in napredno uredil svoje gospodarstvo ter opravil in moderniziral poslopja; tako napravi danes njegov dom, katerega je moral prezgodaj zapustiti, na vsakega človeka prijeten vtis. Vsako prosto uro pa je posvetil čebelam. V čebelarstvu je postal priznan strokovnjak in žel lepe uspehe. Domači čebelarji so pri- Kraj, kjer kupujete opravo za spalnice, dnevne sobe, kuhinje, oblazinjeno pohištvo, žimnice (Thid&bf^ Slama KLAGENFURT, St. Veiter Strasse 15 und Sponheimer Strasse 16 Ugodno odplačilo na obroke; tudi zamenjava za uporabni les je možna. Brezplačna dostava z avtomobilom. OBLEKE - SAKOJE - HLAČE W A L C H E R KLAGENFURT, lO.-Oktober-Strasse Najlepši spomin na sv. obhajilo in birmo je slika iz fotografskega ateljeja Tjolliiujev KLAGENFURT, ALTER PLATZ 31 Ob binkoštnih praznikih imamo odprto STROKOVNA TRGOVINA za DEŽNA OBLAČILA Ballon-Popeline, loden-plašči za moške, dame in otroke v največji izbiri! Gumijasta oblačila. Vsakovrstna jx>pra-vila izvršimo takoj. VAL. TARMANN KLAGENFURT, Vbllkermarkter Str. 16 bajali k njemu po nasvete in občudovali njegov način čebelarjenja. Bil je rajni Lajmižev oče odločen katoličan. Vestno je izpolnjeval svoje verske dolžnosti in v katoliškem duhu vzgajal svoje otroke. Rad je žrtvoval delo in denar za potrebe cerkva v fari, kadar so se nabavljali novi zvonovi ali prenavljale cerkve ali pa kupovale mašne obleke in paramenti. Vselej so našli prosilci pri njem odprto roko. Trav tako je bi! rajni vedno neustrašen narodnjak in zaveden Slovenec. Nikoli ni tajil svojega materinskega jezika in se vedno in povsod odločno potegnil za naše narodne pravice. »Kogar Bog ljubi, tega tepe”, pravi star pregovor. Tako tudi rajnemu Antonu Bog ni prihranil hudih udarcev usode. Dne 5. majnika leta 1945 je izgubil ob eksploziji municije, katero so bili pustili nepremišljeno madžarski vojaki, svojega sinčka Ignaca', vse njegovo upanje in veselje. Granate so ga raztrgale poleg štirih drugih dečkov. Žrtvam te eksplozije je postavil rajni na mestu nesreče lično kapelico in sicer tako, da jo je lahko videl diz svojega doma. Pa ta udarec ni ostal sam. Ob razburjenju spričo te nesreče se je prehladila še njegova hčerka!'rezka ter si nakopala zahrbtno bolezen. Nekaj mesecev je hirala in trpela in končno tudi ona umrla. Tako je rajni izgubil v teku par mesecev kar dva otroka. Ta udarec ga je globoko zadel in ga nikoli ni mogel popolnoma preboleti. Ob spominu na svoja rajna otroka se je dostikrat grenko razjokal. Življenje pa je teklo naprej. Rajni Lajmižev oče je pridno hodil na delo — še letos pred Veliko nočjo je postavljal štedilnike. Poleg tega je kljub svoji starosti — saj bi bil v teli dneh dopolnil svoje 70. leto — delal v gozdu in spravljal od snega podrto drevje. Ker je vedno zmerno in skromno živel, je bil še nenavadno dobro ohranjen in čil. V velikem tednu pa je začel tožiti o bolečinah v želodcu. Po praznikih se je podal v bolnico v Volšperk, kjer je bil operiran. Toda vsa zdravniška umetnost je bila proti raku zastonj. Mož je po operaciji vidno hiral in v petek, 9. maja so ga pripeljali na dom. Vidno se je razveselil, ko je spoznal, da je spet doma; toda proti večeru istega dne je ugasnila luč njegovega življenja. V ponedeljek, 12. maja srno spremili njegovo truplo k večnemu počitku na pokopališče v Nončo ves. Žalni sprevod1 je šele prav pokazal, kako so ljudje rajnega spoštovali in cenili. Pogrebne obrede je opravil mil. g. prošt Traibesinger ob asistenci preč. g. Miheliča. Pevci pa so se na domu in ob odprtem grobu poslovili od rajnega z žalostin-kaimi. V nagrobnem govoru j;e mil. g. prošt še enkrat orisal vernost, zvestobo cerkvi in radodarnost za.njene potrebe, ki so rajnega odlikovale. Napadalca iz Nonče vasi obsojena Dne 19. maja 1958 je bila v Velikovcu sodna razprava proti napadalcem iz Nonče vesi. Ignac Rudolf je bil obsojen na 4 mesece ječe nepogojno, njegov brat Maks Rudolf pa na 2 meseca pogojno. Razpravo je vodil sodnik po-cdinec pri deželnem sodišču dr. Arnold, državni pravdnik je bil dr. R i n -gel, zapisnikar dr. H a m m e r . Franca Buchwalda, pd. Puklovega očeta je v imenu odvetniške pisarne dr. F i e d 1 e r zastopal dr. Janko T i s c h 1 e r . Razprava je bila op pol enajstih dopoldne. Obtožnica je obema bratoma Rudolfoma očitala, da sta dne 14. 3. 1958: 1. z dvigom stola v položaj primeren za udarec ter s pretnjami grozila č. g. Vinku Zaletelu s telesno poškodbo. S tem sta ga prisilila, da je opustil nameravano predavanje s skioptičnimi slikami. Grožnje so bile take, da so z ozirom na njihovo naravo morale v prizadetem zbuditi utemeljeno zaskrbljenost. 2. sta namerno prizadejala Francu Buchvvaldu težke telesne poškodbe in sicer vdrtje treh sprednjih zob spodnje čeljusti, nadalje sta mu odlomila en zob v gornji čeljusti ter zlomila četrto rebro na levi strani in mu prizadejala razne udrtine; skupna narava teh poškodb je taka, da jih je označiti kot težke. S tem sta zakrivila kazniva dejanja: zločinstvo javnega nasilja po čl. 98 kazenskega zakona ter zločinstvo težke telesne poškodbe po čl. 157 odst. 2 kazenskega zakona. Oba obtoženca sta krivdo tajila. Dokazni postopek pa je njuno krivdo dokazal. Na zahtevo pravnega zastopnika g. Buchwalda je Maks Rudolf končno le priznal, da ves napad ni zrasel na njunem zeljniku, ampak da sta neki Hein-rich Edelbauer in Valentin Prutej plačevala Rudolfoma za pijačo in jima prigovarjala: »Treba je nekaj storiti, da se prireditev ne bo vršila.« Imenovani Prutej je potem oba pretepaška brata s svojim avtomobilom zapeljal v Nončo ves, ju odložil blizu gostilne Paulitsch, ter se nato sam odpeljal naprej v Božji grob, kjer se je ustavil v gostilni Uranšek. Od tam je potem nekdo dvakrat telefoniral k Paulitschu in se zanimal kaj se tam dogaja. Zaslišanih je bilo več prič, ki so tudi potrdile, da je bil napad naročen. Ko je sodnik dokazni postopek zaključil, je državni pravdnik dr. Ringel v svo- jem govoru dejal, da je razprava dokazala jasno krivdo obeh obtožencev. Kljub temu. da je bil napad naročen s strani tretjih oseb, sta oba Rudolfa v polni meri odgovorna za svoja dejanja, zato ju je treba strogo obsoditi. Avstrija je pravna država in v njej gre pripadnikom narodnih manjšin ista zaščita kot vsakemu drugemu državljanu, je dejal državni pravdnik. Pravni zastopnik gosp. Buchwalda dr. Tischler je v svojem govoru poudaril, da je napad v Nonči vesi izrazito nasilno dejanje šovinizma proti slovenski manjšini in je po svoji naravi najtežje, kar jih pomnimo v zadnjih letih. Dogodek je v toliko bolj obsojanja vreden, ker ni bil moten kak nacionalni ali politični shod, ampak izrazito verska prireditev ter je bilo pri tem več oseb, med njimi žensk, telesno poškodovanih. Povrh vsega se je dejanje odigralo pred očmi večjega števila otrok-v šolski starosti. Glede kazni se je pridružil zahtevi državnega tožilca, zahteval je pa poleg tega za svojega klienta odškodnino za bolečine ter si pridržal vse nadaljnje zahtevke. Nato je sodnik razglasil sodbo. Oba obsojenca sta med razpravo nudila prav žalostno sliko. Ignac je kot star znanec sodnije in zaporov (je že petkrat pred-kaznovan) vse trmasto tajil, zato je bila kazen izrečena nepogojno. Izjavil je, da se bo pritožil. Njegov brat Maks pa je prvič stal pred sodnikom in je bil zaradi tega vidno zbegan. Večkrat je mešal slovenščino z nemščino, tako da je moral sodnik nekajkrat! ponoviti vprašanja, da je dobil iz njega razločen odgovor. Oba sta bila brez odvetnika. Očivi-dno so ju podpihovalci sedaj pustili na cedilu. To dejstvo jima bo dalo misliti in je svarilo vsem tistim, ki se puščajo izkoriščati od šovinistov. Našim gospodinjam Bodi varčna Dobro se nam godi na splošno. Zaradi tega mnogokje pozabljajo na varčnost. Vendar je varčnost tista. lastnost (gospodinje), ki jo moramo gojiti v slabih in dobrih časih. Varčna je tista gospodinja, ki skrbno hrani in množi imovino, ki razumno uporablja denar in po nepotrebnem ničesar ne izda. Umetnost varčevanja je v tem, da gospodinja, kjer so dohodki majhni, nikdar ne potroši več, kot dobi. Gledati mora, da izdatke čim bolj omeji, sicer gre gospodinjstvo in gospodarstvo rakovo pot. Nek pregovor pravi, „da se varčna gospodinja skloni za kurjim peresom čez plot”. Varčevati je moč povsod. Varčujemo pri perilu, da ga sproti pošljemo in ne nosimo strganih kosov. Varčujemo pri jedi, da jedila iz. domačih pridelkov pripravimo na najraznovrstnejše načine ne da bi jih morale kupovati v trgovini. Pridelajmo same semena za vrt. Zakaj včasih kupujemo se- Velecirkus l(MtLa*n$ na Koroškem Te dni je prišla na Koroško karavana (irkusa Williams, ki je eden izmed na j večjih v Nemčiji. Najprej se je ustavila v Spit-talu, nato pa bo preko Linza in Beljaka prišla v Celovec. Cirkus je pravcato mesto v malem. Ihta 287 ljudi, med artisti in nastavljena vseh vrst ter dvesto živali iz vseh petih delov sveta. Pod velikanskim okroglim šotorom, v katerem lahko lepo sedi 3500 gledalčevi, predvajajo ljudje in živali najrazličnejše vragolije. Akrobati in akro-batinje švigajo po zraku. Ivonne „levja deklica” kroti z bičem in celo s samim pogledom osem dvijih berberskih levov, sloni se postavljajo na glavo, med tem pa Borra, ..tat iz, Bagdada”, kaže največje ročne spretnosti. V vsako mesto, kamor pride, okrade najprej nekaj policajev. Se razume, jim potem odvzete predmete vpričo smejočega občinstva vrne. Med živalmi je 30 krasnih konjev lipi-zancev. Zadnjo -pošiljko so dobili naravnost iz tipke v Slovenskem Primorju, kjer gojijo to svetovno znano plemenito pasmo konj. — Vsak dan morajo živali nakrmiti in zato porabijo 50 kg. mesa, 30 centov slame, 25 centov ovsa, 25 kg sadja (za opice). Na čelu cirkusa pa stoji gospa Williams, ženska, ki se je rodila na cirkuškem vozu in je vse svoje življenje posvetila tej umetnosti. Ne zamudite te izredne priložnosti. AUflMVEDAM V1LLACH STEYR-FIAT-PUCH-GroBhandel fiir Karnten und Osttirol Gebrauriltfahrzeuge iiberpruft und preisetinstiest ST E VR-FIAT 1400 A, 1100 M, N E und R, 600 Mercedes 170 Da-Diesel, Lim., Bj. 1950, la Renault Fregate 1955, Erstbesitz, S 16.000.-NSU - FIAT 1100, VVanderer W 24, Standard, Nash Ambassador, Hansa, in gutem Zustand, fahrbereit, von S 2.500.- au£warts Krad: Viktoria Bergmeister V 35, Puch 250 SGS und 125, Horex Regina III, BMW R 35. Roller: Rumi F.ichhomchcn, Lohner LB 200, S 3.600.-, Moped HMW 50 N 3, Baujahr 57, S 2000,-Nutdahrreuge: Stcyr-Fiat-Kombi 600 (Multipla) und 500 C (Stalil), 1100 I-Kastenwagen, 850 kg Nutzlast, neutvertig EIAT-Campagnola-Dicsel- Allradspezialfahr-/.eug, 23.000 km, Erstbesitz FIAT-Raupenschlepper 25 C mit Seiltvinde, sehr billig OPEL-Super mit Pritsche, ca. 500 kg Nutzlast, S 3000.-. FIAT 1100 LR, Baujahr 41, I t FIAT 1100 L Kasteimagen, Baujahr 46, 750 kg, S 2500.-. 40 bis 60 Prozent absreibbar. GUNS1IGE ZAHLUNGS- UND ElNTAUSCHBEDINGUNGEN ■■MB Diesel von 27—70 PS mit Zusatzgeraten tur Bau-, Forst- und Landtvirtschaft (Oberkopf- und Front-lader, Planierschild, BodenaufreiBer, Tiefloffel, Seilvvinde usw.) HemagiH prompt oder kurzfristig lieferbar PKW Modeli 500 bis 2300 fiir jeden des passende Fahrzeug I LKW 850 kg und 1 t. Benzin v. 1,5 bis 6 t Nutzlast. Diesel Raupensdilepper -FIAT menski fižol po 35.— S za kg? Na naš jedilnik postavimo čim več jedi iz mleka in mlečnih izdelkov. Je izdatno, poceni in koristi celotnemu gospodarstvu. Ne razvajajmo otrok s slaščicami, ki kvarijo tek in škodujejo zdravju. Zlasti pa lahko varčujemo pri nakupovanju. Vidimo to in ono pa vse hočemo imeti. Kupimo samo to, kar potrebujemo in smo si zabeležile na listek. Prvo sadje ih prvo zelenjad navadno čez teden dlobimo pd'mnogo nižji ceni. Varčujmo tudi s časom. Zlasti klepetanje nekaterim gospodinjam požre mnogo dragocenega časa. Zraven je navadno še precej opravljanja ali celo obrekovanja. Včasih se nam ne zdi vredno začeti kakega dela: „Ne splača se teh nekaj minut kaj začenjati!” Ni res, tudi najmanjši časek lahko izrabimo za delo: zamenjamo cveticam vodo, prišijemo gumb itd. Varčna gospodinja si bo s časom naredila dnevni red, tedenski in mesečni red. Tako bo vsako delo prišlo ob svojem času na vrsto. Vsak prostor bo enkrat na teden temeljito osnažen. Pranje, likanje in šivanje bo ob določenih dneh opravljeno. Kdor Titiffiamt Der Internationale Circus l/t/UdMCMUti tičku* Predstave bodo: Dne 22. 5. in 23. 5 v Spittalu ob Dravi 24. 5. do 26. 5. v Lienzu 27. 5. do 30. 5. v Beljaku 31. 5. do 3. 6. v Celovcu. Podrobnosti v dnevnem časopisju BLAGO ZA POLETNE OBLEKE! VELIKA IZBIRA! NIZKE CENE! L. MAURER Klagenfurt. Alter Plati 35 Poljedelski stroji, motorne kosilnice', stroji za setev, stroji za trošenje umetnih gnojil, grablje, obračale! za seno, Heuma-Sonnenrad-Uni-versahnaschinc, traktorji z vsemi nadomestnimi deli. Vse to vam dobavlja tvrdka JOHAN LONŠEK St. Lipi Tihoja, p. Dobrla ves vse to stori o pravem času si podaljša ure v dneve. Kakor kaže statistika se v zadnjem času mnogo varčuje. To po zaslugi gospodinje, ki vsak šiling prav Obrne in se zaveda, da prihranjena vsota nudi močno hrbtenico družini. Gospodarski stiki Jugoslavija-ltalija Trst (Al). V italijansko - jugoslovanskih gospodarskih odnošajih so številna vprašanja, ki pričakujejo ureditve. O njih so obsežno razpravljali na sestankih, ki so bili v okviru milanskega velesejma ter med „ jugoslovanskim dnevom” na njem. Trgovinska izmenjava med obema državama je zdaj izrazito aktivna za Italijo, ki se pripravlja, da bi še bolj povečala svoje prodiranje in vpliv na jugoslovanskem tržišču. Na enem izmed sestankov v Milanu je eden poglavitnih predmetov razprave bilo preučevanje novih oblik in pripomočkov za nadaljnje povečanje medsebojne trgovine. Med drugim so obravnavali cestni promet ter trgovinsko arbitražo med raznimi pod- jetji- Preučili so dalje nekatere pomembne podatke. Tako na primer je vrednost italijanskega izvoza avtomobilov, ki je leta 1956 znašala dve milijardi lir, narasla lani na štiri milijarde in 200 milijonov lir. Traktorjev je Italija predlanskim izvozila v Jugoslavijo za 500 milijonov lir, lani pa za milijardo in 600 milijonov lir. Na sestanku v Milanu so obravnavali tudi nadvse važno vprašanje o izvozu jugoslovanske električne sile, o čemer so Italijani razpravljali z jugoslovanskimi strokovnjaki tudi že prej. Poudarjali so, da je sodelovanje, na tem področju zdaj tehnično urejeno. Treba je urediti še tisto, kar se tiče finansiranja. Pri tej, priliki so poudarili, da Jugoslavija zida velike električne centrale in da bi bila pripravljena izvažati električni tok za povračilo kreditov, ki bi jih dala Italija. To naj bi dalo tudi potrebna zagotovila italijanskim bančnim zavodom, ki so ob zahtevi po finansiranju hoteli imeti večja jamstva, kakor pa so jim jih nudili v začetku. Posvetovanja v Milanu so se udeleževali tudi nekateri zastopniki tržaške delegacije Italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice. Ti so poudarjali nekatera vprašanja izrednega značaja, ki zadevajo trgovino med Trstom in jugoslovanskim obmejnim pasom. Ta trgovina poteka v okviru tako imenovanega pokrajinskega sporazuma. Dalje so 'poudarili, kako je brezpogojno potrebno, v čim večji meri sprostiti to področno trgovino ter kar se da povečati dovoil jene količine. Llubljanska opera v Benetkah V največ jem gledališču Benetk, „La Fenice” je minuli teden gostoval ansambel opere Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane. Nastopili so z delom ruskega skladatelja Prokoljeva ..Zaljubljen v tri oranže”. Bila je to prva uprizoritev tega izredno težkega dela v mestu na lagunah. Benetke so znane po tem, da je pri ondotni publiki propadlo že mnogo znamenitih skladateljev in slavnih opernih del. Nastop ljubljanske opere pa je bil prebojen uspeh, kot si ga boljšega niso mogli želeti. Intendant ondotnega gledališča Mortari je izjavil, da je bila ta predstava „ena najboljših, kar jih je vobče videl v Evropi”. Zaradi uspeha v Benetkah je slovenska opera dobila več povabil v druga italijanska mesta, med temi tudi za nastop v svetovno znanem gledališču „La Scala” v Milanu. „GEORGE” je ime stroju, ki izračuna v eni sekundi 200.000 seštevanj. Ta elektroniki računski stroj je pred 'kratkim izdelal laboratorij v Argonne pri Chicago. Njegova naloga je, da izvede vse račune v zvezi z rabo atomske energije. Pri tem uporablja navadni hišni električni tok (115 voltov). SVETOVNA ORGANIZACIJA ZA ZDRAVSTVO je ustanovila poseben .: 14.00 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo. - ČETRTEK, 29. 5.: 14.00 Poročila, objave. — Iz domačih gajev. O kralju Matjažu na Koroškem. — PETEK, 30. ">.: 14.00 Poročila, objave. — Okno v svet. — Zabavna glasba. — SOBOTA, 31. 5.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Kadar jaz doraslem Oče moj je strojevodja, temno mu gore oči. 7. mirno roko varno vodi vlak s tovori in ljudmi ob prepadih in čez reke, skozi gore dan in noč, mimo mest, vasi do morja, vselej v nove dalje zroč. Mati moja je šivilja, v ozki sobici sedi, šiva, krpa. O koliko revne ji trpe oči, dan za dnem v noč od zore, tudi ko je zunaj maj. I.e če vame se zagleda, v lice šine ji smehljaj Ali kadar jaz dorastem hočem biti samo kmet, vrnem se na plodno polje, ki oral ga je moj ded. Trudni oče, siva mati pojdeta z menoj takrat, tam postavim belo Jiišo njima v tih večer in hlad. p * | * S * /\ * N * O * B * R * /\ * N * J * E IVAN CANKAR HLAPEC JERNEJ tiče futamefr Prišli so do duri, ki so bile odprte na ste-ž.aj. V izbi je stal za široko mizo mlad človek, ki je imel sveDle brke in vesele oči. Ozrl se je in je bil osupel, ko je ugledal dolgega jerneja in njegovo procesijo. Bradač je pokazal preko rame s palcem na Jerneja, pomežiknil je prešerno in se je nasmehnil in je rekel: „Tebi, Košir, ki si človek humorja, priporočam in izročam popotnika, ki išče pravičnih sodnikov na tem svetu. Razloži' mu, čigava je jablan: ali tistega, ki jo je zasadil, ali tistega, ki jo je otresel?” Tako je uganjal burke s pravico božjo. Mladi sodnik pa se ni smejali, temveč namr-šil je svetle obrvi. »Čemu komedije? Kdo ste vi, človek, in koga iščete?” Jernej je stopil blizu predenj. .Jernej sem iz Betajnove in krivico so mi storili. Zato sem se napotil po svetu, da bi poiskal pravico, ki jo je Bog poslal in ki jo hranijo sodniki v svojih bukvah.” ..Kakšno krivico so vam storili? Koga tožite in čemu?” »Nikogar ne tožim, zakaj potreba ni in ne maram, da bi trpeli ljudje zaradi moje pravice. Če nasitite mene, ni potreba, da bi bili drugi lačni. Tako se je zgodilo, katkor bom povedal: še otrok bi razsodil, kako bi ne razsodili vi, ki ste učeni in poznate postavo! — Delal sem štirideset let na Betajnovi; ni toliko zemlje, da bi jo z dlanjo pokril, ne na polju ne na senožeti, kamor še ni bil kanil pot od mojega čela. Tako sem delal štirideset let in Bog je obilno blagoslovil to moje delo. Pa je umrl stari Sitar, pa je prišel sin njegov, negodnik, in je rekel, v prešerni pijanosti je rekel: Jernej, zdaj poveži culo in pojdi, zakaj, Jernej, zdaj sem jaz gospodar; zdaj si dodelal, zdaj si star in nadložen, ne maram te več; ni več kota zate v domu, ki si ga sam postavil in ga varoval vsega hudega', ni več zate kruha, ki si ga sam pridelal; le vzemi popotno palico pa pojdi, kamor ti je pot! Tako je rekel; je razsodil sam zoper pravico in postavo, da je jablan tistega, ki jo je otresel, ne tistega, ki jo je zasadil. Jaz pa sem šel in se napotil iskat pravice, ki jo je Bog poslal na svet in ki je človeška sila ne more razdreti. Razsodite!” Tako je govoril Jernej, počasi in po vrši i, brez hinavščine. Mladi sodnik pa je poslušal in je gledal žalostno. »Le vrnite se,” je rekel, »vrnite se na Betajnovo k svojemu gospodarju, ki je trd in krivičen, in mu recite: spoznaj pravico, bodi usmiljen, daj mi kot v svoji hiši, kos kruha na stara leta! Recite mu tako, pa mu bo žal in bo spoznal svoj greh in l>o storil, kakor boste prosili!” Osupel je poslušal Jernej take besede; dolgo je molčal. »Kaj ste sodnik?” »Sodnik sem.” »Pa ste razsodili po pisani in božji pravici?” »Tako sem razsodil.” Visoko se je zravnal dolgi Jernej, za glavo je bil višji od sodnika in od lenuhov, ki so stali pred durmi. »Jaz pa rečem, sodnik, da niste razsodili ne po človeški ne po božji pravici! Kaj je Bog ukazal, da se zavali negodnik na posteljo, ki sem jo jaz postiljal in ravnal trdih štirideset let? Kaj je Bog zapovedal, da naj pogine v jarku Jernej, ko si je postavil lepo iiišo in topel hram? Odprite bukve: ne znam brati, pa bi rad videl od daleč tiste črne besede, ki so tako naredile in zapovedale. Pokažite: tudi vezavo bi rad videl tistih bukev in črno obrezo! Ali je tam zapisano, povejte: delal si, s krvjo si gnojil, da je visoko pognala pšenica, da se je cedila Mehki spomini so me objemali, ko sem hodil proti Jelovemu brdu. Naš stari Blegoš je začel kazati svoj obraz, a tik njega je čepel okrogli Koprivnik; izza njega se tako radi privlečejo črni oblaki. Hotel sem sesti pri poti v šumeče resje ter se zagledati v plešasti Blegoš, če me morda še pozna. A pri potu sta že sedela dva. Čepela sta v resju, podobna kupu nesreče, kakor dva omlačena snopa. Mož je pokazal z roko na Blegoš. »Lep je,” je obrnil k meni svoj izmučeni obraz, »in če je bil človek šestnajst let notri, se ga komaj nagleda.” Zagledal se je v goro. Začelo se mi je svitati, kdo bi bil ta človek. Dolgi zapor mu je razora! lice in izpadli so mu tudi lasje. Nekdaj je govorilo naše gorovje le o tem, kako sta se kočar Skalar in gruntar Kalar trgala zaradi njive, ki je bila last beračeva, pa je hotel bogatin po njej vlačiti les iz svojega gozda. Končno je zmagal v pravdi kočar. Bogatin je besnel. Temno sem se spomnil, kako se je govorilo, da sta se v nekem robovju na Blegošu srečala, se spopadla in da se je pri tem Kalar do smrti ponesrečil. Zopet je ječal: »Lemoj, šestnajst let! In noben dan nisem videl ne Koprivnika, ne Mladega in ne Starega vrha.” Iztegnil je koščeno roko: „Viš, tam za robom je bilo! Na ozki stezi me je srečal, sekiro je vzdignil in k meni je rinil. Ker pa je bilo deževalo, se mu je spodrsnilo. Truplo in sekira sta padla po skalovju in kakor je Bog v nebesih: jaz se ga z roko nisem dotaknil! Njegov brat je pričal. Skrit za grmom je liava od soka; zdaj pa, ko si star in nadložen, ko ni več krvi, da bi z njo gnojil, zdaj pojdi! Če je zapisano, povejte, da naj Jernej, kadar je napolnil shrambe in kašče, hodi od vasi do vasi, od hiše do hiše, v nadlogo ljudem in psom, ter prosi vbogajme skorje kruha? To mi povejte! In še mi razložite, kako da ravnam zdaj s svojim delom, kam bi z njim: v zemljo je zakopano, pač za klaftro globoko - kako naj ga izkopljem? Kako naj ga povežem v culo, na ramo zadenem? Moljih štirideset let — kako naj jih spravim, kako zauživam na zapečku? Tukaj je cula: perilo je notri in prazniška obleka! Štirideset let — preštejte in premislite, koliko je to tednov in koliko ur! Moja pamet je počasna, stara; ne znam prešteti; ampak povejte mi, če je to samo toliko tednov in samo toliko dni, da je cula obilno plačilo? Prazniška obleka in platnena srajca pravično povračilo? Tako je, recite: obilno plačilo, pravično povračilo — pa bom verjel, da ste sodnik, kakor ga je Bog postavil!” hotel videti, kako sem Kalarja pograbil in ga potisnil čez rob. Krivico mi je storil in šestnajst let mi je ukradel!” Dotlej šimnova žena Luca ni bila spregovorila. Imela je jokajoč, stepen glas. »Toliko sem vekala,” je zastokala in njene oči so bile v resnici podobne studencu, kadar izgubi v poletju vodo, »toliko sem vekala, ko so mi moža odpeljali. Sosedje me niso pogledali, nobeden me ni vzel na delo. Dobro leto potem je umrla špelica — od stradanja! Toliko sem vekala.” Pri nas ljudje ne jokajo, pri nas vse »veka”, tako otrok v zibeli kakor žalujoči pri pogrebu. Zatorej je tudi Luca vekala, ko so ji vzeli moža in ko je umrlo otroče. Pa tudi brez vekanja bi bil človek tej ženski verjel, da je veliko trpela pod božjim soncem. V teku tega trpljenja se je je oprijela bolezen, da je s suhim obrazom migala neprestano sem in tja, prav kakor bi hotela sproti zanikati, kar je govorila. Vse to jo je delalo smešno, ali ravno ta smešnost je nehote poviševala vtis žalosti, v toliki meri prisojene materi Luci. »Tako je umrla tudi špelica. Pa še tni-žice mi niso hoteli napraviti v vasi! Morilci in ubijalci nismo imeli nobene pravice! — Zjutraj je umrla in povem vam, da od stradanja! Na svetu je bila komaj tri leta. Pa nikjer nisem mogla dobiti desak, da bi jo bila spravila, kakor se človeku spodobi. Zvečer, ko se je luna prikazala za Goro, sem jo naložila v košek, s katerim smo vozili travo, če smo imeli kravo pri hiši. Takrat je sadje cvetelo. Naložila in odpeljala sem jo od doma. Povedati ne morem, kako mi je bilo tisto noč. Tak pogreb in nedol- žen otrok, ko nikomur nič hudega storil ni! O Jezus! O Jezus!” Nekaj časa je vzdihovala, nato je še dostavila: »Ali brez pogrebcev moja špelica ni ostala. Ko jo pripeljem pod Malenškim vrhom do prvega ovinka v gozdu, pogledam na tratino pred seboj, pa ti jo prima-ha tam dol kosmat in rjav zajček. Kak streljaj od mene je skočil na pot. Prav nič se ni bal mojega mrtvega otroka. Sredi pota je sedel, prav čudno je mahal z ušesi in si mel z nožico kuštravo glavo. Oči si briše, sem si mislila. Na vse to je izginil v bukovje, a povem ti, še trikrat je žival prekrižala pot; vseleji je obsedela in si brisala gob-gobček. In vidiš, Bog je poslal tega pogrebca, ker ni bilo ljudi! O Jezus, jaz sem kaj prestala tisto noč!” Še mnogo mi je potem potožila Luca. »Zdaj imam moža,” je dodala tiho, »doma pa mu nimam kaj skuhati. Ni pšena, ni moke in drugega nič. Prvo noč bo moral v posteljo brez večerje.” Obmoknila je in me kimaje gledala. Vsaka črta na upalem obrazu je trepetala, dokler ni polagoma iztisnila iz sebe, da bi jima kaj posodil. Res smo nato pri Posevč-niku na Malenškem vrhu nakupili moke in drugih stvari. Pri odhodu je trgovec omenil, da je vsa vas v ognju in da bi morda ne kazalo danes domov. Pa smo vendar odrinili. Približali smo se prvim hišam. Slišali smo vpitje in opazili, da so ljudje vihteli kole im vile. Razlegal se je krik: »Živ ne pride v vas! če je oni poti zemljo, naj gre ta za njim!” V prvi vrsti je divjal Kalar, v rokah je imel zakrivljene gnojne vile. Tudi nekaj žensk je kričalo vmes, še celo otročaji so tiščali količe v slabotnih rokah. Ta dva sta obstala in od groze skoraj okamenela. »Moli, Luca!” je zaječal šimen. Krčevito je tiščal vrečico z živežem k sebi, snel črni slamnik z glave, z desnico pa začel delati velike križe čez potno čelo. O-glasila se je molitev o Kristusovem trpljenju; stepeni glas kimajoče Luče je presegal vpitje množice. Razoglav sem korakal za onima, ko sta v silnih stiskah iskala pomoči pri Njem, ki je nekdaj trpel za naš solzni svet. Že smo dospeli do sovražne tolpe. Za Blegošem je zatonilo sonce in senca je legala po krajini. Kakor jok je bilo slišati Lučin glas: »Ki je za nas krvavo bičan bil, ki je za nas s trnjem kronan bil, ki je za nas križan bil.” Presunilo me je tako, da sem skoraj videl, kakor bi stopal s trnjem ovenčani in krvavo prebičani Odrešenik s svojim križem pred nami. In ta dva sta nosila križ z Njim! Ljudstvo je obmolknilo. Že je nekaj ko-ličev odletelo v stran. Matere so pograbile po otrocih in tudi možje so izginjali. Zadnji je odstopil še Kalar, vile je treščil na tla pred hlevom. V hipu ni bilo videti žive duše več. Ostal sem sam sredi vasi. Ona dva pa sta odkorakala proti svoji podrti koči in še iz dalje se je čul jokajoči Lučin glas: »Ki je za nas križan bil.” Ivan Tavčar: V S mm in Luca se vračala JULES VERNE: 27 Potovanje na Francozi so se začeli ameriški zamisli naj-prvo smejati. Na račun lune so skovali na tisoče dovtipov in kakih dvajset veseloiger, v katerih sta hotela slab okus in nevednost tiru g drugega prekositi. Toda ravno tako kakor so že nekoč Francozi najprvo peli in potem plačali, so sedaj plačali, ko so se nehali smejati in so podpisali vsoto 1,253.930 frankov. Za to ceno so si že smeli privoščiti nekaj zabave. Avstrija je pokazala sredi svojih finančnih skrbi še precej plemenitosti. Njen delež je znašal 216.000 goldinarjev, ki so bili čisto dobrodošli. švedska in Norveška sta prispevali 52.000 riksdalov. V primeri z velikostjo teh dveh dežel je ta številka precej visoka; bila bi še večja, če bi bili podpisovali istočasno v Kri-stijaniji in Stockholmu. Norvežani namreč ne pošiljajo radi denarja na švedsko in imajo menda za to svoje vzroke. Prusija je s pošiljko 250.000 dolarjev dokazala, kako zelo ji je zamisel všeč. Razne pruske zvezdarne so hitro zbrale velik znesek in so se zavzemale za predsednika Bar-bicana z največjo vnemo. Turčija se je s svojo darežljivostjo lepo izkazala; pa saj jo je zadeva prav posebno zanimala, kajti Turki štejejo leta in urav- navajo ramadanski post po luni. Zato ni mogla poslati manj kakor 1,372.000 pia-strov in poslala jih je z velikim navdušenjem, čeprav nekoliko pod pritiskom Visoke Porte. Med manjšimi državami se je Belgija odrezala z darom 513.000 frankov. To je okroglo 12 centimov za vsakega prebivalca. Nizozemska je s svojimi kolonijami podpisala 110.000 goldinarjev; izgovorila si je samo popust 5 odst., ker je plačala v gotovini. Danska je kljub svojemu malce stisnjenemu ozemlju dala 9000 dukatov, kar dokazuje, kako zelo so znanstvene odprave Dancem pri srcu. Nemška zveza je odštela 34.285 goldinarjev; več od nje niso mogli zahtevati, sicer pa več tudi ne bi bila dala. Italija je kljub vsej svoji stiski našla pri svojih podanikih 200.000 lir, ampak jim je morala žepe dobro obrniti. Če bi imela še Benečijo, bi dala več; pa kaj, ko Benečije ni imela. Cerkvene države so mislile, da morajo poslati vsaj 7040 rimskih zlatnikov in Portugalska je priznala vnemo za znanost s 30.000 cruzadi. Mehika je prispevala »vdovin vinar” se pravi 86 piastrov; ampak cesarstva, ki se šele ustanavljajo so zmerom v denarni zadregi- Švica je plačala skromni znesek 257 frankov. Brez ovinkov moramo povedati, da se je zdel Švici poskus brez kakršne koli prak- tične vrednosti; po njihovem mnenju na luno izstreljena krogla ne bi ustvarila ugodnih pogojev za trgovske zveze z zemeljskim satelitom; zato bi bilo nespametno investirati kapital v tako dvomljivo podjetje. Konec koncev je imela morda Švica prav. Španija je zbrala komaj 110 realov. Izgovarjala se je, da mora dokončati gradnjo svojih železnic. Resnica pa je ta, da v Španiji znanost prezirajo. Ta dežela je pač še precej zaostala, niso imeli pravega pojma o razmerju med velikostjo izstrelka in velikostjo lune; bali so se, da bo luna zaradi izstrelka iztirila, se prekucnila iz položaja satelita im padla na zemljo. Zato da je bolje, da se Španci v zadevo ne vmešavajo. In res so se vmešali samo z nekaj bornimi franki. Ostala je še Anglija. Vemo že, s kakšno prezirljivo mržnjo so Angleži sprejeli Bar-bicanov predlog. Vseh 25 milijonov prebivalcev Velike Britanije pa ima samo eno dušo. Tako nekako so se izrazili, da podvig »Topniškega kluba” nasprotuje »načelu nevmešavanja” in niso podpisali niti beliča. Ko so klubovci za to zvedeli, so skomizg-nili z rameni in se vrnili k svoji veliki zamisli. Ko so prejeli še iz Južne Amerike, se pravi iz Peruja, Čileja, Brazilije, La Fiate in Kolumbije 300.000 dolarjev so imeli v rokah že znaten kapital, in sicer je dalo: Podpisovanje v Združenih državah 4,000.000 dolarjev Podpisovanje v tujini 1,446.675 dolarjev Skupaj 5,446.675 dolarjev Svetovna javnost je torej plačala v blagajno »Topniškega kluba” 5,446.675 dolarjev. Tej ogromni vsoti se ne smemo čuditi. Ulivanje topa, vrtanje in obzidovamje zemlje, prevoz delavcev, njihova nastanitev in oskrba v skoraj neobljudeni pokrajini, gradnja peči in drugih priprav, oprema tovarn, smodnik, izstrelek in razni režijski stroški — vse to je moralo po načrtu skoraj v celoti pogoltniti. Med državljansko vojno so stali nekateri topovski streli po 1000 dolarjev; ni čudno, da je strel iz Barbicano-vega topa, edinstven v slavni zgodovini artilerijskega razkošja, moral veljati 5000 krat več. 20. oktobra je klub sklenil pogodbo s tovarno Goldspring pri New Yorku, ki je med vojno dobavljala Parrottu. najboljše topove. Tovarna se je zavzela, da bo odpravila v Tampa-Town v Južni Floridi ves material, potreben za ulit je topa. To delo je moralo biti opravljeno najkasneje do 15. oktobra prihodnjega leta in top je moral biti dobavljen v dobrem stanju; če ne, bo morala tovarna plačevati globo 100 dolarjev na dan do tistega trenutka, ko se bo luna pojavila spet v istih pogojili, to je 18 let. in 11 dni pozneje. Družba Goldspring bo morala tudi najemati in plačevati delavce ter poskrbeti za ureditev njihovih življenjskih pogojev. (Dalje prihodnjič) Vsem sotrudnikom in somišljenikom javljamo prežalostno vest, da je preč. g. Jožef Picej župnik v Šmihelu nad Pliberkom dne 18. maja 1958 v C/ospodu zaspal. Zaslužnega duhovnika in rojaka smo položili v četrtek, dne 11. maja na šmihelskem pokopališču k večnemu počitku. Domača zemlja naj mu bo kraj počitka po napornih 50 letih življenja in 25 letih dušnega pastirstva! Narodni svet koroških Slovencev Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo žalostno vest, da je Kristus, Veliki duhovnik, nepričakovano poklical k sebi prečastitega gospoda Jožefa Picej ŽUPNIKA V ŠMIHELU Kristus, Veliki duhovnik, je poklical po sklepu Previdnosti svojega zvestega služabnika, prečastitega gospoda Jožefa Picej ŽUPNIKA V ŠMIHELU v 50. letu starosti, v 25. letu mašništva, v 18. letu pastirovanja kot neumorni župnik v Šmihelu, v večnost. Umrl je pripravljen v nedeljo, dne 18. maja 1958 po težki bolezni na Dunaju. Pogreb blagega pokojnega je bil v četrtek, dne 22. maja t. L ob 10. uri v Šmihelu. Njegovo dušo priporočamo čč. duhovnikom v spomin v sveti daritvi in vernikom v molitvi. DEKANIJSKA DUHOVŠČINA v nedeljo, dne 18. maja zvečer v 50. letu starosti in v 25. letu mašništva. Njegovo življenje je bilo polno ljubezni in skrbi za blagor neumrjočih duš. Predragega pokojnika smo spremili na njegovi zadnji zemeljski poti v četrtek, dne 22. maja, ob 10. uri iz župnišča na njivo božjo v Šmihelu nad Pliberkom. MOHOR PICEJ, duhovnik Dipl. trg. ADOLF PICEJ brata v imenu vseh ostalih sorodnikov. Katoliško prosvetno društvo v Šmihelu sporoča vsem svojim članom in kulturnim delavcem, da je nenadoma umrl društveni predsednik preč. g. Jožef Picej hipnih v Šmihelu. V iznak iskrenega spoštovanja in prisččne hvaležnosti ter v priznanje velikih izaslug za Katoliško prosvetno društvo v Šmihelu, bomo rajnega predsednika ohranili v trajnem spominu. D r u š t v e n i o d bor. Umrl je naš dolgoletni marljivi sotrudnik, č. gospod Jožef Picej ŽUPNIK V ŠMIHELU PRI PLIBERKU. Blagega pokojnika 'bomo ohranili v hvaležnem spominu. Za njegovo požrtvovalno delo mu bo pa Vsemogočni dober plačnik. UREDNIŠTVO ..NAŠ TEDNIK KRONIKA” List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik—Kronika”, Celovec, Viktringer Ring ‘_Mi. — Naročnina mesečno 5 šil., ,a inozemstvo "> dolarjev letno. Odpoved en mesec naprej. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Janežič, Leše pri št. Jakobu. -- l iskama Družbe sv. Mohorja. Celovec, Viktringer Ring I!o. — Tel. štev. uredništva in uprave 13-58. i i-. n