PRhmukSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini „ An Abb. postale 1 gruppo Cena 4UU III* Leto XXXVIU. Št. 18 (11.146) TRST, petek, 22. januarja 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi SPREJELI NAJ BI TUDI NEPOSREDNO IZVOLITEV TAJNIKA Vsedržavni svet krščanske demokracije bo moral ratificirati sklepe skupščine Forlani pravi, da bi KD imela lojalne odnose tudi s socialistom, ki bi mu predsednik republike poveril nalogo, da sestavi vlado RIM — Vsedržavni svet krščanske demokracije, ki bo zasedal danes na sedežu stranke na EUR bi moral predstavljati pomemben mejnik v notranjih odnosih stranke. Svet ho moral potrditi vrsto sklepov, ki so jih sprejeli na skupščini KD, ki je bila konec novembra, moral pa bo v začetku aprila, vendar je bilo že nekaj predlogov, da bi ga odložili na konec meseca, ali morda celo na začetek ma.ia. Vprašanje datuma bi lahko postalo ključnega pomena v politični razpravi prihodnjih dni, pa tudi za odnose med krščansko demokracijo in socialistično stranko. Prav odnosi med obema strankama so v ospredju dogodkov teh dni. Odložitev demokristjanskega kon- gresa bi namreč lahko izzvenela kot izziv socialistom: podaljšala bi življenje Spadolinijeve vlade za vse poletje in bi Craxiju odvzela možnost. da grozi s predčasnimi volitvami. Vladna kriza, ki bi jo povzročili maja, bi pomenila sestavo začasne poletne vlade, ne pa novih volitev, saj v Italiji ne razpisujejo volitev po maju. Bettino Craxi ima torej spet glavno vlogo v razpravah znotraj krščanske demokracije. Prav na predvečer vsedržavnega sveta je predsednik stranke Arnaldo Forlani dal jasno vedeti svojemu socialističnemu sogovorniku, kaj misli o možnosti Imenovanja socialista za predsednika vlade. Če bi, denimo, poverili nalogo, da sestavi novo vlado lamiku PSI Bot-tinu Craxiju. pravi Forlani, bi krščanska demokracija ocenjevala njegovo kandidaturo na podlagi splošnega političnega položaja, programa in vzrokdv, ki so pripeljali do vladne krize. Na splošno menim, je de jat Forlani, da bi KD morala sprejeti prav tako lojalno stališče kot ga ima do Spadolini jevega predsed sha. Vendar pa mora isto veliati za socialiste in za drage stranke, ki tvorijo vladno koalicijo, če bi Pertini imenoval za kandidata za sestavo vlade demokristjana. Skratka. pravi Forlani. nihče ne sme i-meti predsodkov glede strahkarske pripadnosti predsednika vlade. V sedanjem političnem položaju, ki ga označuje skrajna negotovost glede usode Spadolinijeve vlade Forlanijevih besed ne gre razumeti kot podporo Craxiju. Predsednik krščanske demokracije je trenutno močno naklonjen Spadoliniju in prav včeraj sta se oba politična moža srečala, da bi izmenjala, kot se temu reče, mnenja o trenutnem položaju. Forlani vztraja pri trditvi, da bi predčasne volitve bile pogubne. Pri tem se poraja vpra sanje, kdo je trenutno naklonjen privilegiranjemu odnosu s sociali stično stranko. Če naj sodimo po zadnjih intervjujih samo Donat-Cattin, ki ostro napada tajnika stranke Piccolija zaradi njegovega vse preveč odprtega odnosa do ko munistov. Nekdanji namestnik taj nika krščanske demokracije obso ja tudi levico v stranki, ki jo ob tožuje, da ima še skomine po po politike nacionalne enotnosti, zelo jasno pa Donat-Cattin podpira sedanjo petstrankarsko koalicijo ter se zavzema za sporazum med petimi strankami, ki bi trajal do konca sedanje zakonodajne dobe. Na današnji seji vsedržavnega sveta krščanske demokracije bo morala tudi ratificirati predlog o neposredni izvolitvi tajnika, ki bo vsekakor moral predstaviti, če sprejme kandidaturo, ustrezni politični program. Ratificirati bodo mo- rali tudi 10-odsotno udeležbo tako Imenovanih «zunanjih» na kongresu, še ni jasno, kako je s kvorumom za predstavitev posameznih list na kongresu: vloga struj bi lahko za-dobila popolnoma drugačno vlogo, odnosi pa bi se vsekakor spremenili, če bikvorum za predstavitev list močno zvišali. Osnovno vprašanje pa ostaja še vedno odprto, se pravi vprašanje skupine, ki se bo uveljavila na kon gresu in ki bo torej odločala o izvolitvi tajnika. Picec-li si je prav v zadnjem času pridobil velik ugled v stranki in njegova vloga se je močno okrepila. V stranki je celo postal popularen. Vendar ni rečeno, da bi bil izvoljen za tajnika v primeru, da bi kongres volil neposredno. Velik del strankine levice se ogreva za Piccolija kot za bodočega predsednika vlade. Svojo kandida turo postavlja sedanji namestnik tajnika De Mita, govorijo celo o enem izmed tako imenovanih štiri-desetletnikih, o Mazzolti, ki naj bi ga med drugimi podpirali Bisaglia, Donat-Cattin in predsednik senata Fanfani. R. G. MED POBEGCM PO DRZNEIM ROPU V BANKI MONTE DEI PASCffl V SIENI Skupina pripadnikov obnovljene «prime linee > v oboroženem spopadu pobila dva karabinjerja V spopadu ranjen tudi karabinjerski podčastnik, ki je z rafalom pokosil enega terorista - Ostalim teroristom je uspelo zbežati s petimi milijoni lir plena PO MRZLIČNIH POSVETIH 0 ROKIH IN DAVČNIH UKREPIH Vlada pred končnimi odločitvami o izgonih in stanovanjski politiki Kritične ocene združenj stanovanjskih najemnikov, ki prirejajo prav danes px*otestno manifestacijo RIM — Pred današnjo sejo vlade, ki bi morala odobriti popravljeno besedilo Nicolazz;jevega odloka o sodnih ^izgonih in stanovanjski politiki, so se včeraj vrstila pri pristojnih ministrstvih za javna dela, za finance in za zaklad mrzlična posvetovanja na strokovni in politični ravni. Treba je bilo predvsem določiti, kolikšni naj bodo odlogi pri izvaja nju sodnih izgonov in pa opredeliti davčne ukrepe, ki naj bi pomagali .......................umi.um....mm.. V VARNOSTNEM SVETU ZDRUŽENIH NARODOV ZDA z vetom preprečile sankcije proti Izraelu NEVV YORK — Z vetom Združe nih držav Amerike .je varnostni svet predsinočnjim zavrnil poprav ljeni osnutek jordanske resolucije, ki je obsojala izraelsko priključitev Golanskega višavja kot «agre-sivno dejanje* in je pozivala vse članice svetovne organizacije «na.j vzame io v poštev konkretne in uspešne pobude, ki bi izničile priključitev sirskega Golana*. Obenem je resolucija predvidevala prekinitev kakršnekoli pomoči in sodelo vanja. da bi Izrael prekinb svojo napadalno in aneksionistične poli tiko. Za jordansko resolucijo so poleg Jordanije glasovali še Sovjetska zveza. Poljska, Kitajska Španija. Gvajana, Uganda. Togo in Zaire, vzdržale pa so se Francija, Velika Britanija, Irska. Japonska in Pa nama. Pred glasovanjem je predstavnica ZDA Kirkpatrickova skušala prikazati jordansko resolucijo kot po budo, ki bi šc boli zapletla bliž-njevžhodno krizo. V svojem opravičevanju ameriškega veta je šla tako daleč, da je trdila de je v svetovno organizacijo oljuanil val sovraštva in cinizma, ter se je spraševala, kako to. da v vseh do segih. ki so obsojali izraelsko agre sijn in represijo, ni nihče omenil kratenje pravic poljskemu ljudstvu. Kirkpatrickova pa se je vse eno spomnila tudi na Golan, ko je med drugim povedala, da ZDA nasprotujejo priključitvi Sirski veleposlanik Fattal ie takoj obsodil ameriški sklep in poudaril, da je razkrinkal ameriško politiko, ki zlorablja svojo pravi co do veta. Resnici na ljubo je bil prvi osnutek resolucije, ki ga je predložila .Jordanija precei bolj oster in konkreten, a so ga umaknili ter pripravili novega v upanju da bi se ZDA vsaj vzdržale, kot. so to storile druge zahodne države. Veto na tako omiljeno resolucijo je oo splošni oceni arabskih krogov zgovorni dokaz, da ZD \ še naprej podpirajo izraelsko nolitiko in si ne želijo resničnega miru na Bližnjem vzhodu. Bržkone bodo sedaj arabske države zahtevale sklicanje izrednega zasedanja generalne skupščine OZN. kjer ni pravice veta, a tudi sklepi niso obvezujoči za članice. Vsekakor pa je ameriški veto dokazal, da je ameriško nasprotovanje priključitvi Golana le pesek v oči. da Reaganova administracija ni pripravljena storiti nobenega koraka, da bi zavrla izraelsko napadalno politiko. S tem pa je VVashington napravil pravo medvedjo uslugo vsem tistim zmernim arabskim državam, predvsem Saudski Arabiji, ki so prozahodno usmerjene. DAMASK — Sirska vlada je demantirala govorice, da so pred kratkim preprečili poskus državnega u-dara proti predsedniku Hafezu el Asadu. razmigati tržišče s stanovanji in še zlasti njih oddajanje v najem. Nosilec dekreta, socialdemokrat Nicplazzj je sicer še včeraj izražal precejšnje pomisleke o umestnosti vključevanja davčnih ukrepov v besedilo, finančni minister Formica (PSI) pa je kljub temu spet zbral zastopnike strank večine, da se z njimi dogovarja prav o tem. Dokončnih sklepov na zaupnem sestanku seveda niso sprejeli, a se zdi, da se nagibajo h »kaznovanju* lastnikov nezasedenih stanovanj (razen lastnih bivališč in počitniških hiš) s pomnožitvijo katastrske rente (in sorazmerno tudi obdavčitve) za 2,5-krat, medtem ko bi zasebnike ali podjetja, ki bi dala v najem za vsaj 10 let (po «pravični* stanarini) stanovanja, «nagradili» z znižanjem obdavčitve na polovico, ali bi jih pa oprostili davka ILOR. Govori se tudi o možnosti, da bi pri kupoprodajah stanovanj znižali tako registrski davek kot davek na dodatno vrednost (IVA) od sedanjih 10. oziroma 15 odstotkov na samo 2 odstotka, kot tudi o občutnem znižanju davka INVIM. Toda pri tem so v ministrstvih, zlasti v zakladnem, precejšnji pomisleki glede na močno zmanjšanje davčnega priliva (za najmanj 1.200 milijard), kar bi prisililo vlado k nadaljnjim klestenjem po izdatkih. Glede sodnih izgonov se zdi, da je obveljal sporazum, da podaljšajo odložitev njihovega izvajanja od sedanjih 2 na 6 mesecev (z možnostjo podaljšanja na eno leto). O vsem pa bo morala odločati danes vlada. Medtem so včeraj tri združenja stanovanjskih najemnikov izrazile na tiskovni konferenci v Rimu ostro kritiko Nicolazzijevemu dekretu, češ da ne rešuje stanovanjskega vprašanja. Zato bodo priredile danes protestno manifestacijo, ob kateri bo delegacija izročila predsedniku se- nata ljudsko peticijo s stotisoči podpisov za odobritev zakona, ki naj bi določil višje javne naložbe, nove urbanistične nofme, reformo zavodov ,za ljudske gradnje in zakona o pravičnih- stanarinah ter drugačno j ureditev sodnih izgonov. Organiza-; vije najemnikov zahtevajo tudi pri- j stojuost občin, da odredijo zasedbo j prostih stanovanj in kazenski pregon za kršitelje zakona o pravičnih stanarinah. Zgornja slika: karabinjerji s psi preiskujejo območje oboroženega spopada. Spodaj: ranjeni karabinjerski podčastnik Augusto Barna (AP) SIENA — Terorizem v Italiji vedno bolj spominja na zmaja s čudežnimi glavami iz pravljic. Policiji in karabinjerjem je doslej u spelo pozapreti vodstva in skoraj vse člane nekaterih terorističnih skupin. Vendar podobno kot zmaji iz pravljic so čez nekaj časa ponovno oživele in presenetile italijansko javnost z novim valom nasilja. Nekaj podobnega se je včeraj zgodilo tudi s teroristično organizacijo prima linea, za katero je vla dalo splošno prepričanje, da jo je policija dokončno zatrla. Roparski napad petih članov, ki so se kasneje predstavili kot pripadniki omenjene organizacije,- v poslovalnici Monte dei Paschi v predmestju Siene in nato oborožen spopad s karabinjerji, v katerem so izgubili ) vi jen je dva mlada vojaka in en terorist, sta dokazala, da se prima linea organizira in da bodo morale sile javne varnosti plačati še velik krvni davek v boju proti terorizmu. Nekaj po deseti uri je mladenič razorožil zapriseženega čuvaja Dred tretjo poslovalnico Monte dei Paschi v Ul. Ouinto Settano v Sieni. Z njim je vstopil v poslovalnico, kjer sta ga čakala že dva pajdaša. Skupaj so prisilili bančne uslužbence. da so jim izročili približno pet milijonov lir. niso pa prepričali vodje poslovalnice, naj jim odpre blaga ;no. Po ropu so se oddaljili z avtomobilom fiat «ritmo». Krajevna policija in karabinjerji so zelo hitro po ropu sprožili ši roko akcijo zasledovanja in so obkrožili Sieno s cestnimi bloki. Poleg teea so dobili tud1 sporočilo o skupini sumljivih mladeničev ki so se potikali po sienski avtobusni postaji, ki je oddaljena približno štiri kilometre od oropane banke. Zato naj bi karabinjerji, ki so sestavljali cestne zapore, dobili da-logb. naj kontrolira«) tudi avtobuse. ki so rezili iz Siene. Približno uro po ropu je skupina treh karabinjerjev na nasprotni strani mesta ustavila avtobus. Pod častnik Augusto Barna je vstopil v avtobus in zahteval od mladeniča, ki je sedel v tretji vrsti, naj mu izroči dokumente. Ta se je obo tavljal in podčastnik mu je zato ukazal, naj izstopi skupaj z žen- PREDAVANJE PREDSEDNIKA SKGZ BORISA RACETA V LJUBLJANI Aktualni trenutek naše skupnosti v Italiji LJUBLJANA - Predsednik Slovenske kulturno - gospodarske zveze Boris Race je včeraj v Ljubljani govoril n temi «Aktualni trenutek slovenske narodne skupnosti v Italiji». Predavanje je sodilo v ciklus pod skupnim naslovom «Na-rodno vprašanje v sodobnem svetu, s posebnim ozirom na položaj slovenskih manjšin v sosednjih deže lah», ki ga organizira Inštitut za narodnostna vprašanja in je namenjen pretežno tistim, ki se z manjšinskimi vprašanji tudi sicer bolj ali manj redno ukvarjajo. Boris Race je v svojem predava nju nazorno podal prerez dogajanj v zvezi s prizadevanji Slovencev v Italiji za dosegu globalnega zaščitnega zakona od trenutka, ko je končala z delom v osebna komisija pri predsedstvu vlade (o delu katere je v okviru istega ciklusa pred kratkim govoril dr. Karel Siško-vič) pa do današnjih dni. Race je svoj referat uokviril v odgovor m Predstavnica ZDA pri OZN Kirkpatrickova ]e z vetom blokirala jordansko resolucijo o Golanu tri osnovna vprašanja: kolikšna je V Italiji zavest, da je treba vprašanje zaščite slovenske manjšine rešiti, kakšne so perspektive, da pride do odobritve globalnega zaščitnega zakona in kakšna je v teh prizadevanjih angažiranost slovenske manjšine same. V odgovor na prvo vprašanje je Race najprej navedel številne izjave najvišjih deželnih in državnih političnih predstavnikov, začenši s skupnim poročilom ob koncu obiska tedanjega predsednika predsedstva SFRJ Cvijetina Mijatoviča v Italiji decembra 1980. V preteklem letu je bilo mnogo obvez, da bo vpraša nje manjšinske zaščite rešeno; sprejeli so jih ministrski predsednik Spadolini, zunanji minister Colom-bo, vsedržavni tajnik KD Piccoli, socialistična stranka na deželnem kongresu, številni deželni predstavniki Krščanske demokracije; vsedržavni tajnik K Pl Berlinguer je, po drugi strani, potrdil prizadevanje svoje stranke, da se čimprej začne parlamentarna razprava o globalnem zaščitnem zakonu, to zahtevo so lansko leto sprožili senatorji KPI, poslanec Di Giulio pa je dejal, da je nerazumljiva za muda vlade, da ni predložila svojega zakonskega osnutka. Kot je to naštevanje dolgovezno, pa je tudi zgovorno, saj daje jasno sliko sprejetih obvez. Dejansko pa ostaja vse pri obvezah. Očitno so nasprotni pritiski učinkovitejši in prevladuje volilna računica: sredinske stranke ne zbirajo slovenski glasov in so pač previdnejše, ko gre za manjšinsko vprašanje, kajti v Trstu na primer, je njihova prvenstvena skrb, da pridobijo nazaj glasove, ki jim jih je odvzela Lista za Trst, V praksi pa to pomeni zavlačevanje: tako se usta navijajo komisije, da preučujejo in poglabljajo vprašanje, vedno so im prvem mestu pač veliki državni problemi, tu pa tam vladna kriza in se torej vsa preučevanja začnejo znova, končno pa še izgovarjanje na počasnost italijanskega zakonodajnega ustroja. Ob vsem tem je zelo težak odgovor na drugo vprašanje, kakšne so perspektive za odobritev globalnega zaščitnega zakona. Glede na že ustaljeno prakso bližnje ob- činske in pokrajinske volitve v Trstu ne bi smele biti razlog za nadaljnje odlašanje, in upati je, da bo do volitev res prišlo spomladi. Glede vsebine zakona prevladuje v krščanski demokraciji stališče, da je treba manjšini priznati različne stopnje zaščite. Pri tem je Race navedel stališče načelnika svetovalske skupine KD v deželnem svetu Turella, ki ločuje «slovensko manjšino» (v tržaški in goriški pokrajini) od «etničnih skupim (v vi demski pokrajini); lete imajo po njegovem sicer svoje jezikovne značilnosti, a skupno zgodovino z večinskim narodom. Tudi Spadolini je odkrito govoril o diferenciaciji zaščite, Colombo pa je uporabljal iz raz «slovenske manjšine» dosledno v množini. Ta ločevanja so seveda za Slovence nesprejemljiva. Če torej lahko ugotovimo vrsto pozitivnih izjav od vseh strani, ni rezultatov, iz katerih bi izhajalo, da se te izjave uresničujejo ali da bo do uresničevanja v kratkem prišlo. Tu se torej upravičeno poslavlja tretje vprašanje, kakšna je v teh prizadevanjih angažiranost slovenske manjšine same. Race je dejal, da ni. opaziti nobene utrujenosti, ampak vsestransko zavzetost, da se rešitev izsili. Poudaril je tudi okvirno enotnost v stališčih znotraj manjšine; kljub razumljivim dife renciacijam so najprej slovenski člani posebne vladne komisije in sedaj člani enotne delegacije vedno zavzeli skupna stališča, ko je šlo za načelna vprašanja .Ta prizadevanja pa ne tečejo samo na najvišji ravni, ampak tudi preko celotne manjšine: šolski okraji in razlaščanja na Kolonkovcu sta le dva primera. ko je jasno prišla do izraza kohezijska sila manjšine. Žal je manjšina prejela v odgovor le o bljube in zagotovila, je zaključil Race in dodal: Tako teče čas mimo nas in proti nam sko. ki je sedala ob njem. Oba sta uresničila njegovo zahtevo, vendar za hrbtom podčastnika je izstopil še ■ en mladenič, ki .je začet streljati na karabinjerja V spopad se je nato vključil še tretji terorist. Dinamika streljanja še ni jasna, vendar vse kaže, da so teroristi presenetili oba karabinjerja, ki sta ostala pri avtomobilu. 21-letnega Giuseppa Savastana in 20-letnega Eura Tarzilija. Oba so pobili še 'preden sta odgovorila na streljanje. Podčastnik Augusto Barna. star 53 let je bil urnejši in kljub številnim ranam mu je uspelo spustiti rafal, s katerim je pokosil enega od teroristov. Po spopadu se je teroristka vrnila v avtobus in poklicala pajdašico, ostale potnike pa je pomirila, da jim ne nameravajo nič hudega in je povedala. da so člani oborožene skupine prima linea. Domnevo, da so bili to res teo-risti potrjujejo številna dejstva. Ropar, ki je obležal na kraju spopada, ostali štirje so se oddaljili z ukradenim kombijem, je imel pri sebi dve pištoli, ročni Ijombi in precej Cahi: Tassan Dinu nisem daroval delnic RIM — Predsednik Baneo Ambrosiano Roberto Calvi je pred parlamentarno komisijo, ki raziskuje ozadje delovanja framasonske lože P2 Licia Uel-lija, zanikal večino trditev An gela Rizzolija, da je Banco Ambrosiano posredno vodil večino mthinacij povezanih z lastništvom milanskega dnevnika Corriere della Sera. še posebej odločno je zavrtal domnevo, da je daro\aI. ali pa dal v upravo Brunu Tassan Dinu 10,2 odstotka delnic založniške hiše Rizzoli - Corriere della Sera. Ostaja tako še naprej odprto vprašanje, koga je sploh zastopal Tassan Din. ki je praktično odločal v milanski založniški hiši. Člani preiskovalne komisije so bili zelo nezadovoljni s Cal-vijevimi odgovori in so ga tudi večkrat opomnili, da je v protislovju z Rizzoli jem. Predsednik Banco Ambrosiano je namreč zanikal, da sta Gelli in Ortolani pri njem posredovala za posojila milanski založniški hiši. kot je trdil Angelo Rizzoli. Zanikal je tudi trditev, da je bil pokrovitelj finančne operacije aprila lani. ko so ponovno razdelili delnice založniške hiše in da je sploh spregovoril Rizzoli.iu pred odvetnikom Pazienzo. da so v vso zadevo vmešani nekateri pomembni italijanski politiki. Po tako nasprotujočih si pričevanjih Angela Rizzoliia in Roberta Calvi ja je pričakovati, da ju bo preiskovala komisija v kratkem soočila in poskušala ugotoviti. kdo od njiiu se bolj laže. Vsekakor preiskovalce čaka še veliko dela preden bodo razvozlali ves sistem mahinacij povezan z lastništvom in vplivom na Corriere della Sera. nabojev, tri falsificirane osebne izkaznice, oblečen pa je bil v tiepro-bojni jopič. Ranjenega podoficirja so prepeljali v siensko bolnišnico, kjer so ga operirali. Njegovo zdravstveno stanje ne vzbuja večjih skrbi. lllimiiiMliltlHllHiiitiilmiiiniiiitililililHlliiiaiiiinniiiniiiiiiliilililliiiiimilllliiliiMilIlHIlitltliiltliiiiliiiiiiiiiitiitiiitiiiiiiiMiaiiiiiittmiiiiiitintitmttiiMiiiinmia PRED PONEDELJKOVO RAZPRAVO V PARLAMENTU Poljska Cerkev zahteva jprekinitev vojnega stanja in obnovo dialoga VARŠAVA — Poslanica poljske škofovske konference vernikom zahteva prekinitev vojnega stanja, o-svoboditev priprtih in interniranih, vzpostavitev ustavnih in demokratičnih svoboščin, pravico do neodvisnih sindikatov in študentskih organizacij ter obnovo dialoga med vsemi družbenimi silami na Poljskem. Podobne vsebine je baje tudi pismo, ki so ga poljski škofje poslali generalu Jaruzelskemu, a največji odmev bo nedvomno doživelo pastoralno pismo, ki ga bodo v nedeljo prebrali vernikom v 18.000 cerkvah širom po Poljski. Cerkev je torej dokončno opustila previdnost in taktiziranje. Položaj v državi je namreč tak, da bi bilo vsako nadaljevanje vojnega stanja po oceni Cerkve usodno. «Svečano moramo izjaviti, pravijo poljski škofje, da pelje kršitev svobode do protestov, uporov in celo v državljansko vojno*. Ob koncu pa škofje zatrjujejo: »Dialog je lahko težaven, a ne nemogoč. Vsi se sklicujejo na ta dialog. Mi kot škofje pozivamo, da se ga obnovi. Zatreti moramo val rastočega sovraštva, maščevanja, represalij. Taka dejanja kršijo in žalijo človeško dostojanstvo, omejujejo človeške pravice in onemogočajo nacionalno spravo*. Le dan kasneje, ko bodo te stavke prebrali v poljskih cerkvah, bo v ponedeljek v parlamentu razprava o vojnem stanju. Poziv škofov bo za marsikaterega poslanca obvezujoč, z njim pa bodo morale računati tudi najbolj dogmatske sile v partiji. V prejšnjih dneh se je precej govorilo, da bo general Ja-ruzelski v ponedeljek ali v torek v parlamentu napovedal spremembe v izvajanju vojnega stanja. Po sedanjem pastirskem pismu škofovske konference pa ni povsem jasno, če je to le prispevek in podpora Cerkve milejšemu pojmovanju vojnega stanja, ali pa pritisk na vojaške oblasti. V vsakem primeru pa bodo prihodnji meseci za Poljake izredno težavni. Oblasti že napovedujejo nove restrikcije in prisilni odvzem pridej-kov na podeželju, če ne bodo kmet-tje zalagali državnih skladišč. Poljska je včeraj po tridnevnem zasedanju sveta za vzajemno gospodarsko pomoč (SEV) v Moskvi dobila zagotovila. da ji bodo «bratske države* pomagale iz sedanje gospodarske krize. Seveda bo morala dobršni del bremen sama nositi in z njo Poljaki. TRŽAŠKI DNEVNIK S SINOČNJE SEJE GLAVNE SKUPŠČINE KZE Ponovno odložena sklepa o reorganizaciji služb in storitev v zdravstveni enoti Nesoglasja med strankami večine glede imenovala načelnika sektorja za osebje zavirajo celoten postopek - Sklep o odložitvi sprejet z večino glasov Nadaljujejo se razburljive seje glavne skupščine tržaške krajevne zdravstvene enote, ki jasno kažejo na nejasne odnose med strankami in na nesoglasja tudi med predstavniki same večine znotraj izvršnega odbora ustanove. Kot glavni točki sinočnje seje sta bila dva sklepa, od katerih je prvi določal pravilnik organizacije funkcionalnih in operativnih struktur KZE, drugi pa kriterije za selekcijo, na osnovi katere bi imenovali načelnike posameznih sektorjev, koordinatorja za administrativne odgovornosti, koordina torja za zdravstvene odgovornosti ter odgovornih sektorjev in uradov. Potem ko se je razprava o obeh že začela, sta bila s sklepom skupščine odložena na prihodnjo sejo. Po zasnovi sklepa naj bi KZE razdelili na štiri administrativne in štiri zdravstvene sektorje; ustanovili naj bi tako tehnični sekt«-, sektor za ekonomat, za osebje ter finančni sektor. V drugi skupini pa naj bi bil živinozdravniški sektor, sektor za medicino dela, sektor za higieno, profilakso in ekologijo ter sektor osnovne, specialistične in bolnišniške medicine. Potem ko sta v razpravo posegla radikalec Bu sdachin in misovski predstavnik, ki sta na izvršni odbor zvrnila vrsto tudi neutemeljenih očitkov, je na čelnik svetovalske skupine melonar-jev Gambassini predlagal, da bi se jo prekinili in omogočili načelnikom svetovalskih skupin, da bi razpravljali o tem problemu, posebno pa o sklepu o določitvi kriterijev za ime novanje načelnikov sektorjev, glede česar ni bilo enotnih pogledov niti v sami večini izvršnega odbora. Proti predlogu se je izrekel komu nist Francescato, ko pa je bil postavljen na glasovanje, ga je skupščina z večino glasov odobrila, saj so proti glasovali le KPI, PR in misovci, medtem ko se je republika nec vzdržal. Teh nesoglasij pa niso rešili niti na seji načelnikov, tako da je so cialist Rotondaro, ko se je skup ščina ponovno sestala, predlagal, da bi glasovan.je o obeh sklepih, ki naj bi bila po njegovem med seboj povezana, odločili za kakih osem ali devet dni. To zahtevo je utemeljil z ugotovitvijo, da je enot na sindikalna zveza zaprosila, da bi lahko proučila sklep o kriterijih selekcije za imenovanj^ načel nikov, česar pa ni moralg doslej storiti, ker .je sklep prejela le pred nekaj dnevi. Proti temu predlogu je ponovno spregovoril komunist Francescato, ki je dokumentirano utemeljil razloge, zaradi katerih KPI ne more sprejeti odložitve. Predlog socialistov je bil nato spre- jet z večino glasov: podprli so ga predstavniki LpT, SSk, KD. PSDI in seveda PSI. Komunisti, radikalci in misovci so glasovali proti, medtem ko so se republikanci, en svetovalec LpT in trije demokristjani, med katerimi tudi predsednik Pangher vzdržali. Sklepa sta bila tako odložena Kot vse kaže, naj bi se glavni problem sukal okrog imenovanja načelnika sektorja za osebje, medtem ko naj bi se stranke že sporazumele o načelnikih drugih administrativnih sektor.jev. Glede imenovanja načelnikov zdravstvenih sektorjev pa naj bi ne bilo nobenih težav. Kot se govori, naj bi za imenovanje načelnika sektorja za osebje bili v prvi vrsti zainteresirani socialisti, katerih predstavnik v izvršnem odboru Coslovich je včeraj izdal tiskovno noto v ok viru polemike, ki se okrog tega vprašanja v zadnjem času razvija na italijanskem dnevniku. Deželno nakazilo za jamstvene konzorcije Deželni odbor Furlanije - Julijske krajine je te dni nakazal vsoto 550 milijonov lir konzorcijem za jamstvo nad krediti v korist malim trgovskim podjetjem in deželnemu konzorciju konsumnih in proizvodnih zadrug. Konzorcijem za jamstvo nad krediti, ki so v naši deželi nastali leta 1973, je deželna uprava doslej nakazala skupno 2 milijardi lir. • Tržaška avtonomna letoviščarska in turistična ustanova je napovedala, da bo letošnji 20. festival znanstvenofantastičnega filma v Trstu od 10. do 17. julija. ZASIPANJE SKUPŠČINI KONZORCIJA ZA PREVOZE ŠOFER AVTOBUSA NA PROGI 29 ZANIKAL PROTISLOVENSKI IZPAD Publikacijo o zgodovini mestnih prevozov v Trstu bodo prevedli v slovenščino Vodstvo pokrajinskega konzorcija za prevoze je zaslišalo vse šoferje, ki so službovali na progi štev. 29 na dan 30. septembra lanskega leta, ko je neki šofer ustavil avtobus in zahteval od štirih slovenskih otrok, naj izstopijo, ker ga je motil njihov pogovor v slovenskem jeziku. Vsi zaslišani šoferji pa so dejanje zanikali. Tako je predsednik skupščine ACT De Rota včeraj odgovoril na interpelacijo svetovalca Pečenika (PSI), ki je zahteval pojasnila v zvezi s tem nacionalističnim izpadom. Pečenik je seveda dejal, da ni zadovoljen s takim odgovorom, ker bi ob tako resnem dejanju morala biti preiskava temu primerna in bi moralo vodstvo podjetja ugotoviti ime šoferja ter proti njemu disciplinsko ukrepati. Med sklepi, ki so jih sprejeli na včerajšnji skupščini ACT naj omenimo odobritev izdatkov za brošuro o zgodovini mestnih prevozov v Trstu, ki je izšla pred kratkim. V glasovalni izjavi je svetovalec Brezi- llllIMMmilllllMIIIlllllllllllMllllMIIIIIHmilllilHMHIMtllllMMIMHIIIHMIIIlMMMIimillllMMMUlUIIHimilinHIimilHIMmMHIIIIimiMimilliniHMMMIHIIIMIHMMMII* PO AVTONOMNIH RAČUNIH ZA TRŽAŠKO IN GORIŠKO Izmenjava blaga v preteklem letu dosegla vrednost 189,5 milijarde Promet je bil skoraj dvakrat večji kakor v letu 1980 Uvoz živine in mesa na Tržaško presegel 38 milijard Blagovna izmenjava med obmejnimi območji Italije in Jugoslavije na podlagi ustreznega bilateralnega sporazuma iz leta 1955 je lani dosegla rekordno vrednost 189,5 milijarde lir ter je bila skoraj dvakrat večja kakor v letu 1980, ko je znašala 96,9 milijarde. Vrednost izmenjave po tržaškem avtonomnem računu je namreč narastla s 76,4 milijarde v letu 1980 na 132,5 milijarde v lanskem letu, izmenjava po goriš-kem avtonomnem računu pa se je dvignila z 20,5 milijarde v letu 1980 na 57 milijard v lanskem letu. Pri tem naj zabeležimo še, da je bil uvoz blaga s sosednih obmejnih območij na Tržaško in Goriško v obeh letih nekoliko večji od prometa v nasprotni smeri, razlika pa se je v lanskem letu občutno zmanjšala Promet po tržaškem avtonomnem računu je bil v lanskem letu naslednji: iz Jugoslavije smo uvozili za 69.3 milijarde lir blage,- v nasprotno smer pa smo odpremili za 63,1 milijarde vrednosti. Glavno po- stavko v uvozu so predstavljali živina, meso in mesni izdelki, in sicer v skupni vrednosti nekaj nad 38 milijard lir. Nadaljnje večje postavke so bile žagan in rezan les (9.9 milijarde), metalni izdelki (9,8 milijarde), kemikalije (1,8 milijarde), tekstil in prediva (1,3 milijarde), betonski kalupi (1 milijarda), elek-tromehanični in tehnični izdelki (885 milijonov), plastične mase (840 milijonov), avtomobilski deli in pnevmatike (774 milijonov) sadje in sadni sokovi (710 milijonov) itd. Iz Trsta pa smo lani izvozili na sosedna obmejna območja predvsem proizvode kemične industrije (15,9 milijarde), umetne smole in plastične mase (8,2 milijarde), stroje, tehnične naprave in električni material (7,8 milijarde), žive živali in proizvode živalskega izvora (5.8 milijarde), (4.4 milijarde) ter surovine in proizvode papirne industrije (3,6 milijarde). Promet po goriškem avtonomnem računu pa je bil v preteklem letu ......................H...Ml....miillllll...II..".»">"»""»,.l•"•,.... VAŽEN POIIV Z NEDAVNEGA REDNEGA OBČNEGA ZBORA DRUŠTVA Prosvetno društvo Rovte-Kolonkovec nujno potrebuje pristop mladih sil Poglobljeno poročilo tajvce Jolande Gustinčič ■ Tečaj slovenščine obiskuje spodbudno število slušateljev ■ Izvolili nov odbor društva Kolonkovec je znan naši zamejski javnosti v prvi vrsti zaradi raz laščanja slovenske zemlje v korist stanovanjskega razvoja mesta, kar še danes predstavlja očiten pritisk na našo narodnostno skupnost, ki ji pomeni teritorij važen dejavnik obstoja in razvoja. Razlastitve in gradnje novih stanovanjskih blokov so močno spremenile družbeno in narodnostno podobo tega kraja, kjer so še pred svetovno vojno živeli skoraj izključno Slovenci. Žal so se danes razmere na tem pod ročju bistveno spremenile, tisti Slo venci, ki so se rodili ali so se ka- Film «Železni človek» od torka dalje v Trstu V okviru Festivala festivalov bodo v kinu Ariston od torka, 26. januarja dalje predvajali film slavnega poljskega režiserja Andrzeja Wajde «L’uomo di ferro* (Czlovviek z želaza, 1981), ki je osvojil Zlato palmo na filmskem festivalu v Cannesu in je doslej doživel med italijansko publiko zelo velik u-speh. Film, ki je v bistvu nadaljevanka uspešnice »Marmornati človek*, živo prikazuje dramatične dogodke delavskih stavk v Gdansku vse do rojstva sindikata Solidarnost in je torej pomemben umetniški dokument za razumevanje sedanjih dogodkov na Poljskem. sneje priselili v ta kraj, pa z organiziranim kulturnim delovanjem vestno kljubujejo večkrat povsem nenaklonjenim razmeram, ki že desetletja spremljajo njihovo življenje. Prosvetno društvo Rovte - Kolon kovec nadaljuje in aktivno goji kulturno tradicijo teh krajev, katere korenine segajo v leto 1938, ko so v Rovtah ustanovili pevski zbor. Dejavnost društva je od povojnih let naprej označevalo, oziroma orne jevalo pomanjkanje ustreznih prostorov, saj so se morali odborniki in društveni aktivisti dolga leta se stajati v gostilni Škabar na rebri st. Ane. S pridobitvijo sedeža in male dvorane v Ul. Monte Sernio so se razmere sicer nekoliko izboljšale, še zdaleč pa ne omogočajo društvu, da bi celovito razvilo svojo dejavnost na vseh področjih. To pereče vprašanje je v svojem poročilu na nedavnem občnem zboru društva Rovte - Kolonkovec potrdila tudi tajnica Jolanda Guštin-čič, ki je prisotnim osvetlila nekatere težave in uspehe preteklega delovanja. Med slednjimi moramo gotovo uvrstit' številna gostovanja in izlete po Sloveniji in po Italiji, ki se jih j'' udeležilo veliko število članov društva in njihovih sorodni kov. Društvo pa je pred kratkim priredilo tečaj slovenščine, ki ga vodi učiteljica Luiza Cerkvenič in ki do sedaj beleži spodbuden obisk zla sti mladih. Tajnica pa je naštela tudi nekaj težav, ki negativno pogojujejo de javnost društva. Poleg pomanjkanja ustreznih prostorov se uvršča ne dvomno vprašanje mladih sil, ki jih je v društvu še vedno premalo, če prav je treba ob tem dodati, da živi žal danes na Kolonkovcu in v Rovtah malo mladih slovenskih dru žin. Zelo koristno pa bi bilo, da bi se delovanju društva približali tisti Slovenci, ki so se v zadnjih letih naselili v novo stanovanjske naselje pri Judovcu (Altura). Predsedniško poročilo je na ob čnem zboru podal Aurelio Kariž, blagajniško poročilo in razrešnico nadzornega odbora pa sta prebrala Ruggero Vekjet in Sergij Zampieri. Nov odbor društva Rovte - Kolon kovec pa je tako sestavljen: Livio, Učo in Peter Cerkvenič, Linda Do mio, Albert Furlan, Jolanda Gu štinčič, Aurelio Kariš, Borut Kodrič. Franko in Vinicio Lepre, Valerio Slavec, Karlo Valentinčič. Meri in Ruggero Vekjet, Karmela Vouk, Sergij Zampieri in Aleksander Kri-ščak. Občni zbor je med drugim pozdravil Peter Krmec, zastopnik KD «F. Venturini*, s katerim dru štvo Rovte - Kolonkovec plodno so deluje že vrsto let. Kako je z novimi tarifami v luki Vodstvo pristaniške ustanove je v zvezi i nedavnim poviškom luških tarif sinoči izdalo posebno poročilo, v katerem poudarja, da so bile tarife s 1. januarjem povišane poprečno za 19 odst. Pri tem pa —■ precizira poročilo — se dejanski povišek pri posameznih postavkah suka od 10 do 25 odst. Za pretovarjanje kontejnerjev je na primer tarifa poskočila le za 15 odst., medtem ko so tarife za operacije «na tleh» in za operacije v zvezi z «ro-ro» prometom po novem višje za 20 cdst. Kar zadeva tuje kliente, pa je dejanski povišek znatno nižji, kajti treba je pri tem računati na devalvacijo, ki jo je v zadnjem letu u-trpela italijanska lira (tarife so namreč izražene v italijanski valuti); tako so tarife za storitve, ki jih naša luka nudi Avstriji in Nemčiji. ostale praktično na prejšnji ravni, za Švicarje in Američane pa so kljub povišku danes še nižje kakor pred letom dni. naslednji: Gorica je s sosednih obmejnih območij uvozila za 29,9 milijarde lir, v nasprotno smer pa je odpremila za 27 milijard lir blaga. V uvozu so prednjačile postavke živina za rejo in za zakol ter divjačina (13,7 milijarde), les (9,3 milijarde), iverke (1,6 milijarde), gobe (669 milijonov), tehnični predmeti (659 milijonov), kemikalije (596 milijonov), plastične mase (474 milijonov), pohištvo (426 milijonov) itd. Kar zadeva izvoz v Jugoslavijo pa Konec meseca v Avditoriju II. deželna konferenca o državnih soudeležbah V tržaškem Avditoriju bo v soboto 30. in v nedeljo 31. januarja 2. deželna konferenca o državnih soudeležbah. Konferenco organizira pristojno ministrstvo v sodelovanju z deželno upravo. Razprave o delovanju obratov z državno soudeležbo v Furlaniji - Julijski krajini in v državi na splošno se bo udeležil tudi minister Gianni De Michelis. Program, po katerem se bo odvijal posvet, je naslednji: v soboto se bo konferenca začela s pozdravnim nagovorom predsednika deželnega odbora A. Comellija. Sledilo bo poročilo podpredsednika odbora in odbornika za industrijo in obrtništvo F. De Carlija. Nato bo nastopil minister za državne soudeležbe G. De Michelis. Po poročilih drugih upravljavcev državnih industrijskih obratov, se bodo na govorniškem odru zvrstili predstavniki deželnih in-distrijskih zvez ter zveze male in srednje industrije API in predstavniki enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UI. V nedeljo dopoldne bo na vrsti razprava, konferenca pa se bo zaključila z novim nastopom ministra De Michelisa, ki bo povzel glavne misli z dvodnevnega zasedanja. gar (SSk) izrazil zadovoljstvo nad zagotovilom, ki ga je na ponedeljkovi seji komisije prejel od predsednika upravnega odbora, ACT De Gavarda, da bo konzorcij pripravil prevod publikacije v slovenščino in da je prevajanje že v teku. Na včerajšnji seji so tudi vzeli na znanje sklep komisarja v tržaški občini dr. Siclarija, ki je imenoval samega sebe za člana skupščine ACT po smrti socialdemokratskega svetovalca Maria Lanze. Zadeva je pred časom dvignila precej prahu, ker so nekateri svetovalci oporekali Siclariju, da lahko kot komisar prevzame mesto, ki pripada izvoljenemu predstavniku. Sedaj so, kot kaže, končno pojasnili zadevo in sklep o zamenjavi je z včerajšnjim glasovanjem začel polnopravno veljati. Proslave ob 100-Ietnici rojstva Jamesa Joycea Dne 2. februarja bodo krajevni kulturni krogi proslavili stoletnico rojstva velikega pisatelja Jamesa Joycea, ki je dolgo let živel in deloval v našem mestu, šlo bo za niz prireditev v organizaciji u-strezno ustanovljenega mestnega odbora, ki bodo zajemale konference Alberta Moravie in drugih razumnikov (v prostorih Krožka za umetnost in kulturo. Ul. S. Carlo 2), predvajanje dokumentarca in dve bibliografski razstavi; ena bo od 1. do 15. februarja v Ljudski knjižnici, druga pa od 3. do 16. februarja v občinski umetnostni dvorani na Trgu Unita. Na prosla-vitvenih prireditvah bosta med drugimi sodelovala pisatelja Cergoly in Tomizza. Dne 2. februarja pa bodo v Ljudskem vrtu ob Ul. Giu-lia odkrili Joyceu bronast doprsni kip, delo tržaškega umetnika Mar-cella Mascherinija. Mladi gostje prišli iz Avstralije v Trst Skupina 35 mladeničev med 15. in 18. letom je prišla iz Avstralije v Trst. Vsi so sinovi emigrantov, ki so šli v deželo kengurujev iz naših krajev. Skoraj vsi mladeniči so iz Melbourna in Sidneya, v Trstu pa bodo ostali mesec dni. Gostje bodo v tem času obiskali številne znamenitosti naše dežele, industrijske obrate, kulturne spomenike itd. Srečali se bodo tudi s predstavniki oblasti i nz mladirmso vrstniki. Na ta način bodo poblize spoznali kraje, o katerih so jim pripovedovali starši. PRVA LETOŠNJA PREMIERA V GLEDALIŠČU VERDI Prodoren uspeh tenorista Carla Cossutte v Saint-Saensovi operi «Samson in Dalila» Pregovor, da ni nihče prerok v lastni deželi, ne drži vedno. To je pokazala tudi premierska uprizoritev Saint Saensove opere rSamson in Dolila* t> sredo v tržaškem gledališču Verdi z našim kriškim rojakom Carlom Cossutto v naslovni moški vlogi. In prav gotovo ne na račun njegove simpatičnosti, pač pa izključno ali skoraj izključno zaradi njegove interpretacije, ki je izzvala med občinstvom navdušena priznavanja po vsakem dejanju in seveda na koncu, ko je bilo predvsem njemu in njegovemu Samsonu namenjeno cvetje, ki je z balkonov deževalo na oder. Carlo Cossutta se je po nekajletni odsotnosti vrnil na deske tržaškega o-pernega gledališča glasovno in fizično svež, čeprav je skozi vso sezono polno zaseden na italijanskih in drugih evropskih odrih in to v vlogah, ki zahtevajo velik napor tako v pevskem kot v igralskem oziru, saj je danes Cossutta eden od redkih vrhunskih epskih tenor- jev in zato še posebej iskan in zaželen. Sicer pa je celotna postavitev opere bila na visoki ravni za kar si delijo zaslugo prav vsi njeni realizatorji od solistov do zbora, od režije in scene do dirigenta in orkestra ter baleta. V glasbenem oziru je Saint Saen sova opera «Samson in Dalila» naslonjena na melodramsko tradicijo, čeprav je bila glasba prvotna na pisana za oratorij. Toda že sama biblijska snov, sicer svobodno prenesena, se kar ponuja za odrski spektakel in to ne le v scenskem pač pa tudi v izrazito muzikalnem, orkestralnem in vokalnem smislu. Po vsebinski plati ima zgodba vse prvine melodrame od zgodovinskih dimenzij spopada med Židi in Filistejci do izrazito čustvenih poudarkov na relaciji Samson (židovski sodnik) in Dalila (filistejska lepotica) in Daliline zvijačne ljubezenske igre, ki spravi v nesrečo Samsona, pa vse do božjega maščeva- iiiiiiimiiiimiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiimtiimiiiiMiifiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiHiiMiiiiiMimHtiiiiiitHiiitHiit SREČANJE Z AKTIVISTOM SINDIKATA SOLIDARNOST Poljski duhovnik Chrapek o dogajanjih v domovini Gost je predaval v Trstu na povabilo kulturnega krožka «11 segno» Na povabilo kulturnega krožka «11 segno*, ki je zelo blizu stališčem vsedržavnega gibanja Comunione e liberazione, je poljski duhovnik Jan Chrapek govoril včeraj popoldne v tržaški cerkvi S. Maria Maggiore o verskem čutu in dostojanstvu poljskega naroda. Chrapek, ki se je po krajšem bivanju v Belgiji sedaj začasno preselil v Italijo, je bil nekaj let profesor sociologije na vseučilišču v Lublinu. Bil je med pobudniki ustanovitve socialnega gibanja «Luč in življenje*, ki je med drugim načelo oster boj proti alkoholizmu in družbeni emarginaciji, v začetku sedemdesetih let pa je aktivno sodeloval tudi pri ustanavljanju prvih celic neodvisnega sindikata Solidarnost. V jutranjih urah se je poljski gost srečal s tržaškimi novinarji, ki so mu zastavili celo vrsto vprašanj o položaju na Poljskem po proglasitvi izrednega stanja, o vlogi neodvisnega sindikata ter o vplivu cerkve in zunanjih dejavnikov na dogajanja v tej državi. Kot je bilo pričakovati, je Chrapek v svojih odgovorih osvetlil zlasti versko plat sedanjih poljskih razmer, kar pa v marsičem pomaga pri spoznavanju stvar- SREČA V NESREČI so bile na prvem mestu kemikalije (6,4 milijarde), sledili pa so nadomestni deli (4 milijarde), plastične mase (2 milijardi), semena (prav tako 2 milijardi), preja in tekstil (1,6 milijarde), jeklo (tudi 1,6 milijarde), farmacevtski izdelki (1,4 milijarde), filmski material (1,3 milijarde). 21. januar 1982 bo gotovo ostal za vedno v spominu 17-letnega zidarja Giovannija Bruna kot srečen dan, čeprav se mu je pripetila nesreča, ki pa bi imela lahko zanj tragične posledice. Manj zadovoljen bo gotovo lastnik avtomobila (na sliki), ki je mimo parkiral vozilo pri cerkvi sv. Antona Novega in našel ob vrnitvi neljubo presenečenje. Sicer pa je vse dobro, kar se dobro konča .. . Žrtev «sreče v nesreči* je bil, kot smo že omenili, mladi zidar Nasilje nad žensko? Droben prekršek! Iniciativni odbor za zakon na ljudsko pobudo proti spolnemu nasilju je priredil včeraj na sedežu ZŽl - UDI srečanje, kjer so predstavnice gibanja seznanile novinarje z novimi pobudami v obrambo predstavljenega zakona. Iniciatiimi odbor je namreč leta 79. zbral 300 tisoč podpisov v podporo zakonskega osnutka, ki ga je sestavilo žensko gibanje, Zakonski osnutek je vseboval številne točke, ki radikalno spreminjajo sedanjo, fašistično, zakonodajo (zakon Rocco) glede spolnega nasilja. Pred stavnice gibanja so trdile, da le njihov zakon izraža stvarno voljo žensk in v celoti brani njihovo dostojanstvo. Zakonske osnutke so predložile tudi druge stranke, vendar, trdijo predstavnice giba n ja, je tudi moč 300 tisoč podpisov vredna vsega upoštevanja. Vsa zadeva je romala pred parlament, oziroma posebna parlamentarna podkomisija je preučila vprašanje spolnega nasilja in sestavila predloge za novi zakon. Ko so predstavnice ženskega gibanja in Pa Iniciativnega odbora za ljudski zakon proti spolnemu nasilju videle predloge, so takoj sklenile, da mora Iniciativni odbor ponovno zaživeti. Novi pred logi, so povedale ženske tudi na včerajšnjem se stanku v Trstu, so slabši od določb, ki jih pred videva zakon Rocco. Storjen je bil korak nazaj. Strožje ocene si je težko zamisliti, saj je bil zakon Rocco sprejet v času črnih srajc. Razlike med tem, kar predlaga žensko gibanje in tem. kar predlagajo člani parlamentarne pod- komisije so resnično globoke. Zakonski osnutek, ki ga je pripravilo gibanje, pravi, da je spolno nasilje zločin proti določeni osebi; podkomisija trdi, da gre za zločin proti morali. Gibanje pravi, da je posilstvo hud in objektiven zločin in je za to nujen neposreden postopek tudi brez prijave: podkomisija pravi, da se posilstvo prijavi kot manjši prestopek. Gibanje pravi, da naj se posilstvo kaznuje po hitrem sodnem postopku, podkomisija pa, da po navadnem postopku. Žensko gibanje pravi, da naj se lahko predstavi kot prizadeta stranka, podkomisija, da ne. Gibanje pravi, da je nasilje tudi tisto, ki ga izvrši mož nad ženo; za podkomisijo to ni kaznivo dejanje. Razlike so očitne, saj podkomisija meni, da je spolno nasilje nad žensko sicer nekaj, kar krši moralne norme, ni pa zločin proti neki osebi, kot na primer, če pretepeš in raniš soseda. Tudi če mož pretepe doma ženo, za komisijo ni kaznivo. Takšno pojmovanje in razumevanje problema je resnično čudno in ne upošteva ženske kot polnovredne osebe. Povsem razumljivo je torej, da so prav ženske močno ogorčene in da bodo, kot so nam včeraj povedale nekatere predstavnice gibanja, naredile vse, da takšni predlogi ne bi prišli pred parlament, oziroma, da bi parlament upošteval voljo žensk in izglasoval zakon, ki ne bi še enkrat ponižal ženske. Tudi mi pravimo, da ni najbolj omikano slediti Butalcem, ki so vas delili na ljudi in ženske .., (am) Giovanni Bruno, doma iz Ulice Bru nelleschi 6, ki je med obnovitveni mi deli na cerkvi sv. Antona Nove ga izgubil ravnotežje in padel z 20 metrskega zidarskega odra. Na sre čo je zgrmel na parkirani avto mi ni minor in mu močno poškodoval streho, pri padcu pa se je zidar samo močno udaril v levo roko. Sprejeli so ga na nevrokirurškem oddelku glavne bolnice, kjer se bo moral zdraviti približno pet dni. Bruno je zaposlen pri gradbenem podjetju «Edil Žago*, 1; ima svoj sedež v Ul. Paganini. Oprostilna razsodba nasproti Turkinji Na kazenskem sodišču je bila včeraj razprava proti turški državljanki Cakarlar Perihan, ki je vpletena v znano afero lažnih nosečnic — te so tihotapile mamila. Ženska je sedela na zatožni klopi pod obtožbo groženj in povzročitve telesnih poškodb sodržavljanki, ki je bila za rešetkami zaradi omenjenega tihotapstva. Obtoženka je sozapornico napadla, da bi od nje izsilila zanikanje njenih prvotnih izjav pred sodnim zborom. Cakarlar Perihan so sodniki oprostili, kolikor zadeva obtožbo glede groženj, vendar s sumnjo, a v zvezi s telesnimi poškodbami niso zoper njo nastopali, ker prizadeta so-zapornica ženske ni prijavila. Cakarlar Perihan je bila v prizivu obsojena na 5 let in 4 mesece ječe: lahko bi izkoristila začasno svobodo proti vplačilu 20 milijonov lir. denarja pa očitno ni bilo in tako je ostala v zaporu — doslej je presedela tri leta. • Danes ob 18. uri bodo na Trgu San Giovanni 3 (II. nadstropje) odprli nov sedež študijskega krožka «Ercole Miani*. nih vzrokov razvoja dogodkov od prvih delavskih stavk v ladjedelnici v Gdansku leta 1970 do nedavnega udara generala Jaruzelskega. Verski čut in boj za svobodo sta na Poljskem, včeraj kot danes, neločljiva dejavnika tudi pri boju delavskega razreda, ki po Chrapkovem mnenju, ne zaupa več v politiko in diplomacijo. «V Italiji in v zahodni Evropi sploh* je med drugim rekel poljski duhovnik, »gledate na dogajanja na Poljskem le pod vplivom domačih razmer in se pri tem nikoli ne poglobite v zgodovino našega naroda, ki je prepletena s tragedijami in neizpolnjenimi obljubami tako s strani Vzhoda kot Zahoda.* Ob tem pa je bil Chrapek kritičen do zahodnih držav («ki so jim bolj pri srcu bančni krediti kot usoda poljskega naroda*) ter odločno podprl gospodarske sankcije proti tej državi, ki bi lahko po njegovem mnenju oši-bile politično ma bodo vremenske in vodne razmere normalne, bodo z uvozom prenehali ob ponovnem obratovanju jedrske centrale v Krškem, torej sredi februarja. Pri tem pa velja dodati, da trenutni uvoz električne energije po pet milijonov kWh na dan pravzaprav niti ni uvoz, pač pa gre ...................................................... TUDI ITALIJA BO V KRATKEM DOBILA IZŠOLANE «TERAPEVTE LJUBEZNI* Znanost o spolnosti se bo kot enakopravna veda prav te dni uvrstila med univezitetne predmete Že v samem začetku se opaža, da bomo tudi tu imeli dva tokova; laičnega in katoliškega Tudi Italija bo v kratkem dobi-** izšolane «terapevte ljubezni*. Kones letošnjega akademskega leje bo namreč prva skupina, v kateri je devetdeset zdravnikov in Psihologov, zaključila dveletni izpopolnjevalni tečaj na Višji _ šoli klinično seksologjo. Solo je u-stanovil in jo vodi ginekolog An-Pl'ea Salvati, ki je med tistimi 'talijanskimi strokovnjaki, ki so ® faznih aspektih spolnosti in vc-aa, ki jo obravnava, že veliko Pisali. Seksologija kot enakopravna *lanstvena veda stopa v teh dneh todi v vrste univerzitetnih predmetov: prvi uradni univertizetni le0aj bi namreč moral steči ja-ni'aija. na milanski univerzi pa ?kj bi ga vodil profesor Česa binnchi s spihološkega inštituta. Poleg teh visoko strokovnih in ^adnih tečajev pa v Italiji, kot "'ugod po Evropi, da seveda .•druženih držav Amerike, ki ima-j? nedvomno prvenstvo v tem. ni-b ne primerjamo z evropskimi drčami. nastaja skoraj iz dneva v i*n vrsta seminarjev, ki v nekaj "'teh zelo površino preletijo tako ‘Spleteno in različno tolmačeno ^'“blemntiko. Seksologija je. kot vsaka mla-veda, še precoj nedefinirana. oziroma jo različni strokovnjaki raznih usmeritev drugače interpretirajo. Sploh ne poznamo, predvsem po zaslugi ameriških strokovnjakov, veliko smeri, ki se med seboj včasih tudi bijejo. Nedvomna različnost pristopov do težav v spolnem življenju — temu se v svojem praktičnem delovanju posveča seksologja — vpliva tudi na italijanske strokovnjake in na vse zdravstveno in pomožno osebje, ki se zaradi službe hočejo spoznati z najnovejšimi pogledi na spolnost na splošno, na obveščanje in informiranje o tem. na zdravstvene in splošne pristope do težav, ki se pojavijo pri življenju v dvoje. Večino tečajev obiskujejo namreč razni operaterji, ki delujejo v sklopu laičnih ali katoliških družinskih posvetovalnic in se zato zelo pogosto srečujejo z drobnimi in velikimi težavami, ki jih prinaša nepoznavanje lastnega telesa in odzivov ali odporov, ki jih lahko nudi na zaželene ali nezaželene dražljaje. Seminarje in razne strokovne tečaje organizirajo prvenstveno iz dveh potreb: prvič, ker je veliko povpraševanje s strani uporabnikov javnih zdravstveno - socialnih struktur — v prvi vrsti družinskih posvetovalnic — po nasvetih, ki se posredno ali neposredno nanašajo na to problematiko (kontracepcija, težave pri spolnih odnosih, spolna vzgoja otrok in splošnejša osveščenost o problematiki); drugič, ker se želijo seznaniti z osnovnimi načeli in novejšimi metodami seksologije tako zdravniki-gineko-logi kot tudi vsi operaterji, ki že delujejo v družinskih posvetovalnicah. Prav zaradi tega je AIED, to je prv% organizacija v Italiji, ki je sploh začela širšo javno debato o načrtovanju rojstev, priredila že več tečajev raznih stopenj in za različne udeležence. Vendar je glavna težava v finansiranju takšnih pobud, je že večkrat poudaril predsednik AIED (Associazione italiana educazione demografica) Luigi Laratta, kajti iz javnih sredstev skorajda ni mogoče dobiti podpor. Zato tudi morajo tečajniki Višje šole za klinično seksologijo plačati šolnino (približno 400 tisoč lir letoo. brez osebnih stroškov seveda), kljub temu pa je prijavlje-ljenih veliko več kot jih šola lahko sprejme in tudi prihajajo iz različnih krajev Italije. Vsi so namreč v glavnem že v službah kot zdravniki, psihologi ter si morajo tudi delo tako porazdeliti, da lahko redno obiskujejo tečaj. Povpraševanje po strokovnem izobraževanju je pač takšno, da zlasti mlajši operaterji naredijo vse. kar je v njihovi moči, da si ga pridobijo. In pri tem nimajo veliko izbire, če jim gre za bolj poglobljen študij: opreti se morajo predvsem na bolj ali manj zasebne pobude, ki jih označujejo navadno zelo jasno, opredeljena ideološka izhodišča. Ne bi sicer tokrat podrobno naštevali raznih šol — navadno nosijo irtie po terapevtu-izumitelju in to so predvsem Američani — vendar se v Italiji predvsem delijo na laične in katoliške. Že tu gre za prvo bistveno opredelitev, kajti katoliške jemljejo v poštev predvsem načrtovanje rojstev in zanemarjajo spolnost kot možnost osebnega izražanja in čustvovanja. obenem pa tudi pri kontracepciji se omejujejo predvsem na tako imenovana «naravna sredstva* (kot je lahko tudi abstinenca). V veliko širšem laičnem aspektu pa je cela paleta bolj kot teoretičnih interpretacij seksologije njenih praktičnih izražanj: nekateri jo vključujejo v splošno označeno človeško «obnašanje», drugi omejujejo posege na sfero spolnih odnosov, nekateri so vnesli tudi psihoanalitične primesi in, končno, kar predstavlja nekakšno novost, so področje intervencije razširili na vse, kar bi lahko zaviralo, o-ziroma pospeševalo, «željo po spolnosti*. Sem pa dejansko lahko sodi skoraj vse od okolja do zdravstvenih problemov, od zavestnih do podzavestnih teženj. Poleg vseh naštetih težav, v pr-struktur, pa se postavlja še vprašanje, ali je seksologija resnična potreba ali le moda. Znani italijanski strokovnjak Willy Pasmi, ki sicer deluje predvsem v Švici, tudi zaradi nerazumevanja italijanskih ustanov, trdi. da je veliko enega in drugega, vendar pa je zelo pozitivno že dejstvo, da se tudi v Italiji razpravlja o tako občuteni problematiki. Za razpravo, ki bo privedla do konkretnih posegov, pa so potrebne najrazličnejše pobude, tudi če je precej takih, ki niso najbolje izpeljane. Še zlasti so potrebni operaterji, ki znajo na znanstven in človeško topel način odgovoriti na stotine vprašanj, ki jim jih zastavljajo pacienti zato da bi dobili določeno pomoč, ne pa moralno pridigo. . (bp) za nekakšno izposojanje tuje e-lektrike, ki jo bo Slovenija vrnila, brž ko bodo dane možnosti. Ko bo namreč jedrska centrala v Krškem začela delovati z vso svojo zmogljivostjo, bo e-lektrcenergetski sistem Slovenije vrnil Italiji in Avstriji uvoženo elektriko. Verjetno bo to v bližnji spomladi, le da bodo tedaj morali iz Slovenije izvoziti v Italijo odnosno v Avstrijo nekoliko več elektrike, kot so jo, oziroma jo bedo uvozili, kajti znano je, da je pozimi električna ener- cih. Kar pa zadeva sedanjo «fa-zo mirovanja* jedrske centrale v Krškem, bomo povedali, da gre za fazo preverjanja, ki jo je zahtevala ameriška družba, ki je dobavila osnovne naprave jedrske centrale. Da nam bo stanje v elektrogospodarstvu Slovenije bolj jasno, bomo navedli nekaj številk. Skupna poraba električne energije v Sloveniji v letu 1981 je znašala nič manj kot 8 milijard 300 milijonov kWh. To se pravi, da je prišlo na državljana nekaj nad 4500 kWh elektrike. To je bito za 3,4 odstotka več kot leta 1980, vendar pa tudi za 3,7 odstotka manj, kot je elektrogospodarstvo Slovenije napovedalo. Slovenske hidro-centrale in termocentrale so se v lanskem letu lahko pohvalile, da so proizvedle izredno veliko elektrike, namreč nič manj kot 7 milijard 470 milijonov kilovatnih ur električne energije. To pa je za obilnih 6 odstotkov več kot v letu 1980. In vendar je tudi res, da je morala Slovenija veliko električne energije uvoziti, ker so bile pač potrebe mnogo večje. V času največje proizvodnje pa je Slovenija izvozila skoraj 19 milijonov kWh elektrike v tujino. Pri tem velja navesti izredno zanimiv podatek: v lanskem, torej v letu 1981 je Slovenija proizvedla več elektrike kot leto prej, ko je morala uvoziti iz tujine malone 136 milijonov kWh elektrike, toda nič manj kot 118 milijonov kWli elektrike je Slovenija uvozila iz — Albanije. Seveda je Slovenija največ e-lektrike «uvozila* iz sosednih republik, od koder je prevzela nič manj kot 992,2 milijon-- kWh e-lektrike, kar je za poldrugi odstotek več kot leto prej. Seveda gre tudi v tem primeru za ♦izposojanje* električne energije v času konic oziroma v času največjega primanjkljaja. Ker pa Slovenija v splošnem potrebuje veliko več energije kot je more proizvesti, je za 992 milijonov kWh elektrike, kolikor jo je dobila iz sosednih republik, vrnila le 189 milijonov, ostalo je pač Slovenija plačala. Za zaključek bomo navedli le nekaj podatkov za zadnji mesec minulega leta, za december. Slovenske potrebe so v decembru znašale skupno 792,8 milijona kWh, slovenske elektrarne — vodne in termične — pa so dale 701,3 milijona kWh. To se pravi, da je vendarle veliko elektrike manjka to, pa čeprav je zmogljivost slovenskih elektrarn bila izkorišče na v celoti in so elektrarne da le v decembru lani za 15,1 odštet ka, konkretno 92 milijonov kWb elektrike več, kot , v decembru 1960. Kot nam gornje številke povedo, bo kljub jedrski centrali v Kr škem Slovenija morala poskrbeti še za nove zmogljivosti, kajti sicer bo proizvodnja elektrike ali bolje razpoložljivost električne e-nergije zavirala nadaljnji ekonom ski razvoj. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 šolska vzgoja: Zgodovina 13.00 Hišna beležnica 13.25 Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK 14.00 Kje je Anna? - TV nadaljevanka 14.30 Danes v parlamentu 14.40 Doba rasti - dok. oddaja 14.50 Pink Panters - risanka 15.00 šolska vzgoja: Življenje živali V šolski oddaji na prvem kanalu bo danes govor o nekaterih vrstah ptic, konkretno o vodnih pticah, ki so v veliki nevarnosti, da izumrejo, kajti posebno vodne ptice so vezane v svojem žaljenju na obalne vode, ki so žal hudo umazane. V konkretnem primeru bomo danes zvedeli kaj več o nekaterih vrstah vodnih ptic iz Nove Zelandije 15.30 športne kronike 16.00 DNEVNIK 1 - Kronike Sever kliče Jug - Jug kliče Sever 16.30 Trije vnuki in majordom Prstan za Cissy 17.00 DNEVNIK 1 - Flash 17.05 Neposreden prenos s tvojo anteno 17.10 Otok zakladov - risani film Neposredno - dopisništvo, aktualnosti, predstave 17.45 The Jackson Five - Risanka 18.50 Trapper - TV film 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Tam, tam - aktualnosti DNEVNIKA 1 21.30 Spencer Tracy: «Missione segreta* V ciklus filmov, ki je posvečen velikemu ameriškemu filmskemu umetniku Spencerju Tracyju pride nocoj na vrsto film; «Misstone segreta*, ki ga mnogi filmski kritiki smatrajo za enega najboljših filmov o drugi sve-. tovni vojni. Film je režiral Marvyn Le Roy in igrajo v njem poleg že omenjenega Tracvja še Van Johnson, Robert Walker, Tim Murdoc, Robert Mitchum in drugi. Van Johnson se je v tem filmu izredno uveljavil in si odprl pot v filmski svet. Film je posnet po delu pisatelja Laivsona o letalskem napadu na Tokio. Gre pravzaprav za dejanski dogodek, ko je polkovnik Doolitfie vodil letalski napad na glavno mesto Japonske leta 1944 23.45 DNEVNIK Ob koncu Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal % 12.30 Opoldanski program En dan v . .. 14.00 Popoldan, dnevna rubrika Mnenje 14.10 Dosjer Mata Hari - konec TV nadalj. 15.25 šolska vzgoja: Ženska okoli sveta Program za mladino 16.00 Grozna Lucia - TV film čebelica Maja - risanka 16.55 «La mossa del cavallo* -televizijske zgodbe Še eno vprašanje 17.45 DNEVNIK 1 - Fiash 17.50 DNEVNIK 2 - Večerne športne vesti Iz parlamenta 18.05 Danes: Stereo 2 - glasbene informacije 18.50 Srce in utrip srca - TV film Napoved vremena 19.45 DNEVNIK 2 20.40 Portobello - petkov trg 21.55 Hong Kang mesto beguncev - dok. oddaja 22.45 Dvojno življenje Henryja Phyfeja - TV film 23.15 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti 23.45 Šolska vzgoja: Tvoje ime je Jonah Tretji kanal 16.55 Vabilo: Dvajsat let do 2000 - dok. oddaja 17.30 Zadnje letalo za Benetke 19.09 DNEVNIK 3 19.35 Težka solidarnost 20.05 Šolska vzgoja: Rim: 20.000 milj zgodovine 20.40 Zbegam mladost 21.50 Felice Musazzi: Stane di gente senza storia 22.25 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 17.25 Poročila 17.30 Jelenček, otroška serija 18.00 Dekliški nonet sCarmen* 18.30 Obzornik 18.45 Kako se sporazumevamo, od daja iz cikla Človekovo telo Žvrgolenje ptic, cvrčanje žuželk, lajanje psov, renčanje zveri in govorjenje ljudi, to so zvoki, ki poživljajo okolje in jih včasih jemljemo kot romantično kuliso, drugič pa kot grozečo nevarnost. V resnici pa so govorica, sredstvo sporazumevanja nara ve. Vendar ta čudovita na rava, ki nas obdaja z vese Ijem ali grozo, pozna tudi nemi, neslišni govor gibov, kretenj, premikov, ki jih živa bitja dojemajo morda še globlje kot zvoke in tone. Kdo ve, kje je začetek dojemljivosti, kje razum spre meni zaznavo v zavest in spoznanje? O tem bomo da nes prisluhnili v zdravstve ni oddaji z naslovom «člove kovo telo* 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 A. Marodič: Naš* krajev na skupnost - Varnost pa taka 21.00 Ne prezrite 21.15 Ti dnevi, ta leta: Filmska kronika 1950, 1. del dok. serije 22.00 Poročila 22.05 Spremljamo - sodelujmo! -športna oddaja 22.15 Nočni kino: Luther, ameriški film Koper 13.30 in 15.30 Odprta meja Med današnjo Odprto mejo bodo na sporedu med drugim še nasled-slednji prispevki: TRST — Intervju z Oskarjem Kju-drom ob lOJetnici TPPZ »Pinko Tomažič* VIDEM — Maratona na smučeh TRST — Razstava Gombacci in še Športna napoved 16.00 Nikola Tesla - TV nadalj. 17.00 Rezervirano za najmlajše 18.00 Ponovitev filma 19.30 Aktualna tema 20.00 Risanke 20.15 TV D - Stičišče Dve minuti 20.30 Nihalo groze - film 22.10 TV D - Danes 22.20 Visoki pritisk - glasbena oddaja - Ob koncu TV D -Danes Zagreb 17.45 Miniature 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Reka 18.45 Koraki, -mladinska oddaja 19.30 TV’ dnevnik 20.00 Potovanje Charlesa Danvi-na, serijski film TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00,17.00, ■■ 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Tri slovenske sestre: 130 let Družbe sv. Mohorja; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Svet se vrti počasi; 10.10 Koncert: 11.30 Poldnevniški razgledi: Literarni listi; 12.00 Na goriškem valu - Beležka; 13.20 Četrtkova srečanja (ponovitev): 14.10 Otroški kotiček: Kje je napaka?: 14.30 Roman v nadaljevanjih: Edvard Kocbek: cStrah in pogum* - I. del: 15.00 Odtrgana kulisa. Film in filmska glasba: 16.00 Svet za obžarjen (ponovitev); 17.10 Mi in glasba: violinist Primož Novšak in pianist Rolf Maser v Kulturnem domu v Trstu; 18.00 Kulturni dogodki; 18.40 Kako ti je ime?; 18.50 Priljubljeni motivi. KOPER (ltali|anski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 1L30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Koledarček; 9.00 Štirje koraki; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je ...; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Več kot ena pesem; 12.05 Glasba po željah; 15.00 Danes se govori; 16.00 Kultura in družba; 16.10 Glasba, glasba; 16.32 Crash; 16.55 Izletnik; 17.00 Zvezdin prah; 17.32 Petkov koncert. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.37 Kinospored; 13.30 Otvoritev; 13.40 Objave: 13.45 Glasba: 14.03 Glasbene želje poslušalcev po telefonu; 14.40 Reklamni pas; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Zapojmo in zaigrajmo; 16.15 Reklame; 16.18 Poje Moni Kovačič; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Aktualna tema; 17.33 Iz zborovskega arhiva. RADIO 1 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12)00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 -' 8)45 Glasbena kombinacija; 9.02 - 10.03 Radio tudi jaz 1982; 11.10 Takoj se vrnem; 11.34 Radijska priredba; 12.03 Ulica A siago Tenda; 13.25 Poštna kočija; 13.35 Master; 14.28 šolska vzgoja; 15.00 Popoldanska sreča- Danes, ob 16. url bo na prvem programu italijanskega Radia oddaja o Slovencih in Italijanih na Krasu. Prikazali bodo našega pesnika Kosovela 1n italijanskega pesnika Slataperja. nja; 16.00 II Paginone; 18.05 Zvočna kombinacija; 18.30 Globetrot-ter; 19.30 Radio 1 - jazz 82; 20.00 Enodejanka; 20.32 Vrtiljak; 21.00 Simfonični koncert; 23.10 Telefon ski klic. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobr ojutro. otroci!; 7.30 Z radiom na poti; 8.05 Za šolarje; 8.35 O-troške igre - Potovanje okrog sveta; 8.50 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za ...; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12,10 Iz glasbene tradicije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Danes do 13. - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Priporočajo vam . ..; 11.50 človek in zdravje; 14.05 Skladatelj Jakov Gotovac sredi življenja ...; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja jo; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 NapoJci za turiste: 15.50 Radio danes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak: 17.00 Studio ob 17.; 18.00 Pojemo in godemo; 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Lahko noč, otroci: 19.45 Mi nute z Blejskim kvintetom; 20.00 Uganite, pa vam zaigramo...; 21.05 Oddaja o morju in pomor ščakih: 22.30 Radi ste jih poslu šali: 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Petkov glasbeni magazin. V ABONMAJU SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA Primorsko dramsko gledališče bo gostovalo v Trstu in Gorici Primorsko dramsko gledališče prihaja to pot v zamejstvo z znanim Molierovim delom «Don Juan ali kamniti gost*. V prevodu Josipa Vidmarja, režiji makedonskega režiserja Ljubiše Georgijevskega, kostumih Alenke Bartl ter sceni Mio-draga Tabačkega so Novogoričani uprizorili to znamenito delo o večno hrepenečem in razočaranem ljubimcu v lanski sezoni in z njim doživeli prodoren uspeh tako pri pu bliki kot pri kritiki. V kamnitem kipu, ki je simboliziran bog oziroma religiozno - moralni kodeks ter družbena konvencija, je Moliere resda hotel simbolizirati in prikazati neko višjo pravičnost, toda kvalitetno nekaj doce la drugega kot pri vseh ostalih ob- likovalcih donjuanske snovi. Ta snov je pri francoskem komediografu razlog za kazen. Skoraj ves čas komedije je Moliere na Don Juanovi strani in ima, kot je videti, vseskozi prav. Njegova izjemna vitalnost, šarmantna samozavest, duhovitost in pogum so poteze, ki so simpatične in ki opravičujejo nje gove erotično - moralne nazore ter njegova dejanja. V uprizoritvi Primorskega dramskega gledališča tolmačita vlogi Don Juana in Sgana-rela igralca Bine Matoh in Ivo Barišič. S to komedijo bo novogoriški ansambel gostoval v Katoliškem domu v Gorici 24. in 25. januarja, od 28. do 31. januarja pa v tržaškem Kulturnem domu. ANSAMBEL BRATOV « K R T » iz KAMNIKA s pevko Marinko ter humorista Tinče in Pero bodo nastopili jutri, 23. januarja, v SKEDNJU v domu «Jakoba Ukmarja, ob 16. in 20. uri. V nedeljo, 24. januarja, v kinodvorani v BAZOVICI, ob 16.30 in v DOBERDOBU, ob 20. uri. S 1. januarjem 1982 številka IVA obvezna za vse kmetovalce Kmečka zveza obvešča vse kmetovalce, ki v letu 1980 niso presegli deset milijonov lir prometa in ne vodijo knjigovodstva IVA, da marajo od 1. januarja 1982 imeti številko IVA. Ministrstvo za finance je namreč sklenilo, da morajo vsi proizvajalci imeti svojo številko IVA (numero di partita IVA), ki jo bodo morali sporočiti svojim odjemalcem in dobaviteljem. kateri jo bodo nato predložili njihovi letni prijavi IVA. Kmečka zveza vabi zato vse svoje člane in kmete, da se nujno zglasijo v njenih uradih, ki jim bodo na razpolago za izpolnjevanje vseh formalnosti. Opozarjamo, da so za kršitev omenjenih obveznosti pred-viaene visoke denarne kazni. Tajništvo Kmečke zveze Čestitke Razstave V galeriji «Sala d’Arte Moderna* v pasaži Rossoni bo danes, ob 18. u-ri odprla razstavo svojih del tržaška slikarka-naivka Mihaela Velikonja, ki bo razstavljala do 31. t.m. Razstava je odprta sleherni delavnik od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure, ob praznikih pa od 10. do 13. ure. * # * V nedeljo, 24. t.m. se bo na Trgu Barbacan v razstavišču Centro Bar-bacan zaključila razstava umetniških fotografij tržaškega mojstra prof. Tullia Stravisija z naslovom »Slike s kopnega in z morja*. Galerija je odprta od 10. do 13 ter od 17. do 20. ure, v nedeljo pa le do 13. ure. GLASBENA MATICA TRST Sezona 1981 - 82 6. abonmajski koncert Danes. 22. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v TRSTU TRIO Dl TRIESTE Dario De Rosa — klavir Renato Zanettovich — violina Amadeo Baldovino — violončelo (Schubert, Brahms) Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Predsednik upravnega odbora Slovenskega raziskovalnega inštituta sklicuje na podlagi 6. člena pravil 8. REDNI OBČNI ZBOR ki bo danes, 22. januarja, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, z naslednjim dnevnim redom: 1. poročilo upravnega odbora; 2. obračun in predračun: 3. poročilo nadzornega odbora; 4. razno. 'GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM Fran Levstik MINISTER GREGOR PA NIČ Izvaja ALOJZ MILIČ Jutri, 23. januarja, ob 12. uri Pavel Golia JURČEK pravljica v štirih dejanjih s prologom Režija MARIO URŠIČ Danes, 22. januarja, ob 10. uri Včeraj-danes Danes, PETEK, 22. januarja ViKTOR Sonce vzide ob 7.37 n zatone ob 16.56. — Dolžina dneva 9.19. — Lu-na vzide ob 5.27 in zatone ob 14.35. Jutri, SOBOTA, 23. januarja RAJKO .'•t w;- ■ ' "i. f- ' s , „, • Vreme včeraj: najvišja temperatura 4,5 stopinje, najnižja minus 0,6, ob 18. uri 3 stopinje, zračni tlak 1025,2 mb ustaljen, veter 4 km na uro severozahodnik, vlaga 36-odstot-na, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 8.2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Mara Crismani, Fabio Rodi, Sara Rodi, Sara Mar-chesan, Alessia Orsi. Sara Detloma, Jessica Gianella, Stefania Dio-nis, Vincenzo Addenzio, Lara Ana-stasia. Monica Bonazz.a, Giorgia Gugliotta. UMRLI SO: 80 letni Giovanni To-minez, 74-letna Adalgisa Politeo por. Lumini, 78-letna Giovanna Luch vd. Trainotti. 55-letni Giordano Umer, 72-letna Amelia Bacci vd. Gerin, 79 letni Eugenio Sergi, 62-letni Oscar Metljak, 76-letni Artemio De Ange-lis, 74-letna Armanda Freund, 87-letna Amalia Agostini vd. Gianni, 58-letni Gianni Sbona, 77-letni Bernardo Folpini. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) [JI. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero Ul. Felluga 46 in Ul Mascagni 2. d 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul Ginlia 1 ih Ul. S Giusto 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Giulia 1 in Ul. S. Giusto L ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. tire, tel. 68-441. Gledališča ROSSETTI Danes ob 20.30 bo gledališka skupina Teatro Libero R. V. predstavila izven abonmaja delo Carla Goldonija »La Locandiera* v priredbi Luchina Viscontija. Za abonente 40 odst. popusta. Rezervacije pri os red* nji blagajni. * * » Od ?6. -januarja bo II Centro tea-trale Brfesciahp preŠSt&PHo delo «La Venexiana» z Alido Valli. Odrezek 3 izmeničen. 50 odst. poRusta za a-bonente, ki so že uporabili odrezek. VERDI V nedeljo ob 16. uri (red D/D) druga predstava opere »SAMSON IN DALILA*. Dirigent Pichas Steinberg, režiser Alberto Fassini. V glavnih vlogah nastopajo Petra Malakova, Karlo 'Košuta, Giampie-ro Mastromei, Angelo Nosotti, Giuseppe Botta. Giovanni Gusmeroli, Dario Zerial in Enzo Scodellaro. Pri blagajni gledališča prodaja še razpoložljivih vstopnic. AVDITORIJ Tržaška gledališka skupina CIRT v predstavi «Racconti d'estate (Ar-lecchino e Pulcinella)*. Zjutraj ob 1.30 in ob 11. uri predstave za šole. zvečer ob 20.30 za odrasle. Kino Cappella Underground 18.00—20.00— 22.00 «La tenerezza del lupo*. Režija Uli Lommel. Ariston 16.00 «Per favore non mor-dermi sul collo*. Režija Roman Polanski. Igra Sharon Tate. Ritz 18.00 cAmore senza fine*. Režija F. Zeffirelli. Brooke Shields, Martin Hewitt. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eden 17.00 «La corsa piu pazza del mondo*. B. Reynolds, R. Moore, D. Martin. S Davis Junior. Grattaeielo 15.30—22.15 »Culo e ca-micia*. R. Pozzetto in E. Monte-sano. Penice 16.00—22.15 »Innamorato paz-zo». A. Celentano in O. Mum Nazionale 15.30 »Pierino la peste al-la riscossa*. Barvni film. Cristallo Danes zaprto. Capitol 16.30 »Lo stesso giorno il prossimo anno*. Moderno 16.00 »Stati di allucinazio-ne». Prepovedan mladini pod 14. letom. Filodrammatico 15.00 »La zia eroti-ea*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «Asso». Adriano Celentano. Vittorio Veneto 16.30 »Le supersexy mogli svedesi*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 15.00 »La figlia di Ryan». Radio 14.30 »Erection blue*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.00 »Gigolo*. David Bo-wie. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-569; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje; tel. 271-124. Zlatarna AURUM Preden prodate vaše staro zlato zglasite se pri AURUM v ul. Mazzini 43/D TRST tel. 68980 NUDI konkurenčna kotiranja in brezplačne ocenitve Danes praznuje 21. rojstni dan GIULIANA MICALI iz Ricmanj. Mnogo sreče in zdravja ji želijo mama, papa, brat VValter, sestra Oriet-ta, mož Mauro ter mala Monica, ki pošilja mamici koš poljubčkov. Danes praznuje 13. rojstni dan naša ljuba VALENTINA VISENTIN iz Nabrežine. Mnogo zdravja, sreče in uspeha v šoli in življenju ji želijo botra Iva ter družini Ščuka in Vodopivec. Danes praznuje rojstni dan IRMA KRIŽMANČIČ iz Trebč. Mnogo zdravja in sreče ji iz srca želi družina Križmančič iz Bazovice. Danes praznuje 10 let DAMJAN KRIŽMANČIČ. Obilo zdravja in u-sneha v šoli mu želijo vsi domači. Razna obvestila Kulturno društvo Škamperle in Kulturno društvo Union vabita na ples z loterijo, ki bo jutri, 23. januarja, ob 21. uri na stadionu »Prvi maj*. Rajonski svet za vzhodni Kras sklicuje danes, 22. januarja, ob 19.00 v Ljudskem domu v Trebčah javno zborovanje na temo »Področje za znanstvene raziskave pri Banih in varianta štev. 30 k SORN*. Sodelovali bodo izredni komisar tržaške občine, predsednik področja za znanstvene raziskave in zastopnik KGS. Fotokrožek Trst 80 obvešča, da bo seja danes, 22. t.m., ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20. Prinesite izdelke. Zveza borcev VZPI - ANPI — Boljunec priredi ob 38. obletnici masovnega odhoda v partizane 6. februarja ob 19. uri v hotelu Mae-stoso v Lipici,, kulturno - družabni večer. Vabimo vse partizane, aktiviste in simpatizerje, da se prireditve množično udeležijo. Vpisovanje v kavarni Marije Žerjal v Bo-ljuncu vsak dan, razen ob ponedeljkih. od 18. do 20. ure ter na sedežih sekcij sledečih vasi: Boršt - Zabre-žec. Bazovica, Trebče, Opčine in Križ. UGODNOSTI ALI DODATNE TEŽAVE IN NEVŠEČNOSTI? Deljena mnenja o predlogu za sprostitev delovnega urnika v trgovinskih obratih Pri združenju trgovcev so načelno za ohranitev sedanje ureditve Pomisleki glede zaposlitve dodatnega osebja v večjih trgovinah Sprostitev bi bila uspešna le ob večji discipliniranosti trgovcev Mali oglasi telefon (040) 7946 72 ODSTOPIM nekaj zadnjih letnikov Službenega lista SFRJ. Telefon: (040) 631646. PRODAM štirisobno stanovanje s kuhinjo in kopalnico. Tel. (040) 228390 TRGOVSKO podjetje išče delovno moč s prakso v knjigovodstvu. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro »Knjigovodstvo*. IŠČEM fanta za namestitev pohištva z vozniškim dovoljenjem in voljo do dela. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Vesten* SLOVENSKO stalno gledališče v Trstu razpisuje delovni mesti frizerke in odrskega delavca. Pogoji: italijansko državljanstvo, obvladanje slovenščine, končana obvezna šola, odslužen vojaški rok. Pismene prošnje sprejema uprava SSG Trst, Ul. Petronio 4 (Kulturni dom), do 27. t.m. ali do zasedbe delovnih mest. FANT s trgovsko izobrazbo išče katerokoli zaposlitev. Telefonirati na štev. (040) 228177 od 8. do 14. ure. PRODAM 120-basno harmoniko. Telefon (040) 231738. FERNANDO — trgovina obutve in usnjene galanterije sporoča, da je v teku do 6. februarja sezonska razprodaja vseh artiklov. ŠTIRISOBNO stanovanje s teraso, po želji s kletjo, skladiščem ali dvoriščem nudim v zameno za dvosobno stanovanje in izplačilo razlike. Telefon (040. 225970 ali 825546 MODE VALENTINA — Dom jo sporoča, da ima na razprodaji vse vrste oblačil. OBČINA Devin - Nabrežina razpisuje javno selekcijo na osnovi listin in izpitov za izredno zaposlitev enega geometra ali gradbenega izvedenca za dobo 90 dni. Interesenti morajo predložiti prošnjo na navadnem papirju in v njej navesti naslov, osebne podatke ter posest italijanskega državljanstva in diplome geometra ali gradbenega izvedenca. Zahtevana starost; kandidati ne smejo biti mlajši od 18 let in ne smejo presegati 35. leta starosti, razen izjem, ki jih predvideva zakon. Prošnji morajo priložiti (na navadnem papirju); predpisani študijski naslov, morebitna potrdila o službovanju v javnih ustanovah, morebitne listine, ki dokazujejo pravico do zvišanja zgoraj navedene starostne meje. Poznavanje slovenskega jezika velja za prednostni naslov. Interesenti morajo predložiti prošnje v uradu za stike z javnostjo in prevajanje — soba štev. 20. naj-kasneie do 14. ure dne 23. januarja 1982. OSMICO je odprl Ernest Smotlak, Mačkolje 58. OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška -Zagradec L Toči frelo in črno vino. Urnik trgovin naj bi v prihodnje sprostili in prilagodili potrebam kupcev in deloma tudi trgovcev samih. O tem vprašanju je sicer govor že dalj časa, prav pred kratkim pa je razprava, ki sicer nikoli ni povsem zamrla, postala spet živahnejša. Je sedanja ureditev z deljenim urnikom res najbolj primerna, ali pa bi kazalo odpiranje in zapiranje trgovin (v poštev pridejo nemara vse vrste trgovinskih obratov) prilagoditi raznolikim potrebam občanov, pa morda poskrbeti še za dežurstvo ob nedeljah in praznikih? Vprašanje je sicer bolj občuteno v velikih mestih, medtem ko bi takšna sprememba v manjših krajih menda v začetku povzročila kar precej težav. Mnenja pa so si precej različna tudi v krajih kakor Gorica. Kaj menijo o predlagani spremembi glede urnikov poslovanja, smo te dni vprašali najprej pri združenju trgovcev v Gorici. O spremembah pravzaprav še niso veliko razpravljali, je bil odgovor. Menda so z obstoječo ureditvijo še kar zadovoljni, saj bi vsakršne občut-nejše spremembe povzročile predvsem vrsto težav in nevšečnosti. Ob tem opozarjajo tudi na lego in vlogo Gorice kot obmejnega mesta, kjer predstavljajo kupci iz sosednje republike dobršen del kli-entele. Precej drugače gledajo na zadevo pri veleblagovnici Standa. »Prizadevamo si, da bi urnik lahko podaljšali. Taka je usmeritev ne samo goriške podružnice, ampak celotne družbe*, nam je te dni povedal eden od vodilnih uslužbencev velike samopostrežne trgovine. Medtem ko bi prilagoditev urnikov po vsej verjetnosti brez hujših pretresov opravili v manjših, družinsko vodenih trgovinskih obratih, bi u-vedba enotnega delovnega urnika ter prilagoditev urnika odpiranja in zapiranja lokalov najbrž povzročila precej dodatnih težav v večjih prodajalnah, saj bi bilo treba uvesti dvojno izmeno, z drugo besedo, povečati število uslužbencev. Prav okrog tega vprašanja je največ pomislekov, nekateri pa dvomijo v možnost in uspeh usklajevanja. »V Italiji smo precej nedisciplinirani, najbrž niti zmožni nismo, da bi se dogovorili ter sprejete sklepe nato izvajali*, nam je povedal lastnik znane trgovine z železnino Krainer, v Raštelu. Skoraj 2/3 odjemalcev imajo iz sosednje republike, nam je prijazno povedal lastnik, največ dela pa ob torkih in petkih. V takem majhnem kraju je nujno potrebno dogovarjanje, sicer pa ostajajo odprta še vprašanja odnosov z uslužbenci, saj bi morali njihovo število, v primeru uvedbe enotnega delovnega časa, prav gotovo povečati. Tudi pri veleblagovnici - Godina - Despar imajo pomisleke glede koristnosti predlaganih sprememb. Pred časom so se pri tem podjetju ogrevali za dvodnevno popolno zaporo (ob ne- deljah in ponedeljkih), potem so prizadevanja opustili. Nedeljskemu delu, občasna dežurstva vsaj v trgovinah ž jestvinami, pa bi se menda radi izognili kar vsi. Ena od pomembnejših točk predloga za spremembo delovnega urnika v prodajalnah pa govori prav o dežurni službi. Priznanje družbenemu delu na prostovoljni podlagi V zadnjem deželnem biltenu (številka 110 iz leta 1981) je objavljen deželni zakon št. 74 od 6. novembra 1981. leta, ki daje priznanje družbenemu delu v združenjih ustanovljenih na prostovoljni podlagi. Takšna združenja in ustanove so lahko pravna osebnost, lahko pa tudi ne. V vsakem primeru pa morajo na podlagi pravilnika temeljiti na prostovoljni pomoči članov. Na podlagi tega zakona morejo ta združenja sklepati sporazume z občinami, gorskimi skupnostmi in krajevnimi zdravstvenimi enotami, da določijo in uredijo svojo družbeno pomoč v javnih ali zasebnih u-stanovah. Ker morajo biti na podlagi "člena 3 deželnega zakona št. 74 od leta 1981 takšna zasebna združenja vpisana na občini in prijavljena deželi, poziva občinska uprava v Gorici, naj se pismeno prijavijo na občini in v kratkem opisu predstavijo svoje namene in vsebino svojega statuta. Nadaljuj« se razprava o mednarodnem regulacijskem načrtu Razprava o varianti medobčinskega regulacijskega načrta za območje Tržiča, Ronk in štarancana se še ni zaključila. Na predlagane spremembe imajo, tako v Ronkah, kakor v štarancanu še nekaj pomislekov. V Ronkah želijo vnesti nekaj sprememb na področju obrtniške cone v bližini letališča, v Štarancanu pa predlagajo spremembo lokacije namenjene za trgovinske dejavnosti v Bistrigni. KONEC PRIHODNJEGA TEDNA Srečanje na temo: «Katoličani na Goriškem med dvema vojnama* Nadaljevanje lanskega srečanja o zgodovinskem obdobju pred prvo vojno Konec prihodnjega tedna bodo v Gorici odprli avditorij «Luigi Fogar*. Gre za novo prostorno dvorano, ki so jo pridobili v stavbi nekdanjega semenišča na vogalu Korza Verdi in Ulice Seminario. To stavbo je goriška nadškofija pre novila v celoti, v njej urejajo bogato semeniščno knjižnico, so pa tudi prostori za številne katoliške organizacije in društva. Avditorij, v katerem bo prostora za nekaj sto oseb, so proimenovali po tržaškem škofu goriške rodovine Lui-giju Fogarju, ki je bil na čelu tržaške škofije v prvih letih fašistične vlade in ki so ga fašisti prisilili, da odstopi, ker ni hotel uve Ijavljati njihove raznarodovalne po. litike do Slovencev. Avditorij bodo otvorili z dvodnev ni m zgodovinskim srečanjem na temo rPosoški katoličani v dvajsetem stoletju». Gre za nadaljevanje lanskega simpozija na isto temo. Lani so preučili čas od začetka stoletja do prve vojne, sedaj pa bodo ■ pažnjo posvetili času med dvema vojnama. Srečanje se bo pričelo v petek, 29. januarja, ob 16. uri, nadaljevalo se bo v soboto, 30: januarja, dopoldne in popoldne. V petek so v programu naslednja poročila: Gabriele De Rosa: '. n »-■% Sovodenjsko kulturno društvo je znano, da je že velikokrat priredilo razne tečaje in predavanje splošne izobrazbe, kar so Sovodenj-ci in Sovodenjke toplo sprejeli. Tudi sedanji kuharski tečaj sodi v tovrstno delovanje domačega kulturnega društva. Že nekaj tednov se sovodenjska dekleta in mlade žene, več kot dvajset jih je, ukvarjajo, pod skrbnim vodstvom spretne u-čiteljice, s pripravo najboljših dobrot, sodobnih in naših tradicionalnih. To bo seveda dalo dobre rezultate sladokuscem, ne samo na zaključni prireditvi tečaja, marveč tudi v kasnejšem življenju. Sovodenjska pobuda je vredna posnemanja. Vprašanje KPI o nesreči v Safici v Gradežu Deželni svetovalci KPI Bratina, Battello in Scampolo so deželnega predsednika in pristojnega odborni- HiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiuiMiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiimiiiiniiiiiiiiiiiiiMinniniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiniiiiiiiiiiiiiia Vroča kri okrog pražarne kave v Štandrežu Napoved o odprtju pražarne kave v Štandrežu buri duhove. Pravzaprav samo nekatere. V drugi polovici prejšnjega leta sta dva poslovna kolega, Milan Marvin in Claudio Pantarotto, vložila na gori-ški občini prošnjo, da bi dobila o-brtno dovoljenje za pražarno kave v Štandrežu. V njej bi zaposlila nekaj ljudi (tudi to je važno v teh trenutkih, ko je razpoložljivih le malo delovnih mest) in sta zato preuredila neko stavbo v Ulici Mon-te Sabotino ter jo opremila s potrebnimi stroji in tudi z napravami za očiščevanje zraka, kot določajo predpisi. Ker je sedanja zakonodaja z izdajo takih obrtnih dovoljenj zelo zapletena, treba je namreč zadostiti predpisom proti onesnaženju, se je pristojni urad na goriški občini obrnil tudi do zdravstvenega urada v krajevni zdravstveni enoti in do rajonskega sveta v Štandrežu, da bi ta povedala svoje mnenje. V Štandrežu se je o novi pra-žarni seveda govorilo. Domačini so soglašali * pobudo, v kateri je bil soudeležen tudi njihov domačin. Le dve osebi sta bili uradno nasprotni in sicer vdova in hči pokojnega geometra Cvetka Nanuta, Marija in Kida Nanut, ki bivata v neposredni bližini nove pražarne. 4. novembra lani sta poslali ugovor goruškemu županu in v vednost krajevni zdravstveni enoti. V tem ugovoru (to ponesemo iz pisma, ki ga je gospodična Elda Nanut objavila v dnevniku 11 Piccolo 20. januarja letos) sta trdili, da bi bila izdaja obrtnice za pražarno protizakonita. kajti posledica delovanja pražarne bi bilo onesnaženje okolja. V tem pismu, citiramo vedno iz Piccola, so tudi omenjeni razni predpisi, ki so predvideni v splošnem urbanističnem načrtu goriške občine, po katerih naj bi bila pra-žarna v Štandrežu v nasprotju s temi predpisi. Vmes je segla politika, politika najslabše vrste, in najbrž tudi kaj konkurence. V mestu Gorici je več pražarn kave, ki so se v zadnjem času opremile s takimi napravami, da se okolje ne onesnaži. Te pražarne so v strogem mestnem središču, kjer živi na stotine družin in nikomur ni nikdar prišlo na um, da bi zahteval od občine naj jih zalovijo nekam na vrh Kalvarije. Te pražarne delujejo in izkoriščajo kontingente kave proste cone ter so marljivo dobile klientelo. To je čisto normalno in tako je tudi prav. Lastniki teh pražarn so med tistimi občani, ki plačajo največ davkov. Zakaj ne bi kaj podobnega privoščili tudi domačinu, Slovencu? Fašistični občinski svetovalci pa so pred kratkim poslali goriškemu županu Interpelacijo v kateri protestirajo proti nameravanemu odprtju pražarne v Štandrežu. Zakaj? Jih kar tako na lepem zanimajo vprašanja Štandreža? (Povejmo še, da so, prav v primeru Štandreža iste dni isti fašistični svetovalci zahtevali od župana naj odbor za postavitev partizanskega spomenika prevzame stroške za premestitev e-lektrične linije od kraja kjer stoji spomenik na drugo mesto. Strošek v višini šestih milijonov lir naj bi po mnenju fašistov ne bremenil občine!). Omenjeni svetovalci so bili dobro seznanjeni z zadevo štan-dreške pražarne, saj so imeli, imajo, tudi fotokopije nekaterih dokumentov in ugovorov. Ko je Piccolo 20. januarja objavil pismo gospodične Elde Nanut je v podnaslov dal naslednje: *Nes-suno ha mai consultato la gente di S. Andreas (Nihče se ni nikdar posvetoval z ljudmi iz Štandreža). V zvezi s tem pismom nam je predsednik rajonskega sveta Stan-drež Valter Reščič poslal nekatera pojasnila. V lanskem decembru, pravi Reščič, je odbornik za decentralizacijo goriške občine Giannino Ciuffarin poslal rajonskemu svetu pismo v katerem je prosil za mnenje štandreškega rajonskega sveta o vprašanju pražarne. Rajonski svet je napovedal sejo tako v tukajšnjem slovenskem kot italijanskem časopisju, zato je bila javnost, tudi ker štandrežci zelo veliko berejo lokalno časopisje, s tem seznanjena in na seje rajonskega sveta lahko pride kdorkoli. Rajonski svet, nam piše njegov predsednik, je izrekel pozitivno mnenje o odprtju pražarne, seveda če bi bili spoštovani predpisi o preprečitvi o-nesnaženja. Niti prej niti kasneje ni nihče poslal ugovora rajonskemu svetu, ki ima tudi o tem pristojnost po obstoječih predpisih. Zaradi tega ne razumemo, piše Reš- čič, zakaj nekdo piše, da se ni nihče posvetoval z ljudmi iz štandreža. Ta podnaslov in ta trditev je žaljiva za rajonski svet v Štandrežu, ki je tudi v tem vprašanju ravnal na zelo korektni način upoštevajoč zakone in predpise. Povejmo še, da so prejšnji teden strokovnjaki poizkusili, kako bo z obratovanjem pražarne. Iz Krajevne zdravstvene enote ni še prišla na županstvo ocena, vendar se zdi, to smo izvedeli iz neuradnih virov, da so naprave pražarne v soglasju z obstoječimi predpisi in zakoni. ka-~vprašali- -ea ■ vzroke eksplozije dveh polnih cistern iz umetne plastične mase v Gradežu, če sta izvedela za nevarnosti in kakšne u-krepe sta sprejela, da bi se delavci zaščitili. Na koncu sprašujejo, kakšne ukrepe sta sprejela v dogoVdru s podjetjem, da se zagotovi nadaljevanje proizvodnje in da bi podjetje čim manj^dtočutilo posledice te nesreče. ' k ‘ 7 ■ Pralni stroj povzročil požar O koristnosti pralnega stroja prav gotovo ni dvomov. Naprava pa se včasih tudi pokvari in tedaj utegne nastati precejšnja gmotna škoda. Posebno še, če pride do okvare v električni napeljavi, kar se običajno konča z večjim ali manjšim požarom. Včeraj popoldne se je nekaj podobnega zgodilo v stanovanju Cor-rada Di Maura v Ulici Cipriani 17 v Gorici. Pralni stroj se je pokvaril ter v kopalnici povzročil požar. Stanovalci so žal opazili prepozno, ko sta ogenj in gost dim že uničila opremo in pohištvo. Gasilci so o-genj sicer ukrotili v razmeroma kratkem času, kljub temu pa je nastala precejšnja gmotna škoda, ki znaša po prvih in približnih ocenah nad 15 milijonov lir. LIVKA NC VE, KAJ PHA DESNICA Zaradi nereda v vladi v krizi tovarne v Tržiču Zakladni minister ni izstavil državnih jamstev kreditnim zavodom za izplačilo denarja podjetjem v krizi Od tod težave za tovarni SIMO in AAA čijah; Fulvio Salimbeni: *Študije o katoličanih v Julijski Benečiji v času med dvema vojnama»; Camil-lo Medeot: «Posoški katoličani in njihov časopis». V soboto dopoldne bodo m vrsti: G. Fornasir in P-Zovatto: tškof Luigi Fogar*; Kazimir Humar: *Nadškof Frančišek Borgia Sedej*; Aurelio Pucchio: tGoriško osrednje teološko semenišče»; Camillo Medeot: «Začetki po-soške katoliške akcije»; Bartolomeo Bartolotti: «Tržiške katoliške organizacije v dvajsetih letih*; Ferruc-cio Tassin: «Katoličani in šola*; Giuseppe Mellinato: «Zavod Stella matutina in jezuiti v Gorici*. V soboto popoldne pa bodo na vrsti naslednja poročila: Alojz Rebula: «Slovenski katoličani med dvema vojnama»; Renato lacumin: «Gospodarski in socialni položaj n povojnem času*; halo Santeusanio: «Ljudska stranka na Goriškem*; Nino Agostinetti: «Zadružno gibanje*; Luigi Tavano: «Goriška Cerkev od lateranskega pakta do leta 1934». Možne bodo intervencije in posegi v razpravo. SLOVENSKO ^STALNO 'GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju z ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V KATOLIŠKEM DOMU V GORICI GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE Moliere DON JUAN ALI KAMNITI GOST Režija: LJUBIŠA GEORGIJEVSK1 V nedeljo, 24. januarja 1982 ob 16. uri (Abonma «Nedelja*) V ponedeljek, 25. januarja 1982 ob 20.30 (Abonma »Ponedeljek*) Na predstavo bodo udeležence s Krasa pripeljali avtobusi po o-bičajnem voznem redu. Kino ,'?■ Prosveta Mladinski odsek KD Jezero vabi na predvajanje filma o potovanju po Kitajski, ki ga je posnel Mila-din Černe. Predvajanje bo danes ob 20. uri v društveni dvorani v Doberdobu. • Razstave V Kulturnem domu v Gorici je od' prta razstava novogoriškega slikarja Ivana Roba. Odprta je vsak delavnik od 17.30 do 19.30. Zgodba, ki jo bomo opisali, bi naivnež označil z lepim slovenskim pregovorom: levica ne ve, kaj dela desnica. Ker pa gre za politiko in to za vladno italijansko politiko, stvar ni tako preprosta. Javnosti jo sporoča goriška federacija* KPI, zadeva pa delavce podjetij v krizi kot so SIMO in Acciaierie AA v Tržiču. Za kaj dejansko gre. Zaradi nesoglasij, premajhnega sodelovanja ali najbolj verjetno zaradi drugih, globljih razlogov ministra za industrijo in zaklad, Mar-cora in Andreatta, ki pripadata isti vladi in tudi isti stranki, krščanski demokraciji, nista bila sposobna najti soglasja o finansiranju 11 industrijskih obratov po zakonu Prodi, ki predvideva državna jamstva kreditnim ustanovam, zaradi česar so obrali v težavah in bodo morali ali ukiniti proizvodnjo ali pa vpisati delavce v dopolnilno blagajno. Kot najbolj otipljiva posledica premajhne koordinacije je izguba ene tretjine od 400 delovnih mest v SIMO in težave v AAA, ker AAA niso pri bančnem zavodu BNL prejele 4,5 milijarde lir kredita za obnovo proizvodnje. Federacija KPI je v svojem tiskovnem sporočilu razgalila tako neresno in škodljivo ravnanje ministrov, in sicer na osnovi odgovora ministra Marcore na vprašanje senatorja Bacicchija, in na podlagi gradiva izrednega komisarja skupine Maraldi inž. Dorija. Ko je bil minister Marcora razgaljen je zahteval hitro spremembo dekreta o dodelitvi jamstev, ki bi jih moral izstaviti tisti njegov kolega v stranki, ki sedi za istim vladnim omizjem. Zaradi takega stanja je skupina senatorjev KPI s prvim podpisnikom Bacicchijem od obeh ministrov terjala njun odgovor v parlamentu, da bi se pojasnile odgovornosti in da bi si vlada izdelala takšno industrijsko politiko, ki bi bila vredna tega naziva in ki bi zagotovila nadaljevanje proizvodnje in zaposlenost. DEŽURNA LEKARNA V GORILI Ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna d’Udine, Trg sv-Frančiška, tel. 84-124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Tri republike, tel. 72-341. POGREBI Danes v Gorici ob 12. uri redovnica Bianca Cuce. Krsto s posmrtnimi ostanki bodo ob 8.30 prepel)8; li iz splošne bolnišnice v zavod Prl uršulinkah. Gledališča V Kulturnem domu v Gorici bo ju' tri, v soboto, ob 20. uri predstav* Lutkovnega gledališča iz Ljubljaj*8 «Kozlovska sodba v Višnji gori*-Nastop je v okviru Goriškega srečanja malih odrov. Razna obvestila Slovenske sekcije VZPI - ANPI I Goriškem pripravljajo 13. febru« ja tradicionalno družabnost v P81 hotelu v Novi Gorici. Prijave do februarja pri predsednikih in taj< kih sekcij. Občni zbor Slovenskega plan* skega društva v Gorici bo v čet tek, 28. t.m., ob 20. uri v predava niči v Ul. Della Croce 3 v Goric Gorica VERDI 17.15-22.00 »Cristiana F-Noi, i ragazzi dello zoo di Berli-no». Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 17.30-22.00 «11 tempo delle mele*. C. Brasew in B. Fosey. Barvni film. VITTORIA 17.00 - 22.00 «Primizie pornografiche*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 17.30-22.00 «Delitto al ristorante cinese*. PRINCIPE 18.00-22.00 »Red e Toby, nemiciamici*. Nora Gorica •n okolica SOČA 18.00-20.00 «Lažne hčerke lažnega doktorja*. Nemški film- SVOBODA 18.00-20.00 «Napad na platformo Jennifer*. Ameriški film. DESKLE 19.30 »Pobesneli Maks*. Ameriški film. AVTOMOBILIZEM VN JUŽNE AFRIKE V FORMULI 1 Nesporazumi med avtomobilsko zvezo in piloti ogrozili dirko v Kyalamiju Spor izbruhnil zaradi superlicenc - Dirko prenesli za teden dni - Balestre išče kompromisno rešitev KYALAMI — Včeraj pozno v noč ni vedelo še nič dokončnega v sveži s prvo letošnjo preizkušnjo v formuli ena v Južni Afriki. Po hudem sporu, ki je izbruhnil med Mednarodno avtomobilsko zvezo in piloti so namreč dirko prenesli za teden dni in vsem pilotom odvzeli dovoljenje za nastopanje v formuli ena. Kasneje pa so iz Kyalamija zadele prihajati vesti, da je predsednik zveze Jean Marie Balestre omi-nl stališče in da sedaj iščejo pot, kako bi dosegli sporazum, kar je tudi razumljivo, če pomislimo, kakšna reka denarja se pretaka ob avtomobilskih dirkah. Pa pojdimo po vrsti. Vseh enaintrideset pilotov, ki bi moralo jutri nastopiti na dirki formule ena v Kyalamiju, je včeraj zjutraj zahvalo, da znova preverijo nekatere točke tako imenovane superlicen-Ce. namreč piloti v zameno za višje Prejemke prevzamejo nase vsakršno tveganje za morebitne nesreče ali pa Pomanjkljivosti pri progi ali varnostnih napravah, še zlasti se piloti ni-so strinjali z obveznostjo, da na-Vedejo datum, do kdaj mislijo tekmovati za določeno avtomobilsko hišo. Poleg tega so zavračali možnost, da bi bili kaznovani z odvzemom dovoljenja za dejanja, ki bi lahko kakorkoli škodovala avtomobilskemu športu. Nazadnje jim ni šlo v račun, da se v obrambo svojih interesov ne bi mogli obrniti do organizmov, ki niso neposredno vezani s športom. Mednarodna avtomobilska zveza, kateri tokrat stoji ob strani tudi zve-*a konstruktorjev, je te zahteve gladko zavrnila. Predstavnik pilotov Pi-r°ni se je zjutraj dalj časa pogajal * Balestre jem in Ecclestonom, vendar sporazum niso našli, tako da s° najprej odpadle neuradne poskusna vožnje, zatem pa so sklicali tiskovno konferenco, na kateri so posedali, da so vsem 31 pilotom odvzeli hcenco, ki se tako ne bodo mogli Pdeležiti svetovnega prvenstva. Dirko v Kyalamiju so tako odložili za teden dni (30. januar), dotlej pa n®j bi si avtomobilske hiše našle dfuge pilote, saj je trenutno kar toO takih, ki so sposobni tekmovati v formuli ena. Okrog formule ena pa kroži pre-Ved denarja, da bi lahko kdorkoli, P® najsi bo to sam Balestre, dovolil, da lahko pride do zastojev. Tako je *e sinoči Balestre nekoliko ublažil svoje prvotno nepopustljivo stališče. “Mal je, da danes zjutraj piloti lahko začnejo s poskusnimi vožnjami. vendar se morajo pred tem uradno opravičiti. Očitno je, da so na Ba-estreja pritisnili predstavniki raznih avtomobilskih hiš, ki nimajo ne vole ne časa, da bi si iskali novih Motov. Iz vsega tega bi se dalo “klepati, da bodo le našli kompro-“hs, kot se je to zgodilo ob sporih ''lanski sezoni, ko sta se prepirali Mednarodna avtomobilska zveza in Veza konstruktorjev. sedežnih bobih v Cortini. Izvrstno so vozile tudi švicarske in avstrijske posadke. Zadovoljili so tudi I-talijani. Žirija tega prvenstva je odločila, da bedo lahko vsako državo za-stonale največ po tri posadke SMUČARSKI TEK LETOS 21. FEBRUARJA Tek skozi tri dežele VIDEM — Na tiskovni konferenci v Vidmu so včeraj predstavili letošnje mednarodno tekmovanje v smučarskem teku «Ski Tour 3». To je edino tekmovanje na svetu, kjer morajo tekmovalci (na 30 km dolgi progi) teči po ozemlju kar treh držav. Proga namreč vodi iz Jugoslavije skozi Italijo v Avstrijo, oz. točneje iz Kranjske gore mimo Trbiža v Podklošter. Tekmovanje bo letos 21. februarja. Lani je nastopilo več kot 2.000 tekačev, vendar pa so bili med njimi mnogi rekreativci, ki niso tekli zaradi rezultata, ampak le v svojo zabavo. Stock včeraj pred vsemi WENGEN — Na poskusnih vožnjah za smuk svetovnega pokala, ki bo na sporedu jutri' v Wengnu, je včeraj dosegel najboljši čas Avstrijec Leonhard Stock. S 3 desetinkami zaostanka mu je sledil Švicar Heinzer, nato Avstrijec Klam-mer, Italijan Majr itd. KOŠARKA V K0RAČEVEM POKALU Italijani in Jugoslovani zadovoljili Za lep podvig sta predvsem poskrbela Zadar in beneška Carrera Obračun 4. kola košarkarskega tekmovanja za Koračev pokal je bil za italijanske in jugoslovanske ekipe še kar zadovoljiv. Za podvig sta vsekakor poskrbela beneška Carrera, ki je doma visoko premagala vodilni Cotonificio, in Zadar, ki je v Badaloni zasluženo premagal moštvo Juventuda. • SKUPINA A IZIDI 4. KOLA: Carrera - Coto-nificio 111:88; Spartak - Limoges 89:108. LESTVICA: Cotonificio Badalona (Šp.) 4; Spartak Leningrad (SZ), Carrera Benetke (It.) in Limoges (Fr.) 2. SKUPINA B Orthez — Cagiva 102:77 (50:44) CAGIVA VARESE: Boselli 14, Della Fiori 35, Brickovvski 11, Ger gati 12, Basset 5. ORTHEZ — Brez Mottinija in Mentastija je Cagiva iz Vareseja doživela v Orthezu pravo katastrofo. Najboljši od Italijanov je bil Della Fiori, v domačem moštvu pa Kaba (24 točk) in Henderson (25). LESTVICA: Cagiva Varese (It.), Zadar (Jug.) in Orthez (Fr.) 4; Juventud Badalona (Šp.) 0. SKUPINA C IZIDA 4. KOLA: Minon - Šiben-ka 108:90; Acqua Fabia - Vasas 90:75. LESTVICA: Acqua Fabia Rieti (It.) 6; šibenka Šibenik (Jug.) 4; Minon Valladolid (Šp.) 2; Vasas Budimpešta (Madž.) 0. SKUPINA D Tours — Latte Sole 93:91 (45:36) LATTE SOLE BOLOGNA: Ber-gonzoni 4, Dal Pian 1, Mina 10, Santucci 8, Jordan 28, Anconetani 2, Starks 38. TOURS — Kljub izredni igri Mar-celiusa Starksa je bolonjski Latte Sole izgubil v gosteh proti Toursu. V domačem moštvu sta največ pokazala Cachemire (32 točk) in Holland (22). Efes 103:82 Posnetek s srečanja 2. nogometne amaterske lige Kras - Zaule C. zvezda — (51:46) CRVENA ZVEZDA BEOGRAD: Milivojša 13, Nikolič 14, Jovanovič 4, Jankovič 4, Karadžič 16. Bogo-savljev 18, Radovič 14, Avdija 20. BEOGRAD — Beograjčani so tudi brez Rajka Žižiča brez težav premagali skromno moštvo Efesa iz Istanbula. LESTVICA: Crvena zvezda Beograd (Jug.) 6; Latte Sole Bologna (It.) 4; Tours (Fr.) 2; Efes Istanbul (Tur.) 0. POKAL PRVAKOV Beograjčani v Atenah premagali Panathinaikos Panathinaikos — Partizan 91:106 (48:53) PARTIZAN BEOGRAD: Slavnič 17, Kerkez 2, Petrovič 8, Savovič 2, Marič 29, Grbovič 8, Pešič 4, Dalipagič 36. ATENE — Beograjski Partizan je z izredno igro Slavniča, Mariča in Dalipagiča zasluženo premagal v gosteh moštvo Panathinaikosa, v katerem je bil najboljši Kondos (31 točk). POKAL PRVAKINJ zvezda — Universitatea ODBOJKA 82:71 1. ŽENSKA DIVIZIJA Kontovel — Goldfassel 0:3 (-4, -15, -14) KONTOVEL: Antoni. Katja in Ro-milda Daneu, Garbini, Kemperle, Pertot, Prašelj, Starc in Umek. SODNIK: Manzin. Druga ekipa Kontovela je v svojem krstnem nastopu doživela poraz proti poprečni šesterki Gold-fassla. Tržačanke so se predstavile s starejšimi in bolj izkušenimi igralkami, toda domačinke so jim nudile močan odpor, kar je razvidno iz samih izidov posameznih setov. V ključnih trenutkih pa so bile Tržačanke prisebnejše in uspelo jim je osvojiti zmago, ne da bi prepu stile Kontovelkam niti seta. T. C. Sokol — Bor 3:0 (0, 6, 9) Mladi košarkarji Don Bosca In Kontovela v borbi za žogo niiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiimn iiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiiiHii KOŠARKA NASE EKIPE V MLADINSKIH LIGAH Tudi tokrat slab obračun? Vse slovenske peterke bodo jutri in v nedeljo pred izjemno težko nalogo MLADINCI Pred nami je peto in zadnje kolo prvega dela prvenstva. Polet in Bor sta pred razmeroma lahko nalogo. Openci bodo igrali proti šibkemu Libertasu, v katerem nastopajo v glavnem mlajši igralci. Borovci bodo igrali v gosteh proti Stel-li Azzurri, ki razpolaga s še neizkušenimi in nizkimi košarkarji. Obe naši moštvi bi tokrat morali zmagati. SPORED 5. KOLA Polet - Libertas (danes ob 20.15 na Opčinah); Stella Azzurra - Bor (23.1. ob 17.00 na Trgu Rosmini); Inter 1904 - Saba. KADETI Oba naša predstavnika bosta tokrat zaposlena z istim društvom. Borovci bodo igrali proti drugi, so-kolovci pa proti prvi postavi Don Bosca. Renault 20 turbo najboljši . DAKAR — Na izredno napornem M selektivnem avtomobilskem ral-^JU Pariz - Dakar sta prvo meto zasedla brata Claude in Ber-ard Marreau na renault 20 turbo. l “?ed motociklisti pa je bil naj-TMJsi Francoz Cyril Neveu na hon-* 50 XR. Posadke NDR na.ihitrejše CORTiNA — Vzhodni Nemci so ni k naih‘trejši na poskusnih vozlan evropskega prvenstva v dvo- ■iiiiiiiiiiniiiiiiiiiikimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiinniiiiiMiiiiiiiiiiiniifuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilimiiikiMiii TRENER LJUBLJANSKE OLIMPIJE PO PRIJATELJSKI TEKMI V TRSTU . • o Gugolj: «1 igro svoje ekipe še nisem zadovoljen* Po prijateljski tekmi Triestina -Olimpija, ki so jo odigrali v sredo in se je, kot znano, končala z zmago Ljubljančanov z 2:1, smo po stavili nekaj vprašanj trenerju Olimpije Nedeljku Gugolju.