Poštnina plačana t sto torto*. Leto XV.. štev. 105 Ljubljana, četrtek le. maja 1934 Cena 2.— Din upiuvuisivo; Ljubljana, Knalijeva ulica 6. — releton tt 8122, 8123, 3124. 8125, 8126. Loseraini oddelea: Ljubljana, Selen-burgova UL 8. — TeL 84»2, 24»2. Podružnica Maribor: Uospoaka ulica J t. ll. — releton it 2456. Podružnica Celje: K ocen o va ulic« it. S. — Telefon it 190. Kačunl pri poet. <5ek ta vodih: LJubljana it 11.842, Praga člalo 78.180. Wtf»n « iaY241 Naročnina znaAa uieseCuc L>u> 26.— Za Inozemstvo Din 40___ UredruAtvo: Ljubljana, Knafljeva ufeca 6. Paiatoc 8122, 8128, 8124, 3126, 2126 Maribor Ooopoeka ulica 11. Telefon ftt 2440 Oalje, Stro8smayerjeva ulica iter. 1. Telefon it 66. Rokopisi M ne vračajo. — Oglasi pe tarifu. Podkarpatska Rusija Do konca svetovne vojne je politični svet komaj vedel, da živi v severno-vzhodnem kotu Ogrske posebno slovansko pleme, odmirajoča veja velikega ruskega drevesa. Kadar se je govorilo o ogrskih »narodnostih«, se je malokdo spomnil na Ruse, oziroma Rusine, ki sami niso skoro nikdar stopili iz teme ma-džarizacije v dnevno luč javnosti. Narod ni imel pravih voditeljev, ker ni bilo šol, v katerih bi se bila vzgajala narodna inteligenca, za redke posameznike, ki so se povzdignili na višjo stopnjo šolske izobrazbe, pa je madžarska vlada imela kruha le tedaj, če so se odrekli svojemu narodu in jeziku. Dočim so se gališki in bukovinski Rusini znali tudi politično uveljaviti, njihovi rojaki v podkarpat-skem kotu niso imeli te možnosti. Tako je bilo mogoče, da redki sevtovni publicisti, ki so se, kakor Bjornson in Se-ton Watson zanimali za metode madžarske narodne politike, karpatskih Ru-sinov skoro ne omenjajo. Šele giaso-viti proces proti upornikom v Marmaroš S-hoti leta 1914. je prav za prav opozoril Evropo na zapuščeno slovansko pleme, ki se je brez možnosti uspešnega odpora potapljalo v madžarizaciji. Pozneje pa smo med svetovno vojno slišali iz av-stro-ogrskih vojnih poročil o številnih rusofilskih veleizdajaloih okrog Užhoro-da, za katere so vojaški krvniki postavili cel gozd vislic. Kljub temu pritisku in preganjanju ta narod ni umrl in si je ohranil toliko življenjske sile. da se je ob koncu voine oglasil za pravico samoodločbe. Najprej je stopila na plan njegova emigracija v Ameriki. Pa tudi v domovini narod ni držal rok križem in si je izbral reprezentanco v narodnih svetih, ki so se organizirali v Užhorodu, Prešovu in Chu-stu. Po iniciativi iz Amerike so se predstavniki zedinili na zahtevo pridružitve k novorojeni češkoslovaški državi. Velesile zmagovalke so si na mirovni konferenci to stališče osvojile in ustvarile za P^dkarpatje današnji ustavni in upravni položaj. Tako je stopila Podkarpatska Rusija iz stoletnega zasužnjenja v politično zgodovino. Tega je letos ravno petnajst let. Češkoslovaška solucija pcdkarpatske-ga vprašanja je bila politična nujnost, ker druge možnosti za uveljavijenje pravice do življenja in do samoodločbe kar-patski Rusini ali Rusi niso imeli. Za samostojno državnost niso bili dani potrebni pogoji, naslonitev pa je bila mogoča le na zapadnega slovanskega soseda. Kajti izmed signatarnih sil mirovne konference ni bilo nobene, ki bi zagovarjala prepustitev Rusinov še za bodočnost madžarski nadoblasti. dobro vedoč. da bi to pomenilo zanje gotovo nacionalno smrt. Pridružitev Ukrajini ali celo Sovjetski Rusiji je bila v tedanjih razmerah nesprejemljiva, pa tudd neizvedljiva. Za mlado Češkoslovaško pa je poleg volje prebivalstva govoril tudi geografski položaj in zaupanje v demokratsko lojalnost, ki je bila za merodajne za-padne velesile zadostna garancija, da se bo v češkoslovaškem okviru nacionalna svoboda Rusinov najbolj pravično izvedla. Madžari seveda s to odločitvijo niso bili zadovoljili in so reklamirali Podkar-patje zase. V nobeno smer tudi danes ni madžarska revizionistična ofenziva tako intenzivna, kakor proti podkarpatskim Slovanom in še danes si obeta Budimpešta ravno v tej točki najprej realnih uspehov. Madžarska propaganda v eno-mer podčrtava narodnostno heteroge-nost Rusinov in odreka Češkoslovaški že Lz tega razloga vsako pravico do pod-karpatskega ozemlja. Obenem pa se trudi na mednarodnih mestih doseči vero. da Čehi izigravajo avtonomijo in zlorabljajo svoj na mirovni konferenci pridobljeni položaj za raznarodovanje v svoj nacionalni prici V Ženevi Madžari niso uspeli. Umetno nscenirana pritožba pri Društvu narodov se je po objektivni preiskavi posebne mednarodne komisije izkazala za povsem neosnovano. Nasprotno se je izkazalo, da je Češkoslovaška žrtvovala velikanske vsote za nacionalni in kulturni podvig podkarpatskega prebivalstva, da je dala narodu visoko razvito šolstvo v njegovem jeziku in tako pripravila pot tudi za njegovo politično samostojnost, za katere takojšnjo izvedbo velikoma-džarska preteiklost ni dala potrebnih pogojev. Ravno tako, kakor pri Društvu narodov, so se izjalovile madžarske nade v Podkarpatju samem. Narod je v teku petnajstih let spoznal, koliko dobrin mu je prinesla državna skupnost s Čehi in Slovaki, in noče imeti z revizionistično politiko Budimpešte nobenega opravka. Morda nikjer ni prebivalstvo tako soglasno v odklanjanju povratka v stari položaj, kakor v Podkarpatski Rusiji. To se je najrazločneje videlo ob priliki nedavnega Beneševega obiska podkar-patskih središč. Ni čuda, da madžarski tisk razodeva svoje razočaranje nad nekdanjimi podaniki svetoštefanske krone, ki se navdušujejo za češke »imperialiste« in ne kažejo nobenega hrepenenja po madžarski »svobodi«. Podkarpatska Rusija je v svojem no- OSNOVE GOSPODARSKE ZGRADITVE DRŽAV MALE ANTANTE Rezultati zasedanja Gospodarskega sveta Male antante v Bukarešti Prihodnje zasedanje bo 20. avgusta v Jugoslaviji Bukarešta, 9. maja. AA. Danes se je končalo zasedanje gospodarskega sveta Male antante. Rumunski zunanji minister Titulescu, ki je predsedoval sklepni plenarni seji, je imel pri tej priložnosti naslednji govor: Gospodje! Srečen sem, ker morem izjaviti, da ste dobro delali. IzdeLali ste statut, ki bo v bodoče urejal pravilno funkcioniranje gospodarskega sveta. Ugotovili ste, da je problem trgovinske izmenjave še vedno življenjske važnosti za bodoče ozdravljenje. Proučili ste vse strani tega problema ln sprejeli sklepe v smeri nadaljnjega reševanja tega vprašanja. Vse to nam odpira lepe nade v razvoj bodočih gospodarskih odnošajev. Sprejeli ste dogovore o prometnih vprašanjih, ki utegnejo mnogo pripomoči k zbližanju med našimi državami. Postavili ste nekatere predloge, katerih pomen znam pravilno ceniti. Vsi vemo. da obstoje nekatere težkoče. ki se dajo premostiti samo z dolgotrajnimi napori. Teh naporov se ne smete nikoli strašiti. Ustanovili so se odbori in mešani pododbori. napovedani s praško Tesolucijo. Po vaših navodilih in pod vašim nadzorstvom bodo ti odbori stalno nadaljevali delo za ureditev vprašanj, s katerimi rt« m vi ba-vili. Prepričan sem, da bo šlo gospodarsko zbližanje med našimi državami sedaj, ko smo si zagotovili toliko sposobnih delavcev za ta dela, naglo svojo pot Iz vsega srca se veselim lepih uspehov buka-reškega zasedanja, ki smo jih dolžni izključno samo vaši odlični strokovni pripravljenosti, vaši veliki energiji in duhu najglobljega prijateljstva in vzajemnih simpatij, ki vas je vodil pri delu. Šef jugoslovenske delegacije g. Pelivano-vič se je najprej zahvalil Titulescu v imenu ostalih delegacij za lepi sprejem, nato pa naglasil zasluge in osebne vrline treh zunanjih ministrov držav Male antante, ki so najboljše poroštvo za uspeh dela. Na kratko je orisal doslej opravljeno delo in izrazil prepričanje, da so tla že pripravljena za bodeče plodno delo na prihoJniera zasedanju Šef češkoslovaške delegacije se Js pridružil besedam g. Pelivanovida m nagla-sil, da bo Mala antanta z vsemi silami delala tudi v bodoče za dosego »voiih smotrov Po drugem zasedanju gospodarskega sveta Male antante v Bukarešti »e -zšel t« le komunike: vlade Mušanova Demisija vojnega ministra generala Kisova — Odločitev o preosnovi vlade bo padla danes Sofija, 9. maja. p. Današnji dan je posral odločilen za nadaljnjo usodo sedanje bolgarske vlade. Danes so zasedali izvršni odbori vseh bolgarskih strank in političnih organizacij. Mušanov je zahteval od voditeljev radikalne stranke, naj se izrazijo glede nadaljnjega sodelovanja v koaliciji Narodnega bloka. Radikali so zato sklicali sejo vrhovnega sveta svoje stranke. Kakor vse kaže, bo odločitev padla šele jutri. Jutri se bo odločilo tudi glede odgoditve interpelacij na prosvetnega ministra Bojadži-jeva. Zasedanje Narodnega sobranja bo v primeru odgoditve interpelacij odgodeno do 20. t. m. Danes se je sestal tudi izvršni odbor vladnih zemljedelcev, ki zahtevajo zase šti- ri ministrske resore, predvsem pa resor notranjih zadev. Vojni minister general Kisov Je danes odstopil. Za njegovega naslednika je določen artiljerijski general Atanas Vatev, bivši bolgarski delegat na razorožitveni kon-terenci. Kakor poročajo listi, imenovanje novega vojnega ministra ni v zvezi s krizo vlade, ker je v Bolgariji že tradicionalen običaj, da imenuje kralj vsakokratnega vojnega ministra. Izprememba v vodstvu vojnega ministrstva se je zvršila zato, ker je kralj Boris želel, da bi novi vojni minister s svežimi silami delal za zboljšanje stanja v bolgarski vojski. General Kisov bo bržkone imenovan za načelnika generalnega štaba Izjalovljeni poizkusi Nevarnost splošne oboroževalne tekme — Nesoglasja v angleški vladi zaradi razorožitve London, 9. maja, d. V političnih krogih ne pričakujejo od vladnih posvetovanj o razorožitvi nobenega pozitivnega uspeha. V vladi obstojata dve mnenji. Dočim hočejo ministrski predsednik Macdonald. Baldwin in lord Halifax skleniti razoro-žitveno konvencijo za vsako ceno ter so celo pripravljeni sprejeti jamstveni pakt, so ostali člani vlade, med njimi vojni minister lord Hailsham in sedanji minister John Simon mnenja, da je treba pustiti sedaj dogodkom prosto pot in da bi bila zaključitev razorožitvene konvencije za sedaj brez pomena. Doslej je še popolnoma negotovo, katero tendenco bo zunanji minister Simon zastopal v Ženevi. V političnih in parlamentarnih krogih so mnenja, da bo Macdonald zaradi odpora svojih ministrskih tovarišev in opozicije dominionov bržkone izprernenil svoje stališče, da bi preprečil še večji razkol v vladi. V zvezi s tem je zanimivo, da hočejo razen zunanjega ministra in čuvarja pečatov Edena tudi drugi člani vlade oditi v Ženevo k zasedanju glavnega odbora razorožitvene konference. Francoski krogi so mnenja, da bo Francija zahtevala v glavnem odboru razorožitvene konference uporabo določb versailleske mirovne pogodbe. ki se tičejo nemške kršitve njenih vojaških določb. O tej možnosti razpravljajo v angleških krogih s precejšnjim vznemirjenjem. ker se doslej še niso mogli sporazumeti, kakšno stališče naj zavzamejo napram tei možnosti. Henderson pesimist London, 9. maja. AA. Pred svojim odhodom v Pariz je predsednik razorožitvene konference Henderson izjavil, da so se dosedanja prizadevanja za srečno rešitev tega vprašanja izjalovila. Brez uspeha so bila tudi pogajanja med velesilami, ki so se vršila v zadnjem času. Če se položaj ne izpremeni bistveno na seji splošne komisije, potem bo treba javno priznati, da Društvo narodov tudi to pot ni moglo opraviti svoje naloge. Posledica bi bila splošna oboroževalna tekma z nedogled-nimi posledicami. Pariz, 9. maja. AA. »Petit Parisien« poroča, da je imel Henderson, ki je danes prispel v Pariz, daljši razgovor z zunanjim ministrom Barthoujem. Popoldne se je sestal s podpredsednikom razorožitvene konference Politisom, z japonskim poslanikom Satom, z odpravnikom sovjetskega poslaništva Rosenbergom in s češkoslovaškim poslanikom Osuskim V petek se Henderson vrne v London Francosko-italijansko razmerje Pariz, 9. maja. w. Predsednika zunanjepolitične kbtnisije senata Berenguerja. ki se je včeraj vrnil iz Rima, je srrejel danes zunanji minister Barthou, kateremu je poročal o svojih razgovorih z Mussolinijem in državnim podtajnikom Suvichem glede raz-orožitvenega vprašanja in francosko-itali-janskih odnošajev. V političnih krogih se doznava, da so italijanski državniki izjavili francoskemu senatorju, da je težko pričakovati rešitve razorožitvenega problema s splošno konvencijo brez ureditve posebnih francosko-italijanskih problemov. Takoj po tem razgovoru je Barthou sprejel italijanskega poslanika in tudi z njim razpravljal predvsem o razorožitvenem problemu. Prepoved izvoza žita iz Rumunije Bukarešta. 9. maja. AA. Ministrski svet je na predlog gospodarskega odbora ministrov prepovedal vsak izvoz žitaric in fižola. Ukrep je posledica slabe žetve, ki z njo računajo zaradi sedanje suše. Obenem hočejo s tem pravočasno ustreči potrebam notranje potrošnte. vem polažaju pridobila poleg narodne svobode še posebno politično važnost, ka je utemeljena v njeni geografski legi. Njeno ozemlje je most, ki druži države Male antante v teritorialno skupnost, ker ustvarja skupne meje med Češkoslovaško in Rumunijo. Zato je njena ohranitev dragocena ne le za Češkoslovaško, nego tudi za obe njeni ožji zaveznici. Razumljivo je, da so namerili Madžari ost svoje ofenzive v prvi vrsti proti Podkarpatju, ker jim tu ne gre le za zn-petno pridobitev izgubljene zemlje, nego obenem za to, da zabijejo klin med Češkoslovaško in Rumunijo, do3ežejo teritorialno raztrganje Male antante, po vrhu pa še skupne meje s Poljsko, od katere si v novejšem času obetajo več razumevanja za svoje politične načrte kakor od sedanjih sosedov. Ravno tako jasno pa je, da Češkoslovaška in njene zaveznice ne bodo pripustile nobenih iz-prememb, in da bi kakor ob drugih mejah, tako posebno v podkarpatski točki, vsak poskus nasilnih ali diplomatsko izmešetarjenih sprememb zadel na neizprosen odpor. Dr. Beneš ni govoril samo Čehoslovn-kom in karpatskim Rusinom iz srca, ko je naglašal nedotakljivost podkarpatskih meja, nego v enaki meri Rumunoin in Jugoslovanom. 1. Gospodarski svet Male antante se j« 30. aprila sestal na svoje drugo zasedanje v Bukarešti. Po uvodni seji, ki jI je predsedoval zunanji minister Titulescu, se je svet razdelil na več odborov, in sicer: 1. odbor za proučevanje notranje ureditve (statuta) gospodarskega sveta; 2. odbor za proučevanje medsebojnih gospodarskih odnošajev In potov za njih okrepitev; 3. odbor za proučevanje dela nacionalnih odsekov ln za vprašanje Izvajanja sklepov, sprejetih v Pragi na prvem zasedanju sveta; 4. odbor za prometna vprašanja; 5. odbor za finančna vprašanja; 6. redakcijski odbor. Odbori »o zasedali od 1. do 8. maja. Na plenarni seji 9. maja pod predsedovanjem zunanjega ministra Titulesca je gospodarski svet sprejel s pridržkom odobritve stalnega sveta resoluciie, ki so jih predložili omenjeni odbori. Zasedanje se je končalo 9. maia 1934. 2. Nadaliujoč delo za dosego gospodarskega sodelovanja, ki so se zanj ustvarili temelji na prvem zasedanju gospodarskega sveta januaria 1934 v Pragi, je svet: 1.) izdelal pravilnik • (statut) o notranjem funkcioniranju sveta in 2.) ponovno proučil vprašan ie trgovinske izmen ia ve hla- da med tremi državami. Po tehtni prou-fitvi vseh vprašanj, ki spadajo v to področje, je svet prišel do prepričanja, da je vprašanje medsebojne trgovinske izmenjave še nadalje eden izmed poglavitnih problemov gospodarskega odnošaja med dt-šavami Male antante. Glede na važnost tega vprašanja je prišel gospodarski svet do zaključka, da je potrebno nadaljevati izvajanje dvostranskih dogovorov, ki so ie v veljavi med državami Male antante, nacionalni odseki naj pa prouče: a) splošne odnošaje med državami glede na njihove trgovinske dogovore, b) splošne in posebne gospodarske pogoje, ki so važni za gospodarsko zbližanje in lahko služijo za osnovo prihodnjemu zasedanju gospodarskega sveta; 3. sprejei je besedilo načrta za sodelovanje na polju železniškega prometa; 4. sprejel je besedilo načrta dogovora o sodelovanju dunavskih paroplovnih podjetij v državah Male antante; 5. sprejel je na znanje dogovor o letalskem prometu, parafiran med Češkoslovaško in Rumunijo. po sestanku strokovnjakov, ki so zasedali v Bukarešti, je pa priporočil tudi jugoslovenskemn nacionalnemu odseku, da prouči motnost pristopa Jugoslavije k temu dogovoru; 6. proučil je dosedanja prizadevanja glede Izvedbe praških sklepov (sodelovanje gospodarskih ustanov, poštnobrzojavnih uprav, normalizacija turistične službe, prilagoditev trgovinske zakonodaje, sodelovanje emisijskih bank itd.) in ugotovil, da je Izvajanje sklepov, sprejetih v Pragi, v vseh državah Male antante na dobrem potu; 7. ugotovil je potrebo nadaljnjih pripravljalnih del do prihodnjega zasedanja. Prihodnje zasedanje gospodarskega »veta Male antante bo v Jugoslaviji 20. avgusta 1934. Beck v Bukarešti Poljski zunanji minister je prispel včeraj popoldne v Bukarešto — Utrditev poslanstva obeh držav v vzhodni Evropi Njuno iskreno sodelovanje je pri vsaki priliki obrodilo dobre sadove. Beck bo s svojim sedanjim posetom še tesneje povezal Poljsko in Rumunijo. »Adeverul« piše, da je poljsko-rumun-ska zveza dozdaj obrodila vse sadove, ki so jih od nje priakovali. Niti enega vprašanja ni, glede katerega Poljska in Rumu-nija ne bi imeli istega naziranja in interesov. Posebno soglašata glede stanja, ustvarjenega z mirovnimi pogodbami. Zato je njuno zadržanje istovetno tako v Ženevi, Parizu ali Haagu. Ni dvoma, da bo tudi ta obisk potrdil to istovetnost in znova pokazal, kolikšne so simpatije rumunskega naroda za Poljsko. Glasilo kmečke stranke »Dreptatea« pribija, da ima Poljska v Rumuniji prijatelja in da bo Beckov obisk okrepil prijateljske stike med obema državama. Sedanji obisk naj utrdi poslanstvo. k; ga imata Poljska in Rumunija v vzhodni Evropi. »L' Independance Roumaine« pravi, da nihče ne more zanikti trajnosti poljsko-rumunskega prijateljstva. V preteklosti so bili Poljaki in Rumuni vedno v istem taboru. Titulescu je oktobra meseca v Varšavi ugotovil, da vlade med Poljsko in Rumunijo popolno soglasje v vseh velikih mednarodnih vprašanjih. V Bukarešti se bosta zdaj velika državnika Poljske in Rumunije posvetovala o načinu, kako naj rešijo velika mednarodna vprašanja, ki so zdaj na dnevnem redu diplomatskih pogajanj. Bukarešta, 9. maja. AA Poljski zunanj* minister Beck je prispel danes popoldne v Bukarešto in se je po prihodu takoj sestal z zunanjim ministrom Titulescom. Zvečer je priredil Titulescu v čast gostu banket, nakar je bila velika recepcija. Jutri. 10 maja, na dan rumunskega nacionalnega praznika, bo prisostvoval poljski zunanji minister vojaški paradi v Bukarešti, popoldne pa bo položil venec na grob rumunskega Neznanega junaka. V teku dneva bo posetil tudi predsednika romunske vlade Tataresca, zvečer pa bo v poljskem poslaništvu svečan banket. V petek dopoldne se poljski zunanji minister vrne v Varšavo. Pozdrav rumunskega tiska Bukarešta, 9. maja. AA. Vse rumunsko časopisje posveča obširne članke obisku poljskega zunanjega ministra Becka in na-glaša identičnost interesov in tradicionalno prijateljstvo Poljske in Rumunske. »Cuventul« piše med drugim: Realizem zunanjega ministra Becka, ki je glavni sodelavec maršala Pilsudskega, je poroštvo, da bo imel sedanji obisk samo praktične in stvarne cilje. Varšava je sedaj evropsko in diplomatsko središče velikega pomena. Rumunija in Poljska čutita potrebo, da usmerita svojo zunanjo politiko v isto smer. Beckov obisk v Bukarešti bo le okrepil to skupno akcijo v smislu stikov, ki vežejo Poljsko in Rumunijo. »Lupta« pripisuje Varšavi velike zasluge za ohranitev stanja, nastalega z mirovnimi pogodbami in poudarja, da je to v popolnem skladu tudi z interesi Rumunije. Beckov obisk je važen tudi zato, ker se vrši neposredno po obisku francoskega zunanjega ministra v Varšavi, to je v času, ko se vnovič pojavlja revizionistična propaganda v Evropi. Poluradni »Vitorul« nagkša, da Beckov obisk ni samo dejanje vljudnosti. Rumunija in Poljska sodelujeta na podlagi podobnega zgodovinskega razvoja za mir. Politična važnost poseta Pariz, 9. maja. AA. »Intransigeant« pri-občuje komentar o Beckovem obisku v Bukarešti in rravi, da ta obisk ne spada v okvir navadnega uljudnostnega potovanja. O-bisk ima svojo globljo vsebino in posebno politično važnost. V Bukarešti res ne bodo reševali kakih sporov, toda manifestirali bodo vnovič za poljsko-rumunsko zvezo in za soglasje med Poljsko in Rumunijo v vseh velikih evropskih vprašanjih. Vojne priprave Japonske Japonski mornariški minister o vojni nevarnosti na Daljnem vzhodu in o potrebi ojačenja japonske mornarice Tokio, 9. maja. k. Japonski mornariški minister je na konferenci japonskih pokrajinskih guvernerjev podal daljši ekspoze o vojaškem položaju na Daljnem vzhodu ter med drug'm dejal, da se tuje sile na Daljnem vzhodu zelo pripravljajo na morebitno vojno. V vseh njihovih arzenalih na Daljnem vzhodu napreduje izdelovanje orožja in streliva z veliko naglico. Spričo tega se mora pripravljati tudi japonska vojska, zlasti pa japonska mornarica, ki se dan za dnem vedno bolj izpopolnjuje. Ob zaključku je omenil še bližnjo pomorsko razorožitveno konferenco, o kateri je dejal, da bo postala usodna nele za bodoče razmerje oboroženih sil na morju, marveč tudi za japonsko usodo. Zato mora japonska vlada izkoristiti sedanjo priložnost in se docela osvoboditi nepravičnih obveznosti, ki jih nalagajo sedanje pogodbe. Le na ta način se bo mogla z uspehom boriji za svojo varnost, ki je postala zaradi iz-premenjenega mednarodnega političnega položaja zelo ogrožena. London. 9 maja. Izjave japonskega mornariškega ministra Ozumija so izzvale v tukajšnjih političnih krogih izredno pozornost. Angleški politični krogi zahtevajo, naj angleška vlada sklene sporazum z Ameriko, da bi po potrebi skupno nastopili proti Japonski, ki se pripravlja na veliko oboroževanje na morju. \Vashington, 9. maja. č. V Colon je prišel ameriški vojni minister Harold Fiske, da bi na mestu proučil vse, kar je potrebno za ojačenje obrambe Panamskega prekopa. Preosnova poljske vlade VarSava, 8. maja d. Do napovedane pre-osnove poljske vlade bo prišlo prihodnji teden. Zatrjujejo, da bo novi vladi načeloval bivši ministrski predsednik polkovnik Pry-stor. Njegovo imenovanje bo spravilo v ospredje vladnega dela gospodarske naloge, dočim je sedanji ministrski predsednik Jenderzijewicz v prvi vrsti stremel po rešitvi kulturno političnih vprašanj. Sedaj objavljeni računski zaključek za proračunsko leto 1933-34 izkazuje primanjkljaj 377 milijonov zlotov. Polkovnik Prystor je v ponedeljek govoril pristašem vladnega bloka o potrebi reforme javnega gospodarstva in njegova izvajanja smatrajo splošno kot programske izjave bodoče vlade. Kakor je Prystor izjavil, gre za poostrene ukrepe za štedenje, za pobijanje uporabe javnih sredstev v zasebne svrhe, čeprav bi morda služila patriotskim namenom, in za omejitev javne subvencijske politike. Pričakujejo, da bodo v Prystorjevi vladi gospodarski resori na novo zasedeni, vendar pa ni nobenega dvoma, da bodo najvažnejši politični portfelii ostali v dosedanjih rokah Po sofijskem sestanku Vrnitev naSega zunanjega ministra v Beograd — Možnost sklenitve pakta o nenapadanju z Bolgarsko Ozračje na Balkana se vedno bolj čisti Beograd, 9. mala. č. Zunanji minister Jevtič je davi ob 6.30 po dvodnevnem bivanju v Sofiji prispel zopet v Beograd. Na postaji so ga sprejeli poljedelski minister dr. Dragutin Kojič, češkoslovaški poslanik dr. Welner, osobje bolgarskega poslaništva v Beogradu in vsi uradniki našega zunanjega ministrstva. Pred povratkom v Beograd je poslal g. Jevtič iz Dragomana predsedniku bolgarske vlade Mušanovu naslednjo brzojavko: V trenutku, ko odhajam iz prijateljske Bolgarske, sem posebno srečen, ker morem izraziti vaši ekscelenci svojo najglo-bokejšo zahvalo za prisrčni in prijateljski sprejem, ki so mi ga izkazale službene oblasti kakor tudi sofijsko meščanstvo ob pri Hki obiska, ki sem ga napravil pri bolgarski vladi. Prosim vas, spoštovani gospod predsednik, da bodite tolmač moje najgloboflcejše zahvale tudi Nj. Vel. kralju Borisu ter Nj. Vel. kraljici Ivani za veliko pozornost, ki sta ju blagovolite pokloniti ob priliki mojega bivanja v Sofiji. Srečen sem, da so naši razgovori pripomogli do čim ožjega prijateljstva med našima dvema narodoma. Vprašanje pakta o nenapadanju Sofija, 9. maja C. Listi danes čisto pozitivno trdijo, da Je bil glavni predmet razgovorov bolgarskega ministrskega pred sednika Mušanova in jugoslovanskega zunanjega ministra Jevtiča predlog o sklenitvi nenapadalnega pakta med obema državama. Jevtič je sporočil bolgarskemu ministrskemu predsedniku, da je Jugoslavija v načelu pripravljena skleniti nena-Padalnl pakt, toda pod pogojem, da ee vzajemno manifestira in zajamčl varnoet In nedotakljivost sedajlh mej. Bre>z teh pogojev bi se dosedaj doseženo zau3»anja in sodelovanje mogla le s težavo izkoristiti za konkretno delo ln politično zbliža-nje. Mušanov je Jevtlču odgovoril, da Je Bolgarija pripravljena sprejeti Izvestne točke člena londonske konvencije o definiciji napadalca kot osnovo za bodoči ju-goslovensko-bolgarskl nenapadalnl pakt, da bi se tako še enkrat manifestirala čvrsta volja bolgarskega naroda in vladle, da Bolgarija nikomur ne grozi z vojno I« da je pripravljena sodelovati z vsemi narodi v smislu pakta Društva narodov ln Kelloggovega pakta po katerem naj »e vojna izloči iz mednarodnih sredstev za dosego nacionalnih smotrov za ohranitev miru v Evropi in na Balkanu. V primeru obmejnih incidentov, ki bi se mogli tolmačiti kot prestopek proti nedotakljivosti mej, pa bi se ne smela smatrati za odg<>-vorno bolgarska vlada, temveč naj bi so zahtevala arbitražna odločitev Društva narodov. Zgodovinska misija Jugoslavije v Evropi Dunaj, 9. maja. d. »Neue Freie Pressec se bavi v posebnem članku z jugoslovensko-bolgarskim zfrLižanjem in pravi med drugim: Po zaključitvj biakareškega mini 1. 1913. Balkan še nikdar ni nudil tako pomirljive slike in ni bii nikdar tako blizu defenitivni konsolidaciji kakor danes. Nemajhne zasluge za to ima jugoslovenski zunanji minister g. Jevtič. JugosJovenska zunanja .politika je v jx>vojni dobi .pogosto kolebalamed zapadno in vzhodno orientacijo. Jugoslavija je istočasno srednjeevropska in balkanska država. Zato je njena zgodovinska misija politika posredovanja med Srednjo Evropo in Balkanom. Kot najmočnejša drža v najkrajšem času ugodno rešena. List naglaša dalje, da s© ozračje na Balkanu čedalje bolj čisti. Pokret za sodelovanje in zbiižanje Bolgarske in Jugoslavije postaja z vsakim dnem Jačji. Zunanji minister Jevtič te }e o vseh aktualnih vprašanjih razgovarjal tudi z Burovom in s Cankovom. ki sta se oba izjavila za jugo-slovensko-bolgarsko ziMižanie. Praktični uspehi Jevtičevega obiska v Sofiji se bodo pokazali v najkrajšem času. Jevtič in Mušanov sta govorila tudi o pristopu Bolgarske k balkanskemu paktu, vendar sta tako jugoslovenska kakor tudi bolgarsa vlada mnenja, da je treba v tem oziru ravnati postopno in brez naglih solucij. Zdravi;iepi zobje: | DIANA ■ . ^—...v ^ zobna pasla -v. - . ■> ..■'!*i - > • V IBfij Dopisnik »Petit Parisiena« zaključuje svoje poročilo z besedami: Zadovoljstvo, ki ga je pdkazal Jevtič z doseženimi rezultati, delijo tudi bolgarski politični krogi. Mani-festaoije simpatij, ki jih je doživel Jevtič v Sofiji, so izraz razpoloženja celokupnega '-vnega mnenja na Bolgarskem. Temelji vzajemnega zaupanja Sofija, 9. maja. AA. Vsi današnji jutranjiki priobčujejo obširna poročila o včerajšnjih razgovorih jugoslovenskega zunanjega ministra Jevtiča in predsednika bolgarske vlade. »Zname« pravi med drugim: Globoko smo prepričani, da je minister Jevtič, odhajajoč snoči v Beograd, odnesel s seboj ne le spomine na prisrčni sprejem, temveč tudi prepričanje, da sta vodja bolgarskega naroda, njegov vzvišeni vladar, in njegova vlada za najtesnejše zbiižanje s sosednim in bratskim narodom. »La Bulgarie« priobčuje pod naslovom »Solidni in trajni odnošaji« uvodni članek, v katerem opredeljuje pomen teh razgovorov in ugotavlja, da je zdaj šlo za to, da se odnošaji med obema državama postavijo na vzajemno zaupanje. To na re najboljši dokaz, kako je na obeh straneh neupogljiva volja do konsolidacije splošnega miru »Mir« ima uvodnik bivšega ministra Ma-džarova. ki pod naslovom »Obisk g. Jevtiča« piše, da bo ta obisk obrodil še blagoslovljene sadove. Podobno pišejo tudi drugi listi. Vsi izražajo upanje, naj bi se zdaj začeto jugo-slovensko-bolgarsko zbiižanje srečno končalo. Turčija In Grška Grški vojni minister general Kondilis odpotoval iz Ankare — Soglasje Turčije in Grške v vseh vprašanjih Ankara, 9. maja AA. Grški vojni minister general Kondilis je snoči s svojim spremstvom odpotova.1 iz Ankare. Na postaji so se poslovili od njega predsednik turške vlade Izmet paša s člani vlade iti diplomatskega zbora. O razgovorih generala Kondilisa je bilo izdano naslednje uradno poročilo: Grški vojni minister general Kondilia je prišel v Ankaro v spremstvu šefa generalnega štaba generala Kaniotisa, da prijateljsko poseti turško vlado in se s turškimi državniki posvetuje o vprašanjih, ki se tičejo Turčije in Grčije in drugih balkanskih držav. Generala Kondilis in Ka-niotis sta bila sprejeta od predsednika turške republike Mustafe Kemala paše, raz-govarjala pa sta se tudi s predsednikom turške vlade Izmet pašo, z zunanjim ministrom Ruždi bejem, z vojnim ministrom in s šefom generalnega štaba Razgovori, ki so se vršili v zelo prisrčnem razpoloženju, so pokazali, da se Turčija in Grčija popolnoma strinjata glede velikega pomena prijateljskega pakta, ki je porok za nedotakljivost njunih skupnih mej. Zato sta, obe državi sklenili, da ostaneta tudi v prihodnje v tesnih prijateljskih stikih, ker sta prepričani bolj kakor kdaj prej, da bo to prijateljstvo obrodilo najboljše sadove glede ohranitve miru. Grčija in Turčija ostaneta zvesti članici balkanskega pakta, od katerega pričakujeta najboljših sadov. Obisk generala Kondilisa in njegovih sodelavcev je omogočil prisrčne manifestacije in neposredne stike med vodilnimi osebnostmi obeh držav, kakor tudi manifestacijo prisrčnega tovarištva s turškimi oficirji. Po informacijah vladnega lista »Katime-rini« je predsednik turške vlade Izmet Paša v razgovorih z grškim vojnim ministrom generalom Kondilisom in načelnikom grškega generalnega štaba generalom Katenioti-sem globotko obžaloval, da je Venizelos zavzel nasproti balkanskemu paktu tako nesrečno stališč Pobiranje trošarine na alkohol Podrobne določbe o plačevanju banovinske trošarine na vino in žganje Beograd, 9. maja. p. Na osnovi ured.be o izvedbi javnih del i? linanoni minister dr. Gjorgjevič po odobritvi ministrskega sveta predpisal uredbo o višini in načinu pobiranja ter kontroli plačevanja banovinske tro-šarine na vino in žganje. Banovinska trošarina ee po doloSbi § 14. uredbe o izvedbi javnih del plačuje* po 100 Din na 100 litrov vina in vinskega mošta, po 300 Din na 100 1 šampanjca in drugega penečesra se vina in po 5 Din na 1 bi stopnjo žganja. Banovinsko trošarino plačajo točilci alkoholnih pijač na drobno, ko postavijo sod vina ali žganja na pipo v gvrho prodaje plače, in sicer, če so vino ali žganje prevzeli neposredno od proizvajalca. Točile i vina in žganja na debelo plačajo trošarino, ko vino ali žganje prodajo. Trošarina na vino in žganje, ki ga prodajo točilci pijač na veliko ali druge pooblaščene osebe v originalnih zaprtih steklenicah, se plača pri prodaji. Proizvajalci vina in žganja banovinske trošarine ne plačajo, razen, če so istočasno tudi sami točilci pijač na drobno ali veliko. Za proizvajalce ee smatrajo vsi lastniki vinogradov ali sadovnjakov, ki sami ali s pomočjo dragih obdelujejo tuje vinograd? ali sadovnjake, bodisi napol, bodisi proti najemnini, bodisi pod kakim drugim pogojem in dobivajo od lastnika takega vinograda vino ali žganje kot nagrado. Prav tako ee smatrajo za oroizvajaloe vse vinogradniške zadruge, kakor tjdi os^be, ki proizvajajo vino ali žganje iz nakupljenih sirovin. Pro-dajalnice vinogradniških zadrug, kakor tudi prodajalnice drugih proizvajalcev vina ali žganja, ustanovljene v kraju, kjer je sedež zadrug ali pa v kakem drug?m kraiu, se morajo v primeru, da imaio svoje posebne lokale, smatrati za točilce alkoholnih pijač na drobno, odnosno na veliko glrsde na to. kakšno točilno pravico imajo. Vino ee smatra kot tako 1?. če ie izdelano iz grozdja, žganje pa. če je destilirano iz tropin, iz sadja s koščicami ali enim. odnosno več semenskimi zrnii. iz ja^od, iz vinski tropin, vinske dreži, zmerka nega grozdja, iz korenin raz^n sladkorne pese, iz dinj in buč. če ne izgubijo oViraa in du-ia po sadiu, iz katerih ie izdelano, in če ne presegajo iakosti 80 stopinj. Z jakostjo nad 6n stopini »nada žganj? pod trošarin-sl™ tarifo za špirit. Banovinsko trošarino na vino in žganje nobirajo banovinski organi v krajih, lcier so nameščeni, v ostalih kraiih pa občinske oblasti ali občinski organi. Dohodke od te banovinske trošarine nalaga banovina za banovinski fond za javna dela. Za točilce pijač na drobno morajo pristojni organi ugotavljati stanje vina in Zga- nja v kleti. Na račun izgub? zaradi ležanja v kleti se prizna za vino 5°/«, za "inski mošt 10 °/o, za žganje pa 3°/o celotne količine v kleti shranjene pijače. V ostalih točkah določa uredba način, kako se pobira trošarina, kako s? nalaga pri Poštni hranilnici na račun dotične banovine in drugo. Če se žganje ali vino izvažata v inozemstvo. ni treba plačati banovinske trošarine. Kdor želi izvažati žganje .ali vino v inozemstvo in r? istočasno proizvajalec pijač? ter njen točilec na drobno ali na veliko, mora o svoji nameri predložiti prijavo kontrolnim oblastem. Če izvaža žganje ali vino neposredno proizvajalec, ki ni obenem točilec pijače, to ni potrebno. Pri letnem obračunu v kleteh točileev pijače na veliko, s? letno prizna brez nadalinieaa izguba 3° o celotne količine za žganje in 5°/» za ^in>. Uredba določa tudi kazni in globe proti onim. ki bi kršili te predpise. V sedmih točkah navaia, kako naj se vrši kontrola, kako revizija knjig, ki jih morajo voditi prodajalci vina na veliko in drobno, glhie ravnanja s sodi itd. Uredba etopi v banovinah, kjer je že sprejet skleo o uvedbi te banovinske trošarine, v veliavo 20. t. m., v ostalih banovinah pa, ko s? tak ekle-p sprejme in ga odobri pristojno ministrstvo. Uspeh trboveljski slavekov Beogr«rJ. 9 maja n. Trboveljski Pavčki so priredili snoči v Beogradu izredno lepo uspel koncert. Deca je s svojo iskrenostjo in odprto du?o napravila na beograjsko občinstvo naivečji vtis. S svojimi poseti v uredništvih beograjskih listov so si mladi Trboveljčani osvojili beograjske novinarje Tisk sodi. da priča snočnii koncert najbolje, do kako visokega umetniškega nivoja se more povzpeti otroški pevski zbor. če ga vodi pravi strokovnjak. Parlamentarci ra Jadranu Crikvenica. 9 maja. č. Davi je priplul setnkaj parnik »Prestolonaslednik Peter«, s katerim notujejo po Jadranu naši narlamen tarči pod vodstvom predsedn;ka senata dr Tomašiča in predsednika Narodne skun-ščine dr. Kumanudija. V pristanišču so tih sprejeli zastopniki oblasti, vsa šolska mladina in mnogo občinstva. Goste je pozdravil župan ter je pri tem prišlo do živahnih ovacij Nj. Vel. kralju in jugoslovenskim parlamentarcem. Po sprejemu so si gostje ogledali mesto, nato pa odpotovali v Senl. kjer jim je bil prirejen enako svečan sprejem. II v» • — I«vv»l vi • 1 ■ •• Naši novinarji v srediscih nemške industnje Jugoslovenske delavstvo v osrčju nemške industrije, kjer živi tudi nad 45.000 nažih državljanov Hamburg, 9. maja. AA. Jugoslovenski nv vinarji so včeraj krenili z avtomobilom iz Dusseldorfa iproti Duisburgu. Na poti sta se jim pridružila jugoslovenski generalni konzul v Dusseldorfa dr. Pantič in jugoslovenski častni konzul v Ees?nu dr. Paul. Po prihodu v Duisbjrg so 6i jugoslovanski novinarji ogledali tamošnje pristanišče, največje rečno pristanišče v Evropi in zavod za mehanično proučevanje moke. Ob 13.30 je bil bank?t v hotelu' »Duisburg-Hof«, ki so ee ga udeležili zastopniki mesta, nemških listov in predstavniki nemške tež ke industrije. Goste i? pozdravil duisburški župan, zahvalil pa se mu je v imenu jugoslovenski!) novinarjev g. Gojko Grdjič. Iz Duisburga so jugoslovenski novinarji od potovali v Gelsenkirchen. Mesto j? znano središče rurske industrije. V mestu in njegovi bližnji in daljni okolici živi 45.000 delavcev jugoeIov?nfiike narodnosti. Tu je jugoslovenske novinarje pozdravil tudi preH. sednik Zveze jugoslovenekih državljanov Zvečer so jueroskrvenski novinarji odpotovali z letalom v Hamburg. To j? bil njihov prvi noani polet. Letalo »General von Hm denbuTg« Je priletelo nad haroburgko mesto po 9. zvečer. Krožilo je n?kaj časa nad mestom, ki se je svetlikalo v morju električnih luck. Z letališča so jugoslovenski novinarji odšli v hotel >Vie>r Jahr?szerten«. kjer so zanje priredili večerjo. Danes ob 10. so goste v hotelu pozdravili hamburški župan in domači novinarji, nakar so se jugoslovenski novinarji vkrcali na parnik, ki jih je povedel po obsežiem pristanišču. Dnisburg, 9. maja. AA. Na večerji, ki *o jo snoči prir&dili v čast jugoslov?«skih no vinarjev, je med drugimi govoril tudi predsednik Zveze nemške jeklarske industrije dr. Penschen. Popravil je goste in omenil novo trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo. Na-glašal je, da bodo tesni gospodarski »tiki med Jugoslavijo in Nemčijo olajšali medsebojno raaniimevanje med nemškim in jugoslovenskim narodom, ki ju po njegovem mnenju ne razdvaja nobena stvarna razlika. Na konou svojega govora je dr. Penschen nazdravil Nj. Vel. kralju Aleksandru in fugoslovenekemu naroda. Skupščina JNS za logaški s?ez PoInoštevHna udeležba delegatov Jevnlh organizacij — Obupen Rakek, 8. maja. V nedeljo, 29. aprila je ,pri nas bila redna sikirpščma sireske organizacije JNS za logaški siez. Zborovanje se je udeležilo preko 80 delegatov vseh občinskih in krajevnih organizacij v saezu. Na kratko je »Jutro« o tean že poročalo. Zborovanje je o tvoril predsednik »reške organizacije g. dr. Stanko P u š e n j a k, zdravmik iz Cerknice. Pozdravil je predvsem domačega narodnega poslanca g. dr. Rapeta in vse delegate, ki so v tako veli-Ikem številu prihiteli iz vsega razsežnega sreza. Na kratko je orisal političsno življenje v državi, zlasti delovanje JNS in posebej še naše sreske organizacije v podrobnem. Omenjal je uspehe, katerih višek so bile občinske volitve, grajal je pa tudi vse nedostatke in boleče rane, kfi jih bo treba nujmo in temeljito operirati, ako hočemo s stranko navzgor, kakor smo šli do sedaj. Z globoko hvaležnostjo se je spommil pok. notarja Tavzesa, vrlega notranjskega nacionalnega delavca in prvega predsednika sreske organizacije. Oib njegovem spominu so vsi navzoči vstali in zaklicali: Slava! Tajnik sreske organizacijo g. Frajijo Tavčar, župan z Kakega, je v svojem iz-čmpnem poročilu med drugim navajal: V vseh občinah v srezu, po številu 12, so ustanovljene občinske organizacije, razen tega pa še 4 krajevne organizacije. Vse organizacije so agiilne, nekatere naravnost vzorne, po izvršenem delu in doseženih uspehih. Stranka je zbrala o priliki zadnjih volitev na diste liste JNS 2732 glasov in posebej še okrog 300 glasov na kompromisne liste. Razipolagamo tedaj s preko 3000 glasovi, to je s številom, s katerim lahko vsak čas zmagamo tudi proti zidru-ženim nasprotnikom. Poročal je nadalje o podrobnem delu sreskega odbora in sreake eksekutive, o mandfestaeijskih zborovanjih, na katerih so govorili tudi srbskli ln hrvaški poslanci, o stifctih z nar. poslancem in sekretariatom glavnega odibona, o intervencijah, o komasaciji občin, o obč. volitvah, o vsedržavnem kongresu stranke, o informativni služibi itd. Dotaknil se je vseh perečih vprašanj politično organl-zatoričnega dela. V drugem delu svojega poročila je prešel na gospodarsko udej-stvovanje sreske organizacije, ki je otež-kočeno na eni strani z vsesplošno gospodarsko krizo, na drugi strani pa z neenotnim nastopom posameznih organizacij in drugih merodajnih fakhoi jev in ustanov v srezu. Tudi ne razpolaga sreska organizacija z raznimi krediti in fotidi, temveč ona nudi samo moralno pomoč, svetuje, intervenira, prosi itd. V precejšnji meri po njeni zaslugi se Je pričela elelotrificirati tudi Notranjska in se reno- Turobni pogrebi v Kamniku Kamnik, 9. maia Kamnik je v globoki žalosti, črne zastave vihrajo. Pretekli teden so pokopali Kletnega Jožeta Koželja iz Tunjic in Matijo Končnika iz Vrhpolja in ko še ni ove-nelo cvetje na svežih grobovih, je v soboto došla vest, da je v tovarni doletela smrt vdovo Antonijo Novakovo iz Vrhpolja ln da so morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico 14 delavk in enega delavca. Od tedaj se vsak dan oglaša z Malega grada zvonček in oznanja novo smrt. V velikih mukah so delavke prebile v bolnišnici prvi dan, najprej pa je podlegla 341etna Frančiška Hribarjeva, rojena v Tuhinju, stanujoča pa na Grabnu. V službo je bila sprejeta šele v februarju, da bi skrbela za svojega onemoglega očeta, ki je dolgo vrsto let delal na istem mestu v tovarni. Kot druga ji je sledila v smrt 331etna Marija Lavtižarjeva, hčerka državnega mojstra Ivana Rostana. Poročila se je pred tremi leti in zapušča hudo prizadetemu soprogu 21etno hčerko. Tretja je umrla 331etna Slava Pirčeva, stanujoča v Novem trgu v Kamniku, četrta pa 261etna Julijana Vr-hovnikova iz Mekinj. Vse tri so bile že nad 10 let zaposlene v tovarni. Pirčeva in Vr-hovnikova sta se nameravali v kratkem poročiti. Vse štiri umrle delavke so v ponedeljek zvečer prepeljali " Kamnik ter jih položili na mrtvaški oder na njihovih domovih. Prevoz je oskrbelo vodstvo tovarne. Včeraj popoldne so pokopali na kamniškem Pokopališču Frančiško Hribarjevo, Slavo irčevo in Marijo Lavtižarjevo, danes popoldne pa v Mekinjah Julijano Vrhovnl-kovo. Žrtvam se je na ganljiv in veličasten način poklonil ves Kamnik z okolico. Iz Zal so prinesli krsto s Frančiško Hribarjevo, z Novega trga Slavo Pirčevo. iz Za-pric pa Marijo Lavtižarjevo. Pred župno cerkvijo na Sutni, kjer je bila zbrana velika množica, so se sprevodi strnili, krste pa so položili pred cerkvena vrata, da jih je blagoslovil dekan g. Rihar. Združeni pevski zbori Kamnika in okolice so zapeli žalostinke. Od cerkve se je razvil žalni sprevod, kakršnega Kamnik še ni videl. Tvorili so ga vsi oddelki Sokola s starosto Vedlinom, gasilci iz Kamnika in Dupljice — V srezu Je 16 občinskih In kra-gospodarski položaj Notranjske vira cesta Laze-I vanje selo. Na mejodajca mesta je bila poslana spomenica, M obravnava gospodarski položaj v srecu. Tajnik je dalje omenil borbo penoti trošarini na les, izterjevanje davkov itd. Z uvedbto italijanske uvozne carine na les in živino je tudii v teh panogah popoln zastoj in se je bati najhujšega. Gospodarski položaj v srezu je v resnici vsak dan slabši in bo naš srez kmalu najrevnejši v državi, ne samo v dravski banovini. Čudimo se oblastem, da ničesar ne ukrenejo za obmejno prebivalstvo in mu že iz prestižnih razlogov ne omogočijo znosnejšega življenja. Zatem je podal poročilo še blagajnfik sreske organizacije g. Janko Mlakar z Rakeka, nakar se je razvila vsesplošna debata v katero so posegli gg. Lenarčič iz Blok, štra\T6, De G1 etri a in Senica iz Dol. Legate a, Blažon iz Planine. Mre vije lz Gor. Logatca in drugi. Po laončani debati je gosp. žumer v imenu nadiaornega odtbora preoOagal staremu odboru razreš-nico. ki je bila z odobravanjem sprejeta. Slediile so Molitve pri katerih so bili Izvoljeni v odlbor naslednji gospodje: predsednik: dr. Stanko Pušenjak, ban. zdravnik v Cerknici; podipredsednika Tršar Gregor, župan iz Dol. Logatca ln Puprpds Miroslav, župan lz Gor. Logatca; tajnik Tavčar Fr. župan z Rakeka; blagajnik Mlalkar Janko, pos. in gostilničar na Rakeku. Odborniki so: Primožič Franjo, Demšar Vinko in Sterlič Jakov lz iirov. Merlak Anton in Kune Ignac lz RJovt, Hubert Vouk, De Gleria Anton in šenica Viktor ii DoL Logatca, Mrevlje Artur in Marinko fvan iz Gor. Logatca, Simšič Franc in šefoenik Franc iz Laz, šušteršič Jože in Gnezda Franc z Rakeka, Turšič Leopold ln Zi-herl Anton iz Cerknice, Martinčič Janez iz Dol. Jezera, &krtec Franjo in Svet Ivan iz Loža, Primšar Anton, Benčin& MHlofi ln Jerala Josip iz Starega trga, Joško Rudolf in Vrt a fini k Milan iz Blok, Zalar Jože ln Koščak Janez iz Gor. Otav, Bavdek Ludvik iz Sv. Vida, Maček Anton ln Milan De Toni iz Begunj. Odlborniki lz Plandne, Hotedrščice in Grahovega se bodo koop-tirali na eni prihodnjih sej. Nadzorni odbor tvorijo: Petkovšek Anton iz Dol. Logatca, žumer Ivan iz Cerknice in Medea Anton iz Begunj. Za tem so bile sprejete predEoiene resolucije, nakar je dobil besedo sresasi narodni poslanec dr. Stane R a p e, fci je v daljšem govioru obravnaval predvsem gospodarski položaj v državi in v našem srezu, odgovarjal n& izmešene misli v debati itd. Njegov govor je bil sprejet v. gromkim aplavacm. Zal se je 6. ura prehitro bližala in so marali delegati dz logaškega sobnega okraja na vlak zarad5 česar je bila glavna skupščina zaključena. z župnim praporom pod vodstvom poveljnika Homarja, pevci iz Kamnika in okolice, mestna godba in vsa ostala društva. Pred krstami so nosili preko 30 krasnih vencev in šopkov. Za krstami so za sorodniki stopali častniki z generalom Milošem Obradovičem in komandantom mesta g. polkovnikom Kostičem na čelu, sreski načelnik Vovšek, občinski odbor z županom Kratnarjem, zastopniki vseh uradov in društev ter dolga vrsta občinstva. V sprevodu je bilo nad 4000 ljudi, okrog 2000 pa jih je stalo ob cesti na šutni in na Klancu. Na grobu sta govorila, kakor je »Jutro« že kratko poročalo, gg. Sablačan in Koc-mur. Odprti pa so še trije grobovi. V ljubljanski bolnišnici »ta včeraj popoldne umrH 331etna Ana Kregarjeva iz Stranj in 223etna Terezija Kotnikova, mati 21etnega otroka. Takoj za njima pa je šel v večnost 561etrti delavec Ivan Juvan iz Stranj. Vsi trije bodo prepeljani domov v Kamnik in pokopani na domačem pokopališču. V bolnišnici so še 451etna Angela Ogri-nova in 341etna Ivana Ručmanova, mati treh otrok, obe iz Kamnika, 321etna Ana Grošljeva in 221etna Rozalija Gradiškova iz Mekinj, 351etna Frančiška Hacetova in 291etna Apolonija Rakova iz Nevelj, 291et-na Frančiška Legedičeva iz Zduše in 29Iet-na Julka Pirčeva iz Stranj. Vse prebivalstvo se živo zanima za njihovo usodo in vsak dan jih obiskujejo sorodniki in prijatelji. Vremenska nanoved / Zagrebška vremenska napoved za danes: Precej vedro, stalno vreme, zmerno toplo. — Situacija včeraj§nj?ga dne: V teku pre}-šniih dni je prešel preko središča kontinenta nizeik pritisk, ki spaja dva lo6ena ciklona. Prvi leži nad 6evernim Atlantikom, drugi pa n2d }užnozapadno Evropo. Na se-v?Tovzhodnem in južnozapadnem delu Ev« rope sta se oiačila dva ločena barometrskn maksima, izmed katerih je južnoaaipadni usmerjen proti severovzhodu ter prekriva sev?rnozapadno celino iu severni del južne Evrope. Dunajska vremenska napoved ta četrtek: Večinoma jasno in topla Zobni kamen resna stvar je ! Kalodont le rabi, če TI zdravja mar je! ililliiiiliiiliiiiiiiiiiiiiiM SARGOV KALODONT ZOBNEMU KAMNU Naši kraji in ljudje Revija protijetične borbe pri nas K otvoritvi protituberkulozne razstave na velesejmu Danes ob 11. dopoldne bo v paviljonu K na prostoru Ljubljanskega velesejma slovesno otvorjena protituberkulozna razstava, ki jo prireja državni Higienski zavod o priliki velikega protituberkuloznega kongresa, na katerega prispe jutri v Ljubljano veliko število zdravnikov in borcev proti jetiki iz vse države. Obsežni paviljon so tehniki in risarji Higienskega ?avoda pod vodstvom zdravnikov in direktorja dr Petriča prav okusno opremili z bogatim, nazornim poučnim gradivom o nevarnosti te velike socialne morilke in o živi potrebi vseobče borbe proti nji. Mestna vrtnarija je razen tega okrasila prostor * estetsko urejenim cvetjem in zelenjem, tako da napravlja razstava v celoti prav lep vtis in je to brez dvoma najlepša razstav* v službi zdravstvene propagande, kar smo jih doslej videli v Ljubljani. Odprta bo od 10. do 21. t. m. in je vstop vsakomur prost, tako da si jo bodo lahko ogledali vsi, katerim je v prvi vrsti namenjena: 51« roki sloji, med katerimi žanje jetika svojo najbogatejšo žetev. Ob vstopu v paviljon osupne pozoren gledalec predvsem nad psihološko smotrnim načinom, kako je razstavljeno gradivo razporejeno. Razstava se prične od desn* strani, medtem ko se napisi, ki so na taki poučni razstavi prav važen del, čitajo od leve. Zaradi te ureditve je vsak obisko valeč prisiljen, da se ob vsaki sliki ustavi in je na ta nač;n prisiljen k najvestneiši pozornosti. Prav tako smiselno in smotrno pa so razporejeni tudi posamezni oddelki, ki poučujejo obiskovalca o problemih jetike in borbe proti nji, po fazah, kakor se jetika sama javlja v življenju. Najprej nas razstava seznani z načinom, kako se z jefiko okužimo. Tu je nazorno prikazan vzročnik bolezni, Kochov bacil, kako prihaja iz bolnega človeka, kako ga naleze dojenček na materinih prsih, majhen otrok pri igri, kako roma ta mikrobni morilec s poljubi, z mlekom jetične krave, z muho. ki prileti z gnojišča na ustne spečega človeka, kako se raznaša v šolskem razredu, z umazanimi kozarci v krčmi, pri kartah itd. Naslednji oddelek prikazuje znake, s katerimi se jetika pojavlja, vrsta voščenih modelov pa živo predočuje. kako se bolezen pojavlja na posameznih organih. Drug oddelek kaže, kako lahko preprečimo okužen je Navodila, kakor da naj ima jetični bolnik svojo sobo ali vsaj svojo postelj, svoj jedilni pribor itd. pač najbolj zgovorno pričajo, kako je tuberkuloza v bistvu socialna bolezen: siromaščina stanovanja, obleke in življenjskega reda je njen poglavitni izvor. Prav posrečeno izdelane slike kažejo, kako jetičnik ne spada v kuhinjo ali prodajalno živil, kakšno je slabo in kakšno je dobro stanovanje in kako se vendar tudi preprosto stanovanje lahko povsem higiensko uredi. V tem oddelku je vreden posebne pozornosti okusno izdelan model običajnega slovenskega kmetskega doma. Statistični diagrami nazorno predočujejo, kako je tuberkuloza v vzročni zvezi s čezmernim uživanjem al kohola in kako je zlasti pogosta v tovarniških obratih, kjer je mnogo prahu. Pod zagiavjem: obramba proti jetiki se poučimo. kako lahko z dihalnimi vajami, s kopanjem, z zdravim življenjem utečemo nevarni morilki. Prisrčno lepa je slika, ki prikazuje zborovanje šolske dece in njene viharne zahteve: mladina hoče imeti šolo pod milim nebom, igrišča, pa mnogo soln-ca in zraka. Posrečeno lep diagram nam pripoveduje. Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu, slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski, učinkuje že kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice sigurno, na- flo in prijetno. Znameniti zdravniki za elodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Franz Josefove« vode, kot prava blago-dat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. kako Je organizirana zdravstvena služba v borbi proti jetiki, v osrčju katere stoji moderni dispanzer, okrog njega pa se vrstijo vsi njegovi manjši in večji sodelavci, zdravnik, dečji dispanzer, šolska poliklinika, bolnice, zdravilišča. Prav zanimiv je zemljevid z omrežjem protituberkuloznih ustanov v dravski banovini. Na tem zemljevidu pade tudi površnemu opazovalcu v oči. da je Dolenjska, ki spada med nase najbolj siromašne pokrajine, obenem tudi najbolj siromašna glede na organizacijo protituberkulozne borbe. Obširni grafikoni nain poročajo o uspehih počitniških kolonij, ki jih prireja šolska poliklinika po svojih domovih v Lukovici, Medvodah in na Rakitni. Sledi oddelek z optimistično devizo: Jetika je ozdravljiva — vso razstavo spioh preveva neko vedro, na življenje poudarjeno nastrojenje — ki ga je uredilo zdravilišče na Golniku. Tu se seznanimo z vsemi modernimi metodami zdravljenja jetike: od pnevmotoraksa (napolnitev prsne votline * zrakom) do parafinske plombe. Prav aktualna so v tem oddelku svarila proti lažnim zdravilom, poseben grafikon pa pripoveduje, kako je zdravljenje jetike prejšnje čase ostajalo brez efekta in kako lepe uspehe doseza danes, ko dela s pnevmo-toraksi, operacijami, injekcijami itd. Medtem ko je svoj čas od 100 primerov odprte tuberkuloze v 5 letih umrlo 99, se jih danes v istem času 80 izleči Poseben kotiček Je posvečen prosveti, nato pa zavzema eno celo steno paviljona Sadivo, ki sta ga prispevala SUZOR in UZD. Nekaj posebnega je v tem oddelku zemljevid, ki prikazuje število smrtnih žrtev jetike med zavarovanci OUZD po srezih. Tu izvemo, da je OUZD v letih 1922. do 1934. izdal 330 milijonov za razne bolezni. Prvo mesto med posameznimi postavkami tega velikega računa zavzemajo izdatki za j etiko, ki so dosegli vsoto 62 milijonov Din, to se pravi, eno petino celotnega proračuna. Grafikoni nas pouče, da so najpogostejša obolenja v tekstilni in oblačilni industriji, ki jim sledi sanitetna in higienska služba. Največ žensk oboli v industriji usnja in po papirnicah. Velik, čudovito lepo zamišljen akvarel nam prikazuje, da največ jetičnih umira v marcu in aprilu ter v septembru, ko se menju-je letni čas. Statistični pregled pljučne jetike z ozirom na starost nam pove, da je največ obolenj v starosti 25 do 35 let, torej v najboljši življenjski dobi. Kar majhna konkurenca naši mednarodni fotorazstavi je kotiček, v katerem se predstavljajo zdravilišče za jetične xa Golniku, Klenovniku, v Topolšici in Vur-berku, kjer ima svoj sanatorij ruski Rdeči križ. Tako umetniško sijajni so fotografski posnetki. Izredno posrečeni model organizacije higienske službe v naši banovi ni pa preseneča z odkritjem, da je poslop je Higienskega zavoda v Ljubljani eno najmanjših sredi poslopij, po katerih so nameščeni zavodi, ki so mu podrejeni. Razstava zasluži toliko večjo pohvalo, ker je vse razstavljeno gradivo izdelano doma. Posebne pohvale pa je vredno tudi dejstvo, da je ta najlepša izmed vseh dosedanjih zdravstvenih razstav brez vstop* nine odprt vsakomur, kakor mora biti tudi propagandi proti jetiki odprta pot do slednjega človeka, če naj rodi uspeh. Danes velika premiera največjega ljubavnega in vojnega filma SESTRA KATARINA Gigantske borbe dveh mladih src. Intrige in klevete med krvavim bojem. Boji na Plavi. Dolžnost in razvratnost. Dejanje se vrši v italijanskem zaledju. Predstave danes ob 3., 5., 7.% in 9. K ELITNI KINO MATICA, telefon «1-24 Umor pri Krškem Pri Sv. Duhu so našli umorjenega mladega mizarskega pomočnika Adolfa Pirca — Aretirani osumljenec je zločin priznal Krško, 9 maja Prijazno vas Sv. Duh pri Krškem je v nedeljo zvečer razburila strašna vest o umoru mladega mizarskega pomoCnika Adolfa Pirca, ki je kakor običajno preko nedelje obiskal svoj rojstni kraj. Adolf Pire se je z bratom domenil, da bosta prenočevala na domačem kozolcu. Medtem ko se je brat odpravil k počitku, je ničesar hudega sluteči Adolf še hodil po vasi. Bilo je okrog pol 22 ure, ko je moral v trdi temi nekoga srečati. Neznanec, v katerem so pozneje po srečnem naključju »poznali Stanislava Turšiča, posestnikove-ga sina od Sv. Duha, je bil morilec, in Je to tudi pozneje priznal. Čudno pri vsem tem je, da pokojnik ni imel z njim niti ne s kom drugim nobenih osebnih sporov. Rajnki je bil znan kot miren in dober mla- Pohistvo vračajočih se izseljencev Ljubljana. 9. maja. Naši rojaki izseljenci, repatriirani iz Holandije, Belgije in drugih dežel naše emigracije, pošljejo v domovino kar cele vagone svojega pohištva. Tovornino plača po navadi družba, ori kateri so delali, skozi do Ljubljane ter natvezijo pri tem lastnikom, da bo iz Ljubljane naprej plačala Jugoslavija, oziroma da je prevoz takega pohištva po Jugoslaviji prost. Generalna direkcija državnih železnic, komercijalni oddelek. je namreč na tozadevno prošnjo odgovorila, da se ne more odobriti brezplačni prevoz pohištva naših izseljeniškib repatri-irancev. Dogodilo ee je in se še vedno dogaja, la denič in vesten delavec. Na kraju umora je umorjenec ležal s obrazom obrnjen proti zemlji in se krčevito držal za prsa. Mlake krvi »o pričale, da je izkrvavel hitro, čeprav ga je nekaj trenutkov po zločinu našel na mestu bližnji sosed. Vsaka pomoč bi bila tudi zaman, kajti nesrečnemu Pircu ie pod vratom zevala rana v dolgosti desetih centimetrov, ki mu je bila zadana, kakor se Je naslednjega dne ugotovilo, z vojaškim bo-jonetom. Prerezana mu je bila žila prav na mestu, kjer se odcepita vratna in podkliuč-nična vena. Umor ljudstvo splošno obsoja in sočuv-stvuje s pokojnikovimi sorodniki. Nadaljnja preiskava, ki jo je orožništvo uvedlo takoj po umoru, bo gotovo odkrila vzrok zločina. niso mogli taki izseljeniški repatriiranei ▼ nekaterih primerih plačati tovornine, zaradi česar je blago ostalo v železniškem skladišči. K neplačani tovornini je prirastla še ležarina. Ker eo repatriiranei navadno broz sredstev, so beeali okoli in prosili za jk>-moč, da bi rešili prepotrebno pohištvo in obleko. Po obstoječih predpisih uprava železni- Slavni komik Stanley Lupino v veseli opereti Vesele noči brez spanja Smeh, zabava, petje, balet in godba ZVOČNI KINO DVOR Predstav* ob 3., 5., 7. io 9. Cena 4.50 ta 6.50. M ne sme pod nobenim pogojem izročiti pošiljke, preden ni poravnana tovorni na. Potemtakem ja ostala tudi vsaka intervencija ravnih izeeljeniških organizacij bresuspešna. Za tako prepeljano pohištvo Je predpisano tudi carinsko poslovanje. V to svrbo more lastnik pohištva predložiti carinarnici kolkovano prošnjo za oprostitev carine. Taki prošnji mora biti priloženo uradno potrdilo občine, kjer ee je izseljeniški povratnik nastanil. Stroški dnevne ležarine, ia carinsko poslovanje, tovornino itd. znašajo za pohištvo ▼ teži 800 kg od 500 do 700 Din. Nadalje se takim reoatriirancem nasvetuje, da naslovijo pošljatev na spedicijsko podjetje Rziko Turk ali R. Ranzinger v Ljubljani, ne pa na naslov kakega repatrliranca, ki je odšel ▼ kako hribovsko vas, kateremu železnica ne more dostaviti avize dospelega pohištva. Kopalci in turisti! Uporabljajte proti mrazu in vetru kakor tudi za solnčenje dr. Kmetovo mazilo IN OLJE. — Dobi se v vseh lekarnah m drogerijah po 10 Din. Lahen potres Škof j a Loka, 9. maja Včeraj popoldne ob 15. smo imeli pri nas lahen potres. Bilo je več sunkov, s:r pa so bili tako lahni, da jih mnogi niso niti občutili. Smer je bila od vzhoda na zapad. Po nekaterih hišah je malce zaje-čala oprava in so nekoliko zašklepetale Sipe. Pozneje se sunki niso ponovili. Morilec Mesec je priznal tudi dva požiga Ljubljana, 9. maja Vrhniški orožniki so včeraj ob 18. privedli iz vrhniških zaporov v Ljubljano ko-larskega vajenca Rudolfa Meseca, ki je umoril 661etnega posestnika Jakoba Gantarja, ter ga izročili upravi zaporov okrožnega sodišča. Morilec RudoH Mesec Je nazadnje priznal tudi dva požiga. Zasliševanje je vodil orožniški narednik Janez Miklavčič v navzočnosti še dveh orožnikov in dveh civilnih prič, izvršilnega sodnega organa gospoda Frana Erjavca in posestnika g. Josipa Dolenca. Zasliševanje je bilo osredotočeno na dva požara, ki sta se primerila v delavnici kolarskega mojstra g. Frana Petkovška na Drenovem griču, kjer se Je učil morilec kolarstva in je pri mojstru imel vso oskrbo. Proti mojstru je začel mladenič gojiti silno mržnjo in je zato dvakrat podtaknil požar v delavnici. Prvič je zažgal pozimi 15. januarja lani okoli 20., ko so bih že vsi domači r posteljah. Sam je spal v posebni sobi. Zažgal Je seno ter se nato splazil nazaj v spalnico. Potuhnil se je. Videl je, kako je šinil plamen iz podstrešja. Nato so »e čuli klici: »Gori!« Tudi njega »o domači zbudili in sam je pridno pomagal gasiti. Drugič je bilo 28. septembra lanL Mesec je okoii 21. prišel v podstrešje na sličen način kot prvič. Bil pa je opreznejši, kajti z njim v sobi je spal Petkovškov oče. Šele, ko je ta trdno zaspal, se je splazil skozi okno in se oprezno vrnil, ko je svoje delo opravil. Gasilci so z največjim naporom pogasili Eožar. Kovaški mojster Anton FrišJeovec, i je pomagal svojemu prijatelju reševati imetje, je med gašenjem ogorčen pripom nil: »Če bi vedel za požigalca, bi ga takoj vrgel v ogenj!« Zraven stoječi in gasilcem pomagajoči Rudolf Mesec pa je šaljivo odvrnil: »Saj je mogoče tu med nami, samo dobiti ga je hudo.« Po umoru je dejal v nedeljo monilec M»-sec nasproti temu kovaškemu mojstru, ko se je razvedelo za umor v Sinji gorici: »Tu na Drenovem griču so res barabe. Lani sta KULTURNI PREGLED Koncert s 5000 pevci Velikega pevskega festivala v Pragi se Je udeležila tudi delegacija iz Ljubljane. Priznam organizator naših glasbenih in gledaliških prireditev velikega stila, ravnatelj g. Karel Mahkota ki se je tudi mudil ob tej priliki v Pragi nam je da! o svojih vtiskih in opazovanjih tole izjavo: — Čehi so najprej posneli organizacijo festivalov po angleškem vzorcu: vsako leto naj se s posebno velikim aparatom izvaja eno samo delo. Izkušnje so pokazale, da ta način ni dovolj prikladen tamošnjim razmeram. Zato prirejajo sedaj pevske festivale z veliko maao pevcev, ki pojo zborovske skladbe a capella ali z orkestrom. Zveza pevskih občin češkoslovaških je priredila svoje festivale v letih 1891., 1904., 1928. in 1934. Potemtakem je bil nedavni festival četrti v teku štiridesetih let, in to mu daje še prav posebni pomen. — Češkoslovaško pevstvo je združeno v Pevski občini, ki šteje po vsej državi nad deset žup. Župe so razdeljene po posameznih ozemljih republike (n. pr. vzhodnoče-ška, moravska. slovaška, obstoji pa tudi češka pevska župa na Dunaju). V celoti Je včlanjenih v tej mogočni pevski zvezi H tisoč članic in članov, in naj takoj povem, da jih je na praškem festivalu bilo na-vzočnih skoraj polovica (okrog 5.500). Žu- pe imajo svoje odbore, ki so vsi podrejeni centrali. Le-ta izdaja svoje glasilo in ima tudi založbo, ki tiska partiture i. dr. Predsednik in vodja združenih čsl. pevcev je dr. Lujoš Jerabek, ki je že od 1. 1904. na vodilnem mestu organizacije in je sedaj tudi predsednik Slovanske pevske zveze. Lahko si mislite, da je prireditev festivala v takem obsegu zahtevala ogromno dela in organizacije. Naj samo omenim, da so izdali nad 10.000 plakatov več vrst. med njimi dva reprezentativna ter dva posebna festivalska znaka: enega za mladino (10.000 kosov) in enega za članstvo (5600 kosov in 200 reprezentativnih). Znaki so imeli portret Smetane in Dvoraka; v znamenju proslave njunega spomina se je vršil sedanji festival. — Zanimiva je finančna stran. Stroški festivala so bili določeni na 200.000 Kč. Češkoslovaško pevstvo ni zahtevalo državne subvencije, marveč si je pomagalo samo. Vsak član je moral vplačati v festivalski sklad 10 Kč, ostalo pa naj bi pokrile vstopnine. Izkazalo se je, da je bil proračun pravilen, finančna samopomoč se je lepo obnesla in ne bo deficita. Glavni odbor Je vse leto izvrševal obsežno propagando, pre-skrbel je dopuste in polovično vožnjo (do 100 km samo na poštnih vlakih, čez 100 km tudi na brzih vlakih). Glavni odbor je izbral dirigente, in sicer najboljše in najzrelejše; posebna pozornost je bila posvečena starejšim Narodne himne so dirigirali najstarejši zborovodje. — Vsi glavni festivalski koncerti so se vršili na praškem velesejmu v tako zvani »prumvslovi« dvorani, ki je bila posebej prirejena v ta namen, vsa v zelenju, stene prevlečene belo-modro-rdeče s kipi Masa-ryka. Smetane in Dvoraka v ospredju, med tem ko so z balkonov visele najstarejše češke pevske zastave Oder je bil pripravljen' za približno 4000 pevcev, v dvorani je bilo 30 lož. 2930 sedežev in okrog 100 stojišč: lahko si mislite, kako mogočen je bil ta prostor! In tisti dotok množice: z ene strani pevske množice, ki je tekla na ooer, z druge strani občinstvo, ki je vrelo v dvorano. In vendar se je izvršilo vse v najlepšem redu! Ves aranžman nastopa je prevzel rediteljski zbor češke sokolske občine: kakih 100 Sokolov v kroju ie vse dni vzorno izvrševalo težko službo. Sokoli sc opravljali tudi biljetersko službo. Pevski in sokolska skupnost se je krasno obnesla in se je kazala pred vsem v discipliniranem nastopu. — Dne 22. aprila je nastopila mladina praških osnovnih, srednjih in strokovnih šel: v vsem 8000 mladih grl Peli so v skupinah po 900—2000 duš: vsaka skupina Je izvajala svoj program Prvi glavni koncert je bila 30. aprila. Razen praške župe so nastopile vse zunanje župe s po enim ali dvema zboroma. Nato so skupno peli vsi ženski zbori (okrog 1000 pevk) in za njimi vsi moški zbori (nad 1500 pevcev). Do neverjetnosti dovršeno so zapeli pesem o sv. Vaclavu. Mešan zbor z 2500 glasovi Je izvajal neki zbor Slovaka dr. Belle. Program je razodeval ljubezen do naroda in domovine in do domačega jezika: v tem duhu je potekel ves festival. Prvi so nastopili Dunajčani, drugi Ukrajinci iz Pod-karpatske Rusije, tretji Slovaki, in ker lu-žiški Srbi niso smeli čez mejo, je namesto njih pela severovzhodna češka župa dva lužiško srbska zbora skladatelja Krjawca. Drugega dne je bil v Smetanovi dvorani koncert praškega »Hlahola«, ki je s prvovrstnim zborom in orkestrom izvajal Dvo-rdkovega »Mrtvaškega ženina«. Tretji dan je bil posvečen izključno Dvoraku in Smetani. Tega. kako je moški zbor zapel Smetanovo »Rolnicko«, pač ni mogoče pozabiti. Za nastop se je priglasilo toliko pevcev, da jih niso mogli vseh spraviti na oder Moški zbor je štel 3000 grl, ženski nad ^(KK) — Na koncertih je bilo v dvorani in na odru okrog devet tisoč ljudi. Navzoi te bil tudi prezident Masaryk ki mu Je občinstvo priredilo navdušene ovacije. Glede učinka takih nastopov v masah moram 'e-či. da človek ne doživi tega, kar pričakuje. Moč zbora narašča do nekega števila, postavimo: do 1000. tako da dobro spoznaš razliko med 500 in 800 pevci, p'eko 1000 pa ne daje številu ustrezajočega rezultata. — Opazilo se je. da je v tei množici pevcev najbol-i zastopana stara garda, mani razve- bila pri nas dva požiga, zdaj pa ta umor!« Zanimivo je, da si je morilec Mesec prilastil samo Gantarjevo kolo, medtem ko je pustil ves denar, ki ga je imel umorjeni Gantar v suknjiču pri sebi. Za birmance izdelujemo res lepe obleke. Za botre same in tudi za birmance po meri po zelo nizkih cenah. Velika izbera blaga. Drago Schwab, Ljubljana ALEKSANDROVA CESTA Radio kotiček DaneB ob 16. bo predaval v našem radiu g. Filip Ogrič iz Novega mesta o modemih varnostnih napravah na železnicah, ki postajajo glede na naraščajoče Mevilo velikih železniških katastrof čedalje bolj ak-tjalno vprašan ie. G. Ogrič bo najprvo obravnaval te naprave na splošno, potem pa nas bo seznanil 66vojim že pat entiranim izumom posebnih dodatnih naprav k železniškemu bločnemu si6temu, ki eo v stanu zanesljivo preprečiti trčenje vlaWv, bodisi na prostih progah ali na železniških postajah. Svoj izum je dal g. Ogrič patentirati že pred vojno in ga je 1914. že tudi preskušala uprava bivših avstrijskih državnih železnic. Vojna je preprečila, da so že takrat niso uvedli Ogričevi aparati na avstrijskih železnicah. Nekoliko razočaran po prvih težavah, je pu6til g. Ogrič svoj sistem za nekaj Časa v nemar, zadnja velika železniška nesreča pri LagnFu na Francoskem, ki je zahtevala 200 smrtnih žrtev in ki je pokazala, kako potrebne eo današnje varnostne naprave na železnicah izpopolnitve, pa ga je iznova podžgala, da bo zdaj poskušal uveljaviti svoj sistem. G. Ogrič i« pripravljen brezplačno prepustiti svoje aparate vsem železniškim upravam, ki bi se zanimale zanje. Komedija o uradniškem avanzmanu »Vralji Radi« pri Sentjakobčanih. Ljubljana, 9. maja Za zadnjo presniero v sezoni eo Šentja-kobčani obnovili znano priljubljeno, posrečeno satiro na uradniško življenje v malem mestu »Vražjega Rudija«, ki sta ga spisala Engel in Horet. Mimo običajne fabule o mladem veseljaškem baronu, ki pobegne pred bogato nevesto, katere še nikoli v življenju ni videl in katero mu hočejo sorodniki naprtiti za vse življenje, in ki se na koncu čez glavo zaljubi v to svojo nevesto, ko slučajno naleti nanjo, riše komedija prav sodobno zanimiv uradniški milje, v katerem gomazijo drug mimo drugega majhni pisarčki, davkarji in revidenti ter se na vso moč pulijo za svojo kariero in avanzma. Mladi baron, ki pride za predstojnika urada in ki so mu ženske in vino vse na svetu, postavi s svojim prihodom vse to sršenovo gnezdo svoje davkarije na glavo. Spričo šefa, ki ne more videti pred sabo niti kleče-plazcev, niti bolehnih Ijfotdi, se stari, nadlož-ni, revmatični revident Rudolf Pimpfinger na mah iiprevrže v poskočnega? razposajenega, vsem pregreham vdanega »vražjega Rudija« in pod visokim protektoratom gospoda barona avanzira za šefa, medtem ko ee baron sam da ugnati v objema zakonskega jarma. Komedijo, ki fe polna srefiega, zdravega humorja, eo Sentjakobčani prav vzorno na-Sfcudirali. Naslovno vlogo Ja kreiral g. Ka-rue, ki Je dal vsem svetlim in smešnim stranem svojega laži - pustolovca polnega, dovršenega izraia. Najlepše mesto v igri pa gre brez dvoma gdč. Levarjevi, ki se kot igralka prav naglo razvija ter je zlasti dramatični prizor z baronom v drugem dejanju odigrala z vso sproščenostjo svojega dekliškega temperamenta. Lepa baronova nevesta je bila gdč. Baranova, ga. Bučarjeva na je s svojo sijajno posrečeno polkovnico žela pri občinstvu kar gromovit uspeh. Preprosto lep lik skromne uradniške soproge ie podala gdč. Gorjnpova, gdč. Petri-čeva pa je kot natakarica prav tako vzorne odigrala svoto partijo. Neugnanega barona, ki ga pa na lame« njegova lepa nevesta vendarle užens ln oženi. je v premišljeni, lepi kreaciji podal e. Košak. Družbo vnetih — namreč bolj sa avanzma kakor za službo vnetih in na koncu razočaranih uradnikov so v samostojnih, vsaka po svoje izoblikovanih figurah predstavili gg. Kukman, Hanžič. Milčinski. Vlz-Jak in Urbič. Njihov ne rez mero ponižni sluga je bil g. Moser. V dveh markantno različnih vlogah je z lepim uepehom nastopil g. Gornik. Dasi majhna po obsegu teksta, sta bila izrazita v svojih nastopih gg. Vit-* in Podržaj. Igra je pred polno dvorano dosegla prf občinstvu prav navdušen sprejem in bo brez dvoma še nekaj večerov napolnila hišo in zabavala gledalce. seljiv pojav je slaba udeležba mladine. Tud: na Češkoslovaškem trpi pevske življenje za pomanjkanjem izdatnega naraščaja. Današnji mladini nedostaja vztrajnosti: vajena je po lažji poti priti k cilja, ali pa ji sploh ni do takih smotrov. — Čehi so z obžalovanjem ugotovili, da «mo bili iz Jugoslavije tako slabo zastopani na njihovem velikem pevskem slavju: Iz Ljubljane smo bili trije in g. senator dr. Ravnihar je obenem zastopal »Juž-noslovenski pevački savez«, ki mu je predsednik. G. dr. Ravnihar je tudi govoril pri slavnostnem sprejemu v starodavni staro-mestni radnici, kjer nas je sprejel prtma-tor dr. Baxa. — Vtiski so torej kar najboljši: tudi v tem pogledu se lahko pri Čehih marsičesa naučimo I Poziv slovenski kulturni javnosti ! Zaslužni organizator filozofske misli v Jugoslaviji dr. Dušan Nedeljkovič, profesor filozofije na filozofski fakulteti v Skop-Iju, ustanavlja Osrednji časopis za filozofijo, ki bo izhajal vsake tri mesece in obsegal letno 15 do 20 tiskovnih pol. K temu omenjam, da imajo druge slovanske države (Bolgarska, Češkoslovaška. Poljska) svoje dobro urejevane filozofske revije, samo naša domovina nima še nobene. Kdor je z menoj vred prepričan, da se tudi v filozofiji nasodov in zlasti v njej prikazuje 02100502020101070102000201020200010200020002020101000101010202000001 Najboljša slovenska družabna revija, ki jo takoj naročite, so v/ NASA 1POTA Celoletno le Din 60.- Ljubljana, pošt. predal 114 Domače vesti Zanimivo priznanje V madžarskem parlamentu razpravljajo o državnem proračunu. Te dni je bil na vrati proračun zunanjega ministrstva. Ministrska predsednik Gombos, ki je obenem Bunanji minister, je podal pri tej priliki ekspoae o zunanji politki svoje vlade. Med drugiim je rekel tudi to-le: »Opozicija očita vladi, da ni mogla preprečiti balkanskega pakta. Res Je to, toda tudi druge, večje države ga niso mogle preprečiti«. To priznanje g. GftmbSsa je zanimivo in poučno, saj govori bolj jasno od marsllka-kega drugega dokaza, kako je za Balkan res nastopila nova, boljša doba. DANES Z. K. D. FILM Dvorec na jugu ob 11. uri ♦ Anton Janša, čebelarsko društvo v Ljubljani je pred dtnevi objavilo spored proslave ob 200 letnici rojstva slavnega slovenskega čebelarja Antona Janše. V esvezi s proslavo, ki bo 20. t. m. v Ljubljani v Delavski zbornici in 21. t. m v Janševem rojstnem kraju na Breznaoi pri Žirovnici, kjer bo tudi odlkrita nova spominska plošča, bo Čebelarsko društvo Izdalo v spomin na Janšo svoj strokovni list »Slov. čebelar«, kot slavnostno številko, poleg tega še posebno brošuro o njegovem življenju in delu ter novo slovensko čebelarsko knjigo, ki jo naši čebelarji že težko pričakujejo. S temi knjigami hoče dlruštvo zanesti spomin na Jamšo v sleherno čebelarsko hišo in tako koristiti vsem onim, za katere je Janša deloval. Da pa bo proslava uspela v polnem obsegu, je dolžnost vseh Slovencev, Doseb-no pa še čebelarjev, da se proslave udeleže v velikem številu. Janšo bodo proslavili v vseh kulturnih državah. Na Dunaju, kjer je deloval kot prvi čebelarski učitelj, mu bodo postavili celo spomenik. Mi Janši, svojemu rojaku, snomenika žal ne moremo postaviti. Udeležimo ipa se vsaj obeh proslav. Agitirajte čebelarji in čebelarske podružnice za obilen obisk. MILOSTIVA Vaj kratMfflt ptažč č-ei pol«t}e na.jekrbo«Je hoeeerr*r» tvirdia L. KOT, Ljubljana, Mestni trg Stev. 5 Obeoem ieiegia tekom pol« tja i« poloritao fteao popravi in modiernisira. Piačlj ♦ Kongres Jugoslovenske ženske zveae bo v zdravilišču Banji Koviljači ob bifflko-štih 20., 21. in 22. t. m. članice ženekih društev, ki se htočejo udeležiti kongtresa, naj se prijavijo takoj direktno centrali na naslov Jugoslovens&i ženski savez, Beo-gra. Balkanska 9. Društva pozivamo še enkrat, da plačajo članarino za 1. 1353. glavni blagajni (Olga Gavrilovlčeva, Poen-karejeva 12, Beograd), in sicer za vsako člani oo 1 Din. kakor določajo Se stara pravila. Delegatke morajo vzeti s seboj pooblastila svojih društev z društvenimi žigi in s podpisi predsednic hi tajnic in potrdila o plačani članarini za 1. 1983. Društva, Id ne pošljejo delegatk, naj izvolijo Izroditi pooblastila in potrdila o plačani članarini za 1933. tajnici JŽS ga. Stebi-Pleškovi, Aleksandrova 4, ali pa drugi delegatki kakega drugega društva. Ker bodo volitve novega Izvršnega oifbora, je vsak glas važen. Zaprošena je četrthnska vožnja. ♦ Ponovne občinske voHtve lin drage objave »Službenega lista« dravske banovine. Ker je bilo i spremenjeno ozemlje občin, je banska uprava odredila, da bodo 10. junija ponovne občinske volitve v občinah Beltinci, Bogojina, Dobrovniik. HO-tiza, Lendava, Turnfišče, Lendava ofcotoca v dolnje lendavskem srezu, 24. Jurija v Kamnlšlki Bistrici, 1. julija v Komendi, 14. junija v Pesnici srez Maribor levi ČATEŽKE TOPLICE (54.5° O) Najbolj vroče radlotermalno kopališče v dravski banovini! Za revmo, išias, otrpe-lost, želodčne in ženske bolezni! Od 1. maja do 30. junija in od 1. septembra do 81. oktobra 20-dnevno pavšalno zdravljenje za ceno 1100.— Din, 10-dnevno 600.— Din (soba, 4 krat dnevno dobra hrana, dnevno 1 kopel, 1 zdravniški pregled, dovoz in odvoz od postaje Brežice ali Dobova, takse). Prospekt na zahtevo. njih kultura v najbolj zgoščeni in historično neoporečni obliki, ne more dvomiti, da je tudi naša domovina take revije potrebna in vredna. Revija bo urejevana tako, da bo seznanjala bralca s filozofskim življenjem vseh delov naše domovine in da bodo v njej tudi jezikovno zastopana vsa pomembna filozofska središča Jugoslavije. Prinašala bo tudi preglede filozofskega dela izven mej naše domovine Revija bo obenem služila idealnemu namenu, da se zgodo* vinski kulturni predeli Jugoslavije tudi na filozofskem polju drug drugega vedno bolj spoznavajo. Tako bo n. pr že v prvi, ju* nijski številki izšla v srbsko-hrvatskem jeziku obsežna razprava o razvoju filozofije pri Slovencih od Trubarjevih časov do današnjega dne; spisala jo je prv. doc za zgodovino filozofije na naši univerzi ga. dr. Alma Sodnikova. Iz navedenih razlogov sem trdno prepričan, da bodo tudi Slovenci, ki se zanimajo za filozofijo in ki jim je na resničnem kulturnem dvigu naše domovine in njenem ugledu v inozemstvu, pripomogli k uresničenju te zamisli s tem da se prijavijo kot naročniki na to revijo. Cena revije bo nizka in bo za prednaročnike znašala samo 40 Din na leto Obračam se izrecno na posamezne kakor tudi na vodstva naših kulturnih ustanov (sol, knjižnic^ društev itd.). Vsa naročila naj se sporoče na moj na- breg, 10 Junija r Poljanah, 17. junfija v Tuhinju. Na 27. maj razpisane volitve v občini Hoče srez Maribor desni breg so preložene na netdeljo 10. junija. — »Služ-•beni list« od 9. t. m- objavlja tuidi razglas o trošarinSkem obeleževanju na papirnih vrečah za cement, popravek v uredM, s katero se spreminja uredba o spojitvi občin v dravski banovini in razne druge objave. ♦ Preseljevanje radfo naročnikov. Ministrstvo za promet je odredilo, da morajo radio naročniki, ki se preselijo lz okoliša ene pošte v okoliš druge, javiti preselitev svoji pošti s pismeno in s kolkom za 5 Din fcolkovano vlogo. — Ako sipremeni naročnik samo svoje stanovanje v okolišu iste pošte, aLi ako vzame svoj radijski aparat s seboj v kopališče, na letovišče in temu podobno, t. j. ako njegova preselitev nI stalna, tedaj taka pismena in taksirana prijava ni potrebna. » Dobra frekvenca na zračni progi Za- greb-Sušak. Promet na zračni progi Za-greb-Sušak in Ljubljana-Sušak, ki je bil otvorjen 1. t m ima dosti boljše rezultate, kakor so bili lanski, Ki so bili tudi zelo dobri. Po zaslugi šefa sušaškega Aeroputa g. Vlilharja je sušaški aerodrom najboljše urejen in tudi zveza z aerodromom je zaradi popravljene ceste zelo dobra. Tudi blagovni promet je dokaj živahen. ♦ Novi grobovi. Po dolgi mučni bolezni je umrl kapetan bojnega broda v pokoju in rezervi g. Bernard J e 1 o č n i k, odlični mornarski častnik in strokovnjak, ki je za svoje velike zasluge prejel tudli številna visoka odlikovanja, kakor red sv. Save IV. HI. in 0. stopnje ter red belega orla IV. stopnje. K večnemu počitku ga bodo položili jutri ob pol 17. — V Hrastniku je umrl g. Ivan Percl, brusač stekla, ki je delal v steklarni nad 40 let. Pokopali so ga v torek popoldne na dolskem pokopališču. — Na Pragerskem pa je ugrabila smrt splošno priljubljenega železničarja g. Jožeta P r i s t o v n i k a, starega 52 let. Piokojni se je posebno vneto ude is tvovaJ v sokolskem društvu. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše ietkreno sožalje! ♦ Binkoštnl iziet v Postojno. Ne pozabite se čimprej prijaviti pri »Putnlku« v Ljubljani za izlet v Postojnsko jamo. Odhod iz Ljubljane, glav. kolodvor, 20. maja ob 6.20, povratek lz Postojne ob 20.15. Cena izleta, t. j. vožnja, vstopnina v jamo in vizum Din 140 za osebo. ♦ Za avtobusni Izlet na Koroško za binkoštne praznike je zadnji dan prijave 17. t m. Cena izleta, t. j. vožnja, prehrana, prenočišče, napitnine, vizum Din 440 za osebo Izletniki si ogledajo Beljak, OsoJsko jezero, Osojščico (Kanzelberg). Vrbsko jezero, Gospo sveto. Celovec, Klo-pinsko jezero. Informacije in prijave pri »Putniku«. ♦ Arhiv nanstveno pridobitnega instituta g. direktorja Theodorja Lacha iz Grad-ea bo tvoril glavni del poučne razstave o reklami in propagandi na letošnjem spomladanskem veieeejmu v Ljubljani od 30. maja do 10. Junija. Ta arhiv ima evropski sloves in je bil razstavljen že na mnogih pomembnejših velesejmih Evrope. Iz številnih reklamnih objektov, ki eo zbrani 4z vseh dežel, bomo šele spoznali, kolika je moč v sistematični reklami. Razstave bo vsakemu podjetniku nudila mnogo pouka in pobud, pokazala bo najboljša pota za propagiranje našega domačega blaga in izdil-kov. Za naše podjetništvo in njegov naraščaj bo ta razstava gotovo ena najprivlač-nejših točk. ♦ Kodak ustvarja mižnostl dela. Delavni trg znatno oždvlja akcija tvrdlke Kodak, ki bo v dotb! petih tednov prodala okrog 5000 fotoaparatov. Letošnja prodaja fil-imov se bo zaradi tega povečala za okrog 160.000 komadov, ker porabi vsak amater na leto okrog 30 filmov. Teh 150.000 filmov pa bo izdelanih v fototrgovinah ali pri fotografih in če se od vsakega filma povprečno napravi vsaj 8 kopij, bo število novih kopij naraslo preko pol milijona Postaje za izdelavo amaterskih del dobijo tako več dela, kar je v zvezi z zaposlitvi Jo večjega števila delavcev. Tako Je dosežena tudi važna svrha ustvarjanja možnosti dela. Fotoaparati se prodajajo po 490 Din, med akcijo, ki traja še do 9. junija, pa dobi vsak kopec pri vrnitvi kupo na povrnjenih 100 Din, tako da ga stane aparat saimo 390 Din. Sedaj je torej Izredna prilika, da si nabavite z« malo de narja dober aparat In da s tem zboljšate tuidi priložnosti za delo in zaslužek ♦ Obledele obleke barva v različnih bar vah in plisira tovarna Jos Relch. slov. Pripominjam še da ta naročila še niso obvezna in imajo samo namen, da izvemo, komu lahko pošljemo prvo številko (ki bo dvojna) na ogled Ako številke ne vrne, bo s tem pokazal, da je naš stalni naročnik V Ljubljani, dne 7. maja 1934. Prof. France Veber, Ljubljana, univerza Popravek. V naše včerajšnje poročilo o celjski uprizoritvi »Konflikta« se je razen nekaterih majhnih tiskovnih pogrešk vrini la budi nerodna smiselna napaka. Res je. da je ljubljanska drama gostovala v Celju to eezono osemkrat (ne pa dvanajstkrat). Dopolnilo. Pri mojem torkovem poročilu o koncertu v počastitev spomina Bedficha Smetane je v tiekn pomotoma izostala navedba, da jie koncert vodil ravnatelj opere, dirigent g. Mirko Polič, ki je Smetanovemu življenjskemu delu pripomogel do proboi-nega uspeha pri naši koncertni publiki L. M. S. Franja Golob - Bemotova, naša odlična kontraaltistka, ji na podlagi uspeha, ki ga je imela v Firenci z Osterčevimi pesmimi, že dobila povabilo iz Rima, da priredi tam svoj koncertni nastop. To je izredno priznanje naši umetnici in naši glasbi, ki pridobiva v zadnjem času čedalje več ugleda v svetu. Dojenčkom od 5 mesecev dalje se dajejo z dobrim uspehom prikuhe kot špinača, pesa, koleraba ali karfijola, obenem s preizkušenim in znanstveno pregledanim proizvodom HORDENZTM dr. VVandera Prikuho s Hordenzymom jemljejo dojenčki zelo radi. Dobiva se v vseh drogerijah In lekarnah. Cena Din 39.—. Iz Ljubljane u— Prvi jugoelovenskl p roti tuberkulozni kongres se prične jutri ob 11. v dvorani O UZD. Pri otvoritvi bosta predavala dr. Stajič in dr. Ivanlč o zakonodajnih ukrepih v borbi protfi tuberkulozi. Ob 15. url se bo kongres nadaljeval v dvorani Delavske zbornice. O socialnem problemu paotitubemulozme borbe bosta predavala direktor SUZORa dr. Hahn ln direktor OUZiD dr. Bohinjec. Ob 17. bo v isti dvorani skupščina Jugoslovenske Mge proti tuberkulozi. V dvorani O UZD bodo popoldne predavali strokovne teme unlv. iprof. čepulič iz Zagreba, zdravniki pro-titurakulozmega dispanzerja dr. Ebler-Jo-vanovič-Sertič iz Zagreba, šef sanatorija Klenovnik dr. Samardlžija, asistent kirurške klinike dr. Komiljenovtč lz Zagreba, specialist dr. Sorič ie Spflita ln asistent dr. Furlan z Golnika. Olb 17.30 se bo vršila v isti divorani I. letna skupščina JugosU«-venskega ftizeološkega društva. /fo tntfuti ii miititi, tvphj* kUn&vufa. It » Mndvii Unei jncl oOievUom ali p* ¥ vdtvsi thavi mul evetjmi ivt pitiviaU »SPujMj*«. Majsko Številko revije »Prijatelj« dobite brezplačno na ogled, če sporočite svoj naslov upravi, Dalmatinova ulica 10. Materinski dan na korist podporni akciji Kola jugoslovenskih sester bo v soboto, dne 12. t. m. ob 20. uri v unionskl dvorani. Prelepa navada, proslava materinskega dne, ki je običajna po vsem svetu, se je v zadnjih letih udomačila tudi pri nas. Vsakoletni dan se proslavi s koncertom. Program je skrbno sestavljen in tudi izredno zanimiv. Sedeži od 6 do 30 Din so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. u— Opozarjamo na javno produkcijo državnega konservatorlja jutri ob 20. v Fil-hanmonični divorani. Spored Je sestavljen izključno le iz skladib slavnega češkega mojstra Smetane in s tem večerom se hoče oddolžiti tudi državni konservatorij velikemu slovanskemu glasbeniku. Vstop je dovoljen na podOagi aporeda, M 'stane za sedež 5 Din, za stojišče pa 3 Din. Sporedi se dobe v knjigami Glasbene Matioe v pe+ek ves dan in od pol 8. ure dalje v veži poslopja Filharmoulčne družbe, kjer se bo vršila produkcija. po^lo'"" ggg^- U— Trgovcem, ki potujejo v Skoplje in se izkažejo z legitimacijo trgovskega u druženja je odobrena polovična vožnja z letalom na vseh krogah, ki jih eksplo-atira sam Aeroput. Interesenti lz LJublja ne so deležni te ugodnosti na progah Ljub ljana-Zagreb in Beograd-Skoplje, dočim mednarodna proga Zagreb-Beograd za ta popust ne pride v poštev Popust velja za odlet 9.. 10., 11. in 12. maja. za povratek iz Sfcoplja pa 14., 15., 16 in 17. maja. u— Problemom sodobne poljske kulture je Ljubljanski klub posvetil predsnočnjim svoj družabni večer, ki se je vršil kakor običajno v prijetnih, udobnih klubskih prostorih v Kazini ln ki so se ga med dru gimi odličnimi gosti ln poleg številnih za stopnikov tiska udeležrtli tudi konzul ČSR inž Sevčik, avstrijski generalni konzul Orsini-Rosenberg. belgijski konzul revna telj dr Dular, predsednik Avtokluba industrijalec Praprotnik in glavni urednik listov konzorcija »Jutra« Virant Večer je otvoril s kratko, toplo pozdravno be sedo predsednik kluba, predsednik Na rodne galerije dr Windi»cher. nato pa je konservator dr Štele v obširnih, izčrpnih izvajanjih prikazal duhovni obraz moder ne Poljske, kakor se kaže v filozofiji, zna nosti. slovstvu, kritiki in gledališču V imenu pozornih poslušalcev se je dr Windischer predavatelju prisrčno zahva ril, nato pa je kakor običajno sledila skupna večerja Ljubljanski klub je men da edina ustanova pri nas, ki na lep feul turen način marljivo in uspešno goji dru žabnost, za katero smisel v modernem svetu zmerom bolj usiha. u— Danes se poročita dva zvesta, pridna člana pevskega društva Ljubljanski Zvon br. Avgust Kobilica ln s Mioi Ma lenškova VtII pevki In vrlemu pevcu že llmo. da bi jima bil sv. zakon sladko bre me! Kupim 4492 večjo hišo z gospodarskim poslopjem, v mirnem kraju, najraje na Dolenjskem. Predpogoj elektrika. Ponudbe z navedbo cene in s sliko na ogl. odd. »Jutra« pod: »Hiša ali gradič«. Birmanska darila po nizkih cenah pri J. VILHAR, nrar LJUBLJANA Sv. Petra e. 36, pri Zmajskem mostu. Zobnega Vas kamena obrani, vrhu tega vnetje ust strani! od- u— Predavanje za ženske bo jutri ob «0. v dvorani Delavske zbornice. Predavala bo ga. Zdenka Tomlnškova o spolnih boleznih pri ženi. Predavanje priredi Zveča delavskih žen ln deklet u— O pridelovanju špargljev priredi podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v petek točno ob 18. praktičen pouk v lastnem nasadu na Prulah. Društveni predsednik nadzornik g. štreKelj bo pokazal sajenje, obdelovanje ln pravilno nabiranje špargljev, ki jih danes lahko smatramo za najrentabilnejši pridelek naših vrtov. Dohod k nasadu je pri šoli na Prulah. Vabljeni so vsi ljubitelji te tako zelo cenjene prikuhe. Brez vstopnine. u— Celotni Ljubljanski! Zvon (1881 — 1933) v Izvirni vezavi in vsa leposlovna slovenska literatura tvorita glavni dobitek »knjižne loterije« Belo-modre knjižnJi-ce. Vsaka srečka zadene dobitek, žrebanje bo ta mesec. Srečke so naprodaj v Tiskovni zadrugi, Novi z a lož/bi, šentjakobski Knjižnici in pisarni Atene, Prečna ul. 2. u— šenpeterski šahovski klub, ki so ga ustanovili pred meseci nekateri ljubitelji šaha, si je pridobil pravico Javnega udej-stvovanja z občnim zborom, ki se je vršil ob zelo živahni udeležbi 15. marca. Predsednik je g. Antom Kozmin. Po občnem aboru je kluib priredil splošen In ožji turnir, ki še traja, in prav lepo uspelo simul-tanko, ki jo je zaigral kapetan igralcev g. Lado Hren. Danes priredi Klub izlet v Polje. Vabljeni prijatelji ln znanci. Klub ima lepo igralnico v dvorani g. Banka (pri Nacetu) na šmartinski cesti, šahisti v bližini vabljeni, da pomnožijo vrste kluba. u— Strelska družina naznanja, da odpade danes strelsaa vaja. Prihodnja strelska vaja bo v nedeljo 13. t m u— Z mladinsko spevoigro »Punčke živi« s plesi in godlbo v treh dejanjih se bo predstavil mladinski oder društva »Tabor« danes popoldne ab 4. v šentjakobskem gledališču (Mestni dom). Vstopnina od 2 do 10 Din. Blagajna bo odprta eno uro pred pričetiklom. Starši, privedite svo-Je otroke. u— Kreanl večer na Ljubljanskem gradu •priredi Rdeči križ. Spored je pester ln bo •nudil obilo izvrstne zabave, čisti donos je namenjen revežem. Društva prosimo, da iprepuste ta večer dobrodelnemu namenu Rdečega križa. — Odtaor. u— ženska sekcija JS sporoča svojim članicam, da bo prihodnja redna seja Izjemoma 3. sredo v mesecu, t. j. 16. t. m. ob 17. v hotelu Bellevue. Botrce in botrčki! Vašega birmanca najbolj razveselite s KODA KO VIM FOTO APARATOM 620 preje Din 490.— sedaj Din 390.— Brezobvezen ogled pri FOTO TOURISTU — LOJZE 8MUCU Aleksandrova cesta 8 Palača Prve Hrvatske štedione u— Slovenska Šolska matica ima svoj redni občni zbor v nedeljo 27. t m. ob 10. dopoldne v šoli na Ledini, Komenskega ulica, člani naj se občnega zbora po možnosti udeleže. — Odbor. u— Požar v Mestnem logu. Na cesti Dveh cesarjev je nastal včeraj zjutraj požar v hiši št. 38, ki je last Albina Hnastar-ja. Goreti Je pričelo v podstrešju in Je bilo na enkrat v ognju vse podstrešje. Zgorela Je vsa mrva in pa seveda tudi vsi leseni deli zidane hiše. Kako Je požar nastal, še ni ugotovljeno. Gasilci so se odpeljali na pomoč z motorno brizgalno in so požar omejili šele po daljšem trudu. Zaradi vetra Je bila nevarnost, da se prenese ogenj tudi na lesene hišice v mestni koloniji, vendar se je posrečilo to nevarnost odstraniti. Kopališče v KolezlJI ja od dane« dalje otvorjeno. u— Občni zbor »Dobrote«, obsmrtnega podpornega društva poštnih nameščencev v Ljubljani bo 11. t. in ob 19. ali 19.30 v beli dvorani hotela Unlona. Ravnateljstvo mestnega dohodarstve-nega urada, Pogačarjev trg 3/n. (Kresija), ne uraduje za stranke zaradi snaženja uradnih prostorov 11. in 12. t. m. u— Sestra Katarina, film, ki se predvaja danes v Elitnem kinu Matici, je prava epopeja ljubeznti in vojne. To delo nas popelje za nekaj ur v zaledje med ranjence in od vojne izmučene. V tem groznem kaosu krvi, ljudi, intrig in klevet vzplamti velika ljubezen v dušah dveh mladih src. Mlada angleŠKa bolničarka in ameriški zdravnik se zaljubUta. Ljubezen kali sumniče-nje, a ona dva ostaneta verna svoji sreči. On se otrese okovov, ki ga oklepajo, ln pobegne. Ne pobegne lz strahu, temveč zaradi ljubezni. Film je napete vsebine in ima neverjetno mnogo ljubkih ln nežnih scen. Dejanje se vršli aa Plavi. Ur— ZKD film. Danes predvaja ZKD film, Ki je bil do sedaj na programu Elitnega kina Matice ljubko opereto »Dvorec na Jugu«, ki nas vodi po naši Dalmaciji. Liane Haid, Viktor de Kowa in neumorni komik Paul Kemp skrbijo za najboljšo zabavo. Predstava danes ob 11. Cene 2.50, 4.50 ln 6.50 Din u— ZKD film. Za sobotni program st Je ZKD nabavila ljubko opereto »Carjev valček« v kateri igrata glavno vlogo ljubka Martha EJgerth in Paul Hdrbiger. Za smeh in zabavo skrbita Szdike Szakall in Hansi Niese Prva predstava v soboto ob pol 3. Cene 2.50, 4.b0 in 6.50 Din. u— »Ples v Savoyu« izvrstna opereUa, fci Je dosegla v prof šestovl režiji z našo primadono go. Gavellovo in tenoristom g Gostičem in altistiqjo go. Thieryjevo naravnost senzacionalen uspeh, se ponovi danes v korist Udruženja gledaliških igral cev Ostala zasedba je razen g. Magolič? premierska Cene so znižane u— Avtomobil eo ukradli. Z dvorišča •hiše št. 4, v Linhartovi ulici je zmanjkal .predvčerajšnjim tovorni avto znamke Peugeot, z evidenčno številko 2-83/33. vreden 7000 Din Lastnica ukradenega avtomobila Marija Briški Je prijavila, da so voz odpeljali najbrže trije mladi moški, športno oblečeni, ki so se potikali okrog hiše. Drzne tatove zasleduje policija. Sboramaa zobna krema s čudotvorni-mi žarki radija. u— Za binkoštne praznike v Rogažko Slatino! Odhod v soboto ob 13.50, vrnitev v ponedeljek zvečer. Celotni strto-dd vožnja, prehrana, prenočišče) 250 Din, za izletnike Boč ali Donačka gora 230 T in, ■Ker odpade kosilo. Prijave, pojasnila »Putnik« za nebotičnikom. u— Vodstvo Odeon bara naznanja, da Je znižalo cene na običajne kavarniške otne in se cenj. otbčinstvu priporoča. Vsak ve. er popolnoma nov in zelo pester program Iz Celja e— Gradnja ceste Vojnik — Šmartno v Rožni dolini, ki se je pričela nedavno z vojniške strani, lepo napreduje. Letos bodo dogradili približno 1 kilometer ceste. Režijski odbor za gradnjo te ceste je razpiral prvo javno licitacijo za oddajo dobave 750 kub. metrov gramoza in 800 kub. metrov lomljenega kamna. Licitacija bo v četrtek 17. t. m. ob 16. v občinski pisarni v Vojni-ku. Interesenti dobijo zadevna pojasnila v pisarni režijskega odbora v Vojniku in pri tehničnem oddelku sreskega načelstva v Celju. e— Udeleajte se izieta v Logarsko dolino 13. t m z odprtim avtobusom Cena s prehrano 120 Din. Priporočajo se Mot-niški avtobuoi. Informacije v trafiki nasproti pošte. e— Obupen čin mladega delavca. V re-deljo zvečer si Je 271etni, v Topolšico pristojni in pri drž. cestarju Francu Fabarju v Skornem pri šmartnem ob Paki stanujoči brezposelni tovarniški delavec Miha Hriberšek v samomorilnem namenu pre rezal levo roko med zapestjem in laktom. Ko so ga ljudje našli in ga hoteli obvezati, je pobegnil in so ga šele pozneje izsledili. Hriberšek je bil medtem izgubil že mnogo krvi. V ponedeljek zjutraj so ga v spremstvu občinskega sluge prepeljali s savinjskim vlakom v Celje. Na celjskem kolodvoru je že čakal reševalni avtomobil, da bi prepeljal Hriberška v bolnišnico. Med vožnjo od Petrovč do Celja pa je Hriberšek okrog tri četrt na 7. zjutraj izdihnil. Ko je prispel vlak v Celje, so obvestili mestnega fizika g. dr. Rebernika, ki je odredil prevoz trupla v mrtvašnico bolniškega pokopališča. Hriberšek je Izvršil samomor baje zaradi nesrečne ljubezni. e— V celjski bolnišnio.1 so umri! v ponedeljek 221etna perica Julijana Vrečfkove lz Slivnice pri Celju, v torek pa 58 letni krojašiki pomočnik Jože Do več ar lz Ga-berja pri Celju In 44 letni najemnik posestva Franc Avžner od Sv. Lovrenca pod Prožinom. e— Kino Union. Danes ob 16.16, 1S.30 ln 20.45 zvočna opereta »Pesem o sreči« ln zvočni tednik. Iz Maribora a— Otroci otroku! Po sijajnih uspehih prireditev v Celju, Beogradu, Novem Sadu, Ljubljani, Murski Soboti in Slovenjski Bistrici bo nastopil zbor malih harmonikarjev ISSK Maribora v soboto 12. t. m. ob 20. v veliki dvorani Uniona. Nastopi hkrati okrog 30 otrok, a čisti dobiček je namenjen za siromašne otroke. a— Stavka v tekstilni tovarni DOctor in drug. Poročali smo že, da je izbruhnila v tekstilni tovarni Doctor in drug stavka. V stavko je stopilo okrog 350 delavcev v tkalnici. Kakor znano, gre za mezdno gibanje. a— Poskušen beg lz življenja. Včeraj zvečer so bili obveščeni tezenski orožniki, da je v samomorilnem namenu pil večjo količino salmijaka zastopnik zavarovalnice Ludvik H., stanujoč v Novi vasi. Orožniki so ga našli še živega. Prepeljali so ga takoj v bolnico, kjer so ga rešili smrti. Iz Škofje Loke SI— Učiteljsko društvo za škofjeloški okraj bo zborovalo 12. t. m. na deški šoli. Na dnevnem redu bosta tudi dve predavanji. Ga. Grumova bo govorila o gospodinjskem nadaljevalnem šolstvu, univ. docent dr. Stanko Gogala pa o sodobni mladini. Situacijsko poročilo bo podal tajnik JUH g. Metod Kumelj. Pričetek ob 8. Iz Krassfa r— Za današnje gasilsko slavje je vsa pripravljeno, da bo zadovoljen vsak poser,-nik. Zato kličemo meščanom, vsem Gorenjcem in prijateljem gasilstva od vsepovsod: na svidenje danes ob 3. popoldne pri svečanostih na Glavnem trgu in potem na veliki prireditvi v Narodnem domu. r— Binkoštnl dvodnevni avtobusni izlet v Logarsko dolino, toplice Dobrno in Rogaško Slatino. Prijave pošljite na avto-podjetje I. Goričan, Tržič Z Jesenic s— Kino »Radio« bo predvajal od 10. do 13. t. m. ob 8. uri zvečer (v nedeljo tnal ob 3. popoldne) slavni ruski velefilm »Pet v življenje«. Dodatki običajni. Binkoštnl spored: j.Rudnik v plamenih« in »Smučarske tekme v Planici«. Iz Hrasttsika h— Narodna odbrana ima danes ob 10. v Sokolskem domu Javno zborovanje. Kot govorniki bodo nastopili gg. dr. Cepuder, Kokall in Sancin. Vabljeni vsi. h— Glasbeno društvo praznuje v nedeljo 13. t. m. svojo 151etnico. Ob 17. bo v Sokolskem domu koncert, kjer nastopijo kot gostje tudi naslednji zbori: »Zarja« iz Trbovelj. »Bežigrajsko pevsko društvo«, »Loški glas« iz Zagorja Id »Oktet rudniških nameščencev iz Trbovelj. Polovična vožnja je dovoljena. Iz Novega mesta n— Podružnica Zvez* absolvento\ kih -tijSkih šol v Novem mestu bo imela izredni občni zbor 13. t. m. ob 10. na Grmu v mali učilnici. Vabljeni absolventi Dolenjske! n— Kino »Dom« v Sokoisitem domu predvaja danes ob 18.30 in 20.30 zvočni film iz cowboyskega življenja »Neukrotljivi«. Predigra zvočna. Jutri ob 20.30 in v nedeljo ob 15 30. 18.30 in 20.30 uri zvoč ni film »Barberina«. Film iz življenja na dvoru Friderika IL Predigra: Paramoun-tov zvočni tednik. GOSPODARSTVO Enotna stanovska organi zacija jugoslovenskih trgovcev Kakor znano, se bo 12. in 13. t. m. vršil t Skoplju kongres jusroslovenskega tr? >v-stva, na katerem bodo predetavniki vseh trgovskih organizacij v naši državi razpravljali o aktualnih vprašanjih, ki sj tičejo trgovskega t»La n-u, istočasno pa bo na kongresa ustanovljeno centralno predstavništvo vseh zvez trgovskih združenj v naši državi. To predstavništvo bo torej vrhovna stanovska organizacija vsega jugoslovenskega trgov-etva. Organizacijsko gibanj? jugoslovenskega tigovstva naglo napreduje. Kakor znano, so kraji izven Slovenije in Dalmacije šele z obrtnim zakonom iz 1. 1932. dobili enotna prisilne organizacije, tako zvana združenja trgovcev. Pri nas eo že prej obstojale take organizacije (gremiji trgovcev). Po obrt n en. zakonu zveze teh trgovskih združenj, žal, ineo obvezno, vendar navzlic temu ustanavljanje pokrajinskih trgovskih zdnž?ni naglo napredke. Na kongresu v Skoplju bodo zastopane že štiri take zveze trgovskih združeni, in sicer poleg najetaref? v Ljubljani, hidi se nove Zveze trgovskih združenj v Zagrebu. Beogradu in 0sijcku. y kratkem pa bodo taka zveze ustanovljene tadi v Novem Sadu. Splitu in Sarajevu. Za ustanovitev teh zvez obstojajo že pripravljalni odbori in bodo predstavniki teh pripravljalnih odborov zastopali trgovstvo i« teh področij na kcmgresu v Skoplju. V zvezi s pripravami za kongres ji? Save« trgovskih združenj v Beogradu naslovil naslednji apel na vse trgovstvo Jugoslavije: Uprave vseh zvea trgovskih združenj kraljevin? Jugoslavije eo sklenile, da 12. in 13. maia t. 1. obdrže svoj prvi veliki aknipni kongres v Skoplju. Poleg oficielnih delegatov, ki jih bodo na kogres poslala posamezr ne združenja preko svojih saveoov, se pozivajo vsi trgovci iz vseh krajev naše države, da ne glede na to, ali po delegati ali ne, kot gosti prisostvujejo temu skupnemu sestanku in istočasno posetijo naš klasični jug. Na tem esetanku bodo vsi trgovci imeli priliko, da čuiejo besede predstavnikov trgovskih organizacij o našem gospod a roKern stanju in o potrebi enotne organizacije, ki naj dela za poboljšani!? splošnega gospodarskega stanja in za zaščito profesionalnih interesov jtuigoslovenekega trgovetva. Zavedajoč se resnice: pomagajmo si sami in Bog nam bo pomagal, naslavliamo ta apel na vse trgovce naš? države ter jih pozivamo, da se v čim večjem številu udeleže skupnega kongresa v Skoplju, kjer bodo trgovci Slovenci, Hrvati in Srbi stali drug poleg dragega in s? bodo znašli na istem skupnem polju. Za kongres v Skoplju je odobrena ugodnost 50°'n popw»ta pri povratlcu. = Poravnalno postopanj© j« uvedeno o imovini Tome Jegliča, mizarskega mojstra v Radovljici 82 (poravnalni upravnik dr. Mirko Triller, odvetnik ▼ Radovljici; poravnalni narok 1. junija ob 9., prijavni rok do 25. maja) in o imovini Franceta Rozmana, pekovskega mojstra v Bohinjski Bistrici 96 (poravnalni upravnik Fran Kobler, odvetnik v Radovljici; poravnalni narok 1. Jani-ja ob 9., prijavni rok do 25. maja). = Konkurz je razglašen o imovini Jakoba Menarta, trgovca v Domžalah (upravnik mase dr. Konrad Janežič, odvetnik v Kamniku; prvi zbor upnikov pri sreskem sodišču v Kamniku 18. maja ob 10., prijavni rok do 1. junija, ugotovitveni narok 15. junija). ^ Dravska finančna direkcija v Ljubljani razpisuje nabavo raznovrstnih uradnih tiskovin. preračunanih na približno 19.000 Din. Vzorce in natančnejša pojasnila dobijo interesenti v poslopju te direkcije, vrata št. 58 pritličje. = Gospod minister ia trgovino in indo 9 tri j o ji? s svojim odlok oan priznal medna rodnemu vzorčnemi ^lesejmu, ki se bo vršil od 30. maja do 10. junija čisto gospodarski značaj. Prav tako ie g. minister odločil, da se smatra XIV. ljubljanski veleče jem kot služb?no priznana razstava v smislu § 94. pravilnika za izvrševanj« zakona o zaščiti industrijsko svojine od 1. maja 1928. Nepatentirani predmeti industrijske svoiine, razstavljeni na tem velesejmu, so s tem zavarovani e pravico prvenstva od dneva razstavljanja. ŠPORT Sparta (Zagreb) in Primorie al -m J* m^k. m ___ _ _ Ob 16.30 na IgrtSča Frhnorja; Ostali smo brez večjih tekem na ljubljanskih igriščih. Manj po lastni krivdi, pač pa po zaslugi onih naJih »merodajniht fiinl-teljev, ki vodijo našo nogometno politiko. Za prijateljska srečanja pa jo tudi težavno. Moštva od daleč so zlasti v sedanjih okolnostih predraga; kar je pa v bližini kaj vrednega, je kmalu izčrpano. Zagrebška Sparta, ki igra danes s naftim ligašem prijateljsko tekmo, ni nikakor manjvreden nasprotnik. Povedali smo 2e nekaj o njenih rezultatih z vodečiml zagrebškimi klubi. Mnenja smo, da bo tudi črn o-bela enajstorica imela nekaj opravka dve predtekml a Sparto, tembolj, ker je moštvo že vse predolgo počivalo. črno-b?li bodo nastopili: Logar - Hassl, Bertoncelj - Zemljak, Boncelj, Prevoindk • šlamberger, Pupo, Jež, Bertoncelj, Zemljič. Zagrebfika postava ni znana, pač pa je gotovo, da prihaja gost v kompletni po-Btavl, tako tudi z onimi igrači, ki so za prvenstvene tekme Se pod karenoo, smejo pa te nastopiti v prijateljskih. Točen spored prireditve na igrišču Pri-morja: Ob 14. Pri morje jun. : Slovan rez.; ob 15. Primorje rez. : Svoboda-Vlč; ob 16.30 Primorje - liga : Sparta-Zagreb. KRALJEVINE JUGOSLAVIJE A. D. PODRUŽNICA LJUBLJANA Telefon Stev. 80-20 podeljuje obrtnikom poedlncem ln obrtnim podjetjem POSOJILA NA VKNJI2BO do zneska po Din 200.000.— MENIČNA POSOJILA BREZ VKNJIŽBE z dvema žirantoma do zneska po Din 50.000 Vse potrebne informacije dobe interesenti ustmeno ali pismeno pri Zanatski banki Kralj. Jugoslavije A .D. podružnici Ljubljana, Gajeva ulica 6. 4487 Kongres v Skoplju. Delegati iz dravske banovine odootujejo na trgovski kongres v Skoplie danes (v četrtek) zvečer i brzorlakom. in sicer iz Ljubljane ob 20.03, ir. Zidanega mosta ob 21.12, iz Sevnice ob 21.33 in iz Brežic ob 22.06. Na vstopni po-f-iaii naj kasnijo celo vozno karto za brzo-vlak v Skopi f?. Vozno karto naj potem shranijo, ker ho veljala ia povratek. Gospodarske vest! = Češkoslovaško - jugoslovenski kliring in turistični promet. Kakor poročajo iz Beograda, je naša Narodna banka sklenila poseben sporazum e češkoslovaško Narodno banko, po katerem smejo naši potniki, ki potujejo v Češkoslovaško, pri naših pooblaščenih denarnih zavodih vršiti vplačila na račun jugoslovensko - češkoslovaškega kli-ringa, in sicer v višini zneskov, ki so dovoljeni v smislu deviznih predpisov (3000 Din) po enakih pogojih, kakor veljajo za vplačila obveznosti iz blagovnega prometa. Vplačila se morajo opravdati z uradnimi listinami. odnosno z eventualnim posebnim dovoljenjem finančnega ministrstva). Pri 1eh turističnih klirinških vplačilih bo Zem-ska banka v Pragi likvidirala nakazila takoj. čim prejme od naše Narodne banke tozadevno sporočilo o vplačila v Jugoslaviji. S tem sporazumom s? bo olajšalo potovanje naših turistov v Češkoslovaško. = Lanska vinska letina f Jugoslaviji. Ministrstvo za kmetijstvo j»? objavilo definitiv-ne podatke o lanski vinski letini v Jugoslaviji, ki je bila. kakor znano, slaba. Pridelek ie znašal le 2,853.000 hI nasproti 4.387.CO0 hektolitrov v 1. 1932., 4.494.000 hI v 1. 1931. in 4.016.000 hI v 1. 19% Lanski pridelek vina je bil torej za 36°/o manjši nego v rekordnem leta 1931. Povprečni pridelek na hektar vinograda je znašal 14.6 hI nasproti 22.9, 22.6 in 21.9 hI v prejšnjih treh letih. = Angleško-japonska gospodarska vojna. V ponedeljek zvečer je nastopilo med Anglijo in Japonsko razmerje gospodarske vojne. V noči od ponedeljka na torek so stopile v veljavo določbe o kontingenti-ranju uvoza japonskega tekstilnega blaga. Sledili bodo še ukrepi za omejitev uvoza drugih japonskih izdelkov, kakor so predmeti za okras, cement itd. V poučenih krogih pričakujejo, da bo Japonska na ta an* gleški ukrep odgovorila s posebnimi carinami na angleško blago. Japonska bo zaradi angleških ukrepov prizadeta predvsem v angleških kolonijah. Povod za angleške omejitve uvoza japonskega tekstilnega blaga je predvsem dumping, ki ga vrši Japonska pri izvozu tekstilij, kar je zelo škodovalo angleškemu izvozu. Pred vojno je imela angleška bombažna industrija 55 milijonov vreten, t. j. več kakor eno tretjino skupnega števila v vseh državah na svetu: izvoz bombažnega blaga se je takrat gibal na višini okrog 7 milijonov kvadratnih jardov. Zaradi hude japonske konkurence pa je danes položaj docela spremenjen. Število vreten znaša sicer še vedno 50 milijonov, toda izvoz je padel na 2.2 milijona kvadratnih jardov. Japonska pa je od predvojne dobe število vreten pomnožila od 2.3 na 8 milijonov in je produkcijska kapaciteta japonske bombažne industrije tako veli.ta, da znaša izvoz že več nego 2 milijona kvadratnih jardov in je menda že večji nego angleški izvoz. Zlasti je prodrlo japonsko tekstilno blago v Indiji, kjer krije Japonska že 50 odst. vse uvozne potrebe, čeprav pobirajo v Indiji že od leta 1932. na neangleško tekstilno blago višje carine. V svetovni industriji umetne svile pa se je Japonska danes povzpela že na drugo mesto, takoj z« Ameriko in pred Anglijo in Italijo 4orze 9. maja. Na ljubljanski borzi jie prišlo danes le do malenkostnih sprememb pri oficielnih tečajih. V privatnem kliringu notira avstrijski šiling za malenkost višje, namreč 9.35 do 9.45 (v Zagrebu promet po 9.45). Angleški funti so bili v Zagrebu zaključeni po 252.50, šipanske pezete pa po 6.60. Grški boni noti rajo v Beogradu 31.40 do 32.10. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda obdržala nespremenjene tečaje in se je trgovala po 309 do 310. Nadalje je bil promet v 8% Blairovem posojilu po 54, v 7°/o Seligmanovem posojilu Drž. hipoteikar-ne banke po 65 in v delnicah Priv. agrarne bank? po 220. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2316.79 — 2328.15, Berlin 1344.03—1355.83, Bruselj 798.57 do 802.51, Curih 1108.35—1113.85, London 174.08—175.68. New York 3379.11—3407.37, Pariz 225.68—226.80, Praga 142 34—143.20, Trst 290.35—296.75 (premija 28 5%). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9.35 do 9.45. Curih. Pariz 20.3625, London 15.7450, Newyork 307.12. Braselj 72.05, Milan 26.24, Madrid 42.2250, Amsterdam 208.95, Berlin 121.45. Dunaj 57.50, Slockholm 81.15, Oslo 79.10, Kobenhavn 70.30, Praga 12.84, Varšava 58.30. Bukarešta 3.05 Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 10.50, London 27.56, Milan 45.77, Newyork 535.50, Pariz 35.60. Praga 21.78. Curih 174.51. 100 S v zlatu 128 S Dao. Efekti. Zagreb. Državne viednote: Vojna Skoda 310 — 311, za maj - septemeber 308—311, za december 306 — 311, 7*/o investicijsko 71 den., 4Vo agrarne 36.50 — 37.50, 8»/o Blair 54 — 54.25, 7°/e Drž. hipotekama banka 65 — 65.50, 6°/o beghiške 53.87 — 54; delnice: Priv. agrarna banka 218 — 222, Narodna banka 4100 — 4200, Sečerana Osi-jak 135 — 165, Trbovlje 96 bi. Beograd. Vojna škoda 311. 310.50 zaklj., za september 309 zaklj.. 7°/o investicijsko 71 — 71.50, 4% agrarne 36.50 _ 37.50; 6» o begluške 54.25 zaklj., 8°/« Blair 54—54.50, 7°/o Blair 51, 51.25 zaklj., 7°/® Drž. hipotekama banka 65.50 zaklj.. Narodna banka 4100 bi., Priv. agrarna banka 219 217 zaklj. Dunaj. Državne železnice 14.50, Trboveljska 11.26. Alpine-Montan. 11.07 Danes ob 11. zm Danes ob 11. bo izpred igriSča TKD Atene v Tivoliju stafetni tek za dekleta, ki ga je razpisala Atena. Proga, ki meri okrog 3000 metrov, je razdeljena na 5 predaj. Ker se na tej progi lahko Izkažejo ne samo dolgoprogašice, ampak tudi tekačice na kratke proge, bo tek Se posebno zanimiv. T nekaj vrstah. Zanimiv nogometni spored imajo dane« tudi n* Dunaju ta Budimpešti. Na Dunaju se igra pokalni finale med Baptdom ln Admlro, v Budimpešti p» gostujejo proti madžarski reprezentanci Angleži. Za nastop slednjih vlada, zlasti ker ne gredo n« svetovne prr. tekme v Italijo, ogromno zanimanje. — Kako veseli so bili Rumunl zmage nad hašo reprezentanco, ki Jim Je omogočila nastop ▼ ožjem Izbirnem turnirju v Italiji, kaže najbolj nazorno dejstvo, da so prejeli vsi reprezentativni Igralci za to Igro bogat« nagrade. Igralcu, ki Je rabil zmagonosnl gol, so domačini lz TemeSvara podarili kar — nov avtomobil. — Zagrebški prijatelji hazene Imajo danes na sporedu prv. Wk- mo med Gradjansklm ln Concordljo. » V ponedeljek popoldne s« J« pri dirkalnem treningu s avtomobilom »Alpha Romeo« blizu Monakova smrtno ponesrečil znameniti avstrlj sKl dirkač Slovenec Kari Jelen. Voz je saiel ■ proge ln treščil ob drevo. Jelen, ki Je bil na več znanih dirkah med prvimi. Je bU star šele 27 let. Interni Izbirni miting SK Ilirije. lAhkoat-letoka sekcija Ilirije priredi popoldne ob 17. na letnem telovadSču ljubljanskega Sokol« ▼ Tivoliju Izbirni miting v tekih. Prireditev nI Javna. Start je za vse tekače člane Ilirije obvezen. Povabljeni pa so tudi vsi, ki čutijo zmotnost doseči v tekih primerne rezultate, pa doeedaj Be nieo včlanjeni v nobenem klubu. Vsi takšni naj se zglasljo na letnem telovadlšču pol ure pred mitingom pri tehn. referentu sekcije Banku. Na miting so vabljeni vsi pomožni sekcljskl sodnik. Prinesite s sebol ure. Prlčetek točno ob 17. Garderoba v kopališču ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 9.30 naj bosta na lerlSču dve garnituri sub-junlorjev zaradi trening tekme. Zaradi pred-tefcme z rezervo Slovana naj bo ob 13.30 v garderobi Juniorsko moštvo. Ob 14fl0 pa: Starec, Kos, Molk. Petrič. Legovlč, PiSek, Slnkovic, Svetle, KIopčlč, Calcearl. Petelin, Boncelj n. Llgl-no moštvo nai bo v earderobl ob 18. BlasralnlSkn služba: Gostlša, Križ. Sketelj ml. Redltelll: G vido. Erbežnlk. Lovrač, Fuks, Raklč. Brodar naj bodo na Igrišču ob 13.30. SK Ilirija (noecrmetna sekcij*). Dopoldne ob 10. Igrajo na našem igrišču JunlorJl proti Jadranu v postavi: Matfster. fcargl. Milil er, Stav-lanlk. Allančlč O.. Vodnik. Koerovžek M.. Gor-šlč, SmerkolJ. Eržen, Dt>žman. Rez.: Acl. Ob 10 igrajo junlor.11 na l 6.— > pralna mila od > 12.— > Crep de Chine vse barve od > 30.— » Flamisol vse barve od » 45.— > Tudi vse drugo blago po globoko znižanih cenah kupite le „PRI ZVONU" Manufakturna in modna trgovina IVAN STROJANSEK LJUBLJANA, Pred Škofijo 21 poleg magistrata (rotovža) 4539 StaSeta Atene do čada pokaJ g©. Agnola Za prireditev ne bo nobene vstopnine; občinstvo se vabi, da se teka udeleži v čim večjem Številu. Pokal, ki je prehoden, je darovala ga. Agnola, ki je dekliškemu športu zelo naklonjena in ga vedno podpira. Pmre. Oogala, Cvlm. Smerdu. Oskar, 6cac&*«tt. AlJančlč. Pečan. Res.: Prlboviek, Marinko. O. Smerdu naj skrbi, da bcWo točni I Redna seja OZDS Ljubljana bo zaradi pras-nlka Izjemno Jutri, v petek ob 14. — Tajnik. Kandidatom za plavalne sodnike. (Službeno lz sekcije ZPS.) Vsi, ki žele v letotojl sezoni opravljati Izpit za sodnika za plavanje, skoka ln water-polo, se morajo prijaviti najkasneje do 1. junija t. 1.. nakar Jim bo zbor plavalnih sodnikov r Zagrebu odredil Izpitno komisijo ln datum izpita. V ljubljanski sekciji bodo Izpiti ob priliki senlorskega državnega prvenstva koncem Julija. Prijave po formularju, natisnjenem ▼ modrem pravilniku, obenem z »Izjavo«, natisnjeno prav tam. Je treba poslati priporočeno na naslov: Božo Kramarfilč, Ljubljana, Rimska cesta 9. — Prekasno do£le prijave se v nobenem primeru ne bodo mogle upoštevati. — Za letos Je določen samo en Izpitni termin, nakar še posebej opozarjamo lzvenljub-ljanske kandidate! TSK Slovan. Danes Ob pol 14. na Igrišču Prlmorja: Leslca. Dečman, Roeman I., Znldar-člč, Smrekar, Som, Jerančič, Sinček IL, Ceglar, Rozman H., Brlcelj, Schlegl, Ferkov ln Zemljič. (Za pred tekmo s JunlorJl Prlmorja). — V petek ob 20. pri Krušlču članski sestanek za vse verificirane Igralce. SK Reka. Danes ob 13.90 na glavnem kolodvoru: Plklč, Nany. Dane, Drage, Korls, K orli, Pino, Cankov, Laznlk. Bojan, Clvha. Igra v Trbovljah! SK Mars. Popoldne ob 13.30 na igrišču Marsa: Plčo, Boži, Lojze n.. MIlan, Tone, Danilo, lojze L. Viki, Janko, Zlatko, Miro. Opremo dvignite zjutraj! ZSK »Hermes« moto-lekcija. Seja eekdj-skega odbora bo Jutri ob 19.30 ln ne v četrte)■-10. t. m. Prosimo točno! čitafte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET" Iz življenja na deželi BBASLOVCE. V nedeljo je predaval v tukajšnji osnovni Soli o živinoreji g. inž. Vernik. V nad dveurnem predavanju je govoril o potrebi in načinu dviga naše živinoreje, o sedanji pomanjkljivosti, o pomenu Živinoreje za naše narodno gospodarstvo Itd. Nadalje je podrobno omenjal potrebo ln način snovanja živinorejskih zadrug. Poslušalci so pazljivo sledili strokovnemu predavanju. G. inž. Vernika si še želimo v naše lepe Braslovče. MALA NEDELJA. V nedeljo 13. t. m. ob po! 16. vprizori Sokolska četa lz Male Nedelje igro »Tihotapec«. Vsi torej v nedeljo v DruStvenf dom! SV. JURIJ OB TABORU. Tukajšnji Sokolsko društvo je uprizorilo v nedeljo »Drugo mladost«. IgTa je bila skrbno na-Studirana, izbira posrečena. leralci so se dobro oživeli v svoje vloge, polna dvorana in burni aplavz pa sta pričala, da si IJud-Btvo v teh časih prav zaželi tudi smeha, saj »o bile kar tri nedelje zaporedoma odrske predstave in vedno je bil uspeh velik. No, se pač radi tudi pozabavamo, sai ne vemo, kaj nam prinese letcšnla hmeliska sezona. SOKOL SokoISka četa v Robu pri Vel. L"«?ah priredi danes ob 11. uri predavanje. Predava predavatelj ZKD g. dr. Mihelak o temi: Polom svetovnega gospodarstva. Sokol«kl društvi Velenje in Zahukovca prire0« po 240 — 245. banatska 247.50 — 250. + Novosadska blagovna boria (9. t m.) Tendenca čvrsta. Promet je bil srednji. — Pšenica: baska, okolica Novi Sad, 103—105; okolica Soinbor 102 — 104; srednjebaška 104 — 106; baška ladja Tisa 106 — 107; banatska 90 — 101; južnobaška 97 — 99; baška ladja Boeei 105 — 107. Oves: erem-eki banatski. slavonski 58 — 60. Koruza: baška. sremska 71 — 73; banatska 68—70; ladja B*eej 77 — 79; ladia Tisa in Dunav 78 — 80. Moka; baška. banatska »0e< in 0;rec 170 — 190; >2« 150 — 170; >5< 130 — 150; »6« 112.50 - 122.50; »7« 82.50 do 92.50: >8« 80 — 85; eremska, slavonska >05« 127.50 - 137.50; >6« 110 do 120; 7« 80 — 90; »8< 80 — 85. Otrobi: ba-Ski in eremski 74 -- 76; banatski 72 — 7': haški. ladja 80 - 82. 6 kom. I prof. No 26 dolžina 4.70 mtr. 8 » I » No 26 » 5.— » 4 » I » No 26 » 4.90 > 2 > I > No 30 > 5.— » 3 » I » No 22 » 4.20 > 1 » I » No 22 > 4.60 » 1 » I » No 20 » 3.90 » 2 » I » No 20 » 3.80 > 2 » I » No 20 » 3.40 » 2 » I » No 18 » 3.90 » 1 » I » No 18 » 3.70 » 2 » I » No 16 » 3.70 » 1 » I » No 16 » 3.90 » 2 » I » No 8 » 1.60 » ZAHVALA DR. FRANCA RAZN02NIKA NI VEC. Prisrčna zahvala vsem in vsakomur, predvsem pa še odposlancem OUZD, Prostovoljni gasilski četi in Sokol-ski četi v Ložu, ki so s svojo navzočnostjo počastili pokojnikovo delo, in njegov spomin. Za mir njegove duše bomo prosili v Ložu, dne 12. t m. in v Ljubljani dne 12. t. m. ob 8. uri ▼ stolnici. V Ljubljani, dne 10. maja 1934. 44S4 Soproga, otroci in ostalo sorodstvo. Nosilci morajo biti v dobrem stanju. Ponudbe z navedbo cene franko postaja Celje do 15. maja 1934 poslati na podružnico »Jutra« v Celju pod: »Traverze«. 4538 Med mestom in deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik pogrebni MT-od Občin* Ljofc jaaa TUJSKO - PROMETNO DRUŠTVO V KRANJSKI GORI razpisuje oddalo restavracije v kopališču »JASNA« ob Piftenci pri Kranjski gori v najem. Pogoji kakor tudi vsa pojasnila se dobe vsak dan v društveni pisarni. Pismene ponudbe v zaprtih kuvertah naj se vložijo najkasneje do ponedeljka, dne 21. maja 1934. 4531 Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je zapustil vedno naS nad vse ljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod BERNARD JELOtNIK ime-reda kapetan bojnega broda v pokoja ln rezervi ter jltelj redov Sv. Save IV., IIL, IL klase in belega orla V. In IV. klase ter visokega grškega od likovaoja danes, dne 9. t. m. po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 11. maja 19S4 ob ^5. popoldne iz hiše žalosti, Mar-montova ulica It. 23 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 9. maja 1934. Žalujoča soproga OLGA JELOCNIK, INŽ. DR. VIKTOR JELOCNIK, podpolkovnik v pokoju, brat in ostalo sorodstvo. Srečno ljudstvo Zlata doba v zgodovini berberinskega rodu ob Nilu Nad brzicami pri Asuanu v dolini Nila Živi ljudstvo, ki je tako rekoč preko noči zgrabilo srečo za krilo. To so sudanski Berberinci, črnopolta nubijska rasa ki govori povsem drugačen jezik, nego je egipt" ska arabščina. Berberinci so »e morali že zgodaj po-kristjaniti, kajti vsepovsod dobiš še sledove njihovih cerkva in dasi so se zadnji kristjani med njimi pomohamedanili pod pritiskom mamelukov v Napoleonovem času. najdeš v njihovih verskih običajih polno krščanskih navad. Se danes n. pr. krstijo svoje otroke in jim dajejo krščanska imena. Navzlic temu, da so prepričani mo-hamedanci, ga tudi radi »cukajo«. Se eno izrazito posebnost ima to ljudstvo: njegovi možje se bavijo skoraj izključno s poklicem strežajev. Že mnoga pokolenja je zalagala vsa velika nilska mesta s kuharji, natakarji, vratarji, postreščki itd. A tu- di po večini dragih evropskih hotelov za-deneš ob livrirane zastopnike tega plemena. Neprekosljivi so njihovi kuharji in nad vse spretni natakarji ter strežaji, ki izvirajo od tod. Skrivnost te njihove spretnosti se podeduje od rodu do rodu. Seveda ima tudi to ljudstvo svoje napake. Tako ne razlikuje povsem natančno med mojim in tvojim in za vsako, količkaj težje delo niso prav nič vneti. Že otroci ostavljajo svojo domovino, da pričnejo svojo kariero kot »paži« ali liftbovi in vračajo se šele tedaj, ko so si nabrali dovolj denarja, da morejo ostanek svojih dni preživeti v dostojanstvenem nedelu. Potnik, ki potuje od Asuana proti Sela-hu, opazi, da obljudujejo mične vasice ob bregu Nila skoraj same ženske, otroci m starci. Odrasli možje služijo po svetu kot kuharji, sluge ali vratarji. V ilovnatih stenah hiš opaziš polno svetlih, belih lis. Pri- Policijski ravnatelj — banditov pokrovitelj Dobavljal mu je zaupne informacije ter mu prodajal orožje in municijo Afera ameriškega bandrta Dillingerja se razvija v smer, ki čedalje bolj preseneča ameriško, pa tudi evropsko javnost. Vedno bolj se namreč kaže, da se je Dillingerju beg posrečil samo zaradi tega, ker je imel svetovalce, ki so ga pravočasno svarili pred posledicami, ki bi utegnile nastati za njega, če se ne bi pravočasno umaknil zasledovalcem. Bivši policijski ravnatelj v ChLcagu, Mac Laflen, ki so ga te dni aretirali trije detektivi v njegovem stanovanju, je osumljen, da je dobavljal Dillingerju informacije, ki so omogočile njegov beg. Ta aretacija je zbudila širom Amerike nepričakovan odmev. V stanovanju bivšega, policijskega ravnatelja go našli obširno korespondenco, ki ga močno obremenjuje. Našla so se pisma, ki sicer ne nosijo podpisa Johna Dillingerja, strahovalca Amerike, a so po vsej priliki njegova, čeprav so podpisana z lažnim imenom. Dokazano je že, da je Laflen prejemal od Dillingerjeve tolpe večje zneske denarja. Dillingerjevi pajdaši so v »boljših« letih svojega udejstvovanja uplenili letno do 400 tisoč dolarjev gotovine in so del tega denarja porabili za podkupnine policijskih uradnikov. Za Laflena trdijo, da je prejel Iz tega naslova najmanj 50.000 dolarjev. Kot proti uslugo je dobavljal banditu informacije ter je celo prodajal njegovim pajdašem strojnice in municijo. To je prvi primer v zgodovini ameriške kriminalistl-ke, da je funkcionar, ki mu je bilo poverjeno zalezovanje razbojpika, prodajal njegovim pajdašem orožje in strelivo. Poizvedovanja so tudi dognala, da je imel Dillinger izvrstno urejno informacijsko službo, šel je roko v roki z razvojem sodobne tehnike in je večkrat v tem pogledu celo prekosil policijo. Vzdrževal je med drugim lastno radijsko postajo, ki je oddajala njegoviiu zaupnikom šifrirane vesti. O izvrstni organizaciji Dillingerjeve tolpe priča med drugim dejstvo, da je imela na razpolago dva tanka, ki sta bila sicer manjša od policijskih tankov, zato pa sta bila gibčnejša in opremljena z najmodernejšimi topovi. Dillinger je imel v svollh ■kladiščih tudi patrone s strupenimi plini. V Ameriki se spričo naštetih dejstev širijo fantastične vesti o njegovem begu. Ker se je izkazala racija na prekomorni-ku »Duchesse of Tork« za jalovo, govore Američani, da Je Dillinger pod vzel v svoji znani drznosti polet v aeroplanu iz Amerike v Evropo. Pravijo, da mu je bilo to spričo informacij, ki jih je imel od Mac Laflena, prava igrača. V Ameriki so tudi prepričani, da je to šele začetek odkritij Ln da bo lov na Dillingerja odkril prav takšne neverjetnosti, kakor jih je pokazala v Franciii afera Staviskv. trdili »o jih v stene, da jih čuvajo hudobnega pogleda. A 6e jih preišče! natančneje, boš opazil, da predstavljajo evropske krožnike in podstavke, Id so si jih možje »nabrali« T hišah in hotelih, kjer so služili. Berberinsko ljudstvo ie prej ni bilo posebno revno. V zadnjem času pa Je postalo naravnost imovito, kar je za naše čase svetovne gospodarske krize vendarle presenetljivo. StvaT je v tem, da je novi ogromni jez pri Asuanu dvignil gladino Nila tako znatno, da je preplavila deželo 16 km daleč na obeh straneh prejšnjih bregov. Več nego 70.000 Berbenncev je ■ tem izgubilo hiše in zemljišča. Vlada »e jim je hotela oddolžiti enostavno s tem, da bi jim prepustila druga zemljišča, ki jih vodovje ne dosega. Delala pa je račune brez berberiiteke zvitosti, ki si Je svet it precej daleč ogledala in se v njem marsičesa naučila. Vse ljudstvo je zagnalo vrišč, da jih misli vlada z manjvredim ozemljem ukaniti in ker se Je vlada zbala, da bi se utegnilo kot manjšina pritožiti na Društvo narodov, mu je ponudila najboljša zemljišča v drugih delih Egipta, razen tega pa je plačala za razlaščeno zemljo knežjo odškodnino. Berberinci živ« danes na ta način kakor resnični knezi, lastniki vseh mogočih trgovin od Asuana do četrte brzice delajo na njih račun sijajne kupčije. Posebno whisky m gramofoni gredo v denar. Vprašanje je seveda, kako dolgo bo trajala ta zlata doba v zgodovini berberinskega rodu. r" John i> 1111 u g e r Pilsudski — francoski maršal Francoski maršal Petain bo 15. avgusta odpotoval v Varšavo, da okrepi vojaško zvezo med Francijo in Poljsko. Francoski listi pišejo, da ima obisk Petaina v poljski prestolnici tudi namen počastitve maršala Pilsudskega. Petain ponese ter bo izročil zaslužnemu maršalu Poljske inslgnije francoskega maršala. Ce so t« vesti pravilne, o čemer skoro ni dvoma, se bo v poljski zgodovini že drugič primerilo, da počasti Francija njenega predstavitelja z maršalskim činom. Prvi francoski maršal Poljske je bil knez Josef Poniatowski. Pariz brez hrupa 2« bivši pariški policijski prefekt Chiap-ne ie začel boj proti hrupu. Njegov sedanji naslednik Langeron marljivo nadaljuje kampanjo, ki jo je započel Chiappe z uspehom. Po 23. zvečer je v Parizu prepovedano rabiti hupo in avtomobili ter motocikli smejo rabiti signale tudi drugače samo v skrajni potrebi. Smrt v gorečem rovu Na Badenskem je eksplozija v rudniku za bivanje kalija ubila 86 rudarjev prido- V Buggingenu pri Miihlheimu na Badenskem tik francoske meje imajo rudnik, v katerem že 12 let pridobivajo kalij. Rudnik je globok 793 m. V ponedeljek je nastop v niem eksplozija zaradi kratkega stika. Porušilo se je namreč podzemsko ogiuaje, ki je pretrgalo električno žico in katastrofa je bila tu. V bližini kraja, kjer je nastal kratek stik, je ob času nesreče kopalo 150 rudarjev, ki so biili malo prej nastopili svoj po-sed. Polovica rudarjev je delala pred rovom, kjer je nastala eksplozija. Ti rudarji Mazaštvo v dobi tehnike in športa V Lyonu je policija prijela branjevko, ki je »zdravila" ljudi Policija v Lyo>nu je prijela mazačko, ki je zakrivila smrt 14 mesecev starega otro-čička nekega lvonskega obrtnika. Ta ženska, ki je bila razkričana kot »čudodelna zdravnica« in je imela poleg tega branja-rijo na lyonskem trgu, je bila v velikih časteh pri lahkovernih ženskah lyonskega ljudstva. Obrtnikova lena je imela že delj časa težave s svojim otrokom. Sosede so ji slednjič svetoval«, naj pokliče mazačko. Ni ji bilo treba dolgo prigovarjati. Vdala •e je ie takoj po prvem nasvetu in šla k mazački, ki je Diki dobro znana v mestu. Mazačka ni otroka niti pregledala. Naročila je materi, naj hrani nebogljenčka s sladko vodo ter naj ga vodi kolikor mogoče dosti na sveži zrak. Ta »kura« je trajala teden dni in ni prav nič izboljšala otrokovega zdravja. Zato je mazačka čez teden dni spremenila svojo metodo. Velela je materi, naj drži otroka doma in naj ga hrani • črno kavo. Mati je ubogala, toda čez nekaj dni so se pokazale usodne posledice tega ravnanja. Otrok je umrl. Ma- začka Je prišla zopet v hišo, pogledala dete in izjavila, da otrok ni resnično, marveč le navidezno mrtev. Obrtnik jo je zaradi tega vrgel čez prag, ko pa je odšel z doma, je žena poklicala mazačko nazaj ter si dala sugerirati, da bo mrliček oživel. Po naročilu coprnice je umivala tru-pelce z vodo, kateri je mazačka primešala neke kemikalije. Med kopanjem pa je odganjala zle duhove, ki je o njih trdila, da so se naselili v obrtnikovi hiši.,. Da bi lažje pregnali »duhove«, je mazačka slednjič zahtevala od otrokove matere, naj tudi sama okopa noge v neki raztopini, kar je ta storila. Dobila je hude opekline, da so jo morali poslati v bolnišnico, kjer je najprej znorela, potem pa umrla. Obrtnik je bil tako obupan, da je zaradi teh udarcev skušal izvršiti samomor. Ko so ga rešili, je ovadil mazačko policiji, ki jo je zdaj spravila pod ključ. Zadeva je zbudila v Franciji razumljivo zanimanje, saj priča, da se v dobi trium-fov tehnike in športa še vedno najdejo ljudje, ki se zaupava jo šarlatanom. so se z naglim begom rešili, druga polovica, broječa 86 mož, pa se je zadušila v dimu, H je napolnil rove po eksploziji. Rudarji, ki so se rešili z begom iz podzemlja, so takoj obrazovali rešilne kolone, ki so odšle tovarišem na pomoč. Toda v rovu je nastala tako zadušljiva atmosfera, da so morali tudi reševalci pobegniti. Skupina 14 mož je vdrla v rov, kjer so bili nesrečniki zaprti. Aparati za kisik niso dosti pomagali. Dim je rudarjem, ki so delali v rovu, popolnoma onemogočil izhod. Podlegli so zastrupljenju z ogljikovim oksidom. Kako strašna in hitra je bila smrt, ki je pomorila 86 nesrečnikov, je videti iz poskusa, ki so ga napravili reševalci pol minute po eksploziji. Skušali so doseči z ogroženimi tovariši vsaj telefonsko zvezo. Iz podzemlja pa se ni oglasil nihče. Smrt je torej nastopila trenutno m podavila svoje žrtve drugo za drugo. Sele eno uro po eksploziji se je reševalni koloni posrečilo prodreti do enega rudarja. Potegnili so ga izpod razvalin z znaki smrtnonevar-nega zastrupljenja in s hudimi opeklinami. Nesrečnik je izdihnil med transportom, še preden so ga pripeljali iz jam« smrti. Rudnik, v katerem se j« primerila katastrofa. zaposluje v celoti 450 delavcev, ki so večinoma domačini iz badenske province. Vodstvo obrata je odredilo, da se rudnik začasno zapre. S tem hočejo preprečiti morebitne naknadne eksplozije. Rudnik kalija v Buggingenu je razmeroma mlado podjetje. Odkrili so ga kratko pred svetovno vojno, izkoriščanje pa se i« začelo v večjem obsegu šele 1. 1922. Prej j« imela Nemčija rudnik kalija v Al-zaciji. Ker je to ozemlje po mirovni pogodbi zgubila, je začela izkoriščati rudnik na Badenskem, iz katerega j« dobivala dovolj gnojila za umetno pospeševanje svojega kmetijstva. PRAVKAR IZ1SLA gTEVTLKA ILUSTRIRANE TEDENSKE REVLJE »ŽIVLJENJE IN SVET" PRIOBCUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI Bilka na ovitku: K. HONEGGER: MATERIN SEN Naslovna «11 k a: HI8A MED CVETJEM (Foto) FILOZOFIJA TEHNIKE (2 - Po B. Bavinku-M. A.) — KOŽNO SEME — Dr. Maka Kremtar: EVGENIKA (4) — RAOUL PONCHON, osemdesetletnik (D) — NAJSTAREJŠI NASLOVNIK V EVROPI (k) — F. Slovnik: PO JUŽNI AMERIKI (1) — OGROMNA ELEKTRARNA NA PLIMO IN OSEKO — UČINKOVITOST SREDOBEŽNE SILE — TAHINIRANJE IN fiE KAJ (D) — SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA — Rudolf Kresa 1: MIMO CVETOČE JABLANE (3) — SLOVENSKI IZUM ZA PREPREČEN JE TRČENJA VLAKOV (ju) — SNOV ZA ROMAN — Margita Matchei: DIVJI PARADIŽ (17) — PALČKI MED PTICAMI (st) — SKENDERBEGOVA ČELADA (C) — ZA MISLECE GLAVE — ČLOVEK IN DOM (Dolžnosti družinskih članov do gospodinje - u) — »DIATERMICNI KRUH« — 9AH — ZANIMALO VAS BO — Na platnicah: HUMOR (Adamson in Behacelj) Priloga: Dr. Vlad. Travne r: KUGA NA SLOVENSKEM »MVLJENJE IN SVET« se naroča pri upravi: LJubljana, Knafljeva ulica 5, ter stane na leto (dve knjigi) 80 Din, za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din, Posamezni zvezki se dobivajo po 2 Din. TELEFON št.: 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Dramatična degradacija v Bukarešti V navzočnosti predstavnikov vseh vrst orožja rumun-ske vojske je bila te dni degradirana zarotniška družba polkovnika Precupa Zarotniki pred sodiščem. Od leve proti deanl Precup ln Nicoara Te dni so v Bukarešti i velikim pompom degradirali osem rumunskih častnikov, ki so bili zaradi zarote od vojaškega sodišča obsojeni na lOletno ječo ter na izgubo častniških pravic. Degradacijska ceremonija Je bdla zelo dramatična. Odigrala se je na dvorišču ar-tiljerijsKega polka v vojašnici Malmaison. Udeležili so se je zastopniki romunskih vojaških polkov, navzoče so bile tudi delegacije vseh rumunskih vojaških šol. Od civilistov so smeli prisostvovati degradaciji samo novinarji. Vojaško poveljstvo pri degradadjskem aktu je imel general Mihael Jonescu. Dal je ukaz, naj se orožniški zbor formira v kar6. Tja so pozneje pripeljali častnike, ki so jih obsodili na izgubo častniških znakov. V prvo vrsto so postavili polkovnika Pre- Maska lepote cupa ln majorja Niooe.ro. Ta dva sta m A« nekako držala pokonci, drugi obsojenci pa so napravljaii zelo fclavern vtis. Poročnik Mesarolsu je bil tako pobit, da so ga morali podpirati v bojazni, da se ne bi zgrudil na tla. General Jonescu j« imel najprej nagovor, v katerem je opisal zločin, ki so ga zakrivili obsojenci, ki so prelomili kralju dano prisego. Zato jih je sodišče obsodilo na robijo in na degradacijo. Po generalovem govoru je pristopil vojaški sodnik Co-ticeanu ter nagovoril Precupa: »Nisi vreden nositi sablje!« Precup in Nicoara sta zakričala: »To je teater, kanalje!« Prizor je izzval med navzočimi ogromno razburjenje. Precup in Nicoara sta si nato pokrila obraz s 5rnima maskama, ki so jih jima takoj iztrgali z obličja. Ko je polkovnik Pomponiu odstranil Precupu gumbe s suknje, ga je degradirani častnik dejansko napadel, tako da so ga morali orožniki odvesti v vojaški avtomobil, ki ga je odpeljal v kaznilnico v Vacaresti, kjer bo odsedel svojo kazen. Ostali del degradacije se Je izvršil mirno, vsi obeolenci so bili moralno poraženi. V Ameriki je prišla na trg nova lepima maska Iz gume, ki odstrani vse guix- in znake velostl na ženskem obrazu Idealno mesto Na Montparnasseu bodo zgradili posebno četrt za umetnike in učenjake Macačka pred svojim »salonom«, kjer Je sprejemala bolnike V treh mesecih bo vzniklo v Parizu iz tal »mesto lepih umetnosti«. To mesto bo plod finančne podpore vseh držav sveta, ki so, oziroma bodo prispevale svoj delež kljub svetovni gospodarski krizi. Mesto je zamišljeno ne le kot zatočišče umetnikov, amp&K tudi znanstvenikov vsen narodnosti. V njem bodo krasni ateljeji ln koncertne dvorane ter laboratoriji. Seveda tudi restavracije in bari. In da ne bo kolonistom dolgčas, so graditelji predvideli celo poseben ainf i teater, ki bo stal sredi »mesta lepih umetnosti« ter bo nudil njegovim prebivalcem odrski užitek in razvedrilo. Načrt za to idealno mesto sta napravila dva francoska arhitekta, Frappa in De-vaux-Lafoat. Delala sta na niem dve leti Posrečilo se jima je, da sta zainteresirala za svoj projekt ministrski svet v Parizu, pa tudi Zedinjene države Amerike, ki so 2e obljubile finančno podporo. Pariška mestna občina Je dala na razpolago primeren teren. V kratkem bo začelo podirati srtare hiše v tem kraju 30.000 delavcev, nato pa bodo začeli graditi ide- alno mesto v bližini umetniške četrti na Montparnasseu. Arhitekt Frappa se bo še pred začetkom gradbenih del podaj na potovanje po evropskih državah, kjer bo propagiral idejo »Idealnega mesta« in posredoval za denarne prispevke. Namen »mesta lepih umetnosti« bo, sprejemati duševne delavce vseh narodnosti ter jih podpirati v njihovih stremljenjih ne glede na njihove politične in verske nazore. Modna revolucija v Rusiji Ruska vlada si je dolgo prizadevala, da bi napravila iz žensk monotona »brezspolna« bitja. Hotela jih je tudi uniformirati. Toda ženske so se temu poskusu uprle. V zimi 1934-35 se bodo videle na moskovskih ulicah že zapadnoevropske noše, seveda kolikor bodo imele Rusinje denar, da si jih nabavijo, že zdaj, ko se bliiHtmo poletju, se opaža, da izginjajo med ženskami čedalje bolj obleke s patriotskimi znaki malih strojnic, traktorjev, letal itd. Zdi se. da pojde ta moda uniform v zasluženi pokoj, iz katerega se ne bo vrnila nikoli več. ANEKDOTA Stari Theddor Footane )e Sel nekoč v družbi oino Mfce »maira, se da bi jo pozdravi. lJ vtdha. kakftos so vaša čustva napram meni,« m Je racftafostila dama. »Ore-ste mimo, pa me nfti ne pozdravite!« iti ta, mikMtrira,« je dejal Fontan« 4e m vas vfdel, n« bi bil šel nrimu VSAK DAN ENA Zabava v gledališču »Ali ste se dobro zabavali v gledališču?« »Prav dobro, hvala za vprašanje.« »Kdaj pa je bilo najlepše?« »V odmoru, ki je trajal de-set minut.« d. O.: 48 Krinka proti krinki Roman Vrnil sem se v kabino gospodične Traerjeve. Dolgo Jn nujno sem govoril z njo. Privolila je v moj načrt, čeprav je pomenil zanjo veliko žrtev. V nedolžni skodelici kave zaužiti sredstvo za bljuvanje, to ni reč, ki bi jo smel človek terjati od kogar si bodi. »Gospodična Traerjeva, ali smem popiti pri vas skodelico kave?...« sem vprašal nazadnje čisto uradno ter pokazal na kavni pribor, ki je še stal na mizi. »O, seveda... Steward naj prinese Se en prilbor...« Stopila je k vratom in pozvonila. Ta trenutek sem porabil, da sem Ji usul v kavo majhen prašek. Steward je prinesel drugi pribor, in gospodična Traerjeva mi ;e smehljaje se nalila. Prelestna je bila v svoji svileni pidžami; vsi njeni gibi so bili tako ljubki in prožni! Res, lepše ženske si skoraj ni bilo moči misliti. »Upam, da vam gre v slast,« je rekla nato, »čeprav ni več po polnoma topla... Ali hočete konjaka?« j »O, hvala, ne na vse zgodaj. Pri vas se lahko nekoliko oddahnem in odložim krinko piuanega majorja, ki ga moram igrati...« Oba sva se nasmehnila. Nato je ponesla svojo skodelico k ustom. A že po prvem požirku je zakričala in zagrabila v zrak. Za-j^grala je in se zvila v strašnih krčih, ki so jo hoteli kar raztrgati. »Zastrupiti me je dal... Izgubljena sem... izgubljena!« Zanesel sem jo na posteljo ln porvonft. Zvocfl »cm, kakor da M Jlo za življenje... Steward je planil v kabino. »Za Boga... pokličite dr. Jeffersa... gospodična Traerieva Je zastrupljena... v rokah mi bo umrla...« »•Pomoč, človek božji, preden bo prepozno... pomoč, kakršnokoli ... Ali ne vidite, da umira...« Strašen stok se je začui iz bolničtaifa ost. »A koga, le koga?« »Morda je med potniki kak zdravnik... Samo hitro... hitro... vprašajte v salonu... vprašajte tovariSe...« »Kar morem, bom storil...« je zaklical sterord ln »tekel iz kabine. K bolnični postelji sem postavil kozarec vode, v katero sem dal tudi nekaj tistega praška. Voda se je »kalila m dobfla rahlo mleč-nato barvo. Šele nekaj minut je bilo prešlo, ko je pritekel kapitan. Bled je bij kakor mrlič, in opazil sem, da mu je bil obraz močno upadel. odkar sem ga bil zadnjič videl. »Ta vožnja je moja smrt,« je zastokal kapitan, ko je »topH k meni in z drgetajočimi ustnicami pogledal bolnico, ki je očividno še vedno trpela strašne bolečine. »Vaša ladja je morilska ladja, kapitan,« sem mu rekel, »in niti zdravnika ni pri rokah.« Kapitan si je obrisal potno čelo. »Treba bi ji bilo dati kaj za bljuvanje,« je zaječal. »Najprej moramo dobiti zdravnika...« »Steward ga že išče ...« Vrata so se odprla, in pokazal se je steward z nekim gospodom. »Privedel »em zdravnika, gospoda dr. Riffkampa...« Visoki, kostnati mož se ml je nekam okorno priklonil in »e takoj nato obrnil k bolnici. , Plavolas je bil, io pod nosom so mu nalahno poganjali brkL Neroden kmečki zdravnik, kakor da bi ga iz knjige prepisal! »Gotovo je potnik iz tretjega razreda...« mi je šepnil kapitan. ■Doslej ga Se nisem videl...« A to je bilo vse eno, tu nam je bilo samo do njegove umetnosti. *Zastrupljen>e, gospod doktor,« sem rekel in stopil k bolnici. (Pokazal sem na kozarec, ki je stal zraven postelje. Vzdignil ga je in ga poduhal. j..?« »Strup?... Nobenega duha nima...« »A vendar je strašen strup... poznam ga...« sem odvrnil in nadaljeval: »Smrt utegne nastopiti v nekaj minutah, če ji ne daste sredstva za bljuvanje.« Tisti mah je stopil v kabino steward in prinesel bljuvalno sredstvo. Vsul sem ga v drug kozarec z vodo. »Bljuvalno sredstvo, gospod doktor!« »O, to je dobro...« je rekel in segel po kozarec. Vzel pa ni kozarca, ki sem mu ga bil pravkar postavil rn v .katerem je bilo bljuvalno sredstvo, ampak prvega, ki sem bil vsul vanj beli prašek. Res je, da sta bila kozarca podobna drug drugemu kakor jajce jajcu. V obeh je bila tekočina mlečmatobe;e barve. A vendar sem vedel, da je hot6 vzel kozarec z domnevnim strupom. To sem vedel tako zanesljivo, da sem izdrl samokres ln ga nastavil zdravniku, ki se je sklanjal nad posteljo, na senec. »Zasačeni ste na poizkusu umora, gospod konzul,« sem glasno počasi izpregovoril. pridobite Din 100' pri sikipn norega aparata KODAK 3UNIOP 620 s a n a s t i g m a t o m F. 7,7 Seda] le vsakomur izpolnjena želja, ko Ima edinstveno priložnost nabaviti si In postati lastnik take prekrasne kamere. Informirajte se slede obročnih odplačil pri svojem fototrsovcu. Ta naSa edinstvena ponudba velia samo do 9. junija 1934.1. Ne zamudite zaradi tega te prilike FH oddaji izpolnjenega kupona plačate namesto Din 490.— —- samo Din 390.- Odrežite ta kupon, Izpolnite ga, ker je ta vreden 100.— Dtn pri nakupu aparata KODAK JUNIOR 620 F. 7,7 KODAK VERICHROME FILM JAMSTVO ZA USPELE POSNETKE I MM mnm ranuiau Podpisani Ima pri oddaji tega kupona pravico do popusta pri nakupu aparata Kodak Junior 620 f. 7,7. Velja samo do 9. junija 1934. rME:_____________ NASLOV: __________________ IWIH 1 « « I « 1 t I "J ŽIMA« KONJSKA STRUNA (Rosshaar) žimo za žimnice (madrace) najboljše kvalitete, vsake vrste in v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki FRANC J E S E, tovarna žime, Stražišče pri Kranju. Vzorci franko! Ustanovljeno 1768. Cene nizke! Grd nos aakaj de. bi mm gr-mil MTijwii«? — Z api£če aiuibo. Sprejme tudi mesto trgovskega pomočnika. Razpolaga s kavcijo. Nastop službe takoj ali porcneje. Ponudbe ne ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Pošten poslovodja«. 1.S89T-J Natakarica z petletno prakso Hče aJuižbo. Nasdov v oddelku »Jutra«. 13157-2 Dve gospodični mlado simpatični, ifcčet* mesto za serijo kot natakarici, sobarici aH elično. Nastopita lahko takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Jako pridni in počteni«. 13314-2 Služkinjo srednjih let, vajeno kuhe i.n pospravljanja, išče petčlanska družina. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 13135-1 Klobasičarskega pomočnika Izkušenega. sprejme frms Brača Nedela, Slav. Pože ga. 13138-1 Služkinjo »rednih let. vajeno kuhe ln pospravljanja, išče petčlanska družina. Ponudbe m oglašat oddelek Jutra pod S-fro »Stalna služba«. 13135-1 Strojnika k parni lokomobili, veščega samostojnih popravil strojev za obdelovanj« lesa ter vseh mionterskfih in ključavničarskih dol, išče lesna industrij« v dravski banovini. Reflektanti naj stavijo svojo ponudbe s prepisi spričeval, navedbo dosedanjo prakse in zahtevki glede plače na oglasni oddelek »jutra« pod šifro »Strojnik 283«. 13283-1 Prodajalko sprejmem za trafiko. Kavcij« -3500 Din. — Pismene ponudbe ne oglasni oddelek »Jutra« pod »Trafika« 13213-1 Šoferja < Dki 20.000.— kavcij« v gotovini sprejmem k osebnim avtomobilom. Služba stalna. ObSirne In točne ponudbe z vsemi zahtevki na podr. »Jutra« Maribor pod »Izleti«. Oziralo se bo samo na povsem točne ponudbe. 13933-1 Tajnika ■nerz&ranega v vseh pisarniških poslih (knjigov., korespondenca, stenografija, strojepisje itd'.) išče gospodarska pisarna. Prednost imajo oni, ki so biji $e sapoeileni v gospodarski zadrugi ali v kakem bančnem zavodu. Pismene ponudbe poslati na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Tajnik/219«. 18819-1 Sobarico icteJAgentno de-klo, » per-fektoim znanjem nemSkega jezika, iščem s 15. majem. Prednost ima>jo tiste, ki znajo nekoliko šivati ter ročna dela. Pismene ponudbe z zahtevo plače in fotografijo na naslov: Vera Tomič, Petrin ja — Savska banovina. 13251-1 Dobro gospodinjo resno in zanesl jivo — po možnosti italijansko državljanko, iščem za službeno mesto v oklici Trsta. — Lastnoročno pisalne ponud be pod »V okolici Trsta na oglasni oddelek »Jutra 13289-1 Pek. vajenca sprejmem z vso oskrbo v hiši. Prednost ima tisti, ki se j« le učil. Nastop takoj. A. Smrekar, Mokro- Dekle Dekle I p™*110 pošteno, ien s sta.ro 1« Jot, se želi MM J-šivani pri boljši Šivilji. - k J*^ drnf,M šttr ^ I 18286.2 Frigidaire I Ford nov, moderen e.ektr. hla- I limuzina (it. 2 vrata) diinii proizvaja istočasno typa 929 — Tudor — 4 6 kg ledu na uro, telo pri- sedežni, 40 HP, 4 cllln- praveo za večje gospodinj- drl 1« ^ »vrolet, od- stvo ali restavracijo, radi prt. Typa 929 _ ( K. prtoelitv« prodam pod zelo dežni. 46 HP. 6 cilindrov ugodim: pogoji. Ponudbe _ v popolnoma dobrem na. ogxsm oddelok »Jutrs« stanju proda proti bo-pod »Fng.ida.rec. 133u tovlnl Kollnska tovarna | Ljubljana. 12622-10 Mizarji! 5 miaariik h peti, 20 miiar- I HarleV 350 ^ 2 strul- T brezhibnem stanju, volen ua m nnanb> orodje, 1 -,4.000 km. takoj prode dA oknlna že.ezn« vrata ter | M ^ Dr. NasW pove oglasni oddelek »Jutra«. 13222-10 Iščem mesto Mapoa aU navadnega de- Akviranta orafe-. tekasanta, treznega im poštenega išče dobno vpe Ijano podjetje. V poštav pridejo mlajša vpokojenci, ali 2 nekaj kavcije. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »AkviiranU. 13318-1 Ateije Bazanella v Selenburgovi uilioi sprejme talko j več samostojnih pomočnic. 13317-1 Plača, natakarja s ksvdjo, ia s«zijski poseJ in natakarico sprejmem takoj. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Spretno — zmožno«. 13828-1 Zubni lekar traii as:stenticu ia provin orju, koia i njemački govorni. Pismon« oferte na hotel »Union«, samo v četrtek med 2. in 3. uro. 13324-1 Mizar, pomočnika epremega m dobo izvežba-ga v poli tiran ju sprejmem takoj. Za boljšo moč delo trajno. Mirko Laanik, mrizar, Dol pri Hrastniku. 13192-1 Cevijar. pomočnika za šivana dela ©prejme takoj Zamik AMocz, modno čevljanstvo, Ljuibljana, Ga jeva 9. 1334S-1 Slaščičarja mJeiM^a iadeJoveoja led« 4® plačikiega natakarja spretoega — % 10.000 Din kavci jo, iščemo ia ser orno na morju. Ponudbe aa ogl. oddelok »Jutra« pod šifro »HnvotBiko Pirimoiije«. 188S8-1 Trg. pomočnico (ka) kavcij« rmožno, ki bi sama vodila podružnico na deželi, spr«jmem. — Ponudbe na iOglasni oddelek »Jutra« pod rna^o »Na dožold 345«. 13845-1 šofer 6 8000 Dm kov«;« — tudi začetnik, dobi službo k tovornemu avtomobilu. Ponudbe na podmižnico Ju-tra v Oe^iju jjod ^nač-fco »Popravila zmožen«. 13308-' LJnba Jurkovič: Trg. prodajalka vežča slov. in nemškega jesika, dobi takoj mesto , l - NaaUyT T ^emum v špecen jsko-dek ka tesni fcr- T ^.^orv«, govini. Potrebna kavcija I »Jutra«. 1S299H8 5—8000 Din. Ponudbe na . oglas, oddelek »Jutra« pod Prodajalka peoerija-delikatesa«. modne stroke, išče mesto. 13346-1 j Gre tudi kot blagajoičarka ali pisarniška moč — tmdi na deželo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Prodajalka zanesljiva«. 13320-2 Zaslužek krojaški in običajni Šivalni stroj ugodno prodam. Neoov pove oglašaj oddelek »Jutra«. 13293-6 240 m' linoleja svet!osi.ve barve, DLW, tOr varniško nov, zelo ugodno napmdaj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Linolej«. 13291-6 Čebelarji! Prodam 16 zelo močnih Žnideršifteviih panjev. Na ogled: PleSnjar, Radoho-va vas, pošta 8t. Vid pri Stičmi. 1B360-6 Vrtna kurnica veWka, po agodni oeni naprodaj. Poizve na Jti-Ščevi cesti 6. 1S216-6 Odprt avto šostsodelen, takoj naprodaj na Dunajski cesti 41. 13376-10 S35BS9I Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trlciketj in škarje za pločevino do 9 mm, poceni proda P. Škafar, Ljubljana, Borštnikov trg - Rimska cesta. 13316-11 Kot natakarica Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova j Din. Najmanjši znesek 1? Din 7o evnin cliinrlritiisi I (»»^etoica) na Gorenjsko SVOJO SlUSKinjO I y okolic-o Ljubljane bi «0 zelo pndao m pošteno, ki inteligentno dekle — takoj zna kuhati, iščem postrež- a]j pozneje. Ponudbe na be za diopoldne. Ponudbe I oglas, oddelek »Jutra« pod na oglasni oddelek »Jutra« ,|t. joto«. Reflektira le na pod »Dobra«. 13315-3 boljše mesto. 13356-2 Privatni uradnik samski, srednjih let, sam>o-stojen knjigovodja 'in korespondenc — poznavalec vseh notranjih poslov in trga, davčnih in propagandnih poslov, popolnome zanesljiv, ekspeditiiven, dol konverzijo m pouk nudi I f^Vp® nhZi* "in eseseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na 9lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dijak) 12 Din Nemško Otroške vozičke najnovejši modeli, t vseh modnih barvah, d«>btee najceneje edino'e pri tvrdkl M. Tomšič Sv. Petra cesta štev. 52. «06-6 Dve moški kolesi ►Puch« znamk«, z dvnamo poceni naprodaj v skladišču Fieovec. 13351-U Rabljeno kolo kupi Alfred Lerocb, tovarna Bomač, Domžale. Stanovanjsko hišo I Eno sob. stanovanje aU mas j to vilo s 4—6 sta- I velik«, oddam 1 junijem non-anjaktau proe-jori (lahko Rožna dolina SV/6, več stanovanj) in nekaj vi- | 13139-21 ta kupim v mestu ali predmestju v bližini tramvaja, I tfannviinia Ponudbe z navedbo cene na 1 T'^0' »lailOVailja oglas, oddelek »Jutra« pod I nV Motnem trgu oddam značko »Hiša«. 13301-20 | j1111'j®- Pismeno na ogl. GostHna v v»6je.m industrijakem tn iiletniškem kraju, dobro proepevajoča, ugodno na- j prodaj — tudi za vloine elek »Jutra« pod šifro »Din 850«. 13250-21 Sobo in kuhinjo zeklopno, oddam takoj na Mirju — najraje eni osebi. }"VU01 - UU1M Ml t.lTMn I . . . , , ., knjižice dobrega denarnega T ««» zavoda. Ponudbe pod šifro 1 »Kolodvorska restavracija« na oglasni oddelek »Jutra« DvOSOb. StanOvanje 13282-30 I g pritiklinami takoj oddam — pod Rožnikom, cesta IX/49 Novozidana hiša I 1332521 vrt, njiva, blizu železni- . ške postaj«, pripravna za DvOSOb. StanOvanje upokojenca ali obrtnika, solnčno, parketirano od-naprodaj za 30.000 Din. dam z junijem v Rožni do- Videčnik, Loče. Dražaves. p. 18199-20 I lisi. cesta IV/35. 13348-21 Dvosob. stanovanje « pritiklinami oddam takoj ali pozneje. Poizve s« ▼ Prva mariborska parna pralnica ,___. r „ u . (elektr. obrat) vsled smrt- ^^ neg« slučaja takoj napro- I tr« ia I3247'21 daj. Istotam oddam 4-sob- i * . , no s ta novem j« v najem. — StlHSOb. StanOvanje Vprašati dnevno med 11. I z vsem komfortom, poleg im 12. uro Krekova 12/1. I sodišča oddam z avgustom 18197-20 I Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 13364-21 Stanovanja Perzijsko preprogo lepo, m »Tabemakelkasten« Kolo 'eti 71 ■ prvovrstne znamk« poceni Stavbne parcele 6000 m', 100 m oddaljeno od hotela st. Janeza ob Bohinjskem jezeru ugodno . — — proda Raten Ivan, Bihinj- Beseda 1 Din. davek 2 Din sko jezero. 13278-20 » 61fro a.11 dajanje na _ I slova 5 Din. Najmanjši 13344-n | Enonadstropna hiša I *** naprodaj na Vodovodni ce- | Za jUmj iŠČem Sta novanje Separirano sobo lepo, raigled na ulioo, oddam takoj. Rožna ul. S/I. 13242-33 Prazno sobo sojnčiio, v centru m^»ta oddam. Naslov v ogla^. oddelku »Jutra«. 18188-23 Soinčno sobo s aouiporabo kopalnice ln posebnim vhodom, oddam v centru mesta. Zajec, Miklošičeva cesta štev. 13/11. 13292-23 Lepo soinčno sobo 7 minut od pošte poceni oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 13285-23 Tri prazne sobe brez kuhinj« in pri tik lin oddam v cajesn skupno ali posamič s 15. majem. Pri-voz li. 13322-23 Sobo c uporabo kopalni©« oddam takoj ali pozneje 1 oziroma 2 osebama v Ga;evi ml. št. 8/V (Lift). 13347-28 Prazno sobico » posebnim vbodom, štedilnikom in cektrično razsvetljavo oddam v Rožni ulici 33/1 desno. 1SS43-28 Separirano sobo z domačo hrano, iščem- — Naslov poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zmerno 39«. 13339-23,a Prazno sobo čedno, parket! rano. iščem. Ponudbe z navedbo cen« na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Perketinana »> 13353-23.'» Beseda 1 Din davek 2 Din, za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Bufet »Dalmatinski biser« aa Tyrševi cesti štev. 34 toči izbor na da'men irska vina. vsa po 10 Din. Stalnim gostom brezplačen prigrizek. Hitra postrežba. — »'riporoča se mlada S overi- ta.. 13337-18 V gostilni Kramar na Dolenjski cesti štev. 5 prosta zabava združena z godbo. Vabita Tone in Mi-ci Rejc. 13367-18 18300-20 lepo m »iao»rna.Kei,Kasten« prvovrstne znamk« poceni . 2 sob, kabineta, kopal®!«« ugodno prodn m. Po: zve se naprodaj v Dvorakovi ul. I ClJOnadStrOpnO VIK) ostalih pri ti k lin. — Po-v trafiki Tivoli. 13342-6 I št. 3, I. nadstropje levo. I z zemljiškem in hlevom za I nudbe na oglasni oddelek Vrtne stole zložljive proda Tri buč oa Glincah, Tržaška oeeta 6. telefon 2605. 13356-6 Beseda 1 Din. davek 2 Din. Vrednote __Ogl« 13350-U J 150.000 Din proda ali odda I ,Jutra« pod »Nujno 57«. g. I v najem Josip Pogačar v j 12757-21/a Kamniku. 13331-20 , Majhno parcelo . _____________ za šifro ali dajanje na Tyrševi cesti ugodno I « kopairico, ali hišico alnvo S Min M o 1 m an 161 I -t " ^ ,, . I . r _ .. , Za Junij iščem trisobno stanovanj« pritličje, pni g. Rebek. junija v industriji, trgovi I »drugi, denairnem a ■ zavarovalnem zavodu. Po- . nudbe in vprašanja na ogl. Pouk V stenografiji oddelek »Jutra« pod šifro iščem. Ponudbe na ogla«. »Dravska ali savska beno-oddeiek »Jutra« pod šifro Stenografija«. 13229-4 -- Trgovski pomočnik Italijanščino, nem- manufa&tmrn« stroke, star 27 let, ki govori in piše perfektno slovensko in ita- ščino, francoščino, angleščino posamezno in v malih skupinah poceni poučuje diplomirana gospa Pavla Kovač, Miklošičeva c. 22/HI 12911-4 Službe išče lijansko, -išče zaposlitev v mestu ali na deželi — ev v keki tekstilni tovarni Ponudbe na og'ae. oddelek »Jutra« pod »Manufaktu rist 72«. 13372-2 r u* Absolvent Kose meščanske i Lepum reiiko fcoJičino po 5 in 6 rokopisom, star 28 let, Din komad, v raznih veli-išče nameščen ja kot pi- j kos tih nudi Justin Gustin-s&rniiki praJctikant, akia- čič, Maribor. Tattenbacbo-diščnik u točen«. 12840-2 zalogi. Naročila točno proti (Ilustriral V. Mazl) 79 In res je neka gospa odprla okence, da bi videla, odkod prihajajo ti čudni glasovi. Oh, kako se je začudila, ko je zagledala zlato, mrežo, v mreži pa dve ljubki bitji, ki sta jo s sklenjenimi rokami pro-sili pomoči. Takoj je potegnila mrežo nio-ter in spravila malo Lili in šarika na varen kraj. Kuharica I povzetju. Piccoli, Tyrševa gospodinjska in hotelska, I (Dunajska) cesta štev. 6. išče stalno smužbo v hotelu, I 348-6 restavraciji alt privatni hišk Nastopi 15. maja. Na I OtrOŠke VOZiČke iO slov pove oglasni oddelek j Jutra«. 12736-2 | kolesa kupite po&eai in tudfi ot Korespoodent lobroke pri S. Rebolj & r drug, VoSnjakova ulica 4. za nemščino | 84 6 perfekte«, stenogroi, tudi z. srbohrvaščino in Hali- I Mizarji janščino, t dolgoletno pra- stavbno okovje, jrodj«, ***-IZ*** ^»"^Jnjh Pi- tudi na knjižic« dobite naj-sarm*k£ (knjigovodskih) ^ jeklo. Start poslih išče nameščanja kjer- I ^Z. ms.* koAL Ponudbe pod »Per- __ fekten k?r- ' nATedb0 ni.tan«, « mostov«, profil ZneS<* " ^ ^jPtT* ™ 37 in «1 cm, po niaki ceni VsakOVl StnO ZiatO I ^^ i^20 I oddelei »Jutra«, prodam. Kupim pa nosilce I kupuje po najvišjih cenah onofH 32 in 24. rabljene. I AcnMP 1,.,,-iu Pomud.be na nasiov: Juffo- CCKHC — JUVeiir__ fruct. Oelje, poštni predal Ljubljaaa, Wolfova ulic« 3. Beseda 1 Din. davek 2 Din. V najem 13310-21/« it. 106. 13360-6 I Pohištvo Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. I tieeeda 1 Din. davek i Dm. za šifro aU dajanje na | slova 5 Dm. Najmanjši znesek 1> Din za šifro &U dajanje na I slova S Din. Najmanjši znesek . < Din. Trgovino z mešanim utoguiin, obstoječo nad 30 let, z oelim inventarj«m oddam v na- Enosob. stanovanje z vsemi pritiklinami pod emim ključem, išče majhna in solidna stranka. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutna« p>d »Točen plačnik 49«. 13336-21/e Sobo in kuhinjo Kuhinjsko kredenco I J*™ pf"^111- Mari- j iSJeta mat! ta gin ta ta- Večje ogledalo, kuh. I ^ ^ ^ ^ ^7 kredenco in divan MC^^^S I- kuipim proti delnemu odplačevanju e šivanjem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra«" pod »Boljša šivilja — ogledalo«. 13326-7 Več kosov pohištva in koncertne citre poceni prodam. Naslov v og.esnem oddelku »Jutra«. 13340-12 -1S&-151 Manjši vinotoč ^ I ^T S ali gOStilnO I p°d šifro »Mirna dva«. t najem »Ja na rač>un v za me natakarica. — Gostilna Martine, Zgornja Šiška. 13332-Sl/a Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši I politirano, dobro ohranjeno Staro trgovino Črešnjevo spalnico mešan. blaga; ^opremljeno, Enosob. stanovanje 13302-17 | 6 pritiklinami. išče starej ša oseba za tako i. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 13373-21/a znesek 17 Din. Hranilne vloge vseh bank kupujemo, prodajamo ln kreditiramo najugodneje. »rod«m po nizki ceni. Poljanski nasip 48, vrata I. 13363-12 I Oblačila - Vsa naročila lzvršu-' Beeeda 1 Dln- davek 2 Dln. jemo takoj. Poslovni za- | all„ ^J^i« J«, vod d. d. Zagreb, Pra skladišče in dvosob. stanovanje. a d l Uln aavet2Dln ,MUkjB. 1 « šllro &U dajanje na ^ogl^ni oddelek »Jutra« sl 5 Dm Najmanja »Trgtmna m^^ga | ^gsek 17 Din. Pisalni stroj dobno ohranjen, veliki for- ška ul. 6/n., Tellnt. 38-38. — -^tovot priložiti 3 Din v znamkah. 143-16 Vloge Hran. in pos. v Cirkovcab pri Ptuju _ (včlanjena v Zedruž. zve- I Beseda 1 Din, davek 2 Um zi), na Din 65.000, 5000 in za šUro aH dajanje na 4000 prodam za 65 %. — J slova 5 Din. Najmanjši D. Oder, Zagreb. V laška I znesek 17 Din ulica 126. 13190-16 j I rgovino Člani »Edinosti« mešanega ^»g*, hh« zadruge za brezobrestna v najem posojila. Maribor, zgasit* kr£u - . ° _ I i m nI'M n^ir A L~.. _ Prt se v varstvo pran«: Go spodarske pisarna. Ljubi ja na, Miklošičeve cesta 7/H 13156-16 «a ouiu oii uajaujc ua i ^ ^ ^ ifl^) i . . . _ __ slova 5 Din. Najmanjši mešanega b.aga, z inven- ™at, angleška emtern, pro-znesek 17 Din. tarjem, v prometnem kraju I dam za 1600 Din. Kaalov v I v bližini farne cerkve aH oglasnem oddelku »Jutra«. Dama proda žet. postaje vzamem takoj I 13207-29 lepe pomladanske m poet- I v najean — eveat. kupim . ne obieke. Naslov v ogla«. I hi4o pozneje. Ponudbe z Šivalni Stroj oddelku »Jutra«. 1140.7-13 I vsemi podatki na og.asoi po^re^lji^ ki šiva naprej oddelek »Jutra« podi šifro ia ^topo. in veže, po- »Zajamčen uspeh«. l®2k>2-17 | ^ naprodaj v Dvofakovi uilicd št. 3, L nadetr. levo. 13360-29 Obrt Večji kapital Ljubljanske kreditne ban- ljubljanske oko.ice. — Po uudbe ua og.astu >ddeiek »Jutra« pod šifro »Bodoč a ost 204«. 13204-17 Tri sobe za pisarne, skladišče ali Restavracijo vpeljano, z lepimi lokali, na prometni točki v centru Ljubljane vzame takoj v najem premožen gostilničar I tseaeda l Din. davek 2 Din. Ponudbe na naslov: Bende I za šifro aH dajanje na R.. Maribor, Glavni trg 19 | slova 5 Din. Najman.,4) znesek 17 Din. Slike za legitimacije izdeluj« najhitreje fotograf Hibšer Hugon. Ljubljana. Sv. Petra cesta štev. 25. Telefon 3011. 66-30 13370-17 Beseda i Din davek i Din za šifro aH dajanje na slova d Din. Najmanjš' znesek 17 Din. . „ , Opozorilo! Pristnega vina I Ponovno sem znižal cene v,.™ u. , , - ------ , večje količine letnika 1932 .del ter se lastnikom prvem mestu Popolno jam- Seknburgovi ulici 13313-19 proti takojšnjemu plačilu konj ui vozov priporočam . . . J I__________ I____ J_ ________J___________ I 7« nr.T« tst,(w fin a k«, iščem radi kompenza- d«l«vnico odda v najem s cije proti intabulaoiji na H-, ^gustom »Cnoeae« v stvo za keipital in obresti. . V poštev pridejo hranilne | TrgOVnO vloge, k; en radi zaščitne- elegantno opremljeno za ga zakona nedvigljive. — d^ikat^o aii elično, odda Pismene ponudbe na oglaa. Stuchlv, Bled. 13319-19 oddelek »Jutra« pod šifro f »Večji kapital 81«. 13381-1« Posredujem denar na hranilne knjižice velikih denarnih zavodov Rudolf Zore, Liubliana Gledališka 12. 13371-1« Trideset in večodetotno rentabilnost glavnice ob kratkoročni. abso'utmo varni naložbi Vem oskrbi koncesijonirana ko-mercijalma pisarna Lojze Zaje. Gledališka ul 7/1. Ljubljana. 13377-16 Avto, moto Beseda I Din davek 2 Din za šifro aH dajanje na slova 5 Din Najmanjši znespk n r>in »Ford« iimu®ina (2 vrata) type 929, Tudor 4sedežni, 40 HP. 1-cilindrski — in odprt »Chevrolet« type 929 štirisedežen. 46 HP, 6 cilindrov, v popolnoma dobrem stanju proti gotovini proda Kolinska tovarna v Ljubljani. 18701-10 Vov »Puch« motor šport model, 6 HP 33 — malo rabljen, po neverjetno nraki ceni im ugodnimi >lačilnimi pogoji proda ?uch zastopnik Erjavec v Stični. 13308-10 Lokal za trgovino ,„ . . Beseda 1 Din. davek 2 Din event. m gostilno za šifro ali dajanje na iščem na prometnem kraju slova 5 Din. Najmanjši Ponudbe na oglas, oddelek I znesek 17 Din. S tiri sob. stanovanje proda vinogredno posestvo I ^ nova kakor stara de a. dr. Kolterer, pošta Roga- J S peci ja list za k resi I ne koška Slatina. 13193-33 1 nj«. Autogensko varenje. Franc Jermančič, izprašan podkovni in voaovni kovač. Ljubljana. Hrenova ulica 19. 13185-30 aMiMIFJil/J odda | s pri ti k lina mu oddam pri tromostovju. — Informacij« daj« hišnik t VVolfovi ul. it VU. 13265-21 Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro aH dajanje na DvOSOh ctanftvanip slova a Din. Najmanjši UV1>M>0- Stanovanje znesek 17 Din. tLk^nlw> m Pf®1^« f>- I bo (10 prostorov), pni ba \A,,A hičrv novini oddam t avgustom. i-«OVO mso Informacij« na Tržaški ce i velikim ograjenim vrtom stj o i<»swu-ai in elektriko, blizu kolodvo 1 13A)4-21 ra. cerkv« in šol« v Dev. , _ . . Mar. v Polju prodam za I OSOb. StanOvanje 60.000 Din. — Informacij« I s ko[«Inico io vsem« pri daj« Franc Zaje. Polje 6 tiklinemi oddam a 1. »v pnj Ljubljani. 13298-20 | gustom Poizve se »d 2. popoJdne dalje Bežigrad 10 Posestvo 1 t3182?1 4 johe zemlj«. gozd. 2 uri . x . , , od Ljubljane proti gorenj- i nsoo. stanovanje ski dtrani prodam. Pojasni- I komfortno nasproti oper« la daj« Tekauc v Ljublja I >ddam t avgustom G ede ni. Cerkvena ulica štev. 7 | liška ulic« 2/1. 13187-2! 13315-20 . n„nc, Mft„„ . , Dvosob. stan anje u\ostanovanj. niso podpritiično. suho in »oimč prodam. Gunolje št. 36 — no, s plinom v kopalnici pošta št. Vid nad Ljublja I i. k ah'nji. v novi vili ->d 13362-20 I dam e 1 junijem. Nasiov v ■-.gasnem oddelku Jicra Enodružinsko hišo 1 133121 z 2 sobema. kuhinjo, kab; ■ , netom, predsobo, prizidek DvOSOb. ST3nOvanie (drvarnica, pralnica). 1000 s kabinetom, kopalnico in m' vrta. v Vodmatu ogod pritikiinemi oddam « J. ju no prodam. Takoj za vse nijem v Podmi!W«.kovi ul liti. Naslov pove oglasni št. 14. Mesečna najemnima oddelek »Jutra«. 13323 20 I 750 Din. 13341-?! Beseda 1 Dm aavek 2 Din. za šifro aH dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Obesek e 3 rdečimi kamenčki j« bil izgubljen na trgu. Proti nagradi ga je oddati pri blagajni hotela Union. 13307-28 Sobo odda Beseda SO para. davek 'l Din za šltro ali da janje nasleva 3 Din Najmanjši znesek 12 Din Opremljeno sobo veliko, šolnino, mirno in čisto, v I. nadstropju, z 2 okni na ulico, e posebnim vhodom, parketom in elektriko, blizu Zvezd« oddam e 15. mejem. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 13067-23 Veliko soinčno sobo event. z dobro hrano poceni oddam dvema osebama — najraje gospodičnama. Kopalnica in klevir. Strossmayerjeva 4/1 desno. 13366-23 2 solidna gospoda sprejmem kot sos-anovalca v zračno sobo s posebn m vhodom / ali brez hrane. Zelen« jama. Vel Vodnikova št 28. 13335-23 Sobo vbodom s etopnHSSa oddam. Nas'ov pov« ogasni oddelek »Jutra«. 13381-28 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam Bežigrad 13 13375-23 Sobe išče Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sobo s postrežbo iščem za L junij v središču mesta v šentpe-tenskem okoiaau. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »S t. Petereia okolica«. 18227-23a Sostanovalca v Lepo in aokično sobo, takoj ali pozneje poceni sprejme \ erovšok, Hrenov« ulica 12. 13321-23,6 Prazno sobo event. z vso oskrbo išče s L junijem uradnik IH. »kupim«, o« daleč od centra. Ponudbe e kvadraturo sobe, opisom in ceno na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Mir 329«. 13329-2s/a Beseda 2 Din. davek 2Din, za šllro ali daianje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din. Ljubljančan SS let star, JeOi znanaftvo z boijšo gospodično, t «v--ho skupnih izletov. Cen;, dopise pod šifro »Mladost 1034«. 18287-24 Bistra Na»'ednje dni sporočita obisk 33374-24 Živali Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Psi volčjaki takoi naprodaj. Dev. Mar, v Polju 22. 18311-27 Rjav pes /doberman) se j« zatekel. Kdor o njem kaj v« naj proti nagradi javi v gostilni »Strelišče« pod Rožnikom. 13294-27 Prazno sobo soinčno, s tekočo vodo aii kopalnico, s se peri ranim vhodom, v bližini Blerwei-eov« c. aJ4 Tivolija iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vhod j« se-pariran«. 13296-23/a n po izredno nizkih cenah dobite pri Gospodarski zvezi v Ljubljani. 4538 ZOPER PEGE ln nečistosti na obrazu uporabljajte samo novo odlikovano RIVOLI specljalno kremo, ki eo Jo W\».',?.;«-v&ii jeta ln leta najboljši strokovnjaki. Uspeh zajamčen. Zvečer 6l umijte Hce z milom BIVOLI, z mlačno vodo ln na lahno smaslrajte s to specljalno kremo. Zjutraj sl ponovno umijte lice ln ga lahno zopet imcslrajte s to kremo ln na to ga dobro napudrajte z RIVOLI pudrom, ker vsebuje ta puder najfinejše snovi, brez živega srebra. Krema stane 20 Din. Puder v vsaki barvi, srednja škatljlca 20 Din; milo 8 Din. Poskusite tudi druge RIVOLI specljalltete. Dobvajo se povsod; kjer pa niso v zalogi. Jih razj>ošHja Parfumerija 1 kozmetika RIVOLI Francuski magazln. Osljek I. Katalog za polepša vanje ln cenik poSlJemo brezplačno. PERFEKTNO prodajalko išče za čas Ljubljanskega velesejma tvrdka s slaščicami. Prednost imajo one, ki so v tej stroki izvežbane. Ponudbe po možnosti s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prodajalka 2362«. 4535 Komfortno stanovanje na Miklošičevi cesti, kompletno, I. nadstropje, sestoječe iz 5 velikih sob in 2 kabinetov, kopalnice in vseh pritiklin, se odda 1. avgusta. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 4442 rtf. iu i»- Davorm Kavi jen Lzdaia ih fconzord) »Jutra' Adnll htihnikar Na n Mino tiskarne d d Ko' uskarnarja Prane JezerseK. ia mserauu dei je odgovureii Aiojv Novak Vsi v Ljubljani