Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe ^a^jplfea^ za vojvodino kranjsko. Ureja Gustav Pire, družbeni ravnatelj. »Kmctovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 90 K, na '/„ strani 60 K, na '/, strani 30 K, na V„ strani 15 K in na ■/,, strani 8 K. Pri večjih naročilih rabat. Družabnikom 20 °/„ popusta. Vsaka vrsta v „Malih naznanilih" stane 30 h. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir šnrr^st^ Obseg: O sestavljanju in setvi travnih mešanic. — Važno za vinogradnike. — Mazanje trt z zeleno galico — Gnojenje vinogradov. — Vprašanja in odgovori. — Družbene vesti. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske, — Priloga ,,Konjerejec": Soseda Razumnika konjereja. — Kako je ravnati s konji pred podkovanjem in potem. Za konjerojce in trgovce s fc nji. — Izkaz plemenskih žrebcev za 1. 1913. na Kranjskem. — Potreba dobrih pašnikov za žrebeta. — Konje.ejske vesti. — Inserati. Podoba 19. Esparzeta v cvetju. 0 sestavljanji! in setvi travnih mešanic. (Po dr. T. vitemu Weinzierlu preložil in priredil inženir Jak. Turk.) 10. Esparzeta ali turška detelja (Onobrychis sativa zajamčeno strašnice prosto, ne sme vsebovati pri dodatnem preiskovanju več kakor 30 zrn strašnice v 1 kilogramu. Tudi bi ne smelo biti v njem semena stoklasnih vrst, in sicer jalove stoklase (Bromus ste- Podoba 20. Seme esparzete; a stroček, b zrno v naravni velikosti, c stroček, d zrno povečano. Lam.), podoba 19. Seme (pod. 20.) mora biti prosta strašnice (Poterium sanguisorba L.). Blago, ki je rilis L.) in mehke stoklase (Bromus mollis L.) V novejšem času prihaja že tudi izluščeno Mačji rep; a nepravi plod v naravni velikosii; b nepravi i plod, povečan ; d iz- i luščeno zrno v na- Šj ravni velikosti; c t J izluščeno zrno, pove-čano. Podoba 21. Mačji rep, a klasek v cvetju; 6 in c pleve; d plod; e izluščeno zrno. seme esparzete v večjih množinah na trg. Prednosti tega so, da je čistejše in da hitreje kali. Pri kupovanja te kupčijske vrste je gledati na primes nekega esparzeti do pičice sličnega plevela, takozvanega bodečega sladica (Glycyrrhiza echinata), ki je na Ogrskem močno razširjen in ki služi tudi za popačbo akacijevega semena.1) 11. Seradela (Ornithopus sativus Brot.). Kupčijsko seme te krmske rastline često prav slabo kali in je zaraditega gledati pri njem zlasti na primeroma dobro kalivost. Ta krmska rastlina pristoja na dobro zagnojene globoke peščenine. 12. Mačji rep (Phleum pratense L.), podoba 21. Pri tej semenski vrsti se mora gledati prav tako, kakor pri detelji, da je prosta predenice. Mačji rep ameri- 14. Navadna latovka (Poa trivialis L.), pod. 25. Seme (pod. 26.) te trave, ki se prilega le vlažni zemlji, je dražje od semena travniške latovke in se pogo-stoma prodaja eno za drugo. Na boljših tleh postane ta trava prav nadležen plevel. Važno za vinogradnike. V zadnjih letih, zlasti leta 1912., nam je poleg peronospore (rje, paleža) napravila veliko škodo tudi plesnoba (oidij), ki se pri nas pojavlja vsako leto, .posebno pa, če je vreme bolj vlažno, deževno. Proti peronospori imamo izvrstno sredstvo v modri galici, proti plesnobi pa v žveplu. Žveplo pa Podoba 24. Travniška latovka; a plod v plevi v naiavni velikosti in povečan ; b golo zrno v naravni veli-kosliin povečano. Podoba 26. Navadna latovka; a plod v plevi v naravni velikosti in povečan; b golo zrno v naravni velikosti in povečano. Podoba 25. Navadna latovka. Podoba 23. Travniška latovka. škega proizhodstva, ki je pogostoma v kupčiji, se, kakor so naši poljski poskusi pokazali, nič kaj dobro ne sponaša in je zaraditega rabiti vednole tuzemsko (domače) seme (pod. 22.) mačjega repa. 13. Travniška latovka (Poa pratensis L), pod. 23. Seme (pod. 24.) te trpežne trave je večinoma severnoameriškega izvora. Primeroma draga je in se pogostoma pači z mnogo cenejšim semenom ničvredne, takozvane tuzemske masnice (po veČini: mršava sladka trava, Gljceria distans [L.] G-ris.) in pa s sličnim semenom malovredne ploskostebelne latovke (Poa compressa).2) !) Glej pl. Weinzierl: „Eine neue Kleeart des Handels", „Wiener Landw. Zeitung*, št. 81. izza leta 1903. a) Glej pl. Weinzierl: „Die Verfalschung von Rispengrassamen." „Wiener Landw. Zeitung", št. 103. izza leta 1910. mora biti čisto, jako fino zmleto in sveže. Če mu ktera teh lastnosti manjka, nima pravega učinka. Posebno priporočljivo je pa žveplo, ki mu je primešana fino zmleta modra galica in ki se vsledtega imenuje galično ali bakreno žveplo (laški „zolfo ramato")-Tako žveplo učinkuje ne samo proti plesnobi, ampak tudi proti peronospori (rji, paležu) na grozdju, torej proti dvema najhujšima boleznima, ki nam grozdje uničujeta. Zmleta galica se kot prah rajša prime zaroda in grozdja kakor škropljena, se zaleze zlasti rada do peceljčkov, ki se skoz nje jagode najrajše nalezejo peronospore. Vsak pameten vinogradnik mora torej svoje trte tudi vsaj trikrat na leto požveplati, in sicer z galičnim žveplom, ki itak ni dosti dražje od navadnega. Da se vinogradnikom olajša nabava zanesljivo finega in svežega žvepla, ki mu je primešana galica, in sicer 3 kg na 100 (3°/0), je sklenila novomeška kmetijska podružnica, da naroči tako žveplo naravnost iz tvornice v Bolonji v Italiji v celem vagonu, če se zglasi zadosti naročnikov. 100 kg 3°/0 nega galičnega žvepla velja v celem vagonu v Novem mestu 21 kron. Podružnica priskrbi vsakemu tudi zanesljive in izkušene žveplalnike, in sicer stanejo dunajski pločevinasti žveplalniki Vindobona, ročni 10 K, nahrbtni pa po velikosti 19 K 80 h, 23 K 40 h in 27 K 40 h, tirolski nahrbtni žveplalniki z leseno posodo za žveplo 21 K. Enako si vinogradniki pri tej priliki lehko priskrbijo dobre škropilnice „Avstrija" po 29 K 80 h, oziroma 32 K 20 h, z enim ali z dvema razpr-šilnikoma. Kdor želi, da se mu ktera tukaj navedenih potrebščin priskrbi, naj se takoj zglasi, najpozneje pa do 10. sušca 1.1. pri kmetijski podružnici novomeški in naj obenem pošlje primeren znesek za aro. B. Skalicky, c. kr. vinarski nadzornik v Rudolfovem. Mazanje trt z zeleno galico. Pri nas se je v nekterih krajih, zlasti na Belokranjskem, udomačilo mazanje trt z raztopino zelene galice. To mazanje trt ima namen, da se z njim uničijo zimski trosi (zimsko seme) raznih škodljivih glivic, ki prezimujejo na trtnem lesu, in sicer zlasti glivice črnega paleža ali črnih koz (sphaceloma ampelinum ali gloesporinm ampelophagum). Ta bolezen (tudi antra-knoza imenovana) nam v mnogih, zlasti v mokrih letih povzroča veliko škodo na mladikah in na grozdju. Občutljive so zlasti nektere žlahtne vrste, na primer kraljevina, muškatelec itd. Napadene trte dobe na listju, na zelenih vršičkih mladik in na še zelenih jagodah črnim pikam ali večjim črnim madežem podobne črnoobrobljene vdrtine, vsled česar je dobila bolezen ime črne koze. Mazanje trt je jako dobro sredstvo proti tej bolezni in bi se moralo zvrševati vselej potem, kadar nam je poprejšnje leto bolezen škodovala. Ker je bilo lani na Dolenjskem med drugimi trt-nimi boleznimi pogostoma najti tudi to in ker je gotovo tudi ona dosti pripomogla do lanske slabe letine, priporočam vinogradnikom letos sploh mazanje trt z zeleno (ali železno) galico. To se zgodi takole: Koj po obrezovanju, ki se vrši pri nas navadno v drugi polovici svečna, se vsa rezina v vinogradih pobere in sežge, da se tako uničijo zimski trosi glivic, ki se nahajajo na tem lesu. To je priporočljivo posebno letos, ko je na lesu obilo zaroda raznih trtnih bolezni. Ostali les se najprej osnaži, to je lubad se odrgne s starega trtnega lesa itd., najbolje s pomočjo žičnatih krtač ali rokavic, in se potem ves stari in mladi les pomaže s tekočino, ki si jo pripravimo takole: Na vsakih 10 l vode, kolikor je potrebujemo za mazanje, vzamemo 4 do 5 kg zelene ali železne galice (železnega vitriola), ki se prodaja v trgovini nadrobno po kakih 10—20 h kilogrom. Nadebelo (najmanj 400 kg) se dobiva pri kemijski tvornici V. Alder na Dunaju X. Humboldgasse 42, po 5 K 50 h 100 kg. V gorki vodi se galica raztopi hitreje kakor v mrzli. Ko se je galica raztopila, primešamo v to tekočino (na 10 l vode) še 10 dg (deset dek) žveplene kisline, kg, v drugem pa 200 kg. V zelo peščeni, nerodovitni zemlji se lehko vzame do 300 kg kalijeve soli. Kalij je v zemlji lehko premičen, vendar pa ne izgine prehitro v globočino, in zato se z njim gnoji navadno v pozni jeseni; kalijeva sol se globoko podkoplje. Kajnit, ki ima le 12—13 °/0 kalija v sebi in poleg tega mnogo navadne kuhinjske soli, dela zemljo zelo težko in se za vinograde ne priporoča. Kalijeve soli pospešujejo raztapljanje fosforovih in kalijevih soli, zato jih pri rabi radi mešamo s Tomasovo žlindro ali s superfosfatom. Dobro gnojilo za trte je tudi pepel. Pepel iz trdega lesa je boljši in ima okoli 10 °/0 kalija in GVaVo fosforove kisline, pepel iz mehkega lesa pa le 6 °/0 kalija in 4 '/s o/o fosforove kisline. Ker spada tudi pesa med one rastline, ki potrebujejo veliko kalija, je lehko umevno, da je trtam škodljivo, če se pesa v vinograd sadi. 3. Dušikova gnojila. Najbolj znana dušikova gnojila so čilski soliter, ki ima i 4—15 °/0 dušika, in žveplenokisli amoniak. ki ima okoli 20»„ dušika v sebi. Rastlina more sprejemati dušik le v solitrovi obliki, in zato učinkuje soliter takoj, dočim se mora amoniak šele izpremeniti v soliter in učinkuje torej počasneje. Pri tem | en in ga zemlja lehko prepušča. Iz tega sledi, da se s solitrom ne sme gnojiti prezgodaj. V lahkih, peščenih zemljah je treba to še bolj upoštevati, drugače lehko izgine ves soliter v globočino, preden ga trta more porabiti. Zato se s solitrom navadno gnoji spomladi, z amoniakovo soljo pa pozno jeseni. Za srednje in lahke ali apnene zemlje je bolj priporočljiv čilski soliter, za težke, ilovnate pa amo-niakova sol. Če pride žveplenokisli amoniak v dotiko z apnom, se izpremeni v mavec (gips) in am niak, ki uhaja v zrak. Iz tega vzroka se ta sol ne sme mešati z gnojili, ki vsebujejo apno, kakor Tomasova žlindra, živo apno itd. in se sploh ne priporoča za močno apnene zemlje. Znani nemški strokovnjak Oberlin je s svojimi poskusi prišel do naslednjih uspehov: Ko je pognojil trte vsaka štiri leta, vsako trto s 6 kg hlevskega gnoja, je gnojil še vsako leto posebej z amoniakovo soljo in je dosegel pri gnojitvi vsake trte s 25 g 50 g 75 g 100 g amoniakove soli 125 g pri španjolu } 162 kg 170 kg 177 kg 183 kg 191 kg pri pikolitu 1 217% 219% 22i kg 31 i kg Uikg (balafantu) J grozdja na 100 trt. Iz tega sledi, da se da z dušikovim gnojenjem množina pridelka zelo pomnožiti in da je sploh za dodatek dušika trta zelo hvaležna. Dušik zelo pospešuje rast; z njim pognojene trte so zelene še pozno jeseni. Enostransko ali prehudo gnojenje z dušikom slabša kakovost pridelka, trte preveč bujno rasejo, prepozno zaključijo rast in zato les pozno zori, pa tudi grozdje rado gnije. Zato je pa množina dušikovih gnojil, ki jih porabimo v vinogradu, zelo različna, in sicer je odvisna od bogatosti zemlje na dušiku, od množine in kakovosti porabljenega hlevskega gnoja, od kakovosti zemlje (ralilosti itd.), od lege vinograda, vrste in vzgoje trt itd. Iz teh vzrokov je zelo težko določiti množino dušika, ki naj bi se rabila za vse slučaje. (Dalje prih.) Vprašanja in odgovori. Na vsa gospodarska vprašanja, ki dohajajo nac. kr. kmetijsko družbo kranjsko ali na uredništvo »Kmetovalca", se načelno odgovararja le v »Kmetovalcu". Odgovori, ki so splošno poučni, se uvrste med »Vprašanja in odgovore", ostali pa v .Listnico uredništva". Odgovarja se le na vprašanja, ki so podpisana s celim imenom, v »Kmetovalcu" se pri vprašanju pristavijo pričetne črke imena in kraja. Če vprašalec ne želi drugače. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsaj štiri dni pred izdajo lista; na prepozno došla vprašanja se odgovori v prihodnji ševilki. Kdor takoj želi odgovora na kako gospodarsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Na vprašanja, ki niso gospodarska in odgovori nanja niso splošno poučni in zanimivi, se ne odgovarja v »Kmetovalcu«, ampak le pismeno, če je pismu priloženih 50 h v znamkah kot prispevek k družbenemu pokojninskemu zakladu. Vprašanje 41. Vzel sem za dve leti v zakup posestvo, ki ga je pa astnik sedaj prodal, dasi imam jaz še eno leto pravico do zakupa in sem imel že stroške pri obdelovanju na račun letošnje letine. Novi lastnik posestva mi je zakup odpovedal in zahteva, da se takoj ognem. Ali imam pravico do povračila stroškov, ker je zakup vsled prodaje posestva prenehal? (F. L. v V.) Odgovor : Zakupninska pogodba ugasne, če se je posestvo prodalo in če zakupojemalec za svojo pravico na posestvu ni bil v knjižen. Novi lastnik pa mora zakup pravilno odpovedati, in sicer v postavnem roku, ki je določen pri zakupu posestev na pni leta. Prejšnji zakupodajalec je pa zavezan v tem Blučaju zakupojemalcu povrniti vse stroške, ki jih je imel na račun prihodnje letine, in izgubo dobička. Ta dolžnost pa prejšnjega lastnika le tedaj veže, če zakupojemalec ni privolil v prodajo posestva, ali če je dovolil, pa si ni pridržal pravice do gori omenjenega povračila. Vprašanje 42. Ali ima župan pravico zapovedati, da posestnik, ki svojo tehtnico komu posodi, mora tehtnico dati vsaka tri l»ta cimentirati? (V. Ž. v R.) Odgovor-. Tehtnice in uteži, ki se rabtio pri prodaji blaga po trgovcih ali obrtnikih, morajo biti cimentirane. Ci-mentiranje je vsaka tri leta ponoviti. Kdor pa rabi tehtnico in uteži za svoje zasebne namene, pa ni pod/ržen tem predpisom in mu nihče ne more braniti, da bi svoje necimen- tirane tehtnice ne smel zastonj posojati. Posojanje tehtnice proti plačiln je pa lehko obrt. V tem slučaju pa seveda veljajo dotični predpisi. Vprašanje 43. Najemnik lova je dal razglasiti, da je prepovedano s seboj jemati pse na polje njegovega lovišča, drugače bo dal dotične pse po konjaču poloviti in vrhutega bodo gospodarji psov še ostro kaznovani. Ali je res kaka zakonska določba, ki prepoveduje pse s seboj jemati na poJje? (J. S. v Z.) Odgovor: O tej zadevi so veljavni nekteri še obstoječi, sicer zelo stari, lovskopolicijski predpisi. En tak predpis veli, da je pobiti pse, ki niso določeni za lov in sami v gozdu in po polju pohajajo. Take pse torej sme najemnik lova ali njegov lovec na mestu pobiti, nima pa pravice ko-njača ponje pošiljati in lastnik psa se nikakor ne more še posebej kaznovati. Psi, ki so v spremstvu gospodarja ali njegovih ljudi, ki torej sami ne pohajajo in ne gonijo divjačine, se torej ne smejo pobijati. Iz tega sledi, da je razglas najemnika lova neutemeljen in nedopusten. Vprašanje 44. Moj vol ima že osem dni neko Čudno bolezen; namreč ne more jesti, ne prežvekuje, ima težko sapo, nosnice so zamašene, sluznica v gobcu je vneta in rdeča, noge so v kolenih otekle, vlega se z veliko teža\o, ima drisko in čez oči se mu je naredila mrena, da je sedaj slep. Ker sem visoko v hribih in imam daleč do živinozdravnika, zato mi povejte, kakšno bolezen ima vol in kako jo je zdraviti? (J. K. v D.) Odgovor: Kakor se da sklepati iz popisa bolezni Vašega vola, je obolel za sicer jako redko boleznijo, ki se imenuje nevarna kataralična groznica ali bolezen v goveji glavi. Večina tako obolelih živali pogine, in zato jih je najbolje takoj zaklati, dokler je meso še kaj vredno. Edino, kar morete sami narediti, je, da devate mrzle obkladke na glavo, in sicer najbolje led ali sneg. Bolezen je nalezljiva, zato Vam toplo priporočamo, da hlev temeljito razkužite. Vprašanje 45. Koliko kalija in fosforove kisline je v pepelu hrastovega in gabrovega lesa in kakšna je vrednost takega pepela v primeri z umetnimi kalijevimi in fosfatnimi gnojili? (A. H. v L.) Odgovor : Pepel hrastovega in podobnega lesa vsebuje kakih 8 do 9°/0 kalija in 3 do 4°/0 fosforove kisline. Če primerjate te množine hranilnih snovi z onimi v umetnih gnojilih, ki so v „Kmetovalcn" redno objavljene, morete sami izračuniti vrednost pepela. Vprašanje 46. Koliko je hranilnih snovi v gnojnici šolske gnojne jame? (F. Z. v Š.) Odgovor : V mešanici človeškega blata in scalnice je 7% dušika, 2'/a% fosforove kisline, 2% kalija in 1% apna. Ta števila pa le tedaj veljajo, če v gnojnično jamo ne prihajajo druge primesi, kakor na primer voda, pomije, smeti itd. Vprašanje 47. Jaz opravljam v svoji domači vasi posel klavca, kjer pozimi koljem prašiče, če me pokličejo, ter nič ne računam, ampak vzamem kako malenkost, kolikor mi sploh kdo hoče plačati. Z.raditega sem bil tožen od mesarjev na okrajno glavarstvo, in to me je kaznovalo zaradi prestopka obrtnega reda. Aii morajo biti klavci res izueeni mesarji in potemtakem morajo priglasiti svojo obrt? (J. M. v H.) Odgovor : V mših razmerah, ki so podobne tudi razmeram v drugih kronovinah naše države, je gorostasna neumnost, od klavcev zahtevati, da so izučeni mesarji, ki morajo svojo obrt priglasiti. Seveda, kdor bere obrtni zakon samo z očmi in brez možgan, ta je upravičen kaj takega domnevati. Pred štirimi leti se je neko glavarstvo na Kranj- skem tudi postavilo na enako stališče, vendar je svoje tozadevne odredbe takoj zopet preklicalo. Vsled Vašega vprašanja se je glavni odbor c. kr. kmetijske družbe takoj obrnil na deželno vlado s prošnjo, da to zadevo uredi primerno našim razmeram, če pa deželna vlada najde, da črke zakona odločujejo, potem bodo gotovo naši poslanci potrebno ukrenili, da bo zadeva tako rešena, kakor je prav. Vprašanje 48. Vsa moja živina silno močno navzkrižen) druga drugi dlako liže, navzlic temu, da živino dobro in zadosti krmim. Živina dobiva po dvakrat na dan reza-nico, in sicer zjutraj suho in popoldne proti večeru poparjeno, da je vselej popolnoma sita. Kaj je vzrok, da se živina tako močno liže in kako se to odpravi? (F. K. v L.) Odgovor: Tako lizanje je lehko le razvada, ali pa je posledica slabe krme. Bržkone je pri Vas zadnje poglavitni vzrok. Ob sami rezanici in tudi celo ob takem senu, kakor je bilo lansko, ki je zraslo ob nezadostni toploti in ob nezadostnem obsevanju po solncu, živina nikakor ne more uspevati, ker v krmi ne dobiva dovolj beljakovin in rudninskih hranilnih snovi. Na vsak način Vam priporočamo pokla-dati tudi kako močno krmilo, ki ima v sebi veliko fosforo-vokislega apna, kakor na primer oljne tropine. Vprašanje 49. Pri nas so kar naenkrat dacarji pričeli pobirati 20% občinsko doklado na užitninski davek od vina in mesa, ne da bi županstvo o tem kaj občane obvestilo. Ali je občina upravičena pobirati občinsko doklado na užitninski davek od vina in mesa? (F. P. v Š.) Odgovor : Občina pač sme nastaviti občinsko doklado na užitninski davek od vina in mesa, in sicer na podlagi občinskega sklepa v svojem območju do 10% in s privolitvijo deželnega odbora od 10 do 30 J/0. Tozadevni sklep občinskega odbora se pa mora razglasiti, in vsak občan je upravičen pritožiti se proti takemu sklepu na deželni odbor v štirinajstih dneh, računši od dneva razglasitve. Družbene vesti. Plemenske bike oddaja družba sproti, in sicer tiste, ki jih nakupi v deželi; za zboljšanje pasme in osveženje krvi je pa vsekako potrebno vpeljevati izvrne plemenske bike iz krajev, kjer so dotične pasme doma. Prihodnjo pomlad bo družba na vsak način kupila nekaj čistokrvnih izvirnih plemenskih bikov čiste pasme, ki se oddado prosilcem, ki se pravočasno zanje zglase. Opozarjamo na tozadevni uradni razglas v današnji številki »Kmetovalca". * P. n. gg. ude c. kr. kmetijske družbe, ki se obračajo v raznih zadevah na našo družbo, nujno prosimo, naj po možnosti vsako reč napišejo na poseben list in vsak list podpišajo ter navedo bivališče in pošto, kajti vsak družben uradnik ima svoj posel, in se delajo silne težkoče, zamude in tudi zmešnjave, če so na enemin-istem listu pisane razae prošnje, naročila na gospodarske potrebščine, naročila na drevje, gospodarska vprašanja itd. * Naročnikom. V sedanjem času se nam z ozirom na spomladanska dela naročitve na kmetijske potrebščine tako silno množe, da nam jih nikakor ni mogoče takoj zvršiti. Vrbutega pa nam tvornice za gnojila vsled raznih zaprek ne morejo davno naročenih gnojil dosti hitro pošiljati. Nam samim je veliko do tega, da udom hitro postrežemo, zato prosimo naročnike, naj nekoliko potrpe, ker nam bo v kratkem mogoče vse naročitve po vrsti rešiti. * Modra galiea bo stala za skupne naročbe na cele vagone potom podružnic, županstev, hranilnic, zadrng itd. * K 64-— 100 kg, za nadrobne naročbe posameznikov pa K 65"— v Ljubljani, in sicer le proti takojšnjemu plačilu. Cena galici gre sedaj zelo kvišku in bržkone vkratkem zopet doseže cene 67 in 68 kron, kakor so tvornice galico jeseni na sklep ponujale. Družba bo sicer skušala vzdržati enotno nizko ceno skozi vse leto, vendar pa prosi odjemalce, da svoje naročbe čim prej prijavijo. * P. n. gg. družbene ude nujno prosimo,, da vse gospodarske potrebščine pravočasno naročajo ter se pri naročilih ozirajo na objave v »Kmetovalcu". Družba oddaja le tiste predmete, ki jih objavlja zato prosimo, naj naročniki ne povprašujejo po predmetih, ki jih ni v zalogi. Vsak naročnik naj natančno naznani svoj dom, pošto, oziroma železniško postajo. * Plačevanje blaga. Gg. družbenim udom naznanjamo, da se družba strogo drži načela, vse gospodarske potrebščine oddajati le proti takojšnjemu plačilu, oziroma proti povzetju. Družba mora sama vse potrebščine sproti plačevati in nima sredstev, da bi mogla na upanje dajati, zato tudi opozarjamo za plačilo odgovorne podružnične načelnike, da se istotako drže tega načela in da naj skrbe za poravnavo vsakega družbenega računa tekom določenih 14 dni. * Gnojenje travnikov. Pri gnojenju travnikov in pašnikov hodita v poštev Tomasova žlindra in kalijeva sol. Seveda je treba gnojiti tudi z dušičnatimi gnojili. Med njimi je najcenejša gnojnica, in le če te ni, potem naj se poleg gori omenjenih gnojil, ki jih je vsekako treba raztrositi jeseni ali zgodaj pozimi, pognoji travnik zgodaj spomladi z amonijevim sulfatom. Razen drugih velikih prednosti, ki jih ima Tomasova žlindra kot gnojilo za travnike, je pri nas posebno važno dejstvo, da ima Tomasova žlindra tudi veliko apna v sebi, ki je važna hranilna snov za rastline, kajti le z njmi se prideluje dobra krma, ki dela živino rastno in močno. Ker se gnojenje že povsodi vrši, je družba v »Kmetovalcu" opozorila, naj udje z naročili nikar ne odlašajo. To velja zlasti za naročnike celih vagonov, ki lehko pridejo v največjo zadrego če gnojila ne naroče pravočasno; tvornica namreč ni poslala večje množine žlindre po parniku čez morje v Trst, odkoder bi se naročnikom lehko hitro ustreglo, ampak bo posamezne vagone po železnici pošiljala. Navadno pa traja do 15 dni, po izkušnjah celo do tri tedne, preden pride taka pošiljatev do naročnika, kajti tvornica je v sedanjem času preobložena z delom, vrhutega železniških vozov silno primanjkuje, vsled česar večkrat ne more naročbe takoj zvršiti; Družba torej pričakuje hitrih naročil na gnojila, ki jih bo potem lehko še pravočasno zvršila, dočim naročeb, ki se družbi šele v zadnjem trenutku prijavijo in ki so takrat že zelo nujne, ne more brez odloga zvršiti. Vse posameznosti glede cen in popusta so niže doli razvidne. * Umetna gnojila ima c. kr. kmetijska družba naslednja v zalogi: Rudninski superfosfat s 14»/0 v vodi raztopne fosforove kisline po K 7'— 100 kg z vrečo vred. Pri naročilih na cele vagone se pošlje superfosfat frank o na vsako žel. postajo, vrhutega more družba dati 25 K popusta. Tomasovo žlindro. Cena za nadrobno oddajo 18 odstotne žlindre v Ljubljani je K 7-— 19 % K 7 25 100 kg. Naročbe na cele vagone se zvršujejo po naslednjih cenah: 16°/„ 17 V„ 18o/0 19 °/0 20 o/0 21 °/0 K544"— K578-— K 612 — K 646.— K 680'— K 714,— za cel vagon z 10.000 kg, popust znaša z ozirom na prihranitev stroškov za prevažanje K 25'— pri celem vagonu. Te cene je razumeti bazis Trst, t. j. naročnik bo plačal le toliko voznine, kolikor bi znašala iz Trsta do zadnje postaje, čeravno dobi žlindro naravnost iz tvornic. Kalij evo sol po K 12 60 100 kg. To gnojilo se oddaja tudi v vrečah po 50 kg za 6 K 50 h, ker tvornica za množine po 50 kg zaračuna 20 h za vrečo. Kdor gnoji travnike s Tomasovo žlindro ali z rudninskim superfosfatom, ta mora gnojiti tudi s kalijem bodisi s kalijevo soljo ali s kajnitom. Mi odločno priporočamo kalijevo sol, ki ima v sebi 42°/0 kalija in stane 12 K 60 h, dočim ima kajnit le 12 —14 °/0 kalija ter stane 5 K 50 h. Namesto 300 kg kajnita se, vzame le 100 kg kalijeve soli, a ima še več kalija in se vrhutega še prihrani 3 K 90 h. Kajnit po 5 K 50 h 100 kg. Naročila na cele vagone se zvrše naravnost iz tvornic in se cena vsled zmanjšanja stroškov dokaj zniža. Kostno moko po 10 K 100% z vrečo vred. Kostni superfosfat po 11 K 100%. Amonijev sulfat po 38'—K 100% iz Ljubljane. To dušičnato gnojilo je važno za gnojenje na njivah žitu, krompirju, ozimini itd., in sicer v zvezi s superfosfatom in s kalijevo soljo. Poraba amonijevega sulfata v vinogradih je zlasti važna in zato posebno priporočena. Opozarjamo na spise: „Gnojenje travnikov spomladi s posebnim ozirom na umetna gnojila" v drugi, „Uspeh poskušenj pri gnojenju travnikov z umetnimi gnojili, in sicer posebno z amonijevim sulfatom" v tretji in v nadaljnjih lanskih številkah, potem „Gnojenje travnikov z umetnimi gnojili spomladi" v četrti številki lanskega „ Kmetovalca". čilski soliter bo družba prihodnje dni dobila m oddajala po K 31— 100 kg. Mešano umetno gnojilo (vinogradniško gnojilo), ki ima 10 °/0 v vodi raztopne fosforove kisline, 10 °/0 žve-plenokislega kalija in 4 °/0 amonijevega dušika, oddaja družba po 17 K 50 h 100 % z vrečo vred. (Glej spis „Mešana umetna gnojila" v 3. štev. lanskega „Kmetovalca".) * Za Živinorejce ima družba v zalogi požira 1-nikove cevi za odraslo goved po 12 K komad in za teleta, ovce in koze po 7 K komad. Trokarji so po 5 K komad. Požiralnikove cevi in trokarji služijo v to, da se napenjanje govedi hitro in zanesljivo odatrani. — V zalogi ima družba tudi mlečne cevi komad po 80 h. Mlečne cevi se rabijo za odtok mleka, kadar kravo vime tako boli, pa je ni mogoče molsti. — Napajalnike za teleta iz pocinjene ploščevine oddaja družba po 10 K. Tropine podzemeljskega oreha. Te tropine imajo zajamčeno 56 do 57 odstotkov beljakovin in maščobe v sebi. Družba je ugodno kupila večjo množino in jih oddaja po 22 K 100 % iz Ljubljane. Prof. dr. Pott pravi v svoji knjigi o krmilih : „Orehove tropine se morajo prištevati najmočnejšim dušičnatim in najlaže prebavnim rastlinskim močnim krmilom; odlikujejo se posebno po večji vsebini beljakovin." Tudi mi jih priporočamo našim udom, ki imajo živino navajeno na krmljenje z močnimi krmili ; dobivajo se v vrečah po 75 %. Lanene tropine ima družba sedaj tudi v zalogi. Stanejo K 23.— 100 % v Ljubljani, v vrečah po 50 kg. Sezamove tropine. Družba je zopet ugodno kupila večje množine najfineje zmletih sezamovih tropin in jih oddaja po znižani ceni K 19'— 100 % iz Ljubljane. Te tropine družba jako priporoča. Vsebujejo jamčeno 50 odstotkov beljakovin in maščobe in se dobivajo le v vrečah po 75 kg. Živinorejce opozarjamo na spis „Krmljenje z oljnimi tropinami", ki je izšel v „Kmetovalcuu in ki ga v obliki „Gospodarskih navodil" na zahtevanje vsakomur brezplačno pošljemo. — Priporočati je umnim gospodarjem, da si čimprej priskrbe zadostno množino teh tropin. Pri odjemu pol ali celega vagona more dati družba znaten popust. Sladkornata močna krmila kot okrepčujočo primes k drugim krmilom ima odslej naša c. kr. kmetijska družba v zalogi ter jih oddaja le v celih vrečah po 50 kg, in sicer mešanice za pitanje po 20 K 100 kg, ter za molzne krave tudi po 20 K 100 kg z vrečami vred iz družbenega skladišča ali postavljene na ljubljanski kolodvor. Opozarjamo na spis „Sladkornata močna krmila" v 2. št. lanskega „K m e to v a 1 c a", ki pojasnjuje naravo, učinek in način pokladanja sladkornatih močnih krmil. Klajno apno, 38—429/0, oddaja družba v izvirnih vrečah, težkih 50 kg po 22 kg. V manjših množinah, nad 20 kg, po 24 h, v množinah pod 20 h kg pa po 26 h kg. Za manjše pošiljat ve na zunaj se še posebej zaračuni za vsako pošiljatev 30 h za zavoj, vozni list itd. — Manj kakor 5 kg se ne razpošilja. — Opozarjamo, da je klajno apno potreben dodatek h krmi, koder krmila nimajo v sebi dovolj rudninskih snovi, zlasti fosforove kisline, in da klajnega apna ni zamenjati z ničvrednimi redilnimi štupami za živino. Živinsko sol priskrbaje dražba vsem tistim, ki ne morejo osebno v Ljubljano ali ki je v svoji bližini ne morejo kupiti po 7 K 100 kg ali pa 3 K 60 h 50 kg. Živinska sol se oddaja le v vrečah po 50 kg. Le tista naročila na živinsko sol se zvršujejo, ki se zanje denar naprej pošlje. V navedeni ceni so všteti izdatki za vozni list in stroški ob sprejema denarja, ki se morajo plačevati v Ljubljani. * Semenski oves, in sicer češki ligovee, bo imela družba za spomladansko setev v zalogi. Ligovee je priznano dobra vrsta iz visoke mrzle lege. Družba ga oddaja po 28 K 100 kg z vrečo vred. Blago je težko semensko in skrbno čiščeno. V zalogi bosta le dva vagona tega ovsa in bo mogoče postreči samo udom, ki ga pravočasno naroče. V zalogi bo družba imela tudi ogrski semenski oves ČurgfOVec, ki je zelo lep, čist in težak ter je na glasu, da v naših krajih dobro obrodi. Cena mu je enaka kakor češkemu. Oves se bo oddajal le v vrečah po 50 kg. Vreče se ne računajo. S8menska ajda. Družba bo imela ob setvi za svoje ude ajdovo seme na razpolaganje. Siva ajda, ki jo napačno imenujejo japonsko ajdo, je pravzaprav doma na Francoskem, in od tamkaj je naša družba naročila vagon izredno lepe in težke francoske izvirne sive ajde, ki jo je kupila navzlic visoki ceni. To francosko ajdovo seme bo mogla družba oddajati po 36 K 100 kg z vrečami vred. Ajde za seme bo primanjkovalo in zategadelj bo tisti najvarneje ravnal, ki si semensko ajdo pravočasno zagotovi. Iz tega vzroka kmetijska družba že sedaj sprejema naročila na semensko ajdo in bo mogla ustreči le tistim naročnikom, ki se pravočasno zglase. Razpošiljanje se prične v maju. * Semenske zmesi detelj in trav izbrane prve kakovosti ima c. kr. kmetijska dražba v zalogi in jih s pomočjo državne podpore oddaja kmetovalcem po znižani ceni. — Opozarjamo na spis „Sestava in setev travnih in deteljnih zmesi", ki ga na zahtevanje vsakomur zajasto pošljemo. Vsakdo, ki travna in deteljna semena naroči, naj sporoči, koliko posameznih semen kupi, ali pa naj naroči že narejeno zmes po niže razvidni ceni, a v tem slučaja mora pisati, kakšna je zemlja, ki jo misli obsejati, in kako velik je dotični prostor. * Detelj no seme, zajamčeno predenice čisto in potrjeno od kmetijsko-kemijskega preskušališča v Ljubljani, oddaja dražba svojim udom z zavojem vred, in sicer seme domače, štajerske ali črne detelje po 2 K 30 h, in seme lncerne ali nemške detelje po 1 K 60 h kilogram. * Semena detelj in trav ima družba naslednje vrste v zalogi: domača detelja (trifoliam pratense).....K 2-30 lueerna (medicago sativa) ......... 160 švedska detelja (trifoliam hybridum).......3'— hmeljna lueerna (medicago lupulina).....„1-60 bela detelja (trifolium repans).......n 3-50 esparzeta, zlaščena (onobrychis sativa) . . . . „ 1"20 francoska pahovka (avena elatior)......„ 1-20 angleška ljuljka (loliam perenne)......„ 0-50 laška ljuljka (lolium italicum).......r 050 pasja trava (daktylis glomerata) ....... 1-20 senožetna latovka (poa pratensis)......„ 1-30 navadna latovka (poa trivalis).......„ 3'80 medena trava (holcas lanatus).......„ 1'40 svetlikasta trstika (phalaris arundinacea) . . . „ 4-50 trstikasta bilnica (festuca arandinacea) . . . . „ 1\50 rdeča bilnica (festaca rubra).......n 1*90 lisičji rep (alopecurus pratentis) ....,.„ 1.60 travniška bilnica (festuca pratensis).......T10 mačji rep (phleum pratense).......„ 0'70 pasji rep (cynosurus eristatus).......n 1-80 š palja (agrostis stolonifera).......n 2-40 zlata pahovka (trisetam flavescens).....„ 4'50 p končna stoklasa (bromus ereetus).....„ 1*30 zmes travnih semen za trajne senožeti . ... „ 1*50 * Severnonemško seme krmske pese dobivajo udje pri dražbi po 1 K 60 h kilogram z zavojem vred, in sicer rdečo in rumeno mamutovko. Ramena ekendorfovka stane pa 1 K 80 h kilogram. * Glede oddaje semen naznanjamo, da veljajo gori označene cene z zavojem vred in s stroški za vozni list le pri naročilih nad 5 kg. Pri naročilih do 5 kg se posebej zaračunita zavoj in vozni list. * Oddaja semenskega krompirja. C. kr. kmetijska dražba bo oddajala prihodnjo pomlad iz svojega preskušališča semenski krompir, in sicer pridelan iz izvirnega semena, ki je bil večinoma skozi več let preskušan. Na razpolaganje ima družba predvsem že dobro znano vrsto „oneidovec" in „zborovec". Obe ti vrsti sta srednje zgodnji. Izmed vseh zgodnjih vrst, ki jih je dražba preskušala, se je v teka let obnesel kot zdrava krompirjeva vrsta „turovan", ki ga je družba že osem let preskušala in ga more sedaj z mirno vestjo priporočati. „Tarovan" je tako zgoden, kakor nekdaj slavni in sedej popolnoma opešani „rožnik", je dovolj rodoviten, toda ne tako kakor pozne vrste, kar je navadno pri vseh zgodnjih krompirjevih vrstah. „Tarovan" je predvsem namizna krompirjeva vrsta izbornega okusa. Družba si prizadeva dobiti tadi kako dobro rumeno krompirjevo vrsto. Predlansko leto je preskušala sama in v raznih krajih naše dežele rameni krompir „pišelevec", ki se je ob predlanski suši prav izborno sponesel. Ta vrsta, ki ima lepo rumeno meso, se je skazala rodovitno ter izbornega okusa. Z velikim trudom se je družbi posrečilo dobiti od slavnoznanega ameriškega gojitelja novih vrst kmetijskih rastlin Luter Barbanka v Los Angelos v Kaliforniji tri nove vrste krompirja, in sicer „k rasnega iz Delmenija" (Djlmeny Beauty), „pič-b 1 o v" (Peauchblow) in „b ur bank". Te tri nove ameriške krompirjeve vrste je družba preskušala štiri leta. Vse te tri vrste krompirja so prikladne za vsako porabo, imajo izredno lepo obliko ter popolnoma plitvo ležeča očesa. Družba oddaja „oneidovec" in „zborovec" le v celili vrečah po 50kg, in sicer po 10 K 100% z vrečami vred, „turovan" le v vrečah po 25 kg, in sicer po 30 K 100%, rumeni „pišelevec" v vrečah po 25 kg po 25 K 100%, „krasni iz Delmenija", „pičblov" in „burbank" v vrečah po 25 kg po 25 K 100 kg. — Ker more družba od vseh teh vrst le omejeno množino oddati, zato bo mogoče zvršiti le tiste naročltve, ki pravočasno dojdejo. Razglas o oddaji čistokrvnih plemenskih bikov, kupljenih z državno podporo. Iz državne redne podpore, potem iz državne podpore, ki odpade na kranjsko deželo za povzdigo živinoreje glasom državnega zakona z dne 30. decembra 1. 1909. za letošnje leto, in z deželno podporo se nakupi večje število plemenskih bikov, ki so za zboljševanje govedi na Kranjskem primerne, in sicer: a) plemenski biki simodolske pasme (rume-nobelo lisasti z belo glavo), ki se oddajo samo v kraje ljubljanske okolice in na Notranjsko, kjer je ta pasma že vpeljana; b) plemenski biki sivkaste pasme (enobarvni, sivkasti ali rjavkasti), ki se oddajo samo na Dolenjsko in v ostale kraje na Notranjskem, in c) plemenski biki pincgavske pasme (te-mnordeče lisasti), ki se oddajo samo na Gorenjsko. Nakup in oddajo teh plemenskih bikov s pomočjo omenjenih podpor zvršita po določilih zakona z dne 30. decembra 1. 1909. po medsebojnem dogovoru deželni odbor kranjski in c. kr. kmetijska družba kranjska. Nakup plemenskih bikov iz redne državne podpore zvrši podpisani glavni odbor. Oddaja plemenskih bikov, nakupljenih iz državne podpore na podlagi zakona z dne 30. decembra 1909 in iz deželne podpore se pa vrši dogovorno z deželnimi odborom. Vsak prosilec naj se zglasi le za bika tiste pasme, ki je dotični pokrajini primerna, oziroma kjer je že vpeljana. V prošnji se mora jasno povedati, za ktere pasme plemenske živine prosilec prosi. Na prošnje za živali tistih pasem, ki niso primerne prosilčevi pokrajini se kratkomalo ne bo oziralo. Pri oddaji bikov ple-menjakov se bo oziralo tamkaj, kjer so živinorejske zadruge, v prvi vrsti na te, povsod drugje pa pri oddaji plemenskih bikov najprej na prošnje podružnic in županstev, in potem šele na zasebnike. Prošnje je vložiti za simodolske bike do 15. marca t. I., ža bike drugih pasem do 31. marca t. I. pri glavnem odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Vsak prosilec za plemenskega bika mora v prošnji naznaniti, oziroma se zavezati: 1. da je pripravljen njemu prisojenega plemenskega bika sprejeti ob pravem času na oni postaji, ki bo določena, in sicer tistega, ki ga določi odbor ; 2. da plača ob sprejemu bika polovico nakupnih stroškov, in sicer takoj, kajti na upanje se nobena žival nikomur ne izroči, in 3. da podpiše zavezno pismo, da se zaveže imeti prejet.pga bika toliko časa, dokler bo za pleme sposoben, najmanj pa dve leti, ravnati z njim po navodilih umne živinoreje in se tozad vno podvreči tudi nadzorstvu deželnega odbora. Kdor se ne drži vseh toček zaveznega pisma, ali komur po njegovi krivdi sprejeta žival pogine ali za pleme nesposobna postane, se zaveže povrniti ostalo polovico kupnine. Oni živinorejci, ki dobe plemenskega bika, kupljenega iz deželne ali državne podpore, dobe za vsak mesec, ki imajo bika čez dve leti, po 20 K nagrade, a morajo imeti bika najmanj štiri mesece čez dve leti. Ta nagrada se izplača le onim, ki pravilno in redno vodijo po zakonu predpisane skočrie zapisnike, in sicer le za čas, ko se je bik resnično rabil za pleme V Ljubljani, 31. januarja 1913. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. Tabilo k občnemu zboru podružnice c. kr. kmet. družbe v Št. Vidu pri Vipavi, ki bo v nedeljo, 9. marca t. 1. ob treh popoldne v načelnikovih prostorih. SPORED: 1. Nagovor načelnikov. 2. Poročilo blagajnikovo. 3. Poročilo tajnikovo. 4. Razni predlogi in nasveti. Če bi ob treh bil občni zbor nesklepčen, bo nov občni zbor ob pol štirih ob vsaki udeležbi udov. Podružnica c. kr. kmetijske družbe v Št. Vidu pri Vipavi, dne 23. februarja 1913. Janko Rudolf, t. č. načelnik. Vabilo k občnemu zboru kmetijske podružnice na Planini pri Vipavi dne 9. marca ob pol štirih popoldne v občinski pisarni na Planini. SPORED: 1. Poročilo načelništva. 2. Volitev novega odbora in načelnika. 3. Slučajnosti. Načelništvo kmetijske podružnice Planina pri Vipavi, dne 19. februarja 1913. Josip Kete, načelnik. Vabilo k občnemu zboru kmetijske podružnice na Dobravi pri Pod-nartu dne 9. marca 1.1. popoldne ob treh v hiši g. načelnika na Sr. Dobravi. SPORED: 1. Račun za leto 1912. 2. Raznoterosti. Kmetijska podružnica na Dobravi pri Podnartu, dne 13. februarja 1913. Za načelnika Bohinc. Vabilo na občni zbor kmetijske podružnice v Bohinjski Beli, ki bo dne 9. marca t. 1. ob treh popoldne v hiši načelnika. SPORED: 1. Poročilo načelnikovo. 2. Pregled računov za leto 1912. 3. Volitev poslancev na občni zbor c. kr. kmetijske družbe v zmislu § 31. družbenih pravil. 4. Slučajnosti. Opomnja: Ce bi se ob zgoraj določeni uri ne udeležilo zadostno število udov občnega zbora, se bo pol ure kesneje vršil drug občni zbor z istim sporedom ne glede na število navzočih. Kmetijska podružnica v Bohinjski Beli, dne 15. svečana 1913. Iv. Burja, načelnik. KONJEREJEC. Uradno glasilo samostojnega konjerejskega odseka c. kr. kmetijske družbe kranjske. Soseda Razumnika konjereja. 2. Plemenska kobila s krapjim hrbtom in s krakom. Vrhovnik je svojega soseda spremil do vrat. Težko je prikril svojo jezo in se je hotel kratko in mrzlo posloviti. Tedaj pa je prišel sosed Kopitar, ki je z veseljem opazoval mladega konja. i)iku. „Bila je že parkrat zaprežena in se je prav vrlo držala." „Krapji hrbet bo konju malo škodil," odvrne Razumnik. „Toda dragocen konj to nikdar ne bo. Tak hrbet izdatno zmanjšuje vrednost živali. Za tvojo rabo utegne biti konj lehko čisto dober, če boš pa hotel žival prodati, pa ne dobiš povrnjenih stoškov vzreje." „To sem si že sam mislil!" odvrne Kopitar vznevoljen. Podoba 27. „To bi ne bil slab konj!" je menil. „Če bi le ne imel slabega, vdrtega hrbta! Noge so dobre, konj je živahen, toda hrbet —! Temu bi mogel odpomoči moj triletni konj, kajti ta ima čisto drugačen hrbet! Če greš z menoj, ti ga pokažem." „Pojdem kar s teboj," pravi Razumnik. »Radoveden sem, kako se je konj razvil, odkar ga nisem videl, kajti tega je že precej dolgo." Moža sta krenila proti Kopitarjevemu domu. Prišedši na dvorišče je Kopitar poklical svojega sina, ki je nato pripeljal triletnega konja iz hleva. Bila je krepka, nekoliko požlahtnjena kobila (glej podobo 27.) Prsi živali so bile široke, tudi križ je bil širok, a zadaj nekoliko dol nagnjen, t. j. podrt. Hrbet pa ni bil raven in tudi ne ploščnat, temveč vzbočen. „Konj ima vendar hrbet kakor riba krap," je vzkliknil Razumnik začudeno. „Kako škoda postavne živali! Koliko pa je stara?" „Kmalu bo tri leta, ker je že vrgla prva zoba," odvrne Kopitar. Razumnik je konja z desno roko rahlo prijel za spodnjo ustnico, z levo je pa segel žrebici v gobec. Le malo se je upirala. „Imaš prav!" je rekel. „Kobila bo kmalu tri leta stara, ker je kleščnika, t. j. v sredi stoječa zoba, že menjala." (glej podobo 28.) „Iz tele kobile se utegne vendarle narediti še prav dober in trden konj za delo," pravi Kopitar Razum- Podoba 28. Podoba 29. „Ali bi mi ne hotel pokazati stare kobile?" vpraša Razumnik. „Zanimalo bi me, da bi od blizu videl mater tega konja. Očeta poznam, je sloviti žrebec Taborso!" „Da, res je!" pritrdi Kopitar. „Ta kobila je hči žrebca Taborsa. Stara kobila je doma.^Že ves teden počiva v hlevu. Kobila namreč že dolgo šepa zaradi kraka in pred tednom sem dal kožo^nad _ krakom natreti z ostrim mazilom." „A tako ! To je torej hči šepaste kobile !" začudeno odvrne Razumnik. „ Kopitar, veš kaj, nisem mislil, da si tako neumen. Kako vendar moreš zaradi kraka še-pasto kobilo dati obrejiti?" „Kobila je že pred štirimi leti šepala. Moral sem jo varovati, in večinoma je stala v hlevu. Tedaj je imela krak na drugi nogi. Mislil sem si, da je najbolje, če jo dam obrejiti; delati tako ni mogla veliko, zato naj mi krmo plača vsaj z žrebetom." „To je bil popolnoma napačen in izgrešen račun," je dejal Razumnik in zmajeval z glavo. „Kaj ne veš, da se krak, oziroma nagnjenost do njega, podeduje na zarod ?" „Tega nisem vedel!" prestrašeno odgovori Kopitar. „Potemtakem mi mlada kobila s krapjim hrbtom še lehko oboli tudi za krakom, kakor je njena mati! To so pa lepe nade za bodočnost; ob takih okoliščinah mora vsakogar hitro miniti veselje do konjereje!" ,.Ni čudno, če počenjate take neumnosti," pristavi Razumnik. „Sedaj pa hočem predvsem spoznati žlahtno mater te kobile. Reci jo pripeljati na dvorišče. Kopitar gre v hlev in kmalu pripelje njegov sin na dvorišče staro in močno šepajočo kobilo (glej podobo 29.). „To je torej ta žlahtna žival!" se norčuje Razumnik. „Krasen konj. Voščim ti srečo k tvoji konjereji ! Postavimo konja drugega poleg drugega." Postavili so konja tako, da jih je bilo lehko med saboj primerjati. „To se pa mora reči," nadaljuje zopet smehljaje Razumnik, „zanesljivo podedovalno lastnost pa ima ta kobila. Ima najlepši krapji hrbet, ki si ga človek more misliti, in polegtega še krak, da je veselje. O, ubogi Taborso ! Kakšne čudeže naj delaš ! Tvoj zarod v hlevih mojih sosedov ti pač ne bo pel slave! — Ljubi Kopitar, kako si vendar mogel dati obrejiti to mrho?" „Mislil sem si, da kriv hrbet nima pomena," odgovori Kopitar. „Kobila je bila vedno dobra za delo in prav porabna, dokler ni dobila kraka. Takrat sem mislil, da bo kot plemenska kobila še vedno dobra. Žrebe bo vendar mogla dojiti. Vedno sem upal, da lepi žrebec Taborso, ki ga vse vprek tako hvali, zaplodi žrebe, ki bo njemu podobno in ne kobili. Žal, da sem se motil, kakor sedaj vidim!" „To je pač neprijetna zmota," meni Razumnik. „Jaz bi pa vendarle želel, da bi kmetje končno prišli do spoznanja. Vsak vas konjerejcev naj bo vendar prepričan, da pri podedovanju sodelujeta dva, kobila in žrebec. Ce kdo hoče imeti lepo žrebe, potem mora biti tudi njegova kobila kolikor toliko primerna in brez znatnih napak. Ce se to ne vpošteva, potem se ni čuditi, če žlahtne lastnosti žrebca ne proderejo in se stori žrebe, da konjerejec nima veselja z njim! Taka žival ni vredna stroškov vzreje in največkrat bi bilo najbolje, če bi se ubilo prve dni in bi se ne zapravljal ponepotrebnem drag oves!" Kopitar vzdihuje: „Da, sedaj vidim, da je res tako! Škoda za oves, ki ga je dobivalo to žrebe. Če bi bil mlado kobilo precej, ko je prišla na svet, pobil in bi bil rajši oves prodal, ki sem ga ji doslej že pokrmil, bi imel sedaj več denarja, kakor je žival vredna." ..Najhuje pri tem pa je, Kopitar," pristavi Razumnik, »okoliščina, da je mati žrebice šepasta zaradi kraka. Kakor znano, se krak podeduje na zarod. Zaraditega se noben žrebec ne licencira, ki je količkaj sumljiv, da utegne imeti ali dobiti krak!" „Torej še to!" prestrašeno odgovori Kopitar. „Ce bi bil to vedel, bi ne bil dal kobile obrejiti. Tako sem pa domneval, da bo mogla med tem časom, ko jo zaradi kraka pustim mirovati, mirno žrebiti in da materna napaka ne bo mladiču posebno škodovala!" ,.To je zmota, ki bo imela hude posledice!" odvrne Razumnik, „to boš spoznal na svojo škodo. Sedaj te pa prosim, da pogledaš v moj hlev. Tamkaj Ti bom mogel pokazati dveletnega potomca Taborsa, ki je pa pač vse drugačen kakor tvoja žrebica in kakor dveletna Vrhov-nikova kobila." „Kar precej grem s teboj!" vzklikne vneto Kopitar. Kako je ravnati s konji pred podkovanj em in potem. Splošno je znano, da se marsikteri konj ne da izlahka podkovati. Kaj je temu vzrok? Odgovor je kratek : pokvarjenje in nepravilno ravnanje. Splošno imajo naši konjerejci navado, da konj do onega časa, ko jih prvič podkujejo, popolnoma nič ne pripravljajo na podkovanje. Lastnik mladega konja se kratko odloči, da konja zapreže in ga rabi za delo, ter ga v to svrho da prej podkovati. Pri tem pride konj v njemu popolnoma tujo kovač-nico, kjer ga plaši vsakemu znana pesem kovaškega kladiva, plašijo ga črni obrazi kovačev, nepotrebno vpitje kakor tudi pogostoma sirovi udarci. Mlademu konju je to vse tuje. Nepoznano mu je vzdigovanje nog, porezovanje rogu, posebno se pa boji ognja. Lastnik si prej ni vzel časa, da bi žrebe pripravljal na podkovanje stem, da bi mu pogostoma vzdi-gal zdaj to, zdaj drugo nogo ter s kladivcem potolkaval po steni kopita in po podplatu. Tudi ni vodil mladega konja s starejšimi h kovaču, da bi se tamkaj privadil razmeram pri kovanju, posebno udarcev kladiva, ognja, vpitja. Navadno opuščajo konjerejci tudi porezovanje rogu pri žrebetih in mladih konjih pred prvim podko-vanjem. Stem zakrivijo ne le težkoče pri podkovanju, ampak prav pogosto pokvarjenje kopit, posebno takrat, kadar žrebeta stoje preveč v hlevu. Kar se je pri mladih konjih pokvarilo po krivdi lastnika, hočejo pri prvem podkovanju popraviti z upitjem, sirovostjo, pretepanjem, suvanjem. Učinek je seveda nasproten. Nezaupni konji postanejo plašljivi, divji, in če se tako ravnanje ponavlja, za vedno pokvarjeni. . . Da se to prepreči, naj se lastnik mladih koni m sploh konjerejci ravnajo po naslednjih navodilih. Zre-betu je takoj v starosti pol leta treba rog porezovati, da kopita ne dobe nepravilne oblike. Treba je žrebetu pogostoma v hlevu in zunaj hleva nogo vzdigati. Rog naj se začetkoma porezuje doma, pozneje pri kovaču. Žrebe naj vselej spremlja kobilo, kadar jo peljejo k podkovanju, da se privadi kovaškemu vrišču. Lastnik naj doma pogostoma z kladivcem potolkava na kopito dotlej, da se mladi konj prvič podkuje. Cas podko-vanja nastopi po dovršenem tretjem letu. Četudi se konj že prej privaja k delu ali se celo z mladim konjem dela, naj se to opravlja z nepodkovanim konjem. Nikar naj se s konji, starimi dve in pol leta, ali še celo z mlaj- šimi ne opravljajo dela, najmanj pa težka dela. Prehitra raba za delo pokvari kosti in kite ter ovira rast. Pri kovanju je treba z mladimi pa tudi s starejšimi konji lepo ravnati. Lastnik ali hlapec naj bo vedno pri konju, in sicer pred njim. Gladi naj konja po glavi, očesih, vratu, med tem časom naj pa kovač in njegov pomagač opravljata porezovanje in podko-vanje. Obiskovanje gostilen med podkovanjem naj se opusti, ker mlad konj postane nemiren, nezaupen, če je popolnoma prepuščen tujim ljudem in ne vidi pred seboj lastnika ali hlapca ali če ne sliši vsaj njegovega pomirjevalnega glasu. Nepravilno je konje pri podkovanju privezovati. Konj naj bo prost, neprivezan; lastnik ali hlapec naj ga drži le za ujzdo. Če se konj med podkovanjen privezuje k zidu ali k drogu, se pogosto pripeti, da konj med podkovanjem, ko ima dvignjeno nogo, nazaj stopa. Pri tem se vrv, ki je nanjo privezan, nategne, in to dela konju bolečine na vratu in na glavi. Pogostoma se pii tem vrat zadrgne in konju primanjkuje sape. Konj se prične vzpenjati, skakati ter vedno bolj vleče za vrv, kar bolečine še povečuje. Vse to se lehko zabrani stem, da se konji pri podkovanju ne privezujejo. Pripete se seveda tudi slučaji, da se konji, četudi smo jih prej pripravljali na podkovanje, vseeno upirajo. Največkrat pomaga prijazna beseda lastnika ali hlapca, včasih tudi ostra beseda, včasih kos kruha ali nekoliko dobrega sena. Nikdar pa ne koristijo vdarci, suvanje, pretepanje. Čim lepše se ravna z mladim, nezaupnim konjem, tem hitreje se odpravi nezaup-nost in še nevkoreninjene napake. Z lepim ravnanjem se mladi konji prav lehko' privadijo na podkovanje in se to z lehkoto zvršuje. P. Za konjerejce in trgovce s konji. C. kr. deželna vlada za Kranjsko je objavila z razglasom z dne 8. januarja 1913. 1., štev. 27.132. naslednje : Da se kolikor mogoče zabrani razširjanje nalezljivih bolezni med konji vsled trgovinskega prometa s temi živalmi, ukazuje deželna vlada na podstavi § 10. občnega zakona o živinskih kugah z dne 6. avgusta 1909, drž. zak. štev. 178., dotlej, dokler se ne ukaže drugače, naslednje: 1. Trgovinski promet s konji se sme, ne krateč obrtnih predpisov, vršiti le na semnjih in v takih za konje določenih trgovskih hlevih, ki se od političnega okrajnega oblastva spoznajo v veterinarno- in zdrav-stveno-policijskem oziru za v to sposobne. Trgovske konjske hleve morajo živinozdravniki nadzorovati in pregledovati. 2. Prepovedano je goniti konje od kraja do kraja in od hiše do hiše z namenom prodajati jih, istotako prirejati zakotne konjske semnje. 3. Kdor trguje s konji, mora voditi glede nakupa in prodaje konj natančne zapisnike. Iz njih mora biti razvidno: a) ime in bivališče prejšnjega konjskega posestnika; b) dan nakupa; c) zaznamki živinskega potnega lista, in sicer natančen popis konja (starost, spol, visokost, barva, posebni znaki, morebitne nenormalnosti); d) dan prodaje in dan odpeljave konja iz trgovinskega hleva; e) ime in bivališče kupca. Ti zaznamki se morajo uradnim živinozdravnikom na zahtevo vsak čas pokazati. 4. Na Kranjskem je prepovedano konje, namenjene za trgovski promet in za zakol, goniti na večje daljave. Označeni konji se smejo goniti le v istem okraju in iz enega okraja v sosedni okraj, drugače le po železnici prepeljevati. Mesto Ljubljana se smatra kakor v okraju Ljubljanska okolica ležeče. 5. Na semnjih, v gostilniških hlevih itd. se morajo za zakol namenjeni kakor tudi konji ciganov ločiti od drugih konj. 6. Za konje določeni trgovski in gostilniški hlevi, kjer so bili v členu 5. označeni konji vhlevljeni, se morajo po njih odstranitvi vsekdar takoj primerno osnažiti. 7. Prestopki tega razglasa, ki stopi takoj v veljavo, se bodo kaznovali po kazenskih določilih zgoraj navedenega zakona. Izkaz plemenskih žrebeev za leto 1913. na Kranjskem. (Skupno število 86.) Ž p e b c a Okraj Vas Ime oskrbovalca ime starost barva Hraše Anton Meršolj Brillant 8 rjava > » Luno 9 » Cešnjica Janez Korošec Paša 5 > » » Norbert 13 rumena 03 (j Dovje Anton Dovžan Erhart 8 rjava •rt Zg. Otok Valent. Rozman Ahorn 10 » > > Erhart 8 » t> Prezrenje Janez Fistei- Paša 5 » O Žirovnica Matevž Svetina Gregor B » r) > > Blas 3 rumena cS ti Boh. Bela Janez Zupan Stern 3 rjava Sp. Gorje Vinko Jan Salfelden 10 > » » Triglav 7 > Bled Janez Medja Lifering 8 » Boh. Bistrica Martin Torkar Agent 11 rumena Naklo Janez Barle Georg 5 rjava Praprot. Polica Janez Jereb Berger 5 » a > » Amralt 10 * 03 . Pristava Jožef Primožič Rudi 9 » U Žabniba Janez Oman Vulkan 3 * Stražišče France Rozman Brillant 4 > Voklo France Molj Brand 4 » Dobrava Janez Kosirnik Albin Wid 5 rumena > > Brand 11 rjava •H Podgorje Matija Jeraj Norbert 5 » a Pristava Jakob Skok Niedersiller 8 » a ' Kamnik Ivana Pirš Herkules 7 » a Trzin Rok Florijančič Ditrih 9 » M Trojane France Konšek Alarm 12 > Sp Praproče France Capuder Alfa 10 rumena Ljubgojna Janez Bastarda Brillant 5 rjava a Podsmreka Janez Kane Arno 10 > a c6 » » Grossartig 9 » •-» Selo erarna postaja Biber Herk 4 » «—i » > Markus 3 » 42 » » Furioso 8 » 0 > > Neap.Kosorora 12 > ►J Grosuplje » Blas 5 » » > Maks 9 » pasma pinegav. angl. lipiška pineg. Žrebca Okra Vas Ime oskrbovalca ime starost barva pas na Vrhnika erarna postaja Hofer 17 rjava pincg. cj » » Romeo 7 » > a » Godran 20 rumena arabska tS Ig » Cezar 17 rjava pincg. i—i » •Elson 11 » » JS » » Gregor 6 » » S > » Herman 10 » > '-1 J » » Maks 4 » » » Edelton 3 rumena » o Žiri » Alarih 6 rjava » -M 03 . Martin j ak pri Midas 6 „ angl. S) Cerknici O ►J » » Seraki 20 rumena arabska ni Veliki Gaber » Nonius 22 rjava angl. » Furioso 14 > 13 » Toborso 12 » » o Novo mesto » Barat 10 rumena » CS1 » e > » Midas 5 rjava » e » » Furioso 12 » » o » » Amurat 16 bela arabska d Postojna > Gidran 14 rjava » a 'o* » » Maestoso 5 » lipiška to Koseze » Gidran 7 rumena arabska £ » » Kumpan 16 rjava angl. <0 Kočevje > Gidran 9 > arabska 'P a ■» T> Dahoman 6 » » >o o Ribnica » Gidran 7 bela » m > » Gidran 15 rumena » Rakovnik » Pšedsvit 12 rjava angl. » » Gidran 7 » arabska T> S> Gidran 17 rumena » Kostanjevica » Pluto Mtaska 17 bela lipiška » » Pluto 17 rjava » » » Furioso 3 rumena angl. Cerklje » Nort Star 8 rjava » o » T> (imeni Boni IS 9 » 2> M » » Amurat 14 bela arabska m > » Gidran 7 rjava M » » Maestoso Mar 12 bela lipiška Škocijan > Toborso 12 rumena angl. t> » Nort Star 12 rjava » » t> Amurat 11 bela arabska St. Jernej » Gidran 8 rjava » » » Antonius 16 > angl. » » Pšedsvit 12 > » > 7> Furioso 11 » Opomba: V žrebčarski postaji Škocijan in St. Jernej se vkratkem vdelita še po en žrebec čistokrvne angleške pasme. Potreba dobrih pašnikov za žrebeta. Primanjkovanje pašnikov kakor dobrih hlevov škoduje vsem domačini živalim, najbolj pa konjem in med temi žrebetom. Konj je že od narave namenjen za prostost, za delo, v bivanje na prostem ; njemu torej temni, nesnažni hlevi najmanj ugajajo. Največ trpe žrebeta. Kmet za vse druge domače živali bolj skrbi kakor za konje, ker mu koristijo z različnim: z mlekom, z mesom, z delom, z mladiči; reja, krma, postrežba se bolje izplača kakor pri reji konj, tem manj tamkaj, kjer se redijo slabe konjske pasme, se vzreja slaboten, nepravilno rasel zarod. Posledica tega je, da se zboljšujejo hlevi za goved in svinje, dočim se hlevi za konje zanemarjajo. Kje je v konjskih hlevih svetloba, kje čist zrak, snažnost? V konjskih hlevih vidimo le temoto in nesnažnost ter občutimo vlažnost in soparico. Oken ni ali so premajhna; šipe so razbite ter s slamo nadomeščene, vsled česar je hlev še temnejši. Stene, strop, priprave za krmljenje so v pa čevinah, zračnih priprav popolnoma pogrešamo. Na snaženje konj — izvzemši delavnih — se nič ne gleda, najmanj pa pri žrebetih. Žrebeta so zaprta v majhnih, temnih prostorih, stoje v gnojnici; duh je neznosen, in vendar je žrebe primorano leto in dan tu bivati. Kako naj se potem dobro razvija? Vsaka žival, vsaka rastlina potrebuje>svetlobe, svežega zraka; istotako žrebe, in to v obilni meri v hlevu, pa tudi na prostem. Za pravilen razvoj žrebet je razen ugodnih razmer v hlevu neobhodno potrebno bivanje na prostem, na pašnikih. Na pašnikih se žrebeta zadostno izprehodijo, vsi členi in mišice se neprenehoma zadostno pregibljejo, žival uživa zdrav zrak, uživa zdravo, redilno in lehko prebavno krmo. Krmo pobirajo žrebeta od tal, zravna se jim hrbet, krepijo se kite, členi postajajo suhi, rog rase pravilno in ostane zdrav, kakor ostane zdravo vse telo: žival se krepi. Da pa bo razvoj na pašnikih obilen, je treba skrbeti za ugodne razmere. Pašniki naj bodo po možnosti skupni za več žrebet, ker je tako nadzorstvo lažje in krmljenje cenejše. Pogrešati ne snemo sence, torej ne košatih dreves. Lega pašnikov naj bo visoka; pašniki morajo biti suhi, bogati dobrih, sladkih zelišč. Tudi dobre vode ne sme manjkati. Neugodni so nizko ležeči, mokri, močvirnati pašniki. S pašniki v zvezi mora biti hlev ali mora na njih biti vsaj dovolj velika lesena uta, kjer so žrebeta lehko čez noč, v dežju in med nevihto. Tu se jim polaga tudi seno in oves, ki ga žrebe ne sme pogrešati. Kdor žrebetom ne daje ovsa, naj opusti konjerejo, ker bo redil le konje za cigane; trud skozi leta, pokrmljena hrana se ne poplača. Oves napravlja močne kosti, konji hitreje rasejo, paša pa povzroča njih krepkost, pravilno rast ter zdravje. Le pod temi pogoji bomo vzgajali konje, kterih skupiček bo, četudi šele po preteku 3—4 let, tolik, da nam poplača vso skrb, delo in krmo. Posledica dobrih pašnikov bo večja pozornost za konjerejo, vcepi se nam ljubezen do konj, zboljšali se bodo hlevi. Eno bo podpiralo drugo; vse le na korist kmeta konjereja. Konjerejske vesti. Pričetek spuščanja državnih žrebcev. Na predlog samostojnega konjerejskega odseka se je pričela vsled dovoljenja c. kr. kmetijskega ministrstva doba za spuščanje žrebcev v zasebni (kmetski) oskrbi s 1. februarjem, za žrebce v žrebčarskib postajah z 21. februarjem. Nakup vojaških konj. Sposibne konje za topni-čarstvo je nakupovala vojaška komisija dne 25. februarja dopoldne v Mokronogu, popoldne v Siocijanu, dne 26. februarja v Št. Jerneju na Dolenjskem. Nakup in prodaja za pleme sposobnih žrebcev. Da bo moglo kmetijsko ministrstvo nakupiti zadostno število dobrih žrebcev, poziva lastnike žrebcev, da jih priglasijo v nakup. Dotični priglas (prošnja) mora biti kolko-van s kolekom za 1 K. Poslati ga je naravnost na c. kr. kmetijsko ministrstvo na Dunaju. V priglasu se mora navesti dotičnega žrebca rod (po očetu in materi), visočina, barva, starost in cena kakor tudi kraj, kje naj bi se žrebec pregledal. Za nakup pridejo le taki žrebci v poštev, ki so pri pincgavski pasmi že dve leti, pri vročekrvni (žlahtni) pasmi tri leta dopolnili. Žrebce je priglasiti najkesneje do 30. aprila 1913. Založba c. kr. kmetijske družbe kranjske. Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.